poštnina plačana v gotovini

VSEBINA:

RAZMIŠLJANJA OB NAŠIH ODPRAVAH V KAVKAZ Ing. Pavle Šegula 145 KAVKAZ - MOST MED ALPAMI IN HIMALAJO EMO Janez Krušic 149 SLOVENSKO REBRO V SEVERNI STENI GESTOLE Celje Janez Krušic 157 SLOVENSKI STEBER V ULLU-AUSU Ing. Drago Zagorc 160 TIMOFEJEVA SMER V MIŽIRGIJU EMAJLIRNICA Janez Golob 161 METALNA INDUSTRIJA KAKO SE JE CVET SLOVENSKIH ALPINISTOV PRIVAJAL NA VIŠINO 5145 METROV ORODJARNA Boris Krivic 164 NJEGOV ZADNJI VZPON A. Kopinšek 168 IZDELUJE IN DOBAVLJA: K DISKUSIJI O NEKATERIH KRAŠKIH OBLIKAH VISO- KOGORSKEGA KRASA — frite z dodatki za izdelavo emajlov Dušan Novak 169 — emajlirano, pocinkano in alu posodo, sanitarno SEDEM DESETLETIJ PLANINSKEGA VESTNIKA in gospodinjsko opremo ter kovinsko embalažo (1895-1965) — toplotne naprave: radiatorje in kotle za cen- Evgen Lovšin 174 tralno in etažno ogrevanje GOZD JE NAŠ DOM 180 — odpreske in kolesa za motorna vozila ter od- DRUŠTVENE NOVICE 183 preske za rudarstvo ALPINISTIČNE NOVICE 184 — vse vrste orodij zo serijsko proizvodnjo: rezilna, IZ PLANINSKE LITERATURE 187 izsekovalna, vlečna, kombinirana in upogibna RAZGLED PO SVETU 188 orodja za predelavo pločevine, orodja za tlačni ANICA KUK liv in za proizvodnjo iz plastičnih mas, stekla Stanislav Gilič 191 in keramike NASLOVNA STRAN: — emajlira, pocinkuje in predeluje pločevine SEVERNO OSTENJE ULLU-AUS (4789 m) 1 - DIREKTNA SMER V SEVERNI STENI Tel.: 39-21 - Telegram: EMO-Celje - Telex: 0335-12 2 - SLOVENSKI STEBER - PRVENSTVENA SMER

SEDEŽ: LJUBLJANA - VEVČE USTANOVLJENE LETA 1842

IZDELUJEJO

SULFITNO CELULOZO I. a za vse vrste papirja PINOTAN - strojilni ekstrat BREZLESNI PAPIR za grafično in predelovalno in- dustrijo: za reprezentativne izdaje, umetniške slike, propagandne in turistične prospekte, za pisemski papir in kuverte najboljše kvalitete, za razne protokole, matične knjige, obrazce, -Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije / šolske zvezke in podobno Izdaja ga PZS - urejuje ga uredniški odbor. Odgovorni SREDNJEFINI PAPIR za grafično in predelovalno urednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revija industrijo: za knjige, brošure, propagandne izhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov: tiskovine, razne obrazce, šoiske zvezke, risalne Tine Orel, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana / Uprava: bloke itd. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, p. p. 214, telefon 312-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se KULERJE ZA KUVERTE, obrazce, bloke, formularje, upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, reklamne in propagandne tiskovine honorarji, oglasi, razvid naslovov Tiska in klišeje izde- KARTONE za kartoteke, fascikle in mape luje Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročnina je N din 24.-, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih RASTIRAN PAPIR, brezlesni in srednjefini za šolske (naročnina za inozemstvo N din 37.- ali 3 USA S) / Tekoči zvezke, za uradne in druge namene račun revije pri Narodni banki 501-8-5/1 / Spremembo na- PELURNI PAPIR bel in barvan slova javljajte na Upravo Planinskega Vestnika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po ZAHTEVAJTE VZORCE! možnosti s tiskanimi črkami.

Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče upravi do 1. decembra za prihodnje leto. Rokopisov ne vračamo. planinski vestnik

glasilo planinske zveie Slovenije I. 1967 - št. 4

RAZMIŠLJANJA OB NAŠIH ODPRAVAH V KAVKAZ

Jng. Pavle Šegula

Poleti 1966 nam moča z neba ni prizanašala. Lilo je in lilo, kot da bi se vse sile zarotile proti planincem in tistim, katerih delovno torišče je svobodna narava. In v takem so spo- znavali naše kraje in ljudi gostje iz Leningrada. Z dežjem so prišli, dež jih je močil v dolini Vrat in v Tamarju. Še na sam dan odhoda se je jasnina dneva izneverila, večernim sencam so se pridružile krepke plohe in namesto solzic zalile grenkobo slovesa. V takih pogojih seveda ni bilo kaj prida priložnosti za plezanje in razvedovanje. Tem več pa je bilo časa za pomenke ob mizi in za krajše potepe po gorskih poteh okrog Aljaževega doma. Zadnjo nedeljo, ki smo jo imeli prebiti v Vratih, smo v dokaj lepem vremenu odrinili v neznano, po stezi, ki drži proti Luknji. Na razpotju smo se ustavili in lenobno obsedeli, vsak po svoje predli misli in krojili pičle besede. Z Lojzetom Golobom sva si ogledovala mirnega, možatega Alekseja Ugarova, zgovorno Valjo, Sergeja Savvona, večno skromnega Toljo, dolgega Balkarca Rahajeva in še nekaj fantov. Prišli so od daleč, da vidijo naše kraje in spoznajo gore, ki so zibelka jugoslovanskih alpinistov. Skoro ga ni bilo med njimi, ki bi ne bil poprej videl prostranstev Tienšana; nekateri med njimi, še posebej Ugarov, so si utrli poti na dotlej deviške planinske vrhove, večina je že bila na najpomembnejših kav- kaških vrheh.

Tiste dni smo jim bili nov svet mi, vsa naša dežela, vsi naši planinci z močno poudarjeno osebno pobudo. Osebno pobudo v zasebnem življenju in še posebej v udejstvovanju v gorah, pri izbiri ciljev brez »putjovke«, v stenah in smereh brez maršrutnih listov. V odhajanju po načelu: »Kdor hoče in more, pač gre, predvsem sam je tisti, ki skrbi in ki naj ve. če bo kos težavam, v katere se podaja.« Tega niso prav lahko razumeli; v njihovih delovnih pogojih so možnosti drugačne in prijemi različni. Nujno je vse bolj usmerjeno. Poleg osebnih želja in sposobnosti mora bili v načrtu tudi nekaj splošne potrebe in tako je vsak podvig že v zarodku odvisen tudi od nekega usmerjevalnega, če že ne nadrejenega organa. Ob zelo pomanjkljivem znanju slovenskega in ruskega jezika smo navsezadnje ugotovili, da se tudi pri nas, kljub vsej sproščenosti alpi- nisti iz gorske narave vračajo živi. Tako kot pri njih, kjer za to skrbe najstrožji ukrepi. Končno gre tudi za nezmotljivi naravni izbor in za razgledanost. Vsak razumen alpinist ve, kako daleč sme in kje približno je meja njegovih zmogljivosti... Iz triglavske stene so odmevali veseli klici, v njej sta bili tudi dve navezi gostov z lenin- grajsko prvakinjo v skalnem plezanju Ljusjo, s Tamaro z zavihanim noskom ter dvema fan- toma. Kot vedno so plezali preudarno in umirjeno, ko so se dvigali v bavarski smeri ter varovali po vseh pravilih, da jih je prehitela prenekatera domača naveza, ki je bolje poznala potek smeri ter muhe apnenčeve kamenine. Od časa do časa je napel svoj meh tudi Lojze ter z glasnimi klici iskal Andreja Kalarja, ki naj bi po načrtih prejšnjega večera plezal nekje v predelu okrog Luknje. Stena pa je ostala nema in pozivi brez odziva. Vračali so se samo odmevi, medtem ko je Andrej mirno spal. Zmogla ga je dolga in vesela noč med prijatelji, da se je hočeš nočeš moral izneveriti objemom hladne skale. No, kot rečeno stena ni samevala in tudi Čopov steber ni ostal brez Bezengijska stena iz avstrijskega bivaka

obiska. Peter Ščetinin in Jurij Černoslivin, eden najboljših sovjetskih alpinistov, sta ga zmogla v posebno hitrem podvigu, da bi bil utrinek več v izboru spominov z gora. Nebo se je vse bolj vedrilo in družbici se je zahotelo dalje, če ne drugam vsaj do Luknje, da bi pogledala na trentarsko stran. Krenili smo in korak nam je bil umerjal stari, pa še vedno krepki in mladostni Aleksej. Njegovi klubski tovariši so se živahno menili o tem in onem ter razmišljali, kako se ima trojica, ki jo je Petrač odpeljal na Bled. Nama z Lojzom so misli ušle v Kavkaz ugibajoč, kje neki so člani naše četrte odprave. Res, kar štiri odprave so se bile zvrstile v mogočnih gorah Kavkaza. Kar 41 alpinistov, od tega 37 različnih, samo štirje so bili tam dvakrat. Sedemintrideset se jih je spoprijelo z najrazličnejšimi smermi. Prinesli so izkušnje in doži- vetja v domače alpinistične odseke na Jesenice, v Kranj in Celje, v Beograd in Zagreb, v ljubljanski APD in Matico, v Šoštanj in koroški AO. Uspelo nam je približati Kavkaz osnovnim celicam naše planinske organizacije in večjemu številu dobrih alpinistov, čeprav ni vselej ugajal vsem, ki mislijo, da o tem lahko porečejo tehtno besedo. Danes bolj kot kdajkoli popreje so zagovorniki vrhunskega alpinizma mnenja, da naj v Kavkaz odhajajo samo abso- lutno najboljši alpinisti-tehniki. Če treba dvakrat, trikrat ali desetkrat zapovrstjo. Stvar je videti strašno črno bela, pa ni nevarnosti, da bi jo razrešili krivično za tega ali onega. So nekatere stvari, ki so vredne premisleka. Čeprav alpinisti prispevajo svoje deleže, so odprave v Kavkaz toliko drage, da mora sleherna odprava z vsestranskimi dosežki opra- vičiti zaupanje in žrtve skupnosti, ki omogoča to delovanje. Pri tem cilji in dosežki niso nujno strogo alpinistični. Po drugi strani v Kavkazu nihče ne more početi, kar bi se mu zljubilo, tudi če bi bil stoodstotno sposoben za tisti podvig. Resnica je, da smo si vse dosedanje uspehe v Kavkazu morali priboriti z dvojnimi napori: najprej pri starešinah taborov, v katerih smo gostovali, in nato še v samih stenah in grebenih. In vse tisto, za kar smo se borili in kar so nam odobrili, smo dosegli. To dokazuje, da je bil dosedanji širokogrudni odnos do vse- stransko dobrih alpinistov koristen in uspešen. Kavkaz smo torej spoznali z najboljšimi, ne pa z zvezdami. Če bi odhajale na pot zvezde, bi prav gotovo plezali iste smeri, ker bi jim vodstva taborov kaj hujšega ne dovolila. Sicer pa — svet, kjer hočemo doseči maksimum, moramo poznati in za to je treba časa. Tri odprave so spoznavale in nam priborile ugled, da je četrta lahko splezala dve prvenstveni smeri. Prav to bi se lahko naučili pri Čehih in Poljakih, ki hodijo v te gore že 15 let, pa so šele zadnji dve leti dosegli res zavidljive uspehe. Gotovo ne kot posamezniki, temveč na račun dela stotin alpinistov, ki so zbirali podatke, opazovali in disciplinirano ubogali, da bi nekoč dosegli najboljše. V našem planinskem glasilu, revijah in časnikih, v zbirkah fotografij in diapozitivov in celo v nekaj filmih imamo lepo dokumentacijo. Vemo, da nobena odprava, ki se bo podala v osrednji Kavkaz, ne bo brez solidnih podatkov. Kaj takega najbrž ne moremo trditi o sku- pinah, ki odhajajo v Centralne Alpe in pogorja onstran meje, saj je njihovo delo slabše organizirano in mnogo bolj individualno, kar seveda ne pomeni, da bi ne smelo biti bolje pripravljeno. Če pa smo za Kavkaz že utegnili urediti gradivo in spoznati, kaj je tam za nas najbolj mikavno, če smo že dosegli lepe uspehe, potem seveda sedaj ne smemo nazaj. Spričo vsega tega postajajo naše naloge toliko težje, kolikor so nam stene kavkaških velikanov bolj odprte, ter tudi toliko težje, kolikor nam gre za prvenstvene smeri, ki jih v Kavkazu zagotovo še lep čas ne bo zmanjkalo. Gotovo je, da jih bodo lahko preplezali samo izredno dobri alpinisti, in odseki, ki bodo prijavljali svoje kandidate, bodo morali res dobro pretehtati, kdo bo odšel na daljno pot. No, za tehtanje so potrebna dejanja in kdor bo želel prečiti Bezengijsko steno si bo verjetno popreje pozimi privoščil prečenje Kamniških planin, se prebil čez opasti grebena Košute. Izkusiti bo moral samostojnost Jelenkov, Pelcev in drugih gora nad Bavšico ali pa se prebiti od Črne prsti do Triglava. Kdor more trditi, da ni katera od naštetih nalog v določenih okolnostih težja od neke druge, na videz veličastnejše v Kavkazu? In naše stene v zimskih pogojih, s požledom in plazovi? Še mnogo smeri čaka na pogumne, spretne fante. Ni nujno, da se gredo najprej proslavit v Mižirgijeve stebre in Krumkol . . .

Prežrli smo se do Luknje in se oddahnili, ko smo na svetlem sončnem prevalu zagledali Zadnjico ter je bilo za nami zoprno, senčno melišče. »Zadnjica,« so se muzali gostje. »U nas tože zadnjica« smo slišali, da je bilo Valji nerodno. Kakšna ironija. Navadno se dve besedišči pokrivata ravno v besedah, ki so najmanj po- membne. Sicer pa je vse stvar okusa in okoliščin. Tudi najbolj zanikrna reč pride kdaj na prvo mesto! Med obiljem dobre volje se je od izstopa Bambergove poti privolila truma avstrijskih planincev s klobuki, ki so takoj očarali naše vrle Leningrajčane. Zvabila jih je magična moč značk, vsi brez izjeme so se podali v kupčijo. Odpadle so vsakršne zapreke in Luknja je doživela semanji dan, kakršnega še ni bilo od časov, ko je tod cvetel kon- trabant. Avstrijci so pokazali vsaj toliko vneme kot fantje od »Truda«, lepo oblikovane in pisane barvne ploščice so trumoma menjale lastnike. Z Lojzom sva ta čas vneto fotografirala in bila vesela, da naju še tako lepa značka ne vrže s tira. V dobri volji nama ni bilo težko pridobiti varovance za nov sprehod — do Gamzovca in še dalje k očetu Poljancu na Kriške pode. Zaneslo me je na začetek skupine in po grdi navadi sem kmalu izgubil občutek za zmernost, čeprav tudi sam nimam nič boljšega meha kot katerikoli planinec navadne sorte. Zdramila me je šele Valjina prošnja za »minutočku« počitka. Aleksejeve modre oči so me z grajo pogledale in ukazovale: »Ladno, ladno!«. »Počasi, počasi.« Res, nam se vedno mudi! V domačih gorah živimo nekako »iz rok v usta«. Od sobote opoldne do nedelje zvečer. Preko tega gre navadno samo takrat, kadar nas rešujejo ali ko sami pomagamo reševati druge. Večina ne ve, kako je treba hoditi v gore. Ne znamo se ustaviti, odpočiti, opazovati, se umiriti in pokramljati. Ne znamo hoditi dva dni, plezati in tretji dan nabrati novih moči, da bi nam bil četrti spet v popoln užitek. Čudijo se nam celo planinci iz drugih republik in ne razumejo, zakaj se nam vedno tako mudi, da ne moremo biti niti dan v miru. V Centralnih Alpah in drugje v Zahodni Evropi smo še slabši, ker imamo za to celo opra- vičljiv vzrok. Grdi navadi se pridruži popolnoma pomanjkanje deviz na eni ter visoke cene na drugi strani. Kdor si želi bivati v teh gorah daljši čas, neusmiljeno tovori živinsko težke nahrbtnike, tovore, katerim bi ušli celo šerpe. Ni čuda, da ne ostajajo dolgo. Ob takih naporih še lepote zbledijo in so pogosti vremenski preobrati samo še pika na i, ki vzpodbudi kranjskega Janeza k vrnitvi v ljubo domovino. V Kavkazu se je marsikdo od nas naučil hoditi v gore. Nihče nam ni pridigal, nihče nas zadrževal. Tam so pač take razmere, da se ne more in ne sme hiteti. Na pot ne moreš prazen, niti sam. Razdalje so dolge in skupine se ravnajo po najpočas- nejšem članu. Iskati je treba pristope; bivakov — razen tistega, ki ga prineseš oa hrbtu — ni in celo GRS te išče šele tedaj, ko poteče »kontrolni srok«, nekaj dni kasneje, ko si odšel iz tabora. Priznati moramo, da so v vsaki naši odpravi bile naveze, ki so prelisičile Kavkaz za nekaj bivakov. Domačini tri, mi dva, oni dva, mi enega. V Bezengijski steni je vreme hotelo, da jih je bilo več kot običajno. Toda tako »prihranjeni« dan je potem ostal v taboru in se prilegel kot dan več počitka, kot dan več nabiranja moči za nov podvig. Treba je nadomestiti izgubljeno in si odpočiti živce po prestanih naporih, oprati perilo, zakrpati obleko, pripraviti nov maršrutni list in doživeti novo obdobje lepega vremena. Tako mine mesec in z njim trije, največ štirje resnejši podvigi. Ko se človek vrača, je srečen, da je vse minilo brez nesreče, da je videl toliko lepega in ve, da bo potreboval nekaj mesecev in let, da vse to sam v sebi uredi in podoživi. In še spoznamo, da so gore lepe tudi takrat, ko se pripravljamo, da bi jih obiskali; ko v njihovem preddverju govorimo s prijatelji, iščemo in božamo rožice, občudujemo pisane kamenine. Da je lepo, ko klepetamo s pastirji, ko poslušamo šumot kavrovih peruti in vidimo, da je kavkaška ovca taka kot naša. Spoznamo, da je vse to skupaj s planinstvom in alpinizmom eno in da moramo uživati vse kot celoto. Verjamem, da so med nami taki, ki so vse to spoznali v samoti in veličastju prostranstva kavkaških gora .. .

V odurni, mrzli megli smo pustili za seboj vrh Gamzovca, potem ko smo se vpisali v knjigo. Steza nas je vodila do sedla in nato po luknjastem kraškem svetu do Pogačnikovega doma, kjer so nam gostoljubno postregli in smo izmenjali nekaj misli z dobrohotnim tovarišem Poljancem. Bili smo že nekam pozni in nismo se preveč ustavljali. Kmalu smo se med šalami in zbadljivkami spuščali v dolino proti Vratom. Ko je veter cefral megle, so fantje fotografirali. Aleksej si je vzel na muho gamsovo kozo, ki si je dajala opravka z mladičem in se ozirala za polico s sočno travo. Čakali smo, da prideta koza in Aleksej na svoj račun in spet je tekel čas. Kaj še nam je dal Kavkaz? Čeprav so misli in ugibanja tvegana stvar in primerjave pogosto nemogoče, se je vredno zamisliti. V Dych-Tau je Gruzinsko rebro, Krumkol ima smer preko »Zrcal«, Bezengijska stena je pojem za sebe, Mižirgi ima stebra v severni steni in spet Dych-Tau južno steno z dvema stebroma. In še so tu severna ledena stena Ullu-Aus, dve prvenstveni smeri v Gestoli in Ullu-Aus, in dalje »Križ« Užbe, prečenje Užbe, Pik Svobodne Španije. In kup drugih vrhov, ledenih slapov, ledenikov in Elbrus z vrhovoma, ki nista dosti nižja od šest tisoč metrov. Vse to so bili še pred leti pojmi, ki jih nismo imenovali brez spoštovanja, o nekaterih smo bili prepričani, da so le težko dosegljivi. Pa vendar so se vodje in člani odprav brez omahovanja odločali za vse naštete smeri in vrhove in še bi se odločali tudi za druge. Nihče ni podvomil, da bi jim ne bili kos. Nihče ni klical na pomoč posebno srečo. Vsak po svoje smo šli in uspeli. Rekel bi, da smo bili izredno stvarni, izredno podjetni in mirni, brez predsodkov in brez kompleksov. V svetu odprav in alpinizma je nesmisel ugibati, »kaj bi bilo, če...«. Toda nehote se vprašam: »Res, le kaj bi bilo, če bi nas na naših pohodih okrog Eigerja in Walkerja sprem- ljalo malo več sreče in te kavkaške samozavesti?« Kot rečeno, primerjava je težka, tako zavoljo tehnične težavnosti kot zavoljo vremena in še česa drugega. A mnogo velja tudi občutek in ta nem v Kavkazu sedi. Morda zaradi primernejše opreme, kot jo imajo naši gostitelji. Lažja je in ni nam treba plezati s trikuni. Morda je to umirjenost. Veš, da si v gosteh gora za mesec dni, da se ti ne mudi, da ti ne bo manjkalo denarja in celo to se zgodi, da ti denar ne predstavlja ničesar. In še je menda vzrok v neki zdravi kljubo- valnosti. Vodstvo tabora je prva in največja zapreka. Tam je vedno pričujoč nek NE, ki vzbuja borbenost. Prepovedan sad diši! Ko ti ga odobrijo, je simbolično najhujše že za teboj, v podvigu z goro je voljo samo še na naši strani. Gora je objekt, čeprav včasih neizprosen. Kdo ve, kako je s tem. Res je samo to, da smo v Kavkazu pridobili nekaj samozavesti in da nam je ta pomagala doseči lepe uspehe ... Naša pot je šla h kraju. Alekseju je uspel posnetek z gamsi, sam pa sem nabral ciklam za Jano in vsak od skupine mi je prispeval nekaj stebelc dišečih cvetov z naročilom, da naj jih tudi z njegovimi dobrimi željami ponesem domačim. Valja je za izlet pod Stenarjem dobila v dar pisano volneno kapo in na večer, ko smo bili spet vsi skupaj, smo zvrnili kozarec na zdravje vseh planincev, na zdravje našega prija- teljstva, na Triglav in na Kavkaz pa na srečno in uspešno snidenje letos v Pamiru, na Piku Lenina.

KAVKAZ - MOST skoraj petih križih še kos? Potrebno bo več kon- dicijskega treninga kot doslej. MED ALPAMI IN HIMALAJO S prijatelji smo sestavili program: zimsko pre- čenje, dolgo blizu 50 km, od Sorškega sedla po grebenih bohinjskih gora, Lepega Špičja, Ka- Janez Krušic njavca na Triglav. In res, letos sredi marca se nas je zbralo kar 10 gornikov na startu v Lito- strojski koči. Lezli in sestopali smo preko ostrih grebenov Možica, Koble, Črne prsti, Matajur- skega vrha, na preval pred Raskovcem, kjer smo IZ DNEVNIKA ALPINISTIČNE ODPRAVE PZS NA sneli težke oprtnike in si postavili šotore. Ponoči KAVKAZ in naslednje jutro sla nam strahovit vihar in snežni metež raztrgala najboljše najlonske in Uvod šotore »Pamir« v cunje. Na osnovi zamenjave med našimi in sovjetskimi Prebičani od viharja in napol zmrzli smo takrat alpinisti je Planinska zveza Slovenije organizi- komaj pobegnili z grebena po novem globokem rala skupaj z našo v I. 1966 že štiri odprave v snegu nazaj v dolino, brez šotorov in spalne Kavkaz. Člani prve in druge odprave so se zadr- opreme. Tura za trening se je klavrno končala. ževali na področju Elbrusa. Tretja odprava je In to na gorah, ki ne sežejo niti 2000 m visoko. lani osvajala gorske velikane v skupini Bezengi, Kaj bo šele na pettisočakih? Trenirali pa smo ki je alpinistično najbolj zanimiva in najzahtev- naprej vse do odhoda na Kavkaz, dolgi greben nejša. Tudi letošnja odprava je imela za cilj bohinjskih gora pa nas še čaka. skupino Bezengi v Centralnem Kavkazu, na pod- Mesec dni pred odhodom smo bili na temeljitem ročju Kabardinsko-Balkarske ASSR. zdravniškem pregledu v Ljubljani. Najbolj odveč Za sodelovanje v letošnji odpravi me je navdušil se mi je zdelo petminutno skakanje na klop in ing. Pavle Šegula, vodja lanskoletne odprave, s s klopi na tla ter merjenje refleksov s svetlob- krasnimi diapozitivi in z zanimivim pripovedo- nimi in zvočnimi signali. Število kandidatov se je vanjem o kavkaških gorah. Tokrat sem se odločil, po zdravniškem pregledu še bolj skrčilo. Končno saj sem že dvakrat po lastni krivdi »zamudil« smo ostali: ing. Drago Zagorc iz Črne, Golob iz Himalajo. Razpisanim pogojem sem ustrezal, za- Celja, Gričar, Krivic in Štupnik iz Ljubljane ter radi aktivnega delovanja v alpinizmu že dolgo Tine Župančič, Bernard, Košir in jaz z Jesenic. vrsto let pa so me določili celo za vodjo. Imel Datum odhoda se je vse bolj približeval. Mi pa sem le ta pomislek, da ne znam rusko. Prekri- smo se sestajali, zbirali in popravljali opremo, žaril sem že vse Alpe, pa smo se razumeli, čeprav nakupovali dodatno hrano, urejali potne liste, nismo znali jezikov s francoskimi, italijanskimi, preučevali literaturo o Kavkazu, trenirali .. . švicarskimi, avstrijskimi in drugimi alpinisti, saj alpinisti vseh narodov govorimo in poznamo sku- pen jezik — ljubezen do gora in dejavnost v Paberki iz dnevnika odprave gorah. Jezikovne razlike so drugotnega pomena. Toda vzponi na kavkaške velikane so zelo, zelo 21. in 22. julij 1966: Odhod: 21. julija zvečer. naporni, zahtevni in nevarni. Ali jim bom pri Dve nabito polni himalajski transportni vreči ne zadostujeta za vso kramo enega samega udele- ženca. S Tinetom se na jeseniškem kolodvoru Za zajtrk sežemo po naših zalogah in jih zalijemo poslavljava od domačih in znancev. Slovo! Čez s čajem. Fantje prepevajo. Spremljevalec Kerš 40 dni se itak vrnemo, vendar z rahlim dvomom nam je izročil vsakemu nekaj rubljev za popot- v srcu, saj so kavkaške gore nevarne. Mitja je že nico ter odlikovanja in značke leningrajskega nekje v Ljubljani, Jožeta pa so »naložili« v Lescah. Truda. Tudi mi smo mu podarili naš znak PZS in V Ljubljani smo imeli še dovolj časa za izdatno knjigo »Gorenjska« s posvetilom in podpisi ude- kranjsko večerjo. Postaja. Gora himalajskih vreč ležencev. in cel kup gornikov in svojcev, ki se poslavljajo V jedilnem vozu so nam postregli z dobrim ru- od »kavkazcev«. Prva nevšečnost. Sprevodnik ne skim kosilom. Najbolj me je navdušila zelenjavna dovoli naložiti naše ogromne prtljage v spalni juha boršč in gorčica iz hrena, ki je taka, da vagon. Dirka zadnje minute pred odhodom. Me- te spravi do solz. Vlak pa drvi naprej preko pro- tanje vreč v prtljažnik kljub uslužbenčevim pro- stranih ukrajinskih ravnin. Kamor seže pogled, testom. Sodelujemo vsi — »kavkazci« in znanci. sama ravnina, sama žitna polja. Ob osmih zve- In epilog? V Beogradu zberemo 27 000 S din za čer smo v Kijevu, glavnem mestu ukrajinske prevoz naše prtljage. Verjetno je vračunana tudi SSSR, ki ima skoraj milijon prebivalcev. Naš kazen. Slab začetek! vlak drvi naprej proti Moskvi. Kar žal mi je Vlak hiti v noč proti našemu glavnemu mestu. udobnih kupejev, kjer smo se že kar udomačili, Spimo ali dremljemo kar udobno. Ob sedmih toda naša pot zavije proti jugovzhodu, proti zjutraj smo v Beogradu, kjer nas čaka zastopnik Kavkazu. Na postaji prenašamo obsežno prtljago Planinske zveze Jugoslavije z voznimi kartami. s perona v dokaj oddaljeno čakalnico. Golob je Naša prtljaga se spet kopiči pred kompozicijo dežurni, ostale vodi Kerš z avtobusom v središče ruskih vagonov, pripravljenih za dolgo pot. Vreča mesta. Morje luči. Ogledujemo mogočni spo- s Slovenija-vinom je sumljivo mokra. Ugotovimo, menik Bogdanu Hmelnickemu, hetmanu in osvo- da je šlo zaradi »nežnega« transporta 5 steklenic boditelju Ukrajine. Mogočno in nenavadno učin- v črepinje. Škoda! Namestimo se v rezerviranih kujejo tudi številni pozlačeni in osvetljeni stolpi kupejih ruskih vagonov, ki so zelo udobni, čisti cerkva. Do postaje se vračamo s podzemeljsko in dokaj luksuzno opremljeni. V vsakem vagonu železnico, ki vozi z veliko hitrostjo. Večerjamo v je sprevodnik, ki prevzame vozno karto in potne posebni restavraciji za tujce na postaji. Visoka liste potnikov ter jih vrne šele pred izstopno obokana dvorana s krasnimi lestenci. Bliža se postajo. Izdaja in prevzema tudi posteljnino in polnoč in naš odhod. Silno neurje nas spremlja streže potnikom s tradicionalnim čajem. Poču- pri prenašanju prtljage v rezervirane kupeje, ki timo se zelo dobro. Brzimo preko banatskih rav- so slabši od prejšnjih. nin do Subotice, kjer nas naši cariniki sploh zgrešijo. Tudi na Madžarskem nam mejni organi Nedelja, 24. julija: Spimo dolgo v beli dan, vlak ne povzročajo težav. Sredi popoldneva smo v pa drvi z brzino preko 100 km na uro čez nepre- Budimpešti. Dobri dve uri postanka. Gremo pro- gledne enolične ravnine. Kakšna razlika med njo dajat zijala na bližnje ulice. Mesto iz časov in našo majhno Gorenjsko. Okrog enajstih smo Franca Jožefa me ni navdušilo. V zastarelih iz- v Dnjepropetrovsku, glavnemu pristaniškem mestu ložbenih oknih so razstavljeni navadni predmeti, ob Dnjepru. Zelo je vroče in zavidamo številnim ki so za naše finančne pojme zelo dragi. Na kopalcem ob širokem Dnjepru, ki se jim ni treba večer se odpeljemo naprej. pariti v segretih vagonih. Okusno rusko kosilo z obveznim borščem, paradižnikovim sokom, 23. julij: Sredi noči smo na ruski obmejni postaji mesom in hladnim jabolčnikom nas malo osveži. Čop. Večina potnikov prespi vse obmejne formal- Toda vroče je vedno bolj. nosti, saj za to skrbi naš sprevodnik. Tudi menja- Pozno popoldan zagledamo Azovsko morje in ob nje koles z normalnih na širokotirne sem prespal. njem množice kopalcev. Ob sedmih zvečer smo Zbudil pa me je funkcionar leningrajskega Truda v Rostovu, mestu ob reki Nero. Ponoči se vozimo — našega gostitelja, Simenov Kerš. Majhen, ži- naprej na jugovzhod proti Pjatigorskemu. Miril vahen možic nas je nato spremljal od ruske meje sem fante, ki so bili za tako pozno uro kar malo do tabora v Bezengi na Kavkazu. Vlak drvi proti preveč pevsko razpoloženi. vzhodu. Ure premaknemo za dve uri naprej. Po oknih bije dež. Dremljemo in lenarimo. Vozimo Ponedeljek, 25. julija: Še pred svitanjem smo opa- se preko visoke planote Karpatov, podobni zdaj zili temne obrise oblih gričev — petih gora. Pod naši Jelovici zdaj dolenjskemu gričevju. Smreke temi gorami je Pjatigorsk — zdravilišče z mineral- so manjše od naših. Spuščamo se proti Ukrajini. nimi vrelci na severnih obronkih Kavkaza. Izsto- pimo in prenesemo prtljago v garderobo. Kerš smo se sredi popoldneva ustavili in kosili. Od nam organizira jutranjo vožnjo po mestu, za tod naprej se začne makadamska cesta počasi katerega so značilni številni parki. Sončni vzhod vijugati in vzpenjati. Zapeljali smo v sotesko smo pričakali na griču nad mestom ob kipu orla reke Bezengi Čerek. Svet postaja vse bolj divji. s kačo v krempljih. Še smo se sprehajali po raz- Šoferju se ne smili niti tovornjak niti potniki. glednih stezicah in pokušali mineralno vodo, ki Nasprotno, še uživa, če nas na nevarnih zavojih ima močan okus po žveplu. Kar žal mi je bilo, premetava po kamionu. Cesta se gnete skozi ker si nismo mogli ogledati muzeja pesnika Ler- sotesko nad divjo strugo reke, nad nami pa se montova, ki je prav v tem mestu leta 1841 padel dvigajo 300 do 400 m visoke stene soteske. Divji, v dvoboju. Po zajtrku je imel Kerš dovolj dela, toda lep svet. Zrak postaja oster, prav tak, kot da je oskrbel kamion za naš prevoz do 300 km smo ga vajeni doma. Včasih se kamion kar oddaljenega alpinističnega tabora Bezengi. preveč nagne proti globini, a se spet srečno Šofer — Balkarec je vozil zelo dobro, toda divje. izravna. Končno smo iz soteske na planjavi, s Na asfaltni cesti do Nalčika ni bilo gostega pro- prijazno vasico Bezengi. Naprej se vozimo po meta. Škoda, ker ni bilo časa za ogled tega kolovozu in je vožnja z motornim vozilom skoraj glavnega mesta Kabardinsko-Balkarske ASSR. nemogoča, toda šofer vozi počasi in varno na- Vozimo se ob ogromnih nasadih sončnic. Lep prej. Zdaj bi morali videti že del bezengijske pogled. Toda šoferju se je mudilo, saj je tabo- stene, toda nizka megla nam zastira razgled. rišče Bezengi še daleč. Šele v vasici Sovetskoe Zadnji del »ceste v gradnji« smo »prenihali« prav

