Dogodki, Ki So Zaznamovali Maribor Leta 1941 V Luči Marburger Zeitung

Univerza Maribor

Filozofska fakulteta

Dogodki, ki so zaznamovali Maribor leta 1941 v lu či Marburger Zeitung

Avtor: Rajmund Lampreht Mentor: dr. Darko Friš

Kazalo

Uvod……………………………………………………………………………………….. 5 »Preventivni« vojaški ukrepi…………………………………………………………….. 8 Zaostrovanje razmer……………………………………………………………………... 9 Izdih……………………………………………………………………………………….. 14 Nacional socializem………………………………...... 18 Nova imena?...... 19 Vodstvo……………………………………………… 23 Obisk Führerja………………………………………. 25 Pomembni obiski v Mariboru……………………….. 27 Upravne enote……………………………………….. 30 Sodstvo……………………………………………… 33 Ostalo nacional socialisti čno dogajanje……………... 34 Osvobodilna fronta……………………………………………………………………….. 36 Deportacije………..………………………………...... 38 Drugi omejevalni ukrepi…….………………………. 42 Oborožene enote………………………………………………………………………….. 44 Wehrmannschaft…………………………………….. 44 Policija………………………………………………. 45 SS……………………………………………………. 47 Ostalo………………………...... 48 Društva……………………………………………………………………………………. 50 Štajerska domovinska zveza...... 54 Ženske……………………………………………….. 69 Nemška mladina…………………………………….. 71 Podjetja in nacional socializem…..…………………. 76 Lovci………………………………………………… 78 Zdravstvo in Rde či križ……...... 78 Rimokatoliška Cerkev…..………………………………………………………………... 82 Literatura, arhivi in muzeji……………………………………………………………… 83 Preskrba…………………………………………………………………………………... 84 Tržnica………………………………………………. 87 Živila na karte……………………………………….. 89 Predelava olja, mleka in mesa………………………. 96 Karta za obla čila…………………………………….. 99 Kulturno dogajanje………………………………………………………………………. 101 Kino…………………………………………………. 101 Grad…………………………………………………. 102 Koncerti……………………...... 103 Gledališ če…………………………………………… 104 Sklep…………………………………………………………………………. 110 Zahvala……………………………………………………………………….. 112 Zusammenfassung....………………………………………………………… 113 Viri …………………………………………………………………………... 115

2 Kazalo slik

1. Hitler v Mariboru………………………………………...…………………………… 26 2. Dr. Robert Ley………………….…………………………………………………….. 29 3. Dr. Wilhem Fick...……………………………………………………………………. 30 4. Josef Schifko……...………………………………………………………………….. 47 5. Steindl za govorniškim pultom……………………………………………………….. 63 6. Dvorana Götz………………...………………………………………………………. 64 7. Dvorana Götz…………………...……………………………………………………. 64 8. Krušno žito………………..….………………………………………………………. 86 9. Operni šef Dietl……………...……………………………………………………….. 105 10. Intendant Falzari……………………………………………………………………… 105 11. Višji režiser Matthias…………………………………………………………………. 105 12. Altistka Probst……………………………………………………………………….. 105 13. Operna pevka Dragan………………………………………………………………… 106 14. Stranske vloge Kichter……………………………………………………………….. 106 15. Lirska pevka Diehl………………………………..…………………………………. 106 16. Tenorist Renko……………………………………………………………………….. 106 17. Lirski bariton Schmidt……………………………………………………………….. 107 18. Operna subretka Reichell…………………………………………………………….. 107 19. Tenorist Friese………………………………………………………………………... 107 20. Koloraturna sopranka Mary………………………………………………………….. 107 21. Seriozen bas Toenges………………………………………………………………… 108

Kazalo dokumentov

1. Mariborer Zeitung, 6.4.1941, str. 1………………………..……...………..………… 13 2. Marburger Zeitung, 9.4.1941, str 1……….……………………..……………………. 17 3. Pridobitev državljanstva……………………………………………………………… 19 4. Govor dr. Uiberreithera, 15.4.1941 o priklju čitvi spodnje Štajerske k Rajhu.……….. 24 5. Naslovnica Marburger Zeitung, 26. in 27.4.1941…………………………...……….. 25 6. Govor dr. Uiberreithera ob poslovitvi Sturm Abteilung, 28.4.1941…………………. 27 7. Podro čni popis Štajerske domovinske zveze…………………………………………. 35 8. Vprašalnik Fotografskega kluba……………………………………………………… 52 9. Odlo čba o ukinitvi Fotografskega kluba……………………………….……..……… 53 10. Sestava Zveznega vodstva……………………………………………………………. 55 11. Sestava Zveznega vodstva, list II…………………………………………………….. 56 12. Organizacijska shema Zveznega vodstva…………………………………………….. 57 13. Sestava okrožja Maribor mesto………………………………………………………. 58 14. Sestava okrožja Maribor podeželje…………………………………….……..……… 59 15. Organizacijska shema Štajerske domovinske zveze………………………………….. 60 16. Podro čna karta Štajerske domovinske zveze…………………………………………. 61 17. Oglaševanje za Štajersko domovinsko zvezo.………………………………………... 62 18. Odlok dr. Uiberreitherja o Štajerski domovinski zvezi.……………………………… 63 19. Članska izkaznica Štajerske domovinske zveze……………………………………… 67 20. Potrdilo o članstvu v Nemško mladino……………………………….………..…….. 76 21. Najvišje dovoljene cene mladega krompirja………………………….………..…….. 88 22. Vrednost kart………………………………………………………….………..…….. 90

3 23. Vrednost kart…………………………………………………………….……..…….. 91 24. Možna mesta dviga živilskih kart julija………………………………………………. 92 25. Možna mesta dviga živilskih kart decembra…………………………………………. 93 26. Dovoljena koli čina otroške hrane na mle čni osnovi………………………………….. 94 27. 42 dovoljenih trgovine za prodajo mleka…………………………………………….. 97

Kazalo tabel

1. Imena katastrskih ob čin in naselij v okrožju Maribor mesto…………………………. 20 2. Imena ulic, ki so se spremenila……………………………………………………….. 22 3. Število deportiranih Maribor čanov po posameznih transportih v prvem valu……….. 40 4. Število deportiranih Maribor čanov po posameznih transportih v drugem valu..…….. 41 5. Število oddanih prošenj za sprejem v Štajersko domovinsko zvezo, Wehrmannschaft in Nemško mladino ..………………………………………………………………… 65 6. Delitev enot oz. oddelkov pri Nemški mladini in Nemška dekleta…………………... 72

4 Uvod

Kraljevina Jugoslavija je nastala kot posledica prve svetovne vojne. Narodi, ki so živeli v Avstro-Ogrski monarhiji, so bili s položajem nezadovoljni. Vsi poskusi reform so bili neuspešni. Naj bodo reforme, katerih cilj je bilo dose či ve čjo enakopravnost med narodi ali dose či ve čjo centralizacijo. Prva svetovna vojna se je kon čala za zastarelo Avstro-Ogrsko porazno. To so izkoristili številni narodi in si ustvarili ali poiskali novo državo (Poljaki, Čehi, Slovaki, Slovenci, Hrvati itd.). Nove meje so odprle nove rane. Meje namre č praviloma niso potekale v skladu z etni čnimi mejami. Tak primer je bila italijansko – jugoslovanska meja. Drugod meje enostavno niso mogle potekati po etni čni meji, saj so posamezne etnije živele mešano. Slabo rešena mejna vprašanja in želje po restavraciji izgubljenih imperijev so rojevala nove spore in na koncu drugo svetovno vojno. 1 Leto 1941 je bilo zelo nemirno. To velja še posebej za Evropo, kjer je od 1939 dalje divjala druga svetovna vojna. Vso to dogajanje ni prizaneslo Kraljevini Jugoslaviji. Kljub temu da se je mo čno trudila ostati nevtralna, ji mo čni vplivi sosed niso prizanesli. Na severu je bila mo čna Nem čija, na zahodu in jugu (iz Albanije) 2 Italija, na severu Madžarska in na vzhodu Romunija ter Bolgarija. To so bile vse sile Osi. Iz antantne države Gr čije so pritiskali Britanci. Tako sile Osi, kakor Britanci, so poskušali pridobiti Jugoslavijo na svojo stran ter tako okrepiti svoj tabor. Jugoslavija je obkoljena s silami Osi in glede na takratno vojaško situacijo, sile Osi so namre č zmagovale, se odlo čila pridružiti silam Osi. To je bil za tiste čase najbolj logi čen in smiseln korak. Vendar se vsi niso strinjali s tem. Še posebej ne oficirji naklonjeni Veliki Britaniji. Ti so nato bili glavni organizatorji upora, ki je zrušil regenta Pavleta in na prestol postavil mladoletnega kralja Petra II.3 Notranje politi čno so tleli ustaši (hrvaški nacionalisti), Nemci 4, avtonomisti itd.. K slednjim je spadala tudi Slovenska ljudska stranka. Vse te skupine so se morale soo čati s srbskim unitarizmom, centralizmom in nacionalizmom. Cilj je bil ustvariti enoten narod – Jugoslovanski. Ta cilj so si zamislili izpeljati tako, da so najprej degradirali slovenski, hrvaški in srbski narod v plemena. Ostalih narodov žive čih v Jugoslaviji sploh niso priznavali. Nato so poskusili poenotiti kulturo in vse druge bistvene prvine, ki so bile odraz vsakega naroda. Pri čemer so srbska kultura in srbski elementi predstavljali ve čino v tem procesu. Tako de facto ne bi nastal nov jugoslovanski narod, ampak bi vse ostale narode žive če v Jugoslaviji posrbili. To je seveda naletelo na mo čan odpor pri vseh ostalih narodih. 5 Vse skupaj je še dodatno poslabšal slab gospodarski položaj. Ta ni bil v Jugoslaviji nikoli rožnat. Nastopi velika svetovna finan čna kriza, 6 ki je prizadela Jugoslavijo z nekaj letnim

1 Helga H. Harriman: Slovenia under Nazi occupation, 1941-1945, Studia Slovenica XI, Oklahoma State University, New York-Washington 1977, str. 10-16. 2 N. H. Gibbs: Rearmament Policy, Grand Strategy Volume I., Her Majesty´s Stationery Office, London 1976, str. 709. 3 Manfred Overesch: Das III. Reich 1939 – 1945, Eine Tageschronik der Politik, Wirtschaft und Kultur, Weltbild Verlag, Augsburg 1991, str 162 in 163, T. L. Jarman: The rise and fall of Nazi Germany, New American Library, New York 1956, str. 256, Martin L. van Creveld: Hitler´s Strategy 1940-1941, The Balkan Clue, Cambridge University Press, Bristol 1973, str. 139-166, Andrew L. Zapantis: Hitler s Balkan Campaign and the Invasion of the USSR, Columbia University Press, New York 1987, str. 57-63 in Tone Ferenc: Jugoslawien im Zweiten Weltkrieg, Geschichte und Verantwortung, Herausgebar Aurelius Freytag, Boris Marte und Thomas Stern, Wiener Universitätsverlag, Wien 1988, str. 399. 4 Hans-Ulrich Wehler: Nationalitätenpolitik in Jugoslawien, Die deutsche Minderheit 1918 – 1978, Vandenhoeck&Ruprecht in Göttingen, Göttingen 1980, str. 31. 5 Ahmet Đonlagi ć, Žarko Atanackovi ć in Dušan Plen ča: Yugoslavia in the Second World War, Me đunarodna štampa – Interpress, Beograd 1967, str. 11-16. 6 Leta 1929. Stefan Zauner: The Growth of the Modern Nation-State: the Case of Germany 1815 – 1945, Clioh´s Workshop II., Empires and States in European Perspective VI., Edizioni Plus, Universita di Pisa, Pisa 2002, str. 156.

5 zamikom. Tako je Jugoslavija leta 1941 še vedno čutila to krizo in se ni bila sposobna izvle či. Temu je botrovalo ve č dejavnikov. Eden izmed najpomembnejših dejavnikov je bil kralj, ki je bil vir korupcije in nepotizma. Namre č, nih če ni mogel v Jugoslaviji izpeljati ve čjega gospodarskega projekta brez podkupovanja ustrezne osebe. Drug pomemben dejavnik je bila zaostalost ve čjega dela Jugoslavije. Tako je Dravska banovina predstavljala, kljub svoji majhnosti, gospodarsko najmo čnejšo upravno enoto. Gospodarsko je bil Maribor mo čan. Ve čina gospodarstva je bila v rokah Nemcev. Deloma lahko to pripišemo ureditvi še iz časa Avstroogrske. Nikakor ne moremo spregledati, da so bili ti Nemci zelo podjetni. Znali so zelo dobro izkoristiti in povezati tržiš ča v Nem čiji, Avstriji in Jugoslaviji. Velikokrat sicer lahko zasledimo o čitke o povezovanju z nacisti, kar je le deloma res. Ti ljudje so namre č morali biti v dobrih odnosih z oblastjo, tako jugoslovansko, kakor z nemško. 7 Maribor se je kot ve čina štajerskih mest, ki so ostala v Jugoslaviji, sre čeval s problemom etni čne opredelitve. Tu so živeli tako Slovenci, kakor Nemci. Ob tem je bil še mo čan pritisk poskusa ustvarjanja novega naroda – jugoslovanskega. Ne smemo prezreti še vedno mo čne deželne pripadnosti! Nemci so bili jasno opredeljeni, zato pri njih ni prihajalo do razhajanj, zaradi česar so posledi čno bili trn v peti jugoslovanskim težnjam po asimilaciji. Pri Slovencih so se zadeve še zapletle. Majhen del je sprejel jugoslovansko idejo in priznaval teorijo, da so Slovenci le pleme, ki skupaj s hrvaškim in srbskim plemenom tvori jugoslovanski narod. Sem lahko štejemo med drugim liberalce. Velik del Slovencev je takšno idejo zavra čal! Kar je imelo posledico, da je bila Slovenska ljudska stranka, kot najve čja nasprotnica takšne ideje na slovenskem, tudi najbolj priljubljena ter mo čna stranka. Jugoslovanska armada je do čakala drugo svetovno vojno po tehnološki in organizacijski plati na ravni armad iz prve svetovne vojne. Ve čino orožja je bilo starejše izdelave in povsem neprimerno za bojevanje proti moderno opremljenemu sovražniku. 8 Oficirski kader, po ve čini srbski, je ravnal z vojaki povsem neprimerno in ponižujo če. Vse skupaj se je še najbolje pokazalo v izredno nizki morali vojakov. Generali so preigravali štabne igrice v duhu prve svetovne vojne. Iz tega razloga je Jugoslavija vložila ogromno sredstev v izgradnjo Rupnikove obrambne linije. Linije, ki naj bi zadržala sovražnika in omogo čila pozicijsko vojno v stilu prve svetovne vojne. 9 Nemci v Jugoslaviji niso bili zadovoljni. Jugoslovanska oblast jih je odkrito prezirala in jim kratila pravice. 10 Razloge lahko najdemo v 19. stoletju in v prvi svetovni vojni. Lahko jih najdemo tudi v želji po ustvarjanju države z enim narodom in enim kraljem. Posledi čno so si Nemci v Jugoslaviji želeli sprememb. Rešitev so videli v voditelju, ki je v Nem čiji vpeljal novi red – Hitlerju. Tudi mariborski Nemci so pogledovali proti severu. Ali so zaradi tega že bili nacisti? Vsekakor ne vsi. Slovenci na drugi strani so videli najve čjo nevarnost za svoj narodni obstoj z dveh smereh. Prvi pritisk je prihajal s strani oblasti – notranji pritisk. Drugi pritisk – zunanji, v zahtevah sosednjih držav po ozemlju, na katerem so živeli. Z zahoda so pritiskali Italijani pod Mussolinijem ter se sklicevali na rimski imperij. Madžari in Nemci so se sklicevali na stanje pred letom 1918. Tako so hote ali nehote morali zagovarjati obstoj Jugoslavije in kralja. Čeravno jim nikakor ni bila po godu notranje politi čna ureditev in ideja enega naroda ter

7 Mark C. Wheeler: Britain and the War for Yugoslavia, 1940-1943, Columbia University Press, New York 1980, str. 6-7. 8 Prav tam, str. 59. 9 Metod M. Mila č: Resistance, Imprisonment, &Forced Labor – A Slovene Student in World War II., Peter Lang Publishing, New York 2002, str. 21-31. 10 V vidovdanski ustavi 1921 pravice manjšin niso bile opredeljene, ustava iz leta 1931 pa narodnih manjšin sploh ni omenjala. Mateja Ratej: Kraji na slovenskem Štajerskem in Maribor v letih 1918 – 1941, Studia Historica Slovenica, letnik 6, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru, Maribor 2006, str. 448.

6 enega jezika. Zato so poskušali dose či reforme. Najbolj dejavna je bila Slovenska ljudska stranka. 11 Iz vsega naštetega se moramo vprašati, ali je prihajalo tudi do nacionalnih spopadov in napadov. Tako kot drugod po Evropi je tudi v Jugoslaviji prihajalo do fizi čnih obra čunov, bodisi iz politi čnih ali nacionalnih razlogov. Glede na prej opisano, lahko hitro ugotovimo, da so bili v najslabšem položaju Nemci. Nemci so potegnili krajši konec v Jugoslaviji. Posebej se bom posvetil preskrbi prebivalstva. Rimljani so poznali rek: » Kruha in iger za sit ter srečen narod.« Pod Jugoslavijo številni narodi zagotovo niso bili sre čni. Ali so bili vsaj siti? Glede na gospodarski položaj, vladala je namre č brezposelnost, lahko že slutimo odgovor. Rajh je na tem podro čju za tukajšnje ljudi postoril ogromno. Posledi čno se ne bo možno izogniti vprašanju, kakšen odnos je oblikovala nemška oblast do tukajšnjega prebivalstva ter kako so jo sprejeli. Glavni vir moje diplomske naloge, kot že sam naslov pove, je bil časnik Marburger Zeitung (dalje MZ). Na podlagi časnika bom poskušal ugotoviti, kaj je zaznamovalo življenje in dogajanje v Mariboru leta 1941. Ne mislim dajati prednost le politi čnim zadevam, ampak tudi povsem vsakdanjim, ki so prav tako bile pomembne za življenje ljudi. Vse skupaj bom dodatno dopolnil z arhivskim gradivom ter literaturo. MZ, kot vsak časnik, opisuje zadeve pogosto subjektivno. To je sicer slabo za zgodovinarja, ker mora lo čiti zrnje od plevela. Zgodovinarji si pomagamo s primerjavo gradiva in nepristransko lastno presojo. Tako lahko spoznamo, kako so videli in čutili zadeve takrat. Glede na to, da je to nemški časnik, bo to priložnost, da se pokaže, kako so zadeve doživljali predvsem Nemci. Povsem jasnega pogleda seveda ne bo možno vedno videti, ker je vladala cenzura, ki je marsikatero novico prepre čila ali omejila.

11 Helga H. Harriman: Slovenia under Nazi occupation, str. 16-18.

7 »Preventivni« vojaški ukrepi

Vojna je bila v zraku, bi lahko rekli. Vedno bolj je postajalo jasno, da Jugoslavija ne bo mogla igrati na karto nevtralnosti. Zato se je oblast poskušala pripraviti na neizbežno situacijo. Vendar to ni dovolj koristilo. Delali so v bistvo lahko le »lepotne popravke«. Vse te priprave so dale misliti tudi ljudem. V mesecu januarju so se morali v vojaško evidenco vpisati vojaški obvezniki letnika 1923. Vpisovanje je potekalo na Slomškovem trgu 11. 12 9. marca so se v telovadnici dekliške meš čanske šole v Mikloši čevi ulici 1 zbrali vojaški obvezniki od letnika 1891 do 1920. Preverjanje je trajalo od 7. do 17. ure. Obvezno so morali imeti s seboj vojaško knjižico. Ni se bilo potrebno javiti rezervnim oficirjem, oficirjem v mirovanju, duhovnikom, nesposobnim oz. »trenutno« nesposobnim za vojsko in tistim, ki so bili v drugih vojaških okrožjih. 13 Vojaški obvezniki od letnika 1914 do 1921, ki so živeli v Mariboru, niso pa bili vpisani v mariborsko vojaško okrožje, so se lahko prepisali v mariborsko vojaško okrožje do 15. marca Potrebovali so rojstni list, potrdilo o državljanstvu in 10 DIN za stroške. 14 10. in 14. marca so preizkusili alarmne sirene.15 Sirene so testiranje uspešno prestale. 16 Takšna preizkušanja vsekakor ni blagodejno vplivala na prebivalstvo. Naslednja vojaška zadeva je bila »poskusna« zatemnitev 17 mesta. V ta namen je bilo potrebno vsa okna, vrata, odprtine itd. dobro prekriti, da ni navzven uhajala svetloba. Najcenejše je bilo prelepiti okna s črnim papirjem, spustit rolete oz. žaluzije. Vse zunanje lu či so morali ugasniti. To je veljalo za hiše, lokale in tovarne. Na motornih vozilih so morali žaromete prekriti s platnom, plo čevino, lepenko itd.. To pokrivalo za žaromete je na spodnji polovici imelo 5 do 8 cm dolgo in 1 cm široko odprtino za svetlobni snop. To še ni bilo vse. Tudi to odprtino so morali prelepiti s sivo – modrim filtrom, ki je bil narejen iz prosojnega papirja, celofana itd.. Pozicijske lu či so morali prelepiti s pokrivalom, ki je smelo imeti 3,5 cm dolgo in 0,5 cm široko odprtino. Smerokazov niso smeli uporabljati. Na zadnje zavorne lu či so morali namestiti 10 cm dolgo cev iz plo čevine ali lepenke, da ni svetloba ušla proti nebu. Kjer to ni bilo izvedljivo, so morali namestiti isto pokrivalo kot pri žarometih, vendar brez filtra. Kolesarji so prav tako morali namestiti pokrivalo na žaromet, ki je imelo 4 cm dolgo in 1 cm široko odprtino s filtrom. Med zatemnitvijo so smeli voziti z najve čjo hitrostjo 10 km/h. Če je vozilo stalo na mestu, so morali prižgati parkirne lu či. Vprege, ki so imele lu či, so morale biti prav tako zatemnjene. Odprtina je bila lahko dolga 5 do 8 cm in široka 1 cm s filtrom. 18

12 Evidenzhaltung der Militärdienstpflichtigen, MZ, 7.1.1941, str. 5. 13 Militärkontrolversammlung, MZ, 6.3.1941, str. 5. 14 Die Jungen Militärdienstpflichtige der Geburtsjahrgänge 1914 bis 1921, MZ, 6.3.1941, str. 5. 15 Probealarm, MZ, 8. in 9.3.1941, str. 5. 16 Fliegeralarm, MZ, 11.3.1941, str. 5. 17 Vojaška taktika. Celotna dežela se zatemni s tem, da ne smejo nikjer goreti lu či oz. kakšni svetle či predmeti. S tem se je otežilo orientacijo sovražnih bombnikov. 18 Der Luftschutz im Maribor, MZ, 22. in 23.3.1941, str. 5.

8 Zaostrovanje razmer

Kdaj so se za čele zaostrovati razmere? Težko vprašanje. Osebno sem to postavil na 27. marec 1941,19 ko Peter II 20 prevzame oblast. S tem dokon čno zape čati usodo Kraljevine Jugoslavije. Odnos Jugoslavije z drugimi sosedami ni bil nikoli povsem dober. Temu so botrovale predvsem ozemeljske zahteve. Kljub temu lahko re čem, da bi pred 27. marcem 1941 bile še možnosti za mirno rešitev. Vsaj, kar zadeva odnose s sosedami. Po tem datumu je obveljalo le še vprašanje, kdaj in na katerem odseku se bo za čela vojna. 21 Zagotovo se je treba zavedati, da je to kratek uvod in da razmere še zdale č niso bile tako enostavne! Kar seveda ne pomeni, da že prej niso obstajali na črti. Tako sta Pokrajinski obmejni urad, ki ga je vodil Anton Dorfmeister in Inštitut za jugovzhodno nemštvo, že leta 1940 izdelala za vsak politi čni okraj na slovenskem Štajerskem obsežne elaborate s splošnimi geografskimi, zgodovinski podatki, z opisom gospodarskih, upravnih, politi čnih, prosvetnih, cerkvenih in prometnih razmer. Sestavila sta tudi sezname Nemcem »sovražnih« Maribor čanov. Med 130 ljudi na seznamu so prevladovali Maistrovi borci, člani Sokola, pripadniki bivše Narodne odbrane in komunisti. 22 Tudi druge sosede Jugoslavije so imele želje po ozemlju Kraljevine. Pri tem je vsaka od njih svoje zahteve utemeljevala po svoje. Ene so se sklicevale na nacionalno sestavo ozemlja druge na daljno zgodovino. Seveda je potrebno stvari gledati precej širše, vendar to že ni ve č tema te naloge. 25. marca je Schwäbisch Deutscher Kulturbund 23 (dalje SDKB) prejel iz centrale v Beogradu obvestilo, da se pripravlja državni udar. Vodstvo SDKB se je sestajalo v kavarni Rotovž ter razglasilo splošno pripravljenost in razdelilo med člane že pripravljene naloge. 26. marca so se za čele tudi demonstracije v podporo novega kralja. Isto no č so protestniki napadli poslopja, ki so bila v lasti Nemcev. Razdejali so igriš če športnega društva Rapid,24 člani razpuš čene Narodne odbrane so vdrli v prostore SDKB v Vetrinjski ulici in odnesli seznam članov SDKB, skupina mladincev je razbila šipe na poslopju protestantske župnije v Trubarjevi ulici. Razbitih je bilo tudi nekaj trgovin v Gosposki ulici, ki so bile v lasti

19 Zvonko Cajnko: Nacizem, Adolf Hitler in tretji rajh, LOCUTIO zavod za kulturno inciativo Maribor, Maribor 2005, str. 108 in Andreas Hillgruber: Hitlers Strategie, Politik und Kriegführung 1940-1941, Bernard&Graefe Verlag für Wehrwesen, Frankfurt am Main 1965, str. 505. 20 Peter II. Karadjordjevi ć (1923 – 1970), po o četovi smrti 1934 kralj Jugoslavije. Vendar zaradi mladoletnosti postane regent njegov stric knez Pavle in vlada do pu ča 27. marca 1941. Ob napadu Nem čije na Jugoslavijo je pobegnil. Na II. zasedanju AVNOJ mu prepovejo vrnitev. Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana 1976, str. 417. 21 Elisabeth Barker: British Policy in South-East Europe in the Second World War, The Macmillan Press ltd, Bristol 1976, str. 3-28. 22 Mateja Čoh: Maribor v času druge svetovne vojne, Studia Historica Slovenica 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru, Maribor 2006, str.497 in Marjan Žnidari č: Do pekla in nazaj – nacisti čna okupacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941-1945, Muzej Narodne osvoboditve Maribor, 1997, str. 43. 23 Prevaja se kot Nemška kulturna zveza ali Švabsko nemška prosvetna zveza. SDKB je bil ustanovljen leta 1920 v Novem Sadu. Združeval je Nemce in glede na takratni čas se boril za pravice Nemcev v Kraljevini Jugoslaviji. Delovanje SDKB je izkoristila tudi nemška obveš čevalna služba za pridobivanje ljudi in informacij. Prva krajevna skupina SDKB je bila v Mariboru ustanovljena 27. julija 1931. Ko čevski Nemci v jugoslovanski državi, Pokrajinski muzej Ko čevje, http://www.pmk- kocevje.si/media/pdf/nemski_jezikovni_otok/pdf/09.pdf , z dne 11.5.2009 in 27. julij 1931; v Mariboru je bila ustanovljena prva krajevna skupina nemške kulturne zveze Kulturbund, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru, http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/sl/node/964 , z dne 11.5.2009. 24 Društvo Rapid je bilo ustanovljeno leta 1918 v Mariboru in je pod svojo streho združilo vsa nemška športna društva (Merkur, Herta, SK Sturm in Rote elf, kasneje še Edelweiss). Leta 1940 je društvo v celoti pristopilo k Schwäbisch Deutscher Kulturbundu. Mariborska društva in društveno življenje pred drugo svetovno vojno, katalogi 21, Pokrajinski arhiv Maribor (dalje PAM), Maribor 2005, str. 16 in 17.

9 Nemcev. 25 Taka dejanja nikakor niso prispevala k sožitju med Nemci, Slovenci in »Jugoslovani«. MZ o teh dogodkih ni smel poro čati zaradi cenzure. 27. marca so izobesili zastave po mestu. V dvorani Sokola 26 so se zbrali člani Sokola in drugih društev v po častitev kronanja. Poslali so depešo Petru II., v kateri so mu izrazili vdanost. Nato so vsi skupaj korakali po ulicah mesta do Glavnega trga ter nazaj do dvorane Sokola. Nosili so državne zastave, zastave društev in sliko kralja. Nekateri so bili tudi v uniformah. Nekateri trgovci so postavili sliko kralja v izložbo. Pod Piramido so zve čer spuš čali rakete. Po 17. uri nobena trgovina ni bila odprta. Lokali so se zaprli prej kot obi čajno. Podobne vesti so prihajale tudi iz drugih mest. 27 28. marca ob 17.30 je mariborski župan dr. Alojz Juvan 28 sklical posebno sejo mestnega sveta, na kateri so analizirali nastali položaj. 29 Prva uredba pod novim kraljem je bila, da so se vsi lokali morali zapret ob 20.00 .30 30. marca so organizirali posebno mašo za novega kralja. Mašo je vodil škof dr. Ivan Jožef Tomaži č31 v stolni cerkvi. Po poro čanju MZ naj bi cerkev bila polna. Veliko je bilo tudi pomembnih ljudi. Zunaj je igrala glasba in vihrale so zastave. 32 Kako resno je postajalo nam pove podatek, da so za čeli nemški državljani odhajati iz Maribora. Ti so dobili neposreden ukaz iz Nem čije 30. marca. 33 Med temi je bilo veliko trgovcev in obrtnikov. Svoje poslovalnice so na hitro zaprli. To so bili Juwelfirma (zlatarstvo) brata Iger, Kurzwarenhandlung (galanterija) Max Pucher, Ženski klobu čni salon Stamber, trgovina glasbil Otto Perc, trgovina barv Kaloud, pleskarski in slikarski mojster Hozinger, špecerist Travisan 34 , tapetni mojster Fr. Wallner…. 35 Svoja vrata so zaprle tudi nekatere tovarne: tekstilna tovarna Ehrlich, tovarna svile Thoma in Zora ter tekstilna tovarna Atama. 36

25 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 44. 26 Društvo Sokol je bilo v času Kraljevine projugoslovansko društvo, ki je zagovarjalo unitarizem. Njegov na čin delovanja nam jasno pokaže, da ga ne moremo šteti za slovensko društvo, ker to ni bilo v nobenem pogledu. Svoje prostore je Sokol imel v dvorani Union. Svoje prostore so tako kot vsa društva odstopili tudi drugim društvom in jim pomagali pri organizaciji. Vendar ne nemškim. Pod zaš čito jugoslovanskih oblasti so njihovi člani tudi ve čkrat obra čunavali s nasprotniki – Nemci. Sokolstvo, skrajšano Sokol, je bilo nacionalisti čno telovadno gibanje slovanskih narodov. Prvo sokolsko društvo je 1862 ustanovil M. Tyrš v Pragi, sprva pod imenom Praška telovadna enota. V Sloveniji je bilo prvo društvo ustanovljeno 1863 v Ljubljani pod imenom Južni sokol. Zaradi spopada z Nemci je bilo že 1867 prepovedano. Sprva enotno se je po vse ve čjem razkoraku med liberalno in katoliško stranjo razcepilo. Katoliška stran je ustanovila svojo telovadno društvo imenovano Orel. Z vedno ve čjim pritiskom Kraljevine je za čelo upadati tudi članstvo v slovenskih deželah. Tako je imel Sokol leta 1921 17.300 članov, leta 1929 le še 12.500. Enciklopedija Slovenije, štev. 12 Slovenska n – Sz, str. 144 in 145. 27 König Peter II, MZ, 28.3.1941, str. 5 in Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 45. 28 Dr. Alojzij Juvan je bil dvakrat župan Maribora in sicer od 1927 do 1931 in 1935 do 1941. Dosedanji župani, Mestna ob čina Maribor, http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=3693 , z dne 17.5.2009. 29 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 46. 30 Die Sperrstunde für alle Gastlokale ohne Unterschied des Betriebes, MZ, 28.3.1941, str. 5. 31 Tomaži č Ivan Jožef (Miklavž pri Ormožu 1.8.1876 – Maribor, 26.2.1949), škof. Kon čal je bogoslovno u čiliš če v Mariboru in bil 1898 posve čen v duhovnika; iz teologije je doktoriral 1906 v Innsbrucku. Najprej je bil kaplan v Vidmu ob Š čavnici in Celju, nato v Mariboru; med drugimi škofijski tajnik, kanonik in predavatelj zgodovine in patristike na bogoslovnem u čiliš ču. Leta 1928 je postal pomožni škof, 1933 pa redni lavantinski (mariborski) škof. Pod njegovim vodstvom je bilo sezidano novo bogoslovno semeniš če in Visoka teološka šola. Med nemško okupacijo je v duhu svojega gesla »Non ego, sed Deus« (»Ne jaz, ampak Bog«) odlo čno protestiral zoper ukrepe proti duhovš čini. Leta 1948 je prejel visoko papeško priznanje prisednik prestola Njegove svetosti. Enciklopedija Slovenije, štev. 13 Š – T, str. 278. 32 Festgottesdienst für den jungen Staatslenker, MZ, 31.3.1941, str. 5. 33 Čoh: Maribor v času druge svetovne vojne, str. 497. 34 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 53. 35 Ruhende Geschäftsläden und gewerbliche Unternehmungen, MZ, 3.4.1941, str. 5. 36 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 53.

10 31. marca so se po Mariboru razširili letaki, v katerih so neznanci spominjali na »izdajalsko« vlado Cvetkovi ć37 -Ma ček 38 -Kulovec,39 napadali so tedanjo vlado, obtožili tedanjo vlado, da v njej sedijo agenti angleškega imperija, se zavzemali za navezo s Sovjetsko zvezo in kon čali z besedami »Živela komunisti čna stranka in njen centralni odbor Jugoslavije«. 40 Isti dan je ministrski predsednik Dušan Simovi ć izdal odlok, po katerem so smeli potovati le tisti, ki so se vra čali domov, ali pa so potovali iz poslovnih razlogov. Po odloku je bilo prepovedano zapuš čanje stalnega naslova ali odselitev drugam. 41 S tem so želeli prepre čiti prebivalstvu izogibanje mobilizaciji v vojsko. 2. aprila je javila policija, da »do nadaljnjega ne bo nobenih tehni čnih pregledov «. 42 Zelo pomembne so bile priprave na morebitni napad. V ta namen je mestni magistrat izdal uredbo po kateri je morala imeti vsaka hiša ventil za plinovod. Ventil je moral biti lahko dostopen in se je moral zapreti v primeru nevarnosti požara ali zra čnega napada. Napovedane so bile kontrole in kazni. 43 3. aprila so prepovedali vsa letna sre čanja društev, organizacij itd. 44 Prav tako so bile ukinjene tudi vse predstave. Igralci so še naprej vadili in študirali igre. 45 »Slabi časi« so prizadeli tudi Mariborer Zeitung, ki je moral omejiti obseg časnika, kot so poro čali zaradi »tehni čnih težav«. 46 Stvari so za čele hitro uhajati izpod nadzora. Uredništvo Mariborer Zeitung je tako dobilo pismo bralke. V pismu je bralka spraševala, ali je potrebno pla čevati ra čune. Uredništvo ji je odgovorilo, da je to potrebno, druga če bi ji grozilo sodišče. 47 Drug primer je mariborska glasbena šola Glasbena Matica,48 ki je morala sporo čiti krajanom preko MZ, da je pouk potekal naprej nemoteno.49

37 Cvetkovi č, srbski politik. Pod drugo njegovo vlado je bil leta 1939 sklenjen sporazum Cvetkovi č – Ma ček, ki je prinesel Hrvatom enotno banovino ter veliko pravic pri samoupravljanju. Vendar je imel sporazum v praksi le malo u činka, saj že 1941 Jugoslavije ni bilo ve č. Slovenska kronika XX. stoletja 1900 – 1941, založba Nova revija, Ljubljana 1995, str. 442. 38 Vladko Ma ček, hrvaški politik. Od leta 1928 do 1941 je bil predsednik hrvaške kme čke stranke. 1941 je postal podpredsednik vlade. Od oktobra 1941 v priporu. Leta 1939 je s sporazumom Cvetkovi ć-Ma ček priboril banovino Hrvaško in široko avtonomijo. Klaus Schmider: Partisanenkrieg in Jugoslawien 1941 – 1944, Verlag E.S. Mittler&Sohn GmbH, Hamburg 2002, str. 24 in 624. 39 Franc Kulovec, slovenski politik, duhovnik in novinar. Rojen 1884. Po smrti Korošca 1940 je postal predsednik Slovenske ljudske stranke in se znašel v težkem položaju zaradi sporazuma Cvetkovi ć-Ma ček. Umrl 6. aprila 1941 med bombardiranjem Beograda . Bojan Godeša: Kulov čevo zavezništvo s HSS – sprememba v politi čni strategiji SLS po Koroš čevi smrti, Studia Historica Slovenica, letnik 8, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru, Maribor 2008, str. 397-407. 40 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 46. 41 Das Verlassen ständiger Wohnsitze verboten, MZ, 4.4.1941, str. 5. 42 Einstweilen keine Überprüfungen von Kraftfahrzeuge, MZ, 2.4.1941, str. 5. 43 Sicherung der Gasleitungen bei drohender gefahr, MZ, 2.4.1941, str. 5. 44 Keine Jahrestagung! , MZ, 3.4.1941, str. 5. 45 Einschränkung des Theaterbetriebes, MZ, 3.4.1941, str. 5. 46 An die geschätzen Bezieher und der »Mariborer Zeitung« , MZ, 3.4.1941, str. 5. 47 Auf eine Anfrage aus unseren Leserkreisen, MZ, 3.4.1941, str. 5. 48 Glasbena Matica, združenje poklicnih glasbenikov in ljubiteljev glasbe za negovanje predvsem slovenske glasbene umetnosti. Ker je po 1860 Filharmoni čna družba vse bolj služila nemškim politi čnim ciljem in ni podpirala slovenske glasbe, je bila 1872 ustanovljena v Ljubljani kot osrednja slovenska glasbena institucija Glasbena Matica. 1882 so odprli svojo glasbeno šolo. Leta 1891 so osnovali še zbor. V Mariboru je Glasbena Matica zaživela 1919 in je delovala do aprila 1941. Enciklopedija Slovenije, štev. 3 Eg – Hab, str. 224. 49 An der Musikschule der »Glasbena Matica« in Maribor, MZ, 3.4.1941, str. 5.

11 Celotno zadevo je hotel pomiriti Dravski ban Marko Natla čen,50 ki je v svojem govoru dejal »ni razlogov za nemir in strah«. Še posebej je poudaril, da je to veljalo za narodne manjšine, s katerimi so ravnali po njegovem mnenju »dobro«. 51 Prve dni aprila je Jugoslavija pri čela z mobilizacijo. Ve čina Nemcev se ni odzvala. Še zlasti to velja za tiste, ki so že bili organizirani v vojaške oddelke SDKB. 3. aprila je tudi komunisti čna partija za čela pozivati svoje člane in simpatizerje k vklju čitvi v prostovoljne bataljone. Pozivu so se med drugimi odzvali tudi nekateri člani Sokola. Oskrba jugoslovanskih mobilizirancev je bila slaba. Bojna morala nizka. Za potrebe vojske so v Mariboru mobilizirali tudi osebne in tovorne avtomobile ter vozove in vprežno živino. Vse skupaj so poslali v Dravsko dolino ali pa proti Šentilju. 52 4. in 5. aprila so se nad Mariborom pojavila nemška izvidniška letala,53 kar je sprožilo med prebivalstvom paniko. Izdana so bila navodila, kako ravnati v primeru alarma. To je posebej veljalo v primeru zra čnega alarma, ki se je lahko zgodil, » če bi katero letalo zašlo«! Tako je navajal časnik. Pravila so bila slede ča: kdor je bil na cesti, se je moral čimprej zate či v najbližjo hišo, ni se smelo zadrževati pri oknih; v šolah so zaradi velikih oken morali na hodnike ali v klet, ni se smelo gledati letal, ampak se je bilo treba skriti in najbolj pomembno – upoštevati navodila. 54 Časnik je opozarjal tudi na lažne govorice, ki so se širile po mestu. Ena takšnih je bila, da bodo oblasti v primeru napada evakuirale šolske otroke na neznane kraje. To je takoj sprožilo zahteve staršev po vrnitvi otrok iz šol. 55 6. aprila se zgodi napad. 56 Ker pa je bil časnik tiskan pono či, je izšel brez najnovejše novice. Zadnja številka Mariborer Zeitung je izšla pod Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941. Deloval bo kot primerjava z MZ, ki za čne izhajati pod Nem čijo.

50 Natla čen Marko (Man če, 24.4.1886 – Ljubljana, 13.10.1942), politik. Pravo je študiral na Dunaju in tu 1912 promoviral. Od 1919 je kot odvetnik delal v Ljubljani in hkrati politi čno deloval v taboru Slovenske ljudske stranke (SLS); bil je predsednik Orla in od 1926 podpredsednik SLS. Pod šestojanuarsko diktaturo je deloval v kulturnih organizacijah, 1933 bil konfiniran. Od septembra 1935 do aprila 1941 je bil ban Dravske banovine. Ob napadu na Jugoslavijo 1941 je ustanovil in vodil Narodni svet, ki si je ob neizogibnem propadu Jugoslavije prizadeval dose či čim boljši položaj Slovenije v okupacijskih razmerah. Po zasedbi in priklju čitvi Ljubljanske pokrajine k Italiji je sodeloval z italijanskimi oblastmi; vstopil je tudi v konzulto (sosvet), posvetovalni organ visokega komisarja E. Graziolija, iz katerega pa je jeseni 1941 izstopil. Med okupacijo je vodil delo SLS v ilegali ter po pogajanjih z vodstvi drugih strank sodeloval pri izdelavi slovenskega narodnega programa, ki je predvidel obnovitev kraljevine Jugoslavije, vendar kot federativne države, v kateri bi bila velika Slovenija njen enakopravni del. Spomladi 1942 je imel pomembno vlogo pri ustanovitvi Slovenske zaveze in tudi pri nastanku oboroženih vaških straž oz. MVAC, saj je maja 1942 v tem smislu predložil italijanskim oblastem posebno spomenico. Kot nevarnega nasprotnika in hkrati neformalnega voditelja slovenskega protirevolucionarnega tabora ga je po nalogu vodstva Komunisti čne partije Slovenije (KPS) likvidirala Varnostno obveš čevalna služba (VOS). Enciklopedija Slovenije, štev. 7 Marin – Nor, str. 344. 51 Kein Grund zur Beunruhigung, MZ, 4.4.1941, str. 5. 52 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 53. 53 Čoh: Maribor med drugo svetovno vojno, str.497 in Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 53. 54 Strengste einhaltung der erlassenen verhaltungsmassregeln unbedinkt erforderlich, MZ, 6.4.1941, str. 5. 55 Unverantwortliche Gerüchte über die Evakuierung der in dem Städtischen Kinderhorten untergebrachten Kinder, MZ, 6.4.1941, str. 5. 56 Christopher Ailsby: Die Geschichte der Waffen-SS in Wort und Bild 1923 – 1945, Tosa Verlag, Wien 2004, str. 95 in R.A.C. Parker: Struggle for Survival – The History of the Second World War, Oxford University Press, Oxford 1989, str. 56.

