letnik 14, številka 8 Podblega{kePodblega{ke oktober 2010 novice GLASILO OBČINE GORENJA VAS - POLJANE

1 Vrtec na Dobravi Iz županovega dnevnika Sprejeli tri skupine otrok, • 4. julij: Na Blegošu na srečanju podeželskih kmečkih žena. četrto bodo spomladi • 9. julij: Odprtje Vrtec na Dobravi je prvo generacijo malčkov sprejel z manjšo zamudo, pričakale dela panoramske ceste pa so jih pisane igralnice in novo igrišče. Javorč–Bukuc. Projekt nastaja v sodelovanju Sredi septembra je torej vrtec škofjeloške, žirovske odprl vrata za tri oddelke otrok, in gorenjevaško-poljanske občine. četrtega bodo odprli predvi- • 18. julij: Na svečanosti ob 15-letnici od- doma marca. Vanj bodo sprejeli kritja spominske plošče zamolčanim žrtvam otroke, ki zdaj še ne izpolnjujejo v Gorenji vasi. starostnega pogoja (stari morajo • 23. julij: Sestanek pri direktorju Direkci- biti najmanj 11 mesecev) za je RS za ceste Gregorju Ficku. Pogovori o vključitev v vrtec. V tednu rekonstrukcijah državnih cest v naši občini. pred odprtjem vrtca je vodstvo Z rebalansom državnega proračuna so se vrtca pripravilo individualne zmanjšala sredstva v ta namen, in to pred- razgovore s starši, poleg tega pa vsem na cesti –. Preostale so potekala tudi izobraževanja pa bodo na vrsti za obnovo v prihodnjem vzgojiteljic o uporabi objekta in obdobju. naprav v njem. Kot je pojasnila direktorica

• 25. julij: Na Prazniku žetve na Javorču. Dolenc Tina Foto: • 25. julij: Prevzem novega gasilskega občinske uprave Elizabeta Ra­ avtomobila v Poljanah. kovec, so igralnice prostorne z veliko svetlobe in izvoz na regionalno cesto. Vrednost pogodbe, • 26. julij: Na občini sestanek z vodjem in z zanimivimi barvnimi poudarki. Najmlajšim sklenjene s podjetjem SGP Tehnik, je nekaj vzdrževanja državnih cest Pavletom Hevko so na voljo prostorne terase, vse igralnice imajo manj kot 210.000 evrov in kot pravi Rakovčeva, in predsednikom KS Sovodenj Stanetom poglede na zeleno okolico, sredi katere je tudi ta ne bo presežena. »Na občini smo zelo Bajtom. prostorno zunanje igrišče, ki je posebej zavaro- zadovoljni, da nam je uspelo tako zahtevno • 28. julij: Skupaj s poljanskim župnikom vano z varovalnimi ograjami in opremljeno z investicijo realizirati v tako kratkem času in Jožetom Stržajem na obisku pri vodji Za- igrali. Poleg tega so naredili prizidek, v katerem tako kot že vsa leta poprej uspeli doseči enega voda za varstvo kulturne dediščine Borisu je razdelilna kuhinja. Uredili so še sanitarije, temeljnih ciljev – zagotoviti varstvo vsem Vičiču ter pri upravi Mercatorja in zahvala garderobo za otroke in za zaposlene ter pros- predšolskim otrokom, za katere je bila oddana za sodelovanje pri praznovanju 300-letnice tor za individualno delo z otroki in pisarno za vloga za vpis v vrtec. S tem postajamo poseb- postavitve temeljnega kamna porušene vodjo vrtca. nost med slovenskimi občinami, kar je toliko cerkve v Poljanah. Pred objektom so na novo zgradili parkirišče bolj pomembno glede na dejstvo, da smo bili • 31. julij: Na prevzemu novega gasil- lani po podatkih Statističnega urada RS občina skega avtomobila v Javorjah. Stik z županom z najvišjo nataliteto v državi,« je komentirala • 31. julij: Obisk na Kopaški noči. Rakovčeva. T. D. • 1. avgust: Na prireditvi Dan oglarjev na Do volitev bo župan za vaša vprašanja, Starem vrhu, kjer smo skupaj z nadškofom predloge in mnenja dosegljiv vsak torek in sre- Alojzom Uranom in domačim župnikom do, kot je navedeno v tabeli. Če bi z njim želeli zakurili kopo. govoriti na občini, se prej najavite pri tajnici na • 15. avgust: Na svečanosti v Stari Oselici telefonsko številko 04/51-831-00 in povejte, ob 15. obletnici postavitve spominske plošče približno koliko časa boste potrebovali, da zamolčanim žrtvam. boste dobili termin in vam ne bo treba čakati. • 15. avgust: Na gorski hitrostni dirki Lahko se zgodi, da kdaj zaradi neodložljivih Lučine. obveznosti kljub napovedanim uradnim uram • 15. avgust: Udeležba na Semanjem ne bo dosegljiv, za kar se že vnaprej opravičuje dnevu na Hotavljah. in prosi za razumevanje. Milan Čadež ima tudi poslansko pisarno, • 18. avgust: Na Dnevih kranjske klobase, Zaradi lokalnih volitev in objave volilnih list v kjer je dosegljiv ob ponedeljkih ves dan po ki so jih priredili v Kulinariki Jezeršek. Podblegaških novicah tokrat izhajamo kasneje, • 21. avgust: Kot tekmovalec na kole- telefonu, od 13. do 15. ure pa tudi v pisarni. kot smo načrtovali. Zato se bo tudi izid naslednje M. B. številke zamaknil na začetek novembra. Vaše sarski dirki na Javorč, ki jo organizira ŠD Kdaj in kako do župana? Sv. Urban. prispevke pričakujemo najkasneje do 29. oktobra po vsak torek 15.–17. ure po tel.: 031/847-961 • 21. avgust: Udeležba na volaškem elektronski pošti: [email protected] ali vsako sredo 14.–17. ure na sedežu občine na naslov: Uredništvo Podblegaških novic, Poljanska pikniku. cesta 87, 4224 Gorenja vas. Na ista naslova lahko Kdaj in kako do poslanca? • 28. avgust: Na vsakoletnem srečanju pošiljate tudi sezname prireditev, ki jih organizirate. društva diabetikov na Hlavčih Njivah. vsak ponedeljek ves dan po tel.: 031/847-961 Prispevkov, ki jih bomo prejeli po tem datumu, ne bo Izbor: M. B. v poslanski pisarni, po vsak ponedeljek 13.–15. ure mogoče objaviti! predhodni najavi na telefon

PODBLEGAŠKE NOVICE (ISSN 1408 - 3086) – Glasilo občine Gorenja vas - Poljane. Naslov: Uredništvo Podblegaških novic, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas. Elektronska pošta: [email protected]. Odgovorna urednica: Milka Bizovičar. Pomočnica urednice: Tina Dolenc. Članice uredniškega odbora: Milka Burnik, Tadeja Šubic in Lidija Razložnik. Oglasno trženje: Simon Čadež ([email protected]). Lektorici: Ana Jurjevič in Polona Peternelj. Računalniški prelom in oblikovanje: 2Rdesign, Robert Resman s.p., Tisk: Tiskarna Artelj. Podblegaške novice so tiskane v 2200 izvodih in jih brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v občini Gorenja vas - Poljane. Na voljo so tudi na spletnih straneh občine www.obcina-gvp.si. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja in preoblikovanja člankov. Izbrane poslane fotografije objavljamo tudi na spletnih straneh občine, razen če avtor tega pri pošiljanju za objavo v časopisu ne bo izrecno prepovedal. Podblegaške novice so v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, vpisane pod zaporedno številko 102. Foto na naslovnici: Milka Bizovičar.

2 Ceste Krožišče je dokončano Sredi septembra je bil opravljen še pregled težave voznikom, ker so bile zavijalne krivulje lahko vozniki zapeljejo čez. Krožišče je varno in prevzem krožišča v Gorenji vasi. Kot je bilo prekratke in cestišče preozko. Poleg tega pravi, in omogoča kakovosten pretok prometnega predvideno, ima krožišče pet krakov, od katerih da so bili med gradnjo robniki previsoki, kar je toka,« je še pojasnil. sta dva zaradi nezgrajenega nadaljevanja ceste voznike sililo, da se odmikajo od roba cestišča, Skupna vrednost krožišča je po ponudbi še zaprta, v sredini pa je postavljena skulptura zato je bila cesta kar naenkrat preozka. Pos- izvajalca Cestnega podjetja Kranj znašala 435.000 evrov, od katerih bi občina Gorenja iz marmorja. Da bo treba zgraditi še bencinski ledice je po njegovih besedah občutilo tudi servis, za kar Petrol še pripravlja projektno do- vas - Poljane prispevala 85.000 evrov. Kot kaže, gradbišče, saj je bilo polomljenih kar nekaj rob- kumentacijo in pridobiva vsa potrebna soglasja pa bo končna vrednost nižja. Trenutno znaša nikov. »Mislim, da je zdaj zadeva urejena in da in dovoljenja za gradnjo, je povedal Bernard 297.000 evrov, kar pomeni, da se bo zmanjšal cesta ni preozka. Manjši problem je samo otok Strel, ki je na občini zadolžen za področje tudi prispevek občine, in sicer na 53.000 evrov. komunale in gradenj. »Predvidevamo, da bo pred mostom čez Soro, ker je most preozek, zato Na natančen obračun pa bo treba še počakati. dovoljenje izdano v začetku naslednjega leta, je omenjeni otok spuščen oziroma povozen, da T. D. tako da se bo gradnja začela spomladi 2011,« je dodal. Zanimalo nas je tudi, kdo določa napise na usmerjevalnih tablah. Napisi na usmerjevalnih tablah, kjer nas na primer na prvem križišču tabla usmerja proti Horjulu, na naslednjem pa proti Lučinam, lahko nekoga, ki teh krajev ne pozna, zmedejo. Strel je pojasnil, da signal- izacijo ureja projektant na osnovi pravilnika, smernic in ostale zakonodaje. »Za signal- izacijo na državnih cestah je odgovorna država oziroma njene službe: DDC, DRSC in DARS. Ob državni cesti se brez dovoljenja DDC-ja in upoštevanja njihovih zahtev ne sme postavljati nobenih dodatnih znakov, ker je to kaznivo po zakonu,« je še dejal Strel. Tudi očitke o otokih na uvozih v krožišče, ki da zelo zožujejo cestišče, je Strel zavrnil kot neupravičene. Po njegovem mnenju izvirajo iz spremenjenega režima vožnje med gradnjo krožišča, saj se je med gradnjo pogosto doga- jalo, da je promet potekal v nasprotni smeri, kot bi v normalnih razmerah. To je povzročilo Dolenc Tina Foto: 24 investitorjev »ujelo sonce« Izdelali so 133 sončnih sprejemnikov in s tem izboljšali energetsko učinkovitost v Skupina v Poljanski dolini bo kmalu tudi pričela s gospodinjstvih ter prispevali k ohranjanju okolja ter zmanjševanju onesnaženosti. samogradnjo. Če vas zanima samogradnja sončnih sprejemnikov oziroma imate v zvezi s tem kakršno Projekt Ujemimo sonce, ki ga je letos janu- novic. Obiskali smo Bojana Sovinca iz Bro- koli vprašanje, se tudi po zaključku projekta lahko arja začela izvajati Razvojna agencija Sora v dov, ki nam je dejal, da je s samogradnjo obrnete na Kristino Miklavčič iz Razvojne agencije sodelovanju z Radiem Sora in s svetovalci na zelo zadovoljen in je prepričan, da se mu bo Sora, ki vam bo posredovala osnovne informacije in področju energetske učinkovitosti, se je avgusta investicija povrnila v 5 do 7 letih. Kot pravi, vas usmerila na Gradbeni inštitut. zaključil. V okviru projekta so oblikovali tri sama gradnja ni zahtevna, saj so na predavanjih Lidija Razložnik skupine samograditeljev s skupno 27 člani in ob izdelovanju sončnih sprejemnikov pod (3 samograditelji niso iz območja UE Škofja strokovnim vodstvom mentorja Gradbenega Loka), ki so sami, v sodelovanju z ostalimi inštituta Matjaža Malovrha dobili vse potrebne Informacije iz pr(a)ve roke člani skupin, izdelali 133 sončnih sprejemnikov. informacije. Ko smo ga povprašali, kaj če bi Spoštovani podjetniki in obrtniki, najboljša informacija Skupno so tako izvedli 27 investicij v solarne se kateri od sončnih sprejemnikov pokvaril ali je iz prve roke in ob pravem času. Take informacije sisteme za ogrevanje vode. razbil, nam je povedal, da ga ne bi bilo težko potrebujejo učenci, ki zaključujejo osnovno šolo. Da bi jim olajšali izbiro glede nadaljevanja šolanja, vas Delo so organizirali tako, da so udeleženci popraviti, saj natanko pozna postopek izdelave vabimo, da jih obiščete v šoli ali jih povabite na obisk najprej skupaj naročili ves potreben material za in bi to lahko popravil kar sam. Omeniti je treba v vaše podjetje. Predstavite jim svoje delo. Povejte izdelavo sprejemnikov (pločevina, bakrene cevi, tudi, da so investitorji z lastnim delom v skupini jim, zakaj ga radi opravljate. Morda jih boste prav steklo itn.). Skupinsko so naročali tudi solarne in z vsaj polovico manjšim finančnim vložkom, vi navdušili za poklic, o katerem so imeli premalo postaje, ekspanzijske posode in bojlerje, zato jim je kot bi bil ob nakupu celotnega sistema, izdelali informacij, da bi se lahko odločili zanj. Morda celo uspelo doseči precejšnje količinske popuste in tako lastne solarne sisteme za ogrevanje vode in iščete nekoga, ki bo opravljal isto ali podobno delo, privarčevati kar nekaj evrov. Prav tako so v skupi- s tem prispevali tudi k ohranjanju okolja in kot ga opravljate sami. nah sestavljali sončne sprejemnike in jih zmontirali zmanjševanju onesnaženosti. Vsi, ki bi želeli sodelovati v akciji, pišite na elektronski naslov OŠ Ivana Tavčarja ([email protected]) ali na strehe ali na za to izdelane konstrukcije, nato pa Sredstev za sofinanciranje izgradnje sončnih pokličite po telefonu (04/50-70-100). Kontaktna oseba so z delom nadaljevali posamezno. sprejemnikov zaradi zaključka projekta ni več, je šolska pedagoginja Marija Jurjevič. Enega od primerov izvedenih samogradenj se pa samostojno oblikujejo skupine ljudi, ki so M. J. smo si ogledali tudi v uredništvu Podblegaških zainteresirani za tak način ogrevanja in izdelave. 3 Metka Debeljak, ravnateljica OŠ Poljane Z optimizmom, pogovori in dogovori do skupnih ciljev Ravnateljevanje v OŠ Poljane je prevzela dotedanja pomočnica ravnateljice Metka Debeljak. V šolstvu je že 28 let, začela pa je s poučevanjem glasbene vzgoje na OŠ Ivana Tavčarja. Po ustanovitvi podružnične šole v Poljanah je bila najprej njen pomemben del, kasneje pa je sama prevzela vodenje. Šola se je leta 1997 preoblikovala v osemletko in takrat je postala pomočnica ravnateljice, kar je opravljala vse do letos. Vseskozi je delno tudi še poučevala – večinoma matematiko, nekaj let vmes tudi razredni pouk –, spremljala novosti na področju šolstva in bila posredno vpeta v vodenje. O njenih načrtih za prihodnjih pet let, načinu dela in spremembah, ki jih namerava uvesti, smo se pogovarjali na prvi dan novega šolskega leta. S čim oziroma na kakšen način ste med prihajajo v našo šolo. V gradnjo in obnovo šole ni

