arhivi
Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XIX, št. 1-2 Ljubljana 1996 / DK 930.25 (497.12) (05)
I DC 930.25 (497.12) (05)
/.WA 0351-2835
Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije
Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens Gaietta dell'Associazione archivistica e degli archivi in Slovenia The Gazette of the Archival [ssociation and Archives of Slovenia
Izdala in zalaiila Arhivsku društva Slaven ¡je I redništvo: Zvezdarska I. p p 70, 11)1)1) Ljubljana, SLO. 18, 1251-222, 124 (061) 1761-141. 216-551 I redniški adbar: m,•.; Matevž Košir (glavni in odgovorni uredniki. Jože Suhadolnik (tehni=ni urednik), Mania Hernja-Masten, dr Bogdan Kolar, mag Irena Mrvi=, Ivanka I i Tršan, Maruša Zagradnik, mag Ivanka Zaji Cizelj, dr Peter P Klasinc /.ii strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji Ponatis =lankov in slik je mogo= •.amo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira Redakcija je bila zaklju=ena /.' septembra 1996 Izdajateljski svet: dr Tone Ferenc, Primož Hainz, dr. Peter Vodopivec Lektor: Mija Mravlja I l)K: Marija lira Erja\ Prevodi: Niko Hudelja (nemš=ina), Katarina Kobilica (angleši mai ' era Celi er (italijanš=ina) Fotografska ¡lela: Dragica Kokalj Oblikovanje: doze Suhadolnik Izdajo \a omogo=ili: Ministrstvo za znanost m tehnologijo. Ministrstvo za kulturo in Arhivsko društvo Slovenije Žira rili un: Aren, lia Republike Sloveni¡e za pla=ilni promet, 50100 67• 45 Ì09 Ra=unalniški prelom in oblikovanje: MEDIT d.o o . Notranje Gorice Tisk: Skušek Naklada: 500 izvodov Nu podlagi mnenja Ministrstva za kulturo RS štev 415-228/9 od katerega se pla=uje ila vek od prometa proizvodov v višini 5% po ta rilui številki 3 Zakona o prometnem davku (Ur list RS. št 4 Su naslovni strani: Grand hotel Adelsberger Hoj) v Postojni, zgrajen leta I S >v lastnik je bil švicarski državljan Franz Progier; plakat Notranjski muzej Postojna
Fotografsko gradivo so prispevali Arhiv Republike Slovenije, Notranjski muzej Postojna m \\ inski arhiv Ljubljana. arh ivi
Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XIX, št. 1-2 Ljubljana 1996 Plakat za razstavo Arhiva Republike Slovenije Zapis in podoba ob 40-letnici osrednje slovenske konservatorsko-restavratorske delavnice za papir in pergament ARHIVI. IJÌTNIK XIX. LETO 1996. ŠTEVILKA 1-2
KAZALO
I. Marko K ambi •. Organizacija sodiš= na slovenskem ozemlju v 16. stoletju S posebnim o/.irom na Kranjsko 1 Ivanka Zajc-Cizelj, Od ustvarjalca do uporabnika (Deželni zakoni konec 18. stoletja) 18 Saša SerŠC, Deželni odbor 21 Krnica Ogrizek, Okrožno sodiš=e v Mariboru in Koroška pod jugoslovansko upravo pred plebiscitom leta 1920 26 Jelka Mclik, Zakon o sodnem kazenskem postopku iz leta 1929, njegova na=ela in zgodovina 35 Miroslav Sliplov.šck, Državne ureditve na jugoslovanskem ozemlju Slovenije 1929-1941 39 Gašper Smid, Arhivska zakonodaja Kraljevine Jugoslavije 52 Jože Žontar, Kranjska podružnica Državnega pokrajinskega arhiva v Celovcu v =asu nemške okupacije 55 Slavics Tovšak, Razvoj mariborskih =etrti v letu 1945 s poudarkom na upravnih spremembah in zna=ilnostih prvih volitev 60 Meta Ccrni=-Lctnar, Standardizacija trajnejših papirjev in predlogi za zakonodajo 77 Hans Jürgen Becker, Pravice do starih arhivalij: lastnina in varstvo kulturnih dobrin 84 Hans Molimin, Zgubljen v kiberneti=nem prostoru: kje je dokument? Stare strukture umirajo. nove se rojevajo, arhivisti=ni koncepti pa so še živi 90 II. IZ PRAKSE ZA PRAKSO Tjaša Mrgole-Juki=, Razstava dijaški dom moj drugi dom in obdelava ankete 99 Loj/. Tršan, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije in njegovo delo 107 III. IZ ARHIVSKIH FONDOV IN ZBIRK Daniela Juri=i7- IV. O DELU ARHIVSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE Delovno poro=ilo ADS za mandatno obdobje marec 1994 - april 1996 (Milica Trebše-Štolfa) 153 Zborovanje avstrijskih arhivarjev. Dunaj 6.-10. maj 1996 (Marija Hernja-Masten) 154 Poro=ilo o delovnem obisku v Kanadi. 9. april - 1. maj 1996 (Milica Trebše-Štolfa) 156 V. O DELU ARHIVOV IN ZBOROVANJIH Nadškofijski arhiv v Ljubljani v novih prostorih (Bogdan Kolar) 159 Štirideset let zgodovinskega arhiva v Celju (Rudolf Koželj) 160 Priro=nik za strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih organov. I. del. Izbor zakonov in predpisov (Hrane Kozina, Žarko Bizjak) 162 Evropska arhivska konferenca na vrhu, München 26.-27. marec 1996 (Jože Žontar) 163 Mednarodna arhivska konferenca v Slockholmu, 30.-31. maj 1996 (Jože Žontar) 164 Kongres FIAF v Jeruzalemu, 16.-22. april 1996 (Loj/. Tršan) 166 40 let konzervatorsko-reslavratorskc delavnice za papir in pergament (Jcdert Vodopivec) 167 Mednarodni simpozij o konserviranju knjig in papirja. Ljubljana, 3.-5. julij 1996 (Jedert Vodopivec) 168 Zapis knjižni=arja in podoba knjižnic (skrb knjižni=arja za ohranjanje gradiva) (Markovi= Ivan) 172 II. mednarodna konferenca "Arhivi srednje in vzhodne Evrope v obdobju zakonskih in sistemskih sprememb", Pulawy 28. junij - 1. julij 1996 (Vladimir Kološa) 173 Seminare) upravljanju s sodobnimi arhivi, Budimpešta 2.-12. julij 1996 (Matevž Košir) 175 Podoba soseda v panonskem prostoru - Predstave in dejstva, oblike in pojavi, Köszcg 2.-5. julij 1996 (Branko Radulovi=) 176 VI. OCENE IN PORO TUJI RAZSTAVE Zapis in podoba (Jedert Vodopivec) 215 Projekt "Zapis in podoba" (Ivan Hogov=i=) 217 1 IO lei turisti=nega društva Ptuj (Itranko Kadulovi=) 217 Zadružni dom naš ponos (Metka Nusdorfer-Vuksanovi7) 218 Tamburice v Šlurjah in Ajdovš=ini zvenijo že stoletje (Lilijana Vidrih-Lavren=i=) 219 Slovenija v papeških listinah (Jože Škofljanec) 220 85 let kme=kega var=evanja na Ptuju (Tjaša Mrgole-Juki=) 223 Vil. OSEBNE VESTI Dr. Sergiju Vilfanu v slovo (Jože Žontar) 225 Dr. Zdravico Šundrica (Ignacij Voje) 226 X. SINOPSISI 229 ARHIVI, LETNIK XIX. LETO 1996, ŠTEVILKA 1-2 INHALTSVERZEICHNIS INDICE INDEX I. AUFSATZE UNI) ABHANDLUNGEN /. ARTICOLI E TRATTATI I. ARTICLES AND PAPERS Marko Kamhi=. Die Organisation der Gerichte auf dem Gebiet Sloweniens im 16. Jahrhundert unter besonderer Berücksichtigung Krains 1 Organizzazione dei tribunali Sul territorio sloveno nel 16. secolo eon una speciale attenzione alla Corniola The Organization of Courts in the Slovenian Lands in the 16th Century, with Special Regard to Carinola Ivanka Zajc-Cizclj. Von der Schaffung der Gesetze bis zu ihrer Anwendung (Landcsgcsctzc vom linde des 18. Jahrhunderts) 18 Dall'autore all'utente (LenH' regionali alla fine ile! 18. secolo) From the Creator to the User (Provincial Laws at the End of the 18th Century) Saša Scršc, Der Landesausschuß 21 Consiglio regionale The Provincial Committee Krnica Ogrizek, Die Kärntner Volksabstimmung 1920 in den Unterlagen des Kreisgerichts Maribor 26 Tribunale distrettuale a Maribor e la Corinzia sotto l'amministrazione jugoslava prima del plebiscito nel 1920 The Carinthian Plebiscite of 1920 in the Light of the Materials of the District Court of Maribor Jelka Mclik. Das Gesetz über das gerichtliche Strafverfahren aus dem Jahre 1929, seine Grundsätze und seine Geschichte 35 Codice sulla procedura penale dal 192'), i suoi principi e la sua storia The 1929 C'ode on Penal Proceedings, Its Principles and History Miroslav Stiplovšck, Staatsordnungen in Slowenien im Rahmen des ersten jugoslawischen Staates 1929-1941 39 Ordinamenti statali di Slovenia sul ex-territorio jugoslavo 1929-1941 The Administrative Divisions in the Slovene Part of Yugoslavia Between 1929 and 1941 Gašper Šmid, Die Archivgesetzgebung im Königreich Jugoslawien 52 Legislazione archivistica del Regno della Jugoslavia Archival Legislature of the Kingdom of Yugoslavia Jože Žontar, Die Kranjcr Zweigstelle des Rcichsgauarchivs Klagenfurt in der Zeil der deutschen Besetzung .. 55 Filiale corniola dell'archivio di stato provinciale a Klagenfurt durante l'occupazione tedesca The Carniolan Branch Office of the State Regional Archives in Klagenfurt During the German Occupation Slavica Tovšak. Die Entwicklung der Mariborcr Stadtviertel im Jahre 1945 unter besonderer Berücksichtigung der Vcrwallungsvcrändcrungcn und der Charakteristika der ersten Wahlen 60 Sviluppo dei (pionieri di Maribor nel 1945 accentuato sulle modificazioni amministrative e sulle caratteristiche delle prime elezioni The Development of the Maribor City Quarters (Particularly the Administrative Changes) and the Characteristics of the I'irst Elections in 1945 Meta Mans Jürgen Becker, Rechic an alten Archivalicn: Eigentum und Kulturschutz 84 Diritti agli antichi documenti conservati negli archivi; proprietà e tutela dei beni culturali (... per le note ...) The Right of Ownership of Old Records: the Protection of Property and Cultural Heritage Mans llolman. Verloren im Cyberspace: Wo ist das Dokument? Alte Strukturen verschwinden. neue kommen auf. Archivkonzepte aber leben weiter 90 Perduto nel "Cyberspazio"; dovè il documento? />• vecchie strutture muoiono, le nuove nascono; ma i concetti archivistici sono ancora vivi Losl in Cyberspace: Where Is the Record? Old Structures Die. New Ones Are Born, But Archival Concepts Are Siili Alive II. AUS DER PRAXIS FÜR DIF. PRAXIS /A DALIA PRASSI PER ¡A PRASSI II. FROM PRACTICE FOR PRACTICE rjaša Mrgole-Juki=, Die Aussteilung "Schulerheim, mein zweites Zuhause" und die Auswertung der Umfrage 99 Mostra casa degli studenti la mia seconda casa e analisi dell'indagine Exhibition The I lai) of Residence as My Second Home and the processing of questionnaire I.ojzTršan, Das slowenische Filmarchiv beim Archiv der Republik Slowenien und seine Tätigkeit 107 L'archivio cinematografico sloveno nell'Archivio della Repubblica di Slovenia e la sua opera Slovene film archives at the Archives of the Republic of Slovenia and its work III. AUS DF.N ARCIIIVBBSTANDEN UND -SAMMLUNGEN ///. DAI FONDI ARCHIVISTICI E DALLE RACCOLTE HI. FROM ARCHIVAL FILLS AND COLLECTIONS Daniela Juri=i7- Boris dolce. Stane Okoliš. Das Aucrspcrgcr Archiv in Wien und seine slowenischen Dokumente 1 18 Archivio di Turjak a Vienna ed i suoi documenti sloveni Archives of the Turjak caslle in Vienna and its Slovene Documents Natalija Glazar. Die Entwicklung des Fremdenverkehrs in Slowenien - die Dokumente im Fond des Komitees für Tourismus und Gaststättcngcwcrbc der Regierung der Volksrepublik Slowenien (Komite za turizem in gostinstvo vlade LRS) 134 Sviluppo di turismo in Slovenia oppure che cosa si trova nel fondo del Comitato per il turismo e albergheria del governo della Repubblica popolare di Slovenia Development of tourism in Slovenia or what can we find in the fond Committee for Tourism and Hotel Management of the Government of the People's Republic of Slovenia Brane RaduloviC, Fragebögen zur Aufzeichnung der Industrie 138 Questionari per il censimento industriale Lists of questions for registration of industry Ivanka Ursi=. Dr. Alojzij Res und sein Nachlaß 145 Diitt. Alojzij Res e la sua eredità Dr Alojzij Res and his heritage Ljuba Dornik-Šubelj, Die OZNA wahrend des Kriegs und ihr Archivmaterial 147 (>'/,NA (reparto della tutela del popolo) durante la guerra ed il suo materiale archivistico The Department for the Protection of People during World War II and its archival records Bojan Himmelreich. Das Protokoll der Sitzung der Kolonie der slowenischen Vertriebenen in Para7in (1941-1944) 149 Verbale dalle riunioni della colonia degli esuli sloveni a Para7in The minutes of the meeting of a colony of Slovene exiles in Paia=in (1941-1944) ARHIVI, LETNIK XIX, LETO 1996, ŠTEVILKA 1-2 IV. TÄTIGKEIT DES ARCHIVVEREINS SLOWENIENS IV. SUL LAVORO DELL'ASSOCIAZIONE ARCHIVISTICA 1)1 SLOVENIA IV. ON THE ACTIVITIES OF THE ARCHIVAL ASSOCIATION OF SLOVENIA Arbeitsbericht des Archivvcrcins Sloweniens für die Gcschäflspcriodc März 1994-April 1996 (Milica Trcbšc-Stolfa) .... 153 Rapporto di lavoro dell'Associazione archivistica di Slovenia per il periodo mandatario marzo ¡994 - aprile 1996 Report on the activities of the Archival Association of Slovenia from March 1994 to April 1996 Tagung der österreichischen Archivare in Wien, 6.-10. Mai 1996 (Marija Hcmja-Maslcn) 154 Convegno degli archivisti austriaci, Vienna 6 - IO maggio 1996 Meeting of Austrian archivist, Vienna 6-10 May 1996 Bericht über den Arbcit.sbcsuch in Kanada, 9. April-I.Mai 1996 (Milica Trcbšc-Stolfa) 156 Rapporto sulla visita di lavoro in Canada, 9 aprile - I. maggio /996 Report on the visit to Canada, 9 April - 1 May 1996 V. TÄTIGKEIT DER ARCHIVE UND TAGUNGEN V. SUL 1• VORO DEGÙ ARCUIVI E SULLE RIUNIONI V. ON THE ACTIVITIES OF THE ARCHIVES AND THE CONFERENCES Das Erzbischöfliche Archiv Ljubljana in den neuen Räumen (Bogdan Kolar) 159 Archivio arciepiseopale a Ljubljana nel nuovo posto The Archbishop's Archives in Ljubljana and its new rooms Die Vicr/.igjahrfcicr des Historischen Archivs in Celje (Rudolf Koželj) 160 Qurant'anni dell'archivia) storico a Celje Forty years of the Historical Archives in Celje Handbuch /ur fachlichen Bearbeitung von Archivmatcrial der Justizbehörden, Teil I. Auswahl von Gesetzen und Vorschriften (Brane ••/ina, Žarko Bi/jak) 162 Manuale per il trattamento professionale del materiale archivistico degli organi giudiziari, I. parte, selezione delle leggi ? delle prescrizioni Manual for professional managing of archival records of legal agencies, 1st part, selected laws and regulations Die europäische Gipfelkonferenz der Archive in München, 26.-27. März 1996 (Jo/.c /Contar) 163 Conferenza archivistica europea al vertice. Monaco di lìauvera, 26-27 marzo /996 European Archival Summit, Munich, 26-27 March 1996 Die internationale Konferenz der Archive in Stockholm, 30.-31. Mai 1996 (Jože Žontar) 164 Conferenza archivistica internazionale a Stockholm, 30-31 maggio /996 International Archival Conference in Stockholm, 30- 31 May 1996 Der Kongreß des FIAF in Jerusalem, I6.-22. April 1996 (Lojz Trían) 166 Congresso FIAF a Gerusalemme. 16-22 aprile /996 FIAF Congress in Jerusalem, 16.-22 April 1996 Die Vierzigjahrfeier der konscrvatorisch-rcstauratorischcn Werkstätte für Papier und Pergament (Jeden Vodopivec) 167 Quarantanni del laboratorio di conservazione e restaurazione per le carte e le pergamene Forty years of the conservation and restoration workshop for paper and parchment Internationales Symposion zur Konservierung von Buch und Papier, Ljubljana, 3.-5. Juli 1996 (Jeder! Vodopivec) 168 Convegno internazionale sulla conservazione dei libri e della carta, Ljubljana 3-5 luglio /996 International Symposium on Book and Paper Conservation, Ljubljana, 3.-5. Juli 1996 Die Aufzeichnung des Bibliothekars und das Bild der Bibliotheken (Sorge des Bibliothekars für die Erhaltung der Bestände) (Ivan Markovie) 172 Nota del bibliotecario e l'immagine delle biblioteche (preoccupazione del bibliotecario per la conservazione del materiale) Notes of a librarian and the image of libraries (the care of a librarian for the protection of records) Die internationale Konferenz "Die Archive Mittel- und Osteuropas" in der Zeit der gesetzlichen und strukturellen Veränderungen, Pulavy (Polen), 28 Juni - I. Juli 1996 (Vladimir Kolosa) 173 Conferenza internationale "archivi dell'Europa centrale e orientale nel periodo dei cambiamenti strutturali e legali"pulawy (Polonia), 2H giugno - I luglio /996 International Conference "Archives od Central and Eastern Europe in the time of legal and systematic transformations", Pulavy (Poland), 28. June 1996 Das Seminar über die Verwaltung des zeitgenössischen Archivgutcs in Budapest, 2.-12. Juli 1996 (Matevž. Košir) 175 Seminario sull'amministrazione degli archivi moderni, Budapest 2 - 12 luglio /996 Seminar on the management of modem archives, Budapest, 2-12 July 1996 ARHIVI. USTNIK XIX, LETO 19%. ŠTEVILKA 1-2 Der Nachbar im Spiegelbild des Nachbarn im pannonischen Kaum - Vorstellungen und Tatsachen, Formen und Erscheinungen, Köszcg. 2.-5. Juli 1996 (Branko Radulovi=) 176 Immagine del vicina nell'ambiente panonìco - Immagini e falli, forme e fenomeni, Koeszeg, 2 -5 luglio 1996 Stereotype of a neighbour in regions of I'annonia. Köszcg, 2-5 July 1996 VI. REZENSIONEN UND BERICHTE ÜBER PUBLIKATIONEN UND AUSSTELLUNGEN VALUTAZIONI E RATTORTI SÜLLE l'UIIHIJCAZIONI E SULLE RASSECNE VI. REVIEWS AND REPORTS OP" THE PUBLICATIONS AND EXHIBITIONS ANDERE PUBLIKATIONEN ALTRE PUUli LI •AZIONI OTHER PUBLICATIONS Metka Bukovšck, Ivanka Zajc-Ci/clj. .Šolski sveti 1864-1941, Publikacije Zgodovinskega arhiva v Celju, (Inventarji 7), Celje 1996 (Branko Šuštar) 177 Dragan Matic. Kulturni utrip Ljubljane med prvo svetovno vojno (Kulturne in družabne prireditve v sezonah 1913/14 - 1917/1«), Ljubljana 1995 (Marjana Kos) 178 Mateja Jeraj, Slovenski sindikati in socialna politika 1945-1950, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1995 (Ljiljana Šuštar) 178 Aleksandra ScrSe, Strokovno šolstvo v osrednji Sloveniji do leta 1941. S posebnim ozirom na obrtno šolstvo na podro=ju Kranjske, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1995 (Ivanka Zajc-Cizclj) 180 Mateja Jeraj, Jelka Mclik, Partizanski zdravniki in pravniki med stroko in politiko. Viri 9, Arhivsko društvo Slovenije. Ljubljana 1996 (Stane Granda) 180 Prance Baraga, kapitclski arhiv Novo mesto. Regesti listin in popis gradiva. Ljubljana (Inštitut za zgodovino Cerkve) 1995 (Bogdan Kolar) 182 Nada Marija Ilcrnja-Mastcn. Vpisna knjiga meš=anov mesta Ptuja 1684-1917. Viri I. Zgodovinski arhiv Ptuj 1995 (Jože Curk) 185 Št. Vid - Podríanos, Zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica 1996 (Ivanka Urši=) 186 Ivica Žnidar.ši=, Nekaj o vojni škodi in pravicah (Zgodovinska, pravna in humanitarna dejstva), Ljubljana, RKS 1996 (Metka Gomba=) 187 Milko Mikola. Stara industrijska podjetja na Celjskem, Publikacije Zgodovinskega arhiva v Celju, Študije 2. Celje 1996 (Stane Granda) IM AUSLANDISCHE ZEITUNGEN UND ZEITSCHRIFTEN (¡¡ORNALI E RIVISTE STRANIERI FOREIGN MAGAZINES AND REVIEWS Vjesnik povijesnog arhiva Rijeka 37. 1995 (Vlasta Tul) 191 Arhivski vjesnik 38. 1995 (Darinka Drnovšek) 191 Rcsscgna degli Archivi di stato 52, 1992. 53, 1993 (Zdenka Bonin) 193 Mitteilungen des Stcicrmärkischcn Landesarchivs 44/45, 1995 (Nada Jurkovi=) 197 Der Archivar 46. 1993, 48, 1995 (Sonja Anži=) 198 The American Archivist. 56-57. 1993-1994 (Milica Trcbšc-Štolfa) 205 La gazette des Archives. 1995 (Ivan Ncmani=) 212 ARHIVI. LETNIK XIX, LETO 1996. ŠTEVILKA 1-2 AUSSTELLUNGEN MOSTRE EXHIBITIONS Aufzeichung und Bild (Jeden Vodopivec) 215 /Voi« e Immagine A Record and an image Das Projekt "Aufzeichnung und Bild" (Ivan Bogov=i=) 217 Progetto "Noia e immagine" The project "A record and an imago" Die Feier zum 11Ojährigen Bestehen des Fremdenverkehrsvereins Ptuj (Branko Radulovi=) 217 I IO anni dell'associazione turística ¡li Ptuj 110 years of the touristic society of Ptuj Das Gcnosscnschaftshcim. unser Stolz (Metka Nusdorfcr-Vuksanovi=) 218 Casa cooperativa il nostro orgoglio Cooperative society building - our pride Die Tamburizzen in Sturje und Ajdovš=ina erklingen bereits seit hundert Jahren (I.ilijana Vidrih-I.avrcn=i=) 219 Tamburizze a Sturje e Ajdovš=ina suonano già da un secolo Tambourines in Sturje and Ajdovš=ina play for over a century Slowenien in den päpstlichen Urkunden, Ljubljana. Mai 1996, Archiv der Republik Slowenien (Jo/c Škofljancc) 220 Slovenia nei documenti del Papa. Ljubljana, maggio 1996, Archivio della Repubblica di Slovenia Slovenia in papal documents, Ljubljana, May 1996, Archives of the Republic of Slovenia 85 Jahre des bäuerlichen Sparwesens in Ptuj (Tjaša Mrgolc-Juki=) 223 Eight-Five Years of Farmers' Savings Accounts in Ptuj 85 anni del risparmio contatine) a Ptuj VII. PERSONELLES VII. NOTIZIE PERSON AU VII. PERSONALITIES In memoriam Dr. Sergij Vilfan (Jože Žontar) 225 In memoriam - Doit. Sergij Vilfan To Dr Sergej Vilfan Dr. Zdravko Šundrica (Ignacij Vojc) 226 Doti. Zdravko Sundrica Dr Zdravko Šundrica VIII. SYNOPSEN 229 Vili. SINOSSI VIII. ABSTRACTS ARHIVI XIX 1996 Organizacija sodiš= na slovenskem ozemlju v 16. stoletju s posebnim ozirom na Kranjsko MARKO KAMHI< I. UVOD virov. Obdobje na prehodu iz srednjega v novi vek nam s formalnega vidika zadovoljivo osve- Srednjeveško pravo v nekdanjih avstrijskih tljujejo deželni ro=ini, ki vsebujejo številne te- deželah je bilo stanovsko in teritorialno razcep- meljne norme o sodstvu za privilegirane stanove ljeno. Od konca 15. stoletja dalje pa že zasle- ter tudi o patrimonialnem in dcžclskcm sodstvu dimo prizadevanja vladarjev, da bi pravo po- za neprivilegirane stanove. Deželni ro=ini v zvezi enotili. V ta namen so izdajali predpise, s kate- s sodstvom dolo=ajo razmejitev pristojnosti med rimi naj bi odpravili pokrajinsko, ljudsko, pove- Ograjnimi sodiš=i razli=nih dežel ter razmejitev =ini obi=ajno pravo. Poleg lega so vladarji želeli med posvetnimi in cerkvenimi sodiš=i. Podajajo ustvariti tudi centralno urejene sodne instance in tudi bistvene dolo=be o instan=ni poli. Osnove Oblastva, ki bi obsegala ve= dežel in bi tako palrimonialnega sodstva vsebujeta zlasti koroški omogo=ala enotno uporabo sprejetih zakonov. Za in kranjski privilegij iz lela 1338, kakor ludi pri- enotno deželno zakonodajo so si prizadevali tudi vilegij za Slovensko Marko (to je za Dolenjsko) deželni stanovi, le da je bil njihov namen na- z Metliko in Istro iz. lela 1365. O patrimonialnem sproten vladarjevemu. Deželni sianovi so hoteli, sodstvu govori tudi štajerska listina iz. leta 1445.4 da bi jim enotna zakonodaja zagotovila nadaljnjo Za sodstvo v za=etku novega veka pa predstav- veljavo deželnih obi=ajev in deželnih posebnosti ljajo pomemben vir predvsem razli=ni sodni redi ter privilegijev. Takšno konfliktno stanje je v za deželska in ograjna sodiš=a 1er mestni sodni veliki meri oviralo poenotenje prava in uprave. redi (na primer Kranjski sodni red za deželska Zato je za dobo od 16. pa vse do 18. stoletja med sodiš=a iz leta 1535. Red za ograjno sodiš=e na drugim zna=ilna tudi mnogovrstnost sodiš=.1 Kranjskem iz leta 1564/1565, Red za ograjno Sodstvo je bilo urejeno razli=no, posebej za sodiš=e na Koroškem iz leta 1577, Ljubljanski kme=ke podložnike in nekalere posebne vrste sodni red iz lela 1545). V 16. stoletju je bilo za kmetov, posebej za meš=ane ter posebej za islo ozemlje v =asovnem zaporedju izdanih tudi plemi=e.2 Sodiš=a pa niso bila razli=na le po po ve= sodnih redov. stanovih, ampak tudi po na=elni organizaciji. V Pri preu=evanju pravosodne strukture se lahko 16. stoletju in tudi pozneje sre=ujemo na eni poleg pravnih virov opremo tudi na starejše av- strani še stara ljudska sodiš=a (nastala iz sodiš= z torje, ki so pisali o lej problematiki in ki so stvari ljudskim prisedništvom), na drugi pa sodiš=a presojali z. dosti manjše =asovne odmaknjenosti. državnih organov oziroma sodiš=a, ki so bila vsaj Tu prihajajo v poštev Nicolaus de Beckmann. pod njihovim vplivom.3 Lai=ni zna=aj plemi- Idea iuris statutarii el consuetudinarii slyriaci et škega ograjnega sodiš=a je na primer vedno bolj austriaci cum iure romani collati. Gradee 1688. izrivalo "u=eno sodstvo". Vedno ve= vpliva sta Ferdinand von Kcchhacli, Observationes ad sty- pridobivala deželno glavarstvo in notranjeavslrij- lum curiae Graecensis, Gradec 1680, .1. W. Val- ska vlada kot državno organizirano vrhovno vasor, Die Ehre des Herzogthums Krain. 1689 sodiš=e. (predvsem kn j. IX) in .1. Daniel baron Erberg, Poleg teritorialne in stanovske razcepljenosti Observationes.'' Iz teh virov je zajemal J. Polec, prava prcdslavlja dodatno težavo pri preu=evanju pravosodnega ustroja tudi omejenost pravnih S. Vilfan, Deželni ro=ini. str. 79 ,s. Delo je ohranjeno V Ve= rokopisnih izvodih in je naslovljeno Pravne institucije v posameznih avstrijskih pokrajinah so tudi Notala ali Schrannengerichl Polee (Razpored sodnih "siale bolj ali manj razli=ne vse ilo reform Marije Terezije, instanc) je pri svoji raziskavi uporabljal izvod i/ Brbcrgovc I» razdelitev deloma križa kavzalno sodstvo. Plim. Polec, zapuš=ine, ki jo je hranil narodni iiru/cj. Danes se rokopis Razpored sodnih instanc, Mr. 117 s. nahaja v Arhivu Republike Slovenije (Zbirka rokopisov. 1/30 Prim. Vilfan, Soseske, sir. 60 ss in id.. Valvasorjevo poro=ilo, r). Delo je naslovljeno "Observaliones 1'railicac Incljti sir. •4-••. Praetorialium Auliconimque Judiciorum Dicaslerii, Quibus Ex ' Vilfan, Zemljiška gospostva, str. 196 s. 19 Beckmann, Idea iuris, sir. 264 s. Valvasor, Slava. knj. IX. sir. 94. Vilfan. Pravna urcduev 14 •''im Vilfan. Zemljiška gospostva, sir. I SX s. Kranjske, sir. 42. Glede sodne pristojnosti navaja Valvasor Vilfan, ZemljiSka gospostva, str. 195. (knj IX. sir. 7X) ludi splošno pravilo, da mora tožnik iskali DeŽelsko-SOdrii red Za Kranjsko s pridni/enimi gospostvi pravico pred sodiš=em, ki mu je podsoden toženec. Prim. Slovensko Marko. Metliko, Istro in Krasom / dne IX. februarja Valvasor. Slava. knj. VII, sir. X(K). 211 1535. () |Cm sodnem redu podrobno: Josip Zonlar, Kranjski Vilfan, Pravna zgodovina, str. 1X9. SOdni red, sir. 566-5X7. 21 Prim. Josip Žontar, Kranjski sodili red. sir. 56X s. 17 Vilfan. Zemljiška gospostva, sir. 196. Vilfan, ZemljiSka gospostva, str. 158. Na gorskih zborih, imenovanih gorske ve=e pravda po na=elu bivališ=a avtomati=no razširila (Bergtaiding), so sogorniki pod predsedstvom svojo pristojnost na vse njihove zasebnopravne gorskega gospoda sklepali o skupnih zadevah in in kazenske zadeve in je tako v omenjenem pri- sprejemali dolo=ena pravila in obveznosti, ki naj meru dobila zna=aj navadnega patrimonialnega bi veljala za vso skupnost. Sklepi o teh, ponavadi sodiš=a.90 ne prav pomembnih zadevah, so se imenovali Na gorske zbore so morali prihajati vsi sogor- ob=a sodba (Gemeinurteil).xs Poleg avtonomno- niki.91 Ker pa je v gorskih zadevah pod pred- pravnih funkcij, ki so jih izvrševali z. ob=o sodbo sedstvom gorskega gospoda ali njegovega na- vsi prebivalci gorice, so bili gorski zbori pri- mestnika, obi=ajno sicer ob navzo=nosti celotne stojni tudi za reševanje civilnih in manjših ka- skupnosti, odlo=al le ožji krog prisednikov, se zenskih zadev. V slovenskih prevodih gorskih taka zasedanja v slovenskih prevodih, kot smo že bukev se taki zbori imenujejo gorske pravde. Iz- omenili, imenujejo gorske pravde. Gorska prav- raz pravda se je udoma=il verjetno zalo, ker je da je lep primer vmesne razvojne oblike med bilo v =asu prevodov gorskih bukev odlo=anje ve=o, kjer so o skupnih zadevah odlo=ali vsi celotne skupnosti najbrž že preneseno na ožji zbrani pripadniki dolo=ene skupnosti in pravde v kolegij.86 najrazvitejšem smislu besede, ki je kol ožje telo Kavzalnosl gorskih pravd se je kazala v dej- zasedala in odlo=ala brez navzo=nosti skup- stvu, daje moral bili spor, ki gaje razsojala ome- nosti.92 Obravnave avtonomnih zadev v ob=i njena instanca, v ozki zvezi z vinogorsko zem- sodbi so se torej morali udeležiti vsi sogorniki, ljo.X7 Med civilne zadeve gorskih pravd so torej pri presoji posameznih sporov, kar so imenovali spadali spori v zvezi z uživanjem vinogradov, "sedeti v srenji" ("im Ring sitzen"), pa je so- med kazenske zadeve pa so po štajerskih gorskih delovalo le dolo=eno število, ponavadi 12, v=asih bukvah spadali pove=ini premoženjski delikti 7 ali celo 24 sogornikov kot sodnikov prised- (posek sadnega ali drugega drevja sosedu, odna- nikov. Gorski pravdi je predsedoval gorski gos- šanje prsti, izkop mejnikov, tatvina pridelkov, pod ali njegov namestnik, ki je bil lahko ponekod tatvina kolov, požig iz malomarnosti v škodo župan dolo=enega kraja, graš=inski oskrbnik, pa rastlin, posek trle). Poleg tega pa so sankcionirali tudi kak drug starešina.91 Priscdnike je pove=ini še škodo, ki jo je povzro=ila živina, pa tudi na- verjetno postavljal sam gospod, ob upoštevanju silen vdor v tujo zidanico ali hram, ki mu je sle- neformalnih predlogov sogornikov. Sestava pri- dil osebni napad, upor proti rubežu, fizi=ni na- sedniškega kolegija je bila odvisna od sestave pad, izpodkopavanje javnih poti in nepla=ilo sogornikov na dolo=eni gori. Zato se med pri- kupnine. Kazni so bile predpisane skoraj izklju=- sedniki gorskih pravd poleg kmetov pojavljajo no v vnaprej to=no dolo=enih denarnih globah. tudi župniki, plemi=i in meš=ani. Mestna sodiš=a so bila pristojna za kazenske III. SODSTVO ZA PLEMI 2. Deželnoglavarsko sodiš=e (Landes- Po Valvasorju naj bi bila duhovš=ina na hauptmannschaftliches Gericht) Kranjskem podsodna sodiš=u pod predsedstvom deželnega glavarja v vseh posvetnih zadevah.149 Deželni glavar je bil zastopnik deželnega Ta kranjska posebnost, v drugih deželah je bila kneza v posamezni deželi.111 Med njegove dol- namre= duhovš=ina podsodna vicedomu, naj bi žnosti je spadalo tudi predsedovanje sodiš=u, ki temeljila na privilegiju nadvojvode Vilijcma iz ga imenujemo deželnoglavarsko sodiš=e. Kot leta 1399, po katerem naj bi bila duhovš=ina za redna instanca je bilo pristojno za tiste civilne manjše denarne zahtevke podsodna prelatom, za zadeve gospodov in deželanov. ki niso spadale ve=je pa posvetnemu sodiš=u. Valvasor žal ne pred ograjno sodiš=e ter za njihove male ka- pojasni, kateri vrsti sodiš= pod predsedstvom zenske zadeve.142 deželnega glavarja, dežclnoglavarskcmu ali og- Med civilne zadeve, ki jih je reševalo de- rajnemu, je duhovš=ina odgovarjala v omenjenih želnoglavarsko sodiš=e so sodili zlasti spori zadevah.150 glede malenkostnih zadev (res minutae),143 rc- Deželno glavarstvo jc bilo pristojno tudi za traklnc pravice, posestne tožbe (=e posest ni tra- plemi=e nedcželane (to jc za tiste plemi=e, ki jala ve= kot eno leto), tožbe proti gospodom in niso bili =lani deželnih stanov) in za vse cesarske deželanom glede mezde, pla=ila pisarniških in državne uradnike, ki niso bili plemi=i in pristojbin, zdravniških in odvetniških honorarjev, dcželani. Sodiš=u so bili podsodni v vseh za- funerary, zakupnine in podobno.111 Poleg legaje devah, razen v sporih, povezanih s stanovskimi deželno glavarstvo odlo=alo o areslih in prepo- zemljiš=i.151 Od jurisdikcije deželnega glavarja vedih proli gospodom in deželanom ter razsojalo so bili izvzeti le tisti plemi=i, ki so stanovali v v tožbah med zemljiškim gospodom in njegovim meslih in so izvrševali meš=ansko obrt. Za njih je oskrbnikom. Reševalo je tudi pritožbe upravi=en- bilo pristojno mestno sodiš=e.152 cev in zavezancev glede desetinskih dajatev.1'1'' Posebnost med deželnoglavarskimi sodiš=i jc Kol kazenska instanca je bilo deželnogla- predstavljalo deželno glavarstvo na Goriškem, ki varsko sodiš=e v vseh deželah, razen na Koroš- jc imelo zaradi zgodovinskega razvoja ve=jo sodno oblast od deželnih glavarstev v ostalih kem, pristojno samo za lažja kazniva dejanja 15 (tako imenovane male kazenske zadeve).11'' Ka- notranjeavstrijskih deželah. ' Kol sodiš=e sc jc dar je sodiš=e spoznalo, da je gospod ali deželan ponavadi imenovalo "tribunal" inje bilo tudi pri- zakrivil težje kaznivo dejanje, za katero je bila zivna instanca za vsa nižja sodiš=a, tudi za predpisana smrtna kazen, je moralo storilca izro- mestno sodiš=e v Gorici. Pristojno jc bilo za vse =iti mestnemu sodiš=u v Gradcu oziroma v Ljub- civilne in kazenske zadeve plemi=ev, tako deže- ljani, ki je formiralo proces in izreklo sodbo. lanov kot nedeželanov.154 Sodba ni bila dokon=na. O njej je bilo treba Deželno glavarstvo jc zasedalo v vseh zade- poro=ati notranjeavstrijski vladi' V Gradcu.147 vah kolegialno, pod predsedstvom deželnega gla- -Smrtno obsodbo je moral nato potrdili še dvor. V varja ali deželnega upravnika kol njegovega na- mestnika, v prisotnosti najmanj Ireh prisedni- kazenskih zadevah so bili deželnemu glavarstvu 155 podsodni tudi župniki, beneficiati cesarske usta- kov. Vilfan glede na Valvasorjeve navedbe, da nove in tuji "prepotujo=i" plemi=i.I48 je bilo sodiš=e namenjeno razbremenitvi dežel- nega glavarja, sklepa, da jc šlo v primeru dežel- 141 noglavarskih sodiš= za vrsto pospešenega, su- Kraiko (( razvoju iunkcijc deželnega glavarja gl.: Vilfan. Prav- marnega postopka, ki so ga opravili brez sicer na zgodovina, str. 206. 142 obveznih formalnosti in morda brez prised- Prim, Polec, Razpored sodnih instanc, sir. 134 s in Valvasor. nikov.15'' Sodiš=e jc zasedalo ponavadi brez od- Slava, knj. IX, str. 14 in 94. 143 vetnikov. Kadar jc bilo kaznivo dejanje nolo- Polec (ibid.) prevaja res minutât' kol nialolnc zadeve, (o so ri=no. je postopek stekel po uradni dolžnosti.157 lisic, pri katerih vrednost spornega predmeta ni presegala K) Zoper sodbe deželnega glavarstva v civilnih 144 funtov (okrog leta 1700 je bi 1 funt I goldinar). zadevah se jc bilo mogo=e pritožiti na nolra- 145 Prim. lirbcrg. Observationes, pogl. X. Polec, Razpored sodnih instanc, str. 119. Prim, lirbcrg. Obser- njeavstrijsko vlado v Gradcu. Proti njeni odlo=bi vationes, pogl. IX 146 144 Na Koroškem je bilo deželno glavarstvo pristojno tudi /a težka Valvasor. Slava, knj. IX. str. 94 s. 150 kazniva dejanja. Rcchhach, Observationes. str. 67. Prim. Vilfan, Pravna ureditev Kranjske, str. 35 s 147 151 Nolranjcavstrijska vlada je bila na Kranjskem. Koroškem in Prim. Rechbach, Observationes, str. 45. 67, 102. 152 Štajerskem tudi prva instanca za kazniva dejanja proti državi Beckmann, Idea iuris, str. 17X. Prim Polec. Razpored sodnih Urinici laesat Majeslalis). Ibid. Prav tako je bila prva in- instanc, str. 136. stanca v sporih, kjer je bila ena od strank država (npr. pravde "53 ibid. 154 komornega prokuratorja - "Kammcrprokuralursachen"), pa tudi Rechbach. Observationes. str. 117 ss. Prim. Polec. Razpored v '-"''evali, kjer so prihajali v poštev cesarski privilegiji. 1'olcg sodnih instanc, str. 136 s. 155 ,cga je sodila =lanom vladincga kolegija m dvornim Polet. Razpored sodnih instanc, str. 135. 15''Vilfan, Pravna ureditev Kranjske, str. 35. Prim. Valvasor, uradnike,,,, ¿• slednje jc bila tudi zapuš=inska in varuška oblast. Polet. Razpored sodnih instanc, str 137. Prim. Planer. Slava, knj IX. str. 14 in 94. 157 Polec, Razpored sodnih instanc, str. 135. Prim lirbcrg. I4X •••• und Richter, str 79 s. Kcchhach. Observationes. sir. 103. Observationes. pogl IX 14 I5X Notranjcavstrijska vlada je bila ludi rcvi/ijska instanca v ka/enskih zadevah proti sodbam dc/clskih in mestnih sodiš=. Palec, Razpored sodnih instanc, str. 137. 159 0 Jeseniškem rudniškem redu gl.: Vilfan, Pravna Zgodovina, str 191. ' Frim Žonlar, Kranjski sodni red, str. 569. 0 viccdomih gl. op. 160 Folce. Razpored sodnih instanc, sir. 137 s To naj bi bil 117. Rudniški red /a Kranjsko in Goriško (/.a katerega pa Vilfan "''' Žonlar, Priro=niki m karte, str. 69. navaja letnico 1575). Prim. Vilfan, Fravna Zgodovina, str. 2X2 lf'5 Valvasor. Slava, knj. IX, str. 7X, 94. ifil Folce, Razpored sodnih instanc, str. 137 s, /. lit. v op. 116. Vilfan. Fravna uredilev Kranjske, str. 36. Frinì. Valvasor, 162 Beckmann, Idea iuris. Mr. 40 s in Rechbach, Observation», Slava, knj IX. str. 94. str. 60 in 7X. Frinì Folce. Ra/pored sodnih instanc, sir I3X 1er 167 Folce. Ra/pored sodnih instanc, sir. 127, op. 54 Vilfan, Fravna zgodovina, str. 363. I6X Ve7 o leni: Žonlar, Kranjski sodni red. str. 573 s. AHI • VI XIX 19% 4. Stanovski odbor deželnega zbora (Ver- znanosti i umjetnosti") ordnete Sidle, Ausschuß)169 9. M. Dolenc, Die niedere Volksgerichlbarkeit unter den Slovenen von Lnde des 16. bis Stanovski odbor je bil glavni kolegijski izvr- Anlang des 19. Jahrhunderts. Jahrbücher Rh" šilni organ deželnega /bora. Med drugim je skr- Kultur und Geschichte der Slaven. Bd. V, H. bel predvsem /a vodstvo finan=nih zadev.'70 Za- III. Breslau 1929. str. 299-368 to je bil pristojen za reševanje sporov o davkih, I0.M. Dolenc. O "Krvavem penezu" in sorodnih deželnih nakladah (dacu), milni=nini in konlri dajatvah. Glasnik muzejskega društva za bueiji.17' Na Koroškem je imel stanovski odbor Slovenijo (20) 1939. str. 272-283 tudi sodstvo "in omnibus causis" nad pla=animi I l.M. Dolenc, "Gorske bukve" v izvirniku, pre- deželnimi uradniki, ki niso bili deželani ali ple- vodih in priredbah. Ljubljana 1940 mi=i m je bil njihova zapuš=inska ter varstvena 12.M. Dolenc. Pravnozgodovinski prikaz dokaz- instanca. Prav tako je odlo=al v vseh zadevah, nega postopanja pri sodiš=ih slovenskega povezanih z izvršbo na stanovskih zemljiš=ih in (»zemlja s posebnim ozirom na ljudska so- jmenjsko knjigo (Güllbuch). Na Koroškem paje diš=a. Zbornik znanstvenih razprav (14) 1937- "»cl ludi sodstvo nad mestom Celovec. V 38. str. 35-84 Zadevab stanovskih zemljiš= je bila proti odlo=bi 13.J. Daniel baron Lrberg, "Obscrvalioncs Prac- stanovskega odbora dopustna revizija, ki jo je licae Inclyli Praelorialium Aulicorumquc opravil deželni zbor, proti odlo=bi V civilnih Judiciorum Dicasterii, Quibus Ex Legibus stvareh deželnih uradnikov in mesta Celovca pa Fundamentalibus Excclsi Ducatus Carnioliae apelacija na notranjeavstrijsko vlado.172 (vulgo Landshandvest) Institutis patriis Dic- torum Judiciorum, aliisque vetustissimis mo- numentis explanatur. nee non rebus Judicalis LITERATURA aliisque allegationibus illustratur Stylus dietae Curiae Vcrnaculae sive Hofthayting. Opus l- Nicolaus de Beckmann. Idea iuris statutari] et Posthumum Joanis Danielis Lib. Baronis ab eonsuetudinarii styriaci et austriaci cum iure Lrberg Domini in Lustal ollim Hujatum Ex- romani collati. Gradec 1688 celsorum Statuum Deputati antehac vero 2. G. Bruns, T. Mommsen, •. Gradenwitz, Fon- Advocad dein Archigrammatci nee non Su- tes iuris romani antiqui I - Leges et negotia, premi Provinciae Secrelarii leti undec|uaqiie Tubingae 1909 Eamigeratissimi". Rokopis se nahaja v Arhivu 3. •. Dimitz, Das Landschranncngericht in Lai- Republike Slovenije, Zbirka rokopisov 1/30 r bach, Verhandlungen und Mittheilungen der 14.L. Hauptmann. Erläuterungen zum histo- juristischen Gesellschaft in Laibach, II. Bd.. rischen Atlas der österreichischen Alpcn- Laibach 1866, Str. 231-241 landcr 1/4. Krain; Wien 1929 M. Dolenc, Postanek in pomen instrukeij za I5.M. Käser, Das Römische Privatrecht I, 2. krvna sodiš=a na Štajerskem, Kranjskem in Aufl., München 1971 Koroškem, 15X Notranjcavstrijska vlada je bila tudi revizijska instanca v ka/.cnskih zadevah proli sodbam deželskih in mestnih sodiš=. Polec, Razpored sodnih instanc, str. 137. 159 O Jeseniškem rudniškem redu gl.: Vilfan, Pravna zgodovina, str. 191, • Plim. Žonlar, Kranjski sodni red, str. 569. O vicedomih gl. op. 160 Folce, Razpored sodnih instanc, str. 137 s. To naj hi bil 117. Rudniški red za Kranjsko in Goriško (za katerega pa Villan 16-1 Žontar, Priro=niki in karte, str. 69. navaja letnico 1575). Prim. Vilfan, Pravna Zgodovina, str. 2X2. 165 Valvasor, Slava, knj. IX, str. 7X, 94. 161 Polec. Razpored sodnih instanc, str. 137 s. z lit. v op. 116. 166 Vilfan, Pravna ureditev Kranjske, str. 36. Prim. Valvasor, 162 Beckmann, Idea iuris, str. 40 s in Rechbach. Obscrvationcs, Slava. knj. IX, str, 94. sir. 60 in 7X. Prim. Polec. Razpored sodnih instanc, sir. I3X ter 167 Polec, Razpored sodnih instanc, str. 127, op. 54. Villan, Pravna zgodovina, .str. 363. Ve= o leni: Žontar, Kranjski sodni red, str. 573 s. ARHIVI XIX [996 4. Stanovski odbor deželnega /.bora (Ver- znanosti i umjetnosti") ordnete Stelle, Ausschuß)169 9. M. Dolenc, Die niedere Volksgcrichlbarkeit unter den Slovenen von Ende des 16. bis Stanovski odbor je bil glavni kolegijski izvr- Anfang des 19. Jahrhunderts, Jahrbücher für šilni organ deželnega zbora. Med drugim je skr- Kultur und Geschichte der Slaven. Bd. V, H. bel predvsem za vodstvo finan=nih zadev.'70 Za- III, Breslau 1929, str. 299-368 lo je bil pristojen za reševanje sporov o davkih, K).M. Dolenc, O "Krvavem penezu" in sorodnih deželnih nakladah (dacu), mitni=nini in konlri- dajatvah. Glasnik muzejskega društva za buciji.171 Na Koroškem je imel stanovski odbor Slovenijo (20) 1939, str. 272-283 ludi sodstvo "in omnibus causis" nad pla=animi 1 l.M. Dolenc, "Gorske bukve" v izvirniku, pre- deželnimi uradniki, ki niso bili dcželani ali ple- vodih in priredbah, Ljubljana 1940 mi=i in je bil njihova zapuš=inska ter varstvena 12.M. Dolenc, Pravnozgodovinski prikaz dokaz- instanca. Prav iako je odlo=al v vseh zadevah, nega postopanja pri sodiš=ih slovenskega povezanih z izvršbo na stanovskih zemljiš=ih in ozemlja s posebnim ozirom na ljudska so- imenjsko knjigo (Giillbueh). Na Koroškem pa je diš=a. Zbornik znanstvenih razprav (14) 1937- unel tudi sodstvo nad mestom Celovee. V 38, str. 35-84 zadevah stanovskih zemljiš= je bila proti odlo=bi 13.J. Daniel baron Erbcrg, "Observationes Prac- stanovskega odbora dopustna revizija, ki jo je ticac Inclyti Practorialium Aulicorumque opravil deželni zbor, proti odlo=bi v civilnih Judiciorum Dicaslerii, Quibus Ex Legibus stvareh deželnih uradnikov in mesta Celovca pa Fundamentalibus Excclsi Ducatus Camioliac apelaeija na notranjeavstrijsko vlado.172 (vulgo Landshandvest) Institutis patriis Dic- torum Judiciorum, aliisque vclustissimis mo- numentis explanatur, nee non rebus Judicatis LITERATURA aliisque allegationibus illustratur Stylus diclac Curiae Vcrnaculac sive Hofthayting. Opus I- Nicolaus de Beckmann, Idea iuris statutari el Posthumum Joanis Danielis Lib. Baronis ab consuetudinari] styriaci et austriaci cum iure Erberg Domini in Lustal ollim Hujatum Ex- romani collati, Gradec 1688 cclsorum Slatuum Deputati antehac vero 2. G. Bruns, 'P. Mommscn, •. Gradenwitz., Pon- Advocad dein Archigrammatei nee non Su- ies iuris romani antiqui I - Leges et negotia, premi Provinciae Sccrctarii leti undequaquc Tubingac 1909 Famigcralissimi". Rokopis sc nahaja v Arhivu 3. A. Dimite, Das Landschranncngcricht in Lai- Republike Slovenije, Zbirka rokopisov 1/30 r bach, Verhandlungen und Mittheilungen der 14.L. Hauptmann, Erläuterungen zum histo- juristischen Gesellschaft in Laibach, II. Bd., rischen Atlas der österreichischen Alpen- Laibach 1866, str. 231-241 ländcrl/4, Krain; Wien 1929 4- M. Dolenc, Postanek in pomen ¡nstrukcij za 15.M. Käser, Das Römische Privatrecht I, 2. krvna sodiš=a na Štajerskem, Kranjskem in Aufl., München 1971 Koroškem, österreichischen Landern Steiermark, Kärnten str. 73-v90 und Krain, Graz 1911 43.Josip Žontar, Kranjski sodni red za deželska 25.J. Polcc, Kraljestvo Ilirija, Ljubljana 1925 sodiš=a iz leta 1535, Zgodovinski =asopis, (6- 26.J. Polcc, Razpored sodnih instanc v sloven- 7) 1952-53, str. 566-587 skih deželah od 16. do 18. stoletja, Zbornik 44.Joscf Žontar, Das älteste Gerichts- und znanstvenih razprav (6) 1927, str. 116-142 Stadtbuch von Krainburg/Kranj (1517-1520), 27.J. Polcc, Svobodniki na Kranjskem, Glasnik Wiener Archiv für Geschichte des Slawen- muzejskega društva za Slovenijo (17) 1936, tums und Osteuropas, Bd. 3, Studien zur str. 5-142 älteren Geschichte Osteuropas, 2. Teil, Graz - 28.J. Polcc, Zgodovina "Obravnanih gorskih Köln 1959 bukev" in postavitve kletarskega mojstra na 45.Josip Žontar, Kranjski deželni vicedom, Pri- Kranjskem, Glasnik muzejskega društva za spevek zgodovini srednjeveške finan=ne upra- Slovenijo (18) 1937, str. 87-109 ve na Kranjskem, Razprave SAZU 5 (llaupt- 29.Ferdinand von Rechbach, Observation.es ad mannov zbornik), Ljubljana 1966, str. 277- stylum curiae Gracccnsis, Gradec 1680 318 30.V. Simi=, Civilno pravo po ptujskem statutu 46-Jožc Žontar s sodelavci. Priro=niki in karte o iz leta 1376 v primerjavi s Švabskim zrcalom. organizacijski strukturi v deželah Koroški, Zbornik znanstvenih razprav (43) 1983, str. Kranjski, Primorju in Štajerski do leta 1918. 127-134 Zgodovinsko bibliografski vodnik, Graz-Kla- 31.J. W. Valvasor, Die Ehre des Hcrzogthums gcnfurt-Ljubl jana-Gorizia-Trieste 1988 Krain, Laibach - Nürnberg 1689, 2|C un- 47.A. Wackc, Notwehr und Notsland bei der veränderte Aufl., Herausgegeben von J. Kra- aquilischen Haftung, Zeitschrift der Savigny- jec, J. Pfeifer, V. Novak, Rudolfswcrlh 1877- Sti flung für Rechtsgeschichte, Romanistische 79 (v =lanku cit. Slava) Abteilung, (106) 1989, str. 469-501 32.S. Vilfan, Valvasorjevo poro=ilo o županskih 48.G. Wesener, Das innerösterreichische Land- sodiš=ih. Glasnik muzejskega društva za .Slo- schrannenverfahren im 16. und 17. Jahr venijo (24) 1943, str. 84-89 hundert, Graz 1963 33.S. Vilfan, Deželni ro=ini kot vir naše ustavne zgodovine. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo (25-26) 1944-45," str. 65-84 34.S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Lju- bljana 1961 ZUSAMMENFASSUNG 35.S. Vilfan, Rcchtsgcschichlc der Slowenen bis zum Jahre 1941, Grazer Rechts- und Staats- DIE ORGANISATION DER GERICHTE AUF DEM wissenschaftliche Studien 21, Graz. 1968 GEBIET SLOWENIENS IM 16. JAHRHUNDERT UNTER 36.S. Vilfan, Odvetništvo na Slovenskem in Lju- BESONDERER BERÜCKSICHTIGUNG KRAINS bljanska odvetniška zbornica do razširitve zborni=nega obmo=ja na jugoslovansko Für das 16. Jahrhundert ist unter anderem auch die Slovenijo, Pravnik (9-10) 1968, str. 373-448 Vielfalt der Gerichte charakteristisch. Die Gerichtsbarkeit 37.S. Vilfan, Zemljiška gospostva, v: Gospodar- gliederte sich nicht nur nach der Standeszugehörigkeit ska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodo- (bäuerliche Untertanen, besondere Gruppen unter der vina agrarnih panog, H. zv.. Družbena raz- bäuerlichen Bevölkerung. Bürger, Adlige), sondern auch merja in gibanja, Ljubljana 1980, str. 75-230. nach der äußeren Organisationsform. Schwierigkeiten hei 38.S. Vilfan, Kme=ko prebivalstvo po osebnem der Erforschung des Rcchtswcscns bereitet neben der položaju, v: Gospodarska in družbena zgodo- erwähnten ständischen und territorialen Zersplitterung der vina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, Rechtssprechung auch der Mangel an Rcchtsqucllcn. II. zv., Družbena razmerja in gibanja, Lju- Die vorliegende Forschungsarbeit stützt sich auf eine bljana 1980, str. 279-353 Übersicht über die Gcriehlsinstan/.cn in den slowenischen 39.S. Vilfan, Agrarna premoženjska razmerja, v: Landern, die Janko Folce im Jahre 1•27 zusammengestellt Gospodarska in družbena zgodovina Sloven- hat. I'olccs Arbeit wurden vor allem durch neuere cev, Zgodovina agrarnih panog, H. zv., Druž- Forschungsergebnisse sowie Angaben aus einigen Gerichts bena razmerja in gibanja, Ljubljana 1980, str. Ordnungen ergänzt. Bei der Erforschung der Gerichts 403-479 struktur wurden auch iiltcrc Autoren berücksichtigt (Val- 40.S. Vilfan, Pravna ureditev Kranjske po Valva- vasor, Beckmann, Rechbach, Erbcrg), die über diese sorjevi Slavi, Valvasorjev zbornik, Ljubljana Problematik geschrieben haben. 1990, str. 32-48 Wegen unterschiedlicher Regelung und einer Anzahl 41.S. Vilfan, Ustavna ureditev Kranjske ob zato- von Besonderheiten - beinahe jedes Territorium wich von nu deželnih stanov, Zbornik znanstvenih raz- den allgemeinen Regeln etwas ab - ist es unmöglich, eine prav (52) 1992, str. 227-238 einheitliche Übersicht über die Gcrichtsstrukluren zu geben. 42.S. Vilfan, Pravniki med Opcrozi, Academia Vielmehr ist in unserem Beitrag von einigen allgemeinen Operosorum, Zbornik prispevkov s kolokvija Regeln und Tendenzen die Rede, wobei auf einige be- ob 300-letnici ustanovitve, Ljubljana 1994, deutendere Besonderheiten und Abweichungen hingewiesen ARHIVI XIX 1996 Šivanje hrbta Imcnjskc knjige za Kranjsko št. 5, nastale med leti 1619 in 1661 na lesene vezice zaradi razpada vezave Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 18 IVANKA 7A.1C-C1ZEU Absolutisti=na država je z uvajanjem urad- dežele, posebni pa so bili tisti, katerih veljavnost niške uprave zmanjšala pomen deželnih stanov - je bila omejena samo na dolo=eno deželo ali bistveno zmanšanjc njihovega pomena je pome- pokrajino. Nadalje so bili zakoni lahko: nila že uvedba deželnih vlad in deželnih sodiš=. - napisani (geschriebene) in Še pomembnejša pa je bila uvedba okrožnih - nenapisani (ungeschriebene). uradov, ki so strogo nadzirali vse javnopravne Za napisane zakone so veljali tisti, s katerimi posle, ki so jih še naprej opravljale zemljiške so se podložniki seznanili preko patentov, okrož- gosposke. Reforme, ki jih je za=ela Marija Tere- nic ipd., med nenapisane zakone pa so spadale zija, je nadaljeval Jožef II.; v smislu reformi- tiste navade in obi=aji, ki so bile zakonsko spre- sti=nega razsvetljenstva je želel zagotoviti oseb- jemljive in so se nanašale na preteklo obnašanje no svobodo podložnikov ter svobodo industrije in dejanja. in trgovine, ne pa tudi politi=ne svobode. Od- Napisane predpise so delili na: pravil je vse pravice deželnih stanov v upravi in - dvorne sklepe (Hofcschlissungcn) omejil posebne pravice katoliške cerkve. - priro=na pisma (Handbillettc) Zastavljene cilje je absolutisti=ni monarh do- - privilegije (Privilegium) segel s tem, da je predpisal sredstva (zakonski - odredbe, cesarske odloke (Reskripte) predpisi) za dosego teh ciljev in obenem našel - razglase (Rdiklc) na=in, kako naj s svojo voljo seznani podložnike. - splošne predpise in javne listine (Generalien Torej je moral deželni knez uredili poslovanje und Patente) tako, da so bili podložniki redno seznanjeni s - odredbe, ukaze (Verordnungen) svojimi pravicami in dolžnostmi, kar je dosegel z - okrožnice (Zirkularien) ustreznim uradniškim aparatom. Svojo voljo in - poro=ila, obvestila (Nachrictcn) in zahteve paje deželni knez razglašal kot zakonske - pozive, vabila (Ruf).2 predpise, ki so predstavljali izraženo in Dvorni sklepi in odloki so nastali na predlog razglašeno voljo deželnega kneza, po kateri so se dvorne pisarne in v dolo=eni to=ki tudi pred- morali ravnati podložniki za splošno blaginjo sedstva inje o njih odlo=al deželni knez. države. ' "Ilandbillel" je bilo vladno pismo, ki ga je Zakoni so se nanašali samo na bodo=e deželni knez poslal v uradni stvari predsedu- ravnanje in niso imeli veljavnosti za nazaj. jo=emu šefu urada. Izjema so bili le predpisi, ki v bistvu niso Dcžclnokncžja odredba, s katero so dolo=eno prinašali nobene novosti, ampak je šlo le za stvar ali osebo izvzcli iz ob=ega prava, sc je obnovitev starih pravic in dolžnosti. imenovala privilegij. V danem primeru ne gre za strogo zakonski predpis, =eprav je Ic-ta imel Zvrsti predpisov lastnosti zakona. V privilegijih so bile zajele stvarne ali osebne svoboš=ine; prve so se nana- Deželni zakoni so se delili na: šale na stvar ali zadevo, druge pa na osebo. - državljanske (bucrgcrlichc) in Osebni privilegiji so bili dodeljeni dolo=eni osebi - kazenske (peinliche). in niso bili dedni; njihova veljavnost je trajala do Državljanski zakoni so obravnavali podlož- smrti osebe ali do takrat, ko sc je spremenila nike nasploh in še posebej njihovo imetje, ka- lastnost, zaradi katere je bil privilegij dodeljen. zenski pa so se ukvarjali z javnimi hudodelstvi in Stvarni privilegiji so bili povezani z dolo=eno kaznovanjem lc-tch. Tako državljanski kol ka- stvarjo in jih je užival tisti, ki je stvar posedoval; zenski zakoni so se dalje delili na: torej so se lahko dedovali. Stvarni privilegij je - splošne, ob=e (allgemeine) in prenehal, ko je prenehala z delovanjem ustanova, - posebne, specialne (besondere). ki ga je dodelila, ali ko je stvar, ki ji je bil pri- Splošni zakoni so se nanašali na vse dedne vilegij dodeljen, propadla - takoj pa, ko je bilo vzpostavljeno prejšnje stanje, so bile obnovljene Ocslcrrcichs-Slaat.svcrfassung vereinbart mil ilen zusammen- tudi svoboš=ine. Privilegiji pa so bili lahko =a- gezogenen bestehenden Gesetzen zum Gebrauche der Staats- sovno omejeni že ob samem nastanku in so svojo beamten, Advokaten, Ockononicn. Obrigkeiten. Magistraten; veljavo izgubili v roku, ki ga je dolo=il deželni Geistlichen, Buerger und liauern; zum Unterrichte fuer knez v oprostitvenem pismu. angehende Gcschacflsmacnncr von Joseph Kropatschck, k.k. "Reskript" je bila najvišja odredba (ukaz), ki wirkt Hofkonzipisten, und ocffcntlichcn Professor der Gesetzkunde und Krcisamlspraksis bei der k.k. Arciercn= Leibgarde gallizischcr Abteilung; I. del; str. 263; Dunaj 1794, Isto kot zgoraj, str. 2X9,290. ARMIVI XIX 1996 Isto kot zgoraj, str. 281-283. Isto kol zgoraj, sir. 2X0. ARHIVI XIX 1996 SAŠA SERŠE Druga polovica 19. stoletja je =as, ko sta Fond Deželnega zbora in odbora za Kranjsko ¡igrama in tehni=na revolucija povzro=ili zaton je najobsežnejši in najbolje ohranjen fond nekega fevdalizma in razcvet kapitalizma, nastali so no- urada deželne avtonomije, obsega 404 knjige in vi družbeni sloji, politi=ne stranke, prebujati seje 2260 tehni=nih enot spisovnega gradiva. Skupaj za=ela nacionalna zavest. Na obmo=ju monarhije je to 280 teko=ih metrov gradiva za obdobje so tem spremembam sledile tudi upravne. 