Dokument št. 1 . Mariborer Zeitung, 6.4.1941, str. 1.

13 Izdih

6. aprila 1941 pride do napada na Kraljevino Jugoslavijo. Stari »novi« MZ poro ča naprej. 57 Prvi dan so Nemci zasedli Prekmurje, Radgono, Mursko Soboto in Radence, ki sploh niso bili varovani. Nad Mariborom so bili odbiti. Med Mariborom in Dravogradom so se jugoslovanske enote že prvi dan umaknile na južno stran Drave. 58 Jugoslavija je namre č zgradila po vzoru Francije in Češke utrjeno obrambno linijo imenovano Rupnikova linija proti Nem čiji, Italiji in Madžarski. S to razliko, da ta obrambna linija ni potekala po celi mejni črti in se je naslanjala na naravne ovire. Tako se je v okolici Maribora obrambna linija naslanjala na reko Dravo. Zato so bili bunkerji v glavnem grajeni na južnem bregu reke Drave. Jugoslovanski vojaški poveljniki so imeli izdelan na črt, po katerem bi se jugoslovanska vojska umaknila in utrdila na tej obrambni liniji. Od tukaj naprej bi potem po vzoru in izkušnjah iz prve svetovne vojne zadrževali napade in nalete sovražne vojske. Ta zastarela miselnost jugoslovanskih poveljnikov ni upoštevala novih orožij ter nove vojaške taktike, ki so jo razvili Nemci in se je imenovala Blitzkrieg (nem. Bliskovita vojna). Nemška vojska je tako preko natan čnih obveš čevalnih podatkov ob hkratni uporabi letalstva, artilerije, pehote in predvsem tankovskih enot hitro in natan čno napadla na posameznih odsekih, jih prebila ter ustvarila vrzel, skozi katero so nato enote prodirale v bok in hrbet branilcem, vse s ciljem obkoliti in uni čiti sovražnika. SDKB je bil preko ilegalne radijske postaje v Scherbaumovi vili sredi mesta v stalni zvezi z nemškimi enotami. 7. aprila je Baron 59 obiskal mariborskega podžupana Franja Žebota 60 ter mu sporo čil, da bo odgovarjal za vsako žrtev med mariborskimi Nemci. Hkrati je zahteval, da se moštva SDKB dodelijo mestni policiji. V to je Žebot tudi privolil. Člani SDKB so se zbrali pred policijo in iskali po mestu jugoslovanske vojake, ki se niso pravi čas umaknili ter jih za čeli razoroževati. Zavzeli so tudi magistrat in izobesili zastavo Rajha ter razdelili razglas v nemškem in slovenskem jeziku. V razglasu so zahtevali ohranitev reda in miru. Županstvo je prevzel dr. Franz Brandstätter, policijo pa dr. Gerhard Pfrimer. 61 7. aprila so Nemci zavzeli Čakovec in tako ogrozili bok dravske divizije. 62 Zato se je 7. jugoslovanska armada za čela umikati. Pri tem je porušila vse 3 mostove čez Dravo. 63

57 Prvo stran časnika si lahko ogledamo pod dokument št. 2. 58 Miloš Mikeln: Pekel 1941, Cankarjeva založba, Ljubljana 1981, str. 76. 59 Hans Baron je bil evangeli čanski pastor in osrednja osebnost te skupnosti v Mariboru. Bogdan Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941, Studia Historica Slovenica, letnik 6, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru, Maribor 2006, str. 489. 60 Žebot Franjo (Selnica ob Muri 10.8.1881 – Dachau, 13.4.1945), časnikar in politik. Po kon čani osnovni šoli v Šentilju v Slovenskih goricah se je vklju čil v narodnoobrambno gibanje. Politi čno je deloval v Slovenski- krš čansko-socialni zvezi; na ustanovnem sestanku Slovenske kme čke zveze na Štajerskem 1907 je bil izvoljen v osrednji odbor, na ustanovnem shodu Zveze slovenskih mladeni čev v Ljutomeru 1908 je bil izvoljen za predsednika. Leta 1910 se je preselil v Maribor, delal v uredništvu Straže ter s Korošcem urejal Slovenskega gospodarja. Leta 1911 je v Mariboru postal vodja tiskarne sv. Cirila in Metoda; tu je odigral pomembno vlogo v deklaracijskem gibanju, saj je bila tiskarna 1917 središ če zbiranja podpisov za majniško deklaracijo. Leta 1918 je pred prevratom kot član vodstva Narodnega sveta za Štajersko organiziral narodne straže. Na parlamentarnih volitvah 1920 ni bil izvoljen, a je prišel v narodno skupš čino kot namestnik Piška; 1923, 1925, 1927 je bil izvoljen na listi SLS in 1938 na listi JRZ. Med šestojanuarsko diktaturo se je umaknil iz politike; dopisoval je v Slovenca in vodil glavno zastopstvo Vzajemne zavarovalnice za Štajersko. Od 1935 do okupacije je bil pod režimom JRZ podžupan Maribora; 1941 ga je nemška oblast odpeljala v Dachau, ga marca 1944 zaradi bolezni izpustila, a decembra 1944 v Ljubljani znova aretirala in vrnila v Dachau. Enciklopedija Slovenije, štev. 15 Wi – Ž, str. 293. 61 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 57. 62 Mikeln: Pekel 1941, str. 76. 63 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 499.

14 Torek 8. aprila ob 9 uri je Wehrmacht 64 vkorakal v mesto. Časnik je poro čal o toplem sprejemu vojakov s strani prebivalstva. Prebivalci so po poro čanju MZ ponujali vojakom cigarete, vino, pivo in hrano. Maribor čane je po poro čanju MZ zelo fascinirala gradnja pontonskega mostu čez reko Dravo. 65 Kljub temu je uspelo jugoslovanski vojski razstreliti Glavni most, da bi upo časnili napredovanje Wehrmachta. S tem je ostal Maribor desni breg tudi brez vode in elektrike. Prvo zastavo tretjega Rajha s svastiko so izobesili na sedežu SDKB. Zaradi vkorakanja Nemcev v Maribor je jugoslovanska vojska za čela obstreljevati mesto. 66 Obstreljevali so predvsem Koroško cesto, evangeli čansko faro in mariborsko tiskarno (kjer se je tiskal MZ). Jugoslovansko topništvo je utišal Wehrmacht. 67 Obstreljevanje evangeli čanske fare in tiskarne ni imelo nobenega vojaškega smisla, ampak je bilo izklju čno maš čevanje za napad, poskus povzro čitve materialne in kulturne škode na civilnih objektih ter povzro čitve civilnih žrtev med prebivalstvom. MZ sicer poro ča, da je bila žrtev obstreljevanja le ena oseba. Medtem Žnidari č navaja dve žrtvi: hišnika tiskarne MZ Gregorja Lesjaka in financarja Antona Ga čnika. 68 Hkrati je časnik tudi poro čal o tem, kako so Slovenci zapuš čali jugoslovansko vojsko. Niso se hoteli boriti proti »prijateljskemu« Wehrmachtu. Zato je po poro čanju časnika pogosto prihajalo do spopadov slovenskih in jugoslovanskih enot! Veliko jugoslovanskih oficirjev je svoje enote tudi zapustilo v strahu.69 Po podatkih MZ se veliko Slovencev sploh ni odzvalo na mobilizacijo v jugoslovansko vojsko ali pa je iz nje ob prvi priložnosti dezertiralo. 70 Iz jugoslovanske vojske niso dezertirali samo Slovenci, ampak tudi Nemci in Hrvati. Časnik je poro čal o pobijanju slovenskih in nemških vojakov s strani jugoslovanske vojske. So pa po poro čanju MZ slovenski kmetje pomagali bežati Slovencem in Nemcem iz jugoslovanske vojske. Skrivali so jih, jim dajali civilne obleke in hrano. 71 Wehrmacht je preko radia pozival slovenske vojake, naj ne streljajo na nemške vojake »ker je to izdajstvo slovenskega naroda «. 72 Takšni pozivi so bili nekaj obi čajnega med drugo svetovno vojno. Cilj je bilo zmanjšanje vojaštva v sovražnih enotah in zbijanje morale. 73 Oboroženi del SDKB je opravljal policijsko službo vse do 24. aprila. 8. aprila popoldne je komandantu prvega nemškega bataljona pred kavarno Rotovž predal raport pastor Hans Baron in ob tej priložnosti poslal Hitlerju 74 pozdravno in zahvalno brzojavko. Vojaške enote so nato zapustile Maribor in nadaljevale prodor proti jugu. Zasedbenemu štabu, ki ga je vodil Franz Steindl 75 , je ostalo okoli 3500 pripadnikov SA. Vodja teh enot je bil generalmajor Lorenz

64 Uradno ime nemške vojske od 1933 do 1945. Leksikon Cankarjeve založbe, str. 634. 65 Die deutschen Soldaten im Marburger Stadtbild, MZ, 10.4.1941, str. 5. 66 Die Machergreifung in Marburg, MZ, 9.4.1941, str. 1. 67 Marburg im Spiegel der jüngsten Ereignisse, MZ, 11.4.1941, str. 5. 68 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 60. 69 Serben schossen auf Slowenen, MZ, 10.4.1941, str. 5. 70 Marburg im Spiegel der jüngsten Ereignisse, MZ, 11.4.1941, str. 5. 71 Vielen Volksdeutschen gelang die Flucht aus dem Chaos, MZ, 12. in 13.4.1941, str. 5. 72 Deutscher Appell an die Vernunft der Slowenen, MZ, 12. in 13.4.1941, str. 1. 73 O toplem sprejemu s strani prebivalstva piše tudi Karner. Stefan Karner: Die Steirmark im Dritten Reich 1938 – 1945, Leykam Verlag, Graz 1986, str. 128. 74 Hitler, Adolf, 1889 – 1945, nemški nacisti čni politik. Do 1912 živel na Dunaju kot priložnostni delavec in risar. V prvi svetovni vojni je na nemški strani sodeloval kot vojak. 1919 za čel graditi stranko NSDAP ter 1923 neuspešno poizkusil zrušiti bavarsko deželno vlado in bil obsojen na 5 let je če. Vendar je bil že 1924 izpuš čen. V zaporu je napisal svojo programsko knjigo Mein Kampf. Do 1928 se je njegova stranka že tako okrepila, da je dobila prve poslance v zvezni parlament. 1930 je postala že druga najmo čnejša stranka. 1933 je Hitler bil izvoljen za kanclerja. Takoj je prepovedal vse stranke razen NSDAP. V nadaljevanju je za čel agresivno politiko do sosednjih držav, kar je na koncu pripeljalo do druge svetovne vojne. Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana 1976, str. 342 in 343. 75 Steindl Franz (Eisenerz, 5.3.1911 – Rechnitz, 30.3.1945), nadu čitelj, višji častnik. Bil je osnovnošolski in telovadni u čitelj za meš čanske šole. Leta 1930 je postal član NSDAP in častnik udarnih oddelkov SA. Po

15 Ohrt. Vrhovno vodsto Gruppe Südmark (ki je bila zadolžena za slovensko Štajersko) je bilo zaupano SA generalu Arthurju Nibbeju. 76 17. aprila ob devetih zve čer je bila podpisana brezpogojna kapitulacija Kraljevine Jugoslavije. Kapitulacija je za čela veljati 18. aprila ob 12. uri. 77 Kapitulacijo je podpisal general Danilo Kalafatovi ć78 . Slovenske, hrvaške in makedonske vojake so Nemci izpustili. Srbske so odpeljali v ujetništvo. 79 Ve čina ministrov je s kraljem Petrom pobegnila v Gr čijo in nato v London.80 Jovanovi ć81 je že leta 1932 zapisal preroške besede na propagandnem listi ču »Ko bodo razmere postale prevro če, bodo z avionom zbežali na varno, nas pa pustili sredi državljanske vojne in v spopadu s tujim sovražnikom, s prazno blagajno, dolgovi in obupom .«. 82 Sam MZ doživi prvo spremembo takoj po napadu, ko za čne ponovno izhajati kot Marburger Zeitung in ne kot Mariborer Zeitung 83 . Od 8. maja 1941 dalje lahko z zagotovostjo trdim, da so še samo naslovi v gotici. Pred tem je bil cel časnik napisan v gotici. Druga sprememba se zgodi s številko, ki izide 17. in 18. maja 1941. Cena časnika ni ve č v dinarjih ampak že v Rajh pfeningih – RPF. Cena časnika je bila po novem 10 RPF. Pred tem je bila cena časnika od 1,5 do 2 DIN. V italijanski okupacijski coni je septembra časnik stal 1,50 lir. 84 Decembra pa le 0,80 lir. 85 Tretja sprememba se zgodi 3. junija, ko za čne izhajati kot jutranjik. Do konca dne je tako prišel tudi dejansko do vseh bralcev. 86

priklju čitvi Avstrije k Nem čiji 1938 je postal organizacijski vodja v pokrajinskem vodstvu NSDAP za Štajersko v Gradcu in maja 1941 zvezni vodja Štajerskega Heimatbunda v Mariboru. Poleti 1943 je prevzel vodstvo Wehrmannschafta in marca 1944 poveljstvo Wehrmannschaft polka Untersteirmark, s katerim je sodeloval v mnogih akcijah in operacijah proti partizanom na Štajerskem in Dolenjskem; od jeseni 1944 je bil odgovoren tudi za utrjevalna dela na Spodnjem Štajerskem. Padel je v boju z Rde čo armado kot nadpolkovnik SA. Enciklopedija Slovenije, štev. 12 Slovenska n – Sz, str. 302. 76 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 60. 77 Mikeln: Pekel 1941, str. 85. 78 General Kalafatovi ć je bil naslednik generala Simovi ća. Ker je Simovi ć pobegnil skupaj z vlado v London, je njegovo mesto prevzel Kalafatovi ć. Andreas Hillgruber: Hitlers Strategie, Politik und Kriegführung 1940-1941, str. 466 in 706. 79 Janusz Piekalkiewicz: Druga svetovna vojna, DZS, Ljubljana 1996, str. 459. 80 Stevan K. Pavlowitch: Unconventional perceptions of Yugoslavia 1940-1945, Columbia University Press, New York 1985, str. 4-5 in 36-37. 81 Slobodan Jovanovi ć, srbski politik, pravnik in zgodovinar. Tik pred napadom na Jugoslavijo je postal podpredsednik vlade in nato odšel v London skupaj s kraljem. Andreas Hillgruber: Hitlers Strategie, Politik und Kriegführung 1940-1941, str. 706 in Encylopedia – Britannica Online Encylopedia, http://www.britannica.com/ , z dne 30.6.2009. 82 Jože Pirjevec: Jugoslavija 1918 – 1992, založba Lipa, Koper 1995, str. 109. 83 Ime je moral časopis spremeniti na pritisk jugoslovanskih oblasti leta 1929. Razlog je bil jugoslovanski unitarizem ter zatiranje nemštva v Jugoslaviji. Enciklopedija Slovenije, štev. 6 Krek – Marij, str. 411. 84 MZ, 30.9.1941, str. 1. 85 MZ, 22.12.1941, str. 1. 86 Die Marburger Zeitung als Morgenblatt; MZ, 31.5. in 1.6.1941, str. 5.

Dokument št. 2 . Marburger Zeitung, 9.4.1941, str. 1.

17 Nacional socializem

Pogosta kratica za nacional socializem je NS. Takoj s prihodom Rajha je jugoslovansko propagando zamenjala nemška propaganda. Pozivali so prebivalstvo k prijavi prostih sob in ležiš č za vojake ter prosta mesta v hlevih za konje vojske. 87 Prijave so zbirali na Uradu za bivanje, sedež SDKB, Glavni trg 1, tretjo nadstropje. 88 Nemška oblast je takoj pri čela z razoroževanjem tudi civilnega prebivalstva, ki je ob begu jugoslovanske vojske lahko prišlo do orožja. Iz tega razloga je bila izdana odredba, ki je predvidela oddajo vsakršnega orožja, tudi lovskega, streliva in eksplozivnih naprav. Vse našteto so morali oddati na policijsko postajo, Slomškov trg. 89 Rok za oddajo je potekel že v 24 urah! 90 Časnik je za čel razširjati konec »jugoslovanske mozai čne države«. Za vse to so krivili srbske politike. Hkrati so poudarjali, da bo »Wehrmacht kon čal teror Srbov in prinesel pravico«. 91 Nemško zastavo s svastiko je lahko dobil vsak, in sicer na ob čini v sobi št. 6. 92 Časnik je pozival k odstranitvi vseh plakatov, ki so spominjali na Petra II in Sokole. 93 Prav tako je MZ pozival Nemce, naj ponovno pišejo svoja nemška imena, imena trgovin itd. v nemškem jeziku. 94 Naj tukaj navedem, da Žnidari č v svoji knjigi ta razglas v MZ razlaga »Že 10. aprila 1941 so mariborski Nemci v MZ objavili poziv trgovcem in obrtnikom, naj odstranijo slovenske in namestijo nemške napise «95 . Moje vprašanje je, kje je avtor našel dodatno besedilo »naj odstranijo slovenske napise«? Gre za o čitno potvarjanje dokumentov! 12. aprila je dr. Gerhard Pfrimer ukazal zamenjati vse slovenske napise z nemškimi, in sicer najpozneje do 14. aprila zjutraj, ko je bil napovedan prihod dr. Uiberreitherja 96 .97

87 Freie Quartiere anmelden, MZ, 9.4.1941, str. 6. 88 Freie Quartiere anmelden, MZ, 10.4.1941, str. 6. 89 Waffenbesitzer Achtung, MZ, 11.4.1941, str. 8. 90 Verordnung, MZ, 9.4.1941, str. 8. 91 Der Strumlauf der Gerechtigkeit, MZ, 10.4.1941, str. 1. 92 Hakenkreuzfahnen, MZ, 11.4.1941, str. 6. 93 Geschichte, die sich im Plakaten spiegelt, MZ, 16.4.1941, str. 5. 94 Volksgenossen, MZ, 10.4.1941, str. 5. 95 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 106. 96 Dr. Uiberreither Siegfried (Salzburg 29.3.1908 - ?), politi čni in upravni funkcionar. Študiral je na pravni fakulteti v Gradcu in bil 1933 promoviran. Od 1930 je delal kot nameš čenec pri bolniški blagajni in bil od 1933 član SA, v kateri je dosegel najvišji čin. Ob anšlusu marca 1938 je bil v Gradcu policijski direktor; maja 1938 je postal pokrajinski vodja (gauleiter) NSDAP in 1940 še državni namestnik za Štajersko. Po nemški zasedbi Spodnje Štajerske ga je Hitler 14. aprila 1941 imenoval za vodjo civilne uprave za Spodnjo Štajersko, Himmler pa za svojega pooblaš čenca za utrjevanje nemštva v tej pokrajini. Odgovoren je bil le Hitlerju in do konca vztrajal pri za črtani politiki. Leta 1943 je postal obrambni komisar; jeseni 1944 je vodil obrambna dela na južni in vzhodni meji Štajerske. Zavezniške oblasti so ga zaprle v Wolfsberg. Enciklopedija Slovenije, štev. 14 U – We, str. 19. Siegfrid Uiberreither je pred preiskavami umorov v Avstriji in Jugoslaviji ušel po vojni iz ameriškega taboriš ča vojnih ujetnikov in se leta 1947 zatekel v Buenus Aires. V Argentino je prišel pod lažnim imenom Armin Dardieux. Ime si je izposodil pri svojem podrejenem poveljniku iz Štajerske Arminu Dadieuju. Kot ve čini prebežnikov je tudi njemu pri prebegu pomagal Vatikan, Rde či Križ in kameradi iz Organisation der ehemaligen SS angehorigen (Odessa). Prav tako mu je Odessa pomagala v novi domovini pri stanovanju in službi. Uki Goni: Resni čna Odessa, založba Ciceron, Mengeš 2006, str. 307. 97 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 500.

Dokument št. 3. Pridobitev državljanstva. Der Weg zum deutschen Staatsangehörigen, MZ, 14.11.1941, str. 7.

Ve čina ljudi je dobila nemško državljanstvo na preklic. Državljanstvo na preklic se je lahko preklicalo v 10. letih. Po tej dobi je bilo v na črtu, da bi dobili stalno državljanstvo. Pod dolo čenimi pogoji in s privolitvijo notranjega ministra ter Rajh vodja SS – Rajh komisarja za utrjevanje nemštva se je lahko pridobilo že prej. V primeru preklica se je preklic uradno objavil in je bilo s tem državljanstvo izgubljeno. Hkrati so državljanstvo izgubili še partner in otroci, v kolikor jim ni že prej uspelo pridobiti stalnega. Tisti, ki so izgubili državljanstvo ali pa ga sploh niso pridobili, so bili pod varstvom Rajha. Kakor hitro so stalno bivališ če prestavili v tujino, so izgubili tudi varstvo Rajha. 98

Nova imena?

Dr. Uiberreither je nekaj dni po prihodu v Maribor naro čil politi čnim komisarjem, da se naj uporabljajo za imena krajev le imena, ki jih je pripravil leta 1940 Inštitut za jugovzhodno nemštvo v Gradcu. Pri tem je komisarje opozoril, da imena krajev na seznamu izvirajo še iz časa Avstroogrske. 25. septembra je dr. Uibererreither izdal še odredbo o imenih politi čnih ob čin. 99 Dokon čno imensko podobo so kraji na Spodnjem Štajerskem dobili leta 1943. Takrat so spremenili tretjino staronemških imen v nova nemška imena krajev na Spodnjem Štajerskem. V okrožju Maribor mesto je dobila nova/stara imena 16 katastrskih ob čin oz. 53,3%. 100

98 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 500. 99 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 106. 100 Prav tam.

19 1. Grajski marof Burgmeierhof 2. Grajska vrata Burgtor 3. Koroška vrata Kärtnertor 4. Maribor mesto Marburg-Altstadt 5. Studenci Brunndorf 6. Sv. Magdalena Magdalenen 7. Zgornje Radvanje Oberrotwein Betnava Windenau 8. Spodnje Radvanje Unterrotwein Nova vas Neudorf 9. Hrastje Aichen 10. Vrhov dol Bergental 11. Limbuš Lembach 12. Pekre Pickern 13. Kamnica Gams 14. Rošpoh Rossbach 15. Bresternica Tresternitz 16. Kr čevina Burgwald 17. Pekel Freidegg 18. Košaki Freigraben 19. Po čehova Leitersberg 20. Meljski hrib Mellingerberg 21. Pobrežje Drauweiler 22. Dogoše Lendorf 23. Tezno Thesen 24. Zrkovci Zwettendorf 25. Brezje Fraustauden 26. Pivola Hausambacher 27. Zgornje Ho če Oberkötsch 28. Rogoza Rogeis 29. Razvanje Rosswein 30. Spodnje Ho če Unterkötsch 31. Bohova Wochau

Tabela št. 1. Imena katastrskih ob čin in naselij v okrožju Maribor mesto. Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 107.

Preimenovali so tudi ulice. Upoštevali so imena ulic pred letom 1918. Tako so ostala Apothekergasse (danes Lekarniška ulica),101 Fleischergasse (danes Mesarski prehod,)102 Draugasse (danes Dravska ulica),103 Färbergasse (danes Barvarska ulica),104 Fischergasse (danes Ribiška ulica),105 Herrengasse (danes Gosposka ulica),106 Flösergasse (danes Splavarska ulica) 107 , Kärtnerstrasse (danes Koroška cesta) 108 , Minoritengasse (danes

101 Sašo Radovanovi č: Mariborske ulice, založba Kapital, Maribor, 2005, str. 34. 102 Prav tam, str. 158. 103 Prav tam, str. 34. 104 Prav tam. 105 Prav tam. 106 Prav tam. 107 Prav tam.

20 Minoritski prehod),109 Webergasse (danes Tkalska ulica) 110 …. V času Kraljevine Jugoslavije so dotedanja imena ulic spremenili. Tako so pove čini ponovno uporabljali prvotna imena ulic. Žnidari č navaja, da so imena ulic, ki so bila slovenska, le pisali po nemškem pravopisu. Kot primer navaja Aljaževo ulico, ki se je nato pisala Aliasch. 111 Medtem MZ navaja, da so jo spremenili v Hotschewargasse 112 . So pa spremenili imena ulic, ki so se nanašale na Habsburžane. Tako je Kaiserstrasse dobila ime po Emilu Guglu,113 danes je to Krekova ulica. 114 Elisabetherstrasse je postala Horst Wessel Strasse, Franz Josef Strasse pa Hindenburg Strasse. Isti sta ostali Kaiser Josef Strasse in Josef Strasse. Ulice so poimenovali tudi po žrtvah 27. januarja 1919. Tako je postala že prej omenjena Aljashgasse – Hotschewargasse, Blumengasse – Bubakgasse, Dalmatinergasse – Gornikgasse, Wolfgasse – Bratchitschgasse, Grenzgasse – Hnilitzkagasse, Fochgasse – Loserstrasse, Principova – Petakgasse, Pipuschgasse – Suppanzgasse. Tudi nemška vzgojitelja Fröbel in Hans Schemm sta dobila na desni strani Drave ulico in trg. Na novo so poimenovali tudi slede če ulice:

Pred 1941 1941 Danes Adria Strasse Prinz Eugen Strasse Jadranska cesta 115 Arbeitergasse Hans Sachs Gasse Delavska ulica 116 Bezenšekgasse Gabelsbergergasse Bezenškova ulica 117 Dominkušgasse Bienensteingasse 118 Dominkuševa ulica 119 Duschangasse Eduard Lind Gasse 120 Dušanova ulica 121 Eisenstrasse Bahngasse Ob železnici 122 Ferdinandstrasse Beethovenstrasse Ulica heroja Tomši ča123 Ferkstrasse Emanuel Kant Strasse Ferkova ulica 124 Gartengasse Albert Leo Schlagetergasse Prežihova ulica 125 Hauptplatz Adolf Hitler Platz 126 Glavni trg 127 Hlebova Scheffelgasse Hlebova ulica 128 Jelatschitch Gasse Otto Ernst Gasse Puncerjeva ulica 129

108 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 34. 109 Prav tam. 110 Prav tam, str. 35. 111 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 108. 112 Čeravno Marburger Zeitung oktobra 1941 ob neki nesre či navaja Aljaschgasse. Schweres Verkehrsunglück, MZ, 11/12.10.1941, str. 6. 113 Poro čnik, ki je bil ubit na (Kasernplatzu – Vojašniški trg). Časopis piše »ustreljen od srbske krogle«. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 114 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 108. 115 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 118. 116 Prav tam, str. 97. 117 Prav tam, str. 85. 118 Poimenovana po pisatelju, ki je nekaj časa deloval v Mariboru. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 119 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 99. 120 Slikar, naslikal oltarno sliko evangeli čanske cerkve. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 121 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 101. 122 Prav tam, str. 173. 123 Prav tam, str. 258. 124 Prav tam, str. 103. 125 Prav tam, str. 195. 126 V kar je osebno privolil tudi Hitler sam. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 127 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 40. 128 Prav tam, str. 115.

21 Kasernplatz 43 Platz Vojašniški trg 130 Kersnikgasse Norbert Jahn Gass 131 Pivkova ulica 132 Kostanjewetz Gasse Gelelrtgasse Kostanjev čeva ulica 133 Kötschergasse Bartschgasse Ho čka ulica 134 Lenan Gasse južni del v Haufgasse Linhartova ulica 135 Metelkogasse Blüchergasse Metelkova ulica 136 Magdalenenplatz Friedrich L. Jahnplatz Trg revolucije 137 Mariengasse Günther Prien Gasse 138 Sodna ulica 139 Marxgasse Wolfgang v. Eschenbachgasse Jedli čkova ulica 140 Masarykstrasse Franz Schuberthstrasse Masarykova cesta 141 Mikloschitschgasse Ernst Goll Gasse 142 Mikloši čeva ulica 143 Parmagasse Brahmsgasse Parmova ulica 144 Pfarrhofgasse Ottokar Kernstock Gasse 145 Orožnova ulica 146 Schaffnergasse Gaussgasse Hitra cesta 147 Volksgartenstrasse Taurisker Strasse Mladinska ulica 148 Wilsongasse Luschingasse Wilsonova ulica 149 Žolger Strasse Narvik Strasse Žolgarjeva ulica 150

Tabela št. 2. Imena ulic, ki so se spremenila. Za prvi in drugi stolpec je vir Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. Za tretji stolpec je vir Radovanovi č: Mariborske ulice.

Uli čne in hišne tablice so ostale istih oblik. Edina razlika je bila ta, da so bile pobarvane v belo-zeleno. Torej v barvo štajerske deželne zastave. Poleg so dodali še oznako mestnega okraja. Nove tablice so za čeli nameš čati konec septembra. 151 Tablice so izdelali v tovarni

129 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 201. 130 Prav tam, str. 283. 131 Preminuli pisec Marburger Zeitunga. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 132 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 181. 133 Prav tam, str. 137. 134 Prav tam, str. 115. 135 Prav tam, str. 147. 136 Prav tam, str. 159. 137 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 245. 138 Mornariški heroj. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 139 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 222. 140 Prav tam, str. 121. 141 Prav tam, str. 155. 142 Spodnje štajerski pesnik. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 143 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 160. 144 Prav tam, str. 177. 145 Mariborski pesnik. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 146 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 41. 147 Prav tam, str. 114. 148 Prav tam, str. 45. 149 Prav tam, str. 287. 150 Prav tam, str. 293. 151 Marburg erhält neue Strassentafeln, MZ, 25.9.1941, str. 5.

22 Westen v Celju. 152 18. septembra so lahko Ortsgruppenführerji dvignili za ceno 2,50 RM okrajne zemljevide. 153 17. oktobra je časnik obvestil bralce o izidu novega mestnega zemljevida Maribora, na katerem so seveda bile ulice in ceste z »novimi/starimi« imeni. Zemljevid je stal 1 RM. 154

Vodstvo

14. aprila je obiskal Maribor Štajerski gauleiter (okrožni vodja) dr. Uiberreither, ki je prevzel civilno upravo. Po poro čanju časnika so ga množice sprejele z odprtimi rokami. 155 Imel je tudi govor. 156 V govoru je govoril o priklju čitvi spodnje Štajerske k domovini, o dogodkih izpred 22 let in omenjal zgodovinski pomen »osvoboditve«. 157 Dr. Uiberreither je že pred svojim prihodom imenoval politi čne komisarje na sedeže bivših okrajnih na čelstev. Župan Maribora je postal stotnik SA dr. Erwin Engelhardt iz Frohnleitna pri Gradcu. 158 Politi čni komisar za mesto Maribor je postal nekdanji deželni svetnik za okrožje Gradec podeželje polkovnik SA Fritz Knaus, doma iz Leobna.159 Politi čni komisarji so imeli na svojem podro čju enake pristojnosti kot šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko in so bili za svoje delo odgovorni dr. Uiberreitherju.160 Sedež Urada šefa civilne uprave je bil do 15. novembra 1941 v prostorih realne gimnazije na današnjem Trgu generala Maistra. Nato se je urad preselil v Gradec. V delovnem štabu je bilo 54 ljudi. Organiziranost urada se je ujemala z organizacijo urada državnega namestnika v Gradcu. Dolo čena podro čja so vodili namre č isti ljudje ali pa njihovi namestniki. 161 Prvi delovni štab politi čnega komisarja za mesto Maribor je štel 24 ljudi. Vsi, razen enega, so bili iz današnje Avstrije oz. Gradca in člani NSDAP. Samo odvetnik Wilhelm Premoser je bil rojen v Polj čanah in je tam tudi preživel mladost. Povpre čna izobrazba delovnega štaba je bila zelo visoka. Zanimivo je, da so mnogi med njimi obvladali tudi slovenski jezik, tako govorno, kakor pisno. 162

152 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 111. 153 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 4, Anschlagtafel - Kreiskarten. 154 Der neue Stadtplan von Marburg erschienen; MZ, 17.10.1941, str. 5. 155 Auf ewig Deutsch, MZ, 15.4.1941, str. 5. 156 Glej dokument št. 4. 157 Es spricht der Gauleiter, MZ, 15.4.1941, str. 5. 158 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 67. 159 Prav tam, str. 65. 160 Čoh: Maribor v času druge svetovne vojne, str. 501. 161 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 65. 162 Prav tam, str. 68.

Dokument št. 4. Govor dr. Uiberreithera, 15.4.1941 o priklju čitvi Spodnje Štajerske k Rajhu. Es spricht der Gauleiter, MZ, 15.4.1941, str. 5.

Okrog 10. aprila je Knaus sestavil mestno upravo, ki je za čela delati 14. aprila. Na čelu je bil politi čni komisar. Podrejeni so mu bili 4 uradi in 5 oddelkov. Urad mestne uprave je vodil župan dr. Engelhardt ob pomo či dr. Gustava Stauderja in dr. Willibalda Webra. Glavnemu uradu je na čeloval Alois Tomberger. Mestno zbornico je vodil Karl Wrannya. Obstajalo je še tajništvo, ra čunovodstvo in oddelki I, II, III, IV ter V. 163 21. aprila Steindl imenuje Klingberga za vodjo okrožja Maribor mesto. 164 Sredi julija je politi čni komisar Mariborskega okrožja SA Sturmbannführer Töscher poklical na pogovor vse župane okrožij Maribora, Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice, Radelj ob Dravi in Slovenj Gradca. Sestanek je potekal 21. julija. Töscher in vodja resorja za vprašanja skupnosti dr. Hasler sta v pogovorih opozorila župane na odgovornost, ki so jo nosili. Morali so biti za vzgled, poskrbeti še za takšno malenkost za ljudi in so bili vezni člen

163 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 69. 164 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Steirischer Heimatbund Bundesführung.

24 med državo in ljudmi. Burger jim je razložil Ureditev nemške skupnosti, ki takrat še ni bila v veljavi na Spodnjem Štajerskem. Stolz jim je razložil dav čno ureditev. Posebej je opozoril na davek za pse (podeželske skupnosti 12 RM, mestne 16 RM) in davek na pija če (pove čini je znašal 10%). Popoldne je sestanek nadaljeval Vodja gospodarskega urada dr. Ceeren. Govoril je predvsem o oskrbi ljudi s prejo in čevljarskimi izdelki. Sestanek je zaklju čil vodja prehrambenega urada Dunkl o prehrani in delitvi kart. Sledil je še razgovor o vseh vprašanjih in zaklju ček s Sieg Heilom. 165

Obisk Führerja

20. aprila je imel Adolf Hitler – führer rojstni dan. V ta namen je 19. aprila prišel dekliški pevski zbor iz Gradca, ki je pel za führerjev rojstni dan. 166 Iz Gradca je prišel tudi orkester gorskih lovcev, ki je igral kora čnice že 19. aprila na trgu Sofije (danes Trg svobode).167 Po navedbah časnika je bil Maribor okrašen. Številne zastave so plapolale in v izložbah so imeli slike Adolfa Hitlerja (ni dolgo, kar so bile slike Petra II). Že zjutraj 20. aprila so korakali orkestri po mestu in budili ljudi. Ob 9. uri se je na trgu Sofije organizirala velika proslava. 168 V prvi vrsti so stali policisti v železnih čeladah. Za njimi je bil orkester gorskih lovcev iz Gradca, nato pripadniki SA 169 , za njimi so bili pripadniki NSKK – nacional socialisti čni vozniki motornih vozil. Kot zadnji so stali pripadniki SDKB v uniformah mesta Maribor in v štajerskih uniformah. Nasproti jim je stala mladina in Hitlerjugend (dalje HJ) 170 iz Gradca. Najprej je zapela mladina. Sledil je govor SA vodje brigade Steindla. Govoril je o preteklosti Hitlerja. Nato je prešel na zgodovino Maribora in osvoboditev mesta. Svoj govor je zaklju čil s trikratnim klicem Sieg Heil, ki mu ga je množica po poro čanju MZ vrnila. Temu je sledilo petje himne in korakanje skozi mesto. 171 25. aprila je Maribor obiskal sam Hitler:172

Dokument št. 5. Naslovnica Marburger Zeitung, 26. in 27.4.1941. Der Führer im Marburg!, MZ, 26. in 27.4.1941, str. 1.

Hitler je prišel v Maribor iz Spielfelda (slov. Špilje).173 V Maribor je prispel okoli 9.30 . Najprej se je peljal s spremstvom ob Dravi in si ogledal porušeni most. Nato se je po ulici

165 Bürgermeisterbesprechungen im Landkreis Marburg, MZ, 22.7.1941, str. 5. 166 Feierstunde am Geburtstag des Führers! , MZ, 18.4.1941, str. 5. 167 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 35. 168 Feierstunde am Geburtstag des Führers! , MZ, 18.4.1941, str. 5. 169 SA – Sturm Abteilung, jurišni odred. Paravojaška formacija Adolfa Hitlerja. Leksikon Cankarjeve založbe, str. 855. 170 Hitler Jugend – Hitlerjeva mladina, mladinska organizacija pri NSDAP. 171 Der Glückwunsh der Südsteiermark, MZ, 21.4.1941, str. 5. 172 Der Führer im Marburg!, MZ, 26. in 27.4.1941, str. 1. 173 Atlas Slovenije, založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1992, str. .17.

25 Nagy (danes ulica Kneza Koclja) 174 zapeljal do trga pred stolno cerkvijo. Pred stolno cerkvijo je zapustil avto in se s spremstvom peš podal do gradu. Spremljal ga je tudi dr. Uiberreither. Na gradu v dvorani so ga že pri čakali vsi pomembnejši mariborski možje in člani SDKB. Nato se je Hitler vrnil proti Spielfeldu. 175 O čem so govorili na gradu, tega MZ ne poro ča. Na povabilo vodstva so v Maribor prišli tudi predstavniki ko čevskih Nemcev, ki so ob tej priložnosti izvedeli za na črtovano preselitev Ko čevarjev na Spodnjo Štajersko. 176

Slika št. 1 . Hitler v Mariboru, 25.4.1941. Der Führer im Marburg!, MZ, 26. in 27.4.1941, str. 1.

28. aprila se je v Mariboru slovesno poslovilo na trgu Sofije 2000 SA mož Südmark, ki so pomagali zasesti deželo in pomagali pri vzpostavitvi nove civilne oblasti. Slovesnosti so se udeležili predsednik vlade 177 dr. Müller Haccius, Steindl in druge visoke osebnosti. Najprej se je z govorom na može SA obrnil njihov Gruppenführer Nibbe. Ugotavljal je, da so možje SA opravili svojo nalogo in da so prinašalci nacional socializma. Za njim je na govorniški oder stopil dr. Uiberreither. V govoru se je spomnil besed, ki mu jih je izrekel Führer pred napadom na Jugoslavijo. Rekel mu je »macht mir dieses Land wieder deutsch«. Kar je tudi razvidno iz dokumenta št. 14. S tem se tudi takoj razjasni, da Hitler ni izrekel teh besed z balkona v Mariboru, kot se navaja v ve čini literature o obisku Hitlerja v Mariboru. Ta trditev

174 Radovanovi č: Mariborske ulice, str.41. 175 Der Führer im Marburg!, MZ, 26. in 27.4.1941, str. 1. 176 Stefan Karner: Die Steirmark im Dritten Reich 1938 – 1945, str. 132. 177 Naziv ne smemo ena čiti z današnjim nazivom! V nacionalsocializmu je predsednik vlade lahko pomenilo tudi vodja neke ustanove/urada. Kajti predsednik vlade v današnjem smislu je bil Adolf Hitler.

26 je danes že tako zasidrana v slovenski zavesti, da jo lahko imenujem že kar mit. Ve čina prebivalstva pozna to pravljico, saj jo kar naprej profesorji in u čitelji razširjajo. 178 Poudaril je tudi svoje osebno veselje nad tem, da so bili (možje SA) prisotni pri zasedbi oz. osvoboditvi dežele. 179

Dokument št. 6. Govor dr. Uiberreithera ob poslovitvi Sturm Abteilung. Der dank des Führers an die SA, MZ, 29.4.1941, str. 5.

Pomembni obiski v Mariboru

19. maja je Maribor obiskal minister oz. Rajh vodja za zdravstvo dr. Conti 180 . Skupaj z dr. Uiberreitherjem si je ogledal mesto in bolnico. Pri tem je po navedbi časnika dr. Conti izpostavil potrebo po modernizaciji bolnice. Svojo pot je nato nadaljeval v Celje. 181 6. junija je Maribor obiskal Bohle 182 – vodja organizacije NSDAP v tujini. Ogledal si je mesto in se skupaj z dr. Uiberreitherjem udeležil interne zabave v kazinu. Svojo pot je nadaljeval v Celje. 183

178 Najdemo jo tudi pogosto v literaturi, pri čemer, kjer je možno slediti citatom, na koncu pristanemo pri Tonetu Ferencu. Pri čemer Ferenc citira Marburger Zeitung! Glej: Tone Ferenc: Quellen zur nationalsozialistischen Entnationalsierungspolitik in Slowenien 1941-1945, založba Obzorja, Maribor 1980, str. 51. 179 Der dank des Führers an die SA, MZ, 29.4.1941, str. 5. 180 Dr. Leonardo Conti (1900 – 1945), zdravnik in politik. 1931 je bil izvoljen v berlinsko zdravniško zbornico. 1932 je bil izvoljen tudi v deželni parlament Prusije. Po prevzemu oblasti leta 1933 je postal državni sekretar in član ministrovega sveta za zdravstvo dežele Prusije. Aktivno je sodeloval pri izlo čanju židovskih zdravnikov iz zdravniškega poklica. 1939 je postal po smrti predhodnika Rajh vodja za zdravstvo. Dr. des. phil. Judith Hahn: Erwin Villain und Leonardo Conti: Scharmützel unter NS-Kameraden, Deutsches Ärzteblatt, http://www.aerzteblatt.de/V4/archiv/artikel.asp?src=heft&id=57285 , z dne 17.5.2009. 181 Reichsgesundheitsführer dr. Conti im Marburg, MZ, 20.5.1941, str. 5. 182 Ernst Wilhelm Bohle (1903 – 1960) je leta 1933 s 30 leti postal najmlajši Gauleiter v NSDAP. Od leta 1938 do 1941 je bil državni sekretar na Zunanjem ministrstvu. Od leta 1933 do 1945 je vodil NSDAP organizacijo v tujini. Preko katere je vršil propagando v tujini. Leta 1945 je bil v Nürnbergu obsoje in leta 1949 izpuš čen. Hausmann, Frank-Rutger: Ernst – Wilhelm Bohle, Duncker & Humblot, Berlin 2009, str. 5 in 11. 183 Gauleiter Bohle im Marburg und Cilli, MZ, 6.6.1941, str. 5.

