Januar Februar

Home , Annabel Jankel, Natural Born Killers, Paranoimia

brezpla~ni izvod po{tnina pla~ana pri po{ti 1106 ljubljana kinote~nik 2011 2012 januar-februar

Rainer Werner Fassbinder retrospektiva

ostanite {e naprej z nami Televizijskim ogledom in uvidom sledi {e ob{irnej{a, po skoraj dvajsetletnem "Televizija! Vzgojiteljica, mati, ljubica." doma~em zamolku toliko glasnej{a retrospektiva nem{kega scenarista, dramatika, Homer Simpson igralca, producenta in reìserja Rainerja Wernerja Fassbinderja, ki bo prinesla "Za film bi rad pomenil to, kar Shakespeare pomeni za gledali{~e, Marx za {tirideset projekcij dvajsetih filmov plus – kot je pri ve~jih retrospektivah spet v politiko in Freud za psihologijo: nekdo, za komer ni~ ne ostane isto." navadi – zajeten kinote~ni katalog, posve~en avtorju. Kdor je Fassbinderja è Rainer Werner Fassbinder gledal, ga bo pri{el pogledat spet (retrospektiva, mimogrede, prina{a kup , letnik XII, {tevilka 5–6, januar-februar 2012 naslovov, ki v Sloveniji {e nikoli niso bili predvajani na velikem platnu). Kdor Kaj imata skupnega televizija in Rainer Werner Fassbinder razen tega, da je prva Fassbinderja {e ni gledal, pa ima v Kinoteki rezerviran abonma ne samo pri radikalno posegla v tok navad in obna{anja 20. stoletja, drugi pa ni~ manj predmetu filma, pa~ pa tudi na podro~ju ob~utljivih to~k evropske zgodovine radikalno v tok filmske zgodovine istega stoletja? Poleg dejstva, da je Fassbinder dvajsetega stoletja, brezkompromisnega politi~nega udejstvovanja, eti~nega pribli`no tretjino svojega enormnega opusa posnel prav za televizijo, ju tokrat anga`maja in njemu pripadajo~ega dogodka ljubezni. druì tudi skupen nastop v januarsko-februarskem programu Kinoteke. Retrospektiva se bo iz januarja prelila v februar, ta pa se sklepa z mnogo manj ali Tega na samem pragu novega leta odpiramo z ob{irno, tematsko retrospektivo, prav ni~ "kanoni~no", a zato ni~ manj "pou~no" retrospektivo, ki bo predstavila ki smo jo poimenovali Ekrani na platnu in v sklopu katere raziskujemo, na kak{ne pet filmov Reze Mirkarimija, mlaj{ega cineasta iranskega rodu. Ena najbolj na~ine je v svoji nedavni zgodovini dolo~en popularni medij (=film) reprezentiral, vznemirljivih plati (ponovnega) odkrivanja in seznanjanja s filmsko zgodovino – ta zrcalil in mislil drugega (=televizijo). Pravi razlog za to retrospektivo se skriva zavoljo novih tehnologij "grozi", da bo vsak dan znova podvojila celotno stoletno nekoliko globlje v mesecu, ko se bo med 11. in 13. januarjem pripetila znova na avdiovizualno maso, ki je obstajala v~eraj – je namre~ prav nenehno polno obujena Jesenska filmska {ola (v Kinoteki preskakujemo nadle`no zimo prevpra{evanje in sopostavljanje osvetljenih in manj osvetljenih dose`kov v kotlini), mednarodni simpozij filmske teorije, ki bo pod naslovom Proti koncu preteklosti in sedanjosti z namenom lu{~enja novih, mogo~e nepri~akovanih preiskoval fenomen (zlasti novodobne) televizijske serije in njenega dana{njega pomenov, horizontov in potencialov. V tem kontekstu ne spreglejte tudi po obsegu

mese~nik Slovenskemesta kinoteke osrednjega kulturnega produkta. Razlog za simpozij pa ti~i {e globlje: z njim drobne, razdrobljene, pa zato toliko bolj iskrive retrospektive doma~ega Franceta obeleùjemo eno najnovej{ih izvirnih knji`nih edicij Kinoteke, zbornik Proti koncu, Kosma~a, ki se nam je januarja in februarja pripetila povsem nena~rtovano. ki razmislek o sodobni TV seriji nadgrajuje {e s {ir{im filozofskim razmislekom o Uvodoma navedena citata se, mimogrede, morda samo zdita ironi~na ali konceptu serialnosti. Paket aran`ma skratka, ki ga ne gre zamuditi, zlasti ne (bolestno) ambiciozna. ê ju namre~ vzamemo smrtno resno, naenkrat ugotovimo, zavoljo intrigantnega prepleta è-prodrtih in {e-prodirajo~ih imen humanisti~ne da v njiju ne kaè iskati zrna resnice, prej zrno {ale.. misli, ki bodo sodelovala na simpoziju. Jurij Meden 1 kinote~nik, januar-februar 2012 retrospektiva: ekrani na platnu ekrani na platnu: kako je film mutiral v tv

MASH TV dnevnik Robert Altman, 1970 James L. Brooks, 1987

Robert Altman je leta 1970 posnel MASH, vojni v ~as prve necenzurirane, svobodne No-Bullshit vse ve~, o ljudeh, ki se jim vse bolj me{a, o avtenti~nim aktom politi~nega terorizma!" Showbiz film, v katerem pa vojne ne vidimo. Vidimo le TV postaje, je dala jasno vedeti, da je vse è Arabcih, ki kupujejo Ameriko, o svobodi, ki izginja, in terorizem sta eno. Diana kakopak s tem lansira "poljsko" kliniko, ki jo doktorji spremenijo v svoje odlo~eno: ko se bo televizija enkrat nehala o individualizmu, ki presiha, o ljudeh, ki so tudi nov TV format: resni~nostni {ov. Beale pa malo anarhi~no podjetje. MASH se je sicer samocenzurirati, bodo ljudje dokon~no padli vanjo raz~love~eni, o Ameriki, s katero je vse narobe, in ho~e re~i: ne zaupajte televiziji! Televizija nima ve~ dogajal v ~asu korejske vojne, toda vsem je bilo in postali televizija. Celo slu`be bodo pustili, da o televiziji, ki je le {e zabavi{~ni park, le {e nobene zveze z realnostjo! A po drugi strani, to je jasno, da gre za alegorijo – in parodijo – bodo lahko gledali TV. Logi~no: gledanje TV bo cirkus, le {e la`, le {e infotainment, le {e – kot bil ~as, ko so ljudje izgubili zaupanje v realnost. vietnamske vojne, ki so jo Ameri~ani izgubljali in njihova slu`ba. pravi Diana – showbiz. "Za~eli ste verjeti v na{e Realnost je postala TV. Ljudje so postali TV. In na koncu tudi izgubili. Da bi tako krvavo, tako Lumetova TV mreà, posneta leta 1976 (v letu iluzije, za~eli ste verjeti, da je televizor resni~nost tudi ameri{ki predsednik je postal TV. Leta 1980 politi~no nekorektno in obenem tako karnevalsko Tunelske vizije), je predstavila TV voditelja, ki se in da so va{a ìvljenja neresni~na! Po~nete to, kar je namre~ v Belo hi{o pri{el Ronald Reagan, parodijo vojne mesarije postavili v ~as vietnamske neha samocenzurirati, da bi ljudem lahko povedal, vam re~e televizija: obla~ite se kot televizija, jeste nekdanji h'woodski zvezdnik. Preìvel je oba vojne, pa~ ni pri{lo v po{tev. Film je postal hit, da postajajo TV in da naj se temu uprejo. Howard kot televizija, otroke vzgajate kot televizija, celo mandata – atentat, recesijo, inflacijo, preziranje pobral zlato palmo in sproìl zelo popularno, Beale (Peter Finch) je ostareli, zapiti, depresivni, mislite kot televizija! To je mnoì~na norost, vi brezposelnih, upokojencev, etni~nih manj{in in dolgoìvo TV serijo, ki je Ameri~ane potem vsak zblojeni, neko~ zvezdni{ki voditelj poro~il na TV manijaki! Za bo`jo voljo, vi ljudje ste resni~ni. intelektualnega dela, orja{ki deficit, monumentalni teden – od leta 1972 do leta 1983 – spomnila, mreì UBS (Union Broadcasting System), ki je Mi smo le iluzija. Zato ugasnite svoje televizorje. nacionalni dolg, eskalacijo socialne polarizacije, da so vojno v Vietnamu izgubili. Nih~e ni vojne bazirana v razko{ni stekleno-marmornati stolpnici. Ugasnite jih zdaj. Ugasnite jih sredi mojega bombardiranje Libije, bejrutski pokol marincev. izgubljal tako dolgo. Nih~e je ni izgubil v toliko Ker pa mu ratingi vztrajno padajo, {efi sklenejo, stavka! Ugasnite jih!!" To bi preìveli tudi drugi predsedniki, ne bi pa delih. Nih~e, ki je kontroliral TV sliko vojne (in da ga bodo odstavili. Maxu Schumacherju (William Pred tem jih pozove, naj odprejo okna in kri~ijo: preìveli takega {kandala, kot je bil Iran/Contra. naracijo o vojni), do tedaj {e ni izgubil vojne. A po Holden), uredniku informativnega programa, sicer "Tega ne bom ve~ trpel!" In ljudje odprejo okna. In Ronnie ga je. Zakaj? Iz preprostega razloga: ker je drugi strani: vietnamska vojna je bila prva TV staremu prijatelju in zavezniku, zato re~e: "Ubil se kri~ijo: "Tega ne bom ve~ trpel!" Toda televizorjev nacija verjela, da nima pojma, kaj se je dogajalo. vojna, zato je povsem logi~no, da je mutirala v bom! Mo`gane si bom razstrelil v etru, sredi ne ugasnejo. Prenos se nadaljuje – tako kot v Ni ~udno: Ronnie, "veliki komunikator", je imel TV serijo. Tako je bilo izvirno mi{ljeno. poro~il!!" Kul, dahne cini~ni Max, to bo dobro za Romerovi Zori ìvih mrtvecev. Njegova norost tedaj za sabo è sedem let, v katerih je naredil Sedemdeseta so bila ~as, ko so mnoge filme ratinge. "Imel bi 50-odstotni dele`. Zlahka. Iz tega postane entertainment, toda ko mu za~nejo vse, da bi ustvaril lik predsednika, ki nima pojma, podalj{ali v TV serije – Lucasovi Ameri{ki grafiti bi lahko naredili TV serijo. Samomor tedna. Vraga, ratingi padati, {efi sklenejo, da ga bodo zares in kaj se dogaja. (1973) so se prelevili v TV serijo Happy Days zakaj bi se omejevali - Eksekucijo tedna." [e dokon~no odpustili, to pa tako, da bodo zreìrali Leta 1980 je ljudem razkril, da "drevesa bolj (1974–84), Scorsesejev film Alice ne ìvi ve~ bolje: "Terorist tedna!" Ali pa: "The Death Hour!" atentat nanj – in to v ìvo. Ali kot mu è vnaprej onesnaùjejo okolje kot avtomobili", potem pa jih tukaj (1974) se je prelevil v TV serijo Alice Pravi nedeljski show. Za celo druìno. Zjebali bi pojasni Arthur Jensen (Ned Beatty), lastnik TV je {e bolj pomiril: "Vse radioaktivne odpadke, ki (1976–85), Sieglov [erif v New Yorku, alias Disneyja. mreè: "Igra~kate se s primarnimi naravnimi se v enem letu naberejo v jedrski elektrarni, lahko Coogan's Bluff (1968), pa v TV serijo [erif v New Oba sta brez iluzij: televizijo zanimajo le {e ratingi. silami, gospod Beale – in tega ne bom pustil. Vam shranite pod mizo." [ur. Ko je leta 1982 obiskal Yorku, alias McCloud (1970–77). Celo prva dva Entertainment je raz`rl novice, ki so se zvedle na je to jasno? Mislite, da ste pokvarili poslovno Brazilijo, je na slavnostni ve~erji mirno nazdravil Botra so leta 1977 zavrteli kot 475-minutno samomore, umore, atentate, nore bomba{e, kup~ijo. Arabci so iz te deèle odnesli milijone "ljudstvu Bolivije". Ups! Ko mu je kapnilo, da je miniserijo (The Godfather Saga). Do tedaj je bilo mafijske obra~une in prometne nesre~e. Toda dolarjev – in morajo jih vrniti. To je kot plima in udaril mimo, je hitro dodal: "Ah, Bolivija je na{a ravno nasprotno: TV filme so spreminjali v filme. Beale potem v poro~ilih res oznani, da ga bodo oseka. Ekolo{ko ravnote`je. Stari ste in {e vedno naslednja postaja!" Kar je bil spet udarec mimo: Martyja, Dvanajst jeznih mo`, ûdodelko in tako zaradi prenizkih ratingov odpustili in da bo v zadnji razmi{ljate v pojmih nacij, ljudstev. Ni ve~ nacij, ni na njegovi latinskoameri{ki turneji so bile namre~ dalje. V sedemdesetih se je trend ostro obrnil, oddaji – "~ez en teden" – naredil samomor. ve~ ljudstev, ni ve~ Rusov, ni ve~ Arabcev, ni ve~ le {e tri postaje – Kolumbija, Kostarika in toda filmov niso spreminjali le v TV serije, ampak V ìvo. "Glejte me naslednji torek!" TV mreì da Tretjih svetov – ni ve~ Zahoda. Obstaja le {e Honduras. Nobene Bolivije! Geografija mu ni tudi v TV filme. Ali bolje re~eno: filmi so za~eli na voljo teden dni za promocijo ultimativnega TV holisti~ni sistem sistemov – prostrano in leàla, a tudi v zgodovini je imel hude luknje: ko je dobivati TV nadaljevanja, TV sequels. Recimo: showa – samomora v ìvo. prepleteno, interaktivno, multivariantno, leta 1984 obiskal Kitajsko, je bil prepri~an, da ga Hillov vestern Butch Cassidy in Sundance Kid [efi ponorijo, toda Diana Christensen (Faye multinacionalno gospostvo dolarjev, petrodolarjev, gosti Mao, ki je bil tedaj è 8 let mrtev. Ronnie je (1969) je dobil TV nadaljevanje Mrs. Sundance Dunaway), nova direktorica programa, neob~utljiva elektrodolarjev, multidolarjev, rajhmark, rubljev in bil dezinformiran: leta 1985 je oznanil, da je bila (1974). Lumetov Serpico (1973) je najprej dobil senzacionalistka, ki je zrasla na televiziji ("TV funtov. Mednarodni denarni sistem dolo~a segregacija v ju`noafri{kih hotelih in restavracijah TV film (Serpico: The Deadly Game, 1976), potem generacija") in ki ho~e lansirati tabloidni celokupnost ìvljenja na tem planetu. Tak{en je "eliminirana". Tako mu je morda pravilo srce, toda pa {e TV serijo. Tako kot Pravi pogum (1969), resni~nostni {ov s teroristi in ugrabitvami (teroristi danes naravni red stvari. Tak{na je danes dejstva so pravila druga~e: ju`noafri{ki predsednik Nevada Smith (1966), Tajni agent Matt Helm bi jih snemali kar sami!), sicer Schumacherjeva atomska, subatomska in galakti~na struktura Botha je le nekaj dni prej reforme ostro zavrnil. (1966) in Tajni agent Flint (1966). Ni~ ni bilo off- ljubica, v tem vidi biznis – ljudje potrebujejo stvari. In vi ste se igra~kali s primarnimi naravnimi Dejstva so vedno pravila druga~e. Ko je rekel, da limits: leta 1980, ob zatonu sedemdesetih, je TV nekoga, ki bo izrazil njihov bes, nekoga, ki bo silami – in pokorili se boste. Pokaète se na dobi polovica Ameri~anov od dràve vsak dan nadaljevanje – High Noon II: The Return of Will artikuliral njhove frustracije, njihove strahove, ekranu ter kri~ite o Ameriki in demokraciji – ni brezpla~en obrok, je bilo to noro, toda nih~e ni Kane – dobil celo vestern To~no opoldne (1952). njihovo tesnobo, njihovo paranojo. "Ho~em tak Amerike, ni demokracije. Obstajajo le IBM in ITT in ponorel – Ronnijeve lunati~ne blodnje so bile v Filmi so se torej spreminjali v TV. Ni~ posebnega: {ov! Spremenila ga bom v najve~ji TV hit!" In AT&T. In Dupont, Dow, Union Carbide in Exxon. To rimi z medijem, v katerem je nastopal. v sedemdesetih se je vse spreminjalo v TV. Tudi dalje: "Na tej TV mreì no~em konvencionalnega so nacije sodobnega sveta. Ne ìvimo ve~ v svetu Do dejstev je imel TV odnos, toda videlo se je, da ljudje. In tega ni moglo ni~ spremeniti, niti programa. Ho~em kontrakulturo. Ho~em nacij in ideologij, gospod Beale. Svet je biznis." z njimi ni spal. Izgledal je fiktivno. In tudi to, kar je parodiranje televizije, kot ga je uprizarjal ske~evski antiestabli{ment." V Bealu, lunati~nem populistu, Teroristi, ki jih infiltrirajo v TV publiko, ga potem govoril, je bilo fiktivno: rekel je, da vulkan na gori mozaik The Groove Tube (1974), niti napol vidi sodobnega profeta, spontanega mesijo, ki bo res likvidirajo. Ali kot pravi narator: "Prvi~, da so St. Helen's v nekaj mesecih pridela ve~ nostalgi~no opozarjanje, da je bila TV neko~, v razkrival hinav{~ino – in TV mreò potegnil iz koga ubili zaradi slabih ratingov." Toda likvidirajo `veplovega dioksida kot vsi avtomobili v desetih ~asu makartizma, najbolj varno delovno finan~nega brezna. In res, Beale, "nori TV ga pravi teroristi – ~lani ultralevi~arske, militantne letih, da so na Aljaski ve~je zaloge nafte kot v pribeàli{~e scenaristov, ki so v Hollywoodu padli mesija", dobi svoj {ov, The Howard Beale Show Ekumenske osvobodilne armade, ki so pred tem Savdski Arabiji, da je nuklearne rakete Trident po na ~rni spisek (Krinka, 1976), potemtakem ("porno info show", kot pravi nekdo), v katerem oropali banko in rop kar sami tudi posneli. Kar je izstrelitvi mogo~e odpoklicati, da je bilo nostalgi~no opozarjanje na "dobro" TV, ki jo je besno pridiga o bole~ini, poniànju in propadu, ki dalo Diani sijajno idejo: hej, angaìrajmo jih! segregacije v ameri{ki vojski konec po napadu na George Clooney dopolnil v filmu Lahko no~ in so jim podvrèni ljudje, o klavnici, v kateri ìvijo, o Dajmo jim TV {ov – ropajo naj banke, ugrabljajo Pearl Harbor, da so ru{ilci demokrati~no izvoljene sre~no (2005). Tunelska vizija (1976), ki je è v apokalipsi, ki se blià, o depresiji, ki jih ubija, o bogate dedinje in potni{ka letala, bombardirajo vlade v Nikaragvi "borci za svobodo", da je naslovu povedala, da televizija pri ljudeh ustvarja brezposelnosti in strahu pred brezposelnostjo, ki mostove, ubijajo ambasadorje in terorizirajo recesija isto kot depresija, da je "kreacionizem" tunelsko vizijo, je bila sicer komedija, {e ena jih `re, o bankah, ki propadajo, o zraku, ki ga nacijo, vse skupaj naj sproti snemajo, mi pa bomo znanost, da sta izobrazba in profit v obratnem parodija TV, toda s svojo postavitvijo v prihodnost, zastrupljajo, o hrani, ki je slaba, o nasilju, ki ga je to potem vrteli! "Vsak teden bomo za~eli z sorazmerju, da so ljudje brezdomni zato, ker so se 2 kinote~nik, januar-februar 2012 postal hit, mit, senzacija, kult, popkulturni mejnik, z gladiatorskimi {ovi, z anarhisti, ki televizijam multimedijska osebnost. Bu{nil je na posterje in prodajajo ekskluzivne pravice za svoje teroristi~ne naslovnice revij (Newsweek!), v duetu z bendom akcije, s tehnologijo, ki vernikom obljublja Art Of Noise posnel komad in spot Paranoimia, ponovno vstajanje, z narkotiki, ki gledalce silijo v Coca-Cola ga je leta 1986 angaìrala za potrebe non-stop gledanje enega in istega kanala, in z reklamne kampanje, s katero je promovirala New napravami, ki ljudem omogo~ajo, da televizijo Coke ("Catch the wave") in ru{ila Pepsi Challenge gledajo tudi, ko spijo. sami tako odlo~ili, brezposelnost je imel le za odgovoril è Landisov farsi~ni Film na àru: ("Don't say the P-word"), dobil je svoj talk-show V Hyamsovi farsi Ostanite {e naprej z nami "vnaprej pla~ane po~itnice". Bil je kolekcija televizija gleda nas. (The Max Talking Headroom Show) in svojo (1992) TV fana, ki ima na voljo 666 kanalov, lapsusov, kiksov, nevednosti, dezinformiranosti, Robert Redford bi lahko è tedaj posnel Kviz boì~no oddajo (The Max Headroom X-max televizor dobesedno pozavga vase, tako da se nelogi~nosti, absurdov in stupidnosti. In naciji je (1994), v katerem se izkaè, da je vsevednost Turkey), z njim so delali velike intervjuje, postal je prelevi v junaka starih nadaljevank, serij, {ovov in bilo to v{e~. televizije le fejk, Milo{ Forman bi è tedaj lahko avtor knjig (Max Headroom's Guide To Life), kvizov. Tragedija? Ne, ampak happy end: TV Ali natan~neje: naciji se je zdelo, da Ronnie posnel ^loveka z lune (1999), biografijo Andyja referenca v filmih (Nazaj v prihodnost 2) in pilot pogoltne tega, ki si to resni~no èli! Stay Tuned! izàreva neko misti~no, nevidno mo~. Zakaj? Za Kaufmana, TV komika, ki je verjel, da je spektakel ra~unalni{kih igric. Televizijo najprej gleda{. In potem je{. Dokler pa~ za~etek: znano je, da je bil na sestankih nezbran, le represivni reìm, ki ga sku{a zlomiti, Tom Dey Leta 1987 pa se je prelevil tudi v junaka lucidne, sam ne postane{ televizija. pasiven in nepozoren, da ga ni ni~ zares bi lahko è tedaj posnel Showtime (2002), v satiri~ne, sarkasti~ne, subverzivne TV serije Max Max Headroom se dogaja v dru`bi, ki policije ne pritegnilo, niti statistika niti politi~ni detajli, da je katerem se policaja prelevita v junaka Headroom, prve cyberpunk serije. Serija, ki jo je potrebuje ve~ – kontrolira jo pa~ TV, spektakel. bil vedno rahlo odsoten, na svojem planetu, v resni~nostnega {ova, Danny Boyle bi lahko è rolala ameri{ka TV mreà ABC, je pobrala Dru`ba, ki je ustvarila spektakel, je zdaj svojem filmu, da je pogosto zadremal, da je v tedaj posnel Revnega milijonarja (2008), v elemente filma 20 minut v prihodnosti in jih spektakel, ki ustvarja dru`bo. Lahko bi sicer rekli, debato vsko~il le s kako anekdoto iz svojega katerem je represija oz. tortura le nadaljevanje zapakirala v futuristi~no retro-tech odisejado da je Max Headroom v resnici le elektronski filmskega ìvljenja, da je bil teflonski, da je resni~nostnega {ova z drugimi sredstvi, Gus Van raziskovalnega novinarja Edisona Carterja, Ronald Reagan, ~e seveda è sam Reagan ne bi pozabljal imena svojih sodelavcev in da je mislil le Sant pa bi lahko è tedaj posnel @ensko za umret njegovega elektronskega alter ega Maxa bil elektronski Reagan. Headroom ima le glavo in na eno – na svoj TV nastop, na svoj TV lik. Drugi (1995), v kateri TV vremenarka ve: "V Ameriki si Headrooma in karizmati~ne TV postaje Network rame. Telesa, rok in nog nima. Tudi falosa ne. igralci so TV dojeli kot poniànje, pu{~avo in nih~e, dokler ne nastopa{ na TV!" Hja, It's a 23. Le toliko ga je, kolikor se ga vidi. TV mreà ga konec kariere – Ronnie je v njej videl svojo Wayne's World! To sta vedela tudi Wayne & Garth, Kdaj se dogaja Max Headroom? Leta 2004. In potrebuje le toliko, kolikor se ga vidi. Ni~ ve~. odre{iteljico. Vedno je vedel, kam mora gledati in junaka Waynovega sveta (1992), ki bi ga prav kje? Oh, v svetu, v katerem {tejejo le ratingi, v Max Headroom bi lahko vpra{al to, kar je v filmu kako. Pred kamero je izgledal kot kurba pred tako lahko posneli è tedaj. katerem so ljudje le brezosebni ratingi, podalj{ki King's Row (1942) vpra{al Ronald Reagan, ko se ti~em – profesionalno. Bil je dovolj pu{~oben, @e tedaj pa bi lahko posneli tudi Trumanov show televizije, v katerem televizije ne more{ niti ne je zbudil brez ene noge: "Where's the rest of rigiden in monoton, da se ji je lahko napisal na (1998), v katerem 29-letni Truman Burbank na sme{ ugasniti, v katerem so vse novice le me?". koò. V politiko je itak stopil prav v trenutku, ko lepem ugotovi, da è od rojstva ìvi v TV studiu, v entertainment, v katerem je politika le medijski Marcel [tefan~i~, jr. so ljudje verjeli le {e TV. Razlog ve~, da se je TV TV mestu, in da je è od rojstva zvezdnik dogodek, v katerem vladajo masivne, monolitne naciji zdelo, da Ronnie izàreva neko misti~no, resni~nostnega {ova. V Trumanovem showu lahko TV korporacije ("Imamo vse tisto, kar potrebujete, program nevidno mo~. sicer vidite kritiko medijskega supermarketa, in potrebujete vse tisto, kar imamo."), v katerem TV mreà (Network), torek 3.1. ob 21.00, Sestanki v Ovalni pisarni so bili le vaje za TV satiri~ni namig, da ìvimo v TV seriji, alegori~no je spektakel vse in v katerem je simulacija petek 6.1. ob 19.00 snemanje. In ker je bil brez scenarija izgubljen, so farso o postindustrijski artificielnosti ali pa realnosti bolj{a od same realnosti. Moderni ~asi (Modern Times), sreda 4.1. mu ga vedno napisali in narisali, hja, do zadnjega paranoi~no budnico a la Orwell, toda s tem Interaktivnost, komunikacija in zasebnost so le {e ob 19.00 detajla, vklju~no z vsemi didaskalijami – njegovo tvegate, da boste videli premalo. Vpra{ajte se iluzije. Ljudje so programirani. [e huje, Trumanov show (The Truman Show), sreda 4.1. javno ìvljenje so bili kadri, prizori in sekvence. namre~: je Truman `rtev manipulacije? Ne, interaktivnost, komunikacija in zasebnost so le ob 21.00 Vse je bilo predvideno, predvizualizirano, simulacija v tem svetu nima ve~ statusa profitni centri TV korporacij. Realno ìvljenje so Izpovedi nevarnega uma (Confessions of a kontrolirano, vnaprej zreìrano. Ronniejev TV {ov manipulacije. Brez simulacije tega sveta sploh ne ~rte na ekranu. Bzzzz! Prihodnost pa~ – ljudje, Dangerous Mind), ~etrtek 5.1. ob 19.00 so vedno vnaprej posneli – in potem iskali bi bilo. Ja, ampak to so po~eli skrivaj! [ur, tako je prevedeni v podatke. Ne, ne gledajo ve~ ljudje Lahko no~ in sre~no (Good Night, And Good "dogodek", na katerega ga bodo projicirali. Na bil Truman bolj spontan. Okej, lahko odkoraka. televizije, ampak televizija gleda ljudi. Toda Luck), ~etrtek 5.1. ob 21.15 tiskovne konference ga niso spustili, okej, le A kam bo {el? In tudi ~e gre – ljudje bodo pa~ ironi~no, Max Headroom, junak elektronske Waynov svet (Wayne's World), petek 6.1. v~asih – in ~e se je slu~ajno izgubil, so hitro preklopili na drug kanal. Je pa res, da je Steven generacije, ni bil nikoli ra~unalni{ki lik, ampak le ob 17.00 ugasnili lu~i in rekli "Konec"! Politiko je razbil v Soderbergh è tedaj, ob izteku Reaganove dobe, simulacija ra~unalni{kega lika. Matt Frewer, ki je @enska za umret (To Die For), petek 6.1. pop zgodbe, ki jih ljudje lahko razumejo. Ne, ni bil posnel film Seks, laì in videotrakovi (1989), v igral Edisona Carterja, je namre~ igral tudi ob 21.15 politik, ampak narator, ali kot so rekli – TV katerem je frustrirani, inhibirani, impotentni Headrooma, jasno, skrit za mnogimi zelo Bob Roberts, sobota 7.1. ob 17.00 napovedovalec. Graham k sebi vabil ènske, toda ne zato, da bi niansiranimi plastmi gumijastega make-upa. Vse TV dnevnik (Broadcast News), sobota 7.1. Ni ~udno, da je v Reaganovi dobi nastala kopica seksal z njimi, ampak zato, da bi snemal eroti~ne to so potem oja~ali z grafiko in specialnimi efekti, ob 19.00 grozljivk (Poltergeist, Terorvizija ipd.), v katerih so pogovore z njimi – dobro se je po~util {ele, ko je tako da je res izgledal kot digitalni lik. V resnici je Naklju~ni junak (Accidental Hero), sobota 7.1. se demoni in druge po{asti skrivali v televizorjih. to, kar je "doìvel", gledal na televizorju. bil le simulacija simulacije. ob 21.30 TV je le podalj{ek po{asti, njeno najbolj naravno Leta 1984 se je britanski TV postaji Channel Four Kot namre~ izvemo v prvi epizodi, sicer le priredbi Seks, laì in videotrakovi (Sex, Lies, and okolje. Ni ~udno, da je David Cronenberg tedaj utrnila genialna, prelomna ideja: hej, so si rekli, telefilma 20 minut v prihodnosti, je Network 23 Videotape), sreda 11.1. ob 21.00 posnel Videodrom (1983), v katerem je TV zakaj ne bi na{e glasbene oddaje, kolekcije lansirala "blipverts", nove reklame, ki so tako Kviz (Quiz Show), ~etrtek 12.1. ob 21.00 producent mutiral v televizor. ^love{ko telo je le videospotov, vodilo kako res neobi~ajno, hitre, da so mimo, {e preden gledalec preklopi. Ostanite {e naprej z nami (Stay Tuned), petek podalj{ek TV. Ni ~udno, da je Mark Romanek tedaj ekscentri~no bitje, recimo kak digitalni, Ha! Toda reklame imajo pogubne stranske u~inke: 13.1. ob 21.00 posnel film Static (1985), v katerem izumijo ra~unalni{ki lik? Le zakaj ne? In tako se je rodil ljudje lahko zaradi kratkega stika eksplodirajo. In Rojena morilca (Natural Born Killers), petek 13.1. televizijo, ki lovi in prena{a sliko iz nebes. Hja, Max Headroom. Ker pa se jim je zazdelo, da je to ne vsi ljudje, ampak predvsem upokojenci in ob 22.45 "seeing is believing". Nebesa so TV Reagan. Headroom ve~ kot le talking head, ve~ kot le brezposelni, skratka, ljudje, ki nimajo denarja. Ti Revni milijonar (Slumdog Millionaire), sobota Oziroma: Reagan = TV nebesa. In ni ~udno, da je avtomati~ni ~italec trotla, so sklenili, da so pogre{ljivi. TV korporacija jih ne potrebuje. Ker 14.1. ob 17.00 Joe Dante tedaj posnel Raziskovalce (1985), v posnamejo njegovo biografijo, specifi~no – TV film ne zapravljajo. In ker Edison, tehno frik, ki ne gre MASH, sobota 14.1. ob 19.15 katerih se izkaè, da so zunajzemeljska bitja vse, o tem, kdo je, od kod prihaja, kako je nastal in kaj nikamor brez video kamere, zavoha veliko Miami Vice, sobota 14.1. ob 21.30 kar vedo o ljudeh, izvedela s televizije. Vpra{anje, ho~e. In ta film, 20 minut v prihodnosti, ki sta ga svinjarijo, {efi sklenejo, da ga bodo eliminirali in ^lovek z lune (Man on the Moon), torek 17.1. kdo gleda koga, mi vesolje ali vesolje nas, se je reìrala Rocky Morton in Annabel Jankel, so zamenjali z ra~unalni{ko simulacijo, Maxom ob 18.30 prelevilo v vpra{anje, kdo gleda koga – mi potem leta 1985 zavrteli kot uvod v serijo novih Headroomom. Na sre~o preìvita oba, tako Desperado Tonic, petek 20.1. ob 22.30 televizijo ali televizija nas? Na to vpra{anje je leta glasbenih oddaj. Max Headroom na lepem ni imel original (Edison) kot simulacija (Max), zato ju v 1977 – leto po Tunelski viziji in TV mreì – ve~ razloga, da bi se oziral nazaj. êz no~ je naslednjih epizodah ~aka obra~un z mrakom – knji`nica tv (knji`ne) novosti boju posluì vpeljave novih tehnologij (videografika kulturna proizvodnja in eden njenih temeljev je tudi inovativnega na podro~ju TV industrije in Ob prihajajo~i Jesenski filmski {oli je kinote~na v mno{tvu novih novi~arskih kanalov), predvsem repeticija (mnoì~na proizvodnja tiskanih medijev, tehnologije. Ko 1. oktobra 1975 HBO premierno knji`nica pridobila nekaj knji`nih novosti s tematiko pri filmih in videospotih prevzema nove vrste knjig). Podobno kot pred tem radio je ameri{ka TV predstavi {e svoj satelitsko-kabelski program z televizije. Vse knjige prihajajo iz ZDA, kjer sta montaè, televizijske mreè se vse bolj povezujejo z razvojem tehnologije pre{la od oddajanja v ìvo, znamenitim boksarskim dvobojem med M. Alijem obsesija s TV in pojavnost TV kot medija tudi po s filmskimi studii in zalo`ni{kimi hi{ami (tako ki je vseeno ostalo "glavno" v najbolj gledanih in J. Frazierom (Thrilla in Manila), je vse ostalo le "zlati dobi" od 50. do 80. let 20. stoletja {e vedno kapitalsko kot produkcijsko), hkrati vpelje nove terminih, na predvajanje vnaprej posnetega {e zgodovina. HBO postane prvi vseameri{ki fenomen, ki kli~e k poglobljenemu raziskovanju. vrste produkcije, od buti~nih serij (Severna materiala, ki je omogo~al tudi ponovitve. Po kabelsko-satelitski program, do leta 1994 je Vse knjige orisujejo "zgodovino" ameri{ke TV obzorja) do tabloidnih form (Pee-wee's, vpeljavi novega, bolj kakovostnega UHF TV signala prisoten è v 98 % ameri{kih domov in do zadnjih 30 let, razvoj novih TV produktov in novih- Playhouse). ê je od nekdaj veljalo, da ni in barvne TV v 60. letih 20. stoletja odstotek dandanes v 150 dràvah sveta. Eden od urednikov starih estetik, navadno v povezavi z razvojem novih pomembno, kdo stoji za televizijskimi kamerami, ponovitev v ameri{kih TV programih samo {e knjige Gary R. Edgerton (drugi je Jeffrey P. Jones) tehnologij. Skratka nekaj, kar se je v~asih takoj, in so bili avtorji obi~ajno skoraj anonimni, TV v nara{~a; do leta 1972 doseè 50 % v najbolj se v uvodniku vpra{uje, kako to, da nismo imeli navadno pa z nekajletno "zamudo" zna{lo (v 80. ponudi delo etabliranim avtorjem (David Lynch, gledanih terminih. Dandanes je {e mnogo ve~ji, knjige o ne~em tako vsakdanjem in vseprisotnem, dobrem in slabem) tudi v na{ih domovih na na{ih Oliver Stone) ter si jih v okviru svojih estetskih posebej ker med "ponovitve" {tejejo tudi kot je HBO. In odgovor je ravno v tem: HBO je TV ekranih. "zahtev" podredi in jih naredi primerne za {ir{o TV dostopnost teh brez TV signala (najprej VCR, nato danes nekaj samoumevnega. HBO je dana{njo John Thornton Caldwell: Televisuality – Style, publiko, publiko, ki sedi pred TV ekrani ob najbolj video na zahtevo, danes DVD). Rerun Nation je vseprisotnost skrbno gradil na strategiji, da Crisis, and Authority in American Television gledanih terminih. Televisuality nas tako popelje "zgodba" o tem, kako so ponovitve izumile gledalcu ponudi nekaj ve~ – nekaj ~asa se je celo Velike ameri{ke TV postaje (ABC, NBC) so se na skozi novo dobo televizije, dobo, ko TV dokon~no ameri{ko TV in hkrati soustvarile del ameri{ke samoogla{eval s sloganom: "To ni TV, to je HBO." za~etku 80. let 20. stoletja zna{le pred podobno zavzame dominantno vlogo na podro~ju medijev, kulturne identitete. TV zapu{~ina je pomemben Ta nekaj ve~ se je bogato obrestoval, tako krizo, kot se je Hollywood 30 let poprej. ê je hkrati pa s pomo~jo tehnologije uspe{no {iri svojo del ameri{ke zgodovine, ki se je Ameri~ani krepko komercialno kot kriti{ko. Knjiga, sicer razdeljena Hollywoodu v 50. letih postala najve~ja konkurenca estetiko kot tudi ideologijo. zavedajo (v New Yorku so è leta 1976 odprli na poglavja drama, komedija, {port in napredujo~a TV, dostopna vsem Derek Kompare: Rerun Nation Museum of Broadcasting), zlasti ob manku dokumentarci, vse njihove "najve~je uspehe" prek antenskega omre`ja, se je ta na za~etku Ponovitve so med temelji TV programa. Ekonomija zgodovine, ki ga sami navadno ~utijo v odnosu do podrobneje predstavi. Tu so nadaljevanke Oz, 80. zna{la pred begom gledalcev k novim produkcije TV signala TV postaje naravnost sili v preostalega sveta. Deadwood, Seks v mestu, resni~nostno- specializiranim TV kanalom, v glavnem delujo~im ponovitve (repeticijo). Repeticija je seveda The Essential HBO Reader dokumentarna serija America Undercover in prek kabelsko-satelitskega omre`ja. Podobno kot obstajala è davno pred televizijo. Obenem z Ustanovitev nove kabelske TV Home Box Office seveda danes è kultni Sopranovi.. Hollywood (vpeljava cinemascopa) se tudi TV v razvojem kapitalizma se je razvijala masovna Inc. na za~etku 70. let predstavlja nekaj novega, Viki Bertoncelj 3 kinote~nik, januar-februar 2012 jesenska filmska {ola: mednarodni simpozij filmske teorije proti koncu s televizijsko serijo