1861-1918. Za to obdobje je zna=ilno, da se je poleg O Deželnem zboru za Kranjsko, deželnih državnega aparata, ki je upravljal dežele v imenu financah in premoženju ter pisarniškem poslova- dunajske vlade in ministrstev, razvila še tako nju urada deželnega odbora je bilo že mnogo imenovana deželna avtonomija. napisanega tako v Kroniki kot v Arhivih.-'' zato Z reorganizacijo državne uprave, s februar- bo v tem prispevku ve= o samem deželnem odbo- skim patentom -26. februar 1861 - je dobila ru, njegovem delovanju, uradih in uradnikih. habsburška monarhija tisto upravno strukturo, ki Položaj, podro=je in na=in poslovanja dežel- se je ohranila tja do konca obstoja monarhije. Z nega odbora je dolo=al že omenjeni deželni red, omenjenim patentom so bili ukinjeni deželni natan=nejše dolo=be pa je vsebovalo navodilo za Stanovi, ki so že dolga leta životarili, njihovo poslovanje deželnega odbora, ki je bilo sprejeto z premoženje in podro=je dela je prevzel deželni dežclnozborskim sklepom 11. februarja 1863. zbor in njegov izvršilni organ deželni odbor. Na Nov poslovnik paje bil sprejet 16. januarja 1908. Kranjskem je po letu 1861 predstavljal avtono- Staro navodilo za poslovanje deželnega odbora mijo na deželni ravni Deželni zbor in odbor za in nov poslovnik sta se razlikovala le deloma po Kranjsko. vsebini, predvsem pa po številu poglavij in para- Organizacijo in delo Deželnega zbora in od- grafov.6 bora sta dolo=ala Deželni red za vojvodino Slaro navodilo je imelo 28 paragrafov in je Kranjsko1 in Deželnozborski volilni red za voj- bilo razdeljeno v dve poglavji. vodino Kranjsko.2 Natan=neje pa sta urejala po- Nov poslovnik je imel 59 paragrafov inje bil slovanje zbora in odbora Opravilni red deželnega razdeljen v tri poglavja. zbora vojvodstva Kranjskega3 in Opravilni red Oba sta v svojih paragrafih vsebovala navodi- deželnega odbora.4 la o sestavi, delovanju in poslovanju odbora, le Ohranjeno arhivsko gradivo Deželnega zbora daje bil novi poslovnik obsežnješi in natan=nejši ¡n odbora, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, v svojih navodilih. kaže na izredno visok nivo takratnega pisarni- Po vseh treh omenjenih aktih je bil deželni škega poslovanja, hkrati pa je s svojo bogato odbor upravni in izvršni organ deželnega zbora. vsebino odsev takratnega družbenopoliti=nega in ki mu je predsedoval deželni glavar. Od tod so gospodarskega življenja na Kranjskem. Je edino izhajale tudi njegove naloge in dolžnosti. Sprva arhivsko gradivo avtonomnega organa na deželni je odbor štel le štiri =lane, po spremembi dežel- ravni, ki ga hrani nek slovenski arhiv, saj je nega reda leta 1908 pa seje njihovo število pove- arhivsko gradivo enakih avtonomnih organov =alo na pel =lanov.7 Vsi deželni odborniki so Štajerske, Goriške in Prckmurja v avstrijskih, stanovali v Ljubljani in so iz deželnih sredstev 'talijanskih in madžarskih arhivih, saj so imele prejemali letno odškodnino, ki jo je dolo=il de- vsc omenjene dežele, razen Kranjske, svoja dc- zclna glavna mesta in z njimi tudi upravna sre- diš=a zunaj današnje državne meje. 5 Jelka Melik. Kranjske deželne finance. Kronika 21/1973. Mr. 160-165; Deželno glavarstvo in deželni odborniki na Kranj- Deželni red /¡i vojvodino Kranjsko: skem 1X61-1918, Zgodovinski =asopis 2X/1974, sir. X5-93; ROB, 1861/20 (26. febniar 1861); .Skladi kranjskega deželnega premoŽenja, Kronika 24/1976. KGH, 1873/40 in 41 (2. april 1X73); sir. 165-171. LOB, 1908/4 (26. avgusi 1908). S. S.. Deželni zbor in odbor za Kranjsko, Arhivi XI/I-2. Lju- Deželnozborski volilni rod /a vojvodino Kranjsko: bljana I9XX. sir 67-70; Gradivo Kranjskega deželnega odbora LCi». 1898/40(5. november 1898); in lelo I9IX, Arhivi XIII/I-2. Ljubljana 1990. sir. 95-100; De- LGB, 1908/15 (26. avgust 1908). želni /bor in odbor za Kranjsko. Arhivi XVI/I-2, Ljubljana (>pravilni red deželnega /hora vojvodine Kranjske je bil i/dan 1993. sir. 124-127. na podlagi de/clno/borskih sklepov, in sicer 2X. in 29. janu- '' Jelka Melik. Kazensko sodstvo na Slovenskem 1919-1929, arja 1X63. nalo 3. oklobra IX6X in zadnji 26. avgusla 1908. Ljubljana 1994, sir. 14: "Da bi se i/ognili nepotrebni /medi, Oba opravilna reda deželnega odbora sla bila i/dana ludi na smo obdržali ludi oba iz•a /a dele zakonov: arlikle in para- P'Hllagi dežclno/borskili sklepov, in sicer prvi II. in 13. leb- grafe, saj so se sprva artikli slovenili kol =leni, kasneje pa SO se marja 1X63 (Obravnave. 2.. 13, in 14. seja) in drugi II. de- lako prevajali paragrafi " 7 cembra 1909 (Obravnave. 47). V Ç 11 deželnega reda in V § I poslovnika. 22 želni zbor.8 memb.16 Delokrog odbora je natan=neje obravnaval Odbor je pripravljal vse, kar je bilo potrebno, Poslovnik v posebnem drugem poglavju. Kot za seje deželnega zbora, hkrati je skrbel, opremil organ deželnega zbora je bil odbor dolžan va- in vzdrževal prostore, in sicer za seje zbora in za rovali ustavne pravice in celovitost dežele, skrb- podrejene urade.17 no upravljali in branili deželno imovino, sklade O deželnih stvareh je poro=al zboru in je bil in zavode, ki so mu bili izro=eni v varstvo. Vodil hkrati upravi=en dajati predloge in nasvete za in nadziral je uradnike, oficíale, sluge in druge deželne zakone,lx saj je zastopal deželo v vseh uslužbence, ki so mu bili podrejeni.10 Deželni pravnih stvareh.1'' Kadar seje potegoval za prav- odbor je bil zboru odgovoren za vse naloge, ki ne zadeve dežele, je lahko najel pravnega izve- mu jih je ta zaupal." denca. Na podlagi posebnih zakonskih dolo=b je Deželni odbor je imel natan=en pregled nad skrbel tudi za vse ob=inske, stavbne, cestne in vso deželno imovino, zaradi preglednosti lc-lc je druge zadeve.20 sestavljal in vodil inventarje. Vzdrževal je vsa Deželni odbor je reševal zadeve na skupnih deželna poslopja, jih po potrebi dajal v najem in posvetovanjih. V starem navodilu ni bilo dolo- jih protipožarno zavaroval.12 =itve o številu sej deželnega odbora, ki jih je Nadzoroval je blagajniško poslovanje in skr- navadno dolo=al deželni glavar.21 Nov poslovnik bel za blagajniško gotovino ter ostanke, ki jih je je uvedel obvezno sklicevanje sej enkrat na nalagal in varoval. V njegov delokrog je spadalo teden. V nujnih primerih je zadeve rešil odbor z ludi deželno knjigovodstvo. okrožnico, ne da bi sklical sejo. Manj važne za- Vsako leto je odbor podal ra=unsko poro=ilo o deve je opravil kar brez posebnega posvetovanja gospodarjenju z deželnim imetjem, z depoziti in inje kasneje poro=al na seji. posameznimi skladi, ker mu je bilo zaupano gos- Referenti so morali pravo=asno pripraviti spi- podarjenje z deželnim imeljem, skladi in zavo- se (z zaznamki) za sejo in jih predati pred- di. Pri gospodarjenju z deželnim premoženjem je sedniku. Poro=ila, ki so bila nujna, so lahko pri- bil odbor vezan na prora=un, ki gaje potrdil zbor pravili tudi neposredno pred ali med sejo. Ob- na svojih vsakoletnih sejah, hkrati pa je bil širna poro=ila in predlogi o važnih stvareh so deželni odbor pooblaš=en, da je v nujnih pri- morala biti oddana deželnemu glavarju in osta- merih lahko porabil I(XX) gid. (kasneje 2(XX) K), lim odbornikom pred sejo. vendar je moral dobiti potrditev deželnega zbora Da bi bil sklep veljaven, je bila nujna prisot- na naslednjem zasedanju. Z novim poslovnikom nost vsaj treh odbornikov poleg predsednika. je lahko deželni odbor na lastno odgovornost Odlo=ala je absolutna ve=ina glasov. Ob enako prekora=il prora=un, vendar je moral kljub vsemu razdeljenih glasovih je odlo=al glas predsednika. dobiti odobritev zbora na naslednji seji. Vsi Cc nobeno od mnenj ni doseglo absolutne ve=ine ra=unski zaklju=ki13 in prora=uni14 deželnih skla- glasov, je bil predmet posvetovanja odložen in dov in zavodov so morali biti predloženi dežel- prepuš=en v razsodbo deželnemu zboru. 22 nemu zboru pred pri=elkom dcžclnozborskcga Deželni glavar je imel pravico in dolžnost zasedanja. .S lem so poskrbeli, da so bili podatki ustaviti izvajanje sklepa, ki ni bil v skladu z ob- o gospodarjenju pravo=asno pripravljeni za zase- stoje=imi zakoni, in ga predati v presojo de- danje zbora. želnemu predsedniku." Le pri gospodarjenju s skladom zemljiške od- Ob vsakem posvetovanju so pisali poseben veze in s skladi ostalih deželnih zavodov je bil zapisnik z bistvenimi to=kami, mnenji posamez- odbor vezan na veljavne (starejše) zakone.1"' nih volilecv in kon=nimi sklepi. Sejne zapisnike Deželni odbor je prevzel skrb tudi za nekda- so hranili v arhivu in so bili na voljo vsakemu nja zastopstva stanov in stanovskega odbora, ki odborniku deželnega zbora.24 niso prešla v roke drugih organov ali so prene- Vsak poro=evalec in votant je bil za svoje po- hala delovali, zaradi družbenopoliti=nih spre- ro=ilo in svoj oddani glas odgovoren deželnemu zboru osebno. Zaradi splošne koristi in obve- jj V § 1S deželnega reda in v § 6 poslovnika š=enosti je moral deželni odbor skrbeti za pri- V §§ X J<> 32 Opravilnega rcila jo obravnavan delokrog od- merno razglašanje sklepov. Odbornik je moral bora. Navodila so podro=je delovanja odbora obravnavala v odstopiti pri posvetovanju, kjer so obravnavali prvem poglavju v § I do 17; §§ X. 9 in 10 Opravilnega reda uslrc/ajo po vsebini $§ 27, 13. V 29 § deželnega reda in V 21. § poslovnika. 2X. 20, 29 Deželnega reda. V 30, u deželnega reda in v 2X. § poslovnika, 10 V K. $ in 9. S poslovnika. i x V 25. § deželnega reda, v poslovniku od $$ 33 do 51, kjer so V 26. § deželnega reda in v 9. § poslovnika. dolo=ene tudi kompctcncc deželnega glavarja. 12 V 10.. II., 12. § poslovnika. V 28. § deželnega reda in v IX. § poslovnika. 13 Ra=unski zaklju=ki so morali biti narejeni /a preteklo leto do 20 V 19. u poslovnika. meseca marca - poslovnik § 12. 21 Poslovnik 38. S. Prora=un je moral bili pripravljen najkasneje do oktobra peri- 22 S§ 18, 19 in 20 navodila in po • 42 deželnega reda. odi=nega leta - poslovnik § 12. I'D 42 § deželnega reda in po 42. § in 43. S poslovnika. 15 §§ 13. 14, 15 Opravilnega reda ustrezajo §5 .40, 31 in 26 de- V 23. § navodila in ludi v 45. (j poslovnika, vendar z. dodat- želnega reda. kom, da zapisnik vodi uradnik, ki ga je dolo=il glavar. ARHIVIXIX 1996 47 4X 1'oslovnik 24. in 25. §. 4y Poslovnik 24. §. 50 F>raen»aUka §S 55,56 in 57. Pragmatika §S 72.75.77.79. 26 EMICA OGRIZEK I. OKROŽNO SODIŠ Štajerskega obmejnega poveljstva. bilo, sode= po poro=ilih, najbolj dosledno pri Franjo Malgaj jc krenil z vojaki 87. oziroma uporabi slovenš=ine v tako v zunanjem kot no- Celjskega pešpolka iz Celja na pobudo predsed- tranjem uradnem poslovanju. Pisne vloge v nem- nika Narodnega sveta za Me/.iško dolino Andreja š=ini so sicer sprejemali, a jih rešili v slo- Oseta.20 Ta narodni svet se ni bal le Nemcev in venš=ini, zastopnikom so dovolili uporabljati njihovih vojaških okrepitev iz. Celovca, ampak nemš=ino, razprave na sodiš=u so bile v slo- tudi rudarjev. Mežiški dolini jc namre= zaradi venš=ini, zastopnikom pa niso prevajali. Druga=e velike koncentracije delavstva grozil socialni je bilo v Dobrli vasi in Železni Kapli. Poro=ilo o spopad zaradi velikega pomanjkanja ob koncu rabi jezika iz Železne Kaple navaja, da je bilo vojne, prihajalo jc do plenjenj trgovin, skladiš=. uradovanjc v slovenš=ini pred prevratom prepo- Franjo Malgaj je najprej ukrepal proti rudarjem. vedano, zalo jc tudi sedaj težko preiti na popol- Uspelo mu je pa tudi prehiteti nemške okrepitve noma slovensko poslovanje. Stranke lahko upo- iz Celovca in od 6. novembra dalje je zapovrstjo rabljajo nemški jezik, v jeziku razpravljanja pi- zasedal kraje v Mežiški dolini, 7. novembra šejo tudi zapisnike, vloge na avstrijska sodiš=a Dravograd, 8. novembra Prcvaljc in Guštanj, 23. sestavljajo v nemš=ini, do nemške ofenzive pa ni novembra jc vkorakal v Plibcrk, 30. novembra v prišlo do posredovanja kakšnega zastopnika pred Velikovcc."21 sodiš=em, zato tudi niso mogli v poro=ilo zapi- Tej vojaški akciji jc sledila menjava nemških sati o jeziku zastopnikov ni=esar.25 županov s slovenskimi gerenti, prevzem gospo- Položaj na Koroškem sc jc od oktobra 1918 še darskih obratov (rudniki v Mežiški dolini) in zelo spreminjal, tako da seje trajnejša slovenska sodiš=, ki jih prevzamejo slovenski sodniki dr. uprava lahko oblikovala po jugoslovanski ofen- Rado Kušej v Plibcrku, januarja 1919 dr. Alek- zivi junija 1919, poprejšnji uspehi Nemcev v sander Poznik v Velikovcu. Dne 30. decembra je majski ofenzivi pa so povzro=ili pravi beg skoraj bil velikovškemu okrajnemu glavarstvu priklju- vseh nosilcev slovenske uprave, ne samo iz ko- =en še sodni okraj Št. Pavel, dokler ga Nemci roških, ampak tudi bližnjih štajerskih krajev; niso dobili nazaj.2* Dne 15. januarja sta prišla v nekatere so v resnici Nemci tudi zasedli.2'' Maja Velikovcc slovenska sodnika dr. Aleksander 1919 se jc tako vrnila ncmško-avslrijska sodna Poznik in dr. Fran Schaubach. Schaubach jc bil oblast, v glavnem sestavljena iz sodnikov, ki so pozneje eden od treh koroških predstavnikov v na koroških sodiš=ih službovali prej, pa so se po Za=asnem narodnem predstavništvu v Beogradu. prevratu opredelili za Nemško Avstrijo, starešine Pred njunim prihodom jc slovenska vojaška pa je dolo=ilo višje deželno sodiš=e v Gradcu. oblast sodiš=e zaprla, slovenska sodnika sta s Višji deželnosodni svetnik Higersperger je takrat pretnjo uporabe sile dobila klju=e in blagajno od vodil dve okrajni sodiš=i - v Dobrli vasi in prejšnjega nemškega predstojnika dr. Riharda Železni Kapli.27 Tscheche in za=ela s slovenskim poslovanjem.23 Prvi dnevi nemške zasedbe so bili precej kri- Medtem ko je bila nova sodna uprava v Pli- ti=ni za sodne stavbe in inventar sodiš=, pred- bcrku in Velikovcu rezultat vojaške akcije, pa v vsem zaradi ropanja in uni=evanja inventarja ter Dohrli vasi in Železni Kapli ni prišlo dp tako celo spisov, kar so vodje sodiš= popisali v svojih korenite menjave vodstva in osebja. V Železni poro=ilih, ko so se vrnili na svoja službena me- Kapli je tudi po prevratu ostal vodja sodiš=a sta. Vsa sodiš=a niso doživela enako težke usode, Gregor Krištof, do smrti, v Dobrli vasi sodnik ve= škode jc bilo tam, kjer jc vse sodno osebje Alojzij Ehrlich, služboval jc do obnove jugoslo- zbežalo, kol na primer v Velikovcu, zelo malo pa vanske uprave po jugoslovanski protiofenzivi v v Železni Kapli. Dne 28. maja 1919 so to za=etku junija 1919. St. Pavel v Labotski dolini obmo=je napadli Jugoslovani s topovi iz. Jezerske jc bil v jugoslovanskih rokah premalo =asa, da bi smeri, po 8-urncm obstreljevanju so Nemci iz lahko prišlo do postavljanja nove sodne oblasti, Železne Kaple odšli. Zna=ilno pa jc previdno obmo=je Dravograda, ki je prej pripadalo sod- poizvedovanje, kako se jc vedlo osebje, ki je nemu okraju Št. Pavel, pa jc v praksi prevzelo ostalo na Koroškem. Poro=ilo oficianla Stögerja okrajno sodiš=e v Plibcrku, kar jc razvidno iz iz. Železne Kaple o sodiš=u pod Nemci jc bilo za spisov.24 sodnika Jurija Krištofa, ki jc tam ostal, ugodno. Okrajno sodiš=e v Velikovcu, ki jc glede Po ofenzivi pa ni bil ve= v jugoslovanski službi osebja doživelo najbolj korenite spremembe, jc sodnik Alojzij Ehrlich iz. Dohrle vasi, vendar v gradivu ni natan=nih podatkov, zakaj.2X Pa= paje po plebiscitu služboval v Železni Kapli kol 20 Lojze Ude, Boj za severno mejo 1918/1919, Maribor, 1977, o slovenskih cnolah in njihovih preimenovanjih - Jane/. 1. Švajnccr, Slovenska vojska 1918-1919, Ljubljana, 1990. 25 Prcds 33/2/19. Železna Kapla, šk. 71, lond Okrožno sodiš=e 21 Lojze Ude. cit., Viklor Andrcjka, Razvoj vojaštva in vojaški Maribor. dogodki «HI prevrata do danes, Zbornik Slovenci v desetletju... ' Prcds 646/26/19. dosje Spisi o evakuaciji koroškoh sodiš=, šk. Lovro Bogataj, cit. 15, fond Okrožno sodiš=e Maribor. 23 Prcds 1/3/19, Velikovcc, šk. 715, fond Okrožno sodiš=e 27 Prcds 237/26/19. Železna Kapla, šk. 14, fond Okrožno sodiš=e Maribor. Maribor. 24 Vr VIII 134/19. šk. 60, fond Okrožno sodiš=e Maribor. 28 Prcds 646/26/19, šk. 15. cit. ARHIVI XIX 1•% .Sklepe medzavezniške komisije sla jugoslovan- svojem poslovanju imela opraviti ludi sodiš=a. skim organom plebiscitnega ozemlja lahko Odpravljeno je bilo državno nadzorstvo nad ve- sporo=ala neposredno in tako zaobšla ustaljeno leposestvi in velikimi obrati, ki so bili praviloma komuniciranje med nadrejenimi in podrejenimi v nemški lasti. Tako na Koroškem ni bilo oblastvi.39 mogo=e izvajati zakona z. dne 25. 2. 1919, s ka- Sklepe medzavezniške komisije sta jugoslovan- svojem poslovanju imela opravili tudi sodiš=a. skim organom plebiscitnega ozemlja lahko Odpravljeno je bilo državno nadzorstvo nad vc- sporo=ala neposredno in tako zaobšla ustaljeno leposestvi in velikimi obrati, ki so bili praviloma komuniciranje med nadrejenimi in podrejenimi v nemški lasti. Tako na Koroškem ni bilo oblastvi.39 mogo=e izvajati zakona z. dne 25. 2. 1919, s ka- 45 1'reds 345/3/20, zadeve prehoda. Okrajno sodiš=e Pliberk. IV, šk. I, zbirka Koroški plebiscit. 52 Uradni lisi Deželne vlade /a Slovenijo, šl. XCII, 14. 5. 1919. 4f' Uradni lisi Narodne vlade SUS ŠI. 2. 53 I/. Vr X 227/21, šk. 70, fond Okrožno sodiš=e Maribor. 47 Uradni lisi Narodne vlade SHS šl. 9/18. 54 I/. Vr X 294/21, šk. 71, fond Okrožno sodiš=e Maribor, 48 Uradni lisi Narodne vlade SMS XXIII, 17. 12. 1918. 55 Uradni lisi Deželne vlade za Slovenijo, šl. 154. I. 10. 1920. 49 Uradni lisi Narodne vlade SHS šl. 1-4/1 S. 5 Deželni zakonik za kronovino štajersko, XIX/50. 50 Uradni lisi Deželne vlade /a Slovenijo šl. XCI1I, 2X. 5. 1919. 57 Predi 309/13/19 - Železna Kapla, šk. 702, dond Okrožno 51 Uradni lisi Deželne vlade /a Slovenijo, šl. XCVII, 24. 5. 1919. sodiš=e Maribor. 32 P'avni zastopniki pa ne ve=. Ko je poslalo smeli odpeljali s plebiscitnega ozemlja. Po pri- Okrožno sodiš=e v Mariboru pristojno tudi za javi kaznivega dejanja so okrajna sodiš=a na- okrajna sodiš=a na v/hodnem Koroškem, so po- daljevala postopek po odredbi Državnega pravd- stale sestavni del njegovega poslovanja ludi "ko- nišiva v Mariboru. Nedokon=ane zadeve, ki jih roške zadeve" v listih zadevah, za katere jc pri- po plebiscitu dokon=ati ludi ni bilo mogo=e, je sojno okrožno sodiš=e. Spisi, ki se nanašajo na državno pravdništvo ustavilo 31. januarja 1921, Koroško, so vklju=eni med ostale spise V skladu okrožno sodiš=e jih jc uvrstilo med kazenske S sodnim poslovnikom, tako kol so prihajale na zadeve lela 1921, oddelek X in IX, spise so sodiš=e. Tako najdemo med kazenskimi spisi Vr pustili lakšne, kot so bili, preko slarc oznake Z so ludi primere s koroškega, medtem pa se v letu napisali oznako Vr. 1920 že po/na vpliv odlo=b Medzavezniške ple- biscitne komisije. Koroška problematika je pri- II.5. VOJAŠKE ZADEVE sotna v predsredstvenih spisih, odvisno od lega, kaj se je na Koroškem dogajalo, malo primerov s Leta 1921 so del kazenskih spisov predala Koroške je med pravdnimi spisi. V kazenskih civilnim sodiš=em ludi vojaška sodiš=a. Ta zadevah za leto I•19 jc postopek obi=ajen; predaja se jc izvršila 28. 9. 1920, ker so bila orožniška ali kakšna druga prijava okrajnemu vojaška sodiš=a pri odpuš=enih vojakih pristojna •sodiš=u. Državno pravdnišlvo v Mariboru odredi le glede kršenja vojaških službenih dolžnosti v uvodne preiskave, prva zaslišanja opravi okrajno =asu vojaške službe, na pa za civilne prcgrc.škc v sodiš=e, sledi preiskovalni zapor in postopek v =asu vojaš=ine, =e so jih že odpustili iz vojske. Mariboru, obtožnica, razprava in sodba. Koroške Državno pravdništvo v Mariboru jc te zadeve kazenske zadeve pri odlaganju in oblikovanju prekinilo 14. 1. 1921, v kolikor se ni odlo=ilo za spisov nimajo kakšnega posebnega položaja, so kazensko postopanje. V zadevah, kjer jc bil po- kazenske zadeve kol vse druge. Po prihodu Med- stopek proli vojakom ustavljen, se jc to zgodilo Zayezniske plebiscitne komisije ni ve= preisko- zalo, ker so se vrnili v civilno življenje. Okrožno valnega zapora in zaslišanj v Mariboru, ker sodiš=e v Mariboru jc spise uvrstilo med Preiskovancev oziroma osumljencev ne smejo kazenske spise Vr, oddelek X, pri ve=ini jc v Vcc odpeljati s plebiscitnega ozemlja. resnici prekinjeno postopanje s strani državnega pravdnika. Kazniva dejanja vojakov so se gA, GRADIVO OKRAJNIH SODIŠ<, KI JE zgodila na ozemlju, ki jc bilo pod jugoslovansko 1 KISLO Z USLUŽBENCI S KOROŠKE upravo leta 1919 in 1920. V razpravo so vklju=eni le spisi, ki obravnavajo dejanja, ki so . O gradivu koroških sodiš= zvemo mimogrede se zgodila na Koroškem. Ti kazenski spisi so ['• poro=ila Okrožnega sodiš=a v Mariboru Viš- dobrodošel vir zaradi siceršnje nedostopnosti vo- jemu deženemu sodiš=u v Ljubljani/'' kam so šli jaških virov, vendar pa nam ne morejo dati uslužbenci iz. Koroške. Med drugim se navaja, da celovite podobe obnašanja vojakov do civilnega I !h'is! Ivan Humar, ki je prišel iz Velikovca po prebivalstva na Koroškem in drugih dejanj, ker Plebiscitu, ureja predsedstvenc spise Okrajnega jc Okrožno sodiš=e v Mariboru prejelo le spise o sodiš=a v Velikovcu na Okrožnem sodiš=u Mari- vojakih, pristojnih na Štajerskem, in nekaj redkih er, da se pa sklepali, da ludi predsedstvenc spi- primerov iz drugih slovenskih pokrajin. O ob- se drugih koroških okrajnih sodiš=, ki so jih dobju neposredno pred plebiscitom nam tO gra- uvrsiih med predsedslvcnc spise Okrožnega divo ne more dati informacij, ker jc vojska zapu- s°diš=a Maribor, in so v PAM tudi popisani. stila plebiscitno ozemlje na zahtevo Medzave- vedno s prislavkom, za kalero okrajno sodiš=e zniške plebiscitne komisije. •. Boji leta 1919 in prehod sodiš= iz enih rok v "»•ige( Mi,, . se...... vidi tudi v spisih,' v spremembi..... jezika, 116 ARHIVSKO GRADIVO V ZBIRKI zaporedne številke pa gredo naprej, ker le gre še KOROŠKI PLEBISCIT vedno za enak na=in poslovanja. Do ponovne Jugoslovanske osvojitve niso vsa sodiš=a ":,; Zbirka Koroški plebiscit obsega 3 arhivske škatle, najve= pa jc propagandnega gradiva iz '"enjala nemškega žiga in nemškega imena predplebiseitnega obdobja, tako jugoslovanskega im/!1 ,sodi§ea. Tak primer jc Železna Kapla. "na slovenski žig šele od 7. 6. 1919. kot avstrijskega. Med gradivom je najve= letakov, potem so razli=ni plakati, razglednice, nalepke. Našteto gradivo jc urejeno, popisano ter H-4. USTAVLJENE KAZENSKE ZADEVE LE- 64 TAI • Kni192 objavljeno. Med neobjavljenim gradivom so še nepopolni koroški =asopisi. Gradivo, ki se nanaša Poseben sklop kazenskih zadev predstavlajo na akcijo Pranja Malgaja v Mežiški dolini, je bilo /brano'ali je nastalo ob 20-letnici jugoslovanske » ' ./a katere je sicer pristojno okrožno sodiš=e, Jln države, pri =emer se jc angažiral Andrej Osct, rJ° P° Prihodu plebiscitne komisije morala sevati okrajna sodiš=a, ker osumljencev niso M Zbirka Koroški plebiscit - nalepke, razglednice, plakali, letaki, 63 Katalogi IV, PAM. 1990. Prede. 1204/4/20, Sle .715. 34 ZUSAMMENFASSUNG DIE KÄRNTNER VOLKSABSTIMMUNG 1920 IN DEN UNTERLAGEN DES BEZIRKSGERICHTS MARIBOR Der Beitrag setzt sich mit der Lage der Gerichte und mit der Vollstreckung der Gcrichtsgcwalt in jenem 'Teil Kärntens auseinander, der in der Zeit vom Zerfall Öster- reich-Ungarns bis zur Volksabstimmung unter jugosla- wischer Verwaltung stand. Er stützt sich vor allem auf das Material aus dem Fond des Bezirksgerichts Maribor, dem die Krcisgcrichtc Ostkarntcns unterstellt waren, sowie auf die Sammlung Die Kammer Volksabstimmung (Koroški plebiscit) des Rcgionalarchivs Maribor (Pokrajinski arhiv Maribor). ARHIVI XIX 19% JELKA MELIK Današnji =as na Slovenskem zaznamujeta že- lo, na=elo uslnosti, javnosti, svobodne presoje lja in potreba po ponovnem vklju=evanju v kul- dokazov, na=elo iskanja materialne resnice. Ta turo Zahodne Evrope na vseh podro=jih =love- postopnik jc koreninil na eni sirani v francoskem kovega udejstvovanja. To velja tudi za pravo, kazenskem postopniku, sprejetim leta 1808 in na sistem pravil, ki urejajo sožitje ljudi v neki drugi sirani v avstrijskem inkvizilorncm kazen- družbi, in še prav posebej za ka/.ensko pravo, ki skem postopniku iz leta 1803. Omenjeni fran- predstavlja v nekem smislu jedro celotnega pra- coski zakon o kazenskem procesnem pravu jc va. Pogoj /a razumevanje in ocenitev sedanjega nosil v sebi poleg starega francoskega predvsem stanja ter na=rtovanja v prihodnosti je pozna- prvine angleškega kazenskega procesnega prava. vanje preteklosti, predvsem temeljnih dejavni- Avstrijski kazenski proces iz leta 1803 pa jc bil kov, ki so na razvoj vplivali. Arhivi kot velike potomec nemškega inkvizilornega kazenskega shrambe spomina morajo odbrati in ohraniti tiste postopkovnega prava, ki jc bil zopet naslednik dokumente, ki bodo pri poznavanju podrobnih starega germanskega plemenskega prava in spre- zgodovinskih dejstev kar najbolj koristili in bodo jema, na rimskem ter kanonskem pravu temelje- v kar najve=ji meri predstavili resnico. =ega prava italijanskih mest 15. in 16. stoletja. Zelo pomemben v razvoju kazenskega prava Tako je torej kazenski postopek iz. leta 1929 no- jc =as pred drugo svetovno vojno. Ta doba sil v sebi dosežke avstrijskega, nemškega, an- Predstavlja zaklju=ek dolgega razdobja, v kate- gleškega, francoskega, italijanskega, kanonskega rcrn je na .Slovenskem veljalo kazensko pravo, ki in rimskega prava. Jc bilo, vsaj po zasnovi in vodilnih na=elih, Poglejmo, kako je v grobem potekal razvoj enako kazenskemu pravu najrazvitejših in pravno dolo=b in na=el kazenskega postopka. Rimsko najbolj urejenih držav. Leta 1994 smo v Arhivih1 pravo jc v dobi republike poznalo kazenski po- v kratkem podali sliko kazenskega materialnega stopek, ki se jc za=el izklju=no le na zahtevo Prava, sestave pravnih pravil, s kalerimi so dolo- upravi=enega tožilca. V postopku, posnetem po cena kazniva dejanja, kazni in drugi ukrepi za civilnem pravdnem postopku, sta nastopala kot storilce kaznivih dejanj ter pogoji za njihovo stranki tožilec na eni strani in obdolženec na dru- Uporabo. Kazensko materialno pravo jc le del gi, sodiš=e jc opravljalo le nalogo sojenja. Katere bazenskega prava neke države. Pravni predpisi dokaze jc bilo potrebno zbrali za obsodbo, pravi- Omogo=ajo, da se to pravo izvaja, da stopi v živ- loma ni bilo dolo=eno, lem ve= je bilo sodnikom yenje, da se uporabi v stvarnih (konkretnih) pri- prepuš=eno, da o dokazni mo=i zbranih dokazov merih. Kadar je bilo neko kaznivo dejanje sto- odlo=ajo po svobodnem preudarku. V kasnejši rjeno, pa sestavljajo kazensko procesno ali po- dobi, v dobi cesarstva, so se že pojavili zametki stopkovno pravo. To pravo jc vsebovano pred- ustanov, katerih razvoj in izroditev bomo sprem- vsem v zakonu o kazenskem postopku, delno pa ljali skozi stoletja: potrebnost soglasne izpovedi « v uslavi, zakonih, ki dolo=ajo sestavo in dc- dveh neopore=nih pri=, da se neko dejstvo smatra 'ovanjc organov, ki v kazenskem postopku nasto- za dokazano; dopuš=anje torture za pridobitev priznanja; tajnost postopka; pravno sredstvo pri- pajo, 1er v meddržavnih pogodbah. ziv. Pojavi se tudi naziranjc, da kaznivo dejanje V zadnjih desetih letih kraljevine Jugoslavije, ne oškoduje le privatnih, temve= tudi družbene, Od leta 1930 naprej, je na Slovenskem veljal Za- javne dobrine, kar se je odrazilo v spremenjenem kon o sodnem kazenskem postopku z dne 16. 'coruarja 1929. Zakon je bil izdelan na podlagi položaju sodnika, ki mora kot organ oblasti zastopati javno korist, =e lega ne storijo stranke. "rvasko-slavonskcga kazenskega postopnika iz Na temelju rimskega in kanonskega kazen- lcUl 1X7.5 in je bil zelo veren posnetek avstrij- 2 skega prava sta glosatorska in postglosatorska skega Kazenskopravdncga reda iz. leta 1873. Lc- Ul Je nastal s predelavo avstrijskega kazenskega šola ki sta delovali na prvi pravni fakulteti v Ev- ropi'od konca 11. do srede 15. stoletja. Ustvarili Procesnega zakona iz leta 18.50, ki je že vpeljal sta ka/.ensko procesno pravo, ki so ga uporabljala nekatera še danes v Zahodni in osrednji Evropi Vc| italijanska svetna sodiš=a. Tako so se dolo=ene javna na=ela, kol akuzatorno ali obtožno na=e- ustanove rimskega kol kanonskega prava, ki ga je ustvarila cerkev, izvršujo= kazensko oblasl na podlagi rimskega prava od 10. stoletja dalje, raz- Jelka Mclik. Ka/cnsko materialno prav» na Slovenskem 1930- l9 vijale naprej v praksi teh sodiš=. Ze omenjenim 4l, Arhivi XVII/I994, str. 43-45. ustanovam rimskega prava, ki so krepko zazna- Zgodovinski oris jc sestavljen predvsem p»: Nikola Ogorelica, K'i/ncno procesualno pravo. Zagreb 1X99, str 3-73 in Vla- movale kazenski postopek dolgih stoletij, se jc dimir Mayer. Kazneno postupovno pravo. Zagreb 1943. 36 M IROSI A V STIPLOVŠEK Okrepitev državne ob=e uprave po uvedbi razdelitvi Kraljevine Jugoslavije na nove uprav- kraljeve diktature in neuspešna prizadevanja ne enote - banovine in o banski upravi, hkrati z za uveljavitev ustavnih dolo=il o samoupravi ukinitvijo zakona o oblastni in sreski samo- upravi, je že leta 1929 dolo=il pristojnosti in Uvedba kraljeve diktature 6. januarja 1929 Z organiziranost ob=ih oblastev prve (okrajne) in razveljavitvijo vidovdanske ustave, razpustom druge (banovinske) stopnje za vsa trideseta leta. Parlamenta in tudi politi=nih strank, z razrešitvijo V Sloveniji je bila združitev skoraj celotne Vseh izvoljenih samoupravnih organov, osredoto- ljubljanske in mariborske oblasti v Dravsko ba- =enjem tudi vse zakonodajne oblasti v kraljevih novino sprejeta z zadovoljstvom, razo=aranje pa rokah in s številnimi omejitvami demokrati=nih je pomenila ukinitev oblastnih samouprav, ki so svoboš=in je bila velika prelomnica za vse Stop- omogo=ale v dveh letih pred uvedbo diktature nje oblasti oziroma za celotni državnopravni raz- vendarle uveljavljanje nekaterih vidikov avtono- •°• prve Jugoslavije. Kralj Aleksander je bil nato mije. Nezadovoljstvo je povzro=ilo tudi razpust v/ notranjepoliti=nih razlogov in zaradi medna- izvoljenih ob=inskih samoupravnih organov. rodnega pritiska prisiljen 3. septembra 1931 iz- Oktroirana ustava je nato sicer dolo=ala ponovno dali ustavo, ki je temeljila na nacionalnem uvedbo samouprav na ravni banovin, toda kljub unitarizmu in državnem centralizmu, in z njo je prizadevanjem avtonomisti=no-federalisti=nih sil Ponovno uvedel parlamentarizem. Toda ta je bil nobena vlada ni izdelala predloga izvedbene n()|J navidezen kot dejanski, monarh pa je z zakonodaje za delovanje izvoljenih samouprav- l i (-'ran° uslavo š° razširil svoja polnomo=ja, nih organov in s tem za zmanjšanje pristojnosti kakršna mu je dala vidovdanska ustava za kraljeve banske uprave, ki so se leta 1929 raz- dvajseta leta. Tako je nova ustava bolj prikrila širile tudi na upravljanje oziroma izvajanje K°t spremenila vladarjevo absolutno oblast, samoupravnih ustanov in zadev. uveljavljeno s šestojanuarsko diktaturo, že "po Tako je ostal edino mesto za prakti=no ude- nastanku, vsebini in obliki" pa "je manj od janjanje avtonomisli=nih teženj banski svet Drav- v'dovdanske ustave ustrezala na=elom meš=an- ske banovine, kajti v formalnopravnem pogledu ih6 demokracije."1 V veljavi so ostale tudi vse je ves =as svojega delovanja (1931-1941) ostal le C|iieljne omejitve državljanskih svoboš=in in banov posvetovalni organ. Na ve=jo uspešnost pravic iz. za=etka kraljeve diktature, tako da vsi- njegovih prizadevanj za reševanje pere=ih social- Jjena ustava ni pomenila obnovitve ustavno- noekonomskih in kulturnoprosvclnih zadev, po- pravne ureditve, kakršno je uveljavila prva membnih za razvoj in napredek Slovenije, sta jugoslovanska ustava. Ne glede na tak zna=aj pa sicer ugodno vplivala konce gospodarske krize in Je druga jugoslovanska ustava pomenila konec sprememba vladnega režima sredi tridesetih let, skrite kraljeve diktature. toda odlo=anje o predlogih, ki jih je oblikoval Iz razprave o državnih ureditvah v =asu DrŽa- banski svet na svojih zasedanjih, je bilo v pri- ve_ Slovencev, Hrvatov in Srbov in Kraljevine stojnosti banske uprave in osrednje vlade, usoda aroov, Hrvatov in Slovencev2 se vidi, daje glede njegovih zakonodajnih pobud pa je bila odvisna jo'0/.aja Slovenije v novem državnem okviru od Narodnega predstavništva. Tako kljub ve=ji s cilc aktivnosti v drugi polovici tridesetih let banski iin.' ' Stopnje avtonomnosti oziroma samo- Prave kot tudi oblik in pristojnosti državne ob=e svet Dravske banovine zaradi omejenih zakon- skih pristojnosti ni mogel uveljaviti takšne vloge, ni ? uC priSI() d() nckaJ pomembnih sprememb, za "dobje od le,;, 1929 do aprilske vojne 1941 pa kot so jih imela samoupravna telesa ljubljanske J zna=ilno, da slovensko avtonomisti=no gibanje in mariborske oblasti. Mo=no, po idejnopoliti=ni uspelo za jugoslovanski del slovenskega usmeritvi zelo raznoliko, slovensko avtonomisti- -einl|a priboriti revizije togih centralisti=nih =no gibanje po ustanovitvi široko samoupravne ,cmcl cv Banovine "Hrvaške avgusta 1939, torej po de- bais AI J za njegovo upravljanje, ki jih je lck sa janski delni reviziji oktroirane ustave, ni uspelo dih , nder uveljavil že v prvem letu svoje 'ature. Z zakoni o notranji upravi, o nazivu in "izbojevati tudi banovine Slovenije, kar je bil hud udarce zlasti za bivšo Slovensko ljudsko stranko (SI S) ki je bila kot sestavni del Jugoslovanske **rgij Vilfan, Uvod v pravno zgodovino, Ljubljana 1991. sir. radîkalnc zajednice (JRZ) v osrednji vladi od leta I ¿IS. 1935, od tedaj pa je imela tudi vse oblastne "»slav Sliplovšck. Državne ureditve na jugoslovanskem položaje v Sloveniji. "'<-"»"> Slovenije 1918-1929, Arhivi XVIII - 1995, ŠI. 1-2, sir. V tridesetih letih pa je bilo celovito zakonsko I•-2•. 40 11 Kra|j jc ¡zvedel delno racionalizacijo na najvišji upravni n rudarstvo, za trgovino in industrijo, za stopnji. Štiri ministrstva je ukinil in zadeve s podro=ja agrarne reforme dodelil ministrstvu za kmetijstvo, verske zadeve ministrstvu za pravosodje, vodenje pošte in telegrafa mini- rilv ' 'am. ši. 5. 17. I. 1929. zakoni šl. 14. 15 in 16. strstvu za gradbe, zadeve socialne politike in zdravstva pa jc Vladimir Golia. Slovensko pravosodje ob 20 lelniei Jugosla- zdruz.il v eno ministrstvo. ve. -Spominski zbornik Slovenije, cil. izd., sir. 139. 12 UL ljubljanske in mariborske oblasti, šl. 38. 11. 4. 1929. zakon Ul- ljubljanske m mariborske oblasli, š!. 14. 9. 2. 1929, zakon šl. 140. io ft. 53. c p 13 |.rav tam. št. 50. 13.5.1929. uredba št. 205. '" '«jevec, Jugoslavija. Nastanek, ra/voj in razpad Kara- 14 Prav lam. št. 52. IH. 5. 1929. zakon šl. 214. "JOrdjevi7eve in Titove Jugoslavije. Koper 1995, sir. 58-60. 40 sodiš=a za zaš=ito države pri kasacijskem sodiš=u socialno politiko in zdravstvo" so imela vsako v Beogradu skrajno omejil demokrati=ne svo- za svoje delovno podro=je pristojnosti glede boš=ine, ki so veljale po vidovdanski ustavi, ta- organizacije državnih oblastev, vrhovnega vod- koj pa se je lotil spreminjanja zakonodaje o stva državne uprave in vrhovnega nadzora nad upravnih oblasteh. S spremembami in dopolnit- vsemi upravnimi organi ter pripravljanja zakon- vami zakonov o državnem svetu in upravnih skih predlogov. Zakon je tudi dolo=il zadeve in sodiš=ih ter glavni kontroli iz leta 1922 in z no- ustanove, ki so spadale v pristojnost posameznih vim zakonom o sodnikih rednih sodiš= je vladar ministrstev in predsedništva ministrskega sveta. posebej uveljavil svoje pristojnosti pri postavitvi Ta je na sejah, ki jih je vodil njegov predsednik, najpomembnejših upravnih uradnikov 1er sodni- lahko pa tudi kralj, razpravljal le o pomemb- kov sreskih, okrožnih ali trgovskih sodiš=, apela- nejših zadevah, ni pa izdajal nobenih admini- cijskih sodiš= in kasacijskega sodiš=a,7 pri =emer strativnih aktov. Vsak minister je bil samostojni naj poudarimo, da je kralj kmalu po uvedbi predstojnik svojega resorja. skupaj s predsedni- diktature izdal še ve= zakonov za izena=enje za- kom ministrskega sveta pa tudi sopodpisnik konodaje na podro=ju pravosodja.14 zakonov, ki jih je izdal kralj z njegovega pod- Med številnimi novimi zakoni v prvem me- ro=ja. V zakonu je bila znova poudarjena odgo- secu diktature naj omenimo še Zakon o vrhov- vornost ministrov kralju, ki jih je imel pravico nem zakonodajnem svetu z. dne 31. januarja 1929 zaradi kršenja zakonov ali povzro=itvi škode kot posvetovalnemu organu predsednika ministr- obtožili pri državnem sodiš=u.12 Predsednik mi- skega sveta z nalogo, da oceni predloge vseh za- nistrskega sveta je nato z. uredbo 19. aprila 1929 konov, uredb in pravilnikov posameznih mini- razdelil posamezna ministrstva na tri do deset strstev. medtem ko sta upravni oddelek (III) in oddelek Oblikovanje Dravske banovine in kraljevske za samouprave (IV) opravljala tudi nad/orne, banske uprave usklajevalnc, eviden=ne in druge naloge za ob- lasti ob=e uprave in samouprave na prvi in drugi Z izdajo "Zakona o nazivu in razdelitvi kra- stopnji ter reševala pritožbe zoper upravne akte ljevine na upravna obmo=ja" z dne 3. oktobra" velikih županov, medtem ko je minister za no- in "Zakona o banski upravi" z dne 7. novembra tranje zadeve lahko za izvajanje vrhovnega nad- I929lx je kralj Aleksander razblinil pri=akovanja zorstva nad poslovanjem vseh nižjih oblastev vseh tistih, ki so naivno pri=akovali, da je dolo=il tudi uslužbenee generalnega inšpektorata njegova diktatura le kratkotrajni prehod k novi notranje uprave. Zakon glede organiziranosti in ustavni ureditvi. Zakon o preimenovanju države pristojnosti velikih županov ni uveljavil novosti, v Kraljevino Jugoslavijo in o njeni razdelitvi na poudaril pa je ludi nalogo velikih županov, da banovine ocenjujejo kot "najpomembnejše in spremljajo gospodarsko, soeialno in kulturno kulminantno dejanje diktature", ker je z novim življenje v svojih oblasteh ter o tej problematiki nazivom države ter razbitjem nacionalnih oziro- tako kot o stanju javne varnosti pošiljajo poro=ila ma zgodovinskih enot in prekinitvijo kontinuitete in predloge ministrstvu za notranje zadeve, dobili njihovih imen kralj okrepil svojo temeljno idejo pa so tudi naredbodajne pravice za svoje delovno o nacionalni in upravni enotnosti države. Ime podro=je. Pomembna pa je bila razširitev pri- Jugoslavija je oh popolni prepovedi vseh nacio- stojnosti prvostopenjskih oblasti, ki so jih vodili nalnih institucionalnih simbolov dotedanjega sreski na=elniki (dotlej sreski poglavarji). Ti so zgodovinskega razvoja in državnega prava po- kot predstavniki vlade V sre/.ih dobili zlasti na- menilo opustitev kompromisnega nacionalnega logo "stalno vzdrževati zvezo s prebivalstvom in unitarizma in njegovo zamenjavo z integralnim tako spoznavati njegove potrebe in želje 1er pod- jugoslovanstvom. Ukinitev razdelitve države na pirati njegove opravi=ene koristi v gospodarski, 33 oblasti in oblikovanje devetih banovin, ime- socialni in kulturni stroki z ustreznimi predlogi novanih po rekah z. izjemo Primorske, ter Beo- in pobudami na pristojnih mestih." Tudi sreski grada z okolico kot desete upravne enote, je na=elniki so imeli naredbodajne pravice za izva- diktatorski režim utemeljeval z neu=inkovitostjo janje svojih pristojnosti, dobiti pa so morali pred- dotedanje velike administrativne razcepljenosti hodno soglasje velikega župana. Še nadalje so ter z ekonomsko in prometno zaokroženostjo in opravljale pristojnosti prvostopenjske oblasti tudi povezanostjo novih najve=jih upravnih obmo=ij, statutarne mestne ob=ine z novim imenom urada dejansko pa je bila bistvo te politike še ve=ja mestno na=elstvo na =elu z mestnim na=elnikom, centralizacija oblasti. Ustanovljene so bile na- prav tako pa so tudi po novem zakonu izvajale slednje banovine: Dravska s sedežem v Ljub- prenesene zadeve ob=e uprave tudi ob=ine po ljani, Savska (Zagreb), Vrbaska (Banja Luka), navodilih in pod nadzorstvom sreskih na=elslev. Primorska (Split), Drinska (Sarajevo), Zelska Ta zakon je tudi podrobno dolo=al organiziranost (Cetinje), Donavska (Novi Sad), Moravska (Niš), in pristojnosti krajevnih policijskih oblastev.15 Vardarska (Skopje). Medtem ko so skoraj vse V komentarju tega zakona je Dragotin Trste- banovine delile etni=na ozemlja in skupine, pa njak poudaril, da seje "z uzakonitvijo generalne sta bili izjemi delno Vardarska banovina, v pristojnosti" pri prvostopenjski upravni oblasti najve=ji meri pa Dravska banovina, v kateri je bil skušalo upravo približati prebivalstvu. S poudar- z izjemo Bele krajine združen ves jugoslovanski kom tudi nalog, pomembnih za splošni napredek del Slovenije.19 Zakon je namre= dolo=al, da ob- in razvoj oblasti in srezov na razli=nih podro=jih, sega Dravska banovina ozemlje od državne meje je bil notranji upravi odvzel "izklju=ni zna=aj proti Italiji, Avstriji in Madžarski do vzhodne policijskih oblastev v srbijanskem smislu" in ta oziroma južne meje srezov Lendava, Ljutomer, oblastva so dobila "zna=aj upravnih oblastev v Ptuj, Šmarje, Brežice, Krško, Novo mesto, Ko- srednjeevropskem smislu", kot pomembmo no- =evje in je bil vklju=en srez bor je lahko za zadeve iz. svoje pristojnosti izda- ster za notranje zadeve je lahko zaradi neizpol- jal krajevne uredbe, ki jih je moral, tako kot usta- njevanja dolžnosti razrešil predsednika mestne navljanje ob=inskih podjetij, odobriti ban. Sicer ob=ine in tudi celotni mestni svet, prav tako pa je pa so neposredni nadzor nad vsem delovanjem tudi on odlo=al o spremembah meja mesta s pri- ob=inskih organov opravljali sreski na=elniki, ki klju=evanjem posameznih delov vanj ali izlo=it- SO lahko prisostvovali sejam ob=inskih odborov, vijo iz. njega. Tako so bile tudi mestne ob=ine imeli pravico kadarkoli pregledati delovanje ob- vklju=ene v komasacijski proces, ki je sledil na- =inskih organov in =e SO ocenili, da SO njihovi vedenima ob=inskima zakonoma in je imel te- sklepi v nasprotju z. zakonodajo in pomenijo žiš=e zlasti na novi ureditvi podeželskih ob=in. prekora=itev delokroga ob=ine, so lahko pre- Zakon o ob=inah je dolo=il banu polletni rok pre=ili njihovo uveljavitev. Pritožbe na sklepe za pripravo predloga ministru za notranje zadeve prvega nadzornega organa je reševal ban, v kon- glede nove ureditve ob=in. Pripomnimo naj, da je =ni instanci pa upravno sodiš=e v Celju. Nad- prvo akcijo za komasacijo ob=in sprožil ministr- zorna oblast prve in druge stopnje je lahko od ski svet že leta 1930. od preloma 1932/33 pa so ob=inskih organov zahtevala tudi sprejetje lakih že vzporedno z obravnavo osnutka zakona o ob- ukrepov in sklepov, ki so bili ustrezni za celovito =inah, ki je sprva predvidel zanje najmanj 2000 in u=inkovito izvajanje njihovih samoupravnih prebivalcev, potekale pospešene priprave na ko- nalog. Ob=inski odbori so se v primeru neslr- masacijo preko banske uprave in sreskih na=el- injanja z zahtevami sreskega na=elnika in bana stev. Po sprejetju zakona so v zaprtih krogih za- lahko pritožili ministru za notranje zadeve, ki si =eli oblikovati komasacijske predloge, pri =emer je tudi zadržal odlo=ilne pravice pri komasaciji. so pomembno vlogo namenili zlasti mnenjem Ban je lahko tudi razrešil predsednika ob=ine in narodnega poslanca posameznega sreza 1er pred- odbornike, =e je ugotovil, da ne upravljajo v redu sednikov sreske organizacije JNS in pododbora svojih nalog. Poseben nadzor paje zakon dolo=al režimske Županske zveze. Sreski na=elniki so za ob=inske finan=ne zadeve. Ob=inske prora- lahko dajali vabljenim županom in posameznim =une, v katerih so bile do 200% doklade na ne- uglednim osebnostim le ustne informacije, pred- posredne državne davke, je lahko odobril ban, vsem pa so morali poudarjati, da bo nova do- nad to stopnjo pa le minister za finance. Ta in še lo=itev sedežev ob=in le za=asna.39 Namera, da bi druga dolo=ila o nadzoru so omogo=ala državnim na ta na=in ne razburili ob=anov pred volitvami, oblastem, da so u=inkovito nadzorovale in se ni posre=ila. To so pokazali številni izrazi ne- usmerjale delovanje ob=inskih organov na zadovoljstva z. uredbo o spojitvi ob=in v Dravski podro=ju samouprave in ob=e uprave. banovini, ki jo je na predlog bana objavil S. Za mesta Ljubljano, Maribor. Celje in Ptuj septembra 1933 minister za notranje zadeve.40 Ta dolo=ila obravnavanega zakona niso veljala. prva in najobsežnejša "avtoritativna preureditev Ve=je pristojnosti mestnih oblasti in posebnosti ob=in... je bila premalo pripravljena in je (bila) v njihove organiziranosti je dolo=al poseben Zakon marsi=em prenagljena."41 tudi zaradi pospešenih o mestnih ob=inah. Organa mestne ob=ine sta priprav na prve ob=inske volitve v tridesetih le- bila mestni svet, glede na število prebivalcev je tih. Napake je moral priznati tudi ban Dravske imel lahko od 27 do 72 =lanov, in predsednik banovine dr. Drago Maruši=. ki je zato sreske mestne ob=ine. Toda na javnih volitvah so na=elnike zadolžil, da z. "aktivnimi poborniki se- polnoletni meš=ani lahko izvolili le predsednika danjega politi=nega stanja v državi" temeljito in dve tretjini =lanov mestnega sveta, kajti eno prou=ijo novo razdelitev in razmejitev ob=in 1er tretjino jih je imenoval ban iz. vrst strokovnjakov njihove nazive in sedeže 1er o tem izdelajo pred- loge za spremembe v skladu z lokalnimi željami za komunalna vprašanja. Mestni svet je volil tudi 42 podpredsednika. Predsednik ob=ine je bil pred- in državnopoliti=nimi interesi. Rezultat teh stavnik mesta v vseh zadevah, izvršilni organ novih posvetov in predlogov sta bili dve uredbi mestnega sveta in šef mestne administracije, ministra za notranje zadeve z. dne 17. in 21. urad pa se je imenoval mestno na=elstvo. Iz marca 1934, s katerima je bila prva uredba o ko- masaciji ob=in v Dravski banovini delno spre- dolo=il o delokrogu mestnih ob=in se vidi. da so 43 v glavnem obdržale pristojnosti nekdanjih statu- menjena in dopolnjena. S temi tremi ministr- tarnih ob=in in so še naprej opravljale tudi naloge sreskih na=elstev. Glede na to je bil njihov 39 Jože Žonlar, n. d., ser. 212-213. 411 SL DB, St 73, 12. 9. 1933, uredba iL 469. neposredni nadzorni organ ban. Mesta so urejala 41 izvajanje svojih pristojnosti s statutom, uredbami Ob=ine dravske banovine v lelih 1933-1937. Pregled i/pre- in pravilniki. Ve=ino pravnih aktov mestnih ob- inenib. Izvršenih s komasacijo ob=in v letih 1933-1937. Ljub- ljana 1937. uvod, str. 1; i/, pregleda vseh krajevnih sprememb =in je potrjeval ban, v spornih primerih pa od- .se vidi. da je bilo V eno novo ob=ino združenih veliko Število lo=al Državni svet. potrjevanje mestnega statuta malih ob=in, V primeru ob=ine Apa=e npr. 14 dotedanjih malih in poslovnika pa je bilo v pristojnosti ministra za ob=in. Posamezne ob=ine v hribovskih predelih, ki so bile siecr notranje zadeve. Minister za finance je imel pra- po obsegu velike, pa ludi po novi uredilvi niso imele nili liso= vico presojati ustreznost mestnih pravnih aktov prebivalcev. glede finan=nih zadev pred njihovo odobritvijo 42 Jože Žonlar, n. d., sir. 214. ter dajati soglasje k mestnemu prora=unu. Mini- 43 SL DB, šl. 29. 11.4. 1934. šl. 235 in 236. 48 bili le na sejali banskega sveta, sicer se pa niso za izvedbo volitev in za za=etek njihovega delo- smeli vmešavati v delovanje banovinskih oblasti, vanja. Tako so nato ves =as deiovali le ime- niti vplivati na njihove odlo=itve, prav tako pa novani banski sveti in prav tako je vsa trideseta jim je bilo tudi prepovedano posredovanje pri lela veljal navedeni ministrski pravilnik za nji- njih. Banski svet seje na redno zasedanje sestajal hovo delovanje. le enkrat na leto ob prora=unski razpravi in je Iz razprav na vsakoletnih zasedanjih banskega smelo trajati najve= 15 dni, njegovi =lani pa so se sveta Dravske banovine se vidi, da z. njegovo ga morali obvezno udeleževati. Seje banskcga skromno vlogo celo banski svetniki iz vrst uni- sveta je vodil ban, ki je lahko tudi omejil pravico taristi=no-ccntralisti=ne režimske JNS niso bili banskih svetnikov do razprave. Ban pa je po zadovoljni in so zahtevali razširitev njegove pri- pooblastilu ministra za notranje zadeve lahko za stojnosti. Tako so uspeli na februarskem zase- reševanje posebnih, zlasti finan=nih zadev, danju leta 1933 izbojevati tudi pravico do na- skliceval banski svet tudi na izredna zasedanja, =elne razprave o prora=unu in do oblikovanja ki pa so smela trajati do pet dni. Te že tako posebnega finan=nega odbora za predhodno pro- skrajno omejene pristojnosti banskega sveta je ra=unsko razpravo, ob zavrnitvi federalisti=ne Petar Živkovi= pred njegovim prvim zasedanjem Slovenske deklaracije oziroma punktacij SLS pa s posebno okrožnico še omejil. Prepovedal mu je je razprava zašla tudi na politi=no podro=je. Ob predhodne na=elne razprave o prora=unu in odlo=ni odklonitvi avtonomne Slovenije so tudi dovolil razpravo le o posameznih prora=unskih režimski privrženci zahtevali =imhitrejšo izgrad- postavkah. Banski svet Dravske banovine se je njo banske uprave in banovinske samouprave na sestal na prvem zasedanju 20. januarja 1931 in s osnovi "najširše decentralizacije." Z izrednim tem je za=el delovati banov poglavitni zasedanjem septembra 1933 je banski svet s posvetovalni organ, ki je bilo edino mesto za sprejetjem uredbe o sestavi kandidatnih list in širše izražanje mnenj o nekaterih socialnoeko- volilnih odborov ter glasovalnem postopku pri nomskih in kullrnoprosvetnih zadevah, pomemb- volitvah ob=inskih odborov v Dravski banovini, nih za slovenski razvoj in napredek. V skladu z razširil svoje delovanje tudi na uredbodajno navodili so banski svetniki na prvem zasedanju podro=je. Hudo nezadovoljstvo zaradi odlaganja razpravljali o banovinskem prora=unu za leto zakona o banovinskih samoupravah in zaradi 1931/32 in sicer po postavkah za posamezne ohranjanja strogega centralizma je prišlo do izra- oddelke banske uprave oziroma podro=ja nji- za na rednem zasedanju leta 1935 v zahtevah, da hovega delovanja. Ob sklepu zasedanja njegovi se mora provizorij kon=ati, da je nujna uvedba predlogi tudi zaradi omejitve dohodkov ob širokih samouprav in razširitev pristojnosti bano- za=etku velike gospodarske krize niso mogli biti vin ter da mora poseben stalni odbor banovinske nato ustrezno upoštevani v banovinskem pro- samouprave dobili odlo=ilno vlogo tudi pri se- ra=unu, je predstvanik banskih svetnikov sicer stavljanju banovinskega prora=una in pri nadzoru izrazij zadovoljstvo, da so se zastopniki Kranj- nad njegovim izvajanjem, vse to ob poudarku, da ske, Štajerske in Prckmurja prvi= zbrali skupaj, se gospodarska politika Slovenije lahko uresni- toda poudaril je tudi željo, da bi se decen- =uje samo v Ljubljani. tralizacija uprave izvedla v =imve=ji meri.51 S tem je bila sklenjena prva faza prizadevanj Oktroirana ustava je nato z dolo=ili o uvedbi za razširitev pristojnosti banskcga sveta oziroma samouprave na banovinski ravni ustvarila upa- banovin, ki so jih vodili privrženci JNS, na=elno nje, da se bodo obnovile razmere iz obdobja naklonjeni le široki upravni decentralizaciji, ne uspešnega delovanja oblastnih samouprav na pa tudi pravi zakonodajni in izvršilni avtonomiji Slovenskem. Ustava je sicer pristojnosti izvolje- slovenske banovine, za katero se je zavzemala nega banovinskega sveta in banovinskega odbora tedaj opozicijska, formalno prepovedana SLS. kot njegovega izvršilnega organa v primerjavi z Potem ko je ta stranka leta 1935 kol sestavni del oblastnimi samoupravnimi organi nekoliko zoži- nove režimske stranke JRZ s Koroš=cvo razrešit- la, zlasti s predhodno odobritvijo Državnega sve- vijo ve=ine dotedanjih banskih svetnikov in ta za vse njegove uredbe, toda v primerjavi z imenovanjem absolutne ve=ine =lanov banskega Danskimi sveti bi pomenil za=etek delovanja ba- sveta iz njenih vrst, prevzela odlo=ilno vlogo v novinske samouprave velik napredek." Toda njem, se je za=elo tudi novo obdobje v priza- kljub obljubam nekaterih vlad vse do leta 1941 devanjih za dejansko uvedbo gospodarske, finan- nobena ni predložila Narodnemu predstavništvu =ne, socialne in kulturne avtonomije Dravske predloga zakona o organizaciji in pristojnostih banovine, ve=krat tudi z oznako slovenska ba- banovinskih samoupravnih teles, ki bi bil pogoj novina. Te zahteve so banski svetniki postavljali na vsakem zasedanju, vrhunec paje bilo sprejetje resolucije o banovini Sloveniji na februarskem 51 Gradivo o prvem zasedanju banskega svela od 20. do 29. I. zasedanju banskcga sveta leta 1940, ko so pou- 1931 je v fondu Hanskcga sveta Dravske banovine (HS) v fast. darili, da zahtevajo za bodo=i izvoljeni bano- I v Arhivu Republike .Slovenije (AS). vinski zbor tudi zakonodajne pristojnosti in pra- 52 Dr Marko Natla=en, Banovinske samouprave v okviru ustave vico odlo=anja o celotnem banovinskem pro- IHI 3 septembra 1931. Spominski zbornik Slovenije, cit. i/d., ra=unu. Medtem pa je banski svet v svoji str. 129-134. 