27 10. julija je Maribor obiskal Organizacijski vodja v Rajhu dr. Ley.184 V Maribor je prispel okoli 12. ure iz Koroške, natan čneje iz Celovca.185 Bil je na turneji po celotnem takratnem Rajhu. Skozi Koroška vrata se je peljal čez Adolf Hitler trg – Viktringhofgasse (danes Vetrinjska ulica) 186 – Grajski trg. Na Grajskem trgu so ga pri čakali Wehrmannschaften, Nemška mladina - Deutsche Jugend (dalje DJ) 187 in po navedbah časnika navdušeni ljudje. V slavnostni dvorani na gradu ga je pri čakal dr. Uiberreither in ga tudi uradno pozdravil. Prisoten je bil še Steindl in okrožni vodja dipl. ing. Doboczky. Dr. Ley je imel na gradu tudi govor: »Vsaka država, ki ni rešila svojega nacionalnega problema, je morala ob prelomu stoletja razpasti. Sedaj bo morala razpasti vsaka država, ki ni rešila svojega socialnega problema! «. 188 Sledili so delovni pogovori. Gost si je nato še ogledal okolico. Iz Grajskega trga se je peljal po Viktringhofgasse – Adolf Hitler trg – most – Bergstrasse (danes Taborska ulica) 189 – Franz Josef strasse (ulica Gorkega) 190 – Magdalenen strasse – Perkostrasse (danes Stritarjeva ulica) 191 – Tržaška cesta – smer Ho če. Okoli 20. ure zve čer je imel v dvorani Götz govor vodstvu SH in vodstvu okrožja Maribor. Poslušalci so po navedbah MZ govornika vzklikajo če sprejeli. Pevce je vodil Frisch.192 193 Petek ob 8. uri zjutraj je odpotoval v smer Gradca. Celoten Maribor so seveda okrasili z zastavami. V petek so postavili zastave tudi do stare meje Avstrija-Jugoslavija. 194

184 Ley Robert (1890 – 1945), kemik. Od 1934 dalje je bil Rajh organizator, prav tako je vodil Delavsko fronto. Delavska fronta je bila precej podobna komunisti čni delavski organizaciji. 1945 je sedel v Nürnbergu na zatožno klop in naredil samomor. Der Brockhaus, multimedial 2002, Bibliographisches Institut & F.A. Brockhaus AG. 185 Dr. Ley in Klagenfurt, MZ, 10.7.1941, str. 5. 186 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 33. 187 Dolo čeni avtorji zmotno navajajo Hitler Jugend. Na Spodnjem Štajerskem se ni nikoli gradila ta organizacija. 188 Dr. Ley in der Untersteirmark, MZ, 11.7.1941, str. 5. 189 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 41. 190 Prav tam, str. 34 in 45. 191 Prav tam, str. 41. 192 Prof. Hermann Frisch je bil eden najvidnejših kulturnih delavcev in Nemcev v Mariboru pred in med drugo svetovno vojno. Glej med drugimi Aufbau der Musikschulen in der Untersteirmark, MZ, 25.9.1941, str. 6. 193 Dr. Ley in der Untersteirmark, MZ, 11.7.1941, str. 5. 194 Reichsorganisationsleiter dr. Ley besucht Marburg, MZ, 9.7.1941, str. 5.

Slika št. 2 . Dr. Robert Ley. Die Untersteirmark grüsst Dr. Ley, MZ, 10.7.1941, str. 5.

31. julija je v Maribor iz Gradca prispel generalmajor Ringl. Bolje poznan kot zmagovalec Krete. Ringl je iz vlaka izstopil pri podeželski hiši Nasko. Žal to čnega naslova MZ ne navaja. Maribor je bil seveda ob tej priložnosti okrašen z zastavami in cvetjem. Postrojil se je tudi Narvik. Ringla je pozdravil namestnik zveznega vodja Braumüller. Ringl je ob tej priložnosti pohvalil skupino »Narvik« in ji podaril svojo sliko s posvetilom. V zahvalo je skupina Narvik zapela pesem Edelweiss. Ringl si je tudi vzel čas za pogovor z mladino. 195 30. avgusta je Maribor obiskal notranji Rajh minister dr. Frick.196 Prišel je iz Koroške in se je najprej ustavil v Dravogradu. Pot je nadaljeval v Slovenj Gradec – Wöllan (Velenje) – Šoštanj – Bad Neuhaus (Dobrna) – Celje – Rogaško Slatino – Sotla Tal (dolina Stole) – Ptuj in Maribor. 197 Ni treba poudarjati, da so bile ulice bogato okrašene. Pred gradom so stali v pozdrav Wehrmannschaft in DJ. V slavnostni dvorani na gradu so se zbrali vsi vidni predstavniki oblasti. V govoru se je dr. Uiberreither zahvalil gostu, da si je vzel tri dni za obisk Spodnje Štajerske. Dr. Frick se je vsem zbranim v govoru zahvalil za prisr čni sprejem. Poudaril je, da so kljub tuji nadvladi, ostali zvesti nemštvu in nikoli ve č ne bo Spodnja Štajerska odtrgana od Rajha. Nato je v govoru obrnil temo na Rajh. Poudaril je, da je Rajhu le v 8. letih uspelo postati velesila. Po govoru je za glasbo poskrbel manjši zbor moškega pevskega društva in kvartet SH. Dr. Frick se je zahvalil izvajalcem in dirigentu prof. Frischu. Nato so se dr. Fricku predstavili posamezni vodje. Z vsakim se je daljši čas pogovarjal in sprejel razmišljanja ljudi o zadevah na njihovem podro čju. Okoli poldneva je dr. Fick zapustil Maribor v smeri Gradca. Po poro čanju časnika je moral ve čkrat vožnjo prekiniti, sprejeti rože in se rokovati z doma čini. 198

195 Der Sieger von Kreta in Marburg, MZ, 1.8.1941, str. 5. 196 Fick Wilhelm (1877 – 1946), pravnik in politik. Od leta 1924 je bil poslanec v parlamentu. Med leti 1933 in 1943 je bil notranji minister. Ena izmed glavnih oseb gradnje trdne NS oblasti in tvorcev rasnih zakonov. Od 1943 do 1945 je bil vodja protektorata Böhmen (del današnje Češke) in Moravske. Der Brockhaus, multimedial 2002. 197 Reichminister Dr. Frick im Unterland, MZ, 30/31.8.1941, str. 5. 198 Dank und Anerkennung des Reichsinnenministers, MZ, 1.9.1941, str. 5.

Slika št. 3. Dr. Wilhelm Fick. Dank und Anerkennung des Reichsinnenministers, MZ, 1.9.1941, str. 5.

24. in 25. septembra so Spodnjo Štajersko obiskali državni sekretar Willikens, pomo čnik državnega sekretarja Reinthaler in zastopnik Rajh ministrstva za prehrano kmet Gustav Berens. 24. so se mudili v Mariboru na Sadjarsko vinogradniški šoli. Gauhauptmann prof. dr. Dadien jih je sprejel in jim razložil stanje. Gostje so prispeli iz Celja in nadaljevali pot v Gradec. 199 Obiski visokih funkcionarjev v NS niso bili izjema. Namen obiskov je bil tako propagandne narave in s tem približati visoke uradnike navadnim ljudem, kakor nadzorne, saj so hkrati preverjali stanje na terenu.

Upravne enote

1. julija so ukinili jugoslovanske okraje. Namesto njih so uvedli 5 okrožij. Okrožje Maribor mesto (imenovano tudi Gross Marburg) je obsegalo Maribor levi breg, Maribor desni breg, Koroška vrata, Grajska vrata, Grajski marof, Sveta Magdalena, Studenci, Kamnica, Bresternica, Košaki, Pekel, Pobrežje, Po čehova, Meljski hrib, Kr čevina, Razvanje, Pivola, Zgornje Ho če, Spodnje Ho če, Bohova, Rogoza, Limbuš, Pekre, Hrastje, Tezno, Zrkovci, Dogoše, Spodnje Radvanje, Zgornje Radvanje in južni deli katastrske ob čine Rošpoh. Deli ob čin Kamnica, Košaki, Ho če in Limbuš so spadali v okrožje Maribor podeželje.200 Okrožje Maribor je bilo razdeljeno na nadaljnjih 8 okrajev: Maribor center, Studenci, Radvanje, Limbuš, Kamnica, Košaki, Pobrežje in Ho če. Žnidari č meni, da se ta ureditev ni uveljavila,

199 Vertreter des Reichsernährungsministeriums in der Untersteirmark, MZ, 29.9.1941, str. 5. 200 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 67.

30 temve č se je ves čas naslanjala na krajevne skupine SH. 201 Politi čni komisar okrožja Maribor je postal Fritz Knaus. Imel je manjšo oblast kot prej v okraju. Ni imel ve č pristojnosti na podro čju pravosodja, pošte, železnice in financ. 202 Mora nam biti povsem logi čno, da se je s takšno razširitvijo Maribora kot okrožja, razširila tudi pristojnosti mestne uprave. Najbolj se je pove čal Glavni urad. V njem so imele zastopnike tudi bivše ob čine: Pobrežje, Studenci, Košaki, Ho če, Kamnica, Limbuš in Radvanje. Oddelki od I-V so postali uradi. Nekaj so jih ustanovili tudi na novo. 203 Steindl si ni privoš čil dolgih govorniških odmorov. Že 27. julija je sledil Führer apel SH Maribor mesto in Maribor podeželje (sestanek vseh oseb, ki so opravljale vodstvene funkcije). Prireditev je odprl Steindl z govorom. V svojem govoru je izpostavil »enkrat za vselej so minili časi, ko se je Nem čijo izkoriš čalo. V Nem čiji je na prvem mestu kri in rasa. V samem nacionalsocializmu je delo dolžnost in čast. Židje ne bodo ve č dolo čali stvari. Poljaki in Čehi pa ne bodo nikoli ve č imeli svoje države, ker so se hoteli polaš čati nemške zemlje.« .204 13. avgusta ob 13. uri so se morali v Kleiner Kinosaal, Kassinogasse (danes Mikloši čeva ulica),205 zbrati vsi Ortsgruppenführerji in Ortsgruppenstandesführerji k šolskemu apelu. 206 Žal kaj ve č ne izvemo iz dokumentov. V številki 13/14. september poro ča časnik o delovnem sre čanju v Maribor mesto. Sklepamo lahko, da ta »v« ni dobro postavljen, da je v ospredju sre čanje »Maribor mesto«. Prav tako ne poro ča časnik, kdo je to organiziral in kdo je bil navzo č. Piše le, da so govorili o skrbi za sosede, vrtove in o sodelovanju. 207 Veliki delovni apel je imelo vodstvo okrožja Maribor mesto 1. decembra. Sre čanje je vodil Klingberg, ki je hkrati govoril tudi o delu okrožja. 208 Za Maribor mesto poro ča časnik le o bilanci zadnjega četrtletja 1941. Urad za vodenje I. je kon čal z organizacijo uradov in drugih uradnih organov. Urad za vodenje II. je na 26. velikih zborovanjih predstavil 13.000 ljudem cilj in smisel SH. Urad mati in otrok je poleg razgovorov z materami opravil še mese čno ok. 200 pregledov otrok. Oskrbeli so tudi ok. 1000 otrok preseljencev z mlekom. Organizacija Zimska pomo č je izdala »bone« v vrednosti ve č kot 100.000 RM za hrano, obleke in kurjavo. Urad za ženske je pomagal pri preskrbi preseljencev na železniški postaji. Dnevno je pomagalo 30 do 60 žensk. Urad za Izobraževanje je speljal 26 te čajev s 2425 udeleženci. 209 Pri ostalih uradih in organizacijah sta bili poudarjena le dejavnost in splošni dosežki. Dejavnosti so opisane v drugih poglavjih. Dosežki so preve č splošno opisani, da bi jih lahko koristno navedel. Maribor podeželje je bilo razdeljeno na 32 okrajev, 145 celic in 850 blokov. Politi čni voditelji so morali opraviti osem dnevno šolanje. Do konca leta 1941 je to opravilo 105 funkcionarjev. Urad za vodenje II. je razdelil 6636 knjig in časnikov v propagandne namene. V 16. okrajih so postavili tudi 55 vitrin za propagandne namene. 25 govorcev je čez celo leto govorilo na 128 zborovanjih in njihov glas je dosegel 40.000 ljudi. SH je organiziral 237 kino predstav in imel 56.671 gledalcev. Urad za izobraževanje je na preko 253 te čajih u čenja nemš čine sprejel 10.787 te čajnikov. 183 te čajev je bilo aktivnih v zimskih mesecih. Kolikšna je bila udeležba na teh te čajih, časnik ne poro ča. Poro ča, da so morali dvigniti število te čajev zaradi velikega interes prebivalstva. Stalnih vrtcev je bilo 28, gradili so jih še 8. 4 vrtci so bili za časni v času žetve, še dodatnih 6 je bilo v na črtu. Urad mati in otrok se je boril proti pomanjkanju vitaminov in rahitisu pri otrocih. V ta namen so delili Vigantol, ki je deloval

201 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 67. 202 Prav tam, str. 68. 203 Prav tam, str. 69. 204 »Deutschland ist heute Europa« , MZ, 28.7.1941, str. 5. 205 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 160. 206 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 4, Schulungsapell. 207 Arbeitsbesprechung in Marburg Stadt, MZ, 13/14.9.1941, str. 5. 208 Grosser Dienstappell der Kreis – führung Marburg – Stadt, MZ, 2.12.1941, str. 5. 209 Neue ansehnliche Erfolge der Aufbauarbeit, MZ, 29.1.1942, str. 5.

31 proti rahitisu. Skupno so pomagali 11.283 otrokom. Urad za vojaško vzgojo je vzpostavil 49 šturmov,210 glasbeni vod s tremi skupinami 2 motorizirana šturma in 2 posebna šturma. BDM so naredile 900 frontnih paketov za vojake. 211 Voditelji obmo čja Maribor podeželje so imeli sre čanje 26. junija. Sre čanje je odprla Anna Haag – Bacher. 212 V za četku oktobra je sledilo drugo delovno sre čanje. Sre čanje je organizirala voditeljica Urada za ženske Haag-Bacher, ki ji je pohvalo izrekel tudi okrožni vodja. Nato je sledil nagovor. 213 To je tudi vse, kar izvemo iz MZ. V Glasbeni dvorani je 10. decembra potekalo veliko delovno sre čanje okrožnega vodstva. Navzo č je bil tudi Zvezni vodja Steindl. Nitzche iz Urada za prehrano je govoril o gospodarskih zadevah. Sledilo je poro čanje okrajnih vodij. Na koncu je besedo prevzel še Steindl, ki je govoril, da delo v SH-ju poteka dobro in pozval udeležence, naj s takšnim delom nadaljujejo. 214 14. decembra je Maribor podeželje imelo vodstveni apel. Govornik je bil Tutter, ki je govoril o propagandnih vprašanjih. 215 Delovno sre čanje okrajnega vodstva Maribor III. je potekalo 19. decembra. Govornika sta bila Maresch in okrajni vodja Kiffmann. Maresch je govoril na temo Funkcionar – nosilec nacionalsocialisti čne ideje. Kiffmann pa o pripravah na boži čno slavje. 216 Vodstvo krajevne skupine IV. je imelo sre čanje 16. septembra Sre čanje je odprl vodja krajevne skupine Rochel. V nadaljevanju je Bauer vse povabil k sodelovanju. 217 V kakšnem smislu si naj ta poziv razlagamo, ne izvemo iz MZ. Delovni apel je 8. oktobra imelo okrajno vodstvo Maribora IV.. Okrajni vodja je bil Plochl. Osrednji govornik je bil vodja delovnega podro čja propaganda pri SH Tutter, ki je govoril o pomenu blokovskega in celi čnega vodenja. 218 Delovno sre čanje okrajnega vodstva Maribor IV. je bilo 8. decembra. Uvodni govor je imel Ortsgruppenführer Rochl. Nasledil ga je vodja Urada za vodenje Bauer, ki je govoril o boju proti boljševizmu, »smešnem« miru leta 1918, 23 letni okupaciji, smislu propagande in dolžnostih funkcionarjev. 219 25. julija ob 20. uri je Steindl govoril o politi čni situaciji. Govoril je obmo čnima skupnostima Maribor V. in VI. na dvoriš ču Magdalenske šole. 220 Po poro čanju časnika so se ljudje »drenjali«, da bi slišali njegov govor. Steindl je v svojem govoru napovedal, da bo že v kratkem visela zastava s kljukastim križem tako v Kremlju, kakor v Londonu. To se sicer ni nikoli zgodilo. Vendar nam pokaže zagrizenost in prepri čanje v »kon čno zmago nacionalsocializma«. Že sam naslov članka nam pove vse »Wir kennen nur einen Ziel – Kampf für Deutschland!«.221 Sicer je bila to zelo razširjena fraza v času Rajha. 222 8. oktobra so imeli delovni apel celi čni in blok vodje okrajne skupnosti Studenci. Vse je pozdravil okrajni vodja Studencev Schweder. Besedo je nato prevzel vodja Urada za upravljanje okrožja Maribor mesto Fasching. Z delom skupnosti je bil zelo zadovoljen, kar je kazala tudi njegova izjava »tako naprej«. 223 19. decembra je potekalo delovno sre čanje na Studencih v prostorih SH. Okrajni vodja Schweder je imel pozdravni govor in predstavitev poteka dela na Studencih. Drugi govornik je bil Persche, ki je govoril o propagandi. 224

210 Vojaška enota, en šturm je štel od 70 do 120 mož. 211 Der Kreis Marburg-Land zieht die Jahresbilanz, MZ, 20.1.1942, str. 5. 212 Führerinnentagung des Kreises Marburg - Land, MZ, 28. in 29.6.1941, str. 5. 213 Dienstappel und Gemeinschaftsempfang in der Kreisführung Marburg-Land, MZ, 9.10.1941, str. 5. 214 Grosser Dienstappell der Kreisführung Marburg – Land, MZ, 12.12.1941, str. 5. 215 Schulungsappell des Bannes Marburg-Land, MZ, 15.12.1941, str. 5. 216 Dienstappelle im Kreis Marburg-Stadt, MZ, 22.12.1941, str. 5. 217 Appell der Ortsgruppenführung IV in Marburg, MZ, 18.9.1941, str. 5. 218 Dienstappell der Ortsgruppenführung Marburg IV. , MZ, 11/12.10.1941, str. 5. 219 Dienstappell der Ortsgruppenführung Marburg IV, MZ, 11.12.1941, str. 5. 220 Bundesführer Steindl spricht über die politische Lage, MZ, 23.7.1941, str. 5. 221 Prevod: Mi poznamo samo en cilj – boj za Nem čijo. 222 »Wir kennen nur eine Ziel – Kampf für Deutschland!« , MZ, 26/27.7.1941, str. 5. 223 Aus der Ortsgruppe Brunndorf, MZ, 11/12.10.1941, str. 6. 224 Grosser Dienstappell im Brunndorf, MZ, 23.12.1941, str. 5.

32 Vsak Ortsgruppenführer je moral za svoj okraj odpreti ban čni ra čun. Vsi tega sredi septembra še niso storili in so bili zato opozorjeni. 225 V vsakem okraju so morali proti koncu leta Ortsgruppenführerji popisati inventar. Okraji so dobili za svoje okrajne domove decembra odobreno novo pohištvo. Ker vsi okraji niso popisali in javili inventarja, so lahko dvignili pohištvo le tisti okraji, ki so ukaz tudi izpolnili. 226 Politika koren čka in palice. Da ne bi pohištvo izginilo, je vodja Urada za upravljanje okrožja Maribor mesto Faschnig šel dejansko stanje nato preveriti tudi na teren. 227 Izid nadzora ni znan. Jugoslovanski ob činski na črt za leto 1941 je predvidel 24 milijonov DIN za mestno upravo in 32 milijonov DIN za komunalo. Ta na črt je nova oblast morala popraviti zaradi spremenjenih razmer. Na novo formirani uradi so zahtevali denar. Ker dohodkov ni bilo, je pomagal civilni upravitelj. Pla če ob činskih uradnikov in nameš čencev so 15. junija dosegle 70.000 RM. Že 24. junija je politi čni komisar Maribora dobil nakazanih 300.000 RM. Ta vsota se je hitro ve čala. Do sredine oktobra je politi čni komisar izpla čal 960.000 RM v obliki podpor in pomo či nekdanjim jugoslovanskim uradnikom ter nameš čencem. Šele leta 1943 za čne Maribor shajati z lastnimi prihodki. 228 Seveda je bilo takih in druga čnih sre čanjih mnogo ve č. Vseh seveda nisem navajal, naj bo nam to le za kratek pregled o delovanju in najpomembnejših dogodkih iz tega poglavja.

Sodstvo

Rajh na Spodnje Štajersko ni razširil svojega pravosodnega sistema. Dolgo je bil za pravne zadeve pristojen šef civilne uprave, ki je imel pooblaš čence na sodiš čih. Pooblaš čenci so bili pristojni za nekatere civilno pravdne zadeve. Kazenske zadeve je obravnavala varnostna policija. Za politi čne zadeve je bil zadolžen Gestapo. 229 Od 23. junija dalje je moral poroko odobriti sam dr. Uiberreither. 230 Sam ukrep je imel namen prepre čevanja, da bi se arijska rasa poro čala z nižjimi rasami. V izdaji 10. oktobra časnik napove državno vodenje mati čne knjige in civilne poroke. Mati čarji in župani so vpisovali v državno mati čno knjigo rojstva in smrti. Civilne poroke so po uredbi izdani 16. junija vodili župani. 231 Vendar šele 18. oktobra poteka v pisarni župana prva civilna poroka. Poroko je vodil politi čni komisar Knaus. Prvi par je stopil pred mati čarja ob 9, uri; to sta bila Eduard Johann Rechberger, železniški klju čavni čar in Katharina Maria Šešerko, šivilja za perilo. Čez pol ure je bil na vrsti drugi par Georg Joseph Hauger, avtoprevoznik in Olga Maria Aloisia Russ, referentka. 232 Od tedaj naprej časnik redno poro ča za vsak kraj, kdaj je bila izvedena prva civilna poroka in kdo se je poročil. V prostorih zveznega razsodiš ča je 20. septembra potekalo prvo posvetovanje zveznih in okrajnih sodnikov za razsojanje. Zastopnik gau sodiš ča Štajerske dr. Hawelka je zbranim podal smernice. Lo čitveno sodiš če je bil organ SH. Odlo čitve sodiš ča niso bile vezane na noben ukaz kakšnega vodje. Pri razsojanju so upoštevali le smernice nacionalsocializma. Naloga sodiš č je bila zagotoviti nemoten razvoj nacionalsocializma. Mote če elemente opominjati, kaznovati ali odstraniti. V prvi vrsti bi naj že sam organ deloval na ljudi opozorilno.233

225 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 4, Befehlsblatt 3 - Konteneröffnung. 226 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 4, Möbeltransport. 227 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 4, Besichtigung des Ortsgruppenheimes. 228 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 150. 229 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 503. 230 Die Eheschliesung in der Untersteirmark, MZ, 9.7.1941, str. 5. 231 Staatliche Matrikenführung und standesamtliche Trauungen, MZ, 10.10.1941, str. 5. 232 Die ersten Ziviltrauungen im Marburg, MZ, 20.10.1941, str. 5. 233 Schiedsgerichte in der Untersteirmark, MZ, 24.9.1941, str. 5.

33 Ostalo nacional socialisti čno dogajanje

30. aprila so šli po majsko drevo. Ob 17. uri so ga prevzeli na trgu Rapid s fanfarami HJ. Nato so korakali s trga Rapid – Pohorska ulica (danes Koresova ulica) 234 – cesta Franca Jožefa (danes ulica Gorkega) 235 – most – Glavni trg – Gosposka ulica – Grajska ulica – Grajski trg – kon čali so na trgu Sofije. Ob 17.30 so postavili majsko drevo ob petju mladine in moškega pevskega zbora. 236 1. maja ob 7. uri je sledila buditev s korakajo čim orkestrom in petjem mladine. Ob 9. uri je sledilo zborovanje na trgu Sofije. Popoldne ob 15. uri je bilo otroško praznovanje na trgu Rapid. 237 Navzo čih je bilo 320 HJ in Bund Deutsche Mädchen (BDM) 238 iz Gradca ter 20 BDM voditeljic iz Judenburga. Vodje so imeli govore mladini. 239 Sredi junija so postavili spomenik korporalu Wenzlu Karliku ob vzhodni steni stolne cerkve. 240 Konec julija je Maribor dobil še eno medvojno zanimivost. V številnih mariborskih vrtovih so iz rož naredili zloglasni znak zmage v obliki črke V. 241 Ta znak so si sprva omislili Angleži in je pomenil victory (ang. zmaga). Tako so se odporniki po vsej Evropi sporazumevali. Dvignili so kazalec in sredinec ter tako pokazali črko V. S to šifro so prepoznali prijatelje/zaveznike. Zlasti je to postalo popularno v Franciji.Celo zadevo je prekrižal propagandni minister dr. Joseph Goebbels. S preprosto kontra akcijo je razglasil znak V za zmagoslavni znak nacionalsocializma. Celo na Eifflov stolp je dal pritrditi velik znak v obliki črke V. S tem je spretno povzro čil popolno zmedo. Odporniki niso ve č vedeli ali govorijo z zavezniki ali sovražniki. S tem je znak V hitro izgubil na pomenu. Čeravno je ostal še do danes in ga lahko vidimo predvsem v športu. Videli smo ga lahko tudi po hrvaški operaciji Nevihta v bosanski vojni. V strojnici mestnega vodovoda so v za četku avgusta ponovno namestili marmornatno tablo, na kateri je pisalo, da je za čas županovanja Alexandra Nagya 1900 – 02 bil izdelan mestni vodovod. V časniku so poudarili, da je tabla morala »izginiti« leta 1918. Skrili so jo na podstrešju in jo tako rešili pred uni čenjem. 242 25. junija je v dvorani Götz nagovoril ljudi dr. Uiberreither in jim razložil ozadje napada na Sovjetsko zvezo (dalje SZ). Pri čemer je poudaril dvojno igro SZ in Židov. 243 Steindl je govoril predvsem o boljševizmu in domovinski fronti. 244 Avgusta je postal mariborski industrijalec Drago Poljaga hrvaški honorarni konzul v Mariboru. 245 Od 11. avgusta je delal v svojem lastnem uradnem lokalu Brandisgasse (danes Grajska ulica) 246 5, uradne ure je imel med 10. in 12. uro. 247 Konec avgusta je nacional politi čni referent poslal v vsak okraj časnike. Ortsgruppenführerji so s temi časniki izvajati propagando med ljudmi. 248 S prihodom Rajha se je tudi v Mariboru za čelo raziskovanje rodbinskih vezi. Če ne prej, ob v članitvi v SH. Septembra so raziskovali rodbinske vezi rodbine Modritsch. 249

234 Radovanovi č: Mariborske ulice, str.45. 235 Prav tam, str. 34 in 45. 236 Die Untersteiermark im Zeichen des 1. Mai, MZ, 29.4.1941, str. 5. 237 Prav tam. 238 Dekliška organizacija podobna HJ ali DJ. Marc Hillel: V imenu rase, založba Borec, Ljubljana 1976, str. 34. 239 Kommt und last uns fröhlich sein!, MZ, 29.4.1941, str. 5. 240 Ein Marburger Soldatendenkmal wieder endgiltig freigelegt; MZ, 17.6.1941, str. 5. 241 Siegeszeichen V in Marburg, MZ, 28.7.1941, str. 5. 242 Dem Vergessen entrissen, MZ, 5.8.1941, str. 5. 243 »…da kam endlich das erlösende Wort« , MZ, 26.6.1941, str. 5. 244 Führerappell im Kreis Marburg Land, MZ, 27.6.1941, str. 5. 245 Aus dem kroatischen Konsulardienste, , MZ, 11.8.1941, str. 6. 246 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 40. 247 Das kroatische Konsulat, MZ, 11.8.1941, str. 6. 248 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 3, Der nationalpolitische Referent.

34 Oktobra so razglasili fanfare za nacionalni simbol in so se smele uporabljati le za posebne priložnosti. 250 10. oktobra je bil izveden prvi popis prebivalstva pod novo oblastjo. Po tem popisu je živelo v okrožju Maribor 71.440 prebivalcev. Od tega 33.950 moških in 37.490 žensk. 251 Podatki se ne ujemajo s rezultatom popisa, ki je bil najden v fondu Štajerske domovinske zveze. Naveden je rezultat 70.655 prebivalcev. 252 MZ je poro čal o tem popisu, da je do 10. oktobra hodila okoli komisija, ki je popisovala število ljudi v hišah. Kot razlog popisa so navedli, da je potekal za statisti čne potrebe. Komisiji so pomagali lastniki in lokalni vodje. 253 Kdaj se je za čel popis, časnik ne poro ča. 20. oktobra je dr. Uiberreither izdal odredbo, s katero je dolo čil, kako so morali pisati krstna in rodbinska imena. 254 Žal kaj ve č ne izvemo iz MZ.

Dokument št. 7. Podro čni popis Štajerske domovinske zveze. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Gebietliche organisation des Steirischen Heimatbundes.

249 Sippenkunde auch in Marburg, MZ, 22.9.1941, str. 6. 250 Sondermeldung – Fanfaren sind nationale Symbole, MZ, 11/12.10.1941, str. 5. 251 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 71. 252 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Gebietliche organisation des Steirischen Heimatbundes. 253 Kundmachung, MZ, 26.9.1941, str. 8. 254 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 111.

35 Osvobodilna fronta

Ortsgruppenführerji so morali natan čno popisati vse ljudi, ki so jih sumili komunizma. Pri tem so dobili strogo opozorilo, da niso smeli ljudi uvrš čati na seznam zaradi osebnih zamer. Zato so tudi osebno odgovarjali. 255 Konec aprila je bil ustanovljen pokrajinski komite Komunisti čne partije Slovenije (dalje KPS). Prvi sekretar pokrajinskega komiteja za severno Slovenijo je bil Slavko Šlander. Prvi sekretar okrožnega komiteja KPS Maribor je bil Verner Breznik. Okrožni komite se je delil na rajona Maribor levi in desni breg. 256 Konec aprila je Miloš Zidanšek (vodja mariborskega okrožja KPS) odšel v Ljubljano in se vrnil v Maribor z navodili o ustanovitvi Protiimperialisti čne fronte na Štajerskem. 257 Že v za četku maja so se v stanovanju Martina Koresa v Mariboru sestali člani KPS Zidanšek, Angel Besednjak in Edvard Karner ter krš čanski socialisti Kores, Karel Reberšek, Vlado Vidav in Polde Ratajc. Zidanšek je poro čal o ustanovitvi Protiimperialisti čne fronte. Vsi udeleženci so se strinjali, da se čimprej ustanovi pokrajinski odbor Osvobodilne fronte (dalje OF) za severno Slovenijo. Ustanovni sestanek za pokrajinski odbor je sicer potekal v Kojzici pri Rimskih Toplicah, za sedež dolo čili Maribor. 258 Konec maja je nastal krajevni odbor OF v koroškem predmestju.259 V za četku junija je nastal v stanovanju Mirka Logarja okrožni odbor OF Maribor. Sekretar je postal ing. Rado Irši č. 260 Kaj kmalu so prešli tudi na konkretne akcije. Mladinci so odstranjevali nemške table. 29. aprila so pod vodstvom Bojana Ilicha v Volkmajerjevem prehodu zažgali dva avtomobila. Oblast se je odzvala, zaprla je nekaj mladincev v nekdanjo meljsko vojašnico. Zaradi pomanjkanja dokazov jih je izpustila.261 Časnik o tem ne poro ča. Med 6. in 7. julijem so se pojavili borbeni napisi OF med Mariborom in Rušami. 20. in 21. julija je bila izvedena trosilna akcija na Teznu, središ ču Maribora in v Rušah. Pri tem sta bila aretirana skojevca Maks Čepi č in Janko Kustr. Oba so 23. avgusta poslali v Mauthausen. V no či s 17. na 18. julij je Dominik Kodri č zažgal na tezenskem kolodvoru 2 vagona z letalskimi deli. Šele po izdaji Alojza Zorka so ga prijeli in maja 1942 ustrelili na dvoriš ču sodnih zaporov v Mariboru. 8. avgusta je Martin Greif zažgal gospodarsko poslopje na gradu Betnava. Požar je uni čil senik, strojno lopo, ok. 10t sena in razno poljedelsko orodje. 12. avgusta sta Bruno Gobec in Alojz Zorko zanetila požar v skladiš ču lesa studenškega trgovca Ehrlicha. Požar so hitro odkrili. Zgorel je le 1m 3 desk. Gobec je bil zaradi tega septembra ustreljen. 262 OF je imela ve č lokacij za tajne sestanke. Na nekaterih lokacijah so imeli tudi tehniko, npr. za razmnoževanje propagandnega materiala. Ena takih lokacij je bila pri Čepi čevih v Kolodvorski ulici. 263 Sredi julija je odšla prva skupina pripadnikov OF iz Maribora na Pohorje. Tako je bila 29. julija ustanovljena Pohorska četa. 264 Kaj kmalu je postal pozoren tudi Gestapo. Že poleti je za čel vdirati v vrste OF. Preve č aktivistov se je pogosto zadrževalo na istih mestih. Bliskovito so sledile prve aretacije.

255 AS, fond 1625 Pooblaš čenec državnega komisarja za utrjevanje nemštva, urad Maribor, t.e. 1, fasc. 224/1, Erfassung der Kommunistenführer und sonstigen untragbaren Elemente. 256 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 516. 257 Prav tam. 258 Prav tam, str. 517. 259 Del Maribora imenovan tudi Koroška vrata. 260 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 517. 261 Prav tam. 262 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 176 in 177. 263 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 518. 264 Prav tam.

36 Gestapo je na svojo stran pridobil sekretarja okrožnega komiteja KPS Maribor Alojza Zorka in med drugimi tudi Sonjo Oman. Gestapo je nato spretno po čakal in šele po 22. oktobru za čel z aretacijami. Aretaciji se je izognil pravo časno Zidanšek. S tem je bila OF v Mariboru popolnoma razbita in se je morala ponovno postaviti na noge. 265 18. avgusta je MZ objavil odredbo dr. Uiberreitherja. Odredba se je glasila »zaradi pojavljanja oboroženih komunisti čnih band« 266 se je odredilo slede če ukrepe: 1. kdor se je udeležil oborožene vstaje, sodeloval ali kakor koli druga če pomagal pri vstaji, se ga je obsodilo na smrt. Kdor ni javil policiji podatkov, se ga je hudo kaznovalo. Takšen sklep je bil sprejet že 14. aprila. 2. kdor je imel v posesti nedovoljeno strelivo, strelno orožje, razstrelivo ali vojaška orodja, se ga je obsodilo na smrt. Sklep je bil sprejet 17. maja. Prav tako se je na smrt obsodilo zaradi sabotaže in požiga pridelka. Sklep bil sprejet 14. aprila. 3. kdor je zbežal ali je bil preseljen in se je nedovoljeno vrnil, ga je čakala stroga kazen. Grani čarji so imeli ukaz streljati na vsakogar, ki je poskušal ilegalno prestopiti mejo. 4. vsi obratovodje so morali nemudoma javiti policiji vsak nedovoljen izostanek od dela. 267 24. in 25. avgusta so na dvoriš ču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 13 ljudi. Vsi so bili sodelavci OF. 268 To je bilo prvo streljanje v Mariboru. Usmr čeni so bili obtoženi napada na orožniško postojanko v Ribnici na Pohorju 11. avgusta ter napada na orožnika in stražo podjetja v Zagorju ob Savi 9. avgusta. Trije usmr čeni so kasneje postali narodni heroji: Slava Klavora, Franc Vrun č in Slavko Šlander. Franc Vrun č je bil zapisan pod ilegalnim imenom Franz Weber. 269 23. septembra so ponovno streljali obsojence v Mariboru. Pred strelski vod je moralo 10 ljudi. Bilo je povra čilo za napada na Klopni vrh 17. septembra. Med desetimi ustreljenimi so bili Ilich (organizator zažiga avtomobilov aprila), Pal čič (Ilichov sodelavec in vodja skojevcev v železniški delavnici) in Bruno Gobec (slaš čičar, ki je nudil shajališ če partizanskim kurirjem). Med ustreljenimi se je znašel tudi bivši orožnik Dušan Rasovi ć. Pri njem so našli orožje. 270 Konec septembra so razglasili celo Pohorje za zaprto cono. Nih če ni smel hoditi po Pohorju kot turist, nabiralec gob, gozdnih sadežev ali po drva. 271 S tem so hoteli omejiti in otežiti delovanje partizanskih enot. Hkrati pa prepre čiti incidente, v katere bi se zapletli neprevidni civilisti. Četrto streljanje v Mariboru je potekalo 21. oktobra. Ustreljenih je bilo 6 ljudi od tega dva Maribor čana Guli č in Balgavi. Bil je povra čilni ukrep za usmrtitve Krapeša, bivšega oskrbnika planinske ko če v Šmohorju nad Laškim in njegove sodelavke Breceljeve. Pri petem streljanju 30. oktobra so ustrelili 30 ljudi. Od tega je bilo 6 ljudi povezanih z mariborskim OF. To so bili Novak, inž. Hermanko, Šavori č, Svenšek (prvi komandir Pohorske čete), Hadžihalilovi ć (organizator odpora med železni čarji) in Špindler (pomagal pri vojaški organizaciji). Bil je povra čilni ukrep napada Štajerskega bataljona na Čmakovo graš čino Štrosnek pri Gomilskem. Šesta ustrelitev je bila 15. novembra. Ustrelili so 35 ljudi, kot povra čilo za tri padle orožnike in enega Wehrmanna med 30. oktobrom in 15. novembrom. Med ustreljenimi je bilo 8 sodelavcev mariborskega OF. Zadnjo (sedmo) streljanje v Mariboru leta 1941 je bilo 27. decembra. Povra čilni ukrep za uboj obratnega stražarja Bostardija in no čnega čuvaja Tuška ob napadu na rudniško zvarilnico v Hrastniku. 272

265 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 518. 266 Anordnung, MZ, 18.8.1941, str. 8. 267 Prav tam. 268 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 195. 269 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 524. 270 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 196 in 197. 271 Sperrgebiet, MZ, 20/21.9.1941, str. 5. 272 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 203.

37 Deportacije

Takoj ob prihodu nemških enot se je uvedla nova policijska ura, ki je za čela veljati ob 21.00 . Po tej uri so lahko bili na cesti le še pripadniki policije, varnostnih organov in SDKB. 273

Za deportacije so zadolžili komandanta varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem polkovnika SS Otto Lurkerja. Ta je v ta namen sestavil poseben preseljevalni štab (Umsiedlungsstab). Štab je imel 11 izpostav, sedež izpostave Maribor je bil v Ašker čevi ulici. Štab se je delil na tri referate. Prvi referat je bil zadolžen za rasni in politi čni pregled. Drugi referat je podal oceno ali bo oseba predvidena za izgon deportirana v Rajh ali na jug. V primeru izgona v Rajh je bila rasno primerna za ponem čenje. Tretji referat je skrbel za tehni čno izvedbo. K temu je spadala tudi logistika – deportacije se je izvajajo z vlaki. Vlaki so takrat bili najhitrejši in cenovno najbolj ugodni. Mariborski štab je nastal v zadnjih dneh aprila. Štel je 17 članov; 6 članov je bilo Maribor čanov, 10 Avstrijcev, od tega 6 Grad čanov. 274 Tretji referat je bil tudi zadolžen za vodenje in ustanavljanje zbirnih taboriš č. Mariborsko in Rajhenburško (Brestanica danes) sta bila, če smem tako re či, stalna ali dokon čna; medtem ko so bila zbirna taboriš ča Celje, Šmartno pri Slovenj Gradcu, grad Borl pri Ptuju itd., le za časna oz. prehodna. Iz teh taboriš č so nato ljudi pripeljali v Maribor oz. Rajhenburg. Iz teh dveh pa potem v Rajh ali na jug. 275 Kot lahko vidimo bi bila zmotna ocena, da so bili v meljski vojašnici zaprti le Maribor čani. Prav tako velja opozorilo, da zaprti niso bili le Slovenci. Že sama narodnostna ocena je precej sporna. Za ve čino ljudi ne vemo, kaj so bili oz. za kaj so se opredeljevali po narodnosti! Zbirno taborišče v Mariboru so uredili verjetno 17. aprila v južnem poslopju meljske vojašnice. V ostalem delu vojašnice je bilo zbirno taboriš če za ujetnike jugoslovanske vojake. Oba dela je lo čevala ograja iz bode če žice. Komandant taboriš ča Auffangslager Landwehrkaserne Marburg je bil najprej 30-letni poro čnik SS Rudolf Meyer iz Gradca. Meyer je prispel v Maribor 11. aprila. Mesec dni po prihodu ga je zamenjal 40-letni major SS Harald Löbius iz Gornje Šlezije, njega pa nadporo čnik SS Max Koller. Na za četku so taboriš če stražili pripadniki SA, SS in NSKK iz Gornje Štajerske, kasneje rezervna policijska četa Wien. 276 V no či na 11. april je bila izvedena prva ve čja aretacija. 15. aprila 277 je sledila še druga in je spravila za zapahe 300 ljudi. 278 Po že vnaprej pripravljenih seznamih so aretirali okoli 300 ljudi. Odpeljali so jih v meljsko vojašnico, ki so jo spremenili v zbirno taboriš če. Aretirani so bili pove čini politi čni nasprotniki, ki so svojo politi čno usmerjenost izražali že pred vojno. Med aretiranimi so prevladovali funkcionarji jugoslovanskih politi čnih strank, člani Sokola, Maistrovi borci, člani Ciril-Metodove družbe,279 člani Narodne odbrane, u čitelji in duhovniki. Nekaj 100 Maribor čanov se je aretaciji izognilo z begom, pove čini v Ljubljano. 280

273 Deutsche Zeit im Marburg, MZ, 10.4.1941, str. 6. 274 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 97. 275 Prav tam. 276 Prav tam. 277 Isto število navaja tudi Tamara Grisser-Pe čar. Vendar piše, da je to bil šele prvi val, enako Kramer. Tamara Griesser-Pe čar: Razdvojeni narod, str. 35. Stefan Karner: Die Steirmark im Dritten Reich 1938 – 1945, str. 135. 278 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 96. 279 Podružnica je bila v Mariboru ustanovljena 1888. Vlasta Stavbar: Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1914-1918, Založba Obzorja, Maribor 1998, str. 105. 280 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 506.

