UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
Petra ANTOLI Č
ANALIZA MOŽNOSTI UVEDBE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI
DIPLOMSKO DELO
Maribor, 2011
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE MANAGMENT V AGROŽIVILSTVU IN RAZVOJ PODEŽELJA
Petra ANTOLI Č
ANALIZA MOŽNOSTI UVEDBE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI
DIPLOMSKO DELO
Maribor, 2011 POPRAVKI
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. III Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Diplomsko delo je zaklju ček visokega strokovnega programa Managment v agroživilstvu in razvoj podeželja, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela:
Predsednik: Izr. prof. dr. Črtomir ROZMAN Mentor: Izr. prof. dr. Karmen PAŽEK Somentor: doc. dr. Darja MAJKOVI Č Član: doc. dr. Marjan JANŽEKOVI Č
Lektorica: Milena Kumer, prof.
Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Datum zagovora: 30. 9. 2011
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. IV Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji
UDK: 637.13:336.645.1:004.414.23(049.5)(043.2)=863
Cilj raziskave je analizirati smiselnost investicije na kmetiji, ki se ukvarja z govedorejo, v kmetijo, ki bi se ukvarjala z dopolnilno dejavnostjo predelavo mleka. V ta namen je bil za predelavo mleka razvit simulacijski model. Rezultati ekonomske analize kažejo, da je predelava mleka ekonomsko upravi čena (Ke = 1,17). Modelna ocena parametrov finan čne smotrnosti investiranja v predelavo mleka je pokazala, da je s finan čnega vidika in po 20 letih, ob predvideni 14% letni obrestni meri ter ob predpostavki konstantnega letnega denarnega toka, na obravnavani kmetiji investicija predelave mleka v sire upravi čena. Obdobje povratka investicije znaša v tem primeru 12 let. V nadaljevanju naloge smo izvedli anketo, ki je zajemala prepoznavnost obmo čja, kjer se obravnavana kmetija nahaja. Izsledki nam bodo služili kot pomo č pri oblikovanju smernic za morebitno obogatitev ponudbe kmetije s turisti čno dejavnostjo.
Klju čne besede: investicija / predelava mleka / simulacijski modeli / CBA analiza / anketa OP: IV, 68 str., 6 pregl., 5 slik, 56 ref.
Die Analyse der Möglichkeit für die Einführung der ergänzenden Aktivitäten auf Bauernhöfen
Das Ziel der Forschung ist es den Sinn der Investition auf dem Bauernhof mit Rinderzucht, der in die Farm mit zusätzlicher Milchverarbeitung umgestaltet wäre, zu analysieren. Zu diesem Zweck wurde das Simulationsmodell der Milchverarbeitung entwickelt. Ergebnisse der wirtschaftlichen Analyse zeigen, dass die Verarbeitung von Milch berechtigt ist (Ke = 1,17). Modellschätzung der Parameter für die finanzielle Zweckmäßigkeit von Investitionen in die Verarbeitung von Milch zeigte, dass aus finanzieller Sicht und nach 20 Jahren, vorausgesetzt 14 % jährlichen Zinssatz und unter der Annahme eines konstanten jährlichen Geldeinlauf, auf dem vorliegenden Bauernhof die Verarbeitung von Milch zum Käse gerechtfertigt wird. Die Investition wird in diesem Fall über einen Zeitraum von 12 Jahren amortisierbar. Die folgenden Aufgaben wurden mit Umfrage die Erkennbarkeit des Bereichs, wo die Farm ist, zu prüfen. Die Ergebnisse werden uns dienen als Hilfe bei der Formulierung von Leitlinien für eine mögliche Angebotsanreicherung der Farm mit touristischen Aktivitäten.
Stichwörter: der Investition / der Milchverarbeitung / das Simulationsmodelle / CBA- Analyze / die Umfrage OP: IV, 68 S., 6 Tab., 5 Bild., 56 Ref.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. V Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Kazalo vsebine
1 UVOD………………………………………………………………………………….1 1.1 Namen in cilji naloge……………………………………………………………...2 1.2 Delovne hipoteze…………………………………………………………………..3
2 PREGLED LITERATURE……………………………………………………………4 2.1 Dopolnilna dejavnost……………………………………………………………..4 2.1.1 Vrste dopolnilnih dejavnosti……………………………………………….5 2.1.2 Vzroki za razvoj dopolnilne dejavnosti na kmetiji………………………...7 2.2 Splošni podatki o mleku……………………………………………………….....9 2.2.1 Predelava mleka…………………………………………………………..10 2.2.1.1 Sir……………………………………………………………………..11 2.2.1.2 Predelava mleka na kmetijah v Sloveniji…………………………….13 2.2.1.3 Tipi obratov za predelavo živil živalskega izvora v Sloveniji………..14 2.2.2 Prostori za predelavo mleka………………………………………………15 2.3 Trženje v kmetijstvu in izven……………………………………………….…..17 2.3.1 Definicija trženja………………………………………………………….17 2.3.2 Kmetijsko trženje…………………………………………………………18 2.3.2.1 Neposredno trženje kmetijskih izdelkov……………………………...19 2.4 Predstavitev kmetije in Gajševskega jezera z okolico………………………...20 2.5 Sirarna Gori čki raj……………………………………………………………...22 2.6 CBA-analiza in simulacijsko modeliranje v kmetijstvu…...... ………………..23
3 MATERIALI IN METODE DELA………………………………………………..….27 3.1 Simulacijsko modeliranje……………………………………………………….28 3.2 Finan čna analiza ocenjevanja smotrnosti investicijskega projekta………….30 3.2.1 Investicije………………………………………………………………….30 3.2.2 Neto sedanja vrednost (NSV)……………………………………………..31 3.2.3 Interna stopnja donosnosti (ISD)………………………………………….33 Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. VI Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
3.3 Uporaba simulacijskega modela za eknomsko in finan čno analizo predelave mleka……………………………………………………………………………...35 3.3.1 Izra čun stroškov materiala………………………………………………...35 3.3.2 Kalkulacije skupnih stroškov……………………………………………...38 3.3.3 Kalkulacije skupnih prihodkov……………………………………………39 3.3.4 Izra čun investicije…………………………………………………………39 3.3.5 Izra čun neto sedanje vrednosti (NSV) in interne stopnje donosnosti (ISD) ter obdobje povratka investicije………………………………………...…39 3.4 Deskriptivna in komparativna metoda………………………………………...41 3.5 Metoda tržne raziskave…………………………………………………………41 3.5.1 Raziskovanje trga …………………………………………………………43
4 REZULTATI Z RAZPRAVO………………………………………………………...44
5 SKLEPI………………………………………………………………………………..60
6 LITERATURA………………………………………………………………………..62
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. VII Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Razporeditev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v letu 2005……………..7 Preglednica 2: Najpomembnejša sestavina v mleku………………………………………10 Preglednica 3: Prikaz izra čunov letnih skupnih stroškov na kmetiji……………………...46 Preglednica 4: Prikaz izra čuna predvidenih letnih skupnih prihodkov na kmetiji………..48 Preglednica 5: Oprema, ki je potrebna v sirarni…………………………………………..49 Preglednica 6: Rezultati analize investicije……………………………………………….50
Kazalo slik
Slika 1 : Tehnološka shema (tradicionalne) pridelave sira………………………………..13 Slika 2 : Primer skice na črta predelovalnih prostorov…………………………………….16 Slika 3: Krogotok trženja………………………………………………………………….18 Slika 4: Vrste neposredne prodaje…………………………………………………………19 Slika 5: Proces simulacije………………………………………………………………….29
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 1 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
1 UVOD
V zadnjih letih se vse ve č kmetovalcev odlo ča, za t.i. »multifunkcionalnost kmetijstva«, ko se na kmetiji poleg primarne panoge, ukvarjajo še z dopolnilnimi dejavnostmi.
Novi posli pluriaktivnih kmetov, ki kombinirajo kmetijsko proizvodnjo z drugimi aktivnostmi, ki prinašajo dohodek, prispevajo k prihodku gospodinjstva in tako k ohranjanju delovnih mest na kmetiji in posredno k samemu obstoju kmetije. Pluriaktivni kmetje vzdržujejo tradicionalen na čin življenja in ga hkrati modernizirajo. Na ta na čin in z razvijanjem podjetniških aktivnosti na kmetiji prispevajo k multifunkcionalnosti kmetijstva (Kinsella 2000).
Težnja k odlo čitvi za izvedbo novega posla na kmetiji je velikokrat motivacija po nadaljevanju kmetovanja kot na činu življenja, ostati svoboden in neodvisen, kot sam zaposlen, ali zaradi tradicije kmetovanja po kombiniranju razli čnih aktivnosti. Ukvarjanje z ve č dejavnostmi na kmetiji ni nujno samo ekonomska prilagoditvena strategija, ampak omogo ča neodvisnost in pove čanje ali obdržanje prihodka, ki ga prinaša kmetija (McNally 2001).
Uspešna dopolnilna dejavnost na kmetiji prinaša dodaten prihodek in potencialna dodatna delovna mesta, kar ob uspešnem gospodarjenju lahko predstavlja zelo veliko finančno podporo primarni panogi.
V Sloveniji so kmetije manjše in težavne razmere za kmetijsko pridelavo kmete že od nekdaj silijo v iskanje možnosti za dodatni dohodek. Tako kot nekdaj se tudi danes kmetje odlo čajo za dopolnilne dejavnosti predvsem iz ekonomskih razlogov. Tako želijo pridobiti dodatni dohodek za zagotavljanje socialne varnosti oziroma izboljšati socialni položaj kme čki družini in tako bolje izkoristiti svoje stanovanjske in gospodarske prostore ter stroje, zaposliti proste delovne mo či na kmetiji, izkoristiti znanje in spretnost ter bolje unov čiti svoje kmetijske pridelke (Kulovec in sod. 2002). Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 2 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Pri razvoju dodatne dejavnosti je potrebno upoštevati vse stroške in prihodke, ki so povezani s proizvodnjo ter povezane trženjske možnosti.
Tako je predhodno nujno izdelati ekonomsko in finančno analizo ter prou čiti možnosti za trženje potencialnih izdelkov, pridelkov ali storitev.
Obe omenjeni analizi služita kmetu kot podporno ogrodje pri odlo čitvi za razvoj dejavnosti na kmetiji, pa naj bo to osnovna ali dopolnilna dejavnost.
Za potrebe planiranja in odlo čevanja na kmetiji so poleg tehnoloških informacij nujno potrebne tudi ekonomske informacije. Pomanjkanje celovitih informacij o stroških posameznih kmetijskih proizvodenj je agrarna ekonomika nadomestila z razvojem raznovrstnih modelov. Tukaj velja omeniti tehnološko-ekonomski simulacijski model, ki je splošno sprejeta metoda ocenjevanja stroškov kmetijske proizvodnje (Pažek in sod. 2007).
1.1 Namen in cilji naloge
Dopolnilne dejavnosti so že od nekdaj sestavni del slovenskega kmetijstva. Vse ve čji pomen pa dobivajo v zadnjih letih, predvsem zaradi slabih razmer na prodajnem trgu. Surovine, ki se pridelajo na kmetijah, dosegajo nizke prodajne cene, kar posledi čno zmanjšuje dohodke, ki so nujno potrebni za uspešno gospodarjenje na kmetijah.
V ta namen smo se odlo čili, da prou čimo možnost za preusmeritev kmetije, katere glavni vir dohodka je prodaja mleka, v kmetijo, ki bi se dodatno ukvarjala s predelavo mleka v okviru dopolnilne dejavnosti, ter možnosti za prodajo in trženje teh proizvodov.
Cilj raziskave je analizirati proizvodnjo in predelavo mleka z ekonomskega in finan čnega vidika ter s pomo čjo ankete ugotoviti prepoznavnost obmo čja ter kulinarike z namenom, Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 3 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
da oblikujemo smernice trženja mle čnih izdelkov na kmetiji in izven nje, ob možni dodatni turisti čni dejavnosti kmetije.
1.2 Delovne hipoteze
V nalogi so predpostavljene naslednje delovne hipoteze:
H1: Proizvodnja mleka in sirov, je ob doseganju predvidenih parametrov, ekonomsko upravi čena. H2: Predvidevamo, da se nam investicija, ob doseganju predvidenih parametrov, povrne v 20 letih. H3: Predvidevamo, da je tehnološko-ekonomski simulacijski model predelave mleka v sir uporabno podporno orodje pri procesu odlo čanja o predelavi mleka. H4: Najve č gostov se odlo ča za krajše po čitnice na prleškem obmo čju. H5: Prleška kulinarika je pri anketirancih dobro poznana. H6: Gajševsko jezero je med turisti slabo poznana možnost za turisti čno destinacijo, zato je potrebno potencialno trženje dejavnosti in proizvodov kmetije navezati na širše obmo čje Prlekije.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 4 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
2 PREGLED LITERATURE
2.1 Dopolnilna dejavnost
Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki omogo ča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile članov kmetije in zaposlenih na kmetiji (www.uradni-list.si/1/content?id=86503 ).
Dopolnilne dejavnosti na kmetijah lahko v kontekstu inovativnosti razumemo kot željo oz. potrebo po spremembi trenutnega nezadovoljivega stanja. Kmetijska gospodinjstva imajo v ve čjem delu Evrope že dolgo tradicijo kombiniranja kmetijskih aktivnosti z drugimi dodatnimi viri prihodka. Inovativnost se sproži zaradi pomanjkanja priložnosti za polno zaposlitev na kmetiji ali v drugi službi (Eikeland in Lie 1999).
Dopolnilni dejavnosti na kmetijah lahko brez težav pripišemo »multifunkcionalnost« kmetijstva, ko se kmetje poleg osnovne dejavnosti ukvarjajo še z dodatnimi dejavnostmi.
Barbieri in Valdivia (2010) navajata, da »multifunkcionalnost« služi kot analiti čni okvir za ugotavljanje številnih storitev, ki jih kmetija lahko nudi okoliški skupnosti in družbi. V Missouriju so izdelali študijo, kako povezati rekreacijsko dejavnost s kmetijskim gospodarstvom.
Kladnik (1999) je zapisal da, geografska stroka opredeljuje dopolnilno dejavnost na kmetiji kot dejavnost, ki v gospodarsko razvitih deželah, predvsem na obmo čju z majhnimi kmetijami, omogo ča doseganje paritetnega dohodka, v manj razvitih deželah pa zagotavlja vsestransko delovanje podeželske skupnosti.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 5 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
2.1.1 Vrste dopolnilnih dejavnosti
Vladna uredba (Ur. List RS, št 46/01) v 2. členu dolo ča dopolnilne dejavnosti, ki se lahko opravljajo na kmetijah. Te dejavnosti so:
1. predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zeliš č, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov;
2. prodaja:
– kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji,
– drugje proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin;
3. turizem na kmetiji:
– gostinska dejavnost,
– negostinska dejavnost;
4. dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitve oziroma izdelki (npr: oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kme čki pe či, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zeliš č in dišavnic);
5. pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov;
6. storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le- teh v najem;
7. izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji; Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 6 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
8. zbiranje in kompostiranje organskih snovi;
9. ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib;
10. aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin (www.uradni-list.si/1/content?id=56813).
Po podatkih Statisti čnega urada Republike Slovenije se je z dopolnilnimi dejavnostimi v letu 2005 na družinskih kmetijah ukvarjalo skupno 3146 kmetij (http://www.stat.si/doc/stat inf/15-si-119-0601.pdf).
Razporeditev teh kmetij po razli čnih panogah dopolnilnih dejavnosti nam prikazuje preglednica 1.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 7 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Preglednica 1: Razporeditev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v letu 2005.
Vrsta dopolnilne dejavnosti Število kmetij Predelava mesa 189
Predelava mleka 185
Predelava sadja in zelenjave 390 Druge dejavnosti, povezane s 200 predelavo hrane Predelava lesa 449
Opravljanje storitev s kmetijsko 796 mehanizacijo za druge
Turizem na kmetijskem 628 gospodarstvu Doma ča obrt 171
Ribogojstvo 13
Gozdarske storitve 300
Trgovina z lesom 80
Komunalne storitve 297
Proizvodnja in trženje energije iz 79 obnovljivih energetskih virov
Drugo 16
Vir: Dopolnilne dejavnosti na družinskih kmetijah, Slovenija (SURS 2005).
2.1.2 Vzroki za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah
Carterjeva (2001) poudarja prednosti uporabe sposobnosti, povezanih s tradicionalnimi kmetijskimi aktivnostmi, pri novi dejavnosti. Kmetija lahko nudi dostop do osnovnih materialov in omogo ča uporabo splošnih virov za nov in prejšnji posel. Ti viri so lahko: lokacija, distribucijske poti, interni kontakti in drugo. Viri, ki izkazujejo konkuren čno prednost so koristni, dragoceni, unikatni in jih ni možno na hitro posnemati s strani Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 8 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
konkurence. Če kmet ima to vrsto virov in prepozna njihovo uporabnost, je to lahko sprožilec za za četek nove podjetniške aktivnosti (Alsos in sod. 2003).
Proizvodnost dela v kmetijstvu je v primerjavi z drugimi dejavnostmi, ki dopolnjujejo kmetijski dohodek, bistveno nižja. Ustvarjeni dohodek na enoto zaposlitve je v dopolnilni dejavnosti precej višji kot v kmetijstvu in lahko celo presega dohodek, pridobljen z zaposlitvijo izven kmetije. Kombiniranje razli čnih dohodkovnih virov zagotavlja pomembno preživitveno strategijo tistim kmetijam, katerih ekonomska velikost ne omogo ča doseganja ustrezne dohodkovne ravni (Oblak in sod. 2003).
