G L A S sv. Martina MAJ 2020 Vrata nebeška ČUJ, MARIJA! Ko je bila zdravstvena kriza v Italiji na vrhuncu, je v medije prodrl svetel žarek iz največje teme: ostareli duhovnik, ki je Čuj, Marija, klic srca, tudi sam zbolel za nevarno virozo, je – kot sv. Maksimilijan saj si vsa usmiljena! Kolbe v svojem času – »držal pokonci« celo intenzivno enoto ti mogočna, sveta Mati, ene od lombardskih bolnišnic, s pacien in zdravniki vred. Pa moreš vedno pomagati! ni počel drugega, kot le sočutno je stal ob strani sotrpinom, Ko nikjer ni več pomoči, si nam Zvezda v temni noči. jih spremljal na po v večnost, jim delil zakramente ter molil z Ne presliši prošnje glas! njimi in zdravniki. Ko je bilo najhuje, je povedal eden od Ljuba mati, reši nas! nevernih zdravnikov, so pokleknili vsi in molili. In to jim je vedno znova dajalo moči, da so vztrajali! Stari duhovnik je Glej, otroci Tvoji smo, kmalu tudi sam umrl. Prej neveren zdravnik je zdaj samo še Tebi vse zaupamo. delal in molil vsak pros trenutek. Iskrena vera in zaupanje v Saj nam moraš pomagati, Božjo pomoč so ga rešili. Bog je pomagal. o pokaži, da si mati! Omenjeni stari duhovnik je bil človeški primer tega, zaradi Ko nikjer pomoči ni, - česar Marijo, Majsko Kraljico, imenujemo tudi Vrata nebe- naše upanje si Ti. ška: skozenj, po njem, se je Bog vsak dan spuščal na svet in Čuj, Marija, klic srca: prinašal Mir in Ljubezen. Dobesedno je povezoval ta svet z Bodi nam usmiljena! nebesi. A Bog za takšno delovanje potrebuje naš »zgodi se«. Če mu damo to soglasje, odpre v nas nebeška vrata! Zato ni Mati, prosi, naj Gospod le Marija bila sta, ki jo kličemo s tem imenom. Vsi smo čuva, varuje naš rod, povabljeni k temu in imamo lahko delež pri tem. Bog nas saj je naša zemlja vsa čaka z odprmi rokami. Zato ni treba prav nič čaka ne na vdana Ti iz dna srca. maj ne na katerikoli drug mesec. Čisto vsak trenutek je pravi Mir ohrani našim dnem, za našo odločitev! Vili Eržen vrni narodom ga vsem! Čuj, Marija, klic srca, bodi nam usmiljena! Molitev je izdal Karmel na Selu leta 1941. Med drugo svetovno vojno so jo molili tudi na Žirovskem. Slika: Vrata nebeška (lat. "Ianua Coeli"); okrasna štukatura v cerkvi v Pavone CanaveseFr anjo(Italija). K opač:Vir: Wikimedia.org. Poprtnik AKTUALNO 2 Je molitev delo? Pred praznikom sv. Jožefa delavca bom ljevanje zakramentov in kar je duhovnega, ni skušal ugrizni v kislo jabolko naslovnega nobeno delo. To potem pomeni, da je moje vprašanja in utemelji, zakaj je moj odgovor poslanstvo nepomembno, brez smisla in nanj pritrdilen. nepotrebno za ljudi. Ob takem razmišljanju Kaj sploh je delo? Kaj pojmujemo pod bese- se potem ne smemo čudi, da ni duhovnih do delo? Enostavne razlage verjetno ni. Za- poklicev. Zakaj pa, če niso koristni? gotovo bi dobili tako različne odgovore kot Že več kot mesec dni smo duhovniki brez na vprašanje, kaj je lepo. fizičnega ska z občestvom vernikov. Časa za Je molitev delo? Kakor za koga. Eden bi rekel, toliko rožnih vencev in drugih molitev ter da ne koris in ne more bi delo. Drugi bi tr- branja Svetega pisma in brevirja nisem imel, dil ravno obratno. Najširše