38 V drugi polovici maja je bilo v meljski vojašnici 1.415 zapornikov, vsi niso bili iz Maribora! Iz Maribora jih je bilo 492, od tega 41 žensk. 281 Deportacije iz Maribora so se za čele 7. junija. Tisti, ki so bili namenjeni za ponemčenje, so bili deportirani v Rajh, ostali v Srbijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Aretacije za deportacijo so se kon čale v Mariboru 26. junija. 282 Aretirancem so ob prihodu v taboriš če pobrali vse. Od žepnih nožev, klju čev, vžigalic, poro čnih prstanov, denarja, vrednostnih papirjev do hranilnih knjižic. Ni ohranjenih podatkov, koliko predmetov oz. vrednosti je urad pobral aretirancem. Ohranjen je le podatek za mesec junij in julij, ko so 670. aretirancem odvzeli 42.745 RM, 319.269 DIN in 262 hranilnih knjižic. Seveda bi lahko sedaj ra čunali povpre čje. Taka ocena bila precej nerealna, saj nimamo podatkov o številu otrok, ki verjetno niso imeli denarja in hranilnih knjižic. Prav tako nimamo podatkov, koliko je bilo parov oz. družin. Verjetno je posamezni družinski član imel denar in hranilno knjižico. Tako je velika razlika, če je bil aretiran le o če ali 7-članska družina. Drug pomemben podatek bi bil seveda poklic aretiranca oz. status družine. 283 Aretacije so se praviloma izvajale v zgodnjih jutranjih urah. V za četku junija so dolo čili, da aretiranec sme vzeti s seboj obleko, hrano za teden dni, odejo, prtljage do 50kg in 500 DIN oz. 25 RM gotovine. Vse drugo je moralo ostati v stanovanju. Na vrata stanovanja se je nalepil plakat »Zaplenjeno v korist državnega komisarja za utrjevanje nemštva«. 284 Kot sem že navedel, je taboriš če delovalo do konca julija. To čnega datuma ukinitve ne poznamo. Potem se je v vojašnico naselil 138. rezervni polk planinskih lovcev in ostal do konca vojne. 285 28. aprila je uspel pobeg zaporniku delavcu 19-letnemu Svetozarju Ko čevarju. Zapornik delavec pomeni zapornika, ki je opravljal tudi delo (prevoz hrane iz središ ča mesta v vojašnico ali kakšno drugo delo). V vojašnici je bila samo ena žrtev. To je bil mariborski trgovec in Maistrov borec Albin Novak, ki si je 18. aprila s skokom skozi okno iz prvega nadstropja sam vzel življenje. 286 V drugi polovici maja je v vojašnici nastal med zaporniki pevski zbor. Vodil ga je Josip Šegula. Konec maja je tudi prvi č javno nastopil na dvoriš ču vojašnice. Ob odhodu prvega transporta v Srbijo so pevci sklenili v znak protesta mol čati. 287 V analizi zaprtih Maribor čanov do sredine maja ugotavlja Žnidari č, da je bilo od 492 Maribor čanov 269 izobražencev. Med temi je bilo 86 uradnikov, 42 duhovnikov in redovnikov, 31 profesorjev, 20 u čiteljev, 20 zdravnikov, 9 pravnikov, 19 študentov in dijakov itd.. Med zaprtimi je bilo 20 Čehov, 9 Hrvatov in nekaj pripadnikov drugih narodov. Povpre čna starost zaprtih je bila med 30. in 40. letom.288 Družine aretirancev, ki so bili aretirani aprila in maja ter dobili oznako E (Ewakuiren oz. izgnati), so za čeli voziti v taboriš če šele od junija naprej. Za posamezne izselitvene akcije uporabljajo izraz »val«. Ne smemo ena čiti vala s transportom. Predvideni so bili štirje vali. V Mariboru so izvedli le tri vale. V 1.valu so izselili zaprte izobražence, v 2.valu so izselili zaprte priseljence (to so bili ljudje, ki so se priselili na Štajersko 289 po letu 1914) in v 4.valu so izselili tiste, ki jih je SH zavrnil, ali ne bi hoteli vstopiti v SH. 290 Vendar je treba 4. val

281 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 96 in Stefan Karner: Die Steirmark im Dritten Reich 1938 – 1945, str. 135. 282 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 507. 283 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 97. 284 Prav tam, str. 98. 285 Prav tam. 286 Prav tam. 287 Prav tam, str. 99. 288 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 99. 289 Žnidari č navaja Maribor. 290 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 99.

39 jemati z rezervo. Vseh niso preganjali, ki jih je SH zavrnil. Prav tako niso preganjali ljudi, ki niso hoteli vstopiti v SH. Deportacija 7. junija se je pri čela dopoldne. S 16 tovornimi avtomobili so deportirance prepeljali v Slovensko Bistrico in od tam naprej z vlakom v Srbijo. Šele ko dva dni zatem usposobijo železniški predor pri Slovenski Bistrici, za čnejo vlaki voziti iz Maribora. V prvem valu od 7. junija do 6. julija so iz Maribora odpeljali z 12 transporti 4.607 zaprtih oseb, od tega 1.913 Maribor čanov. Ocena je lahko višja, saj nimamo podatkov za 3. transport. 291

Št. transporta Datum odhoda Št. Maribor čanov Št. mariborskih družin 1. 7.6 257 76 2. 10.6 111 26 3. 11.6 ? ? 4. 17.6 59 18 5. 20.6 95 11 6. 24.6 72 22 7. 27.6 38 11 8. 1.7 231 104 9. 2.7 478 121 10. 3.7 239 56 11. 4.7 298 75 12. 5.7 35 ? Skupaj 1.913 520

Tabela št. 3. Število deportiranih Maribor čanov po posameznih transportih v prvem valu. Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 100.

Drugi val aretacij se je za čel 9. julija in kon čal tri dni pozneje. V 4 akcijah so aretirali 1.145 oseb od predvidenih 1.636. Do razlike je prišlo, ker so nekateri bili že aretirani ali pa so zbežali v Ljubljano ali v NDH (Neodvisno državo Hrvaško). V praksi je aretacija izgledala tako, da je policija z mo čnimi enotami povsem zaprla ulico in preiskala stanovanja, v katerih bi se naj nahajali aretiranci. Od 14. do 18. julija so se nadaljevale aretacije. Tokrat je akcija zajela poleg Maribora tudi bližnjo okolico. V petih akcijah so aretirali 2.938 oseb. Ni mogo če izvedeti, koliko je bilo od tega Maribor čanov. V tej akciji je sodelovala tudi rezervna policijska četa Wien. Deseta akcija je potekala 21. julija in je razen Maribora doletela še nekaj okoliških krajev. Aretiranih je bilo 256 ljudi od tega 172 Maribor čanov. 25. in 26. julija sta potekali še zadnji dve akciji. Omejeni sta bili le na Maribor in prinesli 368 aretirancev. Skupno je bilo v dvanajstih akcijah aretiranih 4.707 oseb. V šestih akcijah, ki so zajele le Maribor, je bilo aretiranih 1.513 Maribor čanov. Pri ostali šesti ni mogo če razbrati, koliko je bilo aretiranih Maribor čanov. Aretacije so potekale brez pripetljajev. Kar pomeni, da ni bilo odpora, druga če bi to bilo zavedeno v poro čilih. Z razli čnimi akcijami na razli čne datume so odkrili tudi tiste, ki so se prvi č skrili in že mislili, da so na varnem. 292 Po poro čilu vodje III. referata (tehni čna izvedba) preseljevalnega štaba nadporo čnika SS dr. Siegfrida Seidla je bilo od 11.do 27. julija izgnanih v 14 transportih 6.055 ljudi. Pri čemer se po podatkih iz transportnih seznamov ugotavlja število 6.131 ljudi. Od tega bi naj bilo 2.462 Maribor čanov. Tu velja opozorilo, da so nekatere aretirance tudi izpustili. 293

291 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 100. 292 Prav tam, str. 101. 293 Prav tam.

40 Št. transporta Datum odhoda Št. Maribor čanov Št. mariborskih družin 13. 11.7 378 101 14. 12.7 477 128 15. 13.7 83 19 16. 14.7 168 37 17. 15.7 138 37 18. 16.7 238 65 19. 17.7 426 125 20. 18.7 125 35 21. 19.7 16 5 22. 20.7 3 3 23. 21.7 121 33 24. 23.7 5 1 25. 24.7 70 20 26. 26.7 214 50 Skupaj 2.462 657

Tabela št. 4 . Število deportiranih Maribor čanov po posameznih transportih v drugem valu. Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 101.

Od 6. avgusta do 27. septembra se je drugi val deportacij nadaljeval iz Rajhenburga. V sedmih transportih so deportirali 3.874 oseb. Od tega je bilo 17 mariborskih družin, ki so skupaj štele 59 oseb. To so bile po ve čini nepopolne družine ali osebe brez družin, ki so jih pripeljali iz Maribora. 294 V prvem in drugem valu je bilo iz Spodnje Štajerske izgnanih 14.612 oseb. Od tega je bilo 4.434 Maribor čanov oz. 30,3%. Zakaj toliko Maribor čanov oz. zakaj tako visok delež? Maribor je bil precej velik in središ če (kulturno, industrijsko itn.) pokrajine. K temu moramo še prišteti tiste, ki so »prostovoljno« zapustili Maribor oz. bolje re čeno zaradi nevarnosti. Žal imamo podatke le za predmestne predele (Košaki, Pobrežje, Radvanje, Studenci, Limbuš, Ho če in Kamnica), od koder sta odšli 102 osebi.295 Vzporedno s tem so tekle priprave na deportacijo v Rajh. Tja so nameravali poslati tiste, ki so bili pri rasnem pregledu spoznani za pripadnike arijske rase. V Mariboru so že pripravili vse za prvi transport s 604 osebami, ko je Himmler 18. avgusta ustavil vse deportacije v Rajh iz JV Evrope. V Mariboru so zato konec avgusta še enkrat poklicali in popisali vse, ki so jih nameravali poslati v Rajh. Te osebe so dobile tudi posebne osebne izkaznice. Na popis se je odzvalo le 1.360 oseb od 2.545. 981 jih ni prišlo. Pri 392 so ugotovili, da so odpotovali ali odšli. Pri 181 niso mogli ugotoviti, kdo je sploh prejel vabilo. Pri 304 niso mogli ugotoviti vzroka, zakaj se niso odzvali. Same deportacije niso ostale neopazne in prikrite. To je seveda povzro čilo pri ljudeh strah in lahko tudi tukaj iš čemo vzroke za pobege. 296 V za četku septembra je Himmler ponovno dovolil deportacije v Rajh iz JV Evrope, a so morali z njimi po čakati do decembra. Še takrat so morali zmanjšati obseg s 1.400 družin na 156, od tega iz Maribora 67. Od 7. decembra 1941 do 18. maja 1942 je odpeljalo iz Maribora v taboriš če (to ni bilo koncentracijsko!) Schelklingen v Nem čijo sedem transportov s 194 osebami. Od tega je bilo 110 Maribor čanov. 297

294 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 102. 295 Prav tam. 296 Prav tam, str. 103. 297 Prav tam, str. 104.

41 Dokon čnega števila deportiranih ne moremo ugotoviti, saj nimamo vseh podatkov.V grobem seštevku okoli 6000 deportirancev (v Rajh ali na jug) in tistih, ki so se umaknili zaradi nevarnosti. To bi pomenilo, da je bilo iz Maribora v letu 1941 izgnanih 8,4% prebivalstva ( če vzamemo popis 10. oktobra 1941). Same deportacije je izkoristil OF. Politi čni komisar za mesto Maribor Fritz Knaus je v svojem poro čilu 1. septembra opozoril dr. Uiberreitherja na nevarnost s strani OF. V poro čilu za september je navedel tudi konkretni primer. 16. septembra so namre č na Pobrežju in okolici bili raztreseni letaki, kjer je OF opozarjala na velike izgube Rajha na vzhodni fronti in pomanjkanje delovne sile v Rajhu. Ljudi so pozivali, naj ne dovolijo, da bi prešlo njihovo imetje v roke Rajha in se naj ne pustijo izgnati. Naj se raje priklju čijo partizanom. 298

Rajh je vojne ujetnike, predvsem tiste z vzhodne in jugovzhodne Evrope, uporabljal kot delovno silo. Iz tega razloga so del vojnih ujetnikov deportirali v Rajh oz. njegove dele. Tako so 25. oktobra v prazna skladiš ča bivše carinarnice med Einspielerjevo in Trdinovo ulico pod Meljskim hribom nastanili 2300 sovjetskih vojnih ujetnikov. Dnevno jih je umrlo zaradi slabih pogojev 7 do 8. Do 15. aprila 1942 jih je tako ostalo le še 300. 299

Drugi omejevalni ukrepi

29. maja je stopil s podpisom dr. Uiberreitherja v veljavo odlok o prepovedi uživanja alkohola med delovnim časom in prepoved prodaje alkohola v menzah. 300 Vsi, ki so se na Štajersko priselili po 1. januarju 1914, so se morali aprila javiti v županovem uradu do 27. aprila. Polnoletni osebno, nepolnoletni v spremstvu staršev. S sabo so morali prinesti osebne dokumente, rojstni, krstni in poro čni list ter potrdilo o državljanstvu. 301 23. junija je Nem čija napadla SZ. Takoj je bil izdan odlok, po katerem so se morali državljani SZ, ki so bili stari nad 15 let javiti v roku 24 ur na policijski postaji. Enako je veljalo za ljudi brez državljanstva ter tiste, ki so imeli nekdanja državljanstva držav, ki jih je zasedla SZ (Litva, Latvija, Estonija, Finska…). 302 V za četku septembra so se morale pri županu zglasiti vse osebe, ki so 30. januarja 1933 imele nemško državljanstvo, 13. marca 1938 avstrijsko, 1. avgusta 1938 češkoslovaško in 1. septembra 1939 poljsko državljanstvo. 303 Na te datume so namre č prišli nacional socialisti na oblast oz. so zasedli omenjene države. Ob oz. po zasedbi so te države zapuš čali tisti, ki so se bali aretacij – Judje in politi čni nasprotniki. Tako je tem ljudem ob zasedbi Jugoslavije ponovno grozila aretacija. Vsak, ki se je preselil ali odselil, je moral to javiti v 24. urah. Najemnika je moral prijaviti lastnik oz. upravitelj. Hotelirji, motelirji in gostinci so morali v 12. urah prijaviti gosta, ki je prespal. Prav tako so morali voditi knjigo gostov, ki so jo hranili 4 leta. Pred uni čenjem jo je moral še žigosati pristojni urad. Za vse omenjene prijave je bil na voljo poseben obrazec. 304 Od 15. oktobra so morali vsi, ki so dopolnili 14 let, imeti pri sebi osebni dokument. Kot osebni dokument je veljal potni list, delovna knjižica, vozniško dovoljenje, »osebna« izkaznica (Kennkarte), članska izkaznica SH in drugi dokumenti s sliko. Osebne dokumente so izdajali župani (Amtbürgermaister). 305 Konec septembra so vsem dovolilnicam za prehod

298 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 104. 299 Prav tam, str. 205. 300 Ordnung im Betriebe; MZ, 29.5.1941, str. 5. 301 Meldezwang für Zugezogene, MZ, 23.4.1941, str. 6. 302 Meldepflicht für Staatsangehörige der UdSSR, MZ, 23.6.1941, str. 5. 303 Bekanntmachung, MZ, 6/7.9.1941, str. 8. 304 Das polizeiliche Meldewesen, MZ, 19/20.7.1941, str. 5. 305 Bekanntmachung, MZ, 17.9.1941, str. 8.

42 meje Rajh – Spodnja Štajerska podaljšali veljavnost do 31. oktobra. 306 Nato so si morali pridobiti nove. Nova država, novi dokumenti. Zamenjali so med drugimi tudi vozniška dovoljenja. Za Maribor mesto je bila pristojna policijska direkcija Maribor, oddelek prometna dovoljenja za motorna vozila, Domplatz 18, I. nadstropje, soba 34. Novost je bila, da so vozniki motornih koles do 200ccm, potrebovali od 1. januarja 1942 vozniško dovoljenje 4. razreda. 307

306 Bekanntmachung, MZ, 30.9.1941, str. 8. 307 Bekanntmachung, MZ, 20.11.1941, str. 8.

43 Oborožene enote

Wehrmannschaft

Organizirali so se tudi enote Wehrmannschafta. To so bile neka vrste predpriprave na vojsko. Člani Wehrmannschafta so postali vsi sposobni moški od 18. do 45. leta starosti, ki so bili člani SH. Že jeseni se je starostna meja dvignila na 50 let. Avgusta in septembra so prvi č sodelovali v akcijah proti partizanom. Organizirani so bili po teritorialnem na čelu v okviru SH. V okrožjih so bile Standarte, te so se delile na Sturmbanne, ti na Sturme, Sturmi pa na Truppe. Najmanjša enota je bila Schar. 308 29. junija so priredili tekmovanje razli čnih enot Wehrmannschafta. Enoto, ki je štela od 10 do 20 mož, je vodil vodja. Ocenjevalo se je metanje ro čnih granat (vadbenih), tek na 100m, skok v daljavo, tek čez ovire, plavanje, vzgoja ter korakanje skozi mesto s petjem. Tekmovanje se je izvajalo med 7. in 12. uro na trgu Rapid. Ob 18. uri so razglasili zmagovalca na Sofijinem trgu. 309 20. julija je potekalo šolanje funkcionarjev Wehrmannschafta za okrožje Maribor mesto. 310 Standarte okrožja Maribor mesto je vodil podpolkovnik SA Simon Kohlbacher. Imenovan je bil 28. aprila. Vodje Standarte so nato dolo čili meje med posameznimi Sturmbanni in Sturmi. Sturmi so bili hkrati osnovne vojaške izobraževalne enote in so zajemali moštvo enega kraja ali del kraja. Organizacija Wehrmannschafta je bila kon čana jeseni. Takrat je bilo na Spodnjem Štajerskem 10 Standart s 307 Sturmi, v katerih je bilo 84.700 mož. Standarta Maribor mesto je štela 10.200 mož. Standarta se je delila na 11 Sturmbannov, ti pa na 45 Sturmov. 311 Od 29. septembra do 16. oktobra sta posebni naborni komisiji v Standarti Maribor mesto ugotavljali sposobnost za vklju čitev v Wehrmannschaft. Na 45. prijavnih mestih so bili pregledani vsi moški člani SH letnikov 1891 – 1923. Za Wehrmannschaft je bilo sposobnih 80,6% moških. V Mariboru je imela sedež tudi posebna motorizirana Standarta. Sestavljalo jo je 19 Sturmov, od tega jih je bilo na obmo čju Maribora 6. V tej so bili pove čini šoferji, klju čavni čarji in avtomehaniki; torej klasi čna nebojna enota. 312 V Mariboru so se ve čkrat na teden zbirale Wehrmannschaften na tako imenovane apele. Vodje enot so najprej preverili prisotnost. Sledila je okrožnica višjega poveljstva in politi čna vzgoja. Nato so sledile vojaške vaje na vadbiš čih posameznih Sturmbannov. Redno so vsak mesec imeli še posebno urjenje za vodje in njihove namestnike. 313 Vsi smu čarji, ki so bili člani Wehrmannschafta, so se morali 23. novembra ob 10. uri javiti v pisarni enote, Tauriskerstrasse 41. Za čeli so z zimskim bojnim izobraževanjem. 314 Vsi, ki so opravljali delo za Wehrmacht, so dobili v povra čilo tako imenovane prevzemnice. Te so morali vnov čiti do 15. decembra. 315

308 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 91. 309 Wehrmannschaftskämpfe im Marburg, MZ, 26.6.1941, str. 5. 310 Wehrmannschaftliche Schulung der Amtsträger des Kreises Marburg - Stadt, MZ, 22.7.1941, str. 5. 311 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 92. 312 Prav tam. 313 Prav tam, str. 93. 314 Skifahrer Achtung! , MZ, 19.11.1941, str. 6. 315 Bekantmachung, MZ, 4.11.1941, str. 8.

44 Policija

Takoj za vojaškimi enotami so prišle tudi policijske enote. V Maribor je prišel 315. policijski bataljon, 8. junija pa iz Krškega še 72. rezervni policijski bataljon. V času poletnih aretacij sta bila v Mariboru še 1. četa 124. rezervnega policijskega bataljona in rezervna policijska četa Wien. Policijska četa Wien je bila nekaj časa dodeljena in podrejena 72. rezervnemu policijskemu bataljonu kot 4. četa. Varnostno policijo (gestapo), varnostno službo (SD) in kriminalno policijo je vodil pooblaš čenec šefa varnostne policije in varnostne sile, ki se je kmalu preimenoval v komandanta, SS polkovnik Otto Lurker. Lurker je prej vodil odsek varnostne službe v Gradcu. Sedež je imel v Kunstkovi vili v Ašker čevi ulici 7. Pri ukrepih si je pomagal še z oddelki SA in zaš čitne policije. Obstajala je tudi redarstvena policija (pod njo sta sodili orožništvo in zaš čitna policija), ki je spadala pod skupino Alpenland v XVIII. 316 vojaškem okrožju v Salzburgu. Do jeseni jo je vodil polkovnik Helmut Mascus. Zamenjali so ga zaradi neuspehov v bojih s partizani. Vodja štaba redarstvene policije v Mariboru je do 15. julija bil orožniški polkovnik Flade. Nasledil ga je polkovnik zaš čitne policije Pfeiffer. Njega je 2. decembra zamenjal Hugo Novotny iz Gradca. 317 Sodni zapori in moška kaznilnica so bili pod skupno upravo in tako tesno povezani. 30. aprila so odpustili upravnika Nika Vrabla in 18 nameš čencev. Vodja kaznilinice je postal bivši avstroogrski oficir Rudolf Serti ć. 9. julija ga je nasledil svetnik dr. Otto Emmerich, ki je funkcijo opravljal do 1. januarja 1942. 318 Mestno policijsko upravo je od 7. do 24. aprila vodil dr. Gerhard Pfrimer. Nato jo je prevzel Adolf Wallner po rodu iz Slovenskih goric. Sedež je bil na Slomškovem trgu 1 in 18. Pod njeno okrilje je takoj prešel Prijavni urad, Urad za najdbe, Urad za izdajanje potnih dovoljenj ter Urad za kontrolo cen. 319 V prvih tednih je imela najvidnejšo vlogo pri vzdrževanju javnega reda in miru zaš čitna policija. Njen štab je prišel iz Gradca že 14. aprila. Hkrati pa tudi 159 policistov in 51 pripadnikov NSKK (šoferjev) za Maribor, Celje in Ptuj. Zaš čitna policija je od za četka v glavnem varovala važnejše objekte ter sodelovala z enotami NSKK pri prometni vzgoji in prometni kontroli. Varovanje objektov je kmalu prevzela pomožna policija in nato obratne straže. V okviru zaš čitne policije je bil oddelek za nadzor nad odpiranjem in zapiranjem lokalov. Upoštevanje policijske ure in odredbe o zatemnitvi so nadzorovali policijski revirji. 320 15. julija je dr. Siegfried Uiberreither ustanovil državno policijsko upravo pod vodstvom policijskega ravnatelja. Ravnatelj je postal dotedanji šef mariborske policije podpolkovnik SS dr. Adolf Wallner. Državna policijska uprava je bila pristojna samo za mesto Maribor. Obsegala je 5 oddelkov. Med pomembnejše oddelke je spadal Urad za kontrolo cen. 321 Na čelu zaš čitne policije je v Mariboru bil major Robert Bucholz. Glavna policijska dejavnost državne policijske uprave v Mariboru je potekala v treh policijskih revirjih. Policijski revirji so se nato delili v policijske postaje. 1. policijski revir je imel sedež na Glavnem trgu 7. Revir je najprej vodil stražmojster Niederl, nato policijski poro čnik Barth, policijsko postajo je imel v Kamnici. 2. policijski revir je imel sedež v Maistrovi ulici 24, policijsko postajo v Košakih, vodil jo je policijski poro čnik Forster. Po obsegu je bil najve čji 3. policijski revir, obsegal je celotno obmo čje mesta Maribora na desnem bregu reke Drave. Sedež je bil najprej na Ruški cesti 45, nato v Gorkega ulici 45. Vodil ga je policijski poro čnik

316 Vsega skupaj je bilo 23 okrožij. James Lucas: Handbuch der Wehrmacht 1939-1945, Tosa Verlag, Wien 2000, str. 6. 317 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 74. 318 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 502. 319 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 77. 320 Prav tam. 321 Prav tam, str. 78.

45 Matthias Zechner. Policijske postaje je imel v Radvanju, Ho čah in na Teznem ter izpostavo na Pobrežju. Tako je imel Maribor skupno 5 policijskih postaj in 1 izpostavo. Septembra so imeli na voljo 126 mož. Za primerjavo, oktobra 1942 že 167. 322 Praviloma se orožniške postaje niso ustanavljale v mestih. Tega se v primeru Maribora niso dosledno držali. Ustanovili so orožniške postaje in postaje zaš čitne policije v predmestjih Košaki, Ho če, Tezno in Pobrežje. Zaš čitna policija je le po časi prevzemala naloge orožnikov. Tako so nekatere orožniške postaje v Mariboru ukinili šele v drugi polovici oktobra 1942. 323 15. oktobra so slovesno predali policijski direkciji na Domplatzu 18 centralno ogrevanje. Na slovesnosti so bili prisotni policijski direktor dr. Wallner, zastopnik državnega Urada za visoke gradnje gradbenega sveta dipl. ing. Meieritsch, obratovodja podjetja Otto Kiffmann, delavci in drugi uradniki policije. 324 Konec novembra je potekalo ustanovitveno kameradsko sre čanje na novo ustanovljenega policijskega okrožja Maribor. Okrožni gruppenwart dr. Franz Richter je imenoval za okrožnega gruppenwart namestnika stotnika Schreinerja, tajnika Marku in Fechnerja, blagajni čarje Meista, Peuhsnerja in Wernerja, športne nadzornike Meista, Stiplovscheka in Mühlpacherja, šolska nadzornika Lassbacherja in Zöllnerja. Za predsednike posameznih panog so bili dolo čeni Kohler, okrožni sekretar Wolfsberger in Stütz. Za mojstra varnostne policije pa Riedla in Saaderja. Sledil je govor SS Hauptsturmführerja dr. Richterja o glavnih nalogah. Zabave niso priredili zaradi resnosti položaja (mišljeno je bilo vojno stanje). 325 V Zgornji dvorani hotela Orel je 11. decembra potekalo sre čanje uradnikov in zaposlenih v kaznilnici ter preiskovalnem zaporu. Navzo či so bili generalni državni tožilec dr. Johannes Meissner iz Gradca, prvi državni tožilec dr. Peyer, komandanta SD in Sicherheitspolizei na Spodnjem Štajerskem je zastopal državni tožilec in Untersturmführer dr. Swoboda, Zveznega vodja pri SH je zastopal Standartenführer Plasch in pooblaš čenec Civilnega upravitelja deželnega sodniškega sveta dr. Amlacher. Po pozdravu s pesmijo je govoril vodja Vladnega sveta Emmerich o smislu kameradstva. Dr. Meissner je ocenil, da je vladal dober kameradski duh med uslužbenci. Pohvalil je tudi direktorja kaznilinice Serti ća, okrožnega sodnika Kudera in glavnega zaporniškega mojstra v kaznilnici Butolena. 326

322 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 78. 323 Prav tam. 324 Betriebsfeier bei der Polizeidirektion im Marburg, MZ, 18/19.10.1941, str. 6. 325 Vom Kameradschaftsbund Deutscher Polizeibeamten, MZ, 26.11.1941, str. 6. 326 Gefolgschaftsappelle – auch ein Kapitel »Schönheit der Arbeit« , MZ, 18.12.1941, str. 5.

46 SS

Rekrutacijo je za čela tudi SS (Schützstaffel). Vanjo so bili vklju čeni le prostovoljci. Prijave so sprejemali vsak dan med 9. in 12. uro v Prešernovi ul. 2. Prostovoljci so morali biti visoki najmanj 168cm,327 za SS Leibstandarte Adolf Hitler 170cm 328 in stari od 17 do 30 let. 329 1. decembra ob 9. uri so se morali prostovoljci zglasiti na postaji žandarmarije. Zglasiti so se morali tudi tisti, ki so želeli vstopiti v SS Polizei Division ali Deutsche Polizei. S seboj so morali imeti le delovno in vojaško knjižico. 330 Del strani je novembra časnik posebej namenil Mariborčanu Josefu Schifku, vojnemu poro čevalcu pri SS diviziji. Kajti novembra so se posnetki, ki jih je naredil na fronti, prvi č pojavili v Wochenschau. S tem so bili pokazani celotnemu Rajhu. 331

Slika št. 4. Josef Schifko. Ein Marburger als Kriegsberichterstatter, MZ, 12.11.1941, str. 5.

327 Zavedati se je treba, da so se pogoji za vstop v SS spreminjali. Tako recimo Williamson navaja 17-22 let starosti in najmanj 172cm višine za vstop v SS. Gordon Williamson: Die Waffen-SS 1933-1945, Tosa Verlag, Wien 2005, str. 9. 328 Die Waffen SS im Marburg, MZ, 12. in 13.4.1941, str. 5. 329 Waffen SS, MZ, 12. in 13.4.1941, str. 4. 330 Annahme – Untersuchung für die Waffen -SS, MZ, 25.11.1941, str. 5. 331 Ein Marburger als Kriegsberichterstatter, MZ, 12.11.1941, str. 5.

47 Ostalo

Takoj ob prihodu se je v Mariboru ustanovil letalski korpus Sturm 8/115. Sedež je imel v Aleksandrovi ul. 11 I, levo. 332 Sredi julija so Urad za ljudsko blaginjo pri SH, Urad za ženske pri SH in Urad nemškega Rde čega križa na glavni železniški postaji uredili jedilnico in spalnico za potujo če vojake. Hrana in postelja sta bili za potujo če vojake povsem zastonj. To je bila obi čajna praksa v Rajhu in se je razumela kot zahvala vojakom, ker prelivajo kri za domovino. 333 Konec oktobra je časnik poro čal, da je bila okrep čevalnica dobro obiskana. Skrb sta prevzela predvsem Rde či križ in urad za ženske. 334 Pomagali niso le vojakom, ampak tudi potujo čim. V mesecu novembru so pomagali 18.307 ljudem, ki so se selili in razdelili njihovim otrokom 1386 porcij mleka. 335 14. in 15. avgusta so organizirali med 9. in 12. ter 14. in 18. uro pogovore in razgovore z vojnimi invalidi in svojci padlih. 336 Ti razgovori so vlivali psihi čno pomo č. Pomagali so tudi žrtvam in prizadetim iz prve svetovne vojne. Le- te so v nasprotju z Jugoslavijo sprejeli kot svoje vojake. 23. novembra ob 9. uri so se v dvorani Götz zbrali udeleženci prve svetovne vojne in njihovi svojci. Sre čanje je organiziralo vodstvo Wehrmannschafta pri SH. 337 Po poro čanju časnika se je prireditve udeležilo na tiso če ljudi. Dvorana je bila povsem polna. Številni so nosili tudi medalje. Kora čnice je igrala glasbena kapela Wehrmannschafta. Vodja Wehrmannschafta pri SH Standarteführer Blasch je v govoru orisal dogodke med letom 1914 in 1918 ter posledice. Veterane je pozval k pridružitvi Wehrmannschaftu in deljenju svojih izkušenj z mlajšimi kameradi. 338 V dvorani Götz je 20. novembra potekalo sre čanje zaposlenih v obratih Wehrmachta. Za glasbo je poskrbel regimentni orkester. Zbrane je pozdravil Standorthauptmann (stotnik garnizije) Weninger. Starejšega stotnika garnizije je nadomeš čal stotnik Zednizek, ki je govoril o dolžnostih. Govoril je tudi vodja Delovno politi čnega urada Hackel o doma či fronti, dolžnostih vojaka delavca do kamerada v sivi uniformi in o usodnem boju. 339 Doma ča fronta je bila boj proti notranjemu sovražniku. Med notranjega sovražnika so spadali izdajalci, Židje, komunisti itd.. Vsak delavec je hkrati vojak in je tako hkrati »pobraten« s pravim vojakom. Kamerad v sivi uniformi je pripadnik Wehrmachta. Usodni boj je boj nemškega naroda za obstanek v usodnem času. 11. novembra zve čer so člani gledališ ča obiskali poslovilno slovesnost vojakov. Operna diva Emmi Petko je pela Schubertove pesmi. Gerti Kammerzell je po poro čanju časnika navdušila poslušalce že s prvo pesmijo Salzburger Nockerln ter s svojim dunajskim tempramentom. Otto Weltes je navdušil s Couplets, Gstanzln in Kleiner Anzeiger. Med pevci se je našel še Erich Tönges. Za spremljavo je poskrbel dirigent Leopold Mattauschetz na klavirju. 340 Vojaško bolnico so pred boži čem obiskale pod vodstvom u čiteljice Olge Majer deklice 1. razreda Dekliške Volksschule II., Narvikstrasse (danes Žolgarjeva ulica) 341 . Deklice so zapele

332 Errichtung des NS Fliegerkorps im Marburg, MZ, 11.4.1941, str. 5. 333 Soldatenbetreung auf dem Marburger Hauptbahnhof, MZ, 17.7.1941, str. 5. 334 Volkswohlfahrtsarbeit im Kreis Marburg-Stadt, MZ, 24.10.1941, str. 5. 335 Vorbildliche Volkswohlfahrtsarbeit, MZ, 23.12.1941, str. 5. 336 Bekanntmachung, MZ, 12.8.1941, str. 8. 337 Versammlung der Weltkriegteilnehmer und deren Hinterbliebenen im Marburg, MZ, 15/16.11.1941, str. 5. 338 Keiner bleibt vergessen, MZ, 25.11.1941, str. 5. 339 Appell der zivilen Gefolgschaft der Wehrmachtsbetriebe im Marburg, MZ, 26.11.1941, str. 6. 340 Künstlerbesuch bei unseren Soldaten, MZ, 14.11.1941, str. 5. 341 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 42.

48 pesmico v vsaki sobi in dale bolnim vojakom lastnoro čno narejene paketke. 342 50 otrok je za boži č obiskalo vojake. 343 Kaj ve č časnik ne poro ča. V za četku oktobra je časnik ostro obsodil širjenje govoric na temo, kdo je padel na fronti. Pri tem so bili zlasti prizadeti svojci. Po poro čanju časnika se je nato pogosto zgodilo, da so bile govorice lažne. 344 V za četku novembra je časnik nagovoril vse vojne ujetnike, da so navedli priimek, ime, osebno ujetniško številko, številko taboriš ča in želeni kraj izpustitve. 345 To je pa tudi vse. Ni č o tem, komu morajo nato zahtevane podatke oddati. 22. decembra je bila objavljena uredba o prepovedi prodaje vsakršnega blaga vojnim ujetnikom. Posebej se je to nanašalo na trgovce in obrtnike, ki so stranke iskali vsepovsod. 346

342 Junge Gäste im Reservelazarett, MZ, 20/21.12.1941, str. 6. 343 Marburger Kinder als Weihnachtsgäste bei den Soldaten, MZ, 29.12.1941, str. 6. 344 Gerüchtmacher an der Arbeit, MZ, 4/5.10.1941, str. 6. 345 Aufruf! , MZ, 1/2.11.1941, str. 8. 346 Verlautbarung, MZ, 22.12.1941, str. 8.

49 Društva

Aprila je s slovesnostjo bila vrnjena zastava mariborskega telovadnega društva, ki je bila v uporabi pred letom 1919. 347 To je bil v propagandnem smislu velik dogodek, saj je simboliziralo povrnitev starega stanja. 22. aprila je bil vzpostavljen Urad pooblaš čenca državnega komisarja za utrjevanje nemštva. Komisar je postal Max Hruby. V aprilu in maju je bilo v Mariboru ukinjenih 451 društev in organizacij, preimenovali so 17 in na novo ustanovili 5 društev. 348 Hruby je že dva dni pred uradnim imenovanjem izdal kratke smernice politi čnim komisarjem. Politi čni komisarji so morali imenovati pooblaš čence ukinitvenega komisarja. Pooblaš čenec je moral takoj prepisati register društev in organizacij ter ga poslati ukinitvenemu komisarju. Zaprli so tudi zemljiško knjigo in denarne ustanove za društva in organizacije. Takoj so tudi zaplenili premoženje društev in organizacij. Same stavbe so morale ostati prazne, saj so bile predvidene za urade SH. Politi čni komisar Fritz Knaus je 24. aprila imenoval dva pooblaš čenca ukinitvenega komisarja. To sta bila višji sodni uradnik Mattäus Gröblacher iz Beljaka in Hugo Wallner iz Maribora. Oba sta za čela delati 7. maja. Zaradi pomanjkanja gradiva ni mogo ča to čna rekonstrukcija poteka dela obeh pooblaš čencev. Za boljšo kontrolo je Hruby nastavil še opolnomo čence za za časno upravljanje premoženja nekaterih kategorij društev in organizacij. 18. junija sta tako postala dva Maribor čana opolnomo čenca, za premoženje športnih in kulturnih društev Willibald Frankl ter za obrtniška združenja Florian Bender. 349 Kot že re čeno so bila društva in organizacije razpuš čene oz. paralizirane takoj. Odlo čbe so za čele prihajati šele 15. oktobra. Vseh odlo čb je bilo 3.358, ki so bile razli čne. Kajti, kot že re čeno so nekatera društva bila preimenovana in so prav tako dobila odlo čbo. Zaplembe so uresni čevali s pomo čjo najbližje orožniške postaje. Pri tem so bili seveda zelo natan čni. Prvo razpuš čeno društvo v Mariboru je bila Zveza delavskih žena in deklet. Odlo čbo so prejeli 25. septembra pod zaporedno številko 2, čeprav je to društvo v praksi prenehalo delovati že 1935. Zadnje društvo v Mariboru je dobilo odlo čbo šele 1. decembra 1942 pod zaporedno številko 3.344 in to je bil SDKB. Premoženje SDKB se je preneslo v fond »oskrba ostarelih borcev za nemško narodnost«. 350 Najve č ukinjenih društev je bilo kulturnih 102, dobrodelna 69, strokovna 46, športna 39, verska 32, politi čna 27, obrtna 24, gasilska 14, mladinska 13, sokolska 12 itn.. Opuš čenih bi naj bilo 202, likvidiranih 249, 17 spremenjenih in 5 društev na novoustanovljenih. 351 Med preimenovanimi in na novo potrjenimi je bilo najve č gospodarskih (sadjarska, vrtnarska, vinarska…) 10. Sodila so pod pristojnost deželne kme čke zveze Südmark v Gradcu. Sem so spadala tudi društva za rejo malih živali, društvo za oskrbo ostarelih delavcev tovarne Hutter (vodil Josef Hutter), športno društvo Rapid, kolesarski klub Edelweiss (dejavnost opravljali v okviru SH) itn.. Obnovili so tudi nekaj gasilskih društev. Na novo so ustanovili Športno združenje redarstvene policije v Mariboru, vodil ga je major varnostne policije Bucholz (društvo je bilo vklju čeno v nacionalsocialisti čno državno zvezo za telesno vzgojo), Železni čarsko društvo v delavnicah državnih železnic, vodil ga je Franz Potnig (ustanovili 1. decembra 1942), Železni čarsko društvo na glavnem kolodvoru, vodil ga je ing. Franz Sabathil (ustanovili prav tako 1. decembra 1942), Nemško planinsko društvo sekcija Maribor ter

347 Die Marburger Turnerfahne kehrt heim, MZ, 17.4.1941, str. 5. 348 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 508. 349 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 111. 350 Prav tam, str. 112. 351 Tamara Griesser-Pe čar: Razdvojeni narod, str. 34, Dragan Poto čnik: Maribor med leti 1918-1941, Studia Historica Slovenica, letnik 6, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru, Maribor 2006, str. 417 in Stefan Karner: Die Steirmark im Dritten Reich 1938 – 1945, str. 135.

50 društvo Mariborska centralna kuhinja (menza za družbeno prehrano), vodil ga je vodja Urada za ljudski dobro bit pri zveznem vodstvu SH v Mariboru dr. Georg Neumann. 352 Kot že re čeno ni možna to čna rekonstrukcija dela Ukinitvenega komisarja, ker manjkajo dokumenti. Tako v fondu Ukinitvenega komisarja manjkajo ve činoma spisi krajevnih kme čkih zvez, železni čarskih in u čiteljiških društev. Ni č se ni ohranilo o vinogradniških, hmeljarskih in selekcijskih društev za pasme goveda. 353 Vsako društvo ali organizacija je najprej moralo izpolniti vprašalnik. Dolo čena so v celoti izpolnila vprašalnik, pri drugih pa razen imena društva ni izpolnjenega ni česar drugega. Nato so sledile odlo čbe pove čini o ukinitvi .

352 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 113. 353 Jure Ma ček: Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem, PAM, Maribor 2004, str. 10.

Dokument št. 8 . Vprašalnik Fotografskega kluba. PAM, fond Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem, t.e. 37, spis 1591.

Dokument št. 9 . Odlo čba o ukinitvi Fotografskega kluba. PAM, fond Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem, t.e. 37, spis 1591.

53 Štajerska domovinska zveza

Propaganda je SH razglašala za edino organizacijo, ki je zavezana führerju. 354 Ali lahko SH štejemo za društvo? SH je bil najprej politi čno društvena organizacija, katere cilj je bil zajeti čim ve čje množice in jih združiti pod svoje okrilje. SH je ostal edina legalna politi čna stranka. 355 Prav tako je ostal eno redkih delujo čih društev, ki je ponujalo pod svojim okriljem številne »sekcije«. Delovanje SH je bilo tako široko in prepleteno, da težko uvrstimo to organizacijo v neke ozke okvire. Iz tega razloga menim, da moramo SH obravnavati specifi čno. Če ho čemo SH obravnavati celovito, ga moramo predstaviti iz vseh zornih kotov. To pomeni, da ga moramo obravnavati na razli čnih podro čjih – politi čnem, upravnem, kulturnem, društvenem itd.. Cela organizacijska shema SH je bila precej prepletena, kar povzro ča danes zaplete pri rekonstrukciji. Na eni strani imamo civilno upravo, na drugi strani politične strukture. Obe strukturi sta tesno sodelovali med seboj. V nadaljevanju bom predstavil nekaj dokumentov, kjer bom poskušal razjasniti celotno zmedo. Na Spodnjem Štajerskem se ni za čela graditi NSDAP kot v Avstriji, ampak SH. Vodstvo SH se je imenovalo Zvezno vodstvo. Zveznemu vodstvu so bila podrejena okrajna vodstva. Zvezno vodstvo je imelo svoje urade, ki so dajali strokovne napotke okrajnim uradom. Okrajni uradi so bili podrejeni po strokovni plati višjim uradom, ki so bili v sestavi Zveznega vodstva. Politi čno so okrajni organi bili odgovorni Okrajnemu vodstvu. Ta dvojna odgovornost je v časih pripeljala tudi do sporov. V takih primerih so spor najprej poskušali rešiti z medsebojnim usklajevanjem. V kolikor se to ni izkazalo za uspešno, so se obrnili na Zveznega vodjo, ta je nato odlo čil kot razsodnik. Teh primerov je bilo zelo malo, saj so morali vsi skupaj delovati za skupni cilj – kon čno zmago Rajha. Tako so delovali homogeno in ni prihajalo do rivalstva. Spodaj si lahko najprej ogledamo seznam sodelavcev Zveznega vodstva. Temu sledi organizacijska struktura, kot lahko vidimo je Zveznemu vodstvu bilo podrejenih 19 uradov. Dva urada (Führungsamt I. in Führungsamt II.) sta se nato vsak delila še na tri dele.

354 Männer und Frauen der Untersteiermark! , MZ, 16.4.1941, str. 5. 355 Glej dokument št. 17.

Dokument št. 10. Sestava Zveznega vodstva. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Leiter der Aemter, Hauptarbeitsgebiete und Arbeitsgebiete der Bundesführung.

