Glasilo Občine Škocjan

Številka 140 Letnik 16 Vinotok - oktober 2010 Naši koraki Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan plačana pri pošti 8275 Poštnina Naši koraki Glasilo Občine Škocjan

Naša prihodnost delo občine

- DO ZAVINKA Naslovnica: Anka Blatnik Gorenc Anka Naslovnica:

2 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 delo občine

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 3 delo občine

4 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 beseda je županova

Spoštovane občanke, spoštovani občani! Še zdaleč ni postorjeno vse! Vendar pa npr. kazalci kažejo, da smo med skupaj 20-timi občinami JV regije na tretjem mestu po pridobljenih sredstvih iz ESSR (evropskega sklada za regionalni razvoj) na prebivalca, kar je dober rezultat za vse nas. V času od sprejetja rebalansa proračuna v juniju 2010 smo uspeli naročiti in izdelati številne projekte, ki jih brez predhodno izdelanih infrastrukturnih projektov ne bi bilo mogoče narediti in bodo podlaga za gradnjo različnih objektov. Za večjo razumljivost naročenih projektov smo se na Občini odločili narediti trajne predstavitvene table, ki bodo kasneje visele tudi na stenah občinskih prostorov, v manjšem merilu pa jih za širše razumevanje, kljub nekoliko slabši graﬁ ki, predstavljamo tudi na dveh barvnih polah časopisa. Želim pa na tem mestu pojasniti oz. odgovoriti še na nekatera vaša aktualna vprašanja, ki mi jih pogosteje postavljate.

Zakaj se je gradil rondo v Zloganju? se dogovora ne drži. Še več, pred nekaj dnevi mi je na moje vpra- šanje, kdaj mislijo razširiti omenjeni odsek, razlagal celo šmar- ješki podžupan Franc Anderlič, da bi odsek v šmarješki občini morali graditi Škocjanci. K takim neumnostim pa včasih prilijejo olja na ogenj še domači »poznavalci«, kot je npr. Franci Matko. G. Anderlič mi je celo razlagal, da je g. Peter Dulc že pridobival služnostne pogodbe za tisti odsek, kar je še ena velika neumnost več, ker še nikoli se ni zgodilo, da bi sosednji župan podpisoval služnosti za zemljišča v drugi občini. V fi nančnih dokumentih je bila začetna in končna točka omenjene ceste jasno defi nirana in na projektih, ki jih fi nancira Evropska unija, so k sreči kontrole zelo natančne in se k zadevam ne da pristopati po domače.

Trditev, da ni nič narejeno za GTC in VTK, ne drži! Vodovod in kanalizacijo, kakršno občina Škocjan potrebuje za obstoj in normalen razvoj, bi morali z lastnimi sredstvi graditi, če bi bili brez izgub, najmanj 50 let. Ob izgubah, ki jih prikaže upravljavec Komunala Novo mesto, pa vsakoletna investicijska sredstva v celoti izgubimo, torej v obstoječem stanju nimamo niti teoretičnih možnosti za razvoj. Ali si želimo takšen propad? Vse te podatke so dobili svetniki na mizo že pred šestimi leti in se zato tudi odločili za koncept postopne gradnje vodovodov in kanalizacije z nepovratnimi kohezijskimi in strukturnimi sredstvi sko- Rondo v Zloganju se je gradil zato, ker nismo uspeli zaradi poča- zi projekte vodovodov in kanalizacij, ki sestavljajo projekt VTK snosti Upravne enote NM z razlastninjenjem domačije Obšteter. (Vodovod, tehnološka voda, kanalizacija), ob tem, da moramo Ostala so sredstva, ki jih je bilo potrebno porabiti na trasi natanko izkoristiti ﬁ nančno perspektivo do leta 2013, saj bo le do takrat te ceste od Dolskega potoka do meje s sosednjo občino Šmar- možno črpanje nepovratnih evropskih sredstev v ta namen. ješke Toplice. Ravno tako je bilo potrebno doseči cilje projekta (ustrezno dolžino ceste), ki smo jo zaradi izpada v Goriški vasi VTK (vodovod, tehnološko vodo in kanalizacijo) predstavljajo morali nadoknaditi. Pri projektih ﬁ nanciranih iz Evropske unije naslednji projekti: nerealizirani cilji botrujejo k temu, da se denar (v našem prime- • Projekti vodovoda za nižinski del občine: Hidravlične izbolj- ru 911.000,00 €) vrača. Na Službi vlade za lokalno samoupravo šave vodovodov osrednje Dolenjske za občino Škocjan (s 400 (SVLR) smo se morali zelo potruditi, da so omenjeni projekt kro- m3 velikim vodohranom Segonje in primarnim vodovodom od žišča, ki smo ga imeli na občini na zalogi, potrdili in smo na tak Dobrave do Segonj). način dosegli cilj projekta. • Projekti Sekundarnih vodovodov po vseh 38 vaseh po občini ( • Projekti za višinski del vodovoda: Povezovalni cevovod med vo- Kako se bo navezala lokalna cesta (LC) Škocjan–Velike Poljane dohranom Segonje (400 m3) in vodohranom Kočnik (200 m3) na regionalko v Zburah? ter novozgrajeni vodohran Jelendol (100 m3) in primarni vod Dogovor z županjo Bernardko Krmc in mano je bil, da ko mi za Zagrad in Bučko do Dolenjih Radulj iz Kočnika). saniramo cesto v Zalogu, Šmarjeta razširi svoj odsek LC do ome- • Od tega so že zgrajeni vodovodi, kjer so bile izgube največje in njene regionalke. Po obeh namreč vozi šolski avtobus (v Zalogu kjer vodovodov sploh še ni bilo (Jelendol, Velike Poljane, delno šmarješki, v Zburah pa škocjanski). Mi smo se držali svojega dela Dolnja Stara vas, delno Hrastulje, Stara Bučka, Resa, Cep, pre- dogovora, kljub temu, da je bilo to neke vrste izsiljevanje, ona pa vzem vodovoda Bučka)).

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 5 beseda je županova

• S 27. avgusta 2010 pridobljenim sklepom za dodelitev sredstev sedanjim dokončnim projektiranjem pločnikov je bilo potrebno iz ESRR-ja za obnove občinskih vodovodov pa bodo obnovljeni izposlovati in zagotoviti izgradnjo vse osnovne vodovodno-ka- vodovodi še v naslednjih vaseh in trasah: Zagrad–Klenovik–Ma- nalizacijske infrastrukture, ki smo jo začeli snovati s projektom le Poljane, Zavinek, Dolnja Stara vas, Gorenje Dole–Dolenje VTK pred šestimi leti. Dole–Mačkovec, Grmovlje, Dobruška vas, Hrastulje, Škocjan in Goriška gora. Zakaj ne zagorijo luči javne razsvetljave v Velikih Poljanah? • Kanalizacija s primarno hrbtenico od Gorenjih Dol in Jelendola Zato, ker ima Elektro Novo mesto nam neustrezno birokratsko mimo vodnega vira Škocjan do čistilne naprave v GTC-ju (Go- oviro, da je potrebno za priklop javne razsvetljave, če je prej v vasi spodarsko tehnološkem centru Škocjan) in sekundarnimi kana- ni bilo, in je izdelana po vseh tehničnih normativih, pridobiva- lizacijami po vseh vaseh ob trasi, nato pa še navezava kanalizacij ti gradbeno dovoljenje na Upravni enoti, kar pa pomeni za take iz Bučke in Zagrada. Za čistilno napravo so projekti že izdelani namene popolnoma nepotreben, prevelik in absurden ﬁ nančni in če bi sedanji OS potrdil začetek njene gradnje s potrditvijo izdatek za Občino. Zadeva se že nekaj časa vleče, ker pripravljamo odloka za podelitev koncesije koncesionarju, ki je že nameraval denarno ugodnejšo rešitev. začeti z gradnjo, bi se danes lahko že gradila iz JZP in evropskih sredstev. ČN se bo lahko začela graditi takoj po koalicijski kon- Kakšen je program za varstvo starejših občanov? solidaciji Občinskega sveta oz. po potrditvi odloka za podelitev V Hlačah (stara lokacija za novo pokopališče, ki smo jo opustili) koncesije javno zasebnemu partnerju. nameravamo z JZP (javno zasebnim partnerstvom) zgraditi Dom • T pa predstavlja v kratici VTK tehnološko vodo, kar pomeni starejših občanov (DSO), saj je lokacija infrastrukturno predraga konkurenčno prednost za pokopališče, ki ekonomsko nič ne vrača investitorju. Domovi starejših občanov pa so v Sloveniji ekonomsko zanesljiva dejav- Kateri vodovodi se bodo še obnavljali? nost ob projekciji prebivalstvene strukture v prihodnjih letih. V sklopu 5. javnega razpisa, kjer smo s sklepom 27. 08. 2010 Zato tudi ni problem najti zasebnega partnerja, ki bo vlagal v pridobili 940.000,00 € nepovratnih sredstev, kar predstavlja 85 cesto, vodovod, kanalizacijo in drugo infrastrukturo do DSO-ja. % delež pri investicijah, bomo obnavljali naslednje vodovode: Od Škocjana do Dolnje Stare vasi pa se predvideva ureditev ustrezne in varne pešpoti mimo DSO. Zagrad–Klenovik–Male Poljane 2559 m1 390.000,00 € Zavinek 528 m1 99.000,00 € Kakšna je rešitev za centralno pokopališče Škocjan in kako se bo Dolnja Stara vas 376 m1 63.000,00 € urejalo jedro Škocjana? Projekt centralnega pokopališča Škocjan se deli na dva dela, in Gorenje Dole–Dolenje Dole– 2203 m1 304.000,00 € sicer mrliško vežico, ki se bo pridobila z obnovo starega župnišča, Mačkovec ko bo izpraznjeno, in s pridobitvijo pravice graditi s strani župnije 1 Grmovlje 650 m 117.000.00 € na Občino Škocjan. Objekt v celoti je možno obnoviti z bistveno Hrastulje 400 m1 72.000,00 € manjšimi sredstvi, kot bi stala samo mrliška vežica na drugi loka- Škocjan 700 m1 126.000,00 € ciji, ker za mrliške vežice ni možno pridobiti nepovratnih sred- 1 stev, za obnovo vaških jeder in vasi, pa sredstva so in znašajo do Goriška gora 550 m 117.000,00 € 85 % vrednosti investicije. V zgornji etaži starega župnišča bodo lahko muzejski prostori za turistične namene na temo Metelka in Zakaj se šele zdaj projektirajo pločniki ob regionalni cesti? Knobleharja in za predstavitev ostalih arheoloških znamenitosti Zato, ker je bilo potrebno pred pločniki zagotoviti vodovod in naše občine v celoti. Z nakupom zemljišča in s spremembo OPN- kanalizacijo. Najprej smo morali izdelati projekte VTK, da smo ja pa bomo pridobili bistveno cenejšo in aktualnejšo lokacijo za lahko vodovode (V iz kratice) vključili v regijski projekt Hidra- novo pokopališče, ki bo zadostovalo za naslednjih 200 let. vlične izboljšave vodovoda osrednje Dolenjske in K (kanalizacijo) v tudi kohezijski projekt Porečja reke Krke. V kohezijskem delu Kako je s telovadnico in drugimi športnimi površinami v Škocja- vodovoda in kanalizacije gre za primarne (osnovne) vode, ki gredo nu? po trasah pločnikov, praktično od mostu v Dobravi do Zloganja Gospa generalna direktorica Tatjana Fink iz Trima je takoj »pripra- oz. Segonj, kjer bo stal 400 m3 velik novi vodohran, v kohezijo pa vljena zgraditi« športno dvorano kot v Mokronogu tudi v Škocjanu. je vključena tudi kanalizacija skupaj s čistilno napravo v GTC-ju Problem je le v tem, da bi taka telovadnica občane stala nekajkrat ob lokalni cesti za Hudenje. več , kot je to potrebno zaradi dragega najema v prihodnosti, ker mi Ker so na primarne vode kanalizacije in vodovoda vedno priklju- sploh ne bi bili lastniki objekta, kot je primer tudi v Mokronogu. S čeni tudi sekundarni vodi po posameznih vaseh, je bilo potrebno prodajo gospodarskih zemljišč v GTC-ju bomo prišli do potrebnih sprojektirati, pridobiti sredstva in zgraditi le-te pred izgradnjo lastnih sredstev za bodoče gradnje vodovodov, kanalizacij, športne primarnih. Hvala Bogu smo sredstva za obnovo občinskih vo- dvorane, stadiona in za odkup stare sušilnice, kjer bo možna no- dovodov, in sicer v devetih sklopih, med katerimi so Zavinek, vogradnja trgovsko – poslovno – kulturnega centra pod okriljem Dolnja Stara vas, Grmovlje, Dobruška vas, Hrastulje in Škocjan razpisov za obnove vaških jeder in vasi kot v primeru starega žu- pridobili, in se začenjajo graditi. Ko bodo zgrajeni, bomo lahko pnišča. Ob sodelovanju šole in društev se predvideva tudi ureditev zgradili primarne vode in sekundarne priklopili. Če bi bil vrstni športnih površin v Lokavah, kjer je Občina že odkupila zemljišče, red drugačen, bi sekundarni vodi ne zdržali novih tlačnih razmer. in sicer oktobra 2004 v znesku 62.357,52 €. Načrtovana je 200 m Na kratko oz. s primerjavo: Pločnik je kot fasada na hiši. Pred dolga tekaška pista s tremi tekaškimi progami, in sicer tako, da jo

6 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 beseda je županova bo ob nakupu dodatnega zemljišča možno podaljšati na 300 m, in »uvoženih« strokovnih sodelavcev, je popolnoma logično, da je predvidene so tudi štiri (za enkrat) 60 m dolge sprint proge. Znotraj nekaterim, ki so sejali meglo, tako stanje za njihove osebne interese piste se bo ustrezno umestilo zdajšnje nogometno igrišče dim. 32 izredno neugodno. x 52 m, uredilo se bo balinišče za potrebe Društva upokojencev in Če želimo, da se bo naša občina ustrezno razvijala, s pomočjo več postavilo mesto za met krogle oz. vorteksa. Postavila se bodo še igra- kot 80 % nepovratnih sredstev, ki so edina možnost za resničen la za najmlajše in uredile pešpoti ob Radulji s povezavo med šolo in in ne samo navidezen (površinski) napredek, moramo predvsem športnim parkom v Lokavah. Zamisel je tudi, da bi v primeru snega na tej poti neomajno vztrajati. Primer: Blanka Matko in Darinka pešpoti lahko urejali tudi kot poti za tek na smučeh. Povše sta bili sodelavki, ki sta bili fi nancirani v 100 % fi nancira- nem projektu evropskega socialnega sklada. Pri nas sta zaključili visokošolsko izobraževanje, dosegli status kakovostnih strokovnih delavk in sta projektno sodelovali z vlado in vladnimi službami. Zaradi pritiskov iz lokalnega okolja sta prostovoljno zapustili izredno perspektivni delovni mesti in sta danes socialni podpiranki. Če želimo v tej smeri, nam žal ni pomoči. Menim, da je celo boljše, da so zaposleni ljudje od drugod, ker delujejo do vseh ljudi nev- tralno in »neprotekcionistično« ter so hkrati tudi manj na udaru nekaterih občanov, ki so bili navajeni na občinske uslužbence vršiti različne pritiske. Primer: Martin Strašek, ki so mu grozili celo z nasiljem. Vprašajmo se tudi, zakaj fi nancarka Martina Hočevar, ki je tri mandate vodila občinske fi nance, in ob prejšnjih volitvah, ko je bila še zaposlena na Občini, vlagala kandidaturo za mojega pro- tikandidata Bojana Jeraka, zdaj kandidira za vstop v Občinski svet. Za dosego pravih ciljev so ključni pravi ljudje. In obratno.

Kakšen je pomen občinskega redarstva? Odlok za plačilo komunalnega prispevka V severnem delu občine Škocjan bo ELES oz. država začela gra- Kljub temu, da smo v odlok za plačilo komunalnega prispevka diti daljnovod 2 x 400 kV, že pred posekom trase skozi gozdove vključili 50 % olajšave za mlade družine (izrazito socialen pristop), smo se na Občini zavedali, da moramo imeti orodje in mehanizme, ob tem, da bi bili ob sprejetju Odloka polni zneski plačil komunal- ki bodo učinkoviti v odnosih z investitorjem. Daljnovod poteka nega prispevka bistveno manjši kot v večini dolenjskih in sloven- tudi po sosednjih občinah Mokronog – Trebelno in Šentrupert. skih občin, sedanji svetniki Odloka niso potrdili in s tem na nek Tudi zato smo se vsi trije župani dogovorili, da ustanovimo skupno način vzdržujejo v občini stanje nereda na tem področju in pre- Medobčinsko redarstvo s sedežem v Škocjanu. Oba sosednja župa- prečujejo strateško pravilne usmeritve za poselitev in novogradnje. na nista imela težav z Občinskima svetoma, le v Škocjanu so opozi- Morali smo upoštevati metodologijo, ki jo je predpisala država in cijski svetniki »forsirali« da se vključimo v šentjernejsko redarstvo, jo lahko razumemo tudi kot edino logično z namenom racionali- odločilna svetnika iz Bučke pa običajno zastopata svoj ozko lokalni zirati razpršenost poselitve v Sloveniji in s tem pocenitev stroškov interes. Je pa kljub temu zanimivo, saj kar zajeten del daljnovoda za infrastrukturo. Ta metodologija tudi sama napeljuje na to, da se poteka tudi po bučenskem območju. Gre za izredno pomembno maksimalno izkoristi obstoječi neizkoriščeni gradbeno-stanovanj- medobčinsko službo, ki potrebuje zelo jasno upravljanje in zelo ski fond, kjer imamo v primeru nadomestne gradnje minimalen resne zadolžitve, ob tem pa bi bila polovično ﬁ nancirana s strani komunalni prispevek ali ga celo ni. države. Glede na aktualnost in težo projektov bi naši občani s to službo zagotovo dobili več, kot bi nas stala. Občina Škocjan si ne Internet zasluži še enkrat take kalvarije, kot smo jo imeli z DARS-om pri Občina Škocjan ima kot ob avtocestna občina že izgrajeno izre- sanaciji cest in ostale poškodovane infrastrukture ob gradnji av- dno zmogljivo optiko, potreben je samo sinhron – skupen nastop toceste. Razumljivo je, da take strateške informacije ne trosim po porabnikov in Občine do ponudnikov teh storitev, da nam pove- medijih, ampak poskušam doseči potrditev v Občinskem svetu ob čajo priključno zmogljivost centrale. Na tem področju je potrebno notranji komunikaciji s svetniki. vztrajati in skupaj večati pritisk na ponudnike.

Zaposlovanje občinskih uradnikov Pot do šole Popolnoma normalno bi moralo biti, da si demokratično izvolje- Zaradi pridobljenega strukturnega nepovratnega denarja za uredi- ni funkcionar na katerikoli ravni izbere ekipo strokovnih sodelav- tev vodovoda do šole, je prišel na vrsto tudi projekt za ureditev cev, ki so v prvi vrsti visoko strokovni, seveda pa tudi vredni vsega cestišča, hodnika za pešce, parkirišč in obračališča za avtobus na že zaupanja za skupno uresničevanje razvojnih ciljev. V naši lokalni odkupljenih zemljiščih ob cesti do vrtca in šole in za šolo. Hodnik samoupravi je sistem še zelo popačen in traja izredno veliko časa, za pešce, cestišče, meteorna in fekalna kanalizacija bodo zgrajeni da se ta samoumevnost lahko doseže. To ima za posledico izredno glede na ustrezne tehnične standarde in tudi na najožjih prečnih možnost opozicije, da z medijskimi in prikritimi vplivi v ozadju proﬁ lih cestišča bo omogočeno srečevanje avtobusa in osebnega seje zmedo na tem področju in deluje škodljivo na področju ure- vozila. Projekt je predstavljen na 39. strani Naših korakov. sničevanja razvojnih ciljev naše občine, seveda v svojem lastnem interesu. Ko sem končno zgradil ekipo (občinsko upravo) domačih Vaš župan Anton Zupet

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 7 delo občine

Zamenjava svetilk in sanacija Obveščanje Geodetske uprave javne razsvetljave RS o poskusnem vrednotenju nepremičnin Geodetska uprava RS je v skladu z določili Zakona o mno- žičnem vrednotenju nepremičnin, vsem nepremičninam po- skusno izračunala njihovo vrednost ter lastnike obvestila o teh vrednostih. Lastniki nepremičnin, ki bodo na podlagi preje- tega obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine in javno razgrnjenih podatkov o modelih vrednotenja menili, da izračunana vrednost ni ustrezna vrednosti nepremičnine, za katero je bila ocena narejena, bodo lahko podali pripombo na uporabljene modele vrednotenja. Pripombe lastniki nepre- mičnin posredujejo neposredno Geodetski upravi RS oziroma njenim območnim izpostavam (npr. v Novem mestu, Sevnici …) in jih ne podajajo na sami javni razgrnitvi na Občini. Na območju občine Škocjan je večina obstoječih svetilk javne razsvetljave zastarela in dotrajana, predvsem pa ne ustreza zahtevam V obdobju od 04. 10. 2010 do 17. 11. 2010 (45 dni) bodo določenim v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaže- predlogi modelov vrednotenja nepremičnin za območje občine vanja okolja (v nadaljevanju UMVSOO), kjer je predpisan način Škocjan javno razgrnjeni v prostorih Občine Škocjan (samo v osvetljevanja površin in objektov z okolju prijaznimi svetilkami. času uradnih ur). Predlogi modelov vrednotenja nepremičnin Tako se smejo na podlagi omenjene uredbe za razsvetljavo, ki je so za celotno območje Slovenije dostopni tudi preko spletnega vir svetlobe v omrežju javne razsvetljave, uporabljati le tiste sve- naslova www.obvescanje.si. tilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega V kolikor podatki o nepremičninah na obvestilu ne izkazujejo 0,0 %. dejanskega stanja, jih lahko lastniki popravijo oziroma dopol- Zaradi dotrajanosti svetilk in izpolnjevanja zakonskih predpisov nijo s pomočjo obrazcev, ki so priloženi brošuri (lastniki so se je v mesecu septembru 2010 začela sanacija javne razsvetljave brošuro v ﬁ zični obliki prejeli po pošti na dom) ali s pomočjo na območju celotne občine Škocjan, katere cilj je poleg že nave- spletne aplikacije, ki je začela delovati 29. 09. 2010 in je do- denega, zagotoviti tudi racionalnejšo rabo električne energije, ki stopna preko spletne strani www.obvescanje.si. jo porabijo svetilke javne razsvetljave. Tako so se in se bodo tudi v prihodnje ob zamenjavi uporabljale najnovejše svetilke, ki po- Za več informacij se lahko lastniki nepremičnin obrnejo na rabijo veliko manj električne energije pri enakem ali celo večjem www.obvescanje.si oziroma neposredno preko e-poštnega na- svetlobnem toku ter so skladne z UMVSOO. V naselju Škocjan slova [email protected]. in Hrastulje je že moč videti nove svetilke, ki so bile zamenjane v mesecu septembru. Postopno in v skladu z UMVSOO bodo (Povzeto po sporočilu za javnost Geodetske uprave RS, 20. 09. zamenjane svetilke tudi v vseh preostalih naseljih po občini ter 2010) javnih objektih. Andrej Herakovič, OU Občine Škocjan Andrej Herakovič, OU Občine Škocjan

