Univerza Maribor Filozofska fakulteta Dogodki, ki so zaznamovali Maribor leta 1941 v lu či Marburger Zeitung Avtor: Rajmund Lampreht Mentor: dr. Darko Friš Kazalo Uvod……………………………………………………………………………………….. 5 »Preventivni« vojaški ukrepi…………………………………………………………….. 8 Zaostrovanje razmer……………………………………………………………………... 9 Izdih……………………………………………………………………………………….. 14 Nacional socializem………………………………............................................................. 18 Nova imena?................................................................ 19 Vodstvo……………………………………………… 23 Obisk Führerja………………………………………. 25 Pomembni obiski v Mariboru……………………….. 27 Upravne enote……………………………………….. 30 Sodstvo……………………………………………… 33 Ostalo nacional socialisti čno dogajanje……………... 34 Osvobodilna fronta……………………………………………………………………….. 36 Deportacije………..………………………………............................................................. 38 Drugi omejevalni ukrepi…….………………………. 42 Oborožene enote………………………………………………………………………….. 44 Wehrmannschaft…………………………………….. 44 Policija………………………………………………. 45 SS……………………………………………………. 47 Ostalo………………………....................................... 48 Društva……………………………………………………………………………………. 50 Štajerska domovinska zveza........................................ 54 Ženske……………………………………………….. 69 Nemška mladina…………………………………….. 71 Podjetja in nacional socializem…..…………………. 76 Lovci………………………………………………… 78 Zdravstvo in Rde či križ……....................................... 78 Rimokatoliška Cerkev…..………………………………………………………………... 82 Literatura, arhivi in muzeji……………………………………………………………… 83 Preskrba…………………………………………………………………………………... 84 Tržnica………………………………………………. 87 Živila na karte……………………………………….. 89 Predelava olja, mleka in mesa………………………. 96 Karta za obla čila…………………………………….. 99 Kulturno dogajanje………………………………………………………………………. 101 Kino…………………………………………………. 101 Grad…………………………………………………. 102 Koncerti……………………....................................... 103 Gledališ če…………………………………………… 104 Sklep…………………………………………………………………………. 110 Zahvala……………………………………………………………………….. 112 Zusammenfassung....………………………………………………………… 113 Viri …………………………………………………………………………... 115 2 Kazalo slik 1. Hitler v Mariboru………………………………………...…………………………… 26 2. Dr. Robert Ley………………….…………………………………………………….. 29 3. Dr. Wilhem Fick...……………………………………………………………………. 30 4. Josef Schifko……...………………………………………………………………….. 47 5. Steindl za govorniškim pultom……………………………………………………….. 63 6. Dvorana Götz………………...………………………………………………………. 64 7. Dvorana Götz…………………...……………………………………………………. 64 8. Krušno žito………………..….………………………………………………………. 86 9. Operni šef Dietl……………...……………………………………………………….. 105 10. Intendant Falzari……………………………………………………………………… 105 11. Višji režiser Matthias…………………………………………………………………. 105 12. Altistka Probst……………………………………………………………………….. 105 13. Operna pevka Dragan………………………………………………………………… 106 14. Stranske vloge Kichter……………………………………………………………….. 106 15. Lirska pevka Diehl………………………………..…………………………………. 106 16. Tenorist Renko……………………………………………………………………….. 106 17. Lirski bariton Schmidt……………………………………………………………….. 107 18. Operna subretka Reichell…………………………………………………………….. 107 19. Tenorist Friese………………………………………………………………………... 107 20. Koloraturna sopranka Mary………………………………………………………….. 107 21. Seriozen bas Toenges………………………………………………………………… 108 Kazalo dokumentov 1. Mariborer Zeitung, 6.4.1941, str. 1………………………..……...………..………… 13 2. Marburger Zeitung, 9.4.1941, str 1……….……………………..……………………. 17 3. Pridobitev državljanstva……………………………………………………………… 19 4. Govor dr. Uiberreithera, 15.4.1941 o priklju čitvi spodnje Štajerske k Rajhu.……….. 24 5. Naslovnica Marburger Zeitung, 26. in 27.4.1941…………………………...……….. 25 6. Govor dr. Uiberreithera ob poslovitvi Sturm Abteilung, 28.4.1941…………………. 27 7. Podro čni popis Štajerske domovinske zveze…………………………………………. 35 8. Vprašalnik Fotografskega kluba……………………………………………………… 52 9. Odlo čba o ukinitvi Fotografskega kluba……………………………….……..……… 53 10. Sestava Zveznega vodstva……………………………………………………………. 55 11. Sestava Zveznega vodstva, list II…………………………………………………….. 56 12. Organizacijska shema Zveznega vodstva…………………………………………….. 57 13. Sestava okrožja Maribor mesto………………………………………………………. 58 14. Sestava okrožja Maribor podeželje…………………………………….……..……… 59 15. Organizacijska shema Štajerske domovinske zveze………………………………….. 60 16. Podro čna karta Štajerske domovinske zveze…………………………………………. 61 17. Oglaševanje za Štajersko domovinsko zvezo.………………………………………... 62 18. Odlok dr. Uiberreitherja o Štajerski domovinski zvezi.……………………………… 63 19. Članska izkaznica Štajerske domovinske zveze……………………………………… 67 20. Potrdilo o članstvu v Nemško mladino……………………………….………..…….. 76 21. Najvišje dovoljene cene mladega krompirja………………………….………..…….. 88 22. Vrednost kart………………………………………………………….………..…….. 90 3 23. Vrednost kart…………………………………………………………….……..…….. 