Dokument št. 11. Sestava Zveznega vodstva, list II. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Leiter der Aemter, Hauptarbeitsgebiete und Arbeitsgebiete der Bundesführung.

56 Organizacijska shema Zveznega vodstva

Dokument št. 12 . Organizacijska shema Zveznega vodstva. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Bundesführer.

Sestavo okrožja Maribor mesta si lahko ogledamo spodaj. Že na prvi pogled vidimo, da je bilo okrožno vodstvo glede na Zvezno vodstvo okrnjeno. Uradi okrožnega vodstva so odgovarjali okrožnemu vodji in uradom Zveznega vodstva.

Dokument št. 13 . Sestava okrožja Maribor mesto. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Leiter der Aemter und Hauptarbeitsgebiete in den Kreisführung.

Spodaj lahko vidimo sestavo okrožja Maribor podeželje. Uradi so bili prilagojeni vsakemu okraju glede na njegove potrebe. Zato se je potrebno izogibati posplošitvam. Maribor podeželje je imel glede na Maribor mesto Okrožnega inšpektorja, urada Volkbildung in Volksgesundheit, okrnjen Führungsamt I. in Führungsamt II. ter ni premogel urad Agarpolitisch.

Dokument št. 14 . Sestava okrožja Maribor podeželje. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Leiter der Aemter und Hauptarbeitsgebiete in den Kreisführung.

Celotna organizacijska shema SH, od navadnega člana do Zveznega vodje, je prikazana v dokumentu spodaj. Ni smiselno naštevati vseh nazivov. Vsekakor si velja zapomniti te dokumente, ker nam marsikaj razjasnijo. V dopisih navadno ni težav, saj že iz samega besedila razberemo, kdo je komu podrejen ter nazive omenjenih oseb. Povsem se obrnejo zadeve pri pregledovanju člankov v MZ. Pogosto se namre č dogaja, da je v člankih omenjen vodja urada, ni pa omenjeno ali je mišljen Zvezni ali Okrajni urad. Lahko celo naletimo na članek, kjer pisec opisuje govor dveh vodij, pri čemer sta oba vodila urad z istim nazivom. Zmeda je tako popolna in je v takih primerih vedno potrebno pose či nazaj v dokumente za razjasnitev okoliš čin. Spodaj prilagam še zemljevid razdelitve okrajev na Spodnjem Štajerskem. Zemljevid nam omogo ča orientacijo, kje so potekale meje med posameznimi okraji.

Dokument št. 15. Organizacijska shema Štajerske domovinske zveze. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Die Organisation des Steirischen Heimatbundes.

Dokument št. 16. Podro čna karta Štajerske domovinske zveze. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Gebietskarte.

Dokument št. 17. Oglaševanje za Štajersko domovinsko zvez. Steirer des Unterlandes, MZ, 10. in 11.5.1941, str. 5.

Po odloku dr. Uiberreitherja se ni za čela graditi na Spodnjem Štajerskem NSDAP 356 . Namesto tega naj bi se vsi, ki bi se želeli v članiti v NSDAP, v članili v SH. Po odloku dr. Uiberreitherja naj bi SH vodil Franz Steindl. V članitev je potekala od 17. do 25. maja 1941 (razvidno tudi iz dokumenta št. 16). 357

356 NSDAP – Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei (nacional socialisti čna nemška delavska stranka). Vodja stranke Adolf Hitler. Leksikon Cankarjeve založbe, str. 670. 357 Steirer des Unterlandes, MZ, 10. in 11.5.1941, str. 5.

Dokument št. 18. Odlok dr. Uiberreitherja o Štajerski domovinski zvezi. Verordnung des Chefs der Zivilverwaltung, MZ, 10. in 11.5.1941, str. 5.

11. maja ob 11. uri so se člani SDKB zbrali v dvorani Götz. 358 SDKB so preimenovali v SH. Najprej je imel govor okrožni vodja Baron. Nato še dr. Uiberreither. 359

Slika št. 5. Steindl za govorniškim pultom. Feierstunde der Untersteiermark, MZ, 12.5.1941, str. 5.

358 Feierstunde des Unterlandes, MZ, 9.5.1941, str. 5. 359 Die Feierstunde der Untersteiermark, MZ, 10. in 11.5.1941, str. 5.

Slika št. 6. Dvorana Götz. Feierstunde der Untersteiermark, MZ, 12.5.1941, str. 5.

Slika št. 7. Dvorana Götz. Feierstunde der Untersteiermark, MZ, 12.5.1941, str. 5.

17. maja za čne časnik pozivati ljudi naj se v članijo v SH. V članitev je potekala vsak dan med 9. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Potrebno je bilo izpolniti sprejemni list. Anketo so zainteresirani dvignili, rešili doma in nato izpolnjeno vrnili. Oba dokumenta sta se izstavila v nemš čini ali slovenš čini, kar je bilo odvisno od želje prositelja. V sprejemni list je bilo potrebno zapisati ime, priimek, datum rojstva in kraj rojstva. Ime in priimek je bilo potrebno napisat tako, kot je bilo zapisano v krstnem listu. Za preverjanje identitete je bil potreben osebni dokument. Član je postal le kdor je bil polnoleten (rojen pred 1. majem 1923). Mlajši, od 14. do 18. leta (1. maj 1923 – 1. maj 1927), so postali člani DJ. 360 Tretji potrebni dokument je bilo potrdilo o prednikih. Ker je pridobitev potrdila o prednikih potekala dolgotrajno, so dovolili, da se ga je prineslo tudi po izteku roka, ki je bil 25. maj 1941. 361 MZ je 24. in 25. maja 1941 objavil pomo č za izpolnjevanje sprejemnega lista v SH. Veroizpoved je morala biti navedena resni čna. Tisti, ki so prevzeli priimek partnerja, so morali napisati še svoj dekliški priimek. Morali so navesti vse otroke, ne glede na starost ali kraj prebivanja. Natan čno so

360 Meldung zum Steirischen Heimatbund, MZ, 17. in 18.5.1941, str. 5. 361 Ahnennnachweis für die Aufnahme, MZ, 22.5.1941, str. 5.

64 morali navesti kraj prebivanja in delovno mesto (npr. delavec je bilo premalo natan čno). Potrebno je bilo navesti tudi jezik, ki so ga govorili doma (možnosti so bile: nemško, slovensko, vindiš in drugo). Nacionalnost so preverili preko vojaške knjižice. Navesti so morali tudi pripadnost kakšnemu društvu, četudi so izstopili pred 1. aprilom 1941. Članstvo v nemških organizacijah so morali dokazati z ustreznimi potrdili. Morali so navesti tudi podatke o kaznovanosti in višino kazni, zapisati tudi izvor staršev in starih staršev ( če se ni vedelo to čno, so morali napisati približno kraj). 362 Pri potrdilu o prednikih so lo čili med malim in velikim arijskim potrdilom. Malo arijsko dokazilo je dokazovalo poreklo prednikov do starih staršev. Potrebovali so ga vsi, ki so hoteli skleniti zakonsko zvezo, se zaposliti v javni službi itd.. Veliko arijsko potrdilo je dokazovalo poreklo prednikov do leta 1800. Potrebno je bilo za zasedbo vodilnih mest. Oba potrdila so sestavljali župniki, arhivarji in drugi uradniki. Potrdilo je potrdil še Rajh rodovniški urad (Reichsippenamt). 363 Potrdila o prednikih so se prevedla v nemš čino, četudi je bil prednik Slovenec oz. druge nacionalnosti. Poznali so še tako imenovano mrtvo to čko. To je bila to čka, ko ni bilo možno dlje raziskovati izvora prednikov. V takih primerih so morali uradi izdati potrdilo o mrtvi to čki. 364 V časniku z dne 31. maja – 1. junij je bil objavljen uradni rezultat oddanih prošenj za sprejem v SH. To je ponazorjeno v tabeli št. 3.

SH Wehrmannschaft DJ Celje 101.759 24.831 9.635 Ljutomer 33.082 6.064 3.717 Maribor okolica 79.531 13.243 8.903 Maribor mesto 40.078 9.290 3.480 Ptuj 69.357 13.138 7.728 Skupaj 323.807 66.566 33.463

Tabela št. 5. Število oddanih prošenj za sprejem v Štajersko domovinsko zvezo, Wehrmannschaft in Nemško mladino. Treuebekenntnis der Untersteirmark, MZ, 31.5/1.6.1941, str. 5.

5. junija je za čela delati komisija za sprejem članov v SH. 365 Komisija je hkrati opravila rasni 366 in politi čni pregled. Sprejete člane so razdelili na dokon čne in za časne. Dokon čni člani so dobili rde če izkaznice, za časni zelene. Za Maribor so bile dolo čene številke izkaznic od 500.001 do 600.000. 367 Te izkaznice so bile edine osebne izkaznice, ki so bile uvedene v času Rajha na Spodnjem Štajerskem. 368 Žnidari č navaja v svoji knjigi podatek, da je bilo v Maribor mesto 78,3% prebivalcev v članjenih v SH. Ta podatek navaja po podatkih popisa, ki je bil 29. november 1942. 369 Na Spodnjem Štajerskem se je za v članitev v SH odlo čilo ok.

362 Wie fülle ich den Fragebogen aus? , MZ, 24. in 25.5.1941, str. 5. 363 Kurt Jakob: Bürgerlich, Stiftung Seeau, http://members.kabsi.at/seeau/Encyclopaedia/Copyright.htm , z dne 3.6.2008. 364 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 3, Richtlinien für das Erstellen des Abstammungsnachweises bis 1.1.1800. 365 Aufnahme in dem Steirischen Heimatbund, MZ, 5.6.1941, str. 5. 366 Rasna komisija je pregledala 421.777 ljudi na Spodnjem Štajerskem in 164.261 na Gorenjskem. Pri čemer Tone Ferenc zmotno navaja za Gorenjsko številko 63.334. Isabel Heinemann: Die Rasseexperten der SS, str. 141. T. Ferenc: Quellen zur nationalsozialistischen Entnationalsierungspolitik in Slowenien 1941-1945, str. 247-261. 367 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 85. 368 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 504. 369 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 86.

65 70% prebivalstva, nista zajeti okrožji Trbovlje in Brežice. K temu procentu moramo še dodati ljudi, ki so bili zavrnjeni. Tako dobimo dokaj visok odstotek ljudi, ki so hoteli ali bili v organizaciji SH. Sredi julija so za čele prihajati prve članske izakznice SH. 370 20. in 21. avgusta so v okrožju Maribor mesto predali Blockführerom 30.000 za časnih članskih izkaznic za SH. Te izakznice so dobili tisti, ki so se v članili v SH in niso bili člani SDKB. Mestna glasbena kapela je poskrbela za glasbo pod vodstvom prof. Hermanna Frischa. 20. avgusta je govoril vodja Urada za vodenje II. Treml. 21. avgusta je govoril vodja propagande Tutter. Oba sta v svojem govoru poudarjala vezi med ljudmi, Rajhom in führerjem. 371 Pri delitvi izkaznic je prihajalo tudi do napak. Ortsgruppenführerji niso pošiljali nazaj izkaznic ljudi, ki so vmes umrli, se preselili ali iz kakšnega drugega razloga niso bili ve č v tistem okraju. Druga napaka je bila ta, da se Ortsgruppenführerji niso držali svojih krajevnih mej. Tako se je dogajalo, da so prišla po tri ali štiri naro čila razli čnih Ortsgruppenführerjev za isto osebo. 372 Konec septembra so ukinili veljavnost članskih izkaznic SDKB. Te niso ve č veljale kot članske izkaznice in tudi ne kot osebni dokument. 373 Konec avgusta so vsem zamudnikom dali še eno možnost včlanitve v SH. Zamudniki so morali imeti tehten razlog, zakaj se niso prijavili oz. prišli pred komisijo v maju – recimo: vojno ujetništvo, odsotnost…. Nemškim državljanom in nekdanjim članom SDKB ni bilo potrebno pred komisijo, le oddati so morali vprašalnik. 374 Problemi pri delitvi članskih izkaznic so bili, po navedbah časnika, ne čitljivo izpolnjeni obrazci. To je predstavljalo težavo pri prepoznavanju naslovnika in s tem podaljšalo deljenje izkaznic. 375

370 Die ersten Mitgliedskarten des Heimatbundes, MZ, 12/13.7.1941, str. 5. 371 Überreichung der provisorischen Mitgliedskarten im Kreise Marburg Stadt, MZ, 22.8.1941, str. 5. 372 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 3, Rundschreiben Nr. 10. 373 Bekanntmachung, MZ, 18.9.1941, str. 8. 374 Nachlese zur erfassungsaktion für den Steirischen Heimatbund, MZ, 28.8.1941, str. 5. 375 Warum bekam ich die Mitgliedskarte des Steirischen Heimatbundes noch nicht? , MZ, 23.9.1941, str. 5.

Dokument št. 19. Članska izkaznica Štajerske domovinske zveze. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 4, Mitgliedskarte.

Organizacijsko je bil SH podoben NSDAP. V okviru okrožij so ustanovili krajevne skupine, ki so se ve činoma ujemale z ob činami in so se delile v celice, te pa v bloke. Celica je štela od 800 do 1200 ljudi in najve č 300 gospodinjstev. Okrožje naj bi štelo približno 100.000 ljudi. 376 Ustanovljeno je bilo tudi posebno okrožje Maribor mesto. Zajemalo je Maribor z ožjo okolico. Dotedanji vodja SDKB okrožja Maribor Josef Klingberg je postal vodja okrožja. Do novembra 1944 je bil sedež v Sodni ulici, nato na Slomškovem trgu 20. 377 Sedež zveznega vodstva SH je bil do novembra 1944 v prostorih deškega semeniš ča v Mladinski ulici 12. Vodja je bil polkovnik SA Steindl. 378 Okrožje SH Maribor je bilo sprva razdeljeno na 16 krajevnih skupin. Krajevna skupina Studenci je obsegala ob čino Studenci ter železniške delavnice. Sedež je bil v kapucinskem samostanu v Šolski ulici 2 (danes Pri cerkvi). Vodil jo

376 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 80. 377 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 504. 378 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 79.

67 je Adolf Schweder. Krajevna skupina Pekel je zajemala Pekel, Košake in Meljski hrib. Vodil jo je Rudolf Finkes. Sedež je imela v vili Mirim na Meljskem hribu 71. Sprva je na istem naslovu imela sedež tudi krajevna skupina Po čehova. Vendar se je krajevna skupina Po čehova še istega leta preselila v Tomši čev drevored. Po čehova je obsegala Kr čevino in Po čehovo. Vodil jo je trgovec Franz Girstmayer. Krajevno skupino Kamnico je vodil poštni uradnik Norbert Rupprich. Sedež je bil v domu Šolskih sester v Kamnici. Obsegala je Kamnico, Bresternico in južni del katastrske ob čine Rošpoh. Krajevna skupina Ho če je imela sedež v Razvanju 37, vodil jo je Franc Kocjan čič. Obsegala je Pivolo, Zgornje Ho če, Spodnje Ho če in Rogozo. Krajevna skupina Limbuš je bila pod vodstvom Roberta Messeretza in je obsegala Hrastje, Limbuš in Pekre. Krajevna skupina Radvanje je imela sedež v vili Fidler. Vodil jo je gostilni čar Adolf Anderle in je obsegala Zgornje in Spodnje Radvanje. Krajevno skupino Pobrežje s sedežem v vili Rojko na Zrkovski cesti 18, vodil jo je Max Pungratschitsch. Obsegala je Pobrežje in mestno obmo čje vzhodno od železniške proge na desnem bregu Drave. Krajevna skupina Zrkovci je obsegala Zrkovce in Dogoše. Vodil jo je Franz Kloitschnigg s sedežem v Dogošah 111. Krajevna skupina Tezno je imela sedež na Ptujski cesti 33 in je obsegala Tezno in vzhodni del Razvanja in Bohove. Vodil jo je Max Frisch. Mestno jedro je bilo razdeljeno na 6 krajevnih skupin. Maribor I s sedežem v Vetrinjski ulici 16, je obsegalo Maribor mesto in zahodni del Grajskega marofa. Vodil jo je trgovec Alfred Wesiak. Maribor II je imela sedež na Partizanski cesti 3 (seveda današnji!). Obsegala je vzhodni del Grajskega marofa in zahodni del Grajska vrata – do železnice. Do 1.6. jo je vodil Raimund Primus, nato pa mizarski mojster Karl Mlinaritsch. Maribor III je imel sedež v vili Jakoba Perhauca v Trdinovi ulici 3. Obsegal je vzhodni del (do železnice) Grajska vrata. Vodil jo je uradnik Karl Kiffmann. Krajevno skupino Maribor IV je vodil mizarski mojster Hans Rochl, s sedežem na Koroški cesti 40. Obsegala je Koroška vrata. Maribor V je vodil uradnik Max Pasetzk. Sedež je imela v jezuitskem samostanu na vogalu Magdalenskega parka. Razprostirala se je severno od Stritarjeve ulice (danes Pariške komune) in obsegala del katastrske ob čine sv. Magdalena. Bilo pa je brez obmo čja vzhodno od železniške proge Maribor-Celje. Ta del je bil priklju čen Pobrežju. Maribor VI je segal južno od Stritarjeve ulice in obsegal drugi del sv. Magdalene. Vodil jo je tekstilni mojster Anton Dasko s sedežem v vili Konlenz v Beograjski ulici 19. Vseh 16 krajevnih skupin je bilo razdeljenih na 91 379 celic s 628 bloki. 380 5. julija je postal MZ uraden organ SH in s tem tudi uradno glasilo SH. S čimer je bil izveden le kozmeti čni popravek. 381 Naklada MZ je znašala aprila 12.612 izvodov. Konec leta 1941 že 19.166. 382 20. julija so pri SH odprli oddelek za športno dejavnost. V okviru tega so nato organizirali in vodili vse športne dejavnosti. 383 Od za četka je za izdajo uniform za člane SH bil zadolžen Urad za gospodarstvo, kasneje so to prenesli na Urad za upravljanje. 384 Sredi maja so se na zborovanju sre čali člani SH iz okrožij Maribor, Tezno, Radvanje in Kamnica. Govorili so predvsem o preteklosti in »balkaniziranju«. 385 20. julija je SH organiziral prvo jutranjo slavnost v okrožju Maribor mesto. Slavnost je potekala v Götz dvorani. Vse skupaj je vodil Frischenschlager, glasbeni del pa dr. Butscher. Slavje je potekalo pod geslom Vodenje in kameradstvo. Udeležencem je spregovoril

379 1 celica bi naj obsegala od 800 do 1200 ljudi. Če množimo 91 celic z minimum števila prebivalcev na celico, torej 800, dobimo rezultat 72.800 ljudi. Po popisu prebivalcev 10.10 je živelo v okrožju Maribor 71.440 prebivalcev! 380 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 82. 381 Die »Marburger Zeitung« amtliches Organ des Steirischen Heimatbundes, MZ, 5/6.7.1941, str. 5. 382 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 122. 383 Eröffnung des Sportbetriebes, MZ, 17.7.1941, str. 5. 384 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 3, Anordnung II/41. 385 Versammlung des Steirischen Heimatbundes im Kreis Marburg Stadt, MZ, 17. in 18.5.1941, str. 5.

68 Rossmann. Igrali so dela Schuberta, Beethovna, Frischenschlagerja in Frischa. Zaklju čili so z Niederländische Dankgebet. 386 18. in 19. oktobra je potekal I. veliki 387 apel vodij SH v dvorani Götz. V soboto 18. popoldne je apel odprl namestnik Bundesführerja Braunmüller, ki je ob tem sporo čil, da je bilo navzo čih 416 funkcionarjev. Besedo je prevzel referent pri Bundesführurju dr. Carstanjen, ki je govoril o nacional politi čnih nalogah na Spodnjem Štajerskem. Vodja Urada za ljudsko dobrobit dr. Neumann je govoril o zimski pomo či, ki se je pripravljala takrat na 25. in 26. oktober. Führungsamtleiter Siegfried Treml je govoril o jesenskem zbiranju pomo či v okviru SH. Ta je na 500 zbirališ čih zajela ok. 90.000 ljudi. Potem so se zve čer zbrali v Veliki dvorani hotela Orel h kameradskemu ve čeru. Za glasbo je poskrbel Frisch. Apel se je nadaljeval v nedeljo dopoldne. Uvodoma je zaigral operni orkester Wagnerjevo pesem Rienzi. Nato je sledil 2-urni govor Steindla. 388 Prvo sre čanje vadbenih vodij pri SH je potekalo 29. oktobra. Sre čanje je odprl vodja Urada poklicno izobraževanje pri Zveznem vodstvu Schreger z govorom o pomenu le-tega. Nato je besedo prevzel vodja Poklicnega izobraževanja Folger. Folger je govoril o dolžnostih, vzorništvu in kameradstvu. Po njegovem je bil vadbeni vodja aktivist med delavci in voditelj med strokovnjaki. 389

Ženske

V okviru SH je deloval urad za Ženske. Naloga urada je bila poskrbeti za ve čjo emancipacijo žensk v družbo, ženskam prisoditi vlogo v družbi in dvigniti raven izobraženosti žensk. Velikokrat lahko zasledimo v literaturi, da so NS degradirali ženske na raven strojev za rojevanje. Take trditve lahko izreka oz. piše le amater, ki ne pozna okoliš čin pred prihodom NS na oblast. NS so se namre č aktivno trudili za ve čjo vklju čitev žensk v družbo in družbene probleme. Trdno so zagovarjali stališ če, da je potrebno žensko ceniti. Leta 1941 je ve čina žensk upravljala gospodinjstvo. Zato so za zanje bili pomembni in zanimivi razni te čaji in predavanja prav na to temo. Marsikateri program, ki so ga izvajali že NS, se še danes izvaja, seveda moderniziran ali pod drugim imenom. 24. aprila so žensko društvo obiskali Hans Baron in tovarišice iz Gradca. 390 26. maja so imele ženske prvo letno sre čanje žensk SH. Sre čanje je odprla voditeljica Schmiderer. Voditeljica šolanja Marga Vodopiutz je v svojem govoru poudarila »ne poznamo pravic moških in žensk. Poznamo samo eno pravico. Dolžnost živeti, delati in boriti se za narod« . Omenila je tudi razmere, kakršne so vladale prej v Jugoslaviji. 391 Konec maja je časnik napovedal odprtje Socialne ustanove Mati in otrok. Ustanova je pomagala, kot že samo ime pove, materam in otrokom. Nudila je zastonj svetovanje in zdravstvo. 392 Z deljenjem obla čil in drugih dobrin so pomagali prebivalstvu. Oktobra je obiskalo centre 3570 ljudi. Na Teznu je 35% prebivalstva obiskovalo center, na Studencih 28% in Radvanju 26%. 393 Za druga podro čja niso poro čali. Konec oktobra so imeli 6 dokon čanih centrov, 21 za časnih in 8, ki so jih gradili. Opravili so 621 obiskov pri velikih družinah. 1591 materam so svetovali in organizirali tedenska šolanja. 394 V novembru so centri za pomo č pomagali 116 materam, 44 stanovalkam in 2283 ljudem. Opravili so 374 obiskov na domu in obiskali 1262 mater na domu. V okrožju je delovalo 5 stalnih centrov, 2 pomožna

386 Morgenfeier des Kreises Marburg-Stadt, MZ, 22.7.1941, str. 5. 387 Grosser Führerappell des Steirischen Heimatbundes, MZ, 18/19.10.1941, str. 5. 388 Grosser Führerappell des Steirischen Heimatbundes, MZ, 20.10.1941, str. 5. 389 Der Übungsleiter, ein Vorbild unter Lernenden, MZ, 11.11.1941, str. 5. 390 Frauen sammeln sich zum Arbeit, MZ, 26. in 27.4.1941, str. 5. 391 Rege Frauenarbeit, MZ, 28.5.1941, str. 6. 392 Aufbau der Volkswohlfahrt; MZ, 26.5.1941. 393 Der Aufbau von Hilfsstellen im Kreis Marburg-Stadt, MZ, 4/5.10.1941, str. 5. 394 Volkswohlfahrtsarbeit im Kreis Marburg-Stadt, MZ, 24.10.1941, str. 5.

69 otroška vrtca, 3 otroški domovi in ene jasli. 395 V okrožju Maribor podeželje je delovalo že 20 centrov za pomo č. Obiskali so 28 krajevnih skupin in pregledali 359 otrok. Opravili so tudi 87 obiskov dojen čkov na domu. 396 27. novembra časnik zelo pomanjkljivo poro ča o sre čanju Urada mati in otrok Maribor podeželje. Anne Marie Putz je govorila o namenu in cilju urada. Scheidt pa o sami organizaciji. 397 Kje in kdaj je to čno potekalo sre čanje, časnik ne poro ča. V letu 1941 je Zimska pomo č razdelila preko Mati in otrok 409,5 milijonov RM za delo in ustanovitev Ljudske nege, 142,7 milijonov RM za socialno pomo č, 20 milijonov RM za zdravstvo, 19 milijonov za organizacijo Mati, 2,7 milijonov za HJ zdravstvo in 3,6 milijonov RM za ostale zadeve. Od 6. aprila do 20. junija so razdelile nemške oblasti 20.000 dnevnih paketov in 200.000 obrokov hrane. Zlom Jugoslavije je prinesel s sabo tudi begunce. Časnik poroča o politi čnih beguncih, katerim so razdelili 121.000 dnevnih paketov. Poleg tega so na železniški postaji Maribor in Dobovi oskrbovali 37.491 ljudi. Urad za ljudsko blaginjo je uredil 104 urade. 57 jih je bilo v za časni uporabi. Do sredine maja so pomagali 110.000 ljudem. Od tega 52.628 osebam pod 18. letom starosti. Oktobra le še 84.400 osebam. To so pojasnjevali z zboljšanjem socialnega in ekonomskega stanja ljudi. Urad mati in otrok je imel 108 uradov, 84 v za časni uporabi. Pomagali so okoli 48.000 ljudem ter 31.700 malim otrokom oz. dojen čkom. 398 V za četku julija so pri čeli s šolanjem obmo čnih voditeljic za okrožje Maribor mesto. 399 16. julija je Urad za ženske organiziral sestanek. Sestanek je bil v prvi vrsti namenjen u čnemu taboru, ki so ga organizirale od 22. do 25. julija v Witscheinu (Sve čini). 400 Urad za ženske Maribor podeželje je imel svoje sre čanje 25. julija Časnik ne navaja, kje je potekalo. Sprenger je govoril o potrebi žensk, da morajo pomagati soljudem. Scheidtova je govorila o delovanju Mati in otrok, Schöberljeva se je posvetila hišnemu gospodinjstvu, Nitzsche o povezanosti družbe. Tuter je izpostavil novo družbeno ureditev, ki jo je prinesel nacionalsocializem. 401 Sredi avgusta je Ženski urad V in VI organiziral skupnostni ve čer. Udeležilo se ga je preko 600 žensk. Sprenger je govoril o ženskem delu in vedenju v času vojne. Na koncu so obravnavali še temo pogled na svet. 402 Slednja je pripomogla k politi čni vzgoji. V glasbeni dvorani je Urad za ženske III. okraja organiziral 12. avgusta sre čanje. Sre čanja se je udeležilo 150 žensk. Govornik je bil Tutter. Drugi dan je prav tako potekalo sre čanje žensk s 400 udeleženkami. Isto časno je potekalo sre čanje žensk na Teznu z 200 udeleženkami. 403 Okrožno vodstvo žensk za Maribor mesto je sredi avgusta imelo delovni posvet. Udeležilo se ga je 138 žensk. Razpravljale so o na črtih za drugo polovico avgusta in o ustanovitvi kuharskih te čajev ter šiviljske delavnice. 404 Še v isti številki časnika lahko že beremo, kakšna je bila udeležba na kuharskem te čaju, ki je potekal od 30. julija do 9. avgusta na Pobrežju. Te čaja se je udeležilo 265 žensk. 405 Od 11. do 18. avgusta je kuharski te čaj organizirala krajevna skupina IV. Te čaja se je po navedbah časnika udeležila ve čina žensk. Zelo je zanimanje nežnejšega spola pritegnila uporaba doma čih zeliš č po poro čanju MZ. 406 Konec novembra je Urad za ženske, krajevna skupina Tezno, pri čel s 14. kuharskim te čajem. Udeležilo se ga je 130 žensk.

395 Vorbildliche Volkswohlfahrtsarbeit, MZ, 23.12.1941, str. 5. 396 Volkswohlfahrtarbeit im Kreis Marburg – Land, MZ, 24-26.12.1941, str. 5. 397 Tagung des Mütterdienstes im Kreis Marburg – Land, MZ, 27.11.1941, str. 5. 398 Was leistete der Steirische Heimatbund, MZ, 15.1.1942, str. 5. 399 Schulung der Ortsfrauenamtsleiterinnen im Kreis Marburg - Stadt, MZ, 9.7.1941, str. 5. 400 Marburger Frauen am Werk, MZ, 19/20.7.1941, str. 6. 401 Arbeitstagung des Amtes Frauen im Kreis Marburg - Land, MZ, 25.7.1941, str. 6. 402 Gemeinschaftsabend in den Marburger Ortsgruppen, MZ, 12.8.1941, str. 5. 403 Lebhafte Frauenarbeit, MZ, 16/17.8.1941, str. 5. 404 Arbeitsbesprechungen in der Kreisführung Marburg - Stadt, MZ, 16/17.8.1941, str. 5. 405 Lebhafte Frauenarbeit, MZ, 16/17.8.1941, str. 5. 406 Kochkurs in Marburg, MZ, 23/24.8.1941, str. 6.

70 Medtem je 17. novembra krajevna skupina VI. kon čala s 12. kuharskim te čajem. 407 Žal MZ ne poro ča o vseh kuharskih te čajih. Tako lahko sestavimo le približno sliko kuharskih te čajev. V za četku oktobra je Urad za ženske okraja Maribor IV. organiziral kameradski ve čer. Uvod je imela voditeljica okraja in je govorila o pomenu in cilju ve čera. Besedo je nato prevzel Pöschl. Pöschl se je osredoto čil na temo Narod in obi čaji. Poseben interes so po navedbah časnika vzbudile narodne noše. Nato je sledilo petje. 408 Decembra je Urad za ženske za čel s programom Otroška skupina. 409 Kaj ve č časnik ne poroča. V dvorani Götz je 11. decembra potekalo zborovanje mariborskih žensk. Zborovanje je vodila Schmidererjeva. Posebni govornik je bil Steindl, ki je govoril o teko čih zadevah in povabil zbrane k sodelovanju. 410

Nemška mladina

Mladinska organizacija v SH se je imenovala Nemška mladina – Deutsche Jugend (DJ). Bila je v resnici kopija HJ. Pogoj za vstop v DJ je bil enak kot pri SH. Vanjo so se lahko včlanili mladostniki med 14. in 18. letom starosti. Pod posebnimi pogoji tudi od 10. do 14. leta. Pri dekletih je članstvo trajalo tri leta dlje, kot pri fantih, do 21. leta starosti. Osnovna naloga organizacije je bila telesna, duševna in vojaška vzgoja v duhu nacionalsocializma. Junija je potekal prvi 14-dnevni predvojaški te čaj na Pohorju. Udeležilo se ga je 120 mladincev. Prva velika manifestacija DJ je bila 27. septembra. 411 Vodja Mladinskega urada pri SH in hkrati vodja DJ Spodnje Štajerske je bil Stammführer Rudolf Schilcher. Voditeljica BDM pa Traute Lorinser. Vodje nižjih oddelkov so sprva imenovali izmed najbolj delovnih mladincev. 4. junija so v Betnavskem gradu odprli šolo za voditelje DJ. Šolo je vodil Oberstammführer Oskar Sturm. Sama organizacija se je tako kot vse organizacije Rajha delila od zgoraj navzdol. Pri fantih se je za čelo z Bann, temu bi ustrezalo okrožje. Bann se je delil na 5 Stammov. Ti so se delili na 16 Gefolgschaften. Gefolgschaft se je delil na 2-3 Schare. Schar pa se je delil na Kammeradschaften. Pri dekletih so bila druga imena. Najvišje je bil Untergau, pri fantih bi to bil Bann. Temu so sledile Mädelringi, ki so se delili na Mädelgruppe. Mädelgruppe se je nato delilo v Mädelschare in ti v Mädelschafte. Potem imamo še enote, v katerih so bili otroci med 10. in 14. letom starosti. Pri fantih imamo od najvišjega proti najnižjemu Jungvolk Stamm>Fähnlein>Junggruppe>Jugendschafte. Pri deklicah so bili Jungmädelgruppe (v časih tudi Standorte)>Jungmädelschare>Jungmädelschafte. Za boljši prikaz in razumevanje. 412

407 Kochkurs in der Ortsgruppe Thesen, MZ, 21.11.1941, str. 6. 408 Kammeradschaftsabend des Amtes Frauen in der Ortsgruppe Marburg VI. , MZ, 9.10.1941, str. 6. 409 Die Kindergruppe kommt auch in die Untersteirmark, MZ, 5.12.1941, str. 5. 410 Bundesführer Steindl sprach zu den Marburger Frauen, MZ, 13/14.12.1941, str. 5. 411 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 94. 412 Prav tam.

71 De čki Bann Stamm Gefolgschaft Schar Kammeradschaft 14.-18. Deklice Untergau Mädelring Mädelgruppe Mädelschar Mädelschaft 14.-21. De čki Jungvolk Fähnlein Junggruppe Jugendschaft 10.-14. Stamm Deklice Jungmädelgruppe Jungmädelschar Jungmädelschaft 10.-14.

Tabela št. 6. Delitev enot oz. oddelkov pri Nemški mladini in Nemška dekleta. Na levi strani so višji oddelki, ki se potem proti desni delijo na nižje.

Vodja Banna Maribor mesto je bil Stammführer Reinhold Bühl. Vodja deklet Untergau Maribor mesto pa Mädelringführerin Uli Moser. V prvi sprejemni akciji maja je bilo v Maribor mesto sprejetih v DJ 4.073 de čkov med 14. in 18. letom. Za primerjavo naj navedem, da je bilo 25. aprila 1942 v DJ 7.047 de čkov, BDM pa 4.085. Najpomembnejša je bila športna dejavnost pri DJ. Zato so pogosto organizirali tekmovanja v razli čnih športnih disciplinah med posameznimi Gefolgschaften. Najboljša so dobila tudi posebne častne zastave. V Mariboru je te zastave imelo 5 dekliških in 3 fantovske Gefolgschaften. Pomembni so bili tudi kulturni dnevi. Prvi kulturni dan je potekal 27. in 28. junija. Dobivali so se tudi ve čkrat na apelih, ki so bili zelo dobro obiskani. 413 12. aprila so se zbrali na trgu Rapid ob 15. uri vsi vodje mladine. Prišli so oble čeni v opravo. 414 24. aprila so se zbrali na trgu Rapid ob 16. 00 vsi otroci med 10. in 14. letom v četicah. 415 Mariborska mladina je imela svojo prvo zborovanje 11. maja. Zbralo se je preko 1000 mladih. Govoril jim je štabni vodja Bühl. Od pomembnih ljudi je bil prisoten obmo čni vodja (Gebietsführer) Cink. 416 10. junija ob 20. uri je na proslavi na Sofijinem trgu mariborska DJ dobila ime » četica Narvik«. V spomin na dogodke pri Narviku. 417 Narvik je bilo prizoriš če spopada med Nemci in Britanci za prevlado nad Norveško. Zmagali so Nemci in so tako kar nekaj let ogrožali konvoje ladij, ki so iz Velike Britanije vozile vojaško pomo č SZ. Od 25. junija do 1. julija je potekal pripravljalni tabor za letne borbene igre Štajerskega HJ, ki so bile v Gradcu. V mariborskem športnem taboru se je urilo 210 deklet. Imeli so dve kategoriji: gimnastiko in lahko atletiko. 28. junija je 150 deklet pojo če korakalo do mestnega parka, kjer so na trati trenirale gimnastiko. Preostalih 60 deklet je treniralo na Mariborskem otoku in stadionu Železnik plavanje, tek in skok v daljavo. Zve čer so si ogledale film Polen feldzug (nem. Bojni pohod proti Poljski) in imele ve čer na temo Naši pogumni vojaki v Rusiji. 418 V za četku julija je prišlo 500 voditeljic in pripravnic za voditeljice iz okrožij Gradc, Brück, Leoben, Mürzzuschlag, Judenburg, Murau in Fürstenfeld. 11. julija so prispele v Maribor. Po kratkem postanku v Mariboru so se odpeljale v pripravljene tabore. V vsakem taboru je bilo v povpre čju 7 deklet. Tabori so bili v Apa čih, Ptuju, Radljah ob Dravi, Slovenskih Konjicah, Celju in Hrastniku. V mariborskem okrožju je bilo 20 deklet. Dekleta so prišla pomagat pri spravilu pridelka. Po poro čanju časnika so jih ljudje toplo sprejeli. 419 Dekleta so se vrnila 2. avgusta. Tako so pomagala kmetom 3 tedne. Zahvalna slovesnost je

413 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 95. 414 Dienstbefehle der Jugendführung, MZ, 12. in 13.4.1941, str. 5. 415 Aus der Jugendbewegung, MZ, 23.4.1941, str. 6. 416 Marburgs Jugend zum 1. Appel angetreten, MZ, 12.5.1941, str. 5. 417 »Fähnlein Narvik« der Marburger Deutscher Jugend, MZ, 10.6.1941, str. 5. 418 210 Mädel im Marburger Sportlager, MZ, 2.7.1941, str. 5. 419 Ernteeinsatz im Unterland, MZ, 28.7.1941, str. 5.

72 potekala v Mariboru. Govornik je bil Steindl. Opoldne so nato dekleta zapustila Maribor. 420 Konec avgusta ali v za četku septembra, časnik namre č ne navaja to čnega datuma, so se poslovili še HJ vodje. Ti so prav tako prišli pomagat pri spravilu pridelka, čeprav časnik sploh ne omeni njihovega prihoda. Vsega skupaj jih je bilo 250 in razdeljeni so bili v skupine od 8 do 10. Čez dan so pomagali kmetom, zve čer so se ukvarjali s tamkajšno mladino. Časnik navaja, da je to še posebej bilo pomembno, saj so učitelji bili na po čitnicah. Poslovilno sre čanje so imeli na mariborskem gradu. Vodja DJ Stammführer Schilcher je imel ob tej priložnosti govor. Zahvalil se je prostovoljcem in jih vabil k ohranitvi in izgraditvi stikov s tukajšnim prebivalstvom. Prostovoljci so odšli do železniške postaje in z vlakom odpotovali nazaj domov. 421 Vsi mladi, letnika 1924 do 1927, ki so živeli v okrožju Maribor 1, so se morali javiti pri DJ Vetrinjska 15, čeprav so že bili člani DJ. Fantje so se morali javiti 24. julija med 19. in 21. uro. Dekleta pa naslednji dan 25. julija. 422 Razlog časnik ne navaja. Konec julija so dekleta iz u čne skupine (Ausbildungsgruppe) Maribor korakale pojo č po mestu do vadbiš ča. Tam so potem organizirali tek, skok v daljavo in metanje krogle. Najboljši rezultati so bili slede či: tek na 60m 8,8s, skok v daljavo 4,05m in metanje krogle 33m. 120 deklet je prestalo preizkušnjo. 423 Od 20. do 24. avgusta je 80 fanti čev članov Jungvolk Maribor mesto preživelo 5 delovnih dni na Pohorju – »Haus am Bachern«. Izobraževali so se za Jungvolkführerje. Dan so za čeli z jutranjim tekom okoli gradu in dvigom zastave. Nato so sledili reki, šolanje, petje, vaje za red, šport, streljanje in terenske vaje. Na koncu šolanja je bila zabava, na kateri je taborniški vodja pripovedoval o junaških dejanjih nemških vojakov.424 Kje natan čno so bili, časnik ne poro ča. Avgusta je potekal 14-dnevni te čaj za Jugendführerje na dvorcu Betnava. Prva dva dni so imeli le disciplino, čisto čo in red. Nato je te čaj zajemal še: pogled na svet, duhovno vzgojo, petje, služenje, razgovor o poteku dela in prakti čno izvedbo. Na koncu so imeli še terenski tek s sedmimi nadzornimi to čkami. Kot vrhunecše terensko igro/vajo z no čnim alarmom in z dvema srbskima bunkerjema, ki sta bila 500m vstran od dvorca. Obiskali so tudi mariborski otok. Na razpolago so imeli tudi Wochenschau 425 . Ob slovesu so uprizorili komi čni šov na izobraževalni proces. 426 10. avgusta je potekal v Mariboru prvi Führertagung (zborovanje vodij) Banna in Untergaua Maribor podeželje. Navzo čih je bilo preko 200 deklet in de čkov. Kot gostje so bili referentka za ženske, Mädelführerin pri SH, okrožni vodja in pooblaš čenec za šolstvo Maribor podeželje. Najprej sta nove cilje predstavila Bannführer in Untergauführerin. Nato je okrožni vodja govoril o pomenu SH. Tutter je spregovoril o 1000- letnem boju Nemcev za svojo zemljo. 427 Konec avgusta so imeli zborovanje športni in poklicni nadzorniki Banna Maribor podeželje. Vodja glavnega oddelka II. pri DJ je dal pregled dela. Dobili so tudi poziv za udeležbo 8- dnevnega te čaja za podelitev HJ odlikovanj s podro čja testiranja. Te čaj je bil namenjen podeliti priznanja tistim, ki sicer testirajo druge. 428 27. in 28. septembra je potekalo sre čanje vodij in mladinski športni dan v Mariboru. Zato je DJ preko časnika pozivala stanovalce k pomo či pri nastanitvi mladine. 429 Pripravljeni so bili

420 Abschied der Erntedienstmädel, MZ, 4.8.1941, str. 5. 421 Abschluss des HJ – Erntedienstes im Unterlande, MZ, 2.9.1941, str. 5. 422 Meldepflicht! , MZ, 23.7.1941, str. 6. 423 Jungmädelprobe der Ausbildungsgruppe Marburg, MZ, 26/27.7.1941, str. 5. 424 Strahlender Herzens erfüllen sie ihre Pflicht, MZ, 27.8.1941, str. 6. 425 Informativna oddaja. 426 Bundesjugendführerschul Windenau, MZ, 11.8.1941, str. 6. 427 Führertagung des Bannes und Untergaues Marburg Land, MZ, 12.8.1941, str. 5. 428 Tagung der Sport und Fachwarte des Bannes Marburg Land, MZ, 21.8.1941, str. 5. 429 Führertagung und Jugendsporttag in Marburg, MZ, 17.9.1941, str. 5.

