Mesečni Bilten ARSO

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Mesečni Bilten ARSO VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 2009 ................................................................................................................ 3 Razvoj vremena v aprilu 2009................................................................................................................... 24 Meteorološka postaja Bele Vode............................................................................................................... 30 AGROMETEOROLOGIJA 35 MEDVEDI V SLOVENIJI 41 HIDROLOGIJA 42 Pretoki rek v aprilu..................................................................................................................................... 42 Temperature rek in jezer v aprilu............................................................................................................... 47 Višina in temperatura morja v aprilu.......................................................................................................... 51 Zaloge podzemnih vod v aprilu 2009 ........................................................................................................ 55 ONESNAŽENOST ZRAKA 61 POTRESI 70 Potresi v Sloveniji – april 2009 .................................................................................................................. 70 Svetovni potresi – april 2009 ..................................................................................................................... 72 Potres 6. aprila 2009 v osrednjih Apeninih................................................................................................ 74 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 81 Fotografija z naslovne strani: Med večinoma nočnimi pohodi ob nenehnem iskanju hrane lahko medved pride v bližino naselij, ali celo v mesto, kot je v Ljubljano zaneslo Rož- nika. Največkrat pa medvede lahko opazujemo v živalskem vrtu (foto: Marko Clemenz) Cover photo: In search for food bears sometimes come even in human settlements, like the young bear Rožnik did on 16 April; most of the time we have the opportunity to see bears in the ZOO (Photo: Marko Clemenz) IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Stanka Koren, Janja Turšič, Renato Vidrih, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V APRILU 2009 Climate in April 2009 Tanja Cegnar pril je osrednji pomladni mesec, pregovorno znan po muhastem vremenu, in tokrat je nedvom- no potrdil svoj sloves. Moč sončnih žarkov je v drugi polovici aprila primerljiva z močjo son- A čnih žarkov v drugi polovici avgusta. Zrak pri tleh se ob jasnih in mirnih dnevih hitro ogreje, višje plasti ozračja pa se segrevajo počasi. To je vzrok, da je aprila ozračje pogosto labilno, radi nastajajo kopasti oblaki, plohe in tudi nevihte, padavine, ki jih prinašajo, pa so razporejene neenako- merno. Ob mirnih in sončnih dnevih je temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom precejšnja. Rastline hitro ozelenijo in zacvetijo, kar razveseljuje vse razen alergikov, ki jih muči seneni nahod. 9 9 KREDARICA MURSKA SOBOTA ) ) 6 6 ja (°C ja ja (°C ja č č 3 3 0 0 -3 -3 odklon od povpre odklon od povpre od odklon -6 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 9 9 NOVO MESTO ) ) PORTOROŽ 6 6 ja (°C ja ja (°C ja č č 3 3 0 0 -3 -3 odklon od od povpre odklon odklon od povpre -6 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11131517192123252729 9 9 ) LJUBLJANA ) BILJE 6 6 ja (°C ja ja (°C ja č č 3 3 0 0 -3 -3 odklon od povpre odklon od povpre -6 -6 1 3 5 7 9 11131517192123252729 1 3 5 7 9 11131517192123252729 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka aprila 2009 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, April 2009 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo K visoki povprečni aprilski temperaturi je najbolj prispevalo obdobje od 3. aprila do sredine meseca. V Prekmurju, Beli krajini in Mariboru je bil april toplejši le enkrat doslej, v večjem delu države pa se je letošnji april uvrstil na tretje mesto. Kot običajno je bilo največ padavin v Julijcih, najmanj pa na severovzhodu države. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v osrednji in jugovzhodni Sloveniji ter ponekod v Julijcih. Kljub temu, da je v zadnji tretjini meseca primanjkovalo sončnega vremena, je bil april 2009 nadpovprečno sončen, presežek je bil največji na severovzhodu države, kjer so dolgoletno povprečje presegli za tretjino. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Večina aprilskih dni je bila toplejših od dolgoletnega povprečja; največji pozitivni odkloni so se gibali od 5 do 7 °C, v Biljah pa je bil 22. april kar za dobrih 8 °C toplejši kot običajno. Opazno hladnejši kot običajno je bil v večini krajev 23. april (na Kredarici in v Ljubljani so za dolgoletnim povprečjem zaostajali za okoli 3 °C). V Ljubljani je bila povprečna aprilska temperatura 13,3 °C, kar je 3,4 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega mejo običajne spremenljivosti. Letošnji april je bil tretji najtoplejši doslej, toplejša sta bila aprila 2007 s 14,7 °C in 2000 (13,6 °C). Daleč najhladnejši je bil april 1958 s 7,6 °C, s 7,8 °C mu je sledil april 1973, 7,9 °C je bila povprečna temperatura aprila 1980, aprila 1956 pa 8,3 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 7,8 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in je prav tako presegla meje običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila aprilska jutra leta 1955 z 2,3 °C, najto- plejša pa leta 1961 z 8,5 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 18,9 °C, kar je 3,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejši so bili popoldnevi aprila 1958 z 12,3 °C, najtoplejši pa aprila leta 2007 z 21,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 25 5 LJUBLJANA KREDARICA 20 0 15 -5 10 -10 temperatura zraka (°C) (°C) zraka temperatura 5 (°C) zraka temperatura 0 -15 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 2009 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu aprilu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in April and the corresponding means of the period 1961–1990 Tako kot drugod po državi je bil april 2009 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Povprečna mesečna temperatura –1,5 °C je kar 3 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega meje obi- čajne spremenljivosti. Doslej sta bila toplejša le aprila 2007 z 0,4 °C in 1961 (–0,8 °C). Najhladnejši je bil april v letih 1973 in 1980 s povprečno temperaturo –7,4 °C, z –6,7 °C mu sledi april 1958, leta 1997 je bila povprečna aprilska temperatura –6,5 °C, leta 1982 pa –6,3 °C. Na sliki 2 desno sta pov- prečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna aprilska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ takih dni je bilo na Kre- darici, kjer so bili vsi dnevi hladni, 7 so jih zabeležili v Ratečah, drugod hladnih dni ni bilo. V Ljublja- ni hladnih dni ni bilo, aprilsko povprečje znaša dva dneva; od sredine minulega stoletja je bilo poleg letošnjega še 17 aprilov brez hladnih dni, največ pa jih je bilo aprila leta 1955, in sicer 9, po 7 so jih zabeležili v letih 1956 in 1977 (slika 3). 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Na Bizeljskem so jih zabeležili 6, v Črno- mlju tri, na Goriškem dva in na Obali enega. V Ljubljani ni bilo toplih dni, povprečje je en dan; od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani trinajst aprilov s toplimi dnevi, od tega največ v letih 1962 in 1968, ko so jih zabeležili po 6. 10 8 LJUBLJANA LJUBLJANA 6 5 4 število dni število število dni število 2 0 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih dni v aprilu in povprečje obdob- Slika 4. Število toplih dni v aprilu in povprečje obdobja ja 1961–1990 1961–1990 Figure 3. Number of days with minimum daily tempera- Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- ture 0 °C or below in April and the corresponding mean rature at least 25 °C in April and the corresponding of the period 1961–1990 mean of the period 1961–1990 V večini krajev so najnižjo temperaturo izmerili od 10. do 15. aprila, v Ratečah 6., v Lescah 16. ter v Mariboru in Novem mestu 25. aprila. V Ljubljani se je živo srebro spustilo na 5,8 °C. Na sedanji loka- ciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena aprilska temperatura –5,3 °C iz leta 1956, z –4,6 °C mu sledi april leta 1955, z –3,6 °C leta 1970, z nizko temperaturo izstopa tudi april 1977 (–3,3 °C). Naj- višje minimume so izmerili na Obali (6,2 °C), v Mariboru 5,9 °C, v Biljah se je živo srebro spustilo na 5,5 °C ter na Krasu in v Novem mestu 5 °C. Najniže se je v nižinskem svetu živo srebro spustilo v Ra- tečah, in sicer na –0,8 °C. Na Kredarici so 24. aprila izmerili –7,6 °C; tudi v visokogorju smo v prete- klosti izmerili že precej nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najbolj mraz aprila 2003 z –20,2 °C, aprila leta 1956 je bilo –19,2 °C. Drugod so namerili 0 do 4 °C. 8 30 LJUBLJANA LJUBLJANA 28 4 26 24 0 22 20 -4 temperatura zraka (°C) (°C) zraka temperatura temperatura zraka (°C) (°C) zraka temperatura 18 -8 16 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v aprilu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5.
