VIKTIMIA TARO KINOBIKINIBE MANUŠENCAR: NIJAMI KI NIJAMALI ARKA THAJ ZIJANESKORO DŽIPHERIBE

BILOVENGIRI NIJAMALI ARKA SAR VIKTIMI TARO KINOBIKINIBE O kinobikinibe manušencar buvleste si pendžardo MANUŠENCAR SI TUMEN NIJAMI KO sar seriozno došalipaskoro akti thaj phagipe taro AKALA NIJAMIA: manušikane nijamia thaj sar esavko si definirime ko maškardžijaneskoro thaj kherutno nijami. O • resibe dži bilovengiri nijamali arka sar viktimi, kinobikinibe manušencar si forma taro modernikano zijankerdi rig ja tazdivi; halainluko ko avdisutnipe. O došalipaskoro • arakhibe thaj informacie tari policia, došalutnipe akti si kerdo kana o kinobikinutno manušencar thaj taro adalateskere organia baši tumare nijamia istemalkerela, sar egzamplo, čelalipe, hovavibe ja thaj obligacie, notikerde ki hramome forma; zorjaripe baši kontrola upri aver dženo resarinaja, • informacie baši tumare nijamia ki adalateskiri sar egzamplo, baši lakoro saikeribe ko seksualna čhipota; aktivipa bašo profit ja baši bukjarnipe ja baši deibe nesavo servisi. O kinobikinibe manušencar šaj te • nijami ko periodi baš anibe decizia; saikerel, numa nane obiligaciaja, thanakeribe ki • nijami ko rodibe zijaneskoro džipheribe baši aver lokacia. O džene kola gndinena pe baši viktimia kerde phagiba; taro kinobikinibe manušencar bi dikhindor si ja na • nijami ko arakhutno te sien čhavo-viktimi; eksploatirime lengere dizjate kote dživdinena, si ja na transportirime resarinaja lengiri eksploatacia, • nijami ko translator te sien jabane phuvjakoro haljovgje pe ja na angleder te keren buti bašo dizutno thaj na haljovena i čhib; kinobikinutno manušencar, lele ja na than ko • nijami ki mukin baši harnevakteskoro ačhovibe; keribe došalipaskoro akti sar direktno palpalunipe • nijami ko rodibe azili; taro kinobikinibe lencar, ja kergja pe ja na lengiri • ko privatno ovibe thaj arakhibe; eksploatacia. Jek čhavo ka gndinel pe sar viktimi taro kinobikinibe manušencar bi dikhindor nesave • Aver nijamia iradime te arakhen tumaro taro bukja (čelalipe, hovavibe, bilačho istemalkeribe gogjakoro thaj fizikano šukar ovibe. I pozicia taro biarakhibe t.a) sine ja na istemalkerde ki te regrutirinel pe o čhavo resarinaja leskiri eksploatacia. BILOVENGIRI NIJAMALI ARKA • Saikerde sien ko programe baš arakhibe e viktimen taro kinobikinibe manušencar kolen kerena o BRO-e baši kolate valjani te džan ki policia, Ministeriumi „ I Ana sine hovavdi ko sindžiri taro baši buti thaj socialnikani politika –Nacionalno kinobikinibe manušencar hovavne pakjavibaja mehanizmo baši bičhalibe (NMB), Centari baši baši buti ko restorani. Oj sine seksualno socialnikani buti ja dži BRO Otvorena porta. istemalkerdo jek berš bizo šajdipe te našel • Rodena bilovengiri nijamali arka ko taro kinobikinutne manušencar. I Ana sine regionalnikane Ministeriumia bašo nijami ja ko tromakerdi ki policiakiri racia. Oj sine saikerdi ingerenciale dizutnikane khedipa (dikhen ko ki programa baši socialno arka, thanakerdi ko agor tari brošura), kolendar ka del pe tumenge arakhlo than thaj sine lake dendi psihosocialno avukati. thaj medicinakiri arka. I Ana lelja than ki • O avukati ka haljovkerel i čhipota baš arakhibe adalateskiri čhipota sar zijankerdi rig/tazdivi. taro tumare nijamia. O avukati valjani te Sine lake dendi bilovengiri nijamali arka savi šunel tumari paramis ko detalia soske ov ka sine reprezentirime ko adalati thaj rodingja reprezentirinel tumen anglal o ingerenciale zijaneskoro džipheribe baši lakere dukhavdipa. badania, ka informirinel tumen baši čhipotakoro Ko agor tari čhipota o kinobikinutne thavdipe thaj ka arakhel tumare interesia. manušencar sine došakerde, a e Anakoro rodipe baši zijaneskoro džipheribe ko učipe taro 6.500 evria sine leljardo tar adalati.” ZIJANESKORO DŽIPHERIBE O viktimia taro kinobikinibe manušencar si čhivde upri phare phagipa taro lengere manušikane nijamia. Trujal phari psihologikani thaj fizikani trauma, šaj te ovel tumen thaj ekonomikano našalibe sebepi došalipaskere aktia kola sine kerde upri tumende ko čhani taro našalibe masekoskere pokiniba ja mali. • I policia ka arakhel tumen thaj tumare familia Sar viktimi taro kinobikinibe manušencar tumen taro poadarutno dukhavdipe thaj pharipe; si tumen nijami te roden nijamalo džipheribe • O ingerenciale organia valjani te čhipotinen taro džene kola