letnik 15, številka 7 Podblega{kePodblega{ke julij 2011 novice GLASILO OBČINE GORENJA VAS - POLJANE

1 S 5. redne seje občinskega sveta Iz županovega Predstavljen prostorski načrt ob osnovni šoli dnevnika Svetniki so se zbrali v Štefanovi hiši v Poljanah. Med drugim so sprejeli osnutek • 7. junij: Sestanek na odloka o občinskem podrobnem načrtu za del območja med gorenjevaško os­ Ministrstvu za okolje in prostor RS skupaj s pred- novno šolo in zdravstvenim domom, seznanili so se s poslovanjem STC Stari stavniki Občine Škofja vrh in Bioenergetike Todraž ter potrdili nove cene vrtcev. Loka zaradi varovanja Načrtovalca iz Arhitekturnega biroja Ravnikar nalno opremljanje stavbnega zemljišča občini vodovarstvenih območij Potokar sta svetnikom predstavila občinski pod- že plačani. Obrazloženo zahtevo so plačila na Visokem in predlagane robni prostorski načrt (OPPN) za območje GRV lahko oproščeni tudi posamezniki, ki prejemajo nove lokacije za apartmaj­ 20-4 v skupni površini skoraj 64.200 kvadratnih socialno pomoč ali varstveni dodatek, tisti, ki sko gradnjo v gozdu nad dvorcem. metrov. Gre za južni del naselja Trata v Gorenji so prizadeti z elementarnimi nesrečami, in to do • 9. junij: Ogled zaključka del pri odkopu vhoda v utrdbo Rupnikove linije na Golem vrhu. vasi med osnovno šolo Ivana Tavčarja, zdravst- odprave posledic. Zaradi nevarnosti plazenja nad odkopom je bil to venim domom, tovarno Jelovica in naseljem Svetniki so potrdili podražitev vrtcev – spre- eden najzahtevnejših posegov. blokov na Blatih. Predvidena je drugačna ureditev memba bo veljala od septembra –, in sicer za • 15. junij: Na redni skupščini Razvojne agen- cestnega prometa, med drugim povezava med šolo približno tri oziroma 4,5 odstotka. Celodnevni cije Sora, kjer sem predsedovanje skupščine predal in Trato, na območju šole bo po krožna enosmerna program za oddelek prvega starostnega obdobja loškemu županu Mihu Ješetu. cesta s pločnikom, na novo bo začrtana pot do bo stal 438 evrov, za drugo starostno obdobje • 16. junij: Predstavitev tretje različice idejne­ zdravstvenega doma, stara pa bo namenjena samo 318 evrov in za kombinirani oddelek ter oddelek zasnove ureditve središča Poljan. Izbrali bodo pešcem. Ob šoli bo zrasla večnamenska dvorana, 3–4-letnih otrok 357 evrov. najboljšo in jo skozi javne predstavitve še vse- ob zdravstvenem domu načrti predvidevajo Poročila o poslovanju Bioenergetike Todraž, binsko dopolnili. možnost izgradnje doma za starejše občane. V ki ga je pripravil direktor Marjan Šinkovec, • 16. junij: Obisk poslancev Mira Petka in načrtu so tudi trije stanovanjski bloki na ravnini svetniki niso potrdili, sprejeli pa so poročilo, ki Milenka Ziherla ter direktorja Radia Sora na temo med Jelovico in začetkom vzpetine proti šoli ter ga je o STC Stari vrh pripravil direktor Pavle mednarodnega sodelovanja občine. 375 parkirišč. Več o načrtih bomo pisali v nasled- Logar. Povedal je, da je klub vremensko neugodni • 17. junij: Na praznovanju občinskega njih številkah Podblegaških novic. sezoni zadovoljen – ustvarili so za 595.000 evrov praznika v Horjulu. Srečanje z župani obljubljan- Med pobudami in vprašanji, ki jih je bilo tudi prihodkov, predvsem so bili uspešni s predprodajo skih občin in izmenjava izkušenj. tokrat veliko, izpostavimo predlog Jožeta No- vstopnic, veliko pa je bilo dnevnih smučarjev, ki • 23. junij: Obisk ministra za promet Patrika vaka, da se za območje dvorca Visoko imenuje so vstopnice kupovali po ugodnejših cenah. Tako Vlačiča zaradi ogleda terena poteka 4. razvojne upravitelja, saj je stanje tam zelo slabo. Jureta je bila povprečna cena prodane karte 12,5 evra. osi v Kopačnici in na Sovodnju. Sledi posebna Krvino je zanimalo, kako je z načrtovanimi ak- Logar je napovedal še novost za naslednjo sezono, razprava na matičnem odboru državnega zbora za tivnostmi v povezavi z obuditvijo tega območja. to je dnevno sankanje. Dejal je še, da bi Stari vrh promet, kamor bosta povabljena naš in cerkniški Župan je pojasnil, da zaradi spremembe vodo- potreboval soinvestitorje, za kar bi lahko več župan. varstvenega območja izgradnja apartmajskega naredili tudi občini lastnici, spomnil pa je tudi, da • 24. junij: Svečana otvoritev mednarodne naselja na delu, kjer je bila predvidena, ni več imajo nekatera druga smučišča sponzorje. tekme v gorskem teku za mlade. mogoča, tako da je zdaj v igri nova lokacija. Svet- Milka Bizovičar • 25. junij: Ogled, podelitev nagrad in zaključek niki so menili, da ne bi smeli projektov zastavljati mednarodne tekme v gorskem teku za mlade, ki je tako široko, zajemati bi morali z manjšo žlico organizacijsko in tekmovalno odlično uspela. Stik z županom in se postopoma lotiti obuditve dvorca. Tomaž • 25. junij: Praznovanje dneva državnosti v Župan bo tudi če poletje dosegljiv za vaša Gorenji vasi in gasilska veselica. Pintar je spomnil na slabe ceste na hribovitih vprašanja, predloge in mnenja kot običajno, • 26. junij: Pri svečani maši v župnijski cerkvi področjih, ki potrebujejo preplastitve. O tem bi vsak torek in sredo. Če bi z njim želeli govoriti na v Gorenji vasi, kjer so zapele nove orgle. bilo treba razmišljati do priprave naslednjega Občini, se prej najavite pri tajnici, na telefonsko • 27. junij: Na sestanku s KS zaradi proračuna, je dejal. Žun je dodal, da je težava tudi številko 04/51-831-00 in povejte, približno koliko prodaje doma pod Planino. redno vzdrževanje teh cest. Župan je odgovoril, časa boste potrebovali, da boste dobili termin in • 28. junij: Na sestanku v KS Poljane s krajani da bo na sestanku s predsedniki krajevnih skup- vam ne bo treba čakati. Lahko se zgodi, da kdaj Loma in Zakobiljka zaradi sofinanciranja inves- nosti predlagal, da pripravijo načrt potrebnih del zaradi neodložljivih obveznosti kljub napove- ticije v gradnjo nove ceste. v zvezi s tem. Svetniki so ob tem še spomnili na danim uradnim uram ne bo dosegljiv, za kar se že Izbor: M. B. številne neodmerjene ceste v naši občini, kar bi vnaprej opravičuje in prosi za razumevanje. bilo treba tudi urediti. Roman Demšar je opozoril Milan Čadež ima tudi poslansko pisarno, na velike plakate ob cestah, ki da jih je čedalje kjer je dosegljiv ob ponedeljkih ves dan po več in kvarijo podobo krajine, in na fasade, ki telefonu, od 13. do 15. ure pa tudi v pisarni. barvno ne spadajo v naše okolje. M. B. Svetniki so potrdili spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Po Naslednja številka Podblegaških novic bo izšla novem se nadomestilo ne plačuje za objekte na sredi septembra. Vaše prispevke pričakujemo do stavbnih zemljiščih na območju gospodarskih 2. septembra po elektronski pošti: podblegaske. con za obdobje pet let od sklenitve kupoprodaj­ [email protected] ali na naslov: Uredništvo ne pogodbe z občino. Enako obdobje (vendar Podblegaških novic, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja največ pet let po vselitvi) polovično nadomestilo vas. Na ista naslova lahko pošiljate tudi sezname na podlagi odobrenega zahtevka lahko plačujejo prireditev, ki jih organizirate. Prispevkov, ki jih bomo tudi fizične osebe, ki kupijo stanovanje ali hišo, prejeli po tem datumu, ne bo mogoče objaviti! če lahko dokažejo, da so bili stroški za komu-

PODBLEGAŠKE NOVICE (ISSN 1408 - 3086) – Glasilo občine Gorenja vas - Poljane. Naslov: Uredništvo Podblegaških novic, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas. Elektronska pošta: [email protected]. Odgovorna urednica: Milka Bizovičar. Pomočnica urednice: Tina Dolenc. Članice uredniškega odbora: Milka Burnik, Tadeja Šubic in Lidija Razložnik. Oglasno trženje: Karla Kokelj ([email protected]). Lektorici: Ana Jurjevič in Polona Peternelj. Računalniški prelom in oblikovanje: 2Rdesign, Robert Resman s.p., Tisk: Tiskarna Artelj. Podblegaške novice so tiskane v 2250 izvodih in jih brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v občini Gorenja vas - Poljane. Na voljo so tudi na spletnih straneh občine www.obcina-gvp.si. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja in preoblikovanja člankov. Izbrane poslane fotografije objavljamo tudi na spletnih straneh občine, razen če avtor tega pri pošiljanju za objavo v časopisu ne bo izrecno prepovedal. Podblegaške novice so v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, vpisane pod zaporedno številko 102. Foto na naslovnici: Miha Oblak.

2 Širokopasovno omrežje Priključkov je dovolj in cena ostaja nespremenjena Hrbtenično omrežje širokopasovnega omrežja je zgrajeno, od junija dalje pa upoštevali zgornjo lahko prebivalci na območjih tako imenovanih belih lis izbirajo med dvema po­ mejo števila poten- cialnih uporabnikov nudnikoma storitev, Telekomom Slovenije in Amisom. Bojazni, da bi zmanjkalo na posameznem priključkov in da bi se cena priključka zvišala, sta odveč. območju. Za območje občine Gorenja vas - Poljane je sprejemnika in računalnika uredi uporabnik sam, Poleg tega velja upravljavec širokopasovnega omrežja podjetje lahko pa ga naroči pri tehnikih Tritela in plača izpostaviti, da upo- Tritel podpisalo pogodbo z dvema operater- po ceniku, ki velja za dodatna dela in material. rabnik pri priklopu jema, Telekomom Slovenije in Amisom. Oba Cenik je objavljen na spletni strani podjetja Tritel na omrežje nima ponudnika zagotavljata storitve interneta, www.tritel.si. Ko se uporabnik dogovori o izvedbi, nikakršnega dodat- televizije in telefonije, njuna ponudba pa je pod- plačilu in se priključek tudi izvede, ponudnik nega stroška, razen robneje predstavljena na spletnih straneh www. internetnih storitev uporabnika tudi dejansko enkratnega plačila telekom.si in www.amis.net. Naročniki, ki bi priklopi v širokopasovno omrežje. priključka in mesečne želeli uporabljati storitve Telekoma Slovenije, naročnine oper- naj pokličejo Martino Vodlan na telefonsko Cena ostaja 230 evrov aterju. Omrežnino številko 01/83-10-330, predstavniki Amisa pa Cena hišnega priključka bo za uporabnike na zaračunava pod- so dosegljivi na brezplačni številki 080/20-10. območju belih lis ostala nespremenjena naslednjih jetje Tritel ponud- 30 let in se bo letno le usklajevala z indeksom nikom storitev, torej Postopek je preprost podražitev. To pomeni, da se bodo upravičenci Telekomu Slovenije Postopek za sklenitev razmerja je preprost. lahko pod istimi pogoji na omrežje priključili tudi še in Amisu, ki pa imata te stroške že vračunane v Prebivalci na območjih belih lis najprej sklenejo leta 2037. Za ostale občane, ki ne živijo na območju ceno paketov. pogodbo z enim izmed ponudnikom storitev, belih lis, pa velja komercialni cenik podjetja Tritel Tina Dolenc ki nato izvede celoten postopek poizvedbe za in se cena priključka izračunava individualno glede možnost dostopa pri podjetju Tritel. Tritel bo nato na oddaljenost hiše od hrbteničnega omrežja. Območja belih lis uporabniku poslal v podpis pogodbo o izgradnji Seznam belih lis je določilo ministrstvo za gospodarstvo hišnega priključka in izbiri načina plačila. Cena Število priključkov ni omejeno in v občini Gorenja vas - Poljane nanj uvrstilo 31 naselij: priključka do hiše na območju belih lis je 230 Prav tako je brez osnove strah, da se kasneje , , Dobje, , Dolge Njive, evrov in se plača samo enkrat za en priključek, ne na omrežje ne bi več mogli priključiti. Uprav- Fužine, Goli Vrh, , Hlavče Njive, Jelovica, glede na morebitno kasnejšo menjavo operaterja v ljavec širokopasovnega omrežja, torej Tritel, Kladje, , , , istem omrežju. V tem znesku so zajeta plačila za mora zagotavljati priklop upravičencev vsaj v Lajše, Leskovica, Lom nad Volčo, Lučine, Malenski vsa dela do hiše, optični kabel in montaža aktivne pogodbenem obdobju 30 let, zato je odveč bo- Vrh, , Prelesje, , Suša, Trebija, , , , , Žabja vas, Žirovski opreme CPE znotraj stanovanjske enote. Notranji jazen, da bi bilo priključkov premalo, pojasnjuje Vrh Sv. Antona in Žirovski Vrh Sv. Urbana. razvod od aktivne opreme do televizijskega Jernej Nučič z Občine. Pri načrtovanju so namreč

Vodovodni sistem Podvrh– Športno igrišče Gradnja se začne še pred koncem meseca Plazenje ustavili, z deli nadaljujejo V začetku julija sta župan Milan Čadež in pooblaščenec pod­ Kmalu po začetku del za izgradnjo športnega igrišča ob jetja Energoplan Sebastjan Trajkovski podpisala gradbeno podružnični šoli na Sovodnje je brežina začela plazeti. Na pogodbo, ki pomeni začetek del za izgradnjo vodovodnega Občini Gorenja vas - Poljane trdijo, da so plazenje ustavili sistema Podvrh–Zapreval. in da dela potekajo naprej nemoteno. Energoplan je bil na razpisu »Takoj ko so sredi maja opazili plazenje sosednjega opornega zidu, smo izbran kot najugodnejši med de- poklicali geomehanika. Ta je po pregledu situacije na terenu predlagal način vetimi ponudniki, pri izvedbi pa sanacije, ki se je tudi takoj začela. Ob obstoječem opornem zidu so zgradili nov mu bo pomagalo tudi podjetje podporni zid, ki so ga utrdili z IBO pasivnimi geotehničnimi sidri. S tem so Foto: Tina Dolenc Tina Foto: Komunalne gradnje iz Grosuplja, ki odpravili nevarnost plazenja,« je dogajanje opisala Helena Kržišnik z Občine. je specializirano za gradnjo vodo- Stanje na terenu še naprej natančno spremljajo, redne meritve pa so pokazale, vodnih in kanalizacijskih sistemov. da se je plazenje ustavilo in premikov ni več zaznati, dodaja. Vrednost pogodbe je 890.000 O tem, koliko dodatnih sredstev bo zahtevala sanacija plazišča in kolikšna je Podpis pogodbe, vredne 890 tisoč evrov evrov in vključuje izgradnjo zajetja škoda, na Občini trenutno še nimajo povsem dokončnih podatkov, ker sanacija Bohoričev mlin, črpališča Bohoričev mlin, izgradnjo novega vodohrana Podvrh še ni zaključena. Sredstva pa so zagotovili z rebalansom proračuna, ki so ga na 3 s kapaciteto 100 m in izgradnjo cevovoda Podvrh–Zapreval v dolžini 4.371 seji konec junija sprejeli občinski svetniki. Škoda zaradi plazenja je po podatkih metrov. Rok za dokončanje del je 30. junij 2012, saj je Občina Gorenja vas - Kržišnikove nastala predvsem na lokalni cesti Sovodenj–, kjer se Poljane za izgradnjo pridobila tudi sredstva iz Evropskega sklada za regionalni je cestišče posedlo, in na dovozu, dvorišču ter vrtu sosednje hiše. razvoj, in sicer v višini 85 odstotkov javnih upravičenih izdatkov. Za komentar gradnje igrišča, plazenja terena in sanacije plazišča smo prosili Ob podpisu pogodbe je župan povedal, da je vodovodni sistem za ta del tudi občinskega svetnika s Sovodnja Marka Kržišnika. Sogovornik se je strinjal, občine, ki sicer zajema samo tri naselja: Podvrh, Zapreval in Četena Ravan, zelo da je izbira lokacije za postavitev igrišča na Sovodnju edina smiselna, saj bo pomemben. Omogočil bo namreč doseganje ustreznih okoljskih standardov tako igrišče v kraju dogajanja, uporabljali pa ga bodo lahko tudi za šolske in ohranjanje življenja, obrti in turizma v teh krajih. Z izgradnjo bodo rešili namene. Sprememba lokacije v času, ko se je na Občini sprejemal občinski problem zagotavljanja zadostne količine in kakovostno ustrezne pitne vode, prostorski načrt, bi namreč projekt zamaknil za več let, kar pa bi bilo po nje- poleg tega pa bo imel sistem, kot je še dodal župan, pomembno vlogo tudi govem mnenju spet nesprejemljivo, ker mladi v kraju potrebujejo prostor za pri razvoju Smučarsko turističnega centra Stari vrh. Za ves trud, ki so ga v druženje. Dodal je še, da so se zavedali, na kakšen teren bodo postavili igrišče, izpeljavo projekta vložili na Občini, se je zahvalil tudi predsednik KS Javorje saj so pred leti kopali za prizidek vrtca, zato meni, da bi se delavci lahko del Janez Bogataj, ki ga veseli, da bodo ustrezno pitno vodo dobile tudi kmetije lotili z nekoliko lažjo strojno mehanizacijo. Kljub temu sanacijo ocenjuje kot nad 1000 metrov nadmorske višine. Pripravljalna in prva gradbena dela se uspešno, plazenje se je ustavilo, delavci pa brez težav nadaljujejo z delom. bodo začela že pred koncem meseca. T. D. Tina Dolenc 3 Ob dnevu državnosti Slovesnost ob dnevu državnosti v Poljanah Zvesti tradiciji »Še vedno pričakujemo, da bo odločitve spreje­ mal nekdo namesto nas, mi pa bomo godrnjali« praznovanja V Poljanah smo s proslavo počastili dvajseti rojstni dan samostojne, mednarodno priznane države Slovenije. Praznovanje se je pričelo s praznično mašo v župnijski Ob dvajsetem rojstnem dnevu države cerkvi, sledila je proslava v dvorani kulturnega doma s slavnostnim govornikom dr. Slovenije je s pročelij hiš na sovodenj­ Stanetom Grando. Na prireditvi so bila podeljena tudi priznanja KS Poljane. Ob lipi skem koncu viselo nekaj več slovenskih samostojnosti v parku sredi Poljan pa je bilo postavljeno spominsko obeležje. zastav kot ponavadi. Dvajsetič zapored »Dvajset že let« se je glasil naslov pesmi, ki ki ga je prispevala pa je bilo slovesno tudi v Novi Oselici sta jo po odpeti slovenski himni pevcev vokalne kot župnijska gos- na predvečer dneva državnosti. Prazno­ skupine Cantabile uvodoma prebrala povezovalca podinja, Jožetu Do- prireditve, dvajsetletnika Jerneja Jesenko in Tadej lencu za dolgoletno vanju so nedeljski pohod ob rapalski meji Drlink. Pred dvajsetimi leti smo z uveljavitvijo ljubiteljsko delo na namenili tudi v turističnem društvu. samostojnosti uresničili tisočletne sanje naših področju kulturnega, prednikov. Uspelo nam je, ker so ohranili slo­ še zlasti pevskega vensko zemljo in slovensko dušo. Obenem pa udejstvovanja, ter smo imeli ljudi, ki so pravilno prepoznali zna- Davidu Oblaku in menja časov in ob pravem času uresničili svoje Urošu Titanu za poslanstvo. Prisotne je uvodoma nagovoril tudi razvoj nove športne župan Milan Čadež. panoge v Poljanah,

