Op{tina PRILEP
LOKALEN EKOLO[KI AKCIONEN PLAN
DEKEMVRI, 2003 REPUBLIKA MAKEDONIJA
MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE
LOKALEN EKOLO[KI AKCIONEN PLAN NA OP[TINA PRILEP
NARA^ATEL: MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE MINISTER : D-r.Zoran [apuri}
KOORDINATOR NA PROEKTOT : VIOLETA DRAKULOVSKA
IZVR[ITEL: JAVNO PRETPRIJATIE ZA PROSTORNI I URBANISTI^KI PLANOVI DIREKTOR: LIDIJA TRPENOSKA-SIMONOVI]
RAKOVOITEL NA ZADA^ATA: CVETANKA MARKU[OSKA, dip.in`.arh.
KORISNIK: OP[TINA PRILEP GRADONA^ALNIK: SA[O PIRGANOSKI
KOORDINATOR NA LUK: KATICA DIMOVSKA TALESKA,
DEKEMVRI 2003
LOKALEN UPRAVEN KOMITET:
Koordinator:
Katica Dimovska Taleska: Glaven arhitekt na grad Prilep
^lenovi:
Lile Cvetanoska Dejan Koneski Stiv Vajs Roza Naumoska Gabriela Nikoloska Katerina Dimeska Gordana Dameska Laze Cvetkoski Rodna [arenkoska Hilda Crneska
Vklu~eni nevladini organizacii vo sobirawe na informaciite, komunikacija so gra|anite, sproveduvawe na javnata anketa AGTIS , Mladinski Sovet i MKA od Prilep.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
Sodr`ina
Sodr`ina...... 1 1. VOVED ...... 3 2. POSTAPKA NA IZRABOTKA...... 6 3. OP[TI KARAKTERISTIKI NA OP[TINATA ...... 9 3.1. Prirodni karakteristiki...... 9 3.2. Naselenie i naselbi ...... 13 3.3. Stopanski razvoj...... 16 3.4. Tehni~ka infrastruktura ...... 20 4. U^ESTVO NA JAVNOSTA Anketa na ekolo{kite sostojbi vo op{tinata...... 26 5. LOKALEN AKCIONEN EKOLO[KI PLAN ...... 35 5.1. Kvalitet na vozduhot...... 35 5.2. Snadbuvawe so voda ...... 41 5.3. Otpadni vodi...... 56 5.4. Upravuvawe so cvrstiot otpad ...... 65 5.5. Za{tita na po~vite...... 74 5.6. Za{tita na {umite ...... 84 5.7. Prirodno nasledstvo ...... 90 5.8. Urban razvoj...... 95 5.9. Zdravstvena sostojba na naselenieto...... 106 5.10. Javna svest ...... 113 6. INSTITUCIONALNO ORGANIZACIONI USLOVI ZA REALIZACIJA NA LEAP ...... 117
1 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
Prirodata ne mo`e pove}e da ~eka i da go trpi ~ovekovoto nasilie. "Gospod sekoga{ prostuva, a prirodata nikoga{". "Prirodata sekoga{ e vo pravo, taa ne razbira nikakvi {egi, taa sekoga{ e seriozna i stroga. Gre{kite i zabludite sekoga{ gi pravat lu|eto" - Gete.
2 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
1. VOVED
Republika Makedonija se nao|a vo poodminata faza na preminot kon pazarni uslovi na stopanisuvawe i vo ovoj period od su{tinsko zna~ewe, kako del od ekonomskata razvojna programa, e da se kreira politika na za{tita na ~ovekovoto zdravje, da se razgledaat pra{awata na `ivotnata sredina i koristeweto na nacionalnite bogatstva pri {to treba da se opredelat prioritetnite aktivnosti na odr`iv na~in i da se integriraat vo programite za ekonomski i op{testven razvoj. Ovaa politika i aktivnosti se vo soglasnost so Nacionalniot akcionen plan za za{tita na `ivotnata sredina, a toj pak e vo soglasnost so Akcionata programa za za{tita na `ivotnata sredina za Centralna i Isto~na Evropa (EAP), dokument usvoen na Ministerskata konferencija vo Lucern 1993 godina. Prv ~ekor vo re{avaweto na pra{awata na `ivotnata sredina e donesuvaweto na Zakonot za za{tita na `ivotnata sredina vo dekemvri 1996 godina, vo ~ii ramki e tretirano pra{aweto na izrabotka na lokalen ekolo{ki akcionen plan. Vo faza na izrabotka se i drugi specifi~ni zakoni so koi golem del od ingerenciite }e se prenesat i vo lokalnata samouprava koja najdobro gi poznava lokalnite problemi i potrebi. Vakvata decentalizacija vo golema merka korespondira so Agenda 21, dokument koj be{e izgotven na Samitot na Obedinetite Nacii za Za{tita na `ivotnata sredina i razvoj vo 1992 godina vo Rio de @aneiro. Ovoj dokument vo svojata Deklaracija za ekologija i razvoj sodr`i dvaeset i sedum principi koi gi ureduvaat pravata i obvrskite na naciite za ostvaruvawe na razvoj na ~ove{tvoto i blagosostojbata, prifateni od 140 zemji od celiot svet. Vo Agenda 21 se poddr`uva vozdr`aniot razvoj, vklu~uvaj}i gi socijalnite i kulturnite vrednosti i posebno za{titata na `ivotnata sredina, pottiknuvaj}i ja lokalnata vlast tesno da sorabotuva so gra|anite, stopanskite i nevladinite organizacii za nivnite prioriteti, vrednosti i ponudeni re{enija, da bara informacii za primena na soodvetna politika, zakoni i regulativi, se so cel za dvi`ewe kon traen razvoj na zaednicata, koja gi koristi site izvori za zadovoluvawe na momentalnite potrebi, no istovremeno vodej}i smetka adekvatnite izvori da im bidat dostapni i na idnite generacii. No isto taka se stremi kon podobro javno zdravstvo i podabar `ivot za site nejzini `iteli, so limitirawe na otpadocite, za{tita od zagaduvaweto, efikasnost, razvivawe i konzervirawe na lokalnite izvori na lokalnata ekonomija. Vo april 1993 godina, Ministrite za za{tita na `ivotnata sredina od Zapadna i Isto~na Evropa i SAD se soglasija za {iroka strategija i akciona programa, poznata kako Ekolo{ka Akciona Programa (EAP) za Centralna i Isto~na Evropa. Ovoj dokument pretstavuva ramka i upatstvo za odreduvawe na najprioritetnite problemi i razvivawe na realni, efikasni i finansiski opravdani re{enija. So EAP e odredeno deka najdobriot na~in za kanalizirawe na finanskite sredstva e primena na ~ovekovoto zdravje i eko sistemot, {to zna~i za tie prioritetni problemi potrebno e utvrduvawe na alternativni ubla`uva~ki strategii. Ponatamu, investicionite programi treba da gi naglasat onie aktivnosti za koi ne se potrebni golemi sredstva, a koi mo`at da donesat zna~itelno podobruvawe na `ivotnata sredina. Agenda 21 i Ekolo{kata akciona programa za Centralna i Isto~na Evropa vo zna~itelna mera gi pottiknuvaat lokalnite vlasti vo razre{uvawe na ekolo{kite problemi na lokalo nivo. Izrabotkata na lokalen ekolo{ki akcionen plan, vo ponatamo{niot tekst, LEAP e produkt i na sevkupnite ekolo{ki sostojbi vo regionot i po{iroko,
3 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep odnosno ekoproblemite i vremeto vo koe `iveeme, ja odrazuvaat potrebata od studiozen pristap i respekt kon prirodata i `ivotnata sredina i prevzemawe na merki i dejstvija za blagovremena intervencija. Lokalniot ekolo{ki akcionen plan za op{tina Prilep e izgotven od strana JP za Prostorni i urbanisti~ki planovi vo sorabotka so Ministerstvoto za za{tita na `ivotnata sredina i prostorno planirawe i nadle`nite slu`bi vo Op{tinata Prilep. Pri izrabotkata na LEAP, `ivotnata sredina e tretirana kako prostor postojano podlo`en na antropogeni i prirodni {tetni vlijanija, vo koj egzistira ~ovekot i site prirodni bio resursi. Ekolo{kite problemi, po priroda se kompleksni i so golemo interakcisko deluvawe vrz atmosferata i biosferata, se razgleduvani i od aspekt na nivnata zavisnost od nepovolnite ekonomski i socijalni sostojbi vo op{tinata i po{irokiot region. Ovoj period e izbran poradi toa {to sinxirot na ekolo{kite zavisnosti sekoga{ poa|a od neracionolnoto koristewe na prirodnite resursi, pa preku degradacija na site elementi na ekosistemot, zavr{uva so nedostig na kvalitetna hrana i voda za piewe i naru{uvawe na op{tiot zdravstven i ekonomsko socijalen status na naselenieto. Zdrava populacija i razviena ekonomija vo zagadena `ivotna sredina be{e oceneto deka ne mo`e da se obezbedi, pa zatoa pri analiziraweto na tekovniot i idniot op{testveno ekonomski razvoj na op{tinata e zemena vo predvid bitnata neophodnost za prilagoduvawe na na~inot na `iveewe i primenuvanite tehnologii, kon sistemite na prirodata {to go odr`uvaat `iviot svet. Vo kreiraweto na predlo`enata koncepcija za za{tita na `ivotnata sredina posebno vnimanie be{e posveteno na izborot na optimalni merki i aktivnosti, koi obezbeduvaat spre~uvawe na degradacijata na osnovnite mediumi na ekosistemot (voda, vozduh i po~va) za smetka na merkite na sanacija. Za ostvaruvawe na celite na podobruvawe na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemot i vkupnata blagosostojba na naselenieto, be{e utvrdeno deka LEAP treba da dade odgovor najprvo na pra{awata: 1. Kakva e op{tinata spored stepenost na zagadenost na `ivotnata sredina? 2. Koi se pri~inite za zagaduvawe? 3. Na {to najmnogu se odrazuvaat ekolo{kite problemi? 4. Koi se najserioznite ekolo{ki problemi vo op{tinata? 5. [to najmnogu im pre~i na gra|anite na ekolo{ki plan vo nivnata naselba? 6. Koi se najzna~ajni ekolo{ki vrednosti vo op{tinata? 7. So koja aktivnost bi se anga`irale gra|anite vo za{tita na `ivotnata sredina? Pri gradiraweto na prioritetot za razre{uvawe, be{e oceneto deka treba da se analiziraat slednite ekolo{ki problemi: 1. Zagaduvawe na vozduhot 2. Zagaduvawe na vodata 3. Tretirawe na otpadnite vodi 4. Zagaduvawe na ekosistemot so cvrsti otpadoci 5. Zagaduvawe na po~vata 6. Zaguba na {umi i bioraznovidnost 7. Zagrozuvawe na prirodnoto nasledstvo 8. Zagaduvaweod urbanata aglomeracija 9. Zdravstvena sostojba kaj gra|anite 10. Koe e nivoto na ekolo{ka svest
4 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Pri izborot na optimalna programa i politika za za{tita na ekosistemot vo op{tinata, orientacijata odnapred be{e opredelena za maksimalno respektirawe na konceptot na odr`liv razvoj, koj izlezot od ekonomskata kriza i siroma{tijata, gi definira so nudewe na tehnolo{ki opcii {to ovozmo`uvaat sanirawe na {tetite od zagaduvawe od minatoto i spre~uvawe na opasnost po zdravjeto na naselenieto. Ovoj koncept za razlika od postojnata praktika, bara pri ocenuvawe na novosozdadenite vrednosti, maksimalno da se respektira i realnata vrednost na prirodnite resursi, kako i polnata cena na degradacija na `ivotnata sredina i naru{enoto zdravje na naselenieto. Ograni~eniot prostor i namena na ovoj izve{taj ne dozvoli po{iroko elaborirawe i na drugi problemski analizi i izlezni strategi za site obraboteni ekolo{ki problemi, taka da posebno prezentirawe e dadeno samo za problemi koi se oceneti so visok rizik po ~ovekovoto zdravje, ekosistemot i kvalitetot na `iveewe. Se smeta deka nivnoto valorizirawe }e bide mnogu pocelishpodno vo narednite fazi na LEAP, odnosno vo fazite na negovoto o`ivotvoruvawe i prakti~na aplikacija. Za uspe{no ostvaruvawe na predvidenite aktivnost vo ovoj ekolo{ki dokument, se smeta deka vo naredniot period mora da se obezbedi maksimalna dostapnost do site relevantni informacii i podatoci, a so cel na potiknuvawe i razvivawe na ekolo{kata svest i inicirawe na u~estvo na naselenieto na op{tinata vo procesot na realizirawe na izbranite strategii. Najgolema odgovornost vo sproveduvaweto na LEAP i zaedni~ki utvrdena politika za za{tita na `ivotnata sredina sekako ja ima lokalnata vlast, koja vo sorabotka so gra|anite, nevladinite organizacii i dr`avnite institucii, }e mora vo najkratok mo`en rok da iznajde izlezni re{enija od prisutnite ekolo{ki problemi.
5 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
2. POSTAPKA NA IZRABOTKA
Metodologija za izrabotka na LEAP
Voved
Izrabotkata na LEAP proizleguva od Zakonot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina ~len 13".Op{tinite i gradot Skopje, vo soglasnost so Nacionalniot akcionen plan za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, donesuvaat lokalni akcioni planovi za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata." NEAP e usvoen 1996g., so planot se apostrofirani tri osnovni celi: za{tita na ~ovekovoto zdravje, podobruvawe na sostojbata na `ivotnata sredina i nejzina za{tita i odr`livo koristewe na prirodnite resursi. Pravnata osnova za izrabotka i primena na NEAP proizleguva od Zakonot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata. So izrabotkata na NEAP se postavi sistem na upravuvawe so `ivotnata sredina so adekvaten institucionalen kapacitet i so soodvetna normativna ramka. Soglasno Zkonot za lokalna samouprava (sl.v. na R.M br.5/2002), edna od nadle`nostite na op{tinata e "Za{titata na `ivotnata sredina i prirodata merki za za{tita i spre~uvawe od zagaduvawe na vodata, zemji{teto, za{tita na prirodata, za{tita od bu~avata i nejonizira~ko zra~ewe". Od tuka jasno proizleguva zna~eweto na LEAP vo procesot na decentralizacija na vlasta. LEAP e plan na aktivnosti vo oblasta na `ivotnata sredina na lokalno nivo, koj iako predstavuva samostoen dokument sepak koordinira so NEAP. LEAP ot kako dokument za razvoj vo oblasta na `ivotnata sredina, se koristi kako instrument za podr{ka i harmonizacija so EU vo oblasta na `ivotnata sredina. Vo taa nasoka potrebno e da se izvr{i identifikacija na problemite od aspekt na za{tita na `ivotnata sredina, definirawe na prioritetnite problemi, identifikacija na aktivnosti za razre{uvawe i definirawe na ekonomski kriteriumi za selektirawe na prioritetite. Imaj}i go predvid pravoto na naselenieto za transparentnost na informaciite od oblasta na `ivotnata sredina, lokalnite vlasti treba da obezbedat u~estvo na javnosta vo celokupniot proces na izrabotka na LEAP. Osnovnata sodr`ina na LEAP vklu~uva: ocena na sostojbata na `ivotnata sredina, postavuvawe na prioriteti, identifikuvawe na soodvetni strategii za razre{uvawe na naj~ustvitelnite problemi, sproveduvawe na aktivnosti za podobruvawe na uslovite na `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto. Preporakite koi se sostaven del na planot pretstavuvaat osnova za investirawe vo oblasta na `ivotnata sredina. Tie se del od odlukite na Sovetot na Op{tinata. Kako planski dokument, LEAP ot }e ovozmo`i: - da se pottikne lokalnta zaednica da prevzeme gri`a za `ivotnata sredina: - da se definiraat prirodnite resursi na lokalno nivo vo nasoka na dolgoro~na proekcija za razvoj; - da se utvrdat lokalnite prioriteti vo za{titata na `ivotnata sredina, - da se za~uva biolo{kata ramnote`a na ekosistemite:
6 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep - da se obezbedat uslovi za za{tita, unapreduvawe i za~uvuvawe na `ivotnata sredina vo nasoka na sproveduvawe na principot na odr`liv razvoj na edinicite na lokalnata samouprava; - integrirawe na politikata za za{tita na `ivotna sredina po vertikala i horizontala; - da se opredelat realni mo`nosti za realizacija na poedini aktivnosti; - da se ovozmo`i povrzuvawe so sli~ni programi na regionalno i centralno nivo, a i koordinacija so NEAP.
Proces na izrabotka
Osnovniot princip na izrabotkata na LEAP predstavuva brzata procenka na sostojbata na `ivotnata sredina i identifikacija na problemite. Procekata se izrabotuva od strana na stru~na institucija, opredelena od strana na nara~atelot. Izgotvuva~ot vo tesna sorabotka so edinicata na lokalna samouprava, odnosno so koordinativnoto telo na lokalnata samouprava, rabotnite grupi i lokalniot koordinator izrabotuvaat procena na postojnata sostojba. Vo postapkata na procena na sostojbata neminovno e vklu~uvawe na javnosta, preku anketirawe, javni raspravi i prezentacii na problemite so cel sloboden pristap do informaciite za sostojbata na `ivotnata sredina (primena na Arhuska konvencija). Vo nasoka na napred navedenoto, i uspe{na realizacija na procesot na izrabotka, potrebno e da se vospostavi pravilna institucionalna postavenost vo smisol na: 1. Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe da formira operativno koordinativno telo, koe }e gi koordinira aktivnostite i gi obezbeduva preduslovite za vklu~uvawe na site partneri vo procesot na izrabotka na LEAP. Imeno ~lenovite na ova telo se zadol`eni, da go organiziraat, rakovodat i nadgleduvaat procesot na izrabotka na Proektot: 2. Edinicata na lokalna samouprava, odnosno Sovetot na op{tina kako va`en ~initel vo sproveduvawe na strate{kite opredelbi na op{tinata, e vklu~en vo postapkata na odlu~uvawe za izrabotka i donesuvawe na Planot i za formirawe na koordinativno telo na lokalno nivo, Lokalen upraven komitet LUK, koe go so~inuvaat predstavnici od: lokalnata vlast, javnite pretprijatija, privaten sektor, industrija, obrazovni institucii, nevladin sektor. Osnovnata uloga na LUK e da dava nasoki i preporaki za izrabotka na LEAP. Od strana na LUK se formiraat rabotni timovi od stru~ni lica od lokalnata sredina zadol`eni za obezbeduvawe podatoci po odredena oblast, rakovoditel na timot e ~len na LUK. Go organizira procesot na vklu~uvawe na javnosta vo postapkata na izrabotka i donesuvawe na Planot; 3. Lokalen koordinator nominira edinicata na lokalna samouprava, toj e odgovoren za kompletna koordinacija na aktivnostite na lokalno nivo vo postapkata za izrabotka na LEAP. Toj e ~len na LUK, ja sledi i organizira celokupnata postapka na izrabotka na Planot, koordinira so rabotnite grupi i organizira, anketirawe, javni raspravi i prezentacii.
7 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Procesot na brzata procena na sostojbite se odviva po slednata dinamika:
- Vo prvata faza na rabota nacrt izve{taj, potrebno e da se obezbedat kompletni podatoci i materijali za op{tite karakteristiki na op{tinata i sostojbata so `ivotnata sredina: - vo vtorata faza nacrt izve{tajot se razgleduva od strana na koordinativnoto telo i koordinatorot i se prezentira pred javnosta. Potoa, zabele{kite i sugestiite od site zaintersirani subjekti se vgraduvaat vo izve{tajot i vrz osnova na toa, se izgotvuva kone~nata procena na sostojbata
Proces na podgotovka na predlog plan:
- prva faza predstavuva kategorizacija na problemite {to bazira na izvr{enata i prezentirana procena na sostojbite i voedno sleduva i definirawe na aktivnosti za nadminuvawe na problemite na `ivotnata sredina i definirawe na prioriteti, kategorizacija na akcii i mo`nosti za nivna realizacija, nacrt faza, koja preku lokalniot koordinator i LUK se prezentira na javnosta, po vgraduvawe na sugestiite i zabele{kite se izgotvuva predlog plan; - vtora faza predviduva izgotvuvawe na kone~na verzija na predlog planot so institucionalno organizacioni uslovi za realizacija na Predlog LEAP, koj preku lokalniot koordinator i LUK se dostavuva do Sovetot na op{tinata na usvojuvawe; - treta faza predviduva dizajnirawe, pe~atewe i obrabotka na Planot na makedonski i angliski jazik vo soodveten tira`, opredelen spored potrebite na edinicite na lokalnata samouprava. Koordinativnoto telo od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe u~estvuva vo celokupnata postapka na izgotvuvawe i donesuvawe na predlog planot i ja sproveduva kompletnata koordinacija pome|u izgotvuva~ot i op{tinata. Potrebno e da se potcrta deka osobeno va`en element vo celata postapka na izrabotka na LEAP e u~estvoto na javnosta i edukacijata na naselenieto so problemite na za{tita na `ivotnata sredina, iznao|awe na realni i soodvetni re{enija za nadminuvawe na problemite kako i akceptirawe na site relevantni subjekti odgovorni za sostojbite so `ivotnata sredina na teritorijata na edinicite na lokalnata samouprava.
8 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
3. OP[TI KARAKTERISTIKI NA OP[TINATA
3.1. Prirodni karakteristiki
3.1.1. Geografska polo`ba
Op{tina Prilep se nao|a vo centralniot del od ju`noto podra~je na Republika Makedonija i zafa}a povr{ina od 511,97km 2 odnosno 1,99% od povr{inata na Republikata. Teritorijata na op{tina Prilep go zafa}a Prilepsko Pole koe go so~inuva severniot del od najgolemata kotlina vo Makedonija, Pelagonija, se prostira po ju`nite padini na planinata Dautica i Babuna i padinite na Sele~ka Planina. Se grani~i so op{tinite Kavadarci, Izvor, Dolneni, Krivoga{tani, Toplo~ani i Vitoli{te. Op{tina Prilep se nao|a na nadmorska viso~ina od 550 800m, a na planinite i preku 1000m. [irokata otvorenost na Pelagoniskata kotlina na jug i jugozapad ovozmo`uva preku magistralniot paten pravec Veles Bitola Ohrid odli~no soobra}ajno povrzuvawe na op{tinskiot prostor so vardarskiot soobra}aen koridor na istok, so naselbite od op{tina Bitola na jug, so ohridsko prespanskiot turisti~ki region na jugozapad, kako i so severna Grcija i Solun preku Bitola. Na zapad, regionalniot pat Veles Prilep Ki~evo ja povrzuva op{tinata so Pore~e i ottuka so Polog i mavrovskiot turisti~ki rekreativen centar.
3.1.2. Reqefni kakteristiki
Op{tina Prilep ima raznovidna i dosta slo`ena fizionomija. Taa opfa}a delovi od dve geografski zoni: vardarska i pelagoniska i spored reqefnite karakteristiki, geolo{kiot sostav i geomorfolo{kite formacii se izdvojuvaat tri celini: Prilepsko Pole, Raec i del od Mariovo. Prilepskoto Pole go zavzema severniot del od Pelagoniskata kotlina i pretstavuva aluvijalna ramnina blago nakloneta kon Prilepska reka i nejzinite pritoki. Rabot na poleto e izgraden od prostrani niski planini i le`i na nadmorska viso~ina od 600 700m. Severna ramka na Pelagoniskata kotlina, odnosno na Prilepskoto pole pretstavuvaat ju`nite strani na planinata Dautica (2.058m) i Babuna (1.499m). Pome|u Mariovo i Prilepsko Pole se izdiga Sele~ka Planina (1.474m), so zaobleni bila, a stranite se isprese~eni so golem broj kratki vodoteci (povremeni i postojani). Planinata Dren (1.664m) se izdiga me|u Prilepsko Pole, Rae~kata Kotlina i Mariovo. Ovde se nao|a Ligurasa (1.152m) preku koj Mariovo e povrzano so dolinata na Raec, a preku nea i so vardarskata dolina. Rae~kata kotlina nakloneta e kon istok po te~enieto na istoimenata reka i pretstavuva deluvijalna plavina formirana od re~nite tokovi.
3.1.3. Geolo{ki karakteristiki
Vo geotektonski pogled teritorijata na Op{tinata pripa|a na geotektonskite edinici: pelagonski masiv i vardarskata zona.
9 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Pelagoniskiot masiv go so~inuvaat tereni izgradeni od visoko motamorfni karpi vo ova podra~je pretstaveni so pove}e varieteti. Na Vardarskata zona kako geotektonska edinica pripa|aat isto~nite delovi na Op{tinata i glavno gi so~inuvaat sedimenti od sredna starost.
3.1.4. In`enersko-geolo{ki karakteristiki
Spored in`enersko geolo{kite karakteristiki i osnovnite svojstva na stenite, terenite se diferenciraat vo tri grupi: nevrzani karpi, rasprostraneti po kotlinite, nivnite rabni delovi, dolinskite strani na planinite, slabo vrzani karpi rasprostraneti po neogenite kotlini i planinskite visoramnini i cvrsto vrzani karpi koi gi ~inat kamenite i polukamenite steni (graniti, gnajsevi, amfiboliti, karbonatni karpi, peso~inici i mika{isti). Spored stabilnosta se izdvojuvaat prete`no stabilni tereni, izgradeni od karbonatni karpi, graniti, gnajsevi i mika{isti, uslovno stabilni koi zafa}aat pogolemi povr{ini i niv gi so~inuvaat fli{nite i aluvijalno deluvijalnite sedimenti i vulkanskite sedimenti i nestabilni tereni koi se podlo`ni na erozija koi gi so~inuvaat neogenite glini, glinovitite pesoci, ~akali, deluvijalnite, proluvijalnite i drugi sedimenti.
3.1.5. Hidrolo{ki karakteristiki
Vo hidrolo{ki pogled trerenite vo op{tina Prilep se javuvaat kako zbieni pukotinski i karsten tip na izdani. Vo aluvijalno deluvijalnite naslagi formiran e zbien tip na izdan. Vo niv se akumulirani rezervi na voda na razli~no nivo na dlabo~ina. Prilepsko Pole e dobro izda{en teren za {to zboruva i faktot deka izdup~enite subarterski bunari dlaboki do 30m imaat izda{nost od 3 10l/sek. Slabopropusni i slaboizda{ni tereni se na Zlatovrv, Babuna, Dren, i Sele~ka Planina.
3.1.6. Seizmo{ki kakteristiki
Seizmo{kite istar`uvawa za teritorijata na Republika Makedonija uka`uvaat deka op{tina Prilep se karakterizira so relatvna niska seizmi~ka aktivnost. Zemjoteresite koi se javuvaat na povr{inata se predizvikani od lokalnite epicentralni `ari{ta so epicentralen intenzitet do 7 0 spored MKS skala. Dosega za gradot Prilep ne se praveni mikroseizmi~ki istra`uvawa.
3.1.7. Klima
Republika Makedonija, a voedno i op{tina Prilep kako nejzin del pripa|a na umereno kontinentalna klima, so slabo vlijanie na sredozemna klima, poradi {to zimite se studeni i vla`ni, a letata topli i suvi. Op{tina Prilep le`i dosta na jug i ne e mnogu oddale~ena od Egejskoto more, a od Solunskiot zaliv ja delat okolu 70km (vo prava linija), {to ne ja isklu~uva mo`nosta za vlijanie na moreto vrz klimata. No faktot {to teritorijata na op{tina Prilep se nao|a na nadmorska viso~ina od (550 800m), a od jug od kade treba da dopre ova klimatsko vlijanie se ispre~uvaat visoki planinski masivi {to pridonesuva vlijanieto na toplite vozdu{ni masi od Egejskoto More da imaat zna~itelno pomala vrednost. Srednovisokite i visokite planini {to go ograduvaat ova podra~je, isto taka, imaat vlijanie vrz formiraweto na klimata, pa zatoa tuka se javuva specifi~na klima koja mnogu se razlikuva od klimata vo drugite delovi na
10 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Republikata. Imeno, vo podra~jeto, osobeno vo negoviot ramninski del (Prilepsko Pole), vo tekot na godina se javuvaat godi{ni vremiwa so ekstremni temperaturi: leto so apsolutna temperatura od +40 0S i pove}e pod senka, {to e posledica na sozdavaweto ezero od topol (tropski) vozduh, dodeka zima so apsoluten minimum od 30 0S, kako posledica na sozdavaweto ezera so studen vozduh. Prose~na godi{na temperatura od 11,4 oS, odnosno prose~en godi{en maksimum 17,1 oS i godi{en prose~en minimum 6,1 oS. Prose~nata amplituda iznesuva 11 oS, dodeka razlikata me|u apsolutniot maksimum (+39,4 oS) i apsolutniot minimum ( 22,4 oS) iznesuva 61,8 oS {to e tipi~na odlika za kontinentalna klima. Temperaturi so vrednost poniska od 20 0 S mo`e da se o~ekuva na sekoi 6 godini edna{, so vrednost poniska od 15 0 S na 2 godini edna{ i so vrednost poniska od 10 0 S se javuva sekoja godina. Najtopol mesec e juli (avgust), a najstuden januari. Esenta e potopla od proletta, a preodot od zima kon leto i obratno e nagol, taka {to proletta i esenta ne se dovolno izdvoeni sezoni. Prose~en datum na esenskiot mraz e 5 ti noemvri, a na proletniot 7 mi april. Prose~en mrazen period iznesuva 154 denovi, e ekstremniot 229 denovi. Vegetaciskiot period so sredna dnevna temperatura ramna ili pogolema od 5 0 S zapo~nuva na 12 mart, a zavr{uva na 27 noemvri, a od 10 oS zapo~nuva na 10 april i zavr{uva na 27 oktomvri, {to poka`uva deka vo op{tinata vo vegetaciskiot period postojat uslovi za o{tetuvawe na zemjodelskite kulturi od pojava na esenski i proletni mrazevi. Srednomese~na temperatura na vozduhot za period od 37 godini (1950 1987) Mesec I II II IV V VI VII VII IX X XI XII 0S 0 2 3,6 10,5 15,6 19,6 21,6 21,5 17,5 11,9 6,5 2,1 Poradi posebnite geografski uslovi podra~jeto na op{tina Prilep e so pomalku vrne`i od podra~jata koi le`at isto~no i zapadno od nea, odnosno na okolnite planini pa|aat pogolemi koli~ini vrne`i, otkolku vo kotlinskoto ramni{te. Minimumot na vrne`i e vo juli, i so mali mese~ni vrne`i vo avgust i septemvri. Prose~nata godi{na suma na vrne`i iznesuva 576mm (Prilep). Glavniot maksimum na vrne`i e vo maj, ili 12% od godi{nata suma na vrne`i. Proletta i esenta se so skoro ista koli~ina na vrne`i. Vo zima vrne`ite iznesuvaat 24%, a vo leto 20% od godi{nite vrne`i. Vo vegetaciskiot period vrne`ite iznesuvaat 331mm ili 58% od godi{nata suma na vrne`i. Prose~no godi{no se javuvaat 122 vrne`livi denovi (Prilep). Prose~no godi{no ima 30,3 denovi so sne`na pokrivka, t.e. denovi koga taa e povisoka od 1 sm vo ramni~arskiot del, do 80 denovi na planinite. Srednomese~na i godi{na maksimalna suma na vrne`i vo mm vo period 1926 1976 godina. Mesec I II II IV V VI VII VII IX X XI XII mm 58,0 57,4 59,1 62,3 83,6 68,5 34,4 35,8 53,7 80,3 79,4 71,3 Prose~nata godi{na suma na son~eviot sjaj iznesuva 2.263 saati, a maksimumot se javuva vo juli, a minimumot vo dekemvri. Prose~nata godi{na obla~nost iznesuva 5,1 desettini (Prilep). Od vkupniot broj na denovi vo godinata 23% se vedri, 26% se tmurni i 51% se obla~ni denovi (Prilep)
11 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Prose~na relativna vla`nost na vozduhot iznesuva 68,4%, {to e prili~no blisku do optimalnata (70%), so maksimum vo januari, a minimum vo avgust. Prose~no godi{no se javuvaat 13 denovi so magla, a vo poedini godini brojot na denovite so magla se dvi`i od 4 26. Taa naj~esto se javuva vo esenskite i proletnite meseci, a najgolema ~estota ima vo dekemvri i januari. Rosata vo delot na op{tina Prilep e pomalku za~estena. Prose~no se javuvaat 84 denovi so rosa so maksimalna za~estenost vo maj, juni, septemvri i oktomvri. Na teritorijata na op{tina Prilep duvaat vetrovi od razli~ni pravci, no naj~esti se vetrovite od sever {to nosat studen i suv vozduh, a po niv po va`nost se ju`nite i jugozapadnite vetrovi koi nosat toplo i suvo vreme vo leto, a vo zima toplo, {to vlijae na topeweto na snegot. Gradskoto podra~je se smeta za dobro provetreno, so najgolema za~estenost na vetrovite od severoisto~en pravec od 259%o i prose~na brzina od 3,7m/sek. Vtor po za~estenost e jugozapadniot veter, prose~no 111%o, so prose~na godi{na brzina 3,5 m/sek. Vo op{tinata se javuvaat i vetrovi od lokalen karakter.