petimi kandidati prepričali svet zavoda, da treba veliko vlagati, zato tu ni posebnih načrtov. Dolenc Tina Foto: je izbral vas? Pri svojem delu poskušam dati veliko veljavo razmere v Sloveniji niso rožnate in je to za Mogoče je moja prepričljivost v tem, da učiteljem, ki imajo največ stika z učenci in najprej starše velik strošek. Letošnja novost je tudi delno poznam šolo in kraj, da sem na tej šoli delala že zaznajo probleme. Želim jih spodbujati, da bi subvencionirana šolska prehrana, kar pomeni, da dlje časa, mogoče je koga prepričal moj program. probleme reševali z dogovori oziroma se o njih bomo morali biti zelo natančni pri izpolnjevanju Ta je usmerjen v izboljšanje kakovosti vzgojno- pogovarjali, še preden nastanejo. Znotraj šole smo evidenc. Velik pomen bodo imeli starši, ko bodo izobraževalnega procesa in kakovosti na vseh že lani začeli tudi projekt e-zbornice, v katerega morali poskrbeti za redno obveščanje o odsot- segmentih – poleg izobraževanja še v komu- je vključen ves kolektiv in ki nam omogoča, da nosti otrok. Želim si, da bi zaživela tudi šola za nikaciji, sodelovanju s starši in s krajem. Glede kar prek spleta koordiniramo delo. Za sprotno starše. O tem se že dogovarjamo z učiteljicami na to, da sem letos postala notranja presojevalka obveščanje skrbimo tudi z ekranom v zbornici. dodatne strokovne pomoči, ki bi v popoldanskem kakovosti v vzgojno-izobraževanih ustanovah, Pred časom je bila pobuda glede ener- času povabile starše na pogovore o reševanju je to zame še poseben izziv, da šola v nekaj getske obnove poljanske šole. Na kateri težav, ki jih imajo s svojimi otroki. letih pridobi ta certifikat za področje vzgoje in stopnji je zdaj ta projekt? Prvi šolski dan je za vami. Kako ste na- izobraževanja. To je certifikat, ki ga pridobijo za- Projekt vodi občina, predvideva pa, da bi vodi, ki imajo vzgojo in izobraževanje, vodenje, govorili učence in kolege? prek švicarskih skladov pridobili sredstva za S kolegi sem se srečala že na uvodni kon- sodelovanje s starši, dokumentacijo dvignjeno na čim manjše energetske izgube. Izmerili so, s predpisi določeno raven. ferenci in takrat sem poudarila, da sem večni kolikšne so energetske izgube, zdaj pa nimam optimist in da upam, da bomo predvsem s Koga ste imenovali za svojega pomočnika? podatkov o tem, da bi bilo že kaj novega. pogovori in dogovori prišli do skupnih ciljev. Mesto pomočnika ravnateljice je prevzel Aleš V katere projekte se nameravate letos Učitelji so bili dobro razpoloženi, ni bilo čutiti Mrak, profesor športne vzgoje, ki je tako postal vključiti? neke napetosti in upam, da bo tako tudi vnaprej odgovoren tudi za vodenje letnih in zimskih šol v Vključili se bomo v projekte, ki jih razpisuje s čim manj stresa in težav. naravi. Letos je torej prvo leto, da tega ne vodim Zavod za šolstvo RS, imenovane inovacijski Danes sem imela priložnost prvič pozdraviti jaz. Sicer mislim, da bodo stvari lepo tekle naprej, projekti. V tem okviru na šoli že tretje leto poteka tudi prvošolce. Z županom Milanom Čadežem in glede na to, da je delo že bolj kot ne utečeno. projekt o delu z otroki s posebnimi potrebami, policistom Sebastjanom Mirnikom smo najprej Imate že v načrtu kakšne projekte? letos pa smo se vključili še v projekt Čustva pozdravili učence in starše na podružnici v Javor- Dogovarjamo se, da bi se spomnili zdravnice odpirajo um, ki je namenjen predvsem učencem jah, kjer smo letos – za razliko od lani, ko ni bilo Valentine Kobe in jo tako uvrstili med znane nižje stopnje. Še vedno živi ekošola, naše okoljsko 1. razreda – spet sprejeli šest prvošolcev. Zaželela Poljance. Njihovi portreti visijo v avli naše šole ravnanje pa smo letos podkrepili z nakupom sem jim, da bi se v šoli počutili dobro in varno, in lepo bi bilo med samimi moškimi videti tudi ekoloških brisačk. Ponovno bomo sodelovali v kajti le to bo prineslo tudi uspeh na področju kakšen ženski obraz. Bila je priznana zdravnica, projektu Mladi raziskovalci za razvoj Poljanske znanja. Staršem pa sem položila na srce, naj rojakinja iz Dobja. S tem projektom se je začela doline, kjer sodelujejo šole iz Žirov, Gorenje vasi svojim otrokom tudi v najtežjih trenutkih stojijo ob ukvarjati dr. Štefka Križnar. in Poljan. Veliko je tudi projektov, v katere se strani in da bomo težave reševali skupaj. Župan je Je to namig, da bi preimenovali šolo? učenci skupaj z mentorji vključujejo med šolskim vsakemu prvošolčku podaril slovensko zastavo. V Zaenkrat ne. Pobude o poimenovanju po Ivetu letom, poleg tega pa bomo letos ponovno orga- Poljanah v stavbo učenosti vstopa 25 prvošolčkov. Šubicu so se sicer pojavljale že pred mnogimi nizatorji državnega tekmovanja iz matematike in Preostale učence sem nagovorila kar po zvočniku leti, a je ostalo pri tem, da smo OŠ Poljane. Cankarjevega tekmovanja. in jim zaželela vso srečo, veliko znanja, čim manj Čemu še nameravate posvetiti pozornost? Katere so tiste pomanjkljivosti, ki jih težav in da bi dosegli zastavljen cilj. V mislih že imam nekaj načrtov, o katerih pa za nameravate odpraviti? Kaj bi spremenili v In vaše sklepne misli? zdaj težko govorim, saj so povezani s finančnimi delovanju šole, pri učnih procesih? Želim, da tudi iz kraja pridejo pobude za sredstvi. Po prvih razgovorih z županom zelo Pri učnih procesih bo poudarek predvsem sodelovanje na področjih, kjer lahko kot šola dobro sodelujem z občino, kjer so naklonjeni na sledenju novostim in njihovem uvajanju v kaj prispevamo ali vključimo naše učence, da se našemu delu. Dosegli smo že, da bomo v kratkem poučevanje. Tu imam predvsem v mislih nakup bo videlo, kaj lahko dobrega naredimo za kraj. dokončno ogradili igrišče pred šolo in preprečili interaktivnih tabel. Učne metode in oblike dela Obenem pričakujem tudi sodelovanje s šolo dostop s kolesi, motorji ali avtomobili, da bo ta se sicer ne spreminjajo toliko, še vedno pa lahko v Gorenji vasi, saj smo v isti občini in lahko prostor res namenjen zgolj športni dejavnosti. s projektnim delom, sodelovalnim učenjem in kakšen projekt izpeljemo skupaj. Zahvaljujem Druga novost je prometna ureditev pred šolo. z natančnejšim vrednotenjem preteklega dela se prejšnji ravnateljici Ivici Oblak, da sem lahko Za to gre vsa zasluga občini in policiji, ki je vplivamo na še boljše delo v prihodnje. Naša sodelovala pri njenem delu in je bil tako prehod sodelovala pri tem, da bi enkrat uredili promet in želja je tudi, da bi pregledali učbenike in delovne na ravnateljsko mesto precej lažji. izboljšali varnost učencev, otrok v vrtcu in vseh, ki zvezke ter zožili izbor, ker vemo, da ekonomske Tina Dolenc 4 Prejeli smo Da jih ne bomo pozabili Vedela sem, da je moja učiteljica anatomije skega inštituta. Portretirankina hči prof. Marjanca prof. dr. Valentina Kobe velika strokovnjakinja. Kobe je povedala, da sta oče in mama »strastno in Širše sem to spoznala šele ob prispevku izpod slastno delala« in sta čutila, da morata biti na svojih peresa prof. dr. med. Zvonke Zupanič Slavec, ki področjih vzorna. Specialistični izpit je dr. Kobetova je bil aprila 2010 objavljen v javnih občilih in opravila leta 1934 v Beogradu. Bila je odlična naši strokovni reviji ISIS. Zapisala je takole: anatomka, natančna in delovno zavzeta, sodelovala Prva docentka je pri pripravi številnih anatomskih preparatov, V prvih desetletjih dvajsetega stoletja je bilo didaktičnih pripomočkov za pouk anatomije, zato na evropskih univerzah malo študentk, še manj je bila leta 1938 - po raziskavi zgodovinarja akad. univerzitetnih učiteljic. Podobno je bilo v takratni Vasilija Melika - kot prva Slovenka imenovana za Jugoslaviji. Prvi slovenski anatomki Valentini docentko na ljubljanski univerzi in je prevzela tudi Kobe je to uspelo. Leta 1938 je postala prva do- pedagoško delo s študenti. centka na ljubljanski medicinski fakulteti. Dekle iz Težka leta so nastopila med drugo svetovno voj- klene kmečke družine je z osebnostno trdnostjo in no, ko je Univerza prenehala delovati, z njo pa tudi samozaupanjem ustvarila domač lik ustvarjalne anatomski inštitut. Dr. Kobetova je bila naklonjena ženske, zdravnice in učiteljice, ustvarila ideal zdravniški podpori partizanskim ranjencem, sama v Ljubljani za zgodovino medicine Medicinske fakultete arhiv Inštituta Foto: uspešne slovenske intelektualke. pa pri tem ni sodelovala, ker je bila noseča; rodila Valentina Grošelj, poročena Kobe (1905–1998), Valentina Kobe je bila rojena leta 1905 kot je dvojčici, od katerih je ena pri devetih mesecih prva univerzitetna učiteljica na Slovenskem najmlajši otrok v premožni in ugledni družini umrla, mož pa je bil interniran v Dachau. Med vojno veleposestnikov Grošljev na Dobju v Poljanski je delala na ljubljanski prosekturi in tam dočakala Na valentinovo, ko je bil njen rojstni dan, so jo dolini. Njihova posest se je merila s Tavčarjevino, konec vojne, vrnitev moža in ponovno vzpostavitev njeni nasledniki na medicinski fakulteti redno oče pa je bil napredni župan, ki je že zgodaj elek- dela na anatomskem inštitutu. obiskovali. Stroki in vzgoji bodočih zdravnikov trificiral Poljansko dolino. Ker je bila Valentina Leta 1945 je bila imenovana za izredno je prof. Kobetova posvetila 42 najplodovitejših zelo bister otrok, so učitelji predlagali, da nadaljuje profesorico in je sprva skupaj s kolegom prof. let svojega ustvarjalnega življenja. šolanje na ljubljanski realni gimnaziji. Tam je bila Milanom Cundrom opravljala pedagoško delo Prof. Valentina Kobe, ki je dočakala častitljivih edino dekle. Med sošolci je spoznala tudi svojega s 300 študenti v generaciji, nakar je ob inform- 93 let, je v zakonu z arhitektom prof. Borisom bodočega moža, Borisa Kobeta z Dolenjskega. birojevskem pogromu in Cundrovi aretaciji na Kobetom vzgojila štiri otroke. Prof. Kobetovo Želela si je študirati medicino, a se tja ni mogla vpi- božični večer 1948 ostala z množico študentov ohranjajo generacije študentov v spominu kot vé- sati, ker se na realki ni učila latinščine. Zato se je sama vse do leta 1960! Ta čas je bila na preizkusu liko damo svojega delovnega področja z izrazitim sprva vpisala na umetnostno zgodovino, poslušala njena trdnost: zdrava kmečka natura, prislovična pedagoškim erosom. Bila je stroga do sebe in predavanja Izidorja Cankarja, se učila latinščino gorenjska trma in organizacijski talent so ji ob svojih sodelavcev, a hkrati poštena do njih. Prof. in ob tem kljub vsemu obiskovala medicinska pre- zaščiti kolegov zelo pomagali. Kobetova je bila intelektualka evropske širine, ki je davanja ter se nato vpisala na ta študij. V Ljubljani Prof. Kobetova je veliko predavala, pa ne le s svojo presežnostjo duha in delavnostjo zaslužila je končala štiri semestre nepopolne medicinske bodočim zdravnikom in zobozdravnikom, ampak mesto prve slovenske univerzitetne učiteljice. S fakultete in opravila prvi rigoroz. tudi medicinskim sestram (zanje je napisala svojim vzorom je tudi dokazala združljivost dela Med študijem se je srečevala z umetniško učbenik anatomije in patologije), študentom zdravnice in znanstvenice z materinskim poslan- nadarjenimi študijskimi vrstniki, med medicinci Tehnične fakultete in Pedagoške akademije. Z stvom in družinskim življenjem, kar je bilo v njenih z bodočima zdravnikoma – pisateljema Slavkom mlajšim kolegom in bodočim naslednikom prof. časih velika redkost. Grumom in Bogomirjem Magajno, pa tudi s Antonom Širco, ki ga je imela rada kot sina, Poljanska dolina je dala domovini in svetu Srečkom Kosovelom in Miletom Klopčičem. Bila je izdelala didaktične filme. Delo, ki njeno ime že veliko pomembnih ljudi. Naj navedem le je intelektualka in si je iskala podobno družbo. ohranja živo tudi med sodobnimi generacijami nekatere: slikarje Šubice in Antona Ažbeta, Kot ena redkih žensk je po opravljenem prvem medicincev in zdravnikov, pa je učbenik anatomi- filozofa in teologa Aleša Ušeničnika, pisatelja rigorozu nadaljevala študij medicine v Innsbrucku je, ki ga je leta 1966 s sodelavci izdala v petih in politika Ivana Tavčarja ter druge. Nekatere in ga leta 1929 končala z odliko. Tam se je družila zvezkih in je do danes doživel veliko ponatisov. bolj poznamo, nekatere pa šele odkrivamo. Med tudi z bodočim ljubljanskim ortopedom in fiziatrom Z njim je pomembno sooblikovala slovensko zadnje sodi tudi prof. dr. Valentina Kobe. dr. Bogdanom Brecljem, s katerim sta vse življenje anatomsko izrazoslovje. Prof. Kobetova je bila Menim, da tako ugledne znanstvenice ostala prijatelja. Želela je postati ginekologinja, pa tudi vodilni jugoslovanski anatom, pobud- domačinke ne smemo pozabiti in smo ji dolžni v tistih, ženski še nenaklonjenih časih tega mesta ni nica nastanka Zveze anatomov Jugoslavije, dati mesto med zaslužnimi Poljanci v OŠ Pol- mogla dobiti. Zato se je že leta 1929 zaposlila kot njena predsednica in častna članica. Inštitut za jane. S tem predlogom soglašajo in ga podpirajo pomožni asistent na ljubljanski prosekturi, iz katere anatomijo edine slovenske medicinske fakultete strokovni sodelavci in sorodniki. Krajani smo so se razvili anatomski, patološki in sodnomedicin- je vodila polnih 23 let, do upokojitve leta 1971. lahko ponosni, da smo jo imeli. Upam, da se bo ski inštitut. Kmalu zatem je postala asistentka prof. Leta 1968 je postala redna profesorica, nato ta pobuda tudi udejanjila. Janeza Plečnika, takratnega predstojnika anatom- tudi zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Štefka Križnar

5 Ureditev Obilno deževje opornih zidov ob Ločivnici Ločivnica je dokaj hudourniški potok, ki ob večjih nalivih erodira brežine v zgorn- ni prizaneslo niti nam jem toku, prav tako pa razdiralno deluje v Neurje, ki se je razbesne- Poljanah, posebno na sotočju s Soro. To lo nad Slovenijo ravno na se je pokazalo tudi ob hudem neurju, ki je tretjo obletnico vodne ujme sicer prizadelo predvsem Selško dolino, v Železnikih, je prizadelo vplivalo pa je tudi na vodotoke, ki imajo dobršen del Slovenije. Prek

povirje v Škofjeloškem hribovju. Potok je zalitih kleti, garaž, pod- Razložnik Pavle Foto: takrat poškodoval že tako načete temelje hodov cest, travnikov, polj, in kamnit oporni zid v vasi. avtov, tovarn ... je narava Popravilo naj bi bilo po podatkih Agen- zopet pokazala svojo (pre) cije RS za okolje iz Kranja izvedeno že do moč, ki jo ima v primerjavi leta 2006, sredstva pa naj bi država prispe- s človekom. vala iz intervencijskih sredstev, vendar se Tudi v naši občini smo to zaradi preusmeritve finančnih sredstev bili priče poplavam, saj je ni zgodilo. Zaradi vse slabšega stanja je Sora prestopila bregove in po naročilu občine podjetje PHCE leta tako zalila kar nekaj stano- vanjskih objektov, polj in 2008 izdelalo projekte za celovito obnovo Poljane v vodi cest. Gasilci so imeli največ struge Ločivnice. Projekti so obsegali san- dela na območju Gorenje vasi in Poljan, kjer več desetkrat. Na stanovanjskih in pomožnih acijo obrežnih zidov v dolžini 45 metrov so med 17. in 19. septembrom stalno dežurali prostorih je nastala velika škoda. Uničenih ob trgovini, zamenjavo vodovodnih cevi, v gasilskih domovih in na terenu, postavljali je bilo tudi precej metrov lokalnih cest in ureditev fekalne in meteorne kanalizacije, obrambne zidove z vrečami in zapirali oziroma poplavljenih veliko kmetijskih površin, tudi pripravo za kasnejšo možnost ureditve zavarovali območja, ki bi zaradi hitrega travnikov, posejanih s koruzo, s katerih kmetje javne razsvetljave, zamenjavo slabega naraščanja vode in njene kalnosti postala ne- še niso pospravili vseh pridelkov. Znesek škode tampona in asfaltiranje vozišča. varna. Prav tako so stalno spremljali vodostaj bo znan, ko jo bodo ocenile ustrezne komisije Sanacijo najbolj kritičnega dela ob reke Sore in vseh njenih pritokov po celotni v občini. trgovini je Cestno podjetje Kranj začelo občini. Ko pa je Sora dosegla bližnje hiše in Na center za obveščanje se je obrnilo kar izvajati v začetku julija, nadzoruje pa jo zalila garaže in kleti, ponekod tudi stanovanja, nekaj občanov, ki so poročali o plazovih, ki pa Bernard Strel. Strošek investicije, ki ga kri- so gasilci priskočili na pomoč krajanom pri na srečo niso ogrožali hiš. je občina Gorenja vas - Poljane, je 70.000 črpanju vode. Samo v dveh dneh so vodo črpali Lidija Razložnik evrov. Celotna sanacija struge bo po oceni projektanta stala 984.000 evrov. T. Š. Ogenj ni igrača! Mesec oktober, ki je že tradicionalno mesec plakatov, 60.000 pobarvank z barvicami in 5.000 požarne varnosti, je letos namenjen otrokom. Ak- igric – Na pomoč, požar. Aktivnosti bodo potekale tivnosti, ki jih bodo organizirala gasilska društva po tudi v gasilskih društvih, ki jih lahko najdete v spodnji Sloveniji, bodo potekale na temo »Ogenj ni igrača!« tabeli. Hkrati pa vas gasilci vabijo, da se katerega od in bodo namenjene otrokom, starim od 5 do 10 let. V naštetih dogodkov tudi udeležite. ta namen je Gasilska zveza Slovenije natisnila 15.000 L. R.

6 Naši 90-letniki: Marija Podobnik Na trampolin ne gre več Mici je kot otrok živela v Martinj Vrhu. Po obe očesi. Pohvali se, da ji zdravje celo življenje osnovni šoli je hodila v dnino, pri devetnajstih kar služi, če odšteje tistih nekaj operacij in rahlo letih pa šla služit. Med vojno so njeno družino naglušnost. K zdravniku pogosto ni želela, selili, zato se je vrnila domov in skrbela za dokler ni bilo zares drugega izhoda. Zdaj sama živino. Doživljala je mnoge grozote z vseh sebe kara za to. Zase še rada poskrbi sama, kaj strani. Delala je v mlinu v Škofji Loki, v tovarni opere na roke, čeprav ve, da bi lahko v stroju, Inteks, služila pri Županu v Žireh. Leta 1948 si skuha dobro repo, zelje, žgance, kot jih le se je poročila na Pogrebiše v Hobovše pri Stari ona zna, sadi in neguje rože na oknih in pod Oselici. Triinšestdeseto leto živi na tej domačiji, hišo, ki so samo njene. Rada poseda na klopci trideset let kot vdova. med njimi. Lani je sejala repo in jo ribala. Letos Rodila je štiri otroke in zdaj ima deset vnukov je metala krompir, ko so ga sadili, skopala ga in sedemnajst pravnukov. Več let je čez zimo ali je kar ona. Tudi zelnik je sama prekopala in samo čez dan varovala druge otroke in z nekat- zasadila osemdeset sadik. »Ves teden, vsako erimi je ostala v tesnih, prijateljskih stikih. jutro sem šla zalivat, ko je bila suša, pa sem jih Mož je bil žagar. Garaško delo mu je pustilo obdržala. Nekaj pa moram početi! Celo zimo posledice na hrbtenici in več let težke invalidnosti. sem bila tu v hiši. Bolj mi paše, če še kaj delam Tudi ko je ostala sama, je še sedem let skrbela za in migam.« Čas si krajša z gledanjem fotografij s kravo. »Kakšen koš za listje sem imela! Tudi po pomočjo povečevalnega stekla in s poslušanjem petdeset listnikov listja za steljo sem znosila iz televizijskega dnevnika. »Imam tako lepo bližnjega gozda. Bilo ga je poln kozolec!« življenje. Otroci prihajajo domov, pa vnuki in S sosednjega griča so jo kar poklicali ali pa pravnuki. Pravnukinje mi kaj zapojejo. Poleti obesili rjuho, če je bilo treba v dnino. Pogosto sem zlezla celo k njim v trampolin, pa me je tako je hodila pomagat uro hoda daleč na kmetijo, premetavalo, da tja noter ne bom več šla.« kamor se je poročila najstarejša hči. V njeni Ob visokem jubileju so ji po maši v Stari naravi je bilo, da je večji del poti tekla. Zvečer Oselici pripravili posebno praznovanje na ob povratku jo je bilo tudi strah. Hotavljah. Zaplesala je z vsemi moškimi sorod- Oba z možem sta klekljala in zraven pela. niki in sosedi in prav nič se ji ni vrtelo. Mož je teh spretnosti naučil vse otroke že pri Še na mnoga leta, Mici! petih letih. Mici je klekljala, dokler je videla na Milka Burnik

Novice iz LTO Blegoš za društva in nevladne organizacije Iz LTO Blegoš so sporočili, da jim je skupaj s partnerji iz Slovenj Gradca, Celovca in Muzeja na prostem Rogatec uspelo pridobiti sredstva za Rokodelski center (delavnice, promocijski material, dokumentarce, razstave). Vzpostavili ga bodo v bivši pasijonski pisarni, z delom pa bo pričel junija 2011. Kmalu se bo začel tudi popis rokodelske dediščine na terenu – Poljanska in Selška dolina ter Škofja Loka, ki ga bodo opravljali študentje etnologije. Projekt bo predvidoma trajal tri leta, 95 odstotkov sredstev zanj pa bo iz skladov EU. Če imate rokodelska znanja ali poznate koga, ki jih ima, se oglasite ali pokličite na LTO. Vabljeni tudi tisti, ki vas rokodelstvo zanima. Društva in nevladne organizacije (NVO) še vedno lahko koristijo brezplačne ugodnosti, ki jih ponuja projekt GROZD v okviru Fundacije Vincencija Drakslerja iz Kranja. Projekt je prav tako financiran iz EU sredstev in v celoti služi podpori nevladnim organizacijam in društvom po Gorenjski in tudi na nacionalni ravni. Poleg brezplačne promocije, vzpostavitve spletne strani, svetovanj, predavanj nudijo tudi dostop do novic prek e-sodelovanja. V okviru projekta LEADER, Živahna doživetja Škofjeloškega podeželja, pa je nastala tudi spletna stran, ki je namenjena vsem društvom in NVO na Škofjeloškem: http://leader.lto-blegos.si/slo/main.asp. Na njej sta med drugim na voljo priročnik Kako organizirati prireditev? in analiza prireditev na Škofjeloškem. Prek spleta je možna tudi brezplačna izposoja odrov za občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane, ki sta v projektu sodelovali. Če imate predlog, pobudo ali idejo, kaj bi bilo potrebno izboljšati oziroma spodbuditi v vašem okolju, se obrnite na LTO, kjer vam bodo pomagali predlog ali idejo realizirati, če bo izvedljiva. Prav tako še vedno obstaja možnost brezplačnega oglaševanja dogod- kov na Radiu Sora in v drugih medijih. Informacije o dogodkih za organizirane prireditve pošljite na: [email protected] ali na mojca.bergant@lto-blegos. si. Za dodatne informacije pa pokličite na 04/51-70-606 ali pišite na e-naslov: [email protected]. Lidija Razložnik

