CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

061.2-053.6(497.4Črnomelj)(091)

ALTERNATIVA na margini : 20 let MKK BK / [pisci člankov Igor Bašin ... [et al.] ; urednik, pisec spremne besede Janez Weiss ; fotografije Marko Pezdirc ... et al.]. - Črnomelj : Mladinski kulturni klub Bele krajine, 2010

1. Bašin, Igor 2. Weiss, Janez, 1978- 3. Mladinski kulturni klub Bele krajine (Črnomelj) 250618880

To ni eulogija, to ni epitaf!

Konec najstni{ kih let. Hormonalne nestabilnosti so prebrodene in zdaj smo tu, v jutru dvajsetih, ponosni na dve desetletji dela, hkrati pa tudi želje po nadaljnjem delu, razvoju, rasti in novih zmagah. Dvajset let ne smemo pustiti mimo brez opisa, brez spomenika na{ emu trudu, delu in naivnostim. Zato smo se odlo~ ili zbrati prispevke, spomine, pisane in fotografirane, in jih obelodaniti, da ne bi v megli pozabe izginila na{{ a stremenja, na drobec k razvoju celote, tak { ne in druga~ ne, belokranjske, slovenske, evropske, globalne.

Rad bi se zahvalil vsem, ki so brez nepotrebnega prepri~ evanja pristopili k projektu in pomagali pri njegovi realizaciji. Hvala Marku Zupani~{ u, Bo tjanu [ vajgerju, Heleni Vuk {~ ini , Robiju Lozarju, Du{{~ anu Jesihu, Samerju Khalilu, Igorju Ba inu, Branetu Koncilji, Goranu Jarnevi u, Juliju Karinu in Sa{~ u Jankovi u za besede ter Bo { tjanu Matja {~u i u, Mark Pezdircu, Tomu Urhu, Ireni Pov { e in Ga{~ perju Gregori u za foto utrinke. Poudariti moram, da klub nikakor ni le delo nas objavljenih tukaj, ravno obratno, je delo in prizadevanje kopice ljudi, ki so tokom dveh desetletij s svojo voluntersko in udarni{ ko voljo v najve~~i{{~~ ji meri omogo li obstanek in utrip na ega dru tva. Imen je preve , no em katerega izpustiti, sr~ na zahvala gre vsem in vsakemu.

Klub stoji kot pristna manifestacija svobo{~ in na { e družbe, kot resni ~ en predstavnik neodvisne civilnodružbene sfere, ki politi~~ no neobremenjen, brez parcialnih interesov, ustvarja del ek resni~{ nosti, v korist vseh, v kodo nikomur. Upajmo, da vsaj { e dvajset let!

Janez Weiss, urednik, predsednik MKK Bele krajine v^ rnomlju, 5. IV. 2010

8 | 9

Sleherni spominski utrinek je naša sedanjost. (Novalis)

Nekje v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, tako čudno in oddaljena se sliši ta preteklost, je v naših krajih zavela nova kultura mladih, subkultura punka.

Nova generacija se je postrigla, si zataknila knofljico v uho, se opremila z bedži. Staro usnje ali{ e bolj dostopen»znucan« skaj sta zamenjala kariraste ohlapne srajce ostarelih frikov. Ostrina dialoga je zamenjala hipijske simbole miru. Subkultura novega vala se je v Beli krajini najprej nastanila v Metliki, kjer je vztrajala vse do druge polovice osemdesetih. Na sredini teh turbolentnih let, ko tovrstnem dogajanju v Metliki pojame sapa, se želja po druženju in mladin- ski ustvarjalnosti preseli v^ rnomelj in se udejani v Mladinskem kulturnem klubu, kjer vsemu navkljub vztraja{{ e danes. MKK tako postaja eden najstarej ih in najvztrajnej{ ihmladinskihprostorovvSloveniji. Dogajanje v Metliki, koncerti, Industbag, pesni{~ ke zbirke, asopis Razmerja,jezaznamovalomojogeneracijo.Inkoteganibilove~ , tajkunskih~~ asih.Predstavaelitjeurejenainpredvidljiva.Najve jezavelanekaprazninainapati~ nost. strahu imajo ob tem, ko se jih,~ e se jih()??? , dotakne teoretska govorica druga~~~ nosti, e tr ijo ob iskren umetni { ki izraz ali V tem~u as smo se { tirje mladi - Marko Zupani ~ , Robi kritiko (npr. letošnji govor ob kulturnem prazniku, ko je bil Lozar, Andrej Kuni~~ in jaz odlo ili ustanoviti dru { tvo, oziroma citiran S. Žižek s prigodo bombe pod Cankarjevim dom- izgraditi klub, kjer bi se»dogajalo«. Kjer bi bila možnost om!). razli~{ nih izrazov. Nekoliko kasneje se nam pridruži e Helena Mladost pa si upa. Na tem mestu pridemo do sti~ ne Vuk{~ ini in z njo postanemo popolna subkulturna ost v to~~ ke z neupogljivostjo dolo enih subkulturnih praks. Soo ~ imo mestu. se z druga~{ nimi oblikami in vsebinami, ki jih posku amo prepo- Mladost je biolo{ ka forma in mlada generacija je znatiinnaslahkobogatijo. družbenasila,kiseposku{{~ aizraziti.Jesila,kii esvojopot,svoj prostor, svojo identifikacijo. Mlada leta nosijo v sebi nekaj, kar Takrat, konec osemdesetih, so nastajale prve stranke sepove~~ inikasnejeoportunisti noizgubi. in tudi takratna, kakor se je imenovala, frontna organizacija Takrat smo se zna{~ li v novih politi nih in kulturnih mladih ZSMS, se je prelevila v stranko, ki je participirala na ob- diskurzih, v upiranju obstoje~ im okostenelim kulturnim last.Nasso, poza~, etnihnestrinjanjih pustiliprimiru.Karjebilo praksam. Hoteli smo nekaj narediti, biti konstruktivni in se ob odli~~ no,kajtiimelismomirpred odve nimibesedamiinpoleni. temzabavati.Bratipoezijoinjodelati. Vodilo v na{ em klubu je bilo, da je kultura in ta ustvarjalni, angažirani prostor ne apoliti~~ en, temve nad- Toje bil~ as, ko se je glasba, ko so se nove umetnostne politi~ en,nadstrankarski.Nismopristajalinagovoricoenesame prakseinrazli~ nepoezijerazkrivalekotsubverzivnasilanapram politike, ampak smo ponujali odprt prostor diskusiji, razli~ nim že tolikokrat razkrinkanemu, znanemu svetu odraslih, ki se mnenjem,kritiki.Intusmodostikrat,vsamemza~ etkupasploh, ponavljavsvojidolgo~ asnipredvidljivosti. naleteli na nasprotovanja, na nejevernost tako nazadnja{ ko- Uspelo nam je angažirati dobr{ en del mladih v konzervativno-bukoli~ nega dela javnosti, kot kvazi-intelektu- ^~rnomlju in v okolici. Res je, da smo bili mi za etniki, a je bila alno-politi~ nega. poleg nas množica mladih in nekoliko manj mladih, ki jih je bilo Moram pa hkrati povedati, da so nekateri starej{ i s potrebnozbuditi,dasopomagaliživetisanje. simpatijamispremljalina{ trudinhrepenenja. Ob svoji veliki angažiranosti smo imeli tudi sre~ o s Omenim naj go. Ksenijo Khalil, takratno predsednico ~asom, v katerem smo živeli. Bil je to hvaležen »pomladni čas« Zveze kulturnih organizacij, in pokojnega župana Martina in»velika« mladinska politika v mestu ni imela ne volje, ne Janžekovi~~ a. Njuna prijazna beseda in tudi konkretna pomo prevelikega hotenja ukvarjati se z nami, marginalnimi kultur- namjevelikopomenila. niki. Kajti vladajo~ e elite si svoj svet ponujajo med seboj in Vem, da ne morem omeniti vseh, ki so nam pomagali, tudi nam ga ponujajo, zavitega v lesketajo~ papir floskul. Žal se malo zaradi varljivega spomina in malo zaradi prostora, a bolj, to kaže od zmeraj in tudi danes ni ni~~ druga e, ko živimo v t.i. ko smo se bližali otvoritvi, ve~ je bilo ljudi, ki so prepoznali idejo kluba kotpozitivnoiniskrenohotenje. umetnosti,oklubuin{ eomnogo drugem. Spomnim se pokojnega Du{{~ ana Vr aja, ki nam je [{e je bil tisti pravi ank, ožgan od besed, žalosti in skupaj s Simonom[{ tefanom - Mi otom uredil elektriko v klubu. upanj.Inmi.Mladi,lepi,zaljubljeniinv~~ asih istomalonesre ~ ni. Naj omenim Silva Grde{~ i a - Gerota, ki nam je dal ra ~ unalnik, pa Polni mo~ i, mladostne potence in poezije. Robijeve prve opazne mojstra Gojkota Malki~{~ a, ki nam je polagal plo ice, pa Lojza - slike, Maretovi zadnji izpiti na pravu, ter Andrej, ki je bil itak na{ H2O, katerega že ime nakazuje, da je pomagal pri vodovodu, pa »spiritus agens«. Na{{^ a modra misel, na peace maker. eprav je oba brata Rus. Tukaj je Jože Gor{ e, ki nam je podaril termo- zmeraj zamujal.^~ eprav smo ga zmeraj akali, nam je ponavadi akumulacijsko pe~ , pa Ksenija, ki je fotografirala dogajanje v uspelo priti v zadnjem trenutku. Prevozno sredstvo – Andrejeva klubu. Naj omenim Bojca, pa Janija Papeža - Bodija, ki nam je rde~~ a»katrca«, o itnoregistriranazanaspet. zrisal{{{ tampiljko,in ein ejebiloljudi… ^~e se ob dolo eni ideji angažira kriti ~ na masa ljudi, 8.FEBRUAR 1992, OTVORITEV MKK. potem gre, potem se da. En sam ne pomeni veliko. In to se je »Barva na lesenih oblogah v klubu se še suši. Hitimo. takrat dogajalo v na{ em mestu. Takrat leta 1989, ko smo usta- Tako kot zmeraj, v zadnji minuti je potrebno še toliko novilikulturnodru{{ tvoinpre liodbesedkdejanjem. postoriti. Pa govor imam. Napetost. Sanje se materializirajo, lahko jih okusiš. Da, sanje dišijo. Dišijo po oljnati barvi, po Nato sta sledili dve leti udarni{ kega dela, lobiranja, belem apnu na stenah. Ljudje se zbirajo, ne morem verjeti, turisti~ nega vodenja izletov po Beli krajini, kelnarjanja na koliko jih pride. Klub je premajhen. Kje imam napisan Jurjevanju,prerekanj,iskanj,sestankovanj,tistihboljuradnihin govor? Trema. Je vse to res? Spijem kozarec vina. Potem se onih malo manj. Vse samo, da bi zaslužili kak dinar za obnovo začne. na{~ ega prostora, vse samo, da bi bil klub imprej izgrajen. Član predsedstva RS Dušan Plut uradno odpre klub. Dobesednosmogagradili,taprostor,kijebiltotalnovrazsulu,ki Miha Plevnikov igra na klarinet. Besede se lepijo na je bil pred leti streli{~ e, { e prej pa so bili na tem mestu javni WC- neposušen les in strop. Nazdravljamo. Tam je Daja, ki se ji. Kako pomenljivo. Prostor za izlo~ anje, sranje, bruhanje. smeje. Mislim, da tam stoji Funf in da ob šanku med gostim Dostikrat smo namre~{ sli ali: »Kako sranje se grejo tisti smehom in dimom zagledam Toma, ki debatira s Poljcem. hašišarji?« Mislim, da so tam. Rad bi, da so tam. Dare Grgičev je sigurno Klubovci smo imeli vsake toliko»sestanke«, ~ e prav tam, paÐ ef, ki se filozofsko muza. In mnogo drugih. Vrvež. pomislim, skoraj vsak teden, na katerih smo predebatirali Stiski rok. Utrinki, spomini ...« prej{ nje in prihodnje korake. To so bili eni taki lepi trenutki vznesenosti. To so bile na{ e enkratne sanje. Druženja vodstva Klub smo potem vodili do nekje 1995. leta, ko so ga kluba,~ e ga tako pretenciozno imenujem, kajti ne glede na prevzeli naslednji mladi zanesenjaki. Ta prostor druženja je bil dolo~ ene»funkcije«, smobilienakimedenakimi. prakti~~ no odprt vsak vikend. Organizirali smo razli ne koncerte, Dobivali smo se v gostilni pri Bari~[~ u ali pri tefani u v tako džeza, kot alternativne glasbe, folklornih ritmov in kla- Dragatu{{ u.V takrat e starem Župan ~~ i evem hramu so nas greli sike. kru{~ na pe , vino in za ~ udeni pogledi Belokranjcev. Pa pogovori o Pri nas so se ustavili tudi igralci s svojimi monodra-

12 | 13 mami. Celo lastno gledali{ ko skupino smo imeli, ki jo je vodila »neki novi klinci«, nova jutra … petki, sobote…« Helena. Naj sklenem z mislijo, da je naloga družbe dati mladim Organizirali smo kulturne prireditve tudi izven kuba. možnost, da bodo lahko svoj prosti~ as smiselno uporabili, a jim Razstave,multimedijskedogodke,kotjebilatistapod~ rnomalj- brez odve~~ nih besed in insinuacij prepustiti odlo itev in pobudo. skim Kozolcem, na takrat praznem prostoru, kjer so danes razni Resni~ na svoboda je le svoboda posameznika, svoboda imeti lokali. Jaz s svojo pisarijo in Robi ter njegov slikarski kolega s možnostrazli~ nihiskanj. svojo slikarijo.[ koda, ker nimam ene same fotografije tega Verjamem, da smo z na{ o idejo ustvarili tak prostor dogodka(?) , ki se je odvijal na son~ no sobotno dopoldne, mislim novih ali-in druga~ nih kulturnih praks, novih informacij in pozi- tivnega ter kreativnega razmi{~ ljanja, ki bo, sr no si želim, z novimigeneracijamiživeltudivprihodnje.

da l. 1989. Na Studiu D sem v samostojni avtorski oddaji Rock studionaStudiuDpodajalinformacijeodogajanjuvklubu,gostil {tevilneizvajalceinpopulariziralklubkottak.

Zmeraj ve~ je bilo obiskovalcev tudi iz drugih krajev. Med drugim smo pomagali mladim iz Ko~ evja, ki so si želeli po- dobnegaprostoravsvojemmestu. »In tako vsak vikend, neprespani, a nasmejani. Jutro, nedeljsko jutro, mi majavega, nekoliko neodločnega koraka iz kluba, prve mamice in strici pa k jutranji maši. Jutro je sveže, saj se sonce komaj sluti za kopreno mraka. Griček, ta Panteon mesta se rojeva pred nami. Črnomelj je še pose- bej lep tako umit z jutranjo roso. In tako naprej … do danes, Slika 1. 7. februar 1992,o tvoritev prostorov Mladinskega kulturnega kluba Bele krajine , foto: arhiv MKK BK.

14 | 15 Slika 2. Dr. Dušan Plut, član predsedstva RS na otvoritvi prostorov MKK BK čestita prvemu predsedniku društva, Boštjanu Švajgerju.V ozadju stojijo od leve proti desni: Marko Zupanič (zakrit), Helena Vukšinič , Andrej Kunič , Damjan Plut , Anton Starc(zakrit), Gordana Popovič (zakrita ) in Robert Lozar , foto: arhiv MKK BK. Slika 3 in 4.Na otvor itvi MKK BK, 7. februarja 1992 , je nastopila Vita Mavrič , foto: arhiv MKK BK.

