letnik 17, številka 4 Podblega{kePodblega{ke april 2013 novice GLASILO OBČINE GORENJA VAS - POLJANE

1 S 16. seje občinskega sveta Iz županovega dnevnika O turizmu, kanalizaciji, • 8. marec: Sestanek s Silvo Košnjek, direk- vodovodu in zaključnem računu torico Centra slepih, slabovidnih in starejših Na dnevnem redu tokratne seja občinskega sveta, ki je potekala v na novo odpr- Škofja Loka, glede doma tem sirarskem centru pri Pustotniku v Gorenji vasi, je bilo 12 točk. Potrdili so starejših. Razmere na vse predloge. tem področju so se spre- Občinskim svetnikom so investitor in pred- Na seji so potrdili tudi spremembe odloka o menile, v domovih po državi je veliko stavnika arhitekturnih birojev predstavili načrte preoblikovanju Osnovnega zdravstva Gorenj­ praznih postelj. izgradnje turističnega kompleksa v Kopačnici. ske (OZG). Te se nanašajo na vključitev • 8. marec: Na občnem zboru TD Direktor podjetja IJP Iztok Podkrižnik je pou- Občine Gorje v OZG, ustanovili bodo nov Žirovski Vrh. daril, da se namerava povezovati z lokalnimi skupni organ, v katerem bodo župani občin • 9. marec: Na občnem zboru Društva up- turističnimi ponudniki in proizvajalci, da bodo ustanoviteljic, za občini Gorenja vas - Poljane okojencev za Poljansko dolino in Združenja oblikovali program, ki bo zanimiv vse leto, in Bled pa so ponovno porazdelili deleže gla- šoferjev in avtomehanikov Žiri. delo bo dobilo od štiri do osem zaposlenih, sov, ki posamezni občini pripadajo glede na • 11. marec: Predstavitve energetskega v celotno investicijo pa bo vložil okrog štiri število prebivalcev. Obravnavali in sprejeli pregleda Zdravstvenega doma in Doma milijone evrov. S projektom želi poudariti so tudi predlog odloka o ustanovitvi javnega občine. Energetska obnova je res potrebna. sonaravno bivanje, zato bodo tudi pri gradnji zavoda Gorenjske lekarne, ki bo skrbel za • 12. marec: Podpis pogodbe z razvojnim težili k uporabi naravnih materialov iz lokal­ gospodarnejše in učinkovitejše zagotavljanje partnerjem za toplice v dolini Kopačnice. nega okolja. Kopališče bo dostopno tudi za javnih služb. • 14. marec: Pomladni sestanek s pred- domačine oziroma tiste, ki ne bodo prenočevali Seznanili so se tudi s poslovanjem javnih sedniki krajevnih skupnosti. Največ časa je v apartmajih. O načrtih investitorja smo podrob- zavodov v minulem letu, ki so ga vsi (OŠ bilo namenjenega razmeram zaradi dolge neje pisali že v marčevski številki Podblegaških Ivana Tavčarja, OŠ Poljane, Ljudska univerza zime. Stroški zimske službe so bili visoki. novic. Občinski svetniki so sprejeli osnutek Škofja Loka, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja • 18. marec: Na obisku pri Alenki in odloka o občinskem podrobnem prostorskem Loka) končali v pozitivnih številkah, razen Jožetu, ki sta decembra lansko leto povila načrtu za ureditev turističnega območja pri OŠ Jela Janežiča (- 6.625 evrov), Glasbene trojčke. Topličarju. Potrdili so tudi dopolnjeni predlog šole Škofja Loka (- 281 evrov) ter OZG in • 22. marec: Na občnem zboru Klekljar- občinskega podrobnega prostorskega načrta Gorenjskih lekarn. Do prihodnje seje bodo skega društva Deteljica v Gorenji vasi. za gradnjo senika kmetije Bogataj, ki je že na na občini pripravili še poročilo poslovanja • 23. marec: Na občnem zboru Rej­ enomesečni javni razgrnitvi (javno naznanilo za gospodarske družbe, v katerih ima občina cev drobnice, ki so se v Poljanah zbrali je objavljeno na strani 6). svoje deleže. na državnem nivoju. Tudi na zaključku občnega zbora Ribiške družine Visoko. Programa za prihodnja tri leta • 23. marec: Obisk Košnikove gostilne v Letos še ne bo obnove mostu Občinski svetniki so potrdili program Poljanah, kjer smo z vstopnino zbirali sred- v Gorenji vasi odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske stva za nakup medu za prehrano poljanskih Na eni izmed prejšnjih sej so svetniki vode za obdobje 2013–2016, ki je osnova za osnovnošolcev in vrtca. opozorili na slabo stanje glavnega mostu v izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja • 26. marec: Na seji Občinskega gasil- Gorenji vasi. Z Direkcije RS za ceste so jim komunalne in padavinske vode. Odvajanje in skega poveljstva, kjer smo se spoznali z odgovorili, da so most pregledali in ocenili, čiščenje odpadnih voda z javno kanalizacijo novimi vodstvi društev v občini. da se stanje od zadnjega pregleda leta 2011 komunalnih odpadnih voda je v občini urejeno ni bistveno poslabšalo. Na DRSC se strinjajo, za četrtino prebivalcev. Zgrajeni so štirje da je objekt v slabem stanju in da je potreben kanalizacijski sistemi: Poljane, Gorenja vas, celovite rehabilitacije, saj manjša sanacija Javorje in Četena Ravan. Poleg tega je zgra­ Stik z županom ne bi bila smiselna. Sanacija mostu je bila že jenih tudi 4,8 km kanalov meteornih voda. uvrščena v proračun, a z DRSC sporočajo, da Župan je dosegljiv za vaša vprašanja, Predvideno je povečanje čistilne naprave (ČN) mostu letos še ne bo mogoče sanirati zaradi predloge in mnenja vsak torek in sredo. Če bi Gorenja vas, ČN Četena Ravan bodo letos zmanjšanja finančnih sredstev. Zagotovili pa z njim želeli govoriti na občini, se prej najavite priklopili na omrežje, z javno kanalizacijo so, da ga redno pregledujejo in spremljajo, da pri tajnici, na telefonsko številko 04/51-831- komunalnih voda pa bodo opremili še Trebijo, ga imajo na prednostni listi in ga bodo sanirali 00 in povejte, približno koliko časa boste Podgoro in Hotavlje. Potrdili so tudi Program glede na razpoložljiva sredstva v najkrajšem potrebovali, da boste dobili termin in vam ne oskrbe s pitno vodo za izvajanje javne službe možnem času. bo treba čakati. Lahko se zgodi, da kdaj zaradi v obdobju 2013–2020. V tem obdobju ne neodložljivih obveznosti kljub napovedanim pričakujejo težav pri zagotavljanju zadostnih uradnim uram ne bo dosegljiv, za kar se že Brez večjih pripomb na zaključni račun količin pitne vode, prav tako ne predvidevajo vnaprej opravičuje in prosi za razumevanje. Svetniki so potrdili tudi občinski zaključni občutnega povečanja ali zmanjšanja količine M. B. račun, na katerega niso imeli večjih pripomb. porabljene vode. Mirjana Možina je pohvalila realizacijo občinske Tina Dolenc uprave in uspešno črpanje evropskih sredstev. O zaključnem računu bomo podrobneje pisali v Vprašanja svetnikov in odgovore občinske uprave majski številki Podblegaških novic. nanje bomo objavili v naslednji številki.

PODBLEGAŠKE NOVICE (ISSN 1408 - 3086) – Glasilo Občine Gorenja vas - Poljane. Naslov: Uredništvo Podblegaških novic, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas. Elektronska pošta: [email protected]. Odgovorna urednica: Milka Bizovičar. Pomočnica urednice: Tina Dolenc. Članice uredniškega odbora: Milka Burnik, Tadeja Šubic in Lidija Razložnik. Oglasno trženje: Karla Kokelj ([email protected]). Lektorici: Ana Tušek in Polona Peternelj. Računalniški prelom in oblikovanje: 2Rdesign, Robert Resman, s. p., Tisk: Tiskarna Artelj. Podblegaške novice so tiskane v 2250 izvodih in jih brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v občini Gorenja vas - Poljane. Na voljo so tudi na spletnih straneh občine www.obcina-gvp.si. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja in preoblikovanja člankov. Izbrane poslane fotografije objavljamo tudi na spletnih straneh občine, razen če avtor tega pri pošiljanju za objavo v časopisu ne bo izrecno prepovedal. Podblegaške novice so v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, vpisane pod zaporedno številko 102. Foto na naslovnici: Leon Kavčič.

2 Plaz na Sovodnju Sanacija bo mogoča le z državnim denarjem Da sanacija plazu pod šolo in prizidka vrtca na Sovodnju ne bo lahek zalogaj pilotno steno pod vrtcem, utrdili temeljenje za občino, je nakazovala že zbeganost strokovnjakov ob razvoju dogodkov, še pod vrtcem z vrtinami in podbetoniranjem ter po plasteh utrjevali nasip od vznožja plazu do bolj pa obilne padavine, ki so vso zimo oteževale delo. Razmočen teren je bil vrtca in igrišča. K sanaciji vrtca naj bi pristopili leglo novih razpok, ki se širijo pod športno igrišče in na glavno cesto nad šolo šele, ko se bo plazenje stabiliziralo. Popravili proti Novi Oselici. naj bi poškodbe na prizidku, šoli in na parkirišču pred šolo, ki se je v spodnjem delu ugreznilo. Ali bo vse skupaj mogoče sanirati in kako, je torej odvisno od državnega denarja pa tudi od pravočasnosti ukrepanja. Da stanje sovodenjske šole in prizidka že zdaj ni prav rožnato, daje vedeti tudi odziv strokovnjaka – statika, ki nam je sprva izjavo obljubil, potem pa se previdno umaknil z obrazložitvijo, naj stanje na terenu raje pokomentirajo za to pristojni.

Bodo čas in razmere prehiteli sanacijo? Z gradbenimi deli sicer sledijo predlogom san- acije, ki so izbrani glede na obseg plazenja. »Da je teren geološko slab, je bilo znano že pred gradnjo prizidka,« priznava Beguš. Zato so prizidek že ob izgradnji dodatno temeljili. Niso pa računali na odziv terena po plazu, saj je celo strokovnjake ob razvoju dogodkov narava nemalo presenetila.

Foto: Damjana Peternelj Foto: Tudi za športno igrišče nekateri okoliški prebivalci Pogled na sanacijo plazu s ceste v Podosojnščico opozarjajo, naj bi stroka že pred pričetkom izgrad- nje vedela, da breg ni najboljši za gradnjo, vendar Geolog Tomaž Beguš aktivno spremlja in kon- odgovarja, da ne, vendar pojasni: »Dela so se tega niso upoštevali. »Boleča izkušnja kaže na trolira premike na prizidku vrtca in na območju izvajala tako rekoč vsakodnevno, tudi med to, da so geološke raziskave pred gradnjo na tako plazu. Meritve izvaja enkrat, zaradi močnih prazniki. Zaradi stalnega deževja je bila vsaka slabih terenih nujne,« pravi Beguš. padavin v zadnjem času pa tudi dvakrat teden- hitrejša izvedba nemogoča in bi stihijsko delo Kot napoveduje, je teoretično sanacija plazu sko. Na brežino naj bi se po njegovih ocenah od povzročilo več škode kot koristi.« mogoča. In v praksi? »Praktično je vse odvisno lanskega novembra, ko se je sprožil plaz, do konca od hitrosti izvedbe del. V veliki večini je to letošnjega marca zlilo kar 1.400 kubičnih metrov Občinska sredstva že porabljena padavin. Sredi aprila ni bil videti prav optimističen: odvisno od vremena pa tudi od poteka prido- Rakovčeva priznava, da je občina za dose- »Zadnje meritve ne kažejo zmanjševanja hitrosti bivanja sredstev in izbire izvajalca, saj so tako danjo sanacijo že porabila vsa razpoložljiva premikanj. Območje premikanja se počasi širi obsežna dela predmet javnih razpisov, v zadnjem finančna sredstva. Ker poteka plazenje na od območja plazu in območja okrog prizidka času pa je znanih veliko zapletov prav zaradi iz- globini 12 metrov pod terenom, pa je nujna proti športnemu igrišču. Tudi razpoke, ki odražajo bire izvajalca.« Na vprašanje, ali je ogrožen tudi obsežnejša sanacija, ki se je bodo lotili, tako premikanje, so povečane.« Za nameček se je pod celoten breg nad šolo in nad športnim igriščem, upajo, z državnimi sredstvi. Do konca aprila na športnim igriščem sredi marca utrgal še en plaz, pojasni, da s spremljanjem premikov sproti občini pričakujejo odziv pristojnega ministr­stva, opaziti je tudi novo razpoko za šolo na glavni sledijo učinkom sanacijskih del, a dodaja tudi: saj je sanacija uvrščena v državni sanacijski cesti proti Novi Oselici. Beguš pojasnjuje, da »V primeru neugodnega razvoja dogodkov se bo program. Občina je že objavila javni razpis za se plazenje širi zato, ker opore, ki jo bo nudil ustrezno ukrepalo predvsem v smislu varnosti izbiro izvajalca, rok odpiranja je 24. maj 2013. predvideni nasip nad zidom ob vznožju plazu, še ljudi, ki bi jih plaz ogrožal.« S tem denarjem naj bi zgradili obsežno sidrano Damjana Peternelj ni. Vendar pa naj bi vsi dosedanji ukrepi omilili širjenje plazenja.

Vreme onemogočalo hitrejše delo Elizabeta Rakovec iz občinske uprave pojas- njuje, da so do zdaj zgradili 45-metrski dodatno sidran oporni zid ob vznožju plazu, bariero tirnic pod objektom vrtca, izvrtali tri vrtine za določitev globine plazenja, zgradili nov odsek vaškega vodovoda po nadomestni trasi ter z drenažo izločili zaledne in meteorne vode iz območja plazu. V začetku aprila so morali ukrepati tudi zaradi novih razpok na cesti nad šolo. Rakovčeva pojasnjuje, da bodo tu izvedli dodatno sidranje obstoječega opornega zidu pod cesto. Ker gre za specialna dela, zdaj povprašujejo po izvajalcih, saj je popis del že izdelan. Delati bodo začeli čim prej, samo ojačitev – sidranje škarpe – naj bi podražila sanacijo (ocenjeno na približno pol milijona evrov) za 25 do 30 tisočakov. Beguš Damjana Peternelj Foto: na vprašanje, ali so sanacijska dela dovolj hitra, Pogled od parkirišča šole proti športnemu igrišču kaže klavrno sliko. 3 Kmetija Pustotnik Združili so sirarstvo, kulinariko in turizem Sirnica Pustotnik – center sirarstva in kulinarike je uradno odprl svoja vrata. Kmetija Pustotnik letos obeležuje četrt stoletja, odkar sta zakonca Brence nare- dila prvi sir in nato odprla prvo zasebno sirarno v Sloveniji. Lepšega dogodka si ob jubileju ne bi mogla zamisliti. Center sirarstva in kulinarike ni le velika pri- dobitev za družino Brence, temveč tudi za občino in celotno Poljansko dolino. Foto: Lidija Razložnik Foto:

seznaniti s celotnim postopkov pridelave sira. »Veliko stavimo na izobraževalne delavnice za izobraževalne ustanove. Na naši kmetiji se namreč prepletajo številne dejavnosti. Želimo si, da bi okoliški predšolski in osnovnošolski otroci imeli naravoslovne dneve na naši kmetiji. Prav tako tudi dijaki in študenti, ki so med izobraževanjem Družina Brence (od leve proti desni: Nikolaj, Katarina, Benjamin, Žužana, Milan in Elizabeta) povezani s kmetijstvom, živinorejo, gostinstvom v novem centru sirarstva in kulinarike …« Kmetija Pustotnik ponuja več kot sedem- V Sirnici, v okviru katere so sirarski butik, Novozgrajeni objekt skupno obsega 2.500 deset različnih vrst sirov in mlečnih izdelkov mlečni kotiček ter prostori za izobraževanje, kvadratnih metrov, proizvodni prostori in zorilne iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka. Dnevno bodo poleg lastnih mlečnih izdelkov in sirov kleti so večje in bolj sodobno opremljene. Kot predelajo približno1800 litrov mleka. ponujali tudi izdelke drugih okoliških kmetij. je pojasnila Katarina Brence, idejna vodja pro- Z 1,8 milijona evrov vredno investicijo je Združeni so pod imenom Okusi poljanske jekta Sirnica, bodo na kmetiji organizirali različne kmetija uspešno kandidirala na evropskem doline. »Ponudba poljanskih kmetov je prvič delavnice in izobraževanja. Gostje bodo lahko razpisu, kjer je pridobila tretjino nepovratnih celovito predstavljena pod eno streho. Upamo, sami izdelali sir in se tako seznanili s sirarskimi sredstev. »Prve ideje, da bi sirarstvo, sire in da je to začetek nečesa novega in da se rojeva veščinami. V mlečnem kotičku bo mogoče po mlečne izdelke nadgradili s kulinariko in turiz- nova kulinarična pot v slovenskem prostoru,« ogledu kmetije in predelave pokusiti sire in se mom, so se nam porodile že pred dobrimi tremi je pred uradno otvoritvijo povedal gospodar in udeležiti kulinaričnih večerov. Obiskovalci Pus- leti. S trdim in vztrajnim delom celotne družine direktor Milan Brence. totnikove kmetije se bodo tako imeli možnost ter vseh naši zaposlenih, ki nam stojijo ob strani že vrsto leto, nam je to letos tudi uspelo,« je povedala Katarina Brence, ki bo po zaključku študija prevzela področje turizma in kulinarike. Prav vsak od štirih otrok je na kmetiji zadolžen za svoje področje: najstarejši sin Benjamin je odgovoren za prodajo na terenu, sin Nikolaj skrbi za živinorejo, najmlajša hči Elizabeta pomaga pri prodaji, jeseni pa jo čaka šolanje v Avstriji.

Začetek nove zgodbe na kmetiji Kulturni program pred uradnim odprtjem Sirnice so sooblikovali Anja Koračin s harmoni­ ko ter govorniki dr. Jože Osterc, prvi kmetijski minister v samostojni Sloveniji, župan Milan Čadež in etnolog dr. Jože Bogataj. Zbrane je nagovoril tudi Milan Brence. Župan Milan Čadež

Sirnica Pustotnik je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah do 15. ure. Obiskovalcem ponuja mlečne izdelke in sire Pustotnik ter izdelke okoliških kmetij, združene pod imenom Okusi Poljanske doline. V kratkem se jim bodo pridružili še izbor slovenskih vin ter ponudba domačih izdelkov kmetij širše okolice.