3.1.8. Hidrogravski karakteristiki
Hidrogravskata mre`a vo op{tina Prilep ja ~inat reki koi se slivaat vo Crna reka i toa: Orevoe~ka reka, Dabni~ka, Sele~ka i Suva reka. Site ovie vodni tekovi se sretnuvaat jugozapadno od urbanoto podra~je vo Prilepska reka, koja posle 13,5km se vleva vo Crna reka, so prose~en protok od 0,18m 3/sek. Tekovite na Orevoe~ka i Dabni~ka reka se delumno regulirani niz opfatot na urbanoto podra~je na gradot. Padinite na Markovi kuli i Zelenik od sever i na Sele~ka planina od zapad i jugozapad se vo golema mera disedirani so porojni jarugi koi vo vreme na nepogodi i pokraj delumno napravenite obodni kanali, zaradi nivno nesoodvetno odr`uvawe, nanesuvaat zemjen i drug materijal po ulicite vo gradot. Na oddale~enost od 7km od gradot na Prilepska reka izgradena e akumulacijata Prilepsko Ezero, so povr{ina od 54ha i zafatnina od 5 6 milioni m 3 voda. Pojavite i re`imot na podzemnite vodi vo op{tinata na se dovolno istra`uvani. Sogleduvawata za izda{nosta na pozemnite vodi na lokalnite istra`uvawa uka`uvaat deka visoki podzemni vodi se javuvaat pokraj bregovite na rekite. Relativno dobri soznanija postojat za karakterot, brojot, prostornata razmestenost na izvorite koi se od posebno zna~ewe. Op{ta karakteristika na izvorite e izrazita oscilacija na izda{nosta kako vo tekot na godinata taka i vo pove}egodi{ni periodi. Stati~koto nivo na podzemnite vodi se dvi`i od 1,0 do 4,0 m. pod nivoto na terenot. Ovoj podatok treba i ponatamu da se proveruva zaradi dlabo~inite na fundirawe na objektite. Dobien e od dosega{nite poedina~ni sondirawa vo terenot za potrebite na dosega izgradenite pogolemi objekti, kako i od nabquduvaweto na oscilaciite na nivoite vo poedini bunari.
3.1. 9. Pedolo{ki karakteristiki
Hetegorogenosta na prirodnite uslovi na prostorot na op{tinata uslovile i dosta heterogen pokriva~, pa na prostorot na op{tinata se javuvaat razni tipovi na po~vi so mnogu pove}e pottipovi. Karakteristi~no za op{tina Prilep e {to po~venite tipovi od I, II i III klasa se zastapeni vo pogolem del na zapadniot del od op{tinata, dodeka vo isto~niot del glavno se sre}avaat po~vi od IV do VI bonitetna klasa.
12 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep 3.1.10. Vegetaciski karakteristiki
Na teritorijata na op{tina Prilep postoi golema raznovidnost na vegetacijata i bogatstvo na rastitelni elementi. Vegetacijata na ovaa teritorija ne e dovolno prou~ena, {to osobeno se odnesuva na vegetacijata na pasi{tata koi se zna~itelno rasprostraneti. Prirodnata vegetacija vo ramni~arskite delovi e sosema izmeneta, a mnogu vegetaciski tipovi nepovratno se is~eznati. So~uvani se fragmenti od krajre~nata vegetacija. Vo planinskite predeli postojat sosema degradirani prostori, me|utoa so~uvani se i takvi koi zaslu`uvaat vnimanie spored prisutnosta na odredeni {umski tipovi. Se sre}avaat dabovi, bukovi i borovi {umi.
3.1.11. Fauna
@ivotnite zaednici na faunata istra`eni se i poznati preku grupata na ptici i cica~i. So posebno lovno stopansko zna~ewe se: zajakot, polskata erebica i erebicata kamewarka, a mal del srnata i fazanot. Ihtofaunata ja so~inuvaat pogolem broj vidovi ribi glavno zastapeni vo Crna Reka i toa: krap, mrena, klen, krku{a, belvica, popadija, crvenoperka i dr.
3.1.12. Pejsa`ni karakteristiki
Vo gradot i negovoto opkru`uvawe se diferenciraat tri pejsa`ni tipovi: Markovi kuli, Pelagoniska ramnina i padinite na Sele~ka Planina. Prviot e raspolo`en na sever i se karakterizira so mo{ne interesni i retki geografolo{ki oblici koi mu davaat osnoven beleg na gradot. Vtoriot pejsa`en tip e agraren i e raspolo`en na zapad, jugozapad i jug. Tretiot, raspolo`en isto~no od gradot, e devastiran i izbrazden so suvodolici, vo koj se izdvojuva ve}e spomnatiot ridsko {umski lokalitet [atorov kamen. Nadvor od kompaktniot opfat na gradot i negovata neposredna okolina mo`e da se poso~i i lokalitetot Prilepsko Ezero na Oreove~kata reka, okolu 5 km. severoisto~no od gradot i mo{ne pogoden za vongradska rekreativna zona.
3.2. Naselenie i naselbi
Vo op{tina Prilep na povr{ina od 511,97km2 `iveat 71.899 `iteli od koi 68.148 vo gradot ili 94,78% sprema teritorijalnata podelba od 1996godina i popisot od 1994 godina. Spored prvite rezultati od popisot vo 2002g. vo op{tina Prilep `iveat 73.351 `iteli, odnosno ima 23.227 doma}instva i 27.721 stanovi. (Slu`ben dopis od Zavodot za statistika od 05.12.2003 godina) Op{tina vkupno naselenie gradsko naselenie selsko naselenie Prilep popis 1994 71 899 68 148 3 751 godina 68.331 od naselenieto se Makedonci ili 93%, a ostanatiot del se Romi 4.433, Turci 126, Srbi 169, Albanci 21, Vlasi 17, Bo{waci 17 i ostanati 237.
13 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Ne se op{tina vkupno Makedonci Albanci Turci Romi Vlasi Srbi Drugi Bo{waci izjasn ile PRILEP 71.899 67.754 28 172 3569 9 186 171 10 1994 god. PRILEP 73.351 68.331 21 126 4.433 17 169 17 17 237 2002 god. Prirodnoto dvi`ewe na naselenieto iska`ano preku indikatorite za natalitet, mortalitet i priroden prirast, poka`uva tendencii na relativno posmiren proces na reprodukcija na naselenieto. Mehani~kiot prirast na naselenieto e so negativno saldo. O~igledno e postojanoto namaluvawe na prirodniot prirast od 1961 godina pa se do denes. Za normalno obnovuvawe i harmoni~en razvoj na edna populacija, spored nekoi demografi po`elno e prirodniot prirast da se dvi`i vo ramkite od 0,8% do 1,5% godi{no. Ako prirodniot prirast e pomal od 0,8% (za Prilep od 1991 godina do denes) se doveduva vo pra{awe normalnata biolo{ka reprodukcija i zapo~nuva proces na stareewe na naselenieto odnosno starosnite grupi nad 60 godini imaat se pogolemo procentualno u~estvo vo vkupnoto naselenie. Prirodniot prirast pogolem od 1,5% sozdava problemi vo sverata na materijalnoto proizvodstvo, odnosno zgolemeni se kontingentite na najmladoto i mlado naselenie za ~ie izdr`uvawe i voop{to kultivirawe se potrebni golemi materijalni sredstva {to treba da se sozdavaat vo sverata na materijalnoto proizvodstvo i da se izdvojuva za taa namena. Se pojavuva potrebata za naglo zgolemuvawe na brojot na rabotnite mesta, odnosno vrabotuvawe na mladoto naselenie. Procentualnoto u~estvo na mladoto naselenie kontinuirano opa|a, a vo 1994 godina pa|a pod 30% vo odnos na vkupnoto, a koeficientot na stareewe go nadminuva gorniot kriti~en prag od 0,40 i iznesuva 0,49. Ovie podatoci se nepovolni, {to doveduva do tendencija na opa|awe na u~estvoto na pomladite vozrasni grupi, za smetka na rabotosposobnoto naselenie i grupite nad taa vozrast. Prisutna e i tendencija na namaluvawe na prose~niot broj ~lenovi na doma}instvata. Od iznesenite sostojbi vo vrska so stareeweto na naselenieto se pretpostavuva deka naredniot period }e bidat vo podem stare~kite doma}instava i doma}instvata so 1 2 ~lenovi. Vakvata struktura ne e po`elna. 1994 godina...... 19 817 doma}instva so 3,50 ~lena/ doma}instvo 2002 godina...... 23 227 doma}instva so 3,15 ~lena/ doma}instvo So me|unarodni konvencii vo oblasta na demografijata so popisite posebno se sledat kontingentite na rabotosposobnoto naselenie vo koe vleguvaat ma`ite so starost od 15 64 godini i `enite od 15 59 godini. Vo ovaj kontingent vleguva aktivnoto (vrabotenoto) naselenie, lica so li~ni primawa (penzioneri, rentieri i sl.) lica von dejnosti (u~enici, studenti, lica na slu`ewe voen rok i sl.), kako i nevrabotenite koi pripa|aat na ovaa starosna grupa. Ovaj kontingent ne treba da se poistovetuva so aktivnoto naselenie tuku slu`i za sporeduvawe kolkav broj od naselenieto teoretski mo`e da bide vraboten. Vo zemjite vo koi nevrabotenosta e mala ili se dvi`i vo granicite na podnoslivosta, okolu 65 75% od kontingentot na rabotosposobnite se vraboteni. Vo narednata tabela e prika`ano rabotosposobnoto naselenie vo gradot Prilep spored popisnite podatoci od 1994 god.
14 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep @iteli vo 15 64 godini 15 59 godini Vkupno Godina op{tinata ma`i % `eni % (M+@) % 1994 71.899 25.039 34,83 22.435 31,20 47.474 66,03 Vo prostornite ramki na op{tina Prilep naselenieto e skoncentrirano vo 31 naselbi, od koi 30 se selski i edna gradska naselba. Naselenie i naselbi vo op{tina Prilep Naselenie Red. Br. Naselba popis 1994 1 Belovodica 18 2 Berovci 353 3 Volkovo 41 4 Gali~ani 253 5 Golem Radobil 108 6 Golemo Kowari 685 7 Dabnica 13 8 Dren 7 9 Kadino selo 314 10 Krstec 8 11 Leni{te 2 12 Ma`u~i{te 362 13 Mal Radobil 23 14 Malo Kowari 713 15 Malo Ruvci 27 16 Nikodin 10 17 Novo Lagovo 189 18 Orevoec 16 19 Pletvar 30 20 Prilep 68.148 21 Prilepec 16 22 Nov Prisad 9 23 Rakle 7 24 Selce 310 25 Smolani 26 Staro Lagovo 49 27 Toplica 6 28 Trojaci 30 29 Carevi} 12 30 ^umovo 33 31 [tavica 107 VKUPNO: 71.899 Izvor: Zavod za statistika na RM, Dokumentacija od popisot 1994, kn.5 Vo vkupnoto naselenie na Republika Makedonija (2.022.547`), op{tina Prilep u~estvuva so 3,6%, spored popisot od 2002 godina. Okolu 95% od naselenieto vo Op{tinata e skoncentrirano vo gradskata naselba. Del od naselbite vo odnos na konfigurativnite karakteristiki se ridski i planinski, a naselenite mesta so pogolem broj na `iteli se ramni~arski. Gradot Prilep se nao|a vo prviot del od vtorata faza na urbanizacija sekundarna ili industriska. Ruralnite aglomerirawa i voop{to sistemot i na~inot na `iveewe vo selata se onevozmo`eni za smetka na industrijalizacijata, a industrijata kako stopanska granka seu{te ne dostignala ni 50% u~estvo vo formiraweto na vkupniot prihod i nacionalniot dohod (spored podatocite od
15 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep 1990/91 godina). Vo su{tina se nao|ame vo faza na teoretski naso~ena urbanizacija kon industriskata, sosema stihijna {to doveduva do enormna koncentracija na naselenie vo gradovite, nesoodvetno na stepenot na razvoj na nivnite proizvodni sili, pri {to voop{to ne se kontrolirani site vidovi na migracii. Novata teritorijalna podelba vnese paradoksalni sostojbi vo pogled na urbanizacijata. Taka na primer vo novata op{tina Prilep samo so eden dr`aven akt procentot na urbanizacija se poka~i na okolu 95%, a vo site novo formirani o{tini toj procent padna na 0%, odnosno novite op{tini se postaveni vo nivo na primarna ili ruralna urbanizacija. Vrz osnova na populaciskata golemina na naselbite, evidentno e deka najgolem del od niv spa|aat vo grupata na mali naselbi (do 100 `iteli, a 9 naselbi se sredno golemi (100 500 `iteli). Naselbite kaj koi e prisutna tendencija na depopulacija spa|aat vo prvite dve grupi, a se locirani vo ridskite i planinskite predeli, so zna~itelno ograni~eni mo`nosti i pogodnosti za natamo{en razvoj. Najgolem broj naselbi ~ija egzistencija vo poslednite godini e zagrozena, le`at na prostorite oddale~eni od pova`nite patni pravci. Gradskata naselba Prilep pretstavuva edna od pogolemite naselbi vo zapadniot del na Republikata i zna~aen funkcionalen centar. So 68.148 `iteli (popis 1994g) i u~estvo vo vkupniot broj urbano naselenie vo Republikata (3,6%), Prilep zazema petto mesto po golemina.
3.3. Stopanski razvoj
Tranzicionite promeni koi se slu~ija vo zemjata, se reflektiraa i na stopanskiot razvoj, odnosno dovedoa do prestruktuirawe na stopanstvoto, negov pad, a so toa i namaluvawe na bruto nacionalniot dohod. Opredleba na zemjata e deka toj pad treba da zapre i da otpo~ne povtoren postepen podem na stopanstvoto, t. e. na negovata reproduktivna, akumulativna i inovatorska sposobnost. So preminuvaweto na porane{nite Sekretarijati za stopanstvo od op{tinsko nivo na nivo na Ministerstva, nastana diskontinuitet vo sledeweto na stopanskite tekovi kako vo celina taka i vo oddelni stopanski granki vo ramkite na op{tinite, a u{te pove}e samo za gradovite. Ekonomskoto planirawe, vo kolku postoi vo prisposoben oblik na dene{nite potrebi, e na dr`avno nivo od koe te{ko mo`at da se napravat izvodi relevantni za eden grad, odnosno Prilep. Vlo{enite uslovi na stopanisuvawe i nepovolnite nasledeni tendencii uslovija pove}egodi{en oseten pad na proizvodstvoto. Tranziciskite problemi gi dovedoa vo nezavidna polo`ba nekoga{nite industriski giganti ("Biljana", "Politeks","Partizanka,"Crn Bor","Mikron" i dr.). Prilep vo procesot na tranzicija vleze so zna~aen i nedovolno iskoristen materijalen i kadrovski potencijal poradi nefleksibilna stopanska struktura, nesoodvetna organiziranost i izostreni uslovi na stopanisuvawe. Nedovolnata iskoristenost na kapacitetite i raspolo`ivite resursi rezultira{e so zabavuvawe na razvojot, stagnacija i zaostanuvawe. Kako posledica od sopstveni~koto i proizvodstveno prestruktuirawe na postojnite pretprijatija, a osobeno novoregistriranite firmi, zgolemen e brojot na pretprijatija vo site dejnosti. Najgolem del od novoformiranite stopanski subjekti se mali firmi, koi lesno se transformiraat. Nositel na razvojot se u{te e tutunskata, prehrambenata, hemiskata, prerabotka na mermeri i graniti i dr.,
16 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Procesot na prestruktuirawe ovozmo`i i poracionalno koristewe na prostorot i locirawe na novoformiranite firmi vrz pazarni osnovi na sloboden prostor vo ramkite na postojnite lokacii na drugi stopanski subjekti. Vo uslovi na opa|awe na stopanskata i investicionata aktivnost i prestruktuirawe na stopanskite subjekti, vrabotenosta vo Op{tinata poka`uva osetno namaluvawe. Prilagoduvawe na reformskite promeni, so cel da se postigne pogolema produktivnost i realizira opredelbata za poproduktivno rabotewe i voveduvawe novi tehnolo{ki re{enija, uslovi otpu{tawe na vi{okot na vrabotenite. Padot vo stopanstvoto vo Prilep seu{te ne e zapren. Spored podatocite za godi{niot prosek vo 1995 g. brojot na vraboteni vo op{tinata iznesuval 16.825 lica od koi 13.211 ili 78,5% se vraboteni vo stopanstvo, a 21,5% ili 3.614 vo vonstopanstvo. Lica koi baraat rabota iznesuval 12. 373 lica. Vo mesec juli 2003 godina se ostvareni vkupno 508 vrabotuvawa, od koi na neopredeleno vreme 371 vrabotuvawa, a na opredeleno 137 vrabotuvawa. Vkupno nevraboteni 26.998, od koi 12.981 `eni. Vo gradot ima 20.590 nevraboteni, dodeka pak vo naselenite mesta 6.408 nevraboteni. Starosna struktura na nevraboteni vkupno `eni 15 19 809 422 20 24 3.660 1.812 25 29 4.205 2.049 30 34 3.732 1.843 35 39 3.623 1.839 40 44 3.070 1.599 45 49 2.892 1.478 50 54 2.433 1.174 55 59 1.623 586 60 i pove}e 949 179 Struktura na nevraboteni po osnov na obrazovanie vkupno `eni NKV 13.541 6.824 PKV SO NSO 211 44 KV 6.135 2.362 VKV 1 0 SSO 5.471 2.804 vi{e SO 693 412 visoko SO 942 533 magistri 4 3 doktori 0 0
17 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Stopanski kapaciteti vo oblasta na industrijata i maloto stopanstvo vo op{tina Prilep vo 2003 godina Mestopolo`ba r. br. Povr{ina Ime na (industriska zona, vo Stopanska na lokacijata firmata ili nadvor od granka (ha) naselbata) Tutunski Kombinat 9.3 s. Ma`u~i{te vo naseleno mesto Varo{ 2.3 s. Kowari zona servisi 1.4 1. tutunska industrija s. Berovci vo nasel. mesto 1.2 nas. Trizla stanb. zona 1.4 Cigari ind. zona 1.4 8.9 2. Mermeren Kombinat industriska zona nemetalna industrija 3. Prilepski nemetali industriska zona nemetalna industrija 4. Sigurnosno staklo industriska zona prerabotka na staklo 5. Krin s. Berovci nemetalna industrija 6. Korvin Ston industriska zona nemetalna industrija Metalec metaloprerabotuva~ka 7. industriska zona industrija Dim~eBawarot metaloprerabotuva~ka 8. industriska zona industrija Megal metaloprerabotuva~ka 9. industriska zona industrija prerabotka aluminiumski 10. Lirna industriska zona profili metaloprerabotuva~ka 11. Rezonator industriska zona industrija 12. Sovremen Dom industriska zona drvna industrija 13. Crn Bor industriska zona drvna industrija 14. Mak Drvo vo naseleno mesto prerabotka na drvo 15. Bist Kal~o vo naseleno mesto prerabotka na drvo 16. Iverplast vo naseleno mesto proizvodstvo na stolarija 17. Megal Brik industriska zona pr vo na jaglenovi briketi 18. Vitaminka industriska zona prehrambena industrija 2,35 pr vo na pivo i bezalhoholni 19. Prilepska Pivara industriska zona 1.6 pijaloci 20. @ito Prilep industriska zona prehrambena industrija 2.5 21. Mlekara Miki vo naseleno mesto prehrambena industrija 22. Tirel vo naseleno mesto prehrambena industrija 23. Donia industriska zona prehrambena industrija 24. Polivita vo naseleno mesto prehrambena industrija 25. Milina vo naseleno mesto prehrambena industrija 26. Mikron industriska zona elektro industrija 2.0 27. Proluks industriska zona elektro industrija 1.8 28. Mikrosam nadvor od naselbata elektro industrija 29. Seda samo magacin vo naseleno mesto hemiska industrija 30. Rolospas industriska zona hemiska industrija 31. Metalotehnika industriska zona Hemiska industrija 32. Pe~atnica 11 Oktomvri vo naseleno mesto grafi~ka industrija 33. Tireks vo naseleno mesto grafi~ka industrija 34. Konfekcija Kuli vo naseleno mesto tekstilna industrija 35. Konfekcija Monika vo naseleno mesto tekstilna industrija 36. Konfekcija Vasidora industriska zona tekstilna industrija 37. Prilepec vo naseleno mesto grade`na industrija 38. Eurokompozit vo naseleno mesto elektro industrija namenska 3.0 39. Eurolaminati vo naseleno mesto elektro industrija 3.0
18 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
Smestuva~ki kapaciteti vo ugostitelstvoto i turizmot vo op{tina Prilep vo 2003 god. Povr{ina na r. Vid na kapacitetot Mestopolo`ba Povrzanost so broj na Ime na objektot lokacijata Zabele{ka br. (hotel, motel) (vo ili nadvor od naselba) infrastruktura legla (m2) 1. Kristal Palas 1000 hotel vo grad da 60 2. Mak Am 9285 hotel vo garad da 55 se 3. Ezero 5000 motel nadvor od naseleno mesto da 65 rekonstruira se 4. Lipa 2500 hotel vo grad da 90 rekonstruira Stopanski kapaciteti vo oblasta na zemjodelstvoto, sto~arstvoto i ribarstvoto vo Op{tina Prilep vo 2003 god. r. Ribnik Sto~arska farma Naseleno Mlin br. izvor na broj na Zagaduva~i na mesto kapacitet povr{ina kapacitet vid i br. na dobitok vodosnabduvaewe farmi voda,vozduh,po~va 1. s.Leni{te bunari 1 krupna stoka kravi 20 ne M.v. Dolno bunari i 2. Sadovo 1 krupna stoka karavi 60 ne Studen~ica Prilep
19 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
3.4. Tehni~ka infrastruktura
3.4.1. Soobra}aj
Soobra}ajnata infrastruktura pretstavuva eden od osnovnite sistemi vo prostorot poradi svoite funkcii na obezbeduvawe racionalna teritorijalna povrzanost na site aktivnosti vo prostorot i vklu~uvawe vo soobra}ajniot sistem na Republikata. Od soobra}aen aspekt gradot Prilep pretstavuva klu~ka vo koja se vkrstosuvaat pove}e patni pravci, {to ja zgolemuva va`nosta na gradot, no i nametnuva potreba od re{avawe na pove}e problemi vo soobra}ajnata mre`a na gradot i op{tinata. Soobra}ajniot sistem vo Op{tinata go so~inuvaat patniot i `elezni~kiot soobra}aj. Nivoto na uslugi koe go nudi mre`ata na pati{ta i `eleznica so prate~kata oprema i objekti ne obezbeduva podednakvo kvaliteten, brz, bezbeden i udoben soobra}aj na celiot prostor na op{tinata. Relativno dobro e opslu`en prostorot okolu magistralnite pati{ta i `elezni~kata pruga, za razlika od ridsko planinskite prostori, podra~jata na planinite, kako i ramninskite predeli oddale~eni od magistralnite pati{ta. Op{tina Prilep preku sovremen regionalen pat e povrzana so glavniot grad, ostanatite op{tini, turisti~ki centri i pogolemi gradovi vo Republika Makedonija, posebno so grani~niot premin Mexitlija preku Bitola kon Republika Grcija, so Kru{evo, kako i so Prespansko ohridskiot turist~ki region. Pova`ni patni pravci se: Prilep Gradsko Veles Skopje koj momentalno se rekonstruira i na del se pro{iruva so 3 lenti, Prilep Bitola Resen Ohrid, Prilep Ki~evo. Vkupnata dol`ina na patnata mre`a iznesuva 87,1 km; Volumenot na eksterniot soobra}aj vo 1996 godina kako PGDS - Gradsko Prilep 2.753 vozila; - Bitola Prilep 2.806 vozila; - Kru{evo Prilep 871 vozilo; - M.Brod Prilep 2.096 vozila; - Vitoli{te Prilep 635 vozila; - Veles Prilep (preku Derven) ne e vr{eno broewe. Vo odnos na kvalitetot na patnata mre`a, magistralnite i poedini delnici od regionalnite pati{ta se karakteriziraat so zadovolitelni tehni~ki elementi i kolovozna pokrivka, a lokalnite pati{ta so mali isklu~oci, se so mo{ne lo{i tehni~ki elementi i kolovozna pokrivka vo mo{ne lo{a sostojba. Pove}eto od pati{tata vo planinskite podra~ja se so zemjan kolovoz i ne mo`at normalno da se koristat za motoren soobra}aj. @eleznicata ja povrzuva op{tinata na jug so Bitola, na sever so Veles i Skopje i so sosednite dr`avi. Krstosuvaweto na `eleznicata so patnata mre`a e vo nivo. Op{tinata ima eden sportski aerodrom vo naseleno mesto Kowari.
3.4.2. Elektri~na mre`a
Gradot i naselenite mesta se snabdeni so elektri~na energija. Gradot tro{i okolu 95% od vkupnata elektri~na energija, a ostatokot od 5% go tro{at naselenite mesta. Niz op{tinata pominuvaat 110 kv , 35 kv i 10 kv dalekuvodi. Snabduvaweto na gradot i naselenite mesta od op{tina Prilep se vr{i od slednite glavni trafostanici: 20 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep - TS Prilep 2 110/35/10 kv so instalirana snaga od 60 MVA - TS Prilep 3 110/10 kv so instalirana snaga od 40 MVA - TS Prilep 1 35/10 kv so instalirana snaga od 16 MVA - TS Centrala 35/10 kv so instalirana snaga od 20 MVA Najgolem del od gradot se snabduva od t.n. "Centralna" trafostanica locirana na eden od izlezite na gradot na patot sprema Kru{evo. "Centralnata" trafostanica se snabduva so 35 kv kablovski vodovi od "TS Prilep 1". Distrubuiraweto niz gradot se vr{i so 10 kv vodovi od koi vo gradot 90% se postaveni kablovski dodeka ostatokot od 10% se vozdu{no postaveni mre`i. Od trafostanicata "Prilep 1" mo`at da se snabduvaat so elekti~na energija i okolnite op{tini: Krivoga{tani, Topol~ani i Vitoli{te, dodeka pak od trafostanicata Prilep 2 mo`at da se snabduvaat so elektri~na energija Dolneni, Kru{evo i Krivoga{tani.
3.4.3. PTT sistem
Vo ramkite na sistemot na "Makedonski telekomunikacii" kako nacionalen operator za telekomunikaciski uslugi funkcionira i mre`nata grupa Prilep. Vo nea e opfatena celata teritorija na Op{tinata. Najgolema razvienost na PTT mre`ata vo Op{tinata ima vo gradot, koja se karakterizira so sredna razvienost i iznesuva 25,56 telefonski priklu~oci na 100 `iteli. Poradi narasnatite potrebi na naselenieto, stopanskite objekti i drugite korisnici, se predviduva zgolemuvawe na gustinata do 40 tf/`itel. Teritorijata na Op{tinata e pokriena i so mre`ata na mobilna telefonija. Objektite na Makedonska po{ta prostorno delumno gi zadovoluva po{tenskite uslugi, posebno vo naselenite mesta.
3.4.4. Vodostopanstvo
Regionot na op{tina Prilep poseduva relativno slabi vodni resursi. Glaven izvor na voda za vodosnabduvawe na gradot Prilep e regionalniot vodovod "Studen~ica" so dol`ina od 75,5km, so koj e predvideno da se doveduva do izlivniot bazen vo Prilep okolu 700l/sek. Sistemot "Studen~ica", slu`i za zafa}awe na vodite od izvorot Studen~ica i distribucija na istite do krajnite korisnici, odnosno komunalnite pretprijatija na gradovite Ki~evo, Prilep, Makedonski Brod i Kru{evo, pove}e naseleni mesta vo novoformiranite op{tini, Drugovo, Vrane{tica, Plasnica, Dolneni, @ito{e, kako i tehnolo{ka voda za Rudarskoenergetskiot kombinat Oslomej. Regionalniot vodovod Studen~ica e staven vo upotreba 1981 godina i negoviot proekten eksploataconen period iznesuva 30 godini. Se koristi za vodosnabduvawe na 140.000 `iteli. Maksimalnata transportna mo`nost na sistemot iznesuva, odnosno sistemot e dimenzioniran na 1,5m 3/sek. Osven od regionalniot vodovod "Studen~ica", kako osnoven izvor, gradot Prilep se snabduva po potreba i od: stari izvori "Pe{terica" i bunari izvedeni vo mesnostite "Ki{oica Oru{ica" i "Ko{arka", locirani zapadno od gradot, so ograni~ena izda{nost do 80l/sek, kako dopolnitelni izvori. Pri dovolno dotekuvawe vo razdelnata gradba (meren punkt) Barbaras od regionalniot vodovod "Studen~ica", vodosnabditelnite potrebi na gradot se podmireni so okolu 90% od regionalniot vodovod "Studen~ica" i 10% od starite izvori. Najgolema akumulacija pretstavuva "Ve{ta~koto ezero" koja voda prvenstveno slu`i za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini, a ovaa godina zapo~na izgradba na filter stanica i koristewe na del od ovie vodi vo krizni periodi. Ova ezero
21 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep pretstavuva zna~ajno turisti~ko mesto bidej}i e poribeno i e izvonredna prilika za ribolov i rekreacija. Pova`ni vodni resursi pretstvuvaat t.n. mali akumulacii kako {to se: "Volkovo 1" i "Volkovo 2", "Pletvar" i "Belovodica". Poribeni se i se koristat za navodnuvawe, a i za sportski ribolov. Pove}eto reki {to te~at niz op{tina Prilep se suvodolici, odnosno povremeno se pojavuvaat. Reki koi {to te~at niz op{tinata se: Orevoe~ka, Dabni~ka, Sele~ka i Suva Reka. Od hidrositemot "Studen~ica" se snabduvaat so voda slednite naseleni mesta: Selce, Novo Lagovo i Ma`u~i{te ili 9,67%. Naseleni mesta koi se vodosnabduvaat od sopstveni izvori se: Golemo Kowari, Kadino Selo, Malo Kowari, Berovci, Belovodica, Staro Lagovo, Pletvar i Gali~ani ili 22,58% od vkupniot broj na naseleni mesta. Ostanatite naseli mesta nemaat izgradeno vodovodi ili 67,75% naseleni mesta.