16 | 17

Vsaka mladost potrebuje iluzije, se mora upirati in mora biti kreativna. To so trije pogoji, da se lahko kvalitetno izživi, da se izpolni. Mladi moje generacije smo živeli v času burnih družbenih sprememb, ki jih bo prihodnost vrednotila podobno, kot druge velike prevrate dvajsetega stoletja. Tak{{~ ne okoli ine, kot tudi dejstvo, da smo odra {~ ali v poznem socia- lizmu, so nas usmerile v kriti~{ nost do družbenih anomalij. Kasnej e generacije so bile s tega stali{~ a v veliko slab { em položaju. Razgradilo se je prevladujo ~ e ideolo{{~ ko sredi no polje, ki je pred tem tudi povsem pasivne subjekte sililo v dejavnej{~ esoo anjesstvarnostjo.Sevedaposplo { ujeminnedrži,dasobilivtistih ~~~asih kar vsi mladi kulturno ali politi no aktivni. Gotovo pa nas je bilo ve kot danes. Trenutna situacija je verjetno spet priložnost za mlade, da se vzpostavijo kotkriti~~{ ni,aktivniustvarjalnisubjekti,vendarsezaenkratvvelikive ini evedno obna{{{^ ajo kot pasivni soudeleženci potro ni kega cirkusa. e primerjamo denimo srednje{~ olske asopiseizpreddvajsetihletin { eprejzdana { njimi,jevtisporazen. Dana{{~ nji srednje olski asopisi so na ravni takratnih osnovno { olskih, vsebina je strukturno enaka, nekriti~~ no, naivno sprejemanje vladajo e ideologije, prej socializma, danes potro{{ ni tva. V tistih ~ asih pa ~ nismo bili {~enje, pri akovanje, strastno vizionarstvo … S ponosom pa me obremenjeni toliko z eksisten~ nimi problemi, s katerimi se prej posebej navdaja dejstvo, da smo klub v veliki meri tudi dejansko ali slej soo~ i vsak posameznik, ampak so nas, kot vsakega zgradili z lastnimi rokami. Najprej izkop drenažnega jarka ob ustvarjalnega mladega~ loveka, zanimala bolj temeljna vpra- sodi{~ u, ~ i {~ enje prostorov, zidarska dela, pleskanje, barvanje {{anja: preizpra evanje lastne pozicije v svetu in neustavljiva …Bodo~ sodnikIgorvoblakuprahu,kozvelikorezilkovkamnito želja po tem, da bi ga spremenil. Ideali, brez katerih ni prave steno vrezuje kanale za vodovod, bliskanje varilnega aparata v mladosti… rokah mojstra Bojana, nepozabna vožnja s katrco v Ko~ evje po Tako sva nekega ve~{ era z Bo tjanom po nekaj kozar- pult za{{ ank, pol metra snega, Andrej, Bo tjan, Marko, smeh … ~~kih v zamra enem kotu neke ~ rnomaljske gostilne pri { la do Zidanje odra, vzhi~~ enje ob postavljanju prvega ozvo enja (danes ideje, da bi naredila klub, mladinski klub. Navdu{ enje, ki sva ga še za slušalke ne bi bilo dovolj močno),itd,itd. ob~{ utila,svakmaludelilas edrugimisoustanoviteljidru { tva,ki Vizija kluba je bila preprosta in navdihujo~ a: ustvariti si je poslej organizirano prizadevalo za uresni~ itev ideje, ki kreativnopolje,kjersebodokresaleidejemladihljudi.Kotvsaka prežema skoraj vsako mlado generacijo. Imeti svoj prostor, vizija, je bila tudi na{ a v veliki meri iluzorna, že dolgo vem, da je ustvaritiatmosfero,skateroselahkoidentificiraskupinamladih bila neuresni~ ljiva. Ampak, kot pravi nek star pregovor, si je ljudiznekovizijo. treba želeti nemogo~{~ e, da lahko naredi mogo e, ali vsaj tako V za~{~ etku se je ustvarila iroka skupina razli nih nekako. Bodo~ i prostor sem videl kot neke vrste kreativni interesnih skupin, zraven se je prikradla seveda tudi nastajajo~ a generator z intelektualnim potencialom, kavarni{{ ko vzdu je politika, ki je v bodo~ em prostoru videla velik interes. Kar v podnevi, kupi resnih revij in~ asopisov, pogovori o umetnosti, ponos mi je, ko se spomnim, kako smo tovrstne tendence, ne družbi in seveda o vseh ostalih stvareh, ki zanimajo mladega glede na na{~{ o mladost in politi no neizku enost, v temelju pre- ~loveka, zve ~ er pa klub, zatemnjeno, naelektrizirano ozra ~ je, pre~ ili. Nenehno smo vztrajali, da klub ne more biti denimo v valujo~{ a energija, dobra glasba, gledali ke predstave, perfor- simbolni lasti ene skupine oz. stranke, v tem primeru ZSMS, mansi, norost, veselje, razposajenost … Bila je ideja za druge ampak mora biti politi~ no nevtralen, njegove vsebinske prio- ~~ase, predvsem pa za drug prostor, verjetno za ve je mesto. V ritetepasplo{{ nokulturne,umetni ke. majhnem mestu pa~{ ne more ustvariti urbanega ozra ~ ja. Presenetljivo pa je bilo tudi, da nam je lokalna politika Kriti~ na masa je bila premajhna, premalo je bilo kreativnih ljudi, pustilaprosterokepriprojektu.Temusogotovonajboljbotrovale ki bi presegali obi~ ajne vedenjske vzorce. Revije, ki so bile tedanje zgodovinske okoli{~ ine: na { a prizadevanja je ve ~ ina zložene na polici za{ ankom, so v glavnem samevale neprebrane razumela kot del{{ ir ih družbenih sprememb, ki so bile pred in klub nikoli ni postal kavarna, kot smo si nekateri želeli. vrati. Izpolnilinpresegelpajedrugapri~ akovanja.Postaljekvaliteten Sprva so nam kot potencialni prostor ponudili malo koncertni prostor, prava meka za alternativo v celotnem dvoranico v kleti kulturnega doma, potem pa je pri{ la prava dolenjskem prostoru. Povsem izpolnil je tudi pri~ akovanja in prilika. Staro{{~{~{ portno streli e pod sodi em, biv a javna željo, da ne bi po nekaj letih vse zamrlo, kot se obi~ ajno zgodi in strani{~ a. Veselje nad bodo ~ im prostorom je bilo nalezljivo, se je zgodilo denimo v sosednji Metliki. Mogo~ e je bila zadeva atmosfera, ki je obdajala samo izgradnjo, pa izredna. Navdu- tako dobro zastavljena, da jo vsakokratna menjava generacije ni mladega~{ loveka je nov avto, izobrazbeni vrhunec pa vozni ki izpit. Ob omembi besedic, kot so umetnost, filozofija, poezija in podobno, pa dobi vsaj prebavne motnje,~{ e že ne kaj huj ega. Razmere verjetno niso tako~{ rne, kreativci tudi v najhuj ih razmerah splavajo na povr{ je, vendar so pred sedanjim vodstvom kluba veliki izzivi. Mogo~~ e jim bo v pomo globalna sprememba temeljnih vrednot, ki bi morala biti pred nami, ta bi vzdramila mlade ljudi, da bi znova v ve~{ jem tevilu iskali prostore, v katerih posku{{ ajo navdu enci odpreti alternativno polje sodobni pop-potro{{ ni ki civilizaciji. Tu se skriva resni ~ ni ogrozila, ne vem. Ustvarili smo prostor, ki je premogel dovolj potencial prihodnosti, za vse nas. Držimo pesti in jih podprimo, centripetalne sile, da je združeval in zadržal energijo. In ga kolikorjetovna{~ ihmo eh… morebitne destruktivne namere, ki jih seveda ni manjkalo, niso Pa spet čez dvajset let, ne? mogle ogroziti. Vsako vodstvo, ki je prevzelo»štafeto«, je preseglo nesoglasja in bilo, v radost in zadovoljstvo ustano- viteljev,vsvojemdeluuspe{ no. Karnekakonemoremdojeti,daježedvajsetlet,karse je vse skupaj za~~ elo, ena cela generacija je v tem asu odrasla. Življenje me je, kot vse ostale akterje, seveda zapeljalo v druge sfere, prioritete so se spremenile, tista prava mladost pa nas je pred lastnimi o~ mi prevarala, zapustila, kot je lepo rekel en pesnik. Že leta nisem reden gost kluba in ko pomislim, koliko ~~asainenergijesemvložilvanj,v asihobžalujem.Zdisemi,dabi lahko ta~~ as, ali vsaj del tega asa porabil za druge stvari. Pa vendar: ko ob~~ asno zavijem vanj, pozno popoldan, kot se re e, he, he, me spreleti po hrbtu, znova za~ utim, da se je nekje obdržala sled tistih intenzivnih~ asov. Bil sem del tega prostora, inmejevsajmalozaznamoval. Kot pri vsaki stvari je vsak za~ etek težak, potem pa vse ste~{{ e, vendar je verjetno e teže tak no zadevo obdržati na nivoju, ki je bil zastavljen. Žalosti me, ko vidim srednje{ olce in {{{tudente, mlade ljudi v krempljih potro ni kega delirija, ob pomanjkanju kolektivnih vizij pa vlada tudi apati~ en odnos do duhovno presežnih vsebin. Ultimativna želja povpre~ nega

20 | 21 Slika 5 . Goran Jarnevi č - Gongeiz Industbag, prvi rock koncert v MKK BK, 8. februarja 1992, foto: arhiv MKK BK. Slika 6.21. februar 1992, Trinajsto prase . Na fotografij Roman Ravnič in Tomaž Rauch , foto: arhiv MKK BK.

22 | 23 Slika 7. 21. marec 1992, The search for what, iz klubskega dnevnika, v katerega so nastopajoči vpisali svoje vtise. Slika 8 in 9.28. marec 1992, Morrison Hotel , za bobni Damjan Plut, na kitari Peter Jakša, foto: arhiv MKK BK.

24 | 25

Ko mi je Janez Weiss pred približno pol leta omenil, da s prijatelji pripravlja obsežen kronološki in vsebinski pregled delovanja Mladinskega kulturnega kluba Bele krajine ob dvajsetletnici ustanovitve društva, sem bil prijetno presenečen; hkrati pa sem se začel počasi zavedati razsežnosti podviga.

Vendar,Janeza poznam, in vem, da bo s svojo analiti~~ no natan nostjo in neizmernodelovnovnemozagotovozaklju~ ildelo,kisigajezadal.Povrhvsegami je{{ enamignil,daod tirihustanoviteljevdru {~ tvapri akujenekajuvodnihvrsticin dvajsetletzakopanispomininaprvasnidenjazidealistomBo{[ tjanom vajgerjem, zasanjanim in vedno prepoznim Andrejem Kuni~ em ter radikalcem Robertom Lozarjemsopo~ asispetpokukalinaplano... V rosnih– ampak res rosnih - letih sem se vtihotapil na koncert ~{^rnomaljskih rock skupin v avli dija kega doma v rnomlju. {~tudent sprva malce jezen, potem osramo en, nato pa sem hitro Smrkavo uho, do tedaj vajeno melodi~ nih napevov skupin, ki so sprevidel, da do potankosti zadeva srž problema pasivnosti in igrale po okoli{ kih veselicah ter igranja harmonike v glasbeni samozadostnosti^ rnomlja. Avtorja grafita seveda poznam in {~~oli,sejeprvi soo iloshrupominenergijoBritofa,Katerpilerov, kasneje sem se dodobra seznanil z njegovim ogor~ enjem zaradi Bak{{ i kanalizacije (naj mi člani bendov oprostijo pisne dejstva, da velika kolonija{ tudentov, ki se je ob vikendih iz napake) in mogo~{ e e koga poleg. Fantje so mi razkrili, da poleg Ljubljane vra~^ ala v rnomelj, ni zmogla ni ~ esar razen zatrje- priznanega in veljavnega vedno obstaja{ e nekaj drugega, vanegapo~ itka. druga~~~ nega, novega. Doma a harmonika je pa dobila obris kitare. Tovrstno dogajanje v^ rnomlju je v zgodnjih osemdesetih Pred dobrimi dvajsetimi leti je Zveza socialisti~ ne letihboljalimanjzamrlo;primatjevcelotiprevzelaMetlika. mladine Slovenije (ZSMS) obvladovala podro~ je mladinske aktivnosti, kulture in mogo~~ e kan ka upornosti na simboli ~ ni Prodor punka in jugoslovanskega novega vala, ki ga v ravni.Vob~^ inskemodboruZSMSv rnomljujevzniknilaideja,da ^{rnomlju takrat nismo kaj prida upo tevali, so s pridom izkoris- bi mladini zagotovili ustrezne klubske prostore za raznovrstne tili Metli~{ ani in v klubu v sedanjem gasilskem muzeju v metli - dejavnosti. Prva predvidena lokacija je bila stavba nekdanje kem gradu pri~ eli prirejati izvrstne koncerte. Iz mojega zornega knjižnice na Gri~~ ku, kjer sedaj domuje rnomaljska godba. kotasobilerazmerevMetlikiidealne;primerenklubskiprostor, Treznemupremislekutakratnihvodilnihpriob~ inskiorganizaciji mo~~ no organizacijsko jedro in pripadnost ve generacij so gre zahvala, da je bila izbrana nova lokacija, sedanji klubski povzro~~ ili, da so bendi v Metliki z Industbagom na elu rasli kot prostorMKK.ZatemjevnemaZSMSnekolikopojenjala;za~ elaje gobe po dežju. Metlika je bila takrat romarska Meka manj{ ega namre~~ iskati ustrezni prostor na novem slovenskem politi nem {^tevila rnomaljcev in { e danes velja za unikatno punkersko zemljevidu. Tak{{ na vloga ZSMS ni sovpadala z na o vizijo kluba zadrugovslovenskemalternativnemglasbenemprostoru. kotsredi{~ austvarjalnostiinprostorarazli ~ nihidejinpobud.