prepričanje je, da odkar sem duhovnik. Imam občutek, da šele je delo vse sto, in samo sto, kar prinaša zdaj prihaja s pravi pomen duhovništva – materialno korist, denar, napredek, blago- moli za ljudstvo in zanj darova v spravo, stanje. Seveda, če ostanemo na ravni stega, molitve in prošnje Bogu Očetu. Kdo bo klical kar se vidi, oplje in ču kot korist, bomo za- Božjega blagoslova na ljudi in zanje prosil pri vračali vse, kar se ne da ovredno z materi- Bogu, da je do njih usmiljen in dober, če ne alnim, denarjem, dobički. Redovnice, ki živi- duhovnik, redovnik, redovnica? Koliko mi- jo v kontemplavnih redovih (klarise, kar- los in blagoslova je že prišlo na ljudi ravno meličanke), bi po merilih današnjega časa zaradi vztrajne molitve duhovnikov in redov- brez vsake slabe ves uvrsli med ste, ki nič nih skupnos. Ali res lahko rečemo, da je to ne delajo. Torej nič ne delajo, ker molitev ni družbeno nekoristno in da to ni delo? delo, ker če bi bilo delo, bi imelo materialne Ob vprašanju, ali je molitev delo, vidim pereč rezultate, dobiček. Podobno velja tudi za du- problem, ki vedno bolj raste. To je nevera. Če hovnike. A mi imamo vsaj možnost (ki ni ni vere v Jezusa Kristusa, potem ni vere v vedno dobra), da obnavljamo stare cerkve in Cerkev in je posledično logično, da molitev župnišča s pomočjo ljudi in darov ljudi. V tem ne more bi delo. Najbolj opazim ta pojav pri primeru »imamo nekaj pokaza«, da smo verouku, ko vedno več otrok še v 6. razredu nekaj »naredili«. ne zna zmoli očenaša. Kjer doma ni mo- litve, potem ne moreš pričakova, da bi Težko mi je v srcu, kadar ljudje mislijo, da molitev redovnih skupnos in duhovnikov maševanje, verouk, razne župnijske skupine, razumeli kot delo. Žal! molitve, stalne molitve v samostanih, pode- Marko Mrlak, kpl v Šenčurju in Cerkljah 3 AKTUALNO Spoved je kot sončni vzhod Letošnja velika noč je bila v mnogih pogledih Po Božji milos je bil med ljudi poslan spo- drugačna. Ni bilo druženja, ne pouka, ne ve- vednik, sve Leopold Mandič, ki so ga poznali rouka, ne svete maše, ne velikonočnih obre- kot ubogega, majhnega in bolehnega redov- dov, ne zakramentov. Celo spovedi ni bilo! nika. Kljub tem (v človeških očeh) očitnim Spoved je eden od dveh zakramentov »pomanjkljivosm« pa je bil pravi duhovni ozdravljenja (drugi je bolniško maziljenje), »velikan«, ki je v žrtvovanju, darovanju dan za preko katerega nam Jezus podeljuje svojo lju- dnem, 52 let, v šini spovednice v Jezusovem bezen. Njegovo usmiljenje je brezmejno. Če imenu odpuščal slabos, blagoslavljal skesana smo površni in si redno ne sprašujemo ves, srca in jih v duhu znova in znova polagal v grehe zlahka prezremo ali pozabimo in jih zato Jezusovo usmiljeno naročje. Njegov god pra- tudi ne obžalujemo. Polagoma se navadimo znujemo 12. maja. Papež Janez Pavel II. ga je na življenje v grehu. Medtem ko obsojamo leta 1983 razglasil za zavetnika vseh spoved- grehe drugih, se sami vedno bolj pogrezamo v nikov. svoje. Drugi znameni spovednik je bil češki du- Naša zavračanja nas vodijo v lagodno živ- hovnik Janez Nepomuk, ki naj bi ga zaradi ljenje, površnost, slabo