Najpogostejši vzroki za odlo čitev razvoja dopolnilne dejavnosti na kmetiji (cit. po Poto čnik 2003): - izguba službe, - neizkoriš čena delovna sila na kmetiji, - naravni pogoji, - spremenjene zahteve na trgu, - ustrezna izobrazba, - proizvodno prestrukturiranje kmetije, - tradicija, - želja po paritetnem dohodku, - inovativnost, - finan čne spodbude, - špekulacija, - primer uspešnih podjetnikov, - trenutni trendi.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 9 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
2.2 Splošni podatki o mleku
Čotar (2010) je opisal mleko, kot teko čo hrano, ki jo izlo čajo posebne žleze sesal čeve samice takoj po rojstvu mladi ča. Ra čunajo, da mora dojka precediti 400 litrov krvi, da lahko izdela 1 liter mleka.
Z oznako mleko mislimo kravje mleko, ki ima nespremenjeno sestavo in je pridobljeno z redno, neprekinjeno, popolno molžo zdravih, pravilno krmljenih krav, ne glede na to, ali je namenjeno za neposredno porabo ali za predelavo.
Izraz mleko se uporablja za surovo mleko in tudi za predpakirano mleko za pitje, ki je toplotno obdelano.
V mleku je ve č kot 90 razli čnih sestavin. V kravjem mleku je v povpre čju 12,8 % SS. Če odštejemo odstotek mle čne maš čobe, dobimo suho snov brez maš čobe
V kravjem mleku je približno 1/8 suhe snovi in 7/8 vode. Poleg glavnih sestavin so v mleku še stranske, mednje sodijo elementi v sledovih, barvila, plini, vitamini, encimi, itn. (Bajt 2002)
Bela, motna teko čina, sladkega okusa in z rahlo kislostjo, je v sestavi zelo zapletena. Najpomembnejše sestavine so predstavljene v preglednici 2.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 10 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Preglednica 2: Najpomembnejše sestavine v mleku.
Sestavina % maš čoba 11 – 14 beljakovine 2,6 – 4,2 laktoza 4,6 – 4,9 minerali 0,6 – 0,8 skupaj suha snov 11 – 14 voda 86 - 89
Vir: Bajt (2002 str. 14)
2.2.1 Predelava mleka
Predelava mleka je ena izmed možnosti razvoja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki lahko ob uspešnem gospodarjenju na kmetiji doprinese dodaten vir dohodka. Ob uspešnem izdelovanju in trženju le-teh izdelkov lahko postane primarna panoga na kmetiji.
Ta dopolnilna dejavnost na kmetiji je v zadnjih desetih letih doživela pravi razcvet, saj lahko kmetije s svojo majhno prirejo mleka izdelujejo »buti čne« proizvode, torej mle čne izdelke, ki se jih v velikih, industrijskih mlekarnah ne spla ča izdelovati. Veliko kmetij se je s svojo dopolnilno dejavnostjo usmerilo tudi v predelavo mleka v tradicionalne izdelke (Kulovec 2002).
Če ho čemo uspešno predelovati mleko, ni dovolj le poznavanje navodil za izdelavo posameznega izdelka, pa č pa moramo dobro poznati posamezne sestavine mleka in njihove lastnosti ter spremembe, ki nastajajo med predelavo v razli čne izdelke. Mleko je ob čutljivo živilo, odvisno od pasme živali, na čina krmljenja in vrste krme, zdravja živali, laktacijskega obdobja in številnih drugih nihanj med laktacijo, kar vse moramo med predelavo upoštevati (Bajt in Golc – Teger 2002). Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 11 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Na kmetiji se lahko izdeluje: - razli čne fermentirane mle čne izdelke, kot so kislo mleko, čvrsti in teko či jogurt ter jogurt z dodatki, kefir, kisla smetana, - sveže sire, - mehke sire, - poltrde sire, - trde sire, - surovo maslo, - napitke iz sirotke in pinjenca, - namaze iz skute, surovega masla itd. (Bajt in Golc – Teger 2002, str. 55)
2.2.1.1.Sir
Izdelava sira je prav tako kot uporaba mleka stara ve č tiso čletij, kajti mleko se je samo od sebe kisalo in drobljiva odcejena masa je bila predhodnica današnje skute. Z zorenjem te mase na toplem so nastajali predhodniki sirov, o čemer pri čajo sumerski in egip čanski reliefi, ki prikazujejo razli čne molzne živali, zna čilno mlekarsko posodje za kisanje mleka, zamašeno s snopi rastlin in ve čje posode za obdelavo mleka (Bajt 2002).
Izdelovanje sira lahko obravnavamo kot poseben na čin konzerviranja mleka, ki je hitro pokvarljivo živilo. To je star in zahteven postopek, ki so ga ljudje razvijali tiso čletja, da bi si naredili zalogo hrane za tista obdobja, ko je mleka primanjkovalo, ali na ta na čin rešili vsakodnevni transport mleka z oddaljenih ali planinskih pašnikov. Tam so mleko dnevno predelali v hlebce sira in jih ob koncu pašne sezone prinesli v dolino (Mavrin in Oštir 2002).
V pravilniku o kakovosti mleka, mle čnih izdelkov, siril in čistih cepiv, je v uradnem listu Republike Slovenije sir definiran kot izdelek, dobljen z usirjanjem surovega ali toplotno obdelanega mleka, posnetega mleka, delno posnetega mleka, sirotke, pinjenca, smetane ali kombinacije teh surovin. Poleg kravjega mleka se za izdelavo sira uporablja ov čje mleko Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 12 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
in kozje mleko ali mešanica kravjega mleka in mleka naštetih živali (www.uradni- list.si/1/objava.jsp?urlid =199321 &stevilka=991) .
Pri izdelavi sira se uporabljajo:
1. fermenti za usirjanje mleka, dobljeni iz želodcev doma čih živali (homozin, pepsin) ali fermenti bakteriološkega izvora;
2. kalcijev klorid v koli čini do 0,02 % glede na maso mleka za usirjanje;
3. kalijev nitrat ali natrijev nitrat v koli čini do 0,02 % glede na maso mleka za usirjanje;
4. kuhinjska sol po tehnoloških zahtevah, glede na vrsto sira;
5. čista cepiva mikroorganizmov.
Po konsistenci, strukturi testa in vsebnosti vode ter po na činu izdelave so siri lahko: trdi siri, poltrdi siri, mehki siri, sveži siri in sirni namazi (http://www.uradni- list.si/1/content?id=66082).
Postopki, kot si sledijo po vrsti oz., ki potekajo med predelavo mleka v sir, so prikazani na spodnji sliki.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 13 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Dodajanje sirila v mleko in za četno zorenje
koagulacija
Razbijanje mase (z mehanskim in toplotnim delovanjem) Izlo čanje sirotke
Vstavljanje sirne mase v kalup
Soljenje sira
Zorenje sira
Slika 1 : Tehnološka shema (tradicionalne) pridelave sira (Roseg 1995, str. 181).
2.2.1.2 Predelava mleka na kmetijah v Sloveniji
- Razvoj do leta 1990: Tradicionalni bovški ov čji sir, tolminski sir, bohinjski sir, mohant, trni či, sireki, kuhani sir, skuta. - Razvoj po letu 1990: Leta 1998 je bilo ustanovljeno Združenje malih sirarjev. Pozneje so bila ustanovljena še druga društva, kot so sirarsko društvo Bohinj, sirarsko društvo Tolminc, društvo rejcev drobnice…(Tumpej 2010).
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 14 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
2.2.1.3 Tipi obratov za predelavo živil živalskega izvora v Sloveniji
V Sloveniji lo čimo dva tipa predelovalnih obratov, ki se razlikujeta po koli čini predelave in na činu trženja. Tako lo čimo: - Registrirane obrate predelave živil živalskega izvora na mestu izvora predelave – enostavna registracija dopolnilne dejavnosti. Enostavna registracija kmetij in enostaven na čin notranjega nadzora sta možna na kmetijah, ki pridelane kmetijske pridelke predelujejo v razli čne izdelke v predpisanem dovoljenem obsegu. To so obrati za predelavo živil živalskega izvora (predelavo mesa, mleka) na mestu pridelave, kar pomeni predelavo lastnih surovin na kmetiji .
Najve čji možen obseg predelave pri enostavni registraciji je za razsek in predelavo mesa parkljarjev, kopitarjev in gojene divjadi letno do 52 GVŽ (glav velike živine – upoštevajo se pretvorniki za posamezne vrste živali); za zakol kuncev ali perutnine do 77 GVŽ na leto; za proizvodnjo mle čnih izdelkov do 600 l mleka na dan in za predelavo rib do 15.000 kg na leto. Parkljarji in kopitarji morajo biti zaklani v odobreni klavnici.
Prodaja izdelkov iz registrirane predelave na enostaven na čin je omejena na prodajo po vsej Sloveniji. Tu je mišljena prodaja neposredno kon čnemu porabniku na domu, tržnici in dovoz porabniku. Najve č do 25 % od celotne letne predelave lahko kmetija proda prodajalnam, ki prodajajo kon čnemu potrošniku, menzam, gostinskim obratom, šolam, vrtcem in bolnišnicam.
-Veliki obrati – odobreni obrati predelave živil živalskega izvora Pridobljeni z odobritvijo na OU VURS – Uradni list RS 51/2006, 66/2007, 27/2009. Zahtevana je vloga za odobritev obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora na VURS-u.
Vlogi mora biti priložen tloris obrata z vrisano opremo in tehnološkimi potmi proizvodnje. Nato sledi pregled obrata s stani uradnih veterinarjev VURS-a, odlo čba o odobritvi obrata in vpis v evidenco odobrenih obratov.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 15 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Odobritev obrata je potrebna: - če želi nosilec dejavnosti prodati ve č kot 25 % lastnih izdelkov (maloprodajnim) trgovinam, ali če presega obseg dovoljene predelave na mestu izvora - 52 GVŽ - če nosilec izdelke prodaja velikim trgovskim verigam, kjer se dostavljajo izdelki v velike zbirne centre in šele nato v trgovine, - če nosilec izdelke trži tudi izven obmo čja Slovenije, - za vse klavnice (razen za perutnino in kunce) (Lavri č 2009).
2.2.2 Prostori za predelavo mleka
Vse potrebne prostore organiziramo v zaporedju proizvodnega procesa, od prihoda mleka do opreme in prodaje izdelkov (slika 2): - Predprostor in mlekarnica: je zakonsko predpisan del sirarskega obrata in prepre čuje neposredno povezavo med zunanjostjo in sirarno, predprostor ima lahko funkcijo garderobe in mlekarnice. V primeru najete delovne sile zakonodaja predpisuje sanitarne prostore in tuše, uporaba sanitarij v bližnji stanovanjski hiši je dovoljena v primeru družinske sirarne in za obrate, ki predelajo letno manj kot 500.000 l mleka. Zadoš ča 2-3 m 2, obvezen je umivalnik z brezro čnim odpiranjem vode. - Prostor za sesirjanje: jogurti in siri iz kislega mleka, ta prostor je potreben takrat, ko je temperatura sesirjanja druga čna od temperature odcejanja. - Proizvodni prostor: pri kme čkih sirarnah zadosti predpisom en proizvodni prostor, tu se odvijajo vse operacije predelave mleka. Velikost proizvodnega prostora 5-30 m (primer 40.000 l mleka v poltrdi ali lakti čni sir. - Zorilnice - kako dolo čimo površino? Dolo čimo najve čjo dnevno koli čino mleka, ocenimo proizvodnjo za 5 let, ocenimo velikost sira, dolo čimo število dni zorenja, Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 16 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
dolo čimo potrebno skupno površino polic glede na čas zorenja, dolo čimo število polic, razmak med policami (prostor za slanico, odp. vrat). - Hladilnica (do 5 m 2). - Skladiš če za embalažo. - Prostor za embaliranje in prodajo (vsaj 5 m 2). - Pomivalnica ( vsaj 5 m 2). - Hodniki: vtis “zgubljenega prostora”, vendar ima naslednje funkcije: razporeditev prostorov, lo čevanje prostorov, bolj stabilna klima v zorilnici, manjša temperaturna nihanja, lažji nadzor nad pretokom zraka, možen prehod iz proizvodnega prostora v prodajni prostor ali prostor za embaliranje, brez da pre čkamo zorilnice. - Pomožni prostori (Tumpej 2010).
Slika 2 : Primer skice na črta predelovalnih prostorov (Tumpej 2010).
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 17 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
2.3 Trženje v kmetijstvu in izven
2.3.1 Definicije trženja
Veliko je avtorjev, ki navajajo razli čne definicije trženje, le-te pa so si sorodne ali povezane.
Najpogostejšo in splošno uveljavljeno opredelitev trženja je sprejelo AMA (American Marketing Association - združenje za informacije, pretok znanja in raziskovanja trženja, trgov in tržnih ved), že leta 1985 in se glasi takole: Trženje je proces na črtovanja in snovanja izdelkov, storitev in idej, ter dolo čanja cene in odlo čanja v zvezi s tržnim komuniciranjem in distribucijo z namenom, da se ustvari takšna izmenjava, ki zadovoljuje pri čakovanja posameznikov in podjetja (Poto čnik 2002).
Kotler (1996, cit. v Boltavzer 2009) je zapisal, da je trženje družbeni in vodstveni proces, ki omogo ča posamezniku in skupinam dobiti to, kar želijo in potrebujejo, tako da ustvarijo, ponudijo in z drugimi izmenjujejo izdelke, ki imajo vrednost.
Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov, zato morajo tržniki porabnike dobro spoznati in jih razumeti. Zanimajo jih njihove želje, zaznave, nagnjenja, nakupno vedenje. Vsa ta spoznanja tržniki potrebujejo za uspešnejši razvoj novih izdelkov, iskanje novih prodajnih poti, oblikovanje ustreznih prodajnih cen in tržnega komuniciranja (Habjani č, Ušaj 1998).
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 18 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Potrebe, želje,
povpraševanje
Trgi Izdelek, storitev
Krogotok trženja
Menjava Vrednost - (transakcija, koristnost odnos)
Slika 3: Krogotok trženja (Habjani č, Ušaj 1998, str. 9).
2.3.2 Kmetijsko trženje
Vadnalova (2008) razlaga kmetijsko trženje kot splet poslovnih opravil, s katerimi pridelovalec (kmet, kmetijsko podjetje ali zadruga) na donosen na čin zadovoljuje (in ustvarja) kup čeve oziroma porabnikove potrebe in želje, tako da dostavi prave pridelke na pravo mesto in ob pravem času, ob primernem obveš čanju ter po primerni ceni.
Klju čni cilj kmetijskega trženja je, da postane pridelovalec v o čeh kupcev oz. porabnikov najboljši ponudnik pridelka in da si na trgu pridobi položaj, ki ga drugi pridelovalci enakega pridelka ali storitve ne morejo ogroziti. Zato so naloge kmetijskega trženja naslednje: - Ugotavljanje porabnikovih potreb, - razvoj strategij za zadovoljevanje porabnikovih potreb, - ocena porabnikovega odziva na tržne strategije, - oblikovanje in razvoj poslovnega poslanstva in poslovnih ciljev, - ugotavljanje tržnih možnosti in tveganj, - oblikovanje konkuren čnih prednosti. Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 19 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
2.3.2.1 Neposredno trženje kmetijskih izdelkov
Enega izmed možnih trženjskih pristopov na kmetiji predstavlja neposredno trženje njenih izdelkov. Tako Kotler (2003, str. 143) navaja, da ima pri neposrednem trženju in osebni prodaji ponudnik neposreden stik s kupcem, kar omogo ča, da vsakemu kupcu predstavlja individualno prilagojeno ponudbo. Ta oblika promocije je zelo u činkovita, saj ni namenjena ali osredoto čena na širši krog kupcev, ampak vsakemu kupcu posebej.
Po Devetaku (2000, str.135) sta vloga in pomen neposrednega trženja v tem, da seznanimo kon čnega uporabnika s predmetom ponudbe po najhitrejši metodi in mu isto časno ali takoj za tem dostavimo zahtevane izdelke. Veliko kmetij že tradicionalno uporablja neposredno prodajo kon čnemu kupcu (prodaja mleka, sadja, krompirja zelenjave, kurjave – drva itd.). Kmetije imajo za neposredno trženje velike potenciale, saj zanj praviloma ni potrebno ve čjih vlaganj. Omogo ča višje prodajne cene, ker ni posrednikov, pa tudi kon čni porabnik je lahko bolj zadovoljen, saj pozna pridelovalca in ima možnost izvedeti od kod proizvod prihaja in na kakšen na čin je pridelan ter predelan. Prednost neposredne prodaje za kmeta je tudi ta, da ima kmet neposredni stik s kupcem – porabnikom, kar mu omogo ča boljši pregled nad kup čevim zadovoljstvom.
PRODAJA NA PRODAJA V BLIŽINI DOMU PORABNIKOV - turizem na - strojnica ob - stojnica ob cesti, kmetiji, - semenji dan cesti, - prodaja na pragu (kme čka tržnica) - kmetije, - lastna dostava pridelkov - prodaja kupcem prodajalna. na dom, samoodjemalcem, - lastna prodajalna, - vinoto č. - prodaja od vrat do vrat, - tržnica.
Slika 4: Vrste neposredne prodaje (Jeri č in Leskovar 1996 str. 80).
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 20 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
2.4 Predstavitev kmetije in Gajševskega jezera z okolico
Družinska kmetija Štuhec se nahaja v majhni vasici Gajševci, ki se nahaja nad Gajševskim jezerom na desni strani reke Mure. Tradicija kmetovanja sega v leto 1960, ko so predniki redili krave in konje. Po letu 1980 so za čeli z intenzivnim delom pri molznicah. Takrat je bilo v hlevu prostora za 12 krav in 15 glav ostale živine. Leta 1983 so zgradili hlev s privezi na obeh straneh in krmilno mizo v sredini. Ta hlev so leta 2008 dogradili s hlevom za prosto rejo, ki zadoš ča za 34 molznic in 50 glav ostalega goveda. Ve čina hrane za živali se pridela na lastnih in najetih površinah. Na kmetiji se prideluje: koruza, pšenica, je čmen in TDM. Presežki pridelanih poljš čin se prodajajo.