4 Sosvet za varnost občanov Združili so sirarstvo, kulinariko in turizem Ustanovljen za je prepričan, da se bo obisk naše občine in Poljan- preventivo in našo varnost ske doline povečal tudi na račun centra sirarstva in kulinarike. Dodal je, da se na občini trudijo Sredi marca je bil ustanovljen 14-članski Sosvet za varnost občanov občine za promocijo razvoja turizma, za prepoznavnost Gorenja vas - Poljane, ki bo v pomoč policiji predvsem na področju preventive, našega območja, saj si naše okolje zasluži pozor- saj zagotavljanje varnosti ni samo stvar policije, ampak družbe kot celote. nost. Dr. Jože Bogataj je izpostavil poimenovanje objekta. »Gre za arhaično poimenovanje, ki Poziv za ustanovitev sosveta je poslala Policij­ mu v slovenskem prostoru sledimo od 13., 14. ska postaja Škofja Loka, v katerem so zapisali, da Člani sosveta 1. Milan Čadež, župan Občine Gorenja vas - Poljane, stoletja, ko so na Slovenskem postavljali sirnice, policija sicer skrbi za izboljšanje varnostnih razmer in si prizadeva doseči visoko stopnjo varnosti, a predsednik sosveta poseben gospodarski obrat, kjer so za takratne 2. Sebastjan Mirnik, vodja policijskega okoliša Gorenja zemljiške gospode proizvajali sir. Kasneje je si na področju preventive s preprečevanjem devi- vas - Poljane bilo to opuščeno, saj so se gospodarski obrati antnih dejanj in pojavov želi tesnega sodelovanja 3. Janez Koprivec, predstavnik Zdravstvene postaje preoblikovali v samostojne kmetije.« Poudaril je z lokalnim okoljem. Ugotavljajo namreč, da je Gorenja vas še, da vse, kar so na Pustotnikovi kmetiji dosegli, skrb za varnost vse prevečkrat prepuščena policiji, 4. Ivana Košir Erman, direktorica Centra za socialno delo Škofja Loka temelji na domačem, slovenskem znanju. zaradi pomanjkanja informacij pa se pogosto ne morejo (pravočasno) odzvati na pojave in dejanja, 5. Metka Debeljak, ravnateljica OŠ Poljane Zbrane je nagovoril tudi dr. Jože Osterc: 6. Izidor Selak, ravnatelj OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas »Posebno vesel sem, da sta lastnika že zgodaj ki vznemirjajo in motijo občane. 7. Pavle Razložnik, poveljnik občinskega štaba civilne dojela, da imata od kmetovih žuljev pogosto Občina je zato ustanovila sosvet (tako imen- zaščite največ koristi predelava in lastna trgovina. Ker sta ovano posvetovalno telo), da bo v prihodnje tudi 8. Roman Kokalj, poveljnik občinskega gasilskega imela tudi sposobnosti trženja, sta že pred dobrimi lokalna skupnost skupaj s policijo preprečevala poveljstva 9. Roman Demšar, predsednik KS Gorenja vas dvajsetimi leti, leta 1992 na ljubljanski pokriti nastanek različnih negativnih pojavov in tako zagotavljala večjo varnost ljudi. 10. Ciril Alič, predsednik KS Javorje tržnici sama ponudila svoje izdelke. Od takrat sta 11. Stane Bizovičar, predsednik KS Lučine obseg pridelave in predelave mleka le širila. V tem Sestavljajo ga župan, predstavniki policije, 12. Anton Debeljak, predsednik KS Poljane sta uspevala, ker sta ob tem neprestano skrbela za gorenjevaškega zdravstvenega doma, obeh os- 13. Stanko Bajt, predsednik KS Sovodenj izboljševanje kakovosti in pestrosti ponudbe.« novnih šol, centra za socialno delo, civilne zaščite, 14. Bogdan Primožič, predsednik KS Trebija Blagoslov objekta in kipa svetega Florjana gasilcev in vseh petih krajevnih skupnosti. Njihova je podelil gorenjevaški župnik Gregor Luštrek, naloga ni raziskovanje nezaželenih pojavov, temveč nih razmerah ter soodgovornost in porazdelitev sledilo je uradno odprtje. Torta, v katero je za- odkrivanje in odpravljanje vzrokov za njihov nas- nalog za zagotavljanje varnosti. rezala družina Brence, je bila, kot se spodobi, tanek. Zadolženi so za povezovanje, koordiniranje Na prvem sestanku so izpostavili kraje sestavljena iz sirov. Soseda Bogica Krvina je in usmerjanje vseh organov, organizacij in drugih bakrenih žlebov, prekoračitve hitrosti v naseljih Pustotnikovim ob tej priložnosti podelila sliko strokovnih dejavnikov, ki se ukvarjajo s to prob- in predstavili primere, s katerimi se srečujejo in knjigo z zgodovino kmetije Pustotnik. lematiko. V poslovnik so tako med cilje zapisali v posameznih organizacijah. Oblikovali so tudi Po končanem uradnem delu se je druženje na- zmanjšanje števila varnostnih problemov v lokalni način hitrega obveščanja med člani sosveta in daljevalo ob domačih dobrotah ter ogledu novih skupnosti, povečan občutek varnosti, partnersko policijo. Na območju Policijske uprave Kranj je prostorov, potekal je tudi dan odprtih vrat, ki je sodelovanje pri zagotavljanju varnosti med lokalno to že 14. posvetovalno telo; od sosednjih občin obiskovalce popeljal skozi sirarsko-kulinarično skupnostjo in policijo ter drugimi organi, društvi ali ga imajo že v Škofji Loki in Žireh. zgodbo. »Celotna otvoritvena prireditev je bila v organizacijami, medsebojno obveščanje o varnost­ T. D. duhu povezanosti in lokalnosti. Hrana in pijača na kulinaričnih stojnicah sta bili izključno s Vključite svoje izdelke v lokalno blagovno znamko kmetij v Poljanski dolini. Z glasbenimi vložki so nas poleg domačinke Anje Koračin za- Razvojna agencija Sora bo v teh dneh objavi- bavali še Polanski Štedientje. Za konec so nas la javno povabilo za vključitev novih ponudnikov s kratkim skečom nasmejali naši Hotaveljci. V in novih izdelkov v blagovni znamki Dedek Jaka desetminutni igri so prikazali prelomni dogodek in Babica Jerca – Naravni izdelki iz škofjeloških Pustotnikove kmetije, in sicer dan, ko je Žuža v hribov, ki označujeta visokokakovostne izdelke s škofjeloškega podeželja. domači kuhinji na štedilniku sirila svoj prvi lonec Z vključitvijo v blagovni znamki si ponud- mleka,« je strnila Katarina Brence ter še pouda- niki zagotovijo boljšo razpoznavnost svojih rila, da je Sirnica Pustotnik namenjena v prvi izdelkov, dodatno promocijo, pomoč pri trženju vrsti vsem domačinom in obiskovalcem. Želijo in svetovalno podporo, hkrati pa tudi možnost in upajo, da se bo tu združevala in povezovala prodaje v domačih kotičkih KGZ Škofja Loka. doseči najmanj bronasto priznanje. celotna Poljanska dolina. Pogoji za vključitev so poleg izdelave na Lidija Razložnik Razvojna agencija vabi proizvajalce na škofjeloškem območju tudi uporaba osnovnih Škofjeloškem, ki bi želeli svoje kakovostne preh- surovin, ki izhajajo iz tega območja in so rambne izdelke (pekovski, sadni, mlečni, mesni, pridelana na tradicionalen način, proizvajalci zelenjavni izdelki, med …), zeliščne izdelke ter pa morajo biti za opravljanje predelovalne de- izdelke domače in umetnostne obrti, izdelane na javnosti ustrezno registrirani (izpolnjeni sanitar- tradicionalen način in iz surovin lokalnega okolja, no-zdravstveni, veterinarski in drugi predpisi, tržiti tudi v okviru blagovnih znamk Dedek Jaka potrebni za trženje izdelkov). Kakovost izdelkov in Babica Jerca, da se vključijo v znamki oz. so je eden izmed ključnih pogojev za vključitev v pozorni na objavo javnega povabila. znamki, zato so v aprilu na Biotehniškem centru v Dodatne informacije o vključitvi v blagovni Naklem in na Biotehniški fakulteti organizirali tudi znamki lahko dobite na Razvojni agenciji Sora, senzorično ocenjevanje prehrambenih izdelkov pri Kristini Miklavčič (telefon 04/50-60-225 ali iz škofjeloškega območja. Izdelki, ki bi jih želeli [email protected]). vključiti v znamki, morajo na teh ocenjevanjih

Foto: Lidija Razložnik Foto: K. M., RAS

5 Gradnja Za male čistilne naprave ne potrebujemo več gradbenega dovoljenja Po sprejetju Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje bo Kateri objekti so enostavni gradnja nezahtevnih objektov, ki niso namenjeni bivanju, bistveno hitrejša in in kateri nezahtevni cenejša, saj investitorju ni treba priložiti projektne dokumentacije. Za določene Enostavni objekti so tisti, ki ne potrebujejo enostavne objekte pa tudi ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. posebnega statičnega in gradbenotehničnega pre- verjanja, ki niso namenjeni prebivanju in niso nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor objekti z vplivi na okolje. Gre za majhne stavbe do in s katerim je država v nekaterih primerih vključno 30 m2 površine (garaža, lopa, uta, drvar- posegla v izvirno pristojnost občin na področju nica, pokrita skladišča za lesna goriva, senčnica, prostorskega načrtovanja. Zato so konec marca letna kuhinja, zimski vrt ...), za ograje, visoke črtali sporni 8. člen in s tem odpravili morebitno poseganje v izvirno pristojnost občin in možnost do vključno dveh metrov, podporne zidove med izigravanja občinskih prostorskih aktov. dvema višinama zemljišča do pol metra, male ko- Nova uredba objekte razvršča glede na munalne čistilne naprave zmogljivosti do vključno 2 zahtevnost gradnje na zahtevne, manj zahtevne, 50 PE, objekte za rejo živali do 40 m površine nezahtevne in enostavne objekte. Na ministrstvu (hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, ocenjujejo, da se bo število objektov, ki bodo po čebelnjak ...), pomožne kmetijsko-gozdarske ob- 2 novem sodili med enostavne objekte, povečalo jekte do 40 m površine (kozolec, kmečka lopa, za približno 35 odstotkov, število objektov, ki skedenj, senik ...) in še za vrsto drugih. bodo po novem sodili med nezahtevne objekte, Za gradnjo nezahtevnih objektov je treba pa naj bi se povečalo za več kot 50 odstotkov. pridobiti gradbeno dovoljenje po enostavnejšem Enostavni objekti gradbenega dovoljenja ne postopku. Zanje investitor ne potrebuje pro- jektne dokumentacije. Sem spadajo na primer

Foto: Tina Dolenc Tina Foto: potrebujejo, za nezahteven objekt pa se izda majhne stavbe površine nad 30 m2 do vključno Kozolec lahko zgradimo brez birokracije. gradbeno dovoljenje, ki ne vsebuje projektne dokumentacije. Za manj zahtevne in zahtevne 50 m2, objekti za kmetijske proizvode in dopol- Uredba je prvič stopila v veljavo 9. marca, objekte se izda gradbeno dovoljenje na podlagi nilno dejavnost površine do 80 m2 (zidanica, vendar je kasneje vlada, kot so zapisali na izdelane projektne dokumentacije. sirarna, sušilnica sadja in rib ...), enoetažni mini­strstvu za infrastrukturo in prostor, po Uredba v ničemer ne spreminja pristojnosti objekti za rejo živali površine nad 40 m2 do opozorilih občin in strokovne javnosti preučila za vodenje upravnih postopkov pridobitve vključno 100 m2 in drugo. stanje, ki ga je povzročilo sprejetje in izvajanje gradbenih oz. uporabnih dovoljenj; na I. stopnji Za manj zahtevne in zahtevne objekte uredbe. Največ nejasnosti in nezadovoljstva je pristojen organ upravna enota, na II. stopnji­ ostaja nespremenjeno, zanje se izda gradbeno občin in strokovne ter druge javnosti in možnih pa ministrstvo za infrastrukturo in prostor. dovoljenje na podlagi izdelane projektne do- negativnih posledic v praksi je povzročal 8. Nadzor nelegalnih gradenj še vedno opravlja kumentacije. člen ured­be, ki določa pogoje za umestitev Inšpektorat RS za promet, energijo in prostor. Tina Dolenc

Pišite na novi naslov Občina Gorenja vas - Poljane Poljanska cesta 87 Krajevna skupnost Poljane uporablja novi 4224 Gorenja vas elektronski naslov. Sporočajo, da jim lahko D. Š.: SI 63943026 pišete na: [email protected]. P. N. Občina Gorenja vas - Poljane, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas, na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) objavlja

JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI Visoko in Kopačnica dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo senika kmetije Bogataj 1. Občina Gorenja vas - Poljane obvešča vse IV. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani že obratujeta občane, da javno razgrinja dopolnjeni osnutek na naslov občine posredujejo pisne pripombe in Turistični točki v občini, Visoko in odloka o občinskem podrobnem prostorskem predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku Kopačnica, ki sta lani privabili številne načrtu za gradnjo senika kmetije Bogataj na odloka o občinskem podrobnem prostorskem obiskovalce, sta že odprli svoja vrata. Poljanski cesti v Gorenji vasi. načrtu za del območja GRV 20–11 Gorenja vas – Na Visokem obiskovalce ob lepem vre- Praprotnica, ali pa jih na mestu razgrnitve vpišejo menu pričakujejo vsak dan od 10. do 22. ure. II. Gradivo bo javno razgrnjeno v prostorih v knjigo pripomb. Gostinska ponudba ostaja enaka, v primeru Občine Gorenja vas - Poljane, Poljanska cesta 87, Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče prireditev so na voljo tudi hladne ali tople 4224 Gorenja vas (sejna soba, prvo nadstropje) v zadnji dan razgrnitve. jedi. Brunarica pri TopliČAR-ju bo prav tako poslovnem času občinske uprave. Javna razgrnitev obratovala ob lepem vremenu, od 9. do 22. bo od 9. maja 2013 do vključno 7. junija 2013. V. To javno naznanilo se objavi na svetovnem ure, z enako gostinsko ponudbo kot lani. spletu, na oglasni deski Občine Gorenja vas - Poljane Možni so tudi individualni dogovori glede III. V času javne razgrnitve bo organizirana javna in v občinskem glasilu Podblegaške novice. odprtosti in dodatne gostinske ponudbe. obravnava, ki bo v sredo, 29. maja 2013, ob 17. uri L. R. na sedežu Občine Gorenja vas - Poljane, Poljanska Župan cesta 87, Gorenja vas. Milan Janez Čadež

6 Občina Gorenja vas - Poljane Poljanska cesta 87 4224 Gorenja vas D. Š.: SI 63943026

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Gorenja vas - Poljane za leto 2013 (Ur. l. RS, št. 107/12), Uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Ur. l. RS, št. 59/00) in Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v občini Gorenja vas - Poljane (Ur. l. RS, št. 33/08) objavlja

RAZPIS o dodeljevanju finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za leto 2013

Občina Gorenja vas - Poljane bo v letu 2013 namenjala finančna sredstva za naslednje ukrepe s področja pospeševanja razvoja malega gospodarstva za mikro- in majhna podjetja s sedežem na območju občine Gorenja vas - Poljane:

1. Subvencioniranje odpiranja novih delovnih mest dopolnilne dejavnosti v občini Gorenja vas - Poljane, in sicer enkrat v obdobju 1. 1. Subvencija se dodeli: treh let. • brezposelni osebi, ki se samozaposli v višini 900 evrov, 3. 2. Višina sofinanciranja znaša 50 odstotkov upravičenih stroškov izdelave • delodajalcu, ki zaposluje manj kot 50 delavcev in na novo za nedoločen poslovnega načrta, vendar ne več kot 500 evrov. čas zaposli brezposelno osebo s stalnim prebivališčem v občini Gorenja 3. 3. Upravičeni stroški so stroški izdelave poslovnega načrta za nakup in vas - Poljane v višini 540 evrov za posamezno novo odprto delovno mesto graditev poslovnih prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, stroški izdelave oz. 270 evrov za zaposlitev brezposelne osebe s stalnim prebivališčem izven poslovnega načrta za nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo občine, poslovnih prostorov, stroški izdelave poslovnega načrta za nakup opreme. • delodajalcu za zaposlitev visokokvalificiranega delavca (VI., VII. stopnja 3. 4. Vlogi je potrebno priložiti kopije dokazil o upravičenih stroških izdelave izobrazbe) s stalnim prebivališčem v občini Gorenja vas - Poljane v višini 1080 poslovnega načrta (račun, dokazilo o plačilu, izdelan poslovni načrt). evrov oz. 540 evrov za zaposlitev osebe s stalnim prebivališčem izven občine Gorenja vas - Poljane. 4. Subvencioniranje dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za poslovne objekte na območju občine Gorenja vas - Poljane 1. 2. Za subvencijo je mogoče zaprositi pod pogojem, da: • je novo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim 4. 1. Sredstva so namenjena subvencioniranju dokumentacije za pridobitev časom, gradbenega dovoljenja za poslovne objekte do 15 odstotkov upravičenih • delodajalec še ni dobil subvencije za zaposlitev delavca ob istem številu stroškov izdelave projektne dokumentacije, vendar ne več kot 1400 evrov. delovnih mest, 4. 2. Upravičeni stroški so stroški pridobitve projektne dokumentacije za izdajo • subvencija ni namenjena za primer prezaposlitve delavca. gradbenega dovoljenja skladno z ZGO-1B in Pravilnikom o podrobnejši vsebini projektne in tehnične dokumentacije. 1. 3. Brezposelna oseba mora izpolnjevati naslednje pogoje: 4. 3. Vlogi je potrebno priložiti kopijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja, • mora biti državljan Republike Slovenije, računa in dokazilo o plačilu računa. • da je zaposlitev oziroma samozaposlitev brezposelne osebe sklenjena v tekočem koledarskem letu. Na razpis lahko kandidirajo tudi upravičenci, katerih 5. Zgornje višine intenzivnosti pomoči po tem pravilniku veljajo ne glede zaposlitev je bila sklenjena v obdobju od 1. novembra 2012 dalje. na to, iz katerih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna 1. 4. Obrazcu vloge, ki je na voljo na sedežu Občine Gorenja vas - Poljane, ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena. je potrebno priložiti: • obrazec izpis o obdobjih zavarovanja v Republiki Sloveniji, 6. Upravičeni prejemniki: • potrdilo Upravne enote o stalnem bivališču za novo zaposlenega delavca, • mikro in majhne gospodarske družbe, ki so registrirane po Zakonu o • potrdilo o zaposlitvi – potrjen obrazec M1, gospodarskih družbah, • priglasitveni list kot dokazilo samostojnega podjetnika o vpisu v register • samostojni podjetniki, oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register, • fizične osebe (velja samo za ukrep Pospeševanja zaposlovanja/ • v primeru zaposlitve visokokvalificirane osebe dokazilo o izobrazbi. samozaposlitev.

1. 5. Novo odprto delovno mesto mora obstajati vsaj dve leti po prejeti pomoči 7. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ali poslovni prostori morajo biti na za ta namen. območju občine Gorenja vas - Poljane oz. upravičenci morajo svojo dejavnost opravljati na območju občine Gorenja vas - Poljane. 2. Subvencioniranje promocije izdelkov in storitev 2. 1. Sredstva se namenijo za sodelovanje podjetnikov in obrtnikov na sejmih 8. Za namen pospeševanja razvoja malega gospodarstva je v proračunu v tujini in doma, da se predstavijo potencialnim kupcem. Občine Gorenja vas - Poljane zagotovljenih 20.000 evrov. 2. 2. Občina bo sofinancirala stroške najetja, postavitve in delovanja stojnice ob predložitvi potrebnih dokazil v višini do 50 odstotkov upravičenih stroškov, 9. O dodelitvi sredstev bo odločal Odbor za gospodarstvo in gospodarske vendar ne več kot skupno 1400 evrov. javne službe Občine Gorenja vas - Poljane. Vloge je potrebno oddati najkasneje 2. 3. Vlogi je potrebno priložiti fotokopije dokazil o nastalih upravičenih do 30. oktobra 2013. stroških (strošek najetja, postavitve in delovanja stojnice pri prvi udeležbi na določenem sejmu). 10. Razpisno dokumentacijo in dodatne informacije lahko dobite na Občini Gorenja vas - Poljane pri Nataši Kopač (tel. 04/51-83-114) ali na spletni strani 3. Subvencioniranje izdelave poslovnega načrta občine (http://www.obcina-gvp.s/razpisi). 3. 1. Subvencija je namenjena podjetnikom in obrtnikom z do 50 zaposlenimi, ki imajo sedež svoje dejavnosti na območju občine Gorenja vas - Poljane Župan ter nosilcem dopolnilnih dejavnosti, ki imajo stalno prebivališče in sedež Milan Čadež

7 Vodovodi v upravljanju Občine Gorenja vas - Poljane Poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2012 Na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj so v skladu s Pravilnikom o pitni vodi, vzorci so predstavljali potencialno tveganje za ki določa, da mora upravljavec najmanj enkrat na leto obvestiti uporabnike o zdravje ljudi. Predlagamo, da se na teh vodo- vodih vzpostavi ustrezno stalno tretiranje pitne skladnosti, ugotovljeni v okviru notranjega nadzora, pripravili poročilo. vode pred distribucijo v omrežje vodovodov. Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj Sovodenj, Stara Oselica–Slajka, Volaka, Volča Na vodovodu Lučine, kjer je nameščena UV- opravlja pomoč pri izvajanju notranjega nadzora in Trebija–Todraž so bili v letu 2012 skladni z naprava za stalno dezinfekcijo pitne vode, predl- na vodovodih, ki so v upravljanju Občine Goren- zahtevami Pravilnika o pitni vodi. agamo, da se zagotovi stalno delovanje naprave, ja vas - Poljane, zato nas je upravljavec pooblastil En vzorec pitne vode za mikrobiološko redno servisiranje ter zagotovi tudi ustrezno stalno za izdelavo zgoraj omenjenega poročila. preiskavo iz vodovoda Fužine je bil neskladen tretiranje pitne vode na omrežju Suhi Dol. Vodovodi v upravljanju Občine Gorenja zaradi prisotnosti koliformnih bakterij. Dva Predlagamo tudi, da se zaradi neskladnih vas - Poljane so naslednji: Čabrače, Četena vzorca pitne vode sta bila neskladna zaradi mikrobioloških vzorcev iz preteklih let vzpostavi Ravan, Delnice–Podpreval, Fužine, Hotavlje, prisotnosti koliformnih bakterij iz vodovoda ustrezno stalno tretiranje pitne vode pred dis- Javorje, Kopačnica (spodnji del), Kopačnica Lom–Zakobiljek. Po trije vzorci pitne vode tribucijo v omrežje vodovodov tudi na vodovo- (zgornji del), Leskovica–Studor–Debeni–Sred- pa so bili neskladni zaradi prisotnosti koli- dih Hotavlje, Poljane, Zarobar–Hlavče Njive in nje Brdo, Lom–Zakobiljek, Lučine, Malenski formnih bakterij iz vodovodov Malenski Vrh– Leskovica–Studor–Debeni–Srednje Brdo. Vrh–Jazbine, Podjelovo Brdo, Podvrh, Pol- Jazbine in Poljane. Po en vzorec pitne vode za mikrobiološko preiskavo je bil neskladen jane, Prelesje, Robidnica–Laze–Lajše–Krnice, Fizikalno-kemijske preiskave vzorcev Rupe, Zapreval, Smoldno, Sovodenj, Stara iz vodovodov Leskovica–Studor–Debeni– Fizikalno-kemijska preizkušanja so pokazala, Oselica–Slajka, Trebija–Todraž, Volaka, Volča Srednje Brdo, Podjelovo Brdo, Smoldno in da ima voda iz vodovoda Smoldno prenizko vred- in Zarobar–Hlavče Njive. Zarobar–Hlavče Njive. V neskladnih vzorcih nost pH. Po pravilniku o pitni vodi je vrednost pH Skladno z zakonodajo je na vseh omenjenih so bile izolirane bakterije fekalnega izvora omejena med 6,5 in 9,5, izmerjena vrednost na vodovodih vzpostavljen notranji nadzor, v ok- (escherichia coli). Te bakterije predstavljajo potencialno tveganje za zdravje ljudi. tem vodovodu je bila 6,44. Med posredne vplive viru katerega je tudi redni odvzem vzorcev za V pitni vodi iz vodovodov Kopačnica (zgornji nizkega pH pitne vode štejemo povečanje korozije mikrobiološke preiskave in fizikalno-kemijske del), Podjelovo Brdo, Robidnica–Laze–Lajše– materialov v stiku z vodo. Posledice korozije so analize. Obseg je določen v okviru letnega načrta. Krnice, Četena Ravan, Lučine, Podvrh, Rupe lahko kontaminacija vode, sprememba okusa in in Zapreval je bilo izolirano število omenjenih videza ter tudi poškodbe na materialu. Mejna Ugotovitve bakterij višje. V enem vzorcu pitne vode iz vrednost za pH ne temelji na podatkih o nevar- Vsi odvzeti vzorci pitne vode za mikro­ vodovodov Zapreval, Četena Ravan, Podvrh, nostih za zdravje ljudi, pač pa na osnovi vpliva biološke preiskave iz vodovodov Čabrače, Prelesje in Kopačnica (zgornji del) smo izolirali pH na materiale v stiku z vodo, zato je potrebno Delnice–Podpreval, Hotavlje, Kopačnica tudi enterokoke. Ti so bili izolirani tudi v dveh pri novogradnjah ali rekonstrukcijah vgraditi (spodnji del), Robidnica–Laze–Lajše–Krnice, vzorcih pitne vode iz vodovoda Javorje. Vsi ti plastične materiale ali nerjaveče cevi. Glede na preizkušanja iz preteklih let je imela prenizko pH vrednost tudi voda iz vodo- vodov Volča in Prelesje. Ostalih petinpetdeset vzorcev pitne vode za fizikalno-kemijske preiskave, odvzetih na posameznih vodovodih, je bilo glede na ob- seg opravljenih preiskav skladnih z določili Pravilnika o pitni vodi. Ker ima vir pitne vode vodovoda Trebija– Todraž površinski vpliv in ker ob večjem deževju kali, predlagamo, da se pred stalno dezinfekcijo pitne vode vzpostavi ustrezna filtracija pitne vode pred distribucijo v omrežje vodovoda ali pa poišče nov kakovosten vodni vir. Za redne in občasne preiskave so bili iz različnih vodovodov odvzeti tudi vzorci pitne vode v okviru državnega monitoringa. Vsi so bili glede na obseg opravljenih preiskav skladni z določili Pravilnika o pitni vodi.