Severna stena Gestole (4985 m) (- smer po slovenskem stebru, . bivaki, X vrh) Foto Jože Bernard do mostičko pod taboriščem. S kamiona zme- gorc je sestavil maršrutni list, ki so ga nato tano prtljago je traktor odpeljal do taborišča. podpisali načelnik tabora, načelnik reševalne Le nekaj minut hoje, pa smo bili v taboru, kjer službe, zdravnik in seveda vsi udeleženci pred- so nas prisrčno sprejeli nekateri člani vodstva. videne ture. S tem dokumentom je mogoče dvig- Odkazali so nam tri šotore trojčke, v katerih smo niti v skladišču suho hrano za vse dni odsotnosti. se kar udobno namestili. Po večerji še potrebna Pa spet nov problem! Za izračunano vsoto je kopel in počitek. Utrudljiva štiridnevna vožnja je bilo treba nato sestaviti listo prehrambenih artik- bila za nami. lov po izobešenem ceniku. Če nam ne bi po- magal pri tem poslu inštruktor Igor, bi bil naš Torek, 26. julija: Jutro. Hreščeč glas po zvočniku in izbor hrane spričo neznanih imen bolj proble- nekakšna glasba nas je vrgla iz postelje. Po zaj- matičen. Končno je bilo tudi to urejeno. V naše trku je sestanek pri vodstvu tabora. Obvezno pred- velike himalajske oprtnike smo zložili vso hrano, stavljanje: načelnik tabora Rahajev, visok doma- opremo, cel kup fotoaparatov, Jože pa za na- čin Balkarec, načelnik učnega oddelka Žirnov, meček še težko kinokamero. načelnik GRS, zdravnik — »vrač«, inštruktorji Igor, Po kosilu smo otovorjeni odšli proti ledeniku Anekt, Tunik, kdo bi si zapomnil takoj vsa imena. Mižirgi. Z nami sta bila inštruktorja Igor in S pomočjo tolmača ing. Zagorca, ki najbolje Volodja, prostovoljno ali določena od vodstva za obvlada ruski jezik, smo izmenjali dobrodošlice. kontrolo? Ne vem. Dež in megla sta nas sprem- »Štabu« sem izročil v imenu PZS planinske znake, ljala vse do »nočevke« pod prvim ledenim knjige »Slovenija« in nekaj gramofonskih plošč. slapom. Takoj smo postali prijatelji. Mnogo sem že po- V naslednjih štirih dneh smo turo na Koštan-Tau toval po alpskih deželah, kjer sem se spoznal uspešno opravili. Razen Goloba, ki je bil že lani z raznimi alpinisti. Toda tako toplega sprejema, na Šhari in Dych-Tau, smo bili vsi ostali prvič toliko naklonjenosti in nenarejenega gostoljubja, na pettisočaku. Nekateri lažje, drugi težje — a kot smo ga bili deležni v taboru Bezengi, še vsi zelo srečni. Prvi uspeh. Le zadnji dan na nisem doživel. Domenili smo se, da se nam fiz- povratku je imel Cico smolo, da si je na ledeniku kulture in zborov ne bo treba udeleževati. Dogo- zvinil nogo. Iz spodnjih moren ledenika Mižirgi varjali smo se tudi za prvo aklimatizacijsko turo smo ga nato nekateri menjaje se nosili vse do na 5179 m visoki Koštan-Tau, Predlagali so nam tabora. Tu nas je sprejel načelnik tabora Raha- nižje in lažje vrhove. Toda bili smo odločni — jev, ki je vsem čestital. S tem vzponom smo v takoj na pettisočak! Saj je res, da je postopna »štabu« dosegli zaupanje, kar je koristilo pri aklimatizacija boljša, toda časa imamo tako naših nadaljnjih načrtih. Ta večer nam je pri- malo — načrti pa so veliki . .. jazna Balkarka Fatima komaj sproti nanosila Taborni zdravnik — »vrač« nam je vsem izmeril na mizo obilne jedače in pijače. Na pettisočaku pulz. Najbolj problematičen izvid je dobil Mitja, smo izčrpali tudi rezervne kalorije. Naš prvi najmlajši član naše odprave. Po precej poznem uspeli vzpon smo celo skromno proslavili. kosilu smo imeli spet pogajanja s člani »štaba« zaradi ture na Koštan-Tau. Baje se je v drugem ledenem slapu ledenika Mižirgi nekaj porušilo Ponedeljek 1. avgusta: Počitek. Skupaj smo se- in je vzpon tam preko skoraj nemogoč. Toda stavili plan naslednjih vzponov, ki jih namera- nismo popustili, saj ima vsak izmed nas za seboj vamo izvesti po navezah. Napisal sem dolgo, že vrsto težkih vzponov. Da bi se pa prišli učit izčrpno poročilo ing. Pavletu Šeguli, ki v domo- na Kavkaz abecede alpinizma, je malo predrago. vini morda najtežje čaka obvestil o naši dejav- Zvečer smo predvajali po zvočnikih naše pesmi, nosti. Pa še 25 razglednic svojcem, prijateljem, vendar je bilo vse precej razglašeno. Ta večer funkcionarjem in ustanovam v domovini. Fantje smo se še dolgo pogovarjali s sovjetskimi inštruk- pa so sušili in urejali opremo ter igrali namizni torji. Nekaj slovenskih in srbskih besed, nekaj tenis. pomoči z rokami, kakšna ruska beseda, pa smo se sporazumeli že brez tolmača. Postali smo res Torek 2. avgusta: Sovjetski tečajniki so odšli z dobri prijatelji. inštruktorji na ledenik Mižirgi. Spet nizka megla, ponujal se je dež. V načrtu smo imeli izlet na poldrugo uro oddaljeni Misses-Koš, odkoder bi si Sreda 27. do nedelje 31. julija 1966: Megla je ogledali zapadni del Bezengijske stene in spo- ležala skoro do taborišča, ki je na višini 2100 m. menik ponesrečenih alpinistov. Na izlet pa smo Takoj smo se lotili priprav za odhod na Koštan- odšli le Bernard, Župančič in jaz. Kako bujna in Tau, za katerega se računa 5 do 6 dni. Ing. Za- posebne vrste cvetana nas je spremljala na vsej poti! Najbolj mi je bil všeč kavkaški rododen- dron, podoben himalajskemu, ki pa je žal že odcvetel. To rastlino sem želel imeti doma, odkar sem jo videl prvič v arboretumu Volčji potok. Kaj ko bi jih pred povratkom domov vzeli nekaj tu v Kavkazu? Gosta megla, nobenega razgleda. Na prijazni zelenici Misses-Koš stoji pločevinast bivak, po- doben našemu bivaku IV Na Rušju, le da je zanemarjen in brez opreme. Dva lovca domačina sta nam pokazala ogromen skalni bolvan, na katerem je več spominskih plošč ponesrečenih alpinistov v Dych-Tau, Mižirgiju, Bezengijski steni. Poleg ruskih imen so tu imena Bolgarov, Litvancev in Čehov. Malo vstran je majhno po- kopališče nekaterih ponesrečencev, ki so našli svoj večni mir v naročju silnih kavkaških gora. In tam na koncu nova gomila s sveže utrganim cvetjem. Inštruktor Julij Kendzovsky, ki je letos julija strmoglavil po ledenem južnem kuloarju v Dych-Tau. Pri spustu se mu je izruval klin. Zamiš- ljeni smo se vrnili v taborišče. Popoldne in vso noč je močno deževalo. Zvečer smo zvedeli, da si je na ledeniku Mižirgi poškodoval nogo sim- patični mojster športa Anekt. Z načelnikom Žir- novom smo se sporazumeli, da bomo naslednje vzpone plezali v različnih smereh po navezah. V Kavkazu je namreč že kar pravilo, da plezata isto smer vsaj dve navezi — dvojka ali trojka. Ponoči so se vrnili sovjetski gorniki iz ledenika Mižirgi premočeni do kože. Vzhodni del Bezengijske stene Foto lože Bernard

Sreda 3. avgusta: Predvideni odhod naših skupin namizni tenis. Šele ta večer so se vrnili pogre- proti vstopom v plezalne smeri, je zaradi dežja šani Avstrijci iz Dych-Taua, kjer jih je iznenadil odpadel. Sneg je ponoči padel do višine 3500 m. snežni metež. Urejali smo opremo, študirali tehnične opise na- meravanih vzponov ter kramljali z Avstrijci in ruskimi inštruktorji. Zdravnik nas je ponovno pre- Petek 5. avgusta: Spet je ponoči deževalo. Po gledal in spet ugotovil pri Mitji previsok pritisk. zajtrku smo imeli sestanek skupine in se do- Fantje so se zvečer spet malo preveč razživeli končno dogovorili za odhod naslednjega dne. v šotorih. Obilje energije! Pisali smo maršrutne liste in dvignili suho hrano iz skladišča. Načelnik lagerja Rahajev, ki odhaja čez dva dni v Jugoslavijo, mi je podaril okovan Četrtek 4. avgusta: Vso noč je močno deževalo, kavkaški rog in knjižico o zapadnem Kavkazu. da so narasli hudourniki udirali preko bregov in Zvečer smo imeli majhno zakusko pri načelniku, trgali morenske sipine. Sneg je padel še nižje. katere so se udeležili naši fantje in »štab«. Ve- Avstrijci so kljub slabim izgledom odšli na čina naših je prvič pokusila kaviar in neko rdečo avstrijski bivak — izhodišče na Šharo oz. Bezen- ribo. Nič posebnega, čeprav sta priznani spe- gijsko steno. Mi pa smo vsi skupaj odšli na izlet cialiteti. na Misses-Koš, odkoder je lep pogled na Katyn- Tau in Gestolo, kjer bi radi speljali novo smer. Neverjetno, koliko grušča so nanosili hudourniki Sobota 6. avgusta do četrtka 11. avgusta: Vreme iz Misses-Taua in Dych-Taua preteklo noč. Spo- se je izboljšalo. Po zajtrku smo opravili še zadnje toma sem nabiral pestre in posebne kavkaške priprave in se poslavljali od naših novih znancev. cvetice za popestritev mojega gorniškega dnev- Tudi mi smo se ločili. Gorenjska naveza (Župan- nika. Popoldne smo urejali opremo ali igrali čič, Bernard in jaz) smo krenili preko Bezengij- skega ledenika do avstrijskega bivaka, odkoder čenje Bezengijske stene, toda čas našega po- bi plezali južni steber Dych-Tau (5208 m). Vsi vratka se je bližal. Za to turo pa je lahko tudi ostali pa so odšli na prvo ploščad ledenika 10 dni premalo. Poljaki letos sploh niso uspeli. Mižirgi, izhodiščne točke za vse tri predvidene Avstrijci pa so zaradi nesreče podaljšali pred- vzpone. Golob in Zagorc bi plezala levi steber videni čas. Krivo je bilo tudi spremenljivo vreme v sev. steni Mižirgija (4918 m) smer Timofejeva. in snežne razmere. Izbirati smo morali časovno Desni steber v sev. steni Mižirgija — smer Pile- krajše vzpone. Gričar, Štupnik in Krivic naj bi vina bi plezala Gričar in Košir. Severno steno plezali direktno smer v severni steni v Ullu-Aus. Krumkola (4676 m) po smeri preko »zrcal« bi Ing. Zagorc in Košir pa poizkusita vzpon v levem plezala Krivic in Štupnik. stebru Ullu-Aus, ki še ni preplezan. Svetovali so Imeli smo srečo! V petih oz. šestih dneh smo se nam ga sovjetski prijatelji, kar smo z veseljem vsi vrnili uspešni nazaj v taborišče. Preplezali sprejeli. Ostali štirje: Golob, Župančič, Bernard smo smeri, katere so bile v načrtu — brez naj- in jaz pa bi se spoprijeli s sever, rebrom Ge- manjše nezgode. Štiri težke zahtevne smeri, ki stole, ki je še čakalo na prve pristopnike. Smer so od nas zahtevale skrajnih naporov, volje in so si zamislili naši alpinisti lansko leto. Mogoče sposobnosti — so bile za nami. V kavkaških uspemo? Prav je, da tudi Slovenci pridejo v zgo- gorah o uspehu ne odločajo samo fizične in psi- dovino osvajanj v tujih visokih gorah. Preostali hične sposobnosti alpinista, temveč tudi sreča, čas sem porabil za pisanje dnevnika in poročila saj so objektivne nevarnosti mnogo večje kot v ing. Šeguli. Drago se je ubadal s pisanjem naših Alpah. Sten z ogromnimi visečimi ledeniki, maršrutnih listov, ostali so igrali namizni tenis ali ki se lomijo v vsakem času, v naših gorah skoraj kramljali z znanci. ni. Tam seraki v stenah predstavljajo največjo Nedelja 14. avgusta do četrtka 18. avgusta: Zad- nevarnost za alpinista. Leta 1962 so takšne le- nje priprave. Izbor »produktov« v skladišču je bil dene gmote pokopale pod seboj dva odlična že skromen. Alplager Bezengi je obiskan le julija češka alpinista Černika in Studničko pri plezanju in avgusta, čemu bi kopičili zaloge. Silovit trušč. nove smeri v sev. steni Šhare. Letos se je zgo- Spet prihaja velik helikopter, da odpelje pone- dila podobna nesreča nekje v stebru Pik-Rusta- srečenega Avstrijca. Pristal je ob taborišču. Vse velija, ki je spet zahtevala življenje češkega živo prodaja zijala. Današnji polet je bil pre- alpinista. In za dodatek nas je na najtežjih delih zgoden, ponesrečenca še vedno rešujejo iz tež- smeri zajela prava visokogorska nevihta. Strele kega gorskega terena. so švigale in treskale zelo, zelo blizu. Zapadlo je vsaj pet centimetrov novega snega, ki je pre- Šele po kosilu je naša četvorka odšla težko oto- kril vse okopnele skalne odstavke in še bolj vorjena po ledeniku Bezengi do podnožja sev. otežkočil vzpon. Na povratku se nam je pot po stene Gestole. Ostalim se ni mudilo, saj so imeli Bezengijskem ledeniku vlekla v neskončnost. do vstopa v steno Ullu-Aus krajšo pot. Na večer Dobrih sto metrov visok vzpon na Misses-Koš po so bile vse naše naveze pri svojih vstopih v ledeniški moreni se nam je zdel zelo težak. Tako plezalne smeri. temeljito nas je izčrpal silni pettisočak Dych-Tau. V naslednjih dneh so spet pela naša ledna kla- Enako se je godilo tudi ostalim navezam. diva in cepini svojo pesem v ledu in skalah Spet doma v taborišču po šestih dneh potepanja Bezengijskih gora. V borbah z goro se kalijo v samotnih divjih kavkaških gorah. Razen naveze značaji, se kuje tovarištvo. Obe navezi sta se iz Krumkola smo se vrnili vsi v taborišče. Rahla uspešno vrnili iz Ullu-Ausa že v torek zvečer. skrb! Uspeli sta v celoti. Naša skupina, ki je imela bolj oddaljeno, zahtevnejšo nalogo, pa se je vrnila »domov« šele v četrtek. Štirje dnevi, štirje Petek 12. avgusta: S huronskim vpitjem smo že bivaki v osrčju ledenih gora, ki mi bodo ostali navsezgodaj sprejeli zamudnika Cica in Bora, ki v neizbrisnem spominu. Spet smo izvršili tri sta se vrnila iz Krumkola. Ves dan smo si pripo- vzpone. Od teh celo dva prvenstvena, kar v vedovali naša doživetja. Tudi ruski prijatelji so kavkaških gorah že nekaj pomeni. V celoti osem se veselili z nami. plezalnih smeri, kar je uspeh. Spremljala nas je Sobota 13. avgusta: Zvedeli smo, da si je neki tudi sreča, ki v gorah ni naklonjena vedno in Avstrijec pri prečenju Bezengijske stene zlomil vsem ... nogo nekje na rami Gestole. Sovjetski alpinisti V taborišču smo praznili spravljene kozarce kom- so organizirali reševalno ekspedicijo. pota, da nadomestimo vse zamujeno in izgub- Mi pa smo imeli dolg posvet o naši nadaljnji ljeno. Pripovedovali smo si spet nova doživetja dejavnosti. Kako radi bi izvedli še celotno pre- — srečni in zadovoljni. Petek 19. avgusta: Počivamo v taboru. Bernard kaj hitro ohladili v ledeno mrzli vodi. Povratek in Košir sta odšla na spodnje morene ledenika skozi Nalčik proti Pjatigorsku. Tokrat je bil naš Mižirgi, odkoder sta fotografirala severno ostenje vodnik Volodja. Silno neurje nas je spremljalo Ullu-Aus. Mene pa je spet čakal dnevnik in po- vse do Pjatigorska, kjer smo šele po daljšem ročilo za ing. Šegulo o naši zadnji, tretji etapi iskanju našli »camp«. Zaradi poplavljenih šotorov vzponov. Kot običajno se je spet popoldne ski- pa smo prenočili v privatni hiši. salo vreme. Ali bodo fotografoma uspeli po- snetki? Sreda 24. avgusta: Ves dan se potikamo po Pja- tigorsku, kupujemo spominke in druge stvari. Sobota 20. avgusta: Počivali smo, snemali motive Tiščijo nas prihranjeni rublji. Popoldne je ne- iz tabornega življenja in kramljali. Porajala se vihta povzročila pravo poplavo po cestah. Še nam je misel, da bi izvedli še kakšen vzpon. enkrat prespimo pri privatniku v predmestju. Toda ali nam je po tolikšni naklonjenosti še potrebno izrabljati Fortuno? Odgovor je bil ne- Četrtek 25. avgusta: Pijemo pivo in kvas. Mali- gativen. Prosil sem knjigovodkinjo, da me je camo »piroške«. Šele popoldne se odpeljemo iz naučila računati na enostavno računalo, kakršne Pjatigorska. Spet se začenja neskončno dolga uporabljajo po vseh trgovinah. Ima le lesen okvir vožnja ... in po deset krogljic na vsaki žici. Seštevanje in odštevanje je sila enostavno in hitro. Morda bi Petek 26. avgusta do nedelje 28. avgusta: V se jih dalo zamenjati z našimi dragimi IBM stroji, petek ob 18. uri smo v Kijevu, kjer se poslovimo ki so tolikokrat pokvarjeni? od spremljevalca Volodje, ki potuje proti Lenin- gradu. Šele sredi noči nadaljujemo vožnjo v Nedelja 21. avgusta: Vsa naša skupina se je sli- udobnih rezerviranih kupejih proti domovini. kala ob taborišču. Z Bernardom, Župančičem in Ukrajinska ravnina, Karpati. Dežuje ves dan. V Golobom smo šli na Misses-Koš po rododendron. soboto zvečer smo v Čopu. Ogledujemo menjavo Upamo, da ne bo ovenel do naše vrnitve. vagonskih koles. Vožnjo preko Madžarske pre- Fantje so izvedli plezalne vaje za učinkovite spimo. V nedeljo zjutraj smo v Beogradu. Spet fotoposnetke v pečevju blizu tabora. Trije smo se potikamo po mestu ves dan in obračamo odšli popoldne nabirat maline in brusnice, ki jih naše denarnice, če ni ostal v njih kak »jurček«. je bilo dovolj v pobočjih nad reko Bezengi Z Jožem sva si ogledala zanimivo lovsko raz- Čerek. Zvečer pomenek s sovjetskimi inštruktorji. stavo na Kalemegdanu. Domačin Tasim nam je obljubil, da nam bo priskrbel rogovja kozorogov. Ostalo je le pri Ponedeljek 29. avgusta: Dopoldne smo v Ljub- obljubi .. . ljani. Na Planinski zvezi nas toplo sprejmejo dr. Potočnik, Bučar, ing. Šegula, Petrač, Lavrič Ponedeljek 22. avgusta: Zadnji dan v taborišču. in drugi. Kar odveč mi je, ker se vrtijo okrog Pospravljanje opreme. Zvečer so nam sovjetski nas novinarji in sodelavci RTV. prijatelji »organizirali« slovesno večerjo, ki smo Spomini na nepozabna doživetja v mogočnih jo zalili z vsemi vrstami pijač iz »skritih rezerv«. kavkaških gorah pa bodo ostali neizbrisno v Prejeli smo »knjižke alpinista« in druge spo- naših srcih. minčke. Govorance, petje in kramljanje pozno v noč. Povzetek:

Torek 23. avgusta: Slovo od naših sovjetskih pri- Odprava PSJ v Kavkaz-Bezengi je bila oprav- jateljev je bilo res prisrčno. In še nasvidenje ljena v času od 21. julija do 27. avgusta 1966 — silne kavkaške gore! Iz nihajočega kamiona smo 40 dni. Udeležilo se je je 9 članov — alpinistov se še dolgo ozirali nazaj v vitko piramido Ge- in to: stole, iskrečo se v soncu. Končno je izginila za Jože Bernard (33 let), član AO-PD Jesenice, za- nekim robom. Za mene najbrž za vedno... poslen v železarni Jesenice; Martin Gričar (25 V vasici Bezengi kratek postanek. Na kamion let), član AO-PD Ljubljana-Matica, zaposlen v smo dobili cel kup živahnih Latvijk, ki so pre- Indoservis; Janez Golob (26 let), član AO-PD pevale vso pot. Nekje v dnu soteske je orga- Celje, zaposlen v LIP Slov. Konjice; Mitja Košir niziral naš šofer ples Balkarcev kar na cesti. (19 let), član AO-PD Jesenice, zaposlen v žele- Spotoma smo napravili še »skok« do 6 km odda- zarni Jesenice; Boris Krivic (20 let), član AO-PD ljenega Golobjega jezera. Ob obali so posedale Ljubljana-Matica, študent; Janez Krušic (48 let), skupine domačih izletnikov. Najbolj »vroči« so se član AO-PD Jesenice, zaposlen v železarni Jese- niče; Franc Štupnik (21 lel), član AO-PD Ljub- Za vso turo smo rabili 5 dni, za vzpon 3 dni. Ijana-Matica, zaposlen v tiskarni »Jože Moškrič«; 2. Severna stena Krumkola (4676 m), Čolovkinova ing. Drago Zagorc (30 let), Koroški AO, zaposlen smer preko zrcal, druga ponovitev. Višina stene v Gozdarskem obratu Črna; Tine Zupančič (22 je 1500 m. Ocena 5 b. Plezala sta Krivic in Štup- let), član AO-PD Jesenice, zaposlen v sekciji za nik. Za vzpon sta rabila 3 dni, celotna tura je vleko Jesenice. trajala 6 dni. Spust po vrvi po skalnem grebenu Odpravo sta organizirali PSJ in PZS, komisiji za in ledenem žlebu na ledenik Krumkol. odprave v tuja gorstva in komisija za alpinizem 3. Sev. vzhodna stena Mižirgija (4918 m) — Timo- — s tem, da se izvrši zamenjava z leningrajsko fejeva, druga ponovitev. Višina stene 1700 m. 5 b. športno organizacijo Trud. Plezala Golob in ing. Zagorc. Sestop — spust po Potovanje od Ljubljane do alp-lagerja Bezengi skalnem stebru in ledenem ozebniku 15 razteža- v Kavkazu je trajalo 4 dni (96 ur). Oddaljenost jev. Sam vzpon je trajal 3 dni, celotna tura pa v eno smer je 4014 km. Gorski masiv Kavkaza se 6 dni. razprostira med Črnim in Kaspiškim morjem. Ve- 4. Sev. vzhodna stena Mižirgija (4918 m) — desni liki Kavkaz na severu, ki je alpinistično najbolj steber, Piledinova smer. Višina stebra 1800 m. zanimiv, je dolg 1500 km. V Centralnem Kavkazu Ocena 5 b. Plezala Gričar in Košir. Sestop 15 spu- je vseh osem vrhov nad 5000 m višine. Od teh stov po vrvi. Vzpon je trajal 2 dni, celotna tura jih ima gorska skupina Bezengi, ki je za ple- pa 5 dni. zanje najinteresantnejša — kar šest. Predkav- 5. Južni steber glavnega vrha Dych-Tau (5208 m). kazje in Kavkaz naseljujejo Rusi, Azerbajdžanci, Višina stebra 1500 m. Težavnost 5 a. Plezali: Zu- Gruzijci, Armenci, Oseti, Svaneti, Kabardinci, pančič, Bernard in Krušic. Sestopna smer: spust Balkarci in drugi. po ledenem ozebniku 22 spustov. Vzpon je trajal Klima je ugodnejša in toplejša kot v Alpah. 2 dni, celotna tura 5 dni. Rastlinstvo je bujnejše in sega višje kot pri nas. 6. Direktna smer v severni steni Ullu-Aus (4789 m). Planinskih domov in koč v Kavkazu ni. Sezonsko Višina stene 1200 m, ocena 5 b. Plezali Krivic, organizirajo le tabore (lagerje) za posamezna Gričar in Štupnik. Sestop na jugozapadno stran gorska področja. Plezalni vzponi in ture so mnogo na ledenik Kunddžum-Mižirgi. Vzpon je trajal zahtevnejši in trajajo pet, šest ali celo več dni. 14 ur, celotna tura pa 3 dni. Alpinisti morajo nositi s seboj vso spalno opremo 7. Slovenski steber v sev. steni Ullu-Aus (4789 m). (šotore, spalne vreče), plezalno opremo in hrano Prvenstvena smer, višina stebra 1000 m, ocena 5 a. za vse dni. Teža se zaradi tega občutno poveča, Plezala ing. Zagorc in Košir. Vzpon je trajal kar tudi bistveno vpliva na čas in težavnost en dan, tura 3 dni. Sestop po smeri vzpona. vzpona. 8. Slovensko rebro v sev. steni Gestole (4980 m). Dostopi do sten so zelo dolgi, stene pa izredno Prvenstvena smer. Višina stene 2000 m. Težavnost visoke, saj dosegajo in presegajo nekatere 5 a. Plezali dve navezi: Golob-Krušic, Zupančič- 2000 m (pri nas je najvišja sev. stena Triglava Bernard. Vzpon je trajal dva dni. Celotna tura 1200 m). Plezanje nad višino 4000 m je zaradi 5 dni. Sestop preko Bezimene in Ljalverja na velike višine, tehničnih težav in težke opreme ledenik Caner. zelo težavno. Z vseh vrhov so sestopi običajno Bilanca vzponov je zelo lepa: 27 plezalnih vzpo- prav tako zahtevni kot vzponi. Saj nadelanih poti nov v osmih različnih smereh — od tega celo dva na gorske vrhove v Kavkazu ni. Mnogokrat se je prvenstvena. Ne pretiravam, če trdim, da je bila treba iz doseženih vrhov spuščati po vrvi preko v letošnjem letu naša skupina najuspešnejša. Tuji sten in žlebov 1000 in več metrov, kar še bolj gostje Čehi, Japonci, Poljaki in Avstrijci kot do- otežkoča alpinistično dejavnost. Zaradi nave- mačini v obeh izmenah so preplezali manj ple- denih činiteljev so poleg tehnične izurjenosti zalnih smeri — tako kvalitetno kot kvantitetno. alpinista v ledu in skali potrebne tudi precejšnje Smrtno sta se ponesrečila 1 ruski in 1 češki alpi- fizične in psihične sposobnosti (zdržljivost, tova- nist, poškodovali pa 1 Rus, 1 Japonec in 1 Avstri- rištvo itd.). jec. Mi smo opravili vse vzpone brez vsake ne- zgode. Sreča!