Še kako aktualno so se glasili verzi prvega odlično organizacijo Izidor Jesenko Foto: pomembnejšega slovenskega pesnika Valen- turnirjev in predvsem tina Vodnika iz pesmi Dramilo, ki jo je recitirala za veliko skrb za razvoj mladih generacij igralcev učenka OŠ Poljane Meta Gantar: »Lej, stvarnica floorballa. Ob lipi samostojnosti smo postavili spominski Foto: Marko Čadež Foto: vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi! Lenega kamen s spominsko ploščo, ki jo je po končanem Praznovanje dneva državnosti pod lipami v čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal.« Slavnostni govornik dr. Stane Granda se programu pritrdil podžupan Tomaž Pintar, bla- Novi Oselici – slavnostni govornik župnik goslovil pa poljanski župnik Jože Stržaj. Program je v svojem nagovoru spomnil občutij tistega Janez Mesec. so obogatili tudi Poljanski orgličarji in Glasbena znamenitega večera oz. tistih mesecev pred dva- skupina Planinca. Kres so postavili in prižgali pol- Tako kot prvo mašo za domovino je tudi tokrat- jsetimi leti, ko smo pričakovali največji dogodek janski skavti, za varnost in red so skrbeli poljanski no daroval Jakob Kralj ob somaševanju domačega v slovenski zgodovini in ko nismo vedeli, kaj vse gasilci. Vezno besedilo je spisala Jerneja Bonča. župnika Janeza Meseca. Že tradicionalni kulturni se za njim skriva, kaj nam bo prinesel. Spomnil Fotografska skupina Kulturnega društva Poljane program pod starima lipama so s petjem oblikovali se je tudi naših velikih, žal večinoma po imenih pod vodstvom Izidorja Jesenka je v preddverju pevci cerkvenega mešanega pevskega zbora, zbor neznanih prednikov, ki imajo zasluge za to, da kulturnega doma postavila priložnostno razstavo Korenine in pevke Grabljice, učenec podružnične smo ostali Slovenci. Opozoril je, da slovenska osa- fotografij članov društva. šole Sovodenj, moderatorka Štefka Eržen in mosvojitev ni bila naperjena zoper nikogar. Težila Po uradnem delu je sledil še zabavni program slavnostni govornik, župnik Janez Mesec, s plesno je samo k enemu cilju, da imamo tudi Slovenci ob zvokih Petre in Primoža Jesenka. Potekalo barvitostjo novega venčka pa folklorna skupina pravico do tistega, kar imajo vsi normalni narodi, je tudi nagradno ugibanje o višini lipe samos- turističnega društva Sovodenj. Govornik je imel da v Sloveniji živimo po slovensko. Spomnil se je tojnosti. Člani sveta KS Poljane smo poskrbeli čast prižgati prirejeni ogenj, ob zvokih glasbe še ključnih dejstev slovenske osamosvojitve. Za za prijetno presenečenje, saj smo svoje sejnine Matjaža Slabeta pa se je praznovanje še nekoliko konec je povedal, da zadnje čase s svojo državo namenili za nakup slovenskih zastav, ki smo jih ob podaljšalo. Le škoda, da ljudje v še večjem številu nismo najbolj zadovoljni. »Temeljni vzrok je tej priložnosti podarili krajankam in krajanom. ne prihajajo na to prireditev. v tem, da s svojo državo ne znamo živeti,« je Polna dvorana kulturnega doma je bila dokaz, V sklopu praznovanja je bil tudi pohod ob delu povedal. In nadaljeval: »Še vedno pričakujemo, da Poljanci čutimo pripadnost tej čudoviti do- rapalske meje. Nekaj čez petdeset pohodnikov, da bo odločitve sprejemal nekdo namesto nas, mi movini. Domovina je samo ena. Simon Gregorčič med njimi je bilo le par domačinov, se je s Sovod- pa bomo godrnjali. Tega je konec!« je v pesmi Znamenje, ki smo ji lahko prisluhnili nja podalo navkreber na Ruparski grič, navzdol v Nagrajenci KS Poljane na proslavi, zapisal: »Njo prvi spev je moj slavil, Podosojnško grapo in navzgor do mejnika številka Predsednik KS Poljane Tone Debeljak je poslednji njej se bo glasil, in zadnji glasi ti mi 36 pri Novi Oselici. Na poti so obnovili osnovno podelil priznanja Krajevne skupnosti Poljane, in bojo: Bog čuvaj domovino mojo!« znanje o nekdanji krivični rapalski meji, ob igranih sicer: Minki Dragman za njeno dolgoletno delo, Janez Arnolj vložkih pa o kontrabantu, ki se je posrečil ali pa tudi ne. Za zadnje so poskrbeli člani TD, konjeniki 20 let državnosti in učenci šole Sovodenj. Pri vmesnem mejnem kamnu sta zbrane na- Posebno praznovanje dneva državnosti za našo občino govorila pisateljica Berta Golob in prof. Tomaž Proslava ob dnevu državnosti je bila letos na in Mitja Mohorič iz ansambla Jeglič. Na proslavo Pavšič, predsednik Svetovnega slovenskega vaškem trgu v Gorenji vasi. Bila je prav posebna, saj ob 20. letnici je bila povabljena tudi vaščanka Tat- kongresa ter član prvega demokratično izvoljen- smo praznovali 20. obletnico samostojnosti, občina jana Cankar, ki je stara točno toliko kot Slovenija, ega slovenskega parlamenta. Policijski župnik Gorenja vas - Poljane pa je istočasno gostila 6. Medn- saj je bila rojena istega dne, kot se je Slovenija Janez Novak je pri mejniku daroval mašo za vse, arodno tekmovanje v gorskih tekih za mladince , ki je osamosvojila. Žal je bila Tatjana, ki sicer živi v ki so padli ob meji, za krajane in pohodnike, ki bilo prvo tovrstno tekmovanje v Sloveniji. Lučinah, ta dan odsotna, ji je pa Občina Gorenja zgodovine ne pozabijo, zapuščino pa osmislijo na Na prireditvi se je zbralo lepo število ljudi, med vas - Poljane skupaj s KS Gorenja vas pripravila današnji sprejemljiv način. drugimi tudi Bruno Gozzelino, predsednik WMRA majhno pozornost. Po končanem uradnem delu je V nadaljevanju so zbrani prisluhnili še du- z ženo. Slavnostni govornik je bil tokrat podžupan sledilo še druženje ob kozarcu rujnega in domačih etu Bakalina, ob glasbi domačih harmonikarjev Občine Gorenja vas - Poljane Tomaž Pintar. Pro- dobrotah. Na ogled je bila tudi razstava z naslovom Gašperja Šega, Klemna Šturma in Klemna Freliha gram, ki sta ga povezovala Maja Jurjevič in Miran Ko čopič pove, kar čuti srce, ki jo je pripravilo pa tudi zaplesali. Pondelek, so s svojimi nastopi bogatili še vokalna Društvo podeželskih žena Blegoš. Milka Burnik skupina Cantabile, plesna skupina Step, vrtec Zala Lidija Razložnik 4 Na cesti Poleg višjih kazni poostren nadzor nad varnostjo traktorjev S 1. julijem so v veljavo stopili trije novi zakoni, ki so bili do zdaj del Zakona o varnosti cestnega prometa in ki podrobneje opredeljujejo posamezna področja, to so Zakon o motornih vozilih, Zakon o cestah in Zakon o pravilih cestnega prometa. V javnosti odmevajo predvsem strožje kazni za prekrške, storjene v cestnem prometu. Zakon o pravilih cestnega prometa prinaša višje oseb pri prenosu lastništva vozila, kar pomeni, kazni predvsem za prehitro vožnjo in vožnjo pod da bodo na upravnih enotah samo ugotavljali vplivom alkohola. Tako bodo možje v modrem ustreznost identifikacije. Vendar pa bo treba pri vozniku ob izmerjeni prehitri vožnji v naselju za 10 spremembi lastništva vozilo obvezno odjaviti km/h zapisali kazen za 100 evrov, za 20 km/h pre- iz prometa, ker se je predvsem pri starejših hitro vožnjo 300 evrov, za 30 km/h 500, za 50 km/h vozilih dogajalo, da so zamenjala že več kot presežena hitrost pa bo voznika po žepu udarila za osem lastnikov, v evidencah pa je bil naveden 1.200 evrov. Kazni za prehitro vožnjo zunaj naselja še vedno kdo od prvih. se gibljejo od 80 do 500 evrov za prekoračitev Večjo vlogo je dobila inšpekcija, pristojna za predpisane hitrosti za 40 km/h. K temu pa je treba promet, ki je uvedla mobilne enote za kontrolo dodati še primerno število kazenskih točk. Za ugo- na cestah. Nadzor traktorjev so lahko policisti tovljeno vožnjo pod vplivom alkohola je predvidena do zdaj opravljali samo v cestnem prometu, kar najnižja kazen 300 evrov (do 0,50 grama alkohola novi zakon spreminja. Da bi lastnike traktorjev v krvi oziroma 0,24 grama v izdihanem litru zraka) opozorili na temeljna pravila varnosti, lahko oziroma najmanj 1.200 evrov za več kot 1,10 grama inšpekcijski organi izvajajo nadzor predvsem v alkohola v krvi (0,52 grama v litru izdihanega varnostnih elementov (varnostna kabina, lok zraka). Pri zadnjem bodo pripisali še 18 kazenskih ...) tudi na drugih površinah. Poenostavili pa so gradnji objektov in priključkov nanje. Pre- točk, pri najnižji kazni zaradi vožnje pod vplivom postopke pri manj zahtevnih predelavah vozil, poveduje postavljanje objektov za obveščanje alkohola pa štiri kazenske točke. dovoljuje se vožnja vozil s tujimi preskusnimi in oglaševanje ob državnih cestah zunaj naselja, ali začasnimi tablicami v Sloveniji, meja za z nekaj izjemami. Prepoveduje postavljanje Traktorje lahko preverjajo tudi na njivi starodobnike je povišana na 30 let. vegetacij ali česar koli drugega, kar bi oviralo Iz Zakona o motornih vozilih velja izpostavi- preglednost ceste, križišča ali priključka na jav- ti spremenjeni sistem registracije tovornih Večje pristojnosti občinskega redarstva no cesto. Razširja tudi pristojnosti občinskega vozil. Ta so bila do zdaj izvzeta iz obveznega Med bistvenimi novostmi Zakona o cestah redarstva na cestah, ki se uporabljajo za javni letnega tehničnega pregleda vozil, po novem pa velja izpostaviti razširjeno možnost prido- promet. pa je obvezen. Zakon ukinja overjanje fizičnih bitve služnostne pravice na javnih cestah pri Tina Dolenc Župnija Trata - Gorenja vas Po 110 letih nove orgle v cerkvi sv. Janeza Krstnika Župnija Trata - Gorenja vas in z njo farani so bogatejši za nove, večje orgle. Za Vse ostalo je novo ali preurejeno,« razlaga Ažbe. nakup so se odločili pred štirimi leti, letos pa so jih slovesno, tudi ob prisotnosti Da je kor takšen, kot je zdaj, gre zahvala faranom, domačim mojstrom in obrtnikom, ki so v obnovo nadškofa Antona Stresa, predali v uporabo. vložili ogromno prostovoljnega dela in znanja. farni cerkvi. Sredi teh pogovorov in razmišljanj Gorenjevaške orgle so bile izdelane v Orglarski je v župnijo prišel župnik France Šuštar, ki smo delavnici Maribor. So dvomanualne, kar pomeni, ga takoj obvestili o naših načrtih. Tudi on je videl, da imajo dve vrsti tipk za igranje in 26 registrov. da so orgle v precej slabem stanju in skupaj smo Stare orgle so jih imele le 11. Največje piščali, ki se odločili, da se za mnenje obrnemo h komisiji za so v zadnjem delu orgelske omare, so postavljene orgle na ljubljanski nadškofiji,« pripoveduje Ro- kar na tla, saj največja meri pet metrov in pol, tako man Ažbe. Komisija je nato ugotovila, da je orgle da jo je bilo treba pod stropom še ukriviti in ima možno obnoviti, da pa to zaradi že v osnovi manj obliko narobe obrnjene črke L. Najmanjša od 1413 kakovostne gradnje obstoječega inštrumenta ne piščali, ki so v orglah, pa meri le 13 mm. more predstavljati dolgoročne rešitve. Z obnovo Projekt novih orgel je vreden več kot 220.000 se namreč kaj bistvenega ne bi pridobilo, zato evrov. Večino denarja so zbrali farani sami. Z zbi- so priporočili, naj župnija prične razmišljati o ranjem so začeli na veliko noč 2007, finančno pa postavitvi novih orgel. Njihovo priporočilo so v naj bi projekt zaključili predvidoma do konca leta Gorenji vasi upoštevali in se leta 2007 odločili za 2011. Poleg sredstev v višini 13.500 evrov, ki jih je nakup novega inštrumenta. župnija pridobila na občinskem razpisu, so finančno pomagali tudi številni botri, ki so v enkratnem znesku Foto: Vito Debeljak Foto: ali postopoma prispevali več kot 600 evrov. Projekt Orgle veljajo za nepogrešljiv inštrument pri Preurediti je bilo treba tudi kor novih orgel, ki je nedvomno velik in pomemben za krščanskem bogoslužju in hkrati simbolizirajo har- Farani so nato tri leta razmišljali, se pogovarjali, farane ter na katerega so lahko neizmerno ponosni, monijo in lepoto ter imajo čudežno moč za dobro. ogledovali orgle, zbirali informacije in usklajevali so vodili pokojni župnik France Šuštar, Bernard Oglasijo se ob vseh velikih cerkvenih praznikih. ideje. Novembra 2010 so prišli do končne različice, Strel, Metoda Jelenc in Roman Ažbe. Stare orgle bratov Zupan so na koru stale ki je danes na koru. Stare orgle, ki so dolgo spremljale vse slovesne, dobrih 110 let in jih je že pošteno načel zob časa, Nove orgle so bistveno večje in zasnovane popol- vesele in žalostne dogodke v cerkvi sv. Janeza poleg tega pa je bilo nanje mogoče izvajati le noma drugače od starih, zato je bilo treba temeljito Krstnika, so začasno shranjene v starem župnijskem najpreprostejšo orgelsko literaturo. »Da je orgle obnoviti tudi kor. »Da kor kot celota deluje usklajeno, domu in čakajo na svojo usodo. Farani si prizadevajo, treba zamenjati, se je govorilo že pred 30 leti, ko smo si pri projektiranju pomagali s skicami, projekci- da bi jih vsaj del poskusili restavrirati in jih postaviti sem nastopil službo organista. Resneje pa se je o jami izgleda, na pomoč pa so nam priskočili tudi v ustrezen prostor, kjer bi še vedno spominjale na zamenjavi začelo razmišljati pred desetimi leti, strokovnjaki. O temeljitosti obnove in preureditve čas svojega igranja. Nove orgle pa bodo pomagale ko smo skupaj s tedanjim župnikom Alojzijem govori podatek, da je od opreme, ki je bila prej na vzgojiti novi rod organistov v Gorenji vasi. Oražmom zaključili velika obnovitvena dela na koru, zdaj tam samo še zvočnik za ozvočenje cerkve. Lidija Razložnik 5 Prejeli smo Davek politične nezrelosti ali ujetništvo preteklosti? Po obdobju relativne blaginje in solidnega cami, še vedno tista, ki Sloveniji ne dovoli, da bi se razne politične igrice so, kljub temu, da so pogosto tempa razvoja smo se podobno kot ves svet tudi postavila na trdne temelje kot zdrava, samozavestna skregane z zdravo pametjo in v družbo po nepotreb­ Slovenci nenadoma znašli v precej bolj turbulentnih družba. Tvegal bom oceno, da večina prebivalcev nem vnašajo nemir, del običajne politične scene, razmerah. Gospodarski krizi se je v zadnjem času Slovenije čuti, kje približno je prava smer pri obrav­ ki v drugih demokratičnih državah v povprečju ni pridružila še potencirana kriza zaupanja v državo navi tega vprašanja in se temu primerno odziva na bistveno drugačna. in njene institucije, ki se je močno razširila med pre­ volitvah, elite vseh barv, vključno z Zvezo združenj Glavna težava Slovenije trenutno je, da je bivalstvom. Čeprav sta krizi nedvomno povezani, pa borcev in Rimskokatoliško cerkvijo, pa so nespo­ svetovna gospodarska kriza udarila po družbi, pri politični krizi vseeno gre predvsem za popolno sobne zadevo dokončno zaključiti tudi na čisti idejni ki so jo že pred njo načele napake tranzicije, ne razgaljenje napak sodobne slovenske politike. Tako ravni. V zvezi s tem bi po mojem mnenju morali najbolj ustrezna struktura gospodarstva, staranje nedvomno največji delež odgovornosti za sedanje upoštevati vsaj naslednje: ne drži, da zgodovina prebivalstva in podobni, povsem realni problemi. stanje zaupanja v politiko nosijo neverodostojne za sedanjost ni pomembna, ne drži, da je bila 2. V takšnih razmerah je potrebno hitro in učinkovito politične elite vseh barv, ki se preveč ukvarjajo svetovna vojna samo črno-rdeča ali rdeče-črna, ukrepanje, pri čemer pa je izjemno težko vedno vleči same s sabo in s svojimi interesi, politične razprave kakor tudi ne drži, da se še vedno nahajamo v letu prave poteze. Tudi največji svetovni ekonomisti pa se prepogosto spuščajo pod sprejemljivo raven. 1945, čeprav nam koledar kaže leto 2011. se npr. prepirajo o tem, kateri ekonomski ukrepi Za vsem skupaj pa tičijo tudi splošno stanje duha Tudi pri ocenjevanju povojnega obdobja socia­ so dolgoročno najboljši, nikoli ne bo popolnega v družbi ter same družbene danosti, ki jih s sabo lizma je treba biti previdnejši, kot je marsikdo pri soglasja o tem, koliko socialne države moramo prinašata demokracija in kapitalizem. nas, čeprav se nas verjetno velika večina strinja, ohraniti, ljudje se bodo vedno upirali izgubi že da je demokracija bolj primeren sistem. V zadnjem pridobljenih pravic, še posebej če ni povsem očitno, Kaj je demokracija? času je npr. za to obdobje pri nekaterih popularna da se morajo odrekati prav oni … Demokracija je živ in odprt sistem družbenih oznaka 'obdobje totalitarizma'. S takšno totalno V razmerah, ko je nujno potrebno ukrepati, odnosov, ki se stalno razvija in dopolnjuje in oznako pa se ob napačni rabi zanemarijo vsi od­ včasih tudi z bolečimi rezi, je zato še toliko pomemb­ žal včasih tudi nazaduje. Po eni od definicij so tenki, omalovažujejo se tudi vsi, ki so se v prejšnjem neje, da za spremembami stojijo posamezniki in demokracijo v stari Grčiji opredeljevali trije nauki: sistemu pošteno trudili in tudi marsikaj dosegli. skupine, ki uživajo zaupanje večine prebivalstva. nauk o državi, nauk o zakonih in nauk o morali. Lahko bi celo rekli, da na simbolni ravni gre za Slovenska politika je zaradi svoje neprepričljivosti Hitro postane očitno, da dejansko demokracija podoben pristop kot po drugi svetovni vojni, ko se je z že pred krizo bila deležna dokaj nizke stopnje lahko učinkovito deluje samo, če so ustrezno po­ nasprotniki poskušalo temeljito in za zmeraj počistiti, zaupanja, v krizi pa se to nezaupanje samo še stav­ljeni vsi trije omenjeni stebri, ki obenem morajo čeprav seveda metode še zdaleč niso primerljive. stopnjuje. K temu nedvomno znatno pripomorejo biti med sabo v stalnem ravnotežju. Če odpove eden Ob koncu 80. let prejšnjega stoletja je pod vplivom tudi osebnostne karakteristike najvidnejših pred­ od stebrov, se lahko resno zamaje celotna stavba. podobnega dogajanja v celotni Vzhodni Evropi tudi stavnikov tako pozicije, kot tudi opozicije, zato V Sloveniji je še vedno preveč v ospredju spopad Slovenijo zajel val demokratizacije. Kot izraz reakcije bi bilo zelo pomembno, da v ospredje čim prej glede tretjega (in v marsičem osnovnega) stebra, na takratno dogajanje v Jugoslaviji in zgodovinskih pridejo bolj prepričljivi in bolj pozitivno naravnani se pravi glede vrednot. Nekateri bi še naprej živeli teženj po samostojnosti je pri nas vzporedno prišlo še posamezniki. v svojem idealnem starem svetu. Drugi, ki jim v do osamosvojitve. Tako demokratizacija kot osamo­ Poljanah še posebej navdušeno ploskamo, bi v svojitev sta bili izraz splošnega družbenega vrenja, Kako naprej? totalitarni maniri ljudi delili na absolutno dobre k pozitivnemu družbenemu vzdušju v tistem času pa Pričakovanje, da bodo od ne vem kod prišle (edine privržene demokraciji) in absolutno slabe so doprinesli tako desničarski kot tudi levičarski neke nove, povsem drugačne politične sile, je popol­ (totalitarne). Tretji rešitev vidijo v tem, da se do­ intelektualci in politiki, ki so skupaj postavili temelje noma iluzorno, pa tudi nepotrebno. Volitve lahko končno razsvetli zaplankane 'krščanarje'. Četrti bi sodobne slovenske države. Nedvomno so pri tem premešajo politične karte in prinesejo nekaj novega vse 'resetirali' in spet začeli znova. Peti se kar ne nekateri bili bolj pogumni in bolj vizionarski, za kar zaupanja, to zaupanje pa bo kratkotrajno, če ne bo morejo posloviti od pomladi, ki ima sredi poletja že jim gre vse priznanje, vseeno pa se ni mogoče znebiti hkrati prišlo tudi do premika k drugačni politični precej vonja po plesnobi. Šesti, ki jih je največ, bi občutka, da je poskus uveljavljanja ekskluzivnosti kulturi. Ta bi za začetek morala upoštevati, da v se radi predvsem brigali zase in kolikor je mogoče zaslug za to dogajanje s strani nekaterih močno normalnih razmerah obstajajo predvsem politični udobno in brezskrbno živeli … neprepričljiv in patetičen, za povrhu pa še po nepo­ nasprotniki, ne pa tudi politični sovražniki. Čim bolj Kakšen pa je demokratičen odgovor na zgornje trebnem razdiralen. se je potrebno posloviti od popolne izključevalnosti dileme? V demokraciji je vsako razmišljanje in Vse omenjene teme so veliko preveč kompleksne, in političnega primitivizma (in v tem vidim celo delovanje, ki ne posega v pravice drugih, legitimno – da bi bilo dopustno njihovo poenostavljanje s po­ enega glavnih vzrokov sedanjega stanja), ki ju žal vsakemu posamezniku je zagotovljena svoboda misli, dajanjem enoznačnih sodb, ki delijo posameznike, intenzivno prakticirajo tudi nekatere najvidnejše govora, združevanja in sodelovanja pri upravljanju politične skupine, ideologije … na absolutno stranke in njihovi voditelji z zelo veliko podporo javnih zadev. Z vidika demokracije torej ne moremo dobre in absolutno slabe. Resna in dobronamerna na Poljanskem. Napak sedanje koalicije in splošnih govoriti o absolutnih vrednotah, razen mogoče o obravnava takšnih vprašanj nujno mora vsebovati problemov slovenske družbe tako ne bodo odpravi­ tistih, ki opredeljujejo osnovne človekove pravice. natančno razčlembo, ki točno pove, kaj je bilo pri la nikakršna 'resetiranja' ali nove protirevolucije, Samo svoboda pa še ni dovolj, da je demokraci­ nečem dobro in kaj slabo. Predvsem pa to v letu 2011 ampak predvsem trdo in strokovno delo tistih, ki ja tudi učinkovita. Po mojem mnenju so v smislu ne bi smele biti osrednje teme, okrog katerih se vrti bodo pripravljeni prevzeti odgovornost in bodo zato zagotavljanja splošne blaginje prebivalstva slovenska politika. Zaradi razhajanj v pogledih na ta dobili zaupanje volivcev. S kakršnimi koli nepravil­ najbolj učinkovite tiste demokratične družbe, ki vprašanja ne bi smeli vedno znova pod vprašaj po­ nostmi pa bosta dolgoročno najustrezneje opravila imajo zelo visoko na seznamu vrednot tudi pojme, stav­ljati samih temeljev slovenske države, vključno z učinkovito pravosodje in tekmovanje enakovrednih kot so družbena odgovornost, kultura dialoga in (ne)legitimnostjo posameznih političnih opcij. (enako prepričljivih, enako konstruktivnih, enako spoštovanje različnosti. Videti je, da je slovenska doslednih) političnih opcij. demokracija s tega vidika nepopolna, saj je kultura Trenutna politična kriza Z normalizacijo političnih razmer bo dosežen politične razprave pogosto na osupljivo nizkem Če odmislimo globalne probleme, ki večinoma šele prvi korak do normalizacije ekonomskega nivoju, volivci pa se še vedno prepogosto obnašajo presegajo domet politike posamezne države, stanja. Šele v tem primeru bo namreč sploh mogoče kot nekritični strankarski verniki, namesto da bi se je sodobna slovenska družba kljub mnogokrat začeti z izvajanjem nekaterih nujnih ukrepov. Če opredeljevali do konkretnih vprašanj. drugačnemu videzu in nekaterim dejanskim pro­ nam ne uspe, pa lahko računamo še na pomoč blemom dokaj normalna, upam si celo trditi, da pre­ in nasvete od zunaj – to pa utegne biti precej bolj Pogled na polpreteklo zgodovino cej bolj kot marsikakšna druga. Tudi demokracija boleče in ponižujoče, kot če bi se s svojimi težavami Videti je, da je 2. svetovna vojna, skupaj z doga­ deluje dokaj dobro, saj se sproti odpravljajo ali pa učinkovito spoprijeli sami! janjem, ki je do nje privedlo, in z njenimi posledi­ vsaj omejujejo vsi resni politični ekstremi. Še celo Aleš Šubic, neodvisni svetnik KS Poljane 6 Zdravnik svetuje Znate prepoznati melanom? Melanom je maligni tumor kožnih celic svetlookih in svetlopoltih ljudeh, melanocitov. Je zelo nevarna vrsta kožnega raka, ki so zlasti v mladosti pogosto saj zelo hitro zaseva v druge organe, vendar je v izpostavljeni sončnim žarkom primeru zgodnjega odkritja ozdravljiv. in ki so večkrat utrpeli opekline. Melanociti so kožne celice, ki ležijo v spodnjih Večje tveganje je značilno tudi za plasteh povrhnjice. So enakomerno razporejene po ljudi, katerih ožji sorodnik je imel koži in tvorijo zaščitni pigment melanin. Melanin melanom, starejših ljudeh in tistih, je vzrok za obarvanost kože, hkrati pa ščiti kožne ki imajo veliko znamenj. Prav tako celice pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. obstaja večje tveganje za pojav Melanocite najdemo tudi na sluznicah. novega melanoma pri ljudeh, ki Melanociti se lahko brez posebnega razloga so že imeli melanom. namnožijo na nekaterih delih kože in se začnejo Za zgodnje odkritje melanoma združevati v skupke, ki so na koži vidni kot mel- je zlasti pomembno dobro samoo- anocitni nevusi. Laiki jih imenujejo tudi pigmentna pazovanje. Pregledati moramo ali materina znamenja. celotno telo, pri tem pa ne smemo Melanom se lahko razvije iz kakršnega koli pozabiti hrbta, podplatov, pazduh melanocita na koži ali v sluznicah. Lahko nastane in lasišča. Ko opazujemo spre- iz melanocita v nevusu ali iz melanocita na nespre- membe na koži, moramo biti menjeni koži, kar opažamo pogosteje. pozorni na tista znamenja, ki se Na koži ves čas nastajajo nova znamenja. Med pojavijo na novo in se spreminjajo, njimi je lahko tudi melanom, ki ga je na začetku ter na obstoječa, ki se spreminjajo. težko ločiti od navadnega znamenja. Znamenja se z Pomembno je razlikovanje med leti spreminjajo, rastejo, spreminjajo barvo in obliko benignimi in malignimi spremem- ter se dvignejo nad raven kože. Melanom se prav bami. Pri samoopazovanju upora- tako spreminja, navadno hitreje kot znamenje. bljamo sistem ABCDE. Benigne, nenevarne spremembe so navadno Spremembe na koži? manjše, enakomerno obarvane, Melanom se lahko pojavi pri komer koli, vendar ostro omejene in simetrične. Mela- pa je pri nekaterih ljudeh tveganje za pojav mela- nom je asimetričen (A – asimetry), noma večje. Večja nevarnost obstaja pri svetlolasih, nepravilnih robov (B – border), večbarven (C dermatoskop, to je sistem leč s posebno osvetlitvijo, Poleg rednih preventivnih pregledov pri dermatologu – colour), večji od 5 mm (D – diameter) in raste ki nam omogoča povečan prikaz kožnih sprememb in rednega samoopazovanja je za preventivo (E – elevation). Včasih lahko srbi. Pri napredovali in s tem razločevanje struktur v zgornjih slojih pomembna tudi zaščita pred sončnimi žarki. obliki se lahko pojavi tudi krvavitev. kože. Na podlagi dermatoskopskih značilnosti Pomembno je izogibanje soncu med 11. in 16. uro Ker so melanomi lahko videti zelo različno in prepoznamo melanom, še preden lahko spremembe ter zaščita z oblačili, pokrivali in očali. Po delih telesa, se ne spreminjajo vsi po sistemu ABCDE, je za opazimo s prostim očesom. ki jih ne moremo zakriti z oblačili, moramo nanesti zgodnje odkritje pomemben tudi dermatološki Nataša Grebenšek, dr. med., kremo z visokim zaščitnim faktorjem. pregled. Dermatologi pri pregledu uporabljamo dermatovenerološka klinika, UKC

