Slovenski Karate 2008 Uvodnik 3

2008 Slovenski karate glasilo karate zveze slovenije 2

Fundacija za šport www.fundacijazasport.org

Revija Slovenski karate je glasilo Karate zveze Slovenije, Tr`a{ka cesta 9, 1360 Vrhnika.

Urednik: Tone An~nik

Sodelavci: dr. Kri{tof Jacek Kozak Gorazd Petrov~i~ - Gogi

Oblikovanje in prelom: Freedom d.o.o. - Thomas Vidmar

Idejna zasnova: Tone An~nik

Fotografije: Gorazd Petrov~i~-Gogi, Vesna Bezgov{ek, Arhiv Ciril Klajn{~ek, Arhiv KK Kranj, Arhiv Josip Kov{ca, Arhiv KK Trbovlje, Arhiv Borut Mauhler

Tisk: JBB d.o.o., Ljubljana

Slovenski karate 2008 Uvodnik 3

Kljub temu, da zdruùjemo preko 70 klubov delegati odlo~ali o seznamu {portov, ki bodo oz. dru{tev in imamo zadnja leta vsako leto vklju~eni v program poletnih olimpijskih ve~ kot 1.300 registriranih tekmovalcev, je iger 2016. Karate je na o`ji listi kandidatov. v Sloveniji {e precej klubov, ki delujejo izven Gre seveda za odlo~itev, ki jo vsi nestrpno okvirov Zveze. V nekaterih od njih so {e pri~akujemo in ki bo vsekakor vplivala na aktivni posamezniki, ki so v preteklosti è poloàj in razvoj karate {porta v prihodnosti. po`rtvovalno in uspe{no delovali v Zvezi ter V èlji, da bi se povsod napovedovana rece- sodelovali pri popularizaciji karate {porta in sija ~im manj poznala pri financiranju {porta pri razvoju tako karateja kot Zveze ter pu- in seveda {e posebej karateja, vsem skupaj stili neizbrisen pe~at. 40. obletnica Zveze je {e enkrat èlim veliko uspeha pri nadaljnjem lepa prilo`nost, da se nam pridruìjo. delu. Spo{tovane bralke in bralci, Oktobra 2009 bo v Kopenhagi na Danskem dr. Igor Zelinka potekal kongres MOK, na katerem bodo Prehod iz starega v novo leto ter uvodnik v revijo sta ~as in prilo`nost, da se ozremo na dose`ke v minulem ter se zazremo v naloge in cilje v prihodnjem letu. Vsebina Leto 2008 je zaznamovala predvsem uspe{na Uvodnik organizacija in izvedba 6. Evropskega prven- Spo{tovane bralke in bralci stva regij junija v Mariboru. V okviru samega dr. Igor Zelinka 3 prvenstva je bil prvi~ v zgodovini EKF tudi Uspehi sodni{ki seminar. Organizacija tekmovanja 3. mesto na Svetovnem univerzitetnem prvenstvu je zahtevala veliko dela, napora in odrekanja Iva Peternel. 4 posameznikov tako iz Karate zveze Slovenije Upi kot iz Karate zveze Maribora. Izvedba sa- Alja` Vesenjak mega tekmovanja pa bi bila nemogo~a brez Bogdan Simerl 6 po`rtvovalnega dela prostovoljcev iz nekaterih Mariborskih klubov ter pomo~i ekipe Dogodki iz KK Trbovlje. Ob tej priliki vsem skupaj {e 6. evropsko prvenstvo regij enkrat izrekam ~estitke in zahvalo. Gorazd Petrov~i~ 8 6. Univerzitetno svetovno prvenstvo v karateju Gostje in tekmovalci iz 20 dràv so bili Gorazd Petrov~i~ 9 navdu{eni nad lepotami in gostoljubjem 36. mednarodni karate turnir “Trbovlje 2008” Maribora, kot organizatorji pa smo na koncu prejemali ~estitke in zahvale tudi s strani Bogdan Simerl 10 delegatov EKF. Tak{ne prireditve so vsekakor Obrazi lepa promocija za Slovenijo, slovenski {port Kdo je Toma` Tom{i~, sekretar Karate zveze Slovenije? in Karate zvezo. Toma` Tom{i~ 12 Klubi Najve~je tekmovalne uspehe so v letu 2008 Karate klub Postojna dosegli na{i mladi tekmovalci. Najprej Vesna Bezgov{ek s 5. mestom na MEP v Trstu, nato Sabina Iler{i~ Kov{ca 13 pa na{i predstavniki na {tudentskem SP. Karate klub Trbovlje Bogdan Simerl 14 V letu 2008 smo po dolgih letih vzposta- Izku{nje vili sodelovanje s Slovensko univerzitetno Obvladovanje emocij je pogoj vrhusnkega nastopa {portno zvezo (SUSA). Tako je v organizaciji Ciril Klajn{~ek 16 KZS na Svetovno univerzitetno prvenstvo v Kata vs. Bor Wroclawu na Poljskem od 11. do 13. julija potovalo 8 tekmovalcev. Poleg dveh sedmih Bor Dereani 23 mest in dveh 5. mest, je najve~ji uspeh do- Karate-mehanika segla Iva Peternel z osvojitvijo 3. mesta. [e Tone An~nik 25 enkrat ~estitke vsem. Komisije Tekmovalna komisija: Rezultati za leto 2008 In kaj je pred nami v letu 2009? Poleg vsa- Gorazd Petrov~i~ 5 koletnih turnirjev in prvenstev, volitev ter ve~jih ali manj{ih kadrovskih sprememb, nas Sodni{ka komisija: Na poti v olimpijski {port v letu 2009 ~akata predvsem dva pomembna Primo` Debenak 32 dogodka. Tehni~na komisija: Poro~ilo o izvedbi usposabljanja za vaditelje karateja 25. maja bo minilo 40 let od ustanovitve Tone An~nik 34 Karate zveze Slovenije. Nastala je iz odbo- Intervju ra za karate ustanovljenega pri Judo zvezi Ko gre za ìvljenje in smrt, ne obstaja nobeno pravilo Slovenije leto dni poprej in se v teh letih iz skromnih za~etkov razvila v nacionalno Sebastijan Morozov 36 pano`no zvezo, ki je ~lanica Olimpijskega Uredni{tvo komiteja Slovenije in ~lanica World Karate Vsem klubom Federation, priznane s strani Mednarodnega Navodila za pisanje prispevka 39 olimpijskega komiteja (MOK).

Slovenski karate 2008 4 Uspehi

»Sem Iva Peternel - 2. dan sem dokazala, da bi lahko posegla tudi nad Hrva{ko reprezentantko Jeleno in sem ~lanica Karate kluba po kolajni z ve~jega tekmovanja, kot je Kova~evi~, ki mi jo je uspelo premagati Kranj.« evropsko ali svetovno prvenstvo ter prvi~. Jelena je v svoji karieri dosegla è sredozemske igre. Ta cilj sem delno vrsto zavidljivih uspehov. Zadnja tekma dosegla s tretjim mestom na Svetov- v letu 2008 pa je bilo Svetovno prven- nem {tudentskem prvenstvu, ki je lani stvo v Tokiju, kjer sem osvojila 9. mesto. potekalo na Poljskem. Konkurenca je Sam rezultat (med 58. tekmovalkami) bila zelo mo~na, saj sem se za osvojitev ni slab, vseeno pa od sebe pri~akujem tretjega mesta borila s tekmovalkami ve~. Prilo`nosti za to bo v tem letu kar (V. Britanija, Rusija, Tur~ija, Kitajska), ki nekaj. Maja se bo odvijalo Evropsko jih sre~ujem na evropskih in svetovnih prvenstvo v Zagrebu, potem je tukaj Iva Peternel prvenstvih. Poleg tretjega mesta na {e Evropsko prvenstvo regij v [paniji tem tekmovanju sem lani nanizala tudi dvojni naslov dràvne prvakinje, v ka- in pa Sredozemske igre v Italiji, ki se jih tegoriji -53 kg in v absolutni kategoriji. do sedaj {e nisem udeleìla. Prav tako Zelo sem zadovoljna tudi z drugim me- sem zasledila, da bodo julija potekale 3. mesto na stom na Zlati ligi v Monzi, Italija. Prvi~ Svetovne igre v Tajvanu. Tekem je torej sem bila povabljena tudi na presti`no dovolj, kot absolventka na Fakulteti za Svetovnem Top Ten tekmovanje v Zagrebu, kjer varnostne vede v Ljubljani imam dovolj se vsako leto pomeri deset najbolj{ih ~asa za treninge, dobre rezultate si se- univerzitetnem tekmovalk evropskega in svetovnega veda èlim, kaj bo prinesla prihodnost, prvenstvu ranga. Predvsem sem bila vesela zmage pa se pustimo presenetiti. n

Sem Iva Peternel, 2. dan, in sem ~lanica Karate kluba Kranj. Karate sem pri devetih letih za~ela trenirati leta 1994. Karate je bil moj prvi in edini {port in {e vedno je tako. Zanj sem se navdu{ila povsem sama in to è v prvem razre- du osnovne {ole. Ko sem prvi~ videla plakat Karate kluba Kranj, sem si èlela, da bi karate trenirala tudi sama. Lahko bi rekla, da je {lo za ljubezen na prvi pogled, k ~emur pa so verjetno pripomogli tudi filmi z borilnimi ve{~inami in igralci, kot je Bruce Lee. Vendar star{a nad idejo nista bila tako navdu{ena kot jaz, zato sta me na karate vpisala {ele tri leta kasneje, ko sem uspela za karate prepri~ati {e eno punco in dva fanta iz moje vasi. Na àlost so kasneje ostali po~asi opustili karate, sama pa sem bila naravnost navdu{ena in zato sem vztra- jala. K vztrajnosti so precej pripomogli tudi dobri rezultati na tekmovanjih in uspehi na izpitih za pasove. Tekmovati sem za~ela leta 1996, vendar samo v katah. Klub temu, da sem kate zelo rada trenirala in v njih tekmovala, pa sem vedno imela èljo po borbah. Tako sem {ele leta 2001 za~ela trenirati borbe in è leta 2002 postala dràvna prvakinja v kategoriji mladink do 53kg. Uspehi v borbah so se vrstili tudi na ostalih tekmovanjih in tako sem dobila {e ve~ zagona in motivacije. Od leta 2002 sem tako nanizala è ve~ naslovov dràvne prvakinje in odli~ij z mednarodnih turnirjev. S petim mestom na Svetovnem prvenstvu leta 2006 pa

Slovenski karate 2008 5

IVINI REZULTATI V LETU 2008 6. SVETOVNO UNIVERZITETNO Dràvno ~lansko prvenstvo, dva naslova PRVENSTVO, 3. mesto dràvne prvakinje 19. WKF svetovno ~lansko prvenstvo, 9. Wroclaw, Poljska, 11. 07. 2008 - 13. 07. 2008 Velenje, 12. 04. 2008 mesto 1. kolo: zmaga proti L. Cairns (V. Britanija) z 8:0 @enske posami~no - kategorija do 53 kg Tokio, Japonska, 13. 11. 2008 - 16. 11. 2008 2. kolo: zmaga proti E. Ponomarevo (Rusija) 1. kolo (polfinale): zmaga proti K. êsnik @enske posami~no - kategorija do 53 kg s 3:2 (KK Postojna) s 6:0 1. kolo: prosta 3. kolo: poraz proti Serap Ozcelik (Tur~ija) z 2:3 2. kolo: (finale): zmaga proti V. Bezgov{ek 2. kolo: poraz proti Y. Chen (Tajvan) 4: boj za 3. mesto: zmaga proti Hong Li (KK Polzela) s 3:0 (Kitajska) s 4:1 @enske posami~no - absolutna kategorija @enske posami~no - absolutna kategorija 1. kolo: prosta 9th Italia Open - Golden League, 2. mesto 1. kolo: zmaga proti T. Petrovi~ (KK Zmaj 2. kolo: zmaga proti B. Stojovi} (Srbija) z 1:0 Monza, Italija, 05. 04. 2008 Ljubljana) 2. kolo: zmaga proti A. Naki~evi~ (KK Kovinar 3. kolo: zmaga proti Y. Gopalasamy (Malezija) 1. kolo: zmaga proti A. Rossato (Italija) z 1:0 Maribor) z 1:0 2. kolo: zmaga proti G. Di Bin (Italija) z 1:0 3. kolo (polfinale): zmaga proti B. Dujovi} 4. kolo: poraz proti E. Ani~i} (Hrva{ka) z 0:3 3. kolo (~etrtfinale): zmaga proti T. Ribeiro (KK Kranj) (Andora) z 2:1 4. kolo (finale): zmaga proti D. Grilc 6. Zagreb Karate Fest - TOP TEN, zmaga 4. borba (polfinale): zmaga proti Y. Honauer (KK Triglav) Zagreb, Hrva{ka, 04. 10. 2008 ([vica) s 5:0 Ekipni spektakel 5. borba (finale): poraz proti A. Fajkowska 1. Zmaga proti J. Kova~evi} (Hrva{ka) z 1:0 (Poljska) z 0:1 leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008

Tekmovalna komisija KATE POSAMEZNO: 3. JURCA Timon (KK POSTOJNA) Rezultati za leto 2008 KATE NAJMLAJ[E 3. POKRIVA^ Ale{ (TVD PARTIZAN LJUTOMER) Gorazd Petrov~i~ 1. ^ATER Tina (KK SHOTOKAN VELENJE) KATE ML. DEKLICE 2. SKUK Ur{ka (KK POSTOJNA) 1. STEGEL Tina (KK POSTOJNA) 3. [TRUC BRINA Lucija (KK SHOTOKAN VELENJE) 2. GOLA^ Azra (KK TIGER VELENJE) @alec, 1. marec 2008 3. JURCA Nala (KK POSTOJNA) 3. MAGAJNA @ana (KK POSTOJNA) KATE NAJMLAJ[I 3. KETI[ Sara (KK SELNIVA OB DRAVI) 1. JAGODIC Kristijan (KK SHOTOKAN KRANJ) KATE ML. DE^KI POKAL 2. BREZO^NIK Jan (KK LOVRENC NA POHORJU) 1. MUJD@I] Ermin (KK SHOTOKAN VELENJE) 3. HAFNAR Peter (KK SHOTOKAN KRANJ) 2. KRANER Urh (KK LOVRENC NA POHORJU) 3. KOLANDER Tadej (KK TRBOVLJE) 3. BERTONCELJ Nejc (KK POSTOJNA) SLOVENIJE KATE MAL^ICE 3. @UBER Kevin ([D GORICA) 1. KU[TRIN Zala ([D GORICA) KATE ST. DEKLICE 2008 2. GRAHELJ Tanja ([D GORICA) 1. JENKO Ur{ka (SHOTOKAN KK MUHA [PELA) 3. GOLA] Ajla (KK TIGER VELENJE) 2. [ILJAK Vanja (KK SHOTOKAN KRANJ) 1. tekma 3. HANKI] Adalisa (KK TIGER VELENJE) 3. BAHOR Ana (KK SHOTOKAN VELENJE) 400 tekmovalcev iz 44 klubov KATE MAL^KI 3. HLADNIK Anja (KK KOLEKTOR IDRIJA) 1. UZEJNOVI] Belmin (KK TIGER VELENJE) KATE ST. DE^KI 2. BABAJI] Anes (KK TIGER VELENJE) 1. ABER[EK Mihael (KK LOVRENC NA POHORJU)

Slovenski karate 2008 6 Upi

»...ko si enkrat v karateju, to ni samo hobi, pa~ pa postane na~in `ivljenja.«

Vsem klubom Vabilo k sodelovanju v reviji Slovenski Karate Vabimo vas, da s svojimi prispevki sodelujete pri oblikovanju revije Slovenski karate. Va{e prispevke posredujte na elektronski naslov tehni~ne komisije, najkasneje do 20. decembra 2008. Avtorje napro{amo, da pri pisanju upo{tevajo (spodnja) navodila za pisanje prispevka. Tematika prispevkov je lahko poljubna, vendar si lahko pomagate tudi s slede~imi predlogi: legende slovenskeega karateja, najve~ji slovenski upi (M/@), uveljavljeni {portniki (M/@), intervju s trenerji (M/@), trenerski koti~ek, predstavitev kluba… Avtorji v celoti prevzemajo odgovornost za to~nost navedb. Izbor prispevkov, ki bodo objavljeni v reviji, je v pristojnosti Tehni~ne komisije KZS. V pri~akovanju va{ih prispevkov, za tehni~no komisijo KZS Tone An~nik NAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKA Ta navodila so namenjena vsem, ki Prosimo, da jih natan~no preberete pri~akujemo, da imajo oddana besedila `elijo objaviti svoje prispevke v reviji. in dosledno upo{tevate. Od avtorjev zahtevano obliko, da so jezikovno in rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za

2. PU[NIK Janez (KK LOVRENC NA POHORJU) KATE KADETI EKIP. KATE NAJMLAJ[I 3. HORVAT Matija KD SAMURAI NOVA GORICA) 1. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER) 1. KK POSTOJNA (KK POSTOJNA) 3. KLANEÊK Alja` (KK EMONA LJUBLJANA) 2. JE[OVNIK Gregor (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 2. KK SHO-KAN APAÊ (KK SHO-KAN APAÊ) KATE ML. KADETINJE 3. PERHAVEC Janez (KK KRANJ) 3. KK SHOTOKAN KRANJ (KK SHOTOKAN KRANJ) 1. BROV^ Monika ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) 3. ÛÊK Marko (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) EKIP. KATE MALÎCE 2. [EDIVY Nika (KK LOVRENC NA POHORJU) KATE ^LANICE 1. [D GORICA ([D GORICA) 3. BERTONCELJ Tja{a (KK POSTOJNA) 1. HUSKI] Lea ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) 2. KK TRBOVLJE (KK TRBOVLJE) 3. NEDI] Nina (KK TIGER VELENJE) 2. GOVC PU[NIK Dea (KK SHOTOKAN VELENJE) 3. KK SHO-KAN APAÊ (KK SHO-KAN APAÊ) KATE ML. KADETI 3. FLIS Anita (KK LOVRENC NA POHORJU) EKIP. KATE MAL^KI 1. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE) 3. BO@I^ Lidija (KK SHOTOKAN VELENJE) 1. KK TIGER VELENJE (KK TIGER VELENJE) 2. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE) KATE ^LANI 2. KK SHOTOKAN KRANJ (KK SHOTOKAN KRANJ) 3. PLAZAR Klemen (KK SHOTOKAN VELENJE) 1. DEREANI Bor (KK LOVRENC NA POHORJU) 3. KK POSO^JE (KK POSO^JE) 3. LOZAR @an KD SAMURAI NOVA GORICA) 2. ÛÊK Marko (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 3. [D GORICA ([D GORICA) KATE KADETINJE 3. KRAJNC Denis (KK LOVRENC NA POHORJU) EKIP. KATE ML. DEKLICE 1. CVIJI^ Dragana (KK TIGER VELENJE) 3. JE[OVNIK Gregor (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 1. KK POSTOJNA (KK POSTOJNA) 2. GOVC PU[NIK Dea (KK SHOTOKAN VELENJE) KATE EKIPNO: 2. [D GORICA ([D GORICA) 3. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR) EKIP. KATE NAJMLAJ[E 3. KK KOLEKTOR IDRIJA (KK KOLEKTOR IDRIJA) 3. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE) 1. KK SHOTOKAN VELENJE (KK SHOTOKAN VELENJE) 3. KK MURSKA SOBOTA (KK MURSKA SOBOTA) 2. KK POSTOJNA (KK POSTOJNA)

Slovenski karate 2008 7

slovni~no pregledana, brez tipkarskih Besedilo naj bo napisano s napak in seveda v elektronski obliki. Tako pripravljene predstavitve imajo pri objavi prednost pred drugimi. Za pokon~nimi ~rkami. objavo prispevkov ne bomo izpla~evali honorarja. 1. Navedite naslov prispevka, 5. Kakovostne fotografije so ime avtorja (tudi izobrazbo, klub ali ustanovo) in izvle~ek – ne pozabite na avtorjevo zaèlene, navedite tudi njihove fotografijo (portret). 2. Sledi besedilo, ki ima “rep in glavo”: uvod, jedro in avtorje. Fotografije po{ljite zaklju~ek. Skupaj okoli 500 besed. V primeru predhodnega dogovora med avtorjem in lo~eno od teksta. V kolikor tehni~no komisijo, je lahko prispevek tudi dalj{i. je poloàj fotografije oz. skice 3. V kolikor uporabljate vire jih navedite pod zaklju~kom. Predlagamo uporabo APA vezan na tekst, ustrezna mesta sistema (primer: Pe~jak, V. (1998). Psihologija tretjega ìvljenjskega obdobja. Ljubljana: ozna~ite z oznako (imenom) Znanstveni in{titut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.) Vire navajajte, v kolikor fotografije. zapisano ni plod samo va{ega dela ali razmi{ljanja. Prepisano je potrebno citirati (ve~ o tem 6. Skrajni rok oddaje va{ega na: http://www.sp.uni-lj.si/ ambrozic/APA_citiranje.htm). 4. Besedilo predstavitve prispevka je 20. december naj bo napisano v najbolj navadni mo`ni obliki, z izklju~enim deljenjem besed in 2008. neporavnanim desnim robom. Pisava, velikost pisave in razmik vrstic so lahko poljubni. rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008

EKIP. KATE ML. DE^KI 2. KD SAMURAI NOVA GORICA (KD SAMURAI NOVA 2. POKLI^ Bla`ka (KK KRANJ) 1. [D GORICA ([D GORICA) GORICA) 3. PLANINC Petra (KK BRE@ICE) 2. KK TRBOVLJE (KK TRBOVLJE) 3. KK MURSKA SOBOTA (KK MURSKA SOBOTA) 3. ROM-ZUPANC Neja (KK NESTOR) 3. KK BRANIK MARIBOR (KK BRANIK MARIBOR) 3. KD SAMURAI NOVA GORICA (KD SAMURAI NOVA ML. DEKLICE +40kg 3. KK SHO-KAN APAÊ (KK SHO-KAN APAÊ) GORICA) 1. GOLA^ Azra (KK TIGER VELENJE) EKIP. KATE ST. DEKLICE EKIP. KATE KADETINJE 2. KOVA^ Nina (KK MURSKA SOBOTA) 1. SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA (SHOTOKAN KK 1. KK KRANJ (KK KRANJ) 3. ZARNIK Vanessa (KK SHOTOKAN KRANJ) GORNJA RADGONA) EKIP. KATE KADETI 3. FLORJANÎ^ Kati ([D GORICA) 2. KK KOLEKTOR IDRIJA (KK KOLEKTOR IDRIJA) 1. KK KRANJ (KK KRANJ) ML. DE^KI -35kg 3. KK TRBOVLJE (KK TRBOVLJE) 2. SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA (SHOTOKAN KK 1. KRAJ[I^ @an (KK TRBOVLJE) 3. KK MURSKA SOBOTA (KK MURSKA SOBOTA) GORNJA RADGONA) 2. PEJI] Danijel (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) EKIP. KATE ST. DE^KI EKIP. KATE ^LANICE 3. HRIBOV[EK Bla` (KK TRBOVLJE) 1. KD SAMURAI NOVA GORICA KD SAMURAI N. GORICA) 1. KK KRANJ (KK KRANJ) 3. HUDOURNIK Matej (KK POLZELA) 2. KK SHO-KAN APAÊ (KK SHO-KAN APAÊ) EKIP. KATE ^LANI ML. DE^KI -40kg EKIP. KATE ML. KADETINJE (1) 1. SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA (SHOTOKAN KK 1. MALIS Mark (KK NESTOR) 1. [D GORICA ([D GORICA) GORNJA RADGONA) 2. OTRIN Teo ([D GORICA) EKIP. KATE ML. KADETI KUMITE: 3. LONÂR Nel (KK NESTOR) 1. KK TRBOVLJE (KK TRBOVLJE) ML. DEKLICE -40kg 3. HALU@AN Iztok (KK ROGA[KA SLATINA) 1. STEGEL Tina (KK POSTOJNA)