odgovoru.1 Tipi~ni primer seriala lahko vidimo v ideolo{ke podstati serij, bo v dvorani Kinoteke soap operah, saj gre za narativ, ki je odprt v kriti~ni pretres dobilo nekaj konkretnih serij. neskon~nost. Kopica junakov je postavljena pred Matja` Li~er bo spregovoril o razmerju med raznorazne izzive, ki se lahko odvijajo in vle~ejo znanostjo in tehnologijo, vpreènima v specifi~no skozi desetletja. Nizanje posami~nih dramati~nih razumevanje naravnosti obstoje~ega zapletov se razre{i zgolj zato, da vzniknejo novi in ekonomskega reda v Na kraju zlo~ina (CSI); novi. Serial torej gradi na likih in njihovih Robert Pfaller bo priljubljeno serijo Seks v mestu kompleksnih povezavah, pri ~emer ti na neki na~in (Sex and the City) premislil z vidika vpra{anja lahko ìvijo ve~no. seksa v dru`benem in ne intimnem kontekstu; Lahko bi dejali, da v serialu zato ni smrti, ni Slavoj @ièk pa bo predavanje posvetil socialni konca, ni zaklju~enosti, serial nasprotuje drami Skrivna naveza (The Wire), ki med celovitosti, in ravno po tej lastnosti se najbr` ob~instvom in v kriti{kih krogih velja za enega najbolj radikalno razlikuje od standardne filmske najbolj prodornih televizijskih izdelkov zadnjega pripovedi. Nasprotno logiko ima druga vrsta serije, desetletja. nanizanka, kjer vsaka epizoda vsebuje zaklju~ek, Zbornik in JF[, ki se lotevata analize priljubljenega vendar tak{en, ki "kli~e" po svoji ponovitvi. fenomena iz najrazli~nej{ih vidikov, naposled Besedila zbornika med drugim prina{ajo premislek kaèta predvsem na to, da serije s svojim o tem, da detektivska in komi~na serija, dva specifi~nim razmerjem do konca predstavljajo paradigmati~na ànra nanizank, vedno znova dobro materijo za mi{ljenje, so torej platforma za ponudita konec, ki s ponavljanjem paradoksno preverjanje, razvijanje in produciranje (novih) nasprotuje harmoni~ni celovitosti. Lekcijo komi~ne konceptov. To velja tako za kultne izdelke, kot so in detektivske serije bi torej lahko strnili z denimo Twin Peaks, South Park in jugoslovanska besedami, da tudi konec ne more zaceliti rane Na vrat na nos (Grlom u jagode), ki so spremenili univerzuma: to s specifi~nimi pristopi dokazujejo obli~je televizije, kot za popularne, kriti{ko serije, kot so Poirot Agathe Christie (Agatha cenjene, pa tudi najnovej{e serijske proizvode Christie's Poirot, sicer televizijska priredba zabavne industrije: poleg nekaterih na{tetih {e za znamenitih avtori~inih romanov), kjer detektiv serije Ogla{evalci (Mad Men), Tudorji (The sicer vsakokrat uspe razre{iti zlo~in, a ga v Tudors) in Bojna ladja Galactica (Battleship naslednji epizodi è ~aka nov zlo~inski primer, pa Galactica). sitcoma Seinfeld in Sodobna druìna (Modern Na tem mestu lahko samo nakaèmo podro~ja in Family). teme, ki jih posku{a misliti zbornik in katerih del Gregor Moder bo na JF[ tako spregovoril o bo predstavljen na JF[, zato raje napotimo na slednjem, podobni liniji premisleka pa je mogo~e januarska predavanja in Proti koncu.. podvre~i tudi televizijski vestern Deadwood, ki je Jela Kre~i~ in Ivana Novak po spletu okoli{~in dobil odprt konec – teza kuratorki Jesenske filmske {ole in urednici predavatelja Du{ana Rebolja je, da je zbornika Proti koncu nesklenjenost serije sre~no sovpadla z njeno vsebinsko poanto o arbitrarnosti dru`benega reda. program Prav to~ka, kjer se prekrijeta vsebinska in Jesenska filmska {ola – mednarodni simpozij strukturna (oziroma produkcijska) plat serije, je filmske teorije: Proti koncu Filmski teoretik David Bordwell je na svojem tr`ne ekonomije in razvitih komercialno vzdr`nih zanimiv objekt analize pri~ujo~ega fenomena. Iz filmskem blogu v tekstu "TV Will Break Your tehnologij – v ~asu, ko je narativ prepoznan kot pregleda najbolj pronicljivih, subverzivnih ali sreda 11.1. Heart" ("Televizija vam bo zlomila srce") pojasnil, blago. druga~e izstopajo~ih televizijskih serij sledi, da 16.00 Jela Kre~i~ in Ivana Novak: Uvodni nagovor zakaj sodobne televizijske serije za razliko od Serija je tako uspehe najprej za~ela beleìti v serialna pripoved omogo~a tak{ne mi{ljenjske kuratork simpozija {tevilnih drugih teoretikov sam ne obravnava. tisku. V 19. stoletju so v tej obliki za~eli objavljati zasuke in prese`ke. 16.30 Darko [trajn: Televizija kot format Serija v nasprotju s filmom od ~loveka terja izvirna literarna dela. Tr`no ni{o so v zgodbah, ki Iz posebnega razmerja serije do konca ~rpa tudi televizijskega toka pripadnost, anga`ma, terja ~as, so~ustvovanje in so izhajale v nadaljevanjih, na{li mese~niki, za naslov zbornika. "Proti koncu" zadeva uperjenost 17.30 Melita Zajc: Spletne serije in participativna vìvljanje v like ter spremljanje tega, kako se njimi pa tudi dnevni ~asopisi. Serija se je serijskega narativa k nekemu (imaginarnemu) in v medijska kultura spreminjajo. To tej razvle~eni strukturi omogo~a, uveljavila tudi pri stripu. Podobno velja za radio. neskon~nost pomaknjenemu koncu, obenem pa 18.30 Katja î~igoj: Transgresivnost je "in": da razvije in poglobi karakterje, ustvarja konflikte Film, nov medij prej{njega stoletja, je s svojimi poimenuje tudi upiranje kakr{nikoli zaklju~enosti, (Ne)subverzivni u~inek politi~no nekorektnih TV med njimi ipd. Prav ti so tisto, s ~imer nas serija seriali najprej dvigoval naklado ~asopisov, {e celovitosti, definitivnosti – koncu nasprotuje, je serij privla~i. A ta "romanca" se po njegovem ne more posebej v zadnjih dvajsetih letih pa filmska proti koncu. kon~ati dobro; serijo bodisi ukinejo bodisi se industrija iz filmskih serialov dela dober posel. Januarska JF[ z osmimi predavanji prina{a ~etrtek 12.1. poslab{a ali pa ~lovek umre, {e preden se kon~a. Televizija velja za poglavitni medij serij, odkar je seètek glavnih preokupacij zbornika; od teh smo 16.00 Matja` Li~er: Na kraju zlo~ina in ostali Tekst prina{a predvsem zanimivo razumevanje postala prostor zabavnih vsebin v petdesetih dva prispevka è omenili. Njegov prvi del je trojanski konji tehnolo{ke naturalizacije dru`be razmerja med filmom in televizijo. Prvi naslavlja letih. Najuspe{nej{i primerki soap oper, torej serij posve~en obravnavi klju~nih konceptov, ki so 17.00 Du{an Rebolj: Deadwood: Kako nam je razumnega ~loveka, medtem ko serije delujejo po v paradigmati~nem serialnem ànru, so nastali v povezani s serijo: od pojma televizijskega toka David Milch povedal nekaj lepega drugi logiki, zadevajo ~lovekovo intimo, zapeljejo {estdesetih letih. Osemdeseta so prinesla Raymonda Williamsa do premislekov o 18.00 Gregor Moder: Repek. O druìni in nas in zadenejo v jedro na{e eksistence. Serije predvsem premik od dnevnih àjfnic k ve~ernim produkcijskih, estetskih, scenaristi~nih komi~nem niso toliko predmet mi{ljenja, kolikor so predmet serialom. Od devetdesetih let dalje so v okviru zna~ilnostih televizijskega medija in serij. ~ustvovanja. televizije za~ele nastajati serije, ki so si nadevale Nekatere med njimi bo predstavil Darko [trajn. petek 13.1. Premisa nove Kinotekine publikacije, zbornika titulo "kvalitetne televizije" – pojem, ki temeljito Vse bolj priljubljen pojav spletne serije bo 16.00 Robert Pfaller: Seksualnost in resnica Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost, ter obravnavo dobi v zborniku. Danes serije cvetijo osmislilo predavanje Melite Zajc. Katja î~igoj se mesta: Filozofske lekcije Seksa v mestu januarskega simpozija, ponovno obujene Jesenske tudi na spletu, v raznih oblikah, kar spreminja bo v svojem nastopu prav tako posvetila 17.30 Slavoj @ièk: Skrivna naveza: @ica filmske {ole (JF[), ki je posve~ena fenomenu na~in njihovega uìvanja in postavlja pod vpra{aj sodobnim trendom serij: politi~na nekorektnost, ki razrednega boja televizijske serije, je nasprotna. Serije so res nekatere temeljne koncepte televizijske teorije. è dalj{i ~as preèma televizijsko produkcijo, je postale prostor narativnih, vizualnih Serial je o~itno tista narativna forma, ki lahko pogost razlog za kriti{ko hvalo. Predavateljica bo Natan~nej{e sinopsise predavanj in ve~ eksperimentov, naslavljajo naj{ir{e ob~instvo, preìvi v najrazli~nej{ih medijih, zvrsteh in ànrih. premislila, ali je ta tudi upravi~ena. informacij o predavateljih si lahko preberete v postale so inspiracija za film, so osrednji kulturni Velik del zbornika se ukvarja z obravnavo ànrov, programskem koledarju. Predavanja bodo produkti in s tem zasedajo mesto, ki je v serija razse`nosti kot so detektivka, komedija in znanstvena potekala v dvorani Slovenske kinoteke. Za vstop dvajsetem stoletju pripadalo filmu. A ~eprav gre za Verjetno ni naklju~je, da je serija svoj vrh dosegla fantastika, pri ~emer kriti~no ovrednoti nekatere na predavanja si pravo~asno zagotovite resni~no popularen fenomen, besedila v zborniku v ~asu tr`ne ekonomije, globalnega kapitalizma, klju~ne predstavnike teh ànrov, prina{a premislek brezpla~ne vstopnice na blagajni Kinoteke. in predavanja na simpoziju spodbijajo nekriti~no svoje osrednje, najbolj primerno okolje pa v okviru o pomenu ponavljanja za sam ànr, zlasti pa o V ~asu Jesenske filmske {ole bo zbornik Proti sprejemanje teh novih in vplivnih kulturnih tekstov. televizije in sodobnih tehnolo{kih transformacij. ideologiji serialne produkcije. Iz tega obse`nega koncu: sodobna TV serija in serialnost v Kinoteki Poleg njene vpetosti v sodobni dru`benopoliti~ni sklopa, ki preiskuje kriti~ni potencial oziroma na prodaj po zniàni ceni 20 evrov. serija v zgodovini kontekst nas postavlja tudi pred vpra{anje, kaj V zvezi s formo serialnosti je treba poudariti, da ta formi nadaljevanja in ponavljanja prina{ata v bolj 1 Oba termina za oba tipa serij uporabljamo kot ni zrasla {ele na televiziji, ampak ima dovolj dolgo teoretskem pomenu. sopomenki; torej serija ustreza nanizanki in serial zgodovino. Najdemo jo tako v literaturi kot v Osnovna klasifikacija serije na serial nadaljevanki. Ob tem sam pojem serija, kadar je vizualni, filmski, stripovski umetnosti v vseh (nadaljevanko) po eni strani in na serijo uporabljen na splo{no, zaobjema tako serijo kot obdobjih. A ta narativ se dodobra razvije v pogojih (nanizanko) po drugi strani nas priblià serial.