Recommended publications
  • BORZA LOKALNIH ŽIVIL OSREDNJESLOVENSKE REGIJE Ljubljana, 2019
    BORZA LOKALNIH ŽIVIL OSREDNJESLOVENSKE REGIJE Ljubljana, 2019 SEZNAM PRIDELOVALCEV Pripravil: Gorazd Maslo, Mestna občina Ljubljana foto: Aleš Rosa Kazalo JESENSKA BORZA LOKALNIH ŽIVIL OSREDNJESLOVENSKE REGIJE - .............................................. 1 1 Ameriške borovnice Lavrinc ................................................................................................................. 1 2 Bio kmetija Pr Črnet .............................................................................................................................. 1 3 Borovnice Pristavec .............................................................................................................................. 2 4 Dobrote izpod Špilka ............................................................................................................................ 2 5 Družinsko čebelarstvo Slanc ................................................................................................................. 3 6 Kmetija GreGurMan ............................................................................................................................. 3 7 Kmetija Jamšek ..................................................................................................................................... 4 8 Kmetija Kastelic .................................................................................................................................... 4 9 Kmetija Kostevc - Hribar ......................................................................................................................
    [Show full text]
  • Program Oskrbe S Pitno Vodo
    Program oskrbe s pitno vodo je sestavljen v skladu z določili 28. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, dopisom MOP št.: 430‐90/2007/40 z dne 18.09.2008 in Navodili za pripravo programa oskrbe s pitno vodo (navodilo MOP št. 35406‐229/2008/1 z dne 10.9.2008). KAZALO 1 OSNOVNI PODATKI ............................................................................................... 1 1.1 Podatki o izvajalcu javne službe ................................................................................................................... 1 1.2 Območje izvajanja javne službe ................................................................................................................... 1 1.3 Predpisi, ki določajo način izvajanja javne službe........................................................................................ 6 1.3.1 Opis obstoječega načina oskrbe s pitno vodo in stanja vodovodnih sistemov ......................................... 7 2 JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO ....................................................... 13 2.1 Vzpostavljanje evidenc upravljavca javnega vodovoda ............................................................................. 13 2.2 Vodovodni sistemi ...................................................................................................................................... 14 2.3 Objekti in oprema javnega vodovoda ........................................................................................................ 17 2.4 Črpališča ...................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Št. 78 / 8. 10. 2010 / Stran 11505
    Uradni list Republike Slovenije Št. 78 / 8. 10. 2010 / Stran 11505 Priloga 1: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora Pojmi v tabelah imajo naslednji pomen: ZNAK RAZLAGA POMENA / faktor je za namensko rabo EUP posredno že določen z drugimi faktorji izkoriščenosti: FZ, FBP, FZP, FI ali višino oziroma urbanističnimi pogoji. Ø faktor za namensko rabo EUP ni relevanten BČ-215 URBANISTIČNI POGOJI Treba je zagotoviti usmerjeno osvetljevanje in uporabo svetil z majhnim deležem UV spektra na v robnem območju med urbanim in naravnim prostorom. Čas izvajanja ureditve je treba prilagoditi biološkim ciklusom kvalifikacijskih vrst. Zagotovi se ustrezen odmik kanalov od ceste in od objektov. V največji možni meri je treba ohranjati vodne jarke, pripadajočo vegetacijo in druge elemente kulturne krajine. Prizadete površine je treba po končani ureditvi sanirati z avtohtono vegetacijo, nabrano v bližini. Pred načrtovano rekonstrukcijo je treba narediti popis lokacij povozov dvoživk in drugih zavarovanih vrst. Ob rekonstrukciji je treba na širšem območju ugotovljenih črnih točk postaviti zaščitne ograje in vzpostaviti podhode za migracije živali. PROMETNA INFRASTRUKTURA Treba je rekonstruirati cesto, urediti kolesarske steze, hodnike in avtobusna postajališča. BČ-232 OKOLJEVARSTVENI POGOJI Pred gradbenimi posegi v zemljišče je treba izvesti predhodne arheološke raziskave. BČ-254 VIŠINA STAVB do P+1+Po URBANISTIČNI POGOJI Območje obstoječe stanovanjske gradnje je treba oblikovno, prometno in komunalno prenoviti. Treba je zagotoviti usmerjeno osvetljevanje in uporabo svetil z majhnim deležem UV spektra na robnem območju med urbanim in naravnim prostorom. Čas izvajanja ureditve je treba prilagoditi biološkim ciklusom kvalifikacijskih vrst. Treba je zagotoviti minimalno poseganje v obrežno rastje med izvajanjem posegov in ohraniti poraščenost brežin vodotokov in kanalov z lesnatim rastlinjem po izvedbi posegov.
