LOKALNE VOLITVE 4 VIZIJA IN STRATEGIJA 5 GOSPODARSTVO 10 DOGODEK 15 18. NOVEMBRA SMO VOLILI NASTALI STA NA PODLAGI FOTO VIKTOR – PETINŠESTDESET LET KONCERT SVETOVNO ZNANEGA ŽUPANA IN ČLANE OBČINSKEGA IZKAZANEGA INTERESA OBČANOV OBRTNE DEJAVNOSTI UMETNIKA IN BASBARITONISTA SVETA IN VSEBUJETA SMERNICE ZA LUKA DEBEVCA MAYERJA RAZVOJ Mag. Janez Žakelj prejel 66,10 odstotkov glasov in je že Obrt, ki jo je leta 1953 začel Slavni pevec je dokazal, kako tretji mandat župan občine. Kako smo ju uresničevali, kje Viktor Grošelj, uspešno nadaljuje duhovno bogate so slovenske Konstitutivna seja občinskega smo dosegli načrtovano in kaj že tretja generacija – cerkvene pesmi, česar se sveta je bila 4. decembra. bo potrebno še narediti? vnukinja Andreja Žakelj. premalo zavedamo in cenimo. WWW.ZIRI.SI

6 8

DECEMBER 2018 ŠTEVILKA 6 LETO 8 NAKLADA 1800 IZVODOV žirovske STOPINJE 02 December 2018 • glasilo Občine Žiri

žirovske STOPINJE Glasilo Občine Žiri Loška cesta 1 4226 ŽIRI www.ziri.si

ODGOVORNA UREDNICA Jožica Kacin [email protected] T: 031 309 672

POMOČNICA UREDNICE Maja Justin Jerman

ČLANI: Amadea Jesenovec Milena Miklavčič Andrej Praznik EN KORAK IN ZAČNE SE POT STROKOVNI SODELAVCI Jožica Kacin, urednica Srečo Gaber Rok Klemenčič Gregor Mlinar a jih imamo. Je naslov prispevka, ki smo ga v Stopinjah objavili pred štirimi leti in zapisali, Tanja Mlinar Pda smo dobili novega starega župana. Tudi zdaj je tako. Mag. Janezu Žaklju smo že tretjič OGLASNO TRŽENJE zaupali vodenje občine. To pomeni, da smo zadovoljni z njegovim delom, predvsem pa, da Gregor Mlinar pričakujemo, da bo tako tudi v naslednjih štirih letih. V preteklih mandatih si je župan zastavil [email protected] veliko nalog. Marsikaj se je v osmih letih že naredilo, največja investicija, gradnja športne T: 04 50 50 700 dvorane je v teku in po videnem sodeč lepo napreduje. LEKTORICA Županu čestitamo za izvolitev, hkrati pa mu tako kot vsem občanom želimo, vse dobro tudi Tjaša Benedičič pri drugih projektih in načrtih. Potrebe so velike, sodobna družba zahteva vedno več in bolje. OBLIKOVANJE IN RAČUNALNIŠKI PRELOM Pred tremi leti smo sprejeli vizijo in strategijo. Kako jo uresničujemo je pokazala tudi anketa. Darjan Kacin Ugotovitve je zbral in zapisal Rok Prešern. Je pa nov mandat prinesel tudi pri Stopinjah prvo spremembo. Župan se je odločil, da županovega TISK Medium, d. o. o., Žirovnica dnevnika odslej ne bomo objavljali. Zato hvala županu za skrb in čas, ki ju je od začetka izhajanja Stopinj (december 2011) posvetil vodenju evidence svojih obveznosti in pisanju dnevnika. NAKLADA Pišemo o gospodarskih dosežkih. Obrtna delavnica Foto Viktor deluje že petinšestdeset let. Ko 1800 izvodov je leta 1953 Viktor Grošelj začel z dejavnostjo, časi takemu načinu dela niso bili naklonjeni. Naslednja številka izide februarja 2019. Toda vztrajal je, tako kot hčerka Brigita, ki je za njim prevzela obrt. Foto Viktor, ki se po stažu Prispevke zbiramo do 6. februarja 2019. lahko meri s povojnimi podjetji, ki so imela politično in državno podporo, zdaj vodi Viktorjeva vnukinja Andreja. Glasilo Žirovske stopinje je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 1719. Glasilo izhaja šestkrat letno. Tudi Ino, podjetje, ki se ukvarja z razvojem in izdelavo strojev se približuje okrogli obletnici, Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Žiri. tridesetemu letu obstoja in dela. In majhnega garažnega, je nastalo sodobno hitro rastoče Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti ter v skladu z uredniško podjetje. Škoda, ker premalo cenimo take uspehe, ali pa zanje niti ne vemo. Zato je prav, da so politiko. Avtorji člankov in fotografij osebno odgovarjajo se v mladem kolektivu, kjer je povprečna starost dvaintrideset let, odločili, da nam na dnevu za njihovo verodostojnost in vsebino. Objavljeno je last glasila. Brez pisnega soglasja uredništva je prepovedana odprtih vrat pokažejo, kaj delajo in kaj znajo. reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje avtorskih Tone Čadež piše o koncertu svetovno znanega umetnika in basbaritonista Luka Debevca Mayerja. del in njihovih prispevkov. Kako prav sem storila, ko sem Toneta prosila za zapis. Kdo drug bi znal oziroma bi bil poklican, ISSN 2591-0779 da bi pisal o takem mojstru? Obiskovalci koncerta smo iz cerkve sv. Martina odhajali prežeti z občudovanjem in hvaležnostjo do umetnika, ki nam je podaril tako izjemen večer. Bilo nas je veliko, a škoda, da nas bi bilo več. Žirovci se hvalimo, da imamo radi glasbo in petje. Takega umetnika pa ne slišimo vsak dan ali pa sploh nikoli. In če ob tem pomislimo, da ni bilo niti SLIKA NA NASLOVNICI vstopnine in da smo kak evro lahko le podarili. BAROVNA Iztok Kavčič Pravijo, da je lepše dajati kot sprejemati. Mogoče pa je zato Marija Voljč, ki ji ni bilo postlano z rožami in se je celo življenje razdajala za druge, doživela sto let. Obletnico smo lepo proslavili. Odkar pomni, Iztok Kavčič riše. Žilico je podedoval po očetu Ernestu Kavčiču (1938 - 2011; njegova Hčerka Zofka je povabila predstavnike občine, društev, župnika, sosede, sorodnike. Micka je slika Ledinica je bila na naslovnici prve številke bila obiskov vesela, čeprav tega ni navajena. Za praznovanja včasih ni bilo časa in denarja. Le Stopinj, decembra 2011), ki je prav tako slikal in ga navduševal za tovrstno ustvarjalnost. Uvajal enkrat, pred leti je za Silvestrovo odšla od doma in še takrat ni imela sreče. V njeno bližino je ga je v svet barv, ga podpiral in motiviral, tako padla petarda in Micka je oglušela. Drugače pa je dokaj zdrava. Marija Žakelj v prispevku o da mu je to prešlo v navado kot drugim hoja ali stoletnici pravi, da živi v svojem svetu iz katerega je črtala vse slabo. tek. Iztok pravi, da ko konča sliko, se mu zdi, kot da bi pritekel na cilj ali osvojil vrh gore, zato brez Ona zaradi starosti, mi pa bi morali to storiti zavestno in preudarno. Bližajo se božični in tega hobija ne more več živeti. Najraje posega novoletni prazniki, zato: En korak in začne se pot … Sami odločamo, kje bomo hodili. Radi po motivih iz narave, zato so mu ljube krajine in bi se sprehajali po lepih poteh. En korak lahko spremeni marsikaj. Če bomo živeli in verjeli v tihožitja. Slika na naslovnici prikazuje del pešpoti za njegovo hišo. dobro, Nas bo pot vodila v pravo smer. Ostanimo zvesti sebi, prepodimo slabo in se nasmehnimo Maja Justin Jerman sreči. • žir ovske STOPINJE December 2018 • glasilo Občine Žiri 03

KAZALO

02 EN KORAK IN ZAČNE SE POT 03 DRAGE OBČANKE IN OBČANI! 04 MAG. JANEZ ŽAKELJ PONOVO IZVOLJEN ZA ŽUPANA 05 VIZIJA IN STRATEGIJA OBČINE 07 GRADNJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA 08 S SEJE OBČINSKEGA SVETA 08 PH SPODBUJA INOVATIVNOST 09 BREZNICA, TE SPLOH POZNAMO? 09 INO – DAN ODPRTIH VRAT 10 FOTO VIKTOR – OBRT, KI TRAJA ŽE PETINŠESTDESET LET 11 PO PRAZNIKIH DIŠI – NA ŽNIDARČKOVI KMETIJI 12 POZDRAV IZ TUJINE 13 IMPRESIJE ŠKOFJELOŠKEGA 14 STO LET MARIJE VOLJČ 15 IZJEMEN GLASBENI DOGODEK V CERKVI SV. MARTINA DRAGE OBČANKE IN OBČANI! 16 AIRBRUSHI, ALGORITMI, CANKARJEVA MATI IN BORCI mag. Janez Žakelj, župan ZA SEVERNO MEJO 17 MOJCA KLUG – POSKUS POBEGA 18 RAZSTAVA SLIK MIHELE STRLIČ IN VERONIKE WIEGELE pet se poslavlja leto, ki je bilo polno izzivov in tudi uspehov, na kar kažejo rezultati. 19 FOTOGRAFSKA RAZSTAVA GIMNAZIJSKEGA SRevija Finance je tudi letos na podlagi izbranih kazalnikov izvedla analizo kakovosti KROŽKA IZ IDRIJE življenja v slovenskih občinah. Žiri so ponovno dosegle zavidljivo drugo mesto med 212 20 SREDIŠČE ŽIROV PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO 20 MALI ČEVLJI ZA VELIKE PRAZNIKE slovenskimi občinami. Podlaga je torej dobra in želim si, da bi za čim manj Žirovcev veljal 21 GASILSKA DRUŠTVA OKREPLJENA Z MLADIMI izrek slavnega ruskega pisatelja in velikega poznavalca slovanske duše F. M. Dostojevskega, OPERATIVCI ki pravi, da je človek nesrečen, ker ne ve, da je srečen. Vsem želim, da bi se znali zavedati 21 NOGOMETAŠI IZ VRST ŽIROVSKIH ORLOV 22 POPESTRIMO ŠOLO S ČOKOLADO in veseliti pozitivnih stvari. 22 V VRTCU SE VEDNO DOGAJA KAJ ZANIMIVEGA V letu 2015 smo v Žireh sprejeli vizijo in strategijo razvoja naše občine, letos marca pa smo 23 IZMENJAVA KNJIŽNIH KAZALK izvedli anketo, da bi ugotovili, kako uspešni smo bili na poti do zastavljenih ciljev. Podrobnejša 23 BLAGOVNI ZNAMKI DEDEK IN BABICA V NOVI PREOBLEKI 24 LOKALNO UČNO SREDIŠČE ŽIRI analiza rezultatov je predstavljena v tej številki Stopinj. Prav vi, občani, predvsem pa dejavna 25 MARCEL GLADEK NAŠEL IZZIV V GORSKEM društva in posamezniki, ste zaslužni, da smo zastavljene cilje večinoma dosegli. Zato se vam KOLESARJENJU zahvaljujem in vas prosim, da aktivno sodelujete tudi naprej. Skupaj smo namreč močnejši 25 VZPODBUDEN ZAČETEK SEZONE V SMUČARSKIH SKOKIH 26 PROGRAMI ZA ZDRAVJE in učinkovitejši. 26 NOGOMETAŠI NA ZASLUŽENEM ZIMSKEM POČITKU Rezultati analize doseženih ciljev vizije in strategije kažejo, da v pozitivno smer najbolj 27 PRIPRAVA TOPLE VODE V STANOVANJIH izstopajo vaše ocene stebra kakovost življenja. Pri tem imajo pomembno mesto izboljšanje 27 RAZPORED ODVOZA ODPADKOV 2019 28 ČAROBNA JAPONSKA zdravstvene oskrbe, možnost športa in rekreacije in duhovna oskrba. V današnjih časih je 29 JEZIKOVNE ZANIMIVOSTI vsekakor pomembna tudi varnost bivanja. Nadpovprečno so ocenjeni tudi kazalniki v stebru 30 ŽIR okolje. Na to področje ima velik vpliv prav dobro delovanje občinskih služb, zato si pohvalo 30 OTROK NOČE ALI NE ZMORE? 31 BRIGITA ZEMLJARIČ zaslužijo prizadevni sodelavci in sodelavke. Najvišje so bili ocenjeni oskrba s pitno vodo, 31 JOŽICA KACIN ravnanje z odpadki, urejenost kanalizacije, urejenost pokopališča ter čiste reke in potoki. 32 DOGODKI V SLIKAH Občina je v to področje v zadnjih letih vložila veliko aktivnosti in sredstev, tako da pozitivni rezultati ne presenečajo. Pri izobraževanju nekoliko zaostajamo od zastavljenih ciljev. Predvidevam, da se bo slabša ocena objektov šole in vrtca izboljšala po dokončanju investicije, ki trenutno poteka. Negativno na rezultat vpliva tudi nekoliko nižje število otrok, vpisanih v vrtec. Nižja od načrtovane je tudi ocena vsebin za starejše. Z letos pridobljeno koncesijo za medgeneracijski center bomo lahko izboljšali tudi to področje. Steber promet je nekoliko pod pričakovanji. So pa bili po opravljenem anketiranju končani še nekateri projekti za večjo pretočnost in varnost prometa. Letos smo sprejeli tudi prometno strategijo, ki je poleg vizije in strategije ter dobro delujočega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dobra podlaga za izboljšanje prometnih razmer. Na koncu pa največ štejejo stisk roke, objem in iskreno izrečene dobre želje. Vzemimo si čas zase in za svoje bližnje, sicer bodo prazniki ušli, ne da bi jih prav doživeli. Obrnimo se k tistim, ki nam stojijo ob strani, in se jim vsaj z majhno pozornostjo zahvalimo za vse, kar dobrega storijo za nas. Želim vam blagoslovljene božične praznike, novo leto pa naj nam vsem prinese obilo med- sebojnega razumevanja, strpnosti, vedrih pogledov in oprtih src. Vse dobro! • žirovske STOPINJE 04 December 2018 • glasilo Občine Žiri

MAG. JANEZ ŽAKELJ PONOVO IZVOLJEN ZA ŽUPANA OBČINE

Jožica Kacin

V nedeljo, 18. novembra 2018 so bile volitve za župana in občinski svet. Za vodenje občine sta se potegovala dva kandidata. Andrej Poljanšek, predsednik občinskega odbora SDS, ki je že dolga leta zaposlen na občini ter sedanji župan mag. Janez Žakelj, predsednik Nove Slovenije. Na koncu nas je prepričal mag. Janez Žakelj, ki je dobil 66,10 odstotkov glasov in že tretjič postal župan naše občine. Izvoljeni so bili tudi novi člani občinskega sveta. Od petnajstih članov, kolikor jim ima naš občinski svet, je osem članov iz prejšnje sestave, imamo pa sedem novih (pred štirimi leti pa se je zamenjalo kar deset članov sveta). Enako kot je bilo v preteklem mandatu pa je število izvoljenih članov po politični opredelitvi. Neodvisna lista za napredek Žirov ima šest mest v občinskem svetu, SDS tri, Nova Slovenija tri, slovenska ljudska stranka enega in Socialni demokrati enega člana. • žir ovske STOPINJE December 2018 • glasilo Občine Žiri 05

VIZIJA IN STRATEGIJA OBČINE (VIS) TER NJUNO URESNIČEVANJE Rok Prešern, Občina Žiri

PRIPRAVA VIS-a otroških vrtcev, šol in vsebin). Gospodarska dni na leto, ponudba delovnih mest, izkori- V letu 2015 smo se na občini lotili priprave kriza, ki se je pričela 2008, in konjunktura ščenost kmetijskega potenciala ter ponudba vizije in strategije. Nastali sta na podlagi gospodarstva v zadnjih letih odražata tudi malega gospodarstva presegamo zastavljene vrednot prebivalcev in vsebujeta ključne padec pomembnosti delovnih mest s tretjega cilje, pri ostalih rahlo zaostajamo. Res je, strateške smernice občinski upravi in vsem na deveto mesto (1. steber, višja ocena kazal- da na določene kazalnike nimamo (veliko) razvojnim akterjem v občini. Projekt VIS je nika ponudba delovnih mest). vpliva, to so npr. povprečna neto plača, stopnja smiselno povezal dotedanja razvojna priza- brezposelnosti v občini, ponudba delovnih devanja, programe in projekte v sklenjeno Kako smo se odrezali v 2017? Ali dosegamo mest itd., vendar posredno na dolgi rok lahko in medsebojno povezano celoto. zastavljene cilje? vsaj sovplivamo v pozitivno smer. Osnovni cilj VIS-a je še vedno, da se na Veseli nas, da ob prvem preverjanju v povpre- V vmesnem obdobju od 2015 do 2018 smo podlagi analitičnega pristopa ob angažmaju čju vseh kazalnikov izpolnjujemo in dosegamo izvedli kar nekaj aktivnosti in projektov s pod- lokalnega prebivalstva doseže konsenz o zastavljene cilje. Skupni graf vključuje vseh pet ročja gospodarstva: nadaljevali smo z ureja- viziji razvoja lokalne skupnosti, ki temelji na stebrov (povprečje, vmesni cilj 2017 0,360, do- njem cestnih povezav in ostale infrastrukture vrednotah ljudi. Na ta način želimo doseči čim seženo 0,392). Modri graf prikazuje zastavljene v industrijski coni, s projektom obvoznice, višjo stopnjo soglasja prebivalcev o temeljni (vmesne) cilje, oranžni realno doseženo. Za ki je že umeščena v državni proračun (izvaja razvojni viziji in strateških usmeritvah in s leti 2020 in 2025 je zato smiselno opazovati le se del ob Petrolu do nogometnega igrišča), z tem okrepiti zavezo znotraj občine za njihovo zastavljene cilje modrega grafa, saj podatkov uveljavljanjem olajšav pri odmeri komunal- uresničevanje. za ti dve leti še ni. nega prispevka, z ustanovitvijo coworkinga V VIS-u je pet razvojnih stebrov (gospodar- Kreativni center Mizarnica, s pomočjo Alpini stvo, promet, okolje, izobraževanje in kakovost 1. GOSPODARSTVO za razrešitev neugodnih razmer, s promocijo življenja), ki vključujejo tri dele: sedanje stanje Skupna ocena gospodarstva je za odtenek nižja turizma, vključili smo se v mrežo postajališč in pričakovanja prebivalcev, jasne cilje in (0,322) od ciljne vrednosti (0,352). Pri kazal- za avtodome, nadaljevali z urejanjem Pus- nabor možnih ukrepov. nikih število turističnih postelj, število tržnih totnika itd. Vse projekte najdete lahko v ▶ Za spremljanje doseganja zastavljenih ciljev so vpeljani kazalniki, ki so odraz doseganja Dejavnik Delež glasov Mesto 2017 Mesto 2014 absolutnih kvantificiranih ciljev, standardov Dobra zdravstvena oskrba 59 % 1 1 kakovosti življenja in zadovoljstva prebivalcev. Urejena infrastruktura 46 % 2 4 Podatke za pripravo kazalnikov periodično zagotovi občina. Letos spomladi smo izvedli Dobre prometne povezave 37 % 3 5 anketo, s katero smo pridobili potrebne ocene Občutek varnosti bivanja 37 % 4 2 zadovoljstva prebivalcev za leto 2017 (ob prip- Dobra oskrba prebivalcev (trgovina in storitve) 32 % 5 6 ravi VIS-a smo podatke pridobivali v letu 2015 Dobri pogoji v vrtcih in šolah 26 % 6 9 za 2014). Anketa je bila objavljena 5. marca Dobre možnosti za šport in rekreacijo 20 % 7 7 2018 na spletni strani občine (anketni list in spletna anketa na www.1ka.si), prav tako jo je Dobri medsosedski odnosi 20 % 8 8 bilo možno prevzeti v tajništvu občine. Ankete Delovna mesta v bližini 18 % 9 3 smo zbirali do konca aprila. Sodelovalo je 184 Zagotovljene socialne aktivnosti 12 % 10 10 občanov; 52 odstotkov moških in 48 odstotkov Dobra turistična ponudba 11 % 11 13 žensk; 20 odstotkov do 25 let, 51 odstotkov od 26 do 60 let, 29 odstotkov pa 61 let in več. Dobra duhovna oskrba 7 % 12 11 Dobra kulturna ponudba in možnost kulturnega 2 % 13 12 REZULTATI IN OCENA DOSEGANJA udejstvovanja CILJEV Tabela 1: Najpomembnejši dejavniki kakovosti življenja Vir: VIS Kaj je najpomembnejše za kakovost bivanja? Tudi tokrat ste občani kot najpomembnejšo izpostavili dobro zdravstveno oskrbo (1), višje pa ocenjujete urejeno infrastrukturo (2) in prometne povezave (3). Pomembnost občutka varnosti se je znižala, kar je razvidno tudi iz dviga ocene varnosti bivanja (5. steber, kazal- nik varnost bivanja). Občani ocenjujete, da so dobri pogoji v vrtcih in šolah pomembnejši kot leta 2014 (tri mesta višje), kar se očitno odraža tudi pri kazalnikih 4. stebra izobra- ževanja (nižje ocene pri ustreznosti objektov Slika 1: skupni graf, povprečje vključuje vseh pet stebrov. Vir: VIS žirovske STOPINJE 06 December 2018 • glasilo Občine Žiri