Javni razpis za dodelitev fi nančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Škocjan za leto 2010 Javni razpis za dodelitev fi nančnih sredstev za ohranjanje in pomoči za nove investicije smo bili primorani sorazmerno ni- razvoj kmetijstva in podeželja se je zaključil s sprejemanjem žati % sofi nanciranja, kar je najbolj očitno na ukrepu številka 1 vlog do vključno 02. julija 2010. Na objavljeni razpis se je pri- – Naložbe v kmetijska gospodarstva; pravilnik dovoljuje do 40 javilo 25 vlagateljev, ki so oddali popolne vloge. Vlagatelji so % sofi nanciranje, sredstva omogočajo le 18 % sofi nanciranje. kandidirali na 35 zahtevkov za nepovratna fi nančna sredstva za Podobno, pa vendar nekoliko manjše, je odstopanje od pravil- ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja za leto 2010. nika na drugih postavkah. Na podlagi analize in obdelave podatkov, bi za popolno sub- Razveseljivo je, da imamo med kandidati kar nekaj mladih vencioniranje vseh zahtevkov potrebovali kar 92.120,00 EUR, kmetov, ki imajo že izdelane vizije svojih domačih kmetij in razpisani znesek za subvencioniranje pa znaša 46.500,00 EUR. voljo doseči zastavljene cilje, ki pripomorejo k ohranjanju in Z zahtevki in upravičenci se je seznanil Odbor za kmetijstvo na ustvarjanju vizij razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ško- 12. redni seji dne 26. julija 2010. cjan. Zaradi izjemno široke zainteresiranosti za pridobitev državne Tina Mavsar, OU Občine Škocjan

8 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 delo občine

Delavnica »Obnova tradicionalne Podpis donatorske pogodbe z stavbne dediščine na podeželju z DPM Mojca možnostjo razvoja stacionarnega turizma«

Na podlagi prijave na Javni razpis za sofi nanciranje dogodkov je Občina Škocjan pristopila k sofi nanciranju aktivnosti Društva prijateljev mladine Mojca. Občina je sofi nancirala za- ključno prireditev bralne značke, ki je močno in zelo razširjeno gibanje za branje tudi med našimi osnovnošolci. Iz naše občine V sodelovanju z Razvojnim centrom Novo mesto, d. o. o., je v je bralno značko v letošnjem letu opravilo kar 232 otrok, od četrtek, 09. 09. 2010, v dvorani Metelkovega doma potekala de- tega je bilo 12 zlatih bralnih značkarjev, ki so bili vseh deset lavnica »Obnova tradicionalne stavbne dediščine na podeželju z let zvesti knjigi. Občina je sofi nancirala tudi projekt Evropa v možnostjo razvoja stacionarnega turizma«. Na delavnici so svoje šoli, katerega namen je vključevanje aktualnih evropskih tem vsebine predstavili dr. Marko Koščak iz Studia MKA Trebnje, d. v šolske programe in na ta način mladim pomagati pri razvi- o. o., mag. Dušan Štepec, konservatorski svetovalec iz Zavoda za janju osebnih in družbenih sprejetosti ter znanj, s katerimi se varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto ter Jožica bodo lahko odzivali na izzive modernih družb v EU. V tednu Povše, vodja projektov iz Razvojnega centra Novo mesto, d. o. o. otroka, ki se prične 4. oktobra, pa bo Občina fi nančno podprla Vse prisotne je pozdravil in nagovoril tudi župan Občine Škocjan še izvedbo Iger brez meja in avtobusni izlet po Sloveniji, kjer Anton Zupet. Dr. Marko Koščak je predstavil projekt »Obnova bo 6 učencev spoznavalo lepote Slovenije. Podpisa donatorske tradicionalne stavbne dediščine na podeželju z možnostjo razvoja pogodbe sta se v mesecu avgustu udeležili predsednica DPM stacionarnega turizma« z izkušnjami, ki si jih je pridobil s sode- Mojca ga. Marjeta Ferkolj Smolič in ga. Irena Plavec. lovanjem na EU projektih s podobnimi vsebinami. Mag. Dušan Štepec je predstavil, kaj je kulturna dediščina ter zakonodajo in Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan predpise s področja varstva kulturne dediščine. Jožica Povše pa je predstavila področja fi nanciranja projektov iz različnih EU in nacionalnih virov. Občina Škocjan sofi nancirala Tanja Staniša, OU Občine Škocjan 38. teden cvička

Zveza društev vinogradnikov Dolenjske (ZDVD) je v sodelovanju z Zavodom za turizem Novo mesto od 6. do 9. maja 2010 izvedla 38. teden cvička. 7. maja 2010 je bila izvede- na tradicionalna etnološka povorka vinogradniških društev, na kateri je sodelovalo tudi Društvo vinogradnikov Škocjan. Na povorki pa se je predstavilo tudi Društvo podeželskih žena Škocjan. Tako kot v preteklosti je bil ob tej priložnosti izdan bilten, katerega izdajo je s svojim ﬁ nančnim prispevkom omo- gočila tudi Občina Škocjan. Poleg županovega nagovora so bili v biltenu objavljeni tudi rezultati ocenjevanja vin. Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 9 delo občine

Javni razpis za soﬁ nanciranje turističnih programov in projektov v Občini Škocjan v letu 2010 uspešno zaključen

V začetku meseca junija 2010 je bil ob- in sofi nanciranje turističnih programov in delavnice v letu 2009, Izvedba Semanjega javljen Javni razpis za sofi nanciranje turi- projektov v Občini Škocjan. V razpisnem dneva na Bučki, Izdelava skulpture – popo- stičnih programov in projektov v Občini roku so na naslov občine prispele štiri (4) tniški kažipot pri Gasilskem domu na Bučki Škocjan za leto 2010. Predmet javnega vloge. Javni razpis sofi nancira naslednja ter izvedbo Škocjanske salamiade in Kmeč- razpisa iz sredstev proračuna Občine Ško- področja turizma, in sicer: redno dejav- kih iger v Škocjanu. Vsak prijavitelj namreč cjan za področje turizma je sofi nanciranje nost, ki poleg redne dejavnosti sofi nancira v sofi nanciranje lahko prijavi največ dve turističnih programov in projektov v sku- tudi posamezne izvedene aktivnosti, pro- prireditvi ali dva projekta. Na podlagi jav- pni višini 7.400,00 EUR. jekte in izobraževanja kadrov, ki delajo v nega razpisa pa je bilo sofi nancirano tudi V skladu s Pravilnikom o vrednotenju tu- društvih na področju turizma, posebna po- izobraževanje članov Turističnega društva rističnih programov in projektov v Obči- stavka pa je namenjena tudi sofi nanciranju Zagrad, in sicer so se člani društva v prete- ni Škocjan (Uradni list RS, št. 109/2007, programov organizacij, društev, združenj klem letu udeležili izobraževanja o spozna- 18/2009, 40/2010) je bila imenovana Ko- in zvez, ki imajo svoj sedež izven območja vanju in predelavi zdravilnih rastlin. Pod- misija za izvedbo razpisa turističnih pro- Občine Škocjan. pis pogodb o sofi nanciranju programov gramov v Občini Škocjan, v sestavi članov Občina Škocjan je tako poleg redne de- izvajalca v letu 2010 je na podlagi izdanih Odbora za turizem in javne uslužbenke, ki javnosti izvajalcev turističnih programov v odločb s predsedniki turističnih društev in je po poteku razpisnega roka odprla, pre- sofi nanciranje sprejela tudi naslednje pro- Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine gledala in ocenila prispele vloge. Ocenje- jekte, ki so deloma že bili izvedeni v letu potekalo od 17. do 24. septembra 2010 v vanje popolnih vlog je potekalo na podlagi 2009 ali jih imajo društva namen izvesti v prostorih Občine. 13. člena pravilnika in na podlagi Priloge letu 2010, in sicer: Postavitev kozolca v Za- Mateja Robek Zaletelj, 1 – tj. Meril in kriterijev za fi nanciranje graškem logu, Izvedba kamnoseško-kiparske OU Občine Škocjan

Predstavitveni katalog likovne sekcije KD Bučka – Ambrozija sofi nanciran s strani Občine Škocjan Likovna sekcija - Ambrozija, ki deluje pod okriljem Kulturne- Javnega razpisa za sofi nanciranje kulturnih programov in pro- ga društva Bučka je ob priložnostni likovni razstavi izdala tudi jektov. Za ta projekt pa je bila izjemoma preko Javnega razpisa predstavitveni katalog, katerega tisk je sofi nancirala Občina za sofi nanciranje dogodkov sklenjena donatorska pogodba. Škocjan. Katalog obsega osebno predstavitev desetih avtorjev in njihovih del. Glede na dejstvo, da je ustanovitev takšne sekcije Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan v našem prostoru novost, je Občina z veseljem pristopila k sofi nanciranju izdaje kataloga in tako na svoj način podprla delovanje novoustanovljene sekcije. Likovna sekcija bo v prihodnje svoje delovanje v sofi nanciranje prijavljala preko rednega letnega

10 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 delo občine

Delavnica »Po poti do prvega Zaključen javni razpis za zidaniškega turizma v Škocjanu« sofi nanciranje kulturnih V lepem četrtkovem popoldnevu smo se zbrali pred zidanico v Zagradski gori, kjer imata zakonca Marjeta in Ivan Tramte iz programov in projektov v Občini Škocjan lep gospodarsko-bivalni objekt, ki sta ga uspela uvrstiti Škocjan v letu 2010 v mrežo turizma v zidanicah. Veseli smo, da je tudi na našem področju na voljo nov turistični proizvod – turizem v zidanicah, Občina Škocjan je konec maja 2010 objavila Javni razpis za sofi - ki se ga turisti – do grla siti vročega betona in avtomobilskih hru- nanciranje kulturnih programov in projektov v Občini Škocjan v letu 2010. Predmet javnega razpisa je sofi nanciranje kulturnih pov – vse rajši poslužujejo. Zakonca Tramte sta nam predstavila programov in projektov iz sredstev proračuna Občine Škocjan njune korake, številne aktivnosti in poti do vključitve v projekt za področje kulture v višini 12.520,00 EUR za naslednja podro- »Turizem v zidanicah« in seveda svojo ponudbo. čja: ljubiteljska kulturna dejavnost, projekti in izobraževanja. V skladu s Pravilnikom o vrednotenju kulturnih programov in projektov v Občini Škocjan (Uradni list RS, št. 100/2006, 18/2009, 40/2010) je bila imenovana Komisija za izvedbo razpisa kulturnih programov v Občini Škocjan, ki je po poteku razpisnega roka odprla, pregledala in ocenila prispele vloge. Na javni razpis sta prispeli dve vlogi. Vrednotenje vlog je potekalo na podlagi pravilnika in sprejetih Meril in kriterijev za fi nanciranje in sofi nanciranje kulturnih programov in projektov v Občini Škocjan. Sofi nancirana je redna dejavnost kulturnega društva in redna dejavnost posameznih sekcij društva, ki se sofi nancira na podlagi izvedenih aktivnosti sekcije društva v preteklem letu. Na podlagi javnega razpisa se sofi nancirajo tudi projekti, ki so jih ali jih še bodo v letošnjem letu izvedla društva oz. njegove sekcije. Vsaka sekcija društva lahko v vlogi za sofi nanciranje prijavi eno prireditev in en projekt. Sredstva so bila razdeljena tudi področju izobraževanja članov društva, in sicer za udeležbo na izobraževanju nižje glasbene šole in igranja na orgle, ki se ga je udeležila članica KD Bučka. Podpis pogodb o sofi nanciranju je Na delavnici, katere namen je bil širšo za- na Občini potekal konec meseca septembra. interesirano javnost podučiti, kakšne so Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan možnosti, kakšni so pogoji za vzpostavitev turizma v zidanicah kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, so sodelovali s svojimi strokovnimi prispevki: Andrej Herakovič, višji svetovalec za okolje in prostor iz Občine Škocjan, Sonja Klemenc, vodja projekta »Turizem v zidanicah« iz Občine Mirna Peč, Jožica Povše iz Razvojnega centra Novo mesto ter Matjaž Pavlin, direktor Kompasa Novo mesto. Vsi sodelujoči so neposredno vključeni v razvoj tega produkta, zato so njihove razlage in nasveti temeljili na dosedanjih izkušnjah. V bogatem programu so sodelovali tudi najmlajši: do- mača hči Maja nam je zrecitirala jesenske pesmice, razveselili so nas z uprizoritvijo »skeča«. Smeha, dobre volje in odličnih dobrot gospodinje ni manjkalo. Zato vljudno vabljeni v deželo sonca in prijaznih ljudi vsi, ki ste: • ljubitelji aktivnih doživetij: pohodništva, kolesarjenja, jahanja in čolnarjenja, • ljubitelji naravne in kulturne dediščine, • ljubitelji kulinaričnih in enogastronomskih doživetij, • ljubitelji tradicionalnih etnoloških in drugih prireditev Tina Mavsar, OU Občine Škocjan

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 11 delo občine

Občina Škocjan sofi nancirala Vsi otroci v občini sprejeti v vrtce izdajo zbornika ob 10-letnici V mesecu marcu je v vrtcu potekal redni vpis za šolsko leto 2010/2011. Po končanem vpisu smo analizirali potrebe staršev delovanja FS Plamen po varstvu v našem vrtcu in takoj ugotovili, da imamo premalo prostih mest. V Škocjanu smo imeli vpisanih 26 otrok, na Bučki pa 11. Sestala se je komisija in podala podatke z obrazložitvami na Občino Škocjan. Zaprosili smo za dodatni oddelek v Škocja- nu in za preureditev skupnega prostora na podružnični šoli na Bučki v igralnico, ker v obstoječih dveh igralnicah ni bilo mogo- če sprejeti večje število otrok. V tem času smo prejeli še štiri nove prošnje. Občina Škocjan je takoj ugodila našim potrebam, zato smo lahko sprejeli vse otroke, katerih starši so vložili vlogo. V vrtcu v Škocjanu in na Bučki so se takoj začele priprave in do- govori, kako naprej. V Škocjanu smo pridobili še en oddelek v šolskem delu, v vrtcu pa smo morali narediti kar nekaj posegov: prebili smo dve steni in tako pridobili prehod med igralnicami FS Plamen je ob praznovanju 10-letnice delovanja izdala zbor- prvega starostnega obdobja ter na novo uredili in opremili sa- nik z naslovom »Le zavrti dekle svoje in srce naj ti zapoje«. nitarije za eno skupino mlajših otrok. Igralnica je opremljena z Zbornik predstavlja deset let delovanja FS Plamen, predsta- novim pohištvom. V igralnici, ki je v šolskem delu, so namestili vljeni so začetki delovanja Folklorne skupine, uvodno besedo nove lesene obloge. S pregradno steno smo ločili vrtčevski del od pa je poleg predsednice Sonje Povše Krmc napisal tudi župan šole in uredili manjši kabinet za potrebe vodje vrtca. Anton Zupet. V nadaljevanju so predstavljeni nastopi skupine Tudi na Bučki je bilo potrebno narediti kar nekaj sprememb. V po letih, ki so popestreni z barvnimi fotografi jami. V zborniku prejšnjem skupnem prostoru je bilo potrebno odstraniti določe- so predstavljene tudi plesne postavitve, ki jih pleše FS Plamen no opremo, namestiti opremo iz prejšnjega prostora, na novo pa – Bojanski splet, Goriški splet, Pokop pusta, Ramplanje, Ve- so zaščitili stene in uredili del garderobne omarice. Ker se je po- selo je pr’nas na vas, Vinogradniški splet. V nadaljevanju je v večalo število otrok, je bilo potrebno nabaviti dodatne ležalnike, besedi in sliki predstavljena avtohtona noša Škocjanske doli- stole, mize, posteljnino in še nekaj stvari. ne. Sledijo seznami plesalk, plesalcev in godcev, ki sestavljajo Skratka, s prvim septembrom je v vrtcu v Škocjanu pet skupin, jubilejno generacijo FS Plamen, plesalke, plesalci in godci, ki s 15. novembrom 2010 se odpira nova, na Bučki pa sta dve so bili člani skupine v preteklosti ter umetniške vodje in pred- skupini, ki sta številčno čisto polni. sedniki oz. predsednice skupine. Zbornik je popestren tudi z dvema stranema fotografi j oblikovanih v obliki fotogaleri- Darinka Matjašič, vodja Vrtca pri OŠ Frana Metelka Škocjan je ter različnimi članki, ki predstavljajo delovanje skupine v preteklosti. Izdajo zbornika je s svojim fi nančnim prispevkom omogočila Občina Škocjan, ki je tudi na tak način prispevala k obeležitvi obletnice skupine.

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan Javni razpis štipendij enotnih regijskih štipendijskih shem za šolsko/študijsko leto 2010/2011 Razvojni center Novo mesto, d. o. o., ki je izvajalec programa »Re- gijske štipendijske sheme za Dolenjsko«, je v ponedeljek, 06. 09. 2010, objavil na svoji spletni strani Javni razpis štipendij enotnih Regijskih štipendijskih shem za šolsko/študijsko leto 2010/2011. Razpis je namenjen dijakom in študentom JV Slovenije.

Rok za oddajo vlog: 10. oktober 2010.

Razpisna dokumentacija javnega razpisa štipendij Regijske šti- pendijske sheme za Dolenjsko ter prijavni obrazec sta objavljena na spletni strani www.rc-nm.si. Dodatne informacije dobite na Razvojnem centru Novo mesto, d. o. o., Ljubljanska cesta 26,

12 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 delo občine

8000 Novo mesto, tel. 07 33 72 984, kontaktna oseba: Miljana natakar 2 Balaban ali pišite na e-naslov: [email protected]. kuhar 2 Operacijo delno fi nancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega Terme Krka, d. o. o. gostinsko-turistični tehnik 2 socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega pro- gastronom hotelir 2 grama razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvoj- gastronomsko hotelirski tehnik 2 na prioriteta: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« in v avtokaroserist 2 okviru prednostne usmeritve 1.3 »Štipendijske sheme«. TPV AVTO, d. o. o. V primeru, da s strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in šti- avtomehanik 1 pendije ne bodo pravočasno zagotovljena sredstva za fi nanciranje TPV, d. d. orodjar 3 štipendij, si komisija za štipendiranje pridržuje pravico, da ne podeli oz. ne podeli vseh razpisanih štipendij. Potrebe za dodiplomski študij: Vabimo vse zainteresirane dijake in študente k sodelovanju! S štipendijo do delovnega mesta! PODJETJE PRIJAVLJENE POTREBE ŠT. ANIS TREND, d. o. o. univ. dipl. inž. strojništva 1 Ponudba štipendij za šolsko/študijsko leto 2010/2011 ART, d. o. o. dipl. inž. računalništva 2 Razvojni center Novo mesto, d. o. o., kot štipenditor v sodelo- Avtoprevozništvo univ. dipl. pravnik 1 vanju z delodajalci, razpisuje štipendije za šolsko/študijsko leto in posredovanje 2010/2011 za pridobitev naslednjih poklicev oz. smeri izobraže- Košljar Stane, s. p. vanja: FRANKOVIČ, d. o. o. dipl. ing. gradbeništva 1 univ. dipl. inž. geodezije oz. 1 Potrebe za poklicno/srednjo šolo: GEA, d. o. o. mag. geodezije PODJETJE PRIJAVLJENE POTREBE ŠT. INŠTALATERSTVO dipl. inž. strojništva 1 MUHIČ MARKO, s. p. Albomma Žužemberk, elektrikar 1 d. o. o. računalnikar 1 ISKRA Jože Iskra, s. p. dipl. inž. elektronike 1 univ. dipl. inž. elektrotehnike 1 ANIS TREND, d. o. o. strojni tehnik 1 ISKRA PIO, d. o. o. ART, d. o. o. strojni tehnik 1 univ. dipl. inž. strojništva 1 Avto Bukovec, d. o. o. avtoservisni tehnik 1 KARLOVČEK, d. o. o. univ. dipl. inž. elektrotehnike 1 tesar 10 KGN Novinc, d. o. o. dipl. inž. strojništva 1 BEGRAD gradnje, d. o. o. zidar 10 dipl. inž. kemijske tehnologije 2 KOLPA, d. o. o. univ. dipl. inž. kemijske 2 BITIS, d. o. o. računalniški tehnik 1 tehnologije Cementni izdelki in prevozi gradbeni tehnik 1 Matjaž Recelj, dr. dent. med dr. stomatologije 1 Franci Urbič, s. p. MELAMIN kemična univ. dipl. inž. kem. inženirstva 2 FOLEX, d. o. o. mehatronika 1 tovarna, d. d. strojni tehnik 1 RISTRO, d. o. o. univ. dipl. inž. strojništva 1 Inles, d. d. lesni tehnik 2 ŠILC, d. o. o. dipl. upravnih ved 1 mizar 3 org. poslovanja v gostinstvu in 1 Štravs Rado, s. p. KGN Novinc, d. o. o. strojni tehnik 1 turizmu KERAGRAD Novo mesto, keramičar – polagalec ploščic 1 dipl. fi zioterapevt 2 d. o. o. Terme Krka, d. o. o. org. poslovanja v gostinstvu in 2 Ključavničarstvo Šmajdek, strojni tehnik 1 d. o. o. turizmu mizar – modelar 2 TPV, d. d. univ. dipl. inž. strojništva 1 dr. medicine 1 KOLPA, d. d. kemijski procesničar 2 Zdravstveni dom Kočevje kemijski tehnik 2 dr. stomatologije 1 oblikovalec kovin 2 KOVINAR, d. d. kovinar, strojnik 2 Potrebe za podiplomski študij: strojni tehnik 2 PODJETJE PRIJAVLJENE POTREBE ŠT. KZ METLIKA, z. o. o. kmetijski tehnik 1 ART, d. o. o. mag. računalništva 2 MELAMIN kemijski tehnik 2 kemična tovarna, d. d. KARLOVČEK, d. o. o. mag. kmetijstva 1 SOREX, d. o. o. računalniški tehnik 1 Razvojni center Novo mesto d.o.o.