Čas je za visokogorje Za vse tiste, ki se prvič spoznavajo z opremo za samovarovanje ali pa redko zahajajo v visokogorje in opreme nimajo, Planinsko društvo Gorenja vas Na pot le ustrezno opremljeni omogoča izposojo dvodelnega pasu, samovarovalnega sestava in čelade. Oprema je na voljo članom društva Gorništvo in planinarjenje sta priljubljeni ljeni, še posebej previdni pa moramo biti na zelo in vsem ostalim zainteresiranim. Pred izposojo vodniki dejavnosti v poletnem času. Obisk gora, opazo- zahtevnih poteh. lahko tudi pokažejo, kako se jo uporablja. vanje gorske narave in zadovoljstvo pri osvojenih Po kategorizaciji planinskih poti je pot zelo Zdaj torej ni več izgovorov, da bi se po zelo zahtevnih vrhovih predstavljajo del najlepših doživetij v zahtevna, kjer hojo zamenja ali dopolnjuje plezanje poteh podali neustrezno opremljeni. poletnem času. Večina Slovencev si želi vsaj in kjer so za premagovanje težko prehodnih delov enkrat v življenju stopiti na vrh Triglava. Nekateri vgrajene varovalne naprave oz. je speljana preko tudi po vseh izpostavljenih poteh. Take poti so npr. se odpravijo v visokogorje nekajkrat letno, spet posameznih področij s stalnim strjenim snegom že v Karavankah. Kamenje lahko sproži človek drugi so redni obiskovalci gora. Na kateri koli vrh ali ledom. Za varnejši vzpon na zelo zahtevni ali žival. Če se podamo v zelo zahtevne smeri z se že bomo podali, moramo biti ustrezno priprav- planinski poti potrebuje uporabnik dodatno osebno jeklenicami, postane del obvezne opreme tudi tehnično opremo, kot so čelada, plezalni pas ter samovarovalni komplet. samovarovalni sestav, zaradi morebitnih snežišč na Z namenom osveščanja o pravilni uporabi posameznih odsekih pa tudi cepin in dereze. tehnične opreme smo vodniki PD Gorenja vas v Zelo zahtevnih poti je v Sloveniji veliko. Kdo začetku julija pri zavetišču na Jelencih organizirali ne pozna Hanzove poti na Mojstrovko, poti čez praktični prikaz uporabe samovarovalne opreme pri Plemenice na Triglav ali Škrlatico? In koliko hoji po zelo zahtevnih poteh. Mimoidoči so si lahko Slovencev srečamo na teh poteh opremljenih z nadeli samovarovalne komplete in čelado ter na za ustrezno opremo? Še vedno premalo, vendar se to priložnost zgrajenemu poligonu ob spremljanju stanje vsako leto izboljšuje. Še pred desetletjem planinskih vodnikov v praksi preizkusili, kako se smo po poteh, zavarovanih z jeklenicami, že na takšna tehnična oprema uporablja. Izobraževanje daleč ločevali tujce, ki so za razliko od domačinov je bilo namenjeno predvsem tistim, ki se želijo bili polno opremljeni s samovarovalnimi kompleti podati po bolj zahtevnih poteh, pa se do zdaj še niso in čeladami. opogumili zaradi nepoznavanja pravilne uporabe Danes vsaj čelada postaja obvezna oprema tehnične opreme, pa tudi za tiste, ki opremo že vsakega gornika na zahtevnih in zelo zahtevnih imajo ali jo nameravajo kupiti. poteh. Ni pa priporočljiva le v visokogorju, ampak Alenka Pivk, PD Gorenja vas 7 Poročilo o kakovosti pitne vode iz vodovodov v upravljanju Občine Gorenja vas - Poljane za leto 2010 Voda iz več vodovodov ni bila ustrezna Na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj so v skladu s pravilnikom o pitni vodi, ki določa, da mora upravljavec najmanj enkrat na leto obvestiti uporabnike o sklad­ nosti pitne vode, ugotovljeni v okviru notranjega nadzora, pripravili poročilo. Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj Vsi odvzeti vzorci pitne vode za mikrobiološka opravlja pomoč pri izvajanju notranjega nad- preizkušanja iz vodovodov Čabrače, Fužine, zora na vodovodih, ki so v upravljanju Občine Kopačnica (sp. del), Podvrh, , Stara Gorenja vas - Poljane, zato nas je upravljavec Oselica–Slajka, in Trebija–Todraž so pooblastil za izdelavo omenjenega poročila. V bili v letu 2010 skladni z zahtevami Pravilnika skladu z zakonodajo je na vseh omenjenih vodo- o pitni vodi. vodih vzpostavljen notranji nadzor. Odgovorne Trije vzorci pitne vode za mikrobiološka osebe na posameznem vodovodu vzpostavljajo preskušanja iz vodovoda Sovodenj, odvzeti na nadzor po sistemu dobre higienske prakse. vseh treh virih vodovoda pred UV dezinfekcijo, V sklopu notranjega nadzora je tudi redni so bili neskladni, zaradi prisotnosti bakterij odvzem vzorcev za mikrobiološke preiskave escherichia coli in koliformnih bakterij. Štirje in fizikalno-kemijske analize, katerih obseg je odvzeti vzorci pitne vode iz omrežja vodovoda določen v okviru letnega načrta. (po UV dezinfekciji) pa so bili skladni z zahteva- mi pravilnika o pitni vodi, kar kaže na to, da je Ugotovitve bila UV dezinfekcija pitne vode učinkovita. Tabela prikazuje število odvzetih in število Po en vzorec pitne vode za mikrobiološka so bile izolirane koliformne bakterije. neskladnih vzorcev pitne vode, ki smo jih od­ preskušanja je bil neskladen na vodovodih Po en vzorec pitne vode za mikrobiološka vzeli na posameznem vodovodu v upravljanju in Volča – pred uvedbo stalne dezin- preskušanja je bil neskladen na vodovodih Občine Gorenja vas - Poljane v letu 2010. fekcije pitne vode (UV). V neskladnih vzorcih Lom–Zakobiljek, , Zarobar– Hlavče Njive, –Jazbine, Zapreval in Poljane.V neskladnih vzorcih so bile izo- lirane bakterije fekalnega izvora (escherichia coli). Te bakterije predstavljajo potencialno tveganje za zdravje ljudi. V pitni vodi iz vodovodov Četena Ravan, Delnice–Podpreval, Javorje, Kopačnica (zg. del), Leskovica–Studor–Debeni–Sr. Brdo, Lučine, Prelesje, –Laze–Lajše–Krnice in Rupe je bilo izolirano število omenjenih bakterij višje. Ti vzorci so predstavljali potencialno tve- ganje za zdravje ljudi. Predlagamo, da se na teh vodovodih poiščejo novi kakovostni vodni viri ali se vzpostavi ustrezno stalno tretiranje pitne vode pred distribucijo v omrežje vodovodov. Predlagamo tudi, da se zaradi neskladnih mikrobioloških vzorcev iz preteklih let vzpostavi ustrezno stalno tretiranje pitne vode pred dis- tribucijo v omrežje vodovodov tudi na vodovodih Hotavlje, Malenski Vrh–Jazbine in Poljane. Fizikalno kemijska preskušanja so pokazala, da ima voda iz vodovodov Prelesje in Smoldno prenizko vrednost pH. Po pravilniku o pitni vodi je pH vrednost omejena med 6,5 in 9,5. Med posredne vplive nizkega pH pitne vode štejemo povečanje korozije materialov v stiku z vodo. Posledice korozije so lahko kontaminacija vode, sprememba okusa in videza ter tudi poškodbe na materialu. Mejna vrednost za pH ne temelji na podatkih o nevarnostih za zdravje ljudi, pač pa na osnovi vpliva pH na materiale v stiku z vodo, zato je potrebno pri novogradnjah ali rekonstrukcijah vgraditi plastične materiale ali nerjaveče cevi. V primeru neskladnih vzorcev ter ugotov- ljenih morebitnih nepravilnosti na vodovodnem sistemu ZZV Kranj o tem takoj obvesti odgov- orno osebo na Občini Gorenja vas - Poljane. Vsa potrebna redna vzdrževalna dela, pregledovanje in čiščenje okolice, objektov za zajem, zbiranje in distribucijo pitne vode ter dezinfekcijo po čiščenju je potrebno opraviti v skladu z načeli dobre higienske prakse. Matija Suhadolnik, ZZV Kranj 8 Vojaške utrdbe Sistemi utrdb narejeni po vzoru Maginotove črte Ste vedeli, da poleg Rupnikove linije oziroma Rupnikove črte obstajajo še Magino­ Češkoslovaške. To se je pokazalo kot neizvedljivo tova črta, Benešova črta, Mannerheimova črta? Več o nastanku Rupnikove linije in in projekte so spremenili na utrjevanje z lahkimi objekti. Zgradili so sedem težkih objektov, in sicer podobnih sistemov vojaških utrdb je povedal Miloš Habrnal, ki sicer opozarja, da štiri pri Logatcu in tri v Gorenji vasi. Vsi objekti so ti nazivi niso prvotni ali uradni. V izvirnih dokumentih iz tistega časa jih namreč bili manjši in enostavnejši kot v prvotnih projektih in ni in zanje se lahko zahvalimo predvsem novinarjem. Rupnikova črta se v izvirnih so pravzaprav le improvizacija. Leta 1938 so začeli utrjevati tudi severno mejo, kasneje pa še vzhodno dokumentih imenuje Zahodna fronta, kasneje pa tudi Severna fronta. ter južno. Dolge utrdbene črte niso omogočale, da Miloš Habrnal, ki se s fortifikacijskimi sistemi vojašnicah. Z ustanovitvijo Komisije za orga- bi v celoti dokončali en obrambni položaj. Manjkalo ukvarja že več kot 35 let kot član češkega Kluba niziranje utrjenih območij (CORF) leta 1927 v je orožja, periskopov za opazovanje, ventilatorjev vojaške zgodovine, je svoje raziskovanje utrdb začel Franciji so začeli pripravljati tehnične rešitve za za odsesavanje dimnih in smrtno nevarnih plinov na rodnem Češkem, kjer ga je pritegnila tehnična gradnjo utrjevanja vzdolž nemške in italijanske iz orožij pri streljanju. Šibka točka pa so bile tudi rešitev utrdbenih objektov in namera očetov ter meje t. i. Maginotove črte. Francoskemu primeru vojaške enote z nizko bojno moralo. dedov zaščititi državne meje pred nemško vojsko je na začetku 30. let sledila vrsta drugih evropskih Rupnikova črta je bila bistveno slabša kot češka Adolfa Hitlerja. Leta 1938 so Nemci brez boja držav – Češkoslovaška (Benešova črta), Finska ali francoska utrdbena črta. Kasneje se je pokazalo, zajeli češke utrdbe, zahvaljujoč Münchenskemu (Mannerheimova črta), Grčija (Metaksasova črta), da so Nemci v raznih državah uspešno zavzeli sporazumu. Še danes pa se pojavlja vprašanje, ali bi Belgija (Albertova črta) … vse utrdbene črte na odsekih, kjer ni bilo dovolj lahko ta železobetonski zid takrat zaustavil nemško Pogosto so se utrdbene črte francoskemu vzoru artilerijskega orožja. Tudi preboj Maginotove črte vojsko. Na čeških utrdbah so Nemci namreč razvili približale samo od daleč – predvsem iz ekonomskih je bil narejen v sektorjih brez artilerijskih odpornih bojno taktiko za kasnejši uspešni napad utrdbenih črt in tehničnih razlogov – in so bile večinoma sestav- točk. Vse napade na močno utrjene položaje so v Franciji in drugih državah. Habrnal se je kasneje ljene iz številnih majhnih in enostavnih objektov, Francozi odbili. posvetil študiju fortifikacijskih sistemov v drugih je ugotovil Habrnal. državah in na to temo objavil več strokovnih člankov. Knjiga o Rupnikovi liniji Leta 1998 je začel raziskovati utrdbe v Sloveniji in Rupnikova črta slabša Habrnal, ki je z raziskavo utrdb pričel na drugih državah bivše Jugoslavije. »O tem je bilo kot češka in francoska Češkem, nadaljeval pa v Franciji, Nemčiji, Belgiji, takrat objavljenih samo nekaj podatkov, ki pa so bili Na Češkem so prve utrdbe začeli graditi leta Španiji, na Poljskem, Nizozemskem in tudi v Južni Ameriki ter Aziji, je leta 2004 na Češkem izdal pogosto napačni ali zavajajoči. Zato sem oblikoval 1935. Po takratnih projektih naj bi do konca leta knjigo z naslovom Rupnikova črta in druge jugoslo- petčlansko ekipo čeških in slovenskih strokovnjakov, 1945 zgradili 1.276 težkih in 15.463 lahkih objek- vanske utrdbe iz obdobja 1926–1941. Leto kasneje s katerimi smo pet let raziskovali teren in iskali po- tov, dejansko pa so do Münchenskega sporazuma je bila knjiga dopolnjena in v prevodu izdana v datke. Dve leti sem pisal besedilo in pripravljal načrte zabetonirali 263 težkih objektov (v glavnem na Sloveniji. Habrnal je ob tem povedal: »Glavni na- oziroma slike. Zahvaljujoč poročniku Zvezdanu severni meji) in 10.000 lahkih objektov tudi na men knjige je poudariti, da so utrdbe na območju Markoviču smo kot edini dobili podatke iz Vojaško- zahodni in južni meji. Kot glavno orožje težkih ob- Slovenije tudi del slovenske zgodovine. Gradili so zgodovinskega inštituta iz Beograda, kjer se tudi sicer jektov so uporabljali utrdbeni protitankovski 47 mm jih in v njih umirali vaši starši. Z utrdbami bi lahko nahaja arhiv stalne komisije za utrjevanje in štaba za top s sovprežnim mitraljezom in dvojni mitraljez. razširili vojaškozgodovinski turizem. Na Češkem utrjevanje,« je pojasnil Habrnal. V primerjavi z Maginotovo črto je bilo načrtovano bistveno manj artilerijskih odpornih točk. so več deset utrdbenih objektov po dogovoru med Iz legende do teorije utrjenega prostora Jugoslovanski obrambni pas je bil načrtovan češko vojsko, občinami in skupinami navdušencev Kot je povedal Habrnal, so bile prve resne študije proti Italiji približno na črti Begunje–Logatec– oddali posameznim ekipam, ki so jih v prostem o utrjevanju italijansko-jugoslovanske meje narejene Crikvenica. Jugoslovanski strokovnjaki so sode- času rekonstruirale. Nekateri objekti so dobili tudi leta 1935. Ideje so izhajale iz francoske Maginotove lovali s francoskimi in kasneje v glavnem s češkimi status kulturnih spomenikov. Rezultate so videli črte. Že leto po koncu 1. svetovne vojne je francoski kolegi. Prvi projekti utrjevanja meje proti Italiji so obiskovalci iz občine Gorenja vas - Poljane, ki sem generalštab začel razmišljati, kako zavarovati državne temeljili na črti iz težkih objektov, ki je bila okre- jih leta 2006 in 2011 vodil po utrdbah pri mestu meje pred morebitnim nadaljnjim nepričakovanim pljena s sedmimi odpornimi točkami. Orožje, strelne Ostrava, Opava, Nachod in Kraliky, nad katerimi napadom Nemčije. Po pregledu vrste konceptov in line in oklepne zvonove ter kupole naj bi dobavili iz so bili izjemno navdušeni.« Lidija Razložnik pod vtisom nastajajoče legende o utrdbah v Verdunu so sprejeli teorijo utrjenega prostora. Za razliko od Rupnikova linija posameznih samostojnih fortifikacij naj bi bila utrje- na celotna meja po sistemu stalnih utrdb. Te bi ses- tavljalo nekaj povezanih linij pehotnih in artilerijskih Lažji vstop v utrdbo Goli vrh objektov, opazovalnic, zaklonišč, ki bi bili dopolnjeni Občina Gorenja vas - Poljane je v letošnjem letu pričela z urejanjem vhoda v s položaji enot poljske vojske. Kombinacija lahkih slemenski utrdbi Goli vrh, ki sodi med največje obrambne objekte v tem delu in težkih objektov z močnimi odpornimi točkami, dopolnjena s sistemom ovir, naj bi zaustavila prvi Rupnikove linije. Pred tem je bil vstop v utrdbo mogoč le skozi okroglo železno sovražnikov napad in omogočila nemoteno mobili- lino, kar pa je bilo izredno nevarno za obiskovalce. zacijo lastnih sil ter posledični protinapad in prenos Najprej so delavci RGP iz Velenja sanirali bunkerjev še zanimivejši. Z opremo in elementi bojev na sovražnikovo ozemlje. Nekateri odseki so zasuti podzemni rov, dela na urejanju vhodnega urejanja bodo poskusili omogočiti organizacijo bili tako močno utrjeni, da je že samo njihov obstoj portala in okolice pa zdaj opravlja RTH Trbovlje različnih dogodkov oz. dodatne ponudbe v bunker- odvrnil sovražnika od napada. s svojim podizvajalcem, podjetjem Prevozništvo jih (poroke, koncerti, delavnice, tabori). Velike artilerijske odporne točke (npr. Hoch- wald, Hackenberg, Rochonvillers, St. Agnes) so in gradbene storitve iz Žirovskega Vrha. Občina Kot je povedala Marjeta Šifrar,višja svetovalka imele od 10 do 15 bojnih blokov iz železobetona, je v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne za turizem in razvojne projekte na Občini, se bo ure- s 350-centimetrskimi frontalnimi stenami in dediščine kandidirala na projektu CULTH:EX janje vhoda v utrdbo Goli vrh končalo predvidoma stropno ploščo, ki so vzdržale zadetek tonske CAR-GOR, v okviru katerega naj bi zaščitili ter jeseni, ko bo tudi uradna otvoritev. Spomnimo, da letalske bombe ali granate kalibra 420 mm in so uredili vhodne jaške in notranjost bunkerjev ter sta bili utrdbi na Hrastovem griču in Golem vrhu bile povezane s podzemnimi hodniki. Oborožene obiskovalcem omogočili varen ogled utrdb. Prip- razglašeni za kulturna spomenika lokalnega pomena so bile z 10 do 18 topovi, ki so bili nameščeni v ravljen bo revitalizacijski koncept za restavriranje in predstavljata velik razvojni potencial na področju artilerijskih bojnih blokih ali v dvižnih in vrtljivih preostanka predmetov in gradbenih elementov ter turizma, zato si Občina Gorenja vas - Poljane želi oklepnih stolpih, s protitankovskimi topovi in z za nadgradnjo utrdb z različnimi dodatnimi elementi celovito obnoviti ti dve utrdbi Rupnikove linije in ju mitraljezi. Posadka 800 do 1.000 vojakov se je (muzejska zbirka, multivizija, zvočni in svetlobni vzpostaviti kot prepoznavno turistično atrakcijo. nahajala v 30 do 50 metrov globokih podzemnih efekti, postavitev utrdb v čas gradnje), da bo obisk Lidija Razložnik 9 Male čistilne naprave Ogledali so si različne primere MČN V okviru projekta LEADER »Male komunalne čistilne naprave«, ki se izvaja ob sofi­ Za brezplačno in strokovno svetovanje s področja nanciranju občin Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane ter Ministrstva za kmetijstvo, malih komunalnih čistilnih naprav lahko pokličete na gozdarstvo in prehrano iz programa LEADER (iz sredstev Evropskega kmetijskega Razvojno agencijo Sora, na tel. št. 04/620-22-26 ali 041/262-303, ali pišete na [email protected]. sklada za razvoj podeželja in sredstev proračuna RS), je bil junija za občane omenjenih Na spletnih straneh Razvojne agencije Sora je bil v občin organiziran ogled že vgrajenih malih komunalnih čistilnih naprav na terenu. okviru projekta postavljen tudi podforum na temo Posoda teh čistilnih malih komunalnih čistilnih naprav (http://forum2. ra-sora.si/), kjer lahko zastavljate vprašanja s tega naprav je iz armirane plas- področja. tike in ojačana s steklenimi vlakni, znotraj pa je razdelje- Ogled se je zaključil z ogledom čistilne na v aerobni biološki del in naprave MBBR (Moving Bed Biofilm Reac- naknadni usedalnik. tor). WSB tehnologija nemškega proizvajalca, Nato je sledil odhod ki je v Logu, je bila vgrajena leta 2008. Za to proti Jančam, kjer so si tehnologijo so značilni lebdeči nosilci iz umetne ogledali rastlinsko čistilno mase z veliko površino; s tem nosijo veliko napravo, ki je bila izgrajena biomaso na majhnem volumnu. Tehnika se leta 2006 za obremenitev vgrajuje v betonske posode. štiripopulacijske enote (PE). Udeleženci so bili z videnim zelo zadovolj- Naprava je sestavljena iz ni, saj so lahko spoznali delovanje različnih dveh gred: prva služi za čistilnih naprav v praksi, prav tako pa so dobili zadrževanje suspendiranih povratne informacije lastnikov oziroma uporab- delcev, druga pa za dokončno nikov čistilnih naprav. čiščenje odpadne vode. V RAS Ogleda se je udeležilo okrog 30 občanov obeh gredah so poleg navadnega trsa zasajeni in občank, ki so si najprej v Vodicah (Repnje) irisi, perunika, šaši ter druge vlagoljubne rastline. in Dolu pri Ljubljani (Senožeti) ogledali tri Prečiščena voda se iz druge grede izteka v bajer, Polycom dokončno primere malih čistilnih naprav s podaljšano ki je zgrajen, da zadržuje vodo za zalivanje in kupil zemljišče aeracijo – pretočna tehnologija britanskega recikliranje. Bajer služi kot krajinski element, v Direktor Polycoma Iztok Stanonik je sredi proizvajalca, od katerih sta bila dva primera njem pa živijo ribe, dvoživke … julija z županom Milanom Čadežem podpisal skupinske naprave (kar pomeni, da je nanjo Poleg rastlinske čistilne naprave v Jančah so kupoprodajno pogodbo za zemljišče v Gos- priklopljenih več hiš). Skupinski napravi v Rep- si ogledali tudi večjo rastlinsko napravo, in sicer podarski coni Dobje, veliko več kot 11.000 njah sta bili vgrajeni leta 2008, medtem ko je na turistični kmetiji v Davči, ki je bila izgrajena kvadratnih metrov. Cena kvadratnega metra bila čistilna naprav v Senožetih za enodružinsko leta 2006 za 35 PE (za dve gospodinjstvi in znaša 35 evrov (brez DDV-ja) in je bila določena hišo vgrajena leta 2009. turistični del kmetije). že v predpogodbi iz leta 2006. Polycom bo prihodnje leto pripravil vso potrebno dokumen- Strankarski kotiček tacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in najkasneje do konca leta 2014 dokončno pre- Poslanci so kmetom obrnili hrbet selil proizvodno dejavnost iz središča Poljan na Obžalujemo odločitev poslancev državnega zvezi z obveznim članstvom v zbornici, vendar je novo lokacijo. T. D. zbora, ki so s 43 glasovi proti zavrnili novelo zakona marsikatera stranka podlegla močnim lobijem in o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). glasovala proti. V NSi obžalujemo, da je bil zakon Novelo zakona, ki odpravlja obvezno članstvo zavrnjen. Pričakujemo pa, da se bo nadaljevala Črna pika kmetov v zbornici, je s 5.742 podpisi volivcev v razprava o odpravi obveznega članstva in poenos- parlamentarno proceduro vložila Nova Slovenija. tavitvi volitev v zbornico, kot so zagotavljale vse Cilj predloga zakona je bil vzpostaviti učinkovitejšo poslanske skupine. obliko povezovanja in predstavljanja interesov kmetov, kmetijskih, gozdarskih in ribiških orga- Gremo na referendum? nizacij. Želeli smo razbremeniti slovenskega kmeta, Poslanci državnega zbora so sprejeli nov obveznega plačevanja visoke članarine v zbornici in družinski zakonik, državni svet pa nanj ni izgla- ljudem ponuditi možnost svobodne izbire. soval veta. Edina možnost, da zaščitimo tradicio- Prepričani smo, da je prostovoljno članstvo v nalno družino, je tako referendum, na katerega je KGZS pravi korak v smeri, da zbornica postane Nova Slovenija pripravljena. Napovedujemo, da učinkovitejša in svojim članom ponudi več ugod- se bomo aktivno vključili v zbiranje 40.000 over- Koga motijo rože na grobu? nosti. Zato smo upravičeno pričakovali, da bodo ovljenih podpisov volivcev ter se tako zavzeli za Na gorenjevaškem pokopališču se neznanec že več poslanci DZ naš predlog podprli in naredili nekaj družino in pravice otrok. Sprejeti družinski zakonik let zaporedoma znaša nad rožami, ki so posajene na dobrega za kmetijstvo in kmete. ni sprejemljiv, ker postavlja interese odraslih pred grobu v lasti enega od naših bralcev. Neznanec tako Žal poslanci Slovenske ljudske stranke (SLS), pravice in koristi otrok. ali rože pobere ali jim poščiplje vršičke ali pa jih Desusa in vladajoče koalicije prostovoljnega Skupaj bomo pomagali civilni iniciativi, da preprosto izruje. Kot je povedal bralec, običajno ob­ članstva kmetov v zbornici niso podprli. Pričakovali se prepreči uveljavitev družinskega zakonika. stanejo šele tretjič posajene rože. Zato se sprašuje, smo, da bo novelo podprla vsaj Slovenska ljudska Prepričani smo, da bomo na referendumu zmagali, kdo ima tako malo človeškega dostojanstva, da stranka (SLS), saj je njen predsednik Radovan saj je družina za Slovence velika vrednota. V to svoja izkrivljena čustva izraža z uničevanjem cvetja Žerjav večkrat poudaril, da se zavzema za prosto- nas tudi prepričuje hitro zbranih 32.168 podpisov na grobovih pokojnikov. Če je povod za vandalizem voljno članstvo kmetov v zbornici. državljank in državljanov za začetek referendum- spor, zamera ali kaj podobnega – mar ne bi bilo to V parlamentarni razpravi je večina poslancev skega postopka. primerneje reševati na druge, dostojnejše načine? ugotavljala potrebo po spremembi zakonodaje v OO NSi T. D. 10 Novo na sceni: predstavljamo Krepn bend iz Lučin Novi zobozdravnik Dobri mladi rokerji v Gorenji vasi V Gorenji vasi se v prihodnjih mesecih Prvič so bili javno opaženi na letošnji valeti devetih razredov v OŠ Gorenja vas, ko obetajo spremembe v zobozdravstvu, saj Boris so popolnoma nepoznani stopili pred vrstnike in – navdušili! Vse skupaj spominja Leljak, dr. dentalne medicine, odhaja v svojo na kak ameriški film, razen tega, da se dogaja pri nas, v Poljanski dolini. novo ambulanto v Kopru, na njegovo mesto pa prihaja novi zobozdravnik iz Škofje Loke. To je dr. dentalne medicine Matej Javh, ki ga je Občina izbrala na javnem razpisu za na- domestno koncesijo na področju zobozdravst- venega varstva odraslih. Dr. Javh bo, če bodo pacienti želeli, prevzel tudi paciente dr. Leljaka. To izbiro bodo lahko potrdili ob svojem prvem obisku s podpisom izjave o izbiri novega zobozdravnika. Novi zobozdravnik bo po besedah dr. Lel- jaka obravnaval njegove dosedanje paciente kot svoje, tako da če bi se npr. zgodil prelom proteze, ki je bila narejena pri dr. Leljaku, bi z njimi ravnal, kot bi vse bilo narejeno pri njem. Dr. Leljak je za vse informacije in dodatna pojasnila dosegljiv na številki 040/585-000. Novi zobozdravnik dr. Matej Javh bo z delom predvidoma pričel 1. oktobra. L. R. Trije razpisi

