OSNOVNA ŠOLA POLJANE MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ POLJANSKE DOLINE DIVJAD V POLJANSKI DOLINI RAZISKOVALNA NALOGA EKOLOGIJA Z VARSTVOM OKOLJA Avtorici: Urška Jesenko, 8. razred Sergeja Stržinar, 8. razred Mentorica: Irena Tehovnik, prof. biologije in gospodinjstva Poljane, 2015 Jesenko U., Stržinar S. Divjad v Poljanski dolini I Raziskovalna naloga, Osnovna šola Poljane, 2015 Raziskovalna naloga je bila opravljena na Osnovni šoli Poljane. Mentor: Irena Tehovnik, prof. biologije in gospodinjstva Datum predstavitve: Jesenko U., Stržinar S. Divjad v Poljanski dolini II Raziskovalna naloga, Osnovna šola Poljane, 2015 KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA KG divjad, Poljanska dolina AV JESENKO, Urška, STRŽINAR, Sergeja KZ 4223 Poljane, SLO, Poljane 100 ZA Osnovna šola Poljane LI 2015 IN DIVJAD V POLJANSKI DOLINI TD RAZISKOVALNA NALOGA OP VI, 33. s, 11 graf, 22 sl., 2 pril., 24 ref. IJ SL AI Najin namen raziskovalne naloge je bil, da oceniva številčnost divjadi v Poljanski dolini, večinoma pa v Občini Gorenja vas - Poljane. Od lovcev sva mnogokrat slišali, da je približno enako število posameznih vrst divjadi po vsej dolini. Ker imava radi tako domače kot divje živali, sva želeli še nekaj več izvedeti o divjih živalih, ki živijo v najini okolici. Postavili sva pet hipotez, ki sva jih tekom naloge tudi preverjali in po raziskovanju prišli do naslednjih rezultatov. Z raziskovalno nalogo sva ugotovili, da številčnost divjadi v Poljanski dolini ne upada in ne narašča, kar pomeni, da je število divjadi večinoma stabilno. Prvo hipotezo, ki se glasi: število divjadi v Poljanski dolini se povečuje, sva zavrgli, zato ker število divjadi v Poljanski dolini ne narašča in se ne zmanjšuje. Drugo hipotezo: lisice pogosteje opazimo kot zajce, sva potrdili, saj sva lisico opazili na terenu večkrat kot zajca. Tretjo hipotezo, ki pravi, da je vrana pogostejša kot kanja, sva potrdili, saj sva vrano videli večkrat, kanje pa nisva. Četrto hipotezo, ki se glasi: najpogosteje v okolici povzročata škodo divji pujs in vrana, lahko deloma potrdiva deloma pa ovrževa, ker vrana v okolici ne povzroča veliko škode, divji pujsi pa povzročajo največ škode v naravi. Peto hipotezo, ki pravi, da je srnjad pogosteje opažena kot jelenjad, sva potrdili, saj sva srnjad opazili zelo velikokrat, jelenjadi pa ne. Ugotovili sva, da je v Poljanski dolini najbolj pogosto opažena srnjad, ki pa jo je številčno tudi največ. Divjad sva opazili bolj na sončni legi, več sva jih videli pred pričetkom slabega vremena ali v lepem vremenu, v megli pa zelo malo, ker je bila slaba vidljivost. Ob padavinah so se zadrževale živali pod kakšno smreko in so jedle nizko grmičevje. Tudi na zapuščenih kmetijah in manj obdelovanih površinah sva opazili več divjadi. Ob bolj hrupnih cestah je bilo opaženih manj divjadi, saj jih hrup moti. Terensko delo nama je bilo zelo všeč, ker sva opazovali živali in bi se še lotili podobnega raziskovalnega dela. Jesenko U., Stržinar S. Divjad v Poljanski dolini III Raziskovalna naloga, Osnovna šola Poljane, 2015 KAZALO Ključna dokumentacijska informacija II Kazalo III Kazalo grafov in prilog V Seznam okrajšav VI DIVJAD V POLJANSKI DOLINI 1 Uvod 1 1 2 Pregled objav 2 2. 