Na kmetiji delajo mož, žena in sinova, ki se trudijo kmetovati po vseh standardih dobre kmetijske prakse in okolju prijazne reje živali.
Gajševsko jezero je akumulacijsko, leta 1973 ali kakšno leto kasneje so zajezili reko Ščavnico, saj je bila vas Grabe zelo pogosto poplavljena. Pokriva površino okoli 77 hektarjev in ima okoli dva milijona kubi čnih litrov vode.(www.p- inf.si/aktualno/pomurje/gajsevsko-jezero-se-speca-lepotica/ ).
V neposredni bližini jezera se nahaja tudi ve č mlinov, ki so bili zgrajeni ob reki Š čavnici. Nekateri mlini še delujejo, vendar se je njihova tehnologija z leti spremenila. Tako se v neposredni bližini jezera nahajajo trije mlini. In sicer: Žnidari čev mlin v Precetincih, Stajnkov mlin v Gajševcih, ter Heri čev mlin na Grabah. Od naštetih mlinov še »meljeta« Stajnkov in Žnidari čev mlin.
Ob jezeru potekajo številne kolesarske poti. Med najbolj prepoznavnimi je Grossmanova turisti čna pot, ki je zelo priljubljena med kolesarji in tudi med pohodniki. Grossmanova turisti čna pot je najzahtevnejša izmed šestih kolesarskih poti, dolga je 41 km in je speljana po ravnici Š čavniške doline in bližnjih goric. Grossmanova pot poteka iz Ljutomera mimo Gajševskega jezera, mnogih mlinov in kopališ ča Bioterme v Moravcih v Slovenskih Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 21 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
goricah(www.prlekija.com/index.php?option=com_content&task=view&itemid=207&Itm id=365 ).
Zraven kolesarskih poti pa so speljane še nekatere poti, ki so namenjene pohodnikom oz. se med kolesarji in pohodniki prekrivajo. Ena izmed teh poti, je turisti čna pot »Stopinje«, ki je speljana po ravnicah ob čine Križevci, to je v ob čini, v kateri se nahaja ve čji del Gajševskega jezera.
Turisti čna pot Stopinje vabi obiskovalce na ogled zanimivosti Murskega polja, med katerimi izstopa Gajševsko jezero - raj za ljubitelje surfanja in ribištva. Prostor pod jezerom se ob časno spremeni v prizoriš če koncertov ali množi čnih prireditev. V bližini najdemo prave naravne bisere: gnezdiš če redke navadne čigre, zavarovana rastiš ča v nekdanjih glinokopih v Borecih in Logarovski gozd. Skozi te kraje so speljane slikovite kolesarske poti, ki privabljajo goste iz bližnjih term (www.prlekija.com/index.php?option=com _content&task=view&id=221&Itemid=380 ).
Polja, ki se nahajajo v bližini jezera, so bogata s termalno vodo. To lastnost so pred ve č leti izkoristili v termah Banovci, pred nekaj leti pa so za čele obratovati tudi Bioterme Mala Nedelja. Poleg teh dveh bližnjih termalnih lokacij, pa se v okolici jezera nahaja tudi nekaj kme čkih turizmov in turisti čnih kmetij. Nekatere turisti čne kmetije ponujajo tudi možnost nastanitve.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 22 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
2.5 Sirarna »Gori čki raj«
Ker se obravnavana kmetija z dopolnilno dejavnostjo predelave mleka še ne ukvarja, smo podatke o stroških predelave mleka in stroških investicije v omenjeno panogo pridobili v sirarni »Gori čki raj« v Ratkovcih. S svojo mozai čno kulturno krajino se Gori čko v Sloveniji uvrš ča med obmo čja z visoko raznovrstnostjo živih bitij in življenjskih okolij. Žal se zaradi potrošništva in starostne strukture kme čkega prebivalstva v Krajinskem parku ubadajo z zaraš čanjem kmetijskih zemljiš č na eni in intenziviranjem kmetijskega pridelovalnega prostora z osuševanjem zemljiš č in komasacijami na drugi strani. Z namenom upo časnitve procesov zaraš čanja, ohranitve redkih in ogroženih vrst metuljev na travniških površinah ter spodbujanja okolju in naravi prijaznega na čina kmetovanja je Javni zavod Krajinski park Gori čko v projektu Krajina v harmoniji pridobil opremo za prvo kme čko sirarno na Gori čkem (www.murski- val.si/aktualno/pomurje/prva-kmecka-sirarna-na-gorickem-ze-deluje/).
V mesecu juliju 2010 je v prostorih gasilskega doma v Ratkovcih za čela obratovati prva kme čka sirarna na Gori čkem. Z njo želijo v Krajinskem parku Gori čko ohraniti in vzpodbuditi živinorejske kmetije k ohranjanju tradicije krmljenja živali s senom in pašo. S projektom Krajina v harmoniji želijo ohraniti travnike kot pomembno življenjsko okolje metuljev in drugih opraševalcev, ki so pomembni pri pridelavi hrane brez uporabe kemi čnih sredstev in mineralnih gnojil.
Mleko drobnice (ovce in koze) in krav se s pomo čjo opreme, ki je v lasti Javnega zavoda Krajinski park Gori čko, predeluje v sire kot kon čne produkte. Siri so tako dobrodošla popestritev kulinari čne ponudbe na Gori čkem in širše. Kupci z nakupom tako podpirajo ohranjanje krajine in razvoj za Gori čko ne-tradicionalnih produktov.
S sirarno upravlja Valentina Šeruga Lazarovski, in nudi ve č vrst mle čnih produktov in sicer:
• mehke sire iz ov čjega, kozjega in kravjega mleka (v zimskem času samo kravjega), • poltrde sire, Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 23 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
• jogurt, • kislo smetano, • skuto, • albuminsko skuto, • sirotko.
Produkti se od ponedeljka do četrtka, ter v nedeljo prodajajo v sirarni. V petek in soboto je sirarna zaprta in takrat izdelke prodajajo na živilski tržnici v Murski Soboti (www.parkgoricko.org/sl/informacije.asp?idinformacija=3987&idezik=0&idtip1=8&idtip 2=1&idtip3=0 ).
2.6 CBA-analiza in simulacijsko modeliranje v kmetijstvu
Vrednotenje posameznega kmetijskega projekta je v prvi fazi mišljeno kot ocenjevanje povsem dolo čene investicije v kmetijstvu, ki naj bi na podlagi vložka raznovrstnih stroškov prinesla takšno ali druga čno vrsto koristi. V agrarni ekonomiki v takšnem primeru govorimo o CBA-analizi (»Cost Benefit Analysis«), to je primerjalni analizi skupnih stroškov in skupnih prihodkov kmetijskega projekta. Ta analiza je osrednje metodološko orodje v procesu vrednotenja specifi čnega kmetijskega projekta oziroma dane investicije znotraj posamezne kmetijske panoge ali kmetijstva kot celote (Turk 2001).
Analiza stroškov in koristi je metoda, ki jo uporabljajo ekonomisti za vrednotenje naložb. Metoda omogo ča razvrš čanje programov na podro čju uporabe virov in izidov z izražanjem razmerij (Belfield in sod. 2010).
Olson in sod. (2004) navajajo, da se s CBA-analizo poskuša ugotoviti natan čno stanje med prihodki in stroški pri vrednotenju projektnih predlogov. CBA-analiza ter druge finan čno– ekonomske ocene so pomemben dejavnik pri vseh naložbenih odlo čitvah.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 24 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Finan čni ukrepi pa le redko zadostujejo za odlo čitve, ki vklju čujejo dolgoro čne naložbe. Prav zaradi tega pa se ekonomisti pogosto poslužujejo še dodatnih tehnik analiziranja.
Eno izmed možnosti uvedbe dodatnih tehnik analiziranja nam predstavljajo Valeeva in sod. (2007), ki opisujejo program, izdelan s pomo čjo linearnega programiranja, ki zajema informacije o alternativah, stroških in u činkovitosti pridelave mleka na kmetijah. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako znižati stroške in obenem zagotoviti zadostno stopnjo varnosti živil v celotni verigi.
Pažek in sod. (2005) so razvili ve čkriterijski odlo čitveni model za obnovo sadovnjakov na primeru iz Bosne in Hercegovine (BiH). Zaradi ugodnih klimatskih in pedoloških razmer v BiH, je pridelava sadja ena izmed jasnih priložnosti za družinske kmetije. Odlo čitev, katero sadno vrsto izbrati, je kompleksna in je lahko sprejeta na podlagi dobre empiri čne analize. V študiji je predstavljenih ve č metodologij za na črtovanje in odlo čanje, ki temeljijo na podlagi ekspertnega sistema DEX-i. V prvi fazi so bile izvedene tehnološke in finan čne analize stroškov in prihodkov za razli čne sadne vrste. Rezultati so bili nadalje ocenjeni z modelom DEX-i ob upoštevanju vseh možnih kriterijev, ki vplivajo na sadjarjevo odlo čitev.
Pažek in sod. (2003) so izdelali študijo o finan čni upravi čenosti pridelave ali predelave ekološko proizvedene hrane. V analizo je bilo vključenih 13 razli čnih ekoloških proizvodov iz šestih panog predelave. Z uporabo simulacijskega modeliranja in dinami čnih metod ocenjevanja investicij, so ovrednotili kazalce finan čne uspešnosti posameznih dopolnilnih dejavnosti na ekoloških kmetijah.
V Belgijskem kmetijstvu uporabljajo simulacijski model linearnega programiranja za individualno raven kmetije ob možnih spremembah dohodka, ki nastanejo kot posledica prehoda na ekološko kmetovanje. Model temelji na knjigovodskih podatkih iz kmetij, strokovnega sektorja in literature. Proces prestrukturiranja je odvisen od vrste kmetije in njenih zna čilnosti. Rezultati simulacije so pokazali, da je gospodarski (ekonomski) Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 25 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
potencial za prestrukturiranje višji, kot velja na splošno, pod pogojem, da so kmetje pripravljeni spremeniti prakso upravljanja s kmetijami (Kerselaers in sod. 2007).
V okviru raziskovalnega omrežja Agro-ekosistemi Munich je bila izdelana strategija za optimalno rabo tal, ki so je raziskovali od leta 1990. Temelji na zmanjšanju okoljskih vplivov in obenem maksimiranju dobi čka s kmetijskih zemljiš č. V ta namen so uporabili sistema MODAM, ki simulira oz. posnema rabo kmetijskih zemljiš č na ravni kmetije, izra čuna ekonmske donose in vplive na okolje. Sistem se nato zažene z orodjem linearnega programiranja. Vklju čevanje kmetijsko-okoljskih kazalcev v okviru modela omogo ča ve čkriterijsko optimizacijo za izra čun kompromisov (Meyer – Aurich 2004). Bailey in sod. (1999) so razvili sistem za integrirano poljedelstvo, ki znižuje uporabo vnosov izven kmetije. Cilj te analize je primerjava finan čnega stanja med konvencionalnim in integriranim na činom kmetovanja. Za ponazoritev rezultatov te analize so uporabili izbrano metodologijo in okoljske kazalce za enega izmed integriranih sistemov kmetovanja (poskusnih mest) na jugu Škotske. Na podlagi teh rezultatov so bili zbrani podatki o prednostih in slabostih izdelave te vrste analize.
Nizozemski pridelovalci mleka morajo kmetovati v skladu z dvema politikama, katerih cilj je zmanjšati izgube dušika in fosfatov v tla in podtalnico. Predpisana imajo merila, katerih ne smejo prese či. Presežki so obdav čeni. V ta namen so izdelali model linearnega programiranja, ki se uporablja za preu čitev ekonomskih in okoljskih vplivov, ki naj bi zagotavljali boljšo produktivnost na kmetijah. Model temelji na treh primerih kmetij, ki se med seboj razlikujejo po intenzivnosti kmetovanja. Tako so prišli do rezultatov, da izboljšanje produktivnosti krav molznic vodi v bistveno nižje stroške izpolnjevanja okoljske politike (Berensten 2003).
Modelne kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije so samostojni simulacijski modeli, ki na podlagi opredeljenih (izbranih) vhodnih tehnoloških parametrov omogo čajo oceniti porabo inputov in s tem stroške proizvodnje pri posameznem kmetijskem pridelku. Poraba inputov je odvisna od intenzivnosti (pridelka), velikosti parcele ali črede, oddaljenosti, nagiba in ponekod še od nekaterih drugih tehnoloških parametrov. Za razliko od t.i. Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 26 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
kalkulacij pokritja, modelne kalkulacije pri posameznem pridelku neposredno vklju čujejo vse stroške, ki so povezani s proizvodnjo in ne samo spremenljive stroške, kar omogo ča tudi neposredno primerjavo skupnih stroškov s skupnim prihodkom ter izra čun razli čnih ekonomskih kazalcev.
Ena izmed možnosti uporabe sistema modelnih kalkulacij, ki je predstavljena na tem mestu, je uporaba za potrebe spremljanja cenovno-stroškovnih razmerij pri posameznem pridelku. V tem primeru modelne kalkulacije nastopajo kot stati čen model. Tehnološki napredek ni upoštevan, osnovni tehnološki parametri pa ostajajo nespremenjeni v času.
Izhodiš čni pristop nespremenjenih tehnoloških parametrov modelov je treba upoštevati tudi pri interpretaciji rezultatov. Rezultati kažejo izklju čno vpliv sprememb cen in spremenjenih prora čunskih podpor na stroške in ekonomske rezultate pri posameznem pridelku. V tem kontekstu so rezultati primerni za analizo sprememb v času, medtem ko samih absolutnih stroškov oziroma prihodkov ne kaže posploševati (http://www.kis.si /pls/kis /!kis.web?m=177&j=SI ). Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 27 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
3 MATERIALI IN METODE DELA
Za ekonomsko analizo pridelave in nadaljnje predelave mleka sta se uporabljali naslednji metodi:
- Metoda simulacijskega modeliranja, kjer so se ocenjevali ekonomski parametri, ki nastanejo s pridelavo mleka, z namenom oceniti ekonomsko upravi čenost proizvodnje.
- Finan čna analiza ocenjevanja smiselnosti investicijskega projekta. V ta namen smo izra čunali parametra: neto sedanjo vrednost – NSV (»Net Present Value«) in interno stopnjo donosnosti – ISD (»Internal Rate of Return«) ter obdobje povratka investicije.
Struktura osnovnega simulacijskega modela
Simulacijski model zajema: - Stroške pridelave krme na kmetiji, kjer se pita 40 krav molznic in 61 glav ostale živine (biki, teleta, telice). Poraba krme je odvisna od števila živali, ki se nahaja na kmetiji. - Stroške, ki nastanejo pri predelavi mleka v sir (podatki so pridobljeni v kme čki sirarni »Gori čki raj« v Ratkovcih).
Drugi del naloge, ki zajema trženje na kmetiji, vklju čuje: - Deskriptivno in komparativno metodo. - Instrument anketiranja kot eno izmed pogostih metod trženjskih raziskav. Pri interpretiranju rezultatov anketnega vprašalnika se bomo posluževali opisne statistike, in potencialno tudi ustreznih drugih statisti čnih metod (hi2 test, Pearsonov koeficient korelacije). Izsledki nam bodo služili kot pomo č pri Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 28 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
oblikovanju smernic za morebitno obogatitev ponudbe kmetije s turisti čno dejavnostjo.
3.1 Simulacijsko modeliranje
Simulacijski modeli temeljijo na sistemski analizi in jih prištevamo k metodam za podporo odlo čanja. Sistemski pristop nam predstavlja na čin iskanja najboljših ali vsaj dovolj dobrih rešitev problemov, ob upoštevanju celovitosti in omejitvi sistema. Tak sistem razumemo kot množico elementov, ki so v medsebojnih povezavah. Elementi množice imajo kon čno število zvez in odnosov z drugimi elementi in tvorijo strukturo sistema. Zna čilnost sistema kot celote je dolo čena z raznolikostjo odnosov (Kljaji č 1994, cit. v Vindiš in sod. 2011).
Z metodo eksperimentiranja na ra čunalniškem modelu rešujemo probleme simulacije sistema pri dolo čenih pogojih in omejitvah. Omejitve predstavljajo naše kvalitativno znanje in poznavanje modela. Poznamo elemente, ne poznamo pa vzrokov in posledic, le- te pa nam pomaga prikazati ra čunalnik. S simulacijo uresni čujemo princip »u čenje z delom« (»learning by doing«). Da se o sistemu nau čimo ve č, moramo najprej model zgraditi in ga z razli čnimi parametri ve čkrat simulirati z ra čunalniško simulacijo. Ra čunalniška simulacija je interdisciplinarna in ima širok spekter uporabe na razli čnih podro čjih znotraj poslovnih sistemov. Proces simulacije poslovnih sistemov razdelimo na izgradnjo modela, izvajanje modela in analizo rezultatov simulacije (Kljaji č 1994, cit. v Vindiš 2011). Proces simulacije nam prikazuje slika 5.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 29 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Oblikovanje modela
Izvajanje Analiza modela modela
Slika 5: Proces simulacije (Kljaji č 1994 v Vindiš in sod. 2011, str. 4).
Stevenson (1992, cit. v Pažek in sod. 2007) klasificira simulacijske modele na osnovi vrste simulacije. Tako deli simulacijo na: - stohasti čno simulacijo (obnašanje sistema ne moremo popolnima predvideti, ker so vklju čeni tudi nekateri naklju čni dejavniki) in na - deterministi čno simulacijo (sistem, pri katerem lahko obnašanje v celoti predvidimo in kjer naklju čni dejavniki niso vklju čeni).