Krepn, kot jih kličejo, so nekaj svežega in začelo odvijati, ko sva jaz in moj bratranec za razvoj podeželja posebnega na glasbeni sceni v naši občini, kjer Jakob dobila inštrumente za birmo in začela Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in se, roko na srce, vsak dan ne rojevajo nove ustvarjati,« pravi Mohor Jurjevič, glavni motor prehrano je objavilo tri nove razpise iz pro- glasbene skupine. benda. »Čez nekaj mesecev sta se pridružila še grama razvoja podeželja. Že peta generacija So klasični in pravi rokerji, kot se vidi tudi Janez kot pevec in Jaka s svojo bas kitaro in razpisov za ukrep Diverzifikacije v nekmetijske na fotografiji iz avle OŠ Ivana Tavčarja. Od leve tako je začel nastajati zvok, ki smo si ga želeli.« dejavnosti je namenjena spodbujanju naložb v proti desni so tu: Jaka na basu, Jakob na bobnih Prostor za vaje so si, kako primerno, zagotovili različne nekmetijske dejavnosti na kmetijskem ter back vokalu, Janez na vokalu in ritem kitari kar v vaški gostilni v bobnarjevi sobi. gospodarstvu. Na razpis se lahko prijavijo ter Mohor na solo kitari in back vokalu. Prav Mladi rokerji imajo trenutno v repertoarju kmetije z dopolnilno dejavnostjo, samostojni vsi prihajajo iz Lučin. okoli 20 skladb, na njihovo avtorsko glasbo podjetniki, gospodarske družbe, zadruge in Fante smo ujeli na njihovem drugem večjem še čakamo. Kako izgledajo in še pomembneje, zavodi, ki lahko pridobijo največ 60 odstotkov nastopu na Dnevu športa in zabave v Gorenji kako zvenijo, pa lahko preverite na youtube: priznane vrednosti naložbe oziroma v primeru vasi. Ob prepevanju hitov Big foot mame in krepn bend, ali pa postanete kar njihovi prijatelji pridobivanja energije iz obnovljivih virov 70 Perota Lovšina so delovali, kot da so skupaj na facebooku pod Krepn rock skupina. odstotkov priznane vrednosti naložbe. Na voljo že leta in leta, pa v resnici ni tako. »Vse se je Domen Šubic je osem milijonov evrov, razpis pa bo odprt do porabe sredstev. Talenti Drugi razpis Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij je namenjen spodbujanju naložb v različne dejavnosti na podeželju z namenom Manca Demšar zelo uspešno tekmovala v Italiji ustvarjanja ali ohranjanja delovnih mest. Rezer- V italijanski Bologni je potekalo že de- viranih je deset milijonov evrov, rok za oddajo veto mednarodno tekmovanje pianistov od vlog pa je do vključno 12. avgusta 2011. najmlajših do študentov, tokrat iz devetih Podpore iz naslova Obnova in razvoj držav: Rusije, Češke, Litve, Romunije, Japon- vasi bodo dodeljevali za ureditev površin za ske, Srbije, Italije, Avstrije in Slovenije. skupne namene in potrebe v podeželskih V kategoriji Pulccini (starost do 8 let) je naseljih – ureditev vaških jeder, komunalne in učenka 2. razreda OŠ Gorenja vas Manca prometne infrastrukture ter povezav v naseljih Demšar iz Krnic nad Leskovico, sicer varo- –, obnovo in izgradnjo večnamenskih zgradb vanka mentorice prof. Maje Tajnšek, pod skupnega pomena za medgeneracijsko okriljem KUD Glasbene muze dosegla visoko druženje, kulturno-umetniško, športno in drugo drugo nagrado, to je 93 točk od 100 možnih. prostočasno dejavnost lokalnega prebivalstva Za Manco je bilo to po treh letih bolj ali manj na podeželju, preselitev kmetij iz vaških središč resnega učenja klavirja prvo tekmovanje. Sicer z namenom njihove celostne ureditve. Razpis pa se je v letošnjem šolskem letu izkazala tudi je odprtega tipa, kar pomeni, da bodo sredstva na nekaterih drugih odmevnih prireditvah, na dodeljevali do porabe šestih milijonov evrov. primer na osrednji občinski prireditvi ob slo­ Več informacij o razpisih je dostopnih na venskem kulturnem prazniku v Cerknem. spletni strani ministrstva in Agencije RS za Upamo, da ji bosta nagrada in rezultat pri­merna kmetijske trge in razvoj podeželja ali na tele- spodbuda in motivacija za delo naprej, hkrati pa je fonski številki 01/58-07-792. s tem poplačan tudi trud skrbnih staršev. T. D. Maja Tajnšek 11 Mednarodno tekmovanje v gorskih tekih Zmaga pri dekletih ostala v Sloveniji – med dekleti prva Zbiljčanka, tretja pa Žirovka 6. Mednarodnega tekmovanja v gorskih tekih za mladince, ki je bilo prvo tovrstno tekmovanje v Sloveniji, se je udeležilo 79 tekmovalk in tekmovalcev iz kar 13 držav, kar je bila tudi največja udeležba do zdaj. Tekačice in tekači iz Škotske, Češke, Poljske, Nemčije, Walesa, Irske, Anglije, Rusije, Bolgarije, Makedonije, Italije, Turčije in Slovenije so tekli po 3,6 km oziroma 4,6 km dolgi progi, speljani po travnikih na vzpetini nad osnovno šolo Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Dan pred uradnim tekmovanjem je bila v svetovna prvakinja v gorskih tekih. Drugo avli OŠ Gorenja vas slovesna otvoritev tek- mesto si je s časom 14:18 pritekla Rusinja movanja, na kateri so tekmovalce sprejeli in Ekaterina Ivonina. Tretjeuvrščena, s časom pozdravili župan Milan Čadež, podpredsed- 14:27, pa je bila Katja Stanonik iz Žirov. Pri nik Atletske zveze Slovenije Janez Aljančič fantih so prva tri mesta osvojili Poljak Rafal in predsednik mednarodne zveze za gorske Matuszczak s časom 15:01, 15:04 je bil čas teke WMRA Bruno Gozzelino. Program so Rusa Konstatina Galiullina, Marcin Zychski s svojim nastop sooblikovali harmonikarica pa si je s časom 15:09 pritekel tretje mesto. Anja Koračin, otroška folklorna skupina Zala Ekipno so bili med fanti najboljši Poljaki, sledili in plesna skupina Step. Po končanem uradnem so jim Rusi in Italijani. Med dekleti pa so bile delu je za tekmovalce in spremljevalce sledila ekipno najhitrejše Rusinje, na drugem mestu še ‘pasta party’ v domu Občine Gorenja vas - Slovenke v sestavi Lee Einfalt, Katje Stanonik Poljane, kjer je bilo mogoče slišati harmoniko in Monike Bajc, tretje mesto pa je zasedla ekipa Anje Koračin in članov ZGC Marolt. deklet iz Turčije. Najboljšim tekačicam in tekačem so priznan- Lokalni in mednarodni tek ja podelili predsednik WMRA Bruno Gozzelino, Na dan tekmovanja so se v teku najprej podpredsednik Atletske zveze Slovenije Janez pomerili najmlajši v petih starostnih katego- Aljančič, delegat WMRA Tomo Šarf, župan rijah. Lokalnega teka se je tako udeležilo 92 Milan Čadež in Mitja Kosovel, svetovni prvak tekmovalcev. Velika večina izmed njih so bili v gorskem maratonu. učenci iz gorenjevaške in poljanske osnovne Bruno Gozzelino je v svojem zaključnem šole, dva udeleženca pa sta prihajala tudi iz govoru povedal, da se je Gorenja vas z izvedbo Češke. Najboljši trije v vsaki kategoriji so pre- tega športnega dogodka vpisala v zgodovino jeli medalje, najboljši pa tudi pokal. gorskega teka ter da je WMRA zelo zadovoljna Sledilo je najbolj pričakovano tekmovanje, s izvedbo tekmovanja. Poudaril pa tudi, da so pri katerem so prva štartala dekleta. Prva je s mladi tekači naša prihodnost. 3,6 km dolgo progo opravila Lea Einfalt z Zbilj Prireditev je spremljala velika množica pri Medvodah, ki sicer trenira smučarske teke obiskovalcev in navijačev, ki so si lahko poleg in zmage ni pričakovala, jo je pa bila toliko bolj gorskega teka ogledali tudi nastop skupine Suha vesela. S časom 14:06 je tako postala neuradna špaga ter se ustavili na stojnicah z domačimi

