CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 061.2-053.6(497.4Črnomelj)(091) ALTERNATIVA na margini : 20 let MKK BK / [pisci člankov Igor Bašin ... [et al.] ; urednik, pisec spremne besede Janez Weiss ; fotografije Marko Pezdirc ... et al.]. - Črnomelj : Mladinski kulturni klub Bele krajine, 2010 1. Bašin, Igor 2. Weiss, Janez, 1978- 3. Mladinski kulturni klub Bele krajine (Črnomelj) 250618880 To ni eulogija, to ni epitaf! Konec najstni{ kih let. Hormonalne nestabilnosti so prebrodene in zdaj smo tu, v jutru dvajsetih, ponosni na dve desetletji dela, hkrati pa tudi želje po nadaljnjem delu, razvoju, rasti in novih zmagah. Dvajset let ne smemo pustiti mimo brez opisa, brez spomenika na{ emu trudu, delu in naivnostim. Zato smo se odlo~ ili zbrati prispevke, spomine, pisane in fotografirane, in jih obelodaniti, da ne bi v megli pozabe izginila na{{ a stremenja, na drobec k razvoju celote, tak { ne in druga~ ne, belokranjske, slovenske, evropske, globalne. Rad bi se zahvalil vsem, ki so brez nepotrebnega prepri~ evanja pristopili k projektu in pomagali pri njegovi realizaciji. Hvala Marku Zupani~{ u, Bo tjanu [ vajgerju, Heleni Vuk {~ ini , Robiju Lozarju, Du{{~ anu Jesihu, Samerju Khalilu, Igorju Ba inu, Branetu Koncilji, Goranu Jarnevi u, Juliju Karinu in Sa{~ u Jankovi u za besede ter Bo { tjanu Matja {~u i u, Mark Pezdircu, Tomu Urhu, Ireni Pov { e in Ga{~ perju Gregori u za foto utrinke. Poudariti moram, da klub nikakor ni le delo nas objavljenih tukaj, ravno obratno, je delo in prizadevanje kopice ljudi, ki so tokom dveh desetletij s svojo voluntersko in udarni{ ko voljo v najve~~i{{~~ ji meri omogo li obstanek in utrip na ega dru tva. Imen je preve , no em katerega izpustiti, sr~ na zahvala gre vsem in vsakemu. Klub stoji kot pristna manifestacija svobo{~ in na { e družbe, kot resni ~ en predstavnik neodvisne civilnodružbene sfere, ki politi~~ no neobremenjen, brez parcialnih interesov, ustvarja del ek resni~{ nosti, v korist vseh, v kodo nikomur. Upajmo, da vsaj { e dvajset let! Janez Weiss, urednik, predsednik MKK Bele krajine v^ rnomlju, 5. IV. 2010 8 | 9 Sleherni spominski utrinek je naša sedanjost. (Novalis) Nekje v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, tako čudno in oddaljena se sliši ta preteklost, je v naših krajih zavela nova kultura mladih, subkultura punka. Nova generacija se je postrigla, si zataknila knofljico v uho, se opremila z bedži. Staro usnje ali{ e bolj dostopen»znucan« skaj sta zamenjala kariraste ohlapne srajce ostarelih frikov. Ostrina dialoga je zamenjala hipijske simbole miru. Subkultura novega vala se je v Beli krajini najprej nastanila v Metliki, kjer je vztrajala vse do druge polovice osemdesetih. Na sredini teh turbolentnih let, ko tovrstnem dogajanju v Metliki pojame sapa, se želja po druženju in mladin- ski ustvarjalnosti preseli v^ rnomelj in se udejani v Mladinskem kulturnem klubu, kjer vsemu navkljub vztraja{{ e danes. MKK tako postaja eden najstarej ih in najvztrajnej{ ihmladinskihprostorovvSloveniji. Dogajanje v Metliki, koncerti, Industbag, pesni{~ ke zbirke, asopis Razmerja,jezaznamovalomojogeneracijo.Inkoteganibilove~ , tajkunskih~~ asih.Predstavaelitjeurejenainpredvidljiva.Najve jezavelanekaprazninainapati~ nost. strahu imajo ob tem, ko se jih,~ e se jih()??? , dotakne teoretska govorica druga~~~ nosti, e tr ijo ob iskren umetni { ki izraz ali V tem~u as smo se { tirje mladi - Marko Zupani ~ , Robi kritiko (npr. letošnji govor ob kulturnem prazniku, ko je bil Lozar, Andrej Kuni~~ in jaz odlo ili ustanoviti dru { tvo, oziroma citiran S. Žižek s prigodo bombe pod Cankarjevim dom- izgraditi klub, kjer bi se»dogajalo«. Kjer bi bila možnost om!). razli~{ nih izrazov. Nekoliko kasneje se nam pridruži e Helena Mladost pa si upa. Na tem mestu pridemo do sti~ ne Vuk{~ ini in z njo postanemo popolna subkulturna ost v to~~ ke z neupogljivostjo dolo enih subkulturnih praks. Soo ~ imo mestu. se z druga~{ nimi oblikami in vsebinami, ki jih posku amo prepo- Mladost je biolo{ ka forma in mlada generacija je znatiinnaslahkobogatijo. družbenasila,kiseposku{{~ aizraziti.Jesila,kii esvojopot,svoj prostor, svojo identifikacijo. Mlada leta nosijo v sebi nekaj, kar Takrat, konec osemdesetih, so nastajale prve stranke sepove~~ inikasnejeoportunisti noizgubi. in tudi takratna, kakor se je imenovala, frontna organizacija Takrat smo se zna{~ li v novih politi nih in kulturnih mladih ZSMS, se je prelevila v stranko, ki je participirala na ob- diskurzih, v upiranju obstoje~ im okostenelim kulturnim last.Nasso, poza~, etnihnestrinjanjih pustiliprimiru.Karjebilo praksam. Hoteli smo nekaj narediti, biti konstruktivni in se ob odli~~ no,kajtiimelismomirpred odve nimibesedamiinpoleni. temzabavati.Bratipoezijoinjodelati. Vodilo v na{ em klubu je bilo, da je kultura in ta ustvarjalni, angažirani prostor ne apoliti~~ en, temve nad- Toje bil~ as, ko se je glasba, ko so se nove umetnostne politi~ en,nadstrankarski.Nismopristajalinagovoricoenesame prakseinrazli~ nepoezijerazkrivalekotsubverzivnasilanapram politike, ampak smo ponujali odprt prostor diskusiji, razli~ nim že tolikokrat razkrinkanemu, znanemu svetu odraslih, ki se mnenjem,kritiki.Intusmodostikrat,vsamemza~ etkupasploh, ponavljavsvojidolgo~ asnipredvidljivosti. naleteli na nasprotovanja, na nejevernost tako nazadnja{ ko- Uspelo nam je angažirati dobr{ en del mladih v konzervativno-bukoli~ nega dela javnosti, kot kvazi-intelektu- ^~rnomlju in v okolici. Res je, da smo bili mi za etniki, a je bila alno-politi~ nega. poleg nas množica mladih in nekoliko manj mladih, ki jih je bilo Moram pa hkrati povedati, da so nekateri starej{ i s potrebnozbuditi,dasopomagaliživetisanje. simpatijamispremljalina{ trudinhrepenenja. Ob svoji veliki angažiranosti smo imeli tudi sre~ o s Omenim naj go. Ksenijo Khalil, takratno predsednico ~asom, v katerem smo živeli. Bil je to hvaležen »pomladni čas« Zveze kulturnih organizacij, in pokojnega župana Martina in»velika« mladinska politika v mestu ni imela ne volje, ne Janžekovi~~ a. Njuna prijazna beseda in tudi konkretna pomo prevelikega hotenja ukvarjati se z nami, marginalnimi kultur- namjevelikopomenila. niki. Kajti vladajo~ e elite si svoj svet ponujajo med seboj in Vem, da ne morem omeniti vseh, ki so nam pomagali, tudi nam ga ponujajo, zavitega v lesketajo~ papir floskul. Žal se malo zaradi varljivega spomina in malo zaradi prostora, a bolj, to kaže od zmeraj in tudi danes ni ni~~ druga e, ko živimo v t.i. ko smo se bližali otvoritvi, ve~ je bilo ljudi, ki so prepoznali idejo kluba kotpozitivnoiniskrenohotenje. umetnosti,oklubuin{ eomnogo drugem. Spomnim se pokojnega Du{{~ ana Vr aja, ki nam je [{e je bil tisti pravi ank, ožgan od besed, žalosti in skupaj s Simonom[{ tefanom - Mi otom uredil elektriko v klubu. upanj.Inmi.Mladi,lepi,zaljubljeniinv~~ asih istomalonesre ~ ni. Naj omenim Silva Grde{~ i a - Gerota, ki nam je dal ra ~ unalnik, pa Polni mo~ i, mladostne potence in poezije. Robijeve prve opazne mojstra Gojkota Malki~{~ a, ki nam je polagal plo ice, pa Lojza - slike, Maretovi zadnji izpiti na pravu, ter Andrej, ki je bil itak na{ H2O, katerega že ime nakazuje, da je pomagal pri vodovodu, pa »spiritus agens«. Na{{^ a modra misel, na peace maker. eprav je oba brata Rus. Tukaj je Jože Gor{ e, ki nam je podaril termo- zmeraj zamujal.