7 Ples Četrtkovo druženje bo tudi letos V naši dolini je ples povezan predvsem z veselicami in družabnimi dogodki, kot tudi nadaljevalne stopnje. Zato se opazi večja so različna družinska praznovanja, poroke, obletnice, maturantski ples in valeta. kultura plesa povsod, kjer se v dolini pojavljajo. Večina ljudi se sreča z osnovnimi plesnimi koraki polke, valčka, fokstrota, džajva Letos so v Poljanah potekali kar štirje tečaji: začetni in dva nadaljevalna ter klubska stopnja. in ča-ča-čaja v osnovni šoli. V OŠ Poljane imajo učenci tudi plesne dneve, kjer Zakaj ljudje prihajajo na tečaj? Nekateri želijo se spoznajo s prvimi plesnimi koraki standardnih plesov. le osvojiti plesne korake za svoj užitek, druge Da bi presegli sebe čakajo dogodki, kot so poroke. in spoznali, na kašne načine lahko s ple- Legende začnejo oktobra som izrazimo sebe, je Ob četrtkih zvečer so se vsa leta zbirali, treba na plesni tečaj, obnavljali znanje in dodajali nove plesne el- saj pri nas ni litera- emente nekoliko starejši plesalci v klubski ture ali zgoščenk, ki bi stopnji, ki jih ponavadi vodi Marjan Pevec. poučevale ali dopoln- Med njimi so tudi pari, ki so začeli plesati pred jevale plesno znanje. trinajstimi leti. Plesalci prihajajo iz Poljan in Pred več kot tridesetimi okolice, Gorenje vasi in celo Škofje Loke. leti je v Poljanah učil Poleg plesa jih povezujejo družabni dogodki ples mojster Adolf Jen- po koncu plesnih večerov in ob zaključkih ko, ki je v svoji karieri sezone, na izletih pa spoznavajo Slovenijo. naučil plesati približno Letos so obiskali Prekmurje. 220.000 ljudi in je bil Za nekatere med njimi je ples ob četrtkih udeležen pri vzgoji družabni dogodek tedna, ritual, dan, ko se več kot 100 plesnih sprostijo in nasmejijo. S plesom odženejo skrbi učiteljev in trenerjev v in slabo voljo. Kot pravijo, se je včasih težko Sloveniji ter tujini. odpraviti, a ko se usedejo v avto ali pa pridejo Po daljšem presled- peš, so skrbi za njimi in se veselijo plesa in ku se je pred trinajstimi družabnosti. Za nekatere je ples šport, kjer leti v Poljane ponovno sodelujeta oba, mož in žena. Ples ob četrtkih vrnilo zanimanje za jim pomeni zabavo in sprostitev, druženje in tečaje družabnega ple- veselje do lepih stvari. Kot pravi učitelj Marjan sa. Prvi začetni tečaj Pevec, so to četrtkove legende. je potekal v Javorjah, Tudi letos se bo plesni tečaj v t. i. klubski naslednje leto pa v Poljanah. Sledili so mu na- stopnji začel sredi oktobra, natančneje v četrtek, Aktivnosti tudi pri RK daljevalni tečaji. Plesne tečaje od takrat izvaja 14. oktobra, ob 20. uri v kulturnem domu v Po­ Studio Ritem iz Kranja. ljanah. Več o tečajih v Poljanah pa lahko izveste Ena poglavitnih dejavnosti Rdečega križa je Navdušenje prvih plesalcev se je prenašalo na spletni strani http://www.studio-ritem.com/ skrb za starejše. RK in prostovoljke poskušajo na mlajše in nove plesalce, tako da je vsako leto tecaji/poljane.html. čim bolj pomagati pomoči potrebnim. Poleg v jeseni zaplesalo več skupin tako začetne kot Tadeja Šubic obiskovanja in obdarovanja najstarejših pre- bivalcev organizirajo tudi razne delavnice in predavanja za vse generacije. Srečanja skupine starejših potekajo tre- Ni jim dolgčas nutno le v Gorenji vasi. »Razmišljamo pa V šali, da se upokojenci v Poljanski še martinovanje in silvestrovanje. Ljubitelji o ustanovitvi še kakšne – kje in kdaj pa bo dolini pozdravljajo z »Nimam časa!«, je tudi planin so se lahko udeležili sedmih po- odvisno od zanimanja in predlogov. Sicer pa delček resnice. Upokojenci so organizirani hodov različnih težavnosti, med katerimi je lepo vabljeni vsi, ki ste upokojeni in želite kaj v Društvo upokojencev za Poljansko dolino, bil en dvodneven. V poletnih mesecih so dobrega storiti zase in za pomoči in druženja ki ima več kot 700 članov, pokriva pa vasi organizirali tudi kolesarjenje ob sredah in potrebne, da se nam pridružite. Veseli bomo od Javorij, Poljan, Gorenje vasi, Žirovskega balinanje na balinišču na Dolenji Dobravi vašega sodelovanja. Res ni treba, da kdor Vrha do Lučin. Za obveščanje članov o in v Poljanah, za kar pa med člani ni bilo koli ostaja sam ali osamljen doma,« je svoje dogodkih po posameznih območjih skrbijo zanimanja. povabilo strnila predsednica KORK Gorenja poverjeniki, pri njih pa lahko člani dobijo tudi Jeseni upajo, da bodo člani pokazali več vas Marija Knafelj. vse dodatne informacije. pripravljenosti za moško telovadbo, ki je pred Univerza za tretje življenjsko obdobje pon- V društvu vsako leto pripravijo zanimiv leti že potekala, lani pa so očitno raje izko- ovno vpisuje v študijsko leto in razpisuje obilo program družabnih srečanj, planinskih ristili dneve za gibanje v naravi in smučanje. študijskih krožkov – od učenja tujih jezikov, pohodov, kopalnih ali turističnih izletov. Upokojenci se namreč udeležujejo tudi bralnega krožka, računalništva do delavnic Člani se jih udeležujejo s precejšnjim smučarskih tekmovanj, od koder se vedno ročnih spretnosti, urjenja spomina in plavanja. navdušenjem, saj pogosto hitro napolnijo vrnejo s kakšnim odličjem ali dobro uvrstit- prosta mesta ali pa morajo organizirati do- vijo. Priložnosti za aktivno preživljanje časa Na študij se lahko vpiše vsakdo, ne glede na datne prevoze. Letos so se odpravili na ali druženje je torej dovolj. to, ali je član društva upokojencev Škofja Loka kopalni izlet v Laško, pa v Izolo, odšli so Vsi, ki bi se radi včlanili v društvo, lahko ali ne. Več informacij najdete na http://univerza- na izlet v Italijo, ogledali so si hrvaški Goli v svojem kraju poiščejo poverjenika ali se tri-du-skofjaloka.si/ ali pri vodji univerze Borjani otok, se udeležili meddruštvenih srečanj in o tem pozanimajo pri tajnici društva Danici Koželj ([email protected]). društvenega piknika na Hlavčih Njivah, v Oblak na telefonski številki: 04/51-81-245. L. R. jesenskem in zimskem času pa jih čakata T. D.

8 Tretje življenjsko obdobje Babica pripoveduje o zeliščih Na Sovodnju jim ne manjka zagona Društvo upokojencev Sovodenj šteje 130 do 135 članov. Vsako leto jih nekaj odide za Septembra se je začel enoletni projekt zmeraj, nekaj pa pristopi novih. Z različnimi dejavnostmi ohranjajo stike, predvsem pa LEADER z naslovom Babica pripoveduje primerne aktivnosti za tretje življenjsko obdobje. o zeliščih, ki je namenjen vsem, ki jih za- nimajo zelišča. Projekt vključuje različne Imajo kulturno sekcijo, ki vključuje dramsko V letu 2009 so nastopili na Koncertu iz naših delavnice, poleg tega pa bodo na nekat- skupino in pevski zbor, sekcijo za pohode in izlete. krajev. Z zborom in skečem vsako leto sode- erih šolah in vrtcih zasadili zeliščne vrtove, Dramska skupina vsaki dve leti naštudira lujejo na festivalu za tretje življenjsko ob- da bodo tudi najmlajši lahko izvedeli več celovečerno dramsko delo. Z igrami se pred- dobje v Cankarjevem domu, vsako drugo leto o bogati zeliščarski tradiciji. stavljajo po številnih krajih. Zadnjo, Vražjo pa v kulturnem programu na srečanju slov- Projekt bodo širši javnosti prvič pred- vdovo, so pozimi zaključili. Igrali so jo ensko-avstrijskih upokojencev v Pliberku. stavili 2. oktobra 2010 na Mestnem trgu dvaindvajsetkrat. Nekaj gostovanj je bilo prav Enkrat ali dvakrat na leto se jih približno v Škofji Loki v okviru devetih Dnevov zanimivih. Ob praznovanju dneva starejših so dvajset poda v toplice. Za razgibavanje imajo turizma na Loškem. Brezplačne delavnice jo igrali v Linhartovi dvorani v Radovljici pred tudi uro vódene tedenske telovadbe. in spoznavanje zelišč se bodo začele ok- polno dvorano s petsto gledalci, kar je bilo Prav pri pohodih se opazi, da se najbolj tobra, vse bodo potekale na isto temo, a posebno doživetje. Nastopali so v Bohinjski navdušeni počasi starajo in udeležba se na različnih lokacijah, da si bodo lahko vsi Bistrici v Ažmanovem domu. V Stražišču pri manjša. Svoje člane obiskujejo za okrogle zainteresirani izbrali datum in kraj, ki jim Kranju je bila dvorana, ki sprejme 300 ljudi, obletnice: 75, 80, 85 in 90 let, starejše pa vsako najbolj ustreza: 21. oktobra ob 18. uri v premajhna. Tudi v Poljanah so imeli polno leto. Obiskujejo se tudi, če so bolni, ali pa kar Čebelarskem domu v Brodeh, 23. oktobra dvorano. Na Sovodnju so jo igrali trikrat, en- tako, saj se vsi med seboj poznajo. Občasno ob 18. uri v Železnikih, 26. oktobra ob 18. krat brez vstopnine. Povabljeni so bili v Pod- obiščejo katero od gledaliških predstav drugje. uri v Poljanah in 28. oktobra ob 18. uri v blico, v majhen kraj, ki ga dotlej niso poznali. Nazadnje so jih v Cerkljah navduševale Moje Žireh. Podrobnejše lokacije delavnic bodo Dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse pesmi, moje sanje. Vsak od upokojencev ima znane v začetku oktobra. Vse dodatne obiskovalce. Za zaključek jim je zelo dobro še kakšen hobi. Veliko rešujejo križanke, tudi informacije lahko zainteresirani dobijo delo tako vzdušje in sprejem gledalcev. klekljanje je še aktualno. na e-poštnem naslovu zelisca.projekt@ Članice dramske sekcije s skeči in recit- V osemnajstih letih se je vodstvena eki- gmail.com. acijami nastopajo tudi na raznih srečanjih in pa postarala. Zdaj upajo, da bodo vodenje T. D. prireditvah. Pevski zbor zapoje na domačih kmalu prevzeli mlajši upokojenci. proslavah, po domovih za ostarele in še kje. Milka Burnik

9 Domača lekarna Prehlad pozdravi marsikatera rožica Stari oče je rekel, da prehlad z zdravili ozdraviš v štirinajstih dneh, brez zdravil zmanjšuje povišano temperaturo, olajšuje pa v dveh tednih, če pa spiješ vsak dan nekaj požirkov žganja, pa sploh ne zboliš. kašelj, preprečuje dodatne okužbe z bakterijami. Ker je prehlad pozimi zelo pogosto obolenje, Mogoče je imel prav, a vsi nismo za zdravljenje z žganjem. Tinkture so sicer zanj pa še nimamo učinkovitih zdravil, ima narejene iz njega, a jih uživamo le po kapljicah. ameriški slamnik nedvomno svetlo prihod- nost. V lekarnah kupimo tablete, narejene iz slamnika, s katerimi preprečimo prehlad in si dvignemo imunski sistem organizma. Doma pa ga lahko naberemo, posušimo in v dneh, ko nam preti prehlad, preventivno kuhamo čaj. Cvetovi so precej trdi, zato jih razrežemo s škarjami, na- trgamo liste in nastrižemo stebelca ter posušimo v senci ali sušilniku za zelišča. Posušeno zelišče prelijemo z vročo vodo in pustimo nekaj minut, nato ga precedimo. Čaj lahko sladimo z medom ali mu dodamo limono. Po nasvetu Jožeta Majesa, znanega zeliščarja, sem zdravila prehlad tudi z mešanico bezga, li- povega cvetja in timijana. V čaj sem dolila malo mleka in dodala med. Včasih domače zdravilo pomaga, včasih pa tudi ne, a je treba preizkusiti čim več stvari, ki nam jih nudi narava. Tako je bilo občasno bolje, ko sem pripravila po maminem receptu karameliziran sladkor z mlekom in medom. Grlo Ameriški slamnik si ne zasluži, da konča na kompostu. preneha boleti tudi, če vsak dan zaužijemo nekaj Naj povem, da je tinkturo zelo preprosto Brez slamnikove tinkture naj ne bi bilo kapljic propolisa na sladkorju. Zelo priporočljivo pripraviti in zato v zimskih mesecih ni potrebno nobeno gospodinjstvo, kajti to je eden izmed zdravilo za obolenja grla je žajbljev čaj z medom, posegati po lekarniških zdravilih. V steklenico ali boljših naravnih antibiotikov in vsakodnevno lahko pa s čajem izpiramo usta in ga grgramo. steklen kozarec nalijemo 38- do 40-odstotno žganje uživanje teden dni s čajem po nekaj kapljic tin- Pripravimo ga tako, da v liter vrele vode damo in ga do vrha napolnimo z izbranim zeliščem ter kture ozdravi prehlade, slabo počutje, izboljša pest žajblja in rahlo kuhamo deset minut. Pre- zapremo. Pripravek pustimo v temi pri 20 stopinjah odpornost organizma. Ameriški slamnik imajo hlada se hitro rešimo z limoninim sokom. Vsak Celzija štirinajst dni ali nekoliko dlje. Tinkturo nato posajen v krožiščih, v parkih, na gredicah, nje- dan štirikrat spijemo sok pol limone. O tem, precedimo in shranimo v stekleničke. govi cvetovi pa žalostno končajo na kompostu. kako rešujemo težave z grlom in glasom, sem Arnikina tinktura je zelo primerna za po Če bi ljudje vedeli za njegovo zdravilnost, se ne že pisala, zato naj samo omenim prah divjega britju, za rane, za mozoljavost, za vtiranje proti bi bohotil s prelepimi roza-vijoličnimi cvetovi, kostanja, ki je zelo učinkovit. revmi; za zdravljenje prehlada vzamemo le dve kajti takoj, ko bi zacvetel, bi ga odnesli v koza- Za odpravljanje težav z gripo lahko preizkus- do tri kapljice v čaju. Žal nekateri nabiralci zelišč rec za tinkturo. Ameriški slamnik je praktično ite posebno kuro s potenjem. V četrt litra vode ne upoštevajo pravil nabiranja, zato je arnika na edino zdravilo, ki ga pri zdravljenju prehlada zavremo dve majhni pesti lipovih in bezgovih Blegošu že skoraj popolnoma iztrebljena. uporabljamo za odpravljanje vzrokov in ne le cvetov, pustimo stati deset minut, precedimo Prav tako ognjičeva tinktura zdravi rane, za lajšanje simptomov. Večina drugih zdravil, ki in spijemo še vroč čaj. Nato si privoščimo podplutbe, odrgnine, zmečkanine in otekline. jih jemljemo pri prehladu, nam le lajša bolečine, vročo kopel. Voda naj bo čim bolj vroča in ko smo v kadi, vročo vodo še dolivamo. Še neko- liko vlažni se zavijemo v toplo rjuho, povrhu Telovadimo skupaj zavijemo še volneno odejo in se uležemo v toplo posteljo. Čez nekaj časa se bomo začeli V naši občini deluje skupina v okviru Društva Ta pot pa je postala tudi priljubljena pohodniška močno potiti. Oprhamo se, dobro obrišemo in bolnikov z osteoporozo Kranj. Društvo deluje točka, na katero se v poletnem času, ko nimajo počivamo v postelji. predvsem v smislu osveščanja javnosti o bolezni, organizirane vadbe v telovadnici, članice rade No, ja, jaz pogostokrat grem k zdravniku kako jo preprečevati oziroma kako jo poskušati povzpnejo, kadar jim čas to dopušča. Poleg tega in ga poprosim za zdravilo, ki bo eksplodiralo omiliti, ko se pojavi. Posebno pozornost namen- ohranjajo še eno dejavnost, katere pobudnica in mi v hipu vrnilo zdravje. Bolezen pona- jajo spodbujanju k zdravemu načinu življenja, je bila Piskova. Vsako prvo sredo v mesecu vadi prepreči potrpežljivo čakanje na zdravje kar pomeni uživanju hrane, bogate s kalcijem, vse leto organizirajo plavanje v portoroškem z zdravilnimi zelišči, a velikokrat si z njimi in rekreaciji. Zato po različnih krajih organizirajo hotelu Bernardin. Iz celega območja, ki ga lahko pomagamo! Zato hitro na nabiranje! redno tedensko vadbo, ki v naši občini poteka pokriva Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj, Slamnik še cveti. v telovadnici OŠ Ivana Tavčarja pod vodstvom se vsakokrat odpeljeta dva avtobusa kopalcev. Jana Rojc usposobljene fizioterapevtke. Vadijo od oktobra Na kopanje se lahko odpravi kdor koli, za to ni do konca maja, v svojo sredo pa vabijo tudi nove treba biti član društva. Dejavnosti društva je še članice. Za letos termin vadbe še ni znan, zato veliko – od organizacije meritev mineralne kostne Kam na rekreacijo? lahko vsi, ki bi se jim radi pridružili, dobijo več gostote do predavanj priznanih strokovnjakov ŠD Partizan Gorenja vas vabi na: informacij o vadbi pri Milki Čeferin na telefonski iz različnih področij zdravstva, ki širijo vede o • aerobiko, ki bo vsak ponedeljek in sredo številki 04/51-81-410. osteoporozi, in raznih srečanj ter izletov –, sku- ob 19. uri, od 4. oktobra 2010. Pobudnica in ena izmed bolj aktivnih članic pen cilj vseh pa je povečati osveščenost ljudi o • badminton, ki bo vsak torek ob 20. uri, društva v naši občini je bila pokojna Milena Pisk. bolezni in premakniti njen pojav v pozno starost od 5. oktobra 2010. Zato članice v začetku poletja v njen spomin ali jo celo preprečiti. Vadba bo potekala v OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. organizirajo pohod na Brda, letos že drugega. T. D.