kergje o došalipaskoro akti baši tumencar ulavde dajanipaja thaj te garaven materialno thaj bimaterialno zijani. tumaro privatno ovibe; •• Materialno zijani – Saikerela sa o hardžia • Ka len i zarurime arka thaj suporti taro Centari baši sastipaskoro arakhibe, dikhljariba thaj baši socialno buti thaj BRO; rodljariba, transporti, zijani ko tumaro mali thaj • Tumen thaj tumare dat,daj/arakhutno ka oven našavdo leibe love(te na sien sine ko šajdipe te informirime baši došalipaskoro paldibe thaj len love butikeribastar ja te našavgjen leibe taro baši čhipota thaj ka šaj te len than sar zijankerdi aver aktivipa). rig ja ka ikeren tumaro nijami baši zijaneskoro •• Bimaterialno zijani – Saikerela hošime fizikani džipheribe. thaj gogjakiri dukh, dar, seriozno invaliditeti, tiknjardo bukjakoro šajdipe (avutno materialno zijani). DIZUTNIKANI ČHIPOTA KI DOŠALUTNI THAJ KI DIZUTNIKANI Bangipaskoro procesi baši materialno thaj bimaterialno zijani šaj te del pe korkori ja taro ČHIPOTA: radžime avukati. Pala ko šerutno procesiribe kolate si tumen nijami te len than, o adalati ka anel decizia DOŠALUTNI ČHIPOTA MUJAL te del džipherin bašo zijani, o rodipe te si šukar O DŽENO KOVA KERGJA haljovkerdo thaj si le dokumentia thaj faktia. O adalati te na dengja zijaneskoro džipheribe ja i suma te nane KINOBIKINIBE MANUŠENCAR čaljaribaskiri, si tumen nijami te roven tumen ko DOŠALUTNI ČHIPOTA MUJAL Apelaciakoro adalati avukatea ko roko taro 15 dive. O DŽENO KOVA KERGJA KINOBIKINIBE MANUŠENCAR EGZEKUTIVAKIRI ČHIPOTA Taro kana lelen nijamitakateskiri (došalipaskiri I čhipota si kerdi ki te kheden pe zorale tazdivipa baši ja dizutnikani) decizia e sumaja baši zijaneskoro došalo paldipe thaj baši džezakeribe e dženen kola džipheribe, šaj te pokinkeren ulavdi suma. kergje došalipaskoro akti kinobikinibe manušencar. Si tumen nijami korkori ja avukatea te: • Te si tumen pobut taro 18 berš korkori ja arkaja taro avukati, šaj te angažirinen keribaskoro • Roden leljaribe nesave aktivipa, te bahankeren dženo kova ka pokinkerel o dendo zijankeribe tazdivipa ko vakti taro rodljaribe thaj ko taro dženo/e so kergje doš. adalatibe ki te ikeren ko čačipe tumare nijamia; • Te si tumen majhari 18 berš, tumaro • Len than ko adalatibe, te bahankeren tazdivia, dat,daj,arakhutno ja dendo avukati šaj te vazdel te vakeren tumari paramis thaj te roden čhipota anglal kerutno dženo ki te dikhel pe o zijaneskoro džipheribe; mali taro došakerdo dženo/e. O dženo/e so • Roden te oven arakhle taro publik, mediumia kergje došalipaskoro akti te nane len/kobor thaj taro dženo/e so kergje o došalipe. valjani) mali ja love kolendar šaj te pokinkerel • Si tumen nijami ko privatno ovibe thaj arakhibe pe o zijankeribe, o rodipe baš atestiekribe o sar viktimi taro kinobikinibe manušencar. baze baši zijankeribe del ape ko ingerencialo adalati. Taro kana o adalati ka anel decizia isi šajdipe o Ministeriumi bašo nijami te leljarel e TE SIEN ČHAVO-VIKTIMI (SI TUMEN zijankeribaskoro pokinkeribe. MAJHARI TARO 18 BERŠA): • Ka oven saikerde ki programa baš arakhibe tazdivia taro kana tumare dat,daj/arakhutno ka KI TE ARAKHEN TUMARE NIJAMIA den hramome haljovibe thaj ka len bilovengiri Šaj te den thaj rodipe dži Evropakoro adalati bašo nijamalo arka thaj arakhibe; manušikane nijamia te hardžingjen sa aver nijamale draba ko pervazja taro kherutno nijamalo sistemi. KONTAKTI RELEVANTNA INSTITUCIENCAR PATRIN TARO ORGANIZACIE THAJ ORGANIZACIENCAR BAŠO DEIBE INGERENCIAJA BAŠI DEIBE ARKA THAJ SUPORTI E VIKTIMENGE TARO BILOVENGIRI NIJAMALI ARKA KINOBIKINIBE MANUŠENCAR: •• Makedoniakoro khedipe •• Ministeriumi baši buti thaj socialnikani taro terne nijamaria – Skopje politika- nacionalnikano mehanizmo bašo ul. “Zlatko Šnajder” num.4а-1/3, Skopje bičhalibe Dženo bašo kontakti: Elena telefoni: 02 310 6443, Telefoni: 02/3220-870 mоb. 076 456 795, е-аdresа: [email protected]; mоb. 075 311 726 www.myla.org.mk •• Policia: 192 •• Nacionalno romano centro – Kumanovo •• Khedipe baš akcia mujal čelalipe thaj ul. “Done Božinov” num. 11/5, Kumanovo kinobikinibe manušencar – Otvorena porta Dženo bašo kontakti : Oliver Mitov, dipl. nijamari Bilovengiri SOS – linia Telefoni: 031/427-558 0800 11 111; 02 27 00 107 е-аdresа: [email protected] www.lastrada.org.mk; е-аdresа: [email protected] internet-rig: www.nationalromacentrum.org