Mikrobiološke preiskave V letu 2012 so bili odvzeti štirje vzorci pitne vode za redne preiskave in en vzorec za občasno preiskavo iz vodovoda Trebija–Todraž in iz vodovoda Poljane. Vsi vzorci so bili glede na obseg opravljenih preiskav skladni z določili Pravilnika o pitni vodi. Po dva vzorca pitne vode, odvzeta za ob­ča­ sni preiskavi iz vodovodov Volča, Lom–Zako­ biljek, Sovodenj in Hotavlje, sta bila glede na obseg opravljenih preiskav skladna z določili Pravilnika o pitni vodi. 8 Ločevanje odpadkov Poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2012 Občani so dobro sprejeli center Količina oddanih odpadkov v Zbirni center Todraž se spomladi precej poveča. Iz vodovoda Robidnica–Laze–Lajše–Krnice Razlog za to so obsežnejša čiščenja, ki jih naredijo občani v svojih hišah ali sta bila odvzeta dva vzorca pitne vode za občasni stanovanjih, in razne obnove ter popravila. preiskavi. En vzorec je bil skladen, drugi pa metra ostanka komunalnih odpadko v stane 31 neskladen zaradi prisotnosti bakterij escherichia evrov brez DDV oziroma 33,7 evra z davkom. coli in koliformnih bakterij (v vrednosti 1 CFU/100 Oddaja azbestne kritine ali drugih izdelkov, ml). Iz vodovoda Javorje sta bila odvzeta dva ki vsebujejo azbest, za zdaj v ZC Todraž še ni vzorca pitne vode za občasni preiskavi. Eden je možna, ker prevzemnik tovrstnih odpadkov bil skladen, drugi pa neskladen zaradi prisotnosti še ni izbran. »Ko bo izbran in cena določena, enterokokov (v vrednosti 1 CFU/100 ml). Iz vodo- bomo o tem obvestili občane. V obvestilu bomo voda Zarobar–Hlavče Njive sta bila odvzeta dva točno navedli tudi, kako je potrebno salonitke vzorca pitne vode za občasni preiskavi. Eden je zapakirati … Predvidoma pa bo to v maju,« je bil skladen, drugi pa ne, in sicer zaradi prisotnosti pojasnila Kristina Knific, višja svetovalka za bakterij escherichia coli in koliformnih bakterij (v Dolenc Tina Foto: komunalo in infrastrukturo. vrednosti 1 CFU/100 ml). Zbirni center Todraž deluje že skoraj tri leta in Pripeljane odpadke vsak občan sortira sam, Iz vodovoda Lučine sta bila odvzeta dva glede na količino ločeno zbranih kosovnih odpad- v pomoč pri tem pa so table, kjer natančno vzorca pitne vode za občasni preiskavi. Nobeden kov ter število obiskovalcev so ga občani dobro piše, kaj je treba odložiti v posamezen zabojnih ni bil skladen, in sicer zaradi prisotnosti bakterij sprejeli. Oddaja kosovnih odpadkov v center je za oziroma na označeno mesto. V pomoč sta tudi escherichia coli, koliformnih bakterij in enter- občane brezplačna, prav tako oddaja drugih frakcij režijska delavca, ki tudi nadzorujeta pravilno okokov (enkrat escherichia coli v vrednosti 2/ komunalnih odpadkov. Občani lahko oddajo tudi razvrščanje odpadkov. CFU/100 ml, koliformne bakterije 1/100 ml in manjše količine gradbenih odpadkov, ki nastanejo Delovni čas zbirnega centra je zaradi enterokoki 4/100 ml, drugič escherichia coli v v okviru manjših vzdrževalnih del v objektih, precejšnjega obiska podaljšan in zdaj obratuje vrednosti 3 CFU/100 ml, koliformne bakterije kot so odpadne plastične cevi, stiropor, kamena vsako delovno sredo od 8. do 17. ure in drugo 5/100 ml in enterokoki 1/100 ml). Iz vodovoda volna ipd. Ti materiali sicer spadajo med ostanek soboto v mesecu od 8. do 12. ure. Po besedah Leskovica–Studor–Debeni–Srednje Brdo sta bila komunalnih odpadkov in jih je zato možno oddati Knifičeve za zdaj ne razmišljajo o dodatnem odvzeta dva vzorca pitne vode za občasni pre- v zeleni zabojnik, večje količine pa tudi v zbirni podaljšanju obratovanja. iskavi. Eden je bil skladen z določili pravilnika, center, kar se plača po ceniku. Oddaja kubičnega Tina Dolenc drugi pa zaradi prisotnosti bakterij escherichia coli (v vrednosti 1 CFU/100 ml), koliformnih Ribiška družina Visoko bakterij (v vrednosti 1 CFU/100 ml) in enter- okokov (v vrednosti 1 CFU/100 ml) neskladen. Na vodovodih, kjer prihaja do fekalnega onesnaženja, predlagamo stalno dezinfekcijo Čistili so bregove Sore vode (kloriranje ali UV). Ribiška družina Visoko je za svoje člane konec marca organizirala čistilno akcijo V primeru neskladnih vzorcev ter ugotov- ljenih morebitnih nepravilnosti na vodovodnem bregov reke Sore in nekaterih njenih pritokov od Hotavelj do Loga. Take akcije sistemu, ZZV Kranj takoj o tem obvesti odgo­ pred začetkom letne ribolovne sezone potekajo že več let, sam jih spremljam od vorno osebo na Občini Gorenja vas - Poljane. leta 1982, ko sem postal član RD Visoko. Vsa potrebna redna vzdrževalna dela, Že ustaljena praksa je, da se zberemo zjutraj pregledovanje in čiščenje okolice, objektov na dogovorjenem mestu, kjer gospodar ribiške za zajem, zbiranje in distribucijo pitne vode ter družine razdeli področja čiščenja, vreče za dezinfekcijo po čiščenju je potrebno opraviti odpadke in določi mesta odlaganja polnih vreč. skladno z načrtom HACCP in po načelih dobre Te vreče po koncu akcije odpeljejo uslužbenci higienske prakse. Matija Suhadolnik, ZZV Kranj režijskega obrata Občine Gorenja vas -Poljane. V preteklosti so se akcij udeleževali tudi otroci Osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas. Z novo šolsko zakonodajo o odgovornosti do otrok je to nekako zamrlo, pa tudi način preživljanja prostega časa naših otrok je naredil svoje. Letos smo se na naše veselje s šolo vseeno dogovorili za razred otrok, s katerimi bi opravili čiščenje na štirideset polnih 120-litrskih vreč, pa je verjetno pritokih Sore, ki so manj nevarni. Vendar je slabo še kaj ostalo. vreme preprečilo dobre namene, zato upamo na Ob tej priložnosti Ribiška družina Visoko boljše vreme in dobro voljo naslednje leto. poziva vse krajane občine Gorenja vas - Pol- Kaj sploh najdemo ob vodi, kar tja ne sodi? jane, da se do vodotokov vedemo čim bolj Največ je različne plastike, vrečk, ki jih do- odgovorno. Odpadkov s svojega dvorišča ne bimo v trgovini, plastenk raznih pijač, raznih odvrzimo nekje ob vodi, češ da jih bo že voda Vaše prispevke za majsko številko Podblegaških plastičnih folij, obuval, pnevmatik, kovinskih odnesla. Pri gnojenju travnikov in polj bodimo novic pričakujemo do 10. maja po elektronski pošti: predmetov, steklenic … Včasih se sprašujemo, pozorni, da gnojilo iz kakršnega koli razloga [email protected] ali na naslov: ali je vsa ta nesnaga iz nekih drugih časov, ko ne pride v vodotoke, saj naredi življenju v njih Uredništvo Podblegaških novic, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas. Na ista naslova lahko pošiljate tudi nas narava ni toliko zanimala, pa vendar je ogromno škodo, ki se le težko popravi. sezname prireditev, ki jih organizirate. po odpadkih razvidno, da je bilo to odvrženo Poskrbimo sami, da bodo tudi naši otroci videli Prispevkov, ki jih bomo prejeli po tem datumu, nedavno. Priznati pa moram, da gredo stvari na čudovito Soro z njenimi pritoki in ne bodo zanjo ne bo mogoče objaviti! bolje, vendar je teh odpadkov še vedno veliko. samo slišali iz pripovedovanj dedkov in babic. Za ilustracijo lahko povem, da smo letos nabrali Florijan Tušar, tajnik RD Visoko 9 Občina Gorenja vas - Poljane Poljanska cesta 87 4224 Gorenja vas D. Š.: SI 63943026

Na osnovi Odloka o proračunu Občine Gorenja vas - Poljane za leto 2013 (Ur. l. RS, št. 107/12), Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/07) in Energetske zasnove Občine Gorenja vas - Poljane objavljamo JAVNI RAZPIS za subvencioniranje vgradnje kurilnih naprav za centralno ogrevanje prostorov na lesno biomaso in toplotnih črpalk v letu 2013

1. Predmet javnega razpisa so nepovratne finančne spodbude 7. Vloga mora vsebovati: občanom za rabo obnovljivih virov energije za naslednje namene: • izpolnjene obrazce razpisne dokumentacije, A. vgradnja kurilnih naprav za centralno ogrevanje prostorov na lesno • originalni račun o nakupu in vgradnji naprave, biomaso (kotli na polena, sekance, pelete), • dokazilo o plačilu, B. vgradnja toplotnih črpalk za pripravo sanitarne tople vode in/ali • dokazila o doseganju karakteristik kurilne naprave (izkoristek, emisija centralno ogrevanje prostorov po sistemu: voda-voda, zemlja-voda, CO, emisija prašnih delcev) – namen A, zrak-voda. • dodaten pogoj za kurilne naprave na lesno biomaso je, da morajo imeti prigrajen zbiralnik toplote velikosti vsaj 50 l/kW toplotne moči kurilne 2. Na javnem razpisu lahko sodeluje vsaka fizična oseba, ki je naprave, razen če proizvajalec ni predpisal drugače – namen A, lastnik stanovanjskega objekta, na katerem bodo izvedeni ukrepi, ki • proizvajalčevo dokazilo, da naprava ustreza standardom, so predmet javnega razpisa, ali solastnik s pisnim soglasjem ostalih • fotografijo izvedene naložbe, solastnikov, ali imetnik stavbne pravice na nepremičnini, kjer bo • izjavo o zaključku naložbe, naložba izvedena. • izjavo, da za iste upravičene stroške in za isti namen ni pridobil sredstev oz. ni v postopku pridobivanja sredstev iz katerega koli 3. Vlagatelji so upravičeni do spodbud za že izvedene naložbe. drugega javnega vira. Občina bo subvencionirala vgradnjo tistih kurilnih naprav za centralno ogrevanje prostorov in toplotnih črpalk, ki so bile vgrajene po 1. 8. Vlagatelj lahko z eno vlogo kandidira le za enega od namenov, ki novembru 2012. Predmet sofinanciranja so toplotne črpalke oz. kurilne so predmet tega javnega razpisa, in sicer samo za nove naložbe. naprave s hranilnikom toplote, brez dodatnih napeljav. 9. Vgradnjo posameznih naprav oziroma opreme lahko opravi le za to 4. Za nepovratno subvencioniranje vgradnje serijsko izdelanih kotlov usposobljen in registriran izvajalec. Naprave in opreme, ki je bila predmet na lesno biomaso in toplotnih črpalk je v proračunu Občine Gorenja nepovratne finančne spodbude, ni dovoljeno odtujiti oziroma odstraniti vas - Poljane zagotovljenih 15.500 evrov. najmanj pet let po izplačilu nepovratne finančne spodbude. Nepovratne finančne spodbude se ne dodeljujejo za naložbe, ki vključujejo dobavo 5. Vse naprave morajo biti izdelane in vgrajene skladno z veljavnimi in vgradnjo prototipne in rabljene opreme oziroma naprave. predpisi in standardi. 10. Občina ima pravico kadar koli z ogledi, s preverjanjem 6. Višina subvencije znaša največ 25 odstotkov upravičenih stroškov, dokumentacije ali na drug način preveriti namensko porabo vendar ne več kot: nepovratnih sredstev ter skladnost dokumentacije in izvedbe naložbe - 2.200 evrov na objekt za kotle na biomaso (polena, sekanci, z določili javnega razpisa in veljavnimi predpisi. V primeru ugotovljene peleti), nenamenske porabe sredstev in kršitev predpisov in določil pogodbe - 2.000 evrov na objekt za toplotne črpalke tipa voda/voda ali zemlja/ je prejemnik nepovratne finančne spodbude dolžan občini vrniti prejeta voda, sredstva skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi. - 1.500 evrov na objekt za toplotne črpalke tipa zrak/voda. 11. Vloga mora biti dostavljena na naslov: Občina Gorenja vas - Poljane, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas, najkasneje do 30. oktobra 2013. Predložena mora biti v zapečateni ovojnici, ki mora biti na sprednji strani označena z napisom: »Ne odpiraj – kurilne naprave in toplotne črpalke«. Na hrbtni strani mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Občina bo odobrene subvencije izplačala najkasneje do 30. decembra 2013.

Višina nepovratne finančne spodbude za toplotne črpalke za pripravo 12. Razpisno dokumentacijo in dodatne informacije dobite na sanitarne tople vode znaša največ 25 odstotkov upravičenih stroškov sedežu Občine Gorenja vas - Poljane pri Nataši Kopač na telefon št. naložbe, vendar ne več kot 250 evrov na objekt. 04/51 83 114, Poljanska c. 87, Gorenja vas v času uradnih ur ali na Dokončna višina sofinanciranja posameznega kotla oz. toplotne spletni strani občine (http://www.obcina-gvp.si/razpisi). črpalke bo določena sorazmerno glede na število predloženih popolnih vlog. Župan Milan Čadež