Medtem se v^~ rnomlju ni dogajalo skoraj ni ; to Prostora, ki je bil namenjen mladim^~ rnomlja razli nih seveda velja za generacije, ki so ustrezale metli{ kim zavze- mnenjinopredelitev,nismohotelidelitiznobenopoliti~ noopcijo, težem. Ve~~ eri ob petkih in sobotah so minili ve inoma ob ~eprav je bil, to moram poudariti, prvotni namen ZSMS hvale- kvantanju in premlevanju vedno istih zgodb v gostilni „pri vreden. Zato sem s prijatelji Bo{[ tjanom vajgerjem, Andrejem Skubcu“ in se nadaljevali v disku v grajski kleti. V disku je sredi Kuni~{ em in Robertom Lozarjem ustanovil dru tvo – Mladinski osemdesetih let nastopilo kar nekaj zvene~~ ih imen doma e kulturni klub Bele krajine, ki je postal upo{ tevan sogovornik pri glasbene scene, ki pa so hitro zvodenela ob prisotnosti skupin, pogovorih o usodi in namenu kluba. ZSMS se je po dolo~ enih kotsoAgropopinpodobnihizdelkihdoma~ eglasbeneobrti. nesoglasjih dokon~{ no umaknila, se na portoro kem kongresu preoblikovala v stranko ter s tem dokon~ no izgubila ves interes Prvo dobrodo{~ lo vznemirjenje je povzro il velikanski za realizacijo prvotnega namena. Ne glede na omenjena majhna grafit na Kolodvorski ulici v^{ rnomlju pod osnovno olo: nesoglasjabiseradtakratnemuvodstvuin~ lanomZSMSzahvalil „Študenti, riti lene neustvarjalne“, zaradi katerega sem bil kot za idejo, ki nas je na svojstven na~ in vzpodbudila in nam dala zalet,kateregarezultatjeviden{ edanes. hrupa. Nepregledna množica tujih in doma~ ih bendov, ki so se zvrstili na klubskem odru, je potrditev, da je bila na{~ a odlo itev Tako, prvi korak je bil storjen. Korak, ki je sprostil vso preddvajsetimiletipravilna. energijo, ki se je nakopi~ ila v nas. Korak, kateremu se je pridružiloveliko{{ tevilosomi ljenikovinidealistov,kisoverjeliv Kljub podpiranju raznih oblik in usmeritev glasbenega kon~~ ni cilj. Množica posameznikov, ki so nesebi no pomagali, da ustvarjanja pa klub ravno zaradi lastne prepoznavnosti ni mogel je klub iz popolnega razsula pri~ el dobivati sedanjo obliko, nuditi okrilja dolo~ enim subkulturam, ki so se na glasbeni sceni posameznikov, ki jih raje ne bi na{ teval, ker bi lahko koga po pojavile v~{i asu delovanja kluba. Ob rna programska shema je krivici izpustil. Dobri dve leti dela, ki je bilo opravljeno z dobro bila vedno jasno za~{ rtana in ravno zaradi nje je klub na el svoje voljo in med salvami smeha ob na~~ rtovanju vseh mogo ih mesto v prostoru ter s tem upravi~~ il pri akovanja obiskovalcev. dogodkov.TudiokoncertuNoMeansNo.Ne{ teteuredogovarjanj, Tak{ na interpretacija je seveda le navidezno kontradiktorna; najbolj izvirni na~ ini nabave materiala in improvizacija pri dolo~~ ene subkulture so morale svojo afirmacijo pa poiskati na vgradnji. Med tem~{ asom ni zamrla osnovna dejavnost dru tva; drugih, njim prilagojenih mestih in tam upravi~ iti svoja in ob pomo~{~ i Helene Vuk ini , ki se nam je pridružila, je MKK pri~ akovanjadrugih. organiziral ve~~~{ dogodkov in si po asi za el nabirati izku nje – koncert metli{{ kega Industbaga, branje Bo tjanove poezije in Nakoncubiraddodalle{ enekajbesedomestuMKKv Robitovo slikanje na mestu sedanjega Piccola, koncert Nane ~~asu nastanka in njegovi sedanji poziciji. Nedvomno je druga - Kure v kulturnem domu in,~ e me spomin ne vara, celo svoje- nost, bodisi na glasbenem, bodisi na kak{~ nem drugem podro ju, vrstna predstava ob kulturnem prazniku. Vse skupaj je vedno marginalizirana. Najlažje je seveda pobegniti v zavetje spremljalo tiho odobravanje in podpora dolo~ enega dela ustaljene in družbeno sprejemljive(navidezne) idile - pri tem ~~rnomaljske javnosti na eni in množica ve nih dvomljivcev na imam v mislih naj{{ ir o družbeno sprejemljivost – ter iz varne drugistrani. razdalje napadati druga~~ e misle ega. Druga možnost, ki se ponuja,jemožnostodkritegazagovarjanjalastnihidejinmi{ ljenj 8. 2. 1992 je dr. Du{ an Plut z odprtjem kluba vtisnil ter njihovo udejanjanje ne glede na negativni odziv okolice. Po neizbrisen pe~~ at na slovensko klubsko sceno. Klub namre brez drugi strani pa margina v smislu ekskluzivnosti mora obstajati, prekinitve deluje od otvoritve dalje; pretežno samofinanciranje kajti v nasprotnem primeru kaj hitro pade v vode tolerance in s dejavnosti v tako dolgem~{~ asovnem obdobju ga uvr a na vrh tem v istem trenutku izgubi izjemnost. Ve~ inski odklon zato slovenske vzdržljivosti. Poudarjena neodvisnost je bila vedno zagotavljaprepoznavnostin,posledi~ no,obstoj. upo{~ tevano pravilo, ki je omogo ilo raznolikost in izvirnost programa. Ob gostovanjih priznanih skupin je klub vseskozi Na~{ elnost in doslednost idej je v na em kulturnem podpiral mlade, neuveljavljene bende in na nek na~ in postal prostoruvtemtrenutkunapsu;resornoministrstvozakulturoje njihovo zato~{~ i e. Kmalu po otvoritvi je na naslov kluba pri ~ elo malodane ra~ unovodski servis (pa četudi Majdo Širca cenim), prihajati ogromno{ tevilo ponudb skupin, od kvalitetnih demo intelektualni potencial institucij umetnosti ne vpije, temve~ posnetkov do skoraj nerazpoznavnega, v garaži posnetega nebogljeno mol~ i in- le pred kom ? - varuje svoje fevde,

28 | 29 nacionalna televizija, sicer prva poklicana k izobraževanju in dvigu kulturne zavesti, pa nas v mesecu kulture velikodu{ no obdari s posebno, slovesno izdajo Ko{ nikove gostilne. Varno zavetje je garant eksistence, vendar ne za vsako ceno. S tega zornega kota v celoti sprejemam sicer poudarjeno radikalno izjavo Slavoja Žižka glede Cankarjevega doma.[ e dobro, da ima vsakprepadtudisvojrob...

MKK,kisejedvignilizru{{~ evinbednegastreli a,jeod nastanka dalje preživljal napade, poskuse onemogo~ anja delovanja in druge ovire, ki jih je uspe{ no odbijal. Odpornost, vztrajnostinvpravihtrenutkihpodanaodlo~ ilnabesedapodpore lokalnihoblastisoMKKizoblikovalivinstitucijo,katerenadaljnji obstoj ni ve~ odvisen od zunanjih vplivov; MKK bo živel, dokler bodo smisel v njegovem življenju videli njegovi~ lani. Njim pa želimobilicoustvarjalnostiinužitkovvbodo~ emdelu.

P. S. Pa vendar, 1.12. 2007, MKKBK ob 11.00 uri: No Means No, Kanada Slika 10.2. maj 1992, Pure Laine (A). Nastop prve tuje zasedbe v MKK BK, foto: arhiv MKK BK.

30 | 31 Slika 11. in 12.9. maj 1992, Ukrajinski kozaki (UA), foto: arhiv MKK BK. Slika 13. 12. junij 1992, Šukar , foto: arhiv MKK BK.

32 | 33 Slika 14.27. junij 1992, Marko Brecelj z Javno Trajo , foto: arhiv MKK BK. Slika 15. 11. julij 1992, Laufer (HR), iz klubskega dnevnika.

34 | 35

Vsiljuje se mi misel, da bi morala napisati, kako se začetkov MKK pred dvajsetimi leti skoraj ne spomnim več. Da bi morala ugotoviti, da so začetki kluba neskončno daleč, oddaljeni in zamegljeni. Pa se nekaterih stvari še kako jasno spomnim in priznam, da sem si v tistih časih lažje predstavljala, da bo klub deloval 20 let, kot da bom sama neko~{~ toliko starej a. Tipi no žensko, najbrž …V prvi stik z idejo klubainnjenimisnovalcisempri{{ lanekegasobotnegapopoldnevavstarimetli ki {{{{oli, kjer smo imeli vaje z belokranjsko tudentsko gledali ko skupino. Pri la sta Bo{{~ tjaninAndrejinnasmodrospremljala.Ne,taprihodminibilv e ,priznam.Po vajimijeBo{ tjanrazložil,kajpripravljajo,kajsebozgodiloinkajvklubudogajalo. Pa da bi želeli imeti pod svojim okriljem tudi mlade kulturnike mojega kova, pa celo gledali{{~ ko skupino in da bi v klubu pripravljali literarne in gledali ke ve ere, poleg glasbenih seveda, pa{{ e in e … Ne, to prvo sre ~ anje in ta nove dogodke … novi glasbeniki, pa spet glasbeniki in novi razgovor mi sploh nista bila v{~ e . Zdelo se mi je nekoliko vsiljivo glasbeniki. Klub je bil bolj kot vse drugo koncertno prizori{~ e, in veliko preve~~[~ idealisti no. e danes prav utim svoje takratno kar je ostal do danes. Ni~ slabega ni v tem, ravno nasprotno, nezaupanjeindvomvsli{ ano. ~{eprav sem vedno upala, da bodo v njem na li mesto tudi drugi [~ele ez nekaj ~ asa sem ugotovila, da je Bo { tjan mladi ustvarjalci. Kdaj pa kdaj se je sicer pojavil kak igralec ali ~lovek Velikih besed, s katerimi pripoveduje svoje velike sanje, manj{{ a skupinica njih, pa kak ni potopisi, videoprojekcije, in katerim~ isto zares sledijo tudi konkretna dejanja. To ga je že v~ asih celo literarna prireditev, a vse to je bil od nekdaj zgolj takrat(še bolj pa danes) lo~ ilo od množice tistih, pri katerih se rahel spremljevalni program. Z malo odziva in{ ibko publiko. vse za~~ ne in kon a pri besedah. Na sre ~ o je svoje takratno delo Zadnje~~ ase se baje to spreminja, npr. na ve erih stand-up zastavilvskupinifantov,kisoživelinapodobenna~ in.Kisoimeli komedije,karjevsekakorzapohvaliti. v glavah in srcih izjemne ideje, sanje in vizije. Ki so znali vse to Na{{~ e takratne ideje in stali a »predsedstva« smo opisatiinpredstaviti.Intoglasno! (Težko so kdo predstavlja te nenehnopremlevali,dograjevaliinusklajevali.Nepozabnisobili glasne velike besede, prešeren smeh in široke kretnje, če tega (običajno nedeljski) sestanki, ki so se vedno zavlekli pozno v ni slišal in doživel …) Inkisosivnekemtrenutkuupalivelikdel no~{ in med katerimi se je mo ki del ekipe obvezno skregal na tega uresni~ iti. Tako je nastal Mladinski kulturni klub Bele smrt. Vendar je bil to le na~{~ in izražanja mnenj, kresanje stali , krajine in tako je nekaj let uspe{ no deloval pod vodstvom dokazovanje mladih nepokvarjenih ustvarjalnih mo~- i, kon Bo{~{ tjana, Andreja, Robija in Marka, pa na svoj na in e Damjana. struktivno priznavanje pripadnosti istim ciljem. Vsaki~ znova pa V~{ astmije,dasevnekihtrenutkihlahkopri tevamktejskupini. je bilo glasno, burno, veselo in strastno. Na vse ali ni~ . Najbrž smo tak{ no predanost in zavzetost iskali tudi pri delu in Spomnim se priprav na odprtje kluba, mravlji{~ a pridnih mladih ustvarjanju ostale mlade populacije svojega~ asa in prostora. »delavcev« v podzemlju, ki so kon~ evali dela in skrbeli za zadnje Mogo~~~~ esmovsajnaza etkupri akovalivelikopreve . detajle.Samasemimelanaskrbikulturniprogramobotvoritvi.Z Gogo in Tonijem smo resno in profesionalno pripravljali recital. Nemogo~{ e je zapisati ne tete drobce, ki se ~ loveku Klicala sem Vito Mavri~ , ki je takoj in pod normalnimi pogoji utrnejo ob razmi{~ ljanju na tiste za etke. Ogromno je internih privolila v glasbeni nastop. In nikoli ne bom pozabila, ko je pri{ la doživetijinob~ utij,kibijihtežkorazumeli.Z20-letnerazdaljese vsa nasmejana in navdu{{ ena in vpra ala, kje se lahko preoble ~ e zdi vse takratno{{ e lep e in bolj { e, kot je mogo ~ e bilo. Zdi se, da in uredi. Poslala sem jo v sanitarije v grad~ ez cesto … Že takrat smo bili v pravem~ asu na pravem mestu. In s pravo mero so bile v nemogo~{ em stanju(kot danes), a druge re itve ni bilo. idealizma in realizma v sebi. Da smo znali za~ eti nekaj, kar so Nazaj je pri{{~~ la vsa ble e a in lepa in prav ni ~ ni komentirala pozneje drugi samo{{ e izbolj evali in dopolnjevali. Slednje je »garderob«, v katere sem jo napotila. Svoj nastop je opravila pravzapravvelikanagrada-naminmestu,vkateremživimo. dobro, kot zna, in mislim, da je dala otvoritvenemu programu Inob~ utekobtemje– brez nepotrebne skromnosti – dober. prav poseben pe~ at. Poleg vsega ostalega … in vse je bilo posebno. Res dober. Potem se je za~ elo … redni klubski program … ideje za Slika 15.3. oktober 1992, Strelnikoff, foto: arhiv MKK BK.

38 | 39 Slika 16. 31. oktober 1992, Polska Malca, iz klubskega dnevnika Slika 17. 25. december 1992, Tomaž Pengov, foto: arhiv MKK BK.

40 | 41

Ko so me v soboto (na koncertu Majk) nagovorili, naj nekaj napišem v okviru obletnice MKK, se nisem počutil ravno v pravi fazi za to zadevo. Najbrž si nisem na jasnem, ali zato, ker se ne udeležujem več redno koncertov v Črnomlju, ali je mogoče krivo to, da ravno zdaj aktivno ne priganjam svojega banda, tudi pomeni ene vrste odvajanja od stvari.