4 kinote~nik, januar-februar 2012 retrospektiva: rainer werner fassbinder

Fassbinderjevega projekta, ko ga je ozna~il gejevsko gibanje, "terorizem" – sledil je vsem tem za "Balzaca zahodnonem{ke dru`be". dogajanjem, vendar jih je hkrati prav tragikomi~no kako postati nemec: V münchenskem reìserju krepkih bavarskih napihoval do skrajnosti, pogosto na veliko korenin je Schütte upravi~eno videl enega najbolj nezadovoljstvo vseh vpletenih: levica je v njem lucidnih in strastnih kronistov Zvezne republike. videla anarhista in prikritega fa{ista, judovska êprav Fassbinderjeva kamera ni skoraj nikoli skupnost ga je sumila surovega antisemitizma, za r. w. fassbinder homoseksualce je bil homofob, feministke pa so v izstopila iz studia, so se klavstrofobi~ni notranji prostori vendarle odpirali zunanjemu svetu. njegovih izjavah, ~e{ da si ènske èlijo le to, da Kuhinja in spalnica sta vodili naravnost v bi jih izkori{~ali "bolje", videle odkrito sovra{tvo dru`benopoliti~no pokrajino povojne Nem~ije. Za do ènsk. Fassbinderja pa je bilo to tudi vpra{anje osebne, Je {lo za nesporazum? Ali je {lo Fassbinderju za intimne narave, kot si ga je zastavil v nekem nekaj povsem drugega, za nov koncept `rtve kot intervjuju: "Kam sodim v zgodovini svoje deèle? take? êprav je mo~ {e vedno na strani krvnikov, Kaj me dela Nemca?" Fassbinder se je rodil se zdi, kot bi bili danes vsi radi `rtve, saj je tu zadnjega dne v mesecu nem{ke kapitulacije. Bil je najmo~neje na delu u~inek-subjekta. Tudi na tem eden prvih otrok povojnega obdobja. A kot pri podro~ju je Fassbinder opravil pionirsko delo in ve~ini pripadnikov njegove generacije, rojenih med svojim poskusnim subjektom postavil najvi{je letoma 1942 in 1948, je tudi njegova leta zahteve: ni mu bilo dovolj, da so bili ali se po~utili odra{~anja zaznamovala strahotna zapu{~ina kot `rtve, `rtve so morali v prvi vrsti "postati". nacisti~nega reìma, ki je preèmala intimne, Postati `rtev pa ne pomeni le zavedati se krivice druìnske odnose, dolo~ala sprejemljive politi~ne in razmerij mo~i, ki so povzro~ila trpljenje, pa~ pa drè in prevladujo~e kulturne vrednote, vklju~no z `rtev sama nosi odgovornost. Samo v melodrami glasbenim in filmskim okusom. Za razliko od lahko za svoje trpljenje iztrì krepost in moralno mnogih mladih nem{kih ustvarjalcev, ki so sku{ali superiornost. Ker pa je ta krepost neprestano na s svojim pisanjem in filmi "obra~unati s preizku{nji, ki se vr{i skozi ponavljanje, junakinje preteklostjo", pa se je Fassbinder vanjo {e bolj melodram pogosto zmotno ozna~imo za pogreznil. Vrnil se je zlasti v tako imenovani mazohistke. Res so povratnice, a njihovi prekr{ki Gründerzeit (obdobje utemeljevanja nem{kega so plemeniti. Pri Fassbinderju pa je na kocki {e rajha) in k po~elu sodobnega antisemitizma v nekaj ve~: `rtve so tisti, ki so povsem izpadli iz romanu Soll und Haben Gustava Freytaga. Vendar simbolnega reda, ki nimajo ve~ kaj izgubiti, ta Fassbinderjev projekt ni uzrl lu~i dneva in tako ni~esar ve~ ne morejo unov~iti, niti lastnega se tisto, ~emur bi lahko rekli kronika sodobne telesa. Julia Kristeva jim pravi abjektna telesa, Nem~ije ali Fassbinderjeva La comédie humaine, Giorgio Agamben uporabi izraz homo sacer. za~enja z zatonom prusovstva v Fontanovem Effi Nasprotno je logika odvisnosti znotraj brezizhodne Briest. Sledijo kriza Weimarske republike (Berlin situacije in antagonisti~nega zoperstavljanja Alexanderplatz), vzpon nacionalsocializma kr{itelja in `rtve {e vedno ujeta v asimetrijo krivde (Despair – Eine Reise ins Licht), Hitlerjeva vojna in dolga ter v iluzijo, da v dialogu med spominom (Lili Marleen), povojna leta (Zakon Marie Braun), in pomnjenjem, spravo in pozabo obstaja neko "gospodarski ~ude`" (Lola), pozna petdeseta veljavno sredstvo menjave. Resnica in sprava iz (Veronika Voss) in zgodnja {estdeseta (Branjevec o~i v o~i: tak{no pojmovanje `rtve vodi po za {tiri letne ~ase), prihod "gastarbeiterjev" (Vsi Fassbinderju v slepo ulico. Zato njegovi liki ne drugi se imenujejo Ali), "vro~a jesen" leta 1977 i{~ejo `rtve onkraj omejitev spola in statusa, pa~ (Nem~ija jeseni) in razpad Frakcije rde~e armade pa v dejstvu, da zavestno izbirajo vlogo (Tretja generacija). Te kronike niso sledile duhu izkori{~anih v okviru samih odnosov izkori{~anja. Reitzovega Heimata, pa~ pa so sku{ale ujeti [ele ko odvrèjo svoje sebstvo in feti{e, ki ga program fassbinder v ìvo trenutke krize in zgodovinskega prevrata, ki so vzdrùjejo (najbolj bole~e in eksplicitno v filmih Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele Fassbinder je ob svoji smrti zaradi prevelikega ponavadi tesno povezani s skromnimi, a pogosto Leto trinajstih lun in Hrepenenje Veronike Voss), auf), torek 17.1. ob 21.00, sobota 11.2. odmerka, 10. junija 1982, v 37. letu starosti, neusli{animi upi malome{~anstva, s sanjami postanejo ti liki svobodni. Kar se kaè kot ~isto ob 21.00, ~etrtek 16.2. ob 18.00 veljal za enega klju~nih reìserjev tako konformistov, antijunakov in asocialnih elementov samozanikanje, postane temelj nove resnice Klo{ar (Der Stadtstreicher), sreda 18.1. imenovanega novega nem{kega filma, ob avtorjih, z obrobja razklane dru`be. ê se je ob rojstvu subjekta in omogo~i vpeljavo nove etike. Cilj te ob 19.00, sreda 1.2. ob 21.15 kot so Alexander Kluge, Edgar Reitz, Werner me{~anske dobe Balzacova ^love{ka komedija etike postajanja `rtve pa je oropati sebstvo vseh Mali kaos (Das kleine Chaos), sreda 18.1. Herzog, Wim Wenders, Hans-Jürgen Syberberg in ukvarjala z denarjem, mo~jo in kipe~imi strastmi fizi~nih, psihi~nih in simbolnih sredstev menjave ob 19.00, sreda 1.2. ob 21.15 Margarethe von Trotta. S svojo nekonvencionalno pohlepa in pogoltnosti, pa Fassbinderjevi filmi ter na ta na~in dose~i stanje radikalne odprtosti Ljubezen je hladnej{a od smrti (Liebe ist kälter me{anico avantgardnih tehnik in sentimentalnih beleìjo razkroj, ~e è ne absolutni konec te ere: za ìvljenje. als der Tod), sreda 18.1. ob 19.00, sreda 1.2. zgodb, od predmestnih kvazi gangsterskih filmov zdaj gre za hinav{~ino in prodanost me{~anske "Vemo, kaj vemo, drago smo to pla~ali," zaklju~i ob 21.15 in ~rnih komedij do literarnih priredb, morale, za prosti trg humanisti~nih vrednot in Berlin Alexanderplatz. Fassbinder se zgodovine ni Gre{ni kozel (Katzelmacher), sreda 18.1. socialnorealisti~nih dram in ènskih melodram, je meritokracijo, ki se je sprevrgla v ~rno borzo loteval kot kronist, pa~ pa kot popotnik v ~asu, in ob 21.15, ~etrtek 2.2. ob 19.00 zaslovel najprej v Londonu, nato v Parizu in New ~ustev. Vsak bi rad iztrìl ve~, kot je vloìl, in kot tak je smel potovati v prihodnost le pod Bogovi kuge (Götter der Pest), ~etrtek 19.1. Yorku, v Zahodni Nem~iji pa njegovi filmi pove~ini prodal svojo naklonjenost najbolj{emu ponudniku, pogojem, da preteklost pusti nedotaknjeno, z eno ob 19.00, ~etrtek 2.2. ob 21.00 niso naleteli na pozitiven odziv. A ker je umrl tako a konec koncev so vsi prevarani. Prodajalci in samo izjemo – da vanjo umesti samega sebe in Rio das Mortes, ~etrtek 19.1. ob 21.00, mlad, med snemanjem Querelle (1982) in na kupci ukradene robe, zvodniki, prekup~evalci in prevzame del odgovornosti za tisto, kar se je è petek 3.2. ob 17.00 vi{ku svoje slave – po mednarodnem uspehu posredniki ... to so ubogi, ni~evi heroji tega sveta. dogodilo in ~esar ni ve~ mogo~e vzeti nazaj. Potovanje v Niklashausen (Niklashauser Fart), filma Zakon Marie Braun (1978) ter eni A preve~ enostavno bi jih bilo videti zgolj kot Zgodovine se torej ne smemo lotevati skozi sobota 21.1. ob 19.00, petek 3.2. ob 19.00 najdra`jih, a silno impresivnih in hkrati izkrivljeno ogledalo razo~aranega idealizma, ki v primerjavo "na{ih" in "njihovih" `rtev, ali s Ameri{ki vojak (Der amerikanische Soldat), kontroverznih TV serij Berlin Alexanderplatz njem vidi samo {e podobe samoprezira in lastne spreminjanjem drugega in njegove drugosti v nam sobota 21.1. ob 21.00, petek 3.2. ob 21.00 (1980) –, se je vendarle zapisal med tragi~ne zatajitve. Fassbinderjevi junaki so bili za kaj enako in enakovredno, pa tudi ne tako, da si nad Pazite se svete kurbe (Warnung vor einer heiligen evropske genije-umetnike tipa Georg Büchner takega preve~ uporni{ki in preve~ realisti~ni; preteklostjo umijemo roke, kot nad ne~em, kar je Nutte), torek 24.1. ob 19.00, sobota 4.2. (24), Franz Kafka (41) in Vincent van Gogh (37); me{etarski duh kapitalisti~ne logike namre~ è preteklo. Zdi se, kot bi {lo Fassbinderjevim ob 17.00 slednjemu je posvetil tudi enega svojih filmov. venomer nudi nove mo`nosti, odpira nove poti in filmom za nekaj povsem drugega in vendar je v Branjevec za {tiri letne ~ase (Händler der vier Med razlogi, zakaj ga je Nem~ija tako dolgo spro{~a nove energije. jedru vsakega ta, ista ideja: drugega se moramo Jahreszeiten), torek 24.1. ob 21.00, sobota 4.2. zanikala, je bilo dejstvo, da so njegovo ìvljenje in nau~iti ljubiti do to~ke samopozabe, a slednja ne ob 19.00 delo povsem zasen~ili {kandali, povezani z fassbinderjev pomen danes: nemci kot `rtve? pomeni `rtvovanja, pa~ pa lastno, neposredno Grenke solze Petre von Kant (Die bitteren Tränen odvisnostjo, osebne razprtije in poklicna rivalstva. V svojih prvih predmestnih gangsterskih filmih izkustvo drugosti drugega. Zato na vpra{anje der Petra von Kant), sreda 25.1. ob 19.00, Te teàve, naj se zdijo {e tako trivialne, Fassbinder idejo eksploatacije polarizira med "Kam sodim v zgodovini svoje deèle, kaj me dela sobota 4.2. ob 21.00 predstavljajo jedro problema in pomagajo osvetliti, izkori{~evalce in izkori{~ane, liki pa pogosto Nemca?" Fassbinderjevi filmi odgovarjajo takole: Effi Briest (Fontane Effi Briest), sreda 25.1. zakaj je bil Fassbinder tako tipi~en predstavnik nastopajo kot odprte rane kapitalizma. Vendar v biti Nemec pomeni ponovno se nau~iti "postati" ob 21.30, torek 7.2. ob 19.00 ZRN (ne le njene kinematografije), pa ~eprav je bil kasnej{ih delih odkrije {e drugo àri{~e konflikta. Nemec. Alexander Kluge je neko~ zapisal: Nasilje svobode (Faustrecht der Freiheit), zaradi svoje osebnosti, politi~ne drè, spolnih Sprva so bile ènske tiste, ki so prav s svojo "Nem~ija – bolj ko jo opazuje{, bolj se ti izmika." ~etrtek 26.1. ob 19.00, torek 7.2. ob 21.30 preferenc in splo{nega habitusa upornik, outsider nemo, tiho navzo~nostjo podale najglasnej{o To morda drì za Klugejeve filme, ne pa za Vnebohod Küstersove matere (Mutter Küsters' in – v o~eh ve~ine Nemcev – popolnoma kritiko sistema in postale utele{enje slabe vesti Fassbinderjeve. Ko se je Gertrude Stein Fahrt zum Himmel), ~etrtek 26.1. ob 21.15, netipi~en. patriarhalne dru`be. Nato so `rtve postali pritoèvala, da ni videti tak{na, kot jo je naslikal ~etrtek 9.2. ob 19.00 homoseksualci, ki so jih brutalno ali cini~no Picasso, ji je ta odgovoril: "Zdaj ne, neko~ pa Strah pred strahom (Angst vor der Angst), zgodovinar-kronist ZRN izrabljali drugi homoseksualci (v filmih Nasilje bo{." Enako bi lahko rekli za Nem~ijo: vse bolj se sobota 28.1. ob 17.00, ~etrtek 9.2. ob 21.00 Jean-Luc Godard je neko~ dejal: "Morda so njegovi svobode ter Leto trinajstih lun), pa lezbijke kot pribliùje podobi, kakr{no ji je naslikal Vra`je seme (Satansbraten), sobota 28.1. filmi res vsi po vrsti slabi, a Fassbinder je kljub `rtve sle po prevladi in slepe strasti (v filmu Fassbinder.. ob 19.00, petek 10.2. ob 17.00 temu najve~ji nem{ki reìser. Bil je tam, ko je Grenke solze Petre von Kant). Nazadnje pa so se Thomas Elsaesser Kitajska ruleta (Chinesisches Roulette), Nem~ija potrebovala filme, da bi se odkrila na izkristalizirala tak{na razmerja mo~i med ve~ino, (prevedla in priredila Ma{a Pe~e) sobota 28.1. ob 21.15, petek 10.2. ob 19.15 novo. Edini, s komer ga lahko primerjamo, je manj{inami in oblastjo, ki so razkrila, da kr{itelje Zakon Marie Braun (Die Ehe der Maria Braun), Rossellini. Niti francoskim novovalovcem namre~ in `rtve povezuje mnogo ve~ kot zgolj torek 31.1. ob 19.00, petek 10.2. ob 21.00 ni uspelo Francije [ne le Pariza] tako ìvo predo~iti antagonizem. To nas privede do tiste brezizhodne Pri~ujo~e besedilo je odlomek dalj{ega eseja, Lili Marleen, torek 31.1. ob 21.15, torek 14.2. v filmih, kot je povojna Nem~ija prisotna v situacije (na primer v Tretja generacija, Berlin ki bo v integralni verziji, sku{aj s {tevilnimi ob 19.00 Fassbinderjevih." Godard tu izpostavi pomembno Alexanderplatz ali Querelle), iz katere drugimi teksti, objavljen v kinote~nem katalogu, Lola, sreda 1.2. ob 19.00, torek 14.2. ob 21.00 to~ko: da gre namre~ pomen Fassbinderjevega posamezniki ne morejo pobegniti in, kar je {e bolj posve~enem R. W. Fassbinderju. Katalog bo iz{el Hladne kaplje na vro~e kamne (Gouttes d'eau dela pripisati tudi temu, da je pri{el pravi ~lovek presenetljivo, tega niti ne èlijo. Tako je ob za~etku retrospektive. sur pierres brûlantes), sobota 11.2. ob 17.00 ob pravem ~asu. Tudi Wolfram Schütte je Fassbinder spremljal in komentiral "politiko prepoznal enega klju~nih elementov identitet" sedemdesetih. @enska emancipacija, 5 kinote~nik, januar-februar 2012 nov nakup slovenske kinoteke/retrospektiva: rainer werner fassbinder Pogovor Rainerja Wernerja Fassbinderja s Hansom Güntherjem Pflaumom o filmu Vsi drugi filmi morajo enkrat se imenujejo Ali1 nehati biti filmi ali tako misli, da se mora angaìrati za vse, kar po~ne. Dela pa~ tudi veliko stvari, za katere ji je povsem vseeno, a pri njih pa~ ve~ zasluì. Tu je zdaj imela nekaj, za kar se je lahko angaìrala ne samo zaradi honorarja in slave. S tem je na ~isto poseben na~in postala zanimiva tudi zame in nikoli {e nisem s filmskimi igralci delal tako kakor z igralcema v Vsi drugi se imenujejo Ali. Skoraj vsak kader sem posnel desetkrat, petnajstkrat ali dvajsetkrat, ~esar prej ne bi naredil nikoli; tokrat sem res hotel iztisniti v danem trenutku maksimalno. Boste tudi kot vodja gledali{~a {e naprej snemali filme? Seveda; tako ali tako sem hotel delati manj, dva filma letno, to bi moralo zado{~ati. Od tega enega za televizijo in enega za kino, to so moje sanje. V kak{nih vzajemnih odnosih sta film in gledali{~e pri va{em delu; ali gledali{ko delo spremeni film, ki sledi, in obratno – ali film vpliva na gledali{ke uprizoritve? Na za~etku je bilo to pri meni precej ekstremno. V gledali{~u sem uprizarjal tako, kakor da bi {lo za film, film pa sem potem snemal tako, kakor da bi {lo za gledali{~e; to sem po~el precej trmasto. Potem pa sem za~el izku{nje uporabljati druga~e. Pri gledali{~u je zame najpomembnej{e, da dobro shajam z ljudmi, in tu si tudi dejansko {tejem v dobro, da znam z ljudmi delati bolje kot veliko drugih. Namesto da bi med posameznimi filmi delal premore, grem pa~ v gledali{~e in za malo Vsi drugi se imenujejo Ali denarja pripravim uprizoritev. In pri tem odkrijem R.W. Fassbinder, 1973 ~isto druga~ne stvari. S Karlheinzem Böhmom, na primer, je bilo na snemanju Marthe ~udovito sodelovati. Bila sva hitra in konkretna in sva se Gospod Fassbinder, tu ste povedali provokativno S tem se tudi gotovo pribliàte mnogim diagnosticirajo pri zdomcih? Tu vendar v film ~udovito razumela. Potem sva sedem tednov preprosto, poenostavljeno zgodbo. Najdemo v gledalcem. nenadoma vdre {e neka povsem druga realnost. delala v gledali{~u, v Berlinu, in tam so med redukciji konfliktov kak{en didakti~en program? Ja, to so tudi izku{nje, ki smo jih imeli s Ta ustreza dejanskosti; to sem izvedel od nama zazijali prepadi; naenkrat sva ugotovila, Zdi se mi, da so zgodbe tem resni~nej{e, ~im televizijsko serijo Osem ur ni dan (Acht Stunden zdravnice v neki bolni{nici, natan~no mi je opisala da sploh ne moreva govoriti drug z drugim. [tiri preprostej{e so; skupni imenovalec mnogih zgodb sind kein Tag): gledalci so tem bolj vedeli, kaj naj potek dogajanja in zadevo sem si zelo dobro tedne sva sicer vsak dan od jutra do poznega je potem ena zgodba, ki je tako preprosta. ê bi z zgodbami, ~im preprostej{e so bile. O~itek predstavljal. Tu res vstopi ~isto prava realnost ve~era delala pri filmu, a {ele v gledali{~u sva lik Alija naredili {e zapletenej{i, bi se bilo intelektualcev in levi~arjev, da vse to ne drì ve~, zdomcev, s katero se morajo ti zdaj dodatno opazila, da sva oba v svojih odnosih tako gledalcem {e te`je spoprijeti s to zgodbo. ê bi ta ni bil ustrezen; to je namre~ za gledalca potem spoprijeti ... No, konec je tu seveda zato, da to zadrgnjena. Pravzaprav si zelo èliva govoriti drug lik postal {e kompleksnej{i, bi to zelo {kodilo eni vendarle dràlo, ker je imel mo`nost, da vse privatno zgodbo, ki jo imam blazno rad in ki se mi z drugim. Tak{ne izku{nje se mi è zdijo res plati, otro{kosti tega odnosa med Alijem in Emmi, prenese nase in na svojo realnost. In ~e umetnost zdi tudi zelo pomembna, poveèm z realnostjo, bistvene. zdaj pa je zgodba tako naivna kot ~loveka, za – ali kakorkoli è ho~emo temu re~i – izkoristi tudi v gledal~evi glavi. Medtem ste è posneli dva nova filma, Martho katera tu gre. êprav so odnosi seveda veliko mo`nost, da sproì razpravo pri ljudeh, potem je Koliko ~asa ste snemali ta film? in Effi Briest; imate za leto 1974 è nadaljnje kompleksnej{i, to mi je è jasno. Ampak moje dosegla tisto maksimalno, se mi zdi. Potrebovali smo osemnajst snemalnih dni, torej konkretne na~rte? mnenje je, da bi jih moral vsak gledalec napolniti V kak{ni meri so v Vsi drugi se imenujejo Ali pribli`no {tiri delovne tedne. Ja, najprej bom posnel Heddo Gabler, potem pa s svojo realnostjo. In to mo`nost ima pa~ tudi, ~e prisotne tudi izku{nje z drugimi filmi? V mislih Se je glavni igralec identificiral s svojo vlogo? ... Ah, rad bi posnel en tak film, sploh ne znam je zgodba tako preprosta. Zdi se mi, da morajo imam seveda predvsem filme Douglasa Sirka. Ja, ve~inoma se je identificiral; zelo mo~no se je s pojasniti, kak{en film je to. ljudje najti mo`nosti za lastne spremembe – Ja, pravzaprav je Sirk, odkar sem videl njegove svojo vlogo identificirala tudi Brigitte Mira, saj ima Radoveden postajam. zagotovo, postopati je mogo~e tudi strogo filme in sku{al o tem pisati, prisoten v vsem, kar v resnici podoben odnos z nekim mlaj{im Te`ko je povedati. Poskusil bom posneti film o ideolo{ko, toda to se mi za veliko ob~instvo ne zdi sem od takrat delal. Ne Sirk sam, temve~ to, kar mo{kim. ûti, kak{ni so ljudje do nje. sebi; kako bi bilo, ~e ne bi bil uspe{en. Sku{am tako relevantno. sem se ob tem nau~il. Sirk mi je povedal, kaj so Brigitte Mira se mi sploh zdi posebno posre~ena ugotoviti, kak{en ~lovek bi nastal iz mene. Vedno Ne bi mogla preprostost tega filma gledalcem mu rekli {efi hollywoodskih studiev: filmi morajo izbira. Kako to, da je nenadoma v va{ih filmih – bi pa~ posku{al denar sluìti s kulturo, ampak ponuditi mo`nosti, da se od zgodbe vendarle spet biti odmevni v Garmisch-Partenkirchnu, na Okinavi pa tudi v filmih nekaterih va{ih kolegov – denimo, da ne bi imel mo`nosti snemati filme ali odvrnejo, tako da re~ejo: "To pa v resnici sploh in v Chicagu – zdaj pa razmisli, kaj bi lahko bil mogo~e videti toliko neko~ znanih igralcev? delati v gledali{~u, potem bi mogo~e postal ni tako preprosto"? skupni imenovalec vseh teh ljudi. Za Sirka je bilo Imel sem teàve z mladimi igralci. Hanna reìser radijskih iger. Za to gre pravzaprav v filmu: To mo`nost imajo ali pa so celo prisiljeni, da se potem pomembno {e nekaj, ~esar mnogi drugi v Schygulla je po pribli`no petnajstih filmih kar za mladeni~a, ki snema radijske igre. Ta ~lovek bi od zgodbe odvrnejo, vendar ne v {kodo filma, Hollywoodu niso ve~ po~eli – to potem uskladiti naenkrat za~ela postajati tako ~udna in zahtevati verjetno imel podobne bolezni kot jaz, ker pa~ te temve~ v korist lastne realnosti – to se mi zdi {e s samim seboj, z lastno osebnostjo, torej ne stvari, ki jih pri tak{nem delu sploh ni ve~ mogo~e izhajajo iz nekih starej{ih ~asov, in njegove bistveno. Filmi morajo enkrat nehati biti filmi, zgolj proizvajati "za ob~instvo", kakor se to pri zadovoljiti. To je morda {e mogo~e narediti v du{evne pohabe bi bile precej podobne, le ~isto nehati morajo biti zgodbe in morajo za~eti nas pogosto po~ne v filmih, ki jih nih~e od nas ne gledali{~u ali pri dolgoro~nem sodelovanju, v filmu druga~e bi se kazale. Ali pa bi bile zanj ovira postajati ìvi, da se ~lovek vpra{a, kako je mara: v tistih seksfilmih in zabavnih filmih, za pa to z enakostjo in podobnim preprosto ne gre, stvari, ki zame to niso. In zdaj sem pa~ radoveden pravzaprav s tem pri meni in v mojem ìvljenju. katere producenti mislijo, da jih ima ob~instvo treba bi bilo iznajti cenej{i filmski material ali kaj – ta film ho~em na vsak na~in posneti. Mislim, da je pri tem filmu vsakdo prisiljen – ker rado, in ki jih sami sploh ne marajo. To je potem jaz vem. Potem sem nekega dne preprosto Vsakodnevne muhe popolne gotovosti (Die se mu ljubezen obeh kaè jasno in ~isto – razlika med Sirkovimi in Vohrerjevimi mnoì~nimi zahrepenel po ljudeh, ki pridejo zaradi denarja, täglichen Launen der letzten Gewißheit) bo premisliti svoj odnos do temnopoltih in tudi do proizvodi. Sirk je naredil malo stvari, ki se jih je opravijo spodobno delo in me sicer ne mu~ijo. In naslov.. starej{ih ljudi. To se mi è zdi nekaj res sramoval, in to mi je zelo imponiralo. tako sem odkril, pri nekaterih ljudeh, na primer pri (prevedla Anja Nagli~) bistvenega. Tu sploh ne more{ biti dovolj Mene je na Sirka spominjala tudi dramatur{ka Karlheinzu Böhmu v Marthi ali zdaj pri Brigitte preprost. zgradba zgodbe v Vsi drugi se imenujejo Ali: Mira, da so se tu kljub temu spet razvili povsem program Po drugi strani deluje ta preprostost neverjetno v prvi polovici filma se par spopada s problemi, osebni odnosi. Odnosi, ki so bili spet zelo Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele provokativno: ko na primer Ali sedi v Emmijinem ki prihajajo od zunaj in imajo navznoter prej podobni staremu antiteatru in njegovim auf), torek 17.1. ob 21.00, sobota 11.2. ob stanovanju – vidimo veliko, samotno, prazno stabilizirajo~ u~inek. [ele v trenutku, ko ta superzvezdam. Le da sta bila Böhm ali Mira pri 21.00, ~etrtek 16.2. ob 18.00 stanovanje in majhno, osamljeno ènsko, on pritisk od zunaj poneha, se va{a protagonista (in delu veliko konkretnej{a – to bom {e naprej po~el pripoveduje o svoji sobi, v kateri ìvotari {est s tem tudi film) ukvarjata s konflikti, ki ju kot tako. ljudi –, se povsem spontano vpra{amo, ali se ne par logi~no morata imeti pri sebi, drug z drugim. Je to spremenilo va{o reìjo? Iz antiteatra je bi moral Ali preseliti k Emmi. Ja, to pa ni Sirk, tak{no je ìvljenje. Pri manj{inah, vendar ostal {e ~isto dolo~en stil govorjenja, ki Ja, to smo hoteli poskusiti ohraniti tako obstrancih itd. je dejansko tako, da dokler ~utijo se mu na primer Brigitte Mira ne prilagodi preprosto, da si vedno re~e{: pravzaprav bi bilo pritisk od zunaj, ne pridejo do svojih pravih popolnoma brez teàv. Va{a druìnska serija je veliko stvari mogo~ih. Jaz ~loveka nimam za problemov, ker so povsem zaposleni s tem, da se zvenela {e kot antiteater. nespremenljivega. @e v sami strukturi filma je to, zavarujejo navzven in se prepri~ajo o solidarnosti. Finck vedno govori tako, on se ni niti trohice da re~e{, ja, tako malo druga~e, tako je è bolje. Meni se je bilo pri pisanju potem te`ko odtrgati od spremenil, z Luise Ulrich pa sem se prepiral in 1 Intervju je bil v nem{~ini prvi~ objavljen v Film- In ~e razmi{lja{ naprej, gre zmeraj {e malo bolje. tega, spra{eval sem se, kako se pravzaprav lahko precej trdo delal, hotel sem jo imeti tak{no. Korrespondenz, februarja 1974, tukaj{nji prevod Vélike ideolo{ke zasnove jaz nisem zmoèn, to zgodi, da ti ljudje na par ne izvajajo ve~ toliko Pri Brigitte Mira sem imel vtis, da se tu prav z pa je nastal na podlagi ponatisa v knjigi Rainer tudi ni moja naloga, za to so drugi bolje iz{olani in pritiska. igralci spet sproì nekaj novega. Werner Fassbinder: Die Anarchie der Phantasie. tudi primernej{i. Mene pa~ zanimajo te majhne Kak{no funkcijo ima zaklju~na sekvenca, ko se Ja, to so bili tudi odnosi med Brigitte Mira, menoj Gespräche und Interviews (ur. Michael Töteberg), mo`nosti, ker imam o njih nekaj pojma in ker se Ali zgrudi zaradi èlod~nega ~ira in ko zdravnik v in to stvarjo. Mira se je za to angaìrala iz ~isto Frankfurt na Majni: Fischer Taschenbuch Verlag, mi tudi zdijo vznemirljive. bolni{nici govori o tem, da to bolezen pogosto osebnih razlogov – vendar ona ni nekdo, ki tako 1986, str. 47–52. 6 kinote~nik, januar-februar 2012 retrospektiva: rainer werner fassbinder imitacija ìvljenja: o filmih douglasa sirka1