IZVRŠENI PLEZALNI VZPONI: Udeleženci so posneli mnogo črno-belih in barv- nih filmov. Za RTV Ljubljana smo napravili celo 1. Za aklimatizacijo smo izvršili vsi udeleženci 600 m filma. Slikovnega materiala in zelo uspelih odprave PSJ vzpon na Koštan-Tau, 5179 m visoki barvnih diapozitivov je dovolj, da bodo udele- vrh, ki je ocenjen s 4a (najvišja ocena težavnosti ženci odprave lahko seznanili širšo slovensko jav- v SSSR je 5b). Sestop je bil po smeri vzpona. nost o alpinistični dejavnosti v Kavkazu leta 1966. in kuhalnika, se silili z jedjo in pospravljali vse križem razmetano opremo. Okrog treh smo odta- vali proti vstopu. Preko spodnjih ledenikov smo lezli navzgor čez zevajoče razpoke, ki so nam zapirale pot. Vse več jih je bilo. Ponekod so le- deni podori opozarjali na območje visečih lede- SLOVENSKO REBRO nikov. Iskali smo prehode v ledenih labirintih. V SEVERNI STENI GESTOLE Bližnji ledeniki, plazne drče in skalna rebra so dobivali vse določnejše oblike. Zdanilo se je. Viseči seraki pod skalno pregrado so nam zaprli Janez Krušic pot. Po strmem plaznem žlebu in prečko v levo smo obšli spodnji del pregrade in se s tem izognili neprehodnim serakom. Navezali smo se: midva z Janezom kot prva naveza, Tine in Jože druga. Prvenstveni vzpon Janez je vedno znova našel najboljše prehode Težko otovorjeni prtimo Janez, Jože, Tine in jaz med nepreglednimi skalnimi odstavki in ledenimi po neskončno dolgem Bezengijskem ledeniku. Ri- zaporami. Vodil je dobro in hitro, kot bi plezal nemo preko zoprnih moren, telovadimo preko le- denih pregrad, skačemo čez zevajoče razpoke. Ure minevajo. Zdaj duškamo in poslušamo mr- Bivak ob Ptici (Koštan-tau) Foto Jože Bernard mrajoče šumenje ledeniškega požiralnika, v kate- rega izginja močan tok vode. Vse pod nami bobni in poka. Tudi ledenik živi in umira. Morda to še bolj občutijo in doumejo ruski glaciologi, ki že mesec dni merijo in vrtajo na ledeniku. Nismo jih motili. Naši himalajski nahrbtniki postajajo vse težji. Škoda, ker v Kavkazu na vzponih ne zaposlujejo nosačev kot v Himalaji. Tu vsak alpi- nist predstavlja nosača, šerpo in »sahiba«. Šele na večer se približamo Gestoli — smo v območju silne Bezengijske stene. Čez dvanajst kilometrov ledenika in več kot štiri ure hoje je za nami. Nad nami se dviga v vrtoglavo višino dvatisočmetrska stena. In tam preko med visečimi ledenimi barierami želimo speljati neuhojeno smer. Kako majhni postajamo, a še vedno dosti drzni, da ne obrnemo nazaj proti varnemu tabo- rišču. Poiščemo si prostor za »nočevko« na ledeniški groblji, ki je nekoliko bolj varen pred ledenimi plazovi in vpadnim kamenjem. Ravnamo teren in pokrivamo ledena tla s kamnitimi ploščami. Nato postavimo srebrni šotorček »pamirko«, ki ga nosimo s seboj kot polž svojo hišico. Zgradimo za- vetje za »kuhinjo«, kjer si skuhamo večerjo, čimveč kalorij, jutri in naslednje dni jih bomo zelo potre- bovali. Temne, cunjaste megle so se vlačile prek ledenika, gori v zapadnem ostenju Dych-Taua pa je ugašal in ugasnil zadnji škrlat. Zmrazilo nas je, oblekli smo puhovke, zlezli v slonove noge in se kot sardine zgnetli v šotorček. Počitek v na- ročju samotnih kavkaških gora . . . Posvetil sem na uro — pol dveh. V soju brleče svetilke smo se lenobno premikali okrog šotora nekje v domači steni. Dolga traverza desno na- Na zadnjih pečeh smo počivali. Še kakih 60 m vzgor preko vse skalne pregrade — pa smo do- vzpona po razmehčanem snegu vršnega rebra, segli lažji svet, kjer nas je obsijalo jutranje sonce. majhna snežna opast — pa smo stali na širokem Pečevje je bilo razčlenjeno in krušljivo. Plezali snežnem platoju ob vršni kupoli Gestole. Srečni smo istočasno, brez varovanja. Pod nami je rasla smo si segali v roke, ker nam je vzpon v prven- globina. Pa smo se znašli v ustromljenih slabo stveni smeri uspel. Toda vrh Gestole je odtod še razčlenjenih plateh. Varovanje je bilo spet nujno. daleč. S počasnim vodniškim korakom smo prtili Včasih je prižvižgal kak kamen ali kos ledu po čez planjo v zadnjo strmal. V vpadnici vrha je bližnjih ledenih žlebovih. Smrtonosna pesem! bilo preveč ledu. Zato smo prečili levo na jugo- Malo stran v Katyn-Tau pa se je lomil ledenik zapadni greben, ki nas je po ostri rezi končno zelo pogosto in se sesipal z velikim truščem po privedel na zaželeni vrh Gestole. Le dvajset metrov plaznicah v globino. Dosegli smo markantni snežni mu manjka do pettisočaka. Škoda! Drugič ta pas. Plati naprej v »trikotu« so še bolj ustrom- dan smo si segali v roke. Sestop proti rami Ijene — vendar smo hitro napredovali. Dosegli Gestole po ojuženem snegu, da so se na derezah smo skrajno krušljivo rebro, po katerem bo držala delale »cokle«, je zahteval previdnost. Sledili smo naša smer vse do roba stene. Skalni bloki, luske zabrisanim stopinjam Avstrijcev. V dolgih prečkah in drobir — vse je bilo naloženo kot skladovnica. smo sestopali pod seraki vse do rame Gestole. Vse to je samo čakalo napačnega prijema ali Dovolj hoje in pleze smo imeli tistega dne, V stopa, da se zruši v globino. Previdnost je bila razmehčanem snegu smo steptali prostor za šotor nujna. Janez je plezal odtod dalje počasi, pre- in zgradili visok vetrobran. Platneno zavetišče je vidno, varno, sledila sta Tine in Jože, ki sta na bilo hitro postavljeno. Za bližnjim Tetnuldom in vsakem varovališču kadila. Ali kadilcu škoduje oddaljeno Užbo pa so oblaki in zahajajoče sonce nikotin pri plezanju? Verjetno! Levo po ledenem ustvarjali čudovito harmonijo barv. Nepozabni žlebu je vse pogosteje treskalo vpadno kamenje, pogledi! Počasi je na krajino legla noč. Polegli k sreči dovolj oddaljeno od našega varnega smo. V stene šotora pa je butal silovit zapadnik. rebra. Zjutraj smo malo zakasnili, zato smo odšli kar brez zajtrka. Mudilo se nam je, da ne zamudimo Glej, helikopter zavija pod nami okrog Kjelbašija trdega, zmrzlega snega v strmih vesinah. Okrog in pristaja na spodnjem ledeniku pod Canerjem. osme ure smo že sestopali preko vrha »rame«, Morda bodo danes le odpeljali ponesrečenega kjer je strmina občutna. Samo majhen zdrk na Avstrijca. Plezamo neutrudno vse višje. Za malico poledenelem pobočju in naveza bi končala spo- ni časa, čeprav je poldne že minilo. Strmina od daj v serakih. K sreči je bil sneg primerno trd, 50 do 60° ne popušča vse do vrha. Počasi a da so dereze odlično prijemale. Hitro smo bili gotovo leze v telo utrujenost, čutimo tudi »višino«. na sedlu, kjer smo počivali. Vsa planja je bila Po štirinajsturnem plezanju (okrog 17. ure) dose- pregažena od reševalcev, ki so v preteklih dneh žemo težji skalni pomol, na katerem bivakiramo. nosili po teh robeh ponesrečenega Avstrijca. Ri- Prostor ni najboljši ne najslabši. Kopali in ravnali nili smo vkreber in prečili zelo strmo pobočje smo majhen prostorček velikosti dveh kvadratnih Bezimene, ki ga ni hotelo biti konca. Hodili smo metrov skoro tri ure. S precejšnjim trudom smo drug za drugim — brez varovanja previdno, varno. nato postavili »polotko« (šotor), ki je čepela na Pod nami pa je zevala tisočmetrska globina . . . zračnem pomolu kot orlovo gnezdo kakih 1600 Dosegli smo skalno sedlo pred Ljalverjem. Šele metrov nad Bezengijskim ledenikom. Višinomer, tu smo si med počitkom utegnili skuhati čaja, ki če je bil točen, je kazal 4300 m. Tine je zlezel nas je okrepčal. Toda spet moramo dalje. Po v bližnji žleb po vodo, potrebno Jožetu za kuho. snežni vesini in zapadnem grebenu smo lezli proti Použili smo skromno večerjo nagneteni v majhnem vrhu Ljalverja. Naši pogledi so uhajali nazaj na šotorčku. Z Janezom sva kot »krajna« ostala nave- Gestolo, ramo in Bezimeno, ki so od tam videti zana, da se v spanju kdo ne preseli v »večna lo- izredno divje in strme. In mi smo sestopali preko višča«. Nismo dosti občudovali večernih lepot na njih prosto, brez varovanja. zračnemu pomolu. Polegli smo v pretesno zave- tišče in utihnili. Tedaj je na zapadu počilo kot topovski strel, da Jutro. Po slabo prespani noči smo rabili dosti smo se kar zdrznili. Sledilo je brnenje reaktivnega časa, da smo se razgibali .in pripravili na vzpon. letala, ki je prebilo zvočni zid. Tehnika v službi Sele okrog devete ure smo začeli s plezanjem. civilizacije ali morije človeštva? Še nekaj razpok Do roba stene smo računali kakih 400 m. Bili in zadnji vzpon — dosegli smo vrh Ljalverja smo prijetno presenečeni, ker je bilo manj. Za (4350 m). Razgled je odtod čudovit in neizmeren spremembo je bila skala vrh rebra tudi trdna. na vso osrednjo rajdo bezengijskih velikanov. A nas je čakal še težak in nevaren sestop na 400 metrov nižje sedlo spodnjega Canerja. Sesto- pali smo po skalnem grebenu, pod katerim se je na obe strani grezila globina. Teren je postajal vse bolj krušljiv. Sestopali smo počasi — brez volje. Vsem so se poznali napori in slabi bivaki prejšnjih dni. Končno smo prilezli nad zadnjo le- deno strmal kakih 200 m nad sedlom. Čisti led z naklonino 60 stopinj. Pretežak in prenevaren bi bil danes za nas sestop tam dol. Odločili smo se za varnejši sestop po jugovzhodnem grebenu in steni, ki se spušča na ledenik pod sedlom Caner. Ni bilo težko, je pa krušljivo in izpostav- ljeno vpadnemu kamenju. Hitro smo sestopali vse do snežne vesine nad krajno počjo. Še preko ledenih podorov in bili smo na platoju ledenika. Naša »argo« juga, ki smo si jo skuhali, je vsem teknila. In spet dalje! Iz ledenika smo nato lezli preko črnih škrilastih melin veznega grebena Caner- Kjelbaši. Znašli smo se na žlebastem ledeniku, po katerem je drla voda. Spodaj v zapadnem pobočju Kjelbašija na moreni je imela postav- ljena šotora druga skupina glaciologov. Pomahali smo jim v pozdrav. Vse več je bilo vegetacije in celo čreda kozorogov, ki je razplamtela lovsko strast našega Tineta, je bila tu. Staknili smo kozjo stezico, ki se je vijugala nad morenami Bezengijskega ledenika. Žal se je hitro izgubila v sipinah, preko katerih smo lezli celo večnost. Nižje po izrazitem morenskem nasipu je bila pot lažja prav do Baran-Koša, kjer smo biva-

kirali. Kako prijazna zelenica in jezerce! Tam so Slovenski steber v Gestoli Foto ing. P. Šegulo taborili ruski turisti, ki so nas nadvse gostoljubno z drugega mesta sprejeli. Postavili so nam šotor, odstopili »kuhinjo«, postregli so nam z vodko. Hvala vam, neznanci iz Moskve in Odese! Pospravili smo zadnje za- SLOVENSKO REBRO V SEVERNI STENI loge hrane. Počitek ob jezercu brez ledu in skal — GESTOLE (4980 m) - BEZENGIJSKA STENA kakšno razkošje! Tineta sploh nismo spravili v šotor. Legel je v travo in verjetno sanjal o kozo- Plezali: Golob Janez (AO Celje), Zupančič Tine, Bernad Jože, Krušic Janez (AO Jesenice). rogih ... Datum: Dostop 14. avgusta, vzpon 15. in 16. av- gusta, sestop 17. in 18. avgusta 1966. Zjutraj so se naši gostitelji-geologi poslovili in Čas plezanja: 18 ur z enim bivakom v steni. odšli proti sedlu Caner. Mi pa smo še dolgo Težavnostna ocena: 5 a (sovjetska ocena). Rebro zelo krušljivo. V spodnjem delu ledna — pretežno uživali v brezdelju na toplem soncu. Mislim, da skalna tura. smo po tolikih naporih to zaslužili. Le Jože je Višina stene: Približno 2000 m. kolovratil po okolici in iskal kristale. Slovo od Tehnični opis: Od alplagerja Bezengi na moreno Baran-Koša! V sončni pripeki smo hodili po dol- in po ledeniku Bezengi ca. 12 km do podnožja stene med Katyn-Tau in Gestolo (4 ure). Bivak gem Bezengijskem ledeniku, ki je mnogo daljši, na ledeniški moreni. če si utrujen. Končno v taborišču med prijatelji in našimi fanti ... Vzpon preko spodnjih ledenikov Gestole, kjer ti prehajajo v Bezengijski ledenik. V loku z leve Tam daleč na zapadu pa se je dvigala v modro proti desni, preko več prečnih razpok (iskanje nebo bela piramida Gestole, ki smo ji iztrgali prehodov). Iz ledene kotanje z ledenimi podori v plazni žleb (eno vrvno dolžino). Prečka levo pod skrivnost. Uspeli smo — uspeh odprave, uspeh skalno bariero, ki zapira dostop na »Slovensko domovine . .. rebro«. Pod bariero levo navzgor. Ob prvi mož- nosti traverza desno navzgor nad bariero (dve serake in pod njimi do vznožja skalnega rebra. dolžini vrvi). Po lažjem skalnatem terenu narav- Ta se zdi podoben stopnicam, strme odstavke nost navzgor (krušljivo). Višje v strme, slabo raz- prekinjajo položna mesta in celo majhni pobočni členjene plati, ki privedejo na markantni sneženi pas (dobro viden iz doline). Odtod rahlo levo do ledeniki. vrha trikota, nad katerim se izoblikuje rebro. Dalje Ker nisva »ledena moža«, naju je skrbel strmi vzpon po zelo krušljivem rebru s stalno naklonino ledeni odstavek pod seraki. Ko sva se prerinila 50—60% do izrazitejšega skalnega pomola, nad skozi ledene odlome in čez razpoke, sva videla, katerim je v višini 4300 m splaniran prostor za šotor. Do sem 14 ur plezanja. Bivak. da ni bilo prehudo. Naprej vzpon po rebru še kakšnih šest raztežajev. Kmalu sva na skalah ob vznožju stebra. Plezava V zadnji skalni dolžini levo v žleb in po dobri prvo stopnico. Strma je in zelo krušljiva, na po- skali na vrh skalnega rebra. Odtod še ca. 60 m po snežnem hrbtu na plato med Katyn-Tau in ložnih mestih pa leži sneg. Na vseh stojiščih zabi- Gestolo. Snežna opast na robu ni velika. Čas jeva kline za varovanje. Čez pet dni, ko so plezanja od vstopa do robra stene 18 ur. Čez hoteli ruski alpinisti prvič ponoviti to smer, se plato v kupolo Gestole. Prečenje levo navzgor po je ravno v teh krušljivih plateh Borisu odtrgala ledenem pobočju do jugozapadnega skalnatega grebena, ki privede na vrh Gestole (2 uri s pla- skala in je poletel petnajst metrov globoko. Po- toja). škodoval si je rebra in nogo, zato so se morali vrniti v dolino. V ledeni severni steni Ullu-ausa vidiva stopinje, ki so jih ruski alpinisti vsekali pred kakim tednom. Ozirava se, da bi zagledala prijatelje, ko bodo zlezli izza ledenega roba. Za zdaj jih še ni. Bilo SLOVENSKI STEBER je že opoldne, ko sva prišla na ledenik, ki se z mrzlimi prsti oklepa grebena. V robni poči sva V ULLU-AUSU skopala prostor, da sva lahko sedela in kuhala kosilo. Zdajci zaslišiva veselo vriskanje. Na po- ložnem mestu so se tudi najini sosedje spravili Ing. Drago Zagorc h kosilu. Lepo je videti take »pajke« v strmem ledu. Midva sva že visoko, skoraj v višini Urala. Skozi škrbino med Uralom in Dumalo vidiva vence skal- Nad tisoč metrov visoka ledena severna stena natih hribov, ki pa jim ne veva imena. Ledenika Ullu-ausa je na zapadni strani ostro omejena nad nama se loti Mitja. Zdi se mi, da ga bo za z izrazitim skalnim stebrom, visokim okoli osem- dober raztezaj, morda dva, so pa kar štirje. Tu sto metrov. Z Mitjem nama je uspel prvenstveni prehaja steber spet v strmo stopnico. Na levi je vzpon preko tega stebra, ki smo ga imenovali prestrm led, na desni pa navpične gladke gra- »Slovenski steber«. nitne plošče visoke vsaj šestdeset metrov. Po ledu Na bivak ob ledeniku Dumala smo prišli pozno splezam do vznožja plat, izsekam v led stopinje zvečer. Kot postave velikih temnih mož so se in varujem Mitjo, ki leze naprej preko granitne dvigali okoli nas ostri vrhovi Urala, široka Dumala plošče. Podoben je martinčku. Ustavi se na do- in Ullu-aus, do skalnate glave oblečen v zeleno brem stojišču pod še bolj strmimi skalami. Čez njo ledeno tuniko. Kje se okrešelj odpira proti lede- pomagajo redki oprimki, zraven pa kletvice in niku Kundžum-Mižirgi, smo bolj slutili, kot videli, vzdihi. Po teh raztežajih sva si pošteno oddah- silno brezno pod prelepimi vrhovi Dych-Taua, Mi- nila. Videla sva steber prav do vrha. Še nekaj žirgija in Misses-Taua. Po večerji, ki smo jo sku- ravnih raztežajev in ena lažja stopnica, pa bova hali nad kuhalnikom, smo zlezli v slonove noge na cilju. Medtem ko naju je prej mučilo breme in se zavili v bivak-vreče. Nočno tišino je motil negotovosti, nama je zdaj utrujenost stopila v le hrup podirajočih se serakov. noge. Napila sva se snežnice, pa je bilo še huje. Še pred svitom so se odpravili Martin, Cic in Počasi in s težavo sva premagovala zadnje metre. Boro. Pozdrav — in temne postave, sklonjene pod Sedela sva na vrhu stebra, nad sončno severno težkimi nahrbtniki, so kmalu izginile za robom steno in nad senčnimi brezni, ki se odpirajo na ledeniške morene. Midva sva kuhala zajtrk in južni strani grebena med Dumalo in Ullu-ausom. ob svitu odšla najinemu stebru naproti. Neskončna veriga hribov na obzorju se staplja Najprej naju je vodila pot po ledeniškem polju z oblaki. Pod nama je razpokan ledenik Ullu-aus, pod strmo steno Dumale. Tam sva se obrnila ki se strmo spušča v dolino kot silna arhitektura proti vzhodu in prišla po pobočnem ledeniku pod skal in ledu. Pod previsno skolo si zravnava prostor na ozki Na vzhodu kipi v višine rožnato obarvan Koštan- polici, da bova lahko spala. Povečerjava zadnje Tau, bližje Krumkol in tik nad nami Mižirgi, tja mleko, zadnji kruh in zadnje kekse. Le juhe je proti zahodu zaokrožujeta ledeni amfiteater Dych- še dovolj, od francoske, zelenjavne do lovske. Tau in Misses-Tau. Ledenik Kundžum Mižirgi se Želiva pa si domače polente in vročega mleka. izpod Koštan-Taua spušča v štirih slapovih pod Pokadiva še zadnjo cigareto in poizkusiva zaspati. Misses-Tau in zavije pod Pik Brno, kjer mu Ponoči je snežilo, zjutraj je bilo oblačno. Zato zmanjka moči in usahne v grušču med morenami. sva se odločila za sestop po stebru, ki sva ga Nad prvo ploščadjo se dviga drugi ledeni slap, prejšnji dan preplezala. Tisto spuščanje je bilo šest sto metrov višje je njegov rov. Pred dnevi, veselje posebne vrste. Mitja je zabijal kline in na aklimatizacijski turi na Koštan-Tau, smo si vezal vrvice, sam pa sem motal vrv iz zank. Spu- utirali pot med tisočimi razpokami in zelenimi ščala sva se previdno, da se vrvica ne bi strgala. stolpi v tem slapu. Danes nam ni mar zanj, na- Pri naslednjem klinu sva se spet previdno spu- menjeni smo v severne stene Krumkola in Mi- ščala, da bi klin služil svojemu namenu. Končno žirgija. Mogočno ostenje Mižirgija se začenja sva le prišla do ledenika pod Dumalo. Spet je na vzhodu, kjer se dviga iz ledenika proti vrhu posijalo sonce in zadovoljna sva se grela na ozka snežena rez, prekinjena s strmimi skalnimi skalah in si kuhala kosilo. odstavki. Po njej pelje Piledinova smer. Martinu in Miaji se obeta tam gori trdo delo. Boro in Cicko se odpravljata v Krumkol, plezala bosta preko »zrcal«. Ta smer je bila preplezana le dvakrat. Pravijo, da je najtežja v Kavkazu. Z Dragom se bova poizkusila v vzhodnem stebru Mižirgija, kjer je speljana Timofejeva smer; tudi TIMOFEJEVA SMER v njej so bili le dvakrat. V MI2IRGIJU Bivak zapustimo nekaj pred drugo uro. Nebo je polno zvezd in mesec bo vsak čas vzšel izza Krumkola. Mirno je. V stenah je tiho, plazovi ča- Janez Golob kajo, da jih sproži sonce, le ledenik pod nami tu in tam zaječi. Snopi žarkov naglavnih svetilk rišejo med črnimi razpokami trepetajoče sence. Z Dragom iščeva prehode med razpokami. Led Pot nas vodi po zeleni moreni ledenika Kundžum postaja vse bolj strm, silhuete grebenov spre- Mižirgi, se vije po cvetočih poljanah pod rdečimi minjajo svojo obliko in se izgubljajo za posrebre- granitnimi stolpi, se izgublja v travi med velikimi nimi seraki. Razkošje ledene pravljične noči se skalami, poskakuje po sipkih pobočjih in utone potaplja v jutro. Ob svitu sva pri skalah, na v prostranem ledenem morju. Srečujemo skupine varnem. Zdaj lahko zagrmijo plazovi. Naveževa sovjetskih alpinistov, ki se vračajo. Dve uri hoda se na ozki polički in potipava skalo. Prijetna, celo iz tabora smo srečali eno takih skupin. Dekleta uživaška plezarija bi bila, če bi bil nahrbtnik in fantje so sušili premočeno opremo, kuhali in nekoliko lažji. Stena je navpična, ne manjka lenarili na toplem soncu. Posedli smo mednje oprimkov in zato hitro napredujeva. Nahrbtnika v travo in povprašali o vremenu in razmerah tam romata po zraku s stojišča na stojišče, se zatikata, zgoraj. Zvedeli smo, da je vse »horošo«. Postali brez tega ne gre. S tem povzročata pravo točo so radovedni in nas pobarali, kam gremo. »V nelepih besed (tudi brez tega ne gre), ki so Krumkol in Mižirgi«, reče Drago. Tega niso pri- spravljene v tistem predalčku skrinje besednega čakovali, videlo se jim je na obrazih. Vse bi ne- zaklada, na katerem je prilepljen napis »psovke«. kako razumeli, toda tako mladi? Ne, to jim ni Pod gladko navpično steno naju zmotijo glasovi. šlo v glavo. Preden si njihov alpinist pridobi Martin in Mitja sta pravkar priplezala na raz pravico plezati najtežje smeri, preteče mnogo stebra in nama veselo mahata. Loči nas široka časa. Če se ukvarja z alpinizmom deset let, lahko grapa, črna od padajočega kamenja in razjedena pride tako daleč, da mu puste samostojno plezati od plazov. Le nekaj sto metrov smo narazen, pa najvišje ocenjene smeri ali pa tudi ne. vendar tako daleč. V strmem ledu pod prvim Čas nas priganja, poslovimo se in odidemo zrcalom Krumkola opazi Drago dve črni piki. Da, preko ledenika. Na vseh straneh grmijo plazovi to sta Boro in Cicko. Še nekaj vrvnih dolžin ju snega in kamenja, le tu sredi ledenika smo varni. loči od skal. Nad nama je navpična poč, nad njo previs in nebo. Tu je edina možnost, če je Na oni strani doline, blizu Ullu-Ausa je kup sploh kje. Sva brez opisa in tako prisiljena ple- vrhov, ki v primerjavi z vsemi temi Taui ne po- zati po lastnem preudarku. Roka seže v poč, stopi menijo mnogo. Nižji so in kopni. Nihče od nas so mali, a gre, počasi, toda gre. Kako dolgi so še ni bil tam, a meni so tiste stene, ostri robovi »pokonci metri« in koliko moči požro! Ne zavidam stebrov in grebeni zelo všeč. Nekaj domačega je onima v Krumkolu. Pod previsom se s težavo po- na njih. Močne sence spominjajo na savinjske tegnem na polico, široko za pol čevlja, ki pelje hribe; to so prijetni spomini. desno na rob plati. Zapoje klin in nahrbtnik se V majhni škrbini med platjo in rogljem v razu je počasi primaje navzgor. ravno toliko prostora, kolikor ga potrebujeva za Popoldne je. Drago pleza naprej. Nad sabo vidim bivakiranje. Premetavava skale in ravnava grušč samo njegove podplate. Boro in Cicko se bosta pomešan s snegom. Težko sopihava in loviva tisto tako opazovala cele štiri dni. Dober raztežaj malo kisika, ki ga je v tej višini. Najina parola: desno pada z malega sedelca strma ledena stena. Vse za dobro počutje. Celo noge bova lahko Kamor koli, samo tja ne! Navzgor ne gre, v levo stegnila. Vesela sva, da bova imela tako udobje. tudi ne, navzdol pa navadno ne poizkušamo, to Udobje — kako relativno ga pojmujemo! pride samo po sebi. Edino možnost sta videla Z vso močjo se je sonce uprlo v strmi led, nad v ledu, desno od naju za robom. Je že tako, da grebeni dviguje veter sneg v vrtincih in proži včasih človek ne vidi prav. pršič, ki pometa po strminah navzdol, zajame vedno več snega, se zliva v žlebove in plaznice, Kakšna strmina! Tako strma, da ledu še videl pobira samo kamenje in led, hrumi navzdol v nisem, danes pa se peham tod preko. Prekleti tisočih slapovih in utihne spodaj na ledeniku. nahrbtnik, v dolini je premajhen, tu pretežak, kar Gora se ne zgane, dolina molči. Vse je tako kot iščeš v njem, najdeš šele na dnu. Izkoristi vsako prej. Cepin odskakuje od zelenega ledu in dereze priložnost, da se odpre, potem skoči ven kaj komaj da primejo. Klinov ne zabijam, preveč časa dobrega in se veselo odkotrlja v dolino. Sama bi vzelo. Do tiste majhne skale, prijaznega otočka zloba ga je! Vso noč sva bedela. Sinoči sva sko- sredi bele grozeče strmine, ki jo gledava že od pala v led stopničko, da sva lahko na njej napol jutra, imam samo še nekaj metrov. Koliko vrvi sedela. Tri ure je trajalo, da je bil bivak gotov. je še? Bom lahko prišel do nje? Ne vem, ne mo- Ne morem hiteti, mraz ponoči in to sonce sta mi rem oceniti razdalje. V tem svetu strmin niso izpila moči. Za vsako stopinjo udarim trikrat v metri takšni, kot smo jih vajeni. Prostor je spre- led, če bi bil spočit, bi šlo drugače, a zdaj si menjen, tretja dimenzija pomeni vse, začetek in tega ne morem privoščiti. Štirideset metrov nad konec ... bivakom sem, a grebenasti rob ledu je še daleč, neskončno dolgih dvajset metrov naju loči. V tej obupni strmini, navezana na celo osemdeset- Še nikoli si nisem tako močno želel dobro zabi- metrovko, varujeva bolj za tolažbo. tega klina v trdni skali. Do skale moram, tam Menjavata se led in skala. Plezava tako, da se bom varoval pripet na klinu, zabitem do vratu. redno menjavava v vodstvu, kakor to delamo v Tu sem. Premrle prste mi greje topla skala. Samo naših hribih. Ni niti tako težko; pri nas bi to ne to in nič več. Majhna je, le malo manj strma od bilo nič posebnega. Naše smeri so kratke, tu pa je snega in nobene pokline ni v tem skopem koščku vse silno daleč. V enem dnevu ne opraviš ničesar. granita. Ko bi bila zgoraj vsaj zravnana, stopil Granit, led, lomeči se seraki in redek zrak, vsega bi nanjo, a mi niti tega ne privošči. Škot bi bil tega pri nas ni. Plezava po strmem razu stebra, radodarnejši. Če bo tako do vrha, se mi bo led- ki nekje zgoraj počasi zleze pod led. Na vsak no kladivo amortiziralo še danes. »Fant, poma- stolp, ki jih tu ni malo, je nemogoče zlesti. Sreča. gaj si sam, skoplji stop in zabij klin, pa hitro! Sonce je zelo močno; ob koncu vsakega razte- Le priganjaj se, v plezalni šoli pa si klobasal, da žaja iščeva senco, a to ni vedno uspešno. Na- naglica nikoli ni dobra, najmanj v hribih, in da hrbtnika skrbita, da ne bi imela slabe vesti zaradi mora človek pri plezanju vsako stvar premisliti brezplačnega dopusta, ki sva ga kljub reformi vsaj dvakrat. Preveč si pameten, zlasti v dolini.« in pravilnikom uspela dobiti. Ni nama dolgčas, »Kaj praviš?« vpraša Drago. a dan se vleče kot malokdaj. Ves čas od bivaka »Nič«. na ledeniku, kjer smo se razšli, imam občutek, da nisva sama. Ko si ogledujeva steno nad nama in »Konec, vrvi ni več«! iščeva prehode, govoriva v množini. Zgodilo se Raztežaj za raztežajem, ves dan je počasi drsela mi je že, da sem bil v steni strahotno sam, čeprav vrv, mimo plitvih stopov v snegu, se nabirala pri smo plezali v troje. nogah in zatikala ob dereze, se spuščala v veliki zanki po gladkem ledu navzdol, zastala in spre- Severovzhodna stena Mižirgija (4918 m), 1 Levi steber - smer Timofejeva, 2 Desni steber Foto Jože Bernard — smer Puledina menila smer, se napenjala in potem mlahavo padla v globino. Sonce je tajalo led visoko gori v skalah, bleščeč mrčes je brenčal mimo ušes in udarjal po če- ladah. Tu in tam je zafrfotal večji kos ledu, se zakotalil po snegu, pustil globoko sled v njem in KAKO SE JE CVET hušknil mimo v prazno. Kazalec na višinomeru SLOVENSKIH ALPINISTOV kaže štiritisoč in nekaj sto. Počasen je. Preko gre- PRIVAJAL NA VIŠINO bena se je priplazila megla in počasi z vso težo pritisnila navzdol. Višinomer se je komaj pre- 5145 METROV mikal, izgubil je tekmo z vremenom. Zasnežene skale nad nama, snežni stebriček, leden ozebnik in skalna stena nad njim, vse se je pogreznilo v Boris Krivic belo temo. Naprej! Zabliska se in zagrmi, vsuje se dež, sodra in sneg hkrati, s sten zašumijo plazovi novega snega in Dnevno povelje: Po kosilu odhod na aklimatiza- voda zaklokoče pod ledom. cijsko turo — po ledeniku Kundžum-Mižirgi in po »Koliko vrvi še?« severnem grebenu na Koštan-Tau. Veter odnese besedo v gluho meglo. Do pasu se Odhod? Saj vendar dežuje! kopljeva v mehkem snegu, obleka je mokra, str- Že res, toda spomnimo se, da nismo v Alpah. V mina vedno hujša in moči vedno manj. Zdaj ni pričakovanju izboljšanja odkorakamo v meglo. več slišati samogovorov, še misel se vleče počasi. Nekaj časa sledimo stezi, ki se motovili po mo- Megla se je začela trgati in sneg je pojenjal, ko reni. Za zabavo poskrbi neroden prehod preko sva dosegla navpično steno. Povsod curlja voda; hudournika; pa kakor so skale spolzke, se nihče sneg se je stopil na topli skali. Snameva dereze noče odločiti za skok v tolmun. Steza nas pri- — kakšen užitek. Drago spleza v desno za lusko pelje na travnato ravnico. Razveselim se je, saj je in čez čas nad njo preko gladke plati izgine v dosti lepše hoditi po mehki travici. Že prav, samo zajedi. Zebe me. ta travica je tako omehčana, da predstavlja pravo Piham v prste in gledam navzgor. Ni več daleč. pravcato močvirje. Nekako ne razumem, kako »Varujem!« in vrv se napne. more biti na moreni močvirje, verjamem pa le, Mraz postaja strupen. Rokavice so že zdavnaj saj slišim iz meglenega somraka korake tovarišev: zmrznile, prilepijo se na cepin, potegnem in ni »Cmok, cmok.« Z Martinom sva kmalu sita vode- več rokavice. nega sveta: megla, dež, pa še voda »kar tako« Na vrhu grebena najdeva sledove. Martin in na tleh. K sreči se iz megle pojavi osamljena Mitja sta tu izstopila še ob lepem vremenu — skala, tako da lahko sedeva in pod ponjavo ben- srečneža. Veter nosi pršič, ki najde vsemogoče tiva naprej. Ko izkašljava svojo sveto jezo nad poti, da pride do živega. Toliko, da se še premi- vremenom in našo trmo oziroma, oprostite, vztraj- kava, višina nama je napravila svinčene noge. nostjo, pobereva bisage in nadaljujeva s cmo- Greben se vleče v neskončnost. kanjem. Kmalu naletiva na ostale, ki »se grejo« Vrh. bojni posvet. Razpoloženje je že v nevarni coni Še pred dobro uro je divjal vihar, toliko da se zmrznjenja, pa se Tinček in Dragec potrudita, je razkadila megla in zopet se valijo iz juga črni, da ga s primernimi dovtipi otajata, in boljše volje grozeči oblaki. nadaljujemo »plovbo«. Tudi vode končno zmanjka, Nemirna noč bo. žal le talne, kajti nebeške je zmeraj več. Mrači se že, ko dosežemo snežno ravnico pod prvim ledenim slapom (tako pravijo tukaj strmim stop- njam ledenika). Brž postavimo šotore in se za- Pri srečanju z nemškimi plezalci iz DDR je tečemo vanje. Kurt Richter, avtor lanskega poročila o zimskem vzponu v Špiku, uredniku obljubil daljši sesta- Zjutraj dežuje do devetih, nakar se hitro zvedri. vek o letošnjem zimskem vzponu v Travniku. Prvi slap obidemo, med hojo po platoju pod Upamo, da ga bomo bralcem mogli objaviti drugim slapom pa imamo dovolj časa za pre- vsaj v junijski številki. Op. ured. mišljevanje, kako bi ga prelisičili, V taboru so nam rekli, da je letos prehod preko drugega slapu Kupim vse zvezke Izbranih spisov Janka Mla- karja - Ponudbe PZS, Ljubljana Dvorakova 9 izredno težaven. Ogledamo si ta ogromni kup serakov, nakar se hrabro zaletimo v zmešnjavo Gotovo že slutite, da je vrh blizu. Da, tako je! razpok. Še kar uspešno se izmotavamo in končno Ravnokar ga je zavzela internacionalna naveza se tudi izmotamo iz včasih pretesnega objema (sestavljena iz alpinistov koroške, štajerske in belega, rjavega, črnega, zelenega, modrega in dolenjske narodnosti), tik za njo pa še dve kranj- kaj jaz vem kakšnega ledu. ski navezi. Na snežni ravnici se zleknemo na svoje ponjave, HURA! (beri hu — ra; pomišljaj pomeni oddih). obedujemo, sončimo se in duškamo. Do »no- Ponosno sedemo na kup snega 5145 metrov nad čevke«, tabornega prostora, ki je na obronku nad Črnim morjem in se zazremo v zamegljene da- tretjim slapom, imamo še strmo gruščnato po- ljave, kjer slutimo Grohat, Okrešelj, Martuljek in bočje. Prav nič se ga ne veselimo, ampak mo- Tamar. ramo čez, nič ne pomaga. Vsi poskusi, da bi se pobili med seboj, so neuspešni in tako pridemo P. S. vsi čili in črvsti na »nočevko«. Ker smo ob odhodu morali podpisati listino, da Še dva dni imamo do vrha. Ves dan vlada pe- bomo v ekspediciji sodelovali alpinistično in klenska pripeka in končno prilezemo na sedlo znanstveno in da bomo izsledke znanstvenih za Ptice, kjer postavimo šotore. Lep razgled je, raziskovanj objavili, sporočamo, da so kadilci sonce izginja za Elbrusom. organizirali znanstveni simpozij o kajenju na Ko se nagledamo prelivanja barv, se zatečemo višini 5145 metrov. v šotore. Zaključki simpozija: ogromna večina (štiri petine) V treh navezah se tretje jutro vzpenjamo po snež- udeležencev simpozija meni, da se užitek kajenja nem grebenu. Da stvar ne postane enolična, po- na višini 5145 metrov prav nič ne zmanjša. Še skrbita dva žandarja, čez katera moramo kar več: k posvetovanju so pritegnili tudi laika — plezati. No, lepa reč! Kar užaljen sem. Človek nekadilca in to uspešno, saj je le-ta sklenil, da pride iz daljne Slovenije, potrudi se na pet tisoč bo odslej na višini 5145 metrov kadil. metrov, na, potlej mora pa še plezati. Če bi bila P. P. S. Ker bi kdo utegnil sklepati (glede na kje blizu kakšna terasa ali polica, bi se lepo konec članka in pripisa), da še dandanašnji zavalil nanjo, pa me nobena sila ne bi spravila sedimo na vrhu, zremo proti domovini in kadimo, naprej. Tako pa potočim solzo za polico, ki je ni, sporočamo, da smo se kasneje tudi vrnili v in grem naprej. nižine.