vest. Naša vest nas spovedne molčečnos (ker kralju ni zaupal opominja, zato se počumo utesnjeni, obre- kraljičinih grehov) umorili in vrgli s Karlovega menjeni, žalostni. Opominja nas, naj ne izgu- mostu v Pragi v reko Vltavo. Njegovo podobo bimo občutka za greh in na to, da smo prelo- prepoznamo po križu v eni roki in prstu na mili nekaj, kar gradi ljubezen in skupnost. ustnicah, znamenjem spovedne molčečno- Jezus nam v zakramentu sprave daje prilo- s. Njegov god praznujemo 16. maja. nost, da pogledamo, kaj nas straši, boli, česa Naša pot k spovedi bi pravzaprav morala bi se bojimo, pred čim trepetamo. Uči nas, da je podobna teku apostola Janezu k Jezuso- v nas vseeno nekaj živega in da je to prav- vemu grobu na velikonočno jutro: čeprav v zaprav Božja ljubezen, ki stopa v moje srce. strahu, z grozo in negotovostjo, je hitel na Spoved je kot sončni vzhod: iz teme grehov vso moč. In čeprav ga sam ni videl, je dobil se svetlika nov dan, vstaja novo življenje. Pri zagotovilo angela, da Jezus živi. Zato je bila ta spovedi nam sam Jezus pomaga odvali ka- pot v navidezno razočaranje dejansko pot k men greha z našega srca in spus vanj svojo novemu življenju. luč. To nas navda z veseljem in novo poživ- ljeno vero. Dobimo s znani občutek, »da kar lažje dihamo.« Barbara Oblak AKTUALNO 4 Sveti kmet in prošnji dnevi Sredi najlepšega meseca v letu, ko si večina opravil spokorne procesije, če Bog mestu kmetov oddahne po treh ledenih možeh, če prizanese. V spomin na ta dogodek je papež le niso bili premrzli, 15. maja, goduje na is Leon III. okrog leta 800 za vso Cerkev vpeljal dan s sveto Zofijo tudi sve Izidor, kmet. prošnje procesije na prošnje dni, ki so se Rojen je bil leta 1070 v Madridu revnim ohranile do danes. staršem. Kljub revščini je prejel njihovo Modernizacija in napredek sodobnemu najboljšo doto – močno in živo vero. Že od človeku dajeta občutek, da smo vsemogo- rane mlados je delal in pomagal pri velepo- čni, da obvladujemo vse in od Božjega ne sestnikih. Vsako jutro se je najprej posvel rabimo veliko. Toda narava vrača krute udar- Bogu, obisku svete maše, in šele nato odšel ce, ki jih s svojim razvajenim obnašanjem na polje. Ob napadu na Madrid leta 1110 se je povzročamo Zemlji in naslednjim rodovom. za nekaj časa umaknil v mesto Torrelagun, Ena taka stvar, ki nas je trenutno vrgla iz ra, kjer je spoznal svojo ženo Marijo Toribijo (tudi je en majhen virus. Kako hitro smo se zave- prišteta med svete). Sina edinca sta izgubila dli, da ne rabimo veliko in da je tudi domače že v otroških leh. Po vrnitvi v Madrid se je dobro. zaposlil pri bogatem posestniku, ki ga je zelo cenil. To je pri drugih delavcih vzbujalo zavist in so potarnali gospodarju, da pa le ne dela toliko, ampak samo moli. Na lastne oči se je, kot govori legenda, želel o tem prepriča. Skril se je v duplino in ga želel trdo prije. Mislil ga je okrega, a je na polju za njim zagledal angela, ki je oral njivo s parom volov. Bog ga je s tem prizorom proslavil v zvestobi in delavnos in v gospodarjevih očeh se je spoštovanje do dobrega delavca samo še foto: DK Pictures utrdilo.