^~ eprav smo ga zmeraj akali, nam je ponavadi akumulacijsko pe~ , pa Ksenija, ki je fotografirala dogajanje v uspelo priti v zadnjem trenutku. Prevozno sredstvo – Andrejeva klubu. Naj omenim Bojca, pa Janija Papeža - Bodija, ki nam je rde~~ a»katrca«, o itnoregistriranazanaspet. zrisal{{{ tampiljko,in ein ejebiloljudi… ^~e se ob dolo eni ideji angažira kriti ~ na masa ljudi, 8.FEBRUAR 1992, OTVORITEV MKK. potem gre, potem se da. En sam ne pomeni veliko. In to se je »Barva na lesenih oblogah v klubu se še suši. Hitimo. takrat dogajalo v na{ em mestu. Takrat leta 1989, ko smo usta- Tako kot zmeraj, v zadnji minuti je potrebno še toliko novilikulturnodru{{ tvoinpre liodbesedkdejanjem. postoriti. Pa govor imam. Napetost. Sanje se materializirajo, lahko jih okusiš. Da, sanje dišijo. Dišijo po oljnati barvi, po Nato sta sledili dve leti udarni{ kega dela, lobiranja, belem apnu na stenah. Ljudje se zbirajo, ne morem verjeti, turisti~ nega vodenja izletov po Beli krajini, kelnarjanja na koliko jih pride. Klub je premajhen. Kje imam napisan Jurjevanju,prerekanj,iskanj,sestankovanj,tistihboljuradnihin govor? Trema. Je vse to res? Spijem kozarec vina. Potem se onih malo manj. Vse samo, da bi zaslužili kak dinar za obnovo začne. na{~ ega prostora, vse samo, da bi bil klub imprej izgrajen. Član predsedstva RS Dušan Plut uradno odpre klub. Dobesednosmogagradili,taprostor,kijebiltotalnovrazsulu,ki Miha Plevnikov igra na klarinet. Besede se lepijo na je bil pred leti streli{~ e, { e prej pa so bili na tem mestu javni WC- neposušen les in strop. Nazdravljamo. Tam je Daja, ki se ji. Kako pomenljivo. Prostor za izlo~ anje, sranje, bruhanje. smeje. Mislim, da tam stoji Funf in da ob šanku med gostim Dostikrat smo namre~{ sli ali: »Kako sranje se grejo tisti smehom in dimom zagledam Toma, ki debatira s Poljcem. hašišarji?« Mislim, da so tam. Rad bi, da so tam. Dare Grgičev je sigurno Klubovci smo imeli vsake toliko»sestanke«, ~ e prav tam, paÐ ef, ki se filozofsko muza. In mnogo drugih. Vrvež. pomislim, skoraj vsak teden, na katerih smo predebatirali Stiski rok. Utrinki, spomini ...« prej{ nje in prihodnje korake. To so bili eni taki lepi trenutki vznesenosti. To so bile na{ e enkratne sanje. Druženja vodstva Klub smo potem vodili do nekje 1995. leta, ko so ga kluba,~ e ga tako pretenciozno imenujem, kajti ne glede na prevzeli naslednji mladi zanesenjaki. Ta prostor druženja je bil dolo~ ene»funkcije«, smobilienakimedenakimi. prakti~~ no odprt vsak vikend. Organizirali smo razli ne koncerte, Dobivali smo se v gostilni pri Bari~[~ u ali pri tefani u v tako džeza, kot alternativne glasbe, folklornih ritmov in kla- Dragatu{{ u.V takrat e starem Župan ~~ i evem hramu so nas greli sike. kru{~ na pe , vino in za ~ udeni pogledi Belokranjcev. Pa pogovori o Pri nas so se ustavili tudi igralci s svojimi monodra- 12 | 13 mami. Celo lastno gledali{ ko skupino smo imeli, ki jo je vodila »neki novi klinci«, nova jutra … petki, sobote…« Helena.