javno objavljenih letnih poročilih Občine Žiri zalniki ustreznost objektov otroških vrtcev, znižala sta se le kazalnika medsosedski odnosi (https://www.ziri.si/objava/57656) v sklopu šol in ustreznost vsebin v vrtcih in šolah. in stopnja zaupanja v občino. zaključnih računov. Občina je za izboljšanje položaja v letu 2018 Aktivnosti in projekti na področju kakovosti pričela z izvedbo projekta Dozidava Osnovne življenja: aktivnosti za izgradnjo medgene- 2. PROMET šole Žiri z večnamensko dvorano, ki izboljšuje racijskega središča, temeljita obnova prosto- Tudi tu rahlo zaostajamo za zastavljenimi tako prostore šole kot tudi javnega vrtca. Gre rov v Zdravstveni postaji Žiri (ambulantni cilji. Razmere in vse kazalnike smo izboljšali, za največji projekt v zgodovini občine, ki bo prostori in pediatrija), adaptacija prostora za vendar ne toliko, kot smo načrtovali. Cilje smo ogromno prispeval h kakovostnejšemu izo- referenčno ambulanto, podelitev koncesije in dosegli le pri kazalnikih urejene kolesarske braževanju, vzgoji in športu. začetek dela dveh novih zdravnikov, podelitev poti, urejenost parkirišč in pri zimski službi, Aktivnosti in projekti: rekonstrukcija in koncesije in začetek dela nove pediatrinje medtem ko napredka ni bilo pri številu ure- energetska sanacija strehe vrtca Žiri, subven- dvakrat tedensko, nova koncesija za šolsko jenih avtobusnih postajališč, dostopnosti do cioniranje varstva otrok na domu, finančno zobno ambulanto, obnovljeno spominsko telekomunikacij, javnih parkirnih mestih ipd. omogočanje delovanja čipkarske šole, financi- obeležje NOB na pokopališču, sofinancirana Nekaj aktivnosti in projektov na področju ranje nadstandardnega programa zdravstvene obnova fasade na pokopališki cerkvi in obnova prometa: načrtovanje in izvedba pločnikov telesne vzgoje, vključenost in izvajanje progra- kapelice pri KSSŽ, geološko najdišče v Jarčji na Selu, sanacija v času poplav poškodovanih ma starosti prijazna občina ipd. Dolini, projekt Kjer domujejo zgodbe za tran- cestnih odsekov, rekonstrukcija Dobračevske sverzalo kulturnih centrov na Škofjeloškem, ulice, sanacija mostu čez Soro za Jarčjo Dolino 5. KAKOVOST ŽIVLJENJA proslava v počastitev 25-letnice Slovenije, na Selu, talna osvetlitev prehodov za pešce V tem stebru najbolj presegamo želene cilje. obnova telovadnega orodja na trim stezi Laz, pri osnovni šoli, izdelava strategije prometne Močno so preseženi kazalniki število obi- obnova igrišča Jezera, sofinanciranje postavi- varnosti ter celostne prometne strategije, izde- skovalcev na razstavah, muzejih in galerijah, tve pomožnega nogometnega igrišča, selitev lava dolgoročnega načrta razvoja kolesarskih število obiskovalcev na športnih in turističnih atletskega stadiona, začetek dela medobčin- povezav, izvedba kolesarske steze od mosta na prireditvah, zdravstvena oskrba je ocenjena skega redarstva ipd. Ledinici do Sela, izgradnja odseka pločnikov občutno bolje, kar je odraz realnega izboljšanja Vse projekte lahko najdete v javno objavljenih ob Novovaški ter na Dobračevski od Bineta stanja. Tudi oskrba prebivalcev, duhovna oskr- letnih poročilih Občine Žiri (https://www.ziri. do Mavsarja, priprava idejne zasnove ureditve ba, socialne aktivnosti, kulturno dogajanje, si/objava/57656) v sklopu zaključnih računov, centra Žirov, sodelovanje v projektu izgradnje možnost športa in rekreacije so se bistveno o nekaterih pa smo pisali že v novembrski odprtega širokopasovnega omrežja, uvedba izboljšali. Na istem mestu (brez postelj) ostaja številki Žirovskih stopinj: Olga Vončina, dodatne avtobusne linije Žiri–Smrečje–Vrh- kazalnik število postelj v domovih za ostarele, Razvojni projekti občine, stran 5–6. • nika ipd.

3. OKOLJE Aktivnosti pri okolju so zastavljene cilje precej presegle. Izboljšali smo prav vse kazalnike, le pri treh kazalnikih nismo dosegli zastavljenih ciljev: urejenost javnih površin, ravnanje z odpadki in prostorski plan občine. Aktivnosti in projekti: priprava idejne zasnove ureditve centra Žirov, urejanje Pustotnika z revitalizacijo degradiranega območja, urejena sortirnica odpadkov v Osojnici, uvedba kotič- ka za možnost ponovne uporabe predmetov, izvajanje storitve praznjenja greznic, izgradnja odseka kanalizacije Pot na Rovt, izdelan Prva seja novoizvoljenega občinskega sveta, 4. december 2018. Jožica Kacin projekt izvedbe kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo za Selo, delovanje čistilne naprave v skladu z zahtevami, zagotavljanje kakovostne pitne vode, načrtovanje projekta Dozidava Osnovne šole Žiri z večnamensko dvorano kot skoraj nič energijski objekt, ukre- pi za energetsko učinkovitost (OŠ, vrtec, KSSŽ, Zdravstvena postaja Žiri) …

4. IZOBRAŽEVANJE Tu smo prejeli najslabše ocene in kazalniki najbolj odstopajo od zastavljenih ciljev. Cilje dosegajo le kazalniki število vpisanih otrok v osnovno šolo, število izobraževalnih progra- mov za III. generacijo in vključenost v življenje lokalne skupnosti. Najslabše ocene imajo ka- Gradnja športne dvorane napreduje, 3. december 2018. Darjan Kacin žir ovske STOPINJE December 2018 • glasilo Občine Žiri 07

GRADNJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA PREDVIDENA V NASLEDNJEM LETU Dominik Šalamon, Eurocon, d.o.o.

Decembra 2018 se bo začelo projektiranje obeh central, ki bosta pokrivali občino Žiri. Ta dela bodo trajala tri do šest mesecev, sledi gradnja, ki je predvidena jeseni 2019. Celoten projekt vodi in izvaja podjetje RUNE-SI, d. o. o. Občina je pri projektu partner le Soočanje županskih kandidatov, 15. november 2018. Levo Andrej Poljanšek, moderatorka pri komunikaciji z uporabniki, nima pa nobenih stroškov. Jana Jenko in mag. Janez Žakelj. Ena izmed tem predvolilnega boja je bila tudi izgradnja širokopasovnega omrežja. Darjan Kacin

RUNE UPRAVIČENCI IN UPRAVIČENCI IZ BELIH LIS POTEK GRADNJE Priključek bodo lahko dobila vsa gospodinjstva, ki so na seznamu Najprej bodo izvajalci položili primarni vod po cesti do naselja. RUNE upravičencev. Ta seznam je dostopen na spletni povezavi www. Sledi izgradnja primernega voda skozi naselje, pri čemer se bodo izvajali ruralnetwork.eu ali na spletni stani Občine Žiri https://www.ziri.si/ tudi priključki naročnikom. Ta vod se do objekta lahko pripelje na dva objava/165567 naslove pa lahko občani preverijo tudi na telefonski načina: po zraku, če je dovolj blizu objekta telefonski ali električni drog, številki 05 937 77 72. Če določenega gospodinjstva ni na seznamu če pa do hiše ne bo mogoče priti po zraku oziroma bo gospodinjstvo RUNE, obstaja verjetnost, da je na seznamu belih lis. Za končnega izrecno želelo priključek po tleh, si bo moralo samo zagotoviti izkop, uporabnika to pravzaprav ne predstavlja bistvene razlike, saj bodo tudi RUNE pa bo priskrbel material (cevi). Za tak način smo se odločili na gospodinjstva, ki spadajo v tako imenovano belo liso, dobila možnost podlagi preteklih izkušenj. Večkrat se zgodi, da je lastnik gospodinjstva priključitve na odprto optično omrežje pod enakim pogoji. Po vsej na dan izkopa odsoten, ko se vrne domov, pa ugotovi, da izkop ni bil verjetnosti bo omrežje gradilo isto podjetje, le časovna dinamika bo narejen tam, kjer je želel. Težavo predstavlja tudi služnost, ki velja morda malo zamaknjena, saj mora Ministrstvo za javno upravo najprej za nedoločen čas in pomeni, da lahko vzdrževalci, če želijo priti do speljati vse postopke, da se lahko gradnja odprtih širokopasovnih omrežja, kadar koli neovirano posegajo v prostor (npr. dvignejo asfalt, omrežij naslednje generacije GOŠO 3 začne. razkopljejo vrt ali dvorišče). Če gospodinjstva ni na nobenem izmed seznamov, se mora glede Vse informacije glede gradnje širokopasovnega omrežja lahko občani možnosti izgradnje omrežja najprej obrniti na obstoječega ponudnika dobijo na spletni povezavi www.ruralnetwork.eu ali na telefonski številki storitev. Če slednji zagotovi, da v nadaljnjih treh letih nima namena 05 937 77 72. • graditi optike, mora gospodinjstvo to sporočiti na Agencijo za ko- munikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), da se naknadno uvrsti na seznam belih lis.

NAROČANJE PRIKLJUČKOV Nekaj mesecev pred pričetkom gradnje se bo začelo naročanje prik- ljučkov. Pred tem bo informativni sestanek, na katerem bodo občani izvedeli, kako priključek naročiti. Gospodinjstvo bo moralo izpolniti in podpisati pogodbo, ki jo po pošti ali internetu (skenirana podpisana pogodba) vrnejo izvajalcu (RUNE). Ta pripravi predračun in ga skupaj podpisano pogodbo vrne naročniku. Ti morajo plačati predračun pred pričetkom del. Strošek na priključek bo 150 evrov. Ta strošek je za vse enoten ne glede na to, ali je priključek pripeljan po tleh ali po zraku, zajema pa preboj, inštalacijo optičnega pretvornika, razvod znotraj objekta do desetih metrov in inštalacijo modema. Vsa inštalacija razen modema postane last gospodinjstva, modem pa ostane v lasti RUNE, da ga lahko popravlja in zamenjuje na lastne stroške (v nasprotnem primeru bi to bil strošek gospodinjstva).

GRADNJA Primarni vod skozi naselja bo predvidoma speljan ob glavni cesti, če pa je kateri izmed objektov od ceste oddaljen več kot sto petdeset metrov, se bo primarni vod pripeljal bližje, da se zadosti pogoju t. i. zadnje milje – primarni vod mora biti od objekta oddaljen največ sto petdeset metrov. Tista gospodinjstva, ki so na seznamu belih lis, bodo priključke verjetno naročala na enak način, vendar je potrebno počakati na začetek projekta GOŠO 3. Roki za izgradnjo posameznega priključka bodo definirani na pogodbah. žirovske STOPINJE 08 December 2018 • glasilo Občine Žiri

S SEJE OBČINSKEGA SVETA imenovanja. Predsednica komisije je Vesna Kranjc, člana sta Mateja Velkavrh in Peter Podobnik. •

Helena Novak Jožica Kacin

Konstitutivna seja Občinskega sveta Občine Žiri je bila v torek, 4. decembra. Občinski svet se je seznanil s poročilom občinske volilne komisije o izidu rednih volitev v občinski svet in volitev župana z dne 18. novembra.

Potrjeni so bili mandati članom novega Občinskega sveta Občine Žiri v naslednji sestavi: 1. MARTIN OBLAK SLS – Slovenska ljudska stranka 2. JOŽE PETROVČIČ DESUS – Demokratična stranka upokojencev 3. MATEJ GREGUROVIČ – Neodvisna lista za napredek Žirov 4. VESNA KRANJC – Neodvisna lista za napredek Žirov 5. DRAGO KRAMPERŠEK – Neodvisna lista za napredek Žirov 6. IDA FILIPIČ PEČELIN – Neodvisna lista za napredek Žirov Izvoljeni člani za občinski svet na konstitutivni seji, 4. decembra 2018. 7. MITJA KOZAMERNIK – Neodvisna lista za napredek Žirov

8. MAJA JUSTIN JERMAN – Neodvisna lista za napredek Žirov Jožica Kacin 9. BOŽIDAR CANKAR SD – Socialni demokrati 10. ANDREJ POLJANŠEK SDS – Slovenska demokratska stranka 11. BERNARDA LUKANČIČ SDS – Slovenska demokratska stranka 12. PETER PODOBNIK SDS – Slovenska demokratska stranka 13. JANEZ ŽAKELJ NSi – Nova Slovenija – krščanski demokrati 14. MATEJA VELKAVRH NSi – Nova Slovenija – krščanski demokrati 15. SAŠO PEČELIN NSi – Nova Slovenija – krščanski demokrati

Potrjen je bil mandat županu Občine Žiri mag. Janezu Žaklju. Ker funkcija župana ni združljiva s članstvom v občinskem svetu, je mag. Janez Žakelj sprejel mesto župana. Občinski svet je sprejel ugotovitveni sklep, da mu s tem preneha mandat člana v občinskem svetu. Občinski svet je imenoval komisijo za mandatna vprašanja, volitve in Volilna komisija s predstavniki liste in strank preverja volilne rezultate, 18. december 2018.

POCLAIN HYDRAULICS SPODBUJA INOVATIVNOST

Miša Hrovat, odnosi z javnostmi za Poclain Hydraulics

V družbi Poclain Hydraulics v Žireh so na prvi decembrski dan prip- ravili Dan inovativnosti, ki se ga je udeležilo trideset zaposlenih, ki v podjetju delajo na različnih področjih.

Poclain Innovation Day je bil tako priložnost za iskanje novih idej in predlogov za projekte, ki so jih zaposleni s svojimi znanji in izku- šnjami na različnih delovnih mestih razvijali v skupinah ter se pri tem potegovali za lepe nagrade. To je bila hkrati tudi priložnost za ekipno oblikovanje zamisli za nove inovativne proizvode ali storitve, ki kupcem prinašajo dodano vrednost in ki jih lahko vnesejo v svoje Skupinska fotografija udeležencev ob koncu Dneva inovativnosti 2018. Anže Petkovšek poslovne procese. »Poleg vsesplošnega napredka je ena naših ambicij v podjetju prav idejo, ki naj bi po mnenju žirije imela v prihodnosti največji potencial zaposlovanje strokovnih in usposobljenih kadrov, na prvem Dnevu za celotno družbo. Katja Carl, Cene Seljak, Nevenka Jereb, Janez inovativnosti pa smo združili zaposlene različnih profilov v projektne Raztresen in Aleš Oražem bodo tako odpotovali na dvodnevni obisk ekipe, da bi jih motivirali za dodatno sodelovanje na področjih, kjer nemškega partnerja v Münchnu, v mestu pa si bodo ogledali tudi želimo še izboljšati svoje konkurenčne prednosti,« pojasnjuje direktor tehnični muzej. Letos so Dan inovativnosti pripravili prvič, vodja Aleš Bizjak. kadrovske službe Tina Menard pa načrtuje, da bo postalo tovrstno V Poclain Hydraulicsu so s prvim mestom nagradili ekipo z najboljšo srečanje tradicionalno in bo organizirano vsaj enkrat letno. • žir ovske STOPINJE December 2018 • glasilo Občine Žiri 09

BREZNICA, TE SPLOH POZNAMO?

Majda Strel

Breznica je vas, ki se gručasto stiska ob zvoniku cerkve sv. Kancijana. Sestavlja jo osemnajst domačij z lepimi hišnimi imeni: Brdar, Jesenka, Martin, Jernej, Tišler, Kebar, Urhovc, Jakca, Šuštar, Loštrak, Šemonc, Štrel, Oton, Simon, Čadež, Laznar, Zabrdar in Burnik.

Hiše so gručasto stisnjene na krčeviti planoti ob vznožju Mrzlega vrha. Na levi strani se pobočja spuščajo proti Osojnici, medtem ko se desna stran z gozdnimi parcelami končuje v dolini na Ledinici. Med Žirmi in Breznico se dvigajo strma pobočja Žirka, za njim pa se v dolini pod vasjo zbira vsa potrebna voda za oskrbo Žirov. Breznica s cerkvijo sv. Kancijana. Matej Rant Da je kraj resnično krčevit in razgiban, pričajo krajevna imena: Zabrdar, vasi ime Aro, ki pa pripada psu, ki se precej rad potepa. Na brd, Za brdom, Rupn brd, Ražičn brd, Pr' Brdarju, Korišk brd. Brezničani smo tudi precej podjetni. V zgodovini, ki jo beleži Ajpes, je Brezničani se ne moremo pohvaliti z lepoto ravnic, lahko se pa po- bilo na vasi registriranih osemnajst gospodarskih subjektov, trenutno hvalimo s tem, da smo kleni in delavni ter da stopimo skupaj, kadar aktivnih je šest. Zanimiv je podatek, da ima najkrajši čas delovanja je potrebno. Pomembno je, da se poznamo, da se družimo, da vsi na podjetnik z nazivom Se ne splača, Robert Perko, s. p., ki je bil aktiven vasi čutimo, da smo tukaj doma. Povezanost prebivalcev vasi je morda manj kot en mesec. tudi rezultat tega, da smo večino komunalnih zadev reševali udarniško, Veseli in ponosni smo, da živimo v prijaznem okolju. Tega pa naredijo predvsem ceste in vodovod, tako izgradnjo kot kasnejše vzdrževanje. ljudje in ne stvari. Nekoliko pa nas žalosti, da ne glede na prepoznavnost In ko že govorimo o tem, da se res poznamo, naj v nadaljevanju zapišem posameznikov, ki izhajajo iz vasi ali tu ustvarjajo, lokalna skupnost nekaj statističnih podatkov, ki smo jih zbrali med druženjem. kar nekako pozablja, da vas sploh obstaja. V letu 2018 skupaj štejemo 2085 let. Na vasi živi 60 prebivalcev. Najsta- Pri prebiranju poročil, ki jih v preteklih mesecih ni manjkalo, kjer rejši ima 73 let, najmlajši pa 2 leti. Med najstarejšim in najmlajšim je s(m)o se hvalili vse po dolgem in počez, kaj smo storili in kaj bomo tako 71 let razlike. Prevladujejo ženske, in sicer vodijo za dve. Povprečna še naredili, nikjer nismo zasledili imena naše vasi. starost pa je 34,75 let, kar je precej manj od slovenskega povprečja. Četudi smo majhni in ne kričimo na ves glas, kaj vse bi potrebovali, še Najštevilčnejša je generacija 1973. ne pomeni, da nas lahko pozabite za vse večne čase. Še vedno pričaku- Skupaj nas je 60, torej za dve abecedi in še malo. Največ imen je na jemo, da bo do nas zgrajena normalna cesta in da bomo podjetniško črko M, nimamo pa imen na črke C, Č, F, Š, U in Ž. Nekatera imena pot lahko širili po širokopasovnem internetu. Ob teh pogojih bomo so podvojena, kar sedem je takih, ki imajo na vasi soimenjaka: Jure, lahko poskrbeli, da bodo mladi ostajali na vasi, da bodo tukaj ustvarjali Romana, Katarina, Nejc, Robi, Martin in Primož. Ne glede na to, da družine in odpirali nova delovna mesta. so nekatera imena številčnejša, je še vedno največkrat slišano ime na Zato vas še enkrat vprašam, Breznica, te sploh poznamo? •

INO – DAN ODPRTIH VRAT Jožica Kacin Jožica Kacin 29. novembra je bil v podjetju Ino, d. o. o, Žiri, ki ima prostore v industrijski coni, dan odprtih vrat. Na srečanje so preko medijev povabili vse, ki jih zanima, kaj in kako delajo in kaj jim je uspelo ustvariti v osemindvajsetih letih poslovanja.