•• Džijaneskoro nijamiarakhutno •• Edukaciakiri-humanitarnikani ul.Makedonija num.19 Telefoni: 2 312 9335; 02 2 312 9359; organizacia EHO – Štip e-adresa: [email protected] ul. “Hristijan T.Karpoš” num.6/4, Štip bašo kontakti: Blagica Kirov,dipl.nijamari Telefoni: 032/384-143 е-adresa: [email protected] internet-rig: www.eho-org.mk

BAŠ OTVORENA PORTA

O khedipe baš akcia mujal o čelalipe thaj kinobikinibe manušencar – “Otvorena porta/ La strada” si nacionalnikani biradžakiri organizacia savi ko sahno si nišankerdi ki mareba mujal o kinobikinibe manušencar. Taro fundiribe ko 2000 berš, Otvorena porta saastaribaja tretirinela o problem taro kinobikinibe manušencar thaj aktivnikane lela than ko tamiribe politike thaj strategie resarinaja tiknjaribe o numero viktimia taro kinobikinibe manušencar thaj arakhibe majšukar tretmani e viktimenge. Otvorena porta vaslegarela e garavdethanea/šelter koleste thanakerena pe o viktimia taro kinobikinibe manušencar thaj dela servisia e viktimenge baši kamijabali reintegracia; dela lenge informacie bašo problem e konobikinibaja manušencar thaj bašo čhania baši mujalkeribe e telefoneskere SOS- liniaja savi si bilovengiri odolenge kola akharena tari phuv.

I brošura nane iradime sar nijamalo nasijati thaj na trampinela o aruriz taro rodipe nijamalo nasijati.

I brošura si kerdi barabarutne lovencar tari Evropakiri Unia thaj Evropakoro Konsili. Nijekhe čhanea našti te gndinel pe kaj o dikhiba vakerde olate sikavena o gndipe taro Evropakoro Konsili ja tari Evropakiri Unia.