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 13 aktualno

Poročilo o intervencijah ob poplavi 18. in 19. 09. 2010

1. Priprava na intervencijo • Ob 23.30 smo na stanovanjskem objektu Škocjan 19 zaščitili Glede na opozorila in vodostaj reke Krke in potokov smo začeli s vhode v objekt. pripravo na intervencijo v soboto ob 15.00. Najprej smo priskr- • Ob 24.00 smo v Stari Bučki delno sanirali plaz na regionalni beli vreče za pesek za zaščito proti poplavam, pesek in gradbeno cesti in plaz na lokalni cesti. mehanizacijo. Kontrolirali smo pretočnost Radulje na premosti- • Ob 2.00 zjutraj smo zaščitili stanovanjske in gospodarske objek- tvenih objektih, ter zadolžili pripadnike PGD-jev, da so konstan- te na naslovu Dobrava 38 in 58. tno poročali o stanju na terenu. Poročevalce smo imeli razporeje- • Ves čas smo skrbeli za prevoz in evakuacijo ljudi iz poplavljenih ne po celotnem vodotoku Radulje, Krke in ostalih vodotokov. objektov in nujne prehode preko poplavljene regionalne ceste. • Ob 4.00 smo ugotovili, da je naraščanje Radulje v Škocjanu 2. Intervencije ponehalo. • Ob 18.00 uri smo dobili poročilo o zagozdenem vejevju pod • Ob desetih smo iz JP Komunala Novo mesto prejeli obvesti- mostom v Grmovljah ter tja takoj napotili gradbeni stroj, ki je s lo, da je potrebno pitno vodo na celotnem območju Občine pomočjo članov PGD Grmovlje odstranil oviro. Škocjan prekuhavati. JP Komunala je poskrbela za obveščanje • Ob 19.00 uri smo pričeli s polnjenjem vreč za zaščito proti po- preko medijev, mi pa smo obveščali preko ekip na terenu. plavam. • Ob 19.30 smo na stanovanjskem objektu Zalog 13 zaščitili vho- Pri teh intervencijah je sodelovalo 17 gasilcev PGD Škocjan, 7 de v objekt. PGD Zagrad, 6 PGD Grmovlje in 20 gasilcev PGD Dobrava z • Ob 21.30 smo začeli z intervencijo pri Gostilni Luzar. Z vreča- gasilsko tehniko, gradbenim strojem in kmetijsko mehanizacijo. mi smo zaščitili vse vhode v objekt. V nedeljo, 19. 09., se je pomagalo v Čučji Mlaki pri evakuaciji • Ob 22.00 smo zaščitili vhode na dvorišče v Dobruški vasi 25, živine iz hlevov in ščitilo se je stanovanjske in gospodarske objekte 27 in 29. s protipoplavnimi vrečami v Dobravi, črpala se je tudi voda iz • Ob 22.30 smo na stanovanjskih in gospodarskih objektih Ško- stanovanjskega objekta v Dobravi. cjan 49 in Škocjan 20 zaščitili vhode v objekte. V ponedeljek in torek, 20. in 21. 09. 2010, so na terenu gasilci v • Ob 22.45 smo izvedli zavarovanje regionalne ceste v Stari Buč- Škocjanu in Dobravi pomagali odpravljati posledice poplav (čr- ki, ki jo je zasul plaz. panje vode iz objektov in pomoč pri čiščenju objektov in asfaltnih • Ob 23.00 smo na stanovanjskih in gospodarskih objektih Ško- površin). cjan 5, 5A, 6 in 6A zaščitili vhode v objekte. Pripravili: • Ob 23.15 smo na stanovanjskem objektu Škocjan 18 zaščitili Martin Strašek, poveljnik CZ, vhode v objekt. Robert Povše, poveljnik OGP, • Ob 23.20 smo na stanovanjskem objektu Male Poljane 3 zašči- Zvonko Petelin, viš. ref. za zaščito in reševanje, tili vhode v objekt. Anton Zupet, župan Občine Škocjan.

14 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 aktualno

Intervencije PGD Dobrava

Dne 18. 09. 2010 • Ob 18:00 je šla dodatna ekipa v Čučjo Mlako pomagat preselje- • Ob 23.50 smo začeli z intervencijo, zaprli smo poplavljeno ce- vat konje. sto Dobrava–Zameško in pričeli z dežurstvom. • Ob 18:30 so prispele dodatne potopne črpalke, katere smo opremili s priključnimi kabli in pričeli z uporabo. Dne 19.09. 2010 • Ob 23:00 smo organizirali dežurstvo (neprestano je dežuralo 6 • Ob 3.10 reševanje dveh oseb iz vozila, ki je obtičalo v vodi v članov). Čučji Mlaki. • Ob 23:00 se je vodostaj reke Krke umiril. • Ob 3.20 smo pričeli z zaščito stanovanjskega objekta Dobrava 58 in reševati stanovanjsko opremo v stanovanjskem objektu Dne 20.09. 2010 Dobrava 58 in 38. • Ob 16:00 se vodostaj toliko znižal, da smo pričeli s pospravlja- • Ob 3.30 smo pričeli s polnjenjem vreč s peskom za zaščito njem pri objektih, ki niso bili več ogroženi. objektov ter z zaščito objetkov Dobrava 58, ter pričeli z izčrpa- • Vozila in opremo smo zapeljali v Gasilski dom. vanjem vode iz stanovanjskega objekta Dobrava 58. • Ob 4:15 smo posredovali za izklop električne enrgije stanovanj- Dne 21. 09. 2010 ske hiše Dobrava 38, prosili smo na center za obveščanje za do- • Ob 8:00 smo opravili kontrolo pri objektih, ki so še pod vodo. datne vreče za pesek. • Ob 16:00 smo pomagali pri pospravljanju v objektu Dobrava • Ob 6.00 smo pripeljali pesek za zaščito, polnili vreče in jih raz- 38 in opravili kontrolo v Čučji Mlaki. važali s traktorjem na domačije v Dobravi (Župan, Krmc, Selak, Mencin). V naslednjih dneh bomo še pomagali pri pospravljanju poplavlje- • Ob 6:30 smo pričeli z izčrpavanjem vode na gospodinjstvu Do- nih objektov in območij. brava (Krmc) in (Selak). Pri intervencijo smo porabili cca 350 vreč za zaščito, ter 15 m3 • Ob 7.00 smo selili prašiče iz kmetije Miklavčič. peska. • Ob 8:00 smo pričeli z reševanjem opreme v cerkvi na Otoku. • Ob 8:30 so prišle vreče za zaščito objektov (pripeljal predstav- Uporabili smo naslednja sredstva: nik CZ), tako da smo nadaljevali za zaščito že prej omenjenih 1. Črpanje s potopno črpalko (10 črpalk, povprečno vsaka 45 ur); objektov, ter s potopnimi črpalkami pričeli črpati vodo iz objek- skupaj: 450 ur. tov Čučja Mlaka (Mencin). 2. Prevoz peska s traktorjem in prikolico: 3 ure. • Ob 11.00 smo preverili stanje pri vseh v Čučji Mlaki . Ker je 3. Razvoz peska s traktorjem po objektih: 10 ur. voda še vedno naraščala, smo nadaljevali z zaščito objektov z 4. Reševanje živali s traktorjem: 2 uri. vrečami, ter z prečrpavanjem vode. 5. Ogled terena s traktorjem: 2 uri. • Ob 12:00 reševanje vozila iz vode v vasi Čučja Mlaka. 6. Izposoja čolnov za potrebe reševanja in oskrbovanja 6 čolnov • Ob 12:30 smo pridobili potopno črpalko od PGD Škocjan. za 48 ur. • Ob 15:00 smo preko PGD Škocjan prejeli obvestilo za reše- 7. Gasilsko vozilo GVC 16-15: 68 ur. vanje živali, telefonsko smo preverili stanje, vendar še ni bilo 8. Gasilsko vozilo GVM-1: 68 ur potrebno reševanje. 9. Moštvo: 418 ur. • Ob 16:30 smo zaprosili za dodatne potopne črpalke. • Ob 17:00 smo s čolnom preverili stanje v Čučji mlaki pri vseh Akcija je v času oddaje poročila še potekala. gospodinjstvih. Ker je voda še naraščala, smo preselili konje iz kmetije Pirc. Vinko Gradišar, PGD Dobrava

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 15 aktualno

Poplavljena Dobrava z okolico

Tretji vikend v septembru je bil zelo naporen za večji del Sloveni- • Informiranje pristojnih – ob obsežnih naravnih nesrečah, ko je, prav tako pa tudi za prebivalce Dobrave z okolico. Tokrat nas ima marsikdo od reševalcev tudi sam probleme z reševanjem je naša reka Krka vse presenetila, saj je tako visoke ne pomnijo niti svojega imetja, ni možno v celoti nadzorovati celotnega podro- naši najstarejši prebivalci. Tudi iz pripovedi nam ni znano, da bi čja. Zato je nujno, da vsak čim prej in sproti obvešča pristojne bila naša cerkev na Otoku že kdaj tako poplavljena. (112 oz. lokalne koordinatorje – kontakte najdete tudi na le- Čeprav takih razsežnosti poplav ni pričakoval nihče, smo se va- tnem koledarju PGD Dobrava!) o razmerah in preko vseh raz- ščani v okviru gasilcev PGD Dobrava hitro zorganizirali in začeli položljivih medijev spremlja informacije o splošnem stanju. Ne akcijo reševanja in zaščite. Akcija se je začela na sobotni večer z se sramovati poklicati pomoč. opazovanjem nivoja vode, kasneje je že začenjalo poplavljati prve • Če je možno, naj bodo med izgradnjo objektov pripravljeni ja- stanovanjske objekte v bližini reke Krke. Malo po polnoči so reše- ški za črpanje vode, kar se je marsikje tudi tokrat izkazalo kot valci priskočili na pomoč dvema osebama, ki sta obtičali v oseb- ključni dejavnik za uspešno posredovanje. Zaščitne vreče ne za- nem avtu pri Čučji Mlaki. Ob treh ponoči je bila ekipa reševalcev ustavijo vode, jo pa upočasnijo in s pomočjo črpalk je možno že prisiljena postavljati zaščite in reševati krizne objekte, v katere vzdrževati čim nižji nivo vode v objektu. je voda že vdirala. Ta ekipa se je do jutra še širila, saj se je poja- • Prestaviti domače živali, avtomobile ipd. na varno lokacijo še vljalo vedno več kriznih prizorišč. Reševalci in prebivalci so se na preden je za to prepozno. vse načine trudili rešiti, kar je bilo mogoče. Velik problem so bile Sreča v tokratni nesreči je dejstvo, da nas je poplavilo v času vi- vreče za pesek, ki smo jih zbirali po vasi. Proti jutru smo morali kenda, ko ljudje niso obremenjeni s službenimi obveznostmi in prositi za pomoč tudi CGP, da smo prišli še do primanjkujočega so tako lažje priskočili na pomoč. In take nesreče nas opozarjajo, peska. Vse skupaj pa se je čez dan samo še stopnjevalo, saj je voda kako je tudi v tem sodobnem svetu, ko nam pogosto primanjkuje naraščala še do poznega večera, ko smo še vedno reševali domače časa za bližnje, zelo pomembna složnost med prebivalci, ki je bila živali na varna mesta. v dobri meri izkazana tudi tokrat. Prav to pa ponovno poudarja Zagotovo je bilo pri tej obsežni akciji opaziti več pomanjkljivosti, pomembno vlogo organiziranega prostovoljnega gasilstva. Sedaj se saj take razsežnosti poplav ni nihče pričakoval. Glede na to, da se je voda sicer umaknila, za sabo pa pustila veliko razdejanja. Kar ne- ekstremni vremenski pogoji pojavljajo vedno bolj pogosto in da kaj hiš in gospodarskih objektov je potrebnih obnove in marsikje za enkrat še ne gre računati na celovito rešitev ureditve slovenskih je pomoč še vedno zelo potrebna. Vse se da počistiti in pospraviti, vodotokov, se je očitno potrebno na podobne pojave pripravljati vse predmete se da nadomestiti, samo da se gledamo z odprtim tudi v nadaljevanju in o njih razmišljati, še preden je prepozno. upanjem, naklonjenostjo in lažje nam bo ... Naj nekaj opozoril ponovimo tudi na tem mestu: Dejan Gradišar

Fotograﬁ je poplavljanja Krke sta prispevala Dejan Gradišar in Matej Krmc.

16 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 aktualno

Dezinfekcija po poplavah Sistem za pomoč prizadetim v Ponekod se pojavljajo vprašanja na temo dezinfekcije – dera- poplavah – občina Škocjan tizacije po poplavah. Po posvetu z Zavodom za zdravstveno Spoštovani, varstvo vam dajemo naslednje nasvete: na daritvenem oglasniku www.Podarimo.si smo vzpostavili sis- 1. prostore in opremo je potrebno pred dezinfekcijo – derati- tem pomoči prizadetim v poplavah v občini Škocjan ter okoli- zacijo najprej temeljito očistiti (milo, detergent, goba, topla ških občinah. Od danes naprej lahko vsak darovalec pri oddaji voda …), oglasa na www.podarimo.si izbere občino, katere občanom 2. če je le mogoče, je treba prostore tudi izsušiti (razvlaževal- bi želel pomagati. V kolikor so poplave prizadele tudi občino niki), Škocjan oziroma sosednje občine, vas naprošamo, da po svojih 3. dezinfekcijo – deratizacijo izvajajo ZZV po celi Sloveniji. močeh obvestite občane, da lahko preko daritvenega oglasnika Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, tel. 07 39 34 100 Podarimo.si pomagajo svojim sokrajanom, oziroma predmete, ali 07 39 34 145. ki jim jih je uničila voda, poiščejo na omenjenem oglasniku. Predmet dezinfekcije so lahko tudi vodovodi in ostala infra- To lahko storite tako, da obvestite lokalne medije oziroma na struktura. ReCO Novo mesto občinsko spletno stran dodate povezavo do oglasnika www.podarimo.si.

Primer obvestila: Vsi, ki bi želeli pomagati sokrajanom, prizadetim v poplavah preteklega konca tedna, lahko od danes naprej na daritvenem oglasniku www.podarimo.si darujete predmete, kot so stanovanj- ska oprema, gospodinjski aparati, oblačila in obutev ter druge ži- vljenjske potrebščine. Vsi prizadeti v poplavah pa lahko na www. podarimo.si z objavo oglasa tipa Potrebujem objavite svoje potrebe po predmetih, ki vam jih je uničila voda. Zahvaljujem se vam v imenu vseh pomoči potrebnih,

Miha Jereb, vodja projekta Podarimo.si, tel: 05 90 175 60

Zahvala Gostilne Luzar Ob nedeljski poplavi je bila prizadeta tudi Gostilna Luzar, voda je zalila vse prostore. Ta dogodek je pokazal, da so nekateri ljudje še pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Ob tem dogodku se zahvaljujemo g. županu, poveljniku PGD Škocjan Robertu Povšetu skupaj z mladinskimi prostovoljci, g. Mir- ku Hočevarju, g. Lojzu Hočevarju, zakoncema Bašelj, Mariji Tramte, Viliju Globevniku, Franciju in Jožetu Andrejčiču, g. Zahvala Bogdanu Krašni in vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali. Hvala za vašo pomoč. Prebivalci spodnjega Škocjana, ki so nas prizadele poplave, se Ivo, Martina in Rosita zahvaljujemo vsem gasilcem PGD Škocjan, Mirku Hočevarju in vsem sosedom, ki ste pomagali pri ščitenju objektov s protipoplavnimi vrečami in kasneje po končani poplavi pomagali tudi pri odpravljanju posledic le-te.

Obrazci za prijavo škode po poplavah v Občini Škocjan so objavljeni na spletni stani Občine Škocjan http://www.obcina-skocjan.si/ pod ru- briko Aktualno. OU Občine Škocjan

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 17 delo občine

Poročilo o škodi

Iz priloženih tabel je razvidno, kje in kaj je bilo poplavljeno in kakšne škode je nastala na cestni infrastrukturi. Te podatke smo pridobili s strani Občinske komisije za popis ško- de. Razlita Radulja se je v strugo vrnila po približno 12 urah, medtem ko pa se reka Krka še vedno vrača. Zaradi daljšega zadrževanje vode v objektih je škoda v Čučji mlaki in Dobravi posledično večja. V ponedeljek, 27. 9. 2010, bo po 10.00 uri Regijska komisija na terenu natančno popisala poškodovane objekte.

Zvonko Petelin, OU Občine Škocjan

POPLAVE 2010 na cestni infrasrukturi lokacija ceste vrsta cestišča Jerman vrh makadam - v dolžini 450 m za Bregonce makadam - v dolžini 690m do topilnice makadam - v dolžini 600m Segonje -kapelica makadam - v dolžini 280 Osrečje 2 Komljanec makadam okvirna ocena škode 7.500 € POPLAVE 2010 na objektih in kmetijski površinah stavbe naslov stan. gos. koruza trava na lokacija plazu mikro lokacija ob. ob. rasti Stara Bučka nad Koscem zapuščena hiša Čučja Mlaka 1 Stara Bučka domačija Kovačič kritično Povšič, Ivan Čučja Mlaka 1 15 ha 3 ha Stara Bučka na zemljišču Jože Kocjan Pirc, Ivan Čučja Mlaka 3 okvirna ocenaškode 20.000 € Povšič, Janez Čučja Mlaka 4 Mencin, Mira Čučja Mlaka 2 Miklavčič, Jože Dobrava 1 Miklavčič, Janez Dobrava 1 1 Župan, Jože Dobrava 1 1 Selak, Ivan Dobrava 1 Krmc, Anton Dobrava 1 Lopatec, Rudolf st. Dobrava 36 1,6 ha 1,5 ha Bregar, Jože Dobruška vas 1 Škedelj, Karel Dobruška vas 1 1 Robek, Zdravko Grmovlje 1 Bjelajac, Stanislava Zavinek 1 Kapler, Jože Zavinek 1 Globevnik, Jože Škocjan 17 Zupet, Anton Škocjan 1 3 Mlakar, Anton Škocjan 1 Komljanec, Toni Škocjan 1 2 Turk, Jože Škocjan 2 Mole, Cirila Škocjan 3 Fotograﬁ je poplavljanja Krke sta prispevala Smrekar, Jože Zalog 1 1 Dejan Gradišar in Matej Krmc. skupaj 11 45

18 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 delo občine

Sejemska pot ob Dolskem Delovanje Krajevne knjižnice potoku Škocjan Krajevna knjižnica Škocjan deluje v prijetnih in prenovljenih prostorih v prvem nadstropju Metelkove hiše. Odprta je vseh 5 dni v tednu po 6 ur dnevno. Obiskovalcem knjižnice je na voljo bogata ponudba knjižnega gradiva, periodike in avdio- vizualnega gradiva, pet računalniških mest pa obiskovalcem omogoča uporabo spleta. Prizadevna in prijazna knjižničarka Zala Ašič deluje strokovno ter z veseljem svetuje pri izbiri lite- rature in pomaga pri iskanju gradiva. V knjižnici potekajo dejavnosti za predšolske otroke, osnovno- šolce in odrasle. Vsako tretjo sredo v mesecu se najmlajši obiskovalci knjižnice lahko udeležijo ure pravljic, ki jih vodi vodja Oddelka za razvoj mreže knjižnic Slavka Kristan. Mladi lahko sodelujejo še pri predšolski bralni znački, poimenovani Ma- vrična ribica, reševanju Mega kviza na spletu, projektu Rastem s knjigo, rešujejo uganko meseca, glasujejo za Mojo najljubšo knjigo in sodelujejo pri ostalih projektih matične Knjižnice Nekoč pomembna povezava s Sevnico, dolina, kjer so žito mleli Mirana Jarca Novo mesto. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi trije mlini, danes pa zapuščena in zaraščajoča dolina, v kateri še tematsko razstavo meseca, napovedane organizirane skupine vedno obstajata dve hišni številki. Ob nedavnih obilnih padavi- pa se lahko udeležijo literarnih prireditev, prilagojenih za vse nah se je znova pokazalo, kako odmaknjena je dolina od vasi in starostne skupine. občine. Potok se je razlival preko cele doline in odnašal s sabo tudi dele makadamske poti. Najhuje je pri Tršinarjevem mlinu, kjer je mostiček, po katerem so leta vozili, odkopan, poleg pa je v strugo zakopana pot, ki naj bi služila za prehod. Kljub temu, da občinsko možje vejo, kdaj je bil most poškodovan in zgrajen zasilni prehod (marec 2009), niso še ničesar storili, da bi se most zgradil in struga poravnala, tako da voda ne bi vdirala na cestišče. Obžalovanja vredno je tudi dejstvo, da se ob tej poti ne kosijo obcestne brežine, čeprav cesta vodi do dveh hišnih številk in torej dveh lastnikov, ki občini plačata tudi davek – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišč, lastniki gozdov pa nadomestilo za uporabo gozdnih cest. O uspešnosti delovanja Krajevne knjižnice Škocjan govori pri- Naša želja je, da se stanje cestišča, mostu in struge čim prej nor- merjava statističnih podatkov, pridobljenih v prvi polovici leta malizira, tako ne bo škoda še večja. 2009 in prvi polovici leta 2010. Število aktivnih obiskovalcev Anton in Jožica Mehak knjižnice je tako v prvi polovici letošnjega leta znašalo 403 aktivne člane, kar pomeni, da storitve Krajevne knjižnice Ško- Na uredništvo Naših korakov smo prejeli zgornje sporočilo. cjan aktivno uporablja približno 12,5 % vseh občanov občine Zato smo povprašali tudi odgovorne na Občini Škocjan, zakaj Škocjan. V prvi polovici leta 2010 se je v Krajevno knjižnico je stanje takšno, kot je. Odgovor je posredoval Zvonko Petelin Škocjan prvič vpisalo štirikrat več novih članov, kakor v prvi iz OU Občine Škocjan. polovici leta 2009. Izrazito se je povišalo število obiskov knji- žnice (iz 2.868 na 4.424 obiskov), v prvi polovici leta 2010 pa Kljub dejstvu, da je opisana pot precej odmaknjena, smo na je bilo v Krajevni knjižnici Škocjan izvedenih tudi dvakrat več Občini ves čas spremljali dogajanje okoli nje. Ni ostalo neo- prireditev kot v enakem obdobju lani. paženo, da je mostič klonil pod prekomerno težo tovornega vozila, povzročitelj pa za dejanje ni prevzel odgovornosti, zdaj Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto pa se vsa odgovornost prenaša na Občino. Občina spremlja stanje na lokalnih in gozdnih cestah, vendar je naš proračun DELOVNI ČAS REDNI omejen in moramo zato prvenstveno poskrbeti za ceste, ki so tudi poškodovane, vendar jih občani vsakodnevno uporabljajo. ponedeljek 10.00–16.00 Ob dobri volji vseh vpletenih smo prepričani, da se bo sanacija torek 12.00–18.00 te ceste zgodila v korist vseh. Da je pot slabše vzdrževana, pa je sreda 12.00–18.00 vzrok tudi v dejstvu, da v tej dolini ob potoku dejansko nihče ne prebiva. četrtek 10.00–16.00 Zvonko Petelin, OU Občine Škocjan petek 09.00–15.00

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 19 koledar prireditev

Koledar prireditev in dogodkov v OBČINI ŠKOCJAN za OKTOBER in NOVEMBER 2010 NAZIV PRIREDITVE DATUM IN KRAJ IZVAJANJA ORGANIZATOR INFORMACIJE OPIS PRIREDITVE URA ODVOZ KOSOVNIH ponedeljek, Občina Škocjan Komunala Novo Komunala Novo Kosovne odpadke se bo pobiralo ODPADKOV 04. 10. 2010 mesto mesto v naseljih: Bučka, Dol. Radulje, Dule, Gor. Radulje, Jarčji vrh, Jerman vrh, Močvirje, Štrit, Zaboršt, Zloganje, Segonje, Stopno, Mačkovec, Dol. Dole, Gor. Dole, Stara Bučka, Goriška vas, Zagrad, Klenovik, Vel. Poljane, Male Poljane ODVOZ KOSOVNIH torek, Občina Škocjan Komunala Novo Komunala Novo Kosovne odpadke se bo pobiralo ODPADKOV 05. 10. 2010 mesto mesto v naseljih:Škocjan, Grmovlje,

ORGANIZATORJI SI PRIDRUŽUJEJO PRAVICO DO SPREMEMBE. PRAVICO SI PRIDRUŽUJEJO ORGANIZATORJI Dol. Stara vas, Zavinek, Zalog, Osrečje, Hrastulje. ODVOZ KOSOVNIH sreda, Občina Škocjan Komunala Novo Komunala Novo Kosovne odpadke se bo pobiralo ODPADKOV 06. 10. 2010 mesto mesto v naseljih: Ruhna vas, Tomažja vas, Dobruška vas, Stranje, Dobrova, Hudenje, Čučja Mlaka POTUJOČA petek, Bučka Knjižnica Mirana postanek Bibliobusa na Bučki KNJIŽNICA 15. 10. 2010, Jarca Novo mesto od 11.00 do 13.00 ure POHOD PO sobota, zbor pri Gostilni KS Mokronog, KS Alojz Gregorčič: Pohod od Mokronoga do Pijane VORANČEVI POTI 16. 10. 2010, Dev v Mokronogu Tržišče, Občina 041 614 880 gore, v Pijani gori krajša kulturna ob 9.00 uri Škocjan prireditev, sodelujejo Rogisit. URE PRAVLJIC sreda, 20. Krajevna knjižnica Knjižnica Mirana Knjižnica Mirana ure pravljic in kreativne delavnice 10. 2010, ob Škocjan Jarca Novo mesto Jarca Novo mesto, 17.00 uri Slavka Kristan: 040 421 701 SUPER 3 POKAL sobota, asfaltno igrišče Štrit Športno društvo Bojan Arh: Jesenski nogometni turnir trojk 30. 10. 2010, Bučka 040 530 370 na male gole. V primeru slabega ob 10.00 uri vremena se bo prestavil za teden dni. KMEČKE IGRE nedelja, Dobrava pri Društvo podeželske Joško Mesojedec: zabavno družbenje mladih s 31. 10. 2010, Škocjanu mladine Dobrava 040 170 359 podeželja na kmečkih igrah ob 15.00 uri POTUJOČA petek, Bučka Knjižnica Mirana postanek Bibliobusa na Bučki KNJIŽNICA 12. 11. 2010, Jarca Novo mesto od 11.00 do 13. 00 ure BLAGOSLOV nedelja, pred cerkvijo v Društvo Franci Matko: MLADEGA VINA 14. 11. 2010 Škocjanu vinogradnikov 041 385 635 Škocjan in Župnija Škocjan URE PRAVLJIC sreda, Krajevna knjižnica Knjižnica Mirana Knjižnica Mirana ure pravljic in kreativne delavnice 17. 11. 2010, Škocjan Jarca Novo mesto Jarca Novo mesto, ob 17.00 uri Slavka Kristan: 040 421 701 IZDELOVANJE sobota, Župnija Škocjan Župnija Škocjan pri župnik ADVENTNIH 27. 11. 2010 pri Novem mestu Novem mestu Damjan Štih: VENČKOV 041 796 241

20 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 volitve 2010

tu, je odvisno od števila dobljenih glasov, izračuna pa se po pred- pisanem d`Hondtovem sistemu.

Navodila za glasovanje bodo navedena tudi na glasovnicah.

Ker se volilna zakonodaja spreminja in dopolnjuje, ker je edino pravilno, da volitve potekajo po črki zakona, Vas želi Občinska OBČINA ŠKOCJAN volilna komisija Občine Škocjan podrobneje obvestiti o nekaterih Škocjan 67, 8275 Škocjan pravicah v zvezi z volilno pravico, kakor sledi: Tel.: 07/38 46 300, Faks: 07/38 46 309 1. SPLOŠNO GLASOVANJE: splošno glasovanje bo v nedeljo, Elektronska pošta: [email protected] 10. oktobra 2010. Volišča bodo odprta od 7.00 do 19.00 ure. Obvestila o volišču, na katerem boste glasovali, boste še prejeli. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA 2. PREDČASNO GLASOVANJE: volivci, ki bodo na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo pred tem dnem, in sicer na sedežu Številka: 041-0004/2010 Občinske volilne komisije Občine Škocjan, Škocjan 67, v sejni Datum: 27.09.2010 sobi občinske stavbe, v naslednjih dneh in urah:

- torek, 05. oktober 2010: od 9.00 do 12.00 ure, LOKALNE VOLITVE 2010 - sreda, 06. oktober 2010: od 13.00 do 17.00 ure, - OBVESTILO - - četrtek, 07. oktober 2010: od 10.00 do 14.00 ure. Cenjene občanke in občani Občine Škocjan, spoštovane volivke 3. GLASOVANJE NA DOMU: volivci, ki se zaradi bolezni ne mo- in volivci! rejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, 10. oktober 2010, dan, za katerega je predsednik Državnega zbo- lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to ra RS razpisal lokalne volitve, je vse bližji. Voliti tistega, v katerega sporočijo Občinski volilni komisiji Občine Škocjan do četrtka, verjamemo in na tak način sodelovati pri sestavi »lokalne oblasti«, 07. oktobra 2010. Vloga se izpolni na posebnem obrazcu. je ustavna pravica in državljanska dolžnost vsakega volivca, zato je prav, da se volitev udeležimo, da oddamo svoj glas in tako nepo- 4. GLASOVANJE PO POŠTI: volivci, ki so oskrbovanci domov sredno, na demokratičen način sooblikujemo organe Občine, ki za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu, in volivci, ki bodo v naslednjih štirih letih skušali uresničevati zastavljene cilje, so na zdravljenju v bolnišnicah, lahko glasujejo po pošti, če to izpolnjevati dane obljube. sporočijo Občinski volilni komisiji Občine Škocjan najkasneje deset dni pred dnem glasovanja, to je do četrtka, 30. septembra Župana Občine Škocjan bomo volivci izbirali neposredno med 2010. Vloga se izpolni na posebnem obrazcu, ki ga ima ustanova, dvema kandidatoma, ki sta vložila svojo kandidaturo. Oba kan- v kateri se volivec nahaja. didata bosta navedena na isti glasovnici in sicer po vrstnem redu, 5. VOLIŠČE ZA INVALIDE: Občinska volilna komisija je dolo- katerega sta izžrebala njihova predstavnika. Pod zaporedno št. 1 čila tudi eno volišče v Metelkovem domu na naslovu Škocjan 35, na glasovnici kandidira Anton Zupet, pod zaporedno št. 2 pa Jože ki je dostopno invalidom, ki v kraju, kjer bi sicer volili, zaradi ar- Kapler. hitektonskih ovir tam ne morejo pristopiti k volitvam. Volivci, ki želijo glasovati na tem volišču, morajo to sporočiti Občinski vo- Volili boste tako, da boste obkrožili zaporedno število pred iz- lilni komisiji Občine Škocjan najpozneje do četrtka, 07. oktobra branim kandidatom. Izvoljen bo kandidat, kateremu bomo vo- 2010. Vloga se izpolni na posebnem obrazcu. Volišče za invalide livci zaupali najmanj 50,1 % glasov tistih, ki se bomo volitev je uvedeno na podlagi 79.a člena Zakona o volitvah v Državni udeležili. zbor, ki se smiselno uporablja tudi za izvedbo lokalnih volitev.

Člani Občinskega sveta se volijo po proporcionalnem sistemu, Torej, 10. oktobra 2010 pojdite na volišča kar pomeni, da se glasuje o listah kandidatov. Posamezne poli- tične stranke in skupine občanov ali posamezniki so vložili svoje in uresničite svojo voljo. kandidatne list; skupaj je vloženih štirinajst kandidatur. Vse liste, vključno z njihovimi kandidati, bodo navedene na isti glasovnici, Za dodatne informacije lahko pokličete tajnika Občinske volilne in sicer po vrstnem redu, katerega so izžrebali njihovi predstavni- komisije Občine Škocjan – Darko Levičar (38 46 308 – Občina ki. Glasovali boste tako, da boste obkrožili eno izmed list. Škocjan).

Pri glasovanju po proporcionalnem sistemu imamo volivci mo- žnost, da označimo kandidata, kateremu damo prednost pred Pripravila: Martina Božič. drugimi kandidati, kar se po pravni terminologiji imenuje »pre- ferenčni glas.« Ta glas je veljaven le v primeru, da ga podelimo posameznemu kandidatu s tiste liste, za katero smo glasovali. Mag. Darko Levičar, Aleš Vahčič, univ. dipl. prav., l. r., Število mest, ki pripade posameznim strankam v Občinskem sve- tajnik OVK predsednik OVK Občine Škocjan

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 21 volitve 2010

OBČINA ŠKOCJAN OBČINA ŠKOCJAN Škocjan 67, 8275 Škocjan Škocjan 67, 8275 Škocjan Tel.: 07/38 46 300, Faks: 07/38 46 309 Tel.: 07/38 46 300, Faks: 07/38 46 309 Elektronska pošta: [email protected] Elektronska pošta: [email protected]

OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA - OVK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA – OVK

SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOLILCI! SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOLILCI! V skladu z določbami 74. člena ZLV–UPB3 (UL RS št. V skladu z določbami 74. člena ZLV – UPB3 (UL RS št. 94/2007 94/2007 in 45/2008) in 60. člena Zakona o volitvah v Dr- in 45/2008) in 60. člena Zakona o volitvah v Državni zbor RS je žavni zbor RS je Občinska volilna komisija Občine Škocjan Občinska volilna komisija Občine Škocjan dne 21. 09. 2010 izve- dne 21. 09. 2010 izvedla žrebanje vrstnega reda kandidatur za dla žrebanje vrstnega reda kandidatur za člane Občinskega sveta. župane. Postopek je vodil predsednik OVK, samo žrebanje pa Postopek je vodil predsednik OVK, samo žrebanje pa so izvedli so izvedli predstavniki posameznih kandidatur. predstavniki posameznih kandidatur. Izžrebani vrstni red pomeni zaporedno številko oziroma mesto Izžrebani vrstni red pomeni zaporedno številko oziroma mesto na na glasovnici. glasovnici. V nadaljevanju Vam predstavljamo kandidate in kandidatne V nadaljevanju Vam predstavljamo kandidate in kandidatne liste, liste in sicer v zaporedju, kakor bodo navedeni na glasovnici za in sicer v zaporedju, kakor bodo navedeni na glasovnici za glaso- glasovanje, ki bo v nedeljo, dne 10. 10. 2010. vanje, ki bo v nedeljo, dne 10. 10. 2010. Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih voli- Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah tvah – UPB3 (UL RS št. 94/2007 in 45/2008) in 60. ter 61. – UPB3 (UL RS št. 94/2007 in 45/2008) in 60. ter 61. člena člena Zakona o volitvah v Državni zbor – UPB2 (UL RS št. Zakona o volitvah v Državni zbor – UPB2 (UL RS št. 94/2007 94/2007in 27/2008) objavlja Občinska volilna komisija Ob- in 27/2008) objavlja Občinska volilna komisija Občine Škocjan čine Škocjan naslednji naslednji R A Z G L A S R A Z G L A S za volitve župana Občine Škocjan za volitve članov Občinskega sveta Občine Škocjan na rednih volitvah, ki bodo 10. oktobra 2010 na rednih volitvah, ki bodo 10. oktobra 2010

Zap. št.: Kandidat: Zap. št.: Lista kandidatov:

1. ANTON ZUPET, rojen 24. 04. 1965, 1. Ime liste: LISTA ZA RAZVOJ OBČINE ŠKOCJAN Škocjan 20, univ. dipl. org., Predlagatelj: Martina Povše župan Občine Škocjan; Predlagatelj: OO SLS ŠKOCJAN. 1. Robert POVŠE, roj. 08. 06. 1969, Škocjan 69, avtomehanik, vodja servisa – AC Krašna Sevnica; 2. JOŽE KAPLER, rojen 05. 08. 1967, 2. Robert DULC, roj. 24. 04. 1970, Stranje pri Škocjanu 7, stroj- Zavinek 3, trgovski poslovodja, vodja trgovine; ni tehnik, vodja proizvodnje; Predlagatelj: Kandidacijska konferenca občin- 3. Pavlina BOBIČ, roj. 23. 02. 1977, Škocjan 52, dr. zgodovinskih skega odbora SDS. znanosti, asistentka na inštitutu za kult. zgod. ZRC SAZU; 4. Klemen MLAKAR, roj. 07. 01. 1987, Hrastulje 47, elektro Navodilo: Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži zapo- tehnik, absolvent elektrotehnike – študent; redna številka pred imenom kandidata. Glasuje se za enega 5. Matej BOBIČ, roj. 16. 03. 1963, Škocjan 52, živilski tehnik, kandidata. podjetnik – mesarstvo; 6. Dolores TABOR, roj. 13. 04. 1969, Stara Bučka 27a, gostinski Številka: 041-0009/2010 tehnik, vodja hotelske recepcije in strežbe; Datum: 23. 09. 2010 7. Ferenc ČERNIK, roj. 07. 02. 1949, Dolenje Radulje 62, slikar, samostojni kulturni delavec; Aleš Vahčič, univ.dipl. prav., l. r., 8. Slavko HOČEVAR, roj. 09. 08. 1971, Zloganje 34, ekonomski predsednik Občinske volilne komisije Občine Škocjan tehnik, prodajalec;

22 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 volitve 2010

9. Jasmina POVŠE, roj. 22. 10. 1980, Goriška vas pri Škocjanu 7. Antonija OBRČ, roj. 01. 01. 1950, Hrastulje 11, krojačica, 2, prof. razr. pouka, učiteljica; upokojenka; 10. Franc RUPAR, roj. 23. 02. 1960, Goriška vas pri Škocjanu 8. Milan MARUŠIČ, roj. 29. 12. 1947, Štrit 1, delavec, upoko- 12, osnovna šola, hortikulturni delavec; jenec; 11. Mateja ZAKŠEK, roj. 03. 11. 1978, Klenovik 2b, konfekcij- 9. Ana GOLOBIČ, roj. 25. 02. 1945, Bučka 3, podjetnica, upo- ski tehnik, kontrolor proizvodnje; kojenka; 12. Urška RUDMAN, roj. 07. 02. 1983, Dol. Stara vas 115, prof. 10. Slavko AVSEC, roj. 15. 06. 1949, Hrastulje 41, elektrikar, razr. pouka, učiteljica. upokojenec; 11. Marija ŠIŠKO, roj. 15. 05. 1936, Dobruška vas 22, laborant- 2. Ime liste: SD SOCIALNI DEMOKRATI ka, upokojenka. Predlagatelj: Območna organizacija Socialnih demokratov Novo mesto 5. Ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Ciril MIKLAVČIČ, roj. 17. 09. 1982, Dobrava pri Škocjanu Predlagatelj: LDS Liberalna demokracija 49, kemijski tehnik, tehnik v HPLC laboratoriju. Slovenije – zbor članov občinskega odbora 3. Ime liste: BUČKA – NEODVISNA LISTA 1. Gabrijela KOVAČ, roj. 10. 04. 1963, Škocjan 66, profesorica Predlagatelj: Vene Silvo in skupina volivcev zgodovine in geograﬁ je, profesorica; 2. Tomaž BLAŽON, roj. 13. 12. 1962, Stara Bučka 40, elektro- 1. Slavko PUNGERŠIČ, roj. 28. 09. 1962, Jerman Vrh 6a, pro- tehnik, poslovodja; metni tehnik, predsednik sindikata; 3. Maja TRBANC, roj. 28. 04. 1988, Dolnja Stara vas 14, štu- 2. Alojz HOČEVAR, roj. 07. 04. 1962, Dule 3, strojni ključav- dentka Biotehniške fakultete, študentka absolventka Biotehni- ničar, komercialist; ške fakultete; 3. Jelka TRŠINAR, roj. 30. 08. 1975, Gorenje Radulje 12, univ. 4. Andrej ZGONC, roj. 11. 11. 1974, Dolnja Stara vas 46, di- dipl .geograﬁ nja in spl. jezikoslovka, svetovalka župana; plomirani ekonomist, komercialni direktor; 4. Toni SEDLAR, roj. 28. 01. 1981, Jarčji Vrh 13, gimnazijski 5. Rajko ZAKŠEK, roj. 10. 05. 1974, Klenovik 2b, ing. lesarstva, maturant, vodja vhodne kontrole; vodja tehnološke priprave dela; 5. Marko MLAKAR, roj. 03. 12. 1975, Jarčji Vrh 14, dipl. inže- 6. Irena MIKLAVČIČ, roj. 16. 03. 1965, Hudenje 1, ekonomski nir zootehnike, vodja kontrolorjev; tehnik, samostojna referentka; 6. Vida GROS, roj. 20. 12. 1971, Štrit 10b, tekstilni tehnik, pro- 7. Janez POVŠE, roj. 23. 08. 1942, Zagrad 14, kmet, kmetova- izvodnji delavec; lec; 7. Matjaž URBANČ, roj. 22. 06. 1979, Gorenje Radulje 13, ab- 8. Katarina Brigita ZUPET, roj. 24. 11. 1943, Škocjan 13, učite- solvent matematike, učitelj; ljica, upokojenka; 8. Jože BUKOVEC, roj. 19. 07. 1946, Bučka 44, voznik, upo- 9. Jože GIODANI, roj. 30. 11. 1953, Klenovik 18, univerzitetni kojenec; diplomirani organizator, pomočnik direktorja; 9. Helena BLATNIK, roj. 16. 04. 1987, Bučka 27b, gimnazijski 10. Tina SAJE, roj. 17. 11. 1988, Bučka 35b, ekonomski tehnik, maturant, absolventka; brezposelna; 10. Sandi ZUPAN, roj. 09. 04. 1984, Bučka 36, strojni mehanik, 11. Mitja OBERČ, roj. 14. 05. 1986, Hudenje 7, elektrotehnik- voznik; elektronik, obdelovalec lesa; 11. Silva MARJETIČ, roj. 02. 07. 1948, Štrit 10, prodajalka, 12. Mia ČELESNIK, roj. 16. 05. 1992, Škocjan 34, dijakinja, upokojenka; dijakinja. 12. Silvo VENE, roj. 31. 12. 1974, Gorenje Radulje 12, poslovni sekretar, upravnik pošte. 6. Ime liste: ZA GOSPODARSTVO IN NAPREDEK OBČINE Predlagatelj: Franc Povše 4. Ime liste: DRUŠTVO UPOKOJENCEV Predlagatelj: Upravni odbor Društva upokojencev Škocjan 1. Franc MATKO, roj. 01. 08. 1967, Male Poljane 13, orodjar, vzdrževalec, hišnik; 1. Dragica BOBIČ, roj. 11. 06. 1946, Škocjan 60, podjetnica, 2. Jana VOVK, roj. 14. 12. 1963, Zagrad 14, medicinska sestra, upokojenka; sestra v urgentni ambulanti; 2. Anton MOJSTROVIČ, roj. 11. 10. 1945, Dobrava pri Ško- 3. Jože VOVKO, roj. 15. 12. 1961, Velike Poljane 10, avtomeha- cjanu 44, trgovski poslovodja, upokojenec; nik, poklicni gasilec. 3. Jožica KAUČIČ, roj. 25. 11. 1948, Tomažja vas 66, delavka, upokojenka; 7. Ime liste: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA 4. Josip RUDMAN, roj. 07. 12. 1948, Škocjan 59, samostojni LJUDSKA STRANKA podjetnik, upokojenec; Predlagatelj: Nova Slovenija – krščanska ljudska stranka, 5. Marija POVŠE, roj. 05. 11. 1944, Zagrad 14, gospodinja, Občinski odbor NSI Škocjan upokojenka; 6. Janez KOLENC, roj. 17. 03. 1951, Dolenje Dole 7, prodaja- 1. Jože MARKELC, roj. 17. 09. 1957, Zavinek 16, organizator lec, upokojenec; dela, vodja vzdrževanja;

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 23 volitve 2010

2. Marjanca BREGAČ, roj. 08. 06. 1977, Dolenje Dole 10, dipl. 6. Bernarda VIDRIH, roj. 14. 09. 1973, Tomažja vas 14, upravni upravna organizatorka, brezposelna; tehnik, brezposelna; 3. Jože KORENE, roj. 23. 03. 1969, Segonje 5, delavec, viliča- 7. Miran KOVAČ, roj. 31. 03. 1970, Škocjan 50, mizar, direk- rist; tor; 4. Ana MARKELC, roj. 19. 06. 1962, Zavinek 16, strojni teh- 8. Andrej POVŠIČ, roj. 18. 09. 1986, Čučja Mlaka 6, študent; nik, administrator; 9. Damjana KOLENC, roj. 25. 09. 1975, Dolenje Dole 7, dipl. 5. Slavka KORENE, roj. 23. 10. 1971, Segonje 5, šivilja, obdelo- upravna organizatorka, strokovna sodelavka za zaposlovanje; valka lesa. 10. Anton MEHAK, roj. 26. 01. 1971, Gorenje Dole 22, doktor veterinarske medicine, živinozdravnik; 8. Ime liste: VRNIMO PRILOŽNOST OBČINI ŠKOCJAN 11. Milan MARKELC, roj. 07. 04. 1972, Zalog pri Škocjanu 3, Predlagatelj: Jerak Bojan mesar-prodajalec, mesar-prodajalec; 12. Mateja ZAJC, roj. 23. 12. 1988, Velike Poljane 9, študentka, 1. Bogdan KRAŠNA, roj. 18. 12. 1953, Škocjan 22, avtomeha- študentka. nik, direktor. 11. Ime liste: SLS LISTA 9. Ime liste: GOSPODARSKA LISTA OBČINE ŠKOCJAN Predlagatelj: OO SLS Škocjan Predlagatelj: Jože Lenart 1. Anton ZUPET, roj. 24. 04. 1965, Škocjan 20, univ. dipl. org., 1. Zdravko KLEVIŠAR, roj. 06. 03. 1966, Škocjan 28a, elektro- župan; tehnik-elektronik, samostojni podjetnik; 2. Martina LENART, roj. 17. 03. 1974, Tomažja vas 5, glasbeni 2. Jerneja KIC, roj. 15. 11. 1977, Hrastulje 46, ekonomski teh- pedagog, instrumentalist; nik, samostojna podjetnica; 3. Franc KOCJAN, roj. 27. 03. 1952, Zagrad 3, kamnosek-resta- 3. Matej DULC, roj. 01. 10. 1976, Stranje pri Škocjanu 7, inž. vrator, samostojni, podjetnik; strojništva, direktor podjetja; 4. Marjeta TRAMTE, roj. 08. 11. 1970, Škocjan 2a, cvetličarka, 4. Jernej LESKOVAR, roj. 04. 08. 1984, Škocjan 37, gostinski monterka elektroinstalacij; tehnik, gostilničar; 5. Mirko GRADIŠAR, roj. 10. 04. 1962, Štrit 13, strojni klju- 5. Rosita MATASOVIĆ, roj. 12. 03. 1978, Škocjan 68, gostinska čavničar, prodajalec; delavka, natakarica; 6. Marija HALAS, roj. 18. 09. 1957, Dobrava pri Škocjanu 28, 6. Janez JENIČ, roj. 12. 07. 1950, Hrastulje 15, kamnosek, di- dipl. ing. kem. tehnologije, namestnica vodje službe laborato- rektor podjetja; rijske kontrole kakovosti; 7. Rudolf LOPATEC, roj. 12. 05. 1968, Dobrava pri Škocjanu 7. Vladislav HOČEVAR, roj. 16. 03. 1952, Hrastulje 30, strojni 45, čevljar, direktor podjetja; ključavničar, vzdrževalec strojev in naprav; 8. Sonja KASTELIC, roj. 03. 03. 1960, Škocjan 24, vzgojiteljica, 8. Franc HRASTAR, roj. 04. 10. 1950, Zloganje 15, elektrikar, samostojna podjetnica; upokojenec; 9. Anton ZAJC, roj. 25. 02. 1960, Velike Poljane 9, osnovna šola, 9. Vinko KOMLJANEC, roj. 17. 12. 1959, Osrečje 2, skladišč- kmetovalec; nik, skladiščnik; 10. Matjaž KRIŠTOF, roj. 13. 09. 1981, Zalog pri Škocjanu 6, 10. Jože KIC, roj. 27. 02. 1948, Hrastulje 46, teracer, upokoje- mizar-tapetnik, kmetovalec; nec; 11. Ana KASTELIC, roj. 26. 07. 1990, Škocjan 24, prodajalka, 11. Neža OBERČ, roj. 10. 02. 1959, Grmovlje 14a, trgovinski prodajalka živil; poslovodja, oddelkovodja v maloprodaji; 12. Slavko PAVLIN, roj. 14.04.1966, Zagrad 8, elektromehanik, 12. Franc KOMLJANEC, roj. 05. 04. 1976, Zagrad 1, mizar, operater strojev. invalidski upokojenec.