10 Bioenergetika Todraž Odjemalcev toplotne energije vedno manj Poročali smo že o odhodu Morsa iz Todraža. 18 zaposlenih skupaj z dejavnos- Šinkovec ne želi dajati izjav, preden ne tjo je vojska preselila na Vrhniko v prvi polovici aprila, kot glavni argument uredijo nesoglasij z občino. Da ta so, lahko sklepamo tudi po vprašanju svetnika Jurija pa navedla predrago ogrevanje prostorov. Zastavlja se vprašanje, kaj bo z iz- Krvine na predzadnji seji, kaj bo z ogrevanjem seljenimi prostori, in še bolj, komu še bo Bioenergetika Todraž sedaj dovajala v GC in Bioenergetiko po odhodu Slovenske toplotno energijo, ki jo proizvaja. MORS je bil namreč vsa leta največji odjemalec vojske iz cone. Zanimalo ga je tudi, kaj je z toplotne energije v gospodarski coni. deležem občine v Bioenergetiki, novo dejavnost namreč izvaja Energija narave. Meni, da se je javno-zasebno partnerstvo izjalovilo, občina bo na izgubi, problematiko bi bilo treba pobliže proučiti in informirati pristojni odbor. Kako najti skupni jezik? Na občini odgovarjajo, da so pristopili k ce- loviti analizi vseh pravno urejenih razmerij med občino in Bioenergetiko. Rakovčeva pojasnjuje: »Sklepne odločitve ni pričakovati v kratkem času, saj jo morata obravnavati pristojni odbor in občinski svet. Vsekakor pa na občini ocen- jujemo, da podjetje ima možnost preživetja, sploh, če bo izkoristilo možnost soproizvodnje električne energije. To bi imelo pozitivne učinke kot izgradnja peleternice v letu 2011.« Tudi na Bioenergetiko smo naslovili kar nekaj vprašanj. Šinkovec nam je v odgovoru zgolj navedel tisto, kar že vemo: »Verjamemo, da se bosta lastnika Bioenergetike Todraž, d. o. Na občini se strinjajo, da je problem Bio- torej obračunane energije pa je bilo 1100 MWh. o., potrudila zagotoviti odjem toplote, ki izhaja energetike zahteven in večplasten. Po odhodu Od tega jo je skoraj 800 MWh porabil MORS. iz investicijskega programa, ki je bil potreben Morsa je temeljni problem premajhen odjem Žun še meni, da je bila velika napaka tudi ta, da ob prijavi na razpisu o javnem-zasebnem part- toplotne energije. »Srednjeročno ni pričakovati, so šli v javno-zasebno partnerstvo, v katerem nerstvu. Občina je ta dokument dala revidirati, da bi lahko odjem dosegel obseg in s tem do- občini očita preveč pasivno vlogo. Namreč: naknadno pa ga je potrdil še Občinski svet bavo po primerjalno ugodnejši ceni glede na os- Bioenergetika je bila sprva v 100-odstotni Občine Gorenja vas - Poljane.« In še, da ima tale možnosti ogrevanja,« se strinja direktorica občinski lasti, po podpisani pogodbi o javno- Bioenergetika Todraž na podlagi odloka za občinske uprave Elizabeta Rakovec. Dejstvo zasebnem partnerstvu pa je ostala le še njena oskrbo s toploto v GC Todraž podpisano kon- je, da je občina že leta 2010 z občinskim 24-odstotna lastnica. 76 odstotkov je v lasti cesijsko pogodbo za izvajanje občinske javne prostorskim načrtom razširila območje cone z podjetja Energija narave, družba za upravljanje službe – oskrbe s toploto v GC Todraž. Ta je dodatnimi površinami, na katere pa se cona še z viri, d. o. o., katerega zastopnika sta Marjan bila leta 2008 podpisana za 20 let. ni razširila. Četudi je Bioenergetiko ustanovila Šinkovec, ki je tudi direktor Bioenergetike, in Vprašanja, ali se podjetje izplača ohran- leta 2006 za izvajanje gospodarske javne službe njegova žena Milena. jati pri življenju, bo dogovor med javnim in oskrbe s toplotno energijo na območju Todraža zasebnim partnerjem uspel prinesti rešitev za in četudi je njihov cilj, da bi daljinski sistem Se je javno-zasebno Bioenergetiko, in če, kakšno, pa do nadaljnjega ogrevanja v GC Todraž ostal aktiven v delih, partnerstvo izjalovilo? ostajajo odprta. za katere je izkazan poslovni interes, tega ni S toplovoda v coni so se odklopili skorajda Damjana Peternelj prav veliko. vsi porabniki, nazadnje MORS. Zakaj taka odločitev, niso želeli povedati, saj se nihče od Kje je bil narejen izvirni greh? podjetnikov, sklicujoč se na sedanje gospo- »Izvirni greh vsega skupaj je, da so obstoječi darske razmere, ni želel posebej izpostavljati. Povabilo na LUFt uporabniki v GC Todraž že na začetku napove- Glede na to, da so bili v preteklosti večinoma V mesecu juniju bo v Škofji Loki prvi mesečni dovali desetkrat večje številke porabe. Takrat vsi odjemalci in prešli vsak na svoje ogrevanje, sejem unikatnih izdelkov – LUFt (Loški umetniški je toplovod še gradil Rudnik, ta je bil grajen lahko sklepamo, da verjetno z Bioenergetiko festival). Organizatorki Tina Vidovič in Mateja predimenzionirano, zato so tudi izgube energije niso uspeli najti skupnega jezika o odkupni ceni Štruc vabita k sodelovanju vse tiste, ki doma velike,« pojasnjuje občinski svetnik Bogo Žun, energije. Da naj bi bila ta previsoka, odjemalci izdelujejo različne izdelke (ročna dela, nakit ki je bil v času ustanavljanja Bioenergetike tudi pa naj na račun predimenzioniranosti ne bi …) in bi jih želeli predstaviti širšemu krogu ljudi. predsednik občinskega odbora za gospodarstvo. mogli plačevati tako visokih cen ogrevanja, so Dodatne informacije dobite po e-pošti festival. Ko so ob prehodu na nov energent (ekstra lahko ugotavljali tedanji člani občinskega odbora za [email protected], kjer oddate tudi prijavo, in na kurilno olje so leta 2010 ob izgradnji ustrezne gospodarstvo že 2011. V investicijo so namreč facebooku: LUFt – Loški umetniški festival. Za infrastrukture zamenjali z lesnimi sekanci) na občini šli s povsem drugačnimi cilji: da bi junijski festival so prijave mogoče do 15. maja. naredili še en elaborat, so bile številke o po- bila toplotna energija za uporabnike cenejša, Obiskovalci si bodo poleg sejma lahko rabi nekajkrat manjše. »Še dobro, da so ga, saj interes priklopa pa večji. ogledali spremljevalni progam, ki bo obarvan bi sicer vgradili prevelike kotle,« pojasnjuje Višek proizvedene toplotne energije so z glasbo, otroškimi delavnicami, s kulinariko, Žun. Če torej preverimo leto 2010, za katerega morali v Bioenergetiki nekako porabiti, meni potekala bo tudi izmenjava oblačil. Vabljeni na o poslovanju podjetja obstajajo podrobnejši Žun, ki verjame, da je bila odločitev Mar- sejem unikatnih izdelkov – tako razstavljavci in javni podatki, je bilo proizvedene 1.700 MWh jana Šinkovca, da jo njegovo podjetje Energija ponudniki kot tudi obiskovalci. toplotne energije, na predimenzioniranem narave konec lanskega leta uporabi za izdelavo L. R. toplovodu se je izgubilo 430 MWH, prodane, lesnih sekancev, med bolj optimalnimi. 11 Male komunalne čistilne naprave Kako potrošnik lahko uveljavlja napake na MKČN? Lahko se zgodi, da kljub nakupu čistilne naprave z ustrezno dokumentacijo ugotovite, da čiščenje ni ustrezno. To lahko ugotovite na podlagi vizualnega pregleda očiščene vode na iztoku (npr. moten iztok) ali v primeru, da ste se sami želeli prepričati o ustreznosti čiščenja odpadne vode in ste na svoje stroške naročili analizo vzorca odpadne vode na iztoku (pri pooblaščenem izvajalcu monitoringa), rezultati pa so pokazali preseganje mejnih vrednosti parametrov KPK (kemijska potreba po kisiku) in BPK5 (biokemijska potreba po kisiku). Napake na kupljeni čistilni napravi lahko od izvajalca storitve zahtevati, da odpravi uveljavljate na dva načina: iz garancije ali iz pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi ali vrne naslova ali iz stvarne napake, kot to predvideva del plačanega zneska v sorazmerju s pomanj­ Zakon o varstvu potrošnikov. kljivostjo pri opravljeni storitvi ali ponovno Garancijo lahko potrošnik uveljavlja v času opravi storitev ali vrne plačani znesek. Roki, trajanja garancijskega roka in skladno z določili določeni za odgovornost prodajalca za stvarne Zakona o varstvu potrošnikov za izdelke, za ka- napake, se smiselno uporabljajo tudi za iz- tere je obvezna garancija (seznam teh izdelkov, vajalca storitve, če s posebnim zakonom ni na katerem so tudi male komunalne čistilne določen daljši rok. naprave do 50 populacijskih ekvivalentov, določa Pravilnik o blagu, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje), in za tiste s Možnosti ukrepanja prostovoljno garancijo. Tržnega inšpektorata RS Zakon o varstvu potrošnikov določa, da je Zoper podjetje, ki ravna v nasprotju s svoji- najkrajši garancijski rok za blago, navedeno mi obveznostmi iz garancije in stvarne napake, v pravilniku, eno leto. Garancijski rok začne lahko ukrepa Tržni inšpektorat RS: teči z dnem, ko je blago izročeno. Proizvajalec Če podjetje v okviru garancije ne odpravi na- pa mora za blago, za katerega je garancija pake ali po preteku skupnega roka 45 dni izdelka Odločbo pa lahko izda le, če med potrošnikom obvezna, zagotavljati popravilo, vzdrževanje, ne zamenja, lahko tržni inšpektor proizvajalcu in podjetjem ni spora o obstoju napake ali če nadomestne dele in priklopne aparate vsaj še izreče globo, ne more pa z odločbo naložiti potrošnik predloži mnenje sodnega izvedenca tri leta po poteku garancijskega roka. podjetju, da napako odpravi oziroma zamenja ali če je napaka na drug način nedvomno doka- Kot stvarno napako lahko svoje pravice izdelek, saj mu zakon takšnega pooblastila ne zana (npr. na osnovi rezultatov analize s strani skladno z Zakonom o varstvu potrošnikov daje. Svoj zahtevek lahko tako potrošnik, če pooblaščenega laboratorija). Hkrati lahko tržni uveljavljate v roku dveh let od nakupa. Če ga podjetje prostovoljno ne izpolni, uveljavlja inšpektor z globo ukrepa zoper podjetje, ki v čistilna naprava ne čisti ustrezno, gre za stvarno le po sodni poti. roku ne ugodi potrošnikovi zahtevi ali mu ne napako, saj v tem primeru nima lastnosti, ki so Če podjetje neupravičeno zavrne potroš­ni­ poda pisnega odgovora. Pri tem opozarjamo, potrebne za njeno normalno rabo oziroma so kovo zahtevo zaradi stvarne napake, naj mu da se lahko zgodi, da med potrošnikom in predpisane. izdelek z napako zamenja z novim ali mu vrne podjetjem pride do spora o obstoju napake, plačani znesek ali odpravi napako, lahko tržni v tem primeru lahko potrošnik svoje pravice Uveljavljanje pravic iz garancije inšpektor na potrošnikov predlog izda odločbo, uveljavlja le po sodni poti. Zato je dobro hraniti dokazila o ravnanjih med uveljavljanjem in stvarne napake s katero podjetju odredi, naj ugodi zahtevi. Sami se lahko odločite, ali boste vaše pravice uve­ ljavljali iz garancije (če še ni potekla enoletna obvez- na garancija za brezhibno delovanje ali morebitne prostovoljne garancije) ali kot stvarno napako. Ne morete pa uveljavljati zahtevkov hkrati. Razlike so predstavljene v tabeli. V primeru zamenjave izdelka mora proizvajalec za zamenjano blago iz- dati nov garancijski list. Dolžina garancijskega roka je odvisna od dajalca ga- rancije, ne sme pa biti krajši od enega leta. Stvarna napaka se lahko uveljavlja tudi zoper iz- vajalca storitve, kjer ima potrošnik v primeru ne- pravilno opravljene sto- ritve prav tako pravico 12 Ivan Regen Kako potrošnik lahko uveljavlja napake na MKČN? Zanimiv tudi za multinacionalke V sklopu aktivnosti ob poimenovanju trga v Gorenji vasi po svetovno znanem vaših pravic (npr. kopije dopisov, dokazila o pošiljanju dopisov, morebitni zapisniki), kot biologu prof. dr. Ivanu Regnu je potekala okrogla miza, na kateri je akademik dokazilo o obstoju napake pa bi se lahko štelo prof. dr. Matija Gogala predstavil znanstvenikovo življenje, delo in dosežke. poročilo o opravljenih meritvah pooblaščenega V Podblegaških novicah smo Ivana Regna, zelo kritičen do njegovih poskusov. Kasneje izvajalca monitoringa. znanstvenika, ki se je pogovarjal z murni, pod- je javno priznal njegove dokaze, da omenjeni Seznam pooblaščenih izvajalcev monitorin- robneje predstavili že v januarski in februarski nevretenčarji res slišijo z organom na sprednjih ga (odvzem vzorca, merjenje količine odpadne številki. Tokrat pa smo lahko izvedeli še več nogah, in dosegel, da mu je avstrijska akademija vode med vzorčenjem, analiza vzorca, izdelava podrobnosti o njem. Med drugim tudi to, da se je znanosti sofinancirala poskuse. poročila o opravljenih meritvah) Agencije RS želel vrniti v Slovenijo in je enkrat prišel že celo za okolje je objavljen na spletni strani http:// do meje, kjer pa so ga zavrnili, ker je želel prenes- Regnovo pisavo ti tudi murne. Za poskuse je vzgojil 30 generacij okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/vse- je treba brati s povečevalom bine/pooblasceni-izvajalci. murnov, ki so mu jih sprva v lesenih zabojčkih, Po končani okrogli mizi pa so se udeleženci Če podjetje ne ravna v skladu s svojimi ob- ki jih je izdelal sam, pošiljali tudi iz Lajš. Da ni lahko prepričali, kako dobro je znal Regen risati, veznostmi iz garancije oziroma stvarne napake, bil le dober biolog, ampak tudi finomehanik, saj so njegove slike murnov, kobilic in čričkov ki so podrobneje opisane v tabeli zgoraj, lahko pričajo njegovi številni patenti – za enega izmed njih se je zanimala celo družba Siemens. Kot je zaradi vseh detajlov primerljive s fotografijami. oddaste prijavo kršitve predpisov ali zaprosite povedal Gogala, je Regen želel izdati tudi večje Matija Gogala je namreč s seboj pripeljal več za pomoč pri reševanju reklamacije Tržni delo, v katerem bi povzel vse svoje ugotovitve Regnovih predmetov, ki so sicer razstavljeni v inšpektorat RS, Parmova 33, 1000 Ljubljana, in poskuse, kar pa zaradi izbruha druge svetovne Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Tako so bili tel. št. 01/28-08-700, e-pošta: [email protected] ali vojne ni bilo več mogoče. Sicer je bil Regen na ogled tudi Regnovi zvezki, v katere je pisal pristojno območno enoto (seznam je dostopen samotar, ki je ves svoj čas namenil raziskovanju z neizmerno natančnostjo, njegovo pisavo pa je na strani http://www.ti.gov.si/si/o_inspektor- predvsem murnov in kobilic. O njegovi izjemni mogoče brati le s povečevalnim steklom, tako atu/organizacija/). To lahko storite tudi prek znanstveni poti priča tudi podatek, da je bil drobna je. Pobliže si je bilo mogoče ogledati še spletne strani http://www2.gov.si/mg/tirs/tirs. priznani znanstvenik Otto Ernst Mangold sprva oscilograf, verjetno edino ohranjeno Regnovo nsf/f1?OpenFrameSet&Frame=main&Src=/ aparaturo, saj je veliko pa­ mg/tirs/tirs.nsf/0/838F0883B0BAFDC8C125 tentov izginilo v plamenih, 6CC400393325?OpenDocument). ki so zajeli njegovo stano- vanje in bili tudi razlog Brezplačno svetovanje potrošnikom za njegovo smrt. Regnovi Foto: Tina Dolenc Tina Foto: Na ministrstvu za gospodarstvo je na voljo predmeti so bili razsta­ brezplačno svetovanje potrošnikom, ki obsega vljeni samo na dan okrogle predvsem pojasnjevanje predpisov in postopkov mize, panoji, na katerih so za uveljavljanje pravic potrošnikov, pomoč pri prikazani pomembnejši reševanju konkretnih primerov, posredovanje mejniki znanstvenikovega pri ponudnikih blaga in storitev na predlog življenja, pa bodo razsta­ potrošnika in odstopanje zadev v reševanje pris- vljeni tudi na slovesnosti tojnim organom. Svetovanje poteka po telefonu ob preimenovanju trga, ki vsak dan med 9. in 10. uro na št. 080 88 99 ali bo na predvečer državnega po e-pošti: [email protected]. praznika 25. junija. Za brezplačno pomoč se lahko obrnete Tina Dolenc tudi na Združenje potrošnikov Gorenjske, Bertoncljeva 23, 4000 Kranj, tel. št. 04 236 25 15. Visoški tek 40 ali 041 791 755, e-pošta: info@potrosnik- zdruzenjegor.si, v času uradnih ur (http://www. potrosnik-zdruzenjegor.si/), osebno svetovanje pa je mogoče ob sredah od 16. do 17. ure na Tekači, ste pripravljeni? naslovu: Koroška 29, 4000 Kranj. Okolica idiličnega Tavčarjevega dvorca na Vse dodatne informacije dobite pri vodji Da bi se izognili morebitnim težavam, vam Visokem nad Škofjo Loko bo 25. maja znova prireditve Gašperju Debeljaku, na številki svetujemo, da dobro razmislite o tem, katero oživela v polnem sijaju. Za to bodo poskrbeli 051/608-704 in na spletni strani prireditve. čistilno napravo boste kupili in izberete pod- tekači na rekreativno-tekaški prireditvi Visoški V sklopu dogodka bo na Visokem potekal tudi jetje z zadovoljnimi strankami in ustreznimi tek, ki ga ŠD Poljane pripravlja že 15. zapored. Lunin festival – praznik otrok. Številna prizorišča referencami (dogovorite se za ogled dlje časa Tekmovanje, ki je vključeno v Gorenjski pokal bodo namenjena različnim ustvarjalnim delavni- obratujočih čistilnih naprav). Obenem se pred v rekreativnih tekih, je namenjeno vsem kate­ cam. Prav otroci nastopajo v gledaliških pred- nakupom pozanimajte o tem, kakšni inves- gorijam. stavah, plešejo, ustvarjajo, tekmujejo v športnih ticijski stroški vas čakajo (nabava, vgradnja Mlajši bodo tekmovali na progah okrog igrah in se zabavajo, zato ste na 15. Visoški tek v in zagon), kakšna so predvidena vzdrževalna dvorca na Visokem (dolžine prog 300 metrov, velikem številu vabljeni tudi najmlajši. dela in obratovalni stroški (pogostost in stroški 700 metrov in 1.000 metrov), s pričetkom ob Gašper Debeljak menjave delov naprave, poraba električne 10. uri. Proga za članske kategorije (start ob energije, stroški rednega servisa, količina in 10.30 uri) je dolga 9.700 metrov, poteka pa od Program: pogostost odvoza blata), kakšne so garancije Visokega proti Poljanam in nazaj. • od 8. do 9.30 ure: Prijave na tekmovanje in pričakovana življenjska doba, preverite pa Da bi se izognili gneči, je zaželeno, da se • ob 10. uri: Start za dečke, deklice A–E (300 metrov– 1.000 metrov, Gorenjski pokal mladine) lahko tudi obstoj dokumentacije za čistilno prijavite prej, na spletni strani http://www. • ob 10.30 uri: Start za moške in ženske (9.700 metrov, napravo (izjava o skladnosti, znak CE, navodila visoski-tek.si, sicer pa bodo prijave mogoče tudi Gorenjski pokal) za vgradnjo in vzdrževanje). na dan tekmovanja na startu med 8. in 9.30 uro. • ob 12. uri: Razglasitev rezultatov Samra Šećerović Tekmovanje bo v vsakem vremenu. 13 4. razvojna os Cerkljanski župan krivi gorenjevaškega za ustavitev projekta Prejšnja vlada je tik pred odhodom opustila načrte o cestni povezavi med Pri- prioritetne naloge svojega programa, obljube pre- morsko in Gorenjsko (4. razvojna os) s predorom s Hotavelj proti cerkljanski lomila. »Z odločitvijo so severnoprimorsko regijo postavili v kot,« je razočaran Ciglič, ki pravi, da so strani. Cerkljanski župan Miran Ciglič je prepričan, da je s pomočjo lobiranja ob pomanjkanju železniških in avtocestnih povezav naše občine postavila na kocko prometno povezavo med središčem države in v nezavidljivem položaju. A Čadež opozarja tudi trinajstimi občinami v zahodni Sloveniji. Gorenjevaški župan odločitev vlade na zgodovinska dejstva: že v 19. stoletju so bili razume in jo zaradi gospodarnosti podpira. pred odločitvijo, kje umestiti traso med Gorenjsko in Primorsko. Obe regiji so tudi zaradi krajše Čeprav so na Direkciji Republike Slovenije je zagovornik gospodarnega ravnanja z javnimi razdalje povezali prek Sovodnja in Kladja, in ne za ceste (DRSC) še februarja zatrjevali, da so sredstvi. Pretok prometa med Primorsko in Go­ prek Kopačnice. Cerkljanski župan mu zoperstavlja naročili optimizacijo predorskih variant Sever 1 renjsko čez Kladje je dnevno med 1.000 in 1.200 dejstvo, da bi razvojna os tako kot smučišču na (S1) in Sever 2 (S2) skozi dolino Kopačnice, je vozil, številka ne govori v prid dragi investiciji. Črnem vrhu in vsemu Posočju, koristila tudi dolini načrte prekrižal nepričakovan sklep odhajajoče »Kilometer 2,8 kilometra dolgega predora bi stal Kopačnice, saj več prometnih povezav do kraja vlade. Z njim so ustavili postopek priprave toliko, kot stane kilometer izgradnje avtoceste, pomeni tudi večji obisk. Državnega prostorskega načrta za varianti S1 po kateri se pri nas dnevno prepelje med 20.000 in S2 za državno cesto Cerkno–Hotavlje iz in 60.000 vozil,« pojasnjuje Čadež. Vlada je po Na tunel pod Kladjem treh razlogov: visoke investicijske vrednosti, njegovem upoštevala še en argument: tudi druge bomo še dolgo čakali slabe prometno-ekonomske sprejemljivosti in države imajo podeželske ceste speljane skozi Ciglič je razočaran tudi zato, ker sta s Ča­ odkritega nasprotovanja lokalne skupnosti. Za naselja, da imajo tako turisti kot prebivalci kaj dežem pred časom podpisala namero, s katero zagotovitev čim hitrejšega izboljšanja prometne od tega; tunele, kot opaža, pa le med dolinami sta obvestila severnoprimorsko regijo, da njuni povezanosti na območju je vlada upravljavcu, na avtocestah. občini ne bosta kamen spotike pri optimizaciji DRSC, naložila, da prioritetno nadaljuje z mo­ 4. razvojne osi. »To, kar je bilo zdaj narejeno, je dernizacijo obstoječe cestne povezave in za ta 4. razvojna os bi koristila v prid le eni opciji neke politike, stranki SDS,« namen zagotovi sredstva v letih 2013 in 2014. tudi kopaškim termam je prepričan Ciglič, ki ne pozabi omeniti, da Cerkljanski župan Miran Ciglič zagovarja je bil Čadež kot poslanec tudi član Odbora za Najprej malo smeha … stališče, da cene izgrajenega kilometra tega predora promet. Izpostavlja še: »Ni povožena samo naša Razloge, zakaj v Gorenji vasi nasprotujejo na 4. razvojni osi ni mogoče izračunavati na podlagi občina, pač pa cela severnoprimorska regija ter variantam skozi Kopačnico, so že večkrat posre- dnevnega števila vozil. Pomembna je celotna trasa na drugi strani tudi gorenjski župani. Treba bi se dovali na ministrstvo za okolje, kjer so sicer v od Robiča do Jeprce. »Če to upoštevamo, je cena bilo usesti in preveriti, kaj se da z optimizacijo več kot 20 letih, odkar je živa ideja o tej prometni neprimerno nižja, kot če vzamemo v obzir le en variant doseči.« Čadež pa je prepričan: »Četudi povezavi, predlagali kar nekaj variant, tudi prek objekt, ki je res fantastično drag,« še pravi Ciglič. bi zdajšnja vlada sprejela drugačno odločitev, se Sovodnja v Cerkno ali v dolino Idrijce, kar pa Čadeža obtožuje, da je zamolčal, da naložba na moramo še in še truditi, da obstoječo traso, ki jo so strokovnjaki odsvetovali. Na obtožbe cerkl- njihov predlog vsebuje še dva predora, s katerima imamo, optimiziramo, saj je (pre)potrebna rekon- janskega župana o lobiranju župan Milan Čadež, bi se izognili Hotavljam, s tem pa se investicija strukcije. Ko bo pa enkrat dovolj sredstev, bo pa odgovarja: »Najprej bo malo smeha. V čast si podraži s 100 na 250 milijonov evrov. Poleg tega tudi tunel pod Kladjem, vendar sem prepričan, štejem, da moj kolega misli, da sem močnejši kot izpostavlja, da je Janševa vlada, ki je že v letih da bomo nanj še dolgo čakali.« vseh 13 severnoprimorskih županov.« Navaja, da 2004–2008 projekt 4. razvojne osi umestila med Damjana Peternelj PD Gorenja vas Zmagovalec fotografskega natečaja ponovno Borut Šorli Vsak avtor fotografij je bil nagrajen s praktičnim Gorenja vas je za fotografijo Zbor prejel Branko darilnim bonom, ki ga lahko koristi v koči na Košir. Marko Purgar je s fotografijo Okno osvojil Blegošu. Najboljši so prejeli diplome, priznanja drugo mesto ter letno članarino PD Gorenja ter praktične nagrade. vas in planinski izlet v organizaciji PD Gorenja Sodelujoči na natečaju so morali v fotografski vas po izbiri. Najbolj pa je komisijo navdušila objektiv ujeti utrinek s planinskega izleta bodisi fotografija Alpinisti na ledeniku – Chamonix, v organizaciji PD Gorenja vas ali s samostojnega avtorja Boruta Šorlija, ki je tako postal zma- pohoda oziroma skupinskega izleta. »Zaželene so govalec tokratnega fotografskega natečaja. Poleg bile fotografije z motivi pohodov v domače in tuje priznanja je Šorli prejel še letno članarino PD gore, predstavljeni osebni pogledi na planinske Gorenja vas (B članstvo), dvodnevni najem koče postojanke, rastlinski in živalski svet, utrinki z na Jelencih ter planinski izlet v organizaciji PD označenih poti in brezpotji … Skratka, skozi tretje Gorenja vas po izbiri. oko naj bi pokazali zanimivosti, ki so ljubitelje Borut Šorli je zmagal že na prvem fotografskem fotografij in pohodnike vznemirile, navdušile, natečaju, ki ga je društvo organiziralo v lanski se- prizadele in ostale v trajnem spominu,« je pojasnil zoni. Fotografije z natečaja si bo mogoče vse leto

