42223863-PANPOGAN-03.Pdf
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Nazaj h koreninam! Revija PanPogan / Ostara 2010 / letnik2 / št. 3 Brezplačen elektronski izvod Odgovorni urednik: Aristid Havliček Glavni urednik: Brigita Lajkovič - Tiara Avtorji člankov: Aristid Havliček, Irena Urankar, Dani Sušnik, Ištar Antares, T.R., Polona Kočevar, Corwen ap Broch, Jacqui Woodward - Smith Intervjuji: Brigita Lajkovič - Tiara, Franček Dobovišek - Yoda Oblikovanje in grafični prelom: Dani Sušnik E-naslov: [email protected] Avtorji grafik: Irena Urankar, Avtor nekaterih fotografij v prejšni številki: Tip od boginje Lektura: Polona Kočevar, Urška Orešnik, T.R. Naslov uredništva: Pogansko društvo PanPogan Linhartova 64, 1000 Ljubljana, Slovenija Gsm: +386(0)40 236 600 E-naslov: [email protected] Spletni naslov: www.panpogan.org Stik z javnostjo: Brigita Lajkovič - Tiara, Ištar Antares Trženje: Domen Kočevar Gsm: +386(0)41 463 422 E-naslov: [email protected] Tisk: Set d.d. Izdajatelj: Pogansko društvo PanPogan Ljubljana, marec 2009 ISSN 1855-6051 uvodnik Eden od zakonov narave je zakon plime in oseke. Enkrat gre gor enkrat gre dol. Enkrat je vse v redu in nato gre vse po zlu. Takšno je naše življenje. In tako je tudi z našim PanPoganom. Enkrat gre vse kot po maslu, drugič so zaprta vsa vrata in vse stoji. Tretja številka revije PanPogan je doživela stanje temne doline brez sonca. TrudiliDragi smo se, kolikor je bilo v naših močehbralci! premagati ovire na poti, pogansko dobro znano lenost, prepuščanje življenju in končno nam je uspelo ponovno sesti v sedlo ter dokončati, kar se dokončati mora. Opra- vičila za zamudo ni. Zamuda se je zgodila in tako je in nikakor drugače biti ne more. PanPogan in vse, kar je z njim povezano predstavlja nam, ki si tako ali drugače prizadevamo, da ugleda vsaka nova številka luč dneva, zanimiv sku- pinski proces. Vsaka nova številka nas nekaj novega nauči. Saj smo vsi skupaj amaterji, kar se tiče izdajanja časopisa in hkrati prostovoljci. Upamo le, da se bomo hitro učili na napakah in jih ne bomo ponavljali iz dneva v dan. Pred vami je tretja številka, ki je bolj ali manj posvečena magiji in odnosu do magijskih praks. Zakaj magiji? Življenje poganov je bolj magične narave kot filozofske ali kakšne druge. Pogani se z veseljem trudijo živeti v skladu z naravo, ki je sama po sebi ustvarjena magično in se ravna po magijskih zakonih. Je pa potrebno povedati, da ko človek stopi na pot duhovnosti (takšne poganske in tudi drugačne), odkrije različne poglede, kdaj se prične leto. Za nas pogane se leto prične s spomladanskim enakonočjem, za kristjane se cerkveno leto prične z božičem in ob drugih časih za mnoge druge duhovne tradicije kot tudi raz- lične narode. Ne glede na vse te raznolikosti je očitno, da smo ujeti v skrivnost časa – v skrivnost preteklosti in bodočnosti. Pogani se učimo živeti v magičnem krožnem dojemanju časa v skladu z zakoni narave. Učimo se živeti tukaj in sedaj. V imenu vseh sodelavcev vam želim v času, ki je pred vami in nami, da bi bili veseli in navihani kot Kekec, poskočni kot Brincelj, modri kot Kosobrin, pogu- mnejši od Rožleta, prijaznejši od Bedanca, in da bi spregledali kot Mojca ter se zavedali, da je svet poln lepih rožic tete