10. Ime liste: SDS – SLOVENSKA 12. Ime liste: OBRTNIKI IN PODJETNIKI OBČINE ŠKOCJAN DEMOKRATSKA STRANKA Predlagatelj: Deželan Jože in skupina volivcev Predlagatelj: Kandidacijska konferenca občinskega odbora SDS 1. Slavko ŠUTAR, roj. 21. 02. 1957, Dolnja Stara vas 21, avtomehanik, samostojni podjetnik; 1. Jože KAPLER, roj. 05. 08. 1967, Zavinek 3, trgovski poslo- 2. Gregor LUZAR, roj. 08. 12. 1981, Škocjan 72, strojni meha- vodja, vodja trgovine; nik, samostojni podjetnik; 2. Martina KRALJ, roj. 31. 10. 1969, Dobruška vas 4, univ. dipl. 3. Marjetka PREŠERN, roj. 14. 12. 1975, Dobruška vas 16, fri- inž. kmetijstva, ravnateljica dijaškega in študentskega doma; zerka, samostojna podjetnica; 3. Martina HOČEVAR, roj. 12. 08. 1965, Dolnja Stara vas 6, 4. Jožko GOLOBIČ, roj. 17. 03. 1967, Dolenje Radulje 21, eko- dipl. ekonomistka, višja svetovalka; nomski tehnik, samostojni podjetnik; 4. Janez LENART, roj. 18. 10. 1968, Tomažja vas 67, zidar, sa- 5. Dušan MOJSTROVIČ, roj. 12. 11. 1967, Dobrava pri Ško- mostojni podjetnik; cjanu 44, mizar, samostojni podjetnik; 5. Jože ZORKO, roj. 12. 06. 1954, Grmovlje 4, avtoličar, samo- 6. Fanika GODEC, roj. 26. 02. 1970, Škocjan 32, šivilja, samostojni podjetnik; stojna podjetnica;

24 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 volitve 2010

7. Alojz VDOVČ, roj. 18. 12. 1963, Dobruška vas 13, šofer, sa- 14. Ime liste: Z IZKUŠNJAMI DO CILJEV mostojni podjetnik; Predlagatelj: Tine Nadu in skupina volivcev 8. Franc JEGLIČ, roj. 17. 12. 1949, Klenovik 40, tapetnik, samostojni podjetnik; 1. Janez POVŠIČ, roj. 02. 10. 1940, Čučja Mlaka 3, kmetovalec, 9. Cvetka PRAZNIK, roj. 01. 03. 1962, Grmovlje 5, ekonomski kmetovalec; tehnik, računovodja; 2. Peter BLATNIK, roj. 17. 09. 1952, Hrastulje 48, trgovski po- 10. Ciril SMERKE, roj. 09. 10. 1952, Dobruška vas 9, ekonom- slovodja, pogrebna služba; ski tehnik, samostojni podjetnik; 3. Jožica NADU, roj. 23. 02. 1962, Hrastulje 4, medicinska se- 11. Miro BANIČ, roj. 14. 11. 1956, Dobruška vas 7a, šofer, sa- stra, medicinska sestra. mostojni podjetnik; 12. Irena ZUPANČIČ CEMIČ, roj. 26. 02. 1975, Grmovlje 41, vrtnarka, samostojna podjetnica. Navodilo: Glasuje se samo za eno listo kandidatov, in sicer tako, da se obkroži zaporedna številka liste kandidatov, za katero se gla- 13. Ime liste: DESUS OO ŠKOCJAN suje. Če želite dati posameznemu kandidatu z liste, za katero ste Predlagatelj: Desus OO Škocjan glasovali, preferenčni glas, vpišite zaporedno številko kandidata z liste, kateremu dajete preferenčni glas. 1. Jože KOCJAN, roj. 25. 06. 1950, Stara Bučka 8, elektrotehnik, upokojenec; 2. Anton HOČEVAR, roj. 01. 12. 1933, Stopno 1a, rudar, upo- Številka: 041-0010/2010 kojenec; Datum: 23. 09. 2010 3. Jožefa FERKOLJ, roj. 12. 12. 1953, Hrastulje 20, konfekcio- narka, prodajalka; 4. Pavla KALČIČ, roj. 11. 03. 1953, Stara Bučka 4a, šivilja, upo- Aleš Vahčič, univ.dipl.prav., l. r., kojenka. predsednik Občinske volilne komisije Občine Škocjan

SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! Verjamem, da se s poštenostjo, resnico ter iskrenimi in pozitivni- mi odnosi med ljudmi gradi trdna in zanesljiva prihodnost. Verjamem, da bomo na volitvah skupaj oblikovali tak Občinski svet, ki bo skupaj z županom in Občinsko upravo deloval složno in ustvarjalno za naš skupni razvoj, KER SMO TU DOMA! Imamo visoko, a realno postavljene cilje, z jasnimi prednostnimi nalogami.

Prepričan sem, da tudi v naši lepi občini Škocjan velja, da KOLIKOR ZNAŠ, TOLIKO VELJAŠ.

Za njen uspešen trajnostni razvoj imamo skupaj dovolj znanja, volje, poštenosti in ustreznih povezav na vseh ravneh.

Prepričan sem, da sem upravičil Vaše zaupanje, zato se odločite in v nedeljo, 10. oktobra 2010, obkrožite številko 1. POŠTENO in POGUMNO naprej, rezultati so zagotovljeni. Vaš župan in kandidat št. 1 Anton ZUPET Hvala lepa!

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 25 volitve 2010

Spoštovane občanke in občani, cenjeni volivci ! Postati župan – težka odločitev, Želim, da bi vsak od nas in vsi skupaj gradili naš vsakdan predvsem pošteno, preudarno, strpno in konstruktivno. Vsi še težja odgovornost, prebivalci občine naj bi bili kot velika družina, v kateri sta najtežja pa obveza doma človeško dostojanstvo in spoštovanje drugačnosti. Med izpolniti obljube volivcem nami ne bo mesta za razdiralno podtikanje in neargumentira- no obtoževanje. Le iskrene namere ter poštena dejanja bodo Da. naš moto. Sprejel sem ta nov izziv. Preudarno in s tehtnim premislekom. Svoje celotno delo bom v občinski upravi usmerjal tako, da S podporo mojih najbližjih, z zaupanjem stranke SDS in dru- bom skupna razvojna hotenja umestil v pravilne tirnice, pri če- gih političnih in nepolitičnih akterjev občine Škocjan. mer bom deloval ambiciozno in predvsem ciljno naravnano. Zastavil sem tako razvojno pot, na kateri bom upošteval potrebe našega prostora ter občanov in sicer v mejah zakonskih Čemu vendar? okvirov. Preprosto zato, ker želim v občino Škocjan, kjer živim in de- Če boste mojo razvojno vizijo občine Škocjan sprejeli kot lam že polnih 43 let, prinesti nov veter, nov način delovanja moje iskreno hotenje iti po novi, boljši poti, se vam že vnaprej celotne občinske strukture z enim samim ciljem – da to našo, zahvaljujem za zaupanje in Vam obljubljam, da bomo šli: sorazmerno majhno občino in njene preproste, poštene in delovne ljudi popeljem na tako razvojno pot, kjer se bomo srečevali odprtih dlani, iskrenih pogledov in ustvarjalnih idej. Z ROKO V ROKI ZA DOBRO VSEH NAS. Vaš kandidat za župana Jože Kapler, št. 2

BUČKA - NEODVISNA LISTA Člani liste: 1. SLAVKO PUNGERŠIČ 2. ALOJZ HOČEVAR 3. JELKA TRŠINAR 4. TONI SEDLAR 5. MARKO MLAKAR 6. VIDA GROS 7. MATJAŽ URBANČ Številka 1 je 8. JOŽE BUKOVEC 9. HELENA BLATNIK LISTA ZA RAZVOJ OBČINE ŠKOCJAN 10. SANDI ZUPAN 11. SILVA MARJETIČ – za zanesljivo prihodnost! 12. SILVO VENE Na neodvisni Listi za razvoj občine Škocjan smo se zbrali občani, ki želi- mo s smelim in naprednim delovanjem omogočiti nadaljevanje uspešnega Pozitivne izkušnje skupnega dela Bučklanarjev in Bučklanark iz preteklih let razvoja naše občine. tako na področju društvene dejavnosti kot tudi drugje, obenem pa tudi skrb Z županom Antonom Zupetom in svetniško skupino želimo aktivno soo- za napredek in ustvarjanje prijetnega okolja za bivanje v kraju in občini, so blikovati življenjske pogoje naših družin in podpreti vse potrebne zakonske podlage, da se omogoči nadaljevanje izgradnje komunalne infrastrukture, razlog, da še naprej sledimo svojim ciljem in naš program nadgrajujemo v ki je pogoj za razvoj gospodarstva, posledično pa tudi bogatejšega kultur- smeri nadaljnjih prizadevanj za povezovanje, dobro sodelovanje in izvajanje nega in družbenega življenja vseh občanov. razvojnih projektov v korist vseh občanov. Podpiramo enakomeren razvoj Za svetlo prihodnost naše občine se zavzemamo: Robert Povše, Robert vseh predelov občine, pobude na področju podjetništva na podeželju, po- Dulc, Pavlina Bobič, Klemen Mlakar, Matej Bobič, Dolores Tabor, sodabljanje obstoječe infrastrukture, kakovostno in za vse sprejemljivo ko- Ferenc Černik, Slavko Hočevar, Jasmina Povše, Franc Rupar, Mateja munalno oskrbo ter pripravo in trženje kakovostnih kulturnih, športnih in Zakšek in Urška Rudman. Zavzemamo se za nadaljnji razvoj naše občine, ki je kljub časom recesije turističnih programov z aktivno promocijo za prepoznavnost znotraj regije. ohranila ﬁ nančno stabilnost kot pogoj za neodvisno in ustvarjalno prihodnost, saj je načrtov za naprej še veliko. Našo listo boste na glasovnici našli pod št. 3: Bučka – neodvisna lista. Hvala za Vaš glas in izkazano zaupanje! Bučka - neodvisna lista se zahvaljuje za podporo.

26 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 volitve 2010

DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠKOCJAN Društvo upokojencev Škocjan bo s svojo listo kandidatov sodelovalo na lo- LISTA ZA GOSPODARSTVO IN kalnih volitvah 2010 , kajti le s svojimi predstavniki v Občinskem svetu NAPREDEK OBČINE bomo uspešneje reševali probleme starejših in dosegali cilje, ki bodo v korist vseh občanov. Zakaj smo se odločili, da bomo sodelovali na volitvah s svojo listo-nestran- karsko? Ne strinjamo se z načrtnimi strankarskimi razprtijami, s katerimi nas ne morejo prepričati. št. 6 Želimo se odločati neodvisno za boljšo, pošteno in vsem prijazno občino.

Spoštovane občanke in občani! Predlagatelj liste: Franc Povše Ne želimo dajati velikih obljub, kajti časi so zahtevni, vse težji, zato postaja uresničevanje zastavljenih projektov vse bolj vprašljivo. Naš program ni obširen, je pa realen. Nosilci liste: 1. Franci Matko - Prizadevali si bomo za čim bolj sprejemljive življenjske pogoje za vse obča- ne s poudarkom na skrbi za starejšo generacijo. 2. Jože Vovko - Zavzemali se bomo za uvrstitev doma starejših občanov naše občine v 3. Jana Vovk mrežo domov Republike Slovenije. - Spodbujali bomo razvoj gospodarstva v občini, da bodo naši otroci in vnuki imeli pogoje za delo in življenje v domačem kraju. - Spremljali bomo zakonodajo in njene spremembe ter dajali pobude za Predstavniki liste se bomo zavzemali za boljši jutri oblikovanje določb, ki bodo pozitivne tudi za upokojene občane. naših občanov. Podpirali in zagovarjali bomo le tiste - Podpirali bomo vse projekte, ki bodo pomembni za razvoj našega kraja. - Uresničevali bomo medgeneracijsko sodelovanje v občini. projekte, ki so realni in potrebni našim občanom. - Skrbeli bomo za čisto in zdravo življenjsko okolje. Zavedamo se, da so ohranitev kmetijstva in hiter ter - Vso skrb pa bomo namenili vsem pomoči potrebnim, še posebej starej- šim, bolnim in oslabelim uspešen gospodarski razvoj garant za razvoj in napre- Cenjeni volivci, dragi upokojenci , pojdite 10. 10. 2010 na volišča in glasuj- te za našo-svojo listo, LISTO DRUŠTVA UPOKOJENCEV. dek naše Občine.

Pripravila: Tončka Povše, predstavnica liste Predlagatelj liste: Upravni odbor Društva upokojencev Škocjan Na volitvah obkrožite številko 6.

S SKUPNIMI MOČMI ZMOREMO! Našo listo smo sestavili, ker nam ni vseeno za ljudi in kraje naše občine. Tudi vnaprej bo naša skupna skrb celosten razvoj. Na volitvah pričakujemo vaše zaupanje in naklo- njenost. Sposobni smo uresničevati skupne cilje, ki bodo izboljšali kakovost življenja Po daljši odsotnosti ponovno vstopamo med Vas v nekoliko vseh občank in občanov. DEL NAŠEGA PROGRAMA VAM TUDI PREDSTAVLJAMO: prenovljeni sestavi. Začutili smo namreč odsotnost krščan- GOSPODARSTVO skih vrednot, a verjamemo, da te še niso povsem zamrle. • Zagotoviti pogoje za razvoj gospodarstva v občini in začetek investicij v obrtni coni. • Izkoristiti potencial domače inteligence v občini, ji omogočiti zaposlovanje na izo- Prav zato Vas, spoštovane občanke in cenjeni občani, nagovar- brazbi primernih delovnih mestih. INFRASTRUKTURA jamo, da se povežemo in s skupnimi močmi pomagamo zago- • Izboljšati komunalno, vodovodno in cestno infrastrukturo. Prioritetno urediti toviti boljše pogoje za razvoj, bivanje in delo ljudi, ki živimo pločnike na potrebnih nevarnih odsekih. • Zavzemanje za dostop do širokopasovnega optičnega internetnega omrežja do vseh v tej lepi občini. naselij. • Postopna postavitev kanalizacijskega omrežja. VAREN DOSTOP DO ŠOLE S poštenim odnosom do ljudi in z jasno besedo. Racionalno in • Vztrajali bomo na prioritetni urediti varne poti do šole. OKOLJE IN PROSTOR preudarno. Iskreno z Novo Slovenijo. • Postavitev ekoloških otokov v občini in skrb za čisto in lepo urejeno okolje. • Pospešiti sprejem prostorske dokumentacije, ki bo omogočil pridobitev gradbenih dovoljenj. Če smo si blizu potem s hvaležnostjo pričakujemo Vaš glas na UREDITEV POKOPALIŠČA IN MRLIŠKE VEŽICE V ŠKOCJANU glasovnici pod številko • Pospešiti postopke in takoj pristopiti k realizaciji projekta. PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH SREDSTEV • Usmeriti moči k pridobivanju nepovratnih evropskih in državnih sredstev za razvoj gospodarstva, infrastrukture in kmetijstva. 7. ŠPORT • Ureditev športnih površin in pospeševanje delovanja športnih organizacij. SKRB ZA SOCIALNO OGROŽENE Hkrati vam sporočamo, da je naš kandidat za župana g. Jože • Podpora humanitarnim organizacijam pri skrbi za socialno ogrožene starejše in Kapler. ostale pomoči potrebne občane.

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 27 volitve 2010

9 Pod zaporedno številko 9 izberite GOSPODARSKO LISTO OBČINE ŠKOCJAN! Gospodarstvenice in gospodarstveniki, ki so na naši listi, so s svojim delom že dokazali, da imajo veliko znanja in dobrih rezultatov, da zagotovimo pogoje za kakovostno življenje vseh 11 prebivalcev. Imeli bomo posluh za potrebe gospodarstva, kmetijstva in turizma, se pravi … nameravamo končati že začete projekte in nadaljevati z novimi izzivi ... Lista Slovenske ljudske stranke Naj se kot nosilec liste predstavim: sem Zdravko Klevišar, samostojni podjetnik od leta 1993, in sicer z dejavnostjo AVTOELEKTRIKA KLEVIŠAR, s katero od leta 2000 delujem Na listi Slovenske ljudske stranke se bodo preko občinskega v novih poslovnih prostorih v Bršljinu in kjer sem svojo delavnico razširil tudi na področje sveta za uresničitev programa zavzemali zgornji kandidati. AVTOMEHANIKE. Z več funkcijami delujem v OBRTNO-PODJETNIŠKI ZBORNI- CI NOVO MESTO, kakor tudi v OBRTNO-PODJETNIŠKI ZBORNICI SLOVENI- Svetniki Slovenske ljudske stranke želimo, da v naši občini še JE in v CPI (Centru za poklicno izobraževanje Slovenije). Opravil sem izpit MOJSTER naprej odločno korakamo v zanesljivo prihodnost, ker vemo, AVTOELEKTRIKE, prav tako sem zapriseženi SODNI IZVEDENEC in CENILEC ZA da je potrebno začete projekte nadaljevati in dokončati. OBRTNO DEJAVNOST – AVTOELEKTRIKA, za katerega sem tudi MENTOR. Prosti čas rad preživim v krogu družine na posesti v Zagradu, kjer po očetovi smrti leta 1999 Župan Anton Zupet je v svojih prvih dveh mandatih uresničil nadaljujem z vinogradništvom. Z ženo Matejo in s tremi hčerkami – Sabino, Taro in Neli – smo naša pričakovanja, zato mu zaupamo in smo prepričani, da se odločili in se leta 2008 preselili iz mesta v Škocjan, nazaj h koreninam, v čisto naravo in kot pravi Andrej Šifrer … med dobre ljudi. bomo le z njim tudi v prihodnje uresničili naš program. Zahvaljujemo se Vam za izkazano zaupanje in Vaš glas listi Hvala za zaupanje! SLS pod številko 11!