Ailama (4526 m) iz Koštan-taua Foto Jože Bernard JU2NA STENA AIGUILLE DU FOU ima zapisano ime pokojnega ameriškega plezalca Johna Harlina. Že I. 1963 se je v njej poskusil s Konradom Kirchom. Od I. 1952 so steno naska- kovali različni evropski plezalci in puščali v njej množico lesenih zagozd, »bedni nadomestek aluminijastih in krom-molibdenskih klinov«, kakor piše Harlin. Poleti 1963 so s Harlinom prišli pod steno še Tom Frost, Gary Hemming in Stevvart Fulton. Po treh raztežajih so se umaknili pred težavami, izgovor pa so imeli tudi v slabem vremenu. Nekaj dni potem so bili v steni spet isti štirje. Pot jim je zaprla streha, za katero je Frost porabil 26 klinov. Vrv je visela 10 m iz stene. Krom-molibdenski klini so omogočili premagati oviro. Lahko so tanki kakor žiletka, pa drže. Ko so preplezali tretjino stene, se je zmračilo. Noč so prebili stoje oz. viseč v stremenih, ker se jim je bivak-mreža raztrgala. Ker je deževalo vso noč, so drugo jutro ušli iz stene. Za seboj so pustili pritrjene vrvi in precej materiala. Ko so tretjič vsto- pili, jih je spet namakal dež. Ker so po pritrjenih vrveh hitro napredovali, so se premaknili za raztežaj više. Spet so morali iz stene, ker dež le ni odnehal. 25. julija so četrtič vstopili. S Prusikovimi zankami so se razmeroma hitro potegovali po pritrjenih vrveh. Potem je Frost premagal prvo ključno mesto, za njim streho, preko katere si je pomagal s klinčki dolžine 2 cm, z lesenimi zagozdami, obrobljenimi s kotnim aluminijem. Ta lesno-aluminijasta kom- binacija ni bila ravno solidna, vendar je z njeno pomočjo prišel v previs, ki ga je zmogel z 28 klini, ca. 45 m višine. Nad tem previsom jih je čakala terasa za bivak. Amerikanci sodijo, da je to mesto najtežje v Alpah. Vso noč jih je budila nevihta, naslednji dan pa jih je čakalo plezanje v vertikali, ves čas težka mesta V. in VI.

Ko so stali na vrhu, se jim je zdelo, kot da so v letalu. John Harlin je v opisu, ki je izšel v »Les Alpes« zapisal: Južna stena Aiguille du Fou je najbrž najtežja plezarija v Zapadnih Alpah.

ZAPADNA STENA MONT HUNTIGTONA je zapisala v I. 1965 eno od zelo zanimivih alpi- nističnih dejanj. Trije alpinisti od onih, ki so prišli na vrh te gore, so zdaj že pokojni. Malo pod vrhom na povratku je po nesreči zdrknil Ed Bernd in zgrmel 1200 m globoko na ledenik Tokositua. (Mesec dni po tej ameriški turi sta se v Alpah ponesrečila Lionel Terray in Marc Martinetti. Dave Roberts pravi, da je bil Terray največji specialist za ekspedicije. Terray je I. 1964 v Huntingtonu odkril doslej neznane »izzive«, ko je z osmimi Francozi preplezal severo- zapadno steno te gore). Amerikanci so si izbrali zapadno steno, čeprav sta na videz vzhodni greben in južni manj strma. Januarja 1965 sta Roberts in Don Jensen začela s pripravami. Alasko sta poznala iz ekspedicij v I. 1963 in 1964. Za sonaveznika sta izbrala še Matta Hale in Eda Bernda. Vsi štirje so člani harvardskega Mountaineering Cluba (HMC), ki ima za seboj ameriški prispevek k vzponu na Nanda Devi I. 1936 in Washburnove podvige na Alaski. Konec junija so se s volkswagnom odpeljali v Takcetuo na Alaski. Tu jih je vzel na letalo Don Sheldon in jih odložil na ledeniku Tokositua. Pet dni nato so vstopili v lepem vremenu in prvi dan napravili »eksponirano bazo«, prav tako, kakršno so imeli Francozi in so jo poznali po fotografiji. Imela je police za konserve in celo škatlo za higienski papir. Nato so po 7 ur plezali vsako noč zaradi boljšega snega. V bazi je bil mraz, do — 9° C, zunaj pa se je temperatura sukala okoli -f- 8° C, tako da podnevi ni kazalo plezati. Po 11 dneh jih je z letalom Cessna prišel pogledat Don Sheldon, jim vrgel pocinkano škatlo s priboljški, pa zgrešil višinsko bazo in škatla je pristala 1000 m niže, kot je meril. Opremili so z vrvmi 16 raztežajev, pa niso prišli do prostora za bivak. Vendar niso odnehali. 16. julija sta Matt in Ed spet vzela šotor in drugo opremo, Jensen in Roberts pa sta nadelala devetnajst raztežajev. Matt in Ed sta se mučila ves dan, dokler nista izkopala eksponiran bivak, naslonjen na steno, vhod pa je gledal naravnost v 1000-metrski prepad. Ker ni bilo prostora za dva šotora, niso mogli prenočiti skupaj vse do vrha. V tem je bila velika težava zaradi hrane in opreme, pa tudi menjavati so se morali v tem »gnezdu smrti«. Tekel je 21. dan, ko sta Jensen in Ed v višini 3000 m plezala ekstremno težko kopno skalo. Tedaj je prišla nevihta in jih za nekaj dni pribila na mesto. V 25 dneh so zmogli komaj tretjino stene, in to najlažjo. Že so mislili na umik, ko se je zjasnilo in spet se je začela neusmiljena telovadba po napetih vrveh od baze do samotnega šotora in naprej. Telovadba z bremenom 15 kg na hrbtu! Če teh kdaj ni bilo, so »kar leteli po opremljeni smeri«. Končno so priplezali do ključnih navpičnih zaledenelih kaminov in konec julija stali 300 m pod vrhom, no Nosu, kakor so dali mestu ime. Sem so premestili ves material, nato pa nada- ljevali smer po eksponiranem ledu in snegu, spet ponoči, da bi ne prožili plazov. Tu so prišli na francosko smer in ob 3.30 zjutraj so si segli v roke na vrhu Huntigtona, brez diha, kakor ves svet, vsaj tako se jim je zdelo, ko so zažareli v prvem svitu grebeni Mt. Mc Kinleya. Bili so izmučeni do kraja, vendar jih je sonce nemudoma spet pregnalo v naročaj pritrjenih vrvi, po katerih so se spustili do Nosu. 25 ur neprenehnega plezanja so imeli za seboj, vendar so le malo spali, treba je bilo naprej navzdol. Pri 26. raztežaju se je Edu Berndu izpela vponka, omahnil je z vrvi, udaril 20 m niže na led in padel v noč na ledenik pod steno. Roberts je v neznanski grozi poslušal, kako se je to zgodilo, pomagati pa ni mogel prav nič. Matt in Jensen sta bila predaleč, da bi slišala Robertsove klice na pomoč. Pa tudi onadva ne bi mogla nič pomagati. Roberts je nato vzel adrenalin, kri mu je zavrela in ni se mogel spuščati počasi. V 12 minutah je preletel šest raztežajev, še vedno šokiran. Vzel je uspavalni prašek, da bi vsaj malo zaspal, pa ni šlo. Tako sam še ni bil nikoli. Vse so zmogli, sprejeli so »»izzivanje«, ušli tisočerim nevarnostim, mesec dni sami štirje v strašni steni na vrheh. Kakšen absurd, da se po vsem tem zgodi kaj takega! Kako naj Edovo nesmiselno smrt razloži drugim, staršem, prijateljem, ki prav nič ne vedo, kaj je gora, kaj je Huntigton, »»saj se še nam zdi komaj razumljivo, zakaj izzivamo smrt«. Strah in kesanje v Robertsovem srcu sta bila večja od zmagoslavja. Ed je bil prijatelj in ga ni več. »Gora je veliko, prijateljev malo.« Dva dni nato sta prišla v spodnji bivak Matt in Jensen. Tudi onadva sta doživela šok, toda to je bil »šok iz druge roke«. Od tu so sestopali v ledenem mrazu. Štirideseti dan po vstopu so prišli v iglu na sedlo, v svojo bazo. Sheldon je prišel ponje z letalom. 40 dni so bili ločeni od sveta. Zdaj je bilo treba povedati, da so — dobili in izgubili. Na Huntigtonu, pravi Roberts, smo plačali dolg samim sebi. Edova smrt je v naših srcih pustila mešanico ponosa in kesanja, veselja in žalosti, ki jih težko izrazimo, in to vse bo živelo v nas, dokler bomo živi, in nič dalj. Štirje smo bili čisto sami v divjem vetru, vpričo njega je bilo razkrito do golega naše najintimnejše bistvo, tisto boljše, ki ga ne poznamo, in oboje hkrati, dobro in slabo. Življenje v tisti divji samoti je teklo napeto, ne moremo si misliti, da bi bilo še kaj intenzivnejšega. Faulkner je rekel: »Med bolečino in ničem izbiram bolečino.« Smrt ima svoj smisel. Vsaj za tiste, ki ostanejo. —

Sodeč po opisu in slikah je ta vzpon nekaj novega. V Alpah kaj takega še ni bilo. Eiger 1966 se s tem sploh ne more primerjali, saj je bila baza na Kleine Scheidegg. Značilnost je maloštevilna naveza, esktremne težave, oddaljenost od človeških bivališč pa tudi ekspedi- cionistična tehnika sama. Sprijazniti se bo treba s tem, da se tudi stari evropski alpinizem lahko kaj nauči, in to v novem svetu, na zapadu, pa tudi na vzhodu.

KITAJSKI ALPINIZEM je »državnega« značaja, kakor vse drugo že od nekdaj, v tej »državi sredine«, deželi ugank in skrivnosti, deželi smehljaja in donebesnih gora. V 32 letih so tu v 3. st. st. e. naredili največje delo človeških rok, kitajski zid, delo množic, značilno za vse, kar je kitajsko. Tudi za alpinizem, ki ima prav tako staro izročilo, le malokomu znano. Danes pa velja alpinizem za šport, za nacionalno nujnost. Šport pospešujeta vsekitajska športna zveza in komite za telesno kulturo in šport. Kitajska, ki je nekoč dajala le dobre kulije za ekspedicije, ima danes dobre alpiniste in prireja svoje lastne ekspedicije. Kakor v SZ imajo tudi na Kitajskem tabore v višini 3000 do 4500 m, ki jih vzdržuje kitajska vojska. Večino velikih dejanj opravijo v gorah kitajski alpinisti med šestletnim kadrovskim rokom. Zavetišč in koč nimajo, tabori pa so dobro opremljeni: veliki šotori kakor barake so pona- vadi dosegljivi z avtom, imajo radio, meteorološko postajo, učilnice. Dnevni red je podoben sovjetskemu. Med športi igrajo v teh višinah tudi rokomet in naporne igre. Ženske imajo enak dnevni red kot moški. Poleg hoje in plezanja se uče tudi meteorologije, geologije, glaciologije ter orientacije. Oprema je malo zastarela, posebno nahrbtniki, ki imajo oprte izpred 30 let. V obleki posnemajo Francoze. Kulijev na ekspedicijah ne rabijo, vsak nosi svoj tovor in vsi so enako izučeni. Alpinizem je prirejen kitajski mentaliteti, velikanski državi in azijskemu gorskemu svetu. Brez ekspedicij,' ki jih finansira država, alpinizma tu ne bi bilo. Nekateri člani vlade se za alpinizem posebej zanimajo in ga podpirajo. V višinah 5800 m Kitajci prirejajo plese in pojejo svoje ljudske pesmi. Ženske, otovorjene kakor moški, so že stopile na vrhove med 7000 in 8000 m, o čemer smo že poročali. pastelna slika. Pogled se nama je odpiral tja daleč v Italijo. Sedela sva na najvišjem vrhu. Dve majhni bitji, obdani od snega, nebesnega svoda, vetra, časa in večnosti. Počasi sva odstranila kože raz smuči NJEGOV ter razprostrla nekaj mokrih stvari na soncu. ZADNJI VZPON Mladi mož je pričel prvi govoriti: »Menda me ne boste popolnoma razumeli, če vam sedaj povem, da je najbrže — morda celo gotovo — to zadnja A. Ko p i n še k smučarska tura v mojem življenju. Zadnja, ki bo zaključila vrsto tolikih v domovini, v Švici, v Pire- nejih in na Tirolskem!« »Ne — nikakor ne!« sem odgovoril. »Morate namreč vedeti, da potujem že jutri Veličastno se dvigajo zasnežene planine v okolici domov k svoji materi v Dijon in nato takoj dalje Bogatina. Ostra, dražeča svetloba slepi in ne na fronto. Po preteku enega tedna bom že nekje dovoljuje gledanja brez snežnih naočnikov. Med- v kakem bunkerju naše prve bojne linije.« tem ko se je v koči pričela večerna zabava, sva »Vi ste nekoliko črnogled.« zlezla midva na najino ležišče: inženir iz Fran- cije in jaz. Oba sva molčala in le pritajeni Izpraznil je svojo pipo na kandaharskem stre- glasovi harmonike iz jedilnice so motili tišino. menu ter počasi razmazal po zarjavelem čelu O čem je neki razmišljal Francoz poleg mene? belo kremo. Nemirno se je obračal na trdem ležišču, zaželeni »Da, samo mater še imam. Edini sin. Moj oče sen ni hotel na njegove oči. Poznal sem ga samo je padel v prvi svetovni vojni!« bežno. Zvečer se mi je predstavil in prosil za Molčal sem. Skozi črne naočnike sem opazoval, skupno smučarsko turo za naslednji dan — ka- kako je veter trgal snežne zastave na grebenih. morkoli. Ker sem bil sam, sem se prav rad »Sčasoma,« je nadaljeval Francoz, »postane člo- odzval. Mimogrede mi je omenil, da je prišel iz vek kljub vsem idealom, mladosti in zdravju in Romunije, kjer je bil v neki tovarni zaposlen kot celo kljub ljubezni in dobri službi pesimist! Ko obratovodja. Sedaj pa potuje v Francijo, da se je moj oče padel, sem bil še dijak — 16 let star. odzove vojaškemu pozivu, kajti njegova domo- Takrat je moja mama od žalosti skoraj zblaznela. vina je že šest mesecev v vojni. Zadnje proste Če izgubimo človeka, ki nam je bil najbližji — dneve je hotel brž izkoristiti za nekaj zimskih tur tako je dejala vsa obupana — se nam zdi vse, v naših Alpah. kar je bilo dosedaj, kar je in kar bo še sledilo, Več nisem vedel. popolnoma brezpomembno. Za vsakega človeka ima življenje določen smisel; ženi ga predstavlja Bila je še trda noč, ko sva se odpravila. Nema njen mož! To so bile zopet in zopet njene je stala koča v beli samoti. V kuhinji sva popila besede. Tolažil sem jo s tem, da je bila pač nekaj čaja in še lovila malo toplote. Oskrbnica vojna. Vsakdo ima nekoga in če bi vsak zaradi nama je dala nekaj prigrizka v nahrbtnike ter tega ostal doma, nikdar ne bi dosegli zmage in nama nato, napol zaspana, želela srečno pot. miru. Žrtvoval je svoje življenje za domovino, da Enakomerno se je vila najina smučina navkreber. bi zagotovil bodočemu rodu obstoj, ali jasneje Tu in tam sva uživala v kratkih spustih. Mesec povedano: padel je za večni mir.« je lil svojo srebrnomodro svetlobo od zasneženih Na to nisem našel odgovora. bokov gora v belo vijugasto smučino, ki je osta- jala za nama in se kopala v tej mehki svetlobi »Danes ne mislim več tako. Danes slutim, da sva tja dol, prav do koče. Prav nič ni motilo božan- izgubila takrat hkrati vse: moja mati svojega ske tišine tam gori na višini dva tisoč metrov. Niti moža, jaz pa svojega očeta — za prazen nič. besedice nisva spregovorila. S kakšnimi mislimi Kajti, ako on svojega življenja ni žrtvoval za to, se je le ukvarjal moj spremljevalec? Drsel je v da bi nam prinesel mir in svobodo, potem nje- elegantnih vijugali pred menoj. Bil je dober gova smrt ni imela smisla. Moja mati je bila smučar. To sem opazil že po prvi uri, ko sem prevarana ter za njo sedaj ni nobene tolažbe prevzel vodstvo na sedlu. več — kakorkoli ji stvari predstavljam.« Vzhajajoče sonce je poljubljalo skrajne vrhove Pomolčal je. in kmalu nato razlilo svojo rožnato luč v dolino. »Bilo je julija 1919. leta. Nad razrvanimi polji ob Najina okolica je žarela v treh barvah — v beli, Sommi in Marni je pripekalo sonce — bleščeče modri in rožnati. Pokrajina je bila videti kot sonce miru. Ta mir je bil tisti, ki je brezkončnim vrstam lesenih, belih križev dajal globok smisel. Avgusta sem prejel pismo iz Marseilla. Na kratko Smisel, ki je blažil in sušil solze. mi je pisal neki pater v imenu tja pobegle, bolne Z materjo sva takrat stala ob očetovem grobu. inženirjeve matere. Zahvaljevala se je za lepe Drhtel sem, kajti nisem se čutil dovolj močnega, posnetke naših zasneženih planin, ki bi njenega da bi umiril bol svoje osivele matere. Toda, saj sina bili gotovo zelo razveselili. Henri (tako mu nisem imel koga tolažiti, kajti stala je s strogo je bilo ime) je padel 8. ali 9. junija 1940 ob isti odločnostjo pred gomilico, ki je krila v sebi reki kakor pred leti njegov oče. njeno vse, ter občutila, da se to njeno vse ne bo To je bilo vse. nikoli več povrnilo. Sklonila se je nad to rjavo Za dodatek je prosil pater, naj ne odgovorim na zemljo, uravnala jo s svojo bledo roko, kakor bi pismo, češ da gospa itak nima stalnega biva- hotela bolniku popraviti blazine, da bi mu bilo lišča ali naslova. Potem pa, ker dvomi, da bo udobneje. To je tista gesta milijonov žena, mili- stara gospa še dolgo živela ... jonov mater ob grobovih njihovih najdražjih. Nisem odgovoril. Kdo neki bi našel odgovor na Poljubila me je zadržanih solz. Razumel sem jo tako pismo? Kdo? in bil sem globoko hvaležen za toliko hrabrost.« Zopet je molčal. Nekje v daljavi se je sprožil plaz. »Leto za letom sva hodila to težko pot k lese- nemu križu, pod katerim je ležal on, poleg neštetih, ki jih je doletela ista smrt. In sedaj se vračam domov, pa ne vem, kako ji naj obra- K DISKUSIJI O NEKATERIH zložim moj odhod na fronto — ne da bi lagal. KRAŠKIH OBLIKAH Bojim se tega svidenja, a še mnogo bolj slo- vesa.« VISOKOGORSKEGA KRASA Utihnil je. Pogledal je na uro ter pokazal proti koči. Razumel sem ga. »Leica« je še lovila nekaj Dušan Novak spominov, potem sva si pritrdila smuči. In že sva rezala smučine v lepi, nepretrgani vožnji kar v dolino do koče. Še isti dan sva se poslovila. Dobil sem naslov njegove matere in obljubil, da bom posnetke Proučevanje kraških pojavov je v svetu in tudi naše skupne ture poslal njej. pri nas zavzelo že velik obseg. Marsikatere rezul- Dolgo sem gledal za njim, ko se je odsmučal v tate je treba vedno znova kritično pregledovati. dolino. Spodaj, pred gozdom je še enkrat za- S širšega vidika je načel problematiko morfo- vriskal in mahal v slovo. logije visokogorskega krasa v Sloveniji J. Ku- »Bon voyagel« sem zavpil. Potem ga ni bilo več. naver (3, 1961), medtem ko z drugih kraških Še dolgo sem gledal na zasneženo gladino območij še pogrešamo podobnih kompleksnih Bohinjskega jezera . . . del. Visokogorski kras je poseben tip kraškega sveta z intenzivno razvitimi oblikami, ki so znane Prišel je maj, potem junij in julij 1940. Velika tudi z nižinskega krasa, vendar pa tudi z neka- ofenziva na zapadu je šla h koncu. Julija je terimi razlikami: ni kraških polj, ni drugih velikih dosegla zmeda v Franciji svoj višek. Ogromne kraških oblik ter ni horizontalnega podzemelj- vojske so bile že razbite. Prestrašene in obupane skega pretakanja vode. Značilen je vertikalni so iskale žene svoje može in sinove. Otroci so pretok vode v strnjenih kanalih vzdolž močnejših iskali starše, roditelji so povpraševali po svojih razpok. Za oblikovanje površja in za delovanje otrokih. A malokdo je vedel dati komu kako vode je važna še preperinska odeja, v kateri se pojasnilo. Uradni aparat je odpovedal v tem voda navzame več ogljikovega dvokisa. V visoko- obupnem preseljevanju narodov. Je mož še živ? gorju je le malo preperine, zato prevladujejo le Otrok ranjen? Brat ubit? Oče na varnem? Ne ostre oblike. gori morda hiša? Še stoji hlev? Do kod so pro- V visokogorskem krasu potencirano razvite drli Nemci? Je bil to zadnji letalski napad? — oblike površinskega krasa so bile doslej le mi- Vse je tavalo brez pravega cilja, brez smisla. mogrede opisane. Tudi za nas bo zanimivo, če Brezdomci, tujci v lastni domovini! Moderni si jih nekatere ogledamo. pekel v deželi vzorne civilizacije. Inferno v dvaj- Alpske dežele, predvsem Avstrija, so posvetile setem stoletju. proučevanju morfogeneze visokogorskega sveta mnogo več časa in sredstev, kot pa smo to storili pri nas. Omenim naj le rezultate visokogorskega raziskovalnega laboratorija Oberfeld v Dach- steinskem pogorju. Pri nas o laboratorijskem delu pri raziskovanju krasa skoraj še ne moremo govoriti, z izjemo nekaj merjenja trdot voda, saj za to ni ne razumevanja in — iz tega sledi — ne denarja. Vsega pa z entuziazmom le ni moč napraviti. Potrebujemo predvsem sistematično zbrane po- datke o kemičnem sestavu in aktivnosti atmosfer- skih voda, dežju in snežnice, raziskovati je treba sistematično intenzivnost korozije v vseh naših klimatskih pasovih, saj doslej to delamo le po delih in brez širše regionalne povezave. Pri opisovanju oblik, ki so značilne za visoko- gorski kras, je treba poudariti (3, 1961), da kli- matske razlike povzročajo diferenciacijo v pre- oblikovalnem procesu in s tem tudi poudarjajo razlike v značilnostih in funkciji kraških oblik. Pri tem moramo omeniti, da različni klimatski procesi vplivajo le na intenzivnost razvoja, manj pa na spremembe v funkciji oblik. Opozoriti je tudi na novejša dognanja, ki govore o vplivu temperature na intenzivnost korozije. Ta vpliv ni tako velik, kot se je to domnevalo doslej. Pri nadaljnjem raziskovanju se bo treba tudi poglo- biti še v litološki in petrografski sestav kamenine, ki je podvržena zakrasevanju.