10 Zdravnik svetuje S krompirjem in gibanjem nad osteoporozo Osteoporoza je bolezen, zaradi katere postanejo prej močne kosti porozne in lomljive. Bolezen prizadene starejše ljudi in ko se enkrat pojavi, jo je težko izboljšati, zato je še toliko bolj pomembna preventiva. 20. oktober je svetovni dan osteoporoze. Osveščanje ljudi o tej tihi bolezni, za katero gostote. Preventivne preglede po krajih orga- večina ne ve, da jo ima, dokler ne pride do zlo- nizirajo različna društva, kjer posebne ekipe ma kosti, si je za cilj zadala tudi Zveza društev merijo kostno gostoto z ultrazvokom petnice. bolnikov z osteoporozo Slovenije. Za to skrbi Natančnejše preglede pa opravijo v zdravst- na različne načine, med drugim so izdali tudi venih ustanovah s posebno napravo, ki deluje knjižico Vse, kar moram vedeti o osteoporozi, na podlagi rentgenske svetlobe. S tem lahko ki je bila vir informacij za ta članek. napovejo osteoporozo pred pojavom zlomov Bolezen, torej izgubljanje kostne mase, in predpišejo ustrezno zdravljenje. Foto: Milka Bizovičar Foto: spremljajo zlomi, do katerih lahko pride že pri večji obremenitvi ali manjših poškodbah. Začeti je treba že v otroštvu še redna vadba, s katero posameznik vzdržuje Najpogostejši so zlomi vratnih vretenc, kolkov močne kosti in mišice. Priporočljive so pred- Osteoporozo je mogoče tudi preprečiti, za in rok, tik nad zapestjem. Zdravniki vzrokov vsem dejavnosti, kjer noge nosijo težo, torej bolezni še ne poznajo, izluščili pa so dejavnike kar pa je treba skrbeti že v otroštvu oziroma tek, hoja, hoja po stopnicah, ples, igre z žogo, tveganja, ki povečujejo možnosti pojava osteo- pred 30. letom. Največji učinek ima prehrana, koristne pa so tudi vaje z utežmi ali na fitnes poroze. Tako so ženske bolj nagnjene k razvoju ki naj vsebuje veliko kalcija in vitamina D. napravah ter organizirana vadba. bolezni kot moški, verjetnost nastanka pa se Med živila, ki so posebej bogata s kalcijem, Za vse z zmanjšano kostno gostoto pa je povečuje s starostjo, saj se z leti kostna gostota spadajo mlečni izdelki, kot so mleko, siri priporočljivo tudi izogibati se padcem, saj se zmanjšuje. Tveganje je večje, če posameznik (največje vsebnosti imata parmezan in emen- lahko marsikateri konča z zlomom. Zato za tehta manj kot 60 kilogramov in ima drobne talec), sladoled in skuta, od sadja pa mandlji, sprehod obujte udobne čevlje, ki ne drsijo, pri kosi, če je imel osteoporozo bližnji sorodnik, če lešniki, suhe fige, suhe marelice in črni ribez. hoji si lahko pomagate s palico, v stanovanju je menopavza nastopila pred 45. letom, če pos- Pri zelenjavi imajo največ kalcija soja v zrnu, pa odstranite vse ovire, ob katere bi se lahko ameznik uživa hrano z malo kalcija in vitamina fižol v zrnu, zeleno zelje, špinača, po vsebnosti spotaknili (nepotrebne žice, manjši predmeti ali D ter je telesno nedejaven ali dalj časa vezan na pa izstopajo tudi sardine v olju. Pomembna je kosi pohištva, preproge naj bodo pritrjeni). posteljo. V pomoč razvoju bolezni so tudi slabe tudi hrana, ki v telesu pomaga zadržati kalcij. Načinov, kako se boriti proti povečevanju razvade, kot so kajenje in pretirano uživanje To so predvsem banane in krompir, zagotoviti števila obolelih za osteoporozo, je torej kar alkohola ter kave. pa je treba uravnovešeno količino tudi drugih nekaj. Osveščenost in preventivni pregledi pa Bistveno je, da se bolezen hitro odkrije in vitaminov in mineralnih snovi. so nedvomno pomemben del tega. zdravi, za kar je edini način merjenje kostne Med priporočljive preventivne ukrepe sodi Tina Dolenc

11 300-letnica cerkve sv. Tilna Javorje so dobile kroniko župnije Septembra je minilo 300 let od posvetitve cerkve sv. Tilna v Javorjah. Duhovne in njihova dela. Objavljene so tudi pridige priprave na praznovanje tega pomembnega dogodka so potekale z napovedjo za posebne priložnosti iz zapuščine župnika domačega župnika Cirila Isteniča vse od lanske žegnanjske nedelje in se v začetku Štefana Travna, ki je bil tu duhovnik od leta 1935 do1964. Posebno poglavje je posvečeno septembra letos zaključile z akademijo ob predstavitvi knjige V zavetju svetega knjigam iz župnijske knjižnice. Župniki so Tilna avtorice dr. Milene Alič. Potekala je tudi svečana nedeljska sveta maša, imeli namreč za pomembno poslanstvo tudi ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. izobraževanje in vzgojo. V knjižnici so bili Jovanoviča. Jovanovič je z risbo cerkve poleg nabožne literature tudi obsežni leksikoni, sv. Tilna in svetnika s srno opremil tudi slovarji in romani iz 19. in začetka 20. stoletja. vabilo in programski list akademije. Najstarejša tiskana knjiga v knjižnici je iz leta Knjigo je predstavila avtorica dr. 1843 Krščanski moralni nauk o evangelijskih Milena Alič, ki je z njo želela podariti resnicah. Tretji del knjige obsega zanimive spoznanje o bogati zgodovini domačega utrinke, zgodbe in pripovedi iz življenja v fari. kraja, naravi, kulturni dediščini in lju- Avtorica knjigo zaključuje s pesmimi Toneta deh, ki so vedno pripravljeni priskočiti Bohinca. Knjiga je bogato slikovno opremljena na pomoč. Z obžalovanjem pa je ugo- s številnimi fotografijami naravne in kulturne tovila, da ob modernizaciji izgineva dediščine ter deli domačih ustvarjalcev, s tudi dediščina, vendar upa, da bo knjiga preglednicami in z izseki dokumentov. dosegla svoj namen. Nekaj zanimivih Knjigo je založil Župnijski urad Javorje, ob- odlomkov in pesem Toneta Bohinca likovala sta jo Simon Demšar in Vesna Marčun, z naslovom Hrepenenje je prebrala besedilo je korigirala Ana Gorše, fotografije Saša Pivk Avsec, ki je prireditev tudi zanjo pa so prispevali številni fotografi ali pa povezovala. so vzete iz arhivov. Avtorica knjige V zavetju svetega Tilna dr. Milena Alič

Na slavnostni dogodek so obiskovalce Potrebovali so devet mesecev Svečana maša Javorij že od daleč opozorili mlaji pri cerkvi, Knjiga je nastala v pičlih devetih mesecih. Slavnost se je nadaljevale v nedeljo s akademija pa je potekala v polni dvorani Iz sprva načrtovane drobne knjižice je nastala svečano sveto mašo, ki se je je udeležilo Podružnične šole Javorje. Zbrane sta nagovo- 456 strani debela knjiga, natisnjena v 350 iz- izjemno veliko faranov, predvsem iz Javorij in rila domači župnik Ciril Istenič ter župan in vodih. Na pot jo je pospremil domači župnik Poljan. Po maši je bila za vse navzoče bogata državnozborski poslanec Milan Čadež. Župan Ciril Istenič, ki je pri njenem nastanku vseskozi pogostitev. Duhovni kulturni program je oboga- je čestital Javorcem za praznik in poudaril aktivno sodeloval in omogočil avtorici vpogled til nastop dramskega igralca Gregorja Čušina pomembnost knjige za krajane, iz katere je v župnijski arhiv. Gradivo zanjo je črpala z monodramo Jona, besni prerok, sklenili pa viden pomen dediščine prednikov, na katere iz obsežnega arhivskega materiala javorske so ga pozno popoldne v cerkvi z litanijami moramo biti posebej ponosni. cerkve, škofijskega arhiva in arhiva farne Matere Božje. K uspešni izvedbi slavnostnega Zbranim je o cerkvi in njenem pomenu za cerkve v Poljanah, ki ga je dal na vpogled programa je pripomogel tudi velik trud številnih Javorje in Javorce spregovoril dr. Bogdan Do- poljanski župnik Jože Stržaj. To gradivo sicer domačinov in članov domačih društev. Tadeja Šubic lenc, ki je zbornik tudi strokovno pregledal in ni dostopno komur koli. Zgoščena arhivska s svojim prispevkom dodal knjigi večji pomen. besedila s starinsko pisavo in gotico je bilo treba Kot je povedal, je rojstvo knjige kot rojstvo nato skenirati, prepisati, šele potem je prišlo na Za podjetnike otroka, in pri tem izpostavil tri glavne vloge vrsto pravo branje in obdelava besedila, kar je Na razvojni agenciji Sora strankam oziroma poslanstvo cerkve in duhovnikov v Ja- bilo obsežno delo. brezplačno svetujejo pri vstopu na samos- vorjah. Prva je bila vera, druga kultura, razvoj, V prvem delu knjige je predstavljena se- tojno podjetniško pot. Na portalu e-VEM lahko tehnični napredek in splošno znanje oziroma danja župnija Javorje in zgodovinski oris s opravite brezplačno registracijo podjetja in izobraževanje. Tretja vloga je bila spodbujanje pomembnimi mejniki. Nato so predstavljeni doregistracijo ter preregistracijo dejavnosti. umetniškega snovanja in ohranjanje dediščine. duhovniki, ki so delovali v župniji, duhovni in Spremenite lahko ime, sedež in zastopnika Javorska cerkev je zato kot galerija s številnimi redovni poklici z zgodbami in spomini neka- podjetja, napoveste prenehanje opravljanja de- deli kiparskih in slikarskih mojstrov: Leopolda terih izmed njih. V poglavju Pečat so kraju javnosti. Podrobnejši pregled vseh postopkov, Layerja, Janeza Šubica in sodobnika Petra pustili so predstavljeni prepoznavni krajani ki jih na omenjenem portalu lahko opravite, je na voljo na spletnih straneh www.ra-sora.si in http://evem.gov.si/evem/. Rad sem doma J. B. v občini, ki ve, kam gre Podjetniško svetovanje Povzetek programa Socialnih demokratov frastrukture, zagotovitev oskrbe z neoporečno ob kandidaturi v Občinski svet Občine Gorenja pitno vodo in dograditev kanalizacijskega na forumu vas - Poljane. omrežja ter za dostopnost sodobnih elektron- Če imate vprašanja o registraciji podjetja, Zavzemamo se za: skih komunikacij. kot na primer: ali registrirati s. p. ali d. o. o., 1. Sodelovanje z občani in krajevnimi sk- 4. Razvoj storitev za starejše in socialno kakšno mora biti ime podjetja, kje imate lahko upnostmi pri oblikovanju celovite dolgoročne ogrožene ter finančno pomoč za zmanjševanje sedež, kako in kje najti poslovni prostor, lahko strategije razvoja občine. socialnih razlik. odgovor najdete na portalu http://forum.ra-sora. 2. Dostopno varstvo otrok in kakovostno 5. Čim prejšnjo oživitev gospodarskih de- si. Oblikovalci portala vabijo, da svoje izkušnje izobraževanje ter aktivno podporo občine pri javnosti ter kmetijskih gospodarstev v smislu in znanje delite z bralci in odgovarjate na zastav- dejavnostih mladih. skupnega nastopa pri razvoju in črpanju ne­ l j e n a v p r a š a n j a o b i s k o v a l c e v f o r u m a . 3. Dograditev in posodobitev cestne in- povratnih sredstev. J. B.