12 Zmaga pri dekletih ostala v Sloveniji – med dekleti prva Zbiljčanka, tretja pa Žirovka zorjem in vsem, ki so prispevali svoj delež k organizaciji zelo uspele mednarodne prireditve, s katero smo se kot občina vpisali na svetovni zemljevid organizatorjev«. Vodja prireditve Marjeta Šifrar pa: »Zahvalila bi se rada ŠD Poljane, ŠD Sv. Urban in ŠDMH

za njihovo veliko pomoč pri pripravi in izvedbi www.fotografiranje.si Foto: tekme ter Agenciji Media Butik ter lastnikom zemljišč za potrpežljivost in sodelovanje. Tek- movalci, trenerji in ostali obiskovalci so bili dobrotami ter preizkusili tekaške copate. izredno navdušeni nad urejenostjo, razgiban- Po koncu uspešno izvedene prireditve je ostjo in razglednostjo proge. Brez sponzorjev župan Milan Čadež povedal: »Za nami je nam ne bi uspelo na takšen način pripraviti in zelo uspešna organizacija največje prireditve izvesti celotne prireditve. Čestitke za izredno v občini Gorenja vas - Poljane v samostojni prireditev prejemamo od blizu in daleč. Zahvala Sloveniji in to ravno na dan državnosti ter OŠ Ivana Tavčarja in KŠPD za vso podporo in ob 20-letnici slovenske države. Praznovanje pomoč ter vsem, ki so kakor koli sodelovali pri tako pomembnega državnega praznika z med­ tem – več kot 100 prostovoljcev se je trudilo, da narodno udeležbo gorskih tekačev je bilo letos bi med­narodna tekma uspela in bi se naša občina nekaj posebnega tudi zato, ker je bila tekma zapisala v zgodovino gorskih tekov. Hvala tudi prvič v Sloveniji. Otvoritveni ceremonial nam Tomu Šarfu, predsedniku Slovenske zveze za Prvi trije med fanti (z leve): Konstantin Galiul­ je v petek malo zagodlo slabo vreme zaradi gorske teke, ki nam je bil s svojimi nasveti in lin, Rafal Matuszczak, Marcin Zychski spremembe lokacije, vendar se je na dan tekme izkušnjami v veliko pomoč. Iskrena hvala vsem, Poljanska dolina pokazala v soncu in vsej svoji ki so pri tem veličastnem dogodku sodelovali.« lepoti ter po marljivih in zanesljivih organiza- Tudi za tretjeuvrščeno Katjo Stanonik je bil torjih, ki so ponudili tekmovalcem najboljše gorski tek v Gorenji vasi prav posebno doživetje, pogoje za dobro tekmo. Organizacija tekme je saj ga glede na to, da gorski teki niso njena disci- bil zahteven projekt, vendar je sodelovanje med plina, ni pričakovala. »Hvala za podporo, super

športnimi društvi Poljane, Marmor Hotavlje in vzdušje in vse pohvale za tako kakovostno izved- www.fotografiranje.si Foto: Sv. Urban pokazalo, da smo skupaj sposobni bo prireditve,« je še povedala Stanonikova, ki je krepko preseči lokalni nivo, kar nam je vneslo državna prvakinja v teku na 1500 m. Presrečen novih ambicij za nove organizacijske podvige. pa je bil tudi Rafael Krkoč, vodja slovenske Vesel sem odmevnega rezultata naše repre­ reprezentance, ki je bila najštevilčnejša – štela je zentance deklet z skupnim drugim mestom in 12 članov –, saj so dekleta osvojila zlato, srebrno zmage Lee Einfalt ter seveda tretjega mesta in bronasto medaljo. 'sosede' Katje Stanonik iz Žirov. Zahvaliti se Lidija Razložnik želim še lastnikom zemljišč za soglasja, spon- Foto: www.fotografiranje.si

Prve tri med dekleti (z leve): Ekaterina Ivonina, Lea Einfalt in Katja Stanonik

13 PGD Hotavlje Akademija za 60 let delovanja PGD Hotavlje je ob svojem železnem jubileju, 60. obletnici delovanja, v zadružnem zahvalo PGD Hotavlje, pa so: Gorenja vas, Trebija domu na Hotavljah pripravilo slavnostno akademijo s podelitvijo priznanj Sovodenj, Javorje, Poljane, Lučine, Novaki in OGP Občine Gorenja vas - Poljane ter GZ Škofja najzaslužnejšim članom in tistim, ki so društvu v preteklih letih kakor koli pomagali. Loka. KGZ Škofja Loka, gostilna Lipan, ŠDMH, mestu naravne ali elementarne TD Slajka Hotavlje, Občina Gorenja vas - Poljane, nesreče. »Vrline, ki so značilne Marmor Hotavlje, Mizarstvo Jezeršek in Topos za gasilstvo, so cenjene v vseh Hotavlje so bili prejemniki zahval med podjetji, državah in v vseh družbenih ure- ustanovami in organizacijami. ditvah,« je poudaril predsednik Gasilska zveza Škofja Loka je priznanja III. PGD Hotavlje. V svojem govoru stopnje podelila Lovru Demšarju, Blažu Mravlji, je osvetlil tudi zgodovino društva Mihu Podobniku in Blažu Potočniku ter zlato in prizadevanja članov ter se jim plaketo PGD Hotavlje za 60. let delovanja, ki jih za vso pomoč iskreno zahvalil z jo je v imenu GZ Škofja Loka podelil Ciril Alič. upanjem tudi na bodoče dobro Prav tako je PGD Hotavlje prejelo gasilsko od- sodelovanje. likovanje II. stopnje GZ Slovenije, ki jo je društvu Domača igralska zasedba v ses- podelila članica upravnega odbora GZ Slovenije tavi Janez Demšar, Luka Demšar, Martina Jelovčan. Foto: Vito Debelak Foto: Miloš Krek in Blaž Potočnik so »Visok jubilej, ki ga praznuje PGD Hotavlje, Prejemniki priznanj III. stopnje od leve proti desni: Miha Podob­ pod vodstvom Romana Demšarja dokazuje trdoživost gasilstva na Hotavljah. V nik, Lovro Demšar, Blaž Mravlja in Blaž Potočnik v dveh kratkih skečih prikazali preteklih letih smo gasilci neštetokrat pomagali Na akademiji se je zbralo lepo število gasilk utrinke iz zgodovine in sedanjega reševati življenja in premoženje posameznikov in gasilcev iz OGP Občine Gorenja vas - Poljane, časa društva. Za glasbeni vložek so poskrbeli člani ter države. Vendar moramo priznati, da smo GZ Škofja Loka in PGD Novaki. Udeležila sta se seksteta Poljana, ki so zapeli nekaj domoljubnih lahko močni le v primeru tesne povezanosti v je tudi ustanovna člana Jože Gartner iz Sredjega pesmi, med drugim tudi državno himno na začetku gasilskih organizacijah in v povezavi z lokalnimi Brda in Francka Peternel, poročena Justin, iz slavnostne akademije. skupnostmi, društvi ter podjetji iz ožjega in širšega Gorenje vasi, manjkali pa so Vinko Pivk, Anica območja, kjer delujemo. Z veseljem ugotavljam, Brejc – oba iz Hotavelj – in Katica Bizjak, ki Podeljena priznanja in zahvale da to srečo imamo. Zavedamo pa se tudi odgov- živi v Škofji Loki. Prisoten je bil tudi najstarejši Na slavnostni akademiji so bila podeljena ornosti, ki je tudi jamstvo, da bo PGD Hotavlje član društva, to je Franc Justin, ki je član PGD priznanja in zahvale najzaslužnejšim. Društevna delovalo tudi v bodoče,« je ob koncu slavnostne Hotavlje že 58 let. priznanja, ki sta jih podelila predsednik Pavle akademije povedal Razložnik. Najprej so zbrane nagovorili predsednik PGD Razložnik in poveljnik Anton Alič, so prejeli: Poleg slavnostne akademije pa je PGD Hotav- Hotavlje Pavle Razložnik, župan Milan Čadež in Anja Alič, Roman Petrovčič, Janko Gartner, lje priredilo tudi gasilsko parado z veliko vrtno Martina Jelovčan, članica upravnega odbora GZ Marko Jelovčan, Janko Mezek, Branko Košir, veselico. Lidija Razložnik Slovenije. Vsi trije so bili enotni, da so gasilci Drago Demšar, Metod Potočnik, Danilo Jezeršek pomembna organizacija v družbi, saj so prvi na in David Kovač. Gasilska društva, ki so prejela Pogled nazaj Da hotaveljski gasilci v letošnjem letu obeležujejo Veliko jih je bilo na Starem vrhu prvič okrogel jubilej, gre zahvala pobudniku ustanovitve društva Tomažu Potočniku. Meddruštveni piknik upokojencev je letos se upokojenci znajdejo na tečaju računalništva in Pisalo se je leto 1951, ko so v prostorih zadružnega potekal v koči na Starem vrhu, organizacijo med občinstvom sprožile veliko smeha ter požele doma na Hotavljah ustanovili gasilsko društvo. pa je imelo v rokah Društvo upokojencev za buren aplavz. Skeč sta pripravili tudi Minka Na sestanku 10. junija se je zbralo 46 ljudi, od Poljansko dolino. Udeležilo se ga je okrog 300 Likar in Cilka Bohinc iz Dua MiCi, v katerem katerih so se vsi z izjemo enega že isti dan včlanili v novoustanovljeno društvo. Izvolili so vodstvo v sestavi: udeležencev tako iz domačega društva kot tudi sta se norčevali iz mož. Za glasbo, ob kateri so predsednik Janez Gantar, podpredsenik Janez iz DU Sovodenj, Cerkno in Žiri. Glavni namen tudi zaplesali, so poskrbeli Rovtarji. Prihodnje Likar, sekretar Pavel Satlar, blagajnik Janez Demšar, vsakoletnega piknika, ki ga vsakič pripravi drugo leto bo za organizacijo srečanja zadolženo DU desetar Franc Kavčič, pomočnik poveljnika Franc društvo, je predvsem druženje in ohranjanje pri- Cerkno. Šinkovec, vodja sanitetnega odseka Tomaž Potočnik, jateljstev, ki so se spletla v vseh letih srečevanja. T. D. za mladinsko organizacijo je bil izvoljen Alojz Derlink, Izbiro letošnje lokacije za kulturno prosveto pa Janez Peternelj. Prvi nadzorni so udeleženci sprejeli z odbor so sestavljali: Lado Koželj, navdušenjem, saj jih je ve- Alojzij Štremfelj in Franc Mezek. Prvi namestnik je bil Vinko Pivk, drugi pa Mirko Brejc. liko med njimi prišlo v kočo Kronika društva je obsežna, spomnimo pa se na Stari vrh prvič ali prvič po

Foto: Lucija Kavčič Foto: dogodkov, ki so zaznamovali delovanje društva. več desetletjih. Da se bodo V letu 1952 so člani pripravili prvi občni zbor, leto dogodka še dolgo spomin- kasneje kupili prvo motorno brizgalno, leta 1965 jali, je poskrbel tudi razgled, pričeli z gradnjo novega doma. Prvo gasilsko vozilo ki je po deževni noči kot na so nabavili leta 1971 in v tem času ustanovili tudi dlani ponujal jasen pogled vaške trojke, ki omogočajo gašenje začetnih požarov. na bližnje in bolj oddaljene Gasilsko vozilo so zamenjali v letu 1991 in ponovno leta 2001. V letošnjem letu so pričeli z gradnjo hribe. novega, še večjega gasilskega doma. Poleg kosila so organiza- V vseh letih so vlagali v nakup nove opreme, torji za upokojence pripravili izobraževanje članov in mladine, za katere so še krajši kulturni program. organizirali več strokovnih ekskurzij. Članice Aktiva kmečkih žena Celotna kronika društva in druge zanimivosti bo Žirovski vrh so z igro na hu- PGD Hotavlje zbralo v kroniki, ki bo izšla predvidoma v mesecu avgustu. moren način prikazale, kako Udeleženci meddruštvenega srečanja med druženjem in plesom

14 Naši devetdesetletniki »S sosedi si v pozdrav kar pomahamo, da ne kričimo« Anica Peternelj s Sovodnja že devet desetletij živi v isti fari. Rodila se je pri Burjevcu v Podjelovem Brdu, odraščala pa skupaj s sedmimi brati in sestrami. Kot majhna punčka je bila zelo sramežljiv, počasen in ne preveč zdrav otrok. Že čisto mali dojenčici je mama sešila srajčko, ker je mislila, da bo kar umrla. Življenje jo je pogosto postavljalo pred težke ji je gospodinja za domov dala hlebček kruha, ki preizkušnje in revščino, a se ni vdala. je bil nadvse dober. Ata ji je umrl, ko še ni imela štirinajst let. Dokler otroci niso dorasli, so služili, potem so Mama se je morala sama znajti. Najmlajši otrok se morali pobrigati sami zase. Anka je spoznala je tedaj imel štiri leta, najstarejša petnajst in ona Jakoba, se leta 1948 poročila in družina je začela je bila vedno najbolj korajžna, vedoželjna in gos- rasti. Dvajset let so stanovali nad nekdanjo podarna. Ko je bila Anka še šolarka, je šla služit mlekar­no na Sovodnju. Vode niso imeli, ponjo k Burju. »Pa niso bili kaj dosti boljši z menoj. je hodila k sosedu Anžonu. Perilo je prala kar daljši čas varovala tudi šest vnukov, tudi katerega Od tam sem hodila še v šolo na Sovodenj, na v grapi. Težko je bilo, ko so se otroci rojevali od desetih pravnukov, če je bilo treba. Opalto in kasneje v Sokolski dom. Pot nazaj je približno na dve leti. Stanovanje za otroke ni bilo Leta služenja pri kmetih so se ji štela v pokojn- bila dolga, komaj sem malo pojedla, pa je bila že kaj primerno, saj so navzgor vodile strme stop­ insko dobo, preostalih deset let pa je doslužila v noč. Ata se je odločil, da se vrnem nazaj domov,« nice, pa še malo prostora so sprva imeli, dokler čevljarski delavnici na Sovodnju. Skrbela je za dom se spominja. jim sosed ni odstopil še enega prostora, ki so ga in okolico. Pred hišo ji še vedno rastejo in cvetijo Kasneje je hodila je v »žernado« h Kalarju. preuredili v kuhinjo. Perilo je potem lahko sušila vrtnice, ki jih je nasadila ob izgradnji. Zdaj je že Plela je, žela in molzla krave, ki jih je bilo tudi pod streho. Sestra, ki je bila šivilja, je otrokom dvajset let vdova in ko je ostala sama, jo je bilo sedem in roke so jo pošteno bolele. Pomagala šivala ali predelala oblačila, druga je pomagala pri včasih tudi malo strah. A sorodniki so njeni dnevni je posnemati mleko. Poslali so jo tudi k porodu varstvu. Anka pa je svojim otrokom veliko pletla, obiskovalci. Neguje lončnice na oknih, presadijo jih k svinji, ki je skotila prašičke. Rekli so ji, da bo pozneje tudi vnukom in pravnukom. Posebne drugi. Še kaj opleve ali pokosi na ravnini, le skloniti najbrž vedela, kaj je treba narediti. težave so jim povzročale še miši in podgane, saj se ne more, od kar si je pred nekaj leti zlomila kolk. Med vojno je bilo kar hudo. Nekaterim so s je bila v bližini mesnica. »Če smo takoj zaspali, Saj ve, da bi ji z veseljem vse to naredili domači, a hrano pomagali, če so imeli, drugi vojaki so prišli je še šlo, če ne, smo pa dolgo v noč poslušali kaj, ko ne more biti pri miru. Dolgo je imela kozo, sami in vzeli meso, žito, govedo. Nekoč je samo praskanje. Druga nadloga so bile bolhe, ki so lezle do lani kokoši. Rada bere knjige in stare revije. Vid v kotu ostalo malo žita, ker ga niso mogli pobrati. iz rež izpod poda,« Anka našteva težave. Vedeli in sluh ji nekoliko nagajata, pa se je sprijaznila, da »Preostalo žito smo mleli na mlinčku za kavo, pa so, da bodo morali nekaj ukreniti glede bivanja, to prinesejo leta. Tudi krušno peč še zakuri sama, kravje mleko smo še imeli. Kart nismo dobivali. a mož se je le s težavo odločil za zidavo hiše. zase in za sina pa redno vsak dan skuha kosilo. Jaz ne vem, od česa smo sploh živeli,« še danes Svet je bilo težko dobiti. Takrat je prevladovalo Najraje na štedilniku na drva, ki za povrh oddaja razmišlja Anka. Sadje je obrodilo, skuhali so prepričanje, če je kmet prodal svet, je veljal za prijetno toploto. Na njeni mizi je pogosto tudi žganje in ga zakopali v zemljo v kozolcu, a so jih slabega. Razmišljali so že, da se bodo odselili. Pa drobnjakov štrukelj ali druga potica. Zimski čas si opazovali. Prišli so vojaki, ga odkopali, pili, potem so le dobili parcelo. Do prve plošče so delali vse krajša s klekljanjem. Ponosno pove, da je kot mlado pa v hlevu pobili nekaj živali, eno odpeljali, ostala ročno, pozneje je brat pripeljal mešalec in delo je dekle tako pridno vrtela klekeljne, da je s čipkami jim je le krava, ki je dajala borega pol litra mleka. steklo veliko lažje. Počasi so le dokončali novi zaslužila celo »opravo«. Doma jih je bilo veliko, Krompir so sadili zgodaj, da jim ga pomladi ne dom. Tudi otroci, ki so si ustvarjali družine, so zato so ob mizi stale in klekljale. Tako navado je bi pobrali. Nekaj časa je hodila pomagat tudi na sprva živeli v hiši, pozneje si je vsak postavil svoj ohranila vse do danes. kmetijo k Gregorcu. Kako zelo je bila vesela, ko dom. Tako je Anka po svojih treh otrocih krajši ali Milka Burnik Dopust po izdani zgoščenki Mladi godci zapluli v hrvaške vode Pa ne dobesedno, pravzaprav gre za odpravo muzikantov in bivši član ansambla Kolovrat. tinci in posamezniki nudili, saj so bili fantje Expedition 2011 – Mladi godci sealing team. Tako so se odločili, da letošnje zelo plodno leto, nadvse toplo sprejeti. S svojimi inštrumenti Ideja o jadranju je nastala na enem od snemanj pred tremi meseci so izdali svojo 2. zgoščenko, so poskrbeli, da je bilo vsak večer veselo in ansambla Mladi godci v studiu Metulj v Novem proslavijo z enotedenskim jadranjem po Kor- zabavno dolgo v noč. Redno pa so potekala tudi mestu, kjer dela snemalni mojster in producent natih in okoliških otokih. javljanja na slovenske radijske postaje, tako da Marko Pezdirc, sicer znan tudi kot vodja Zlatih V nedeljo, 3. julija sta krenila na pot do so poslušalce sproti obveščali o dogajanju. Po otoka Ugljan Marko Pezdirc in zaslugi odličnega skipperja Marka Pezdirca so mentor Mladih godcev Bogdan se fantje naučili tudi osnov jadranja in nekaterih Marol, kjer sta prevzela lepo­ zakonitosti v navtiki. Seveda pa ni manjkalo tico Bavaria 41. Na njej so se vragolij in anekdot, ki bodo fantom za zmeraj jima v zgodnjih urah nasled- ostale v lepem spominu. V petek proti večeru njega dne pridružili Mladi so si ogledali še znamenitosti Zadra in se počasi godci, ker so fantje v nedeljo vrnili proti Sloveniji, kjer pa so se spotoma nastopali še na veselici. Začelo ustavili še v Adlešičih na Starem podu, kjer so se je petdnevno križarjenje, že velikokrat igrali. Mladi godci v sestavi Igor na katerem ni manjkalo dobre Osredkar, Miha Kogovšek, Joško Vene, Jernej kapljice, za kar je poskrbel Trček in Grega Trček obljubljajo za letošnje Joško Vene, basist, doma z leto še veliko presenečenj, med drugim tudi Dolenjskega, kjer domuje tudi nove videospote, nove skladbe in seveda veliko cviček. Seveda so ves teden odličnih veselic. Saj veste, kaj pravijo: Mladi preizkušali domače pijače in godci in vi, pa fešta ne sfali! jedi, ki so jih tamkajšnji gos- Mladi godci 15 Štedientje Ponovno nagrajenci občinstva 11. večera slovenskih viž v narečju, ki ga soorganizirajo Radio Sora ter agen­ glasbe, gre dobro v ušesa in fantje so se z njo ciji Media Butik in Geržina Videoton, se je letos udeležilo enajst ansamblov, in hitro poistovetili, saj imajo nemalo izkušenj s sicer Jurčki, Bloški odmev, Osminka, Štedientje, Veseli Gorenjci, Mladi godci, šrangami in postavljanjem mlajev. Poleg nagrade občinstva je bila podeljena Tramontana, Gašper s prijatelji, Prosen, Gregorji in Pr’jatli. Poslušalci so tudi nagrada za najboljše novo narečno besedilo. tako kot pred dvema letoma za svojega najljubšega izvajalca izbrali ansambel Prejemnik nagrade je Franc Ankerst za skladbo Štedientje. Vigred, napisano v narečju iz Radovljiške kotline, želeli. Pomeni jim ve- v izvedbi ansambla Jurčki. Plaketo in denarno na- liko in potrjuje, da jim grado v višini 500 evrov je avtorju podelil Marjan ljudje še vedno radi Potočnik, direktor Radia Sora, ki nagrado tudi prisluhnejo, čeprav poklanja. Vodovnikovo nagrado, ki jo na pobudo niso profesionalni Društva pesnikov slovenske glasbe podeljuje glasbeniki. Občina Zreče, je za dolgoletno kakovostno pisanje Pesem z naslovom besedil za slovensko glasbo prejela Majda Re- Pod šrangarskim mla- bernik. Nagrado so podelili župan Občine Zreče jam govori o tem, mag. Boris Podvršnik, Anton Gričnik, predsednik kako poteka posta­ Društva pesnikov slovenske glasbe in lanskoletni vitev mlajev, od takrat dobitnik nagrade Franc Ankerst. ko se jih poseka v Brane Tičar je prejel nagrado za najboljšo gozdu in nato postavi, melodijo po izboru strokovne komisije za ko nevesta odhaja iz skladbo Sej ne de b'midva stara bva, v izvedbi