Vse, kar dovoli nebo Vsi drugi se imenujejo Ali Douglas Sirk, 1956 R.W. Fassbinder, 1973

"Film je boji{~e," je Samuel Fuller, ki je neko~ za vse, kar dovoli nebo napisi. To je videti turobno. @erjav se potem padejo na pamet samo dolo~eni stavki, ~e ho~e{ Douglasa Sirka napisal scenarij, rekel v filmu In tako lahko v Luganu v [vici sre~a{ moà, ki je spusti k Janini hi{i, takrat tja ravno prispe Janina kaj re~i, in dolo~ene geste, ~e ho~e{ kaj izraziti. Jean-Luca Godarda, ki je, tik preden je posnel tako bister, tako pameten kot nih~e drug, ki sem prijateljica, ki vrne staro posodo. Res turobno! ê pride Jane v kak{no drugo hi{o, na primer v Do zadnjega diha, napisal himno filmu Douglasa ga kdaj sre~al, in ki ti lahko s ~isto drobnim, Vo`nja mimo obeh, tam v ozadju neizostren stoji Rockovo – se bo lahko spremenila? To bi bilo Sirka âs ljubezni in ~as smrti. Kakorkoli è, sre~nim nasme{kom re~e: "To, kar sem po~el, Rock Hudson, kakor bi v hollywoodskem filmu stal upanje. Ali pa je tako uni~ena in zaznamovana, Godard ali Fuller, kdo tretji ali jaz, vsi skupaj mu sem è imel marsikdaj zelo rad." Kar je imel rad, statist. In ker prijateljica z Jane ne more popiti da ji bo v Rockovi hi{i stil, ki je takrat è njen, ne seèmo niti do kolen. Sirk je rekel, film – to je to je bil na primer Vse, kar dovoli nebo (1956). kave, Jane popije kavo s statistom. Tudi tu {e manjkal. To je bolj verjetno. Prav zato happy end ni kri, to so solze, nasilje, sovra{tvo, smrt in Jane Wyman je bogata vdova, Rock Hudson vedno samo bli`nji plani Jane Wyman. Rock {e happy end. Jane bolj spada v svojo hi{o kot pa v ljubezen. In Sirk je snemal filme, filme s krvjo, obrezuje njeno drevje. Na Janinem vrtu cveti vedno nima pravega pomena. Ko ga bo imel, bo Rockovo.. solzami, nasiljem, sovra{tvom, filme s smrtjo in "drevo ljubezni", ki cveti samo tam, kjer je imel tudi bli`nji plan. To je pa~ preprosto in lepo. Rainer Werner Fassbinder filme z ljubeznijo. Sirk je rekel, ne more{ snemati ljubezen, in tako se iz naklju~nega sre~anja Jane In vsak kapira. (prevedla Anja Nagli~) filmov o ne~em, snema{ lahko samo filme z in Rocka rodi vélika ljubezen. Toda Rock je Filmi Douglasa Sirka so opisujo~i filmi. Zelo malo ne~im, z ljudmi, svetlobo, roàmi, ogledali, krvjo, petnajst let mlaj{i od Jane in Jane je popolnoma je velikih planov. Celo pri kadru/protikadru je program pa~ z vsemi temi norimi stvarmi, za katere se vklju~ena v dru`beno ìvljenje ameri{kega vsakokratni partner deloma {e v sliki. Intenzivno sobota 11.2. spla~a ìveti. Sirk je poleg tega rekel, lu~ in plan – provincialnega mesta, Rock je primitivec in Jane ~ustvovanje gledalca ne izhaja iz identifikacije, Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows), ob to je reìserjeva filozofija. In Douglas Sirk je lahko marsikaj izgubi – prijateljice, ugled, ki ga temve~ iz montaè in glasbe. Ravno zato gre 19.00 posnel najne`nej{e filme, kar jih poznam, filme dolguje pokojnemu moù, otroka. Rock na za~etku ~lovek prav nezadovoljèn z ogleda teh filmov. Videl Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf), nekoga, ki ljubi ljudi in jih ne zani~uje kakor mi. ljubi naravo, Jane sprva ne ljubi ni~esar, ker vse je nekaj o drugih ljudeh. In to, kar je pri tem zanj ob 21.00 Darryl F. Zanuck je neko~ rekel Sirku: "Film mora ima. samega pomembno, lahko po lastni volji spozna Filmski dvoj~ek: ogled obeh filmov za ceno ene biti v{e~ ljudem v Kansas Cityju in Singapurju." To je nekaj usranih pogojev za veliko ljubezen. ali pa to sprejme s {alo. Janina otroka, ta dva sta vstopnice. To je res noro, Amerika, kaj? Ona, on in okolica. V bistvu pa je videti takole. nora. Pride neki starec, ki ga v vsakem pogledu Douglas Sirk je imel babico, pisala je pesmi in Ona deluje materinsko, vzbuja vtis, da se lahko v preka{ata, v mladosti, znanju in tako, in ta bi bil imela ~rne lase. Douglasu je bilo takrat {e ime pravem trenutku raztopi. Povsem lahko ravno pravi partner za mamo. Potem pride Rock, Detlev in ìvel je na Danskem. Zgodilo se je tako, razumemo, da je Rocku v{e~. On je deblo. îsto ni dosti starej{i od njiju, lep{i je in tudi sploh ni da so imeli v nordijskih deèlah okoli leta 1910 prav ima, ko ho~e biti notri v ènski. Okolica je tako neumen. Takrat reagirata s terorjem. To je svojo filmsko produkcijo, ki je v prvi vrsti zlobna. Vse ènske imajo dolge jezike. Mo{kih, krasno. Obema, Rocku in starcu, Janin sin pripravi ustvarjala velike ~love{ke drame. In tako je hodil razen Rocka, v tem filmu ni, tu so pomembnej{i koktajl. Oba koktajl pohvalita. Obakrat enak kader. mali Detlev z babico, ki je pesnila, v majcen naslanja~i ali pa kozarci. Po tem filmu je ameri{ko Enkrat, pri starcu, sta otroka totalno zadovoljna, danski kino in oba sta vedno znova jokala ob provincialno mesto zadnje, kamor bi si èlel iti. To to jima je v{e~. Pri Rocku pa v prostoru vlada tragi~nih smrtih Aste Nielsen in mnogih drugih je potem videti tako, da Jane nekega dne Rocku vzdu{je, kot da bo ravnokar po~ilo. Obakrat enak ~udovitih, belo napudranih deklet. To sta morala re~e, da ga zdaj zapu{~a, zaradi trapastih otrok in kader. po~eti skrivaj, kajti Detlev Sierk naj bi postal tako. Rock se ne upira zelo, saj ima vendar Sirk zna delati z igralci, da te kar vrè. ê si izobraènec v smislu nem{ke tradicije, naravo. In Jane sedi tam na sveti ve~er, otroka jo pogledamo pribli`no v istem ~asu nastale zadnje humanisti~no vzgojen, in tako je nekega dne bosta zapustila in sta ji za boì~ podarila filme Fritza Langa, v katerih najdemo najhuj{o ljubezen do Aste Nielsen zamenjal za ljubezen do televizijski sprejemnik. Takrat se v kinu zlomi{. nesposobnost, potem vemo, kaj imamo, ~e Klitajmestre. V Nem~iji je reìral v gledali{~ih, v Takrat dojame{ nekaj o svetu in kaj naredi imamo v mislih Douglasa Sirka, ne? Pri Douglasu Bremnu, Chemnitzu, Hamburgu in Leipzigu, bil je ~loveku. Pozneje gre potem Jane nazaj k Rocku, Sirku, tu mislijo ènske. Tega nisem opazil pri izobraèn in kultiviran. Med svoje prijatelje je ker jo boli glava, ta boli vsakega od nas, ~e nobenem reìserju. Pri nobenem. Druga~e ènske pri{teval Maxa Broda, spoznal je Kafko itd. premalo fuka. Ampak zdaj, ko je tam, to ni happy vedno reagirajo, po~nejo, kar pa~ ènske po~nejo, Napovedovala se mu je kariera, ki bi se lahko, end, ~eprav sta skupaj. Kdor si dela tak{ne in tu – tu mislijo. To je treba videti. Lepo je videti 1 Besedilo je bilo v nem{~ini prvi~ objavljeno v recimo, kon~ala z mestom vodje münchenskega teàve z ljubeznijo, pozneje ne bo mogel biti ènsko misliti. To daje upanje. îsto zares. Fernsehen und Film, 1971, zv. 2, str. 8–13, Residenztheatra. Toda ne, leta 1937, potem ko je sre~en. In potem so ljudje pri Sirku postavljeni v prostore, tukaj{nji prevod odlomka pa je nastal na podlagi v Nem~iji è posnel nekaj filmov za podjetje UFA, O tem snema filme, ta Douglas Sirk. Sam ne ki so è skrajno zaznamovani z njihovim ponatisa v knjigi Rainer Werner Fassbinder: Filme je Detlev Sierk emigriral v Ameriko, postal Douglas more biti, ~lovek, z drugimi pa tudi ne. Zelo so dru`benim poloàjem. Ti prostori so izjemno befreien den Kopf (ur. Michael Töteberg), Sirk in snemal filme, ki bi se jim v Nem~iji ljudje z obupani, ti filmi. Vse, kar dovoli nebo se za~ne s natan~ni. V Janini hi{i se pa~ ~lovek lahko Frankfurt na Majni: Fischer Taschenbuch Verlag, njegovo izobrazbo kve~jemu smejali. splo{nim planom provincialnega mesta. êz to so premika samo na dolo~en na~in. Tam ti pa~ 1986, str. 11–14.