Temeljno na čelo simulacijske metode je prou čevanje pojava ali objekta kot celote, kar pomeni, da poskusimo v simuliranje čim bolj kompleksno vklju čiti vse elemente. Bistvena razlika med simulacijo in linearnim programiranjem je v tem, da je rezultat pridobljen s simulacijo varianta rešitve, ki je odvisna od kombinacije vhodnih in sistemskih podatkov. Za izboljšanje neugodnega rezultata simulacije, mora tako uporabnik uporabiti mnogo znanja (Csaki 1986, cit. v Vindiš in sod. 2011).
Rozman in sod. (2002) navajajo, da je simulacijsko modeliranje v kmetijsko podjetniški analizi splošno sprejeta metoda, ki so jo avtorji ve činoma uporabljali za ocenjevanje stroškov kmetijske proizvodnje.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 30 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
S simuliranjem (modeliranjem) želimo ponazoriti dejanski proces ali stanje. V simulacijski model lahko vnašamo spremembe in ugotavljamo odziv modela na vnosne spremembe (Levin in sod. 1992, cit. v Pažek in sod. 2003).
Turk in sod. (2002, cit. v Pažek in sod. 2003) navajajo, da je model poenostavljena abstraktna slika realnega stanja nekega sistema, kjer se poskušajo razmerja med posameznimi elementi modela (inputi in outputi) ponazoriti s tehnološkimi formulami. Pri kmetijsko podjetniškem raziskovalnem delu se za izra čun tehnoloških parametrov uporabljajo simulacijski proizvodni modeli. Te metode se lahko poslužujemo tudi v primeru, ko nimamo relavantnih podatkov, ki jih potrebujemo za pripravo kalkulacije. Osnovni rezultat modela je kalkulacija skupnih stroškov.
3.2 Finan čna analiza ocenjevanja smotrnosti investicijskega projekta
3.2.1 Investicije
Investicije so iz čisto ekonomskega vidika najpomembnejši razvojni dejavnik. Beseda izhaja iz latinske besede »investire« in pomeni oble či. Najsplošnejša opredelitev pravi, da so investicije vsak izdatek z namenom pove čanja prihodnjega dohodka (Senjur 1993).
Ocenjevanje investicij projektov v kmetijstvu je večplasten proces. Smotrnost dolo čene naložbe v kmetijstvu je potrebno vrednotiti v smislu njenega finan čnega, ekonomskega in družbeno – socialnega prispevka k blaginji nekega naroda (Turk 2001).
Z investicijo vnesemo tudi tehni čni napredek, ki je glavni »krivec« tehnološke učinkovitosti in posledi čno tudi u činkovitosti celotne gospodarske enote oziroma kmetije (Erjavec 1995).
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 31 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Lo čimo ve č dejavnikov, ki vplivajo na obseg investicije. - Prvi dejavnik je obrestna mera, ki deluje kot opurtunitetni strošek kapitala. Čim višja je obrestna mera, tem nižji je željen obseg sredstev . - Drugi dejavnik je pri čakovanje firme glede prihodkov od prodaje. Na makroekonomski ravni so prihodnji prihodki od prodaje odvisni od stanja povpraševanja. Višje pri čakovano povpraševanje bo potegnilo za seboj višji proizvod in slednje bo vodilo do višjih investicij. - Tretji dejavnik so pri čakovanja podjetij glede prihodnjih teko čih stroškov. Ti so odvisni od pri čakovanega obsega proizvodnje in od cene dela, surovin ipd. Višje cene vložkov bodo zmanjšale donosnost investicije in bodo zato investicije nižje (Senjur 1993).
Sodobna kmetijska pridelava zahteva velika vlaganja v stroje, opremo, živino in zemljiš ča. Naložbe se ne obrestujejo bogato, temve č prinašajo kve čjemu le nekaj odstotno povrnitev vloženih sredstev in še to ob izpolnitvi dolo čenih proizvodnih in ekonomskih pogojev. Pojavlja se tudi problem, da so npr. dolo čene investicije v zgradbe in opremo strogo namenske, torej težko prenosljive. Ob zamenjavi proizvodne usmeritve nova dejanska vrednost kapitala tako nikakor ne ustreza njegovi naložbeni vrednosti (MKGP 1997, cit. v Pažek 2003).
3.2.2. Neto sedanja vrednost (NSV)
Osrednja to čka finan čne analize je zajeta v konceptu neto sedanje vrednosti (angl. »Net Present Value«) in je definirana kot:
n t NSV = -I + ∑ SP – SS / (1+ r) i =1
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 32 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Kjer pomeni: NSV = neto sedanja vrednost (€) I = višina investicije (€) SP = skupni prihodki (€) SS = skupni stroški (€) r = povpre čna letna obrestna mera (%) t = časovna komponenta (število let) (Turk 2001).
Pravilo za odlo čitev o naložbi na osnovi NSV je, da naložbo sprejmemo, če je NSV ve čja od 0 (ni č) in jo zavrnemo, če je NSV manjša od 0 (ni č). Če je NSV enaka ni č, smo pri odlo čitvi ravnodušni. Med ve č alternativnimi investicijskimi možnostmi pa izberemo tisto, ki ima najvišjo pozitivno NSV. Naložba je namre č sprejemljiva le tedaj, ko ni druge alternativne naložbe, ki bi pri enakih investicijskih stroških dajala višjo vrednost donosov (Čeboklin 2009).
Neto sedanjo vrednost – NSV lahko opredelimo kot razliko med diskontiranim tokom vseh prilivov in diskontiranim tokom vseh odlivov neke naložbe ali kot vsoto diskontiranih neto prilivov iz finan čnega toka naložb (http://www.akc.si/investicije.php).
Pri tej metodi investicijske izdatke in donose diskontiramo na za četni termin (t 0), ko nastopijo prvi investicijski izdatki. S tem, ko jih diskontiramo, ustrezno vklju čimo časovno komponento, tako da so zneski donosov in investicijskih izdatkov v razli čnih časovnih enotah primerljivi. Nato od vsote diskontiranih donosov odštejemo investicijske izdatke. Diskontna stopnja izraža stopnjo zahtevanega donosa. Pozitivna neto sedanja vrednost kaže, da so donosi ve čji od investicijskih izdatkov. Negativna neto sedanja vrednost kaže, da pri uporabljeni diskontni stopnji (zahtevanem donosu) vsota donosov ni dovolj velika, da bi se z njo nadomestili investicijski izdatki (http://www.racunovodja. com/clanki.asp?clanek=2281). Pri izra čunavanju NSV in drugih izvedenih pokazateljev uspešnosti investicije smo videli, da igra vidno vlogo individualna diskontna stopnja, s katero diskontiramo bodo če neto Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 33 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
donose. Glede na to, da je uporaba sredstev vedno alternativna, morajo finan čna sredstva, porabljena za investicijo prinašati najmanj toliko kot v vsaki drugi uporabi. Zato naj bi bila višina individualne diskontne stopnje vsaj približno enaka obrestni meri za kredite, ki jih moramo najeti za financiranje investicije, ali višini donosnosti lastnih finan čnih sredstev, ki jo lahko dosežemo s katero koli drugo alternativno naložbo (opurtunitetni strošek), oziroma ponderirana aritmeti čna sredina obeh, če financirano investicijo kombiniramo z lastnimi sredstvi in kreditom ( Čeboklin 2009).
3.2.3. Interna stopnja donosa (ISD)
Pri interni stopnji donosnosti (ISD) iš čemo tisto diskontno stopnjo, s katero je NSV enaka 0 oziroma, pri kateri se sedanja vrednost prilivov in sedanja vrednost odlivov izena čita. ISD uporabljamo kot investicijski kriterij tako, da jo primerjamo z individualno diskontno stopnjo. Za naložbo se odlo čimo, če je ISD ve čja od individualne diskontne stopnje: če ji je enaka, smo ravnodušni in če je manjša, se za naložbo ne odlo čimo. Ko pa izbiramo med ve čjim številom naložbenih možnosti, se odlo čimo za tisto z najvišjo ISD.
ISD ima kot samostojno merilo uspešnosti investicije kar nekaj pomanjkljivosti, in sicer: - Ne upošteva samostojnih preferenc investitorja. - Ne upošteva velikosti investicije – ISD merjena v odstotkih je lahko enaka tako pri investiciji 10 € kot pri investiciji za 1.000.000,00 €. - ISD ni relevantna tudi tedaj, ko primerjamo medsebojno izklju čljive investicije.
NSV je torej zanesljivejša metoda ocenjevanja uspešnosti investicij, najbolje pa jo je uporabljati v kombinaciji z ISD. Pri primerjanju večjega števila alternativnih investicijskih variant je dobro uporabiti še eno merilo – to je relativna NSV, ki meri neto donos na enoto investicijskih stroškov in pomeni primerjavo med vsoto vseh diskontiranih neto prilivov (NSV) in vsoto diskontiranih investicijskih stroškov ( Čeboklin 2009). Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 34 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Interna stopnja donosnosti je pripadajo či koncept neto sedanji vrednosti, ki ne postreže z nominalnimi vrednostmi temve č z odstotki obresti. Ta koncept prikazuje najvišje obresti, na podlagi katerih je še finan čno smotrno izvesti dolo čeno naložbo (Turk 2001).
Izbrano diskontno stopnjo lahko tudi pove čujemo tako dolgo, da je dosežena negativna NSV. Turk (1998) prikazuje izra čun maksimalnih obresti, pri katerih je še smotrno izvesti dolo čeno investicijo kot:
n t ISD = -I + ∑ SP – SS /(1 + r) = 0 i =1
Kjer pomeni: ISD = interna stopnja donosnosti (%) I = višina investicije (€) SP = skupni prihodki (€) SS = skupni stroški (€) r = povpre čna letna obrestna mera (%) t = časovna komponenta (število let).
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 35 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
3.3 Uporaba simulacijskega modela za ekonomsko in finan čno analizo predelave mleka
3.3.1 Izra čuni stroškov materiala
V raziskavi je bila za predelavo mleka sestavljena ustrezna tehnološka karta s pripadajo čimi elementi, iz katerih so se nadalje s pomo čjo ra čunalniškega programa izra čunavali in ocenjevali pomembnejši kazalniki ekonomske upravi čenosti predelave in finan čne smotrnosti usmeritve kmetije v predelavo mleka. V nadaljevanju so prikazani matemati čni izra čuni nekaterih osnovnih elementov simulacijskega tehnološko - ekonomskega modela.
Podatki o stroških, ki zajemajo pridelavo krme so pridobljeni na kmetiji v Gajševcih, kjer se pita 40 krav molznic in 61 glav ostale živine (biki, teleta, telice).
S pomo čjo razvitega simulacijskega modela s pripadajo čimi kalkulacijami, so se za koruzno silažo, travno silažo in seno ocenjevali naslednji ekonomski parametri (povzeto po Pažek 2008).
- Lastna cena
Lastna cena nam pove višino stroškov, potrebnih za proizvodnjo enote proizvoda. Izra čunana je kot kvocient med skupnimi stroški in koli čino pridelka. Lastna cena je ekvivalent prelomni ceni proizvoda.
LC = SS/KP (1)
Kjer je: LC = lastna cena posameznega proizvoda (€/kg), SS = skupni stroški proizvodnje (€), Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 36 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
KP = koli čina pridelka (kg )
- Vrednost proizvodnje
Vrednost proizvodnje je izra čunana kot produkt med koli čino pridelka in njegovo prodajno ceno.
SP (VP) = KP × CP (2)
Kjer je: SP (VP) = skupni prihodek (€), KP = koli čina pridelka (kg), CP = prodajna cena pridelka (€/kg).
- Finan čni rezultat
Finan čni rezultat predstavlja razliko med skupnim prihodkom proizvodnje in skupnimi stroški proizvodnje.
FR = VP – SS (3)
Kjer je: FR = finan čni rezultat proizvodnje (€ ali €/enoto), VP = vrednost proizvodnje (€ ali €/enoto), SS = skupni stroški proizvodnje (€ ali €/enoto).
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 37 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
- Koeficient ekonomi čnosti
Koeficient ekonomi čnosti predstavlja razmerje med skupnimi prihodki in skupnimi stroški. Z njim ugotavljamo gospodarnost poslovanja. Če je koeficient višji od 1 pomeni, da je poslovanje ekonomi čno in obratno. Ke = SP/SS (4)
Kjer je: Ke = koeficient ekonomi čnosti, SP = skupni prihodki proizvodnje (€), SS = skupni stroški proizvodnje (€).
Osnovna formula za izra čun stroškov pridelave krme je:
Spk = {( LCKS * XHA) + (LCS * XHA) + (LCTS * XHA) + (SKK * XK) + (5) (SKTB * XTB) }
Spk = strošek pridelave krme (€/leto) LCKS = lastna cena koruzne silaže (€/kg) LCS = lastna cena sena (€/kg) LCTS = strošek pridelave travne silaže (€/kg) XHA = število hektarjev (ha) SKK = strošek krmila za krave (€/kg) XK = število krav SKTB = strošek krmil za teleta in bike (€/kg) XTB = število telet in bikov.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 38 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
3.3.2 Kalkulacija skupnih stroškov
Pri izra čunu skupnih stroškov smo upoštevali stroške, ki nastanejo s krmljenjem živali, upoštevali pa smo še stroške nakupa siriš ča in kultur, ki so potrebne pri predelavi mleka. Upoštevali smo tudi ro čno delo. Strošek delovne ure je izra čunan iz povpre čne neto pla če za februar 2011, ki je znašal 969,92 €. Splošna formula, po kateri lahko ra čunamo stroške ro čnega dela, je:
RD = K/DN (6)
Kjer je: RD = ro čno delo (min, h), K = koli čina proizvoda (l, kg, t), DN = delovni normativ predelave specifi čnega proizvoda (kg, h).
Tako je kon čna formula za izra čun skupnih stroškov predelave mleka slede ča:
SSpm = Spk + Ss + Sk + RD (7)
Kjer je: SSpm = skupni stroški predelave mleka (€/leto), Spk = stroški pridelave krme (€/leto), Ss = stroški siriš ča (€/leto), Sk = stroški kultur (€/leto), RD = ro čno delo (€/leto).
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 39 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
3.3.3 Kalkulacija skupnih prihodkov
Izra čun za kalkulacijo skupnih prihodkov je sestavljen iz prihodkov od prodaje mleka mlekarni in predvidene prodaje poltrdih in mehkih sirov. Poenostavljena formula za izra čun skupnega prihodka je:
Sp = Pm + Ppts + Pts (8)
Kjer je: Sp = skupni prihodek (€/leto), Pm = prihodek od mleka, prodanega mlekarni (€/leto), Ppts = prihodek od prodaje poltrdih sirov (€/leto), Pts = prihodek od prodaje trdih sirov (€/leto).
3.3.4 Izra čun investicije
Za predelavo mleka je narejena ocena investicije. Višina investicije je mo čno odvisna od specifi čnosti predelovalne panoge in že obstoje čih kapacitet. Podatki za oceno višine investicije so bili pridobljeni v kme čki sirarni »Gori čki raj« v Ratkovcih. Ocena investicije v našem primeru zajema stroške, ki so nastali z nakupom osnovne opreme za predelavo mleka in stroške, ki so nastali pri izdelavi predelovalnih prostorov.
3.3.5 Izra čun neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosnosti ter obdobja povratka investicije
Kot kon čne parametre, ki nam pomagajo pri sprejetju oz. zavrnitvi odlo čitve o investiranju, smo uporabili:
- Neto sedanjo vrednost (NSV), definirano kot: Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 40 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
n NSV = - I + Σ π / (1 + r) t oz. (9)
i=1
NSV = - I + π1 / (1 + r) 1 + π2 / (1 + r) 2 + π3 / (1 + r) 3 + … + πt / (1 + r) t (10)
= - I + Σ πt / (1 + r) t
NSV = neto sedanja vrednost, I = višina investicije (EUR), r = povpre čna letna obrestna mera (%), t = časovna komponenta (število let), Π = denarni tok (EUR).
Investiranje v posamezno panogo predelave je s finan čnega vidika upravi čeno v primeru, ko je vrednost NSV > 0, kar pa isto časno predstavlja tudi obdobje povratka investicije.
- Interna stopnja donosnosti (ISD)
Parameter, s katerim ugotavljamo najvišjo še dopustno obrestno mero v primeru najema kredita, je parameter interne stopnje donosnosti (angl. »Internal Rate of Return« - ISD), ki nam prikazuje ocenjeno vrednost v %. ISD vrednost je matematično definirana kot:
ISD = - I + Σ π / (1 + r) t = 0 (11)
ISD = interna stopnja donosnosti (%), I = višina investicije v dopolnilno dejavnost, Π = denarni tok (EUR), r = povpre čna letna obrestna mera, t = časovna komponenta (število let). Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 41 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Pažek (2003) poudarja, da ISD v izvedbi dane investicije ni odločujoči parameter, na podlagi katerega bi zavrnili ali sprejeli odločitev o izvedbi le-te.
3.4 Deskriptivna in komparativna metoda
V diplomskem delu smo opisali in povzeli pojme ter definicije razli čnih avtorjev, ki se neposredno dotikajo tematike diplomske naloge.
Tako smo na za četku opredelili pojme, povezane z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Glede na to, da prou čujemo možnost uvedbe dopolnilne dejavnosti predelave mleka na kmetiji, smo poiskali splošne podatke, ki so v povezavi z mlekom in mle čnimi izdelki ter samo predelavo mleka. Opredelili smo ekonomske parametre, ki so uporabljeni v nalogi. Nadaljevali smo s trženjskim delom naloge, kjer smo opisali pojme trženja s poudarkom na trženju v kmetijstvu in Gajševsko jezero z okolico.