12 Liste kandidatov za lokalne volitve 2010

2. BARBARA ŠINKOVEC, roj. 28. 07. 1989, 4. MARIJA PISK, roj. 25. 02. 1952, KANDIDATA ZA ŽUPANA POLJANE 90 SREDNJA VAS 23 1. JANEZ PELIPENKO, roj. 27. 6. 1958, poklic: študentka poklic: univ. dipl. ekonomist JAVORJE 55 delo: študentka delo: upokojenka predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SLS 3. BOJAN STANONIK, roj. 22. 11. 1967, 5. CIRIL ALIČ, roj. 23. 07. 1955, GORENJA VAS - POLJANE 22 16 poklic: diplomirani ekonomist poklic: strojni tehnik poklic: inž. strojništva delo: samostojni podjetnik delo: tehnolog delo: upokojenec 4. MARJETA MARC, roj. 06. 02. 1974, 6. METOD SLABE, roj. 19. 09. 1966, 2. MILAN ČADEŽ, roj. 11. 05. 1966, DOBJE 20 POLJANE 116 GORENJA DOBRAVA 36 poklic: ekonomist poklic: inž. strojništva predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS delo: gospodinja delo: vodja teh. pregledov GORENJA VAS - POLJANE 5. BRANE TOMAŽIN, roj. 18. 07. 1964, poklic: strojni inženir POLJANE 14 delo: poslanec poklic: krojač II. VOLILNA ENOTA 1. DeSUS – DEMOKRATIČNA delo: krojač STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE KANDIDATI ZA ČLANE 6. VESNA ŽAGAR KRSTIĆ, roj. 25. 04. 1968, SREDNJA VAS 7 1. OLGA FIC, roj. 28. 04. 1949, OBČINSKEGA SVETA poklic: gimnazijski maturant TREBIJA 22 delo: prevajalka poklic: trgovka I. VOLILNA ENOTA delo: upokojenka 1. DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA 2. STANISLAV KOVAČ, roj. 05. 11. 1939, 4. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 49 STRANKA 1. DANIJELA TITAN, roj. 24. 12. 1955, poklic: strojni tehnik 1. JANEZ HROVAT, roj. 15. 04. 1960, 94 delo: upokojenec ŽABJA VAS 6 poklic: višja medicinska sestra 3. TEREZIJA SLABE, roj. 05. 10. 1934, poklic: univ. dipl. inž. elektrotehnike delo: višja medicinska sestra 20 delo: inženir za tehnično podporo 2. TOMAŽ POLJANŠEK, roj. 21. 12. 1949, poklic: trgovka 2. MILENA ALIČ, roj. 01. 02. 1962, POLJANE 27 delo: upokojenka MURAVE 16 poklic: gostinski tehnik 4. VINCENCIJ MIKLAVČIČ, roj. 28. 10. 1932, poklic: dr. organizacije in poslovodenja delo: upokojenec PODGORA 5 delo: vodja službe kakovosti 3. MAGDALENA MARKELJ, roj. 21. 02. 1947, poklic: kamnosek 3. JANEZ ARNOLJ, roj. 27. 03. 1980, 18 delo: upokojenec 11 poklic: delavka 5. JANEZ MIKLAVČIČ, roj. 30. 07. 1953, poklic: univ. dipl. inž. elektrotehnike delo: upokojenka SUŠA 2 delo: razvojni inženir 4. FRANC ŽAGAR, roj 10.12.1942, poklic: kamnosek 4. TADEJA ŠUBIC, roj. 10. 08. 1960, SREDNJA VAS 7 delo: strojno oblikovanje kamna poklic: pravnik HOTOVLJA 93 poklic: univ. dipl. inž. geologije delo: upokojenec 2. SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 5. VIDA KOKALJ, roj. 27. 05. 1943, VOLČA 12 delo: naravovarstvena svetnica 5. JANEZ OMEJC, roj. 07. 01. 1967, 1. MARKO KRŽIŠNIK, roj. 26. 04. 1954, poklic: srednja administrativna šola SOVODENJ 7 delo: upokojenk 16A poklic: tehnolog prometa poklic: kmetovalec 6. ANTONIJA LOGAR, roj. 20. 12. 1951, delo: kmet, samostojni podjetnik PODVRH 3 delo: vodja delavnice 6. MIHA PETERNEL, roj. 09. 09. 1979, 2. ANICA KRŽIŠNIK, roj. 12. 07. 1973, poklic: prešivalka SUŠA 7 delo: upokojenka JAVORJE 52 poklic: dipl. ekonomist poklic: komercialist delo: direktor tržnega segmenta delo: direktor, samostojni podjetnik 2. SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. MARIJAN ŠTREMFELJ, roj. 09. 09. 1952, 1. JOŽE ČADEŽ, roj. 28. 08. 1955, 24 5. SOCIALNI DEMOKRATI SREDNJA VAS 1 poklic: strojni tehnik 1. MAJA ČINKU, roj. 14. 10. 1983, poklic: magister agronomije delo: obratovodja DOBJE 21 delo: kmet 4. BARBARA KRŽIŠNIK, roj. 05. 12. 1986, poklic: gimnazijski maturant 2. DORICA PETERNEL, roj. 03. 02. 1984, SOVODENJ 7 delo: študentka GORENJA ŽETINA 1 poklic: vrtnarski tehnik 2. BORUT UŠENIČNIK, roj. 30. 03. 1968, poklic: diplomirana babica delo: delavka 4 delo: babica v negovalni sobi 5. ZVONKO DOLINAR, roj. 13. 06. 1963, poklic: inženir strojništva 3. JANEZ PELIPENKO, roj. 27. 06. 1958, 2 delo: tehnolog/programer CNC JAVORJE 55 poklic: kmetijski tehnik poklic: diplomirani ekonomist delo: kmet delo: samostojni podjetnik 6. BRIGITA ŠUBIC IN SKUPINA VOLILCEV 4. VESNA ČADEŽ, roj. 01. 06. 1957, 1. ALEŠ ŠUBIC, roj. 06. 06. 1972, 3. LDS – LIBERALNA DEMOKRACIJA SREDNJA VAS 1 HOTOVLJA 90 SLOVENIJE poklic: diplomirani ekonomist poklic: univ. dipl. ing. fizike 1. BOGO ŽUN, roj. 07. 10. 1962, delo: direktorica delo: produktni inženir 5. IGOR BOGATAJ, roj. 03. 10. 1968, FUŽINE 5 poklic: diplomirani inženir gozdarstva SREDNJA VAS 10 7. SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA delo: vodja KE Poljane Zavoda za gozdove poklic: oblikovalec kovin STRANKA 2. DARJA PRELOG, roj. 06. 03. 1963, delo: kovinostrugar 1. TOMAŽ PINTAR, roj. 05. 03. 1971, 6. MARIJAN MOŽINA, roj. 13. 06. 1960, GORENJE BRDO 4 KOPAČNICA 3 DOLENČICE 4 poklic: mizar poklic: ekonomski tehnik poklic: kmetijski tehnik delo: samostojni podjetnik – mizar delo: prodaja delo: lesni komercialist 2. IRENA TAVČAR, roj. 30. 12. 1955, 3. MAG. SILVO PIVK, roj. 25. 12. 1956, JAVORJE 14 HOTAVLJE 26 3. LDS – LIBERALNA DEMOKRACIJA poklic: dipl. upr. organizator poklic: magister znanosti SLOVENIJE delo: vodja odd. za reg. motornih vozil delo: član uprave za teh. področje 1. MAG. DUŠAN MARC, roj. 19. 06. 1965, 3. LEOPOLD KRŽIŠNIK, roj. 09. 03. 1953, 4. PETER PRELOG, roj. 17. 05. 1985, HOTOVLJA 56 PREDMOST 32 KOPAČNICA 3 poklic: magister rudarstva poklic: ing. lesarstva poklic: frizer delo: svetovalec uprave delo: nezaposlen delo: strugar 13 5. TINA VIDOVIČ, roj. 30. 06. 1980, 5. PAVEL ČADEŽ, roj. 09. 03. 1938, 5. SOCIALNI DEMOKRATI TREBIJA 24 DOLENJA DOBRAVA 14 1. JURIJ KRVINA, roj. 03. 06. 1974, poklic: univ. dipl. ekon. poklic: elektrikar GORENJA VAS, POLJANSKA CESTA 7 delo: samost. strok. sodel. za podporo na delo: upokojenec poklic: diplomirani upravni organizator področju financ 6. JURIJ KOGOVŠEK, roj. 05. 04. 1957, delo: vodja poslovne enote GORENJA VAS, 14 2. BORIS KOPRIVNIKAR, roj. 16. 04. 1966, 4. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA poklic: rudar GORENJA VAS, TRATA 56 STRANKA delo: upokojenec poklic: univ dipl. organiz. informatike 1. ŠTEFKA ERŽEN, roj. 05. 12. 1964, delo: predsednik upravnega odbora PODJELOVO BRDO 1 2. SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. HELENA GORJAN, roj. 14. 09. 1964, poklic: dipl. ekonomist 1. DUŠAN PINTAR, roj. 28. 09. 1959, GORENJA VAS, VRŠAJN 10 delo: vodja tehnične podpore GORENJA VAS, SESTRANSKA VAS 41 poklic: učiteljica razrednega pouka 2. BOŠTJAN PINTAR, roj. 09. 07. 1975, poklic: mehanik za kmetijske stroje delo: učiteljica TREBIJA 57 delo: kmet 4. BARBARA RADIČ, roj. 25. 05. 1964, poklic: dipl. inž. elektrotehnike 2. HELENA OBLAK, roj. 20. 04. 1980, GORENJA VAS, SESTRANSKA VAS 14 delo: projektni vodja ŽIROVSKI VRH SV. ANTONA 8 poklic: učiteljica razrednega pouka 3. PAVEL RAZLOŽNIK, roj. 25. 01. 1952, poklic: vzgojiteljica delo: učiteljica KOPAČNICA 20 delo: vzgojiteljica poklic: gradbeni delovodja 5. EMIL KOFLER, roj. 10. 11. 1963, 3. MARTIN OBLAK, roj. 22. 02. 1980, delo: upokojenec GORENJA VAS, TRATA 4 GORENJA VAS, SESTRANSKA VAS 15 4. MITJA JEREB, roj. 30. 03. 1972, poklic: komercialni tehnik poklic: profesor nemščine in latinščine PODGORA 37 delo: podjetnik delo: učitelj poklic: strojni tehnik 4. METKA JENKO, roj. 08. 05. 1953, delo: samostojni podjetnik 7. SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA 5. MIHAELA UŠENIČNIK, roj. 09. 09. 1971, LAJŠE 8 STRANKA HOTAVLJE 58 poklic: računovodja 1. MILAN ČADEŽ, roj. 11. 05. 1966, poklic: trgovka delo: računovodkinja GORENJA DOBRAVA 36 delo: gospodinja 5. MILAN DEBENEC, roj. 27. 09. 1981, poklic: strojni inženir BAČNE 4 delo: poslanec 5. SOCIALNI DEMOKRATI poklic: diplomirani inženir zootehnike 2. ALENKA KRMELJ, roj. 15. 08. 1971, 1. ROMAN KOKALJ, roj. 20. 03. 1960, delo: kmet GORENJA DOBRAVA 7 TREBIJA 47 6. BOŠTJAN ČADEŽ, roj. 12. 07. 1968, poklic: dipl. upr. org. poklic: komercialni tehnik GORENJA VAS, TRATA 58 delo: višja svetovalka I delo: komercialist poklic: strojni tehnik 3. BORIS JURJEVIČ JANŠA, roj. 02. 05. 1979, 2. MIRAN MEGLIČ, roj. 13. 05. 1964, delo: poštar DOLGE NJIVE 12 TREBIJA 50 poklic: strojni tehnik poklic: gostinski tehnik 3. LDS – LIBERALNA DEMOKRACIJA delo: direktor delo: delavec SLOVENIJE 4. ŽAN MAHNIČ, roj. 12. 01. 1990, 3. OLGA ČRMELJ, roj. 04. 10. 1942, 1. BORUT SELAK, roj. 25. 01. 1973, GORENJA VAS, BLEGOŠKA ULICA 20 VOLAKA 30 ŽIROVSKI VRH SV. URBANA 25 poklic: študent poklic: ekonomist poklic: inženir gradbeništva delo: študent delo: upokojenka delo: samostojni podjetnik - projektant 5. LUCIJA KAVČIČ, roj. 08. 12. 1981, 2. MAG. IVANKA OBLAK, roj. 17. 08. 1956, ŽIROVSKI VRH SV. URBANA 15 7. SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA PRELESJE 9 poklic: dipl. org. STRANKA poklic: magistrica organizacijskih znanosti delo: samostojni podjetnik 1. ROMAN DEMŠAR, roj. 12. 02. 1963, delo: predavatelj 6. MATJAŽ ŠIFRAR, roj. 17. 01. 1968, HOTAVLJE 6A 3. MATEJ OBLAK, roj. 02. 07. 1980, GORENJA VAS, POLJANSKA CESTA 29 poklic: elektrotehnik GOLI VRH 2 poklic: kovinostrugar delo: samostojni podjetnik poklic: orodjar delo: tehnolog 2. STANKO BAJT, roj. 28. 04. 1961, delo: direktor PODJELOVO BRDO 18A 4. ZVONKO BAŠELJ, roj. 18. 10. 1955, poklic: orodjar GORENJA VAS, SESTRANSKA VAS 14 KANDIDATI ZA ČLANE SVETOV delo: mojster na popravilu tlačnih orodij poklic: učitelj vožnje KRAJEVNIH SKUPNOSTI 3. ANICA PODOBNIK, roj. 28. 07. 1965, delo: samostojni podjetnik HOTAVLJE 67 5. NATAŠA ČEH SELAK, roj. 23. 03. 1974, poklic: ekonomski tehnik ŽIROVSKI VRH SV. URBANA 25 KS GORENJA VAS delo: organizator prodaje poklic: višja medicinska sestra 4. MILAN BOGATAJ, roj. 10. 11. 1960, delo: patronažna sestra KLADJE 19 I. VOLILNA ENOTA poklic: tiskar 1. ALENKA KRMELJ, roj. 15. 08. 1971, delo: org. prodaje 4. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA GORENJA DOBRAVA 7 5. MARIJA KNAFELJ, roj. 18. 01. 1956, STRANKA predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA 2 1. MIRJANA MOŽINA, roj. 19. 06. 1959, VAS - POLJANE poklic: osnovna šola DOLENJA DORAVA 37 poklic: dipl. upr. org. delo: upokojenka poklic: dipl. ekonomist delo: višja svetovalka I delo: višji davčni inšpektor 2. LUCIJA KAVČIČ, roj. 08. 12. 1981, 2. STANISLAV BIZOVIČAR, roj. 20. 11. 1959, ŽIROVSKI VRH SV. URBANA 15 III. VOLILNA ENOTA 13 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA 1. DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA poklic: mizar VAS - POLJANE UPOKOJENCEV SLOVENIJE delo: mizar poklic: dipl. org. menedžerka 1. JOŽE NOVAK, roj. 16. 02. 1942, 3. JANA ROJC, roj. 22. 11. 1964, delo: svetovalka, samozaposlena GORENJA VAS, POLJANSKA CESTA 81 DOLENJA DOBRAVA 36 3. VLADIMIR KAVČIČ, roj. 29.11.1968, poklic: ekonomist poklic: prof. razrednega pouka GORENJA DOBRAVA 11 delo: upokojenec delo: pomočnik ravnatelja predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SLS GORENJA 2. SILVA KLEMENČIČ, roj. 29. 12. 1945, 4. VALENTIN AŽBE, roj. 18. 09. 1971, VAS - POLJANE GORENJA VAS, POLJANSKA CESTA 104 GORENJA VAS, TRATA 132 poklic: oblikovalec kovin poklic: administrativni tehnik poklic: dr. znanosti delo: voznik avtobusa delo: upokojenka delo: asistent 3. FRANCI FORTUNA, roj. 21. 09. 1953, 5. DOMINIKA JEREB, roj. 18. 05. 1965, GORENJA VAS, TRATA 81 LUČINE 45 II. VOLILNA ENOTA poklic: elektrotehnik poklic: gimnazijski maturant 1. FRANCI MIKLAVČIČ, roj. 22. 09. 1962, delo: upokojenec delo: komercialist DOBRAVŠCE 17 4. OLGA ŠUBIC, roj. 13. 04. 1952, 6. ANTON KRŽIŠNIK, roj. 25. 12. 1951, predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA ŽIROVSKI VRH SV. URBANA 20 DOLENJA DOBRAVA 17 VAS - POLJANE poklic: delavka poklic: šofer poklic: orodjar delo: upokojenka delo: avtoprevoznik delo: kontrolor 14 2. VALENTIN AŽBE, roj. 18. 09. 1971, V. VOLILNA ENOTA 2. ANA OBLAK, roj. 07. 01. 1989, GORENJA VAS, TRATA 132 1. DARJA PRELOG, roj. 06. 03. 1963, LUČINE 2 predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA KOPAČNICA 3 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA LJUDSKA STRANKA predlagatelj: Branko Prelog in skupina volivcev VAS - POLJANE poklic: doktor znanosti poklic: ekonomski tehnik poklic: gimnazijski maturant delo: asistent delo: prodaja delo: študent 3. MIRJANA MOŽINA, roj. 19. 06. 1959, 2. JANEZ MEZEG, roj. 19. 10. 1968, 3. VIDA OBLAK, roj. 07. 06. 1964, DOLENJA DOBRAVA 37 4 LUČINE 52 predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SLS GORENJA predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA VAS - POLJANE LJUDSKA STRANKA poklic: trgovka poklic: dipl. ekonomist poklic: strojnik TGM delo: prodajalka delo: višja davčna inšpektorica delo: samostojni podjetnik 4. STANISLAV HOMEC, roj. 15. 12. 1962, 4. MIHA OBLAK, roj. 07. 06. 1984, LUČINE 52 DOLENJA DOBRAVA 26 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SLS GORENJA KS JAVORJE VAS - POLJANE VAS - POLJANE poklic: kuhar poklic: električar I. VOLILNA ENOTA delo: kuhanje 1. MARIJAN MOŽINA, roj. 13. 06. 1960, delo: samostojni podjetnik 5. TADEJ KAVČIČ, roj. 02. 01. 1983, DOLENČICE 4 5. HELENA OBLAK, roj. 20. 04. 1980, LUČINE 45 ŽIROVSKI VRH SV. ANTONA 8 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SLS GORENJA predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SLS GORENJA VAS - POLJANE VAS - POLJANE VAS - POLJANE poklic: kmetijski tehnik poklic: strojni tehnik poklic: vzgojiteljica delo: lesni komercialist delo: inštruktor vožnje delo: vzgojiteljica 2. MIHA PETERNEL, roj. 09. 09. 1979, 6. DOMINIK OSREDKAR, roj. 10. 07. 1963, 6. BARBARA RADIČ, roj. 25. 05. 1964, JAVORJE 52 LUČINE 5 GORENJA VAS, SESTRANSKA VAS 14 predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI LJUDSKA STRANKA LJUDSKA STRANKA poklic: učiteljica razrednega pouka poklic: dipl. ekonomist poklic: strojni ključavničar delo: učiteljica delo: direktor tržnega področja delo: avtoprevoznik 7. MIHAEL BIZJAK, roj. 18. 11. 1949, 3. JAKA JERAŠA, roj. 17. 05. 1972, GORENJA VAS, TRATA 31 JAVORJE 19 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA II. VOLILNA ENOTA predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA 1. MATEJ OBLAK, roj. 02. 07. 1980, VAS - POLJANE VAS - POLJANE poklic: strojni tehnik GOLI VRH 2 poklic: ekonomist predlagatelj: Blažka Raztresen in skupina volivcev delo: vodja kontrole delo: viš. svet. za cestno infrastrukturo poklic: orodjar 4. CIRIL ALIČ, roj. 23. 07. 1955, 8. MARTIN OBLAK, roj. 22. 02. 1980, delo: direktor MURAVE 16 GORENJA VAS, SESTRANSKA VAS 15 2. MARIJA SKOPEC, roj. 26. 12. 1966, predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SLS GORENJA DOLGE NJIVE 8 VAS - POLJANE VAS - POLJANE predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA poklic: profesor nemščine in latinščine poklic: ing. strojništva LJUDSKA STRANKA delo: učitelj delo: upokojenec poklic: gospodinja 9. JURIJ KOGOVŠEK, roj. 05. 04. 1957, 5. JANA BOGATAJ, roj. 01. 11. 1989, delo: gospodinja GORENJA VAS, SESTRANSKA VAS 14 JAVORJE 1 3. JANEZ KOŠIR, roj. 26. 01. 1967, predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA DOLGE NJIVE 11 VAS - POLJANE VAS - POLJANE predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA poklic: študentka poklic: upokojenec LJUDSKA STRANKA delo: študentka delo: upokojenec poklic: mizar delo: mizar s.p. III. VOLILNA ENOTA II. VOLILNA ENOTA 1. FRANC DOLENC, roj. 08. 01. 1958, 1. MATJAŽ ŠIFRAR, roj. 17. 01. 1968, III. VOLILNA ENOTA ČETENA RAVAN 7 1. FRANC MARTINČIČ, roj. 28. 12. 1957, GORENJA VAS, POLJANSKA CESTA 29 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA ZADOBJE 4 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA VAS - POLJANE predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – VAS - POLJANE poklic: avtomehanik KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA poklic: kovinostrugar delo: kmetovalec poklic: viličarist delo: tehnolog CNC 2. MARJETA KOKELJ, roj. 19. 07. 1956, delo: viličarist 2. ŽAN MAHNIČ, roj. 12. 01. 1990, MLAKA NAD LUŠO 4 2. STANISLAV BIZOVIČAR, roj. 20. 11. 1959, GORENJA VAS, BLEGOŠKA ULICA 20 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA ZADOBJE 13 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA VAS - POLJANE predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA VAS - POLJANE poklic: grafični tehnik LJUDSKA STRANKA poklic: gimnazijski maturant delo: gospodinja poklic: mizar delo: študent delo: mizar 3. HELENA GORJAN, roj. 14. 09. 1964, GORENJA VAS, VRŠAJN 10 III. VOLILNA ENOTA predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI 1. PETER PETERNEL, roj. 29. 06. 1981, IV. VOLILNA ENOTA 1. JERICA OBLAK, roj. 26. 03. 1968, poklic: učiteljica razrednega pouka GORENJA ŽETINA 1 10B delo: učiteljica predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SLS GORENJA predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA VAS - POLJANE LJUDSKA STRANKA poklic: diplomirani inženir zootehnike poklic: kuharica IV. VOLILNA ENOTA delo: samostojni podjetnik 1. MARIJAN ŠTREMFELJ, roj. 09. 09. 1952, delo: kuharica 2. JANEZ BOGATAJ, roj. 12. 08. 1972, VOLAKA 24 2. VILJEM POTOČNIK, roj. 17. 01. 1970, DOLENJA ŽETINA 4 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SLS GORENJA BREBOVNICA 14 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA VAS - POLJANE predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA VAS - POLJANE poklic: strojni tehnik LJUDSKA STRANKA poklic: mizar delo: obratovodja poklic: delavec delo: kmetovalec 2. MARIJA KNAFELJ, roj. 18. 01. 1956, delo: montaža stekla SREDNJE BRDO 2 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA KS LUČINE KS POLJANE VAS - POLJANE poklic: osnovna šola NAD ŠKOFJO LOKO delo: upokojenka I. VOLILNA ENOTA 3. ROMAN DEMŠAR, roj. 12. 02. 1963, 1. DOMINIKA JEREB, roj. 18. 05. 1965, I. VOLILNA ENOTA HOTAVLJE 6A LUČINE 45 1. ALEŠ ŠUBIC, roj. 06. 06. 1972, predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA HOTOVLJA 90 VAS - POLJANE LJUDSKA STRANKA predlagatelj: Brigita Šubic in skupina volivcev poklic: elektrotehnik poklic: gimnazijski maturant poklic: univ. dipl. ing. fizike delo: samostojni podjetnik delo: komercialist delo: produktni inženir 15 2. MIRKO DOLENC, roj. 22. 09. 1968, 2. JANEZ OMEJC, roj. 07. 01. 1967, 3. BLAŽ TREVEN, roj. 06. 01. 1989, 6 DOLENJE BRDO 16A LANIŠE 4 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev VAS - POLJANE LJUDSKA STRANKA poklic: kovinar poklic: elektrikar poklic: tehnolog prometa delo: delavec delo: elektroinštalacije delo: vodja delavnice 3. MILOŠ STANONIK, roj. 14. 07. 1953, 3. TOMAŽ PINTAR, roj. 05. 03. 1971, KS TREBIJA VINHARJE 10 GORENJE BRDO 4 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SLS GORENJA predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA VAS - POLJANE VAS -POLJANE I. VOLILNA ENOTA poklic: diplomirani inženir zootehnike poklic: mizar 1. BOGDAN PRIMOŽIČ, roj. 09. 11. 1963, delo: kmet TREBIJA 52 4. IVAN KAVČIČ, roj. 04. 10. 1953, delo: mizar predlagatelj: Bogdan Primožič in skupina volivcev BUKOV VRH 5 poklic: elektroinštalaterski mojster predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA KS SOVODENJ LJUDSKA STRANKA delo: obrtnik poklic: prodajalec 2. PETRA GRAH, roj. 25. 09. 1984, delo: trgovski poslovodja I. VOLILNA ENOTA TREBIJA 52 5. BORIS ŠKODNIK, roj. 20. 08. 1966, 1. METOD AMBROŽIČ, roj. 05. 06. 1969, predlagatelj: Bogdan Primožič in skupina volivcev HOTOVLJA 22 SOVODENJ 41 poklic: živilski tehnik predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev delo: trgovec VAS - POLJANE poklic: kuhar poklic: diplomiran upravni organizator delo: ekonom II. VOLILNA ENOTA delo: častnik SV 2. JOŽICA PAVŠIČ, roj. 08. 03. 1961, 1. VALENTIN FRELIH, roj. 06. 02. 1970, SOVODENJ 53 PODGORA 23 II. VOLILNA ENOTA predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SLS GORENJA 1. ANDREJ KLINEC, roj. 11. 03. 1960, poklic: trgovec VAS - POLJANE POLJANE 56 delo: trgovka poklic: mizar predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA 3. TOMO PETERNELJ, roj. 04. 03. 1975, delo: kmet, samostojni podjetnik LJUDSKA STRANKA SOVODENJ 56 2. PETER LAMPREHT, roj. 22. 08. 1973, poklic: šofer predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev PODGORA 13 delo: šofer poklic: delavec predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA 2. MARJETA RUDOLF, roj. 19. 01. 1973, delo: voznik VAS - POLJANE POLJANE 77 poklic: kovač predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA delo: orodjar VAS - POLJANE II. VOLILNA ENOTA poklic: osnovna šola 1. CIRIL RUPNIK, roj. 11. 08. 1976, delo: skladiščnik PODJELOVO BRDO 14 III. VOLILNA ENOTA 3. IGOR BOGATAJ, roj. 03. 10. 1968, predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev 1. IRENA BOGATAJ, roj. 31. 12. 1972, SREDNJA VAS 10 poklic: avtomehanik FUŽINE 10 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SLS GORENJA delo: vzdrževalec predlagatelj: Bogdan Primožič in skupina volivcev VAS - POLJANE 2. STANKO BAJT, roj. 28. 04. 1961, poklic: čevljar poklic: oblikovalec kovin PODJELOVO BRDO 18A delo: kmetovalec delo: kovinostrugar predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev 2. MIRAN RIHTARŠIČ, roj. 20. 04. 1964, 4. ANTON DEBELJAK, roj. 29. 04. 1956, poklic: orodjar FUŽINE 23 POLJANE 135 delo: mojster popravil orodja predlagatelj: Bogdan Primožič in skupina volivcev predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA 3. KLEMEN ŠTURM, roj. 29. 07. 1982, poklic: strojni tehnik VAS - POLJANE delo: obrtnik poklic: orodjar STARA OSELICA 66 delo: ročni orodjar predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA VAS - POLJANE IV. VOLILNA ENOTA poklic: mizar III. VOLILNA ENOTA 1. BRANKO KLEMENČIČ, roj. 11. 07. 1969, delo: brezposeln STARA OSELICA 51 1. FRANČIŠKA DOLENEC, roj. 30. 05. 1955, 4. MARIJA DOLINAR, roj. 24. 11. 1958, LOM NAD VOLČO 4 predlagatelj: Bogdan Primožič in skupina volivcev STARA OSELICA 74 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA poklic: strojnik VAS - POLJANE predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev delo: obrtnik poklic: osnovna šola poklic: trgovec 2. IVAN FILIPIČ, roj. 25. 12. 1962, delo: gospodinja – kmetovalka delo: izmenovodja STARA OSELICA 34 2. BARBARA DOLENEC, roj. 06. 08. 1987, predlagatelj: Bogdan Primožič in skupina volivcev 2 III. VOLILNA ENOTA poklic: mizar predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA 1. FRANC TROHA, roj. 21. 12. 1946, delo: mizar VAS - POLJANE STARA OSELICA 12A poklic: študent delo: študent predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev V. VOLILNA ENOTA 3. BLAŽ DOLENEC, roj. 25. 04. 1971, poklic: pismonoša 1. BETI MIKLAVČIČ, roj. 12. 10. 1966, DELNICE 15 delo: upokojenec KLADJE 1 predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA 2. HELENA ŽIVKOVIČ, roj. 18. 08. 1950, predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA VAS - POLJANE HOBOVŠE PRI STARI OSELICI 17 VAS - POLJANE poklic: tehnolog prometa predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev poklic: upravni tehnik delo: voznik poklic: tehnik delo: vodja skladiščenja, poslovodja 4. JANEZ ARNOLJ, roj. 27. 03. 1980, delo: upokojenec VOLČA 11 predlagatelj: NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA IV. VOLILNA ENOTA poklic: univ. dipl. inž. elektrotehnike 1. VIKTOR KAVČIČ, roj. 14. 01. 1954, Na volišča bomo letos odšli v delo: razvojni inženir 5 nedeljo, 10. oktobra. Tisti, ki bodo predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev IV. VOLILNA ENOTA poklic: kmet ta dan zadržani, lahko svoj glas 1. MITJA GANTAR, roj. 12. 07. 1978, delo: kmet oddajo na predčasnem glasovanju. 8 2. NATAŠA JEZERŠEK, roj. 14. 03. 1971, predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS GORENJA 5 To bo tokrat le v sredo, 6. oktobra, VAS -POLJANE predlagatelj: Nevenka Telban in skupina volivcev med 9. in 19. uro v domu občine. poklic: strojni tehnik poklic: prodajalec delo: kmet delo: delavec 16 Gasilsko vozilo predali svojemu namenu Gorenjske Jože Smole in Program in cilji DeSUS-a župan Milan Čadež. Želja vseh govornikov je, da bi Gorenja vas - Poljane avtocisterna mnogo let 1. Podprli bomo vse začete programe, služila kraju in potrebam ki imajo razvojno naravnanost. krajanov. Vse prisotne je 2. Spodbujali bomo: Foto: arhiv PGD Poljane Foto: pozdravil tudi predstavnik - organizirano varstvo starejših v domačem čeških gasilcev iz občine okolju, kar pomeni izgradnjo doma starejših Plana na Lužnici, ki so bili občanov v občini in varstvo na domu; kot gostje povabljeni na - zaposlitvene možnosti v občini; poljanski gasilski praznik. - gospodarno rabo proračunskih sredstev; Ključe novega gasilskega - obnovo in izgradnjo lokalne in region- vozila so nato po protokolu alne prometne infrastrukture; izročili vodji gasilskega av- - ukrepe za prijetno bivalno okolje s poud- toparka Štefanu Peternelju. arkom na urejenosti in delovanju komunalnih Domači župnik Jože Stržaj objektov; pa je slovesnost zaključil - kulturno, športno in humanitarno de- z blagoslovom gasilskega javnost društev in drugih organizacij. vozila in šoferjev. »Čas je za DeSUS.« Za uspeh je pomembno Praznika in parade so se pravo razmerje med dinamiko in modrostjo. udeležili gasilke in gasilci iz sosednjih gasilskih društev Letošnje leto je za PGD Poljane prav poseb- ter številni krajani. Ob tej priložnosti je društvo no. Po napornem delu in obilici vloženega truda podelilo zahvalo Ivanu Sečniku za pomoč in so marca veseli in ponosni zapeljali v gasilski podporo pri realizaciji nakupa novega gasil- dom novo avtocisterno MAN AC 16/60. Z njo skega vozila. so nadomestili v nesreči uničeno vozilo. Konec Po uradnem delu je sledila vrtna veselica. julija pa so gasilsko vozilo z bogato nadgrajeno Kot predskupina so nastopili mladi domači upi opremo tudi slavnostno prevzeli. Slovesnost je z ansamblom Jeglič, nato pa skupina Katrca in z zapeto himno začela domača solistka Marija pevka Nuša Derenda. Nova Slovenija Jelovčan. V svojem govoru pa so pomen novega PGD Poljane se zahvaljuje vsem, ki so gasilskega vozila za Poljane in okoliške vasi razumeli gasilski pozdrav »na pomoč« in ki so – blizu ljudem poudarili najprej predsednik PGD Poljane Me- kakorkoli pripomogli in bodo še pomagali pri Volitve so pred vrati! Štiri leta hitro mi­ tod Slabe, nato pa še občinski gasilski poveljnik njihovem delu in trudu za skupno dobro. nejo, mar ne? Roman Kokalj, predsednik Gasilske zveze Metod Slabe, predsednik PGD Poljane In če potegnemo črto, smo lahko zado- voljni. Delali smo na področju celotne občine, ideoloških in strankarskih razhajanj ni bilo zaznati, saj mora lokalna politika delovati v Vsi aktivni, povezovanju, prizadevanju in zagotavljanju osnovnih potreb lokalnega prebivalstva. vsi na boljšem! S svojim javnim delovanjem želimo uve­ Na lokalnih volitvah 2010 se LDS – Liber- posebej s spodbujanjem malega gospodarstva in ljavljati vrednote, za katere se zavzemamo: alna demokracija Slovenije v občini Gorenja domače obrti, sonaravnega kmetijstva, smotrne iz- • enakost za vse, vas - Poljane ne podaja na županske volitve, rabe vodnih virov in trajnostne oskrbe z energijo. • pravičen, enakomeren in trajnostni a smo, glede na koalicijsko in konstruktivno • Dejavnostim, ki nudijo višjo dodano vred- go­spodarski razvoj, sodelovanje pri vodenju občine v preteklem nost na zaposlenega, moramo zagotavljati ugodne • ohranjanje kulturne in naravne dediš­ mandatu, tudi v prihodnje pripravljeni sodelo- pogoje v gospodarskih in obrtnih conah. čine, vati z vsakim, ki mu bodo občanke in občani • Spodbujati moramo vlaganja v nove, • spoštovanje družine in zaupali naslednji štiriletni županski mandat. okolju prijazne tehnologije, ki temeljijo zlasti • solidarnost do pomoči potrebnih. Seveda bomo pri tem zagovarjali programske na izrabi obnovljivih virov energije. Gledamo naprej, zato smo na listo povabili usmeritve LDS in lokalnega odbora LDS, • Prostor je dragocen. Z njim moramo tudi nove ljudi, ki so s svojim delom in prizade- ki temeljijo na vrednotah, ki jih po našem načrtovati­ preudarno in ga racionalno izrabiti. vanji konkretno pokazali, da jim ni vseeno za mnenju zahteva današnji čas. • Velike razvojne priložnosti v naši občini vi- utrip naše ali vaše vasi in s tem celotne naše Slogan svetniške skupine LDS: S spodbu- dimo v čistem okolju in neokrnjeni naravi, kar bi občine. Zaupam jim in vem, da so blizu ljudem, janjem novih idej do boljšega razvoja občine! moralo zagotavljati pogoje za razvoj turizma. da so povezani s krajem, v katerem živijo, ter Vsi aktivni, vsi na boljšem! Na naših listah za članice in člane Občin­skega da imajo energijo in moč tudi za nove izzive! V naslednjih štirih letih bo naše delo te- sveta Občine Gorenja vas - Poljane v vseh treh Skupaj se bomo prizadevali za: meljijo na naslednjih šestih točkah: volilnih enotah kandidirajo občani in občanke, • skupno dobro, • Bolj kot kadar koli moramo vzpodbujati vaši sosedje, prijatelji – ljudje z izkušnjami, • podporo vsem zastavljenim dolgo­ nove ideje, ki lahko pomagajo k boljšemu tako iz javnega kot zasebnega sektorja, tako iz ročnim projektom, razvoju kakovosti življenja v občini! gospodarstva kot negospodarstva. • povezovanje in združevanje. • Globalizaciji bomo lahko kljubovali le z Za OO LDS Gorenja vas - Poljane: Hvala za zaupanje. mag. Dušan Marc večjim poudarkom na lokalni samooskrbi, še Janez Hrovat