Foto: Borut Šorli Foto: predsednik PD Gorenja vas Darko Miklavčič. ogledati v gostilni Blegoš v Javorjah, na Vidmu Alpinisti na ledeniku PD Gorenja vas je podelil dve diplomi, in v Poljanah in v planinski koči na Blegošu. Več o Na drugem fotografskem natečaju z naslovom sicer jo je za peto mesto prejela Kristina Gartner nagrajencih, natečaju in aktivnostih društva si lahko »V hribih je lepo« v organizaciji PD Gorenja vas, za fotografijo Družina, četrto mesto je osvojil preberete na spletni strani društva, kjer si lahko je sodelovalo 15 fotografov, ki so skupno prispe- Roman Zupanc s fotografijo Jutro na Krstenici. ogledate tudi vse fotografije natečaja. vali 131 fotografij, kar je več kot preteklo leto. Priznanje za tretje mesto in letno članarino PD Lidija Razložnik 14 Sadje včasih Ko so kosci še pili krhljevko Včasih so bili sadovnjaki blizu hiše, bolj strnjeni. Slišalo se je reklo: »Jablane in hruške le toliko od hiše dobro rodijo, kolikor daleč se skozi okno sliši cvrtje zabele.« Temu se da pritrditi, saj je od hiše ali od hleva prišlo nekaj gnojnine, npr. iz svinjakov in stranišč na štrbunk. Sadna drevesa so rasla tudi po kakšnih jabolk so imeli več. Bili so špički, mošancarji, obronkih. Tu so s spiranjem preoranih njiv dobila liberni, kosmački, krivopecelni, čebularji … nekaj potrebnih snovi. Jože Dolinar iz Stare Os- elice se spomni visokih hrušk med hišo in hlevom. Več vej – več sadja Vendar v njegovi mladosti sadje ni prav dosti Kar Jože pomni, so doma stiskali sok za rodilo. To se je začelo dogajati šele takrat, ko so mošt. Pobrali so drobnice, dodali še kakšno začeli gnojiti travnike in je nekaj hranilnih snovi tepko, drobna jabolka divjakov. Nasuli so jih dobilo tudi sadno drevje. Hruške so rasle tudi ob v leseno korito. S posebno sekiro ali macolo Včasih se za obrezovanje niso navduševali in zidu in po tem dobile ime ta przidne hruške. so jih tolkli, drobili. Dali so jih v leseno prešo so drevesa prosto rasla v višino in širino. Tudi Visokodebelna drevesa, predvsem hruške, in stiskali s pomočjo lesenega vitla. Sok so misel, več ko je vej, več bo sadja, je dajala so merila tudi do dvanajst metrov v višino. Še naravi prosto pot. največ je obrodilo staro drevje hrušk. Sušili so nalili v sod, kjer je potekalo zorenje in vrenje. Ob obdelanih njivah so se znašle tudi češplje štuce in drobnice. Cele sadeže so dali v prstene Ponavadi so ga čez poletje popili. Če ga je kaj in češnje, ki so kar dobro rodile. Tudi orehe so sklede in jih porinili v toplo krušno peč. Po pri- ostalo, se je skisal in nastal je kis. Sicer so kis imeli od nekdaj. Eden je rasel prav pred hišo. povedovanju Jožetovega očeta so nekoč sušili delali posebej, ko so stisnjeno sadje iz preše Pred petinsedemdesetimi leti so ga posekali tudi hruške tepke. Dobro suhe so zmleli in jih dali močit, namakali so ga v čebru. Postopek od nekaj nad tlemi in odkopali še štor s koreninami. uporabili namesto cikorije za črno kavo, skupaj vretja do kisa je bil kratek. Kadar je bilo zares Prodali so ga za puškina kopita. z mletim praženim žitom soržice, ječmena ali dosti stisnjenega sadja iz preše, so ga dali godit Sadja visokodebelnih dreves niso obirali. pšenice. Iz posušenega sadja hrušk in jabolčnih v čeber in kasneje iz tega kuhali žganje. Počakali so, da je padlo dol ali pa so ga otresli. krhljev so kuhali t. i. krhljevo vodo. Ob poletnih Včasih so vse drevje doma cepili sami ali Predvsem mušancarje so tako pripravili za zimo. opravilih na travniku so bili prav veseli, če so znanci. Podlaga so bili divjaki, samonikla Jože je sam cepil kar nekaj sadnih dreves. jo lahko pili za žejo. Kar je bilo sadja, so ga drevesa, zrasla iz pešk. Leta 1939, ko je Jože Uporabil je način cepljenja na razkol, še pred včasih pojedli ali posušili, zato ga največkrat hodil v šolo, so imeli pri njih doma tečaj. Poka- sočnostjo pod lubjem. Ko je bilo sočno, je cepil ni ostajalo za kuhanje žganja. Tudi starih sort zali so, kako se drevje sadi, cepi in obžaguje. za lubje. Tega postopka se je naučil na tečaju, saj so že pred drugo vojno temu izobraževanju namenjali pozornost. Pobudniki so bili zagnani sokrajani. Včasih je bilo sadja malo in je bilo zato še toliko boljše, kadar se je namenilo za prehrano. Leskovcova mati je znala skuhati tudi fižol s hruškami, kar je bila zelo dobra hrana na žlico iz ene sklede. Hruške so dale jedi sladkobo, saj so običajen sladkor redko uporabljali. Milka Burnik Predstavite se na podjetniški tržnici Razvojna agencija Sora in OOZ Škofja Loka ob finančni podpori občin od 25. maja do 1. junija pripravljata bogat program dogodkov v okviru 7. Tedna obrti in podjetništva na Loškem. Za zaključek bo tudi letos potekala podjetniška tržnica, in sicer v soboto, 1. junija, od 8. do 12. ure na Mestnem trgu v Škofji Loki. Na tržnici se bodo na stojnicah med drugim predstavili s svojimi izdelki in storitvami lokalni podjetniki in obrtniki, dogajanje bo popestreno s praktičnimi prikazi domače in umetnostne obrti. Vabimo vas, da se na podjetniški tržnici predstavite tudi vi! Na brezplačni stojnici lahko sodelujete s prodajo svojih izdelkov in storitev ali s predstavitvijo svoje dejavnosti. Prijave sprejemamo na OOZ Škofja Loka (tel. 04/50-60-200) in Razvojni agenciji Sora (tel. 04/50-60-223) najpozneje do srede, 15. maja 2013, na osnovi izpolnjene prijavnice, ki je na spletni strani www.ra-sora.si. RAS

15 16 Domača lekarna Nov začetek za nabiranje čajnih zelišč »Le zakaj toliko dela z nabiranjem zelišč, saj je v trgovini čaj čisto poceni,« se marsikdo oglasi, a se ne zaveda, da je doma nabran čaj bolj zdravilen, bolj dišeč, okusnejši, bolj kakovosten in zato veliko več vreden. Nabiranje zelišč v naravi je enkratna sprostitev, uživamo na svežem zraku, se gibljemo in sprostimo od vsakodnevnih stresnih situacij. Ko spoznavamo domače okolje in rastline, Pazljivo do zaščitenih rastlin ki v njem rastejo, bodimo pozorni na površine, Pri nabiranju moramo biti pozorni na za- kjer nabiramo. Travniki naj bodo čim bolj varovane rastline. Nikoli ne kopljimo encijana, naravni. To ugotovimo z opazovanjem, pomladi arnike, rosike, gorskega jegliča s koreninami, naj ne bodo preveč pognojeni, predvsem ne z saj so že v veliki meri iztrebljeni, poleg tega pa umetnim gnojem, in poleti naj na travniku cveti so to v Sloveniji zavarovane rastline. Da ne bi pisano cvetje. Če sta na travniku ena ali dve uničevali narave, nabirajmo le dele nad zemljo; barvi cvetja, raje vse rastline pustimo na miru, samo pri rastlinah, ki jih imamo na pretek, tu je flora z umetnim gnojem tako uničena, si privoščimo tudi korenike – npr. regrat. Pri da uspevajo le še nekatere odpornejše zeli. nabiranju odstranimo vse zmečkane, obgrizene Jana Rojc Foto: Pojdimo stran od prometnih cest in zavijmo v in ušive dele rastlin. Vsa zelišča nabiramo v Za nabiranje izberimo pravi travnik. bolj hribovite dele. suhem vremenu in jih takoj, ko pridemo z na- olja hitro izhlapijo, zato sušimo čim večje dele »En tvoj čaj mi skuhaj,« mi pravi kašen biralnega pohoda, damo sušit, bodisi v sušilnik, rastlin in jih tako tudi shranimo, šele pred prip- od prijateljev; ni je večje pohvale in še večji na peč, pod streho, na teraso. Paziti moramo, da ravo čajne mešanice jih zdrobimo ali pa celo tik zagon za delo na tem področju dobim. Prav temperatura pri sušenju ni večja od sedemdeset preden pripravimo čaj. Pri proizvajalcih čajev tako je vsak vesel kozarca z domačimi zelišči, stopinj, da nam veter ne odnese pripravljenega, ne dobimo večjih delov rastlin, zdrobljene so predvsem okrog novega leta in božiča. da na zelišča ne sije sonce, da jih ne dobita rosa do neprepoznavnosti, ker je le zelo zdrobljen Nabirati gremo s platneno, papirnato ali ali vlaga, da posušimo še neovele rastline. čaj možno pakirati strojno. bombažno vrečko, pleteno košaro, nikoli pa ne Včasih so sušili čaj, zvezan v šopke, po nabiramo v plastične vrečke. Zelišča na rahlo Nabiramo na dan za cvet prostorih, a tak čaj ni najboljši, listi odpadajo, nalagamo in jih ne tlačimo, ker se lahko hitro Najbolj primeren čas za nabiranje je v nanje se nabira prah, šopki so predolgo iz- vnamejo in pri sušenju na mestih, kjer so bila sončnih dneh, dobro je upoštevati tudi dan za postavljeni sončni svetlobi. Suhi šopki po kotih poškodovana, bolj potemnijo, kar je znak slabše cvet. Takrat nastane v rastlinah velika količina pa naj le ostajajo, a za okras in drugačen vonj v kakovosti in manjših zdravilnih učinkovin. Če eteričnih olj, ki so tudi v čajnih mešanicah prostoru. Predvsem priporočam sivko, ki si jo primerjamo doma nabrane rastline s tistimi v nosilci vonja in okusa. V zelo vročih poletnih nasadite na vrt, a pazite, da bo tista, ki prenese vrečki iz lekarne ali trgovine, vidimo veliko dneh je priporočljivo nabiranje v poznem do- več mraza. Z njo bomo zadovoljni, ker nam razliko v barvi. Doma posušene rastline imajo poldnevu, ker je opoldne in kasneje prevroče bo krasila zelenico, poleti nam bo odišavila prvotno barvo, če rastline nabiramo ob pravem in eterična olja izhlapevajo hitreje. Korenike okolico hiše, jeseni pa notranjost. Iz nje bomo času in v sončnem vremenu, sicer so bolj izkopavamo jeseni in zgodaj pomladi, ker imajo pripravili širši prostor za pašo čebelam, naredili rjavkastih odtenkov. Če naberemo bezgovo takrat največ energije in zdravilnih učinkovin bomo lepe šopke, uporabili jo bomo za odstran- cvetje na dan za cvet in ga takoj posušimo na shranjenih v podzemnih delih rastline. Nekatere jevanje moljev. Skupaj z meliso, šentjanževko, majhni temperaturi v sušilniku, bo čudovite rastline nabiramo, ko so že skoraj odcvetele – ožepkom in meto je dobra za mešanico čaja rumene barve, sicer je pa svetlo rjav. Kadar me- to so rman, bazilika, mete –, druge pa tik pred proti stresu. Prijateljica pa je iz sivke naredila liso pomečkamo, je posušena črna, če jo rahlo cvetenjem, npr. zlata rozga, melisa, saj imajo v celo torto in bila je več kot odlična. razgrnemo, je dišeča in temno zelena. tem obdobju največ zdravilnih snovi. Eterična Jana Rojc

O ekološkem kmetovanju v loški Kašči Petina obdelanih zemljišč naj bi bila eko Pridelovati hrano na ekološki način je v tem trenutku najbolj v duhu časa, ta je v Avstriji in Švici, kjer jih je največ. način ima odprto perspektivo pri nas in v svetu, primeren je tudi za območja, Gostja je izpostavila več argumentov, zaradi katerih je ekološka pridelava boljša od konven- kakršno je škofjeloško. To je le nekaj poudarkov iz pogovora z dr. Martino Bavec, cionalne, in sicer: ker je tako pridelana hrana bolj ki je bila gostja Lokalne akcijske skupine Loškega pogorja. zdrava, ker je tak način bolj prijazen do okolja in Pogovor o ekološki pridelavi hrane bi se ve največ; bila je med tistimi, ki so ga strok- bolj etičen. Pridelovati ekološko ne pomeni, da se težko zgodil ob bolj primernem času, na bolj ovno utemeljili, vrh tega je tudi sama aktivna moramo vrniti k načinom, kakršne so pred stoletji primernem kraju in z bolj primerno gostjo. pridelovalka, saj njena družina obdeluje kmetijo uporabljali naši predniki. Tak način ni nujno Zgodil se je 21. marca, le dan po koledarskem v bližini Krškega. bistveno dražji, slej ko prej se tudi izplača. začetku pomladi, v času, ko se ljudje kljub Po skromnih začetkih število ekoloških kmetij Glavni problem ekološke pridelave pri nas je letošnji podaljšani zimi že pripravljamo na v Sloveniji skokovito narašča. V letu 1998 jih ta, da je preveč razdrobljena in proizvede pre- letošnje kmetovanje in vrtnarjenje. Pogovarjali je bilo le 41, v letu 2011 že 2.363, lani se jim je malo tržnih viškov. Gostja je pohvalila primer smo se v loški Kašči, najstarejši stavbi v mestu, pridružilo še 319 novih (skupno 2.682 kmetij na loške zadruge, ki pod vodstvom direktorja ki je stoletja služila kot žitna kašča. Dr. Mar- skupno 35.100 ha kmetijskih zemljišč v uporabi). Mitja Vodnjova uspešno spodbuja in povezuje tina Bavec, generalna direktorica Direktorata V skupnem številu je to le nekaj odstotkov, cilj tukajšnje proizvajalce. Hkrati je izpostavila, da za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo pa je, da bi delež kmetijskih zemljišč v uporabi v je na Škofjeloškem za zdaj razmeroma malo in okolje, pa je zagotovo tista oseba, ki v tem sistemu ekološkega nadzora dosegel 20 odstotkov ekoloških kmetij z ustreznim certifikatom. trenutku v Sloveniji o ekološkem kmetovanju skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi. Toliko jih Miha Naglič 17 Sovodenjski gasilci Kdo je bil Miran Bogataj? Rojen je bil 16. maja 1948. Izhaja iz Hobovš nad Organizirali tekmovanje Sovodnjem. Študiral je pravo ter se izšolal za rezervnega oficirja v Bileči. Bil je slovenski častnik, ki je bil leta 2000 povišan v brigadirja, podsekretar v nekdanjem Republiškem sekretariatu za ljudsko v spomin na Mirana Bogataja obrambo. Postavil je sistem zaščite in reševanja, ga razvijal, zanj skrbel in ga vodil ob največjih Sovodenjski gasilci so pripravili tekmovanje v spajanju sesalnega voda. Turnir, preizkušnjah. Civilni zaščiti je poveljeval več kot 25 let, ki ga poklanjajo preminulemu rojaku Miranu Bogataju, je privabil 23 moških vodil reševanja v naravnih nesrečah, od poplav leta 1990, 2007 in 2010 do potresov v Posočju in plazu in ženskih ekip. pod Mangartom. Lani je za svoje delo prejel zlati red za zasluge, najvišje priznanje predsednika Republike Slovenije, je pa tudi prejemnik več priznanj Ministrstva za obrambo. Poleg številnih priznanj je med drugim leta 1991 prejel red generala Maistra druge stopnje z meči za prispevek k osamosvojitvi Slovenije. Umrl je 27. decembra lani.

Mitja Pavšič pojasnjuje: »Že pred pol leta smo se organizirali, sploh pri ženskih predstavnicah je bil velik odziv. Zelo sem zadovoljen, da je toliko vneme na Sovodnju.« In kako so se ekipe odrezale? Med ženskimi ekipami so slavila dekleta iz PGD Sveti Štefan, na drugem mestu je bila ekipa iz Rovt, na tretjem pa Sovodenj 1. Med moškimi so bili tretji najboljši člani PGD Ledine, drugo mesto je osvojila domača ekipa Sovodenj 1. Najhitrejši in najbolj natančni pa so bili gasilci iz Zaloga pri Cerkljah, ki so do- Foto: Izidor Jesenko Foto: mov odnesli tudi prehodni pokal, ki so ga prejeli Moška ekipa Sovodenj 1 v akciji v tamkajšnjem kulturnem domu za najhitrejši čas v finalu (16,65 sekunde). »Že nekaj časa smo želeli pripraviti tako tek- Primorske. »Ekipa mora biti čim bolj uskla- Prve tri najboljše ženske in moške ekipe so movanje. Pri nas to ni nova disciplina, pokalno jena, če ni, se sesalni vod rad podira, tako se prejele pokale, ekipa PGD Hrastje - Prebačevo, tekmovanje v organizaciji Gasilske zveze Slo- zraven prištejejo še kazenske točke. Te se sicer ki je prišla iz kraja, kjer je nazadnje živel Miran venije poteka že kar nekaj let. Na Gorenjskem tek- dodajo ob kakršni koli nepravilni izvedbi vaje. Bogataj, pa je prejela še posebno nagrado za movanja prirejo društva vsako zase, mi smo se pa Tudi če ima ekipa dober čas, lahko s kazens- najboljši približek povprečnemu času. »S tek- odločili, da zberemo ekipe na Sovodnju, turnir pa kimi točkami močno poslabša rezultat,« je bil movanjem smo bili zelo zadovoljni, upam, da poklonimo rojaku Miranu Bogataju,« je pojasnil ob prikazih ekip izčrpen poveljnik domačih bo tako tudi ostalo, saj načrtujemo, da bo turnir poveljnik PGD Sovodenj Boštjan Peternelj. gasilcev. Ti so na tekmovanju nastopili s kar postal tradicionalen,« je še povedal Boštjan Tekmovanja se je udeležilo 12 moških in 11 štirimi moškimi in dvema ženskima ekipama Peternelj. ženskih ekip iz Štajerske, Gorenjske, severne in bili s prikazanim zadovoljni. Predsednik Damjana Peternelj