3.5 Metoda tržne raziskave
Devetak (1999 str. 22) je raziskovanje trga predstavil kot sistemati čno delo, ki temelji na znanstvenih metodah zbiranja, registriranja in analiziranja vseh problemov v zvezi s prometom, prodajo in potrošnjo dobrin (proizvodov in storitev); je tudi osnova za oblikovanje politike prodaje in spada med najpomembnejše funkcije trženja. Pri raziskavah je nujno potrebna koordinacija trženjskega sektorja z drugimi funkcijami oziroma sektorji v podjetju.
Zavedati se je treba, da je vrednost informacije v njeni zanesljivosti. Najbolj verodostojne informacije dobimo s kakovostno raziskavo trga. Raziskava trga je osnova za oblikovanje politike prodaje in spada med najpomembnejše funkcije trženja (Boltavzer 2009).
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 42 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Raziskovanje trga pomeni vez med podjetjem in njegovim okoljem. Zajema opredelitev, zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov, ki vodstvu podjetja omogo ča razumevanje tržnega okolja, opredeljevanje problemov in priložnosti ter oblikovanje smernic za trženjske odlo čitve (Žabkar 1998).
Bunc (2006, cit. po Devetak 2007) deli tržne raziskave na tri skupine: - raziskovanje za mizo (desk research), to je metoda internega raziskovanja, s katero dobimo sekundarne informacije in podatke, - raziskovanje na terenu (field research), s katerim dobimo primarne informacije in - kombinacija internih ter terenskih raziskav.
Omenjeni skupini tržne raziskave smo uporabili v pri čujo čem diplomskem delu z namenom oblikovanja smernic trženja na obravnavani kmetiji. V terenskih (eksternih) raziskavah zbiramo informacije neposredno na terenu od potrošnikov, razpe čevalcev, uvoznikov, zastopnikov, trgovin, grosistov, konkurence, inštitutov, servisov itd. Tako zbrane podatke analiziramo z vidika kakovosti in koli čine. S terenskimi raziskavami dobimo primarne podatke, njihova prednost se odraža v popolni uporabnosti za cilj raziskave, v natan čnosti in ažurnosti ter prilagajanju raziskovalnemu modelu. Slabost primarnih informacij in podatkov pa se odraža v visokih stroških zbiranja, ve čji porabi vloženega časa, dolgotrajnosti zbiranja in nagnjenosti k subjektivnosti. Raziskovanje za mizo pa je metoda internega raziskovanja, kjer zbiramo informacije in podatke v podjetju, poslužujemo pa se tudi številnih informacij statisti čnih zavodov, bank, gospodarskih zbornic. Raziskave za mizo imenujemo tudi sekundarne raziskave in prednost le-teh je, da ni veliko stroškov pri zbiranju in obdelavi podatkov. Možna pomanjkjivost pa je v zastarelosti podatkov (Devetak 2007).
V drugem delu naloge (raziskovanje na terenu) sta se izdelali anketi za potencialne obiskovalce ter že obstoje če turiste. Vprašalnik je zajemal prepoznavnost območja, kjer se kmetija nahaja. V anketah nas je obenem zanimala prepoznavnost jedi, zna čilnih za to obmo čje, ki so posredno povezane z mle čnimi izdelki. Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 43 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Tako smo ugotavljali prepoznavnost Prlekije in možnosti za trženje doma čih izdelkov. Anketi sta bili razdeljeni med naklju čne obiskovalce ter turiste v Prlekiji oz. bližnji okolici Bioterm Mala Nedelja in obiskovalce turisti čne kmetije Vrbnjak v Kuršincih.
3.5.1 Raziskovanje trga
Kotler (2003 str. 129) navaja, da raziskavo trga definiramo kot sistemati čno oblikovanje, zbiranje, analiziranje in poro čanje podatkov in oblikovanje posebnih trženjskih pristopov v okolju podjetja. Tržna raziskava je funkcija, ki povezuje porabnika s tržnikom s pomo čjo informacij. S pomo čjo informacij lahko: - opredelimo in dolo čimo tržno priložnost in probleme, - generiramo, oblikujemo in ocenjujemo trženjske akcije, - nadziramo trženjsko dogajanje, - izboljšamo razumevanje trženja kot procesa. S pomo čjo tržne raziskave dolo čimo, katere informacije so potrebne, oblikujemo metodo zbiranja teh informacij, izvajamo proces zbiranja podatkov, analiziramo dobljene rezultate ter podamo ugotovitve in njihove posledice (Churchill 1996 str. 9). Omenjene segmente smo uporabili tudi pri naši izdelavi diplomske naloge.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 44 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
4 REZULTATI Z RAZPRAVO
Z diplomsko nalogo smo torej želeli oceniti ekonomsko upravi čenost predelave mleka na kmetiji Štuhec. Tako smo najprej ocenili stroške, ki nastanejo s krmljenjem goveda.
Ker se obravnavana kmetija z dopolnilno dejavnostjo predelave mleka še ne ukvarja, smo podatke o stroških predelave mleka in stroških investicije v omenjeno panogo pridobili v sirarni »Gori čki raj« v Ratkovcih.
V primeru, da je investicija smotrna, je bil naš naslednji cilj oceniti obdobje povratka investicije in najvišjo obrestno mero, na podlagi katere bi bilo še smotrno izvesti investicijo v primeru najema kredita. Osnovni parameter za ugotavljanje finan čne upravi čenosti je neto sedanja vrednost (NSV), parameter za ugotavljanje najvišje dopustne obrestne mere pa je kazalnik interne stopnje donosnosti (ISD). Na podlagi koli čine krme, ki jo na kmetiji pridelajo, smo izra čunali porabo krme za krave molznice in ostalo govedo. Z upoštevanjem nabavnih cen smo izra čunali letne stroške, ki nastanejo s krmljenjem živali na kmetiji. Za koruzno in travno silažo ter seno smo z razvitim simulacijskim modelom za kalkulacije rastlinske pridelave ocenili: - lastno ceno, - lastno ceno z upoštevano subvencijo, - vrednost proizvodnje, - finan čni rezultat in - koeficient ekonimi čnosti.
Pri tem smo upoštevali podatke, pridobljene na obravnavani kmetiji. V nadaljevanju smo, kot vhodni parameter, lastno ceno z upoštevano subvencijo uporabili pri izra čunu skupnih stroškov krmljenja govedi.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 45 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Vsi podatki in letni stroški so prera čunani na podlagi števila krmljenih živali na kmetiji. Ob tem smo upoštevali, da se v letnem povpre čju molze 40 molznic in pita 61 glav ostale živine (teleta, biki, telice).
Nadaljevali smo z zbiranjem podatkov, povezanih s predelavo mleka. Tako smo dobili podatke o stroških kultur in siriš č, ki so potrebni pri izdelavi sira in stroških ro čnega dela. Upoštevali smo, da se na za četku predelave, tedensko predela 1500 l mleka - tedensko se lahko te koli čine mleka uravnavajo glede na prodajo izdelkov oz. povraševanje potencialnih kupcev, upoštevati moramo samo, da ne prekora čimo dnevne koli čine, ki je dovoljena za predelavo mleka (600 l). Za predelavo mleka potrebujemo dve osebi, ki sta štirikrat tedensko zaposleni po 8 ur.
V preglednici 3 so prikazani skupni stroški, ki so povezani s krmljenjem živali in stroški, povezani s predelavo mleka.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 46 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Preglednica 3: Prikaz izra čunov letnih skupnih stroškov na kmetiji.
SKUPNI STROŠKI kg (koli čina, ki SESTAVA KRMIL ZA zadoš ča za 5 dni KRAVE kg/kravo/dan krmljenja) kg/leto CENA pšenica 1,65 330 24090,00 4938,45 €/leto je čmen 1,02 210 15330,00 3142,65 €/leto koruza 1,95 400 29200,00 5810,80 €/leto siri 0,29 60 4380,00 1883,40 €/leto sa čma 1,41 290 21170,00 5080,80 €/leto soda 0,06 12,5 912,50 282,88 €/leto sol 0,06 12 876,00 157,68 €/leto BoVital (vitamini) 0,12 25 1825,00 1679,00 €/leto Gold heffe 0,03 3,30 240,90 370,986 €/leto ketofin 0,08 150,00 10950,00 4927,50 €/leto SKUPAJ: 6,69 28274,14
kg (koli čina, ki SESTAVA KRMIL ZA zadoš ča za 5 dni OSTALO GOVEDO kg/govedo/dan krmljenja) kg/leto CENA pšenica 0,55 112 8176 1676,08 €/leto je čmen 0,51 104 7592 1556,36 €/leto koruza 1,01 208 15184 3021,62 €/leto siri 0,15 30 2190 941,70 €/leto sa čma 0,47 96 7008 1681,92 €/leto sol 0,02 4 292 52,56 €/leto vitamini (biki, teleta) 0,06 12,5 912,5 720,88 €/leto SKUPAJ: 2,76 9651,11
KRAVE: kg/kravo/dnevno LC s subvencijo kg/leto CENA KORUZNA SILAŽA 20 0,03 292.000 9.867,57 €/leto SENO 4 0,16 58.400 9.167,50 €/leto TRAVNA SILAŽA 12 0,06 175.200 11.123,81 €/leto SKUPAJ: 30.158,88
OSTALO GOVEDO: kg/govedo/dan LC s subvencijo kg/leto CENA KORUZNA SILAŽA 21 0,03 315.700 10.668,47 €/leto SENO 5 0,16 40.000 6.279,11 €/leto TRAVNA SILAŽA 9 0,06 195.000 12.380,95 €/leto SKUPAJ: 29.328,53
g/500L g/teden g/leto CENA STROŠKI SIRIŠ ČA 7,5 22,5 1.125 148,5 €/leto vre č/500L vre č/teden vre č/leto CENA STROŠKI KULTURE 1 3 150 975 €/leto SKUPAJ: 1123,50
št. dni v št. oseb št. delovnih ur/dan tednu CENA STROŠEK RO ČNEGA DELA V SIRARNI 2 8 4 5,6 €/uro Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 47 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
SKUPAJ: 17837,61 €/leto
SS 116.373,77
Vir: Lastni izra čuni
Poleg izra čuna skupnih stroškov smo še tudi potrebovali oceno skupnih prihodkov. V preglednici 4 so prikazani skupni prihodki in so v našem primeru sestavljeni iz: - prodaje mleka mlekarni, - prodaje mehkih sirov in - prodaje poltrdih sirov.
Vsega mleka, ki se ga pridela na kmetiji ne moremo uporabiti za predelavo. Kot že prej omenjeno, smo omejeni na 600 l/dan. Iz tega sledi, da moramo presežke mleka prodajati na nek drug na čin. Smiselno je, da se odve čne koli čine mleka, še naprej prodajajo mlekarni.
Mle čnost krav ne kmetiji je bila v povpre čju 750 l/dan. To pomeni tedensko proizvodnjo 5250 l mleka. Od tega se ga 1500 l predela v dve vrsti sira, ostala koli čina pa se proda mlekarni. Cena mleka, prodanega mlekarni, je znašala 0,30 €/l.
Ker se sir prodaja v kilogramih, smo morali litre mleka prera čunati v kilograme. Upoštevali smo, da je 1 liter mleka enako 1,03 kg mleka, izraženega v kilogramih Za pridelavo 1 kg mehkega sira potrebujemo 8 kg mleka, za pridelavo poltrdega sira pa 13 kg mleka. Ti podatki so pridobljeni iz priro čnika proizvajalcem mleka, ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/mlecne_kvote.doc) .
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 48 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Preglednica 4 : Prikaz izra čuna predvidenih letnih skupnih prihodkov na kmetiji.
SKUPNI PRIHODKI dnevna koli čina mleka 750 L tedenska koli čina mleka 5250 L cena mleka 0,3 €/L
koli čina predelanega mleka 1500 L/teden koli čina mleka, prodanega mlekarni 3750 L/teden
prihodek mleka, prodanega mlekarni 1125,00 €/teden 58.500,00 €/leto prihodek mehkega sira (97 hlebov) 772,50 €/teden 38.625,00 €/leto prihodek poltrdega sira (59 hlebov) 772,50 €/teden 38.625,00 €/leto SP 135.750,00 €/leto
1 kg mehkega sira 8 kg mleka cena mehkega sira 8 €/kg 1 kg poltrdega sira 13 kg mleka cena poltrdega sira 13 €/kg
1 L mleka = 1,03 kg mleka Ke 1,17 1500 L = 1545 kg mleka FR 19.367,23€
Vir: Lastni izra čuni
Ob koncu ekonomske analize predelave mleka smo prišli do slede čih rezultatov: skupni stroški (SS) pri predelavi mleka so v našem primeru znašali 116.373.77 €/leto, medtem ko so skupni prihodki (SP) predvideno znesli 135.750.00 €/leto. Na podlagi izra čunanih stroškov in prihodkov smo lahko ocenili razliko med letnimi prihodki in stroški oz. finan čni rezultat (FR), ki je znašal 19.376,23 €. Na koncu smo izra čunali še koeficient ekonomi čnosti predelave mleka (Ke), ki je 1,17
Nadalje, smo potrebovali podatke, povezane s sirarsko opremo in prostorom, ki je potreben za predelavo mleka. Te podatke smo dobili v sirarni »Gori čki raj«. Tako smo ocenili, da so stroški sirarske opreme 57.398,40 €, stroški gradbenih del in še nekaterih Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 49 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
dodatnih elementov, ki so potrebni za predelavo mleka, pa 50.000,00 € (preglednica 5). Skupna investicija je torej znašala 107.398,40 €.
Preglednica 5: Oprema, ki je potrebna v sirarni.
SIRARSKA OPREMA samosesalna centrifugalna črpalka sirarski kotel - pasterizator delovni podest iz nerjave čega jekla toplovodni kotel 5 stabilnih 100 l hladilnih bazenov za mleko 25 sirarskih modelov 100 sirarskih modelov za sveže sire nosilec za opremo zorilnice vozi ček za transport sira dvodelno pomivalno korito s polico pod koritom 2 prevozna izolirna bazena (transportni hladilnik) sirarska miza stabilni hladilni bazen za mleko HNP 500 2M 67 sirarskih modelov za sveže sire gradbena dela + gradbeni material dodatni odlagalni pulti/mize stiskalnice lesene deske za zorenje
Vir: Interni podatki (Šeruga -Lazarovski 2011).
Na podlagi ocenjenih LDT in stroškov, povezanih z investicijo, smo lahko izra čunali NSV – investicijski tok ob predvideni 14% ISD. Pri tem smo ocenili, da se obravnavana investicija povrne v 12 letih. Natan čna finan čna analiza obravnavane investicije je predstavljena v preglednici 6.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 50 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Preglednica 6: Rezultati analize investicije.
n = 20 let ISD = 14% LDT = 19. 376,23 I= 107. 398,40 NSV= ? LETO 14,00% NSV - inv.tok 14,50% 15,00% 15,50% 16,00% 1 16997 -90402 16922 16849 16776 16704 2 14909 -75492 14779 14651 14525 14400 3 13078 -62414 12908 12740 12575 12414 4 11472 -50942 11273 11078 10888 10701 5 10063 -40878 9846 9633 9427 9225 6 8828 -32051 8599 8377 8162 7953 7 7743 -24307 7510 7284 7066 6856 8 6793 -17515 6559 6334 6118 5910 9 5958 -11556 5728 5508 5297 5095 10 5227 -6330 5003 4790 4586 4392 11 4585 -1745 4369 4165 3971 3786 12 4022 2277 3816 3622 3438 3264 13 3528 5805 3333 3149 2976 2814 14 3095 8899 2911 2738 2577 2426 15 2715 11614 2542 2381 2231 2091 16 2381 13995 2220 2071 1932 1803 17 2089 16084 1939 1801 1673 1554 18 1832 17916 1693 1566 1448 1340 19 1607 19523 1479 1361 1254 1155 20 1410 20933 1292 1184 1085 996 SKUPAJ 128331 124721 121282 118005 114879 NSV 18933 15323 11884 8606 5480
Vir: Lastni izra čuni.
Pri izra čunu povratka investicije smo uporabili razli čne interne stopnje donosa. Tako smo tudi ugotovili, da se pri 14 % ISD investicija povrne 12. leto. V primeru, da se ISD pove čuje, pomeni, da se pove čajo stroški investiranja in s tem posledi čno obdobje povratka investicije. Če vzamemo za obravnavan primer 16 % ISD, se obdobje povratka investicije pove ča za 4 leta, torej bi se investicija povrnila 16. leto
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 51 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
V nadaljevanju diplomske naloge smo izvedli anketo, ki je zajemala prepoznavnost Prlekije. Prav tako nas je zanimala prepoznavnost in razlogi za obisk Gajševskega jezera z okolico. Glede na to, da še sirarstvo v Prlekiji ni razvita dejavnost, nas je zanimala prepoznavnost izdelkov, ki so posledi čno povezani z mle čnimi izdelki - prleška gibanica, ajdov krapec, kvasenica, postržja ča. Poleg omenjenih »dobrot«, pa smo dodali še Prleško tünko, ki je najbolj zna čilen in prepoznaven izdelek za Prlekijo, ozna čen z geografsko ozna čbo. Kljub temu, da direktno z mlekom izdelek ni povezan, je zna čilen za prleške kmetije.