Najmanjša značilna oblika na krasu so žle- bi č i, kot že ime pove, oblika, ki jo je izdolbla voda v apnencu ali na dolomitskem površju. Žlebiči so ponekod globoki le nekaj cm, pa tudi do 1 m ali več. Manjše so mikrooblike, kjer se odraža vertikalno učinkovanje vode, ki teče po nagnjeni ploskvi. Rezultat tega delovanja so žlebiči (1, 2, 1962). Najbolj tipični žlebiči pote- kajo vzporedno, drug zraven drugega, z več ali manj ostrimi grebeni, ki jih ločijo. Ostri grebeni označujejo mlajši stadij v razvoju oblik. Če so žlebovi globlji, so grebeni med njimi običajno že zaobljeni, kar priča o starejšem stadiju raz- voja. To stopnjo poznamo tudi v tem, da so nekateri žlebovi, kjer je teklo več vode, prevladali na škodo drugih, da so se še bolj poglobili in deloma razrasli v druge smeri. Le na enakomernem nagibu in na površju, ki je pokrito z več ali manj debelo plastjo prsti, ni možnosti za razvoj žlebičev. Zato so te oblike najbolj pogostne na golem zemljišču, v Alpah ali na golem primorskem krasu. Žlebiče je izdelala površinsko tekoča voda in so erozijska oblika na apnencu. Več o tem je pisal že I. Gams (2, 1962), ki je meril intenzivnost Žlebiči v Triglavskem narodnem parku Foto M. Raztresen Žlebiči v Julijskih Alpah Foto. J. Florjančič

korozije na žlebičih v okolici Postojne. Trdota 1962) bistvo v izraz škraplja, ki jo, sledeč J. vode je pri pretoku vzdolž žlebičev naraščala. Cvijiču (8, 1960), imenuje osnovno mikroreli- J. Roglič (7, 1961), omenja mimo tega še efno kraško obliko in obdrži ime žlebič le za prav razvoj mikrooblik na pokritem krasu. Vegetacija majhne žlebove, ki jih omeji z maksimalno širino in humus povečujeta korozivno moč, glinasta in globino 5 cm in dolžino 30 cm. Te oblike se plast, ki je vlažna, se zadržuje v globinah in pojavljajo izključno na skalnih robovih in se preprečuje vodi prehitro pronicanje. Na ta način nikdar ne nadaljujejo v večje žlebove. Večje nastajajo gladke ploskve in zaobljene, blago modelirane oblike ogolelega krasa. Gola mesta pa so izpostavljena delovanju zgolj atmosferske Mikrožlebiči Foto J. Belič vode. Ponekod so se žlebiči razvili še v periglacialnih pogojih, v krajih brez rastlinske odeje in v hlad- nejšem podnebju. Kasnejše toplejše dobe so pobočja prekrile z vegetacijo, mlajšimi sedimenti itd. Ledena doba je v glavnem uničila vse povr- šinske oblike, ki so se obnovile šele po umiku ledu. Instruktiven dokaz so našli pri kopanju morene pri Triglavskih jezerih, kjer pod lede- niškim materialom ni bilo ne žlebičev ne škrapelj (3, 1961). Ob tem razmišljanju se hočemo dotakniti pred- vsem poimenovanja opisanih oblik. V slovenski literaturi naletimo na marsikatero neenotnost. Medtem ko A. Melik (5, 1935) uporablja izraz žlebič, postavlja J. Kunaver (3, 1961; 1, oblike, ki dosežejo globino tudi do 1 m ali več, Oblike, ki jih novejša literatura poimenuje (3, imenuje žlebaste škraplje in jih deli na več pod- 1961; 2, 1962) kot škrapljaste žlebove ali žle- tipov. To delitev je prevzel tudi I. Gams (2, baste škraplje, bi lahko imenovali kar po starem 1962). z izpeljankami iz žlebičev, ne da bi se preveč Glede na to menim, da so izrazi, ki jih je upo- pedantno ozirali na dimenzije, če je le poudar- rabljalo starejše izrazoslovje, ki ga je uvedel A. jena konkavnost oblike. Melik, kar zadovoljivo označevali oblike. Ti Kjer pa so v reliefu poudarjene konveksne oblike, izrazi so se več ali manj že ustalili in udomačili, so škraplje lahko različne — zaobljene, ostre ali poleg tega pa niti pestrost oblik ni terjala spre- ploščate, krševite itd. V tem primeru konkavnih membe. Ž I e b i č e npr. lahko imenujemo vsa oblik ne moremo imenovati žlebiče, če niso izra- linearna ali drugačna poglobljenja v plasteh, vse ziti, pač pa le neke razpoke, poči idr. Te oblike podolgovate konkavne oblike, ki potekajo z vpa- so lahko zelo razširjene v visokogorskem krasu. dom plasti ali ploskve na golih površinah. Drob- Zaobljene škraplje so pogostne v bližini gozdne nejše oblike za razliko lahko poimenujemo tudi meje in kažejo na nihanje vegetacijske meje. Ob- mikrožlebiče. Oblike, pri katerih je po- likovane so zelo pestro, ne moremo pa jih zame- udarek na konveksi strani, vglobine med njimi njati z obrušenimi škrapljami, ki so v naših gorah pa so zarušene ali zasute ali kako drugače redkejši, a značilen pojav. nekarakteristične, pa imenujemo kot doslej J. Cvijič (8, 1960) je dal prednost škrapljam, škraplje. uporablja pa tudi izraz žlebič in meni, naj ga

Globoki žlebiči na Laštih in ploščate Krševite škraplje pod Gladkim vrhom škraplje v Dolini Triglavskih jezer Foto M. Raztresen prevzame tudi strokovno izrazoslovje. Razmišlju- dobno obliko z Apuanskih Alp (4, 1960), imenuje joč o bogastvu izrazov za kraške oblike ugo- jo Karren nivale, po naše bi lahko rekli snežni tavlja J. Roglič (7, 1961), da je izraz škraplja žlebič (podobno obliko v Velebitu imenujejo škrip). v neskladju z bogato ljudsko terminologijo in da J. Kunaver opisuje skalne žlebove (3, 1961; ne označuje vseh oblik. Kljub temu pa menim, 1, 1962) kot široke poči z vertikalnimi stenami, da bi v strokovnem izrazoslovju ostali le pri žle- včasih so lokalno poglobljeni s serijo kotličev in bičih in škrapljah. vrtač. Vzdolž takih linij naletimo često tudi na serijo brezen, ki prehajajo drug v drugega. Me- Npr.: žlebiči, mikrožlebiči, globoki žlebiči, nepra- hansko razpadanje sten je močnejše, nahajamo vilni, meanderski žlebiči (lapies a meandres), pa jih le v apnencu. Prav zaradi pretežno mehan- poklinski žlebiči (lapies de diaclasses), žlebiči v skega razpadanja niso videti tipično kraške oblike, jamah; od škrapelj bi si pomagali z zaobljenimi škrapljami, ostrimi škrapljami (lapies a pointes), škrapljastimi polji ali ploščastimi škrapljami (la- Mikrožlebiči Foto D. Novak pies, plats), obrušenimi in krševitimi škrapljami.

A. Melik (5, 1963) omenja tudi neznatne majhne kraške oblike, ponve, plitve vdolbinice v ravnih ali le malo nagnjenih ploskvah s komaj 3—5 cm premera. Pravi, da so za oblikovanost površja brez pomena, da pa označujejo, kje se J je zakrasevanje začelo. Te oblike imenujemo v Dinari k a m e n i c e. J. Kuna ver (1, 3; 1961, 1962) jih imenuje skalne kotlice. V Alpah so precej razširjene, zanje pa še nimamo pravega izraza. Tudi iz morfogenet- skega stališča zaslužijo te oblike večjo pozornost. V njih se zadržuje voda in jih poglablja. Zanje bi bil najbolj primeren izraz škalba (1, 1962).

Od sestavljenih in drugih oblik bi imenovali še samotarje in kere, male korozijske vdrtine kot kotlice (scallops, cupules), še manjše kot škalbe (kamenice, lapies a nid de poules) in še nepo- pisane korozijske čoke (ancoches de corrosion) ali skalne izrastke, ki jih je omenil J. Kuna- ver (3, 1961).

Pri tem kaže omeniti še kot I i če kot tipično obliko visokogorskega krasa, ki pa jih fosilne najdemo tudi v Dinarskem krasu kot sledove hladne klime preteklih geoloških dob. Kotliči so manjšega obsega kot vrtače in nepravilnega prereza. V njih se drži sneg zelo dolgo, često preko vsega leta. Kotliči često spominjajo na vendar korozijsko v njih močno deluje snežnica vhode v brezna, imajo pa omejeno globino, ki snežnih čokov, ki jih praviloma nahajamo na dnu ne preseže širine. Nastali so le v trdnejšem špranje. Ti prelomniški jarki so bržkone ena od apnencu, vendar vzdolž razpok. Kdaj iz njih faz podobnih Mauccijevim oblikam. nastane brezno, če nastane, še ni jasno. Brezna Lahko bi se ozrli še na vrtače in polja, podrob- so globlja, manj pravil nih oblik in manj poru- neje bi si ogledali brezna in jame v gorah. šenih sten in okolice. Vendar se omejimo le na manjše oblike. Ob njih Z visokogorskega sveta moramo omeniti še drugo smo podali le nekaj misli kot prispevek k pozna- značilno obliko — jarke, ki so nastali ob vanju našega kraškega sveta z željo, da uredimo močnejših razpokah. Lahko jih imenujemo tudi domače izrazoslovje, da uporabimo za vsak pojav prelomniške zevi. W. M a u c c i opisuje po- ustrezen naziv. Literatura: vanja in opazovanja, ki imajo lahko leposlovni, psihološki, zgodovinski, sociološki in socialni, geo- 1. Gams I., Kunaver J., Jenko F., Novak D., Savnik loški in geografski, naravoslovni, imenoslovni, R., 1962, Kraška terminologija, Geografski vestnik. športno-plezalni, turistični, gospodarski, planin- 2. Gams I., 1962, Meritve korozijske intenzitete sko organizacijski, gorsko reševalni i. p. značaj. v Sloveniji in njihov pomen za geomorfologijo. Vsekakor je mikaven posel potovati s petdesetimi Geografski vestnik, XXXIV. in več potniki, ki jih je raznovrstna in čudežna 3. Kunaver J., 1961, Visokogorski kras vzhodnih narava tako pritegnila nase, da so na svojih Julijskih in Kamniških Alp. Geogr. vestnik XXXIII. poteh v razmišljanjih in opazovanjih našli smi- 4. Maucci W., 1960, Contributo per una termino- selnost in pomembnost življenja ter se ob zaostre- logia speleologica italiana. Boli. Soc. Adr. Sci. nem čutu za veliko umetnico predali za trenutke Nat. V. Ll. Trst. največjemu blagočutju. 5. Melik A., 1935, 1963, Slovenija 1/1. 6. Novak D., 1962, Nekaj rezultatov hidrogeo- Razumljivo je, da je planinski potopis količinsko loškega in speleološkega raziskovanja v tri- najobsežnejša oblika izpovedi planinca in alpi- glavskem narodnem parku in njegovi okolici. nista. Upravičeno jo imamo za standardno obliko Varstvo narave I. v planinski literaturi. 7. Roglič J., 1961, Korozijski oblici u pokrivenom kršu. Glasnik srpskog geogr. društva XLI/1. V desetletju, ki ga obravnavamo, je sestavljavec 8. Cvijič J., 1960, La geographie des terraines kazala PV uvrstil med potopise 159 člankov, prej calcaires. Srpska Ak. Nauka. Monografije. in pozneje jih je bilo še veliko več. Do leta 1940 T 341, 26. Beograd. jih je zabeležil 790, od 1950 do 1960 pa 383, sku- paj torej 1332 člankov. Samo po sebi je razum- ljivo, da niti vseh v katerikoli smeri povprečno dobrih člankov zaradi velikega obsega ne mo- remo omeniti in da bodo samo nekateri — po vzorčni metodi najboljših reprezentantov — ra- SEDEM DESETLETIJ bili za oceno slovenskega planinskega potopisa. PLANINSKEGA VESTNIKA Ne bo nas pri nadaljnjem proučevanju vodilo turistično in zemljepisno načelo, tudi težavnostne (1895-1965) stopnje opisanih vzponov ne bodo odločale o ka- (Nadaljevanje) kovosti pisanja, zanimala nas bosta izraz doži- vetja in občutja in približanje pisca neki dolo- čeni zgodovinski, prirodoslovni, tehnični ali druž- beni znanosti. Evgen Lovšin

Naš priznani vsestranski alpinist France Avčin 3. Potopisi in opisi opisuje v petem desetletju PV znamenito »Čopovo smer v Triglavski steni«*. V številnih člankih naj- V tem poglavju proučujemo spise, članke in demo Avčina v severni steni Rjavine, v Mangrtu, črtice, ki jih je sestavljalec Splošnega kazala Poliškem Špiku, Višnji gori in na Notranjskem uvrstil med potopise in opise s skromno označbo, Snežniku. Posebej se je izkazal za vztrajnega da so ti prispevki »zemljepisnega in potopisnega, hodca in plezalca ter opisovalca Zahodnih Alp. manj leposlovnega in bolj opisovalnega značaja«. Če sodim po priobčenih člankih v prejšnjih in Pri tem ga je vodilo bolj turistično ko znanstveno poznejših letnikih PV, je Avčinova junaška doba načelo. Izhodišče je visoko gorstvo Slovenije Ju- (pok. dr. Rus bi dejal »herojska doba«) obsež- lijskih Alp, nato slede Karavanke, Savinjske Alpe, nejših in težjih alpinističnih dejanj nekaj let pred Pohorje, nižji gorski svet in Kras ter tuja gorstva. in nekaj let po drugi svetovni vojni. Planinski potopis je ena od leposlovnih in znan- Leta 1936 ga najdemo na Olimpu in v Švici, na stvenih zvrsti potopisa. Njegova pota so po gorah. Rokavih in Poncah, Durmitorju in Korabu. Oceno To izpovedno obliko so uporabljali mnogi veliki pisatelji, le da so njihova pota bila povečini • O Čopovem dejanju v Triglavski steni sem jaz že tri leta prej pisal v Planinskem zborniku. Moj članek je dolinska. res »samo reportaža« ob skromnem Joži Čopu, vsaj kar se pisanja tiče, ne pa zgovornosti in ob znanem tele- Planinski potopis je lahko v večji ali manjši meri grafskem stilu naše najuspešnejše plezalke Pavle Jesihove. Oceno obeh prispevkov moram zaradi osebne prizade- vodnik k vrhu. Pri opisu določene poti ali smeri tosti prepustiti nepristranskemu bralcu. Tehnični opis pleze pa pisec vključuje najraznovrstnejša premišlje- je seveda Avčinov. njegovega celotnega dela bomo dali v nasled- nejših in zahtevnejših književnih nalog, kakor pa njem poglavju. Tu samo nekaj besedi: so spisi tu naštetih plez. »Kot nenadna prikazen se je pred našimi začude- V svojih sicer tehnično obravnavanih, vendar soč- nimi očmi dvignila v nebo, ponosna in nedo- nih in za tovarištvo globoko občutenih, psihološko stopna, neizmerno mogočna arhitektura navpič- zajetih spisih se pokaže Blažej kot alpinist, ki nosti — in vendar samo razvalina zgradbe sivih išče sreče in zadovoljstva v trdi borbi z goro in davnin, pradavnih morij« se je neizbrisno vtisnila v kratkih urah počitka na vrhu. Njegov tovariš v Avčina severna stena Rjavine. In takole Višnja je bil takrat Janez Krušic! »Ze zdavnaj so me gora čisto v Kugyjevskem slogu: »V srebrni daljavi vabile zasnežene gore z vedno močnejšo silo. nad mračno dolino Zajzero so stali vrhovi Višnje Osvajanje kopnih sten je bilo pri nas poleti že gore, temni in mirni kot speči velikani. In še dalje kolikor toliko zaključeno, pozimi pa so se odpi- zadaj črna kulisa na zvezdnatem nebu: Špik nad rale še široke možnosti, katerim skoraj ni bilo Policami, silni Montaž, največji in najmogočnejši videti meja ... ko smo se pred nekaj dnevi umak- vseh Julijcev« ... nili v Triglavski steni, sem mogel začeti sesto- France Avčin je tako v besednem upodabljanju panje le z zavestjo, da smo še nepremagani in da se vračamo le zato, da bomo kmalu zopet gorske krajine kakor v opisovanju, kako se ple- prišli.« Sestopil bo v Triglavsko z brezkompro- zajo težka mesta, mojster peresa! V prvem spisu misnim načelom, da pade ali stena ali pa se več »Iz Centralnih Alp« prizna, da je bolj »pristaš ne povrne iz nje... In prepričan je bil, da mora estetske kot prometeicne linije v alpinizmu«, kar zmagati! Glas, kakor da bi bil od Klementa Juga, bi pomenilo, da mu je najprej za lepoto in potem vendar nas Blažej v svojih prvencih obžarja z šele za tveganje. Prometej — zavetnik naših eks- večjo življenjsko radostjo brez tiste zle slutnje, tremistov? Prometej, ki je nebesom ukradel ogenj čeprav mu je gora vzela komaj 17-letnega tova- in ga prinesel ljudem! Prometej, prikovan na riša Francita Čopa. Tudi takrat ni priznal poraza, Kavkaz, ki mu jastreb kljuje jetra! Prometej, ki ko so mu v bolnišnici odrezali premrzle prste na ga osvobodi Herkul! Lepa misel in primerjava! nogah. V krvi in mukah je shodil in se s palico Ko prebiram Avčinove članke o švicarskih in fran- v roki približal prvim skalam in novemu upanju. coskih štiritisočakih in jih primerjam z drugimi planinskimi opisovalci Zahodnih Alp, mi pride V naslednjem desetletju ga bomo srečali bolj na misel Westrova karakteristika: »Pozornega pogosto. Blažej spada v prvo vrsto planinskih bralca, ki te članke, opisujoče isto pot, med pisateljev povojne generacije. seboj primerja, bo gotovo zanimalo, kako se v Rada Kočevarja srečujemo v raznih nelahkih ple- vsakem spisu odraža osebni način opazovanja, zah, v skalaški (Triglavska stena), v jugovzhodni doživljanja in opisovanja. Zakaj prav v potopisih Skuti, v Planjavi in Ojstrici, v Aschenbrennerjevi se najbolj razodeva piščeva osebnost, tako da (Travnik). Nazorno opisuje graditev bivaka na velja zanje v veliki meri izrek francoskega nara- Podih in dogodivščine npr. te-le: »Nikoli ne poza- voslovca Buffona: Le style c'est 1'homme (Slog bimo naporov, ki so vloženi v bivake, noše tra- izdaja človeka)«. Primerjanje pa bo mogoče šele mov, vleke po vesini navzgor, ko se je težki les v naslednjem poglavju, ko nastopijo Stazika Čer- sunkoma pomikal po mokri travi in so krepke ničeva, Kočevar, Kopinšek, Debeljak, Aplenc, roke potegovale vrv. Drugič v meglenem dnevu Nadja Fajdigova itd. s svojimi opisi Zahodnih s pločevino na ramah, ko nas je zgoraj v pesku Alp. zalotilo neurje in je »Enooki« bežal pred strelo V desetletju 1940—1950, ki nam je trenutno pred kot splašen gams po melu v zijalke pod Turško očmi, potuje Janko Blažej »Na Grintovec v snegu goro, ali pa takrat, ko je težka krošnja vrgla in nevihti«, »V globokem snegu na Bivak II«, se Kopača; z glavo navzdol in z nogami v zrak je sprehaja po gredah v južni steni Lipnice, pleza zletel z grebena v mel, kot vidimo drseti na pozimi Dibonovo smer v Špiku in sev.-zah. steno starih bakrorezih ponesrečence z Matterhorna v Škrlatice — torej deloma prvenstvene a prav za- strašno smrt.. .« Kočevar se rad vrača v bivak htevne ture vse od kraja! »Mlad sem še, vendar na Malih podih, kjer je našel najmogočnejši smuk so me gore že pritegnile s svojo čudovito silo, v naših Alpah z vrha Križa v gorski amfiteater pod in kadar le utegnem, pohitim v njih naročje. Rinkami, čez Male pode v Zmavcarje z višinsko Večkrat me obide sredi tedna nemir in hrepe- razliko 1350 m. Opis te smuke bo izvedenega in nenje: zaželim si, da bi sedel visoko kje v gorah, utrjenega alpskega smučarja v lepem vremenu v koči ob ognjišču«. To so prve v PV tiskane be- in dobrem pršiču vzpodbudil k rednemu doživetju sede planinca, ki se je pozneje loteval obšir- visokogorske zime, njenih lepot in radosti. Spet je v Skuti, priljubljeni gori. »Vnanje sile povsod neskončni mir prvobitnosti«... takrat je bodo izpremenile podobo gore. Klini iz plati in Janez Krušic rad nameril svoj korak v bele višave. previsi ter možici iz lop in polic bodo globoko V mlajši rod alpinistov tega desetletja spada tudi pod zasutinami. Tedaj ne bo več naših sledi. Vlasto Kopač, ki je pisal o zimski Turški gori, Ljudje za nami ne bodo več istih misli, a vendar o zavetišču pod Skuto, o zgodovini prvenstvenega bodo gore ostale še naprej torišče možate borbe plezalstva po osvoboditvi, o gorskem vodniku in vabljivi svet nepozabnih doživetij.« Lojzetu Erjavšku in o padlih planinskih tovariših. Menim, da nam ni potrebno za poznavanje izvir- Vsi njegovi članki so izšli do leta 1948, v nasled- nega sloga izraza in izrazne vsebine (vendar nič njem desetletju se je redko oglašal, vendar ves novega iz zgodovine osvajanja Alp) poslušati čas je bil navzoč na Veliki planini, od mladih Rada Kočevarja v Travniku in Triglavski steni, nog do danes, od težkih nahrbtnikov in gradiva čeprav bi tudi v teh opisih našli poleg običajne za bivak do še težjih plez, a najtežja je bila obdelave plezalnega problema še prenekatero rešitev finančnega vprašanja za žičnico na Veliko simpatično besedno potezo. Res je tudi, da se planino, katere konstruktor je Vlasto. Nedvomno od Rada Kočevarja ne poslavljamo za vedno, imajo umetniško vrednost njegove perorisbe v v naslednjem desetletju nas bo zabaval še kar Lovšinovi knjigi »V Triglavu in njegovi soseščini«. v kakih 15 člankih. V povojno generacijo, ki je začela s planinsko Omenili smo že Janeza Krušica, enega najuspeš- besedo po drugi vojni, spada tudi France Zupan. nejših alpinistov v naših Alpah. V mnogih spisih Sicer najdemo njegovo ime že pred vojno v spoštljivo omenjajo tovariši njegovo predano to- VVestrovem seznamu, vendar — tako se zdi — varištvo in požrtvovalnost, njegovo poznavanje šele smrt Milene Hartman na Dolgih stenah je gore in tehnično spretnost, sam pa je bolj redko- vzbudila Zupanu željo po izpovedi: »Stali smo beseden. Pred nami so v obravnavanem desetletju na malem pokopališču v tesni gorski dolini, ka- samo trije članki, opisi dveh zimskih plez v ste- mor je pravkar prodrla pomlad . .. Tam zgoraj nah Razorja in Stenarja ter Rakove Špice. V na- je Milena našla na snegu mrtvega ptička in nas slednjem desetletju ga bomo srečali v PV večkrat. poklicala. Nekaj toplega se nam je zganilo v V »Nepozabnih doživetjih« so njegove prve v PV srcih, ko smo gledali nebogljeno trupelce. Česa tiskane besede posvečene tovarištvu: »Ne morem je neki iskalo revše v tej ledeni divjini, kamor doumeti, da Mihola, značajnega tovariša z gora, še črni, predrzni kavri redko zaidejo? Mileni ni ni več med nami. Nič več ne bom gledal v nje- bilo sojeno preživeti zimsko-alpski tečaj . .. Po- gov nasmejani, odkritosrčni obraz, nikoli več si mlad bo prišla, spet bomo ... v gorah .. . toda po trdem boju z goro na njenem vrhu krepko brez nje.« In od takrat je France Zupan še neko- ne seževa v roko. .. Mnogokrat mi ob životar- likokrat prijel za pero, manj v desetletju 1940 do jenju v sajasti dolini zaidejo misli iz neizogibne 1950, več pa v naslednjem. Tudi Zupana je na- vsakdanjosti v večne gore in povasujejo pri nepo- vdihnila najprej Kočna, potem jugovzhodna stena zabnih doživetjih, pri katerih je bil navzoč tudi Skute, a zimski vzpon po Jugovem stebru na Ple- on ... ta nasmejani, širokopleči fant je bil v gorah menice spada med izredne pleze v Julijcih. Po moj najboljši vodnik, tovariš in vzornik ... njegova 33 urah bivanja v steni sta z Radom Kočevarjem jeklena roka je v boju za svobodo omahnila, izstopila na vrhnji rob stene... Drugi dan po- njegov sočni smehljaj ugasnil.« poldne sta kar padla v stanovanje gorskega vod- O tovarišu Janku je napisal naslednje zlate be- nika Janeza Brojana v Mojstrani. Bil je ravno sede: »Srečal sem se z novimi gorniki, ki so imeli pustni torek in na mizi je stala skleda »krofov« . . . prav tako veliko ljubezen do gora in hotenje po Zanimivo in sočno; skromno in brez leporečja drznih doživetjih v skalnih robeh. Janko mi je opisan izreden zimski vzpon čez Triglavsko steno! zaradi svoje iskrenosti, skromnosti in drznosti po- Omenili smo že v vrsti prvih povojnih alpinistov, stal nepogrešljiv tovariš. Nobenega vzpona v ne- ki so prijeli za pero Cirila Debeljaka. Dva članka: znanih stenah si nisem mogel predstavljati brez »V plazu« in »Severni raz Dedca«, ki sta izšla njega ... Delila sva srečo po uspelem vzponu v PV konec obravnavanega desetletja, sta zgleda in bolečino umika. Skupaj danes v burji ali ne- naše alpinistične literature. »Dolgo sva že z Ra- vihtah, jutri v nasmejanih sončnih dneh. Za ta- dom Kočevarjem nosila v mislih načrt — drzen in kega gornika zastaviti svoje življenje, če je treba, lep, ki bi predstavljal v najinem gorskem udejstvo- pač ni težko.« In ko so gore »še vse okovane vanju največje delo in najtežjo plezarijo, kar v led in sneg mirno sanjale pod svojo belo odejo sva jih kdaj opravila skupaj.« Bila je to smer čez in je samotni gams včasih začrtal zvijugano sled severni raz Dedca. Morda se je naš Ciril spomnil preko mrzlega pobočja ... drugače je vladal vse- na Kangbačenu na tiste smrtnim mislim posve- čene trenutke: ...Stal sem pod drobno lusko Tschada svoj sloviti sestop po severni steni Kočne. tesno prislonjen na steno in dihal težko in ne- Resna reč za tisti čas! Kdo še ve za tega zasluž- enakomerno . ..« »Še nekaj trenutkov boš držal nega moža, ki je večinoma sam preplezal precej mrzlo skalo in stiskal oprimek, da ti pogleda kri danes že klasičnih smeri v Savinjskih Alpah? Pred izza nohta, nato bo vsega konec... Bil sem nekaj leti je umrl v Ljubljani in nihče mu ni po- miren in tih, zdelo se je, kot bi s klinom odletele svetil niti vrstice v spomin!« tudi moje misli in vse želje...« »In vendar: Laž Spis »Grintovec z jugovzhoda« začne — kot na- so občutki, laž je izčrpanost in skrajnost, pokazati vadno v našem planinskem spisju — z zgodovin- sebi in skali, da zmorem več, kot zmorem. Prisi- skimi podatki o plezi, potem nadaljuje s podrob- liti svojo lastno moč, prehiteti duha in prestopiti nim opisom terena in športnega premagovanja mejo človeške zmogljivosti In spet je bilo ovir, polnim izrazoslovnega bogastva. Med tek- nekaj usmiljenja s strani gore, nekaj sreče, a stom so svetli utrinki gorniške modrosti: Silna veliko izredne volje, strašne volje, ki je srečevala vez je med človekom in gorami. Povsod tu so ljudi v do kraja brezupnih situacijah! Debeljakovo naši sledovi, vsak rob nas veže s preteklostjo, poglavitno literarno delo in alpinistična dejanja čeprav je že zdavnaj ugasnil vsak teh dni, ko ležijo — kakor skoraj pri vseh članih povojnega smo se ogrevali ob ognju želj in umirjali v viških alpinističnega rodu — v naslednjem desetletju. utešitve. Gore so pričevale, pojavljale so se v Tu smo pri njihovem začetku, ves zaklad njihovih bledih, jutranjih zarjah, v višku sonca, v viharjih; športnih in umskih storitev ni manjši od slavnih pojavljale so se iz jutra v jutro z istim nespre- prošlih časov slovenskih gornikov. menljivim obstojem svojega odseva v nas. Zato Predvojno planinsko spisje Pavla Kemperleta je se vračamo vanje vedno nanovo, dokler ne bomo mnogo obsežnejše od onega po vojni. Samo trije spojeni v večno menjavo stvari.« članki so tu, med temi opis prvenstvene pleze Tudi o Režku bo celotna ocena njegovega obšir- v jugovzhodni steni Turške gore in opis vzhod- nega in tehtnega spisja v naslednjem desetletju, nega stebra Brane. Sicer pa je Kemperle pred v katerem je objavil precej več, pred vojno in vojno vzbujal naše zanimanje za Kamniške Alpe po vojni — ne upoštevaje samostojni knjigi — z osmimi opisi večidel prvenstvenih tur v Rinkah, do leta 1960 kakih trideset spisov. v Brani, Planjavi, Vršiču, Rzeniku itd. In pisal je Planinsko spisje Marjana Lipovška spada med sočno, lepo, škoda, da je ta vir po vojni usihal. najgloblje lirične izlive ubrane planinske proze. »Budilka ki iče . . . objela nas je zimska noč . .. Vsestransko, raznovrstno, bogato z izrazi in izrazno zdelo se nam je, da šušte drevesa, da se prebuja vsebino, se nam do leta 1960 poleg knjige »Steze, gozd. Ali nam prišepetava visoka jelka jutranji skale in smučišča« predstavlja s kakimi 45 članki. pozdrav? Ne. Bila je prezgodnja ura. Krone dre- Tudi njegovo celotno delo bo mogoče oceniti v ves so še sklonjene — gozd je še počival. Da mu naslednjih poglavjih kakor Režkovo in tistih plo- ne motimo trdnega spanja, smo pohiteli ...« dovitih piscev, ki jim seže literarno delovanje v Starejši planinski pisci so se usmerjali v lažje današnje dni. Zakaj hodi Lipovšek na gore? stene. Po uhojenih potih, po »naravnih« dostopih »Hodimo ta pota in ta pota so lepša, kakor vsa, so se približevali vrhovom. Njihovo pripovedovanje ki smo jih kdaj prehodili. Burja je ostrejša od še je manj vznemirljivo, bolj poglobljeno in umir- tako ostrih vetrov, sonce milejše od najtoplejšega jeno, polno spominov in »starčevske« topline. pomladanskega sonca, oblike gora pa čudovi- Vendar se silam visoke prirode niso mogli vedno tejše od vseh, ki smo jih kdaj videli, kajti ta izogniti! Nekaterim starejšim leta niso bila to- pota, na katerih doživljamo največja čudesa naše likšno breme, da ne bi junačili po zelo težkih dežele, so pota hrepenenja, našega nemirnega plezah. srca, vročih želja in neugnanih misli.« »Bogastev polni so bili izleti, na katere smo hodili, pobožno Boris Režek je bil v obravnavanem desetletju sprejemajoči vase sliko čudežne slovenske de- s petimi članki sorazmerno s celotnim delom ma- žele, ki je v naših dušah šele na ta način dobivala lobeseden. Med članki je eden posvečen v vojni svojo pravo besedo . . . Ne, ne gre za nadomestilo padlim tovarišem, drugi Klementu Jugu, tretji plezanja — kje bi se našlo kakšno udejstvovanje, vodniku Erjavšku, četrti in peti pa Kokrski Kočni ki bi moglo nadomestili radosti nad telesnim in in Grintovcu. Tudi iz zadnjih dveh spisov je raz- duševnim delom v alpinistiki! — Gre le za spo- vidno, da je Režek eden naših najboljših pozna- znavanje duha naše dežele, za spoznavanje, ki valcev Kamniških Alp, saj seže njegovo pozna- temelji v prirojeni in prvobitni ljubezni do pri- vanje v neštevilne podrobnosti. Tako-le modruje rode in do domače zemlje in ki ne izključuje ne in moralizira: »Malo pod vrhom, tik ob stezi, je gorskega sveta ne nižjega hribovja.« strmi, tesni kamin, kjer je I. 1911 začel Klodvik In zakaj Lipovšek ubira smer v strme skale? »Ne skega področja. Omenili jih bomo v naslednjem toliko spomini na tvegano in drzno dejanje samo poglavju. kakor spomini na tisto srečo, na tisto prečudno Planinski pisatelji radi prepletajo svoje potopise enkratno in edinstveno zavest, ko plezaš sredi z bajeslovnimi zgodbami, tudi Slavko Peršič nas težkega skalnatega sveta, navezan nase in na občuteno in toplo seznanja s kraljem palčkov, tovariša. Spremlja te pesem klinov, vonj konop- Laurinom, tam na južnem Tirolskem, predno se Ijeve vrvi in njeno polzenje v dlaneh. Vse to je poda v gorsko verigo Catinaccio s 75 vrhovi, špiki tako drago, tako znano, a vendar tako vsak- in stolpi. danje in tako posebno sredi divje stene.« Ko bi imel Picassov dar z nekaj potezami, z ne- »Kaj bi dal, da se še enkrat vrne tisto resnobno koliko črtic zadeti bistveno v obsežnem delu dveh pričakovanje še neizpolnjenega doživetja, ki je vrhov slovenskega planinskega potopisja: Janka najslajša vsebina srca in ki je gibalo za vsa Mlakarja in Josipa Westra! Oba sta bila v obrav- navanem desetletju aktivna, le da je Mlakar drzna dejanja ...« usmeril svoje prej tako bogato potopisje v smer »Mlajše generacije hodijo svoja pota in jih bodo »Spominov« (PV 1941), »Ob sedemdesetletnici«, vedno hodile. Blagor njim, če jim bodo dale »Ob stoletnici rojstva Jakoba Aljaža« in nadalje- tisto srečo doživetij kakor častitljivim prednikom.« val v naslednjem desetletju 1950—1960 z isto Lipovšek ni samo virtuoz klavirja, je tudi tak pri tematiko, ki je vrhovala v znamenitem spisu: opisu prirode. Sonce, letni časi, podobe gora, »60 let slovenskega planinstva«. Ko imamo tedaj oblaki, veter, gozdovi, rože in človek — staroselec pred seboj redek, zdravja, bistrosti in humorja mu burijo notranjost in ga navdajajo z iskro poln pojav planinskega pisatelja in vztrajnega misli in ognjem občutja. gorohodca, ki mu je usoda — Bog, bi me popravil Jesen: »Mirna in topla jesen je bila v deželi... Mlakar — dovolila služiti nesebično polnih šest- Sonce, ki hodi v tem času vse niže po južnem deset let planinski misli, menim, da spada upo- nebu, je s starčevsko toplino poznega vinotoka dobitev njegovega celotnega dela v naslednje ogrevalo prisojne rebri v Karavankah. Rdeči je- poglavje. senski gozdovi in živo rumene kopice macesnov Josipu Westru je služba planinski misli — tako po njih so s sinjim nebom barvali jesenski dan s peresom kakor s popotno palico — trajala kakih v tistih blagih barvah, ob katerih se stisne srce 35 let. Svojo planinsko pot je začel okrog leta od neznane radosti. In vendar je to le radost 1927. Pred vojno je v Seznamu omenjen kakih jeseni. petinštiridesetkrat, v desetletju 1940—1950 deset- Pozna jesen: »Mirnejša je, skoraj pokojna, tiha krat in v desetletju 1950—1960 devetnajstkrat. Če in brez velikih želja, kakor to pritiče ugašujo- bi računali na prste, bi nam zadostovala ena čemu letu, ki se nagiba v zadnje mrzle mesece roka, da bi lahko sešteli, kar je bilo pri nas svojega teka.« planinskih piscev tolikšne količine. Pri Westru Če hočete doživeti še trenutke svoje neugnane ne gre samo za veliko plodnost! Gre za kakovost, mladosti na smučeh v gorah, prečitajte si spet za zanimivost, za čistost in klenost jezika, za ši- Lipovškov spis »Naša sveta gora« (Velika pla- roko razgledanost posebej v planinski zgodovini, nina) v PV 1944/100. ki ji je dal večji del svojega srca in truda. Skoraj Poslovimo se sedaj od Lipovška: neizčrpen je v svojih »potovanjih skozi čas«, ki »Naglo je ugašal dan«. jih je opisoval »mnogokrat že pri brleči svetilki v planinski koči, ko je v pisateljevem srcu še ki- »In bilo je kakor v pravljici: otroški svet, ki smo pelo tisto globoko veselje nad veličastjem pla- ga sanjali v bujni domišljiji, je tu postajal res- ninske narave.« Ta stavek je vzet iz ocene V. Bo- ničnost.« hinca o Jos. Westra knjigi: »Iz domovine in tujine« Leta 1944 beležimo prvo in 1946. leta drugo (PV 1944/118). V letih 1940-1950 so ga navdahnili izpopolnjeno izdajo knjige Evgena Lovšina »V »Vrhniški Lintverni«, šišenski vrh in ljubljanska Triglavu in njegovi soseščini« s seznamom vodni- Večna pot, gorice in hribci na Ljubljanskem barju, kov v Julijcih. Knjigo je ocenil dr. A. Brilej leta Kum in Slivnica nad Cerkniškim jezerom, a pla- 1947 (Gore in ljudje, str. 119). Posebej ji priznava ninske vzornike je iskal v Bleivveisovih Novicah, pomembnost v tem, da je odkrila »odlični delež, obudil spomin na Simona Robiča, prvega pobud- ki ga je imel pri odkrivanju Triglava in pristopov nika slovenske planinske organizacije, na Kadil- v njegovem območju naš preprosti slovenski nika in Oreška. gorjan, vodnik, lovec, pastir«. V naslednjem de- setletju je izšlo poleg dveh knjig še nekaj Lovši- Pri Westru je predvojni čas plodovitejši od tistega novih člankov s kulturno-literarnega in zgodovin- med in po vojni. Skoraj velja zanj rek: Inter arma silent Musae. Čeprav nekaj zgoraj naštetih član- Svojo izpoved je Uroš najlepše napisal v »Po- kov kaže značilne poteze pisateljske podobe, pa mladi v Cmiru« (PV 1950/165). Tam odkrije svoje je mogoče Westra prikazati v njegovi celovitosti srce »zimi v Vratih, ki je bila zanj vedno, in le, če vzamemo v poštev še desetletje 1950—1960. ostane posebno čudo, posebna lepota«. Ne poj- To bo v naslednjem poglavju. Pri slovesu prisluh- dimo mimo Uroša, ne da bi mu priznali zasluge nimo, kako se je na primer na prijaznem Kumu za članke o gorski reševalni službi, o nesrečah razgledoval v času in kraju: Kum je kralj Za- in nezgodah v planinah in za nekaj toplo napi- savja. Valvazor ga nazivlje kralja dolenjskih sanih osmrtnic tovarišem. gora .. . pravoverni Dolenjci ga spoštljivo ime- Pri Lipovšku sem bral: Le redki so umeli dati nujejo »Sveti« Kum . . . Prvi v našem slovstvu ga svojemu fotografskemu delovanju tak pečat, da je proslavil Fran Erjavec s svojim klasičnim poto- je njihovo delo vsaj v izboru obstalo in da preko pisom »Ena noč na Kumu« v Janežičevem Glas- dob, slogov in sprememb estetskih vzorov častno niku (1862). Ko je VVesler opisal mnoga pota na predstavlja naš gorski svet. Kum in znamenitosti razgleda in srečal Valvazorja, Za desetletje PV 1940—1950 velja to za Slavka V. Schmida v Vačah, Ostrovrharje na svibenskem Smoleja, njegovega jeseniškega plavžarja, nje- gradu Ostrem vrhu, Turjačanko Rozamundo, Pri- gove vijolice, svišče, košutnike, veternice, planike moža Trubarja v Loki pod Radečami, pesnika An- in lepnice (PV 1950, št. 4—5), za njegov Martuljek tona Umka-Okiškega, Antona Hribarja z balado itd. Kar velja za Smoleja, velja za odličnega »Kumski romar«, brodnike, ki so tržaško blago Janka Ravnika in za Jaka Čopa, ki v tem deset- prevažali od Zaloga do Siska, nazaj pa vlačili letju začenja življenjsko pot priznanega sliko- ladje, otovorjene s hrvaškim vinom in žitom in pisca. Drugim, ki jim imen ne omenjam, kličem: rudarje »črnega zlata«, se končno ustavi pri ro- Ne zamerite! marjih, ki hite na blagodarno božjo pot. Po 40 000 jih je bilo pri spovedi. Po 140 tovorov vina Redek gost v PV je vremenoslovec dr. Oskar Reya. so popili. Če je hudič trapil romarja z nečistimi V dvajsetih letih 1940—1960 se je oglasil samo mislimi na ženščino, ga je ozdravila sv. Neža na štirikrat. In vendar je rad jemal strmo pot pod Kumu. Hacquet je videl, kako so si kmetje zdra- noge, zelo strme poti na Elbrus (prvi slovenski vili bolečine v vratu. Navezali so si za vrat od vzpon I. 1934), na Mont Blanc, na Atlas. Reya zvona visečo vrv in toliko časa vlekli, da se je piše zanimivo in koristno, posebej za planinca, zvon oglasil. .. ki mu je vreme važna zadeva! L. 1947 je pozdra- Zares, Wester je znal oživeti goro v času in v vil v lepem članku osvobojeni Krn, ki so ga Ita- naravni lepoti. lijani preimenovali v Monte nero, misleč, da Uroš Župančič je začel pisati leta 1932. Njegovo pomeni Krn, crn, črn. Smejemo se prevodu Črne celotno delo obsega kakih 60 člankov in poročil. prsti v Ditto nero, in v nemški Schvvarzfinger! Bilo bi jih za zajetno knjigo. Težko bi našli po- Nekdo je bil daleč v tujini — za rešetkami in membnejši vrh, pomembnejšo steno, ki je Uroš žičnimi ograjami, za stolpi z žarometi, na robu ni preplezal poleti in pozimi in v prijetnem, po- lakote in obupa, ko je prejel kartico, na kateri enostavljenem slogu opisal. V desetletju 1940 do so bili kratki pozdravi tako topli, in naslikane 1950 je bil največ v Prisojniku in Razorju. Ko sta domače gore tako vabljive, da se je vse zlilo z Vodebom pristopila na deviško Veliko Goličico v njem v en sam klic po svobodi in domovini tam v Pristojniku, je prišel do spoznanja, da so »v pod gorami. To je bil Maks Dimnik, ki je — zasneženih gorah uspehi z vsakim novim snegom menda za pozdrav in zahvalo goram — ker so novi!« V grapi Kugyjevega Utrujenega stolpa mu s spominom nanje lajšale taboriščne težke vzklikne: »Kar smo na tem mestu doživeli, se da čase, napisal nekaj vrstic. Kasneje v tem deset- le težko povedati z besedo. Bili smo vajeni gle- letju ni bilo več časa za planinsko pero. dati posebne čare gora. Plazili smo se že po Zelo mamljivo je ocenjevati potopise in opise po policah pod mogočnimi terasami nad okrajki, kjer prvenstvu in po težavnosti vzpona. To je seveda zija globina, uživali pod Ladjo na Prižnici in stvar športa, njegove ocene in razvrstitve. pod Sfingo, se razgledovali na planinski svet s Drugo gledišče je gledišče estetike, etike in mo- Prisojnika, vriskali v stebru Široke peči in v steni rale, kar pomeni koliko lepote, koliko nravnosti, Špika, Škrlatica nam je že nudila stotere užitke; koliko psiholoških, dušeslovnih sestavin in po- kar pa smo doživeli ta poletni dan, je bilo bo- stopkov, koliko dojemljivosti za zgodovinska do- gastvo višje cene, ki presega vse meje radodarne gajanja je izpričanih v posameznih opisih. De- prirode.« janje, telesni stik s prirodo je sicer podstava literarnega dela, a zgradba je človek in njegov tovitvi, da alpinizem ne vrednoti dejanja po te- odnos do prirode. žavnosti, ampak po doživetju, moramo dodati Tudi planinske dejavnosti izvirajo iz potrebe člo- to-le: Težave niso pogoj, so pa običajno izdaten veka po smislu življenja. Nemir in tesnobe člo- vir izrednih doživetij. Potrpežljivi bralec bo našel veškega srca najdejo v prirodi vsaj nekaj pote- v posameznih poglavjih te razprave dovolj dokaz- šitve, čeprav je ta mnogokrat samo v občudo- nega gradiva za to ugotovitev. O izrednem na- vanju lepot in razsežnosti, v času in prostoru, predku v zi.mski alpinistiki v letih 1940—1950 pa brez začetka in brez konca, v priznanju nerešlji- naj navedem nekaj v PV opisanih plez, ki so jih vosti zadnjih skrivnosti. avtorji sami uvrstili med zimske ture, tako na Imamo pred očmi slovenski potopis v desetletju primer: Kočevar (Skalaška v Trig. sev. steni, Skozi 1940—1950. Opis Čopovega stebra (Avčin, Lovšin) okno v Planjavi), Zupan (Jugov steber), Krušic je pomemben, ker je izpričal in priznal tovarištvo (Vzh. stena Stenarja, Razor), Vodeb (Frdamane in moralo. Povojna alpinistična generacija police), Blažej (Dibonova v Špiku, Sev. vzh. stena (Keršič-Belač, Blažej, Krušic, Kočevar, Debeljak, Jalovca, Grintavec, Sev. zah. stena Škrnatarice), Zupan, Kopač itd.) je gradila na Jugovi psiho- Zupančič (Vel. Martuljska Ponca, Vel. Goličica logiji mikavnosti do fizičnega napora in zavesti v Prisojniku, Kriška stena, Kriška grapa, Razor), smrtne nevarnosti. Med starejšimi je treba za Frelih (Sev. stena Travnika), Kemperle (Jug. vzh. liriko prirode dati prvo mesto Lipovšku, za zgo- stena Turške gore), Levstek (Skuta), Kopač (Sev. dovino Westru. Lovšina so mamile te in druge stena Turške gore), Jordan (S. stena Mojstrovke). smeri. Besedo, dve je potrebno napisati o slovstvenih prikazih in ocenah, ter o prigodkih, jubilejih in Naš potopis je v obravnavanem desetletju soraz- o osmrtnicah, napisanih v obravnavanem deset- merno s predvojno dobo in z dobo 1950—1965 — letju. Nekatere smo že omenili, druge so v članku zaradi vojnih razmer — precej reven, orientiran o dr. A. Brileju. samo na ožjo domovino. Manjkajo posebej opisi gorstev na jugu Jugoslavije, na Balkanu in tujih Literarna dela so ocenjevali: Marjan Lipovšek gorstev drugih držav in drugih celin. Razen posa- Bučerjevo Kočo na Robu, Josip Tominšek Cajnkar- mičnih člankov (Reya, Peršič, Brilej) je France jevo knjigo V planinah, Deržajevo Pod Špiki, Avčin, ki rešuje čast slovenskega potopisja v Kozakove Maske, Mlakarjeve Spomine, skoraj vse Zahodnih Alpah. druge ocene so od A. Brileja. Kar daje posebno vrednost temu desetletju, pa je Med osmrtnicami najdemo pisca V. Petkovška za izreden napredek v zimski alpinistiki. Ne gre za Alfonza Pavlina in Ferdinanda Seidla, Josipa To- število vzponov, opisanih je nekaj nad 20, gre za minška za Miro M. Debelakovo in za dr. A. Ko- kvaliteto opisa in za težavnostno stopnjo. Lepo rošca, Uroša Zupančiča za zmagovalko Špika je napisal Fajgelj »Na samotnem vrhu« (PV 1955), Debelakovo, in osmrtnice raznih avtorjev dr. M. da je vsestranski alpinizem delovanje v gorah Dolencu, L. Erjavšku, H. Jurci, J. Lavtižarju, J. v vseh letnih časih, ob vsakih vremenskih raz- Poldi, Aignerju in Leskovarju, M. Bizjaku in M. merah, »kajti vsak mesec — vsak dan — celo Hartmanovi. Vse druge osmrtnice je napisal dr. vsaka ura je v gorah drugačna.« A njegovi ugo- A. Brilej.