Stopimo skupaj z roko v roki, za dobro vseh nas. DeSUS – za vse generacije Z navedenim sloganom obkrožite listo stranke pod številko 10 . Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Škocjan Predvsem zato, ker: Naši cilji so: večja učinkovitost Obči- • Občina Škocjan ne more in ne sme več pristajati na sivo povpreč- ne Škocjan pri obravnavi vlog in zahtev nost in capljanje za drugimi. občanov s poudarkom na zaposlovanju, gospodarstvu, obrti, • Naša občina mora hitreje pognati svoje razvojno kolesje in se uvrstiti med najboljše – vodilne občine v regiji. urejanju prostorske dokumentacije v smislu gradenj novih sta- • Je potrebno vzpostaviti možnosti, ki bodo zagotavljale boljše po- novanjskih in ostalih objektov, predvsem pa celovita skrb za goje za razvoj in bivanje tukaj živečih ljudi in privabiti nazaj vsaj socialno pravičnost vseh občanov ne glede na njihovo oprede- nekaj tistih, ki so zaradi nerešene prostorske politike začasno od- litev in prepričanje. šli. • Občina Škocjan mora do leta 2020 postati evropsko primerljiva Naše poslanstvo je: skrb in zavzemanje za pozitivne rezultate občina, v kateri bo bivanje za slehernega občana in občanko prilo- vseh občanov, prenehati s spori v občinskem svetu, združiti in žnost za lokalno udobje in globalni uspeh! Stopimo skupaj z roko v roki, za dobro vseh nas in s transpa- strniti vse akterje v občini Škocjan za skupen napredek vseh rentnim proračunom premaknimo na bolje razvojne programe na krajanov brez delitev na »vaše« in »naše«. naslednjih področjih: Zato »STOPIMO SKUPAJ« in premaknimo razvoj naše ob- • Urbanizem in prostorsko planiranje čine Škocjan za korak naprej, zaupajte svoj glas listi št. 13 – • Gospodarstvo in turizem • Prometna infrastruktura DeSUS, članom, ki želijo in se bodo borili za dobrobit vseh • Vode in odpadne vode generacij. • Šolstvo in predšolska vzgoja • Kultura in šport Lista DeSUS OO Škocjan – št. 13: • Socialno varstvo 1. Jože Kocjan, Stara Bučka 8 2. Anton Hočevar, Stopno 1 Občinski odbor SDS se zahvaljuje za Vaš glas na glasovnici 3. Jožica Ferkolj, Hrastulje 20 pod št.10 4. Pavla Kalčič, Stara Bučka 4a

28 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 delo občine

Z IZKUŠNJAMI DO CILJEV Potek projekta Obkrožite V prvi fazi smo izvedli analizo postopkov javnih prostorskih Verjamete, da so za uspeh pri delu potrebne iz- št.14 razgrnitev in pridobili smernice za razvoj spletnega portala. kušnje? Če je tako, obkrožite številko 14 na glasovnici in volite za neodvisno, nepolitično listo z Pregledali, uredili in pripravili smo ključne geo-informacijske imenom: Z IZKUŠNJAMI DO CILJEV. Listo predstavljamo trije kandidati za podatke, ki jih želimo uporabiti kot podlago za prikaz reali- občinske svetnike, in sicer: Janez Povšič, Peter Blatnik in Jožica Nadu. stičnega 3D prostora Slovenije na spletnem portalu. Vsi imamo številne izkušnje, vzpone in padce, na katerih smo se marsičesa na- V naslednji fazi smo izdelali podroben načrt za izdelavo sple- učili. Vsi trije občino, občane in njihove potrebe zares dobro poznamo, zato se tnega portala 3D javne razgrnitve (www.3Dprostor.si), ki je bomo prav gotovo odločali v dobro in korist širše skupnosti. Pri tem ne bomo sestavljen iz dveh delov – dokumentnega sistema in napre- pod vplivom nobene politične opcije. Odločali bomo po lastni presoji in lastni vesti. Projekte, dobre za kraj in ljudi bomo podpirali, zaletavost in nesmisle dnega 3D pregledovalnika prostorskih aktov. Dokumentni bomo preprečevali. sistem, kot tudi 3D pregledovalnik, sta že v zaključni testni fazi in že delujeta, slednjega pa tudi lahko že preizkusite na Prav je, da so v občinskem svetu predstavniki vseh generacij, tudi mladi, ki znajo pokazati na nove rešitve. A nesmiselno se je lotevati zadev, ki jih ni mogoče www.3Dprostor.si. Napredno platformo, ki omogoča ogled uresničiti. In v takih trenutkih so izkušnje še kako potrebne! realističnega 3D prostora in najrazličnejša orodja za merjenje, bomo v kratkem nadgradili še z možnostjo prikaza sončne Občani nas vse tri dobro poznate: Janeza kot dolgoletnega predsednika KS Ško- cjan in prvega župana; Petra kot zadružnega poslovodjo in prvega pogrebnika svetlobe in spletnim urejanjem pokrajine. Na voljo je tudi v občini; Jožico kot prijazno medicinsko sestro, ki zna prisluhniti in nesebično že modul za komunikacijo (tabla.3Dprostor.si), ki ga v tem pomagati. Ne bomo se hvalili, nikogar ne bomo blatili, volivci pa s svojim gla- trenutku polnimo z informacijami. som odločite, če smo vas prepričali. Tretjo fazo promocije smo pred časom s predstavitvami pro- Naj povemo le še to, da na lokalnih Jožeta KAPLERJA jekta na najrazličnejših dogodkih že začeli in jo bomo do kon- volitvah podpiramo kandidata ZA ŽUPANA ca projekta ves čas stopnjevali. Poleg občin in urbanističnih Prišel je čas, ko je sprememba župana nujna, če hočemo obdržati občino, ki smo podjetij, želimo k uporabi sistema nagovoriti tudi občane. jo pred šestnajstimi leti zastavili. Prednosti spletnega portala 3D javne razgrnitve Županova beseda mora držati: danes, jutri, vedno. V minulih osmih letih ste lahko spoznali, da temu ni tako. Žal. Ob predvideni močni medijski podpori želimo vsem prebi- valcem Republike Slovenije omogočiti dostop do centrali- Na glasovnici za župana zato obkrožite št. 2. zirane baze javnih prostorskih razgrnitev. Tako bodo lahko občani v vsakem trenutku obiskali spletni portal in si ogledali vse javne razgrnitve občin, ki bodo želele občanom prikazati 3D javne razgrnitve prostorske akte v naprednem 3D načinu. Ni potrebno posebej poudarjati, da imajo uporabniki ob Konec preteklega leta je Skupnost občin Slovenije po predho- pregledovanju 3D modelov ali maket zgradb precej bolj- dnem posvetovanju z občinami in Ministrstvom za okolje in šo predstavo o predstavitvi, kot tisti, ki le berejo tekstovne prostor, na razpis e-vsebine in e-storitve Ministrstva za visoko dokumente z okrnjenimi graﬁ čnimi podatki, oziroma načrti šolstvo znanost in tehnologijo, prijavila projekt Tri-dimen- zgradb. Spletni portal bo omogočal sprehajanje okoli zgradb, zionalne javne razgrnitve. Projektni predlog je bil pozitivno ogledovanje okolice in ostalih geo-informacijskih podatkov. ocenjen in izbran za soﬁ nanciranje. Spletni portal bo uporabnikom iz občin omogočal urejanje terena, da bodo prostorske razgrnitve čimbolj skladne s konč- Glavni cilj projekta je občanom preko javnega spletnega por- nimi načrti. Če so si občani do sedaj lahko ogledali le digi- tala (www.3Dprostor.si) zagotoviti postopke prostorskih raz- talni 3D model zgradbe, si bodo sedaj lahko ogledali tudi grnitev. Te si bodo lahko ogledali v naprednem 3D načinu, celotno realistično okolico in se po njej sprehajali. imeli pa bodo tudi možnost aktivnega sodelovanja z oddaja- Spletni portal 3D javne razgrnitve predvideva brezplačno njem svojih pobud in pripomb. S tem bomo posredno raz- uporabo za vse uporabnike, vendar le v nekomercialne na- bremenili občine, saj bodo uporabnikom vse informacije na mene. voljo na omenjenem spletnem portalu. Sekundarni cilj projekta pa je komunikacijski modul (SOS Tabla), ki bo deloval Kratice v tem članku: v ozadju spletnega portala in nudil podporo uporabnikom iz občin, ki bodo na ta način med seboj lažje širili in izmenjevali 3D – tri dimenzionalno informacije. SOS – Skupnost občin Slovenije Poleg prostorskih razgrnitev, želimo v okviru projekta Tri- MOP – Ministrstvo za okolje in prostor dimenzionalne javne razgrnitve, uporabnikom na spletnem GURS – Geodetska uprava Republike Slovenije portalu v naprednem 3D realističnem prostoru ponuditi tudi DOF – Digitalni orto foto (digitalni posnetki iz zraka) enostaven pregled ostalih geo-informacijskih podatkov, ki so obvezna podlaga javnim prostorskim razgrnitvam in z njimi razpolagajo MOP, GURS in občine. Saša Kek in Luka Mulej, Skupnost občin Slovenije

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 29 delo občine

Lekarna v Škocjanu v odnosu do Dolenjskih lekarn V zvezi s podelitvijo koncesije za opravljanje lekarniške dejav- Izjave poslovodstva javnega zavoda Dolenjske lekarne so dejan- nosti v škocjanski lekarni je Občina Škocjan peljala postopke sko smešne in kažejo na izkrivljanje resnice ter onemogočanje skladno z aktivno zakonodajo. Občinski svet je potrdil Odlok polnopravnega delovanja vseh ustanoviteljev javnega zavoda, in njegovo spremembo soglasno. Na razpis se je v roku javila med njimi tudi Občine Škocjan. To je enako, kot če bi Občin- kandidatka, ki je izpolnjevala vse predpisane razpisne pogoje ter ska uprava oziroma uprava neke gospodarske družbe rekla, da je oddala popolno vlogo. Lekarniška zbornica je podala pozitiv- za pripravo občinskega odloka odgovoren Občinski svet oz. za no mnenje ter Ministrstvo za zdravje svoje pozitivno soglasje. pripravo letnega plana odgovorni lastniki. Lastniki oz. ustano- Občina Škocjan je vse postopke vodila transparentno in zako- vitelji lahko le potrjujejo takšne dokumente, vodstvo inštitucije nito, kar pa ne moremo reči za nekatere druge občine ter javne pa jih je dolžno pripraviti in ponuditi lastnikom v obravnavo. zavode. V našem primeru so Dolenjske lekarne dolžne sestaviti odlok za Nekateri poskušajo zdaj z dopisi na razne inštitucije (tudi KPK) vseh 14 občin, ki smo solastnice, a nimamo v zavodu nobenih spreobračati in dezinformirati ter zamegljevati naše postopke, pravic soodločanja.Mi svojega Javnega zavoda Dolenjske lekar- s čimer se obrača pozornost od pravih vsebin. Tako naj bi bilo ne nikoli nismo blatili, želimo pa sodelovati v odločanju, kaj poročilo Komisije za preprečevanje korupcije podlaga policiji se v tej inštituciji dogaja, dogaja pa se. Še danes namreč nismo za preiskavo na naši Občini, saj naj bi iz dokumentacije, ki so seznanjeni, kako so lahko 4 ustanovitelji od 14-ih potrdili novo jo dobili od omenjene komisije, izhajal sum storitve uradno vodstvo javnega zavoda. Svet zavoda namreč predstavljajo in se- pregonljivega dejanja. Direktorica Dolenjskih lekarn nam očita stavljajo le 4 občine, medtem ko ostalim desetim ni omogočeno neurejene odnose med Občino in lekarno ter navaja, da bi mo- sodelovati in soodločati. rala Občina sama sestaviti svoj odlok o lekarni, ker da je to stvar Občine, ne pa da ga sestavi lekarna. Darko Levičar, direktor OU Občine Škocjan

Bo večina molčala ob nedopustnih potezah odgovornih? V javnosti se ne oglašam zato, da bi koga obsojal, ampak da po- nju in to Franciju Matku. Resnica je v tem, da je Franci Matko jasnim svoja stališča in povem svojo namero. Javno je že znano, želel v objektih bivše trgovine odpreti vinotoč, kar bi načeloma vsaj v zagraškem koncu občine, da me je po 30-tih letih članstva tudi sam sprejemal, samo da se dogajajo pozitivne stvari, čeprav in dela Upravni odbor PGD Zagrad na nezakonit način izključil bi bila trgovina boljša opcija. Nato pa se ni zgodilo nič in odgo- iz društva. Takšno ravnanje društva s svojimi člani je po mojem vorni ljudje zavajajo članstvo in vse ostale krajane. nedopustno. Posebno še, če bazira na neresničnih domnevah Zato je moj poziv nepreklicen: naj predsednik Peter Dulc, ki je in blatenju vse vprek, česar se je Upravni odbor PGD Zagrad nepremišljeno podpisoval dokumente, in Franci Matko, ki je posluževal. Po pravnih presojah in zbranih dokumentih o rav- nepravilnosti storil, odstopita s položaja, ker ima PGD Zagrad nanju z menoj gre za nezakonito delovanje Upravnega odbora dovolj kadra in ljudi s pravimi vrednotami. oz. poveljnika in predsednika, ki bi ob moji tožbi društvo oz. Prav tako sem predlagal, da se uredi leta 2002 na črno zgra- njegov Upravni odbor lahko drago stalo, posledično pa pred- jeni nadstrešek med kapelico in bivšo trgovino, ki ni skladen vsem predsednika, ker je nepremišljeno podpisoval dokumente, z arhitekturnimi usmeritvami. Javno sem predlagal, da gremo za društvo pa odgovarja z vsem svojim premoženjem. Jemanje pomagat in izvedemo ureditev, ki jo predlaga tudi strokovna in blatenje dobrega imena pa je še posebej drago. Pa vendar, služba – spomeniško varstvo. odločil sem se, da Upravnega odbora PGD Zagrad ne bom to- Še več je napačnih ravnanj, med njimi tudi navoz odpada iz žil, to pa zato, ker se mi iskanje pravice na sodišču ne zdi prava pogorišča nad potok na ukaz poveljnika, kar je ekološko izredno rešitev in tega tudi sicer nikoli ne počnem. Saj je resnica moja neodgovorno dejanje, ki ogroža čisto pitno vodo, pri čemer ne- zavetnica in se ne rabim prepirati. srečno pogoreli seveda niso nič krivi. Še razlaga, kaj sem predlagal in za kaj sem bil odločen na obč- Toliko za pojasnilo in razmislek. Ob tolikšnem popustu, kot ga nem zboru. Predlagal sem, da odstopi ali se razreši Francija Mat- dajem Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zagrad, je prav, da ka z mesta poveljnika društva. Utemeljitev: ne morem mimo društvo upošteva moj nasvet, postopa pravično in spoštuje svoje tega ali mižati, ker je Franci Matko kot poveljnik v uniformi poslanstvo. Za vsako svojo besedo stojim in jo lahko dokumen- in takrat tudi že občinski svetnik udaril invalida. Seveda se je tirano zagovarjam pred komerkoli, tudi pred sodiščem, čeprav pozneje pri hiši tudi opravičil, ko mu je voda v grlo tekla, in je to ni moj namen, saj »pri tej pameti« ne bom tožil nikogar in prav, da se mu oprosti, ampak poveljnik pa po mojem ne more tudi na provokacije ne bom javno odgovarjal. Jezen nisem na biti več. nikogar, se mi pa nekateri smilijo. Zelo je slabo, da zaradi takega Ob prenehanju delovanja trgovine v Zagradu predsednik Peter vodstva temu humanitarnemu društvu v moji družini ne more- Dulc in Franci Matko v tihem dogovoru nista dovolila nadalje- mo zaupati in še zdaleč nismo edini. vati poslovanja trgovine trgovca iz Telč, ki je imel že vse pripra- Franci Kocjan, svetnik Občine Škocjan vljeno. Izgovor je bil, da prejšnja trgovka Marija Macedoni ni vrnila ključa, kar ni bilo res: ključ je bil vrnjen takoj po preneha- Članek izraža stališče avtorja.

30 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 kultura

Oratorij na Bučki 2010: »Pazi, čas!« »Pazi, čas!« je bilo geslo in osrednja vrednota letošnjega oratorija na Bučki, že 11. po vrsti, ki se je tokrat odvijal v tednu od 16. do 22. avgusta. Največja vzgojna moč oratorija je prav v prijateljskih odnosih med animatorji in otroki: oratorij je dom, ki sprejema, dvorišče za prijateljske stike, šola, ki vzgaja za življenje, in župnija, ki evangelizira. Osrednji pomen na oratoriju zavzema prav dramska zgodba, ki posreduje globoko sporočilo – letos nam ga je razkrivala deklica Momo, ki nas je popeljala v svoj svet in nam pokazala, kako zelo so pomembni prijatelji. Opominjala nas je, da moramo paziti na Pungeršič ter Sonja Pokleka, ki nam je pomagala v slaščičarski svoj čas ter ga koristiti za tiste stvari, ki nas v življenju oblikujejo delavnici. HVALA! notranje bogate. Letos je bila dramska zgodba odigrana na malce Ostali donatorji letošnjega oratorija so bili: Župnijski urad Ško- drugačen način, saj so jo odigrali kar najstarejši med udeleženci: cjan, g. Damjan Štih, Pekarna Pepe, Mesarstvo Bobič, KD Buč- Neža Vene, Jernej Čarman, Gašper Gros, Nina Vene in Marko ka, Turistično društvo Bučka, Občina Škocjan, OŠ Škocjan, Ka- Gradišar. Po dramski zgodbi so sledile kateheze, kjer so otroci mnoseštvo Janez Jenič, s. p., Ana Golobič, Irena Golobič, družina prisluhnili besedam animatorjev, svojo ustvarjalnost in nadarje- Marjetič, družina Šutar, družina Vene, družina Pungeršič, druži- nost pa so lahko izražali v delavnicah. Obiskal nas je tudi študent na Tramte, družina Kirar, družina Rupar, družina Žibert, druži- teologije Lovro Bakšič, ki je en dan vodil katehezo najstarejših, na Hočevar, Brigita Kocjan, Silvo Vene, Boris Kokove, Nataša in preizkušali smo tudi naše talente in se igrali »Bučka ima talent«, za Matej Hočevar, Štefan Pungeršič, Mirko Hočevar ter fantje ŠD še dodatno popestritev pa smo se odpravili na izlet in iskali skriti Bučka. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam na kakršen koli način zaklad, nato pa so nas na naše povabilo kot presenečenje otrokom pomagali. obiskali policisti Policijske postaje Šentjernej in nam na kratko Biti animator je čudovita, a hkrati tudi zelo zahtevna vloga. Je pri- predstavili svoje preventivno delo. ložnost in še več – je dar, ki ga je potrebno ceniti. Animatorji leto- šnjega oratorija na Bučki so bili: Arpad Csernik, Marjetka Žibert, Tjaša Gros, Tamara Hočevar, Matej Pungeršič, Tjaša Pungeršič, Suzana Pungeršič, Kaja Vene, Franci Komljanec, Sara Hočevar, Uršula Marjetič in kitaristi: Alenka Šutar, Ana Lucija Hočevar in Žiga Vovko. Deklica Momo nas je v zgodbi nagovarjala, da moramo paziti na svoj čas. Prav gotovo smo upoštevali njene modre besede v nepo- zabnem tednu smeha in veselja, molitve in pesmi, prijateljstva in ljubezni ter ustvarjalnosti in igre. Mojca Tramte, vodja oratorija

Teden skupnih trenutkov je seveda zelo hitro minil, naučili smo se marsikaj novega in sklepali smo nova prijateljstva. Da je oratorij res uspel, so k temu pripomogli številni donatorji. Naj najprej izpostavim naše kuharice, ki so poskrbele, da naši želodčki niso ostali prazni: Vida Gros, Marjeta Kovačič, Tončka Kovačič, Ani- ca Zorko, Marija Urbanč, Silva Marjetič, Zdenka Novak, Anica

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 31 kultura

Intervju z g. Ferencem Černikom Ob Knobleharjevem 2010 je Občina Škocjan pri umetniško naravna- da mi bo to uspelo strniti v zgolj nekaj stavkih. nem fotografskem natečaju in pri natečaju kiparske kolonije zaprosila Med nami živijo ljudje, ki ne prenesejo, da bi drugi imeli to, česar za sodelovanje tudi vsestranskega umetnika Ferenca Černika. oni sami nimajo, ter ljudje, ki ne prenesejo, da imajo to tudi drugi Gospod Černik se je na povabilo prijazno odzval in pomagal s svo- in ne le zgolj oni. Ravno ta nevoščljivost predstavlja med nami raz- jim znanjem in nasveti. Že pred tem je ob odprtju slikarske razstave dor. Ni ga človeka na tem svetu, ki ne bi imel problemov in težav, skupine Ambrozzia na Bučki predstavil portret Frana Metelka, či- ravno zato so obtožbe in napadanja odveč, vsak od nas se lahko že gar upodobitve do njegovega poskusa nismo imeli, oz. je ne poznamo. jutri znajde na tapeti. Rad bi prijazno opozoril vse razumne ljudi Izkazal je veliko zavzetost, da Metelka upodobi tudi v kipu iz lesa naše občine, naj ne nasedajo raznim letakom, ki prihajajo po pošti pred Metelkovim domom in osvetlil svojo idejo, da naslika mladega na dom, naj zamahnejo z roko, ko slišijo razne govorice, ki nas zgolj Ignacija Knobleharja pred odhodom v afriški misijon, ko je bila nje- razdružujejo. Ljudje, ki širijo takšne nerazumne stvari med nami, gova podoba še bolj evropska oz. domača. Že konec julija se je njegova so po mojem mnenju nesrečni in nimajo urejenih zadev predvsem zamisel prelevila v upodobitev Knobleharja, kot ga je ugledal skozi za- pri samemu sebi. Na srečo in v tolažbo pa so ljudje z zlobnimi jeziki pise o njem v monograﬁ ji Sudanska misija, zdaj pa je naprošen, da ga v manjšini. upodobi tudi po navdihu, ki ga bo dobil ob prebiranju Jakličeve knjige Zadnji dve leti sem aktivno sodeloval tudi na področju kulture ter o Knobleharju iz leta 1942. Seveda so vsa njegova Občini podarjena tako ugotovil, da ima naša občina veliko potenciala. Na Bučki smo dela podarjena nam vsem, ki smo rojaki in dediči teh velikih mož 19. ustanovili likovno sekcijo Ambrozzia, zahvaljujoč predvsem naše- stoletja. Z zanimanjem sem prisluhnila, kaj nam ob vsem tem želi mu ambicioznemu kulturniku, predsedniku KD Bučka, Slavku sporočiti umetnik. Pungeršiču in ostalim. Opogumljali pa so me v veliki meri tudi občinski voditelji naše Občine. Dali so mi voljo, ta pa je dala krila G. Černik, večkrat ste že rekli, da se v Sloveniji dobro počutite in meni in s tem tudi sekciji ter umetnosti v naši občini. Z veseljem ste se zato pri nas ustalili ter svoji družini lastnoročno zgradili pri- pomagam vsakomur, ki ga zanima umetnost, slikarstvo, kiparstvo. jeten dom, ki kar kipi od vaše ustvarjalnosti. Vendar kljub temu, da ste med nami že kar nekaj časa in veliko domov krasijo Vaše slike, Kako vidite položaj kulture v naši občini in nasploh? Bi želeli še kaj o Vas ne vemo kaj dosti. sporočiti ljudem? O sebi osebno sicer nerad govorim. Življenje mi je zaznamovala Vedno pravim, da naša občina na tem področju ne sme biti nikoli zgodnja smrt moje matere, ki je umrla, ko mi je bilo komaj 16 let. slabša od ostalih, temveč samo boljša, zato imam še velike načrte Ob tem se zazre v oljno sliko dolgolase plavolaske – matere, ki jo je in z nekaj truda bomo lahko ponosni vsi občani. To pa je seveda upodobil po spominu. Nevidni tok iz preteklosti pa ga gane in mu izvedljivo le v primeru, če ima župan in njegova občinska uprava utiša besede, nato nadaljuje … Na kratko me je kar dobro pred- posluh za takšno dejavnost. Le-tega sem v obilni meri našel pri na- stavil sestavek v vabilu za sodelovanje v likovni sekciji KD Bučka, šem županu Zupetu in njegovih sodelavcih. Gospod Anton Zupet katere mentor sem. G. Černik mi ponudi sestavek: je lahko vzor ostalim županom. Sam je zelo izobražen in razumen »Ferenc Černik se je v mladosti šolal za katoliškega duhovnika, človek, ki mu kultura ni tuja in ima kar nekaj znanja tudi o eko- potem pa se je usmeril v umetnost, v slikarstvo in kiparstvo. Iz nomiji. To mu pride prav pri poskusih varčevanja denarja, ki je svoje domovine Madžarske je odšel v svet. Živel je v Nemčiji, na danes nujno, kadar hočemo izpeljati bolj velikopotezne projekte Danskem, Švedskem, Hrvaškem, v Avstriji in v Združenih državah v naši občini, ki pa zahtevajo tudi dobršno mero solidarnostnega Amerike. Poleg teh je videl in spoznal še veliko drugih držav, naro- čuta med občani z vseh strani občine. Zadovoljen sem, ker vem, dov in kultur. Pred 17. leti je prišel na Bučko. Ta ga je tako prevzela, da ima sedanja občinska ekipa tako dobro strokovno znanje, da z da se je odločil tu ustvariti svoj dom. Zaljubil se je v dolenjsko ze- lahkoto vstopa v občinske projekte in jih tudi vodi ter ne prepušča mljo. Tudi Bučklanarji smo ga hitro sprejeli za svojega in danes smo v celoti zunanjim izdelovalcem. V nasprotnem primeru bi se lahko veseli in ponosni, da je Ferenc Černik naš krajan. Med številnimi dogajalo, da bi se za občane naredili škodljivi, v najboljšem primeru samostojnimi razstavami po svetu, so bile najbolj odmevne tiste v nevtralni projekti. S sedanjim županom smo po mojem gospodar- Splitu, Zagrebu, Halmstadtu, Skopju, Novem Sadu, Budimpešti, ji na svojem, s svojimi lastnimi kontrolami stanja na projektih in Sydneyju, Melbournu, Montrealu in Ženevi. Po mnogih mestih gremo tudi v smeri neodvisnosti, ki je predpogoj, da vedno sami sveta pa so bile na ogled tudi kolektivne razstave, pri katerih je vemo, pri čem smo in naš denar ne odteka v druga okolja. Stabilen sodeloval. Je dobitnik mnogih mednarodnih nagrad in priznanj. ekonomski položaj, ki ga naša občina ima, saj je minimalno ne pa Odlikuje ga njegov prepoznaven slog slikanja v oljni tehniki, nje- nerazumno zadolžena, pomeni tudi več pomoči za kulturne dejav- gove stvaritve so realistične. V naboru njegovih del so portreti, akti, nosti, to je soodvisno. pokrajine, tihožitja in druge zvrsti.« V takih razmerah, ki jih dodatno zaostruje ekonomska kriza, je to še bolj pomembno. Zdaj je tudi čas, ko moramo ljudje znati stopiti Katera življenjska spoznanja Vas motivirajo, da ste začeli delovati skupaj in kaj postoriti sami. Moramo si sami pomagati in razmišlja- med ljudmi in podajati svoje znanje in izkušnje? ti, kaj bi se še dalo narediti za skupno dobro. Kulturno delovanje Želim storiti vse, kar po mojem lahko prispeva k večji kvaliteti ži- lahko bistveno prispeva k boljšim medčloveškim odnosom in zdra- vljenja soljudi in dobro se počutim z ljudmi takih nazorov. Želim si, vi klimo med ljudmi. da mi ne bi bilo potrebno nikoli obžalovati, ker nečesa nisem storil, Gospod Černik, zahvaljujem se Vam za razgovor in Vaše pohvalne zato se vedno trudim dati vse od sebe, kot slikar sem pa verjetno besede ter želim ustvarjalno pot polno navdiha še naprej. še bolj nagnjen k dobremu in temeljitemu opazovanju značajev in dogajanja okrog sebe. Poskusil bom biti kratek, a malce dvomim, Mateja Robek, OU Občine Škocjan