V maju ne spreglejte • 8. maj od 17.30 do 19.30: Tečaj postenja: Izdelava polstenega Mestnem trgu, Škofja Loka. Cena 25 evrov. Dodatne informacije in prijave nakita v Rokodelskem centru Duo na Mestnem trgu, Škofja Loka. Cena pri Katki Žbogar na telefonski številki 04/51-12-460. Organizira RAS. 35 evrov, vključno z materialom. Dodatne informacije in prijave pri Katki • 24. maj od 17.00 do 19.00: Tečaj koptske vezave papirja – vezava Žbogar na telefonski številki 04/51-12-460. Organizira RAS. in dokončanje knjižice v Rokodelskem centru Duo na Mestnem trgu, • 9. maj od 16.00 do 17.00: Meritve sladkorja, holesterola in Škofja Loka. Cena 25 evrov. Dodatne informacije in prijave pri Katki krvnega tlaka v prostorih KŠPD (pritličje ZD Gorenja vas). Organizira Žbogar na telefonski številki 04/51-12-460. Organizira RAS. KOKR Gorenja vas. • 28. maj ob 15.00: Aktualni razpisi za delujoča podjetja, delavnica • 9. maj ob 17.00 do 19.30: Tečaj kvačkanja v Rokodelskem centru v veliki sejni sobi UE Škofja Loka. Dodatne informacije in prijave na OOZ Škofja Loka na telefonski številki 04/50-60-200 ali na RAS na Duo na Mestnem trgu, Škofja Loka. Udeleženci naj sabo prinesejo kvačko telefonski številki 04/50-60-223. in volno. Dodatne informacije in prijave pri Katki Žbogar na telefonski • 28. maj ob 17.00: Prvi vtis s Sašo Einsiedler, delavnica v Sokolskem številki 04/51-12-460. Organizira RAS. domu Škofja Loka. Dodatne informacije in prijave na OOZ Škofja Loka • 15. maj od 12.00 do 16.00: Kako začeti mednarodno poslovati – na telefonski številki 04/50-60-200 ali na RAS na telefonski številki priložnosti za rast in razvoj podjetja. Cilj seminarja, ki ga bo vodil dr. 04/50-60-223. Dragan Kesič, izredni profesor za mednarodno poslovanje na Fakulteti • 29. maj ob 16.00: Kje podjetje pri sklepanju zavarovanja naredi za management, je spoznati vlogo, pomen in značilnosti mednarodnega največ napak? Delavnica bo v veliki sejni sobi UE Škofja Loka. Dodatne poslovanja v sodobnem svetu. Udeleženci se bodo seznanili tudi s tem, informacije in prijave na OOZ Škofja Loka na telefonski številki 04/50- kaj je potrebno upoštevati pri vstopu na tuje trge. Izobraževanje bo na 60-200 ali na RAS na telefonski številki 04/50-60-223. Partizanski 1 v Škofji Loki, dodatne informacije so na spletni strani www. • 29. maj od 16.30 do 20.30: Tečaj postenja: Izdelava polstenih šalov fm-kp.si. Organizira Fakulteta za management. v nuno tehniki v Ateljeju Clobb, Mestnem trgu 20, Škofja Loka. Cena 50 • 16. maj ob 17.00 do 19.30: Tečaj kvačkanja v Rokodelskem centru evrov, vključno z materialom. Dodatne informacije in prijave pri Katki Duo na Mestnem trgu, Škofja Loka. Udeleženci naj sabo prinesejo kvačko Žbogar na telefonski številki 04/51-12-460. Organizira RAS. in volno. Dodatne informacije in prijave pri Katki Žbogar na telefonski • 30. maj ob 16.00: Kako postati podjetnik? Delavnica bo v veliki številki 04/51-12-460. Organizira RAS. sejni sobi OOZ Škofja Loka, Spodnji trg 2, Škofja Loka. Dodatne infor- • 17. maj od 17.00 do 19.00: Tečaj koptske vezave papirja – izdelava macije in prijave na OOZ Škofja Loka na telefonski številki 04/50-60-200 platnice in priprava listov za knjižico v Rokodelskem centru Duo na ali na RAS na telefonski številki 04/50-60-223. 18 Občni zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov Žiri Kam maja? Podelili značke • 7. maj do 10. junij: Razstava rokodelcev škofjeloškega podeželja v Rokodelskem centru Duo, Škofja Loka. Organizira RAS. in plakete najbolj - 8. maj od 16. do 19. ure: Ekološka tržnica na Mestnem trgu v Škofji Loki. Organizira RAS. • 11. maj od 8. do 12. ure: Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov na vaškem zaslužnim trgu v Gorenji vasi. Organizira RAS. Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Žiri • 12. maj: 37. spominsko-rekreativni pohod na Blegoš. Dodatne informacije na (ZŠAM) so se v velikem številu zbrali na 34. let- www.pdgorenjavas.com. Prijave niso potrebne. Pohod organizira PD Gorenja vas v nem občnem zboru v občinskem domu v Gorenji sodelovanju PD Škofja Loka. vasi. Združenje trenutno šteje 240 članov, od • 12. maj ob 10. uri: Košarkarska tekma Gorenja vas : Medvode, DP v košarki za starejše pionirje v telovadnici OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. tega jih je nekaj več kot 60 uniformiranih. Pri- • 12. maj od 10. ure dalje: Kosilo za starejše in krajši kulturni program­ v domu hajajo od vsepovsod – največ pa jih je iz občin občine Gorenja vas - Poljane. Organizira KORK Gorenja vas. Žiri in Gorenja vas - Poljane. • 15. maj od 16. do 19. ure: Ekološka tržnica na Mestnem trgu v Škofji Loki. Minulo leto je bilo za ZŠAM Žiri zelo pomembno, Organizira RAS. saj je združenje prejelo občinsko priznanje Občine Žiri, • 18. maj ob 9. uri: 4. KBK, gorski tek – hoja iz Kopačnice na Blegoš in nazaj. srebrni znak Policije in tudi naziv »Društvo v javnem Organizira ŠDMH. interesu«, kar pomeni, da bo moralo združenje sedaj še • 18. maj ob 20. uri: Koncert vokalne skupine Cantabile v KD Poljane. Vstop več delati, vsaj na področju prostovoljnega dela članov v prost. javno dobro. Člani združenja so skozi vse leto pripravljali • 18. maj od 10. do 17. ure: Dan odprtih vrat – prost vstop v Loški muzej. preventivne akcije za varnost občanov v prometu, urejali Organizira Loški muzej Škofja Loka. promet na paradah, procesijah, kostanjevem pikniku, • 19. maj od 10. ure: Kosilo za starejše in krajši kulturni program v dvorani vojaškem spektaklu v Žireh ipd. Leskovica. Organizira KORK Gorenja vas. Poveljnik ZŠAM Žiri Vojko Jezeršek je predstavil, • 19. maj ob 14. uri: Etnološka prireditev Janez že kleplje in veselica s skupino da so člani združenja v minulem letu naredili 950 pros- Gadi. TD Sovodenj. tovoljnih ur in prevozili kar 4.215 kilometrov s svojimi • 22. maj od 16. do 19. ure: Ekološka tržnica na Mestnem trgu v Škofji Loki. vozili za potrebe združenja. Delo, ki ga je združenje Organizira RAS. opravilo kot prostovoljno v letu 2012, je ocenjeno na • 23. maj: Poho d po Vegovi poti. Lahka, označena pot. Predviden čas hoje je 10.382,33 evra. Iz poročila blagajničarke pa je bilo raz- 4 ure. Dodatne informacije in prijave pri Valentinu Bogataju na telefonski številki vidno, da združenje ni porabilo vseh sredstev in ima na 040/377-356. Organizira upokojenska sekcija PD Gorenja vas. koncu leta pozitivni saldo. • 24. do 26. maj: Vikend športa in zabave na Sovodnju – športne igre za V svoje vrste so sprejeli pet novih članov ZŠAM Žiri. otroke, turnir v malem nogometu in turnir v floorballu. Dodatne informacije 45 članom so podelili značke za dolgoletno članstvo. in prijave pri Klemnu Šturmu na telefonsko številko 031/509-344. Organizira ŠD Za 55 let članstva sta značko in diamantno plaketo Sovodenj. prejela Božo Oblak in Mirko Pisk. Predsednik ZŠAM • 25. maj do 1. junij: Teden obrti in podjetništva na Loškem. Žiri Marijan Dolenec je podelil še 21 plaket za delo v • 25. maj ob 9. uri: Pohod podjetnikov in obrtnikov OOZ Škofja Loka. Organizira združenju in tri plakete za izjemen prispevek združenju. OOZ Škofja Loka. Robi Ferlan je tako prejel plaketo tovarištva, Tomi Jereb • 25. maj ob 10. uri: 15. Visoški tek. Dodatne informacije in prijave na www. plaketo humanosti, Anton Kržišnik pa plaketo ZŠAM visoski-tek.si/. Organizira ŠD Poljane. Žiri. Janez Šuštar in Matjaž Hudobivnik s Policijske • 25. maj od 10. do 18. ure: Odprtje tematske poti Pot poljanskih dobrot na postaje Škofja Loka pa sta prejela plaketo ZŠAM Žiri Visokem pri Poljanah. Organizira Turizem Škofja Loka. za korektno delo z združenjem in za zasluge, saj sta • 25. maj: Zaključek 2. sezone akcije Prijatelji Jelenc v zavetišču na Jelencih. veliko pripomogla k izboljšanju razmer na naših cestah. Uvrstitve in vse dodatne informacije na www.pdgorenjavas.com. Za sodelovanje z ZŠAM Žiri pa so podelili pet plaket – • 25. maj ob 11.uri: Nastop učenk in učencev dislociranih oddelkov Glasbene Andreju Poljanšku (Skledniku), Rekreativnemu društvu šole Škofja Loka Gorenja vas, Železniki in Žiri v Sokolskem domu v Škofji Loki. Rokovnjači, Mešanemu pevskemu zboru Srebrni glas, Organizira GŠ Škofja Loka. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dobračeva, trgovini • 26. maj: Čistilna akcija – planinske poti in širša okolica. Dodatne informacije in VBH iz Škofje Loke. prijave pri Romanu Pagonu na telefonski številki 031/556-520. Organizira PD Gorenja Občni zbor je obiskal tudi župan Občine Gorenja vas - vas v sodelovanju z varuhi narave. Poljane Milan Čadež. Pozdravil je prisotne in poudaril, da • 26. maj: Pohod na Ablanca (2004 m). Zahtevna, neoznačena pot. Obvezna ima vsaka občina premalo takih prostovoljnih društev, kot je čelada! Predviden čas hoje je 6 ur. Dodatne informacije in prijave pri Cenetu ZŠAM Žiri, in da je lepo videti uniformirane člane združenja Črešnovarju na telefonski številki 031/768-898. Organizira PD Gorenja vas. na cesti, pa naj bo to v septembru ali pozimi. Ob dolgih • 29. maj od 16. do 19. ure: Ekološka tržnica na Mestnem trgu v Škofji Loki. večerih oziroma nočeh pa člani ZŠAM opozarjajo na cesti Organizira RAS. vse tiste, ki niso dobro opremljeni za temno noč, obenem • 29. maj ob 18. uri: Razstava izdelkov dijakov Šolskega centra Škofja Loka – pa jim še podarijo odsevna telesa. Zahvalil se je združenju otvoritev razstave in razglasitev nominirancev za prejem nagrad OOZ Škofja Loka v za vsa dobro opravljena dela v občini. Občnega zbora so se Sokolskem domu v Škofji Loki. udeležili tudi podžupan Občine Žiri Branko Jesenovec ter • 1. junij od 9. do 12. ure: Podjetniška tržnica na Mestnem trgu Škofja Loka. Or- člani ZŠAM Idrija, ZŠAM Vrhnika, ZŠAM Jesenice, AMD ganizira OOZ Škofja Loka in RAS. Žiri in pobrateno združenje ZŠAM Slovenske Konjice. Ob koncu občnega zbora je predsednik ZŠAM Mari- • 1. junij: Žur z Janom Plestenjakom, Strmino in ansamblom Dor ma cajt na jan Dolenec predstavil še načrt dela za letošnje leto, Šupcovem travniku na Hotavljah. V primeru slabega vremena v Športni dvorani Trata, Škofja Loka. Organizira PGD Hotavlje. nato pa so zbranim postregli z domačimi klobasami. Za družabni del večernega programa je poskrbel ansambel Trio Šubic. Marijan Dolenec, predsednik ZŠAM Žiri 19 Materinski dan Otroci so se zahvalili staršem Ob materinskem dnevu so učenci podružničnih šol iz občine in iz Leskovice s pomočjo je v polni dvorani potekala pod naslovom Kaj je mentorjev pripravili pestre kulturne programe. S čim so se predstavili? tisto toplo, mehko, prijazno. Skozi program so nastopajoči in gledalci poskušali najti odgovor. Vrtčevski otroci so povedali, da so v njihovem vrtcu stezice, po katerih stopajo v širni svet. S plesom so pokazali, kako znajo spletati venček. Prisluhnili smo klavirju, ksilofonu in har- moniki. Učenci so peli, plesali, dramatizirali, pripovedovali o mamicah in atijih, o babicah in dedkih, pa o pomladi, ki še kar ne najde poti v našo deželo. Otroški pevski zbor je ubrano zapel več pesmi, kjer so se izkazali tudi solisti. Člani Orffovega krožka so zaigrali z novimi instrumenti. Kdor je bil na prireditvi, je izvedel, da so tisto toplo, mehko in prijazno seveda toplo mamino naročje, mehki objemi in prijazno življenje v družini. Prireditev se je zaključila s sladko pogos- titvijo in cvetočimi trobenticami, za kar je poskrbela Krajevna skupnost Lučine.

Leskovica dnevu. Na odru smo si roke podali majhni in Sovodenj Prireditev ob materinskem dnevu je v veliki. Otroci iz vrtca so peli in plesali, šolarji Na Sovodnju so številni obiskovalci, pred- dvorano privabila starše in druge obiskovalce, pa so recitirali pesmice za mamice in očke o vsem starši in stari starši nastopajočih, napol- ki so si z zanimanjem ogledali in prisluhnili Cicibanu in čebeli, pripravili smo lutkovni nili kulturno dvorano. Že dvaindvajsetič so se nastopu otrok iz Leskovice in okoliških vasi. predstavi o zvezdici Zaspanki in pomladi ter skupaj veselili materinskega dne in prihoda Zabaven program, v okviru katerega so otroci se zavrteli ob ljudskih plesih. Učenci, ki pomladi. recitirali in prebrali pesmi, posvečene mamam, obiskujejo gledališki krožek, so pripravili Programa ni bilo težko sestaviti, saj poleg očetom in družini, ter se predstavili na sintesaj­ Žogico Nogico. Tisti, ki radi govorijo tudi pouka potekajo številne dejavnosti, pri katerih zerju, harmoniki in kitari, je zaključila krajša, angleško, pa so v tujem jeziku zapeli pesmico učenci sodelujejo in tudi radi pokažejo svoje nekoliko prirejena dramska igra z naslovom o prstkih in pajku. Nekateri radi poprimejo za znanje. Dramski krožek je prispeval igrane Mamica, čakamo te. harmoniko, drugi pa zaplešejo balet ob nežnih vsebine, otroški pevski zbor prepeval med letom Rdeča nit dramske igre je bila vrnitev mame zvokih glasbe. Celotno dogajanje je popestril naučene pesmi, plesalci so prikazali koreografije in male sestrice iz porodnišnice. Sestra in brat, tudi ples javorske folklorne skupine. Za pri- ob glasbi, ki jo radi poslušajo. Vsak oddelek je ki sta doma sama čakala na mamo, sta kmalu jeten zaključek so poskrbeli še javorski pevci. dodal še kaj iz vsebin pouka, na primer petje ugotovila, da brez ljubeče mame ne gre. Kljub Vsaka obiskovalka prireditve je prejela majhno ljudskih pesmi s plesom ali recitacije. Učenci, temu da se je z rojstvom sestrice želja uresničila darilce, narejeno z majhnimi otroškimi prstki. ki obiskujejo glasbeno šolo, so igrali na flavto, predvsem sestri, brat sklene, da jo bo imel prav saksofon, kitaro, klarinet in harmoniko. Za kratke tako rad kot starejšo in ji kupoval darila za Lučine igrane vmesne utrinke namesto veznega besedila rojstni dan. Ne bo mu pa treba posojati igrač. Dvorana Kulturnega doma Lučine je bila v so poskrbeli mlajši učenci. Peli, plesali in pripov- Mama in oče jo bosta imela prav tako rada, saj nedeljskem popoldnevu 24. marca rezervirana edovali so tudi otroci iz vrtca. starši ne delajo razlik in imajo radi vse svoje za prireditev ob materinskem dnevu. Program Program sta si ogledala tudi ravnatelj šole otroke. Njuna prijateljica živi brez staršev in smo vzgojiteljici in učiteljice oblikovale z Izidor Selak in vodja vrtca Marinka Vidovič. nima brata ali sestre, zato ji je večkrat dolgčas in otroki iz vrtca in učenci OŠ Lučine. Prireditev P. N., M. J., M. K., M. Bu. se počuti osamljeno. Že res, da ji mama pošilja lepe stvari, a kaj, ko je ni nikoli doma, saj ves čas dela v Nemčiji. Hčerka je osamljena in bi bila raje bolj revno oblečena, samo da bi bila mama ob njej. Občinstvu se je z avtorsko pesmijo Moja mami predstavila Tadeja Galičič. Kulturni program so sooblikovali še Aleš in Manca Demšar, Sebastjan Galičič, Martina in Mojca Jelovčan, Tanja Jeram, Marjana Jezeršek, Marija in Veronika Klemenčič, Ana, Klemen in Žan Mezeg, Aljaž Razložnik ter Polona Slabe. Po končani prireditvi – organizacijo in pripravo kulturnega programa je prevzela Lidija Razložnik – je sledilo še druženje ob dobrotah Nežke Demšar. Zahvala KS Gorenja vas in Občini Gorenja vas, ki sta finančno omogočili izvedbo prireditve.

Javorje Tudi na PŠ Javorje smo marca pripravili tradicionalno prireditev ob materinskem 20 Deset let športnega društva Sv. Urban Po več letih je oživelo smučišče na Gorenji Dobravi V mesecu marcu smo se že deseto leto zapored na občnem zboru zbrali člani ŠD ki so prvič tekmovali v novih kolesarskih dresih Sv. Urban. Društvo ima več kot sto članov, od najmlajših do starejših. Predsed- z logotipom našega društva. V prvih letih smo v osnovni šoli organizirali tek- nik Dušan Podobnik je povedal, da smo izpeljali vse napovedane dejavnosti, v movanja v floorballu, zadnja leta pa 26. decembra prihodnje pa sledi še kakšna novost. turnir v malem nogometu. Lanskega se je udeležilo polnimo vpisno knjigo – v 21 ekip, od tega dve iz domačega kraja. najboljših časih je bilo tudi več V osnovni šoli imamo ob sredah v najemu kot 7.000 vpisov na leto. Ob telovadnico, kjer mnogo naših članov vseh začetku novega leta se tradicio- starosti igra florball. Že vrsto let pa se množično nalno dobimo na novoletnem srečujemo tudi na prvomajskem kresovanju, srečanju v »Župnk«, kjer na- nad katerim so navdušeni zlasti otroci. jbolj pridni pohodniki prejmejo Leta 2010 smo se vključili v čistilno akcijo simbolična darila. Očistimo Slovenijo, ki se je je udeležilo več kot V okviru veselega decem- petdeset članov in domačinov. Čistilna akcija bra organiziramo nočni pohod je postala tradicionalna, zdaj vsako leto čistimo prek Sv. Urbana v Vinharje. našo okolico. V cerkvi pripravimo krajši Prav tako se vsako leto odpeljemo na daljši koncert, na turistični kmetiji izlet. Ogledali smo si že dobršen del Slovenije. Pri Ljubici pa v prijetni družbi Lani smo se odpravili v Gardaland, letos je v zaključimo pohod. Med lan­ načrtu raziskovanje okolice Tolmina. skim nas je razveselila zima z Vsako leto na velikonočni ponedeljek orga- rahlim sneženjem, v cerkvi pa niziramo pohod v našo bližnjo okolico. Povzpeli Ob deseti obletnici so prizadevni člani nekdanjega upravnega Štedientje s svojim nastopom. smo se že na Koreno, Sv. Jakoba in Planino nad odbora prejeli priznanja. Tudi smučišče na Gorenji Vrhniko, letos pa smo naredili pravi zimski Začetki društva segajo v leto 2003, ko se Dobravi je letos po večletnem premoru, ravno vzpon na Osolnik. je na pobudo nekaj Dobravcev ustanovilo ŠD za zimske počitnice, zopet zaživelo. Ker je bila Jubilejni občni zbor smo sklenili s podelitvijo Sv. Urban z namenom, da bi bolj povezani zima dovolj radodarna s snegom, smo izvedli priznanj nekdanjim članom upravnega odbora. lažje gojili nekatere športne panoge, kot so tudi tekmo v smučarskih skokih. Priznanja so prejeli David Mohorič, Olga An- pohodništvo, smučanje, floorball … Širša javnost pa nas najbolj pozna po kole- dreuzzi, Milena Kavčič, Blaž Možina in Metod Že leto prej smo pričeli z rednimi vzponi k sarskem vzponu na Javorč – letos, 24. avgusta, Homec. V odsotnosti pa tudi Mitja Čadež, Matej cerkvi na Sv. Urbanu, kjer smo namestili skrinjico bo že deseti. Lani se ga je udeležilo 83 kolesar- Homec, Grega Stanonik in Luka Ferlan. z vpisno knjigo in žigom. Vse desetletje pridno jev, od tega kar trinajst članov našega društva, Fani Debenec