GOZD JE NAŠ DOM

Zgodovina gozdov je zgodovina civilizacije in kulture. Človeška kultura se je začela s kr- čenjem, to je z uničevanjem gozda, z njegovo ohranitvijo pa utegne obstati. Nekoč je človek gozdu dobesedno trgal zemljo, da bi jo obdeloval in se na njej stalno naselil. Precej časa po »urbanizaciji« nepreglednih gozdnih površin je preteklo, preden je prišlo do gospodarjenja z gozdom. Gozd je bil kakor morje — kdo bi gospodaril z njegovimi valovi? Ni bilo prebiralnih sečenj, poljedelstvo in gozd sta segala drug v drugega, ne da bi drug drugega ogrožala. Višinski gozd je obstal, le zaradi pašnikov so ga malo krčili. Ko pa je prišlo do večjih prebivalskih koncentracij, do mest, do obrti, do industrije, je prišlo tudi do živahne lesne trgovine, gozd je postal vrednostni objekt prvega ranga, človeške roke so segale po njem vedno više in više in ga spuščale v dolino več desetletij s splavarjanjem. Izkoriščanje gozda je v zadnjem stoletju neprenehoma naraščalo, gozd so trebili tudi tam, kjer je očitno prav on zadržal melišča in varoval pobočja pred erozijo in plazovi. Regene- racija gozdov na takih mestih je začela požirati velika sredstva. Veliko lesa je bilo treba tudi za rudarsko in železarsko industrijo. Uničevanje gozda je spremni pojav naraščanja in modernizacije v proizvodnji. Vendar gozd ne bi bil ogrožen, če bi pela samo sekira. Naravno pogozdovanje bi ga obdržalo, če ne bi sekiri pri uničevanju pomagale še naravne katastrofe in paša v visokem gozdu. Živina tare gozdno rušo, melje korenike in kali novih dreves, uničuje konce korenin in s tem ovira naravni dovod vode in hranil posebno hoji, glavnemu drevesu v gorskih višinah. Danes je dokazano, da paša v gozdu ni nič kaj prida, živina ima po njej težave v metaboliji, hlepi po lizanju in dobiva mehka kolena. Tudi na sončnih dobravah in posekah je pašna krma vsaj desetkrat manj hranljiva kot na gojenih in gnojenih travnikih. Vrednost gozdne zaščite so že zgodaj spoznali, že v srednjem veku. Ohranjenih je več gozdnih predpisov, s katerimi so hoteli urediti sečnjo in zaščititi z gozdom predvsem ceste in steze. Vendar je do resnih zakonov o izkoriščanju gozdov in njihovem varstvu prišlo šele v našem stoletju, v Švici npr. pred 60 leti. Pomena gozda za pokrajine pa se je človek zavedel šele v najnovejšem času. Danes že lahko govorimo o obrambi gozdnih površin, ne več o ohranitvi, saj so interesi tehnike in prometa vedno večji, skupni blagor pa ogrožen od pohlepa posameznikov. Naša dežela tudi ni zaščitena pred velikimi posegi v gozd, ki jih terja elektrifikacija, daljnovodi, cevovodi, smuške proge, žičnice, hitre ceste ipd. Ti posegi v gozd podirajo in ogrožajo tisto, kar daje pokrajinsko značilnost, na kar smo navezani kot na »domovino«. Zato je varstvo našega alpskega sveta še posebej važno, saj je najbolj povezano z ohranitvijo gozda od vrhov do dolin, da je gozd tam pomembnejši za zdravje in krepilo, čim bolj se širijo mesta. Vloga zaščitnega gozda vključuje danes poleg zaščite pred plazovi, usadi in hudourniki tudi zaščito pred posledicami tehnike, pred hrupom, prahom, plini, prometom. Higienske, navidez idealne zahteve so prav tako važne kot teh- nične, gospodarske in posebej socialne. Gre tudi za zaščito živalskega sveta, predvsem za zaščito ptic. V gospodarjenje z gozdom posega zdaj že regionalno planiranje. To naj vpliva predvsem na smotrno delitev površin, ki naj ostanejo zaščitene pred vsako gradnjo. V splošnem ureditvenem planu, ki obsega regionalne, naselitvene, prometne in druge plane, bi moral biti plan za ureditev krajine na prvem mestu. Regionalni plan ureja tudi probleme v goratem svetu, ne samo tam, kjer se gradi in zida, rešitev problemov v višinah pa je ponavadi težje najti. Dosedanje konservatorsko in »popravno« delo danes ne zadostuje več. Pri tem je treba računati predvsem z gozdom in s tistimi, ki ga poznajo. Zdrava gospo- darska razmerja v hribih terjajo, da se na novo aktivno oblikujejo tamkajšnji življenjski pogoji.

Regionalni načrt v gorah mora določati razmerje med gozdom in pašniki, pogozdovanje gospodarsko manjvrednih površin, postavljanje plazolomov in regulacijo hudournikov. Poblem finansiranja ne more reševati gorska pokrajina sama, priskočiti mora na pomoč vsa skupnost, saj je ta pokrajina dragocena za vse, saj je gozd v kulturni pokrajini prava oaza za prijatelja narave. S tem morajo danes računati vse veje gozdnega gospodarstva; tudi v gorskem gozdu je treba izkoriščati in gojiti gozd tako, da bi bil prirastek čim večji. Gozd pa gojimo prav le, če je gozd dostopen po poteh in cestah. Gozdne ceste so torej avtomatično stvar pokrajinske kulture in imajo svoj družbeni pomen. Zato jih je treba graditi tako, kakor terjajo potrebe turizma, ne samo po eksploatacijskih in tehničnih potrebah. Višinski gozd moramo gojiti po gospodarskih in bioloških načelih. To ne pomeni, da bomo gojili »pragozd«, pač pa tako kakor prirodnemu okolju najbolj ustreza, gospodarstvu pa največ donaša. Sinteza med naravnostjo in gospodarnostjo je danes pogoj, da bomo ohranili prosto pot »nazaj k naravi.« Danes ne more biti več nasprotja med izkoriščanjem gozda in varstvom narave, ne sme biti nobenega razločka med zaščitnim, eksploatacijskim in rekreacijskim gozdom. Vsak gozd je rekreacijski, vsak mora torej biti zaščitni in zaščiteni gozd. Potemtakem je treba v gorskem gozdu gospodariti tako, da je izključena vsaka konjunktura, vsaka špeku- lacija, pa naj bo lastnik gozda kdorkoli. Družbena lastnina takih gozdov je zapoved današ- njega dne, infrastrukturne investicije bi morale v takih predelih preiti od privatnikov v roke Foto Stanko Kos V gorenjsko oziram se skalnato stran družbe, saj spadajo k infrastrukturi tudi zaščitne in rekreacijske funkcije gozda (ne samo šole, bolnice, ceste, javne službe, vodovod in snaga vode). To je važno zaradi tega, ker donos gorskega gozda ni tako velik, da bi sam prenesel vse te infrastrukturne investicije. Končno je tudi to v zvezi s premišljenim, velikopoteznim celotnim planiranjem v generalnih pro- jektih. V teh doslej ni bilo dovolj upoštevano, kar spada k varstvu gorskega gozda, naj- večkrat zaradi previsokih stroškov pa tudi zaradi konservativnih nazorov, po katerih je bilo škoda vsake pašne površine. Plan regulacij za hudournike in za obrambo pr«d plazovi, pogozdovalni in graditveni plan v gorski pokrajini je danes stvar nacionalne politike.

Tako o teh stvareh mislijo v turistično razvitih alpskih deželah, predvsem v Švici. tQ SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO beni ansambel »Elio« je dvigal raz- SPD odbor je rodovitno drevo, rastoče GORICA - OB LETU položenje mladine in starine. In že se v bregu, v gori, na vrhu z razpro- je kadila enolončna večerja na belo- strtimi vejami delovnih članov: vsi mar- Malokatero planinsko društvo zaključi gosji mizi - kot tretja najbolj zaželena ljivi v društveni pisarni, visokozraščeni obračun svojega obletnega dela tako točka, med katero je spodaj podpisani na izletih, iznajdljivi v prireditvah. Ve- pozitivno pa še praznično kakor SPD zvesti spremljevalec društva glosiral, čeru so dali sami primeren okvir: od- Gorica, ki v Italiji nosi naslov v treh se pravi s par polomljenimi verzi obi- bornika Konrad Nanut in Ivan Delpin staroslavnih črkah, nekoč tudi nam pri- ral predstavnike, odbornike, člane in sta okrasila dvorano s karikaturami — raščenih na planinskem znaku. V ne- še sebe, prostovoljno zapeljanega gosta napisi, prof. Slavko Rebec je postavil deljo 13. nov. 1966 je v Kobaridu pri med starogoriške zvodnike. Neodjen- docela imitiran Aljažev stolp, katerega »Zvezdi« 150 članov, z domačimi to- Ijiva, povsod pričujoča Smet Jožica je notranjost je preslikala prof. Elizabeta stranskimi skupaj z do 200 udeleženci s kipečim patosom izlila nebeško - Rebec. Potem so najbolj vidni kakor zasedlo veliko društveno dvorano k vinsko odo »GA« (na razpolago v sa- potrpežljivi Bernard, še ne z zlatom slovesnem obredu martinovanja. Dol mozaložbi), nakar je pravoverni od- odlikovana tajnica Jožica, hitro za njo k temu izrednemu prazniku so pristo- bornik Bernard Bratož zmolil Martinovo vehementni preds. Karlo in še Tatjana pili s svojih vrhov tudi Krn, Vršno, Stol, vero (na razpolago v samozaložbi) in s smrečjem in cvetjem prenesli plani- Matajur - med svoje častilce, zveste so jo za njim vsi pravoverni pristaši nico v toplo dvorano. Še ne oveneli obiskovalce v vseh letnih časih. Mar- soglasno izpovedali. Eliovi muzikanti Ciklaminček, brez katerega bi SrD tinov večer, ki ga je SPD Gorica prire- so s furlansko temperamentnostjo raz- zdrsnil v Sočo, je goriške martinovce dila ob svoji uspešno doživeti 20-letnici bijali špicpolke, štajeriše, beatlovke, s petrobusom nepozno v noč pripeljal obnove (1945-1965), je znal lepo zdru- da so plesalci odskakovali s sedežev v italijansko Gorico in njeno slovensko žiti koristno s sladko zabavnim. Gostje in se zavrteli po Martinovih taktih. - okolico. iz Gorice, Pevme, Oslavja, Števerjana, Zastonj je cvetoči Ciklaminček — dru- Podgore, Štandreža, Sovodenj so se gače Peter Čermelj — umni gospodar Starogoriškim planinskim odbornikom, strnili v tovariško omizje s planinci iz društva, opominjal pregorečneže, »da ki nosijo dediščino nekdanje goriške Kobarida, Tolmina, Nove Gorice, Ljub- naš čolnič pogube otmimo« — pa kaj, podružnice SPD in so sedaj adapti- ljane. Veseli godci »Elio« iz Podgore ko se je še sam izročil razburkanim ranci vseplaninske skupnosti, čestitamo so zavzeli višje mesto z grmečo intro- valovom martinove vroče krvi. in voščimo srečo. dukcijo. Slavna aranžerka sinjeoka taj- Ludvik Zorzut nica Jožica Smetova je po fanfari vsa prekipevajočih čustev odprla začetek slovesnosti. Za njo je stabilni pred- sednik Karlo Kumar s polnim zadovolj- ALPINISTIČNI MAMI stvom pozdravil navzoče predstavnike PZS, planinskih društev Kobarid, Tof- Neštetokrat obiščemo ta spokojni, nad- min, Nova Gorica, zraven še druge vse prijazni kot naše dežele . . . Včasih prijatelje in je zaznamoval krepko pod- polni radosti, ki jo želimo deliti s črtane uspehe društva, ki je svojim teboj, draga alpinistična mama; drugič letečim udom razmahnilo planinska nas pripeljajo ambicije, saj so gore obzorja Julijcev mimo Karnijskih Alp v tem predelu čudovite; nemalokrat do Dolomitov. pa pridemo sem željni miru in to- lažbe. Ti pa tako dobro veš, kdaj je Tajnik PZS je izročil goriškemu dru- komu hudo, in vedno najdeš za vsa- štvu album slik »Slovenske gore«, pred- kogar pravo besedo. sednik PD Kobarid pa je poklonil tudi Tudi tokrat nas je bilo veliko, a nismo verno podobo naših gora, zlasti go- bili vsi! Tudi povedati ti nismo mogli riških, s posvetilom in z Gregorčičevimi vsega, kar smo čutili. Nadvse smo verzi: bili veseli, ko si z nami zapela . . . Pesem nas je združila v želji, da bi O zlatih dni spomin ti bilo na tvoj praznik kar najlepše. me vleče na planine, In Jože — ali niso bili pokrovkarji pod po njih srce mi gine, njegovim vodstvom odlični? Tega ne saj jaz planin sem sin. boš pozabila. Tvoja ginjenost je bila iskreno priznanje in zahvala. In njegov Za tem je nenadno zresnjena Jožica govor! Solze so orosile tvoje oko. Smetova prebrala v stihih zloženo spo- Za vse, ki poznamo Mimo Breznikovo, Pri matičarju je zapisano: Mima Brez- menico v počastitev 60-letnice smrti je 28. januar velik praznik. Iz raznih nik, rojena 28. I. 1929 v Lučah ob Simona Gregorčiča, ki je natanko pred krajev se tega dne odpravimo v Ta- Savinji. Pa naj bo zapisano tako. Mi 50 leti 2. 11. 1906. leta zasnul v Go- mar, da ji krepko stisnemo roko in ji pa verjamemo tebi, da si jih ravno rici in se nam iz večnosti zazrl — zaželimo vse najboljše za rojstni dan. šestnajst preč! nesmrtni pesnik. Letos je bil ta dan sončen in dolina Sledila je neizogibna druga točka pod Poncami odeta v blišč snežnih Mima, še enkrat vse najboljše za tvo- programa, zabavna udomačene igra kristalov, čarobna in zapeljiva. Pri- jih šestnajst let! jetno nas je božala toplina sonca In goriške planinske družine — tombola — Vladka Kovačič z 19 dobitki, praktičnimi, koristnimi in grele so nas želje, ki smo jih nosili zate, naša Mima. Zapeli smo ti tisto še tolažilniml, ki so jih gostje in Mirni Breznikov! iz Luč in Okrešlja pri- domačini odnesli na razne kraje. God- •. . . bolj srca kot noge hitijo«. srčno čestita tudi — urednik. instruktorski tečaj. Prvega sta vodila IVANA GRM še ni uspelo zbrati, je sporočil le na- slove glavnih odprav v letošnjem letu, Cveto Jakelj, odgovoren za lavinske pse, in Jože Makovec z Jesenic. Tečaj Sredi februarja se je od planinskega ki jih organizira ČSTV. sveta za zmerom poslovila Ivana Grm, Kot piše, bo za celotno alpinistično na Zelenici pa je po stari navadi ki so jo poznali mnogi naši starejši članstvo (teh je ca. 5000) na razpolago vodil Stane Kobler z Marjanom Sal- planinci. Malo jih je, ki jo pomnijo sicer le določeno število mest, zato pa bergerjem iz Tržiča. kot oskrbnico v stari koči no planini bo toliko širši izbor. Štirikrat pridejo k Seminar pod Golico je pokazal dobro Velo polje, saj sega to v čase našega nam (enkrat pozimi, trikrat poleti), stanje. Psov je 10, opazili smo dobrega drenovskega rodu pred prvo svetovno gredo pa še v Chamonix, Zermatt, ita- psa iz Kranjske gore in iz Prevalj. Na- vojno. Ni jih več dosti na planinskih lijanske Zap. Alpe, Gr. Glockner, Pi- vzoči so bili stari znanci miličniki in potih tistih, ki jih je sprejemala v letih reneje, Baksan in Bezengi (oboje ZSSR). dreser RSNZ-SRS tov. Klemenčič. No 1910—1914 v stari Vodnikovi koči pod Interesanten je tudi načrt za izbrane seminarju je sodeloval tudi zastopnik Vernarjem. Med obema vojnama pa je plezalce (reprezentanco). Hindukuš I, JLA tov. F. Košir. Kljub slabemu vre- odprava v Pakistan, Hindukuš II, — menu so psi prva dva dneva dobro Badakšan ali Garhvval. Kaj si lahko delali, zadnji dan pa je bilo lepo in žele še več! Šele lani so imeli prvo so vse živali prišle na svoj račun. Med velikopotezno akcijo, toda ta je toliko vodniki smo opazili tudi dolgoletnega uspela, da je pripravila ne samo teren, reševalca, kovinarja Dolfeta Kramžarja pač pa tudi denar kar za dve letos. Pri iz Mojstrane, čigar pes se je kljub mla- tem naj pripomnimo, da tam ni pro- dosti kar dobro izkazal. blemov glede izpolnjevcnja dolžnosti. Na tem seminarju je bilo ponovno go- Prav ta čas bosta izšli kar dve knjigi o zadnji odpravi (prvo bo napisal vod- vora tudi o težavah vodnikov pri pre- ja ing. Vladimir Šedivy, drugo pa bo vozu psov na akcijo in na vaje. Ko- delo znanega planinskega fotografa- misija bo nujno morala skleniti dogo- alpinista Viljema Heckla). Skupaj s fil- vore s transportnimi podjetji, da vod- mom jim bosta navrgli potrebna de- nikom ne bodo delali ovir v avtobusih vizna sredstva, ker sta že prodani v in na žičnicah, če se že ne da doseči, razne države. da bi bil prevoz brezplačen. Nadalje smo kot osnovno nalogo spre- Toda z obema odpravama v Hindukuš jeli sklep, da naj bo ob letu dni vsaj še ni konec njihovega plana za naj- po en lavinski pes v karavli JLA ter boljše. Pridejo tudi v Pamir, kamor so vsaj v enem izmed objektov na žični- bili prav tako kot mi povabljeni na cah. Medtem ko bosta za prvi dve proslavo 50 obletnice ZSSR. gredo nalogi morali poskrbeti PZS s priza- v Mongolijo (8 članska odpravo), kjer detimi PD (Jesenice) in JLA (Obmejna so se lani proslavili Vzhodni Nemci, brigada), bo tretja naloga pripadla zopet bodo ponovili zimsko odpravo v upravljavcem žičnic. Direktor Zelenice francoske Zapadne Alpe (lanska je bila pokojnica celih 20 let delala v teda- tov. Jože Jurjevčič se je že odločil, sorazmerno zelo uspešna, kljub slabim njem Aleksandrovem domu (pred prvo da oskrbi še to leto psa za Zelenico. razmeram) in morda še kaj. vojno se je koča imenovala po Mariji Vodil ga bo verjetno znani reševalec Ali so potem naši načrti preveliki ali Tereziji), v sedanji Planiki. Kolikerim iz Tržiča, delavec na žičnici Nejč Per- premajhni? je postregla po svoji najboljši volji ko, vzgojil pa vodnik lavinskih psov in znanjul Na rob še pripombo! Ing. Joško je z gornjega konca Savske doline Tonejc. Za naše planinsko gospodarstvo je de- hudomušno pripisal: »Pridite v Tatre, Tovariši od RSNZ - SR Slovenije so lala polnih 30 let in spada torej med tam nas letos ne bo in boste lahko obljubili, da bodo še letos spomladi klasične varuhe naših planinskih koč gospodarili po svoje!« organizirali ponoven seminar, da bi si z vsemi odlikami našega gorjanskega Pripomba, ki bi jo skoraj bolj morali še enkrat izmenjali izkušnje ter ugo- staviti mi — še posebno v preteklem človeka. L. 1939 je odšla v pokoj, s tovili, kako so napredovali mlajši psi. letu! Saj so bili le redki dnevi, da v planinstvom pa je ostala povezana do Instruktorski tečaj na Zelenici je ob- triglavski steni ni bilo tudi po dvakrat zadnjega kot zvesta bralka Planinskega ravnaval vse tisto, kar naj zna odličen več tujih plezalcev kot naših, in to Vestnika. Umrla je stara 85 let. gorski reševalec v zimskih pogojih — takih, ki so prišli neorganizirano — teh to od pripravljanja sidrišč ter spuščanja, bo pa letos še več kot prejšnja leta, do iskanja v plazu, sondiranja, impro- poleti in celo pozimi, v naših gorah in vizacij in vožnje s čolni akia. Dr. Ro- celo v gorah naših južnih republik. bič je poskrbel za predavanje iz prve ČSSR - PROGRAM ODPRAV Franci Savenc pomoči, kot dober praktik in organi- V LETU 1967 zator za zaščito pred plazovi na Ze- lenici pa je posredoval tudi lepo zna- Češke in slovaške plezalce pri nas ŠOLANJE GORSKIH REŠEVALCEV - nje s tega področja. sedaj kar dobro poznamo — predvsem REPUBLIŠKA SREČANJA Sploh je bil tečaj na Zelenici samo za- po njihovih vzponih pri nas in na za- tegadelj, da so se ga lahko udeležili padu, ne manjka pa se tudi novic, ki 2e letos v prvi polovici januarja je tudi reševalci žičnice Zelenica, ki so nam jih posreduje ing. Joško Lorenz komisija za GRS s pomočjo marljivih kljub zahtevnemu delu le nekako našli iz Prage (Slovenec po materi). Za gorenjskih reševalcev izvedla dve po- čas ter prisluhnil inštruktorjem. Zado- lansko sezono je obljubil kratek pre- membni nalogi: seminar za vodnike voljni smo lahko z aktivnim sodelova- gled njihovih uspehov, ker pa mu tega lavinskih psov z oceno psov ter zimski njem podjetja »Kompas«, s postajo Takole pravijo o sondi Bilgeri: KAJ VEMO O PRVI POMOČI POZIMI? GRS Tržič in komisijo za GRS. Način, 1. S sondo lahko dobro otipamo pred- kako teče to delo, je lahko za zgled met, na katerega naletimo v snegu, in So stvari, ki jih zdravniki in tudi mnogi vsem ostalim podjetjem. Ne le, da je sam sneg. gorski reševalci poznajo že dolgo. Pa kolikor le mogoče poskrbljeno za var- 2. Sondo poljubno skrajšamo ali po po- spet so prav zdravniki GRS tisti, ki o nost smučarjev na Zelenici, pokazalo trebi podaljšamo. Enako uporabna je njih zopet in zopet govore, da bi ve- se je, da končno tudi stroški niso tako za grobo kot za fino sondiranje. ščina ne prišla iz spomina in da bi nemogoči, kot se marsikje boje in zato 3. Za sestavljanje in razdiranje sonde tudi laiki vedeli nekaj za prvo silo. še odlašajo. Dr. Robič je na Zelenici je dobro imeti dva jeklena trna. Naj tudi mi ponovimo, kaj vemo sploš- uvedel tudi našo prvo službo za na- 4. V snegu se ne lepi in ne zmrzuje. nega o prvi pomoči pri ohlajenem in povedovanje plazov. Na postajah žič- Slabe strani so naslednje: pri ozeblem človeku: nice vsak dan merijo vlago, tempera- 1. Sonda je tanka, zato se v snegu turo, opazujejo vetrove in sondirajo močno krivi in zgreši smer. sneg ter potem sklepajo, ali ni morda Ohlad. 2. Sestavni deli so ločeni drug od dru- nevarnost za plaz. V tem primeru pa gega in jih je kaj lahko izgubiti. Ni nujno, da je zima, tudi poletne vojska z minometalci odstreli plaz in Avstrijci so zamolčali zelo slabo stran nagle ohladitve ozračja, še posebej nevarnost je mimo. Reči je treba, da »njihove« sonde, da sestavljanje ni- nalivi in slabo napravljeni planinci je tudi JLA zelo noklonjena in da pri- kakor ne gre tako lahko od rok, kot nudijo kaj ugodne pogoje, da pride jaznost novega komandanta generala bi si to želeli npr. reševalci. Kriva sta do nesreč te vrste. Povprečen človek J. Sekirnika ni nič manjša, kot smo je mraz, še bolj pa umazanija in sča- umre, če pade temperatura krvi pod bili navajeni pri generalu Pehačku. 3 soma tudi obraba navojev. 28 C. Gre za tisto kri, ki kroži v Tečaja so se udeležili inštruktorji skdro Forsterjeve sonde, ki so jo iznašli in jo »jedru« — notranjih organih in možga- vseh postaj GRS, si pridobili novih iz- uporabljajo v Vorarlbergu, ne bomo nih. Okončinam ta temperatura še ni kušenj ter izmenjali mnenje o vsem, opisovali, ker je ne uporabljamo. Lin- tako nevarna, res pa je, da so prav kar je potrebno za opravljanje težke denmannove sonde zaradi precejšnje roke, noge in zunanji deli telesa bolj dolžnosti. Živahen obisk smučišča je cene nismo nabavili, pač pa smo jo v izpostavljeni ohlajanju kot notranji or- poskrbel, da so i zdravniki i reševalci Sloveniji izdelali sami (tov. Sandi Med- gani in se temu primerno ohladi tudi v dveh dnevih oskrbeli kar pet težjih ven v delavnicah RSNZ-SRS) za raz- kri. Če ponesrečenca dobimo v takem poškodb in v praksi pokazali visoko meroma nizko ceno. Ker pri nas ni stanju, moramo biti zelo previdni. Pre- sposobnost in znanje. tako drobnih brezšivnih jeklenih cevi, mražen je sicer, toda ko smo pri njem, se je tov. Medven odločil za duralu- bo hotel takoj na pot, proč od kraja, na katerega ga vežejo neprijetni spo- Ing. Pavle Šegula minij, izboljšal še segmente, tako da se vsok segment z ušescem zagozdi v mini. Zavoljo gibanja bo močno ohla- utor naslednjega segmenta, in tipalno jena kri zunanjih delov telesa shladila glavico opremil z jeklenimi kaveljci. kri v jedru; v kritičnem primeru potem LAVINSKE SONDE - Taka sonda ima po avstrijskem mnenju pade temperatura krvi tako nizko, da LE KATERA JE BOLJŠA? naslednje dobre strani: človek umre.