7 kinote~nik, januar-februar 2012 kino-katedra: financializacija

romaniziral zloglasni propad francoske katoli{ke znotraj njega, to "ozvezdje" zaprto, banke Union Générale leta 1882 (uni~ile naj bi jo klavstrofobi~no in prividno: izhod iz sobice o dobrem in slabem {pekulacije osovraènih judovskih {pekulantov zagledamo {ele takrat, ko nekdo od zunaj odpre Rotschildov). Ustrezno temu je Denar posejan z vrata. Vse, kar je mogo~e v tem prostoru po~eti, liki, ki ne personificirajo toliko dru`benih nasprotij, je brez prestanka hoditi v krogu in loviti lasten rep denarju kot pa utele{ajo kar arhetipske zna~ajske poteze: – kot to po~ne L'Herbierjeva kamera –, kot bi bil pogoltnost, skopost, naivnost, zahrbtnost, pogled na vso to povezanost in soodvisnost prera~unljivost itd.1 nemogo~ in vznemirjajo~, kot da je v resnici svet ê torej Denar nima prav veliko povedati o tisti, ki gleda nas, in ne obratno. "naravi" ali celo krizi aktualnega finan~nega ê se na drugi strani vrnemo k o~itni moralisti~ni kapitalizma, pa je njegova predstava o tej kritiki pohlepa, v kateri L'Herbier na videz sledi "naravi", ~etudi zastarela in za dana{nje pojme Zolajevi predlogi, pa tudi ta v reviziji filma pridobi naivna, pravzaprav po~elo filmske predstave, ki globoko ambivalenten poudarek. Sojenje skopuhu prevladuje {e danes: predstave o kapitalu kot Saccardu za finan~ne {pekulacije in gorje, ki ga je enigmati~ni, nespoznavni prezenci, predstave, ki prizadejal "junaku" Hamelinu, deluje za odtenek je v sodobnosti kot svojo privilegirano narativno pretirano, ne znebimo se ob~utka, da gre za obliko proizvedla nekaj, kar bi lahko imenovali sadisti~no in dvoli~no umivanje rok prav tistih, ki "epistemolo{ka drama" (ali pa~ – v svojih bolj so pred tem z veseljem sodelovali v njegovih konspirativnih ina~icah – kar "triler") kapitalizma. {pekulacijah. Saccardov "greh" ni toliko, da je na Primerov je seveda preve~, da bi jih navajali, borzi goljufal, kot to, da se je denarju predajal "ànr" obsega vse od popularnih dramatizacij strastno, eroti~no, feti{isti~no, s ~imer je konec finan~nega {pekulantstva, eksistencialnih dram koncev relativiziral dolo~en imperativ preto~nosti odve~ne delovne sile in tesnobe srednjega in mobilnosti kapitala. Na procesu je tako razreda, korporativnih trilerjev, angaìranega Saccardova "gro`nja" obravnavana in odstranjena dokumentarizma, ki sku{a pojasniti vzroke in zgolj kot gro`nja moralnemu redu, na zato`ni klopi posledice krize, do {tevilnih aktualnih TV serij, ki je {ibkost njegovega zna~aja in ne konkretna tematizirajo prav spoznavno nemo~ zaobjetja dejanja, s katerimi je "izigral" pri~akovanja. dru`bene totalnosti. Denar je v tej lu~i eno prvih Poduk, ki ga izre~e sodnik, je temu primeren: del, ki si sploh zastavlja vpra{anje, kako kapital "Saccard, denar je dober sluga, a slab gospodar. prikazati in razumeti kot abstrakten pojem in Akumulirali ste zgolj izgube …" konkretno dru`beno dejstvo hkrati, in njegovi Na drugo stran te dvoumne moralne ena~be film odgovori so v filmskih programih dvajsetega postavlja triumf "dobrega denarja" ("l'argent stoletja, bodisi eksplicitno politi~nih ali zgolj bienfaisant", "dobrodelni denar", razgla{a eden zabavno-popularnih, pustili neizbrisno sled. od mednapisov), ki ga utele{a asketski in Za to epistemolo{ko prizadevanje je naravnost preudarni kapitalist Gunderman; denarja, ki ni emblemati~no eno uvodnih prizori{~ filma: kro`ni omadeèvan z nizkotnimi strastmi posameznika in predprostor Gundermanovega salona, tapeciran s ki sluì ~istim, abstraktnim idealom tr`nega shemati~no ponazoritvijo globalnih povezav kapitalizma (pa tudi ob~asnemu discipliniranju njegove banke. Kar tam vidimo, je pravzaprav kak{nega iracionalnega Saccarda). V opoziciji nekaj takega kot "kognitivno kartiranje" v Saccarda in Gundermana je pravzaprav utele{ena dobesednem, naivnem smislu – preslikava klasi~na distinkcija med (zgolj) skopuhom in Denar kapitalskih razmerij soodvisnosti v prozai~no kapitalistom: blazni, strastni, obsedeni Saccard je Marcel L'Herbier, 1928 cirkularno stensko tapeto, v nekak{en prej iracionalni skopuh kot pa resni~ni kapitalist, dekorativno-nadzorni dispozitiv vidnosti in vednosti medtem ko je skopu{tvo prera~unljivega in "Napo~il je trenutek, da se vrnemo k neizpodbitni usihanje ìvljenjskih sokov sovjetske avantgarde, o denarju in njegovih poteh, ki razkriva povezanost indiferentnega Gundermana povsem racionalnega resnici: denar je hegemonisti~ni gospodar vse ki se je zna{la vpreèna v estetsko-politi~ni vsega sveta, vendar pa je za tistega, ki se znajde zna~aja. Noël Burch je ustrezno temu v eni prvih kinematografije." projekt socialisti~nega realizma. resnih {tudij Denarja ugotavljal, kako je Marcel L'Herbier, 1979 A leto pred tem, {e preden so me{etarji na 1 Zaplet filma je sicer telegrafsko preprost: Gunderman – kot predstavnik "dobrega denarja" – newyor{ki borzi skakali skozi okna, je nekaj ban~nika Saccard in Gunderman se borita za v resnici "figura neke veliko bolj zlove{~e, veliko Znano je, da se je leta 1929, so~asno s prvim primerljivega uspelo Marcelu L'Herbierju z prevlado; idealisti~ni letalec Jacques Hamelin èli bolj realne mo~i, kot je mo~ senzualnega velikim ban~nim zlomom dvajsetega stoletja, Denarjem. Zmotno bi bilo sicer re~i, da je bil preleteti Atlantik; Saccard se odlo~i financirati avanturista Saccarda". V tej drobni premestitvi, Sergej M. Eisenstein namenil ekranizirati Kapital. L'Herbier kak{en marksist (gotovo pa se je njegov podvig (a {ele ko izve, da je Hamelin v ~etudi zgolj na ravni konkretne personifikacije Epohalni tekst je nameraval "obdelati" s svojo zavedal realnosti svoje industrije, kot pri~a tudi Gvajani odkril naftna polja, obseda pa ga tudi dveh kapitalistov, je mogo~e Denar gledati kot bolj metodo dialekti~ne montaè (za to prilo`nost jo je uvodni navedek) ali da je Denar rigorozna analiza Hamelinova èna); Hamelin med letom domnevno kriti~no in radikalno delo, kakor se zdi na prvi krstil "kino-dialektika") in se z njo kar najbolj dru`benih razmerij in pogojev industrijskega strmoglavi, kar investitorje poène v paniko; pogled.. pribliàti obratom same Marxove materialisti~ne kapitalizma, ki bi presegala ob~a spoznanja Saccard od svojega agenta izve, da je novica Nil Baskar dialektike: povzdigniti analiti~ne zmo`nosti filma (denar kot univerzalno mazivo med~love{kih napa~na, vendar pa to zamol~i in {pekulira z na raven ekonomske, dru`bene, politi~ne in razmerij in obenem agens njihovega razlikovanja) razvrednotenimi delnicami; Gunderman na skrivaj program zgodovinske analize marksisti~ne teorije. ter posre~eno eksplikacijo njegovih "psiholo{kih" prevzame ve~inski dele` Saccardove banke; Denar (L'argent), ~etrtek 16.2. ob 20.00 Eisensteinu na àlost ni uspelo: konca dvajsetih potez. Denar je v osnovi avantgardna melodrama, Hamelin se vrne v objem ène, a oslepi; Hamelin Projekciji sledi razprava, ki jo vodi Nil Baskar. let ni zaznamovalo le razpo~enje prvega velikega zasnovana kot pragmati~na transpozicija spregleda, Gunderman triumfira, Saccard je Vstop prost. kapitalskega mehur~ka 20. stoletja, temve~ tudi Zolajevega moralisti~nega izvirnika (1891), ki je razkrinkan, obsojen in vrèn v je~o. glengarry glen ross in problem realizacije

dohodke itn., "sub prime" posojila, nasprotno, kot drugje. Tudi nepremi~ninski trgovci, ~eprav moralne razvaline. Pritisku na objektivne delovne niso temeljila na ra~unu bank, da bodo denar po pivskih navadah, obla~enju, mentaliteti in pogoje trgovcev z nepremi~ninami se tako pridruì dobile nazaj in zasluìle z obrestmi, temve~ so si ìvljenjskem stilu japiji, so podvrèni procesom, {e moralni pritisk in njihova osnovna preìvetvena zasluèk obetale od zara~unavanja dodatnih ki danes veljajo za delovno silo na splo{no – strategija je narediti iz moralne pokvarjenosti storitev (denimo restrukturiranja ali odlaganja stalnost njihovih zaposlitev je omajana, {ef jih vrlino (kar izjemno prikaè mojster tak{nih vlog dolga, za katerega so vnaprej vedele, da ne bo lahko kadarkoli odpusti zaradi premajhne Al Pacino), s ~imer se sicer odre{ijo moralno, a odpla~an), tvegane hipoteke pa so razkosale, u~inkovitosti, sistem selektivnih nagrad in spodkopljejo tla vsaki mo`nosti solidarnosti, saj zdruìle z drugimi, povsem nepovezanimi "spodbud" (cadillac in kartice s telefonskimi morajo, da bi bili v svojih vlogah dosledni, enake Glengarry Glen Ross finan~nimi instrumenti, in predale naprej {tevilkami bolj obetavnih potencialnih kupcev) jih moralne principe kot pri strankah aplicirati tudi pri James Foley, 1992 finan~nim trgom, s ~imer so se hotele zavarovati sili v zaostren medsebojni konkuren~ni boj, so svojih profesionalnih kolegih. ê ima klasi~en pred tveganjem, ki ga prina{a dolg, ki zagotovo ne fleksibilizirani, delajo pono~i, nimajo stalnega proletarec {e mo`nost dolo~enega ponosa (saj bo odpla~an. pla~ila, temve~ delajo "na akord", ru{i se ustvarja vso vrednost in se brez njegovih mi{ic in Osnovna tema filma Glengarry Glen Ross (v Ta eksperiment ni uspel in posli s "sub prime" cehovska solidarnost in ob~utek kolegialne mo`ganov na svetu ni~ ne premakne) in ~e nadaljevanju GGR) je mikrosociolo{ka analiza hipotekami so bili med sproìlci najhuj{e finan~ne povezanosti. kapitalist lahko, ob podpori mnoì~nih medijev in ìvljenja in dela nepremi~ninskih trgovcev, kar je krize po veliki depresiji. Neposreden u~inek Situacijo dodatno oteùje dejstvo, da profesorskih pla~ancev, blodi o drznem blizu temi financializacije, a z njo ni neposredno inovacij v kreditni politiki so bile zaplembe hi{ in nepremi~ninski trgovci (tako kot vsi trgovci) podjetni{kem duhu, je trgovec v kapitalizmu povezano. Namre~, ko sli{imo besedi stanovanj najbolj ranljivih dru`benih skupin, kar je delujejo v sferi cirkulacije, ne produkcije, in moralna pokveka, sumljivec in prevarant. financializacija in nepremi~nine, najprej pomislimo predstavljalo (in {e predstavlja) najve~ji dru`beni osnovni problema kapitalizma ni, kako izdelati Dru`beno sporo~ilo filma GGR bi bilo lahko, da se na "sub prime" hipoteke v ZDA, ki so bile visoko problem in osnovo ve~ine kritik nepremi~ninskega mnoìco produktov, temve~ kako jih potem vse v ~asu financializacije vsakdanjega ìvljenja skozi tvegana posojila kreditno slabo sposobnemu delu trga v dobi financializacije. A GGR odpira prodati oziroma realizirati na trgu (klasi~no, po pove~ano vlogo kreditov, komercializacijo javnih ameri{kega prebivalstva (predvsem proletarcem, druga~no, ni~ manj pomembno razse`nost Marxu, kapitalisti~ne krize niso, tako kot prej, slu`b in privatizacijo pokojninskih sredstev ta lumpenproletarcem in rasnim manj{inam) in so financializacije – u~inke, ki jih ima financializacija krize pomanjkanja, temve~ krize hiperprodukcije). figura generalizira – da torej danes ìvimo v svetu, pomenile prelom z dotakratno kreditno politiko na delo in delavce same, na delovna razmerja in Osnovni problem trgovskih podjetij je torej, kako kjer je ~lovek ~loveku trgovec.. bank. ê je klasi~na politika kreditiranja pomenila, pogoje v finan~nem kapitalizmu. Pri tem gre v prodati neki izdelek, ki se ne razlikuje pretirano od Primo` Kra{ovec da banke posojajo denar za nakup nepremi~nin osr~je problematike in {tudira delo kateregakoli drugega na trgu, v ve~ji koli~ini kot tistim posameznikom, za katere lahko upravi~eno nepremi~ninskih agentov samih, zaradi ~esar sicer konkurenca. Pri tem so osnovne metode program domnevajo, da bodo posojilo tudi vrnili v izpusti u~inke financializacije na delo in ìvljenje lepore~enje, laì, prevare in ~ustvene Glengarry Glen Ross, petek 20.1. ob 19.00 dogovorjenem ~asu, torej ljudem, ki so zaposleni ostanka delovne sile, a obenem pokaè, da ti v manipulacije; slednje iz trgovcev, ki delajo Projekciji sledi razprava, ki jo vodi Primo` za nedolo~en ~as, imajo dovolj visoke osebne samem centru financializacije niso dosti druga~ni neposredno s strankami, dela emocionalne in Kra{ovec. Vstop prost. 8 kinote~nik, januar-februar 2012 1.1. nedelja 8.1. nedelja Kinoteka je zaprta. Kinoteka je zaprta.

2.1. ponedeljek 9.1. ponedeljek Kinoteka je zaprta. 18.00 Ve~er SFA: Slovenski dokumentarni film 3.1. torek Cinema Verite 18.30 Vojko Duleti~, Slovenija, 1968, 35mm, ~b, 10' Klasiki/Nov nakup Slovenske kinoteke In Memoriam Dvigni zaveso (The Band Wagon) Vojko Duleti~, Slovenija, 1968, 35mm, ~b, 9' Vincente Minnelli, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, barvni, Slovenijales Sibila 112', svp njegovi prijatelji in some{~ani pa televizijski igralci v kariero na televiziji. Zakaj bi po~ela karkoli, ~e tega ne Jane Kav~i~, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 2' najbolj popularni televizijski nanizanki vseh ~asov: vidijo drugi, vsi. Prepri~ana je, da jo ~aka ble{~e~a Kazenski zakonik, ~len 188 Trumanov show. kariera in da ji na poti stoji samo neperspektivni mo` Milan Ljubi}, Slovenija, 1969, 35mm, ~b, 13' (Matt Dillon). S tremi najstniki se dogovori za na~rt, ki bi 5.1. ~etrtek moà odpeljal v lepo in tiho smrt, saj ji ga je vendarle 19.00 vseeno àl. ^rna komedija s primesmi la`nega Retrospektiva: Ekrani na platnu dokumentarca o strmem in majavem stopni{~u za Izpovedi nevarnega uma (Confessions of a Dangerous ble{~e~o medijsko fasado. Mind) George Clooney, ZDA/VB/Nem~ija, 2002, 35mm, 2.35, 7.1. sobota barvni, 113', sp 17.00 Retrospektiva: Ekrani na platnu Pozabljeni plesalec Tony Hunter (Fred Astaire) na dnu Bob Roberts svoje kariere v sodelovanju z dvema scenaristoma Tim Robbins, ZDA/VB, 1992, 35mm, 1.85, barvni, 102', na~rtuje veliki povratek na odre. Pri tem ga ovira sp Na{ praznik arogantni, pretenciozni reìser, ki bi rad svoje delo za~inil Milan Gu~ek, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 10' z elementi realisti~ne drame in njegova partnerka, Klio v Ptuju klasi~na balerina (Cyd Charisse), ki prezira zabavni slog France Kosma~, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 15' svojega soplesalca. Ko è vse kaè na polomijo, prevzame vajeti v roke Tony, preoblikuje predstavo po 20.00 meri ljudske zabave, poànje uspeh pri publiki in osvoji Ve~er SFA: 50-letnica slovenskega celove~ernega filma srce resnobne soplesalke. Eden najbolj zabavnih in Minuta za umor virtuozno koreografiranih muzikalov vseh ~asov! Po scenariju slovitega Charlieja Kaufmana (Biti John Jane Kav~i~, Slovenija, 1962, 35mm, 1.37, ~b, 82' Malkovich, Prilagajanje, Ve~no sonce brezmade`nega 21.00 uma) posneta avtobiografija Chucka Barrisa (upodobi ga Retrospektiva: Ekrani na platnu – otvoritev! Sam Rockwell), legendarnega televizijskega producenta in TV mreà (Network) pionirskega avtorja stupidnih TV kvizov tipa Zmenkarije in Republikanski kandidat za senatorja odkritih desni~arskih, Sidney Lumet, ZDA, 1976, 35mm, 1.85, barvni, 121', Mladoporo~enci, ki zase trdi, da je v prostem ~asu kot fa{isti~nih politi~nih prepri~anj, ki jih z velikim svp najeti operativec ubijal za dràvo in pokon~al ni~ manj kot navdu{enjem in ljubeznijo preliva v spevne country triintrideset dràvnih sovra`nikov. Reìjski prvenec Georga popevke, s katerimi prepri~uje svoje volivce, se poda na Clooneyja jasno sporo~a, da resni~nosti {ovi ne ubijajo volilno turnejo po dràvi. Udarna podoba bolezenskih samo duha. simptomov sodobne "demokracije": pohlep, nestrpnost, ~a{~enje videza, vsemogo~nost medijev. Strupena, 21.15 dokumentarno neposredna in zrela politi~na satira, Retrospektiva: Ekrani na platnu reìjski prvenec igralca Tima Robbinsa, naslika sodobno Koh (Vanja Drach) se po 18 letih vrne v domovino in s Lahko no~ in sre~no (Good Night, And Good Luck) politiko kot neposreden in domala izklju~en produkt svojim prihodom vznemiri nekaj ljudi, ki ga no~ejo George Clooney, ZDA/Francija/VB/Japonska, 2005, televizije. sprejeti. Na ulici sre~a svojega nekdanjega profesorja, ki 35mm, 1.85, ~b, 93', sp je do njega ves prezirljiv. Na policiji mu in{pektor pove, 19.00 da ga zaradi njegove 18-letne odsotnosti sumijo, da je Retrospektiva: Ekrani na platnu izdajalec: gre za neko izdajo v vojnem ~asu, zaradi katere "Filmska kritika televizije je v 70. letih kulminirala v TV TV dnevnik (Broadcast News) so bili ubiti njegovi so{olci; preìveli so le {tirje in Kohu mreì Sidneyja Lumeta; v njej je mlada urednica (Faye James L. Brooks, ZDA, 1987, 35mm, 1.85, barvni, 131', postane jasno, da mora sam odkriti izdajalca. Kriminalka Dunaway) predstavljena kot model docela razosebljene in sp s politi~nim ozadjem. dehumanizirane TV-generacije: celo lastno ìvljenje doìvlja kot odlomke iz kak{ne TV-serije (podobno je z njenim spolnim uìtkom, ki je 'hiter in efekten' kot 10.1. torek TV-reklama). Lumet prikazuje tudi 'odgovornega' 18.00 intelektualca, ki pa je v podobi starej{ega urednika Posve~eno: Virginia Woolf 'humanisti~nega tipa' (William Holden) resigniran in Pogovor ob prilo`nosti 70-letnice smrti Virginie Woolf in nostalgi~no obàluje izgubo 'dobre vsebine' na TV, kar je Zgodovinska drama govori o zgodnjih letih televizijskega izida njene Zbrane kratke proze v zbirki Beletrina, knjige, po svoje paradoksno, saj je v oddajah 'norega profeta' novinarstva v Ameriki v petdesetih letih prej{njega ki je doslej v sloven{~ini {e nismo imeli. Gre za nabor (Peter Finch) TV predstavljena prav kot medij, stoletja. V ospredju je resni~ni spor med kontroverznim {estin{tiridesetih kratkih zgodb, skic in ske~ev, ki jih indeferenten do vsakr{ne vsebine, kajti njegova televizijskim novinarjem Edwardom R. Murrowom Virginia Woolf za ~asa ìvljenja mogo~e sama ne bi nikoli manipulacijska mo~ odlo~a o tem, kaj kak{na stvar sploh (ìvljenjska vloga Davida Strathairna) in ni~ manj objavila, vsekakor pa ponujajo branje, ki radovednega pomeni. Televizijska spektakularizacija sveta se je v tem kontroverznim "lovcem na ~arovnice", senatorjem Romanti~no-komi~na drama o zakulisju produkcije bralca usmerja po ustvarjalnih poteh ìvljenja najve~je filmu pokazala za totalno, saj informacija ne pomeni ni~, Josephom McCarthyjem. televizijskih novic, kjer se kriàjo, prepletajo in prerivajo angle{ke pisateljice dvajsetega stoletja, predvsem pa so ~e ni predstavljena kot 'dogodek'" Zdenko Vrdlovec "Lahko no~ in sre~no se dogaja v preteklosti, toda v kariere in zasebna ìvljenja nadarjenih in manj nadarjenih, to dela, ki kaèjo kako izjemno kompleksna in genijalna Ameriki se preteklost nikoli ne kon~a: Ameri~ani so {e ~astihlepnih in skromnih, lepih in grdih. V svojem drugem je bila narava pisanja, ki je ustvarila literarni modernizem 4.1. sreda vedno alergi~ni na slabe novice – in mediji so {e vedno celove~ercu James L. Brooks (Bolje ne bo nikoli, in prihajajo~im rodovom zapustila dela, ki jih lahko znova 19.00 zrcalo te alergije." Marcel [tefan~i~, jr. [pangle{~ina, Kako ve{) morda najbolj uspe{no in znova prebirajo, ne da bi jih v resnici prebrala do Retrospektiva: Ekrani na platnu demonstrira svoje ambicije pod~rtavanja, morda celo konca. Pogovarjale se bodo Marija Zidar, Irena Svetek in Moderni ~asi (Modern Times) 6.1. petek subvertiranja klasi~nih studijskih obrazcev z "resnimi" Alojzija Zupan Sosi~. Charles Chaplin, ZDA, 1936, 35mm, 1.37, ~b, 87', svp 17.00 vsebinami in "realisti~no" noto; pri tem mu pomaga Retrospektiva: Ekrani na platnu sijajna igralska zasedba, med njimi William Hurt, Albert 19.00 Waynov svet (Wayne's World) Brooks, Holly Hunter, Jack Nicholson, Joan Cusack ... Posve~eno: Virginia Woolf Penelope Spheeris, ZDA, 1992, 35mm, 1.85, barvni, Orlando 94', sp 21.30 Sally Potter, VB/Rusija/Francija/Italija/Nizozemska, Retrospektiva: Ekrani na platnu 1992, 35mm, 1.85, barvni, 93', sp Naklju~ni junak (Accidental Hero) Stephen Frears, ZDA, 1992, 35mm, 1.85, barvni, 117', sp