3.4.4.1. Vodosnabduvawe vo Prilep
Snabduvaweto so voda za piewe vo Prilep e obvrska na JP Komunalec. Prviot vodovoden sistem vo Prilep bil izgraden vo 1948 godina, so upotreba na voda od izvorite neposredno do gradot. So porastot na gradot, kapacitetot na izvorite od 65l/sek stanaa nedovolni i vo 1968 godina se izgradija dlaboki bunari za obezbeduvawe na dopolnitelni 30l/sek. Bea napraveni ponatamo{ni usovr{uvawa na lokalnite raspolo`ivi resursi za obezbeduvawe na dopolnitelno 50l/sek. Ovie koli~ini stanaa nedovolni vo docnite 70 ti. Vo 1981 godina se izgradi vodovodniot sistem "Studen~ica", koj koristi voda od planinski izvori na 75,5km oddale~enost od Prilep. Toj so voda za piewe gi snabduva Prilep, Kru{evo, Makedonski Brod, Ki~evo, Oslomej i popatnite sela. Sistemot e proektiran za kapacitet od 1.500l/sek/ od koi Prilep koristi 450l/sek.. 1990/91 i 2000/01 godina se zabele`ani kako izrazito krizni godini, rezultat na pove}egodi{ni su{i i toga{ dotokot na voda se namalil na 260l/sek, taka da koli~inite na voda koi bile doturani do gradovite bile ograni~uvani i pod sekakov minimum. Kako rezultat na ova, mnogu od industriite izgradile sopstveni bunari, koi gi koristat za tehnolo{ka voda. Pri normalno snabduvawe od sistemot "Studen~ica", gradskite bunari se vo pripravna sostojba i ne se koristat. Tabela na koli~estvo proizvedena voda za Prilep Godina Studen~ica Izvori Bunari Vkupno 1994 8.202 1.267 121 9.590 1995 8.793 1.496 10.289 1996 7.645 1.336 8.981 1997 9.477 1.388 10.865 maksimalna izda{nost planirani dodatni Industrija broj na bunari l/sek bunari Pivara 5 30 2 Biljana tekstil 1 10 0 Mermeren kombinat 1 6 0 Vo "Mermeren kombinat" proizvedenata voda se upotrebuva vo procesot na izrabotka i se reciklira. Mal del od vodata se ispu{ta.
22 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Potrebite od sirova voda vo "Tutunskiot kombinat" se zadovoleni od Ve{ta~koto ezero i ne se upotrebuva distribucioniot sistem na vodovodnata organizacija. Vkupnata pobaruva~ka na voda vo Prilep, bez Mermerniot i Tutunskiot kombinat se procenuva na okolu 14.000.000m 3. Vkupnata potrebna voda za doma{na pobaruva~ka iznesuva 1/3 od vkupnata pobaruva~ka i od 1994 godina ima rast od 1,4%. Prose~na potro{uva~ka po `itel e okolu 120 150 litri na den. Tabela za potro{uva~ka i proizvodstvo na voda za snabditelno podra~je na JP Komunalec (milioni m 3) doma}instvao industrija u~ili{ta op{tina vkupno potr. 1994 3.024 1.547 58 74 4.730 1995 2.953 1.586 69 75 4.682 1996 3.004 1.607 80 77 4.782 1997 3.157 1.488 107 79 4.831
3.4.4.2. Distributiven sistem
Sega{niot distributiven sistem se sostoi od 3 rezervoari i okolu 127km cevki so dijametar pome|u 50 700mm. Trite rezervoari se so kapacitet od okolu 11.065m 3 {to e ednakvo na 9 ~asovno skladirawe, a {to e dovolna zaliha za zadovoluvawe na maksimalnata ~asovna potro{uva~ka. Dosega nemalo problemi so sostojbata na rezevoarite od armiran beton. Rezervoarot na "Topta{" e izgraden samo samo so edna vodena komora, potrebna e izgradba i na vtora komora. Distrubutivniot sistem vo Prilep e podelen na dve visinski zoni koi se kontroliraat so opslu`ni rezervoari. Pritisokot vo sistemot e okolu 50m, osven na pomali podra~ja kade iznesuva 20m vo udaren period. Vo sovremenata distributivna praksa prose~niot pritisok vo Prilep bi se smetal za visok. Stati~kiot pritisok vo sistemot mo`e da dostigne do 70m. Pogolem del od sistemot go so~inuvaat azbest cementni cevki, prete`no instalirani vo poslednite 30 godini. So distrubutivniot sistem se povrzani vkupno 21.095 korisnici.
3.4.5. Kanalizacija
Vo gradot Prilep 75% e izgradena separativna kanalizacija, a 25% e neizgradena. Vo naselenite mesta nema kanalizacija. Fekalnite vodi se ispu{taat vo recepientot Prilepska Reka, koja ja so~inuvaat Orevoe~ka Reka i Dabni~ka Reka, koi se regulirani so korito samo na edna tretina od nivniot tek, niz urbanoto podra~je, bez pre~istuvawe. Vo nea se izliva celokupnata fekalna kanalizacija od gradot, atmosferskata kanalizacija i celokupnata otpadna voda od site industriski objekti. Kanalizacijata vo Prilep e izvedena vo 1974 godina, kako separaten sistem. Evakuacijata na fekalnite otpadni vodi od desnata strana na gradot e re{ena so ~etiri kolektori KD 1, KD 2, KD 3, KD 4, koi gi sobiraat otpadnite vodi od severoisto~nata, severnata i zapadnata strana na gradot. Otpadnite vodi od poslednite dva kolektori KD 3 i KD 4 se vlevaat vo kolektorot KD 2 {to se spojuvaat kaj `elezni~kiot most, a zaedni~kiot glaven kolektor se izliva vo Prilepska Reka na 2,5km od `elezni~kiot most. Na glavniot kolektor vo blizina na samiot ispust vo Prilepska Reka ima izgradeno glavna ili razdelna {ahta preku koja se regulira naso~uvaweto na otpadnite vodi. Momentalno, otpadnite vodi preku
23 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep razdelniot ventil se naso~uvaat i ispu{taat bez nikakvo prenaso~uvawe vo recipientot. Drugiot ventil e ostaven za prenaso~uvawe na otpadnite vodi kon stanicata za pre~istuvawe na otpadnite vodi, no koja seu{te ne e izgradena. Vo fekalnata kanalizacija se ispu{taat i industriski otpadni vodi, no samo na slednive industriski objekti: "AD Prilepska pivara", biv{i "Solidnost", "Tutunski kombinat", "Pe~atnica 11 Oktomvri", "@ito Prilep", "D.M. Bawarot" Otpadnite vodi od ostanatite industriski objekti se izlivaat direktno vo Prilepska Reka ili vo nejzinite pritoki. Treba da se napomene deka del od industiskite objekti ne rabotat, ili pove}eto od niv rabotat so minimalen ili namalen kapacitet na proizvodstvo, taka da koli~estvoto na otpadni vodi koi se slevaat vo recipientot ne e na maksimalno nivo. Vo kanalizacioniot sistem se pojavuvaat i infiltrirani vodi, taka da i tie treba da se zemat vo predvid pri odreduvawe na koli~inata na otpadni vodi koi {to vleguvaat vo fekalnata kanalizaciona mre`a. Prema podatocite od glavniot proekt, koli~inite na otpadni vodi za koi e dimenzionirana fekalnata kanalizacija i glavniot kolektor se sledni: feklalni otpadni vodi 480,5l/sek industriski otpadni vodi 90,0l/sek infiltrirani vodi 88,5l/sek vkupno 659,0l/sek Najgolemi zagaduva~i na vodata {to odi vo Prilepska Reka se fekalnite vodi i industriskite kapaciteti, koi ne gi pro~istuvaat otpadnite vodi. So toa se naru{uva kvalitetot na vodite kaj recipientite od otpadnite vodi, Prilepska Reka i Crna Reka. Za podobruvawe na sostojbata treba da se ovozmo`i izgradba na celosen kanalizacionen sistem i odvoen sistem, pro~istuvawe na otpadnite vodi i primena na tehni~ko tehnolo{ki merki. Glaven recipient na atmosferskata kanalizacija e Orevoe~ka Reka koja e delumno regulirana. Osven Orevoe~ka reka koja go deli gradot na dva dela, za ispu{tawe na atmosferskite vodi koristeni se i postoe~ki vodoteci niz gradot i toa: delumno reguliranoto korito na Dabni~ka reka i pokrienoto staro korito na Dabni~ka Reka od desnata strana na Orevoe~ka Reka, pokrieno korito na ul: "Borka Taleski" i delumno regulirano korito na potok "Sarika" od levata strana na Orevoe~ka Reka. Atmosferskite vodi po najkratok pat so cevki, bez pre~istuvawe se odveduvaat vo navedenite vodoteci. Taka da od dvete strani na re~noto korito po te~enieto niz gradot ima pove}e izlivni kanali za atmosferska kanalizacija, no o~igledno e deka od site niv, osven atmosferska voda, istekuva i fekalna voda. Se raboti za divi prikluoci na fekalna kanalizacija vo atmosferska kanalizacija. Vo gradot ima poroi delimi~no neregulirani. Istite vo planskiot period treba da se reguliraat. Odr`uvaweto na fekalnata i atmosferskata kanalizacija kako i nivnite priklu~ni objekti e zadol`en JP Komunalec Prilep.
3.4.6. Navodnuvawe
Za navodnuvawe na del od Prilepsko pole, ima izgradeno hidrosistem, povrzan so akumulacijata "Prilep".
24 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep ime na na~in na kvalit zagub povr{in povr{ini sistemot navodnuvawe izvornik za et na i vo i pod koi se zafatena koli~ina na voda za (povr{insko, navodnuvawe zafate siste sistem navodnuvaat navodnuva do`dewe i dr.) nata mot we ha ha reka akumulacija bunar m3/den voda % Prilepsko ezero, HMS Volkovo 1, 1 prilepsk 5400 2500 do`dewe da Volkovo2, 30000 dobar 20 o pole Belovodica, Pletvar
3.4.7. Deponii
Kako specifi~en problem se pojavuva deponiraweto na otpadnite materii (smet) vo deponijata. Deponijata ne e propisno izgradena vo soglasnost so zakonskata regulativa. Deponijata se nao|a na oddale~enost od 13 km. od gradot locirana vo mestoto Omec vo selo Alinci so povr{ina od okolu 5.000m 2. Sobraniot smet so specijalni vozila se transportira i deponira na ovaa deponija. Organiziranosta na deponijata e so otsustvo na site predvideni normi i standardi {to treba da gi poseduva sekoja deponija. Do ovoj moment ne se vr{i tretirawe na cvrstiot komunalen otpad, odnosno ne postoi nitu primarna nitu sekundarna selekcija na otpad. Ne e soodvetno uredena i za{titeno i pretstavuva `ari{te za zagaduvawe na sredinata.
3.4.8. Zelenilo, sport i rekreacija
Vo gradot vkupnata povr{ina na terenite za sport i rekreacija e 5,00 ha {to e pod propi{anite normativi. Za `itel treba 2,0m2, ili vkupna povr{ina od 15,26 ha. Postojnite javni zeleni povr{ini se 17,40ha. Toa se parkovski povr{ini. Za{titnoto zelenilo (visoko i nisko) ne e vo soglasnost so potrebite na `itelite i soodvetnite standardi, so {to ima naru{uvawe na mikroklimatskite uslovi, na estetskite i psiholo{ki momenti.
25 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
4. U^ESTVO NA JAVNOSTA- Anketa na ekolo{kite sostojbi vo op{tinata
Kako posebna faza vo izrabotkata na LEAP ot be{e sprovedena anketa so cel da se ustanovat prioritetite za akcija pri re{avaweto na problemite vo `ivotnata sredina vo op{tina Prilep. Bea podgotveni i distribuirani 1.300 anketni listovi so 12 pra{awa. Anketniot list sodr`e{e pra{awa za li~nite podatoci na anketiranite: pol, vozrast, obrazovanie i zanimawe. Na del od pra{awata se odgovara{e so zaokru`uvawe, a del od odgovorite bea so stepenuvawe spored zna~ajnosta. Obrabotenite rezultati se prika`ani vo procenti, vo grafi~ki prikazi. Procentite na prika`anite grafi~ki prikazi se presmetani vo odnos na site dobieni odgovori kaj onie pra{awa vo koi bea dozvoleni pove}e odgovori, dodeka kaj ostanatite brojot na dobienite odgovori se poklopuva so brojot na anketiranite. Anketata be{e diseminirana na nekolku na~ini: - me|u u~enicite vo sedum osnovni u~ili{ta locirani vo razli~ni delovi na op{tinata. Anketnite listovi vo najgolem del gi popolnuvaa roditelite na u~enicite (490 anketni listovi). - me|u sredno{kolskite u~enici vo pet sredni u~ili{ta (350 anketni listovi). Istite bea popolnuvani od samite sredno{kolci. - me|u studenti na "Ekonomskiot Fakultet" vo Prilep (70 anketni listovi). - vo organite na javnata administracija i zdravstvenite ustanovi (200 anketni listovi). - vo proizvoden i privaten sektor (140 anketni listovi). - vo naselenite mesta koi gi opfa}a Op{tina Prilep (50 anketni listovi). Od opfatenite 1.300 lica, 1.036 dostavija odgovor na pra{awata od anketniot list. Vo prodol`enie sledi analiza na dobienite rezultati.
1.Kade `iveete
1. Grad 2. Selo
Odgovor na pra{ awet o br.1
11%
1 2
89%
26 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Spored odgovorot na prvoto pra{awe 918 lica se izjasnile deka se od grad, a ostanatite 118 lica se od selo. 1. Vozrast
1. 7 20 god. 2. 21 40 god. 3. 41 60 god. 4. Nad 61 god.
Odgovor na pra{ awet o br.2
3% 23% 1 49% 2 3 4
25%
Spred vozrasta najgolem del od anketiranite pripa|aat na prvata vozrasna grupa (505 lica) {to se dol`i na golemiot broj anketirani sredno{kolci zaradi namerata da se vidi misleweto na pomladite t.e. na onie koi vo idnina }e treba da se gri`at za `ivotnata sredina. Sleduva grupata lica na vozrast od 21 do 40 godini (264 lica), vo grupata od 41 do 60 godini anketirani se 239 lica, a nad 61 godina se izjasnile 28 lica. 2. Pol
1. Ma{ki 2. @enski
Odgovor na pra{ awet o br.3
48% 1 2 52%
27 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Spred polovata struktura na anketiranite opfateni se 470 ma`i (48%) i 512 `eni (52%). 3. Obrazovanie
1. Osnovno 2. Sredno 3. Vi{o 4. Visoko 5. Nepoznato
Odgovor na pra{ awet o br.4
11% 1% 26% 8% 1 2 3 4 5
54%
Na ovoj grafik e prika`an soodnosot na anketiranite lica spored stepenot na zavr{enoto obrazovanie (osnovno 266 lica; sredno 541 lica; vi{o 86 lica; visoko 113 lica; nepoznato 7 lica). 4. Vraboten vo
1. Javen sektor 2. Proizvoden sektor 3. Nevraboten 4. Penzioner 5. U~enik, student 6. Drugo
28 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
Odgovor na pra{ awet o br.5
3% 16% 1 2 15% 3 4 48% 5 6 15% 3%
Na anketata od javniot sektor odgovorile 164 lica, od proizvodniot sektor 160 lica, nevraboteni se izjasnile 159 lica, penzioneri odgovorile 32, dodeka najgolemata grupa se u~enici i studenti 488 lica. Mora da se naglasi deka od ovaa kategorija re~isi polovina se u~enici od sredno obrazovannie i studenti, a vtorata polovina se roditeli na u~enici od osnovno obrazovanie. Iska`ano vo procenti : vkupnite 48% se delat na 24% za u~enici i studenti, a 24% na roditelite od u~enicite od osnovnoto obrazovanie. 5. Spored stepenot na zagadenosta na `ivotnata sredina, op{tinata e:
1. Nezagadena 2. Nezna~itelno zagadena 3. Sredno zagadena 4. Visoko zagadena
Odgovor na pra{ awet o br.6
3% 9% 24%
1 2 3 4
64%
Spored rezultatite od anketata mo`e da se izvle~e nedvosmislen zaklu~ok deka op{tina Prilep e sredno zagadena sredina. Za taa opcija se izjasnile 664 anketirani lica, 249 lica smetaat deka `ivotnata sredina e visoko zagadena, za nezna~itelno zagadena se izjasnile 93 lica, a spored 30 anketirani lica `ivotnata sredina e nezagadena. 29 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep 6. Pri~ini za zagaduvaweto se:
1. Nizok stepen na ekolo{ka svest 2. Lo{a zakonska regulativa 3. Neprimenuvawe na zakonska regulativa 4. Neanga`irawe na komunalnoto pretprijatie 5. Nemawe tehni~ki sredstva (kanti, kontejneri, deponija) 6. Ekonomski sostojbi
Odgovor na pra{ awet o br.7
14% 22% 1 15% 2 3 4 16% 5 6 16% 17%
Spored analizata mo`e da se zabele`i deka postojat razli~ni mislewa za toa koi se pri~ninite za zagaduvaweto. No sepak mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka ~ovekot e najodgovoren za zagaduvaweto na `ivotnata sredina. Bodiraweto na ponudenite opcii poka`a deka kaj gra|anite postoi nizok stepen na ekolo{ka svest, odnosno toj ponuden odgovor dobil 4.180 bodovi. Re~isi ednakov broj na bodovi dobile ostanatite ponudeni opcii: lo{a zakonska regulativa (3131), neprimenuvawe na zakonskata regulativa (3.432), neanga`irawe na komunalnoto pretprijatie (3.252), nemawe tehni~ki sredstva (2.983), ekonomski sostojbi (2.814). 7. Ekolo{kite problemi vo op{tinata najmnogu se odrazuvaat na:
1. Moeto zdravje i zdravjeto na moeto semejstvo 2. Zdravjeto na idnite generacii 3. Rastitelniot i `ivotinskiot svet 4. Prirodnite ubavini i retkosti
30 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
Odgovor na pra{ awet o br.8
20% 32% 1 2 3 4 22%
26%
Najgolem broj od ispitanicite (3.187 bodovi) odgovorile deka ekolo{kite problemi vo op{tinata najmnogu se odrazuvaat vrz zdravjeto na lu|eto, no isto taka evidentna e i gri`ata za idnite generacii (2.607 bodovi). Ne e zanemarliv procentot na ispitanicite koi se zagri`eni za rastitelniot i `ivotinskiot svet (2.155 bodovi) i prirodnite ubavini i retkosti (1.970 bodovi). 8. Najseriozni ekolo{ki problemi vo op{tinata se:
1. Nizok stepen na ekolo{ka svest 2. Zagaduvawe na po~vata od upotreba na hemiski sredstva (pesticidi, ve{ta~ki |ubriva...) 3. Se~ewe i uni{tuvawe na {umite 4. Nekontroliran urban razvoj 5. Ne(do)izgraden kolektorski sistem 6. Ne(do)izgradena kanalizaciona mre`a 7. Sobirawe i deponirawe na cvrstiot otpad 8. Zagaduvawe na vodata i vozduhot od industrijata 9. Kvalitet na vodata za piewe 10. [tetnoto dejstvo na bu~avata
Odgovor na pra{ awet o br.9
1 6% 2 10% 12% 3 11% 11% 4 5 6 12% 7 10% 8 10% 9% 9% 9 10
31 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Vkupniot broj na bodovi (6.351) na prvata ponudena opcija na ova pra{awe samo go potvrduva zaklu~okot deka kaj gra|anite postoi nizok stepen na ekolo{ka svest. Spored stepenuvaweto na ostanatite ponudeni odgovori, prioritetnata lista na ekolo{kite problemi vo op{tinata izgleda vaka: - se~ewe i uni{tuvawe na {umite (6.108 bodovi) - zagaduvawe na po~vata od upotreba na hemiski sredstva (5.477 bodovi) - zagaduvawe na vodata i vozduhot od industrijata (5.454 bodovi) - nedoizgradena kanalizaciona mre`a (5.286 bodovi) - sobirawe i deponirawe na cvrstiot otpad (4.951 bodovi) - kvalitet na vodata za piewe (4.915 bodovi) - nekontroliran urban razvoj (4.488 bodovi) - nedoizgraden kolektorski sistem (4.372 bodovi) - {tetno dejstvuvawe na bu~avata (3.187 bodovi) - 9. [to najmnogu vi pre~i na ekolo{ki plan vo Va{ata naselba?
1. Golemata ne~istotija 2. Blizinata na industriski (servisen) objekt 3. Neuredeno sosedstvo 4. Vo naselbata prijatno se ~uvstvuvam 5. Drugo
Odgovor na pra{ awet o br.10
6% 13% 1 3% 2 3 4 54% 5 18% 6 6%
Od odgovorite na ova pra{awe mo`e da se vidi deka gra|anite na op{tina Prilep visoko go rangiraat problemot so golemata ne~istotija (589 lica). Na pogolem broj ispitanici im smeta i neuredenoto sosedstvo i toj odgovor go izbrale 203 lica, blizinata na industriski objekt (69 lica) i zagaduvaweto od pesticidi (31 lice). Interesno e toa {to eden del od anketiranite se izjasnile deka prijatno se ~uvstvuvaat vo naselbata vo koja `iveat i toj odgovor go izbrale 150 lica. Mo`nosta da gi poso~at problemite po svoe sopstveno viduvawe ja iskoristile 72 ispitanici i kako najgolemi gi naveduvaat problemite so: - ku~iwata skitnici - neuredenosta na gradskata reka i kanalot - blizinata na starite gradski grobi{ta - parkiraweto na vozila na trevnati povr{ini - o{tetuvaweto na gradskite ulici od te{ki tovarni vozila - aktuelniot problem so deponijata
32 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep 10. Najzna~ajni ekolo{ki vrednosti za op{tinata se:
1. Zdravjeto na lu|eto 2. Za{titata na prirodata i prirodnite retkosti 3. Sanirawe na naru{enata ekolo{ka ramnote`a 4. Pozabaveno iskoristuvawe na prirodnite bogatstva 5. Proizvodstvo na prirodna hrana so geografsko poteklo 6. Razvoj na industrija so ~isti tehnologii 7. Merki za za{tita od bu~ava
Odgovor na pra{ awet o br.11
9% 22% 1 12% 2 3 4 5 14% 17% 6 7 12% 14%
Najgolem broj od anketiranite gra|ani kako ekolo{ka vrednost od najvisok rang go poso~uvaat zdravjeto na lu|eto (5.869 bodovi). Sumiraweto na ostanatite rezultati ja dava slednava prioritetna lista na ekolo{ki vrednosti: - za{titata na prirodata i prirodnite retkosti (4.472 bodovi) - proizvodstvo na prirodna hrana so geografsko poteklo (3.766 bodovi) - sanirawe na naru{enata ekolo{ka ramnote`a (3.592 bodovi) - pozabaveno iskoristuvawe na prirodnite bogatstva (3.211 bodovi) - razvoj na industrijata so ~isti tehnologii (3.051 bodovi) - merki za za{tita od bu~ava (2.464 bodovi). 11. So koja aktivnost bi se anga`irale vo za{titata na `ivotnata sredina?
1. Vo izrabotka na odredeni ekolo{ki proekti 2. U~estvo vo ekolo{kite akcii 3. U~estvo vo javni tribini, razgovori i emisii na radio i televizija 4. Pi{uvawe tekstovi za dnevni informativni glasila 5. Vo izrabotka na propaganden materijal (posteri, bro{uri, letoci)
33 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
Odgovor na pra{ awet o br.12
9% 2% 24% 11% 1 2 3 4 5
54%
Brojot od 570 ispitanici koi dobrovolno bi se vklu~ile vo ekolo{ki akcii za za{tita na `ivotnata sredina e pokazatel deka sepak postoi spremnost i `elba za nadminuvawe na ekolo{kite problemi vo op{tina Prilep.
34 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5. LOKALEN AKCIONEN EKOLO[KI PLAN
5.1. Kvalitet na vozduhot
5.1.1. Analiza na sostojbata
Vozduhot se zagaduva so gasoviti, te~ni i cvrsti sostojki. Na toj na~in se sozdavaat molekulski smesi na razni gasovi, ~ad, pra{ina i magla, {to go zagaduvaat vozduhot i go pravat {teten za ~ovekovoto zdravje. Karakteristi~no za podra~jeto na op{tina Prilep, a osobeno za ramninskiot del na Prilepsko Pole, e toa {to tuka pod vlijanie na polarni studeni vozdu{ni masi {to navleguvaat vo zimskiot del od godinata se formira pole na visok vozdu{en pritisok (anticiklon), pri {to temperaturata na vozduhot zna~itelno opa|a ispod nula, a mo`e da dostigne i do 25 0S. Na toj na~in se sozdava t.n. "ezero na studen vozduh", a vo leto pak navleguvaat topli vozdu{ni masi od Severna Afrika, pri {to opa|a vozdu{niot pritisok i se sozdava pole na ciklon, pri {to temperaturata na vozduhot se ka~uva i do 40 0S nad nulata (pod senka) i se formira "ezero na topol vozduh". Vakvite ekstremno niski i visoki temperaturi na vozduhot imaat negativno vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto, bidej}i se javuvaat golem broj zaboluvawa, no ne retko strada florata i faunata vo podra~jeto. Pri vakvi pojavi vo vozdrhot se natrupuvaat iljadnici kubni metri nad povr{inata na zemjata ~ad, razni otrovni gasovi, osobeno jagleroden monoksid, koj pome{an so pra{inata formira t. n. "stakleka bav~a", odnosno go spre~uva ladeweto na vozduhot, a toa pridonesuva za pojava na razni zaboluvawa. Vozduhot ~esto se zagaduva od sulfur dveoksid koj se sozdava pri sogoruvawe na razni tvrdi i te~ni goriva {to sodr`at sulfur. Prirodnoto radiaktivno zra~ewe e prisutno vo ~ovekovata okolina i ne zavisi od dejstvuvaweto na lu|eto. Radioaktivni materii ima vo vozduhot, vodata i po~vata. Ovie materii se smeta deka ne se mnogu opasni za lu|eto. Zna~itelno pove}e e zagrozen i zagaden vozduhot so radiaktivno zra~ewe {to e rezultat na dejstvuvaweto na lu|eto. Za podra~jeto na Prilep i neposrednata okolina golemo zna~ewe ima sodr`inata na gnajs granitnite karpi na planinite Dren i Sele~ka. Me|utoa iako ovaa pojava se u{te ne e dovolno prou~ena, nu`no e da se posveti pogolemo vnimanie na ovoj navidum "naiven" faktor. Vozduhot se zagaduvva od razni gasovi i drug vid na materii {to se proizvod na ~ovekovata dejnost vo `ivotnata sredina. Taka so brziot razvoj na soobra}ajot, odnosno so zgolemuvaweto na brojot na vozila (samo vo op{tina Prilep se registrirani 19.590 razli~ni vozila), motorite so vnatre{no sogoruvawe ja trujat i ja zagaduvaat atmosferata glavno so jagleroden dveoksid (SO 2), jagleroden monoksid (SO), jagleroden vodorod (SON), oksidi na azot i soedinenija na olovoto. Tesnite ulici na gradot, golemiot broj na denovi so ti{ina (denovi bez vetrovi 438 promili), go zagaduvaat vozduhot vo gradot, {to e eden od uslovite za pojava na razni zaboluvawa na di{nite organi. Za za{tita na `ivotnata sredina od {tetni izduvni gasovi od motornite vozila nu`no e da se izvr{i zamena na motorite so vnatre{no sogoruvawe i koristewe na bezolovni benzini. Za namaluvawe na {tetnosta na izduvnite gasovi, osobeno vo gradot kade soobra}ajot e najgust, potrebno e toj da bide organiziran, odnosno da se odviva pobrzo, bez ~esti zapirawa na vozilata, bidej}i vo toj slu~aj se zgolemuva natrupuvaweto na jagleroden monoksid i drugi opasni sostojki na izduvnite gasovi.
35 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Vo op{tina Prilep ne se vr{eni merewa na poedine~no specifiranite emiteri vo vozduhot, se sledi samo aero sedimentot. Zgolemeni vrednosti na ovie koncentracii se javuvaat samo vo zimskite periodi, za vreme na grejnata sezona, bidej}i golem procent na naselenieto se gree so cvrsto gorivo, a kotlarite na industriskite kapaciteti nemaat za{titni filtri na oxacite. Prilep nema centarlno gradsko greewe. Kontinuirano sledewe na kvalitetot na vozduhot vr{i Upravata za hidrometeorolo{ki raboti, preku manuelni dnevni merewa na koncentraciite na SO2 i crn ~ad. Prisustvoto na ~ad vo vozduhot spored podatocite od sekojdnevni merewa vo 2002g. dobieni od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno 3 planirawe se dvi`i od 1,21 121,65 µ /m , a podatocite za koncentracija na SO 2 isto taka od sekojdnevni merewa se dvi`at od 6,41 22,32 µ /m 3, {to e daleku pod maksimalno dozvolenite koncentracii (150 µ /m 3). ( Izvor: Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe, Makedonski informativen centar za `ivotna sredina). Navedenite podatoci se odnesuvaat na 2002god. i ne go prika`uvaat vkupnoto zagaduvawe od emisijata, bidej}i ne se evidentirani site zagaduva~ki objekti. POTRO[UVA^KA NA GORIVA ZA OP[TINA: PRILEP 1. Instalirana snaga na energetski emiteri i za niv: Koli~ina na potro{eno te~no gorivo 19.500t Koli~ina na potro{eno drvo 75.000m 3 Koli~ina na potro{en jaglen 500t Koli~ina na potro{en gas 1.030.000l 2. Koli~ina na potro{ena te~ni goriva vo op{tinata 17.500t 3. Vkupen broj na registrirani motorni vozila vo op{tinata 19.590 4. Koli~ina na potro{eno ogrevno drvo vo op{tinata 55.000m 3 5. Koli~ina na potro{en jaglen vo op{tinata 400t Industrijata se smeta za eden od glavnite izvori koi {to go zagaduvaat vozduhot so razni {tetni materii i gasovi. Taka na primer industrijata {to raboti so razni hemiski proizvodi go zagaduva vozduhot so soedinenija so neprijatna mirizba ("11 Oktomvri Eurolaminat" AD Prilep "). Na 28.08. i 06.09. 2002 god. izv{eni se snimawe i analiza na gasovi i parei na organski soedineja {to se emitiraat vo `ivotnata sredina od tehnolo{kiot proces vo fabrikata za tehni~ki i ka{irani laminati, kompozitni cevki i cilindri "11 Oktomvri Eurolaminat" AD Prilep, od strana na Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe, slu`ba za `ivotna sredina. Merewata se izvr{eni od strana na centralnata laboratorija za `ivotna sredina, pri {to e utvrdeno deka vkupnata koncentracija na organski soedinenija {to se emitira od pogonot za impregnacija na hartija so fenolni smoli ja nadminuva maksimalno dozvolenata koncentracija (MDK), soglasno Pravilnikot za maksimalno dozvolenite koncenracii i koli~estva i za drugi {tetni materii {to mo`at da se ispu{taat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Sl. v. na RM. br. 3/1990 ~len 9, tabeli 5 i 6), poradi {to e potrebno prevzemawe na merki, odnosno postavuvawe na filtri za pro~istuvawe na isparlivite materii pri procesot na proizvodstvo.
36 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Emisioni koncentracii i koli~estva na {tetni materii vo izlezni gasovi od pogon Impregnacija na fenolni smoli vo "AD 11 Oktomvri Eurolaminati" Prilep , izmereni na den 06.09.2002 god.
Poedine~na emisija, mg/m3 Vkupna emisija, Merno mesto kanal 3 Metanol Etanol Aceton Fenol mg/m Vkupna emisija, po 3 128,0 0,0 134,44 5,91 268,35 parametri , mg/m MDK , mg/m 3 150 150 150 20 100 Poedine~na emisija, mg/m 3 Vkupno Merno mesto kanal emisiono Metanol Etanol Aceton Fenol koli~estvo, g/h Vkupno emisiono koli~estvo po 135,26 0,0 142,7 6,2 284,16 parametri, g/h MDKO, g/h 3000 3000 3000 100 2000
Industriskite postrojki go zagaduvaat vozduhot i so golema koli~ina na pra{ina {to e rezultat na tehnolo{kiot proces vo proizvodstvoto ("Mermeren kombinat", "Tutunski kombinat", prehranbenata industrija), no istite ne gi nadminuvaat maksimalno dozvolenite.
37 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.1.2. Definirawe na ekolo{kite problemi
Ekolo{ki Mo`ni {tetni vlijanija Glaven izvor Glavni zagaduva~i problem ^ovekovo zdravje @ivotna sredina Kvalitet na `ivot emisija od otpadni industriski potencijalen rizik od namaluvawe na naru{uvawe na gasovi, kapaciteti bez kancerogeni zaboluvawa biodiverzitetot ~ovekovoto zdzdravje sulfurdveoksid i filtri zaben karies promena na klima zgolemeni dopolnitelni azotni oksidi motorni vozila so bolesti na respiratorni tro{oci za lekuvawe aerozagaduvawe nepovolni vnatre{no organi namalena geografski sogoruvawe o{tetuvawa na rabotostposobnost klimatski uslovi centralen nerven sistem psiholo{ka opteretenost
5.1.3. Plan na akcii
Za re{avawe na problemite so kvalitetrot na vozduhot vo op{tina Prilep potrebno e da se prevzemat slednite akcii: Akcija 1. Novi sovremeni tehnologii za proizvodstvo Akcija 2. Primena na elektrostati~ki filtri Akcija 3. Zamena na energetskite izvori so priroden gas Akcija 4. Izgradba na industriski objekti podaleku od naselenite mesta Akcija 5. Primena na sovremeni motori Akcija 6. Primena na bezoloven benzin Akcija 7. Pro{iruvawe na rabotata na inspekciskite slu`bi Akcija 8. Monitoring na kvalitetot na vozduh i negovo razvivawe Akcija 9. Podigawe na javnata svest
38 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.1.4. Vrednuvawe na akciite i utvrduvawe na prioriteti
vkupna Red. Akcija /proekt Kriteriumi za vrednuvawe vrednost rangirawe br. 3+4+5+6+7+8 Efikasnost Vreme na Tehni~ka Prifatenost Zakonska za namaluvawe Tro{oci implement primena od javnosta poddr{ka na rizici acija 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 novi sovremeni 1. tehnologii za * * * * * * * * * * * 11 III proizvodsvo primena na 2. elektrostatski * * * * * * * * * * * * * * * * 16 I filtri zamena na energetskite 3. izvori so priroden * * * * * * * * * * * 11 III gas izgradba na industriski 4. objekti podaleku od * * * * * * * * * * * * 12 III naselenite mesta primena na 5. sovremeni motori * * * * * * * * * * * * 12 III primena na 6. bezoloven benzin * * * * * * * * * * * * * * * 15 II pro{iruvawe na rabotata na 7. inspekciskite * * * * * * * * * * * * * * 14 II slu`bi Monitoring na kvalitetot na 8. vozduh i negovo * * * * * * * * * * * * * 13 II razvivawe
39 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Podigawe na 9. javnata svest * * * * * * * * * * * * * * 14 II
5.1.5. Plan za implementacija
Prepora~ana akcija Subjekt za implementacija Period na implementacija Procenet buxet Izvori na finansirawe (K,S,D i P) Novi sovremeni industrija industrija tehnologii za proizvodsvo stopanstvo D stopanstvo primena na elektrostatski industrija industrija filtri stopanstvo K stopanstvo industrija industrija zamena na energetskite stopanstvo stopanstvo izvori so priroden gas Lokalna samouprava D Lokalna samouprava Vlada na RM Vlada na RM izgradba na industriski Lokalna samouprava Vlada na RM objekti podaleku od D Lokalna samouprava naselenite mesta stopanski subjekti primena na sovremeni Vlada na RM Vlada na RM motori D primena na bezoloven Vlada na RM Vlada na RM benzin D pro{iruvawe na rabotata M@SPP Vlada na RM na inspekciskite slu`bi Lokalna samouprava D Lokalna samouprava Monitoring na kvalitetot Vlada na RM M@SPP na vozduh i negovo M@SPP Lokalna samouprava D razvivawe Lokalna samouprava Vlada na RM M@SPP Podigawe na javnata svest M@SPP Lokalna samouprava Lokalna samouprava Zabele{ka: M@SPP Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe
40 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.2. Snadbuvawe so voda
5.2.1. Analiza na sostojbata
Glaven izvor na voda za vodosnabduvawe na gradot Prilep e regionalniot vodovod "Studen~ica" so koj e predvideno da se doveduva do izlivniot bazen vo Prilep okolu 700l/sek. Osven od regionalniot vodovod "Studen~ica", kako osnoven izvor, gradot Prilep se snabduva po potreba i od stari izvori "Pe{terica" i bunari izvedeni vo mesnostite "Ki{oica Oru{ica" i "Ko{arka", locirani zapadno od gradot, so ograni~ena izda{nost od 80l/sek, kako dopolnitelni izvori. Pri dovolno dotekuvawe vo razdelnata gradba (meren punkt) "Barbaras" od regionalniot vodovod "Studen~ica", vodosnabditelnite potrebi na gradot se podmireni so okolu 90% od regionalniot vodovod "Studen~ica" i 10% od starite izvori. ^esto doa|a do naru{uvawe na vodosnabduvaweto vo Prilep, a kako pri~ini se naveduvaat: - Prvo e namaluvawe na izda{nosta na izvorot Studen~ica (izvorot e od varovni~ko poteklo so oscilacii vo {iroki granici od okolu 1:20), vo mesecite koga dotekuvaweto od izvorite se nadminuvaat normalnite potrebi za vodosnabduvawe obi~no vo letniot i zimskiot period. Vo mesecite koga so izvorite ne se zadovoluvaat vodosnabditelnite potrebi na Prilep dopolnitelno se vklu~uvaat bunarite. - Zagubi vo vodovodna mre`a (zastarena mre`a, divi priklu~oci) Vi{okot na voda {to se doveduva so regionalniot sistem "Studen~ica" se akumulira vo postojnata akumulacija "Prilep", preku AC cevkovod d=600mm, so kapacitet od 600 800l/sek Poradi toa potrebna e izgradba na filter stanica za obezbeduvawe na dopolnitelni koli~ini na voda vo krizni periodi od "Prilepskata akumulacija", koja voda prvenstveno slu`i za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini. Pova`ni vodni resursi pretstvuvaat t.n. mali akumulacii kako {to se: "Volkovo 1" i "Volkovo 2". Tabela za potro{uva~ka i proizvodstvo na voda za snabditelno podra~je na JP Komunalec (milioni m 3) doma{no industrija u~ili{ta op{tina vkupno potr. 1994 3.024 1.547 58 74 4.730 1995 2.953 1.586 69 75 4.682 1996 3.004 1.607 80 77 4.782 1997 3.157 1.488 107 79 4.831
Sopstveni izvori Kako dodatok na gore navedenata potro{uva~ka na voda nekolku klu~ni industrii vo Prilep imaat svoi resursi, i toa: - Vo kompleksot na porane{nata fabrika "Biljana", ima dva bunari od koi sega se koristi samo edniot. Bunarot ima kapacitet od 8l/sek i raboti preku celiot den za da gi zadovoli potrebite na proizvodstvoto. Godi{no od ovoj bunar se koristat 200.000m 3. - Vo "Prilepska pivarnica" ima pet bunari, a se planirani da se gradat u{te dva. Godi{no od ovoj bunar se crpat 3.000.000m3.
41 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep - Vo "Mermeren kombinat" ima eden bunar so kpacitet od 6l/sek. Proizvedenata voda se upotrebuva vo procesot na izrabotka i e reciklira. Mal del od vodata se ispu{ta. Zatoa vo vrska so sega{nata analiza ovaa pobaruva~ka mo`e da se ignorira. - Potrebite od sirova voda vo "Tutunskiot kombinat" se zadovoleni od "Ve{ta~koto ezero" i ne se upotrebuva distribucioniot sistem na vodovodnata organizacija. Ovaa voda se koristi za ~istewe. - Vkupnata pobaruva~ka na voda vo Prilep, bez Mermerniot i Tutunskiot kombinat se procenuva na okolu 14.000.000 m 3. Vodata od regionalniot vodovod "Studen~ica" koja od aspekt na higieno tehni~kite karakteristiki spa|a vo redot na najkvalitetnite vo na{ata zemja, se koristi za pove}e nameni kako sanitarna voda (za piewe, miewe, gotvewe i dr), tehnolo{ka voda za potrebite na industijata i komunalna voda za miewe na ulici, za polivawe na parkovi i zeleni povr{ini i sl. Vkupnata potrebna voda za doma{na pobaruva~ka iznesuva 1/3 od vkupnata pobaruva~ka i od 1994 godina ima rast od 1,4%. Prose~na potro{uva~ka po `itel e okolu 120 150l/den/`itel (160l/den/`itel svetska norma ili 4,8m 3/mese~no/`itel, odnosno za ~etvoro~leno semejstvo iznesuva 20,0m 3 mese~no). Vo naselenite mesta se vr{i kontrola na kvalitetot na vodata za piewe. Ja vr{i Zavodot za zdravstvena za{tita od Prilep. Spored zemenite redovni analizi od gradskata vodovodna mre`a vo poslednite tri (3) godini vodata e ispravna i spored fizi~ko hemiskite svojstva i bakteriolo{ki. Vo gradot se zemaat po 80 analizi mese~no. Neispravnosta od 0.9% za fizi~ko hemiski analizi i 0.5% za bakteriolo{ki analizi se odnesuva isklu~ivo na surovata voda na "Barbaras", a ne vo gradot. Sekoja godina se zemaat 1100 do 1300 analizi godi{no od lokalni javni i individualni vodosnabditelni objekti. Od niv neispravni spored fizi~ko hemiskite svojstva se od 2.9% do 5.8% (vo poslednite tri godini). Neispravni baktriolo{ki analizi se od 1.6% do 3.5%. Ovaa neispravnost e rezultat na nehlorirawe (70% se nehlorirani, ili nemawe dovolno rezidualen hlor). Negativni karakteristiki na lokalnite vodosnabditelni objekti vo selskite naselbi se: nemaat za{titna zona se vr{i neredovno hlorirawe nemaat nikakvo tehni~ko odr`uvawe Godi{no od ovie objekti se analiziraat od 700 do 900 primeroci analizi. Od niv fizi~ko hemiski neispravni se od 16.8% do 26.9% (vo poslednite tri godini). Bakteriolo{ki neispravni se od 20.1% do 33.4% (vo poslednite tri godini). Vo lokalnata voda "\umu{ica" e konstantirano prisustvo na Mn (mangan) i Fe (`elezo).
42 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Podatoci od analiza: Perodi~en pregled na vodata za piewe (fizi~ko hemiski pokazateli),bakteriolo{ki podatoci, pestici vo vodata, radilo{ka analiza na vodata i parazitolo{ki pregled na voda za piewe od Zavodot za zdravstvena za{tita za razli~ni lokaliteti: Higieno fizi~ko hemiski Bakteriolo{ki pesticidi vo voda radiolo{ka analiza na merno mesto data tehni~ki pokazateli pokazateli (organohlorni pesticidi) vodata karakteristiki odgovara na odgovara na Pravilnikot izvor Pa{alieva Pravilnikot za za higienskata ispravnost odgovara na Pravilnikot ~e{ma s. Golem 21.07.2003 nehlorirana higienskata ispravnost na vodata za piewe Sl. list Sl. list br: 32/79 Radobil na vodata za piewe Sl. br: 33/87 i 13/91 list br: 33/87 i 13/91 odgovara na odgovara na Pravilnikot Pravilnikot za bu{en bunar lokalen za higienskata ispravnost odgovara na Pravilnikot 09.01.2003 nepoznati higienskata ispravnost vodovod s. Gali~ani na vodata za piewe Sl. list Sl. list br: 32/79 na vodata za piewe Sl. br: 33/87 i 13/91 list br: 33/87 i 13/91 s. Volkovo javna 06.11.2003 nehlorirana ispravna neispravna ~e{ma s. [tavica 06.11.2003 nehlorirana ispravna ispravna ~e{ma vo crkva s. Prilepec, javna 06.11.2003 nehlorirana ispravna neispravna ~e{ma s. Oreovec, javna 06.11.2003 nehlorirana ispravna neispravna ~e{ma sred selo
43 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Vodosnabduvaweto vo op{tina Prilep e prika`ano vo slednata tabela:
pokrienost zafatena potro{uv zagubi na na naselbata naselba ime na izvornikot za vodosnabduvawe izda{nost koli~ina a~ka na voda vo so na voda voda mre`ata vodovodna mre`a 1. izvor reka bunar akumulacija l/sek m3/den m3/den % % Ko{arka, Prilepsko 700 ; 60 Studen~ica 2 Prilep - grad Ki{ojca ezero 28.000 12.600 55 100 Gradski izvori Oru{ica (perspektiva) 40 ; 120 3. Gali~ani da 3.7 85 127 0 100 4. Kadino Selo da 3 260 130 50 100 5. Berovci da 3 260 130 50 100 6. Novo lagovo Studen~ica Studen~ica 91 158 0 100 7. Staro Lagovo da 1.5 11 22 50 90 8. Malo Kowari da 4 345 180 50 100 9. Golemo Kowari da (2) 4 345 180 50 100 10. Ma`u~i{te Studen~ica da 4 345 180 50 100 11. Selce Studen~ica 81 122 30 100 12. Belovodica da 2 7 12 40 90 13. Pletvar da 3 11 22 20 100 14. Orevoec da 3 11 22 40 70 Golem Radobil (vo izgradba do nema nema da 3 27 54 15. razdelna {ahta vo mre`a mre`a selo) [tavica nema nema (vo izgradba do da 2.2 27 54 16. mre`a mre`a rezervoar)
44 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep KARAKTERISTIKI NA DOVODNATA MRE@A ZA NASELENO MESTO grad PRILEP OP[TINA Prilep Oznaki : 1. Studen~ica; 2. P.S. "Ko{arka"; 3. P.S. "Ki{ojca Oru{ica"; 4. Gradski izvori ; 5. Gali~ani; 6. Kadino selo; 7. Berovci ; 8. Novo Lagovo; 9. Staro Lagovo; 10. Malo Kowari; 11. Golemo Kowari; 12. Ma`u~i{te ; 13. Selce; 14. Belovodica; 15. Pletvar; 16. Orevoec; 17. Golem Radobil; 18. [tavica
karakteristiki na dovodot objekti na dovodot i nivniot kapacitet na~in na tretirawe na vodata (pre)pumpni dol`ina dijametar materijal prekidni komori filternica (hlorirawe, filternica...) stanici m mm m3 m3/den m3/den 1 72000 1016 711.20 ~elik 2 hlorirawe 2 3500 300 azbestcem hlorirawe 3 1500 300 200 150 azbestcem hlorirawe 4. 6000 300 azbestcem hlorirawe 5. 850 63 polipropilen da 81 hloriarwe 6. 25 90 pvc 130 da hlorirawe 7. 850 110 pvc 130 da hlorirawe 8. 2000 140 PVC hlorirawe 9. azbest i pvc 22 da hlorirawe 10. 2200 100 azbestcem 180 da hlorirawe 11. 60 110 pvc 180 da ultra violetna lamba 12. 1600 160 pvc reducir stanica hlorirawe 13. 2000 110 pvc 122 da hlorirawe 14. 500 63 pvc hlorirawe pvc 15. 700 63 da hlorirawe polipropilen 16. 1500 63 pvc hlorirawe 17. 850 63 polipropilen hlorirawe 18. 1250 63 polprorilen da 1
45 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep VODOSNABDUVAWE NA INDUSTRIJATA VO OP[TINA PRILEP zafatena potro{uva~ka naseleno ime na izvornikot za vodosnabduvawe koli~ina industriski vid na na voda mesto vo koe na voda kapacitet proizvodstvo se nao|a ind. gradska akumulac izvor reka bunar m3/den m3/den mre`a ija a.Tutunski tutun 2500m3/den 1. Kombinat Prilep da b. Cigarna cigari Mermeren nemetali (1) 68l/den Prilep da kombinat kamen Q=6l/sek Pivara prehranbena (5) 2. Prilep da industrija Q=30l/sek Vitaminka prehranbena (1) 270l/den 3. Prilep da industrija Q=5l/sek Eurolaminati elektro da 400l/den 4. Prilep da industrija Eurokompzit namensko (1) 5. Prilep da proizvodstvo Q=4l/sek @ito Prilep prehranbena 82l/den 6. Prilep da industrija Crn Bor drvna (2) 8 Prilep da inustrija Q=10l/sek Mlekara prehranbena 405l/den 9 Prilep da industrija Proluks elektro (1) 98l/den 10 Prilep da industrija Q=4l/sek Biqana tekstil (1) 120l/den 11 Prilep da inkubator Q=10l/sek Mikron elektro (1) 12 Prilep da industrija Q=4l/sek Partizan grade`na (1) 44l/den 13 Prilep da industrija Q=6l/sek Sladara prehranbena 215l/den 14. Prilep da industrija zabele{ka : evidentiranata potro{uva~ka e od sistemot "Studen~ica"
46 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep 5.2.2. Definirawe na ekolo{kite problemi Glavni Mo`ni {tetni vlijanija Ekolo{ki problem Glaven izvor zagaduva~i ^ovekovo zdravje @ivotna sredina Kvalitet na `ivot vodosnabduvawe na smalena izda{nost na organski i neobezbeden namaluvawe na naru{uvawe na Prilep izvorot "Studen~ica " neorganski higienski minimum biodiverzitetot ~ovekovoto zdravje osobeno vo letniot period materii, cvrst {to doveduva do zgolemeni neracionalno koristewe otpad crevni i zarazni dopolnitelni na vodata mangan, `elezo zaboluvawa i tro{oci za zagubi na voda vo mre`ata rezidualen hlor epidemii lekuvawe vo gradot 55% ; vo selata azbest potencijalen tro{oci za okolu 20% 50%, divi rizik od mineralna voda priklu~oci i pro{iruvawe kancerogeni lo{a doma{na i na gradot nadvor od zaboluvawa li~na higiena urbanisti~kite planirawa zaben karies namalena zastarena vodovodna mre`a bolesti na rabotostposobnost (mali profili, bez respiratorni psiholo{ka izolacija, pojava na korozija organi opteretenost so i inkrustracija) o{tetuvawa na vodosnabduvawe neadekvaten materijal na centralen nerven potencijalen cevkite (azbest cement) sistem rizik so upotreba otsustvo na podzemen na bakteriolo{ki katastar na instalaciite neispravna voda primena na nesoodvetni tehni~ki re{enija otsustvo na istra`uvawa za potencijalni izvrori za vodosnabduvawe praznewe na mre`ata pri redukcija na voda
47 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep vodosnabduvawe na fekalni vodi bakteriolo{ko akutni zarazni naselenite mesta otpadni vodi od zagaduvawewe zaboluvawa zemjodelski i sto~arski (Esherichia coli , potencijalen rizik aktivnosti koliformni od hidri~ni bakterii) epidemii so zarazni mangan i `elezo zaboluvawa nitrati, bolesti na crn drob pesticidi bolesti na digestivniot sistem bolesti na respiratorniot sistem kardiovaskularni zaboluvawa bolesti na bubrezite zaben karies
vodosnabduvawe od septi~ki jami koliformni bunari grobi{ta bakterii) zagaduvawe od deponii mangan i `elezo nepostoeewe na monitoring nitrati, na kvalitetot na vodata pesticidi niska ekolo{ka svest kaj gra|anite nenamenski i neacionalno tro{ewe na raspolo`ivata koli~ina na voda nesoodvetni tehni~ki re{enija na oddelni delovi
48 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.2.3. Plan na akcii
Planirani zafati za re{avawe na postojnite problemi za podobruvawe na vodosnabduvaweto vo gradot i naselenite mesta: Akcija 1. Rekonstrukcija na vodovodnata mre`a (posebno azbest cementni cevki) i zonirawe na gradot Akcija 2. Izgradba na filterna postrojka so 80l/sek za pre~istuvawe na dopolnitelni koli~ini na voda od "Prilepskata akumulacija" Akcija 3. Ekstenzija na primarniot vodovoden sistem. Akcija 4. Baster stanica za visoka zona star rezervoar na "Varo{". Akcija 5. Izrabotka na studija (GIS) za podzemniot katastar na gradot Akcija 6. Otkrivawe i namaluvawe na zagubite vo sistemot Akcija 7. Instalirawe na monitoring na sistemot i dali~insko upravuvawe; Akcija 8. Nosewe na lesno primenliva zakonska regulativa i maksimalno po~ituvawe na istata; Akcija 9. Obezbeduvawe na po{iroka za{titna zona na bunarite vo Prilep Akcija 10.Opredeluvawe na za{titni zoni na izvori{tata za voda po naselenite mesta Akcija 11. Kompletno teni~ko od`uvawe i hlorirawe na vodata po naselenite mesta Akcija 12. Isklu~uvawe na divo priklu~enite korisnici Akcija 13. Zafa}awe na voda od drugi izvori{ta Akcija 14. Pro{iruvawe na rabotata na inspekciskite slu`bi Akcija 15. Tekovno od`uvawe na sistemot za vodosnabduvawe Akcija 16. Izrabotka na kompleksna studija, za obezbeduvawe na dopolnitelni vodni koli~ini vo regionalen vodosnabditelen sistem "Studen~ica" za proektiraniot kapacitet od Q=1.5l/sek Akcija 17. Publikacija na stru~na literatura Akcija 18. Informirawe na gra|anite preku javni mediumi Akcija 19. Formirawe na lokalen ekolo{ki informativen centar Akcija 20. Podigawe na javnata svest
49 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.2.4. Vrednuvawe na akciite i utvrduvawe na prioreti
vkupna Red. Akcija /proekt Kriteriumi za vrednuvawe vrednost rangirawe br. 3+4+5+6+7+8 Tehni~ka Efikasnost Tro{oci Vreme na Prifatenost Zakonska primena za namaluvawe implementa od javnosta poddr{ka na rizici cija 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Rekonstrukcija na vodovodnata mre`a (posebno 1. azbestni cevki) * * * * * * * * * * * * * * * 15 II i zonirawe na gradot Izgradba na filterna postrojka so 80l/sek za 2. pre~istuvawe na * * * * * * * * * * * * * * * * * 17 I dopolnitelni koli~ini na voda od "Prilepskata akumulacija " Ekstenzija na primarniot 3. vodovoden * * * * * * * * * * * * * 13 II sistem. Baster stanica za visoka zona 4. star rezervoar * * * * * * * * * * * * * * * * 16 I na Varo{. Izrabotka na studija (GIS) za 5. podzemniot * * * * * * * * * * * * * * * * * 17 I katastar na
50 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep gradot Otkrivawe i namaluvawe na 6. zagubite vo * * * * * * * * * * * 11 III sistemot Instalirawe na monitoring na 7. sistemot i * * * * * * * * * * * * * * * * 16 I dale~insko upravuvawe Nosewe na lesno primenliva zakonska 8. regulativa i * * * * * * * * * * * * * * * * 16 I maksimalno po~ituvawe na istata obezbeduvawe po{iroka 9. za{titna zona na * * * * * * * * * * * * * * 14 II bunarite vo gradot Opredeluvawe na za{titni zoni na 10. izvori{tata za * * * * * * * * * * * * * * * * * 17 I voda po naselenite mesta Kompletno tehni~ko odr`uvawe i 11. hlorirawe na * * * * * * * * * * * * * * * * * 17 I vodata po naselenite mesta Isklu~uvawe na divo 12. priklu~enite * * * * * * * * * * * * 12 III korisnici
51 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep zafa}awe na 13. voda od drugi * * * * * * * * * * * 11 III izvori{ta pro{iruvawe na rabotata na 14. inspekciskite * * * * * * * * * * * * * * * 15 II slu`bi tekovno odr`uvawe na 15. sitemot za * * * * * * * * * * * * * * * * 16 I vodosnabduvawe izrabotka na kompleksna studija, za obezbeduvawe na dopolnitelni vodni koli~ini 16. vo regionalniot * * * * * * * * * * * 11 III vodosnabditelen sistem "Studen~ica" za proektiraniot kapacitet od Q=1,5l/sek publikacija na 17. stru~na * * * * * * * * * * 10 III literatura, informirawe na 18. gra|anite preku * * * * * * * * * * 10 III javni mediumi Formirawe na lokalen 19. ekolo{ki * * * * * * * * * * * * * * * 15 II informativen centar podigawe na 20. javna svest * * * * * * * * * * * 11 III
52 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.2.5. Plan na implementacija
Period na Prepora~ana akcija Subjekt za implementacija implementacija Procenet buxet Izvori na finansirawe (K,S,D i P) 1.Rekonstrukcija na vodovodnata JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" mre`a (posebno azbestni cevki) i Lokalna samouprava Lokalna samouprava zonirawe na gradot Me|unarodni donacii S Me|unarodni donacii 2.Izgradba na filterna postrojka JP za distrubucija na voda od JKP "Komunalec" so 80l/sek za pre~istuvawe na regionalniot vodovod Lokalna samouprava dopolnitelni koli~ini na voda od "Studen~ica " Me|unarodni donacii "Prilepskata akumulacija" M@SPP fond za vodi JP Komunalec K M@SPP Lokalna samouprava Me|unarodni donacii 3. Ekstenzija na primarniot JP "Komunalec" JKP "Komunalec" vodovoden sistem. Lokalna samouprava D Lokalna samouprava Me|unarodni donacii 4.Baster stanica za visoka zona JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" star rezervoar na Varo{. Lokalna samouprava S Lokalna samouprava me|unarodni donacii me|unarodni donacii 5. Izrabotka na studija (GIS) za JP"Elektrostopanstvo" JP"Elektrostopanstvo" podzemniot katastar na gradot JP"Telekom" JP"Telekom" JKP "Komunalec" K JKP "Komunalec" Lokalna samouprava Lokalna samouprava Me|unarodni donacii Me|unarodni donacii 6. Otkrivawe i namaluvawe na JKP "Komunalec" JP "Komunalec" zagubite vo sistemot Lokalna samouprava Lokalna samouprava M@SPP D Me|unarodni donacii Me|unarodni donacii 7. Instalirawe na monitoring na JP za distrubucija na voda od JKP "Komunalec" sistemot i dale~insko upravuvawe regionalniot vodovod Lokalna samouprava "Studen~ica " D Me|unarodni donacii fond za vodi
53 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep JKP "Komunalec " M@SPP Lokalna samouprava Me|unarodni donacii 8. Nosewe na lesno primenliva JP za distrubucija na voda od Vlada na RM zakonska regulativa i maksimalno regionalniot vodovod Fond za vodi po~ituvawe na istata "Studen~ica " fond za vodi K JKP "Komunalec " M@SPP. 9. Obezbeduvawe po{iroka JKP "Komunalec " JKP "Komunalec" za{titna zona na bunarite vo Lokalna samouprava D Lokalna samouprava gradot me|unarodni donacii me|unarodni donacii 10.Opredeluvawe na za{titni zoni JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" po naselenite mesta Lokalna samouprava S Lokalna samouprava me|unarodni donacii Me|unarodni donacii 11.Kompletno tehni~ko odr`uvawe JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" i hlorirawe na vodata po Lokalna samouprava K Lokalna samouprava naselenite mesta me|unarodni donacii Me|unarodni donacii 12.Isklu~uvawe na divo JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" priklu~enite korisnici Lokalna samouprava K Lokalna samouprava me|unarodni donacii Me|unarodni donacii 13. Zafa}awe na voda od drugi JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" izvori{ta Lokalna samouprava S Lokalna samouprava me|unarodni donacii Me|unarodni donacii 14. Pro{iruvawe na rabotata na JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" inspekciskite slu`bi Lokalna samouprava D Lokalna samouprava me|unarodni donacii me|unarodni donacii 15.Tekovno odr`uvawe na sitemot JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" za vodosnabduvawe Lokalna samouprava S Lokalna samouprava 16. Izrabotka na kompleksna JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" studija, za obezbeduvawe na Lokalna samouprava Lokalna samouprava dopolnitelni vodni koli~ini vo me|unarodni donacii Me|unarodni donacii regionalniot vodosnabditelen fond za vodi D fond za vodi sistem "Studen~ica" za M@SPP M@SPP proektiraniot kapacitet od Q=1,5l/sek
54 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep 17.publikacija na stru~na JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" literatura, Lokalna samouprava Lokalna samouprava me|unarodni donacii D me|unarodni donacii fond za vodi fond za vodi M@SPP M@SPP 18.Informirawe na gra|anite JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" preku javni mediumi Lokalna samouprava Lokalna samouprava me|unarodni donacii D me|unarodni donacii fond za vodi fond za vodi M@SPP M@SPP 19.Formirawe na lokalen JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" ekolo{ki informativen centar Lokalna samouprava Lokalna samouprava me|unarodni donacii D me|unarodni donacii M@SPP M@SPP 20. Podigawe na javna svest JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" Lokalna samouprava Lokalna samouprava me|unarodni donacii K me|unarodni donacii fond za vodi fond za vodi M@SPP M@SPP Zabele{ka: M@SPP Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe
55 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.3. Otpadni vodi
5.3.1. Analiza na sostojbata
Kanalizacijata vo Prilep e izvedena vo 1974 godina i taa 75% e izgradena kako separaten sistem, a 25% e neizgradena. Vo naselenite mesta nema kanalizacija. Fekalnite vodi se ispu{taat vo recepientot Prilepska Reka bez pre~istuvawe. Prilepska Reka e sostavena od dve reki, Orevoe~ka Reka i Dabni~ka reka, koi imaat delumno regulirano korito i toa samo na 1/3 od nivniot tek niz urbanoto podra~je. Vo Prilepska Reka se izliva celokupnata fekalna kanalizacija od gradot, atmosferskata kanalizacija i celokupnata otpadna voda od site industriski objekti. Evakuacijata na fekalnite otpadni vodi od desnata strana na gradot e re{ena so ~etiri kolekrtori KD 1, KD 2, KD 3, KD 4, koi gi sobiraat otpadnite vodi od severoisto~nata, severnata i zapadnata strana na gradot. Otpadnite vodi od poslednite dva kolektori KD 3 i KD 4 se vlevaat vo kolektorot KD 2 {to se spojuvaat kaj `elezni~kiot most, a zaedni~kiot glaven kolektor se izliva vo Prilepska Reka na 2,5km od `elezni~kiot most. Na glavniot kolektor vo blizina na samiot ispust vo Prilepska Reka ima izgradeno glavna ili razdelna {ahta preku koja se regulira naso~uvaweto na otpadnite vodi. Momentalno, otpadnite vodi preku razdelniot ventil se naso~uvaat i ispu{taat bez nikakvo prenaso~uvawe vo recipientot. Drugiot ventil e ostaven za prenaso~uvawe na otpadnite vodi kon stanicata za pre~istuvawe na otpadnite vodi, no koja seu{te ne e izgradena. Vo fekalnata kanalizacija se ispu{taat i industriski otpadni vodi, no samo na slednive industriski objekti: "AD Prilepska pivara", biv{i "Solidnost", "Tutunski kombinat", "Pe~atnica 11 Oktomvri", "@ito Prilep", "D.M. Bawarot" Otpadnite vodi od ostanatite industriski objekti se izlivaat direktno vo Prilepska Reka ili vo nejzinite pritoki. Treba da se napomene deka del od industiskite objekti ne rabotat, ili pove}eto od niv rabotat so minimalen ili namalen kapacitet na proizvodstvo, taka da koli~estvoto na otpadni vodi koi se slevaat vo recipientot ne e na maksimalno nivo.
56 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep ODVEDUVAWE NA OTPADNI VODI OD NASELENITE MESTA VO OP[TINATA PRILEP naseleno mesto tip na kanalizacipona mre`a i tretman na otpadnata voda recipient stepen na pokrienost na naselbata kapacitet na na~in na tretman pre~istiteln stepen na Fekalna % Atmosferska % na otpadnata voda ata stanica pre~istuvawe (m3/den) otpadnite vodi 1 Prilep 75 75 / / Prilepska reka ne se tretiraat zabele{ka : Vo niedno naseleno mesto (selo) nema kanalizacioni sistemi i tretirawe na otpadnite vodi
TRETMAN NA OTPADNITE VODI OD INDUSTRISKITE KAPACITETI VO OP[TINATA PRILEP stepen na naseleno koli~ina na na~in na kade se red. vid na pre~istuvawe industriski kapacitet mesto vo koe otpadna voda tretirawe na ispu{taat br. proizvodstvo na otpadnite se nao|a ind. m3/den otpadnata voda otpadnite vodi vodi Eurokompozit neutralizacija i " " visok stepen 1. Galvanizacija Prilep 32m 3/~as mehani~ki so gradska reka namalen kapacitet na na ~istota rabota otvoren talo`nik "Proluks" visok stepen 2. namalen kapacitet na galvanizacija Prilep 10m 3/~as neutralizacija kanalizacija na ~istota rabota (niklovawe) "Mermeren Kombinat ", mehani~ki so 3. "Krin " i pomali Prilep otvoreni talo` Prilepska reka prerabotuva~i na kamen nici zabele{ka : Ostanatite industriski kapaciteti ne se zagaduva~i na vodite.
57 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Vo kanalizacioniot sistem se pojavuvaat i infiltrirani vodi, taka da i tie treba da se zemat vo predvid pri odreduvawe na koli~inata na otpadni vodi koi {to vleguvaat vo fekalnata kanalizaciona mre`a. Prema podatocite od glavniot proekt, koli~inite na otpadni vodi za koi e dimenzionirana fekalnata kanalizacija i glavniot kolektor se sledni: feklalni otpadni vodi 480,5l/sek industriski otpadni vodi 90,0l/sek infiltrirani vodi 88,5l/sek vkupno 659,0l/sek Najgolemi zagaduva~i na vodata {to odi vo "Prilepska Reka", a potoa vo"Crna Reka", se fekalnite vodi i vodite od industriskite kapaciteti, koi ne gi pro~istuvaat otpadnitite vodi. Za podobruvawe na sostojbata treba da se ovozmo`i izgradba na celosen kanalizacionen sistem i odvoen sistem, pro~istuvawe na otpadnite vodi i primena na tehni~ko tehnolo{ki merki. Glaven recipient na atmosferskata kanalizacija niz gradot e "Orevoe~ka Reka" koja e delumno regulirana niz urbanoto podra~je. Osven "Orevoe~ka Reka" koja go deli gradot na dva dela, za ispu{tawe na atmosferskite vodi koristeni se i postoe~ki vodoteci niz gradot i toa: delumno reguliranoto korito na "Dabni~ka reka" i pokrienoto staro korito na "Dabni~ka Reka" od desnata strana na "Orevoe~ka Reka", pokrieni korito na ul: "Borka Taleski" i delumno regulirano korito na potok "Sarika" od levata strana na "Orevoe~ka Reka". Atmosferskite vodi po najkratok pat so cevki bez pre~istuvawe se odveduvaat vo vo navedenite vodoteci. Taka da od dvete strani na re~noto korito po te~enieto niz gradot ima pove}e izlivni kanali za atmosferska kanalizacija, no o~igledno e deka od site niv, osven atmosferska voda, istekuva i fekalna voda. Se raboti za divi prikluoci na fekalna kanalizacija vo atmosferska kanalizacija. Vo gradot ima poroi delimi~no neregulirani. Istite vo planskiot period treba da se reguliraat. Odr`uvaweto na fekalnata i atmosferskata kanalizacija kako i nivnite priklu~ni objekti e zadol`en JKP "Komunalec" Prilep.
58 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.3.2. Definirawe na ekolo{kite problemi
Ekolo{ki Glavni Mo`ni {tetni vlijanija Glaven izvor problem zagaduva~i ^ovekovo zdravje @ivotna sredina Kvalitet na `ivot naselenie od gradot bakteriolo{ko zarazni zaboluvawa degradirawe na neprijaten miris naselenie od selskite zagaduvawe ko`ni zaboluvawa florata i faunata na ote`nato naselbi (koliformni alergii recipientite (rekite) snabduvawe na pretprijatijata nizvodno bakterii, namaluvawe na naselenieto so nepostoewe na esherichia biolo{kata voda pre~istitelna stanica coli), raznovidnost ote`nati uslovi nedoizgradena fekalna mikroorganizmi za navodnuvawe i Fekalni vodi mre`a vo gradot kontaminacija napojuvawe na lo{i karakteristiki na so amonijak, stokata postojnata fekalna mre`a fosfati i (mali profili, niveletska hloridi neusoglasenost na sredstva za vodovodniot i dezinfekcija kanalizacioniot sistem) Otpadni vodi otpadni industrija od industriski materii, sto~arski farmi i sto~arski amonijak (sviwarski, kravarski) kapaciteti
59 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.3.3. Plan na akcii
Za re{avawe na problemite so otpadnite vodi vo Op{tinata se prepora~uvaat slednite akcii: I. Re{avawe na problemot so otpadni vodi vo gradot Akcija 1. Elaborat za za{titna zona na bunari "Ki{ojca Oru{ica" Akcija 2. Ekstenzija na kanalizacioniot sistem; Akcija 3. Doizgradba na glavniot kolektor so L= 1000m. Akcija 4. Doizgradba na minor i makro korito na re~noto korito na gradskata reka niz urbaniot opfat. Akcija 5. Sanacija na postoe~kata fekalna kanalizacija vo gradot Akcija 6. Doizgradba na obodni kanali za atmosferski vodi "Varo{" i "Sarika" i so toa eliminirawe na del od atmosferskite vodi od fekalnata kanalizacija. Akcija 7. Isklu~uvawe na divi priklu~oci na fekalna vo atmosferska kanalizacija i nivno pravilno priklu~uvawe. Akcija 8. Izgradba na pre~istitelna stanica za otpadni vodi II. Re{avawe na problemot so otpadni vodi vo selskite naselbi Akcija 9. Izgradba na kanalizacioni sistemi vo naselenite mesta so mali pre~istitelni stanici; III. Re{avawe na problemot so otpadni vodi od industrija i sto~arski kapaciteti Akcija 10. Predtretman na industriskite otpadni vodi, osven vo navedenite subjekti vo tabelata Akcija 11. Doizgradba na sistemi za tretirawe na tehnolo{ki otpadni vodi vo proizvodnite kapaciteti Akcija 12. Tretman na otpadnite vodi od sto~arskite farmi
60 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.3.4. Vrednuvawe na akciite i utvrduvawe na prioriteti
vkupna Red. vrednost Akcija /proekt Kriteriumi za vrednuvawe rangirawe br. 3+4+5+6+7 +8 Tehni Efikasnost Vreme na ~ka Prifatenost Zakonska za namaluvawe Tro{oci implementac primen od javnosta poddr{ka na rizici ija a 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Elaborat za za{tita zona na bunari 1. "Ki{ojca" i * * * * * * * * * * * * * * 14 II "Oru{ica" Ekstenzija na 2. kanalizacioniot * * * * * * * * * * * * * * * 15 II sistem; Doizgradba na 3. glavniot kolektor so * * * * * * * * * * * * * * * * 16 I L= 1000m. Doizgradba na minor i makro korito na 4. re~noto korito na * * * * * * * * * * * 11 III gradskata reka niz urbaniot opfat. Sanacija na postoe~kata fekalna 5. kanalizacija vo * * * * * * * * * * * * * 13 II gradot Doizgradba na obodni kanali za atmosferski vodi "Varo{" i "Sarika" 6. i so toa eliminirawe * * * * * * * * * * * * 12 III na del od atmosferskite vodi od fekalnata
61 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep kanalizacija. Isklu~uvawe na divi priklu~oci na fekalna vo 7. atmosferska * * * * * * * * * * * * 12 III kanalizacija i nivno pravilno priklu~uvawe. Izgradba na 8. pre~istitelna * * * * * * * * * * * * * * * 15 I stanica za gradot Izgradba na kanalizacioni sistemi vo 9. naselenite mesta so * * * * * * * * * * * * 12 III mali pre~istitelni stanici Predtretman na industriskite 10. otpadni vodi, osven * * * * * * * * * * * * * * 14 II vo navedenite subjekti vo tabelata Doizgradba na sistemi za tretirawe na tehnolo{ki 11. otpadni vodi vo * * * * * * * * * * * * * * 14 II proizvodnite kapaciteti Tretman na otpadnite 12. vodi od sto~arski * * * * * * * * * * * * * * 14 II farmi
62 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5. 3.5.Plan za implementacija
Period na Prepora~ana akcija Subjekt za implementacija implementacija Procenet buxet Izvori na finansirawe (K,S,D i P) JKP "Komunalec" Prilep JKP "Komunalec" Prilep Elaborat za za{tita zona na Lokalna samouprava Lokalna samouprava bunari "Ki{ojca" i"Oru{ica" Me|unarodni donacii K M@SPP, MTV, MLS M@SPP, MTV, MLS Me|unarodni donacii JKP "Komunalec" Prilep JKP "Komunalec" Prilep Ekstenzija na kanalizacioniot Lokalna samouprava Lokalna samouprava sistem; Me|unarodni donacii S Fond za komunalii M@SPP, MTV, MLS Me|unarodni donacii JKP "Komunalec" Prilep JKP "Komunalec" Prilep Doizgradba na glavniot kolektor Lokalna samouprava Lokalna samouprava so L= 1000m. M@SPP, MTV, MLS S M@SPP, MTV, MLS Me|unarodni donacii Me|unarodni donacii Doizgradba na minor i makro JKP "Komunalec" Prilep JKP "Komunalec" Prilep korito na re~noto korito na Lokalna samouprava Lokalna samouprava gradskata reka niz urbaniot M@SPP, MTV, MLS S M@SPP, MTV, MLS opfat. Me|unarodni donacii Me|unarodni donacii JKP "Komunalec" Prilep JKP "Komunalec" Prilep Sanacija na postoe~kata fekalna Lokalna samouprava Lokalna samouprava kanalizacija vo gradot M@SPP, MTV, MLS D M@SPP, MTV, MLS Me|unarodni donacii Me|unarodni donacii Doizgradba na obodni kanali za JKP "Komunalec" Prilep JKP "Komunalec" Prilep atmosferski vodi "Varo{" i Lokalna samouprava Lokalna samouprava "Sarika" i so toa eliminirawe na M@SPP, MTV, MLS S M@SPP, MTV, MLS del od atmosferskite vodi od Me|unarodni donacii Me|unarodni donacii fekalnata kanalizacija. Isklu~uvawe na divi priklu~oci JKP "Komunalec" Prilep JKP "Komunalec" Prilep na fekalna vo atmosferska Lokalna samouprava Lokalna samouprava kanalizacija i nivno pravilno M@SPP, MTV, MLS D M@SPP, MTV, MLS priklu~uvawe. Me|unarodni donacii Me|unarodni donacii JKP "Komunalec" Prilep JKP "Komunalec" Prilep Izgradba na pre~istitelna S Lokalna samouprava Lokalna samouprava stanica za gradot M@SPP, MTV, MLS M@SPP, MTV, MLS
63 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Me|unarodni donacii Fond za `ivotna sredina Me|unarodni donacii JKP "Komunalec" Prilep JKP "Komunalec" Prilep Izgradba na kanalizacioni Lokalna samouprava Lokalna samouprava sistemi vo naselenite mesta so M@SPP, MTV, MLS D M@SPP, MTV, MLS mali pre~istitelni stanici Me|unarodni donacii Gra|anski samopridones Me|unarodni donacii Predtretman na industriskite otpadni vodi, osven vo navedenite Stopanski subjekti K Stopanski subjekti subjekti vo tabelata JKP "Komunalec" Prilep Industriski subjekti Doizgradba na sistemi za Lokalna samouprava Stopanski subjekti tretirawe na tehnolo{ki otpadni Stopanski subjekti K vodi vo proizvodnite kapaciteti JKP "Komunalec" Prilep Stopanski subjekti Tretman na otpadnite vodi od Lokalna samouprava sto~arski farmi K Stopanski subjekti Zabele{ka: M@SPP Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe MTV Ministerstvo za transport i vrski MLS Ministerstvo za Lokalna samouprava
64 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.4. Upravuvawe so cvrstiot otpad
5.4.1. Analiza na sostojbata
JKP "Komunalec " R.E. " Komunalna Higiena " evakuacijata na cvrstiot komunalen smet ja vr{i organizirano terminski na toj na~in {to gradot e podelen na 9 reoni so 400 500 semejstva dnevno na edno specijalno vozilo za podigawe na komunalniot smet. Na toj na~in se ovozmo`uva vo rok od {est dena sobirawe na komunalniot smet od site semejstva i pravni lica vo gradot. I pokraj dosega{nite uka`uvawa i zabele{ki del od semejstvata i pravnite lica ne poseduvaat dovolen broj i soodvetni sadovi (kontejneri i kanti) za sobirawe na komunalniot smet {to pretstavuva poseben problem vo rabotata na R.E. "Komunalna Higiena ". Dnevnata koli~ina na sobran smet iznesuva okolu 4 toni. Vaka sobraniot smet so specijalni vozila se transportira i deponira na postojnata deponija na oddale~enost od 13 km. od gradot locirana vo mestoto "Omec" vo selo Alinci so povr{ina od okolu 5.000m2. Organiziranosta na deponijata e so otsustvo na site predvideni normi i standardi {to treba da gi poseduva sekoja deponija. Ne e soodvetno uredena i za{titeno i pretstavuva `ari{te za zagaduvawe na sredinata. Do ovoj moment ne se vr{i tretirawe na cvrstiot komunalen otpad, odnosno ne postoi nitu primarna nitu sekundarna selekcija na otpad. Vo gradot ne postojat specijalni kontejneri nameneti za skladirawe na odreden vid otpad (hartija, staklo ili plastika), taka da so komunalniot smet od doma}instvata dobivaat ist tretman. Evakuacijata na industriskiot smet se vr{i so specijalni vozila avtopodiga~i na golemi kontejneri i do ovoj moment ne se vr{i poseben tretman na industriskiot otpad. Najgolemiot del od ovoj industriski otpad proizleguva od nekolkute seu{te aktivni industriski kapaciteti (P.I. "Vitaminka ", "Tutunski Kombinat ", "Sigurnosno staklo " i " Eurolaminati "), no i ako vo razli~na forma toj se u{te dobiva ist tretman. Ne postoi posebno organizirana deponija za deponirawe na industriski cvrst otpad i za taa namena se koristi postojnata deponija vo s. Alinci. Samo "Tutunski kombinat " se izdvojuva od ovaa grupa so toa {to ja sobira hartijata vo posebni kontejneri i stopanisuva so toj otpad. Medicinskiot otpad vo zdravstvenite ustanovi "Medicinski centar " i "Zavodot za zadravstvena za{tita " se separira na samoto mesto na sozdavawe, a potoa e obezbedeno privremeno smestuvawe vo specijalno obele`eni kontejneri, a kone~niot transport se u{te se vr{i zaedno so celokupniot komunalen i industriski smet vo edna zaedni~ka deponija vo s. Alinci. Za grade`niot {ut e opredelena deponija pokraj "Pletvarskiot pat ", sproti vlezot na patot za s. Orevoec. Grade`niot {ut go sobira JKP "Komunalec " po povik na gra|anite i go nosi vo deponijata. Negativna pojava e {to grade`niot {ut go odvezuvaat i privatni prevoznici i go isturaat na site prilazi vo gradot i stvoraat divi deponii na grade`en {ut a ~esto se pojavuva i drug vid na doma{en otpad. Op{tinata nema deponija za izumreni `ivotni. Cvrstiot otpad po svoeto poteklo mo`e da bide od: - doma}instvata
65 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep - komercijalen otpad (od pretprijatijata, uslugite i drug vid na pretprijatija) - opasen industriski otpad - medicinski otpad (infektiven i neifektiven. Infektivniot treba da se nosi vo insenerator vo Drizla) - otpad od zemjodelstvoto - masiven otpad, otpad {to poteknuva od izgradba ili ru{ewe na grade`ni objekti i {kolki od napu{teni avtomobili. - javni povr{ini - ostanato Po sostav, cvrstite otpadoci se sostojat od: - sostojki koi fermentiraat (organski sostojki koi brzo se raspa|aat : otpadoci od prerabotena i neprerabotena hrana, koski, izumreni `ivotni i sl.) - mineralni sostojki (organski i neorganski) koi se razgraduvaat mnogu sporo: keramika, staklo, plastika i dr. Privremenata deponija ne gi zadovoluva minimalnite sanitarni standardi i propisi. Nema nikakva infrastruktura (voda, elektri~na energija), nema sredstva za dezinfekcija. Ima samo jama za izumren dobitok. Otpadot se odlaga bez nikakov tretman (samo se nivelira i zatrupuva so zemja i pesok), a vo neposrednata blizina se nao|a naseleno mesto i objektivno pretstavuva seriozen potencijalen izvor na zarazni zaboluvawa i epidemii. Procednite i atmosferskite vodi doveduvaat do zagaduvawe na podzemnite i povr{inski vodi. Truleweto na organskite materii predizvikuva smrad i zagaduvawe na vozduhot. Isto taka golema e opasnosta od po`ari i eksplozii. ^esto na deponijata mo`e da se zabeli`i i dobitok, koj potoa e prenositel na razni zarazni zaboluvawa, najmnogu bruceloza. Godi{nata koli~ina na cvrst otpad po `itel iznesuva 13m 3. Ako kon ovaa koli~ina se dodade i otpadot od selskite naselbi, koj isto taka se skladira isklu~ivo na divi deponii, serioznosta na problemot dobiva u{te pogolema dimenzija. Poradi toa op{tina Prilep e vklu~ena i go poddr`uva proektot za izgradba na Regionalna Deponija koja }e bide locirana vo neposredna blizina na starata deponija po site evropski standardi i normi i }e pretstavuva edno dolgoro~no re{enie kako za Prilep taka i za op{tinite od regionot. So planot za rabota vo narednata godina se predviduva zapo~nuvawe so gruba selekcija na komunalniot otpad, t.e. selekcija na kartonska ambala`a i hartija i nejzino predavawe vo otkupnite punktovi, a so izgradbata i otpo~nuvaweto so rabota na novata Regionalna Deponija }e se ovozmo`i pokonkretna selekcija i celiot komunalen smet nema da ima ist tretman. So "Koncept i fizibiliti studija za upravuvawe so cvrst otpad vo Jugozapaden del na Republika Makedonija" rabotena e vo mart 2002god, a usvoena vo maj 2003god, finansirana od Germanska banka za obnova i razvoj (KfW), predlo`eni se i prifateni tehni~ki merki i opcii vo pogled na institucionalnata organizacija {to treba da ovozmo`i implementacija na integralniot koncept za upravuvawe so cvrst otpad vo proektniot region na jugozapadniot del na Makedonija. Prostorot koj e predmet na ovaa studija se protega na okolu 8.000 km 2, pri {to pogolemite gradovi se oddale~eni i do 100 km i go naseluvaat 420.000 `iteli. Spored socio ekonomskata struktura na naselenieto, 70% e urbano (ili polu urbano naselenie), a 30% ja so~inuva ruralno naselenie. Vo nasoka na kreirawe na ekonomski najizdr`an koncept za upravuvawe so otpadot od doma}instvata, proektot opfa}a 35 op{tini, podeleni na ~etiri servisni 66 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep regioni vrz osnova na topografskite uslovi i parametrite dobieni za koli~estvata na generiran otpad. Servisen region Bitola Prilep, Servisen region Prilep, Servisen region Ki~evo, Servisen region Ohridsko Ezero. Servisniot region Prilep opfa}a dve prete`no urbani op{tini (Prilep, Kru{evo); {est ruralni op{tini (Krivoga{tani, Dolneni, @ito{e, Demir Hisar, Vitoli{te, Dobru{evo). Se planira izgradba na nova sanitarna deponija vo blizinata na Vesel~ani Alinci vo blizina na postojnata deponija na gradot Prilep. Ovoj rezultat e dobien vo procesot na istra`uvawe na lokacii, a opi{an vo izve{tajot "Studija za Istra`uvawe na Lokacii". Volumenot na deponijata e predviden so kapacitet od 2.650.000m 3 i e dimenzioniran za period od 20 godini, na povr{ina od 20ha vklu~uvaj}i ja i seta neophodna infrastruktura. Tehni~kite karakteristiki vklu~uvaat: - Sistem za zape~atuvawe na osnova, - Sistem za sobirawe, talo`ewe i recirkulacija na filtratot - Drena`a na povr{inski vodi - Sistem za odveduvawe na otpadni gasovi od teloto na deponijata - Sistem za zape~atuvawe na povr{inata - Tehni~ka oprema Za da se namali oddale~enosta za transport na otpadot predvideni se tri glavni transfer stanici koi zaedno so sanitarnata regionalna deponija }e go prifa}a vkupnoto koli~estvo na otpad od pette pogolemi grada od proektniot region (Bitola, Prilep, Struga, Ohrid i Ki~evo). Otpadot generiran vo ovie gradovi pretstavuva 70% od vkupniot otpad {to se sozdava vo celiot proekten region. Se predviduva transportot pome|u regionalnite tranfer stanici i deponijata da se izveduva so vozen park od kamioni so prikolki so vkupen volumen/te`ina 80m 3/20t. Vo ruralnite oblasti e predvideno postavuvawe na metalni kontejneri so kapak {to se zaklu~uva na strate{ki to~ki, od kade }e se transportira do transfer stanicite ili direktno vo deponijata, vo zavisnost od lokacijata.
67 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Prilog : tabela na divi deponii broj lokacija vid na otpad m3 1. Magistralen pat "Prilep Bitola" (kru`en tek Mogila) grade`en {ut, metalni predmeti, havarisani vozila isl. 80 2. Lokalen pat za naseleno mesto Selce grade`en {ut, metalni predmeti, havarisani vozila isl. 60 3. Magistralen pat "Prilep Bitola" (Zapol{ki most) grade`en {ut, metalni predmeti, havarisani vozila isl. 70 Naselba "Kuzman 3" (kanal pokraj magistralen pat prema 4. grade`en {ut, metalni predmeti, havarisani vozila isl. 300 Bitola) Lokalen pat za"Markova ~e{ma" (vo blizina na benzinska 5. grade`en {ut, metalni predmeti, havarisani vozila isl. 300 pumpa za Pletvar) 6. Lokalen pat za Ve{ta~ko ezero grade`en {ut, metalni predmeti, havarisani vozila isl. 400 Lokalen pat za Ve{ta~ko ezero 7. grade`en {ut, metalni predmeti, havarisani vozila isl. 30 Sverna ograda na kasarnite "Mir~e Acev" 8. "Dabni~ki zavoj" pokraj kasarnite grade`en {ut, metalni predmeti, havarisani vozila isl. 205 9. Lokalen pat za selo Dabnica grade`en {ut, metalni predmeti, havarisani vozila isl. 100 10. Korito na gradska reka pod fabrika "Borka Levata" grade`en {ut, metalni predmeti, havarisani vozila isl. 300 11. Korito na gradska reka kaj gradski bazen {amak, plast~ni {i{iwa, metalni predmeti 150 12. Ulica "Mice Kozar" grade`en {ut i dr. otpadoci 30 13. Ulica Mir~e Acev raskrsnica pred bolnica grade`en {ut i dr. otpadoci 15 14. ulica "Trajko Tarcan" do medicinsko u~ili{te grade`en {ut i dr. otpadoci 60 Magistralen pat "Prilep Makedonski Brod" (mesnost grade`en {ut i dr. otpadoci 15. 180 "Pesjobrci") VKUPNO: 2.280
68 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.4.2. Definirawe na ekolo{kite problemi
Glavni Mo`ni {tetni vlijanija Ekolo{ki problem Glaven izvor zagaduva~i ^ovekovo zdravje @ivotna sredina Kvalitet na `ivot 1.Privremena gradska naselenie cvrst infektivni i degradirawe na degradacija na `ivotnata deponija industrija komunalen paraziterni florata i sredina institucii otpad zaboluvawa faunata uni{tuvawe na plodnoto (Medicinski organski i (infektiven zagaduvawe na zemji{te centar) neorganski Denterokolit, podzemnite vodi naru{uvawe na pejza`ot materii, alimentarni zagaduvawe na 2.Divi deponii naselenie cvrst toksoinfekcii povr{inskite industrija komunalen truewe so hrana, vodi zemjodelie otpad zoonozi zagaduvawe na sto~arstvo ehnolo{ki bruceloza, vozduhot institucii otpad visusen hepatit organski i `oltica, neorganski seriozni materii, meningiti helminitijazi 3.Mr{i i konfiskati od mesna industrija organski i ehinokokozi) stoki klanici materii sto~arski farmi sto~ari
69 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep 5.4.3. Plan na akcii
Za re{avawe na problemite so cvrstiot otpad vo Op{tinata se prepora~uvaat slednite akcii: I. Re{avawe na problemot so gradska deponija Akcija 1. Izgradba na sanirarna regionalna deponija Akcija 2. Izgradba na pretovarni stanici za cvrst otpad Akcija 3. Rekultivirawe na postojnata gradska deponija Akcija 4. Obnovuvawe i zgolemuvawe na vozniot park za sobirawe na cvrst otpad Akcija 5. Obezbeduvawe na potreben broj kontejneri (kanti) za lokalno odlagawe na cvrstiot otpad II. Odstranuvawe na divite deponii Akcija 6. Izrabotka na katastar na divi deponii vo Op{tinata Akcija 7. Otstranuvawe na divite deponii i rekultivacija na prostorot III. Re{avawe na problemot so deponirawe na izumrena stoka i konfiskati Akcija 8. Izrabotka na proekt (studija) za re{avawe na problemot so izumrena stoka i konfiskati Akcija 9. Rekultivacija na postojnite jami (deponii) za izumrena stoka IV. Edukacija na javnosta za sovremeno deponirawe na cvrstiot otpad Akcija 10. Edukativen proekt za podignuvawe na javnata svest za namaluvawe, separirawe i reciklirawe na cvrstiot otpad
70 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.4.4. Vrednuvawe na akciite
Kriteriumi za vrednuvawe Vkupna Red. Efikasnost za Akcija Tehni~ka Vreme na Prifateno Zakonska vrednost Rangirawe br namaluvawe na Tro{oci primena implementacija od javnosta poddr{ka 3+4+5+6+7+8 rizici Izgradba na sanirarna 1. regionalna deponija * * * * * * * * * * * * * * * * 16 I Izgradba na pretovarni 2. stanici za cvrst otpad * * * * * * * * * * * * * * 14 II Rekultivirawe na 3. postojnata gradska deponija * * * * * * * * * * * * * * * * * 17 I Obnovuvawe i zgolemuvawe 4. na vozniot park za sobirawe * * * * * * * * * * * * * * * * * 17 I na cvrst otpad Obezbeduvawe na potreben broj kontejneri (kanti) za 5. lokalno odlagawe na * * * * * * * * * * * * * * * * 18 I cvrstiot otpad Izrabotka na katastar na 6. divi deponii vo Op{tinata * * * * * * * * * * * * * * * * * 17 I Otstranuvawe na divite 7. deponii i rekultivacija na * * * * * * * * * * * * * * * 15 II prostorot Izrabitka na proekt (studija) za re{avawe na 8. problemot so izumrena * * * * * * * * * * * * * * * * * 17 I stoka i konfiskati Rekultivacija na postojnite 9. jami (deponii) za izumrena * * * * * * * * * * * * * * * * * 17 I stoka Edukativen proekt za po dignuvawe na javnata svest 10. za namaluvawe separirawe i * * * * * * * * * * * * * * * * 16 I reciklirawe na cvrstiot otpad
71 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep 5.4.5.Plan za implementacija
Period na Prepora~ana akcija Subjekt za implementacija Procenet buxet Izvori na finansirawe implementacija 1. Izgradba na sanirarna JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" regionalna deponija M@SPP M@SPP Lokalna samouprava K Fond za `ivotna sredina Lokalna samouprava Me|unarodni donacii 2.Izgradba na pretovarni JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" stanici za cvrst otpad Fond za komunalii Lokalna samouprava Lokalna samouprava S Me|unarodni donacii Mesni zaednici M@SPP 3.Rekultivirawe na JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" postojnata gradska deponija Fond za komunalii Lokalna samouprava Lokalna samouprava K Me|unarodni donacii M@SPP 4.Obnovuvawe i zgolemuvawe JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" na vozniot park za sobirawe Fond za komunalii Lokalna samouprava na cvrst otpad Lokalna samouprava K Me|unarodni donacii Mesni zaednici Gra|anski samopridones Me|unarodni donacii 5.Obezbeduvawe na potreben JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" broj kontejneri (kanti) za Lokalna samouprava Lokalna samouprava lokalno odlagawe na Mesni zaednici K Me|unarodni donacii cvrstiot otpad Gra|anski samopridones 6.Izrabotka na katastar na JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" divi deponii vo Op{tinata Lokalna samouprava Lokalna samouprava Mesni zaednici K Me|unarodni donacii Gra|anski samopridones 7. Otstranuvawe na divite JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" deponii i rekultivacija na Lokalna samouprava Lokalna samouprava prostorot Mesni zaednici S Me|unarodni donacii Gra|anski samopridones
8.Izrabotka na proekt JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" (studija) za re{avawe na Lokalna samouprava K Lokalna samouprava problemot so izumrena stoka Mesni zaednici Me|unarodni donacii
72 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Period na Prepora~ana akcija Subjekt za implementacija Procenet buxet Izvori na finansirawe implementacija i konfiskati Gra|anski samopridones 9.Rekultivacija na JKP "Komunalec" JKP "Komunalec" postojnite jami (deponii) za Lokalna samouprava Lokalna samouprava izumrena stoka Mesni zaednici S Me|unarodni donacii Gra|anski samopridones 10.Edukativen proekt za JP "Komunalec" JKP "Komunalec" podignuvawe na javnata svest NVO Lokalna samouprava za namaluvawe na cvrstiot Obrazovni institucii K Me|unarodni donacii otpad Lokalna samouprava Gra|anski samopridones Mesni zaednici Zabele{ka: M@SPP Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe
73 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.5. Za{tita na po~vite
5.5.1. Analiza na sostojbata
Op{tina Prilep e raspolo`ena vo severniot del na "Prilepsko Pole", zemjodelsko podra~je na koe obele`je mu davaat oranicite, lozovite nasadi, gradinarskite kulturi, ovo{trnicite i pasi{tata. Hetegorogenosta na prirodnite uslovi na prostorot na op{tinata uslovile i dosta heterogen pokriva~, pa na prostorot na op{tinata se javuvaat razni tipovi na po~vi so mnogu pove}e pottipovi. Karakteristi~no za op{tina Prilep e {to po~venite tipovi od I, II i III klasa se zastapeni vo pogolem del na zapadniot del od op{tinata, dodeka vo isto~niot del glavno se sre}avaat po~vi od IV do VI bonitetna klasa. Spored proizvodnite svojstva na po~vite, vo najgolem del se zastapeni po~vi od III - V bonitetna klasa. Tretata grupa po~vi se odlikuva so umereno blag naklon (8 160 0), poradi {to erodiranosta e posilno izrazena otkolku vo II bonitetna klasa i solumot e umereno dlabok, a plodnosta umerena. Brojot na kulturite e limitiran, a pri koristewe na povr{inite treba da se prezemat seriozni merki za za{tita na po~vite od erozija. Vo ~etvrta grupa spa|aat silno erodirani povr{ini, koi davaat poniski prinosi. Brojot na kulturi e ograni~en i bara intenzivna primena na antierozivni merki. Po~vite od V i VI kategorija ne mo`at da se koristat za zemjodelie od razli~ni pri~ini: strmni nakloni, silna erodiranost, plitkost i skeletnost na profilot, nepogodni klimatski uslovi, zasolenost i alkaliziranost (haloformni po~vi). Strukturata na povr{ini po plodnost uka`uva na po~vi koi se odlikuvaat so golema plodnost, odnosno na 87% ima {umi, pasi{ta, livadi, nasadi, nivi i bav~i.
74 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Struktura na produktivno zemji{te
22% 37%
{umi pasi{ta i livadi nasadi nivi i bav~i
1% 40% NEOBRABOTLIVO ZEMJI[TE NEPRODUKTIVNO ZEMJI[TE katastarska ovo{ grobi{ ku}a / pat / ver. [uma Pa si{ te trs tika livada niva gradi na lozje dvor neplodno voda total op{tina tar nik ta zgrada @eleznica objekt PRILEP 11,002.1 17,846.5 0.6 1,682.9 17,967.9 109.4 172.3 402.0 319.7 20.9 141.9 3,950.8 906.0 0.7 1,113.7 55,637.5
75 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Vkupnata obrabotliva povr{ina vo op{tinata iznesuva 18.248 ha, {to iznesuva 33% od vkupnata povr{ina na Op{tinata. Vo strukturata na obrabotlivoto zemji{te dominiraat nivite i bav~ite so 96,5%, potoa lozjata (2%), i ovo{tarnici (1,5%). Neobrabotenoto zemji{te iznesuva 30.530 ha, odnosno 54,9% od vkupnata povr{ina. Vo taa struktura dominantno mesto imaat pasi{tata so 58,5% i {umite so 36,0%, odnosno 12,1% e neproduktivno zemji{te. Mehanizacijata i hemizacijata vo zemjodelieto bele`i porast. Koristeweto na zemji{teto vo sferi nadvor od zemjodelieto i {umarstvoto, osobeno vo poslednive decenii ima rapiden rast posebno vo op{tina Prilep. Intenziviraweto na procesite na industrijalizacija i urbanizacija dovede do transformacija na zna~itelen del od obrabotlivoto zemji{te, so tendencija za u{te pogolema transformacija. Vo dosega{nite istra`uvawa na procesite na devastacija na `ivotniot prostor, zemji{teto ne be{e podednakvo tretirano kako ostanatite sferi na ekosistemot. Mo`ebi pri~inite za vakviot odnos le`at i vo ubeduvaweto deka zemji{teto e rezistentno na zagaduvawe i deka rezervite se golemi. No koga posledicite od degradacija po~naa da dobivaat zabele`itelni, pa nekade i alarmantni razmeri, po~na da se posvetuva vnimanie i na ovoj problem. Pri~ini za razoruvawe na po~veniot sloj osven erozivnite procesi, uni{tuvawe na {umskiot fond i ogoluvawe na zemji{teto, se i promenite vo fizi~ko hemiskata struktura na po~vite pod vlijanie na prekumerna upotreba na agrohemiski sredstva, kako i so talo`ewe na sedimenti od zagadeniot vozduh. Poroite predizvikuvaat ispirawe i odnesuvawe na po~veniot sloj, osobeno negovite hranlivi organski i mineralni materii koi se neophodni za rastitelniot svet. Postojanoto devastirawe na {umskata pokrivka, nepravilnata obrabotka na zemjodelskite povr{ini, doveduvaat do ispirawe i degradirawe na plodonosnite sloevi i nivno pretvarawe vo povr{ini so namalena proizvodna sposobnost. Vo ramni~arskite predeli, pak doa|a do natrupuvawe na nanosi vrz obrabotlivoto zemji{te, taka da erozijata vkupno doveduva do osiroma{uvawe na zemji{teto vo kvalitatvna i kvantitativna smisla. Upotrebata na agrohmiski sredstva i meliorativni sistemi vo zemjodelieto dava poizrazeni ekonomski efekti, no od druga strana nivnata prekumerna upotreba ima niza negativni efekti. Imeno, primenata na hemiski materii vo procesot na zemjodelsko proizvodstvo, prenosot i deponiraweto na otrovni materii i vlijanieto na zagadeniot vozduh i vodi koi se primenuvaat za navodnuvawe, imaat vlijanie vrz hemiskiot sostav na po~vata. Promenata na hemiskiot sostav negativno se odrazuva vrz nejzinite ekolo{ki i ekonomski vrednosti. Hemiskoto zagaduvawe na zemji{teto se reperkuira vrz kvalitetot i produktivnosta na po~vata, kvalitetot i kvanitetot na proizvodstvoto i indirektno vrz kvalitetot na vodite i vozduhot. Za sostojbite so hemiskata zagadenost i zagaduvawe na zemji{teto mo`e da se dava samo aproksimativna ocenka vrz osnova na rezultatite od skromnata nau~no istra`uva~ka rabota na oddelni institucii za stepenot na zastapenost na otrovni hemiski materii vo po~vata, zemjodelskite i sto~arski proizvodi i koli~inata na primeneti pesticidi i ve{ta~ki |ubriva. Skromnite istra`uvawa uka`uvaat na ostatoci od primeneti sredstva za za{tita na rastenijata i ve{ta~ki |ubriva vo zemji{teto, kako i prisustvo na odredeni hemiski materii vo zemjodelskite i sto~arski proizvodi nad dozvolenite granici, {to gi pravi ovie proizvodi neupotreblivi za konsumacija. Ova upatuva na neophodnosta od vospostavuvawe na sistem za sledewe na sostojbata na zagadenost na zemji{teto. Rezultatite od vospostavuvawe na vakov sistem se ekonomski (namaleni tro{oci, poradi namalena upotreba na sredstva za za{tita) i ekolo{ki koi se
76 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep ogledaat vo sozdavawe uslovi za trajno koristewe na zemji{teto bez posledici po negovite proizvodstveni potencijali. Upotrebata na ve{ta~ki |ubriva treba da se vr{i spored bonitetot na zemji{teto, no nema istra`uvawa za koli~inata od upotrebenite sredstva koi ostanuvaat vo po~vata i mo`at da se koristat od narednata kultura (osobeno pri monokulturno proizvodstvo) i za nivnoto vlijanie vrz kvalitetot na mikrofaunata i hemiskiot sostav na po~vata, stepenot na nivna apsorpcija vo proizvodite i vlijanieto vrz nivniot kvalitet. Ovie istra`uvawa bi gi racionalizirale tro{ocite na proizvodstvoto i bi vlijaele vrz za{tita na zemji{teto i voop{to `ivotnata sredina. Primenata na hemiski sredstva vo individualniot sektor se karakterizira so ponekoga{ nestru~na upotreba na pesticidi i ve{ta~ki |ubriva, {to preku zagaduvawe na po~vite se prenesuva i vlijae i vrz kvalitetot na `ivotnata sredina. Vo agrokompleksite se upotrebuvaat dva tipa na hemikalii: pesticidi i mineralni |ubriva koi dokolku se primenuvaat spored upatstvata za za{tita, pretstavuvaat mnogu mal rizik po ~ovekovoto zdravje i `ivotnata sredina. Nivnata nesoodvetna aplikacija mo`e da dovede do poremetuvawe na zdravjeto na lu|eto, `ivotnite, rastenijata i celata biosfera. Vo privatniot sektor bidej}i ne se ispituva plodnosta na po~vata, ne mo`e da stane zbor za plansko |ubrewe kako od ekolo{ki, taka i od ekonomski aspekt. Nekoi od pesticidite imaat visoka toksi~nost, taka da sosema mali koli~ini mo`e da predizvikaat te{ki truewa. Poradi toa e neophodna kontrola na plodnosta na po~vata po primena na |ubrivata. Pesticidite se delat na: - Insekticidi vlijaat vrz uni{tuvawe na insektite; - Fungicidi vlijaat vrz uni{tuvawe na gabite; - Rodenticidi Uni{tuvaat gluvci i dr. glodari; - Herbicidi uni{tuvaat pleveli; - Regulatori na rastot Godi{noto koli~estvo na upotrebeni pesticidi i ve{ta~ki |ubriva vo op{tina Prilep iznesuva: - sredstva za za{tita 4350kg - ve{ta~ki |ubriva 770 toni (azot 8%, fosfor 22%, kalium 20%) - organski |ubriva Potro{uva~ka na ve{ta~ki |ubriva i sredstva za za{tita na rastenijata vo zemjodelskite pretprijatija i zemjodelskite zadrugi vo kilogrami ( Izvor: Dr`aven zavod za statistika) Sredstva za Sredstva za Ve{ta~ki Ve{ta~ki za{tita na za{tita na |ubriva 2001 |ubriva 2002 rastenijata rastenijata 2001 2002 Prilep 208072 156650 6827 12627 Hidrotehni~kite melioracii koi pretstavuvaat osnova za zgolemuvawe na proizvodstvoto zafa}aat 30% od obrabotlivite povr{ini, {to se u{te ne e dovolno, imaj}i gi vo predvid klimatskite uslovi, a osobeno nedovolnite koli~ini vrne`i. Pod sistem za navodnuvawe vo op{tinata se nao|aat 5.400ha, a se navodnuvaat samo 2.500ha. Na~inot na navodnuvawe e povr{insko, so do`dewe, a kako izvori za navodnuvawe se rekite, akumulaciite: "Prilepskoto ezero", "Voklovo 1 i 2", "Belovodica" i "Pletvar", so vkupno zafatena koli~ina na voda 30.000m 3/den so dobar kvalitet na vodata i 20% zagubi vo sistemot.
77 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Za spre~uvawe na po~vite od poplavi potrebna e doizgradba na obodni kanali i usmeruvawe na povr{inskite vodi, vo najbliskite recipienti. Za spre~uvawe na {tetnite vlijanija na hemiskite preparati i ve{ta~ki |ubriva vrz `ivotnata sredina se prepora~uva orientacija kon aplikacijata na bio tehnologii, odnosno upotreba na bio pesticidi i organski |ubriva za dobivawe na ekolo{ki ~isti i zdravi proizvodi. Za taa cel e mo`no koristewe na iskustva od nekoi aziski zemji (pred se Japonija) koi gi primenuvaat ovie tehnologii. Biopesticidite pretstavuvaat `ivi organizmi, mikroorganizmi ili proizvodi na nivnite `ivotni procesi. Higienskite prednosti od upotreba na biopesticidite se: - otsustvo na negativni efekti vrz florata i faunata, - otsustvo na zagaduvawe na `ivotnata sredina, - otsustvo na rezidui (ostatoci) vo hranlivite produkti, - neregistrirana otpornost kon niv
78 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.5.2. Definirawe na ekolo{kite problemi
Mo`ni {tetni vlijanija Glavni Ekolo{ki problem Glaven izvor ^ovekovo @ivotna zagaduva~i Kvalitet na `ivot zdravje sredina 1.Zagaduvawe na po~vata od upotreba zemjodelski aktivni akutni truewa degradirawe na naru{uvawe na zdravjeto na na hemiski sredstva organizacii materii vo hroni~ni florata i populacijata individualni hemiskite respiratorni faunata proizvoditeli sredstva zaboluvawa vlijanie vrz kancerogeni biolo{kata zaboluvawa raznovidnost 2.Zagaduvawe na po~vata od prerabotuva~i memerna i respiratorni tehnolo{ka voda ma mermeri i granitna zaboluvawa granityi pra{ina
3.Neregulirani tekovi na porojni do`d, topewe na nanos na crevni vodi i poplavi sneg pesok, mil, zaboluvawa kamewa, ostatoci od rastenija 4.Nestru~na upotreba na hemiski individualni aktivni akutni truewa preparati i ve{ta~ki |ubriva proizvoditeli materii vo hroni~ni hemiskite respiratorni sredstva zaboluvawa kancerogeni zaboluvawa
79 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.5.3. Plan na akcii
Za re{avawe na problemot na za{tita na po~vite od zagaduvawe se prepora~uvaat slednite akcii: Namaluvawe na koli~inata na upotrebuvani hemiski sredstva Akcija 1. Upotreba na pomalku toksi~ni hemiski preparati Akcija 2. Namaluvawe na koli~inata na upotrebeni hemiski preparati Orientacija na zemjodelskoto proizvodstvo kon ekolo{ki zdravi tehnologii Akcija 3. Primena na bio pesticidi Akcija 4. Primena na prirodni organski |ubriva Upotreba na sovremeni tehnologii vo proizvodnite kapaciteti Akcija 5. Obezbeduvawe na sistemi za talo`ewe na vodata, koja e proizvod od tehnolo{kiot proces (prerabotuva~i na mermeri i graniti) Re{avawe na problemot so poroite i poplavite Akcija 6. Regulirawe na porojni vodi i poplavi Sledewe (monitoring) na kvalitetot na po~vite Akcija 7. Otvarawe na laboratorija za sledewe na kvalitetot na po~vite (sodr`ina na te{ki metali i pedolo{ki ispituvawa na po~vite) Edukacija na proizvoditelite Akcija 8. Edukacija na zemjodelskite proizvoditeli za orientacija kon bio tehnologii, namaluvawe na primena na Hemiski preparati i merki za za{tita na po~vata (davawe na upatstva za koristewe na po~vite).
80 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.5.4. Vrednuvawe na akciite
Kriteriumi za vrednuvawe Vkupna Tehni~ka Efikasnost za Tro{oci Vreme na Prifatenost Zakon Red. br Akcija vrednost Rangirawe primena namaluvawe na implementa od javnosta ska poddr 3+4+5+6+7+8 rizici cija {ka Upotreba na pomalku toksi~ni 1. hemiski preparati * * * * * * * * * * * * * * * * 16 II Namaluvawe na koli~inata na 2. upotrebeni hemiski preparati * * * * * * * * * * * * * * * * 16 I 3. Primena na bio pesticidi * * * * * * * * * * * * * * * 15 II Primena na prirodni organski 4. |ubriva * * * * * * * * * * * * * * * * 15 II Obezbeduvawe na sistemi za talo`ewe na vodata, koja e 5. proizvod od tehnolo{kiot * * * * * * * * * * * * * * * 15 II proces (prerabotuva~i na mermeri i graniti )) Regulirawe na porojni vodi i 6. poplavi * * * * * * * * * * * * * 13 II Otvarawe na laboratorija za sledewe na kvalitetot na 7. po~vite (sodr`ina na te{ki * * * * * * * * * * * * * * * * 17 I metali i pedolo{ki ispituvawa na po~vite) Edukacija na zemjodelskite proizvoditeli za orientacija kon bio tehnologii, 8. namaluvawe na primena na * * * * * * * * * * * * * * * * * * 18 I hemiski preparati i merki za za{tita napo~vata.
81 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep 5.5.5. Plan za implementacija
Prepora~ana akcija Subjekt za Period na Procenet buxet Izvori na finansirawe implementacija implementacija Zemjodelski Zemjodelski stopanstva stopanstva Individualni zemjodelski 1.Upotreba na pomalku toksi~ni Individualni proizvoditeli hemiski preparati zemjodelski S Lokalna samouprava proizvoditeli Me|unarodni donacii Lokalna samouprava Zemjodelski Zemjodelski stopanstva stopanstva Individualni zemjodelski 2.Namaluvawe na koli~inata na Individualni proizvoditeli upotrebeni hemiski preparati zemjodelski S Lokalna samouprava proizvoditeli Me|unarodni donacii Lokalna samouprava Zemjodelski Zemjodelski stopanstva stopanstva Individualni zemjodelski 3.Primena na bio pesticidi Individualni proizvoditeli zemjodelski S Lokalna samouprava proizvoditeli Me|unarodni donacii Lokalna samouprava Zemjodelski Zemjodelski stopanstva stopanstva Individualni zemjodelski 4.Primena na prirodni organski Individualni proizvoditeli |ubriva zemjodelski S Lokalna samouprava proizvoditeli Me|unarodni donacii Lokalna samouprava 5.Obezbeduvawe na sistemi za stopanski organizacii stopanski organizacii talo`ewe na vodata, koja e proizvod od tehnolo{kiot proces S (prerabotuva~i na mermeri i graniti ) 6.Regulirawe na porojni vodi i Lokalna samouprava Lokalna samouprava poplavi M@SPP S M@SPP 7.Otvarawe na laboratorija za Lokalna samouprava Vlada na RM sledewe na kvalitetot na po~vite M@SPP K M@SPP (sodr`ina na te{ki metali i Fond za `ivotna sredina
82 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Prepora~ana akcija Subjekt za Period na Procenet buxet Izvori na finansirawe implementacija implementacija pedolo{ki ispituvawa na Lokalna samouprava po~vite) Me|unarodni donacii Nau~no istra`uva~ki institucii 8.Edukacija na zemjodelskite Lokalna samouprava Lokalna samouprava proizvoditeli za orientacija kon M@SPP M@SPP bio tehnologii, namaluvawe na NVO Nau~no istra`uva~ki institucii primena na hemiski preparati i Obrazovni i dr. merki za za{tita na po~vata. institucii K Zabele{ka: M@SPP Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe NVO nevladini organizacii
83 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.6. Za{tita na {umite
5.6.1. Analiza na sostojbata
Vkupnata povr{ina na op{tina Prilep e 511,97km 2, od toa pod {uma e 11.002ha ili 21,5%. So {umite stopanisuva JP "Makedonski {umi" podru`nica "Crn Bor" Prilep i toa so 6 {umsko stopanski edinici od koi 2 se vo Prilepska op{tina: Derven Nikodin i Carevi} Dren Belovodica. Najgolem del e niskosteblena lisjarska {uma, koja se koristi za ogrevno drvo, pomal del visokosteblena iglolisna {uma koja se koristi za tehni~ko drvo i mal del visokosteblena lisjarska {uma koja se koristi za ogrevno drvo. Godi{niot se~iv etat e 37.043 m 3 drvo od koi 9.021 m 3 e tehni~ko drvo a 28.022 m 3 e ogrevno drvo. Ovaa koli~ina na ogrevno drvo ne gi zadovoluva potrebite na gra|anite i stopanskite subjekti vo Prilep, pa se vr{i dotur na u{te okolu 20.000 m 3 drvo od okolnite op{tini, glavno preku privatni prevoznici i trgovski dru{tva. Vkupnata povr{ina predvidena za po{umuvawe e 303,77ha, a do sega po{umeni se 73,50ha, od koi 10,50 se neuspe{ni. Ovie podatoci se odnesuvaat na va`nosta na {umskostopanskite osnovi koja trae 10 godini, a se odnesuva na periodot od 1992 god 2009 god. i se izvadeni za period od 1 godina. So noviot Zakon za {umi od 1997g. poleza{titnite pojasi se izzemeni od {umskite povr{ini i nivnata za{tita i odr`uvawe e vo ingerencija na lokalnata samouprava. Del od ovie pojasi se uni{teni i degradirani, a del se obnoveni. Toa e rezultat na aktivnostite na {umarite (ostvaruvawe profit od drvna masa bez da se neguva ili posadi novo drvo), zemjodelcite (pro{iruvawe na obrabotlivi povr{ini za smetka na {umski pojasi), sto~arite (ispa{a na stoka) i naselenieto (drvokradstvo i urbanizacija). Kvalitetni {umi se javuvaat na nadmorska viso~ina nad 1.000m. [umite imaat stopansko i ekonomsko zna~ewe (proizvodstvo na drvna masa i finalni proizvodi), ovozmo`uvaat za{tita od erozija, proizvodstvo na sekundarni proizvodi (pe~urki, bobinki i dr), vlijaat vrz razvoj na turizmot, lovot i rekreacijata. Zna~ajni se za odr`uvawe na biodiverzitetot, osobeno nekoi vidovi dive~ koi se za{titeni. Uni{tuvaweto na poleza{titnite pojasi zna~i naru{en `ivoten prostor na mnogu vidovi insekti, gabi, rastenija, ptici, vleka~i. [umite se modifikatori na klimatskite karakteristiki preku mikroklimatskite promeni koi mo`e da go predizvikuvaat, taka da nivnoto uni{tuvawe doveduva i do vlo{uvawe na mikroklimatskite uslovi. [umite imaat pozitivno vlijanie vrz zdravjeto na ~ovekot, `ivotnata sredina i voop{to kvalitetot na `iveeweto. Pozna~ajni bolesti koi se javuvaat na {umskite drva vo Prilepska op{tina se: - Borov ~etnik, thaumatopaea pitiokampa , koj se javuva na borot na povr{ina od okolu 200 ha i toa do 800 m nadmorska viso~ina. Ovaj {tetnik mehani~ki e otstranuvan, a izvr{eni se i dve avionski tretirawa vo 2002 i 2003 godina. Efektot od ova tretirawe ne e celosen, odnosno ovaj {tetnik e mnogu te{ko celosno da se uni{ti. - Potkorewaci na borot, me|utoa da ne dojde do ekspanzija na ovaj {tetnik, u{te pri samata se~a se vr{i lupewe na korata na pewu{kata i steblata, taka da ovaj {tetnik ne predizvikuva nekoi posebni problemi.
84 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep - Gaba na borot na lokalitetot Omec, Semanium verucinosum i Sterium s.s.p. koja ne e tretirana. Mnogu ~esti vo Prilepska op{tina se i po`arite, poradi toa se premenuva pravewe na prosek. [umite pretstavuvaat lovnoproduktivni povr{ini i `iveali{ta za razni vidovi na krupen i siten dive~ (vlaknest i perjast).
85 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.6.2. Definarawe na ekolo{kite problemi
Glavni Mo`ni {tetni vlijanija Ekolo{ki problem Glaven izvor zagaduva~i ^ovekovo zdravje @ivotna sredina Kvalitet na `ivot 1.Nedovolen {umski fond legalna i nelegalna ~ovekot respiratorni Namaluvawe na namaleni ekonomski se~a gabi, insekti zaboluvawa biodiverzitetot efekti bolesti po~va kancerogeni namaleni prinosi vo elementarni nepogodi klimatski bolesti zemjodelieto ispa{a na stoka vo uslovi kardiovaskularni zgolemena erozija na mlada {uma zaboluvawa zemji{teto po`ari namalena za{tita od veter 2.Uni{tuvawe na legalna i nelegalna ~ovekot indirektni efekti naru{eni naru{eni mikroklimatsk poleza{titni pojasi se~a (mikroklimatskite stani{ta na mnogu i uslovi nekontroliran urban promeni vidovi insekti, namaleni uslovi za razvoj predizvikuvaat gabi, rastenija, rekreacija ispa{a na stoka zgolemuvawe na ptici i dr. neestetski izgled na po`ari procentot na pejza`ot respiratorni zaboluvawa 3. Bolesti kaj {umite borov ~etnik Namaluvawe na potkorewaci biodiverzitetot gabi
4. Po`ari ~ovekot Namaluvawe na visoki temperaturi biodiverzitetot
86 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.6.3. Plan na akcii za re{avawe na problemot:
Za za{tita na {umskite pojasi vo Op{tinata kako isklu~itelno zna~aen ekosistem, se prepora~uvaat slednite akcii: Pro{iruvawe i obnovuvawe na {umskite povr{ini Akcija 1. Po{umuvawe na golinite Akcija 2. Obnova na degradiranite {umski pojasi Za{tita na {umskite pojasi Akcija 3. Revitalizacija na postojnite i podigawe novi {umski pojasi za za{tita na obrabotlivite povr{ini Akcija 4. Sproveduvawe merki za zajaknata kontrola i sankcionirawe na divata se~a Za{tita na {umite od po`ari Akcija: 5. Odr`uvawe i probivawe na {umski pati{ta i prosek Za{tita na {umite od bolesti Akcija 6. Mehani~ki i hemiski tretman na {umite, zastapenost na multikulturi Edukacija na javnosta Akcija 7. Edukativen proekt za zna~ewe, za{tita i obnova na {umskiot fond
87 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.6.4. Vrednuvawe na akciite i utvrduvawe na prioreti
Kriteriumi za vrednuvawe Vkupna Red. Tehni~ka Efikasnost za Tro{oci Vreme na Prifateno od Zakonska Akcija vrednost Rangirawe Br. primena namaluvawe na implementacija javnosta poddr{ka 3+4+5+6+7+8 rizici 1. Po{umuvawe na golinite * * * * * * * * * * * * * * * * 16 II Obnova na degradiranite 2. {umski pojasi * * * * * * * * * * * * * * 15 II Revitalizacija na postojnite i podigawe novi 3. {umski pojasi za za{tita na * * * * * * * * * * * * * * * 15 II obrabotlivite povr{ini Sproveduvawe merki za zajaknata kontrola i 4. sankcionirawe na divata * * * * * * * * * * * * * * * * * * 18 II se~a Odr`uvawe i probivawe na 5. {umski pati{ta i prosek * * * * * * * * * * * * * 13 III Mehani~ki i hemiski tretman na {umite, 6. zastapenost na multikulturi * * * * * * * * * * * * * 13 III Edukativen proekt za 7. zna~ewe, za{tita i obnova * * * * * * * * * * * * * * * * * 17 II na {umskiot fond
5.6.5. Plan za implementacija
Prepora~ana akcija Subjekt za Period na Procenet buxet Izvori na finansirawe implementacija implementacija Po{umuvawe na golinite JP "Makedonski {umi" MZ[V Lokalna samouprava JP "Makedonski {umi" Mesni zaednici K Lokalna samouprava NVO Me|unarodni donacii Obrazovni institucii Obnova na degradiranite {umski JP "Makedonski {umi" MZ[V pojasi Lokalna samouprava K JP "Makedonski {umi" 88 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Prepora~ana akcija Subjekt za Period na Procenet buxet Izvori na finansirawe implementacija implementacija Mesni zaednici Lokalna samouprava NVO Me|unarodni donacii Obrazovni institucii Revitalizacija na postojnite i JP "Makedonski {umi" MZ[V podigawe novi {umski pojasi za Lokalna samouprava JP "Makedonski {umi" za{tita na obrabotlivite povr{ini Mesni zaednici K Lokalna samouprava NVO Me|unarodni donacii Obrazovni institucii Sproveduvawe merki za zajaknata JP "Makedonski {umi" MZ[V kontrola i sankcionirawe na divata Lokalna samouprava JP "Makedonski {umi" se~a Mesni zaednici K Lokalna samouprava NVO Me|unarodni donacii Obrazovni institucii Odr`uvawe i probivawe na {umski JP "Makedonski {umi" MZ[V pati{ta i prosek Lokalna samouprava JP "Makedonski {umi" Mesni zaednici K Lokalna samouprava Me|unarodni donacii Mehani~ki i hemiski tretman na JP "Makedonski {umi" MZ[V {umite zastapenost na Lokalna samouprava JP "Makedonski {umi" multikulturi Mesni zaednici Lokalna samouprava M@SPP D Mesni zaednici NVO M@SPP Obrazovni institucii Nevladini organizacii Edukativen proekt za zna~ewe, JP "Makedonski {umi" MZ[V za{tita i obnova na {umskiot fond Lokalna samouprava JP "Makedonski {umi" Mesni zaednici K Lokalna samouprava NVO Gra|anski samopridenes Obrazovni institucii Me|unarodni donacii Zabele{ka: MZ[V Ministerstvo za zemjodelstvo {umarstvo i vodostopanstvo NVO Nevladini organizacii
89 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.7. Prirodno nasledstvo
5.7.1. Analiza na sostojbata
^ovekot kako del od prirodata i glaven protagonist vo procesite na nejzinata transformacija, ne mo`e da se otka`e od svoeto pravo na deluvawe i prilagoduvawe na prirodata za zadovoluvawe na svoite potrebi. So toa, se nametnuva kako neminovna potrebata, od vospostavuvawe na odredeni ramki i nasoki na negovoto deluvawe, koe mora da bazira na prethodno nau~no i stru~no prou~uvawe na prirodnite zakonomernosti i vrednosti, niz procesite na inventarizacija, valorizacija i kategorizacija. Najefikasen instrument na sistemot preku koj e mo`no da se naso~uvaat i sinhroniziraat ovie pojavi, pretstavuva planiraweto koe treba da dade usoglasuvawe na funkciite vo prostorot niz odredena organizacija, taka {to, pri sekoja intervencija vo bilo koj del od nego, mora da se vodi smetka za relaciite koi vladeat vo prirodata i za posledicite koi }e proizlezat od intervenciite {to se planiraat za da ne dojde do zagrozuvawe na dinami~nata ramnote`a na ekosistemite, poradi {to potrebno e prezemawe na odredeni za{titni merki i toa paralelno so idejata za planirawe i ureduvawe na sekoj prostor, pred da se pristapi kon bilo kakva intervencija, (princip na aktivna za{tita). Principot na aktivna za{tita podrazbira vklu~uvawe na za{titata na prirodnite vrednosti pri izrabotkata na prostorni i urbanisti~kite planovi vo site nivoa i fazi na planirawe i donesuvawe. Imeno, za{titata na prirodnoto nasledstvo, ja opfa}a gri`ata za odr`uvawe na odredeni, izbrani povr{ini ili objekti na `ivata ili ne`ivata priroda, koi poradi nivnite specifi~ni prirodni vrednosti posebno stru~no gi vrednuvame i prostorno gi ograni~uvame. Pri toa, voobi~aeno se istaknuvaat dva osnovni prioda. Prviot te`i kon potpolno odr`uvawe na prvobitnata priroda, vo taa smisla {to tipi~nite primeri na prirodnata sredina se odr`uvaat vo sosema prvobitna, neizmeneta sostojba, kako rezervati vo najtesno zna~ewe. Vo drugiot slu~aj, se raboti za za{tita i ureduvawe na podra~jata vo koi posebno se naglaseni prirodnonau~nite celi. Toa se podra~jata vo koi `ivee ~ovekot i vo koi i vo idnina }e `ivee, bez ogled dali e toa postojano `iveewe kako proizvoditel ili pak privremeno kako turist. Za{titeni podra~ja na teritorijata na op{tina Prilep: se: 1. LOKVI (Prilep) SPR (strog priroden rezervat za{titen) Lokalitetot se nao|a vo Gorna Pelagonija, so povr{ina od 25 ha. Toa se nekolku do`dovni lokvi rasfrleni na neobrabotena zasolena po~va koja se koristi kako pasi{te, nasproti seloto Golemo Kowari pokraj patot Prilep Kru{evo. Dosega ova e edinstven lokalitet za endemi~niot vid Vilinsko rak~e Chirocephalus pelagonicus . Tipi~niot biotop na vidot se nekolkute alkalni temporalni lokvi so visoka sodr`ina na rastvoreni soli. Od biogeografski aspekt vidot pripa|a kon Mediteranskiot kompleks na arborealni elementi, vo epirskata grupa na vidovi koi poteknuvaat od tercierniot refugijalen centar na Jugozapaden Balkan. Spored Evropskata crvena lista na invrtebratni pretstaviteli za slatkovodni ekosistemi vidot Chirocephalus pelagonicus e smesten vo kategorijata ENDANGERED (EN) b2c . Vo ramkite na rezervatot se sre}avaat i drugi retki vidovi: Imnadia yeyetta, CRITICALLY ENDANGERED (CR), Tanymastix motasi - ENDANGERED (ED) i drugi
90 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep 2. TROJACI KOZJAK (Prilep) NIPR (nau~no istra`uva~ki priroden rezervat predlog) Tuka se sre}ava asocijacijata Quercetum trojanae paeonietosum . Toa e karbonaten planinski masiv isto~no od Prilep. Me|u 600 i 900 mnv se pojavuva blago navednata bre~a nad koja ima klin od silikatni karpi do okolu 1100 1200 mnv a nagore se izdigaat strmno dolomitizirani mermeri. Terenot e zaklonet od zimski vetrovi, izlo`en na silna insolacija i bezvoden. Na takov na~in se sozdadeni uslovi za pojava na vidovi koi bez konkurencija mo`e da se razvivaat. Rezervatot zafa}a povr{ina od 1000 ha. Na karbonatnata bre~a se razvivaat {umski sostoini od makedonskiot dab (Qvercus trojana ), so pojava na Paeonia decora, Carex cuspidata, Iris sintenisii . Na otvoren i karpest teren se sre}avaat: Pistacia terebinthus, Jasminum fruticans, Hysopus officinalis, Stachys iva, Stachys horvaticii. Rezervatot e vo dobra sostojba. Na rezervatot mo`e da mu na{teti vadeweto na mermer, drobeweto na kamen, sobirawe na lekoviti i dekorativni vidovi. 3. MARKOVI KULI (Prilep) SP (spomenik na prirodata za{titen) Gromadite nare~eni Markovi Kuli (8 na broj) se nao|aat vo sredi{niot del na Makedonija, severno od gradot Prilep. Niv gi so~inuvaat mnogubrojni, raznovidni mali denudacioni oblici, so prekambrijska starost (procenetata starost na karpite e od 700 milioni do 1 milijarda godini), sostaveni od granitni karpi koi pretstavuvaat izvonredna i fina skulptura na reljefot (vrvovi, ostenci, stolbovi, zapci, blokovi, pe~urki, plo~i, topki, kako i mnogu karakteristi~ni dlabnatini i {uplini vo karpite od gnajs.). Viso~inata na oddelnite gramadi e nad 1000 m. Za{titenoto podra~je se karakterizira so isklu~itelno "surov" pejza`, so specifi~ni geomorfolo{ki pojavi, so neobi~no atraktivni prostori i dobro za~uvani elementi. Od floristi~ki aspekt zna~ajno e prisustvoto na endemi~nite rastenija: Aspelnium macedonicum Kummerle, Verbascum adenanthum Bornm., Centaurea karamani O. & E. Beher et Wad., Moehringia minutiflora Bornm., i Silene viscariopsis Bornm. Od reliktnite rastenija za odbele`uvawe e prisustvoto na Isoetes phrygia (Boiss.). Lokalitetot zafa}a povr{ina od 2300 ha. Objektot ima nau~no istra`uva~ko zna~ewe za geomorfologijata i petrografijata. Isto taka ima i botani~ko zna~ewe i rekreativna namena. Vo blizina na za{titenoto podra~je se vr{i eksploatacija na granodiorit; vo granicite na objektot izgraden e preliven rezervoar za voda ~ija okolina ne e rekultivirana. Prisutna e nekontrolirana urbanizacija na ju`nite padini na lokalitetot. 4. PRILEPEC (Prilep) SP (spomenik na prirodata predlog) Lokalitetot se nao|a severozapadno od manastirot "Prilepec"kaj istoimenoto selo i predstavuva del od mika{istnata serija na Pelagonot. Se odlikuva so bogatstvo na raznovidni minerali vrzani za pegmatitskite `ici kako {to se disten, granat, staurolit, turmalin, apatit i rutil. Osobeno se karakteristi~ni kristalite na disten so dimenzii do 50sm, no i asocijaciite na drugite minerali. Lokalitetot zafa}a povr{ina od 25 ha. Lokalitetot ima mo{ne zna~ajna nau~noistra`uva~ka i eduktivna uloga. Ovoj i drugi mineralo{ki lokaliteti so atraktivni pojavi na kristali se zagrozeni najnapred od privatnite kolekcioneri. Na teritorija na op{tina Prilep se zabele`ani i dugi prostori koi se vo procedura za predlog za za{tita, a koi ne se dovolno ispitani, a toa se: pe{tera vo 91 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep blizina na naseleno mesto Dren i pe{tera "Ramni{te", na poteg me|u naseleno mesto Krstec i Oreovec. Na teritorijata na op{tina Prilep postoi golema raznovidnost na vegetacija i bogatstvo na rastitelni elementi, no istata ne e dovolno prou~ena. Prirodnata vegetacija vo ramni~arskite delovi e sosema smeneta, a mnogu vegetaciski tipovi nepovratno se is~eznati. So~uvani se fragmenti od krajre~nata vegetacija. Vo planinskite predeli postoi {arenolikost na vegetaciskiot pokriv. Golem del od ovie prostori se degradirani, no ima i takvi koi zaslu`uvaat vnimanie. Se pravat golemi napori za nivna za{tita. @ivotnite zaednici na faunata istra`eni se i poznati preku grupite na ptici i cica~i. Zagrzenite ptici i cica~i se javuvaat sekade i nivnata za{tita e na nivo na Republika. Na teritorijata na Prilep postojat {est lokaliteti nazna~eni kako lovi{ta i toa Krstec, Belovodica, Prilepec, Gali~ani, Dabnica i Trojaci. So niv stopanisuva dru{tvoto za odgleduvawe, za{tita i lovewe Mukos od Prilep, koe po pat na koncesija go dobi ova pravo od 2001 2010 god. Posebni problemi vo lovi{tata nema, redovno se vodi gri`a, prehrana i biolo{ki razvoj na dive~ot. Ima postojana lovo~uvarska slu`ba, kako i vremeni po potreba za vreme na lov. Volkot kako {teten dive~ zastapen e vo site lovi{ta, a Ministerstvoto za zemjodelie i {umarstvo dodeluva nagradi za otstrel na volkot. Vo gradot i negovoto opkru`uvawe se diferenciraat tri pejsa`ni tipovi: Markovi kuli, Pelagoniska ramnina i padinite na Sele~ka Planina. Prviot e raspolo`en na sever i se karakterizira so mo{ne interesni i retki geografolo{ki oblici koi mu davaat osnoven beleg na gradot. Vtoriot pejsa`en tip e agraren i e raspolo`en na zapad, jugozapad i jug. Tretiot, raspolo`en isto~no od gradot, e devastiran i izbrazden so suvodolici, vo koj se izdvojuva ve}e pomenatiot ridno {umski lokalitet "[atorov kamen", nadvor od kompaktniot opfat na gradot i negovata neposredna okolina mo`e da se poso~i i lokalitetot "Prilepsko Ezero" na "Oreove~kata reka", okolu 7 km. Severoisto~no od gradot i mo{ne pogoden za vongradska rekreativna zona.
92 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.7.2. Definirawe na ekolo{kite problemi
Glavni Mo`ni {tetni vlijanija Ekolo{ki problem Glaven izvor zagrozuva~i ^ovekovo zdravje @ivotna sredina Kvalitet na `ivot 1.Nizok stepen na Nedovolna edukacija na naselenie ekolo{ka svest gra|anite soobra}ajni Otsustvo na kultura na sredstva `iveewe Nedovolna slaba materijalna baza Namaleno ~uvstvo na namaluvawe na odgovornost kon prirodata biodiverzite gubewe na prirodnite naru{eni ambientalni 2 Degradacija na naselenie vrednosti vrednosti i pejza`i za{titeni zagrozeni lovokradci degradacija na naru{eni mo`nosti za bolesti i zarazi vidovi na rastitelen i bespravna se~a prirodnata sredina za rekreacija psiholo{ki efekti `ivotinski svet izmena na strukturata namaleni vrednosti na na predelite i nivniot kulturnoto nasledstvo 3. Degradacija na naselenie ekolo{ki kvalitet za{titeni i predlo`eni stopanski subjekti uni{tuvawe na za za{tita podra~ja i pejza`ot pejsa`i
4. Realizacija na nedovolni finansiski planska dokumentacija sredstva za za{tita na prirodno nasledstvo
5.7.3. Plan na akcii za re{avawe na problemot:
Akcija 1. Realizacija na programa za gra|anska svest i kultura na `iveewe Akcija 2. Pro{iruvawe na rabotata na inspekciskite slu`bi Akcija 3. Publikacija na stru~na literatura Akcija 4. Informirawe na gra|anite preku mediumi i drug vid na edukacija
93 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep 5.7.4. Vrednuvawe na akciite i utvrduvawe na prioreti
Kriteriumi za vrednuvawe Vkupna Red. Tehni~ka Efikasnost za Tro{oci Vreme na Prifateno Zakonska vrednost Rangi Akcija br. primena namaluvawe na implementac od javnosta poddr{ka 3+4+5+6 rawe rizici ija +7+8 Realizacija na programa za 1. gra|anska svest i kultura na * * * * * * * * * * * * 12 III `iveewe Pro{iruvawe na rabotata na 2. inspekciskite slu`bi * * * * * * * * * * * * 12 III Publikacija na stru~na 3. literatura * * * * * * * * * * * 12 III Informirawe na gra|anite 4. preku mediumi i drug vid na * * * * * * * * * * * 11 III edukacija
5.7.5. Plan za implementacija
Prepora~ana akcija Subjekt za Period na Procenet buxet Izvori na finansirawe implementacija implementacija Realizacija na programa za Lokalna samouprava Vlada na RM gra|anska svest i kultura na Ekolo{ki dru{tva Lokalna samouprava `iveewe Vlada na RM D Ekolo{ki dru{tva Mesni zaednici Me|unarodni donacii Mesni zaednici Pro{iruvawe na rabotata na Lokalna samouprava Vlada na RM inspekciskite slu`bi Ekolo{ki dru{tva Lokalna samouprava Vlada na RM D Me|unarodni donacii Mesni zaednici Publikacija na stru~na Lokalna samouprava Vlada na RM literatura Ekolo{ki dru{tva Lokalna samouprava Vlada na RM D Ekolo{ki dru{tva Mesni zaednici Me|unarodni donacii Mesni zaednici Informirawe na gra|anite preku Lokalna samouprava Lokalna samouprava mediumi i drug vid na edukacija Ekolo{ki dru{tva Ekolo{ki dru{tva Vlada na RM D Vlada na RM Mesni zaednici Mesni zaednici 94 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.8. Urban razvoj
Planska dokumentacija Zna~ajno mesto vo sistemot na naselbi vo Op{tinata od aspekt na urban razvoj zazema gradskata naselba Prilep. Stepenot na urbanizacija e posledica na intenzivnite procesi na industrijalizacija, deagrarizacija i migracija od ruralna kon urbana sredina. Tradicijata za planirawe na prostorniot razvoj na gradot e mnogu podolga i zapo~nuva nekade vo sredinata na minatiot 20 ti vek, t.e. mo`e da se re~e, neposredno posle Vtorata svetska vojna. Od analizata i prou~uvaweto na planskite dokumenti na nivo na gradot vo minatoto, mo`e da se konstatira deka prviot dokument so karakteristika na GUP e "Direktivna regulaciona osnova na Prilep" izrabotena vo 1949 godina od avtorska grupa vo "Urbanisti~ki institut" na Narodna Republika Hrvatska vo Zagreb, rakovodena od in`. arh. Vlado Antoli}. Od ovoj elaborat denes ne postoi vo Prilep nikakov stru~en dokument, osven eden kratok osvrt na stru~noto spisanie "Arhitektura" br. 25 27 od 1949 godina Zagreb, posveteno na urbanizmot vo Narodna Republika Makedonija, i mo`ebi u{te orginalite vo arhivskata dokumentacija na izrabotuva~ot. Kako vtor dokument se spomnuva "Idejna skica na generalen urbanisti~ki plan" izraboteni od in`. arh. Dragutin Partoni} posle 1950 godina, no ne se znae dali skicata e rabotena vo nekoja stru~na institucija ili kako privaten avtorski trud. Kon krajot na pedesetite godini (1959god.) izraboten e tret urbanisti~ki plan za gradot pod ime "Ideen urbanisti~ki plan za grad Prilep" pod rakovodstvo na arh. D r Oliver Mini} i arh. Bogdan Bogdanovi} od Belgrad. ^etvrtiot elaborat nosi naslov "Skica na ideen prostoren koncept" od dipl. in`.arh. Zvonko Nikuqski, rabotena vo proektanskoto biro "Graditel" od Prilep, kon krajot na pedesettite godini i po~etokot na {eesettite godini. Pettiot planerski zafat na nivo na grad e "Generalen urbanisti~ki plan na grad Prilep" izraboten vo proektatnska organizacija "Sportprojekat" od Belgrad pod rakovodstvo na arh. D r Oliver Mini} i arh. Kosta Popovi}, isto taka vo po~etokot na {eesettite godini na minatiot vek. Pette planerski zafati pove}e se avtorski trudovi raboteni spored mislewata i soznanijata na avtorite vo odredeni vremenski periodi, otkolku {to se elaborati raboteni spored zakonska i podzakonska regulativa koja vo toa vreme re~isi i ne postoi. Prviot Zakon za urbanisti~ko planirawe e donesen kon krajot na 1958 godina, a naredniot, so koj se tretira i prostornoto planirawe se nosi vo 1965 godina so negovi izmeni i dopolnuvawa vo sredinata na 1967 godina. Vo sredinata na {eesettite godini se formira vo Prilep "Zavod za urbanizam, proektirawe i studii" kako ustanova so samostojno finansirawe, so cel da raboti na planiraweto i razre{uvaweto na urbanata problematika. Vo toa vreme Sobranieto na op{tinata Prilep nosi odluka za pristapuvawe kon revizija na Generalniot urbanisti~ki plan na gradot izraboten vo "Sportprojekat" vo Belgrad vo po~etokot na {eesettite godini. Soglasno toga{nata zakonska regulativa, vo "Zavodot za urbanizam" vo 1969 godina se izrabotuva "Urbanisti~ka studija" koja istata godina e donesena vo Sobranieto na op{tinata Prilep, kako programski del za "Osnoven urbanisti~ki plan", (OUP) i vo 1973/74 godina izraboten e i donesen " OUP na grad Prilep" kako {esti po red planerski elaborat, pod rakovodstvo na dipl. in`.arh. Metodija Todorovski. 95 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Sedmiot planerski zafat e "OUP na grad Prilep" od 1985 godina, {to nosi data juni 1985 godina, i e izraboten vo Institutot za prostorno planirawe Ohrid pod rakovodstvo na Dr. Voislav Malki}, dipl.in`.arh. Toj se rabotel paralelno so izrabotkata na "Prostorniot plan " (PP) na op{tinata Prilep, vo istiot Institut, pod rakovodstvo ma M r Haxi Pecova Stefanka, dipl,in`.arh. Dvata planski dokumenti se nosat istovremeno od strana na toga{noto Sobranie na op{tinata Prilep, a ~ii vremenski horizont be{e krajot na 2000 ta godina. Vo 1987 godina, nezavisno od soobra}ajnoto re{enie vo sostav na OUP od 1985 godina, Sobranieto na op{tinata Prilep nosi posebno soobra}ajno re{enie so motivacija deka ona od OUP bilo nerealno, pa zatoa i nesprovedlivo. Taka vo Prilep od 1987 godina pa se do donesuvaweto na GUP vo 2001 postoeja dve razli~ni re{enija na uli~nata mre`a, t.e. edna nepo`elna sostojba koja treba{e {to pobrzo da bide nadminata. Toa voedno be{e i edna od pri~inite za izrabotka na izmeni i dopolnuvawa na OUP za 1985 godina, t.e. za izrabotka na "Generalen urbanisti~ki plan " (GUP), koj mo`e da se smeta za osmi po red planerski zafat vo hronolo{ka smisla vo planiraweto na urbaniot razvoj na grad Prilep. Gradskiot prostor e pokrien i so 42 detalni urbanisti~ki planovi, dodeka za naselenite mesta postojat 9 urbanisti~ki proekti i edna urbanist~ka dokumencaja. Za 16 naseleni mesta doneseni se op{ti akti. Isto taka za delovi vo op{tinata ima doneseno GUP za stopanski kompleksi i toa 8 plana. Za starata gradska ~ar{ija e izgotven poseben urbanisti~ki proekt. Domuvawe Analizata na elementite na standardot na domuvawe (broj na stanovi, stanbena povr{ina po `itel, prose~na golemina na stanovi, materijal na gradba, opremenost so instalacii) upatuvaat na zadovolitelen standard na domuvawe. Stanbenata izgradba vo poslednite godini e vo zna~itelno opa|awe, bidej}i golem del od doma}instvata go imaat re{eno stanbenoto pra{awe, no isto taka i poradi opa|awe na ekonomskata mo} na naselenieto. Sepak i pokraj slabiot intenzitet na stanbena izgradba i postoeweto na planska dokumentacija vo koja e rezerviran prostor za idniot razvoj na domuvaweto i ovde e prisutna pojavata na nelegalna izgradba, koja e najevidentna vo domenot na stanbenata gradba. Bespravnata gradba pretstavuva slo`en problem koj ima svoi prostorni, ekonomski, socijalni i politi~ki dimenzii. Vakviot na~in na gradba ovozmo`uva izbegnuvawe na kompleksnata procedura okolu pribirawe na potrebna dokumentacija za gradba, pla}awe na taksi i nadomestoci za komunalno ureduvawe na grade`noto zemji{te i predizvikuva izmena na osobinite na objektite zacrtani vo urbanisti~kite planovi i izmena na zemji{teto. Nelegalnata ili popularno "diva" gradba re~isi po pravilo e pratena i so divi priklu~oci na infrastrukturnite sistemi i sozdavawe na divi deponii za otstranuvawe na cvrstiot otpad, {to direktno se odrazuva vrz kvalitetot na `ivotnata sredina. Op{testven standard Vo gradot se voglavno zadovoleni potrebite na gra|anite so objekti od op{testven standard, dodeka vo nekoi sela toa ne e slu~aj od pri~ini {to vo seloto ima mal broj na `iteli (1 do 30) i toa od povisokite starosni grupi, nema deca i nema u~enici (Prilepec, Krstec, Carevi}, Dren, Smolani idr.). Osnovno u~ili{te ima vo s. Malo Kowri i vo s. Staro Lagovo, a u~ili{ta do ~etvrto oddelenie ima vo Golemo Kowari, Gali~ani, Berovci, Ma`u~i{te, Golem Radobil, Kadino Selo, Selce i Novo lagovo. Ambulanti vo selata na Op{tina Prilep nema. Drugi uslu`ni dejnosti i sl. vo selata na Op{tina Prilep nema.
96 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Naselenieto ovie uslugi gi koristi vo gradot, patuva ili koristi telefonska komunikacija. Oddelni sela kade nema telefon se snabdeni so radiostanica i komuniciraat preku Centarot vo Narodna odbrana. Mesni kancelarii ima skoro vo site sela. Posebno treba da se istakne lo{ata sostojba so u~ili{nite dvorovi vo gradot i selata vo smisol na nivno ureduvawe i organizirawe na povolna ekolo{ka sredina. Industrija Stopanstvoto na podra~jeto na Op{tinata se karakterizira so drasti~no opa|awe na op{testveniot proizvod, kako rezultat na zatvarawe na golemite industriski kapaciteti na koi nekoga{ se potpira{e prilepskoto stopanstvo. Akumulativnata i reproduktivnata sposobnost na stopanstvoto vo odredeni stopanski sektori e dovedeno do kolaps. Golemite kapaciteti se neiskoristeni i prazni, ne se izvr{i finansiska konsolidacija na kapacitetite. Osnovna karakteristika na stopanskata struktura na op{tina Prilep e dominantno u~estvo na industrijata. Vo strukturata na industrijata dominiraat tutunskata, prehranbenata, hemiskata, metalna industrija, prerabotuva~kata na kamen (mermeri i graniti), transport, trgovija i uslugi. Postojnata industrija e koncentrirana vo dve industriski zoni koi se locirani vo jugozapadniot del od gradot. So Generalniot urbanisti~ki plan e predvidena disperzija na stopanskite kapacitete i po naselenite mesta. Vo gradot so GUP se predvideni pove}e lokacii za industriski istopanski kapaciteti koi }e se lociraat vo zavisnost od stepenot na zagadenost na tehnolo{kiot proces i ru`ata na vetrovi. Vo posledno vreme, intenzivno vo ovie prostori se javuvaat bespravno izgradeni objekti za domuvawe. Prisustvoto na ovie objekti go ote`nuva zaokru`uvaweto na industriskata zona od edna strana, a od druga go naru{uva kvalitetot na `iveewe vo bespravno izgradenite objekti. Noviot na~in na stopanisuvawe, koj se bazira na principot na pazarna ekonomija i privatna sopstvenost, vo poslednite godini rezultira so se pogolema pobaruva~ka na lokacii za stopanski objekti i kompleksi. Osnoven problem so ovie novi lokacii e nivnata neuredenost, lo{i soobra}ajni re{enija, ~esto vodosnbaduvawe od sopstveni izvori, nere{en problem so otpadni vodi, odnosno nivno ispu{tawe bez prethoden tretman i otstranuvawe na cvrst otpad. Najgolem del od niv vo proizvodniot i tehnolo{ki proces nemaat vgradeno nikakvi merki za za{tita na `ivotnata sredina i pretstavuvaat glavni zagaduva~i na vozduhot, po~vata i vodite. Ova osobeno se odnesuva na sto~arskite farmi vo Op{tinata, koi predizvikuvaat seriozni problemi so neorganizirano deponirawe {talsko |ubre, na izumreniot dobitok, ostatoci od hrana i drug cvrst otpad. Od stopanskite kompleksi vo op{tina Prilep kako zagaduva~i mo`at da se izdvojat golemite stopanski pretprijatija i toa voglavno na vozduhot od emisijata na gasovi vo zimskiot period, od rabotata na kotlarite, koi nemaat soodvetni za{titni filtri. Kako zagaduva~i na po~vata se javuvaat prerabotuva~ite na kamen i toa lokalno so mehani~ki zagaduvawa (talo`ewe na kamenata pra{ina po obodot na odvodnite kanali). Kako zagaduva~i na vodite se javuvaat industriite koi imaat proces na galvanizacija, tie imaat soodvetni predtretmani na otpadnite vodi, no vo slu~aj na havarija mo`at da bidat zagaduva~i. Site ostanati stopanski kompleksi ne se zagaduva~i.
97 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Soobra}aj I pokraj dostignatiot razvoj na soobra}ajnata mre`a vo poslednite godini, vo gradot se u{te ima tesni, neprobieni ulici i ulici so nestandardni profili koi gi ote`nuvaat soobra}ajnite tokovi niz gradot. Nedostatokot na povr{ini za soobra}aj vo miruvawe, odnosno gara`ni i parking prostori doveduva do zakr~uvawa na soobra}ajot i gu`vi, osobeno vo pazarnite denovi. Soobra}ajnata mre`a vo naselenite mesta e so lo{i tehni~ki karakteristiki. Golem del od lokalnite pati{ta ne se ni asfaltirani i toa do naselenite mesta : Volkovo, Prilepec, Malo Ruvci, Toplica, Carevi}, Dren, Smolani. Vkupnata dol`ina na patnata mre`a vo op{tina Prilep iznesuva 205.500,00m, od koi 110.000, 00 se asfaltirani, 8.750,00m se tamponirani, 2.000,00m se pod kocka, a 62.100 se zemjani. Uli~nata mre`a vo naselenite mesta e 90% od zemjen kolovoz. Vo gradot 70% od soobra}ajnicite se bez ili se so zemjani trotoari, {to predizvikuva problem so odr`uvaweto na ulicite i kanalizacioniot sistem. Trotoari po naselenite mesta nema. Komunalna infrastruktura Site problemi koi se definirani vo delot na vodosnabduvawe, odveduvawe na otpadni vodi i upravuvawe so cvrst otpad vsu{nost go otslikuvaat urbaniot razvoj, kako segmenti od urbanoto `iveewe. Natrupuvaweto na problemi vo ovie domeni najdirektno se reperkuira vrz kvalitetot na `iveewe vo urbanata, no i vo ruralnite sredini, degradacija na `ivotnata sredina i uni{tuvawe na prirodnite vrednosti. Vo gradot voglavno se sozdadeni uslovi za sanitarno higiensko `iveewe, so isklu~ok na perifrijata kade ima delovi so bespravna gradba, nema doizgradeni kanalizacioni i vodovodni mre`i. Ne e doizgraden kolektorskiot sistem i nema pre~istuva~ na otpadnite vodi. Vo site sela uslovite za `iveewe ne se sanitarno higienski, posebno naglasuvaj}i deka dobar del od selata nema vodovodni sistemi, niedno selo nema kanalizacioni sistemi nitu pre~istuva~i na otpadnite vodi. Mal broj na selata imaat, organizirano i propisno deponirawe na cvrstiot otpad, organizirano i propisno deponirawe na arskoto |ubre i sl. Vo niedno selo ne se sobira cvstiot otpad {to ima reperkusii vrz zdravjeto na lu|eto i pravilniot psihofi~ki razvoj na najmladata populacija. Bu~ava So zgolemuvawe na brojot na naselenieto i prenaselenosta na gradovite, brzoto tempo na industriskiot razvoj, modernizacijata i avtomatizacijata na `ivotnite uslovi, lu|eto od den na den se pove}e se sudruvaat so problemot na bu~avata. Koga zboruvame za bu~ava vo gradot se misli na t.n. ekolo{ka bu~ava odnosno komunalna bu~ava. Ekolo{ka bu~ava e bu~ava koja ja recipiraat lu|eto nadvor od doma}instvata i rabotnite mesta. Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa : - Soobra}aj, - Proizvodni i delovni procesi, - Bu~ava od enterierno poteklo (stanbeni zgradi, trgovsko delovni centri i sl.)
98 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Izvori na bu~ava
Vid na bu~ava Zvu~no nivo dB Lesna kola, mereno na rast. od 7,5m. 81 Bu~ava na ulica so intenziven soobra}aj 80 85 Te{ki kamioni na avtopat 90 Pnevmatski ~ekan 95 Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, incidentno na barawe od sanitarniot, zdravstveniot i inspektoratot za `ivotna sredina vr{at analiti~ki merewa na indoor i outdoor bu~ava, od razli~ni vidovi izvori na bu~ava i davaat stru~no mislewe za eventualna zagrozenost na naselenieto eksponirano vo neposredna blizina. So ogled na toa deka bu~avata ima tendencija na postojan porast ({to go doka`uvaat merewata), nu`no e vnimanieto da se naso~i kon re{avawe na problemot od {tetnoto vlijanie na bu~avata. Vladata na Republika Makedonija ima doneseno odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava. Kako {tetna bu~ava so koja se naru{uva mirot spored ovaa odluka se podrazbira ~esta ili dolgotrajna pojava na zvuk ~ija izmerena ja~ina vo dB (A) go nadminuva dozvolenoto nivo na bu~ava. Bu~avata predizvikuva voznemirenost, zamor i razdrazlivost i mo`e da predizvika specifi~en stres so trajni posledici. Bu~ava so pogolem intenzitet ja zgolemuva rabotata na endokrinite `lezdi, predizvikuva zgolemuvawe na krvniot pritisok, ja zabrzuva rabotata na srceto, predizvikuva poremetuvawe pri di{eweto, gubewe apetit, ja zgolemuva kontrakcijata na muskulite na celoto telo, osobeno ako e bu~avata neo~ekuvana. Zeleni povr{ini Gradskoto zelenilo go so~inuvaat: gradskite parkovi, skverovi, blokovsko i linearno zelenilo. Zastapeno e na prostorot pokraj rekite, vo gradskiot park i na pomali povr{ini vo gradskoto jadro. Prilep otsekoga{ bil deficitaren so uredeni i organizirani zeleni povr{ini. Postojnite javni zeleni povr{ini se so povr{ina od 17,40ha. Toa se parkovski povr{ini. Vo zeleni povr{ini so specijalna namena (94 ha). spa|a kompleksot " Markovi Kuli". Istiot kompleks e za{titen kako kulturno nasledstvo rezervat na ostatoci od slovenskata arhitektura na Balkanskiot poluostrov (H II vek). Na ovoj kompleks treba da mu se dade poseben tretman so izrabotka na urbanisti~ki proekt. Zeleni povr{ini vo sostav na semejni ku}i so gradini ima 115 ha. Vo gradot e naru{eno ramnomernata raspredelba na ovie povr{ini. Vo nekoi urbani edinici nema slobodni povr{ini za spomenatite potrebi bidej}i se maksimalno izgradeni. Za{titnoto zelenilo (visoko i nisko) ne e vo soglasnost so potrebite na `itelite na soodvetnite standardi, so {to ima naru{uvawe na mikroklimatskite uslovi, na estetskite i psiholo{ki momenti. "Parkot na Revolucijata" e edinsveno mesto vo gradot koe e organizirano kako parkovska povr{ina. No odr`uvaweto na ovoj prostor e na mnogu nisko nivo poradi {to se evidentni niza degradacioni procesi koi silno vlijaat vrz kvalitetot na ovoj prostor. Parkovskite povr{ini se prili~no uni{teti i proprateni so masovna se~a
99 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep na drvjata. Urbanata oprema e isto taka vo lo{a sostojba, zelenite povr{ini se natrupani so cvrst otpad i {ut. Postojnite povr{ini za sport i rekreacija vo granicite na grade`nioit reon se 7,2 ha. Zelenite povr{ini se uzurpiraat za bespravna gradba na vikendi~ki i objekti za domuvawe, {to povlekuva niza drugi negativni efekti, kako: neregularno zafa}awe na prirodnite vodi za sopstveni potrebi, zagaduvawe na prirodnite vodi od septi~kite jami i se pomasovno aerozagaduvawe i bu~ava od prisustvo na vozila. So vakvite aktivnosti ovoj prostor ja gubi svojata osnovna namena koj e predvidena i potvrdena i so planska dokumentacija i se pretvora vo neprijaten, antropogeno izmenet prostor koj gi gubi osnovnite vrednosti poradi koi e sozdaden.
100 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.8.2. Definirawe na ekolo{kite problemi
Glavni Mo`ni {tetni vlijanija Ekolo{ki problem Glaven izvor zagaduva~i ^ovekovo zdravje @ivotna sredina Kvalitet na `ivot 1.Realizacija na planska nepo~ituvawe na zakonska dokumentacija regulativa nepo~ituvawe na planska dokumentacija bolesti i zarazi od trajna prenamena na nedostatok na planska nesoodvetni kvalitetnoto dokumentacija vo ruralnite sanitarno higienski zemjodelsko zemji{te naselbi uslovi za `iveewe gubewe na prirodnite nedovolno finansiski psiholo{ki efekti i vrednosti sredstva za realizacija na opteretuvawa poradi degradacija na planovite bu~ava i soobra}ajni prirodnata sredina 2. Bespravna gradba lo{o funkcionirawe i naselenie gu`vi i izmena na strukturata korumpiranost na soobra}ajni aerozagaduvawa na predelite i nivniot inspekciskite slu`bi sredstva ekolo{ki kvalitet naru{eni komunikacii dolgotrajnost i divi deponii i standardi za `iveewe nefunkcionalnaost na bu~ava vo urbanata sredina procedurite za izdavawe na naru{eni ambientalni tehni~ka dokumentacija vrednosti i pejza`i 3. Zagaduvawe od otsustvo na predtretman na otpadni bolesti na degradacija na industriskite otpadni tehnolo{ki vodi tehnolo{ki vodi respiratorni organi prirodnata sredina kapaciteti sopstveni izvori na aerozagaduvawa psiholo{ki izmena na strukturata vodosnabduvawe bu~ava opteretuvawa na predelite i nivniot zastareni tehnologii cvrst otpad potencijalna ekolo{ki kvalitet otsustvo na merki za za{tita opasnost od kancerogeni 4. Zagaduvawe od nepravilna proto~nost na izduvni gasovi zaboluvawa degradacija na soobra}ajniot sistem soobra}ajnicite (mali motorni masla prirodnata sredina profili) nagrduvawe na zastarenost na motornite urbanata slika vozila nedovolno javni povr{ini za parkirawe
101 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Glavni Mo`ni {tetni vlijanija Ekolo{ki problem Glaven izvor zagaduva~i ^ovekovo zdravje @ivotna sredina Kvalitet na `ivot 5. Degradacija na, Bespravna gradba na objekti cvrst otpad degradacija na naru{eni uslovi za obrabotlivi povr{ini, na parkovski povr{ini izduvni gasovi prirodnata sredina sport i rekreacija ambientalni vrednosti, se~ewe na drvjata organski materii uni{tuvawe na naru{en parkovski zelenite povr{ini uni{tuvawe na parkovskata neorganski pejza`ot pejza` oprema materii septi~ki jami
102 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.8.3. Plan na akcii za re{avawe na problemot:
Za pravilen urban razvoj vo Op{tinata kako isklu~itelno zna~ajni, se prepora~uvaat slednite akcii: Planska Dokumentacija Akcija 1. Izrabotka na planska dokumentacija za delovi od gradot kade istata ne postoi, izmeni na postojnata vo soglasnost so novite zakoni i Pravilnici Akcija 2. Izrabotka na planski dokumentacii za naselenite mesta kade istata ne postoi Akcija 3. Realizacija na planska dokumentacija Zasilena inspekcija Akcija 4. Sproveduvawe na merki za zajaknata kontrola i sankcionirawe na divata gradba i otstapuvawe od dokumentacija Akcija 5. Sproveduvawe na merki za zajaknata kontrola i sankcionirawe na zagaduva~ite od industriskite i stopanskite kapaciteti Akcija 6. Sproveduvawe na merki za zajaknata kontrola i sankcionirawe na nedozvolena se~a na {uma Edukacija na javnosta Akcija 7. Edukativen proekt za zdrava urbana sredina
103 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.8.4. Vrednuvawe na akciite i utvrduvawe na prioreti
Kriteriumi za vrednuvawe Vkupna Tehni~ka Efikasnost za Tro{oci Vreme na Prifateno od Zakonska br Akcija vrednost Rangirawe primena namaluvawe na implementacija javnosta poddr{ka 3+4+5+6+7+8 rizici Izrabotka na planska dokumentacija za delovi od gradot kade istata ne 1. postoi, izmeni na * * * * * * * * * * * * * * 14 III postojnata vo soglasnost so novite zakoni i Pravilnici Izrabotka na planski dokumentacii za 2. naselenite mesta kade * * * * * * * * * * * * * * 14 III istata ne postoi Realizacija na planska 3. dokumentacija * * * * * * * * * * * * * * * * 18 II Sproveduvawe na merki za zajaknata kontrola i 4. sankcionirawe na divata * * * * * * * * * * * * * * * * 16 II gradba i otstapuvawe od dokumentacija Sproveduvawe na merki za zajaknata kontrola i sankcionirawe na 5. zagaduva~ite od * * * * * * * * * * * * * * 14 III industriskite i stopanskite kapaciteti Sproveduvawe na merki za zajaknata kontrola i 6. sankcionirawe na * * * * * * * * * * * * * 13 III nedozvolena se~a na {uma Edukativen proekt za 7. zdrava urbana sredina * * * * * * * * * * * * * * * * * 17 II
104 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep 5.8.5. Plan za implementacija
Prepora~ana akcija Period na Subjekt za implementacija Procenet buxet Izvori na finansirawe implementacija Izrabotka na planska dokumentacija za delovi od Vlada na RM Vlada na RM gradot kade istata ne postoi, Lokalna samouprava Lokalna samouprava izmeni na postojnata vo K Me|unarodni donacii soglasnost so novite zakoni i Pravilnici Izrabotka na planski Vlada na RM Lokalna samouprava dokumentacii za naselenite Lokalna samouprava K mesta kade istata ne postoi Me|unarodni donacii MTV Vlada na RM Realizacija na planska Lokalna samouprava Lokalna samouprava dokumentacija D Me|unarodni donacii Sproveduvawe na merki za Vlada na RM zajaknata kontrola i Lokalna samouprava Lokalna samouprava sankcionirawe na divata MTV D MTV gradba i otstapuvawe od dokumentacija Sproveduvawe na merki za zajaknata kontrola i Lokalna samouprava Idustriski i stopanki sankcionirawe na MTV K subjekti zagaduva~ite od industriskite M@SPP i stopanskite kapaciteti Sproveduvawe na merki za Lokalna samouprava Lokalna samouprava zajaknata kontrola i MTV MTV sankcionirawe na M@SPP D M@SPP nedozvolena se~a na {uma MZ[V MZ[V Lokalna samouprava Lokalna samouprava MTV Edukativen proekt za zdrava MTV M@SPP urbana sredina M@SPP D MZ[V MZ[V Vlada na RM Vlada na RM NVO Zabele{ka: M@SPP Ministerstvo za transport i vrski MZ[V Ministerstvo za zemjodelstvo {umarstvo i vodostopanstvo, MTV Ministerstvo za transport i vrski NVO nevladini organizacii
105 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.9. Zdravstvena sostojba na naselenieto
5.9.1. Analiza na sostojbata
Soglasno Programata za zdravstvena za{tita vo zemjata, Zavodot za zdravstvena za{tita pribira podatoci za zdravstvenata sostojba na naselenieto. Epidemiolo{kite podatoci se pribiraat spored zakonite i propisite za zdravstvoto i metodite za pribirawe podatoci, za istra`uva~ki celi i za celi na planiraweto na zdravstvenata za{tita. Na ovaa oblast se odnesuvaat Zakonot za statisti~ki istra`uvawa vo zdravstvoto, Programata za statisti~ki istra`uvawa vo zdravstvoto, Zakonot za evidencija vo zdravstvoto i Zakonot za zdravstvena za{tita. Zavodot, isto taka, pribira podatoci od odredeni podra~ja, kade {to zagadenata voda za piewe ili vozduh mo`at da vlijaat vrz ~ovekovoto zdravje. Zavodot ima 10 centri niz celata zemja, a eden od niv e i vo Prilep. Primeroci se zemaat na neopredeleni intervali, a poradi nedostatokot na soodvetna oprema, ne se vr{i postojan monitoring. Me|utoa, raspolo`ivite podatoci ni obezbeduvaat va`ni informacii i gi opredeluvaat podra~jata kade {to vrskata me|u zdravstvenata sostojba na ~ovekot i zagaduvaweto e vospostavena. Analizata na sostojbata poka`uva deka vo op{tinata Prilep poredi ekolo{ki pri~ini ~esto dao|a do razni zaboluvawa na gra|anite, a kako pri~ini se: - ekstremno niskite visokite temperaturi - ti{inite vo zimskiot period - nemawe na dovolna koli~ina na voda vo vodovodniot sistem vo odredeni periodi, pri redukcii na voda i sl, - nekvalitena voda za piewe i nemawe vo dovolni koli~ini vo naseleni mesta - nemawe na kanalizacija vo delovi od gradot - nemawe na kanalizacija vo naseleni mesta - slobodno ispu{tawe na fekalnite i industriskite vodi bez pre~istuvawe vo recipientite ili slobodno po povr{inata na zemjata - nesoodvetno deponirawe na otpadocite, posebno vo naselenite mesta - divite deponii - nemawe na kafilerii za izumren dobitok - navodnuvawe so zagadena voda - nekontrolirano se~ewe na {umite - pregolema upotreba na pesticidi i ve{ta~ki |ubriva - pregolema upotreba na antibiotici, hormoni i dr. stmulatori za brzo rastewe kaj dobitokot - upotreba na kontaminirana hrana - glodarite - nekontroliran urban razvoj {to doveduva do `iveewe vo lo{i sanitarno higienski uslovi - naru{ena ekologija - niskata sanitarna kultura kaj gra|anite Od strana na ZZZ Prilep, pred dve godini e izvr{ena detekcija, analiza i utvrduvawe na prisustvoto na glodari vo gradot. Indeksot na gustinata na {tetnite glodari vo kanalizacioniot sistem, vo golem broj od naselenite mesta vo gradot, vo javnite neobraboteni povr{ini, dostignuva zagri`uva~ki razmeri i e nad biolo{kata tolerancija. Pokonkretno, najgolem indeks na gustinata e registriran:
106 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep - vo celiot kanalizacionen sistem (okolu 15.000) - vo delot na "Trizla" kaj romskite naselbi - "Egejskite zgradi" - zgradite pozadi "Solidnost " - del od zgradite na "Dimo Narednikot" - "@abesko maalo" - starata ~ar{ija - otvorenite stoe~ki povr{ni vodi na kanali (kanalot od romskata naselba kon kasarnata, ju`niot del na rekata od gradot, pome|u "Varo{" i "Mlekarata". Od izvr{eniot uvid se procenuva deka ovoj indeks iznesuva od 50.000 95.000 glodari od koi 45% se od vidot doma{en glu{ec, 30% norve{ki ili t.n. kanalizacionen staorec, a najmalku e prisuten crniot staorec. Osobeno zagri`uva sostojbata vo farmite no i vo site individualni ku}i, kade ima me{awe na fekalna i atmosferska voda. Vakviot vonredno visok bioti~ki potencijal obezbeduva nivna visoka fiziolo{ka kondicija (izvonredno golem broj na mladi i skotni `enki) i ako na toa se dodade nezadovolitelnata sanitarno higienska sostojba vo gradot, so golem broj divi deponii i |ubri{ta, golem broj neobraboteni javni povr{ini, toga{ mo`e da se o~ekuva nivno ekspandirawe vo naredniot period. Mestoto na dvi`ewe i `iveewe, na~inot na ishranata gi pravi ovie {tetnosti "transporteri" na mikrobiolo{ko patolo{ki materijal do ~ovekot, `ivotnite i hranitelnite produkti. Ne pomala e i zna~eweto od ekonomskite {teti koi gi predizvikuvaat; {to zna~i posledicite od nivnoto prisustvo se na epidemiolo{ki, epizootiolo{ki i ekonomski plan. Dosega{nite aktivnosti i merki za reducirawe na ovoj vid biolo{ka populacija, ne samo vo gradot tuku i po{iroko vo Republikata, se sveduva na primena na ofanzivni merki (so primena na hemiski sredstva) na na~ini koi ne se spored me|unarodnite strandardi. Ako kon ova se dodade neoficijalniot podatok za do 200 pati zgolemeno koristewe na hemiskite sredstva rodendicidi od strana na gra|anite, spored podatokot za pobaruva~kata i potro{uva~kata vo zemjodelskite apteki, jasno se nametnuva potrebata od poseriozen i multidisciplinaren priod pri re{avaweto na ovaa sostojba so izrabotka na kratkoro~ni i dolgoro~ni planovi vo koi realnite i efektivni tehni~ko tehnolo{ki merki i re{enija bi bile cel na eden multidisciplinaren priod. Naj~esti vidovi na zaboluvawa, so najvisoka stapka na morbiditet na naselenieto vo Prilep se: - bolesti na di{ni pati{ta 328.2%o (na 1000 `iteli) - bolesti na kardiocirkulatorniot sistem 213.8%o (na 1000 `iteli) - infektivnite i paraziternite bolesti 20.3%o (na 1000 `iteli) - muskuloskelenite zaboluvawa 31.3%o (na 1000 `iteli) - zaben karies 50 do 55% Od infektivnite i parazitarnite zaboluvawa najzastapeni se : - infektiven enterokolit (od 46.8% 68.1%) vo poslednite tri godini od vkupniot broj na infektivni zaboluvawa. - alimentarni toksoinfekcii truewa so hrana, skoja godina se vo porast (od 8.4% 26.4%) vo poslednite tri godini od vkupniot broj na infektivni zaboluvawa. - zoonozi (bruceloza) (od 2.8% 5.4%) vo poslednite tri godini od vkupniot broj na infektivni zaboluvawa. 107 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep - virusen hepatit (`oltica) godi{na brojka od 58 do 84 slu~ai godi{no - seriozni meningiti od 0.3 %o do 1.3%o - SIDA i HIV pozitivni 1 HIV pozitiven a 6 ({est) zaboelni egzistirani - helmintijazi i ehinokokozi se u{te se registriraat slu~ai, po nekolku godi{no Bruceloza: ja ima vo gradot Prilep, selata : [tavica, i drugi sela koi ne se vo op{tina Prilep (Knatalarci, Dupja~ani, Drenovci i dr.) Virusniot hepatit e endemski prisuten, sekoja godina se registriraat zaboleni od 60 80 slu~ai, a povremeno se u{te se registriraat epidemii, naj~esto mali epidemii se registriraat vo romskata naselba ("Trizla1" i "Trizla2"). Serozniot meningit zaedno so enterokolitite koi se registriraat vo Prilep, vo pogolem broj vo odnos na registriraniot broj vo R. Makedonija, pretstavuvaat najvalidni idikatori za stepenot na sanacija na sredinite i okolinite, odnosno upatuvaat deka se raboti za fekalno zagaduvawe na sredinite i slaba sanitacija. Truewa so hrana se vo porast i upatuvaat na nehigiensko ~uvawe i manipulirawe so hranite, prisustvo na glodari i insekti. Naj~esti vidovi na zaboluvawa kaj dobitokot se bruceloza, {u{kavec, enterotoksemija, svinska ~uma i parazitski zaboluvawa, a zabolenite grla se tretiraat soglasno zakonskite propisi. Vakcinacija se vr{i redovno, kako i redovno ispituvawe na bruceloza i tuberkoloza. Site preventivni vakcinacii za odredeni pojaveni zarazni bolesti, kako i dijagnosti~ki ispituvawa za otkrivawe na zarazni bolesti, se sproveduvaat spored Naredbata za prezemawe merki za za{tita na `ivotnite od zarazni bolesti i rokovite za sproveduvawe na navedenite merki za sekoja tekovna godina, koja naredba e izdadena od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Pcovisaniot dobitok se frla vo javni grobnici ili se zakopuva. Vo Prilepska op{tina ima edna javna grobnica vo blizina na seloto Alinci do deponijata za cvrst otpad. Vo Prilep ima golem broj na ku~iwa skitnici koi slobodno se {etaat. Tie pretstavuvaat potencijalen izvor na bolesti i drugi opasnosti. Za taa cel formirana e posebna slu`ba koja gi tretira ku~iwata skitnici. Vo momentov se prezemaat merki samo protiv neizle~ivo bolni ku~iwa skitnici i se vr{i eutanazija so injekcija. Slu`bata vo najskoro vreme planira da se izgradi stacionar za ku~iwa skitnici, a isto taka vo tek e i izrabotka na Proekt za otstranuvawe na ku~iwa skitnici i drugi {tetnici.
108 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.9.2. Definarawe na ekolo{kite problemi
Mo`ni {tetni vlijanija Ekolo{ki problem Glaven izvor Glavni zagaduva~i ^ovekovo zdravje @ivotna sredina Kvalitet na `ivot 1. Nisko nivo na nedovolna edukacija na nekontrolirano javna ekolo{ka gra|anite frlawe na otpadoci bolesti so svest otsustvo na zdravstvena kultura pu{ewe vo epidemiski i naru{eni standardi za i kultura na `iveewe zatvoreni prostorii endemiski karakter `iveewe vo urbanata sredina visok stepen na slaba materijalna baza otsustvo na li~na i namaluvawe n naru{en kvalitet na rizik otsustvo na ~uvstvo na kolektivna higiena imunitetot na `iveewe odgovornost kon sebe i organizmot okolinata
5.9.3. Plan na akcii
Zazdrava populacija potrebni se slednite akcii: Akcija 1. Razvivawe na sanitarna kultura kaj gra|anite (zdravstvano vospituvawe) i ekolo{ka svest, osobeno kaj mladata populacija od u~ili{na vozrast Akcija 2. Kontinuirano epidemiolo{ko sledewe na sostojbite Akcija 3. Pribirawe i obrabotka na podataoci Akcija 4. Terenski izviduvawa Akcija 5.Preventivni merki za sanirawe i suzbivawe na odredeni infektivni zaboluvawa pri pojava na zgolemen broj na zaboluvawa zaradi spre~uvawe na pojava na epidemii. Akcija 6. Dopolnitelni higienski merki Akcija 7. Re{avawe na ispravnosta na vodata za piewe, osobeno vo selskite vodosnabditelni objekti i, kanalizacionite sistemi. Akcija 8. Kontinuirana i zasilena kontrola nad `ivotinskite namirnici i manipuliraweto so istite. Akcija 9. Zasileni inspekciski slu`bi sekade kade ima pri~ini za zaboluvawa na gra|anite i dobitokot
109 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.9.4. Vrednuvawe na akciite
Kriteriumi za vrednuvawe Vkupna Red Efikasnost za vrednost Akcija Tehni~ka Vreme na Prifateno Zakonska Rangirawe br. namaluvawe na TTro{oci 3+4+5+6+ primena implementacija od javnosta poddr{ka rizici 7+8 Razvivawe na sanitarna kultura kaj gra|anite (zdravstvano vospituvawe) i ekolo{ka kontinuirano 1. svest, osobeno kaj mladata * * * * * * * * * * * * * * * * * * 18 I populacija od u~ili{na vozrast Kontinuirano epidemiolo{ko sledewe kontinuirano 2. na sostojbite * * * * * * * * * * * * * * * * * 17 I Pribirawe i obrabotka kontinuirano 3. na podataoci * * * * * * * * * * * 15 I * * * * Terenski izviduvawa kontinuirano 4. * * * * * * * * * * * * * * 14 II Preventivni merki za sanirawe i suzbivawe na odredeni infektivni zaboluvawa pri pojava na kontinuirano 5. zgolemen broj na * * * * * * * * * * * * * * * 15 I zaboluvawa zaradi spre~uvawe na pojava na epidemii. Dopolnitelni higienski kontinuirano 6. merki * * * * * * * * * * * 15 I * * * * Re{avawe na ispravnosta na vodata za piewe, 7. osobeno vo selskite * * * * * * * * * * * * * 13 II vodosnabditelni objekti 110 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Kriteriumi za vrednuvawe Vkupna Red Efikasnost za vrednost Akcija Tehni~ka Vreme na Prifateno Zakonska Rangirawe br. namaluvawe na TTro{oci 3+4+5+6+ primena implementacija od javnosta poddr{ka rizici 7+8 i, kanalizacionite sistemi. Kontinuirana i zasilena kontrola nad kontinuirano 8. `ivotinskite namirnici * * * * * * * * * * * * * * 18 I i manipuliraweto so * * * * istite. Zasileni inspekciski slu`bi sekade kade ima kontinuirano 9. pri~ini za zaboluvawa na * * * * * * * * * * * * 16 I gra|anite i dobitokot * * * *
5.9.5.Plan za implementacija
Prepora~ana akcija Subjekt za implementacija Period na Procenet buxet Izvori na finansirawe implementacija Razvivawe na sanitarna Lokalna samouprava Buxet na RM kultura kaj gra|anite NVO Lokalna samouprava (zdravstveno vospituvawe) i Obrazovni institucii Me|unarodni donacii ekolo{ka svest, osobeno kaj Javni mediumi D MZ (ZZZ) mladata populacija od u~ili{na vozrast Kontinuirano epidemiolo{ko Lokalna samouprava Buxet na RM sledewe na sostojbite NVO Lokalna samouprava Obrazovni institucii D Me|unarodni donacii Javni mediumi MZ (ZZZ) Pribirawe i obrabotka na Lokalna samouprava MZ (ZZZ) podataoci NVO Lokalna samouprava MZ (ZZZ) D NVO MZ (ZZZ) Terenski izviduvawa Lokalna samouprava Lokalna samouprava NVO D NVO MZ (ZZZ) MZ (ZZZ)
111 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep Prepora~ana akcija Subjekt za implementacija Period na Procenet buxet Izvori na finansirawe implementacija Preventivni merki za Lokalna samouprava Lokalna samouprava sanirawe i suzbivawe na NVO NVO odredeni infektivni MZ (ZZZ) MZ (ZZZ) zaboluvawa pri pojava na D zgolemen broj na zaboluvawa zaradi spre~uvawe na pojava na epidemii. Dopolnitelni higienski Lokalna samouprava Lokalna samouprava merki NVO D NVO MZ (ZZZ) MZ (ZZZ) Re{avawe na ispravnosta na Lokalna samouprava Lokalna samouprava vodata za piewe, osobeno vo NVO NVO selskite vodosnabditelni MZ (ZZZ) K MZ (ZZZ) objekti i, kanalizacionite M@SPP sistemi. Kontinuirana i zasilena MZ (ZZZ) MZ (ZZZ) kontrola nad `ivotinskite Lokalna samouprava Lokalna samouprava namirnici i manipuliraweto NVO D NVO so istite. Zasileni inspekciski slu`bi Inspekciski slu`bi od Buxet na RM sekade kade ima pri~ini za pove}e ministerstva Lokalna samouprava zaboluvawa na gra|anite i NVO D Me|unarodni donacii dobitokot MZ (ZZZ) Zabele{ka: MZ Ministerstvo za zdravstvo ZZZ Zavod za zdravstvena za{tita NVO Nevladini organizacii
112 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.10. Javna svest
5.10.1. Analiza na sostojbata
Gra|anite se osnovni i dominantni subjekti vo `ivotnata sredina, vo urbanite i ruralnite naselbi koi so svojot odnos direktno vlijaat vrz kvalitetot na sredinata. Postojnata zakonska regulativa za za{tita na `ivotnata i rabotna sredina ovozmo`uva lokalnite zaednici (urbani i ruralni) vo ramkite na svoite ekonomski, socijalni i kulturni potencijali da kreiraat sopstveni re{enija za svoite lokalni ekolo{ki problemi, vo koi gra|anite treba da bidat vklu~eni kako kreatori, realizatori i faktori na kontrola na realizacija. Gra|anite na op{tina Prilep se svesni za brojnite ekolo{ki problemi vo svojata `ivotna sredina, {to go povrduvaat so svoite odgovori vo anketniot pra{alnik. Osobeno e interesno {to samite ispitanici na pra{aweto koj e najseriozen ekolo{ki problem vo Op{tinata, prioritet davaat na niskoto nivo na javna svest. Zna~i deka se objektivni i samokriti~ni od edna strana, a od druga ne se dovolno aktivni i inicijativni vo bilo kakva akcija iako veruvaat vo nejzinata uspe{nost. Mo`ebi pri~inite treba da se baraat vo nedovolnata educiranost, informiranost, razli~no nivo na kultura na `iveewe vo ruralna i urbana sredina, nediscipliniran odnos i otsustvo na sankcii za istiot, nepo~ituvawe na zakonska regulativa, nizok stepen na zdravstvena kultura i sl. U~estvoto na gra|anite vo procesot na donesuvawe odluki za re{avawe na ekolo{kite problemi vo Op{tinata mo`e da se obezbedi edinstveno preku vospostavuvawe demokratski proceduri. Izgotvuvaweto na Lokalen ekolo{ki akcionen plan pretstavuva prv inicijalen obid za poaktivno vklu~uvawe na gra|anite. Zaradi visokata ocenka na niskoto nivo na javna svest, kako eden od ekolo{kite prioriteti, ovie demokratski proceduri treba da se osmislat preku prevzemawe na niza merki od najrazli~ni oblasti, po~nuvaj}i od podignuvawe na nivoto na obrazovanie na site nivoa i vo najrazli~ni formi. Isto taka, poaktivno treba da profunkcionira i informativniot del, preku razni oblici na glasila i publikacii i mediumi. Ovaa merka e najekonomi~na i preventivna, a ima zna~ajni efekti. Lokalnata zaednica treba da obezbedi pristap do informaciite, faktite i parametrite koi se odnesuvaat na zagaduvaweto na `ivotnata sredina i osobeno da gi ohrabruva, pottiknuva i motivira gra|anite na volonterska rabota.
113 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.10.2. Definirawe na ekolo{kite problemi
Mo`ni {tetni vlijanija Ekolo{ki problem Glaven izvor Glavni zagaduva~i ^ovekovo zdravje @ivotna sredina Kvalitet na `ivot 1. Nisko nivo na nedovolna edukacija na gra|anite nekontrolirano bolesti so visok stepen na naru{eni standardi za javna ekolo{ka otsustvo na zdravstvena kultura i frlawe na otpadoci epidemiski i rizik `iveewe vo urbanata sredina svest kultura na `iveewe pu{ewe vo endemiski karakter naru{en kvalitet na slaba materijalna baza zatvoreni prostorii namaluvawe n `iveewe otsustvo na ~uvstvo na otsustvo na li~na i imunitetot na odgovornost kon sebe i okolinata kolektivna higiena organizmot
5.10.3. Plan na akcii
Vo site dosega obraboeni ekolo{ki problemi se predvideni, odnosno prepora~ani akcii od edukativen karakter, ~ija cel e podigawe na ekolo{kata svest. Sepak, so ogled na visokoto rangirawe na ovoj problem i od strana na samite gra|ani, neophodno e da se predvidat i posebni grupi na akcii. Akcija 1. Realizacija na programa za gra|anska svest Akcija 2. Kontinuirano educirawe na gra|anite Akcija 3. Publikacija na stru~na literatura Akcija 4. Informirawe preku javni mediumi
114 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5.10.4. Vrednuvawe na akciite
Kriteriumi za vrednuvawe Vkupna Red Efikasnost za vrednost Akcija Tehni~ka Vreme na Prifateno Zakonska Rangirawe br. namaluvawe na TTro{oci 3+4+5+6+ primena implementacija od javnosta poddr{ka rizici 7+8 Realizacija na programa 1. za gra|anska svest * * * * * * * * * * * * * * * 16 I Kontinuirano educirawe kontinuirano 2. na gra|anite * * * * * * * * * * * * * * * * 16 I Publikacija na stru~na kontinuirano 3. literatura * * * * * * * * * * * * * * * * 16 I Informirawe preku kontinuirano 4. javni mediumi * * * * * * * * * * * * 16 I * * * *
5.10.5.Plan za implementacija
Prepora~ana akcija Subjekt za implementacija Period na Procenet buxet Izvori na finansirawe implementacija 1.Realizacija na programa za Lokalna samouprava Buxet na Op{tinata gra|anska svest NVO K Me|unarodni donacii 2.Kontinuirano educirawe na Lokalna samouprava Buxet na Op{tinata gra|anite Ekolo{ki dru{tva Me|unarodni donacii Obrazovni institucii P Javni mediumi 3.Publikacija na stru~na Lokalna samouprava Buxet na Op{tinata literatura Ekolo{ki dru{tva Me|unarodni donacii Obrazovni institucii P Javni mediumi 4.Informirawe preku javni Ekolo{ki dru{tva Buxet na Op{tinata mediumi Javni mediumi P Me|unarodni donacii
115 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep KRITERIUMI ZA VREDNUVAWE NA AKCIITE TEHNI^KA PRIMENA 3 vedna{ primenlivo * * * 2 delumno primenlivo * * 1 primenlivo so prethodna priprema * EFIKASNOST ZA NAMALUVAWE NA RIZICI 3 golema efikasnost * * * 2 efikasno * * 1 nezna~itelno * TRO[OCI 3 mali tro{oci * * * 2 prifatlivi tro{oci * * 1 pregolemi tro{oci * VREME NA IMPLEMENTACIJA 3 kratkoro~no vreme (do 3 god.) * * * 2 srednoro~no vreme (od 3 5god.) * * 1 dolgoro~no vreme (pove}e od 5god.) * PRIFATENOST OD JAVNOSTA 3 lesno prifatlivo * * * 2 prifatlivo * * 1 te{ko prifatlivo * ZAKONSKA PODDR[KA 3 postoi * * * 2 delumno postoi * * 1 ne postoi * RANGIRAWE: do 12 poeni III grupa na prioriteti 13 15 poeni II grupa na prioriteti nad 15 poeni I grupa na prioriteti PLAN NA IMPLEMENTACIJA PERIOD NA IMPLEMENTACIJA kratkoro~no K (do 2 god.) srednoro~no S (3 5god.) dolgoro~no D (pove}e od 5god.) permanentno, kontinuirano P
116 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
6. INSTITUCIONALNO-ORGANIZACIONI USLOVI ZA REALIZACIJA NA LEAP
Po definiraweto na planot za akcii za razre{uvawe na klu~nite problemi na `ivotnata sredina vo op{tinata Prilep, racionalniot pristap vo nivnoto razre{uvawe bara, pred se, adekvaten institucionalno organizacionen kapacitet. Zatoa, va`en prioritet e da se vospostavi, doizgradi i razvie pravniot sistem so zakoni, propisi i standardi na nivo na Republika Makedonija, kako i administrativniot sistem za regulirawe na monitoring i za izvr{uvawe na zakonite. Institucionalniot sistem treba da se izgradi na na~in {to }e odgovori na su{testvenite problemi. Bez soodveten sistem na monitoring i informacionen sistem, nevozmo`no e da se donesuvaat odluki i da se utvrduvaat prioriteti za investicioni intervencii i realizacija na planot na definiranite akcii. Vo nedostatok na izdr`ani i kvalitetni podatoci za `ivotnata sredina, nevozmo`no e da se izvr{i ekonomska procenka i valorizacija na pridobivkite, kako i na op{testvenite tro{oci na zagaduvaweto na `ivotnata sredina. Vo ovoj slu~aj se prepora~uvaat "pragmati~ni kriteriumi" za da se utvrdat prioritetite na kratkoro~nite intervencii. Kako takvi se smetaat slednive kriteriumi: - za{tita na ~ovekovoto zdravje; - niski tro{oci, a visoki efekti za `ivotnata sredina i - spre~uvawe na zagaduvaweto Za potrebite na realizacijata na navedenite prioriteti, neophodno e da se vospostavi institucionalna, organizaciona i informativna mre`a koja ovozmo`uva traen i sistematski transfer na informacii od okru`uvaweto koi vo ovie oblasti se relevantni za Op{tinata {to vklu~uva i pribirawe i sistematizacija na nau~ni i stru~ni istra`uvawa od najrazli~ni oblasti vo zemjata i nadvor od nea. Paralelno so donesuvawe na ovoj LEAP, treba da se realizira i proektot za razvoj na mre`ata na institucii za izveduvawe na stru~nite raboti vo domenot na realizacija na istiot, i toa: - razvoj na informacionen sistem za prostorot; - elaboracija na ekolo{kite aspekti vo studii za opravdanosta na proekti od poseben interes za Op{tinata; - podgotovka na programi, politiki na razvojot, normativno pravni propisi, normativi, standardi i drugi instrumenti za realizacija na ovoj LEAP; - nau~ni i stru~ni istra`uvawa vo domenot na organizacijata i ureduvaweto na `ivotnata sredina, so prioritet na: - institucionalno upravuva~kite, informativno upravuva~kite i ekonomskite problemi i regulativata vo ovaa oblast; - me|unarodnite iskustva vo regulacija na prostorniot razvoj i za{titata na `ivotnata sredina vo prv red, op{to upravuva~kite, informativnite, institucionalnite, ekonomskite i metodolo{kite aspekti. Vo ovoj kontekst se predlagaat slednite prioriteti: - izrabotka na studii za vlijanie vrz `ivotnata sredina; - razvoj na biolo{ki i bioin`enerski metodi za za{tita na `ivotnata sredina i obnova na zagrozenite podra~ja; - postapka za tretman na opasni materii, kriteriumi i metodologija za izbor na lokacii za deponii;
117 Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep - istra`uvawe na ekolo{ko prostorniot kapacitet za razvoj na opredeleni podra~ja vo Op{tinata, i toa prioritetno za: ekolo{ki najvrednite, najso~uvanite podra~ja, podra~jata so najgolema koncentracija na naselenie, aktivnostite i podra~jata so najgolemi prostorni potencijali za razvoj. So ovie aktivnosti i intervencii }e bidat zajaknati instituciite za za{tita na `ivotnata sredina, doizgraduvawe na pravniot sistem za za{tita na `ivotnata sredina, oformuvawe na sistemite na monitoring, kapitalni investicii i tn. Efektite od ovie aktivnosti mo`at da se grupirat vo nekolku kategorii, kako {to se: podobruvawe na javnoto zdravje i kvalitetot na `ivotnata sredina, pogolema produktivnost na prirodnite bogatstva, efikasnost vo raboteweto i tn. Vo idealni uslovi, potpolni i to~ni informacii vo pogled na cenite i vrednostite {to gi karakteriziraat aktivnostite i nivnite efekti, bi dovele do soodvetna skala na efektite od aspekt na tro{ocite. Ovaa skala bi bila odraz na rangiraweto na efektite i tro{ocite i bi ovozmo`ila opredeluvawe na optimalnite prioriteti. Prioritetite opredeleni vo matricata na LEAP ot, kako i nivnoto ostvaruvawe, }e se preispituvaat vo opredelen period i }e se vr{at promeni, ako se uka`e potreba za toa. Prioritetnite aktivnosti se baziraat na kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni potrebi, imaj}i predvid deka postojat strogi buxetski ograni~uvawa, a instituciite za za{tita na `ivotnata sredina se u{te se vo razvoj. Sekade kade {to e toa mo`no, }e se pottiknuva u~estvoto na privatniot sektor vo ostvaruvaweto LEAP ot. Bidej}i ovoj dokument e podgotven so u~estvo na {irok krug lica i organizacii so razli~ni interesi od oblasta na za{titata na `ivotnata sredina, toj }e se smeta za dokument na op{tinskata politika so koj }e se rakovodat op{tinskite organi i site zainteresirani subjekti vo nivniot zaedni~ki napor da gi unapredat kvalitetot na `ivotnata sredina i dobrosostojbata na gra|anite.
118