Pehte. Vitranc Odgovorni urednik 3 3 Uvodnik 4 Vsebina 5 Jurata 6 Pathfinder 7 Intervju z Nickom Farrelom 10 Nick Farell: Moč in magija 12 Opus Rubrum 13 Mokoš 14 Panov Piknik 16 Oglasi 18 Zgodbe iz poganske skrinje 20 Cetamaco 22 Henrik Lončar 24 Križarski pohod proti Kobaridcem 26 Poganstvo med mladimi 28 Rodna vera v slovenskem leposlovju 33 Intervju z Urško Orešnik 34 Volčji klan 38 Simboli - tretji del 39 Kikimora 40 Onstran metle 44 Malta 46 Slovanski duhovniki 49 Omnia 50 Emma Restall Orr sebina 53 Kolumna 54 Žajbelj 56 Natečaj 58 Čarobna pot drevesnice Amanne V Pathfinder Nick Farrel Catemaco Simboli tretji del Slovanski duhovniki Omnia EmmaRestall Orr Žajbelj 4 Uvodnik Vsebina Jurata september Pathfinder Intervju z Nickom Farrelom Boginja Jurata je znana v podobi morske deklice predvsem iz Baltskih Nick Farell: Moč in magija Juratadežel. Živela je v podvodni palači iz - Opus Rubrum jantarja, tako izglajeni, da se je sveti- la kot zlato. Mogočni Perun ali Perku- Mokoš nas se je zaljubil vanjo, a Jurata ni že- Panov Piknik lela drugega kot mladega človeške- ga ribiča. Ljubosumni Perun ju je oba Oglasi umoril s strelo. Ko na obalo naplavi Zgodbe iz poganske skrinje nekaj delčkov jantarja, pravijo, da so to razbitine njenega gradu. Cetamaco Druga zgodba pa pravi, da je oba Henrik Lončar uničil njen oče, bog morja, in da so nevihte pravzaprav njeno objokova- Križarski pohod proti Kobaridcem nje za mladim ribičem. Poganstvo med mladimi Rodna vera v slovenskem leposlovju Intervju z Urško Orešnik Volčji klan Simboli - tretji del Kikimora Onstran metle Malta Slovanski duhovniki Omnia Emma Restall Orr Kolumna Žajbelj Natečaj Čarobna pot drevesnice Amanne avtor grafike: Irena Urankar / www.irenaurankar.com 5 Pathfinder The legend of the ghost pripravil: Jan Holik Film: Stezosledec napadli Vikingi in ona jih je peljala Pathfinder: The Legend of the Ghost naravnost do vasi. V vasi so vse po- Warrior bili in vas uničili. Ghost je videl svojo Dolžina: 102 min vas goreti, in ko se je vrnil, je bilo že Leto: 2007 prepozno. Ghost se odloči, da bo čim Država: ZDA prej opozoril pleme, ki je bilo malo- Režija: Marcus Nispel prej na trgovskem obisku, da naj be- Scenarij: Laeta Kalogridis, Nils Gaup žijo. Vendar so se le-ti hoteli boriti. Ko Igrajo: Jay Tavare, Russell Means, jim je Ghost povedal, kakšno orožje Karl Urban, Clancy Brown idr. imajo, so se hitro premislili. Ko se je Ghost odpravil v opustošeno vas, je Film je intenzivna zgodba o davnih opazil, da mu nekdo iz plemena sledi. ljudstvih in njihovem življenju ter A se združita in skupaj v vasi nastavi- predvsem o njihovem bojevanju za ta pasti in čakata na Vikinge. pravičnost, zemljo in resnico. Film se dogaja v času, ko so Vikingi poskuša- Ko Vikingi pridejo se začne divja li osvojiti Severno Ameriko. Zgodba borba, ki se jo kasneje udeležijo tudi teče o življenjski usodi mladega no- Pathfinder in njegova hčerka Starfi- rdijskega dečka, ki ga v času spozna- re. Pathfinder in človek iz njegovega vanja lastnega zavedanja, doleti kru- plemena sta bila ubita, Ghost in Star- to spoznanje. Spoznanje, ki ga danes fire pa ujeta. Vikingi grozijo, da bodo prav gotovo vsi bolj ali manj intenziv- ubili Starfire, če jim Ghost bo izdal lo- no iščemo. Odkritje