No,~~ e bi se hotel o istiti od te scene, bi trajalo verjetno ve ~ kot trideset let. Najbrž bi dolo~~ enim, seveda e bi bilo možno izlužiti substanco, morali poleg ostalihzadevnazdravni{ kihpregledihmeritinivorock&rollavkrvi.Ha, ha, potem bi se~~{ udili, kako ta lovek sploh e živi - pa ne misliti da sem se s temi besedami prelevil v laboratorijskega abstraktneža. No, vodstvo kluba, zadnja leta trdno zasidranookoliBrokenlock(čestitam jim za zadnjo odlično ploščo), sožedruga oz.tretjageneracija,kidaje{ etistonekajpristnegainzavzetega Samo nekje v meglici pa se le spomnim tistega gostilni{ kega belokranjski sceni, da vse skupaj ne gre vragu v naro~j e. Saj sestanka v^{[ rnomlju, kjer me je Bo tjan vajger pobaral: potem bi lahko hitro bili tam, kjer se je zna{ la takrat Metlika. Se »Dajmo se združiti, mi mislimo resno, imeli bomo klub, glej, pravi - v prelomu tam nekje okrog leta 1987, ko je razbitje tu je tudi Kunič, Zupanič, nekaj bomo naredili, ti boš angažiranih pogledov na stvari in frakcizem dolo~ enih mogoče iz strani bandov, ozvočenja kaj pripomogel.« ... Da, Metli~~ anov, ki so bili, ali bolje re eno smo bili, do takrat veliko lepo ... sli{ i se fajn. Mene je Indust bag obvezal do te mere, da bolje povezani med seboj (naj se spomnimo, da smo imeli v sem lahko samo bolj vzpodbujal, kot dejansko pomagal,~ e ne Metliki do tedaj močno punk oz. rockovsko tudi koncertno {{~tejem na ega ozvo enja, ki smo ga v za ~ etku delovanja kluba dogajanje, pa da ne bom zdaj našteval akterjev skupin od posojali. Priznam, da si nisem niti mislil, da bo možno na tako Indust baga, Stekline, Groteske, bb shopa, La grande dolgi rok to tudi uresni~ iti, zato dajem tukaj, vsaj jaz, velik plus britanie, Betlehemske zvezde, Mame dolores, Pasmatrsov in Bo{[ tjanu vajgerju - njegov prijateljsko realni, a tudi filozofsko še raznoraznih derivatov, ki so bili prisotni tudi zgolj kot retori~{ ni pristop mi je zlezel pod kožo e iz ljubljanskih muhe enodnevnice), prispeval k temu ,da nikakor nismo na{ li {~tudentskih asov - pa potem tudi druženje v okviru {{ pilov na e ve~{ skupne poti. Nekaj se je potem e dogajalo v dvorani v Groteske v Kr{{ kem, okoli Mame dolores in predvsem pesni kih Gradacu, a kaj ko Metlika ve~ ni mogla zadržati prostorov, ki so storitev,kisvajihve~ kratpretehtavala.Pavseeno,zatakoresen bili nujni za delovanje koncertne dejavnosti. Iz na{ e stare poseg,{~{ e posebej, e pomisli , da je bilo vse bolj ~ utiti vpliv metli{ ke kinodvorane - nekdaj centra belokranjskega rock neizprosnegakapitalizmavporajanju,kjerbrezfickanegreprav prizori{~ a, ki smo jo o ~ itno po pankersko zažigali (še bolj kot ni~~ in brez pravne in jasno tudi ob nske podpore sploh ne, je bilo nekoč Turki), je po vsej tej na{{ i metli ki nesložnosti in fau { ariji trebabitivelikioptimist. tam ratal gasilski muzej (ne bi zdaj o podpihovalcih in krivcih »Čak«, ampak tega je že ve~ kot dvajset let in MKK je za to).Seveda »vigredaških sešnov« , ki so se redno dogajali v vzdržalinsenadgradilv{{ elep iinbolj { ipodobi,kotjebiltakrat!! na{{ em vadbenem prostoru(bag plac), tudi ne bi hotel me ati v Fajn bi bilo, da bi na{~ a tridesetletnica, ki se pa tako kontinuirano resno dogajanje,~{ eprav je tudi to nekaj. Na aktivno ni uresni~ ila v letu 2010, bila v okviru dvajsetletnice band je nekako 1989 le na{{ el nov zagon, da smo pri li do tiste centra, ravno tako kot je bila prej{ nja, sem za hip pomislil na znamenite cd-jke»Nova leta«, in pokazalo se je, da je rockfolk koncertu Majk.[ e posebej zato, ker smo bili ravno Industbag {eživ,neverjetnovelikodziv.Samokjeinkdolahkonekajnaredi, tisti, ki smo imeli~ ast, da smo bili lahko povabljeni na samo da bo belokranjski rock'n'roll{ ibal in kar je v zvezi s tem tudi otvoritev, da je mogo~{ e na»trmasti« rock'n'roll zaznamoval naprej,rabimoprostor...da,prostor,ampaknesamometli{ kiali tako na{ e dolgoletno delovanje, kot tudi kontinuirano delovanje zgolj~ rnomaljski, rabimo belokranjski subkulturni center ali MKK -ja. Želim si, da bi { e kdaj stal na tistem odru kot akter, kot nekaj podobnega ... mogo~{ e je to imel v glavi e marsikdo, ne že tolikokrat do sedaj. Priznati moram, da mi je bilo tam nekje samo v okviru~{{ lanov belokranjskih bandov, verjetno e kak ni okoli leta 1994 nekako najtežje, saj sem se ujel v lastno pest entuzijasti ali pa nadebudni dobi~ karji, ki so se pletli okoli te zare~ enega kruha, da bom vedno igral le svoje songe, pa smo se scene, mogo~ e jih je o tem sanjalo kar nekaj, veliko je bilo o tem mogo~ e tudi kot upor razcepitve (rock'n'roll nikoli ni v duši in izre~ enihbesed... srcu priznaval razcepitve juge in to si upam trditi tudi sedaj) provokativno lotili rock jugo priredb. Nenazadnje, tudi s obdobjihbipaskorajdržalo…ha ha, ~{{ epotegnem alo enaprej, prijateljem, so~- lanom tistega jugo projekta - Maretom Zupa tudiSIDDHARTIjevnjihovihza~~ etkihomogo il,dajebilaenkratv ni~ em, tudi on je v MKK-ju že inventar in seveda eden najbolj MKKna{ apredskupina,saj ne moreš verjeti ... zasluženih za razvoj in obstoj le-tega,~ e se lahko tako izrazim. Z Broken lock smo velikokrat nastopili kar na istih koncertih,{ e NjegoviprihodivMetlikonisobilisamosimboli~ negapomena,da posebej se v lepem spominu spomnim tistega v Ljubljani v KUD tehtamoruzanceinprestarje,ampaksejeverjetnodobropo~ util Pre{ eren, pa jasno tudi na»Novem rocku v Križankah«, kjer v tistem okolju,~{~~ eprav že takrat Metlika e zdale ni bila ve to, smo ponudili en lep pe~[e{ at belokranjskega ustvarjanja. lep e kar je bila. Verjetno se spomni, kako sem bil ves v dvomih »pa to je,~{ e se ima kam vrniti in fantje iz skupine Broken lock se ne niso naši komadi pa ... hm, saj nimamo vaj, pa kako bo to samodaimajokamvrniti,ampakjihtakoj~{ akadoma evelikdel izpadlo v tako angažiranem klubu, kot je MKK. Dokler je novihnaloginpravjetako. bilo to naše jugo skidaško preigravanje le domena odličnega Danesmislim,dajetukajznjiminovduhintelektualnih puba KROKAR, kjer smo bili nastavljen žur duo s in ALTER rockovsko mo~ no podkovanih zagonov in dajem jim en Skanitom, je to še šlo, samo naprej pa halooo!!« No, Mare je veliki»daaaaaaaa« za njihov doprinos in trud v MKK, saj ga imel prav - bilo je cool! Ampak sem le imel zavest, kaj pomeni ta prakti~{ no držijo pokonci. Naj bo e dolgo let vsaj tako, kot je, ~ e ~rnomaljski plac … pomeni da podpira angažiran pristop in ne{{ ebolj e. predvsem lastno ustvarjalne skupine v subkulturnem - lahko In vsi se bomo trudili za to!! tudi angažiranem provokativnem smislu. In band, ki dobro dela, ima potem zeleno lu~^{ pri publiki, lahko dela tudi naprej. e dela povr{{ no ali neustvarjalno, potem tudi ne sodi sem ... je pa to bil povod, da je tudi Indust bag zadihal ponovno 96. leta in sem to svoje»izdajalstvo k lastnem ustvarjanju« na sre~ o dal na smeti{~ ezgodovine»ali bilo je ljepo« ...inspethvalaMKK-ju,ki je tudi to vrsto prepoznal, kot le del žur zgodovine in je lo~ il, kaj so priredbe in kaj so predelave in kaj je zavzetost do stvari - recimopokme~~ ko,lo iljezrnoodplev!! No, to je bilo obdobje, kjer smo si marsikak{ no besedo invzpodbudodelilizDu{a nomJesihom , »Kiskotom« ,kijepostal že na{ prijatelj in je bil dolga leta najbolj zaslužen za vse, kar je bilo potrebno povezati skozi dogajanje in v okviru organizacije bandov za MKK. Marsikaj smo dorekli z njim, lahko re~ em, da je pozitivnovplivaltudinana{{ bandinmutudisugeriral, eposebej zato, ker smo se kot trio ponovno revitalizirali. Enkrat je v{ ali celo dodal,~~ e ne bi bilo MKK-ja, danes ve ne bi imeli kje igrati, »mamicu vam«. No to seveda ni bilo res, ampak v enih kriznih 44 | 45 Slika 18.8. februar 1993, Kulturni praznik, koncert Bojana Drobeža in Lada Jakše ter recital poezije, recitira Andrej Kavšek, Prva obletnica delovanja v prostorih MKK BK, foto: arhiv MKK BK. Slika 19.1. maj 1993, Jan Plestenjak in Interaction Jazz Group z Bracom Doblekarjem , foto: arhiv MKK BK.

46 | 47 Slika 20.15. maj 1993, KUD Idijoti (HR) po koncertu , foto: Marko Pezdirc. Slika 21.26. junij 1993, Jani Kovačič , foto: Marko Pezdirc.

48 | 49 Slika 22.9. oktober 1993. Prvi koncert hrvaških punk veteranov Hladno Pivo (HR), foto: Marko Pezdirc. Slika 23.22. januar 1994, Res Nullius, foto: Boštjan Matjašič. Slika 24.19. marec 1994, Niet, foto: Boštjan Matjašič. Slika 25.16. april 1994, 2227, foto: Boštjan Matjašič.

50 | 51

Anarhija na področju kulture & umetnosti še najbolj produktivna – dokazi: sexualna revolucija 60. let, punk 1976-77. Pokojni rock kritik Darko Glavan je punk definiral kot »potpuno ubedljiva negacija klasike.« Seveda to velja za zgodnji punk 70. & 80. let – 20. st. – punk sedanjih generacij je kakopak simptomatično hiperglikemičen – konformističen

–zarazlikoodkontekstaExploited,DeadKennedy s,nasplohCrassipd.Generalna olaj{{~{ evalna okoli ina je ta, da e obstajajo anarho punk bendi, kot so Aktivna propaganda – Diktatura kapitala pod masko demokracije. Punk pa je pravo~ asno pri{{ el v na e kraje na Dolenjsko – Bacili, Gonars oz. Abortus in razumljen pojem – kar velja{~ teti za produkt ortokapitalisti ne BK– natančneje v Metliko – Indust bag, Steklina idr. Punk je v ov~ ereje – iz mladih ljudi napraviti konformiste; hlapce & 80. prepri~~~ ljivo negiral kulturstati ni dogmati ni dolgcajt – in služabnice…I feel xenophobia – in Xenophobialand. stimuliral inovativnost moderne urbane rock kulture. Napalm MKK BK –^ r. je od 1992 konstanta moderne urbane Death so po 1982 patentirali hard core – temu pa so sledili tudi rock kulture. Kljub pop hiperglikemi~ nem trendu v rocku – je legend Discharge, idr. Joy Division so ob koncu 70. let patentirali MKK vedno poskrbel za kulturni žanrovski pluralizem urbane post-punk. Punk je v na{ ih krajih aktiviral kulturni pluralizem in kulture od punka, noisa, grind corea & underground metala do boj za avtonomni prostor. Angažirana - nekonformisti~ na gene- avantgardnega jazza. Tej konstanti vsekakor velja slediti tudi v racija je v 80. in 90. letih 20. stol. vzpostavila klubsko sceno – to prihodnosti. V MKK so nastopali mnogi dotakrat neznani bendi, jeinfrastrukturourbanerockkulture. kot so Orleki, Siddarta idr. Ob koncertih Hladnega piva – v 90. je V Metliki je do srede 1989 deloval klub, ki so ga istega bila v MKK tak{{ na gužva – da je premik od odra k anku leta zaprli in preuredili v gasilski muzej. Skratka kult~ urstati ni spominjal na hojo v hribe. Od 90. do sedanjega retrokultur- dogmatizemjenalinijini~{ nitrebaspremenit…Metli kascenaje stati~ nega dolgcajta se je v MKK zvrstilo vrsto žanrovsko postala didakti~~ en vzor rnomaljskih mladincev in za ~ ela se je inovativnihbendov,kotnpr.Iconoclast–avantgardnijazzduetiz procedura ustanavljanja MKK BK^ rnomelj. Koncertna ponudba New Yorka, do Hesus Attor iz Ri-HR, No means no & Hanson je bila v 80. in 90. dokaj siroma{ na. Za ponudbo so takrat skrbeli brothers - podružnice do Extreme smoke 57 - grind core tudi mladinci iz Semi~{ a npr. l. 1991 – koncert metli kih The Pas primorcev in sedanjih Dickless Tracy iz Brežic – pa sevni{ kih maters –vgasilskemdomu. Scum, idr. Skratka MKK BK je svetovljanstvo urbane kulture približalretrostati~ nizaspaniprovinci. V bolj{ ih letih 20. stol. je bil MKK BK tudi svojevrstna prestolnica urbane kulture NM Podgurskega sektorja idr. Kljub vztrajnem plakatiranju – je dandana{ nja mladina tako konfor- misti~ na – da se jim ne da pogledati, kaj se dogaja v MKK – kar velja za domorodske, ne samo podgurske subjekte. Inovativnost &inventivnost urbanekulture–jetistakulturnadobrina,kijoje potrebnoposredovatigeneracijam,kiprihajajo…

Ne kaže pozabiti da je MKK BK –^ r. pridobitev povezana z angažiranostjo in vztrajnostjo generacije iz 80. Boj za avtonomni prostor – svetovljanstvo oz. kozmopolitanstvo je za sedanje pretežno konformisti~ ne generacije precej ne- Slika 26.21. oktober 1995, Harries (NL), foto: Boštjan Matjašič.

54 | 55 Slika 27. 27. april 1996, Fregatura, prvi all-girl band v MKK BK, foto: Boštjan Matjašič. Slika 28. 17. maj 1996, Skytower, foto: Marko Pezdirc. Slika 29 in 30. 5. april 1997, Broken Lock, foto: arhiv MKK BK.

56 | 57 Slika 31.5. april 1997, Atheist Rap (SR), foto: Marko Pezdirc. Slika 32. 31. maj 1997,Aurora (HU), foto: Boštjan Matjašič. Slika 33. 7. november 1997, Long Term Survivor (FR), foto: Boštjan Matjašič. Slika 34.8. november 1997, Ana Pupedan, foto: Boštjan Matjašič. Slika 35. 21. junij 1997, Sarcom, foto: Marko Pezdirc. Slika 36. 27.december 1997, Kojoti (HR), foto: Marko Pezdirc.

60 | 61

Brez ironije. Brez cinizma. Brez pretiravanja. Brez olepševanja. Brez umetniškega pretiravanja. Brez prisile španske inkvizicije. S časovno distanco. S čistimi mislimi. Z lepimi spomini. Z vloženo energijo. Z zasejanim semenom, ki še vedno živi svoje življenje.

Seme, katerega je skupina entuziastov skrbno zasejala v zadnjih vzdihljajih rajnke samoupravne in socialisti~{ ne Jugoslavije, je uspe no vzklilo v samostojni, demokrati~~ ni in kapitalisti ni Sloveniji. Okoli {~ ine so bile semenu naklonjene.Samoodrekajo~~ enegovanjepremnogihgaje udežnoobvarovalopred zavistjoboje~[ ihsesvojesence. evednogavaruje.

Otroci socializma smo tako svojo podalj{ ano adolescenco preživeli v oazi, namenjeni vsem, razumljeni redkim. Bili smo nezavedni borci za ohranitev analognega. Toda vse se je dogajalo v svoji~~ asovni dimenziji. Mo sekunde nas je po~~ asi drobila in nas spreminjala v ni le in enke. Vse. Brez hvaležno. Z ljubeznijo smo ga zalivali z na{ im nebrzdanim izjeme.Po~ asismosespremenilivsužnjedigitalnega. zajemanjemizvodnjakaidej. Hoteli smo narediti vse, kar nam niso hoteli ponuditi Nam je biolo{ ka ura skrbnikov in negovalcev drugi.Hotelismoposkusitivse,nad~ emersosezmrdovali.Nijim rasto~~ ega semena neutrudno bila. Odbijala. Odbila. Po asi, a bilo kaj prida mar za na{~ e želje. Prav. Nau ili smo se preživeti zanesljivo. In pri{ li so neki»novi klinci«. Nezavedno se sami. Bilo nam je prijetno v razli~ nosti. Seme nam je bilo spreminjajovnas.Samozdruga~ nimibesedamibiseopisali.

MKKjezgodbaouspehu.Jezgodbaonas.Jezgodbao vas.Inpredvsemjezahvalavsem,katerisoserazdajali.

S predanim delom. Kot ekipa. Brez imen. Slika 37.14. februar 1998, Zaklonišče prepeva, foto: Marko Pezdirc.

64 | 65 Slika 38.21. november 1998, Demolition Group, foto: Marko Pezdirc. Slika 39.27. november 1999, Overflow (HR) , foto: Marko Pezdirc.

66 | 67 Slika 40. 12. februar 2000, Pridigarji, foto: Marko Pezdirc. Slika 41. 25. marec 2000, Wanda Chrome and the Leather Pharaohs (US), foto: Marko Pezdirc.

68 | 69 Slika 42.7. oktober 2000, Let 3 (HR) , foto: Marko Pezdirc. Slika 43. 9. december 2000, Polyplush Cats (US), foto: Boštjan Matjašič. Slika 44. 20. januar 2001, Elvis Jackson, foto: Marko Pezdirc.

70 | 71

Razumeti MKK BK zgolj kot tistih nekaj deset, morda sto kvadratnih metrov vlažne kleti, je zgolj privid resničnosti. Klub je predvsem vsebina, energija, so člani, privrženci in obiskovalci, nastopajoči, stari prijatelji in vedno novi znanci. Je prispodoba sproščenih druženj in vikend svobode. So Branetovi No Gods No Masters alter songi.

Je zmaga strpnosti, je možnost izbire z dvakratnim ja. Zato bi{ e enkrat. Kaj{{ eenkrat, epetkrat, { estokratpo ~~~ elisto, eteslu ajnozanima.