Foto: Arhiv Štedientov Foto: vasi. Nobena nevesta ansambla Gašper s prijatelji. Nagrado v vred- Štedientje z vandrovčkom, ki so ga dobili v enoletno varstvo. iz vasi ni odšla mimo nosti 1.000 evrov poklanja Tuš, podelil pa jo je Ti so prejeli nagrado občinstva v vrednosti fantovske straže, ženin pa mora fantom dati za Tomaž Tozon, predsednik strokovne komisije. 1.000 evrov, ki jo poklanja založba Zlati zvoki. pijačo, saj odpelje nevesto iz vasi. Poudarja Nagrado za najboljši in najbolj všečen nastop V enoletno varstvo pa so prejeli tudi prehodni tudi, da morajo šrange potekati po pravilih, zato v celoti v vrednosti 1.500 evrov, ki jo poklanja pokal, vandrovčka, leseno skulpturo, delo se je nanje treba pripraviti že prej. Hudomušna Občina Škofja Loka, pa je iz rok župana mag. kiparja Petra Jovanoviča iz Žetine. Kot so nam pesem, pod katero sta se podpisala avtor Miha Ješeta prejel ansambel Gregorji. povedali, nagrade niso pričakovali, so si jo pa besedila David Mohorič in Peter Čadež, avtor Lidija Razložnik Leguojma po Polansk Prejšn miesc je bel tuok za opraut, de ni bel cajta za člank. Lih ke b ga mougu pisat, liu na Polanska dolina, tok zarad kolonizacije, je bel trieba jet kodol u porodnišnca. Pa tu sploh ni bel ta nartieži, naslejdne dni je bel pa tud zarad geografske bližine, se že mal nad Lučnam lohk vidma Marost (Barje), ke še dons trieba čez dan bit piestarna, zvečier sn mougu možakarje pelat u bife, še nartieži j bla spada u pravoviern dolejnsk govarn podruočje. pa pol jutarna … No, zdej sma paršl h seb in lohk spiet mal jezikoslouje trajbama. Čeprou sma na popierju Gorejnci, je naša špraha Ta paru be objavu an poprauk. Zviest brauc Janez oz Dobrava me j ošimfu, de sma u marsčiem bliži špraham, ke se govareja južn pa ana besieda gvišn naruobi napisal. Prou s jemu, Janez, paršl je do fielarja, oba dobar ushuodn od Varhnke. vieva, de se prou reče »guosa«. Če bo še kedi tok, le porajtite pa me spounte. Besieda najdema pousuod po ushuodn Euruop: češk jizba, slovašk izba, puolsk izdba, rusk избá itn. Ta miesc be predielal kar dva puštaba, H pa Hotaulcu Pintarju. Narbel varjietn toumačejne Od Slovanu sa ja preuziel tud drugi narodi: tuoršk I, tu pa za tu, ke se hod mal besied začne na te j von z besiede hlopati »hlastniti, loviti dih«, na izbe, albansk isbë, romunsk isbę, use u pomienu dva glasova. Slovejnskn opstaja verzija hlopotati »klepetati«, u »klet«. Jezikoslouci prauja, de besieda na zveni hientat Rusi najdema хлопотать »klepetati«, na slovaškn čist neč slovansk in de marbet grie za hod stara, »kolniti«; besiede osiebn še niesn slišu, vondar chlopnut »popasti«, tok de grie za čista zakarpatska paleoeuropska besieda z bronaste dobe al pa še starej. nabom preseniečen, če ja slučajn kedi bom, se besieda. Niemška stube pa latinska aestuarium se strokou- ne bi parukat nariedl. Zapisana j u Pleteršnikum hval nakam zdeta, ked de sta u daln žlaht z naša ispa. slovarju z l. 1895 ket autohtuona polanska Tut ta omejna Luka Pintar o pomienu »korist, irhuce, ierhuce, ierharce, jierharce besieda, čeprou ja najdema tut u SSKJ. Zraun prav«: Čes siedn liet use na hval pride. Le pridn hlače, narjene z ierha »mehko usnje, ponavadi paše še usklik hienti, hientej (rekonstr. od Plet. se uč, kar se boš nauču, ti bo ankat še use na hval od divjadi, drobnice«. Gvišn je usem jasn, de j tok hentaj) u pomienu »saprament, šment«. Izvor ni paršl. Grie za lokalna oblika in pomen besiede oblieka ked besieda paršla h nam čez Karavanke čist jasn, lohk be šl za glasoslouna verzija besiede hvala, ke ja dargli po Slovejnskn na poznaja al sa (no, dokar sa Slovejnci ževiel še gor do Spittala, fientat al pa od niemške klietuce zum Henker »k ja pa že zdauni pozabil. Temu u prid govari zapis čez Tuorske Alpe) in kar je zanemiu, na Niemškn vragu« (dobesiedn »k rablju«). Lohk de grie za besiede hval u 16. stol. na Harvaškn, pol pa neč več. se ni ohranila. Srejdnviešk niemšk irch dons na op- čista inovacija pod uplivam besiede šment, ke j Marbet grie za žiu fosil, ke se j nardeli ohranu prou staja več, besieda ževi naprej sam še par sosiedah popačenka ot bavarskiga usklika saprament, ke na Polanskn, use do 1895, marbet pa še kosnej. (puolsk ircha, čiešk jircha). Takih fosilu ma najdl spiet pride von od latinske besiede sacramentum ispa še cieu kop, varjemite mi. »zakrament«. Narbel gvišn je pa tu, de neč ni »izba, soba v kmečki hiši«; na Slovejnskn Naslejdn bart be djal kešna okuol domačih zagvišn. najdema cieu kop variant: izba, jizba, jispa, hajzba imien. Če mate kešna želja al pa viedejne, mi tu hlobutat itn. Naša verzija je po izvoru nuotrajnska/dolejnska, pruosn sporočite. Do takat se pa lep namakite u Še ena zlo stara u pomienu »blebetati, tja v na Gorejnskn rečeja izba. Ankat sma že omenil, gorkih krajah. en dan govoriti«, ke ja j Pleteršnik pouzieu po de j u zgodovin dolejnska špraha miela velk up- Martin Oblak, [email protected] 16 Umetnost Razstava v Vili Bled V Vili Bled je bila konec junija likovna moči, vodi mnogo slikarskih skupin od otrok materialom. Vsak razstava, ki bo na ogled celo poletje. Z igran- do upokojencev, slika, organizira oglede razstav udeleženec razvija jem na violončelo je otvoritev popestril Igor v Sloveniji in v tujini, postavlja samostojne in svoj slog, začutiti Švarc, program je povezovala Marina Dornig. skupinske razstave. Vsi člani njenih slikarskih je obvladovanje znanja, neverjetno Tu razstavljajo vsi, ki obiskujejo slikarsko šolo skupin razstavljamo po celotni Sloveniji. predanost in vztra- ME VI ART v Stanežičah pod vodstvom Metke V ponedeljkovi in torkovi skupini smo tudi jnost pri razisko- Gosar - Peternelj. nekateri iz naše domače občine in se z drugimi vanju perspektive, Mentorica je diplomirala na Visoki šoli za člani, ki prihajajo s širšega območja Ljubljane, barv, oblik in deta- risanje in slikanje pri akademskem slikarju Darku družimo na razstavah. V času obiskovanja te jlov. Pri mnogih de- Slavcu in obiskovala specialni študij umetnostne slikarske šole smo imeli razstave v Logatcu, lih je začutiti močan terapije, kar je močno čutiti pri delu z njo. Je v Lukovici, na Šmarni gori, v ljubljanskem duhovni naboj. Slike sanjarka, slikarka, oblikovalka, vodja slikarske Mercatorjevem centru, v mehiški restavraciji, si je mogoče ogle- šole … Zelo uspešno spodbuja pri slikanju na v OŠ Gorenja vas, v trgovini Levček v BTC dati na hodnikih in

v jedilnici vile, v Jože Rojc Foto: platna, na iverne plošče, risanju na papir, uči centru, ob Ljubljanici, v zdravilišču Topolšica, sobah so razstavljeni Med razstavljavci v Vili Bled različne tehnike slikanja in uporabo pisane palete v Kranju in zadnjo zelo uspešno v Vili Bled, zelo veliki formati, a je tudi Tadeja Šubic. materialov. Nastanejo slikarska dela, na katera ni kamor ste vsi prisrčno vabljeni. tja ni dostopa. Prav ponosen le avtor, temveč tudi mentorica, pred- Ogledali si boste velike in majhne for- v teh likovnih delih je skrita posebnost tokratne vsem pa domači, ko zagledajo umetnino, ki je mate slik, opazili mnogo zanimivih tehnik, razstave, ki bo razkrita na eni izmed prihodnjih nastala v Metkinem ateljeju in pod vplivom njene naslikanih na različne načine in z veliko os- razstav. energije. Pogosto se vprašam, od kod ji toliko ebne občutljivosti, kombiniranih z različnim Jana Rojc GHD Lučine

Kam julija, avgusta in septembra? Pričakujejo sto voznikov • 26. in 27. julij: Pohod na Pohorje. Informacije in prijave pri Sredi avgusta bo tako kot zdaj še nekaj let zapored spet rohnelo Pavletu Čadežu na telefonski številki 04/51-07-720 ali na 030/692-155. na cesti med Todražem in Lučinami. V organizaciji Motokluba Organizira upokojenska sekcija PD Gorenja vas. • 30. julij ob 19.30: Lepo je res na deželi - domača kmečka igra Mla- Buhc v sodelovanju z AMD Zvezda bo letošnja mednarodna dost je norost na Selakovem travniku. Organizira TD Žirovski vrh. gorsko hitrostna dirka potekala od 12. do 14. avgusta. • 31. julij ob 10. uri: Etnološka prireditev Praznik žetve in demo kmečkih strojev. Od 13.30 kulturno-zabavni program na Selakovem travniku. Organizira TD Žirovski vrh. • 7. avgust od 12. ure: Dan oglarjev na Grebljici pod Starim vrhom. Organizira TD Stari vrh. • 7. avgust: Vzpon s kolesi na Pasjo ravan. Vzpon šteje tudi za Pokal polanskih puklov. Organizira ŠD Špik Lučine. • 13. avgust od 8. do 12. ure: Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov na vaškem trgu v Gorenji vasi. Organizira RAS. • 13. avgust od 20. ure: Večer slovenskih podoknic na Šupcovem travniku. Organizira TD Slajka Hotavlje. • 14. avgust: Semanji dan na Hotavljah z mašo v cerkvi Sv.

Foto: Leon Kavčič Foto: Lovrenca, nato otvoritev in blagoslov obnovljenega vaškega vodn- jaka. Organizira TD Slajka Hotavlje. Tekma ima status velike mednarodne športne prireditve – ta status ji • 20. avgust: Vzpon s kolesi na Javorč. Vzpon šteje tudi za Pokal priznava tudi Ministrstvo za šolstvo in šport – in šteje za vrsto mednarod- polanskih puklov. Organizira ŠD Sv. Urban. nih prvenstev: FIA avtomobilska gorsko hitrostna dirka – challenge, FIA • 25. avgust: Pohod na Prestreljenik. Odhod izpred avtobusne postaje v evropski pokal v gorskem avtomobilizmu, FIA gorski pokal centralno Gorenji vasi. Informacije in prijave pri Pavletu Čadežu na telefonski številki 04/51- evropske cone za historic vozila, FIA CEZ – pokal narodov, državno 07-720 ali na 030/692-155. Organizira upokojenska sekcija PD Gorenja vas. prvenstvo Avstrije, odprto državno prvenstvo republike Slovenije, pokal • 28. avgust od 12. ure dalje: Rovtarski bal na Grebljici pod Starih starodobnikov Slovenije, pokalno prvenstvo AŠ 2005 in Yugo pokal. Or- vrhom. Organizira Društvo Rovtarji – smučanje po starem. ganizatorji letos pričakujejo najmanj 100 vozil, med njimi za gledalce še • 4. september: Izlet presenečenja v okviru Hotaveljske grče. Or- posebej zanimive formule in prototipi. Spomnimo, da je lani Čeh Jaroslav ganizira ŠDMH. Krajči s formulo 3000 za 4000 metrov dolgo progo z 200 metri višinske • 10. september od 8. do 12. ure: Tržnica kmetijskih pridelkov in razlike porabil približno dve minuti in deset sekund, s čemer je postavil izdelkov na vaškem trgu v Gorenji vasi. Organizira RAS. rekord proge. V povprečju je peljal več kot 110 kilometrov na uro. • 11. september: Pohod na Bogatin. Odhod izpred avtobusne postaje Tekmovalci se bodo zbrali že v petek, ko bodo opravili tehnične v Gorenji vasi. Informacije in prijave pri Matjažu Mraku na telefonski preglede, prvi od treh uradnih treningov pa se bo začel v soboto ob 11. številki 031/891-762. Organizira PD Gorenja vas. uri. V nedeljo bodo tri dirke, in sicer prva ob 10. uri, druga ob 13.30 in • 15. september: Pohod na Mrzli vrh nad Tolminom. Odhod izpred avtobusne postaje v Gorenji vasi. Informacije in prijave pri Pavletu tretja ob 15.30. Ob 13.20 bo slovesna otvoritev, ob 18.30 pa razglasitev Čadežu na telefonski številki 04/51-07-720 ali na 030/692-155. Orga- zmagovalcev in podelitev priznanj. nizira upokojenska sekcija PD Gorenja vas. Za gledalce bosta v nedeljo organizirana dva avtobusa, ki bosta vozila • 18. september: Pohod na Briceljk. Odhod izpred avtobusne postaje po progi med posameznimi vožnjami, tako da bodo prireditev lahko v Gorenji vasi. Prijave in informacije pri Alenki Pivk na telefonski spremljali iz različnih prizorišč. Vozila si med posameznimi vožnjami številki 070/856-385. lahko ogledajo tudi na parkirišču v Todražu. • 18. september: 13. vzpon z gorskimi kolesi na Blegoš, ki šteje tudi Organizatorji prosijo gledalce, da upoštevajo varnostna opozorila. za Pokal polanskih puklov. Organizira ŠDMH. Več na www.sdmh.si Vstopnine za šoloobvezne otroke ni. Med prireditvijo bodo zapore ceste, obvozi pa bodo urejeni. M. B. 17 Domača lekarna Maline za krvave težave Na sprehodu s Črnega kala na vrh Blegoša po grebenu levo in navzdol do Prve ravni smo imeli namen nabirati dišečo materino dušico, a se je v papirnato vrečko nabralo polno lepih listov malin – plodovi bodo zreli kasneje. Res je,