Slovenski karate 2008 8 Dogodki

6. Evropsko prvenstvo regij

6. univerzitetno svetovno prvenstvo v karateju

36. mednarodni karate turnir »Trbovlje 2008«

Gorazd Petrov~i~

Najprej so nastopili tekmovalci v {por- stavi [pela Muha, Doris Brne in Tamara tnih borbah. Za ekipo Maribora, ki se je Kova~evi~, ter po prostem 1. krogu v 1. krogu sre~ala z ekipo Moskve, so premagale nasprotnice iz nem{ke po- 6. Evropsko nastopili Matija Matijevi~ (Zmaj LJ) 5:5, krajine Baden Würtenberg s rezultatom Tone Bukovnik (Branik MB) 0:0, Jure 3:2. V 3. krogu pa so se pomerile s eki- prvenstvo Toman (Samurai NG) 0:1 in Mladen po vzhodne Srbije in izgubile 0:5 brez Raili~ (DBV Piran) 1:3 ter sre~anje iz- mo`nosti repesaà. gubili. Predstavnikom Rusije se nato ni regij uspelo uvrstiti v finale in s tem so fan- Za ekipo Maribora v mo{ki konkuren- tom zaprli vrata repesa`nih bojev. De- ci ekipnih kat so nastopili Gregor in Maribor, 14. junij 2008 – Zadnje tekmo- kleta so v kategoriji {portnih bojev za Mitja Je{ovnik ter Marko û~ek, sicer vanje v prvem delu koledarja KZS /Karate ekipo Maribora nastopila v sestavi Iva ~lani Shotokan KK Gornja Radgona, zveze Slovenije/ je bilo zelo pomembno Peternel, Teja [avor in Bojana Dujovi~ in »ma{~evali« poraz deklet ter pre- predvsem z vidika organizacije tako velike (vse Kranj). Nasprotnice so bile ~lanice magali ekipo vzhodne Srbije s 5:0. V prireditve. Karate zveza Maribor je kot Tuzle, ki so skrati tudi reprezentanke naslednjem krogu pa izgubili proti ekipi tehni~ni organizator pripravila vse potreb- BIH. Prva je nastopila Bojana in izgubila Siberije iz Rusije 0:5 brez mo`nosti repesa`nih bojev. no za izvedbo mlade a zelo popularne 0:1, Iva je sre~anje kon~ala neodlo~eno oblike Evropskega tekmovanja. 0:0 in Teja v odlo~ilnem boju izgubila Za vse prisotne so pa presene~enje pri- 0:1. Dekletom Tuzle se je uspelo prebiti pravila doma~a dekleta, ~lanice Kovinar Na tekmi je nastopilo 423 vrhunskih v finale in sledil je repesa` in naspro- Maribora Ines [varc, Borislava in Ljubin- tekmovalcev, nosilcev {tevilnih evrop- tnice iz tur{ke pokrajine Ege. Najprej je ka Te{anovi~, ki so po porazu v 2. kolu skih in svetovnih medalj iz 51 regij 20 nastopila Iva in izgubila 0:3, nato {e proti ekipi Madrida, kajsnej{im zmago- evropskih dràv. Slovensko reprezen- Bojana 0:1, kar je zadostovalo za osvoji- valkam, premagale v repesaù predstav- tev kon~nega 9. mesta. tanco je zastopalo pet ekip, in sicer tri nice italijanske Lombardije in v borbi za ekipe v katah ter dve ekipi v {portnih V katah ekipno za dekleta sta nastopili 5. mesto izgubile proti Siberiji iz Rusije. borbah. dve ekipi, in sicer Ilirska Bistrica v se- êprav ~lanice Kovinar MB niso speci- rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za

ML. DE^KI -45kg ST. DEKLICE +50kg ST. DE^KI -55kg 1. @UBER Kevin ([D GORICA) 1. MLAKAR Lucija (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) 1. HI@MAN @an (KK TERMOTEHNA MARIBOR) 2. [UMANDL Patrik ([D GORICA) 2. KRALJ Sta{a (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 2. SEIDL Matej (KK @ALEC) 3. KESEROVI] Amir (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 3. PAVEL Sara (KK MURSKA SOBOTA) 3. DEBER[EK Luka (KK POLZELA) ML. DE^KI +45kg 3. SLATINEK Manja (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) 3. KAPU[IN Rok ([D PIRAMIDA NOVO) 1. BERTONCELJ Nejc (KK POSTOJNA) ST. DE^KI -40kg ST. DE^KI +55kg 2. CENCI^ Bla` ([D GORICA) 1. LEBAR Bla` (KK MURSKA SOBOTA) 1. POTO^NIK @an-Luca (KK RADVANJE) 3. BOLTAR Mirko ([D GORICA) 2. [TERN Matija (KK KRANJ) 2. KOREN Jure (KK RADVANJE) 3. JORDAN Tilen (KK ROGA[KA SLATINA) 3. KLANEÊK Alja` (KK EMONA LJUBLJANA) 3. PRESKAR Joè (KK KOZJANSKO) ST. DEKLICE -45kg 3. HAJ[EK Matja` (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) 3. @LAK Tim (KK TRBOVLJE) 1. ÂTAKOVI] Dijana (KK KOLEKTOR IDRIJA) ST. DE^KI -45kg ML. KADETINJE -47kg 2. SOÎ^ Karolina (KK MURSKA SOBOTA) 1. PE^NIK Ga{per (KK TIGER VELENJE) ML. KADETINJE -54kg 3. PA@ON Mojca (KK ROGA[KA SLATINA) 2. LOGAR Matev` (KK TIGER VELENJE) 1. RISTI^ Tja{a (KK KRANJ) 3. VELER Hana (KK POLZELA) 3. ÊVRIZ David (KK KRANJ) 2. BOJI^ Nastja (KK SHOTOKAN KRANJ) ST. DEKLICE -50kg ST. DE^KI -50kg 3. NOVAK Tina (KK MURSKA SOBOTA) 1. [ILJAK Vanja (KK SHOTOKAN KRANJ) 1. FO[T Ga{per (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) 3. BERTONCELJ Tja{a (KK POSTOJNA) 2. MLEKU[ Ur{a (KK [I[KA) 2. BRENÎ^ Bla` (KK MURSKA SOBOTA) ML. KADETINJE +54kg 3. P[AJD Nika (KK ROGA[KA SLATINA) 3. STRNAD Nejc (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) 1. HAJDINJAK Jasmina (KK MURSKA SOBOTA) 2. NEDI] Nina (KK TIGER VELENJE)

Slovenski karate 2008 9

alistke za kate so na koncu osvojile 7. Gorazd Petrov~i~ Japonske (Osaka) vrnila s bronasto mesto, kar je bila tudi najbolj{a sloven- medaljo Polona Vilar v isti kategoriji kot ska uvrstitev na tem prvenstvu. tokrat Iva, leto kasneje pa je iz Lilla v Na tekmovanju je nastopilo 31 mo{kih Franciji prinesel Sa{o Va{ srebro v kate- in 31 ènskih ekip v {portnih bojih ter goriji {portnih borb do 65 kg. 18 mo{kih in 22 ènskih ekip v katah. 6. Prvenstva se je pod okriljem Slovenske Najve~ uspeha na prvenstvu so imele univerzitetne {portne zveze (SUSA) in ekipe iz [panije v katah in Tur~ije v univerzitetno Karate zveze Slovenije udeleìla tudi {portnih bojih. n 12-~lanska slovenska ekipa, v kateri je svetovno 6 {tudentov {portnikov, 2 {tudentki {portnici ter mednarodni karate sodnik prvenstvo in trenerji. Kljub oddaljenosti so na prvenstvo potovali z najetim kombijem in 14. junij 2008 v karateju osebnim avtomobilom. Prvi dan tekmovanja so nastopili Zlatko Bronasta medalja Ive Peternel / Tkalec, premagal je nasprotnika iz Velike Kranj/, dve peti in dve sedmi mesti Britanije (3:0), Rusije (1:0) in nato po V Wroclawu na Poljskem je od 11. do 13. neodlo~eni borbi izgubil na sodni{ko julija 2008 potekalo 6. Svetovno univerzi- odlo~itev. Enak scenarij se mu je zgodil tetno prvenstvo v karateju. Na prvenstvu proti S. Petraklievu iz Makedonije v je sodelovalo 425 udeleèncev iz 39 dràv, repesa`ni borbi za 3. mesto ter osvojil tekmovanje pa je potekalo v sodobnem 5. mesto. Matija Matijevi~ je imel {e {portnem kompleksu Orbita v Wroclawu. huj{o konkurenco, v prvem krogu pre- maga predstavnika Francije (3:2), nato Ne zgodi se prav pogosto, da slovenski Poljske (3:0), Mehike (5:1) in izgubi karateisti osvojijo medaljo na velikem borbo za vstop v finale proti L. G. Jime- tekmovanju, zato nas je bronasta me- nezu iz [panije na sodni{ko odlo~itev dalja Ive Peternel (KK Kranj) v katego- (3:3). Ostala mu je {e repesa`na borba riji {portnih borb do 53kg {e posebaj za bronasto medaljo proti G. Gundu- razveselila. Dan prej sta se odli~no od- zu iz Tur~ije, vendar je izgubil (3:7) in rezala Zlatko tkalec do 79kg in Matija osvojil {e drugi~ 5. mesto za slovensko Matijevi~ do 75kg (oba Zmaj Ljubljana), reprezentanco. Jan Merc (DBV Piran) je saj sta osvojila peti mesti. zmagal v 1. krogu 4:3 proti predstavniku Kar nekaj let je minilo od zadnjega Taipea, nato pa izgubil proti finalistu A. nastopa slovenske reprezentance na Atayevu iz Azerbaidjana. V repesa`ni svetovnem {tudentskem prvenstvu, pa borbi je nato moral priznati premo~ {e ~eprav so na{i tekmovalci è uspe{no A. Harni~arju iz Slova{ke ter osvojil 7. nastopali. Leta 1997 se je iz daljne mesto. Drugi dan prvenstva so nasto- rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008

3. JE@OVNIK Lara (KK RADVANJE) 2. P[AJD Alen (KK ROGA[KA SLATINA) KADETI -55kg 3. TROHA Nina (KK KOLEKTOR IDRIJA) 3. KRIVIC Fran (KK [I[KA) 1. HALEC Dejan (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) ML. KADETI -52kg 3. SMILJAN Tilen (KK NESTOR) 2. BRLEK Rok (KK [I[KA) 1. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE) ML. KADETI +70kg KADETI -60kg 2. @GANJAR Rok (KARATE-DO KLUB PTUJ) 1. RIHTARI^ Danijel (KK SHOTOKAN KRANJ) 1. IKANOVI] Ahmet (KK POSTOJNA) 3. ^RNIGOJ Toma` (KK KOLEKTOR IDRIJA) 2. MARI^ Rem (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 2. DELI] Elvis (KK SHOTOKAN VELENJE) 3. HRIBERNIK Matic (KK POLZELA) KADETINJE -51kg 3. TEPI^ Almin DBV PIRAN) ML. KADETI -57kg 1. TE[ANOVI] Borislava (KK KOVINAR MARIBOR) KADETI -65kg 1. VESENJAK Alja` (KK TRBOVLJE) 2. HERCOG Maja (KK RADVANJE) 1. JAKOVLJEVI] Denis (KK PETROVÊ) 2. POTO^NIK Matic (KK NESTOR) 3. ÊSNIK Kristina (KK POSTOJNA) 2. [TEFANEC Miha (KK PETROVÊ) 3. MAGYAR Jan (KK VIRTUS DUPLICA) KADETINJE -57kg KADETI -70kg 3. KONKOLI^ Grega (KK MURSKA SOBOTA) 1. TE[ANOVI] Ljubinka (KK KOVINAR MARIBOR) 1. DAMJANOVI] Alen (KK KOVINAR MARIBOR) ML. KADETI -63kg 2. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE) 2. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER) 1. MAVRI^ Luka (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 3. FAZLI^ Sabina (KK HRASTNIK) 3. HUDOMALJ Jernej (KK TRBOVLJE) 2. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE) KADETINJE +57kg 3. SUBAN Nejc ([D GORICA) 3. BUDI^ Bruno (KK BRE@ICE) 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR) KADETI -75kg 3. LUZAR Jan ([D PIRAMIDA NOVO) 2. SUHODOLÂN Tajda (KK KRANJ) 1. LAZAR Luka (KK NESTOR) ML. KADETI -70kg 3. KRI@ Kaja (KK POSTOJNA) 2. NAVER[NIK Ga{per (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) 1. JAHI] Haris ([D GORICA) 3. [TURM Lucija (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) 3. SMAJLA Darjan (SHOTOKAN KK MUHA [PELA)

Slovenski karate 2008 10

pili najprej tekmovalci v disciplini kate, Rezultati slovenske ekipe: Bogdan Simerl [pela Muha (Zmaj Ljubljana) izgubila BORBE proti predstavnici ZDA in Bor Dereani do 53 kg - Iva Peternel: 3. mesto (Lovrenc na Pohorju), ki je premagal do 70 kg - Zlatko Tkalec: 5. mesto predstavnika Poljske in Costa Rice s do 75 kg - Matija Matijevi~: 5. mesto rezultatom 3:0 in izgubil proti I. Okiju do 80 kg - Jan Merc: 7. mesto 36. mednarodni iz Japonske (kasnej{emu zmagovalcu). KATE Izgubil je tudi repesa`no borbo s Tzu- karate turnir Yao Yenom iz Taipeha 1:2 ter osvojil Bor Dereani: 7. mesto »Trbovlje 2008« kon~no 7. mesto. Mladenu Raili~u (DBV Piran) se nastop ni posre~il in je izgubil [e enkrat iskrene ~estitke Ivi, in pa tudi Karate klub Trbovlje je v soboto 13. ostalim za dobre uvrstitve. prvo borbo 0:2 proti predstavniku Me- decembra organiziral in izvedel è 36. hike. »Play of the day« pa je pripadel Ivi Karate tako ponovno postaja vse bolj mednarodni karate turnir »TRBOVLJE Peternel (Kranj), ki je kon~no osvojila popularen tudi med {tudentsko popu- 2008«, ki je hkrati tudi najstarej{i karate »veliko« medaljo. Na poti do nje je lacijo. Predvideno je tudi bilo, da bomo turnir v Evropi. V prekrasnem vzdu{ju, ki je navdu{evalo {portno dvorano premagala Liso Cairns iz Velike Britanije na letni univerzijadi leta 2009 v Beo- gradu lahko spremljali tudi karate, saj POLAJ v Trbovljah, je svoje znanje in (8:0), Eleno Ponomarevo iz Rusije (3:2) so ga organizatorji prvotno uvrstili na mo~i v spretnostih karateja merilo kar in izgubila borbo za v finale s Serap program kot opcijski {port. Na àlost 563 tekmovalk in tekmovalcev s 631 Ozcelikovo iz Tur~ije (2:3). Nato pa so se jeseni 2008 zaradi finan~nih pro- nastopi v {portnih borbah in katah iz v odlo~ilni repesa`ni borbi za brona- blemov odlo~ili, da karate in {e nekate- 70 karate klubov. [tevilo nastopajo~ih sto medaljo premagala predstavnico re {porte umaknejo s programa. Tako klubov je bilo dejansko vi{je, vendar so najve~je svetovne nacije, Kitajske Hong je naslednji cilj svetovno univerzitetno nekatere dràve svoje klube prijavile kar Li s rezultatom 4:1. prvenstvo 2010. n v okviru reprezentance. Tako kot tudi v preteklih nekaj letih, je bil tudi leto{nji obisk turnirja izredno bogat, saj so se na njem pomerili tekmovalci iz kar dvanajstih dràv, in sicer: BELORUSIJE, ^RNE GORE, HRVA[KE, ITALIJE, LUXEMBURGA, MAKEDONI- JE, NEMÎJE, ROMUNIJE, SLOVA[KE, SRBIJE, POLJSKE ter SLOVENIJE. Generalno pokroviteljstvo nad turnir- jem je è peto leto zapored prevzel LAFARGE Cement d.d. iz Trbovelj. rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za

3. KOJC Nace (KK KOVINAR MARIBOR) 2. LI[INOVI] Hadis (KK POSTOJNA) 2. PREGLEJ Ale{ (TVD PARTIZAN LJUTOMER) KADETI +75kg 3. MA[I] Alen (KK POSTOJNA) 3. PAVLI^ Kristjan (KK HRASTNIK) 1. BUDIHNA Sebastjan ([D GORICA) ^LANI -70kg 3. KOV[CA Marko (KK POSTOJNA) 2. PETELINC Sandi (KK BRE@ICE) 1. PRELOG Samo (TVD PARTIZAN LJUTOMER) 3. JERMAN Gorazd (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 2. BUKOVNIK Tone (KK BRANIK MARIBOR) 3. VIDOVI^ Luka (KK BRANIK MARIBOR) 3. TROST Rok (KK KRANJ) ^LANICE -53kg 3. TKALEC Zlatko (KK ZMAJ LJUBLJANA) 1. PETERNEL Iva (KK KRANJ) ^LANI -75kg 2. BEZGOV[EK Vesna (KK POLZELA) 1. MATIJEVI^ Matija (KK ZMAJ LJUBLJANA) ^LANICE -60kg 2. @GANK Bla` (KK POLZELA) 1. DUJOVI] Bojana (KK KRANJ) 3. MULABDI] Mirnes (KK TIGER VELENJE) 2. [TEFE [pela (KK KRANJ) 3. KLADNIK Rok (KK VIRTUS DUPLICA) 3. [ILJAK Marina (KK POSTOJNA) ^LANI -80kg ^LANICE +60kg 1. KON^INA Matja` (KK KRANJ) 1. PETROVI^ Tadeja (KK ZMAJ LJUBLJANA) 2. SMRKOLJ Luka (KK KRANJ) 2. JEGLI^ Andreja (KK [I[KA) 3. TOMAN Jure KD SAMURAI NOVA GORICA) 3. KOVA^I^ Isabela (KK ROGA[KA SLATINA) 3. MERC Jan (KK [I[KA) ^LANI -65kg ^LANI +80kg 1. RAILI] Mladen DBV PIRAN) 1. TABAKOVI] Omer (KK TIGER VELENJE)

Slovenski karate 2008 11

so dopolnile kadetinje, prav tako z zlato medaljo ter mladinke z bronasto. Tudi tokrat se je pokazalo, da se doma~inom ni treba bati za bodo~nost trboveljskega karateja, saj so tudi najmlaj{i è obogateni z izku{njami tako doma~ih, kot mednarodnih bori{~. Tre- nerji so poleg rednih treningov v klubu s pomo~jo dodatnih treningov preko vikendov svoje bodo~e upe pripeljali do tak{ne {portne forme, da so lahko na tem, za Trbovelj~ane najpomembnej{em tekmovanju, pokazali najve~, vse, ~esar so trenutno sposobni. @elja vsakega trboveljskega karateista je stati na zmago- valnih stopnicah najstarej{ega in v tem delu Evrope najkvalitetnej{ega turnirja. S 15 osvojenimi medaljami so dopolnili doma~e organizatorje turnirja, saj bili Tekmovalci in tekmovalke, med njimi katah kot {portnih borbah. Ekipni dvo- è drugo leto zapored najbolj{i tudi po ve~je {tevilo nosilcev medalj z evrop- boji so na noge dvignili celo dvorano, ki osvojenih medaljah. S tem se ponovno skih in svetovnih prvenstev, pa se je enako bu~no navijala za vse sloven- potrjuje pravilna usmeritev trboveljske- je pomerilo v razli~nih starostnih in ske tekmovalce. Trenerju reprezentance ga karateja. te`nostnih kategorijah. Tudi ljubiteljev in Branku KRAMBERGERJU iz Radencev, Pohvaliti velja tudi sodnike, ki so navija~ev karateja ni manjkalo, saj si je ki je to vlogo prevzel {ele pred kratkim, pod vodstvom vrhovnega sodnika, turnir ogledalo preko 2000 gledalcev. je uspel veliki met, saj sta se obe ekipi Maribor~ana Primoà DEBENAKA, si- uvrstili v finale, kjer so kadeti prema- V okviru priprav na Kadetsko in mla- cer mednarodnega sodnika svetovnega gali reprezentanco SRBIJE, mladinci pa dinsko Evropsko prvenstvo v Parizu v ranga, svoje delo uspe{no opravili. Franciji, ki bo konec januarja 2009, se je MAKEDONIJE. [e posebno te`ko so kar nekaj dràv odlo~ilo, da v Trbovlje dvojni poraz sprejeli v Srbskem taboru Samo {tevilo nastopajo~ih tekmovalcev pripeljejo kar svoje reprezentance, Be- – slovenski mladinci so jih premagali iz rekordnega {tevila dràv udeleènk lorusija, Srbija, Makedonija, Hrva{ka in v prvem kolu – saj kotirajo na lestvici turnirja pa je letos potrdilo izjemno Luxemburg. Ve~ina jih je po kvaliteti v uspe{nosti precej vi{je od na{ih. Po uspe{no organizacijo, kar je nedvomno samem evropskem in svetovnem vrhu. kon~anem tekmovanju je bil njihov najvi{je priznanje celotnemu kolektivu To je naredilo turnir {e kvalitetnej{i. trener STOJADINOV, biv{i svetovni Karate kluba TRBOVLJE, in tudi hkrati Nekatere dràve so izrazile èljo, da bi prvak, v garderobi zelo jezen na svoje napoved, da bo organizacija turnirja pri- se pomerili tudi v ekipnih bojih, tako v varovance. Uspeh kadetov in mladincev hodnje leto {la {e korak naprej. n rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008

Velenje, 12. april 2008 ^lanice KATE ^LANICE +60kg 1. MUHA [pela (KK ZMAJ LJUBLJANA) 1. JELER Marija (KK TRIGLAV) 2. HOD@I^ Jasmina (KK VELENJE) 2. A[ANIN Lejla (KK SHOTOKAN KRANJ) 3. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR) 3. GRILC Jasmina (KK TRIGLAV) 3. GOVC PU[NIK Dea (KK SHOTOKAN VELENJE) 3. PETROVI^ Tadeja (KK ZMAJ LJUBLJANA) ^lani KATE ^LANICE absolutno DR@AVNO 1. DEREANI Bor (KK LOVRENC NA POHORJU) 1. PETERNEL Iva (KK KRANJ) 2. BOGALJEVI^ Admir (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 2. GRILC Danijela (KK TRIGLAV) PRVENSTVO 3. PRELOG Samo (TVD PARTIZAN LJUTOMER) 3. DUJOVI] Bojana (KK KRANJ) 3. STOPAR MARKO (KK HYPO SEVNICA) 3. KOVA^I^ Isabela (KK ROGA[KA SLATINA) ^LANI 2008 ^LANICE -53kg ^LANI -60kg 1. PETERNEL Iva (KK KRANJ) 1. MA[I] Alen (KK POSTOJNA) 93 tekmovalcev iz 33 klubov 2. BEZGOV[EK Vesna (KK POLZELA) 2. PELCL MITJA (KK RADENCI SHOTOKAN) 3. ^ESNIK Kristina (KK POSTOJNA) 3. TEPI] Almin DBV PIRAN) ^LANICE -60kg ^LANI -65kg 1. [AVOR Teja (KK KRANJ) 1. RAILI] Mladen DBV PIRAN) 2. FEKONJA Maja (KK KOVINAR MARIBOR) 2. HUDOMALJ Jernej (KK TRBOVLJE) 3. MESAREC Suzana (KK SHOTOKAN KRANJ) 3. DAMJANOVI] Alen (KK KOVINAR MARIBOR) 3. DUJOVI] Bojana (KK KRANJ) 3. KUZEM ROK (KK HYPO SEVNICA)