Konec leta 1995, na vrhu ustvarjalnih mo~ i, se je jedro klubskih prvo- borcev pred~~ asno umaknilo. Za svoje delo bi si zaslužili zvezdo na plo niku slavnih.Vsak član svojo! Zato, ker so postorili umazana predavanja in okrogle mize seveda niso prestavljali glavnine birokratska opravila, se uspe{ no zoperstavili ozkim in ozko- programa,jih je bilo paravno dovolj, da smo se lahko{ irokoustili gledim interesom ter na prvi liniji prestregli prezir malome{- z njimi. Bolj sicer s samimi dogodki kot s{ tevilom obiskovalcev, ~anske omejenosti. Pripravili so trdne temelje, uveljavili pravila ki jih je itak, bolj kot(po večinskem mnenju) brezjaj~ na vedenja in za~ rtali smer delovanja. S Samerjem, s katerim sva umetnost,zanimalato~ kaG.Glasba! kot nala{~ ravno takrat dojela, da je definitivno konec { tudent- skega življenja, in prenovljeno ekipo, smo prevzeli klub z Usmeritev kluba je bila in je{ e, da je treba mladim, renomejem.Trebajebilosamonadaljevatiinnadgrajevatiza~ eto neznanim, neuveljavljenim doma~ im, slovenskim izvajalcem delo,ostalojepri{ losamoodsebe.Vsajzdelosejetako. ponuditi možnost nastopa. Pa smo jim jo. Stotim, dvestotim, enkrat, ve~{ krat, vsak teden kak nemu. Seveda se nismo branili Klju~ ni poudarki delovanja, ki smo si jih zastavili, so nitive~~ ih,boljznanih,danere emslavnih izvajalcev.Nak. Dale temeljili na programu, promociji, nabavi nove opreme in pred- niso bili komercialni izme~{~ ki ali samov e nimi naduteži, kar je vsem na razvoju lastne produkcije na glasbenem, likovnem, pogosto itak eno in isto. Pravega arhiva ni, tu in tam je kdo kaj gledali{~ ko-scenskeminliterarnempodro ju. zapisal, pofotkal, posnel. Za ušesa bi nas bilo treba. Vse vpletene v vseh teh letih. Tudi tiste bodoče. V poduk! Nabava opreme se je za~ ela z zamenjavo centralnega ozvo~~ enja. Obstoje a 4-kanalna me { alna miza, ve ~ inoma Najraj{i smo imeli rock z vsemi podzvrstmi, nadžanri, pregreti oja~~ evalec, mikrofon ali dva in zvo niki, ki bi bili bolj stili in slogi, smo se pa radi družili tudi z džezisti, kantavtorji, primernizavdoma~~ odnevnosobokotzaozvo evanjekoncertov, punkerji, metalci, improvizatorji, etno friki, noiserji, hip hoperji, enostavno niso ve~~~ ustrezali vse ve jim tehni nim zahtevam glasbenimi vseznalci in pogumnimi diletanti. Vsebina je imela bendov, niti ne pri~ akovanjem obiskovalcem. Z nakupom nove prednost pred obliko, izvirnost pred uigranostjo, ustvarjalnost me{~ alnemizesejeza elazmagovita,nikolidokon ~ anazgodba. predposlu{{~ ljivostjo,samosvojostpredv e nostjo.

[~e zdaj sem nejevoljen, ker nismo uspeli razviti ve [e posebej pomemben se mi zdi nastop prvega lastne produkcije. Ve~~ ina na rtov se je izjalovila, vse izjemne srbskega benda leta 1996, kljub{ tevilnim tujim bendom, ki so ideje pa so se namesto na odrih in v galerijah zaklju~ ile z nas do tedaj že obiskali. Za prihod k nam so morali prevoziti tako neskon~{ nimi modrovanji ob anku. Brezmejen ustvarjalni naboj reko~{~ pol Evrope, saj preko Hrva ke pa niso mogli zaradi mladih, ki se nima kje samouresni~ iti, se je kmalu pokazal za (po)vojnih razmer. Zato pa so hrva{ ki obiskovalci predstavljali utvaro, za floskulo, za neumnost.Ne nasedajte! Imajo kje, celo pomemben delež publike. MKK je za nekaj ur postal drugo vedo kaj in kako, samo ne ljubi se jim dvigniti riti izpred Jajce, tretji AVNOJ, četrta Jugoslavija! ra~~ unalnikaalizbarskegastol ka. Prviameri{{ kibendmiježezdavnaju elizspomina,pa Smo pa z velikim zadovoljstvom gostili druge. ni~ ne de, saj so mu kmalu sledili drugi in tretji. Severno in južno Performansi, predstave, razstave, film in video, potopisna ameri{ ki, zahodnoevropski so si podajali kljuko z vzhodno- evropskimi, z doma~{ imi in metli kimi, z dolenjskimi in sloven- je praviloma ostajal od vstopnine in od prodaje pija~ e, smo skimi. vlagali v opremo, ob~ asno dodeljena sredstva na razpisih pa v prenove prostora. Samoumevno brezpla~ no delo je bilo nujni Okoli{{ ki so bili e posebej dobrodo { li, saj jih je pogoj, kritje stro{k ov iz lastnega žepa pa pri ~ akovana oblika obi~~ ajno spremljala množica navija ev, pa tudi z reklamo se v obna{ anja. Z redkimi izjemami smo tovrstno vedenje ohranili tak{[~ nih primerih ni bilo treba posebej truditi. e sre a, kajti skozi celotno obdobje. Takrat pa~{ e nismo vedeli, da tako plakate, ki so pogosto bolj kot promociji služili provokaciji, smo opevano in družbeno priznano prostovoljstvo nima neposredne itakve~ inomapozabilirazobesiti. povezave z zastonjskim delom. Prav nam bodi,~ e smo pa ignorirali, celo prezirali seminarje, na katerih so si odvratni Neverjeten komunikacijski napredek se je zgodil mladi(nski) povzpetniki izmenjavali tovrstne informacije. S konec tiso~o{ letja, z razmahom elektronske p te in mobilne sorodnimi doma~{ imi in tudi tujimi dru tvi pa smo zgledno telefonije. Namesto tiskanja in po{{ iljanja gradiva po po ti sem sodelovali, si zavidali in se bodrili, si izmenjavali izku{ nje in lahko z enim klikom obvestil(tedaj sicer še skromno) množico posku{{ ali skupaj premagovati ovire na poti, ki je pomembnej a uporabnikov spleta, neskon~ no zvonjenje v prazno stacionarnih odcilja. telefonovpasonadomestilaSMSsporo~ ila. Nismo želeli spreminjati sveta, kve~ jemu podreti Mediji so nas imeli pove~ ini radi (hvala še enkrat), ka{ entabu,izzasedenapadatipredsodke,mordatuintamkomu vsekakor raj{ i kot politiki. Pred vsakimi volitvami smo naredili raz{{ iriti obzorje in se ob vsem tem e dobro zabavati. Trdim, da na~ rt, kako bomo sodelovali s kandidati na volilnih listah. V nam je uspelo. Vsaj slednje. zameno za skromne denarje smo jim ponujali možnost bogate promocije v klubu. Pretežno neuspe{ no, saj so se nas eni ogibali malce z leve, drugi pa krepko z desne. S predstavniki lokalne oblasti smo pa~ živeli v svojevrstnem sožitju - oni niso ne potrebovali ne marali nas, mi pa njih ne. Neko~ smo bili predlagani za Župan~~ i evo priznanje za delo na kulturnem podro~ ju, pa ga je namesto nas dobil nek narodnozabavni ansambel.Z martinovanji se res nismo mogli kosati.

Vtemkontekstunegreprezretinitinenehnihgovorico zaprtju kluba ali v blažji verziji preselitvi na drugo lokacijo, ki so namnaza~~~ etkupovzro aleno nemore,kasnejesopostalezgolj del folklore. Bile so zunanji sovražnik, ki nas je vedno znova uspelpoenotiti. Nau~ ili smo se preživeti z lastnimi sredstvi. Drobiž, ki

74 | 75 Slika 45. 8. december 2001, KBO! (SR ), foto: Marko Pezdirc. Slika 46.26. januar 2002, Freestyle event: Pižama, N'toko, Trkaj, Valterap, utrinki iz dogodka, foto: Janez Weiss.

76 | 77 Slika 47.9. februar 2002, Urban & 4 (HR) , foto: Janez Weiss. Slika 48.14. september 2002, Brain of Morbius (UK), foto: Janez Weiss.

78 | 79 Slika 49. Klubski flyerji, november/december 2003, avtor: Janez Weiss. Slika 50.27. marec 2004, Psychopath, foto: Tomislav Urh.

80 | 81

Zmeraj, ko se vozim skozi Črnomelj, upočasnim na Trgu svobode in pogledam proti Komendi. Za trenutek se mi pred očmi pokažejo kamnite stopnice, ki jih je že zdavnaj načel čas. Zvečer, v temi, se ni prijetno spuščati po njih. Nevarnost zdrsa je na vsakem koraku nižje. Takšna je pač netlakovana pot v pekel.

Spodaj se odpre klubsko preddverje, ki je danes namenjeno kadilnici na odprtem. Dovolj varno mesto za zami{ljen pogled v temno globo~ino, od koder odmeva re~no bobnenje. Gromka muzika iz MKK^ rnomelj ima veliko skupnega s {umom od spodaj, kjer se skrito pogledu zlivata Lahinja in Dobli~ica, in ostaja ostajaglavninavdihzaobstojindelovanjetegamladinskegaklubavBelikrajini. NaMKK^~ rnomeljmenajboljvežejoživispominiiz asov,kosemvandral po na{em klubovju s[ tirimi pravimi dedci - se pravi, s preloma devetdesetih let v novo tiso~^ letje. e se ne motim, smo igrali dvakrat na tem tesnem, vendar prijetnem odru. Enkrat z metli{kimi punk-rock pionirji Indust-bag, drugi~ z gromkimi Kramfid in težkimi Pussyfinger. S prvega nastopa se spomnim pokoncertnega prizora, ko se je med ple{o~~ o rajo gibal rnomaljski posebnež, »cigo«, ki je umetelno skrival gore~~ i ik v svoja usta in vsaki ~ , ko je to storil, je {e pomežiknil z iskrami v o~ eh. Takrat {e nismo nosili mobitela s ilirskobistri{kim MKNŽ, izolskim Shotom, murskosobo{kim sabo, zato smo ga kot turisti~ no trofejo pritisnili na fotoaparat in MIKK-om, {kofjelo{ko Rde~ o ostrigo, koprskim MKC-jem, celo na kamero (nikar me ne sprašujte, kje je danes ta slika cerkljanskim CMAK-om, Kompleksom v Ravnah na Koro{kem, oziroma posnetek). Ko smo drugi~ , leto in pol ali dve kasneje, kranjskim Izbruhom, velenjskim MC-jem, piv{ko Hi{o kulture, spet pri{li na oder MKK, nas je pri~ akalo veliko manj ljudi. Zdi se kamni{ko Kotlovnico in drugimi {e živimi ali pa žal pokojnimi, mi, da jih ni bilo ve~ kot petnajst in {e ti so se zabubali na drugi zaprtimi ali preoblikovanimi klubskimi prostori sodi MKK konec dvorane, da jih je bilo težko videti v mraku. Spodbude so ^rnomelj v verigo mladinskih klubov po Sloveniji, brez katerih bi sicer ploskale med komadi, vendar pa je bilo ozra~ je bolj hladno bila na{a mala dežela revna in dolgo~~ asna. Gre za prizori{ e, innepravspodbudnozanastopajo~ e,doklernisoodneznanokod kjer odvija resni~ na, otipljiva, preznojena kultura, ki se je ne da pridrvelimladipanksiinza~ elisvojrusfajpododrom.Težiliso,da uloviti in nadomestiti z realisti~ nimi {ovi ali celo olep{ati na ho~ ejosli{atihardcore.»A hard core bi?« sejeodzvalna{pevec straneh brezpla~ nih tabloidov. Je tukaj in zdaj! Kdor pride Boris, se po~~ asi obrnil k meni za bobne in mi z zna ilnim zanj in narejeninvzvi{envtak{enprostorzdu{o,odideiznjegapristen, nagajivim nasmehom namignil, naj po~ akam. Segel je po živinponiženpredresni~~ nostjo,skaterosejesoo il-alipajeob konzervi piva in jo ve{~ e odprl z desnim kazalcem. Na kratko je glavo. Kdor ne pristane na pravila igre svobode, se vanj ne srknil požirek in si približal mikrofon k ustom: »Kaj bi radi? vrne nikoli več! Hard core?!?!« Vhipu,kosmoostalidedcineusmiljenoudarilipo Kot ostala slovanska ljudstva imamo tudi na instrumentih, je obrnil piksno in do zadnje kaplje izžel hmeljev Slovenskem posebej razvito nagnjenje obeleževanja okroglih napitek na glavo najbližjega panki~ a, ki so ga kameradi odrivali obletnic, vendar dvajset let MKK^ rnomelj ni samo okrogla in sku{ali {e sami ujeti svojo sekundo pivskega tu{a. Srborite obletnica in razlog ve~ za nazdravljanje. Pohvale vreden praznik fante smo v trenutku imeli na svoji strani. Bili smo njihovi, poriva mladinski klub v novo, tretjo dekado. Zgodovina vzponov koncert je dobil novega zagona in ostal dobro odtisnjen v mojem in padcev je ob tak{nem slavnostnem trenutku ve~ kot spominu, tudi zato, ker smo ob povratku v Ljubljano doživeli dobrodo{la, saj se z njo krepi odgovornost in pomen kluba. karambol. Vredno se je zazreti v preteklost ter obuditi in prisluhniti Zagotovoimavsakgostinobiskovalecsvojespominez spominom za bolj{i jutri, za bolj jasen pogled v prihodnost roba prepada, kjer {e vedno trdno stoji oder in klubski podij tega kulturnegazbirali{~a.Brezteluknje,kijedanesnaokoumirjena mladinskega, kulturnega shajali{~~^ a v sredi{ u rnomlja. Za in prav ni~ divja kot neko~, je vsak zemljevid slovenskega lokalneveljakejetreba{eenkratpod~ rtati,daje{loskozitoklet klubovja nepopoln. Avtorjem in ustvarjalcem alternativne, pol ducata generacij glasbenikov in drugih kulturnih ustvar- podzemne,neetablirane,mladinskekulturejepomembna,prav- jalcevterobi~ ajnihljudi-obiskovalcev.Zgodbeindoživetjasose zaprav obvezna postaja na turnejah in gostovanjih. {e toliko globoko zažrle v stene, strop, tla in zatohel zrak samega kluba pomembnej{a pa je za lokalno oziroma regionalno kulturo Bele ter ostale v podzavesti vseh, ki so zrasli in {e rastejo v tem Krajine. Je kot odre{enje na slovenski periferiji, je okno v svet in vabljivo opojnem svetu druga~ nosti. Tak{ni klubi, kot je MKK, barikadazapreživetjevsehtistihmladihinneve~takomladih,ki igrajo neizmerno in nikoli popla~ ano vlogo v kultiviranju in v odklanjajo populisti~no, prazno, ceneno, napihnjeno, silikonsko socializaciji odra{~~ ajo e mladine v mestu oziroma kraju. Z invsiljenonarodnozabavnopopdoma~ijo. Slika 51. 12. februar 2005, Shyam, foto: Tomislav Urh. Slika 52. 23. april 2005, Srečna Mladina, foto: Tomislav Urh.

84 | 85 Slika 53.23. julij 2005, Brant Bjork& The Bros (US) , festival Poletje v Črnomlju, foto: Irena Povše. Slika 54.19. avgust 2005, Kolektiv Bast, foto: Tomislav Urh.

86 | 87 Slika 55.3. november 2006, Zlatko Kavčič, foto: Tomislav Urh. Slika 56.10. februar 2007, Mr. T-Bone & The Young Lions (I) , foto: Tomislav Urh.

88 | 89

V MKK sem kvalitetno preživel večino svojega prostega časa v mladostniških letih (evropski standard je 15- 30 let). Aktiven sem bil kot član, dj, tonski tehnik, natakar, redar, čistilka, avtor, programski vodja, predsednik, sedaj spet član!