Mali potepuh (Chaplin) je tokrat ukle{~en v vedno bolj poblaznel, vedno bolj industrializiran moderni svet, ki ga osmi{lja samo {e junakova ljubezen do mlade brezdomke. Zadnji nastop lika malega potepuha na velikem platnu, ki je Chaplina popeljal do svetovne slave Po kultnem, istoimenskem televizijskem ske~u posneta in {e dandanes velja za najbolj univerzalno prepoznavno in s kultnim statusom hipoma ozna~ena odtrgana Sprehod skozi tristo let ìvljenja Velike Britanije in fiktivno podobo ~loveka v zgodovini umetnosti. Za komedija o peripetijah dveh ljubkih zgub (Mike Myers in androgenega Orlanda (Tilda Swinton), ki ne ìvi v ~asu, name~ek so Moderni ~asi br`kone prvi film, v katerem Dana Carvey) in njunih poskusih, da bi zaslovela kot temve~ samo v prostoru; torej ne spreminja starosti, eno usodnih vlog odigra ni~ manj kot televizijski zaslon! zvezdnika lastne televizijske oddaje. Zguba srednjih let (Dustin Hoffman) se po naklju~ju ampak svoja poslanstva, prepri~anja in seveda spol. Po Chaplin televizijski ekran v svoj film prero{ko uvede kot znajde na prizori{~u letalske nesre~e, kjer pomaga pri romanu Virginie Woolf zasnovana angelska odisejada interaktivni kanal, skozi katerega nas nadzoruje Veliki 19.00 re{evanju preìvelih, vendar si njegove zasluge prilasti vsestranske umetnice Sally Potter. Nagrada za najbolj{i brat. Retrospektiva: Ekrani na platnu neka druga zguba (Andy Garcia), ki jo televizija mladi evropski film leta 1993. TV mreà (Network) nemudoma razglasi za medijsko zvezdo. 21.00 Sidney Lumet, ZDA, 1976, 35mm, 1.85, barvni, 121', "Naklju~nemu junaku se sicer pozna, da je pri{el po 21.00 Retrospektiva: Ekrani na platnu svp tistem, ko je bila najhuj{a 'filmska kritika' TV è mimo; je Posve~eno: Virginia Woolf Trumanov show (The Truman Show) Glej torek 3.1. ob 21.00 sicer prav sarkasti~na zgodba o ameri{ki TV, ki pa zdaj è Ure do ve~nosti (The Hours) Peter Weir, ZDA, 1998, 35mm, 1.85, barvni, 103', sp ob~a mesta v kritiki TV – o~itek, da ukinja 'princip Stephen Daldry, ZDA/VB, 2002, 35mm, 1.85, barvni, Dozdevno povsem obi~ajen, sre~en prodajalec 21.15 realnosti', ker da se ni~ ne zgodi, ~e tega ne vidijo 114', sp zavarovalni{kih polic Truman Burbank (Jim Carrey) Retrospektiva: Ekrani na platnu televizijske o~i – obravnava na humoren na~in, ki potrjuje Dan v ìvljenju treh ènsk v treh ~asovnih obdobjih. nekega dne ugotovi, da je njegovo celotno ìvljenje vse @enska za umret (To Die For) 'spoznanje', da film pravzaprav ni tako dale~ od TV: oba V Richmondu na britanskem podeèlju se pod skrbnim od rojstva naprej kompleksna in kompletna fabrikacija in Gus Van Sant, ZDA/VB, 1995, 35mm, 1.85, barvni, producirata svoje junake, za katere je manj pomembno, nadzorom moà z boleznijo bojuje pisateljica Virginia fikcija. Predmestje, v katerem ìvi, je v resnici orja{ki 106', sp ali so res junaki, bolj pa to, ali med gledalci povzro~ajo Woolf (Nicole Kidman). Trideset let pozneje v Los televizijski studio, posejan s skritimi kamerami, vsi Lokalna TV vremenarka (Nicole Kidman) ìvi samo za identifikacijske u~inke." Zdenko Vrdlovec Angelesu ìvi nose~a in depresivna Laura Brown (Julianne I program kinoteke, januar-februar 2012 12.1. ~etrtek izginilo iz vsakdanjega ìvljenja in sodobne kulture. 16.00–20.00 Filozofska zasluga te serije je, da ljubezen in intimne Jesenska filmska {ola: mednarodni simpozij filmske zadeve ne razume v tragi~ni dimenziji, ampak jih drì na teorije: Proti koncu strani komedije, in sicer tako, da jih razume kot stvar javnosti in idej, ki veljajo tudi, ~e vanje intimno ne 16.00 verjamemo. Matja` Li~er: Na kraju zlo~ina in ostali trojanski konji Robert Pfaller je avstrijski filozof in predavatelj na tehnolo{ke naturalizacije dru`be Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju. Predavanje bo Kriminalisti~ne serije, kakr{na je Na kraju zlo~ina, pod potekalo v angle{kem jeziku. krinko naravoslovne znanosti izvajajo nadvse ideolo{ko operacijo, saj neoliberalno ideologijo vzpostavljajo kot 17.30 Moore). V New Yorku na prelomu tiso~letja Clarissa najnovej{o dogmo, celoten svet pa normalizirajo, Slavoj @ièk: Skrivna naveza: @ica razrednega boja Nore dogodiv{~ine neresnih bolni~arjev med ameri{kimi Vaughan (Meryl Streep) prireja zabavo prijatelju in kvantificirajo in iz njega izganjajo naklju~je ter znanstveno Pet sezon Skrivne naveze (The Wire) je revolucioniralo voja{kimi akcijami v Koreji. Vse je dovoljeno, vse je biv{emu ljubimcu, za aidsom obolelemu pesniku in skepso. A ker je ravno naklju~je konstitutivni moment tako vsebino kot formo televizijskih nadaljevank – kako? mogo~e. Humor kot edino oro`je za ohranjanje zdrave pisatelju. Scenarij filma je nastal po predlogi s znanosti, gotovost pa je po drugi strani konstitutivni S subverzijo ute~enih narativnih prijemov – Skrivna pameti v vrtincu vojnih grozot. Kultna filmska odsko~na Pulitzerjem nagrajenega romana ameri{kega pisatelja moment tehnologije, se serija izkaè za trojanskega konja naveza je brez katarzi~nih razpletov, psiholo{ka deska za kultno istoimensko TV serijo. V zna~ilni Michaela Cunninghama, ki v svojem bestsellerju razplasti tehnolo{kega determinizma. Predavanje bo zastavilo avtenti~nost "herojev" je ironi~no relativirana itd. – altmanovski maniri si pred kamero v besede ska~e in na tri razli~ne interpretacije razstavlja protagonistko vpra{anje, kak{na je funkcija tovrstnih tehnolo{kih in z direktnim problematiziranjem temeljev ameri{ke sanjska igralska zasedba, med njimi Donald Sutherland, Gospe Dalloway, slovitega romana Virginie Woolf. interpretacij znanosti in deterministi~nih naturalizacij ideologije. Elliott Gould, Tom Skerritt in Robert Duvall. dru`be. Slavoj @ièk je filozof, predavatelj na European Graduate 11.1. sreda Matja` Li~er je fizik in doktorski {tudent filozofije, School, direktor in{tituta Birkback na univerzi v Londonu 21.30 16.00–20.00 zanimajo ga preseki med kontinentalno politi~no ter raziskovalec na Univerzi v Ljubljani. Retrospektiva: Ekrani na platnu Jesenska filmska {ola: mednarodni simpozij filmske filozofijo, epistemologijo ter filmsko teorijo. Miami Vice teorije: Proti koncu 21.00 Michael Mann, ZDA/Nem~ija/Paragvaj/Urugvaj, 2006, 16.00 17.00 Retrospektiva: Ekrani na platnu 35mm, 2.35, barvni, 134', sp Jela Kre~i~ in Ivana Novak: Uvodni nagovor kuratork Du{an Rebolj: Deadwood: Kako nam je David Milch Ostanite {e naprej z nami (Stay Tuned) simpozija povedal nekaj lepega Peter Hyams, ZDA, 1992, 35mm, 2.35, barvni, 88', sp Televizijski vestern Deadwood velja za pronicljivo in 16.30 inteligentno serijo, ki Hobbesovi ideji, da dru`beni red Darko [trajn: Televizija kot format televizijskega toka nastane iz naravnega stanja, kljubuje z jasno vizijo o ê bi imel Lenin na voljo televizijo in bi se sovjetska organizaciji skupnosti kot arbitrarnega polja konsenza in revolucija zgodila v okoli{~inah kasnej{ega tehnolo{kega "sporazumnih laì". Serija se po spletu okoli{~in in kulturnega sistema, bi najbr` kako druga~e izrekel svoj vsebinsko ni sklenila, s tem pa je pod~rtala tezo, da aforizem: "Od vseh umetnosti je za nas najva`nej{i film." konsenzualne arbitrarnosti dru`benega reda ni mo~ Pojav televizije je namre~ korenito redefiniral vrsto dokon~no osmisliti. Po drugi strani je tvorec serije David kulturnih praks, reorganiziral polji javnosti in zasebnosti, Milch v priro~niku Stories of the Black Hills serijo vplival na percepcijo (kinematografskega) filma, vendarle sklenil z oceno, da dobre plati evro-ameri{ke Po znameniti istoimenski TV seriji posneta kriminalka o navsezadnje pa populariziral serialno formo, ki se dobro civilizacije odtehtajo njeno surovost. Tako je kritiko zgodah in nezgodah detektivskega para iz Miamija in vklaplja v pojem televizijskega toka Raymonda Williamsa. sporazumnih laì sklenil s sporazumno la`jo. Odvisnika od televizije (John Ritter) in njegovo èno (Pam privla~ni nevarnosti me{anja zasebne in profesionalne Uvodno predavanje bo na televizijsko serijo pogledalo z Du{an Rebolj je filmski kritik, prevajalec in dolgoletni Dawber) posrka v virtualni, peklenski svet neskon~nih etike. Specifi~no disko estetiko osemdesetih veliki njenih najbolj kriti~nih vidikov: z vidikov razmerja do same sodelavec Delavsko-punkerske univerze. televizijskih oddaj, risank, nadaljevank in nanizank, v Michael Mann uspe{no nadomesti z bizarno me{anico televizije, filma, zasebnosti in druìne, ideologije ter katerih se borita za ni~ manj kot lastno preìvetje. Pod hladne stilizacije in verizma v prikazovanju tako akcije kot vpetosti v kapitalisti~ne pogoje produkcije. 18.00 krinko dokaj preproste satire na maloumnost ve~ine erotike ter tako ustvari enega klju~nih akcijskih filmov Darko [trajn je znanstveni svetnik na Pedago{kem Gregor Moder: Repek. O druìni in komi~nem televizijskih programov in pripravljenost ve~ine gledalcev, novega tiso~letja. Don Johnson je Collin Farrell, Philip in{titutu in svetovalec na fakulteti za podiplomski Med konservativno ideologijo druìne, doma in Boga na da to maloumnost nekriti~no pre`vekujejo, se skriva Michael Thomas je Jamie Foxx, v ozadju med drugim humanisti~ni {tudij ISH. eni strani in liberalno ideologijo samouresni~itve na drugi odbita, anarhi~na komedija, ki spominja na razpu{~enost nabijajo Moby in Mogwai. strani se bije oster politi~ni boj. Prva izena~i rodovno in in subverzivnost risanih serij Looney Tunes. 17.30 simbolno vez, druga pa za iniciacijo v simbolno vez 15.1. nedelja Melita Zajc: Spletne serije in participativna medijska zahteva opustitev rodovne vezi. Nemara je treba re{itev 22.45 Kinoteka je zaprta. kultura najti v paradoksni poziciji, ki se postavi ZA druìno, ne da Retrospektiva: Ekrani na platnu Format TV serije je po zaslugi digitalnih tehnologij in bi pri tem izena~ila rodovno in simbolno vez. Predavanje Rojena morilca (Natural Born Killers) 16.1. ponedeljek interneta v zadnjih letih doìvel temeljno inovacijo na bo zadevalo vpra{anje, ali lahko komi~na TV serija Oliver Stone, ZDA, 1994, 35mm, 1.85, ~b/barvni, 118', 18.00 podro~ju produkcije, distribucije in recepcije. Ob pojavu Sodobna druìna (Modern Family) velja za zgled take sp Ve~er SFA: Slovenski dokumentarni film spletnih serij se postavlja vpra{anje, ali gre za kritiko re{itve. Humor serije je konservativen, toda serija ima Med belim in rumenim dominantnih medijskih vsebin in njihovo kreativno tudi napredno stali{~e. Poleg njene analize se bomo v France Kosma~, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 12' prisvajanje. Avtorica bo na primeru slovenske spletne predavanju dotaknili strukture komi~ne serije, ki s t.i. Obi{~ite Slovenijo serije Prepisani pokazala, kako slovenski ustvarjalci komi~nim repkom, radikalno nevklju~ljivim dodatkom, Jane Kav~i~, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 16' sooblikujejo nove jezike sodobne vizualne kulture. komi~no celoto naredi za neharmoni~no. Boìdar Jakac Melita Zajc je docentka na In{titutu za medijske Gregor Moder je filozof. Je sodelavec na filozofski Metod Badjura, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 12' komunikacije FERI Univerze v Mariboru in avtorica mnogih fakulteti, deluje pa tudi v polju umetnosti. prispevkov v doma~ih ter mednarodnih znanstvenih publikacijah. 21.00 Retrospektiva: Ekrani na platnu 18.30 Kviz (Quiz Show) Katja î~igoj: Transgresivnost je "in": (Ne)subverzivni Robert Redford, ZDA, 1994, 35mm, 1.85, barvni, 133', Mickey (Woody Harrelson) in Malory (Juliette Lewis), u~inek politi~no nekorektnih TV serij sp zaljubljenca, izob~enca in serijska morilca, potujeta ~ez [tevilne nagrajene, kriti{ko priznane in mnoì~no gledane Ameriko in za zabavo pu{~ata za sabo mnoìco trupel ter sodobne serije HBO-ja in drugih televizijskih hi{ so iz vedno kak{nega preìvelega, da pove zgodbo. Postaneta zloglasne rabe kletvic in eksplicitnih prizorov nasilja ter ljubljenca medijev, ki uspe{neje od policije sledijo njuni spolnosti ustvarile blagovno znamko. Politi~na zgodbi. Krvolo~en komentar na reprezentacijo nasilja v nekorektnost pa {e zdale~ ni (nujno ali sploh) tudi mnoì~nih medijih je ob~instvo in kritike po vsem svetu v Brezje dru`beno in politi~no subverzivna. Provokativne TV serije hipu razdelil na dva pola: eni so film z gnusom odpisali Milan Ljubi}, Slovenija, 1969, 35mm, ~b, 10' so morda zgolj zadnji izraz spektakularizacije predhodno kot ceneno ekstravaganco, drugi so ga navdu{eno Partizanski kurirji transgresivnih vsebin. progla{ali za temeljno delo devetdesetih. Zvone Sinti~, Slovenija, 1969, 35mm, ~b, 10' Katja î~igoj je publicistka in absolventka filozofije in Rejen~ki primerjalne knjièvnosti na filozofski fakulteti Univerze v 14.1. sobota Mako Sajko, Slovenija, 1969, 35mm, ~b, 17' Ljubljani. 17.00 "V Kvizu TV-junak postane nekdo, ki mu je vse – od Retrospektiva: Ekrani na platnu 21.00 porekla do statusa do vloge, ki jo je imel v zgodovini Revni milijonar (Slumdog Millionaire) Retrospektiva: Ekrani na platnu filmov o TV – narekovalo distanco do TV: to je Danny Boyle, Loveleen Tandan, VB, 2008, 35mm, 2.35, Seks, laì in videotrakovi (Sex, Lies, and Videotape) predstavnik ameri{ke kulturne elite WASP, harvardski 120', sp Steven Soderbergh, ZDA, 1989, 35mm, 1.85, barvni, profesor in sin pisatelja, skratka intelektualec par 100', sp excellence. TV je sicer v filmu prikazana kot manipulacijski medij, toda prav s profesorjevo 'nezavedno' privolitvijo (ni dobro vedel, zakaj), da nastopi v popularnem kvizu, je priznana kot medij, ki s produciranjem zvezd uresni~uje narcisti~ne fantazme. Profesorjevo sodelovanje s TV kaè, da lahko 'nezavedna', na fantazmi ugajanja temelje~a fascinacija s 20.00 tem medijem zelo hitro spodnese intelektualno distanco Ve~er SFA: 50-letnica slovenskega celove~ernega filma do instance mnoì~ne kulture. S Kvizom se je 'filmska Tistega lepega dne kritika' TV reflektirala in revidirala prav na to~ki, na kateri France [tiglic, Slovenija, 1962, 35mm, 1.66, ~b, 82', bp se je vzpostavila." Zdenko Vrdlovec Osemnajstletna sirota brez prebite pare je eno vpra{anje stran od zmage na indijski razli~ici slovitega kviza Sebi~nega in uspe{nega advokata (Peter Gallagher), ki v 13.1. petek Milijonar, dokler je nenadoma ne aretirajo in obtoìjo postelji zanemarja svojo èno (Andie MacDowell), zato pa 16.00–20.00 goljufanja. Naiven, idealisti~en prikaz emancipatornega pridno obdeluje njeno sestro, obi{~e melanholi~ni prijatelj Jesenska filmska {ola: mednarodni simpozij filmske potenciala popularne televizije je po eni strani snel osem iz u~nih let (James Spader), ki ima nenavaden hobi. teorije: Proti koncu oskarjev, med njimi za najbolj{i film, po drugi strani pa Z videokamero snema intimne izpovedi svojih prijateljic, 16.00 obveljal za vrhunski primerek tako imenovanega poverty- kar mu sluì kot nadomestilo za seks. Med ~udakom in Robert Pfaller: Seksualnost in resnica mesta: Filozofske porn ànra. advokatovo èno se splete nenavadno razmerje. Z zlato lekcije Seksa v mestu palmo za najbolj{i film nagrajeni celove~erni prvenec Serija Seks v mestu (Sex and the City) je, kar zadeva {tiri 19.15 Stevena Soderbergha dale~ pred svojim ~asom namiguje junakinje, tipi~no komi~na serija s strukturo obi~ajnega Retrospektiva: Ekrani na platnu na simptom digitalne dobe, kjer ekran zaseda mesto sitcoma. Junakinje imajo enostavne zna~aje in zapletajo MASH Zgodba je postavljena v primorsko vas, ki je med obema katalizatorja za uresni~itev (spolne) èlje. se v klasi~ne komi~ne situacije. Avtor bo serijo pogledal z Robert Altman, ZDA, 1970, 35mm, 2.35, barvni, 116', vojnama spadala pod Italijo. Vsi njeni prebivalci so vidika seksualne politike, ki ni povsem obi~ajna, saj seks sp Slovenci, razen italijanskih predstavnikov fa{isti~ne in mesto tvorita lekcijo o pomenu javnega, ki je prakti~no oblasti. Sramota vasi so trije bratje, ki so se pridruìli fa{istom, toda va{~ani jih kljub temu obvladujejo in jih zasmehujejo. II program kinoteke, januar-februar 2012 17.1. torek z ropanjem. Vdrejo v stanovanje neke ènske, jo pomagati. Franz v tej ljubezni zasluti pretnjo lastni{tva, ki 18.30 napadejo in ji poberejo denar. [e en dragocen zametek bi ga spet oropalo svobode. Zato zapusti Joanno in sre~a Retrospektiva: Ekrani na platnu Fassbinderjevega stalnega motiva: kriminal kot upor Margarethe (Margarethe von Trotta). Tudi ona mu sku{a ^lovek z lune (Man on the Moon) malome{~anskim konvencijam. pomagati in je v svoji ljubezni manj posesivna. Franz Milo{ Forman, ZDA/VB/Nem~ija/Japonska, 1999, 35mm, Ljubezen je hladnej{a od smrti (Liebe ist kälter als der sre~a tudi Güntherja (Günther Kaufmann) z vzdevkom 2.35, barvni, 118', sp Tod) "Gorila", ki je ubil Franzevega brata. Günther Franzu R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, ~b, 88', ap, svp pojasni razloge za zlo~in in Franz ga razume. Za hip se zazdi, da je vse lepo in prav. Moàka skupaj na~rtujeta naslednji zlo~in, vendar jima na~rte prekriàjo sovra{tvo, zavist in ljubosumje ...

21.00 omnibus, ki pa se danes kaè kot eden najresnej{ih Retrospektiva: R.W. Fassbinder slovenskih kandidatov za ~isto pravi filmski kult. Rio das Mortes R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, barvni, 84', ap 21.1. sobota 17.00 Klasiki/Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera! Biografija kultnega, kontroverznega komika Andyja Lady Eve (The Lady Eve) Kaufmana (Jim Carrey), ki najprej zaslovi kot zvezdnik Franz (Fassbinder), pouli~ni zvodnik in obenem fant Preston Sturges, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, ~b, 94', svp televizijske nadaljevanke Taksi, nato pa rahlja potrpljenje prostitutke Joanne (Hanna Schygulla), se no~e pridruìti in preizku{a inteligenco ameri{kega ob~instva z bizarnimi sindikatu, zato ga pretepejo. Franz se zaljubi v zlo~inca to~kami, kot so rokoborba s {ibkej{imi ènskami in Bruna (Uli Lommel), lepega morilca, s katerim bi rad delil recitiranje Velikega Gatsbyja od prve do zadnje strani. celo svoje dekle. Sindikat Brunu naro~i umor, za katerega Izvirno filmsko glasbo so napisali R.E.M. je osumljen Franz, ki je zdaj prisiljen sodelovati s sindikatom. Mo{ka skupaj na~rtujeta ban~ni rop, vendar 21.00 ju Joanna ovadi in v banki pride do streljanja. Pred seboj Retrospektiva: R.W. Fassbinder – otvoritev! imamo kriminalce, ki so obrnili hrbet me{~anski dru`bi, Prijatelja Michel (Michael König) in Günther se dokopljeta Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf) vendar njihov upor ni reflektiran, zato mo{ki postanejo do zemljevida Perujske pokrajine Rio das Mortes, ki R.W. Fassbinder, ZRN, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', lopovi, ènske pa prostitutke. Z Ljubezen je hladnej{a od kaè, kje je zakopan skrivni zaklad. Obsedena postaneta svp smrti je Fassbinder debitiral na Berlinalu '69. To leto je z idejo, da bi opustila svoji mizerni slu`bi in odpotovala v na nek na~in prelomno za filmsko umetnost iz dveh Ju`no Ameriko. Tej ideji odlo~no nasprotuje Hanna Bogati in naivni dedi~ Charles Pike (Henry Fonda) na razlogov, prvi~, ker je Jean-Luc Godard tam pokazal svoj (Hanna Schygulla), ki se èli poro~iti z Michelom, vendar ladji, s katero se vra~a z amazonske ekspedicije, spozna film Vesela znanost (Le gai savoir), ki je zaklju~il njegov prijatelja vseeno na~rtujeta ekspedicijo. [tevilni na~rti, prefrigano kvartopirko Jean Harrington (Barbara proces destrukcije sodobne filmske govorice, in drugi~, kako zbrati dovolj denarja za potovanje, se jima izjalovijo, Stanwyck). Lokava Jean povsem omreì moàka in se ga ker je Fassbinder za~el tam, kjer je Godard nehal – na dokler nepri~akovano ne naletita na sponzorja, ki deli nameni oskubiti, vendar se tudi ona iskreno zaljubi vanj. kade~ih se ru{evinah, ki jih je zapustil Godard, je za~el njuno navdu{enje in jima nakaè denar ... Ko Charles odkrije njeno ozadje in njene prvotne nakane, graditi novo filmsko govorico. Film je med drugim jo zavrne, Jean pa se skleni ma{~evati. Tretji celove~erec posve~en Chabrolu, Rohmerju in Straubu, ~igar 20.1. petek velikega Prestona Sturgesa (Sullivanova potovanja) velja eksperimentalni minimalizem in marksizem sta morda 17.00 za eno najbolj{ih t.i. screwball (prismojenih) komedij, ki v najodlo~neje vplivala na mladega Fassbinderja. Animateka skladu z `lahtnimi zakonitostmi tega priljubljenega ànra Perzepolis (Persepolis) beleì ekscentri~ne spopade na frontni liniji spolov in, {e Siva metropola, za~etek sedemdesetih, "zlata leta" 21.15 Marjane Satrapi, Francija/ZDA, 2007, 35mm, 1.85, pomembnej{e, razredov. ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nem~ijo. Emmi Retrospektiva: R.W. Fassbinder ~b/barvni, 95', sp (Brigitte Mira), {estdesetletna vdova in poklicna snaìlka, Gre{ni kozel (Katzelmacher) 19.00 nekega deèvnega ve~era po naklju~ju zaide v R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, 1.37, ~b, 88', ap Retrospektiva: R.W. Fassbinder "gastarbajtarski" lokal in se zaplete v strastno romanco z Potovanje v Niklashausen (Niklashauser Fart) Maro~anom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, barvni, 86', ap sicer ime druga~e, vendar v Nem~iji vse druge delavce iz njegove deèle imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mu~no {ikaniranje sodelavk, sosed in ostalih some{~anov; ogor~eni so zlasti (sicer è odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlaj{i od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni poloàj gastarbajterja. S filmom Vsi Teheran 1978. Osemletna Marjane sanja o tem, da bo drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren kot bodo~a prerokinja re{ila svet. Odra{~a z naprednima na~in pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, "Marie spada k Erichu. Paul spi s Helgo. Peter se pusti star{ema in ljube~o babico, v dru`bi katerih pozorno saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, vzdrèvati Elisabeth. Rosy se Franzu daje za denar. Na spremlja padec {ahovega brutalnega reìma. Ustanovitev kar dovoli nebo. Fassbinderjev preseèk nato ti~i v dvori{~u, v gostilni, v svojih stanovanjih se sre~ujejo, nove Islamske republike napoveduje dobo "varuhov Na postno nedeljo, 24. marca leta 1476, na dan, ko se kriànju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame posami~, v parih ali cela skupina, in med sabo revolucije", ki nadzorujejo vedenje prebivalcev. Marjane si zima uradno umakne pomladi – v bavarsko mestece z modernisti~no estetiko in ume{~enostjo na skrajni izmenjujejo mnenja, se prepu{~ajo agresivnosti, se mora zdaj zakrivati obraz, njene sanje o revoluciji pa Niklashausen prikoraka pastir in potujo~i glasbenik Hans dru`beni rob, kjer solidarnost med poniànimi in nadlegujejo, pijejo in se dolgo~asijo. To, da se Helga, ki postajajo {e mo~nej{e. V vojni proti Iraku na mesto Böhm (Michael König). Pred zbranimi va{~ani Hans za`ge deklasiranimi ni samoumeven romanti~en mit, pa~ pa pripada Paulu, spusti v razmerje z njegovim prijateljem padajo bombe, za~ne se pomanjkanje, ljudje izginjajo, svoj boben in spregovori o razodetju, ki ga je nedavno te`ko izborjena vrednota in praksa. Morda najbolj Erichom, da se Peter naveli~a Elisabethinega ukazovanja represija je vsak dan huj{a. Marjane je vse bolj izkusil. Pove, da se mu je prikazala mati bo`ja in mu znamenit in priljubljen Fassbinderjev film vseh ~asov. in svoj bes strese na kupljivo Rosy, da gre Paul v~asih k uporni{ka, zato jo star{i po{ljejo v Avstrijo, kjer pri zaukazala, naj stopi pred ljudi. V nadaljevanju govora lepemu Klausu in da Gundo draìjo, ker ne dobi {tirinajstih spozna povsem druga~no "revolucijo": Böhm iz religioznih postulatov izpelje konkretne politi~ne, 18.1. sreda nobenega, pa~ ne more zmotiti zaprtosti njihovega puberteto, svobodo in ljubezen, a tudi grenak okus revolucionarne zahteve. Bo`je kraljestvo naj ne bo ve~ 19.00 malome{~anskega predmestnega revirja. To spada ìvljenja v tuji dràvi. Po istoimenskem avtobiografskem pravljica, ume{~ena v onostranstvo, marve~ naj se Retrospektiva: R.W. Fassbinder zraven, vse to 'ima svoj prav'. [ele ko v njihov svet vdre stripu narisana celove~erna animacija je leta 2007 v realizira tukaj in zdaj. Cerkev naj se nemudoma razpusti Klo{ar (Der Stadtstreicher) Jorgos, 'Grk iz Gr~ije', in s svojim 'nix verstehn' prebudi Cannesu prejela posebno nagrado ìrije in obveljala za kot organizacija, ki si lasti interpretacijo bo`je besede. R.W. Fassbinder, ZRN, 1966, 35mm, 1.37, ~b, 10', ap, njihovo ksenofobijo, zavist, agresivnost in ostale enega klju~nih animiranih dogodkov zadnjega desetletja. Aristokracija naj se odpove vsem privilegijem in postane svp fa{istoidne sindrome, se fantje kon~no zbrihtajo, se enaka sleherniku. Vsak naj bo deleèn enakega pla~ila poberejo s tal in ga zmikastijo. Stvari je treba spraviti v 19.00 za svoje delo in vsa lastnina naj bo enakomerno red." R.W. Fassbinder Kino-katedra: financializacija porazdeljena med vse. Böhmove pridige naletijo na Fassbinder demonstrira mehanizme latentnega fa{izma, Glengarry Glen Ross navdu{en odziv in na tiso~e kmetov iz vse Nem~ije roma izbruh sovra{tva in nasilja s hladno abstraktnostjo James Foley, ZDA, 1992, 35mm, 2.35, barvni, 100', sp v Niklashausen, dokler se jih v pokrajini ne zbere kar modela. Film te~e s perfektno, precizno natan~nostjo in 30.000. Vendar se Böhm soo~a z nepri~akovanimi prav tu doseè svojo prepri~ljivost. Svetle, skoraj bele teàvami, saj je njegov politi~en program za kmete v kompozicije se zdijo kot vsakdan, toda ravno vsakdanjost dobr{ni meri nerazumljiv. V njem ne vidijo politi~nega v svoji izolaciji u~inkuje toliko bolj zastra{ujo~e: zlobno vodje, pa~ pa preroka, od katerega pri~akujejo ~udeè. razpravljanje o Grku (odigra ga Fassbinder), kjer so stvari Ko ga {kofovska vojska aretira in za kazen ìvega za`ge, prignane è do skrajnosti, poteka za mizo v gostilni. Kot kmetje ne trenejo in {e vedno ~akajo na ~ude`. Po bi gledali klavce ìvine na trgu v pomenku o svinjah, se resni~nih in malo znanih zgodovinskih dogodkih posneta Klo{ar, ki pohaja po Münchnu, v neki zakotni uli~ici najde tipi dogovarjajo o najbolj nizkotnih ma{~evalnih dejanjih, alegorija o tegobah legitimiranja revolucionarne misli. pi{tolo in se je neuspe{no posku{a znebiti. Naposled mu s katerimi bodo Grku "pokazali svoje", medtem ko ta dva moàka, ki sta klo{arja opazovala è dlje ~asa, prijazno sedi z njimi za mizo, saj pa~ ne razume njihovega 21.00 vzameta pi{tolo. Dragocen dokument samih za~etkov jezika. Tu film gledalca postavlja v tesnobno soo~enje s Retrospektiva: R.W. Fassbinder Fassbinderjevega filmskega ustvarjanja, ki v svoji surovi produkti malome{~anske zakrknjenosti. Prodajalci nepremi~nin tekmujejo med seboj, kdo bo Ameri{ki vojak (Der amerikanische Soldat) osredoto~enosti na dru`beno margino è kaè nastavke prodal ve~ zemlji{~. Vrhunska drama vrhunskih dialogov R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, ~b, 80', ap avtorjevih kasnej{ih preokupacij vsaj prvega obdobja 19.1. ~etrtek (David Mamet), ki jih govorijo vrhunski igralci (Al Pacino, njegove ustvarjalnosti. 19.00 Jack Lemmon, Alec Baldwin, Alan Arkin, Ed Harris, Kevin Mali kaos (Das kleine Chaos) Retrospektiva: R.W. Fassbinder Spacey) v vrhunski formi. Kot bi tudi njim {lo za ìvljenja R.W. Fassbinder, ZRN, 1967, 35mm, 1.37, ~b, 9', ap, Bogovi kuge (Götter der Pest) (slu`be). svp R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, 1.37, ~b, 91', ap Projekciji sledi razprava, ki jo vodi Primo` Kra{ovec. Vstop prost.