    [Show full text]
  • Poročilo O Izvajanju Dela V Vrtčevem Letu 2004/05
    Kazalo VRTEC, ENOTE, ODDELKI, OTROCI .............................................................................................. 1 URESNIČEVANJE VIZIJE VRTCA ................................................................................................... 2 POROČILO O IZVAJANJU VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA PO POSAMEZNIH ENOTAH ...... 2 ENOTA VEVČE ......................................................................................................................... 2 ENOTA KAŠELJ ........................................................................................................................ 4 ENOTA V OŠ KAŠELJ ................................................................................................................ 5 ENOTA LIPOGLAV ................................................................................................................... 6 ENOTA ZADVOR ...................................................................................................................... 7 ENOTA ZALOG – CERUTOVA ulica 5 IN CERUTOVA ulica 6..................................................... 9 ENOTA JANČE ....................................................................................................................... 10 ENOTA ZALOG – ODDELEK pri OŠ NOVE FUŽINE .................................................................. 12 SKUPNI PROJEKTI ...................................................................................................................... 14 PROJEKT EKOŠOLA - EKOVRTEC ..........................................................................................
    [Show full text]
  • PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA in ČIŠČENJA ODPADNE VODE Za Obdobje 2021 - 2024
    EAD - 97013 Javno podjetje VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. Vodovodna cesta 90, p.p. 3233 1001 Ljubljana, Slovenija PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE za obdobje 2021 - 2024 Le prečiščena odpadna Izgradnja III. faze CČN Ljubljana voda izteka v odvodnik Izgradnja kanalizacijskega zbiralnika C0 Izgradnja zadrževalnega bazena Brod Izgradnja javne kanalizacije v okviru velikega kohezijskega projekta Direktor družbe: Ljubljana, december 2020 Krištof Mlakar PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE za obdobje 2021 - 2024 Kazalo vsebine 1 UVOD...........................................................................................................................................................3 2 OSNOVNI PODATKI ..................................................................................................................................5 2.1 Podatki o izvajalcu javne službe ...........................................................................................................5 2.2 Območje izvajanja javne službe ...........................................................................................................5 2.2.1 Podatki o občinah, naseljih in območjih poselitve .......................................................................6 2.2.2 Podatki o številu prebivalcev ........................................................................................................6 2.3 Predpisi, ki določajo izvajalca in način izvajanja javne službe ............................................................7
    [Show full text]
  • Brezplačno Glasilo Četrtne Skupnosti Sostro Številka 1, Letnik I Avgust 2019
    Brezplačno glasilo Četrtne skupnosti Sostro Številka 1, letnik I Sostrčan Avgust 2019 Sostrčan | 1 Uvodnik Pa ga imamo, bi lahko rekli Brezplačno glasilo Četrtne skupnosti ki so jih s tisočimi urami prostovoljnega Sostro SOSTRČAN. Dolgo je v meni dela pripravili naši krajani in še in še ... tlela želja, da bi v naših krajih po desetletju in več zopet med ljudi šlo Nekaj utrinkov iz življenja smo zajeli v v domove nekaj našega, sostrskega. prvi številki. Trudili se bomo, da bosta Kdor me dobro pozna, ve, da sem na leto izšli dve številki, ena avgusta in ljubiteljica lepo govorjene in pisane ena marca. Zakaj? Ker bi vas radi ob izidu slovenske besede. Svoje misli rada vsake nove številke glasila povabili na ubesedim, da se ne izgubijo … številne dogodke, ki jih pripravljajo naša prizadevna društva in zavodi v jesenskem Glasilo je šele pred dobrim mesecem in spomladanskem času. dobilo ime Sostrčan. Najbrž boste nekateri pohvalili izbiro imena, nekateri Ker vem, da se v vaših domovih in vaših boste ob tem negodovali. A po večini, ki življenjih skrivajo posebna doživetja, sem jih vprašala za mnenje, so dejali, da spomini in utrinki, vas vabim, da se se mora v imenu skrivati nekaj našega, povežemo in vas in vaše skrivnosti domačega. predstavimo. Se bo že našla kakšna rubrika, če ne, jo bomo pa ustvarili. Po nastopu funkcije četrtne in mestne svetnice ter prevzemu odgovorne Glasilo bo brezplačno prejelo vsako mnenja in predloge ter jih poskušali naloge predsednice odbora za družbene gospodinjstvo v naši Četrtni skupnosti upoštevati v vsaki nadaljnji številki. dejavnosti in kulturo ter na pobudo Sostro, ki zajema nekdanje Krajevne nekdanjega predsednika Četrtne skupnosti Zadvor, Besnica in Lipoglav.