Tako, da je zgodb, o katerih je vredno govoriti, veliko. V tem kratkem prispevku sem se osredoto~~ il na as, ko se je MKK»«obrnil navzven in postal gonilnasilavrazvojumladinskihinstitucij vBelikrajini.

V upravnem odboru, ki je leta 2003 prevzel vodenje in upravljanje MKK, nas je gnala želja po dogajanju –~~ im ve programa tako v klubu kot drugje (koncerti, dj večeri, predstave, razstave, potopisi, filmi, elektro, internet, informacije, okrogle mize, predavanja, delavnice, športne igre in prenosi, družabne igre, mladinski center, hostel, ...). Vsete,obstoje~ einnameravane,aktivnostismovskladuzbeloknjigoza mladino evropske komisije prevedli v kvalitetno preživljanje prostega~ asa - informiranje, svetovanje, neformalno izobraževanje, kulturne dejavnosti, prostovoljno delo, sodelovanje z drugimi orga- nizacijami ... - in{~ li v akcijo. MKK kot ustanovni lan je skupaj s KB[ in KUD Kolpa v letu 2003 v skladu z Zakonom o mladinskih svetih ustanovil Mladinski svet Bele krajine v okviru katerega je zanimivo nastal projekt Etno folk festival kot del Jurjevanja v ^rnomlju, ki ga sedaj vsako leto organizira MKK v sodelovanju z drugimiorganizacijami.MSBKdaneszadružuje12~ lanicinskrbi za sodelovanje ter povezovanje med mladinskimi organizacijami naobmo~ juBelekrajine,izvajamladinskopolitko.VokviruMSBK sejepoglobilotudisodelovanjemedMKKinKB[ .

Plod medsebojnega sodelovanja je bil podpis pogodbe o ustanovitvi zavoda MC BIT z dne24. 12. 2004, katerega ustanovitev dne25. 1. 2005 je prav gotovo pomenila dodano vrednost na podro~ ju mladinske organiziranosti in mladinskega dela v Beli krajini. MC BIT informira, svetuje, izobražuje, omo- go~{ a mednarodne izmenjave ter tevilne druge aktivnosti za mlade. Ta del zgodovine kluba je pomemben zato, ker MKK s svojo aktivno vlogo pri ustanavljanju in upravljanju zakonsko predvidenih mladinskih institucij je in lahko odlo~ ilno prispeva k enakopravnosti vseh dru{{ tev, spo tovanju avtonomnosti vsake organizacije, demokrati~~ nosti pri odlo anju in javnosti dela. Res je na ra~ un avtonomije manj sredstev, vendar je kreativnost tisto, kar{ teje. Niso redki primeri, ko so si te mladinske organi- zacije podredili politi~ ni podmladki in preko njih izvajali dobro financirano delegirano politiko, za druga~ e neorganizirano mla- dinopaniostaloni~ . MKK danes z vso infrastrukturo in prvovrstnim klubskim ter festivalskim programom, s svojimi partnerji – MC BIT, KB[~^ , MSBK, Ob ino rnomelj, Uradom RS za mladino, JSKD, Ministrstvom za kulturo in{- tevilnimi drugimi pomeni gotovo to, kar je bil tudi njegov namen ob ustanovitvi pred 20 leti! Slika 57.27. oktober 2007, Sleepytime Gorilla Museum (US ), foto: Tomislav Urh.

92 | 93 Slika 58 in 59. 1. december 2007, No Means No (CA ), foto: Tomislav Urh. Slika 60. 2. avgust 2008, Brutal Polka, 1. Črnfest, foto: Janez Weiss. Slika 61. 18. oktober 2008 The Hanson Brothers(CA ) , foto: Gašper Gregorič.

94 | 95

»Ej Bojc, k'daj se dns z'čne?« sem vprašal Bojana, ki je stal na vrhu stopnic, ki vodijo do prostorov Mladinskega kluba. »V'rjetno ob enajstih, zmer'm mau zamujajo, zmer'm je kasneje, ko je napisano,« je odgovoril in vprašal, če grem na koncert Strelnikoff, ki se je tisto noč imel namen zgoditi.* »Ne, s'm vprašam, mor'm domuh,« je bil jasen odgovor, saj se kot{{ e ne tirinajstletnik nisem smel niti približati klubu, kaj { ele obiskati koncert tovrstne glasbe. Rahlo razo~ aran sem se obrnil, zmeden ogledoval staro trafiko, ki je v~{ asih stala na trgu in od el domov. Strelnikoff so ostali kak { no leto *Ravno pri sestavljanju tega zbornika sem iz starega klubskega dnevnika izvedel, da so celjski Strelnikoff nastopili 3. oktobra 1992, skupaj sStuff iz Krškega. oddaljeni, zamujeni, vendar sem prvi~ govoril z nekom iz kluba; Rednosmospremljaliplakateinzahajalivklub,^ akali iz prostora, ki sem ga poznal le po nenavadnih plakatih, ki so vsakokratnega Halid invalid Harija u zlatnom odijelu. Ni bilo ve~ predstavljali druga~ en element oglasnih desk katere so krasile alternativealternativi.Komajsmo~ akalikonectedna,sespustiti na{{ e provincialno gnezdo. Plakate smo trgali z njih in jih obe ali po stopnicah v nabito poln velban pobeljen hrupen prostor pona{{ ihnajstni kihsobah, ~ epravnismopoznalibendov.Žesam smrde~ po alkoholu in cigaretnem dimu z zlizanimi linolejastimi pogovorzBojcem,kijebilpotedanjihpojmovanjihglavni,jedajal tli, posejanimi z žve~~ ilnimi izpljunki. Nekako si se po util varno, prijetenob~ utek. toplo, sprejeto, med somisle~ imi neprilagojenci. Bil je sobotni »Ej, govoru s'm z Bojcom, k'daj se koncert z'čne,« poganski ritual, plesa in kan~ ek odmaknjenih stanj, ki je v vsem je bila glavna tema vseh razgovorov v ponedeljek, ko je ob nadgradil naglo izginjajo~ e ministrantske sanje o nedeljskem odlo~{ nih besedah padel najstni ki sklep, da je nujno potrebno živ-žavu. ~imprejdejanskovstopitivprostorekluba. Postopoma so obrazi postajali imena, veliko le-teh, ^{imprej se je nekako razvlekel, precej, kak no leto, imena prijatelji. Imena je dobila tudi glasba, Fugazi, Sex Pistols, lasje so rasli po~{ asi; nakar sem se v manj i skupini ponovno VictimsFamily,Nomeansno,TalkingHeads,Pankrti,Niet,Indust zna{~ el na vrhu stopnic. Skupinsko, v formaciji, smo se prvi Bag,ThePixies,TheClash,Rageagainstthemachine,Bodycount, spustili underground, dobesedno. Klub je bil nabito poln, par Polska malca, Red Hot Chilli Peppers, Žambo Žoet Workestrao, poznanih obrazov v gne~ i, no, poznal sem Bojana, seveda, on je Overflow, Hladno Pivo, Kud Idij~ oti, Majke, Disciplina Ki me, bil glavni. V jugoslovanski svetlo moder jeans –d eki, odet sem Laufer,EkatarinaVelika...boleč vrat in konzumiranje. mama s se nekako opogumil stopiti skozi precej{~{ njo gne o ob anku in razlogom se brineš. Zglasbojepri{ elnekdruga ~ enmindframe, komajda sledil raztrganemu Rihardu, izginjajo~ emu za vrati, ki druga~{{~ en odnos do vsega, najstni ko uporni ki in cini en, rasli lo~{ ujejo koncertni prostor od anka. In sem stopil v temen, s so lasje, vse je bilo jasno, vse je bilo brezveze, brez smisla, podobno oble~{ enimi starej imi bolj ali manj zmerno alkoholi- vsakodnevnica debilana, neizogibna nujnost, vikend in glasba ziranimi kadilci napolnjeni prostor nabijajo~ e glasbe. bam! edini smisel, užitek, odmik od^{ rnomlja, nedeljski župa in koko evforija, notr smo! Nekaj komadov sem celo poznal, kak{ no povratek, pristanek.oceans, undertow. Zalet, odriv in skok v Nirvano, Pearl Jam, Smashing Pumpkins, saj smo bili grungerji, zid, trk telesa ob steno in padec dol, na tla, z lasmi v umazanijo, valda,insevedaRamboAmadeusa,kigajenekajmesecevpoprej dvig na noge, zasuk glave, telesa, odriv nekoga drugega, na zlizani kaseti prinesel kolega. I bogami nalijepiše plakate ponovitev vaje. tender age in bloom, helmet in the bush. po selu, Halid invalid Harija u zlatnom odijelu, a ispod je piso megla. rukom sitan tekst, u nedjelju u mjesnu početak u šest … Vsi Tedaj smo že se ponujali v pomo~ . »Ej bi l'hk rolau skupaj smo se pririnili do plesi{~ a, kjer smo v precej { nji gne ~ i mau?« je bilo vpra{~ anje, teženje. Mare je ob asno težkega srca pri~{~{ eli opona ati erati ne gibe na ih soplesalcev. Spominjam se, popustilinprepustilnavadnopolnoplesi{~ erde ~ eokimmladcem da sem se po~{~ util nespro eno, opazovano, zasmehovano in »Na! s'm ne forsiraj, pa pazi, da ne bo šlo v rdeče« Sevedasmo skrajnoneumno.Vendarvsemanj,vseboljjepostajalonormalno spraznili plesi{~ e, forsirali in noreli, blodili, skrajno, { lo je v tedaj povsem trezen skakati, padati in predvsem mahati z rde~ e.i see red, i see a tower against the sky. Seveda je bilo najstni{ koglavo. potrebno ustanoviti skupino, zlomiti klju~ avnico. Kupovalo se je plo{~ e,odkrivalobende,poslu { alo,forsiralo, { lovrde ~ e,norelo. nadaljevali klubski program. Vikendov preprosto nismo mogli Zdelo se je, da je to trajno stanje, nespremenljivo, klub bo vedno pustiti izzveneti v prazno za nekim{ ankom, v nekem baru s tu,mipavednostarisedemnajstlet. solatnim naborom hrva{{ kih sing-a-long superuspe nic tipa S tokom gimnazijskih letnikov se je relevantno voljela sam ja slovenca ojlarijaoj. Kogledamnazaj,semizdi,da spreminjal le nabor bendov, Nirvano in Pearl Jam so zamenjali so bila to najbolj kriti~ na leta. Na koncertih se nas je zbralo Tool in Kyuss, Karma to burn, Helmet. Grunge je na smeti{~ u najve~~{{ dvajset, na klubskih ve erih e manj, redkokdaj kak en zgodovine delal družbo punku, mi pa smo sanjali o pu{~ avskem nov obraz, sploh pa se je spremenila povpre~ na starost, niti kamenjumed belokranjsk o zelenjav o . Kolegi so od { li { tudirat, enegamladinca,kaj{ elemladinke. klub je postal vikend sti~{~ i na to ~ ka, zborovanje v hrupu, In smo vztrajali,{ e vedno so prihajale dobre skupine, blodnjah, zakajenih teorijah o svetu in vseh njegovih nesmislih, navadno s spo{{ tovanjem do na e male luknje, o kateri so že vsevnedeljskemvonjusobotnihoblek. sli{ ali, nas pa je bilo nekako sram praznega prostora, ki smo jim Prodiralajeelektronskaglasba,vsebolj,densaloseje,rejvalo,v ga ponudili, kot da bi kljuval tihi »... mi smo svoje naredili. Pa florescentih pajkicah. V Gavioliju je bila~ ista ljubezen, na vi?« Pa vendar ob~{~ asno, na koncertu kak ne ve je zasedbe, afterjih{~ eve ja,obesinteti ~ ni.Gravitacijskasilaelektronskihin kak{{ nega hrva kega benda, navadno Hladnega Piva ali Let 3, se kemi~ nih sintez je goltala generacijo, nekateri smo opazovali od je zbrala klubska generacija ali ve~ le-teh in klub je dobil tisto dale~{~ , drugi so živeli od blizu. Klub je postajal prazen, plesi e podobo povsem nabitega zakajenega prostora, ki sem se ga senc z Dj-{ jem, katerega godba je odzvenela v prazno, za tiri spomnil iz najstni{{ kih let in ga tako pogre al. Navadno so se stene. Prej polni avtomobili Metli~~ anov so ob vse ve jem pojavili tudi obrazi, že dolgo od{ li iz provincialnega gnezda, tudi policijskem terorju pri~{ eli izostajati, prav tako novome ki oni so pri{ li v umazano zakajeno luknjo, iskati prijatelje, pa pankerji. Ples so zamenjale partije{ aha in taroka, klub mogo~~ e tudi kaj drugega, mogo e del sebe in kopico meglenih upokojencev. spominov, ki jih je vezala na en drug~ as in na klub. Ne vem za Gimnazija je kmalu postala preteklost, postali smo njih, vem pa zase, da v~ asih { e vedno i {~ em tisto najstni { ko {[{tudenti, ki jim je Radio tudent delal delovni ko družbo v ozkih vikendevforijo. sobah Rožne doline ali poceni garsonjerah, klub pa ponujal * * * * vikend trip v naivnosti in poznanstva osnovno{ olskih in Precej nepri~ akovano sem prevzel predsedstvo MKK gimnazijskih let, bil je del prtljage, ki je ostajala doma, v leta 2007 po odhodu Julija in se odlo~ il nadaljevati zadane ^rnomlju. projekte.UstanovitevMCBiTnekajletpoprejjeomogo~ ilaveliko boljstabilenfinan~ niokvirdelovanja,sajvstopninanakoncertih Ob koncu ljubljanskih let se je pojavila ideja »ostati in že dolgo ni prina{{ ala zadostnih sredstev za financiranje na e razvijati«, delati doma. Klju~ ni del tega je bil ravno klub in dejavnosti. Hkrati je bil vseskozi na~ rt vrniti klub na njegovo njegove dejavnosti. Sedaj ne vem, ali so to bile le blodnje poprej{~ njo raven, ohraniti mo no ekipo aktivistov in klub {tudentovvnjihovihabsolventskihinpodiplomskihnegotovostih napolniti z mladimi naivci, idealci, vtrganci, zadetki in vsemi alidejanskastremenjanaivcevpobolj{ emjutri.Kakorkoli,ostali ostalimi neprilagojenci, da bi videli, da lahko v MKK najdejo svoj smo v^ rnomlju, razvijali»sceno«, karkoli to pri nas že je, in prav,svojmir,svojodmikodturbodebilaneva{{ kih tal.

98 | 99 Nekako se nam je uspelo povezati z vrsto drugih supermarketidrugorazrednegapotro{{ ni tva.Svega če bit svega organizatorjev po Sloveniji in si drzniti organizirati koncert če bit samo neče biti ljubavi. Klub pa je{ e vedno tu, linolejasta kak{~ ne ve je tuje zasedbe. Uspelo nam je na razpisih, že poprej tlaposejanazžve~ ilnimigumijisozamenjalasveža,nova,zlizano redno uspe{{ en razpis za opremo je dopolnila e programska belino{ tiristo let starih velbov komende je prekrila oranžna podpora ministrstva za kulturo. Obnovili smo prostore kluba.[ e barva, dva srednježalostna zvo~ nika nadomes-tilo vrhunsko naprejsmoorganiziraliEtnofolkFest,na~{~ rtovalipasmo eve ,v ozvo~{ enje, stari unionov hladilnik spodoben ank, obraze tesni navezavi s Klubom belokranjskih{~ tudentov smo se odlo ili zdolgo~{ asencev pa sveža dekli ka lepota. Tudi vsi mi smo organiziratiavgustovski^ rnfestintakoobuditižemrtvopoletjev vrhunski, v tridesetih, stari dovolj, da vemo, kdaj oditi, preden s ^rnomlju.HkratijetudiMCBITizvajalsvojenalogeinkvalitativno svojimi modrovanji o tem, kaj in kako je prav, zagnijemo celotno nadgrajeval delo MKK. V nekaj letih smo odkrili nov na~ in stvar. Naslednike imamo, imeli smo prav in naredili svoje. Pa vi, delovanja, postali bolj drzni v na~ rtih, si jih zadali in realizirali. boste? Naenkrat ve~~^ ni bilo nemogo e pripeljati v rnomelj No means No, zasedbe, ki je v mojih najstni{ kih letih vsak petek in soboto grmela iz klubskih zvo~ nikov, nato pa je z vsem svojim veteranskim žarom po~{ astila na oder. Ni bilo nemogo ~ e pripeljati Sleepytime Gorilla Museum, Däleka, Keelhaul, Nicka Oliverija,BrantBjoerkainvrsteostalih.Irena,sr~ nahvala.