Lavinske sonde so priprave, s katerimi Ukrepamo torej previdno in zmerno. 1. Zelo dobra je za tipanje. reševalci prebadajo plaz, da bi v njem Ponesrečenca zaščitimo pred zunanjim 2. Ne uklanja se iz zaželene smeri ali našli zasuto, nemočno žrtev in jo iz- okoljem, kolikor se le da — s šotorom, pa se odmakne zelo malo. trgali krutemu objemu sicer tako ne- odejami, toplimi oblačili. Skrbimo, da 3. Premer 10 mm nudi rokam dobro dolžne in vabljive snovi, kot je sneg. ni moker, in ga pričnemo izdatno oporo. Sonda je in ostane spremljevalec re- ogrevati, če je le mogoče, z zelo to- 4. Sestavljanje gre hitro od rok, dol- ševalcev, rabijo jo tudi tedaj, ko išče plimi obkladki na roke, noge, prso, žina pa je vedno ista 3,5 m. pes ali pa ko bodo iskali z magnet- trebuh. Tako ogrevamo tudi kri v zu- 5. Izgubimo lahko vso sondo ali pa nič. nimi in drugimi pripomočki. Hkrati je nanjih delih telesa. Istočasno ogrevamo 6. Je zelo lahka za prenašanje. to tudi zelo preprosto orodje: dolga tudi jedro — s čim bolj toplimi pijačami, Slabosti naj bi bile naslednje: palica, ne predebela, prožna. ki naj bodo po možnosti tudi zelo Med prve sodi avstrijska sonda Bil- 1. Dolžine ne moremo prirediti po- sladke, da krepe organizem. To gre geri. Dokaj drobne paličice z navoji trebam — globini snega. seveda samo, če je bolnik pri zavesti lahko s pomočjo debelejših objemk 2. Zavoljo večje površine, s katero ali če ni kako drugače poškodovan in združimo v skoro poljubno dolgo sondo. pride v stik s snegom, se pri mrzlem če ne bruha. Šele ko smo opravili to, Dokaj mlajšega datuma je švicarska snegu na sondi začne nabirati led, se sme premikati ponesrečenec z last- sonda Lindenmann. Sedem jeklenih cevi prav posebno, če je ne držimo z ro- nimi silami. Sicer je bolje, da bolnika s takimi stenami je nanizanih na je- kavico. Rokavica je obvezna. nosimo. klenki, ki jo z vijakom napnemo, da 3. Avstrijski komisiji tudi ne ustreza ne moremo izgubiti nobenega sestav- način, kako sestavljamo sondo, češ da nega dela, kar se rado dogaja pri bi mogli s segmentom prestriči jekleno Zmrzline. sondi Bilgeri. pleteno žico. Omrznjeni udje in deli telesa so po- In sklep? Poznamo še Forsterjevo v Vorarlbergu navadi beli, brez krvi in brez občutkov. Praktiki priznajo, da je Lindenmannova in vojaško švicarsko sondo. Skratka Treba jih je najprej spraviti na telesno sonda boljše in bolj priporočljivo orod- kar precej pripomočkov. Med reševalci temperaturo, pri čemer pazimo, da de- je. GRS tako in tako uporablja samo je bilo marsikdaj vroče: »Katera sonda lamo, kar se da previdno, ker v tem domače sonde, dobro pa je vendarle je najboljša?« Najbolj trdovratni in stanju ude kaj lahko tudi mehansko slišati, da je pripravna tudi za druge. ljubosumni so na tem področju od nek- poškodujemo, ranimo in jih kasneje daj Avstrijci. Šli so in preizkusili. Ing. Pavle Šegula okužimo. Dr. Campel in njegova šola, ki jo O tem lepem vzponu nismo pisali, so gotovo še na svojih mestih in če sedaj priznavajo tudi Amerikanci, pri- čeprav bi to zaslužil. Štiri leta pozneje jih je ponavljalec videl, je zgrešil poroča postopno ogrevanje (reasonable sem objavil članek v »mosoraški« šte- smer, kar pa ni posebno verjetno. Se- rewarming). Pričnemo z vodo tempera- vilki »NP« (št. 3-4/65). veda pa noben teh klinov ni mogel ture okrog 4a C. Omrzlo roko, nogo da Naj navedem nekaj podatkov o našem kakorkoli pomagati pri vzponu. ponesrečenec v vodo, ki jo nato z do- prvem ponavljanju: In sedaj mi, tovariš urednik, dovolite livanjem tople vode ogrejemo na največ »Krušiceva smer v sev. steni Špika, prvo še vprašanje: Kaj res verjamete, da bi 40° C. Čim bolj zmerno napredujemo, ponavljanje (in prvi celotni vzpon) si midva šla z zabijanjem klinov od manj ponesrečeni trpi. Dr. Campell Kambič Boris in Gilič Stanislav, 2. 7. zgoraj kvarit prelestno zabavo pri ple- odsvetuje amerikansko metodo ogre- 1961, vstopila v steno po 6. uri, izstop zanju po nedotaknjeni steni? Menda vanja v vodi s temperaturo okrog 44° C. na vrh ob 18. uri, sestop v dolino in vendar ne! Bolnik trpi silne bolečine zaradi ne- prihod v kočo v Martuljku okoli 23. Spuščanje preko stene je v članku pri- nadne hitre spremembe, dobi po vrhu ure. Vremenske razmere odlične.« kazano kot etični delikt. Pisec pozablja, še poškodbe zavoljo opeklin. Pojavijo Verjamem, da bi tudi naveza S. Belak- da je spuščanje preko sten postalo se rdeči opeklinski mehurji, nasprotje M. Košir splezala smer brez bivaka, že posebna zvrst, in to na vzhodu in belim mehurjem zaradi ozeblin. če se ne bi vzpona lotila v septembru, zahodu in ni nikomur v napoto, ker Mehurje pustimo v miru, ne strižemo ko so dnevi znatno krajši kot julija. poznavalci vedo, da nudi lep spust in ne režemo, saj so najboljša za- prav izredno doživetje. Prej bi sodilo ščita proti okužbam. Tudi sicer pazimo, Gilič Stanislav, Rijeka med etične delikte pisanje problema- da s kakim trdim predmetom ne ra- tičnih notic samo zato, ker dva mlada nimo preobčutljive kože. Paziti je treba, plezalca ne moreta tako zlahka pono- da se kaj takega ne zgodi pri prenosu PISMO UREDNIŠTVU viti plezalske smeri, kot sta si to pred- ali kako drugače. Odsvetovati je tudi stavljala, in nato morda iščeta vzroke masiranje s snegom. v nekih imaginarnih nepravilnostih Z obžalovanjem sem ugotovil, da ste Če smo laiki, bomo seveda poskrbeli, prvopristopnikov. v 12. št. lanskega Vestnika objavili da bolnik pride kar najhitreje mogoče neprimeren člančič »Še o alpinizmu«. v roke zdravniku ali spretnemu gor- Čul sem, naj bi članek le načel de- Članek obtožuje dve navezi, da sta skemu reševalcu, tudi bolničarju. Sami bato o etiki v našem alpinizmu; pa uporabljali nepoštene poteze pri pr- storimo samo tisto, kar je nujno po- se mi zdi, da bi za ta koristni za- venstvenih vzponih v Sfingi in Štruci. trebno, a ne zamujajmo časa, če je četek bil lahko izbran iz obilne zaloge Naslanja se na izjavo mlajšega ple- videti, da pomoč še ne bo prišla tako kak otipljivejši problem. Ne manjka zalca, ki razpolaga verjetno z neko- kmalu. jih. Poštena kritika bo vedno dobro- liko drugačno plezalno prakso kot došla. omenjeni navezi, če je izjavo v taki Aleš Kunaver obliki sploh dal. Še beseda o ponesrečencu, ki je v šoku. Nekatera mesta v članku, ki govore o Sfingi, terjajo pojasnila: Šok je zelo nevarno stanje, ki se lahko Vrsta 7, 8: konča s smrtjo, tudi če ponesrečeni Po sektorjih plezana smer naj bi v nima niti rane ali ima samo neznatne TONE KUNTNER: celoti sploh ne bila preplezana. praske. Je pa navadno apatičen in Komentar: VSAKDANJI KRUH asocialen in tudi za dobrega zdravnika Poleg prvega je bil tudi tretji uspešni zelo težak problem. Laiki se seveda ne poizkus izpeljan preko stene kot ce- Opremil Gabrijel Kolbič, Mladinska bomo mešali v ta težki opravek, ven- loten vzpon po Prusik-Szalajevi smeri knjiga - Pota mladih, Ljubljana 1966 dar vsaj eno lahko storimo, Če položaj do Amfiteatra in nato po stebru Sfinge. Tone Kuntner, ki se je s svojo poezijo dopušča in ni drugih ovir, poskrbimo, Vrsta 19, 20, 27, 28, 29, 30: doslej pojavljal v različnih slovenskih da bodo roke in noge ponesrečenca revijah — nastopil je v Planinskem v višji legi, kar zagotavlja nekako sa- V steni ni svedrovcev, ki so baje v Vestniku - se nam kaže zdaj strnjeno motransfuzijo krvi iz telesne periferije opisu. v svoji prvi zbirki Vsakdanji kruh. k srcu. In kakor vselej — tudi tokrat Komentar: Jasno je, da v pričujoči knjižici ne poskrbimo za nagel prihod reševalcev. V smeri so bili izbiti oli so se izpulili moremo iskati bistvenih odmikov od drugemu plezalcu trije svedrovci. Zato njegove poezije, ki smo jo spoznavali Ing. Pavle Šegula zadnji stavek opisa (PV 1962, II, str. v revijah, kajti vsaka zbirka, zlasti še. & 57) izrecno navaja: «... Za pono- če je prva, je zgolj sinteza avtorje- vitev zaenkrat potrebnih 20-30 klinov vega že znanega dela. Razločke mo- KRUŠIČEVA SMER V ŠPIKU in 4 svedrovci (premer 10 mm).« remo odkrivati šele v poznejših delih, Vrsta 21, 22, 23: ki zanesljivo pomenijo pesnikov raz- V PV št. 2. t. I. na strani 90 je pod Pomagala naj bi si s klini zabitimi voj, vendar pa gre lahko ta razvoj — pri spustu ob zadnjem poskusu. rubriko -Alpinistične novice« objavlje- razumljivo — navzgor ali navzdol. Komentar: na novica o drugem ponavljanju Kruši- Vsej Kuntnerjevi poeziji, ki sestavlja ceve smeri v Špiku. Omenjeno je tudi 1. Pri zadnjem poizkusu se sploh nisva zbirko Vsakdanji kruh, bi mogli na prvo ponavljanje, vendar napak, In spuščala. prvi pogled kot vodilni motiv prisoditi to bi rad popravil. 2. Linija spusta pri drugem poizkusu ljubezen. Vendar pa ne ljubezni - Ribaroviču ni ime Davorin, ampak seka smer le na polici pod vrhom vsaj vedno ne —, pojmovane v vsak- Davor. Preplezal je mnogo pomembnih stene, nato pa poteka stalno precej danjem jeziku, ki je z njo največkrat smeri v navezi z najinim skupnim pri- levo od smeri in pristane na prvem prepedeno povprečno človeštvo, tem- jateljem Borisom Kambičem, vendar ne stojišču nad peščenim stebrom; torej več ljubezen kot pojem človekovega te, o kateri govorim. ob veliki zajedi. Klini, zabiti za spust, IZ PLANINSKE LITERATURE

metafizičnega odnosa do njegovega ČLANEK O DR. KUGYJU pisec naše priznanje, zlasti če primer- vidnega in nevidnega, tudi neresnič- jamo njegovo delo nekaterim podob- nega okolja. Čeravno v Kuntnerjevi Decembra lansko leto je goriški dvo- nim izdelkom na italijanski strani, na- poeziji opazimo, da se sled tega mesečnik »Iniziativa isontina« (30/1966) stalih v prejšnjih letih. čustva premika v več smereh in pre- prinesel obširnejo reportažo Celsa Ma- Celsa Macorja smo bralcem Planin- naša svoje miselne sile na različne corja »Ricordo di Giulio Kugy. Lo sco- skega Vestnika že predstavili. Pred več predmetnosti našega sveta, pa se pritore delle Alpi Giulie« (str. 30-47). kot letom dni je napisal za isto go- vendarle najizraziteje občuti odnos Pisec se je z njo oddolžil spominu riško revijo reportažo o reki Soči, kra- pesnika do zemlje. Zdi se, da je pri dr. Kugyja. Planinsko manj informira- jih in ljudeh, ki žive vzdolž njenega Kuntnerju zemlja stik duhovnega in nega bralca revije je bogato in na- toka; reportaža je bila zaradi svoje predmetnega sveta, je vesolje z naj- zorno povedel v svet Kugyjevih gora, vsebine in slikovne dokumentacije, ki vzvišenejšo vsebino, ki jo je treba predočil mu je njegovo planinsko mi- jo je spremljala, vredna, da smo se je trositi z vso spoštljivostjo. Skozi to selnost z lastnimi označbami, predvsem tudi na tem mestu spomnili. Opozoriti vsebino pronicujoče prodira Kuntner- pa s Kugyjevimi mislimi in spomini, pa velja tudi na njegovo reportažo jeva poetična misel, ki jo avtor obli- za kar je dobil največ gradiva v knjigi o reki Ter v Beneški Sloveniji, ki jo kuje neponarejeno, preprosto, s tako »Iz mojega življenja v gorah«. Isti čla- je revija »Iniziativa isontina« prinesla preprostostjo, kot v današnji poeziji nek je nato »rahlo skrajšan« v pre- sploh ni več v navadi. vodu pod naslovom »Julius Kugy - leta 1966. Prav ta element Kuntnerjeve poezije pesnik naših Alp« ponatisnila novo- Macorjev članek o Kugyju spremljajo — preprostost — pa je eden vodilnih v goriška revija »Goriška srečanja« (4/1966, številne fotografije, žal, da pri tem celotni zbirki Vsakdanji kruh. Če je str. 42-50). Mocorjev članek je živo pisec ni razpolagal z najboljšim gra- za današnjo poezijo značilna nekaka in zanimivo, predvsem pa vzpodbudno divom. izrazna odmaknjenost od vsega vsak- napisan, njegov smoter je v želji, da B. Marušič danjega, potem lahko za Kuntnerja pokaže Kugyja kot pesnika in razisko- rečemo prav nasprotno: njegova govo- valca naših Julijcev, ki svoje planinske rica je razumljiva, vendar močno dvig- miselnosti ni vezal na nacionalistične njena nad plehkost in praznino ter je ali politične cilje. Macor piše, da je tako enakovredna intelektualnemu vi- bil Kugy »po občutku Srednjeevropejec, MONTBLANŠKI LEDENIKI so bili od dezu druge poezije. Učinkovita je široko in globoko notranje oblikovan, začetka 19. stoletjo največja turistična Kuntnerjeva pesem predvsem zaradi te bil je predhodnik sporazumevanja med atrakcija v Chamonixu. Potem so se sestavine, ki skriva pod videzom vsak- ljudstvi, ki se stiskajo ob meji.« Tudi ledeniški jeziki umaknili, skrajšali. Ne- danjosti širše in globlje miselne di- zato se je pojavila ob naši zapadni kaj časa to ni nikogar vznemirjalo, češ menzije. meji pobuda, da je članek o Kugyju da je to normalno. L. 1690 so vaščani izšel v Gorici in nato v Novi Gorici Chamonixa vsako leto povabili škofa, Se ene tendence ne smemo prezreti skoraj istočasno; izšel je na stičišču v Kuntnerjevi pesmi, kot se nam kaže dveh narodnosti, ki si danes priza- da je »zagovarjal« ledenike, naj bi ne v pričujoči zbirki. Če smo v začetku devata, da bi vzpostavili sožitje in naraščali in ogrožali hiš, danes pa se rekli, da vidi in čuti Kuntner v zemlji medsebojno spoštovanje. znanstveniki sprašujejo, do kam bo počelo našega bivanja, potem je ra- Uvodne misli, da »je Kugy vse svoje šla otoplitev v Alpah. Po različnih zumljivo, da je njegov odnos do nje življenje posvetil pričevanju vere v dokumentih sklepajo, da je ledenik čustveno nadvse skrbno izoblikovan. ideal, ki je bil celo življenje le lju- Arve segal do Servoza pred 12 000 leti, Tudi v primeru, ko gre za povsem bezen in predanost goram« se prepleta od leta 7000 do 5000 je ležal v do- konkretni odnos človeka do zemlje, re- skozi ves članek, skozi opise nekaterih lini Chamonix, od I. 500 st. e. do 500 cimo pri kmetovem življenju, jasno ču- Kugyjevih življenjskih doživljajev, skozi n. e. pa je najbolj nazadoval in okoli timo to Kuntnerjevo čustveno smer. Sa- opise njegovih podvigov, predvsem ti- I. 1000 n. e. je po Corbelu prišlo ne- tirični izraz je tista tendenca, ki jo stih, ki jih je opravil v Julijskih Alpah. kako do današnjega stanja. Če bi te- hočemo omeniti, precizno pa se kaže Pisec članka najde vedno dovolj lepih danji ljudje vedeli, kar vemo mi, bi zlasti v pesmi Bil je plevel, / zdaj besed tudi za Kugyjeve trentarske vod- rekli, da so se končno poslovili od raste pšenica. / Za vse bo potka. / nike. Pisanje članka ga je privedlo v ledene dobe. Pa bi se zmotili, kajti Za vse bo pravica. / Bila je pšenica, / Trento, obiska! je grob Andreja Ko- od 16. do 19. stoletja so prišli ledeniki zdaj raste plevel. / (str. 47). maca, oglasil se je na Tožbarjevi do- v protinapad na veliko grozo Chamo- Kuntner je torej zaradi vsega omenje- mačiji (v slovenskem prevodu je se- niardov. Ledeniki Argentiere. Mer de nega izjemna osebnost v današnji slo- danji gospodar postal nečak Antona Glace, les Bossons so se splazili v venski poeziji. Ves je odprt navzven, Tožbarja st., v resnici je vnuk) in v dolino, pokrili polja in podirali hiše a prav to dovolj intenzivno izpričuje, trentarski cerkvici. Po piščevem mnenju v la Rosiere, les Bois in Montaquart. da je obrnjen navznoter. Prav ta svo- je Trenta ohranila še vso poezijo Kugy- Lahko bi govorili o »mali ledeni dobi«, jevrstna protislovnost pa razkriva vred- jevega časa in ob tem izrazil željo, v kateri je prišlo od I. 1650 do 1750 do nost Kuntnerjeve pesmi: Nikjer ni ne- da bi jo tako tudi naš čas ohranil otoplitve, od I. 1750 do I. 1825 pa spet dostopna, a istočasno je skorajda pov- tistim, ki ljubijo gorski svet. sod tako težko dostopna. Dostopna v V italijanskem Izvirniku naletimo sem do večje poledenitve. Iz te »male le- misli, ki jo izpoveduje, in nedostopna pa tja na katero omembne vredno na- dene dobe« datirajo morene les Bois, v resničnosti, ki jo prikazuje in ki je pako ali nedoslednost. V prvi vrsti gre Bossons, Argentiere, Tour in Mer de tako nedojemljiva za vsako človeško za imenoslovje, čeravno poskuša pisec Glace desno od Montenversa. bitje. Vsekakor napoveduje zbirka dati nekaterim našim goram trojezično Sredi 19. stoletja so turisti občudovali Vsakdanji kruh pesnika z nenavadno inačico. V bistvu pa gre pri tem za ledenike spotoma. Ledenik les Bois je dozorelo pesniško močjo. manjše spodrsljaje. Kljub njim zasluži tedaj na svojem izteku tvoril veliko ledeno jamo, o kateri po letu 1873 ne Viki Vuk poročajo več, ker se je led okoli nje z locnjem za držaj. Pravijo, da pride staja I. Švicarji pravijo: »Rastoči ledenik matskih razmerah, ampak v topografski prav v zelo strmih osrenjenih strminah. viha nos, usihajoči ledenik ga pobeša«. legi. Prcv toliko stane klin »Rurp«, special- Po I. 1850 pa vse do današnjega dne Francoski glaciologi in klimatologi tr- ček ameriškega izvora za najmanjše se ledeniki umikajo ob brezpomembnih dijo, da so današnji termični in nivo- špranjice v pečinah. Delajo ga iz krom- porastih, ki so jih opazovali od !. 1878 loški činitelji montblanškim ledenikom molibdenske jeklene pločevine. O tem do I. 1896 in od I. 1908 do 1920. Po bolj naklonjeni kakor pred 20 leti. Ne smo že poročali ob modernih ameriških I. 1940 ledeniki tu kar »beže«. posebno morejo pa reči, ali gre pri tem za plezalskih uspehih. Schuster je začel Mer de Glace, najbolj obiskovani alp- sekundarno naraščanje ali pa se na- prodajati tudi specialno vponko za spu- ski ledenik, na katerem moren iz »male poveduje trajnejša sprememba. Vpra- ščanje z vrvjo. Opremljena je s prepro- ledene dobe« več ne podpira led in šanje lahko zastavimo, ne moremo pa stim mehanizmom, s katerim je mogoče se zato rušijo na stezo Chapeau. Pri nanj eksaktno odgovoriti. dobiti vponko tudi z višine 80 m, seveda tako hitrih spremembah se sprašuje- če je vse v redu. Kdor je kdaj sestopal mo, ali niso spodnji ledeniki zapisani IRHAREN je osamelec v Hoggarju, vi- spuščaje se po vrvi, bo vedel, kaj za smrti. Vsak ledenik je organizem, ki sok 250 m, na planoti Amadeor, med plezalca to pomeni. se pokori vremenskim spremembam, ven- Djanetom in Tamanrassetom, severno od vulkana Tellertebata. Februarja 1966 dar vsak na svoj način. Uporaba gla- GORSKE NESREČE se še vedno množe. sta na Irharen splezala Auland in cioloških zakonitosti je zelo zapletena. Od leta 1859 do I. 1886 je bilo v Teyssandier. Zračna plezarija sredi Ravnotežje med činitelji, ki led množe, vseh Alpah povprečno 5 smrtnih nesreč vroče Sahare. V Saharo se zadnja leta in onimi, ki ga jemljejo, zavisi tu od na leto, od I. 1886 do 1896 je znašal radi zatekajo znameniti plezalci, ki jih splošnih tam od krajevnih razmer. povpreček že 36 smrtnih žrtev na leto, žeja po prvenstvenih vzponih v manj Splošne pojave, to je spremembe klime I. 1911 do 1913 pa 162 na leto. Seveda in višino povprečne temperature, me- znanih gorstvih. je v teh letih zraslo tudi število pla- rijo kakih sto let. V Lyonu je v tej dobi nincev, samo težko je ugotoviti za ko- zrasla za 1° C (na 11,5° C v dobi od JUŽNO STENO ACONCAGUE so leta liko. V zadnjih letih je povpreček smrt- 1954 prvi preplezali Francozi. V 12 1940-1960). Po vsem svetu se dviga nih nesreč v Švici 80, v Franciji 60, letih je nato stena doživela še tri spodnja ločnica stalnega snega, le- v Angliji 25, v Franciji je v I. 1962 obiske, vendar prvega šele letos, ko deniki se umikajo in tanjšajo. Vendar do 1965 gorska reševalna služba vsako sta J. Aikes in Pellegrini naskočila ta otoplitev ni enostaven pojav, ni leto intervenirala po 150 do 180 krat steno desno od francoske smeri. Tudi stanoviten, sekajo ga mrzla leta, ne- s 1200 do 2000 reševalci in s 300 do 500 Fonrouge in Schonberger, ki sta izvedla kaki sekundarni porasti ledenikov. To helikopterskimi poleti. Sem niso vra- tretjo ponovitev stene, sta jemala smer čunane nesreče na pistah, kjer deluje zavisi od anomalij v zvezi z vlago. po svoje, levo od francoske. Šele Ja- posebna reševalna služba. Dve tretjini Nenavadno vlažno leto je lahko mrzlo ponci kot tretji ponavljale! v Aconcagui, nesreč se v Franciji zgodi v Mt. Blancu leto, oblaki lahko ovirajo dohod sonč- so šli po francoskih sledeh. in v les Ecrins. Zadnja leta rastejo ne toplote na zemljo. Suho leto ni tudi nesreče v alpinističnih šolah. Med avtomatično tudi toplo. Če je suho RICARDO CASSIN vodi komisijo za al- vzroki ni več na prvem mestu slabo pozimi in se podaljša pritisk mase pinistične šole CAI. Komisija kontrolira vreme, nasprotno, 75 % nesreč se je ruskosibirskega mraza, pomeni to po- 27 takih šol in ima 140 državnih in- zadnja leta zgodilo v lepem vremenu. daljšanje mraza. Samo suho poletje Ena petina nesreč se tam zgodi na štruktorjev. dviga letni temperaturni povpreček. Na ledu in snegu, ena petina na meša- porast temperature vpliva tudi porast DAV ima zdaj 154 sekcij in 188 000 nem terenu, ena petina na lahkem padavin. Od I. 1881 do 1910 so v članov, med katerimi jih je ena tretjina svetu. 40% smrtnih nesreč se je zgo- Chamonixu znašale 1120 mm, od I. 1934 starih pod 25 let. DAV šteje 218 000 dilo, ker je popustil klin, 15% zaradi do 1950 pa 1223 mm. Lokalne vremen- članov. Nemške koče v Alpah na Ba- plazov, 6% zoradi razpok v ledenikih, ske okoliščine dajejo vsakemu lede- 15% se jih je izgubilo, 20% iz raz- varskem in v Avstriji razpolagajo z niku njegove značilnosti. Vsak se se- ličnih vzrokov. Vsako leto pobere 1 do 12 350 ležišči. stoji iz polnilnega (alimentacijskega) 2 planinca tudi strela. Zanimiv je po- bazena v višinah in iz prcznilnega, ki datek, da se je 85 % nesreč zgodilo GHM (Groupe de Haute Montagne) je leži bolj ali manj nizko. Pod pritiskom, brez vodnika, vsekakor velika reklama I. 1966 štela 397 članov. Od tega je ki nastaja iz akumulacije, se ledenik za vodniški poklic. Po francoskih po- 15 častnih in 86 tujih. Lani so do junija premika iz prvega v drugega, toda bolj datkih iz zadnjih let, raste število sprejeli 15 novih članov, dva pa sta se ali manj hitro. To premikanje je pri nesreč in smrtnih nesreč v Alpah hitreje izpisala. GHM ima svoje redne se- les Bossons zelo hitro, ker je zelo kot pa obisk po kočah. stanke (jour fixe) v Parizu, Lyonu, Mar- strm, počasnejše pa pri Mer de Glace, seillu in Nizzi in sicer vsak četrtek. ki je v gornjem delu bolj razprostrt Biti član GHM pomeni veliko priznanje in manj strm. Zato prvi hitreje reagira pred vsem svetom. Kakor smo že ne- PAIN DE SUCRE v masivu Perrons je na vse alimentacijske spremembe, po- kajkrat poročali, je bilo v GHM po v juniju 1966 preplezala vodniška tro- zitivne in negativne. Poleg tega se vojni sprejetih tudi nekaj Čehov in jica Charlet, Ravanel in Dumas in sicer hranijo les Bossons iz severne strani Poljakov. po južni steni. Smer je visoka 275 m, Mt. Blanca, tako da je ledenik les terja zgolj prosto plezanje, en sam