17 18 Dnevi turizma se iztekajo Deveti dnevi turizma na Loškem se bodo s pestrim programom na Mestnem trgu v Škofji Loki končali tretjega oktobra. Od 9. do 13. ure se bodo obiskovalci lahko sprehodili med bogato Kam oktobra? založenimi stojnicami kmetijskih pridelkov in izdelkov, postavljena bo tudi • 2. oktober od 10. ure dalje: Gasilski reli na Sovodnju. Organizira ekološka tržnica, svoje delo pa bodo na ogled postavili tudi rokodelci iz PGD Sovodenj. širšega škofjeloškega območja. Predstavljena bo škofjeloška turistična • 3. oktober: Pohod na Ermanovec v sklopu Hotaveljske grče. ponudba, nastopili pa bodo tudi mladi glasbeniki in folkloristi. Organizira ŠDMH. Ob 11. uri se bodo pohodniki podali na Pot po treh loških gradovih. • 3. oktober od 9. ure: 6. Pohod skozi Zalo in Kostanjev žur na Sprehodili se bodo od Loškega gradu na Krancelj in nato na Stari grad. Na Žirovskem Vrhu. Organizira TD Žirovski Vrh. Prijave na tel.: 031/693- poti bodo poleg zgodovinskega ozadja posameznega gradu spoznavali 731 (Lucija Kavčič) tudi različna zelišča (poskrbljeno bo tudi za pokušino različnih zeliščnih • 3. oktober ob 15. uri maša, nato srečanje z večerjo za starejše čajev in peciva), za najmlajše pa bo na Starem gradu otroška lutkovna občane v kulturnem domu Lučine. Organizira KORK Gorenja vas. predstava Krona kačje kraljice. • 9. oktober: Urekov pohod na Goro. Organizira ŠDMH. Ob 10. in 11. uri bo v kapucinski knjižnici organizirano brezplačno • 9. oktober od 8.-12. ure: Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov vodenje z ogledom stalne razstave Škofjeloški pasijon. na vaškem trgu v Gorenji vasi. Organizira RAS. Loški muzej vse obiskovalce vabi, da si od 10. do 18. ure ogledajo • 17. oktober: Izlet v neznano. Odhod izpred avtobusne postaje v stalne muzejske zbirke, razstavo Poslikane skrinje na Loškem in Gorenji vasi. Organizira PD Gorenja vas, vodnik Drago Trček. Škoparjevo hišo. Vstopnina za individualne obiskovalce bo evro. • 19. oktober od 17. ure dalje: Zbiralna akcija oblačil, obutve ... Od 9. do 14. bo vrata odprl tudi muzej v Železnikih, kjer bodo obisk- Vse lahko oddate v dvorani občine Gorenja vas. Organizira KORK ovalcem na ogled stalne zbirke in prikaz klekljanja, vstopnina pa bo prav Gorenja vas. tako evro. Več informacij dobite na Razvojni agenciji Sora, oddelek turizem (LTO), tel.: 04/517-06-00, [email protected], www.lto-blegos.si.

Program OO SDS Gorenja vas - Poljane Tudi v Javorjah imajo novo gasilsko vozilo za obdobje 2010–2014 Gasilsko vozilo so svojemu namenu predali tudi v Javorjah, kjer so sam projekt nabave gasil- Z ambicioznim in trdim delom nam je v Sovodenj je bila skega vozila GVC 16/25 začeli v letu 2007. Aprila minulem mandatu uspelo krepko povečati vložena identi- so ga končno pripeljali tudi v garažo in ga tako občinski proračun ter s tem pridobiti znatna fikacija projekta nadomestili z obstoječim kombijem VW trans- evropska sredstva za večje in pomembne s popisom del, porterjem, ki ni bil več primeren za hribovit teren, lokalne projekte:trije odseki panoramske sanacija nevarnih ki ga PGD Javorje pokriva. Konec julija je tako ceste, vaški center v Gorenji vasi, izgradnja delov se bo pa tudi nadaljevala. Obvoznica sledil slovesni uradni prevzem gasilskega vozila glavne hrbtenice širokopasovnega omrežja Gorenja vas je na prednostni listi projektov in na Grebljici pod Starim vrhom. Poleg domačih v občini in pridobljena odločba za izgradnjo je v državnem proračunu podprta z evropskimi gasilcev in gasilcev iz sosednjih društev so se ga glavnega kanalizacijskega omrežja od Trebije sredstvi. Gradnja se bo začela v naslednjem udeležili tudi namestnik poveljnika GZ Slovenije do Gorenje vasi in v Javorjah. mandatu. Jože Berglec, občinski poveljnik Roman Kokalj, Na gospodarskem področju nam je kljub Poglobljeno sodelovanje z vsemi društvi v članica predsedstva Martina Jelovčan in župan težkim časom uspelo oddati vse površine v občini je prineslo še odmevnejše rezultate, bolj Milan Čadež. Vsi so v svojem govoru potrdili obeh gospodarskih conah v Dobju in Todražu obiskane prireditve, ki postajajo najboljša pro- pomembnost novega gasilskega vozila, najbolj ter obdržati podjetje Jelovica z vsemi de- mocija za našo občino in Poljansko dolino. zadovoljni pa so bili predsednik PGD Javorje Ciril Alič in domači gasilci, saj bodo lahko zdaj lovnimi mesti v Gorenji vasi in s tem tudi V prihodnje želimo sodelovanje še po- enakovredno sodelovali pri vseh naravnih in njeno širitev v prihodnje. globiti, kajti prav v smeri turizma vidimo elementarnih nesrečah. Inovativno smo zastavili nov sistem zbiranja naš največji potencial. Pripravljamo tudi Preden pa so gasilsko vozilo dokončno predali embalaže, celovita nova možnost za občane se je najrazglednejši, najatraktivnejši in najlepši svojemu namenu, ga je blagoslovil domači župnik pa ponudila z odprtjem ZC v Todražu. Medtem kolesarski krog po meji naše občine, ki bo zelo Ciril Istenič. Najbolj zaslužnim, ki so sodelovali in ko so se stroški smetarine v državi povečevali, zanimiva popestritev dogajanja v občini. pomagali pri nabavi gasilskega vozila, so podelili smo mi s skupnim učinkovitim delom dosegli, Podpiramo razvojne projekte, ki so v tudi priznanja, ki so delo domačega umetnika da ostaja cena že dalj časa enaka. V prihodnje teku, Toplice Kopačnica (s testnim bajerjem Petra Jovanoviča. Priznanja so prejeli: Občina nas vse skupaj čaka še veliko dela, prepričan preizkušamo vrtino, naslednje leto pa pred- Gorenja vas - Poljane, poveljnik OGP Roman pa sem, da nam bo skupaj uspelo še narediti videvamo tudi uradno kopanje za občane), Kokalj, Rudnik Žirovski vrh, župnik Ciril Istenič, korake naprej. dvorec Visoko, dom starejših občanov je bliže LTH Škofja Loka, Topos Hotavlje, GV Pušnik, Državni cestni program se je pričel tudi s sodelovanjem občinske komisije, objekte Janez Sušnik, KS Javorje, članica predsedstva intenzivneje izvajati, saj je izgrajeno krožišče Rupnikove linije prenašamo iz MORS-a na GZ Slovenije Martina Jelovčan in predsednik PGD v Gorenji vasi z inovativno podobo, prvi občino, za športno dvorano v Gorenji vasi pa Javorje Ciril Alič. Po končanem uradnem delu je odsek od Gorenje vasi proti Todražu in nujna je v teku OPPN. sledila še veselica s Tanjo Žagar. preplastitev od Poljan do Srednje vasi ter na Najpomembnejše se mi pa zdi to, da Gasilsko vozilo je velika pridobitev za KS Fužinah. Izdelano imamo tudi idejno projek- ima prav vsak otrok iz naše občine možnost Javorje in tudi za občino, saj ga bodo lahko tno dokumentacijo za manjkajoče odseke cest predšolskega varstva v svojem lokalnem uporabljali tudi za pre voz vode in za ostale Gorenja vas–Hotavlje, Gorenja vas–Todraž in okolju, kar je v teh časih zelo pomembno. Vsak komunalne dejavnosti. Gasilce PGD Javorje Lučine–Suhi Dol. Za zadnjo smo že naročili prvošolec pa bo od župana, tako je bilo že letos, pa zdaj čaka usposabljanje za delo z vozilom in projekte za izvedbo, vsi pa so podprti s sred- ob vstopu v šolo prejel slovensko zastavo, s opremo. V prihodnosti si želijo, da bi jim uspelo stvi v državnem proračunu in se dela pričnejo čimer želimo utrjevati narodno zavest. urediti gasilski dom in ga tudi nekoliko povečati, v naslednjem mandatu. Za cesto Trebija– Za OO SDS Gorenja vas - Poljane: Milan Čadež da bi lahko nemoteno opravljali svoje delo. Lidija Razložnik

19 20 Kotiček za starše Iskanje parov nogavic je odlična igra Otroci tako hitro zrastejo, da staršem z majhnimi otroki toplo polagam na srce: veselite se z njimi vsak dan, poljubljajte jih, božajte, ne jezite se, bodite ponosni nanje, pohvalite jih, naj ne bodo priče zakonskim obračunavanjem. Otroci prehitro odrastejo, imajo svoje igrami otrok razvija intelektualne sposobnosti prijatelje in staršem zaupajo le še določene . Širjenje znanja poteka na zanimiv način, brez skrivnosti. Seveda je to normalno, a velikokrat prisile. Tudi starši lahko spodbujajo otroke k se spomniš na čas, ki si ga preživel z njimi, in se razmišljanju in pridobivanju znanja s pomočjo sprašuješ: sem jim dala dovolj, sem bila z njimi didaktičnih iger. Učenje pisanja črk nič ne dovolj časa, sem jim nakazala pravo smer. Zdaj pomeni, če otrok nima razvite drobne motorike, pa, ko bi kdaj pa kdaj morala prevzeti varstvo lahko pa celo škodi in nikoli ne bodo črke take majhnih otrok v širšem sorodstvu, razmišljam, oblike, kot bi lahko bile, če bi jih spoznal šele kaj pa naj počnem z njimi, se bom znala igrati, v šoli oziroma na pravi način. Seštevanje na bodo zadovoljni z mano. Prvošolci, s katerimi pamet je prav tako brezpredmetno. Kako naj sem dvakrat na teden, so že precej veliki, kaj otrok pozna račune in pove pravilen rezultat, pa delati s še manjšimi. če pa nima dovolj razvitih številskih predstav, Pri otrocih pred vstopom v šolo prevladuje ki pa jih lahko razvija s pomočjo kock, frnikol, čustveno doživljanje nad zavestjo. To moramo fižolčkov, barvic, obročev, figuric. upoštevati in se pri iskanju načinov in sredstev Zelo dobro je, če starši z otrokom doma za vzgajanje predšolskega otroka opirati na razvijajo ročne spretnosti, strižejo papir, lepijo, njegove interese in na osnovi teh vzbuditi šivajo, se igrajo z gumbi, stiskači. Narava je nove. Na tak način bomo otroka motivirali, da naša učiteljica, izkoristimo jo na sprehodu, bo mislil, opazoval, si predstavljal, se potrudil oglejmo si različne oblike listov na drevesih, in opravil svoje delo. Otroka je počasi treba naredimo iz njih določeno obliko, položimo jih navajati, da izvrši nalogo do konca tudi takrat, v določena zaporedja po barvi, velikosti, pris- erna. Seveda ne mislim, da bi se starši morali z kadar ni zanimiva. Igra, v katero se zatopi, je luhnimo glasovom ptic in stvarem, ki oddajajo otroki neprestano ukvarjati in jim pripravljati najprimernejša za bogatitev njegovih izkušenj, zvok, opazujmo barve cvetlic. Didaktična igra didaktične igre, ne bi bilo pa slabo, če bi bila je način učenja in spoznavanja sveta. Vse, česar mora biti zanimiva in neprisiljena. Z zaprtimi vsaj kakšna na dan. Mnogo iger je takih, kat- se otrok nauči pred vstopom v šolo pa tudi še očmi naj otrok otipa predmet in pove, kaj je v erih se starši niti ne zavedajo, npr.: poišči pare kasneje, naj bi temeljilo na igri. njegovi roki, med predmeti v košari naj odstrani nogavic (to je čudovita igra opazovanja), poberi Postaviti moramo določena pravila in take tistega, ki ne spada zraven, razporedi naj sličice tri smeti (tu si razvija številske predstave). Če igre s pravili imenujemo didaktične igre. Pri iz pravljice po pravilnem vrstnem redu, pri- preživljamo čas z otrokom, se ni treba bati, da ustvarjalnih igrah si otrok izmišljuje potek, ki se poveduje besede na isti glas, dokler nekdo ne ga ne bi naučili osnovnih zahtev, ki bi jih moral lahko spreminja, medtem ko so pri didaktičnih uspe več nadaljevati in izpade, šteje prometne obvladati ob vstopu v šolo. Če pa otroka zgolj igrah pravila brez posebnih spreminjanj, zanje znake od doma do šole, šteje pešce, ki imajo varujemo, ne moremo pričakovati posebnega je značilno, da vsebujejo naloge in pravila, pokrivalo, izloči najdaljšo palico, uredi palice motoričnega, telesnega in intelektualnega raz- katerim se otrok mora podrediti. Gibalne različnih dolžin po vrsti. voja. Za otroke “si je treba čas vzet”, bi lahko igre zahtevajo telesni napor, njihov namen je Tudi v mlajši skupini otrok uvajamo pravila, prepesnili Andreja Šifrerja. razvijanje telesnih spretnosti. Z didaktičnimi a so zelo preprosta in otrokovi starosti prim- Jana Rojc

Slovenska ljudska Kandidat za župana, občinski svetniki in člani svetov kra- stranka je ves čas po jevnih skupnosti se bomo v primeru izvolitve prizadevali za: osamosvojitvi Slovenije - delovanje v občini in izven občine, vse v dobro ljudi, dejavno sodelovala pri ki tu živijo, d r u ž b e n o p o l i t i č n e m - izboljšanje sodelovanja s sosednjimi občinami, življenju nove občine Gorenja vas - Poljane. Vsa ta leta - nadaljevanje in dokončanje začetih projektov, smo predstavniki stranke bili ustvarjalni člani tako v - pravočasno pripravo dokumentacije za nove projekte, občinskem svetu, kakor tudi v svetih krajevnih skupnosti, - izboljšanje infrastrukture predvsem v hribovitih predelih vse za dobro občanov. Na lokalnih volitvah 2010 ima občine (Javorje, Trebija–Sovodenj, Kopačnica–Podpleče ...), Slovenska ljudska stranka kandidata za župana Janeza - povezavo s Cerknim s poudarkom na sprejemljivem Pelipenka, liste kandidatov za svetnike v občinski svet umeščanju trase v okolje, in liste za svete krajevnih skupnosti. - močnejšo usmeritev občine v turizem, podjetništvo in dopolnilne dejavnosti, Slovenska ljudska stranka je zmerna politična stranka, - poseljenost in obdelanost podeželja, odprta za dialog zvsemi ostalimi političnimi strankami. - rešitev škofjeloške obvoznice, dvorca Visoko in Prav takšnih strank v Sloveniji v zadnjem času ni, kar smučišča Stari vrh v sodelovanju s Škofjo Loko, Janez Pelipenko – posledično vodi v neproduktivne razprave, politizacijo - vzdržno kmetijsko politiko, kakovostna nova de- kandidat za župana razmeroma majhnih problemov, večina večjih problemov lovna mesta, Rojen 27. junija 1958, se rešuje brez ustreznega konsenza ali pa celo z refer- - šolstvo, kulturo, ohranjanje kulturne dediščine, diplomiran ekonomist, endumi, v vsakem primeru na plečih davkoplačevalcev. - sofinanciranje cepljenja proti klopnemu meningo- samostojni podjetnik, de- Vse našteto in še kaj pa vodi v vedno večjo polarizacijo encefalitisu, javnost: zavarovalniško in razdeljenost slovenskega naroda. Prav zato, ker med - dom za ostarele, organizacijo pomoči ostarelim na domu, zastopanje in svetovanje. politiki ni pravega dialoga, lahko s podporo zmerni - subvencioniranje staršem ob morebitni zavrnitvi Tretji mandat občinski stranki, kot je Slovenska ljudska stranka, tudi volivci ta sprejema otroka v vrtec, svetnik, 12 let predsednik dialog izboljšate. - zmanjšanje stroškov voljenih funkcionarjev občine. KS Javorje.