Direktor Blaž Mur je predstavil podjetje, ki ga je ustanovil oče Anton Mur, tradicijo pa uspešno nadaljujeta sinova Borut in Blaž. Ino se je specializiralo za razvoj in izdelovanje strojev za sitotisk, tisk stekla in avtomatizacijo. So hitro rastoče podjetje, saj so v zadnjih dveh letih Borut Mur, tehnični direktor, ob stroju za potisk, ki čaka na odpremo k naročniku. Stroj je plod zaposlenost povečali kar za polovico. Trenutno imajo štiriinštirideset domačega znanja, Borut Mur ga je skupaj s sodelavci razvijal in dopolnjeval več let. delavcev. So izredno mlad kolektiv, saj je povprečna starost dvaintrideset let. Tudi promet raste iz leta v leto in je lani znašal dobre štiri milijone prostorih in se o povedanem prepričali ob ogledu pisarn in proizvodnje. evrov, letos pa naj bi dosegli še sedemdeset odstotkov večjo realizacijo. Pogovorili so se lahko z zaposlenimi, ki so jim še podrobneje razložili Najmanj štiridesetodstotno rast pričakujejo tudi v naslednjem letu. Stroje, potek dela in način izdelovanja ter delovanja strojev. ki jih izvažajo v različne države Evrope in izven nje (ZDA, Nova Zelandija, Tako obiskovalci, ki se jih je zbralo okrog osemdeset in so bili razdeljeni Rusija, Južnoafriška republika …), prodajajo pod svojo blagovno znam- na manjše skupine, kot tudi vodstvo podjetja so bili z dnevom odprtih ko, delajo pa jih po predhodnem naročilu za znane kupce. Proizvodne vrat zelo zadovoljni. Namen srečanja je bil krajanom in drugim pokazati kapacitete imajo zapolnjene do junija prihodnje leto. podjetje, ki si je zastavilo visoke cilje in jih tudi uspešno izpolnjuje, hkrati Obiskovalci so se po uvodni predstavitvi sprehodili po lepo urejenih pa navdušiti še koga, da se jim pridruži in jim pomaga, da bodo še boljši •. žirovske STOPINJE 10 December 2018 • glasilo Občine Žiri

da izpolnita želje in pričakovanja. Pohvala in zadovoljstvo naročnikov pa sta njuno največje zadoščenje. Brigita je v življenju naredila že ogromno fotografij. Neprecenljiva je zbirka v Alpini, kjer je kot fotografinja delala večino delovne dobe. Njene slike so v zbornikih, ki so izha- jali ob obletnicah, v glasilu Delo življenje ali shranjene v albumih in škatlah in opisujejo dolgoletno zgodovino podjetja. Kot mlado dijakinjo fotografske šole jo je k sodelovanju pri svojih projektih povabil tudi akademski slikar, zdaj častni občan naše ob- čine Tomaž Kržišnik. Pravi, da se je od njega ogromno naučila, za kar mu je zelo hvaležna. Bil je natančen in dober pedagog, ki je znal pohvaliti pa tudi pograjati. S fotografijo Skok v daljavo je leta 1974 zmaga-

Andreja Žakelj in Brigita Zemljarič v domačem fotografskem ateljeju pri stroju za izdelavo fotografij. Foto Viktor la na državnem natečaju Žene snimaju (Žene fotografirajo), kjer so se za nagrado potegovale FOTO VIKTOR – OBRT, KI »Že od malega sem bila vpeta v delo. Čeprav fotografinje iz tedanje Jugoslavije. Za sodelova- me oče ni nikdar silil v ta poklic, sem se nje jo je nagovoril Vlastja Simončič, fotograf in TRAJA ŽE PETINŠESTDESET odločila, da bom fotografinja,« pove Brigita mentor, pri katerem je obiskovala fotografski LET Zemljarič (roj. Grošelj), ki jo je fotografija ve- tečaj. Na prevzem nagrade sta šla skupaj z selila tako zelo, da je bila pripravljena počakati očetom Viktorjem. Takrat se je prvič peljala Jožica Kacin eno leto (kar v tistih časih ni bila navada), da z letalom in videla Beograd, glavno mesto se je lahko vpisala na želeno šolo. Takrat je bil države, zato ji je ta dogodek ostal še bolj v vpis v prvi letnik fotografske šole le vsake tri spominu. Sledila so še številna priznanja in Letos mineva petinšestdeset let, odkar leta. Brigita je zato eno leto delala v šivalnici plakete. je bilo v Žireh ustanovljeno fotografsko v Alpini in spoznala tudi to plat zaposlitve. V tistih časih so bile slike večinoma črno- podjetje Foto Viktor. To je bilo takrat Tudi kasneje je skoraj štirideset let delala v -bele, ki so bile tudi bolj obstojne. Prišlo je pogumno dejanje, saj tista leta samostoj- Alpini, doma pa je imela še popoldansko obrt. obdobje, ko so prevladale barvne fotografije, nim obrtnikom niso bila naklonjena. Toda Oktobra 2015 je dejavnost prevzela Brigitina Andreja in Brigita pa pravita, da se zaradi Viktor Grošelj (1930–2002), čisto običajen hči Andreja Žakelj. Andreja pravi, da ji je ta posebnih učinkov in igre črno-belih odtenkov poklic pisan na kožo. Že v osnovni šoli je triindvajsetletni fant iz kmečke družine s naročniki posebej za slovesnejše priložnosti hodila k fotografskemu krožku, ki ji je poleg radi vračajo k črno-beli tehniki. Čeprav smo Sela, je imel voljo in pogum, predvsem pa starega očeta in mami dal osnovne smernice. v dobi digitalne fotografije, pa tudi slikanje na veselje do fotografije. Kasneje ni veliko razmišljala. Vedela je, da bo film za nekatere nostalgike, prav tako pa tudi fotografinja, in tudi na šolanje v Ljubljani ima za nove foto ljubitelje ostaja oziroma postaja Viktor se je za fotografa izučil pri Šturmu zelo lepe spomine. »Rada imam ustvarjalno vedno večji izziv. v Škofji Loki, izpite pa opravil v Ljubljani. delo. Tudi če v domačem podjetju ne bi imela Drugo pa je digitalni svet. »Danes ima že vsak S fotografijo se je resneje ukvarjal tudi med te možnosti, bi gotovo počela kaj kreativnega, mobitel objektiv, ki lahko naredi povsem kako- služenjem vojaškega roka v Zagrebu, nato pa se nekaj, kar je povezano z oblikovanjem ali vostne slike,« povesta fotografinji in dodata, da je zaposlil v fotografskem ateljeju v Ajdovščini. fotografijo,« je povedala. prihajajo k njima tudi ljudje, ki niso tako vešči Leta 1953 je pri Pečelinu v Žireh, hiša nasproti Andreja je samostojna podjetnica, pri delu v ravnanju s sodobno opremo. Če je le mogoče cerkve sv. Martina, odprl svojo delavnico. pa ji, tako kot je pri Foto Viktorju že navada, jim pomagata in jim pokažeta, kako naj rav- Hčerka Brigita pripoveduje, da očetu ni bilo pomaga zdaj že dobro leto upokojena mama najo, ali pa kar sami preneseta fotografije na lahko. Zaslužek je bil majhen, oprema pa Brigita. Na začetku sta načrtovali, da bo več ustrezen medij. V dobi računalništva obstaja draga. Toda vztrajal je. Kupil si je kolo in se prostega časa, toda delo kliče in zagnani strah, da se bodo spomini na računalniku z njim vozil po službenih poteh. Večkrat je šel dekleti sta vedno v pogonu. oziroma drugih medijih izgubili. Nekateri se v Ljubljano, od koder je kar s kolesom pripeljal Imata kar nekaj kakovostne fotografske opre- tega zavedajo, zato jima dela z izdelovanjem fotografski material. Slikal je za občane in za me, zato lahko izpolnita marsikatero željo, fotografij ne manjka. Za pošiljanje fotografij žirovska podjetja, vendar je sčasoma ugotovil, pa naj gre za različne fotografije ali izdelavo imata poseben program, na katerega naročnik da mu delo prinaša premalo zaslužka in da plakatov, koledarjev in drugega slikovnega naloži fotografije. Stroj za izdelovanje foto- tako ne gre več naprej, zato se je redno zaposlil materiala. Posebno pred novim letom je veliko grafij je star deset let, vendar ne razmišljata v Etiketi, obenem pa obdržal popoldansko naročil za osebne koledarje, opremljene s foto- o zamenjavi. »Dela odlične in, kar je zelo obrt. Pri delu mu je pomagala žena Justa, ki grafijami strank. Obe sogovornici se strinjata, pomembno, obstojne fotografije, kar ni odlika je bila zaposlena v Alpini, kasneje pa mu je da so zahteve vedno večje in da imajo nekateri nekaterih sodobnejših naprav, zato bi ta stroj pomagala tudi hčerka Brigita, ki je leta 2002 zelo izbrane okuse, kar pomeni, da morata težko pogrešili,« sta enotni fotografinji. prevzela popoldansko obrt. včasih uporabiti vsa znanja in sposobnosti, Veliko dela opravita tudi na terenu ob ▶ žir ovske STOPINJE December 2018 • glasilo Občine Žiri 11

različnih dogodkih. Včasih kot uradno najeti ki zajema tako stare kot aktualne dogodke. Po cilju in tako bosta delali tudi v prihodnje. fotografinji (npr. poroke, obletnice, prireditve), odzivih obiskovalcev in statistiki je razvidno, Tudi zato, da bosta nadaljevali dolgoletno drugič se na prireditvi pojavita na lastno po- da obiskovalci radi pobrskajo po objavljenih tradicijo in upali, da bo čez leta pri Foto budo. Delata v Žireh, njuni naročniki pa ju fotografijah. Viktorju ustvarjala tretja generacija žensk. vabijo tudi na druge konce Slovenije. Včasih Brigita in Andreja imata še veliko načrtov. Osemletna Viktorjeva pravnukinja, Andrejina fotografije dogodkov brezplačno odstopita Radi bi še marsikaj posodobili in olajšali delo hčerka Viktorja, že zdaj veliko časa prebije v tudi Stopinjam, za kar prisrčna hvala. Na svoji sebi in naročnikom, vse pa za zadovoljstvo ateljeju, v njenem ustvarjalnem kotičku pa spletni strani imata urejeno tudi foto galerijo, kupcev. Vse njuno delo je podrejeno temu nastane tudi marsikaj zanimivega. •

Kruhova zgodba pa se je nadgradila še z zgodbo potic? Poleg kruha pečem še potice – makovo, oreho- vo, pehtranovo, rozinovo potico in ocvirkovco. Zdaj, ko je bil Miklavž, sem pekla tudi piške in parkeljne, cimetove polžke ali orehove štrukeljčke. Poleg peciva pa delam še rezance.

Tvoje potice so kakor narisane, pravilnih oblik in v popolnem razmerju med testom in nadevom. Še preden zaznamo dobre domače okuse, se že topijo v ustih. Zdi se, da je vse našteto več kot preveč za delo enih ženskih rok. Z odprtjem prodajalne pa si ponudbo še razširila. 10. novembra smo na naši domačiji odprli malo trgovino, kjer imamo poleg naših izdelkov še izdelke z drugih kmetij. Radi bi ponudili izdelke in pridelke, ki jih v Žireh še ni moč dobiti, saj ne želimo podvajati ponudbe. Tako Družina Eniko: hči Lucija, mami Regina, sinova Krištof in Lovrenc pred domačijo Pri Žnidarčku, kjer se peče kruh in potica ter kjer nudimo ekološko pridelan kozji in ovčji sir. je prodajalna z drugimi domačimi dobrotami. Bojan Rihtaršič Smo ekološko usmerjeni, zato so nekateri naši izdelki v rinfuzi (v razsutem stanju in brez PO PRAZNIKIH DIŠI opisala s kruhovo zgodbo: »Ko smo obnovili embalaže, op. ured.). Tako je mogoče dobiti staro Žnidarčkovo hišo, smo vanjo postavili oljčno olje in olive v olju, različne kaše in moke – NA ŽNIDARČKOVI tudi peč, v kateri sem si želela peči kruh. in prav tako naravne detergente. Trudimo se, KMETIJI DOMAČ KRUH IN Preselili smo se pozimi leta 2002, ravno za da bi kupci prihajali k nam s svojo embalažo PRODAJALNA Z EKOLOŠKIMI božične praznike. Peka kruha mi je že prvič in bi na ta način še bolj sodelovali z naravo. uspela. Z njim sem obdarila sosede, prijatelje IN BIO IZDELKI in tako se je začelo. Iz tedna v teden sem na- Zanimiv in pogumen projekt, ki ne more pekla več. Vedno več je bilo ljudi, ki so želeli zrasti čez noč. To je tek na dolge proge, Maja Justin Jerman kruh iz krušne peči, zato sem že pomladi 2003 saj traja od leta 2003. registrirala dopolnilno dejavnost na kmetiji.« Vse to sva že pred petnajstimi leti načrtovala z možem Cirilom, saj sva dejavnost skupaj Na Žnidarčkovi kmetiji vse leto diši po pra- znikih. Zadnjih nekaj mesecev pa tudi po Regina, ker tvoja peka poteka po starem začela. Bil je moj najboljši svetovalec in imel je polno zanimivih idej. Tudi trgovinica je plod sveže naoljenem lesu polic nove trgovinice, postopku, verjamem, da si tudi pri izbiri moke zahtevna. njegovih smelih načrtov, ki jih je skiciral in kjer najdemo ekološke prehranske izdelke oblikoval v času svoje bolezni. Zdaj, po letu Moko za kruh dobivam iz dveh različnih in pol, pa smo uresničili in izpeljali Cirilovo lokalnega izvora. Že precej bogata ponudba mlinov, kjer jo meljejo na tradicionalen na- začeto delo. Brez dela požrtvovalnih sinov tovrstnih izdelkov v Žireh se je z njihovo čin, z mlinskimi kamni. Ko se navadimo na in hčera, ki so zaslužni, da je očetova želja trgovino še razširila. eno moko, je tista najboljša in iz drugih težje zagledala luč sveta, sama tega ne bi zmogla spečemo podoben kruh, ki je iz krušne peči uresničiti. Vsi skupaj smo veseli, da nam je precej drugačen, predvsem zaradi vlage in Imamo to srečo, da živimo v okolju, kjer ima- uspelo. Kljub delu in odrekanju z zaupanjem vonja drv. Zaradi močne vročine na začetku in mo dostop do številnih pridelovalcev lokalnih zremo v prihodnost, saj nas vse to povezuje upočasnjenega ohlajanja v peči dobi posebno izdelkov. Od novembra dalje pa je z odprtjem in utrjuje v zavesti, da delamo dobro in prav butične trgovine, založene z ekološkimi in in okusno skorjo ter voljno sredico. Pomembno – tudi v Cirilovem imenu. bio izdelki z bližnjih kmetij, za to še bolje je tudi dovolj dolgo vzhajanje. Kupcev je ved- poskrbljeno. no več, postopkov mesenja in vzhajanja pa Vse dobro ekološki butični trgovinici, kjer V pogovoru sva se z Regino, gonilno silo ni mogoče skrajšati in sta dolgotrajnejša od poleg zdrave, lokalno pridelane hrane domačije, dotaknili tudi začetkov, ki jih je industrijskih, zato več skoraj ne morem speči. delijo tudi nasmehe. Za povrh. • žirovske STOPINJE 12 December 2018 • glasilo Občine Žiri

POZDRAV IZ TUJINE – v prostranih kanadskih gozdovih. Bilo nas še sem bil glavni pobudnik, da smo skupaj z je okoli šest Slovencev in odločili smo se, da bratoma darovali žirovski cerkvi vitraž svetega ŽIROVEC LAHKO ZAPUSTI odidemo z njimi daleč na sever, saj smo že v Janeza Krstnika, sv. Ane in sv. Joahima. Ob KRAJ, A ŽIRI BODO ZA Italiji podpisali obljubo, da bomo prijeli za prebiranju Žirovskih stopinj sem opazil, kakršno koli delo, ki nam bo ponujeno, in to kako je žirovska mlada generacija podjetna. VEDNO OSTALE V NJEM za najmanj eno leto. Tisti, ki so bili izučeni Še vedno čutim željo, da bi še enkrat obiskal Rok Klemenčič kakšnega poklica (zidarji, električarji, meha- svoj rodni kraj, a se zavedam, da zaradi let niki), so lahko hitreje poiskali svoji izobrazbi lahko ne bo več mogoče. Kadar se srečam z bratom Francijem, ki tudi živi v Kanadi, ali Leta 2015 smo v decembrski številki Ži- primerno delo in tako šli na svoje. V gozdu sem bil malo več kot eno leto. Delo je bilo Julko Godec, rojeno Seljak, - Homcova se ved- rovskih stopinj (Jožica Kacin, Pozdravi iz fizično naporno, zato sem ga kmalu zamenjal no pogovarjamo samo o Žirovcih in Žireh. Vsi tujine, december 2015, str. 18–21) objavili za delo v kuhinji za gozdne delavce. Les, ki so skupaj želimo vsem Žirovcem srečne, radostne prispevek o nekaterih Žirovcih, ki živijo in ga sekali, je od tu potoval do velike tovarne, in miru polne božične praznike ter zdravja in delajo na tujem. Zapis je naletel na pozitivne ki je izdelovala papir za New York Times. Po uspeha polno leto 2019. odmeve. Tudi zato smo se v letošnjem iztek- enem letu sem se preselil v Toronto. Tu je ajočem se letu odločili, da navežemo stik še živelo precej Slovencev. Kmalu po prihodu PETER KAVČIČ – ŠVEDSKA z nekaterimi rojaki na tujem, ki jih ni malo. v Toronto, sem dobil delo v pivovarni, kjer Avgusta 1965 sva s prijateljem Francem Gia- comellijem štopala iz Ljubljane. Franc domov v Naj se vez med njimi in domačim krajem sem ostal celih šestintrideset let. V pivovarni je takrat kot študent delal Alojzij Ambrožič, Žiri, sam proti Avstriji. Star sem bil enaindvaj- utrjuje in obnavlja tudi preko lokalnega kasnejši duhovnik in kardinal. Ker sva se set let. V Avstriji sem imel znanca z morja, ki je časopisa, ki večkrat zaide preko meja naše poznala še iz Avstrije, mi je svetoval, naj grem izdeloval smučke in palice. Za nekaj časa sem občine. pogledat v pivovarno, če me vzamejo. Tu sem se ustavil pri njem. V pomoč mi je bil tudi po- se tudi upokojil. Ustvaril sem si družino. Z licist, ki je bil hrvaškega porekla in je obvladal ANDREJ STRLIČ – TORONTO, KANADA ženo, Slovenko, so se nama rodili trije otroci. več tujih jezikov. Kmalu sem se odpravil naprej Doma sem bil pri Gromu. Hiša je stala v Dva sinova in hči. Žal sem že več kot dvajset proti Nemčiji. Zopet sem štopal. V Nemčiji sem neposredni bližini Strojarne. Sedaj je ni več. let vdovec. Imam štiri vnuke. V Žiri sem se poznal dekle, toda med štopanjem sem naletel Kot trinajstleten fant sem spomladi 1945 po- prvič vrnil po tridesetih letih. Ob kasnejših na Šveda, ki me je povabil, naj grem z njim. magal pri kmečkih opravilih na eni od kmetij obiskih sem prehodil vse okoliške hribe in Stockholm mi je odsvetoval, prenočišče in delo v Trbojah pri Kranju. Ob koncu vojne se je ta vasi, ki obdajajo Žirovsko kotlino, in obujal pa mi je ponudil kar pri njem doma. Povabilo družina umaknila v Avstrijo. Tako sem odšel z spomine na mladost. Tujina je, kakor jo vsak sem sprejel. Kasneje sem dobil delo v tovarni njimi. Sam, brez staršev, mladoleten. Zato me človek sprejme. A ne obratno. Spomin na Žiri gum Goodyear, za nekaj časa tudi v tovarni je po dveh letih taborišč v Avstriji, kjer sem pa ostane za vedno. Eden tujino sovraži, drugi papirja. Nazadnje pa sem delal v bolnici. Sedaj obiskoval tudi begunsko gimnazijo, Avstrija jo občuduje. Za nas Slovence je Kanada čudo- sem že vrsto let upokojen. Kmalu po prihodu vrnila Jugoslaviji. delna država in tako pravijo vsi, ki pridejo iz sem spoznal bodočo ženo Solveig in se poročil. V Žireh sem se kmalu po vrnitvi šel učit za vseh delov sveta. Ob spominu na domači kraj Rodila se nama je hči Petra. Žal je žena že čevljarja. Spominjam se udarniške gradnje pomislim na pregovor: Žirovec lahko zapusti vrsto let pokojna. Imam dva vnuka. Največja bodoče tovarne Alpina. Poznanstva iz taborišč, kraj, a Žiri bodo za vedno ostale v njem. Ko sprememba sta bila jezik in hrana. Danes živim čas in dogodki so narekovali, da sem se po sem se vrnil v Žiri, sem se počutil doma. Pri na manjšem otoku. Rad ribarim, spremljam treh letih spet podal čez mejo v Italijo, od Županu sem večkrat prenočil, gospa Libuška pa tudi slovenski šport. Spominjam se, kako tam pa po približno desetih mesecih naprej me je zelo prijazno sprejela in v Žireh sem se smo v Žireh kot mladi fantje pod mentorstvom z ladjo proti Kanadi. Ob prihodu v Kanado dobro počutil. Hvala lepa Alfonzu in njegovi Konrada Peternelja in Dušana Gladka telovadili so nas z vlakom odpeljali do nekega hotela v družini. Žirovska dolina je v resnici čudoviti pri DD Partizan. Včasih nas je prišel pogledat Montrealu, kamor so prišli zastopniki veli- kraj. Krasna je žirovska cerkev, bodite ponosni tudi nekdanji telovadec Janez Sedej. Spominov kega podjetja, ki se je ukvarjalo s sečnjo lesa nanjo, četudi je ne obiščete. V spomin na star- je kar nekaj. ▶