lastne identitete kacije naslednje vasi. Ghost je prido- ali »kdo sem jaz« skozi zgodovinsko bil Vikinško zaupanje in jih vodil po dogajanje. nevarnih gorskih poteh. Vztrajal je, da morajo biti na nevarnem odseku Deček z imenom Ghost je živel v vi- vsi zvezani skupaj, da zmanjšajo ne- kinškem plemenu, ki je nameravalo varnost padca z gorske poti. Ghost uničiti tamkajšnjo populacijo. Njiho- na koncu sproži verižni učinek tako, va ladja je bila na poti proti njim uni- da vsi Vikingi padejo razen njihove- čena in vsi so bili brutalno umorjeni, ga voditelja. Ta pa na koncu izgubi v le Ghostu je nekako uspelo preživeti. dvoboju z Ghostom. Ghost se vrne k Neka ženska je po naključju šla mimo Starfire s Pathfinderjevo verižico in jo razbitin in zagledala Ghosta, ga vzela proglasi za novega Pathfinderja - se- k sebi in ga vzgojila kot lastnega sina. veda za najbolj pogumnega moža v Leta pozneje Ghosta se mučijo sanje, plemenu. katere se zaradi njegovega drugač- nega izgleda mešajo s sposobnostjo, Film traja 102 minuti in je bil izdelan da bi se vključil v družbo. Zaljubi se v v produkciji ZDA. Režiral ga je Marcus mlado žensko iz soplemena po ime- Nispel, ki se je potrudil z zares divjimi nu Starfire, ki hčerka Pathfinderja, člo- pokrajinami, pomešanimi s sanjami veka, ki išče zanesljivega naslednika. in seveda, z bojem. Film nam pred- Enkrat, ko se je Ghost odpravil na lov, stavi način življenja in razmišljanja pa so deklico iz njegovega plemena takratnih ljudstev. 6 Intervju z Nickom Farrelom Intervju z Nickom Farrelom Pripravil: Franček Dobovošek Članek vsebuje predstavitev Nicka in Kot kaže so imeli ljudje iz Whare-Ra Zlate zore. Pojasni nam, kaj so: adepti, templja iz Nove zelandije (zadnji tem- whare ra – iz njegove biografije, notra- pelj Zlate zore, ki je ugasnil konec se- nja pokrajina – CWL (SKC), Hodgson demdesetih) zelo resen odnos do svoje- (masoni), astralna luč. ga dela. Baje so znali vizualizirati celo- ten ritual samo zato, da bi ga razumeli. Zakaj izvajate rituale? Zakaj bi se kdo trudil tako daleč? Mar ni izvajanje ritualov povsem dovolj? V magiji uporabljam simbole, zato da bi postal so-kreator z bogom, ki je v Ljudje iz Whare-Ra templja iz Nove procesu evolucije. Ritual je drama, v zelandije so imeli zelo resen odnos malce šaljivo. V temelju pa sem pre- kateri uporabljam simbole za dose- do ritualnega dela. Zelo težko verja- pričan, da obstaja le eno, ki izkuša ganje določenih učinkov, in zato, da mem, da bi nekdo prevzel ritualno samo sebe skozi kreacijo. Eno ne po- fokusiram energije. Sem trojni lev. To, vlogo ne, da bi bil adept in ne, da bi trebuje poveličevanja in eno ne ka- da se oblečem v ritualna oblačila in preštudiral vse vidike ritualnih veščin znuje. Zakaj bi eno ali drugo počelo izvajam male drame z nekaj pretira- (in obrti). Tradicionalno so samo višji samo sebi? Ker ne obstaja veliko ljudi, vanja, to je moja pot. uradniki vizualizirali božje oblike in ki verjamejo v Jeffa, lahko mirno zatr- notranjo pokrajino rituala. Vendar pa dim, da ni bil nihče ubit v njegovem Ne maraš dogem in pravil, še posebej so to v Whare Ra počeli vsi. imenu. ne maraš tega, da bi ti kdo dopovedo- Ljudje, ki skušajo izvajati rituale Zlate val, kaj je bog in kako ga doseči.