    [Show full text]
  • 83/2005, Uradne Objave
    Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-9182 Leto XV 83 12. 9. 2005 o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS, Obrazložitev: Ker proti sklepu o začetku št. 54/99 in 110/99) izdalo sklep o izbrisu go- izbrisa ni bil vložen ugovor, je sodišče na Sodni register spodarske družbe iz sodnega registra. Pra- podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona vni pouk: Zoper sklep je dopustna pritožba v o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS, roku 30 dni, ki začne teči: – za gospodarsko št. 54/99 in 110/99) izdalo sklep o izbrisu go- Sklepi o izbrisu po 33. členu družbo od vročitve sklepa o izbrisu – za druž- spodarske družbe iz sodnega registra. Pravni ZFPPod benika oziroma delničarja gospodarske druž- pouk: Zoper sklep je dopustna pritožba v roku be ali upnika gospodarske družbe od objave 30 dni, ki začne teči: – za gospodarsko druž- sklepa o izbrisu v Uradnem listu RS. Pritožba bo od vročitve sklepa o izbrisu – za družbeni- se vloži v dveh izvodih pri tem sodišču. O pri- ka oziroma delničarja gospodarske družbe ali CELJE tožbi bo odločalo višje sodišče. upnika gospodarske družbe od objave sklepa o izbrisu v Uradnem listu RS. Pritožba se vlo- Sr-23676/05 Sr-24164/05 ži v dveh izvodih pri tem sodišču. O pritožbi OKROŽNO SODIŠČE V CELJU je s skle- OKROŽNO SODIŠČE V CELJU je s bo odločalo višje sodišče. pom Srg št. 2005/01647 z dne 31. 8. 2005 sklepom Srg št. 2005/01791 z dne 6.
    [Show full text]
  • Vzpostavitev Lokalne Samouprave V Republiki Sloveniji V Številkah
    Rezultati raziskovanj, št. 816/2005 14 Results of Surveys No 816/2005 2 VZPOSTAVITEV LOKALNE SAMOUPRAVE V REPUBLIKI SLOVENIJI V ŠTEVILKAH Avtor: Aleksandar Milenković CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314(497.4-21)"1971/2006" MILENKOVIĆ, Aleksandar, 1934- Vzpostavitev lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah : obseg pojava teritorialna sprememba od leta 1971 do leta 2006, ocenjen s številom prebivalcev, administrativno preseljenih iz enega naselja v drugo / [avtor Aleksandar Milenković]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2007. - (Posebne publikacije / Statistični urad Republike Slovenije ; 2007, št. 6. 2, Upravna teritorialna razdelitev) ISBN 978-961-239-131-7 1. Gl. stv. nasl. 231695616 Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Urednica Marina Urbas - Slovensko besedilo jezikovno uredila Ivanka Zobec - Računalniški prelom Marta Šeme - Informacije daje informacijsko središče, tel.: (01) 241 51 04 – E-pošta: [email protected] - Internet: http://www.stat.si/pp-6 VZPOSTAVITEV LOKALNE SAMOUPRAVE V REPUBLIKI SLOVENIJI V ŠTEVILKAH 3 VSEBINA Predgovor ....................................................................................................................................................................... 5 Uvod ..............................................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Tradicija V Sodobnosti T V Radicija Sodobnosti 11/22/13 1:06 Radicija Tv Sodobnosti