Slovenski karate 2008 12 Obrazi

»Slu`beni telefon Zveze in sicer sta bila to judo in jiu-jitsu. To so zvoni tudi pozno zve~er in bili moji prvi stiki z borilnimi ve{~inami odgovarjati na klice mi ne in mistiko daljnega Vzhoda. Na àlost pa me pomanjkanje ~asa in volje nista predstavlja bremena.« popeljala globlje v te vode. Moram priznati, da mi je {e danes nekako àl za to. Naslednje posredno sre~anje s karatejem je bila funkcija predsednika Karate kluba Vrhnika, kjer sva s trenerjem brez dogovora razmejila svoje pristojnosti in Toma` Tom{i~ delo. Ta na~in dela se je obnesel in klub sva na ta na~in uspe{no vodila kar nekaj let. @e takrat sem ugotovil, da je to do- ber recept za delo; vsak naj dela tisto, kar najbolje zna. Kdo je Toma` Leta 2005 sem se vpisal na vi{jo stro- kovno {olo, smer poslovni sekretar, ter Naslednji cilj, ki sem si ga zadal, je bil Tom{i~, jo marca 2007 kon~al z uspe{nim zago- dobra in aùrna informiranost klubov. vorom diplomske naloge. sekretar Tudi to mi je v ve~ji meri uspelo. Znanje in izku{nje iz preteklosti in Glede na to, da sem dopoldan v re- Karate zveze s {olanja na vi{ji strokovni {oli sem dnem delovnem razmerju, je moje delo uspe{no pri~el uporabljati septembra sekretarja skoncentrirano na popoldan- Slovenije? 2006, ko sem se, poleg osnovne zapo- ski ~as in na dneve ob koncu tedna. Ne- slitve na Okrajnem sodi{~u na Vrhniki, malokrat oddelam tudi kak{no no~no Nekateri me è poznate osebno, ne- zaposlil tudi kot sekretar Karate zveze uro. kateri le po podpisu na dopisih ali Slovenije. obvestilih, ki vam jih po elektronski ali Slu`beni telefon Zveze zvoni tudi po- navadni po{ti po{iljam v klube. Priznati moram, da je bil za~etek teàk. zno zve~er in odgovarjati na klice mi ne Korespondenco in pisarni{ko poslo- predstavlja bremena. Tako je moj pro- S tem ~lankom pa se èlim predstaviti vanje v elektronski obliki sem moral fesionalni odnos do opravljanja funkcije vsem. osnovati iz ni~ oziroma iz obstoje~e sekretarja postal na~in ìvljenja. Profesi- Sem Toma` Tom{i~, rojen 1967. Sta- pisne oblike in arhiva. Da pa sem to onalnosti je bil dodan pridih osebnosti nujem na Vrhniki. Po osnovni {oli sem lahko naredil, sem se najprej moral in to mi je dalo nov zagon in veselje pri obiskoval takratno Kadetsko {olo za spoznati s predpisi na tem podro~ju ter delu. Nekako sem za~el ìveti za Zvezo. mili~nike v Tacnu in jo tudi uspe{no s strukturo organov in organizacij, tako Zavedam pa se, da bi bilo treba {e ve- kon~al. Tam sem se prvi~ neposredno na ravni Karate zveze Slovenije, kot na liko stvari urediti in narediti, vendar mi sre~al in ukvarjal z borilnimi ve{~inami, republi{ki ravni. ~as tega ne omogo~a. n rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za

^LANI -70kg 3. KOV[CA MARKO (KK POSTOJNA) Oplotnica 25. maj 2008) 1. TROST Rok (KK KRANJ) ^LANI absolutno 2. BUKOVNIK Tone (KK BRANIK MARIBOR) 1. TABAKOVI] Omer (KK TIGER VELENJE) 3. MULABDI] Mirnes (KK TIGER VELENJE) 2. MATIJEVI^ Matija (KK ZMAJ LJUBLJANA) 3. TKALEC Zlatko (KK ZMAJ LJUBLJANA) 3. KONÎNA Matja` (KK KRANJ) ^LANI -75kg 3. MERC Jan (KK [I[KA) 1. MATIJEVI^ Matija (KK ZMAJ LJUBLJANA) EKIPNO 2. FERENÂK JO@E (KK BRE@ICE) 3. @GANK Bla` (KK POLZELA) DR@AVNO 3. KRE[TI^ Ermin (KK ZMAJ LJUBLJANA) ^LANI -80kg PRVENSTVO 1. KONÎNA Matja` (KK KRANJ) 2. MERC Jan (KK [I[KA) SLOVENIJE 3. MIHELI^ Domen (KK TIGER VELENJE) 3. TOMAN Jure KD SAMURAI NOVA GORICA) Oplotnica ^LANI +80kg 1. BOGALJEVI^ Admir (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 36 klubov, 130 ekip 2. TABAKOVI] Zekerijah (KK TIGER VELENJE) 3. STOJNI^ Mladen DB[ Velenje)

Slovenski karate 2008 Klubi 13

Karate klub Postojna rilu in slovenski tekmovalci so se è zgodovino tega {portnega kluba trenerju lahko kosali z najbolj{imi iz sosednjih Kov{ci, ve gotovo le on sam. Karate k lub Trbovlje republik. Postojna kot srednje veliko mesto po- Stati in obstati ni bilo lahko, saj je s nuja kar nekaj {portnih dejavnosti mla- tem povezana kakovost in vztrajnost. dini, tako da lahko vsakdo izmed njih In prav ti dve vrlini povezujeta glavnega izbere sebi najbli`jo {portno disciplino. trenerja Josipa Kov{ca. Naj priznamo ali Nemalo je bilo takih, ki so si za svoj ne, postojnski karate klub je {el skozi {port izbrali prav karate. Prvi treningi razli~ne preizku{nje in dokazovanja v so dolga leta potekali v nekdanji telo- tekmovalnem in organizacijskem smislu, vadnici »stare osnovne {ole« na Lju- Sabina Iler{i~ Kov{ca da je lahko po petintridesetih letih v bljanski cesti, kjer ima sedaj svoj sede` samem vrhu najkakovostnej{ih karate Vi{ja poslovna {ola. V tej telovadnici so klubov v Sloveniji. se kalili mladi in tudi manj mladi, ki so èleli dobiti osnovna znanja te japonske Koliko odrekanj je bilo pri tem potreb- ve{~ine. Kako so prav dobri pogoji za Uspe{ni nih, vedo predvsem vsi tisti, ki se ukvarja- treninge pomembni pri tekmovalnem jo s {portno vzgojo mladih, saj so na eni razvoju {portnika, vedo povedati vsi è 35 let strani pogosto sposobnosti in èlje otrok, trenerji, in ni~ druga~e ni bilo pri ka- na drugi strani èlje in zahteve star{ev, ki rateju. Pomembno vlogo pri tem ima Prav v teh dneh se izteka petintride- pa so v tej simbiozi gotovo pomemben lahko tudi [portna zveza, ki mora po set let od ustanovitve Karate kluba ~len. Kako je to uspevalo skozi dolgo svojih mo~eh zagotoviti primerne Postojna, ki je bilo v letu 1973 eno redkih {portnih dru{tev v Sloveniji, ki je gojilo to {portno zvrst borilne ve{~ine, v ob~ini Postojna pa edini. Ustanovni ~lani kluba Vid Dolenc, Dragan Lazare- vi} in Josip Kov{ca, so zapisali v statut dru{tva, da bo njihova prvenstvena naloga vadba z mladimi, predvsem osnovno{olci. Potrebe po udele`bi na {portnih tekmovanjih so se pokazale v poznih sedemdesetih letih in v za~etku osemdesetih, ko so je tudi na republi{ki ravni oblikoval tekmovalni sistem. Prva stopnja tekmovanj so bila na ob~inski, druga na regijski in tretja na republi{ki ravni. Tekmovanja na dràvni ravni so takrat potekala v jugoslovanskem me- rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008

KATE EKIPNO: MLAJ[I DE^KI: MLAJ[I KADETI: NAJMLAJ[E: 1. [D GORICA) 1. KK TRBOVLJE) 1. KK SHOTOKAN VELENJE) 2. KK LOVRENC NA POHORJU 1) KADETINJE: NAJMLAJ[I: 3. [D GORICA 2) 1. KK KOVINAR MARIBOR) 1. KK SHOTOKAN KRANJ) 3. KK POSTOJNA) 2. KK KRANJ) 2. KK SO^A) STAREJ[E DEKLICE: KADETI: MAL^ICE: 1. [D GORICA) 1. SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 1. KK POSTOJNA) 2. KK TIGER VELENJE) 2. KK MURSKA SOBOTA) 2. KK KOLEKTOR IDRIJA) 3. KK KRANJ) MLADINKE: MAL^KI: 3. KK KOLEKTOR IDRIJA) 1. KK KRANJ) 1. KK TIGER VELENJE) STAREJ[I DE^KI: MLADINCI: 2. KK LOVRENC NA POHORJU 3) 1. KK LOVRENC NA POHORJU) 1. KK KRANJ ) 3. KK SHOTOKAN VELENJE) 2. KK SELNICA OB DRAVI) ^LANICE: 3. KK ROGA[KA SLATINA) 3. SHOTOKAN KK BOHINJ) 1. KK KRANJ) MLAJ[E DEKLICE: MLAJ[E KADETINJE: 2. KK KOVINAR MARIBOR) 1. SHOTOKAN KK MUHA [PELA) 2. KK SHOTOKAN VELENJE) 3. KK LOVRENC NA POHORJU) 2. SHOTOKAN KK BOHINJ) 2. [RD OLIMPIJA LJUBLJANA) ^LANI: 3. KK SHOTOKAN VELENJE) 3. [D GORICA) 1. SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 3. KK POSTOJNA) 3. KK TRBOVLJE) 2. KK KRANJ)

Slovenski karate 2008 14

pogoje za treninge. V zadnjih letih se je Ko se po tolikih letih trener, ki je v Bogdan Simerl prav z izgradnjo nove {portne dvorane klubu od ustanovitve, ozira nazaj na na O[ Antona Globo~nika to popravilo, prehojeno pot, pravi, da bi se tudi danes saj se sedaj ne dogaja ve~, da bi sku- odlo~il enako. V treningih je videl nek paj na istem prostoru izvajali treninge smisel, predvsem tedaj, ko so zadovolj- ko{arkarji in karateisti. Te`ko bi bilo stvo ~utili tudi vsi, ki so {li skozi njego- povedati, kdo je koga motil. vo {olo karateja. Bilo je veliko odrekanj Karate na ra~un kluba, pa vendar je na tej poti Leta, ki so za njimi, so tudi leta izjemnih spoznal prijatelje, navezal {tevilne stike tekmovalnih dose`kov. Vsaka generacija klub Trbovlje s posameznimi klubi, pa ne le on, mar- je imela svoje junake v postojnskem ve~ tudi vsi mladi tekmovalci, ki so svo- karateju in vsak od njih je po svoje Ob~inski svet Ob~ine Trbovlje je Karate klu- je pridobljeno znanje pokazali na vrsti bu TRBOVLJE “za ve~letno nadpovpre~no utrdil sloves in uspe{no delo v klubu. tekmovanj. Ne{tevilo generacij se je v dolgoletni uspe{no delo in uveljavljanje na podro~ju dobi zvrstilo na parketu, sedaj se neka- Seveda pa ne bi bilo tako dobrih {porta, organizaciji mednarodnih {portnih teri celo vra~ajo s svojimi otroki. Lista tekmovalnih rezultatov, ~e ne bi prireditev, vzgoji tekmovalcev in promociji tekmovalnih uspehov mladih karatei- posve~ali pozornosti tudi strokovnim ob~ine Trbovlje” podelil najvi{je ob~insko stov je dolga, uspe{ni tekmovalci so bili izobraèvanjem, saj je bilo potrebno priznanje “Prvojunijsko nagrado za leto tako v posameznih kot tudi ekipnih di- {portno znanje nadgrajevati in utrjevati. 2002”. Za to priznanje so zaslu`ni prav sciplinah, tako v katah kot tudi borbah, Veliko pozornosti v klubu posve~ajo vsi, ki so v vsej zgodovini trboveljskega ne le v slovenskem merilu, temve~ tudi strokovnim seminarjem tako na Fakul- karateja s svojo aktivnostjo prispevali k izven meja. Njihov slog je prepoznaven teti za {port, ki izobraùje vaditeljski in uveljavitvi kluba. trenerski kader, kot tudi v obliki semi- v dràvah biv{e Jugoslavije ter tudi v Za~etki trboveljskega karateja segajo narjev svetovno priznanih karateistov. drugih evropskih dràvah. v leto 1971, ko so mladi {tudentje, ki Njihovo znanje je vedno dobrodo{lo. Postojnski karate klub pa je znan tudi so takrat trenirali v Ljubljani, za~eli po organizacijski plati, drugo leto maja Poleg trenerja imajo pomembno vlogo s prvimi treningi v sedaj è poru{eni bo è osmi~ zapored organiziral med- v klubu tudi star{i, ki so se v zadnjih telovadnici [portnega dru{tva Rudar. narodno tekmovanje v karateju Po- letih organizirali v t.i. sumo sekcijo. Ni to~nega podatka, koliko ~lanov je v stojna Open, ki na enem mestu zdruì Znotraj te se tudi oni izobraùjejo za sedemintridesetih letih (1971-2008) zapisano paleto tekmovalcev razli~nih na- organizacijo tekmovanj, predvsem kot polnjevalo trboveljske karatejske vrste, rodnosti. Tako tudi ta klub prispeva k {e zapisnikarji in sodniki, tako da se veriga vendar zagotovo preko 2000. Trenutno ve~ji prepoznavnosti Postojne v Evropi. sodelovanja ne pretrga. Povezovalno je v Karate klub Trbovlje vklju~eno in Seveda so bili postojnski karateisti funkcijo med trenerjem in star{i ter marljivo redno trenira ve~ kot 150 ~la- organizatorji tekmovanj tudi v prete- tekmovalci pa dopolnjuje predsednik nov. Stari so od 6 let naprej in tudi ~ez kluba, Konrad Jurca, ki skrbi za promo- klosti: leta 1989 so jim zaupali dràvno 50. Trenirajo ènske in mo{ki, najve~ cijo kluba. prvenstvo za kadete in mladince, ki je je seveda otrok. Kljub temu, da zaradi bilo eno zadnjih dràvnih tekmovanj v Prepri~ani smo, da imajo na~rtov za razli~nih razlogov odhajajo odli~ni vr- karateju v Sloveniji pred razpadom sku- uspe{no delo v klubu {e najmanj za na- hunski tekmovalci, se zaradi dobrega pne dràve. slednjih petintrideset let. n strokovnega dela pojavljajo vedno novi. rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za

3. KK LOVRENC NA POHORJU) 3. SHOTOKAN KK OPLOTNICA) MLADINKE: [PORTNE Borbe EKIPNO: MLAJ[E KADETINJE: 1. KK KRANJ) MLAJ[E DEKLICE: 1. KK TIGER VELENJE) MLADINCI: 1. KK POSTOJNA) 2. KK KRANJ) 1. [D GORICA) 2. KK @ALEC) 3. KK MURSKA SOBOTA) 2. KK KRANJ) 3. SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 3. KK ROGA[KA SLATINA) 3. SHOTOKAN KK GROSUPLJE) MLAJ[I DE^KI: MLAJ[I KADETI: 3. KK TIGER VELENJE) 1. [D GORICA) 1. KK SHOTOKAN KRANJ) ^LANICE: 2. KK POSTOJNA) 2. KK TRBOVLJE) 1. KK KRANJ) 3. SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 3. KK @ALEC) 2. KK SHOTOKAN KRANJ) 3. [D GORICA 2) 3. KK RADENCI) 3. KK TRIGLAV) STAREJ[E DEKLICE: KADETINJE: ^LANI: 1. KK @ALEC) 1. KK KOVINAR MARIBOR) 1. DBV PIRAN) 2. [D GORICA) 2. KK TRIGLAV) 2. TVD PARTIZAN LJUTOMER) 3. KK KOLEKTOR IDRIJA) KADETI: 3. KK ZMAJ LJUBLJANA) STAREJ[I DE^KI: 1. [D GORICA) 3. [D GORICA) 1. KK RADENCI) 2. KK NESTOR) 2. KK @ALEC) 3. TVD PARTIZAN LJUTOMER) 3. KK ROGA[KA SLATINA) 3. SHOTOKAN KK GROSUPLJE)

Slovenski karate 2008 15

Trboveljski karateisti so kot ambasa- stopnicah zmagovalnega odra skoraj spravijo svoje star{e na nogometno dorji dostojno in {portno zastopali na vseh mednarodnih turnirjih, kjer so igri{~e, kjer skupno izvedejo prvo {ol- trboveljski ter slovenski karate na vseh nastopili, na Hrva{kem, v Srbiji, Bosni in sko kato. celinah sveta, razen v Avstraliji. V za- Hercegovini, Italiji, ^rni Gori ter vseh Letos je trboveljske karateiste pot è dnjem obdobju igrajo pomembno vlogo mednarodnih turnirjih v organizaciji peto leto zapored vodila v Puntièlo, tudi v reprezentan~nih nastopih, kjer so slovenskih karate klubov. naselje oddaljeno nekaj km iz Pule, kjer osvojili è vrsto odli~ij, tako na uradnih V za~etku leta je vlogo glavnega trener- so v juliju ~lani karate kluba Trbovlje evropskih prvenstvih, kot na ostalih ja od Bogdana SIMERLA prevzel Miha ponovno preìveli ~udovite po~itnice. mednarodnih turnirjih, kjer so zastopali KOVAÎ^. Bogdan je bil v tej vlogi celih barve slovenske reprezentance. Na Karate klub Trbovlje organizira in izve- 27 let. Miha je takoj zavihal rokave in doma~ih bori{~ih pa so do sedaj osvojili de vsako leto v decembru mednarodni s svojo trenersko ekipo nadaljeval è è vse mo`ne naslove. karate turnir, ki ima poleg uspe{ne or- dobro za~rtano delo in prve rezultate ganizacijske formule tudi tradicijo enega Zaklju~uje se leto, ki se ga bodo ljubite- je mogo~e è videti. izmed najstarej{ih turnirjev v Evropi. lji trboveljskega karateja {e zelo dolgo Poleg treningov in tekmovanj se izvajajo V decembru 2008 so izvedli è 36. prijetno spominjali po uspe{nih rezulta- tudi dejavnosti kot so pikniki, izleti, pla- mednarodni karate turnir “TRBOVLJE tih svojih tekmovalcev, po lepih dogod- ninski pohodi, druàbna sre~anja, kopa- 2008”. kih ter prijateljskih vezeh, ki so jih na nja v letnem bazenu, kolesarjenje, itd. novo stkali ali pa, obstoje~e, {e utrdili. Zaklju~imo lahko, da je bilo celotno Z veseljem pri~akujejo leto 2009, nova Na klubskem mega-pikniku, ki so ga delo v letu 2008 dobro organizirano tekmovanja, pogojena tako z uspehi kot letos izvedli è tretji~ zapored, se je v in je obrodilo zelo lepe uspehe. ê bo porazi, nove kraje doma in v tujini, nove mesecu juniju zbralo v Lontovù nad tako dobro potekalo tudi v naprej in dogodiv{~ine, imajo torej veliko razlo- Trbovljami preko 200 ~lanov kluba, ~e bodo tekmovalci tudi v bodo~e tako gov za nestrpnost. njihovih sorodnikov ter ostalih sim- uspe{ni, bodo karateisti ljubitelje tega patizerjev trboveljskega karate kluba. {porta {e zagotovo ve~krat razveselili z V zadnjih petnajstih letih sodijo tr- Posebnost vseh piknikov je ta, da otroci odli~nimi rezultati. n boveljski tekmovalci zanesljivo v sam vrh slovenskega karateja. V letu 2008 so osvojili kar 185 medalj na uradnih tekmovanjih ter mednarodnih turnirjih. Kljub temu, da niso presegli rekordnega leta 2007, katerega bera ja bila 211 medalj in lovorika absolutnega zma- govalca pokalnih tekmovanj KZS, so z izkupi~kom zelo zadovoljni. Leto 2008 so s svojimi uspehi zazna- movali tekmovalci Alja` VESENJAK, Timi UMEK, Almin SALKI^, @iga ROZINA, Tea LOPAN in {e mnogi drugi. Trbo- veljski tekmovalci so stali na najvi{jih rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008

Tolmin, 31. maj 2008 KATE POSAMEZNO: 3. PLJAVA Dem (KK TIGER VELENJE) KATE najmlaj{e 3. STROPNIK LAMAR (KK SHOTOKAN VELENJE) 1. ^ATER TINA (KK SHOTOKAN VELENJE) KATE mlaj{e deklice 2. [TRUC BRINA LUCIJA (KK SHOTOKAN VELENJE) 1. MAGAJNA @ana (KK POSTOJNA) 3. PISANEC-ME@NAR [PELA (KK SHOTOKAN VELENJE) 2. GOLA^ Azra (KK TIGER VELENJE) 3. KOMAC MANCA ([D GORICA) 3. KETI[ Sara (KK SELNICA OB DRAVI) POKAL KATE najmlaj{i 3. RAJNAR Silvija (KK MURSKA SOBOTA) 1. JAGODIC KRISTIJAN (KK SHOTOKAN KRANJ) KATE mlaj{i de~ki SLOVENIJE 2. HAFNAR PETER (KK SHOTOKAN KRANJ) 1. MUJD@I] Ermin (KK SHOTOKAN VELENJE) 3. KOLANDER TADEJ (KK TRBOVLJE) 2. BERTONCELJ Nejc (KK POSTOJNA) 2008 3. TAHIROVI] HUSEIN (KK TRBOVLJE) 3. MO[MONDOR DOMEN (KK VELENJE) KATE mal~ice 3. @UBER Kevin ([D GORICA) 2. tekma 1. KRANJEC Maru{a ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) KATE starej{e deklice 2. GRAHELJ Tanja ([D GORICA) 1. HLADNIK Anja (KK KOLEKTOR IDRIJA) 350 tekmovalcev iz 41 klubov 3. DEBELJAK MAJA (KK VELENJE) 2. JENKO Ur{ka (SHOTOKAN KK MUHA [PELA) 3. JENKO Teja (SHOTOKAN KK MUHA [PELA) 3. LEP Eva (KK SELNICA OB DRAVI) KATE mal~ki 3. BAHOR ANA (KK SHOTOKAN VELENJE) 1. JURCA Timon (KK POSTOJNA) KATE starej{i de~ki 2. UZEJNOVI] Belmin (KK TIGER VELENJE) 1. PINTAR @an (KK SELNICA OB DRAVI)

Slovenski karate 2008 16 Izku{nje

Obvladovanje emocij je v praksi potrjen celostni pristop in na~in Emocije so jezik organizma. Njihova pogoj vrhunskega nastopa priprave tekmovalcev. Tisto, na osnovi ~esar naloga je, da preoblikujejo osnovno è dvajset let pomagam tekmovalcem ozi- vzburjenje skladno s situacijo, s katero Kata vs. Bor roma reprezentantom do optimalnega ra- se je treba soo~iti: npr. bliìna tekmo- zvoja njihovih zmo`nosti in do nastopanja vanja, prihod na bori{~e, borba s kon- Karate-mehanika v okviru njihovega individualnega podro~ja kretnim tekmovalcem itd. Vzburjenje v zvezi z aktivnostjo se vedno preobraà optimalnega telesnega, intelektualnega in v specifi~ne emocije, te pa v ~utna in emocionalnega funkcioniranja, nastopanja motori~na dejanja. Nenazadnje emocije in zastopanja na{e karate zveze in dràve. z energijo napajajo na{a ravnanja. Ciril Klajn{~ek Uvod Da bi tekmovalec postal vrhunski, torej zmoèn vrhunske predstave oziroma Tisto, kar med vrhunskimi {portniki nastopa, mora biti sposoben obvlado- odlo~a o tem, kdo bo bolj{i, ni telesna vati svoje telo, misli, emocije, stres itd. in tehni~na, ampak takti~na pripravlje- Dejstvo, da je mentalna mo~ odlo~ilnega nost in v tem kontekstu obvladovanje pomena, pa zastavlja vpra{anje, zakaj Obvladovanje lastnih emocij in mentalna trdnost. krepitev teh sposobnosti ni sestavni emocij je pogoj vrhunskega nastopa

V na{i trenerski praksi {e vedno vse preve~ prevladuje tehni~na vadba, povsem pa se zanemarja odnosni, relacijski in komuni- kacijski aspekt treninga. Posledica tega je zanemarjanje emocionalne plati priprav ter osebnostne rasti in razvoja tekmovalcev, posledi~no pa tudi ni`ja uspe{nost na{ih reprezentantov. V pri~ujo~em tekstu `elim pokazati na pomen emocij v kontekstu priprav vrhunskih tekmovalcev/reprezentantov, obenem pa predstavljam svoj SP Malezija 2004 rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za