Foto: Jana Rojc Foto: precej hitreje gre nabiranje, pa ravno tako imajo zdravilne učinkovine. Plodovi malin so žametni, zelo okusni sadeži s pospešujemo odvajanje vode iz telesa ter zdravimo na sokovnik, dodamo želirni sladkor in malo želina. posebno prijetno aromo. Divje gozdne maline so kožne bolezni in lase. Za marmelado damo v sokovnik čim več pecljev ljudje jedli že v prazgodovini, gojiti pa so jih začeli V Ašičevi knjigi piše, da so čaj pili za preprečevanje ribeza, ker vsebujejo pektin, zaradi katerega se veliko kasneje. Zdaj poznamo ogromno različnih splava, zato je priporočljiv predvsem na začetku bo marmelada hitreje na naraven način zgostila. sort. Vrtičkarjem in gojiteljem so všeč tiste, ki so manj nosečnosti. Proti močnim menstrualnim krvavitvam Zaradi pektina se nam sok zgosti, zato pri kuhanju dovzetne za različne bolezni. Jaz jih večkrat poškropim ga je treba piti že teden prej. Za dosego želenih ribezovo-malinovega soka odstranimo ribezu vse z mlekom in koprivami, ko bom imela čas, bom učinkovin ga pijemo tri tedne, in sicer dve do tri peclje. pripravila tudi pelinov in presličin čaj. Pomembno je, skodelice na dan. Če pripravimo samo čaj iz malinovih Marmeladni žele naredim iz soka zato, ker nihče da jih spomladi dobro pognojimo s hlevskim gnojem. listov, nima kakšnega posebnega okusa. Kadar želimo v družini noče drobnih semen, ki se naberejo med Malina ima rada rahlo senco in zaščito pred vetrom. pogostiti s čajem namesto kave ali pripraviti pijačo zobmi, žele pa rabimo kot dodatek na puding, na Najprimernejši čas za sajenje je september ali oktober ob mrzlih zimskih večerih, naredimo tako mešanico, sladoled, na praženec, za palačinke, rulade, dodatek ter zgodaj spomladi. Po poletnem obiranju lesene, že da vsaj ena od primešanih rastlin daje prijeten okus, k pecivu pa tudi svež kruh pod težo malinovo- nekoliko suhe veje sproti odstranjujemo, kajti te so bodisi meta, melisa, materina dušica, lipa, bezeg. ribezove marmelade v sončnih poletnih jutrih dobi že obrodile in pognale bodo nove. Poškodovano vejo Sok malin naj bi bil dober tudi za srce, sicer pa ni okus nebeškega. odrežemo čisto pri tleh. Pri ustreznem gnojenju in treba, da je vse zaradi zdravja, lahko se malo pocrkl- Kupljene ali nabrane maline moramo pojesti ta- obrezovanju bomo jeseni lahko obirali še enkrat. jamo z zelo dobrim okusom soka. Pripravimo ga koj ali naslednji dan, kajti zdržijo zelo kratek čas. Za Maline so izredno bogate z vitaminom C in tako, da maline nadevamo v sokovnik, dobimo sok, torte, prelive ali nadeve jih shranimo v skrinjo. minerali. Vsebujejo veliko vitamina A in so narav­ na liter soka dodamo 20 dag sladkorja, zavremo Še recept za malinovo sladico: na pladenj naložimo no sredstvo za dober vid. Čaj iz malinovih listov in takoj nalijemo v ogrete pasterizirane steklenice. bebi piškote, prelijemo jih z vročim prelivom iz stis- zavira in preprečuje krvavitve iz nosu ali dlesni. Zavijemo jih v odejo in čez noč počasi hladimo, da njenih malin, sladkorja v prahu, cimeta ali limone ter Nekaterim pogosto brez vzroka teče kri iz nosu in potegne zamašek, in malinovec se ne bo pokvaril. malo vode, da se piškoti dobro napojijo. Na ohlajeno z vsakodnevnim pitjem čaja iz malinovih listov si Priporočam knjigo Vse ob pravem času, kjer bomo dodamo trdo stepeno alpsko smetano, ob serviranju neprijetnost lahko omilijo. S čajem lahko lajšamo dobili pravi datum za pripravo sokov, kompotov pa še sladoled pravega okusa. Ne varčujte z malinami, močne menstrualne krvavitve, ustavimo drisko, in marmelad. Še to: super marmelado iz malin in sladica bo čudovita – enostavno, okusno, hitro. zmanjšamo živčno napetost, zdravimo revmo, ribeza lahko naredimo iz soka, ki smo ga naredili Jana Rojc Izšlo je Ženske Milene Miklavčič Knjiga Ženske Milene Miklavčič je izšla ravno v času, ko so se vrstili različni izbori za najlepšo Nekatere za dosego svojih ciljev ne izbirajo sredstev. tako ali drugačno ‘miss’. Mnoge ženske imajo ob pogledu na lepotice slab občutek, ker se Druge spet so podobne Cankarjevi Francki, zato nas s svojo pretirano ponižnostjo prej razjezijo, kot da zavedajo, da še zdaleč niso popolne. Milenina knjiga Ženske pa zaznamuje letošnje poletje s bi v nas prebudile usmiljenje. Ženske v Ženskah so svojim sporočilom, da je zunanjost zadnje, kar je pomembno, da smo komu všeč in da živimo polnokrvne in zelo življenjske. zadovoljno in srečno. Avtorica ženskam sporoča, naj se znebijo občutka, da niso popolne. Knjiga opisuje ženske od starejše do najmlajše Milena je navdih za knjigo dobila v pogovorih marsikaj, nekaj od tega pa je spletla v 52 zgodb, za generacije. Milena pravi, da se starejše dajo z ženskami, saj se dnevno sooča z njihovimi prob- vsak teden v letu eno. izkoriščati in bolj trpijo. Mlajše so bolj samostojne, lemi. Pravijo, da je Bog že vedel, zakaj je ustvaril Ugotavlja, da je svoje lastne želje pogosto drugače znajo razpolagati s časom, ne zanemarjajo žensko. Včasih je res ni lahko razumeti in ljubiti, a nemogoče uskladiti s pričakovanji okolice, zato se – niti duhovno, niti telesno, vse našteto pa kdaj pa kljub temu bo, če znamo na pravi način zaigrati na so ženske nezadovoljne, lahko tudi nesrečne. V tej kdaj vodi tudi do medpartnerskih konfliktov, kajti njene občutljive strune, zazvenela z vso mehkobo, knjigi jim je Milena želela prisluhniti. Razkrivajo moški sodobno žensko teže dohaja, navsezadnje so toplino, ljubeznijo in naklonjenostjo. Seveda bo marsikatero stisko, o kateri običajno ne govorimo jih matere vzgajale dokaj tradicionalno. V knjigi je kdaj pa kdaj tudi udarila po mizi, spet drugič na glas. Vendar so njene ženske, če so bile opehar- našla mesto tudi sodobna ženska, ki ima v rokah zlezla v naročje, željna ljubezni, strasti in pravega jene, znale reševati težave z dvignjeno glavo. moč odločanja, denar in samozavest in zna biti moškega. Zdi se ji, da o ženski zdajšnjega časa ve Knjiga je namenjena tako ženskam kot moškim. nevarna v svoji nepopustljivosti. Ženskam zato, da v zgodbah Ženska Milene Miklavčič je željna erotike. S tem najdejo kaj tudi zase, moškim ne misli na posteljne aktivnosti, predigra se prične že pa zato, da ženske, pa tudi sebe zarana, in to s prijaznostjo, pozornostjo in toplino, ki bolje spoznajo. Kajti Ženske ne jo namenjamo drug drugemu. In tega ženskam manj­ opisujejo nekega tujega okolja, ka, zato ta želja sproži marsikateri skok čez plot. A ki ga nam radi vsiljujejo filmi in ženska pride večkrat z dežja pod kap, saj so si moški, televizija ter ostali mediji, v knjigi ki so na voljo izven domačih sten, zelo podobni. se zrcali naše povsem realno in Knjiga ni priročnik, je pa zrcalo, v katerega bi običajno življenje. se spodobilo pogledati, kajti v zgodbah bomo lahko Za glavne junakinje je izbirala našli delček sebe. Če pa to ne, pa nas bodo zgodbe tiste ženske, ki niso preveč omah­ nagovorile in spodbudile, da vzamemo življenje v ljive, upogljive, srečne, če so svoje roke. Kupiti jo je mogoče v Petrolovih trgovi- lahko nesrečne. Njene ženske na- nah, v Nami v Škofji Loki, z veseljem pa vam jo jdejo izhod, četudi je še tako skrit. pisateljica pošlje ali prinese, če jo pokličete na tel: So iskrene, so pa tudi prefrigane 064/11-04-66 ali pišete na [email protected]. in zvijačne, kot pravi pisateljica. T. Š. 18 OŠ Ivana Tavčarja Med gorami med najboljšimi šolskimi glasili V začetku maja 2011 je na Osnovni šoli priznani športni fotograf Niko Slana, nazadnje lovali skoraj vsi učenci šole. Po dogovoru z men- Ivana Tavčarja izšlo šolsko glasilo Med gorami je sledila še pogostitev. torico in urednico gospo Nino Dolenc so učenci s podnaslovom Zbornik ob 40-letnici Športnega Glasilo na temo športa je s 140 stranmi, 150 intervjuvali športnike, ki so povezani z našo šolo društva Blegoš (1971–2011). fotografijami in ilustracijami kar obširno, saj je v kot učenci, učitelji, trenerji in starši, predstavili Zavod za šport RS Planica (Šport otrok in njem sodelovalo več kot dvesto učencev od prvega posamezne športe, pisali pesmi o športu, risali mladine) je razpisal nagradni razpis za najboljšo do devetega razreda pod mentorstvom številnih ilustracije, fotografirali športne dogodke, pisali spletno stran, najboljšo športno fotografijo in učiteljev na centralni in obeh podružničnih šolah. uganke, križanke, doživljajske spise in mnenja o najboljše šolsko glasilo s športno vsebino. Nastala je prava epopeja športu in zdravemu športu. Izvedli smo anketo o športu in jo analiz- Naše glasilo je delilo četrto do peto mesto življenju, kar je potrdilo, da smo šola, ki jo pre- irali. V časopisu zasledimo tudi izbor najboljših in na ministrstvu za šolstvo prejelo priznanje, vevajo zavezanost športu in uspehi v različnih spisov z naslovom Zdrav duh v zdravem telesu. šoli pa so poklonili še optični čitalnik. Priredili športnih disciplinah. V preteklih letih je naša šola Pomemben del vsebine sta izvleček iz kronike so prijeten kulturni program, na katerem so že nekajkrat prejela priznanje, ki ga podeljujejo športnega društva in zbrani rezultati učencev naše nastopile flavtistke škofjeloške glasbene šole, najbolj športnim šolam v Sloveniji. šole z različnih športnih tekmovanj od šolskega odprli so fotografsko razstavo z enkratnimi Vsebino časopisa je ravnatelj Izidor Selak leta 2001/02 do marca 2011.« posnetki s športnih tekmovanj, katerih avtor je opisal v uvodniku: »Pri pripravi časopisa so sode- Nina Dolenc Kotiček za starše Tudi med počitnicami naj bodo otroci zaposleni Prišle so poletne počitnice, na katere je težko čakala večina otrok. Počitnice počitnice pri babici in dedku, ker imajo stari starši so za otroke čas brezskrbnosti, veselja, novih dogodivščin, za starše pa lahko običajno več časa in se lahko z otroki igrajo, hodijo na dolge sprehode, pogovarjajo, ustvarjajo, jim pomenijo zagato ter občutke strahu in negotovosti. berejo pravljice in pripovedujejo o starih časih. Poprosimo najbližjega ali Zadnje čase so na voljo tudi številni poletni tabori, najpriročnejšega soseda, da malce ustvarjalni, jezikovni, taborniški, jahalni, plan- pogleda na našega otroka, a za- inski, pevski in plesni. Na taboru se otrok nauči vedajmo se, da tako samostojen samostojnosti in odgovornosti, navezuje nova otrok naj še ne bi bil pred vstopom prijateljstva in obenem kakovostno preživlja prosti v peti razred. Prej varstvo in nadzor čas. Tudi centri šolskih in obšolskih dejavnosti nujno rabi, vsaj na nekaj ur. Vemo vsako leto razpisujejo prosta mesta za preživljanje pa, da se otroci med seboj zelo počitniških dni, kjer otrokom res ni dolgčas. razlikujejo, nekateri so odgovorni Otroci se hitro privadijo na počitniški ritem, že zelo zgodaj, nekateri pa še ob zato hitro pozabijo na črke in številke. Da pa med zaključku šolanja ne. Otrok in starši počitnicami ne bi povsem pozabili, kako so obrnjene morajo oblikovati pravila, ki jih bo črke, jim predlagamo, da vsak dan napišejo, kaj se jim otrok upošteval v času, ko bo sam. je zgodilo, narišejo, prilepijo sliko, razglednico, a za Dogovorimo se na primer, kako to je potrebno biti vesten in po mnogih letih se obre- daleč od doma sme iti peš ali s stuje, zato ne obupajmo pri spodbujanju. Zanimivo kolesom, rolerji, ali sme obiskovati je brati zapisane spomine. Na kakšnem skupnem prijatelje na domu in ali sme voditi pohodu poskusimo še kaj izračunati, da poštevanka, prijatelje domov, koliko časa lahko seštevanje ter odštevanje ne gredo v pozabo. gleda televizijo in igra računalniške Večina zaposlenih staršev med poletnimi Vsaka stvar je enkrat prvič in prej ali slej se igre in podobno. Seveda se moramo zavedati, da je počitnicami lahko izkoristi samo teden ali dva do- zgodi tudi nam: naš otrok gre na počitnice brez treba nekatere omejitve, ki so veljale med šolskim pusta. Nekateri starši za otroke v prvem in drugem nas. To pomeni, da gre nekam, kjer ne bo nikogar, letom, med poletjem opustiti ali vsaj omehčati, da ki bi ga poznal, nobene babice ali strica, ampak razredu lahko zaprosijo za varstvo v vrtcu, starejši se otrok ne bo počutil preveč nadzorovanega. otroci so prepuščeni sebi in praznemu stanovanju. le ljudje, ki jih morda poznamo samo na videz. Takrat morajo biti še posebno pozorni starši Starši so pogosto v dvomih, saj ne vedo, kako bi Tudi z mislijo na črke in številke otrokom organizirali ta čas, da se jim ne bi pripetila otrok, ki imajo zdravstvene ali druge težave. Otroku, ki je med počitnicami veliko sam Otroka pošljemo od doma, le če se je on strinjal nezgoda ali jih doletela neprijetna izkušnja, da ne bi doma, lahko določimo nekaj zaposlitev, ki jih in si samostojnih počitnic želel. No, otrok pri trina- povzročili nepotrebne škode v stanovanju ali sebi. sicer ne opravlja. Biti morajo primerne njegovi jstih ni potrebno siliti in si hitro najdejo prijatelje in Precej otrok preživlja proste počitniške dneve na starosti in zrelosti. Lahko nakupi sestavine za ko- njihove starše, s katerimi lahko preživijo nekaj lepih dvorišču pred blokom ali hišo. Taki otroci se vsak silo, obere maline in ribez, pomaga pri kmečkih dni. Težko je otroku pri osmih letih, ko starši nimajo dan naučijo precej novega, saj so ves čas v stiku z opravilih, poskrbi za perilo, pospravi plevel na varstva in želijo, da gre na tabor in je z nečim zapos- vrstniki, vendar so tudi izpostavljeni marsikateri parkirišču in okrog hiše, pospravi garažo, poišče len in varovan, a si otrok tega ne želi. Premislimo, nevšečnosti. Če imamo smolo, da moramo biti pare nogavic in jih zloži v ustrezne predale, zloži preden ga pošljemo. Iz lastnih izkušenj povem, da večji del poletja v službi, je priporočljivo, da se vsak posodo in očisti police, uredi kopalnico, postelje so bile počitnice mojih otrok najlepše pri babici in dan sproti pogovarjamo o dogodivščinah, ki jih je vse postelje in podobno. dedku, zame in za otroke. Če sva jih dala v tabor doživel otrok. Če jih bomo poslušali vsak dan, se Za otroka je velika dogodivščina, če lahko neznanim ljudem, naju je vedno malce skrbelo. bodo na tak način komuniciranja privadili in nam prespi kje drugje. Še posebej veselo je, če je to Zavedajmo pa se, da se otroci najbolje počutijo vse povedali. Tako smo na tekočem in imamo vsaj pri bratrancu ali sestrični, ki je približno njegovih doma, kjer si oče in mama vzameta čas zanje in delni nadzor nad dogajanjem. Z otrokom se lahko let. Preden zvečer zaspita, se lahko v postelji skupaj pospravljajo, se igrajo, pogovarjajo, berejo, tudi dogovorimo, da ga ob določenih urah pokličemo pogovarjata in čez dan počneta vse mogoče, za kar kuhajo, jejo, ustvarjajo, imajo čas za šport ... in tako spremljamo potek njegovega dopoldneva. sicer ne bi imela priložnosti. Otroci radi preživljajo Jana Rojc 19 Iz OŠ Ivana Tavčarja Zelena zastava na matični in obeh podružničnih šolah Program Ekošola se je v petnajstih letih, odkar so ga vzpostavili tudi v Sloveniji, Poleg predpisanih tematskih sklopov so bili razvil v enega najbolj prepoznanih programov na področju okoljske vzgoje, obvezen del letnega delovnega načrta ekošole tudi dodatni projekti, in sicer Eko branje za kar ustanovam nalaga veliko odgovornost, da razvijajo kakovostne vsebine eko življenje, Ekokviz in likovni natečaj Pred- in projekte okoljske vzgoje, izobraževanja in ozaveščanja. Po uspešni izvedbi novoletni čas. V projektu Eko branje za eko sedmih korakov šola pridobi zeleno zastavo kot potrditev okoljskih prizadevanj življenje je sodelovalo 283 učencev razredne in in delovanja ter jo v naslednjih letih s svojimi aktivnostmi še potrjujejo. predmetne stopnje. Ekokviza preko računalnika so se starejši učenci letos udeležili prvič. V tem šolskem letu je šola Ivana Tavčarja, izveden projekt Energija je bilo potrebno izpeljati Izpeljane so bile še naslednje dejavnosti: skupaj z obema podružnicama, drugo leto sode- tri predpisane aktivnosti. Energetski detektivi so ekodan, zbiralna akcija papirja s petnajstimi lovala v projektu Ekošola kot način življenja. skrbeli, da je bilo med odmorom za šolsko malico tonami odpadnega papirja ter zbiranje izrabljenih Vanj so vključeni vsi učenci, zaposleni, starši v učilnicah prižganih samo polovica luči. Učenci tonerjev in kartuš v humanitarne namene. in lokalna skupnost. Letos je bilo treba sodelo- petih razredov so izvedli anketo o porabi energije Tudi na obeh podružničnih šolah so bili v vati v treh tematskih sklopih, in sicer energija, in odnosu do varčevanja z energijo. Vsi učenci so podobne aktivnosti najpogosteje vključeni vsi odpadki, voda. izdelovali nalepke in slogane na temo varčevanja učenci od 1. do 5. razreda, nekatere dejavnosti V okviru tematskega sklopa Odpadki smo z energijo. V okviru tematskega sklopa Voda so pa so izvedli učenci posameznih razredov. sestavili načrt ravnanja z odpadki na osnovni šoli. učenci opazovali mokrišče Mihevk. V ekološki Na Sovodnju smo se lotili tudi teme Mi Skrbniki ekološkega otoka so med šolskim letom dnevnik so mesečno zapisovali svoja opažanja. in naša preteklost ter v povezavi z nalogo za spremljali urejenost ekološkega otoka na osnovni Izdelovali so oznake, ki opozarjajo na zapiranje turistični festival oblikovali kviz igro s kocko šoli. V okviru Ekopaketa so učenci razredne stopn- vode. Vodni detektivi so v razredih opozarjali na Doživite naš kraj še malo drugače. Za temo je sodelovali na nagradnem natečaju. Za uspešno varčno ravnanje z vodo. Revščina smo medse povabili župnika Janeza Meseca, ki je več kot desetletje preživel na Učenci izdelali male čistilne naprave Madagaskarju. V potopisnem predavanju smo Aprila so v okviru projekta LEADER »Male spoznavali preprostost življenja in bivanja komunalne čistilne naprave« na podružničnih tamkajšnjih ljudi, predvsem otrok – učencev. Do šolah Javorje, Lučine in Sovodenj potekale konca šolskega leta smo se odrekali določenim delavnice na temo varstva voda, ki jih je izvajal priboljškom, denar pa namenili v dobrodelne biolog Sergej Vrhovec, član strokovne ekipe, ki namene za učence z Madagaskarja. Župnik bo deluje v okviru projekta. avgusta ob vrnitvi na Madagaskar z zbranim Na delavnicah so učenci in učenke izdelali denarjem tam kupil šolske potrebščine, ki so model rastlinske čistilne naprave. Tako so mnogo cenejše kot pri nas. Za učence iz vasi na spoznali sestavo rastlinske čistilne naprave in Madagaskarju smo sestavili in priložili pismo njeno delovanje ter spoznali, da so rastlinske ter našo skupno fotografijo. Ekodan pa je bil dan čistilne naprave preproste tehnologije, ki delujejo gibanja in druženja na pohodu treh generacij po principih naravnih procesov, ki omogočajo zrnatosti (na dnu najbolj grobega, na vrhu najbolj ob delu rapalske meje od Sovodnja do mejnika čiščenje odpadnih voda. finega). Z njim so obsuli rastline. Na koncu so številka 38 na vrhu Javorjevega Dola. Najprej so pripravili rastline – njihove korenine napravo preizkusili. Oktobra bo na šolah že plapolala zelena so očistili odvečne prsti. Za izdelavo modela Rastline in njihovo delovanje so učenci in zastava ekošole, a za njeno trajnost bo prido- rastlinske naprave smo izbrali rastline, ki imajo učenke do konca šolskega leta natančno opa- bljenemu in uporabljanemu znanju potrebno rade vlago. Nato so pripravili gredo, v katero zovali in model rastlinske čistilne naprave tudi vz dodajati še nove eko veščine, stare pa utrje- so po stopnjah nasuli material (pesek) različne drževali. RAS vati. Kati Mezek, Milka Burnik

Slovo učencev devetih razredov

Sedemdeset letošnjih devetošolcev se je ju- nija vneto pripravljalo na slovo od osnovnošolskih klopi. Pripravili so sproščen in zabaven program, iz katerega smo lahko razbrali tudi nostalgijo po minulih skupnih letih. S plesom in video posnetki so se pokazali pred številnim občinstvom v šolski avli. Na valeti so učenci poleg spričeval prejeli tudi lepo število bronastih, srebrnih, zlatih priznanj in knjižnih daril, ki so si jih prislužili z pridnim delom skozi celo leto. Učitelji bodo letošnjo generacijo 9. a, b in c oddelka ohranili v spominu kot uspešno generacijo na različnih področjih znanja in športa. Najuspešnejše učence iz te generacije, skupaj še s poljanskimi, je župan povabil na izlet v Snovik, kjer so preživeli nekaj prijetnih kopalnih uric. Milka Burnik Najuspešnejši devetošolci OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas in OŠ Poljane na županovem izletu.