1 Kaj je divjad? 2 2. 2 Zgodovina divjadi 2 2. 3 Opisi divjih živali 3 2. 3. 1 Navadni jelen 3 2. 3. 2 Srna in srnjak 4 2. 3. 3 Navadna lisica 5 2. 3. 4 Poljski zajec 6 2. 3. 5 Siva vrana 7 2. 3. 6 Navadni fazan 8 2. 3. 7 Poljska jerebica 8 2. 3. 8 Jazbec 10 2. 3. 9 Kuna belica 10 2. 3. 10 Kuna zlatica 11 2. 3. 11 Raca mlakarica 12 2. 3. 12 Navadni polh 13 2. 3. 13 Kragulj 14 Jesenko U., Stržinar S. Divjad v Poljanski dolini IV Raziskovalna naloga, Osnovna šola Poljane, 2015 2. 3. 14 Kanja 15 2. 3. 15 Skobec 15 2. 3. 16 Šoja 16 2. 3. 17 Sraka 16 2. 4 Bolezni, ki se pojavljajo pri divjih živalih 17 3 Metodologija 19 3. 1 Intervju 19 3. 2 Vzorčenje na terenu 19 4 Rezultati z razpravo 21 4.1 Analiza intervjuja 21 4.2 Rezultati vzorčenja na terenu 24 5 Zaključek 30 6 Zahvala 31 7 Viri in literatura 32 8 Priloga 33 8. 1 Popisni list 33 8. 2 Vprašanja za intervju 33 Jesenko U., Stržinar S. Divjad v Poljanski dolini V Raziskovalna naloga, Osnovna šola Poljane, 2015 KAZALO GRAFOV IN PRILOG Kazalo grafov Graf 1: Pogostost živali na območju Hlavče Njive- Hotavlje- Srednje Brdo-Makovci v %, dne 1.1.2015 od 7:00 do 11:00 24 Graf 2: Pogostost živali na območju Brda-Bačne-Vinharje v %, dne 2.1.2015 od 6:30 do 12:00 25 Graf 3: Pogostost divjadi na območju Bačne-Vinharje v %, dne 3.1.2015 od 6:30 do 10:30 25 Graf 4: Pogostost divjadi na območju Potoška Grapa-Vinharje v %, dne 9. 1. 2015 od 6:30 do 9:30 26 Graf 5: Pogostost opaženih divjadi na območju Vinharje- Prelesje v %, dne 10. 1. 2015 od 6:30 do 12:30 26 Graf 6: Pogostost opaženih divjadi na območju Žirovski vrh-Brebovnica-Laz-Kladje-Javorč v %, dne 11. 1. 2015 od 6:30 do 14:00 27 Graf 7: Pogostost opaženih divjadi na območju Hlavče njive v %, dne 5. 1. 2015 od 17:00 do 18:30 27 Graf 8: Pogostost opaženih divjadi na območju Bačne-Vinharje-Prelesje-Žirovski vrh v % dne, 18. 1. 2015 od 6:30 do 10:00 28 Graf 9: Pogostost opaženih divjih živali na območju Leskovica- Debeni v %, dne 21.1.2015 od 17:00 do 18:00 28 Graf 10: Pogostost opaženih divjih živali na območju Hlavče njive- Brda v %, dne 21.1.2015 od 6:30 do 11:00 29 Graf 11: Pogostost opaženih divjih živali na območju Bačne-Vinharje-Prelesje v %, dne 24.1.2015 od 6:30 do 12:00. 29 Kazalo prilog Priloga 1: Popisni list 33 Priloga 2: Vprašanja za intervju 33 Jesenko U., Stržinar S. Divjad v Poljanski dolini VI Raziskovalna naloga, Osnovna šola Poljane, 2015 SEZNAM OKRAJŠAV g. - gospod Npr. - na primer m - meter VURS - Veterinarska uprava Republike Slovenije Jesenko U., Stržinar S. Divjad v Poljanski dolini Raziskovalna naloga, Osnovna šola Poljane, 2015 1 1. UVOD Najin namen raziskovalne naloge je bil, da oceniva številčnost divjadi v Poljanski dolini, večinoma pa v Občini Gorenja vas - Poljane. Od lovcev sva mnogokrat slišali, da je približno enako število posameznih vrst divjadi po vsej dolini. Ker imava radi tako domače kot divje živali, želiva še nekaj več izvedeti o divjih živalih, ki živijo v najini okolici. Zastavili sva nekaj hipotez: - število divjadi se v Poljanski dolini povečuje - lisice pogosteje opazimo kot zajce - vrana je pogostejša kot kanja - najpogosteje v okolici povzročata škodo divji pujs in vrana - srnjad je pogosteje opažena kot jelenjad Do podatkov sva prišli s pomočjo knjig in druge literature, z vzorčenjem na terenu in intervjujem g. Klemna Stržinarja, ki nama je zelo veliko pomagal in povedal ogromno podatkov o divjadi. Jesenko U., Stržinar S. Divjad v Poljanski dolini Raziskovalna naloga, Osnovna šola Poljane, 2015 30 5 ZAKLJUČEK Najin namen raziskovalne naloge je bil oceniti število divjadi v Poljanski dolini. Želeli sva izvedeti tudi nekaj o zgodovini divjadi, o škodi, ki jo povzroča divjad in o boleznih posameznih vrst živali. Od nekdaj so že ubijali živali za prehrano in iz delov živali izdelovali druge pripomočke. Ko sva opazovali živali, sva največkrat videli srnjad. Tudi iz analize intervjuja lahko sklepava, da je srnjad najbolj pogosto opažena divjad v Poljanski dolini. Populacija gamsa se zmanjšuje in imajo že predvidene aktivnosti, da se populacija dvigne. V lovski družini Gorenja vas imajo tudi dve populaciji jelena, in sicer Jelovško in Severno Primorsko, ki se med seboj razlikujeta. Iz analize intervjuja lahko sklepava, da je divji prašič skrivnostna živalska vrsta, katere populacija narašča. V naši dolini je prehodna živalska vrsta. Lisica je živalska vrsta, ki je stabilna in niha. Populacija poljskega zajca je nizka, a se popravlja. Jazbec je stabilna, čista živalska vrsta. Populacija kune belice je stabilna in nahaja se predvsem po vaseh. Kuna zlatica je redko opažena živalska vrsta, ki živi v gozdu. Dihur je pogostejši od kune zlatice. Nahaja se v okolici hlevov in senikov. Raca mlakarica je pogosta vrsta, a jo redko lovijo. Hermelin je redka vrsta, ki jo je težko opaziti. Ujede so stabilna živalska vrsta. Divji petelin je zelo redka živalska vrsta. Gozdni jereb je zelo redka živalska vrsta. Sloka je prehodna ptica v Poljanski dolini, katera pa tudi prezimi. Siva vrana je zelo pogosta živalska vrsta. Krokar je stabilna vrsta, a populacija ni velika. Šoja je pogosta lovna živalska vrsta. Sraka je redka lovna živalska vrsta. Vsako leto si lovci prizadevajo, da bi bile izgube čim manjše. Število divjadi za odstrel jim določi Zavod za gozdove Slovenije. Med divjadjo je veliko bolezni npr. pasja kuga, nosni zolj, pljučnica… Če je žival bolna, se jo ustreli ali obvesti lovskega inšpektorja, če pa je prišla v stik z domačo živaljo, mora veterinar izdati karanteno. Z raziskovalno nalogo sva ugotovili, da številčnost divjadi v Poljanski dolini ne upada in ne narašča, kar pomeni, da je število divjadi večinoma stabilno. Prvo hipotezo, ki se glasi: število divjadi v Poljanski dolini se povečuje, sva zavrgli, zato ker število divjadi v Poljanski dolini ne narašča in se ne zmanjšuje. Drugo hipotezo: lisice pogosteje opazimo kot zajce, sva potrdili, saj sva lisico opazili na terenu večkrat kot zajca. Tretjo hipotezo, ki pravi, da je vrana pogostejša kot kanja, sva potrdili, saj sva vrano videli večkrat, kanje pa nisva. Četrto hipotezo, ki se glasi: najpogosteje v okolici povzroča škodo divji pujs in vrana, lahko deloma potrdiva deloma pa ovrževa, ker vrana v okolici ne povzroča veliko škode, divji pujsi pa povzročajo največ škode v naravi.