50 SUMMARY newed parliamentary system was more of a sham than a democracy and the constitutional decrees on autonomy of TIH- ADMINISTRATIVI- DIVISIONS IN Till- SLOVI-NI- the banovinas were never implemented. Throughout the PART OF YUGOSLAVIA BETWEEN 1929 AND 1941 period 1931-1941. the Ban's Council of the Dravska Banovina remained only an advisory office of Ihc ban. Already in the first year of his dictatorship in 1929. king However, despite the restrictions imposed upon il by the Alexander changed ihc name of his country into ihc King- legislature, it slrivcd to extend its powers. Particularly in the dom of Yugoslavia and imposed a division of Ihc Yugoslav second half of ihc 1930s it contributed to the economic, Icrrilory inlo new adminislralivc units, called hanovinas. by social and cultural development of Slovenia. Despite the means of new laws on internal administration. With the laws strong autonomiste and federalists movement, the Slo- on Ihc administrative authority of the bans (ban - a governor venes failed lo gain their own "Banovina Slovenia" and the of Ihc banovina) administration, the king also defined the wide legislative and executive powers ihcy had repeatedly organisation and jurisdiction of the first level (local) and the requcslcd. even al Ihc end of the thirties. With (he laws on second level (banovina) authorities for Ihc entire 1930s. The municipalities passed in 1933/34. Ihc powers of rural and merging of the authorities of Ljubljana and Maribor under urban municipalities were cslablishcd in Ihc fields of auton- the jurisdiction of the Dravska Banovina was well received omy and general administration. These laws were also the in Slovenia. However, the Slovenes were disappointed by basis for Ihc radical merging of individual properties within Ihc abolishment of their autonomy. 'Hie constitution im- the municipalities in Slovenia which occurred during this posed by the king in 1931 (known as Ihc September Consti- time. Thus all levels of authority underwent considerable tution), ended Ihc period of open dictatorship, but the re- changes in Slovenia in the period between 1929 and 1941. "•-} "JR3 '-•• • /iviiftnirf.-l.u.w,,;••'.». nwófi- ••^•••. ••••• •• .III. • .'-WOt. *rt„ d it» ..Tfid •" V ri i:i.:»ir,i..V'i Tljii•. '•¡••.•• *m •.1••»•••|?<1 •.« Vtini un.i.t.liUMnlrnu-^.j,, ll'.i.WM^.I^ln 1•:, ."•>•}-,<<•>•| (/•iir.iuDP.^iifnilHini» .•*•-1•••• (.'•l'i V HI ¡ubili Si t'iiiin" •• }ïi;rm - ìlityr 5\lll\níi.t¡t\i¡,ji •• *!.,|\ .-• -n.ihlj'iuu /-¿••\«••|•1•>..:!• •'1•|•||.•'•1>•••••}\|{•\1||.11* iiiXo'fiilf •••iiíifSrrJl'imniiliru OHiinï) ¿li •.• irnrtikCT.lifi1. ii ©• Zaradi vlage delno preperela slran plemiške diplome z naslikanim grbom in pe=atom, 1725 Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana Zbirka plemiških diplom, št. 77 52 GAŠPER ŠMID V =asu med obema svetovnima vojnama je opravljali inšpektorji, ki bi imeli isto stopnjo bilo za ozemlje nekdanje Jugoslavije izdelanih izobrazbe kot upravnik v Beogradu ali Zagrebu. ve= na=rtov Zakona o državnih arhivih, vendar Iz vsebine tega osnutka je razvidno, da bi bilo do sprejetja teh ni prišlo.1 Izjema je bil le Zakon teîko dose=i enotno poslovanje, ki bi ga pred- 0 arhivih ministrstva za zunanje posle in diplo- pisal skupni urad, saj so imeli obstoje=i arhivi v matskih in konzularnih zastopništev kraljevine Dubrovniku, Sarajevu in Srcmskih Karlovcih Jugoslavije v inozemstvu2, s podzakonskim ak- poseben karakter, druga=en kot arhivi v Beo- tom Pravilnikom o raziskavah v glavnem arhivu gradu, Zagrebu in Ljubljani. Ker so so po vsej ministrstva za zunanje posle in o neslužbenem verjetnosti vsi bali, da bi skupni predpisi ovirali objavljanju diplomatskih in konzularnih doku- njihovo delo in zato je samo po sebi umevno, da mentov.3 Do zakona, ki bi urejal vprašanje pri- niso pretirano stremeli k enotni centralizirani stojnosti in zaš=ite arhivskega gradiva centralnih službi ve= kol do osnutka tega zakona ni prišlo.5 institucij Kraljevine Jugoslavije in nasploh nalo- Drugi osnutek arhivskega zakona iz leta 1935 ge arhivov na nižjem nivoju na ozemlju celotne sc je zgledoval po italijanskem arhivskem za- države, ni prišlo iz ve= vzrokov, ki bodo razvidni konu iz leta 1911 in je vklju=eval tudi strokovna iz nadaljnjega teksta. Eden izmed glavnih vzro- vprašanja. Že V za=etku osnutka je razložen dvoj- kov je bila vsekakor razli=nost, saj moramo upo- ni zna=aj - znanstveni in administrativni; arhive števati, da so arhivi novonastale države Kra- ozna=ujejo kol ustanove, ki zbirajo, urejajo in ljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma hranijo dokumente splošnega zna=aja 1er jih iz- kasneje Kraljevine Jugoslavije delovali v raz- koriš=ajo za znanost in vse vrste javnega in pri- li=nih okoliš=inah, v razli=nih državah z razli=no vatnega življenja/' Status samostojnih ustanov preteklostjo in pod razli=nimi vplivi. Po prvi sve- naj bi imeli arhivi v Beogradu, Zagrebu, Lju- tovni vojni so razmere v novonastali državi za- bljani, Novem Sadu, Skopju, Splitu in na Cc- htevale izena=enje dela in predpisov v vseh linju. Ustanovili naj bi se: centralni jugoslo- arhivih. Za ta namen so bili pripravljeni trije vanski arhiv, ki bi zbiral gradivo od leta 1913 osnutki arhivskega zakona, toda nobeden od njih 4 naprej, in specialni arhivi ministrskega sveta, ni bil predložen v obravnavo v skupš=ini. ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za Prvi osnutek je pripravil leta 1923 ožji odbor vojsko in mornarico, glavni štab in ministrstvo državnega arhiva v Beogradu. Po tem osnutku dvora. Vsi ostali državni, samoupravni, verski, naj bi se uredil status in poslovanje arhivov, znanstveni, umetnostni in drugi arhivi s podro=ja medtem ko bi strokovna vprašanja urejali na- kulture naj bi imeli status registratur, ki bi hranili knadno sprejeti podzakonski akti. Arhivi v Beo- gradivo in ga v dolo=enih rokih izro=ili pristoj- gradu, Srcmskih Karlovcih, Sarajevu, Zagrebu, nemu arhivu, ki ima nad njimi tudi neposreden Dubrovniku in Ljubljani bi postali samostojne nadzor. Arhiv naj bi vodila upravnik in njegov državne ustanove pod neposrednim nadzorom namestnik, ki naj bi imela fakultetno izobrazbo ministrstva prosvetc. Vsak arhiv naj bi vodil zgodovinske, filološke ali pravno-socioloske upravnik, ki bi moral v Beogradu in Zagrebu smeri in naj bi obvladala latinš=ino, grš=ino in imeti status rednega univerzitetnega profesorja, vsaj en tuj jezik. Prav tako fakultetno izobrazbo ostali upravniki pa bi bili lahko izredni profesor- naj bi imeli inšpektorji, arhivarji in arhivski po- ji, vendar z izkušnjami v zgodovinskih oziroma mo=niki, kar je pripravniški naziv za strokovne arhivskih raziskovanjih. Strokovna vprašanja naj uslužbence, ki naj bi po treh letih prakse in bi reševali posebni odbori, sestavljeni iz pred- opravljenem državnem strokovnem izpitu postali stavnikov prosvetnega ministrstva, akademije in arhivarji. Arhivarji pa naj bi bili izena=eni z univerze v Beogradu in Zagrebu, v ostalih arhi- nazivi uslužbencev pri glavni kontroli.7 vih pa bi te odbore imenovalo ministrstvo pro- V tem osnutku je precej govora o arhivskem svetc. Nadzor nad izvajanjem zakona naj bi gradivu, zlasti privatnem, saj so zavzeli stališ=e, naj se ne bi upoštevala privatna lastnina po- Ana Zalctelj, Zgodovinski pregled zakonodaje o spomeniškem membnih osebnosti iz javnega življenja, ampak varstvu in o arhivih, Arhivi III. St. 1-2. Ljubljana I •••. sir. 30. 2 bi njihove zapuš=ine postale državna last. Zelo Službene novine, št. 83/XXXII, Beograd 11.4. 1930, oz. Služ- podrobno obravnava delo registratur vklju=no z beni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, letnik I, roki izro=anja arhivu. (Rok izro=anja za sodiš=a 6. kos. Ljubljana 6. 6. 1930. 3 Službene novine, št. 95/XXXVII, Beograd 2K. 4. 1930, o/. Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, let- Radmila Popovu! Petkovi7, Postanak i razvoj arhivistike u nik I. 7. kos, Ljubljana 11.6. 1930. Srbiji i Makedoniji, Beograd 1972, str. 1X6-1X7. Majda Smole, Zgodovina arhivistike in arhivske službe, Lju- Majda Smole, o.e. str. X0. bljana 1976, str. 79. Majda Smole, o.e. Mr. XI. ARHIVI XIX 1996 naj bi bil 30 let, za upravne registrature prve državnih arhivov, njihovih pomo=nikov in drugih kategorije 25 let, druge 20 in tretje kategorije 15 stokovnjakov.10 let, izdelal pa naj bi ga arhivski svet.) Arhivski Tako kot prejšnja osnutka iz. leta 1923 in 1935 svet naj bi sestavljali predstavniki vseh ve=jih tudi ta iz leta 1939 ni bil realiziran. Tako je arhivov, ki naj bi dajali dovoljenja za uporabo Jugoslavija v tem =asu ostala brez izgrajenega arhivskega gradiva tujcem, medtem ko ga do- sistema zaš=ite arhivskega gradiva nasplošno in ma=i državljani uporabljalo z dovoljenjem uprav- posebej še za tisto gradivo, ki je nastajalo z. nika, vendar oboji le v =italnici. Za upravno- delom centralnih upravnih organov in drugih poslovne namene naj bi bila uporaba neomejena institucij." in dovoljena tudi z. izposojo iz. arhiva. Vsak arhiv Edini zakon, ki je obravnaval arhivsko gra- naj bi imel poslopje ... in tudi knjižnico, v katero divo v =asu med obema vojnama na ozemlju bi moral vsak uporabnik izro=iti I izvod publi- nekdanje Jugoslavije, je bil Zakon o arhivih kacije, ki je nastala na osnovi arhivskega gra- ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in diva. konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v Osnutek tega zakona je zahteval še dodatno inozemstvu12 s podzakonskim aktom Pravilni- izobraževanje in je predvideval celo že =astne kom o raziskavah v glavnem arhivu ministrstva =lane državnih arhivov, ki bi se posebno izkazali za zunanje posle in o neslužbenem objavljanju Z zbiranjem arhivskega gradiva, z. delovanjem za diplomatskih in konzularnih dokumentov.13 napredek stroke, ustanove ipd.x Zakon ima 17 =lenov. Celoten projekt arhivskega zakona je bil dan Najprej je urejeno lastništvo gradiva, saj je Srbski akademiji, oddelku za družbene znanosti, gradivo, ki je nastalo pri poslovanju ministrstva kjer je bil osnutek temeljito obdelan, napisane za zunanje zadeve državna last. Nato sledi popis pripombe in poslane ministrstvu za prosveto. vrst gradiva, kjer so priklju=ene tudi zvrsti in to v Glavne pripombe so bile, =eš da arhivarji niso na=rtu, konceptu, originalu, prepisu, faksimilni kompetentni za pisanje zakonov, da je osnutek ali drugi reprodukciji, izpisku ali prevodu v glede lastnine privatnih arhivov protiustaven, da katerikoli ali iz kateregakoli jezika, kot na pri- posega na podro=je avtonomije tako akademije mer: akti, obvestila, spominski zapisi, vloge, no- kot univerze in da je tehni=no nemogo=e zbrati te, opozorila, zapisniki, referati, zaslišanja, proš- vse dokumente, ki imajo vsedržaven zna=aj na nje, pritožbe, ostavke, rešitve in drugi doku- enem mestu, ker bi to izzvalo negodovanja v menti in dopisi, prejeti, odpravljeni, izdani ali posameznih pokrajinah. Z vsemi naštetimi pri- sestavljeni od ministrstva ali posameznih pred- pombami in brez komentiranja pozitivnih strani stavništev, delegacij, bodisi po njihovi pristoj- tega osnutka je akademija predlagala, naj bi se nosti ali po službenem položaju pristojnih urad- osnovala posebna komisija, sestavljena iz arhi- nikov kakor tudi vsi spisani, narisani, repro- varjev, zgodovinarjev in pravnikov, ki naj bi ducirani ali reproduktivni pripomo=ki ali mate- pripravili popolnoma nov projekt o arhivih. Ta rial, sestavljeni ali izdelani za notranjo pisar- predlog je bil poslan na ministrstvo za zunanje niško uporabo za za=asne ali stalne potrebe in se zadeve, kjer pa je vse ostalo brez odziva.1' morajo trajno hraniti. Nearhivsko gradivo pa so Naslednji osnutek arhivskega zakona je leta tisti spisi, ki jih je ministrstvo že dalo v javnost: 1939 izdelal upravnik Državnega arhiva V Beo- neslužbeni natisnjeni izvodi objavljenih pogodb, gradu Arnaulovi7, ki pa se razen redkih izjem ni konvencij, zakonov, uredb, ukazov, dekretov, bistveno razlikoval od osnutka iz. leta 1935. pravilnikov, navodil, razpisov, izjav, odgovorov Glavni državni arhiv naj bi bil V Beogradu, na vprašanja, priob=il, izmenjanih pisem in tele- drugod pa naj bi se ustanavljali po potrebi, gramov z inozemskimi ministri ali predstavniki, vklju=no s samoupravnimi in verskimi ustano- neslužbeni izvodi diplomatskih dokumentov in vami. Ministrstva naj ne bi imela svojih arhivov drugih publikacij, ki jih je ministrstvo že in naj bi gradivo izro=ala tako kot prcdscdnišlvo objavilo. Arhivsko gradivo so tudi arhivi prejš- vlade in generalštab v roku 50 let, medtem ko naj njih ministrstev za zunanje zadeve kraljevine bi druge ustanove izro=ile gradivo po 30 letih. Srbije in Vsak diplomatski ali konzularni predstavnik ZUSAMMENFASSUNG ali njegov namestnik, vodja misije, delegacije ali samo =lan se je moral obvezati, da bo po pre- Dili ARCHIVGESETZGEHUNG IM KÖNIGREICH nehanju funkcije vse gradivo prepustil svojemu JUGOSLAWIEN nasledniku ali pa ministrstvu, sicer bo kazensko odgovarjal. In der Zwischcnkricgsz.cit entstanden auf dem Gchicl Uporabo privatnim osebam je dovoljeval ali des ehemaligen Königreichs Jugoslawien drei Gesetz ni dovolil, brez obrazložitve seveda, minister za entwürfe über die Archive und ihren Tätigkeitsbereich. Die zunanje zadeve vsakemu uporabniku posebej in Entwürfe wurden in den Jahren 1923. 1935 und 1939 vom pridobil tudi soglasje tujih vlad, =e je bilo to Staatsarchiv in Belgrad erarbeitet. Aus mehreren Gründen potrebno, vendar pa privatnik ni mogel uporab- wurde kein Gesetz, erlassen, das die Zuständigkeit und den 14 ljati gradiva po letu 1•03, ker se je to lahko Schutz des Archivgutes der Institutionen des Königreichs uporabljalo samo v službene namene. Uporaba Jugoslawien regeln und den Aufgaben- und Zuständig- privatnih arhivov je bila dovoljena samo avtorju keitsbereich der Archive auf hoher und niederer Ebene auf - ustvarjalcu oziroma zakonitim dedi=em, =e dem gesamten Staatstcrritorium festlegen würde. Der ein- ustvarjalec ni dolo=il druga=e, sicer pa so bili zige Akt. in dem die Archivtiitigkcit im Königreich Jugo- zaprli do 30 let po ustvarjalcev] smrti z izjemo, slawien berücksichtigt wurde, war das Gesetz, über die =e je to zahteval državni interes, vendar so se Archive des Ministeriums des Äußern und der diplo- morale izpustiti vse osebne, rodbinske polemi=ne matischen und konsularischen Vertretungen des Königreichs navedbe (identifikacijske oznake), upoštevaje tu- Jugoslawien im Ausland samt der Durchführungs- di avtorske pravice. verordnung über die Forschungsarbeit im Hauptarchiv des Objavljanje dokumentov brez dovolitve mini- Ministeriums des Aulicrn und über die inoffizielle stra za zunanje zadeve je bilo kaznivo. Za objavo Veröffentlichung von diplomatischen und konsularischen dokumentov je ta zakon štel: dokument, del Dokumenten. navajanja originala, prevod originala v drug je- zik, fraze, razlage dolo=enih fraz, overovljene ali ncovcrovljcnc prepise, faksimile, izpise, prepise, razne druge reprodukcije in celo dclovodniškc ali telegrafske številke in signature arhivskega SUMMARY gradiva. Isti kriterij je veljal za gradivo privatnih ustvarjalcev, ki je nastalo ob njihovem delovanju ARCHIVAI. LEGISLATURE OE THE KINGDOM OF v diplomatski službi. Po odredbi ministra za YUGOSLAVIA zunanje zadeve naj bi ministrstvo sistemati=no, samostojno ali v sodelovanju z drugimi institu- In the period between the wars, three proposals for the cijami kriti=no objavljalo dokumente. Odgovor- Law on Archives and Thcir Activities were put forward for nost za objavo dokumentov glede odredb Zakona the territory of the Kingdom of Yugoslavia. All three were o tisku so nosili avtorji objav in to ne glede, ali je drafted by the National Archives of Belgrade in 1923. 1935 minister za zunanje zadeve objavo dovolil ali ne. and 1939. But the Law which was to regulate the issue of Podrobneje je bila uporaba gradiva ministr- the validity and protection of archival records of the stva za notranje zadeve opredeljena še v že institutions of the Kingdom of Yugoslavia and the tasks and citiranem Pravilniku o raziskavah v glavnem authority of the national and local archives in the country, arhivu ministrstva za zunanje posle in o nc- was never adopted for various reasons. The only official službcncm objavljanju diplomatskih in konzu- document on archives was the Law on Archives and Related larnih dokumentov, ki je bil v primerjavi s sedaj Documents of the Foreign Ministry and Diplomatic and veljavnim Pravilnikom o pogojih za uporabo ar- 1 Consular Offices of the Kingdom of Yugoslavia. 1•• hivskega gradiva '' in Navodilom za izvrševanje foreign Ministry also issued a statutory act and rules and Pravilnika o pogojih za uporabo arhivskega gra- 16 regulations governing the research conducted in the Main diva v Arhivu Republike Slovenije zelo strog Archive of the Ministry of Foreign Affairs arid the do uporabnikov, pa naj so raziskovali po službeni unauthorised publication of diplomatic and consular dolžnosti ali pa v privatne namene. documents. 14 Zakon je bil izdelan lola 1930. 15 Ur. I. SRS, St 34/81. 16 Izdano 4. 4. 1995. ARHIVI XIX 19% JOŽE ZONTA R Na zasedenih obmo=jih Gorenjske, Koroške bila glavna naloga referata zavarovanje vseh na in .Štajerske so postavili Nemci v mesecu aprilu zasedenih obmo=jih pripadlih arhivalij, knjižnic 1941 svojo upravo, pri šefih civilne uprave tudi in drugih kulturno pomembnih dokumentov. pooblaš=ence državnega komisarja za utrjevanje Zaradi izselitve katoliške duhovš=ine z zasedenih nemštva. Delovno podro=je Državnega komisarja ozemelj je postalo nujno zavarovali in zagotoviti je bilo zelo široko, med drugim je bil v njegovem nadaljnjo uporabo mati=nih knjig (rojstnih, po- sestavu tudi t.i. generalni zaupnik za zavarovanje ro=nih, mrliških). Glavna skrb je veljala kulturne dediš=ine (Generaltreuhändler für die na=rtnemu zbiranju teh knjig in za izvedbo te Sicherstellung der Kulturgüter) organ ki je po naloge je bil v Kranju na njegovo pobudo kot politi=ni strani odgovarjal za omenjeno podro=je. organizacijski okvir ustanovljen centralni mati=- Na Štajerskem so tako že v prvih mesecih oku- ni arhiv. S hitrim posegom in s smotrnim delom pacije ustanovili podružnico generalnega zaup- so bile zbrane vse mati=ne knjige iz cele Gorenj- nika, ki je imela prvenstveno nalogo evidenti- ske. Dr. Starzacher je to pripisal posebnemu ranje kulturno-zgodovinskih predmetov. Poleg sodelovanju višjega študijskega svetnika dr. tega so poverjeniki Državnega pokrajinskega a- Mallhia Galtererja, ki je bil oproš=en vojaške rhiva (Reichsgauarchiv) iz Gradca za=eli evi- službe in "slovenskega profesorja dr. Žonlarja." dentirali in zbirati arhivsko gradivo.1 Na Go- Tako je bilo zbranih v tem =asu v centralnem renjskem pa SO v Uradu pooblaš=enca državnega mati=nem arhivu v Kranju 1.012 rojstnih, 612 komisarja za utrjevanje nemštva na Bledu usta- poro=nih in 641 mrliških knjig, skupno 2.502 novil referat za arhive, knjižnice in muzeje, za mati=ni knjigi in 237 repertorijev, ki so bili katerega je bil zadolžen dr. Karel Slarzacher, viš- prepeljani iz 119 župnij. Ugolovljal je, da pri ji vodja SS, nekaj =asa štabni vodja pooblaš=enca vsej akciji ni bilo mogo=e zajeli le 10 knjig; la državnega komisarja, prej pa arhivski svelnik v izpad je bil lako neznaten, ker je bila akcija tako Državnem pokrajinskem arhivu v Celovcu, kjer hitro izvedena. V enem edinem primeru (Ovsišc) seje za=el tudi znanstveno udejslvovati.2 je župnik vzel del mati=nih knjig s seboj v V dneh, ko so Nemci za=eli izseljevati, je Ljubljano. Že 27. julija 1942 paje dr. Slarzacher prišel dr. Slarzacher, o=etov znanec iz. štu- poro=al, da je na podlagi primerne intervencije dentovskih let na Dunaju in mu ponudil zapo- uspelo tudi le knjige zavarovali. slitev pri zaš=iti arhivov, knjižnic in muzejev. Ne brez pomislekov je o=e, ki je užival pri Nemcih V podrobnostih so izvirale knjige iz nasled- dolo=en ugled in spoštovanje, tako da mu niso njih krajev: zamerili, ker se ni podpisoval Schontar, kot je bilo uradno ukazano, ampak je ostal slovenski Okrožje Kranj Žontar in se tudi ni priglasil za rajhovsko držav- ljanstvo, =eprav so ga k temu nagovarjali, po- a) bivši okraj Kranj iz. 25 župnij: nudbo sprejel. Nekaj izkušenj je že imel Z 233 rojstnih, 128 poro=nih, 141 mrliških knjig, varstvom kulturne dediš=ine, saj je bil od leta 70 repertorijev 1930 poverjenik za zaš=ito zgodovinskih spo- b) bivši okraj Školja Loka iz 26 župnij: menikov kranjskega okraja. 222 rojstnih, 139 poro=nih, 130 mrliških knjig, 3. oktobra 1941 je poslal dr. Slarzacher z 82 repertorijev, 6 mati=nih knjig je manjkalo Bleda, kjer so imeli Sel civilne uprave in drugi nemški uradi svoj sedež, Državnemu pokrajin- Okrožje Radovljica skemu arhivu v Celovec poro=ilo o referatu arhivi, knjižnice in muzeji.3 V njem pravi, da je a) bivši okraj Radovljica iz 25 župnij: 208 rojstnih, 129 poro=nih, 135 mrliških knjig, 2 Tone Perene, Nacisti=na raznarodovalna politike v Sloveniji v repertorija; 1 mati=na knjiga je manjkala Iclih 1941-1945, Maribor 196K, Mr. 742-747.- I'avlc Blaznik, Arhivi v severni Sloveniji v dobi nemške okupacije, Arhivist Okrožje Kamnik 1/1951, zv. 2. Mr. 20-25. O clr. Starzachcrju v: AugUSl Wal/1. Gegen den National So- a) bivši okraj Kamnik iz 31 župnij: cialismi«, Celovec 1994. - Bogo Grafenauer, Ustoli=cvanjc koroških vojvod in država karanlanskih Slovencev, SAZU, roškega deželnega arhiva v Celovcu, ki mi jih je ljubeznivo dal Razred /a zgodovinske in družbene vede. Dela 7, Ljubljana na razpolago direklor dr. Alfred Ogris. za kar se mu najlepše 1952, str. 270,275,281,295. zahvaljujem. Ostali viri so navedeni na ustreznih mestih. Prispevek je nastal na podlagi i/branih spisov i/ arhiva Ko- 56 263 rojstnih, 163 poro=nih, 181 mrliških knjig, arhivov jih je bila polovica pregledanih; ostali 55 repertorijev; 3 mati=ne knjige so pogrešali arhivi so težko dosegljivi, ker je šlo za težko b) bivši okraj Litija i/. 12 župnij: dostopne arhive v vaseh v goratih krajih. 86 rojstnih, 53 poro=nih, 54 mrliških knjig, 28 repertorijev Okrožje Radovljica V zgradbi bivše Mestne hranilnice (tedaj Od 25 župnijskih arhivov jih je bilo 17 pre- Kreissparkasse), na ugodnem mestu v Kranju gledanih, 8 jih še ostalo. (danes Prešernova ul. 10) so maja 1941 v drugem nadstropju uredili prostore za centralni mati=ni Okrožje Kamnik arhiv. Tu so bile mati=ne knjige varno, urejeno in smotrno postavljene. S štabom nadvse marljivih Bivši okraj Kamnik: od 31 župnijskih arhivov sodelavcev (tako dr. Starzachcr v poro=ilu z dne jih je bilo 23 pregledanih. 27. 7. 1942), ki jim je bil na =elu bivši gimna- Bivši okraj Litija: od 12 župnijskih arhivov zijski direktor Franc Korbar,4 je bilo mogo=e jih je bilo 8 pregledanih. takoj pristopiti k prakti=nemu delu. Centralni mati=ni arhiv je bil 18. julija 1941 odprt. V zvezi Pri pregledu arhivov so se držali naslednjih z ugotavljanjem arijske rase, za kar so bili po- smernic: kjer so bili župnijski arhiv urejeni in trebni podatki o prednikih, je bil od vsega za- zavarovani, so ugotovili stanje in kolikor je bilo =etka zelo dobro obiskan in do 27. septembra potrebno popisali, nato pa arhive pustili na me- 1941 je bilo izdanih ni= manj kot 4.350 izpiskov. stu. Kjer pa je obstajala nevarnost, da bodo Promet s strankami in število pisnih in ustnih utrpeli škodo, so listine, urbarje in važnejše spise prošenj za izstavitev izpiskov je stalno naraš=alo. vzeli s seboj, gradivo v zvezi s pastoralno Vsak dan je bilo mogo=e izdati ob primerni dejavnostjo pa uredili in potem ko so ukrenili, delitvi dela 80-100 izpiskov. Z uporabo obrazcev kar je bilo potrebno, so jih pustili na mestu. je bilo mogo=e delovni postopek mo=no olajšati. Ob=inskim oblastem so naro=ili, da skrbijo za Dr. Starzachcr je povzel ta del poro=ila z njihovo ohranitev. Tako so dragocenejše arhi- ugotovitvijo, da se je ustanovitev centralnega valije (najstarejše gradivo naj bi bilo iz. leta mati=nega arhiva zelo obnesla in da so bile s tem 1584) v celoti zbrali v Kranju in jih tam urejali in prepre=ene velike težave pri pridobivanju doku- pripravljali za znanstveno uporabo. Dr. Star- mentov. Pripomnil je, da bo treba v nadaljnjem zachcr je ugotavljal, da so bile izgube zaradi voj- ta urad še izgraditi in zavarovati knjige pred nih dogodkov in zaradi prevrata skrajno majhne. prekomerno obrabo. Za=eli so se tudi dogovarjali Poro=ilo seveda ne omenja, da je pri pre- z državnim rodoslovnim uradom glede prevzema gledih arhivov dal dr. Žontar pogosto prepeljati v mati=nega arhiva. arhiv v Kranj tudi slovenske knjige, ki so jih Enako prizadevno naj bi po mnenju poro=e- nabrali v društvenih, šolskih in drugih knjižnicah valca poskrbeli za zavarovanje arhivalij in drugih ter jih s tem rešili pred nemškim uni=enjem, kije dragocenih zbirk. Tudi pri tem delu sta višji imelo za cilj izbrisati slovensko kulturo. študijski svetnik dr. Gatlcrcr, ki pa je kmalu za- V Kranju pa niso zbrali le dragocenega ar- radi prevzema vodstvenega mesta na višji šoli hivskega gradiva. Dr. Starzachcr v svojem poro- (Oberschule)^ v Spiltalu, odšel iz Kranja, in =ilu pravi, da so glede muzejskih dragocenosti profesor dr. Žontar imela najpomembnejši delež. ravnali na enak na=in kot pri arhivih. Glavni Arhiv je dobil prostore v mali pritli=ni zgradbi, poudarek je bil namenjen zavarovanju stvari. Na ki je bila pred vojno dograjena na drugem dvo- tem podro=ju ni bilo gradiva v taki koli=ini kot riš=u Hranilnice. na arhivskem, reševanje je bilo uspešno, ne da bi prišlo do ve=jih izgub. Zbirke dragocenih stvari Pregledali so številne posvetne in cerkvene so bile zavarovane ali pa so v primerni hrambi in arhive: oskrbi. Uporabno gradivo je na razpolago za ureditev zbirk po novejših na=elih. Okrožje Kranj Vodstvo tako nastalega "centralnega arhiva", ki je imcl_ v oskrbi tudi muzealije, je bilo za- Bivši okraj Kranj: od 25 župnijskih arhivov upano dr. Žontarju. jih je bilo 20 pregledanih, 5 jih je bilo potrebno Nazadnje se je dr. Starzachcr pohvalil, da je še pregledati. bila po dogovoru s Šefom civilne uprave na Bivši okraj Skorja Loka: od 26 župnijskih zasedenih obmo=jih Koroške in Kranjske in Državnim komisarjem za utrjevanje nemštva sta- Po sc/namu /. dne 12. 3. 1945 so bili na Okrožnem rodoslov- rodavna ve=a na Vrbi, ki jo je enostavno pro- ncin uradu v Kranju /aposlcni Franc Korhar, Jože I-ainpc, Ana glasil za spomenik nemške zgodovine, dostojno Stirn, Tcre/a Pipan. Amalija Prcvc, Albina liradaška, Marija urejena. Vaški mlin na elektri=ni pogon, ki so ga Sušnik, Jožefa Malovrh, Stanislava Zaman in Jože Rcpcš sezidali na delu kme=kih kamnov (to naj bi (Arhiv Ministrstva /a notranje /adeve, VOS in O/na, št. 301- storila po njegovem bivša vlada zavestno), je bil 40/str. 547). prestavljen na drug kraj. Tudi Prešernov muzej ARHIVI XIX 19% Predvsem bi bilo potrebno pridobili primerne 7 prostore zanj, za kar je dal pobudo za razgovore Anordnungen des Reichsstatthalters in Karmen (1942, St. 9, sir. 35). - Mitteilungsblatt des Landrates des Kreises Rad- z deželnim svetnikom v Kranju. mannsdorf (1942, St. f>, Mr. 55 1er 1943. St, 12. str. 95) v knjižnici Instituía /• novejšo Zgodovino, Ljubljana. Podatek Omenjeni seznam / «Ine 12. 3. 1945. v katerem pa Grega Je- mi je posredovala ¡ta. Marjeta Campa, /a kar se ji najlepše za- lenca ni omenjen, ker ne vsebuje sc/.nam tehni=nih m po- hvaljujem. x Walter Frodi, Die Kärntner Denkmal- und Musealpflege in den možnih delavcev. Danes farmacevtsko-medicinska /birka Bohuslava Lavi=ke v Jahren 1940 bis 1942, Carinlhia I, St. 132/1942. sir. 266. - Najdemo ga ludi v omenjenem seznamu z dne 12. 3. 1945. Invanii lxk v Ljubljani 58 Obenem sem likvidiral velike zaloge rešenih Staatsbehörden übergeben. Heute befindet es sich im knjig, arhivalij in zbirk slarin, ki sem jih izro=il Erzbischöflichen Archiv in Ljubljana sowie im Archiv der lastnikom oziroma pristojnim državnim obla- Republik Slowenien in Ljubljana. stem, za kar sem prejel za se in svoje sotrudnike obilo pismenih priznanj in zahval". Danes je obravnavano arhivsko gradivo v nadškofijskem arhivu v Ljubljani in v Arhivu Republike Slo- venije. SUMMARY TUE CARNIOLAN BRANCH OFFICE OF THE STATE REGIONAL ARCHIVES IN KLAGENFURT DURING ZUSAMMENFASSUNG THE GERMAN OCCUPATION DIE KRAMER ZWEIGSTELLE DES REICIIS- Aller the occupation in April 1941. the Germans GAUARCHIVS KLAGENFURT IN DER ZEIT DER founded an agency for archives, libraries and museums at DEUTSCHEN BESETZUNG the Office of Ihc Authorized Stale Commissioner for the promotion of the German nation at Bled. Dr Karl Bei der Besetzung Sloweniens richteten die Deutschen Starzacher, a former archival counsellor of the Stale im April 1941 im Amt des bevollmächtigten Reichs- Regional Archives in Klagcnfurt. was responsible for the kommissars zur Festigung deutschen Volkstums in Bled das agency. Soon after his appointment to this post. Dr. Karl Referat Archivwesen, Büchereien und Museen ein, mit Starzacher offered his colleague Dr Josip Žontar. whom he dessen Leitung Dr. Karl Starzacher, zuvor Archivrat im had studied with at Ihc University of Vienna, a job. The job Reichsgauarchiv Klagenfurt, beauftragt wurde. Dr. Josip involved the protection of archives, libraries and museums. Žontar. den er seit seiner Studienzeit an der Wiener Dr Zontar accepted the job. although not without hesitation. Universität kannte, bot er die Stelle beim Schiit/, von His first task was lo make a compilation of the parochial Archiven. Büchereien und Museen an, und dieser nahm das registers of the Gorenjska region for the Central Registry Angebot - nicht ohne Bedenken - an. Seine erste Arbeits- Office in Kranj. Dr Žonlar also assiduously look care of the tätigkeit war das Sammeln von Matrikenbüchern der Pfarren records in churches and other valuable collections, which in Gorenjsko für das /entrale Matrikenamt, das in Kranj later formed Ihc basis of the material in the central archives eingerichtet wurde. Mit der gleichen Beflissenheit sorgte er in Kranj. Under his instruction, many Slovene books für den Schul/, von Kirchcnarchivalicn und anderen collected in various libraries were transported to Ihc central kostbaren Sammlungen, die die Grundlage des Zentral- archives in Kranj and thus saved from destruction by the matrikenarchivs in Kranj bildeten. Bei der Sichtung von German occupying forces. In March 1942. Ihc central Archiven ließ er oft auch slowenische Bücher, die man in archives in Kranj became a branch office of the Stale Büchereien aufbewahrte, ins Zentralarchiv nach Kranj Regional Archives in Klagcnfurt. The archives employed Dr abtransportieren, um sie vor der deutschen Vernichtung zu Žontar as head of the branch office, alongside three other rctlcn. Im März 1942 wurde das erwähnte Archiv eine employees. These archives also kept some museum pieces, Zweigstelle des Rcichsgauarchivs in Klagenfurt. In diesem the most valuable of these being the collection of a waren neben Dr, Žontar noch drei weitere Angestellte pharmacist, Bohuslav Lavi=ck. who was shot during the beschäftigt. Im Archiv waren zum Teil auch Muscums- war. In Ihc following years. Ihc main concern of Dr Žontar bestände verwahrt, darunter die besonders Sammlung des and his colleagues were Ihc records of manors and of the erschossenen Apothekers Bohuslav Lavi=ka. wertvoll. In former Districi Boards. folgenden Jahren galt das Interesse in erster Linie den From 1943 onwards. Dr Žontar received instructions Herrschaftsarchiven und den Archiven der ehemaligen from Ihc Liberation Front advising him how best to save Bezirkshauptmannschaften. archival material and antiques. Alter Ihc end of Ihc war. the Seit 1943 erhielt Dr. Žontar auch Anweisungen zur branch office of the Klagcnfurt Archives was closed down Rettung von Archiven und Antiquitäten von der Orga- and Ihc archival records were transferred lo their rightful nisation der Befreiungsfront. Als mit Kriegsende die Filiale owners or Ihc competent authorities. Nowadays, these des Klagenfurtcr Archivs ihre Tätigkeit einstellte, wurde das records arc kepi in Ihc Archbishop's Archives of Ljubljana Archivgui seinen Eigentümern bzw. den zuständigen and in the Archives of Ihc Republic of Slovenia. 60 SLA VICA TOVSAK I. MARIBORSKI OKRAJ V SKLOPU OKROŽ- roma do januarja 1947, ko so bila okrožja NEGA LJUDSKEGA ODBORA ukinjena, kot nove upravne teritorialne enote pa se uveljavijo okraji, kraji ter glavno mesto Lju- Okrožni odbori OF, ki so bili na slovenskem bljana/ ozemlju kot organi oblasti formirani že med Tako sc jc vzpostavljala slovenska civilna drugo svetovno vojno, so bili nadgradnja narod- oblast, ki jc upravno-organizacijsko shemo pri- noosvobodilnih odborov (N00). Njihovo funk- lagajala navodilom iz Beograda. Za nemoteno cijo jc jasno opredelil Odlok predsedstva Sloven- izvajanje ukazov so morali klju=ne pozicije v skega narodnoosvobodilnega sveta o krajih, upravi, komunisti=ni partiji in O/.ni zasesti za- okrajih in okrožjih. nesljivi kadri z dobrimi osebnimi ocenami. To jc Tako zaznamovana upravno-polili=na in ob- veljalo za vse pomembnejše upravne in politi=ne lastna organiziranost seje nadaljevala po odhodu funkcije. Pod drobnogled so bili postavljeni tudi okupatorja. V mesecu maju jc bila lahko iz- vsi okrožni uslužbenci. Posamezniki so bili lahko peljana po Kidri=u imenovana urejevalna faza zaradi ovadb ali stroge "cenzure" =ez no= brez prevzemanja oblasti.1 službe, zelo poostrena je bila tudi kontrola giba- Samo mariborsko okrožje, ki jc teritorialno nja posameznikov na teritoriju Slovenije. pokrivalo vso SV Slovenijo, jc bilo skupaj z Vrsti problemov, ki so zajela vsa okrožja, ostalimi upravnimi enotami definirano z zlasti mariborsko, zaradi težav pri oskrbi, s Zakonom o upravni razdelitvi federalne Slove- hrano, obnovo porušenih zgradb, vra=anjem be- nije iz leta 1945.2 guncev, splošnem neredu se je priklju=ilo ne- Na osnovi 1. =lena se jc ozemlje federalne usklajeno in napeto ozra=je nad civilno in vo- Slovenije delilo na 5 okrožij: jaško oblastjo. Na najvišje civilne organe oblasti 1. okrožno mesto Ljubljana so vsak dan prihajale pritožbe zaradi samovolje 2. celjsko okrožje pripadnikov vojske. Rezultat navideznega so- 3. ljubljansko okrožje glasja in sodelovanja so bili ob=asni sestanki 4. mariborsko okrožje obeh oblastnih struktur, ki sta sprejemali enotna 5. novomeško okrožje stališ=a na najvišji mestni ravni. Npr.: 25. 5. 1945 so se sestali predstavniki komande mesta Medtem ko jc bilo okrožno mesto Ljubljana Maribor, Okrožnega odbora OF Maribor in razdeljeno na 10 mestnih =etrti, so se ostala Mestnega odbora OF Maribor. Dogovorili so se, okrožja delila na okraje: da na=elno izvaja vse funkcije oblasti civilna Celjsko okrožje jc obsegalo sedem okrajev, oblast, torej Mestni odbor OF Maribor, komanda mariborsko devet, novomeško pet in ljubljansko mesta Maribor pa bo poskrbela le za javni red in sedem okrajev. mir in za to, da bo vojaškim enotam zagotovljena nemotena oskrba. Ostala pa so vojna obmo=ja, ki Okraji mariborskega okrožja s števil=no opre- so teritorialno pokrivala ozemlja okrožij. Da je deljenimi kraji SO bili naslednji: bilo nujno potrebno nekaj ukrenili, kaže primer, 1. Dolnja Lendava (35 krajev) ko so se pripadniki vojaških enot obnašali zelo 2. Ljutomer (38 krajev) samovoljno, brez ustreznih odlo=b so se nase- 3. Maribor mesto sc jc delilo na 7 mestnih ljevali v izpraznjenih stanovanjih, zasegah dra- =etrti ali kvartov gocenosti, namerno poškodovali posamezne 4. Maribor desni breg (74 krajev) zgradbe in kulturne znamenitosti. Maribor=ani so 5. Maribor levi breg (60 krajev) si oddahnili, koje 3. armada konec junija 1945 6. Murska Sobota (114 krajev) dokon=no odšla iz Maribora.4 7. Prcvaljc (30 krajev) Kasneje jc komanda mesta Maribor s pod- 8. Ptuj (112 krajev) pisom majorja Berkopca in komandanta vojnega 9. Radgona (52 krajev) obmo=ja Dušana Svara izdajala vrsto samo- stojnih, javno objavljenih odredb, ki so po svoji Takšno upravno-lcritorialno ureditev lahko vsebini težila k strogemu nadzoru nad premi=- sledimo do sprejetja ustave LR Slovenije ozi- ninami posameznikov; zanimiva je npr. odredba, da se dajo pod zaporo vsi gradbeni stroji (be- 1 Jera Vodušck-Slari=: Prevzem oblasti 1944-1946, CZ Lju- bljana 1992, sir. 251. Uradni list LRS 5/1947. 2 Uradni lisi SNS in NV Slovenije, X. 11. 1945/šl. 3.1, sir. 137. Jera Vodušck-SlariC: Prevzem oblasti 1944-1945, str. 259. ARHIVI XIX 19% tonski mešalci, stroji, dvigala, žerjavi, drobilei, poveljstva NM (Stolni, Fran=iškanski, Mcljski, kompresorji).5 Navedene predmete so morali Magdalcnski, Tczcnski, Pobrcški, Studcnški lastniki prijaviti tehni=nemu odseku komande kvari in Nova vas), ki so štela od 10-12 mož, štajerskega vojaškega obmo=ja, ki jc smel edini nalogo opravila dobro. Vzporedno s tem so enote razpolagati s prijavljenim inventarjem. Podobna sprejele obvezo sodelovanja pri prepre=itvi mož- odredba istega organa jc bila izdana za ves grad- nosti miniranja mostov, raznih sabotažnih akcij beni material. itd. V ospredju jc bila tudi skrb, da se ustrezno Konce maja se jc .Štajersko vojno obmo=je zastražijo industrijski objekti, javne naprave in preimenovalo v Mariborsko vojno obmo=je. Na- ustanove. daljnje razmejitvene kompetenee med civilno in vojaško oblastjo so se v naslednjih mesecih še 2. Že v prvih dneh jc bilo nujno dolo=iti kom- vedno usklajevale z raznimi uredbami in odloki, petenee MESTNEGA stanovanjskega uracla, saj ki so jih za okrožje, mesto in vojsko velikokrat SO se vsak dan vra=ali izseljenci oziroma repa- podpisovali predstavniki oblasti, in s tem še triiranci, ki so potrebovali vsaj za=asno name- vedno navidezno izkazovali enakopravnost in stitev, ve=ina zgradb pa je bila porušena ali po- najtesnejše sodelovanje. Za okrožni odbor OF jc škodovana. Civilisti so se obra=ali na mestni biì v prvem obdobju podpisnik sekretar Sergej stanovanjski urad, saj se jc komanda mesta po Kraigher, za komando mesta Maribor major Šte- razmejitvi oblasti omejila le na reševanje stano- fan Pavši=, za mestni odbor OF pa sekretar vanjskih problemov vojaških oseb. Kljub odredbi Dušan Špindlcr. Ne oziraje se na takšno razpo- okrožnega odbora OF, naj hišni lastniki in upra- reditev mo=i oblasti jc bil nadzor vojske neiz- vitelji zgradb do 16. maja sporo=ijo Mestnemu podbiten: vojaški delegati so bili prisotni v vseh stanovanjskemu uradu, ki jc imel sedež na važnejših odsekih, uradih in industrijskih obratih Orožnovi 6, število prostih stanovanj, jc bil na civilne uprave. lem podro=ju precejšen nered. Po podatkih iz. Na širšem mariborskem obmo=ju jc po=asi Vestnika jc bilo po 40 bombardiranjih mesta dobivala upravno-oblastvcna struktura svojo no- popolnoma uni=enih 315 stavb, težje poškodo- tranjo vsebino in uveljavljeno pristojnost. Med vanih 389, srednje poškodovanih 482 in lažje organi in odseki, ki so takoj pri=eli z delom in poškodovanih 1414 stavb, z drugimi besedami, vzpostavili lastno organizacijsko strukturo, so 40% zgradb v Mariboru jc bilo vklju=eno v bili pomembni: projekt takšne ali druga=ne obnove.7 Tesno po- vezana s pomanjkanjem stanovanj jc bila proble- 1. Narodna milica (dalje NM) je bila opre- matika gradbene industrije, ki potrebam obnove deljena kot izvršni organ civilne oblasti inje bila še zdale= ni ustrezala. Maribor jc potreboval 4 odgovorna najvišjemu organu OF. Razen tega, da milijone opek, steklo, cement, opremo. jc izdajala potne dovolilnice za osebni promet v mestu in zunaj njega, urejala cestni promet, jc 3. Gradbeni oddelek pri okrožnem odboru OF skrbela tudi za javni red in mir ter ukrepala proti jc poskrbel za ustanovitev gradbene centralne kriminalu. Izdajanje orožnih listov jc ostalo v komisije, ki sojo sestavljali: pristojnosti okrožnega na=elstva NM, medtem ko • predstavnik gradbenega oddelka okrožnega jc bila komanda mesta pristojna za prijave in odbora OF osebne izkaznice vojaških oseb. Okrožno na=cl- predstavnik gradbenega odseka mestnega stvo NM je imelo svoj sedež na današnji Gospo- odbora OF svetski cesti 12 in gà velja posebej izpostaviti, predstavnik finan=nega odseka okrožnega saj jc kljub težko obvladljivemu položaju prvih odbora OF povojnih dni, ko se zaradi maloštevil=nosti ni predstavnik državnega gradbenega podjetja mogla postaviti v bran nepredvidljivemu obna- OBNOVA šanju bolgarskih =et, opravilo pomembno delo. predstavnik Komisije za upravo narodne Knote NM so pod njegovim vodstvom zasegle imovine 1269 pušk, 4 brzostrelke, 29 strojnic, 8 pištol, • predstavnik centralne uprave sindikata 222 protitankovskih pušk, 550 ro=nih granat, 25 • predstavnik zveze mladine Slovenije min, 4 minomete, 6 avtomatov, 3 motorna kole- sa, 62 avtomobilskih plaš=cv, 32 zra=nic, 2 za- Nujnost obnovitvenih del jc za vsako posa- boja min za minomete, 4 zaboje protiletalske mezno zgradbo ugotavljal poseben strokovni od- opreme, 1 zaboj granat, 80 uniform, 10 plaš=cv, bor, ki jc za svoje delo odgovarjal centralni 3 tovorne avtomobile ostalega orožja, I voz z komisiji* orožjem in 4 vagone živil.'' Pri pregledu stavb in ugotavljanju škode so Celotni plen, torej orožje, vojni material in sodelovali gradbeni referenti mestnih =etrti. Ena- živila, je bil predan vojaškim oblastem. Analiza kovreden organ strokovnemu odboru jc bil opravljene akcije jc pokazala, da so vsa kvartna finan=ni odbor, ki jc na osnovi potreb pripravljal Vcsinik Maribor. St. 56, 2. 10. 1945. Novi =as. leto II, St. 2X 17. 5. 1945. Vcslnik, Mariborskega okrožja, 5t. 37, 16. X. 1945. 6 PAM, fond: Okrožni ljudski odboi Maribor 1945-1946, A.š •. 62 Vinarska cesta, Kalvarska cesta, Turncrjeva uli- bila 15. junija ob 19. uri v Kazinski dvorani Slo- ca, Badlova ulica (današnja Mar=i=eva) in sektor venskega narodnega gledališ=a. Po otvorilvenih Pod piramido (108 hiš) in ulice: Tomši=ev dre- besedah sektorskega sekretarja je sledilo preda- vored, Srn=eva ulica, Ipav=cva ulica, Slomškova vanje o nastanku in razvoju 1er kon=ni zmagi OF. ulica, Meškova ulica, Jancži=eva ulica, Lcsni- Glavne misli so slonele na podatkih iz brošure kova ulica, Praprotnikova ulica. Strma ulica, Kratek pregled borbe jugoslovanskih narodov, ki Stubi=eva ulica, Aleksandrova cesta (današnja jo je izdal Oblastni komite KPS za Štajersko. Partizanska cesta). Skupno je takrat kvart štel Podana so bila tudi iz=rpna navodila in pojasnila 1658 prebivalcev." o ustroju, delovanju, kompetencah in funkcijah Nove uradne prostore so uredili v zaplenjeni mestnih in kvartnih odborov OF. Sicer pa se je hiši nekdanjega Kreisfiihrerja v Klinbergovi vili prebivalstvo Koroškega kvarta precej razlikovalo na Ribniški ulici 4. Vendar je kmalu nastalo od drugih po svojem socialnem sestavu. In- vprašanje glede razmejitve med Kr=cvinskim dustrije, ve=jih trgovskih in gostinskih obratov kvartom in krajevnim odborom Košaki, zato je kvari ni imel. Kot tipi=no predmestni predel seje bilo 9. junija ponovno sklicano ljudsko zboro- razvil ob cesti, ki vodi vzporedno z. Dravo proti vanje na poziv MO OF in Okrajnega odbora Dravogradu na zahodu. Ta prehodni zna=aj se je Maribor-lcvi breg. Sporno je bilo obmo=je od odražal tudi v plasteh prebivalstva. Razen zad- Piramide do Aleksandrove ceste, ker je bil ta del njih ostankov kmetij in nekaj manjših obrli so priklju=en Košakom, ne da bi upoštevali želje tvorili jedro prebivalstva javni nameš=enci in prebivalcev. Glasovanje 120 ljudi na sestanku je uslužbenci. Precej je bilo ludi starejšega in upo- soglasno odlo=ilo priklju=itev spornega obmo=ja kojenega prebivalstva. k mestu. Tczcnski kvart je imel 1. politi=no uro 4. V kvartu so ustrezni organi pridno sodelovali junija 1945 z naslovom Pomen in organizacija pri zaplembi ve=jih posestev: Twickle. Hálbcrt, OF. V jedilnici tovarne Splošne stavbene družbe Gusci, Standinger, dr. Bu=ar, Baric, dr. Klan=nik. se je zbralo okoli 500 Tezcn=anov. Uspešno so Povsod so postavili oskrbnike. Evidentirati so delovali zlasti kvarlni propagandisti. pri=eli prebivalstvo, a se je kmalu ugotovilo, da Že konec maja 1945 je izšel proglas za ugo- je bilo na tem obmo=ju veliko nck-danjih pri- tavljanje vojne škode za celotno mariborsko padnikov KB.26 okrožje. S tem vprašanjem so se morali spopasti Meljski kvart je imel svojo 1. sejo 16. junija okrajni, krajevni oziroma kvartni odbori OF. 1945 in sta bila na njej, kot tudi v vseh ostalih V proglasu je bilo poudarjeno, da bodo tudi kvartih, izvoljena ožji odbor s 7 =lani in širši narodi federativne Jugoslavije v Moskvi predlo- odbor s 17 =lani. Zanimiva je bila socialna struk- žili svoje upravi=ene zahteve. Vendar je bil rok tura =lanov ožjega odbora: trgovec (sekretar), za zbiranje podatkov izjemno kratek, zato je bilo akademik, 3 delavci, I gospodinja, I železni=ar; potrebno takoj pri=eti s popisovanjem. Prvi po- v širšem odboru je bil I akademik, 3 gospodinje, pisi so bili že izvedeni, a so se rešili spontano, s 2 uradnika, 2 delavca, 3 železni=arji, prodajalec, približno natan=nostjo in brez ustreznih navodil. šofer, =evljar in vini=ar.27 Zato je akcija dobila svoj pravi odmev šele po 2. Od posledic vojne je bilo zelo hudo prizadeto avgustu 1945, ko je pri=el te=i po odredbi Dr- obmo=je Fran=iškanskega kvarta, vendar si je žavne komisije za ugotavljanje vojne škode v hitro opomogel, izvolil odbornike, si uredil pro- Beogradu 40-dncvni rok za prijavo vojne škode, stor za knjižnico, propagando, kolportažo (po povzro=ene od 6. 4. 1941 do konca vojne. Vsako preselitvi na Maistrovo ulico 24). Prebivalci so škodo je bilo potrebno prijaviti na novo, na se množi=no udeleževali odkopavanja ruševin. posebnem obrazcu. Prijavitelj je po vložitvi Zaradi obilice dela seje 1. politi=na ura vršila v prijave prejel uradno potrdilo kvartnega odbora, primerjavi z ostalimi šele 27. junija v telovadnici da je izpolnil svojo dolžnost. Znesek škode je Cankarjeve šole, kjer seje zbralo okoli 150 ljudi. ocenila okrajna komisija. Na kvartnih sestankih Druga politi=na ura je bila 4. julija in so na njej so okrajni =lani komisije razlagali postopek in razpravljali o novi narodni oblasti, pomenu pou=evali ljudi, kako je potrebno obrazec izpol- reorganizacije kvartov in bližajo=ih se prvih njevati. Tudi na kvartih so pri=eli z delom po- volitvah. verjeniki, ki so poro=ali o vojni škodi, delili Tudi Koroški, Tczcnski, Pobreški. Magdalcn- obrazec, sodelovali pri vnašanju podatkov. Ker je ski in ostali kvarti so organizirali tedenske imela akcija tako širok obseg, je v drugi polovici politi=ne ure, ki so v=asih trajale mnogo ve= kot avgusta odsek za notranje zadeve v ta namen uro in so na njih razpravljali o nalogah, pere=ih organiziral poseben prostor na Mikloši=evi I. Za- vprašanjih, ki bi jih morali reševali, politi=nem radi zmanjšanja stroškov za oba okraja Maribor- lcvi breg in Maribor-dcsni breg ter seveda razvoju! Prva politi=na ura Koroškega kvarta je Maribor-mcsto ustanovili eno okrajno komisijo za ugotavljanje vojne škode. V svrho pravilne 25 •••. fond: MU) Maribor, spisi tajništva 1945. spisi 1-1000, ocenitve vojne škode na zgradbah (popolnoma spis št. 358. ali delno porušeno je bilo okoli 4000 hiš) je bilo 26 Kavno lam. potrebno pritegnili tudi gradbene inženirje in 27 PAM, lonci Meljski kvart, škatla I. 66 od Fcstigungc (Dienststelle des Beauftragten des =asno gradilo porušeno mesto. Kako ga je gra- Reichskommissars für die Festigung deutschen dilo, kolikšna pozornost je bila posve=ena Volkstums (Urad pooblaš=enca državnega komi- šolstvu, zdravstvu, prehrani, kmetijstvu, social- sarja za utrjevanje nemštva) ali pa od Nemce nemu skrbstvu, pa bi lahko pokazal samostojen katerih pravni posli so bili v smislu =l. 6 odloka =lanek. Avnoja z dne 21.9. 1944 ni=ni. Po izvršenih volitvah je mariborsko upravo III. PRIPRAVE NA VOLITVE IN NADALJNJA narodne imovine presenetila uredba, ki jo je IZGRADNJA OBLASTI izdala komisija za upravo narodne imovine pri predsedstvu Narodne vlade v Ljubljani, da mo- Konec junija in v za=etku julija 1945 so se vsi rajo vse zgradbe, ki so v lasti narodne imovine, kvarti oziroma politi=ni in oblastni organi pri- preiti v last narodnoosvobodilnih odborov pravljali na volitve v NOO. Izvajala jih je (NOO), uli=ni odbori pa naj prevzamejo nad- narodna vlada in njeno ministrstvo za notranje zorstvo nad njimi.33 Ravno v zvezi s tem je zadeve tako, da so dolo=ili volilna obmo=ja, KUNI zaprosila za preložitev uredbe, ki naj bi upoštevaje odlok 131 (o razpisu volitev v NOO z bila izvršena do 1. I. 1946. Tedaj naj bi okrajni dne 19. 2. 1944), 132 (o razpisu volitev v kra- NOO sprejel vse hiše, ki so last omenjene jevne NOO in okrajne narodnoosvobodilne skup- š=ine z. dne 1. 3. 