2. PU[NIK Nik (KK SELNICA OB DRAVI) KATE kadeti Ekipne KATE najmlaj{i 3. LEBAR Bla` (KK MURSKA SOBOTA) 1. JE[OVNIK Gregor (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 1. KK SHOTOKAN KRANJ 1 (KK SHOTOKAN KRANJ) 3. KLANEÊK Alja` (KK EMONA) 2. JE[OVNIK Mitja (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 2. KK SOÂ 1 (KK SOÂ) KATE mlaj{e kadetinje 3. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER) 3. KK POSTOJNA 1 (KK POSTOJNA) 1. KRANJEC Tja{a ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) 3. ÛÊK Marko (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) Ekipne KATE mal~ice 2. BROV^ Monika ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) KATE ~lanice 1. [D GORICA 1 ([D GORICA) 3. MARINÊK Nina ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR) 2. KK POSO^JE 1 (KK POSO^JE) 3. NEDI] Nina (KK TIGER VELENJE) 2. ODAR Meta (KK KRANJ) 3. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE) KATE mlaj{i kadeti 3. UR[I^ Anja (KK SOÂ) Ekipne KATE mal~ki 1. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE) 3. DUJOVI] Bojana (KK KRANJ) 1. KK POSO^JE 1 (KK POSO^JE) 2. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE) KATE ~lani 2. KK TIGER VELENJE 1 (KK TIGER VELENJE) 3. ROZINA @iga (KK TRBOVLJE) 1. DEREANI Bor (KK LOVRENC NA POHORJU) 3. KK SHOTOKAN KRANJ 1 (KK SHOTOKAN KRANJ) 3. KURONJA Ale{ (KK MURSKA SOBOTA) 2. JE[OVNIK Gregor (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 3. [D GORICA 1 ([D GORICA) KATE kadetinje 3. PERHAVEC Janez (KK KRANJ) Ekipne KATE ml. deklice 1. KOVAÊVI^ Tamara (SHOTOKAN KK MUHA [PELA) 3. JE[OVNIK Mitja (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 1. KK POSTOJNA 1 (KK POSTOJNA) 2. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR) KATE EKIPNO: 2. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA) 3. FINC Demi (KK POSO^JE) Ekipne KATE najmlaj{e 3. SHOTOKAN KK MUHA [PELA 1 (SHOTOKAN KK MUHA 3. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE) 1. KK SHOTOKAN VELENJE 1 (KK SHOTOKAN VELENJE) [PELA) 2. KK POSTOJNA 1 (KK POSTOJNA) 3. [D GORICA 1 ([D GORICA)

Slovenski karate 2008 17

itd. je mo`no in potrebno razvijati skozi vsakodnevno vadbeno prakso. Kot re~eno pa se to obi~ajno ne dogaja, saj vadbena praksa in sam pristop k tekmovalcu ni dovolj celovit. Prav ta celovitost pa je bistvo pristopa, ki sem ga razvil na osnovi svojega dolgoletnega izobra`evanja in uporabe ge{talt terapi- je, ter je osnova mojega “coachinga”1 in psiholo{kih priprav na{ih reprezentantov, med katerimi je ve~ osvajalcev medalj z evropskih in svetovnih prvenstev in mediteranskih iger.2

Celostni pristop in njegovi principi Gestalt je nem{ka beseda, ki ozna~uje celovitost, konfiguracijo, popol- nost forme. V marsi~em je podobna del vsakodnevne vadbe? Vsakodnevna To se dogaja ob dejstvu, da je v {portni vzhodnja{kemu pojmu Ta o in kitajskemu karate vadba pri nas namre~ {e vedno znanosti, konkretno v {portni psiho- simbolu Jin in Jang. Ge{talt pristop sestoji iz prete`no tehni~nega izpopol- logiji è zdavnaj znano, da je mentalne h karateju in karate vadbi sem razvil v njevanja. Takti~no urjenje, osebno- in emocionalne sposobnosti {portnika 80-ih letih prej{njega stoletja, ko sem stna rast in razvoj ter mentalna plat mogo~e in treba - v kolikor se èli dose vzporedno z vadbo karateja ve~ biti vrhunski rezultat - izpopolnjevati in treninga, to je razvoja in krepitve inte- let usposabljal in uril v ge{talt terapiji. krepiti skozi vadbeno prakso, podobno Ge{talt terapija je pristop k delu z ljudmi, lektualnih, kognitivnih in emocionalnih kot telo in tehniko. Z drugimi besedami: ki je usmerjen v rast in razvoj. ^loveka sposobnosti tekmovalcev, pa je precej na{e sposobnosti opaànja, koncen- vedno obravnava v kontekstu in od- zanemarjana, kon~a se pri spo{tovanju tracije, motivacije, obvladovanja stresa, nosih s samim seboj in drugimi ljudmi. hi{nega reda oziroma do-jo pravil jeze in strahu, analize dogajanja na Kot taka zaobjema ~lovekovo fizi~no, obna{anja, se pravi pri svojem podreja- bori{~u, procesiranja informacij, hipnega psiholo{ko, intelektualno, emocionalno, nju “velikemu” trenerju. sprejemanja takti~no pravilnih odlo~itev medosebno in spiritualno izkustvo na

1 »Coaching« pomeni skrb za osebnostno rast in razvoj, {portno kariero in optimalno pripravljenost tekmovalca na osnovi odnosa in komunikacije ter vpo- gleda v celokupno polje (kontekst, okolje) v katerem se le-ta nahaja. 2 Nosilci mednarodnih medalj iz avtorjevega kluba so: 1994 - Klemen Stanovnik, bron iz SP v Maleziji; 1996 - Polona Vilar, bron na Svetovnem {tudentskem prvenstvu v Osaki; 1996 - Marjana Julari~, zlato na Mladinskem SP v Johannesburgu; 1997 - Klemen Stanovnik, srebro na Evropskem ~lanskem prvenstvu na Tenerifih, 1997- Polona Vilar srebro na mediteranskih igrah v Bariju; 2004 - Dejan Vozli~, srebro na evropskem mladinskem prvenstvu v Rijeki, 2006 – Dejan Vozli~, bron na Evropskem ~lanskem prvenstvu v Bratislavi. rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008

Ekipne KATE ml. de~ki Ekipne KATE mlaj{i kadeti 1. [D GORICA 1 ([D GORICA) 1. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE) 2. KK POSTOJNA 1 (KK POSTOJNA) 2. KD SAMURAI NOVA GORICA 2 KD SAMURAI NOVA 3. KK SELNICA OB DRAVI 1 (KK SELNICA OB DRAVI) GORICA) 3. KK TRBOVLJE 2 (KK TRBOVLJE) 3. KD SAMURAI NOVA GORICA 1 KD SAMURAI NOVA Ekipne KATE st. deklice GORICA) 1. KK KRANJ 1 (KK KRANJ) 3. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA) 2. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA) Ekipne KATE kadetinje 3. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE) 1. KK KRANJ 1 (KK KRANJ) Ekipne KATE st. de~ki 2. KK KOVINAR MARIBOR 1 (KK KOVINAR MARIBOR) 1. KD SAMURAI NOVA GORICA 1 KD SAMURAI NOVA Ekipne KATE kadeti GORICA) 1. SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA 1 (SHOTOKAN KK 2. SHOTOKAN KK BOHINJ 1 (SHOTOKAN KK BOHINJ) GORNJA RADGONA) 3. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA) Ekipne KATE ~lanice Ekipne KATE mlaj{e kadetinje 1. KK KRANJ 1 (KK KRANJ) 1. [RD OLIMPIJA LJUBLJANA 1 ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) 2. KK KOVINAR MARIBOR 1 (KK KOVINAR MARIBOR) 2. [D GORICA 1 ([D GORICA) Ekipne KATE ~lani 3. KK POSO^JE 1 (KK POSO^JE) 1. SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA 1 (SHOTOKAN KK 3. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE) GORNJA RADGONA)

Slovenski karate 2008 18

Fenomenolo{ki pristop: • Trener je nenehno usmerjen v tekmoval~evo percepcijo realnosti • Trener pomaga tekmovalcu pove~ati zavedanje o sebi in o povezanosti z drugimi • Trener je vedno pozoren na to, kaj je pred njegovimi o~mi, ne pa zgolj na plan/na~rt Dialo{ki pristop: • Tekmovalec je aktiven udeleènec procesa in skozi dialog/skupaj s trenerjem preverja, prou~uje in spoznava - kaj in kako sam razmi{lja, ~uti in po~enja. Holisti~en pristop: holisti~en na~in. Vsakega izmed teh lastno naravo in zmo`nostmi, ki je bolj{i • Trener v svoj pristop vklju~uje {ir{i medsebojno povezanih aspektov ìvlje- v zmo`nosti samoregulacije, koncen- kontekst: tekmoval~evo preteklost, nja pa obravnava nelo~ljivo od posame- tracije, obvladovanja lastnih emocij, ter sedanjost in prihodnost, njegovo znikovega okolja, zgodovine, kulture. ki la`je sprejema odgovornost za svoj druìno, {olo/slu`bo, prijatelje in Ge{talt pristop k vadbi karateja temelji izbor in delovanje. Skladno s tem je kulturo na pojmovanju karate borbe kot bor- zaèleno, da vadbena praksa zaobjema • Poudarek je na povezovanju vseh be dveh osebnosti, dveh enkratnih in ~lovekovo fizi~no, psiholo{ko, intelektu- delov tekmoval~eve osebnosti in neponovljivih posameznikov, ki si priza- alno, emocionalno, medosebno in spi- njegovega okolja. devata drug drugega fizi~no, tehni~no ritualno izkustvo na kar se da celosten in takti~no prelisi~iti, prese~i oziroma na~in. To pa se doseè skozi ustvarjalno Eksperimentalni pristop: premagati v okviru konteksta s pravili uporabo naslednjih pristopov: • Trener tekmovalca nenehno spod- in sojenjem opredeljenega tekmovanja buja k iskanju kreativnih re{itev Borba se dogaja v neskon~nem nizu Eksistencialni pristop: • Trener skupaj s tekmovalcem eks- trenutkov “tukaj in sedaj”, zmaga pa • Trener tekmoval~evo pozornost perimentalno odkriva nove, bolj{e, vedno tisti, ki je celostno (bazi~no, nenehno usmerja v tukaj in sedaj tehni~no, takti~no) bolje pripravljen. zanj osebno primernej{e re{itve Bolje pripravljen pa je tisti, ~igar • Pri njegovem delu je poudarjeno razvoja njegovih lastnih zmo`nosti; zmo`nost izbora akcij/reakcij (napada tekmoval~evo lastno prevzemanje pri tem je klju~no zavedanje in in obrambe) je bolj usklajena z njegovo odgovornosti za svojo usodo eksperimentalno u~enje. rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za

2. KK KRANJ 1 (KK KRANJ) Borbe mlaj{i de~ki -40kg Borbe starej{e deklice -50 3. KK LOVRENC NA POHORJU 1 (KK LOVRENC NA 1. TKAUÎ^ Marko (KK RADENCI SHOTOKAN) 1. [ILJAK Vanja (KK SHOTOKAN KRANJ) POHORJU) 2. DOLHAR DAVID (KK KRANJ) 2. P[AJD Nika (KK @ALEC) [PORTNE Borbe: 3. KUZMI^ Igor (KK MURSKA SOBOTA) 3. GODNI^ ANJA (KK KRANJ) Borbe mlaj{e deklice -40 3. HALU@AN Iztok (KK ROGA[KA SLATINA) 3. MLEKU[ UR[A (KK [I[KA) 1. STEGEL Tina (KK POSTOJNA) Borbe mlaj{i de~ki -45kg Borbe starej{e deklice +50 2. POKLI^ Bla`ka (KK KRANJ) 1. @UBER Kevin ([D GORICA) 1. LOPAN Tea (KK TRBOVLJE) 3. FLISAR Da{a (KK MURSKA SOBOTA) 2. [UMANDL Patrik ([D GORICA) 2. HLADNIK Anja (KK KOLEKTOR IDRIJA) 3. STANEK Tja{a (KK RADENCI SHOTOKAN) 3. KYRINOV Primo` (KK VIRTUS DUPLICA) 3. GA[PARI^ Barbara (KK TRBOVLJE) Borbe mlaj{e deklice +40 Borbe mlaj{i de~ki +45kg 3. SLATINEK Manja (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) 1. FLORJANÎ^ KATI ([D GORICA) 1. BERTONCELJ Nejc (KK POSTOJNA) Borbe starej{i de~ki -40kg 2. MAGAJNA @ana (KK POSTOJNA) 2. NUHANOVI] ALEN (KK POSTOJNA) 1. [TERN Matija (KK KRANJ) 3. GOLA^ Azra (KK TIGER VELENJE) 3. BOLTAR Mirko ([D GORICA) 2. KLANEÊK Alja` (KK EMONA) 3. PI@MOHT Kim (KK HRASTNIK) 3. PINTARI^ ROK (KK RADENCI SHOTOKAN) 3. HAJ[EK Matja` (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) Borbe mlaj{i de~ki -35kg Borbe starej{e deklice -45 3. LEBAR Bla` (KK MURSKA SOBOTA) 1. SUSI^ Alja` ([D GORICA) 1. BEÎREVI]* Ilhana (KK [I[KA) Borbe starej{i de~ki -45kg 2. HRIBOV[EK Bla` (KK TRBOVLJE) 2. ÂTAKOVI] Dijana (KK KOLEKTOR IDRIJA) 1. [PANBAUER Filip (KK RADENCI SHOTOKAN) 3. HUDOURNIK Matej (KK POLZELA) 3. SOÎ^ Karolina (KK MURSKA SOBOTA) 2. ARH Gaber (SHOTOKAN KK BOHINJ) 3. KRALJ Nejc (KK VIRTUS DUPLICA) 3. LOGAR Matev` (KK TIGER VELENJE)

Slovenski karate 2008 19

S temi pristopi so povezani nekateri • Vse, kar dela{, misli{, ~uti{, si èli{ • Opazuj svoje okolje in postopaj z osnovni principi vadbene prakse, ki oziroma, ~emur se izmika{, se doga- njim glede na to, kak{no dejansko je spodbujajo osebnostno rast in razvoj ja tukaj in sedaj • Doìvi v popolnosti celoten spekter svojih ob~utij (emocij), tako prijet- tekmovalca: od iskanja opore v okolju, • Bodi svoj, upaj si biti to, kar si, ozi- nih kot neprijetnih preko naslanjanja na lastne mo~i, do roma sprejmi se tak{en, kot si • Ne sprejemaj zunanjih zahtev, ki so skladnega razvoja njegovih telesnih, • Izrazi se skozi svoje èlje, misli in v nasprotju s tvojim poznavanjem mentalnih in emocionalnih zmo`nosti. ob~utke ter ne manipuliraj s seboj samega sebe Ti principi so lahko razumljeni tudi kot in drugimi skozi racionalizacije, • Vedno bodi pripravljen na eksperi- nekak{ne sugestije za delo s tekmo- pri~akovanja, ocenjevanja in izkrivl- mentiranje, na soo~enje z novimi valci: janja situacijami • Vedno bodi pripravljen na spremembe in razvoj Ge{talt pristop3 nam ponuja mo`nost, orodje, metodologijo in tehnologijo za tekmoval~evo in na{o lastno osebnostno rast in razvoj. Omogo~a nam vzpostaviti zavesten odnos s celotnim “poljem”4, kakor tudi kontakt z lastnimi in tekmoval~evimi potrebami in zmo`nostmi. S tem, ko nam cilj treninga pomaga povezati z njihovim lastnim in doìvljanjem potreb in zmo`nosti, pa v ospredje postavlja potrebo in zahtevo po trenerjevi in tekmoval~evi avtenti~nosti, kreativnosti, izboru, odgovornosti ter nenehni pripravljenosti na spremembe in razvoj.

3 Ta pristop sem 1997 predstavil na mednarodnem kongresu {porta na Bledu in leta 1999 na mednarodnem kongresu o borilnih {portih v Oviedu, predsta- vljen pa je bil tudi v reviji Slovenski karate. Ge{talt pristop h karate borbi ni nov po elementih, ki ga sestavljajo, je pa nov, originalen in avtorsko pogojen na~in, na katerega so ti elementi uporabljeni in organizirani ter podro~je njegove aplikacije. 4 Polje predstavlja struktura in dinamika konkretne osebe, struktura in dinamika okolja, v katerem ta oseba deluje ter struktura in dinamika odnosov med to osebo in okoljem. V primeru karate tekmovalca v to polje sodi tudi njegov klub, doma~a in mednarodna karate zveza, klubski in reprezentan~ni trener, tekmovalna pravila, sodniki, drugi tekmovalci (aktualni in potencialni nasprotniki) dru`ina, prijatelji itd.. rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008

Borbe starej{i de~ki -55kg Borbe mlaj{i KADETI -52kg Borbe mlaj{i KADETI +70kg 1. JURKOVI^ Jan (KK RADENCI SHOTOKAN) 1. HUDOURNIK Peter (KK POLZELA) 1. MARI^ Rem (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 2. KLEMENÎ^ Simon (KK RADENCI SHOTOKAN) 2. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE) 2. Zrim{ek Miha (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 3. DEBER[EK Luka (KK POLZELA) 3. MATOH Rok (KK VIRTUS DUPLICA) 3. SMILJAN Tilen (KK NESTOR) 3. BRENÎ^ Bla` (KK MURSKA SOBOTA) 3. @GANJAR Rok (KARATE-DO KLUB PTUJ) Borbe KADETINJE -57kg Borbe starej{i de~ki +55kg Borbe mlaj{i KADETI -57kg 1. TE[ANOVI] Borislava (KK KOVINAR MARIBOR) 1. BLATNIK Jernej (KK NESTOR) 1. VESENJAK Alja` (KK TRBOVLJE) 2. TE[ANOVI] Ljubinka (KK KOVINAR MARIBOR) 2. KOREN Jure (KK RADVANJE) 2. ^RNIGOJ Toma` (KK KOLEKTOR IDRIJA) 3. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE) 3. @LAK Tim (KK TRBOVLJE) 3. JEGLI^ Matej (KK VIRTUS DUPLICA) 3. FAZLI^ Sabina (KK HRASTNIK) 3. HI@MAN @an (KK TERMOTEHNA MARIBOR) 3. KONKOLI^ Grega (KK MURSKA SOBOTA) Borbe KADETINJE +57kg Borbe mlaj{e KADETINJE -54kg Borbe mlaj{i KADETI -63kg 1. KRI@ Kaja (KK POSTOJNA) 1. RISTI^ Tja{a (KK KRANJ) 1. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE) 2. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR) 2. BERTONCELJ Tja{a (KK POSTOJNA) 2. MARKA^ Ju{ (KK SHOTOKAN KRANJ) 3. KOVAÊVI^ Tamara (SHOTOKAN KK MUHA [PELA) 3. PLAVÂK Aleksandra (KK ROGA[KA SLATINA) 3. POTO^NIK Matic (KK NESTOR) 3. [TURM Lucija (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) Borbe mlaj{e KADETINJE +54kg 3. NOVAK Ro`le (KK KOVINAR MARIBOR) Borbe KADETI -60kg 1. PU[NIK Lina DB[ @ALEC) Borbe mlaj{i KADETI -70kg 1. TEPI^ Almin DBV PIRAN) 2. KER[I^ Martina (KK TRBOVLJE) 1. P[AJD Alen (KK ROGA[KA SLATINA) 2. IKANOVI] Ahmet (KK POSTOJNA) 3. TROHA Nina (KK KOLEKTOR IDRIJA) 3. KLAN^NIK Matic (KK VIRTUS DUPLICA) 3. BRLEK Rok (KK [I[KA) 3. KLEMENÎ^ Veronika (KK RADENCI SHOTOKAN) 3. DELI] ELVIS (KK SHOTOKAN VELENJE)

Slovenski karate 2008 20

Na ta na~in se problem u~inkovitosti in uspe{nosti trenerskega dela premika s fiziolo{kega in tehnolo{kega podro~ja v sfero posameznikovega (trenerjevega in tekmoval~evega) odnosa s seboj in okoljem, klju~ za uspeh trenerskega dela pa postaneta odnos in komunikacija. Razumeti, znajti se in obvladovati sebe v odnosih in komuniciranju pa je nekaj, ~esar se trenerji lahko nau~imo. Dva osnovna predpogoja za to pa sta: da to ho~emo in da smo dovolj odprtega duha.

Kako ravnamo v praksi Na osnovi opisanih pristopov in prin- cipov sem pri delu s tekmovalci vedno izpolnjevanje trenerjevih nalog in vad- motrim (gledam, doìvljam in razu- usmerjen predvsem v to, kar se benega na~rta. mem) kot funkcijo njegovega odnosa s pred mojimi o~mi dogaja, to je - v samim seboj in okoljem, sebe in druge Zame je to, kar tekmovalec po~ne, tekmovalca, kakr{en je v danem trenut- klju~ za razumevanje tega, kar mi- reprezentan~ne (in v~asih tudi klubske) ku, v “tukaj in sedaj”, v njegova dejanja, sli, ob~uti in doìvlja ter obratno, trenerje, pa kot del tega odnosnega obna{anje, geste, drò telesa, njegove to kar misli, ob~uti in doìvlja je konteksta. misli, ~ustva, fantazije itd. klju~ za razumevanje njegovega Ko sem usmerjen v to, kar se nepo- Moj odnos do tekmovalca je oseben, delovanja. Pri tem pa se nenehno sredno pred mojimi o~mi dogaja, sem v doìvljajski. To pomeni, da posku{am soo~am in moram biti v stiku z lastnimi situaciji, da tekmovalcu omogo~am, da razumeti (vstopiti v) fenomenolo{ki projekcijami, predsodki, mi{ljenjem, izrazi in se soo~i s celo paleto vidikov svet tekmovalca in skupaj z njim stali{~i in emocijami. njegove lastne osebnosti in lastnega podoìveti njegovo videnje, doìvljanje, Z drugimi besedami, na tekmovalca funkcioniranja. To po~enjam tako, da njegova stali{~a, pri~akovanja, bojazni gledam kot na ~love{ko bitje in ne usmerjam njegovo pozornost na la- itd.. To pa seveda zahteva bli`ji, oseben, kot na ekran, na katerega bi projiciral stno po~etje, da zahtevam od njega jaz-ti odnos, ki je vse kaj drugega svoje transferje, èlje, hotenja, ambi- jasno izraànje, da ga prekinjam v kot tradicionalen hierarhi~ni odnos cije strahove in druge skrite aspekte izraànju fantazij o samem sebi ter is- in distanca. S tem pristopom torej lastne osebnosti. Nanj gledam kot na kanju opore za lastna ravnanja v okolju. odpravljam v karateju tradicionalno osebnost, ki je - tako kot sem tudi Po drugi strani pa so~asno vzpodbu- poudarjeno omnipotentno vlogo tre- sam - strukturiran po interakcijah v jam in podpiram tiste na~ine njego- nerja ter vadbeno prakso, zvedeno na samem sebi ter interakcijah med seboj vega izraànja, ki so avtenti~en izraz tekmoval~evo pridnost in ubogljivost, in okoljem. Njegovo ravnanje vedno njegovih potreb in zmo`nosti. Poma- rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za

Borbe KADETI -70kg Borbe ~lani -70kg Trbovlje, 20. september 2008 1. SUBAN Nejc ([D GORICA) 1. BUKOVNIK Tone (KK BRANIK MARIBOR) 2. DAMJANOVI] Alen (KK KOVINAR MARIBOR) 2. TROST Rok (KK KRANJ) 3. Kojc Nace (KK KOVINAR MARIBOR) 3. KRI@MAN Martin (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) Borbe KADETI +70kg Borbe ~lani -75kg 1. BUDIHNA Sebastjan ([D GORICA) 1. [ANTEJ @iga (KK TRBOVLJE) 2. LAZAR Luka (KK NESTOR) 2. MALINOVI^ Patrik ([D GORICA) POKAL 3. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER) 3. KLADNIK Rok (KK VIRTUS DUPLICA) 3. PERHAVEC Janez (KK KRANJ) Borbe ~lani +75kg SLOVENIJE Borbe ~lanice 1. MERC Jan DBV PIRAN) 1. PETERNEL Iva (KK KRANJ) 2. RIHTARI^ Dejan ([D GORICA) 2008 2. [TEFE [pela (KK KRANJ) 3. TOMAN Jure KD SAMURAI NOVA GORICA) 3. DUJOVI] Bojana (KK KRANJ) 3. KOV[CA MARKO (KK POSTOJNA) 3. tekma 3. JEGLI^ Andreja (KK [I[KA) Borbe ~lani -65kg 400 tekmovalcev iz 42 klubov 1. RAILI] Mladen DBV PIRAN) 2. LI[INOVI] HADIS (KK POSTOJNA) 3. PELCL MITJA (KK RADENCI SHOTOKAN) 3. @URMAN Beno (KK RADENCI SHOTOKAN)

Slovenski karate 2008 21

gam mu odblokirati blokade (na~ine, kako se prekinja v samoizra`anju) za razvoj njegovih potencialov ali optima- len nastop na tekmovanju in dokon~ati (predelati in asimilirati) nedokon~ane stvari, ki so same po sebi ovira za rast in razvoj. Za razliko od obi~ajnega, tradicionalno uveljavljenega top-down (od zgoraj navzdol) trenerskega pristopa (~e uporabimo ta izraz) si prizadevam, da tekmovalec v ~im ve~ji meri sam vodi • Ne govori o nekom, marve~ svoj proces ozave{~anja, iskanja odgo- neposredno njemu. vorov in re{itev, oziroma rasti in razvo- • Vpra{anja zamenjaj s trditvami. ja. Pri tem pa moram biti sam dovolj • “Ne morem” zamenjaj z “no~em”. spro{~en, zbran, samozavesten, aktiven in kreativen, da lahko vadbo ali pripravo • “Da, ampak” zamenjaj z “da in”. tekmovalca (z ozirom na vpogled v ce- • Izogibaj se besedi “moram”. lokupen kontekst) sproti kreiram, pri- seveda in skozi ustrezen odnos in ko- lagajam in planiram, ne da bi ob tem • Uporabljaj “kaj in kako” namesto munikacijo. izgubil rde~o nit generalno za~rtanega “zakaj”. plana. S stali{~a optimiziranja tekmoval~eve • Lo~uj med tem, kar zaznava{ in uspe{nosti pa, podobno kot to po~ne ob~uti{, ter med tem, kar domneva{. Posebno podro~je oziroma poglav- Y. Hanin s svojim IZOF modelom5, je zase pa predstavljajo poglobljene • Bodi kratek. posku{am tudi sam (skozi odnos in psiholo{ke priprave tekmovalcev, pri komunikacijo s tekmovalcem, skladno z katerih je individualno in skupinsko S tem prihaja “terapija koncentracije”, ge{talt pristopom, principi in metoda- delo usmerjeno v izbolj{anje posa- kakor se je ge{talt terapija izvorno mi) poiskati njegovo/njeno individualno meznih kontekstualno in situacijsko imenovala, do polnega izraza. Nenaza- aktualnih psiholo{kih determinant dnje bi lahko celotno trenersko delo podro~je optimalnega funkcioniranja in tekmoval~eve pripravljenosti. Ge{talt oziroma coaching po ge{talt principih na~in, kako se lahko pred in med nasto- vodila so takrat {e bolj jasna in rigoro- strnil v nenehno usmerjanje svoje in pom optimalno opre na samega sebe zna. Glasijo se takole: tekmoval~eve pozornosti na vse - za in svoja lastna orodja, med katerimi so rast in razvoj, kariero in tekmovalno emocije osrednjega pomena. V veliki • Govori v sedanjosti. uspe{nost -, skratka na relevantne de- meri k temu pripomore tudi samo • Govori v prvi osebi. javnike. Na osnovi njihovega poznavanja timsko delo in sodelovanje trenerjev.