21 Zlati maturant: Rok Rupnik Fizika je njegov najljubši predmet Verjamemo, da se vsak osnovnošolec in srednješolec trudi biti uspešen v Na maturo si se verjetno dobro pri­ skladu s svojimi zmožnostmi, nekaterim pa je možnost sprejemanja in širjenja pravljal, pa vendar, si imel tudi kaj sreče pri vprašanjih? znanja že naravno bolj dosegljiva. Tudi Rok Rupnik iz Stare Oselice je že v V večini primerov je bilo tako. Še najbolj osnovni šoli gradil znanje na takih temeljih, osvajal različna priznanja in me je razveselila Lepa Vida na ustnem izpitu pri štiriletni srednješolski uspeh nadgradil z nazivom zlati maturant. Srednješolsko slovenščini, saj ni težko pripovedovati o avtorju izobraževanje je zaključil na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. ljudske pesmi. Samozavest se je v meni kopičila Zanimivo naključje je, da tudi letos prihajajo zlati maturanti iz Gorenje vasi in vsa štiri leta gimnazije, saj sem v Ljubljano prišel bolj kot vase zaprt deček, in matura pri Stare Oselice – kot lani. tem ni imela posebne vloge. Lepo pa je kronati najslabše šlo pri slovenščini. Kljub izboljšavam uspešno šolanje s takim dosežkom. Ne morem pri esejih sem uspel zbrati pri tem predmetu le pet reči, da sem perfekcionist, rad pa vidim, da se točk, skupaj z ostalimi pa jih je naneslo 31. naloge opravijo tako, kot se spodobi. Kadar pa iz katerega koli razloga to ne uspe, se najraje Kaj te je vodilo pri izbiri dodatnih matu- nasmejem in si rečem, da bo drugič bolje, saj ritetnih predmetov? se na napakah vsi učimo. Izbirni predmeti so temeljili na nadaljnjem študiju. V mojem primeru bo to elektrotehnika, Si bil v gimnaziji vključen v kakšne pro- zato sem poleg osnovnih treh predmetov oprav- jekte, kar si še posebej rad počel, ne le zato, ljal maturo še iz informatike in fizike. Zanimala ker je bilo treba? me je tudi matura iz ruščine, vendar so na koncu Glavni hobi je bilo druženje s prijatelji. prevladali bolj tehniško usmerjeni predmeti. Za Zaradi šole sem poleg obveznih ekskurzij esej pri slovenščini je bilo potrebno prebrati potoval na Slovaško, na košarkarski turnir na obravnavana romana, za ustni izpit pa obdelati Nizozemsko in na tečaj ruščine v Moskvo, kar je vsa besedila, kar mi je pobralo največ časa. bila nagrada za uspeh na državnem tekmovanju. V dijaškem domu sva s prijateljem organizirala Kako bi ocenil svoje delo preteklih štirih Kako zdaj ocenjuješ težavnost ustnih in disko plese, pomagal sem pri filmskih večerih. let in tako lep zaključek? pisnih maturitetnih izpitov? Če je kdo potreboval pomoč s tehniko, sem Govori se, koliko ur škofijci presedimo za Pri angleščini je bil ustni izpit bolj kot pogosto priskočil. knjigami. Sam sem bil presenečen, ker mi je sproščen pogovor. Pred slovenščino sem si za štiri leta odličnega uspeha zadostovalo le vzel cel dan za dobro pripravo, saj esej ni ravno In gimnazijcev prosti čas? nekaj ur pred pomembnejšimi testi. Vedno sem moja najmočnejša točka. Izbirna predmeta nista Bilo ga je na pretek in največ smo ga poskrbel, da sem čim več odnesel od pouka. Zato imela ustnega dela, razen zagovora seminarske preživljali s prijatelji ob športu, računalniku, je bilo potrebno hitro začeti poslušati z enim naloge pri informatiki, v katerem sem gotovo veselih večerih in vseh možnih skupnih ak- ušesom soseda in z drugim profesorja. Že proti bolj užival kot v drugi poli pisnega dela, ki je tivnostih. V lepem vremenu sem bil zunaj, koncu tretjega letnika sem se zavedal, da mi bo bila letos nenormalno težavna. tudi če sem zgolj popravljal kolesa ali šel na kratek sprehod. Skrbimo za izgled kraja Med počitnicami sem obiskal festival Exit v Novem Sadu, drugače pa mi je čas mineval ob delu doma, hodil sem v hribe in se družil z Otroci pobarvali zid pri Jelovici osnovnošolskimi prijatelji. »To je bil najlepši dan letošnjega poletja,« Kam te bo vodila nadaljnja izobraževalna so izjavili umazani otroci, ko smo septembra pot? začeli barvati zid za Jelovico. Vsi so hoteli bar- Vpisan sem na Fakulteto za elektrotehniko vati, tako da nam je prvi dan kmalu zmanjkalo v Ljubljani. V povezavi z elektroniko je bil tudi barve in čopičev. marsikateri projekt izdelan v domski sobi, v »Pa Jelovica dovoli?« »Raje vprašaj, kdo sodelovanju s cimrom. Fizika je bila zagotovo dovoli, da je zid umazan, počečkan in grd.« moj najljubši predmet, kar še pojasni odločitev Najbolj so bili zavzeti otroci iz blokov, za za študij. Bivanja v študentskem domu se zelo kar gre iskrena zahvala predvsem njihovim veselim. Ljubljana je lepo mesto. staršem, ki so tolerirali umazana oblačila, ter vsem drugim otrokom, ki so z veseljem prišli Imaš kakšno priporočilo za bodoče matu­ barvat in risat. Posebej gre zahvala tudi OŠ rante? Gorenja vas, otrokom iz 4. razreda in nekat- Ne bojte se mature! Če se vpišete na erim fantom iz 9. razreda. Zahvala tudi sliko- fakultete brez omejitve, izkoristite lepe majske pleskarju Poljanšku, Praktikumu ter Jelovici in junijske dni za izlet na morje ali kaj drugega, in posameznikom, ki so prispevali barve in brez misli na šolo. Ko pa veste, da je potrebno čopiče ter seveda vsem, ki so nas pri delu delati, delajte zares! Meni je ob vsakem izpitu spodbujali. Naj bo Gorenja vas vedno lepša največ pomagal nasmeh na obrazu, ko sem vsto- in prijetnejša za vse, ki tukaj živimo. Vsakdo, pal v učilnico. Tako lahko danes vse občutke in tudi otrok, lahko prispeva, pa čeprav samo z prizadevanja maturitetnega obdobja ter mojega nasmehom in prijazno besedo. »Ja, zdaj je pa nadaljnjega bivanja strnem v misli A. Pavlenka: res lepo,« so pokomentirali odrasli, ki so nas »Življenje – to niso dnevi, ki so minili, temveč na svoji poti v vas opazovali pri delu. dnevi, ki smo si jih zapomnili.« V. K. Milka Burnik 22 Zlata maturantka: Ema Demšar Znanje ji pomeni veliko več kot ocene Ema Demšar iz Gorenje vasi je že v osnovni šoli navduševala z znanjem, pevskimi Kako si izkoriščala prosti čas med študijem? nastopi in številnimi drugimi aktivnostmi. Po štirih gimnazijskih letih klasične Moja srednješolska leta so nihala med obdobji popolne zaposlenosti in lahkotnega življenja. smeri na Gimnaziji Poljane v Ljubljani pa je odličnjakinjo in zlato maturantko Veliko sem se družila, pogovarjala, po- doseženih 34 točk menda vseeno zelo presenetilo. hajkovala po Ljubljani, kdajpakdaj s fantom Noben del mature se mi ni zdel preveč pogledala kakšen film, čez vikende sem v zahteven, mogoče še najbolj pisni del matema- Gorenji vasi poskušala nadoknaditi druženje tike. Ustni del ni bil pretirano zahteven, bilo je s prijatelji, obiske sorodnikov. Do pred leta sproščeno, profesorji niso iskali neznanja. dni sem še kar pogosto tekla, včasih sem tudi Sprotno in pridno učenje v vseh štirih veliko več igrala klavir. Lani sem se v Ljubljani let naj bi prinašalo tudi dobre rezultate na učila solo petje. Poleg učenja za šolo sem šla končnem zrelostnem izpitu. Si ti takemu tudi na nekaj tekmovanj. Lani in letos sem bila načinu dela posvečala veliko časa? v pripravljalni ekipi za kemijsko olimpijado, V nasprotju z večino uspešnih maturantov je pa tja nisem prišla: lani zaradi mladosti, letos sprotno učenje moja šibka točka. Učila sem se zaradi mnogih zelo nadarjenih dijakov. kampanjsko, večinoma dan ali dva pred testom. Navkljub mnogim poskusom mi ni nikdar uspelo Kaj bi še rada počela, pa za to ni bilo časa? izvajati vsakodnevnega sprotnega učenja. Brala bi, se veliko več ukvarjala z glasbo, morda konkretneje sodelovala v kakšnem ekipnem športu, več hodila v gledališče. In Se znaš pohvaliti tudi za majhne uspehe? potovala! Do sebe imam vedno zelo visoka pričakovanja. V šoli sem bila ponosna nase, če sem vedela, da Kaj razmišlja in počne zlata maturantka neko snov res znam, in ne le, ko sem dobila odlično med počitnicami pred novimi študijskimi oceno. Rezultat na maturi mi je pokazal, da vseeno izzivi? nekaj vem, da sem veliko naredila in dosegla. Maturo si opravljala iz slovenščine, Poleti sva bila s fantom tri tedne v Angliji angleščine in matematike ter dveh dodatnih in na Škotskem in bilo je res lepo. Po povratku predmetov, kemije in filozofije. Kateremu si So k odločitvi za nadaljnjo pot bistveno sem začela z delom v Ljubljani. Pripravljam se posvetila največ priprav? pripomogli gimnazijski predmeti, ki si jih na obisk Španije. Na maturi sem pri matematiki vzela višji imela še raje kot ostale? Vsa štiri leta sem stanovala blizu gimnazije. nivo, zato sem morala predhodno ob ponovitvi Proti koncu osnovne šole so me zanimali Veselim se še enega leta v Ljubljani, ker je res osvojiti še zahtevnejšo snov vseh štirih let, ki praktično vsi predmeti. Glede študija sem se lepo mestece, bivanje pa omogoča tudi mnogo je v šoli nismo obravnavali. V gimnaziji nismo nagibala bolj v smer družboslovja, humanis- več priložnosti za preživljanje prostega časa. dobili prav dobre podlage za matematiko. Zelo tike. Pot me je v Ljubljano privedla že pred In nasvet bodočim gimnazijcem? pomemben mi je bil rezultat pri filozofiji, ker štirimi leti, kjer bom odslej študirala kemijo na Snov si najbolje zapomniš, kadar te zanima. V mi je predmet zelo ljub. Precej dobro sem se Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. to pa se je verjetno težko prisiliti. Vedno je dobro iz pripravila tudi na ustno slovenščino, saj me Za to me je navdušila že osnovnošolska zateženih podatkov narediti dramo in se ji čuditi! književnost tudi zelo zanima. učiteljica. Milka Burnik

Mala šola podjetništva Prvi šolski dan na Podružnični šoli Sovodenj Razvojna agencija Sora bo od 8. do 23. oktobra pripravila šest delavnic male šole podjetništva, ki bodo brezplačne za dijake, študente, up- okojence in brezposelne. Za vse ostale pa je kotizacija za vsako delavnico 20 evrov. Na srečanjih boste osvojili osnovna znanja iz različnih področji poslovanja (generiranje in vrednotenje poslovnih idej, ureditev podjetja, izdelava načrtov poslovanja in trženja, ustanavljanje in vodenje podjetja, pravila komuniciranja, uspešna predstavitev in javno nastopanje). Prijave in dodatne informacije dobite na telefonski številki: 04/50-60- 223 ali na elektronskem naslovu: [email protected]. J. B.

Podjetniški krožki na osnovnih šolah Milka Burnik Foto: V novo šolsko leto je zakorakalo sedem prvošolcev, ki so jih prvi dan v Brezplačni podjetniški krožki za učence zadnje triade bodo v tem razred še pospremili starši. Spoznali so se z drugošolci, s katerimi bodo delili šolskem letu potekali na tistih osnovnih šolah, kjer bodo učenci s prijavami učilnico in aktivnosti naslednjih sto devetdeset šolskih dni. Skupaj s svojima izrazili dovolj veliko zanimanje. Učenci se bodo seznanili z osnovnimi učiteljicama in starši so izdelali igračo Ostržka in se posladkali. Vseh štirideset pojmi podjetništva, izbrali bodo podjetniško idejo, naredili mini poslovni učencev, starše prvošolcev in učiteljice sta obiskala in nagovorila tudi ravnatelj načrt, ga preverili in predstavili sovrstnikom. Delo bo potekalo v skupi- Izidor Selak in župan Milan Čadež. Slednji se je letos odločil za domoljubno nah. Dodatne informacije dobite na razvojni agenciji Sora, na telefonski gesto in družinam prvošolcev podaril slovensko zastavo. Podobno je bilo še številki: 04/50-60-223 na podružničnih šolah v Lučinah in Javorjah ter na centralnih šolah v Gorenji J. B. vasi in Poljanah. Milka Burnik 23 Poletje v gibanju Športni tabor v Gorenji vasi je popestril počitnice Pet avgustovskih dni so učenci iz OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas uživali na košarke, popoldan pa smo se s kolesi odpravili poletnem počitniškem športnem taboru. Dvanajsti po vrsti se je odvijal v orga- na piknik v Kopačnico. Zvečer smo v avli orga- nizirali kviz Male sive celice. Zadnji dan smo nizaciji Športnega društva Blegoš in pod vodstvom Alenke G. Luznar. za šolo igrali tenis in se pomerili v pikadu. Na Udeležilo se ga je 21 deklet in le en fant s sladoledom. Naslednji dan smo se s kolesi koncu smo razglasili rezultate in podelili nagrade od šestega do devetega razreda. Skupino sta odpravili k Tavčarjevemu dvorcu na Visoko najboljšim igralcem v individualnih igrah. vodila zunanja sodelavca Jaka Trček in Vesna ter se povzpeli k cerkvi sv. Volbenka. Popol- Alenka G. Luznar Šinkovec. Otroci in vaditelja so spali v učilnicah dne smo spoznali veliko šole na šolskih blazinah, kamor so namestili zanimivih vaj rolanja, rjuhe ali spalne vreče. pred večerjo pa smo se Dneve smo zapolnili z zanimivimi športnimi sprehodili do Hotavelj dejavnostmi. Igrali smo košarko, odbojko, mali in nazaj. Sredi tedna nogomet, rokomet, namizni tenis, badminton, nas je presenetil dež, med dvema ognjema ter izvajali aerobiko. Poleg zato smo v telovadnici tega nas je vsak dan čakala jutranja telovadba, imeli turnir odbojke, navajali smo se na red, se učili osebne higiene badmintona ter nam- in medsebojnih odnosov. Otroci so se še posebej iznega tenisa. Po večerji zabavali zvečer, ko so se pogovarjali in igrali pa je bil najzanimivejši karte. turnir v igranju »enke«. Prvi dan smo se s kolesi odpeljali v Žiri, kjer Dopoldan predzadnjega smo igrali odbojko na mivki ter se posladkali dne je bil v znamenju Pedagoški delavci obiskali obe podružnični šoli Poletna glasbena šola na Sovodnju Na predlog ravnatelja Izidorja Selaka smo letos vsi pedagoški delavci OŠ Ivana Tavčarja po malo okrnjeno, saj so bili en dan namenili obisku podružničnih šol Lučine udeleženci iz zelo različnih in Sovodenj. Vodji podružničnih šol sva pred- krajev in se niso mogli vsi stavili utrinke zgodovine posamezne šole. Poleg srečevati. strokovnega izobraževanja smo se ob vodenju Šole se je udeležila domačih učiteljic odpeljali tudi po nekaterih zasel- tudi študentka, ki si je že kih, od koder na podružnični in na matično šolo dolgo želela naučiti igrati otroke vozita kombija ali prihajajo peš. V Lučinah klavir. »Najprej bi poh- smo se preko Dolgih Njiv zapeljali do Suhega valila prof. Majo, ki me je Dola, si tam pri Koširju ogledali muzej starega v nekaj dneh zelo veliko orodja v več kot tristoletni kašči, ena skupina pa naučila in lahko samos- na Planini Marinčevo kaščo. Preko Planine, Rovta, tojno igram po notah,« je Srednjega Vrha in Zadobja smo se vrnili do šole. dejala študentka Lidija. Na Sovodnju smo pedagoške delavce že Najmlajša udeleženka še zjutraj usmerili po Javorski grapi, čez meje treh obiskuje vrtec, v poletni občin, v enklavo Javorjev Dol do Sivkarjeve šoli pa ji je bilo najbolje kapelice, od koder otroke v šolo vozi kombi. Pred to, da je dobila knjigo z šolo jih je čakal »medi bus«. Opoldne pa so se Maja Tanjšek Foto: notami, najtežje pa igrati ob pomoči nekaj učencev in članov turističnega Pohvale vredno je, da starši kot otroci cenijo, kako velika vrednota je pesem Goslice z dvema društva seznanili z nekdanjo rapalsko mejo v to, da se otrok ukvarja z glasbo, saj s tem širi duha in intelektualno rokama. Tudi 15-letni Ani »Podosojnicah«, z mejnikoma številka 36 med raste. je bila poletna glasbena Novo Oselico in Cerkljanskim Vrhom in 35 pri Že tretje leto zapored je julija na Sovodnju šola zelo všeč, ker je bila bolj sproščena, kot »Vrhovcu« v Podlanišču ter se preko zahodnega in okolici potekala poletna glasbena šola. Or- redne ure klavirja. »Skladbe, ki si jih lahko dela Stare Oselice spet vrnili na izhodišče. Orien- ganizacijo je prevzelo KUD Glasbene muze, večinoma sam izbiraš, se naučiš precej hitreje, tacija, razgledi in tisto pravo doživetje v okolici so mentorica pa je bila prof. Maja Tajnšek. Pri poleg tega je pouk med šolskimi počitnicami, bili zaradi megleno-deževnega vremena nekoliko izvedbi 10-dnevne poletne šole je pomagala ko si bolj spočit. V poletni šoli se klavir naučiš okrnjeni, zato bi veljalo pot čez nekaj let ponoviti. tudi POŠ Sovodenj, ki je omogočila uporabo igrati za zabavo, ne pa samo za dobro oceno v Milka Burnik učilnice in klavirja, ter starši udeležencev, ki so spričevalu,« je dejala. Udeleženci so še dejali, omogočili, da je pouk lahko nemoteno potekal da jim je bilo všeč, ker so se učili nove skladbe, tudi izven OŠ, na domovih udeležencev. ker so lahko nastopali in so dobili nove pri- Organizator in mentorica sta si za cilj zadala jatelje. Poletno šolo smo zaključili z nastopom učencem tako prikupiti instrument, da bodo na domačiji Pr' Dimšarji v Krnicah. radi igrali in imeli radi glasbo, saj je s tem že Zahvaljujem se kuharici, vzgojiteljicam dosežen osnovni pogoj – to je zadosten interes. vrtca, čistilki in vodji podružnične šole za Nato pa so se vsak dan učili nove skladbe, ki potrpljenje in podporo pri izvedbi projekta. Za so si jih izbrali učenci, ter spoznavali načine, to se poskušamo zahvaliti z igranjem na raznih kako premagati težje elemente pri igranju. prireditvah, torej s tem, kar najbolje znamo – z Pomemben dejavnik vsakoletne poletne glas- glasbo v živo.