1944) in 133 (o spremembah in komisije (¡l(K) zgradb, ki jih je upravljalo 17 47 upraviteljev). Zaradi specifi=nega položaja Mari- dopolnitvah odloka o razpisu volitev v NOO). bora, torej velikega števila zgradb, niti okrajni Že pred volitvami se je v Mariboru pokazala odbor niti uli=ni odbori niso bili sposobni potreba o zmanjšanju števila kvartov. S tem bi prevzeli uprave nad njimi v tako kratkem =asu, pridobili ve=jo slrnjcnost mesta, pa tudi stroški bi temve= sukcesivno.,4 bili bistveno manjši. Vzgled je bil tudi primer Vendar je z reorganizacijo upravnega aparata Ljubljane, ki je bila po številu prebivalstva 2-krat tudi ta komisija prenehala z delovanjem v 2. ve=ja in je imela le 10 =etrti. MO OF je tako v polovici leta 1946. Ostal je le referent, od marca sporazumu s kvartnimi odbori sklenil izpeljati 1946 pa so ustanovili razdelek za upravo zaple- akcijo združitve nekaterih kvartov. Julija so se njenih podjetij z nalogo likvidacije zaplenjenih tako združili Mcljski, komaj nastali Kr=cvinski podjetij tako, da jih delno preda v državni sektor, in Fran=iškanski kvart v novo Kolodvorsko =etrt. t.j. NA-M I, delno pa, da uredi podjetja V okviru Koroški in Stolni kvart pa v novo Koroško =etrt. OLO.35 Meja med novima kvartoma je po osvojenem Vzporedno z. razvojem narodne in državne predlogu tekla od Drave po Kopališki ulici oblasti sc je tudi vojska oziroma vojaška oblast (danes Svctozarcvska), prek Trga svobode na prilagajala novonastalim razmeram. Julija 1945 Ciril-Mctodovo ulico (danes Ulico heroja Stane- je bila na osnovi odredbe Ministrstva narodne ta), po njej do konca parka, nato je ob robu parka obrambe DFJ in predsedstva Narodne vlade Slo- prešla na pot pod Kalvarijo. Na levem bregu venije izvršena reorganizacija zalednih oblasti. Drave sta tako ostali 2 =etrti (kvarta), na desnem bregu pa so ostali kvarti - Pobrcški, Tczcnski, Mobilizacijske odseke, ki so bili prej na ko- 38 mandah mest in obmo=ij, so ukinili. Namesto Magdalcnski in Studenški. njih so bili postavljeni mobilizacijski oddelki pri Bližajo=e se prve volitve so bile za pre- okrožnih odborih OF in mobilizacijski delegati bivalstvo Maribora velik dogodek. Mestni odbor pri okrajnih odborih OF. S tem je prešla vojaška OF in okrajna volilna komisija za mesto Maribor oblast v izgradnji svojega aparata do okraja, kjer sta sporazumno dolo=ila, da bodo volitve v je odslej izvrševala ve=ji del svojih vojno-teri- okrajno mestno skupš=ino in NOO vseh 6 mest- torialnih poslov. Zaradi' kontinuitete poslovanja nih =etrti v nedeljo, 29. julija 1945. Okrajna vo- med vojaškimi organi in organi narodne oblasti lilna komisija je imela predsednika, namestnika so se pri teh institucijah formirali posebni refe- predsednika, tajnika in 4 =lane; volilne komisije rati oziroma referenti za mobilizacijske posle, ki Kolodvorske, Koroške, Tczcnskc, Pobrcškc, Stu- SO bili odgovorni za sodelovanje Z vojsko.3 denške in Magdalcnskc =etrti pa so imele pred- Takšni so bili prvi tedni v svobodi. Zaživeli sednika, namestnika predsednika in tajnika. so okrožni, okrajni in kvartni odbori OF kot Pe=at skorajšnjim volitvam so dajala mno- za=asni oblastni organi. Formirale so se številne ži=na volilna zborovanja, kjer so obravnavali vsa komisije, odseki, prebivalstvo Maribora se je vprašanja 0 volitvah in kandidatnih listah. Za vklju=evalo v takratne politi=ne razprave in isto- vsak kvart so bila predvidena 3 volilna zboro- vanja, ki so jih pripravile množi=ne organizacije. Njihov razpored je bil naslednji: •••. fund: Kolodvorska Celit, Škatla 6, sraj=ka 5. Prvi volilni sestanek je bil 23. 7. 1945 ob 19. 4 PAM, fond: M LO Maribor, spisi lajnišlva 1001-2435, spis uri v Unionski dvorani za Mcljski, Fran=iškanski 2419. in Kr=cvinski kvart v kinu Esplanade, za Stolni 33 PAM, fond: M LO Maribor, zapisniki zasedanj OLO Maribor- mesto (7. zasedanje 3.7.1946). 37 Uradni list SNOS. in NVS 15/1945. ' PAM, fond: MLO Maribor, spisi tajništva 1001-2435. spis št. 3X Vcstnik Mariborskega okrožja. 26/1945, str. 2. 704. 68 40 •••. fond: Ma^dalcnska tetri, škatla I, sraj=ka 5/5/4. •' Kavno lani. 41 Uradni lisi SNOS in NVS. 15/1 "MS. ARHIVI XIX [996 na vpogled 7 dni pred volitvami, ker so poobla- IV. TEZENSKA Za izvedbo volitev jc bilo predvidenih 13 Ob prvih svobodnih volitvah, ki so bile omo- voliš=, ki so do neke mere upoštevala tudi go=ene s številnimi žrtvami, jc MO OF pri- prebivalce pravkar ukinjenih kvartov. Zaradi poro=il tudi slovesen zunanji izgled (izobešanje lažje preglednosti jih prikazujem v obliki sheme: zastav, primerna okrasitev voliš= s cvetjem in zelenjem, propagandne parole o bratstvu, enot- r I. KOROS KA špekulanti, ki pa so se iz varnostnih razlogov in Za primerjavo in lažjo predstavo omenjam še trenutnega ob=utka nemo=i raje potuhnili." rezultate volitev v nekaterih drugih okrajih. No- Iz zadnje številke volilnega vestnika sem vo mesto (97,8%), Ribnica na Dolenjskem povzela podatke o kon=nem rezultatu. Izra=un (99%), Sv. Lenart (97%), Slovenska Bistrica odstotkov kaže zanimivo primerjavo udeležbe do (92%), Radgona (96%).42 10. oziroma 23. ure. Moški in ženske so bili kot funkcionarji Volitve so uspele. Mnogokjc so bile odli=no zastopani tako: pripravljene, sodelovale so vse množi=ne organi- zacije, veliko truda so vložile žene, mladina in drugi. Toda sina ira et studio, kot jc pod istim % ZHNSKi- % KJNKCIM MOŠKI naslovom opozoril na dolo=ene pomanjkljivosti predsednik 6 8 - neznani pisec. Realna analiza prvih volitev jc tajnik 3 4 3 19 pokazala tudi nekaj napak - politi=ne in tehni=ne odborniki 31 41 9 56 narave. Mnoga voliš=a so bila zlasti v zgodnjih mestna skupš=ina 36 47 4 25 jutranjih urah preve= polna in so kot takšna SKI I'M 76 100 1• 100 onemogo=ala normalni potek. Tu in tam je bila kršena tajnost volitev, saj si nekateri niso znali .Številke kažejo na dejstvo, da si jc tudi žena pomagati z volilnimi listki in so to opravili že od prvih volitev naprej utirala pot v politi=no namesto njih drugi. Združitev nekaterih =etrti jc življenje. bila prepozno objavljena, zato ni bila utrjena Nekaj dni kasneje, 1. avgusta 1945, so bile med prebivalci. Tako so posamezni volilci. pre- volitve v organe oblasti tudi v mariborski malo osveš=eni in seznanjeni z dogajanji begali z garniziji, ki jo jc sestavljala inženirska brigada voliš=a na voliš=e, dokler niso našli ustreznega IV. armade. S lem volilnim dejanjem jc bila kraja. Volilne komisije so bile ponekod preve= simboli=no prelomljena praksa iz. predvojne stati=ne. Oglasne deske, kioski, stene v mestu so Jugoslavije, ko pripadniki vojske niso imeli bile prenatrpane s plakati, v predmestjih pa je pravice udeležbe na volitvah. bilo tega premalo. Zato bi kazalo v pripravah na Da bi lahko tudi vojska sodelovala pri ljudski naslednje volitve posvetili ve= pozornosti tudi oblasti, jc vsaka brigada, ki tvori mariborski tcmpomanjkljivostim. garnizon, izbrala po enega svojega delegata 1er Življenje v kvartih se jc nadaljevalo. Novo- ga delegirala v mestno skupš=ino. S tem je bila izvoljeni odborniki so prevzemali funkcije in so vzpostavljena vez med zaledjem in vojsko. V za svoje delo odgovarjali zboru volivcev. Mnogi /bori volivcev so bili konstruktivni, stavnica slovenskega naroda, saj so N00 zrasli dobro pripravljeni in se je na njih razpravljalo o prav iz ljudskih množic, l.j. iz OF. pere=ih problemih preskrbe, prehrane, stanovanj, Tudi uradi MO naj bi imeli svoje odbore OF, pa tudi o politi=nih dogajanjih doma in v svetu. uprava narodne imovine, finan=ni odsek, trgov- Viri govorijo o tem, da je volivec zanimal gos- ski odsek, socialno skrbstvo in stanovanjski urad podarski razvoj, kako se rešujejo socialna vpra- skupaj, MO in notranji odsek skupaj, gradbeni in šanja, kriti=no so se opredeljevali do nepravil- zdravstveni odsek skupaj ter mestna podjetja in nosti, ki so jih zaznavali v ožjem in širšem premoženjska uprava zopet skupaj. 46 okolju. Precej samoiniciativnosti je na vseh Že 14. avgusta 1945 jc bila 1. seja mestne podro=jih pokazal Studcnški kvart. Izvoljeni so narodnoosvobodilne skupš=ine. Otvoritvenemu bili sposobni odborniki, =etrt pa sc je organi- zasedanju so prisostvovali =lani okrožnega od- zirala v 8 terenov. Nesre=no roko pri izbiranju bora OF, MO OF, kvartni predsedniki pred- predsednika je imel Magdalenski kvart, kjer so stavnikov oblasti in =lani mestne skupš=ine. Se- celo razmišljali o odpoklicu. Uspešnejše so bile kretar mesta jc pre=ital dekret okrožnega odbora volitve uli=nih odborov, organiziranih je bilo 5 OF o sklicanju mestne skupš=ine: "Na osnovi terenov. Na Tczncm je bil med =lani N00 le 1 odloka 10. =lena 11 predsedstva SNOS o krajih, =lan pripadnik OF, zato se ne smemo =uditi, =e okrajih in okrožjih ter njihovih NOO, priob=en v so imeli težave pri formiranju terenov in uli=nih Uradnem listu SNOS in NSV 21. 5. 1944, odborov. Stanje se je še poslabšalo zaradi šte- sklicuje okrožni odbor OF Maribor na 1. sejo vilnih kadrovskih sprememb. Težave je imel tudi MNS 14. 8. I945."47 Po uvodnem govoru jc Kolodvorski kvart, kjer je bilo V odboru nena- okrožni sekretar predlagal razrešnico za MO OF. doma 30-40 ljudi. Hitro je bilo vzpostavljenih S tem dejanjem je MO OF predal oblast novo- vseh o terenov in uli=nih odborov, ki so povsod izvoljenemu NOO. Oblast jc predal tisti organ, ki postavljali svoje hišne zaupnike. Organizacija jc v =asu okupacije vodil borbo in gradil prve oblastnih organov je bila razmeroma dobro temelje oblasti. pripravljena tudi v Pobreški =etrti.44 Tako jc mestni N00 s predsedništvom uprav- Druga velika sprememba, ki je nastala kol ljal okrajno mesto Maribor prek 14 odsekov: rezultat prvih volitev, je bila nova vloga odborov 1. Odsek za trgovino in preskrbo z obrtnim OF. Ti so bili kot politi=no vodstvo narodno- odsekom kot pododsekom osvobodilnega gibanja do volitev v N00 za=as- 2. Odsek za socialno skrbstvo no ludi nosilci oblasti in izvrševalci javne upra- 3. Finan=ni odsek ve. To funkcijo je po opravljenih volitvah pre- 4. Odsek za notranje zadeve vzel NOO, =etrtni odbor OF pa je v celoti prevzel 5. Odsek za gradnje vodstvo politi=nega organa. Njuna vloga se ni 6. Odsek za prosveto izklju=evala, kot so nekateri mislili, temve= sla z. 7. Mestna podjetja vsestranskim dopolnjevanjem tvorila izgrajeno 8. Komisija za upravo narodne imovine celoto, ki je bila nujno potrebna za nadaljnje 9. Stanovanjski odsek delo. Temeljne naloge in na=ela je v izpopolnjeni lO.Odsck za kmetijstvo obliki in poglobljeno opredelil že I. kongres OF 11 .Odsek za zdravstvo v Ljubljani 15. in 16. julija 1945. 12.Odsek za izgradnjo narodne oblasti V ve=ini =etrleh je bila predaja poslov oprav- 13.Personalni odsek ljena na slovesen na=in. Navadno ji je priso- Med njimi jc odigraval specifi=no vlogo od- stvoval =lan izvršnega odbora (dalje IÖ) mestne sek za notranje zadeve, ki jc bil silno razvejan in narodnoosvobodilne skupš=ine (dalje MNS), ki organiziran po naslednjem principu: jc v kratkem nagovoru zašla vil naloge novega 1. Ob=i oddelek "dbora. Uradno se jc zahvalil za dosedanje delo 2. Oddelek za administrativne posle odboru OF, ki jc skupaj z drugimi tovrstnimi 3. Oddelek za narodno milico (po reorganizaciji) institucijami moral prebresti vrslo težav ob pri- pravi poti novoizvoljenim organom oblasti. Kriminalisti=en oddelek Oddelek za polne dovolilnice Sedaj, ko se jc OF vsebinsko preusmerila iz oblastne v množi=no organizacijo, jc bila njena Oddelek za javni red s pododdelki prioriletna naloga prodreti med najširše plasti prebivalstva. PAM, fond: Kolodvorska Cetil, škatla 6, sraj=ka 5. 4fi PAM. fond: M LO Maribor, lajnišlvo 1945, spisi 100.2435. Metod Miku;.: Temeljne loCkc OF slovenskega naroda. Pri- 47 PAM, fond: MLO Maribor, zapisniki sej MNS, zapisnik I. spevki /a zgodovino delavskega gibanja, VI., Ljubljana. 1966. zasedanja 14.8. 1945 (knjiga). Ntr. 279. 72 7. Prometni oddelek miva primerjava med federalno, okrožno in 8. Oddelek za prijavo in ugotovitev vojne škode okrajno volilno komisijo kaže po svoji socialni 9. Mati=ni urad strukturi, da so bili zastopani prav vsi sloji pre- 10.Domovinski urad bivalstva: 11. Prijavni urad 12. Prijavni urad za kolesa Socialni sestav federalne volilne komisije 13.Rcpatriacijski urad izseljenih in vojnih ujet- nikov Predsednik - predsednik Vrhovnega sodiš=a 14.Urad za izgubljene predmete .Slovenije 15.Posredovalni urad namestnik - sodnik Vrhovnega sodiš=a Število mestnega prebivalstva je naraslo od Slovenije 37.200 na 45.000, kar je pomenilo po =etrlch: tajnik - pomo=nik Javnega tožilstva Slovenije Kolodvorska (9.064 prebivalcev). Koroška namestnik - tesarski mojster (10.588 prebivalcev) Magdalcnska (9.563 prebi- =lani - profesorica, pisatelj, odvetnik, delavec, valcev), Studcnška (6.539 prebivalcev), Pobreška zdravnik, univerzitetni profesor (5.796 prebivalcev), Tczcnska (3.248 prebi- 4K namestniki - sodnik Vrhovnega sodiš=a valcev), ali skupaj 44.798 prebivalcev. Slovenije, akademski slikar, kmet, duhovnik, September 1945 je bil v znamenju Zakona o gospodinja upravni razdelitvi federalne Slovenije, ki sem ga že omenila, in prvih priprav za volitve v ustavodajno skupš=ino. Socialni sestav okrožne volilne komisije Prcdscdni.štvo za=asne narodne skupš=ine je (mariborsko okrožje) na svoji seji 31. avgusta 1945 na predlog pred- predsednik - sodnik sednika ministrskega sveta maršala Jugoslavije namestnik - šivilja Josipa Broza Tita predložilo ukaz o razpisu vo- litev v ustavodajno skupš=ino (zvezno skupš=ino, tajnik - kme=ki delavce kamor se je volilo 348 narodnih poslancev; na namestnik - gradbeni inženir vsakih 40.000 prebivalcev po 1 poslanec, in =lani - absolvent trgovske šole, .študentka, skupš=ino narodov, kamor se je volilo za vsako tehnik federalno enoto 25 poslancev), ki bodo potekale namestniki - trgovce, kolar, novinar v nedeljo, 11. novembra 1945. Ukaz o razpisu Socialni sestav okrajne volilne komisije volitev v ustavodajno skupš=ino je stopil v ve- (okraj Marihor-mcsto) ljavo 6. septembra 1945; od tega dne se je ra=u- nal 10-dncvni rok za pripravo volilne liste, kakor predsednik - sodnik, gospodinja, u=iteljica, tudi 14-dncvni rok za popravek volilnih imeni- delavec, trgovski pomo=nik kov. Zvezna volilna komisija je imenovala fede- Žc ob julijskih volitvah so =clrlni odbori s ralno volilno komisijo Slovenije, ki je štela 14 pomo=jo okrajnega in okrožnega aktiva ter volil- =lanov, ta pa je imenovala okrožne volilne ko- nih komisij opravili pregled volilnih imenikov. • misije (po 10 =lanov).49 Temu postopku je naloga ni bila opravljena najbolj uspešno, zato je sledilo imenovanje okrajnih oziroma kvartnih bilo potrebno s pomo=jo odborov OF ponoviti volilnih komisij. akcijo, tokrat v bolj organizirani obliki, manj Po 4. odstavku 3. =lena Zakona o volitvah splošno in manj popustljivo, ves =as pa v duhu narodnih poslancev je 3. septembra 1945 zvezna Zakona o volilnih imenikih. Z ozirom na poli- volilna komisija dolo=ila 29 poslancev, ki naj bi ti=no pripadnost in delovanje med okupacijo so jih volila federalna Slovenija z. 1,144.298 prebi- bili že v prvi fazi izlo=eni pripadniki Heimat valci v zvezno skupš=ino. Upoštevaje zadnji po- bunda in Wchrinannschalla, nosilci rde=ih legi- pis prebivalstva iz leta 1931 je bilo dolo=eno, da timacij, udeleženci nemške vojske po 15. 1. 1945 Mariborsko okrožje s 370.712 prebivalci voli 9 ter nekaj družin =lanov Kulturbunda. Zelo malo poslancev. ali skoraj ni= pa ni bilo takšnih, ki bi bili Ozemlje vsakega izmed petih volilnih okrožij izbrisani zalo, ker so sodelovali z okupatorjem se je skladalo z ozemljem upravnega okrožja, na gospodarskem podro=ju. Zato je bilo nujno kakor je bilo to ozemlje že dolo=eno po Zakonu potrebno na novo in temeljiteje pregledati ime- o upravni razdelitvi federalne Slovenije. Tako so nike in razvrstiti prebivalce po natan=no dolo- bili v mariborskem volilnem okrožju naslednji =enih kriterijih. volilni okraji: Dravograd, Lendava, Ljutomer, Po drugi strani pa se je pokazalo, da so po- Maribor-desni breg, Maribor-lcvi breg, Maribor- zabili v volilne imenike vpisati hlapce, dekle, mesto. Murska Sobota, Ptuj in Radgona. Zani- vojake, ki služijo v JA, in še druge. Takšne napake je bilo Ireba popraviti. Pri =rlanih volilcih 4X SO bili kriteriji pogosto presplošni in tako so •••. lomi: M LO Maribor, zapisniki zasedanj MNS (3. za- imeli reklamacijski senati polne roke dela. sedanje 21. 9. 1945), knjiga I. 4• Uradni lisi SNOS in NVS 33/1945. Volilne spise so smeli prerešetali tudi na ARHIVI XIX 199ft množi=nih sestankih ob pravi=nem sodelovanju Razpravljali so tudi gasilci, delavci v pod- AFZ, LMS, OF, sindikatov. Zbori volivcev so jetjih, nameš=enci, kjer so odlo=ilno vlogo od- =esto postali ljudska sodiš=a, na katerih so igrali sindikati. Uspešna jc bila razprava v vsakega ocenili po tem, kako je bil usmerjen med Splošni stavbeni družbi, sindikalna podružnica okupacijo in kakšen je njegov odnos do sedanje dav=nih in carinskih namcš=cncvcv pa jc imela politi=ne ter družbene stvarnosti. S tako široko svoj sestanek kar v kvartni Orient. Dne 30. zasnovano akcijo seje za=ela zadnja velika bitka oktobra se jc v Magdalcnski =etrti razvila živah- proti reakciji, nem=urjem, ki so si prizadevali na diskusija, ki se jc dotaknila tudi vseh gos- priti v volilne imenike in prek njih razvrednotiti podarskih problemov, skrinjice brez liste, aktu- volitve.50 Komisije so morale pohiteti z delom, alnega pastirskega pisma in drugih vsakdanjih saj po 24. septembru ni bilo mogo=e v volilnem težav. V Mariborski livarni se jc pokazala pre- imeniku spremeniti ni=esar ve=. Predvolilne majhna politi=na osveš=enost delavcev, saj mno- manifestacije po =etrteh so pripravljale tudi gim še vedno niso bili jasni namen, vsebina in množi=ne organizacije. "Ena osrednjih se je za programske zasnove OF. Polnoštcvilna jc bila celotno mesto pri=ela 15. septembra 1945 na udeležba, ki jo jc pripravil zavod za socialno Glavnem trgu, kjer seje zbrala množica ljudi, ki zavarovanje. je zapolnila ves prostor proti Rotovžu, Koroški AFŽ Tczcnskc =etrti jc priredila sestanek v cesti. Gosposki ulici, mostu =ez Dravo. Povsod tezenski šoli inje na njem sodelovalo okoli 100 SO se vile zastave in transparenti. Povorko so žena. Dne 31. oktobra so zborovali v Kolo- spremljale kar 3 godbe, ki so igrale izmenoma. V dvorski =etrti, kjer so potekali pogovori o pri- slovesnem vzdušju jc spregovoril podpredsednik padnikih KB in drugih reakcionarjih, ki morajo NVS dr. Marijan Brccclj, ki je v govoru povdaril biti ¡zbrisani iz volilnih imenikov in prejeti pomen vseh treh zakonov (o volilnih imenikih, o zasluženo kazen; govorili so tudi o vlogi uli=nih volitvah in narodni skupš=ini) in ki so, oziroma odborov. Okoli 400 ljudi sc jc udeležilo zboro- bodo odigrali pomembno vlogo pri ustvarjanju vanja v tovarni Doctor in drug. Na njem so de- sodobne slovenske in jugoslovanske držav- lavci med drugim predlagali ustanovitev komi- nosti."51 sije za pobijanje špekulacije v tovarni. V mari- Za 20. september so bila predvidena mno- borski tiskarni jc imela sindikalna podružnica ži=na volilna zborovanja za Pobreški kvart v grafi=ni sestanek, na katerem jc predavatelj Sokolskem domu, za Koroški kvart na vrtu Gam- govoril o državi, ljudski demokraciji. brinove dvorane, za Tezcnski kvart v dvorani Veliko vsesplošno predvolilno zborovanje jc Splošne stavbene družbe, za Kolodvorski kvart v bilo še 4. novembra ob 10. uri, koje na Glavnem parku pri Paviljonu, za Magdalcnski kvart v trgu množici spregovoril kandidat za Maribor dvorani tovarne Erlih in za Studcnški kvart v notranji minister Zoran Poli=. V za=etku oktobra Sokolskem domu. Govornike na teh zborovanjih 1945 so pri okrožni volilni komisiji vložili jc organiziral MO OF, nalogo otvoritve pa so okrožno kandidatno listo za Mariborsko okrožje prevzeli kvartni sekretarji OF. Ostale množi=ne /.a volitve poslancev v zvezno skupš=ino. Lista je organizacije se povsod niso dovolj aktivirale. Na bila povezana z zvezno listo LF Jugoslavije z /borih so popularizirali kandidatno listo OF v nosilcem Josipom Brozom Titom. Kandidati celoti in kandidate, katerih imena so bila objav- okraja Maribor-mcsto so bili: Zoran Poli= (prav- ljena v dnevnem =asopisju. Z zborovanj so nik), Jože Gri=ar (delavec); nadomestna kandi- data, povezana s to listo, pa sta bila Stanko pošiljali resolucije IO OF, v katerih so izražali 53 pripadnost OF, soglasje s kandidati za zvezno Lapajnc in Drago Rakuša. skupš=ino z Josipom Vidmarjem na =elu ter Ob zaklju=ku predvolilnih zborovanj naj zapisali zahtevo za priklju=itev Primorja, Istre in omenim še podatek, da jc bilo samo v =asu od Trsta k Jugoslaviji." 29. oktobra do 5. novembra v Mariboru 43 Dne 25. oktobra je bil manjši zbor volilcev v predvolilnih sestankov, ki se jih jc udeležilo prek Pobreški =etrti, ki je pokazal veliko zanimanje za 8.000 ljudi. K temu ni bilo prišteto zadnje zbo- volitve, pa tudi krajevne probleme, npr. preskrba, rovanje v soboto, na predve=er volitev, ko se jc kmetijstvo, šolstvo. Povsod pa jc bilo delo prebivalstvo zbralo ob 17. uri pred sedeži aktivistov obširno in težavno. Komaj SO se za- kvartov, delavci pred tovarnami, otroci pred klju=ile volitve v NOO, že SO morali novo- šolami in SO se nato kot strnjene skupine vklju- izvoljeni funkcionarji prevzeti težke in odgo- =evali v povorko, ki jc zaklju=ila svoj pohod na vorne naloge. Prav ti lokalni zbori SO postali Glavnem trgu. Tam jc zbrani množici še zadnji= ogledalo njihovega dela na eni strani in pove- pred velikim dnem spregovoril nekaj besed Zo- zanosti OF in NOO 1er drugih množi=nih orga- ran Poli=. Sledil jc pohod z baklami po mestu ter spontano pritegnil še tiste omahljivcc, ki so nizacij na drugi strani. doslej ostali doma. V =asu priprav na volitve, ko se jc vršila 50 1'••. fond: MU) Maribor, zapisniki zasedanj MNS (zapisnik najširša agitacijska dejavnost, jc bilo na vseh 2. zasedanja 19. K. 1945) 51 PAM, rood: Magdalenas kvari. skaila I, sraj=ka 5/5/4. 53 52 Vcslnik Mariborskega okrožja. 5X/I945. str. 1. PAM, lond: Kolodvorska =etrt, skaila I, sraj=ka 3/4, spis 262. 74 OKRAJ Število volil- Število od- Zvezna lista Brez liste Federalna Brez liste nih uprav. danih glasov lista Maribor-mesto 33.246 31.030 26.299 4.731 26.101 4.925 93.34%. 84.76%. 15.24% 84.18% 15.82%. Maribor-lcvi 27.341 22.616 12.819 10.195 12.132 10.484 breg 82,35% 55.00% 45.00% 53.60%. 46.40% Maribor-desni 30.671 27.635 18.720 8.937 18.251 9.400 breg 90.10% 68.00% 32,00% 65.99%. 34.01%: Mariborsko 240.334 204.882 137.916 66.966 okrožje 84,00% 67,20% 32.80% povpre=no V okraju Maribor-mesto se je torej volitev Organizirali so se upravno-politi=ni te=aji, udeležilo 93,34% vseh volilnih upravi=encev ta- kjer so si kandidati obliki u=nih ur pridobivali ko, da Maribor bistveno ni zaostajal za ostalimi znanja o izgradnji oblasti, volilni zakonodaji, mesti v Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Dejstvo je, nalogah kvartnih odborov. daje pri veliki ve=ini ljudi zmagala odlo=na vo- V kontekst nalog pred volitvami je spadala lja nadaljevati listo delo, podpirati liste ideale in tudi realizacija ideje o teritorialni razširitvi mari- hotenja, za katere so padle žrtve v štirih letih borskega mestnega podro=ja. Predlog je temeljil vojne. Ocena, ki jo je med drugim podal IO na zamisli o nadaljnjem razvoju industrije v Ma- MNS, je tudi pokazala, da so eno izmed osnov- riboru, ki je za svojo širitev potrebovala novi nih pomanjkljivosti predstavljali nepopolni volil- prostorski kompleks. Kakšne so bile posledice ni imeniki. Cetrtni odbori niso dovolj natan=no lakšnih tendenc pa je lahko že predmet nove opravili naloge glede poznavanja svojega prebi- razprave. valstva. Prav na osnovi te ugotovitve je bil hitro po volitvah sprejet sklep o uvedbi enotne kar- toteke za vse =etrti. S tem bi nastal pregled nad slanjem ¡n gibanjem prebivalstva v posameznih ZUSAMMENFASSUNG =elrteh.54 DIE ENTWICKLUNG DER MARIBORER STADT- IV. RAZVOJ PO VOLITVAH DO ZAKONA O VIERTEL IM JAHRE 1945 UNTER BESONDERER LJUDSKIH ODBORIH BERÜCKSICHTIGUNG DER VERWALTUNGS- VERANDERUNGEN UND DER CHARAKTERISTIKA Po volitvah v konslituanto je za kratek =as DER ERSTEN WAHLEN zavladalo navidezno politi=no zatišje. A že kmalu seje to v vseh kvartih okrepilo. K temu je Gleich nach dem Rückzug der letzten Bc- pripomogla organizacija posebnih politi=nih ur. salzungstruppcn aus Maribor am 8. Mai 1945 wurde die Utrjeval pa se je tudi položaj OF in drugih mno- Macht von der bereits geplanten Militiirkommandanlur der ži=nih organizacij. Odseku za notranje zadeve Stadt einerseits und vom Stadiausschuß der Befreiungsfront okrajnega NO so kvarti pošiljali tedenska poro- (Mestni odbor Osvobodilne fronte) als Zivilbchördc =ila, ki so vsebovala naslednje rubrike: politi=no andrerseits übernommen. stanje, gospodarsko stanje, prehrana in stano- Aufgrund des Gesetzes über die Vcrwaltungscintcilung vanje, socialno skrbstvo, kulturno-prosvclno sta- des föderalen Slowenien wurde der Mariborcr Kreis in neun nje, zdravje prebivalcev, evidenca prebivalcev, Bezirke eingeteilt, darunter befand sich auch der Bezirk prireditve in sestanki. Ta je skupno za vse kvartc Maribor mit acht Kalastcrgcmcindcn. •sestavil enotno poro=ilo in ga posredoval okrož- Im territorialen und Vcrwaltungssinnc war Maribor als nemu odboru OF, javnemu tožilcu in okrajnemu Stadt in Stadtviertel (=ctrtAvart) aufgeteilt: Fran=iškanska, NO Maribor-mesto. 1. PAPIR KOT NOSILEC KULTURNE DE- stoletjih in tiso=letjih, se pravi, da je potrebno DIŠ RA-FS 1992:6 - Trajen papir - pisalni, tis- standardizacijo kovni in kopirni (predvsem za potrebe državnih Problematiko trajnosti dokumentnega gradiva služb). na papirju so pri=eli reševati leta 1989, v okviru Preverjanje kakovosti posameznih specialnih ISO tehni=nega komiteja TC-46, SCIO in de- vrst trajnega papirja in izdajanje certifikatov ka- lovne skupine WG1, ki združuje številne stro- kovosti na osnovi sprejetih standardov in pred- kovnjake razli=nih dežel vseh celin - aktivno pisov izvaja raziskovalna organizacija Swedish vlogo so prevzeli predvsem strokovnjaki iz National Testing and Research Institute za vse Švedske in Norveške v sodelovanju z Ameri=ani skandinavske dežele. in Kanad=ani. V za=etku so se glede na zelo Avstralska vladna institucija za tisk - GPO in obširno in težavno problematiko odlo=ili, da arhivi Avstralije so v letih 1990 do 1993 v okviru predpišejo osnovne minimalne lastnosti papirja, dejavnosti na posameznih projektih izdelali in za uporabo za trajne zapise. V maju 1991 so sprejeli posamezne standarde in predpise za upo- izdali priporo=ilo ISO TC 46/SC10/N45- rabo posameznih vrst papirja v državnih insti- 1991/WG1 kot specifikacijo trajnosti papirja za tucijah - arhivih, knjižnicah in državni upravi. dokumente, zapise in publikacije in v februarju Glede na dejstvo, da s starejšim gradivom 1994 izdali Standard ISO 9706 - Informacija in nimajo ve=jih težav, ker ga ni neobvladljivo ve- dokumentacija, papir za dokumente, zahteve za liko, verjamejo, da bodo lahko vnaprej sproti trajnost. reševali probleme glede kakovosti novejših vrst Standard dolo=a osnovne smernice za oprede- papirja. litev kakovosti papirja za trajne dokumente in V predpisih za uporabo papirja so dolo=ili zapise - to je lastnosti pisalnih in tiskovnih klasifikacijo posameznih vrst gradiva na papirju papirjev (tudi kopirnih) - ni pa primeren za ostale - skupina gradiva •, • in C - in dolo=ili spe- vrste papirja, za specialne namene uporabe, kot cifikacijo kakovosti papirja za posamezne name- tudi ne za visoko premazane tiskovne in umet- ne uporabe: niške papirje. Spccifikacija-Trajcn papir - 1990/1, Trajen Specifikacija trajnosti papirja dolo=a trajnost kopirni papir, za trajne zapise (z in brez vodnega za ve= sto let, seveda ob predpogoju, da se papir znaka) oziroma gradivo hrani in uporablja v ustreznih, Spccifikacija-Trajcn papir - 1990/2, Trajen =im bolj enakomernih klimatskih pogojih, pri pisalni in tiskovni papir, za trajne zapise. temperaturi 15 do 20°C in relativni vlažnosti Obe skupini papirja vklju=ujeta kakovost za ozra=ja 40 do 50%. arhivske in ostale trajnejše namene uporabe - skupina gradiva A. Reciklirani papir - AS 4082/1992, Definicija STANDARDIZACIJA uporabe, za pisanje, tiskanje, kopiranje gradiva - trajneje obstojnega papirja za ostale namene uporabe -skupini gradiva • in NACIONALNI STANDARDI ANSI Z 39.48-1092 Amerika. Kanada C. RA-FS1991:2.1992:4,6 Skandinavske dežele Nemški inštitut za standardizacijo - DIN ic v SpoclflkaclJa-1990/1.2 Avstralija aprilu 1992 izdal standard DIN 6738 - Kla- DIN 67381992-KlasinkaciJa traJnoetl.NomCIJa sifikacija papirja in kartona glede na življenjsko SIST/ISO 9706-1996.•••on papIr.SLOVENIJA dobo-LDK (life span class); od ostalih priporo=il MEDNARODNI STANDARDI in standardov se razlikuje po tem, da ne dolo=a ISO 9706-1994 -Trajen papir ISO/DIS 11108 -Arhivski papir kakovosti osnovnih surovin in tehnologije izde- CENH-C 172 - Trajen papir lave papirja, ampak dolo=a vrednotenje posa- meznih osnovnih mehanskih odpornosti kon=ne- ga izdelka -papirja, kartona in lepenke, predvsem Specifikacija lastnosti trajnega papirja. («>)- raztržne in utržne jakosti ter raztezanja; preiz- ISO 9706 kušanje je osnovano na meritvah teh odpornosti 1. Splošne lastnosti (ISO 186) - Papir mora pred in po umetnem staranju papirja pri eks- biti brez napak, ne=isto=, lukenj in podobnih tremnih pogojih relativne vlažnosti in tempe- deformacij (prisotnost vodnega znaka ni napaka). rature v dolo=enem =asovnem razdobju 6, 12 ali 2. Mehanska odpornost papirja (ISO 1974) - 24 dni. Raztržna odpornost v vzdolžni in pre=ni smeri, Klasifikacijo trajnosti po tem predpisu dolo- za papirje z gramsko težo >70g/m2 je minimalno =imo kot retencijo posameznih lastnosti - dolgo 350 mN. življenjsko dobo naj bi papir dosegal, =e so 3. Alkalna rezerva (ISO 10 716) - Minimalna vrednosti po 24 dneh višje od 80 do 85%. Pri- vsebnost kalcijevega karbonata kot polnila v poro=ilo je uporabnike v evropskih deželah pre- papirju, ki predstavlja alkalno puferno rezervo, je cej razburilo, tako da so se dogovorili, da bodo 2%. zahteve tega standarda kol dodatno specifikacijo 4. Vlakninska sestava vklju=ili v osnovni ISO standard za trajne pa- a) vsebnost lignina (ISO 302); dolo=ena s pirje, ki ni obvezujo=a, se pa priporo=a. Kappa številom, ki mora biti nižje od 5. Dejavnosti ISO - Mednarodna organizacija za b) vsebnost lesovinskih vlaken (ISO 9184); 80 =im boljše sodelovanje papirni=arjev z ostalimi dejavnostmi v grafi=ni in predelovalni industriji SIST/ISO 970É IRŽAVNE INSTITUCIJI VLADA, PARLAMENT ter z uporabniki drugih sorodnih dejavnosti. OO MINISTRSTVA D USM je v mesecu juniju izdal Katalog vseh INSTITUT „ ZA CELULOZC slovenskih standardov, sprejetih na celotnem /UPORABNIKI RAJEN PAPIR4 IN PAPIR podro=ju dejavnosti do konca marca 1996, ki ARHIVI ARHIVSKI PAPIR • standardi PAPIRNICARJII zahtevajo potrditev in uskladitev z odgovar- KNJIžNI=EN» tehni=ni predpisi jajo=imi tehni=nimi predpisi. MUZEJI """ulatlva /ORAFI Delovna skupina WG2 - papir, karton, le- IN PREDELAVA KNJIGARNE penka in izdelki je ob koncu leta 1995 dala ZALOŽNIKI pobudo za prevzem standarda ISO 9706(*>) za TRGOVINA OBLIKOVALCI trajne papirje; na osnovi ugotovitve, da je pre- vzem standarda v pristojnosti Tehni=nega odbora za informatiko in dokumentacijo, smo se preko Sedanje stanje v Sloveniji tehni=ne sekretarke USM našega odbora povezali S problematiko kakovostne in trajne zaš=ite z njimi in predlagali prevzem; =lani tehni=nega dragocenih vrst gradiva na papirju smo v Slo- odbora, ki pokriva podro=je dejavnosti ISO/ veniji dobro seznanjeni, tako raziskovalci v pa- TC46, niso imeli pripomb in so standard prevzeli pirništvu kot v konservatorsko-restavratorski z metodo razglasitve. dejavnosti. Tako lahko razglasimo, da imamo v Sloveniji Vendar smo premalo povezani vsi, ki bi lahko od aprila 1996 sprejet standard S IST/ISO 9706 aktivno in dejavno vplivali na =imprejšnjo ure- (oo)-Informacija in dokumentacija, papir za ditev zakonodaje in s tem ohranitev naše kul- dokumente, zahteve za trajnost. Dogovorili smo turne, zgodovinske in umetniške dediš=ine na se, da bomo prevzeli tudi standard ISO/DIS papirju. 11108 za arhivski papir, ko bo izdan v dokon=ni V minulem obdobju, v letih 1992-1994, je na obliki. Spremljamo tudi dogajanja pri spreje- ICP ob sodelovanju Arhiva Republike Slovenije manju evropskih standardov in predpisov; ko potekala temeljna raziskava Mehanizmi staranja bodo izdana v dokon=ni obliki, jih bomo skušali papirja, ki jo je financiralo Ministrstvo za =im prej vklju=iti v naše standarde. znanost in tehnologijo in jo nadaljujemo v obliki aplikativne raziskave Staranje papirja in kartona, 4. UPORABA TRAJNEJŠIH VRST PAPIRJA V ob sofinanciranju Ministrstva za znanost in SLOVENIJI tehnologijo in kulturnega ministrstva ob sodelo- vanju Arhiva Republike Slovenije in NUK in se Skrajni =as je, da se v širšem slovenskem letos zaklju=uje. prostoru v reševanje problematike staranja gra- V okviru raziskave smo razširili znanje o diva na papirju in ohranjanja pisne kulturne vplivu notranjih dejavnikov na proces staranja dediš=ine vklju=imo vsi, ki smo udeleženi v pro- papirja, ki nam pri aplikativnem delu služi za cesu, od proizvajalcev papirja, grafi=ne in založ- ugotavljanje kakovosti in izbiri surovin za izde- niške dejavnosti, oblikovalcev, trgovine ter upo- lavo papirja pri uvajanju novejših tehnik dela pri rabnikov v arhivih, knjižnicah, muzejih, in dru- restavratorsko-konservatorskih posegih na zelo gih državnih ustanovah, seveda ob ustrezni poškodovanem papirju oziroma pri prepre=e- podpori vladnih institucij. Predvsem slednje bi vanju njegovega razpadanja. Rezultati raziskave morale prevzeti aktivno in odlo=ilno vlogo pri so zelo pomembni tudi pri vzgoji in izobra- oblikovanju meril in priporo=il, kdo, kaj in kaki) ževanju na podro=ju papirništva in konserva- mora zaradi javnih interesov uporabljati torsko-restavratorske dejavnosti. kakovosten namenski papir. Na Inštitutu za celulozo in papir smo se v Svoje poslanstvo imajo predvsem ministrstvo sodelovanju z restavratorsko delavnico Arhiva za kulturo, ki ob subvencioniranju publikacij Republike Slovcnjic v letu 1991 lotili razvoja in posebnega pomena lahko zahteva uporabo izdelave trajneših vrst papirja. Od leta 1992 trajnega papirja in ministrstvo/ za pravosodje, izdelujemo ICP trajneje obstojen papir z oznako obrambo, notranje zadeve in državna uprava, ki ICP-PP1-obstojen papir, ICP-PP2-trajcn papir in naj dolo=ijo, kaj je pomembno za ohranjanje ICP-PP3-visoko trajen papir. Vsi papirji dokumentov trajnega pomena. HANS-JÜRGEN BECKER Dragocenega arhivskega gradiva ne ogrožajo Možnost trgovanja s kulturnimi dobrinami le naravne katastrofe, kot so požari in potresi. prek meja, po celem svetu, je znatno pove=ala Veliko pogosteje je pohlep zasebnikov ali držav nevarnost odtujevanja zgodovinsko pomembnega tisti, ki pripelje - =e že ne do uni=enja - pa do gradiva. V zadnjih letih se je zato pojavila na- odtujitve zgodovinsko pomembnega gradiva. =emer definicija "arhivskega gradiva" v 1. reformo =lena 935 eivilnega zakonika glede Besitzrecht im deutschen Recht sowie den internationalen a) na dobroverno pridobitev prek javne dražbe Schiit/, von Kulturgut nach dem Recht der Europaischen b) na arhivsko gradivo države Gemeinschaft und den Konventionen des UNESCO und des 2. aktualizacijo zakona o varstvu kulturnih dob- UNIDROIT. rin države vklju=no z registrom 3. aktualizacijo zakonov o varstvu spomenikov dežel glede na varstvo arhivskega gradiva 4. prenos obeh navodil EGS iz leta 1993 5. ratifikacijo konvencije UNIDROIT iz leta 1995 SUMMARY THE RIGHT OF OWNERSHIP OF OLD RECORDS: THE PROTECTION OF PROPERTY AND CULTURAL HERITAGE ZUSAMMENFASSUNG The article deals with the legal protection of archival RECHTE AN ALTEN ARCHIVALIEN: EIGENTUM UND materials from confiscation and destruction. It is very KULTURSCHUTZ difficult to define what cultural heritage is. because objective criteria alone arc not sufficient for the definition Der Beitrag setzt sich mit rechtlichen Fragen des of this concept. Despite the issue of numerous regulations, Schutzes von Archivgut vor Entfremdung und Zerstörung laws and international contracts over the last decades, it is auseinander. Die Schwierigkeit beginnt bereits bei der still very difficult to protect archival materials from Definition des Begriffs Kulturgut, wozu nicht nur die confiscation. The author gives an overview of the objektiven Kriterien genügen. Trotz der Tatsache, daß die mechanisms for the protection of cultural heritage and Zahl der Vorschriften. Gesetze und internationalen Vertrage property rights in Ihc legislation of Germany. He also in den letzten Jahrzehnten zugenommen hat, ist es noch discusses Ihc international protection of cultural heritage, immer schwer, Archivgut vor Entfremdung zu schützen. Der i.e. the legislation of the European Union and the Autor behandelt auch den Schutz von Kulturgut und das conventions of UNESCO and UNIDROIT. 90 HANS HOFMAN L Uvod Poznamo dva poglavitna na=ina razmišljanja, ki vplivata na koncept dokumenta. Govorimo Ali bi jabolko lahko bilo dokument? Definicije posameznega dokumenta še vedno 1. podpirajo in omogo=ajo poslovni proces nimamo. 2. omogo=ajo odgovornost Naš koncept kaže izrazito arhivisti=no razu- Oba namena dolo=ata zahteve, kaj naj bi mevanje: temelji predvsem na (fizi=nih) fondih dokument bil. in je obrnjen v preteklost. Takšen koncept mora Sistem hranjenja dokumentov je pravzaprav odgovoriti na nekatera vprašanja o kontekstu (t.j. uresni=evanje zahtev, ki poskušajo izvršiti ome- odnos do poslovnega procesa ali do funkcije) in njene namene. o obliki ali strukturi (t.j. dolo=ena dostopnost). Vendar to ne pomeni, da lahko dokumenti obstajajo le v okviru sistema hranjenja doku- 3. Kaj je dokument in zakaj potrebujemo mentov. Kaj naj hrani sistem, dolo=a orga- koncept dokumenta? Poskus analize nizacija (zaradi dolo=enih razlogov). Kot sem dejal že v=eraj, se moramo zavedati, Poslovil se bom od arhivisti=ne tradicije na da dokumenti odražajo le del dejavnosti, ki Nizozemskem in na=el današnjo temo: koncept potekajo v neki organizaciji. Veliko komuni- dokumenta. kacije ostane nczabclcžcnc (na primer telefonski Najprej želim analizirati, kaj dokument je. To pogovori). Realnosti ne moremo ujeti in ohraniti! bom naredil v dveh korakih: 1. predstavil bom dva glavna vidika, s katerima Vidik arhivisti=ne funkcije lahko obravnavamo dokumente 2. predstavil bom zna=ilnosti dokumenta. S tega vidika arhivske dokumente prenesemo v arhive. Organizacija in funkcija ne obstajata 3.1. Dva glavna vidika ve=. S tega vidika bo funkcija projekcija ohranjenih arhivskih dokumentov. Vidik arhi- Kot sem že povedal, poznamo dva glavna visti=ne funkcije je retrospektiven. V primerjavi vidika: s prvim vidikom je precej razli=en. - vidik administracije ali poslovnega procesa, kjer dokument nastaja in kjer ga uporabljajo A za izvrševanje neke funkcije - vidik arhivisti=ne funkcije (za=ne se že pri / \ nastajanju dokumenta), ki se ukvarja z vre- organizacija ' ' funkcija dnotenjem, hranjenjem in upravljanjem arhiv- skih dokumentov za raziskovanje. Oba vidika lahko ponazorimo z naslednjima slikama. Na prvi vidimo, kje pri vladnih orga- nizacijah dokumenti nastajajo, medtem ko oprav- ._. — . . . . .\ ljajo svojo funkcijo. S tega vidika lahko doku- mente obravnavamo kot projekcijo svojih poseb- informacija nih funkcij. Slika 3: Funkcija kot projekcija dokumentov Dokumenti že obstajajo in obi=ajno je bilo že narejeno vrednotenje, zato da bi ugotovili ali organizacija — . \funkcija imajo dokumenti arhivsko vrednost. Osnovna / \ razlika med obema vidikoma je, da v tem kontekstu definicija dokumenta ni potrebna. Tu dokument pozornost ni namenjena posameznemu doku- mentu, ampak vprašanju, ali ohranjeni arhivski dokumenti predstavljajo zadosten dokaz tega, kar je narejeno v izvrševanju funkcije. To, kar informacija hranijo arhivi, so dokazi o dejavnostih vlade, ne le zgolj o dokumentih. Slika 1: Dokumenti kot projekcija funkcije S tega vidika lahko gledamo na celoto ohranjenih arhivskih dokumentov kot na en sam Organizacija dobi nalogo, da izvaja neko dokument. Gre le za drugo raven opazovanja.7 funkcijo. V tem procesu ustvarja dokumente, da Arhivi tako lahko gledajo na celoto arhivskih bi podprla poslovni proces, da bi komunicirala na znotraj ali navzven in imela dokaz o svojem S lega .stališ=a lahko gledamo na bazo podatkov kol na doku- delovanju. Se ve=, organizacija mora prevzeti ment, ker je doka/, (del dokaza) funkcije neke organizacije. odgovornost za na=in, kako je izpolnjevala te Temu slališ=u nasprotuje pojmovanje projekta Pittsburgh, ki naloge. vidi ba/o podatkov kol nek informacijski sistem in ne kot Dokumente torej ustvarjamo in hranimo z dokument. 7. njihovega stališ=a je to pravilno, kajti baza piv dvema pomembnima namenoma, da: dalkov ni listen) hranjenja dokumentov, /ato ne prinaša do- kazov o odgovornosti. ARHIVI XIX 1996 same zamisli. vladnih organizacijah, informacijskih strukturah, To pomeni, da se je poudarek v dejavnosti poslovnih procesih ... arhivov premaknil od hranjenja k vredno- Tudi arhivi morajo razmisliti o organizacijski tenju/selekciji. Pomeni tudi, da arhivi skušajo strukturi svojih dejavnosti, o predmetu, s katerim vplivati na ustvarjanje dokumentov (na pri- se ukvarjajo - dokumentu, o vlogi, ki jo želijo mer na funkcionalne zahteve hranjenja doku- igrati na podro=ju "korporativnega spomina" itd. mentov). V ve=no spreminjajo=em se svetu moramo iskati 2. Sprememba v vzorcu razmišljanja: nove pristope, nove tehnike in nove metode. Pred sto leti so bile osnove arhivisti=ne teorije Kaj je sporo=ilo mojega =lanka, ki je prav- ve=inoma fizi=ni ostanki, ki so jih ustvarila zaprav dokument o procesu prenosa razprave, podjetja ali vladne organizacije. Danes je katerega nosilec sem? arhivisti=na teorija osredoto=ena na namen, s Naj povzamem: katerim so bili dokumenti ustvarjeni in na 1. Razlikovati moramo med dvema vidikoma: kontekst, v katerem so bili ustvarjeni. med vidikom poslovnega procesa in ustvarjanja 3. Sprememba organizacijskega vzorca: dokumentov ter vidikom hranjenja arhivskih Obstoje=a organizacijska struktura arhivov ni dokumentov (arhivska funkcija). ve= jasna. Funkcijo arhivov kot varuhov in Pri prvem vidiku potrebujemo koncept doku- nadzornikov arhivskih dokumentov lahko menta, da bi podprli poslovni proces in zago- uresni=imo z novimi strukturami na druga=ne tovili odgovornost; kot lak je del arhivisti=ne na=ine; na primer, =e arhivske dokumente znanosti. hrani organizacija in jih arhiv le posredno Pri drugem vidiku pa arhivi za izvrševanje nadzoruje. svoje funkcije koncepta dokumenta ne potre- Govorimo pa lahko še o =etrti pomembni bujejo. Saj dokumentov ne ustvarjamo zaradi spremembi - sprememba od organizacijske struk- arhivov. ture k funkcionalnemu kontekstu. Pravila nizo- Arhivisti se osredoto=ajo na dokaz o delo- zemskega Manuala so temeljila predvsem na vanju vladnih organizacij, da bi v prihodnosti medsebojni povezavi med organizacijsko struk- omogo=ili raziskovanje. Ukvarjajo se z arhiv- turo in nekim sistemom hranjenja dokumentov.15 skimi dokumenti. Da bi arhivom zagotovili za- Moderne tehnologije imajo mo=an vpliv na dostne dokaze za zgodovino poslovanja vladnih organizacijske strukture. Funkcije in dejavnosti služb v dolo=enem obdobju, je najbolje, da ne omejujejo ve= organizacijske strukture, ki se z podpiramo funkcionalne zahteve dokumentov ali veliko hitrostjo spreminjajo v omrežne strukture. vsaj hranjenje dokumentov, kakršne potrebuje Sprememba je mo=na spodbuda za nove metode, poslovni proces ali odgovornost. kot sta institucionalno raziskovanje in funkcio- Pravzaprav moramo razlikovati dva glavna nalno vrednotenje. vidika: poslovni proces (z ustvarjanjem doku- Poslovni proces, ki ga neka organizacija iz- mentov in sistemom hranjenja dokumentov) in vršuje, da bi izpolnila svojo funkcijo, dolo=a hranjenje arhivskih dokumenotv. meje dokumenta. 2. Moderna tehnologija na obstoje=e arhi- Deloma so vsi ti razvojni dosežki nastali za- visti=ne koncepte, kot so koncept dokumenta, radi elektronskih dokumentov. Razvoj spodbuja kontekst itd., pravzaprav ne vpliva. tudi funkcijo arhivov ali bolje arhivsko funkcijo, Arhivisti=na teorija se posve=a kontekstu do- ki poskuša ohraniti dokumente z. arhivsko vred- kumentov, okolju, v katerem jih ustvarjamo, kajti nostjo (še posebej vladnih organizacij), da bi v lc-to ne obstaja ve=, =e tudi organizacij ni ve=. bodo=nosti omogo=ili zgodovinarjem razisko- To lahko podpremo z mislijo, da meje vanje. dokumenta dolo=a funkcija, ki jo dokument ima, ali jo je imel v okviru poslovnega procesa. 5. Povzetek Arhivi ne smejo hraniti le arhivskih doku- mentov, ampak tudi metapodatke, ki so nastali Zdi sc, da se arhivi spreminjajo zelo hitro. ob upravljanju z dokumenti (skupaj s sistemom Moderna informacijska tehnologija vpliva na hranjenja dokumentov in funkcijo). Nizozemska predmet dejavnosti arhivov - dokument. Stare arhivisti=na se osredoto=a na povezavo med do- strukture izginjajo, nove nastajajo - potrebujemo kumenti in kontekstom, v katerem so bili lc-ti torej nove metode. Smo v obdobju tranzicije, ki ustvarjeni, in na celoto arhivskih dokumentov. ga lahko najbolje ozna=imo s procesom, pri ka- Najpomembnejši cilj (arhivske funkcije) je terem hierarhi=ne strukture nadomeš=ajo omrež- ohraniti in skrbeti za skupni spomin družbe v ne strukture ali vrste omrežij. Pri tem zaporedne kateri živimo. To je osnova naše identitete. S obdelave, ki prinašajo dolo=ene proizvode, za- tega stališ=a so stari arhivisti=ni koncepti še menjujejo procesi, kjer stranka/kupec sama izde- zmeraj veljavni in živi. la svoj lasten izdelek po svoji meri. Takšne SUMMARY The archivists arc dealing with archival records. To en- sure that the archives will get adequate evidence for the LOST IN CYBERSPACE: WHERE IS THE RECORD? history of governmental acting in a certain period (he best OLD STRUCTURES DIE. NEW ONES ARE BORN. BUT strategy will be to support functional requirements for re- ARCHIVAL CONCEPTS ARE STILL ALIVE cords or at least for record keeping as required by the busi- ness process and accountability. The world of archives is changing very fast. Modern in- The focus of archival theory is on the context of records. formation technology has its impact on the object of archi- What archives need to preserve arc not only archival re- val activities - the record, however, it docs not affect exist- cords, but also the metadata which arc created by records ing archival concepts. management (including the record keeping system and As the author stresses, wc need to distinguish two per- function). In general Dutch archival tradition is mainly spectives: the business process with the creation of records archivistic, focusing more on the interrelation between and with the record keeping system, and the preservation of records and the context in which they were created and archival records. In the first perspective a concept of a re- looking at the whole of archival records. cord is needed to support the business process and ensure The ultimate goal of the archival function is to preserve accountability, as such it is part of archival science. In the and maintain a common memory of the society wc arc liv- second perspective archives however do not need such a ing in as a basis of our identity. In this context old archival concept tO accomplish their function. concepts arc still valid and alive. Hotel Palace in plaža v Portorožu razglednica, odposlana 1961; fotografo. Gricsbach zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka 98 Mehanske poškodbe zaradi razlepljanja spnjctc želatinske plasti na eni od slik fotografskega albuma, 1910-1915 Konscrvatorsko-rcstavratorski poseg je fotografiji vrnil dobcršcn del nekdanje podobe ARHIVI XIX 1996 I/, prakse za prakso 99 Iz prakse za prakso Razstava dijaški dom moj drugi dom in obdelava ankete TJAŠA MRGOLE-JUKI< Razstavo je pripravil: izbral gradivo iz že obstoje=ega fonda Dijaški dom (24 šk.) ter uredil in izbral gradivo novo- ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ, avtorja: Tjaša prevzetega fonda (25 šk.). Mrgole Juki= in Brane Oblak, v sodelovanju s Ob študiju obstoje=e literature in gradiva sem POKRAJINSKIM MUZEJEM PTUJ (PMP), ki se odlo=ila in v Dijaškem domu Ptuj preživela je prispeval tehni=no opremo, in ekipo, ter raz- dva dni, da bi za=utila utrip dela in življenja stavni prostor in DIJAŠKIM DOMOM PTUJ, ki danes. To mi je pomagalo pri snovanju scenarija je nastopal kot naro=nik in pla=nik razstave, ter razstave. sodelavec. Preko poletja je nastal muzeološki scenarij Razstava je bila v odprta v =asu od 19. razstave. Zrisala sem pohodno traso in na=rt po- oktobra do 19. novembra 1995 v razstavnih pro- stavitve opreme. Z soavtorjcm Oblakom sva se storih ptujskega gradu. odlo=ila, da bova nastopala z arhivskim gradi- vom do ene tretjine, ostalo bo ambicntalni del. 1. POTEK DELA IN PRIPRAV Z soavtorjcm sva napisala tekste za publi- kacijo, ki je spremljala razstavo. V njej sva V oktobru 1994 smo v Zgodovinskem arhivu prikazala razvoj Dijaškega doma v Ptuju skozi Ptuj prevzeli gradivo Dijaškega doma Ptuj obdobje 95 let. (1946-1994, 24 škatel; (v nadaljevanju šk.). Podjetje Altius je prevzelo oblikovanje pla- Decembra 1994 je v Zgodovinski arhiv pri- katov, vabil in publikacije ter tisk. spela uradna prošnja, da bi ob praznovanju 95. Odbrano gradivo za razstavo smo pri=eli letnice obstoja Dijaškega doma Ptuj pripravili pripravljati (pove=ave, kasiranje...) za razstavo. razstavo. Organizirala sem sestanek ravnateljice Kar nekaj =asa smo iskali primerno osebo, ki Dijaškega doma (Danice Starki), direktorja Po- bi slavnostno otvorila razstavo. Želeli smo, da bi krajinskega muzeja Ptuj (Borisa Mio=inovi=a), to bil(a) bivši(a) dijak(inja) dijaškega doma, direktorja Zgodovinskega arhiva Ptuj (Ivana hkrati pa seveda znana, za publiko atraktivna Lovrcn=i=a), kjer smo se dogovorili o datumu, oseba. Našli smo jo. To je igralec Zlatko Šug- prostorih in opremi, ter tehni=ni ekipi delavcev. man, ki je mimogrede povedano, svojo vlogo Zgodovinski arhiv je prevzel celotno organi- tudi odli=no opravil. zacijo projekta. Še zadnje priprave iskanja oblek (Slovensko Ž kolegom Branetom Oblakom sva se dogo- narodno gledališ=e Maribor), muzealij, pa tudi vorila, da si delo obdelave zgodovine Dijaškega sodobnih predmetov. doma razdeliva tako, da je prvi prevzel =as od Kol je žal povsod že pravilo, smo tudi mi leta 1941 do 1994, drugi pa od leta 1900-1941. imeli na voljo malo (3 dni) =asa za postavitev V za=etku leta 1995 sva za=ela pregledovati razstave. Razstavni prostor meri 3(X) m2. Zaradi gradivo. Ker je bil fond Dijaškega doma pred natan=no pripravljenih na=rtov je delo steklo letom 1945 uni=en, sem podatke morala poiskali brez težav. v gradivu drugih fondov (Mestna kronika, Mest- Slavnostna otvoritev je bila 19. oktobra 1995 na ob=ina Ptuj, Varia in Muzejsko društvo. Prav v prostorih ptujskega gradu (Palacij). Obi=ajen tam sem našla zapisnike sej kuratorijev dijaškega protokol je poživil že omenjeni nastop Z. Šug- doma (1922-1937) in jih inventarno uredila.) mana, ki je otvoritveni slovesnosti prav zaradi Aprila 1995 sem obiskala Slovenski šolski tega dal poseben pacat. muzej v Ljubljani, Arhiv Republike Slovenije Na otvoritvi je bilo okoli 300 ljudi. Vabljeni (fototeko in filmski arhiv), obiskala gospo Ko- so bili poleg strokovnih in politi=nih krogov tudi mac, ženo dolgoletnega upravitelja ptujskega vsi direktorji dijaških domov Slovenije (42). dijaškega doma in jo intevjuvala. Ga. Komac mi O tem, kaj smo po=eli in pripravili v ZAP, je posodila svoje privatno gradivo in fotografije, sem ob Ijubilcju (19. septembra) in ob otvoritvi ki smo jih v arhivu fotokopirali, prefotografirali, razstave poro=ala v regionalnem =asopisu Ptujski evidentirali, originale pa vrnili. tednik in po radiu Ptuj. Kolega Oblak je pregledal, preštudiral in LOO I/, prakse za prakso ARHIVI XIX 1996 2. VSEBINA RAZSTAVE (MUZEOLOŠKJ mladost... Jedilnik 19. oktobra 1995 nas seznani SCENARIJ) S tem, kasno hrano uživajo dijaki danes. HODNIK dijaškega doma ni dolgo=asen, ampak l.dcl prepoln prikaz, dela, življenja in aktivnosti v domu. Ta del so pripravili in razstavili dijaki in Razstava se za=ne z arhivskim delom, ki pri- vzgojitelji popolnoma sami (brez vpliva obliko- kaže zgodovino Študentskega dijaškega doma, valcev, avtorjev...) Na ta na=in smo želeli dose=i nato pa še zgodovino Dekliškega dijaškega doma pristnost in dati lastni prizvok tistih, o katerih v Ptuju od ustanovitve do za=etka druge svetovne razstava govori. Sledi ogled MOŠKE SOBE, ki vojne. (Razmejitev je morda za zgodovinarje ne- je tudi "primerno" nepospravljena. Razstava ne navadna, ker sega do za=etka vojne in ne do kon- sme prikazovati le želenega, pa= pa resni=no ca, kakor smo navajeni. Razmejitev ni slu=ajna, stanje. Plakate na stenah sob so izbrali dijaki povezana je Z vsebino, ker so Dijaški dom tik sami. Gotovo je jasno, da so fantovsko sobo kra- pred vojno "dejansko" ž.c ukinili, Nemci pa so ga sile dolgonoge ženske in hitri avtomobili. Da bi med vojno ponovno obudili). Pri izbiri arhivske- razstavo še bolj popestrili in približali obisko- ga gradiva sem posebej skrbno izbirala =imve= valcem (zlasti dijakom dijaških domov), smo v (za obiskovalec zanimivega) slikovnega gradiva. moško sobo za posteljo skrili pivovsko stekle- Kronološkemu zgodovinskemu spoznanju nico, zavedajo= se dejastva, da je alkohol v domu življenja in dela sledi ambicntalni del. strogo prepovedan. (Ko sem dijake opozorila na Razstava nas povabi na "sprehod" skozi Di- skrito steklenico, so pokazali posebno motivira- jaški dom - tisti, ki so ga imeli dijaki v za=etku nost in vnemo, da jo najdejo.) ŽENSKA SOBA stoletja: je polna stekleni=k, dišav, rož in plišastih živa- Kot prvi prostor se nam predstavi JEDIL- lic... Na plakatih lepi mladi igralci ali pa muce, NICA z belimi prti in lepim pogrnjkom, jušniki, kužki... Najde pa se tudi napis Igor je moj!, ki krožniki .... jedilnica nam ponuja tudi pogled izraža zaljubljenost mladih deklet. Sobe dijakov skozi "okno" v KUHINJO. Pot nadaljujemo po so torej prepolne osebnostih, ki v njih živijo in se dolgo=asenem HODNIKU do U KOLOFON: so na voljo v Pokrajinskem muzeju Ptuj, ki vsak vodja projekta: Tjaša Mrgole Juki= mesec opravlja analize obiska stalnih zbirk, raz- avtorja ra/stave: Tjaša Mrgole Juki=, Brane Oblak stav in drugih aktivnosti na grajskem kompleksu. muzeološki scenarij razstave: Tjaša Mrgole Juki= Zahvaljujem se jim za podatke.) postavitev razstave: Tjaša Mrgole Juki=, Brane V knjigi vtisov, ki jo hranimo v Zgodo- Oblak vinskem arhivu Ptuj, smo prešteli 725 podpisov. oblikovanje razstave: Altius sodelavci: A. GRAF 1: STAROSTNA STRUKTURA OBISKOVALCEV RAZSTAV 0-10 LET 11-201.10" 21.30LET 31-40 LET 41-501.1•" 51-fiOLIiT 60 +UH" Odrasli so se v veliki ve=ini opredelili, da razstave obiskujejo OB GRAF 2: PRIMERJAVA POGOSTOSTI OBISKA RAZSTAV IN IZOBRAZBA. dijaki odrasli 16 14 12 10 8 • 4 2 0 t NE soil) REDKO OB Zanimva je primerjava kategorije izobrazbe in višjo izobrazbo (podatke glej T. Šola, Prema obiska razstav. Ponudijo SC nam grafi, ki naka- totalnom muzeju, str. 153), potem se tudi z rezul- zujejo na linearen odnos teh dveh kategorij, da tati naše ankete lahko pridružimo trditvi, da torej intenzivnost obiska (ne glede na ciljno obisk razstav linearno rasle z izobrazbo. publiko) raste z višino izobrazbe. 