Arhiv Peter Kavčič Arhiv družine Zajec

Obisk pri prijateljih v Sloveniji leta 2006. Andrej Strlič v sredini, levo Alfonz Zajec, desno Pavla Zajec. Peter Kavčič pri urejanju hiše na Švedskem. žir ovske STOPINJE December 2018 • glasilo Občine Žiri 13

Kakšnih večjih stikov s Slovenci, ki živijo na Švedskem, nimam. Z domačim krajem ohranjam vez preko telefonskih pogovorov s sestro, zelo rad pa prebiram tudi Žirovski občasnik. Ni mi žal, da sem se takrat odpravil na pot in se ustalil na Švedskem. Za Švede lahko rečem, da so miren in deloven narod. Od doma pa najbolj pogrešam «kačjo slin'co«. Vsem Žirovcem želim vesele božične praznike ter srečno novo leto 2019 v upanju, da se še kdaj srečamo.

MARKO MLINAR – NIZOZEMSKA Ime mi je Marko Mlinar in sem že sede- mindvajset let poročen z Margriet, ki mi je podarila dve hčerki: Liso in Emmo. Živimo v vasici Bovenkarspel v severni Holandiji približno dva metra pod morjem. Razlog, da sem pristal tukaj, je čista slučajnost. Margriet me je ujela v mrežo (malo za šalo). Vsekakor nisem prišel sem zaradi koristolju- bja. In sedaj je tukaj moj dom. V Žireh se bomo posvetili najbolj prepoznavni dediščini kraja – čipki. Katja Jemec Brez dela ni jela, zato se moram truditi za blagostanje naše družine. Še vedno sem za- IMPRESIJE ŠKOFJELOŠKEGA – SKUPNI PROJEKT PETIH poslen v kovinarstvu, a sem sedaj veliko več KULTURNIH SREDIŠČ časa za mizo za računalnikom kot za delovnim strojem. Prosti čas porabim za kolesarjenje Gregor Mlinar, ali vrtnarstvo. Občina Žiri Kako se imam tukaj? Domotožja nimam. Vezi, ki me vežejo na Žiri, je vedno manj. Kulturne ustanove na Škofjeloškem – Muzej Železniki, Loški muzej Škofja Loka, Rokodelski Najmočnejša je bila moja mama, ki je umrla center DUO Škofja Loka, Šubičeva hiša Poljane in Muzej Žiri – so se že tretjič povezale in pred dvema letoma. Tukaj imam dovolj prija- teljev, tako da mi ni dolgčas. Toda kljub temu pripravile skupen CLLD (Community Led Local Development; lokalni razvoj, ki ga vodi bomo vedno radi obiskali Žiri. skupnost) projekt z naslovom Impresije Škofjeloškega. Dom si lahko narediš kjer koli na svetu, in če imaš tam tudi prijatelje, je to se lažje. Namen projekta, ki je sofinanciran iz Evrop- oblikovanja vzorcev čipk v mednarodni Želim vam vse najboljše za praznike in srečno skega kmetijskega sklada za razvoj podeželja barvni skali. Nova pridobitev bo tudi izdaja novo leto. Če pa ste na korajži, se oglasite – ste in se je pričel izvajati junija letos ter bo potekal priročnika za učence čipkarske šole. dobrodošli. Lep pozdrav. Marko z družino. • do konca leta 2019, je povezano pristopiti k V Muzeju Žiri se bomo lotili priprave koncepta promociji kulturne dediščine na Škofjeloškem. postavitve stalne muzejske zbirke Klekljana Opomba avtorja prispevka: Marko Mlinar je najmlajši od trojice Žirovcev, ki nas pozdravljajo v tokratnih Skupna ideja projekta vključuje skrb za varstvo čipka v Žirovski kotlini. V sodelovanju s Stopinjah. Kot zanimivost lahko povemo, da na Nizo- kulturne dediščine, predstavitev širši publiki kustosinjo iz Loškega muzeja bomo raziskali zemskem živi tudi Markov brat Edvard Mlinar, njunega in s tem povečanje zavedanja o pomenu po- zgodovinska dejstva in uredili zbrano gradivo, nečaka Matica Mlinarja, ki živi in dela v Novi Zelandiji, pa smo predstavili decembra 2015. znavanja naše preteklosti. Muzejske zbirke in zbrali kakovostne razstavne eksponate ter ostala ponudba kulturnih središč so že zdaj skupaj z arhitektko pripravili načrt postavitve

pestre, z nadgradnjo, tj. z vključitvijo sodob- razstave. Dejanska postavitev zbirke sicer ni Arhiv Marko Mlinar nih tehnologij in inovativnih pristopov, pa predvidena v okviru projekta, postavljena pa ponudbo želimo na čim bolj zanimiv način bo instalacija sodobne čipke priznane žirovske ljudem še bolj približati. umetnice Mance Ahlin. Inovativna promocija naše ponudbe bo izdela- V muzeju bomo pripravili tudi avdio vodiče va družabne igre, ki bo obiskovalce popeljala v tujih jezikih (angleščini, nemščini in ita- po Škofjeloškem in na šaljiv način predstavila lijanščini), ki bodo obiskovalcem iz tujine programe vseh partnerjev. Skupno bomo izde- omogočali spoznavanje muzejskih vsebin s lali tudi promocijski video kulturno-turistične pomočjo tabličnega računalnika. ponudbe za vse partnerje v projektu iz obeh Rezultate projekta bomo lahko ponudili in dolin na Škofjeloškem. vključili v kulturno-turistično ponudbo na Ško- V Žireh se bomo posvetili najbolj prepoznavni fjeloškem. Takšni projekti so za Žiri in Žirovce kulturni dediščini kraja – čipki. V Čipkarski še posebnega pomena, saj s tem zapišemo in šoli Žiri bo praktična delavnica pod vodstvom ohranjamo našo kulturno dediščino, ki pa jo Marko Mlinar z ženo Margriet. Čipkarske šole Idrija na temo digitalnega včasih premalo poznamo tudi Žirovci sami. • žirovske STOPINJE 14 December 2018 • glasilo Občine Žiri

in nepremišljena bi takoj odšla, pa jo je oče ustavil zadnji hip. Samo enkrat je zares silvestrovala. Šla je k bratu Lojzetu na Jesenice. V njeni bližini sta počili dve petardi. Od takrat je gluha. Nekaj časa je nosila slušni aparat, a se nanj ni posebej navadila. Drugače je Micka zdrava. Zlomila je kolk, medenico, a se je vedno znova pobrala. Po de- vetdesetem letu se je oglasila demenca. Mogoče ji je tudi ta prizanesla z bolečino ob izgubi dveh otrok. Leta 2011 je za rakom umrl sin Vinko, štiri leta kasneje za isto boleznijo hči Tončka. Hodi s hoduljo, posedi pred hišo, gre v hišo, pa spet ven. Veliko je na nogah. Vesela je vsakega obiskovalca in mu tudi pove, da je lepo, da je prišel. Pri stotih letih živi v svojem svetu, iz katerega je črtala vse slabo. Včasih se spomni sestre Albine. Vse misli pa se Zofka in Micka Voljč, 28. novembra 2018, ko je mama Micka dopolnila sto let in ko so ju obiskali župan mag. Janez Žakelj, vrte okrog sina Vinkota. Vsak dan že sedem let predstavniki upokojencev in rdečega križa. Jožica Kacin sprašuje, kje hodi in kdaj bo prišel. Naslednji STO LET MARIJE VOLJČ – ledvic. trenutek želi iti po mleko. To je vsa njena skrb, Micka v službo ni hodila. V tistih časih so njen svet. MICKE VOLJČEVE denar k hiši nosili moški, žene so poskrbele Vsi, ki Micko poznamo, jo radi pohvalimo, za otroke in dom. Tudi pri Voljčevih je bila v kako dobro izgleda in kako dobra je še. Zato Marija Žakelj hlevu krava, vsako leto je Micka zredila pujsa, je potrebno poudariti, da živi s hčerko Zofko, imela je kokoši. Oddajala je mleko. Veliko, zelo ki zanjo skrbi štiriindvajset ur na dan. Ona jo November je bolj siv mesec. Temperature se veliko je klekljala in s tem zaslužila kak dodaten neguje, hrani, pohvali, pokara, pokliče zdrav- spustijo, dan je kratek, sonca bolj malo. Zato dinar. Žene so bile finančno odvisne od mož. nika, če je treba, pokliče soseda, če mama pade. Če je hotela pocrkljati otroke s čim dobrim, za Neštetokrat na dan se spomnita Vinkota in vsaj je prav dobrodošel kakšen vesel dogodek to ni povedala niti možu. vsako uro ji pove, da ne hodi več po mleko k ali družabno srečanje. Sosedje z Bedriha Še najbolj je bila povezana s sestro Albino, ki sosedu. Skrbi, da mama ne zaspi že ob štirih smo imeli lepo priliko, da smo se poveselili. je trpela za hudo boleznijo. Ko ji je bilo težko, popoldne, saj bi bila opolnoči že pokonci. Jo je prišla k Micki, kjer je ostala kak teden, dva. skopa in postriže nohte, čeprav se brani. Ji Osemindvajsetega novembra je dopolnila sto Po moževi smrti se je želela zaposliti, a je bila skuha njene priljubljene jedi, kljub temu da let sokrajanka Marija Voljč – Micka Voljčeva. njena zelo visoka dioptrija ovira. Odkar pomni, potem poje le eno žlico. In ko odide v trgovino, Ob tem jubileju so ji prišli voščit tudi župan, je nosila očala. Zelo rada je brala, ker pa čez se že boji, kaj jo čaka doma. župnik, gospe iz Društva upokojencev, pred- dan ni mogla, je odprla knjigo zvečer ob sveči. Stoletnike radi sprašujemo za recept za dolgo stavniki Rdečega križa ter številni znanci in S tem si je vid še poslabšala. življenje. Ne vem, kaj bi povedala Micka. A vem, sorodniki. Od doma ni nikoli hodila. Med vojno je služila da brez Zofkine nege in pomoči tega visokega Micka Voljčeva se je rodila 28. novembra 1918 nemški družini, ki jo je vabila v Nemčijo. Mlada jubileja ne bi praznovala. • kot Marija Žakelj pri Blažontarju v Žireh. V družini je bilo deset otrok, ona je bila četrta po vrsti. Ko je bila še otrok, jim je pogorela hiša. Starša sta z veliko truda postavila novo. Imela je petnajst let, ko ji je umrla mama. Ni ji preostalo drugega, kot da je prevzela mamino delo. Kuhala in prala je za številno družino, otroci so bili še majhni. Skrbela je za vse, za večje in manjše. Dopolnila je kakih sedemindvajset ali ose- mindvajset let in zdelo se ji je, da tako ne more več. Šla je k vedeževalki, ki ji je povedala, da se bo čez dva meseca poročila. In se je res. Njen oče in mamin brat sta delala kot mizar in pleskar na Vrhniki. Povedala sta ji za vdovca, ki je že imel eno leto staro hčerko. Mož je bil trinajst let starejši, dober človek. Njegovo Danico je vzela kot za svojo. V nas- lednji treh letih so se jima rodili še trije otroci: Tončka, Zofka in Vinko. Z možem je skupaj Visokega jubileja so se z Zofko in Micko ob okusnem bograču in drugih dobrotah veselili tudi sosedje, sovaščani, sorodniki, preživela le trinajst let. Umrl je zaradi bolezni prijatelji in znanci. Na sliki poleg slavljenke sosedi Lucija s hčerko Zojo in Teja s sinom Anejem. Jožica Kacin žir ovske STOPINJE December 2018 • glasilo Občine Žiri 15

IZJEMEN GLASBENI DOGODEK V CERKVI SV. MARTINA – RECITAL SVETOVNO ZNANEGA UMETNIKA IN BASBARITONISTA LUKA DEBEVCA MAYERJA

Tone Čadež

V nedeljo, 9. decembra 2018, zvečer smo bili v župnijski cerkvi sv. Martina v Žireh priča izjemnemu glasbenemu dogodku. Prisluhnili smo svetovno znanemu in pri- znanemu umetniku basbaritonistu Luku Debevcu Mayerju. To ni bil samo recital Luka Debevec Mayer, spremlja ga organist in pianist Rok Juhant. Jožica Kacin sakralnih arij in pesmi; z govorjeno besedo, z globokimi mislimi, ki jih je nastopajoči tala sta izvedla v cerkveni ladji ob spremljavi 2004, 2009, 2014 in 2015, podelilo nagrado nizal pred vsako skladbo, se je tkal vrhunski klavirja, del na koru ob spremljavi orgel, za najboljšega pevca Argentine. sakralno glasbeni kulturni dogodek, ki ga prvič smo lahko slišali tudi, kako umetniško Kljub številnim uspehom na velikih opernih v Žireh (verjetno) še ni bilo. izvedena pesem napolni cerkev, ko je izvajana odrih sveta se kot solist s prav posebno zav- s prižnice. zetostjo posveča prav sakralnim glasbenim Izjemno barvit basbariton z ekstremnim Luka Debevec Mayer je takšen, kot se ga lahko recitalom. Lepota in moč sakralnih pesmi z volumnom, vrhunska artikulacija, lahkotni vidi na mnogih fotografijah: globok, provo- bogato duhovno vsebino se namreč s svojo dinamični prehodi in virtuozno izvajanje kativen, karizmatičen. Rodil se je v Buenos celovitostjo človeka vedno globoko dotakneta. so napolnili mogočno žirovsko cerkev. Luka Airesu slovenskim staršem. Odraščal je v Tudi program tokratnega recitala je bil izbran Debevca Mayerja odlikujejo dovršena pevska umetniško nadarjeni družini. Mama Marica premišljeno, naravnan na adventni čas, na čas tehnika, izjemno obvladovanje zvena glasilk Mayer kot amaterska igralka in režiserka ter v pričakovanju božiča in izražanja občutja ob in celotnega telesa ter prefinjen smisel za ata Lojze kot zborovski pevec sta vplivala na nenehnem vračanju v Slovenijo, v domovino posredovanje pesmi. Navdušujoča je njegova estetiko njegovega umetniškega čuta. Od pe- njegovih staršev. Ob Vodopivčevi Ni cvetja zmožnost za tiho petje, skorajda do šepeta, tega leta dalje je nastopal kot dramski igralec, na tratah ledenih, Dvorakovi Goin' Home ki pa kljub vsemu ohrani čistost, jasnost in študiral je filozofijo na Argentinski katoliški (Vračanje domov) in Tomerjevi God be with prodornost. Neverjeten je njegov dih, ki je univerzi in solopetje na umetniški akademiji you (Gospod naj bo s teboj) se je dalo začutiti mestoma tako neopazen in naravno vpet v slavnega Teatra Colón. V sebi združuje sloven- hrepenenje po skorajšnjem snidenju: ob bo- pesem, da ima človek občutek, kot da pevec ske korenine in južnoameriški temperament. žiču z novorojenim, z domačimi, s prijatelji diha samo takrat, ko je to primerno zara- Slovenska skupnost v Buenos Airesu je bila … Z Mendelssohnovo Herr, Gott Abrahams di pesmi, in ne zaradi življenjske potrebe. vedno močno povezana z usodo in jezikom, (Gospod, Bog Abrahama), s švedskim nape- Skratka, vse, kar odlikuje vrhunskega pevca, zato so bile sobote in nedelje slovenske: vom How Great Thou Art! (Kako velik si!), s obvlada do potankosti. slovenska šola, zbor in cerkev. Starši so ga Hladnikovo Usmiljeni Jezus in z Beethovnovo Ko zapoje v cerkvi, neposredno izpriča svojo vzgajali v neodvisnem duhu. Ko je na delti Die Ehre Gottes Aus Der Natus (Narava Boga globoko vernost, pesem postane sporočilo, reke Matanza-Riachuelo opazoval naravo in slavi) je nedvoumno predstavil in postavil, dušna hrana in se razkriva v vsem svojem poslušal reko, si je upal sanjati velike sanje in kdo je zanj On, ki je največji. V zadnjem delu duhovnem bistvu. Slavni pevec je s svojim postal eden najbolj prepoznavnih basistov na pa je preko Riharjeve V zakramentu, Schuber- izvajanjem dokazal tudi, kako duhovno boga- svetu. Zaradi prizadevnosti v iskanju lepote tove Ave Maria, Riharjeve Ko v jasnem pasu te so naše slovenske cerkvene pesmi, česar se in resničnosti v svojem petju se je uvrstil med primiglja in črnske duhovne Glory, Aleluya! žal mnogokrat premalo zavedamo in cenimo. najboljše operne pevce. Ugledna priznanja (Gloria, aleluja!) zaokrožil bistvo dojemanja Po duhovnem ognju, ki ga imajo v sebi, ne je prejel tako v Italiji, ki slovi kot domovina Neskončnega v človekovem življenju. zaostajajo za znanimi skladbami največjih opere, kot v Argentini, kjer sodeluje s svetov- Navdušeni poslušalci so po dobri uri in pol svetovnih skladateljev. no znano operno hišo Teatro Colón. Kot gost glasbenih užitkov in spremljajoči globoki Ob tem seveda ne smemo pozabiti tudi odlič- sodeluje še z mnogimi svetovnimi opernimi in besedi oba umetnika nagradili s stoječim nega spremljevalca, pianista in organista Roka koncertnimi hišami in orkestri. Enakovredno aplavzom. Zato so bili deležni še ene sklad- Juhanta, ki se je dobesedno zlil z mojstrom posveča pozornost samospevom, oratoriju be, ki je v popolnosti zaokrožila in zaključila pevcem. Oba sta odlično izkoristila prostor, in operi. Argentinsko združenje glasbenih glasbeni večer: Nearer, My God, to Thee (K ki ga naša župnijska cerkev ponuja; del reci- kritikov mu je že štirikrat doslej, v sezonah tebi želim, moj Bog). • žirovske STOPINJE 16 December 2018 • glasilo Občine Žiri