5 Y.Hanin je razvil koncept in metodo ugotavljanja individualnega podro~ja optimalnega funkcioniranja na osnovi prisotnosti pozitivnih in negativnih ~ustev/ ob~utij v ~asu pred, med in po nastopu. Gre za uspe{no metodo, ki nam jo je pred leti predstavil na Ljubljanski filozofski fakulteti. rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008

KATE POSAMEZNO: 3. HORVAT Matija KD SAMURAI NOVA GORICA) 2. KU[TRIN Zala ([D GORICA) KATE najmlaj{i 3. PU[NIK Nik (KK SELNICA OB DRAVI) 3. SMILJAN Kiti (KK NESTOR) 1. JAGODIC KRISTIJAN (KK SHOTOKAN KRANJ) KATE ml. kadeti 3. DEBELJAK MAJA (KK VELENJE) 2. KOLANDER TADEJ (KK TRBOVLJE) 1. PLAZAR Klemen (KK SHOTOKAN VELENJE) KATE kadeti 3. HAFNAR PETER (KK SHOTOKAN KRANJ) 2. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE) 1. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER) 3. BREZO^NIK Jan (KK LOVRENC NA POHORJU) 3. ROZINA @iga (KK TRBOVLJE) 2. PERHAVEC Janez (KK KRANJ) KATE mal~ki 3. VESENJAK Alja` (KK TRBOVLJE) 3. DELI] ELVIS (KK SHOTOKAN VELENJE) 1. SLEMEN[EK FRAN (KK SHOTOKAN VELENJE) KATE ~lani KATE ml. deklice 2. UZEJNOVI] Belmin (KK TIGER VELENJE) 1. DEREANI Bor (KK LOVRENC NA POHORJU) 1. POKLI^ Bla`ka (KK KRANJ) 3. BABAJI] Anes (KK TIGER VELENJE) 2. PRELOG Samo (TVD PARTIZAN LJUTOMER) 2. KETI[ Sara (KK SELNICA OB DRAVI) 3. TINTA Tilen ([D GORICA) 3. KRAJNC Denis (KK LOVRENC NA POHORJU) 3. STEGEL Tina (KK POSTOJNA) KATE ml. de~ki 3. TABAKOVI] Omer (KK TIGER VELENJE) 3. GOLA^ Azra (KK TIGER VELENJE) 1. MUJD@I] Ermin (KK SHOTOKAN VELENJE) KATE najmlaj{e KATE st. deklice 2. BERTONCELJ Nejc (KK POSTOJNA) 1. [TRUC BRINA LUCIJA (KK SHOTOKAN VELENJE) 1. HLADNIK Anja (KK KOLEKTOR IDRIJA) 3. DAJ^MAN Tadej (KK LOVRENC NA POHORJU) 2. ^ATER TINA (KK SHOTOKAN VELENJE) 2. BAHOR ANA (KK SHOTOKAN VELENJE) 3. DOLHAR DAVID (KK KRANJ) 3. PISANEC-ME@NAR [PELA (KK SHOTOKAN VELENJE) 3. JENKO Ur{ka (SHOTOKAN KK MUHA [PELA) KATE st. de~ki 3. KRAJ[I^ EVA (KK TRBOVLJE) 3. RUPNIK- CARUSO Gaja (KK KOLEKTOR IDRIJA) 1. KLANE^EK Alja` (KK EMONA) KATE mal~ice KATE ml. kadetinje 2. ABER[EK Mihael (KK LOVRENC NA POHORJU) 1. KRANJEC Maru{a ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) 1. [EDIVY Nika (KK LOVRENC NA POHORJU)

Slovenski karate 2008 22

Ve~ o mojem pristopu in na~inu dela in pozitiven odnos do drugih, strah pa ne- Iedwab C. & Standefer R. 2000), Martial arts Mind sodelovanja ter u~inkovitosti vam lahko gativen odnos. & Body, Human Kinetics, Canada. (~e so seveda pripravljeni) povedo Kle- Klajn{~ek C. 1998), Zna~ilnosti priprav vrhunskih O tem, da gre v odnosu tekmovalcev, Slovenski karate. men, Polona, Marjana, Dejan, [pela, Teja, strahospo{tovanja za temeljno blokado Klajn{~ek C. 1998),Traditionales karate, Mythos oder Matja`, Iva, Arnold, Bor, Zlatko, Alisa in motivacije9 in “vadbenega prirastka” realitat, Karate DE 1,4. ostali reprezentanti, ki so se s tem prina emocionalnem podro~ju oz. zastoj Klajn{~ek C (1999), Hipoteti~ni model treniranja v stopom in principi dela sre~ali v konte- karateju , Slovenski karate. v osebnostnem razvoju, na tem mestu kstu svojih reprezentan~nih priprav.6 Klajn{~ek C. 1999), Ge{talt pristop h karate borbi in niti ne gre zgubljati besed. Ob tem pa k pripravi karate tekmovalcev, Slovenski karate. Namesto zaklju~ka velja jasno povedati, da trener oziro- Klajn{~ek C. (1999), El Accertimento Gestalt al Kara- ma coach, ki ima pri sebi raz~i{~ene te, Int. combat sport symposium, Oviedo. Kljub temu, da opisani pristop k pri- pojme o tem, kaj po~enja in kako Klajn{~ek C. 2001), Zakaj treniramo karate, Slovenski pravi tekmovalcev dokazano deluje in to po~enja, ki ima dovolj znanja in karate. je u~inkovit, pa se bo {e vedno na{el samospo{tovanja, ki ima realno zavest Klajn{~ek C. 2002), Mi strokovnjaki, Slovenski karate kdo, ki tega ne bo priznal, mu ugovar- Klajn{~ek C.(2004), Biti uspe{en karate trener - tukaj o sebi in svojih zmo`nostih, ki zna in sedaj, Slovenski karate. jal in nasprotoval. Bodisi iz neznanja, vzpostaviti stik s tekmovalci in trenerji 7 Klajn{~ek C. (2006), U~enje in treniranje karate takti- nepoznavanja, iz osebnih razlogov, ter vzdr`evati z njimi odnos jaz-ti in ke, Slovenski karate. ali pa preprosto iz “strahu” pred iz- spro{~eno komunicirati, ne potrebuje Klajn{~ek C. 2007), Uvod v psihologijo karateja, gubo lastne avtoritete v osebnem in strahospo{tovanja. Gradivo za usposabljanje trenerjev KZS. horizontalnem odnosu jaz-ti. Vendar Lynch Jerry (2001), Creative coaching, Human je odgovor na to povsem preprost Kinetics, Canada. Viri in dodatno branje: Oliva A. S., Baena F. T., & Mouchet H. N. 2002), in jasen. Tak{ni ljudje preprosto ne Chambers D. 1997), Coaching, The art and Science, Combate Supremo, Ibiza, Espana. razlikujejo med spo{tovanjem in Key Porters Books, Canada. strahospo{tovanjem. Menijo, da Csikszentmihaly M. 1990), The Psychology of Optimal Tu{ak M. in Tu{ak M. (1997), Psihologija {porta. 2. dopolnjena izdaja, Filozofska fakultata Ljubljana. se jih morajo drugi bati, ~e naj jih Experience, Harper & Row, New York. Fritz Perls (1973), The gestalt approach, Science and Tu{ak M. 1999), Motivacija in {port. Klju~ do uspeha, spo{tujejo. To pa je zmotno, kajti behaiour books, inc. Filozofska fakulteta, Ljubljana. strahospo{tovanje ni spo{tovanje, Gummerson T. 1992), Training theory of Martial Arts, Werner R. & Szubka T., Ed. 1994), The Mind-Body marve~ oblika strahu8. Spo{tovanje je A & Black, London. Problem, Blackwell Cambridge. n

6 Tisto, kar bodo vedeli povedati, je predvsem vloga in pomen poznavanja lastnih emocij, pomen stika z njimi in njihova ustrezna vklju~itev v priprave in nastop. Lahko vam bodo povedali kaj o povezavi med »delom na sebi« po gea{talt principih in njihovimi nastopi. Prav tako vam bodo lahko potrdili, da za to delo ni univerzalnega modela ali kalupa, ampak da vsakemu posamezniku ustreza njemu lasten, konkreten na~in »intervencije«. In kar je morda najpomembnej{e, potrdili vam bodo vlogo in pomen timskega pristopa in dela. 7 Pri tem gre obi~ajno za zavist, temve~ za tak{ne neumnosti, kot je izjava enega izmed veljakov na{ega {porta: »Ciril se sploh ne gre psiholo{ke priprave reprezentantov, ampak prepri~a in o~ara trenerje, da mu verjamejo«. Za razumevanje mojega »~aranja« temu gospodu seveda toplo priporo~am razgovor s prej omenjenimi o~ividci. 8 Ljudje se obna{ajo kot da spo{tujejo, da tako osebi, ki se je bojijo, prepre~ijo, da bi postala nasilna in destruktivna. 9 Blokada je preprosto v tem, da v odnosu strahospo{tovanja ni zadovoljstva in u`ivanja, ki sta temeljna razloga za ukvarjanje se s {portom. Kar je {e zlasti ob~utljivo pri mladih, je seveda to, da pod tem pritiskom prej ali slej splahni temeljna motivacija za to, kar po~nejo. Ko je npr. Matej Tu{ak je v svoji doktorski disertaciji (1997) raziskoval razli~ne vzroke zadovoljstva v {portu, je ugotavljal, da je pri mladih najbolj klju~no zadovoljstvo s trenerjem, s treniranjem in z mo`nostmi za trening, manj pa z dose`ki, nastopom in kakovostjo nastopa. rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za

2. KRANJEC Tja{a ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) 3. KK SOÂ 1 (KK SOÂ) 2. KD SAMURAI NOVA GORICA 1 KD SAMURAI NOVA 3. BROV^ Monika ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) Ekipne KATE mal~ki GORICA) 3. ALIBEGI] Ajda ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) 1. KK SHOTOKAN KRANJ 1 (KK SHOTOKAN KRANJ) 3. KD SAMURAI NOVA GORICA 2 KD SAMURAI NOVA KATE kadetinje 2. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA) GORICA) 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR) 3. KK TIGER VELENJE 1 (KK TIGER VELENJE) 3. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA) 2. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE) 3. KK POSO^JE 1 (KK POSO^JE) Ekipne KATE kadeti 3. KOVAÊVI^ Tamara (SHOTOKAN KK MUHA [PELA) Ekipne KATE ml. de~ki 1. KK KRANJ 1 (KK KRANJ) 3. OSOJNIK Ma{a (KK SHOTOKAN VELENJE) 1. [D GORICA 1 ([D GORICA) Ekipne KATE ~lani KATE ~lanice 2. KK POSTOJNA 1 (KK POSTOJNA) 1. KK KRANJ 1 (KK KRANJ) 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR) 3. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE) Ekipne KATE najmlaj{e 2. HUSKI] Lea ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) Ekipne KATE st. de~ki 1. KK SHOTOKAN VELENJE 1 (KK SHOTOKAN VELENJE) 3. MEGLI^ Klavdija (KK LOVRENC NA POHORJU) 1. KK LOVRENC NA POHORJU 1 (KK LOVRENC NA 2. KK POSTOJNA 1 (KK POSTOJNA) 3. DUJOVI] Bojana (KK KRANJ) POHORJU) Ekipne KATE mal~ice KATE EKIPNO: 2. KK TIGER VELENJE 1 (KK TIGER VELENJE) 1. KK LOVRENC NA POHORJU 1 (KK LOVRENC NA Ekipne KATE najmlaj{i 3. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA) POHORJU) 1. KK SHOTOKAN KRANJ 1 (KK SHOTOKAN KRANJ) 3. KD SAMURAI NOVA GORICA 1 KD SAMURAI NOVA 2. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE) 2. KK SHO-KAN APAÊ 1 (KK SHO-KAN APAÊ) GORICA) Ekipne KATE ml. deklice 3. KK LOVRENC NA POHORJU 1 (KK LOVRENC NA Ekipne KATE ml. kadeti 1. KK POSTOJNA 1 (KK POSTOJNA) POHORJU) 1. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE) 2. [D GORICA 1 ([D GORICA)

Slovenski karate 2008 23

Bor Dereani pravo~asnost kontrakcije, koordinacija, ritem... vse to in {e ve~ so za~imbe, ki jih je v pravem razmerju potrebno dodati vsakemu elementu ali kombina- ciji elementov oziroma celi kati. Da ne omenjam, da je na koncu, ~e se seveda Kata vs. Bor ukvarjamo s {portom, potrebno zado- voljiti {e kriterije sodnikov in estetske Mnogokrat me ljudje spra{ujejo, od zahteve... Nemogo~e! A ~e si dovolj kod jemljem energijo in vztrajnost pri odlo~en, da ho~e{ vse to povezati v neskon~nem ponavljanju istih gibov, celoto, se znajde{ na neskon~ni misiji elementov in sekvenc. Iste kata znova ponavljanja in piljenja... Na taki poti, pa in znova... leta in leta. Redko sem lahko nikoli ni dolg~as. posve~ajo boju. Tam je mogo~e motiva- brez zadr`kov odgovoril, velikokrat pa cijo vzbuditi dosti la`je, ker je motivacije tako vpra{anje tudi v meni vzbudilo Ni pa vedno vse samo lepo. Pot k »po- podobno razmi{ljanje. Po dolgih letih polnosti« je naporna in te`ka. V njej je ja usmerjena bolj navzven, v premago- treninga sem sedaj, tako vsaj mislim, ogromno porazov in padcev, nekaj tudi vanje nasprotnika, »boj za ìvljenje«. sladkih uspehov. Predvsem mislim na izoblikoval odgovor. V lep{i in bolj str- Tisti lep{i trenutki pa prihajajo skupaj njeni obliki ga je è pred leti napisal pomanjkanje motivacije, ki mora v pri- z zmagami. Pa ne samo zmagami na tek- moj trener Tone An~nik v svoji knjigi meru treniranja kat prihajati iz samega Karate-do za za~etnike: sebe. Za razliko od {portnikov, ki se movanjih. Te so samo del vsega »Izvedba kate ni nikoli enaka prej{nji. Lep primer za to je gora. Jesensko obarvana ali poletno zlata, pozimi pusta s snegom in spomladi zelena. êprav razli~na, je to {e vedno ista gora« (str. 109). Ugotovil sem, zakaj mi kata, posamezen gib, element, niso postali dolgo~asni. Zato, ker so vsaki~, ko jih naredim, druga~ni. Marsikomu se zdijo na pogled vedno enaki, a ~e trenira{ dovolj dolgo se nau~i{ lo~iti seme od plev. Torej ves ~as, ko se ukvarja{ s samim seboj, gib posku{a{ izbolj{ati na ve~ na~inov. Ve- dno je lahko {e bolj{i. Biomehani~ana pravilnost poteka giba, hitrost, spro{~enost, drà trupa, ravnote`je, poloàj stopal, glave, medenice, rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008

3. KK KRANJ 1 (KK KRANJ) [PORTNE Borbe: 3. MLEKU[ UR[A (KK [I[KA) 3. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA) Borbe ml. DEKLICE -40kg 3. HLADNIK Anja (KK KOLEKTOR IDRIJA) Ekipne KATE st. deklice 1. PLANINC Petra (KK BRE@ICE) Borbe ml. KADETINJE -54kg 1. KK KOLEKTOR IDRIJA 1 (KK KOLEKTOR IDRIJA) 2. STEGEL Tina (KK POSTOJNA) 1. BERTONCELJ Tja{a (KK POSTOJNA) 2. KK KRANJ 1 (KK KRANJ) 3. STANEK Tja{a (KK RADENCI SHOTOKAN) 2. NOVAK Tina (KK MURSKA SOBOTA) 3. KK TIGER VELENJE 1 (KK TIGER VELENJE) 3. POKLI^ Bla`ka (KK KRANJ) 3. DORI] Lejla (KK TRBOVLJE) 3. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA) Borbe ml. DEKLICE +40kg 3. DUH Tina (TVD PARTIZAN LJUTOMER) Ekipne KATE ml. kadetinje 1. FLORJANÎ^ KATI ([D GORICA) Borbe ml. KADETINJE +54kg 1. [RD OLIMPIJA LJUBLJANA 1 ([RD OLIMPIJA 2. MAGAJNA @ana (KK POSTOJNA) 1. RISTI^ Tja{a (KK KRANJ) LJUBLJANA) 3. ^RNKO Sa{a (KK MURSKA SOBOTA) 2. TOMA[EVI^ Anamarija (KK [I[KA) 2. [D GORICA 1 ([D GORICA) 3. GOLA^ Azra (KK TIGER VELENJE) 3. NEDI] Nina (KK TIGER VELENJE) 3. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE) Borbe st. DEKLICE -50kg 3. KLEMENÎ^ Veronika (KK RADENCI SHOTOKAN) 3. KK POSO^JE 1 (KK POSO^JE) 1. P[AJD Nika (KK @ALEC) Borbe KADETINJE -57kg Ekipne KATE kadetinje 2. ÂTAKOVI] Dijana (KK KOLEKTOR IDRIJA) 1. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE) 1. KK KOVINAR MARIBOR 1 (KK KOVINAR MARIBOR) 3. BEÎREVI]* Ilhana (KK [I[KA) 2. FAZLI^ Sabina (KK HRASTNIK) Ekipne KATE ~lanice 3. SOÎ^ Karolina (KK MURSKA SOBOTA) 3. TE[ANOVI] Borislava (KK KOVINAR MARIBOR) 1. KK KOVINAR MARIBOR 1 (KK KOVINAR MARIBOR) Borbe st. DEKLICE +50kg 3. TE[ANOVI] Ljubinka (KK KOVINAR MARIBOR) 2. KK KRANJ 1 (KK KRANJ) 1. LOPAN Tea (KK TRBOVLJE) Borbe KADETINJE +57kg 2. ROBI^ Ana (KK SELNICA OB DRAVI) 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR)

Slovenski karate 2008 24

vsak otrok èli biti ~im bolj podoben odraslim, ne vem pa, zakaj bi si odrasli èleli, da bi bili otroci podobni odraslim. Z drugimi besedami povedano, mnogi trenerji in sodniki zahtevajo od otrok izvajanje kate na na~in, kot jo izvajajo odrasli. S tem pa so pozabili na razvoj in postopnost, ki sta in morata biti eno glavnih vodil treniranja. Posredno pa s takim dejanjem vplivajo tudi na otroko- vo motivacijo in napredek. Tako postopnost bi na primer lahko dosegli, ~e bi tekmovalce najmlaj{ih kategorij najprej usmerjali predvsem v pravilnost gibov in tehniko izvajanja elementov, kasneje dodajali hitrost in ritem ter na koncu, morda {ele v starej{ih starostnih kategorijah, razvijali in zahtevali {e mo~. S postopnostjo bi tako motivirali najmlaj{e, da bi se veseli- li in si èleli napredka in s tem podalj{ali obdobje napredovanja do odraslih kategorij. ^lovek, ki v dero~i reki neha plavati, zmagoslavja in posledica se{tevanja tudi ni nekega univerzalnega recepta, utone. Ravno tako pa je tudi pri izpo- manj{ih posameznih zmag na treningu, kako tekmovalca spodbujati, da bo ves polnjevanju samega sebe. Ko izgubimo izpolnjevanja manj{ih zastavljenih ciljev ~as napredoval in poizku{al izbolj{ati èljo po napredku in izpopolnjevanju in nalog. Zmaga je vsaki~, ko ti uspe izvedbo kate. Tudi sami napotki trenerja neke aktivnosti, bomo kmalu zapadli izbolj{ati dolo~en detajl ali, nenazadnje, morajo biti obdobju treniranja primer- v dolgo~asje in posledi~no s to aktiv- izvedbo cele kate, pove~ati hitrost giba- no izbrani in pravo~asno posredovani. nostjo tudi prenehali. Nasprotno pa nja in hkrati ohraniti lahkotnost in ko- Mlaj{i otroci, za~etniki, vrhunski tekmo- bomo z neprestanim izbolj{evanjem ordiniranost. To te naredi mo~nej{ega, valci... vsak potrebuje razli~ne napotke, pove~ali uìtek in bomo z aktivnostjo bolj samozavestnega in ti da ogromno druga~no vzpodbudo in poudarek na nadaljevali... Ravno tukaj pa se skrivata motivacije za nadaljevanje poti. razli~nih vsebinah. najpomembnej{i vrednoti, ki sem ju v Ker pa smo si ljudje razli~ni, motivacij- Velikokrat na tekmovanjih opazujem 20 letih treninga pridobil. To sta vztraj- ski vzvodi na motivacijo posameznika tekmovalce mlaj{ih kategorij med nji- nost in zavedanje, da nikoli ni tako do- ne delujejo na enak na~in. Verjetno hovimi nastopi v katah. Jasno je, da si bro, da bi ne moglo biti {e bolj{e. n rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za

3. STEGEL Tina (KK POSTOJNA) KATE MAL^KI 3. PINTAR @an (KK SELNICA OB DRAVI) KATE ML. KADETINJE 1. BABAJI] Anes (KK TIGER VELENJE) KATE KADETI 1. BROV^ Monika ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) 2. KOLANDER TADEJ (KK TRBOVLJE) 1. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER) 2. KRANJEC Tja{a ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) 3. Joksimovi~ Stefan (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 2. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE) 3. [EDIVY Nika (KK LOVRENC NA POHORJU) 3. JAGODIC KRISTJAN (KK SHOTOKAN KRANJ) 3. ORA^ ALJO[A (KK HYPO SEVNICA) 3. BERTONCELJ Tja{a (KK POSTOJNA) KATE ML. DE^KI 3. ROZINA @iga (KK TRBOVLJE) KATE KADETINJE 1. MUJD@I] Ermin (KK SHOTOKAN VELENJE) KATE MLADINCI 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR) 2. PEJI] Danijel (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 1. JE[OVNIK Gregor (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 2. KOVAÊVI^ Tamara (SHOTOKAN KK MUHA [PELA) 3. SLEMEN[EK FRAN (KK SHOTOKAN VELENJE) 2. JE[OVNIK Mitja (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 3. GOVC PU[NIK Dea (KK SHOTOKAN VELENJE) 3. LOVREC Matija-Rudolf (KK RADVANJE) 3. VALI^ Alja` (KARATE-DO KLUB PTUJ) 3. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE) KATE ST. DE^KI 3. TABAKOVI] Omer (KK TIGER VELENJE) KATE MLADINKE 1. DAJ^MAN Tadej (KK LOVRENC NA POHORJU) [PORTNE Borbe: 1. [TEFE [pela (KK KRANJ) 2. KLANEÊK Alja` (KK EMONA) ML. DEKLICE -35Kg 2. PODPEÂN Mi{a (KK SHITO RYU CELJE GABERJE) 3. DOLHAR DAVID (KK KRANJ) 1. KU[TRIN Zala ([D GORICA) KATE NAJMLAJ[I 3. @UBER Kevin ([D GORICA) 2. STANEK Tja{a (KK RADENCI SHOTOKAN) 1. [TRUC ANTONIO (KK SHOTOKAN VELENJE) KATE ML. KADETI 3. BUKO[EK Lucija (KK SHO-KAN APAÊ) 2. FAJFAR Aletej (KK SHOTOKAN KRANJ) 1. PLAZAR Klemen (KK SHOTOKAN VELENJE) 3. TALER Maja (SHOTOKAN KK BOHINJ) 3. GRANDA Alen (KK RADVANJE) 2. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE) ML. DEKLICE +35Kg 3. Osmanovi} Manuel (KK SHOTOKAN VELENJE) 3. Gruji} Veno Ja{a (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 1. MAGAJNA @ana (KK POSTOJNA)