2. ANALIZA PODATKOV O RAZSTAVI SKLEPI IZ UVODNEGA DELA ANKETE Na vprašanji ALI VAM JE RAZSTAVA L Po starostni strukturi obiska razstav se UGAJALA? in ALI SE VAM ZDI KORISTNA? bistveno (po podatkih obiska razstave Dijaški smo dobili pozitivne odgovore, ki dajo slutiti dom, moj drugi dom) ne lo=imo od rezultatov skoraj idealno razstavo. Napaka pa je v slabo analiz v razvitem svetu. izbranem vprašanju, ki ne dopuš=a ve=je palete 2. Razmerje dijaki - odrasli (66:34%) je nor- nians odgovorov. Iz odgovorov vemo, da je bila malno, =e ga primerjamo z raziskavami oprav- razstava dobra toda, ali je bila odli=na, zelo ljenimi v slovenskem prostoru (sicer za muzejske dobra, dobra, še kar v redu? razstave in stalne zbirke). Na njih je 60-70% Enako lahko trdimo o vrašanju in odgovorih o šoloobvezne mladine. Ve=letne raziskave v Po- koristnosti razstave. Gotovo je vsaka razstava krajinskem muzeju Ptuj kažejo, da obiskuje koristna, toda potrebno je izmeriti oceno korist- razstave okoli 60% šoloobvezne mladine. (Po- nosti, ki jo obiskovalci pripisujejo razstavi. (Se- datke mi je posredoval direktor muzeja B. veda pa je nekaj drugega ocena strokovnjakov, Mio=inovi=, za kar se mu zahvaljujem.) Ti kritikov. Zanimivo je dejstvo, da se nam lahko podatki se pokrivajo tudi z rezultati naše ankete. pripeti tudi, da kritiki ocenijo razstavo zelo sla- 3. Od dijakov, ki sodijo v ciljno publiko, se jih GRAF 3: ZAKAJ SE VAM ZDI RAZSTAVA je 92% odlo=ilo, da je razstava dobra, 8% pa ne KORISTNA? oz. ne vedo; 85% dijakov ocenjuje, da jc ta razstava koristna. Menim, da smo kljub slabo zastavljenemu vprašanju z dobljenimi odgovori vendar dobili nek odziv na vtise, mnenja in oceno obisko- valcev o razstavi. Vprašanje ZAKAJ SE VAM ZDI RAZ- STAVA KORISTNA? nam ponudi paleto odgo- vorov. Najve= anketirancev se jc odlo=ilo, da jc razstava zanimiva, pou=na in da so spoznali nekaj novega (gl. graf 3). ••• * •* "1 Pit U=ilnica Dijaškega doma Zgodovinski arhiv Ptuj, Varia, leto 1919. šk. 9, ovoj 143 GRAF 4: OPIŠITE, KAJ VAM JE BILO NA RAZSTAVI POSEBEJ VŠE<. 30 25 20 15 10 5 0 !••••• s:1 - II lb •s li È Spalnica za gojenke Mladike Na vprašanje, ki gaje bilo potrebno vpisali po ki je prinesel najve= to=k. Obiskovalce torej želji (torej niso bili ponujeni odgovori), sem zanima zgodovina, posebej pa takrat, kadar je dobljene odgovore lahko združila v naslednje prikazana na mikaven na=in. Ta odgovor je kategorije: zasedel najvišje mesto pri obeh spolih in ne glede na starost obiskovalcev. 1. Stari del, prikaz zgodovine, to je odgovor, ARHIVI XIX 19% I/, prakse za prakso 105 2. Na obiskovalce je naredila velik vtis pri- Na prvi pogled ne izgleda povezan z razstavo. merjava starega in novega (arhivskega in (Smlabung 30 ber Dtcnftag ben J 8. September $00 pollímbínbcii fctBrlidjcrt bes Idiibfcl'itfdnfrcti Keifst •••••• SDfcf-OS^mnafiums» gcutfdjcH Jjjiubcittenfjrims «na des tteu untergebrachten und neu geordneten (ìtibttfdjcu $f tlimufcum:rs Til leííau. ÜV3 -45; (Es wirb Íj6|íiiíj|l fltbcíeu, längstens bis 12. September mil •••••••••• Cïûctcepnnbcniiiarte bit oc{"ri;a1¡íc Œfjeilitaïjmc im bec CÊrojrnungsieieclidjfttit mijumclbcn. Der eemdttdtratb. Der Busscbuss Dir •••••• Ae* museum-Umine*. dei Dtuucbtn StudeMöbeinii. Vabilo na odprtje gimnazije, dijaškega doma in Ferkovega doma Zgodovinski arhiv Ptuj, M D, I. 1900, šk. 1-1 ARHIVI XIX 1996 I/ prakse za prakso 107 Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije in njegovo delo LOJZ TRŠAN Ob lanskem svetovnem praznovanju sto- prizna nadomestilo stroškov za izdelavo inter- letnice filma tudi v Sloveniji vse bolj dozoreva mediata in filmske kopije. spoznanje o pomenu zbiranja in varovanja filma ARS/SFA je od ustanovitve do konca lan- kot pomembnega dela slovenske in svetovne kul- skega leta prevzel 2241 filmskih naslovov ozi- turne dediš=ine. Ob tem sta tudi UNESCO in roma 14.500 filmskih kolutov. V svojih osem- FIAF, mednarodna federacija filmskih arhivov, indvajsetih letih delovanja je evidentiral že preko pozvala vse države, da poskrbijo za =imboljšo petdeset filmskih ustvarjalcev, ki so deloma ali v hrambo svojih filmov kot filmske kulturne de- celoti predali filmsko gradivo ARS/SFA. diš=ine. V Sloveniji so Nacionalna komisija Najprej, v prvi fazi je seveda za=el z evi- UNESCO, Slovenski gledališki in filmski muzej dentiranjem filmskega gradiva na obmo=ju Slo- oziroma Slovenska kinoteka 1er Arhiv Republike venije. Najprej so pregledali gradivo Triglav Slovenije oziroma Slovenski filmski arhiv s so- filma, ki je zbiral in hranil tudi starejše slovenske delovanjem Ministrstva za kulturo sklenili pri- filme do druge svetovne vojne. To gradivo je praviti pogovor o varovanju filmske kulturne de- bilo posneto na gorljive filmske trakove inje bilo diš=ine v naši državi, kije bil 13. februarja 1996. zelo poškodovano. Za Triglav filmom je za=el še Slovenski filmski arhiv (SFA) deluje kot pri Viba filmu. posebna delovna enota v okviru Arhiva Repu- Po prevzemanju filmov teh dveh producent- blike Slovenije (ARS). skih hiš je za=el tudi z evidentiranjem in pre- Njegovi za=etki segajo v leto 1966, ko je vzemom filmov Unikal-studia, Univerzuma, Zakon o arhivskem gradivu in arhivih opredelil Agro-filma, Emolion filma oziroma ŠKUC ter filmsko gradivo kot arhivsko gradivo in zadolžil Exportprojckla. arhive, da poskrbijo za njegovo ohranitev. Po Od filmov zasebnih ustvarjalcev lahko ome- tem zakonu naj bi bili dolžni hraniti filmsko nimo najpomembnejše, za=enši z imeni izpred gradivo vsi arhivi v Sloveniji, vsak za svoje pred druge svetovne vojne, dr. Karla Grossmana, obmo=je. Zaradi specifi=nosti filmskega gradiva, Veli=ana Bcštra, Božidarja Jakca, Metoda in predvsem pa drage opreme za vzdrževanje in Milke Badjura, Janka Ravnika, Josipa in Janka specializacije kadrov, je bil leta 1968 s sklepom Poga=nika, Ivana Zalaznjka, Franca Luce v Rimu in Vojnem filmskem arhivu v zunaj mesi tudi v Franciji, Avstriji in vzhodnem Parizu. Predvidevamo pa, da hranijo za Slovenijo delu Nem=ije, kjer SO deloma tudi pod zemljo. zanimive filme se na Madžarskem, v Franciji za Ob ustreznem skladiš=enju delavci ARŠ/SFA najstarejše obdobje, v Rusiji za =as druge svetov- opravljajo tudi redne preglede filmov s suhim in ne vojne in morda še v Veliki Britaniji in ZDA. kemijskim =iš=enjem filmskih Irakov. Za to in za Poleg filmskega prevzema arhiv tudi spisovno strokovno obdelavo uporabljajo pel previjalnih gradivo filmskih ustvarjalcev, ki pojasnjuje sne- miz, od katerih imata dve monitor za pregled manje in vsebino filmov, od scenarijev, sne- slike in tona 1er inšpekcijsko mizo in =istilno malnih knjig, plakatov, prospektov, fotografij in omaro. drugega gradiva o delovanju filmskih podjetij. Naloga ARS/SFA je tudi strokovna obdelava Sedaj hranimo 189 škatcl tovrstnega spisovnega filmov s predstavitvijo tehni=nih lastnosti, vse- gradiva. bine in avtorjev, kar je zlasti dobrodošla pomo= V okviru ARS/SFA je tudi fototeka s pri- raziskovalcem, med katerimi so zlasti študentje bližno 130.000 fotografijami in zbirka 200 Akademije za gledališ=e, radio, film in televizijo, videokaset. pa tudi filmska podjetja in televizija. V in- Vse filmsko gradivo do leta 1953 je bilo po- ventarju, ki ga je sestavil Ivan Ncmani=, je sneto na gorljivih nitro trakovih in zato je ARS predstavljeno 962 dokumentarnih in igranih že od za=etka skrbel tudi za njihovo kopiranje na filmov, ki jih je arhiv prevzel do leta 1977. Ob acetatne trakove. V tistem =asu so kopirali v tem naj omenim, da njegov inventar nadgraju- laboratorijih Viba filma, ki je to delo opravil jemo in so za filme, prevzete do leta 1977 ra=u- dokaj kvalitetno. Vendar je dokajšnja koli=ina nalniško obdelana in dostopna krajevna in stvar- filmov še vedno ostala na nitro trakovih, ki jih je na gesla, ustvarjalci ter pravne in fizi=ne osebe. zaradi pomanjkanja primernih skladiš= Triglav V še dveh inventarjih pa je Ivan Nemani= po- film deponiral v Jugoslovanski kinoteki v Beo- sebej obdelal filme Božidarja Jakca ter pred gradu. Kopiranje gorljivih filmov je bilo razen nedavnim Metoda in Milke Badjura. nekaterih koprodukcijskih uspešno zaklju=eno in Arhivsko filmsko gradivo je dostopno za upo- jih je ARS nato tik pred vojno za Slovenijo uspel rabnike za študijske, znanslvcno-raziskovalnc, prepeljati iz Beograda in jih uskladiš=il v pri- kultiirno-prosvctnc in komercialne namene. Po mernih podzemnih prostorih v Gotenici. Od leta navodilih za izvrševanje Pravilnika o pogojih za 1988 dalje je ARS/SFA dobival sredstva za ko- uporabo arhivskega gradiva v Arhivu Republike piranje od kulturne skupnosti, sedaj pa od mini- Slovenije je uporabnikom dostopno z. interno strstva za kulturo. Do leta 1988 pa so dobivali projekcijo na montažni mizi v arhivu, projekcijah sredstva za kopiranje producenti, ki pa praviloma v kinodvoranah ter za presnemavanje. O vsem se niso izro=ali kopij. Tretja skupina filmov za ko- vodi evidenca. Hotel Union v Ljubljani razglednica, 1913 Zgodovinski arhiv Ljubljana. Fototeka •• Iz prakse za prakso ARHIVI XÍX 1996 CELJE Krakov trg > hotelom Utiiot) Atinjo A. Hotel Union v Celju, razglednica, odposlana 1925; fotografa brata Rodé in Martin=i= i/. Celja Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka ARHIVI XIX 1996 I/, arhivskih fondov in zhirk m Iz arhivskih fondov in zbirk Urbarji gospostva Ribnica iz let 1621-18481 DAN I EIA JURI Urbar je zgodovinski vir, ki se za=ne po- ljiškcga gospostva. Od leta 1500 naprej za=nejo javljati v 12. stoletju, in se kontinuirano izdeluje lo=evati razli=ne zvrsti urbarjev.5 Temeljni ali do konea fevdalne dobe. Za slovensko ozemlje osnovni urbar (Stockurbar) je služil ve= let za so ohranjeni urbarji od 13. stoletja dalje. Beseda odmero in kontrolo dohodkov. Nove temeljne urbarje staronemškega izvora in pomeni zemljo, urbarje, v katerih so dopoljnjevali in usklajevali ki daje donos oziroma zemljiško rento. Urbar- Icmcijni urbar, so imenovali reformirani urbarji. bouch je knjiga, v katero se zapisuje zemlja, ki Ti so zna=ilni zlasti za deželnoknežja posestva. daje rento ali renta sama.2 Nastanek in razvoj Priro=ni urbar (Handurbar) je urbar, ki so ga urbarjev je neposredno povezan z zemljiškim uporabljali za teko=e poslovanje. Bil je prepis gospostvom, ker so se v urbar vpisovali prihodki temeljnega urbarja in sestavljen za krajše in pravice. Prihodki in pravice so se vpisovali z =asovno obdobje. Kot rezultat dav=ne reforme namenom zavarovati gospoš=insko premoženje cesarice Marije Terezije so se za=eli izdelovati in iz potrebe po pregledu nad dohodki gospostva, t.i. rektificirani urbarji ali šliftrcgistri. torej za dokazovanje pravic in za upravljanje Urbar nam pri=a o stanju posesti zemljiških zemljiškega gospostva/ Kot tak je urbar zna- gospostev, o podložnikih in njihovih dajatvah ter =ilno arhivsko gradivo vsakega zemljškega gos- služnostih. Zaradi tega je prvovrsten vir za postva. Urbarje so redno obnavljali. Obnova ur- preu=evanje gospodarske zgodovine in razvoja barja je bila narejena zaradi sprememb posest- gospodarske mo=i posameznega gospostva in nega stanja, podložniških dajatev, služnosti in njegovih podložnikov. Posredno nam kot vir pravic, ob nastopu novega lastnika idr.4 Starejši ponuja podatke o podložnikih in njihovem so- urbarji, ki so nastali do 15. stoletja, so le popis cialnem, pravnem in gospodarskem položaju. En posesti in zemljiške rente. Urbarji, ki so nastali sam urbar vsebuje dohodke enega gospostva na od konca 16. stoletja dalje so obširni popisi da- dolo=enem ozemlju in v njega niso vneseni jatev in bremen podložnikov, pravic gospostva in podatki o mogo=i oblasti drugih zemljiških gos- davkov. V 18. stoletju se popisi dajatev omejijo postev na istem ozemlju. Zalo je rekonstrukcija na števil=no navajanje cesarsko-kraljevih daja- agrarne strukture nekega ozemlja mogo=a le z tev, gospoš=inskih dajatev, malih pravic in tlake. uporabo drugih virov, ki navajajo posest vseh Urbarji so lahko splošni ali delni. Splošni za- gospostev v nekem okolju. jemajo celokupno zaokroženo ozemlje posamez- nega zemljiškega gospoda, delni se nanašajo na URBARJI ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE manjši dei ali dele posesti kakega zemljiškega gospoda (npr. urbar enega urada znotraj zem- Arhiv Republike Slovenije hrani številne ljiškega gospostva). Pod delne urbarje uvrš=amo urbarje in zapise urbarialnega zna=aja. 13 E. Umek, nav. delo, iir. 312. 16 M. Smole. Graš=ina Ribnica, sir. 6. 17 14 AS, AS-774, Ribnica, knjiga 13 "... Herrn Guido Grafen AS, AS-774. Graš=ina Ribnica, knjiga 2. IX Cohen/I gehörig in Unter Vicrll Krain ligend Aller durch die Pojav je v Zgodovinopisju po/nan, razlagajo ga /. koncem ko- altiero gehörige Untcrlhanncn /u Praslieren Schuldigen lonizacijskih možnosti in pove=evanjem populacije (glej: Gos- Kay.scr. und König, auch Obrigkhcillichen Gaabcn und podarska in družbena zgodovina II., str. 443-444). Pri Dicnslharkeilcn". zastavnih gospostvih do drobljenja kmetij prihaja tudi zaradi IS H. Umek, nav. delo, str. 319. interesa /a-stavnih imetnikov, ki so zlasti v IX. stoletju z 11-i I/, arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XIX 19% bitcv jc najbolj opazna v drugi polovici 18. nino. Na kmetiji jc lahko podložnik ostal do- stoletja. Leta 1621 jc bilo od 179 kmetij še 42 smrtno, vendar taka kmetija ni bila dedna. V celih. Leta 1759 seje število celih kmetij zmanj- ribniških urbarjih se prvi= sre=amo z izrazom šalo na 17, leta 1818 pa v gospostvu Ribnica ni zakupna kmetija leta 1759 ob omembi t.i. Wil- bilo ve= celih kmetij. Sorazmerno z zmanjše- lingrani=cvcga imenja. Lc-to jc bilo sestavljeno vanjem števila celih kmetij se jc pove=evalo iz 30 1/2 zakupnih kmetij. Te so po=asi prešle iz število kmetij, ki so bile manjše od =etrtine cele zakupnih v kupne in že leta 1798 se pri Wil- kmetije. Leta 1621 jc bilo takih kmetij 5, leta lingrani=cvcm imenju zakupne kmetije ne 1830 pa 211. V 18. stoletju se za=nejo pojavljati omenjajo ve=. delitve kmetij tudi na ve= kot •• delov cele Na rekah Ribnici, Bistrici in Rakitnici ter v kmetije. Tako se npr. v urbaju iz let 1748-57 vasi Tabor je bilo nekaj mlinov obrtnega zna=aja. navaja huba velikosti 13/288 delov cele kme- Ti so bili samostojne gospodarske enote, od tije. '•* Spremembe se kažejo tudi pri manjših katerih jc gospostvo pobiralo dajatve tako kot od posestnih enotah oziroma pri tistih zemljiš=ih, ki ostalih kmetijskih zemljiš=. Leta 1621 se v rib- se v urbarjih navajajo posebej ali kot deli kmetij niškem gospostvu omenja 32 takšnih mlinov. ali kot samostojne posestne enote v poseli enega Njihovo število se ustali v za=etki 18. stoletja podložnika. Taka zemljiš=a so njive, rovti, trav- (leta 1711 jc ribniško gospostvo pobiralo po- niki, gmajne, ograje, vrtovi, zeljniki idr. Opazne sebne dajatve od treh mlinov pri Taboru, 29 so spremembe namebnosti teh zemljiš= in nji- mlinov na Bistrici, 4 mlinov na Ribnici in 6 hovo drobljenje v vse manjše kose. Zaradi obeh mlinov na Rakitnici). Mlini so bili sestavljeni iz vzrokov jc težko spremljati število omenjenih mlinskih kamnov (Mühl Laufer) ali miinskih kmetijskih zemljiš=. Zelo jc težko opredeliti na koles (Mühl Rädern). Žage (Saag) se posebej primer število njiv leta 1621 v primerjavi s sto- omenjajo od leta 1715, stope (Stampf) pa od leta letjem pozneje. Leta 1621 se namre= v urbarju 1719 dalje. Število mlinov za=ne upadati konec omenjajo enostavno njive. Leta 1748 pa se po- 18. stoletja (leta 1810 se omenja le še 10 mlinov javijo izrazi njiva, velika njiva, 1/2 njive, njivica, na Bistrici, 4 na Ribnici in 5 na Rakitnici). K kos njive, del njive, nova njiva idr.20 Pri dolo- mlinom so, tako kot k kmetijam, pripadali po- =anju vsebine posameznih izrazov pa nastanejo samezni kosi kmetijskih zemljiš= (že omenjene problemi zaradi razli=nega izrazoslovja za enako njive, travniki, rovli idr.). Dajatve od mlinov so kmetijsko zemljiš=e. Tako se npr. vrtovi ozna- prera=unavali po številu mlinskih kamnov ozi- =ujejo kot garten, ort, orti, gärtl. Ograde sc ime- roma koles. Mlin s štirimi mlinskimi kamni je nujejo ograda, umfang in cinfang, rovti sc ime- veljal kot polovi=na kmetija, mlin s tremi mlin- nujejo laß, gcrcwl, reut, neugerewt. Travnike in skimi kamni kol 3/8 kmetije, mlin z dvema senožeti ozna=ujejo z. izrazi wiese, wiscnfcld, mlinskima kamnoma jc veljal =etrtino kmetije.21 wiscflcck, wisenmadt. Nekateri kosi zemlje sc Razen mlinov, ki so veljali za samostojne gos- enostavno imenujejo zemjiš=e (grundt) ali samo podarske enote se v urbarjih omenjajo tudi mlini, kos (stückl). Kakšna jc kultura tal in velikost teh ki so bili del posamezne kmetije. Zanje jc gos- zemljiš=, se ne da ugotoviti. postvo pobiralo le drobne denarne dajatve. Novine (neubruch, ncugcrcitllcr) sc v gos- Dajatve od podložnikov so šle zemljiškemu postvu Ribnica pojavijo v 18. stoletju.21 Za ta gospodu, ribniškemu župniku, v urbarju iz. let novopridobljcna zemljiš=a jc gospostvo zahte- 1770-1779 se omenjajo tudi cesarsko-kraljeve valo posebne dajatve. Novine so razli=na kme- dajatve.2"1 Ribniški župnik jc dobival naturalno tijska zemljiš=a: gmajne, travniki, rovti, njive. dajatev, imenovano odvctš=ina. Leta 1621 so Konec 18. stoletja novine kot posebna kategorija podložniki za odvctš=ino dajali pšenico, proso, kmetijskih zemljiš= izginejo iz urbarjev in se oves, piš=anec, jajca, lan in les. Od leta 1659 tako kot ostala podobna kmetijska zemljiš=a dalje so podložniki za odvctš=ino dajali samo priklju=ujejo k posestni enoti - kmetiji. žito. Kmetje so uživali svoje hube po kupnem Zemljiškemu gospodu so šle pravdne dajatve pravu (kaufrechte), ali so jih imeli v zakupu in tlaka. Obe dajatvi je pobiral v naturi ali v (miicth hucben). Kmetija po kupnem pravu jc denarju. Od pravdnih dajatev v denarju je zem- bila dedna last uživalca v njegovi rodbini. Tako ljiško gospostvo pobiralo =inž in denar za male kmetijo jc smel uživalec prodati.22 Za zakupno pravice. Od naturalnih dajatev so podložniki kmetijo jc podložnik ob nastopu pla=al zakup- oddajali žito, in sicer pšenico, proso in oves. V vseh urbarjih se omenja tudi dajatev lanu v povesmah (harrcisten).2-'' Razen žita so podlož- ve=anjem števila kniclij pove=evali svoje dohodke ne glede na niki dajali koštrune (v naturi ali denarju), drva razmerja v veli-kosti kcnilij (glej: Dušan Kos, Urbarji za Helo (Holz), maš=obo (schmalz), sol, strešne skodle krajino in Žum-bcrk f 15.-1 K. stoletje), Viri /a Zgodovino Slovencev, 13. knji-ga, SAZU, Ljubljana 1991. str. 105-107). 19 23 AS, AS-774, Graš=ina Ribnica, knjiga 11. AS, AS-774, Graš=ina Ribnica, knjiga 19. 20 24 AS. AS-774, Graš=ina Ribnica, knjiga 11. AS, AS-774, Graš=ina Ribnica, knjiga 13. 21 AS, AS-774, Graš=ina Ribnica, knjiga 5 (1711-1714). Mera /a lan jc bila =ehulj, ki se jc delila na 15-16 povesem 22 Gospodarska in družbena zgodovina, II. /v, nav. delo, sir. 422. (rayslcn, rcislen). ARHIVI XIX 1996 I/, arhivskih fondov in zbirk 115 (Dachschintl), drva ob Boži=u, piš=anec (1719- ro=na in vprežna tlaka. 1722) 1er gobe (maurachcn) v škatlah. Zemljiški Popis desetin vsebuje le urbar iz leta 1621. gospodje so praviloma pobirali ob dolo=enih ter- Podložniki so dajali desetino od žita (pšenica, rž, minih,2'' vendar se v ribniških urbarjih to nikjer proso, je=men, oves in ajda v razmerju: 2/3 last- ne omenja. Naturalne dajatve so merili v razli=- niku gospostva, 1/3 župniku), od prirastka jag- nih merah. Žito so oddajali po merah, ki so velja- njclov in kozli=ev ter desetino od =ebeljih pa- le na gospoš=inski kaš=i (=asten schaff). Drva so njev. merili v snopi=ih (Bundcrl) in tovorih (saumb), Od uvedbe dav=nega sistema je pomembno lan v povcsmih (reisten), skodle v kosih, sol v denarno dajalev podložnikov predstavljal davek mernikih (quart, quartnik). (steucr) in (v ribniških urbarjih od leta 1659 Razen za =inž in male pravice so ribniški dalje) kontribucija (kontribution). gospodje pobirali denarne dajatve za tovornino (saumlart), za tlako (robat), za maš=obo, denar POPIS URBARJEV GOSPOSTVA RIBNICA od mesnic in gostiln (1621) ter mitrano (1621). 1600-1848: Denarne enote, uporabljene v vseh urbarjih, so bile goldinar, krajcar in denari=. V urbarju iz let 1) GLAVNI URBAR GOSPOSTVA RIBNICA 1759-69 se kot denarni enoti pojavita šiling IZ LETA 1621 (Haupt Stok-Urbarium der (schilling) in pfening. Herrschaft Rcifnitz de Anno 1621), 1621- Ccsarsko-kraljeve dajatve so bile =inž, davek 1621, papirna podlaga, 303 izpisane strani, in kontribucija.27 Pravdne dajatve so v posa- vezan v usnje, platnene vrvice, velikost 22 meznih vaseh oddjali v razli=nih koli=inah, cm x 33 cm, jezik in pisava: nemš=ina, got- odvisno od vrste kmetijske proizvodnje in veli- ska kurziva, signatura: AS-774, knjiga 2 (gr. kosti kmetij. Kontinuiteta oddaje dolo=enih a. V, knjiga 2) kmetijskih pridelkov pa je pokazatelj usmer- 2) URBAR GOSPOSTVA RIBNICA IZ LETA jenosti kmetijske proizvodnje. 1659 (Urbarium über die Hcrrschafft Rcyff- Razen služnosti in obveznosti so v zemlji- nitz auf das Scchtzcchcn Hundert Nein und škem gospostvu podložniki imeli tudi dolo=ene fiinftzigistc Jahr), 1659-1659, papirna pod- pravice, ki so bile povezane z njihovim gospo- laga, 284 izpisanih strani, brez platnic, veli- darjenjem. Vendar so za dolo=eno pravico morali kost 20 cm x 31 cm, jezik in pisava: nem- gospostvu pla=evati. V gospostvu Ribnica so š=ina, gotska kurziva, signatura: AS-774, podložniki pla=evali za pravico sekanja drv, za knjiga 3 (gr. a. V, knjiga 3), poškodovan od pravico do paše in stelje ter za pravico žganja vlage oglja (kohlenbrennc). 3) /Urbar gospostva Ribnica/, 1710-1710, papir- Tlako, ki je bila ro=na ali vprežna, je ribniško na podlaga, 427 oštevil=enih izpisanih listov, gospostvo še leta 1621 zahtevalo v naturi. Pod- vezan v usnje, železna sponka odpadla, veli- ložniki so bili v zvezi z obdelovanjem zemlje kost 20 cm x 31 cm, jezik in pisava: nem- obvezni kosili, grabili, kopati, žeti in plcti. V š=ina, gotska kurziva, signatura: AS-774, vinorodnih krajih se je uveljavila tlaka prevoza knjiga 4 (gr. a. V, knjiga 4), manjkajo listi št. mošta in vina v klet. Tovoriti so morali tudi žito 1,4,5,47-50,62,63 do kaš=e. Od leta 1659 je gospostvo namesto 4) /Urbar gospostva Ribnica/, 1711-1714, papir- tlake in lovorjenja zahtevalo denarno nado- na podlaga, 335 izpisanih listov, brez platnic, mestilo. Pretvarjanje tlake v denarno dajatev velikost 20 cm x 30,5 cm, jezik in pisava: kaže na zmanjševanje dominikalncga zemljiš=a, nemš=ina, gotska kurziva, signatura: AS-774, ki ga gospostvo obdeluje v lastni režiji. Ob=asno knjiga 5 (gr. a. V, knjiga 5), poškodovan, se še po tem letu v posameznih vaseh pojavlja manjka nekaj listov na za=etku zahteva po tlaki v naturi. Tako kot ostale dajatve 5) /Urbar gospostva Ribnica/, 1715-1718, papir- je bila tudi tlaka odmerjena po posamezni na podlaga, 510 izpisanih listov, vezan v gospodarski cnoli. Urbarji v drugi polovici 18. usnje, železna sponka odpadla, velikost 20,5 stoletja zahtevajo od podložnikov, ki sedijo na cm x 33 cm, jezik in pisava: nemš=ina, got- kmetiji, ro=no tlako, tlako ob popravilu gradu in ska kurziva, signatura: AS-774, knjiga 6 (gr. tovorjenje drv za kurjavo. Od domcev isti urbarji a. V, knjiga 6), manjka nekaj za=etnih listov zahtevajo druga=no tlako: obdelavo domini- ter nekaj listov med tekstom kalnih vrtov, mlalev žita, prenašanje pisem v 6) /Urbar gospostva Ribnica/, 1719-1722, papir- druga gospostva. na podlaga, 427 izpisanih listov, vezan v Tlako so delili tudi na odmerjeno in neod- usnje, velikost 20,5 cm x 31 cm, jezik in merjeno. Najvišja odmerjena tlaka v ribniških pisava: nemš=ina, gotska kurziva, signatura: urbarjih znaša 12 dni. Ncodmcrjcna in izredna AS-774, knjiga 7 (gr. a. V, knjiga 7) tlaka se omenjata le v urbarju iz let 1770-1779, 7) /Urbar gospostva Ribnica/, 1723-1726, papir- in sicer 1 dan izredne tlake, ter ncodmcrjcna na podlaga, 288 izpisanih listov, vezan v usnje, velikost 20 cm x 32,5 cm, jezik in pi- 26 sava: nemš=ina, gotska kurziva, signatura: E. Umek, nav. delo, *tr. 315. AS-774, knjiga 8 (gr. a. V, knjiga 8) 27 AS, AS-774, Graš=ina Ribnica, knjiga 12. 116 I/, arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XIX 19% 8) /Urbar gospostva Ribnica/, 1726-1730, papir- Rcifnitz über die in der landesfürstlichen na podlaga, 266 izpisanih listov, brez platnic, localie Nidcrdorf und der Pfarr Rcifnitz velikost 20 cm x 31,5 cm, jezik in pisava: seshaften Untcrthancn), 1798-1810, papirna nemš=ina, gotska kurziva, signatura: AS-774, podlaga, 767 oštevil=enih izpisanih listov, knjiga 9 (gr. a. V, knjiga 9) vezan v usnje, velikost 30 cm x 43,5 cm, 9) /Urbar gospostva Ribnica/, 1738-1743, papir- jezik in pisava: nemš=ina, gotska kurziva, na podlaga, 460 izpisanih listov, vezan v signatura: AS-774, knjiga 16 (gr. a. V, knjiga usnje, usnjene vrvice odpadle, velikost 20 cm 16) x 32 cm, jezik in pisava: nemš=ina, gotska 16)/Urbar gospostva Ribnica, I. del/, 1818-1829, kurziva, signatura: AS-774, knjiga 10 (gr. a. papirna podlaga, 157 izpisanih listov, hrbet V, knjiga 10), na koncu je nekaj izrezanih vezan v usnje, ostalo v karton, velikost 24 x listov 38,5 cm, jezik in pisava: nemš=ina, gotska 10)/Urbar gospostva Ribnica/, 1748-1757, papir- kurziva, signatura: AS-774, knjiga 17 (gr. a. na podlaga, 507 izpisanih strani, vezan v V, knjiga 17) usnje, velikost 20 x 33 cm, jezik in pisava: 17) /Urbar gospostva Ribnica, II. del/, 1818- nemš=ina, gotska kurziva, signatura: AS-774, 1829, papirna podlaga, 154 izpisanih listov knjiga 11 (gr. a. V, knjiga 11) (fol. 236-491), hrbet vezan v usnje, ostalo v 11) /Urbar gospostva Ribnica/, 1759-1769, papir- karton, velikost 24 cm x 38,5 cm, jezik in na podlaga, 868 oštevil=enih izpisanih listov, pisava: nemš=ina, gotska kurziva, signatura: vezan v usnje, velikost 20,5 cm x 33 cm, AS-774, knjiga 18 (gr. a. V, knjiga 18) jezik in pisava: nemš=ina, gotska kurziva, 18)/Urbar gospostva Ribnica, IV. del/, 1818- signatura: AS-774, knjiga 12 (gr. a. V, knjiga 1829, papirna podlaga, 217 izpisanih listov 12), manjka za=etek urbarja (fol. 816-1117), hrbet vezan v usnje, ostalo v 12) ŠTIFT REGISTER GOSPOSTVA RIBNICA karton, velikost 24 cm x 38,5 cm, jezik in (Stift Register Rciffniz Pfandtschilling Herr- pisava: nemš=ina, gotska kurziva, signatura: schaft Herrn Herrn Guido Grafen Cobcnzl AS-774, knjiga 19 (gr. a. V, knjiga 19) gehörig in Unter Viertel Crain ligend Aller 19)/Urbar gospostva Ribnica, V. del/, 1818- durch die alhcro gehörige Untcrthanncn zu 1829, papirna podlaga, 155 izpisanih listov Prasticrcn Schuldigen Kayscr.(lichcn) und (fol. 1176-1407), hrbet vezan v usnje, ostalo König.(liehen) auch Obrigkeitlichen gaaben v karton, velikost 24 cm x 38,5 cm, jezik in und Dienstbarkeiten), 1770-1779, papirna pisava: nemš=ina, gotska kurziva, signatura: podlaga, 797 oštevil=enih, izpisanih listov, AS-774. knjiga 20 (gr. a. V, knjiga 20) vezan v usnje, usnjene vrvice odpadle, veli- 20) PRIRO nemš=ina, gotska kurziva, signatura: AS-774, Dušan Kos: Urbarji za Belo krajino in knjiga 24 (gr. a. V, knjiga 24) Zumberk (15.-18. stoletje), Viri za zgodovino 24) PRIRO • -.;«»4??f?? i F • Gruss vom Baieríschen Hof in LAibad. Cira * */ ßL' ^¿ Hotel Bavarski dvor v Ljubljani, razglednica, odposlana 1905; fotograf M. Russo iz Salzburga Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka 118 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XIX 1996 Turjaški arhiv na Dunaju in njegovi slovenski dokumenti BORIS GOLE<, STANE OKOLIŠ Družinski arhiv knezov Aucrspergov, najpo- (IX), Žužemberk, Toplice in Mala vas (X), So- membnejše veje iz rodu Turjaških, je najob- teska (XI), Višnja Gora (XII), Dvor pri Žužem- sežnejši ohranjeni arhiv katere od plemiških dru- berku s fužinami (XIII), Šrajbarski Turn pri žin s slovenskega ozemlja, vendar širši strokovni Krškem (XXI), Grofovski arhiv Aucrspergov javnosti iz razli=nih razlogov doslej vse premalo (XXII) in Listine (XXIII). znan. Poglavitni vzrok njegovega nepoznavanja Listinski del arhiva je med skromnejšimi od- je v dostopnosti gradiva, ki ni bilo nikoli brez delki, =eprav sežejo najstarejše listine v 13. sto- pridržkov na voljo uporabnikom. Zc sama narava letje, nasprotno pa predstavlja za gospodarsko in arhiva, zasebne lastnine plemiške družine, je v socialno zgodovino kranjskega podeželja nepre- preteklosti pomenila precej ve=jo oviro za nemo- cenljivo vrednost 236 (!) urbarjev za =as od srede teno raziskovalno delo kol denimo dostopnost 15. stoletja do zemljiške odveze. Urbarji obrav- arhivov državnih in javnih ustanov. Turjaški ar- navajo naslednja gospostva s pridruženimi dvorci hiv je sicer v šestdesetih letih 19. stoletja za pisa- in imcnji:v Postojna, Soteska, Turjak, Ko=evje, nje zgodovine rodbine temeljito iz=rpal Peter Ra- Poljane, Šumpcrk, Mokronog, Žužemberk in dies, komaj pa je gradivo pritegnilo pozornost • i • /'t ,* T • • / 5" ff * t• / '/' • -7 • .. •// /•—"*-** .s? •?. &S> /* .. . . •• '/•. • Ü /fu'-/í *e-. cu • 't) >ì*t M/n, moi let ¿t*>& IHí •? Prva stran dokumenta, na katerem je napisan uvod k besedilu prisege, zaprisežen odbor osilniških župljanov in prvi del samega besedila prisege v slovenskem jeziku (••, • - VI - 6, Konv. 2). 120 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XIX 19% 7^ ^r %&¿uñ ¿l¿t¿¿&¿c ^^•^ •*<•« s^¿ •» P, •' *"/&*** •&&~ > sfai, •• "^**^. •fi* Tlu 4^r^ /• ••^/f' -*ÎL- Pisarjeva predloga k zapisu prisege osilniških župljanov leta 1738 (TA, A - VI, Konv. 2). Inventar turjaškega arhiva je mlajši, zalo Do- ciklov in 42 urbarjev, nepregledanih pa je za lencu dva od inventarnih spisov nista bila znana, slovensko državno ozemlje ostalo še ve= kot na tretjega pa je naletel po naklju=ju. Starejši 1000 fasciklov gradiva in 194 urbarjev. spis, opis gozdnih meja v ko=evskem gospostvu Novoodkrita besedila v slovenskem jeziku so iz leta 1710, je danes neznanokje založen, zato naslednja: ga za pri=ujo=i prispevek žal ni bilo mogo=e 1) 21. 4. 1708 - prisega =evljarjev mesta Viš- pripraviti. nja Gora pred vicedomskim sodiš=em V Ljubljani Ker doslej še nih=e od slovenskih razisko- (•-•-32, Konv. 1) - za objavo pripravil Boris valcev ni uspel na=rtno pregledati celotnega ar- Gole= hivskega gradiva, natan=no število slovenskih 2) 14. 12. 1751 - prisega tržanov Starega trga besedil v njem ni znano. Naklju=nost najdb slo- ob Kolpi pred dezelnoglavarskim sodiš=em v venskih jezikovnih drobtin, ki jo je poudaril Me- Ljubljani (A-VI1-4, Konv. 3) - za objavo pri- tod Dolenc, velja tudi za ve=ino besedil, ki sva pravil Boris Gole= jih oktobra 1995 zabeležila avtorja pri=ujo=ega 3) n. n. 1. 1738 - prisega župljanov Osilnice prispevka. Verjetnost obstoja še kakšnega slo- pred inšpektorjem turjaških posestev na Kranj- venskega zapisa ni izklju=ena. Poudariti velja, da skem v Ko=evju (A-VI-6, Konv. 2) - za objavo sva bolj ali manj temeljito pregledala 134 fas- pripravil Stane Okoliš ARHIVI XIX 19% I/, arhivskih fondov in zbirk 121 Za objavo sva pripravila samo ta tri jezikovno jem neposredno v zakup brez posredovanja me- zanimivejša slovenska besedila, ne pa tudi priseg sta, ker z njim ni ve= podaljšalo zakupne po- iz. leta 1794, pri katerih upravna slovenš=ina godbe. Ogor=enje Višnjanov je bilo tolikšno, da zaradi novih temeljev kaže že precej druga=ne so (zdaj gospoš=inskega) mitni=arja celo spodili poteze. Vse odkrite tekste druži skupna zna=il- z lokacije v mestu in se z gospostvom spustili v nost, da gre za kolektivne prisege med ali ob ve=letno prerekanje in pravdanje zaradi izražene zaklju=ku sodnih procesov. Prisegli so predstav- samovolje.3 niki treh razli=nih socialnih skupin: cehovsko V isti =as pade tudi pravdanje med gospo- organizirani meš=ani, tržani kme=kega trga in š=inskim oskrbnikom Francem Antonom Purom kme=ki podložniki. in =evljarskim in usnjarskim cehom, posredno vsekakor povezano s splošnim nezadovoljstvom 1) Prisega =evljarjev mesta Višnja (¡ora 21. in ponižanjem Višnjanov zaradi mitnine. Trenja aprila 1708 pred vicedomskim sodiš=em v med višenjskimi in žužemberškimi =evljarji in Ljubljani (pripravil Boris (¡olee) usnjarji so bila vsaj pol stoletja starejša, aucr- sperško podpiranje Zužcmbcr=anov proti Višnja- A-X-32, Konv. I nom pa jih je vsaki= samo še pove=alo. Višenjski mojstri so bili mo=ni in številni v =asu sicer- Najstarejše znano slovensko besedilo v turja- šnjega gospodarskega vrhunca Višnje Gore sredi škem arhivu je nastalo ob zaklju=ku dveletnega 16. stoletja. Dne 5. novembra 1555 so si dali pri pravdanja pred vicedomskim sodiš=em v Ljub- vicedomu potrditi pravila ljubljanskih =evljarjev ljani dne 21. aprila 1708. Gre za prisego =lanov in usnjarjev, kar velja za ustanovitev organizi- =evljarskega in usnjarskega ceha v Višnji Gori, ranega ceha v mcslu. Njegovemu delovanju smo da bodo spoštovali razsodbo sodiš=a in da bodo pri=a skozi tri naslednja stoletja po ohranjenih tožniku, ki je pravdo dobil, povrnili vse nastale dokumentih, u=nih pismih, zapisnikih in drugih stroške. Za razumevanje sicer vsebinsko skopega virih.4 Njihovi žužemberški kolegi se nasprotno teksta si nekoliko oglejmo ozadje spora, ki je niso mogli pohvaliti z nikakršnimi svoboš=inami, sploh privcdcl do za Višnjanc neugodne razsodbe podobnimi višenjskim, temve= le z veliko mlaj- in slovenske prisege. šim privilegijem privatnega zna=aja, ki jim ga je Spor je bil za višenjski =evljarski in usnjarski 8. januarja 1660 izdal grof Volf Engclbreht ceh predvsem prestižne narave in le malo pove- Aucrspcrg. Izdana koncesija =evljarski bratov- zan z. materialnimi prednostmi. V njem se v prvi š=ini v Žužemberku pravi, da tamkajšnje =ev- vrsti zrcali stara tekmovalnost med Višnjo Goro, ljarje ovirajo razni =evljarji in šušmarji (Storcr) ki je bila leta 1478 iz. trga povzdignjena v dc- na podeželju in v trgih žužemberškega in više- žclnokncžjc mesto, in trgom Žužemberk. Rival- njskega deželskega sodiš=a, zato sc je pokazala stvo seje odražalo v vsakdanjih situacijah, tako v potreba po pregledu in vizitaciji usnja na letnih medsebojnem oviranju trgovanja, mitninjenju sejmih in proš=enjih. Ker jim koncesije za vizi- blaga in konkurenci obrtnikov. Žužemberk, ki so liranjc ni hotel podeliti grofov rentni mojster, je mu sicer manjkali atributi mesta, po velikosti in na njihovo prošnjo to storil grof sam. Poslej je gospodarski mo=i ni bistveno zaostajal za Višnjo imela =evljarska bratovš=ina v Žužemberku od Goro, razlike pa so se v 17. stoletju celo zmanj- deželskega sodiš=a pooblastilo, da sme vedno, ševale. Aucrspcrgi so kot trški gospodje Žužem- kadar je potrebno, na sejmih pregledovati usnje berka namre= svoje tržanc podpirali v konku- (in usnjene izdelke), vendar samo zunaj mest, s renci in sporih z okoliškimi urbanimi naselbi- =imer je bila mišljena Višnja Gora. S tem naj bi nami in gospostvi, medtem ko Višnja Gora kot se po besedah koncesije ohranjalo med obi=aj- deželnoknežje mesto od kranjskega viecdoma ni nimi ljudmi pošteno trgovanje brez goljufij. Žu- mogla pri=akovati posebne zaš=ite. Vi.šenjsko žemberški mojstri so dobili tudi pravico kazno- mestece je okrog in okrog obdajala posest Auer- vati kršitelje. Polovico kazni je prejelo gospo- spergov, še posebej od leta 1631 naprej, koje stvo, usnjarji pa so morali v posebnih primerih postalo njihovo tudi gospostvo Višnja Gora, ki so kršitelje naznaniti in jih prepustiti v nadaljnjo ga ob=asno upravljali kar iz gradu Žužemberk. obravnavo deželskemu sodiš=u.5 Dolo=ila so ve- Mesto Višnja Gora je sicer imelo od gospo- ljala za vse sejme in proš=enja razen v samem stva v zakupu mitnino na celotnem ozemlju višenjskem mestu, in sicer tako na podeželju kot deželskega sodiš=a že od leta 1461, koje bilo še v trgih, pri =emer so mislili trga Žužemberk in trg, toda Aucrspcrgi in njihovi grajski oskrbniki so od leta 1631 težili k ukinitvi tega sicer za- =asnega zakupa. Poleg stalnih mitninskih postaj, lioris Gole=. Trgovski promet na širšem obmo=ju Višnje gore ki jih je mesto dajalo v zakup zasebnikom, je ilo konca IS. stoletja v lu=i deZelskosodnih in mestnih milnic. smelo pobirati skromno mitnino tudi na pode- Zgodovinski =asopis49 (1995), šl. I, sir. 75-XI. Konrad Litija ter pogojno tudi propadli trg Šentvid pri cesijo Auerspergovcga rentnega mojstra glede Sti=ni. vizitiranja usnja v Višnji Gori iz. lela 1650 in Ne vemo sicer, kako je novost vizitiranja od- znani cesarski patcnl iz leta 1661. Predlagane mevala na podeželskih in trških sejmih takoj po pri=e je komisar zaslišal 17. aprila 1703, konca objavi koncesije, vendar brez =udenja, negodo- spora med obema cehoma pred deželnoglavar- vanja in odpora gotovo ni šlo. Zdaj so se na le- skim sodiš=em pa žal ne poznamo.7 pem pojavljali med prodajalci in kupci v povsem Huda kri med meš=ani Višnje Gore ob uki- novi vlogi žužemberški =evljarji, ki so v o=eh nitvi zakupa mitnine in nepopustljivost gospo- višenjskih in drugih cehovskih mojstrov veljali š=inskega oskrbnika sta kon=no privedli do inci- za manjvredne, v o=eh kme=kih =evljarjev pa denta na proš=enju v Litiji marca 1706. Za=el se vsaj za nezaželene. Višcnjski meš=ani so morali je sodni spor, katerega epilog predstavlja prav biti še posebej prizadeti, ko so po trije ali štirje slovensko pisana prisega iz leta 1708, ki je pred- hodili na podeželske sejme pobirat že tako met naše obravnave. Oglejmo si zato, kako je skromno mitnino, lam pa so se jim kot vizi- skozi sodne mline prišlo do njenega nastanka.8 latorji postavili ob bok "nekakšni žužemberški Sodni spor je sprožil oskrbnik Auerspergo- šušmarji" in zahtevali blago za pregled tudi od vcga gospostva Višnja Gora Franc Anton Pur, po Višnjanov. funkciji obenem zastopnik višenjskega dežclskc- Ni naklju=je, da se je višcnjski ceh nepo- ga sodiš=a. rednemu zaslišanju ludi Franca Antona Pura, da ceha. Vieedom jih jc moral vedno znova klicati odgovori na ugovore obtoženih. Ker Pur kot pred sodiš=e, in sicer 16. avgusta 1706 pod kaz- gospoš=inski oskrbnik ni spadal pod vicedomsko nijo 100 dukatov, 14. oktobra že z grožnjo 150 sodiš=e, ga jc moral poleg vicedoma pozvati v dukatov in 5. decembra z 2(• dukati. Temeljno Ljubljano kot sopodpisnik tudi deželni glavar. vprašanje se jc zdaj obrnilo v smer, ki je bila Zaslišanje jc sledilo že 8. aprila, kot sodnika pa sicer za Višnjanc ugodnejša od prvotnih zavrni- sta nastopila upravitelj deželnega glavarstva in tev njihovih zahtev, zato pa povezana z ve=jimi upravitelj vicedomskega urada. Najprej so odgo- stroški, za katere se jc vedelo le, da jih bo moral varjali Višnjani, nato jc Pur opisal dogodek v poravnati poražence. Vicedomsko sodiš=e je Litiji, razsodba dne 10. aprila pa se jc glasila v namre= sklenilo ugotoviti dejansko stanje s pri- oskrbnikovo korist. Obtoženi usnjarji in =evljarji =evanji neprizadetih. Vsebine vprašanj, ki jih jc so se bili na proš=enjih dolžni podvre=i Purovi moral sestaviti tožnik Pur, ne poznamo, šlo pa jc vizitaciji, proti =emur so mogli vložiti apclacijo. za ugotavljanje dotlej obi=ajnega postopka viziti- To so resni=no storili, toda apclacijo jc sodiš=e ranja in skladnosti lc-tcga s privilegiji višenj- 19. aprila zavrnilo in Višnjanom ukazalo, da skega ceha. 15. novembra 1706 jc upravitelj morajo na proš=enjih in sejmih v višenjskem vicedomskega urada sklenil na uradnem zasli- dcžclskcm sodiš=u svoje naprodaj prineseno šanju Višnjanov o pripombah glede Purovcga usnje brez ugovarjanja prepustiti gospoš=inskim vprašalnika (Wcisungsarticl) in izbranih pri=, da vizitatorjem v pregled. ostaneta vprašalnik in sestava pri= nespreme- Ponosni višenjski rokodelci so na vizitatorje njena. Dne 29. decembra istega leta jc za gledali zviška, pregled kvalitete svojih izdelkov s komisarja za izprašanje pri= (Zeugs Comissar) strani necehovskih šušmarjev pa razumeli kot imenoval Janeza Adama pl. Erbcrga. ponižanje. Ukaza deželnega glavarja in upravi- Ugotovitev z januarskih zaslišanj leta 1707 ne telja vicedomskega urada o obvezni vizitaciji z poznamo, bile pa so neugodne za obtožene dne 26. maja 1706 niso hoteli ne mogli izpolniti. viscnjskc =evljarje in usnjarje. Dne 24. januarja Že na naslednjem litijskem proš=enju 6. junija so jc namre= vicedomski urad izdal Višnjanom de- se vizitaciji ponovno uprli. Franc Anton Pur jc kret, da morajo privoliti v vizitiranjc in 21. zato 15. junija ogor=en prosil deželnega upravi- februarja celoten ceh pod kaznijo 150 dukatov telja in vicedoma, naj Višnjanov ne pustita ne- spet poklical v Ljubljano. Ugovarjanja in trmo- kaznovanih, temve= naj jih zapreta v zapor na glavosti višenjskih mojstrov še vse leto 1707 ni deželnem glavarstvu. Tam naj bi ostali toliko bilo konce, =etudi podrobnosti ne poznamo. Dne =asa, dokler se z višenjskim oskrbnikom ne bi 3. oktobra 1707 jc višenjski gospoš=inski oskrb- poravnali in prisegli, da bodo pustili svoje usnje nik Pur tako kot pred ve= kot letom dni prosil nemoteno vizitirati. vicedoma, naj obtožence vtakne v zapor in jih ne Deset višenjskih =evljarjev in usnjarjev jc izpusti, dokler ne prisežejo spoštovati sklepov vicedomski urad že 23. junija pozval (citiral), naj sodiš=a. se nemudoma /.glasijo v Ljubljani in tam po=a- Do tega jc tudi res prišlo. Višnjani so prisegli kajo na nadaljnji skicp. Ukaz jc pomenil toliko (Anlobung gethan) 14. aprila 1708, ko so bili še kot pripor, zato so višenjski mojstri oklevali z v zaporu, in prosili deželnega glavarja in vice- odhodom. Dne 8. julija jc vieedom prejel njihovo doma, naj jim dolo=i datum poziva za obe strani pismo, v katerem pravijo, da jih jc oskrbnik Pur in jih medtem izpusti iz zapora ter jim dovoli obtožil, da se upirajo vizitaciji usnja tudi na odhod domov. Prošnji so ugodili, nakar jc teden sejmih v Šentvidu (pri Sti=ni) in v Velikem Gab- dni pozneje, 21. aprila 1708, devet =lanov višenj- ru. Pojasnili so, kako jc Pur za vizitatorja posta- skega ceha priseglo spoštovati dve leti staro raz- vil nekega žužemberškega "šušmarja" (Frcttcr), sodbo z dne 10. aprila 1706 in povrniti sodne kar jc sramotilno zanje in za njihove cesarske stroške. attestiere hiemit das N: die Wcixlburgisehen zneje, leta 1744, je njihov mestni sodnik, koroški Schucstcr wider Herrn Franz Antonni Pur alß priseljenec Janez Reichard, klical k sejam sveta Verwaltern vnnd Landlgcrichls Vcrtrcttcrn der svojo ženo, da je Višnjanom tolma=ila njegove Herrsehafft Wcixlburg, Ra(ti)onc: Visitierung besede.10 des Leders vnd was deme mehr anhöngig, Scstavljalca prisege za višenjske =evljarje in nachvolgcndcs Juramcnt abgelegt haben. usnjarje ne poznamo. Bil je pa= uradnik vice- Jest Laure Codritsh, Juri Turkh, Jerny Gros- domskega urada, ki mu je bila slovenš=ina mate- nikh, Mathia Turkh, Jury Makhatar, ¡•••• •••- rinš=ina. Sodbo o slogovnih zna=ilnostih njego- hatar, Andrée Clementschitsli, Jacob Makhatar, vega jezika prepuš=amo jezikoslovcem, vsekakor Marco Khauschekh perseßhem gospud Bogu eno pa je bil mož seznanjen tudi s sodobno pisano zhisto persego, de se Jest ozhetn themo ubschido slovenš=ino. Tako govori na enem mestu o Bogu, gliha kateri je ta desete dan tega mesza apprila na drugem pa ga nare=no imenuje Buch. Videti litem lete 1706. per vizdamye na prei shau, toku je, da gre za Gorenjca, prikriti pa tudi ni mogel dobro Vlitye, koker tudi na vseh druiech semnech improviziranja, saj je besedilo domala dobeseden visenskega gospostva richte, ta leder skose go- prevod podobnih nemških priseg z. vrsto nepre- spoda Pura flegarja jenu richtniga namestnika te vedenih nemških upravnih izrazov. Višenjskim greschine Vischne Gore visitimi, ali pregledat mojstrom so morale bili doma=e in razumljive pestiti, jeno nemo gospudu Puro nezh sam, tudi besede, kakor: absehid, richta, flegar ali expensi. ne skusi eniga drusiga sa tegu veda kai sturiti, Pisec je sicer uporabil bohori=ico, vendar nedo- pertem tudi te expense plazhati oblubem, koker sledno. K nemškemu =rkopisu ga je zaneslo meni gospud Buch, jnu ta zheslita bres vsega zlasti pri pisavi imen in priimkov, ki jih je bil madesa spoz.heta diviz.a, jnu mati boshia Maria, navajen zapisovati nemško (Clcmcnlschitsh, jnui vsi lubi boshy suetniki na moi posledni Kauschckh), ni se ji mogel izogniti pri nepre- tshash pomagam Amen. vedenih izrazih (absehido, richte), nemalokrat pa Zu Urkhundt dessen ist mein hierunter gre za dvojnost v uporabi pravopisa tudi pri gcstcltc Fertigung Datum Laybach den 21. April povsem slovenskih stvarnih imenih, glagolih in I708t:(en)" pridevnikih. Tako zapisuje • kot sch in sh (Vischne gore, shau, boshia), = kot tsh, tseh in z.h (osebni pe=at) celo v isti besedi (Clementschitsli; zheslita, tshash), za ž. pa je izbiral med tremi variantami: Prevod v moderno slovenš=ino, upoštevaje Jih, s in sh (perseßhem, madesa, boshy). Za zgled slogovne zna=ilnosti originala: sodobne upravne slovenš=ine je mogel vzeti Jaz Lovrc Kodri=, Jurij Turk, Jernej Groznik, pravzaprav le prisežne obrazce deželnih stanov, Matija Turk, Jurij Mokotar, Lovrc Mokotar, An- =e so mu bili seveda dosegljivi. drej Klcmcn=i=, Jakob Mokotar, Marko Kavšck, Zgodba o zavra=anju pregledovanja blaga se prisežem gospodu Bogu =isto prisego, da bom je leta 1708 sicer kon=ala, kar zadeva pravice spoštoval sklep, ki je bil izdan desetega dne gospoš=inskega oskrbnika, toda odnosi med vi- meseca aprila 1706. leta pri vicedomu. Tako v šenjskimi in žužemberškimi =evljarji s tem še Litiji kakor tudi na vseh drugih sejmih sodiš=a niso postali boljši. bilo na tleh dcžclskcga sodiš=a 17 proš=enj na ima Kornelij ŠtOJS prav, zato naj ostane pri nje- leto, in sicer v trgu Litija (4). pri župnijski cerkvi govem poro=ilu. Apelacijo višenjskega ceha je na Krki (1), v Šentvidu pri Sti=ni (5), pred sti- sodiš=e prav tako zavrnilo in s tem potrdilo pra- škim samostanom (2), v Velikem Gabru (1), vico Žužcmbcr=anom. Na samem procesu je Veliki Loki (1), Mali Loki (2), pri taborski oskrbnik Štojs predložil koncesijo žužemberškim cerkvi na Primskovem (1) in v Šmarju pri =evljarjem iz leta 1660 in njeno potrditev po Grosupljem (1). sedanjem knezu Aucrspcrgu z dne 27. marca Urbar omogo=a tudi vpogled v podeželsko 1720, malo pred za=etkov spora. Višnjani so trdi- obrt, ko po posameznih vaseh navaja vinoto=e, li, da za te stare akte ne vedo, ker Žužcmber=ani usnjarje, kova=e, mesarje in kramarje. Letno so njihove vsebine ve= kot 30 let in en dan niso pla=evali dogovorjeno stojnino po 8 krajcarjev, izvajali, v škodo ViŠnjanov pa da ni mo= izdali imenovano "Letenza", vseh skupaj paje bilo 109, nobene koncesije. Omenjali so sodni spor pred stanujo=ih v 40 vaseh in zaselkih. Med njimi ni deželnim glavarjem iz leta 1701 in citat, po bilo =evljarjev, ki so jih šteli k usnjarjem, lc-tch katerem se oni kot cehovski obrtniki ne dovolijo pa navaja urbar 23 v 17 krajih, in sicer najve= v vizitirali žužemberškim šušmarjem (Frcttncr). obrtniško mo=nih vaseh Šmartno pri Litiji (4) in Lela 1706 je sledil proces, v katerem je tedanji Šentvid pri Sti=ni (3). Praviloma so morali biti oskrbnik priznal, da bo k vizitiranju pritegnil po- vsi =lani usnjarskega in =evljarskega ceha v štene in izkušene mojstre in ne šušmarje, kakršni Višnji Gori, tako kol mestni obrtniki pa so bili so Žužcmber=ani. Tudi (slovenska) prisega z dne dolžni svoje blago na sejmih podvre=i viz.itaciji 21. aprila 1708 govori le o oskrbnikovem vizi- graš=inskega oskrbnika. tiranju in ne o =evljarjih iz Žužemberka. Za kon- Francu Antonu Puru je kot oskrbnik gospo- cesiji knezov Aucrspcrgov (1660 in 1720) pa so stva Višnja Gora pred letom 1720 sledil Kornelij bili višenjski mojstri prepri=ani, da nista veljav- Stojs. V tem letu se je med oskrbnikom in ni, ker ju ni potrdil cesar in ju cesarske generalije višenjskim cehom zopet razvnel stari spor glede potemtakem odpravljajo. Oskrbnik Stojs sc je vizitacijc. Višnjani oskrbniku te pravice sicer ni- nasprotno skliceval na knežje koncesije in ukaz so oporekali, toda jezilo jih je, da je za vizitacijo sedanjega kneza, naj se po njih tudi ravna. Stari pooblastil njihove konkurente iz, =evljarske bra- akti med cehi ga ne zadevajo, Višnjani nimajo tovš=ine v Žužemberku. To se je zgodilo na pro- pravice knezu =esarkoli predpisovati, on kot š=enju v Šmartncm pri Liliji, nakar so višenjski oskrbnik pa se je dolžan ravnati po knežji kon- mojstri oskrbnika Slojsa tožili pri deželnem cesiji in lahko vzame za vizitatorja =evljarja ali upravitelju. Na nedatirani sodni obravnavi so se usnjarja, ki ga sam izbere.12 ložcni Višnjani sklicevali na dano (slovensko) Majsko razsodbo deželnega glavarja so vi- prisego 21. aprila 1708 in prosili, naj gospo- šenjski mojstri le težko pogoltnili, zato je že na š=inski oskrbnik ravna pri vizitiranju tako kol binkoštni ponedeljek na proš=enju v Šentvidu pri dotlej. Viccdom je njihovi prošnji ugodil ter 11. Sti=ni nastal prepir med njihovim in žužem- junija 1720 Korneliju Štojsu izdal ukaz, da usnja berškim cehom. Višnjani se sicer niso uprli viz.i- ne smejo vizitirali Žužcmber=ani ali kdo drug. taciji usnja, ampak pla=ilu stojninc. Slednjo so Oskrbnik ukaza ni izpolnil, temve= v njegovo pobirali Žužcmber=ani in je znašala =etrtinko zasramovanje na Jakobovem sejmu (25. julija) v vina zanje in par podplatov za zemljiško gos- Veliki Loki po sodnem slugi razglasil, da bo postvo. Višnjani so izrabili priložnost, koje hotel usnje odvzeto vsakomur, ki ne bo dovolil pla=ati stojnino šentviški župan. Denar so mu vizitirali žužemberškim =evljarjem. Proti temu izbili iz rok in nastal je prepir, med katerim je Štojsovu razglasu, uperjenemu naravnost proti višenjski meš=an Jakob Pcnk zgrabil žužember- višenjskim mojstrom, so se Ic-li nemudoma pri- škega tržana Jurija Pruka za ovratno ruto in mu tožili pri deželnem glavarju kot sodni instanci za pokazal fige. Višenjski ceh je trdil, da je dc- plemstvo in zemljiška gospostva. Deželni glavar žclnoglavarska razsodba proti njim zadevala le je višenjskega gospoš=inskega oskrbnika pisme- vizitiranje in ne sejemske pristojbine, zato je bil no povprašal o zadevi in dobil premeten Stojsov gospoš=inski oskrbnik Stojs v o=itni zadregi, kaj odgovor, da vizitiranje usnja v višenjskem dcž.cl- storili. Inšpektorju Aucrspcrgovih gospostev je skem sodiš=u sploh ne prisloji njemu, temve= sporo=il imena šestih najhujših kršilcev miru, od pripada po znani koncesiji iz leta 1660 žužem- tega dveh znanih iz procesa med letoma 1706 in berškim =evljarjem. On sam da ne more ravnati v 1708, Matije in Jurija Turka, 1er ga prosil za nasprotju s konsenzom kneza Auerspcrga in ker nadaljnja navodila. Neposredno zalem je deželni se na pregled usnja ne spozna, morajo vizitirali glavar 18. junija 1721 prejel Štojsovo ložbo proti izkušeni ljudje. Višenjski =evljarji in usnjarji naj višenjskemu cehu in posebej proti petim njego- se zato ne pritožujejo proli njemu, temve= naj vim =lanom, 25. junija pa pozval odbor 4 do 5 svoje pritožbe naslovijo naravnost na njegovo =lanov ceha, naj se nemudoma zglasijo v Ljub- knežjo milost Henrika Auerspcrga. ljani in po=akajo na nadaljnje sklepe. Med pro- Oskrbnikov zviti zagovor je odlo=ilno vplival na sklep deželnoglavarskcga sodiš=a, ki je po 12 ••, •-•-32, Konv. I. N<>. I. II. 6. 