Rutice in Step Pevci in plesalci obesili oblake sušit na sonce Avla OŠ Ivana Tavčarja je gostila prireditev Obesimo deževne oblake sušit na sonce, Dogodek je pripravila PS Step z men- ki je bila v znamenju petja in plesa. Z novimi koreografijami in pevskimi točkami torico Petro Slabe. Na njej so se pred domačim so se predstavili učenci gorenjevaške osnovne šole, plesnih skupin Step Junior ter občinstvom prvič predstavile štiri nove plesalke, prireditev pa je bila posebna tudi za Step junior, Step. Pevci in plesalci so skozi duhovit program, ki ga je sooblikovala Lea Bašelj, ki v novi sestavi deluje od septembra lani. pričarali smeh na lica biskovalcev, za katere je bila avla tokrat skoraj premajhna. Sicer pa je plesna skupina Step, ki s svojimi Uvodoma je obiskovalce nagovoril ravnatelj sicer članica PS Step, in Jaka Osredkar, član nastopi navdušuje po vsej Sloveniji, aktivna Izidor Selak, ki je izrazil zadovoljstvo ob ve- PS Step Junior. Duo se bo s to točko predstavil vse leto. Pred kratkim so plesalke nastopile na likem številu nastopajočih. Skupaj jih je bilo tudi na prihajajoči reviji. Zbrano občinstvo je z dobrodelni prireditvi Tudi v Bovcu z IN frizuro. namreč okrog dvesto. Prireditev je bila tudi avtorsko koreografijo Out of control navdušila Maja jih čaka nastop na Evropskem prvenstvu generalka pred območnim srečanjem otroških in tudi dolgoletna članica PS Step Tina Dolenc. v kajak spustu v Bovcu. Lidija Razložnik mladinskih pevskih zborov v Žireh ter območno revijo plesnih skupin v Škofji Loki. V pevskem delu se je predstavil pevski zbor Rutice, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Ivana Tavčarja, nastopili so tudi pevci iz PŠ Lučine in Sovodenj. Vsi pojejo pod mentorstvom Neže Erznožnik, ki je poskrbela tudi za scenografijo. Z osvojenimi plesnimi koraki in zanimivimi koreografijami so obiskovalce navdušili plesalci iz vrtca Zala in enote Dobrava ter učenci od 1. do 7. razreda. Skupini Step – zdaj jo sestavljajo Lea Bašelj, Tina Dolenc, Daša Gorjan, Helena Oblak, Dajana Nanova, Dunja Pustavrh, Eva Kržišnik, Kaja Slabe in Nika Selak – sledijo tudi plesalke in plesalec PS Step Junior. Bučen aplavz sta z nadvse zanimivo koreografijo z Lidija Razložnik Foto: naslovom Neukročena požela Dunja Pustavrh, Nad plesom so navdušeni tudi najmlajši. 21 Turizmu pomaga – PŠ Sovodenj Domači je, domači Sedemindvajsetega festivala Turizmu pomaga lastna glava so se za gorenjsko Primskovem vabili na svoj razstavni prostor, kjer regijo iz naše občine udeležile skupine učencev treh šol, med njimi tudi s So- so jih sprejele v rdeče rute in predpasnike odete mlade gospodinje: Hana, Manca, Lara in Eva. vodnja. Pri izbiri teme smo očitno imeli veliko srečo, saj smo se ob razglasitvi Mnogokrat so pokazale cel postopek priprave veselili kar treh zlatih priznanj. in mešenja testa, David pa je opisoval kurjenje v peč in peko kruha v njej. Z velikim žarom in samozavestno so delo opravljali vse popoldne. Mnogi obiskovalci so postali, prisluh- nili razlagalcem in si prislužili majhen kruhek oziroma prešco z zgodbo ter zbirko receptov za kruh. Obujali so spomine, kako so nekoč tudi sami mesili kruh v mentrgi ali binkli, ga vzhajali v slamcah ali peharjih in pekli v krušni peči. Z idejo in pisno raziskovalno nalogo, s pos­ tav­ljeno razstavo ter s praktično predstavitvijo je bila zadovoljna tudi ocenjevalna komisija, ki je učencem podelila kar tri zlata priznanja – največ, kar je mogoče dobiti na regijskem festivalu. Da je bila bera zares polna, sta dva učenca zmagala še v kvizu narečnih besed. Mlade pekarice so zamešene hlebčke

Foto: Tina Dokl Tina Foto: podarile obiskovalcem in poslušalcem, ki so jih odnesli domov in upam, da tudi spekli in Sovodenjski turistični podmladkarji so prejeli tri zlata priznanja. z veseljem pojedli. Na videz preprost projekt Potuj z jezikom je bil naslov, ki je vabil k učencev, hkrati pa bi pomenili dopolnilno dejavnost učencev je nastal z delom, izdelki, predmeti turističnemu produktu v povezavi s hrano in na kmetiji. Prava stara mentrga, priložnostna ali finančno podprlo večih subjektov: matična narečnimi besedami. Sovodenjski učenci so v krušna peč, lopar, žita in polizdelki iz Karlovskega šola, več gospodinj, en stari oče, en sokrajan, ospredje postavili kruh in dodali naslov Domači mlina, koški s prešcami, celotna videopredstavitev Karlovski mlin, Pekarna Burnik in turistično je, domači. mešenja in peke kruha, predvsem pa devet aktivnih društvo Sovodenj. Vsi, ki smo se trudili za Predstavljanje peke kruha, vaja v mešenju testa, učencev je vse popoldne skrbelo za zelo opazno in uspeh projekta, smo bili zelo veseli obiska in kmečka opravila v povezavi z žitom, predmeti in živahno dogajanje na turistični tržnici. moralne podpore staršev, sorodnikov, ravnatelja narečne besede za to področje znajo biti zadosti Štirje t. i. preščarji: Anej, Urban, Rebeka in in predstavnice občine na turistični tržnici. atraktivni, da bi jih sprejeli tudi turisti ali skupine Eva so obiskovalce Mercatorjevega centra na Milka Burnik Turizmu pomaga – OŠ Poljane Puot polanske čebielce Poljansko osnovno šolo smo na letošnjem turističnem festivalu zastopali učenci, ki obiskujemo izbirni predmet turistična vzgoja. V sodelovanju s Čebelarskim društvom Blegoš smo pripravili vodič po že obstoječi Čebelarski poti sv. Urbana, ki smo jo za naše potrebe preimenovali v Puot polanske čebielce. Z vodičem smo se predstavili na turistični tržnici v Kranju in osvojili srebrno priznanje. Vodič poleg opisa čebelarske poti s točkami Režen. Če vas naš izdelek zanima, se lahko postanka ponuja tudi lokalne jedi, ki se na obrnete na OŠ Poljane. kakršen koli način povezujejo z medom ter Obiskovalce smo v Kranju pogostili z favno in floro Poljanske doline. Tako lahko v domačimi dobrotami, ki so jih velikodušno njem preberete recept za smrekov sirup, pečeno prispevale okoliške kmetije: Podmlačan, ajdovo kašo, visoško pečenko, bezgov sirup ... Andrejon, Odam, Janez Šubic, Pr’ Zamud in pa tudi za metrski medenjak in še kaj slastnega. Jakuc (med in medeni izdelki). Medene srčke Skladno z naslovom letošnjega festivala Potuj z so učenci spekli tudi v domačih pečicah. Nas ta naloga še čaka, in sicer nas boste lahko jezikom smo recepte zapisali v knjižnem jeziku, Na tržnici se je predsednik ČD Blegoš videli v nedeljo, 2. junija, ko bo potekala že angleščini in poljanskem narečju. Potovali Štefan Inglič še posebej izkazal. Že v času deseta čebelarska pot. Kako bomo popestrili nismo sami – z nami v korak so stopili Ivan priprave naloge nam je nudil vso mogočo dogajanje? Pridite in poglejte! Franke, Valentina Grošelj Kobe, Ivan Tavčar, podporo, na tržnici pa smo ob njegovi dobri Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri pripravi dr. Aleš Ušeničnik ter Ive Šubic, ki smo jih volji predstavili satnico s čebelami in matico, predstavitve v Kranju: hišniku Filipu Ples- prav tako vključili v lično oblikovano brošuro, na posebnem stojalu pa so si lahko navzoči tenjaku za izdelavo potrebnih rekvizitov, TD v njej pa najdete tudi nekaj opisov iger iz časov ogledali zaporedje priprave in polnjenja satnic. Žirovski Vrh za oblačila, vsem gospodinjam z naših babic in prababic ter slovarček narečnih Panji, ki so nadomeščali običajno stojnico in so omenjenih kmetij za hrano in Štefanu Ingliču kulinaričnih izrazov. Vodič so z grafikami, ki jih poslikali naši osmošolci, in še bolj čebele so za čebelarske rekvizite in vso pomoč. so nastale pod umetniškim očesom učiteljice med obiskovalci vzbujali veliko pozornosti. Mentorici Mateja in Ana Tušek z učenci: Leo Mihaele Žakelj Ogrin opremili sedmošolci: Namen vseh turističnih projektov, ki se Potočnik, Patricijo Raztresen, Aleksom Hre- Vesna Mudri, Miha Rupar, Urban Dolenc, predstavljajo na tem že uveljavljenem nacio- nom, Katjo Krajnik, Lukom Koširjem, Vesno Karin Eržen, Tina Ržek, Oskar Prosen in Gašper nalnem festivalu, je, da tudi v resnici zaživijo. Mudri, Brigito Ferlež, Tino Ržek in Jerco Šturm 22 Mladi raziskovalci za razvoj Poljanske doline Tri naloge, vse odlično uvrščene Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Poljanske doline mlade spodbuja k raziskovanju, Ana Demšar in Klara Rakovec sta pokukali inovativnosti in ustvarjalnosti s ciljem, da razvijejo svoje sposobnosti, pridobijo nova v zgodovino mode in s pomočjo dveh anket raziskali, kaj vse vpliva na nakup oblačil, znanja in izkušnje, se vključijo v skupinsko delo, nabirajo izkušnje z nastopanjem, pri- kako moda vpliva na zdravje ljudi in na dobijo dodatne možnosti za pridobitev štipendije in vpis v šolo ter krepijo samozaupanje človekovo počutje ter ali je pri nakupu oblačil in osebno zadovoljstvo. Pri delu jim pomagajo mentorji in somentorji. pomembnejša trenutna moda ali cena. topijo v šoli pred sošolci Mojca Šubic in Urša Božnar sta se veliko in učitelji. Njihovi odzivi pogovarjali z domačini in lastniki zemljišč ter in ocene jim pomagajo zapisali ledinska imena v Poljanah in njihovi izpiliti predstavitve, s ka- okolici. Ugotovili sta, da so se imena pa tudi terimi se udeležijo regij­ zemljišča skozi čas spreminjala. Izvedeli sta skega srečanja mladih veliko o naseljevanju Poljanske doline ter da raziskovalcev. ledinska imena večinoma izhajajo iz imen lastnikov, imen domačih hiš, iz oblike zemljišča O spanju, modi in ter tudi iz legend. ledinskih imenih Letošnje 13. srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih osnovnih in srednjih šol je bilo v V letošnjem šolskem Šolskem centru v Kranju. Udeležilo se ga je letu so na naši šoli nas- tale tri raziskovalne na- vseh šest učenk, avtoric raziskovalnih nalog, loge. Tjaša Buh in Špela spremljali pa sta jih mentorici Sonja Homec Petrovčič iz 9. a razreda in Mihaela Žakelj Ogrin. Na srečanju je bilo sta pod mentorstvom Irene predstavljenih 54 raziskovalnih nalog, in sicer Tehovnik izdelali razisko­ 18 srednješolskih ter 36 osnovnošolskih. valno nalogo Spanje med mladostniki (interdisci- Mojca in Urša gresta na državno plinarno področje), Mojca Mlade raziskovalce in njihove mentorje je Šubic in Urša Božnar iz 9. najprej pozdravil Jože Drenovec, v. d. direktorja a geografsko raziskovalno ŠC Kranj, potem pa so se raziskovalci istega Učenci poljanske šole vsako šolsko leto nalogo Ledinska imena v Poljanah in okolici tematskega področja razporedili po posameznih izdelajo tematsko različne raziskovalne naloge, (mentorica Sonja Homec), Ana Demšar iz 8. b učilnicah. Sledile so predstavitve raziskovalnih ki segajo na področja zgodovine, etnologije, ter Klara Rakovec iz 8. a pa sta pod vodstvom nalog, nato so se sestale ocenjevalne komisije ekologije, sociologije, geografije, matematike, Mihaele Žakelj Ogrin raziskovali področje in na koncu so bili razglašeni rezultati ter računalništva itn. sociologije in izdelali nalogo Obremenjenost podeljena priznanja. Učenci, ki jih raziskovanje zanima, se za ljudi z modo. Tjaša Buh in Špela Petrovčič sta osvojili tematiko svojih nalog odločijo že v jesen- Tjaša Buh in Špela Petrovčič sta med razisko- četrto mesto, Ana Demšar in Klara Rakovec sta skem času, potem pa se s pomočjo mentorjev vanjem ugotovili, da je spanje med mladost- bili na področju sociologije drugi, Mojca Šubic seznanjajo s pravili in postopki raziskovanja, s niki zelo pomembno in potrebno. Anketirali sta in Urša Božnar pa sta bili najbolj prepričljivi strukturo raziskovalne naloge, terenskim delom, osnovnošolce in srednješolce ter potrdili hipot- na geografskem področju in sta osvojili prvo intervjuji, hipotezami in sklepi. Ker pa razisk- ezo, da osnovnošolci spijo več kot srednješolci. mesto na regijskem srečanju, kar pomeni, ovalna naloga zaživi šele, ko je predstavljena Srednješolci več časa preživijo za računalnikom da sta se uvrstili na državno srečanje mladih širšemu občinstvu, mladi raziskovalci svoje ali pa pred televizijo, a tudi bolje kot osnovnošolci raziskovalcev. predstavitve najprej preizkusijo tako, da nas- poznajo posledice nespečnosti. Bernarda Pintar

Turizmu pomaga – PŠ Javorje Pri Ažbetu doma Tudi letošnje šolsko leto so učenci Podružnične šole Javorje sodelovali pri pro- jektu Turizmu pomaga lastna glava, pod naslovom Potuj z jezikom. Izdelali so turistično nalogo z naslovom Pri Ažbetu doma. Pri nastajanju smo jih usmerjale in jim pomagale mentorice Maja Kokalj, Živa Štenta in Darinka Bertoncelj. Navdih smo dobili pri obisku Ažbetove Pokazali smo meni, ki bi ga gost poskusil ob rojstne hiše ob 150-letnici njegovega rojstva. obisku domačije: kisu zejle s fežolom mpa Anton Ažbe je namreč svetovno znani slikar, jetrnca, pečena polenta z japkam mpa kampot ki se je rodil v vasi Dolenščice, blizu Javorij. iz suhga sadja. Na stojnici smo se predstavili v Oblikovali smo pester program druženja domačem narečju. starejših ljudi na Ažbetovi domačiji – Pri Za izdelano nalogo in privlačno predstavitev Ažbetu doma. smo prejeli dve zlati priznanji na državnem Svoje delo smo predstavili na turistični nivoju, in sicer za sodelovanje in najboljšo tržnici v Mercatorjevem centru Ljubljana turistično nalogo. Čaka nas še predstavitev v Šiška. Tam smo stojnico spremenili v Ažbetovo Mariboru, kjer se bodo predstavili vsi z zlatom domačijo in ponudili naš proizvod. Na mizi nagrajeni tekmovalci iz celotne Slovenije. so zadišale dobrote iz časov Antona Ažbeta. Maja Kokalj 23 Kotiček za starše Za kom otroci pobirajo odpadke? V okviru Eko dneva smo obiskali sortirnico odpadkov v Todražu in izvedeli če so smeti, ki jih pobirajo manjše in večje veliko stvari, za katere bi morali učenci slišati večkrat, ne samo enkrat na leto. otroške roke, res samo rezultat njihovega onesnaževanja. Za to smo zadolženi učitelji, predvsem in v veliko večji meri pa starši. Kdo bo Kdo je izpraznil pločevinke piva in energij­ nudil otroku znanje o skrbi za čistejše okolje, če ne starši. skih pijač, ki krasijo travnike ob cestah? Kdo je kadil na igrišču pred šolo? Je res naloga čistilk, da pobirajo »čike« za zdravimi rekreativci, ko zapuščajo telovadnico?

Ko nihče ne vidi … Starši, ne jezite se, ker vaši otroci skrbijo za čisto okolico, kajti s tem pridobivajo spoštovanje do narave, učijo se, kaj je prav, mogoče bodo prav zaradi te skrbi za okolje svoje starše opozorili, da tega ne bodo počeli. Pri akciji imajo rokavice in pridobivajo delovne navade. Nekaterim otrokom pa kljub akciji ne bo pomagalo. Odvije bombon in papirček vrže na tla, če ga le nihče ne vidi. Na postajo k blokom lahko dežurni hodijo pobirat smeti vsak dan in vsak dan bodo tam nove. Okrog košev v razredih pogosto leži polno papirčkov in brisačk. Obriše si roke, vrže blizu koša in vseeno je, če pade zraven. Da bi pa pobral še prejšnje, ne pade nikomur na pamet. No, zato smo pa straši in učitelji, da stalno spodbujamo k pravim rešitvam. Zavedati se je treba, da ločeno zbiranje odpadkov podaljša dobo odlagališčem, za katere je tako zelo V šoli je učni načrt prenatrpan, da bi s pred­ odpadki. Ponosna sem nanje, da so komentirali, težko najti prostor, da manj bioloških odpad- vi­denimi cilji lahko dosegli zadostno ekološko in vem, da oni žemelj ne bodo metali v kontej­ kov pomeni manj toplogrednih plinov in z osveščenost. Če otroci vidijo, da lahko ostanke ner. Rada bi jih pohvalila, kajti hitro se učijo, biološkimi odpadki lahko pridobimo koristen krompirja, sadja, kavino usedlino, ostanke in naj nam ne bo škoda časa, ko ponavljamo kompost, ki ga vrnemo v naravni krog. prismojenega mečemo v školjko, da lahko pok- iste stvari večkrat, naj bo to o pozdravljanju, Slovenija ima na leto od 300 do 800 kg varjen jogurt v celoti vržemo med plastiko, ne o odnosu do starejših, prijaznosti, skrbi za odpadkov na enega prebivalca. Toliko družin, da bi plastiko očistili, da baterije vržemo med okolje … toliko smeti, toliko onesnaževanja. Vsi odpadki ostale odpadke, da stekleničko zdravil odložimo Občina je ogromno vložila v ozaveščanje danes niso več odvečni. Če smo osveščeni, lahko med ostalo …, kako naj se naučijo, kaj je prav? občanov in rezultati so vidni, čeprav bo odpadki pomenijo surovino za pridobivanje recik- Samo s svojimi zgledi jih učimo. potrebno ponekod še zavihati rokave. V tem liranih proizvodov, goriva, komposta … Skrb za Na obisku sortirnice so bili otroci zgroženi mesecu izvajamo v šoli in vrtcu akcijo čiščenja čisto okolje je hkrati tudi skrb za naše zdravje. nad veliko vrečo žemelj, ki je bila med ostalimi ožje in širše okolice šole. Včasih se vprašam, Jana Rojc

Vrtec Dobrava Teden dni smo bili brez igrač V vrtcu Dobrava smo si vzeli en teden za ljavi harmonike. Ker igro brez igrač. V vrtcu brez igrač?! Seveda. Pa je naš vrtec eko vrtec, še kako je bilo zanimivo. Vživeli smo se v stare smo vključili še eko čase, ko ni bilo toliko igrač. In otroci? Zelo so igrače. Izdelali smo jih uživali. Namesto kupljenih igrač, kock, punčk, iz odpadnega materiala. vozil … smo prepevali ljudske pesmi in plesali Podirali smo keglje iz ob ljudski glasbi. plastenk, igrali smo se Igrali smo se družabne igre, ki jih otroci s plastičnimi zamaški, danes sploh ne poznajo več – kovtre šivat, škatlami različnih ve- ristanc, spoznali smo stare besedne igre in likosti, časopisnim pa- uganke. Na igrišču se nismo igrali z lopatkami pirjem … in kanglicami, ampak smo poiskali krtine, Stare zgodbe, pesmi veljice in kamenčke za igro. Obiskala nas in igre so nas popeljale je stara mama enega od naših otrok in nam v čas naših dedkov in predstavila stara orodja in pripomočke za babic. Vsem, ki so nam žetev, igrali smo se s klasi in jih opazovali pod pri tem pomagali, se povečevalnim steklom, jih risali … zahvaljujemo.