32 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 kultura

Nova upodobitev Prošnja štorkelj iz Zaloga pri dr. Ignacija Knobleharja Škocjanu Pred petnajstimi leti sva se kot mlad par odločila za bivanje v tej V četrtek, 29. julija, je slikar Ferenc Černik na Občini županu prijazni vasici na Dolenjskem. predal sliko dr. Ignacija Knobleharja, ki jo je naslikal to poletje. Nekajkrat sva priletela na ogled in na več drogovih poskušala sple- G. Černik ima veliko zamisli, ki kmalu dozorijo v njegovih sti gnezdo, vendar ni šlo najboljše. Najine težave so opazili dobro- delih. Ker ne želi, da bi glede njegove upodobitve Knobleharja srčni delavci Elektrogospodarstva iz Šentjerneja in nama prisko- kasneje ugibali, kaj je želel z upodobitvijo sporočiti, je o por- čili na pomoč. Na enem izmed drogov so napravili podstavek, na tretu povedal sledeče: katerem sva kmalu za tem spletla dom, v katerem so se že po enem mesecu zvalili štirje mladiči. Od takrat se vsako leto v tem gnezdu zvalijo po trije ali štirje mladiči, ki poseljujejo bližnjo okolico. Tudi letos sva imela štiri mladiče. Na žalost pa nam je tretjega avgusta zvečer neurje uničilo dom. Mladiči so k sreči že odrasli in so se pravočasno rešili pred uničujočo nevihto. Sedaj bomo kmalu odleteli v Afriko, kjer ostanemo do pomladi. Po petnajstem aprilu pa bi se zopet vrnili med vas, v vaše lepe kraje, vendar še ne vemo, kje bi si lahko spletli nov dom. Veselilo bi nas, če bi nam dobri ljudje zopet določili mesto in napravili podstavek (morda na istem drogu), na katerem bi si lahko ponovno spletli gnezdo. V zahvalo za vašo velikodušnost bomo pridno pobirale kobilice in drug mrčes, ki je škodljiv za vaša polja.

Srečno in nasvidenje spomladi.

Štorklje in Franc - Branko Maršič, Zalog pri Škocjanu

»Tudi dr. Ignacija Knobleharja je bilo treba pobližje spoznati, preden sem ga pričel slikati. Njegova splošno znana podoba »misijonarja na Belem Nilu« s turbanom in dolgo, gosto brado me spominja bolj na tujca kot na nekoga iz naših krajev. Želel sem ga približati njegovim rojakom in ga naslikal kot mladega nadobudnega moža, ki je poln načrtov in želja. Po njegovem znanem življenjepisu sklepam, da je bil dr. Kno- blehar galanten, svojeglav in preveč samozavesten. Bil je uspe- šen in nadarjen organizator. Kompromisa ni poznal. Verjel je, da je dober po srcu in da dela dobro. Njegovo kratko življenje dokazuje, da so zato, da je dosegel svoje cilje, nekateri ljudje tudi trpeli. Pomembno pa je, da je s svojim raziskovanjem in širjenjem krščanstva pripomogel k boljšemu življenju domači- nov ob Nilu in njihov svet približal našemu. Slika govori sama zase – prodoren pogled, odločen izraz. Pono- sni smo nanj. Predstavlja nam vzor. Zahvaljujem se našemu županu g. Zupetu za izkazano popolno zaupanje v moje umetniško delo. Verjamem, da so bila priča- kovanja izpolnjena. Najino sodelovanje je obrodilo sad – mladega »Nacka«, ko je še živel v Evropi – Škocjanu ter hrepenel po duhovnosti in velikem neznanem svetu.« Ferenc Černik, avtor slike

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 33 društva

Čebelarji smo se zbrali na razširjenem sestanku v Klenoviku Čebelarji Čebelarskega društva Šmarjeta – Škocjan smo se konec ko celo ogrozil v času prezimovanja, če ga ne bi imeli pod kontro- avgusta zbrali na svojem letnem sestanku. Obravnavali smo opra- lo). Čebele imamo v dobri kondiciji in jih bomo dobro pripravljene vljeno delo v prvem polletju letošnjega leta in načrte do konca leta zazimili v upanju, da zimske izgube družin ne bodo prevelike. Z ter priprave društva na leto 2011, ko bomo praznovali 100. obletni- veseljem smo medse sprejeli tudi nekaj novih članov društva. Pred co Čebelarskega društva. Predsednik Čebelarskega društva Roman koncem sestanka, ko so pridni kolegi že pripravljali žar, nas je pri- Košale je prisotne seznanil, da je bil pred kratkim sprejeti preno- jetno presenetil naš predsednik Roman s povabilom na premierni vljeni statut društva uspešno oddan na Upravni enoti Novo mesto, ogled ﬁ lma o čebelarjenju in čebelarjih iz našega območja, ki ga je za kar se je zahvalil vsem ustvarjalcem, še posebno tajniku društva pridno pripravljal s svojo ekipo vse od pomladi. Z veseljem smo si Stanetu Medji za vloženi trud. Tudi priprave na prevzem novega ﬁ lm ogledali, se spominjali časov kranjičev, rojev in ob tem obujali prapora društva potekajo po načrtu. Finančno stanje v društvu je spomine. Sestanka sta se udeležila tudi župan Občine Škocjan An- zadovoljivo, dogovorili pa smo se, da se vsak čebelar glede na zasta- ton Zupet in predsednik Turističnega društva Zagrad Franci Ko- vljene cilje trudi poiskati še nove vire. Vreme je bilo letos muhasto cjan, kot nosilec razvoja parka Zagraški log. Čebelarje podpirata v in naše čebele niso nabrale veliko presežnega medu za nas čebelarje, prizadevanju za čim bolj neokrnjeno naravo in s tem zagotavljanje smo ugotavljali v nadaljevanju. Na vsakem sestanku namenimo čas pogojev sožitja s čebelami in za zdrave čebelje pridelke. tudi obravnavi zdravstvenega stanja naših čebel. Sedaj je čas, ko jih moramo obvarovati varoe (zajedalca, ki bi čebele sicer motil in lah- Jože Giodani, Čebelarsko društvo Šmarjeta – Škocjan

Lastniška razmerja med Agrarno skupnostjo Zagrad in TD Zagrad Vse bolj opažamo, da so lastniška razmerja v Agrarni skupnosti Za- da ni več zainteresiran in mu ne pošiljamo več vabil, razen splošna grad marsikomu nejasna in nepoznana. Zato je prav, da so stvari vabila za vsa gospodinjstva gornjega dela občine. TD Zagrad je od- jasne in prikazane take, kot resnično so, saj potem odpadejo vsi prto za vse in vsakdo se lahko vključi kadarkoli, vendar – se razume, dvomi in tako je prav. Prav zaradi tega navajam podatke iz prve da ob spoštovanju pravil društva. roke, saj so javni in preverljivi v zemljiški knjigi, Geodetska uprava pa preko spleta oz. PISA (prostorskega informacijskega sistema Zemljiški kataster - parcela (PODATKI SO INFORMATIVNI, iz- občin, kamor je vključena tudi že naša Občina) daje vsakomur pis iz PISO (a) – prostorskega informacijskega sistema občin) neposreden vpogled v zemljiški kataster. Največji lastnik Agrarne skupnosti Zagrad je Občina Škocjan (52 %), ostalih (48 %) pa so parcela kat. občina parc.delov površina lastniki vaščani vasi Zagrad oz. lastniki gospodarstev leta 1962 – 2294/1 1463-ZAGRAD 1 39444 m2 katerim je bilo premoženje takrat odvzeto. Ker pa so večinoma že št. ZKV posestni list urejena parcela IDPOS datum spr. pokojni, morajo sedanji lastniki oz. njihovi dediči speljati dedne 1467 1467 ne PR-05281 4.12.2003 postopke na sodišču. To je njihova lastnina in njihova pravica in vrsta rabe katastrski razred boniteta zemljišča površina nihče jim tega ne more odvzeti. Tudi jaz sem dedič in imam enak PAŠNIK 5 20 39444 m2 delež kot večina ostalih – 4% in nič več. Enako razmerje velja za vse lastnik delež parcele Agrarne skupnosti Zagrad, katere del je tudi park Zagraški OBČINA ŠKOCJAN, ŠKOCJAN 67, 8275 ŠKOCJAN 52/100 log. Prilagam izpis iz zemljiškega katastra – PISO, ki je dostopen na spletu. Razmerje med TD Zagrad in Agrarno skupnostjo Zagrad POVŠE IVAN, ZAGRAD 9, 8275 ŠKOCJAN 8/100 ureja 30-letna najemna pogodba, s katero se TD Zagrad zavezuje, LAHNE JANEZ, ZAGRAD 15, 8275 ŠKOCJAN 4/100 da na zemlji Agrarne skupnosti v dolini za Zagradom zgradi park SINKOVIČ MIHAEL, ZAGRAD 10, 8275 ŠKOCJAN 4/100 Zagraški log. Dolina je bila pred 18-timi leti popolnoma opuščena POVŠE ANTON, ZAGRAD 16, 8275 ŠKOCJAN 4/100 in v divji zarasti. Vsi člani Agrarne skupnosti Zagrad so se takrat s MARKOVIČ NEŽA (umrl), ZAGRAD 22, 8275 ŠKOCJAN 4/100 podpisom pogodbe z vsebino pogodbe tudi strinjali – obstajajo do- POVŠE JOŽE, ZAGRAD 21, 8275 ŠKOCJAN 4/100 kumenti. TD Zagrad pa ni lastnik ničesar, pač pa je graditelj parka KRNC JOŽE, ZAGRAD 27, 8275 ŠKOCJAN 4/100 in muzeja na prostem ter vse je javno in odprto za vse občane. Vse KOCJAN JOŽEFA, ZAGRAD 33, 8275 ŠKOCJAN 4/100 objekte muzeja na prostem, ki nastaja, so lastniki podarili Občini PARKELJ TEREZIJA, ZAGRAD 17, 8275 ŠKOCJAN 4/100 Škocjan, torej so last vseh občanov. Zakaj torej to počnemo, če ni- PIRNAT ANTONIJA, OREŠJE 51, 8220 ŠMARJEŠKE TOPLICE 2/100 mamo nič od tega? Verjetno zato, ker si ne gradimo vikendov na morju, pač pa smo raje s srcem v domačem okolju in verjamemo, PIRNAT MARTIN, ZAGRAD 21, 8275 ŠKOCJAN 2/100 da marsikomu to veliko pomeni in vsak turist, ki pride k nam, je KOCJAN FRANC, ZAGRAD 3, 8275 ŠKOCJAN 2/100 potencialni kupec pridelkov ali izdelkov kogarkoli od vaščanov. KOCJAN ANTONIJA, ZAGRAD 3, 8275 ŠKOCJAN 1/100 Kako pa se park in muzej na prostem gradi? Največ s prostovoljnim KOCJAN TEREZIJA, ZAGRAD 3, 8275 ŠKOCJAN 1/100 delom. Sredstva, ki pa jih dobimo na razpisih, se strogo namensko porabijo za objekte kulturne dediščine. Parcel je več, vendar je lastništvo procentualno na vseh enako razde- Iz Turističnega društva Zagrad članov nismo nikoli izločevali in ni- ljeno – po zgornjem ključu. Pa srečno v naslednji sezoni. koli napisali ali izrekli niti ene besede, da koga izločujemo. Za tistega, ki 10 let ne plača minimalne letne članarine 5 €, pa mislimo, Franci Kocjan, predsednik TD Zagrad

34 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 društva

Fantje z vasi smo bili za vzorec Profesor dr. Anton Trstenjak je dejal: naša ljudska pesem je kla- sična, se pravi, vekotrajna. Šla je skozi stoletja, se žlahtnila in bogatila, vse do danes. Dokler je živa, narod raste in je še mlad. Ljudska pesem pa nastaja še dandanes.

moljubno, vojaško, koledniško, vinsko tematiko, zdravico itd. Za pomoč pri njihovem nadaljnjem delu so si kupili naše CD plošče in pesmarice. Fantje z vasi smo se udeležili seminarja o ljudskem petju, ki je Ponosni smo, da smo danes vzorčna skupina ljudskih pevcev v bil 24. 07. 2010 v Beltincih, v Pomurju. Povabili so nas kot Sloveniji. Na seminar nas je povabila ga. Vesna Sever. Po ura- pevsko skupino, ki pravilno poje ljudske pesmi. Predstavili smo dnem delu smo se prijetno družili. 14-letno delovanje, način zbiranja, učenja, izvajanja in arhivi- Lepa slovenska ljudska pesem pravi: če nekoč domača pesem ranja zbranega gradiva. Prisotnih je bilo dvanajst vodij skupin tu zvenela več ne bo, tudi tebe rod slovenski na tej zemlji več ljudskih pevcev, ki so se želeli seznaniti s pravilnim načinom ne bo. ljudskega petja. Zapeli smo jim po eno pesem z ljubezensko, do- Franc Oberč, Fantje z vasi

Nov lepotec na Mihovici Lepa slovenska navada je bila, da so ob zaključku kmečkih in drugih opravil – na tako imenovanih likoﬁ h, zapeli slovensko pesem. Tako smo bili tudi Fantje z vasi povabljeni 22. julija 2010 na domačijo Strojin na Mihovico pri Šentjerneju, kjer so postavili dolenjski kozolec – topler v velikosti šestih oken – štantov. Za postavitev takega kozolca je bilo nekoč potrebnih približno160 delovnih dni štirih tesarjev, poleg tega pa so še sovaščani pomagali pri pomožnih delih. Vsa dela so se opravljala ročno, brez pomoči strojev. Delovni dan je bil računan od zore do mraka, ko je bil dan naj- daljši. Kozolec, ki smo ga pomagali postaviti Fantje z vasi, pa je popolnoma identičen, a izdelan v manjšem merilu. Prav profesi- onalno ga je izdelal Franc Žnidaršič, član Fantov z vasi. Ob petju si vzame še čas za izdelavo takega kozolca. Poleg časa pa je potrebo tudi zelo veliko potrpljenja, saj je ta lepotec izdelan zelo natančno. Čeprav je veliko manjši v primerjavi s pravim, se za tako izdelavo porabi kar precej lesa. Čeprav g. Franc dela to ljubiteljsko, ni to prvi tak kozolec, se pravi, da ima že kar nekaj izkušenj, pa tudi sicer, saj je v mladih letih veliko delal s tesarji. Tako mu zdaj ni težko izdelati okrasnega po vzorcu kozolca normalne velikosti. Novejši čas je pustil tudi na tem področju posledice. Mogočni kozolci, ki so jih svoj čas koristili za spravilo krme, žita in še česa, zdaj propadajo ali pa je postal njihov namen drugačen. Kozolec, ki ga je naredil g. Žnidaršič, pa bo služil svojemu namenu, saj bo krasil dvorišče na domačiji Strojin na Mihovici.

Franc Oberč, Fantje z vasi

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 35 društva

Slovenski kmet – vojščak Tako kot vsak narod, imamo tudi Slovenci dve zgodovini. Ena Gorski preval v Kamniških gorah uradna stroka imenuje Kamni- je uradna, tista, ki je zapisana v knjigah in se jo učimo v šoli, ško sedlo, ljudsko ime zanj pa je Jermanova vrata. Tako je ljudstvo druga pa je tista, ki si jo je naš narod zapisal v ljudski spomin in postavilo mogočen spomenik kamniškemu lovcu, ki je koroške jo dolga stoletja prenašal iz roda v rod v obliki ljudskih pripovedi brambovce pravočasno pripeljal čez gore do Celovca, ki so ga in pesmi. oblegali Turki. Pri uradni zgodovini so natančno zabeležena imena zgodovinskih V ljudski spomin našega naroda je zapisanih mnogo vojaških osebnosti in letnice dogodkov, o samih dogodkih pa nikdar ne zgodb, čeprav ne brambovci ne puntarji in ne rokovnjači niso bili vemo, kaj je res in kaj ni. Nikdar ne vemo, kaj je »minister Gregor vojaki – vsi so bili »ljudska vojska«, uporniki, borci za svobodo. velel drugače zapisati«! Danes se naša samostojna država le malo briga za te svoje »ljud- Ljudska kronika v ljudskih pripovedih pa ne pozna točnih letnic ske« vojščake. Jih kdo omenja? V šoli? V kulturi? V gospodarstvu? in tudi pri imenih ni natančna. Na poti skozi stoletja se je marsik- V turizmu? daj zamešalo, a nič zato, dragocenost ljudske kronike je v njenih Naše turistične agencije vabijo naše turiste po poteh junakov resničnih sporočilih. Ljudska kronika vsako svojo pripoved posta- skandinavskih sag, vabijo v dežele ljudskih junakov Robina Hoo- vlja na nezmotljivo ljudsko tehtnico, ki tehta dobro in zlo. da in Wiliema Tella. Kaj pa slovenski ljudski junaki? Pa vendar, nekega dne bo najbolj opevani slovenski vojščak, kralj Uradna zgodovina nas uči: Matjaž, obesil svoj ščit na vejo cvetoče lipe in prinesel v naše kraje Slovenci tisoč let – od Karantanskih časov dalje – nismo imeli zlate čase. Vprašanje pa je ali bo to res naredil, če mu ne bomo svoje države, tisoč let nismo imeli svoje vojske, skoraj tisoč let priznali, da je »naše gore list« in da ga je »naše ljudstvo ustoličilo smo bili tlačani, vedno smo bili majhen narod, vedno smo morali na Gosposvetskem polju« – tako, kot trdi ljudska pripoved. Mi ubogati. Znamo torej pridno ubogati, zato ubogajmo še naprej! tega nočemo verjeti in še kar naprej trdimo, da je kralj Matjaž Molči in delaj! – tega naj bi nas naučila uradna zgodovina. ogrski kralj Matija Korvin in ne vodja koroškega kmečkega upora v letu 1478. Kdo ve, kateri »minister Gregor je velel zapisati«, da »Ljudska« zgodovina je mnogo bolj samozavestna: je naš kralj Matjaž – tujec. Bomo kdaj to vsaj poskušali preverjati? Ko so nas hoteli nasilno pokristjaniti, so tisočeri Črtomiri hiteli v Ali pa bomo tudi vsem prihodnjim rodovom Slovencev vtepali v boj »za bognjo Živo, za črte, za bogove nad oblaki«. glavo Matijo Korvina in ob tem pozabili na legendarnega doma- Ko so nas tuji graščaki hoteli dokončno potlačaniti, so se dvi- čega junaka, ki spi v gori Peci. Ko se bo kralju Matjažu brada sed- gnili puntarji in s kosami in sekirami napadali kamnita grajska mič ovila okrog kamnite mize, takrat naj bi pred njegovo votlino obzidja. vzcvetela lipa. Skoraj pet stoletij je po naši deželi odmevala puntarska pesem. Lipa, legendarna lipa, pod katero so se zbirali brambovci v krvavih Ko so nas Turki hotelu pomoriti, požgati in zasužnjiti, so se dvi- stoletjih oborožene obrambe pred Turki. Pod lipo so si puntarji gnili brambovci na okope taborskih cerkva in celih tristo let z pripenjali zimzelen za klobuk, odločeni, da le »punt naj reši nas orožjem v roki divje branili našo zemljo. tlačanskih muk«. V mirnem času pa so se pod lipo zbirali vaški Ko je avstrijski cesar hotel slovenske fante »v žold zapisati« in iz gospodarji in se dogovarjali o skupni žetvi, skupni košnji, skupni njih nasilno narediti vojake, ki bi se borili za njegove koristi, so mlatvi, skupni paši. Izpod lipe je donela fantovska pesem. Okrog mnogi naši fantje postali rokovnjači. Ne avstrijske in ne francoske lipe je plesala vas ob vsakem prazniku. oblasti rokovnjačem niso mogle do živega. Dunaj je moral dolga Lipa je dolga stoletja družila našo vas in bila središče njenega ži- desetletja popuščati in šele, ko je dosmrtno vojaščino spremenil vljenja in preživetja. Ko pa so se izpolnile sanje stoterih rodov, ki v 3-letno služenje vojaškega roka, je bilo konec dunajskih težav z so se borili za našo zemljo, in smo dobili svojo državo, smo lipov rokovnjači. list zavrgli. Če hočemo danes na simbolni ravni povedati, da ču- Vsi slovenski ljudski bojevniki so se v vsej zgodovini zatekali v timo ljubezen do svoje dežele, moramo to izreči v tujem jeziku: I gore in gozdove. Našo ljudsko kroniko vojskovanja je začela ne- FEEL SLOVENIA. navadna vojskovodkinja, pogumna in pametna beneška kraljica Bi tisočeri in stotisočeri borci, ki so v zgodovini našega naroda pa- Vida. V času divjih hunskih osvajanj je zbrala vse svoje ljudstvo dli v bojih za ta naš prelepi kos zemlje, te besede sploh razumeli? in ga vodila v varno gorsko zavetje, v Landarsko jamo. Tudi Črto- mirji so se s svojimi bojevniki zatekali v »trdnjavo zidano, na skalo Dušica Kunaver sivo«. V stoletjih turških vpadov je bila obzidana cerkvica vrh gore edino zavetje pred krvoločnim sovražnikom. Tudi rokovnjači so imeli svoja domovanja v nedostopnih gozdovih sredi gora. Zahvala gospe Dušici Kunaver Kdo bi mogel prešteti neštete zgodbe, ki so se v obrambo naše Vsem nam dobro znana zbirateljica slovenske ljudske in naro- zemlje v stoletjih dogajale vse okrog nas? dne dediščine gospa Dušica Kunaver, ki smo jo imeli čast tudi Ali vemo, da na Šmarni gori poldan zvoni ob pol dvanajstih? To v živo spoznati na koncertu PS Plamen, je avgusta v reviji Naša je spomin na neki davni dan, ko so Turki drli po pobočju Šmarne žena objavila sestavek Slovenski kmet – vojščak. Prijazno se je gore. Ustavil jih je čudež. To se je zgodilo neko davno soboto odzvala povabilu in ga dovolila objaviti tudi v našem občin- ob pol dvanajstih. V spomin na ta dogodek stoji danes na Sedlu skem glasilu, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Šmarne gore kapelica Pri turškem kopitu, blizu nje je kapelica Svete Sobote, šmarnogorski zvon pa še danes oznanja poldan pol Metka Prah Zupet, KD Ignacija Knobleharja Škocjan ure prezgodaj.