1720. 30. 7. 1720. 9. 5. zaslišanju obeh strani 9. maja 1721 odlo=ilo, da 1721, 16.5. 1721. 126 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XIX 1996 ccsom pred dežclnoglavarskim sodiš=em 12. sep- postvom Poljane pravdali zaradi deželne, sredi tembra istega leta so se Višnjani ponovno skli- stoletja pa zavoljo gospoš=inske stavbne tlake, v cevali na sodbo iz leta 1706 in slovensko prisego zvezi s katero je leta 1751 nastalo pri deželni iz leta 1708, oskrbnik Štojs pa kot tožnik na pravdi slovensko prisežno besedilo. Obravnavani koncesijo žužemberškim =evljarjem iz lela 1660. =as ni bil najugodnejši za ohranjanje posebnosti Višnjani so se kot meš=ani =utili prizadete na in šibkih privilegijev, še posebej ker Tržani v meš=anskih pravicah, ker jim je sodil deželni boju z gosposko niso imeli nikakršne opore, glavar in ne vicedom, toda njihovi zahtevi po odkar je gospostvo Poljane leta 1641 prišlo v izklju=itvi sodiš=a in obravnavi pred vicedomom roke mogo=nih Aucrspergov. ni bilo ugodeno. Deželni glavar je sklenil razso- Prvi od zgoraj navedenih sodnih sporov se je diti na podlagi zaslišanja pri=, zato je 31. avgusta za=el leta 1722, ko so se tržani, gosla=i in ur- 1722 za to opravilo imenoval posebne komisarje, barski kmetje (N: die Burger, Inwohner, vndt ki so mu 1. junija 1723 predložili obsežen zasli- Vrbars Lciith) i/. Starega trga pritožili deželnemu šcvalni zapisnik (Haubtwcysung) z zaslišanji šte- upravitelju nad ravnanjem poljanskega gospo- vilnih podložnikov. Ti so vsi po vrsti potrdili, da š=inskega upravitelja. Ta je v nasprotju s cesar- so bili Višnjani na sejmih deželskega sodiš=a skim privilegijem zahteval od njihovih šestih hub vselej dolžni pla=evali pristojbino za vizitacijo ve=je dajatve, kot jih je dolo=alo potrjeno ce- usnja.13 S tem je bila dokazana njihova krivda v sarsko in deželnoknežje oprostilno pismo z dne zvezi z incidentom v Šentvidu konec maja leta 17. maja 1719. Prvotne naturalne dajatve naj bi 1721, toda razžaljeni višenjski mojstri se niso prera=unane v tedanjo valuto znašale eno krono dali ugnati. Še v =asu procesa zaradi šentviškega od hube, upravitelj pa je pobiral po dve kroni in dogodka so si nakopali dva nova sodna procesa, ve= na leto. Razsodba deželnega upra-vilelja in v katerih je kot tožnik zopet nastopil oskrbnik deželnega glavarja 28. aprila 1723 sc je brc/, Štojs. Zamera in ponižanje sta jih avgusta 1722 pomislekov glasila v korist Tržanov, gos- vodila v upor proti vizitiranju usnja na proš=enju poš=inski oskrbnik pa je prejel ukaz, naj ne krši pri Sv. Lovrencu, kjer so oskrbnikovim ljudem cesarskega privilegija. Oskrbnik Anton Danijel grozili s tepežem.14 Oktobra istega leta so se na Jcn=i= je bil sicer prepri=an, da davek in kontri- sejmu v Litiji celo sami polastili vloge prcglc- bucija nista vra=unana v eno krono od vsake dovalcev usnja in nekemu višenjskemu podlož- hube, temve= ju je treba pobirati posebej, toda niku pod pretvezo, da je prodajal slabe izdelke, Tržani so se posvetovali s svojim "doktorjem" v zasegli šest koštrunovih kož. Sledila so zaslišanja Ljubljani in uspeli.16 pri= in protipri=, številni sodni naroki in ukazi, Sedem let pozneje so se morali tržani Starega dokumenti o tej zadevi pa nas zapustijo z raz- trga zopet obrniti na deželno glavarstvo s pisom naroka za 25. april 1729.15 Spor se torej ni pritožbo proti upravitelju, ki jih je kakor navadne umiril vsaj devet let, =e sc je sploh kdaj pravno podložnike silil k opravljanju cestne tlake. To naj kon=al. bi nasprotovalo cesarskemu privilegiju, v kate- rem so bili obravnavani kot tržani (Purser). 2) Prisega tržanov Starega trga ob Kolpi Povrhu tega jim je Jcn=i= grozil še z rubežem, na pred deželnoglavarskim sodiš=em v Ljubljani, kar seje deželno glavarstvo 7. avgusta 1730 od- 14. decembra 1751 (pripravil Boris Gole=) zvalo s pozivom obeh strani na izredno zaslišanje 26. avgusta istega leta. V dveh so=asnih dopisih A-VII-4, Konv. 3 inšpektorju Aucrspcrgovih gospostev 14. in 22. avgusta 1730 je upravitelj Jcn=i= natanko izpri- Prisega tržanov Starega trga ob Kolpi pred- =al, kako gleda na spor v zvezi s tlako in na stavlja tako kot prisega Višnjanov zaklju=ek položaj starotrških tržanov. Po njegovem so bili sodnega spora, ki se je za prisežnike kon=al bolj tržani (Markhler) le kme=ki purgarji (Urbars ali manj neugodno. 13 Pregled poljanskega urbarja je pokazal, da med TA, A-X-32, Konv. 1, No. 3, 30. 5. 1721, 4. 6. 1721. IX. 6. obveznostmi 32 Tržanov sicer res ni navedena 1721. 25. 6. 1721, 12. 9. 1721, 31. 8. 1722. I. 6. 1723. 14 ••, •-•-32, Konv. 1, No. 5, 22. X. 1722, 3. 7. 1724. 15 ••. •-•-32, Konv. I, No. 4, 12. 11. 1722, 27. 11. 1722, 28. 4. 1724. 14.6. 1725, II. I. 1729. 16 TA, A-VII-4, Konv. 3. No. 1,8. 10. 1722, 28. 4. 1723. ARHIVI XIX 1996 I/, arhivskih fondov in zbirk 127 llaka, ni pa /nano, kako seje zadeva iztekla.17 sin, Martin Kocc zase in v imenu naših citiranih Dve desetletji pozneje jc prišlo med staro- (pozvanih) tržanov, stanujo=ih v poljanskem trškimi tržani in gospostvom do nesoglasja v trgu, prisežemo in obljubimo pri naši prisegi gos- zvc/.i z druga=no tlako. Upravitelj Poljan jim jc podu Bogu, da bomo mi in vse tržanslvo Starega namre= ukazal priti na stavbno tlako h gos- trga v Poljanah, kadarkoli nam bo napovedano poš=inski kaš=i. Tržani so menili, da so po (iti) h gosposkini kaš=i na zahtevano tlako zi- deželnoknežjih privilegijih take tlake oproš=eni, danja, vselej brc/, vsakega zopcrstavljanja (šli) zato so 29. avgusta 1751 prosili deželnega gla- opravljat tlako na na=in, kot nam jc bilo naloženo varja za narok pri deželni pravdi. Tokrat jc bila tretjega dne meseca septembra 1751. leta. Aydt, das, so lang wiir dcnkhcn, auch so vili wiir zapisih ni bilo nikakršnih zapisov. V priro=nem von unseren Eiteren gehörth, auch vorhin die urbarju so bile ozna=ene obveznosti tovorne Pfarr Monge zu ossiuniz von einer Baucrcn tlake na Reko le pri kmetijah iz osilniške župnije. Huebcn nicht mehr dann einen, oder von einer Vse le kmetije, ki jih je inšpektor pl. Werth Vrbars Huebcn zwey .Saum Fürstlichen Prouianl razumel kot kme=ke kmetije (Bauers huebc), so Waizcn von den Caslcn allhicr bey Gottschcc zato morale brez izgovorov opraviti po en tovor nachcr Fiume, auf der Robath, das übrige aber, žita na leto na Reko. Ko naj bi po zapisu v von der pfarr zu Rickh Robathwciss abgeliefert urbarju prišlo glede tlake do dogovora z vsemi worden, ausser in Zeit, alss Herr Jcntschitsch podložniki, paje bilo prav tako predvideno, da bi Castncr gewesen, durch 6 Jahr, und nur von tudi podložniki zunaj osilniške župnije poleg lcztnachlig vergangenen 3 Jahren her, da wiir die pla=evanja tla=nega denarja opravljali letno to- völlige Saumfarth des Prouiants verrichten müs- vornino na Reko, ki je skupaj znašala 400 starov sen, SO wahr unss Goll hclff an unseren lezten pšenice. End, Maria die übcrgcwcncdcüctc Mueller, und Ker sporu še dolgo ni bilo videti konca, osil- alle heilligc Gottes. Amen. niški kmetje pa so bili prisiljeni na Reko tovoriti Spor med /.upijani Osilnicc in Ko=evske Reke celotno koli=ino pšenice, so 23. februarja 1737 zaradi tovorne tlake, ki je bila podložnikom ko- državnemu knezu Aucrspergu poslali posebno =evske grofije naložena v okviru posameznih pismo, v katerem ga prosijo za omilitev neznos- župnij za prenašanje žita v Proviantni urad po- nih tovornih bremen. Svojo prošnjo so poleg morske Vojne krajine na Reki in po potrebi tudi tega, da so se sklicevali na stare razmere, pod- v Trst, je bil turjaškemu inšpektorju Gabrijelu krepili tudi s prikazovanjem težkih življenjskih Adamu pi. Wcrthu znan že nekaj let. V obširnem razmer, ki so jim bili ves =as izpostavljeni. Skozi poro=ilu je i/. Ljubljane 30. avgusta 1738 teda- celotno pismo slikajo veliko in vsesplošno po- njemu lastniku auerspcrških posestev in držav- manjkanje ter gospodarsko nezmožnost osilni- nemu knezu Aucrspergu27 naznanil, da so se mu ških kmetij. Kmetje iz župnije Osilnica so v tej župljani iz Osilnicc pritožili zaradi tovorne tlake podobi že sami po sebi vzbudili veliko usmi- že v =asu, ko je v ko=evskem gradu umestil ljenje. tedanjega oskrbnika Wolfa Ferdinanda Polža.21* Zc v uvodu pravijo, da je vsakomur znano, v Inšpektor pl. Wcrth je takrat sklical vse župane kakšni revš=ini živijo. Ker jim primanjkuje celo (Supplcuth) skupaj z njihovimi ob=inskimi od- drv in gradbenega lesa, so vse to prisiljeni kupo- bori. Osilni=ani so protestirali, ker so jim pod- vali v kamcralnih gozdovih. Še tisto malo orne ložniki i/, župe Ko=evska Reka prenehali poma- zemlje, ki jo imajo, je na peš=enih pobo=jih. Po- gati pri tovorjenju 200 starov gospoš=inske pše- sevkov na takšnih zemljiš=ih ne morejo obde- nice na Reko, kokor sta bila stara navada in lovati s plugom, temve= le z motikami in lopa- dogovor, ki so ju sklenili v preteklosti. Prej tami. Zemlja je slabo rodovitna, zato niso sejali skupna obremenitev s tovorno tlako je v celoti drugega kot malo ovsa in pire. Zaradi tega je ostala samo na ramenih kmetov iz osilniške žup- jasno, da je pridelek majhen, podložniki pa sti- nije. Zaradi tega so inšpektorja pi. Wertha zapro- skani v bednem življenju. Ob vsej revš=ini jim sili, naj jim prizna le tisti del tovornega bremena, niso prizanesle niti druge nesre=e. Leta 1736 jim ki so ga bili dolžni nositi v preteklosti. Pod- je dero=a Kolpa na njihovih majhnih zemljiš=ih ložniki iz Ko=evske Reke so se takšnim razlagam povzro=ila veliko škodo. Kar ni odnesla s seboj, uprli in zatrdili, da so Osilni=ani ves =as sami je preplavila, tako da zemljiš=a niso bila ve= pri- tovorih gospoš=insko žito na Reko. Pred nekaj pravna za setev. O tej nesre=i so obširno poro=ali leti naj bi jih le nekdanji žitni=ar (Castncr) Jcn- tudi oskrbniku ko=evske grofije Wolfii Ferdi- =i=2y zaprosil, da so Osilni=anom ob=asno pri- nandu Polžu. Knezu Aucrspergu so se prav tako sko=ili na pomo=. Vendar o tem v urbarialnih pritožili nad ravnanjem Hrvatov in Vlahov, ker jih ti kot mejaši ovirajo pri njihovih delih. Vrh Nobeden od aktov, ki se nanašajo na pritožbo osilniških pod- vsega so jim bila naložena dodatna tovorna bre- loZnikoV glede lovorjenja 2(M) starov gospoš=inske pšcniec na mena na Reko. š=insko pšenico na Reko. je za nas tako zanimiva, ker se nam je ohranila v O razpletu pritožbe osilniških župljanov ni slovenskem jeziku 18. stoletja. Zaradi nedosled- nadaljnjih podatkov. Iz taktnosti v pripovedi zad- nosti urbarialnih zapisov v spremenjenih razme- njega dopisa bi lahko zaklju=ili, da ni bil naj- rah ni bila dovolj prepri=evalna. Kot dokazno ugodnejši. Župljanom Osilnicc je prekomerna gradivo ni imela pravnega u=inka. Kljub temu obremenitev s tovorno tlako na Reko ostala. nas danes opozarja na enkraten položaj osilniških •:•••;• 35 ••. A-V-32. Konv. 14 134 I/, arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XIX 19% Razvoj turizma v Sloveniji - ali - kaj najdemo v fondu Komiteja za turizem in gostinstvo Vlade LRS NATALIJA G LAZAR V Arhivu Republike Slovenije imamo trenut- promet na Kranjskem je bil Ubald pi. Trnkoczy, no za podro=je turizma po II. svetovni vojni tri podpredsednik pa dr. Vinko Grcgori=; eden od fonde: pobudnikov za njegovo ustanovitev je bil dr. - Komite za turizem in gostinstvo pri Vladi Valentin Krispcr. Ostali =lani so bili: dr. Josip LRS (1948-1951) Tominšck, dr. Rudolf Marn (tajnik), Ivan Giirtncr, - Sekretariat IS za trgovino in turizem SRS dr. Vladimir Focrstcr, .Štefan Lapajnc (postojnski (1962-1963) sreski poglavar), Jakob Pctrncl (hotelir), Gust. - Republiški sekretariat za turizem SRS (1963- Pire (ravnatelj gospodarskega društva), I.van Suš- 1965) nik (kanonik), Peter Grasselli (pokrajinski odbor- Predvsem prvi fond nedvomno daje prikaz nik), Josip Proscnc (ravnatelj), Ivan Piber (župnik razvoja turizma, ki je po II. svetovni vojni pri=el v Bohinjski Bistrici), prof. Franjo Orožen, dr. s svojim razmahom tako v urbanisti=no-raz- Rudolf Andrcjka (sreski komisar v Postojni). vojnem smislu kot tudi v strokovno-izobra- Svoje prostore je imela v depandansi hotela žcvalni smeri. V istem fondu z predspisi so tudi Loyd z vhodom z Mikloši=eve ulice. V dveh pri=evanja o za=etkih turizma pri nas. Pa po- letih je zveza ustanovila lokalne organizacije v glejmo nekatere zanimivosti. Bohinjski Bistrici, Mojstrani, Kranjski Gori, Slovenci so se že konec 19. in v za=etku 20. Radovljici in Kamniku. Leta 1906 so izdali 4000 stoletja pri=eli zavedati naravnih lepot dežele, izvodov propagandne brusure Kako je mogo=e zato so se tudi pojavljale organizacijske oblike za povzdigniti tujski promet, istega leta pa, kot pospeševanje turizma. Slovensko planinsko poro=a dr. Rudolf Andrcjka, pripravili tudi "raz- društvo je bilo ustanovljeno že leta 1893 iz t.i. stavo v Londonu s predstavitvijo dotedaj povsem Piparske bratovš=ine.1 Klju=na slovenska orga- nepozane Kranjske"/' nizacija paje bila Deželna zveza za pospeševanje K starejšim turisti=nim organizacijam spada tujskega prometa na Kranjskem, ki je bila tudi Zveza gostilni=arskih zadrug v Ljubljani, ustanovljena 24. 6. 19052 in seje naslonila na že ustanovljena leta 1908.7 Za oceno za=etkov slo- ustanovljene odbore in društva "za pospeševanje venskega turizma v evropskem prostoru so po- tujskega prometa" na Bledu, v Bohinju in membni tudi podatki o ustanovitvi prvih hotelov: Postojni. Prva turisti=na društva pri nas so bila ob Blejskem jezeru so zgradili dva hotela leta nemška: v Celju 1871, v Kranju 1875 (Vcr- 1871, v Postojni je bil leta 1874 zgrajen Grand schocnungsvcrcin in Krainburg), v Mariboru hotel Adclsbcrgcr Hoff (lastnik švicarski držav- 1877 (Marburgcrvcrschòncrungsvcrcin) ter prvo ljan Franc Proglcr),8 leta 1850 sta v Trstu ome- slovensko društvo v Postojni/ Pravila o delo- njena Hotel de France in Principe Mcttcrnieh9 v vanju Društva za olepšanje postojnskega trga in Ljubljani je bil leta 1905 odprt hotel Union. Za v povzdigo dohajanja tujcev iz Postojne so primerjavo v Parizu je bil prvi hotel leta 1850 - ohranjena iz leta 1883 in so pisana dvojezi=no.'1 vendar je datiranje vedno subjektivno glede na V Evropi sta bili prvi turisti=ni društvi usta- opremo, ki naj bi jo imel hotelski objekt novljeni v Montrcuxu 1851. leta ter v Ragazu v (opomba, N. Gl.).1" Švici 1871. leta.5 Na Slovenskem se najzgodnejši turisti=ni ob- Prvi predsednik Pokrajinske zveze za tujski jekti pojavljajo predvsem na podro=ju zdravi- liškega turizma. Na Bledu so leta 1853 zgradili AS: 278, fond Komite za turizem in gostinstvo Vlade LRS novo kopališko zgradbo nad naravnimi vrelci. (nadalje KTG). šk. S, ar.c. 253, Jožko Solller: slrokovni Tudi Portorož, sc je najprej uveljavil kot zdra- prispevek /a Enciklopedijo Jugoslavije; šk. 4, ar.c. 67, Zgo- viliško središ=e, saj je bila leta 1890 ustanovljena dovinski esej Turi/cm na podro=ju predvojnih slovenskih de- družba, ki je leta 1894 zgradila zdraviliško žel do državnega prevrata I. 191X. zgradbo za zdravljenje z morskimi kopclmi in 2 AS: 278, fond KTG. šk. 8, ar.c. 256, dr. Rudolf Andrcjka: Pro- met stranaca u Sloveniji i ustrojstvo, Ljubljana, 1926. AS: 278, fond KTG, šk. 8, ar.c. 256, dr. Rudolf Andrcjka: isto. Olga Janša, Zgodovina turizma na Slovenskem, Turisti=ni AS: 278, fond KTG, šk. 8, ar.c. 258, Turizem v zgodovinsko- vestnik. 1968, št. 1-6. rganizacijski lu=i. Lipov list, letnik 37, sept. 1995, jubilejna številka, Turisti=na 100 let turisti=nega društva Postojna, Ljubljana 1983. /.vc/a Slovenije 1905-1995. A handbook lor travelers in southern Germany, London, 1850 "* AS: 33, Deželna vlada. Zbirka društvenih pravil, Vcrcins-ka- (original v privatni lasti, fotokopije Notranjski muzej Postoj- taster(201-4(K)), Adclsbcrgcr Marklvcrschimcrungs... na). 5 AS: 278. fond KTG, šk. 8, ar.c. 258, Turizem v zgodovinsko- 10 AS: 278, fond KTG, šk. X. ar.c. 252, J. Sottlcr: Turizem Slove- organizacijski lu=i. nije v razvoju in izgradnji. ARHIVI XIX 1996 I/ arhivskih fondov in zhirk 135 blatom. Hotel Palace kot eden takrat najime- 1928 le 34.195 turisti17) ter z 1.136.022 no=it- nitnejših hotelov na severnem Jadranu je bil vami. Po izra=unu tedanjih ekonomistov je zna- zgrajen 1912. leta.11 šal dohodek iz aktivnega turizma od leta 1930 Zelo zgoden je tudi pojav jamskega turizma, dalje okoli 100 milijonov din na leto, iz pasiv- saj je Postojnska jama dobila že leta 1872 nega turizma (v korist tujine) pa okoli 50 mili- železniški tir, dolg 2 km, ter leta 1884 elektri=no jonov din na leto.18 osvetlitev jame. Osnovano je bilo društvo V letih 1919-22 je s turizmom upravljal Ju- Antron, ki se je posve=alo raziskovanju kraškega goslovanski generalni komisariat za tujski pro- podzemlja. S predstavitvijo so leta 1867 sode- met in turistiko v Ljubljani. Pri Ministrstvu za lovali na pariški razstavi, ter leta 1873 na du- trgovino in industrijo v Beogradu pa je bil 20. najski mednarodni razstavi.12 marca 1921 ustanovljen Odsek za pospeševanje V fondu zasledimo tudi podatke o državnih tujskega prometa. Slovenija je dobila lak organ organizacijah, ki naj bi pospeševale turizem v 19. istega leta z ustanovitvijo Turisti=nega referata v in v za=etku 20. stololetja Leta 1879 je bil usta- Oddelku za trgovino, obrt in industrijo. Leta novljen Turisti=ni komite v Gradcu za obmo=je 1936 se kaže razvoj v tem, da dobi Dravska ba- Slovenije ter izdana prva zakona o zdraviliš=ih z novina svoj turisti=ni svet, priznana t.i. turisti=na izvršilnimi predpisi: za Kranjsko leta 1897 in za mesta in mestne turisti=ne odbore oz. krajevne Štajersko leta 1898.13 Na Dunaju se podobno turisti=ne odbore (na podeželju).19 društvo kot v Gradcu (Turisti=ni komite v Gradcu Eden najpomembnejših zakonskih ukrepov se preimenuje v društvo) ustanovi leta 1882 - med vojnama je zakonska uredba o pospeševanju imenovalo seje Dunajsko društvo za interese me- turizma iz leta 1936, nczancmarljiv pa je tudi sta in turizma. Poznanje tudi podatek, da so se 13. obrtni zakon iz leta 1931 s pomembnimi poglavji aprila 1884 sestali v Gradcu odposlanci medtem O turizmu ter zakon in pravilnik o dav=nih in že ustanovljenih turisti=nih organizacij 1er že prej taksnih ugodnostih za hotelsko obrt ter pravilnik obstoje=ih zdraviliških uprav, prometnih ustanov, 0 potniških pisarnah.20 ob=in, politi=nih oblasti in trgovinskega ministr- Statistiko turisti=nega prometa so pri=eli vo- stva.14 V vseh glavnih pokrajinskih mestih so bile dili leta 1928, druga je bila izvedena leta 1937.21 ustanovljene deželne zvezne organizacije - za nas Pred za=etkom II. svetovne vojne beleži turi- so zanimive v Celovcu, Gorici, Gradcu, Trstu in sti=na statistika 200.0• obiskovalcev na leto, v Ljubljani (1905). Za Hrvaško je pomembno, daje razmerju 3:1 med doma=imi in tujimi gosti. Med bilo v Zagrebu leta 1911 osnovano Društvo za tujimi gosti sre=amo Avstrijec, Madžare, 17 AS: 278, fond KTG, šk. 4, ar.c. 67, Zgodovinski esej: isto. 18 Olga Janša. islo. AS: 278, fond KTG. .šk. 8, ar.c. 252, J. Sottlcr Turizem Slove- 12 Ljudje in kraji ob Pivki. Poslojn», 1985. nije v razvoju in i/gradnji. 19 13 AS: 27K, Tonil KTG. šk. 4, ar.c. 67, Zgodovinski esej Turi/cm AS: 278, fond KTG, šk. 8, ar.c. 253, J. Sottlcr: strokovni pri- na podro=ju predvojnih slovenskih dežel do državnega pre- spevek /a Enciklopedijo Jugoslavije. 20 vrata 1. 1918. AS: 278, fond KTG, šk. 7, ar.c. 221, I/pitna vprašanja za rav- 14 Prav lam. natelje. 21 15 AS: 278. fond KTG. šk. 8, ar.c. 67, Naš turizam Hypertrophie Prav tam. 22 turistica. Zagreb. 1938. AS: 278, fond KTG, šk. 8, ar.c. 253, J. Sottlcr: strokovni pri- 16 AS: 278. fond KTG, .šk. 7, ar.c. 221. Izpitna vprašanja /a spevek ZI Bneikolopcdijo Jugoslavije. 23 ravnatelje. AS: 278. fond KTG, šk. 7, ar.c. 216. 136 I/ arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XIX 19% Notranjost prve pisarne Deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem v depandansi hotela Lloyd v Ljubljani leta 1907 Pomembni so tudi podatki o pojavu turi- Organizacijski pristop po vojni se kaže sti=nih brošur in =asopisov. Prvi strokovni =aso- najprej v pripravi regionalnih turisti=nih konfe- pis za gostinske zadeve in turistiko je pri=el renc leta 1947 ter 1948,2• katerih osrednja tema- izhajati že 1908. leta - Promet in gostilna, po- tika so bili "problemi ljudskega turizma in gos- membna pa je tudi brošura Fr. Gärtncrja - tinstva", organizacija množi=nega turizma, vzpo- Gorazda iz prvih let 20. stoletja o Ljubljanskem stavitev posebnih popustov za prosvetne delavce, gradu in prometu s tujci.24 =lane sindikata ter vojne invalide. Vidni pa so Zasledimo lahko tudi prve podatke o zra=nem tudi za=etki mladinskega turizma (mladinske ko- prometu v prvi polovici 20. stoletja Družba lonije, po=itniški domovi, taborjenja).27 Regio- Aeroput je bila ustanovljena leta 1927, njena na- nalne konference so imele svoja posvetovanja v loga pa je bila pospeševanje zra=nega prometa. Celju 23. 2. 1948, Mariboru 19. II. 1948, Po- Prvo zra=no progo je društvo aktiviralo leta stojni 3. 12. 1948 ter Rogaški Slatini 26. 11. 1928: Zagreb - Beograd, kasneje pa tudi druge 1948.2X proge: Beograd - Sarajevo - Dubrovnik, Beograd Konference v letu 1950 so bile posve=ene tudi - Skopje, Ljubljana - Sušak - Zagreb, eno leto turisti=nim srednjim šolam, odvijale pa so se od tudi Ljubljana - Celovec. Leta 1935 so dobili 18.-22. avgusta ¡950 v Ljubljani, Dobrni in Ro- priklju=ek na evropsko celinsko progo Fleche - gaški Slatini.29 d'Orient: Pariz - Beograd - Bukarešta - Carigrad; Študijski pristop k turisti=nemu razvoju je zra=no zvezo z Dunajem pa leta 1937, ki je bila opazen tudi v pripravi Zbornika Slovensko Pri- leta 1938 podaljšana preko Brna do Prage.25 morje v lu=i turizma, ki je zajel ve= strokovnih Povojna prizadevanja na turisti=nem podro=ju sodelavcev inje nastajal v letih 1950-1953: dr. so bila usmerjena v postavitev strokovnega iz- Valter Bohinc (NUK), dr. Arnošl Brilej (pisa- obraževalnega sistema ter v urbanisti=no izgrad- telj), prof. Franc Planina (NUK), Mirko Kriva=i= njo novih središ= kot tudi v strokovno-teoreti=ne opredelitve turizma kot gospodarske panoge in 26 AS: 27X, fond KTG. šk. X, arc. 26X, Sklepi zvc/.nc turisti=ne enciklopedi=nega prikaza njenega razvoja. konference K>.-27. I|. 1947. 27 AS: 27X, lomi KTG, šk. X. ar.c. 271 2i! AS: 278, fond KTG, šk. 7. ar.c. 214. 212, 215. in šk. X. are. 24 AS: 27X, fond KTG, šk. 4, ar.c. f)7, Zgodovinski esej: isto. 271. 25 Prav tam. 29 AS: 27X. fond KTG, šk. 4, ar.c. 112. ARHIVI XIX 19% I/, arhivskih fondov in zbirk 137 '"we* t75 5: Odbor Zveze za tujski promet v Sloveniji leta 1925 (sedijo od leve: dr. Šlcr, Kav=i=, dr. Mam, Sehrcy, Kenda, dr. Andrcjka; stojijo od leve: Vidie, Pintar, dr. Senjor, Rihlarši=, dr. Šubic, dr. Ti=ar) (referent za propagando), Jožko Sottler (Komite Postojna).32 za turizem in gostinstvo LRS), Egon Pretnar Da pa je promocija pomembna zadeva, doka- zuje že leta 1955 organizirana razstava plakatov (direktor Kraške jame Postojna), prof. Svctozar 33 Ilcši=.30 Pri tem sta sodelovali tudi Fizkullurna na Gospodarskem razstaviš=u - 26. 4. 1955, pa zveza Slovenije in Planinska zveza Slovenije. tudi prizadevanja za organizacijo centralne re- Za mesto Ljubljana je pomembna priprava cepcije za mesto Ljubljana - v organizaciji Mest- Turisti=no prometnega zemljevida mesta Lju- nega turisti=nega urada Ljubljana.'4 bljana iz leta 1953.31 Avtorji te propagandne BRANKO RADULOVI< Zgodovina in razvoj statistike urejeno državno upravo in gospodarstvo in so ji zato posve=ali zelo veliko pozornosti. Pomen Pomen statistike in statisti=ne službe se je v ljudskih štetij prebivalstva pa ni predvsem v šte- preteklosti pogosto spreminjal. Nujnost po =im- vil=nih podatkih o prebivalstvu, temve= pred- ve=ji preciznosti v znanosti, tako tudi v zgodo- vsem v popisu prebivalstva, ki nam prikaže so- vinopisju je pripeljala do posebne znanstvene cialno in gospodarsko strukturo prebivalstva, kar metode, ki se imenuje statistika. Njene prednosti je za narodno gospodarstvo in gospodarsko poli- so jasnost, preciznost in jcdmatosl. Vendar pa tiko države izrednega pomena. sami numeri=ni podatki vsebujejo precej nevar- Prve primere statisti=nih podatkov je mo= nosti, z njimi se lahko manipulira na ve= na=i- najti že v stari kitajski državi in nato skozi vse nov. Zato je potrebno biti pri uporabi numeri=nih pomembnejše civilizacije vse do anti=ne Gr=ije podatkov skrajno previden. Stane Granda v svo- in Rima. V starem veku so imela štetja prebi- jem =lanku1 poudarja, da je statisti=ni vir po- valstva (pojem statistika je poznejšega izvora) trebno obravnavati s treh zornih kotov (to so predvsem pomen za fiskalno in vojaško upravo podatki, statisti=na služba in statisti=na metoda). države. Prav tako si moramo biti na jasnem glede samih V srednjem veku so statisti=na opazovanja iz statisti=nih podatkov glede datuma, prostora in razli=nih vzrokov ve=idel propadla, kljub vsemu kaj ti podatki tudi predstavljajo. Samih dobljenih pa je ohranjenih nekaj manjših poro=il, ki niso rezultatov ne smemo takoj razglasiti za sveto izrazito statisti=nega zna=aja, pa vendar kljub te- resnico, kajti ljudje iz razli=nih vzrokov vedno mu v zvezi s statistiko. ne navajajo resni=nih podatkov (npr. prikrivanje V naših krajih so prvi znani popisi sekun- višine dohodkov, zaradi pla=ila davkov). Zato je darno statisti=nega zna=aja iz 13. stol., kjer nam pri obdelavi statisti=nih podatkov potrebna velika na=in vodenja zapiskov, manualov podeželskih mera kriti=nosti, =e ne želimo postati žrtve "=e- naselbin (kasnejših urbarjev), obrestnih in za- trte dimenzije" laži, kot nekateri imenujejo sta- stavnih zapisov dokazuje pomen in potrebo siste- tistiko.2 mati=nega opazovanja in popisovanja važnejših Novejše pojmovanje znanstvene statistike se pojavov iz življenja prebivalstva. O razmerah v v današnjem pomenu pojavi šele sredi 19. stol. ve=jih krajih in mestih pa nam pri=ajo popisi (K. Knies, Die Statistik als sclbstständigc meš=anov, cehovske in bratovske knjige, razne Wissenschaft, 1850),-1 vendar lahko re=emo daje dav=ne in ra=unske knjige, kronike, hišni katastri statistika v smislu zbiranja podatkov stara toliko in številne ugotovitve 1er cenitve prebivalstva po kot uprava in s tem država.4 Kot enotna znan- cerkvenih in posvetnih oblasteh.5 stvena panoga je nastala iz naslednjih prej ne- Za statistiko so ogromnega pomena tudi ma- odvisnih smeri: upravne primarne in sekundarne ti=ne knjige cerkvenih oblasti, ki so se pojavile statistike starega, srednjega in novega veka, še pred obveznim vodenjem matrik. nemške univerzitetne statistike 18. stol. in poli- Razni poskusi popisov prebivalstva v avstrij- ti=ne aritmetike, ki seje bavila predvsem z. znan- ski monarhiji so bili pobuda za osamosvojitev in stveno analizo števil=nih podatkov 1er se je v tej poglobitev statisti=nega raziskovanja ter za obliki najprej pojavila v Angliji (Graunt, Petty, izboljšanje metode in tehnike statistike. Hallcy) in Nem=iji (K. Neumann, J. P. Süßmilch, V dobi cesarja Maksimilijana I. (1486-1519) Moser in drugi). so števil=nim pregledom s podro=ja vojaške, po- Najpomembnejši del statistike so vsekakor sebej pa še s podro=ja fiskalne uprave posve=ali ljudska štetja, predvsem zaradi pomembnosti za- posebno pozornost, predvsem zaradi nenehnih bclcžb vseh sprememb v na=inu življenja ljudi. finan=nih težav cesarja. Zelo pomemben del statistike je tudi gospo- Na splošno razmere v srednjem veku niso bile darska statistika, predvsem zaradi sprememb v najboljše za razvoj statistike. Statisti=na opazo- razvoju proizvajalnih sil in pa tudi na=ina živ- vanja so bila skr=ena le na najpotrebnejša pod- ljenja ljudi. ro=ja državne uprave /vojsko, finan=no upravo, Že v preteklosti so uvideli pomen statistike za ljudsko premoženje). Šele proti koncu srednjega in na za=etku novega veka (XV. stol.) se pred- vsem v ve=jih državah pojavi potreba po siste- Slane Granda. Razvoj Statistike in statisti=no gradivo. Arhivi mati=nem statisti=nem opazovanju. To opazo- II. Ljubljana 1979. str. 24-2X. vanje se je bistveno razlikovalo od prejšnjega in Slano Granda, n.d., sir. 24. je za=rtalo smer in razvoj moderne statistike. Ta Loj/c Pipp. O zgodovini statistike. Kronika slovenskih mesi, letnik I. Ut. 3. Ljubljana 1934, sir. 195. Slane Granda. n.d.. sir. 24. Lojze Pipp, n.d, sir. 197. ARHIVI XIX 19% I/, arhivskih fondov in zbirk 139 vrsta statistike jc namre= predstavljala zmes zgo- politiko, ki naj se ukvarja s tistim, kar naj bo.7 dovine, kronike, zemljepisa in politi=nih zna- Za =asa vladavine prvega avstrijskega cesarja nosti; besedo so izvajali iz besede "statista", t.j. Franca L, ki se jc zavedal pomena in potrebe po oseba, ki se ukvarja z državnimi zadevami. To- organiziranem zbiranju in obdelavi statisti=nega rej, na za=etku razvoja moderne statistike sc jc gradiva, jc bila leta 1829 ustanovljena admini- pod pomenom razumelo državoznanstvo (notra- strativna statisti=na služba, ki jc bila podrejena nje in zunanje države, ureditev države in sploh osrednjim finan=nim organom. sistemati=no prikazovanje vsega ustavnega, up- Z moderno organizacijo statisti=ne službe v ravnega, socialnega in gospodarskega življenja avstrijski monarhiji se jc za=elo 1. 1840, ko jc države).6 bila ustanovljena Direkcija za administrativno Statistika se jc kot samostojen predmet na statistiko. Vodja jc naslednje leto postal Kari univerzah pojavila sredi 18. stol., najprej na Czocrnig.1* Vse do leta 1848 jc bila služba še nemških univerzah. vedno podrejena generalnemu ra=unskemu direk- V dobi merkantilizma in za=etka centra- toriju, vendar z mnogo samostojnosti pri delo- listi=no urejenih in organiziranih držav se jc po- vanju. Tako so v tem =asu za=eli z izdajanjem javila potreba po zanesljivih podatkih o številu mnogih publikacij s podro=ja statistike. prebivalstva, predvsem moškega dela, ter podat- Do zadnje ve=je reorganizacije statisti=ne kov o gospodarskih razmerah, kar jc pomen in službe v avstrijski monarhiji jc prišlo leta 1863 z potrebo po urejeni statistiki mo=no pove=alo. ustanovitvijo Statisti=ne centralne komisije. Spr- V XVIII. stoletju seje pojavilo stremljenje po va jc bila podrejena finan=nim organom, od leta =imve=jem številu prebivalstva, ki naj bi bilo 1869 jc bila podrejena ministrstvu za trgovino, osnova za politi=no in gospodarsko mo= države. že naslednje leto pa ministrstvu za uk in bo- Zalo jc tudi Avstrija stremela k pove=anju števila go=astje. To jc bil znak, da sta se statistika in prebivalstva, oz. da dokaže =imve=ji prirastek statisti=na služba otresli neposredne podrejenosti prebivalstva, kar jc bilo povod za nove in po- državni upravi.9 Zaradi tega so posamezna mini- goste popise. Tako se jc v dobi Marije Terezije strstva, najprej za trgovino, nato pa še za kmetij- in Jožefa II. pove=al interes za sistemati=na opa- stvo, za=ela ustanavljati lastne statisti=ne urade. zovanja, kar jc bila posledica merkantilisti=nih Statistika jc v avstrijski dobi doživela velik upravnih in gospodarskih interesov. Tako jc napredek in s tem tudi priznanje državnih oblasti, Marija Terezija s posebnim patentom z dne 13. konce koncev pa se jc tudi vsaj deloma uspela 10. 1753 naro=ila popis vsega navzo=ega prebi- rešiti iz trdnega objema države. valstva po spolu, starosti in stanu, ki jc bil iz- Tako so v tej dobi za=eli s pravimi popisi vršen v sporazumu z župniki. Ti popisi naj bi se prebivalstva, ki so se bistveno razlikovali od izvajali vsaka tri lela. Zaradi nezadovoljivih prejšnjih štetij prebivalstva in so zajeli ve= rezultatov jc Marija Terezija ukazala v letu 1762 vidikov življenja. v patcnlih z dne 24. 4. in 25. 5. sodelovanje Tako so obdelali zdravstveno stanje prebival- duhovš=ine pri vseh nadaljnjih popisih prebival- stva, stanovanjske razmere in podobno. stva in obvezno redno letno poro=anje o gibanju Kulturna statistika, ki sojo za=eli voditi, paje prebivalstva (rojstva, poroke, smrti). obsegala verske razmere, šolstvo, pravne zadeve, Leta 1769 jc zaradi reorganizacije vojaškega volitve, društva in tisk. sistema sledila predpriprava za izvršitev nasled- Posebno poglavje obsega gospodarska stati- njega popisa prebivalstva, ki jc bil izvršen po stika. Splošnih meril njene vrednosti ni mo= po- patentu z. dne 10. 3. 1770 po okrožnih komisarjih dati, ampak jc treba slediti posameznim prime- s sodelovanjem vojaške uprave. Hkrati so iz istih rom.1" razlogov izvršili tudi popis živine. Popisovanje Stanje industrijske statistike v avstrijski mo- se jc po smrti Marije Terezije nadaljevalo. Jožef narhiji ni bilo prav rožnato. Bolje je bilo v zad- 11. jc spoznal vrednost in pomen statistike, zato njem =asu obstoja monarhije. lleta 1909 je bil jc uvajal pouk statistike na univerze, akademije, izdelan kataster, ki so ga vodile trgovinsko- liceje in srednje šole. Razen tega jc naro=il dr- obrtne zbornice. Bolje jc bilo pri tistih vrstah žavnim oblastvom izpopolnitev obstoje=ih sta- industrije, ki so spadale pod državni monopol. tisti=nih izkazov in redno vodenje matrik. S temi Pomagamo si lahko s poro=ili patentnih in nad- reformami je prišel do zanesljivega gradiva za zornih uradov. Poro=ila so pošiljala poleg uprav ljudska štetja 1er dosegel zadostno teoreti=no podjetij, ki so morale objavljati ra=une, tudi ko- izobrazbo uradništva. more ter policijski in dav=ni organi. O delavskih V 18. stol. se tako pojavijo prva štetja prebi- razmerah zvemo nekoliko ve= šele potem, ko jc valstva, prav tako pa jc ta =as za=etek agrarne, bil leta 1898 v trgovinskem ministrstvu usta- obrtne, industrijske, trgovinske in finan=ne statistike. To jc =as, ko pride do "delitve dela" med zgodovino, ki naj se ukvarja s tistim, kar jc 7 Slane Gramia, n.d., sir. 24. bilo, statistiko, ki naj se ukvarja s tistim, kar jc in 8 Ibid, Mr. 25. 9 Ibid, Mr. 25. 10 Loj/c Pipp, n.d., Ilr. 198, Ibid. Mr. 26. 140 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XIX 1996 novljen Arbeitstatistisches Amt." pravega vodstva, je prenehal delovati. Že 16. 6. Podatke v zvezi z. zavarovanjem in bolniškimi 1945 pa je bil ustanovljen Statisti=ni urad Slo- blagajnami paje zbiralo notranje ministrstvo. venije, ki je deloval po navodilih iz Beograda, Za ve=ino statisti=nih podatkov, ki jih vsebu- kar je bilo =isto v duhu administrativnega soci- jejo avstrijske statisti=ne publikacije, je zna=ilno, alizma. Namre=, v tem =asu je bil Državni sta- da sežejo do ravni dežel, podatkov za ob=ine pa tisti=ni urad podrejen neposredno ali pod pred- skorajda ni. sedstvo vlade, zvezno plansko komisijo ali gos- Jugoslovanska statistika, ki je v naših deželah podarski svet. nasledila avstrijsko, je bila dosti manj kvalitet- Ob reorganizaciji državne uprave leta 1953 je na.13 Vendar pa v Sloveniji o bistvenem poslab- prišlo do precejšnje decentralizacije. Statisti=ni šanju razmer ne moremo govoriti, ker je Slove- urad Slovenije seje spremenil v samostojen za- nija edina pokrajina v novi državi, ki je imela vod za statistiko in evidenco LRS, po letu 1956 konliunitcto s staro avstrijsko statistiko. Uprava pa v Zavod LRS (SRS) za statistiko.'7 državne statistike se je po nastanku nove državne tvorbe preimenovala v Direkcijo državne stati- Gospodarstvo 1918-1941 stike, ki je bila podrejena predsedstvu ministr- skega sveta, in ni mogla biti tako neodvisna kot Gospodarske razmere in položaj Slovenije poprej avstrijska statistika. pred nastankom prve jugoslovanske države je bil Osrednja publikacija, ki jo je direkeija izda- bistveno druga=en kot v ostalih pokrajinah novo- jala, je bil Statisti=ki godišnjak. nastale države SHS. V avslroogrski monarhiji je Posebna statisti=na urada sta delovala še v bila Slovenija, tj. predvsem Kranjska, deloma pa Zagrebu in v Sarajevu in sta bila neposredno tudi Štajerska obrobna pokrajina in zaradi tega podrejena direkciji v Beogradu. gospodarsko dokaj nerazvita. Gospodarski razvoj Za obmo=je .Slovenije je bil z. naredbo De- slovenskih pokrajin je bil po=asnejši kot v ostalih želne vlade za Slovenijo z dne 28. 3. 191914 usta- delih avstrijske monarhije, vendar je bil konti- novljen statisti=ni odsek pri Deželni vladi za Slo- nuiran vse do 1. svetovne vojne. venijo, ki paje le formalno obstajal do leta 1924. Z vklju=itvijo v jugoslovansko državo so slo- Urad je namre= obstajal, ni pa deloval, ker ni venske pokrajine naenkrat postale gospodarsko zbiral posebej podatkov, jih obdeloval in podob- najrazvitejši del novonastale države. no, kar naj bi bile osnovne naloge tovrstne služ- Po letu 1918 se je za=ela gospodarska struk- be. Jugoslovanska statistika se je ukvarjala pre- tura Slovenije bistveno spreminjati (pred vojno težno le z demografsko statistiko, zato ni =udno, je bilo razvito predvsem železarstvo in rudarstvo, da so lastne statisti=ne službe ustanavljali tako pa še tO je imelo mo=no konkurenco v sudetskih državni organi kot tudi banke, zbornice, zavaro- deželah). valnice, mesta, društva itd. Kmetijstvo kot pomemben del takratnega Po letu 1924 ob reorganizaciji državne uprave slovenskega gospodarstva v novi državi ni moglo na podlagi Vidovdanskc ustave in uvedbi oblasti biti konkuren=no ostalim kmetijsko razvitejšim na podro=ju Kraljevine SHS, je bil za obe oblasti pokrajinam na jugu, ki so proizvajale z bistveno na obmo=ju takratne Slovenije pristojen Sta- nižjimi stroški, predvsem pa tudi zato, ker je s tisti=ni urad v Zagrebu. spremembo meja slovenski kmet izgubil precej- To stanje je trajalo vse do okupacije Slove- šen del svojega tržiš=a. nije, koje italijanski okupator na svojem zasede- Obrt je dosegla postopoma višjo raven in tudi nem ozemlju z naredbo z dne 5. 7. 1941 usta- kvaliteto. novil Urad za statistiko pri Visokem komisarialu Najve=ji napredek pa je bil zabeležen v indu- za Ljubljansko pokrajino15 za izvršitev popisa striji, predvsem tudi zaradi tega, ker je ve=ina prebivalstva ter vodenja registra prebivalstva na podjetij prešla v slovenske roke. V prvih povoj- podlagi naredbe z. dne 13. 8. 1941.16 Podrejen je nih letih je bilo ustanovljeno tudi veliko novih bil osrednjemu zavodu za statistiko v Rimu. tvrdk, ker se je industrija znebila konkurence iz. Slovenci prakti=no do osvoboditve nismo pokrajin bivše države, ki so ostale zunaj Jugo- imeli osrednjega samostojnega statisti=nega ura- slavije. .Število industrijskih delavcev seje v pri- da, vendar pa je bil že pred koncem vojne pri merjavi z. leti lik pred vojno podvojilo: predsedstvu SNOS dne 19. 8. 1944 ustanovljen statisti=ni urad. Ker je bil ob osvoboditvi brez 1910 okoli 40(XX) 1938 okoli 8()(K)() 1 ' Ibid. Mr. 26. Razvile so se tudi nove industrijske panoge, ki 12 [bid, sir. 27. jih v avslroogrski monarhiji ni bilo, ker je pri- '- Glej mnenje Rudolfa Andrcjkc v delu Doneski k Zgodovini manjkovalo surovin, po 1. 1918 pa je Slovenija kol uradne statistike v Jugoslaviji. Beograd 1937, in Jožeta Lav- najsevernejša pokrajina države SHS postala tudi ri=a Organizacija statistike v Jugoslaviji. Ljubljana 1935. distributer izdelkov v južne pokrajine jugoslo- 14 Ur. I. Deželne vlade za Slovenijo, št. 6X/I9. '- SI. I /a Ljubljansko pokrajino, št. 54/41. 17 '» SI. I. za Ljubljansko pokrajino, št. 65/41. Stane Gratula. D.d., str. 27. ARHIVI XIX 19% I/, arhivskih fondov in zbirk 141 vanske države, v manjši meri pa tudi v ino- 1948, 4 lase., stara oznaka; XXVII zemstvo. 1530bratno štetje; urejeno po letih 1927-1930, 1 V obdobju med obema vojnama, predvsem v fase, XXVIÌ/1 za=etnem obdobju, je bila izvedena nacionaliza- 1540brtna statistika /na podlagi registracije 1. cija trgovin, slovenski trgovci so si našli po- 1946/, 1 fase, XXVII/2 membno tržiš=e na obmo=jih ostale Jugoslavije. 1550brtna statistika /akti brez številk/, 1 fase., Namesto tujega kapitala je v slovensko gos- XXVII/3 podarstvo za=el pritekati zagrebški kapital, pred- 163Naslovni material. Trgovine. 1 fase., vsem z zastopstvom številnih zagrebških bank, ki XXXVIII/1 so bile ustanovljene na slovenskih tleh. V in- 164Naslovni material. Obrt. 1 fase., XXXVIII/2 dustriji pa je še vedno ostal mo=no prisoten tudi 165Naslovni material. Industrija. 2 fase., tuji kapital. Zelo zanimivo sliko nam daje tudi XXXVIII/3 primerjava gospodarske strukture razvoja posa- 166Naslovni material. Gostinska podjetja. 1 meznih panog med letoma L900 in 1931: fase. XXXVIII/4 167Naslovni material. Razno. I lase, 19(X) 1910 1931 XXXVIII/5 kmetijstvo ... 75.4 67.6 60.3 276Stalislika gibanja obratov; leta 1887-1892, 1 obrt in industrija ...... 13.4 15.0 22.15 fase trgovina.promet ... 3.6 6.9 6.8 277Slatistika gibanja obratov; leta 1923-1948, 3 javni službe,itd. ... 7.6 10.5 10.2'» lase 278Statistika gibanja obratov /stanje trgovske Iz tega pregleda je razviden razvoj Slovenije mreže 1939/, 1 fase v smeri industrializacije in padanju števila kme=- 279Statislika - industrijska; leta 1925-1934, 1 kega prebivalstva. fase Železnica in železniška mreža je v novi državi 280Slatisti=ni izkazi OUZD (Okrožni urad za v glavnem ostala nespremenjena, razvilo se je zavarovanje delavcev) v Ljubljani, od leta predvsem cestno omrežje, ki v tem =asu prido- 1927-1944, 1 lase biva na pomenu tudi zaradi naglega razvoja tu- 281 Statistika - razna, 1 fase rizma in tujskega prometa, ki je sledil razvoju 309Popis industrije. Industrijske vprasalne pole prometa. Urejeno po abecedi od A-Ž, 13 fase 310Popis trgovine Trgovinske vprasalne pole Arhivsko gradivo gospodarstva Urejeno po abecedi od A-Ž, 7 fase 311Popis industrije Starejši. Leta 1901-1919, Arhivsko gradivo gospodarstva v Sloveniji je 1925-1931, 8 lase žal zelo slabo ohranjeno, tako da imamo ohra- 312Popis industrije in trgovine Korespondenca. njene le vire za nekatere tovarne, predvsem žele- Urejeno po abecedi od A-Ž, 2 fase zarne, rudnike in toba=no tovarno v Ljubljani.'1' 313Popis industrije Vprasalne pole 1939-1940. Seveda je poleg navedenih podjetij še precej Urejeno po abecedi od A-Ž, 1 lase gradiva o gospodarstvu ohranjenega v upravnih 314Popis industrije Vprasalne pole iz 1. 1933 za fondih, ki so bili povezani z gospodarstvom.20 Privredni adresar, 1 fase. Gradivo o gospodarski statistiki je ohranjeno 315Popis industrije. Vprasalne pole za trgovino. predvsem v fondu Zbornice za trgovino, obrt in Urejeno po abecedi od A-Ž, 1 fase industrijo, kjer so zbrani razni statisti=ni podatki, 316Vprašalne pole za industrijski na=rt. Urejeno ki jih je Zbornica v svojem skoraj stoletnem ob- po abecedi od A-Ž, 1 fase stoju zbirala in obdelovala ter publicirala. Prvot- 326Kataster induslrijskih podjetij, gostiln ter na ureditev fonda žal ni ohranjena, preuredil ga javnemu polaganju ra=unov zavezana pod- je zadnji zborni=ni tajnik Ivan Mohori=. Njegov jetja, 1 fase popis gradiva je tudi edini pripomo=ek pri iska- 350Dclniškc družbe. Kartoteka. Urejeno po abe- nju gradiva fonda Zbornice. Gradivo statistike se cedi od A-Ž, 1 fase nahaja predvsem v slede=ih fasciklih: Fascikcl 309. popis industrije, industrijske vpra- salne pole, je glavni vir mojega raziskovanja 152()brtna statistika; urejeno po letih od 1895- in raziskovalne naloge Fascikcl 309 obsega 13 tehni=nih enot, ki so po popisu in ureditvi Ivana Mohori=a urejeni po abecednem zapo- IX Glej spološni pregled Dravske banovine, Ljubljana I9.V7. redju; " Jasna Fischer, Odprtost slovenske industrije v letih pred prvo 1. Od=rkcA-C 8. Ker je gradivo v glavnem urejeno, ni potrebno Ohranjene in izpolnjene vprašalne pole oz. preurejanje tega gradiva. Polcga popisa industrije ankete so zbrane v dveh fasciklih, 309 in 311. V i/, =asa med vojnama obstaja tudi popis in- okviru obeh je ohranjenih 21 tehni=nih enot gra- dustrije, ki je nastal že v za=etku stoletja. Za- diva. nimiva bi bila primerjava elementov popisa in pa Sama vprašalna pola o industrijskih obratih je vrste industrij v obeh obdobjih. velikosti formata A3 formata z obojestranskim Pomembno gradivo o gibanju industrije in tiskom. Na sprednji strani je v gornjem levem predvsem o vrstah industrijskih obratov v prvem kotu z masnimi =rkami naslov "Zbornica za trgo- povojnem obdobju vsebuje fase. 311, vendar je vino, obrt in industrijo v Ljubljani". V desnem gradivo v tem faseiklu, ki obsega osem tehni=nih gornjem kotu je pripis vrste industrije, poleg pa z enot, le deloma urejeno. V zadnjem letu sem za- roko izpisana teko=a številka zadeve in leto. =el z obdelavo fase. 311/3, kjer je zbran popis V nadaljevanju je anketna pola razdeljena na industrijskih obratov po vrstah in koli=ini lc-tch. že omenjenih 24 rubrik, ki si sledijo v obliki =rk. Ta popis industrije je tembolj zanimiv, ker pri- V prvo rubriko je moral lastnik podjetja oz. kazuje stanje teh obratov tik pred vojno oz. med tvrdkc vnesli to=en naziv podjetja ("besedilo samo vojno. Zanimiva je tudi nacionalna struk- tvrdkc glasom protokolacijc"). tura lastnikov podjetij pa tudi zaposlenih delav- Na desni strani kolone prve to=ke so morali cev. navesti še to=en datum in osnovno leto proto- Gradivo fascikla 311/3 je pri svojem razisk- kolacijc tvrdkc. ovalnem delu že uporabila dr. Jasna Fischer,21 ki Druga rubrika ima naziv Sedež centrale in je je tudi opisala vsebino anketnega lista za popis razdeljena na to=ke, ki so ozna=ene z majhnimi industrije. =rkami (a-c). Pod to=ko a./ so morali navesti Popis industrijskih obratov je bil izvršen ne- to=en naslov, kraj, cesto, ulico, Irg, številko, posredno po vojni februarja 1919, zajel pa je pošto in železniško postajo. To=ka b./ je bila podjetja na celotnem slovenskem etni=nem namenjena za telefonsko številko podjetja, seve- ozemlju.22 da, =e je že premoglo lasten telefonski aparat. V Popisnicc so v tej anketi izpolnjevali dokaj nadaljevanju so pod to=ko c/ morali navesti korektno, dolo=ene kolone so ostale prazne, ali brzojavni naslov, pod to=ko d./ eventualna skla- zaradi poslovnih skrivnosti ali pa enostavno za- diš=a za blago in pod d./ nakladalne postaje za to radi nezmožnosti odgovoriti na vprašanje. blago. 21 Jasna Fischer, n.d. drugih držav (prim. Jasna Fischer, n.d.). 22 Ibid. 25 Zaradi zahtev o osebnih podalkih je rubrika med drugim iz- 23 Ibid, sir. 36. jemno zanimiva za ugotavljanje strukture podjetnikov v =asu 24 Kolje bilo /• omenjeno, je anketa lela 191• polekala na celot- med vojnama na Slovenskem. Iz podatkov je mo= ugotovili ali nem cini=nem ozemlju Slovenije, lorej ludi na tistih podro=jih, so bili lastniki podjetij Slovenci ali pa je še vedno ve=ina bila ki so pozneje z mednarodnimi pogodbami postali sestavni deli podjetij v rokah tujcev. ARHIVI XIX 199ft Iz arhivskih fondov in zbirk 143 kakšno je razmerje med doma=im in tujim ka- Celja.27 pitalom. Polni naziv tvrdkc, ki sc jc ukvarjala pred- V naslednji, deveti rubriki so morali napisati vsem z izdelavo in prodajo strupa, sc jc glasil: številko teko=ega oz. žiro ra=una in številko Tovarna sirupa prostih anilinskih barv in kemi=- poštno=ekovnega ra=una. nih izdelkov za gospodinjstvo in gospodarstvo. V nadaljevanju so morali navesti podatke o Firma jc bila protokolirana leta 1921. finan=nem stanju podjetja ter vrednosti strojev in V arhivski enoti podjetja V. Braunsa so nepremi=nin. zbrane popisne pole za leta 1931, 1932, 1933, Sledila jc spet zelo zanimiva rubrika o za- 1936, 1937, 1938 in 1940. poslenih pri podjetju. Rubrika jc bila narejena v Lastniki podjetja Viljem Brauns so bili: tabelarni obliki in vertikalno razdeljena na rim- Ivan Lampe, tovarnar ske številke od ena do štiri (I.-IV.) Marta Lampe, soproga V to=ki I. so bili navedeni vodilni pri pod- Erich Lampe, tovarnar jetju. Najprej lastniki in solastniki, zakupniki, Johanna Lampe, soproga ravnatelji, upravitelji in drugi obratovodje. Ta Lastniki tovarne niso bili jugoslovanski dr- tabela je tudi samostojna. Horizontalno si sledijo žavljani, niti niso živeli oz. imeli prijavljenega iste kolone kot pri rubriki 7. stalnega bivališ=a na obmo=ju kraljevine. Živeli Tabele od II.