Splošni podatki o anketi
Skupen anketni vzorec obsega 187 anket: 80 anket je bilo razdeljenih med turiste, 107 anket pa je bilo razdeljenih med naklju čne anketirance. Anketi sta si bili vsebinsko v dolo čenih vprašanjih razli čni (priloga 3 in 4). Anketo, namenjeno turistom, smo izvajali na dveh lokacijah, ki sta v neposredni bližini jezera. In sicer: Bioterme Mala Nedelja in na turisti čni kmetiji Vrbnjak v Kuršincih. Drugo varianto ankete smo razdelili med obiskovalce jezera. Ve čina teh anketirancev je jezero že vsaj enkrat obiskala. Anketiranje je potekalo od za četka marca pa do konca aprila 2010.
Rezultate ankete bomo predstavili v 4 delih. In sicer: - 1. del je zajemal vprašanja, povezana s Prlekijo, - 2. del je zajemal vprašanja, povezana s prleško kulinariko, - 3. del je zajemal prepoznavnost Gajševskega jezera z okolico in - 4. del je zajemal osnovne podatke o lastnostih anketirancev.
Najprej bomo predstavili nekaj osnovnih podatkov o demografskih lastnostih anketirancev:
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 52 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Rezultati ankete so pokazali, da ima pri gostih 39 % dokon čano srednjo šolo oz. gimnazijo. 20 % ima dokon čano višješolsko izobrazbo, s 16 % sledita visokošolska ali univerzitetna izobrazba in poklicna izobrazba. 5 % ima dokon čano osnovno šolo in 4 % anketiranih imajo dokon čan magisterij oz. doktorat. Pri naklju čnih anketirancih je situacija slede ča: 38 % ima dokon čano srednjo šolo oz. gimnazijo, z 20 % sledita visokošolska/univerzitetna izobrazba in poklicna izobrazba, 15% anketiranih ima kon čano osnovno šolo, 7 % je višješolsko izobraženih, anketiranih z magisterijem ali doktoratom pa ni (glej grafikon 15 v prilogi 2 ).
Status anketiranih skupin v anketah je slede č: pri gostih je najve č 55 %, anketiranih zaposlenih, sledijo upokojenci s 25 %, dijaki/študentje in anketiranci brez zaposlitve s 25%, ter na koncu s 3 % osebe, ki imajo status kmeta/kmetice. Pri rezultatih ankete, razdeljene med naklju čne anketirance, so rezultati nekoliko druga čni. Najve č anketiranih je dijakov oz. študentov s 40 %, sledijo zaposleni z 31 %, 25 % je upokojencev, 17 % ima status kmeta/kmetice in 6 % anketiranih je brez zaposlitve (grafikon 16 v prilogi 2).
Med anketiranimi osebami je v obeh primerih najve č žensk. Med gosti je anketo izpolnilo 59 %, med naklju čnimi anketiranimi pa 52 % žensk. Moških je bilo nekoliko manj, in sicer: pri gostih 41 % in pri naklju čnih anketiranih 48 %.
Starostno strukturo nam predstavljata povpre čji za obe anketi lo čeno. Tako lahko vidimo, da je povpre čna starost pri anketah razli čna. Pri naklju čnih obiskovalcih jezera je povpre čna starost 33 let, medtem ko je pri turistih za 11 let višja, torej 44 let (grafikon 18 v prilogi 2).
Med osnovnimi podatki o lastnostih anketirancev, nas je zanimalo še število članov gospodinjstva. Med gosti prevladujejo štiri osebe v gospodinjstvu s 30 %, sledi odgovor s tremi osebami s 26 %, nato dve osebi s 23 %, s 16 % je na predzadnjem mestu odgovor »pet oseb« in koncu »ena oseba« v gospodinjstvu s 5 %. Pri naklju čnih anketiranih pa je najve č odstotkov prejel odgovor »pet oseb« v gospodinjstvu, in sicer 43 %, nato 33 % Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 53 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
»štiri osebe«, 26 % jih živi s tremi osebami, 23 % po dve osebi in na koncu 4 % z eno osebo (grafikon 19 v prilogi 2).
Prvi del je, kot že prej omenjeno, zajemal vprašanja, povezana s Prlekijo.
Tako je bilo prvo vprašanje pri anketi namenjeni gostom, zakaj so se odlo čili obiskati Prlekijo. Možno je bilo obkrožiti ve č odgovorov, zato je frekvenca anketiranih 99. Od tega se je najve č anketiranih v Prlekiji nahajalo zaradi dopusta 53,5 % , 21,2 % anketiranih je bilo v Prlekiji zaradi izleta, 13,1 % anketiranih je obiskalo sorodnike ali prijatelje, 2 % pa sta obiskala kakšno izmed prireditev, ki so takrat potekale. Odgovor »drugo« je bil pisni z 10,1 %. Odgovori so slede či: obisk kopališ ča (Bioterme), silvestrovanje, poslovni obisk term, zaradi kulinarike in zaradi nepoznavanja tega dela Slovenije (preglednica 1 v prilogi 1).
V primeru, da se obravnavana kmetija odlo či za dopolnilno dejavnost, ki je posledi čno povezana s turizmom, moramo tak na čin kmetovanja predstaviti bližnji in širši okolici. Na podlagi takšnega razmišljanja smo se odlo čili oblikovati drugo vprašanje, namenjeno gostom. Vprašanje zajema na čin pridobitve informacij, ki so razlog za obisk Prlekije. Možnih je bilo ve č odgovorov. Dobra polovica anketiranih je informacije o Prlekiji pridobila od sorodnikov ali prijateljev 52,5 %, tretjina z 31,3 % preko medijev, 11,1 % v turisti čni agenciji in 5,1 % je obkrožila odgovor drugo, kjer so navedli, da so v otroških letih živeli v Prlekiji, ali pa so o pokrajini izvedeli na kakšnem izmed turisti čnih sejmov (preglednica 2 v prilogi 1).
Pri tretjem zastavljenem vprašanju v anketi za goste nas je zanimalo trajanje obiska v Prlekiji. Najve č anketiranih bo v Prlekiji 3 dni – 43 %, 4 dni ali ve č bo 20 % anketiranih, 16 % jih je bilo v Prlekiji 1 dan in 21 % 2 dni (glej grafikon 1 v prilogi 2).
Prvo vprašanje pri naklju čnih anketiranih je zajemalo prepoznavnost Prlekije. Najve č obiskovalcev je mnenja, da Prlekijo zelo dobro poznajo (36 %), sledijo anketiranci, ki Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 54 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
dobro poznajo Prlekijo (30 %), nato pa si sledijo odgovori: srednje poznam Prlekijo (25%), slabo poznam (7 %) in nazadnje ne poznam (2 %). Rezultati so bili pri čakovani, saj je ve čina obiskovalcev jezera iz Prlekije ali bližnje okolice (glej grafikon 6 v prilogi 2).
Pri drugem vprašanju med naklju čnimi anketiranci, nas je zanimala pogostost obiska Prlekije. Najve č naklju čnih anketirancev oz. obiskovalcev jezera je bila doma činov, zato je bilo pri čakovano najve č odgovorov prav »živim v Prlekiji« (62 %). Sledili so si odgovori: nekajkrat sem že bil/-a v Prlekiji (22 %), reden obiskovalec Prlekije (12 %) in prvi č sem v Prlekiji (4 %) (glej grafikon 7 v prilogi 2).
Pri tretjem vprašanju ankete naklju čnih anketiranih nas je zanimal namen obiska Prlekije. Možnih odgovorov je bilo ve č, zato je frekvenca anketiranih 174. Med naštetimi možnimi odgovori jih je najve č obkrožilo odgovor a – izlet v naravo (37 %). Sledil je odgovor c – obisk sorodnikov, prijateljev (22 %), nato odgovor d – obisk prireditev (5%) in odgovor b – obisk turisti čne kmetije (4 %), pod odgovorom e je bila možnost drugo (2 %) (glej preglednico 7 v prilogi 1). Pri odgovoru d - obisk prireditev, smo vprašali tudi po prireditvi, ki so se je anketiranci udeležili. V ve čini so se anketiranci udeleževali razli čnih sejmov, kasaških dirk, ribiških tekmovanj, Grossmanovega festivala. Pri odgovoru e – drugo, sta bila odgovora službeno in poslovno. Pri tem vprašanju je veliko anket brez odgovora, saj ve čina v Prlekiji žive čih anketiranih na to vprašanje ni odgovorila.
V drugem delu anket smo zastavili vprašanja, ki so povezana s prleško kulinariko.
Prehrambene navade se na nek na čin preoblikujejo prav med dopustovanjem, saj veliko gostov želi med po čitnikovanjem poskusiti lokalne kulinari čne posebnosti. Prav zaradi tega so nas zanimale prehranjevalne navade med gosti, in sicer nas je zanimal na čin prehranjevanja med po čitnicami. Ker smo kar nekaj anket izvedli na turisti čni kmetiji, so rezultati pri čakovani. Najve č anketiranih, se je med izvajanjem ankete prehranjevalo prav na turisti čni kmetiji - 35,1 %, nekaj manj, 31,6 % anketiranih si kuha samih, 21,1 % se Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 55 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
prehranjuje v gostilnah in 12,3 % se med dopustom prehranjuje v hotelu (preglednica 3 v prilogi 1).
Turistom smo postavili vprašanje, v kakšni obliki preživljajo svoje po čitnice. Najve č se jih odlo ča za pol penzion 34 %, sledijo odgovori no čitev z zajtrkom in kopanje s kosilom z 20 %, najmanj anketiranih pa se odlo ča za polni penzion 6 %. 20 % anketiranih ni obkrožilo nobene izmed naštetih možnosti (glej grafikon 2 v prilogi 2).
V Prlekiji in bližnji okolici Gajševskega jezera se je v zadnjih letih oblikovalo kar nekaj turisti čnih kmetij (TK), na katerih se je možno prehranjevati. Zato nas je pri šestem vprašanju zanimalo, kako pogosto se turisti odlo čijo za tak na čin prehranjevanja. Velika ve čina, 68 % se jih prehranjuje na TK ob časno, nato 15 % vsaj enkrat tekom po čitnic, nikoli 9 % in redno 8 % (glej grafikon 3 v prilogi 2).
Kot vsaka pokrajina ima tudi Prlekija jedi, ki so zna čilne zanjo. Na podlagi tega smo v anketah ugotavljali, kako se anketiranci obeh anketiranih skupin, opredelijo glede poznavanja prleških jedi. Med anketiranimi gosti se je najve č 69 % opredelilo, da prleško kulinariko pozna deloma, 19 % je mnenja, da jo dobro pozna in 13 % je ne pozna. Pri čakovano so druga čni rezultati med naklju čnimi anketiranimi, saj jih ve čina prihaja prav iz Prlekije in doma če jedi dobro pozna. Tako se jih je 59 % opredelilo, da prleško kulinariko dobro pozna, 37 %, da jo pozna le deloma in 4 % so mnenja, da je ne poznajo (grafikon 9 v prilogi 2).
8. vprašanje pri gostih in 5. vprašanje pri naklju čnih anketiranih se je dotikalo prepoznavnosti prleške kulinarike. Glede na to, da se je anketa izvajala v Prlekiji, smo vklju čili prepoznavnost jedi, ki so zna čilne za Prlekijo. Prlekija je najbolj znana po prleški tünki. To nam dokazujejo tudi rezultati obeh anket. Tako so rezultati ankete, razdeljene med goste slede či: 33 % oz. tretjina anketiranih pozna prleško tünko, kateri po prepoznavnosti sledijo prleška gibanica 22 %, kvasenica 18 %, ajdov krapec 15 %, postržja ča 8 % in drugo 4 % (preglednica 4 v prilogi 1). Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 56 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Med naklju čnimi anketiranimi je prepoznavnost teh jedi zelo dobra, saj ve čina naklju čnih anketiranih prihaja iz Prlekije ali bližnje okolice. In tako je prleška tünka najbolj prepoznana s 24 %, po 20 % imata prleška gibanica in kvasenica, 18 % postržja ča in 17 % ajdov krapec. 1 % jih je obkrožilo možnost drugo (preglednica 8 v prilogi 1).
Pri prejšnjem vprašanju smo ponudili naštete tipi čne prleške jedi. Na podlagi tega nas je zanimalo, ali so katero izmed naštetih jedi anketiranci tudi poskusili. Rezultati anket so bili zelo podobni. Pri gostih je te jedi že poskusilo 94 %, pri naklju čnih anketiranih pa 93%. Anketiranih, ki teh jedi še ni poskusilo, pa je bilo 6 % pri gostih in 7 % pri naklju čnih anketiranih (grafikon 10 v prilogi 2).
Tretji del anket pa je zajemal prepoznavnost Gajševskega jezera z okolico.
Pri 10. vprašanju za goste in 7. vprašanju za naklju čne anketirane nas je zanimalo, ali so anketiranci jezero že obiskali ali vsaj slišali zanj. 36 % gostov za jezero še ni slišalo, 34 % gostov je za jezero slišalo in ga obiskalo, 16 % jih je samo slišalo za jezero, 14 % pa jezera ni obiskalo. Pri naklju čnih anketiranih je prepoznavnost boljša, saj je 70 % anketiranih jezero že obiskalo, 20 % jih je slišalo za jezero, 7 % jih ni slišalo in 3 % ga niso obiskali (grafikon 11 v prilogi 2).
Pri obeh anketiranih skupinah nas je zanimalo, kolikokrat so jezero obiskali. Med anketiranimi gosti jih 65 % jezera ni obiskalo, 16 % jih je bilo ob jezeru enkrat, 13 % dvakrat, po 3 % se jih je ob jezeru ustavilo trikrat in ve čkrat, 1 % anketiranih pa se je ob jezeru ustavil le mimogrede. Pri naklju čnih anketiranih 3 % jezera še niso obiskali, 23 % anket pa je bilo vrnjenih brez pisnega odgovora. Ostali so zapisali razli čne odgovore, katerim je vse bolj ali manj skupno to, da so jezero obiskali že ve čkrat, le pogostost obiska se razlikuje (grafikon 8 v prilogi 2).
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 57 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
11.(b) vprašanje za goste in 8.(b) vprašanje pri naklju čnih anketiranih je bilo enako. Zanimalo nas je, kaj je bil vzrok, da so se odlo čili obiskati jezero. Odgovori so bili pisni. Ker je pri gostih jezero slabše poznano in posledi čno tudi slabo obiskano, je bilo najve č anket vrnjenih brez odgovora - 68 %. Sledijo odgovori izlet/sprehod s 13 %, lepa narava s 4 %, po 3 % imajo odgovori: zaradi motoristov, ljubezni do narave, radovednost, ribolov ali kolesarjenje ter mimogrede. Slab odstotek vseh pa je jezero obiskal zaradi mlina, miru ob jezeru ali pa surfanja (preglednica 5 v prilogi 1). Druga čni rezultati so pri anketi, razdeljeni med naklju čne anketirane, kjer vzroka za obisk jezera ni navedlo 25 % anketiranih. Ostali so jezero najve čkrat obiskali zaradi rekreacije - 23 %, obiska motoristi čne prireditve, ki vsako leto poteka ob jezeru - 16 %, izleta - 11 %, ribolov - 10%, obiska prireditev, ki ob časno potekajo ob jezeru – 6 %, druženja/piknik in anketiranci, ki živijo ob jezeru - 4 %, 2 % pa jih je obiskalo bližnji mlin (preglednica 9 v prilogi 1).
9. vprašanje pri naklju čnih anketiranih in 12. vprašanje pri gostih je bilo prav tako enako in je zajemalo splošno poznavanje aktivnosti ali prireditev, ki že potekajo ob jezeru. Ob jezeru se predvsem v poletnem času ve čkrat organizirajo razli čne prireditve ali sre čanja. Zato nas je zanimalo, ali anketiranci obeh anket poznajo katero/-e izmed teh prireditev ali aktivnosti. Če primerjamo rezultate obeh anket, ugotovimo, da je pri anketiranih gostih prepoznavnost prireditev slabša kot pa pri naklju čnih anketiranih. 75 % med anketiranimi gosti ne pozna nobene aktivnosti ali prireditve, ki poteka ob jezeru. 16 % je že slišalo za sre čanje motoristov, 6 % jih pozna organiziran ribolov in 3 % poznajo surfanje na jezeru (grafikon 5 v prilogi 2). Ve č aktivnosti poznajo naklju čni anketiranci. Polovica pozna sre čanje motoristov, 12 % ribolov, 8 % tekmovanje harmonikašev, 3 % surfanje in 2 % tekmovanje za »naj Krpana«. Ostali odgovori imajo po 1 %, 21 % pa se med izvajanjem ankete ni spomnilo nobene prireditve ali aktivnosti, ki potekajo ob jezeru (preglednica 10 v prilogi 1).
Naklju čnim anketiranim smo zastavili vprašanje, ki se je glasilo »Katere turisti čne dejavnosti pogrešate ob jezeru?« Ve č kot polovica vrnjenih anket je bila pri tem vprašanju brez odgovora, medtem ko so ostali predlagali različne aktivnosti, ki ob jezeru potekajo že Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 58 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
sedaj vendar v manjšem obsegu in neuradno. Le dva odgovora sta omenjala, da bi si v bližini želela kakšno turisti čno kmetijo, šest anketiranih pa ob jezeru ne pogreša ni č in bi jezero pustili takšno, kot je sedaj (preglednica 11 v prilogi 1).
Pri 13. vprašanju pri gostih in 11. vprašanju pri naklju čnih anketiranih smo ponudili naštete možnosti, ki bi dodatno pove čale obiskanost jezera. Tako je pri gostih najve č odgovorov a – raznolika pokrajina s 23 % in odgovorov c – gostinska ponudba s 23 %, sledil je odgovor b – možnost kolesarjenja z 18 % in odgovor d – možnost vodnih športov s 17 %, odgovor e – lokalne znamenitosti z 10 %, drugo s 5 %. Pod možnost »drugo« je bilo zapisano: sprehod v naravo, dobra družba, pohodništvo in obisk bližnjih vasi. Pri 4 % anket ni bilo odgovora (preglednica 6 v prilogi 1). Prav tako je pri naklju čnih anketiranih 31 % obkrožilo odgovor a – raznolika pokrajina, nato odgovor d – možnost vodnih športov 25 %, c - gostinska ponudba 22 %, b – možnost kolesarjenja 10 %, e – voden ogled lokalnih znamenitosti 7 %, ni odgovora 6 % in f - drugo 2 % (»ponoven obisk sorodnikov, prelepa narava, ustavimo se mimogrede«) (preglednica 12 v prilogi 1).
Za 14. vprašanje pri gostih in 12. vprašanje pri naklju čnih anketiranih smo dobili idejo na kmetijah, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, v bližini pa se nahajajo jezera ali ribniki. Kmetije, ki imajo ob jezeru zemljiš ča, ponujajo turistom možnost najema urejenega prostora za piknike oz. taborjenje. Zanimalo nas je, ali je med anketiranci interes za uporabo takega prostora ob Gajševskem jezeru. Rezultati anket so vzpodbudni, saj jih je pri obeh anketah velika ve čina odgovorila z »da« in sicer: pri gostih 88 % in pri naklju čnih anketiranih 93 %. Odgovor »ne« pa je obkrožilo 13 % gostov in 7 % naklju čnih anketiranih (grafikon 12 v prilogi 2).
Ob Gajševskem jezeru poteka kar nekaj turisti čnih poti. V anketi smo se odlo čili izpostaviti dve turisti čni poti, ki potekata neposredno ob jezeru in obravnavani kmetiji. Prva je Grossmanova turisti čna pot, druga pa turisti čna pot Stopinje. Iz rezultatov je razvidno, da je Grossmanova pot pri obeh anketiranih skupinah bolje poznana kot pa Stopinje. Za pot je slišalo 51 % gostov in 50 % naklju čnih anketiranih (grafikon 13 v Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 59 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
prilogi 2), za Stopinje pa le 10 % gostov in 32 % naklju čnih anketiranih (grafikon 14 v prilogi 2).
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 60 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
5 SKLEPI
Cilj diplomske naloge je bil analizirati proizvodnjo in predelavo mleka z ekonomskega in finan čnega vidika. Analiza je bila narejena ob predpostavki uspešne prodaje in predelave mleka v sir. V ta namen smo zbrali skupne stroške in prihodke, povezane s pridelavo in predelavo mleka, katere smo uporabili pri izra čunu smotrnosti investiranja v investicijski projekt. Za kon čno oceno investicije smo potrebovali še podatke o stroških, povezanih z investiranjem v prostor, kjer bi predelava lahko potekala. V nadaljevanju naloge pa smo s pomo čjo ankete poskušali ugotoviti prepoznavnost obmo čja ter kulinarike, kjer se obravnavana kmetija nahaja.
Na podlagi rezultatov, ki smo jih izra čunali v diplomski nalogi, lahko potrdimo oz. zavrnemo naslednje hipoteze:
H1: Proizvodnja mleka in sirov, je ob doseganju predvidenih parametrov, ekonomsko upravi čena. Eden od pokazateljev ekonomske upravi čenosti je koeficient ekonomi čnosti (Ke). Analiza je pokazala, da je v našem primeru pri predelavi mleka v sire Ke = 1,17. Na podlagi tega rezultata lahko hipotezo 1 potrdimo.
H2: Predvidevamo, da se nam investicija, ob doseganju predvidenih parametrov, povrne v 20 letih. Ocenjeno obdobje povratka investicije je odvisno od mnogih dejavnikov. Višina investicije je odvisna od specifi čnosti predelovalne panoge in že razpoložljivih kapacitet na kmetiji. Obdobje povratka investicije je v našem primeru 12 let. 12. leto poslujemo z dobi čkom, ob upoštevanju, da je interna stopnja donosnosti 14 %. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko torej hipotezo 2 potrdimo.
H3: Predvidevamo, da je tehnološko-ekonomski simulacijski model predelave mleka v sir uporabno podporno orodje pri procesu odlo čanja o predelavi mleka. Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 61 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Hipoteza 3 je potrjena, saj nam ocenjeni parametri dajejo ustrezne informacije za planiranje na kmetiji. Na podlagi njihove ocene se odlo čamo o ustreznosti oz. neustreznosti predelave z ekonomskega vidika.
H4: Najve č gostov se odlo ča za krajše po čitnice na prleškem obmo čju. Na podlagi rezultatov, pridobljenih z analiziranjem anketnega vprašalnika, lahko hipotezo 4 potrdimo, saj se je najve č anketiranih v Prlekiji odlo čilo za tridnevne po čitnice.
H5: Prleška kulinarika je pri anketirancih dobro poznana. Hipotezo 5 lahko potrdimo deloma, saj so rezultati ankete pokazali, da je prleška kulinarika v ve čini dobro poznana med naklju čnimi obiskovalci jezera, medtem ko so se gosti v ve čini opredelili, da jo poznajo le deloma.
H6: Gajševsko jezero je med turisti slabo poznana možnost za turisti čno destinacijo, zato je potrebno potencialno trženje dejavnosti in proizvodov kmetije navezati na širše obmo čje Prlekije. Hipoteza 6 je potrjena. Iz rezultatov ankete je razvidno, da je Gajševsko jezero med turisti slabo prepoznavna možnost za turisti čno destinacijo. Na podlagi rezultata lahko sklepamo, da bi bilo smiselno trženje dejavnosti in proizvodov kmetije navezati na širše obmo čje Prlekije in s tem pove čati prepoznavnost kmetije, ki bi se ukvarjala z dopolnilno dejavnostjo.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 62 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
6 LITERATURA
Alsos G. A., Ljunggren E., Pettersen L. 2003. Farm – based Entrepreneurs: What triggers the start – up of new Business Activities? Journal of Small Business ond Entersprise Development. UK, 10, 4: 435 – 443.
Bailey A.P., Rehman T., Park J., Keatinge J.D.H., Tranter R.B. 1999. Towards a method for the economic evaluation of environmental indicators for UK integrated arable farming systems. Agriculture, Ecosystems & Environment: 72, 2: 145-158.
Bajt N., Golc – Teger Slavica. 2002. Izdelava jogurta, skute in sira. Kme čki glas. Ljubljana.
Barbieri C.,Valdivia C. 2010. Recreation and agroforestry: Examining new dimensions of multifunctionality in family farms. J. Rural Stud., 26, 4: 465 – 473.
Belfield C., Levin H.M. 2010. Cost–Benefit Analysis and Cost–Effectiveness Analysis. International Encyclopedia of Education (Third Edition) . 199-203 str.
Boltavzer Z. 2009. Trženje. Konzorcij višjih strokovnih šol za izvedbo projekta IMPLETUM. Zavod IRC, Ljubljana. 81 str. (elektronski vir). (http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Trzenje-Boltavzer.pdf ) (1.8.2011)
Berentsen P.B.M 2003. Effects of animal productivity on the costs of complying with environmental legislation in Dutch dairy farming. Livestock Production Science, 84, 2: 183-194.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 63 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Carter S. 2001. Multiple Business Ownership in the Farm Sector – Differentiating Monoactive, Diversified and Portfolio Enterprises. Bradford: International Journal of Entrepreneurial Behaviour & Research, 7, 2: 43 – 49.
Čeboklin Z. Investicije. (elektronski vir) (http://www.akc.si/investicije.php ) (19. 6. 2011)
Čotar D. 2010. Doma če sirarstvo za zabavo in zares. 2. dopolnjena izdaja – Gorica. Goriška Mohorjeva družba: 269 str.
Devetak G. 1999. Temelji trženja in trženjska zasnova podjetja . Koper: Visoka šola za Management: 22 str.
Devetek G. 2000 Temelji trženja in trženjska zasnova podjetja. Visoka šola za managment. 2. natis: 135 str.
Devetak G. 2007. Marketing managment. Fakulteta za managment, Univerza na Primorskem. Koper: 48 – 51.
Eikelang S., Lie I. 1999. Pluriactivity in Rural Norway. J. of Rural Stud., UK, 15, 4 : 405 – 415. Erjavec E. 1995. Agrarna politika. Domžale, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko: 227 str.
Habjani č D., Ušaj T. 1998. Osnove trženja. Ljubljana. I&S Aladin: 129 str.
Jeri č D., Leskovar S. 1996. Izhodiš ča neposredne prodaje na kmetiji. Organizacija trga in trženje kmetijskih pridelkov. Zbornik posveta. Ljubljana. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 80 str.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 64 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Karselaers E., Cock D.L., Ludwig L.,Huylenbroeck G.V. 2007. Modelling farm-level economic potential for conversion to organic farming. Agr. Sys., 94, 3: 671, 682.
Kinsella J. et al 2000. Pluriactivity as a Livelihood Strategy in Irish Farm Households and its Role in Rular Development. Sociologica Rulalis, UK: 485 str.
Kladnik D.1999. Leksikon geografije podeželja. Ljubljana. Inštitut za geografijo: 318 str.
Kotler P. 2003. Marketing managment – trženjsko upravljanje: analiza, na črtovanje, izvajanje in nadzor. Ljubljana. Slovenska knjiga: 129 - 143 str.
Kulovec M. in sod. 2002. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ljubljana. Kme čki glas: 175 str.
Lavri č C. 2009. Registracija pridelave in predelave živil živalskega izvora na kmetijah. (elektronski vir) (www.kmetijskizavod-nm.si/file/664/download/780) (18. 6. 2011)
Mavrin D., Oštir Š. 2002. Tehnologija mleka in mle čnih izdelkov. Ljubljana. Tehniška založba Slovenije: 218 str.
McNally S. 2001. Farm Diversification in England and Walles – What can we Learn from the Farm Business Survey? J. Rular Stud., UK: 250 str.
Meyer-Aurich A. 2005. Economic and environmental analysis of sustainable farming practices – a Bavarian case study. Agr. Sys., 86, 2: 190 – 206.
Oblak O., Juvan čič L., Erjavec E. 2003. Ocena skupnega dohodka na kmečkih gospodarstvih v Sloveniji. Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. Ljubljana. Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 65 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Olson L.D. 2004. Cost/Benefit Analysis. University of Nebraska, Lincoln. Encyclopedia of Information Systems . 333-344 s.
Pažek K. 2008. Zapiski vaj. Tematski sklop »Planiranje in ocenjevanje investicij.«
Pažek K. 2003. Finan čna analiza ocenjevanja investicij dopolnilnih dejavnosti na ekoloških kmetijah: magistrsko delo. Maribor: 168 str.
Pažek K., Rozman Č., Turk J., Bavec M. 2003. Finan čna analiza ocenjevanja investicij dopolnilnih dejavnosti na ekoloških kmetijah v Sloveniji. (elektronski vir) http://stari.bf.uni-lj.si/daes/index_files/pazek_p1.pdf (10. 3. 2011).
Pažek K., Rozman Č., Borec A. 2007. Aplikacija simulacijskih in ve čkriterijskih odlo čitvenih modelov za podporo odlo čanju na kmetijah z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo. Univerza v Mariboru. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede : 101 str. (elektronski vir) http://fk.uni-mb.si/fkweb-datoteke/kat_ekonomika/zm.pdf (19. 5. 2011)
Pažek K., Rozman Č., Čejvanovi č F., Par V., Borec A., Majkovi č D., Turk J. 2005. Multi attribute decision model for orchard renewal - case study in Bosnia and Herzegovina. Agricultura, 3, 2: 13 – 20.
Poto čnik V. 2002. Trženje. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje. Ljubljana. 186 str.
Roseg Đ. 1995. Prerada mesa i mlijeka. Zagreb. Nakladni zavod Globus (Bibliotekarsko Hrvatsko obiteljsko gospodarstvo): 191 str.
Rozman Č., Jakob M., Turk J., Bavec F. 2002. Kmetijsko podjetniška analiza pridelave oljnih bu č. Sodobno kmetijstvo, 35, 2 : 91 – 96.
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 66 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Senjur M. 1993. Gospodarska rast in razvojna ekonomika. Ljubljana. Ekonomska fakulteta: 537 str.
Tumpej M. 2010. Zapiski predavanj.«Ureditev prostorov za toplotno obdelavo mleka.«
Turk J. 2001. Teoreti čne in empiri čne analize v agrarni ekonomiki. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo: 225 str.
Vadnal K. 2008. Kmetijsko trženje. Študijsko gradivo za študente univerzitetnega študija Kmetijstvo – agronomija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta - Oddelek za agromijo. 190 str. (elektronski vir) (http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2686/KMET_TRG_UNI_08.pdf ) (1. 8. 2011)
Valeeva I. N, Huirne B. M. R., Meuwissen P. M. M., Oude Lansink G. J. M. A. 2007. Modeling farm - level strategies for improving food safety in the dairy chain. Agr. Sys., 94, 2 : 528 – 540.
Vindiš P., Rozman Č., Stajnko D., Muršec B. 2011. Aplikacija simulacijskega in ve čkriterijskega odlo čitvenega modela za podporo odlo čanja pri izbiri energetskih rastlin za pridelavo v bioplin. Univerza v Mariboru. Pivola: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. (elektronski vir) (http://fk.uni-mb.si/fkbv/images/stories/Biosistemsko-inzenirstvo/Aplikacija- simulacijskega-in-veckriterijskega-odlocitvenega-modela-za-podporo-odlocanja-pri-izbiri- energetskih-rastlin-za%20pridelavo%20v-bioplin.pdf) (18. 6. 2011)
Žabkar V. 1998. Metode trženjskega raziskovanja. Ljubljana.Ekonomska fakulteta: 26 str.
Uradni list RS, št. 45/2008. Ukaz o razglasitvi Zakona o kmetijstvu (ZKme-1). (elektronski vir) http://www.uradni-list.si/1/content?id=86503 (16. 6. 2011)
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 67 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Uradni list RS, št. 61/2005. Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. (elektronski vir) http://www.uradni-list.si/1/content?id=56813 (16. 6. 2011)
Uradni list RS, št. 21/1993. Pravilnik o kakovosti mleka, mle čnih izdelkov, siril in čistih cepiv. (elektronski vir) http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199321&stevilka=991 (16. 6. 2011)
Statisti čni urad Republike Slovenije. Dopolnilne dejavnosti na družinskih kmetijah, Slovenija, 2005 (elektronski vir). http://www.stat.si/doc/statinf/15-si-119-0601.pdf (16. 6. 2011)
Uradni list RS, št. 21/1993. Pravilnik o kakovosti mleka, mle čnih izdelkov, siril in čistih cepiv, Stran 1069.(elektronski vir) http://www.uradni-list.si/1/content?id=66082 (17. 6. 2011)
Pomurje.si. Gajševsko jezero, še spe ča lepotica. 2011 (elektronski vir). http://www.p-inf.si/aktualno/pomurje/gajsevsko-jezero-se-speca-lepotica/ (10. 6. 2011)
Prlekija med prijatelji. Grossmanova kolesarska pot (elektronski vir). http://www.prlekija.com/index.php?option=com_content&task=view&id=207&Itemid=36 5 (10. 6. 2011)
Prlekija med prijatelji. Turisti čna pot »Stopinje« (elektronski vir). http://www.prlekija.com/index.php?option=comcontent&task=view&id=221&Itemid=380 (10. 6. 2011)
Pomurje.si. Prva kme čka sirarna na Gori čkem že deluje. 2011. (elektronski vir). http://www.murski-val.si/aktualno/pomurje/prva-kmecka-sirarna-na-gorickem-ze-deluje/ (13. 6. 2011)
Antoli č P. Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dipl. delo. 68 Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011 ______
Krajinski park Gori čko. Izdelki krajinksega parka Gori čko (elektronski vir) http://www.parkgoricko.org/sl/informacije.asp?id_informacija=3987&id_jezik=0&id_tip1 =8&id_tip2=1&id_tip3=0 (13. 6. 2011)
Kmetijski inštitut Slovenije. Modelne kalkulacije. (elektronski vir) http://www.kis.si/pls/kis/!kis.web?m=177&j=SI (18. 6. 2011)
Ra čunovodja.com. 2.del: Metode ocenjevanja investicijskih projektov (elektronski vir). http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=2281 (18. 6. 2011)
Republika Slovenija. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (elektronski vir). www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/mlecne_kvote.doc (18. 6. 2011)
PRILOGA 1: SEZNAM PREGLEDNIC
Preglednica 1: Odlo čitev za obisk ali po čitnice v Prlekiji. Anketa za goste.
Odlo čitev za frekvenca kumulativa obisk/po čitnice v Prlekiji anketirancev odstotek kumulativa % izlet v naravo 21 21 0 0,0 obisk sorodnikov, prijateljev 13 13 21 21,2 obisk prireditev 2 2 34 34,3 dopust/po čitnice 53 54 36 36,4 drugo 10 10 89 89,9 SKUPAJ 99 100 99 100,0
Preglednica 2: Na čin pridobitve informacij o Prlekiji. Anketa za goste.
frekvenca kumulativa Informacije o Prlekiji anketirancev odstotek kumulativa % turisti čna agencija 11 11 0 0 mediji 31 31 11 11,1 prijatelji,sorodniki,znanci 52 53 42 42,4 drugo 5 5 94 94,9 SKUPAJ 99 100 99 100,0
Preglednica 3: Na čini prehranjevanja med dopustom. Anketa za goste.
Prehrambene navade med frekvenca kumulativa dopustom anketirancev odstotek kumulativa % v hotelu 14 12 0 0 v gostilnah 24 21 14 12,3 na TK 40 35 38 33,3 kuhamo sami 36 32 78 68,4 SKUPAJ 114 100 114 100,0
Preglednica 4: Prepoznavnost prleških jedi. Anketa za goste.