73 za preno čitev in zajtrk tudi pla čati, saj so pri čakovali ok. 700 mladih. 430 Prišla je mladina iz Celja, Ptuja, Ljutomera, Trbovelj itd.. 431 27. septembra so se ob 19. 30 zbrali v dvorani Götz. Zbranim sta govorila Zvezni vodja in vodja DJ. Govornik Rudi Schilcher, vodja DJ, je govoril o prelomnici v delu DJ. Poudaril je »samo šola, DJ in starši imajo pravico do vzgoje otrok« . Steindl je v svojem govoru predstavil kalkulacijo. Po njegovem so potrebovali le 500 de čkov in deklet, ki so bili sposobni voditi DJ ter BDM in bi lahko imeli novi odred. Nato se je preusmeril na aktualne vojne zadeve »Anglija je poskusila z blokado, sedaj pa se je sama znašla v morski blokadi.« in dalje »vojna je šla čez meje Evrope, vojna za novi red v svetu«. Nato se je Steindl ponovno vrnil na Spodnjo Štajersko. Poudaril je, da »95% Spodnje Štajercev sledi Führerju, ostalih 5% pa pomaga. Kdor je v čeraj nosil sokolsko zastavo, ne more biti danes nacionalsocialist. Kdor pa prizna svojo zmoto v slovensko ideologijo in se izkaže, pa lahko sodeluje v nacionalsocializmu.« . Prav tako je opozoril starše, da niso smeli ovirati delo DJ. Nato je sledila pesem Zwischenspieles Beethovna, ki jo je izvedla mestna glasbena kapela. 432 Ob 20. uri se je nato zbrala še mladina v dvorani Götz, Magdalena in kino Pobrežje. Prireditev je potekala na ve č mestih. Zbranim so govorili višji vodje DJ. Naslednji dan so za čeli že zelo zgodaj, ob 8. 30 . Na jutranji slovesnosti je govoril dr. Uiberreither. Ob 9. uri so se za čela Wehr tekmovanja, ki so potekala od stadiona Rapid do Betnave. Ob 10. 30 so bila na vrsti tekmovanja deklet. Tekmovanja so se nadaljevala popoldne ob 15. uri v atletiki in rokometu Gradc proti Spodnji Štajerski. Razglasitev rezultatov je bila ob 18. uri. 433 Žal časnik rezultatov ni navedel. 110 mariborskih voditeljic je 21. septembra popoldne nastopilo na zmogljivostnem testu. Na stadiono Rapid je potekalo tekmovanje v teku, skoku v daljavo in metanju krogle. Ob tekmovalkah je telovadilo še 1000 deklet. 434 Metanje krogle je imelo še dodatno kategorijo, mladinsko metanje krogle. Dekleta so morala pokazati tudi pesniško in zgodovinsko/politi čno znanje. Zapeti so morale dve pesmi gibanja in znati povedati nekaj o življenju Führerja. Priznanje oz. medaljo je lahko podelila le Untergausportwartinen 435 ali Gruppensportwartinnen, ki je že sama takšno priznanje prejela. 436 Svojo prvo prireditev Dekliško delo je DJ imel 9. oktobra. Na prireditev je prišel tudi okrožni vodja Klingberg. Za za četek so zapeli pesem Wenn die Stürme Leben weken. Nato je Untergausportwartinnen predstavila delovanje. Celo dvorano so po poro čanju še posebej navdušili veseli plesi, štajerske in ljudske pesmi. Posebej pa gimnasti čne vaje z žogo, kolesom in palico. Zaklju čili so s pesmijo Der Mond ist aufgegangen. 437 Voditeljica Untergaua Maribor mesto Ulla Moser je bila 21. novembra v Glasbeni dvorani slovesno razrešena svoje dolžnosti. Na tem položaju je bila od aprila. Razlog razrešitve je bila poroka. Moserjeva se je sodelavkam zahvalila za dobro delo in jim zaželela veliko uspeha. Nasledila jo je Mimi Marko. Prireditvi sta prisostovala tudi okrožni vodja Klingberg in voditeljica Urada za ženske Schmidererjeva. 438 Zvezno mladinsko vodstvo, oddelek Telesna vzgoja, je 28. in 29. novembra organiziralo delovno sre čanje. Govorili so o zimskih dejavnostih in o udeležbi na zimskih igrah štajerske HJ v Schladmingu. Med govorniki so se našli vodja DJ Oberstammführer Schilcher, vodja

430 An alle Mitglieder des Steirischen Heimatbundes im Kreise Marburg – Stadt! , MZ, 17.9.1941, str. 5. 431 Führertagung und Jugendsporttag in Marburg, MZ, 26.9.1941, str. 5. 432 Führertagung und Sporttagung der Deutschen Jugend in Marburg, MZ, 29.9.1941, str. 5. 433 Führertagung und Sporttag, MZ, 27/28.9.1941, str. 5. 434 110 Marburger Führerinen treten zum Leistungskampf an, MZ, 24.9.1941, str. 5. 435 Sportwarte lahko danes primerjamo kve čjemu z trenerjem. 436 Kampf um die Leistungsnadel, MZ, 26.9.1941, str. 5. 437 Die erste Mädelwerk – Veranstaltung der Deutschen Jugend in Marburg, MZ, 11/12.10.1941, str. 5. 438 Abschied der Führerin des Untergaues Marburg – Stadt, MZ, 25.11.1941, str. 5.

74 glavnega delovnega podro čja Propaganda Tutter in Peteln. Oberstammführer Sturm in Mädelgruppenführerin Schein sta govorila o smernicah v zimskih igrah. 439 DJ je 16. decembra priredil spominski ve čer Ernst Goll v Grajski dvorani. Goll je bil pesnik iz Slovenj Gradca. Navzo ča sta bila tudi okrožni vodja Klingberg in vodja Vodstvenega urada II.. Po pozdravu in glasbenem uvodu je govoril direktor Deželne knjižnice dr. Julius Franz Schütz, ki je svoj govor popestril še z izborom pesnitev. Spominski ve čer je bil podkrepljen še z glasbo štajerskih komponistov. 440 20. decembra so BDM Banna Maribor mesto obiskale bolne v bolnici in skupaj z njimi praznovale boži č. Ob tej priložnosti je imel govor tudi dr. Bouvier, ki je zbranim zatrdil, da so lahko sre čni, ker lahko zopet praznujejo nemški boži č.441 16. decembra je bil v časniku objavljen članek, katerega naslov in vsebina se ne ujemata. V naslovu piše Vodstveno sre čanje Banna Maribor mesto. V vsebini pa piše, da je 14. decembra potekalo sre čanje DJ Maribor podeželje. Navzo čih je bilo 150 vodij in voditeljic. Otterstädt je govoril o preseljevanju Ko čevarjev nazaj v Rajh. Vodja glavnega delovnega podro čja Propaganda pri Zveznem vodstvu Tutter o pomenu Führerkorps 442 mladine v vojni in podal pregled politi čne situacije. Popoldne sta sre čanje nadaljevala Bannführer Aumayer in Bannmädelführerin ter podala pregled opravljenega dela. 443 Glede na vsebino članka lahko zatrdim, da je v naslovu prišlo do napake. Moralo bi pisati namesto Marburg-Stadt Marburg- Land. Kot lahko vidimo, so mladino aktivno zaposlili. Cilj je bila »pravilna« vzgoja in usmeritev, ki je bila v skladu z NS doktrino. Hkrati so mladino vklju čili v skoraj vsak projekt, od humanitarnih do propagandnih. Teh zborovanj, sre čanj itd. je seveda bilo še veliko ve č, vseh nisem navajal. Ne smemo prezreti, da so pri organizaciji DJ pomagali tudi HJ iz avstrijske Štajerske!

439 Totalität der Jugenderziehung, MZ, 4.12.1941, str. 5. 440 Ernst Goll – Gedenkabend der Deutschen Jugend, MZ, 18.12.1941, str. 5. 441 Mädel des Bannes Marburg – Stadt bringen Weihnachtsfreude, MZ, 24-26.12.1941, str. 5. 442 Führerkorps je bila hiearhai čna struktura vodstva. Temeljila je na principu vodje kateremu so sledili in zaupali kameradi. Glej tudi: Jost Dülffer: Nazi Germany 1933-1945: Faith and Annihilation, Arnold, London 1996, str. 92-95. 443 Führertagung des Bannes Marburg-Stadt, MZ, 16.12.1941, str. 5.

Dokument št. 20. Potrdilo o članstvu v Nemški mladini. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Bestätigung.

Podjetja in nacional socializem

Delovno sre čanje so imela tudi mariborska gradbena podjetja. 444 Na vseh teh sre čanjih je oblast dajala navodila in nove smernice. Hkrati pa vzpodbujala in krepila vez med vodstvom in delavci. MZ sicer ne poro ča veliko o delovnih sre čanjih. Lahko prepri čani, da je bilo takih sre čanj še ve č. 5. avgusta je na gradbiš ču novega u čiteljiš ča potekal II. delovni zbor podejtja Ubald Nassimbeni. Govorili so o nujnosti živilskih kart in o pomenu dela v vojni. 445 III. delovni zbor je podjetje Nassimbeni imelo 2. septembra prav tako na gradbiš ču u čiteljiš ča. Uvodni govor je imel obratovodja dipl. ing. Ubald Nassimbeni. Drugi govornik je bil pooblaš čenec za podjetja Sepp Bauer. V svojem govoru je vse nagovoril k čim ve čjemu prispevku za izgradnjo Spodnje Štajerske. 446 O prvem sre čanju MZ ne poro ča. Enako velja za nasljednje podjetje. Konec avgusta je delovni zbor imelo splošno gradbeno podjetje A.G. Tezno. II., zbor je bil v novi montažni hali. Govoril je obratovodja Michael Zeutrich o pravicah in dolžnostih ter potrebi po tesnem sodelovanju vodstva in delavcev za zmago v vojni. 447 2. julija so po tovarnah imeli apele. Iz Delovno politi čnega urada pri SH je prišel Spangemacher in imel govore, v katerih je poudarjal tesno sodelovanje vodstva z delavci ter nacional socialisti čno delo. 448 19. avgusta sta Urad za izobraževanje in Delovno politi čni urad

444 Betriebsappel der Marburger Bauunternehmung, MZ, 26.6.1941, str. 6. 445 Betriebsappell, MZ, 8.8.1941, str. 6. 446 Dritter Betriebsappell des Bauunternehmens Nassimbeni in Marburg, MZ, 5.9.1941, str. 6. 447 Betriebsappell der Allgemeinen Baugeselschaft A. G. Thesen, MZ, 30/31.8.1941, str. 6. 448 Betriebsappele in Marburger Betrieben, MZ, 2.7.1941, str. 6.

76 organizirala zbor za delovodje. Zbor je bil po poročanju časnika dobro obiskan. Najprej je govoril vodja Urada za izobraževanje, nato še Folger, vodja delovnega podro čja poklicna vzgoja. Folger je govoril predvsem o nujnosti gospodarske umestitve v Rajh. Naslednji govornik je bil ing. Henschen, Urad za poklicno vzgojo, delovno podro čje vodenje obrata (Betriebsführung), iz Berlina. Henschen je govoril o organskem oblikovanju podjetja. Izpostavil je dve stvari: popolna odgovornost navzgor in popolna avtoriteta navzdol ter izpostavil, da je človek duša tovarne in ne stroj. 449 19. avgusta so imeli sre čanje trgovci s kmetijskimi pridelki iz Spodnje Štajerske. Rudolf Schurinek, podro čni strokovni vodja Südmark, je pozdravil 228 poklicnih kameradov. Navzo či so bili šeTscheitschonig (vodja izpostave za žito pri gospodarski enoti Maribor), zastopnik Prehrambenega urada itd.. Dr. Berghold (zastopnik za žito pri gospodarski enoti) je govoril o prednosti nacionalsocialisti čnega gospodarstva nasproti drugim gospodarskim konceptom. Schurinek je poudaril pomen kmetijstva na Štajerskem in oskrbo Štajerske s kvalitetnim semenom, gnojili in krmili. Bauer (vodja Delovno politi čnega urada, oddelek trgovina), kot že njegov naziv pove, je govoril o pomenu trgovanja in sodelovanja. Kiendler (predstavnik združenja mlinarjev) je poudaril pomen mlinov ter predlagal dolo čene izboljšave. 450 25. avgusta je potekal pou čni zbor za vse mizarske mojstre in njihovo spremstvo. Navzo či so bili tudi vodja Delovno politi čnega urada Nieder, pooblaš čenec Delovno politi čnega urada v zveznem vodstvu Harwalik in okrožni Obrtni mojster Hitzel. Nieder je govoril o »svetosti« mizarskega poklica. Vse zbrane je pozval, naj se ne pustijo povle či v konkuren čne boje. Posebej naj bi bili pozorni na izobraževanje naslednikov. Harwalik je poudaril, da je mizarski poklic zelo star poklic. Dodal je, da skupaj s kmeti tvori trdnjavo nacije. 451 V za četku oktobra je imela delovno sre čanje popravljalnica železnic. Delovna hala je bila bogato okrašena, navzo čih je bilo veliko delavcev in obratna kapela je igrala vesele kora čnice – po poro čanju časnika. Pozdravni govor je pripadel obratovodju Rachleju. Naslednji govornik Hacjel je govoril o Führerju in zmagoslavni 452 Wehrmacht. 453 Sredi decembra je potekalo sre čanje v hali za osebne vagone železni čarske delavnice. Uvod je imel obratovodja višjega rajha železni čarskega sveta Rachle. Med gosti sta bila še Nieder, okrožni vodja Delovno politi čnega urada in namestnik okrožnega vodja SH Frankl. Dirigenta sta bila Max Schönherr in Franz Holnthahner, slednji je skrbel za veselo glasbo. Opernemu ansamblu je dirigiral Hans Haas iz graškega gledališ ča. 454 Delovno politi čni urad, oddelek turizem, je 31. oktobra organiziral v dvorani Götz sre čanje za gostince in hotelirje ter njihove zaposlene okrožja Maribor mesto. Za glasbo je poskrbela glasbena kapela železniške delavnice. V uvodu je vodja Faritsch predal raport vodji Delovno politi čnega urada za okrožje Maribor mesto Niederju. Prvi govornik je bil pooblaš čenec Delovno politi čnega urada pri Zveznem vodstvu Pototschnig, ki je govoril o poklicnih zadevah navzo čih. Drugi govornik je bil vodja glavnega oddelka Poklicna vzgoja pri Uradu za izobraževanje pri Zveznem vodstvu Maribor mesto in podeželje Schreger na temo poklicno izobraževanje. Tretji govornik je bil Nieder. Posvetil se je nacionalsocialisti čnemu življenju, delu in dolžnostim. 455

449 Appell für Betriebsführer in Marburg, MZ, 21.8.1941, str. 6. 450 Tagungen der Nährstands kaufleute der Untersteirmark, MZ, 29.8.1941, str. 6. 451 Die Wichtigkeit des Handwerks, MZ, 27.8.1941, str. 5. 452 Takrat še zmagoslavni. 453 Die grosse Leistungsfront der Heimat, MZ, 7.10.1941, str. 5. 454 Gefolgschaftsappelle – auch ein Kapitel »Schönheit der Arbeit« , MZ, 18.12.1941, str. 5. 455 Das Gasthaus – ein Spiegelbild des Landes, MZ, 3.11.1941, str. 6.

77 Lovci

Do 21. avgusta so morali zakupniki po uredbi dr. Kupnika (pooblaš čenec za lovske zadeve pri civilnem upravitelju) javiti v dopisu imena svojih lovcev in lovskih čuvajev. 456 Sredi avgusta so popisovali tudi lovske pse. Lastniki so morali javiti število in pasmo psov. Časnik je navajal, da je treba slabe pse zamenjati, da divjad ne bi trpela po nepotrebnem zaradi izkrvavitve. 457 Do tega je kaj hitro prišlo, če pes ni imel nagona, kako pravilno ubiti divjad. Tega pa ve čina psov nima. Društvo lovskih psov Štajerske je 12. oktobra organiziralo testiranje lovskih psov vseh pasem. S posebnim avtobusom so se ob 8. uri odpeljali z Adolf Hitler Platza na podeželje oz. v revir. Zgodnja ura povsej verjetnosti ni bila prijetna, kajti prejšni dan so ob 20. uri v hotelu Orel v lovski dvorani imeli lovci »Zeleni ve čer«. Zve čer ob 19. uri so imeli v hotelu Orel nato razglasitev rezultatov testiranja psov. 458 Od 1. septembra so morali vsi lovci voditi odstrelno listo B. Obrazec so lahko dobili pri Wilhelm Heinzu, Gosposka ulica. Kaj je bila odstrelna lista B, MZ ne poro ča. Zaradi škode na pridelku so lahko zakupniki, upravljalci in samostojni lovski posestniki zvišali odstrel vran in srak, a so morali število javiti uradu pristojnemu za lovske zadeve. 459 V za četku oktobra so prepovedali streljanja parkljaste divjadi tako s kroglo, kakor šibrovko na skupinskem lovu s psi. Skupinski lovi s psi so bili dovoljeni le v revirjih ve čjih od 1000ha. 460 Lovci so morali oddati minimalno 50% divja čine ( če je niso porabili zase, pa vso) podjetju Hans Löschnigg, Berggasse (danes Pobreška cesta, sicer pa poznana kot Na klancu) 461 6. Odkupna cena je bila dolo čena z zakonom. Direktna prodaja trgovcem, gostincem ali navadnim kupcem je bila prepovedana. 462

Zdravstvo in Rde či križ

Zdravniki, medicinsko osebje in sodelavci Rde čega križa so se trudili za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva. Iz tega razloga so se pogosto povezovali in sodelovali. Zdravniki in šolano medicinsko osebje so poskrbeli za strokovno plat ter vodili izobraževanja pri Rde čem križu. Rde či križ je na drugi strani združeval prostovoljce, organiziral krvodajalske akcije in skrbel za rešilni avto. S 1. julijem so zdravniško oskrbo prevzeli zdravniki. Do tedaj je zdravstvena oskrba bila v rokah Urada za socialno varstvo. Zdravnike so dolo čili in niso prepustili svobodni odlo čitvi posameznikom. Splošni zdravniki za Maribor mesto so bili: Dr. Cajan Martin, Ferdinandstrasse 6/II, 8.-11. in 14.-16. ure; Dr. Daražio Alexander, Magdalenstrasse 21; Dr. Fras Johann, Kokoschinegg-Allee (danes Tomši čeva ulica) 463 24; Dr. Galle Gerhard, Tegetthoffstrasse 11; Dr. Iwanschek Josef, Adolf-Hitler-Platz 24; Dr. Koren čan Andreas, Edmund Schmid-Gasse (danes Jur čičeva ulica) 464 8; Dr. Koprivnik Johann, Badlgasse (danes Mar čičeva ulica) 465 6, 8.-10. in 15.-17. ure;

456 Anordnung des Beauftragten für Jagdangelegenheiten, MZ, 7.8.1941, str. 5. 457 Erfassung des Jagdhundematerials in der Untersteirmark, MZ, 13.8.1941, str. 6. 458 Feldjagdsuche des Jagdebrauchshundevereines für Steirmark, MZ, 8.10.1941, str. 6. 459 Anordnung, MZ, 11.9.1941, str. 8. 460 Anordnung, MZ, 4/5.10.1941, str. 8. 461 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 183. 462 Ablieferung von Wildbret, MZ, 16.10.1941, str. 6. 463 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 240. 464 Prav tam, str. 40. 465 Prav tam, str. 154.

78 Dr. Kraus Hermann, Domplatz (danes Slomškov trg) 466 3; Dr. Matjaši č Zdenko, Adolf-Hitler-Platz 4; Dr. Nowak Ludwig, Domgasse (danes Poštna ulica) 467 1, 13.-15. ure; Dr. Pogrujc Stanislaus, Goethestrasse 18/I, 9 30 -12. in 13.-15. ure; Dr. Sabadosch Kari, Tegetthoffstrasse 1, 9. 30 -10. 30 in 13. 30 -15. 30 ; Dr. Stopar Ludwig, Lembacherstrasse (danes Limbuška cesta) 468 39 (Studenci); Dr. Turin Johann, Lenaugasse (danes Linhartova ulica) 469 12, 9. 30 -12. in 17.-18. ure; Dr. Velker Hugo, Koroška cesta 10, 9.-12. in 14.-16. ure.

Očesne bolezni: Dr. Gundri č Franz, Tegetthoffstrasse 40, 14.-16. ure; Dr. Thalmann Walter, Domgasse 1, le za nujne primere.

Kirurg: Dr. Kerže Vladislav, Badgasse 4/I, 13.-15. ure; Dr. Maizen Josef, Tegetthoffstrasse 21/II.

Ginekolog in porodni čar: Dr. Santner Alois, porodnišnica; Dr. Skalicky Gottfried, Domgasse 1/II; Dr. Toplak Franz, Adolf-Hitler-Platz 18/II, 13. 30 -15. 30 ure.

Bolezni nosu, grla in ušes: Dr. Cundri č Franz, Tegetthoffstrasse 40, 14.-16. ure; Dr. Thalmann Walter, Domgasse 1, le za nujne primere.

Spolne in kožne bolezni: Dr. Kreuziger Gottfried, Goethestrasse 2, 13.-15. ure; Dr. Zavadilik Josef, Sophienplatz 6.

Notranje bolezni: Dr. Bedjani č Michael, Luthergasse (danes Trubarjeva ulica) 470 1I; Dr. Greiner Herbert, Obere Herrengasse (danes Tyrešova ulica) 471 19; Dr. Pichler Johann, Goethestrasse 2.

Otroške bolezni: Dr. Pichler Rudolf, zdravstveni dom Bürgergasse 3.

Bolezni dihal: Dr. Radšel Franz, Bismarckstrasse 15; Dr. Varl Valentin, Perkostrasse 17.

466 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 41. 467 Prav tam, str. 190. 468 Prav tam, str. 45. 469 Prav tam, str. 41. 470 Prav tam, str. 246. 471 Prav tam, str. 249.

79 Rentgen: Dr. Kova č Ludmilla, Kaiserstrasse (danes Krekova ulica) 472 18, 9.-11. in 15.-17. ure, preiskava želodca 8.-9. ure ter rentgen 10.-11. ure; Dr. Radics Fritz, splošna bolnišnica. 473

Že v sami Jugoslaviji smo bili pri če organiziranih ve čerov, na katerih so ljudem razlagali in dajali napotke, kako živeti, kako zdraviti itd.. Ta dejavnost ni zamrla niti po prihodu Rajha. 9. julija se je prvi č organiziral ve čer v okviru Rde čega križa. Primarij dr. Bouvier je govoril na temo Prehrana in razvoj malega otroka. Žal časnik ne poro ča, kako je bilo obiskano. 474 Konec oktobra je postal dr. Bouvier novi vodja kirurškega oddelka v Mariboru. Prej je bil 15 let vodja v Volstbergu. 475 Primarij dr. Ernst Bouvier je bil zelo dejaven na humanitarnem podro čju. V okviru nemškega Rde čega križa je organiziral 20- urni te čaj prve pomo či (Hauptwache). Udeleženci so se morali prijaviti do 20. julija. Prijave so zbirali vsak dan med 17. in 18. uro v prostorih glavne postaje nemškega Rde čega križa, Koroška cesta 12. Te čaj je potekal popoldan. 476 Meseca avgusta so medicinske sestre raziskovale zdravstveno stanje v Mariboru in okolici. Obiskale so preko 200 ljudi na domu. Najbolj pogosti bolezni sta bili rahitis in tuberkuloza. Primanjkovalo je zlasti postelj. 477 V oktobru je potekal v kurilnici mariborskih železnic samarijanski te čaj za železni čarje. Udeleženci so morali opraviti 20 dvojnih ur. Praktičen del je potekal na koroški postaji. Tam je bil vagon s ponesre čenci, ki so imeli ozna čene poškodbe. 2 samarijanca in pomo čnica so učili železni čarje, ki so bili razdeljeni v dve skupini. Na koncu so imeli še slepi alarm, kjer je sodeloval sanitetni vagon. Te čaj je vodil dr. Bouvier. Navzo č je bil tudi Wachtführer Hans Tschertsche. 478 Drugega samarijanskega te čaja se je udeležilo 17 pomo čnikov in 26 pomo čnic Rde čega križa. Predaval je dr. Bouvier, ki je tudi bil v izpitni komisiji. Poleg njega so v komisiji bili še Wachtführer pri mariborskem Rde čem križu Hans Tschertsche, upravni vodja Josef Giber, Frauenschaft Berchtold in voditeljica pripravljenosti žensk pri Rde čem križu Nelly Morocutti. Te čaj je potekal v prostorih Rde čega križa na Koroški cesti in je bil 20 krat po 2 uri. Od kdaj do kdaj je to čno potekal izpit, časnik ne poro ča. 479 Poro ča, da so 26. oktobra ob 9. uri v grajski dvorani slovesno prisegli novi pomo čniki in nove pomo čnice Rde čega križa, ki so naredili/e izpit. 480 Isti dan, kot je potekala prisega, se je ob 8. uri zjutraj zbralo 17 pomo čnikov in 38 pomo čnic Rde čega križa v svojih prostorih. Od tam so odkorakali do gradu. Slavnost so odprle fanfare HJ. Dr. Bouvier je govoril o pomenu vojne in da se ne bi ponovilo leto 1918 in Versaill. Potem je sledila prisega na zastavo Rde čega križa. Slovesnosti se je udeležilo tudi 22 pomo čnic iz Gradca. 481 S 1. novembrom so uvedli dva dežurna zdravnika ob nedeljah in praznikih. 482 Dežurstvo je trajalo od sobote popoldne do ponedeljka do 8. ure.483 6. novembra je Maribor obiskala voditeljica babic v Rajhu. Obisk je potekal na ob čini. Voditeljica Conti ji je predstavila zakone in delovanje babic. Predsednik vlade

472 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 33. 473 Bekanntmachung, MZ, 3.7.1941, str. 8. 474 Bereitschafsabend 9.7. Rotes Kreuz, MZ, 9.7.1941, str. 6. 475 Neuer Leiter der chirurgischen Abteilung des Marburger Krankenhaus, MZ, 31.10.1941, str. 6. 476 Deutsches Rotes Kreuz, Kreisführung Marburg, MZ, 12/13.7.1941, str. 6. 477 Im Kreise Marburg Land, MZ, 25.8.1941, str. 6. 478 Eisenbahner – Samaritenkurs des Deutschen Roten Kreuzes, MZ, 17.10.1941, str. 6. 479 Der zweite Samaritenkurs des Deutschen Roten Kreuzes in Marburg, MZ, 16.10.1941, str. 6. 480 Feirliche Vreidigung von Helfern und Helferinnen des D.R.K. , MZ, 24.10.1941, str. 6. 481 Im Dienst für das Deutsche Rote Kreuz, MZ, 29.10.1941, str. 6. 482 Einführung des ärztlichen Sonn- und Feiertagssienstes in Marburg, MZ, 1/2.11.1941, str. 6. 483 Ärztlicher Sonn- und Feiertagsdienst, MZ, 15/16.11.1941, str. 6.

80 (Regierungsdirektor) dr. Strenger se ji je zahvalil za obisk. Prisotne so bili še babice Spodnje Štajerske, zdravniški svetnik dr. Tollich, prof. dr. Koch in predstojnik univerzitetne klinike Gradec, primarij dr. Santner. 484 Skupaj z državnim zavodom za zdravstveno varstvo so v oktobru opravili v okrožju Maribor mesto 11 svetovanj z mamicami. Pomo č na domu so v 9 primerih za časno ustavili. V 3 primerih pa opustili. 1645 ljudi je obiskalo pisarne za pomo č. Za otroške vrtce so vložili 1520kg sadja. 485 Zdravstveni urad je skupaj s Centri za pomo č opravil v mesecu novembru 9 svetovanj z materami. 486 V za četku decembra je dr. Bouvier napredoval v deželnega zdravnika za Spodnjo Štajersko. Njegovo mesto, okrožnega vodja Rde čega križa Maribor, je prevzel Oberfeldführer Fritz Knaus. 487 Slavnostna predaja funkcije je potekala 6. decembra. Navzo čih je bilo 37 sodelavcev in 56 sodelavk, ki so bili vsi aktivisti. Med vidnimi predstavniki so se našli še adjutant inšpektor Hödl, namestnik okrožnega vodja dr. Tollich ter Bereitschaftführer in Wachtführer Tschertsche, ki je imel tudi uvodni govor. Nato je govoril dr. Bouvier o preteklem delu, pohvalil delo aktivistov in jih nagovoril k dobremu delu pod novim vodstvom. Zatem je bil na vrsti novi vodja. Knaus je poudaril zbranim, da je prevzel dobro vodeno okrožje, in ker so bila ustanovitvena dela že kon čana, je bilo delo naprej lažje. 488 Prav tako je na za četku decembra okrožje Rde čega križa Spodnja Štajerska obiskal generalni vodja Deželnega urada XVIII. nemškega Rdečega križa dr. Otto Berger iz Salzburga. Spremljal ga je še vodja Upravljanja pri Deželnem uradu Schatzl. Inšpekcijo sta izpeljala v okrožjih Maribor, Ptuj in Celje. Vsa tri okrožja so bila pohvaljena za svoje delo. 489 13. decembra, v soboto, so v prostorih prostovoljnih gasilcev imeli sre čanje Rde či križ in gasilci. Navzo ča sta bila dr. Bouvier in Knaus. Uvodni govor je imel Tschertsche, ki je govoril o temni preteklosti in sre čni osvoboditvi Maribora. Besedo je prevzel Hodbot, ki je govoril o proslavi zimsko son čnega obrata in pomenu tega. Tschertsche je prejel tudi darilo, a razloga zanj ne izvemo. Nato je dr. Bouvier povabil vse k nadaljnemu pridnemu delo. Sledil je govor zastopnika gasilske postaje Slovenska Bistrica. Za njim je še govoril vodja Upravljanja okrožja Maribor, Giber. 490

484 Die Leiterin der Hebammen Grossdeutschlands besucht Marburg, MZ, 11.11.1941, str. 5. 485 Volkswohlfahrtsarbeit im Kreis Marburg – Stadt, MZ, 20.11.1941, str. 5. 486 Vorbildliche Volkwohlfahrtsarbeit, MZ, 23.12.1941, str. 5. 487 Ernennung in Samariterdienst, MZ, 4.12.1941, str. 6. 488 Feierliche übergabe der Kreisstelle des DRK an den neuen Oberfeldführer, MZ, 9.12.1941, str. 5. 489 Inspektion der Kreisstelle des DRK in der Untersteirmark, MZ, 9.12.1941, str. 5. 490 Von der Kreisstelle Marburg des Deutschen Roten Kreuzes, MZ, 17.12.1941, str. 6.

81 Rimokatoliška Cerkev

Dr. Uiberreither je dovolil pridigati v slovenskem jeziku. 10. aprila sta bila aretirana ravnatelj Cirilove tiskarne 491 Franc Hrastelj in urednik mariborskih slovenskih časnikov Januš Golec. V naslednjih dneh so aretirali tudi duhovnike, redovnike in u čitelje bogoslovja. Mariborski škof dr. Ivan Tomaži č se je 19. aprila osebno zavzel za duhovnike. Dr. Uiberreither mu je odgovoril, da se duhovniki niso ukvarjali z dušnim pastirstvom, ampak »so kot hujskaški duhovniki pod vodstvom glavnega hujska ča dr. Korošca delovali proti Nemcem« . Škof se je obrnil na dr. Uiberreitherja še 26. in 31. maja. Škof se je obrnil tudi na pastorja Barona. Vendar zaman. Duhovnike so izgnali. Tako so ostali škof, 8 duhovnikov in 3 fran čiškani. Tomaži č je v škofijski okrožnici decembra 1941 in januarja 1945 duhovnike pozval naj se vzdržijo nelegalnega in politi čnega delovanja. 16. aprila je poslal v imenu mariborske škofije tudi lojalnostno pismo Hitlerju.492 Po ugotovitvah dr. Žnidari ča so bili v Mariboru nastanjeni redno le trije nemški duhovniki: Ruprecht Gschiel (sv. Magdalena), Raimund Hofer (Hoče) in Anton Mayerhofer (moška kaznilnica). Ob časno so prihajali maševat duhovniki iz današnje Avstrije. 493 Cerkveni referent pri šefu civilne uprave dr. Hillinger je izdal uredbo, po kateri so zaplenili cerkveno posest. Izvzeta je bila škofijska. Posest je v glavnem dobil SH. SH je v Betnavskem gradu organizirala pripravljalne te čaje za nemške u čitelje. Kasneje še te čaje za mladinske voditelje. 494 V prostore deškega semeniš ča se je vselilo zvezno vodstvo SH. Prostore zavoda Vesna v Ašker čevi ulici so uporabili v šolske namene. Dolo čene prostore je uporabljala tudi vojska. Jezuitsko cerkev so spremenili v zabaviš če za vojake. Alojzijvo cerkev na Glavnem trgu pa v skladiš če. 495 Dr. Uiberreither je ukazal porušiti pravoslavno cerkev, ki je stala na današnjem trgu generala Maistra. Rušenje se je za čelo 23. aprila in kon čalo konec julija. Rušenje so opravili s interniranci iz meljske vojašnice in jugoslovanskimi vojnimi ujetniki, ki so bili pove čini srbske narodnosti. 496 12. aprila ob 18. 30 je bila na veliko soboto maša. Velikono čna maša in maša na velikono čni ponedeljek sta bili ob 9. uri. 497 Po odloku dr. Uiberreitherja so v za četku avgusta zvišali prispevke za religiozne skupnosti. Zavezanec je bil vsak, ki je dopolnil 21 let starosti. 498 Za teden dni so preložili dan reformacije ter dan spokornosti in molitve. 499 Razlog MZ ni navedel.

491 Cirilova tiskarna je bila ustanovljena leta 1891 in je bila last Katoliško tiskovnega društva. Namen društva je bilo širiti katoliške vrednote in spodbujati domoljubje. Vlasta Stavbar: Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1914-1918, str. 122. 492 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 512 in Tamara Griesser – Pe čar: Slovenski duhovniki med vojno in revolucijo 1941 – 1945, Studia Historica Slovenica, letnik 8, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru, Maribor 2008, str. 673-678. 493 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 127. 494 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 513. 495 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 126. 496 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 513. 497 Die Altkatholische Pfarrgemeinde im Marburg, MZ, 11.4.1941, str. 6. 498 Erhebung von Beiträgen durch Religiongesellschaften, MZ, 9/10.8.1941, str. 6. 499 Reformationsfest und Busstag verlegt, MZ, 25/26.10.1941, str. 6.

82 Literatura, arhivi in muzeji

Nadzor nad literaturo je prevzel nacionalnopoliti čni referent Carstanjen. Študijska knjižnica (danes Univerzitetna knjižnica Maribor) je imela takrat okoli 40.000 knjig. Dotedanjega ravnatelja Janka Glaserja so odpustili in kasneje izgnali v Srbijo. Ravnateljica je postala ruska emigrantka Elizabeta Obolensk. 500 Maja je prišel iz graške deželne knjižnice bibliotekar dr. Erich Drew. Njegova naloga je bila pregledati fond knjig in izlo čiti politi čno neprimerne knjige. Dolo čene so tudi uni čili. Najve č knjig je prevzela graška deželna knjižnica. Za knjige se je posebej zavzel ravnatelj graške deželne knjižnice dr. Julius Schütz. Knjige so spravili v skladiš če in jih v istih zabojih po koncu vojne vrnili v Maribor. Konec junija so knjižnico preimenovali v Mestno knjižnico. 501 Oblast je nekatere knjižnice v Mariboru tudi ukinila. Med njimi so ukinili: Knjižnico delavske zbornice (ok. 18.000 knjig), 502 Ljudsko knjižnico in Prosvetno knjižnico. 503 Banovinski arhiv je prenehal obstajati kot samostojna ustanova in je bil priklju čen k Mestnemu muzeju. Za Spodnjo Štajersko je postal pristojen graški pokrajinski arhiv. Arhivsko gradivo so odpeljali v skladiš ča na današnjo avstrijsko Štajersko, nekaj ga je bilo tudi uni čenega. Maja je Vodstveni urad II. zveznega vodstva SH ustanovil posebno arhivsko institucijo – Osrednji arhiv za zbiranje dokumentov sodobne zgodovine. Zbirali so »vse dokumente, ki se nanašajo na 32-letni 504 boj za vrnitev Spodnje Štajerske v velikonemški rajh« .505 Iz Pokrajinskega muzeja je nastal Mestni muzej in je bil pristojen le za mesto Maribor. Ostalo ozemlje je spadalo pod graški Joaeneum. Tudi po zamenjavi oblasti je ostal ravnatelj Franjo Baš. 23. maja je bil tudi uradno imenovan za ravnatelja. Baš je na varno spravil kar nekaj predmetov, in sicer tako, da jih je dal v gradu zazidati. Sam muzej je bil za javnost zaprt do 31. januarja 1943. 506 Banovinskega arhiva in Pokrajinskega muzeja sprememba oblasti ni prizadela tako kot Študijsko knjižnico. Glavna vzroka sta bila po Žnidari čevem mnenju dva. Razli čnost fondov in razlaganje fondov kot štajerski. V fondih so videli pri če politi čne in upravne pripadnosti ter vklju čenosti v nemško kulturno in gospodarsko sfero, kar pa ni bilo v nasprotju z njihovo tezo o nemški Spodnji Štajerski. 507

500 Proti koncu vojne se je umaknila na avstrijsko Koroško. Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 510. 501 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 510. 502 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 118. 503 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 509. 504 Tukaj gre povsej verjetno za tiskarsko napako in je mišljen 23-letni boj. 505 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 510. 506 Prav tam. 507 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 119.

83 Preskrba

Zaradi pomanjkanja pšenice so v januarju morali za četi mešati k moki koruzno moko. 508 V mesecu februarju je že sledila uvedba bonov za moko in kruh. Podatke je povzel Mariborer Zeitung po časniku Prevod. Boni so se za čeli dvigovat 28. januarja (torek). Bone so lahko dvignili le lastniki hiš oz. njihovi namestniki zase in za podnajemnike. Dokazovati so se morali z dokumentom, ki je vseboval sliko in s potrdilom o pla čilu davka za stavbo, za katero so želeli dvignit bone. Za vsak bon je bilo potrebno pla čilo 25 par oz. 0,25 DIN, ki pa so jih lahko izterjali od podnajemnikov. Za pravo časen dvig bonov so bili odgovorni lastniki hiš oz. njihovi namestniki. Kot razlog za uvedbo bonov je bila navedena slaba letina 1940 ter s tem pomanjkanje moke. Po ocenah MZ bi pšenice zmanjkalo iz skladiš č ob normalni prodaji še pred novo žetvijo. V Sloveniji je do bonov bilo leta 1941 upravi čenih okoli 700.000 ljudi. 1 Mese čno je prišlo na osebo tako 3 /3 kg moke. Vendar je treba poudariti, da so se boni nanašali le na pšeni čno moko. Druge vrste moke so ostale kupcem prosto dostopne. 509 Bone so lahko dvignit le do vklju čno petka, 31. januarja. Na Studencih so 2. februarja razdeljevali bone za kruh in moko. Bone so lahko dvignili med 8. in 19. uro v deški meš čanski šoli. Bon je stal 75 par. Vpis v register 1 dinar. Zakaj je na Studencih stal bon ve č kot v Mariboru, o tem MZ ne poro ča. Prav tako MZ za Maribor ne poro ča o potrebi po vpisu v register. Identiteto so morali na Studencih dokazovati prav tako z dokumentom. 510 Kriza je nastala na Pobrežju, kjer je primanjkovalo moke in to vsaj za 50% po ocenah MZ! Na osebo so lahko razdelili le 50 dag moke. Kdo je bil kriv za nastalo stanje, časnik ne navaja. Vendar dodaja, da zato niso odgovorni trgovci in tudi ne strokovni urad. 511 Pomanjkanje sladkorja je prisililo oblasti, da so še s 1. aprilom dale na bone sladkor. Vsakdo je lahko z bonom za kruh ali moko kupil tako do 1kg sladkorja. Pri tem so na bon oz. odrezek dali žig o prodaji sladkorja ter tako prepre čevali dvojne nakupe. 512 Preskrba se je takoj pod Nem čijo uredila na novo. Zamenjal se je denar. Menjalno razmerje je bilo 1 DIN (dinar) = 5 Rpf (Reichspfening) oz. 1 RM (Reichsmark) = 20 DIN. 513 Po 15. juniju so edino zakonito pla čilno sredstvo bile RM. Zamenjava se je izvedla do konca junija. 514 Vse trgovine in obrati so morali ostati odprti po odredbi mestnega magistrata. 515 Zaradi že omenjenega pomanjkanja vode, do katere je prišlo zaradi porušenih mostov, je sledil ukrep o strogem var čevanju z njo. Za pranje perila in kopanje se je smelo uporabljati le vodo iz Drave. 516 Zato je nova oblast na črpalke priklopila dodatne studence in tako dodatno omilila težavo z vodo. Po zgraditvi lesenega mostu so položili ponovno cevi. Da bi se izognili pomanjkanju vode, so ob ponovnem miniranju za čeli z gradnjo treh novih črpalnih studencev pri Betnavi, Rogozi in Kamnici. Elektropodjetje je za čelo s popravilom visoko napetostnega kabla že 10. aprila. Levi breg je že kmalu bil za silo preskrbljen z elektriko. Desni breg je ostal tudi brez plina, kar je posebej prizadelo bolnico. Zato so 20. aprila za časno v železniških delavnicah uredili plinarno. Konec aprila so čez leseni most položili plinovod in ga priklju čili. 517 Prebivalstvo je trpelo tudi pomanjkanje živil. Kruh je recimo sestavljala 6. aprila

508 Brot aus Maismehlmischungen, MZ, 8.1.1941, str. 5. 509 Die Mehl und Brotkarten ausgabe in der kommenden Woche, MZ, 25. in 26.1.1941, str. 5. 510 Die Mehl und Brotkarten verteilung in Studenci, MZ, 31.1.1941, str. 6. 511 Zu wenig Mehl für »Pobrežje«, MZ, 12.2.1941, str. 5. 512 Zuckerkarten im Maribor, MZ, 1.4.1941, str. 5. 513 Zucker wird billiger; MZ, 25.4.1941, str. 5. 514 Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995, Nova Revija, Ljubljana 1996, str. 16. 515 Kundmachung; MZ, 9.4.1941, str. 8. 516 Spart mit dem Wasser!, MZ, 9.4.1941, str. 5. 517 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 148.