Foto: Milka Burnik Foto: bene šole je tudi druženje, ki pa je bilo letos žal Maja Tajnšek 24 Poletni utrinki V Žirovskem Vrhu talenti in Jeger bunker Lepo je res na deželi in Praznik žetve sta etnološki prireditvi, ki sta zaznamovali Eva Bajuk iz Žirov, ki je ob spremljavi Štefana zadnji konec tedna v juliju. Člani TD Žirovski Vrh so se tudi letos potrudili, da Bogataja na harmoniki zapela pesem Mladih Dolencev Nocoj je druga rekla mi. so obiskovalci, ki so prišli od blizu in daleč, iz Žirovskega Vrha odšli navdušeni V okviru Praznika žetve so domačini skozi in z željo, da se naslednje leto zopet vrnejo. igro prikazali vsa opravila, ki so spremljala žetev: mlatenje s cepi, rejtanje in čiščenje žita v neškah. Zaplesala je odrasla folklorna skupina Zala pod vodstvom Marka Krajnika. Svoje plesno znanje pa so pokazali tudi najmlajši pod vodstvom Lucije Kavčič. Na svoj račun so prišli tako mladi kot malo starejši, saj je TD Žirovski Vrh enega od bun- kerjev Rupnikove linije lično opremilo in ga poimenovalo Jeger bunker. V njem sta hostesi stregli ‘zdravilne napitke’ in tako poskrbeli, da nihče ni bil žejen in tudi ne ‘bolan’. Vsi lačni pa so lahko poskusili največjo pleskavico, ki so jo kadar koli spekli v Žirovskem Vrhu – njen premer je bil 2,2 metra. Lidija Razložnik

Oratorij Foto: Tadej Oblak Tadej Foto: V sobotnem programu si je bilo mogoče ljudje so se strogo držali božjih zapovedi, pa Pazi, čas! ogledati domačo igro z naslovom Šiba bo pela, tudi vzgoja je bila bolj trda kot danes. »Naj ne bo ti škoda časa za prijatelje in ki jo je spisala domačinka Antonija Oblak. Nedeljski program se je pričel s predstavit- ples,« je julija odmevalo v Novi Oselici na Rdeča nit igre je bila stroga vzgoja in medgener- vijo kmetijskih strojev, sledil je show Žirovski oratoriju, ki ga je obiskovalo 38 otrok. Zanje acijski odnosi – temi, ki sta danes zelo aktualni. Vrh ima talent, v katerem se je predstavilo kar je skrbelo 21 domačih animatorjev in občasno Dogajanje je postavljeno sto let nazaj, v čas, ko nekaj talentov, ki so peli, plesali, klekljali. Naj­ še šest gostujočih. Pod geslom Pazi, čas, so so otroci zelo spoštovali starše in ostale ljudi, bolj bučen aplavz in zmago pa si je prislužila skupaj z glavno junakinjo Momo odkrivali, kako ga lahko kakovostno preživijo. S pomočjo Semanji dan na Hotavljah zgodbe, katehez, pesmi, delavnic, bansov in iger so spoznavali, da je posebej dragocen tisti čas, Domača igra privabi največ obiskovalcev ki ga podarimo drugim. Otroci so se učili pritrkovanja, izdelovanja hra- TD Slajka Hotavlje je s celodnevno prireditvijo Semanji dan zaokrožilo prazno- nilnikov iz jogurtovih lončkov, pečenja angelčkov, vanje 40-letnice delovanja društva. Sobotni večer slovenskih podoknic je bil kitk in hudičkov, risanja na majice, izdelovanja zaradi slabega vremena odpovedan, v nedeljo pa je bilo na Hotavljah veselo. bonbonov, instrumentov iz odpadnega materiala, obeskov iz fimo mase, bambusovih zvončkov, Semanji dan se je pričel z mašo, nadaljeval telovadba za bolj čvrsto zadnjico. Kot vedno poletnih mobilov, škatlic presenečenja, priprave pa s sprevodom do vaškega središča, kjer je je Demšar v igro vključil domačine – tiste, ki vulkana. Zaposlile so jih tudi multijezikovna, potekal sejem domačih izdelkov z bližnjih so še živi in tudi pokojne. Domači igralci pa so dramska in delavnica prve pomoči. kmetij. Sledilo je druženje ob dobri hrani in jih izvrstno odigrali in znova dokazali, da se v V Eko igri so se učili pravilnega ločevanja pijači ter domači glasbi. njih skriva kar nekaj talentov. Igra je bila zopet odpadkov, v igri Časovni stroj pa so potovali Popoldne se je na Šupcovem travniku najprej pika na i celotnemu programu, kar je z bučnim iz pradavnine v prihodnost. Vodne igre so bile zaslišala domača pesem Slovenija, od kod aplavzom potrdila tudi več stoglava publika. posebno doživetje za vse. lepote tvoje, ki je bila posvečena domačinu, Za vse željne plesa pa je letos igral ansambel Skupaj z župnikom Janezom so eno popoldne maratoncu Tonetu Kosmaču, ki se je prvega av- Saša Avsenika. peli malgaške pesmi in v njihovem ritmu tudi gusta udeležil evropskega atletskega prvenstva Lidija Razložnik zaplesali. Še posebej lepo jim je bilo, ko so se s v Barceloni. Zasedel je 32. mesto in kobilo Piko sprehodili na Lajše. Uživali so v opa- s časom 2:29:56 bil najhitrejši med zovanju narave, petju, pogovorih in domiselnih slovenskimi predstavniki. Pred- idejah nekaterih udeležencev. Oratorij so končali stavil se je tudi trio Šubic, ki poje v z mašo, s predstavitvijo oratorijskega dogajanja s poljanskem narečju in jodlarka Tina kratkim filmom in z zaključkom zgodbe o Momo, Drole. Vsi zbrani pa so čakali na ki je ljudem vrnila čas, ki so jim ga ukradli Sivi uprizoritev še ene veseloigre v pol- možje. Ni šlo brez sladkanja s pecivom in okus- janskem narečju, ki jo je tudi letos nimi palačinkami. Otroci so staršem pokazali napisal Roman Demšar. Veseloigra škatle, polne izdelkov, animatorji pa so utrujeni z naslovom Mama Monika govori o premišljevali o tem, da bodo pogrešali otroški nadvse moralni teti Pavli, postregla smeh, nagajivost in navdušenje. pa je s kar nekaj hudomušnimi pri- Organizatorji so hvaležni vsem, ki so jim Foto: Nejc Pajer Foto: zori ter se dotaknila nekaterih tem, na kakršenkoli način pomagali pri pripravi in ki so bile še pred časom na vasi izvedbi letošnjega oratorija. tabu. Ena izmed takih je bila tudi Tako so ženske modrovale o telovadbi za čvrsto zadnjico. Milka Burnik 25 Rovtarji in Bisernica prvič na Europeadi Društvo Rovtarji – smučanje po starem, se je julija skupaj s tamburaško sku- ogledati polurne nastope folklornih skupin, pino Bisernica –veterani iz Reteč pri Škofji Loki udeležilo 47. Europeade v pihalnih godb, glasbenih in pevskih skupin, metalcev zastav ... južnotirolskem mestu Bolzano. Tamburaška skupina Bisernica – veterani, ki je nastopila v belokranjskih narodnih nošah, je poskrbela tudi za glasbene vložke med men- javami nastopajočih in požela velik aplavz po zadnji odigrani pesmi, Avsenikovi Golici. Aplavz publike je skoraj preglasil zvoke tamburic. Foto: Tanja Oblak Tanja Foto: Dan pred uradnim zaključkom festivala se je več kot 5000 udeležencev Europeade v 203 skupinah v paradi pomikalo po ulicah in trgih Bolzana. Med njimi so bili tudi člani društva Rovtarji s starimi smučmi in starimi kolesi ter tamburaška skupina Bisernica. Namen Europeade je druženje ljudi različnih narodov, vzpostavitev medsebojnega sodelo- vanja in prijateljstva pod geslom Združeni v različnosti. Na prireditvi sodelujejo različne starostne kategorije – od najmlajših do starejših. Želja organizatorja je na Europeado pritegniti in zanjo navdušiti čim več mladih, zato zanje prip- ravljajo posebne, njim primerne programe. »Ker smo člani društva Rovtarji in tamburaške skupine Bisernica doma iz Škofje Loke in obeh Skupinska slika ekipe, ki je nastopila v Bolzanu dolin ter smo na Europeado odšli na pobudo predsednika komisije za pobratenje mest Škofja Predstavniki Slovenije so na tem festi- sofinancirala občina Škofja Loka, so se prijavili Loka in Maasmechelena, smo na paradi nosili valu glasbe in plesa nastopili prvič, in sicer na pobudo Jefa Albrechtsa iz Belgije, predsed- pet zastav: evropsko, slovensko, zastavi občin v dveh skupinah. V prvi skupini so nastopili nika komisije za pobratenje mest Škofja Loka Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane ter zastavo člani društva Rovtarji in tamburaška skupina in Maasmechelen. omenjenih pobratenih mest,« nam je še zaupala Bisernica, v drugi pa folklorna skupina Marko V petih dneh, kolikor je trajal festival, si Tanja Oblak, udeleženka Europeade. iz Beltincev. Na festival, katerega udeležbo je je bilo mogoče na trgih in v mestnih parkih Lidija Razložnik Gorski tekači Vreme je bilo na strani kolesarjev uspešni v Bolgariji Julija je v Bolgariji, v vasici Sapareva Banya, potekalo deveto evropsko prvenstvo v gorskih tekih, kjer so se odlično odrezali tudi tekači iz naše občine. Najboljši med njimi je bil Matija Oblak z Dolenje Dobrave, ki je v kategoriji mladincev osvojil odlično 18. mesto. Žiga Čadež iz Hotovlje je na svojem prvem reprezentančnem nastopu osvojil 39. mesto, med člani pa se je izkazal Simon Alič iz Vinharij z 42. mestom. Med članicami je Valerija Mrak iz Gorenje vasi kljub poškodbi dosegla 51. mesto. M. O. Foto: Tina Dolenc Dolenc Tina Foto: Po ravnini zaprta vožnja za ogrevanje, v klancih pa je vsak kolesar ubral svoj tempo. Avgusta so člani ŠD Sveti Urban organizirali sekund, torej le minuto manj od rekorda proge, že sedmi kolesarski vzpon na Javorč. Udeležilo ki ga je pred štirimi leti dosegel Goran Ikič iz se ga je 67 kolesarjev, med katerimi je bilo Žirov. Med ženskami je bila najhitrejša Tadeja sedem predstavnic nežnejšega spola, ki so v Žakelj iz Ledin, sestra priznane in uspešne gor- 12 kilometrov dolgem vzponu marsikateremu ske kolesarke Tanje Žakelj. Vzpon je prevozila moškemu sotekmovalcu dale vetra. Pri pregledu v 32 minutah in 50 sekundah. Oba zmagovalca prijavljenih kolesarjev so organizatorji z veseljem sta prejela pokale, z medaljami pa so ovenčali ugotovili, da je bila več kot tretjina tekmovalcev po tri najhitrejše v vseh dvanajstih kategorijah. iz domače občine, kar je največ doslej. Uvrstitve in doseženi časi vseh udeležencev dirke Vso konkurenco je letos ugnal Miha Alič so objavljeni na spletni strani ŠD Sveti Urban. Matija Oblak na poti do cilja iz Lučin, ki je za pot potreboval 22 minut in 6 T. D. 26 Poletni utrinki SD Marmor Hotavlje Gorenja vas Na jubilejni dirki na Stari vrh 185 kolesarjev Strelci začenjajo V hudi poletni vročini je v Poljanah potekala že 10. cestno-gorska dirka na Stari vrh, ki jo je organiziralo Športno društvo Poljane oziroma njegova kolesarska novo sezono sekcija Indu team. Desetkilometrska dirka poteka po slikoviti poti v Javorje do Člani strelskega društva Marmor smučišča Stari vrh. Hotavlje Gorenja vas so se po kratkem oddihu v avgustu ponovno zbrali in začeli s pripravami za novo tekmo­ valno sezono. Minulo sezono so s tekmovanji zaključili v juliju, in sicer z državnim prvenstvom z malokalibrskim orožjem. Po pričakovanju so v zbirko dodali novi ekipni zmagi pri mladincih v disciplinah 60 leže in strelskem maratonu 3×40 trojni položaj. Žal pa na koncu v gorenjevaškem taboru le ni bilo tako veselo, saj je Andreju Peternelu zmanjkal le en kriterij za nastop na svetovnem prvenstvu avgusta v Münchnu. Tako je izmed Gorenjevaščanov v Nemčijo odpotoval le trener Krištof Foto: ŠD Poljane Foto: Kučić, ki je na prvenstvu spremljal članice. Organizacijo tekme so 2001 prevzeli člani Rada Žakelj (Pekarna Magušar). Rekord dirke, V letošnji sezoni razen evropskega prvenstva, sekcije Indu team in jo vse od takrat s pomočjo ki ga je leta 2004 s časom 25 minut in 45 sekund ki bo v letu 2011, ni večjih tekmovanj, kljub ostalih članov ŠD Poljane vsako leto znova postavil Dejan Vračič iz Maribora, letos tako temu pa strelce čakajo številna tekmovanja uspešno izvede julija. Letošnje se je udeležilo ni bil izboljšan. Mogoče tudi na račun hude doma in na tujem. Glavni izziv na domačih tleh 185 tekmovalcev – nekateri so prišli tudi iz vročine. Vodja dirke Andrej Dolenc je po koncu bodo zagotovo nastopi mladincev s puško v Italije, Avstrije in Hrvaške –, med katerimi je tekmovanja povedal: »Tekmovalci so bili z prvi A članski državni ligi, kamor so se uvrstili najmlajši štel 13 let, najstarejši pa 79. V moški izvedbo dirke zelo zadovoljni, za redarstvo z lansko zmago v prvi B državni ligi. V novi konkurenci je bil najhitrejši Matej Mohorič (KK so poskrbeli člani PGD Poljane, za natančno sezoni bodo najmlajša ekipa v tej kategoriji, cilj Sava Kranj), ki je za progo porabil 26 minut merjenje časa pa domači Timing.« tekmovalcev in kluba pa je, da se med elito čim in 36 sekund in je nastopil izven konkurence. Ker je dirka letos prvič štela za državno bolje odrežejo in ostanejo v prvi A ligi tudi v Uradni zmagovalec je tako postal Iztok Dogša prvenstvo Slovenije v vzponu, je Kolesarska prihodnji sezoni. (Genesha Team) s časom 26:48, drugi je bil zveza Slovenije zmagovalcem rekreativcem z zaostankom 6 sekund Boštjan Dacar (KD po posameznih kategorijah podelila majico Mengeš), tretji pa domačin Aleš Hren (ŠD državnih prvakov. Poleg tega je imela dirka tudi Poljane).V ženski konkurenci je na Stari vrh status prvenstva občine Gorenja vas - Poljane. najhitreje prikolesarila Katja Šorli Peternel (KD Športno društvo Poljane je organizatorjema dirke Brda Dobrovo), ki je za progo potrebovala 31 Andreju Dolencu in Alešu Hrenu podelilo posebno minut in 38 sekund. Drugo mesto je osvojila priznanje za že 10. uspešno izvedeno dirko. Andreja Jagodic (ŠD Bambi), tretja pa je bila Jure Ferlan

ŠDMH

Športno tudi poleti Lenart Oblak, Andrej Peternel in Gašper Oblak Približno 20 kolesarjev, članov ŠDMH, se je se je udeležilo približno 40 grč, od skupno 70, po dvojni zmagi na državnem prvenstvu s kolesi odpravilo s Hotavelj na Bled in nazaj. kolikor jih letos opravlja Hotaveljsko grčo. Grče Za pištolarje načrtujejo, da se na začetku se- Kolesarili so skozi Škofjo Loko, Stražišče, Besnico, so vseh generacij, predvsem domačini s Hotavelj, zone prebijejo v bližino vrha, nato pa se tudi oni Kamno Gorico do Bleda, kjer so se za Savo ustavili Gorenje vasi, okoliških vasi, nekaj pa jih je tudi iz poskusijo prebiti iz prve B v A državno ligo. in okrepčali. Nekateri med njimi so tudi zaplavali Škofje Loke in Ljubljane. V društvu so povedali, Ker so gorenjevaški strelci že dve leti tudi v jezeru. Vračali so se preko Mošenj, Podbrezij, da so grče zelo pridne pri odkrivanju poljanskih pokalni prvaki Slovenije, je želja vodstva, da si Naklega, Škofje Loke in skozi Poljansko dolino lepot, tako da se bodo kmalu morale odpraviti čez zagotovijo še tretjo zaporedno lovoriko. proti domu. Kolesarjenje je bilo rekreativne in meje naše doline. Strelci načrtujejo, da bodo do konca leta družabne narave. V osmih urah, kolikor je trajalo, Lidija Razložnik nastopili na mednarodnih tekmovanjih v Splitu so prekolesarili 135 km. Po končanem kolesarjenju in Zagrebu, v Srbiji in na Slovaškem ter na- je sledil zaključek na Hlavčih Njivah. daljevali sodelovanje trenerjev in tekmovalcev V sklopu Hotaveljske grče pa je bil organiziran v slovenski reprezentanci. izlet presenečenja, katerega namen je spoznavanje K. K. skritih, do sedaj še nepoznanih kotičkov Poljanske doline. Letos so se grče odpravile proti Mrzlemu Ker se tekmovalna sezona šele začenja, vrhu, mimo ‘resničnostne Kmetije’ do Breznice pri se vsi, ki jih tekmovalno streljanje zanima Žireh, kjer je sledil postanek na turistični kmetiji. in bi se radi preizkusili, lahko oglasijo Nato so se po drugi poti vrnili do izhodišča. Ce- na strelišču oz. pokličejo predsednika društva lotno traso, ki je bila letos v znamenju nabiranja Arhiv ŠDMH Foto: Aleša Koširja na številko: 031/364-858. in spoznavanja gob, so udeleženci prehodili. Izleta Na cilju po prevoženih 135 kilometrih 27 Avtomobilizem Iz Todraža v Lučine v dveh minutah Moto klub Buhc je v sodelovanju z AMD Zvezda organiziral gorskohitrostno dirko Za FIA Evropski pokal v gorskem avtomobi- GHD Lučine, ki je štela za državno prvenstvo Slovenije, Avstrije ter Hrvaške, lizmu (skupina E1) se je potegovalo 32 tekmo­ valcev. Prvo mesto je zasedel Čeh Dan Michl za pokalna prvenstva AŠ 2005 v GHD ter za pokal historic vozil. Na nedeljski (Opel Michl), drugi je bil njegov rojak Vladimir tekmi je nastopilo 76 voznikov. Vitver (Lotus WR-9/2), tretji pa Slovenec Sašo Horvat (Mitsubishi Lancer EVO VI). Tekmovanje za odprto državno prvenstvo je bilo razdeljeno v tri divizije, zmagovalci pa so bili: Denis Savič (Rover M6 ZR-105, 8:10:87) v diviziji I, Slavko Zorman (Renault Clio Williams, 7:47:29) v diviziji II in Sašo Horvat (Mitsubishi Lancer EVO VI, 7:10:74) v diviziji III. Med vozniki, ki so tekmovali za Yugo pokal, je bil najhitrejši Klemen Trček (8:34:50), Čeh Josef Michl (Škoda 130 RS, 8:12:00) pa je zmagal v tekmovanju za FIA gorski pokal centralno evropske cone historic vozil. V raz- vrstitvi mladih voznikov do 21 let je bil najhitrejši Marko Vouk (Subaru Impreza, 7:42:25).

Foto: Leon Kavčič Foto: J. B. Igor Dekleva v akciji Čeh Jaroslav Krajči (Lola B 02150) je s svojo šest sekund, zelo hiter je bil tudi v drugi vožnji, formulo 3000 na sobotnem treningu postavil rekord. vendar pa se mu je tik pred ciljem dirkalnik Za 3950 metrov proge z višinsko razliko približno nenadoma ustavil, tako da je moral odstopiti. 200 metrov je potreboval 2 minuti, 10 sekund Tako je zmagal Slovenec Vladimir Stankovič in desetinko – v povprečju je vozil 110,67km/h. (Reynard KL1) s skupnim časom treh voženj Tako je bil Čeh za mnoge prvi favorit nedeljskega 6:39:91, drugo mesto je zasedel Avstrijec tekmovanja v generalni razvrstitvi, saj je prvega Hermann Waldy (Reynard 94 D),ki je za njim zasledovalca prehitel za več kot tri sekunde. zaostal 4,06 sekunde, na tretji stopnički pa je V prvi od skupno treh voženj na nedeljski tekmo končal Čeh Dan Michl (Opel Michl) s tekmi je drugouvrščenega prehitel za skoraj 4,63 sekunde zaostanka. Na štartu ... Leon Kavčič Foto:

28