Predstavitev oseminštiridesete številke Žirovskega občasnika na dan kulture, 3. decembra 2018. Darjan Kacin AIRBRUSHI, ALGORITMI, Najbolj žirovski od teh priimkov je Bartel, fotokolaži. Napisal in uredil jo je umetnostni najbolj pogost pa Bogataj. Zdravnik Tone Ko- zgodovinar dr. Primož Lampič. Obema publi- CANKARJEVA MATI IN BORCI šir piše o Blažičkovih rokopisnih padarskih kacijama smo dodali še trojni album MoPZ ZA SEVERNO MEJO bukvah, Jože Stanonik o nemško-italijanski Alpina, ki veleva: Tih' bod' pa poj! Skratka: meji na Žirovskem v letih 1941–1943, Vane letošnji komplet ŽO je pravo bralno, likovno Miha Naglič Mole pa popiše manjša občinska podjetja v (fotografije in airbrushi) in glasbeno razkošje. • Žireh po drugi svetovni vojni. Maja Justin Jerman in Alojz Demšar povzameta letošnje z članka o žirovskih borcih za se- Kaj je skupno osebam in pojavom v naslo- Dneve evropske kulturne dediščine (DEKD) Iverno mejo: Jernej Mezek opisuje vu? To, da so se znašli v letošnjem zvezku v Žireh in tri prireditve, ki so se zvrstile pod svoj prihod v Slovenski planinski polk Žirovskega občasnika (ŽO). Airbrush je tem naslovom. Poseben razdelek si je ob 90-le- novembra 1918: »Iz avstrijske vojske tehnika poslikave, ki jo mojstrsko obvladuje tnici svojega žirovskega rojstva zaslužil pisatelj nisem šel nič domov, ker ni bilo ne Jure Možina, gost letošnje likovne priloge. Leopold Suhodolčan (1928–1980); objavljamo dela ne zaslužka ter tudi ne kaj za Algoritmi so zapleteni »vzorci«, ki delujejo odlomek iz njegovega dela in članka Tončke jesti. Javil sem se za Koroško in smo Stanonik in Petre Leben Seljak. V razdelku šli v Velikovec, Grebinj, Dravograd in v ozadju vsega, kar počnemo. Cankarjeva Obletnice in nekrologi se spominjamo nedavno dalje po raznih krajih.« Martin Justin mati »nastopa« v uvodniku Ivan Cankar in umrlih rojakov. Franc Jan piše o arhitektu iz Žirovskega Vrha pa je takole vstopil Žirovci. Danilu Oblaku (1934–2017), Alojz Demšar o v slovensko vojsko: »Že v avstrijski domoznancu Alfonzu Zajcu (1932–2017), Franc vojski sem bil artilerist vozar pri 6. V njem sem skušal odgovoriti na vprašanje, Križnar o duhovniku in glasbeniku don Kosti regimentu težkih havbic 150 mm. ali je imel naš največji pisatelj kaj skupnega Selaku (1893–1968), Stane Kosmač in Miha Razpad avstrijske vojske sem doživel z Žirovci. Ugotovil sem, da je tega kar nekaj, Naglič o slikarju Pavlu Sedeju (1951–2018), v Tirolah. Do Franzensfeste sem prišel glavno spoznanje pa sta v začetku Cankarje- Tončka Stanonik pa nas poziva, naj ne poza- peš, nato pa z vlakom preko Koroške vega leta 2018 prispevala žirovska rodoslovca bimo na pesnico Ančko Šumenjak (1922–2018). na Jesenice in domov. Ne spominjam se, Janez Jereb in Martina Horvat. Ugotovila sta, Tri pesmi nas spomnijo na pesnika Franca koliko dni sem hodil domov. Na vsak da je bil oče Cankarjeve matere Neže Martin Kopača in na dejstvo, da je od njegove smrti način sem bil doma sredi novembra Pivk; doma je bil v žirovski Žirovnici, od koder že deset let. Dragocen je članek Tončke Sta- 1918. Preteklo je le nekaj dni, ko je se je priženil na Vrzdenec. Ivan Cankar je torej nonik, v katerem povzame svojo lektorsko prišel v hišo orožnik. Tedaj sem bil še žirovski vnuk! In še borci za severno mejo. prakso v razponu med Enciklopedijo Slovenije ledik, doma v Žirovskem Vrhu. Rekel Iz pozabe sta jih v svojem kapitalnem članku in Žirovskim občasnikom. Lepo berljive so mi je, da naj grem takoj v Ljubljano dvignila Alojz Demšar in Janez Jereb, ugotovila zgodbe Alfonza Zajca, Milene Miklavčič in in se javim vojnemu poveljstvu. Če ne sta, da jih je bilo kar 33, vsi so predstavljeni Helene Maček. Zvezek sklepajo zapisi o treh morem iti prostovoljno, bom pozneje tudi s fotografijo. novih knjigah, ki so izšle v zadnjem času. moral iti obvezno. Ker nisem bil še Seveda je v 48. številki ŽO še vrsta drugih Vlasta Mlakar ocenjuje našo lansko knjigo o nikdar kaznovan, nisem hotel biti prispevkov. Dva intervjuja, prvi s fotografom Franju Kopaču, filozof Andrej Kirn je napisal tudi v bodoče in sem šel. Ali je bilo Francem Temeljem, drugi z Bronjo Žakelj, ki je pravo študijo o letošnji novi knjigi Viktorja to na koncu novembra ali v začetku to jesen zablestela kot nova zvezda na sloven- Žaklja (Družbenoodgovorno gospodarjenje), decembra, ne bi mogel trditi. Do Škofje skem knjižnem nebu. Je Ljubljančanka, njena Viktor Žakelj pa izpostavi pomen knjige o Loke sem šel peš, od tam pa z vlakom. starša pa sta žirovskega rodu. Petra Leben partizanskem šolstvu v naših krajih (Ti si Šel sem v domobransko kasarno, od Seljak nadaljuje serijo Priimki na Žirovskem mene naučila brati). tam pa so nas artileriste poslali v skozi stoletja (1500–1850) in v drugem članku ŽO 48 je priložena fotografska monografija artilerijsko kasarno, kot je še danes popiše priimke na B: od Babka do Burnika. Franca Temelja z naslovom Fotografije in na Titovi cesti.« žir ovske STOPINJE December 2018 • glasilo Občine Žiri 17

MOJCA KLUG – POSKUS sodobne družbe avtorica bralca široko odprtih rok povabi, da se ji pridruži na njeni poti POBEGA OD BREZSMISLOV po Caminu, svetovno znani romarski poti v SODOBNE DRUŽBE Španiji. Ob približevanju njenega petdesetega leta, Mojca Klug do katerega je živela tipično življenje ženske, predane svoji družini in poklicu, v nekem trenutku ugotovi, da se njena hči oddaljuje in Ko sem se prvič odpravila na Camino, sem si ustvarja lastno življenje ter da ji partnerstvo štela devetinštirideset let, ko sem se vrnila, že dolgo ne nudi tistega, o čemer je sanjala. pa sem imela leto več. Občutku, da razpada vse, za kar je živela, se pridruži še spoznanje, da je na delovnem Na pot sem se odpravila na veliki prelomnici mestu izgorela in da je poklic, ki ga je velik življenja s štirimi glavnimi cilji: želela sem del življenja opravljala z veseljem in vnemo, ne uresničiti dolgoletno željo, dokazati sebi, da še zadovoljuje več. »Dovolj je bilo igre za druge,« nisem za v staro šaro in da zmorem prehoditi pravi, ko ugotovi, da je v svojem življenju igra- osemsto kilometrov dolgo pot, hotela sem po- la različne vloge, ki so bile namenjene drugim. begniti iz kolesja potrošništva in videti, kako Najprej kot prizadevna hčerka svoji materi se da en mesec preživeti zgolj z najnujnejšo in očimu, nato kot partnerka in obenem še opremo, in nameravala sem ugotoviti, kaj bi mlada in nadobudna učiteljica in nato kot sploh rada počela v drugi polovici življenja in mati. »Zdaj bi rada videla, kako je končno kako naj zapolnim praznino, ki je nastala, ko biti jaz!« se odloči in se po odgovor kako in kaj je hči zapustila domače gnezdo. naprej odpravi v Španijo na Camino, imeno- Mojca Klug na dolgi in doživeti Jakobovi poti. Že na poti sem za domače in prijatelje vestno van tudi Jakobova pot ali Compostela. Pravi Arhiv Mojca Klug pisala blog, da bi vedeli, kaj se dogaja z menoj. trenutek se ji zdi ravno prehod iz štiridesetih poti ne potrebuje ljudi, za katere bi skrbela Hkrati sem si dogodke in doživetja skrbno let svojega življenja v petdeseta. Načrtuje, da in prevzemala odgovornost, kar je počela beležila. Takoj po vrnitvi iz Španije pa je začela bo pot prehodila v enem mesecu in da bo v vse svoje življenje. V zadnjem hipu se ji sicer nastajati knjiga, ki je po skoraj treh letih in pol Santiago stopila točno na svoj petdeseti rojstni pridruži nekdanja sodelavka, vendar so njuni končno ugledala luč sveta. Z izidom te knjige dan. Za žensko v zrelih letih, ki še nikoli ni dogovori še pred začetkom poti dovolj jasni. se je začel uresničevati odgovor na vprašanje, potovala sama in ki ima občutek, da se bo Od tukaj naprej pa je zapisana njena zgodba, kaj bi pravzaprav rada počela v nadaljnjem izgubila še v bližnjem gozdu za domačo hišo, ki jo lahko beremo v knjigi Moj poskus pobega življenju, ki sem ga dobila na poti po Caminu. ker je prepričana, da se je rodila brez orienta- od 'brezsmislov' sodobne družbe. Na zadnji strani ovitka piše takole: cijskih sposobnosti, je odločitev, da se na pot Predstavitev knjige bo v četrtek, 27. decembra, V knjigi Moj poskus pobega od 'brezsmislov' odpravi sama, zelo pogumna. Ve pa, da na tej ob 19. uri v Kulturnem središču Stare Žiri. • žirovske STOPINJE 18 December 2018 • glasilo Občine Žiri

RAZSTAVA SLIK MIHELE STRLIČ IN VERONIKE WIEGELE Jožica Kacin

Od 23. novembra do 9. decembra 2018 je bila v Galeriji DPD Svoboda razstava slik domačinke Mihele Strlič in Veronike Wiegele.

Mihelo Strlič poznamo, saj je večino življenja preživela v Žireh. Tu je obiskovala osnovno šolo, kasneje pa se je vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Zdaj živi na Selu in ustvarja v družinskem podjetju Janža, ki se ukvarja z oblikovanjem in tiskom. Mihela prosti čas zapolni z risanjem. Pravi, da ji je najbližja oljna tehnika, kjer se poigrava z

motivi cvetja in prelivanjem barv. Mihela Strlič in Veronika Wiegele ob odprtju razstave, 23. novembra 2018.. Tanja Mlinar Veronika Wiegele prihaja iz Radomelj. Njen prvi poklic je bil inženirka tekstilne tehnolo- natančnost, ponekod se čuti vpliv službe, saj na odprtju sem bila prijetno presenečena, saj gije, kasneje pa se je prešolala za vzgojiteljico so nekatere slike tudi reliefne, otipljive. V njih je prišlo veliko ljudi. Že prvi večer sem slišala otrok in se vpisala na likovno pedagogiko na se odraža natančno opazovanje predmetov, veliko pohval in lepih besed,« je razložila pedagoški fakulteti, ki pa je zaradi družinskih tihožitij z različnih pogledov. Tihožitje je Mihela, ki je pohvalila tudi glasbeni nastop obveznosti ni končala. Zaposlena je v Centru stilno značilno za analitični kubizem in sta Mojce Jeram, ki je ob spremljavi kitare zapela IRIS v Ljubljani, kjer slepim in slabovidnim ga kot prva predVERONIKA dobrim stoletjem uvedla nekaj starejših rokovskih pesmi. otrokom izdeluje pripomočke in jih uči ročnih Georges Braque inWIEGELE Pablo Picasso. V nekate- »Žiri sem spoznala že kot otrok,« je povedala del. rih njenih delih se najdejo tudi raziskovanje, Veronika. »Oče je bil potnik pri Tosami in je Mihela in Veronika sta se spoznali pred nedav- pogled vase, tolažba, ki je v današnjem času obiskoval podjetja po vsej Sloveniji. Včasih nim. Skupaj sta obiskali piramide v Visokem v ni nikoli dovolj. sem šla z njim in pot naju je pripeljala tudi Bosni. Tam je Mihela izrazila željo po razstavi Preferenčna izbira obeh razstavljavk je tiho- v Žiri. Cesta je bila ovinkasta, večkrat mi je svojih slik, in ko sta to slišali sopotnici, so žitje ali mrtva narava. Po kriteriju Eduarda bilo slabo, zato se mi je zdel kraj neprijazen, ugotovile, da kar tri izmed maloštevilnih Maneta je to standard oziroma preizkusni pozabljen od vseh,« je svoje prve spomine udeleženk izleta svoj prosti čas namenjajo kamen slikarjev. To so po navadi domači na naš kraj opisala Veronika. Zato pa je bila slikanju. Tako se je rodila ideja po skupni predmeti, predmeti, ki nam nekaj pomenijo, zdaj toliko bolj navdušena. »Pozitivno sem predstavitvi v Žireh. ki jih želimo analizirati ali pa ohraniti dlje presenečena in hvaležna Žirovcem za tako Nina Schmidt (likovna pedagoginja na Centru časa. »Ali je mogoče, da se vsebina tihožitij gostoljuben in prisrčen sprejem in tako šte- IRIS Ljubljana) je spregovorila o slikarkah in spremeni in bomo na slikah videli vedno več vilen obisk razstave.« • Razstava je odprta razstavljenih delih. V nagovoru je razmišljala, digitalnih spremljevalcev?« se je vprašala Nina od 23.11. do 9.12 da je ženskam težje poprijeti za ta zgodovinsko Schmidt. »A kdo bi želel v stanovanju obesiti Veronika Wiegele VERONIKA sobote in nedelje bolj moško obarvan poklic, pa četudi le kot za te motilce našega prostega časa?« je dodala. od 9.00 do 12.00 Veronika Wiegele, Radomlje, 041 660 279 hobi. Vprašala se je, ali dela Miheli in Veroniki Obe razstavljavki sta bili navdušeni nad po- WIEGELE oz. po dogovoru [email protected] krivico, ker njuno ustvarjanje poimenuje hobi, zitivnim odzivom in številnim obiskom. »Že na tel. 040 462 996 ki ga včasih vidimo kot manjvredno zabavo,

in poudarila pomen izrabe prostega časa. StrličMihela Alexander Pope je v svojih Moralnih esejih rekel, da če želimo spoznati nekoga, moramo spoznati njihovo vladajočo strast, kako izbirajo zaposlitev za čas, ki je resnično njihov. Nekatere slike se dotikajo bolj ezoteričnih tem in naše duhovne notranjosti. Miheline poteze delujejo tekoče, predmeti na slikah so ožarjeni z notranjo svetlobo. Je Razstava je odprtanatančna opazovalka, a svobodna interpretka. od 23.11. do 9.12Barve postajajo simbolna sporočila, medtem Mihela Strlič - Mimi,sobote Žiri, 040 462 in 996nedeljeko so poteze zelo osebne. MihelaMIHELA z njimi plava [email protected] v eteričnih vodah. od 9.00 do 12.00Veronikina dela odražajo močanVeronikaSTRLIČ kolorit Wiegele, in Radomlje, 041 660 279 oz. po dogovoru [email protected] na tel. 040 462 996

Mihela Strlič - Mimi, Žiri, 040 462 996 MIHELA [email protected] STRLIČ žir ovske STOPINJE December 2018 • glasilo Občine Žiri 19

bomo zelo težko izrazili tisto, kar želimo, in tudi do rezultata, ki ga želimo pokazati, bomo težje prišli. Kako si potem vsak gledalec interpretira motiv, je stvar subjektivnega razmišljanja. Tukaj za- gotovo kakovost prevladuje pred količino, kljub vsemu pa lahko le s kilometrino dosežemo dovolj izkušenj, da bo rezultat optimalen. Pri razstavi, ki so jo pripravili tečajniki gimnazijskega fotografskega krožka, vidim, da so preizkusili različne tehnike in motive, šli so na teren, se poigravali s svetlobo in različnimi filtri, iskali motive v bližnji okolici, spoznali portretno fotografijo, kompozicijo, globinsko ostrino in še marsikaj. Pomembno pri tovrstnih tečajih ali krožkih je, da posameznik osvoji tehniko, ki mu je v pomoč, da se bo lahko dobro izražal. Preizkušanje čim več različnih fotografskih zvrsti (portretna, kra- jinska, arhitekturna, umetniška, reportažna, socialna fotografija) Julija Rejc je ob spremljavi kitare zapela svoje avtorske pesmi, program je povezovala Lana Ikič, pa mladim fotografom omogoča, da najdejo tisto, ki jim najbolj o fotografiji pa je spregovorila fotografinja Polona Mlakar Baldasin. Jožica Kacin leži. Naloga dobrega mentorja je, da posameznika zna usmeriti, spodbuditi, mu pomagati odkriti lastno ustvarjalnost in področje, FOTOGRAFSKA RAZSTAVA GIMNAZIJSKEGA ki mu odgovarja. KROŽKA IZ IDRIJE Menim, da so mladi ustvarjalci na dobri poti, da se razvijejo v prave fotografe. Nekateri imajo dober potencial in »oko« za fotografiranje Maja Justin Jerman in kompozicijo, zato upam, da bo po končani gimnaziji kdo od njih nadaljeval na tem področju.« Zaradi Poloninih besed, dobrega odziva publike in gostoljubja V četrtek je v mali galeriji Kulturnega središča Stare Žiri gostovala Občine Žiri so se mladi fotografi dobro počutili v Žireh. Rekli so, fotografska razstava gimnazijskega krožka, ki ga letos že drugo da fotografije nikjer niso tako zažarele kot tu. leto vodi mentor Nejc Menard. Na koncu šolskega leta dijaki svoje Razstavo mladih fotografov si je moč ogledati še cel december in delo z veseljem pokažejo javnosti. prvo polovico januarja. •

Letos maja so najprej razstavljali v Galeriji Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg, ki se ponaša s prostorno, lepo obokano galerijo, kjer so fotografije odlično izstopale v rustikalnem prostoru. Naslednje gostovanje se je zgodilo v Cerknem v Galeriji Križišče, kjer so v majhnem prostoru fotografije dobile še več intenzivnosti. Tretja postaja so Žiri, kjer se je poleg fotografov Manje Kolenc, Ajde Tušar, Julije Rejc, Črta Hadalina in Maksa Brusa predstavil še Žirovec Tit Gantar, ki se že od prvega letnika ukvarja s fotografijo. Tudi za uvodni program so poskrbeli dijaki; Lana Ikič je povezovala dogodek, Julija Rejc pa je prvič javnosti predstavila svoje pesmi, ki jih je sama tudi uglasbila, in se spremljala na kitari. Dogodek je s svojo strokovno besedo podprla še naša fotografinja Polona Mlakar, ki je dijake takole nagovorila: »Vesela sem, da med najstniki, gimnazijci obstaja krožek, in to fotografski. V času, ko smo zasičeni z mediji vseh vrst, mladina pa visi na telefonih ali ob računalnikih, je prav neverjetno, da se skupina mladih dobiva ob popoldnevih, se druži in uči nečesa tako obširnega in čudovitega, kot je fotografija. Fotografija je oblika vizualne komunikacije, ki je z leti res napredo- vala in postala dostopna vsem. Tukaj se hitro tudi zariše selekcija med tem, kaj je pravo fotografiranje, in tem, kaj je »škljocanje« vsevprek. Dandanes res ni več pomembno, kakšno opremo imamo, kakšen je fotoaparat, koliko je stal in kakšne objektive imamo oziroma ali jih sploh imamo ali morda fotografiramo kar z malo boljšim telefonom. Ključno je, da opremo znamo uporabljati in poznamo vse možnosti, ki jih ponuja, da znamo gledati, opazovati in da imamo jasen cilj, kaj želimo fotografirati in kaj hočemo s tem povedati. Fotografija kot medij je subjektivno dojemanje okolice, je osebno izražanje, ki stopa ob bok ostalim umetnostnim zvrstem, kot so poezija, slikarstvo, glasba. Če opreme ne bomo znali uporabljati, žirovske STOPINJE 20 December 2018 • glasilo Občine Žiri

SREDIŠČE ŽIROV PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO

Rok Klemenčič

Na hrbtni strani zadnjih Žirovskih stopinj (str. 28, fotografija št. 6, november 2018) je bila objavljena fotografija Andreje Žakelj s pogledom na cerkev sv. Martina z okolico. S podobnega zornega kota je tudi pričujoča fotografija, ki mi jo je pred leti pokazal Alfonz Zajec.