91 24. Možna mesta dviga živilskih kart julija………………………………………………. 92 25. Možna mesta dviga živilskih kart decembra…………………………………………. 93 26. Dovoljena koli čina otroške hrane na mle čni osnovi………………………………….. 94 27. 42 dovoljenih trgovine za prodajo mleka…………………………………………….. 97 Kazalo tabel 1. Imena katastrskih ob čin in naselij v okrožju Maribor mesto…………………………. 20 2. Imena ulic, ki so se spremenila……………………………………………………….. 22 3. Število deportiranih Maribor čanov po posameznih transportih v prvem valu……….. 40 4. Število deportiranih Maribor čanov po posameznih transportih v drugem valu..…….. 41 5. Število oddanih prošenj za sprejem v Štajersko domovinsko zvezo, Wehrmannschaft in Nemško mladino ..………………………………………………………………… 65 6. Delitev enot oz. oddelkov pri Nemški mladini in Nemška dekleta…………………... 72 4 Uvod Kraljevina Jugoslavija je nastala kot posledica prve svetovne vojne. Narodi, ki so živeli v Avstro-Ogrski monarhiji, so bili s položajem nezadovoljni. Vsi poskusi reform so bili neuspešni. Naj bodo reforme, katerih cilj je bilo dose či ve čjo enakopravnost med narodi ali dose či ve čjo centralizacijo. Prva svetovna vojna se je kon čala za zastarelo Avstro-Ogrsko porazno. To so izkoristili številni narodi in si ustvarili ali poiskali novo državo (Poljaki, Čehi, Slovaki, Slovenci, Hrvati itd.). Nove meje so odprle nove rane. Meje namre č praviloma niso potekale v skladu z etni čnimi mejami. Tak primer je bila italijansko – jugoslovanska meja. Drugod meje enostavno niso mogle potekati po etni čni meji, saj so posamezne etnije živele mešano. Slabo rešena mejna vprašanja in želje po restavraciji izgubljenih imperijev so rojevala nove spore in na koncu drugo svetovno vojno. 1 Leto 1941 je bilo zelo nemirno. To velja še posebej za Evropo, kjer je od 1939 dalje divjala druga svetovna vojna. Vso to dogajanje ni prizaneslo Kraljevini Jugoslaviji. Kljub temu da se je mo čno trudila ostati nevtralna, ji mo čni vplivi sosed niso prizanesli. Na severu je bila mo čna Nem čija, na zahodu in jugu (iz Albanije) 2 Italija, na severu Madžarska in na vzhodu Romunija ter Bolgarija. To so bile vse sile Osi. Iz antantne države Gr čije so pritiskali Britanci. Tako sile Osi, kakor Britanci, so poskušali pridobiti Jugoslavijo na svojo stran ter tako okrepiti svoj tabor. Jugoslavija je obkoljena s silami Osi in glede na takratno vojaško situacijo, sile Osi so namre č zmagovale, se odlo čila pridružiti silam Osi. To je bil za tiste čase najbolj logi čen in smiseln korak. Vendar se vsi niso strinjali s tem. Še posebej ne oficirji naklonjeni Veliki Britaniji. Ti so nato bili glavni organizatorji upora, ki je zrušil regenta Pavleta in na prestol postavil mladoletnega kralja Petra II.3 Notranje politi čno so tleli ustaši (hrvaški nacionalisti), Nemci 4, avtonomisti itd.. K slednjim je spadala tudi Slovenska ljudska stranka. Vse te skupine so se morale soo čati s srbskim unitarizmom, centralizmom in nacionalizmom. Cilj je bil ustvariti enoten narod – Jugoslovanski. Ta cilj so si zamislili izpeljati tako, da so najprej degradirali slovenski, hrvaški in srbski narod v plemena. Ostalih narodov žive čih v Jugoslaviji sploh niso priznavali. Nato so poskusili poenotiti kulturo in vse druge bistvene prvine, ki so bile odraz vsakega naroda. Pri čemer so srbska kultura in srbski elementi predstavljali ve čino v tem procesu. Tako de facto ne bi nastal nov jugoslovanski narod, ampak bi vse ostale narode žive če v Jugoslaviji posrbili. To je seveda naletelo na mo čan odpor pri vseh ostalih narodih. 5 Vse skupaj je še dodatno poslabšal slab gospodarski položaj. Ta ni bil v Jugoslaviji nikoli rožnat. Nastopi velika svetovna finan čna kriza, 6 ki je prizadela Jugoslavijo z nekaj letnim 1 Helga H. Harriman: Slovenia under Nazi occupation, 1941-1945, Studia Slovenica XI, Oklahoma State University, New York-Washington 1977, str. 10-16. 2 N. H. Gibbs: Rearmament Policy, Grand Strategy Volume I., Her Majesty´s Stationery Office, London 1976, str. 709. 3 Manfred Overesch: Das III. Reich 1939 – 1945, Eine Tageschronik der Politik, Wirtschaft und Kultur, Weltbild Verlag, Augsburg 1991, str 162 in 163, T. L. Jarman: The rise and fall of Nazi Germany, New American Library, New York 1956, str. 256, Martin L. van Creveld: Hitler´s Strategy 1940-1941, The Balkan Clue, Cambridge University Press, Bristol 1973, str. 139-166, Andrew L. Zapantis: Hitler s Balkan Campaign and the Invasion of the USSR, Columbia University Press, New York 1987, str. 57-63 in Tone Ferenc: Jugoslawien im Zweiten Weltkrieg, Geschichte und Verantwortung, Herausgebar Aurelius Freytag, Boris Marte und Thomas Stern, Wiener Universitätsverlag, Wien 1988, str. 399. 4 Hans-Ulrich Wehler: Nationalitätenpolitik in Jugoslawien, Die deutsche Minderheit 1918 – 1978, Vandenhoeck&Ruprecht in Göttingen, Göttingen 1980,