MKK in z njim^ rnomelj, po besedah Johna Wrighta mestece»with a name i cannot pronounce« ,leže~ ,pobesedah Nilsa Frykdahla»in the coutry where barns have legs« , je kar naenkrat gostil skupine, ki so oblikovale ali{ e oblikujejo pomembendel~ eksvetovnealternativnoglasbenescene. Navadno jih je presenetilo okolje, v katerega so pri{ li, verjetno smo mi njim naredili ve~{ ji kultur ok, kot oni nam. V vsem tem vidim, mogo~{ e naivno, nek dosežek, nekak no misli globalno deluj lokalno prakso, nek presežek, ki v vsem preka{{ a sicer njo belokranjsko odmaknjenost. V tem duhu smo blizu nam tako sorodnim Prekmurcem, ki se s svojim MIKKom prav tako na robu borijo proti vsem uni~ evalnim posledicam provincialnega malodu{ ja, obrobnosti in svojevrstnih izklju- ~enosti. Iz podobe mesta sedaj izginjajo sive tovarne proletar- skega ponosa, na njih mestih rastejo avstrijski in nem{ ki Slika 62. 8. november 2008, Leaf Fat, foto: Gašper Gregorič. Slika 63. 21. februar 2009, Dodgy Stones, foto: Gašper Gregorič.

100 | 101 Slika 64. 28. februar 2009, Žoambo Žoet Workestrao, foto: Gašper Gregorič. Slika 65. 28. marec 2009, East Rodeo(I/HR ) , foto: Gašper Gregorič. Slika 66 . 29. avgust 200 9, Bratko Bibič & The Madleys, 2. Črnfest, foto: Gašper Gregorič. Slika 67. 17. oktober 2009, The Lift, foto: Gašper Gregorič.

102 | 103

Stvari se v vseh pogledih obračajo na boljše. Obnova je marsikomu odprla vrata in v klub pride vse več ljudi, vse več je tudi mlajše populacije – dijakov. Klubski prostor se počasi, a vztrajno otepa tistega neprijetnega pridevnika, ki ga je spremljal pretekla leta.

Najbolj{{ e v klubu je to, da vsak najde prostor zase. Iz kota spremlja udrihanjebobnarja,ska~{ e predodrom,se ~ udi { residentdj-jualipanaslonjenna {{{^ank ogovarja lu tno natakarco. eprav se pri pobiranju vstopnine ni najlep { e nagovarjati glede pla~~ ila le-te in prepri evati najpogumnej {{ ih, da ob petih ank ve~~ nedela,ve ervklubussvojimiprednostmipretehtatistihmaloneprijetnosti.

Nikakor ne smem pozabiti tudi odli~ ne ekipe, lahko bi rekel kar »družine MKK«, ki se trudi, da ima^~ rnomelj oziroma Bela krajina nekaj ve , da imamo klub, ki že 20 let dopolnjuje kulturni prostor in skrbi, da imamo mladi ter mladi po srcu vsak vikend možnost videti tudi kaj drugega kot le gostilno. Hvala vam tudi, ker mi stojite ob strani, ko je to potrebno, oziroma ko vas najbolj rabim. Dobra družba, dobra muzika in dober plac so, in bodo{ e naprej, atributi, ki dajejoklubunekajve~{ ,kotimajoostalilokali.Rokenrolbo edolgodomavklubu!

Dru{{^{ tvo je bilo vpisano v register dru tev UE rnomelj 1. marca 1990. Tedaj e ni imelo lastnih prostorov. [{~ele z odprtjem slednjih, 7. februarja 1992, je dru tvo dobilo prostor, ki je omogo al realizacijo zadanega programa in ciljev. 19921 19932

7. 2. Vita Mavri~ //Otvoritev prostorov MKK BK 6. 2. Hic et Nunc 8. 2. Indust Bag 8. 2. Bojan Drobež & Lado Jak{ a, 21. 2. Trinajsto Prase recital poezije ob kulturnem prazniku 21. 3. The search for what 27. 2. Stuff & Majke (HR ) 28. 3. Morrison Hotel ?. 3. Forehead3 4. 4. Angel Heart, Extreme Smoke 3. 4. Overflow (HR ) 18. 4. Gottschee 17. 4. Laufer (HR ) 2. 5. Pure Laine (A) 24. 4. Trinajsto Prase 9. 5. Ukrajinski kozaki (UA) 1. 5. Interaction Jazz Group & Braco Doblekar 15. 5. Rego~ (HR ) 9. 5. Hardtime (HR ) 16. 5. Charlie Brown, Non Finire Mai 15. 5. KUD Idij oti (HR ) 6. 6. Peyotil Crunch 5. 6. Bruuuuuja~ i (HR ) 12. 6.[ ukar 11. 6. Pi{} aci 27. 6. Javna Traja //Marko Brecelj, Uroš Srpčič 19. 6. Phantasmagoria (HR ) 10. 7. Frakcija-FM 26. 6. Jani Kova~~ i 11. 7. Laufer (HR) 2. 10. Veliki Bijeli Slon (HR ) 24. 7. Ljubljana Jazz Selection 9. 10. Hladno Pivo (HR ) 4 12. 9. Interaction //Jan Plestenjak 16. 10. Dare To Go, Link der Wasser 3. 10. Strelnikoff, Stuff 30. 10. Laufer (HR ) 17. 10. Res Nullius 13. 11. Produkcija Gil{ -Kodum //Nasa Teater 31. 10. Polska Malca 6. 11. The Event Trio 14. 11. Orlek 11. 12. Kud Idijoti (HR ) 22. 11. Orange Baboons (D) 5. 12. Lete~ a Potepuha 19. 12. Indust Bag 25. 12. Tomaž Pengov 26. 12. Noname

1 Vir KLUBSKI DNEVNIK 1992-1994. Arhiv MKK BK. 2 Vir KLUBSKI DNEVNIK 1992-1994. Arhiv MKK BK. 3 Iz vnosa v klubskem dnevniku datum ni razviden. 4 Vir fotografije in vstopnice Boštjana Matjašiča. 1499 5 19957 22. 1. Res Nullius, Pet Ambulance 15. 1. Orlek 12. 2. Messerschmit (HR ) 21. 1. Lolita 19. 2. Pure Laine ()A 22. 1. Res Nullius 19. 3. Niet 11. 2. Laufer (HR ) 26. 3. Butcher's Bill 24. 2. Ego Malfunction 7. 5. Polska Malca 11. 3. Pridigarji, Maze 8 28. 5. Demolition Group 25. 3. Veliki Bij eli Slon(HR ), Polska Malca 18. 6. Strelnikoff 22. 4. Tambura{{ i iz Dragatu a /jEtnovečer na urjevo, praznik pomladi / 23. 7. Dekadence, Frakcija FM6 8. 7. Hladno Pivo 30. 9.Z ool (NL ) Program večinoma tvori 21. 10. Harries (NL ) „Rock in underground party z DJ Mihom in DJ Maretom.“

Program več inoma tvori 8. 10. D'Kova~ i „Rock in underground party z DJ Mihom in DJ Maretom.“ 10. 12. Wasserdicht, Center za dehumanizacijo

5 Vir KLUBSKI DNEVNIK 1992-1994. Koncert 22. januarja 1994 je zadnji podatek v klubskem dnevniku 1992-1994. Arhiv MKK BK. 6 Vir MLADINA 1994-1996, rubrika Napovednik. 7 Vir MLADINA 1994-1996, rubrika Napovednik. 8 Koncert v okviru„Rock proti rasizmu“ , ki je potekal na lokacijah v Črnomlju, Ljubljani, Mariboru in Šempetru pri Novi gorici. 1699 9 199711

20. 1. Shake Spier (NL ) 7. 2. Razstava Polone Pavlin 27. 1. ANC, Blood Suckers, Debeli Predsednik (HR ), 8. 2. Razstava „Bela tehnika“ in koncert Ciganska Jazzbina //petletnica kluba Kontra(HR// ), Srou pa Letu Punk Festival 15. 2. Exit(HR ), Anonimus 24. 2. Mamojebac(HR ), Žo ambo Žoet Workestrao, Absent Minded 1. 3. Lo{~ i de ki(HR ), The Mi 4. 3. Baby Can Dance 22. 3. Baby can dance 30. 3.[ umski(HRR ), Stampedo (H ) 5. 4. Broken Lock, Atheist Rap ()SR 27. 4. Fregatura, Kojoti (HR ) 19. 4. Spiritual Pyrotechnics 17. 5. Weeping Willow, Skytower 31. 5. Aurora (HU ) 31. 5. Scuffy Dogs, K-Sound XXX 21. 6.A nonimus, Sarcom, Pudding Fields 15. 6. Krug(HR ), Indust bag 20. 9. Žo ambo Žoet Workestrao, Sirup za izka ljevanje 10 … 4. 10. Zolty Cracker(CAA ), Jen Paches (C ) 18. 10. Free 48, Zablujena Generacija 7. 11. Long Term Survivor(),FR Zygomatik Zone () FR 8. 11. Ana Pupedan 29. 11. Indust bag, Castle Nuts 27. 12. Kojoti ()HR

9 Vir MLADINA 1994-1996, rubrika Napovednik, ki pa z drugo polovico leta 1996 več ne omenja dogodkov v MKK. 10 Podatkov o dogajanju v drugi polovici 1996 ne srečamo v Mladini, klubski dnevniki za to obdobje pa so izgubljeni. 11 Vir MLADINA 1997-1999, rubrika Rodeo, kjer je Jaša Kacin Kramaršič leporečno napovedoval koncertno dogajanje po slovenskem klubovju. 1899 12 199913

24. 1. Marko Brecelj 16. 1. The Institute for affordable lunacy ()NL 31. 1. Overflow(HR, ) Not the same 6. 2. Polska stra{ ila 7. 2. Tudosok (HU ) 13. 2. Nitkovi()BIH , Marko Brecelj 14. 2. Zakloni{~ e Prepeva, Ahilova 6A 20. 2. Nenavadni podnajemniki, The Stuff 28. 2. Plan Kruutntone(NL ) , Antiodpad (H R ) 27. 2. Sarcom, God scard, Skor 7. 3. Terror of Tiny Town(CA ) , Paradoxal Treatment (H R ) 27. 3. Baby can dance 14. 3. Anonimus, Sre~ na Mladina 3. 4. Psycho Path 28. 3. Metropolis, New Breed 1. 5. Lokalne Pizde, TNT 11. 4. Skytower, Blind Hate 25. 9. Karushi ()D 2. 5. The Prulers, K-Sound XXX 1. 10. Azijske avanture 1. del; Jan Dujec & Bo{~ tjan Roži //potopis /B/ K Š 16. 5. D Kova~ i, Drzni in Lepi 9. 10. Terminal Disease, New Breed 30. 5. Rizol(HR ) , Pulz 16. 10. Zvekete, Strahuljarji 10. 10. Valter Brani Sarajevo, No Limits 23. 10. Wrong, Wet Bed 17. 10. Terror of Tiny Town (Ca), Drajt{ ponarji 4. 11. Cancenberg //žur KBŠ 21. 11. Demolition Group Azijske avanture 2. del; Jan Dujec & Bo{~ tjan Roži //potopis /B/ K Š 28. 11. NOM ()RU 5. 11. Pasmaters(HR, ) SMC (H R ) 5. 12. Dicky B. Hardy, Rhythm Thieves 12. 11. Direndaj 19. 12. Siddharta, Indust bag 20. 11. AA Kis met ()NL 27. 11. Overflow (HR ) 4. 12. The Mrzobillys(HR, ) Rythm Thieves 11. 12. Srou pa Letu, Industbag 18. 12. Broken Lock, Agenti

12 Vir MLADINA 1997-1999, rubrika Rodeo. 13 Vir MLADINA 1997-1999, rubrika Rodeo, do maja 1999. Za drugo polovico leta 1999 pa je ohranjen KLUBSKI DNEVNIK 1999-2000. Arhiv MKK BK. 200014

15. 1. Ana Pupedan 7. 10. Let 3 ()HR 21. 1. Jordanija & Egipt //potopis /B/ K Š 14. 10. Plan Kruutntoone ()NL 22. 1. Anger is a gift (YU ) 21. 10. H-bomb, Youth Against, Sarcom 29. 1. Tunke 4. 11. Odhod Jana Dujca & Bo{~ tjana Roži a v Južno Ameriko /B/KŠ 5. 2. Kramfid,[ tirje pravi dedci 17. 11. Majstr Jure bere lastna dela 15 12. 2. Pridigarji 18. 11.[ umski ()HR 19. 2. Weeping Willow, Sabaium 25. 11. Sensation & Valter Brani Sarajevo 26. 2. Ace (FR ) 9. 12. Dare Dare Devil()FR , Pollyplush Cats () US 4. 3. Gobe, Broken Lock 15. 12. Improliga teater, Cirku{ ki artizem /B/KŠ 11. 3. Drzni in Lepi, Ego Malfunction 16. 12. Trabakula, Industbag + Dario Corteze 17. 3. Gostovanje DZA^ /a/predavanj 23. 12. Desert Fox 18. 3. KGB, The Prulers 25. 3. Wanda Chrome & The Leather Pharaohs ()US 1. 4. Zablujena Generacija 8. 4. Toad ()NL 14. 4. Didžiridoo 21. 4. Ivan Cankar – recital /KBŠ / 22. 4. Shyam 29. 4. Rodoljubac, Kontrabanda ()YU 6. 5. Psychopath 13. 5. Soap, Kaoz 27. 5. Naelc Wonk()HR , Youth Against () HR , Sarcom 4. 6. Dumbell ()D 25. 6. Broken Lock, Gobe 12. 7. Snemanje filma Varuh Meje /Maja Weiss/ 30. 9. Bitch Boys 6. 10. NNY

14 Vir KLUBSKI DNEVNIK 1999-2000. Arhiv MKK BK. 15 Predskupina bi morali biti Jezus Osebno, vendar so razpadli. 200116 200217

20. 1. Elvis Jackson 11. 1. Himalaja //potopis /B/ K Š 3. 2. Sonny Vincent & the Safet y Pins (),US/ES 18. 1. Zambija 1. del //potopis /B/ K Š Corcoras, Dickless Tracy 19. 1. Ana Pupedan 17. 2. Anonimus 25. 1.Z ambija 2. del //potopis /B/ K Š 17. 3. Klemen Klemen 26. 1. Freestyle event: Pižama, N'toko, Trkaj, Valterap 24. 3. Zero Sum, Broken Lock 8. 2. 10-obletica delovanja dru{ tva v prostorih MKK; 7. 4. DDV, Fobija , H-Bomb, SFU, Sky Lab Beseda mladih-~{[ literarni ve er, Ale Hadalin & Joži alej //izbor bendov za Rock Otočec 9. 2. Urban & 4 21. 4. Overflow ()HR 23. 2. Mlinski kamen 26. 5. Demolition Group 9. 3. KUD Idij oti 16. 6. Taxist//predstava , Piko in Piloti // koncert 16. 3. Oko 30. 6. Sarcom, Broken Lock 30. 3. Chang Ffos(HR ), Godscard 6. 10. Wreck, Drugi Disko 6. 4. Desert Fox 12. 10. Mehika //potopis /B/ K Š 20. 4. Zmajev Rep, Industbag 13. 10. Kra{ ki Solisti, Sist En 343 //1. klubski maraton RŠ 11. 5. Pudding Fields 28. 10. Gobe 1. 6. Pussyfinger,[ tirje Pravi Dedci 17. 11. Dežurni Krivci 14. 9. Brain of Morbius (UK) 1. 12. Broken Lock, Gobe 28. 9. Valterrap & Dj Ninja, Cancel //predstavitev kompilacije Green George 11. 10. Pakistan & Kitajska //potopis /B/ K Š 8. 12. DDV, KBO! (SR ) 12. 10. Zmelkoow 14. 12. Namibija(potopis), koncert Soul Cake Duck, Flek 18. 10. Južna Amerika 15. 12. Skartizani //potopis /B/ K Š 26. 10. Ruins Matador, Deca Debilane 22. 12. Noctiferia, Magus Noctum //2. klubski maraton RŠ 7. 12. Žo ambo Žoet Workestrao 14. 12. Pridigarji 21. 12. Ras Abougal um Crew