Imeli smo tudi koncert skupine Zaton. Eva Škrlec, vodja vrtca iz arhiva vrtca Foto Prepevali so nam ljudske pesmi ob sprem- Dobrava Otroci so eko igrače postavili na ogled. 24 Iz OŠ Poljane Za veselje in sožitje med generacijami Prvi pomladni mesec marec se letos nikakor ni hotel odtrgati od zime, ki s svojim repom opleta še aprila. Sonce pa se je vseeno nasmihalo učencem 4. in 5. razreda, ki so v začetku marca smučali in se sankali na Starem vrhu. Tolikšne sreče pa niso bili deležni tretješolci, so tako že v začetku marca oblikovali darila iz ki so v naravi na Medvedjem Brdu preživeli pet papirja. Prvošolci so tiskali s prstki, drugošolci so dni. Čeprav jim vreme ni bilo najbolj naklonje- risali s tušem in slikali z barvicami, tretješolci pa no, se niso pustili preveč motiti. Vremenoslovje, so šivali. Nastale so kazalke za knjige s pomlad- orientacija, ekologija, lokostrelstvo, pohodi, nim motivom. Likovno ustvarjanje so prepletli z plezalna stena, ples in sneg – vse to je bilo v dobrodelnostjo, saj so darilca namenili krajanom njihovem programu! KS Poljane, starim nad 75 let. Tudi Arboretum Volčji Potok se je učencem Knjižne kazalke je izdelalo več kot osem- 6. razreda pokazal v zimski podobi. deset naših najmlajših, nekaj manj učencev Učenci 1. triletja so na gregorjevo stikali – raznašalcev je obiskalo več kot sto šestdeset po grmovju in iskali drobna sladka darilca, s starostnikov na domu. Marsikdo izmed starejših katerimi so se jim za skrb v mrzlih dneh zah- je precej oddaljen od domače hiše učencev, tako Tudi četrtošolci so tehniški dan namenili izde- valili ptički. da je bila tudi pomoč staršev dobrodošla. lovanju daril, namenili pa so jih svojim mamicam Marca v Osnovni šoli Poljane že tradicionalno Učenci in delavci šole smo veseli, da smo in skrbnicam. Za pomoč so na šolo povabili izvedemo 3. tehniški dan za učence prvega triletja. se ponovno tudi na ta način povezali s krajem. Alenko Lotrič, ki je z učenci izvedla delavnico Vsebina tega dne je vsako leto enaka – izdelovanje Vsekakor smo želeli vsakega posameznika razve- izdelovanja pravih dražgoških kruhkov. Razdelili daril za starejše krajane. Učenci 1., 2. in 3. razreda seliti. Upamo, da je bil tako naš namen dosežen. so se v dve skupini. V prvi so valjali in gnetli testo, iz večjega kosa testa so naredili srce in ga okrasili Iz OŠ Ivanja Tavčarja z ročno izdelanimi okraski. Vse skupaj so položili na pekač. Po končani peki so jih premazali z gla- zuro. Druga skupina se je ta čas v matični učilnici Dva učenca prejela trudila z izdelovanjem ličnih embalaž, v katerih so učenci odnesli medene kruhke domov mamicam za darilo. Napisali so tudi voščilo. Po določenem času sta se skupini zamenjali, zlato Pregljevo priznanje tako da so vsi učenci izdelali vse dele darila. Bernarda Pintar

Dedki in babice na obisku V vrtec Agata v Poljane so prišli na obisk dedki in babice otrok iz 5. skupine. Malčki so jih povabili, da se skupaj poveselijo ob prihodu pomladi. Otroci so starim staršem zaigrali glasbeno pravljico Gradič, zapeli pesem Izidor ovčice pase. Naučili so jih ples Ob bistrem potočku je mlin. Na koncu so skupaj izdelali svečko iz voska. Jožica Maček Foto: Milka Burnik Foto: Znani so uradni rezultati tekmovanja iz in gorenjevaške šole pomerili v znanju Kako do- znanja kemije za Preglova priznanja. V osmem bro poznam svoj kraj. Matična šola in podružnici razredu je tekmovalo sedemindvajset učencev. so v času okrog materinskega dne prekipevale Bronasto Preglovo priznanje so prejeli Nika od navdušenega nastopanja za mame in vse Krvina, Erik Črešnovar, Jernej Jereb, Tinkara druge obiskovalce. Pevci otroškega in mla- Tominc, Saša Rauter, Ajda Demšar, Maja Mur, dinskega pevskega zbora ter plesalci so pletli Katja Jereb, Tjaša Miklavčič, Klemen Buh, program v še dodatni marčevski prireditvi. Špela Šturm, Nina Strel in Dušan Pustavrh. Mladi raziskovalci za razvoj Poljanske doline V devetem razredu je tekmovalo petnajst so predstavili svoje raziskovalne naloge v šoli učencev, priznanje pa so prejeli Saša Slabe, Ta- in še v Šolskem centru Kranj. Osmošolci so mara Klemenčič, Jerneja Ferlan, Jan Bajt, Janez dneve dejavnosti izpeljali kar v CŠOD Peca na Rupar, Nika Šturm, Nina Bevk, Tanja Pivk, Beti Koroškem. Šolska folklorna skupina je sodelovala Brence in Tina Poljanšek. Miha Jereb iz 8. b ter na medobčinskem srečanju folklornih skupin. Katja Štucin iz 9. a sta na državnem tekmovanju Sovodenjski učenci pa so ob ustvarjanju za osvojila zlato Preglovo priznanje. turistično nalogo mesili in pekli kruh. V šoli v Poljanah sta se ekipi šole gostiteljice Milka Burnik 25 Otroški parlament Razpravljali so o stiskah in radostih odraščanja Otroški parlament je javna tribuna otrok na temo, ki jo izberejo osnovnošolci na državnem otroškem parlamentu. Pomeni tudi obliko sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter pridobivanje zavedanja o človekovih in državljanskih pravicah. Organizator nacionalnega programa otroškega parlamenta je že od leta 1990 Zveza prijateljev mladine Slovenije. osnovnošolcev predstavijo in zastopajo interese vrstnikov. Tema letošnjega otroškega parlamenta je Stiske in radosti odraščanja. Na osnovni šoli Poljane mentorica Barbara Tavčar organizira srečanja šolske skupnosti, v okviru katere se poleg številnih drugih aktivnosti učenci pripravljajo tudi na določeno temo otroškega parlamenta. Odvijajo se pogovori, delavnice ali druge aktivnosti. predstavili. Na koncu pa so podali svoja mnenja Po šolskih srečanjih se naši učenci srečajo na o tem, kaj kot odraščajoči mladostniki cenijo občinskem parlamentu s predstavniki šolskega in kaj pogrešajo v naši občini. Svoje pohvale otroškega parlamenta OŠ Ivana Tavčarja Gorenja in predloge so zapisali v obliki apela, ki so ga vas, kamor je vključenih čim več učencev obeh naslovili na našega župana Milana Čadeža. šol. Tu se oblikujejo stališča, kritični vidik naših V državni otroški parlament so se iz OŠ mladih. Pri tem učence vedno podpreta tudi Poljane odpravili Patricija Raztresen kot par- Otroški parlament se odvija vsako šolsko leto, ravnatelj in ravnateljica, ki se aktivno vključita lamentarka, Brigita Ferlež kot njena sprem- najprej na šolski ravni. Učenci vsake oddelčne v razpravo. Vsako leto pa je na občinsko srečanje ljevalka in Katja Stanonik kot novinarka, iz OŠ skupnosti izberejo po dva predstavnika, ki se povabljen tudi župan občine. Vse ugotovitve in Ivana Tavčarja Gorenja vas pa Jaka Osredkar vse leto udeležujeta srečanj šolske skupnosti, sklepe po en predstavnik vsake šole predstavi na ter Špela Pustovrh kot novinarka. Poleg skle- v okviru tega pa se pripravlja dejavnosti, pove­ državnem parlamentu v Ljubljani. pov, ki so jih oblikovali na podlagi razprave, zane s temo otroškega parlamenta. Tako lahko Letos je občinski otroški parlament potekal so razglasili še temo za naslednje šolsko leto: posredno sodelujejo vsi osnovnošolci. Tema na Osnovni šoli Poljane. Udeležilo se ga je »Razmere v družbi«. srečanj je določena eno leto vnaprej, izberejo pa devet poljanskih in dvanajst gorenjevaških mla- Spoznavanja demokracije na obeh šolah pa jo na državnem otroškem parlamentu. dih parlamentarcev. Razpravljali so o svobodi, ne bi bilo brez mentoric, ki učence vodijo in Predstavniki šolskega otroškega parlamenta starših, pomenu videza in o šoli. Razmišljali usmerjajo skozi celo leto. Na Osnovni šoli Pol- se udeležijo srečanja občinskega otroškega par- so o tem, kaj bi radi sporočil staršem, v čem jane je to svetovalna delavka Barbara Tavčar, lamenta. Zadnja stopnja je zasedanje državnega želijo spremeniti šolo, kako pomemben je videz na Osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas pa otroškega parlamenta v dvorani Državnega v času odraščanja, kako lahko izražajo svojo učiteljici Urša Ramoveš za razredno stopnjo ter zbora, kjer izbrani predstavniki vseh slovenskih svobodo. Po skupinah so izdelali plakate ter jih Darja Krek za predmetno stopnjo. Bernarda Pintar Nagrade Sklepi razprav Priznanje za pesniško zbirko in glasilo nacionalnega otroškega parlamenta Na natečaju revije Mentor za najboljša 1. Odraščanje je čas, ki ga živimo, se mu ne moremo literarna glasila, zbornike in knjige s prispevki odreči in tudi preskočiti ga ne moremo. osnovnošolskih avtorjev, je priznanje prejela 2. Odraščanje je povezano s telesnimi in čustvenimi tudi OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. spremembami, s srečo in z bolečino prve V Osrednji knjižnici Celje je potekala podeli­ zaljubljenosti. 3. Prepričani smo, da velikokrat odrasli od nas zahtevajo tev priznanj nagrajenim šolam. Gorenjevaška se nemogoče, da nas dogovori in postavljanje mej je veselila nagrade skupaj še s sedmimi šolami, omejuje, da nas starši in učitelji ne razumejo. Želimo, in sicer za samostojno pesniško zbirko Podoba da nam večkrat prisluhnejo. iz daljave Anje Eržen pod mentorstvom Andreje 4. Naši problemi so povezani s šolo in prepiri s sošolci. Uršič ter za zbornik literarnih prispevkov Med Veliko je izločanja in laži, ki bolijo. Pri reševanju le-teh gorami za šolsko leto 2011/12, katerega glavna potrebujemo pomoč odraslih. mentorica je Nina Dolenc. 5. Le redki se znajo postaviti zase, vztrajati, če imajo Priznanje je podelil Javni sklad republike prav. Nagrajena pesniška zbirka in glasilo 4. Do staršev nismo vedno odkriti, ker le-ti postavljajo Slovenije za kulturne dejavnosti. preveč vprašanj in nas potem še kaznujejo. Pesniško zbirko in šolsko glasilo je komisija primer dobre prakse, kjer je zbrana samostojna 5. Več časa bi lahko preživeli s starši v sproščenem izbrala med devetinpetdesetimi glasili iz literarna ustvarjalnost učencev.« vzdušju, v igri in manj ob računalnikih in na socialnih različnih slovenskih osnovnih šol. Izbor je Podelitev je potekala v okviru odprtja omrežjih. utemeljila z besedami: »Podoba iz daljave je razstave vseh sodelujočih glasil in publikacij, 6. Odraščanje spremljajo vplivi iz okolja. V kolikšni meri, pesniška zbirka nadarjene najstnice. Skrbno ki so v celjski knjižnici ostali na ogled še ves pa je odvisno od posameznika, njegove vzgoje, izbrane pesmi odsevajo kakovosten pouk mesec. prijateljev … Imamo možnost izbire, pogosto pa nasvete staršev zavračamo. književnosti, katerega metode vključujejo tudi Pesniško zbirko Podoba iz daljave Anje 7. Poznamo primere izločanja zaradi revščine, ki je otroško ustvarjalnost. Poleg samostojne knjige Eržen še vedno lahko dobite pri avtorici, v OŠ posledica družbene krize. smo nagradili tudi literarni zbornik Med gorami, Ivana Tavčarja Gorenja vas ali pa si jo izpo- 8. Še bolj se moramo truditi za prijazen svet brez razlik, kjer so učenci napisali literarne prispevke pod sodite v najbližji knjižnici. za zdravo okolje in prijazne odnose med seboj. mentorskim vodstvom učiteljev, kar kaže na Milka Burnik 26 S čutili spoznavamo svet Bralna značka Brez njih bi bil svet siromašen Urška v podvodnem svetu Poljanski četrtošolci so imeli naravoslovni dan na temo Do letošnjega leta je veljalo, da v Osnovni šoli Poljane čutil. Pri pouku naravoslovja so pred tem o njih izvedeli že vse učence, ki pridno prebirajo knjige za bralno značko, veliko zanimivega, tokrat pa so se o njihovi pomembnosti za nagradimo tako, da v šolo povabimo znanega mladinskega naše življenje prepričali tudi ob raznolikih dejavnostih. pesnika ali pisatelja, ki bralcem predstavi svoje ustvarjanje V uvodnem delu so se razdelili v pet skupin, saj je bilo zanje pripravljenih in jim tudi v pogovoru približa lepote in smisel branja. Letos pet postaj: na vsaki je bilo predstavljeno eno čutilo. Skozi praktične dejavnosti pa je bilo malo drugače. so spoznavali čutila za sluh, tip, voh, vid in okus. Na vsaki postaji so učenci ob Naša knjižničarka Majda Bernik nam je uredila ogled predstave, ki so jo izvajanju različnih poskusov reševali tudi učne liste ter na koncu ugotovitve pod okriljem mentorice Barbare Peternel, učiteljice slovenščine, pripravili strnili v miselne vzorce, ki so predstavljali povzetek naučenega. šolarji iz Osnovne šole Žiri. Zato smo se z učenci bralci od prvega do de- vetega razreda s tremi avtobusi odpeljali do dvorane DPD Svoboda Žiri, kjer smo bili priča zanimivemu nadaljevanju Prešernove zgodbe o Urški in povodnem možu. Naslov predstave je Kje si, Uršika zala?, njena avtorica pa je Vika Šuštar. Urška se je, potem ko jo je z gornjega sveta odpeljal povodni mož, prebudila v podvodnem svetu. Počasi ga je spoznavala in ni ji bil všeč, vse se ji je gabilo: hrana, pijača, še posebej pa grozljive in iznakažene podvodne vešče. Tudi njim Urška ni bila všeč, ker je bila tako drugačna od njih, zato so jo s pomočjo treh urokov počasi preobrazile in postala je ena izmed njih – tako po zunanjosti kot po razmišljanju.

Na postaji za vid so z zavezanimi očmi risali skupinsko risbo, se spre- hajali in orientirali po učilnici ter tipali in prepoznavali oblike na posebnih igralnih kockah. Na postaji za sluh so prepoznavali zvoke iz okolja, s tresenjem posodic ugotavljali njihovo vsebino ter iskali pare čebelic, ki so oddajale enak zvok. Na postaji za tip so tipali in iskali pare enakih površin, ocenjevali in merili temperaturo zraka, z različnimi rokavicami in le s tipom prepoznavali skrite predmete v vrečki ter ugotavljali, kakšni predmeti jih najbolj žgečkajo. Na postaji za voh so v pripravljenih kozarčkih z zaprtimi očmi vonjali in prepoznavali snovi prijetnega in Igralci so bili izvrstni, saj so s svojo igro prepričali občinstvo. K manj prijetnega vonja ter iskali pare snovi z enakim vonjem. temu so zelo pripomogli tudi kostumi in scena (Špela Mezek in Andrej Najbolj zanimiva se je učencem zdela postaja za okus, na kateri so Mivšek), ki so gledalcem pomagali oblikovati predstavo o podvodnem okušali in prepoznavali tekočine različnega okusa, jih razporejali od najbolj življenju. Dogajanje je spremljal Mladinski pevski zbor OŠ Žiri pod vod- do najmanj sladke, ugotavljali, na katerem delu jezika posamezen okus stvom Andreja Žaklja. Pevci so s svojo podobo in besedili pesmi odlično najbolje čutijo, ter kaj poleg okušanja še lahko ugotavljajo z jezikom. dopolnjevali in povezovali zgodbo. Še posebej pa nas veseli, da je bila Na koncu so poročali o svojih ugotovitvah ter dopolnili učne liste. predstava primerna za vse učence – od prvega do devetega razreda. Ogledali so si še primere optičnih iluzij, ob katerih so spoznavali še Osnovni šoli Žiri se zahvaljujemo za to izkušnjo in jim želimo še druge plati svojih čutil. veliko gledaliških uspehov. Andreja Burjek, učiteljica Bernarda Pintar Foto meseca

Tokrat objavljamo dve fotografiji, ki sta naših krajih. Fotografija je nastala 2. aprila. Vabimo vas, da še naprej pošiljate zanimive prispeli na naš naslov: podblegaske.novie@ Ema Reven pa je napisala, da imajo že več fotografije, ki jih bomo z veseljem objavili v gmail.com. Minka Likar je s fotoaparatom tednov vsako jutro zelo nenavadno obisko­ Podbelgaških novicah. V pomladnih mesecih se zabeležila, kako dolga je bila letos zima v valko – očitno ima zelo rada orehe. motivi ponujajo kar sami. M. B.

27 Invazivke Tudi v naši občini vse pogostejša nadloga Tujerodne invazivne rastlinske vrste dobro uspevajo tudi v naši občini in izpod­ rivajo domače rastlinstvo. Širijo se v kmetijske površine, prevzemajo prostor gr- movju ob Sori in pritokih, naseljujejo se na naših vrtovih, pelinolistna ambrozija povzroča alergije in je nevarna za naše zdravje. Zato je nujno njihovo poznavanje in preprečevanje njihovega razširjanja, k čemer lahko veliko pripomoremo sami.

Zlata rozga Žlezava nedotika Topinambur ob Sori Tujerodne invazivne rastline – invazivke so k so jih sadili tudi čebelarji. Vendar pa z njimi občini. To so kanadska in orjaška zlata rozga, nam prišle in še prihajajo s pomočjo človeka, ki jih namerno zmanjšujemo pestrost domačih vrst, ki žlezava nedotika in japonski dresnik. Pri nas se je z drugih celin prinesel za okras, hrano, čebeljo je še vedno ena izmed kakovosti našega okolja. razraščajo še topinambur, pelinolistna ambrozija, pašo ali pa pomotoma s tovorom. Ker so pogoji Kakšen je odnos med domačo čebelo, kranj­ enoletna suholetnica in deljenolistna rudbekija. za rast nekaterih tujerodnih vrst rastlin ugodni in sko sivko, invazivnimi tujerodnimi vrstami in Da bi se v našem okolju ohranile domače nimajo naravnih sovražnikov, so se začele močno biotsko pestrostjo na Gorenjskem, proučujejo vrste dreves, grmovnic in zelnatih rastlin, ki širiti. K temu veliko prispeva nepoznavanje prob- od leta 2010 v čezmejnem projektu AMC PRO- so primerna paša za čebele in druge žuželke, lematike v strokovni in širši javnosti ter posledično MO BID. Nosilni partner projekta je Razvojna koristne tudi za pripravo domačih dobrot, neprimerno ravnanje z njimi. O tem so že pisali v agencija Sora. V času projekta so izdali tudi zdravilnih čajev, bodimo pozorni na tujerodne Podblegaških novicah. zloženko Raznolikost je rešitev, ki jo objavljena invazivne vrste, preprečujmo njihovo širjenje in Tujerodne invazivne rastlinske vrste so na spletni strani Biotehniškega centra Naklo jim ne dajmo prostora za rast. Kako? pogosto nezahtevne za rast in nimajo naravnih (http://www.bc-naklo.si/), v zavihku projekti, • Na neporaščene površine čim prej posejmo sovražnikov. Golo zemljo, peščene površine podzavihku mednarodni projekti. ali posadimo primerne rastline. in nasutja (gradbeni odpadki in podobno) • Pri premeščanju zemlje pazimo, da se naselijo, še preden se uspejo zasejati in zrasti Kako preprečiti zasajanje? semena ali deli invazivk ne prenašajo skupaj z domače vrste, kar lahko opazimo tudi pri nas na V njej so podrobno opisane tudi štiri in- zemljo, saj se tako še hitreje razširjajo. opuščenih golih površinah, kot so na primer na- vazivne rastlinske vrste, ki rastejo tudi v naši • Pri urejanju vrtov, parkov in zelenic upo- sutja in degradirane površine. Ob Sori se širijo rabljajmo domače vrste rastlin. na prodiščih, nedovoljenih nasutjih, opazimo • Semena in sadike naj bodo kakovostne in jih tam, kjer je bilo s sečnjo odstranjeno drevje vzgojene v bližini kraja, kjer jih sadimo. in grmovje. Tudi na domačem vrtu ali okolici • Invazivke odstranimo v celoti in takoj, ko se po- doma niso redkost. javijo, da se ne razrastejo v površine monokultur. Širijo se na različne načine. Semena prenašajo • Invazivk ne odstranjujmo z navadnim ptice in druge živali pa tudi reke in potoki. mulčenjem in kompostiranjem, ker se semena Človek lahko semena ali rastline in njihove dele in poganjki razmnožujejo naprej. nehote prenaša z zemljo, gramozom, mivko ali • Odstranjene invazivke sežgimo, predelajmo v s peskom, lahko pa jih tudi namerno sadi kot bioplinarni ali odstranimo z mešanimi odpadki. okrasne rastline. Pri razmnoževanju teh vrst pa • Pazimo na kakovost krme za ptiče. V njej imajo pomembno vlogo domače čebele, saj so ne sme biti semen ambrozije ali zlate rozge. nekatere primerne za njihovo pašo. Prav zato Japonski dresnik Tadeja Šubic Črna pika – So prostori primerni za vadbo?

V telovadnici OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi se aktivnosti, ki jih organizirajo ŠD Partizan, ŠDMH, vadbo in delo ter odgovor oziroma konkretno vsak dan izvaja telovadba za osnovnošolske otroke, Klub Mladinska, KŠPD, ŠD Špik Lučine, ŠD So- rešitev, kdaj in kako se bo stanje izboljšalo. v popoldanskem času pa ostale športnorekreativne vodenj, ŠD Sv. Urban. A telovadnica in garderobe P. N. so dotrajane, poškodovane in zastarele. V zadnjem času je vidna tudi plesen. Spodnji del telovadnice brez stropa je bil sicer avgusta lani prebeljen, februarja letos pa še premazan proti plesni, a žal to ni pomagalo, da bi izginila. Uničena so tudi tla; na nekaterih koncih je namreč mogoče zaznati, da je pod parketom uničena iverka. Tudi tla so bila večkrat poprav- ljena in ponovno bi bila potrebna popravila. Uporabniki telovadnice se sprašujejo, ali je vadba v taki telovadnici sploh primerna, kaj šele varna. Želeli bi si boljše pogoje za normalno 28