    radicija 4 sodobnosti Dr. Saša Poljak Istenič, etnologinja in kulturna antropologinja, je sodelavka T Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, kjer se je zaposlila leta 2003 po delu v Pokrajinskem muzeju Kočevje. Ukvarja se predvsem z raziskovanjem v ritualnih praks in praznikov, tradicije in kulturne dediščine ter razvoja podeželja, njeni raziskovalni interesi pa segajo še na področja zavarovanih območij, socialnega življenja, marginalnih skupin in narodnih skupnosti. Je avtorica več znanstvenih besedil v slovenskih in tujih znanstvenih revijah, razstave v kočevskem muzeju Edina tema je neznanje. Šolstvo in skrb za slepe in slabovidne na Slovenskem, monografije o lokalnem društvenem življenju »Samo da je kdo kaj zašpilal, so bili vsi skup!« in soavtorica etnoloških gesel v slovenski nacionalni enciklopediji Slovenika. Avtorica se spoprijema z razpletanjem vzajemnosti in razumevanji sodobnih manifestacij tradicij v kulturni dediščini. Pri tem razkriva, da sodobne prakse, ki se opirajo na izročilo, dokumentirajo tudi »nikoli pretrgani dialog« med v sodobnosti radicija mestom in podeželjem, ki je »nepogrešljiv za vsakdanje življenje«: podeželje T in mesto se nikoli ne ločita tako, kakor se ločita voda in olje, podeželje mesto ruralizira in mesto podeželje urbanizira. In tako se sklepa tudi vrtinčenje med tradicijo in modernostjo. dr. Ingrid Slavec Gradišnik Delo Saše Poljak Istenič, ki predstavlja del Mestne občine Ljubljana – območje pod Jančami – in njegov velik pomen za Ljubljano, nam omogoča, da širimo svoje poznavanje prostora, v katerem živimo, da spoznamo soseda in vsa njegova prizadevanja in da navsezadnje lahko ugotovimo, da Ljubljana ni le Tromostovje, pa morda še Trnovo in Rašica, temveč da se od Sostrega odpira popolnoma nov svet, kjer ljudje še vedno pridno kmetujejo in skrbijo za oskrbo Ljubljane.
    [Show full text]
  • Seznam Kandidatk in Kandidatov Za Svetnice in Svetnike Svetov Četrtnih Skupnosti Mestne Občine Ljubljana
    Volilna komisija Mestne občine Ljubljana objavlja seznam kandidatov in kandidatk za člana/članice svetov četrtnih skupnosti Mestne občine Ljubljana na podlagi 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US in 23/17) v zvezi z drugim odstavkom 74. člena in prvega odstavka 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17). Seznam kandidatk in kandidatov za svetnice in svetnike svetov četrtnih skupnosti Mestne občine Ljubljana Četrtna skupnost Bežigrad 1. LISTA KOLESARJEV IN PEŠCEV 1. JANEZ STARIHA, roj. 02.09.1976, naslov: LJUBLJANA, FABIANIJEVA 33, izobrazba: GIMNAZIJSKI MATURANT, delo: SEKRETAR ZB SAVSKO NASELJE 2. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. RENATA PICEJ, roj. 08.05.1956, naslov: LJUBLJANA, ŠTIHOVA 12, izobrazba: UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG, delo: NOVINARKA 2. BORIS LELJAK, roj. 11.07.1956, naslov: LJUBLJANA, LINHARTOVA CESTA 17, izobrazba: DOKTOR DENTALNE MEDICINE, delo: DIREKTOR ZAVODA 3. MARGARETA KLASINC, roj. 17.05.1950, naslov: LJUBLJANA, MAŠERA-SPASIĆEVA 9, izobrazba: DIPLOMIRANA EKONOMISTKA, delo: UPOKOJENKA 4. PETER PAVEL KLASINC, roj. 18.06.1946, naslov: LJUBLJANA, MAŠERA-SPASIĆEVA 9, izobrazba: DOKTOR ZNANOSTI, delo: IZREDNI PROFESOR 3. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 1. KLEMEN TRAVEN, roj. 22.03.1991, naslov: LJUBLJANA, FABIANIJEVA ULICA 13, izobrazba: KEMIJSKI TEHNIK, delo: KNJIGOVODJA 2. ANICA ELIZABETA HMELAK, roj. 19.12.1946, naslov: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 9A, izobrazba: PREVAJALKA TEHNIČNIH TEKSTOV, delo: UPOKOJENKA 3. MILAN NOVAK, roj. 09.04.1950, naslov: LJUBLJANA, ULICA BRATOV ŽIDAN 14, izobrazba: STROJNI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC 4. ALENKA TRAVEN, roj. 13.10.1947, naslov: LJUBLJANA, FABIANIJEVA ULICA 13, izobrazba: EKONOMISTKA, delo: UPOKOJENKA 5.