Fotografija je nastala tik pred drugo svetovno vojno in prikazuje takratno središče Žirov, ki se je po letu 1912 z izgradnjo farne cerkve sv. Martina preselilo z levega na desni breg reke Sore. V njeni neposredni bližini so žirovski podjetniki, trgovci in obrtniki zgradili svoje stanovanjsko-poslovne zgradbe in s tem osno- vali novo središče Žirov. Pročelja nekaterih hiš, ki stojijo še danes, tako izstopajo od drugih zgradb v Žirovski kotlini. Z njihovo izgradnjo je nastalo novo trško središče kraja, ki pa je bilo po drugi svetovni vojni s tovarno Alpina in Zadružnim domom dokončno preseljeno na zdajšnjo lokacijo. Ob cesti pred bencinsko črpalko je stala šola. Stavba je bilo prvotno zamišljena kot mežnija Fotografija takratnega središča Žirov je nastala tik pred drugo svetovno vojno. in za druge potrebe cerkvenih organizacij. V njej je prebival mežnar s svojo družino. Zaradi iz priimka prvotnih lastnikov Boria. Ti so v Katernikove gostilne. Levo na fotografiji pa pomanjkanja šolskih prostorov v Stari šoli in tej stavbi imeli gostilno, pravzaprav hotel Sora. sta še dva pomembna objekta tistega časa. Na zaradi velikega občinskega vložka v gradnjo Vsaj tako piše v župnijski kroniki. mestu, kjer je zdaj šolski park, stojita mogočna je v njej dobila sedež šola. Hišo Antona Primožiča, trgovca s čipkami, zgradba tik pred vojno zgrajenega Prosvetnega Nasproti nje stoji leta 1937 zgrajeno župnišče. skoraj v celoti prekriva farna cerkev. Levo od doma in stavba takratne Občine Žiri. Levo od šole je še danes stoječa stanovanjska desnega zvonika se delno vidi hiša mesarja Novonastalo obcestno trško središče s cerkvi- hiša takratnega čevljarja Matevža Pečelina. V Andreja Demšarja. Cerkvena ladja prekriva jo, župniščem, šolo, prosvetnim domom, stavbi današnje okrepčevalnice pri Rožletu je tudi hišo predvojnega avtobusnega podjetnika občino, trgovinami, avtobusnim podjetjem, imel v letih pred vojno trgovino in gostilno Jakoba Poljanška. Se pa vidi sosednja hiša, pošto, zdravnikom, mesarjem in gostilnami Filip Potočnik. Hiše se je po njenem lastni- v kateri je imel ordinacijo prvi zdravnik na je povezovalo prebivalce bližnje in daljne ku oprijel vzdevek Pr' Lipet. Ta je zamenjal Žirovskem Ernest Demšar. V njeni neposredni okolice Žirov ter dajalo vtis živahnega kraja prejšnje domače ime Pr' Burju, ki je izhajalo bližini je tudi gospodarski kompleks zgradb ob takratni državni meji. •

MALI ČEVLJI ZA VELIKE PRAZNIKE

Jožica Kacin

30. novembra je bila v krajevni knjižnici od- prta razstava Mali čevlji za velike praznike. Ogledati si jo je mogoče v delovnem času knjižnice do 11. januarja 2019. Čeveljčke je Franci Temelj zbiral dolga leta in so iz raz- ličnih koncev sveta. • Franci Temelj ob vitrini s steklenimi, keramičnimi, glinenimi in celo Miklavževimi čeveljčki, 30. novembra 2018. Tanja Mlinar žir ovske STOPINJE December 2018 • glasilo Občine Žiri 21

GASILSKA DRUŠTVA OKREPLJENA Z MLADIMI OPERATIVCI Janez Tratnik, vodja izobraževanja in predsednik PGD Dobračeva

Marca smo žirovska gasilska društva začela z izobraževanjem mladih članov gasilskih organizacij, ki so se odločili, da bodo pos- tali operativni gasilci. Najprej so opravili tečaj za gasilskega pripravnika v obsegu Stojijo z leve: Matic Podlesek, Lenart Stanovnik, Gašper Jereb, Miha Tratnik, Filip Pivk, Anže Praprotnik, Žiga Primožič, Tadej štiriintridesetih učnih ur (29 ur teoretičnih Pagon, Anže Stanonik, Matic Bogataj, Tine Košir. Čepijo z leve: Sabina Logar, Borut Eniko, Drejc Čibej, Marko Filipič, Luka Petrovčič, predavanj in 5 ur praktičnih vaj), ki je po- Blaž Stanonik, Larisa Bogataj, Miha Jereb, Janja Pagon, Klemen Pagon. Na sliki manjka Matej Tolar. Jožica Kacin goj za opravljanje tečaja za operativnega gasilca.

Oktobra 2018 smo začeli z izobraževanjem za operativnega gasilca, kar je pogoj za sode- lovanje na operativnih vajah, izobraževanjih in gasilskih intervencijah. Program obsega 149 učnih ur (od tega 57 ur teoretičnih pre- davanj in 92 ur praktičnih vaj, kjer se zahteva 90-odstotno prisotnost). Glavnino predstavlja izobraževanje o gasilskih taktičnih postopkih, tehničnem reševanju, uporabi izolirnih dihal- nih aparatov, o elektriki in njenih nevarnostih, Vaja vseh štirih gasilskih društev. Glavno vlogo pri gašenju so prevzeli mladi tečajniki, ki so v opuščenem objektu v Centru Žirov gradbeništvu, radijskih postajah, kemijskih preizkusili svoje znanje. Jožica Kacin procesih gorenja, preventivi ter gasilski teh- niki. V program pa smo dodali še učne ure pripomogli, da smo to izobraževanje izpeljali komisijski izpiti. Seveda pa se bo njihovo izo- iz prve pomoči in uporabe defibrilatorja. Vsi vrhunsko. braževanje nadaljevalo tudi v bodoče, tako po predmeti skupaj časovno predstavljajo pre- V soboto, 8. decembra, popoldne so tečaj- posameznih gasilskih društvih kot v gasilskih cejšen zalogaj, saj večina tečajnikov obiskuje niki z veliko operativno vajo na opuščenem izobraževalnih centrih po Sloveniji. srednje šole ali fakultete. Med izobraževanjem stanovanjskem objektu v centru Žirov preiz- Novi operativni gasilci bodo tako okrepili so tečajniki pokazali velik interes in angaži- kusili pridobljeno znanje. Nad vajo so bedeli operativne vrste vseh štirih prostovoljnih ranost in si zaslužijo vse pohvale. Prav tako inštruktorji in poveljniki vseh štirih občinskih gasilskih društev v občini in s tem bistveno hvala vsem inštruktorjem in predavateljem iz gasilskih društev, ki so bili s prikazanim pripomogli k varnosti občanov ob morebitnih vseh štirih gasilskih društev v občini, ki so zelo zadovoljni. Tečajnike čakajo še končni neljubih dogodkih. •

NOGOMETAŠI IZ VRST ŽIROVSKIH ORLOV SREDI TRIDESETIH LET

V novembrskih Stopinjah je na strani 17 v prispevku Nogometaši avtorja Roka Klemen- čiča prišlo do napake v naslovu in v pripisu k sliki, zato sliko s pravilnimi podatki (brez spremnega besedila) še enkrat objavljamo. Za napako se opravičujemo. •

Z leve proti desni čepijo: Franc Trčkov, Franc Stanovnikov, Viktor Matevžev, Viljem Maharjev, Janko Frencov, Ludvik Kovačev, Tone Balčkov; stojijo: Franc Brežnikarjev, Maks Majnikov, Jože Prapoški, Jože Balčkov. Sliko hrani Muzejsko društvo Žiri. Štefan Mlakar žirovske STOPINJE 22 December 2018 • glasilo Občine Žiri

POPESTRIMO ŠOLO S ČOKOLADO

Miša Bakan, OŠ Žiri

V petek, 9. novembra 2018, smo v šolo povabili kuharskega moj- stra Klemna Grmška - Pavka. V sklopu projekta Popestrimo šolo je zainteresirane učence podučil o uporabi čokolade pri oblikovanju čokoladnih okraskov. Naše triurno srečanje je bilo kalorično in informativno bogato.

Mojster Pavko je učence seznanili s podrobnostmi temperiranja raz- ličnih vrst čokolade in jim dal praktična vodila pri delu s čokolado. Učenci so spoznali, da je pri resnem čokoladnem delu pomembna tudi temperatura prostora. Skupaj so razmišljali, katere so tri glavne sestavine profesionalnih čokolad in katera sestavina mora prevladovati, Mojster Klemen Grmšek – Pavk je učence podučil o uporabi čokolade pri oblikovanju okraskov. če želijo uporabiti čokolado za oblivanje slaščic, in katera, ko uporabljajo Pri tem so preizkusili dve vrsti kakavovih zrn; criollo in najpogosteje uporabljeno sorto čokolado za peko. forastero. Arhiv OŠ Preizkusili so različne vrste čokolad in primerjali okuse dveh sort kakava: bogat okus čokolade iz kakavovih zrn criollo in najpogosteje Učenci so z zanimanjem spremljali čokoladno predstavo in si poleg uporabljene sorte forastero. čokoladnih izdelkov pripravili zapiske, s pomočjo katerih vas bodo Naredili so si tablice z napisi, čokoladne posodice, čokoladne spirale, lahko seznanili s čokoladnimi skrivnostmi. Najbolj zagrizeni so doma barvne čokoladne risbe itd. Niti idej niti čokolade ni zmanjkalo. brž nadaljevali s čokoladnim ustvarjanjem. •

V VRTCU SE VEDNO DOGAJA KAJ ZANIMIVEGA

Neva Šink, vrtec pri OŠ

V vrtcu pri Osnovni šoli Žiri se neprestano dogaja kaj zanimivega. Vsi, od najmlajših do najstarejših otrok in vzgojiteljic, smo se to jesen naužili svežega zraka ob gibanju in opazovanju sprememb v naravi.

Skupine s starejšimi otroki si lahko privoščimo tudi kaj več, saj že marsikaj zmoremo. Septembra smo sodelovali v akciji Atletske zveze Slovenije Začni mlad, tekmuj pošteno z našim žirovskim vzornikom

Adolfom Križnarjem, ki je otroke z zgledom in besedo povabil k Malčki na kmetiji Blaževc v Izgorjih. Neva Šink aktivnemu udejstvovanju v gibanju za zdravje. Oktobra smo pohajali po Žirovskem vrhu in v Zali srečali prijazno medvedko z mladičem. kaj domačega in postrežemo mlajšim otrokom. Tokrat smo domač Obiskali smo kmetijo Lojz na Fužinah, kjer smo s pomočjo gostite- Burnikov kruh obložili z zeljem, ki smo ga dobili na obisku kmetije ljice naribali, zmešali s soljo in v čebru potlačili zelje in ga kasneje v Lojz, in spekli sladico iz Blaževcovih jabolk. Mmm, kako je šla v slast. igralnici obtežili ter čakali, da bo nared za uporabo. Obiskali smo tudi Pa še Slakovega Čebelarja smo skupaj zapeli. kmetijo Blaževc v Izgorjah, kjer nam je gospa Germana Pivk razkazala V decembrske predpraznične dni pa smo vstopili z bazarjem Otroci ot- sadovnjak, sorte jabolk, ki jih tam gojijo … Brez pokušanja pa seveda rokom, kjer so se starejši otroci odpovedali svojim odsluženim igračam, tudi ni šlo. Fantje so si z navdušenjem ogledali tudi kmečke stroje in knjigam ali oblačilom, ki so jih mlajši sovrstniki sami z navdušenjem jih nam, vzgojiteljicam, strokovno predstavili. Oba obiska kmetij smo izbirali po lastnem okusu. Mlajši otroci so na popoldanske delavnice v združili s pohodom po bližnjem gozdu. Obiskali smo tudi pekarijo goste povabili svoje starše in skupaj z njimi in vzgojiteljicami oblikovali Oblak. Pek Jože nam je predstavil pekovske izdelke in nam postregel novoletne okraske in poklepetali s starši drugih otrok. Vzgojiteljice smo slastne medenjake. V trgovini z igračami Kahlica nam je prodajalka izvedle svoje delavnice ter narejene izdelke prispevale za Miklavžev pokazala, kako kupimo in plačamo izbrani izdelek. sejem in s tem v šolski sklad za otroke, potrebne pomoči. December ne Jesen je tudi čas, ko urejamo vrtičke. Naš vrtčevski vrtiček se je to bi bil december, če vzgojiteljice ne bi vseh vrtčevskih otrok razveselile jesen spremenil v gradbišče, a smo našli zanj nadomestni prostor in z igrico v kinodvorani, tokrat s pravljico Zajček išče mamico. Vedno otroci so del jesenskih opravil na njem že opravili. In tako je prišel smo vesele pozitivnega odziva, tudi letos je bilo tako. Ves mesec nas slovenski tradicionalni zajtrk. Vedno se ga veselimo, saj poleg zajtrka, razveseljujejo dobri možje in nas z darili in dobrimi željami vodijo v ko nam postrežejo z lokalnimi dobrotami, tudi sami radi pripravimo leto 2019. Naj bo obogateno z otroškim smehom. Srečno. • žir ovske STOPINJE December 2018 • glasilo Občine Žiri 23

Arhiv RA Sora Arhiv RA

BLAGOVNI ZNAMKI DEDEK IN BABICA V NOVI PREOBLEKI

Kristina Miklavčič, Razvojna agencija Sora, vodja projekta

Blagovni znamki Dedek Jaka in Babica Jerca Učenci četrtih razredov z domiselnimi knjižnimi kazalkami, nekatere tudi s pridihom žirovske tradicije. Nastja Šink – Naravni izdelki iz škofjeloških hribov sta na Škofjeloškem s svojo kakovostno in raznovrstno IZMENJAVA KNJIŽNIH Projekt vodi Mednarodno združenje šolskih ponudbo prisotni že osemnajst let. Povezujeta knjižničarjev (IASL – International Association lokalne ponudnike, ki znotraj dopolnilnih KAZALK Z UČENCI IZ of School Librarianship), ki skuša učence spod- dejavnosti na kmetijah, osebnega dopolnil- HRVAŠKE IN PORTUGALSKE buditi k razmišljanju o široki paleti dejavnosti, nega dela in drugih pravnih oblik izdelujejo s katerimi jih knjižnice opremljajo za življenje. pekovske, mlevske izdelke, mlečne in mesne Nastja Šink, V izmenjavo se bile vključene šole od Indije do izdelke, izdelke iz sadja, gozdnih sadežev ozi- OŠ Žiri Amerike, mi smo bili izžrebani, da izdelamo roma plodov in zelenjave, olja, zeliščne izdelke kazalke za vrstnike iz bližnje Hrvaške in in naravno kozmetiko, med ter izdelke domače Oktobra praznujejo vse šolske knjižnice Portugalske. in umetnostne obrti. sveta. Ob tej priložnosti smo se z učenci Četrtošolci so se pri ustvarjanju res potrudili. Celostno podobo blagovnih znamk, ki z značil- Kazalke so med drugim polepšali s klekljano nim napisom logotipa in motivom križcev ozi- četrtih razredov in njihovimi učiteljicami kitko. Naši paketi so že odpotovali, prav tako roma nageljnov sporoča tradicijo in domačnost, v okviru knjižnično informacijskih znanj pa so tudi nas že razveselile kazalke učencev smo pred kratkim v okviru projekta Marejne pridružili izmenjavi knjižnih kazalk. iz Svetega Ivana Zeline ter Vinhaisa. • spremenili, jo nadgradili, prilagodili zahtevam trga oziroma jo naredili bolj vpadljivo, opazno. Izdelke z novo celostno podobo lahko dobite tudi v nekaterih gostilnah na širšem škofjelo- škem območju, kjer se v novih prodajnih mestih (marejnah) predstavljajo kot zanimivi turistični spominki oziroma darila visoke kakovosti iz Brezplačni tečaji v Žireh škofjeloških hribov. Vabljeni, da si jih ogledate v gostišču Pri županu, gostilni Pr' sedmic, gostilni Začetni tečaj angleščine Na Vidmu, gostilni pri Boštjanu, v gostišču ob ponedeljkih in sredah, od 18.00 do 20.15 Začetek: 21. januar 2019. Pri Zalogarju in v apartmajih in gostilni Tolc v Sorici. Začetni tečaj nemščine Za več informacij smo vam na voljo na Razvojni ob torkih in četrtkih, od 18.00 do 20.15. agenciji Sora, Poljanska cesta 2, Škofja Loka, na Začetek: 22. januar 2019. e-naslovu [email protected] in tel. št. 04 50 60 225. Začetni tečaj računalništva ob torkih in četrtkih, od 17.00 do 20.00 Projekt Vzpostavitev promocijsko prodajnih Začetek: 22. januar 2019. omar (marejn) s kakovostnimi izdelki Škofje- loškega kot turističnimi spominki na turistično Prijave: po telefonu (04 506 13 30) ali po e-pošti ([email protected]). zanimivih točkah – Marejne sofinancirata Vpišejo se lahko odrasli, ki nimajo statusa upokojenca, dijaka ali študenta. Evropska unija iz Evropskega kmetijskega skla- Prednost pri vpisu imajo starejši od 45 let ter s končano največ srednjo šolo. Projekt Znanje nas aktivira 2 sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz da za razvoj podeželja in Republika Slovenija v Evropskega socialnega sklada. okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Progra- ma razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino aktivnosti je odgovorna Razvojna agencija Sora. • žirovske STOPINJE 24 December 2018 • glasilo Občine Žiri

Lokalno učno središče, projekt, ki je občanom prinesel novo dodano vrednost. Arhiv LU Šk. Loka LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA še vedno zbiramo prijave in jih bomo, če bo dovolj prijavljenih, organizirali v začetku LOKA – LOKALNO UČNO prihodnjega leta. SREDIŠČE ŽIRI Hkrati razpisujemo nove tečaje in zbiramo predloge za tečaje in delavnice za odrasle za Jaka Šubic, obdobje od januarja do maja 2019. Predla- gamo: Ljudska univerza Šk. Loka Jezikovne tečaje: angleščina, nemščina, itali- V treh mesecih se je v Lokalnem učnem janščina, španščina (začetne in nadaljevalne). središču Žiri zvrstilo dvainštirideset ude- Fani Peternel ležencev v štirih različnih tečajih, ki so Digitalna pismenost: računalniški tečaji in obsegali skoraj štirideset izobraževalnih ur. uporaba IKT orodij. RECEPT ZA PIŠKOTE – Poskrbimo za svoje zdravje: predavanja o ze- LIMONINI KROGCI Decembra se končuje ciklus brezplačnih liščih, o osebnostni rasti in o zdravem načinu tečajev v Lokalnem učnem središču Žiri, ki življenja (tehnike sproščanja, možganske igre). Fani Peternel so potekali od septembra dalje ob finančni pomoči Občine Žiri. Pokažimo se v pravi luči: delavnice komu- Potrebujemo: • 70 dkg bele moke Časovno najdaljši je bil tečaj angleščine (20 nikacije in retorike, predavanja o bontonu. • 40 dkg masla ur), sledili so tečaja urejanja fotografij s po- • 15 dkg sladkorja močjo računalnika (10 ur) in kvačkanja (6 ur) Ustvarjamo skupaj: tečaj kvačkanja, šivanja, • 2 limoni ter triurna delavnica o pametnih telefonih. izdelava mozaika. • marmelada • sladkor v prahu Ob koncu smo udeležence vprašali o njihovih Vseh predlaganih tečajev in delavnic ne bo vtisih, zbirali njihova mnenja in predloge za Priprava: mogoče izvesti, organizirali bomo le tiste, za naprej. V anketah velika večina udeležencev Maslo najprej stehtamo, nato ga zmehčamo katere bo več zanimanja, vse pa bo odvisno (jaz ga dam za pol ure v pečico na 50 °C). izraža zadovoljstvo, ker tečaji potekajo v Žireh, tudi od finančne pomoči občine in aktivnosti, Ko je ravno prav mehko, ga damo v večjo v bližini njihovega doma, da ni izgube časa in ki jih bomo pričeli v okviru novega projekta posodo, dodamo sladkor in limonin sok denarja za pot v Škofjo Loko. ter mešamo, da naraste. Moko presejemo v Center medgeneracijskega učenja. O tečaju angleščine je ena od udeleženk za- posodo in jo stehtamo. Počasi jo dodajamo masi in zamesimo testo, ki naj nato počiva pisala: »Zelo dobro predavateljico angleščine Prijave in predloge sprejemamo preko naše 45 minut. Testo tanko razvaljamo in z manj- imamo na tečaju angleščine v Žireh. Malo spletne strani, po e-pošti gita.mihovec@gu- šim kozarcem (»štamperl«) delamo krogce. nam je osvežila znanje slovnice. V prijetnem est.arnes.si ali po telefonu 04 506 13 20, kjer Polagamo jih na pekač, obložen s papirjem za razpoloženju se učimo novih besed ali besed, peko, in pečemo v pečici približno 15 minut dobite tudi dodatne informacije. Prosimo, da pri 190 °C. Testo, ki ostane od prve peke, ki smo jih pozabili. Upamo, da bo kmalu ob prijavi navedete ime in priimek, domači znova pregnetemo in razvaljamo ter dela- tudi nadaljevalni tečaj. Želimo si tudi tečaja in elektronski naslov ter telefonsko številko. mo krogce, dokler ne porabimo vsega testa. računalništva, kot je že bil.« Piškote nekoliko ohladimo, nato jih polovico Od tečajev, ki smo jih razpisali v septembru, namažemo z marmelado in jih pokrijemo z Vse občane, ki niste našli ničesar zase, drugo polovico. Naložimo jih na pladenj in je bilo premalo interesa za Učimo se nem- vabimo, da nam pošljete svoj kontakt potresemo s sladkorjem v prahu. ško – 20 ur, Oblikovanje gline – 12 ur in (zaželeno spletni naslov), na katerega vas za začetni računalniški tečaj Stopimo v svet bomo obveščali o dogajanju in novih tečajih Želim uspešno peko in Bog žegnaj! • računalnikov – 10 ur. Za navedene tečaje v Lokalnem učnem središču Žiri. • žir ovske STOPINJE December 2018 • glasilo Občine Žiri 25

MARCEL GLADEK NAŠEL IZZIV V GORSKEM KOLESARJENJU Srečo Gaber

Marcel Gladek obiskuje osmi razred osnovne šole v Žireh. V nižjih razredih je tri leta treniral plezanje. Pred tremi leti se je po naključju navdušil nad gorskim kolesarje- njem, ki je sicer zelo atraktivna disciplina, vendar pa se po priljubljenosti še ne kosa s cestnim kolesarjenjem.