Bossons eno tretjino nad 4400 m, torej NOVI REKVIZITI: Munchenski Schuster raztežaj je A2. Po dolžini in po težav- v pasu, ki je indiferenten do sedanje je dal lani v prodajo nahrbtnik »Cl- nosti je smer podobna švicarski v le otoplitve. La Mer de Glace pa je za vetta«, ki se lahko spremeni v vrečo Pouce. Plezali so 13 ur. otoplitev občutljivejši. Če torej les za bivak. Stane 50 DM, tehta 1 kg. Bossons zadnja leta pridobiva. Mer Za 6 DM je od lani naprodaj ročna OZEBNIKA COUTURIER) in GERVA- de Glace pa izgublja, ni vzrok v kli- dereza, nekaka grebljica no dva zoba SUTTI sta oba v montblanški skupini, v Aiguille Verte in v Mt. Blanc du obenem znanstvenik in človekoljub. Bil na Aiguille du Midi, in šli v veliko Tacul, oba še vedno spoštovanja vredni je velik športnik, izredno gibčen; v avanturo samozavestni, saj so vsi pre- turi. Prvega je junija lani sam v 3 urah gorah je vsako leto ponovno sklepal izkušeni možje: Vsi so bili večkrat na in pol preplezal znani Amerikanec G. »pakt z življenjem«. S seboj je imel na Kavkazu, v Hindukušu, na Spilzbergih. Hemming, drugega pa 8. in 9. junija vseh turah termometer, teleskop in Bivakirali so na Col de la Fourche. češka naveza. Hemming je 16. junija minimalni termometer, tudi na vrh Fin- 10. avgusta so začeli s turo, potem ko sam preplezal tudi severno steno steraarhorna je vse to prinesel. Hodil so prečili ledenik Brenvo, škrbino Mo- Aiguille de Priolet. je previdno, nikoli se ni branil umak- ore in vznožje vzhodne stene. Ob petih niti se, če so mu vodniki turo odsve- popoldne so vstopili, v dveh urah po- VZHODNE JULIJSKE ALPE je prehodil tovali. Zato mu je ušel Matterhorn, tegnili osem raztežajev in bivakirali z družbo G. Shroder in vzpone popisal gora njegovih sanj. Na štora leta je drugič na širokih policah. Naslednji v »Bergsteigerju« (B 1681 E). Članek je živel v Belalpu, nasproti VVeisshornu, dan jih je čakalo težje delo v kaminih izšel na uvodnem mestu te ugledne v znamenju te-le svoje izjave: »Alpe in počeh, ki sekajo navpične pečine. nemške revije. Avtor v začetku ugo- so mi bile več kot predmet znanosti. Kljub moderni opremi so imeli težave tavlja, da so Zapadni Julijci slabše Bile so mi žuboreči vir veselja in živ- z nahrbtniki, ki so jih morali vleči po opremljeni s kočami in potmi, da jih ljenja, komaj bi našel besede, s ka- vrveh čez previse in ožine kaminov. Italijani zanemarjajo, ker imajo dru- terimi bi se jim zahvalil.« Pri tem se seveda stena kruši in tako gih hribov dovolj (vprašanje je, če je je kamen presekal eno vrv. Plezali so to edini in pravi razlog — ap. ur.}. naprej z vozlom, kar je spet pomenilo KIRURGIJA V GEORGIJI je naslov Družba je začela z Vršičem. Primerjali novo obremenitev. članku, ki ga je napisal Italo Gam- so okolico z domačimi bavarskimi go- boni, Švicar, ki je moral iz Kavkaza V dvanajstih urah so zmogli ta dan rami: Pri nas je manj grušča, stene so naravnost na operacijsko mizo v Mestji, le šest raztežajev. Naslednji dan delo višje in bližje, toko da plezalcem srce mičnem georgijskem mestecu v Gornji ni bilo nič lažje, 13. avgusta so imeli kar zaigra. Na Slemenu so iskali je- Svanetiji. Švicarski alpinist je izbral še vedno 400 m stene nad seboj. Pod zerca, da bi se kopali, pač pod vti- za bolnico in njeno osebje same lepe večer se je v steno zapodil veter, v som znanega posnetka, ki ga pozna besede pa tudi za državo, ki je po- daljavi je mrmrala in se bliskala jeza vsa Evropa. Ne morejo prehvaliti naših stavila bolnice v najbolj oddaljena nevihte. Čim glasnejša je postajala zavarovanih poti na Mojstrovko, Pri- mesta. Da bi kot rekonvalescent po narava, tem tišji so postajali možje sojnik, Škrlatico, Triglav, prav tako operaciji slepiča ne trpel oz. da bi iz daljne Poljske. Naslednje jutro. 14. naše koče na Vršiču, Pogačnikov dom, mu kaj na dolgi poti ne škodilo, je avgusta, so se zbudili v debelem no- Aljažev dom. Obiskali so tudi Trento bolnica dobila specialno letalo, s ka- vem snegu, v plazovitih strminah. Ne in izvir Soče, se z avtobusom vrnili terim so Gambonija pripeljali v Zug- glede na to so morali naprej, že zato, v Kranjsko goro, odtod pa odšli preko didi, od tu pa so ga spravili v eno ker je zmrzovalo brašno. Do štirih po- Mojstrane v Vrata in na Triglav. Tu so od sedmih bolnišnic v Tbilisiju, kjer poldne so mešali in bredli sneg, da obnovili bajko o Zlatorogu in se zgro- so mu odredili dolgo imobilizacijo, v so dosegli streho Evrope. zili ob misli, da bi jih v Triglavskem kateri je še bolj spoznal »gostoljubnost, 15. avgusto so se v lepem vremenu kraljestvu zatela megla in neurje. Vre- skrbnost, vljudnost in človeško toplino spuščali v Chamonix. me ni bilo najboljše, zato se jim svet georgijskega naroda.« gornjih triglavskih jezer zdel siv in brezupen. Sestavek, uvrščen na vidnem V/ALLACK je tudi med planinci znano mestu, opremljen s celostranskimi in GRAND PILIER D'ANGLE v masivu Mt. ime. Gradbeni inženir Franc VVallack polstranskimi posnetki, pomeni prijazno Blanca nad ledenikom Brenva med je namreč tvorec imenitne alpske ceste vabilo v naše Julijce, razširjeno pred- vzhodno in južno steno ima vrisano na Grossglockner. Novembra 1966 je ta vsem na turistično najinteresantnejšem slavno smer dveh slavnih italijanskih zaslužni graditelj umrl. O njegovih trgu. plezalcev Bonattija in Gobbija. Stena delih smo nekajkrat pisali. Ob njegovi je visoka 1000 m (od 3350 metrov do smrti poudarimo še enkrat njegovo skrb 4308 metrov). Z vrha tega stebra teče za varstvo narave, s katero je znal LESLIE STEPHEN, znameniti angleški greben na Mt. Blanc du Courmayeur velikanska gradbena delo obzirno specialist v ledu in kopnem, ni hotel (še 500 m višji), od tam pa na vrh Mt. vgraditi v gorsko pokrajino, jih pri- slišati o znanstvenih ciljih v gorah. Blanca. Bonatti in Gobbi sta smer ple- lagoditi in zakriti s posajenimi dre- Gore je ljubil in jih proslavljal, za- zala I. 1957 tri dni in seveda so ta- vesi. Sicer pa smo o njem že obširno nosno in duhovito, zdaj kot pesnik krat trdili, da sta rešila zadnji pro- pisali. zdaj kot filozof. »V življenju sem vedno blem v Mt. Blancu. Imela sta lepo iskal bližnjice. To pa utegne biti usod- vreme in vse je šlo kakor po maslu. V INNERKOFLERJEVEM STOLPU v no: če iščeš bližnjico v znanosti, pri- Kljub temu pa se osem let v vznožju skupini Langkofel je italijanska na- deš do goljufivih sklepov, če do bo- tega stebra ni pojavil noben ponav- veza še našla prostor za novo smer gastva, prideš lahko v ječo, če do Ijalec vse do 10. avgusta 1966, ko so v južni steni levo od Rizzijevega ka- slave, v norišnico, bližnjice v gorah prišli Poljaki: Gerard Maiaczynski iz mina. Preplezali so jo 13,—15. avgusto pa te lahko privedejo — v onostran- Gdanska, Jerzy Warterasiewicz iz Var- 1966, Loso, Bonnecchio in De Štefani. stvo.« Alpe so mu bile zdaj evropski šave, Andrzej Zawada iz Varšave in Ocenili so jo s VI +, večji del zarodi play ground sijajne igre, zdaj spet Rynard Zavvadzki iz Krakova. Plezali so tehničnih manevrov, ki so bili po- katedrala, v kateri se človek zbere. steno dva dni dalj kot Bonatti in Gobbi. Značilno zanj je to, da Alpam ni ostal Zavvada je vzpon popisal tudi za »Berg- trebni, da so prišli čez. Lažja je dolgo zvest. kamerad«. Začeli so v slabem vremenu, »meranska smer« v Furchetti, v njeni hoteli so vzpon izsiliti, čas jim je po- severozapadni steni, ki sta jo 11., 12. tekal. Požvižgali so se na vremenske septembra 1966 preplezala Glatz in TYNDALL (1820-1893), profesor fizike nopovedi, sedli v gondole, ki plovejo Kossler. Porabila sta za 600 m - 35 na Royal Institution, je bil v gorah klinov in 6 lesenih zagozd. Trentski plezalski zakonski par Vitty in Heinz do septembra vlada monsunsko de- deželi živi tudi takimi, neka vrsta Steinkotter pa sta 4. 9. 1966 ponovila ževje. Sredi oktobra je najbolj sončno, gazel. severno steno v Rosengartnu, oce- novembra pride sneg, ki zadela pre- Srednji in južni Bhutan je zbral ljudi njeno v VI + Ai. Prvič sta to smer laze na sever vse do marca. okoli dzongov, to je obenem samo- preplezala I. 1961 Pit Schubert in Predel visoke Himalaje v Bhutanu je stan in sedež upravne oblasti za pri- VVilli Pecher. Steinkotterjeva sta opra- komaj odkrit, sodeč po kartah Guar- bližno naše okrajno področje. V vsa- ter Inch Survey of India (1 : 253 440). vila peti vzpon v tej smeri. V Rosen- kem dzongu se vsako leto prirejajo Na njih je zarisanih sedem kot nad gartnu, v severovzhodnem razu desno verski plesi, ki pomenijo za samo- 23 000 čevljev (= 7010 m) in 16 kot od Steigerjeve smeri sta Italijana stanske novice šolski predmet. Plešejo nad 20 000 čevljev (= 6010 m). Topo- Giambisi in Barbecetto opravila prven- v živalskih maskah. Te pomenijo bo- stveni vzpon, ocenjen s VI +. Porabila grafija je večji del napačna v vseh ginje, ki ščitijo pravo vero in jih je sta 200 klinov in 30 svedrovcev. 2e višinah, kartograf se je preveč zanesel budizem sprejel od hinduizma in od avgusta istega leta je sledila pono- na podatke domačinov. Nove indijske stare tibetske vere bon. V Bhutan se vitev, ki jo je v 15 urah opravil Ratti karte za južne predele Bhutana pa so je danes zatekel najčistejši budizem, s tovariši. v teh časih konspirativne in nedo- stopne. potem ko je I. 1959 utrpel izgube v Tibetu. O tem je tibetologinja dr. B. BHUTAN pomeni manj znano hima- Edina ekspedicija v Bhutan je bila I. C. Olschackova iz Zuricha izdala lajsko področje. Himalaja, ki pripada 1937. Vodil jo je F. Spencer Chapman knjigo (pisali smo že, kako se je I. na Čomolhari (7315 m). Blizu tega je Pakistanu, Indiji in Nepalu je razme- 1959 za tibetske budistične prvake za- sedemtisočak Tserin Kang ali tudi roma dobro raziskana. Vzhodno od vzela uradna in planinska Švica). Čumtsering. Blizu te gore je naselit- Sikkima, od Kangčendzonge (8598 m) Dežela je polna beguncev iz Tibeta. veno področje. Ljudje žive od jaka in pa leži bhutanska Himalaja, odprta Bhutanska narodna noša je edinstvena. raziskovalcem šele nekaj let. Zaprto od riža. Gozdna meja sega do 4100 m, Ročno tkalstvo je močno razvito. Delo pa je zaradi politike še vedno pod- med gozdom in ledeniki je zelo ozek za eno žensko obleko traja po več ročje NEFA (Nort - Eost - Frontier pas. Prelazi v Tibet so visoki 4500 m tednov, obleka sama pa zdrži celo Agency). Za vzhodno Himalajo je zna- do 5300 m. Kralj prebiva v glavnem življenje. Ljudski šport je streljanje z čilno, da je še več padavin, v Assamu mestu Thimphu (2300 m). Bhutanci so lokom. V tem so Bhutanci neverjetni je v Čerrapundži deževni maksimum pridni ljudje, od zore do mraka se mojstri. Na lovu pa uporabljajo lok (11-.08 m na leto). Dež in bližina mude na poljih. Kamnite hiše nimajo le v vzhodnem delu, kjer je močnejši morja dajeta deželi tropski značaj. dimnikov. Zanimivi so bhutanski sku- vpliv assamskih divjih plemen. Hiše Švicarji so I. 1963 in 1965 v Bhutan pinski plesi s kompliciranimi plesnimi poslali dve raziskovalni ekspediciji, ki ritmi in monotonimi melodijami. Gor- pokrivajo s škodljami, šip na oknih ju je vodil prof. A. Gansser iz Zu- janske vasi v visokem severnem pre- ne poznajo. richa. Član ekspedicije R. Hannly delu so dragocene za spoznavanje človeških starožitnosti. Situacija v de- poroča o Bhutanu takole: Bhutan 150 PLANINSKIH KOČ in nič več ima 2 2 želi in okoli nje pa je dandanes taka, meri 46 000 km , 5000 km več kot na razpolago Švica. Število so razgla- da ni naklonjena kakršnikoli ekspedi- Švica, prebivalcev pa ima šestkrat sili v I. 1965, v »Letu Alp«. Število ciji. Bhutanski himalajski vrhovi čakajo manj (ca. 800 000). Na jugu meji Bhu- ležišč znaša komaj 7000, torej kak tan na nižine ob Brahmaputri, oro- na srečne prve obiskovalce. Čakajo tisoč več kot pri nas (samo da pri nas grafski sistem v Bhutanu pa tvori jih tudi nealpinistična presenečenja: še nismo izvršili kategorizacije in po sedem rek, ki teko proti jugu. Tri majhni, črni himalajski medvedje, ki navadi ne računamo, da je »pravih« izvirajo v Tibetu, štiri v Bhutanu. V se jih Bhutanci bolj boje kot tigrov planinskih koč komaj kakih 20). 12 deželi je malo popolnoma jasnih dni, in jih tu lahko srečaš še v višini švicarskih planinskih koč ima po več oblaki z juga se stanovitno bijejo s 3000 m, in snežni leopardi, katerih kot 100 postelj. Za nečlane znaša pre- severnimi vetrovi iz Tibeta. Od maja sledi so našli še v višini 5000 m. V nočnina 5,50 šfr., za člane 2,50 šfr.

PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE RAZPISUJE NATEČAJ PLANINSKE FOTOGRAFIJE

Za natečaj bodo sprejete samo neobjavljene fotografije. Posameznik lahko pošlje do 10 posnetkov, dimenzije 40/50 cm za črnobele, za barvne pa večje od 18/24 cm. Na hrbtni strani fotografije navedite naslov fotografije, tekočo številko fotografije in geslo. V zaprti kuverti pošljite svoj naslov in seznam fotografij po tekočih številkah. Nagradili bomo 10 fotografij v skupnem znesku 300 000 S din (prva nagada 60 000 S din, druga 40 000 S din, tretja 35 000 S din, nato dve nagradi po 30 000 S din, ena 25 000 in štiri nagrade po 20 000 S din). Razen tega bo PZS več slik še posebej odkupila. Dostava fotografij: 15. X. 1967 na naslov PZS Ljubljana, Dvoržakova 9, pp. 214/IV. Izbor fotografij: 30. X. 1967. Obvestilo o izboru: 15. XI. 1967. Vrnitev fotografij: 1. III. 1968. Planinska zveza Slovenije greš po neizraziti stezi proti Brahmovi v desno (2 eksp. k) v široki žleb in po spominski plošči. Nato v vznožju stene njem do konca (nekoliko m pod dre- do pod dna Klina. vesom). Povprek 10 m desno do položne Druga varianta: Direktno iz Ani ča luke police. Z nje naravnost navzgor po preko grušča in do vhoda v steno. V poklini 15 m do ozkega varovališča. Od obeh primerih okoli 40 minut. tu gresta navzgor dve značilni poklini ANICA KUK (Juž. Velebit - Paklenica) Smer: Vhod iz dna Klina, 2 D po (leva široka, desna ozka). V žlebu, ki Tehnični opis prvenstvenega vzpona poklini v obširnih plateh do pod pre- ga dela »sulica«, izbereš levo poklino, Smer KLIN vese (strop), ki jo obideš desno in se po njej samo nekaj m do odklone obrneš v smer značilnih streh, pod luske, od katere prečiš (1 eksp. k) v katerimi tudi plezaš desno okoli '/ž D, desno ozko poklino. Po njej do konca, Stanislav Gilič nato pa naravnost navzgor okoli 10 m. tj. do vrha sulice. Od tu v levo po Od tu se preči v levo do dobrega va- prečnici, počez navzgor pod velikimi rovališča, ki je dejanski vhod v Klin. strehami do druge lise (2 eksp.). Nc- Po vertikalnem žlebu 1 D navzgor, ne- vzgor po poklini v sigasti plošči 1 D koliko levo po plošči po previsni poklini do dobre police (konec velikih težav). v levo do pod stene. Preko strehe, ki Po desni poklini preko prevese in raz- se boči ca. 8 m navzgor in nato naglo členjenem žlebu do travnate police. Po Miroslav Pleško, Nedjeljko Jakič in Stanislav Gilič 4.-8. 10. 1966, 350 m, čas prvih plezalcev: 4 Vj dni (od 13. ure prvega dne do 17. ure zadnjega dne oz. ca. 50 ur efektivnega plezanja). VI8 (z nekolikimi detajli Vl+e). Splošno: Vrh Aniča kuka (v topografski karti 1 : 50 000 je naziv Aničin kuk 714 m) se vzdiguje v znanem nacional- nem parku Paklenice v Južnem Vele- bitu in to v predoru (kanjonu) Velike Paklenice. SZ stena tega vrha se dviga nad najširšim delom kanjona imenova- nega Aniča luka (1,30 ure od jadran- ske magistrale, tj. od motela Stari- g rad—Paklenica). Razen te SZ je tu še Z stena z dvema smerema lll° in nekoliko nižja S stena, v kateri se doslej še ni plezalo. Stena je v svojem srednjem delu vi- soka 350 m in je obrnjena proti SZ.

V njej so v zadnjih desetih letih ple- zali najboljše plezalne vzpone na Hr- vatskem. Ta del stene označuje izrazito morfo- loška formacija v obliki klina, ki ga zapirata kraka dveh ogromnih žlebov. Desni je nekaj daljši (do dna stene), tako da skupaj spominjata no črko Y. V steni desnega kraka »Y« so izvedli alpinisti PD »Mosor« iz Splita vzpon V° (1957), v steni levega kraka pa vzpon VI0 alpinisti PDS -Velebit« iz Zagreba (1961). To sta danes popularno imenovani mosoraška oz. velebitaška smer. Del stene med tema dvema smerema ljudje imenujejo Klin in se zato tako imenuje tudi »nova« smer. Smer vzpona je planiral N. Jakič že I. 1961 v enem od poskusov (1964), ko je prišel do vhoda v sam Klin (približno 3 '/? D od vstopa v steno). V nasled- njem poskusu so M. Pleško in Rikard Ballon napredovali še 2 D (do pod prve večje strehe v Klinu), pa jih je veliko neurje prisililo k sestopu (1965). Opis smeri:

Dostop: Od prej omenjene poti (mar- kirano), ki od jadranske magistrale (Starigrad-Paklenica) skozi Marasoviče ANIČA KUK 714 m drži skozi Veliko Paklenico, na zadnji 1 Smer Velebita (4.-5. 10. 1961.), VI0 0 serpentini pred vstopom v Aniča luko 2 Smer Klin (4.-8. 10. 1966.), VI 3 Smer »Mosora« (17. 7. 1957.), V° ozkih počeh nekaj m navzgor in po IZREDNI PRISPEVEK ZA SKLAD PLANINSKEGA VESTNIKA daljši prečnici proti levi do izrazitega kratkega strmega praga, čezenj in v levo navzgor do roba, nad katerim se dviga markantna glava. Desno od nje Po 5 N din so prispevali: Ing. Bleiweis Fedor, dr. Šifrer Zivko. po razčlenjeni plošči in kratki grapi Lovše Franc, Klobasa Franček, prof. do vrha stene. Karlin Franc, Cevc Tone, Korenčan Sestop: Z vrha po škrapastem grebenu Alenka, Kamenarič Tomo, vsi iz Ljub- ljane, Camloh Stane, Marolt Tone, proti SV na sedlo, raz njega strmo Sevnica, Bizjak Janez, Trbovlje, Lovrač navzdol (slaba steza) proti Aniča luki Stane, Golob Franc, Zagorje, Turičnik po vznožju S stene do grušča. Z dna Stane, Mežica, PD »Impol« Slov. Bi- strica, Uršič Tone, Stahovica, dr. Vr- tega (gornjega) grušča greš lahko proti ščaj Borut, Maribor, Stropnik Pavle, Brahmovi plošči in dalje kot v dostopu Ravne, Gabrščik Ivo, Svetozarevo, ali naravnost navzdol med bolvani kot Smerke J., Zagreb. v drugi varianti dostopa: 1.30 ure. Pripomba: Stvarno bodo težavnost oce- Člani PD ..Železničarja" Ljubljana: nili šele ponavljale!, kar je naravno Udovč Amalija, Bučer Lado, Ciglar pri vzponu skrajnih težav. Od special- Pavle, Kušar Kancijan, Mojškrc Franc, Slamberger Polde, Frantar Jože, Lužer nega materiala priporočamo: 8 »U« kli- Franc, Debevc Hinko, Režek Anica, nov, 5-10 dolgih »L- klinov ali namesto Bajuk Terezija, Kosi Drago, Plan. dr., njih dolge kline z obročkom, 5 lesenih za 3 izv. Dvoršak Milena, Klun Jakob, klinov z zanko premera 6-8 mm (zanka ing. Ravnikar Bruno, Roglič Drago, Rebov Maks, Kumar Rudi, Rovan Jože, rabi kot uho navadnega klina). Sve- Zvan Tone, Potisek Ivo, Golob Veko- drovcev ni treba več. Ostalih navadnih slav, Tesner Ivo in Tomšič Tone. Sku- klinov 10—15 komadov in nekoliko raz- paj 235 N din. ličnih krajših (tkim. specialnih) klinov. Po 6 N din so prispevali: Dobro je imeti s seboj sedež. Mislimo, Vrečko Herman, Celarc Miha, Velka- da ponavljalcem ne bo treba več kot vrh Mija, Slamberger Bogdan, ing. Zu- dva dni plezanja (verjetno z 2 biva- pane Janez, Salehar Rajko, vsi iz koma). Torej je treba vzeti s seboj Ljubljane, Jemec Albert, Bled, Vrabl Marija, Maribor, Pinoza Mira, Ptuj, ustrezno količino hrane in vode. Vetrovec Bine, Postojna, Debevc Vera, Borovnica, Breznik Jože in Gumzej Vika, Hoče, Roblek Brane, Skofja Loka. Bogataj Zlatko, Kranj, Kovač Franc, Petrovče, Plešec Miro, Med- Fotografije Anic kuka žal nismo pravo- vode, Novak Karel, Dol, Razboršek časno prejeli. Objavili jo bomo v pri- Pavle, Zagorje, Šolar Marjan, Bled, hodnji številki. Op. ur. Čadež Vlado, Beograd, Dimnik Franc, Jarše, Gnus Stane, Dol-Hrastnik, Fa- ganeli Borut, Trbovlje. Skupaj 144 N din.

Po 10 N din so prispevali: PD Bled (2 člana). Presl lika, Koš- merlj Marija, Lenščak Vida, Kosmač Zvone, dr. Baje Franc, vsi iz Ljubljane, Torkar Lojze, Podbrdo, ing. Drinovc Žiga, Jesenice, Komljanec Janez. Slo- venj Gradec, Mecilošek Jože, Rog. Sla- tina, Mulej Franc, Mengeš, Ažman Ju- stin, Kropa, Planinšek Franc, Celje, Divjak Jože, Kamnik, Stergar Pavel, Flajs Andreja, Sevnica. Skupaj 160 N din. O Dobro varovališče Po 16 N din so prispevali: ^ Slabo varovališče Poteko Morija, Novo Celje, Mervec Franc in Juvan Ljubo, Ljubljana. 9 Vmesno varovališče Po 20 N din so prispevali: Urbančič Milica. Zorn Marija, Koci- 2leb jančič Ivan, Štupar Tone, Škrajnar ^ Tone, vsi Ljubljana, Suhač Matej, Ko- per. Skupaj 120 N din. Streha Po 26 N din so prispevali: Jarc Vlado, Ljubljana, Slavec Saša, Dno Klina Kranj, Rodman Štefi, Zagreb, Sajdl t>K Konrad, Sevnica. Skupaj 104 N din. NH Nedova hiša 50 N din je prispeval dr. Miha Potoč- nik, Ljubljana. Jajce Prispevek od honorarja dr. Andlovic 3 Jože, Šempeter 96 N din. PD Železničar Ljubljana za 25 članov S Sulica skupno 135 N din.

Prispevki od 1. I. 1967. do 1. III. 1967. N Naočniki znašajo skupaj 1057 N din. Narodna banka Jugoslavije centrala v Ljubljani

- kreditira poslovne banke

- opravlja posle plačilnega prometa s tujino (akreditivi, inkasi, nakazila)

- opravlja vse bančne posle po sejemskih sporazumih z Italijo in Avstrijo

- prodaja in odkupuje tuje valute, čeke in kreditna pisma - odpira devizne račune jugoslovanskim in tujim državljanom

Sredstva na deviznih računih jugoslovanskih državljanov obrestuje po 4%, vezane vloge (nad 12 mesecev) pa po 6%

Agrokombinat iFifjj Emona Tovarna ^ Ljubljana volnenih Miklošičeva 4

izdelkov je specializirano podjetje za proizvodnjo poljščin, mleka, mesa, mesnih izdelkov, ple- Majšperk menske živine, jajc in močnih krmil Izdeluje tudi tehnološko-gradbene načrte za kmetijstvo in predelovalno industrijo. Dobršen del svojih proizvodov in projek- proizvaja vse vrste česanih in mikanih tantskih usiug prodaja v inozemstvo tkanin za moške in ženske obleke in pla- Proizvodnja je organizirana po specializi- šče. Po svojih kvalitetnih izdelkih je znana ranih obratih na osnovi sodobnih tehno- loških principov. AE zaposluje 1850 delavcev tudi zunaj meja naše domovine. in strokovnjakov NAS NOVI PROIZVOD

hladno oblikovani jekleni profili za finalizacijo poizvodov metalopredelovalne industrije. Izdelujejo se iz toplo in hladno valjanih trakov. Bazna jekla za HOP so mehka (npr. Č. 0146), nizko ali visoko legirana, odporna proti koroziji in atmosferskim vplivom ali specialna jekla C PROFILI L PROFILI U PROFILI KOTNI PROFILI ROLETNI PROFILI OMEGA PROFILI

HOP predstavljajo napredek v tehnologiji oblikovanja zelo kompliciranih pro- filov, so popoln proizvod, ki omogoča oblikovanje vseh vrst in poceni kon- strukcijske izvedbe Hlelezarna Jesenice JESENICE NA GORENJSKEM, TELEFON 82-244, TELEX 31-196

PROIZVAJA : vse vrste brezlesnih papirjev in kartonov specialne papirje surovi heliografski in foto papir paus papir kartografski specialni risalni »Radeče« papirje za filtre itd.

Tovarna dokumentnega IZDELUJE : in kartnega papirja vse vrste kartic za luknjanje v standardni velikosti Telefon: Radeče 81-950, 81-951 in tisku Tekoči račun pri NB Celje 603-11-1-1030 Po želji izdeluje kartice Brzojavi: Papirnica Radeče v posebnem tisku Železniška postaja: ZIDANI MOST v rdeči, modri ali sivi barvi

RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU