Novice April 2013.Pdf

[TEVILKA 1 [TEVILKA 1 LETNIK 18 LETNIK 18 april 2013 april 2013

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2241 Sp. Duplek ^estitamo za 1. maj - praznik dela.

@upan Mitja Horvat, svetnice in svetniki

Al' `e skoraj bo pomlad So prvi nam znanilci upanje pri`gali, da {emasti kurenti starko zimo so pregnali.

Kmeti~ v trsek se poda veselo, ga ogreje son~ek, sle~e zimsko si odelo.

Marica

NOVICE OB^INE DUPLEK, letnik 18, {tevilka 1, javno glasilo IZDAJA: OB^INA DUPLEK ODGOVORNA UREDNICA: Majda STRUC UREDNI[KI ODBOR: Sanja Fridau, Glorija LORENCI, Marjana GLONAR UREDNI[TVO: Cesta 4. julija 106, Spodnji Duplek, tel.: 684 09 14, faks: 684 09 28, e-po{ta: [email protected]; [email protected]; splet: http://www.duplek.si Javno glasilo Novice ob~ine Duplek je na podlagi 13. ~lena Zakona o medijih (Ur. l. RS, {t. 35/02) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, pod zaporedno {tevilko 172. Glasilo izhaja v slovenskem jeziku v nakladi 2700 izvodov. Brezpla~no ga prejemajo vsa gospodinjstva v ob~ini Duplek. Uredni{tvo si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Priprava za tisk: Grafi~na forma Hutter, tel.: 02/ 300 20 10 Tisk: Naslovnica: V cvetju Foto: Ivo Glonar ŽUPANOV UVODNIK

projekti za~eli. Za obnovo kulturnega Zavedamo se, da zaradi vse ve~je so- doma v Koreni izbiramo izvajalca, za cialne stiske {tevilne ob~inske dajatve vodovod Vince in Vurberk, smo pri- pomenijo veliko breme. dobili pozitivno odlo~bo za sofinancerska sredstva iz evropskih skladov; Odmrznitev cen komunalnih storitev, tako da bomo lahko tudi s to investi- ki so bile ve~ let zamrznjene, bodo cijo za~eli. ponekod pomenile dvig cen, a je to razli~no od ob~ine do ob~ine. Gotovo Aktivno pripravljamo projektno in raz- moramo ravnati gospodarno s svojo pisno dokumentacijo za medob~inski infrastrukturo in se hkrati zavedati kohezijski projekt izgradnje kanaliza- socialno ekonomskega poloàja posa- cije, ki bo povezal vso ob~insko kana- meznikov, àl pa imamo veliko teàvo, lizacijo s centralno ~istilno napravo v ko dràva s svojo zakonodajo dolo~i Dogo{ah. standarde in pravila, ki ekonomskega poloàja dràvljanov ne upo{tevajo. Tudi pri medob~inskem projektu oskrbe SV Slovenije s pitno vodo prevze- Dela nam gotovo ne bo zmanjkalo in To kar ni uspelo kurentom in ostalim mamo bolj aktivno vlogo, saj nosilna problemov tudi ne, a vendarle je v pustnim maskam, je vendarle uspelo ob~ina ni izpolnila vseh zahtev mini- na{ih krajih tudi veliko lepih dogod- velikono~nemu zaj~ku. Zima se ne- strstva za kmetijstvo in okolje. Zato kov in prireditev, ki naredijo ìvljenje kako ni hotela umakniti pomladi. Ko smo na na{o iniciativo imeli vsi ùpani v na{i ob~ini prijetno. V ~asih ob~nih sem poslu{al tiste strastne smu~arje, sestanek na ministrstvu, da ugotovi- zborov dru{tev, ki jih je res veliko, da tudi njim è preseda zima, je mo, zakaj stvari stojijo in verjamem, imam prilo`nost sli{ati poro~ila mi- o~itno nad snegom navdu{en samo da bo ob~ina Lenart opravila svojo nulega leta in plane za prihodnje. In {e moj mlaj{i sin, ki je do zadnjega nalogo in da tudi ta projekt pridobi po vseh teh sre~anjih dobi{ sliko, ki sneènja uìval in vsem vo{~il vesel sofinancersko pogodbo za nemoteno je zares barvita, veliko dobrega in za- boì~. Mene je seveda najbolj zmoti- nadaljevanje. nimivega se dogaja in veliko idej in la zima ob pregledu stro{kov zimske zanosa je {e v ljudeh, zato sem vesel, slu`be. Redno spremljamo in spodbujamo na- da sem ùpan ob~ine, ki se ne pre- daljevanje aktivnosti za za~etek izgra- da melanholiji in agoniji, v kateri se Zima je kar precej najedla na{e ceste dnje protipoplavnega nasipa, kjer ver- je zna{la dràva. Verjamem, da je v in seveda prora~un. Po lanskih popla- jamem, da bo s konstituiranjem nove na{ih novicah veliko ve~ takih novic vah, smo v za~etku leta zbrali pogum vlade, ljudem na ministrstvih po~asi in prispevkov, ki vas bodo razvedrile, in prora~un zastavili optimisti~no zmanjkalo izgovorov zakaj projekt vam polep{ale dan in v siv vsakdan ter si postavili visoke cilje, a narava stoji in koga se ~aka. dodale barve. nam nikakor ne prizana{a. Z odjugo in obilnimi padavinami so se sproìli Precej teàv imamo tudi s za~etkom Mitja HORVAT {tevilni zemeljski plazovi, in nekateri izvajanja koncesije za odvajanje in celo ogroàjo hi{e. Sanacije teh pla- ~i{~enje odpadnih vod. Ne morem se zov bodo gotovo prevelik zalogaj za znebiti ob~utka, da se koncesionar z posameznika in tudi za ob~ino, zato vsemi {tirimi brani svojih obveznosti bodo potrebni spet dodatni napori in ga zanima le smetana iz koncesi- za pridobitev pomo~i dràve. @al pa je. Ta ob~utek se je potrdil z pozivom vsi postopki na nivoju dràve te~ejo imetnikom greznic za rezervacijo ter- zelo po~asi. Ob~ine {e nismo dobile minov ~rpanja. Ta poziv ni bil uskla- povrnjenih sredstev za intervencije v jen z ob~ino in je zame tudi sporen, novembrskih poplavah, {e vedno pa saj koncesionar {e vedno ni prevzel lahko le upamo, da bo pomo~ za sana- vseh svojih obveznosti iz koncesij- cijo po naravni nesre~i pri{la ~im prej ske pogodbe. Glede na to, da nobe- in v ~im ve~jem obsegu. na stran ni zadovoljna z uveljavitvijo koncesijskega razmerja, sem predla- Kljub temu, da bo te`ko dose~i vse gal sporazumno prekinitev koncesij- zadane cilje, so se vendarle nekateri ske pogodbe.

Novice ob~ine DUPLEK 1 OB^INSKI SVET

to è posredovane dopolnitve vloge. Dne 13.2.2013 se je ob~inski svet OBÎNSKI SVET Po dalj{i razpravi so svetniki spreje- Ob~ine Duplek sestal na 20. redni SPREJEL PRORAÛN li sklep, da od dràve zahtevajo, naj seji. V drugem branju je obravnaval nemudoma pristopi k izgradnji proti- prora~un za leto 2013 in ga z nekaj OBÎNE DUPLEK ZA poplavnega nasipa, da izvede dela za amandmaji – to je z manj{imi spre- poglobitev struge reke Drave ter da se membami – tudi potrdil. LETO 2013 sredstva, ki se zberejo v vodnem skla- Svetniki so v okviru pobud in vpra{anj du iz podro~ja reke Drave, namenijo razpravljali {e o aktualnih aktivnostih. Ob~inski svet ob~ine Duplek se za vzdrèvanje pore~ja te reke. je v sredo, 30. januarja 2013, Milena ROPO[A sestal na 19. redni seji. V nadaljevanju seje je ob~inski svet Po uvodnih to~kah je najprej obravna- v prvem branju obravnaval in potrdil val problematiko vodotokov v ob~ini. prora~un za leto 2013. S prora~unom Zaradi nedavnih katastrofalnih poplav so bili nastavljeni cilji, ki jih ob~ina so svetniki to temo èleli obravnavati v èli dose~i v prihodnjem letu in pro- prisotnosti predstavnikov Ministrstva jekti, ki se bodo uresni~evali tudi v IMENOVANJE za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za ve~letnem ~asovnem obdobju. Seveda okolje, VGP Drava Ptuj, Dravskih elek- so prora~unska sredstva omejena, èlj POD@UPANOV trarn Maribor in Zavoda RS za varstvo in potreb pa je bilo tudi za leto 2013 narave. OBÎNE DUPLEK mnogo ve~, kot jih je mogo~e pokriti z prihodki. Prihodki za leto 2013 so pla- Ob~ina Duplek ima na svojem obmo~ju Skladno z Zakonom o lokalni nirani v vi{ini 9.581.412,00 EUR, od- {tevilne vodotoke. Na ju`ni strani samoupravi in Statutom ob~ine hodki pa v vi{ini 10.548.271,00 EUR. ob~ine te~e reka Drava, ki je ob nedav- Duplek, ima ob~ina za pomo~ Prora~unski primanjkljaj bo ob~ina fi- nih poplavah povzro~ila veliko {kode. pri opravljanju nalog ùpana nancirala z zadolèvanjem in s preno- To so povzro~ili tudi manj{i vodotoki najmanj enega podùpana. som sredstev iz preteklega leta. v ob~ini − @ite~ki potok, Korenski po- Podùpana izmed ~lanov ob~inskega Ve~ji projekti v letu 2013 in v nasle- tok in Jablan{ki potok. Vzdrèvanje sveta imenuje in razre{uje podùpan. dnjih letih, ki si jih je ob~ina zadala, so vodnih in priobalnih zemlji{~ zago- Podùpan pomaga ùpanu pri njego- izgradnja kanalizacije v okviru kohe- tavlja dràva v okviru obvezne go- vem delu ter opravlja posamezne nalo- zijskega projekta varovanja vodnih vi- spodarske javne slu`be. Teàve z ge iz pristojnosti ùpana, za katere ga rov (investicija je vredna 1.377.562,00 urejanjem vodotokov segajo è dale~ ùpan pooblasti. EUR) in oskrbe s ~isto pitno vodo nazaj, saj dràva za opravljanje nalog (vrednost investicije 2.535.784,00 vzdrèvanja vodotokov iz leta v leto @upan Mitja Horvat je za podùpanjo EUR), izgranja zbirnega centa za od- namenja manj sredstev. Ob~ina Duplek za opravljanje posameznih nalog padke (118.000,00 EUR), obnova jav- na problematiko vodotokov na njenem na podro~ju dru`benih dejavnosti ne razsvetljave (vrednost investicije obmo~ju opozarja è vrsto let, tako na imenoval svetnico Slavico Golob, za 360.000,00 EUR), obnova kulturnega neformalnih sre~anjih kot na uradnih podùpana za opravljanje posameznih doma v Koreni (vrednost investicije s predstavniki Ministrstva za okolje in protokolarnih nalog pa svetnika Davi- 492.597,00 EUR), sofinanciranje -iz prostor, Agencije RS za okolje in VGP da Kumra. Prepri~an je, da bosta oba gradnje doma za starej{e (460.000,00 Drava Ptuj d.d. [e zmeraj pa se je zata- imenovana uspe{na pri svojem delu, EUR) ter energetska prenova {ol knilo pri zagotavljanju finan~nih sred- saj imata vsak na svojem podro~ju bo- (645.000,00 EUR). stev, namenjenih predvsem izvedbi gate izku{nje. del na @ite~kem potoku. Problematiko Ob~inski svet je sprejel tudi Odlok o zaokroà izgradnja protipoplavnega Je v dana{njem ~asu, ko je pomem- spremembah in dopolnitvah Odloka nasipa od Vurberka do Zgornjega Du- ben vsak evro, imeti dva podùpana o podelitvi koncesije za opravljanje pleka. Uredba o dràvnem lokacijskem razko{je, ~e ne è potrata? Res bi pokopali{ke dejavnosti v ob~ini Du- na~rtu za vodnogospodarsko ureditev bila, ~e ne bi bila oba imenovana plek. Spremenjeno je bilo dolo~ilo o reke Drave je bila namre~ sprejeta è podùpana pripravljena prevzeti funk- to~kovanju referenc pri postopku izbi- leta 2004, vendar do realizacije {e ni cijo podùpana z vsem zadolìtvami in re koncesionarja. pri{lo. Po zadnjih informacijah mini- odgovornostmi, za znesek ene sejnine Ob~inski svet je izvolil tudi tretjega iz- strstva za kmetijstvo (3.1.2013) je bila na mesec. Dodatne sejnine za sejo med ~lanov uredni{kega odbora Novic zahteva za izdajo gradbenega dovolje- ob~inskega sveta pa ne prejmeta. ob~ine Duplek. Naslednja {tiri leta bo nja za izgradnjo nasipa posredovana to funkcijo opravljala Sanja Fridau iz Du{anka NOVAK na upravno enoto v mesecu novem- Zg. Dupleka. bru, prav tako so bile na upravno eno-

2 Novice ob~ine DUPLEK IZ VA[KIH SKUPNOSTI

NA VURBERKU OHRANJAMO TRADICIJO

V boì~nih dneh se v ljudi, ki Boì~ praznujemo, naseli posebno vzdu{je: mir, veselje, ra- zumevanje in dobrohotnost. Ob teh izjemno lepih ob~utkih si ~lani VS Vurberk {tejemo v dobro, da ohranjamo tradicijo in po polno~ni ma{i v doma~i cerkvi skupaj s ~lani Cerkve- nega odbora obiskovalcem ponudi- mo kuhano vino in ~aj. Da pa zadnji dve leti ne ponujamo zgolj to, gre izjemna in iskrena zahvalagospe Ma- riji Sakel{ek, ki nas tudi ob krajevnih snidenjih vedno znova razveseljuje in pogosti z odli~nim doma~im pecivom, zaradi ~esar je druènje doma~inov {e prijetnej{e. Jelka ROJKO Jaslice v cerkvi na Vurberku (spletna stran ùpnije)

je to bilo v~asih. Sedaj skupaj z njimi iz najbolj{ega snega, saj je pre`ivel

SNE@NI VELIKAN ali njim v veselje delamo nove sne`ne ve~ vmesnih odjug in je vedno znova podvige … Tako se je odlo~il tudi Mar- stal trdno pokonci. @e od nekdaj je bil v otro{ki do- jan Kopun, ki je za svoje vnuke pri- Ali je bil sneàk velikan dovolj velik mi{ljiji sneg nekaj posebnega, pravil pravo presene~enje. Na svojem za vpis v Guinnessovo knjigo rekor- pretekla zima pa nam ga je obil- dvori{~u je oblikoval sne`no umetnino dov, ni znano, bil pa je v veliko veselje no natrosila. - sneàka velikana, ki je meril v vi{ino najmlaj{im. Veselilo se je staro in mlado. Debe- ve~ kot 3 metre. Sneàk je bil narejen Franc FRAS la odeja je prekrila krajino. Vse okoli nas je bilo nenadoma spet spokojno in zdravo. Ljudje, ki so jih prizadele ka- tastrofalne poplave, so za nekaj ~asa pozabili na tragedijo. Sne`na odeja je bila kot obli` na ranjeno naravo. Ljudje so zavihteli lopate in otro{ka razigra- nost je oìvela. Vrhunski slovenski {portniki so na belih strminah poskrbeli za {portne uspehe nacionalnega pomena. Pobi- rali so medalje in se zavihteli v sam vrh svetovne uspe{nosti. Najbolj{a slovenska alpska smu~arka Tina je v Schladmingu osvojila naslov svetovne prvakinje v superveleslalomu in druga odli~ja. S snegom pa smo imeli veselje tudi doma, vsak na svojem dvori{~u. Sneg je obudil spomine na mlade dni in na na{e vragolije, ki smo jih po~enjali na snegu. Dana{njim mladim tako po- sredujemo tudi nekaj izku{enj, kako Marjan Kopun in zvesti hi{ni pomo~nik ob sne`ni stvaritvi. Foto: Franc Fras

Novice ob~ine DUPLEK 3 IZ OB^INSKEGA URADA

menjenih za teko~e odhodke in trans- financiran z odobrenimi nepovratnimi PRORAÛN 2013 ferje, s katerimi se zagotavlja izvajanje sredstvi. V okviru investicijskih odhod- SPREJET, CILJI SO zakonskih obveznosti ob~ine in obve- kov je na~rtovana tudi, v kolikor bomo znosti do njenih prora~unskih uporab- uspe{ni na javnem razpisu, realizacija ZADANI nikov. Za investicijske odhodke je na- energetske sanacije obeh osnovnih {ol. menjenih 6,4 milijone evrov oziroma 60 Na~rtovana so tudi sredstva za nakup Ob~inski svetniki so prora~un odstotkov prora~unskih sredstev. Pro- zemlji{~, potrebnih za izgradnjo doma za leto 2013 sprejeli v drugi ra~unski primanjkljaj bo ob~ina finan- za ostarele, ~e bo ob~ina pridobila obravnavi na 20. redni seji dne cirala s prenosom sredstev iz preteklega ustreznega partnerja za izgradnjo. Na- 13.2.2013. Pri pripravi pro- leta in z zadolèvanjem, v kolikor bodo dalje, na podro~ju cestne infrastrukture ra~una so aktivno sodelovali in vsi investicijski cilji realizirani v na~rto- na~rtujemo zamenjavo obstoje~ih sve- podali predloge amandmajev, vanem obsegu. tilk javne razsvetljave z var~nej{imi LED ki so bili upo{tevani. S pro- Eden ve~jih projektov, katerega realiza- in protipra{no ureditev nekaj ob~inskih ra~unom so bili zadani cilji, ki cija bo tekla ve~ prora~unskih let in si- cest, na podro~ju prostorskega na~rto- jih ob~ina èli dose~i v teko~em cer v obdobju 2013 do 2015 je ureditev vanja nadaljujemo aktivnosti za pripra- letu in projekti, ki se bodo ures- odvajanja komunalnih odpadnih voda v vo in sprejem ob~inskega prostorskega ni~evali tudi v ve~letnem ~asov- sklopu medob~inskega projekta varovan- na~rta ter sprememb in dopolnitev od- nem obdobju. ja vodnih virov in varna oskrba s pitno loka o prostorskih ureditvenih pogojih Sprejeti prora~un zagotavlja normalno vodo v katerega so, poleg na{e ob~ine, za podeèlje, na podro~ju zbiranja in poslovanje ob~ine, njenih prora~unskih vklju~ene {e Mestna ob~ina Maribor, ravnanja z odpadki na~rtujemo izgrad- uporabnikov in drugih prejemnikov Ob~ina Miklav` in Ob~ina Ho~e-Slivnica. njo lastnega zbirnega centra, skladno javnofinan~nih sredstev ter omogo~a Na podro~ju oskrbe s pitno vodo ob~ina z dolo~ili Odredbe o ravnanju z lo~eno izvr{evanje vseh zakonskih nalog in nadaljuje operacijo »Celovita oskrba SV zbranimi frakcijami. prijave na razpise, iz katerih pridobljeni Slovenije s pitno vodo« v okviru katere se Kljub na~rtovanim investicijskim in ra- viri bodo, skupaj z lastnimi, omogo~ili izvaja izgradnja magistralnega vodovoda zvojnim projektom, ohranjamo nivo izvedbo na~rtovanih projektov. Prora~un Maribor-Duplek-Korena-@ikarce-Lenart in pravic porabe na podro~ju pred{olske in predvideva 9,6 milijona evrov prihod- na~rtuje izgradnjo primarnih in sekun- {olske vzgoje, skrbi za starej{e ob~ane kov, od tega je 52 odstotkov sredstev darnih vodovodov zdruènih v projektu in socialno ogroène. S sredstvi na po- iz naslova teko~ih prihodkov in slabih »vodovod Vince-Vurberk«. Za realiza- sameznih razpisih bomo spodbujali 40 odstotkov iz naslova transfernih cijo slednjega, v letih 2013 in 2014, so podjetni{tvo in kmetijstvo ter dru`beno prihodkov, to so prihodki iz dràvnega odobrena sofinancerska sredstva. udejstvovanje ob~anov na podro~jih prora~una in evropskih skladov. Na kulturnem podro~ju bo realiziran kulture, {porta, turizma in dru{tev. Odhodkovna stran zna{a 10,5 milijona projekt obnove in dozidave kulturnega evrov. Od tega je 4,1 milijon evrov na- doma v Koreni, ki bo prav tako delno Natalija JAKOPEC

Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvr{evanje prora~una RS (Ur. list RS, {t. 50/07), Odloka o prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2013 (Uradno glasilo slovenskih ob~in 5/2013) in Pravilnika o dodeljevanju pomo~i de minimis za razvoj podjetni{tva in inovativnosti v Ob~ini Duplek (MUV {t. 23/07) OB^INA DUPLEK objavlja

J A V N I R A Z P I S za dodelitev pomo~i de minimis za razvoj podjetni{tva in inovativnosti v Ob~ini Duplek za leto 2013

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finan~nih sredstev – pomo~i de minimis za uresni~evanje ciljev ob~ine Duplek na podro~ju razvoja podjetni{tva in inovativnosti v skladu s Pravilnikom dodeljevanju pomo~i de minimis za razvoj podjetni{tva in inovativnosti v Ob~ini Duplek za leto 2013.

4 Novice ob~ine DUPLEK II.VI[INA SREDSTEV

Sredstva so zagotovljena v Prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2013 na prora~unski postavki 1402012 – Subvencije za podjetni{tvo v vi{ini 12.000,00 EUR. Sredstva v prora~unu so omejena. Upravi~enec lahko skupno prejme najve~ 5.000 EUR pomo~i. V kolikor bo skupna vi{ina sredstev, ki bi jih naj prejeli vsi upravi~enci, vi{ja od zagotovljenih sredstev na prora~unski postavki, se upravi~ena sredstva po vsakem posamezniku morajo zmanj{ati za enak sorazmerni dele` tako, da odobrena skupna sredstva ne bodo presegla sredstev, ki so zagotovljena na prora~unski postavki oziroma se lahko v nasprotnem slu~aju pove~ajo za enak sorazmerni dele` neporabljenih sredstev.

III. UKREPI IN POMO^I

Ukrep – sofinanciranje samozaposlovanja Namen pomo~i je zmanj{evanje brezposelnosti v obdobju od 1.6. 2012 do 30.9.2013 oz. zaprtja tega razpisa. Upravi~eni stro{ki so: • stro{ki za realizacijo samozaposlitve v vi{ini do 5 oziroma 10 minimalnih mese~nih pla~ Upravi~enci do pomo~i v primeru samozaposlitve so fizi~ne osebe, ki imajo stalno prebivali{~e na obmo~ju ob~ine Duplek in registrirajo dejavnost na podlagi Zakona o gospodarskih dru`bah, ~e jim taka dejavnost pomeni edini in glavni poklic in je poslovni sede` in prostori za izvajanje dejavnosti na obmo~ju ob~ine, in sicer do 10 minimalnih mese~nih pla~ za primer samozaposlitve brezposelne osebe in do 5 minimalnih mese~nih pla~ za primer samozaposlitve predhodno zaposlene osebe. Samozaposlitev mora trajati najmanj 12 mesecev. Pogoji za pridobitev pomo~i: • dokazilo o prijavi na Zavodu za zaposlovanje RS pred samozaposlitvijo in po 1.6.2012, • dokazilo o stalnem bivali{~u v Ob~ini Duplek; • dokazilo o registraciji dejavnosti na podlagi Zakona o gospodarskih dru`bah v obdobju od 1.6.2012 do 30.9.2013 oz. zaprtja tega razpisa; • dokazilo o poslovnem sede`u in prostorih za izvajanje dejavnosti na podro~ju Ob~ine Duplek; • pravo~asna oddaja vloge z zahtevano dokumentacijo iz tega razpisa in razpisne dokumentacije.

IV. ROK IN NA^IN PRIJAVE

1. Rok za oddajo vlog je: do vklju~no 30.5.2013

2. Na~in oddaje vlog za obravnavo: Vlogo – prijavne obrazce z zahtevano dokumentacijo je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ - VLOGA: RAZPIS PODJETNI[TVO« dostaviti na naslov: Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek. Pri odpiranju bodo upo{tevane vloge, ki bodo prispele v tajni{tvo Ob~ine Duplek, do datuma navedenega za oddajo vlog. Na hrbtni strani kuverte morata biti naziv in polni naslov prijavitelja.

3. Obravnava vlog Vloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje ùpan. Odpiranje vlog bo nejavno. ê vloga ne bo popolna, bodo vlagatelji pozvani, da jih dopolnijo v roku 8 dni po odpiranju vlog. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v dolo~enem roku, bodo s sklepom zavrène. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Vloge, ki bodo prispele kot prepozne se prav tako zavrèjo. Vlagatelji, ki so pravo~asno oddali popolne vloge oziroma jih dopolnili, bodo v 30 dneh z Odlo~bo o upravi~enosti do dràvne pomo~i obve{~eni o uspe{nosti vloge. Upravi~enec bo lahko na podlagi prejete odlo~be pri~el z izvajanjem ukrepa. Dokazila morajo upravi~enci dostaviti najkasneje do 30.9.2013. Po prejemu popolnih dokazil bodo upravi~enci v roku 15 dni od prejema le teh pozvani k podpisu pogodbe. Upravi~enec bo odobrena sredstva prejel v roku 30 dni od podpisa pogodbe.

Razpisna dokumentacija: Brezpla~no razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v tajni{tvu Ob~ine Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek. Objavljena je tudi na spletnih straneh Ob~ine Duplek, www.duplek.si, rubrika razpisi.

[tevilka: 3051-1/2013 Datum: 19.4.2013 Mitja Horvat, l.r `upan

Novice ob~ine DUPLEK 5 OBVESTILO O SPREMENJENIH URADNIH URAH KRAJEVNIH URADOV NA OBMO^JU UPRAVNE ENOTE MARIBOR OD 1. 6. DO 13. 9. 2013

Sporo~amo vam, da bodo v ~asu od 1. 6. 2013 do 13. 9. 2013 krajevni uradi, ki imajo sede` na obmo~ju Upravne enote Maribor, poslovali po nekoliko spremenjenih uradnih urah.

Krajevni uradi Fram, Gaj-Kamnica, Male~nik in Orehova vas-Slivnica bodo v tem ~asu zaprti, ostali krajevni uradi pa bodo imeli uradne ure en dan manj kot do sedaj.

V Upravni enoti Maribor `elimo kljub kadrovskim te`avam zagotoviti uslu`benkam in uslu`bencem kori{~enje letnega dopusta, zato so navedene spremembe nujne.

Uradne ure KU Duplek v ~asu dopustov: ponedeljek od 8. do 13. in sreda od 8. do 12. in 13. do 17. ure. @eljko VOGRIN, univ. dipl. prav. v. d. na~elnik

magali z finan~nimi ali materialnimi Pobudnik koncerta in radijski voditelj DOBRODELNI sredstvi, prav tako je ùpan z vesel- Radia Center, [tefko Bratkovi~, je ob GLASBENI VEÊR jem sprejel povabilo na dobrodelni zaklju~ku povedal: »Vzdu{je je bilo glasbeni ve~er v na{i ob~ini. enkratno, nastopajo~i so dali vse od RADIA CENTER ZA Na glasbenem ve~eru so nastopili sebe, ljudje pa so se zabavali, se na- ûki, Alenka Godec, Dan D, Miran Ru- smejali in sprostili. Dokaz ve~, za vse POPLAVLJENE DRU@ dan in Gorazd Ademovi~, program pa nas na Radiu Center, da smo se od- INE DUPLEKA je povezovala Ana. Bil je nepozaben lo~ili pravilno.« (arhiv Radia Center). ve~er, saj tak{nih izvrstnih glasbeni- S koncertom je bil zadovoljen tudi Radio Center je v sodelovanju z kov ne sli{i{ vsak dan. Vsi nastopajo~i Mitja Horvat, ùpan Ob~ine Du- Ob~ino Duplek organiziral dob- so navdu{ili prisotne, ki so ob njihovi plek, ki je ob zaklju~ku povedal: rodelni glasbeni ve~er za po- glasbi uìvali, peli, pa tudi zaplesa- »Dogodek je bil zaklju~ek zbiranja plavljene druìne Dupleka. Kon- li. V pogovoru med koncertom mi je finan~nih sredstev, ki je v na{i ob~i- cert je potekal 12. marca 2013 v glasbenik Miran Rudan povedal, da ni potekalo od meseca novembra. dvorani v Zgornji Koreni. se vedno z veseljem udeleùje dob- V celotni akciji smo zbrali 82.800 Te`ko bo pozabiti 5. november 2012, rodelnih koncertov, saj je zanj nekaj evrov in ta podatek je {e dodatno po- ki bo ostal mnogim ob~anom Duple- nepopisno lepega, ~e lahko pomaga lep{al è tako ali tako prijazen ve~er. ka zapisan v spomin za vedno. To ljudem, potrebnim pomo~i. In prav to Minuli meseci niso bili preprosti, a je bil dan, ko smo lahko nekateri le kaè, da znajo na{i slovenski glasbe- ljudje na{e ob~ine so dokazali, da nemo~no opazovali tok dero~e reke, niki stopiti skupaj in pomagati. znajo stopiti skupaj in si pomagati, ki je za seboj pu{~al veliko razdeja- nje. Ljudem je voda zalila bivanjske prostore, hleve, skednje, nekaterim kleti in garaè. In vsi, ki nas je doletela ta nesre~a, smo lahko neznansko hvale`ni tistim, ki niso stali krièm rok in so nam prisko~ili na pomo~, tako ali druga~e. A posledice poplav so dolgoro~ne. Nekateri so è izvedli sanacije objektov, druge nas to {e ~aka. Dolga zima je podalj{ala roke, saj se zidovi te`je su{ijo in vsi si èli- mo pomladi, da bomo lahko pri~eli z deli. Vsi ti dogodki so k dobrodelni akciji spodbudili tudi Radio Center in vo- ditelja ter doma~ina, [tefka Bratko- vi~a, pobudnika, ki je v sodelovanju z Ob~ino Duplek izvedel dobrodelni glasbeni ve~er za poplavljene druì- ne Dupleka. Ob~ina Duplek je bila è ob poplavah zelo vesela pomo~i po- Nastopajo~i z ùpanom. Foto: Arhiv Radio Center sameznikov in donatorjev, ki so po- (http://www.facebook.com/photo.php?fbid=10151375457521312&set=a.10151375457446312.1073741825.24824536311&type=1&theater)

6 Novice ob~ine DUPLEK ko je najte`je. Zato sem jim neiz- Dogodek je bil zaklju~ek zbiranja merno hvale`en, tako kot sem za finan~nih sredstev, ki je v potekalo organizacijo koncerta hvale`en Ra- od meseca novembra 2012 in se {e diu Center, glasbenikom pa za njih- nadaljuje. Zbranih je bilo 82.800 evrov. Foto: Arhiv Radia Center ove nastope. Pripravili so nepozaben (http://www.facebook.com/photo.php?fbid=10151375457846312 &set=a.10151375457446312.1073741825.24824536311&type= glasbeni ve~er, ki se ga bomo {e dol- 1&theater) go spominjali.« (arhiv Radia Center)

Besedam `upana ni ve~ kaj dodati. Hvala Radiu Center, [tefku Bratko- vi~u, vsem nastopajo~im, pod`upanu vsem prisotnim. Ljudje smo z dobri- najsi bodo le drobna, ki bodo znala Davidu Kumru za pomo~ pri izvedbi mi dejanji pokazali, da znamo ob ne- potrkati na srca preprostih, pomo~i koncerta, vsem, ki so tako ali druga~e sre~ah stopiti skupaj in pomagati drug potrebnih ljudi. pomagali, da je prireditev uspela, ter drugemu. Naj bo teh dejanj ~im ve~, pa Darja ROJKO

Na podlagi 13. ~lena Odloka o grbu, zastavi, ob~inskem prazniku in priznanjih Ob~ine Duplek (MUV, {t. 2/97, 7/02) objavljamo JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj Ob~ine Duplek za leto 2012 Ob~ina Duplek podeljuje zaslu`nim ob~anom za posebne zasluge na kulturnem, {portnem, znanstvenem, tehni~nem in drugih podro~jih posebna priznanja, in sicer:

1. ZLATI GRB OB^INE DUPLEK Zlati grb ob~ine Duplek je najvi{je priznanje Ob~ine Duplek. Ob~ina ga podeljuje najzaslu`nej{im ob~anom, dru{tvom, samostojnim podjetnikom in pravnim osebam, ki so s svojim delom znatno prispevali k razvoju ob~ine ali ugledu njenih krajev in za dose`ke na kulturnem, {portnem, znanstvenem, tehni~nem ali drugem podro~ju.

2. ÂSTNI OBÂN OBÎNE DUPLEK Za posebne zasluge lahko ob~ina posameznikom, ki so s svojim delom in ustvarjalnostjo pomembno prispevali k ugledu kraja, podeli naziv ~astni ob~an. Ta naziv se lahko podeli tudi posameznikom, ki niso ob~ani ob~ine, a so bili rojeni na obmo~ju ob~ine ali so dolo~en ~as ìveli na njenem obmo~ju ali so s svojim delovanjem oz. dose`ki bistveno prispevali k ugledu kraja.

3. PRIZNANJA ZA DOSE@KE NA PODRO^JU [PORTA Ob~ina Duplek podeljuje: • naziv {portnik leta 2012 • naziv {portnica leta 2012 • naziv ekipa leta 2012 • priznanje za zasluge na podro~ju {porta • priznanje za vrhunske {portne dose`ke • priznanje za {portne dose`ke • priznanje za perspektivnega {portnika • priznanje za rekreativca leta

Priznanja za {portne dose`ke se podeljujejo {portnikom posameznikom, {portnim ekipam in organizacijskim delavcem na podro~ju {porta v ob~ini na osnovi dolo~il Pravil za podelitev naziva {portnik leta ob~ine Duplek ter priznanj Ob~ine Duplek za dose`ke na podro~ju {porta. O podelitvi priznanja Zlati grb Ob~ine Duplek in naziva ~astni ob~an odlo~a ob~inski svet na predlog komisije za ob~inska priznanja. O podelitvi priznanj za dose`ke na {portnem podro~ju odlo~a komisija za podelitev priznanj Ob~ine Duplek. Pobuda oz. predlog za posebno priznanje Ob~ine Duplek morata biti podana v pisni obliki in morata vsebovati: • ime in priimek oz. naziv ter naslov pobudnika oz. predlagatelja, • ime in priimek oz. naziv kandidata za posebno priznanje ter njegove osnovne podatke, • obrazloìtev pobude oz. priznanja (pri priznanjih za {portne dose`ke nujno navesti najvi{ji doseèk), • dokumente, ki dokazujejo dejstva v dani obrazloìtvi pobude oz. predloga.

Rok za oddajo pobude oz. predloga je do 12. maja 2013. Predloge oz. pobude je treba oddati v Ob~inskem uradu Ob~ine Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Spodnji Duplek.

Ob~inski urad Ob~ine Duplek

Novice ob~ine DUPLEK 7 KMETIJSTVO IN TURIZEM

proizvodov, tj. dolge pohodne poti, te- namre~ razvija projekt »Slovenija u~na REKREACIJA matske pohodne in rekreativne poti, ko- regija za Evropo in svet« ter povezu- V NARAVI – lesarjenje za sprostitev in obre~no kole- je vse razvojno naravnane ob~ine, ki sarjenje, gorsko kolesarjenje, nordijska vidijo svojo prilo`nost v povezavi in POHODNI[TVO hoja idr. V skladu s tem so za obmo~je ponudbi potencialov, ki so jih razvili ob~ine Duplek na informacijski tabli pri- skozi druge projekte in jih lahko po- IN KOLESARJENJE kazane pohodne poti, kolesarske poti, nudijo za medgeneracijsko izobraè- BREZ MEJA tematske poti, naravne in kulturne zna- vanje. Pristop vzpostavljanja Slovenije menitosti ter drugo. kot u~ne regije temelji na ekoremedia- Zavod za turizem Maribor je v me- Vsi turisti~ni produkti so usmerjeni cijah, naravnih sistemih, permakulturi, secu marcu v ob~ini Duplek (pri v spodbujanje preìvljanja aktivnih biodinamiki in tradiciji (starih praksah reìjskem obratu) postavil infor- po~itnic in nadgrajujejo dosedanjo lokalnih okolij). Nastajajo u~ne regi- macijsko tablo v okviru projekta turisti~no ponudbo. je z vzpostavljeno infrastrukuro. Kot Rekreacija v naravi – pohodni{tvo (povzeto po spletni strani primer dobre prakse veljata u~na po- in kolesarjenje brez meja (HIKING www.rcms.si in www.mra.si) ligona v ob~ini Polj~ane, in sicer u~ni poligon za samooskrbo Dole in u~ni &BIKING). Jasmina PURI^ Vodilni partner projekta je bil Center poligon za ekoremediacije Modraè za zdravje in razvoj Murska Sobota. (http://ucilnicavnaravi.si). Kot partnerji so nastopili SteirischeTo- Vseslovenski projekt, ki ga vodi red. urismusGmbH, Mariborska razvojna prof. dr. Ana Vovk Korè, prodekanka agencija, Zavod za turizem Maribor, za finance in razvoj Filozofske -fakul RRA Koro{ka, Regionalna razvojna tete Maribor, je bila na leto{njem tra- agencija za Koro{ko, Znanstvenorazi- RAZVOJNI dicionalnem sre~anju gospodarstve- skovalno sredi{~e Bistra Ptuj, Razvoj- nikov in raziskovalcev v organizaciji ni center Murska Sobota, Prle{ka ra- POTENCIALI OBÎNE TehnoCentra, [tajerske gospodarske zvojna agencija, Regionalna razvojna DUPLEK zbornice in Univerze v Mariboru raz- agencija Mura ter Multidisciplinarni gla{ena za »naj raziskovalko« Uni- verze v Mariboru po mnenju gospo- raziskovalni in{titut Maribor. Tesno sodelovanje z Univerzo darstva za leto 2012. Tovrstni izbor Projekt zajema obmo~je regij Pomurje, v Mariboru, s Filozofsko fakul- ima namen spodbujati raziskovalce k Podravje, Koro{ka in sosednja avstrijska teto Maribor in njenim Medna- re{evanju problemov v gospodarstvu [tajerska. V projektu so bila obravna- rodnim centrom za ekoremedia- in k pospe{evanju razvoja v lokalnih vana naslednja podro~ja: pohodni{tvo, cije odpira ob~ini Duplek nove skupnostih (ob~inah). Nominacija je kolesarjenje in nordijski fitnes. Rezul- razvojne mo`nosti. priznanje za znanstveno delo strokov- tati projekta so: oblikovanje turisti~nih Mednarodni center za ekoremediacije njaku in se manifestira v njegovem uspe{nem delu naprej, zato je tudi za lokalna okolja pomembno sodelovati z osebami, ki imajo izku{nje na podro~ju znanstvenega in gospodarskega sodelovanja, kar se zaveda tudi ob~ina Duplek, ki se smelo podaja na pot trajnostnega razvoja. Obstajajo razli~ne razlage, kaj trajnost- ni razvoj pomeni. Zelo preprosta je ta, da vemo, ~e smo pri svojem delu zadovoljni in smo uspe{ni ter isto~asno varujemo naravne vire. Z uspe{nostjo pa pove~ujemo kvaliteto ìvljenja. Za napredek potrebujemo znanje in ino- vativnost. Gospodarski razvoj, varstvo okolja in socialni razvoj so tesno povezani. Prav to dejstvo nas postavlja pred veliko odgovornost, kajti ~e ni Zavod za turizem Maribor je v mesecu marcu v ob~ini Duplek pri reìjskem obratu skladnosti, ~e dajemo preve~ poudarka postavil informacijsko tablo v okviru projekta Rekreacija v naravi – pohodni{tvo in eni smeri, poru{imo drugo. Pretirano kolesarjenje brez meja (HIKING &BIKING). Foto:Marjan Topi~

8 Novice ob~ine DUPLEK izkori{~anje naravnih virov se vedno ma{~uje. Najve~ omejitev pa postavlja narava sama. V procesih trajnostnega razvoja morajo sodelovati zato vsi ak- terji, od dràve do ob~ine, vklju~no z lokalno skupnostjo. Prvi konkretni korak v smeri spodbu- janja trajnostnega razvoja v ob~ini Du- plek je bila vklju~itev eko kmetije Leni~ v Katalog ponudbe centrov in oddelkov Filozofske fakultete Univerze v Mari- boru, ki je iz{el v za~etku leta 2013 (http://www.ff.uni-mb.si). V pripravi pa so {e drugi programi. Prizadevanja v okviru LAS-a so v preteklosti prinesla nekaj rezultatov. A mo`nosti so omeje- Razglasitev »naj raziskovalke« Univerze v Mariboru. Naslov si je prisluìla red. prof. dr. ne, saj gre za projektni pristop, ki ima Ana Vovk Korè s FF − Univerza v Mariboru. Foto: Franc Fras svoj za~etek in konec. Na OS so bile hanskem na~inu doseèmo le okoli 25 Mreà tr`nic se {iri po Sloveniji. Vrniti naslovljene pobude za vzpostavitev procentov ~i{~enja vode, pri biolo{kem se k svoji zemlji in uìvati sveò, doma primernega okolja za razvoj. Dati mo- pa tudi do 95 procentov. Razlika v prid pridelano hrano (ali hrano iz lokalne ramo prosti tok inovacijam in zamis- ~istej{ega okolja je velika. Za delovanje tr`nice, kjer poznamo pridelovalca) je lim. Ljudje, ki tukaj ìvimo, vemo, kaj ne potrebuje energije, enostavno je tudi najve~, kar si lahko èlimo − in to preje potrebno storiti, da bi na{i kraji bolje vzdrèvanje in lahko se dograjuje. Po- poznano kot razvojno pot samooskr- ìveli. Zaviranje kreativnosti ni prava trebno pa je primerno veliko zemlji{~e be. Vitamini in minerali se nahajajo pot. V katero smer se bo ob~ina razvi- (glede na {tevilo enot/oseb). v sveì, presni, nepredelani hrani, jala, je odvisno od na{e pripravljenosti pomembno pa je uìvanje sezonsko za sprejemanje novih izzivov. Zemlji{ki kompleksi za kmetijsko pri- pridelanega sadja in zelenjave. Gre za Splo{no gospodarsko stanje v dràvi ni delavo se pove~ujejo, hribovske kme- na{e zdravje! ro`nato in nas prisiljuje, da dolgoro~- tije ostajajo kot nala{~ {e naprej pri- Viri so {e v recikliranju odpadkov, ze- no koristimo razpolo`ljive vire. Naloga merne za sonaravno pridelavo hrane. lenih inovacijah, son~ni (solarni) ener- lokalne skupnosti je ustvarjanje ino- Na podro~ju kmetijstva smo v teh kra- giji, vetru (vi{inski predeli ob~ine) in v vativnih pogojev za razvoj uspe{nega jih bogati z izku{njami. Tukaj je veliko vodnih virih. Usmerjenosti sodobnih podjetni{tva, za ve~ zaposlitvenih mo`- znanja o vinogradni{tvu, sadjarstvu, medgeneracijskih u~nih kmetij v verigi nosti, samozaposlitve, razvoj sodobne- pridelavi polj{~in, o zdravilnih rastli- od pridelave, predelave do (embaliran- ga kmetijstva, zasnovanega na tr`nem nah, ~ebelarstvu in vrtnarstvu. Kot ek- ja) oz. prodaje so v kontekstu bodo~e- pristopu, ribi{tva in turizma. Mo`nosti speriment se je v zadnjih {estih letih ga razvoja ob~ine Duplek. Osve{~anje za turizem so: Krajinski park Drava, dobro prijela Kme~ka tr`nica Duplek, in nova znanja so del poslanstva ob~i- Kamen{~ak, arheolo{ki in naravni spo- ki odgovarja na sodobne izzive vse ne. Ve~ doma~ega naravnega kme- meniki in bogati sakralni spomeniki. Pa bolj aktualne lokalne samooskrbe pre- tijstva preko dopolnilnih dejavnosti, Vurberk, ki è danes privablja odmev- bivalstva z doma pridelano hrano. To manj genetike in industrijske pridelave nej{e kulturne prireditve, festivale in je zagotovo primer dobre prakse, ki ter poudarek na sezonski pridelavi so dogodke ter »zdravili{ki« turizem (med postaja »opcija« za oìvitev podeèlja. na{e prednosti. Obrati javne prehrane obema vojnama je tukaj deloval sana- torij), tudi z zdravljenjem na prostem. Bogato kulinari~no ponudbo nudijo doma~a gosti{~a in kme~ki turizmi. Gra- moznica nudi potencial za razvoj {porta, turizma − vodnih {portov, ribi{tva (ustanovljena je bila Ribi{ka druìna Duplek) in drugih dejavnosti. Pomem- ben dejavnik pri razvoju v ob~ini Du- plek so lahko dru{tva, vsako na svojem specifi~nem podro~ju delovanja. Pere~ problem je skrb za okolje: s priklju~itvijo niìnskih krajev ob~ine na centralno ~istilno napravo v Dogo{ah zamu- jamo, rastlinske ~istilne naprave (R^N) s primernimi kapacitetami (enotami) pa so idealna re{itev za hribovite predele ob~ine. R^N so dobra re{itev, saj pri me- Kme~ka tr`nica Duplek – v funkciji lokalne samooskrbe s hrano. Foto: Franc Fras

Novice ob~ine DUPLEK 9 so lahko tr`na ni{a (~e okolje prepo- zna potrebo po zdravi prehrani). Tako imenovani zeleni preboj Slovenije v nizkooglji~no dru`bo zahteva celovito preobrazbo. Naprednej{e ob~ine pod- pirajo zeleni razvoj. Neizkori{~en je tudi les (ob~ina Duplek je bogata z le- som). Cilj je tudi zadràti ~im ve~ vode v krajini – z manj nepropustne regula- cije vodotokov. Erozija tal in podneb- ne spremembe nas è opozarjajo. Pri podeljevanju koncesij za izkori{~anje resursov in posegov v prostor moramo biti pristojni v ob~ini in dràvi {e posebej pozorni. Evropa subvencio- nira »zelene« projekte. Zeleni preboj je pomemben tudi pri proizvodnji vseh vrst dobrin za {iroko potro{njo. Pojavl- jajo se è razli~ni modeli tudi v na{i U~ilnica v naravi na kmetiji Leni~. Foto: Franc Fras bliìni, npr. skupni vrtovi za pridelavo obstoje~ih gospodarskih virov, narav- rekreacija, romanja, etnolo{ka de- hrane, zadru`ne zveze in zainteresiranih danosti in realnih zmo`nosti pros- di{~ina, tradicija, je potrebno povezani posamezniki z lastno pridelavo ze- tora in ljudi. Razpolagamo z mnogimi ti v skupno ponudbo. Sodelovanje v lenjave. Razmi{ljanje zakonodajalca o razvojnimi potenciali. Razvoj po eta- programih LAS je do sedaj dalo nekaj »zeleni dav~ni reformi« pa bi pomenilo pah je smer, ki jo kljub skopim ob~in- rezultatov, potreben pa je bolj aktiven odlo~ilni korak naprej. Postati »zelena skim prora~unom zmoremo. Pravi projektni pristop, kar nam lahko pridru`ba« je kon~ni cilj! Spreminjati se razvoj ni zasnovan zgolj na denarju. nese sodelovanje z Univerzo v Mari- moramo sami! Naravni u~ni in medgeneracijski tu- boru. Perspektiva na{e ob~ine je vsekakor v rizem ostaja izziv. Aktivnosti, kot so Franc FRAS trajnostnem razvoju, ob upo{tevanju pohodni{tvo, kolesarjenje, {port in

pomagajo tudi mikroorganizmi. vode RASTLINSKA • lepo se vklju~uje v okolje. ÎSTILNA NAPRAVA Najpomembnej{e zna~ilnosti • u~inkovito odstranjevanje ZA ODPADNE VODE du{ikovih in fosforjevih spojin, te`kih kovin in drugih strupenih Nekaj ob~anov na{e ob~ine raz- snovi iz odpadnih vod mi{lja, da bi ~i{~enje odpadnih • do 99-odstotno zmanj{evanje fe- voda uredili s rastlinsko ~istil- kalnih in drugih bakterij no napravo (R^N). • nov biotop za rastline in ìvali [koda se nam zdi, da moramo mi, pa • enostavno vzdrèvanje tudi obiskovalci na{ih vasi, ki gremo • enostavna dograditev ob pove~ani skozi naselje vonjati neprijeten smrad obremenitvi iz na{ih obcestnih jarkov, kamor se • zanesljivo delovanje stekajo odpadne vode iz greznic. • deluje brez strojne opreme in Zavedamo se , da v nekaterih prede- nesli{no. Kjer je zemlji{~e nagnje- lih na{e ob~ine ne bo mo`no izvesti no tudi povsem brez elektri~ne Za katere objekte je najbolj pri- priklju~ka na centralno kanalizacijo. Z energije (pre~rpavanja). merna rastlinsko ~istilno napravo (R^N) pa • za stanovanjske hi{e lahko odpadne vode o~istimo do te Prednosti rastlinske ~istilne na- • kmetije ( posebej {e za turisti~ne in mere, da jih lahko ponovno uporabi- prave ekolo{ke kmetije) mo, n.pr. za zalivanje. • gradbeno dovoljenje ni potrebno • gostilne Kaj je rastlinska ~istilna naprava? • obratovanje in vzdrèvanje sta • po~itni{ke hi{e Rastlinska ~istilna naprava je ume- enostavna in brez ve~jih stro{kov tno ustvarjen sistem, ki posnema • zmanj{anje komunalnega prispev- Kaj pridobimo z R^N? samo~istilno sposobnost naravnega ka (ki se za ~istilno naprava mora • zmanj{amo stro{ke ureditve R^N: mo~virja za ~i{~enje tako ali druga~e pla~ati) ~e se zdruìmo vsi zainteresirani onesnaènih voda. Deluje na podlagi • u~inkovito zmanj{uje {tevilo fe- v ob~ini, bomo sigurno uspeli za filtracije onesnaène vode skozi kore- kalnih in drugih bakterij v iztoku financiranje izgradnje R^N goto- ninski sistem rastlin. Pri ~i{~enju vode • ve~namenska uporaba pre~i{~ene vo uspeli pridobiti sredstva EU.

10 Novice ob~ine DUPLEK Prav tako bomo pocenili izdelavo projektne dokumentacije in izgradnje R^N, saj se lahko izdela en prototip, ki ga koristimo vsi, • ~im ve~ nas pristopi k izgradnji R^N, tem ve~ bomo prispevali k ohranjanju zdravega okolja.

Bi se nam pridru`ili? Vabim vas, da mi napi{ite e-mail na naslov: [email protected] ali me pokli~ete na telefon: 02 681 8451, ali 031 477 120.

V imenu vseh `e zainteresiranih pripravil Ernest LUBEJ

Rastlinska ~istilna naprava (R^N). Foto: Franc Fras

Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvr{evanje prora~una RS (Ur. l. RS, {t. 50/07), Odloka prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2013 (Uradno glasilo slovenskih ob~in 5/2013), Pravilnika o dodeljevanju dr`avnih pomo~i, pomo~i de minimis in izvajanju drugih ukrepov razvoja pode`elja v Ob~ini Duplek ( Uradno glasilo slovenskih ob~in 4/08 )

OB^INA DUPLEK objavlja

J A V N I R A Z P I S za dodelitev dr`avnih pomo~i za razvoj pode`elja v Ob~ini Duplek za leto 2013

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finan~nih sredstev – dràvnih pomo~i za uresni~evanje ciljev ob~ine na podro~ju razvoja kmetijstva in podeèlja, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju dràvnih pomo~i.

II. VI[INA SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v prora~unu za leto 2013: • na prora~unski postavki 1102010 – subvencije za pospe{evanje kmetijstva v vi{ini 12.000, 00 EUR.

Sredstva v prora~unu so omejena. Upravi~enec lahko skupno prejme najve~ do 5.000 EUR pomo~i. V kolikor bo skupna vi{ina sredstev, ki bi jih naj prejeli vsi upravi~enci, vi{ja od zagotovljenih sredstev na prora~unski postavki, se upravi~ena sredstva po vsakem posamezniku morajo zmanj{ati za enak sorazmerni dele` tako, da odobrena skupna sredstva ne bodo presegla sredstev, ki so zagotovljena na prora~unski postavki oziroma se lahko v nasprotnem slu~aju pove~ajo za enak sorazmerni dele` neporabljenih sredstev.

III. UKREPI IN UPRAVI^ENCI Za vse razpisane ukrepe velja, da gre za dr`avne pomo~i, ki se lahko dodeljujejo za izvedene aktivnosti s podro~ja investicij v letu 2013 s tem, da mora biti ra~un izstavljen in pla~an v ~asu od prejema sklepa do 30.9.2013, razen za podro~je 6.1., kjer se lahko aktivnosti izvajajo od 1.10.2012 do 30.9.2013, ra~uni pa morajo prav tako bili izstavljeni in pla~ani v tem obdobju. Upravi~enec lahko uveljavlja pomo~ za ukrepe izvedene v obdobju od odobritve sredstev s strani Ob~ine Duplek do 30.9.2013. Dokazila/pla~ani ra~uni za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja.

1. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO Najvi{ji znesek dodeljenih pomo~i posameznemu kmetijskemu gospodarstvu za nalo`be ne sme prese~i 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh prora~unskih let ali 500.000 EUR, ~e je kmetijsko gospodarstvo na obmo~ju z omejenimi

Novice ob~ine DUPLEK 11 mo`nostmi, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena.

Bruto intenzivnost pomo~i: • do 50% upravi~enih stro{kov nalo`b na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi, • do 40% upravi~enih stro{kov nalo`b na drugih obmo~jih, • do 50% upravi~enih stro{kov nalo`b na drugih obmo~jih, ~e nalo`be izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je nalo`ba opredeljena v poslovnem na~rtu, • do 100% stro{kov obresti kreditov za nalo`be na kmetijskem gospodarstvu, za vrednost kredita do 40% vrednosti celotne nalo`be oziroma do 50% vrednosti nalo`be na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi, • najvi{ji skupni znesek pomo~i za posamezno nalo`bo na kmetijskem gospodarstvu lahko zna{a do 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Upravi~enci do pomo~i so: • pravne in fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemlji{~a, ki le`ijo na obmo~ju ob~ine in imajo sede` stalnega prebivali{~a na obmo~ju Ob~ine Duplek, • pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti za potrebe kmetijstva in razvoja pode`elja na obmo~ju ob~ine in imajo svoj sede` na podro~ju Ob~ine Duplek, • ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji.

Pomo~ za nalo`be v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za: 1.1 posodabljanje kmetij, 1.2 urejanje pa{nikov, 1.3 urejanje kmetijskih zemlji{~.

1.1. Posodabljanje kmetij Pomo~ se lahko dodeli za nalo`be v ìvinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravi~eni stro{ki: • stro{ki izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo ali adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, • stro{ki materiala za gradnjo/adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji ter ureditev izpustov, • stro{ki obnove fasad na kmetijskih gospodarstvih primarne proizvodnje (hlevi, gospodarska poslopja, skladi{~a oziroma nestanovanjski objekti), • stro{ki nakupa nove kmetijske mehanizacije, • stro{ki opreme, vklju~no z ra~unalni{kimi programi, • stro{ki nakupa rastlinjaka, montaè ter opreme v rastlinjaku, • stro{ki nakupa in postavitve mre` proti to~i, • stro{ki ureditve trajnega nasada: stro{ki priprave izvedbenega na~rta za zasaditev novega nasada (sadovnjak ali vino- grad), stro{ki priprave zemlji{~a, nakup opore, nakup mreè za ograjo in nakup ve~letnega sadilnega materiala, • stro{ki obresti za kredite za nalo`be na kmetijskem gospodarstvu.

Pogoji za pridobitev: • ustrezno dovoljenje / projektna dokumentacija za izvedbo nalo`be, • predra~un, ra~un in dokazila o pla~ilu stro{kov za katere se uveljavlja pomo~, • kreditna pogodba, izra~un obresti, potrdilo o pla~ilu obresti, poslovni na~rt, • dovoljenje lastnika zemlji{~a za izvedbo nalo`be v primeru zakupa zemlji{~a, • drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti,

1.2. Urejanje pa{nikov Pomo~ se lahko dodeli za namen ureditve pa{nih povr{in na obmo~ju ob~ine. Upravi~eni stro{ki: • stro{ki izdelave na~rta / projektne dokumentacije za ureditev pa{nika, • stro{ki nakupa opreme za ograditev in pregraditev pa{nikov z ograjo, • stro{ki nakupa opreme za ureditev napajali{~ za `ivino. Pogoji za pridobitev: • na~rt postavitve pa{nika, • predra~un, ra~un oziroma dokazila o pla~ilu stro{kov, za katere se uveljavlja pomo~, • dovoljenje lastnika zemlji{~a za izvedbo nalo`be v primeru zakupa zemlji{~a, • drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

1.3. Urejanje kmetijskih zemlji{~ Pomo~ se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemlji{~.

12 Novice ob~ine DUPLEK Upravi~eni stro{ki: • stro{ki agromelioracij: stro{ki investicijskega programa in izvedbe agromelioracijskih del (v kolikor je za ureditev zemlji{~a potrebna tudi analiza tal in apnenje so stro{ki teh storitev vklju~eni). Pogoji za pridobitev: • program agromelioracije, • predra~un, ra~un in dokazila o pla~ilu stro{kov, za katere se uveljavlja pomo~, • dovoljenje lastnika zemlji{~a za izvedbo nalo`be v primeru zakupa zemlji{~a, • drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

2. VARSTVO TRADICIONALNE KRAJINE IN STAVB Upravi~eni stro{ki: • stro{ki izdelave dokumentacije, • stro{ki za nabavo materiala za obnovo, • stro{ki za izvajanje del. Bruto intenzivnost pomo~i: • do 60% oziroma 75% upravi~enih stro{kov na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi pri nalo`bah za ohranjanje kulturne dedi{~ine na proizvodnih sredstvih (kmetijska poslopja), • do 100% upravi~enih stro{kov za nalo`be namenjene za ohranjanje neproizvodne dedi{~ine in se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheolo{ke ali zgodovinske znamenitosti), • do 100% dodatne pomo~i za pokritje izrednih stro{kov, ki nastanejo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev zna~ilnosti kulturne dedi{~ine na stavbah. Upravi~enci do pomo~i: • lastniki proizvodnih in neproizvodnih sredstev ter objektov na obmo~ju ob~ine, ki so vpisani v register kulturne dedi{~ine, in imajo registrirano kmetijsko gospodarstvo, • ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: • ustrezna dokumentacija za izvedbo obnove oziroma nalo`be, • predra~un, ra~un in dokazila o pla~ilu stro{kov, za katere se uveljavlja pomo~, • dokazilo o vpisu proizvodnih sredstev ali objekta (tradicionalne stavbe) v register kulturne dedi{~ine (RKD), ki ga vodi ministrstvo pristojno za podro~je kulture, • drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

3. POMO^ ZA PLAÎLO ZAVAROVALNIH PREMIJ Upravi~eni stro{ki: • sofinanciranje stro{kov zavarovalnih premij za kritje izgub pri ìvalih, ki jih povzro~ijo bolezni, Bruto intenzivnost pomo~i: • skupaj s sredstvi sofinanciranimi s strani dràve pomo~ ne sme prese~i 50% stro{kov zavarovalne premije. Upravi~enci do pomo~i: • pravne in fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev. V primeru zavarovanja rastlinske proizvodnje je pogoj tudi last oziroma zakup kmetijskega zemlji{~a, ki leì na obmo~ju ob~ine, • zavarovalnice, pri katerih so sklenjena zavarovanja za kmetijska gospodarstva, • ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: • veljavna zavarovalna polica, • drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

4. POMO^ ZA ARONDACIJO Upravi~eni stro{ki: • stro{ki pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih zemlji{~, vklju~no s stro{ki pregleda. Bruto intenzivnost pomo~i: • do 100% upravi~enih stro{kov pravnih in upravnih postopkov, vklju~no s stro{ki pregleda. Upravi~enci do pomo~i: • pravne in fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti kmetijska zemlji{~a, ki le`ijo na obmo~ju ob~ine, • ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: • dokazila o upravi~enosti arondacije, • dokazila o izvedbi arondacije, • dokazila o pla~ilu stro{kov, • drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

Novice ob~ine DUPLEK 13 5. POMO^ ZA SPODBUJANJE KAKOVOSTNIH KMETIJSKIH PROIZVODOV Upravi~eni stro{ki: • stro{ki tr`ne raziskave, zasnove in oblikovanja proizvoda, vklju~no s pomo~jo za pripravo vlog za priznanje geograf- skih ozna~b in ozna~b porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti, • stro{ki uvedbe sistemov zagotavljanja kakovosti, sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upo{tevanja pristno- sti in tr`nih normativov ali programov presoje vplivov na okolje za primarno proizvodnjo, • stro{ki usposabljanja za uporabo programov in sistemov iz prej{nje to~ke, • stro{ki, ki jih zara~unavajo priznani certifikacijski organi za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podobnih sistemov. Bruto intenzivnost pomo~i: • pomo~ se dodeli do 100 % stro{kov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vklju~evati neposrednih pla~il v denarju proizvajalcem. Upravi~enci do pomo~i: • pravne in fizi~ne osebe, ki izvajajo dejavnosti za spodbujanje kakovosti kmetijskih proizvodov in so za to ustrezno registrirani ter zagotavljajo, da je pomo~ dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na ustreznem obmo~ju na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. V kolikor opravljajo te storitve skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije, ~lanstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek ne~lanov se omeji na sorazmerne stro{ke za zagotavljanje storitve, • ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: • dokazila o izvedbi storitve, • dokazila o pla~ilu stro{kov, • dokazila o vklju~enosti pravnih oziroma fizi~nih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemlji{~a, ki le`ijo na obmo~ju ob~ine.

6. ZAGOTAVLJANJE TEHNI^NE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU V okviru zagotavljanja tehni~ne podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo dràvne pomo~i: 6.1. Na podro~ju izobraèvanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu in sicer za naslednje teme izobraèvanj in usposabljanj: • trènje kmetijskih pridelkov in storitev, • urejanje dokumentacije na kmetijskem gospodarstvu, • projektni management za kmetijska gospodarstva, • usposabljanje kmetov za pridelavo sadja in zelenjave brez ostankov aktivnih substanc pripravkov, • urejanje kmetijskih gospodarstev in podeèlja, • pridelava kmetijskih pridelkov v vsakdanji prehrani, • te~aji ra~unalni{tva, • prednosti in slabosti uvajanja gensko spremenjenih organizmov na kmetijska gospodarstva. 6.2. Na podro~ju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe. 6.3. Na podro~ju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih 6.4. Za publikacije, kataloge, spleti{~a.

Upravi~eni stro{ki: • stro{ki na podro~ju izobra`evanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu za organiziranje in izvedbo programov za usposabljanje, • stro{ki na podro~ju svetovalnih storitev, ki ne spadajo med trajne ali ob~asne dejavnosti niti niso v zvezi z obi~ajnimi operativnimi stro{ki kmetijskega gospodarstva in jih opravijo tretje osebe, • stro{ki na podro~ju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih za udele`bo nosilcev kmetijskih gospodarstev in njihovih dru`inskih ~lanov, potne stro{ke za organiziran prevoz, stro{ke strokovnih publikacij razdelje- nih kmetijskim gospodarstvom iz ob~ine, najemnin razstavnih prostorov za kmetijska gospodarstva iz ob~ine, simboli~nih nagrad, podeljenih na tekmovanjih, do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, ki ima stalno bivali{~e v ob~ini, • stro{ki na podro~ju publikacij, katalogov in spleti{~ za pripravo in izdelavo le-teh. Bruto intenzivnost pomo~i : • pomo~ se dodeli do 100 % stro{kov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vklju~evati neposrednih pla~il v denarju proizvajalcem. Upravi~enci do pomo~i: • fizi~ne in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehni~ne podpore in so za to ustrezno registrirani ter zagotavljajo, da je pomo~ dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na obmo~ju ob~ine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. V kolikor opravljajo te storitve skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije, ~lanstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek ne~lanov se omeji na sorazmerne stro{ke za zagotavljanje storitve, • ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji.

14 Novice ob~ine DUPLEK Pogoji za pridobitev: • dokazila / dokumentacija izvedbe tehni~ne podpore, • dokazila o pla~ilu stro{kov oziroma ra~unov, • dokazila o vklju~enosti pravnih oziroma fizi~nih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemlji{~a, ki le`ijo na obmo~ju ob~ine.

7. IZVAJANJE DRUGIH UKREPOV RAZVOJA PODEŽELJA – SODELOVANJE V OB^INSKIH IN REGIJSKIH AKTIVNOSTIH ZA RAZVOJ PODEŽELJA

SOFINANCIRANJE DELOVANJA IN AKTIVNOSTI DRU[TEV IN NJIHOVIH ZDRUŽENJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVO- JEM KMETIJSTVA IN PODEŽELJA

Namen ukrepa: Dru{tva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izku{enj med prebivalstvom, ki ìvi na podeèlju, zato jih je potrebno spodbujati in dolgoro~no tudi s tem dvigniti kvaliteto ìvljenja na podeèlju.

Predmet pomo~i: Sofinanciranje razli~nih oblik neprofitnega delovanja dru{tev, ki delujejo na podro~ju kmetijstva, gozdarstva inrazvoja pode`elja. Pomo~ se dodeli za delovanje ustrezne infrastrukture, ki je potrebna za delovanje dru{tva, za najem prostorov, za materialne stro{ke in stro{kov administrativnih del in dela organov dru{tva.

Upravi~enci do pomo~i: • dru{tva, ki imajo sede` na obmo~ju Ob~ine Duplek in so ustrezno registrirana; • dru{tva, ki imajo sede` izven Ob~ine Duplek ter so ustrezno registrirana – vendar samo za sorazmerni dele` kot je dele` ~lanov s pla~ano ~lanarino iz Ob~ine Duplek;

Upravi~eni stro{ki: • do 50 % stro{kov delovanja dru{tva, ki se izkaèjo z ra~unom ali pogodbo ter z dokazilom o pla~anih stro{kih; • do 50 % vrednosti pla~ane ~lanarine za teko~e leto za ~lane, ki imajo stalno prebivali{~e na podro~ju Ob~ine Duplek; • do 50 % stro{kov (izkazanih z ustreznimi dokumenti in izvedenimi pla~ili) organiziranja strokovnih sre~anj, izobraèvanja ki ga je dru{tvo organiziralo in je bilo dostopno pod enakimi pogoji vsem ob~anom iz Ob~ine Duplek, ne glede na ~lanstvo v dru{tvu. IV. ROK IN NAÎN PRIJAVE

1. Rok za oddajo vlog je: do vklju~no 30.5.2013

2. Na~in oddaje vlog za obravnavo: Vlogo – prijavne obrazce z zahtevano dokumentacijo je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ - VLOGA: RAZ- PIS KMETIJSTVO« dostaviti na naslov: Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek. Pri odpiranju bodo upo{tevane vloge, ki bodo prispele v tajni{tvo Ob~ine Duplek, do datuma navedenega za oddajo vlog. Na hrbtni strani kuverte morata biti naziv in polni naslov prijavitelja.

3. Obravnava vlog Vloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje ùpan. Odpiranje vlog bo nejavno. ê vloga ne bo popolna, bodo vlagatelji pozvani, da jih dopolnijo v roku 8 dni po odpiranju vlog. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v dolo~enem roku, bodo s sklepom zavrène. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Vloge, ki bodo prispele kot prepozne se prav tako zavrèjo. Vlagatelji, ki so pravo~asno oddali popolne vloge oziroma jih dopolnili bodo z Odlo~bo o upravi~enosti do dràvne pomo~i obve{~eni o uspe{nosti vloge. Upravi~enec bo lahko na podlagi prejete odlo~be pri~el z izvajanjem odobrenih ukrepov. Dokazila- ra~une o izvr{enih ukre- pih ter dokazila o pla~anih ra~unih morajo upravi~enci dostaviti najkasneje do 30.9.2013. Po prejemu popolnih dokazil bodo vlagatelji pozvani k podpisu pogodbe. Upravi~enec bo odobrena sredstva prejel v roku 30 dni od podpisa pogodbe.

Brezpla~no razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v tajni{tvu Ob~ine Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp.Duplek. Objavljena je tudi na spletnih straneh Ob~ine Duplek, www.duplek.si, rubrika razpisi. Za dodatne informacije lahko pokli~ete 02/684 09 11 ali pi{ete na elektronski naslov [email protected] z navedbo »razpis kmetijstvo«.

Datum: 19.4.2013 Mitja Horvat, l.r. [tevilka: 331-01/2013 `upan

Novice ob~ine DUPLEK 15 KOMUNALA ZEMELJSKI PLAZOVI obmo~ja ter ta spoznanja tudi upo{tevati pri prostor- NAS VSE POGOSTEJE skem na~rtovanju in pose- ganju v konkretni prostor. OGRO@AJO Prav tako bomo morali prej ali slej spremeniti na{ Zemeljski plazovi nas v zadnjih robati odnos do zaplete- desetletjih kar pogosto opo- nega in izjemno krhkega minjajo, da je tako imenovana ravnovesja v naravi ter neìva narava {e kako „ìva“ in se v~asih tudi sprijazniti da se hitri premiki zemeljskih z na{o popolno nemo~jo gmot dogajajo tudi v na{em pred mogo~nimi naravni- ~asu ter v na{em okolju, bodisi mi silami. kot sestavni del nenehnega naravnega dogajanja bodisi, àl Padavine igrajo eno prepogosto, tudi zaradi nespa- Plaz: JP {t. C 582220 Zg. Korena klju~nih vlog pri (Hrastnik – Pu~anca – Bezjak – Pravi~ek) metnega ~lovekovega ravnanja. sproànju plazov ^love{ka dru`ba v svojem bohotnem Pri analizi pojavljanja plazov na na{i ob~ini. Zato je potrebno v celo- {irjenju po prostoru oziroma pokraji- obmo~ju Slovenije se je pokazalo, da so vito re{evanje omenjene problema- ni vse prepogosto spregleda drobne intenzivne kratkotrajne padavine (ma- tike vklju~iti organe tako na dràvni signale, s katerimi ji narava sporo~a, ksimalne dnevne padavine za obdobje kot tudi na lokalni ravni in tudi ljudi, naj jo pusti pri miru. Kljub temu ~lovek 100-ih let) v kombinaciji z geolo{ko ki so neposredno vklju~eni v gradnjo posega v pobo~ja, na katerih nestabil- podlago pomemben dejavnik, ki vpliva ali ìvijo na prizadetih obmo~jih. V ne gmote samo »~akajo« na neznaten na prostorsko in s tem tudi na ~asov- tem procesu igra zelo veliko vlogo povod, da napravijo ogromno {kodo in no pojavljanje plazov. Vpliv padavin izobraèvanje in obve{~anje javnosti v~asih odnesejo tudi ~love{ka ìvljenja. na pojavljanje plazov je bil analiziran ter priprava ustrezne dokumentacije, tudi z vidika povpre~nih letnih padavin ki obravnava plazovita obmo~ja. Sproìtev zemeljskega plazu je ne- v istem 30-letnem obdobju. Rezultati povratni naravni dogodek in ob ve- analiz so pokazali, da kratkotrajne pa- Opazovanje plazovitega obmo~ja likih plazovih lahko le re{ujemo gola davine z intenziteto med 100 in 150, Da bi pravo~asno odkrili nastajajo~i ~love{ka ìvljenja ter od dale~ opa- najverjetneje pa nekje nad 130 mm/m2 zemeljski plaz, je stalno opazovanje zujemo, kdaj in kje se bo njihova pot v enem dnevu, mo~no vplivajo na plazovitega obmo~ja zelo pomemb- ustavila, nato pa z ogromnimi sredstvi pove~anje pojavljanja plazov. no. Oglede {e posebej priporo~amo posku{amo sanirati nastalo {kodo in Zaradi globalnega segrevanja je pred- po izdatnej{em de`ju, enako tudi po do sprejemljive stopnje zmanj{ati ne- videno, da se bo v krajih nad 45 sto- potresih. posredno ogroènost doma~ega pre- pinj zemljepisne {irine letna koli~ina bivalstva. Ve~ po sproìtvi plazu sko- padavin pove~ala za 100 do 300 U~inek rastlinstva na plazovitem rajda ne moremo storiti, zato je toliko mm. Zato je realno pri~akovati, da se obmo~ju pomembneje predhodno oceniti, kje bo pove~alo {tevilo in jakost plazov Trave, zeli{~a in nizko grmovje prestre- so nestabilna in potencialno nevarna tudi v Sloveniji, posledi~no pa tudi v zajo, zadrùjejo ter zaustavljajo infiltra-

Plaz: Brezner - Zabrege Plaz: JP {t. C 582190 Jablance (Valentan – Eferli)

16 Novice ob~ine DUPLEK cijo padavin, kar zmanj{uje povr{insko erozijo. Korenine grmovja in drevja u~vrstijo in ve`ejo zemljino, obenem pa ~rpajo vodo iz plazine plitvih plazov. Drevesne vrste z globokim koreninskim sistemom prepre~ujejo plitve zemeljske plazove, ker dobro prekoreninijo tla in jih s tem stabilizirajo, hkrati pa iz plazine vsrkajo velik del vode. Na te`kih in slabo prepustnih tleh, ki rada plazijo, se priporo~a sajenje jesena, bresta, hrasta, javorja, ~rne jel{e, jelke, ru{evja in ~rne- ga bora. Velika in nestabilna drevesa pove~ajo nevarnost zemeljskih plazov. Vetrolom povzro~i prevra~anje takih dreves. Pri tem se razgalijo tla in na- stane novo erozijsko `ari{~e. Pove~a se koli~ina direktnih padavin, kar pospe{i preperevanje tal in lahko vodi v erozijo in plazenje.

^love{ki posegi v pobo~ja • pravilna izvedba prenovitvenih objektih. Prav tako ni mogo~e zava- ^love{ki posegi v nestabilen teren po- del, to je prezidav, dozidav … (po rovati premoènja, ~e se je zemeljski gosto povzro~ijo poru{itev mejnega Zakonu o graditvi objektov), plaz è sproìl, saj se premoènja na ravnote`ja in s tem sproìjo plazenje. • ukrepi za zmanj{anje nestabil- takem obmo~ju zaradi previsokih tve- Kratkotrajni vzrok, ki je pomembno nosti tal (prepre~evanje vtekanja ganj ne da zavarovati pri zavarovalni- deloval kot zadnji in je povzro~il, da vode v plazino, njihovo drenira- cah. Klasi~na zavarovanja pri sanaciji se je mejno ravnote`je poru{ilo, ime- nje, pogozdovanje, stabilizacija tal ne zajemajo zavarovanj na plazo- nujemo sproìtelj plazenja. breìne, ~e je mo`no se izvede vitih obmo~jih, ta pa v Republiki Slo- Zato svetujemo: razbremenjevanje ~ela plazu ali veniji predstavljajo kar 40 odstotkov • izogibanje obremenjevanja zgor- obremenitev pete plazu). celotnega ozemlja, v na{i ob~ini pa {e njih delov pobo~ij (nasipanje, de- veliko ve~. Vsekakor se je dobro po- poniranje materiala) in razbreme- Od{kodnine svetovati glede zavarovanja pri ve~jih njevanja spodnjih delov pobo~ij Izvedba zahtevnej{ih sanacij plazi{~ zavarovalnicah, saj imajo zaradi dokaj (odkop materiala), je povezana z ogromnimi stro{ki. Vel- velike konkurence na trgu tudi zelo • izogibanje odstranjevanja ra- javni zakonski in podzakonski pred- razli~ne oblike in pogoje zavarovanj. pisi dolo~ajo, kdaj je nastala {koda, stja na strmih oziroma labilnih Marjan TOPI^ pobo~jih, saj rastlinske korenine povzro~ena z naravnim ujmami, »tako {~itijo tla pred erozijo, veèjo ze- velika«, da se lahko razglasi »naravna mljino (gornji preperinski pokrov) nesre~a« in se na podlagi tega pri~- in s tem zmanj{ujejo premike v ne postopek priprave »sanacijskega plitvej{em delu pobo~ij, programa« za odpravo posledic {kode, • izvajanje gradbenih in drugih del ki je nastala. Na podlagi tako sprejete- LETNO OBVESTILO le v suhem vremenu (predvsem ga programa se dràva odlo~i, koliko spomladi in poleti). nepovratnih sredstev ali drugih oblik O SKLADNOSTI pomo~i bo namenila za odpravo po- PITNE VODE Vzdrèvanje objektov in posesti sledic {kode in za katere namene (npr.: na plazovitih obmo~jih {koda na stvareh, stavbah, infrastruk- VODOVODNE êtudi so va{i objekti postavljeni na turi itd.). Druga mo`na oblika pridobi- nestabilnih ali slabo nosilnih tleh, tev sredstev za odpravo posledic na- SKUPNOSTI VINCE {koda na objektu ni nujno posledica stale {kode zaradi vremenskih ujm pa ZA LETO 2012 tega dejstva. Lahko je posledica staro- so seveda razne oblike zavarovanj pri komercialnih zavarovalnicah. sti objekta, slabo izvedenih temeljev Vodovodna skupnost Vince, ali neprimernih na~inov gradnje glede ki oskrbuje gospodinjstva s Zavarovanje na lastnosti tal. V tak{nih primerih so pitno vodo, skrbi, da je pitna Za morebitno sproènje zemeljskih po{kodbe, nastale zaradi premikov tal, voda kakovostna in skladna z plazov je sicer premoènje pri zavaro- za sanacijo {e neugodnej{e. zakonskimi zahtevami. K temu valnicah mogo~e zavarovati, vendar je Zato je pomembno: nas ne zavezuje samo zavedan- treba upo{tevati, da zavarovalnice ne • pravilno vzdrèvanje objektov je o pomembnosti te dobrine, krijejo stro{kov odprave posledic na (predvsem odvajanje vode), temve~ tudi Zakon o zdravstve- zemlji{~u, temve~ le nastalo {kodo na

Novice ob~ine DUPLEK 17 ni ustreznosti ìvil in izdelkov sprejetim HACCP na~rtom. Vsak preizkus je argumentiran s para- ter snovi, ki prihajajo v stik z Za zagotovitev brezhibnega delovanja metri pregleda in z zdravstveno oceno ìvili in Pravilnik o pitni vodi smo izvajali pregled zajetij, zbirnega na posebnem zapisniku in je obvezen (Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, in odto~nega bazena in ~i{~enje zarasti v zbirki dokumentov HACCP programa 92/06, 25/09). korenin iz cevi zbiralnega voda. Orga- za in{pekcijski pregled. Prav zaradi tega v vodovodni skupno- nizirano je bilo redno ~i{~enje ograje- Iz dokumentacije je razvidno, da v fe- sti Vince izvajamo notranji nadzor ka- nega dela zajetij, ko{nja trave ter redni bruarju in decembru vzorca pitne vode kovosti pitne vode na temeljih na~rta pregledi zra~nikov. Prav tako smo vr{ili nista bila skladna z zahtevami Pravil- HACCP, ki omogo~a prepoznavanje mese~ne preglede razto~nega bazena nika o pitni vodi. Na podlagi neskla- mikrobiolo{kih, kemi~nih in fizikalnih in njegovih elementov. O teh pregle- dnosti smo po zahtevah na~rta HACCP agensov, ki lahko pomenijo tveganje dih so vodeni lo~eni mese~ni zapisni- takoj za~eli z izvajanjem korektivnih in za zdravje. Na~rt HACCP dolo~a izva- ki. V mesecu juniju smo organizirali in preventivnih ukrepov, z obve{~anjem janje potrebnih ukrepov in vzpostavlja uspe{no izvedli generalno ~i{~enje ter uporabnikov, izvedbo ponovnega stalen nadzor v sistemu oskrbe s pi- dezinfekcijo zbirnega bazena. mikrobiolo{kega preizkusa ter z ustre- tno vodo, kjer se tveganja lahko poja- Zaradi su{nega obdobja in visoke tem- znimi aktivnostmi, s katerimi smo za- vijo in jih je mogo~e zmanj{ati na {e perature v poletnih mesecih ni bilo gotovili skladnost z zahtevami Pravil- sprejemljiv na~in. Pri stalnem rednem mo`no prepre~iti pomanjkanja pitne nika o pitni vodi. nadzoru kvalitete pitne vode sodeluje- vode. Teàve smo re{evali s preudar- Vodovodni odbor Vince je tudi v letu mo z Zavodom za zdravstveno varstvo nim zmanj{evanjem pretokov in s 2012 s svojim delovanjem in aktiv- Maribor in z Ministrstvom za zdravje, prekinitvami dobave v ~asu, ko je bilo nostmi uspe{no zagotavljal dobavo ki preko in{pekcijske slu`be izvaja po- najmanj obremenjujo~i za porabnike. pitne vode v omre`je vsem odjemal- seben dràvni nadzor. IVZ RS je nosilec Zelo pomembna je bila disciplina pri cem naselja Vince. monitoringa, daje priporo~ila in na- zmanj{evanju in rentabilnosti porabe vodila ter spremlja stanje vodovoda. pitne vode vsakega posameznega po- Vince, marec 2013 Skladnost pitne vode spremljamo na rabnika. ~rpali{~u, v vodohranu, na omre`ju in V izpolnjevanju HACCP programa ter za Poobla{~enec in tajnik pri uporabnikih. zagotavljanje higienske in zdravstvene Franc Weingerl Kot vsako leto smo tudi za leto 2012 ustreznosti smo izvajali mese~ne kon- Odgovorna oseba za HACCP dolo~ili plan potrebnih in predvide- trole mikrobiolo{kih preizkusov pitne Leopold Klampfer nih opravil, ki je zajemal materialno- vode, letno kontrolo fizikalno-kemijske- -fizi~na opravila ter organizacijsko-ad- ga preizkusa ter monitoring pitne vode, ministrativna opravila v kombinaciji s ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje.

OPRAVI^ILO

V novicah {tevilka 3, letnik 17, je bila na strani 22 pri ~lanku Pokopali{~e- mesto spanja objavljena fotografija po{kodovanega spomenika avtorja Stanka Grajfonerja. Na- jemnik grobnega mesta Marko Neuwirt z dru`ino je prepoznal grob in se ~uti prizade- tega. Z objavo fotografije ni bil na{ namen prizadeti kogar koli, temve~ le opozoriti na to, da lastniki spomenikov naj ve~krat pre- verijo stabilnost spomenika, da ne bi priha- jalo do neljubih posledic. Spomenik lahko ob padcu namre~ koga po{koduje, za posledice pa odgovarja lastnik spomenika. Iskreno se opravi~ujemo dru`ini in sorodni- kom, ~e smo jim povzro~ili kakr{ne koli ne- prijetnosti.

Uredni{tvo

18 Novice ob~ine DUPLEK DRU@BENE DEJAVNOSTI POMO^ PRIZADETIM V POPLAVAH NOVEMBRA 2012

Ob poplavah, ki so prizadele ob~ino Duplek, smo se delavci O[ Duplek hitro odzvali. Nudili smo pomo~ prizadetim krajanom, druìnam in otrokom. Ob materialni in finan~ni pomo~i smo bili tudi v moralno podporo predvsem otrokom, star{em in zaposlenim na{ega zavoda. @e prvi dan po poplavah je osem zaposlenih delavcev pomagalo zaposlenim Ravnatelj II. gimnazije Maribor, Ivan Loren~i~ in vodja akcije, Sa{a Miki~, pomagata pri na Ob~ini Duplek pri popisu {kode, na- razdeljevanju Etinih paketov. Foto: Barbara Ivan~i~ stale pri krajanih ob~ine. Za prizadete tnih vo{~ilnic, katerih prodajo so pre- lovnih organizacij in posamezni- zaposlene (8) iz na{ega zavoda smo v vzeli dijaki I. gimnazije Maribor. Izvedli kov, ki so bile zbrane s prostovolj- naslednjih dneh pomagali pri oskrbi s smo delavnice za izdelke, s katerimi nimi finan~nimi prispevki (Radio hrano in pri zbiranju prostovoljnih de- smo zbirali donacije na stojnici v Eu- City, Staninvest, Matej Mau~ec, narnih prispevkov. Pomagali smo tudi roparku in na boì~nem bazarju v Sp. Neva Malek), pri razvozu prehrane za krajane. Dupleku. V predboì~nem ~asu smo z • zbiranje trajnih prehrambnih iz- Organizirali smo odbor za pomo~ pri- u~enkami prostovoljkami spekli kekse delkov in izdelkov za osebno hi- zadetim v poplavah in sku{ali poma- in obdarovali prizadete druìne. gieno u~encev, obla~il, zvezkov, gati po svojih zmo`nostih. O razmerah nahrbtnikov, torb … mariborskih v ob~ini Duplek smo obvestili delovne Vsa na{a pozornost pa je bila, in bo osnovnih {ol in vrtcev (O[ Slave organizacije, {ole in posameznike. Slo- tudi v prihodnje, posve~ena pomo~i Klavore, O[ Tabor 1, O[ Franca venska filantropija je na{e obvestilo otrokom in njihovim druìnam v Rozmana Staneta, O[ Angela Bese- posredovala raznim humanitarnim or- najrazli~nej{ih oblikah. Naj izpostavi- dnjaka, O[ Ludvika Pliber{ka, O[ ganizacijam. Zveza prijateljev mladine mo nekatere: [entilj, O[ Bojana Ilicha, O[ Sladki Slovenije je takoj prisko~ila na pomo~. • individualna materialna pomo~ Vrh, III. gimnazija Maribor, II. gim- Odzvalo se je veliko dobrih ljudi in po- zaposlenih, ki se je zbirala v zbir- nazija Maribor …), kazala se je sr~nost Slovencev ter potr- nem centru (odeje, blazine, koce, • donacija II. gimnazije Maribor - dila misel, da ~lovek v nesre~i ~loveka posteljnina, zimska obla~ila, grel- izkupi~ek od predstave za nabavo spozna. na telesa, hrana, ozimnica – veliko ozimnice v sodelovanju z Eto Ka- Veliko posameznikov je podarilo: darovalcev zaposlenih v zavodu), mnik (predanih 80 paketov), obla~ila, hrano, posteljnino, odeje, ra- • neposredna pomo~ posameznim • donacija pridelkov Biotehni~ne bljene aparate idr. U~enci in u~itelji O[ krajanom in druìnam v obliki: {ole Maribor (jabolka in sokovi za Duplek smo se lotili izdelave novole- obla~il, prehrambnih izdelkov, po- 80 druìn), steljnine, odej, rabljenih aparatov, • u~itelji in u~enci O[ Duplek so zbi- pohi{tva (zelo veliko posameznih rali donacije z izdelavo novoletnih darovalcev), vo{~ilnic; ve~ino zbiranja so pre- • pomo~ otrokom z novimi knjigami vzeli dijaki I. gimnazije Maribor, (Knji`nica Rotov`), • u~itelji in u~enci O[ Duplek so zbi- • denarne donacije posameznih de- rali donacije z izdelavo izdelkov lovnih organizacij, osnovnih {ol na stojnici v Europarku in v Sp. in posameznikov za regresiranje Dupleku, {olske prehrane, ekskurzij, {ole • v sodelovanju z Zvezo prijateljev v naravi (O[ [empas, O[ Grad, O[ mladine Slovenje smo 80 otrokom Kneàk, O[ Menge{, O[ Lenart, in star{em omogo~ili brezpla~no O[ Grm Novo Mesto, O[ @elezni- {olo v naravi. ki, Rotary klub Kamnik, Summit Ford), Vsi u~itelji v odboru za pomo~ Paketi doniranih izdelkov osnovnih in • denarne donacije posameznih de- smo bogatej{i za veliko ìvljenjsko srednjih {ol. Foto: Nina Mohar Krajnc

Novice ob~ine DUPLEK 19 Na koncu spozna{, da je v tak{ni situa- zadela poplava, pri{li malo sonca, lepe ciji najpomembneje biti ~lovek so~utja, besede in materialna pomo~. S svojim odprtega srca in narediti, kar je v tvoji prispevkom ste star{em in otrokom mo~i. Pri tem sta va`na sodelovanje polep{ali mrzle zimske dni in jim na celotne skupnosti in kultura dialoga. ta na~in vsaj malo olaj{ali teàve in Lepo je bivati med ljudmi, ki se znajo stisko, v kateri so se zna{li. Zagota- ozreti tudi okoli sebe in prisko~iti na vljamo vam, da je bila pomo~ dana v pomo~ tistim, ki to potrebujejo. prave roke tistim, ki so je bili najbolj Na{ program prostovoljnega dela se potrebni. S tem plemenitim dejanjem, {e nadaljuje, saj se zavedamo, da se so~utjem in pripravljenostjo pomaga- bodo posledice odstranjevale {e dlje ti ste za te druìne naredili veliko in Boì~ni keksi za poplavljene – darilo prostovoljk iz 9. razreda. ~asa. jim dali vedeti, da v nesre~i niso ostali Foto: Nina Mohar Krajnc Vsem, ki ste nudili pomo~, velika ~isto sami. HVALA! Odzvali ste se od blizu in \ano NOVAK, ravnatelj izku{njo. Pomagali smo vsem, za ka- Marina HERMAN, u~iteljica in prostovoljka tere smo imeli podatke, da so bili pri- dale~ ter s tem zelo pripomogli k zadeti v poplavah. temu, da so tudi v druìne, ki jih je pri-

BO@I^NO- NOVOLETNI SEJEM Mesec december je vsako leto najbolj ~aroben mesec v letu. Veselimo se ga otroci in od- rasli. Lanskega pa, se mi zdi, smo è komaj ~akali. Po vseh katastrofah, ki so nas doletele v letu 2012, smo potrebovali malo sprostitve. Ideja, da bi tudi v na{i ob~ini organizirali boì~no-novoletni sejem, se je oblikovala v na{ih glavah predvsem zaradi tega, da bi vsi skupaj malo pozabili na te`ke ~ase, ki so bili za nami, se druìli in se razvedrili, hkrati pa tudi zbrali sredstva za v poplavah prizadete ob~ane. Tako smo na{o zamisel najprej predstavili ùpanu, ki mu je bila takoj v{e~. V projekt smo èleli vklju~iti Ena izmed stojnic na sejmu. Foto:Tamara Peklar ~im ve~ ljudi, zato smo sklicali vsa iskrena hvala, ~aj in pun~ pa so stro- Malo nam je nagajalo vreme, èleli dru{tva v ob~ini in oba ravnatelja O[ kovno pripravile Tamara in gasilke. smo privabiti tudi ve~ ljudi, ampak Duplek in Korena ter {e njim predsta- vsi sodelujo~i in obiskovalci smo se Ves izkupi~ek je {el v dobrodel- vili zamisel. Odziv je bil odli~en, red- strinjali drugo leto se spet dobimo. ne namene. ko se zgodi, da so vsi »za«. Hvala vsem, ki ste pomagali, pred- Posebno mesto je imela stojnica, ki Takoj so se za~ele priprave, saj ~asa vsem mladim gasilkam, Vesni, Anji in je bila namenjena izmenjavi igra~. ni bilo veliko. Dolo~ili smo datum in Brigiti, za pomo~ na stojnici igra~, O[ Na njej so lahko otroci menjali svo- lokacijo, izdelali logotip in za~eli. in vsem dru{tvom. jo igra~o za igra~o nekoga drugega. Projekt smo razdelili na dva dela. Na{e prostovoljke Vesna, Anja in Bri- Hvala tudi gospodu Joètu Krajncu iz Nekatera dru{tva in posamezniki gita so delale zelo dobro, saj so na Zg. Dupleka, ki nam je podaril zelo so se predstavili na stojnicah, dru- koncu imele 4 krat ve~ igra~, ki smo zanimive lesene didakti~ne igra~e, ki gi na odru. Vsi skupaj pa smo se jih nato podarili. jih izdeluje sam. najve~krat ogreli pri stojnici s kuha- Za konec nam je ob~ina organizirala Breda [TUMBERGER nim vinom, ~ajem in pun~em. Vino so {e predstavo in organizirala prihod velikodu{no prispevali vinogradniki dedka Mraza. iz na{e ob~ine, za kar jim {e enkrat

20 Novice ob~ine DUPLEK DRAMSKO - PLESNO - PEVSKA IGRA MAVRICA

Z novim {olskim letom smo uprizorili novo dramsko igro Mavrica, s katero se je predsta- vila dramska skupina O[ Du- plek pod vodstvom mentorjev @ive Grafenauer Ekart, Jasne Kos in Primoà Krambergerja. Besedilo za igro je napisala Breda Varl, dolgoletna direktorica Lutkovnega gledali{~a Maribor, glasbo pa je spisal Matic Varl. Pri izdelavi kostumov nam je bila v veliko pomo~ na{a krajanka, gospa Zinka Kramberger. Foto: Jasna Kos Z igro smo èleli spodbuditi medgeneracijsko druènje in povezovanje zagnanosti za igro. Lara Weingerl, Taja Repi~, Pina Kram- otrok, zato smo vanjo vklju~ili otroke berger in Laura Berli~ Krebs. V vlogi od drugega do sedmega razreda na{e Na koncu so se resni~no vsi veselili àbic so nastopili Doroteja êh, Karoli- {ole. V igri se prepletajo dramska uspehov vsakega posameznika in vseh na Pernek, Lia Horvat Zupan~i~, Timon igra, petje in ples, ki so ga na{i u~enci skupaj. Lep{i svet so nam pri~arali: v Petrovi~, Maj Mencigar, Laura Partlji~, dodobra osvojili. Poglavitna rde~a nit vlogi deklice igralsko nadarjena Nika Lora Loren~i~, Natalija Mer~nik, Nika igre je mavrica s pre~udovitimi bar- Majeri~, v vlogi de~ka za svoja leta Petri{i~, Sara Mohorko, Eva Zelnik in vami, ki nam jih ponuja narava. Ker odli~en Tim Majeri~, kot oblak se je iz- Elena Tkal~i~, v vlogi otrok pa Doroteja sta za pri~aranje mavri~nih barv po- kazala temperamentna Karin Polanec, êh, Anej Vr{i~ in Maja Kraner. trebna tako sonce kakor tudi oblak, kot sonce je zasvetila pevsko nadarje- Z Mavrico smo se predstavili kar de- je tudi v ìvljenju pomemben vsak iz- na Sara Gradi{nik, ki jo je zelo dobro vetkrat, in sicer: u~encem na{e {ole, med nas. Predvsem pa je pomembno, nadomestila tudi Sa{ka Berli~, v vlogi star{em, ob~anom na{e ob~ine na da zdruìmo mo~i in si skupaj priza- petelina se je tako pevsko kakor tudi boì~no-novoletnem sejmu, v Euro- devamo za lep{i svet. To misel smo igralsko izkazal Andra` Pinteri~, v parku na predstavitvi osnovnih {ol, èleli prenesti na na{e mlade igralce, vlogi vil so se predstavile Tija Bra~i~, otrokom na{ih u~iteljev, bodo~im ki so pokazali veliko nadarjenosti in Nika Brada{kja, Eva Fre{er, Ana Turk, prvo{ol~kom, pohvalimo pa se lahko tudi s sodelovanjem na sre~anju {olskih gledali{kih skupin »Z odra na oder«, kjer smo poèli velik aplavz. V prihodnje na~rtujemo {e predstavitev igre na{im otrokom v vrtcu in u~encem na podru`nicah. êprav je bilo v nekaj dneh odigrati ve~ predstav naporno, smo bili z odzivom publike in z opravljenim delom vsi sodelujo~i, tako u~enci kot mentorji, zelo zadovoljni. U~enci in mentorji se è veselimo novih iger, s katerimi se Vam bomo lahko predstavili v prihodnje. Tudi Vam èli- mo ~im ve~ barv v va{ih ìvljenjih!

Mentorici: @iva GRAFENAUER EKART, Jasna KOS

Foto: Jasna Kos

Novice ob~ine DUPLEK 21 DOGODKI V OSNOVNI [OLI DUPLEK

Delavnice za nadarjene u~ence 4. in 11. decembra smo izvedli dve de- lavnici, ki ju je vodila {tudentka Tja{a Trol. Izdelovali smo razne okraske za jelko, di{e~a mila, sve~e ipd. Te izdelke smo prodajali na boì~no-novoletnem sejmu v Dupleku. Izkupi~ek bomo namenili na{im u~encem za {olo v naravi in za razli~ne dejavnosti. Peka parkljev @e nekaj let sodelujemo s sla{~i~arko Izdelali smo lepe okraske za jelko. Foto: Jasmina Demali Karlo Kajbi~, ki nam pomaga pri peki parkljev in Miklavèv. 5. 12. 2012 so se u~enci izbirnih predmetov SPH in TVZ zbrali v jedilnici. Kuharice so è vnaprej pripravile testo, saj mora le-to dalj ~asa vzhajati, nato pa si je vsak u~enec oblikoval svojega Parklja in Miklavà. [e tople smo nekateri z uìtkom pojedli. Duple{ki boì~ni sejem V jesenskem ~asu so ob~ino Duplek prizadele poplave. Zato se je ob~ina odlo~ila, da pripravi boì~ni sejem. Na sejmu smo sodelovali u~enci in u~itelji O[ Duplek s svojimi izdelki, ki so jih u~enci na stojnici tudi sami prodajali. Denar smo dali v {olski sklad. Peka pi{kotov Za druìne na{ih u~encev, ki so utr- pele {kodo v poplavah, smo na O[ Duplek izvedli {tevilne humanitarne U~enki Sara Zavernik in Ana Turk pri delu. Foto: Jasmina Demali oblike pomo~i. Ob koncu leta so u~en- pi{kote in jih li~no zapakirale. S tem detim simboli~no sporo~ili, da v teh ke prostovoljke iz 9. razredov spekle majhnim darilom smo vsem priza- prazni~nih ~asih kljub stiski niso sami.

U~enka Nu{a Tu{ pazljivo spremlja peko. U~enke 9. razredov, Nika Gavez, Jasmina Breg in Nastja Soko, kot prave sla{~i~arke.

22 Novice ob~ine DUPLEK DAN SPOMINA NA @RTVE HOLOKAVSTA

Januarja 2013 je mednarodna skupnost è sedmo leto zapo- red obeleìla 27. januar kot dan spomina na holokavst, ko so med drugo svetovno vojno Hitlerjevi nacisti v koncentra- cijskih tabori{~ih usmrtili okoli {est milijonov Judov. U~enci 8. in 9. razredov so v januarju pri pouku zgodovine, geografi- je in sloven{~ine s pomo~jo u~iteljev Spominska ura za `rtve holokavsta. Foto: Toma` Miholi~ in razli~nih virov spoznavali zgodbe slovenskih Judov. V {olski knji`nici so iskali leposlovje na to tematiko in pripravili razstavo. Prebrali so knjigo Zlatin dnevnik in si na I. gimnaziji Maribor ogledali gostujo~o razstavo z naslovom Ana Frank. Izvedli so anketo o sprejemanju druga~nosti med u~enci, star{i in u~itelji. Spomin smo s spominsko uro obeleìli 28. januarja 2013, ko so u~enci s kraj{imi referati predstavili svoje poglede na holokavst in druge genocide sodobnega sveta.

Marjetka BEZJAK in Marina HERMAN

U~enci so pripravili kraj{e referate in jih predstavili. Foto Toma` Miholi~

ZNAMENITE OSEBNOSTI SLOVENSKE ZGODOVINE NA RAZSTAVI V KNJI@ NICI DUPLEK

Pomladni meseci prina{ajo s seboj vedrino, ~eprav bi imeli kar nekaj razlogov za nerganje. Najbolj{i na~ini, da splezamo iz luknje ~emernega razpoloèn- Herman iz Karintije Barbara Celjska ja, so aktivnost, ustvarjalnost, ali znanosti, s svojimi dose`ki so lah- VINE, ki so ìvele v ~asu od 12. do novi na~rti in cilji, ki nam daje- ko povzro~ili spremembe, ki so vodile 19. stoletja in so s svojim ìvljenjem jo sve` zagon. v pravo revolucijo v tehnolo{kem ali in delom zaznamovale svoj ~as ter so Zgodovina pozna precej izjemnih ljudi, v dru`benem sistemu. V Knji`nici Du- tlakovale pot k oblikovanju slovenske ki so s svojim delovanjem pomembno plek je na ogled razstava ZNAMENITE narodne zavesti in slovenskega naro- vplivali na svoj ~as, na razvoj dru`be OSEBNOSTI SLOVENSKE ZGODO- da, ki si je nazadnje izboril tudi svojo

Novice ob~ine DUPLEK 23 @iga Herberstein Janez V. Valvasor @iga Zois Jurij Vega Vir slik: Wikipedia samostojno dr`avo. Nekateri njihovi sti. Zato vas vabimo, da pridete in si - Ve~ernica 2012, avtorja {tevilnih dose`ki so {e danes v uporabi ali se o razstavo ogledate. Med njimi so tudi: mladinskih del, med drugim serije njih u~ijo v {olah, na nekatere pa smo Herman iz Karintije, Barbara Celjska zgodb o Hektorju (za eno od njih je malce pozabili ali pa jih nismo znali Žiga Herberstein, Janez V. Valvasor, dobil tudi nagrado), zgodb o Drekcu pravilno ovrednotiti. Žiga Zois in Jurij Vega. Pekcu in Pukcu Smukcu, Trnovski ma- Razstava vklju~uje izbor desetih ta- Marca se je v knji`nici odvijal {e en fiji in {e in {e. kih osebnosti. [e zdale~ ne gre za pomemben dogodek. V goste smo po- Tatjana JAMNIK POCAJT vse pomembne ljudi, a vseh naenkrat vabili priljubljenega mladinskega pisa- ne moremo predstaviti. Vsekakor pa telja Dima Zupana, dobitnika literar- so vsi izbrani vredni va{e pozorno- ne nagrade za mladinsko knji`evnost

Dim Zupan Ve~ernica 2012 Foto: Robert Balen

24 Novice ob~ine DUPLEK @e drugo leto se je klubu Soroptimist jale. Znesek 1.500 EUR (nekaj denarja HUMANITARNA Maribor pridruìl Center Naprej, Cen- smo primaknile iz lastnih sredstev) POMO^ ter za osebe s pridobljeno mo`gansko pa je klub nakazal trem poplavljenim po{kodbo. Denar od stojnice, ki smo druìnam z obmo~ja ob~ine Duplek. POPLAVLJENIM ga ~lanice prejele od prijaznih kupcev Sve~ana podelitev denarja pomo~i po- sre~k, smo letos namenile druìnam, trebnim druìnam je bila v prostorih DRU@INAM ki ìvijo na poplavljenem podro~ju ob ob~ine Duplek ob prisotnosti ùpana. reki Dravi. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem Klub Soroptimist Maribor je v Stojnica je bila zelo uspe{na. Izkupi~ek obiskovalcem Europarka, ki ste na na{i letu 2012 è peto leto v Europar- od prodaje daril zna{a 1.815 EUR. Od stojnici kupili sre~ko ali nam podarili ku priredil boì~no-novoletno tega so ~lanice namenile Centru Naprej denar in tako pomagali osre~iti preje- stojnico, kjer so 30. novembra in 429 EUR, to je znesek, ki predstavlja mnike humanitarne pomo~i.

1. decembra 2012 ~lanice v ob- vrednost daril, ki so jih izdelali varo- Roza MLAKAR liki sre~elova ponujale darilca. vanci centra in ki smo jih zanje proda-

Na podlagi Zakona o uresni~evanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS {t. 77/07-UPB1, 56/08 in 4/2010), Pravilnika o sofinanciranju programov dru{tev na podro~ju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Ob~ini Duplek (MUV {t. 3/07, Uradno glasilo slovenskih ob~in {t. 35/09, 14/13) Ob~ina Duplek objavlja

JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PROGRAMOV DRU[TEV NA PODRO^JU LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI, KI BODO SOFINANCIRANI IZ PRORA^UNA OB^INE DUPLEK V LETU 2013

I. Predmet razpisa, razpisna podro~ja in cilji razpisa Predmet razpisa je sofinanciranje programov dru{tev na podro~ju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v letu 2013. Sofinancirali se bodo programi dru{tev na podro~ju zborovskega petja, instrumentalne glasbe, gledali{ke dejavnosti, lutkovne dejavnosti, literarne dejavnosti, likovne, fotografske in filmske dejavnosti in plesne dejavnosti. Cilj razpisa je podpiranje kakovostnih, prepoznavnih in prodornih projektov na podro~ju ljubiteljske kulture, {irjenje ljubiteljske kulture in dvigovanje kakovosti ljubiteljske kulture. V prora~unu ob~ine Duplek za leto 2013 je za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti zagotovljenih 12.000,00 Eur. II. Pogoji za sodelovanje na razpisu Na razpis se lahko prijavijo dru{tva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sede` v Ob~ini Duplek ali da na obmo~ju ob~ine Duplek kontinuirano izvajajo svojo dejavnost, - da so registrirani v skladu z Zakonom o dru{tvih, - da imajo materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresni~evanje na~rtovane dejavnosti, - da imajo urejeno evidenco o ~lanstvu, - da organizirajo redno dejavnost, za katero so registrirani, - da enkrat letno v ob~ini Duplek izvedejo samostojno kulturno prireditev, - da sodelujejo na zaklju~ni prireditvi ob Duple{kem tednu (sprevod), - da prijavljajo programe, ki bodo v celoti realizirani v letu 2013, - da so v primeru, da so v letu 2012 sklenili z Ob~ino Duplek pogodbo o sofinanciranju kulturnih programov, izpolnili vse pogodbene obveznosti. Na razpis se lahko prijavijo tudi dru{tva, ki nimajo sedeà v ob~ini Duplek, ~e izvedejo v ob~ini Duplek kulturni dogodek, kulturna dru{tva, ki nimajo sedeà v ob~ini Duplek, ~e v njih aktivno sodelujejo ob~ani ob~ine Duplek in javni zavodi s sedeèm na obmo~ju ob~ine Duplek, ~e na podro~ju kulture izvajajo javne prireditve oz sodelujejo pri javnih kulturnih prireditvah, ki jih prirejajo ob~ina ali dru{tva in so namenjene ob~anom in promociji ob~ine. III. Razpisni kriteriji Kriteriji za vrednotenje programov so: - {tevilo aktivnih ~lanov dru{tva - {tevilo vaj na sezono - {tevilo samostojno pripravljeni prireditev - {tevilo sodelovanj na javni prireditvi v ob~ini v izvedbi ob~inskega urada oz drugega dru{tva v ob~ini - {tevilo sodelovanj na prireditvah v tujini

Novice ob~ine DUPLEK 25 IV. Uporaba kriterijev Izbrani bodo tisti programi, ki bodo v postopku izbire ocenjeni oz. ovrednoteni najvi{je. Povzetek na~ina ocenjevanja: kriteriji ocenjevanja so ovrednoteni s to~kami. Vi{ina odobrenih sredstev za posamezni program je odvisna od skupne vi{ine prejetih to~k.

V. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v prora~unskem letu 2013.

VI. Razpisni rok in dopolnjevanje vlog Zainteresirani vlagatelji lahko predlo`ijo vlogo osebno na Ob~ini Duplek ali po{ljejo po po{ti na naslov Ob~ine Duplek najkasneje do 22.5.2013. Vlagatelji lahko vloge dopolnjujejo in spreminjajo do poteka razpisnega roka.

VII. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega: - besedilo razpisa, - kriterije za ocenjevanje programov - prijavni obrazec - izjave

Predlagatelj mora ob prijavi na razpis predloìti naslednjo dokumentacijo: - izpolnjen, podpisan in oìgosan prijavni obrazec - letni delovni program z navedbo terminov, lokacije in vsebine prireditev, ki jih bo dru{tvo organiziralo ali na njih sodelovalo - letni finan~ni na~rt, ki mora biti uravnoteèn, - poro~ilo o porabi sredstev, ki jih je v preteklem letu prejel od Ob~ine Duplek - poro~ilo o izvedenih aktivnostih v letu 2012 z datumi in lokacijami izvedenih prireditev oz. sodelovanja na prireditvah - seznam aktivnih ~lanov s podatki o prebivali{~u - izjavo, da ima dru{tvo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresni~evanje na~rtovane dejavnosti.

Razpisna dokumentacija je na voljo v Ob~inskem uradu ob~ine Duplek v ~asu uradnih ur v ponedeljek in sredo od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00 ter v petek od 8.00 do 12.00 in na spletni strani Ob~ine Duplek.

VIII. Oddaja vlog Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, dolo~ene v razpisu in razpisni dokumentaciji.

Vloga mora biti predlo`ena na naslov: Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek najkasneje do 22.5.2013. V zape~atenem ovitku z izpisom na prednji strani: »Ne odpiraj – prijava na javni razpis za kulturne programe 2013«. Na hrbtni strani mora biti navedba vlagatelja: naziv in sede`. Za nepopolno se {teje vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije. Oddaja vloge pomeni, da se vlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa. Po odpiranju vlog bo Komisija za strokovno presojo in ocenjevanje predlogov kulturnih projektov iz nadaljnjega postopka izlo~ila vse vloge: - ki jih ni vlo`ila upravi~ena oseba, - prepozne vloge in prepozne dopolnitve vloge.

IX. Informacije o razpisu in razpisni dokumentaciji Pristojni uslu`benec za dajanje informacij in pojasnil je Milena Ropo{a, tel. 684 09 19, elektronski naslov: [email protected] Uradne ure so v ponedeljek od 8.00 do 12.00, sredo od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00 ter v petek od 8.00 do 12.00.

X. Odpiranje vlog in obve{~anje o izboru O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obve{~eni pisno najkasneje v 45 dneh po izteku razpisnega roka. Mitja Horvat, l.r. @upan

26 Novice ob~ine DUPLEK Na podlagi 216. in 217. ~lena Pravilnika o postopkih za izvr{evanje prora~una RS (Ur. l. RS {t. 50/07) in 5. ~lena Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov drugih dru{tev iz prora~una ob~ine Duplek (MUV, {t. 13/07, 26/09) objavlja Ob~ina Duplek

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV DRUGIH DRU[TEV V OBÎNI DUPLEK ZA LETO 2013 I Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov dru{tev, ki ne sodijo na podro~je turizma, kulture, {porta, humanitarnih dejavnosti in kmetijstva za leto 2013, ki ga upravi~encem zagotavlja ob~ina Duplek na podlagi prora~una ob~ine Duplek za leto 2013. II. Pogoji za udele`bo na javnem razpisu in merila za izbor programov Na javnem razpisu lahko sodelujejo dru{tva, ki ne spadajo na podro~je turizma, kulture, {porta, humanitarnih dejavnosti in kmetijstva in ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sede` v ob~ini Duplek ali da na obmo~ju ob~ine Duplek kontinuirano izvajajo svojo dejavnost, • da so registrirani v skladu z Zakonom o dru{tvih, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske mo`nosti za uresni~evanje na~rtovanih programov, • da imajo urejeno evidenco o ~lanstvu, • da izvajajo redno dejavnost, za katero so registrirani. Ob~ina iz ob~inskega prora~una sofinancira redno dejavnost dru{tev: izvedbo letnih programov in projektov, ki so po- membni za populacijo, ki jo dru{tvo v svoji dejavnosti zastopa, projekte, ki so vsebinsko u~inkoviti in koristni za ob~ino Duplek in projekte, ki predstavljajo aktivnosti dru{tva in ob~ino Duplek navzven. Programi bodo ovrednoteni po kriterijih, dolo~enih v Pravilniku o sofinanciranju programov in projektov drugih dru{tev iz prora~una Ob~ine Duplek (MUV, {t. 13/07 in 26/09). III. Obseg sredstev, ki jih za delovanje drugih dru{tev zagotavlja Ob~ina Duplek iz prora~una za leto 2013 Za izvajanje dejavnosti drugih dru{tev se izvajalcem v prora~unu ob~ine Duplek za leto 2013 zagotavlja 2.500,00 EUR. IV. Obdobje v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva Dodeljena sredstva za sofinanciranje programov drugih dru{tev v letu 2013 morajo njihovi prejemniki porabiti najkasneje do 31.12.2013. V. Kraj, ~as in oseba pri kateri lahko zainteresirani izvajalci dvignejo razpisno dokumentacijo in dobijo dodatne informacije Razpisna dokumentacija je na voljo v Ob~inskem uradu Ob~ine Duplek v ~asu uradnih ur v ponedeljek in sredo od 8.00 in 12.00 in od 14.00 do 17.00 ter v petek od 8.00 do 12.00 in na spletni strani Ob~ine Duplek. Zainteresirani vlagatelji lahko dobijo dodatne informacije osebno na Ob~ini Duplek oz. po telefonu {t. 684 09 19, v ~asu uradnih ur, v ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do 12.00 in v sredo od 14.00 do 17.00, pri Mileni Ropo{a. VI. Zahtevana dokumentacija za popolnost vlog Predlagatelj mora ob prijavi na razpis predloìti: • izpolnjen, podpisan in oìgosan prijavni obrazec • letni delovni program z navedbo terminov, lokacije in vsebine aktivnosti, ki jih bo dru{tvo organiziralo oz. izvajalo, • letni finan~ni na~rt, ki mora bit uravnoteèn, • poro~ilo o porabi sredstev, ki jih je dru{tvo v preteklem letu prejelo od Ob~ine Duplek, • seznam aktivnih ~lanov s podatki o prebivali{~u, • izjavo, da ima dru{tvo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresni~evanje na~rtovanje dejavnosti. VII. Rok za predloìtev vlog Zainteresirani vlagatelji lahko vloìjo vlogo osebno na Ob~ini Duplek ali po{ljejo po po{ti na naslov Ob~ine Duplek najkasneje do 22.5.2013. Za prepozno se {teje vloga, ki ni bila oddana priporo~eno na po{to do vklju~no 22.5.2013 oz. do tega dne ni bila predloèna na vloì{~u Ob~inskega urada Ob~ine Duplek. Vloga mora biti v zaprti kuverti z oznako: »Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti drugih dru{tev za leto 2013 – NE OD- PIRAJ« in na hrbtni strani naslov vlagatelja. VIII. Datum odpiranja vlog in rok v katerem bodo vlagatelji obve{~eni o izidu javnega razpisa: O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obve{~eni pisno najkasneje v 45 dneh po izteku razpisnega roka. Mitja Horvat, l.r. @upan

Novice ob~ine DUPLEK 27 ŠPORT tosti, vrhunskih restavra- BO@O HIMELRAJH cij, do zadnjega detajla OSVOJIL DVE urejenih ulic in cest. To je mesto neizmerno pri- MEDALJI NA jaznih ljudi, mesto, v ka- EVROPSKEM terem je vse narejeno za to, da bi se turist po~util DVORANSKEM maksimalno udobno. Na samem Evropskem PRVENSTVU prvenstvu je nastopilo preko 3000 tekmovalcev iz Leta 2008 smo prvi~ pisali o ve- prakti~no vseh evropskih likem uspehu na{ega sodelavca dràv. Boò je nastopal v in takrat {e prebivalca Zgornje- treh disciplinah, in sicer v ga Dupleka, Boà Himelrajha, Boò Himelrajh med skokom v daljino. sprintu na 60 metrov in na ki je tega leta osvojil bronasto 200 metrov ter v skoku v daljino. medaljo na Evropskem veteran- kvalifikacije v teku na 200 metrov. Tu Najte`ji je bil è kar prvi dan. V popol- skem prvenstvu. je bila konkurenca {e mo~nej{a. Na Po tem uspehu ga je najprej doletela danskih urah je tekel v kvalifikacijah, kjer je dosegel najbolj{i ~as. Nasproti startu je bilo kar 10 kvalifikacijskih operacija zaradi te`ke po{kodbe, po- skupin s 60 tekmovalci. Boò je zma- tem pa {e operacija zaradi te`ke bolez- mu je stalo kar 56 tekmovalcev v sedmih kvalifikacijskih skupinah. Zve~er gal v svoji kvalifikacijski skupini ter je ni. Toda Boò je spet na{el voljo in se z novim dràvnim rekordom (24.93 vrnil na teka{ke steze. Tako se je na{ so è sledili polfinalni teki, kjer je zmagal v svoji polfinalni skupini in se sekund) dosegel drugi rezultat kvali- sodelavec in sedaj è prebivalec Spod- fikacij. Potem so bile sestavljene kar njega Dupleka udeleìl Evropskega z drugim rezultatom polfinala uvrstil v 4 polfinalne skupine in v finale so {li dvoranskega prvenstva za veterane, finalni tek. Samo eno uro po polfinal- samo zmagovalci polfinalnih skupin. ki je potekalo med 18. in 24. marcem nem teku je è sledil skok v daljino, 2013 v severno {panskem mestu San kjer se je uvrstil v finale, v katerem Boò je uspel zmagati tudi v svoji pol- Sebastian. pa zaradi utrujenosti ni skakal in je na finalni skupini in se uvrstiti v finale z San Sebastian je prav gotovo dale~ naj- koncu osvojil 5. mesto. drugim rezultatom polfinala. lep{e mesto, v katerem je kdaj pote- Naslednji dan je bil odlo~ilen, sledil Finalni tek je potekal ~etrti dan pozno kalo katero od prvenstev. Temperature je namre~ finalni tek na 60 metrov. zve~er. Boò je vodil do same ciljne zraka v krasnem Biskajskem zalivu so Boò je tek opravil odli~no. Z novim ravnine, ko je izgubil ravnote`je pri bile do 20 stopinj Celzija, medtem ko dràvnim in osebnim rekordom (7.58 izhodu iz zadnje krivine in se je v cilj je v na{em Dupleku takrat padal sneg sekund) je osvojil srebrno medaljo in samo iztekel. Kljub temu je imel do- in ga je zapadlo okrog 20 centimetrov. postal evropski podprvak. volj prednosti pred zasledovalci, tako Mesto je polno turisti~nih znameni- Tretji dan prvenstva so bile na vrsti da si je priboril {e bronasto medaljo

Bo`o Himelrajh na podelitvi medalj za tek na 60 metrov – Bo`o Himelrajh na startu finalnega teka na 60 metrov − na progi {t. 5 srebrna medalja

28 Novice ob~ine DUPLEK na tem evropskem prvenstvu. Tako je mesto, kjer za zimsko vadbo atletov ni daljami. Letos ga prav tako ~aka {e pla~al davek za razmere v slovenski niti metra tartana, zato imajo zgornji Balkansko prvenstvo v Zagrebu, kot atletiki, ki ovirajo razvoj tudi mnogih dose`ki {e toliko ve~jo vrednost. vsako leto pa se bo udeleìl {e odprtih vrhunskih atletov v Sloveniji, predv- Sedaj sledijo priprave na svetovne ve- dràvnih prvenstev Avstrije, Madàr- sem v Mariboru. teranske igre v italijanskem Torinu. Za ske, Hrva{ke in seveda Slovenije, kjer V Sloveniji namre~ ni kro`ne dvora- to tekmovanje bodo pogoji za priprave pri~akuje kar nekaj zmag in {e vsaj tri ne za vadbo kro`nih tekov za zimska bolj{i, motivacija {e mo~nej{a in ~e ne ali {tiri nove dràvne rekorde. prvenstva, v Mariboru pa je situacija {e bo bolezni ali po{kodb, Boò verjame, Kolektiv VIP Tehnike d.o.o., huj{a, saj je Maribor edino slovensko da se lahko tudi od tam vrne z me- Zgornji Duplek

JUDO KLUB DUPLEK PONOVNO MED NAJBOLJ[IMI KLUBI V SLOVENIJI

[tirje naslovi dràvnih prvakov, sedem tretjih mest za tekmovalce Judo kluba Duplek na dràvnih prvenstvih za leto 2013. S skupaj enajstimi medaljami na treh leto{njih dràv- nih prvenstvih (~lani in ~lanice, starej{e deklice in de~ki do 14 let ter kadeti in kadetinje do 18 let) je Judo Klub Duplek tudi letos eden najuspe{nej{ih klubov v Sloveniji. Med 73 klubi v Judo zvezi Slove- nije imata ve~ dràvnih prvakov Kristina Vr{i~ – dràvna ~lanska prvakinja za leto 2013, Tja{a Brumen 3. mesto. Foto: Milan Danko samo celjski Sankaku in ljubljanski Beìgrad. Po skupnem {tevilu medalj mesta in bronaste medalje na leto{njem de~ke U14 je bilo v {portni dvorani iz leto{njih dràvnih prvenstev pa nas ~lanskem DP so osvojili Tja{a Brumen »Lukna« {portnega parka Ljudski Vrt poleg è omenjenih klubov preka{ata v kategoriji do 48 kg, Manja Kropf v v Mariboru na sporedu {e dràvno pr- samo {e Acron Slovenj Gradec in lju- kategoriji do 57 kg, Tamara Kralji} v venstvo 2013 za kadetinje in kadete bljanska [i{ka. Poleg Judo kluba [i{ka kategoriji do 78 kg in Tadej Mulec v (tekmovalke in tekmovalci do 18 let). in Judo kluba Beìgrad smo tudi edi- kategoriji do 90 kg. Duple{ki tekmovalci so ponovno ni, ki imamo dràvne prvake v vseh nastopili odli~no, saj sta Ljudmila treh starostnih skupinah, ki so letos Uvr{~ena sta bila {e Dorijan Mer~nik v kategoriji do 40 kg med ka- è opravila prvenstva. S tem smo Jamni{ek, ki je v kategoriji do 66 kg detinjami in Gregor Kocmut v kate- krepko prehiteli vse klube v okolici, osvojil 5. mesto, medtem ko je Gregor goriji do 73 kg med kadeti osvojila 1. saj so klubi, kot so Impol, Drava Ptuj, Kocmut v kategoriji do 81 kg prven- mesti, zlati medalji in naslova dràvne @elezni~ar Maribor in ostali, sploh stvo kon~al z osvojenim 7. mestom. prvakinje oz. prvaka za leto 2013. Iz- brez osvojene zlate medalje na DP-ih, Naslednje je bilo na vrsti dràvno pr- kazali sta se tudi Tja{a Brumen v ka- {e najbli`je nam je mariborski Branik venstvo za starej{e deklice in de~ke tegoriji do 48 kg in Tamara Kralji~ z dvema ~lanskima naslovoma in sku- (tekmovalke in tekmovalci do 14 let), v kategoriji nad 70 kg, ki sta osvojili pno s {tirimi medaljami. kjer sta se z odli~nim nastopom izka- 3. mesti in bronasti medalji. Nastopil zali Lia Ludvik, ki je v kategoriji do 48 je {e Bla` [kof, ki je v kategoriji do Dràvna prvenstva kg premagala vse nasprotnice in osvo- 50 kg kon~al prvenstvo in si priboril Tako kot vsako leto je bilo tudi letos naj- jila zlato medaljo in naslov dràvne 9. mesto. prej na sporedu dràvno ~lansko prven- prvakinje za leto 2013 ter Tajda Se- Za leto 2013 so na programu {e stvo, in sicer è takoj januarja v Kopru. nekovi~, ki je v isti kategoriji osvojila dràvno prvenstvo v konkurenci Na njem se je med vsemi tekmovalci JK 3. mesto in bronasto medaljo. David mlaj{ih kadetinj in kadetov (tekmoval- Duplek najbolj izkazala Kristina Vr{i~, Kralji} je v kategoriji do 66 kg osvojil ke in tekmovalci do 16 let), mladink in ki je v kategoriji do 48 kg premagala vse 5. mesto, Sta{ Kokotovi~ pa je v ka- mladincev (tekmovalke in tekmovalci nasprotnice in osvojila naslov dràvne tegoriji do 34 kg zasedel 9. mesto. do 21 let), mlaj{ih ~lanic in ~lanov do ~lanske prvakinje za leto 2013. Tretja Po prvenstvu za starej{e deklice in 23 let in dràvno prvenstvo O[ v judu.

Novice ob~ine DUPLEK 29 slovenski tekmovalci in tekmovalke v kadetski in tudi v mladinski konkurenci. Zelo dobro so nastopili tudi duple{ki tekmovalci in tekmovalke. Najbolje med vsemi sta se odrezala Tja{a Bru- men, ki je v kategoriji do 48 kg med mladinkami osvojila 2. mesto, medtem ko je v konkurenci kadetk zasedla 5. mesto, in Gregor Kocmut, ki je v kategoriji do 81 kg med kadeti osvojil 3. mesto. Takoj za dobitniki medalj sta se na 5. mesto uvrstila {e Tamara Kra- lji} v kategoriji nad 70 kg v konkurenci kadetk in Tadej Mulec v kategoriji do 90 kg med mladinci. Bla` [kof je v kategoriji do 46 kg med kadeti zasedel 7. mesto, Ljudmila Mer~nik pa v kategoriji do 44 kg med kadetinjami 9. mesto, medtem ko je Manja Kropf v Gregor Kocmut , 3. mesto na turnirju v Lignanu. Foto: Milan Danko kategoriji do 57 kg v konkurenci mla- Udeleìli se bomo {e pasovnega ~lan- JK Duplek se turnirja niso udeleìle za- dink zaklju~ila svoj nastop po porazu skega dràvnega prvenstva in jeseni radi udele`be na pripravah v Italiji. v repasaù. Ti rezultati so uvrstili na{ {e prvenstva srednjih {ol v judu. Najmlaj{i tekmovalci JK Duplek so v klub na 9. mesto med 237. ekipami, ki Kot ste verjetno è opazili, je IJF (Med- januarju nastopili na Pokalu borilnih so nastopile v Lignanu. narodna Judo Federacija, ki jo sestavlja ve{~in v Lendavi in osvojili dve zlati in 201 dràva) z letom 2013 nekoliko eno bronasto medaljo. Prvi mesti sta Uspe{ni tudi na turnirjih »12 Bruc- spremenila letnike v mlaj{ih starostnih osvojila Rene Hercog med mlaj{imi kner Stadtturnier 2013« in za po- skupinah od mladincev in mladink de~ki do 12 let in Ljudmila Mer~nik kal Gu{tanja 2013 v Prevaljah navzdol. Mladinci in mladinke so po med mlaj{imi kadetinjami do 16 let, V februarju 2013 smo najprej nasto- novem tekmovalci in tekmovalke, stari tretje mesto pa je osvojila Lia Ludvik pili v Avstriji na turnirju »12 Bruckner do 21 let (prej 20), kadetinje in kadeti pri starej{ih deklicah do 14 let. Stadtturnier 2013«, na enem izmed do 18 let (prej 17), uvedli so katego- Tekmovanja v januarju smo zaklju~ili pripravljalnih turnirjev duple{kih tek- rijo mlaj{ih kadetinj in kadetov do 16 z nastopom na izredno mo~nem tur- movalcev, in sicer v starostnih skupi- let, starej{ih de~kov in deklic do 14 let nirju v Lignanu v Italiji, na katerem nah od U10 do U18. Na turnirju je na- (prej 15), mlaj{ih de~kov in deklic do je nastopilo kar 1147 tekmovalcev stopilo 389 tekmovalk in tekmovalcev 12 let (prej 13), pri nas pa imamo {e in tekmovalk iz Italije, San Marina, iz 46-ih klubov. Duple{ki tekmovalci starej{e cicibane v starosti do 10 let, Azerbajdàna, Avstrije, Albanije, Slo- so nastopili po pri~akovanjih in osvo- cicibane do 9 let in mlaj{e cicibane do venije, Hrva{ke, Bosne in Hercegovine, jili tri prva mesta, {tiri druga mesta, 8 let ter judo vrtec za otroke, stare 7 ^rne Gore, [vice, Mehike, Gr~ije in Srbi- dve tretji, po eno ~etrto in po eno peto let in mlaj{e. Najmlaj{e starostne ka- je. êprav ta turnir ni ve~ eden izmed mesto ter dve deveti mesti. Najbolj se tegorije U10 in mlaj{i tekmujejo na kvalifikacijskih turnirjev za sestavo slo- je izkazala Ljudmila Mer~nik, ki je posebnih prilagojenih turnirjih in po venske kadetske reprezentance, so na osvojila najprej drugo mesto v katego- prilagojenih pravilih. turnirju kljub vsemu nastopili {tevilni riji do 44 kg med mlaj{imi kadetinjami

Uspe{ni nastopi duple{kih tekmovalcev na ostalih turnirjih doma in v tujini Poleg na{tetih prvenstev so na{i tekmovalci nastopili tudi na uradnih turnirjih, ki se to~kujejo za Slovenski pokal 2013, ter na {tevilnih pripravljalnih turnirjih. Prvi uradni turnir je bil kot vsako leto v za~etku januarja Pokal Po- horskega bataljona v Slovenski Bistrici. Najbolj se je izkazal Gregor Kocmut, ki je s tremi prepri~ljivimi zmagami osvojil 1. mesto v kategoriji do 81 kg v konkurenci kadetov (po novem U18). Tadej Mulec je v kategoriji do 90 kg med ~lani osvojil 3. mesto. Kadetinje Baraka je v~asih pretesna za vse udele`ence treningov. Foto: Milan Danko

30 Novice ob~ine DUPLEK U16 in nato 1. mesto v kategoriji do 44 kg med kadetinjami U18, potem ko se je avstrijski tekmovalki Lauri Fink oddolìla za poraz v finalu starostne skupine U16. Prvi mesti sta dosegla {e Rene Her- cog v kategoriji do 55 kg med mlaj{imi de~ki U12 in Gregor Kocmut v kategoriji do 81 kg med kadeti U18. Druga mesta so poleg Ljudmile osvojili {e Lia Ludvik v kategoriji do 48 kg med starej{imi deklicami U14 in Tja{a Bru- men v kategoriji do 52 kg ter Tama- ra Kralji} v kategoriji nad 78 kg, obe med kadetinjami U18. Medalji, in sicer bronasti, za osvojeni tretji mesti sta pridobila Maj Garb v kategoriji do 34 kg med mlaj{imi de~ki U10 in David Kralji~ v kategoriji do Iz priprav v Italiji Lignano 2013. Foto: Milan Danko 66 kg med starej{imi de~ki U14. @iga Mulec je v kategoriji do 55 kg med zmago in dvema porazoma. Ostali tek- starej{imi de~ki (U14). starej{imi de~ki U14 osvojil 4. mesto, movalci JK Duplek so se uvrstili takole: Nato so na{i kadeti nastopili na Kadet- Ga{per Beber v kategoriji do 34 kg Anej Kirbi{ (U10) in Filip Nipi~ (U12) skem evropskem pokalu v Zagrebu, med mlaj{imi de~ki U10 in Tajda Se- sta dosegla 4. mesti, Miha Bezjak kjer je najbolj{o uvrstitev zabeleìla nekovi~ v kategoriji do 48 kg med (U10) 5. mesto, Jernej Krajnc (U12) 6. Ljudmila Mer~nik, ki je v kategori- starej{imi deklicami U14 pa 5. mesti. mesto in [pela Savec (U10) 7. mesto. ji do 40 kg turnir kon~ala na 7. me- Anej Kirbi{ (v kategoriji do 27 kg med stu, medtem ko so ostali kon~ali brez mlaj{imi de~ki U10) in Klemen Skok (v Turnir v Lendavi uvrstitve. Vsi {tirje duple{ki tekmo- kategoriji do 38 kg med mlaj{imi de~ki Mesec marec smo za~eli s turnirjem valci v kadetski konkurenci pa bodo U12) sta turnir kon~ala z osvojenima 9. v Lendavi, kjer so tekmovalci nasto- posku{ali popraviti svoje uvrstitve mestoma. Ti dose`ki posameznih tek- pali v starostnih kategorijah: mlaj{i in na naslednjem kadetskem pokalu v movalcev so uvrstili ekipo JK Duplek na starej{i de~ki in deklice ter mladinke ~e{kih Teplicah. 6. mesto med vsemi nastopajo~imi klu- in mladinci. Ekipa JK Duplek je nasto- V marcu smo nastopili {e v Murski bi na turnirju v Bruck an der Mur. pila z enajstimi tekmovalci v vseh sta- Soboti na uradnem turnirju JZS za rostnih skupinah in osvojila pet prvih mladince in mlaj{e deklice in de~ke. Naslednji turnir, ki smo se ga udeleìli mest, tri druga, dve tretji in eno peto Zaradi bolezni zdesetkana ekipa Judo v mescu februarju, je bil 5. pokal mesto. Prva mesta in s tem zlate me- kluba Duplek (manjkalo je kar 8 pred- Gu{tanja 2013 v Prevaljah. Za staro- dalje so osvojili: Lia Ludvik v katego- videnih tekmovalcev) je nastopila zelo stno kategorijo U12 je bil to tudi ura- riji do 48 kg med starej{imi deklicami dobro, saj je Tadej Mulec v kategoriji dni turnir JZS za novoustanovljeno (U14), Sta{ Kokotovi~ v kategoriji do 90 kg premagal vse nasprotnike in vzhodno regijo. V letu 2013 potekajo do 34 kg med starej{imi de~ki (U14), osvojil prvo mesto, isto~asno pa je bil tekmovanja starostnih kategorij U12 in Ljudmila Mer~nik v kategoriji do 40 progla{en {e za najbolj{ega posame- mlaj{ih v dveh regijah (vzhodna in za- kg med mlaj{imi kadetinjami (U16), znika v mladinski konkurenci. Drugo hodna) in se bodo zaklju~ila s skupnim Tja{a Brumen v kategoriji do 48 kg mesto so osvojili: Tajda Senekovi~ v dràvnim tekmovanjem ob koncu leta. med mladinkami (U21) in Tadej Mu- kategoriji do 48 kg med starej{imi de- Tekmovanje je potekalo po posebnem lec v kategoriji do 90 kg med mla- sistemu, saj so bili tekmovalci razpo- dinci (U21). Druga mesta in srebrne rejeni v skupine od 4 do 7 judoistov, ki medalje so osvojili: Izidora Karaka{ so si najbli`je po teì, znotraj katere so v kategoriji do 31 kg med mlaj{imi tekmovali po sistemu vsak z vsakim. deklicami (U12), Tajda Senekovi~ Tekmovalci Judo kluba Duplek so osvo- v kategoriji do 48 kg med starej{imi jili eno drugo in tri tretja mesta, in si- deklicami (U14) in Tamara Kralji} v cer je 2. mesto osvojil Rene Hercog kategoriji do 78 kg med mladinkami (U12) s {tirimi posami~nimi zmagami (U21). Tretji mesti in bronasti medalji in z enim porazom, tretja mesta pa so sta osvojila David Kralji} v kategoriji osvojili Andra` Pinteri~ (U12) s {tirimi do 66 kg med starej{imi de~ki (U14) posami~nimi zmagami in dvema pora- in Gregor Kocmut v kategoriji do 81 zoma, Ga{per Beber (U10) prav tako s kg med mladinci (U21). @iga Mulec pa {tirimi posami~nimi zmagami in dvema je tekmovanje kon~al z osvojenim 5. Atraktivni met Tadeja Mulca na turnirju v porazoma in Matija Filipi~ (U10) z eno mestom v kategoriji do 55 kg med Lendavi. Foto: Peter Brumen

Novice ob~ine DUPLEK 31 klicami, David Kralji} v kategoriji do pe tekmovalcev na leto{njih evropskih monstracij na razli~nih prireditvah, 66 kg med starej{imi de~ki in Gregor prvenstvih v kategoriji kadetov (U18) najve~krat dobrodelnih, in prav tukaj Kocmut v kategoriji do 81 kg med in mladincev (U21), v nadaljevanju pa je uspeh ve~ kot viden. mladinci. Izidora Karaka{ je v kate- tudi ml. ~lanov (U23). Na prvenstva Kljub kratkemu ~asu v kimonu se je goriji do 31 kg med mlaj{imi deklicami peljejo namre~ samo odli~ne uvrstitve na demonstracijo pripravilo kar nekaj osvojila 3. mesto, Filip Nipi~ v kate- na evropskih pokalih v posameznih ~lanov in ~lanic, ki so pokazali veliko goriji do 36 kg med mlaj{imi de~ki pa starostnih skupinah (uvrstitve med pr- {portnega duha in napredka. Potrebno je turnir kon~al na sedmem mestu. vih pet). Na{e treninge izkori{~ajo tudi je vloìti veliko truda, se odpovedati ~lani JK @elezni~ar iz Maribora, ki se marsi~emu, prihajati redno na trenin- V mesecu marcu smo se udeleìli {e nam ob~asno pridruìjo in nudijo ime- ge in trenirati. Le tako lahko uspe{ in turnirja na Ptuju, kjer so nastopili niten in vzajemno koristen sparing. osvoji{ napredek v {portu. tekmovalci od starostne skupine U9 Mlaj{i ~lani pa izkori{~ajo tudi borbe- Tokrat je bilo tudi v na{em klubu tako. pa vse tja do mlaj{ih ~lanic in ~lanov ne treninge, ki so za starostno sku- Fantje so z ve~ kot odli~nim znanjem U23. Za konec smo v marcu nastopili pino U14 organizirani pri Judo kluba prikazali in osvojili tehnike aikida ter {e v okviru reprezentance na ~lanskem Beìgrad v Ljubljani. Prav v ~asu nasta- tako pridobili KYU. Grand Prix-u v Tur~iji (Samsun), kamor janja tega zapisa so starej{i tekmovalci Tadej Bokan in Denis Samardì} sta sta potovala Kristina Vr{i~ in Tadej Judo kluba Duplek ponovno na pripra- pridobila 3. KYU, David Jug, Thomas Mulec, ter na turnirju Evropskega vah, tokrat v Nymburku na ê{kem, Balen, Alja` Ignjatijev, Grega Garb, ~lanskega pokala v Sarajevu (BIH), kjer kjer se podobno kot v Mittersillu sku- Beno Leskov{ek, Simon Savec, De- sta nastopili Tja{a Brumen in Manja pinsko pripravlja veliko {tevilo tekmo- jan Konrad in Damijan @inko pa so Kropf (o rezultatih bomo poro~ali v valcev iz Evrope in tudi od drugod. pridobili 1. KYU. naslednji {tevilki Novic) Vsem fantom aikidokam iskrene Milan DANKO ~estitke! Poleg nastopov na turnirjih smo se letos udeleìli tudi nekaj pri- Mala {ola aikida za otroke v ob~ini prav in skupnih treningov Duplek Leto 2012 smo kon~ali s pripravami Kot smo è nekajkrat omenili in oblju- (starej{i v Bardonecchii v Italiji, mlaj{i SENSEI KENJI bili tudi v na{ih Duple{kih novicah, pa doma v Ljutomeru) in na enak na~in bomo v mesecu aprilu za~eli z malo smo za~eli tudi leto 2013. Takoj po no- SHIMIZU V DUPLEKU {olo aikida za otroke. vem letu (3. januarja) so se mlaj{i in O tem smo se veliko pogovarjali tudi starej{i tekmovalci JK Duplek udeleìli @elja vsakega ki trenira aiki- na osnovni {oli Duplek in smo se- priprav v Lignanu (Italija), ki jih vsako do je, da lahko kdaj spozna in daj uskladili vse potrebno, da lahko leto v tem ~asu organizira judo klub sodeluje na seminarju velikih pri~nemo s pou~evanjem aikida tudi Yama Arashi iz Udin. Priprav se je mojstrov borilnih ve{~in iz Ja- pri na{ih najmlaj{ih v ob~ini Duplek. udeleìlo nekaj ~ez 700 tekmovalcev ponske, prav iz dràve, kjer je Otroci si bodo s treningi pridobili iz velikega {tevila evropskih dràv. Od ta borilna ve{~ina doma. ve~jo samodisciplino, samozavest, duple{kih tekmovalcev so se priprav Tako smo se tudi mi udeleìli seminar- poslu{nost in ve~je spo{tovanje do udeleìli vsi tekmovalci, ki tudi letos ja aikida, ki ga je vodil Sensei Kenji samega sebe in do drugih. La`je bodo ra~unajo na najvi{je uvrstitve na tekmo- Shimizu 7.dan. Nau~ili smo se veli- premagovali u~ne ure v {oli ter prido- vanjih prihajajo~ega leta. Te priprave so ko dobrih in uporabnih tehnik,katere bili pozitivno mi{ljenje za la`je pre- bila {e prav posebna izku{nja za mlaj{e bomo sedaj tudi trenirali in izpopol- magovanje stresnih trenutkov, ki jih tekmovalce JK Duplek (Lia Ludvik, njevali. je vedno ve~. Treningi bodo potekali v Tajda Senekovi~, Ljudmila Mer~nik, Bilo nam je v veliko ~ast , da smo ga usklajenem ~asu po urniku. Sta{ Kokotovi~, David Kralji} in Bla` lahko spoznali, se nekaj novega nau~ili Dragi star{i, ker vam {e v tem trenutku [kof), ki so se priprav v tak{ni obliki in se tri dni druìli z njegovimi u~enci. àl {e ne morem posredovati to~nega udeleìli prvi~. Takoj po vrnitvi iz Ligna- Bili smo pohvaljeni, da treniramo do- termina in lokacije treningov, vas vlju- na so starej{i tekmovalci odpotovali na ber aikido. V njegovih o~eh smo videli dno prosim, da obi{~ete na{o spletno ve~dnevne priprave v avstrijski Mitter- o~itno presene~enje, da toliko ljudi tre- stran www.realniaikido-duplek.si in sill, kjer se na skupnih pripravah vsako nira to borilno ve{~ino. spremljate vse novosti, ki jih bomo ob- leto zbere ve~ kot 700 tekmovalcev in @elimo si {e veliko podobnih pou~nih javili takoj, ko jih dobimo. tekmovalk iz celega sveta. seminarjev velikih mojstrov borilnih Imamo pa sicer dve mo`ni lokacij, O[ V ~asu {olskih po~itnic (od 20. februar- ve{~in iz Japonske, saj so prav oni aiki- Duplek in dom krajanov Sp. Duplek ja do 23. februarja) tekmovalna skupi- do prinesli v dana{nji svet. (baraka). na JK Duplek ne po~iva. Tudi po~itnice smo izkoristili za dodatne treninge, ki Demonstracije tehnik aikida na Seminarji, demonstracije in izpiti so potekali dvakrat dnevno, saj je pred dobrodelnih prireditvah v prihodnjih mesecih nami kar nekaj pomembnih turnirjev. Zadali smo si veliko nalogo in na{a V mesecu marcu so se namre~ pri~eli Na{i fantje pridno trenirajo ter se èlja je, da jo tudi izpeljemo. V tem è prvi kvalifikacijski turnirji za nasto- udeleùjejo raznih seminarjev in de- mesecu se bomo udeleìli dveh velikih

32 Novice ob~ine DUPLEK KOLESARITE Z NAMI!

Leto naokoli in vabimo vas, da se nam tudi letos pridruìte na na{ih kolesarskih sre~anjih. Objavljamo seznam na{ih kolesarskih izletov, ki bodo predvidoma vsako drugo nedeljo. Prav tako se bomo udeleèvali kolesarskih maratonov, {e posebej pa se vsako leto pripravimo na Veliko{marenski maraton na Vurberku. Vse informacije so v zloènki, ki smo jo izdali, prav tako imena in telefon- ske {tevilke posameznikov, zadolènih za izvedbo posameznega kolesarske- ga izleta. Veselimo se kolesarjenja in druènja z Mojster Bine [trucl 1.dan na seminarju aikida v Mariboru Sensei iz Japonske Kenji Shimizu 7.dan. vami! dobrodelnih prireditev in demonstra- samoobrambe, si pridobiti samoza- Turisti~no dru{tvo Vurberk- kolesarska sekcija Grmada cij tehnik aikida, ki bodo potekale na vest in samodisciplino, kje si pridobiti Ivan @I@EK, predsednik osnovnih {olah v ob~ini Slovenske Ko- kondicijo, preìveti ~as z ljudmi {por- njice in v ob~ini Duplek. tnega duha in pozitivne energije, vas Tudi tokrat se bomo ~lani in ~lanice pri~akujemo v [portnem dru{tvu za bo- Realnega aikida Duplek v mesecu apri- rilne ve{~ine Realni aikido klub Duplek. lu udeleìli mednarodnega seminarja Pomembno se je druìti, ne zmagati. ROK ZA ODDAJO PRISPEVKOV aikida v Banja Luki, ki bo potekal pod Ve~ nas je, bolje je! JE 30.5. 2013 ! vodstvom mojstra aikida, Ljubomi- Ne odla{ajte in se nam pridruìte è na ra Vra~arevi~a, 10. dan. Pridobljeno naslednjem treningu. Veseli smo vsa- Vabimo vas, da va{e prispevke znanje bomo prenesli v svoje klube in kega novega ~lana ali ~lanice. med svoje aikidoke. Ve~ o nas in o aikidu lahko preberete oddate najkasneje do 30.5.2013, Treningi potekajo v Domu krajanov Sp. na www.realniaikido-duplek.si. Pi{ete hkrati pa pozivamo dru{tva, Duplek (baraka), vsak torek in ~etrtek, nam lahko na e-mail info@realniaiki- da posredujejo tudi podatke od 20.30 do 22.00 ure. Vpis novih ~la- do-duplek.si ali se nam pridruìte na na~rtovanih prireditev, katere nov in ~lanic poteka v ~asu treninga ~ez facebook strani Realni aikido Duplek. vse leto. Spol in starost nista pomembna. Mo`nost individualnih treningov: info: bodo organizirali do 30.9.2013. ê {e vedno ne veste ali se {e niste 070 823-510 (Bine). odlo~ili, kam v prostem ~asu, kje po- Po tem datumu prispevkov ne kuriti odve~ne kilograme, kje se nau~iti Bine [TRUCL I.DAN bomo sprejemali. Prispevke po{ljite na naslov: [email protected], navedite ime avtorja prispevka ter avtorja priloène fotografije. Uredni{tvo si pridrùje pravico oblikovno primerno priredbo prispevka, za vsebino prispevka odgovarja avtor prispevka in ne uredni{tvo. Enako velja za fotografije s komentarjem.

Uredni{tvo

Simon Savec in Dejan Konrad na izpitnem polaganju. Foto: Valerija [trucl

Novice ob~ine DUPLEK 33 34 Novice ob~ine DUPLEK Novice ob~ine DUPLEK 35 NOGOMETNI KLUB DUPLEK Cesta 4. julija 106 2241 SP. DUPLEK E-mail:[email protected] VPIS V NOGOMETNO ŠOLO NK DUPLEK

NOGOMETNA ŠOLA NK DUPLEK vabi k vpisu v na{ nogometni klub vse de~ke starosti od 4 let in ve~. Vse informacije v zvezi z vpisom in treningi lahko dobite na sede`u NK DUPLEK, vsak ~etrtek ob 18.00 ali na tel.: 031/670 699 (Toma` ). Treningi potekajo na nogometnem igri{~u ob O[ Duplek v Spodnjem Dupleku.

Termini treningov so: U4 – letnik otroka 2008 (vsak torek ob: 16.00) U5-U6 – letnik otroka 2006, 2007 (vsak torek in ~etrtek: 17:00) U7-U8 – letnik otroka 2004, 2005 (vsak torek in ~etrtek: 18:00) U9-U10, U11 – letnik otroka 2001, 2002, 2003 (vsak pon., sredo in petek: 16:30) U12-U15- letnik otroka 1997-2000 (vsak pon., sredo in petek: 18:00) U16-U18- letnik otroka 1994-1996 (vsak pon., sredo in petek: 18:00)

Vsakega novega ~lana bomo zelo veseli!! Tu{ek Toma` Vodja nogometne {ole NK Duplek

Na podlagi 10. ~lena Zakona o {portu ( Ur. list RS, {t. 22 / 98, 27/02), 216 in 217. ~lena Pravilnika o postopkih za izvr{evanje prora~una RS (Ur. l. RS {t. 50/07), 29. ~lena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa {porta (Uradno glasilo slovenskih ob~in, {t. 14/13) objavlja Ob~ina Duplek

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov {porta v ob~ini Duplek za leto 2013

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov {porta v ob~ini Duplek za leto 2013, ki jih upravi~encem zagotavlja ob~ina Duplek na podlagi Letnega programa {porta za leto 2013 ter prora~una ob~ine Duplek za leto 2013.

II. POGOJI ZA UDELE@BO NA JAVNEM RAZPISU IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci programov {porta, ki izpolnjujejo naslednje pogoje : - da imajo sede` v ob~ini Duplek, - da so registrirani in organizirani v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti {porta, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske mo`nosti za uresni~evanje na~rtovanih programov {porta, - da ob~ini Duplek redno posredujejo podatke o registriranem ~lanstvu, poro~ila o realizaciji programa {porta za preteklo leto, na~rt programa {porta za teko~e leto ter druge podatke, ki se nana{ajo na izvajanje dejavnosti {porta.

Sofinancirani bodo naslednji programi: • interesna {portna vzgoja pred{olskih otrok, {oloobveznih otrok in mladine, • {portna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski {port, • {portna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, • {olska {portna tekmovanja, • {portna rekreacija odraslih, • kakovostni {port,

36 Novice ob~ine DUPLEK • vrhunski {port, • {port invalidov, • {portne prireditve.

Programi bodo ovrednoteni po kriterijih, dolo~enih v Pravilniku o sofinanciranju letnega programa {porta v ob~ini Duplek (Uradno glasilo slovenskih ob~in, {t 14/13).

III. OBSEG SREDSTEV, KI JIH ZAGOTAVLJA OB^INA DUPLEK IZ PRORA^UNA ZA LETO 2013 Za izvajanje letnega programa {porta se izvajalcem v prora~unu ob~ine Duplek za leto 2013 zagotavlja 19.147,00 EUR.

IV. OBDOBJE V KATEREM MORAJO BITI PORABLJENA DODELJENA SREDSTVA Dodeljena sredstva za sofinanciranje letnega programa {porta v letu 2013, morajo njihovi prejemniki porabiti najkasneje do 31. 12. 2013.

V. KRAJ, ^AS IN OSEBA PRI KATERI LAHKO ZAINTERESIRANI IZVAJALCI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACI- JO IN DOBIJO DODATNE INFORMACIJE Razpisna dokumentacija je na voljo v Ob~inskem uradu ob~ine Duplek v ~asu uradnih ur v ponedeljek in sredo od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00 ter v petek od 8.00 do 12.00 in na spletni strani Ob~ine Duplek. Pristojni uslu`benec za dajanje informacij in pojasnil je Milena Ropo{a, tel. 684 09 19, elektronski naslov: milena.roposa@ duplek.si Uradne ure so v ponedeljek od 8.00 do 12.00, sredo od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00 ter v petek od 8.00 do 12.00.

VI. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA ZA POPOLNOST VLOG Predlagatelj mora ob prijavi na razpis predloìti naslednjo dokumentacijo: • izpolnjen, podpisan in oìgosan prijavni obrazec • letni delovni program z navedbo terminov, lokacije in vsebine aktivnosti, ki jih bo dru{tvo organiziralo oz. izvajalo, • letni finan~ni na~rt, ki mora biti uravnoteèn, • poro~ilo o porabi sredstev, ki jih je v preteklem letu prejel od Ob~ine Duplek • seznam aktivnih ~lanov s podatki o prebivali{~u, • izjavo, da ima dru{tvo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresni~evanje na~rtovane dejavnosti

VII. ROK ZA PREDLO@ITEV VLOG Zainteresirani vlagatelji lahko predlo`ijo vlogo osebno na Ob~ini Duplek ali po{ljejo po po{ti na naslov Ob~ine Duplek najkasneje do 22.5.2013.

Vloga mora biti v zaprti kuverti z oznakami : - na sprednji desni strani spodaj: OB^INA DUPLEK, CESTA 4. JULIJA 106, 2241 SP. DUPLEK - na prednji levi strani spodaj: Javni razpis za sofinanciranje letnega programa {porta za leto 2013 – NE ODPIRAJ in - na hrbtni strani: naslov vlagatelja.

VIII. ROK, V KATEREM BODO VLAGATELJI OBVE[^ENI O IZIDU JAVNEGA RAZPISA O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obve{~eni pisno najkasneje v 45 dneh po izteku razpisnega roka.

IX. ROK ZA PRITO@BE Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa ter razpisne dokumentacije in mu razpisana sredstva neopravi~eno niso bila dodeljena, lahko vlo`i zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa o izboru oz. prito`bo, v roku 8 dni od prejema sklepa. Prito`ba se posreduje pisno na naslov `upana ob~ine. Prito`ba mora vsebovati: - naslov prito`nika, - predmet javnega razpisa, - opredelitev in utemeljenost prito`benih razlogov, ki pa ne morejo biti merila za vrednotenje programov {porta, - podpis odgovorne osebe prito`nika.

Predmet prito`be ne morejo biti merila za vrednotenje programa {porta.

O prito`bi odlo~i `upan ob~ine, s sklepom, v roku 8 dni od prejema zahtevka. Sklep o izboru izvajalca in sofinanciranju programa {porta je s tem dokon~en.

Mitja Horvat, l.r. @upan

Novice ob~ine DUPLEK 37 IZ DEJAVNOSTI DRUŠTEV

MA@ORETKE TUDI POZIMI PRIDNO TRENIRALE

Po zelo natrpanem decembr- skem urniku in {tevilnih nasto- pih tudi v mrzlih in zasneènih zimskih dneh nismo po~ivale. Pridno smo trenirale in ohranja- le kondicijo. Pripravljamo se na nove dogodiv{~ine in se veselimo toplej{ih dni, ko bomo lahko nastopale tudi na prostem. V predboì~nem ~asu je bila v nakupo- valnem centru Europark organizirana prireditev, kjer so se predstavili u~enci Osnovne {ole Duplek v razli~nih ples- nih, pevskih in igralskih to~kah. Tudi Boì~na stojnica in peka pala~ink. Foto: Metka Kolar me smo kot »male Boì~ke« nastopile s posebno skladbo, kjer smo med maò- smo se {e same najedle slastnih pa- retne elemente vklju~ile tudi ples- la~ink, se pogrele s toplim ~ajem in ne korake. Navdu{ene smo bile, da veselo poklepetale. Kljub temu da nam smo lahko nastopile pred tako veliko vreme ni bilo naklonjeno, nas to ni mnoìco ljudi in pred {tevilnimi foto- ustavilo. V sklopu dogajanja smo na- grafskimi objektivi. stopile ter sebi in ostalim popestrile Sodelovale smo tudi na prvem boì~- boì~no vzdu{je. nem bazarju Ob~ine Duplek, ki so ga Pozimi, ko narava spi, smo tudi ljudje organizirali predvsem v dobrodelne raje nekje na toplem - v svojih domo- namene – za o{kodovane v poplavah. vih in s tistimi, ki jih imamo radi. Ker [tevilna dru{tva so se odlo~ila, da pa rade vrtimo palico, se z njo segre- bodo pomagala po svojih najbolj{ih vamo, se kaj novega nau~imo in se mo~eh. Tudi me smo hotele pristaviti sprostimo, nam sploh ni te`ko priti na Vesele in nasmejane na treningu. svoj dele`, zato smo na na{i stojnici trening. Hkrati smo vesele, da se spet Foto: Metka Kolar pekle pala~inke in jih prodajale. Tako vidimo, pokramljamo in druìmo. Klub duple{kih maòretk BO@I^NI BAZAR MA@ORETK V SP. DUPLEKU Na boì~nem bazarju se je dogajalo veliko stvari. Le- tos smo tudi maòretke imele svojo stojnico. Pekle in prodajale smo slastne pala~inke ter svetlikajo~e se zapestnice, ki se svetijo samo pono~i, pa {e to samo eno no~. A na bazar nismo pri{le samo zaradi pala~ink, temve~ tudi zaradi nastopov. Pri vrtenju palice nas ni ustavilo niti sneènje. ê nas je zelo zeblo, smo se pogrele s toplim in sladkim ~ajem, ki so nam ga pripravile Metka, Tina in Valerija. Pri peki pala~ink nam je pomagala tudi Neìna mama. Boì~nega bazarja ne bova nikoli pozabili, saj je bilo zelo zabavno. @eliva si, da bi {e kdaj sodelovale na tak{nem boì~nem bazarju. Maòretki: Sara MI[I^ (11 let) in Dominika VRBNJAK (11 let) Maòretke kot »Boì~ke«. Foto: Metka Kolar

38 Novice ob~ine DUPLEK DRU@ABNO @IVLJENJE

stnih navad v preteklosti. Zaplesali smo tudi ob glasbi na{ih duple{kih ol- tajmarjev . Tako smo letos zaklju~ili z nor~avim in nepozabnim pustom z èljo, da se drugo leto poveselimo v {e ve~jem {tevilu. Ob koncu se zahvaljujem Radu Pe~arju, ki je za obred pokopa nastopil v vlogi va{kega ùpnika ter vsem, ki ste se pustne povorke udeleìli in nam na tak na~in pomagali ohranjati stare {ege in navade. Lepa hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam pomagali pri organizaciji pokopa. Stanislav GERMAUC, predsednik TD Duplek

PUSTOVANJE Pokop pusta v Zg. Dupleku. Foto: Stanislav Germauc DALMATINCEV V Zbrali smo se 12. februarja ob 16. uri PUSTNI POVORKI POKOP PUSTA na igri{~u pri osnovni {oli v Zg. Du- V ZGORNJEM pleku, kjer smo pri~akali pustni spre- DUPLEK vod. Dogodku tega lepega popoldneva DUPLEKU je prisostvovalo veliko ljudi. Prisotno @e drugo leto zapovrstjo se je je bilo tudi sodi{~e, ki je pustu sodi- vrtec Duplek pod organizacijo V veselje nam je, da se v ob~ini lo. Kljub te`ki odlo~itvi se je sodi{~e vzgojiteljic Lojzke Zore, Katje Duplek organizira tradicionalna odlo~ilo za seìg. V veliki àlosti ob Trstenjak in Andreje Kukovec pustna povorka, kjer sodeluje pogrebnem slovesu so se od pusta udeleìl pustne povorke. veliko pustnih mask, kurentov poslovili tudi {tevilni znani ob~ani iz Da bi lahko predstavljali skupinsko in ve~ skupin, ki jih zastopajo ob~ine Duplek. ^lani pevcev, ~astna masko, smo se odlo~ili za delavnico, razna dru{tva iz na{e in iz so- straà Duple{ke mornarice in admiral v kateri smo izdelovali maske. S seboj sednjih ob~in. so nato pusta odnesli in se`gali. na delavnico smo prinesli bele majice, V turisti~nem dru{tvu ob~ine Du- Sledila je sedmina, kjer smo malicali, ves ostali material smo dobili na delav- plek se pustne povorke vedno radi nazdravili in poklepetali o lepih pu- nici, kjer smo s pomo~jo vzgojiteljic iz- udeleìmo, {e posebej s tradicionalno DUPLE[KO MORNARICO, ki ima letos novega admirala, Vinka Fridaua. Vin- ko Fridau s svojim ve~letnim delom na{emu dru{tvu daje poseben pe~at, njegovih vrlin, kot so zanesljivost, doslednost in spo{tljiv odnos do vseh ~lanov dru{tva, vsekakor ne gre spre- gledati. @al moramo vsako leto na pustni torek pusta tudi pokopati. Pokop pusta je letos potekal v Zgornjem Dupleku, natan~neje pri osnovni {oli v @ite~ki vasi. Izvedli smo ga mo{ki pevski zbor Dru{tva upokojencev Duplek in Turisti~no dru{tvo ob~ine Duplek. ûdovit pogled na skupino »Dalmatincev« v povorki Duplek 2013.

Novice ob~ine DUPLEK 39 delali pustne kostume - dalmatinca po smo po~akali ostale maske. Ko je Za ta nepozaben dan se vsem vzgoji- svojih zamislih. pri{el ~as, da se pridru`imo povorki, teljicam zahvaljujemo, da so si vzele Tako otroci kot tudi star{i smo bili nad- so bili na{i mal~ki `e zelo vznemirjeni, ~as za nas tudi v njihovem prostem vse navdu{eni nad izdelovanjem in se saj je bila to zanje velika dogodiv{~ina. dnevu. Ob enem pa vabimo vse star{e ob tem zelo zabavali. Skupaj z ostalimi smo od{li do barake, in njihove otroke, da se v ~im ve~jem Na pustno soboto smo se vsi skupaj kjer smo dobili okusno malico, s kate- {tevilu zberemo naslednje leto. zbrali pred lokalom Namestnik, kjer ro smo napolnili svoje trebu{~ke. Mamica Barbara MUR[EC VA[E MNENJE

BRANKU – DRAGOMIRU v skromni in delavni kme~ki druìni sledil klicu domovine in je aktivno so- [ABEDRU V SPOMIN [abeder, o~etu Miroslavu in mami Matil- deloval pri osamosvajanju Slovenije. di kot tretji od njunih {estih otrok. Svo- Kot dru`beno odgovoren in angaìran je otro{tvo je preìvel na doma~iji v @ ob~an je bil Branko [abeder na {tevil- ite~ki vasi, kjer je v osnovni {oli naredil ne na~ine aktivno vklju~en v delo or- tudi prve korake v svet znanja. Izredno ganov ob~ine Duplek. Sodeloval je pri bister in nadarjen, svojima star{ema kulturnem ìvljenju v ob~ini in deloval v ponos, svojim bratom pa za vzor, v mnogih komisijah ter odborih. Rad se je {olanje zaklju~il na Visoki strojni je angaìral v delovnih akcijah in spre- tehni{ki {oli v Ljubljani. Svoji prvi zapo- minjal stvari na bolje. V mandatu 1998- slitvi na Strojni tehni{ki {oli v Mariboru 2002 je bil izvoljen v Ob~inski svet je kot predavatelj strokovno teoreti~nih ob~ine Duplek in pozneje je deloval {e predmetov ostal zvest do konca svoje- v Nadzornem odboru ob~ine. S {tevilni- ga polnega ìvljenja. Prena{anje boga- mi dobrimi idejami in predlogi je tvorno tega znanja in izku{enj na njemu drage prispeval k razvoju krajev ob~ine Du- So poti, ki vodijo v nove kraje, dijake je bilo njegovo poklicno ìvljenj- plek, za kar se mu zahvaljujemo. so poti, na katerih se marsikaj doìvi, sko poslanstvo. Kljub vsem ~love{kim vrlinam in so poti, ki vodijo v nova spoznanja, Njegovo ìvljenje je bilo preèto z ìvljenjski energiji pa je bila usoda neiz- in so poti, ki vodijo v srca ljudi. marljivostjo in ustvarjalnostjo. S trdim prosna. Tistega jutra, na pragu novega delom, polnim brezpogojnega odreka- leta 2013, je Brankovo plemenito srce nja, si je v Zg. Dupleku ustvaril dom za omagalo in njegova ìvljenjska mo~ je V ranih jutranjih urah v ponedeljek, 7. druìno, ki ji je razdajal vso svojo ljube- usahnila. Nam pa je bilo dano spozna- januarja 2013, se je mnogo prezgodaj zen in mu je pomenila najve~ v ìvlje- nje, kako ranljivi smo ljudje kljub neiz- ustavilo ìvljenje na{ega sokrajana nju. S prijazno besedo in z naklonjeno- merni ustvarjalni energiji, ki jo nosimo Branka – Dragomira [abedra. stjo pa je bil na razpolago vsakomur, v sebi. posebej {e sokrajanom njemu dragega Kako hvale`no znajo krajani Dupleka Tistega jutra je njegove najbli`je pre- Dupleka. Njegova druìna mu je dala ceniti vrednote, ki jih je Branko poo- tresla tragi~na vest, da so nenadoma in ljubljena otroka Luko in Nino, ki sta sebljal, so pokazali s tem, da so ga ob povsem nepri~akovano izgubili svojega mu skupaj s Paolo in Anètom podarila globoko àlujo~ih bli`njih in nepregle- dragega o~eta, dedija, brata in strica. najve~jo sre~o in veselje zadnjih let, nje- dni mnoìci sodelavcev ter dijakov v Po Dupleku pa se je hitro raz{irila àlo- mu tako ljube vnuke: Matijo, Leo, Evo, izjemno velikem {tevilu pospremili na stna novica, da nas je zapustil [abedrov Lio in Iso. V sinu in h~eri ter v njegovih njegovi zadnji poti. In kot se je takrat Branko, ki je v svojem rodnem Dupleku vnukih bo Brankova neomajna ljubezen ganljivo izrazil farni ùpnik, gospod veljal za skromnega, a izjemno delov- ìvela naprej in se odraàla v slehernem Ivan Vodeb, je Branku na dan zadnjega nega, spo{tovanega in priljubljenega njihovem koraku in najlep{em spominu slovesa malodane iz vsake hi{e v Duple- sokrajana. Obnemeli so tudi vsi njegovi na najbolj{ega atija in dedija. ku pri{el kdo izrazit svoje spo{tovanje sodelavci in dijaki Srednje{olskega {ol- [tudij in ìvljenjska pot sta ga zane- in zahvalo. skega centra, ki so to jutro zaman ~aka- sla tudi v svet, a edini kraj, kjer se je Hvale`ni smo, da smo imeli ~ast biti li, da Drago, kot so ga klicali na {oli, po~util sre~nega, je bil njegov Duplek. Brankovi prijatelji, sokrajani, sodelav- kot vedno pravo~asno in z nasmejanim Kot razgledan intelektualec je podpi- ci, dijaki. obrazom stopi mednje. ral samostojno pot slovenskega na- Franc FRAS Branko se je rodil 12. oktobra leta 1947 roda, kateremu je pripadal, zato je

40 Novice ob~ine DUPLEK ZAHVALA ZIMSKI Dale~, predale~ od nas je od{el, nekje v SLU@BI neznanem po~itek vzel. V tujini je umrl na{ sokrajan [tefan To{. Leto{nja zima nas je presenetila, saj je Doma je bil v Zg. Dupleku. Dolga leta je zapadlo obilo snega. Zapomnili si jo ìvel v Bruslju, kjer je bil 12. marca 2013 bomo vsi, tako posamezniki kot tisti, pokopan v o`jem druìnskem krogu. ki smo kljub snegu vsak dan opravljali Prijatelj Rado PEÂR svoje delo, vezano na cesto. Kot vsako leto tudi letos opravljam prevoz {olskih otrok za Osnovno {olo Korena in Osnovno {olo Duplek. Prebiti del dneva z otroki je najlep{e, a hkrati zelo In prav zaradi slednjega bi rad po- vsi, ki ste poskrbeli za dobro urejene odgovorno delo, saj moram otroke hvalil vse izvajalce zimske slu`be na in spluène ceste, ste svoje delo opra- varno pripeljati v {olo in domov. Od- tem podro~ju, saj so bile vso zimo vili z odliko. govornost je {e posebej velika v zim- ceste pravo~asno spluène in posipa- Kot so se otroci veselili snega, tako skem ~asu. Prav zaradi tega sem se bal ne, tako da moje delo ni bilo ovirano. sem bil jaz ponosen na vse vas. Hvala obilice belih sneìnk, ki so padale in S to zahvalo vam èlim povedati, da vam. padale iz dneva v dan, saj obsega moja ste olaj{ali velik del mojega vsakdana, vo`nja hribovite dele Jablanc, Zimice, saj pomeni prevoz otrok, kot sem è TURISTI^NI IN [OLSKI PREVOZI Branko DAMI[ s.p. Korene, @ikarc in Ciglenc. zapisal, izjemno odgovornost in prav NASVETI, PRIPOROÎLA, PREDLOGI FARMACEVT SVETUJE: bolj enoli~no, kalori~no hrano, mladanski utrujenosti zlahka pridruì ki vsebuje ve~ ma{~ob in slad- {e kak{en prehlad. korja. Nato pa pride pomlad, dnevi postajajo dalj{i, èlimo Kako se izogniti tem spomla- si ve~ aktivnosti, a kaj, ko nas danskim tegobam? daje spomladanska utrujenost. Pomembno je, da jeste zdravo, Spomladanska utrujenost ni izmi{ljotina, uravnoteèno prehrano, z veliko vlakni- mit ali izgovor. Je teàva, s katero se nami, antioksidanti, vitamini, minerali marsikdo soo~a po dolgi in mrzli zimi. in »dobrimi« ma{~obami - to so ome- Ob~utimo iz~rpanost, brezvoljnost, pri ga-3 nenasi~ene ma{~obne kisline. Lo- delu smo manj u~inkoviti, zaspani smo kalno pridelano sveè sadje in zelenja- tudi podnevi. Do tega pride, ker se mora va, polnozrnati kruh, ìtarice in ore{~ki telo prilagajati spremembam v okolju. naj bodo vsakodnevno na jedilniku. Dnevi so dalj{i in temperature se dvigne- Ve~krat tedensko jejte ribe, predvsem jo. Na{e telo se mora temu prilagoditi: losos, sku{o in slanike, ki vsebujejo ìle se raz{irijo, pove~a se pretok krvi v veliko omega-3 ma{~obnih kislin. Po- mo`gane, pospe{i se metabolizem. Ker membno je tudi, da pijete veliko vode, smo ve~ na soncu in sveèm zraku, se nesladkanega ~aja ali sveìh sokov. NARAVA SE v telesu pove~a tvorba hormona sre~e V kolikor s hrano ne morete vnesti vseh (serotonina) in zmanj{a proizvodnja hor- potrebnih hranilnih snovi, so v lekarnah PREBUJA, VI mona spanja (melatonina). Za vse te pro- na voljo prehranska dopolnila z vitami- PA BI NAJRAJE cese telo potrebuje energijo, ki pa nam je ni, minerali in antioksidanti, ki nadome- primanjkuje. Posledica je spomladanska stijo potrebe po le-teh. Antioksidanti se ZASPALI? utrujenost. v telesu borijo z radikali in prepre~ijo Ob vseh spremembah, ki se dogajajo po{kodbe celic zaradi oksidativnega Se vam zdi, da se {e niste ~isto v telesu, in ob temperaturnih nihanjih stresa ter tako pomagajo okrepiti imun- prebudili iz »zimskega span- med jutrom in dnevom se hitro zgodi, ski sistem. U~inkovita antioksidanta sta ja«? Pozimi so dnevi kraj{i in da na{ imunski sistem oslabi. Vzroki vitamin C in resveratrol iz grozdja. K radi malo polenarimo, sploh po za padec imunosti so pogosto {e stres, delovanju imunskega sistema prispe- ve~erih, ko se nam zaradi teme kajenje ali premalo spanca. Oslabljen vajo tudi baker, cink, selen, vitamin hitro zdi, da je dneva è konec. imunski sistem se te`je bojuje z vdori D in folat. Koencim Q10, magnezij in Manj se gibamo, jemo ve~ in bakterij in virusov v telo, zato se spo- vitamini skupine B pa zmanj{ajo utru-

Novice ob~ine DUPLEK 41 jenost in iz~rpanost. Odpornost lahko kadar je to potrebno. Duplek, od ponedeljka do petka med u~inkovito okrepite tudi z naravnim Za ve~ energije in bolj{o odpornost se 8.00 in 18.00 uro ter v soboto med polnovrednim kolostrumom, ki vsebuje veliko gibajte na sveèm zraku ter na 8.00 in 12.00 uro. Lahko nas pokli~ete veliko protiteles in drugih imunskih fak- soncu, saj boste tako spodbudili tudi tudi po telefonu na {tevilko 02 684 00 torjev. Ameri{ki slamnik osebe z osla- proizvodnjo hormona sre~e. Vendar 51. Na na{i spletni strani www.lekar- bljenim imunskim sistemom {~iti pred pri dalj{em izpostavljanju son~nim na-duplek.si pa lahko poi{~ete {e do- oku`bami, saj deluje protibakterijsko, àrkom, tudi pomladanskim, ne po- datne koristne nasvete za ohranjanje protivirusno in protivnetno. Hkrati pa je zabite na za{~ito koè s kremami z va{ega zdravja. ameri{ki slamnik imunomodulator, kar za{~itnim faktorjem. Katja MASILO, mag. farm. pomeni, da spodbudi imunski odziv le, Vabimo vas, da nas obi{~ete v Lekarni Lekarna Duplek

DOBRO JE VEDETI ZDRAV KOT DREN

S tem mislimo na rde~e plodove rumenega drena (Cornus mas). Drnulje, kot se imenujejo plodovi, dozorijo jeseni. Takrat postanejo rde~e do {krlatne barve in jaj~aste oblike. Prav zaradi njihovega zdravilnega u~inka na ~loveka pregovorno re~emo »zdrav kot dren«. Najbolj znani vitamin, ki se nahaja v sadeù, je vitamin C, vsebuje pa tudi veliko antioksidantov, pektinov ter za- jetno {tevilo mineralov. Drenulje nam pomagajo pri premagovanju prehla- dov, znièvanju povi{ane telesne tem- Cornus mas – plodovi rumenega drena. Foto: Tina Tement perature, uporabne so za razkuèvanje grla in dihalnih poti, v ljudskem zdra- vilstvu pa najdemo {e nekaj tegob, ki dren lahko uporabimo kot samostojen FIT CAMP DUPLEK so jih zdravili s pomo~jo drenulj. ~len, ki bo krasil na{ vrt. Rastlino zasledimo tudi na javnih Marmelada, liker, kompot, priloga, sa- Natrpan delovni urnik, stresno povr{inah, najpogosteje kot ìvico, dni ~aj, sok, to je le nekaj idej, kako ìvljenje, pomanjkanje ~asa, bodisi strièno bodisi prosto rasto~o. uporabiti zdravilne plodove. Dobro je nepravilna prehrana, prema- Cornus mas je vrsta, ki jo uporabljamo vedeti, da lahko drenulje brez slabe lo gibanja so nas pripeljali do tudi kot sanacijsko rastlino za zasa- vesti zamrznemo in jih pred uporabo spoznanja, da moramo naredi- janje strmih breìn, opu{~enih kamno- odtalimo, ne da bi pri tem izgubili ka- ti nekaj zase za na{e zdravje, lomov in podobnih neugodnih rasti{~, tero izmed pomembnih snovi. zato smo ustanovili FIT CLUB saj ima dobro razvit koreninski sistem, Rumeni dren je za vzgojo eno- DUPLEK. ki se razra{~a globoko v tla. staven, nezahteven ve~ji grm. V FIT-u so zdruèni kondicijska vadba, Poznamo ve~ razli~nih sort rumenega Avtohtono raste po vsej Sloveniji, naj- pravilna prehrana in nadzor. Ob priho- drena. Sorta z najve~jimi plodovi je Cor- pogosteje pa ga najdemo v termofil- du vam na{i vaditelji izmerijo telesno nus mas »Kasanlaker« in primerna za ti- nih hrastovih gozdovih, po gozd¬nih ma{~obo, priporo~ijo prehrano, ob ste, ki èlijo uporabljati plodove. Tudi robovih, gmajnah in grmi{~ih od niìn sami vadbi pa ste dele`ni prehran- sorta »Jolico« ima srednje velike, podol- do gorskega pasu. skega nadomestila in energijskega govate, 3 centimetre dolge plodove. Doseè do 8 metrov vi{ine, uspeva na napitka. Na{ FIT sodeluje s svetovnim To je le ne kaj vrst in sort iz velike son~nih in v polsen~nih legah, rad ima proizvajalcem prehranskih dodatkov druìne drenovk (Cornaceae), ki so dobro odcedna tla. Cvetovi so rumeni, HERBALIFE, ki je tudi prisoten pri vad- zelo uporabne in hkrati okrasne rastli- pojavijo se med februarjem in marcem bi. Na{i vaditelji vam za la`je kurjenje ne, predvsem pa lahko izbiramo med v neolistanem stanju. Tudi ìvljenjska ma{~ob in kalorij predpi{ejo dodatek, tak{nimi, ki bodo lepo uspevale in so doba same rastline je zelo dolga, po ki je za vas najprimernej{i in ga lahko nezahtevne za vzdrèvanje. podatkih okoli sto let. Je primerna gr- tudi preizkusite. movnica za vsak vrt, dobro se odnese Tina TEMENT dipl. in`. FIT deluje è od za~etka leto{njega kot soliter ali ìvica. Lahko so vzgo- krajinske arhitektu leta v prostorih Osnovne {ole @ite~ka jene v drevo in so eno stebelne, tak vas, vsak ponedeljek in petek.

42 Novice ob~ine DUPLEK S prihodom lep{ega vremena pa se bomo preselili na prosto in bomo na{o vadbo izvajali v naravnem okolju. V kolikor èlite nekaj storiti zase, se nam pridruìte, saj je druènje z nami zabavno, naporno, a tudi u~inkovito.

Jaka JUVAN

MLADI DOPISNIK

gih okolij je bila svojstvena izku{nja vom. Pripravili sva tudi presene~enje - MIRNO MORJE 2012 za vse nas. Morali smo se prilagoditi obiskali so nas kurenti iz Etnografske- novi situaciji in uìvali smo! Nenaza- ga dru{tva Korantov duh Ptuj. Otroci, Tudi v leto{njem {olskem letu dnje, spoznali smo tudi nove prijatelje star{i in midve smo s kurenti zaplesali, smo se u~enci O[ Duplek v za vedno! Na jadranju smo bili Ljudmi- naredili gasilsko fotografijo, v zahvalo sklopu mednarodnega projekta la Mer~nik, Nino [ipek, [pela Kocpek pa so jim otroci na jeèvko privezali Mirno morje 2012 odpravili na in u~iteljica Barbara Ivan~i~. robce. jadranje po Jadranskem morju. Priprave na Mirno morje 2013 so v teku Z èljo, da nam je uspelo pregnati zimo, Pri projektu je sodelovalo 100 in s tem tudi pridobivanje finan~nih smo se poslovili. Pika in Nogavi~ka bi jadrnic s posadkami iz razli~- sredstev. Lani nam je s pomo~jo spon- se radi zahvalili vsem ma{karam in nih dràv. Slovenci smo jih zorjev uspelo zbrati kar nekaj sred- ostalim veseljakom »zabavljakom«, ki imeli 16. stev. Upamo, da bo tako tudi letos. ste se nama pridruìli na »Pikarijadi«. Dogodiv{~ina se je pri~ela v Ljublja- Zelo bi bili veseli Va{e pomo~i. ni, kjer sta nas sprejela predsednik Sredstva lahko nakaète na TRR O[ DU- Pika in Nogavi~ka iz vrtca Korena dràve, gospod Danilo Turk, in ùpan PLEK: SI56 0122 6603 0650 117, sklic mesta Ljubljane, gospod Zoran Jan- 00 2910006, za Mirno morje 2013. kovi~. V zahvalo za podporo smo gospodu Danilu Turku podarili model Barbara IVANÎ^ jadrnice, ki smo ga izdelali pri pouku tehni{ke vzgoje. Nato smo potovali z VELIKA NO^ avtobusi do marine v [ibeniku. Tam smo se v dru`bi vrstnikov iz O[ Vojnik in u~iteljic vkrcali na jadrnico. Najprej KOREN[KA PUSTNA Velika no~ zelo je lepa, smo se namestili, pri ~emer smo bili »PIKARIJADA« jaj~ka zdaj pobarvajmo, presene~eni nad majhnim prostorom, hi{o okrasimo in ki smo ga imeli na voljo. Pika in Nogavi~ka sva s pesmi- ~okoladna jaj~ka jemo. Radovedni smo za~eli spoznavati pre- jo ê si moj prijatelj pozdravili cej utesnjen ìvljenjski prostor na jadr- vse pustne »zabavlja~e«, ki so nici, kjer naj bi preìveli teden dni, ku- pri{li na najino pustno zabavo. Velikono~ni zaj~ek hali, pospravljali, preìvljali prosti ~as, Zabave se je udeleìlo veliko princesk, darila è pripravil je, plavali, se druìli, vozili s ~olnom, lo- klovnov, muc, tigrov, zvon~kov, ~ebe- vili ribe, spoznavali mornarske ve{~ine lic, pikapolonic in drugih pustnih ve- zdaj veselimo se, in seveda tudi jadrali. seljakov, ki so se pomerili v razli~nih skupaj jih odkrijmo Pod skrbnim vodstvom skiperja spretnostih. Lupili so jabolka, prema- in igrajmo se. Tomaà nas je pot v tednu dni vodi- govali ovire s konji in osvajali korake la od [ibenika, mimo Kornatov, do plesa Gangamstyle. Vse skupaj je z Biograda na moru, Vodic in nazaj. budnim o~esom spremljala tudi stroga Ajda ROJKO 2. a O[ DUPLEK Preìveli smo sedem ~udovitih dni (in komisija, ki je na koncu podelila zma- eno viharno no~ na varnem v marini), go najbolj{im. Zmagali smo ~isto vsi. polnih novih vtisov, dogodiv{~in, kom- Za nagrado smo si prisluìli slasten promisov, sprejemanja odgovornosti in krof in se posladkali z doma~im peci- skrbi zase. Druènje z vrstniki iz dru-

Novice ob~ine DUPLEK 43 ZIMSKE POÎTNICE vendar sem vseeno na{el prostor. Po INFORMATIVNI DNEVI prihodu v {olo sem se ustalil pred Med zimskimi po~itnicami sem bila matemati~no u~ilnico in za~el brati Informativni dnevi so letos potekali doma in sem se zelo zabavala na knjigo za angle{ko bralno zna~ko. Kar 15. in 16. februarja. Ta dneva sta na- snegu. Sneg je najve~je veselje za padel sem vanjo. Sploh ne vem, kdaj menjena deveto{olcem, dijakom in nas otroke. Na snegu sem delala je minilo tiste pol ure. Potem so za~eli {tudentom, da si lahko ogledajo sre- angel~ka in sem zelo ponosna na prihajati moji so{olci. Knjigo sem po- dnje {ole, fakultete in se s pomo~jo to, ker mi psi~ka vle~e sanke na vrh spravil v torbo in za~eli smo kartati teh ogledov la`je odlo~ijo, na katero hriba. kot ponavadi. Nato je pri{la u~iteljica {olo se bodo vpisali. Zame so bile po- za matematiko in è je bila tu prva ura. membne srednje {ole. Za ogled sem Karolina PERNEK, 2. a O[ DUPLEK Sledila je angle{~ina. Na àlost sem bil se odlo~ila samo za eno {olo, saj me vpra{an. Bil sem sam kriv, saj sem se druge ne zanimajo oziroma nimam ve- javil. Ocena je bila odli~na. Malica pa selja do drugega poklica. Odlo~ila sem POMLAD SE PREBUJA ni bila po mojem okusu. Potem smo se za Biotehni{ko srednjo {olo (BT[) imeli zgodovino. Nejc in Vinko sta de- oziroma za Kmetijsko srednjo {olo. Spomladi se iz zimskega spanca prebu- lala take norije, da smo se vsi smeja- Obiskala sem jo v petek ob 9. uri z dijo ìvali in rastline. Takrat smo veliko li. Glasba, glasba, glasba. Nadaljevali mamo in o~etom. Zbrali smo se v je- zunaj, hodimo na sprehode in se ve~ smo tisti ples od zadnji~. Imel sem se dilnici, kjer so nam profesorji na krat- gibamo. To je zdravo za telo. Spomladi lepo. Malo razgibavanja in telovadbe ko predstavili programe in smeri {ole. zacvetijo zvon~ki, trobentice, {e ni nikomur {kodilo. Kon~no sem Govoril je tudi ravnatelj Anton Kranjc. ma~ice in druge cvetlice. tu, v angle{ki u~ilnici, kjer imamo Dijaki pa so nam zapeli sme{ne pesmi. @ivali sprehajamo in se igramo razli~- sloven{~ino. Pi{em è skoraj pol ure in Po tej predstavitvi smo od{li v u~ilnice, ne igre. Veseli smo, ker je pomlad, saj ne vem ve~, kaj bi {e napisal. kjer so nam podrobno predstavili svo- se za~ne bolj toplo vreme. je programe. Odlo~ila sem se za ve-

Tudi moj dedi Janko in sestrica Tia David Ivanu{a, terinarskega tehnika, saj imam zelo imata rojstni dan na prvi spomladan- 9. razred, O[ KORENA rada ìvali. Dobili smo tudi jabolka, ski dan. ògice, mapo in dve publikaciji o tej {oli. Razdelili so nam tudi anketo, ki Lia HORVAT ZUPANÎ^, 2. a O[ Duplek BITI SVOBODEN smo jo morali re{iti in oddati. [ola mi je zelo v{e~.

Svoboda je dandanes nekaj samou- Kornelija POHARI^, ZIMSKE POÎTNICE mevnega in ni za nas ni~ posebnega, 9. razred, O[ KORENA saj lahko prosto gremo iz hi{e in se ne Ko so se pri~ele po~itnice sem bila rabimo bati, da bi kdo streljal na nas zelo vesela. S star{i sem hodila na ali nas odpeljal v ujetni{tvo, kot so to ZLATA FILIPOVI] sprehode in se sankala. V nedeljo sem po~eli v ~asu 2. svetovne vojne. Biti {la k botri na rojstni dan. Tam sva se svoboden pomeni tudi to, da lahko z bratrancem igrala. Z mamo sem se V {oli smo pri sloven{~ini brali knjigo z prosto izrazi{ svoje mnenje in te zanj naslovom Zlatin dnevnik avtorice Zlate {la kopat na Fontano. Plavala sem brez noben ne bo obsojal, medtem ko so v rokav~kov. Pri zobozdravniku so mi iz- Filipovi}. Vsebina se mi je zdela zelo vojni vse, ki so si drznili oziroma upa- zanimiva, saj govori o vojni v Saraje- pulili zob. Na po~itnicah sem bila pri li izraziti svoje mnenje, ki je bilo proti babici. Tam sem se sankala s prijatelji- vu. Hotela sem izvedeti ve~ o njenem takratni politiki, likvidirali. ìvljenju, zato sem podatke poiskala co. Vesela sem bila, ko je bila nedelja, Svoboda je tudi, ko je ènska ena- ker sem gledala risanke. na internetu. O njej sem izvedela veli- kopravna mo{kemu. V~asih tega ni ko zanimivega. Sara LENDERO, 2. a O[ DUPLEK bilo. Mo{ki so jih zaradi tega lahko Zlata Filipovi} se je rodila v Sarajevu ponièvali in dolgo ~asa noben tega ni leta 1980. V {oli ji je {lo zelo dobro, spremenil. @alostno je tudi, da {e da- veliko se je druìla s prijatelji, igrala LIST IZ MOJEGA nes v nekaterih dràvah ènske niso je tudi klavir in njena mama in o~e sta enakopravne. imela dobri slu`bi v centru mesta. Nji- DNEVNIKA Svoboda je zame nekaj zelo pomemb- hovo stanovanje je bilo lepo urejeno in nega. Lahko grem ven in poleti, ko je varno. Zlata je leta 1991 za~ela pisati Torek, 15. januar 2013 vro~e, lahko oble~em kratke hla~e, kaj- dnevnik, ki ga je poimenovala Mimmy. Zbudil sem se ob isti uri kot ponavadi. ti v nekaterih dràvah ènske ne sme- V njem pa je opisovala svoje dneve, Res se mi ni dalo vstati, {e bolj kot dru- jo nositi kratkih hla~ ali kril. Hvale`na kako ji je {lo v {oli in doma. To bi lah- ge dni. Ko sem pri{el k sebi, sem {el v sem tudi, ker imam kot otrok veliko ko bil {e en vsakdanji dnevnik, ~e se kuhinjo in pojedel zajtrk. Na dvori{~u pravic, ki me osre~ujejo. V~asih je ne bi 1992 za~ela vojna. Njen dnevnik me je spet za~el oblegati moj pes. Saj àlostno, ker se nekateri vseh teh pra- zdaj napolnijo strah, bole~ine, àlost, nikomur ne bi ni~ naredil, le igral bi se vic niti ne zavedajo. tragedije, drobna veselja ter upanje rad. Po napadu sem {el na postajo in in brezup. Zlatin dnevnik je pomem- pobral me je kombi. Bil je skoraj poln, Katarina BEZJAK, 9. razred, O[ KORENA

44 Novice ob~ine DUPLEK ben tudi zato, ker nam posreduje in- v soboto ob 9.00 , zadnji teden v ja- se smu~ali. Ena izmed bolj{ih prog je formacije o vojni v Sarajevu, ki sega nuarju. Vozili smo se pribli`no tri ure. bila »~rna proga«. Z njenega vrha si v pomlad leta 1992. Leta 1993 pa je Prvi dan smo vse tri druìne najprej videl celotne Julijske Alpe, Karavanke, dnevnik è potoval po svetu in so ga pospravili stvari. Ko smo to opravili, Kamni{ke Alpe in Pohorje. Smu~i{~a prevedli v mnoge jezike. smo se oblekli v smu~arsko opremo in ter ko~a, dru`ba in ostalo mi je ostalo Zdaj ìvi v Dublinu. Leta 2011 je pro- {li preizkusit, ~e je proga v redu. Izka- v super spominu in upam, da se bomo ducirala tudi svoj film z naslovom zalo se je, da je odli~na za smu~anje. tja vrnili tudi prihodnje leto. Stand Up. Kot vsako leto prej smo se tudi letos po peti ali {esti vo`nji ustavili v prilju- Lu~ka Kaligari^, Laura Vr[i^ in Melisa Caf, bljeni ko~i ob smu~i{~u v Sonnenhut- 7. b, O[ DUPLEK 8. b, O[ DUPLEK te. Po `go~em kakavu oziroma ~aju smo se odpravili proti ko~i, ne da bi è kon~ali s smu~anjem, ampak da bi se MIHÊ PRIPOVEDUJE, LIST IZ MOJEGA okrep~ali in odpo~ili. êprav sem ime- poustvarjanje DNEVNIKA la s seboj matemati~ne vaje, so ostale bolj ali manj pozabljene na dnu pre- Ime mi je Mih~e. Prihajam iz bogate Ponedeljek, 14. 1. 2013 dala. Nekako ni bilo ~asa, saj sem bila druìne ter ìvim v veliki hi{i. Skoraj Dragi dnevnik! preve~ zaposlena z drugimi stvarmi, vsako nedeljo imamo po ma{i obilno Danes sem se zbudila kot ponavadi kot sta na primer branje in kartanje. kosilo. Nekega dne pa je k nam hotel ob pol 7. uri. Potem sem se oblekla Po dvournem premoru smo {li tekat na priti na kosilo tudi sosedov Peter, s ka- in umila, nato pa sem se odpravila v smu~eh ali pa smu~at. terim sva bila so{olca. {olo. V {oli smo imeli 1 uro prosto. To Vreme je bilo ~udovito, enkrat celo Peter se je zjutraj z lahkim korakom uro smo se pogovarjali in pripravljali preve~ bilo je 10°C, tako da se je pro- odpravil v cerkev, kamor smo hodili na pouk. Ta je bil kar zanimiv. Pri uri ga dobesedno stopila, naslednji dan tudi z mojo druìno. Vedel je, da bom sloven{~ine smo brali knjigo Zlatin pa je zmrznila. Zanimiva izku{nja se tam tudi jaz. Hkrati pa je upal, da ga dnevnik. Knjiga me na za~etku ni za- je drsati po progi navzdol s smu~kami. bom povabil domov na kosilo. Sam nimala. Kasneje pa se mi je zdela zelo Pribli`no ob pol {tirih smo odhajali do- sem vedel, da tega ne bom naredil, saj zanimiva, saj se mi to, kar se je doga- mov v ko~o, da naj bi imeli pozno ko- sem se ga sramoval. Prihajal je namre~ jalo v njej, {e ni zgodilo in upam, da se silo. Dogovor je bil, da vsaka druìna iz revne druìne, ki ni imela kaj jesti, mi tudi ne bo. Po pouku sem se odpra- dvakrat skuha kosilo. Ena izmed mno- oble~i ali obuti. Peter je ve~ino ~asa vila na avtobus. Doma me je è ~akalo gih prednosti te ko~e je, da ima med hodil bos, za nedeljo pa se je moral kosilo. Po kosilu sem naredila doma~o drugim tudi dva zelo udobna fotelja ob lepo urediti. nalogo in od{la na ra~unalnik. Okrog veliki lon~eni pe~i, ki je segrevala vso Ko sem ga pri ma{i zagledal, sem hi- 16. ure me je poklicala so{olka Eva. ko~o. tro pogledal vstran, da ne bi videl, da Povabila me je k sebi na obisk. Pri njej Vsako jutro nas je tudi obiskala velika sem ga opazil. Po tem smo se z vozom sva si lakirali nohte in se malo pogo- rjava veverica, ki je sistemati~no po- hitro odpeljali domov, ne da bi se zanj varjali. Ob 18. uri sem {la domov, saj jedla vso semenje v pti~ji krmilnici ob sploh zmenili. sem se morala {e malo u~iti. Po u~enju balkonu. Pti~i si takrat niso upali blizu Ko sem pri{el domov, sem sedel k mizi sem {e malo gledala televizijo. Dan mi in mislim, da so imeli dober razlog. Ne skupaj s star{i in z drugimi povabljeni- je hitro minil. sme{ podcenjevati veverice, {e pose- mi. Nismo se dolgo ~asa pogovarjali, Lahko no~ dnevnik. bej, kadar prepleza celo hi{o in si pri- ko sem pri vratih zagledal Petra, ki je dobi vso hrano, namenjeno pticam. àlostno stal in gledal na{e dobrote Sara BUKOVEC 8. b, O[ DUPLEK Po kosilu ob {tirih smo mi, mladina na mizi. Ko sem ga nekaj ~asa takole (star{i ne), {li v zgornjo dnevno sobo, gledal, sem se spomnil, da ga pravza- kjer smo se druìli, kartali ter bra- prav sploh nisem povabil. Vstal sem, li. [li smo se tudi igro »activity«, pri pobral bob s kro`nika in mu ga vrgel POÎTNICE V ~em smo se verjetno najbolj smejali. na hodnik. @e v tistem trenutku sem Nekaj stvari je bilo nemogo~e za pose zavedal, da sem mu naredil veliko HOCHRINDLU kazati. Timi, na primer, je moral s pan- Odlo~ili smo se, da gremo tako kot sramoto. Zelo mi je bilo àl. Peter je tomimo pokazati sla~ilnico in Lucija nato osramo~en pobral bob, ga zavil v lani in predlani na smu~anje v Hochrin- gorilno olje… V glavnem, to je trajalo dl, v Avstrijo. Na smu~anju naj bi bili robec in od{el. dolgo v no~. Okoli sedmih ali osmih Res ne vem, kaj mi je bilo. [e zdaj ne en teden, z nami pa so bi bili {e na{i zve~er smo tudi {li ven, natan~neje na druìnski prijatelji: Jana, Vojko, Ma- morem pozabiti tega. Vem, da bi lahko smu~i{~e. Vzeli smo lopate in se v temi ravnal bolje, toda nisem in àl mi je. teja, Izidor ter moji sovrstniki Lucija, sankali po smu~i{~u. Najbolj{e je bilo Timi, Maja in Meta. Naselje Hochrindl Upam, da mi bo kdaj to dejanje lahko to, da sploh nisi ni~ videl in zato ni bilo odpustil. se nahaja v Alpah, severno od Celovca. va`no, kaj dela{. Vsako jutro smo do- Meta Berli^, 9. b, O[ DUPLEK Je tik ob smu~i{~u, katerega najvi{ja bili sveè kajzerice ter kruh. Zbudil si proga je na gori Kegel, ki je visoka se bolj ali manj ob pol devetih, naprej 1888 metrov. Prebivali smo v ko~i bli- pa si delal, kar si èlel, po ve~ini smo zu smu~i{~a. Na pot smo se odpravili

Novice ob~ine DUPLEK 45 JAZ, TI, ON, VSAK JE ZGODBA MOJE vendar Klare niso na{li. Med preiskava- mi so jo skrili v poseben predelan del NEKAJ POSEBNEGA PRABABICE JADWIGE omare. S tem dejanjem so izpostavili OB DNEVU SPOMINA NA svoja ìvljenja za Klaro. Klara se je po Vsak od nas ima svoja razmi{ljanja, vojni preselila v Izrael. Leta 1952 je ob~utke, interese; vsak je osebnost @RTVE HOLOKAVSTA pri{la Klara obiskat babico Jadwigo, ki zase, vsak je nekaj edinstvenega. Na je takrat z druìno ìvela v Gornji Rad- sre~o pa imamo mnenja, ki so razli~na. Moja prababica Jadwiga Lis se je rodila goni. Zahvalila se ji je za vse, kar je S podobnim razmi{ljanjem si najde- leta 1925 v Lwovu, poljskem mestu. druìna Lis storila zanjo. Ve~krat jo je mo prijatelje. Vsak si izbere svojo Njena mama Anjela in o~e Leon sta povabila, naj jo obi{~e v Izraelu, ven- pot, po kateri gre, lahko je prava ali imela {e tri h~erke in enega sina. dar babica ni imela denarja za pot v pa napa~na, ampak kakr{na koli je, se Ko se je za~ela 2. svetovna vojna, so Izrael. moramo z njo sprijazniti. Vsak je edin- z druìno ìveli v hi{i z manj{im pose- Med vojno je prababica Jadwiga dela- stven in tega ne smemo pozabiti. stvom. Njihovi sosedje so bili poljski la v menzi, kjer je spoznala svojega Vsi smo razli~ni, kar je dobro. ê bi bili @idje. Ker so Nemci in ukrajinske do- partnerja Andreja Husarja, mojega vse enaki, nam bi bil dolg ~as. Razli- mobranske enote za~ele transportirati pradedka, ki je bil rojen v Cankovi, v kujemo se glede na raso, barvo koè, @ide v koncentracijska tabori{~a, je Prekmurju. Moj pradedek je è s {tiri- spol, jezik, veroizpoved, politi~no ali njihove sosede ~akala ista usoda. Neke najstimi leti od{el v tujino sluìti kruh. drugo prepri~anje, narodno, etni~no no~i so sosedje izvedeli, da Nemci v Dedek je bil v tistem ~asu voznik kami- ali dru`beno poreklo, premoènje. Vse njihovem predelu odvaàjo vse @ide. ona in je prevaàl material za gradnjo to nas dela druga~ne, ampak nas to ne Prosili so druìno Lis, ~e lahko Klaro, ki cest na Poljskem. sme omejevati. Ne smemo se obreme- je bila skoraj babi~ina vrstnica, skrije- V Lwovu se jima je rodil sin Andrej. Po njevati z drugimi, kajti ni pomembno jo pri njih. Kaj se je zgodilo z ostalimi vojni sta se preselila v Slovenijo, kjer kak{na je na{a zunanjost, pomemb- ~lani druìne, nam ni znano. Predvide- se je leta 1946 rodila moja babica An- na je na{a notranjost. O druga~nosti vamo, da so se skrili drugam. gela, mama mojega atija. pi{ejo tudi mnogi pisatelji. Druga~nost Odlo~itev, da skrijejo Klaro, je babi~ina nas bogati, ne pa siroma{i. mama Anjela sprejela brezpogojno. Klaro so skrivali do konca vojne. Nem- Maj Husar, 7.a Veronika NEM[AK, 9. a, O[ KORENA ci so v tem ~asu dvakrat preiskali hi{o,

Ljubitelji hoje in narave vabimo vas na

»9. prvomajski pohod na Grmado«

v sredo, 1. maja 2013

Program: * od 8. do 9. ure: prijave in vpla~ila »startnine« (5,00 EUR) na grajskem dvori{~u; * ob 9. uri: start pohoda, smer poti: Vurberk (grad) - Kr~evina pri Vurberku - Grajen{~ak (Dolgi kamen - najvi{ji vrh Mestne ob~ine Ptuj - Grmada (najvi{ji vrh osrednjih Slovenskih goric) - Vurberk (grad); hoje cca 3 ure, tri kontrolne in osveìlne to~ke; * po prihodu na cilj udeleènci dobijo malico in spominsko darilo (majica); * druàbno sre~anje.

Vabi Turisti~no dru{tvo Vurberk

46 Novice ob~ine DUPLEK SKOZI FOTOOBJEKTIV

@upana in ob~insko upravo so obiskale pustne {eme O[ Duplek. Foto: Marjan Topi~

Ne samo ledena trgatev, letos se je v Koreni zgodila tudi ledena rez in to 25. marca, ko Na poti proti svojemu domu se je v so ~lani dru{tva Trta v sne`nem mete`u opravili rez potomke Stare trte. Foto: Ivo Glonar sne`nem mete`u na dimniku v Jablancah ustavila {torklja in nabirala mo~i za nadaljevanje proti domu. Foto: Ivo Glonar

Novice ob~ine DUPLEK 47 PRIREDITVE: APRIL, MAJ, JUNIJ 2013 APRIL DATUM PRIREDITEV ORGANIZATOR KRAJ DOGODKA 30.4.2013 postavitev majskih dreves po va{kih sku- Va{ke skupnosti Na obi~ajnih mestih pnostih MAJ DATUM PRIREDITEV ORGANIZATOR KRAJ DOGODKA 1.5.2013 9. prvomajski pohod na grmado TD Vurberk Start: grajsko dvori{~e 17.5.2013 Najlep{e slovenske in dalmatinske pesmi Eva Repi~ s.p. Prizori{~e na gradu Vurberk JUNIJ DATUM PRIREDITEV ORGANIZATOR KRAJ DOGODKA 2.6.2013 Sre~anje starodobnikov Duplek 2013 Dru{tvo Olditmer Duplek 8.6.2013 Srednjeve{ki dan na gradu Vurberk Va{ka skupnost Vurberk Prizori{~e na gradu Vurberk 15.6.2013 Vurber{ki festival TD Vurberk Prizori{~e na gradu Vurberk 21.6.2013 Gledali{ka predstava GD Vurberk GD Vurberk Prizori{~e na gradu Vurberk 22.6.2013 Gledali{ka predstava GD Vurberk GD Vurberk Prizori{~e na gradu Vurberk 23.6.2013 Gledali{ka predstava GD Vurberk GD Vurberk Prizori{~e na gradu Vurberk 25.6. do Ob~inski praznik- duple{ki teden Ob~ina Duplek in dru{tva 30.6. 2013

V tej {tevilki Novic objavljamo okvirni plan prireditev vklju~no z mesecem junijem. Podroben program v ~asu od 1.6 . do 31.8.2013 bomo objavili v junijski {tevilki Novic.

PROGRAM DELA TURISTI^NEGA DRU[TVA OB^INE DUPLEK ZA LETO 2013 - APRIL, MAJ, JUNIJ

Mesec AKTIVNOSTI DATUM APRIL POSTAVITEV PRVOMAJSKEGA DREVESA 30. 04. 2013

MAJ OBNOVA TURISTI^NIH TABEL, MENJAVA NALEPK TISK ZLO^ENKE TURISTI^NI VODNIK STROKOVNA EKSKURZIJA 25. 05. 2013

JUNIJ KOLESARSKI TRIM 09. 06. 2013 TRADICIONALNI POHOD PO OB^INI DUPLEK 25. 06. 2013 OCENJEVANJE OKOLJA KONEC JUNIJA

Predsednik TD Ob~ine Duplek: Stanislav Germauc

48 Novice ob~ine DUPLEK

Navadni kosmatinec - naravna dedi{~ina Vurberka

Navadni kosmatinec, ki mu v ljudskem izro~ilu re~ejo tudi zaspanka, in je sorodnik velikono~nice, je na Vurberku letos res nekoliko zaspal zaradi dolge zime, a ga je v minulih dneh sonce prebudilo in je razprl svoj prekrasni cvet.

Foto: Helena Hari