84 že okoli 80% koruzna moka. V prvih dneh je to reševal Wehrmacht s poljskimi kuhinjami. Nato so za čela prihajat živila iz Rajha. Poseben problem je nastal zaradi sistemati čnega uni čevanja infrastrukture (razstrelitev mostov, cest in železniških tirov) s strani jugoslovanske vojske, da bi ovirala korakanje Wehrmachta. V prvih 10. dneh je prispelo 41.000 kg živil. V 6 tednih so razdelili 212.000 kg živil. Od tega 15.000 kg sladkorja, 92.000 kg krompirja, 20.000 kg masti, čez 15.000 kg je čmena, čez 20.000 kg fižola, 1300 kg soli, 205 kg masla, čez 10.000 kg mesa in ribjih konzerv, čez 1000 kg konzerv s sadjem itd.. Prera čunano je bila to vrednost 2,5 milijonov DIN. V tem času so razdelili tudi 40.000 dnevnih obrokov hrane. 518 Kljub temu je ostala preskrba Maribora z živili težavna. Od prebivalstva so zahtevali še naprej var čevanje z vodo, elektriko, plinom in odpadki. Odpadke so morali zirati lo čeno. To je še posebej veljalo za kovine. 519 Časnik je tudi svetoval, kako ravnati z živili. Zelo zanimiv članek je bil na temo, kako ohraniti živila. Posebej težko jih je bilo ohraniti hladna poleti in to brez hladilnika. Prva metoda je bila, da so o čistili pe čico in jo obložili s papirjem. 520 Nato so vanjo dali živila. Zaradi prepiha (topel zrak potuje od kuriš ča po dimniku navzgor) je ostala pe čica hladna in s tem tudi živila. Maslo so svetovali takoj po nakupu postaviti v mrzlo vodo. Drug na čin je bil, da so škatlo z maslom povili v mokro brisa čo. Voda je izhlapevala in s tem hladila maslo. Pri mleku so svetovali postopek, ki je še danes v uporabi. Takoj po nakupu se je mleko prekuhalo in nato čim prej ohladilo ter postavilo na najbolj hladno mesto. Pri zelenjavi so svetovali čimprejšno porabo. Kadar to ni bilo možno, so svetovali dati zelenjavo v lon čeno posodo s pokrovom. Problem razkuhanega krompirja od zunaj in trdega od znotraj, so svetovali prebosti z iglo. Sir, ki je postal trd, se nikakor ni smel zavre či. Svetovali so, da se ga je za nekaj časa postavilo v posneto mleko. 521 Na to temo je prav tako bila objavljena zelo zanimiva karikatura z naslovom Kdor s krušnim žitom krmi – ta pomaga sovražniku. 522 Moški je predstavljal Nemca, praši ča pa angleški premier Churchill. 523

518 Volkswohlfahrt sorgt für Notleidende, MZ, 29.5.1941, str. 5. 519 Gemeinnutz geht vor Eigennutz, MZ, 23.4.1941, str. 5. 520 Papir je dober toplotni izolator. 521 Einfache Kühlmethoden, MZ, 3.7.1941, str. 7. 522 Wer Brotgetreide verfüttert – hilft dem Feind, MZ, 28.11.1941, str. 7. 523 Glej sliko št. 8.

Slika št. 8. Krušno žito. Wer Brotgetreide verfüttert – hilft dem Feind, MZ, 28.11.1941, str. 7.

V za četku junija je dr. Uiberreither odpravil državni monopol na tobak, vžigalnike s kamen čki in sol. Ukinil je državni potrošniški davek na sladkor, kavo, likerje, rum, konjak, elektri čno razsvetljavo, plin za razsvetljavo, kvas, cement in apno. Ukinil je tudi banatski potrošniški davek na riž, kavo, dodatke za kavo, kakav, čokolado, živila, ki so vsebovala kakav, na čaj, limone, pomaran če, vanilijo, žafran, cimet, muškat, poper, majaron, kumino, vinski kis, kolofonijo, kalcijev karbid, sodo, papir in steklo. 524 Posledica tega so bile seveda pocenitve, ki so dvignile naklonjenost prebivalstva. Od 30. junija dalje je bilo prepovedano prodajati milo, milni prah in druga pralna sredstva v prosti prodaji. 525 Konec aprila so znižali ceno sladkorja. Cena sladkorja v prahu se je znižala za 16 Rpf in je po novem znašala 17 DIN oz. 85 Rpf. Kristalnemu sladkorju se je cena znižala za 12 Rpf in je po novem stal 16 DIN oz. 80 Rpf. 526 Konec aprila se je MZ podražil na 2 DIN/izvod. Mese čno je stal tako 42 DIN, če ga je bralec osebno dvignil, pa 40 DIN. 527 Konec maja so se cene časnika prera čunale že v novo valuto. Tako je časnik stal 0,10 RM/izvod, mese čno 2,10 RM, če ga je bralec sam dvignil, pa 2 RM. 528 Do 20. decembra so imeli vsi porabniki premoga tega čas naro čiti pri dobaviteljih. 529 Še pred tem so se morali porabniki vnesti v listo Kupcev pri dobaviteljih. Potrošniki so bili razdeljeni v 5 skupin. V skupino I. so spadala gospodinjstvo z eno pe čjo. Skupina II. gospodinjstva s centralnimi pe čmi. Skupina III. ustanove in uradi. Skupina IV. kmetijski obrati. Skupina V. podjetja in tovarne, izjema so bila podjetja, ki niso bila prijavljena pri Industrijski in Obrtni zbornici v Gradcu. Obrazec za prijavo so dobili v vsaki trafiki za 2 Rpf. Obrazec je bil v dveh izvodih in so nato morali potrošniki do 10. novembra oba izvoda oddati pri izbranem dobavitelju. V kolikor dobavitelja niso našli, so morali obrazec poslati na Urad

524 Abgeschafte Monopole und Verbrauchssteuern; MZ, 4.6.1941, str. 5. 525 Der Verbrauch von Seife und Waschmitteln, MZ, 9.7.1941, str. 5. 526 Zucker wird billiger, MZ, 25.4.1941, str. 6. 527 An die Bezieher der Marburger Zeitung; MZ, 30.4.1941, str. 5. 528 Naslovna stran MZ; MZ, 31.5. in 1.6.1941. 529 Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteirmark, MZ, 16.12.1941, str. 8.

86 za gospodarstvo, oddelek Premog, Ottokar-Kernstockgasse11 in jim je urad dolo čil dobavitelja. Dobavitelji so nato morali Uradu za gospodarstvo do 15. novembra poslati en izvod obrazca in predvideno prodajo premoga. Potrošniki iz skupine I. so lahko izbrali le enega dobavitelja. Skupine od II. do V. so si lahko izbrali ve č dobaviteljev. Vendar je moralo biti naro čilo pri enem trgovcu minimalno 40 t premoga. 530

Tržnica

Pozivali so ljudi k pridelovanju zelenjave – »naj ne bo koš čka zemlje, ki ne bi bil obdelan« . Časnik je poleg tega navajal, da je zelenjava tudi zdrava. 531 Konec julija je časnik poro čal, da je bila mariborska tržnica bogato založena. Velika je bila izbira zelenjave. 38 kmetov je prodajalo mladi krompir. 532 Tudi najvišje dovoljene cene krompirja so dolo čili. Vse je razvidno iz dokumenta št. 22. Cene so veljale za 100 kg krompirja. Če je potrošnik sam šel iskat kropmir k pridelovalcu ali ekspeditorju, se je priznalo 50 Rpf popusta. Pri trgovcu na debelo je dobil 20 RPf popusta. Trgovci na debelo so smeli k cenam dodat le dejanske stroške embalaže, beri vre č. V kolikor je potrošnik vrnil vre če, so morali razliko vrniti. Velikim porabnikom (gostilnam, Wehrmachtu itd.) se je pri nakupu nad 50 kg priznalo 1 RM popusta. Pridelovalci, ki so krompir prodajali na javnem mestu oz. na tržnici, so morali zara čunati potrošniško ceno. V primeru, da krompir ni zapustil Spodnje Štajerske, so smeli ekspeditorji zara čunati vprežnino le, če je to bilo gospodarsko upravi čeno. Sicer so morali trgovci na debelo dodatno znižati ceno krompirja za 50 Rpf. S tem se je tudi potrošniška cena znižala za 50 Rpf. 533

530 Bekanntmachung, MZ, 31.10.1941, str. 8. 531 Gemüsebau als Verpflichtung; MZ, 28.4.1941, str. 5. 532 Reich beschickter Gemüsemarkt, MZ, 31.7.1941, str. 6. 533 Höchstpreise für untersteirische Speisefrühkartoffel, MZ, 4.7.1941, str. 7.

Dokument št. 21. Najvišje dovoljene cene mladega krompirja. Höchstpreise für untersteirische Speisefrühkartoffel, MZ, 4.7.1941, str. 7.

Konec avgusta je časnik poro čal, da je ponudba mladega krompirja ve čja kot je povpraševanje, in da je tudi sicer tržnica zelo dobro založena. 534 Sredi oktobra (16.) je časnik svaril pred prevelikim nakupom krompirja in ustvarjanjem zalog v neprimernih prostorih. 535 V za četku avgusta se je na novo uredilo podro čje trgovanja s sadjem in zelenjavo. Sadje, zelenjava, krompir itd., so se smeli kupovati in prodajati le na tržnici in v trgovinah z živili. Mali nakupi, 536 kot so to imenovali, so se smeli še naprej opravljati direktno pri pridelovalcih. Trgovci niso smeli kupovati pe čkatega sadja, samoraslih jagod, koš čičastega sadja in gob. Prav tako niso smeli za četi prodajati pred 10. uro zjutraj. S tem so deloma zaš čitili pridelovalce, ki so sami prodajali. 537 V za četku avgusta je časnik poro čal, da so že zrele jagode, maline in borovnice. Časnik ne omenja, da so bile zrele verjetno tudi robide. Časnik je pozival naj jih ljudje gredo nabirat »saj se ne sme ni č vstran vre či« in imajo tudi zdravilen u činek. 538 Teden dni kasneje je dr. Uiberreither dolo čil na čin trgovanja z vrtninami, gobami, jagodami, malinami, borovnicami in robidami. 539 Hkrati je dolo čil tudi cene in mešanice za žito, poljš čine (Getreideerzeugnisse) in testenine. 540

534 Reich beschickter Gemüsemarkt in Marburg, MZ, 22.8.1941, str. 6. 535 Kein überstürzter Kartoffeleinkauf! , MZ, 16.10.1941, str. 6. 536 Beri nakupi za lastne potrebe. 537 Neue Marktregelung in Marburg, MZ, 2/3.8.1941, str. 5. 538 Wir starten auf Wildbeeren! , MZ, 2/3.8.1941, str. 5. 539 Der Absatz von Gartenbauerzeugnissen, Beerenfrüchten und Pilzen, MZ, 9/10.8.1941, str. 6. 540 Anordnung über die Preise für Getreide, Getreideerzeugnisse und Teigwaren, MZ, 9/10.8.1941, str. 8.

88 Septembra je časnik napovedal ostrejše ukrepe proti okoliškim kmetom, ki so na tržnici še vedno prodajali dolo čeno zelenjavo v šopih in ne po teži. Takšno prodajo so preganjali, ker je škodila kupcem, saj kupec ni mogel presoditi oz. primerjati cene. 541 12. oktobra je izostala ve čja pošiljka živil. Zato je bila ponudba v trgovinah okrnjena. O razlogu časnik ne poro ča. 542 Trgovine so ponovno zaživele 24. novembra z novo pošiljko. 543 Po odredbi so konec oktobra zaplenili vsa jabolka. Pridelovalci jabolk so se morali javiti na Okrožno oddajno mesto za vrtnarstvo na Spodnjem Štajerskem, Meljska cesta 12. Izvzeti so bili le pridelovalci za lastne potrebe, ki so pridelali do 200 kg jabolk. 544 Vodstvo v Rajhu je bilo obsedeno z mislijo po čim bolj ekonomski izrabi živil ter čim ve čji pridelavi le-teh. To si lahko razložimo z izkušnjo iz prve svetovne vojne, ko je prebivalstvo trpelo lakoto zaradi popolne pomorske blokade s strani Antantnih sil. Z vstopom Velike Britanije v vojno leta 1939 se je isto časno za čela ponovno pomorska blokada Rajha. Vodstvo Rajha se je temu primerno odzvalo. Najprej z uvozom iz vzhodne Evrope, ko se je vojna preselila tudi na to obmo čje, je sledil na črt B – čim ve čja pridelava in izraba živil.

Živila na karte

Še naprej so ostali v veljavi boni za živila, ki so jih imenovali karte za živila. S tem so po navedbah časnika po vsem Rajhu zagotovili enako porazdelitev hrane. Tako so onemogo čili nakup prevelikih koli čin in pojav črnoborzijanstva. Karte so bile za kruh oz. moko, maš čobo (olje, margarina, maslo, svinjsko mast itd.), sladkor ter meso in mesne izdelke. Od 10. leta starosti je vsak dobil mese čno 9 kg kruha oz. 6,75 kg moke, 1,6 kg mesa oz. mesnih izdelkov, 5 kart brez navedbe teže za nakup izdelkov, ki so v prosti prodaji (npr. testenin), 0,9 kg svinjskega sala, jedilnega olja ali masti oz. 0,75 kg margarine ali masla in 0,3 kg svinjskega sala, jedilnega olja ali masti, 0,9 kg sladkorja, 4 karte brez navedbe teže za nakup živil, ki so jih kasneje dolo čili in so bile takrat še v prosti prodaji. Otroci do 6. leta so dobili mese čno 4,4 kg kruha oz. 3,4 kg moke, 1 kg mesa oz. mesnih izdelkov, 5 kart za izdelke v prosti prodaji brez navedbe teže, 0,5 kg svinjskega sala, jedilnega olja ali masti oz. 0,625 kg masla ali margarine ter 0,9 kg sladkorja. Otroci od 6. do 10. leta so dobili mese čno 6,8 kg kruha oz. 5,1 kg moke, ostalo je bilo enako kot pri tistih, ki so bili starejši od 10 let. 545 V Mariboru so ljudje živila za karte lahko dvignili na 7 mestih, na Studencih na 4, na Pobrežju na 7, v Po čehovi 2, v Kamnici 3, v Limbušu 2, v Radvanju 1 in v Ho čah najprej na 4 in kasneje na 2 mestih.

541 Straffere Regelung des Marburger Gemüsemarktes, MZ, 10.9.1941, str. 5. 542 Ende der grossen Lebensmittelmärkte in Marburg , MZ, 13.10.1941, str. 6. 543 Wiederbelebung des Marburger Lebensmittelmarktes, MZ, 24.11.1941, str. 6. 544 Anordnung, MZ, 25/26.10.1941, str. 8. 545 Gerechte Verteilung; MZ, 31.5. in 1.6.1941, str. 5.

Dokument št. 22 . Vrednost kart. Gerechte Verteilung; MZ, 31.5. in 1.6.1941, str. 5.

Dokument št. 23 . Vrednost kart. Gerechte Verteilung; MZ, 31.5. in 1.6.1941, str. 5.

Dokument št. 24. Možna mesta dviga živilskih kart julija. Verlautbarung, MZ, 19/20.7.1941, str. 8.

Dokument št. 25. Možna mesta dviga živilskih kart decembra. Verlautbarung, MZ, 19/20.7.1941, str. 8.

93 V za četku avgusta je časnik svaril pred pred časno prodajo živil na karte, ker je bilo to kaznivo. 546 Prav tako niso smeli prodajati sveže pe čenega kruha zaradi »zdravstvenih in ekonomskih razlogov«. Prodajati so ga smeli šele 24 ur po peki. 547 Sredi avgusta so izdali nove karte. Prva novost je bila pri sladkorju. Po novem se je lahko celotna koli čina sladkorja dvignila naenkrat in ni bilo treba ve č hodit ponj glede na rok kart. Druga novost je bila barva kart. Karte so bile v roza in modri barvi. Roza so imeli normalni porabniki, modro pridelovalci za lastne potrebe. 548 V 28. periodi so se lahko jajca dobila le še na karto. Tako je vsak dobil na odrezek za meso 1 in 2 po 2 jajci. Lastniki kokoši so bili iz tega izvzeti. 549 Ravno nasprotno, lastniki kokoši so morali od 22. septembra do 1. januarja 1942 oddati po 1 jajce na kurnik in po eno jajce na vsakega izleglega piš čanca. 550 Z 29. periodo so uvedli mesno in krušno karto za težke delavce ter maš čobno karto za samooskrbnike in normalne porabnike. Hrano za otroke na mle čni osnovi so lahko kupili le v lekarnah in drogerijah, v kolikor je bila na voljo. Predložiti so morali prevzemno potrdilo, ki ga je izdal Urad za prehrano, oddelek B ob predložitvi rojstnega lista otroka. Prevzemno potrdilo je veljalo 4 tedne in v tem času je bilo dovoljeno kupiti le omejeno koli čino. Tako so lahko npr. kupili 3 plo čevinke Alote mleka ali 18 plo čevink rde čega Pelargona itd.. 551

Dokument št. 26 . Dovoljena koli čina otroške hrane na mle čni osnovi. Anordnung, MZ, 6.10.1941, str. 8.

Tudi v bolnici so veljale karte. Zato so morali imeti v primeru hospitalizacije s sabo tudi te. Dovoljevali so le, da je družinski član naslednji dan prinesel karte, kaj ve č pa tudi ne. V primeru smrti družinskega člana so se morale karte oddati. Porabo za lastne namene so razumeli kot kaznivo dejanje. 552 Izgubo živilskih kart so nadomestili le v izjemnih primerih in so morali dokazovat nekrivdo za izgubo. 553 Pooblaš čenec za prehrano in kmetijstvo je konec novembra preko časnika sporo čil »da ne bo ugodil nobeni prošnji za dodatna živila ob praznikih za organiziranje boži čnih slavij, obratne izlete ali kameradske prireditve« .554 Konec novembra je časnik opozoril ljudi, da se

546 Vorzeitiger Lebensmittelverkauf unstatthaft, MZ, 8.8.1941, str. 6. 547 Frisches Brot darf nicht verkauft werden, MZ, 9/10.8.1941, str. 6. 548 Die neue Lebensmittelkartenperiode, MZ, 15.8.1941, str. 5. 549 Neuregelung des Bezuges von Eiern, MZ, 20/21.9.1941, str. 5. 550 Anordnung, MZ, 6.10.1941, str. 8. 551 Prav tam. 552 Geht sorgsam mit Lebensmittelkarten um! , MZ, 4.11.1941, str. 6. 553 Bekanntmachung, MZ, 27.11.1941, str. 8. 554 Bekanntmachung, MZ, 24.11.1941, str. 8.

94 ni smelo k prodajalcu prinesti le odrezek živilske karte, ampak celo karto, 555 kajti na celi karti so bili zapisani osebni podatki upravi čenca. 556 Decembra so uvedli jaj čno karto. Za porabnike to ni predstavljalo velike spremembe, saj so jajca bila na karte že z 28. periodo. Prej so jih jemali na mesno karto, z 28. periodo pa na samostojno karto. Mali trgovci na levem bregu Maribora so morali svoje zaloge jajc javiti Eierkennzeichnungsstelle Probst und Schigert, Burggasse (danes Slovenska ulica) 557 20. Na desnem bregu pa Karlu Fokterju, Ptujska cesta 116. 558 Sama oddaja jajc v Mariboru mesto ni potekala gladko. Zato so preko časnika še enkrat opozorili rejce in zapisali seznam oddajnih mest. Jajca so se lahko oddala na slede čih mestih: Mestno jedro: Lehmann Anton, Tegetthoffstrasse Probst&Schigert, Burggasse 20 Gerluschnigg N., Urbanigasse (danes Vrbanska cesta)559 14 Linzner Anton, Mellingerstrasse (danes Meljska cesta) 560 31 Meglitsch Franz, Reiserstrasse (danes Cankarjeva ulica) 561 20

Studenci: Klobasa Anna, Stormgasse (danes Erjav čeva ulica) 562 5 Kolaritsch Franz, Lembacherstrasse

Radvanje: Krempl Josef, Rotwein 68 Jerman Franziska, Ober-Rotwein Pschunder Alois, Unter-Rotwein 15

Nova vas: Kreisling Christiane, Nelkengasse (danes Cvetlična ulica) 563 1

Tezno: Fokter Karl, Urad za registracijo jajc

Pobrežje: Sagadin Albin, Fraustaudnerstrasse (danes Cesta XIV. Divizije) 564 29 565

Nedelje 14. decembra so se ljudje razveselili, bila je namre č prosto nakupovalna. Kar je pomenilo, da so ljudje lahko kupili kolikor so hoteli in mogli pred prazniki. Trgovine so morale biti odprte minimalno 4 ure in zaprte najkasneje do 18. ure. 566 Kot lahko vidimo, so pri vsaki periodi nekaj spremenili. Zato je nemogo če govoriti o nekih natan čnih številkah živil, ki jih je dobil potrošnik. Govorimo lahko le o približnih številkah.

555 Verlautbarung, MZ, 29/30.11.1941, str. 8. 556 Bekanntmachung, MZ, 8.12.1941, str. 8. 557 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 41. 558 Bekanntmachung, MZ, 11.12.1941, str. 8. 559 Radovanovi č: Mariborske ulice, str. 41. 560 Prav tam, str. 34. 561 Prav tam, str. 40. 562 Prav tam, str. 42. 563 Prav tam. 564 Prav tam, str. 46. 565 Bekanntmachung, MZ, 4.12.1941, str. 8. 566 Verkaufsfreier Sonntag am 14. Dezember, MZ, 27.11.1941, str. 6.

95 Včasih so tudi uporabili en odrezek za dvig dveh razli čnih tipov živil. Vsega skupaj je bilo od aprila dalje 31 period. Ena perioda je trajala približno en teden.

Predelava olja, mleka in mesa

Vsak pridelovalec semen za olje, ki za svoje potrebe ni pridelal dovolj olja, je bil upravi čen do prejema 12 kg jedilnega olja na glavo za obdobje 52 tednov. Oljna semena so smeli predelovati za pla čilo le Krainz Thomas (Fram), Weselak Johann (Fram), Privetz Paul (Sele pri Polskavi), Hochmüller Gert (Maribor) in Graschnitz Franz (Bresternica). 567 V za četku julija se uveljavi uredba, po kateri so morali mlekarji obvezno prodajati maslo Skupnosti mlekarjev, Tegetthoffstrasse 51. Menjava ali prodaja kje drugje je bila od takrat naprej kazniva. 568 Za potrebe Maribora so obnovili in razširili ter ustanovili Molkerei Marburg reg.Gen.m.b.H., Tegetthoffstrasse 51. 569 Hkrati so tudi zelo dvignili odkupno ceno mleka. Kaj kmalu so se pokazali rezultati. Aprila so imeli na zalogi le od 200 do 300 l mleka na dan. Konec junija že 3000, septembra pa 5000 l na dan. 570 Od 2. novembra dalje mleko ni bilo ve č v prosti prodaji. Direktna prodaja je s tem postala kazniva. 571 Porabniki so se morali do 29. oktobra vpisati pri trgovcih v knjigo kupcev. Pri tem so morali oddati listek K1 od karte za mast. Tako so prepre čili dvojne prijave. Trgovci so 30. oktobra oddali mlekarni seznam, kasnejših prijav niso sprejemali. Liter mleka je od 2. novembra dalje stal 24 Rpf + 2 Rpf za dostavo na dom. 572 V dokumentu št. 29 si lahko ogledamo dovoljene trgovine za prodajo mleka.

567 Anordnung, MZ, 12.12.1941, str. 8. 568 Bekantmachung, MZ, 1.7.1941, str. 8. 569 Bekanntmachung, MZ, 10.11.1941, str. 8. 570 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 146. 571 Bekanntmachung, MZ, 10.11.1941, str. 8. 572 Milchmarktregelung ab 2. November 1941 auch in Marburg, MZ, 25/26.10.1941, str. 6.

Dokument št. 27 . 42 dovoljenih trgovin za prodajo mleka. Anordnung, MZ, 25/26.10.1941, str. 8.

Po uredbi objavljeni 30. oktobra v časniku so morali otroci do 18. meseca dobiti ¾l mleka na dan. Vse vzgojiteljice/vzgojitelji so morali pridobiti ustrezna potrdila za dvig mleka. Potrebovali so rojstni ali krstni list otroka ter odrezek K1. Vzgojiteljice/vzgojitelji iz Maribor center so dobili potrdilo na Uradu za prehrano, oddelek B, Ottokar – Kernstockgasse 2 II.. Ostali pri okrajnih službah. Dokument je veljal le prehodno do uvedbe Liste kupcev. 573 Zaradi kr čenja v proizvodnji mleka Genossenchafts – Molkerai od 14. decembra ni dajala ve č mleka; razen tistim, ki so imeli otroka do 6. leta starosti, doje čim materam, ženskam na porodniški in bolnikom, ki jim je zdravnik predpisal mleko. Gostilne in kavarne so dobile mleko v omejeni koli čini. 574 19. aprila je bil objavljen odlok, po katerem na torek in petek niso smeli prodajati in predelovati mesa ter rib. Izjema je bila le perutnina. Razlog »da se bo lahko razdelilo meso

573 Anordnung, MZ, 31.10.1941, str. 8. 574 Bekanntmachung, MZ, 13/14.12.1941, str. 8.

97 enakomerno« .575 Dejansko je Maribor pestilo pomanjkanje mesa. V času vojne je jugoslovanska oblast zaplenila veliko živine za potrebe vojske. Kasneje se je ta primanjkljaj živine odražal, kot težava pri preskrbi Maribora z mesom. Druga težava je bila zadrževanje živine doma. Kmetje so namre č ra čunali na uskladitev odkupne cene živine z Rajhom. Že junija so morali za četi iz Rajha uvažati meso in svinjsko mast. 576 Tako so v mestni klavnici od 7. aprila do 11. oktobra zaklali 1.852 govedi, 5.108 telet, 1.264 svinj in 367 konjev, kar je bilo po Žnidari čevem mnenju precej manj kot v prejšnjih letih. Preskrbo s perutnino in jajci so reševali z dobavo iz ljutomerskega in ptujskega obmo čja. Dodatno so omilili pomanjkanje mesa z uvozom rib iz Hrvaške. 577 V za četku julija se uveljavi uredba, po kateri so mesarji smeli klati le v mestni klavnici. 578 Sama uredba je verjetno imela namen prepre čevanje klanja na črno. Samo delovanje mestne klavnice je bilo slede če. Žival je ocenila komisija sestavljena iz proizvajalca, kupca in mesarja. Komisija je nato tudi dolo čila ceno. Svinje in ovce so klali vsak torek, govedo in teleta pa vsako sredo. Živino so morali pripeljati en dan prej do 20. ure zve čer. Zakaj en dan prej? Časnik tega ne navaja. Danes je splošno znano, da se mora žival pripeljati en dan prej do mesta klanja, da se umiri. Sicer je zaradi adrenalina meso neuporabno oz. slabše kvalitete. Provizija preprodajalcev je smela biti le 1%. Kupec je moral blago poravnati takoj. S tem so prepre čevali zadolževanje. Mesarji in drugi prodajalci mesa v Mariboru so morali meso obvezno kupovati na mariborski tržnici. 579 Živina se je tehtala po živi teži, torej živa žival. Poznamo še klavno težo. Ta se tehta brez kože, kosti, drobovine, glave in drugega odpada, zgolj meso. Danes pri kmetu navadno pla čate po živi teži, v mesnici pa po klavni teži. Prodajalci in mesarji so smeli doma klati le živino, ki so jo pred tem imeli doma v reji minimalno 3 mesece! Mariborska predelovalnica mesa je morala vsak teden uradnikom javiti naro čila, ki so jih dobili, okoliške predelovalnice pa vsakih 14 dni. Na čeloma se je smelo prodajati le meso s kostjo, dodati kost k mesu ali zraven prira čunati procente. Pri svinjskem mesu je bilo potrebno prišteti 20%, govedini 25% in teletini 30%. Izjema je bilo koštrunovo meso, to se je smelo prodajati izklju čno s kostjo .580 Oktobra je bila objavljena uredba, ki je preprodajalcem prepovedovala odkup klavne živine direktno od kmetov. 581 Po odloku se je smelo konjsko meso in izdelke iz konjskega mesa po 20. oktobru prodajati le še na mesne karte. Vsak uporabnik je lahko dobil dvojno težo, kot je bila zapisana na karti. Če je na karti pisalo 1kg, je lahko kupil 2kg konjskega mesa ali izdelka iz konjskega mesa. Konjsko meso so prodajali brez kosti. Konjska drobovina je bila še naprej v prosti prodaji. 582 Po odloku so morali mesarji izjemoma odpreti svoje mesarije 28. novembra popoldne. 583 Razlog MZ ni navajal. Konec oktobra so uvedli obrazec za prodajo živine za zakol. Obrazec je veljal za govedino in praši če. Obrazec so dobili na Uradu za prehrano, bil je bil v treh izvodih. Enega je obdržal prodajalec, enega kupec in enega je dobil nazaj Urad za prehrano. 584 V za četku novembra je bila v časniku objavljena uredba o prijavi izvoza živine preko adminastrivnih meja Urada za prehrano. Preselitev živali so morali prijaviti najmanj 8 dni prej, ne glede nato, ali se je živino gonilo ali prepeljalo (z vozilom ali vlakom). Na oddelek živinoreja so morali javiti ime prodajalca/pošiljatelja, termin izvoza, na čin transporta (gonitev, vlak ali vozilo), število in

575 Verordnung, MZ, 19.4.1941, str. 8. 576 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 513. 577 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 146. 578 Verlautbarung, MZ, 4.7.1941, str. 8. 579 Mittelmarkt für Schlachttrieb in Marburg, MZ, 9.7.1941, str. 5. 580 Die Vieh- und Fleischbewirtschaftung im Unterlande, MZ, 10.7.1941, str. 6. 581 Betrifft Ankauf vom Schlachtvieh , MZ, 11/12.10.1941, str. 6. 582 Anordnung, MZ, 21.10.1941, str. 8. 583 Anordnung, MZ, 27.11.1941, str. 8. 584 Anordnung, MZ, 1/2.11.1941, str. 8.

98 vrsto živali, izvor, morebitno pretovarjenje, cilj in kupca. Po opravljenem izvozu so morali izvoz še dokazati s transportno spremnico ali s tovornim listom pri transportu z železnico. 585 Za 6. avgust napovedan sejem klavne živine je bil odpovedan. Tako bi naj bil naslednji šele 13. avgusta. O razlogih odpovedi časnik sprva ne poro ča. 586 Že čez teden dni je sledila prepoved organiziranja svinjskih sejmov zaradi nalezljive bolezni praši čje ohromelosti. 587 19. avgusta je bil živalski sejem, kjer so razstavljali konje in vprežne vozove. 588 Konje so razstavljali med 9. in 12. uro ter od 14. ure dalje. 589 Konec novembra je veljala veterinarska prepoved prirejanja živalskega sejma. 590 V tem članku sicer ne izvemo o razlogu, nam pa o razlogih, svinjski paralizi, poro ča drug članek v isti številki časnika. 591 Medtem je sejem klavne živine 3. decembra odpadel zaradi tehni čnih težav po poro čanju MZ. 592 Poleg svinjske paralize je Maribor in okolico v za četku decembra prizadela slinavka ter parkljevka. Oblast je dala navodila, kako ravnati. Kmetje niso smeli hoditi na mesta, kjer je bilo veliko ljudi, puš čati ljudi na kmetije, v hleve ali na senike (prespati). Prepovedano je bilo kupovanje živali ali hrane neznanega izvora oz. iz okuženih obmo čij. Živali so morale biti zaprte in pod nadzorom. To je veljalo tudi za pse in ma čke. Redno so morali posipavati apno pred hlevi – razkužilo. Ob izbruhu bolezni so morali okužbo takoj javiti oblastem, sicer niso bili upravi čeni do državne odškodnine. 593 Vsi tega niso upoštevali, zato je bilo od sredine decembra strogo prepovedano uporabljati parkljaste živali kot vprežno živino in z njo voziti po Mariboru. 594

Karta za obla čila

1. oktobra so uvedli karto za obla čila (Reichskleiderkarte), zato septembra niso ve č izdajali bonov za obla čila iz prediva za tiste, ki so imeli obvezno karto za obla čila. 595 Dovolilnice so izdajali le še vsak torek in petek med 10. in 11. uro za primere rojstva, poroke in druge nujne razloge. V primeru smrti je bilo možno vlogo oddati vsak dan. 596 Od 11. oktobra dalje trgovci niso smeli prodajati klobukov iz blaga in svile. Razen izjemoma v primerih pogreba. Razlog so bile priprave na uvedbo karte za oblačila. 597 Izdali so karte po kategorijah – 5 razli čnih. Za moške, ženske, dekleta (3.-15. leta), fante (3.-15. leta) in otroke (2 in 3 let starosti). Vsaka karta je imela 120 to čk. Druga karta je veljala do 31. avgusta 1942. Tretja celo do 31. decembra 1942. Vendar ljudje niso mogli porabiti vseh to čk naenkrat. Zato so poskrbeli s postopno veljavnostjo. Prvih 20 to čk se je sprostilo 15. oktobra, a le za ženske, dekleta in otroke. Moškim in fantom se je prvih 20 to čk sprostilo šele 15. novembra. Potem se je približno na vsake 3 mesece sproš čalo po 20 to čk. To čke oštevil čene od 1 do 20 niso imele natisnjenega datume. Te so sproš čali z odloki. Tako so lahko delali korekcije. V nujnih primerih so izdali posamezniku tudi dovolilnico za nakup obla čila. Kot nujni primer se je razumelo, da je porabnik imel le še en kos obla čila (v nekaterih primerih 2 kosa). V takšnih primerih je porabnik moral oddati tudi manj to čk.

585 Anordnung, MZ, 1/2.11.1941, str. 8. 586 Abgesagter Marburger Schlachtviehmarkt, MZ, 2/3.8.1941, str. 6. 587 Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteirmark, MZ, 13.8.1941, str. 7. 588 Vormusterung der Pferde und Bespannfahrzeuge im Marburg, MZ, 11.8.1941, str. 6. 589 Bekanntmachung, MZ, 11.8.1941, str. 8. 590 Veterinärpolizeiliche Anordnung, MZ, 29/30.11.1941, str. 8. 591 Kundmachung, MZ, 29/30.11.1941, str. 8. 592 Anordnung, MZ, 1.12.1941, str. 8. 593 Abwehr der Maul- und Klauenseuche, MZ, 5.12.1941, str. 6. 594 Kundmachung, MZ, 16.12.1941, str. 8. 595 Verlautbarung, MZ, 1.9.1941, str. 8. 596 Verlautbarung, MZ, 3.10.1941, str. 8. 597 Verlautbarung , MZ, 11/12.10.1941, str. 8.

99 Recimo za moški zimski plaš č, namesto 90, je moral oddati le 30 to čk. Tudi tako so hoteli dose či približno pravi čno razdelitev obla čil. Poleg to čk so bili tudi posebni odrezki. Ti odrezki so bili že vnaprej rezervirani za nakup dolo čenih obla čil. Tako je bilo še 5 šivalnih odrezkov za nakup nogavic (k vsakemu odrezku so morali dodati po eno to čko). Odrezki od A do G so bili rezervirani za posebne primere. 598 Kape s š čitom so ostale še naprej v prosti prodaji. 3 to čke so morali potrošniki oddati za klobuk, kape, turbane, nogavice in kapuce. 6 to čk so bile rute, šali in štirikotne rute iz volne (iz drugih materialov so bile 4 to čke). 599 Ljudi so spodbujali k oddaji starih obla čil. Tako so za vsak star moški plaš č dobili po 30 to čk, za ženski plaš č 25 to čk. Same to čke so se potem porazdelile na 6 obdobij. Hišno, namizno in kuhinjsko perilo so dobili le na potrdilo in je bilo iz umetne svile ter viskoze. Za vsako osebo so predvideli 2 rjuhi, 2 prevleki za odejo, 2 prevleki za vzglavnik, inlet, odejo, odejo za spanje/prešito odejo v kompletu z žimnico, 4 žepne rob čke, 3 prti čke, 2 bela in 2 barvna namizna prti čka, za vsako okno zavese, zastore in bele zavese. Za mlado poro čence je obstajal poseben seznam. 600 Sredi novembra so naredili izjemo za otroke. Otroci so lahko dobili zimski plaš č, kljub temu da so imeli na voljo le 20 to čk. Zimski plaš č za de čke je stal 50, deklice 37 to čk. Predpogoj je bila pridobitev dovolilnice. Dovolilnico so izdali ob predložitvi starega neuporabnega zimskega plaš ča, ki ga je do tedaj otrok imel. Plaš ča niso bilo potrebno oddati kot pri odraslih. 601 Le toliko,da so preverili. Da bi zaš čitili karto za obla čila pred ponarejevalci, so pri III. karti za obla čila uvedli vodni znak RK (Reichskleiderkarte) v razli čnih velikostih. Poleg imena in kraja bivanja so dodali še rojstni datum. Novost je bila tudi ta, da so se to čke za čele od 120 proti 1, tako so jih naredili veliko bolj pregledno. 602 III. karta je bila veljavna do 31. decembra 1942. Zato je tudi časnik opozarjal ljudi k dobremu razmisleku, kaj potrebujejo. Dodatnih to čk namre č ni bilo možno dobiti. Sam dr. Uiberreither je še pred izdajo III. karte odobril dodatnih 20 to čk. 603 Samo karto za obla čila so upravi čenci dobili na dom. Vsak se je moral legitimirati in podpisat prejem. Karto je lahko prevzel partner oz. skrbnik mladoletne osebe. Kdor je z dovolilnico že prej kupil obleko/obla čila, se mu je ustrezno število to čk pred izro čitvijo odstranilo. 604 Predzadnji dan leta 1941 je bil v časniku objavljen novi predpis glede nakupa žalnih oblek. Od 15. leta starosti so lahko kupili žalne obleke v prosti prodaji. Vendar le 1 krat letno. Morali so dobiti soglasje od Urada za karte. Urad jim je izdal dovoljenje ob predložitvi dokazila o smrti družinskega člana, najkasneje 4 tedne po smrti in je veljalo 3 mesece. 605 Za vsa vrhnja obla čila iz usnja so morali pridobiti prav tako dovolilnico, dovolili so jo le redkim poklicnim skupinam (testnim voznikom, testnim pilotom…). Kratke usnjene hla če, imenovane kurze Wichs – alpsko obla čilo, so izdajali le nekateri podeželski gospodarski uradi. V prosti prodaji so bili pasovi, kape, rokavice, torbice, kov čki itd. in izdelki iz ribjega usnja 606 . Aktovke niso bile v prosti prodaji. 607

598 Vor der Ausgabe der Reichskleiderkarte in der Untersteirmark, MZ, 17.10.1941, str. 5. 599 Unsere Kopfbedeckungen und die Reichskleiderkarte, MZ, 3.11.1941, str. 5. 600 »Punkte« oder Bezugschein, MZ, 5.11.1941, str. 5. 601 Der Kinderwintermantel in der Reichskleiderkarte, MZ, 17.11.1941, str. 6. 602 Wasserzeichen und Geburtsdatum auf der dritten Kleiderkarte, MZ, 1.12.1941, str. 5. 603 Die Reichskleiderkarte in der Untersteirmark, MZ, 3.12.1941, str. 6. 604 Verlautbarung, MZ, 1.12.1941, str. 8. 605 Neue Vorschriften für den Kauf von Trauerkleidung, MZ, 30.12.1941, str. 6. 606 Med drugo svetovno vojno se ga je uporabljalo kot nadomestek za ostala usnja. Iz ribjega usnja so delali torbice, čevlje, gonilne jermene, notranje podplate itd.. V bremenskem pristaniš ču je bila velika tovarna za predelavo ribjega usnja, ki pa je bila uni čena ob zavezniških letalskih napadih. Fischleder! Ein neues Material?, www. Handarbeitsfrau.de, http://www.handarbeitsfrau.de/php/detailview_artikel.php?id=400 , z dne 21.7.2008. 607 Die Bezugscheinfrage bei Lederwaren, MZ, 3.12.1941, str. 6.

100 Kulturno dogajanje

Kulturno dogajanje je bilo velikokrat v sklopu propagande in obratno. Kar je pomenilo, da kulturni dogodki niso imeli namena le zabave, sprostitve in smeha, ampak so imeli pogosto tudi politi čni pomen. Omenim naj poziv SH, »da mora vsakdo po svojih mo čeh prispevati k kulturnemu življenju. To je še posebej pomembno, ker je tukaj 23 let delovala tuja kultura!« 608 Konec julija je civilni upravitelj izdal odredbo, po kateri je moral vsakdo, ki je želel delati na kulturnem podro čju ali prirediti kulturni dogodek zato zaprositi civilnega upravitelja. Vsi, ki pa so že delali na kulturnem podro čju, so morali to pisno javiti do 31. julija na naslov Civilni upravitelj, oddelek ljudsko tolma čenje (Volksaufklärung) in propaganda, Grajska cesta 12. Navesti so morali ime, priimek, stalno bivališ če in zaposlitveno mesto. Naknadno so morali še izpolniti anketo in imeti dokazilo o arijskem izvoru. 609 Kdo vse se je moral javiti civilnemu upravitelju? Sem so spadali: u čitelji glasbe, komponisti, orkestralni glasbeniki, solisti (ki so nastopali sami), dirigenti kora ali kapele, zabavni glasbeniki (igrali po lokalih), cerkveni glasbeniki, organizatorji koncertov, trgovci z glasbili, glasbeni založniki, pisatelji (tudi tisti, ki so ob časno pisali članke za časnik), trgovci s knjigami, knjižni založniki, knjižni čarji, zastopniki knjigarn, zaposleni knjigarn, literarna društva, arhitekti, kiparji, slikarji, grafiki, obrtniki umetniki, prodajalci umetnini (tudi tisti, ki so prodajali spominke ali umetniške razglednice), antikvariji, umetniški založniki, odrski člani (pevci, igralci…), prodajalci gledaliških vstopnic, umetniški plesalci, lutkovni igralci, baletni plesalci, plesne šole, lastniki kabaretov, lastniki gostiln (z umetniškimi programi), cirkuški delavci, lastniki kinov, časopisni založniki, uredniki, stenografi, dostavljalna podjetja (ki so dostavljala časopise), trgovci s časopisom, prodajalci knjig in časopisov na železniških postajah in bralni klubi. Javiti se ni bilo potrebno lastnikom zabavnih stojnic, streliš čnih stojnic in vrtiljakov. 610

Kino

V Mariboru je delovalo 5 kinematografov: Grajski kino, kino Esplanade, kino Union, kino Pobrežje in Studenci. Vseh pet je bilo po 6. aprilu zaplenjenih s strani nove oblasti. 611 Poleg teh je bilo še nekaj ob časnih kinematografov in gostilniških. Tudi ti so prišli pod strogo kontrolo oblasti. 12. aprila ob 18. 45 je bila prva kino predstava. Od 13. aprila dalje so potekale redne predstave. Kino je omejevala edino policijska ura, ki je za čela veljati ob 21. 00 .612 Vsak kino je bil tudi kot »informativni kanal«, saj so morali predvajat Wochenschau 613 .614 Vsako nedeljo v juliju so v grajskem kinu med 10. in 11. uro vrteli posebne oddaje Wochenschau. Vrteli so predvsem posnetke bojev na vzhodni fronti. Časnik je poro čal, da je vladalo med prebivalstvom veliko zanimanje, kar je dokazovalo dejstvo, da so bile vse predstave razprodane. 615 Od 31. avgusta dalje so bile vsako nedeljo dopoldan posebne predstave kulturnih filmov. Med tednom so kot prvo predstavo vrteli Wochenschau, nato pa film s »pomembno kulturno in izobraževalno vsebino«. 616 11. decembra so v grajskem kinu

608 Kulturelle Freizeitgestaltung – eine Aufgabe für alle! , MZ, 3.9.1941, str. 6. 609 Verordnung, MZ, 19/20.7.1941, str. 8. 610 Prav tam. 611 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 154. 612 Wieder Kinovorstellungen im Marburg; MZ, 11.4.1941, str. 6. 613 Informativna oddaja – danes poro čila. 614 Kinobesucher Achtung; MZ, 23.4.1941, str. 6. 615 Grosses Interesse für die Wochenschauen, MZ, 24.7.1941, str. 6. 616 Sondervorstellungen von Kulturfilmen jetzt auch in Marburg, MZ, 28.8.1941, str. 6.

