Aprila 1919, ob vesteh, da se na mirovni konferenci obeta meja na Karavankah, so slovenski politiki spet povlekli slabo potezo. Tokrat so se odločili za rešitev z orožjem. Konec leta 1918 niso hoteli zasesti Celovca, pa bi ga zlahka. Zdaj pa je bila slovenska vojska šibkejša od nasprotnika, naveličana in slabe morale. Poveljnik Dravske divizijske oblasti general Smiljanić slovenske ofenzive ni preprečil, čeprav je bil o vsem obveščen. Neuspehu je sledila Tri ofenzive v katastrofa – sovražnikova protiofenziva se je končala z razsulom in umikom slovenske vojske iz vse Koroške, pri Guštanju je padel Franjo Malgaj. Šele takrat so se v Beogradu zganili in poslali srbsko vojsko. Po dodatni mobilizaciji in reorganizaciji enot so sile SHS od 29. 5. do 6. 6. 1919 pometle s sovražnikom. Zasedle so večino šestih tednih etničnega ozemlja, vkorakale v Celovec in na Gospo Sveto. Vse skupaj prepozno, da bi Slovencem prineslo južno Koroško. V Parizu so že določili, da bo odločil plebiscit. (29. 4.–6. 6. 1919) Three Offensives in Six Weeks (April 29 - June 6, 1919)

In April 1919, knowing that the peace conference promised a border in the Karavanke region, Slovene politicians again made a bad move. They decided to solve the problem using weapons. Despite the ease with which they could have occupied Celovec at the end of 1918, the Slovene politicians refused to do so. Due to the tiredness of the soldiers and their poor morale, the Slovene army was now weaker than its opponent. The commander of the Drava Divisional Authority, General Smiljanić, did not prevent the Slovene offensive, although he knew all the facts. The failure was followed by a catastrophe: the enemy's counter-offensive ended with the disintegration and withdrawal of the Slovene army from all of , and Franjo Malgaj fell near Guštanj. It was only then that Belgrade reacted and sent the Serbian army. After additional mobilization and reorganization of units, the forces of the Kingdom of Serbs, Croats and overpowered the enemy between May 29 and June 6, 1919. They occupied most of the ethnic territory, marched into Celovec and Gospa Sveta. However, it was too late to win southern Carinthia for the Slovenes. In Paris the decision about the plebiscite had already been made.

General govori v Mariboru, april 1919. (Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Nagovor generala Maistra pred ofenzivo Dopis nadporočnika Rada Wutteja poveljstvu slovensko-srbskih enot, ki se je začela 5. stotnije Ljubljanskega pešpolka, v katerem izjav- 28. 5. 1919, prebran vojaštvu dan pred lja, da ne more vrniti dnevnic, kot to od njega zahteva napadom. poveljstvo, Otmanje, 17. 6. 1919. (Fond Ude Lojze, SI AS 1193, TE 48, Arhiv Republike Slovenije) (Fond Ude Lojze, SI AS 1193, TE 47, Arhiv Republike Slovenije). Po sramotnem razsulu in begu Dopis zavednega koroškega Slovenca Rada slovenskih čet iz Koroške v začetku Wutteja, nekdanjega načelnika narodne maja je končno prišla že pred meseci obrambe za Rikarjo vas in kasnejšega poveljnika obljubljena pomoč srbskega vojaštva. vojaške enote v Selah, odslikava splošno bedo in Enote so se reorganizirale in pripravile slabo obravnavo častnikov v jugoslovanski za povračilni napad ter povrnitev vojski. Prav tako je iz dopisa razvidno, kako so izgubljenega ozemlja. General bili koroški Slovenci žrtve vsakokratne Maister je v govoru svojim vojakom soldateske – najprej so trpeli zaradi plenjenja opisal nemško barbarstvo in jih Volkswehra, kmalu zatem pa zaradi podobnega pozval, naj odrešijo slovensko ravnanja s strani srbskih enot. ozemlje sovražnega jarma. :