Diplomsko Delo
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo DIPLOMSKO DELO Andrej Kastrevc Maribor, 2010 1 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo Diplomsko delo Niccolo Paganini: Sonata I in Sonata II za violino in kitaro Mentor: redni profesor Cveto Kobal Kandidat: Andrej Kastre vc Somentor: učitelj veš čin mag. Ivo Kopecky Maribor, 2010 2 Lektorica: Marinka Povše Kastrevc, prof. Prevajalka: Mateja Drašler, prof. 3 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem prof. Cvetu Kobalu za njegov čas, ki mi ga je namenil s svojo strokovno pomo čjo, da sem lahko spoznaval in odkrival nova znanja med izdelavo diplomskega dela. Iskreno se zahvaljujem somentorju u čitelju veš čin magistru Ivu Kopeckemu za pomo č pri analizi izbranih del. Iskreno se zahvaljujem docentu Tarasu Pecheniju za pomo č pri poustvarjanju glasbe v času študija in pomo č pri pripravah na diplomski koncert. Iskreno se zahvaljujem kitaristu Urošu Eferlu za poustvarjanje izbranih skladb. Iskreno se zahvaljujem moji družini, da mi stoji ob strani in mi je stala ob strani tudi v času mojega študija in izdelave diplomske naloge. 4 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA IZJAVA Podpisani Andrej Kastrevc, roj. 28.05 1982, študent Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Glasbena pedagogika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Niccolo Paganini: Sonata I in Sonata II za violino in kitaro pri mentorju red. prof. Cvetu Kobalu in somentorju u čitelju veš čin mag. Ivu Kopeckemu avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Maribor, 24.03. 2010 ____________________ 5 POVZETEK Diplomsko delo sestavljata teoreti čni del in diplomski nastop. Teoreti čni del je sestavljen iz uvoda, petih poglavij in sklepa. V prvem poglavju je predstavljeno obdobje, v katerem je ustvarjal in živel Niccolo Paganini, v drugem so predstavljena godala s poudarkom na violini, v tretjem delu je predstavljeno življenje in delo Niccola Paganinija, v četrtem poglavju so predstavljena komorna dela Niccola Paganinija in v petem poglavju sem izbral dve Paganinijevi sonati, in sicer: Sonato št. 1 in Sonato št. 2 za violino in kitaro ter ju oblikovno in harmonsko analiziral. Koncertni nastop: Niccolo Paganini: Sonata I za violino in kitaro Niccolo Paganini: Sonata II za violino in kitaro KLJU ČNE BESEDE : Violina Niccolo Paganini Sonata I za violino in kitaro Sonata II za violino in kitaro 6 ABSTRACT This diploma paper consist of a theoretical part and a diploma performance. Theoretical part includes an introduction, five chapters and a conclusion. The first chapter talks about the era Paganini lived and created in, the second one introduces string instruments, the violin in particular, in the third one I focused on the life and work of Paganini. I decided to dedicate the last two chapters to his chamber works. In the fourth chapter I introduce them and then in the fifth chapter I focus on two of his sonatas: Sonata for Violin and Guitar, No.I and No. II, which I analysed in terms of style and harmony. Diploma performance: Niccolo Paganini: Sonata No. I for Violin and Guitar Niccolo Paganini: Sonata No. II for Violin and Guitar KEY WORDS: Violin Niccolo Paganini Sonata I for Violin and Guitar Sonata II for Violin and Guitar 7 KAZALO VSEBINE 1 UVOD 1 2 OBDOBJE ROMANTIKE 2 3 VIOLINA IN SPLOŠNI UVOD V GODALA 5 3.1 Predhodniki violine 6 3.2 Izdelovalci godal 7 3.3 Zgodovina strune 8 3.4 Zgodovina loka 8 3.5 Zgradba violine in godal 10 3.5.1 Uglasitev in dimenzije godal 11 3.6 Izdelovanje godal 11 3.7 Zgradba loka 12 3.8 Tehnika igranja z lokom in levo rook 13 3.9 Najve čji violinisti v današnjem času in v preteklosti 15 3.10 Slovenski violinisti 19 4 NICCOLO PAGANINI 21 4.1 Zgodnja leta in delo 21 4.2 Prva leta igranja in Paganinijevi prvi u čitelji 23 4.3 Prvi veliki uspehi, prva gostovanja in koncerti 24 4.4 Paganini na vrhuncu slave, težave 26 4.5 Vrhunci Paganinijevega igranja in skladanja 29 4.6 O Paganiniju se širi … 33 4.7 Vrnitev v Italijo in prizadevanja za sina 43 4.8 Skrivnosti Paganinijeve violinisti čne tehnike 45 4.9 Sodelovanje in prijateljevanje s H. Berliozom 46 4.10 Konec Paganinijeve življenjske poti 48 4.11 Boj Paganinijevega sina Achilla za o četovo priznanje 49 5 KOMORNA IN OSTALA DELA NICCOLA PAGANINIJA 52 6 ANALIZA IZVAJANIH DEL 55 6.1 Sonata 55 6.2 Sonata št.1 in št.2 za violino in kitaro 56 8 6.3 Harmonska analiza sonate št.1 in sonate št.2 za violino in kitaro 57 6.3.1 Sonata št. 1 za violino in kitaro 57 6.3.2 Sonata št. 2 za violino in kitaro 60 7 SKLEP 62 8 LITERATURA IN VIRI 63 9 PRILOGE : notno gradivo 64 9 10 1 UVOD V svojem diplomskem delu sem se osredoto čil na enega najve čjih violinisti čnih genijev v zgodovini človeštva Niccola Paganinija, ga predstavil iz zgodovinskega vidika in s stališ ča poustvarjanja njegovih del, dveh sonat za violino in kitaro. Veselje in radost do violine pri meni traja že kar veliko let, tako sem po časi za čel odkrivati tudi Niccola Paganinija, ki me je o čaral predvsem s svojimi skladbami za violino, v katerih je prikazan višek violinisti čnega tehni čnega igranja na violino. Izhajal sem iz njegovih skladb, ob tem pa me je za čelo zanimati tudi ožje in širše ozadje tega ustvarjanja, zato sem se odlo čil, da ga predstavim v svoji diplomski nalogi. Diplomske naloge sem se lotil s premislekom in sistemati čno. Zajel sem obdobje, v katerem je Paganini živel in ustvarjal, njegovo življenje in delo ter predstavil skupino inštrumentov godal s poudarkom na violini. Obe Paganinijevi deli, sonati za violino in kitaro, sem z igranjem na violino ob spremljavi kitare tudi poustvaril ter ju oblikovno in harmonsko analiziral. Preu čevanje in analiziranje Paganinijevega življenja in njegovih del je za mojo osebnostno rast velikega pomena. Kljub težkemu in kasneje zelo razvratniškemu življenju Paganini ne pusti ravnodušnega nobenega bralca in poslušalca. Osebno me je navdušilo to, da se s predanostjo, žrtvovalnostjo, disciplino, ljubeznijo in radostjo do življenja in do svojega dela da narediti marsikaj, in Paganini je vsekakor dokaz, da kljub govoricam o demonskih poteh tega človeka pri njem čutimo prisotnost pozitivnega božjega. 1 2 OBDOBJE ROMANTIKE Za četno obdobje romantike je obdobje trenj, ki jih je povzro čila francoska revolucija in socialna stiska ljudi. Za čel se je razvoj kapitalizma in s kapitalizmom sta tehnika in znanost izredno napredovali. Novi družbeni sloj, ki je osvojil politiko in gospodarstvo, je bilo meš čanstvo. Meš čanstvu umetnost ni bila tuja, zato so jo tudi mo čno podprli. Kaj ali koga pa so prakti čno podprli? Podprli so umetnika, ki je bil zaradi ob čutkov negotovosti in razmer kot barka na nemirnem morju. Umetnik se je zatekel k čustvom, ni pa pozabil tudi na svoj razum. Razum se je v tem obdobju izredno razvijal in nasprotja s čustvi so bila tukaj. Vendar so bila pri umetnikih čustva v ospredju in zna čilno je postajalo arhaiziranje (beg iz sedanjosti), eksotika (beg v oddaljenost) in tajinstvenost (beg v metafiziko). Kljub temu je bil umetnik kot heroj, ki se mo čno bori in jadra skozi življenje. Vrednote so postale junaštvo, odpoved, žrtev, mo č, odlo čnost in seveda fantazija, ki je pripomogla k dramati čnosti del in kompozicij skladateljev. Glasba je od vseh umetnosti prišla v ospredje mogo če tudi zaradi ostalih umetnosti, ki so še nekako živele v preteklosti. Romanti čni skladatelji so za čeli prehajati od absolutnih klasicisti čnih na čel k nasprotnim silam. Enakomernemu ritmu se je zoperstavil ritmi čni nemir. V harmoniji so za čeli zanemarjati dur- molovsko tonalnost. Na vseh stopnjah lestvice so se za čeli pojavljati četverozvoki, nestrpne modulacije in alteracije. Odpor proti klasi čni sonati, njeni čisti in jasni formi je čedalje bolj rasel. Vsebina je bila tista, ki je bila sedaj v ospredju. Bolj svoboden oblikovni princip je zamenjal klasi čno cikli čno obliko sonate. Iz te romanti čno oblikovane sonate v enem stavku se je po časi razvila oblika, ki so jo poimenovali simfoni čna pesnitev. Tu je vsebina nad formo. To na čelo se je ustvarjalo in raslo tudi v drugih manjših glasbenih oblikah kot so: val čki, scherzi, mazurke, etude, preludiji, poloneze, balade, fantazije, impromptuji, nokturni in druge. V teh novih glasbenih oblikah so romanti čni skladatelji hitro pri čarali svoja kratka ob čutenja in razpoloženja. Vendar pa zna čilnosti klasicizma niso kar tako izginile. Ko so na čela romantike v popolnosti prevladale, je že nastopilo obdobje pozne ali nove romantike. Vendar tudi tu na čelo dur – molovstva ni povsem izginilo. 2 V obdobju romantike sta se razvili predvsem dve veji: opera in inštrumentalna glasba. Novi slog se je najbolj kazal v vokalni glasbi. Ludwig van Beethoven je bil tisti človek, ki je iz klasicizma podal izredne smernice in osnove za romanti čni glasbeni izraz. Sledili so mu mnogi skladatelji, ki so klasicisti čno ustvarjali. To so bili Franz Schubert s svojimi devetimi simfonijami, Robert Schumann s svojimi samospevi, Felix Mendelssohn-Bartholdy, čigar skladbe so polne romanti čnega hrepenenja in nežnosti. Schumann je z na čeli romantike seznanil še enega velikega skladatelj tega obdobja Johannesa Brahmsa, ki je kljub romanti čnim zna čilnostim, ki jih je vnesel v svoja dela, trdno stal na klasicisti čnih temeljih in se celo vra čal k renesan čnim mojstrom. Tudi Anton Bruckner, nemški skladatelj, je bil zelo o čaran nad romanti čnimi zna čilnostmi, zlasti ga je osvojila patetika. Omeniti pa moramo osebnosti, umetnike, skladatelje, ki so krojili sam vrh romantike. To so bili Hector Berlioz, Franz Liszt in Richard Wagner.