22.30 Retrospektiva: Ekrani na platnu Desperado Tonic Boris Petkovi~, Varja Mo~nik, Hanna A.W. Slak, Zoran @ivulovi}, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, Trojka münchenskih policistov najame poklicnega 71', bp morilca, ameri{kega vojaka in vietnamskega veterana Lepljenka {tirih nenavadnih zgodb o [trockem (odigra ga Rickyja (Karl Scheydt), da bo za njih brez odve~nih Ivan Volari~ - Feo), potujo~em kino-operaterju v najbolj{ih vpra{anj in pravnih procedur "pospravljal" dru`beno letih, predstavniku generacije, ki je najprej sko~ila v vodo, smetje, ~esar sami kot predstavniki zakona ne morejo Skupina mladih ljudi, Theo, Marite in Franz (Fasbinder), od Franza (Harry Baer) izpustijo iz zapora; zdaj na prostosti gledala partizanske filme, doìvela vdor televizije in po~eti. Pred za~etkom naloge se Ricky sre~a s svojim vrat do vrat precej neuspe{no prodaja ~asopisne i{~e nekdanje znance. Najprej naleti na Joanno (Hanna kon~ala med vampirji. Ob svojem ~asu tako s strani starim prijateljem Franzem (Fassbinder). Rickyjeva prva naro~nine. Akvizitersko prakso se zato odlo~ijo nadgraditi Schygulla), barsko pevko, ki ga ljubi in mu sku{a ob~instva kot tudi kriti{ke srenje povsem spregledan `rtev je Rom, njegova druga `rtev dekle, ki preprodaja III program kinoteke, januar-februar 2012 pornografske revije in informacije. Ker je po naklju~ju Fontanu (po ~igar istoimenskem romanu je posnet film), Projekciji sledi pogovor z Japcem Jakopinom, Velimirjem prisoten tudi njen fant, Ricky ubije {e njega. Odpravi se njegovi moralni in intelektualni veli~ini, in obenem model, Gjurinom in Jernejem Pengovom, ki ga vodi Milan Ljubi}. na po~itek v hotel, kjer si zaèli ènske dru`be. Po{ljejo matrica Fassbinderjevih adaptacij literarnih del. mu Roso (Elga Sorbas), ki pa je tudi ljubica enega izmed 20.00 policistov. Rosa se zaljubi v Rickyja, ta pa kmalu dobi 26.1. ~etrtek Ve~er Dru{tva slovenskih reìserjev svojo poslednjo nalogo: ubiti mora Roso. Ricky ne 19.00 Lucija okleva ... Retrospektiva: R.W. Fassbinder France Kosma~, Slovenija, 1965, 35mm, 1.37, ~b, 81' Nasilje svobode (Faustrecht der Freiheit) 22.1. nedelja R.W. Fassbinder, ZRN, 1974/75, 35mm, 1.66, barvni, Kinoteka je zaprta. 123', ap

23.1. ponedeljek Mati, ki ga prisili, da {e naprej obiskuje gimnazijo, ~eprav 18.00 si èli postati mehanik, zaradi ~esar se odlo~i pobegniti v Ve~er SFA: Slovenski dokumentarni film tujsko legijo. Mlada prostitutka, ki Hansa, potem ko se je Nedelja v bolnici vrnil domov in postal po{ten policist, zapelje na Joè Poga~nik, Slovenija, 1969, 35mm, ~b, 12' njegovem delovnem mestu in Hans zato izgubi slu`bo. Zlati fantje Njegova velika ljubezen (Ingrid Caven), ki mu zdaj, ko je Joè Poga~nik, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 13' postal branjevec in prodaja po dvori{~ih, odre~e svojo roko, saj si mo{kega s tak{nim poklicem ne upa Lucija (Alenka Vipotnik) sluì pri bogatem kmetu in zanosi predstaviti svojemu o~etu. Njegova èna (Irm Hermann), z enim od njegovih treh sinov. O~e mu dovoli poroko, ki ga ne ljubi in mu daje ~utiti, kako jo dolgo~asi in ga brata ji nasprotujeta, ker ne èlita sluìti kajàrici, ki naj potrebuje le kot gonilo sadje-zelenjavnega podjetja, Mali lopov in prostitut Franz (Fassbinder) je atrakcija bi postala gospodinja bogate kmetije. Najmlaj{i sin, njegovo ~love{kost in hrepenenje pa ignorira ali celo sejmarskih zabavi{~, dokler è v prvem prizoru filma Bolte, o~e Lucijinega otroka, ki je na poti, ji pride povedat zatira. Hans se vse bolj zapira vase, po~uti se zaradi policijske racije ne izgubi slu`be pri cirkusu. Franz veselo vest: druìnski poglavar Podlogar je privolil v odstavljenega, zapija se, njegovo stisko spregleda celo potem svojo sre~o preizkusi na lotu in zadane pol poroko. Vedo~ za pomisleke starej{ih sinov glede njegova sestra (Hanna Schygulla), edina ènska, ki ga milijona – toda to, kar Franzu obeta svetlo, svobodno nevestinega revnega porekla prinese o~e Podlogar Luciji ima zares rada. Po Branjevcu za {tiri letne ~ase, na bodo~nost, se bo sprevrglo v najtemnej{o izku{njo denar, da ne bi pri{la revna v hi{o. Brata zavrneta katerega je vplivalo Fassbinderjevo sre~anje s Sirkovimi njegovega ìvljenja. Trgovec z umetninami pobere Boltetovo pro{njo, da bi mu {la za pri~i. Lucija prosi melodramami, Fassbinder prekine s pogostimi aluzijami brezposelnega Franza in ga vpelje v krog etabliranih Ga{perja, naj vendarle privoli, da gresta z Mihorjem Motonauma na ènske, ki se okori{~ajo s tem, da so fizi~no homoseksualcev, kjer se Franz zaljubi v Eugena (Peter najmlaj{emu bratu Boltetu za poro~ni pri~i. Brata Zvone Sinti~, Slovenija, 1970, 35mm, ~b, 10' mo~nej{e, da bi mo{ke psihi~no poniàle. @enske ne Chatel), sina domnevno dobro stoje~ega tovarnarja. Franz privolita, a se takoj po poroki odpravita od doma in se v Ljubljana mesto junak le dobivajo glavne vloge in tako torej postopno je tako prepri~an, da ga Eugen ne ljubi zgolj zaradi mestu zaposlita kot rudarja. Tam pogre{ata kmetijo, Zvone Sinti~, Slovenija, 1970, 35mm, ~b, 31' nadome{~ajo mo{ke junake, marve~ so tudi in predvsem denarja. Toda realnost za lepo fasado je druga~na: krizni pogre{ata Lucijo, ki na kmetiji kljub nose~nosti trdo dela. filmane kot bitja èlje, kot bitja z mo~jo èlje, ki so ~asi so in industriji manjka kapitala, zato Eugen finan~nih Sredi dela jo popadejo porodni kr~i in umre skupaj z 20.00 zmo`ne v svoji èlji iti do konca. prilo`nosti, ki se mu ponujajo s Franzem, ne more otrokom. Ve~er SFA: 50-letnica slovenskega celove~ernega filma zavre~i. Vselita se v skupno stanovanje in Franz financira Projekciji sledi pogovor z igralko Alenko Vipotnik in Na{ avto 25.1. sreda vse, kar mu podjetnikov sin predlaga. Franz zlagoma filmsko scenografko Tino Judni~, ki ga vodi Milan Ljubi}. Franti{ek âp, Slovenija, 1962, 35mm, 1.66, ~b, 91' 19.00 spoznava bedo in podlost "zgornjega sloja". Z Nasiljem Retrospektiva: R.W. Fassbinder svobode je Fassbinder sprva nameraval posneti 28.1. sobota Grenke solze Petre von Kant (Die bitteren Tränen der komedijo, svojo "prvo komercialno zgodbo", vendar film 17.00 Petra von Kant) komediji ni kaj bistveno bliè kot njegova prej{nja dela. Retrospektiva: R.W. Fassbinder R.W. Fassbinder, ZRN, 1972, 35mm, 1.37, barvni, 124', Nov poudarek lahko pripi{emo radikalnej{emu zavra~anju Strah pred strahom (Angst vor der Angst) ap, svp psiholo{ke motiviranosti junakov ter cini~nim podtonom, R.W. Fassbinder, ZRN, 1975, 35mm, barvni, 88', ap ki spremljajo to`bo druge polovice filma, ko se za~ne preve{ati proti àlostnemu koncu junaka.

21.15 Retrospektiva: R.W. Fassbinder Vnebohod Küstersove matere (Mutter Küsters' Fahrt zum Mladi piranski fotograf Pino Vrabec (Janez ûk) dobi Himmel) ~asopisno nagrado za neko svojo fotografijo. Pri lokalnem R.W. Fassbinder, ZRN, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 102', ~asopisu ga sprejmejo za fotoreporterja in Pino se odlo~i, ap da si bo z denarjem, ki ga bo dobil za nagrajeno fotografijo, kupil avto. Njegova druìna je proti, ker bi si vsak rad kupil nekaj zase. Po{tar prinese nagrado, toda Samozadostna modna oblikovalka Petra von Kant (Margit Poroka med Margot (Margit Carstensen) in Kurtom (Ulrich namesto denarja je v kuverti samo diploma. Sosedje, ki Carstensen) ìvi s svojo pomo~nico in sluàbnico Marlene Faulhaber) je navzven gladka in harmoni~na zveza, v ìvijo na majhnem trgu in ki zmeraj vse sli{ijo, se jim (Irm Hermann), ki brez besed izpolnjuje vse njene ukaze resnici pa se zakonca drug ob drugem dolgo~asita; posmehujejo, a zdaj {ele so Vrab~evi odlo~eni, da si in prena{a vse njene muhe in nesramnosti. Petra se pristna, globoka ~ustva so è zdavnaj presahnila. Par kupijo avto. Burka o avtomobilu kot statusnem simbolu. zaljubi v o~arljivo Karin (Hanna Schygulla), ki se skupaj z otrokom ìvi v stanovanju Kurtove matere nemudoma znajde na vrhu hierarhi~no urejene trojke. (Brigitte Mira), kjer se stiskata tudi Kurtova sestra (Irm 24.1. torek Petra ho~e Karin samo zase, Karin pa ho~e premo`no Hermann) in njen mo` (Armin Meier), kar je vzrok 19.00 Petro izkoristiti, vendar ne da bi izgubila svojo svobodo. nenehnih napetosti in konfliktov, {e zlasti zato, ker se Retrospektiva: R.W. Fassbinder Ironi~na melodrama in lezbi~na klasika je {e eno ta{~a neumorno vtika v Margot. Denarja, da bi se Pazite se svete kurbe (Warnung vor einer heiligen Nutte) utele{enje Fassbinderjeve neprizanesljive algebre V strahu pred napovedanim mnoì~nim odpu{~anjem odselila, Margot in Kurt nimata, zato se je nekako treba R.W. Fassbinder, ZRN/Italija, 1970, 35mm, 1.37, barvni, ~love{kih razmerij, ki tokrat pravi: vedno se najde kdo, ki ustreli tovarni{ki delavec Küsters najprej svojega sprijazniti z zadu{ljivo situacijo. Vendar se pod 103', ap je zaradi ljubezni ali denarja prepu{~en milosti drugega. nadrejenega in nato {e sebe. Njegova nemo~na vdova, nakopi~enimi pritiski, ki se jim pridruì tudi druga Zato se morajo njegovi filmski junaki in junakinje mati Küsters (Brigitte Mira), se znajde v sila teàvni nose~nost, psihi~no zdravje Margot po~asi in vztrajno odlo~ati, ~emu se bodo odpovedali, da bi lahko obdràli situaciji. Njen sin (Armin Meier) in njegova èna (Irm krha. Vrstijo se napadi tesnobe, dokler za klini~no vsaj tisto drugo. Tista ali tisti, ki ljubi, je samoumevno Hermann) no~eta, da bi njuno ime javno povezovali z diagnozo ne obvelja kar shizofrenija. naj{ibkej{i ~len te sen~ne verige ~love{kih odnosov. "morilcem iz tovarne". Po drugi strani pa h~erka Corinna (Ingrid Caven), pevka v no~nem klubu, incident in 19.00 21.30 nepri~akovano medijsko pozornost izkoristi za Retrospektiva: R.W. Fassbinder Retrospektiva: R.W. Fassbinder napredovanje svoje kariere, pa ~eprav rumeni mediji o Vra`je seme (Satansbraten) Effi Briest (Fontane Effi Briest) vsem skupaj pi{ejo na porogljiv in zloben na~in. Edina, R.W. Fassbinder, ZRN, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 112', R.W. Fassbinder, ZRN, 1972–1974, 35mm, 1.37, ~b, ki mati Küsters jemljeta resno in ji sku{ata pomagati v ap 141, ap, svp njenih naporih, da bi javno oprala ime svojega moà, sta salonski komunist Karl (Karlheinz Böhm) in Za~elo naj bi se snemanje filma, toda na prizori{~u ni ne njegova èna. Mati Küsters dvomi v njuno sposobnost reìserja ne filmskega traku. Igralci (med njimi zvezdnik ukrepanja, zato se po pomo~ zate~e k skupini anarhistov, Eddie Constantine v vlogi samega sebe) in igralke ter ki okupirajo sede` rumenega ~asopisa, ki je blatil ~lani preostalega, tehni~nega dela ekipe se sku{ajo Küstersa. znajti po svojih najbolj{ih mo~eh. êz ~as se reìser filma (Lou Castel) vendarle pojavi, medtem ko filmskega traku 27.1. petek kar ni in ni od nikoder, zaradi ~esar je za~etek snemanja 18.00 spet odloèn. ^lani filmske ekipe se vsak po svoje Ve~er Dru{tva slovenskih reìserjev spopadajo s ~akanjem, toda v zraku je vendarle {e vedno Ti lovi{ zaznati nekak{no spokojnost, prijateljstvo in solidarnost. France Kosma~, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, ~b, 82' Pesnik Walter Kranz (Kurt Raab) se soo~a z nevzdr`no Ko pa se filmski trak kon~no pojavi, na dan udarijo Zelo mlada se Effi Briest (Hanna Schygulla) poro~i s ustvarjalno krizo. Neko~ je veljal za preroka svoje povsem nasprotna ~ustva in ob~utenja: zdaj so precej starej{im baronom von Instettnom (Wolfgang generacije in "pesnika revolucije", zdaj pa è dve leti ni ljubosumje, tekmovalnost in obup tisti, ki vladajo na Schenck), a kljub temu, da svojega moà ceni in spo{tuje napisal niti besedice. Vse, kar mu je ostalo v ìvljenju, so samem prizori{~u snemanja. êprav se vsak pri sebi {e in bi ga rada ljubila, v zakonu ni sre~na. êprav so jo dolgovi, nadle`na èna (Helen Vita) in omejeni brat vedno trudi, da bi, kolikor je pa~ mogo~e, pripomogel k vzgajali v duhu norm in konvencij visoke dru`be, je po (Volker Spengler), ki zbira mrtve muhe. V obupu Kranz dokon~anju filma, jih tehni~no-finan~ni zapleti in sedaj naravi preve~ spontana, igriva, v~asih è prav ubije svojo bogato ljubico in njegova pesni{ka kri znova prevladujo~e vzdu{je od cilja vse bolj oddaljujejo. Gotovo lahkomiselna, tako da ji mora Instetten s svojo vzplamti. Vendar se njegovo novo delo izkaè za plagiat eden najbolj prodornih, neromanti~nih, mu~nih in hkrati korektnostjo in strogostjo, s svojim {olmo{trskim pesmi Stefana Georga, ki ga Kranz mani~no ob~uduje. duhovitih vpogledov v proces filmskega ustvarjanja, ki pa obna{anjem ostati tuj. V mestecu Kessin, kjer je baron Pesnik se po~asi preobraà v megalomana, nam ponudi tudi ve~plastno podobo med~love{kih zaposlen kot deèlni svetnik, se Effi kmalu za~ne navdahnjenega s fa{isti~nimi idejami; sledijo kaos, razmerij, prepredeno z ob~utji frustriranosti, ~ustvene dolgo~asiti. V monotonijo in osamljenost njenega ìvljenja pretepanje, streljanje, vstajenje mrtvih, vsesplo{na brutalnosti in ljubezni. prineseta nekaj duha le prijazni lekarnar Gieshübler in Otroci (Japec Jakopin, Velimir Gjurin, Jernej Pengov in veselica ... njegova prijateljica, pevka Marietta Tripelli. Instetten je drugi) se na morju igrajo indijance in opazijo mladeni~a, 21.00 pogosto zdoma na potovanjih in Effi je samo v hi{i strah, ki na prazni plaì pobere ènsko torbico. Preden odrine s 21.15 Retrospektiva: R.W. Fassbinder toliko bolj, ker jo za~neta mo` in slu`kinja stra{iti z ~olnom, iz torbice pade zapestnica. [vedska turistka Retrospektiva: R.W. Fassbinder Branjevec za {tiri letne ~ase (Händler der vier zgodbami o duhovih, da bi jo na ta na~in laè krotila in prijavi krajo torbice, otroci pa sklenejo, da bodo sami Kitajska ruleta (Chinesisches Roulette) Jahreszeiten) nadzorovala. Niti rojstvo h~erke ne more pregnati njene na{li tatu, a ga zaman i{~ejo med kopalci z enakimi R.W. Fassbinder, ZRN/Francija, 1976, 35mm, 1.66, R.W. Fassbinder, ZRN, 1971, 35mm, 1.37, barvni, 89', bridkosti. V hrepenenju po toplini se spusti v afero z kopalkami in potem med tistimi, ki jim manjka mezinec barvni, 86', ap ap rutiniranim zapeljivcem majorjem Crampasom (Ulli na nogi. Sumljiv se jim zazdi francoski turist, ki se Premoèn par se pred koncem tedna poslovi, saj oba Hansu (Hans Hirschmüller) se ìvljenje zalomi; na Lommel), moèvim nekdanjim kolegom iz vojske ... potaplja v bliìni kraja, kjer je izginila ènska torbica ... odhajata na poslovni potovanji v tujino. Toda na skupnem usodnih prelomnicah so klju~no vlogo odigrale ènske. Effi Briest je predvsem Fassbinderjev hommage pisatelju Mladinska kriminalka o otrocih detektivih. posestvu na deèli se nepri~akovano spet sre~ata, IV program kinoteke, januar-februar 2012 Mali kaos (Das kleine Chaos) 4.2. sobota R.W. Fassbinder, ZRN, 1967, 35mm, 1.37, ~b, 9', ap, 17.00 svp Retrospektiva: R.W. Fassbinder Pazite se svete kurbe (Warnung vor einer heiligen Nutte) R.W. Fassbinder, ZRN/Italija, 1970, 35mm, 1.37, barvni, 103', ap