Prepoznavnost frekvenca kumulativa prleških jedi anketirancev odstotek kumulativa % prleška gibanica 42 22 0 0 ajdov krapec 28 15 42 22,1 kvasenica 34 18 70 36,8 postržja ča 15 8 104 54,7 prleška tünka 63 33 119 62,6 drugo 8 4 182 95,8 SKUPAJ 190 100 190 100,0
Preglednica 5: Razlogi za obisk jezera. Anketa gosti.
Vzroki za obisk frekvenca kumulativa jezera anketirancev odstotek kumulativa % mir 1 1 0 0 mlin 1 1 1 1,3 surfanje 1 1 2 2,5 izlet/sprehod 10 13 3 3,8 mimogrede 2 3 13 16,3 motoristi 2 3 15 18,8 ljubezen do narave 2 3 17 21,3 ker je lepo 3 4 19 23,8 radovednost 2 3 22 27,5 ribolov/kolesarjenje 2 3 24 30,0 ni odgovora 54 68 26 32,5 SKUPAJ 80 100 80 100,0
Preglednica 6: Možnosti za obisk Gajševskega jezera. Anketa gosti.
Možnosti za obisk frekvenca kumulativa jezera anketirancev odstotek kumulativa % raznolika pokrajina 33 23 0 0 možnost kolesarjenja 27 18 33 22,6 gostinska ponudba 33 23 60 41,1 vodni športi 25 17 93 63,7 lokalne znamenitosti 15 10 118 80,8 drugo 7 5 133 91,1 ni odgovora 6 4 140 95,9 SKUPAJ 146 100 146 100,0
Preglednica 7: Namen obiska Prlekije. Anketa naklju čni anketirani.
Namen obiska Prlekije frekvenca odstotek kumulativa kumulativa% izlet v naravo 65 37 0 0 obisk TK 7 4 65 37 obisk sorodnikov/prijateljev 39 22 72 41 obisk prireditev 8 5 111 64 drugo 3 2 119 68 ni odgovora 52 30 122 70 SKUPAJ 174 100 174 100
Preglednica 8: Prepoznavnost prleških jedi. Anketa naklju čni anketirani.
Prepoznavnost prleških jedi frekfenca odstotek kumulativa kumulativa% prleška gibanica 88 20 0 0 ajdov krapec 75 17 88 20 kvasenica 87 20 163 38 postržja ča 76 18 250 58 prleška tünka 103 24 326 75 drugo 5 1 429 99 SKUPAJ 434 100 434 100
Preglednica 9: Vzroki za obisk jezera. Anketa naklju čni anketirani.
Vzroki za obisk jezera frekfenca odstotek kumulativa kumulativa% rekreacija(kolesarjenje,surfanje,sprehod,tek,…) 30 23 0 0 motoristi 21 16 30 23 izlet 14 11 51 39 mlin 3 2 65 49 živim ob jezeru 5 4 68 52 prireditve 8 6 73 55 druženje/pikniki 5 4 81 61 ribolov 13 10 86 65 ni odgovora 33 25 99 75 SKUPAJ 132 100 132 100
Preglednica 10: Poznavanje aktivnosti/prireditev ob jezeru. Anketa naklju čni anketirani.
Poznavanje aktivnosti ob jezeru frekfenca odstotek kumulativa kumulativa% motoristi 73 50 0 0 ribolov 17 12 73 50 tekmovanje harmonikašev 12 8 90 61 izbor »naj Krpan« 3 2 102 69 lovci 1 1 105 71 surfanje 5 3 106 72 risanje na platno 1 1 111 76 pikniki 2 1 112 76 dobrodelni koncerti 2 1 114 78 ne poznam 31 21 116 79 SKUPAJ 147 100 147 100
Preglednica 11: Turisti čne dejavnosti, ki bi jih naklju čni anketirani želeli ob jezeru.
Katere tur. dejavnosti pogrešate ob j. frekfenca odstotek kumulativa kumulativa% koncerti (kulturne prireditve) 5 5 0 0 gostinsko ponudbo 20 19 5 5 vodne skutere, čolnarjenje, ladjice,kanu,… 4 4 25 24 razl. organizirana vodenja 1 1 29 28 možnost »windsurfinga« 1 1 30 29 ni č 6 6 31 30 bližnje TK 2 2 37 36 bolj ozna čene poti do jezera 1 1 39 38 ni odgovora 64 62 40 38 SKUPAJ 104 100 104 100
Preglednica 12: Naštejte dejavnosti, ki bi pove čale možnosti za obisk jezera med naklju čnimi anketiranimi.
Kaj vas je ali vas bi prepri čalo za obisk jezera frekfenca odstotek kumulativa kumulativa% raznolika pokrajina 55 31 0 0 možnost kolesarjenja 17 10 55 31 gostinska ponudba 39 22 72 41 možnost vodnih športov na jezeru 44 25 111 63 voden ogled lokalnih znamenitosti 12 7 155 88 drugo 3 2 167 95 ni odgovora 6 3 170 97 SKUPAJ 176 100 176 100
PRILOGA 2: SEZNAM GRAFIKONOV
45% 43% 40% 35% 30% 25% 21% 20% 20% 16% 15% 10% 5% 0% 1 dan 2 dni 3 dni 4 dni ali ve č
Grafikon 1: Trajanje obiska ali po čitnic v Prlekiji. Anketa gosti.
40% 34% 35% 30% 25% 20% 20% 20% 20% 15% 10% 6% 5% 0% no čitev z pol polni kopanje s ni odg. zajtrkom penzion penzion kosilom
Grafikon 2: Na čin prehranjevanja v hotelu. Anketa gosti.
80% 69% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 15% 8% 9% 10% 0% da,redno da,ob časno da,vsaj 1x ne,nikoli tekom po čitnic
Grafikon 3: Prehranjevanje na turisti čni kmetijah. Anketa gosti.
65% 70% 60% 50% 40% 30% 16% 20% 13% 10% 3% 3% 1% 0%
x x x li 1 2 3 de a re g bisk o a mimo g o is n
Grafikon 4: Pogostost obiska jezera pri gostih.
80% 75% 70% 60% 50% 40% 30% 16% 20% 6% 10% 3% 0% motoristi ribi čija surfanje ne poznam
Grafikon 5: Prepoznavnost aktivnosti/prireditev ob jezeru. Anketa gosti.
50%
40% 36% 30% 30% 25%
20%
10% 7% 2% 0% ne poznam slabo srednje dobro zelo dobro poznam poznam poznam poznam
Grafikon 6: Poznavanje Prlekije. Anketa naklju čni anketirani.
70% 62% 60% 50% 40% 30% 22% 20% 12% 10% 4% 0% prvi č bil/a že reden/a živim v Prlekiji nekajkrat obiskovalec/ka Prlekije
Grafikon 7: Pogostost obiska Prlekije. Anketa naklju čni anketirani.
30% 27% 24% 23% 25% 20% 15% 10% 7% 7% 4% 4% 5% 2% 3% 0%
to to c x g. s en e -5 d /le d s x o go x te e 1 i o -3 x/ /m n p x 3 x 1 - -3 x x zelo 1 1
Grafikon 8: Pogostost obiska jezera pri naklju čnih anketiranih.
80% 69% 59% 60% 37% gosti 40% naklju čni anketiranci 19% 20% 13% 4% 0% dobro poznam deloma poznam ne poznam
Grafikon 9: Poznavanje prleške kulinarike. Rezultati obeh anketiranih skupin.
100% 94% 93% 80% 60% gosti naklju čni anketiranci 40%
20% 6% 7% 0% DA NE
Grafikon 10: Poskušanje naštetih jedi. Rezultati obeh anketiranih skupin.
80% 70% gosti 70% č 60% naklju ni anketiranci 50% 36% 40% 34% 30% 20% 20% 16% 14% 7% 10% 3% 0% sem slišala sem slišala in nisem nisem slišala obiskala obisklala
Grafikon 11: Prepoznavnost Gajševskega jezera. Rezultati obeh anketiranih skupin.
93% 100% 88% 80% gosti č 60% naklju ni anketiranci
40% 13% 20% 7% 0% da ne
Grafikon 12: Zanimanje za »piknik« prostor. Rezultati obeh anketiranih skupin.
gosti naklju čni anketiranci 60% 51% 50% 49% 50% 50% 40% 30% 20% 10% 0% da ne
Grafikon 13: Prepoznavnost Grossmanove turisti čne poti. Rezultati obeh anketiranih skupin.
90%
gosti 80% 68% 70% naklju čni anketiranci 60% 50% 40% 32% 30% 20% 10% 10% 0% da ne
Grafikon 14: Prepoznavnost turisti čne poti »Stopinje«. Rezultati obeh anketiranih skupin.
45% 39% 38% gosti 40% naklju čni anketiranci 35% 30% 25% 20% 20% 20% 20% 15% 16% 16% 15% 7% 10% 5% 4% 5% 0% 0%
OŠ poklicna SŠ/gimnazija višješolska VS/UNI Mag./dok.
izobrazba izobrazba
Grafikon 15: Izobrazbena struktura anketirancev v obeh anketah.
60% 55% 50% 40% 40% 31% 30% 25% 17% 20% 9% 9% 6% 7% 10% 3% 0%
/a e a a n litv inj /k sle os od ec po ap sp jen za z z ,go ko re ce po b eti u /km gosti eta km č us naklju ni anketiranci tat s
Grafikon 16: Status anketirancev v obeh anketah.
gosti
naklju čni anketiranci 59% 60% 52% 48% 50% 41% 40%
30%
20%
10%
0% MŽ
Grafikon 17: Spol
50 44 gosti naklju čni anketiranci 40 33 30 20 10 0 povpre čna starost
Grafikon 18: Povpre čna starost obeh anketiranih skupin.
gosti 50% 43% naklju čni anketiranci 40% 33% 30% 26% 30% 23% 20% 14% 16% 7% 10% 5% 4% 0% 1 2 3 4 5
Grafikon 19: Število članov gospodinjstva. Rezultati obeh anketiranih skupin.
PRILOGA 3: ANKETNI VPRAŠALNIK ZA OBISKOVALCE BIOTERM IN TURISTI ČNE KMETIJE VRBNJAK
ANKETA O PREPOZNAVNOSTI PRLEKIJE - PRLEŠKIH JEDI IN GAJŠEVSKEGA JEZERA Z OKOLICO!
Sem Petra Antoli č in sem absolventka študijskega programa Managment v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki poteka na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Prihajam iz Prlekije, zato sem se odlo čila, da raziš čem prepoznavnost Prlekije - prleške kulinarike in Gajševskega jezera z bližnjo okolico. Ker potrebujem pomo č pri izvajanju ankete, Vas prosim, da odgovorite na vprašanja, ki so postavljena v anketi.
1) Zakaj ste se odlo čili za obisk/po čitnice v Prlekiji? (možnih ve č odgovorov) a) izlet v naravo b) obisk sorodnikov, prijateljev c) obisk prireditev (prosim navedite, katero)______d) dopust/po čitnice e) drugo ______
2) Kje ste dobili informacije o Prlekiji? (možnih ve č odgovorov) a) v turisti čni agenciji b) iz medijev (internet, tv,…) c) od prijateljev, sorodnikov, znancev,…… d) drugo ______
3) Kako dolgo bo trajal Vaš obisk/dopust? a) 1 dan b) 2 dni c) 3 dni d) 4 dni ali ve č
4) Kje se najve č prehranjujete v času dopusta? (možnih ve č odgovorov) a) v hotelu b) v gostilnah c) na turisti čnih kmetijah d) si kuhamo sami
5) Če se prehranjujete v hotelu, katero/-e izmed naštetih možnosti se poslužujete? a) no čitev z zajtrkom b) polpenzion c) polni penzion d) kopanje s kosilom
6) Ali se med svojimi po čitnicami v Prlekiji prehranjujete tudi na okoliških turisti čnih kmetijah? a) Da, redno. b) Da, ob časno. c) Da, vsaj enkrat tekom po čitnic. d) Ne, nikoli.
7) Ali poznate prleško kulinariko? a) dobro poznam b) deloma poznam c) ne poznam
8) Katere izmed naštetih (prleških) jedi poznate? a) prleška gibanica b) ajdov krapec c) kvasenica d) postržja ča e) prleška tünka
f) drugo______
9) Ste že kdaj slišali oz. poskusili te jedi? a) DA (prosim, navedite kje) ______b) NE
10) Ste že kdaj obiskali/slišali za Gajševsko jezero? a) sem slišal/-a b) da, sem slišal/-a in obiskal/-a c) nisem obiskal/-a d) nisem slišal/-a
11) Če ste na zgornje vprašanje odgovorili pritrdilno, Vas prosim, da navedete: a) kako pogosto ste obiskali jezero______b) zakaj ste obiskali jezero______
12) Poznate katere izmed aktivnosti/prireditev, ki potekajo ob jezeru? a) DA (prosim, navedite katero)______b) NE
13) Kaj Vas je ali bi Vas prepri čalo za obisk Gajševskega jezera? (možnih ve č odgovorov) a) raznolika pokrajina b) možnost kolesarjenja (najem koles) c) pestra in dobra gostinska ponudba v okolici jezera d) možnost vodnih športov na jezeru (ribištvo, surfanje,…..) e) voden ogled lokalnih znamenitosti, ki se nahajajo v bližini jezera Drugo______
14) Ali bi bili pripravljeni preživljati prosti čas na urejenem prostoru za piknik tik ob jezeru?
DA NE 15) Ste že kdaj slišali za Grossmanovo turisti čno pot? DA NE
16) Ste že kdaj slišali za turisti čno pot »Stopinje«? DA NE
17) Izobrazba: a) Osnovna šola b) Poklicna izobrazba c) Srednja šola/gimnazija d) Višješolska izobrazba e) Visokošolska/univerzitetna izobrazba f) Magisterij/doktorat
18) Status: a) dijak/študent b) zaposlen/-a c) brez zaposlitve d) status kmeta/kmetice, gospodinja e) upokojenec/upokojenka
19) Spol M Ž
20) Starost: ______
21) Prosim, navedite kraj vašega stalnega bivališ ča______
22) Prosim obkrožite število članov vašega gospodinjstva: 1 2 3 4 ve č kot 4
PRILOGA 4: ANKETNI VPRAŠALNIK ZA NAKLJU ČNE ANKETIRANCE
ANKETA O PREPOZNAVNOSTI PRLEKIJE - PRLEŠKIH JEDI IN GAJŠEVSKEGA JEZERA Z OKOLICO!
Sem Petra Antoli č in sem absolventka študijskega programa Managment v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki poteka na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Prihajam iz Prlekije, zato sem se odlo čila, da raziš čem prepoznavnost Prlekije - prleške kulinarike in Gajševskega jezera z bližnjo okolico. Ker potrebujem pomo č pri izvajanju ankete, Vas prosim, da odgovorite na vprašanja, ki so postavljena v anketi.
1) Ali poznate Prlekijo? a) Ne poznam b) Slabo poznam c) Srednje poznam d) Dobro poznam e) Zelo dobro poznam
2) Kako pogosto ste v Prlekiji? a) Danes sem prvi č tukaj. a) V Prlekiji sem bil/-a že nekajkrat. b) Sem reden obiskovalec Prlekije. c) Živim v Prlekiji.
3) Če ste Prlekijo že obiskali, Vas prosim, da navedete namen obiska (možnih ve č odgovorov) f) izlet v naravo g) obisk turisti čne kmetije h) obisk sorodnikov, prijateljev i) obisk prireditev (prosim, navedite katero)______j) drugo ______
4) Ali poznate Prleško kulinariko? a) dobro poznam b) deloma poznam c) ne poznam
5) Katere izmed naštetih (prleških) jedi poznate? a) prleška gibanica b) ajdov krapec c) kvasenica d) postržja ča e) prleška tünka f) drugo______
6) Ste že kdaj slišali za te jedi oz. jih poskusili? a) DA (prosim, navedite kje) ______b) NE
7) Ste že kdaj obiskali/slišali za Gajševsko jezero? a) sem slišal/-a b) da sem slišal/a in obiskal/-a c) nisem obiskal/-a d) nisem slišal/-a
8) Če ste na zgornje vprašanje odgovorili pritrdilno, Vas prosim, da navedete: a) kako pogosto ste obiskali jezero______b) zakaj ste obiskali jezero______
9) Poznate katere izmed aktivnosti/prireditev, ki potekajo ob jezeru? a) DA (prosim, navedite katero)______b) NE
10) Katere turisti čne dejavnosti pogrešate ob jezeru? ______
11)Kaj Vas je ali bi Vas prepri čalo za obisk Gajševskega jezera? (možnih ve č odgovorov) a) raznolika pokrajina b) možnost kolesarjenja (najem koles) c) pestra in dobra gostinska ponudba v okolici jezera d) možnost vodnih športov na jezeru (ribištvo, surfanje,…..) e) voden ogled lokalnih znamenitosti, ki se nahajajo v bližini jezera f) drugo______
12) Ali bi bili pripravljeni preživljati prosti čas na urejenem prostoru za piknik tik ob jezeru? a) DA b) NE
13) Ste že kdaj slišali za Grossmanovo turisti čno pot? a) DA b) NE
14) Ste že kdaj slišali za turisti čno pot »Stopinje«? a) DA b) NE
15) Izobrazba: a) Osnovna šola b) Poklicna izobrazba c) Srednja šola/gimnazija
d) Višješolska izobrazba e) Visokošolska/univerzitetna izobrazba f) Magisterij/doktorat
16) Status: a) dijak/študent b) zaposlen/-a c) brez zaposlitve d) status kmeta/kmetice, gospodinja e) upokojenec/upokojenka
17) Spol M Ž
18) Starost: ______
19) Prosim, navedite kraj vašega stalnega bivališ ča______
20) Prosim, obkrožite število članov vašega gospodinjstva: 1 2 3 4 ve č kot 4