Za gorsko kolesarjenje so potrebni vztrajnost, samostojnost in dobro tehnično obvladovanje kolesa. »Še sam ne vem, kaj me je tako navdušilo. Teta mi je slučajno povedala za dirko, ki sem si jo Marcel Gladek na tekmi na Črnem Vrhu, julij 2018. Frane Kranjec tudi ogledal. Po tekmi sem začel nagovarjati starše, da bi se tudi sam preizkusil. Dobil sem domov. Včasih trenira tudi doma. Poleti da dolga mesec in pol, od sredine novembra in proste roke, navezal stik s trenerjem Mountain več poudarka tehniki, pozimi pa kondicijo decembra.« bike kluba Črni Vrh (MBK Črni vrh) ter kmalu vzdržuje z lahkotnejšo vožnjo, teki, igrami z »Letošnje prve tri dirke sem končal na tri- pristal v klubu. Najprej sem treniral enkrat, s žogo, vajami za moč in ravnotežje. najstem mestu, kasneje sem se v državnem časoma dvakrat na teden,« razloži Marcel, ki Prvo leto je dirkal v kategoriji mlajših, to je pokalu redno uvrščal med prvih pet. Sezono je začel z navadnim kolesom, ki pa sta ga za do trinajst let, in na dirkah skupnega seštevka sem končal s tretjim mestom, skupno sem bil očetom nekoliko predelala. »Vožnja je zahteva- v državnem pokalu zasedel končno deveto peti v kategoriji U15, mlajši,« je svoje letošnje la preveč naporov, saj s takim kolesom nisem mesto. Pričakovanja za naslednjo sezono so dosežke opisal Marcel in izpostavil še tretje prišel nikamor,« potarna Marcel, zato so na bila večja. mesto v državnem prvenstvu v vzponu in koncu sezone kupili novo kolo s karbonskim »Zelo dobro sem odvozil prvi del lanske trinajsto mesto v Novi Gorici na dirki C1, ki je okvirjem, ki je bilo kar štiri kilograme lažje, sezone, nato pa je nastopila kriza. V želji za tretja najpomembnejša dirka v svetovnem in šele takrat je občutil, kako velikanska je boljšim rezultatom sem sam opravljal doda- merilu. Marcel je zadovoljen, saj je od lani razlika. tne treninge, kar pa se ni najbolje obneslo. lepo napredoval. Želi si biti še boljši. Ne skriva Brez dobre opreme pri tem športu ni moč Že testiranja med sezono so pokazala slabše ciljev, ki bi ga popeljali ob bok mednarodni dosegati dobrih rezultatov. »Oprema je rezultate, tudi na dirkah nisem imel prave konkurenci. »V naslednji sezoni bom tekmoval pomemben del vsakega športa, tudi gorsko energije. Trener se je odločil za enomesečni med U15, starejši. Čas je, da dosežem vsaj eno kolesarjenje ni izjema. Veliko vlogo igra okvir, počitek oziroma za lažje treninge. To je bila zmago v sezoni in se skupno uvrstim med prve ki mora biti čim lažji in zelo trden. Enako velja prava poteza in sezono sem v kategoriji nad tri. To bi bila tudi izpolnjena norma za uvrsti- za sedežno oporo in krmilo kolesa. Dostikrat trinajst let končal na petem mestu. Lani sem tev na evropsko prvenstvo. Dolgoročni cilj in pride do okvar in moj oče je postal že pravi prvič nastopil tudi na dirki z mednarodno želja sta, da bi tekmoval v svetovni konkurenci serviser in mi je v veliko pomoč,« pohvali udeležbo, po koncu sezone pa tekmoval tudi ter da bi postal profesionalni kolesar. Gorsko Marcel. v ciklokrosu (krožna proga z naravnimi ovi- kolesarjenje je dokaj razvito po celem svetu, Na treninge se vozi v Črni Vrh, pri čemer je rami: voda, blato, drevesa, seno, ograje), kjer v Evropi pa še posebej v Švici in Franciji.« zelo dobrodošla tudi stričeva pomoč, ki na nastopam tudi letos. V tej disciplini vozimo Ne dvomim. Z odločno voljo in energijo se tudi poti iz službe pobere še Marcela in ga pripelje s prilagojenim cestnim kolesom. Sezona je take želje (sanje) lahko uresničijo. •

VZPODBUDEN ZAČETEK kluba (SSK Žiri). Ema Klinec in Nika Križnar začetek vliva optimizem tudi za nadaljevanje sta se na prvih tekmah redno uvrščali okrog sezone, letos je na koledarju kar devetindvajset SEZONE V SMUČARSKIH desetega mesta, Ema je na drugi letošnji tekmi tekem za svetovni pokal in svetovno prvenstvo SKOKIH v Lillehammerju končala na zmagovalnem v Seefeldu v Avstriji. odru, dosegla je odlično 3. mesto. Ema je bila Na začetku sezone pri moških je Domen Srečo Gaber tretja tudi v posamični tekmi v Premanonu v Prevc dvakrat končal tik pod stopničkami Franciji, Nika Križnar pa je bila odlična peta. na 4. mestu, mesto v reprezentanci je dobil Uvodne tekme svetovnega pokala v smu- Ob tem ne gre pozabiti, da je žensko repre- tudi Tomaž Naglič iz SSK Žiri. Nastopil je na čarskih skokih so postregle s kar številčno zentanco letos prevzel tudi dolgoletni trener uvodni moštveni tekmi, za tem pa tudi na udeležbo predstavnikov domačega skakalnega domačega kluba Zoran Zupančič. Uspešen nekaj posamičnih tekmah. • žirovske STOPINJE 26 December 2018 • glasilo Občine Žiri

Testiranje telesne pripravljenosti na Olimpijskem dnevu v Ljubljani, dvorana Kodeljevo, junij 2018. Sodelovali so tudi naši občani. Mateja Lasič Pecev PROGRAMI ZA ZDRAVJE – rasta sedečih prostočasnih aktivnosti pred organizacijsko strukturo podjetja. Zanimiva raznovrstnimi zasloni se zmanjšuje telesna opcija, ki lahko poleg spodbujanja telesne de- DOLGOROČNA NALOŽBA V dejavnost in energijska poraba. javnosti deluje tudi v smislu »team buildinga«, PODJETJE V službi preživimo velik del življenja, zato je organizirana vadba znotraj delovnega časa v intervencije za spremembo življenjskega sloga podjetju. Vadbo lahko prilagodimo športnim Nina Istenič, na delovnem mestu v zadnjem času vse bolj znanjem, izkušnjam in preferencam vklju- kineziologinja pridobivajo na veljavi. Četudi se na prvi pogled čenih, poleg tega pa jo oblikujemo tako, da zdi, da vadba in aktiven življenjski slog spada- z njo odpravljamo mišično-skeletne težave, Že od antičnih časov dalje, ko je Hipokrat ta zgolj v domeno prostočasnih dejavnosti, je ki bi lahko nastale kot posledica specifičnih opozarjal, da »samo hrana ne bo ohranila naš namen predstaviti, zakaj je vadbo smiselno obremenitev na delu. človeka zdravega, ukvarjati se mora tudi vključiti tudi v okvir delovnega časa. Druga možnost je uvedba aktivnih odmorov Velikokrat slišimo, da se vsak evro, vložen v na delovnih mestih, za kar ne potrebujemo z vadbo«, je znano, da redna telesna de- preventivo, povrne večkratno. Tudi za vadbo specifičnega prostora, lažja pa je tudi umesti- javnost dokazano pozitivno vpliva tako v in zdrav življenjski slog na delovnem mestu tev v urnik dela. S tem poskrbimo, da delavci preventivi kot tudi pri zdravljenju kroničnih ta trditev drži. Po raziskavah harvardske uni- pospešijo pretok krvi po telesu in prekinejo nenalezljivih bolezni. verze vsak vložen dolar prihrani 3,27 dolarja obdobja dolgotrajnega sedenja ali drugač- Izboljšuje počutje, kakovost življenja in kogni- pri zdravstvenih stroških in 2,73 dolarja pri nih ponavljajočih se obremenitev, sprostijo tivne funkcije, nasprotno pa je škodljiv učinek bolniških odsotnostih. Poleg tega se poveča obremenjene mišične skupine in aktivirajo telesne neaktivnosti primerljiv s kajenjem in tudi zadovoljstvo; zadovoljen in zdrav delavec, bolj zapostavljene. Ti odmori so lahko dolgi debelostjo. Tehnološki razvoj zadnjih desetletij ki se dobro počuti v svojem kolektivu, pa je le nekaj minut, vendar lahko pripomorejo k je pripeljal do velikih sprememb življenjske- tudi bolj produktiven. Z intervencijami lahko precej boljšemu počutju. ga sloga. V primerjavi z generacijami naših prispevamo k izboljšanju različnih zdravstve- Možnosti je še veliko – od delavnic zdravega staršev ali starih staršev, ki jim je telesna nih parametrov, kot so krvni tlak, telesna življenjskega sloga, pravilnega dvigovanja dejavnost vse od transportne funkcije pa sestava, raven holesterola v krvi, zmanjšanje bremen, ergonomskih prilagoditev delovnega do fizičnega dela predstavljala del vsakdana, različnih mišično-skeletnih težav, povezanih mesta do spodbud za hojo oziroma telesno današnje okolje ne le zmanjšuje potrebo po s specifičnimi in za delovno mesto značilnimi aktivnost izven dela. Zdrav življenjski slog tovrstni telesni dejavnosti, temveč celo zahteva obremenitvami, poleg tega pa lahko vplivajo in telesna dejavnost sta pomembni kompo- oziroma spodbuja dolgotrajna obdobja sedenja. na višjo raven telesne dejavnosti in bolj zdrav nenti zdravja ter predvsem preventive pred Vse od delovnih mest, ki ne zahtevajo veliko življenjski slog tudi izven delavnega okolja. kroničnimi boleznimi in mišično-skeletnimi fizičnega dela in večinoma potekajo sede pred Tematike se lahko lotimo z različnimi pristopi, težavami. Dejstvo je, da so zdravi in zadovoljni zasloni, pogoste vožnje v avtomobilih do po- ki jih izberemo glede na možnost integracije v delavci najboljša naložba v podjetje. •

NOGOMETAŠI NA ZASLUŽENEM ZIMSKEM POČITKU

Srečo Gaber

Članska nogometna ekipa Žirov je po uvodnih porazih nastopanja v 3. slovenski nogometni ligi v nadaljevanju ujela boljši ritem. Po prvem delu tekmovanja sicer zaseda zadnje, deseto mesto, bolj zbrana igra ob koncu nekaterih tekem bi lahko prinesla še kakšno točko več. Dobre igre in rezultati v pomladanskem delu omogočajo tudi skok na lestvici za kakšno mesto navzgor. V jesenskem delu tekmovanja je zelo dobro nastopila tudi ekipa starejših dečkov, ki se letos bori za napredovanje v prvo gorenjsko ligo. Tik pod vrhom lestvice so po dveh povprečnih sezonah končali tudi mladinci. • žir ovske STOPINJE December 2018 • glasilo Občine Žiri 27

PRIPRAVA TOPLE VODE V navad in tudi potreb. ljamo o zamenjavi, je smiselno preučiti možnosti Topla voda se lahko pripravlja centralno ali pa in poiskati ustrezno alternativo. V zadnjem STANOVANJIH lokalno. Najbolje je, da je priprava čim bližje obdobju so na voljo tudi stenske toplotne čr- porabi, torej pipam. Zaradi tega je smiselna palke, ki so primerljivih volumnov, vgradnja pa Anton Marc, lokalna priprava, vendar pa je v sodobnem času, ni zahtevna, saj je potrebno le izdelati dodaten Lokalna energetska agencija Gorenjske ko se poraba povečuje in je razpršena, smiselno dovod in odvod zraka. razmišljati tudi o centralni pripravi sanitarne Taka toplotna črpalka za ogrevanje tople sani- Za umivanje, ki je osnova osebne higiene, tople vode v kotlovnici s sodobno napravo. tarne vode v večini porablja toploto iz okolice. potrebujemo toplo vodo. Za pripravo tople Predvsem v stanovanjih je še vedno nameščenih Ob enaki nazivni moči gretja, torej 2 kW, bo vode pa potrebujemo toploto. Večinoma veliko lokalnih naprav oziroma električnih okrog dve tretjini toplote dobila iz okolice, le si ljudje toplo vodo pripravljamo v zalo- bojlerjev v velikosti večinoma osemdeset ali za eno tretjino pa bo rabila električno energijo sto litrov. Delujejo tako, da vodo z električnim iz omrežja. govnikih – bojlerjih. Ti so lahko električni grelcem, ki ima običajno 2 kW moči, neposredno Na trgu je več ponudnikov tovrstnih toplotnih ali priključeni na centralno kurjavo preko ogrevajo v bojlerju. Glede na povprečno rabo črpalk. Med slovenskimi ponudniki sta na izmenjevalcev toplote. Lahko pa so tudi v tople vode je za dve osebi okviren strošek take primer Gorenje in Kronoterm. Cena takšne to- kombinaciji obeh virov toplote. priprave tople vode približno dvesto osemdeset plotne črpalke se giblje okrog tisoč evrov. Seveda evrov na leto. je žal dražja kot klasični električni bojler, a z njo Kako velik zalogovnik vode imamo, je odvisno Poraba energije na ta način je velika, predvsem letno prihranimo okrog sto devetdeset evrov od števila družinskih članov. V povprečju vsak pa porabljamo električno energijo, katere proi- stroškov za električno energijo. Ob upoštevanju član porabi sedemdeset litrov tople vode na dan. zvodnja nima zanemarljivih vplivov na okolje. zgornjih predpostavk bi se nam investicija v Seveda pa je poraba odvisna predvsem od naših Če je bojler v stanovanju že dotrajan in razmiš- takšen sistem povrnila v približno petih letih. •

OBČINA ŽIRI RAZPORED ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV, LOČENO ZBRANE EMBALAŽE, BIO ODPADKOV IN LOČENO ZBRANEGA PAPIRJA OD 1.1.2019 DO 31.12.2019

JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL P 7 14 21 28 P 4 11 18 25 P 4 11 18 25 P 1 8 15 22 29 T 1 8 15 22 29 T 5 12 19 26 T 5 12 19 26 T 2 9 16 23 30 S 2 9 16 23 30 S 6 13 20 27 S 6 13 20 27 S 3 10 17 24 Č 3 10 17 24 31 Č 7 14 21 28 Č 7 14 21 28 Č 4 11 18 25 P 4 11 18 25 P 1 8 15 22 P 1 8 15 22 29 P 5 12 19 26 S 5 12 19 26 S 2 9 16 23 S 2 9 16 23 30 S 6 13 20 27 N 6 13 20 27 N 3 10 17 24 N 3 10 17 24 31 N 7 14 21 28

MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST P 6 13 20 27 P 3 10 17 24 P 1 8 15 22 29 P 5 12 19 26 T 7 14 21 28 T 4 11 18 25 T 2 9 16 23 30 T 6 13 20 27 S 1 8 15 22 29 S 5 12 19 26 S 3 10 17 24 31 S 7 14 21 28 Č 2 9 16 23 30 Č 6 13 20 27 Č 4 11 18 25 Č 1815 22 29 P 3 10 17 24 31 P 7 14 21 28 P 5 12 19 26 P 2 9 16 23 30 S 4 11 18 25 S 1 8 15 22 29 S 6 13 20 27 S 3 10 17 24 31 N 5 12 19 26 N 2 9 16 23 30 N 7 14 21 28 N 4 11 18 25

SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER P 2 9 16 23 30 P 7 14 21 28 P 4 11 18 25 P 2 9 16 23 30 T 3 10 17 24 T 1 8 15 22 29 T 5 12 19 26 T 3 10 17 24 31 S 4 11 18 25 S 2 9 16 23 30 S 6 13 20 27 S 4 11 18 25 Č 5 12 19 26 Č 3 10 17 24 31 Č 7 14 21 28 Č 5 12 19 26 P 6 13 20 27 P 4 11 18 25 P 1 8 15 22 29 P 6 13 20 27 S 7 14 21 28 S 5 12 19 26 S 2 9 16 23 30 S 7 14 21 28 N 1 8 15 22 29 N 6 13 20 27 N 3 10 17 24 N 1 8 15 22 29

OBMOČJE 1 ‐ JUŽNI DEL OBČINE ŽIRI OBMOČJE 2 ‐ SEVERNI DEL OBČINE ŽIRI

TRG SVOBODE POLJE RAVNE ČEVLJARSKA ULICA RUDNIŠKA ULICA RAČEVA STAROVAŠKA ULICA JOBSTOVA CESTA PODKLANEC TAVČARJEV ULICA GASILSKA ULICA SNOPKOVA GRAPA PARTIZANSKA CESTA STAROŽIROVSKA CESTA IZGORJE IGRIŠKA ULICA RAKOVNIK OŠ ŽIRI PLASTUHOVA GRAPA POT NA ROVT BREZNICA KOSOVELOVA ULICA PIONIRSKA POT BLOKI: PARTIZANSKA, JEZERSKA ULICA TABOR GOROPEKE DELAVSKA ULICA STROJARSKA ULICA JEZERSKA, TRIGLAVSKA, LEVSTIKOVA ULICA LOGAŠKA CESTA OPALE PRVOMAJSKA ULICA INDUSTRIJSKA ULICA ZADRUŽNI DOM GREGORČIČEVA ULICA SEJMIŠKA ULICA LEDINICA ULICA MAKSIMA SEDEJA CESTA NA LEDINICO KOPRIVNIK ŽUPANČIČEVA ULICA IDRIJSKA CESTA INDUSTRIJSKA ULICA DOBRAČEVSKA ULICA DOBRAČEVSKA ULICA DRAŽGOŠKA ULICA OSOJNICA (NESTANOVANJSKI OBJEKTI) POT NA KOČE POT V SKALE OB POTOKU POT V GOROPEKE STROJARSKA ULICA OPEKARSKA ULICA LOŠKA CESTA MLADINSKA ULICA POD ŽIRKOM (NESTANOVANJSKI OBJEKTI) BEDRIH SELO KAJUHOVA ULICA NA STUDENCU RAKULK JARČJA DOLINA TRIGLAVSKA ULICA BREKOVICE LOŠKA CESTA ZABREŽNIK POD GRIČI SOVRA SLOVENSKA POT NOVOVAŠKA CESTA

ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV Z OBMOČJA 1 ODVOZ LOČENO ZBRANE EMBALAŽE Z O0BMOČJA 1 ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV Z OBMOČJA 2 ODVOZ LOČENO ZBRANE EMBALAŽE Z O0BMOČJA 2 BIO ‐ RAZPORED ODVOZA BIOLOŠKIH ODPADKOV Z OBMOČJA CELOTNE OBČINE (na isti dan tudi odvoz papirja) žirovske STOPINJE 28 December 2018 • glasilo Občine Žiri

ČAROBNA JAPONSKA Tamara Humar

V oktobru se je skupina desetih dijakov in dveh spremljevalk Gimnazije Jurija Vege Idrija udeležila izmenjave v Minamati na Japonskem. Namen obiska je bila krepitev vezi med občinama in srednjima šolama.