36 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 društva

Predstavitev knjige Starodavni Matjaževa domačija in in današnji Slovenci praznovanje 70. rojstnega dne Predstavitev knjige je poskušala osvetliti našo resnično zgodovino, ki Društvo podeželskih žena Škocjan že nekaj let v jesenskem času je drugačna od tiste, kot se nam prikazuje skozi zgodovinske šolske organizira pohode. Letos smo se peš na pot podale v torek, 07. 09. programe in v vsakdanu preko različnih nazorov in politik. Knjižni 2010, ob 15.30 uri izpred osnove šole na Otočcu proti Matjaževi uvodničar Andrej Lenarčič je v uvodu knjige zapisal »Slovenija je domačiji na Pahi. taka in tolikšna skrivnost, da je zakrita celo očem mnogih Sloven- Pavlinovi na Pahi so nas prijazno sprejeli in predstavili 150 let cev.« Nekateri ste se odzvali povabilu in odkrivali to skrivnost staro domačijo. Nato nas je gospodar Matjaž povabil v klet na ko- zarček cvička, kjer nam je tudi zapel njegovo res zanimivo Zdra- vico. Sledil je ogled 20-minutne multimedijske prezentacije na 200 let starem lesenem podu, kjer smo spoznali zgodovino vina in vinske trte, nato pa sestavo cvička in pridelavo cvička od zgodnje pomladi do Martinovega. Sledila je še degustacija sestavin cvička (dolenjsko belo, modra frankinja in žametna črnina) in na koncu kralja cvička ob zelo okusnem ajdovem kruhu z orehi in siru. Tako okrepčane smo se vesele peš podale v dolino in se že veselile naslednjega pohoda, ki smo ga izvedle teden dni kasneje iz Dole- njih na Gorenje Dole. Tam nas je pričakala naša predsednica z mamo Pepco Tršinar, ki je praznovala svoj okrogli jubilej – 70 let. Omeniti moramo, da je ga. Pepca že preko 20 let aktivna članica v Društvu podeželskih V soboto, 18. septembra 2010, je ob 19.00 uri v dvorani Metel- žena oz. pred tem v Aktivu kmečkih žena. Vedno nam rada pri- kovega doma potekala predstavitev knjige Starodavni in današnji skoči na pomoč pri peki peciva in kruha, bila pa je tudi aktivna v Slovenci, ki jo je napisal ugleden ruski zgodovinar Jurij Venelin upravnem odboru. in je izšla v Rusiji daljnega leta 1841. Pred približno desetimi leti jo je tam odkril sodobni ruski akademik in zgodovinar Pa- vel Tualev in jo sklenil ponovno obelodaniti. Nanjo je opozoril tudi slovenske zgodovinarje, ki pa jo nekako težko sprejemajo, saj v temeljih spreminja naša dosedanja prepričanja o zgodovini Slovencev. V zbirki Razgaljanje zamolčane zgodovine je konec lanskega leta vendarle izšel njen prevod, vlogo pokroviteljstva in promotorja pa je prevzelo domoljubno društvo Hervardi, katerega član g. Andrej Šiško, nam je z veseljem predstavil vsebino knjige in opozoril predvsem na njen pomen za naše samozave- danje. Knjigo je bilo moč tudi kupiti in z njo obogatiti svojo domačo knjižno polico. Predavanje je lepo dopolnil s krajšimi razpravami še ljubiteljski zgodovinar g. Leopold Sever iz okolice Turjaka, ki je avtor nekaterih knjig in številnih člankov, ki doka- zujejo staroselsko oz. predrimsko poselitev Slovencev na obmo- čju današnje Slovenije in širše. Skupaj smo lahko ugotovili, da so nam zgodovino preprosto in prepogosto zapisovali po svoje tujci, pa tudi kar je bilo pristno našega pogosto izropali. Ob- staja pa še upanje, da se marsikaj skriva v različnih znamenitih knjižnicah po Evropi in čaka, da pride resnica o razširjenosti in kulturnem nivoju Slovencev pred več kot 2000 leti na dan. Zelo pomenljivo se nam je zdelo tudi to, da se otroci v ruskih šolah uče, da so njihovi predniki prispeli v Rusijo iz območij na naši strani Donave in ne obratno, kot velja pri nas … Za tiste, ki ste predavanje zamudili ali ga niste mogli obiskati zaradi resnično slabih vremenskih razmer ta večer, pa obstaja še Pri Mehakovih oz. Tršinarjevih na Gorenjih Dolah so nam naj- ena možnost, in sicer, da si knjigo izposodite v naši Krajevni prej razkazali čistilno napravo. Sledila je še obilna pogostitev. Ob knjižnici Škocjan, kjer sta na voljo dva knjižnici podarjena iz- prijetnem druženju, kjer je ob dobri hrani, pijači in tudi petju ura voda. Ker pa je knjiga časovno že zelo odmaknjena, je treba za hitro tekla, smo se morale kmalu posloviti, da smo še pred nočjo njeno lažje razumevanje vsekakor prebrati tudi uvodnik in zelo peš odšle do gasilskega doma v Dolenjih Dolah, od koder smo zanimivo besedo urednika na koncu knjige. zaradi veselega vzdušja, domov odhajale zadovoljne in sproščene. Metka Prah Zupet, KD Ignacija Knobleharja Škocjan Mojca Ponikvar in Milena Smrekar, DPŽ Škocjan

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 37 društva / upokojenci

Prvi nogometni turnir za Srečanje upokojencev v prehodni pokal Krajevne Dolenjskih Toplicah Srečanje dolenjskih in belokranjskih upokojencev je bilo tudi letos skupnosti Bučka na jasi v Dolenskih Toplicah. Letos je bila zadolžena za program Občina Metlika, ki je nalogo dobro opravila. Pozdravni govori niso manjkali, vsi so bili kratki in jedrnati. Seveda smo se tudi upokojenci Škocjana udeležili tega srečanja. Lep sončen dan je pripomogel k še lepšemu vzdušju. Srečanje s prijatelji je bilo lepo in prisrčno.

31. julija je Športno društvo Bučka v sodelovanju s Krajev- no skupnostjo Bučka organiziralo prvi nogometni turnir za Včasih potrebuješ nekoga, da se z njim pogovoriš. prehodni pokal KS Bučka. Turnir je potekal na nogometnem Včasih potrebuješ nekoga, da se z njim poveseliš. igrišču športno-rekreativnega kompleksa Dule – Štrit od 10.00 Včasih potrebuješ nekoga še bolj kot suha zemlja vode. ure dopoldan do 20.00 ure zvečer. Da, včasih potrebuješ prijatelja. S šotorom so organizatorji poskrbeli za senco, pa tudi igralci Jožica Kaučič, DU Škocjan niso bili lačni, saj je vsak dobil malico. 12 udeleženih ekip je poskrbelo za napeto in zanimivo igro, kar je navdušilo gle- dalce ter pritegnilo tudi pozornost mimoidočih. Žoga je cel Antonija Muhar dan tresla mreže in ob koncu dne se je izkazalo, da so bile najboljše naslednje ekipe: 4. mesto je zasedla ekipa Bistro Lira iz Novega mesta, 3. so bili domači nogometaši ŠD Bučka, 2. je bila Gmajna, prvo mesto pa si je priborila ekipa ŠD Miklavž in tako prevzela prehodni pokal. Dobili smo tudi naj strelca, to je bil Sandi Topolovc iz ŠD Miklavž, za najboljšega vratarja turnirja se je izkazal Dušan Žabkar iz ekipe Gmajna, pokal za fair play pa si je prislužila ekipa Gabrje. Organizatorji, ki smo poskrbeli tudi za hrano in pijačo, smo bili z udeležbo zelo zadovoljni in se že veselimo naslednjega turnirja v upanju, da postane to tradicionalen turnir, ki se ga velja udeležiti.

Bojan Arh, ŠD Bučka

Svoj rojstni dan je 22. 08. praznovala mama Antonija, in sicer 90 let. Visoki jubilej je namreč praznovala v bolniški postelji, vendar zato nič manj veselo. Zelo je bila vesela našega obiska. Prepredala je vse svoje spomine, ki jih ni bilo malo. Za vse je veselo, če veje optimizem kljub trenutni bolniški postelji. Ni lepe vrtnice brez trnja. In sreče ni brez žalosti. Znaš sonca žar šele potem ceniti, ko si v temi. Zdravja največ Vam želimo upokojenci.

Jožica Kaučič, DU Škocjan

38 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 upokojenci

Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce Naši jubilanti in da s sveta odganjaš – sence. (Tone Pavček)

V naši sredini smo od zadnjega javljanja praznovali kar dva visoka jubileja: gospa Justina JALOVEC iz Jerman Vrha je praznovala svojih okroglih 90 let. Leta so že leta, vendar je Justina vztrajna ženska. Vsak dan jo lahko vidimo, kako nabira kon- dicijo s sprehodi po vasi in tako skrbi, da sklepi ne zastanejo prehitro. V družbi župana smo jo obiskali tudi predstavniki KORK Buč- V Dolenjih Raduljah pa smo obiskali gospo Marijo ŽIBERT, ki ka. Gospa Justina, iskreno Vam voščimo še enkrat in Vam želimo je praznovala svoj 91. rojstni dan. sreče in dobrega počutja, zlasti pa, da bi Vam zdravje služilo tako Gospa Marija, iskrene čestitke, dobrega počutja, dobre volje in dobro, da Vas bomo še mnogokrat srečali na Vaših sprehodih. poln koš zdravja Vam želimo. Ivi Lanišnik, tajnica in Ljuba Hočevar, predsednica KORK Bučka

Jožefa Redek 80 let Ludvika Kranjca

Naša najstarejša upokojenka je avgusta praznovala svoj visoki 20. julija 2010 je v Domu starejših občanov v Šmihelu pri jubilej – 95. rojstni dan. Svoj šopek let zelo dobro nosi. Vedro Novem mestu zaokrožil 80. rojstni dan Ludvik Kranjc. in veselo nas je sprejela. Živi življenje brez strahu, sooči se z vsemi ovirami in potem Popoldne so ga razveselili z obiskom sestra Mimi, hčerka Joži- vidiš, da jih lahko premagaš. ca z možem Ernestom in pravnuk Andraž ter sorodniki Jožica, Mama Jožefa se je soočila z vsemi ovirami. Tina in Tone. Pripravili so mu presenečenje – nekaj domačih Še zdravja polno let, da bo šopek še večji, Vam želimo upo- dobrot. Z rujno kapljico so nazdravili in se posladkali s torto, kojenci. ki ne sme manjkati ob taki slovesnosti. Jožica Kaučič, DU Škocjan V prijetnem druženju so obujali spomine na mladost.

Iskrene čestitke veljajo ge. Jožeﬁ tudi v imenu članic KORK Ško- S šopkom in voščilom so se ga spomnili tudi aktivisti KORK cjan in župana, ki so jo prav tako obiskali in ji čestitali s šopkom Škocjan. cvetja! Tina Lindič

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 39 vrtec in šola

Utriki iz vrtca v Škocjanu in na Bučki Kobacaji: 1–2 leti Raziskovalci: 3–5 let Gumbki: 1–3 leta

V prvih dneh navajanja na novo okolje spoznavamo igrače v igralnici in med vsemi so najbolj zabavne pisane žoge. Raziskovalci se sproščamo s prijetno ma- Najmlajšim otrokom iz skupine Gumb- sažo in tako negujemo pozitivne medse- kov na Bučki po zavzetem raziskovanju in Navihančki: 1–3 leta bojne odnose. igri vedno tekne malica ...

Vsevedi: 5–6 let Mehurčki: 3–6 let

V naši skupini praznujemo rojstne dneve in ob tem plešemo, pojemo in se sladko imamo. Veliko časa preživimo na prostem in Cicibani: 2–4 leta V mesecu septembru pri VSEVEDIH ve- ustvarjali smo že s kredami. Našli smo liko praznujemo. svoje sence in jih obrisali.

Prvi šolski dan na Podružnici Bučka Tudi na Podružnični šoli na Bučki so se v sredo, 1. septembra 2010, ob 7.30 ponovno odprla šolska vrata za učence od 2. do 5. razreda. Najprej so učenci pripovedovali o zanimivih počitniških doživetjih, nato pa so jim razredničarke predstavile program v novem šolskem letu. Ob 9. uri so se vsi učenci zbrali v učilnici prvega razreda, kjer so pričakali prvošolce in njihove starše. Zbrane so pozdravili tudi ravnateljica ga. Irena Čengija Peterlin, vodja podružnične šole ga. Kristina Resnik in župan g. Anton Zupet. Dan pri Cicibanih začnemo z gibalno mi- Učenci so se prvošolcem predstavili s kratkim kulturnim programom. Ker pa naši naj- nuto in se tako pripravimo na »delo« po mlajši sodijo med najranljivejše skupine udeležencev v cestnem prometu, jim je nekaj kotičkih. besed o varnem vključevanju v promet namenil tudi policist. Nato so prisluhnili še nekaterim pomembnim informacijam razredničarke ter se na koncu posladkali s slad- kimi dobrotami. Dan je ob prijetnih dejavnostih s sošolci in prijatelji hitro minil, obljubili pa so si, da že jutri trdo primejo za delo. Jasmina Povše, POŠ Bučka

40 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 vrtec in šola

Nove stopnice na Podružnici Bučka Vrtičkarje, šolarje in zaposlene na Podružnici Bučka je v novem šolskem letu pozdravil urejen vhodni hodnik, ki sedaj v celoti služi svojemu namenu, ter prenovljeno stopnišče. Ob ﬁ nančni podpori Občine Škocjan so na hodniku in stopnicah položili svetle, protidrsne stopnice s protidrsnim robom, saj je varnost učencev na prvem mestu. S tem je šola na Bučki celovito urejena in prijazno vabi ukaželjno mladež. Vsi skupaj se Občini Škocjan in ravnateljici šole zahvaljujemo za pridobitev. Irena Hočevar, OŠ Frana Metelka Škocjan

Prvi šolski dan Šolski zvonec zopet kliče: »Učenci, kje pa ste? Čez zelene griče že jesen v deželo gre!«

V sredo, 01. 09. 2010, se je začelo novo šolsko leto. Zjutraj je učence in zaposlene name- sto pravega zvonca pozdravil Šolski zvonec pesnika Kajetana Koviča. Gospa ravnateljica Irena Čengija Peterlin in povezovalka prireditve Maja Avbar sta vsem zaželeli dobrodošlico. Gospod policist Alojz Franko je spregovoril o nevarnostih na šol- ski poti. Učenci so ob pesmi Šolski zvonec dopolnili manjkajoče šolske pripomočke in simbole jeseni. Učenki Urška Dulc in Katja Ponikvar pa sta zaigrali na ﬂ avti.Prireditev je bila namenjena tudi slavnostnem odkritju spominskega obeležja pri šoli – spomenika v obliki odprte knjige, ki predstavlja našega rojaka in jezikoslovca, moža po katerem šola nosi svoje ime – Frana Metelka. Spomenik je nastal po ideji gospe Kristine Resnik. Načrt je izdelal gospod Franci Kocjan, kaligrafski zapis črk na kipu pa je oblikovala gospa Vida Cizel. Predstavnika učencev sta v spremstvu župana Antona Zupeta in ravnateljice Irene Čengija Peterlin slovesno odkrila spomenik in se zaobljubila, da bodo učenci OŠ Frana Metelka Škocjan tudi v prihodnje ponosno nosili njegovo ime. Mateja Korenič, OŠ Frana Metelka Škocjan

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 41 vrtec in šola

Prvi šolski dan v prvem razredu Prvi pohod v novem šolskem Prvošolce smo vprašali, kaj bi povedali o prvem šolskem dne- letu vu.

KLARA: »Risali smo in lepili na omarice.« Šolski zvonec je spet poklical šolarje k pouku, pohodniki pa LOVRO: »Prvič sem šel v šolo. Stopil sem skozi vrata z ma- smo se tudi zbrali in podali na prvi pohod. Lepo petkovo po- mico.« poldne smo se v velikem številu zbrali pred šolo in se odpravili JAN: »Najbolj všeč mi je bilo, ko smo risali znake za omari- proti Vinjemu Vrhu. Pot nas je vodila skozi Kolesnik, Dolnjo co.« Staro vas do Vinjega Vrha, kjer smo imeli prečudovit razgled. TADEJ: »Ko smo plesali in ko smo risali.« Pot smo nadaljevali proti vasi Osrečje in se vsi zadovoljni, spro- PHILIP: »Všeč mi je bilo, ko smo šli v jedilnico in jedli torto. ščeni ter razigrani vračali proti Škocjanu. Ko smo se pogovarjali.« Anka Blatnik Gorenc, OŠ Frana Metelka Škocjan GAŠPER: »Risali smo in torto jedli v jedilnici.« DEJAN: »Jedli smo torto. Imel sem se lepo. Všeč mi je bilo, ko smo risali in lepili znake na omarico. Imam prvo omarico. Rad sem prišel v šolo. V jedilnico me je odpeljal Dejan iz osmega razreda. Igral sem se s prijatelji.« NEJC: »Všeč mi je bilo, ko smo risali, ko smo se slikali, ko sem izbral kapo in dobil ruto.« TIM: »Všeč mi je bilo, ko smo risali, ko smo lepili na omarice, ko smo se pogovarjali.« TINA: »Prišli smo v učilnico. Pogovarjali smo se. Prišli so star- ši in smo risali. Všeč mi je bilo, da je bila mamica zraven.« ANA: »Ko smo risali in lepili na omarico.« ŠPELA: »Ko me je Jan iz osmega razreda pripeljal v razred. Ko smo se pogovarjali. Ko smo dobili ključke.« JULIJA: »Najbolj mi je bilo všeč, ko je torta prišla.« MIHA M.: »Ko smo dobili nagrado, omarice.« MAJ: »Ko smo se pogovarjali.« MIHA D.: »Ko sva s Špelo rezala torto.« NUŠA: »Ko ste povedali, kaj bomo delali.« JAN: »Všeč mi je bilo, ko sem videl, da je šola lepa.« FRAN: »Ko sem jedel torto, pa ko smo imeli kar- tončke.« ŽAN: »Ko smo dobili torto.« NEŽA: »Igrali smo igrico.« JOŽE: »Kosilo.« TINKA: »Torta, baloni s svinčnikom in liziko.« LUKA: »Ko smo dobili balončke.«

Prvošolci z učiteljicami

42 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 aktualno

Prvo srečanje lastnikov vinogradov in zidanic na Zagradski gori ob postavitvi in blagoslovu novega klopotca 12. septembra 2010

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 43 obvestila

Likovna kolonija v zidanici Tramte – Senice na Zagradski gori od 24. do 26. septembra 2010

Obvestilo Zobozdravstvene Obvestilo o krvodajalski akciji v Škocjanu ordinacije Nasmeh OZRK Novo mesto obvešča, da se krvodajalska akcija v Ško- cjanu z dne 11. oktobra prestavi na 15. december 2010. zobozdravstvo, d. o. o OU Občine Škocjan Zobozdravstvena ordinacija Nasmeh zobozdravstvo, d. o. o., vas obvešča, da zobozdravstvene storitve v Občini Škocjan od iz porodnišnic 01. 07. 2010 v celoti opravlja Mojca Ramuta, dr. dent. med. Sporočamo vam, da vas bomo ob vašem naslednjem obisku Od zadnje objave v Naših korakih so rodile: zobozdravstvene ordinacije povabili k podpisu nove izjave o izbiri zobozdravnika in boste s tem potrdili dr. Mojco Ramuta Klavdija Vrhovšek iz Dobrave – dva dečka, za svojo zobozdravnico, ali pa si boste izbrali drugega zoboz- Nataša Hočevar iz Hrastulj – deklico, dravnika. Ordinacija še vedno dela po ustaljenem urniku, še Romana Nadu iz Škocjana – dečka, enkrat pa poudarjamo, da paciente z bolečinami sprejema- Klarisa Kranjc iz Hrastulj – dečka, mo izključno na začetku delovnega časa: ob ponedeljkih med Damjana Miklavčič iz Dobrave pri Škocjanu – dečka, Monika Rupar iz Goriške vasi pri Škocjanu – deklico, 13.00 in 14.00 uro, od torka do petka pa med 7.00 in 8.00 Sabina Hočevar iz Jerman Vrha – deklico in uro zjutraj. Majda Zajc iz Zagrada – dečka. Vsa ostala obvestila pa si lahko preberete na naši oglasni deski v čakalnici ordinacije. Vsem iskreno čestitamo! Skupaj z ordinacijo v Novem mestu, kjer imamo nov rentgen Uredniški odbor se opravičuje, ker nismo objavili novice, da je rodila dvojčka za ortopantomografsko slikanje zob in rentgen za posnetke po- – dva dečka – ga. Klavdija Vrhovšek iz Dobrave, saj na naše uredništvo sameznega zoba, se bomo trudili za vaš in naš lepši nasmeh. iz ljubljanske porodnišnice podatkov ne pošiljajo, uredništva pa tudi ni nihče kakorkoli obvestil. Porodnice, za katere izvemo, da so rodile v Ljubljani, z Rudi Höﬀ erle, dr. dent. med. veseljem objavimo. Iskreno opravičilo in čestitke ob dvojni sreči!

Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1200 izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Andrej Zgonc. Uredniški odbor: Janja Strašek, Nuška Keglovič, Metka Prah Zupet, Irena Hočevar. Sodelavci Občinske uprave. Jezikovni pregled: Irena Hočevar. Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: info@obcina–skocjan.si Nenaročenih rokopisov, fotograﬁ j in disket ne vračamo. Publikacija je brezplačna. Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1731. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 20. v mesecu.

44 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 delo občine

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 45 delo občine

46 Naši koraki številka 140 - oktober 2010 delo občine

oktober 2010 - številka 140 Naši koraki 47 delo občine