Slovenski karate 2008 25

Tone An~nik Trenutek maksimalne koncentracije Ve~ telesa je v akciji, bolj smo u~inkoviti mo~i v cilj imenujemo kime. Tak{en (razlika je, ~e nam nekdo prisoli klofuto, zaklju~ek traja od 1/50 do 1/100 se- ali pa se zaleti v nas s celim telesom). S kunde. Kime je dodatno pogojen {e tem namenom koordiniramo delovanje s stabilno stojo in trdno oporo, ki telesa, tako da sledijo: dlani stopalom, prepre~uje popu{~anje telesa. Mo~ komolci kolenom in ramena bokom. Karate- povzro~imo s pomo~jo vzajemnega de- Vse pa se vrti okoli ìvljenjske ~rte lovanja telesa. Je rezultat telesnega giba- (osi), ki poteka od temena na glavi mehanika nja, ki lahko temelji na vibraciji, rotaciji, navpi~no navzdol skozi medenico proti preme{~anju, dviganju, spu{~anju ali tlom. Vlogo podstavka opravijo na{e Tehnika elementov v karateju (ki- nihanju (nihala). Lahko jo povzro~imo noge. Z njimi oblikujemo stoje, ki delu- hon) temelji na popolni usklajenosti tudi z napenjanjem in spro{~anjem jejo podobno kot strelni lok, ki ga lahko telesa in uma pri vsakem elementu mi{ic – ta primer bomo kasneje tudi napenjamo in proìmo. Samo povsem (udarcu, brci, blokadi). V tem sestav- opisali. elasti~ne stoje nam zagotavljajo potreb- ku se ji bomo povsem posvetili, ven- ê slednje nekoliko poenostavimo, no telesno ravnote`je in gibanje v kate- dar ne v popolnosti. Izpustili bomo lahko zaklju~imo, da v nobenem prime- rikoli smeri v vsakem trenutku. namre~ ves mentalni del pristopa in ru golo napenjanje mi{ic ne zadostuje se osredoto~ili zgolj na dinamiko in za silovit udarec. Vir mo~i je telesno Izklju~imo mi{ice mehaniko gibanja. Stopili bomo v gibanje oz. njegova hitrost, kar pomeni, Skrivnost silovitosti karate tehnike nekak{en drugi svet, a kmalu bomo da v primeru, ko se bomo popolnoma se skriva v spro{~enih sklepih. Na{i ugotovili, da zakoni fizike tudi tu ves zaustavili, ne bomo ve~ zmogli izvesti sklepi so kot nekak{ni mehanizmi, ki ~as veljajo. kakovostnega udarca. Mo~ torej izhaja omogo~ajo kroènje udov in s tem nji- iz dinamike telesa in se zaklju~i kot trk hovo primikanje in odmikanje. Sila udarca gre iz pet v prste dveh biljardnih krogel. V ravnote`ju na rokah moramo obstati, ne glede na to, ali smo z udarcem cilj zadeli ali zgre{ili oziro- V teoriji borilnih ve{~in preberemo, da ma, ali se gibamo ali pa mirujemo. Ob so korenine v stopalih, mo~ proìmo z uspe{nem zadetku v cilj moramo tudi nogami, obvladamo v pasu in oddamo absorbirati nastalo reakcijo. Pomagamo skozi prste na rokah. V praksi opremo si s silo teè. V klasi~nem karateju za stopala v tla, nato pa nastalo reakcijo udarce ne uporabljajmo aktivne sile (ker je akcija enaka reakciji) vodimo po mi{ic, temve~ reakcijo sile teè. Ob za- telesu navzgor do mesta, s katerim s detku v cilj s teò pritisnemo v tla. Tako staknemo s ciljem (v pest, v drugo sto- kot se zgodi pri sekanju polen, ko uda- palo). Takrat iz gibanja postopoma prei- rec sekire (navzdol) poène obe polovi- demo v mirovanje. Telo in z njim mi{ice ci razcepljenega polena vsako na svojo delujejo na podoben na~in kot ~leni stran, tako pri karateju s pritiskom teè verige, vklju~ijo se ena za drugo vse do v tla povzro~imo uravnoteèn sunek takrat, ko se udarec zaklju~i. obeh rok okoli telesne osi. rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008

2. KRI@ Kaja (KK POSTOJNA) 3. KESEROVI] AMIR (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 3. @URMAN Uro{ (KK RADENCI SHOTOKAN) 3. FRIDRIH Petra (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) Borbe ml. de~ki +45kg 3. STRNAD NEJC (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) 3. KOVAÊVI^ Tamara (SHOTOKAN KK MUHA [PELA) 1. SMAJI] Admir (KK TIGER VELENJE) Borbe st. de~ki +55kg Borbe ~lanice -60kg 2. KOMAC Jaka ([D GORICA) 1. POTO^NIK @an-Luca (KK RADVANJE) 1. DUJOVI] Bojana (KK KRANJ) 3. RESNIK Jan (KK [TORE) 2. KOREN Jure (KK RADVANJE) Borbe ml. de~ki -35kg 3. BERTONCELJ Nejc (KK POSTOJNA) 3. @LAK Tim (KK TRBOVLJE) 1. SUSI^ Alja` ([D GORICA) Borbe st. de~ki -45kg 3. DEBER[EK Luka (KK POLZELA) 2. HRIBOV[EK Bla` (KK TRBOVLJE) 1. HAJ[EK Matja` (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) Borbe ml. KADETI -52kg 3. O^KO TIM (KK TERMOTEHNA MARIBOR) 2. KLANEÊK Alja` (KK EMONA) 1. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE) 3. KRAJ[I^ @an (KK TRBOVLJE) 3. [TERN Matija (KK KRANJ) 2. @GANJAR Rok (KARATE-DO KLUB PTUJ) Borbe ml. de~ki -40kg 3. LEBAR Bla` (KK MURSKA SOBOTA) 3. HRIBERNIK MATIC (KK POLZELA) 1. TKAUÎ^ Marko (KK RADENCI SHOTOKAN) Borbe st. de~ki -50kg Borbe ml. KADETI -57kg 2. GORIN[EK Jure (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) 1. [PANBAUER Filip (KK RADENCI SHOTOKAN) 1. VESENJAK Alja` (KK TRBOVLJE) 3. HALU@AN Iztok (KK ROGA[KA SLATINA) 2. ÊVRIZ David (KK KRANJ) 2. HUDOURNIK Peter (KK POLZELA) 3. DOLHAR DAVID (KK KRANJ) 3. SABOTI @iga (KK RADVANJE) 3. KONKOLI^ Grega (KK MURSKA SOBOTA) Borbe ml. de~ki -45kg 3. FO[T Ga{per (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) 3. ^RNIGOJ Toma` (KK KOLEKTOR IDRIJA) 1. @UBER Kevin ([D GORICA) Borbe st. de~ki -55kg Borbe ml. KADETI -63kg 2. [UMANDL Patrik ([D GORICA) 1. JURKOVI^ Jan (KK RADENCI SHOTOKAN) 1. MARKA^ Ju{ (KK SHOTOKAN KRANJ) 3. LONÂR Nel (KK NESTOR) 2. KLEMENÎ^ Simon (KK RADENCI SHOTOKAN) 2. MULABDI] ERMIN (KK TIGER VELENJE)

Slovenski karate 2008 26

Pri opazovanju è najosnovnej{ega ter ~isto na koncu {e na sukanje pod- oz. usnjenim trakom. Med njima ni prav elementa, kot je naprimer sunek naprej lahti okoli svoje osi, saj je tak{en gib, ki nobene mi{ice. U~inkovitost cepca iz- (choku zuki), lahko opazimo, kako se navidezno poteka po ravni ~rti, v resnici haja iz na~ina, kako ga uporabljamo. ê ve~ina izvajalcev osredoto~i predvsem prav posledica vseh teh kroènj. s cepcem zanihamo naprej in ga nato hitro potegnemo nazaj, bo prosta palica na potek udarca, ki je usmerjen narav- Zaradi bolj{ega razumevanja, si vse sku- {e z ve~jo hitrostjo odletela naprej. nost naprej po najkraj{i poti. Bolje pa paj predstavimo s pomo~jo kme~kega bi bilo, ~e bi se pri tem gibu/udarcu orodja – cepca (mlatilnik). Cepec seve- Sklepi opravljajo podobno vlogo kot jo osredoto~ili najprej na kroènje roke da poznamo: sestavljata ga dve leseni ima vrv oziroma usnjeni trak pri cepcu. okoli ramena in podlahti okoli komolca palici, ki sta med seboj povezani z vrvjo Kosti sta kot palici, ki sta med seboj

rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za

3. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE) 2. SUBAN Nejc ([D GORICA) 2. NIKOLI^ Marko (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 3. MIR @iga (KK RADENCI SHOTOKAN) 3. MIR Ale{ (KK RADENCI SHOTOKAN) 3. MULABDI] Mirnes (KK TIGER VELENJE) Borbe ml. KADETI -70kg 3. KOTNIK Gregor (TVD PARTIZAN LJUTOMER) Borbe ~lani -75kg 1. MAVRI^ Luka (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) Borbe KADETI -75kg 1. MALINOVI^ Patrik ([D GORICA) 2. GORJUP DAVID KD LO^E) 1. KEJ@AR Andra` (KK KRANJ) 2. [ANTEJ @iga (KK TRBOVLJE) 3. LUZAR Jan ([D PIRAMIDA NOVO) 2. PERHAVEC Janez (KK KRANJ) 3. @GANK Bla` (KK POLZELA) 3. PEROV[EK JAKA (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 3. LAZAR Luka (KK NESTOR) 3. KLADNIK Rok (KK VIRTUS DUPLICA) Borbe ml. KADETI +70kg 3. Kojc Nace (KK KOVINAR MARIBOR) Borbe ~lani +75kg 1. MARI^ Rem (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) Borbe KADETI +75kg 1. TABAKOVI] Omer (KK TIGER VELENJE) 2. SMAJLOVI] NEZAD (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 1. BUDIHNA Sebastjan ([D GORICA) 2. KON^INA Matja` (KK KRANJ) 3. SMILJAN Tilen (KK NESTOR) 2. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER) 3. TABAKOVI] Zekerijah (KK TIGER VELENJE) 3. RIHTARI^ Danijel (KK SHOTOKAN KRANJ) 3. KRALJ Ga{per ([D PIRAMIDA NOVO) 3. RIHTARI^ Dejan ([D GORICA) Borbe KADETI -60kg 3. PETELINC Sandi (KK BRE@ICE) 1. IKANOVI] Ahmet (KK POSTOJNA) Borbe ~lani -65kg 2. SUBOTI^ Renato ([D GORICA) 1. MA[I] Alen (KK POSTOJNA) 3. DELI] ELVIS (KK SHOTOKAN VELENJE) 2. RAILI] Mladen DBV PIRAN) 3. TEPI^ Almin DBV PIRAN) 3. LI[INOVI] HADIS (KK POSTOJNA) Borbe KADETI -70kg Borbe ~lani -70kg 1. NAVER[NIK Ga{per (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) 1. BUKOVNIK Tone (KK BRANIK MARIBOR)

Slovenski karate 2008 27

povezani z vrvjo – kitami. Isti u~inek je prenesemo prakti~no v vse elemente le sklepe (rama, komolec, zapestje) je proporcionalno ve~ji, v kolikor na enak karateja. potrebno zamenjati s kolkom, kolenom in gle`njem. na~in med seboj poveèmo ve~ palic. S Zaklju~imo torej lahko, da se element premikom prve se nato ena za drugo za~ne s premikanjem torza okoli To pa {e ni vse. Iz navedenega lahko spravijo v gibanje {e vse ostale. Ugoto- telesne osi. Torzo opravlja vlogo veli- tudi razberemo, ali mora biti peta ves vimo lahko, da za doseganje tak{nega kega zobnika, ki je v prijemu s {tirimi ~as udarca na tleh oz., ali je ta lahko od u~inka ne potrebujemo mi{ic, temve~ manj{imi zobniki. Manj{i zobniki pred- tal dvignjena? Hitro lahko zaklju~imo, samo povsem spro{~ene in gibljive skle- stavljajo roki in nogi. Takoj ko prema- da z dvigom pete izklju~imo stranske pe, ki jih harmoni~no, enega za drugim, knemo trup, veliki zobnik zasu~e male trebu{ne mi{ice – rotatorje, ki nam vklju~ujemo v gibanje. Vsaka uporaba zobnike, ki se zavrtijo {e hitreje kot zato posledi~no ne ustvarijo potrebne- mi{ic rok in ramenskega obro~a v prej veliki zobnik. Od tod pridobimo ga prednapetja v bokih, ki ga potrebu- na{em primeru tak{nemu gibanju (za- hitrost udov, ki jih naprej vodimo v jemo za proènje giba. Z dvigom pete v radi zaviranja, tenzije) {kodi. Za za~etek cilj. Gibe za~enjamo naenkrat s celo za~etni fazi udarca njegovo u~inkovitost giba potrebujemo u~inek osrednjih roko. Naprej pa jih v smeri proti cilju zagotovo znatno zmanj{amo. To pa {e trebu{nih mi{ic in stranskih rotatorjev, postopoma zaustavljamo v nasprotnem ne pomeni, da moramo biti s peto tudi s pomo~jo katerih ustvarimo sunkovit zaporedju: rama, komolec, zapestje. To uprti v tla. Zadostuje è, ~e so prsti in premik boka naprej in nazaj, kar tudi pomeni, da udarce in blokade za~nemo peta na stopalu v isti ravnini – tik nad s celo roko (posledica gibanja telesne sproì sam gib/udarec. tlemi. osi) – premik v rami, nato ramo zau- Ko enkrat obvladamo navedeno (se stavimo in premikamo naprej komolec, Prehitimo gravitacijo pravi, kako imeti spro{~ene sklepe ~isto na koncu pa zaustavimo {e ko- in kako jih uporabljati v kar najve~ji molec in premikamo (sukamo) samo Ker ima ve~ja masa ve~jo vztrajnost, je amplitudi ter z njimi oblikovati gibe, ki {e podlahet (oz. zapestje). Enako velja potrebno zaradi bolj{ega pospe{evanja spominjajo na udarce z bi~em), lahko to tudi pri tehniki udarcev z nogo – brce, telo razstaviti na manj{e enote.

rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008

Maribor 25.10.2008 KATE NAJMLAJ[E 3. STEGEL Tina (KK POSTOJNA) 1. ÂTER TINA (KK SHOTOKAN VELENJE) KATE ML. KADETINJE 2. KOMAC MANCA ([D GORICA) 1. BROV^ Monika ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) 3. VALENKO ELA (KARATE-DO KLUB PTUJ) 2. KRANJEC Tja{a ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) 3. FLORJANÎ^ Ana (KK SOÂ) 3. [EDIVY Nika (KK LOVRENC NA POHORJU) KATE MALÎCE 3. BERTONCELJ Tja{a (KK POSTOJNA) Mladinsko 1. SMILJAN Kiti (KK NESTOR) KATE KADETINJE 2. CASAR Kaja (KK MURSKA SOBOTA) 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR) dràvno 3. SKUK UR[KA (KK POSTOJNA) 2. KOVAÊVI^ Tamara (SHOTOKAN KK MUHA [PELA) 3. DEBELJAK MAJA (KK VELENJE) 3. GOVC PU[NIK Dea (KK SHOTOKAN VELENJE) prvenstvo KATE ML. DEKLICE 3. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE) 1. RAJNAR Silvija (KK MURSKA SOBOTA) KATE MLADINKE Maribor 2. KRANJEC Maru{a ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA) 1. [TEFE [pela (KK KRANJ) 3. JANE@I^ Anita (SHOTOKAN KK MUHA [PELA) 2. PODPEÂN Mi{a (KK SHITO RYU CELJE GABERJE) 498 tekmovalcev, 52 klubov, 3. URH Manca (KK ZMAJ LJUBLJANA) KATE NAJMLAJ[I KATE ST. DEKLICE 1. [TRUC ANTONIO (KK SHOTOKAN VELENJE) 1. HLADNIK Anja (KK KOLEKTOR IDRIJA) 2. FAJFAR Aletej (KK SHOTOKAN KRANJ) 2. GOLA^ Azra (KK TIGER VELENJE) 3. GRANDA Alen (KK RADVANJE) 3. KETI[ Sara (KK SELNICA OB DRAVI) 3. Osmanovi} Manuel (KK SHOTOKAN VELENJE)

Slovenski karate 2008 28

S spu{~anjem ramen in upogibanjem v izni~i vse navedene prednosti. Dvigova- ovojnic), ìv~nega sistema in sklepov. Ti kolenih osvobodimo osrednji del telesa/ nje ramen je ena najpogostej{ih napak trije telesni sistemi skupaj omogo~ajo, torza, ki ga zdaj – kot bi streljali s fra~o pri izvajanju elementov. Pri dvigovanju da se gibljemo pravilno. Poseben pomen – lahko usmerimo v èleno smer. ê ramen govorimo o gornji mo~i, ki iz- pri gibanju imajo sklepi. Vsi sklepi skupaj pri razstavljanju telesa na manj{e enote haja prete`no iz ramenskega obro~a, oblikujejo nekak{no mreò sklepov. Na stremimo k pospe{evanju kosti preko namesto da bi izhajala iz sredi{~a telesa. podlagi tega, v kak{nih odnosih (legah) sklepov, zdaj, pri zaviranju nasprotno Tak{na mo~ je neobvladljiva, na~enja so med seboj tako med mirovanjem uporabljamo na{e mi{ice. Pravi razlog ravnote`je in zato zmanj{uje gibalne kot v fazah gibanja, lahko sproti ugota- za to je, da svoje telo poveèmo nazaj sposobnosti. Z dvignjenimi rameni vljamo, kdaj se gibljemo pravilno/funkci- v celoto tj. v »topovsko kroglo«, da bi smo tudi sami veliko bolj podvrèni onalno in kdaj ne. bila silovitost elementa kar najve~ja. po{kodbam, obenem pa veliko slab{e Vztrajanje samo pri eni od obeh ome- nadzorujemo svoje udarce. Telesna drà po ena~bi: njenih skrajnosti (samo razstavljeno 4+5+3=1 telo ali samo sestavljeno) od za~etka Mreà sklepov Drò telesa oblikujemo po korakih. do konca giba ne bi prineslo èlenih Na{e telo ni neuni~ljivo, zato moramo Najprej postavimo skelet trdno na tla rezultatov, saj bi se obna{ali podobno paziti, da ga z napa~nimi ali pretira- in ga poravnamo. Dalje koordiniramo kot ~e bi ves ~as zadrèvali dih. Z aktiv- nimi gibi ne preobremenimo ali celo lego kon~in, ki naj bodo v ravnote`ju. nim vklju~evanjem mi{ic na koncu giba po{kodujemo. Pri gibanju si èlimo Nato se znebimo napetosti v sklepih in ohranimo telesno ravnote`je in svojega izbolj{ati reakcijski ~as, uskladiti delova- ob~utimo lo~eno mo~ rok, nog in trupa, gibanja ne prepustimo »po~asni« gra- nje o~i in rok ter splo{no koordinacijo ter nenazadnje vse skupaj poveèmo v vitaciji. S pomo~jo mi{ic tako: skr~imo gibov, koncentracijo ter silovitost ele- celoto. nogo po brci in stopalo hitro postavimo mentov in hkrati zagotoviti, da pri tem na tla, prenesemo teò med obe stopali telo kar se da zdravo in dolgotrajno Prvi korak je poravnati skelet. Pri tem (stoje) ali pri udarcih z roko, ki temelji- funkcionira. upo{tevamo {tiri konkretna navodila jo na bi~astih gibih (uraken-uchi), pest (4+5+3=1): Zato zgoraj opisani »no`ni lok« ni edini potegnemo nazaj k telesu… Mimogre- lok, ki ga v ta namen oblikujemo. Enako 1. Izravnajmo glavo! de lahko omenimo, da na tak{en na~in sta pomembna {e telesni (med vratom bolje nadzorujemo svoje gibe/udarce 2. Izravnajmo hrbet! in boki) ter lok rok in ramenskega in zato zmanj{amo pogostost po{kodb. obro~a. Z vsemi tremi ne doseèmo le 3. Poloìmo stopala enakomerno na Hkrati pa so na{i gibi veliko hitrej{i in mehke amortizacije sil in silovitega po- tla! bolj u~inkoviti. Ker mi{ice vklju~imo po vratnega proènja, temve~ se lahko tudi za~etnem prednapetju {ele na koncu 4. Zaokroìmo ramena! zavarujemo pred preobremenitvami in giba, ko je ta pravzaprav è kon~an, celo po{kodbami. Silovitost oziroma Tak{na telesna drà nas razbremeni mi{ice na{ega gibanja po nepotrebnem funkcionalnost gibanja zajema poleg notranjih napetosti in nam omogo~i ne ovirajo. Kosti so è naravnane, zato lokov tudi telesno drò v celoti. prosto gibanje ter funkcionalnost. Prvi jih z mi{i~no kontrakcijo ne moremo dve navodili dolo~ata pokon~no telesno po{kodovati. Kinemati~na veriga, po kateri gibanje drò in mo`nost sukanja v pasu. Pri poteka, temelji na medsebojni odvisno- Napa~no »razstavljanje« telesa, kot tem so boki ves ~as v isti ravnini. Tak{en sti delovanja mehkih tkiv (mi{ic, kit, vezi, je na primer dvigovanje ramen, lahko poloàj nudi notranjim organom ugo- rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za

KATE MAL^KI 3. PINTAR @an (KK SELNICA OB DRAVI) 2. GALI^ NASTJA (KK BRE@ICE) 1. BABAJI] Anes (KK TIGER VELENJE) KATE KADETI 3. KO@AR Aleksandra (KK TRIGLAV) 2. KOLANDER TADEJ (KK TRBOVLJE) 1. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER) 3. URH Manca (KK ZMAJ LJUBLJANA) 3. Joksimovi~ Stefan (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 2. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE) ST. DEKLICE -45Kg 3. JAGODIC KRISTJAN (KK SHOTOKAN KRANJ) 3. ORA^ ALJO[A (KK HYPO SEVNICA) 1. POKLI^ Bla`ka (KK KRANJ) KATE ML. DE^KI 3. ROZINA @iga (KK TRBOVLJE) 2. PLANINC Petra (KK BRE@ICE) 1. MUJD@I] Ermin (KK SHOTOKAN VELENJE) KATE MLADINCI 3. ÂTAKOVI] Dijana (KK KOLEKTOR IDRIJA) 2. PEJI] Danijel (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 1. JE[OVNIK Gregor (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 3. FLISAR Da{a (KK MURSKA SOBOTA) 3. SLEMEN[EK FRAN (KK SHOTOKAN VELENJE) 2. JE[OVNIK Mitja (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) ST. DEKLICE -50Kg 3. LOVREC Matija-Rudolf (KK RADVANJE) 3. VALI^ Alja` (KARATE-DO KLUB PTUJ) 1. [ILJAK Vanja (KK SHOTOKAN KRANJ) KATE ST. DE^KI 3. TABAKOVI] Omer (KK TIGER VELENJE) 2. ^RNKO Sa{a (KK MURSKA SOBOTA) 1. DAJ^MAN Tadej (KK LOVRENC NA POHORJU) [PORTNE Borbe: 3. FLORJANÎ^ KATI ([D GORICA) 2. KLANEÊK Alja` (KK EMONA) ML. DEKLICE -35Kg 3. SOÎ^ Karolina (KK MURSKA SOBOTA) 3. DOLHAR DAVID (KK KRANJ) 1. KU[TRIN Zala ([D GORICA) ST. DEKLICE +50Kg 3. @UBER Kevin ([D GORICA) 2. STANEK Tja{a (KK RADENCI SHOTOKAN) 1. P[AJD Nika (KK @ALEC) KATE ML. KADETI 3. BUKO[EK Lucija (KK SHO-KAN APAÊ) 2. ZBILJSKI Samanta (KK TRIGLAV) 1. PLAZAR Klemen (KK SHOTOKAN VELENJE) 3. TALER Maja (SHOTOKAN KK BOHINJ) 3. RUPNIK- CARUSO Gaja (KK KOLEKTOR IDRIJA) 2. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE) ML. DEKLICE +35Kg 3. HLADNIK Anja (KK KOLEKTOR IDRIJA) 3. Gruji} Veno Ja{a (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 1. MAGAJNA @ana (KK POSTOJNA)