    [Show full text]
  • Letni Delovni Načrt Za Šolsko Leto 2015-16
    OSNOVNA ŠOLA SOSTRO S PODRUŽNI ČNIMI ŠOLAMI: BESNICA JAN ČE LIPOGLAV PREŽGANJE LETNI DELOVNI NA ČRT OSNOVNE ŠOLE SOSTRO ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016 OSNUTEK Ljubljana, september 2015 KAZALO 1. Uvod................................................................................................... 3 2. Šolski okoliš....................................................................................... 4 3. Organi upravljanja in strokovni organi šole....................................... 6 3. 1. Člani Sveta Osnovne šole Sostro….……………………………... 6 4. Kadrovska zasedba šole……………………………………………. 7 4. 1. Razporeditev delovnega časa strokovnih delavcev……...………. 7 5. Število oddelkov rednega pouka in razpored razredništva................. 8 5. 1. U čitelji in govorilne ure.................................................................. 10 6. Organizacija in izvajanje posameznih dejavnosti obveznega in razširjenega programa šole..................................................................... 14 7. Oblike pouka v 5., 6., 7., 8. in 9. razredu........................................... 24 8. Nadstandardni program…………………………………………….. 25 9. Interesne dejavnosti........................................................................... 28 10. Nacionalno preverjanje znanja......................................................... 32 11. Šolski koledar za šolsko leto 2015/2016.......................................... 33 11. 1. Koledar tekmovanj....................................................................... 34 12. Organizacija in izvedba dni dejavnosti............................................
    [Show full text]
  • Zeleni Prag Ljubljane-2005-SLO Toni.Pmd
    1 1. UVOD ... 3 2. NASELJA ... 3 3. RASTLINSTVO ... 4 4. ZGODOVINA ... 6 5. UMETNOSTNA ZGODOVINA - cerkve, kapelice, gradovi ... 7 6. ETNOLOŠKA DEDIŠ^INA ... 12 7. ŠOLSTVO ... 14 8. SADNA CESTA ... 15 9. BOROVNI^EVA POHODNA POT ... 22 10. KOSTANJEVA POHODNA POT ... 23 11. GOZDNA NARAVOSLOVNA U^NA POT MALI VRH ... 24 12. KRO@NA POHODNA POT POD PUGLEDOM ...25 13. TURISTI^NE KMETIJE ... 26 14. DODATNE INFORMACIJE ... 28 15. PRIREDITVE ... 30 16. POSESTVO RAZORI ... 32 17. ZANIMIVOSTI ... 34 18. PRIPORO^ILA ZA OGLEDE ... 35 19. ZANIMIVA LITERATURA O TEM OBMO^JU ... 37 20. PRAVILA OBNA[ANJA ... 38 21. DOSTOP ... 39 2 Ko pomislimo na Ljubljano, se nam pred o~mi zari{e Tromostovje, Grad, srednjeve{ko mestno jedro s {tevilnimi uli~icami in trgi ter Ljubljanico, ki se vije skozi mesto ujeta v korito, delo na{ega velikega arhitekta Jo‘eta Ple~nika. Le redki pa vedo, da se Ljubljanica osvobodi spon za~rtanega korita in za~ne zadnji ko{~ek svoje poti do mesta, kjer se s Kamni{ko Bistrico pridru‘i Savi. To se zgodi pri Podgradu, ki predstavlja najsevernej{e naselje vzhodnega hribovitega obmo~ja Mestne ob~ine Ljubljana. Tu se za~ne ljubljansko pode‘elje. Le dva koraka iz najo‘jega mestnega jedra si tako lahko spo~ijemo svoje o~i in telo v lepi zeleni naravi, na bli‘njih in daljnih razgledih po okoli{kih gri~ih in hribih. Tako pogled z najvi{jega vrha Mestne ob~ine Ljubljana – Jan~ (792 m) se‘e vse do Sne‘nika, Nanosa, Kamni{ko-Savinjskih Alp, Kuma in Gorjancev.
    [Show full text]