16 Vir KLUBSKI DNEVNIK 2001-2002-2003-2004. Arhiv MKK BK. 17 Vir KLUBSKI DNEVNIK 2001-2002-2003-2004. Arhiv MKK BK. 2003 18

11. 1. Vialka ()FR 15. 11. Slikarska razstava 18. 1. Bobnars United 22. 11. Dežurni krivci 31. 1. Ne-Nato diskusija /B/MKK & K Š 28. 11. Ledena magnolija //predstava 1. 2. Hladno Pivo (HR ) 6. 12. Sarcom, Pregon, En skus fali 21. 2. Indija //potopis /B/ K Š 13. 12. Afri{~ ki ve er z Ibrahimom //potopis /B/ K Š 22. 2. Suzuki Allstar Band 26. 12. Džumbus Kann, Džumbusfari Sound System 28. 2.D o Frejzer //predstava 1. 3. DNK & Shatenia, Tenacious Žganci 15. 3. Third Eye, Traffic Religion 21. 3. Indija //potopis /B/ K Š 22. 3. Ksiht! 5. 4. Caddies, Red Five Point Star 11. 4. Plezalci v Keniji /potopis in dokumentarec/ / K B Š / 12. 4. Hoven Droven (SE ) 13. 9. Fortaste, Zmajev Rep 19-20. 9. Prebujanja //razstava slik 27. 9. Dani Kava{ , Kupperbush Junior //3. klubski maraton RŠ 4. 10. Hepa 11. 10. Brazilija //potopis 17. 10. Prihodnost BK v Sloveniji in EU //okrogla miza // MSBK + KBŠ+ MKK 18. 10. Multiball 25. 10. Jam Session 1. 11. Fetisha 8. 11. Code E.P. //DJ Dado & DJ Borka 14. 11. Literarni ve~ er

18 Vir KLUBSKI DNEVNIK 2001-2002 in KLUBSKI FLYERJI za leto 2003. Arhiv MKK BK. 200419

9. 1. Konoplja //dokumentarec 4. 6. Lindsey Cockwell 16. 1. Jani Kova~~ i 11. 6. Peru //potopis // KBŠ 23. 1. Vietnam //potopis /B/ K Š 18-19. 6. Etnofolk Festival na trgu pred^ rnomaljskim gradom 30. 1. Jam Session 25. 6. Burkina Faso, Benin //potopis // KBŠ 31. 1. Shaman, Aeternia 26. 6. Voice Fuse & Noisebreak 6. 2. Ksenija Jus 26. 8. Dežurni Krivci 7. 2. Hladno Pivo (HR ) 4. 9. Suzuki All Stars Band 13. 2. Egipt //potopis /B/ K Š 11. 9. Pinochio Pinchball, MoonS light ky 14. 2. Izbrani: Echob, Kalskee, Samo Boris, DJ D-EZ 1. 10. Nova Zelandija //potopis // KBŠ 21. 2. Stigma & gosti 9. 10. Thunderbabies & Mu kat Hamburg //4. klubski maraton RŠ 27. 2. Noam Chomsky //predavanje 22. 10. Jam Session 5. 3. Mehika //potopis /B/ K Š 23. 10. Zgodba Bera~ a Groge /a/predstav 6. 3. Leaf Fat, Dreamwalk 30. 10. Jam Session 12. 3. Koupafest //dokumentarec /B/ K Š 6. 11. Samo Boris, Dj D-EZ, Brodii 13. 3. Od Franclna Možgani 12. 11. Skandinavija//potopis + Sausages 27. 3. Psychopath 13. 11. Carina 2. 4. Jamajka //potopis /B/ K Š 19. 11. Jen Paches (CA ) 3. 4.[ vedske Finke 20. 11. Unholy Inquisition, Downfall 10. 4. Nereida, Tadej and the Playfullness 10. 12. Egipt //potopis // KBŠ 17. 4. Noise Festival: Man Manly(UK), Ovo (I), 18. 12. The Pokerheads Ventolin Orchestra(I), Urbanoxfailure (SK), 25. 12. Final Aproach, Outside Down, Vikend Panksi, ACG Justice Yeldam and the Dynamic Rib (AU) 23. 4. Jam Session 1. 5. Wartune, Magus Noctum 7. 5. Zahodna Sahara //potopis /B/ K Š 8. 5. L'Enfance Rouge (FR/ I /CH ) 9. 5. Action for election in Slovenia //MSBK 15. 5. Carina, Kicks 22. 5. Drugi Disko, Dickless Tracy

19 Vir KLUBSKI DNEVNIK 2001-2002 in KLUBSKI FLYERJI za leto 2004. Arhiv MKK BK. 2005 20 17. 1. Jam Session 19. 8. Kolektiv BAST 14. 1. Kitajska //potopis // KBŠ 23. 9. Progressive House 15. 1. The Prulers 24. 9. Intimn Frizurn &[ KM Banda //5. klubski maraton RŠ 29. 1. Idrijski bendi (?) 14. 10. Green Pot Blue Pot 5. 2. Koncert (?) 15. 10. Atheist Rap ()SR 12. 2. Shyam 21. 10. Reggae Inna Dance 19. 2. Eternia,, Zmajev Rep Malik 22. 10. Hi Fidel D'n'B Cartel 25. 2. Jam Session 29. 10. Spheric ube 5. 3. Iconoclast ()US 5. 11. Bitch Boys 26. 3. Indust Bag 18. 11. Alzheimer Trio 8. 4. Guatemala //potopis // KBŠ 26. 11. Od Franclna Možgani 9. 4. Amateur God 22. 4. Jam Session 23. 4. Sre~ na Mladina 6. 5. Edo Maajka ()HR 7. 5. Zlatko Kav~i~ z gosti 13. 5. Majstr Jure //literarni večer 27. 5. Jen Paches z gosti ()CA 4. 6. Red Five Point Star 17-18. 6. Etnofolk Festival na trgu pred^ rnomaljskim gradom 24. 6. Sensation & Sotomayor 25. 6. Klemen Klemen 1. 7. Lolita //festival Poletje v Črnomlju 23. 7. Brant Bjork //festival Poletje v Črnomlju 12. 8. Radikal Dub Kolektiv //festival Poletje v Črnomlju 18. 8. Backstage

20 Vir KLUBSKI DNEVNIK za leto 2005. Manjkajoči za mesec december. Arhiv MKK BK. 200621 2007 22 14. 1. Icarus Down, The Lift 13. 1. Wejn &T he Genzis 21. 1. Polska stra{v``` ila, Ta entro a, Pod lejbn 19. 1. Bilk ()HR 25. 2. Downtown recordings /nastop 4 skupin/ 27. 1. Moonlightsky 23 4. 3. Sweet Sorrow, Negligence 7. 2. Arktis()D, Bionic Ghost Kids () D 25. 3. Ulixes, Gor an Utan Band 10. 2. Mr. T-Bone & The Young Lions ()I 15. 4. Gutti, Trainstation, Pointless 17. 2. Zmajev Rep 22. 4. Harry den Hartog (NL ) 24. 2. Good day to die ()HR 29. 4. Inti 2. 3. Sre~ na Mladina, Kansky 6. 5. Sabaium, Heavy Hamsters 9. 3. Majmoon ()D 12. 5. Valterr ap 17. 3. Iconoclast (US) 27. 5. Ana Pupedan 23. 3. Golliwog, Kennyballsmith 23. 6. Suzuki Allstars Band 7. 4. Hesus Att or ()HR 24. 6. Jen Paches (CA ) 14. 4. The Tide 15. 7. The Steppers (FR ) 20. 4. Ego Malfunction 12. 8. En Skus Fali 28. 4. RAP (LT ) 25. 8. Lira Vega ()SR 12. 5. Siddharta //KBŠ 1. 9. The Beat Fleet ()HR 23. 5. Broken Lock & Carnaval 9. 9. Misery System 6. 6. Brant Bjork & the Bros ()US 16. 9.@oa mbo @ oet Workestrao 8. 8. Zmajev Rep 29. 9. Real Things, Hexenbrutal //6. klubski maraton RŠ 12. 10. Edo Maajka (HR ) 14. 10. Last Day Here, In The Crossfire 13. 10. Y //7. klubski maraton RŠ 21. 10. Vuneny ()BIH 20. 10. Elvis Jackson 28. 10. Indust Bag 27. 10. Sleepytime Gorilla Museum (US) 3. 11. Zlatko Kav~~ i 3. 11. Dežurni Krivci 10. 11. Atheist Rap ()SR 10. 11. Moveknowledgement 11. 11. Loisirs (FR ) 17. 11. En Skus Fali 18. 11. No Cenzura, Sunshine Trip 24. 11. Kweefpossum,[ KM Banda 16. 12. Veto 1. 12. No Means No (CA ) 23. 12. Carna val, Psychopath 8. 12. The Beat Fleet (HR ) 26. 12. Red Fivepoint Star, Inty 15. 12. Gu{ ti in Polona 22. 12. Psychopath 25. 12. Red Five Point Star

21 Vir SEZNAMI KONCERTOV predloženi v razpisnem gradivu Ministrstva za kulturo. Arhiv MKK BK. 22 Vir SEZNAMI KONCERTOV predloženi v razpisnem gradivu Ministrstva za kulturo. Arhiv MKK BK. 23 Napovedani so bili The Mockingbird Nightmare (UK). 2008 24 12. 1. Psihiatrija, The Lift 4. 10. Pankeroschi, N~~ od N 19. 1. Klubsky 11. 10. Elektrika, Epidemija 26. 1. Frozen Child 18. 10. The Hanson Brothers (CA ) 2. 2. Zlatko in Optimisti 8. 11. Leaf Fat 8. 2. Radikal Dub Kolektiv 15. 11. Jen Paches (CA ) 16. 2. Illegal Kru, Dubzill a 21. 11. Standup Commedy //predstava // KBŠ 23. 2. Mu{ kat Hamburg 28. 11. The Beat Fleet (HR ) 1. 3. Industbag, Carl Hunter (HR ), 6. 12 . Grimmsky, Naleen Igor Ba{ in-Bigor: predstavitev publikacije Novi Rock 19. 12 . Standup Commedy //predstava // KBŠ 8. 3. Živel je mož 20. 12. The Bretones, Not Yet, Va{ ka Subkultura 15. 3. Icarus Down 27. 12. Pankrti 22. 3. Korai Oerom (HU) 29. 3. Ana Pupedan 5. 4. Hesus Att or(HR) , Chang Ffos (H R) 12. 4. Hladno Pivo (HR) 19. 4. Mordenom, Burning Legion 3. 5. Overflow (HR) 10. 5. Damir Avdi~ (BIH) 16. 5. Vuneny (BIH) 24. 5. Let 3 (HR) 30. 5. Analena(HR), Don't Mess With Texas (H R) 20. 6. Živel je mož, Miusow Kvartet 21. 6. Brencl Banda, Salamandra Salamandra, The Bretones 2. 8. Brutal Polka, Kultur Shock (US) / 1. Črnfest / / MKK+KBŠ / 6. 8. Tekochee Kru //1. Črnfest // MKK+KBŠ 8. 8. MoonlightS ky //1. Črnfest // MKK+KBŠ 27. 9. Mana, Amper-o-mat //8. klubski maraton RŠ

24 Vir SEZNAMI KONCERTOV predloženi v razpisnem gradivu Ministrstva za kulturo. Arhiv MKK BK. 200925

16. 1. Mr. T-Bone &TY he oung Lions ()I 21. 8. Eva Hren & Sladcore //2. Črnfest // MKK+KBŠ 24. 1. Tekochee Kru 26. 8. Neca Falk & Ma~ ja Godba //2. Črnfest // MKK+KBŠ 31. 1. Age of Ants 28. 8. Mlada Beltin{ ka Banda //2. Črnfest // MKK+KBŠ 7. 2. Red Five Point Star 29. 8. Bratko Bibi~ & The Madleys //2. Črnfest // MKK+KBŠ 14. 2. Kansky, Dandelion Children 26. 9. Guess What(UK), Pissinboy (UK) 21. 2. Carnaval, Dodgy Stones 3. 10. Zircus, Loudspeaker Alliance //9. klubski maraton RŠ 28. 2. Žoambo Žoet Workestrao 10. 10. Giftna Krf 7. 3. Tadej &T he Playfulness 17. 10. The Lift, Fortaste 14. 3. Prasci 25. 10.[ KM Banda, Y 21. 3. We can't sleep at night, Nikki Louder 7. 11. Nylon Heartattack ()US 28. 3. EastR odeo (),I/HR 14. 11. Nick Oliveri(),US Frozenchild 4. 4. The Tide, Gutti 20. 11. Keelhaul(),US 3 Tone Tamas 11. 4. Feedback 28. 11. The Bambi Molesters (HR ) 18. 4. Anavrin 3. 12. Zbogom Brus Li ()SR 30. 4. Daelek(),US Destructo Swarmbots () US , 26. 12. Tinitus //KBŠ Odatee ()US 16. 5. Iconoclast ()US 23. 5. Dickless Tracy, Septic Scum 29. 5. Jacinto Canek (I) 19. 4. Ur{{ ula Ramove , Jure Tori & Bogdana Herman, Klubsky //Etnofolk Fest 20. 4. Koroi Oerom (HU/ ) Etnofolk Fest / 25. 7. Mr. T-Bone &TY he oung Lions (I) //2. Črnfest // MKK+KBŠ 5. 8. Peter Jud & Jure Zdovc //klasika //2. Črnfest // MKK+KBŠ 8. 8. Moonlightsky //2. Črnfest // MKK+KBŠ 12. 8. Laura Zafred & Matic Smolnikar //klasika //2. Črnfest // MKK+KBŠ 15. 8. Kombo Zlatka Kav~~ i a //2. Črnfest // MKK+KBŠ 19. 8. Brencl Banda //2. Črnfest // MKK+KBŠ

25 Vir SEZNAMI KONCERTOV predloženi v razpisnem gradivu Ministrstva za kulturo. Arhiv MKK BK. Zemljevid slovenskega klubovja, koncertnih prizorišč Klubskega maratona, v organizaciji Radia Študent, iz leta 2004. ALTERNATIVA NA MARGINI

Urednik in mentor: Janez Weiss

Avtorji člankov: Igor Ba{{ in, Sa o Jankovi ~ , Goran Jarnevi ~,{ Du an Jesih, Julij Karin, Samer Khalil, Brane Koncilja, Robert Lozar, Bo {tjan [vajger, Helena Vuk{~ ini , Janez Weiss, Marko Zupani ~

Lektoriranje: Helena Vuk{~ ini

Oblikovanje: Marko Bradica

Fotografije: Arhiv MKKBK,{ Ga per Gregori ~ , Bo { tjan Matja {~ i , Marko Pezdirc, Irena Pov{ e, Tomislav Urh, Janez Weiss

Saapremn besed : Janez Weiss

Tisk: Tiskarna Bucik d.o.o.

Naklada: 300 izvodov

Založba MKK BK, ^rnomelj, April 2010 Izdajo so soomogočili: Program »Mladi v akciji«, Ob~^ ina rnomelj, Javni sklad RS za kulturno dejavnost, OI ^ rnomelj, Klub belokranjskih {tudentov, Mladinski center BIT