-IV. so združene. Pod to=ko dve so namre= v Libcrccu v =eškoslovaški republiki. (II.) jc bilo navedeno upravno, pisarniško in ko- Po narodnosti so bili Nemci, državljanstvo pa so mercialno osebje, v tretjo to=ko (III.) so uvrstili imeli =eškoslovaško, toda iz zadnje vprašalne tehni=ni kader, pod IV. pa drugo osebje (vozniki, pole jc razvidno, da so sicer še vedno živeli v pomo=niki, delavci itd.) S to rubriko se zaklju- istem kraju, ki pa sc jc imenoval leta 1940 Rei- =uje tudi sprednja stran pole. chenbcrg in ni bil ve= v =eškoslovaški republiki, Naslednja rubrika na zadnji strani pole jc bila ampak v Nem=iji. rubrika o pogonskih strojih v podjetju. Narejena Ravnatelj podjetja jc bil Anton Ržimck iz jc bila v obliki tabele in razdeljena na to=ke od a- Blatna v =eškoslovaški republiki. Bil jc nemške m. narodnosti, vložil pa jc ob popisu leta 1931 Rubrika trinajst jc prav tako povezana s stroji; prošnjo za jugoslovansko državljanstvo in ga tu- odgovorili jc bilo potrebno na dve vprašanji: Kje di dobil, kar jc razvidno iz popisne pole za na- nabavlja stroje? in Ali ima lastno delavnico za slednje leto. popravilo strojev? Ker jc gradivo vprašalnih pol za firmo dokaj Obširna tabela jc predstavljala kar dve rubriki kompletno ohranjeno, lahko primerjamo razli=ne skupaj (14. in 15.). Tabela jc predstavljala pro- podatke, ki so zbrani v odgovorih na zastavljena dukcijo podjetja v poslovnem letu (14.) in izvoz vprašanja. Tako jc lahko zelo zanimiva primer- proizvodov v poslovnem letu (15.). java o številu zaposlenih.28 Tudi naslednja tabela jc bila dvojna in jc Tako jc bilo leta 1931 v podjetju zaposlenih predstavljala dve rubriki (16. in 17.) Nanašala pa 21 moških in 25 žensk. Po narodnosti jc bilo med seje na porabo surovin (16.) in porabo obratnih moškimi osemnajst Slovencev, dva Hrvata in en sredstev (17.). Nemec. Med ženskim zaposlenim osebjem pa jc Na spodnjem delu pole so si za konec sledile bila ena Hrvatica, ostale so bile Slovenke. V slede=e rubrike in vprašanja: obeh primerih, tako pri moških kot pri ženskah, Ali ima podjetje registrirane zaš=itne znamke, so bili vsi zaposleni jugoslovanski državljani. patente in druge koncesije? (18.) Za leto 1932 so podatki o zaposlenih identi=ni Koliko pridobninskega davka jc pla=ala v le- kot za leto 1931. Tako v podjetju v =asu najhujše tu? (19.) gospodarske krize med letoma 1931 in 1932 niso Ali ima z železnico kake dogovore, indus- odpustili nobenega delavca, kar lahko pomeni, da trijski tir ali sladiš=e? (20.) jc podjetje uspešno poslovalo. Žal odgovorni za Ali ima lastne vagone in koliko? (21.) izpolnjevanje vprašalnih pol niso odgovorili na Koliko in katere vrste blaga ima na razpo- zastavljeno vprašanje o višini pla= v podjetju. lago? (22.) Leta 1933 pa pride do novega zaposlovanja. Koliko vagonov surovin ali polfabrikatov ima Tako so na novo zaposlili enega kemika in tri povpre=no na zalogi in koliko jih sploh more nekvalificirane delavke, vendar pa isto=asno med shraniti v skladiš=ih? (23.) Katere želje ima gle- moškimi zmanjšali število zaposlenih pri pisar- de carine, prevoza, obdav=enja, doma=e in tuje niškem osebju za tri, med ženskami pa za eno. konkurence itd.? (24.). Odgovore na zadnje vpra- Prav tako so verjetno odpustili tudi enega skla- šanje so morali navesti na posebnem listu.26 diš=nika. Za konkretno predstavitev vira sem si =isto Podoben trend zaposlovanja jc bil tudi v na- naklju=no izbral podjetje Viljem Brauns iz. slednjem letu, za katerega so ohranjeni podatki. • AS. Zbornica za Irgovino, obrt in industrijo, fase. 309/1, a.c. 2. 26 Arhiv Republike Slovenije. Zbornica m trgovino, obrt in in- 2 Še posebej /a obravnavana trideseta lela, ki so bila. kot jc ma- duslrijo, lase. 309/1. ""• lcla Mjhlljte gospodarske krize. 144 I/, arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XIX 1996 l.j. za leto 1936, ko so na novo zaposlili šoferja je zopet upadlo število zaposlenim moškim med in tri nekvalificirane delavke, zmanjšali pa šte- pisarniškim osebjem (za 3), naraslo pa število vilo zaposlenih med pisarniškim osebjem za ene- pisarniškega osebja med ženskami (prav tako za ga pri moških, pri ženskah pa pove=ali za eno. 3). Pri nekvalificiranih delavcih je opazen isti V letu 1937 ni prišlo do nobenih sprememb, trend, tj. upadanje števila zaposlenih moških in ne pri številu zaposlenih ne pri vrstah zaposlitev. naraš=anje zaposlenih žensk. Lastniki podjetja so Že v naslednjem letu 1938 je prišlo do dokaj se morebiti že pripravljali na vojne razmere velikih sprememb pri zaposlenem osebju v pod- proizvodnje, v kateri glavno breme nosijo seveda jetju. Tako je mo=no naraslo število zaposlenih ženske. med pisarniškim kadrom (5 moških), zmanjšalo To so le nekateri rezultati oz. podatki, ki jih pri ženskah (za eno). Prav tako so spremembe pri lahko dobimo z analizo tovrstnega vira, vsekakor nekvalificiranih delavcih, kjer so enega moškega pa ne vsi. Tako lahko dobimo podatke o tem, kaj odpustili, na novo pa zaposlili tri ženske. Med je bila primarna industrijska panoga v Sloveniji v zaposlenim osebjem v tem letu se ne pojavi ve= obravnavanem obdobju, kaj je predstavljalo naj- poklic šoferja. Pri zadnji anketi iz leta 1940, ko ve=ji delež izvoza slovenske industrije in še mar- je že mo=no dišalo po vojni, pa lahko zasledimo sikaj. trend rahlega upadanja števila zaposlenih. Tako Hotel Mikli= v Ljubljani razglednica, okoli 1935 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka ARHIVI XIX 1996 I/, arhivskih fondov in zbirk 145 Dr. Alojzij Res in njegova zapuš=ina IVANKA URŠI< Dr. Alojzij Res (1893-1936), urednik, lite- Resova zamisel je bila ustanovitev Naše za- rarni in umetnostni kritik in zgodovinar, publicist ložbe v Trstu. V njenem okviru naj bi vsako leto in prevajalec se je rodil 1. julija 1893 v Gorici. izhajal Jadranski almanah in lepo oblikovane in Po osnovni šoli in maturi je stopil v bogoslovje. vsebinsko pomembne knjige. Zaradi bolezni je malo pred "ordinacijo" prekinil V vojnem in povojnem =asu je pomagal Izi- študij. Zatekel se je k sestri Gusti Trcbšc, u=i- dorju Cankarju oblikovati novo, moderno podo- teljici v Boljuncu pri Trstu. Med vojno je bil na bo Doma in sveta. Dunaju v vojaškem informativnem uradu in voj- S svojim delom in osebnimi stiki je Res širil ni dopisnik .Slovenca za goriški odsek fronte. našo kulturo med italijanski živclj. Zelo po- Tam se je vpisal na univerzo in se med drugim membno je bilo Resovo sodelovanje pri Grande seznanil z dr. Janezom Evangelistom Krekom enciclopedia italiana, za katero je prispeval ve= (spomini, objavljeni kot Krekova oporoka). =lankov o naših umetnikih, tako o Ivanu Can- Diplomiral je iz slavistike in doktoriral iz na- karju kot tudi sicer o slovenski literaturi. rodne pesmi (bil je eden prvih doktorjev mlade, Kljub temu, da je živel v Benetkah, je vse- pravkar ustanovljene univerze v Ljubljani). skozi ohranjal stike s slovenskimi ustvarjalci. Študij je nadaljeval v Firencah. Že pred kon- Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko =anim študijem je za=el predavati na višji trgov- je oktobra 1993 s sodelovanjem Goriškega mu- ski akademiji Ca' Foscari v Benetkah. Bil je zeja in fran=iškanskega samostana na Sveti gori izredni profesor za srbohrvaš=ino, vodil je te=aje pripravilo strokovni posvet ob stoletnici rojstva iz ruske literature in pou=eval nemš=ino na znan- kulturnika in znanstvenika dr. Alojzija Resa stvenem zavodu. (1893-1936). Ob tej priložnosti so me zaprosili, Na Lidu pri Benetkah si je ustvaril dom. Pri da napišem prispevek o Rcsovcm življenju in Rcsovih so se zlasti v poletnih mesecih ustavljali delu, kar je bil povod za iskanje njegove za- mnogi njihovi prijatelji: Janko Kralj, France puš=ine. Kralj, France Bevk, Fran Tratnik, Virgilij Š=ck, Marijan Brecelj je v letih 1968 do 1973 v dr. France Stele in še drugi. reviji Zaliv objavil Resova pisma Francetu Bev- Res je kljub bolezni snoval knjigo o idejnih ku ter jih opremil z bogato študijo. V =asu od leta smereh v povojni (gre za prvo svetovno vojno) 1915 pa do smrti je Res Bevku napisal 81 pisem, slovenski literaturi, ki naj bi izšla v slovenskem v katerih je pripovedoval o svojem življenju, in italijanskem jeziku. Na=rta ni uspel uresni=iti. literarnih nazorih, na=rtih, isto=asno paje sprem- Umrl je 17. maja 1936. ljal Bevkovo pisanje od za=etnih poskusov dalje, Že v srednji šoli je v leposlovnih dijaških in ga usmerjal in nepristransko ocenjeval. Ta obse- drugih listih (Naše vaje, Alfa, Doma=i prijatelj. žni sklop je ohranjen v Bevkovi zapuš=ini. Dom in svet) objavljal kritike o upodabljajo=i Pilonova galerija v Ajdovš=ini hrani tri pisma, umetnosti in leposlovju. Leta 1916 je izdal pri ki jih je Alojziju Resu pisal Veno Pilon, in sicer založniku Šloki v Trstu zbirko Ob So=i, =rtice, ki leta 1923, 1924, 1927. Nekaj korespondence med so nastale na Goriškem v prvih dneh svetovne Venom Pilonom in Resom dobimo tudi v ajdov- vojne. ski knjižnici. Skupaj z Vladimirjem Anžlovarjem je Res V koledarju Goriške Mohorjeve družbe za izdal brošuro Visokošolski študij v Italiji. leto 1994 je Marko Tav=ar objavil štiri Resova Ob Dantejevi šcststolctnici je pripravil dva pisma Virgiliju S=cku. To zanimivo gradivo je zbornika, slovenskega in italijanskega, v katerih našel med Š=ekovo zapuš=ino v Pokrajinskem je sodelovala vrsta slovenskih in italijanskih arhivu v Kopru. Resovo ime zasledimo namre= znanstvenikov. Slovenska izdaja Dantejevega ve=krat tudi v Š=ckovih zapisih, t.i. "paberkih". zbornika je izšla leta 1921 v Ljubljani, italijanska Res in Š=ck sta se spoznala v bogoslovju v Go- pa leta 1923 v Gorici. rici, se spoprijateljila in to prijateljstvo ohranila Sodeloval je tudi pri prevodu dveh Cankar- tudi v poznejših letih. jevih del v italijanš=ino, in sicer Lepe Vide in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Hlapca Jerneja. hrani nekaj Rcsovih pisem, naslovljenih na dr. Leta 1927 je prevedel, uredil in izdalsred- Ivana Prijatelja, dr. Joža Glonarja in Resov po- njeveško besedilo Rožice svetega Fran=iška z zdrav Ivanu Cankarju. ilustracijami Toneta Kralja. Resa so zanimala tu- Z dr. Henrikom Turno sta sodelovala pri Naši di splošna umetnostna in kulturna vprašanja. O založbi, ko so izdajali Jadranski almanah - kores- njih je pisal krajša poro=ila in zapiske in jih pondenca med Resom in dr. Henrikom Turno Objavljal v SAZU, oddelku v Novi Gorici. Dopisnice so združene po naslovnikih, razvr- V zapuš=ini dr. Franca Kosa v Zgodovinskem š=ene so kronološko. Nekaj je ostalo ncidenti- inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani pa sta ohranjena ficiranih. Rcsovo pismo in dopisnica, ki ju je Res poslal dr. Glavnino predstavlja korespondenca s sestro Kosu v zvezi s pripravo prvega zvezka Jadran- Gusti Trcbšc in kasneje z njeno družino (Anton skega almanaha. Trcbšc). Kar zajeten delež Resove zapuš=ine, ki so jo Ohranjena je ena dopisnica, ki jo je Alojzij do nedavnega hranili njegovi sorodniki, pa se pisal mami Mariji. danes nahaja v Pokrajinskem arhivu v Novi Go- Med ostalimi korespondenti najdemo zanimi- rici. va imena, kot so: Fran Ksavcr Mcško, Virgilij V njihovem imenu nam jo je izro=il Rcsov S=ck, Josip Križman, Fran Šaleški Finžgar, Izi- ne=ak dip. inž. elektrotehnike Savo Trcbšc iz dor Cankar, Hubert Lcilcr, Joško in Ciril Munih, Ljubljane. Najprej nam je omogo=il le vpogled v France Bevk, Nartc Vclikonja in številna druga, gradivo, po dveh letih pa nam ga je velikodušno med njimi zlasti imena sošolcev in prijateljev iz odstopil. semeniš=a in fakultet v Ljubljani, na Dunaju in v Gradivo obsega 1 arhivsko škatlo. Razdeljeno Firencah, kjer je študiral. je v ve= sklopov. Prvi sklop sestavljajo osebne Posebej bi omenila korespondenco, ki se po- zadeve. Sledijo številne fotografije Alojzija Resa sredno navezuje na Resa in je iz =asa po njegovi in njegove družine iz obdobja med leti 1913- smrti. V ta sklop sodi med drugim dopisovanje 1935, korespondenca in drugo gradivo. žene Dine z moževimi sorodniki ter dopisovanje Korespondenca tvori jedro v tem prispevku Davorine in Franceta Bevka s Rcsovo sestro predstavljene zapuš=ine in vsebuje na eni strani Gusti Trcbšc. dopisovanje Resa z najbližjimi sorodniki, na dru- Zapuš=ina obsega tudi drugo gradivo: ohra- gi strani pa so dopisnice najrazli=nejših osebnosti njen je izvod Resove knjižice Ob So=i, ki jo je tistega =asa, s katerimi seje sre=eval. podaril sestri Gusti o Veliki no=i leta 1917, ter Razglednice so že same po sebi zanimive, ker številni izrezki ¡/.=asopisov (nekrologi, življenje- vsebujejo motive mnogih primorskih krajev na pisi, zapisi ob obletnicah smrti A. Resa). za=etku stoletja ter zaradi zanimivih založnikov, Gradivo je urejeno in popisano, bilo je tudi že ki so jih izdali in založili (Slovenska dijaška uporabljeno pri pisanju biografije o Resu; posa- zveza. Goriški srednješolci, Vaditcljski zbor So- mezne fotografije in nekaj korespondence pa je kola v Gorici). Poleg lega prinašajo veliko ko- objavil Goriški letnik. Zbornik Goriškega mu- ristnih podatkov za Rcsovo biografijo. zeja, št. 23, 1996. ARHIVI XIX 19% Iz arhivskih fondov in zbirk 147 OZNA med vojno in njeno arhivsko gradivo LJUBA DORNIK-ŠUBEU OZNA je kratica za Oddelek za zaš=ito na- delilo navodilo o ustanovitvi in delovanju roda, kakor se je imenovala 13. maja 1944 v OZNE. Poleg tega je nadziral in usmerjal delo Drvarju ustanovljena vscjugoslovanska obveš=e- prvih sekcij v odsekih OZNE zalednih oblasti. valna organizacija. V Sloveniji je nadaljevala Drugi ali kontraobvcš=cvalni odsek je deloval delo obveš=evalnega oddelka odseka za notranje na osvobojenem ozemlju. Njegova naloga je bila zadeve. Ker je bil za njenega na=elnika imenovan ustvarjati mrežo svojih zaupnikov v raznih usta- Ivan Ma=ek, ki je od marca 1944 vodil odsek za novah in organih - to je bila takoimenovana CC - notranje zadeve pri predsedstvu SNOS, kot za- linija. Zbiral je podatke o aktivnosti politi=nih menjavo za razpuš=eno varnoslnoobvcš=evalno skupin, vklju=enih v narodnoosvobodilno giba- službo, predstavlja tudi arhivsko gradivo kon- nje, o delovanju sovražnih agentov, ki jih je od- tinuiteto te dejavnosti. krival in onemogo=il, o ostankih oboroženih sov- OZNA je bila organizirana kol vscjugoslo- ražnih formacij narodnih izdajalcev in o aktiv- vanska organizacija.spadala je v okvir poverje- nosti tujih diplomatskih in vojaških predstav- ništva za ljudsko obrambo in je bila organizirana nikov. Prav tako je vodil delo drugih sekcij v po vseh federalnih enotah enako kot v OZNI za odsekih OZNE zalednih oblasti, za svoje delo pa Jugoslavijo. Ker je v Sloveniji delovala kot na- je bil odgovoren drugemu odseku OZNE za daljevanje dela odseka za notranje zadeve, je Jugoslavijo. njeno arhivsko gradivo ostalo v okviru arhiva Tretji odsek - kontraobvcš=cvalni - v oboro- ministrstva za notranje zadeve. Sprejeli smo ga ženih silah je bil tisti, iz katerega je takoj po od arhiva varnostnoobvcš=cvalne službe oktobra vojni, 27. julija 1945, nastal KOS - kontra- leta 1991. obvcš=cvalna služba armad. S tem sc je celotna Gradivo hranimo v fondu izvenljubljanskcga vojaška kontraobvcš=cvalna služba lo=ila od ci- VOS in OZNE, ki vsebuje razen OZNE tudi gra- vilne, ki se je formalno preimenovala šele marca divo predhodnic OZNE v Sloveniji, to je Cen- 1946 v UDV - upravo državne varnosti. Kontra- tralne komisije varnostnoobvcš=cvalne službe in obvcš=cvalni odsek je imel nalogo kontra- obveš=evalnega oddelka odseka za notranje za- obvcš=cvalnc zaš=ite oboroženih sil. Ustvarjal je deve in oddelka za narodno zaš=ito. Gradiva mrežo zaupnikov v vojaških ustanovah ter nad- OZNE za Jugoslavijo je ena arhivska enota, vse ziral in vodil delo tretjih sekcij v odsekih OZNE ostalo paje gradivo OZNE za Slovenijo. V celoti zalednih oblasti. obsega fond 154 fasciklov oz. arhivskih enot, Ljubljana. Selenburgova ulica. — Laibach. Hotel Slon v Ljubljani razglednica, odposlana 1915 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka ARHIVI XIX 1996 I/, arhivskih fondov in zbirk 149 Zapisniki sestankov kolonije slovenskih izgnancev v Para7inu (1941-1944) BOJAN HIMMELREICH V Muzeju novejše zgodovine v Celju hranijo delovnih mestih in so omogo=ili zaposlitev tudi med ostalimi arhivskimi viri zapisnike sestankov slovenskim izgnancem, tudi otrokom. Mnogi teh i/.gnanske kolonije slovenskih izgnancev v Para- Slovencev so se po osvoboditvi z izgnanci vrnili 7inu.1 Zapisniki so zanimivo pri=evanje o samo- v Slovenijo. Izgnanci so si organizirali tudi "du- organiziranju in samopomo=i slovenskih izgnan- hovno" življenje. Prirejali so kulturne prireditve cev v Srbiji, o virih financiranja njihovega pre- (npr. za Prešernov dan), v kapeli blizu steklarne življanja, o njihovih medsebojnih odnosih, o so- so imeli izgnani duhovniki maše, imeli so svojo delovanju z lokalnimi oblastmi in ne nazadnje o knjižnico, otroci so redno hodili v šole. Vojne dnevnih malenkostih, ki pa so ledaj imele zanje razmere so med njimi zahtevale svoj davek; ne- velik pomen. kateri so padli kot borci NOB, drugi so bili žrtve Omenjena izgnanska kolonija (ali vsaj njen nemških reprcsalij (dva brala Pavlcti=, Špaca- del), katere število sc je v =asu zapiskov gibalo pan). med 114 in 128 ljudi, je v Para=in prispela kot V omenjenih zapisnikih je prva omemba so- del transporta, ki so ga iz Meljskc kasarne v delovanja izgnancev v Para7inu poro=ilo o za- Mariboru Nemci odpravili v Srbijo 12. junija =etku delovanja skupne kuhinje 14. avgusta 1941.2 Sodi torej v prvi val izgona Slovencev.3 1941. Štiri dni po tem so na sestanku izvolili Nemško spremstvo ga je predalo srbskim ob- njen odbor, ki so ga kasneje razširili še s skla- lastem v Arandclovcu in tu so ga razdelili na diš=nikom in njegovo namestnico, z revizorjema skupine, ki so jih odpravili v tri kraje: v Jago- blagajne in skladiš=a ter knjižni=arjem. Ob ob- dino, 6uprijo in Para=in. letnici delovanja odbora, ko so volili novo se- Kol drugod, kjer so izgnanci ostali v mestih, stavo, in že pred tem, je prišlo do nekaterih so si tudi v Para7inu osnovali izgnansko kolo- sprememb, vendar je inž. Knafclje na mestu nijo. 1 podatkov, ali je bilo to realizirano. Novembra in Muzej novejše Zgodovine v Celju, AŠ 106, mapa I. Na 115 decembra so slovenski izgnanci prejeli dvakrat straneh Zvezka malega formala, ki nosi napis "i/ zapuš=ine ilr. 1 Rudolfa Doboviška". je 31 rokopisnih zapisnikov, zabeleženih po 15.000 din od dr. Smodeja iz Beograda." Po- od IS. avgusta 1941 do 17. decembra 1944 (slednji je nastal po lovico zneska so namenili le za potrebe skupne dolgem premoru, saj si zapisniki kontinuirano slede le do 21. kuhinje, ki je ledaj štela 49 =lanov, drugo pa so februarja 194.1). razdelili med vse slovenske izgnanec v Para7inu Vrslo podrobnosti o življenju izgnancev v Para7inu mi je in okolici, kalerih skupno število je bilo ledaj navedla g. Darinka 1'avleti= - Loren=ak. za kar -se ji Se enkrat 128. Podporo v višini 30.000 din so dobili iz zahvaljujem. Nekaj fotografij in drobcev .spominov je tudi v islega naslova tudi ob Boži=u. Denarno pomo= so delu: Fran Ros, Slovenski izgnanci v Srbiji 1941-1945. izgnanci dobili v letu 1941 od okrajnega odbora Maribor 1967. za oskrbo izgnancev. Okrajno na=elstvo v Para- -1 Ve= o tem v: Tone Fcrcnc, Množi=no izganjanje Slovencev med drugo svetovno vojno, str. 19-107, zbornik Izgnanci, Ljubljana 1993. Prav lani. str. X2. 150 I/, arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XIX 19% 7inu je ve=krat namenilo odboru po nekaj sto Izvoli se soglasno slede=i odbor: kilogramov moke, finan=no stanje odbora pa so 1. Predsednik: ing. Knafeljc Leon olajšala tudi darila posameznikov, "Miklavževa 2. Podpredsednik: Stermecki Rudolf zbirka" in lastni dohodki od peke kruha in naje- 3. 'iajnik: Dr. Dobovišek Rudolf mnine za oddajanje stanovanja. V prvem letu po- 4. Blagajnik: Dr. Kramberger Robert slovanja so bili celotni izdatki skupne kuhinje 5. Kafol Ljudmila 241.309 din, izdatki pa 203.423 din, do avgusta 6. Tavželj Saša 1942 so odpla=ali tudi 15.000 din na ra=un 7. Drenovakovi= Mile posojila. 8. Srndakovi= Aleksa Skupna kuhinja je sprva kratek =as delovala v 9. Posteržin Ivan odborniki osnovni šoli, kasneje je dobila svoje prostore. Pri njenem opremljanju so bili poleg lastnega dela Z veseljem se je sprejel vstop dveh bratov deležni pomo=i steklarne (ki jim je darovalo Srbov - doma=inov v odbor, ki sta ponudila vse- steklovino), =lanic Kola srpskih sestara iz Para- stransko pomo=. =ina in posameznikov. Živila za sprotno porabo Poslovanje te kuhinje se je za=elo že v =etrtek in ozimnico, kurivo, inventar in ostale potreb- 14. avgusta po odhodu transporta v Zaje=ar in š=ine je odbor kupoval vedno po skrbnem preu- morajo =lani hrano od tega dne dalje pla=ati po darku, =imve= dela v zvezi s poslovanjem ku- ceni, ki se bo ob koncu tedna na podlagi izdatkov hinje pa so skušali opraviti sam. Za kuhanje, pri- in obra=una od odbora dolo=ila pravo kuriva in skrb za svinje, ki so jih za=eli sami rediti že leta 1941, so dolo=ili dežurne, ki K skupni kuhinji pristopijo: so bili za izogibanje delu denarno kaznovani. Hotel Tivoli v Ljubljani razglednica, 1922 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka 152 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XIX 1•% Rimske Toplice razglednica, okoli 1910 Zgodovinski arhiv Ljubljana, FotOteka Vrelca Tempel in Donai v Rogaški Slatini razglednica, 1920 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka ARHIVI XIX 1996 O delu Arhivskega društva Slovenije 153 O delu Arhivskega društva Slovenije posvetovanje arhivskih delavcev v Radencih v soorga- Delovno poro=ilo Arhivskega društva nizaciji Pokrajinskeg arhiva v Mariboru s temo o Slovenije za mandatno obdobje marec problematiki gospodarskih arhivov (november 1994) in odli=no pripravljeno XIII. zborovanje arhivskih de- 1994 - april 1996 lavcev na Ptuju z zelo aktualno problematiko o arhivih Spoštovane kolegice in kolegi! in javnosti (september 1995). Obe strokovni sre=anji sta bili z mednarodno udeležbo. Ob tem, ko prvi po- štirimi, ki so finan=no omogo=ile izdajo knjige. Najbrž Arhivsko društvo Slovenije je v letu 1995 pri- bo iskanje dodatnih finan=nih virov morala v spre- pravilo zborovanje z isto tematiko na Ptuju, zato sem menjenih pogojih postati tudi naša stalna praksa. Iz- iz posameznih referatov avstrijskih referentov povzela dali smo še delovno gradivo pred zborovanjem na Ptu- samo izstopajo=e ugotovitve, kolikor sem jih pa= lah- ju in redne številke naše revije ARHIVI. Ta se je raz- ko skozi ves vro= dan zapisala, saj publikacije z ob- vila strokovno, vsebinsko in oblikovno resni=no javljenimi prispevki do pri=elka zborovanja še niso slovensko reprezentativno arhivsko glasilo - za kar gre izdali. zahvala uredniškemu odboru, zato mu tudi na da- našnjem ob=nem zboru dodajamo še prvi korak k Dopoldanski referati mednarodno priznanemu strokovnemu glasilu. Zapro- sili smo za vnos v mednarodni register strokovnih 1. Gerhard Pferschy: Uvod - Arhivska didaktika revij v Philadclphii in dodajamo v uredniški odbor Delo arhivov mora biti usmerjeno glede na pri- =lanico iz sosednje države. poro=ila, sprejeta v Evropski komisiji, na to, da so Želela bi, da bi to poro=ilo dopolnili še =lani K), arhivski fondi urejeni in obdelani, za uporabnika hitro =lani uredništev glasil in =lani društva. Kriti=na ocena dostopni in opremljeni z dobrimi pripomo=ki. Na- dosedanjih naporov je lahko novemu izvršilnemu od- slednja pomembna naloga arhivov je uporabnika pri boru le v pomo= pri nadaljnjem, še uspešnejšem delu. iskanju in uporabi pravilno napotiti in mu svetovati. Sama dodam le to, da sem bila po=aš=ena, da sem Vsak arhiv mora skrbeti za lasten image. V družbi lahko društvo vodila v tem dveletnem obdobju. Mno- mora prenehati miselnost, da je arhiv poŠta, kamor gokrat bi mi bilo veliko teže, =e ne bi ob sebi imela pride pismo, ga obdelajo, nato pa odpošljejo. Arhivi podpore izjemno delovnega in dinami=nega izvršil- so institucije, ki poleg primarnih nalog opravljajo in nega odbora in skrbnega tajnika društva. Vsem moja prevzemajo v družbi del izobraževalnega procesa iskrena zahvala za sodelovanje. tako, da prirejajo razstave, sodelujejo z mladino in šolami, odraslimi ter jih z razli=nimi oblikami izobra- Milica TrebSe-Štolfa žujejo. V nadaljevanju so bile navedene razli=ne ob- like izobraževanja, ki jih arhivi opravljajo po vsej Avstriji. 2. Peter Csendes: Arhivi in zgodovinska društva Avtor je v referatu prikazal tesno povezavo med Zborovanje arhivarjev Avstrije, Dunaj zgodovinskimi društvi in arhivi, ki traja vse od pri- 6. do 10. maja 1996 =etka ustanavljanja zgodovinskih društev v za=etku 19. stoletja. Ta so bila temelj dejavnosti za skoraj vse Sodelovanje med Arhivskim društvom Slovenije deželne arhive zaradi zbiranja arhivalij. Delovanje in Društvom avstrijskih arhivarjev Verband Ocstcr- zgodovinskih društev je kronološko razdelil od leta reichischcr Archivare, ki mu že ve= let predseduje 1810 do 1945 ter na vlogo posameznikov, eminentnih sedaj že upokojeni dolgoletni direktor Deželnega imen avstrijskega zgodovinopisja. Arhivarji so po letu arhiva v Gradcu dr. Gerhard Pferschy, se iz leta v leto 1945 odigrali pomembno vlogo, saj so skrbeli, da seje znova potrjuje, kar kaže tudi vsakoletno vabilo za ponovno razvilo kulturno življenje. Do generacijske sodelovanje na njihovem arhivskem zborovanju. menjave pride po letu I960. Arhivom je naloženih Letos je potekalo na Dunaju. Avstrijski kolegi vedno ve= nalog, stike vzdržujejo skoraj povsod tako. svoje zborovanje še vedno pripravijo v sodelovanju z da so arhivarji predsedniki zgodovinskih društev. Dru- zgodovinarji. 26. arhivsko zborovanje je imelo gene- ženje oziroma =lanstvo v zgodovinskem društvu sma- ralno temo Od pergamenta do CD roma. Izobra- trajo za pripadnost neki znanstveni skupini, ki lahko ževalna vloga avstrijskih arhivov. 21. zgodovinsko daje informacije iz prve roke, se pravi najboljše. zborovanje je imelo glavno temo Avstrija v evropski zgodovini. 3. Kari Spreitzhofer: Izobraževanje u=encev in u=i- Za kraj dogajanja so si izbrali reprezentativni teljev s pomo=jo arhivalij dunajski rotovž z njegovimi številnimi dvoranami, Spreitzhofer je podal slikovit prikaz dela z kjer je tudi sedež Mestnega arhiva. Arhivski del se je mladimi, s katerimi ima dolgoletne izkušnje. S po- pri=el v ponedeljek, 6. maja in je potekal v I. dvorani, mo=jo zgodbe 13-lctncga de=ka, mladega razisko- v tako imenovani Wappensaal dvorani, okrašeni z valca, ki je prišel v arhiv iskat podatke o krajih, od- zastavami, izvezenimi z deželnimi grbi. V manjši koder izhajajo starši njegovih sošolcev, je opredelil dvorani je bil prikaz obdelave arhivskega gradiva z pedagoško delo in njegov pomen, ki temelji na nekaj ra=unalnikom, ki ga eksperimentalno razvijajo v osnovnih to=kah: Državnem arhivu na Dunaju. - interes raziskovalca - stranka ve, zakaj gre Prisotne je pozdravil in otvoril zborovanje direktor - raziskovalec seje informiral, kaj lahko dobi magistrata dr. Ernst Theimcr. Za njim je navzo=e in - raziskovalce je vedel, kaj konkretno želi goste sosednjih društev iz postopal pedagoško povsem pravilno, ni navzkriž s =ustvena krajevna navezanost ne more nadomestiti temeljnimi na=eli znanstvenoraziskovalnega dela, je znanstvene osnove, zato je naloga arhivov, da raje pa navzkriž s stanjem v arhivih, saj se s tem pred arhiv pomagajo in so izobrazbeni faktor za kroniste. Zanje postavljajo nove, pove=ane naloge, ki zahtevajo stro- uspešno pripravljajo seminarje, kjer jih sistemati=no kovnjaka pedagoga, ve= zaposlenih in pove=ane stro- vpeljejo od dela z viri starejših obdobij vse do ške. ra=unalniških zgoš=enk. Te=aji imajo tematske raz- Arhivi sicer že sedaj opravljajo vse te dejavnosti, poreditve, odli=no izbrane predavatelje, ki vpeljejo sodelujejo pri projektnih delih, pripravljajo tematske kroniste v delo z viri, branje dokumentov in njihovo prikaze arhivskega gradiva ali pa pripravijo navadna interpretacijo, metode, tehnike, materialno varstvo itd. vodstva, kjer se pripravijo arhivalije vnaprej", pre- Kronike sicer nikoli ne osvetlijo kake tematike v zentacije arhivov, kjer se ni= ne govori o provenienti, celoti, dajo pa nadvse dragocene osnovne podatke. urejanju itd. ali opravijo predstavitev posameznih vi- rov o dolo=eni temi. 7. Sebastian Hölzl: Pospeševanje pisanja tirolskih Avtor je ugotovil, da je primarno izobrazili u=i- kronik s pomo=jo deželnega arhiva telja, glede na to, da ni zadostnega kontakta s peda- Podobna tema. le da je deželni arhiv Tirolske to goškimi akademijami in študenti, ki bodo neko= delo institucionaliziral. Zavestno so se lotili pisanja opravljali poklic u=itelja. krajevnih kronik. Od 198 krajev na Tirolskem jih ima Ob=utek, da so arhivi s svojim arhivsko-peda- krajevno kroniko 172. K temu delu so pritegnili vse go.škim delom le šolski servis, je mo=no prisoten. župane lokalnih ob=in. Delo opravljajo od leta 1969. Težko bo premostiti amatersko neznanje zgodovine Arhiv izdaja tudi svoj =asopis Kronist. V de-ž,elncm u=itelja in amaterskega pedagoga arhivarja, dokler ne arhivu pa imajo posebno vrsto fondov - krajevne bo dozorelo spoznanje, da potrebujejo tudi arhivi kronike. Poseben poudarek pa je seveda na izobra- kvalificiranega pedagoga. ževanju kronistov. Tudi to delo opravlja arhiv. 4. Walter Brunner: Izobraževanje s pomo=jo Popoldanski referati : arhivalij za odrasle Arhivi opravljajo tudi izobraževanje odraslih, še 8. Christiane Thomas: Didakti=no oblikovanje ar- posebno, ko ne govorimo o akademskem razisko- hivskih pomagal valcu, temve= o raziskovalcih, katerih interes velja Zanimiv prispevek s podro=ja objavljanja in publi- najrazli=nejši zgodovinski tematiki (lastnega kraja, ciranja arhivskih pripomo=kov. Aviorica je opozorila obrti, kmetije, genealoške raziskave itd.). Tako iz- na nekatere pomanjkljivosti, ki se dajo odpraviti, ko obraževanje je možno v obliki seminarjev zunaj arhi- sestavljamo pripomo=ke. vov, v podeželskih ob=inah, na vasi, kjer v obliki pre- Pri izdajanju in oblikovanju arhivskih pripo- davanj, prezentacije literature, virov itd. predstavimo mo=kov, ki predstavljajo pomemben stik z razisko- tudi delo in vlogo arhivov. Oblik izobraževanja je valci, raznimi iskalci podatkov itd., je le-te potrebno mnogo, vse pa so odvisne od prave mere in iznaj- didakti=no primerno oblikovati. dljivosti arhivarjev, ki to delo opravljajo. Glede na arhivski fond, ki ga v popisu pred- stavljamo, mu s posebnimi na=eli dolo=imo parametre, 5. Helmut Kretschmer: Izobraževalna vloga arhi- ki naj mu dajejo preglednost, razumljivost in vse- vov in delo z javnostjo stransko uporabnost. Posebno pozornost je potrebno Definicija javno delo - delo z javnostjo - public posvetiti gradivu starejših fondov. Ti zahtevajo na- relations - kakor ga opredeljuje Brockhaus, pomeni za tan=no izražanje, opuš=anje kratic, navedb denarnih arhive mnogo ve= (predavanja, razstave, informacije o vrednosti itd. Kadar gre za tovrstne pripomo=ke, mo- gradivu, delo s šolami, objavljanje itd.) Pravilo, da ramo k takim popisom izdelati še dodatna pomagala v ima demokrati=na družba pravico do informacij, daje obliki slovarjev uradnega jezika tistega =asa ali glosar, arhivom možnost, da pridejo do veljave, vendar samo obrazložitev kratic itd. do te mere, da arhivsko urejevalno delo, prevzemanje, popisovanje in izdelovanje pripomo=kov ne bo trpelo. 9. Leopold Auer: Prispevek arhivov pri univerzi- Pogoji /.a delo z javnostjo so dvorana - =italnica, tetnem izobraževanju skratka, tisti prostor, kjer se delo za javnost opravlja. Arhivi lahko s prirejanjem seminarjev, posebnih Najbolj se približamo javnosti z. razstavami, ki naj te=ajev za tehniko dela v arhivih in delom z viri bodo majhne - H) do 15 vitrin, mobilne, potujo=e. pozitivno vplivajo na odnos do arhivov, saj pusti stik z Reklama je najpomemben del popularizacije. arbivalijami pri študentih mo=an vtis (imeti v rokah dokument, ki ga je ustvarila roka, o kateri je slišal na 6. Fritz Koller: Seminarji za kroniste predavanjih). Prezentacije tiskanih in še ne tiskanih V Salzburgu je uveljavljena tradicija izobraževanja virov. Pri tehniki iskanja so študentje pravi reveži, lokalnih piscev kronik. Tej posve=ajo izredno velik zato jim laki te=aji zelo koristijo. Za tako delo je pomen. Krajevne kronike imajo dolgoletno tradicijo. potrebno imeti v arhivu manjšo predavalnico, ki naj Avtor je izpostavil strokovno dilemo med uradnim bo dobro opremljena s preglednicami o strukturni raz- zgodovinopisjem, znanstveno-raziskovalnimi interesi delitvi fondov in ustvarjalcev. Na potek študentskega na eni strani in med lokalnimi ozkimi krajevnimi dela zelo vpliva svetovanje v arhivu. Avtor se za- interesi na drugi strani. Znano je dejstvo, da nobena vzema, da na takih te=ajih študentje delajo z originali, 156 O delu Arhivskega druživa Slovenije ARHIVI XIX 19% kopije in prepise daje le za doma=e delo. ohranjanju njihovega dokumentarnega gradiva Izobraževanje je bilo in bo zmeraj najpomemb- 2. zainteresirati kanadske uradne ustanove za nejše, kar velja tudi za arhive, pa =eprav so =asi slabi. ohranitev in predstavitev slovenske kulturne dediš=ine v Kanadi 10. Alfred Ogris: Arhivi in politika 3. navezavi stikov med Arhivskim društvom Slo- Delo v arhivih je tudi na o=eh dnevne politike, še venije in odgovarjajo=imi kanadskimi institucijami posebno, kadar gre za novogradnje arhivskih stavb, nastavitve ljudi, prevzemanje gradiva itd. Prav v takih Ad l. trenutkih mora javnost zvedeti, da se v arhivih ne a) - Ažuriranje arhivskega fonda SND LIPA ohranja samo staro, temve= da se z ohranjanjem arhiv- PARK, St. Catharines, Ont. 1994-1996. skega gradiva lahko uredi marsikaj. - Izdelava predloga jubilejne brošure folklorne skupine NAGELJ iz Mississaugc (na osnovi zbranega 11. Franz. - Heinz Hye: Izobraževalno delo v mest- arhivskega gradiva naj bi izšla ob koncu I. 1998 nih arhivih dvojezi=na publikacija - ob 40-letnici delovanja sku- Naloga in vloga mestnega arhivarja je v odnosu do pine). Z družino g. Cirila Soršaka, koreografa in vodje arhivarja v državnem arhivu po mnenju referenta znat- skupine, smo se dogovorili o na=inu in pripravi zbi- no težja. Lc-ta pooseblja in predstavlja poznavalca lo- ranja potrebnega gradiva za prikaz in izdajo publi- kalne zgodovine, odgovoren je za vse praznike in da- kacije. tume, hkrati pa mu ostaja vse strokovno delo v arhivu. - Pri Slovenskem kulturnem društvu v Ottawi, kjer V o=eh javnosti jc njegova vloga na vseh ravneh, sem bila povabljena tudi na sejo odbora, smo se do- pa naj gre za informacije na nacionalni televiziji ali govorili za sukcesivno fotokopiranje arhivskega gradi- prezentacije v lokalnih =asopisih. Arhiv jc servis za va za Arhiv Republike Slovenije. Del gradiva sem že podatke: pridobila. - na lokalnem nivoju - informiranje ob=anov, podat- - Povabljena sem bila tudi na sejo odbora društva ki za komuno BLED, odsek PLANICA, št. 13 v Bcamsvillcu, Ont. - nacionalna dejavnost - razne razstave, kjer arhiv Kot zanimivost naj povem, da so na seji odborniki sodeluje in zbere ter pripravi gradivo društva obvestili =lanstvo, da bo pri letošnjem sta- - internacionalni nivo - razstave, znanstvene edicije, tisti=nem popisu v Kanadi prvi= Slovencem na raz- mednarodna posvetovanja. polago vprašalnik v slovenš=ini, =e ga bodo želeli. Avtor se za dajanje podatkov in pretok informacij - S koordinatorjem slovenskih društev za Južni ne more sprijazniti z novinarsko površnostjo spo- Ontario in z vodstvom zbora sem sem dogovarjala ro=anja in prenašanja informacij, ki je povsod znana. tudi o izvedbi jubilejne turneje moškega pevskega Posebno na mestnem nivoju, kjer si je avtor želel, da zbora MAJOLKA v Sloveniji v maju letos. bi vsaj enkrat napisali doma=i novinarji nek podatek h) - Na novo sem se za zbirko in ureditev ar- pravilno in korektno. Delo mestnih arhivarjev, ki hivskega gradiva dogovorila pri Slovenskem društvu ogromno storijo za mesto, poteka obi=ajno po sloganu HOLIDAY GARDLNS, Pickering, Ont., ki slavi že Izobrazite druge in jim pokažite del svojega mesta. 35-letnico svojega delovanja. Kopije zapisnikov sej Angažiran mestni arhivar je po avtorjevem mnenju bodo predane Arhivu Republike Slovenije. duša mesta. - Prvi= sem bila tudi pri S. D. SLOVENSKI PARK v Cambridgeu. Ont., ki ima kronološko ohranjeno vse Po kon=anih referatih se je razvila diskusija, ki me dokumentarno gradivo za obdobje 30 let. Arhivu je mo=no spominjala na diskusijo na slovenskem Republike Slovenije priporo=am, da to gradivo, v so- posvetovanju z. enako tematiko, kar kaže na to, da se v glasju z. društvom, v kopiji prevzame kot vzor=ni arhivih spopadamo s podobnimi problemi novih druž- primer kompleksnega poslovanja kulturnega društva benih zahtev, ki od arhivov zahtevajo angažiranost kanadskih Slovencev, brez odbiranja arhivskega gra- širokega obsega, ki na sre=o ne pozna meja. diva. Na njihovo povabilo sem se udeležila tudi sve- =anega društvenega banketa. Mariju Hemja-Masten - Dogovarjala sem se tudi o sodelovanju in pomo=i pri sre=anju mladih v Sloveniji, ki ga prihodnje leto organizira SLOVENSKO .ŠPORTNO DRUŠTVO. - Z u=itelji v tamkajšnjih slovenskih dopolnilnih šolah (za sedaj le v Ottawi in v Hamiltonu) sem se dogovorila o zbiranju gradiva o šolstvu v raziskovalne Poro=ilo o delovnem obisku v Kanadi namene. S seboj sem prinesla tudi vzorec njihovih med 9. aprilom in 1. majem 1996 šolskih glasil (za ARS). - V Villi SLOVENIA v Hamiltonu sem se sre=ala s Delovni obisk je bil namenjen trem osnovnim =lanico ene najstarejših še žive=ih družin zgodnjih ciljem: priseljencev iz. Slovenije. Razgovor bo objavljen v l. a) ohranjanju dosedanjih stikov z društvi sloven- Rodni grudi. skih izseljencev in ažuriranju njihovega arhivskega - Po lanskoletnem skupnem sestanku Vsesloven- fonda skega odbora in Kanadsko-Slovenskega kongresa, jc b) navezavi stikov z novimi društvi in zbiranju in slednji vzpodbudil akcijo zbiranja arhivskega gradiva. ARHIVI XIX 1996 O delu Arhivskega društva Slovenije 157 S tajnikom v Hamiltonu sva se dogovorila o na=inu in skega društva Ontaria, ki ima pribl. 620 =lanov in ima vrsti gradiva, na sre=anju z obema predsednikoma v svoj =asopis - Newsletter, ki izide petkrat na leto. Torontu pa smo se pogovarjali tudi o morebitnem Sicer pa je njihov delovni program sestavni del vse- skupnem prostoru /a arhivsko gradivo. kanadskega programa. Ker društvo nima svojih pro- - Udeležila sem se ob=nega /bora Kanadsko - storov, je naša ambasada prijazno gostila to sre=anje. slovenskega kongresa v slovenskem starostnem domu - Na sedežu Council of Canadian Archivists v LIPA v kraju Htobicoc, kjer je predaval tudi done- Ottawi meje sprejela ga. Monique Ostiguy, Programs davni rektor ljubljanske univerze, akademik prof. dr. Officer, ki je nadomeš=ala odsotnega predsednika g. Miha Tišlar. Michaella Houdca. Seznanila me je z organizacijo in - Spoznala sem tudi nekaj najagilncjših =lanov gle- delovanjem C.C.A. in omogo=ila pridobitev 13 stro- dališke skupine v Torontu in se /. njimi dogovorila za kovnih publikacij Sveta. Prostori C.A.A. so v National zbiranje arhivskega gradiva te dejavnosti, ki sega v Archives of Canada. zgodnja povojna leta. Obljubili so mi vso pomo=. - Na univerzi Trent Peterborough. Ont., sem sc sestala s sedanjo predsednico Združenja kanadskih ar- Ad 2 hivistov. Ga. Bernardine Dodgc je specialistka. Uni- a) V Ottavvi sem bila ponovno v National Archives versity Archivist, in na tem podro=ju deluje že vrsto of Canada, kjer sem evidentirala dodatno gradivo o let. Dogovorili sva se, =e Arhivsko društvo Slovenije slovenskem priseljevanju - v fodnih ostalih južno- organizira posvetovanje na temo arhivi - univerza, je evropskih narodov, (popis priloga za ARS) - in se pripravljena na tem sre=anju v uvodnem referatu dogovorila za nadaljnje sodelovanje z rokopisnim sek- podati kanadske in svoje izkušnje. Dogovorili sva se torjem zveznega državnega arhiva. Zanje sem pri- tudi za stalno izmenjavo tiskov obeh društev in za pravila (udi delni seznam arhivskih fondov pri nas, v obojestransko predstavitev publikacij v svojih glasilih. katerih je mogo=e dobiti podatke zlasti o zgodnjem Poslala bo komplet njihovega strokovnega glasila izseljevanju Slovencev. ARHIVARIA. ki izhaja dvakrat na leto, naše društvo b) V Multicultural History Society of Ontario v pa ji bo dostavilo dosedanje letnike glasila Arhivskega Torontu sem se dogovorila za pripravo rokopisa in- društva Slovenije ARHIVÍ. ventarja arhivskega gradiva (doslej zbranega, ureje- O organizaciji in povezovanju arhivskih delavcev nega in popisanega) društev slovenskih izseljencev, v Kanadi nameravam pripravili poseben prispevek v saj imajo slovensko etni=no skupnost najmanj obrav- ARHIVI XIX/1996. navano. Podroben program bom Centru še dostavila. Tudi tokratno sre=anje z društvi kanadskih Slo- Inventarji - dvojezi=ne publikacije - bi izhajale v se- vencev in uradnimi ustanovami je bilo zelo uspešno in riji, kot bo gradivo urejevano in hkrati z objavo pre- bi bila izredna škoda, da bi prekinili ute=eno dano Centru. Izid teh izdaj bi morala sofinancirati tudi sodelovanje. S pomo=jo funkcionarjev kulturnih dru- naša država. S strani Centra mi je obljubljena vsa štev kanadskih Slovencev in prizadevnih posamez- potrebna pomo=. nikov mi je uspelo realizirati zastavljen program. Ve- c) Potrudila sem se. da so stekli prvi pogovori o lika škoda je le, da v Sloveniji ne moremo ali pa ne pripravi in organiziranju tematskega panela o sloven- zmoremo koordinirati aktivnosti na podro=ju sloven- skem priseljevanju, oz. predlagala sem delovni naslov skega izscljenstva. V prihodnje bo vsekakor tudi ta "Problems of Promoting Studies of Smaller Ethnic naloga morala biti odgovorno in korektno opravljena. Croups in Canada (Case Study for Sloveninas) za Za sodelovanje in pomo= pri realizaciji delovnega sre=anje v letu 1998 v Ottawi. Pri izvedbi akcije so obiska v Kanadi se iskreno zahvaljujem Ministrstvu za pripravljeni aktivno sodelovati tudi v National Ar- znanost in tehnologijo ter Ministrstvu za kulturo chives of Canada in naši rojaki v Kanadi. Republike Slovenije, kanadskim Slovencem. Amba- sadi Republike Slovenije v Ottawi. Arhivskemu Ad3 društvu Slovenije in seveda mojemu mati=nemu Ambasada Republike Slovenije mi je organizirala zavodu Pokrajinskemu arhivu v Kopru. ve= sre=anj: - Z Marconi Schofieldom, predsednikom Arhiv- Milic 'û T teb še - Stolfa 158 O delu Arhivskega drušlva Slovenije ARHIVI XIX 1996 Kopališ=e v Portorožu razglednica, odposlana 1909 Arhiv Republike Slovenije, Fototeku Kopalci v Portorožu razglednica, konec 19. stoletja Arhiv Republike Slovenije, Fototeku ARHIVI XIX [996 ( ) delu arhivov in zborovanjih 159 O delu arhivov in zborovanjih Nadškofijski arhiv v Ljubljani v novih jene prezra=evalne naprave, med seboj so povezani s prostorih komunikacijskimi kanali, kar jc omogo=ilo tudi nji- hovo ra=unalniško povezavo. Druga oprema skladiš= Dne 9. januarja 1996 so bili na Krekovem Irgu 1 v jc klasi=na; za vse gradivo so na voljo enostranski in Ljubljani slovesno odprli novi prostori zgodovinskega dvostranski arhivski regali ter kompakti. Ob prilož- arhiva ljubljanske nadškofije Slovesnosti so se udele- nosti selitve so bile vse lesene police, v nekdanjih žili predstavniki domala vseh slovenskih arhivov, prostorih je lc-lch bila še ena tretjina, nadomeš=ene s številnih drugih kulturnih ustanov, ministrstva za kul- kovinskimi. Nakupljena je bila dodatna oprema za turo, ljubljanske ob=ine in seveda mnogi obiskovalci. shranjevanje dragocenejšega gradiva. Pri pripravi pro- S strani ljubljanske nadškofije so s svojo navzo=nostjo storov in zagotavljanju možnosti dela za prihodnje jc dogodku dali pomen nadškof" in oba pomožna škofa; bilo predvideno, da bi novo-pridobljeni prostori, ob nadškof je prostore arhiva tudi blagoslovil in v prilož- dosedanjem ritmu sprejemanja arhivskega gradiva, nostnem kulturnem programu predstavil pomen do- lahko zadoš=ali še za nadaljnjih trideset let. godka za nadškofijo in slovensko družbo nasploh. Odlo=itev za pripravo novih prostorov in selitev Nova pridobitev obsega nekaj ve= kot 300 kva- arhiva so ljubljanski nadškofiji narekovale nekatere dratnih metrov skladiš=, =italnico Z 12 delovnimi me- nujne okoliš=ine. V zadnjih dvajsetih letih se jc iz- sti, prostore za arhivske delavce ter priro=no knjiž- redno hitro ve=ala koli=ina arhivskega gradiva (v skla- nico. Prostori, ki so bili za arhiv na=rtno adaptirani v du z dogovori je npr. arhiv prevzel velike koli=ine predhodnih dveh letih in je na=rte za adaptacijo izvirnih mati=nih knjig, ki so se pred tem nahajale v pripravil arhitekt Peter Kregar, imajo za seboj že drugih arhivih ali še vedno na mati=nih uradih). Mno- pestro zgodovino. Stavba na Krekovem trgu je v =asu ge župnije so se odlo=ile, da so svoje arhivsko gradivo kraljevine Jugoslavije služila državnim uradom. Po iz. =asa pred letom 1920 izro=ile v varstvo nad- drugi svetovni vojni se je vanjo naselila biotehniška škofijskemu arhivu in s tem omogo=ile njegovo fakulteta, po njeni preselitvi v Rožno dolino pa jc hitrejšo uporabo, ve=jo varnost in lažjo dostopnost. Na celotno poslopje odkupila ljubljanska nadškofija. Po ta na=in jc arhiv v nadškofijskem dvorcu zavzemal mnenju tistih, ki so poznali razmere, v katerih je v (cm vedno ve= prostora ter se zaradi stiske za=el širiti že v poslopju delala fakulteta, in ob pogledu na prenov- stanovanjski del. Vedno ve=je so bile tudi potrebe po ljene prostore, je bilo storjeno veliko delo. Celotna delovnih mestih v =italnici in boljših pogojih za upo- stavba in notranje dvoriš=e je bilo izvrstno prenov- rabnike nasploh. 