20 Iz OŠ Poljane Zaključek pouka v luči obletnice slovenske samostojnosti Šolsko leto smo poljanski šolarji in učitelji zaključili s praznovanjem skupaj z našo Slovenijo, ki je vstopila v drugo desetletje svoje svobodne mladosti. Predvsem na likovnem področju smo prejemali nagrade, za katere sta zaslužni mentorici Mihaela Žakelj Ogrin in Nina Trček, s svetom smo sodelovali v mednarodnem merilu, Javorci pa so na krilih domišljije odpotovali v Grčijo. Vsi skupaj pa smo se v zadnjih izdihljajih šolskega optimizma borili za lepe zaključne ocene. Zadnji šolski mesec smo pričeli z obiskom učencem. Iz rok Helene Kržišnik, ki je prisost- Chrisa Wursta, ki je kot vodja oddelka za vovala prireditvi v imenu župana, pa je sedem stike z javnostjo zaposlen na veleposlaništvu devetošolcev prejelo nagrado in pohvalo za Združenih držav Amerike v Ljubljani. Učencem odličnost. Čestitamo Renati Dolenec, Gregu je predstavil življenje v rodni Minnesoti, Stanoniku, Tini Ažbe, Mariji Dolenc, Tanji svojo poklicno pot od učitelja do diplomata, Buh, Veroniki Derlink, Marku Stanoniku. Za potovanja ter svoje diplomatske službe po najboljšega športnika šole je bil izbran Miran vsem svetu. Osredotočil se je tudi na raz- Kos, naslov športnice šole pa si je prislužila like med življenjem v ZDA in v Sloveniji ter Marija Primožič. Sredi junija so se odpravili v povedal, da ga Slovenija najbolj navdušuje s zasluženo šolo v naravi na Roglo. svojo raznolikostjo, neprecenljivo pa se mu V šolski telovadnici smo si ogledali pred- zdi tudi to, da se on in njegova družina v Lju- stavo Kekec v izvedbi gledališčnikov OŠ Ivana bljani počutijo varno. Ogledal si je notranjost Tavčarja Gorenja vas. Navdušili so nas tako poljanske šole, ki ga je kot ljubitelja kulture in igralci kot postavitev scene, najbolj opazna pa umetnosti zelo navdušila. Dolgo se je zadržal je bila najbolj tiha stranska igralka – Pehtina ob znameniti Šubičevi freski, ob portretih naših podgana. Vsem igralcem se zahvaljujemo za slavnih rojakov ter globusu Maje Šubic in z polepšano predpočitniško urico in jim skupaj zanimanjem poslušal vse o Ivanu Tavčarju in z mentorico čestitamo za trud pri pripravi njegovih delih. predstave. Učenci 3. ravni angleščine v 9. razredu so Učenci prve triade so ob pomoči učiteljev pod mentorstvom Bernarde Pintar zaključili šole rolanja Lucky Luke pridobivali ali utrjevali projekt Global Teenager Project Learning znanje rolanja. S čelado na glavi, ščitniki na Circles, s katerim so začeli konec februarja. kolenih in rokah so se na malih koleščkih celo Šlo je za učne kroge, prek katerih so skupaj s še dopoldne zabavali v duhu športa. trinajstimi šolami iz različnih držav Evrope, Af- Pri likovnem snovanju so učenci naše šole Zaključek pouka v Javorjah rike in Azije raziskovali vse o hrani, ki jo jemo, sodelovali na natečaju Al' je kaj trden ta vaš vodstvom Lada Dolenca, starešine LD Poljane, o njenem izvoru, o zdravi in škodljivi hrani, most – Barvitost Bele Krajine. Za grafiko je ogledali gostujočo razstavo divjih živali, ki sicer prehranjevalnih navadah, o tipičnih in o najbolj med vsemi poslanimi izdelki učenka Tjaša Zeko prebivajo v podblegoškem okolju. priljubljenih jedeh najstnikov. Drugačen način osvojila 1. mesto, Anja Stanonik pa 2. mesto. Šolsko leto je PŠ Javorje zaključila v stilu pouka angleščine je bil učencem všeč, veliko Ustvarjali sta pod mentorstvom Mihaele Žakelj stare Grčije. Učenci so se predstavili s kratkim so se naučili in se tudi zabavali. Ob zaključku Ogrin in Nine Trček. Nagrade na likovnem kulturnim programom v stilu Grčije in počitnic, projekta so oblikovali obsežno publikacijo, ki jo natečaju Zala, ki ga je razpisala Gimnazija Celje ki je vseboval tudi drobce okrogle obletnice lahko najdete tudi na angleškem spletniku center, so prejele Katja Stanonik, Tina Ažbe slovenske samostojnosti. Na prireditvi je v okviru spletne strani OŠ Poljane. in Marija Dolenc. Ustvarjale so grafike, ki so ravnateljica Metka Debeljak podelila priznanja Učenci osmih razredov so se odpravili v jih povezale z barvnimi linijami. V izdelke so najbolj uspešnim učencem, od javorske šole pa šolo v naravi na Vojsko. Tam so hodili na po- vpletle značilnosti Slovenije skozi oči živalstva, se je poslovila generacija dvanajstih petošolcev. hode, imeli orientacijski tek, streljali z lokom, rastlinstva, kulture in arhitekture. Prireditev so zaključili z grško zakusko. plezali, raziskovali potok in živali, preučevali Zadnji predpočitniški vikend so javorski Učenci matične šole so z mentorji pripravili vreme in lišaje. Ob večerih so uživali v raznih šolarji preživeli kar v šoli. Pižama žur, ki je zaključno prireditev. Pred polno dvorano so nas dejavnostih, kot so socialne in zabavne igre, trajal od petkovega popoldneva do sobotnega z dialogi, pesmijo in plesom popeljali skozi spoznavanje idrijske čipke, kviz, zadnji večer pa dopoldneva, so odprli s povratno prijateljsko slovensko zgodovino, prepleteno z domoljub- so si popestrili tudi s plesom. Sami so naredili nogometno tekmo s poljanskimi petošolci. jem, poudarjeno ljubeznijo do lepot naše dežele odlične idrijske žlikrofe. Rezultat tekme, ki ji je sodil nogometni sodnik ter do jezika, ki določa narod in narodno zavest, Planinci 1. in 2. skupine so se odpeljali na Urban Bohinc, je bil pod budnim očesom tre­ popeljali šestošolci, harmonikar Peter Debeljak, zaključni izlet planinskega krožka v dolino nerjev Janeza Poljanška in Janeza Titana, ena pevci OPZ in MPZ in plesalke obeh plesnih Vrat in k slapu Peričnik. Ogledali so si alpsko proti nič v korist Poljancev. Po tekmi so otroci skupin pod vodstvom Petre Slabe. Po kulturnem domačijo z bogato zbirko kmečkega orodja, preizkusili svoje znanje plesa pod vodstvom programu je zbrane nagovorila ravnateljica pripomočkov ter pohištva in si ob koncu izleta Petre Slabe, nato pa nadaljevali z astronomskim Metka Debeljak ter najuspešnejšim učencem na Bledu privoščili hladno sladko osvežitev. večerom, ki sta ga pripravila Simona Kovačič podelila priznanja. Prireditev je zasnovala Od nas so se na valeti poslovili devetošolci. in Klemen Veber. Rajanje v pižamah je vodila Bernarda Pintar. Občudovali smo jih lahko v plesu v parih, prip- Vesna Šinkovec. Sobotno jutro smo začeli s S Slovenijo smo praznovali tudi na krajevni ravili pa so tudi zanimiv program, skozi katerega pogovorom o Madagaskarju, ki nam ga je pred- prireditvi ob dnevu državnosti, ki jo je z de- so iskali ključ za predajo generaciji osmošolcev. stavil laiški misijonar Tomaž Oblak s soprogo, klamacijo pesmi Valentina Vodnika Dramilo Na valeti je ravnateljica Metka Debeljak nato pa smo se peš odpravili v Četeno Ravan. sooblikovala osmošolka Meta Gantar. podelila priznanja in pohvale najuspešnejšim Na kmetiji Pr' Ožbet smo si pod strokovnim Mateja Tušek 21 Mravlje Graditeljice milijonskih mest V gozdovih Zale, Blegoša in še kje lahko občudujemo številna mravljišča gozdnih mravelj. Vsako mravljišče je nekakšno mesto. Čeprav so mravlje majhne, jih lahko na mravljišču slišimo. Če jih pogledamo od blizu, vidimo, da so neverjetno močne, saj lahko nosijo breme, ki je veliko težje od njih. Mravljišča najdemo skoraj povsod. Največkrat Razvijejo se nove in nove delavke, ki skrbijo so v tleh, pod kamni ali podrtim drevjem. Gozdne za zarod, širijo svoje mravljišče, nabirajo hrano mravlje gradijo mravljišča iz iglic in drugih v okolici in branijo mravljišče pred vsiljivci. odmrlih rastlinskih delov. Mravlje, ki imajo Večina mravelj ima želo in nas lahko piči, tiste mravljišča v tleh, premaknejo ogromne količine vrste brez žela pa se pred vsiljivci branijo tako, Mravlje so zelo pomemben del gozda. Varujmo jih. zemlje in imajo podobno vlogo kot deževniki. da jih poškropijo z mravljično kislino. Čez čas številčnost žuželk, tudi škodljivcev. Nekatere Faraonske mravlje pa so se prilagodile na bivanje se razvijejo samci in nove matice. Oboji imajo izkoriščajo rastlinsko hrano. Določene vrste v stavbah in so lahko prava nadloga. krila, vendar si jih matice po parjenju odstranijo. celo živijo v sožitju z listnimi ušmi in kaparji. Samci po parjenju poginejo, mlade matice pa Listne uši sesajo rastlinske sokove in izločajo Večina mravelj lahko piči ustanovijo novo mravljišče ali pa se pridružijo odvečno tekočino z veliko sladkorja, to pa Mravlje živijo v številčnih skupnostih, že kakšnemu obstoječemu. potem poližejo mravlje. V zameno jih mravlje ki lahko štejejo tudi več milijonov osebkov. Najbrž si ni težko predstavljati, da je za varujejo pred plenilci. Ravno to je glavni razlog za njihovo veliko tako skupnost ključnega pomena učinkovito Gozdne mravlje so koristne tudi čebelam. Ker uspešnost. Novo mravljišče nastane tako, da sporazumevanje. Večinoma se sporazumevajo skrbijo za uši in kaparje, se ti lahko tako namnožijo, si matica po parjenju poišče primerno mesto z vonjavami, ki jih izločajo z žlezam, ki jih da izgubijo nadzor nad njimi in do sladkih izločkov in začne odlagati jajčeca. Iz njih se razvijejo imajo na telesu. (mane) lahko pridejo tudi čebele. Tako nastane ličinke, ki jih mora sama hraniti. Te se potem gozdni med. Mravlje pa so tudi pomemben vir zabubijo in čez čas se razvije prva generacija Uravnavajo število škodljivcev hrane za mladiče divjega petelina in žolne. Zato delavk (neplodnih samic). Matica se potem V Sloveniji je bilo najdenih preko130 vrst poskrbimo, da pri delu v gozdu ne poškodujemo posveti samo še odlaganju jajčec, za vse ostalo mravelj. Prehransko so mravlje zelo razno- mravljišč in jih ne založimo z vejami. pa poskrbijo delavke. like. Nekatere so plenilci in s tem uravnavajo Danilo Bevk ŠD Gamsi Laze Derbi med Jesenicami in Olimpijo tokrat na travi Hokejsko-nogometni žur, kakor so poimenovali prireditev, ki jo je prvič priredilo Nad zvrstjo prireditve so bili navdušeni tudi ŠD Gamsi Laze, je obiskalo okoli 250 ljudi. Največ pozornosti so bili deležni člani obeh hokejskih klubov, ki so med drugim izrazili željo, da bi postala tradicionalna, saj se igralci HK Tilia Olimpija in HK Acroni Jesenice, ki so jih člani ŠD Gamsi Laze velika nasprotnika in konkurenta na ledu do zdaj povabili na prijateljsko tekmo v nogometu. še nista pomerila tako kot na Lazah. Za prav posebno presenečenje so poskrbeli so si priigrali hokejisti Olimpije, tretje pa Acroni Pred tekmo sta se v turnirju mlajših dečkov navijači obeh hokejskih klubov in obiskovalci, Jesenice. V tekmi nogometa med nasprotnikoma na v nogometu pomerili ekipi iz Hotavelj in Lučin. ki so jih z zastavami v rokah pričakali pred ledu pa so po streljanju kazenskih strelov zmagali Hotavlje so z rezultatom 2:1 zmagale, obe ekipi prizoriščem in na njem. Člani društva so v ta Ljubljančani, ki so si z zmago prislužili tudi slastno pa sta prejeli pokal. namen izdelali lično tribuno na igrišču, od koder nagrado. To je bila torta z logotipom ŠD Gamsi Po končanem ‘žuru’ je sledil še med­narodni so lahko navijači in obiskovalci spremljali Laze, ki jo naredila domačinka Majda Košir. turnir v nogometu in balinanju. Turnirja v tekmo. Pred pričetkom tekme sta vse zbrane na- Plesale so članice plesne skupine Step, nogometu se je udeležilo šest ekip, naslov zma- govorila tudi župan Milan Čadež in predsednik ansambel iz Naklega je poskrbel za narodno- govalca pa je ubranilo ŠD Gamsi. Zmagovalno ŠD Gamsi Laze Zlatko Ribič. zabavno glasbo, vsi zbrani pa so lahko svojo dvojico v turnirju balinanja, tekmovalo je 24 ekip, V nogometnem troboju so z lahkoto zmagali srečo preverili na srečelovu in v nagradnih sta sestavljala David Vodopivec in Vojko Reven. člani domačega športnega društva, drugo mesto igrah. Nihče pa ni ostal žejen in lačen. Lidija Razložnik Foto: Monika Ribič Foto:

22 Klub Mladinska: Dan športa in zabave 2011 17 ur miganja in druženja v Gorenji vasi »Več takih dogodkov bi moralo biti na Dolini« se je govorilo, potem ko so prvo julijsko soboto tekmovalci in gledalci preplavili športna igrišča pred in v OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Kako tudi ne, zavzeti organizatorji so letos Sedmica team, mladi, perspektivni fantje iz naredili pravo športno veselico tako v tekmo­ Gorenje vasi, o katerih bomo gotovo še slišali.« valnem kot zabavnem pogledu. V športne boje Sicer pa je bil zmagovalec turnirja znan šele se je podalo čez 400 tekmovalcev, zgodili so se okrog druge ure ponoči, ko je v velikem finalu turnirji v nogometu, floorballu, košarki ter tenisu. moštvo Kolibri premagalo Team Kozovc, tretje Na svoj račun pa so letos prišli tudi obiskovalci – mesto pa so osvojile Krive noge. zanje so pripravili hojo po gurtni ter voden spust Tudi na drugih prizoriščih so potekali hudi s kolesom oziroma downhill z Javorča. boji, enega lepših vtisov pa je pustila floorball Kakšen kilogram viška ter simpatična neuigra- ekipa Zverine, sestavljena pretežno iz pred- nost so bili pravi recept za smeh ter odlično Tekmovalo je 16 ekip stavnic ženskega spola. razpoloženje obiskovalcev, ki so lahko uživali še Največji turnir se je odvil na nogometnem Omenimo še epski finale v tenisu, kjer je ob ohlajeni pijači in mastnem odojku. Kot se je igrišču, ki so ga člani društva tudi malce obnovi- domačin Branko Tušek ubranil gorenjevaško izkazalo, se je med 'vipovce' vseeno prikradel en li in tako pripravili lepo kuliso za kar 16 ekip čast in na koncu slavil pred odličnim Sašom profesionalec. To je bil kar naš župan, ki je z ekipo malega nogometa in seveda njihove navijače. Nicolettijem iz Žirov. Vzhoda premagal vedno napredni Zahod. »Malo amaterskih turnirjev se igra na takem »Drugo leto bomo mi tudi natrenirali, boste nivoju, kot je bil tokrat, zasluga gre predvsem Vip tekma Vzhod : Zahod videli,« je po tekmi v šali letelo s strani Zahoda. dejstvu, da so v Gorenji vasi brcale ekipe od Po celem dnevu športnih aktivnosti je bil Dobro ogreto občinstvo so nato poživili še mladi Kranja pa vse tja do Mosta na Soči, kar seveda večer rezerviran za smeh in zabavo. Tako so rokerji iz Lučin z zanimivim imenom Krepn bend, podžge vse nastopajoče,« je povedal Alen profesionalce ob osmi uri zvečer na floorball za njimi pa je še domači DJ Fifteen finger freak, ki Markovič, vodja nogometne sekcije Mladinske igrišču zamenjali direktorji in vodje poslovnih je dogodek tudi uspešno pripeljal h koncu. in organizator turnirja v malem nogometu, in subjektov občine Gorenja vas - Poljane. dodal, da se nogomet počasi, a vztrajno vrača na Razdeljeni na ekipi Vzhoda in Zahoda so se Zakaj dan športa? dolino: »Največje presenečenje so bili zagotovo udarili v tako imenovani VIP-tekmi. »Včasih smo bolj žurali, zdaj pa bolj športamo,« je na vprašanje, kako so prišli do ideje za Dan športa in zabave z značilnim nas- mehom odgovoril predsednik Kluba Mladinska Beno Brence. »Samo entuziazem in prostovolj- no delo sta omogočila takšen dogodek, je pa fajn ker so bili ljudje zadovoljni,« je še dodal. Domen Šubic Kolesarski vzpon na Javorč ŠD Sv. Urban 20. avgusta prireja 8. kole- sarski vzpon na Javorč, ki šteje tudi za Pokal polanskih puklov. Štart bo ob 10. uri na parkirišču pred Obrtno cono Todraž, prijave pa bo organizator sprejemal na štartnem prostoru na dan prireditve. Proga je dolga deset kilo- metrov, od katerih prvih 2,6 kilometra poteka v zaprti vožnji. Cilj je pri lovski koči na Javorču. Tekmovanje bo v vsakem vremenu. T. D.

Aerobičarke so zakon Aerobika postaja iz leta v leto tudi v Gorenji vasi vse bolj obiskana in priljubljena. Deluje pod okriljem ŠD Partizan, vadba pa poteka ob pone- deljkih in sredah ob 19. uri. Letos je bilo članic skupaj z badmintonom kar 90. Sezono aerobike, ki traja od oktobra do aprila, smo letos zaključile z obiskom Starega vrha. Polne dobre volje smo dogodek izkoristile za prijetno druženje in sproščen klepet, ki ga ni nikoli preveč. Vesela in hkrati ponosna sem na toliko pozi- tivnih in zagnanih žensk, ki tudi mene vsakič znova napolnijo z energijo. Letos sem si vaditeljsko mesto delila tudi z Majo Mlinar in Tejo Gaube. Ker je vadba namenjena praktično vsem, se jeseni veselim snidenja z že znanimi pa tudi z novimi članicami. Špela Knafelj Borovič Foto: Špela Knafelj Borovič Članice aerobike in badmintona na zaključku na Starem vrhu. 23 Foto meseca

V naš elektronski pre- dal podblegaske.novice@ gmail.com sta julija prispeli dve pošti s fotografijami za fotografijo meseca. Janja Andreuzzi iz Žirovskega Vrha Sv. Urbana je ob fotografijo napisala: »Naš mali Nejc in njegov muci Reksi se odpravljata s traktorjem na potep.« Vito Debeljak pa je v ob- jektiv ujel skupino nosečnic in sliki pripisal: »Še en dokaz, da imamo Poljanci svetlo prihodnost.« Fotografije, posnete julija in avgusta pričakujemo do 2. septembra na prej navedeni naslov. M. B.

24