Občini Minamata in Idrija že več let pleteta prijateljske vezi, saj ju povezuje sorodna zgodovinska izkušnja, povezana s pridobivanjem živega srebra. Občini uspešno sodelujeta, vezi pa so še utrdili in izrazili željo po tesnejših stikih. Del tega je bilo predavanje naših profesoric o posledicah pridobivanja živosrebrne rude v Idriji, drugi del pa je Dijaki v družbi z Japonci v Minamati pri muzeju bolezni. Peta z leve je Tamara Humar, prva za bil gostoljuben sprejem dijakov naše šole pri japonskih vrstnikih. In leve pa Hana Jereb, dijakinji iz Žirov, ki sta obiskali Japonsko. Patricija Tušar o tem delu pripoveduje moj zapis. Japonska ali dežela vzhajajočega sonca je država, ki leži na robu planeta ali pa instant rezanci, ki si jih lahko pripravimo kar v trgovini. Kljub in se popolnoma razlikuje od evropskih držav. Ravno ta njena dru- temu da Japonska velja za državo, ki je polna tradicije in pravil, pa je gačnost pa jo naredi eksotično, skrivnostno, lepo, a hkrati zapleteno. po drugi strani izjemno moderna država z novimi zgradbami. Celo Kljub temu da smo njene lepote spoznavali le osem dni, bi težko zajeli straniščne školjke so opremljene s številnimi gumbi, ki so namenjeni vse vtise, saj jih je enostavno preveč. spiranju, glasbi, gretju deske itd. Nikjer nismo srečali letnih gostinskih Kyoto, eno največjih japonskih mest in pomembno kulturno središče, vrtov ali lokalov, medtem ko so se večnadstropne igralnice, polne je bil naš dom prve tri dni obiska. Zagotovo smo tu spoznali največ moških s še službeno aktovko in kravato, pojavljale na vsakem vogalu. zgodovinskih dragocenosti, predvsem pa številna svetišča, templje, Odkrili smo še veliko drugih zanimivosti in razlik, toda teh je za vrtove in ostanke starih zgradb. V Nari smo si ogledali todaji – bu- golo naštevanje enostavno preveč. Lahko pa pritrdim, da nam bosta distični tempelj, v katerem naj bi stal največji svetovni bronasti kip ta prelepa dežela in daleč najprijaznejši in najbolj uvideven narod za Bude Vairocana oziroma v japonščini Daibutsu, hkrati pa srečali vedno ostala globoko v spominu. • ogromno jelenov, saj jih domačini štejejo za glasnike bogov šintoistične OGLASNO SPOROČILOOGLASNO vere. Zanimive so njihove tržnice, ki so veliko večje od naših, pa tudi ponudba in dogajanje sta bolj pestra. Tam smo spoznali, kako eksotični so lahko okusi Japonske. Pot nas je nato vodila proti jugu, v mesto Minamata, do katerega smo s shinkansenom, najhitrejšim vlakom Japonske, kljub več kot tisoč kilometrski razdalji prispeli v pičlih petih urah. Tu smo tri dni stanovali pri različnih družinah in spoznali vsakdanje življenje navadne Japoncev. Bili smo tudi pri šolski proslavi, kjer smo takoj opazili kar nekaj razlik. Prav vsi, tako učenci kot učitelji, po šoli hodijo s copati ali pa celo bosi, natančno ločujejo odpadke, nimajo čistilk, saj so učenci zadolženi za pospravljanje šole in njene okolice, nihče se ne preriva v vrsti za malico. Čeprav smo bili popolni tujci, nas je prav vsak pozdravil s širokim nasmehom in s tem izkazal dobrodošlico. Kar nekaj časa je bilo namenjenega spoznavanju katastrofe pri okužbi z živim srebrom, ki jo je to mesto doživelo v 60. letih prejšnjega stoletja. Po prehitrem slovesu od prijetnih ljudi v Minamati nas je pot vodila v Hirošimo, kamor so Američani pred koncem druge svetovne vojne odvrgli drugo atomsko bombo. Vsi smo bili presenečeni nad razvitostjo tega mesta s širokimi avenijami, polnimi zelenja, smetnjakov in klopic. Tu smo si ogledali spominski park, muzej 2. svetovne vojne ter eno izmed redkih stavb, ki je rušilna moč atomske bombe ni uničila. Spali smo na tradicionalnem ležišču, narejenem iz bambusove podloge in nanjo položene bombažne pene, in vzglavniku, napolnjenim z riževimi luščinami. Zadnji dan je bil namenjen ogledu skoraj evropskega mesta Kobe. Tu smo prosti čas izkoristili za ogled tradicionalne priprave tipične japonske alkoholne pijače sakeja in ga po želji tudi poskusili. Na potovanju smo ugotovili, da je najboljša hrana ob resnični lakoti onigiri (rižev trikotnik z različnim polnilom, ovit v posušene alge) žir ovske STOPINJE December 2018 • glasilo Občine Žiri 29

Darjan Kacin

JEZIKOVNE ZANIMIVOSTI v strokovni in laični javnosti pogosto trditev, da je Triglav simbol slovenstva, da je pomemben dokaz naše narodne samobitnosti. V TRIGLAV – SIMBOLNO IME V SLOVENSKEM jezikoslovju bi to strokovno izrazili z oznako, da je Triglav simbolno BESEDNEM SESTAVU ime. Kot kaže hiter pregled po jezikovnih priročnikih, pojma simbolno ime naša jezikoslovna literatura ne opredeljuje. A poskušajmo ga defi- Milka Bokal, nirati. Ker Triglav sodi med lastna imena, bi bila natančnejša strokovna spec. leksikolog zveza simbolno lastno ime. Zadnji del besedne zveze ne dela težav. Lastno ime je enkratna, nezamenljiva oznaka za osebe, kraje in stvari. Pridevnik simbolen pa v tej zvezi pomeni, da taka enkratna oznaka v Poleg zemljepisnih imen, obdelanih v prejšnji številki, so stvarna določeni skupnosti spodbudi splošne navezave, asociacije, s katerimi lastna imena drugo področje, na katerega navezujemo pogosto se ta skupnost poistoveti in se v njih prepoznava. In kakšne navezave pojavljanje imena Triglav. sproži ime Triglav? Pri imenu Triglav gre za močno ekspresivnost, za čustven odziv, ki gre v smer pozitivnega sprejemanja, za ponos na To so vseh vrst naslovi, na primer naslovi knjig, časopisov, umetnostnih naravno danost v slovenski etnični skupnosti. Vsaj enkrat je treba gor, in neumetnostnih besedil, filmov, slik, arhitekturnih stvaritev, prire- da si pravi Slovenec, se sliši. Tu se skriva močna doživljajska podlaga. ditev, vojaških enot, skladb in vseh vrst društev. Tovrstnih primerov v In ker so čustveni odzivi značilnost občnih in ne lastnih imen, lahko slovenski kulturni zakladnici v zvezi s Triglavom ne manjka. Za vsako ime Triglav z besedoslovnega vidika potemtakem obravnavamo kot skupino naj bo naveden en primer. Eden prvih popisov vzpona na posebnost, kot rariteto (redkost) v slovenskem leksikalnem sistemu. Triglav z naslovom Moja hoja na Triglav je izšel leta 1897 izpod peresa Simbolno lastno mu z vso tehtnostjo pritiče. • Janeza Mencingerja. Glasilo Slovencev v Avstraliji in Švici se imenuje Triglav. Odmev s Triglava je naslov narodno-zabavne skladbe bratov SPOROČILOOGLASNO Avsenik. Triglavske strmine je naslov drugega slovenskega celovečernega filma, ki ga je leta 1932 posnel slovenski režiser Ferdo Delak. Naslov skladb naj ponazarja priljubljena pesem Oj Triglav, moj dom. Besedilo je napisal radgonski duhovnik, pesnik in prevajalec Matija Zemljič leta 1894, leto pozneje pa ga je odkril in uglasbil dovški župnik in skladatelj Jakob Aljaž. Napev so prvič izvedli prav ob uradnem odprtju Aljaževega stolpa 22. avgusta 1895. Triglav v naslovu slikarskega motiva naj osvetljuje zelo znana umetniška slika Antona Karingerja Triglav iz Bohinja. V imenih arhitekturnih stvaritev naj bo Triglav omenjen s primerom Triglavska dvorana v Hotelu Kompas Bled. Tako se imenujejo tudi prireditve, kot je recimo pohod Sto žensk na Triglav in Triglavski smuk. Ime je seglo v vojaško organiziranost z imenom Triglavska divizija. Po Triglavu je imenovana celo vojaška ladja. Ime Triglav se Ob izgubi Vaših najdražjih pojavlja v naslovih društev, tu spet omenjamo izseljence, na primer Slovensko planinsko društvo Triglav v Švici. Ne nazadnje je Triglav Vam priskočimo na pomoč del imena delniških družb, na primer Zavarovalnica Triglav, d. d. in Vam v celoti opravimo A ime Triglav sega tudi v občna imena. Triglavar in triglavka sta iz kompletno pogrebno splošnega jezika. Triglav naj bi se imenoval tudi prvi slovenski avto. storitev. Ta v praksi neizveden projekt je bila zamisel konstruktorja planiških skakalnic Stanka Bloudka. Besedne zveze, ki se nanašajo na Triglav, najdemo tudi v strokovnih POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Iztokova 8, jezikih. Iz botanike so znane cvetlice triglavska neboglasnica, trigla- 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode vska roža in triglavski dimek, iz arahnologije (»pajkoslovja«) pa pajek telefon: 01/ 361 35 89, fax: 01/ 361 65 06, www.hipnos.si triglavski matija. Navedeno dokazuje močno vraščenost imena v vsakdanjo stvarnost, www. hipnos. si h saj ga najdemo tako rekoč v vseh podmnožicah zemljepisnih, stvarnih Dežurni telefon 24 : 051 620 699 imen in v občnem jeziku. Primeri v slovenskem besednem sestavu so [email protected] sodobni in ker nastajajo še novi, pravimo, da je ime rodno, produktivno. Razpravljanje o Triglavu v prejšnji in današnji številki se opira na žirovske STOPINJE 30 December 2018 • glasilo Občine Žiri

ŽIR Jožica Kacin

Jožica Kacin

Na Žirovskem, v prelepi kotlini, kjer smo doma, se vedno kaj dogaja. V teh jesenskih dneh je poleg številnih prireditev zagledal luč sveta nov izdelek – spominek ali okra- sek, ki že dolgo simbolizira in spominja na ime našega kraja, na Žiri.

Pod spretnimi rokami starega znanca Staneta Mlakarja je nastala zanimiva replika zrelega Žir, avtorsko delo Staneta Mlakarja, je iz finega usnja, v naravni barvi, po obliki in velikosti pa ustreza pravemu bukovemu plodu. bukovega ploda, žira. Kot eden žirovskih simbolov je že dolga leta prisoten v Staneto- velikosti, na las podoben pravemu žiru. Usnje Na željo domačih turističnih delavcev se že po- vih oblikovalskih, slikarskih in fotografskih je bilo nekoč in je še danes pomemben del javlja med ljudmi, na stojnicah itd. Je zanimiv delih. Omenjeni izdelek je v celoti narejen žirovske stvarnosti, bukovi žiri pa so tudi v in originalen okrasek oziroma spominek za iz finega usnja, je v naravni barvi, obliki in grbu Občine Žiri. vse nas, ki domači kraj nosimo v svojih srcih. •

OTROK Celo tretje poglavje knjige Vsi moji otroci in deluje pri govoru? Pri pisanju? Pri branju? Za njihove mame govori o disleksiji. Strokovnjaki ta dela potrebne mišice so lažje vidne kot tiste NOČE ALI za klasične znake disleksije štejejo: težave pri za slušno pozornost. Moja izkušnja pa je, da NE ZMORE? učenju branja in pisanja, počasno branje in čisto vsi dislektiki s temi mišicami ne zmorejo pisanje in veliko napak, težave pri razume- vešče upravljati. VEDENJSKI vanju pisanih besedil, utrujenost pri branju ALI ali pisanju, težave pri pisnem izražanju, šibko Ko oseba doživi kap, meningoencefalitis ali besedno pomnjenje, slabša analiza podrob- ji tumor pritiska na del osrednjega ali peri- NEVROLOŠKI nosti, težave pri učenju govora, organizaciji fernega živčevja in zato izgublja funkcije kot PROBLEM? pisanega in govorjenega jezika, učenju črk in govor in vid, je vsakomur jasno, da besedni njihovih zvokov, pomnjenju številskih dejstev, poduki niso primerna terapija. Problem tiči v dr. Apolonija Klančar črkovanju, učenju tujega jezika, pravilnem delovanju možganov. Zato tudi ni svete tablete, izvajanju matematičnih operacij. Navedek je ki bi ji vrnila pozornost, govor ali omogočila vzet iz Disleksija: vodnik za tutorje. Avtorji Nedavno neka mama na svetovanje pripelje skladno grobomotorično gibanje. Pri otrocih so dr. Eve Raduly-Zorgo, dr. Ian Smythe in dr. pa pričakujemo, da bo to dvoje rešilo težave. sina. Po diagnostiki vpraša: »Je to disleksi- Eve Gyarmathy. Delo je v prevodu prosto do- ja?« Odgovorim, da naboru sinovih težav stopno na http://pefprints.pef.uni-lj.si/1304/1/ Kateri stresorji poškodujejo, motijo ali zavrejo strokovnjaki res dajo to nalepko, kot bi jo Dislekisja_vodnik_za_tutorje.pdf. delovanje živčevja dislektikov? O tem sem ne- lahko dali osemdesetim odstotkom otrok, ki kajkrat že pisala. Ne glede na vrsto stresorja in jih imam trenutno v obravnavi. A diagnoza Verjetno ste starši otrok in učitelji ob branju velikost poškodbe pa se za učinkovito pomoč prejšnjega odstavka prišli do podobne ugoto- izkaže gibalna terapija, ki gradi nove in bolje še zdaleč ne pomeni učinkovite pomoči. Je vitve kot jaz: takih otrok je toliko, da mora biti samo poimenovanje. delujoče živčne povezave. Zato ni važno, ali ima velik del šolarjev precej dislektičnih! Ti otroci 'moj otrok' paralizo ali EPI napade od rojstva lahko dobijo različne diagnoze ali pa nobene. ali od cepljenja dalje; ali je diagnosticiran kot Mamo je zanimal vzrok. »Je to zato, ker otroci Imamo torej posledice oziroma težave otrok. avtist, dislektik, hiperaktivec ali s kakšno ne plezajo več po drevesih, se igrajo zunaj?« Kaj je vzrok zanje? So nevzgojeni? Nesramni? drugo motnjo; ali se samo muči z branjem Prazna igrišča so samo del zgodbe, začetek Bolni? Zakaj prigovarjanje pri njih ne zaleže? in pisanjem, diagnoze pa še nima. Postopam konca te zgodbe … Zakaj jim predpisane tablete ne pomagajo? Ker enako: pomagam njegovemu živčevju s skrbno ta dva načina pomoči nimata nobenega učinka izbranimi gibalnimi vajami, ki so videti kot Ko pojem zelo strupeno gobo in kmalu na vzroke za navedene težave. masaže. Boljše delovanje živčevja ima 'stran- bruham, me zvija ali še kaj hujšega, je vzrok ske učinke', ki si jih starši zelo želijo: boljšo lahko najti. Ko padem po stopnicah, vem, zakaj Res verjamete, da lahko kdo piše ure in ure in pozornost, branje, pisanje, vedenje, spomin, boli koleno. Ko mi v oči zaide poper, vem, kaj obenem razmišlja, kako 'prav' držati pisalo? razumevanje. Enako postopam pri odraslih, povzroča rdečico, bolečine, mežikanje, solzenje. Ali vi razmišljate med hojo, kako premikati pa naj gre za kap, okrevanje po operaciji ali Manj hude in manj lokalizirane so posledice ter stopala za dober odriv, ki omogoči pokončno za stare poškodbe. bolj je oddaljen vzrok, težje ga določim. Npr. tri držo in ki ne zaklene medenice in vratu? dni mi je malo slabo, prebava ni v redu. Sem Razmišljate, kako izvesti prenos teže – katere kaj takega pojedla? Okužba? Psihični stresor? mišice aktivirati in v kakšnem zaporedju? Hvala vsem za odzive na moje prispevke. Je vzrok kaj drugega? Ste pomislili, koliko drobnih mišic skladno Srečno in vse dobro v letu 2018! • žir ovske STOPINJE December 2018 • glasilo Občine Žiri 31

Brigita Zemljarič FOTOGRAM Fotogram je slika narejena brez fotoaparata. Nastane tako, da predmete polagamo na foto papir, ki ga osvetlimo in razvijemo kot črno- -bele fotografije. Del, ki je osvetljen, postane črn, tisti deli, ki niso bili, pa ostanejo beli. Brigita Zemljarič je fotogram naredila leta 1972 v prvem letniku fotografske šole v Ljubljani. Za fotografije je prejela tudi vrsto priznanj. Najprestižnejše je bilo prvo mesto na natečaju Žene snimaju (Žene fotografirajo) v Beogradu. V letih od 1975 do 1978 je sodelovala na raz- stavah in natečajih ter prejela zlato plaketo na Pionirskem fotu, srebrno plaketo na republiški razstavi mladinske fotografije, bila je druga na razstavi za najboljšo kolekcijo. Kot fotografinja je delala v Alpini in v očetovem podjetju Foto Viktor, kjer tudi po upokojitvi pomaga hčerki Andreji. • Jožica Kacin

Jožica Kacin ŽIVLJENJE JE SILA, Jožica Kacin KI PELJE NAPREJ ŽIVLJENJE JE SILA, KI PELJE NAPREJ Začelo se je pri petih letih. Doma smo popravljali hišo, poznala sem črke in napisala prvi spis. Opisala sem strice, ki Da to je življenje. so pomagali pri delu. Prebrala sem jim, Sila, ki pelje naprej smejali so se, bilo jim je všeč, in besedilo in le naprej. sem morala večkrat ponoviti. Še vedno ga znam na pamet. Da znam pisati in da imam domišljijo, so rekli tudi v osnovni in srednji Ne moremo živeti od spominov, šoli, ko sem napisala spis ali pesem. Pišem a lepi trenutki ostanejo še zdaj, a le, kadar me kliče dolžnost in in nam dajo novih moči. kadar me prosijo za besedilo ali verz. Za več ni časa. Mogoče pa le pride dan, ko bo drugače. • Jožica Kacin Dnevi pa tečejo. Leta bežijo. Zame, zate, za nas, za vse … 1

2 3 4

5 6

7 1 LOKALNA SCENA – Add Beat, Drugi čut, Nace Kristan, Tamara Humar in Mark Žakelj, DD Partizan, 15. december 2018. Tanja Mlinar 2 GLEDALIŠKI ABONMA – ČAKALNICA – Janez Hočevar Rifle in Lado Bizovičar, DPD Svoboda, 1. december 2018. Jožica Kacin 3 MIKLAVŽ – 5. december 2018. Jožica Kacin 4 MAMA MIA – muzikal, romantična komedija, DPD Svoboda, 21. november 2018. Jožica Kacin 5 MIKLAVŽEV SEJEM – dobrodelna prireditev v osnovni šoli, 29. november 2018. Darjan Kacin 6 ADVENTNI BAZAR – pred Zadružnim domom v centru Žirov, 1. december 2018. Darjan Kacin 7 ŠOLANJE PO STAREM – snemanje igranega prizora, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, 7. december 2018. D.K.pictures