Slovenski karate 2008 29

pove~amo silovitost, ki je pri karateju u{esa nad ramena in ramena nad boke«. posebej zaèlena. Pomagamo si lahko Takrat je tudi nos nad popkom. Isto ve- z navideznimi navpi~nimi ~rtami, ki lja tudi takrat, kadar se sukamo. Gibanje dolo~ajo medsebojno lego telesnih de- nog je spredaj omejeno z lego kolena, lov. Vemo, da z eno ~rto poveèmo med ki ga ne smemo potisniti preko blazinic seboj dve to~ki, zato bomo namesto na stopalih, zadaj pa s trtico, ki jo lahko o ~rtah govorili o parih (4+5+3=1), ki umikamo nazaj le, dokler ne pride nad jih bomo poimenovali z za~etkom in peto. Roki se gibljeta ves ~as usklaje- koncem vsake navpi~ne ~rte. Teh parov no z gibanjem nog. Pazimo, da imamo je pet: komolca nad koleni. S tem doseèmo 1. nos - popek, funkcionalno drò, ki omogo~a naju~inkovitej{o izrabo telesne mo~i. 2. koleno - blazinice na stopalih, Uhajanje dlani v nekoordinirane gibe 3. trtica - peta, prepre~imo z mentalnim nadzorom med sredincema obeh rok. Dlani obe- 4. komolec - koleno, nem spremljamo tudi s pogledom. 5. oko-dlan (oziroma notranji pogled: Koristi: Ohranjamo pravilno telesno drò dno ter funkcionalno lego in, kar je za to je ~utna vez med sredincema na ves ~as aktivnosti in sklepov po nepotreb- nas {e bolj pomembno, osvobaja dihal- rokah). nem ne preobremenjujemo. Odpravljamo ne poti ter aktivira um in pogled. Preo- Pravilno drò trupa lahko doseèmo svoje tehni~ne pomanjkljivosti in v najve~ji stali dve navodili, ki posredno dolo~ata z upo{tevanjem starega taoisti~nega meri izrabljamo svoje mentalne in telesne ravnote`je in uporabo mo~i, omogo~ata pravila za meditacijo, ki se glasi: »Postavi sposobnosti. telesu smotrno delovanje. Vse dele telesa moramo zaokroìti Koristi: Ob~utimo telesno os, okoli katere (4+5+3=1). Znano je, da je v loku se sukamo – vsi telesni gibi izhajajo iz premikanja bokov (trupa) okoli telesne (oro`je) ves ~as prisotna sila razteza- osi. Ramena poveèmo z boki tako, da jih nja. V kolikor sila raztezanja poide, lok spustimo in narahlo zaokroìmo. S stopali izgubi funkcijo. Enako se zgodi z na{im drsimo tik nad tlemi in vzporedno s podla- telesom. Zaokroèna drà zagotavlja go. Glavo imamo ves ~as giba na isti vi{ini podlago za notranjo mo~. Najbolj smo in jo premikamo po skoraj ravni ~rti. pozorni na: Drò telesa lahko raz{irimo {e na drò 1. telesni lok, rok in nog. Ravno obe roki in nogi 2. lok rok in ramenskega obro~a ter predstavljajo tisti sklop, s katerim izva- 3. no`ni lok. jamo vso tehniko elementov oziroma, nam omogo~a gibanje. Ni naklju~je, Zgornji telesni lok oblikujejo glava, vrat da morajo biti gibi nog in rok med in trup. Hrbet raz{irimo in dvignemo seboj uravnoteèni in usklajeni. S tem zadnji del glave (yang), hkrati vbo~imo rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008

ML. KADETINJE -47Kg KADETINJE +57Kg ML. DE^KI -40Kg 1. DORI] Lejla (KK TRBOVLJE) 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR) 1. JAGARINEC Ju{ (KK POLZELA) ML. KADETINJE -54Kg 2. HAJDINJAK Jasmina (KK MURSKA SOBOTA) 2. HUDOURNIK Matej (KK POLZELA) 1. BERTONCELJ Tja{a (KK POSTOJNA) 3. TROHA Nina (KK KOLEKTOR IDRIJA) 3. BA[I] Jasmin (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 2. BOJI^ Nastja (KK SHOTOKAN KRANJ) 3. MEGLI^ Klavdija (KK LOVRENC NA POHORJU) 3. [KET NINO (KK SELNICA OB DRAVI) 3. GRÂR Tamara (KK HYPO SEVNICA) MLADINKE -53Kg ML. DE^KI -45Kg 3. MLEKU[ UR[A (KK [I[KA) 1. SKORN[EK Laura (KK POLZELA) 1. [UMANDL Patrik ([D GORICA) ML. KADETINJE+54Kg MLADINKE -60Kg 2. LONÂR Nel (KK NESTOR) 1. RISTI^ Tja{a (KK KRANJ) 1. [TEFE [pela (KK KRANJ) 3. KYRINOV Primo` (KK VIRTUS DUPLICA) 2. NEDI] Nina (KK TIGER VELENJE) MLADINKE +60Kg 3. ÂSAR Nejc (KK MURSKA SOBOTA) 3. MARI^ Oriana (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 1. JELER Marija (KK TRIGLAV) ML. DE^KI +45Kg 3. PU[NIK Lina DB[ @ALEC) 2. HAJDINJAK Damjana (KK MURSKA SOBOTA) 1. NUHANOVI] ALEN (KK POSTOJNA) KADETINJE -51Kg 3. KRI@ Kaja (KK POSTOJNA) 2. NARAGLAV Jan (KK TRBOVLJE) 1. TE[ANOVI] Borislava (KK KOVINAR MARIBOR) 3. KOVAÎ^ Isabela (KK ROGA[KA SLATINA) 3. SELIN[EK NEJC (KK LOVRENC NA POHORJU) KADETINJE -57Kg ML. DE^KI -35Kg 3. RITLOP Rok (KK RADVANJE) 1. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE) 1. HRIBOV[EK Bla` (KK TRBOVLJE) ST. DE^KI -40Kg 2. TE[ANOVI] Ljubinka (KK KOVINAR MARIBOR) 2. PRIMO@I^ Tit (KK KOLEKTOR IDRIJA) 1. OTRIN TEO ([D GORICA) 3. FAZLI^ Sabina (KK HRASTNIK) 3. LOVREC Matija-Rudolf (KK RADVANJE) 2. HALU@AN Iztok (KK ROGA[KA SLATINA) 3. @ABKAR Lara (KK MURSKA SOBOTA) 3. SUSI^ Alja` ([D GORICA) 3. PU[NIK Janez (KK LOVRENC NA POHORJU)

Slovenski karate 2008 30

Koristi: Zaradi elasti~ne drè nog, trupa Koristi: Popoln nadzor nad gibanjem in rok pove~amo sposobnost spontanega in zaustavljanjem telesa. Ko se gibamo, premikanja - mobilnost in silovitost ele- zaènemo v gibanje hkrati vse dele telesa mentov, ki jih lahko izvedemo v vsakem in ko se zaustavimo, vsa ta gibanja hkrati zaklju~imo. trenutku. »Krog« je bistvo na{e telesne drè Mojster se ne rodi, ampak (4+5+3=1). [ele takrat, ko se izurimo v naredi petih parih in treh lokih ter vse skupaj Iskreno upamo, da je ~lanek vzbudil va{e poveèmo s {tirimi na~eli telesne drè, zanimanje in da vas bodo njegovi napotki lahko ob~utimo telesno izpolnjenost prepri~ali, da bi jih na treningu tudi upo- oziroma, popolno koordinacijo med rabili. Za doseganje dovr{enosti v tehniki vsemi deli telesa. Pomen kroga je torej karateja ne zado{~a zgolj vaja/trening. Ena- ko pomembno je, da vadimo pravilno in pri dvojen. Najprej zagotavljajo funkcio- tem nenazadnje tudi uìvamo. Priporo~ljivo (sprostimo) prsi in brado narahlo po- nalno drò telesa in, kar je za nas {e je, da na treningu poskusimo kdaj tudi kaj tisnemo proti vratu (yin). Vrat drìmo pomembnej{e, omogo~a samostojno kreativnega in novega. Zato smo se bolj pokon~no, tako da ob~utimo hrbtenico, preverjanje pravilne telesne drè v vseh posvetil opazovanju telesa med gibanjem, ki veè teme z boki. Z glavo in trupom fazah gibanja kot tudi v mirovanju. pri ~emer smo seveda marsikaj izpustili. smo oblikovali lok, tetiva pa te~e po hrbtenici in je vpeta med vrat in boke. Zaokroèna drà rok in ramenskega obro~a predstavlja drugi lok. Tetiva, ki je tokrat le navidezna, je »napeta« med zapestji. Pri vseh gibih telesa obvelja enaka drà: dvignjen hrbet in spu{~ena komolca ter zapestji, ki silita stran drugo od drugega (tudi stran od telesa). No`ni lok, ki je v prvi vrsti na- menjen prena{anju telesne teè in hkrati zadolèn za stabilno drò spodnjega dela trebuha, povezuje med seboj obe nogi. Lok oblikujemo tako, da nogi razma- knemo in upognemo koleni (pri tem pazimo, da koleni gledata v isto smer kot stopali). Tetiva veè oba gle`nja, ki ju potiskamo narazen. rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za

3. TKAUÎ^ Marko (KK RADENCI SHOTOKAN) 3. BLATNIK Jernej (KK NESTOR) 2. POTO^NIK @an-Luca (KK RADVANJE) ST. DE^KI -45Kg 3. @LAK Tim (KK TRBOVLJE) 3. MAVRI^ Luka (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 1. @UBER Kevin ([D GORICA) ML. KADETI -52Kg 3. ABER[EK Mihael (KK LOVRENC NA POHORJU) 2. KLANEÊK Alja` (KK EMONA) 1. HUDOURNIK Peter (KK POLZELA) ML. KADETI +70Kg 3. PILTAVER Jan (KK TRIGLAV) 2. ÊVRIZ David (KK KRANJ) 1. P[AJD Alen (KK ROGA[KA SLATINA) 3. [TERN Matija (KK KRANJ) 3. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE) 2. SOFRI^ Savo (KK SHOTOKAN KRANJ) ST. DE^KI -50Kg 3. @GANJAR Rok (KARATE-DO KLUB PTUJ) 3. VERLI^ Mario (KK KOVINAR MARIBOR) 1. [PANBAUER Filip (KK RADENCI SHOTOKAN) ML. KADETI -57Kg 3. SMILJAN Tilen (KK NESTOR) 2. SABOTI @iga (KK RADVANJE) 1. VESENJAK Alja` (KK TRBOVLJE) KADETI -55Kg 3. KISOVEC Klemen (KK [I[KA) 2. JEGLI^ Matej (KK VIRTUS DUPLICA) 1. SUBOTI] Renato ([D GORICA) 3. RITLOP Marko-Anton (KK RADVANJE) 3. KLEMENÎ^ Simon (KK RADENCI SHOTOKAN) KADETI -60Kg ST. DE^KI -55Kg 3. ^RNIGOJ Toma` (KK KOLEKTOR IDRIJA) 1. IKANOVI] Ahmet (KK POSTOJNA) 1. FO[T Ga{per (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) ML. KADETI -63Kg 2. DELI] ELVIS (KK SHOTOKAN VELENJE) 2. BERTONCELJ Nejc (KK POSTOJNA) 1. MARKA^ Ju{ (KK SHOTOKAN KRANJ) 3. BRLEK Rok (KK [I[KA) 3. STRNAD NEJC (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) 2. BUDI^ BRUNO (KK BRE@ICE) 3. POTO^NIK Matic (KK NESTOR) 3. KRAGELJ Aleksander (KK [TORE) 3. MIR @iga (KK RADENCI SHOTOKAN) KADETI -65Kg ST. DE^KI +55Kg 3. HI@MAN @an (KK TERMOTEHNA MARIBOR) 1. NOVAK Ro`le (KK KOVINAR MARIBOR) 1. KOREN Jure (KK RADVANJE) ML. KADETI -70Kg 2. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE) 2. DEBER[EK Luka (KK POLZELA) 1. JAHI] Haris ([D GORICA) 3. ROZINA @iga (KK TRBOVLJE)

Slovenski karate 2008 31

Predstaviti smo èleli, da sta pri gibanju telesa bolj od zana{anja na samo mo~ mi{ic pomembni ustrezna telesna drà in pravilna uporaba sklepov. Nenazadnje je centrifugalna sila, ki izhaja iz kroènja, naju~inkovitej{a sila, ki jo pozna narava. To pomeni, da se bi bilo treba najprej ukvarjati s telesno drò (zdravje) in {ele nato s presku{anjem u~inkovitosti karateja. Zato bi bilo morda prav, da bi na tem mestu olimpijski slogan »vi{je, hitreje, mo~neje« dopolnili v »vi{je, hitreje, mo~neje in lepo«. Literatura An~nik, T. (2005): Karate do za mojstre. In{titut za humanisti~ne raziskave v {portu, Ljubljana. An~nik, T. (2006): Tai chi chuan – uresni~imo svoje sanje. Didakta, Radovljica. Evans, B. (1995): Get to grips with karate, Blandford, London Nishiyama, H. (1992): Coach’s Manual, USA. n

3. KOTNIK Gregor (TVD PARTIZAN LJUTOMER) 3. TEPI^ Almin DBV PIRAN) MLADINCI +80Kg KADETI -70Kg 3. PELCL MITJA (KK RADENCI SHOTOKAN) 1. TABAKOVI] Omer (KK TIGER VELENJE) 1. KANTU@ER Sebastian (KK NESTOR) MLADINCI -65Kg 2. RIHTARI^ Dejan ([D GORICA) 2. LAZAR Luka (KK NESTOR) 1. HUDOMALJ Jernej (KK TRBOVLJE) 3. VIDOVI^ Luka (KK BRANIK MARIBOR) 3. SUBAN Nejc ([D GORICA) MLADINCI -70Kg 3. LAVRI^ ROK (KK ZMAJ LJUBLJANA) 3. DAMJANOVI] Dejan (KK KOVINAR MARIBOR) 1. MIR Ale{ (KK RADENCI SHOTOKAN) KADETI -75Kg 2. NAVER[NIK Ga{per (SHOTOKAN KK OPLOTNICA) 1. PERHAVEC Janez (KK KRANJ) 3. JANE@ Na{ko (KK KOLEKTOR IDRIJA) 2. RIHTARI^ Danijel (KK SHOTOKAN KRANJ) 3. MULABDI] Mirnes (KK TIGER VELENJE) 3. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER) MLADINCI -75Kg 3. Kojc Nace (KK KOVINAR MARIBOR) 1. MALINOVI^ Patrik ([D GORICA) KADETI +75Kg 2. @GANK Bla` (KK POLZELA) 1. BUDIHNA Sebastjan ([D GORICA) 3. [KOLC Matej (KK VRHNIKA) 2. MARI^ Rem (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 3. KRE[TI^ Ermin (KK ZMAJ LJUBLJANA) 3. IGREC @an (KK SELNICA OB DRAVI) MLADINCI -80Kg 3. Zrim{ek Miha (SHOTOKAN KK GROSUPLJE) 1. PREGLEJ Ale{ (TVD PARTIZAN LJUTOMER) MLADINCI -60Kg 2. MIHELI^ Domen (KK TIGER VELENJE) 1. MA[I] Alen (KK POSTOJNA) 3. PETELINC Sandi (KK BRE@ICE) 2. HALEC Dejan (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA) 3. KRI@MAN Martin (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)

Slovenski karate 2008 32 Komisije

Sodni{ka komisija leto{njega leta nam je g. Mini predstavil predlog sprememb, ki so jih skupaj Tehni~na komisija pripravile vse komisije WKF. S spre- membami sem tedaj seznanil vodstvo na{e zveze. Na Regionalnem sodni{kem seminarju EKF, ki je bil letos septembra v Budimpe{ti, je g. Mini napovedoval le delno spremembo pravil, ki naj bi jo sprejel Direktorij WKF, kongres pa potrdil. SODNI[KA KOMISIJA Oktobra so nato modificirali è spre- jete nove predloge. Po besedah g. Espi- noza, predsednika WKF, je bolje, da se pravila po~asi spreminjajo in jim lahko vsi sledimo. Na poti v Svetovno prvenstvo v Tokiu je bilo letos pravi magnet za vse. Napovedi o –kategorija kadeti. Mladinci so stari olimpijski spremembi pravil, o pri~akovani odli~ni 16 in 17 let, ter ~lani preko 18 let. organizaciji, o tem, da je treba videti {port »domovino«karateja…so bili zadosten - Spremembe v za{~itni opremi: za razlog za veliko udele`bo tekmovalcev, kadete obvezna maska za obraz in za{~ita za telo. Zadnja korenita sprememba sodni{kih trenerjev, sodnikov in ljubiteljev karateja. pravil se je »zgodila« leta 2000 v okviru Pojasnilo : Razlog je v prevelikem {tevilu SP v Münchnu (Nem~ija). Kasneje so sle- Na sodni{ki posvet, ve~er pred SP, je po{kodb v mlaj{i starostni kategoriji. dile manj{e spremembe razlag nekaterih pri{lo preko 200 sodnikov. Uvodoma je Zdravni{ka komisija WKF je na podlagi sodni{kih dolo~il. bila, kot je obi~ajno, ponovitev glavnih analize in statistike po{kodb z EP in SP postavk sojenja, video primeri napa~nih Karate trdno stopa po svoji poti k priporo~ila dodatno za{~itno opremo. sodni{kih odlo~itev in delovni razpore- olimpijskemu {portu. Na EP in SP priha- di za tekmovalne dneve. Nova sodni{ka pravila in dodatna jajo kot opazovalci predstavniki OK in za{~itna oprema naj bi zmanj{ali {tevilo pod drobnogledom je ves na{ tekmo- Zelo na kratko so nam bile predstavlje- po{kodb. valni {port. Sodni{ko-tekmovalna pravi- ne novitete pravil, ki veljajo è od 1. 1. Maska za obraz je iz prozorne plastike, la so tu {e posebej ob~utljivo podro~je 2009 dalje. Razlogi za spremembo so ki prekriva le zgornji del obraza in sega in zato se je è dalj ~asa govorilo o {tevilni. V ospredju je razumljivost in do korena nosu. njihovi spremembi. Najve~ je bilo go- poenostavitev pravil ter èlja napraviti vora o za{~iti tekmovalcev in o tem, da {port zanimiv za gledalce. Za{~ita za telo se nosi pod kimonom, je mora biti karate brezkontaktni {port. - V tekmovalni sistem se vklju~ujejo bele barve in {~iti prsni ko{, trebuh in Na sestanku SK EKF v Tallinu v maju tekmovalci s 14 in 15 leti starosti obe bo~ni strani telesa.

Slovenski karate 2008 33

Spremembe sodni{kih pravil : dodatnih 8 Shitei kat (Kururunfa, Seisan, - Tekmovalcev bo 120 (60 mo{kih in Kankusho, Enpi, Matsumura Rohai, Ni- 60 ènsk). Tekmovalcev, dobitnikov - Kadeti in mladinci imajo enaka pravila paipo, Niseshi, Kushanku), vendar to ni medalj s SP, bo 10 z vsake celine (5 glede kontakta (dotik rokavice z glavo X 10) plus 10 izbranih s strani WKF. ni to~ka, rahel dotik z nogo v glavo pa bilo sprejeto. se sodi). Torej pravila glede kontakta, ki Spremembe v sodni{ki gestikulaciji Druge novosti : so do sedaj veljala samo za kadete, ve- - Ukinja se Mienai in Reconsideration ljajo sedaj tudi za mladince. Naslednje leto bo v sklopu EP in SP (ponovna izjasnitev). tudi tekmovanje World Cup in Europe- - Distanca za to~ko se pove~uje s an Cup za tekmovalce mlaj{e od 21 let. sedanjih 2-5 cm na 10 cm. Glavni sodnik zaustavi borbo, stopi na linijo bori{~a in pokaè, zakaj je usta- Tekmovanje naj bi bilo ekskluzivno. - Za vse ro~ne tehnike v glavo in telo vil borbo (to~ka, kontakt…). Stranski (tudi v hrbet in zatilje) se dosoja sodniki z zastavico signalizirajo svojo Ippon. odlo~itev. V primeru, da akcije ni videl, - Tekmovalcu, ki leì na bori{~u, se ne pokaè ni~esar. Glavni sodnik se v vseh situacijah dosodi Sanbon za nato vrne v bori{~e in objavi svojo uspe{no ro~no ali no`no tehniko. odlo~itev. - Kategorija 2- vsako nepotrebno Pojasnilo: navedena procedura sojenja drànje, prijemanje, klin~…bo do- je bila predstavljena zelo na kratko in sledneje kaznovano. Drànje maksi- za nas ne dovolj razumljivo. V za~etku malno traja 2 sekundi. januarja zato pri~akujemo novitete v pismeni obliki z razlago. - Encho Sen bo zamenjal Sai Shiai (nova borba). V novo borbo se ne prena{ajo kazni, traja 1 minuto in se Olimpijada in mi ne kon~a na prvo osvojeno to~ko. V sklopu sodni{kega posveta je imel Vse borbe za medaljo na ~lanskem SP - Stro`je se kaznuje tekmoval~evo svoj ekspoze tudi g. Espinoz. Poro~al bodo trajale 4 minute za mo{ke in tri predimenzioniranje dobljene nam je o vrsti aktivnosti, ki jih za ènske. Bunkai pri kata timu se dela po{kodbe. pospe{eno izvaja WKF na svoji poti k tudi v borbi za tretje mesto. priznanju olimpijskega {porta. Septem- Ukinja se absolutna kategorija. - Izogibanje borbe se obravnava kot bra 2009 bo odlo~ilen sestanek vodstva namera »tratenja ~asa«. OK v Kopenhagi (isto~asno bo tam tudi [e zanimivost: za SP v Tokiu je bila - Nevarni meti bodo precizneje mednarodni karate turnir). planirana tudi nova kategorija - tekmovanje invalidov v katah. V nem{ki karate definirani. WKF za OI v letu 2016 ponuja nasle- zvezi è nekaj ~asa zelo organizirano in - Kato sodi 5 sodnikov in le izjemoma dnje : od dràve sofinancirano delajo z invalidi trije. - Tekmovanje poteka samo v {port- in od tam je tudi pri{la pobuda. @al je bilo prijavljenih premalo tekmovalcev. Pri tekmovanju v katah ostaja 8 Shitei nih borbah, dva dneva in na dveh kat. JKF je pripravila in tudi izdala knjigo bori{~ih. Primo` Debenak

Slovenski karate 2008 34

TEHNI^NA KOMISIJA

Poro~ilo o izvedbi usposabljanja za vaditelje karateja

@e v prej{nji {tevilki revije Slovenski karate smo opozorili na novosti, ki jih prina{ajo novi programi usposabljanja za strokovne delavce na podro~ju karateja. Najve~ja novost je, poleg spremembe imenovanja nazivov (vadi- telj, trener, trener-in{truktor), enotno izvajanje usposabljanja za vaditelja karateja, ki je bilo doslej razdeljeno na dve lo~eni usposabljanji (za vaditelja in za in{truktorja karateja). Posledica tega so spremenjeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, v kolikor se `elijo usposobiti za naziv vaditelja karateja, in sicer polnoletnost, najmanj srednje{olska izobrazba in priznana stopnja znanja karateja, ki ne sme biti ni`ja od 1. Kyu. Novi programi prina{ajo tudi nove vsebine. Najbolj opazne so dodane splo{ne vsebine, ki se nana{ajo na podro~ja pe- dagogike, biomehanike ter fiziologije in prve pomo~i, kot tudi izdelava konkretne priprave vadbene enote, ki, skupaj s prakti~nim nastopom in preverjanjem znanja v obliki pisnega testa, sestavljajo kon~no oceno za vsakega kandidata. Usposabljanje za vaditelje karateja je potekalo v GRC Zapolje pri Logatcu, in sicer v treh vikendih (8. in 9. ter 22. in 23. novembra ter 6. in 7. decembra 2008) v skupnem obsegu 60 ur. Prija- vljeno je bilo 29 kandidatov iz razli~nih karate kubov in zvez, ki so vsi razen ene izjeme (odsotnost na izpitu zaradi bolezni), usposabljanje uspe{no zaklju~ili. Program usposabljanja je bil izpeljan ka- kovostno in v celoti. Program splo{nih vsebin so vodili Silva Jo{t (prva pomo~), dr. Tadej Dov{ak (fiziologija), Sa{o Va{ (biomehanika) in mag. Jernej Sever (pe- dagogika), specialni del pa sta izpeljala mag. Jernej Sever in Tone An~nik.