16. stoletja. Ob nastopu službe v letu 1599 je namre= Celje leta 1882 in Muzejskega društva seje situacija škof Hren najprej uredil arhiv ljubljanske škofije v nekoliko izboljšala. V muzeju je nastala kar lepa Gornjem Gradu, kjer so škofje v tem =asu ve=inoma zbirka arhivskega gradiva in ostala v Celju. V letih prebivali, in ustanovil škofijski arhiv v Ljubljani, kjer 1906 do 1918 je v Celju deloval tudi arhiv na- se je v glavnem zadrževal njegov generalni vikar, ki je mestništva, ki je s svojo profesionalnostjo dosegel bil navadno eden od kanonikov; kanonik "ad bac- ve=je uspehe kot Muzejsko društvo, žal pa je deloval eulum", kakor se je imenoval, je moral zastopati premalo =asa, da bi za seboj kaj veliko zapustil. interese vsakokratnega škofa, skrbeti za škofovo Nekaj gradiva pa je vseeno ostalo doma pri rezidenco v Ljubljani in s tem tudi za arhiv, ki sc je ustvarjalcih: tako npr. na okrožnem sodiš=u ve=ina nahajal v škofijskem dvorcu. Že od vsega za=etka je starih zemljiških knjig, zbirka listin in sodni spisi, bil eden od prostorov dvorca namenjen za arhiv in se ob=ina pa je obdržala zapisnike mestnega sveta in kot takšen kaže v vseh primopredajnih zapisnikih, ki nekaj stare registrature. so bili pripravljeni ob menjavah škofov. Z rastjo ko- Druga svetovna vojna je na Celjskem naredila li=ine gradiva in zlasti po prenosu velikega dela gor- veliko škode na arhivskem gradivu. Izginili so arhivi njegrajskega arhiva v Ljubljano za =asa škofa Antona ob=in in društev, po vojni pa okrajnega glavarstva in Alojzija Wolfa (1824-59) je arhiv pridobil še ve= pro- sreskega na=elstva, kar je najve=ja škoda, narejena na storov v pritli=ju dvorca. Neustrezni pogoji za njegovo arhivskem gradivu na našem obmo=ju v novejšem varovanje so ravnatelja škofijske pisarne Viktorja Ste- =asu. Ohranjen paje vseeno ostal arhiv Mestne ob=ine sko (ravnatelj v letih 1906-18) spodbudili, daje arhiv Celje, starejši sodni arhiv in ve=ji del gradiva, shra- preselil v prvo nadstropje, kjer je ostal vse do najno- njenega v muzeju. Del tega gradiva je bil sicer po vejšega =asa, le v za=etku druge svetovne vojne so vojni odtujen, vendar kasneje odkrit in je sedaj v pomembnejše fonde in zbirke za krajši =as prenesli v Zgodovinskem arhivu Celje, z izjemo dokumentov zakloniš=e pod ljubljanskim gradom. Arhivarju dr. opatije sv. Daniela. Maksu Miklav=i=uje uspelo, daje sredi šestdesetih let Po okupirani Štajerski je arhivalije zbiral Reichs- za mati=ni del pridobil nove in preurejene prostore v gauarchiv, ki je imel zbirne prostore v kapucinskem pritli=ju škofijskega dvorca. S tem so bile v dvorcu samostanu. Zbiral je zlasti gradivo trgov, mest, župnij izkoriš=ene vse možnosti za širitev. in gospoš=in. Pozneje je bilo to gradivo odpeljano v vse literature, v kateri so ti predpisi navedeni oziroma Evropska vrhunska arhivska konfe- so predstavljali vire za njihov nastanek. renca, München 26. - 27. marca 1996 Pri navajanju predpisov smo želeli dose=i enoten na=in navajanja. Ker smo predpise sestavili krono- Konferenca, ki jo je organiziral Mednarodni loško, smo vsak predpis najprej datirali z datumom arhivski svet/Koordinacijski odbor za evropske pro- sprejetja predpisa. V starejših =asih (18. in prva polo- grame (ICA/IÌUR), je potekala v Miinchnu 26. in 27. vica 19. stoletja) predpisi niso vsebovali naslova, zato marca 1996, zastopanih paje bilo 25 evropskih držav, so v poglavju Habsburška monarhija - avstrijski del Izrael, ZDA, Svet Evrope, Evropska komisija, predpisi opisani vsebinsko. do=nost preteklosti. Poudarila je, da bi bilo treba vedami kot pri zgodovinskih znanostih. Kompleksnost arhivisti=no znanost ustvariti, ée ne bi obstajala, kajti modernih organizacij, komunikacijski sistemi ter in- potreben je odgovor na vprašanja, zakaj delamo to. formacijska tehnologija zahtevajo multidisciplinare kar delamo. Potrebno je pojasniti, zakaj morejo biti pristop k arhivskim problemom. V nadaljevanju je dokumenti viri za raziskave, zakaj neko množino teh razmišljala o tem, kako bi integrirali arhivisti=no zna- ohranimo in zakaj jih popisujemo na ta na=in in jih ne nost v neko širšo novo informacijsko vedo. indeksiramo kot =lanke ali knjige. Razprava o temeljih Anna Christina Ulfsparre (Univerza v Stockholmu) arhivisti=ne znanosti, ki poteka na mednarodni ravni je v prispevku o arhivisti=ni znanosti ugotavljala, da nekaj let. povezana z razpravo o vsebini arhivskega so arhivska zakonodaja v javnem sektorju ter obliko- dela. odraža razvoj in spremembe v administrativnem vanje shem za popisovanje arhivskega gradiva napra- delu. kjer nastajajo bodo=i arhivi. Z nadomestitvijo vili arhivsko delo zelo stabilno. V tem stoletju je bilo papirja za dolo=ene operacije, kjer sta ra=unalnik in zelo malo razprav o teoreti=nih osnovah, tako glede prenos podatkov bolj u=inkovita, so arhivi prisiljeni da na=ela izvora kol upoštevanja prvotne ureditve. liden redifinirajo svoje delovanje. Toda arhivsko gradivo izmed razlogov, zakaj se ni posve=alo ve= pozornosti nastaja kot rezultat delovanja, ne pa zaradi potreb vprašanjem, ki se nanašajo na arhivsko teorijo, je ta, informacijske dejavnosti. daje kompjuterizacija ohranila tradicionalna pota. Niti Razvoj arhivistike omogo=a najti razloge in vo- se ni o teoriji vrednotenja mnogo razpravljalo. Soglaša dilne smeri za konstrukcijo metod. Tako pomeni vred- s tistimi, ki menijo, da mora vrednotenje temeljiti na notenje dokumentov glede na njihovo evidentno vred- dejavnostih in funkcijah. nost odpreti vpogled v starejše =ase brez njihove inter- Doslej shema, dolo=ena za popisovanje, ki jo ima- pretacije ali razlage. To pomeni, da ni odbiranje vred- jo na Švedskem od leta 1903, še ni bila temeljito pre- notenje vsebine, marve= le identifikacija bistvenih do- gledana in postavljena pod vprašaj. Z digitalnimi godkov. Na isti podlagi pomeni popisovanje imeno- dokumenti živimo 30 let, naše slare melode smo jim vanje dogodkov, ki so vodili k nastanku njegovih sledi skušali kolikor mogo=e prilagoditi. Nivo popisa za in ne k njegovi vsebini. elektronske dokumente pa bo Ircba analizirali in Arhivisti=na znanost mora razložiti opisane feno- revidirali. mene. Njene osnove so bile formulirane na dveh stop- Delilev med poslovanjem z dokumentarnim in ar- njah: v 19. stoletju s principom provenience in na za- hivskim gradivom ni obstajala v javnem sektorju, pa= =etku 20. stoletja z. metodami odbiranja. Vojne v 20. pa v privatnem. V družbi, ki je poplavljena z. ele- stoletju so prepre=ile nadaljnji razvoj. Toda sedaj, na ktronskimi informacijami, pa ni ve= mogo=e delali koncu 20. stoletja, je =as za nov napor, da bi zgradili takega razlikovanja. koncizen organizem znanja in metod, ki jih imenu- Tema drugega dne je bila Koncept spisa. Torbjörn jemo arhivisti=na znanost. Hörnfcldl (Nacionalni arhiv v Stockholmu) je v Bruno Delmas (l'Ecole des Chartes, Pariz) je ob- svojem prispevku Pojem spisa, ki poslaja digitalen, ravnaval arhivisti=no znanost v Franciji v sedanjem poudaril, da je opredelitev pojma spis bistvenega po- =asu. Dolgo je veljala arhivisti=na znanost za oboje, mena za arhivisti=no znanost. Obi=ajno ta ni bil zelo umetnost in prakso. Glede na tradicijo v francoski natan=no definiran, marve= opisan ali prikazan na pri- administraciji seje njena doktrina navezovala na pred- merih. To se odraža pri ravnanju s spisi, kar je postalo pise in zakonodajo in ta je igrala dvojno vlogo, kot vir posebno važno v =asu informacijske tehnologije. Me- doktrine in sredstvo standardizacije. nil je, da pomanjkanje jasno definiranega in razum- Sedaj pa so raznolikost prakse in širitev teore- ljenega pojma morda izvira iz tega, ker je bila glavna ti=nega in prakti=nega pouka (Ecole nationale des pozornost arhivistov osredoto=ena prej na fond kot pa chartes, univerze v Angersu, Lyonu. Mulhouseu) in na spis. To je lahko nevarno, ker ni neobi=ajno, da raziskovanja (IRDAC: Institut de recherce sur le vodijo dobri nameni arhivista k poskusom ustvarjanja, documents et les archives contemporaine) privedli do ne pa ohranjanja, elektronskih ali podatkovnih resni=no nove discipline, ki vsebuje stališ=a, pro- struktur, ki posnemajo klasi=no gradivo. Medtem ko bleme, metode in rezultate. more izgledati to naravno v primeru word-preocessing Kohezija in kaos: Stanje arhivisti=ne znanosti v dokumentov, elektronske pošte itd., to ni nujno v Združenih državah je bil naslov prispevka Margaret primerih, ko razpravljamo o drugih vrstah dokumen- Hedstrom (Univerza v Miehiganu. ZDA). Ugotavljala tov kot o bazah podatkov itd. Pri zadnjem se je bolje je, da arhivisti=na znanost doživlja renesanso v ZDA, osredoto=iti na strukturo mega podatkov, ki so potreb- v istem =asu paje stroka izpostavljena od znotraj in od ni za sestavljanje podatkov v tiste sklope, ki so bili na zunaj pritiskom, da bi se v temeljih transformirala, voljo ustvarjalcu gradiva, =eprav strukturiramo podat- tako v teoreti=nem kot v prakti=nem pogledu. Izzivi, ke v podatkovni bazi v obliki), ki je najbolj primerna da se upravlja in hrani bolj dejanske kot fizi=ne ar- za preprosto uporabo v migracijskih in selekcijskih hive, so prisilili, da se ponovno pretehtajo osnovni postopkih itd. Nikoli pa ne bomo mogli ohraniti ori- arhivski principi in se preu=i, kako bi se vnesli ar- ginalnih elektronskih transakcij zaradi tehnologij, ki hivski principi v digitalno okolje. Arhivska znanost so vklju=ene v elektronsko komunikacijo in zaradi najde sedaj svoje zaveznike prej med informacijskimi metod, ki jih bomo morali uporabljati za hrambo 166 () delu arhivov in zborovanjih ARHIVI XIX 19% elektronskih tekstov. arhivski koncept spisa in elektronska okolja poudaril, Pojem spisa lahko obravnamo na pragmati=en na- da je za arhivske študije spisov v Nem=iji tipi=no, da =in mednarodno, to je vsaka dežela more imeti svojo imajo za osnovo geneti=en pristop ali pa so poskušale lastno zakonsko definicijo, =e ne upoštevamo, da bodo oblikovati tipologijo spisov. Spisi so bili ve=inoma de- informacije (ali spisi) poslani preko državnih meja. finirani na tehni=ni na=in: opisovali so fizi=ne aspekte Evolucija in integracija držav =lanic FiU bo morda spisov. V mnogih primerih je bil poudarek na posa- faktor, ki bo povzro=il, da bodo postale nujne skupne meznih dokumentih in ne na spisih. Že dolgo je v ve- definicije klju=nih pojmov. ljavi konsens naj arhivisti ohranijo spise v njihovi Carol Couture (Univerza v Montrealu) je v svojem originalni fizi=ni in logi=ni obliki in kompoziciji. prispevku Ali pojem spisa še odgovarja v infor- Integriteta arhivskih spisov mora biti dosledno ohra- macijski dobi? izhajal iz predpostavke, da ima pojem njena. Arhivist mora spoštovati na=elo provenience, spis dva aspekta, kontejner/nosilec in vsebino/infor- strukturalno na=elo in prvotno ureditev. Zakoni, po- macijo. Spraševal se je, ali naj bodo arhivisti spe- slovniki in navodila urejajo nastanek, poslovanje in cialisti za kontejnerje, ali naj se osredoto=ijo na odbiranje spisov, vendar pa jasne definicije spisa ali informacijo. dcpoz.il. Zalem je bilo govora še o pravicah lastnikov mu je ustvariti sago o mestu in družini v njem. Rimskega materiala in arhivih, ki prejmejo kopije, Gostitelji so pripravili tudi ve=er v po=astitev svojega vendar ne v depoz.il, pa= pa v lasi, kol jim pripada po najve=jega producenta Mordcchaia Navona, ki je v zakonodaji V posameznih državah. Problem pri enot- zgodnjih šestdesetih letih popeljal izraelsko kinema- nem obravnavanju zakonskega ali obveznega depo- tografijo v sam svetovni vrh. Na tej slovesnosti so zita je še v lem, da je ludi pri tem v razli=nih državah predvajali tudi njegov film Luknja v mesecu (A hole razli=na zakonodaja. Udeleženci so se tudi spraševali, in the moon), ki ga je njegova družina poklonila kateri cilji so pomembnejši, =uvanje kulturne dediš=i- filmskemu arhivu v Jeruzalemu, vklju=no s pripa- ne ali promocija nacionalne filmske produkcije in s dajo=imi avtorskimi pravicami! Prikazali pa so tudi tem širok doslop do hranjenega materiala. Razprave novejše filme o njihovih osebnih in družbenih trav- so potekale v ve= skupinah. Fina izmed njih je ob- mah, uboju Jicaka Rabina in težavah emigrantov, no- ravnavala tudi najnovejše avdiovizualne nosilec, s vih priseljencev v Izraelu. Med starejšimi filmi, ki jih katerimi strokovno obdelujejo filme, na primer razne je tudi izbrala posebna žirija, so bili pomembno za- datoteke v mreži s širšimi prikazi filmske ustvar- stopani zlasti francoski, angloameriški in nemški, po- jalnosti in vprašanje, koliko pri tem upoštevati t.i. leg njih pa še japonski in indijski. Zasedanje generalne copyright. Udeleženci so ugotovili, da v svetu ob- skupš=ine FIAF je bilo v Mednarodnem kongresnem stajajo poleg nacionalnih še dve globalni zakonodaji, centru v novem delu Jeruzalema. Na njem je Ivan in sicer zakonodaja GATT ter naslajajo=a Evropska Nemani= prvi= in osebno predstavil delegatom s ce- konvencija o varstvu avdiovizualne dediš=ine, ki je tik lega sveta dejavnost Arhiva Republike Slovenije. pred podpisom in ki ima namen, da bi postala vzorec V razpravi, ki je bila dokaj polemi=na, pa so se pravne poenotenosti na tem podro=ju za vse dele pokazale tudi nekatere razlike pri tendencah hitrosti sveta. Po tem predlogu Evropske konvencije lahko širjenja organizacije oziroma omejevanju pri spreje- vsaka vlada izdela takšno zakonodajo, ki bo zavezala manju novih =lanov organizacije, ki naj bi združevala k depozitu =imširši spekter avdiovizualnega materiala, prvenstveno filmske arhive in kinoteke, torej le tiste, predvsem pa igrane, risane in dokumentarne filme. V ki imajo filmsko in ne predvsem kakšno drugo primeru, da neka država nima zadostnih materialnih gradivo. Pri zadnjem so bile mišljene videokasete in sredstev za zaš=ito vse svoje filmske dediš=ine, lahko novejši nosi7i slike in zvoka. Nedore=eno pa je ostalo predvidi sistem ozna=itve razli=nih polj oziroma seg- tudi vprašanje ve=je pomo=i filmskim arhivom in mentov, ki bo zadovoljivo predstavljala to dejavnost. kinotekam, ki so revnejše tako materialno kot po koli- Za varovanje filmske kulturne dediš=ine lahko posa- =ini hranjenega filmskega gradiva. niezna vlada dolo=i enega ali ve= arhivov in jim za izpolnjevanje njihovih nalog zagotovi finan=na sred- Lojz Tršan stva. Zelo pomembna dolo=ila so tudi tista, po katerih mora producent dati v obvezen depoz.il original ali drugo filmsko gradivo, s katerega se da izdelali kva- litetna kopija in to lelo dni po kon=anju zadnje integralne verzije. Država da lahko tudi nalog za pre- snelje oziroma zaš=ilo tudi tistega materiala, ki ni 40 let konservatorsko-restavratorske predviden za obvezen depozit, =e smatra, da mu grozi delavnice za papir in pergament uni=enje. V opisani konvenciji je tudi veliko govora o prostovoljnem depozitu, za katerim naj bi, v smislu Konservatorji in restavratorji, ki rešujemo dedi- širšega ohranjanja kulturne filmske dediš=ine, težile š=ino, ne lo=ujemo gradiv po vsebini, nas zanimajo vse države. Pri obeh depozitih, lako obveznem kot predvsem materiali, njihove poškodbe in postopki prostovoljnem, pa je seveda potrebno upoštevati vse reševanja ter materialnega varovanja. medsebojne dogovore oziroma pogodbe med izro=i- Arhivsko in knjižni=no gradivo je glede na snovi, lelji in prevzemniki glede lastništva, hranjenja in iz- na katerih je nastalo, med seboj tesno povezano, sta- posoje ter avtorskih pravic. rejše je na pergamentu in papirju, mlajše na papirju in Pomemben del kongresa so bile tudi projekcije novejših nosilcih zapisov. Našteti materiali pa služijo tako imenovanih "izgubljenih in zopet najdenih fil- tudi likovnemu izražanju. Zato smo razstavo in mov", kijih kol pomembne zaklade hranijo posamezni katalog, ki smo ju pripravili v po=astitev 40-Ietnice filmski arhivi 1er filmov najnovejše produkcije. Izra- neprekinjenega delovanja konservatorsko-restavra- elci so pokazali prvi Lumierov film o Palestini 1er naj- torske delavnice, ki deluje pri Arhivu Republike novejši izdelek Rona Havillia z naslovom Fragmenti Slovenije, poimenovali ZAPIS IN PODOBA, ohra- Jeruzalema (Fragments Jerusalem), v katerem je z. naj- njanje, obnavljanje in oživljanje dediš=ine na per- razli=nejšimi filmskimi tehnikami in zbiranjem 1er gamentu in papirju. kombinacijo razli=nih starejših posnelkov, fotoalbu- Konservatorsko-restavratorska služba za gradivo mov, filmskih obzornikov, razglednic, zasebnih video- na pergamentu in papirju se je tudi v Sloveniji, tako posnelkov spregovoril o izginjanju starega na=ina živ- kot v ve=ini evropskih držav, za=ela razvijati kmalu po ljenja, o gradnji novega Jeruzalema. Skratka, uspelo 2. svetovni vojni. 168 O delu arilivov in zborovanjih ARHIVI XIX 19% Lela 1956 je bil pod vodstvom in/.. Ljudmile KRU- Mednarodni simpozij o konserviranju knjig SE v okviru tedanjega Muzeja narodne osvoboditve, in papirja, Cekinov grad, 3. - 5. julij 1996 danes Muzeja novejše zgodovine (Cekinov grad), ustanovljen restavratorski oddelek z namenom, da Za kolege restavratorje, arhivarje, knjižni=arje, skrbi za konserviranje in restavriranjc zlasti v vojni kustose in druge strokovnjake je bil organiziran tri- poškodovanega gradiva. dnevni Mednarodni simpozij o konserviranju knjig in Ker sta bila interes in potreba po reševanju tako papirja, kije sklenil razstavo. mlajšega kot starejšega gradiva tudi v drugih usta- Prvi tovrstni mednarodni simpozij v Sloveniji je novah, je oddelek kmalu opravljal storitve za številne potekal od 3. do 5. julija letos, prav tako v prostorih arhive, knjižnice in muzeje po Sloveniji. Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani (Cekinov S L januarjem 1980 se je restavratorski oddelek grad). Na njem je s prispevki sodelovalo 29 pre- muzeja, takrat že pod vodstvom inž. Nade Organizacijska in delovna skupina rcslavralork Arhiva Republike Slovenije ob zaklju=ku simpozija o konscrviranju knjig in papirja, Ljubljana 5. julija 1996 Sprejem udeležencev simpozija pri ministru za kulturo Republike Slovenije dr. Janezu Dularju v Arhivu Republike Slovenije 170 O delu arhivov in zborovanjih ARHIVI XIX 1996 Dopoldanski sklop drugega dne na simpoziju je vodila dr. Nataša Golob Popoldan drugega dne je bil rezerviran za mlajše pa je predstavila Na=rtovanje prednostnih nalog in gradivo, za arhitekturno dediš=ino, likovna dela na konservatorskih postopkov za fotografije v pariških papirju ter kemijsko-aplikativne raziskave. zbirkah; Gabriella Albrecht-Kunzseri iz. madžarskega Peter Fistcr z ljubljanske Fakultete za arhitekturo je nacionalnega arhiva je predstavila probleme pri Reše- predstavil Smotrnost arhiviranja in konserviranja vanju mokre in plesnive mikrofilmske zbirke; Nives na=rtne dokumentaeijc; Konstanzc Bachmann iz pomen in problematiko varovanja pisne dediš=ine in na delo vseh tistih, ki se postavljajo po robu uni=evanju gradiva. Vsako restavratorsko delo je izrazito interdiscipli- narno in tako je tudi na podro=ju restavriranja papirja in pergamenta. Vanj so vpletena na videz, razli=ne stroke. Zato je bil za marsikoga iz, ne restavratorskih vrst, program, ki je vklju=eval zgodovinarje, umet- nostne zgodovinarje, kodikologe, arhiviste, bibliote- karje, arhitekte, knjigoveze, restavratorje, kemike, grafike, papirni=arj in ra=unalni=arjc, prvi hip nena- vaden. Vendar so vsi ti strokovnjaki pomembni in potrebni pri razreševanju problemov, ki se pojavljajo v zvezi z varovanjem, konserviranjem in restavri- ranjem pisne dediš=ine. Da SO bile obravnavane teme aktualne, je pokazalo veliko zanimanje, preko 130 prijav iz dvajsetih držav. Zelo razveseljiv je bil tudi odziv slovenske strokovne javnosti (ne samo iz vrst restavratorjev papirja in pergamenta, saj nas ni ve= kot 15). Ve= kot polovica vseh udeležencev simpozija je prišla iz razli=nih slovenskih ustanov in krajev. Nekateri so izbrali samo dolo=ene sklope ali so se izmenjevali s kolegi, drugi SO vztrajali vse dni. Razveseljivo je bilo, da je bila viteška dvorana Cekinovega gradu vse tri dni, dopoldan in popoldan polno zasedena. Prof. mag. Mirko Kambi= med predavanjem na Sedaj, konec avgusta, ko pišem to poro=ilo, pri- simpoziju o zaš=iti in varovanju fotografij v Viteški hajajo že prvi odmevi. Poleg zahval in pohval tujih in dvorani Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani doma=ih udeležencev simpozija za organizacijo in strokovnost, prihajajo odmevi tudi iz doma=ih in tujih strokovnih krogov. Razstava in katalog sta o=itno predstavila restav- ratorsko podro=je širši javnosti, kar se kaže v odmevih v =asopisih, na radiu in televiziji ter v vabilih za predstavitev dejavnosti v medijih in strokovnih re- vijah. Simpozij je bil prav gotovo odli=na priložnost za predstavitev naše dejavnosti slovenski in tuji stroki. Bil je koristen za izmenjavo izkušenj, poglobitev že navezanih stikov in seznanitev z novimi doma=imi in tujimi strokovnjaki, V strokovno in organizacijsko pripravo je bilo vlo- ženega približno dve leti dela. Odmevi in rezultati bodo prav gotovo še nekaj =asa prihajali in prepri=ana sem, da bo posredne in neposredne koristi deležen širši strokovni krog in ne samo tisti, ki smo orga- nizacijo izpeljali. Ob koncu bi se za podporo pri izpeljavi razstave in simpozija zahvalila Munistrstvu za kulturo Republike Slovenije in Arhivu Republike Slovenije, še posebej ministru dr. Janezu Dularju, državnemu sekretarju Silvestru Gabr.š=ku ter direktorju Arhiva Republike Slovenije mag. Vladimiru Žumru. Hvala tudi vsem, ki so prispevali gradivo za raz- stavo, sodelovali pri pripravi opisov v kalalogu, pri- Prof. dr. Ivan Rebernik iz. Vatikanske knjižniee med spevali opremo in prostore ter kako druga=e podprli predavanjem na simpoziju o konserviranju knjig in izvedbo obeh prireditev; sodelavcev je bilo veliko in papirja v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine navedeni so v katalogu k razstavi Zapis in podoba. v Ljubljani Brez strokovne pomo=i in sodelovanja Nade nanja s strokovnim gradivom dobi bibliotekar pri II. mednarodna znanstvena konferenca opravljanju strokovnih izpitov bibliotekarske stroke, "Arhivi srednje in vzhodne Evrope v od katerih je cden(!) namenjen tudi zaš=iti knjiž- obdobju zakonskih in sistemskih spre- ni=nega gradiva, ostala spoznanja pa naj bi si pridobil memb", Pulawy (Poljska), 28. junij - z izkušnjami, branjem strokovne literature, seminarji 1. julij 1996. itn. Vendar pa se v praksi realizira le te=aj s stro- kovnih izpitov in morda še kakšen seminar, prilož- Konferenca, ki sta jo organizirala Generalna di- nostno predavanje, vendar so le-teh deležni le redki rekcija državnih arhivov Republike Poljske in Društvo izbranci, saj gre navsezadnje za seminarje "druge" poljskih arhivistov v sodelovanju s Komitejem za stroke. znanstveno raziskovanje Republike Poljske, so se In kaj smo se torej knjižni=arji nau=ili, kaj vemo in udeležili predstavniki (med njimi je bilo precej direk- kako skrbimo za konservatorsko dejavnost? torjev arhivskih direkcij ali osrednjih državnih arhivov Na pripravljalnem te=aju za strokovne izpite smo oz. njihovih namestnikov) Poljske, Litve, Rusije, izvedeli, "da je bolje, =e se ni=esar ne dotikamo in vso Ukrajine, Latvije, Slovenije, Madžarske, Reformiranje arhivskih služb poteka v vseh drža- V ARS Vladimir Kološa (arhivi in arhivsko gradivo v vah (z razli=no hitrostjo) na treh podro=jih: na pod- javni in zasebni lasti). ro=ju arhivske zakonodaje, organizacijskih sprememb V resoluciji, sprejeti ob koncu konference, je za- ter sprememb vloge in pomena arhivske službe v pisano, da so bile ugotovljene podobnosti in razlike okviru širših družbenih sprememb. med posameznimi državami tako v arhivski zakono- Podani referati so bili tematsko razdeljeni na dva daji kakor tudi v na=elih in mehanizmih upravljanja dela: v prvem delu (1. in 2. dan) smo poslušali in- arhivov. Arhivska zakonodaja se vse bolj približuje formacije o spremembah v arhivski zakonodaji v splošno priznanim evropskim pravnim normam ure- posameznih državah, ki je tudi osnova za organi- ditve arhivske službe, zlasti glede skrbi države za zacijske spremembe, v drugem (3. dan konfernce) pa ohranitev arhivov, glede demokratizacije na=el do- o novem položaju in vlogi arhivske službe. Glede prve stopnosti arhivskega gradiva in pove=evanjem samo- teme na osnovi teh informacij lahko zapišem, da se je stojnosti arhivov nedržavnih organizacij. Vendar pa kljub temu, da je veliko držav že sprejelo nove, "de- resolucija poudarja pomembnost nadzora državnih ar- mokrati=ne" arhivske zakone, ali pa SO ti v postopku hivskih služb nad arhivi nedržavnih organizacij. Za- sprejemanja, na podro=ju organizacije arhivske službe vzema se za nadaljevanje podobnih sre=anj, na katerih v praksi spremenilo le malo. Zlasti v ve=ini držav, bi obravnavali vprašanja zagotavljanja pogojev za nastalih na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, so še ohranitev arhivskega gradiva, ustanavljanja arhivov vedno izven centralne državne arhivske mreže naj- lokalnih samoupravnih skupnosti ("municipalnih" ar- pomembnejši državni arhivi (npr. ministrstva, posebni hivov), sodelovanja državnih arhivskih služb z nedr- državni organi in službe). Ve= sprememb je na pod- žavnimi arhivi, izobraževanja arhivistov, dela z arhivi, ro=ju dostopnosti arhivov, saj naj bi bili po besedah zapisanimi na novih nosilcih zapisov, medsebojnih nekaterih referentov ti arhivi danes bolj odprti, kot so odnosov med zgodovinarji in arhivisti in druga. Ta v nekaterih zahodnoevropskih državah. sre=anja naj bi v prihodnje potekala pod okriljem ev- Iz referatov, podanih v okviru druge teme. Položaj ropske sekcije Mednarodnega arhivskega sveta, ki naj in vloga (državne) arhivske službe v novih razmerah, bi v svoj program uvrstil izdajo publikacije o strukturi je bilo razvidno, da zlasti v državah nekdanje Sov- in vsebini arhivskih fondov, zanimivih za države jetske zveze še ne pojmujejo bistva lastninske pravice vzhodne in srednje Evrope. Poudarjena je bila potreba tako, kot ga pojmujejo v državah zahodne demo- po vidnejši vlogi predstavnikov te regije v evropskih kracije. Precej referentov se je zavzemalo za obvezno organih MAS, po boljši obveš=enosti o njegovem delu oddajo arhivov nedržavne javne in celo zasebne in po pomo=i pri strokovnem, pa tudi jezikovnem provenience v državne arhive, ali pa vsaj za =im ve=ja (angleš=ina) izobraževanju arhivistov. pooblastila državnih arhivov pri njihovem nadzoru Resolucija se kon=uje s konkretnim predlogom (podobna so celo stališ=a Seminar o upravljanju s sodobnimi vrstah gradiva. Poudarili sla pomen konteksta, arhivi, Budimpešta 2. - 12. julij 1996 strukture in vsebine pri popisovanju. Predstavili sta ve=stopenjsko popisovanje, katerega glavna zna=ilnost Pod sponzorstvom Arhiva odprte družbe (Open je, da poteka od splošnega k specifi=nemu. Demon- Society Archives) in sodelovanjem Srednjeevropske strirali sta tudi uporabo ra=unalniškega programa, ki univerze. Evropskega svela in Mednarodnega upošteva mednarodne standarde. Prihodnost medna- arhivskega sveta (MAS) je potekal od 2. do 12. julija rodnih slandardov pa vidita v razvoju specifi=nih v Budimpešti seminar o upravljanju s sodobnimi standardov za popisovanje posebnih vrst arhivskega arhivi. Vodila ga je Trudy Huskamp Peterson, direk- gradiva (na=rti, gradivo na elektronskih nosilcih, filmi torica Arhiva odprte družbe v Budimpešti (bivša ipd). direktorica državnega arhiva v Washington"). Težiš=e Poleg mednarodnih standardov za popisovanje sta seminarja je bilo na kriti=nih to=kah dela v arhivih, predstavili še mednarodne standarde za slandardizirana posebno z elektronskimi arhivi. Predavatelji so bili gesla za iskanje, kombiniranje z drugimi informativ- priznani arhivski strokovnjaki. nimi elementi za korporacije, osebe in družine (ISSAR Na seminarju nas je bilo 24 udeležencev, ve=i- (CPF): International Standard Archivai Autority Re- noma iz držav srednje in vzhodne Evrope, ter držav s cord for Corporate Bodies, Persons and Families). prostora nekdanje Sovjetske zveze. Predstavitvi ude- Standardi so strukturirani v tri informativna podro=ja: ležencev je sledilo predavanje gospe Peterson o an- podro=je kontrole standardiziranih pojmov, podro=ij gleški arhivski terminologiji. Jasno razumevanje posa- informacij (opis korporacij, oseb ali družin) in podro=- meznih strokovnih izrazov v angleš=ini nam je bilo v je opomb. Namen standardov je predvsem pomo= pri veliko pomo= pri razpravah v nadaljevanju seminarja. dostopnosti, iskanju in izmenjavi informacij. Gospa Peterson je spregovorila tudi o arhivskih Predavanje in razpravo o arhivskem upravljanju principih in njihovi uporabi, predvsem na gradivu elektronskih arhivov sta vodila Kenneth Thibodeau, zadnjega stoletja. direktor centra za elektronske arhive v državnem ar- V prvem dnevu so nam razkazali prostore Sred- hivu v VVashingtonu in sekretar komiteja za elek- njeevropske univerze, posebno še ra=unalniški labo- tronske arhive pri MAS, in Niklaus Butikofer, šef ratorij. Srednjeevropska univerza je bila ustanovljena sekcije za prevzemanje elektronskih arhivov v švicar- leta 1991 kot mednarodna institucija, namenjena po- skem federalnem arhivu in =lan komiteja za elek- diplomskemu študiju in raziskavam. Njen ustanovitelj tronske arhive pri MAS. je ameriško-madžarski filantrop George Soros. Uni- Glavne teme njunega predavanja so bile: aplikacija verza ima za=asno ustanovno listino države New York arhivskih na=el na elektronske arhive, arhivski po- in status izobraževalne institucije v tujini. Šolanje in stopki z elektronskimi arhivi in varovanje elektronskih štipendije na Univerzi so namenjene predvsem štu- arhivov. Spoznali smo se z razli=nimi vrstami nosilcev dentom vzhodne in srednje Evrope ter študentom s informacij, oblikami dokumentov in definicijo elek- prostora nekdanje Sovjetske zveze. tronskega dokumenta (electronic record). Obrav- Glavne teme te=aja so bile: mednarodni standardi navane so bile tudi perspektive razvoja elektronskih za arhivsko popisovanje in njihova uporaba, delo z dokumentov, tako fizi=ne in logi=ne perspektive kot elektronskimi arhivi, varovanje arhivskega gradiva in tudi perspektive z vidika uporabnikov. Pri upravljanju strategije delovanja v primeru nesre=, dostopnost in elektronskih arhivov sc je namre= potrebno zavedati, uporaba arhivskega gradiva 1er arhivska etika. Pou- da se informacijska tehnologija neprestano razvija in darek je bil na mednarodnih standardih za arhivsko spreminja. Predstavljeni so nam bili življenjski cikli popisovanje in na delu z elektronskimi arhivi. elektronskih dokumentov. Seznanili smo se s soft- Predavanje o mednarodnih standardih za arhivsko werom GEVVFR (Gescháftsvcrwaltung), ki gaje razvil popisovanje (ISAD(G): General International Stan- švicarski federativni arhiv za arhivske potrebe v dard Archival Description) sta vodili Sharon Gibbs elektronskem okolju. Obravnavali smo tudi vprašanja Thibodeau, =lanica komisije, ki se ukvarja s standardi valorizacije, prevzemanja, varovanja in dostopnosti za popisovanje pri MAS, sicer pa zaposlena v dr- elektronskih dokumentov. žavnem arhivu v Združenih državah, in Ana Fran- O dostopnosti in uporabi arhivskega gradiva sta c)ucira, prav tako =lanica omenjene komisije pri MAS, spregovorila Joan van Albada, mestni arhivist iz iz arhiva Evropske Unije v Firencah. Dordrcchta na Nizozemskem in urednik Janusa, ter Seznanili sta nas z glavnimi koncepti standardov gospa Peterson. Gospod Albada sc je najprej vprašal, za popisovanje, njihovo strukturo in elementi. o =em pravzaprav govorimo in kaj je dostopnost ar- Uporabo standardov sta demonstrirali na razli=nih hivskega gradiva ter navedel razli=ne definicije do- stopnosti in razli=ne naloge služb za uporabo arhiv- 1 Osnulck splošnih mednarodnih standardov /a arhivsko popiso- skega gradiva (informacijske službe) v razli=nih dr- vanje je bil objavljen v Arhivih XV. 1992. šl. 1-2. sir. 162-173. žavah. Odprtost in dostopnost je tudi smisel varovanja O standardih glej: Vladimir Žumcr. Osnulck splošnih med- in hranjenja arhivskega gradiva. Dostopnost arhiv- narodnih slandardov /a arhivsko popisovanje, Arhivi XV, skega gradiva je povezal tako z mentalitetu kot s 1992. šl. 1-2. sir. 162-173; in Jože Žonlar. ISAD(G), Arhivi XVII. 1994. šl. 1-2, sir. 156-157. socialnimi, ekonomskimi, politi=nimi in kulturnimi 176 O delu arhivov in zborovanjih ARHIVI XIX 1996 okoliš=inami. Uporaba arhivskega gradiva je odvisna identiteto kot najpomembnejšo psihološko pojavno ludi od komunikacije, primernega okolja za raziskave obliko posameznika pri njegovi navezanosti na neko in uslužbencev. O pravnih in drugih vidikih (npr. narodnostno skupnost. varovanje zasebnosti) dostopnosti arhivskega gradiva Drugi dan so bili v dopoldanskem =asu na sporedu je spregovorila gospa Peterson. Številni konkretni trije referati. Zvjezdana Sikiri= iz Zagreba je pripravila primeri so sprožili živahno razpravo. prispevek z naslovom Odnos do "druga=nih" v za- O materialnem varstvu arhivskega gradiva in pre- grebški družbi v 18. stoletju. V prispevku se ukvarja z ventivnih ukrepih pred katastrofami je predavala Mar- pripadniki sosednih narodov, ki so v tem =asu delali in garet Crockett iz arhiva odprte družbe. Najprej smo živeli v Zagrebu. Tako so bili Kranjci predstavljeni obdelali strokovno terminologijo, nato smernice pri kot mali obrtniki s podro=ja gradbeništva. Nemci pa varovanju gradiva, vzroke nesre= in varnostne ukrepe. zelo delavni in natan=ni veliki obrtniki, predvsem Posebno smo se seznanili še z analizo tveganja, se- modni kroja=i. lekcijo, programom bistvenih dokumentov, na=rtova- Dr. Nikolaus Bencsics iz Hisenstadta je pripravil njem zaš=ite pred nesre=ami in specifi=nimi tipi referat z naslovom Sosedje v o=eh Gradiš=anskih nesre=. Hrvatov - mikrokozmos sam zase, v katerem govori Nov arhivski kodeks je predstavil Charles Kcc- predvsem o Gradiš=anskih Hrvatih in ne toliko o skemety, generalni sekretar MAS. Ni se izognil tudi njihovih sosedih. drugim aktualnim arhivskim dogajanjem, prizadeva- Dr. Igor Grdina je pripravil zelo zanimiv prispevek njem za enotnost arhivske stroke ter opozoril na sko- z naslovom Madžari in Hrvati v ogledalu slovenske kovito rast pomena arhivov v zadnjih desetletjih. književnosti in predstavlja verjetno tudi najboljši Seminar je bil vsebinsko bogat, po vsakem pre- prispevek na letošnjem simpoziju. davanju je bil =as, namenjen diskusiji, izmenjavi V popoldanskem delu so se s svojimi referati mnenj in izkušenj. Vsebina predavanj pa je temeljila predstavili dr. Andras Gcrgcly iz Budimpešte, dr. predvsem na ameriški arhivski praksi. Horst Haselsteiner z Dunaja in dr. I;ranc Rozman iz Seminar je bil organiziran zelo dobro. Poleg glav- Maribora. Ostale publikacije Metka Bukošek, Ivanka Zajc-Cizelj, devno posebej pripisana vsebina (npr. število šolo- Šolski sveti 1864-1941, Publikacije Zgo- obiskujo=ih deklic 1868/69 ali višina davka). Po svoje dovinskega arhiva v Celju, (Inventarji 7), presene=a zvestoba kronološkemu principu, saj je bila Celje 1996, 104 strani "najvažnejša kategorija arhivskega gradiva (zapisniki sej)" Mestnega šolskega sveta Celje leta 1987 restav- Drobna publikacija regionalnega arhiva v knežjem rirana v Arhivu Slovenije. Tako bi lahko ostali kar mestu je primer, da zavzete lokalne tematske obrav- skupaj, popis bi bil krajši, lahko pa bi take dve ali tri nave prinašajo vseslovenske rezultate. S primorske škatle gradiva spodbudila tudi kakšen bolj zahteven strani se lahko na primer spomnimo na take (raz- pristop k vsebinskemu popisovanju tovrstnega gra- stavne) arhivske raziskave preimenovanj krajev, šol- diva. skih praznovanj ali zadružnih domov, sedaj pa je pred Fini škatli Šolskega konkuren=nega odbora (Celje) nami inventar šolskih svetov. Tega je - sedaj to vemo 1864-69 sledi 23 škatel gradiva Mestnega šolskega - napovedovala v predzadnjih Arhivih (XVII / 1994, sveta Celje 1869-1918 in temu še škatla gradiva istega str. 69-73) razprava mag. Ivanke Zajc-Cizelj. V inven- fonda med letoma 1919 in 1941, ki pa je vklju=ena tarju je razprava objavljena kot predstavitev razvoja med gradivo tedanje mestne ob=ine. Raziskovalca to institucije, ki sodi k upravi, vsebinsko pa je omejena prav ni= ne moti in le vesel je, da dobi v inventarju na šolstvo in tako precej ožja od sicer precej bolj celovito vsebinsko informacijo o tovrstnem arhivskem pestrih širših upravnih institucij. Razvoj institucije gradivu o šolstvu. Okrajni šolski svet Brežice obsega zaklju=ujejo kratki historia/i štirih ustvarjalcev (Mest- tudi 23 škatel (1869-1941), Okrajni šolski svet Kozje ni šolski svet Celje s pred njim delujo=im šolskim šest škatel (1869-1914, 1920) in Okrajni šolski svet konkuren=nim odborom in Okrajni šolski sveti Bre- Sevnica tudi šest škatel iz =asa do leta 1925. žice, Kozje in Sevnica), ki so se po letu 1927 ime- Vsebina gradiva je rezultat pristojnosti ustvarjalca novali šolski odbori. gradiva, zato je tu veliko podatkov o u=iteljskih me- Temu slede sežeti historiati fondov, ki jim sledimo stih, financiranju šol, u=nih olajšavah za u=enec, o od poplave leta 1954 naprej, in v njih izvemo, da so knjižnicah, vrtcih, statutih šol, verouku in sporih med poleg gradiva Mestnega šolskega sveta Celje in Okraj- u=ilcljstvom. Najdemo pa tudi u=iteljske prisege, alko- nega šolskega sveta Brežice od preostalih dveh fon- holizem, kršitev telesne nedotakljivosti, dopise krajnih dov ohranjeni le fragmenti. Tako je naslov inventarja (krajevnih) šolskih svetov in kup statistike. Nekaj tega vseeno malo preširok, saj predstavlja gradivo naštetih predstavlja tudi enajst objavljenih dokumentov v li- štirih (ohranjenih) okrajnih šolskih svetov, ne pa tudi kovnih prilogah. Med bolj šolskimi je tudi ena ar- krajnih (ali moderneje) krajevnih šolskih svetov. Ti pa hivarska: prošnja za izpla=ilo zaostale pla=e, ki jo je so obravnavani v omenjenem uvodnem široko zastav- kaplan in bivši katehet Anton Aškerc (poznejši mestni ljenem zapisu o šolskih svetih in šolskih odborih, ki arhivar ljubljanski) naslovil leta 1884 na Okrajni smo ga lahko le veseli. šolski svet Kozje, v prepri=anju, da se ta svet "briga in Osrednji del inventarja je tristolp=ni popis gradiva poteguje za one, ki iš=ejo svojih pravic. " (leto - signatura - naziv arhivske enote), ki predstavlja Posebej dobrodošli bodo lahko raziskovalcu kar kronološko popisano gradivo in takó tudi urejeno po preve= sumarno predstavljeni popisni listi u=iteljev (s arhivskih škatlah. Dvoštevil=na signatura predstavlja podatki o izobrazbi, šoli in pla=i) ali pa dosjeji in tako številko arhivske škatle in številko arhivske eno- personalne mape u=iteljev, ki morda kar kli=ejo k te. Naziv arhivske enote pa nam preko oznake vrste (delni) objavi. Prav to - popis z (delno) objavo vira - gradiva kdaj sporo=a tudi kaj o vsebini. Raziskovalec nam lahko ponuja kot izziv za podrobnejšo vrsto in- si želi predvsem vsebinsko bogato ozna=bo arhivske ventarja primer objave arhivske zapuš=ine Petra Gras- enote, zato so kdaj oznake preve= skope (prejeti do- scllija (M. Drnovšek) pred skoraj poldrugim deset- pisi, varia, korespondenca), kdaj že iz vrste gradiva letjem. Vsekakor je celjski inventar Šolski sveti ÌH64- lahko sklepa o vsebini, kdaj pa ga razveseli priza- 1941 z razkritjem vsebine dovolj mikaven za razisko- 178 Ocene in poro=ila o publikacijah in ra/.slavah ARHIVI XIX 19% valcc šolske preteklosti, da jih bo spodbudil za upo- tucionalne pa glede na institucijo oz. umetnostno rabo urejenega gradiva predstavljenih fondov. K temu zvrst, kateri je namenjena (gledališke predstave, kine- lahko šc pripomore krajevno (tudi z nemškimi kra- matografske predstave, koncerti in ostalo). Po takem jevnimi imeni) in imensko kazalo. Kazala bi bila ob še podrobnem pregledu prireditev sledi še povzetek in nekoliko podrobnejšem popisu gradiva seveda obšir- analiza celotne sezone; v glavnem SO podatki o pri- nejša, tako pa gradivo vsebuje podatke za marsikatero reditvah predstavljeni števil=no (tudi procentualno), s šolo in u=itelja, =eprav ni posebej naveden. tabelami in grafi. Predstavljeni so še deleži glede na Avtorici sta s predstavitvijo zve=ine rokopisnega posamezne kulturno-politi=ne skupine (liberalci, kleri- gradiva v tujem jeziku (nemš=ini) in pisanega s tujo kalci, socialdemokrati in ostali) in deleži po zvrsteh pisavo (gotico) opravili dobro delo v korist raz- društev (politi=no-prosvetna, ženska, telovadna, sta- iskovalcem (posebej šolske) preteklosti podro=ja od novska, kulturno-umetniška, narodno-obrambna, dru- Savinje do Save. Njuna predstavitev šolskih svetov pa štva za družabnost in zabavo). Posebej so pred- jc z obravnavo zakonodaje in razgrnitvijo vsebine gra- stavljene tudi institucionalne prireditve: te so priprav- diva zanimiva tudi za druge slovenske pokrajine. ljale slovenske institucije, nemške institucije, državne institucije ali kakšne druge, npr. Cecilijino društvo. Branko Šuštar Po taki obdelavi posameznih sezon sledi zadnje poglavje: Zaklju=ek in primerjalna analiza sezon 1913/14, 1914/15, 1915/16, 1916/17 in 1917/18. Tudi ta pregled je bogato opremljen z grafi, ki omogo=ajo hitro informacijo in primerjavo podatkov glede na po- samezne sezone in prireditelje. Ze bežen pogled nanje pove, da je bil upad vseh vrst kulturnih prireditev v Dragan Matic: Kulturni utrip Ljubljane sezonah vojnih let ogromen. Avtor ugotavlja, da do- med prvo svetovno vojno (Kulturne in sega sezona prvega leta vojne (1914/15) le 12,9% družabne prireditve v sezonah 1913/ števila prireditev predvojne sezone, sezona 1915/16 že 14 - 1917/18), Gradivo in razprave 15, 29,4%, sezona 1916/17 37,8% in zadnja sezona v Ljubljana 1995, 374 strani vojni (1917/18) 40,2%. Leta 1918 jc bil torej kulturni utrip Ljubljane za ve= kot polovico "slabši" od sezone Konec leta 1995 je Zgodovinski arhiv Ljubljana tik pred vojno. Avtor sklene poglavje z mislijo, da je izdal nekoliko predelano magistrsko nalogo v arhivu za=etek vojne "Slovence našel v medsebojnem zagri- zaposlenega arhivista Dragana Matica o kulturnem zenem strankarskem boju", ob koncu vojne pa je oži- življenju Ljubljan=anov lik pred in med prvo svetovno vel stari duh sloge, vendar žal ne za dolgo. vojno. Kdor bo vzel pri=ujo=o publikacijo v roke, se bo Že ob ogledu kazala vsebine je videti, da je avtor zagotovo strinjal, daje rezultat potrpežljivega zbiranja delo zasnoval precej široko. Potrudil se je zajeti vsa in obdelovanja podatkov. Ljubljan=ani smo kon=no podro=ja duhovne kulture, vmes pa je spretno vpletel dobili delo, ki podrobno predstavlja kulturno življenje šc politi=ne elemente, saj jc, kot jc sam navedel, našega mesta med prvo svetovno vojno. Raziskovalci, "politika bila in je del kulture". vsi vedoželjni in seveda tudi mi arhivisti ga bomo Gradivo za nalogo je Matic =rpal predvsem iz =as- gotovo pogosto vzeli v roke. nikov in =asopisov takratnega =asa. Za kar najpo- polnejšo sliko dogajanja pa jc moral pose=i tudi po Marjana Kos arhivskih virih, memoarski literaturi in pa seveda stro- kovnih delih, ki pa ve=inoma obravnavajo le posa- mezna podro=ja kulture. Množica podatkov, ki jih je Matic zbral, bi uteg- nila pri sestavljanju sinteze predstavljati dolo=en pro- blem. Zato se je poslužil precej enostavnega in pre- glednega sistema. gibanja in delovanja pomaknilo od obdobja za=etkov Preskrba, Stanovanjska politika. Posredovanje dela, sindikalnega gibanja (obdobje do leta 1918), preko Letni dopust in po=itniški domovi ter Delavski za- obdobja prve Jugoslavije (1919-1941), =asa delovanja upniki in inšpekcija dela. odborov Delavske enotnosti med narodnoosvobodil- Socialno zavarovanje in zdravstvena služba, pla- nim bojem na =as prvega socialisti=nega obdobja =ilni sistem, posredovanje dela 1er delavski zaupniki (1945-1950) - do za=etkov samoupravljanja. in inšpekcija dela so povzeti tudi za =as pred letom Avtorica je za =as do leta 1945 v poglavju Sin- 1945. Sicer pa je urejevanje vsakega teh podro=ij dikalno •••••• v Sloveniji pred letom 1945 podala predstavljeno najprej preko zakonskih predpisov. V kratek pregled tega gibanja na podlagi literature. V tem je tudi velika vrednost te knjige, saj so na enem poglavju Sindikati v socializmu so predstavljene "os- mestu zbrani pravni akti za široko podro=je socialne nove sovjetske sindikalne teorije in prakse", saj se je dejavnosti, zdravstvenega varstva, varstva pri delu. Komunisti=na partija Jugoslavije pri uvajanju novega Vsako poglavje se zaklju=uje z predstavitvijo oziroma družbenopoliti=nega sistema, torej tudi pri novi orga- angažiranostjo sindikatov pri uresni=evanju obravna- nizaciji jugoslovanskih sindikatov, zgledovala po Sov- vanih socialnih na=el. V njih najdejo prostor tudi po- jetski zvezi. S poglavjem Slovenski sindikati v ob- ro=ila, ki se nahajajo v arhivskih fondih in pri=ajo o dobju 1945-1950 pa se pri=enja njeno raziskovalno vsakodnevnem življenju in razmerah najve=krat de- delo, ki temelji poleg literature predvsem na arhiv- lavcev iz proizvodnje, pa tudi zdravnikov, u=iteljev. V skem gradivu slovenskih sindikatov - fondu Repub- primerjavi z nekaterimi drugimi viri (=asopisni viri), liškega sveta Zveze sindikatov Slovenije s pred- kot kažejo tudi raziskave na drugih podro=jih, hodniki, gradivu Centralnega komiteja Zveze komu- poro=ila niso prirejena oziroma olepšana. štora. Icljskcga arhiva v veliki meri tudi pripomo=ek za trajnejšo podobo; kapiteljska pisarna in s lem arhiv sla spoznavanje zgodovine uslanov širšega narodnega po- se morala ve=kral selili, pri =emer se je vedno nekaj mena. gradiva ludi izgubilo. Petstoletnica in naklonjene raz- Vsekakor je za vrsto preu=evalcev zelo zanimiv mere so prispevali, da je prišlo do nove uredilve in prvi del, ki vsebuje regeste listin. Popis obsega 155 objave popisa. Zadnji dodatek pa prinaša pregled gra- pergamentnih listin, od katerih jih je 85 nastalo pred diva novomeškega kapillja. ki se nahaja v tujih letom 1500; najstarejša je iz leta 1351, najmlajša iz arhivih, med katerimi so državni arhivi (v Ljubljani, lela 1983. Njihovi izdajatelji so bili papeži, cesarji, na Dunaju, v Gradcu), pokrajinski arhivi (Zgodo- plemi=i, duhovniki, meš=ani in podložniki. Najpo- vinski arhiv Ljubljana. Dolenjski muzej, arhiv gradu gosteje vsebujejo vprašanja z zvezi z. zemljiško Hmeljnik) 1er cerkveni arhivi (kapiteljski in škofijski posestjo, duhovnimi dobrinami, sodnimi dejanji, a arhiv v Ljubljani, fran=iškanski arhiv Novo mesto, ludi oporoke, podložniške zadeve, razne pri=evalne kapucinski arhiv Ljubljana 1er nadškofijska arhiva v listine, notarske listine 1er listine o denarnih zadevah. Vidmu in Gorici). Da bi bila predstavitev kolikor mogo=e celovita, so v Bógalo gradivo novomeškega kapillja. =igar pri- popis vklju=ene vse originalne listine, notarski prepisi, stojnosti so v prcleklosli poleg Dolenjske obsegale transumpti, vidimusi, pa tudi koncepti listin (vseh ludi del Štajerske, je s Io objavo poslalo dostopno skupaj je 630). predavateljica, kot izprašcvalka V komisiji za stro- drugega pa arhivisti in konservatorka. kovne izpite iz bibliotekarstva in kot zunanja sode- V obeh priro=nikih je podro=je zgoš=eno in jasno lavka Arhiva Republike Slovenije, med drugim tudi predstavljeno. Prvi u=benik je sicer naslovljen kot =lanica organizacijskega odbora za pripravo raz- knjižni=arjem, drugi arhivarjem, oba skupaj pa vsem stave in mednarodnega simpozija o zaš=iti in Icon- tistim, ki to podro=je gledajo kot celoto. Zato sta še serviranju knjig in papirja. danes v osnovah povsem uporabna in se dopolnjujeta, ZAPIS V likovne dediš=ine na pergamentu, papirju in na nimi knezi, oriše pomen župnije ter dominikanskega novejših nosilcih zapisov. in minoritskega samostana za razvoj mesta, predstavi Z dragocenim gradivom, s pisnimi spomeniki in na osnovi virov njegovo urbano podobo, govori o dokumcnii preteklosti in sedanjosti se pri svojem delu trgovini in obrti 1er sejemskih prireditvah kot glavnih sre=a veliko ve= ljudi, kot bi si morda mislili prvi hip. pospeševalcih njegovega razvoja, posebno pozornost Zato je knjiga prav gotovo prepotreben u=benik štu- posveti razvijajo=i se mestni avtonomiji in njegovi dentom in pripravnikom, pa tudi koristen priro=nik, ki samoupravi, ki ju opredeljujeta statuta iz let 1376 in je namenjen ne le bibliotekarjem, arhivarjem, kusto- 1513, prikaže obseg (mestno pomirje) in na=in izva- som in pisarniškim delavcem, temve= tudi vsem janja izvršne in sodne funkcije njegovega mestnega ljudem v tistih poklicih, ki lahko pripomorejo k sveta in sodnika, predstavi meš=ane na osnovi popisa ustreznejšemu in boljšemu varovanju gradiva in rav- iz leta 1513, opredeli mestni pe=at in grb ter na koncu nanju z njim in s tem k podaljšanju njegove živ- analizira še organizacijo magistrata po jožefinskih ljenjske dobe. To so tiskarji, založniki, arhitekti, pro- reformah, potem ko seje ta med letoma 1785 in 1825 jektanti, oblikovalci, tajnice in direktorji ter vsi tisti postopoma profesionalizirah posamezniki, ki jim skrb za ustrezno varovanje knjige Vrednost dela ne zmanjšuje nekaj manjših inter- v vseh danes pojavnih oblikah ne bi smela biti "deveta pretativnih spregledov, kot na primer: skrb". - Madžari niso zasedali Ptuja v letih 898/908 in Podro=je materialnega varovanja arhivskega, 969/973. ampak med temi leti, saj so Ptuj prvi= ople- knjižni=nega in drugega tovrstnega gradiva se v svetu nili leta 898. dokon=no zasedli pa po bitki pri Bra- v zadnjih letih intenzivno razvija in dopolnjuje. V tislavi leta 907, zapustili pa leta 969, vendar pa sc je slovenskem prostoru pa ta problematika tudi že po=asi meja v bližnji Pesniški dolini ustalila šele leta 973. prihaja v zavest arhivistom in knjižni=arjem in mo- - Turških napadov na Ptuj pred letom 1472 ni bilo, go=e še komu iz zgoraj opisanih skupin. Priro=nik je zato ni upravi=eno povezovati obnove dominikanske pisan v želji, da bi bil uporaben pri razreševanju cerkve v prvi polovici 15. stoletja z njimi. Cerkve tudi problemov in dober pripomo=ek za nadaljnje izdaje. niso barokizirali leta 1691, saj so takrat podrli le njen zgodnjegotski prezbiterij, ampak med letoma 1692 in Jeden Vodopivec 1710, ko sojo obrnili in opremili s sedanjo fasado. - Minoriti so verjetno res prišli na Ptuj že leta 1239, vendar so samostan za=eli graditi šele po do- voljenju nadškofa Filipa II., izdanem leta 1255. - .Strojarska =etrt, omenjena leta 1291, ni ležala znotraj mestnega obzidja, ampak pod njim. - Mestnega stolpa ni zgradil Antonio de Pivo (prav Marija Hernja-Masten, Vpisna knjiga de Riva) leta 1556, ampak najverjetneje Fran=išek meš=anov mesta Ptuja 1684-1917, Viri Marmoro v zadnji =etrtini 16. stoletja. Stolp tudi ni L, Zgodovinski arhiv Ptuj, 1995, 202 dobil svoje sedanje =ebulaste strehe po požaru leta strani 1705. ampak leta 1792 (tes. mojster Simon Hiepfl). - Ker je dominikanski samostan nastal prej kot Zgodovinski arhiv Ptuj je za=el izdajo svoje serije mestno obzidje, ga niso postavili znotraj njega, ampak Virov z objavo Vpisne knjige ptujskih meš=anov i/, let so obzidje speljali okoli njega. 1684-1917, ki jo je skrbno pripravila njegova sode- - Od mestnih vrat so Dominikanska leta 1556 lavka Marija Hernja-Masten. Vsebinsko jo je smiselno zazidali in ne odprli. Dravska ali Vodna vrata so bila razdelila v ve= poglavij. Predgovoru, v katerem govori do srede 14. stoletja zahodno od Malega gradu, nato o pomenu vpisne knjige za mesto in njegove meš=ane, pa na Hrvatskem trgu. sledi obrazložitev metodologije njene obdelave in - Mesto ni dobilo svojih mestnih pravic leta 1376, na=el, ki jih je pri tem upoštevala, sledi kratek oris ampak le njihovo statutarno potrditev, sejemsko pra- mestne zgodovine od antike do konca avslroogrskc vico paje imelo že preje. monarhije, nato regest knjige z. vsebinskim kazalom, - Kot pomoti lahko smatramo zamenjavi imen obsežen kronološko urejen prikaz meš=anskih vpisov, Viljema za Ernesta Železnega leta 1411 in cesarja za opremljen z dodatnim kazalom vpisnikov po abecedi nadvojvodo Karla II. leta 1572, ko je Ptuj postal in po vrsti dejavnosti ter povzetka v nemš=ini in komorno mesto. angleš=ini. Na ta na=in je avtorica dosegla, da je - Pri predstavitvi mestne uprave in sodne oblasti vsebina knjige vsestranko analiti=no predstavljena, kar leta 1655 Rats Händlerji niso trgovci za svet, ampak ji pove=uje želeno uporabno vrednost. mestni pogajalci, Schrat und Wacht Einnehmer pa ni V zgodovinskem orisu Mastenova pregledno sledi preglednik za škart in stražar, ampak pobiralec obvez- usodi mesta od anti=ne, zlasti pa od karolinške dobe nega vsakoletnega prispevka za vzdrževanje mestne dalje, pri =emer namenja ve=jo pozornost razmerju varnosti (Schart je strelna lina. Wacht je straža). med njegovimi srednjeveškimi oblastniki: salzbur- - Pri kazalu meš=anov po njihovi dejavnosti škimi nadškofi. Ptujskimi gospodi in posredno dežel- Posamentierer ni pasar, ampak prodajalec pozametrije. 186 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah ARHIVI XIX 19% to je raznih obla=ilnih okraskov, Flccksicdcr pa ni ni izšel. liden izmed temeljev pa je sedaj gotovo ta prodajalce drobovine, ampak pripravljalcc vampov. zbornik. Ne oziraje se na omenjene, ve=inoma drobne O identifikacijskih elementih kraja spregovori v spodrsljaje, ki jih je relativno malo, je knjiga dragocen svojem prispevku Inga Miklav=i=-Brezigar. Omeni doprinos k ptujskemu zgodovinopisju, saj nam po- dejavnike, ki izoblikujejo identiteto kraja: zgodovinski sreduje vsebino enega temeljnih virov za njegovo pro- trenutki, posamezni veliki možje in žene, ki so tu u=evanje, ki kar vabi k nadaljnji vsestranski izrabi živeli in delovali, gospodarstvo, kulturna pripadnost, ponujenih podatkov. geografska lega, arhitektura ter kon=no skupni jezik, Jože Curk šege in navade skupnosti, skupno delo v korist kraja ter ne nazadnje socialne razmere društvenega živ- ljenja, skupni praznik, izleti in družabno življenje. Šembidci so lahko ponosni, da so preko Matije Vertovca in Stanka Premrla povezani z nastankom državne himne. O tem je napisal prispevek Jurij Rosa, ki posreduje znane ugotovitve o nastanku Prešer- novega besedila in nekatera druga dejstva v zvezi z Št. Vid - Podnanos, Zbornik prispev- uglasbitvijo in nastankom državne himne. kov o kraju in njegovi zgodovini, Sledi še en prispevek Jurija Rosa, v veliki meri Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova napisan na osnovi arhivskega gradiva: o izvoru, naj- Gorica 1996, 228 strani starejših omembah, poimenovanjih in preimenovanju Šentvida - Podnanosa. "Št. Vid je tako li=na vas, da te iznenadi, ko ga Kraj ima v svojem nazivu ime svetnika Vida. Po- ugledaš prvi=. Lepe hiše, most =ez potok 'Mo=ilnik', leg krajevnega imena, ki je najbolj o=itno znamenje v župna cerkev, župniš=e, šola... vse se ti takoj prikupi. govorici in razli=nih dokumentih, imajo v kraju še ve= Posebno župna cerkev sv. Vida je skoro veli=astna in drugih znamenj, ki opozarjajo na župnijskega zavet- tudi po vnanjš=ini lepa. Stavba me je spominjala nika. V nadaljevanju prispevka prikazuje najstarejše laških cerkva in mi vzbujala misel, da je jako stara." omembe kraja v dokumentih in razli=ne oblike, v ka- (Dr. Fr. Lampe, Izprehod na Notranjsko, Dom in svet terih se je staro in še vedno živo krajevno ime po- 1896, str. 443). javljalo v preteklosti. Po avtorjevih dosedanjih ugoto- Knjiga St. Vid - Podnanos opisuje podobo kraja, vitvah je doslej najstarejši znani zapis Šentvida v nekatere njegove zna=ilnosti in posamezne krajevno- dokumentu iz druge polovice 13. stoletja in je v zvezi zgodovinske preglede. V sodelovanju s Krajevno s pridobivanjem posesti samostana Bistra na Vipav- skupnostjo Podnanos jo je izdal Pokrajinski arhiv v skem. V nadaljevanju so predstavljene ugotovitve v Novi Gorici, ki je imel posluh za izdajo take domo- zvezi s preimenovanjem kraja. znanske literature, za katero so ve= kot polovico =lan- O tem, koliko je o starejši preteklosti Podnanosa in kov prispevali arhivisti te ustanove. njegove bližnje okolice znanega arheologom, je pri- V uvodu nam urednik zbornika Jurij Rosa, arhivist spevala zapis Nada Osmuk. omenjenega arhiva, predstavi namen zbornika. Jurij Rosa je napisal tudi krajši pregled o starejši Zamisel o izdaji obširnejše publikacije, kjer bi na zgodovini cerkvene uprave v Št. Vidu in o šembijskih enem mestu predstavili vsaj del bogate krajevne dušnih pastirjih. podarskem sožitju krajanov z Nanosom. Spregovorila Martina Stupar in Anica Cernati=-Gregori= sta pri- je o na=inu dela, navadah in življenju, ki gaje dolinski spevali izsledke o geološki zgradbi, naravnogeograf- kmet neko= živci na Nanosu. Podrobneje je pred- skih zna=ilnostih in naravni dediš=ini kraja in okolice. stavila košnjo na Nanosu, gozdarjenje, pridobivanje Damijana Fortunat-