101 vrteli II. u čni film z naslovom Pisalni stroj. V nagovoru je o pomenu poklicne vzgoje govoril vodja poklicne vzgoje Schreger. 617 Žal MZ ne poro ča, kdaj so vrteli I. u čni film. Kakor v Rajhu, so tudi v Mariboru imeli slovesno otvoritev kinematografske sezone 41/42. Slovesnost je potekala 12. oktobra v vseh kino dvoranah (Maribor, Celje in Ptuj). Vrteli so Reitet für Deutschland, Über alles in der Welt, Bismarck in Friedrich Schiller. 618 Najprej so preko radia poslušali govor dr. Goebbelsa (minister za propagando), ki je slovesno odprl kinematografsko sezono v Berlinu. 619 Od 17. do 23. oktobra so v kino dvoranah vrteli policijski pou čni film z naslovom Kako se obnašati v prometu. V nedeljo so imeli še posebno predstavo. Hkrati je po Mariboru vozil avto opremljen z zvo čniki, ki je opozarjal udeležence v prometu na nepravilnosti, če so jih storili. 620 Sredi decembra je časnik opozoril obiskovalce kina, da se v kino dvoranah ni smelo kaditi! 621

Grad

20. julija ob 10. 30 so imeli kandidati za oficirje pri Wehrmachtu na gradu glasbeno zabavo. Igrali so dela Telemanna, Händla, Haydna in Vivaldija. Recitirali so tudi poezijo. 622 Od 20. avgusta do 3. septembra 623 od 10. do 12. in 16. do 18. ure so si ljudje lahko ogledali razstavo spodnještajerskih slikarjev na gradu. 624 31. avgusta ob 10. 45 je bilo vodeno predavanje po razstavi. Predaval je Helfried Patz iz Celja. 625 Razstavljenih je bilo 64 slik. 626 Kasneje so predstavo podaljšali do 7. septembra. 627 Od mariborskih slikarjev so bila razstavljena dela Pipa, Petelna, Karla Jiraka, Fredya Koschitza, Johannesa Heppergerja in Roberta Gattingerja. 628 Od 23. do 30. novembra je potekala na gradu razstava knjig. Razstavo je organiziral Civilni upravitelj, oddelek Aufklärung und Propaganda. Prikazane so bile nemške knjige, dela Spodnje Štajercev, zemljevidi, listine in pomen nacionalsocializma pri knjigah. 629 Ob odprtju razstave so bili navzo či vsi vidni predstavniki oblasti Steindl, Treml (vodja Volksaufklärung und Propaganda), ki je imel uvodni govor. Posebej je poudaril »Spodnja Štajerska bo vedno nemška« . Za izvedbo razstave je bil posebej zaslužen akademski slikar Pipo Peteln. 630 Vstop je bil prost. Sama razstava je bila po navedbah časnika dobro obiskana. 631 24. so razstavo obiskali propagandisti iz Zveznega vodstva. 632 Hkrati s te čajem ro čnih spretnih del je potekal te čaj za otroke. Ti so seveda izdelovali tisto, česar se otroci najbolj veselijo konec decembra – igra če. Njihova razstava je potekala 13. in 14. decembra na gradu v okviru I. Werkausstellung der DJ Schaffen für das Winterhilfswerk (nem. I. razstava del, ki jih je DJ naredil za Zimsko pomo č). 633 Uvod je bila igra

617 Nicht tippen, sondern Maschinenschreiben, MZ, 18.12.1941, str. 6. 618 Jugendfilmstunde nun auch in der Untersteirmark, MZ, 9.10.1941, str. 6. 619 Jugendfilmstunde in der Untersteirmark, MZ, 13.10.1941, str. 6. 620 Die Sünden der Verkehrsteilnehmer, MZ, 13.10.1941, str. 6. 621 Im Lichtspieltheater darf nicht geraucht werden, MZ, 18.12.1941, str. 6. 622 Morgenfeier in der Marburger Burg, MZ, 16.7.1941, str. 5. 623 Die Ausstelung untersteirischer Maler bis Mittwoch geöffnet, MZ, 2.9.1941, str. 6. 624 Ausstelung untersteirischer Maler in Marburg, MZ, 20.8.1941, str. 6. 625 Führung durch die Ausstelung der untersteirischen Maler in Marburg, MZ, 30/31.8.1941, str. 6. 626 Führungsvortrag in der Marburger Burg, MZ, 6/7.9.1941, str. 6. 627 Die Kunstausstelung untersteirischer Maler in Marburg verlängert, MZ, 3.9.1941, str. 6. 628 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 122. 629 Das Deutsche Buch, MZ, 22/23.11.1941, str. 6. 630 Untersteir und das deutsche Buch, MZ, 24.11.1941, str. 6. 631 Guter Besuch der Marburger Buchausstellung, MZ, 25.11.1941, str. 6. 632 Arbeitstagung des Führungsamtes II. der Bundesführung, MZ, 25.11.1941, str. 6. 633 Heimatbund – Ausstellungen in Marburg, MZ, 13/14.12.1941, str. 6.

102 Rumpelstilzchen (zloben škrat iz Grimmove pravljice) zaigrali so jo Jungmädel Ausildungsgruppe Marburg. Na ogled so bile lutke, vojaki, lutkovne sobe, zibelke in otroške igre. 634

Koncerti

Eden izmed pomembnejših kulturnih središ č je v Mariboru bila tudi dvorana Götz. V njej so se izvajale tako politi čne, kakor kulturne prireditve. Dvorana je bila v lasti SH, 635 ki pa jo je odstopil v uporabo tudi drugim skupinam in uradom. Glasbeno društvo Maribor je 30. julija ob 20. uri priredilo v dvorani Götz glasbeni ve čer. Sodelovalo je moško pevsko društvo, pevsko društvo Liedertafel in mestni orkester. Vrhunec predstave je bil Nikolo Paganinis z 2. sonato zaigrano na violino ob spremljavi Tarasa Poljanetza. 636 Karte so prodajali po 20 Rpf in jih je bilo mo č dobiti od 28. julija na Uradu za izobraževanje, Tegetthoffstrasse. 637 Konec avgusta so organizirali koncert v dvorani Götz. Koncert je vodil Frisch. Igral je operni orkester, peli so solisti moškega pevskega zbora (Herta Spittau, Josef Tscharre, Werner Bernhard, dr. Josef Iwanschek in Toni Oschlag). Dvorana naj bi bila po poro čanju časnika polna do zadnjega koti čka. 638 Kot gostje so bili navzo či docenti in študenti visoke šole za glasbeno vzgojo iz Gradca. 639 Gostje iz Gradca niso prišli le na koncert, ampak so opravljali »pomembno ljudsko politi čno« nalogo. 10 docentov in 80 študentov je med 26. avgustom in 4. septembrom v 26 krajih Spodnje Štajerske opravljalo nacionalsocialisti čno delo. Skozi petje s prebivalstvom so le temu približevali knjižno nemš čino. 640 5.oktobra je Urad za izobraževanje organiziral koncert 1000 Takte Wien. Sodelovali so: priljubljena šramelska plesna skupina Die Nachtfalter, plesna skupina Braunmüller, pevec Rolf Kutscher in Dita Dunna. Solo in duo scene so bile pod geslom Ljubezen na Dunaju. 641 9. oktobra so Untergausportwartinnen priredile prireditev z gimnastiko in dekliškimi plesi. Prireditev je potekala v dvorani SH. 642 V dvorani Götz je potekal 24. oktobra simfoni čni koncert Ein Abend bei Schubert. Izvedla ga je gledališka kapela. 643 24. novembra je bil koncert z naslovom Hausmusik. 644 Karte so dobili na Uradu za izobraževanje po ceni 50 do 80 Rpf. Igrali so Frisch (klavir), dr. Gerhard Galle (violina), Jettmar (violina), dr. Elfe (klavir), dr. Klasinc (klavir), Pelikan (violin čelo) Tscharre (petje) in Wamlek, ki je govoril na temo Mozart als Mensch und Deutscher (Mozart, kot človek in Nemec). 645 2. decembra je Maribor gostil v dvorani Götz pevko Gerdo Lammers iz Berlina. Glasbeni ve čer je organiziral Urad za izobraževanje. 646 Na povabilo Urada za izobraževanje je 12. decembra prišel v Maribor violonist Siegfried Borries iz Berlina. Spremljal ga je Wolfgang Borries, ki je igral na klavir. Igrala sta dela Mozarta, Bacha, Corellija, Paganinija, Schumanna, Straussa idr.. 647 26. decembra je v dvorani Götz potekala prireditev Katzensprung

634 Selbstgebastelte Spielzeug – Festlich gedeckte Tische, MZ, 15.12.1941, str. 6. 635 Pred 6. aprilom 1941 je bila dvorana v lasti Sokola. 636 Das erste Volkskonzert in Marburg, MZ, 5.8.1941, str. 6. 637 Volkskonzert der Musik gemeinschaft Marburg, MZ, 26/27.7.1941, str. 6. 638 Časopis sicer ne omenja izrecno, vendar ima verjetno v mislih dvorano SH. 639 »Singend wollen wir maschieren…«, MZ, 29.8.1941, str. 6. 640 Grazer Musikhochschule in volkspolitischen Einsatz, MZ, 29.8.1941, str. 6. 641 »1000 Takte Wien« , MZ, 30.9.1941, str. 5. 642 Singen und Klingen in Marburg, MZ, 9.10.1941, str. 5. 643 Vor dem ersten Symphoniekonzert der Kappele des Marburger Stadttheater, MZ, 21.10.1941, str. 5. 644 Hausmusik auch in Untersteir, MZ, 19.11.1941, str. 6. 645 »Tag der deutschen Hausmusik« in Marburg, MZ, 22/23.11.1941, str. 5. 646 Liederabend der Berliner Konzertsängerin Gerda Lammers, MZ, 26.11.1941, str. 6. 647 Einzieger Violinaabend Siegfried Borries in Marburg, MZ, 10.12.1941, str. 6.

103 ins Glück (majhen korak do sre če). Prireditev je izvedla Steirische Volksb űhne pod vodstvom Frankla. 648 10. avgusta je v mestnem parku igral Gaumusikzug XXXVI. 649 13. avgusta je Urad za izobraževanje skupaj z Gaumusikzug XXXVI RAD 650 organiziral koncert na prostem na Studencih. Koncert je vodil Finzel. Udeležilo se ga je okoli 4000 ljudi. Prisotni so bili Klingberg (okrožni vodja), dipl. ing. Frankl (Urad za vodenje I), Fischbach (vodja Urada za izobraževanje), Schneder (okrajni vodja – Ortsgruppenführer) in Treo (župan Studencev). 651 20. avgusta je Gaumusikzug igral na Pobrežju. Koncerta se je udeležilo po navedbah časnika preko 1000 poslušalcev. Drugi dan so igrali na Teznu in pritegnili okoli 1600 poslušalcev. 652 Sredi septembra je moško pevsko društvo preko časnika pozivalo vse (moške, ženske in dekleta), ki so bili pevsko nadarjeni na poskusno petje. Prijave je zbiral Urad za izobraževanje. Pogoj za sodelovanje je bilo članstvo v SH. Prva avdicija je potekala 16. septembra v društvenem lokalu ob 20 30 .653

Gledališ če

Upravo gledališ ča je takoj po zamenjavi oblasti za časno prevzela Berta Siege. Siege je pred vojno vodila dramsko sekcijo SDKB v Mariboru. Intendant gledališ ča postane Robert Falzari, direktor pa Walter Nowak. 654 Nekaj igralcev in pevcev so aretirali, nekaj jih je pobegnilo v Ljubljano. Tako bi naj bilo junija že 16 mariborskih igralcev v Ljubljani. Ostali so Pavel Rasberger, Slava in Danilo Gorinšek (kasneje deportirana v Srbijo), Danica Savinova, Vida Kovi č, Mileva Zakrajšek, Anton Harastovi č, Edo Grom, Milan Venišnik (kasneje odšel v partizane) in Stanislav Ledinek. 655 Skoraj v celoti je ostal ženski zbor. Moški zbor so razpustili in ustanovili novega. Pri tem je treba poudariti, da je v njem bilo tudi nekaj slovenskih pevcev. Tudi gledališ če je sledilo trendu preimenovanja – postalo je Mestno gledališ če. Ponovno so ga odprli 14. maja. Otovoritvena predstava je bila 25. septembra po navedbah dr. Žnidari ča in dr. Mateje Čoh. 656 To pa je v neskladju s tem, o čemer poro ča časnik. Časnik namre č poro ča, da je bila otvoritvena predstava 15. septembra. 657 Sezono 1941/42 so že za čeli s svojim dramskim, opernim in operetnim ansamblom, v katerem je bilo pet glasbenih vodij, pet režiserjev, 14 pevcev, 9 pevk, 9 plesalk, 45 godbenikov in 36 zboristov. 658

648 »Katzensprung ins Glück« , MZ, 22.12.1941, str. 5. 649 Gastspiel Parkkonzert, MZ, 14.8.1941, str. 6. 650 RAD – Reichsarbeitdienst. Bunte Klänge für Arbeitskameraden, MZ, 5.9.1941, str. 6. 651 Grosses Platzkonzert in Brunndorf, MZ, 14.8.1941, str. 6. 652 Reichsarbeitdienst Gaumusikzug XXXVI in den Ortsgruppen Pobersch und Thesen, MZ, 27.8.1941, str. 6. 653 Aufruf des Männergesangvereines, MZ, 12.9.1941, str. 6. 654 121 Vorsstellungen – 46.610 Besucher, MZ, 10/11.1.1942, str. 5. 655 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 121. 656 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 511 in Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 122. 657 121 Vorsstellungen – 46.610 Besucher, MZ, 10/11.1.1942, str. 5. 658 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 122.

104

Slika št. 9. Operni šef Dietl. Slika št. 10. Intendant Falzari. Vorhang auf zur deutschen Vorhang auf zur deutschen Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5. Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5.

Slika št. 11. Višji režiser Matthias. Slika št. 12. Altistka Probst. Vorhang auf zur deutschen Vorhang auf zur deutschen Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5. Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5.

105

Slika št. 13. Operna pevka Dragan. Slika št. 14. Stranske vloge Kichter. Vorhang auf zur deutschen Vorhang auf zur deutschen Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5. Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5.

Slika št. 15. Lirska pevka Diehl. Slika št. 16. Tenorist Renko. Vorhang auf zur deutschen Vorhang auf zur deutschen Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5. Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5.

106

Slika št. 17. Lirski bariton Schmidt. Slika št. 18. Operna subretka Reichell. Vorhang auf zur deutschen Vorhang auf zur deutschen Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5. Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5.

Slika št. 19. Tenorist Friese. Slika št. 20. Koloraturna sopranka Mary. Vorhang auf zur deutschen Vorhang auf zur deutschen Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5. Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5.

107

Slika št. 21. Seriozen bas Toenges. Vorhang auf zur deutschen Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5.

Ob Mestnem gledališ ču so nekaj časa delovali še amaterska gledališka skupina na Studencih in dve lutkovni gledališ či. 659 To sta bila Lutkovno gledališ če Berte Siege in Kasperltheater v Košakih. 660 Da bi vsakemu članu SH omogo čili ogled gledališ ča, so lahko člani SH kupili gledališki abonma, ki se je imenoval Theaterring. Abonma je stal 50 Rpf in je omogo čal ogled 10 predstav (oper, operet in govornih iger) od septembra 1941 do julija 1942. Abonmaje je prodajal Urad za izobraževanje. 661 2. julija je bila v gledališ ču prva nemška oratorijska predstava Der Feldherr. Predstavo je vodil direktor graške visoke šole za glasbo Felix Oberborbek, 662 kot gosta sta bila kora iz Gradca in Leobna. Solisti čno so pomagali iz Gradca in Dunaja. Bolnega solista Lenza Fehenberga je nadomeš čal Hans Depser. 663 Septembra je svoja vrata odprlo mariborsko gledališ če. Prva predstava je bila opera Fidelio (Beethoven). Režiral jo je Robert Falzari. 664 Od odprtja gledališ ča 15. septembra do konca leta 1941 je bilo 121 predstav. Izvedli so 36 oper, 64 operet in 2 simfoni čna koncerta. 12 predstav je izvedel Steirisches Landtheater. Gledališ če je obiskalo 46.610 obiskovalcev. Povpre čna zasedenost gledališ ča je bila 80%. 665

Drugo prizoriš če gledališ ča so bili tudi Studenci. 13. in 14. oktobra so Studence obiskali Frankl Bühne iz Gradca. Igrali so Annerl von Aussee. 666 Nekaj čez mesec dni (17. novembra) so jo na povabilo Urada za izobraževanje igrali v dvorani Götz. Skupino je vodil Willibald Frankl. Poleg že omenjenega dela so igrali še dela, ki so govorila o kmetih. 667 2. novembra je v dvorani SH na Studencih na Jahngasse Frankl Bühne razveselila gledalce z dvema predstavama. Igrali so Woran ich meine Freunde hab.668 30. novembra je Frankl Bühne

659 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 511. 660 Žnidari č: Do pekla in nazaj, str. 122. 661 Theater für jedermann! , MZ, 3.9.1941, str. 5. 662 Erste deutsche Oratorien Aufführung im Marburg; MZ, 27.6.1941, str. 5. 663 Stadttheater Marburg, MZ, 2.7.1941, str. 5. 664 Marburgs Stadttheater öffnet die Pforten, MZ, 13/14.9.1941, str. 5. 665 121 Vorsstellungen – 46.610 Besucher, MZ, 10/11.1.1942, str. 5. 666 Das »Annerl von Aussee« in Brundorf, MZ, 11/12.10.1941, str. 5. 667 Gastspiel der Steirischen Volksbühne Graz in Marburg, MZ, 12.11.1941, str. 5. 668 Wieder zwei Theateraufführungen in Brundorf, MZ, 1/2.11.1941, str. 5.

108 ponovno obiskala Studence in gledalce po častila s kme čko komedijo Rätsel um Rosl. To je bilo delo pisca Pohla. 669 Lutkovni igralci Radestock so se v za četku decembra ustavili v Mariboru. 4. decembra so igrali na Pobrežju, 6. in 7. v Mariboru, 8. na Studencih in 9. spet v Mariboru. 670 6. decembra so igrali v kino dvorani na Domplatzu. Popoldne so za otroke igrali Rumpelstilzchen, zve čer pa za odrasle Die Teufelsschmiede. 671

669 Die Frankl-Bühne wieder in Brunndorf, MZ, 29/30.11.1941, str. 5. 670 Die Radestocker Puppenspiele in Marburg, MZ, 29/30.11.1941, str. 5. 671 Puppenspiele Radestock in Marburg, MZ, 3.12.1941, str. 5.

109 Sklep

Nemci so v Jugoslaviji doživljali s strani države ogromen pritisk, ki se je v časih sprevrgel tudi v fizi čno nasilje. Razloge lahko iš čemo v 19. stoletju. Vendar je tak odnos Jugoslavije potisnil Nemce v položaj sovraštva in v željo po spremembi položaja. Edina rešitev, ki je bila, je bila priklju čitev k matici. Rešitev je ponujal Hitler po vzoru anšlusa (priklju čitve) ali zavzetja. Zato nas ne sme čuditi visoka podpora Hitlerju med jugoslovanskimi Nemci! Ostale so jim namre č le štiri možnosti: radikalizacija, asimilacija, izselitev ali trpljenje. Jugoslavija se je trudila ostati na vse pretege nevtralna. Ves čas se je nanjo izvajal iz vseh strani pritisk. Dolo čene države so želele njeno vklju čitev v vojno kot zaveznice, spet druge so želele njeno ozemlje. Jugoslavija je na koncu morala popustiti in se odlo čiti za tisto stran, ki je tisti hip veljala za najmanj tvegano. To so bile sile Osi. Hkrati s tem je hotela odvzeti povod za napad nanjo, kajti ve čina držav sil Osi si je želela ozemlje Jugoslavije. Notranje politi čno odlo čitev vlade niso vsi sprejeli z naklonjenostjo. Nasprotniki so sprožili upor, ki je odnesel vlado in regenta. Na prestol so postavili mladoletnega kralja. Takšen tok dogodkov je pokazal, kako nestabilna in nezanesljiva je bila Jugoslavija. Takšna odlo čitev je razjezila predvsem Hitlerja, ki je upal na zavezništvo z Jugoslavijo. 672 Medtem so si druge sosede manile roke, saj so kon čno dobile tako dolgo pri čakovani povod za kosanje Jugoslavije. V Mariboru je po strmoglavljenju vlade in regenta nastalo napeto ter zadušljivo ozra čje. MZ se je trudil po navodilih oblasti ljudi pomirjati, a je bilo to vse zaman. Vsi so le še čakali na napad. 6. aprila se nato zgodi napad na Jugoslavijo. Jugoslovanska armada se izkaže za nevredno svojega imena in hkrati privrejo na plano vsi zanemarjeni problemi. Oficirski kader, po ve čini srbske narodnosti, je nameš čal vojake vojaško zgrešeno, sam pa v najve čji naglici pobegnil. Tako so ostali vojaki, med katerimi je bila morala izredno nizka, brez vodstva, brez oskrbe in brez informacij. To je le še pospešilo razpad obrambnega sistema. Cel obrambni sistem je temeljil na Rupnikovi liniji – nizu obrambnih bunkerjev. Ob meji z Avstrijo oz. takrat Rajhom se je pokazalo, da vojaštvo pove čini sploh ni zasedlo bunkerjev. V Maribor je Wehrmacht vkorakal šele 8. aprila, že prej so Maribor »osvobodili« pripadniki Schwäbisch Deutscher Kulturbunda. Še pred svojim umikom je jugoslovanska vojska porušila vse mostove čez Dravo. Ta odlo čitev v vojaškem smislu ni prinesla nobene koristi. Wehrmacht je s pontonskimi mostovi že kmalu bil na drugi strani reke Drave. Je pa rušenje mostov zelo prizadelo civilno prebivalstvo, saj so po Glavnem mostu bile speljane cevi za vodovod in plinovod ter elektri čni kabli. Drugi zlo čin jugoslovanske armade je bilo obstreljevanje civilnih objektov v Mariboru. Vojna se je hitro kon čala s porazom Jugoslavije. Že med samim vojaškim pohodom si je nemška oblast pridobila naklonjenost prebivalstva s tem, ko je sestradanemu prebivalstvu delila hrano ter tople obroke s pomo čjo poljskih kuhinj. Spodnja Štajerska oz. jugoslovanski del Štajerske in s tem Maribor je prišel pod nemško upravo. Civilni upravitelj je postal štajerski Gauleiter dr. Uiberreither. Veliko študij so Nemci opravili že pred vojno in tako imeli izdelane smernice ter na črte. Rajh je prav tako, kot Jugoslavija, poznal živila na karte/bone. S to razliko, da so ljudje dobili dejansko koli čino živil zapisano na karti. Uvedli so tudi karto za obla čila in težke delavce. Nemška oblast je dolo čene jugoslovanske davke ukinila oz. jih znižala. Strogo so za čeli nadzirati vsakršen poskus špekulacij s cenami živil in drugih dobrin. Na kulturnem podro čju so za čeli intenzivno propagirati nemško kulturo. Razne kulturne prireditve, koncerti, proslave itd. so pritegnile ogromno ljudi. Posebej je bila priljubljena Wochenschau, katere cilj je bil predvsem propagandne narave.

672 Hans-Ulrich Wehler: Nationalitätenpolitik in Jugoslawien, str. 40.

110 Na Spodnjem Štajerskem niso za čeli graditi NSDAP, ampak SH. SH je bil po organiziranosti kopija NSDAP. Bilo je celo predvideno, da bi kasneje iz SH nastal NSDAP. Član SH ni mogel postati vsakdo. V SH niso sprejemali rasno in politi čno neprimernih oseb. Rasno in politi čno neprimerne osebe je po ve čini doletel izgon oz. deportacija. Prebivalstvo na Spodnjem Štajerskem so Nemci vzeli za svoje. Mešanje prebivalstva z nemškimi od 13. stoletja dalje je dalo pozitivno rasno oceno. Edina ovira je bil jezik. Prebivalstvo je govorilo po ve čini razli čne dialekte. Te dialekte so Nemci in Slovenci sprejeli za svoje. Iz tega razloga so vpeljali izklju čno nemško šolstvo in nemške jezikovne te čaje. Odziv prebivalstva za članstvo v SH je bil izredno visok. Ve č kot 70% prebivalstva se je včlanilo v SH. Upoštevati moramo še vse tiste, ki so se hoteli v članiti in so bili zavrnjeni. Kje ti čijo razlogi? Za čnemo lahko kar pri razo čaranju nad Jugoslavijo. Nem čija uredi preskrbo prebivalstva, ljudje imajo ponovno delo itd.. To je niz projektov, ki prinesejo plus to čke in navdušenje za Nem čijo. Nedefinirana nacionalnost je že naslednji faktor. V Avstro-Ogrski so jim vbijali v glavo, da so Avstrijci, v Jugoslaviji, da so Jugoslovani. Prebivalstvo se je globoko v sebi še vedno najprej opredeljevalo za Štajerce! Povsem na koncu je tu še pragmatizem. Pod geslom: »pod vladarjem, katerim se lepše živi, k tistemu moje srce služiti želi« . Najpomembnejše je bilo, da so imeli delo in site otroke. Članstvo v SH je prineslo prebivalstvu nemško državljanstvo na preklic. Državljanstvo na preklic so preklicali v primeru dokazanega upora ali hujšega kršenja predpisov. Državljanstvo so izgubili tudi partner ter otroci. V na črtu je bilo, da bi se čez leta prelevilo v stalno državljanstvo. Eden najve čjih mitov iz tega obdobja je zagotovo govor Adolfa Hitlerja Maribor čanom. Mit govori o tem, kako je Hitler v govoru dejal množici »mach mir dieses Land wieder Deutsch – naredite mi to deželo zopet nemško« . V resnici je te besede izrekel dr. Uiberreither nekaj dni po Hitlerjevem obisku. V govoru je dr. Uiberreither omenil, da mu jih je izrekel Hitler v Gradcu. Pa mu jih je res? Ker ni to tema te diplomske, ostaja to vprašanje odprto. Ta mit je še danes tako globoko zakoreninjen, da ga lahko sre čamo na vsakem koraku. V teku raziskave so se pojavile tudi številne napake zgodovinarjev. Ena izmed takih je datum odprtja gledališ ča. Dejansko se je mariborsko gledališ če odprlo celih 10 dni prej. Druga napaka, če jo sploh lahko imenujemo napaka? Morda bi bilo kar bolje re či potvarjenje dokumentov, je članek v MZ. V članku se je pozivalo Nemce k pisanju svojih imen in imen trgovin v svojem nemškem jeziku. Tega namre č v Jugoslaviji niso smeli. Zgodovinar Žnidari č je namerno dodal še stavek »in odstranite vse slovenske« .

111 Zahvala

Posebej bi se rad zahvalil svojemu mentorju dr. Darko Frišu za izredno dobro svetovanje pri izdelavi diplomske naloge. Njegovi napotki in nasveti so bistveno lajšali in pospešili izdelavo naloge. Zahvala tudi dr. Antonu Ožingerju, ki mi je pomagal in dal kar nekaj nasvetov, kje iskati imena krajev. Posebej težavni so manjši kraji. Dr. Ožinger je zelo strokovno podkovan in dober poznavalec literature na tem podro čju. Zahvalil bi se tudi svojemu o četu, ki me je spodbujal in podpiral pri študiju in izdelavi diplomske naloge.

Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!

Selnica ob Dravi, 9. september 2009 Rajmund Lampreht

112 Zusammenfassung

Das Jahr 1941. Ein Jahr in dem aus einem europäischem Krieg ein Weltkrieg wurde. Das Königreich Jugoslawien befand sich im Jahr 1941 in einer Wirtschaftlichen wie auch Politischen Kriese. Der Staat wurde durch die Nachbarländer immer mehr unter Druck gesetzt. Das Königreich war umzingelt von Achsenmächten; Deutschland, Ungarn, Bulgarien, Rumänien und Italien (mit Albanien). Die Briten die nicht zu den Achsenmächten zählten drückten politisch immer mehr aus dem Süden – aus Griechenland. So war das Königreich in einer verzweifelten Lage. Dabei kamen die Innenpolitischen Verhältnise zwischen den Nationen im Königreich.noch besonders zum Ausdruck. Auf der einer Seite standen die Zentralisten (Serben) auf der anderen Seite aber die Autonomisten (Kroaten und Slowenen). Aus diesen Gründen kann man sagen, das dass Königreich politisch gesehen in einer Sackgasse war. Auf dem Wirtschaftlichen Gebiet war es nicht besser. Es gab weder genug Arbeit noch gab es genügend Rohstoffe. Die Versorgung der Menschen musste mit Essensmarken gewehrleistet werden. Denoch gab es Hunger und Not, doch trotzdem versuchte das Königreich mit Zensur ein schöneres Bild zu schaffen aber trotz aller Mühe gelang es ihnen nicht. Nach dem Beitritt Jugoslawiens zum Dreierpackt (der Dreierpackt wurde zwischen Deutschland, Italien und Jugoslawien geschlossen) haben die Offiziere die sich damit nicht abgefunden haben die Regierung gestürzt und den Minderjährigen Tronnachfolger für Volljährig erklärt. Dammit zeigte sich das Königreich als unzuverlässig. In folge dessen brach der Krieg zwischen Jugoslawien und den Achsenmächten aus. In den Tagen vor dem Kriegsausbruch wusste man schon was folgen würde. Es lag etwas ausergewöhnliches in der Luft. Das kann man noch Heute aus der Marburger Zeitung aus dieser Zeit erkennen. Die Regierung versuchte die Menschen zu Beruhigen – es sollte alles so sein wie es sein sollte. Die Regierung gab an, nur einige Militairübungen durchzuführen. Aber niemand glaubte es. Am 6. April geschah es. Der Angriff war sehr genau und die gut organizierte Wehrmacht schlug schnell die Jugoslawische Armee in die Flucht. Dabei kamm auf der Jugoslawischen Seite die niedrige Moral der Soldaten sehr gut zum Ausdruck. Deutsche, Slowenische und Kroatische Soldaten wollten überhaupt nicht für das Königreich Kämpfen. Maribor - Marburg wie auch die Untersteirmark kammen so unter Deutschland. Als Gauleiter (Gau – in der Zeit des zweiten Weltkrieges haben die Nationalsotialisten den Staat in Gauen aufgeteilt. Dadurch kam es auch zur Ernennung von Gauleitern die diese bestimmten Teile führten) wurde dr. Uiberreither ernannt. Die neue Regierung machte sich schnell ans Werk. Die Wehrmacht musste in den ersten Tagen nach der Machtübernahme die Not der Menschen lindern. Als erstes musste man das Problem mit der Versorgung mit Nahrungsmitteln lösen. Auch in Deutschland gab es Essensnot. Dort löste man teilweise das Problem mit Essensmarken die man dan auch in Jugoslawien einführte. Der unterschied zwischen beiden war darin, dass mann für die Deutschen Essensmarken mehr Lebensmittel bekamm als für die Jugoslawischen. Auch nach der Machtübernahme Deutschlands gab es keine Rede und Pressefreiheit, noch immer wurde alles Zensuriert und wenn nötig unterdrückt – verboten. Die vor und auch nach der Deutschen Machtübernahme hier lebenden deutschen konnten nach diesem wichtigen Ereigniss frei ihre Meinung über den ehemaligen Staat äusern. Auch vor dem zweiten Weltkrieg lebten in Jugoslawien unter anderem auch Deutsche. Sofort nach der Machtübernahme erschienen in den Zeitung auch zahlreiche Artikel über den ehemaligen Statt. Aus den damals erschienenen Artikeln konnte man keine guten Taten oder keine positiven Eigenschaften des früheren Staats und Systems erkennen. Man konnte jedoch sehr klar die Freude über den Zerfall des ehemaligen Staats der schon vor dem zweiten Weltkrieg und auch nach der Machtübernahme in Jugoslawien lebenden Deutsche erkennen.

113 Mit der Übernahme Deutschlands kam es sofort zum Propaganda wechsel. Die Jugoslawische Propaganda wurde mit der Deutschen eingetauscht. Das Jugoslawische Königreich hatte ein einziges Ziel; die Vereinheitlichung aller in Jugoslawien lebenden Nationalitäten in eine einzige neue – Jugoslawische. Auch die Deutschen hatten nach der Machtübernahme ein ähnliches Ziel. Ihr Ziel war etwas weitreichender als das Jugoslawische. Sie wollten aus den Menschen nicht nur Deutsche Staatsbürger machen, sondern wollten auch das Sie sich voll und ganz Deutsch fühlten. Deshalb war es ihr Ziel die Menschen auch zur deutschen Mentalitäts übernehmen zu gewinnen. So wurden Sie zu vollkommene Deutsche. Aus diesem Grund sind aus Deutschland Speziele Rassenkommisionen eingetroffen. Sie haben eine Rassenselektion durchgeführt. Wurde man mit der Note gut bewertet und hatte keine Abneigungen gegen die damalige Deutsche Regierung und gegen die Deutsche Mentalität bekam man die Deutsche Stattsbürgerschaft. Sofern sich die Menschen mit diesen Tatsachen und Eigenschaften nicht identifizieren konnten wurden Sie mit Eisenbahnwagons deportiert. Die Menschen in der Untersteirmark bekamen in den meisten Fällen die Note Gut und konnten so bleiben. Um Sprachunverständlichkeiten zu meiden wurden in fast allen Orten Deutsche Sprachkurse organiziert. In der Untersteirmark wurde nicht die NSDAP (Nationalsotialistische Deutsche Arbeits Partei) gegründet sondern der Steirische Heimatbund. Der Steirische Heimatbund war eine Kopie der NSDAP. Viele der Menschen sind zum Steirischen Heimatbund beigetretten. Auch im Bereich der Kultur konnte man den Nationalsotialismus spühren. Im September öffnete das Stadtstheater seine Pforten. Von nun ab konnten sich die Marburger und die Menschen aus der Umgebung Marburgs zahlreiche Bühnenauftritte ansehen. Mann kann das Kino damals mit dem Fehrnsehen Heute vergleichen. So konnte man sich im Kino die Wochenschau ansehen. Diese kann man mit unseren heutigen Nachrichten vergleichen. Es wurden aber auch zahlreiche Filme vorgeführt. Ein beliebtes Thema war auch der Krieg.

114 Viri

Mariborer Zeitung, Mariborska tiskarna, Maribor, izdaje od 1.1. do 6.4.1941.

Marburger Zeitung, Marburger Verlags und Druckerei Geselchaft, Marburg, izdaje od 9.4.1941 do 1.3.1942.

Fond 1625 Pooblaš čenec državnega komisarja za utrjevanje nemštva, urad Maribor, Arhiv Slovenije, tehni čna enota. 1, fascikel 224/1.

Fond 1631 Štajerska domovinska zveza, Arhiv Slovenije, tehni čna enota 1 - 2, fascikel 1 - 5.

Fond Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem, Pokrajinski arhiv Maribor, tehni čna enota 37, spis 1591.

Literatura

Uki Goni: Resni čna Odessa, založba Ciceron, Mengeš, 2006.

Sašo Radovanovi č: Mariborske ulice, založba Kapital, Maribor, 2005.

Marjan Žnidari č: Do pekla in nazaj – nacisti čna okupacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941-1945, Muzej Narodne osvoboditve Maribor, 1997.

Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, Studia Historica Slovenica 2-3, Maribor 2006, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru.

Miloš Mikeln: Pekel 1941, Cankarjeva založba, Ljubljana 1981.

Janusz Piekalkiewicz: Druga svetovna vojna, DZS, Ljubljana 1996.

Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995, Nova Revija, Ljubljana 1996.

Slovenska kronika XX. stoletja 1900 – 1941, Nova revija, Ljubljana 1995.

Jože Pirjevec: Jugoslavija 1918 – 1992, založba Lipa, Koper 1995.

Tamara Griesser-Pe čar: Razdvojeni narod, Slovenija 1941 – 1945, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2004.

Bogdan Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941, Studia Historica Slovenica, letnik 6, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru, Maribor 2006.

Vlasta Stavbar: Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1914-1918, Založba Obzorja, Maribor 1998.

115 Jure Ma ček: Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem, Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 2004.

Hausmann, Frank-Rutger: Ernst – Wilhelm Bohle, Duncker & Humblot, Berlin 2009.

Zvonko Cajnko: Nacizem, Adolf Hitler in tretji rajh, LOCUTIO zavod za kulturno inciativo Maribor, Maribor 2005.

Mateja Ratej: Kraji na slovenskem Štajerskem in Maribor v letih 1918 – 1941, Studia Historica Slovenica, letnik 6, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru, Maribor 2006.

Hans-Ulrich Wehler: Nationalitätenpolitik in Jugoslawien, Die deutsche Minderheit 1918 – 1978, Vandenhoeck&Ruprecht in Göttingen, Göttingen 1980.

James Lucas: Handbuch der Wehrmacht 1939-1945, Tosa Verlag, Wien 2000.

Gordon Williamson: Die Waffen-SS 1933-1945, Tosa Verlag, Wien 2005.

Christopher Ailsby: Die Geschichte der Waffen-SS in Wort und Bild 1923 – 1945, Tosa Verlag, Wien 2004.

Isabel Heinemann: Die Rasseexperten der SS, Südostforschung im Schatten des Dritten Reiches, Südost-Institut München, R. Oldenbourg Verlag, München 2004.

Tone Ferenc: Quellen zur nationalsozialistischen Entnationalsierungspolitik in Slowenien 1941-1945, založba Obzorja, Maribor 1980.

Dr. Helmut Carstanjen: Die Untersteirmark, eine politische Aufgabe an der Südostgrenze des Grossdeutschen Reiches, Steirischer Heimatbund.

Andreas Hillgruber: Hitlers Strategie, Politik und Kriegführung 1940-1941, Bernard&Graefe Verlag für Wehrwesen, Frankfurt am Main 1965.

Manfred Overesch: Das III. Reich 1939 – 1945, Eine Tageschronik der Politik, Wirtschaft und Kultur, Weltbild Verlag, Augsburg 1991.

Tone Ferenc: Jugoslawien im Zweiten Weltkrieg, Geschichte und Verantwortung, Herausgebar Aurelius Freytag, Boris Marte und Thomas Stern, Wiener Universitätsverlag, Wien 1988.

Dragan Poto čnik: Maribor med leti 1918-1941, Studia Historica Slovenica, letnik 6, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru, Maribor 2006.

Klaus Schmider: Partisanenkrieg in Jugoslawien 1941 – 1944, Verlag E.S. Mittler&Sohn GmbH, Hamburg 2002.

Stefan Karner: Die Steirmark im Dritten Reich 1938 – 1945, Leykam Verlag, Graz 1986.

116 Tomaž Teropši č: Vojni ujetniki in ranjenci na Spodnjem Štajerskem v drugi svetovni vojni, Studia Historica Slovenica, letnik 8, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru, Maribor 2008.

Deutsche Okupation und Mobilmachung in Slowenien im 2. Weltkrieg (Kurzfassung), Zveza mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941/1945, Celje 2003.

Dr. Danilo Türk: Mobilizacija Slovencev in mednarodno pravo, Deutsche Okupation und Mobilmachung in Slowenien im 2. Weltkrieg (Kurzfassung), Zveza mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941/1945, Celje 2003.

Tamara Griesser – Pe čar: Slovenski duhovniki med vojno in revolucijo 1941 – 1945, Studia Historica Slovenica, letnik 8, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru, Maribor 2008.

Stefan Zauner: The Growth of the Modern Nation-State: the Case of Germany 1815 – 1945, Clioh´s Workshop II., Empires and States in European Perspective VI., Edizioni Plus, Universita di Pisa, Pisa 2002.

Marc Hillel: V imenu rase, založba Borec, Ljubljana 1976.

Bojan Godeša: Kulov čevo zavezništvo s HSS – sprememba v politi čni strategiji SLS po Koroš čevi smrti, Studia Historica Slovenica, letnik 8, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru, Maribor 2008.

T. L. Jarman: The rise and fall of Nazi Germany, New American Library, New York 1956.

Elisabeth Barker: British Policy in South-East Europe in the Second World War, The Macmillan Press ltd, Bristol 1976.

Stevan K. Pavlowitch: Unconventional perceptions of Yugoslavia 1940-1945, Columbia University Press, New York 1985.

Martin L. van Creveld: Hitler´s Strategy 1940-1941, The Balkan Clue, Cambridge University Press, Bristol 1973.

Ahmet Đonlagi ć, Žarko Atanackovi ć in Dušan Plen ča: Yugoslavia in the Second World War, Me đunarodna štampa – Interpress, Beograd 1967.

Mark C. Wheeler: Britain and the War for Yugoslavia, 1940-1943, Columbia University Press, New York 1980.

Helga H. Harriman: Slovenia under Nazi occupation, 1941-1945, Studia Slovenica XI, Oklahoma State University, New York-Washington 1977.

N. H. Gibbs: Rearmament Policy, Grand Strategy Volume I., Her Majesty´s Stationery Office, London 1976.

R.A.C. Parker: Struggle for Survival – The History of the Second World War, Oxford University Press, Oxford 1989.

117

Jost Dülffer: Nazi Germany 1933-1945: Faith and Annihilation, Arnold, London 1996.

Metod M. Mila č: Resistance, Imprisonment, &Forced Labor – A Slovene Student in World War II., Peter Lang Publishing, New York 2002.

Andrew L. Zapantis: Hitler s Balkan Campaign and the Invasion of the USSR, Columbia University Press, New York 1987.

Internetni viri

Kurt Jakob: Bürgerlich, Stiftung Seeau, http://members.kabsi.at/seeau/Encyclopaedia/Copyright.htm , z dne 3.6.2008

Fischleder! Ein neues Material?, www. Handarbeitsfrau.de, http://www.handarbeitsfrau.de/php/detailview_artikel.php?id=400 , z dne 21.7.2008

27. julij 1931; v Mariboru je bila ustanovljena prva krajevna skupina nemške kulturne zveze Kulturbund, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru, http://www.zgodovinsko- drustvo-kovacic.si/sl/node/964 , z dne 11.5.2009.

Ko čevski Nemci v jugoslovanski državi, Pokrajinski muzej Ko čevje, http://www.pmk- kocevje.si/media/pdf/nemski_jezikovni_otok/pdf/09.pdf , z dne 11.5.2009.

Dosedanji župani, Mestna ob čina Maribor, http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=3693 , z dne 17.5.2009.

Dr. des. phil. Judith Hahn: Erwin Villain und Leonardo Conti: Scharmützel unter NS- Kameraden, Deutsches Ärzteblatt, http://www.aerzteblatt.de/V4/archiv/artikel.asp?src=heft&id=57285 , z dne 17.5.2009. Prešernova ulica, Vodnik po mestu, http://maribor.uni-mb.si/vodnik/1250/index.htm , z dne 17.5.2009.

Pomožna literatura

Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana, 1976.

ASP 32 – pregledovalnik podatkovnih zbirk, v1.40, 1993 – 2002 Amebis, nemško – slovenski slovar.

Atlas Slovenije, založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 1992.

Pavle Blaznik: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500, založba Obzorja, Maribor 1989.

Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 1987 – 2001.

118

Der Brockhaus, multimedial 2002, Bibliographisches Institut & F.A. Brockhaus AG.

Encylopedia – Britannica Online Encylopedia, http://www.britannica.com/ , z dne 30.6.2009.

119