Slovenski karate 2008 35

Ker so bili med kandidati tudi tisti, ki so `e opravili (po starem) usposabljanje za vaditelje karateja, smo jim kot dobropis (tudi v ceni) priznali 20 ur. Ta odlo~itev ni bila najbolj posre~ena, zato ~asovnega dobropisa v prihodnje ve~ ne bo. Bodo pa ti kandidati ({e vedno) pla~evali manj. Vsem »starim« (pred 2008) vadite- ljem karateja, ki se {e niso odlo~ili za nadaljnje usposabljanje, priporo~amo, da to ~im prej storijo. Razlog ve~ za to odlo~itev je tudi dejstvo, da ta stopnja usposobljenosti namre~ {e ne zadostuje za samostojno delo v klubih. Tone An~nik

Slovenski karate 2008 36 Intervju

Katsuhiko Shinzato, mojster Gospod Shinzato, kaj vas je pripe- ìvljenja. Obe teoriji sta razumni, vendar karateja, 8. dan ljalo v Slovenijo? je zame slednja bolj sprejemljiva. @e pred leti sem v Ljubljani zelo uìval Veliko ~asa nam je vzelo, da smo preve- v vadbi karateja z Borutom Mauhlerjem rili rojstva in smrti legendarnih staro- in njegovimi u~enci karateja. V Slovenijo davnih mojstrov. Datumi, ki so objavljeni sem ponovno pri{el na njihovo pova- v {tevilnih knjigah o karateju, se namre~ bilo, pri ~emer me tokrat spremlja tudi med seboj razlikujejo. Kanga Sakugawa ve~ mojih u~encev karateja z Okinave. (1786–1867) na primer, ena od klju~nih Namen na{ega obiska je udele`ba na osebnosti v zgodovini karateja, je bil ve~dnevnem karate seminarju tako mojster kitajskih borilnih ve{~in. O Sebastjan Morozov imenovanega shorin-ryu stila karateja njegovem ìvljenju in o njegovem od- (najpomembnej{ega okinavskega stila nosu z u~enci so se po svetu raz{irile karateja, ki so ga razvili leta 1800 in napa~ne hipoteze. Po splo{no sprejetem velja za prednika modernega japonskega mnenju je umrl, ko je bil star 58 let, na karateja, op. p.), ki so se ga udeleìli tudi Kitajskem. Vendar je potem – ko naj bi {tevilni drugi karateisti iz ZDA, Francije, è umrl – sluìl kot kraljevi sluàbnik Ko gre za Izraela in Slovenije. na otoku Jaejama, ki je del okinavskega oto~ja. ìvljenje Pred kratkim je na Japonskem iz{la enciklopedija okinavskega Knjige o zgodovini karateja pa tudi in smrt, karateja, pri kateri ste sodelovali drugih borilnih ve{~inah pogosto kot soavtor. Nam lahko poveste vsebujejo zgodbe in mite o never- kaj ve~ o tem delu, ki je prvo tako jetnih dose`kih in sposobnostih ne obstaja obse`no delo o zgodovini okina- legendarnih mojstrov. Koliko resni- nobeno vskega karateja na svetu? ce je v teh mitih? Pogosto so mi svetovali, naj napi{em Pogosto so legendarni heroji opisani v pravilo knjigo o filozofiji in vadbenih metodah neverjetnih mitih in anekdotah. Podob- karateja. Pred leti sem za~util, da je no velja tudi za mojstre karateja. Cho- Pri~ujo~i tekst je bil objavljen v Dnevniku pri{el ~as, da v knjigi strnem svoje vtise jun Miyagi, ustanovitelj goju-ryu karateja (Objektiv) 20. 9. 2008. in izku{nje, ki sem jih pridobil na podlagi (po svetu dokaj raz{irjen stil, op. p.), je dolgoletne vadbe karateja. Z zbiranjem bil znan kot mo~an in vzdr`ljiv karateist. V primerjavi z drugimi velikimi {e podatkov za Enciklopedijo okinavskega Po ustnem izro~ilu je bil sposoben v ìve~imi okinavskimi mojstri, katerih karateja in kobuda (borilne ve{~ine, pri roki zmleti meso (to ni mogo~e, op. p.). veli~ina se je raz{irila po vsem svetu, kateri se uporablja razli~ne vrste oro`ja, Njegov vzdevek je bil »{i{itui« (drobilec je namre~ Shinzato dolga desetletja, kot so palica, sai, nunchaku, op. p.) smo mesa). Nadnaravne sposobnosti, ki so ve~inoma po {est ur na dan, karate za~eli leta 2003, prej{nji mesec pa je mu jih pripisovali, je zanikal v pogovoru vadil in razvijal odmaknjeno od o~i enciklopedija iz{la pri zalo`niku Kashi- za okinavski ~asnik leta 1936. To na neki javnosti. »Zahodni« svet ga je prvi~ washobo v Tokiu. Enciklopedija zajema na~in dokazuje, da so si ve~ino anekdot spoznal ne tako davno, ko so se njegovi zgodovino okinavskega tradicionalnega in legend o karate mojstrih izmislili karateja, ìvljenjepise sodobnih mojstrov ljudje, ki so dolo~ene posameznike posnetki, na podlagi reportaè okina- karateja, komentarje o obstoje~em pi- poveli~evali v »supermane«. vske televizije, pojavili na spletni strani snem gradivu starega karateja in krono- Youtube. Umirjen in skromen moàkar Okinavski karate se je razvil kot obli- logijo karateja. je {e danes, ko se blià sedemdesetim ka samoobrambe in ne kot napadalna letom, vitalen in gib~en, kot da bi bil Podobno kot so bile uni~ene {te- borilna ve{~ina. Po drugi strani so se star 25 let. vilne zgodovinske knjige in doku- japonske borilne ve{~ine, kot je na menti, je bilo med drugo svetovno primer kenjutsu (bojevanje z me~em) vojno na Okinavi uni~enih tudi ali kobujutsu (druga oro`ja), razvile za veliko pisnih dokumentov o kara- napadalno borbo, kot metoda borbe za teju. Ste imeli zato pri oblikovanju premagovanje nasprotnika in za{~ita ali enciklopedije teàve? pomo~ vojski. To pomeni, da so to napa- dalne borilne ve{~ine v pravem pomenu Zaradi pomanjkljivosti zgodovinskih besede. dokumentov smo pri nastajanju knjige naleteli na teàve, kako natan~no ugoto- Za razliko od samurajev na Japonskem viti, od kod pravzaprav izvira okinavski je bilo kraljevim uslu`bencem v ~asu karate. Po eni teoriji izvira neposredno okinavskega kraljestva Ryukyu (staro z Okinave, kasneje pa se je razvijal pod ime za Okinavo, op. p.) v 15. stoletju vplivom kitajskih borilnih ve{~in. Na prepovedano nositi oro`je. Kraljevstvo podlagi druge teorije je bil pred stoletji Ryukyu se ni nikoli borilo z nobenim prenesen na Okinavo iz Kitajske in se sovra`nikom, dokler ni v zgodnjem 17. je po~asi prilagodil okinavskemu na~inu stoletju Satsuma vdrl na Okinavo in jo

Slovenski karate 2008 37 zasedel. Prepoved no{enja oro`ja se je obliko samoobrambe do konca ìvljenja, vadbe pred drugo svetovno vojno? tudi po zasedbi Satsume ohranila in je pa za za~etek vadbe ne obstaja staro- In ~e, zakaj je do teh sprememb trajala do konca okinavskega kraljestva stna meja. Dokler bo vadil karate, bo pri{lo? leta 1879. Po splo{nem prepri~anju so njegovo znanje dovolj, da se bo lahko Pred drugo svetovno vojno so karate ti zgodovinski dogodki najve~ prispevali, u~inkovito branil. trenirali tradicionalno kot obliko sa- da se je na Okinavi razvil karate. Do katerih spoznanj ste pri{li v moobrambe, medtem ko se moderni Mo`no je tudi, da so se v preteklosti dolgoletni vadbi karateja in kateri karate trenira kot tekmovalni {port. ukvarjali z vadbo karateja zato, da bi u~itelji so najbolj vplivali na vas? Sprva se je karate treniral zato, da bi razvili nepremagljiv duh pred zatiranji se pridobile vitalne sposobnosti, da se Podobno kot druge borilne ve{~ine Satsume, {e vedno pa ne zaradi tega, da tako reko~ »knockoutira« nasprotnika z nam tudi karate skozi kontinuirano bi se uprli njegovi tiraniji. Da so kraljevi enim smrtnim udarcem, ki je usmerjen vadbo omogo~a fizi~en in psihi~en sluàbniki lahko sluìli svojemu gospo- v nasprotnikove najob~utljivej{e telesne razvoj. Kolikor ve~ ga vadimo, toliko darju, so namre~ potrebovali izurjeno to~ke. Tak{ni udarci so v modernem bolj lahko izbolj{amo na{e sposobnosti. telo in duha. Karate se tradicionalno karateju prepovedani, saj zaradi varnosti Verjamem, da trening karateja omogo~a razumeva kot obliko samoobrambe in obstajajo stroga pravila. Karateisti, ki se ne kot napadalno ve{~ino. To je glav- razviti izjemne sposobnosti, ki jih lah- ukvarjajo s tradicionalnim karatejem, so na razlika med okinavskimi borilnimi ko v specifi~ni situaciji uporabimo za pri vadbi vedno izpostavljeni tveganju, ve{~inami in tistimi, ki so se razvile na obrambo, ~etudi na{e telo ostari. S tem medtem ko to ne velja za moderne ka- Japonskem. spoznanjem sem se »ujel« v trening karate borce, ki uìvajo v demonstracijah rateja do konca svojega ìvljenja! razli~nih atraktivnih tehnik. Mojster, ki je name najbolj vplival, je bil Za razliko od tekmovalnega karateja, pokojni Chokei Kishaba (1931–2000). V kjer udarci v vitalne to~ke ~love{kega spomin na njegove edinstvene metode telesa niso dovoljeni, prav te udarce vadbe smo stil karateja, s katerim se danes pri tradicionalnem karateju {e ukvarjamo, poimenovali po njegovem vedno vadijo. V situaciji, ko gre za ìvlje- priimku Kishaba Juku (Kishabejeva {ola, nje ali smrt, ne obstaja nobeno pravilo. op. p.). Tega se tradicionalni karateist pri vadbi Je karate danes na Okinavi popu- tudi nenehno zaveda. Omenjene razlike laren tako, kot je bil v preteklosti? oblikujejo tudi dve vrsti karateistov: Koliko »u~ilnic« (po japonsko umirjene borce in posameznike, ki se dojo) za trening karateja obstaja potegujejo za trofeje. danes na Japonskem? Presenetljivo veliko, obstaja namre~ preko 300 klubov oziroma u~ilnic. Dejstvo je, da je karate danes na Okinavi precej bolj popularen, kot je bil v preteklosti. Z vadbo karateja se ukvarjate è Ljudje ga trenirajo iz zdravstvenih ra- dobrih 50 let. Kaj vas je v mladih zlogov, kot preìvljanje prostega ~asa, za letih navdu{ilo za karate? tekmovanja in kot obliko samoobrambe. Po drugi svetovni vojni in do leta 1972 Ali obstaja povezava med okina- je bila Okinava pod ameri{ko oblastjo. vskimi stili karateja in kitajskimi Vlada je zagotavljala {tipendijski fond stili borilnih ve{~in? za mlade Okinavce kot politiko sprave. Zelo enostavno je ugotoviti, da za- Ve~ina mladih mo{kih, med katerimi metki karateja izvirajo iz Kitajske. sem bil tudi sam, je èlela pridobiti Imena vseh vrst kat (oblika vadbe proti {tipendijo in oditi na {tudij v ZDA, ki nami{ljenemu nasprotniku, op. p.) na- so bile za nas sanjska deèla. Ko sem mre~ zvenijo kitajsko, pa ~eprav se ne V Sloveniji ljudje poznajo pred- se leta 1957 vpisal na univerzo Ryukyu, izgovarjajo tako kot v kitaj{~ini. Niti naj- vsem japonski stil karateja sho- sem se za~el ukvarjati s karatejem. Po manj pa ne zvenijo podobno okinav{~ini tokan in novej{e, bolj {portno kon~anem {tudij sem od{el na podi- in japon{~ini. Kljub temu je povezavo naravnane oblike karateja. Kak{na plomski {tudij v ZDA, kjer sem nadalje- med okinavskim karatejem, vsaj kar je bistvena razlika med okinavskim val trening karateja. zadeva shorin-ryu stile, in kitajskimi karatejem in modernimi oblikami Katera je optimalna starost za borilnimi ve{~inami te`ko identificirati. karateja? za~etek vadbe karateja? Karate se je skozi stoletja, iz generacijo Shotokan je ena od izvedenk shuri-te v generacijo, spreminjal, dokler ni postal Odvisno od ciljev vsakega posameznika. karateja, ki se je na Okinavi za~el raz- v primerjavi s kitajskimi stili borilnih ê nekdo na~rtuje trenirati karate kot vijati skupaj z mojstrom Anko Itosujem ve{~in na pogled popolnoma druga~en. {port in osvajati lovorike, se mora z (1831–1915). Itosu je spremenil sta- njim za~eti ukvarjati ~im hitreje. Za dru- Se dana{nji na~in vadbe karateja rodavne kate z namenom, da jih lahko gega, ki se namerava z njim ukvarjati kot na Okinavi razlikuje od na~ina vadijo v {olah kot del telesne vzgoje.

Slovenski karate 2008 38

Vsi shorin stili (ki spadajo v skupino tem se postavlja vpra{anje, kako ravnati pisava s tiskanimi ~rkami, op. p.). Na shuri-te in skupaj z naha-te in tomari-te v situaciji, ko smo napadeni. Ni treba drugi stopnji se razvijejo fizi~ne sposob- tvorijo tri razli~ne skupine {ol okina- razlagati, da se lahko v primeru, ko ne nosti in pravilno gibanje, ki je potrebno vskega karateja, op. p.) in tudi nekateri moremo storiti ni~ drugega, branimo do za samoobrambo. Izvajanje kate na tej drugi okinavski stili so se razvili iz shuri- te mere, da bodo napadalca minili agre- to~ki lahko primerjamo s pisavo »gyo- te razli~ice karateja. To pomeni, da sta si sivni nameni. Podobno lahko re~emo sho« (kitajska pisava s pisanimi ~rkami). formalno, kar zadeva kate, shotokan in tudi za druge borilne ve{~ine. ê je posameznik vztrajen, mu uspe pri- shorin stil skoraj podobna. Vadba karateja je med borilnimi ti do tretje stopnje kate, kjer se lahko In v ~em je potem razlika med ve{~inami posebnost. Podrobno giblje spontano, vsak gib pa lahko upora- njima? preu~evanje kate nam razodene, da bi kot obrambno ali napadalno tehniko. je karate uporaben tako za obrambo S pomo~jo na{ih mi{ic, sklepov, dihanja Starej{i stili se razlikujejo od novej{ih kot tudi za napad. Ko smo napadeni, in mo`ganov lahko ustvarimo izjemno prav po na~inu vadbe in po na~inu ra- razli~ne vrste tehnik delujejo spontano, naravno mo~ in smo hkrati pripravljeni zumevanje kate. Medtem ko na Okinavi pri ~emer se lahko obrambna tehnika na hitro in u~inkovito (re)akcijo. To po- predstavlja vadba kate u~inkovit na~in, avtomati~no spremeni v napadalno. meni, da nam poznavanje kat na najvi{ji da se posameznik usposobi za samoo- Oziroma, razli~ni udarci in blokade, ki stopnji odpira {tevilne mo`nosti za brambo, se postavlja vpra{anje, ali mo- se vadijo v kati, so uporabni in nam reagiranje v nevarni situaciji. Kata na tej deren na~in treniranja kate to omogo~a. omogo~ajo naravno in spontano gibanje. to~ki zgleda kot pisava »sosho« (podob- Po drugi strani pa okinavski na~in vadbe Prvi napad tudi ne more biti najbolj{a no kot kitajski rokopis, ki ga vsak posa- kate obi~ajno ne omogo~a zmage v oblika obrambe proti dobro usposo- meznik izoblikuje skozi leta, op. p.). {portnem karateju, kar je na Japonskem bljenemu karateistu. Kot veste, dveh najpomembnej{i cilj treniranja karateja. napadalnih tehnik ni mogo~e preprosto Za tistega, ki kritizira vadbo karateja Na Okinavi se prosta borba razume kot fizi~no izvesti skupaj, zato se napadalec s katami, bi lahko dejal, da je {e dale~ preverjanje znanja kate, ki je osrednji znajde v neugodnem poloàju. Prav od tretje, kon~ne faze znanja kat, s del treninga, torej je poudarek na razu- zaradi vseh teh prakti~nih karakteristik pomo~jo katerih se na{e telo oblikuje mevanju kate in ne na borbi. karateja se vsi nameni agresivnega napa- do te mere, da lahko karate uporablja- Zaradi {portne oblike karateja dalca izkaèjo za paradoksalne. mo kot u~inkovito borilno ve{~ino. in vedno bolj popularnih borilnih S komercializacijo karateja, ki je priso- {portov, kot so K1, Pride in UFC, tna predvsem v zahodnem svetu in tudi so danes {tevilni prepri~ani, da je na Okinavi, je povezano tudi pridobiva- karate kot borilna ve{~ina neupo- nje razli~nih stopenj pasov, odvisno od raben. Ali to drì? tega, na kateri stopnji je posameznikovo ê se znajdemo v ìvljenjsko nevarni znanje. situaciji, lahko uporabimo katerokoli Kot pravi pregovor, so okusi razli~ni. napadalno ali obrambno tehniko, ki se Nekateri ljudje, ki se ukvarjajo s karate- je nau~imo z vadbo kat. V borilnem jem, ignorirajo kakr{en koli sistem ran- {portnem »{ov biznisu« zaradi strogo giranja in statusne simbole, medtem ko postavljenih pravil ni dovoljena uporaba drugi brez tega niso zadovoljni. Razli~ne teh tehnik, ki so u~inkovite v realnih barve pasov v brezupni ìvljenjski situ- situacijah, ampak se lahko uporabljajo le aciji, v kateri se nih~e ne èli znajti, niso »dovoljene« tehnike. Vsak »{ov« je igra, v pomo~. Karate »biznis« postaja vedno v kateri ali »zmaga{« ali »zgubi{«. V real- bolj popularen. Dokler bosta obstajala nem ìvljenju, ko gre za ìvljenje ali smrt, tehnike karateja omogo~ajo, da na{e ponudba in povpra{evanje, bo karate telo reagira spontano, da se ubranimo. tudi na komercialnem trgu. Prepri~an sem, da tradicionalni karate Tokrat ste v Sloveniji è drugi~. med vsemi {porti, ki ste jih omenili, Kata je v okinavskih stilih karateja Kak{ni so va{i vtisi o Sloveniji, ki predstavlja samosvojo kategorijo. ena glavnih vadbenih metod. Mno- je precej podobna Okinavi? Zaradi V karateju je znan izrek, ki pravi, gi pa menijo, da je trening kate svoje majhnosti je bila Slovenija da v karateju ni prvega napada povsem nepotreben in neupora- tako kot Okinava skozi stoletja (»karate ni sente nashi«). Kako ben. Ali te trditve drìjo? pod vplivom ve~jih sosedov, vendar naj se karateist obna{a v nevarni je kljub temu uspela ohraniti svojo Pri vadbi karateja obstajajo tri faze, kulturo in jezik. situaciji? skozi katere morate iti, ~e èlite, da Da v karateju ni prvega napada, je boste dovolj usposobljeni za u~inkovito Lahko ste ponosni, da ìvite v deèli, ki splo{no znano pravilo. Obi~ajno ga obrambo. Na prvi stopnji, ki traja dolgo ima toliko naravnih in kulturnih lepot. interpretirano z moralnega vidika. Od ~asa, je treba vaditi kato, da razvijete Ne glede na to, da ìvimo na majhnem oseb, ki se ukvarjajo s karatejem, se telo in se nau~ite razli~nih tehnik udar- ozemlju, smo Slovenci in Okinavci lahko pri~akuje, da se do drugih ne bodo ni- cev in blokad. Kata se na tej to~ki vadi ponosni. S prijatelji smo zelo navdu{eni koli obna{ali agresivno. To pomeni, da v pravilnem zaporedju gibov in jo lahko nad prijaznostjo Slovencev, ki nas spo- nasilje ni dovoljeno v nobeni situaciji. Pri primerjamo s pisavo »kaisho« (kitajska minja na prijaznost Okinavcev. n

Slovenski karate 2008 Uredni{tvo 39

Tekmovalni koledar za leto pri~akujemo, da imajo oddana besedila 2009 je na spletni strani zahtevano obliko, da so jezikovno in KZS: slovni~no pregledana, brez tipkarskih napak in seveda v elektronski obliki. www.karate-zveza.si Tako pripravljene predstavitve imajo pri objavi prednost pred drugimi. Za objavo prispevkov ne bomo izpla~evali honorarja. 1. Navedite naslov prispevka, ime avtorja (tudi izobrazbo, klub ali ustanovo) in izvle~ek Vsem klubom – ne pozabite na avtorjevo Vabilo k sodelovanju v reviji Slovenski fotografijo (portret). Karate 2. Sledi besedilo, ki ima “rep Vabimo vas, da s svojimi prispevki in glavo”: uvod, jedro in sodelujete pri oblikovanju revije Slovenski zaklju~ek. Skupaj okoli 500 karate. Va{e prispevke posredujte na besed. V primeru predhodnega elektronski naslov tehni~ne komisije, dogovora med avtorjem in najkasneje do 20. decembra 2008. tehni~no komisijo, je lahko Avtorje napro{amo, da pri pisanju prispevek tudi dalj{i. upo{tevajo (spodnja) navodila za pisanje 3. V kolikor uporabljate vire prispevka. Tematika prispevkov je lahko jih navedite pod zaklju~kom. poljubna, vendar si lahko pomagate Predlagamo uporabo APA tudi s slede~imi predlogi: legende sistema (primer: Pe~jak, V. slovenskeega karateja, najve~ji slovenski (1998). Psihologija tretjega upi (M/@), uveljavljeni {portniki (M/@), ìvljenjskega obdobja. Ljubljana: intervju s trenerji (M/@), trenerski Znanstveni in{titut Filozofske koti~ek, predstavitev kluba… fakultete Univerze v Ljubljani.) Avtorji v celoti prevzemajo odgovornost Vire navajajte, v kolikor za to~nost navedb. zapisano ni plod samo va{ega Izbor prispevkov, ki bodo objavljeni v dela ali razmi{ljanja. Prepisano reviji, je v pristojnosti Tehni~ne komisije je potrebno citirati (ve~ o tem KZS. na: http://www.sp.uni-lj.si/ V pri~akovanju va{ih prispevkov, ambrozic/APA_citiranje.htm). za tehni~no komisijo KZS 4. Besedilo predstavitve Tone An~nik naj bo napisano v najbolj NAVODILA ZA PISANJE navadni mo`ni obliki, z PRISPEVKA izklju~enim deljenjem besed in Ta navodila so namenjena vsem, ki neporavnanim desnim robom. èlijo objaviti svoje prispevke v reviji. Pisava, velikost pisave in Prosimo, da jih natan~no preberete razmik vrstic so lahko poljubni. in dosledno upo{tevate. Od avtorjev Besedilo naj bo napisano s pokon~nimi ~rkami. 5. Kakovostne fotografije so zaèlene, navedite tudi njihove avtorje. Fotografije po{ljite lo~eno od teksta. V kolikor je poloàj fotografije oz. skice vezan na tekst, ustrezna mesta ozna~ite z oznako (imenom) fotografije. 6. Skrajni rok oddaje va{ega prispevka je 20. december 2008.

Slovenski karate 2008