v spremstvu svojih ljubimcev. Sre~anje je aranìrala njuna na fronto, in dràvljanko Mario, ki ga bo ~akala vsa dolga invalidna in izjemno inteligentna dvanajstletna h~erka vojna leta in ga z njegovo sliko na hrbtu iskala na Angela iz sovra{tva do njunega licemerstva, ki se tudi èlezni{ki postaji, med preìvelimi, ki se vra~ajo iz sama, v spremstvu neme varu{ke, poda na posest. Hi{o izgubljene vojne. Ves paradoks tega kratkotrajnega Ljubezen je hladnej{a od smrti (Liebe ist kälter als der vzdrùje zahrbtna, zlobna gospodinja, ki je s soprogom zakona – in obenem njegov eminentni melodramski naboj Tod) zapletena v neko dvomljivo zgodbo. Tu je {e njen sin, ki – je v tem, da bo u~inkoval iz svoje odsotnosti, ali bolje, R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, ~b, 88', ap, svp se prodaja za pesnika. Angela pri vseh konfrontacijah, ki da bo veljal kot zakon v odsotnosti moà in s tem èno Glej torek 24.1. ob 19.00. sledijo, hladno vodi niti intrige, obsedena z otro{ko konstituiral kot `rtev. Omemba melodrame tu ni tako resnicoljubnostjo, ki ho~e razkriti grde resnice, ki jih odve~, kot se zdi – navsezadnje je R.W. Fassbinder njen 19.00 osebe te tragedije zme{njav skrivajo v sebi. In kon~no na odli~ni poznavalec – kajti melodrama se v svojih Retrospektiva: R.W. Fassbinder Angelino èljo igrajo kitajsko ruleto, ki se izkaè za komaj najbolj{ih primerih drì podobnega principa: obsesije Branjevec za {tiri letne ~ase (Händler der vier kaj manj morilsko od ruske. Vse skupaj izzove pravo idealne skladnosti, "dopolnitve" v drugem, ki se Jahreszeiten) vrenje emocij in igra se kon~a z morilsko gesto. Kitajska ponesre~i, in je sku{ena kot nemo`na, a ravno v tem R.W. Fassbinder, ZRN, 1971, 35mm, 1.37, barvni, 89', ruleta je klini~no precizno seciranje ìvljenja visoke nenehnem odlogu tudi na edini na~in "uresni~ena" v ap buròazije, brezhibna koreografija psiholo{kih prevratov. iskanju nadomestnih drugih, tistih, ki nadome{~ajo Tema je pri Fassbinderju pogosta: izkori{~anje ~ustev in "pravega" drugega, ki manjka. njihova prera~unljivost, tokrat z moderatorjem, otrokom, ki spodbudi razkritje prevar z neusmiljeno igro resnice. 21.15 Glej sreda 18.1. ob 19.00. Retrospektiva: R.W. Fassbinder 29.1. nedelja Lili Marleen 2.2. ~etrtek Kinoteka je zaprta. R.W. Fassbinder, ZRN, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 120', 19.00 shr Retrospektiva: R.W. Fassbinder 30.1. ponedeljek Gre{ni kozel (Katzelmacher) 18.00 R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, 1.37, ~b, 88', ap Ve~er SFA: filmi po izboru reìserja Toneta Freliha Vzpon Glej torek 24.1. ob 21.00. Mirko Mahni~, Slovenija, 1958, 35mm, ~b, 14' 21.00 Retrospektiva: R.W. Fassbinder Grenke solze Petre von Kant (Die bitteren Tränen der Petra von Kant) R.W. Fassbinder, ZRN, 1972, 35mm, 1.37, barvni, 124', ap, svp Zürich, leto 1938. Nem{ka dràvljanka Willie (Hanna Schygulla) precej neuspe{no nastopa kot pevka v nekem baru in ìvi v ljubezenskem razmerju s {vicarskim Glej sreda 18.1. ob 21.15. glasbenikom Robertom Mendelsohnom (Giancarlo Giannini), ki ima pred sabo veliko kariero – njuno sre~o 21.00 Na stranskem tiru pa bo razdrla vojna. Robertov o~e (Mel Ferrer) vodi Retrospektiva: R.W. Fassbinder Joè Poga~nik, Slovenija, 1964, 35mm, ~b, 14' ìdovsko organizacijo, ki ogroène @ide tihotapi iz Bogovi kuge (Götter der Pest) Monstrum Nem~ije. Robert skrbi za zvezo v Münchnu, preko katere R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, 1.37, ~b, 91', ap Rajko Ranfl, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 9' prihajajo ponarejeni dokumenti in dragocena lastnina; Favorit nekega dne na pot v München vzame Willie; njegov o~e, Tone Frelih, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 13' ki nasprotuje sinovi zvezi z Nemko, medtem pri oblasteh Hop, Skip & Jump doseè, da je ne spustijo ve~ nazaj v [vico – na meji se Glej sreda 25.1. ob 19.00. Srdjan Vuleti}, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 10' poslovita. Willie ostane v Nem~iji, kjer zaslovi kot velika zvezda nem{kega rajha, vendar na skrivaj sodeluje z 5.2. nedelja odporni{kim gibanjem. Radio Beograd vsak ve~er tri Kinoteka je zaprta. minute pred deseto zavrti njeno izvedbo Lili Marleen – in te tri minute oro`je mol~i na obeh straneh fronte. Lili 6.2. ponedeljek Marleen je vohunska fikcija, ki melodramsko podvaja z 18.00 vlo`kom realnega. Kar je morda tudi najmo~nej{a poteza Ve~er SFA: Slovenski dokumentarni film tega Fassbinderjevega filma: da ni kar naprej razkazoval Glej ~etrtek 19.1. ob 19.00. Portret meniha grozljive resnice vojne, marve~ jo je pretihotapil prek Milan Ljubi}, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 12' ljubezenske fikcije. 3.2. petek 17.00 1.2. sreda Retrospektiva: R.W. Fassbinder 19.00 Rio das Mortes 20.00 Retrospektiva: R.W. Fassbinder R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, barvni, 84', ap Ve~er SFA: film po izboru reìserja Toneta Freliha Lola Ekspres, ekspres R.W. Fassbinder, ZRN, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 113', Igor [terk, Slovenija, 1997, 35mm, 1.66, barvni, 74' sp

V Jakopi~evih vrtovih France Kosma~, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 15' Stopnice ljubezni Mako Sajko, Slovenija, 1971, 35mm, ~b, 14' Dve kora~nici Glej ~etrtek 19.1. ob 21.00. Du{an Povh, Slovenija, 1971, 35mm, ~b, 9' Happy 19.00 Rajko Ranfl, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 10' Glavni junak (Gregor Bakovi}) se po smrti svojega o~eta z Nem~ija, petdeseta, ~as pospe{ene prenove dràve. Retrospektiva: R.W. Fassbinder vlakom odpravi na pot brez povratka. Ne vedo~, kam bi Zapeljiva kabaretna pevka in plesalka Lola (Barbara Potovanje v Niklashausen (Niklashauser Fart) 20.00 pravzaprav rad {el, si kupuje karto od postaje do postaje. Sukowa), se zaljubi v ~astnega in energi~nega dràvnega R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, barvni, 86', ap Ve~er SFA: 50-letnica slovenskega celove~ernega filma Med najraznovrstnej{imi potniki spozna tudi dekle uradnika von Bohma z visokimi moralnimi standardi Pe{~eni grad (Barbara Cerar), s katerim se za~enjata zblièvati na (Armin Mueller-Stahl), katerega naloga je o~istiti mesto Bo{tjan Hladnik, Slovenija, 1962, 35mm, 1.66, ~b, 92' neobi~ajen na~in. Kljub temu pa ona izstopi na postaji, korupcije in smrdljivih poslov. Ko von Bohm izve, kako se kamor je bila namenjena in odide po svoje ... Nenavaden preìvlja njegova ljubica, je {okiran; v njem se spopadejo in liri~en film o na videz majhnih podrobnostih, ki poèlenje in eti~na na~ela. sestavljajo najlep{e spomine na{ih ìvljenj. 21.15 31.1. torek Retrospektiva: R.W. Fassbinder 19.00 Klo{ar (Der Stadtstreicher) Retrospektiva: R.W. Fassbinder R.W. Fassbinder, ZRN, 1966, 35mm, 1.37, ~b, 10', ap, svp Zakon Marie Braun (Die Ehe der Maria Braun) R.W. Fassbinder, ZRN, 1978, 35mm, 1.66, barvni, 120', Glej sobota 21.1. ob 19.00. ap, svp Poro~ni urad se ru{i v bombnem napadu druge svetovne 21.00 Prestra{eno dekle Milena (Milena Dravi}) prite~e do vojne in njegov uradnik, ves nor od strahu, poskakuje kot Retrospektiva: R.W. Fassbinder ì~nate ograje, zleze skoznjo in beì naprej. [tudent Ali opica, dokler ga ne zgrabita ènin (Klaus Lowitsch) in Ameri{ki vojak (Der amerikanische Soldat) (Ali Raner) visoko na terasi svojega stanovanja vzvi{eno nevesta (Hanna Schygulla) ter poloìta na tla, kjer mu R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, ~b, 80', ap in naveli~ano godrnja nad mestnim ìvljenjem. Z avtom pomolita v podpis mati~ni list, da ju potrdi kot moà in Glej sobota 21.1. ob 21.00. se odpelje iz mesta. Na cesti pobere Smokija (Ljubi{a èno. Ta groteskni gag, izveden è med samo filmsko Samardì}), ki prav tako kot Ali ne ve, kam je namenjen. {pico, pomeni torej sklenitev zakonske zveze med Ustavita tudi Mileni, ki je pritekla do ceste ... nem{kim vojakom Hermannom Braunom, ki mora takoj Modernisti~en film ceste. V program kinoteke, januar-februar 2012 7.2. torek Slavica Exception Celove~erni prvenec Françoisa Truffauta in obenem 19.00 Mako Sajko, Slovenija, 1969, 35mm, ~b, 12' njegov najlep{i film. Retrospektiva: R.W. Fassbinder Effi Briest (Fontane Effi Briest) 21.00 R.W. Fassbinder, ZRN, 1972–1974, 35mm, 1.37, ~b, Klasiki 141', ap, svp Pove~ava (Blowup) Michelangelo Antonioni, VB/Italija/ZDA, 1966, 35mm, 1.85, barvni, 111', svp

Glej torek 31.1. ob 19.00.

11.2. sobota Tri etude za Caty in Milo{a 17.00 Joè Poga~nik, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 10' Retrospektiva: R.W. Fassbinder Zapis o slikarju – Janez Bernik Hladne kaplje na vro~e kamne (Gouttes d'eau sur Nikola Majdak, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 11' Glej sreda 25.1. ob 21.30. pierres brûlantes) François Ozon, Francija, 1999, 35mm, 1.66, barvni, 90', 20.00 21.30 sp Ve~er SFA: slovenski celove~erni film pred 10 leti Thomas (David Hemmings), londonski fotograf, nekega Retrospektiva: R.W. Fassbinder Ljubljana dne v parku slika pti~e, vendar njegovo pozornost kmalu Nasilje svobode (Faustrecht der Freiheit) Igor [terk, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 71' pritegne mlad par. Ko ènska, Jane (Vanessa Redgrave), R.W. Fassbinder, ZRN, 1974/75, 35mm, 1.66, barvni, odkrije fotografa, mu zaman posku{a odvzeti kamero. 123', ap Thomas se vrne domov, kjer ga prestreè Jane in od njega zahteva fotografije. Thomas jo odpravi z la`nim filmom in Jane odide. Ko Thomas razvije in pove~a eno izmed slik, ki jih je posnel v parku, v grmu odkrije obris postave s pi{tolo. [e ena pove~ava razkrije made`, ki bi lahko bil truplo. Thomas se vrne v park in tam res odkrije truplo mo{kega, ki ga je prej videl z Jane. Vrne se domov in stanovanje najde povsem izropano. Vse, kar mu Nem~ija, sedemdeseta leta. Leopold, uglajen in uspe{en ostane, je nerazpoznavna pove~ava. poslovne` v srednjih letih, nekega dne s ceste pobere "Hotel sem poustvariti resni~nost v abstraktni obliki. naivnega mladega Franza in ga povabi v svoje Maretova (Gregor Zorc) mladost se blià koncu in Spra{ujem se o sami naravi resni~nosti. Zelo pomembno stanovanje. Najprej kramljata o svojih letih, nato se podobno kakor njegovi vrstniki ne ve, kaj bi s svojim je, da v povezavi z vizualno platjo filma to misel Glej ~etrtek 26.1. ob 19.00. pogovarjata o ènskah, pristaneta v postelji in naposled ìvljenjem. [tudij medicine je v najbolj{em primeru obdrìte v glavi, saj je ena poglavitnih niti filma videnje skupaj zaìvita. Vendar je njun odnos preve~ obremenjen nejasno vodilo, dekleta se izmenjujejo na obzorju, ni~esar oziroma ne-videnje resni~ne vrednosti stvari." 8.2. sreda z igranjem vlog in manipuliranjem, da bi lahko jasno stalnega ni v tem fantu sredi dvajsetih let, katerega Michelangelo Antonioni Kinoteka je zaprta: Pre{ernov dan, slovenski kulturni videla kaj drugega kot zgolj razlike med seboj. Situacija infantilnost pod~rtuje njegovo zanimanje za rejversko praznik. se dodatno zaplete, ko nekega dne na obisk prideta njuni sceno. V tem podalj{ku mladosti i{~e be`ne trenutke 16.2. ~etrtek nekdanji dekleti. Ekranizacija drame, ki jo je pri sre~e. Drama o mladih ljudeh, izgubljenih v urbani 18.00 9.2. ~etrtek devetnajstih napisal R.W. Fassbinder. praznini. Klasiki/Nov nakup Slovenske kinoteke 19.00 Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf) Retrospektiva: R.W. Fassbinder 19.00 14.2. torek R.W. Fassbinder, ZRN, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', Vnebohod Küstersove matere (Mutter Küsters' Fahrt zum Filmski dvoj~ek/Retrospektiva: R.W. Fassbinder 19.00 svp Himmel) Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows) Retrospektiva: R.W. Fassbinder R.W. Fassbinder, ZRN, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 102', Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp Lili Marleen ap R.W. Fassbinder, ZRN, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 120', shr

Glej torek 17.1. ob 21.00.

Ameri{ko predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane 20.00 Glej ~etrtek 26.1. ob 21.15. Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno Kino-uho/Kino-katedra: financializacija romanco z druìnskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Glej torek 31.1. ob 21.15. Denar (L'argent) 21.00 Privla~i jo njegov stvaren pogled na ìvljenje, ki se kaè in Marcel L'Herbier, Francija, 1928, 35mm, 1.33, ~b, 139', Retrospektiva: R.W. Fassbinder udejanja kot ostro, sveè nasprotje rigidnim konvencijam 21.00 nemi, sp Strah pred strahom (Angst vor der Angst) njenega malome{~anskega, zdolgo~asenega vsakdana. Retrospektiva: R.W. Fassbinder R.W. Fassbinder, ZRN, 1975, 35mm, barvni, 88', ap' Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, Lola zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice; ogor~ena sta R.W. Fassbinder, ZRN, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 113', zlasti (sicer è odrasla in odseljena) otroka zaljubljene sp vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ron mnogo mlaj{i od Cary, jih moti njegov ni`ji socialni poloàj. Ena najslovitej{ih filmskih romanc vseh ~asov, br`kone tudi najsijajnej{i predstavnik klasi~ne hollywoodske melodrame, ki ekspresionisti~ne zakonitosti ànra obenem pripelje do vrhunca in izkoristi za uni~ujo~o kritiko zlagane dru`be. Filmski dvoj~ek: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice. Denar je monumentalna freska, najvi{ja to~ka L'Herbierjeve filmske ustvarjalne poti. Ta ekranizacija Glej sobota 28.1. ob 17.00. 21.00 Zolajevega romana je obto`ba mo~i, ki jo daje denar, Filmski dvoj~ek/Retrospektiva: R.W. Fassbinder vladavine denarja, ki je vseskozi in brez prestanka 10.2. petek Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf) Glej sreda 1.2. ob 19.00. omejeval L'Herbierjevo ustvarjanje. V ta labodji spev 17.00 R.W. Fassbinder, ZRN, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', neme umetnosti, ki zaradi izredne, duhovite in inventivne Retrospektiva: R.W. Fassbinder svp 15.2. sreda reìje {e danes u~inkuje moderno, je vloìl vso svojo Vra`je seme (Satansbraten) 19.00 du{o in ves svoj genij. R.W. Fassbinder, ZRN, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 112', Klasiki Glasbena spremljava v ìvo: Andrej Gori~ar (klavir). ap 400 udarcev (Les quatre cents coups) Projekciji sledi razprava, ki jo vodi Nil Baskar. Vstop François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, ~b, 99', prost. svp 17.2. petek 17.00 Dan Kinopoli~anke Tamare Klavàr Nadarjeni gospod Ripley (The Talented Mr. Ripley) Anthony Minghella, ZDA, 1999, 35mm, 1.85, barvni, 139', sp Glej torek 17.1. ob 21.00. Filmski dvoj~ek: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice. Glej sobota 28.1. ob 19.00. 12.2. nedelja 19.15 Kinoteka je zaprta. Spomini na mladost, ko se otroku najbolj {iroko odpirajo Retrospektiva: R.W. Fassbinder vpra{anja, na katera ne najde odgovorov. Na poeti~na in Kitajska ruleta (Chinesisches Roulette) 13.2. ponedeljek navdahnjena leta odra{~anja, ko se ho~e de~ek iztrgati iz R.W. Fassbinder, ZRN/Francija, 1976, 35mm, 1.66, 18.00 otro{tva in stopiti med odrasle, ti pa ga dosledno barvni, 86', ap Ve~er SFA: slovenski dokumentarni film zavra~ajo. Truffautu uspe, da ob~utimo fantovo stisko Glej sobota 28.1. ob 21.15. Kraljevi brivec med neresnim o~etom, ki jemlje vse za {alo, materjo, ki Joè Bevc, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 10' se mu dobrika, ker ima ljubimca, in med profesorji, ki so V letih po drugi svetovni vojni se v idili~nem italijanskem 21.00 Ptujska deèla brez slehernega razumevanja za njegove teàve. Tako mu mestecu bogata{ki Dickie (Jude Law) in njegova Retrospektiva: R.W. Fassbinder France Kosma~, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 12' preostane le beg. Beì ve~krat. Tudi ko ga po{ljejo v zaro~enka Marge (Gwyneth Paltrow) predajata Zakon Marie Braun (Die Ehe der Maria Braun) Rekreacija opazovalni center za mladoletne prestopnike. Zbeì in uìva{kemu boemskem ìvljenju. Njuna brezskrbnost pa R.W. Fassbinder, ZRN, 1978, 35mm, 1.66, barvni, 120', Jane Kav~i~, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 11' te~e proti morju. se potem, ko Dickiejev o~e najame gospodi~a Ripleyja ap, svp VI program kinoteke, januar-februar 2012 (Matt Damon), da odide v Italijo in njegovega sina pripelje 19.2. nedelja domov, spremeni v vse kaj drugega. Ripley, manipulativni Kinoteka je zaprta. in pohlepni kameleon s socialnega dna, ki hrepeni po bolj{em socialnem statusu, v svoji nalogi namre~ kmalu 20.2. ponedeljek najde prilo`nost za lastno afirmacijo, pri ~emer je za to, 18.00 da bi tudi sam zaìvel udobno ìvljenje, pripravljen storiti Ve~er SFA: slovenski dokumentarni film marsikaj. Cukrarna "Del mojega razumevanja Italije v tistem obdobju prihaja Joè Poga~nik, Slovenija, 1972, 35mm, ~b, 13' tudi iz italijanske kinematografije. Na nek na~in je film postavljen ne samo v Italijo tistega ~asa, ampak tudi v italijansko kinematografijo poznih petdesetih – Fellini, Visconti, Rossellini. Slike v mojih mislih, ki so oblikovale Mumintrol, Smr~ek in Njuhec se zaradi novice o kometu, majhnega de~ka, ki je za{el v teàve z zakonom. film, so pri{le iz Fellinijevih filmov Sladko ìvljenje in ki naj bi zadel Zemljo, odpravijo na pot proti Bahman mora de~ka pospremiti v center za Postopa~i." Anthony Minghella observatoriju. Pre~kajo skalne gore in medtem doìvijo problemati~ne otroke v Teheranu in {ele potem bo vznemirljivo dogodiv{~ino. lahko od{el na dopust. Bahman se nejevoljno odpravi 19.30 ê{nje v klobuku (Wisnie w kapeluszu) na pot, vendar mu neugnani de~ek nenehno povzro~a Dan Kinopoli~anke Tamare Klavàr Dariusz Zawilski, Poljska, 35mm, 10', svp preglavice, naposled celo skupaj pristaneta v Kava in cigarete (Coffee and Cigarettes) Bahmanovi vasi. Jim Jarmusch, ZDA/Japonska/Italija, 2003, 35mm, 1.85, V `lahtni tradiciji iranskega mladinskega filma posneta ~b, 95', sp âs drama o tr~enju dveh razredov, tradicij in svetov. Joè Bevc, Slovenija, 1972, 35mm, barvni, 11' Projekcija v prisotnosti avtorja! Lete~a procesija Na{ko Kri`nar, Slovenija, 1972, 35mm, barvni, 11' 22.2. sreda Ljubezen gre skozi kuhinjo 19.00 Joè Bevc, Slovenija, 1972, 35mm, barvni, 11' Retrospektiva: Reza Mirkarimi Modri kanar~ek V mese~ini (Zir-e nour-e mah) France Kosma~, Slovenija, 1972, 35mm, barvni, 13' Reza Mirkarimi, Iran, 2000, 35mm, barvni, 96', ap

V Mumindolu se Tamslan in @ivslan prerekata s ~arodejem glede stare skrinje. Da bi jih pomirila, Muminmama podari ~arodeju klobuk, poln ~e{enj. Ta jih Niz kratkih filmov, vinjet, ki jih druì zgolj eno: med spremeni v rubine in v Mumindolu znova zavlada mir. strastnimi pogovori o prakti~no vsem, o ~emer lahko Mamina torba (Torebka mamusi) sploh te~e beseda, nastopajo~i liki srebajo kavo in Lucjan Dembinski, Poljska, 35mm, 10', svp puhajo cigaretni dim. Uìvajo: Roberto Benigni, Steven Wright, Steve Buscemi, Iggy Pop, Tom Waits, Cate Blanchett, Steve Coogan, Alfred Molina, GZA, RZA, Taylor Mead in Bill Murray. Mojca Seyed Hassan je {tudent teolo{ke fakultete na dobri 21.30 Branko Ranitovi~, Slovenija, 1972, 35mm, barvni, 14' poti, da postane misijonar. Vendar ga, za razliko od Dan Kinopoli~anke Tamare Klavàr Sledim soncu njegovih navdu{enih in nekriti~nih so{olcev, navdajajo Pesmi iz drugega nadstropja (Sånger från andra Joè Poga~nik, Slovenija, 1972, 35mm, barvni, 9' dvomi in pomisleki o izbranem poklicu, zato odloì våningen) ceremonijo posvetitve v duhovni stan. Iz spo{tovanja do Roy Andersson, [vedska/Francija, 2000, 35mm, 1.66, 20.00 o~eta si vseeno kupi ceremonialna obla~ila, vendar mu barvni, 98', sp Ve~er SFA: slovenski celove~erni film pred 10 leti jih nek reven de~ek ukrade. Seyed se poda na lov za Muminmama je izgubila torbico, zato se vsi mumini v Varuh meje de~kom in tako prvi~ pride v stik z rev{~ino in ostalimi dolini spravijo k iskanju. Ko se è zdi, da je res ne bodo Maja Weiss, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 100' vsakdanjimi tegobami najni`jih slojev iranske dru`be. na{li, se v hi{i pojavita Tamslan in @ivslan, seveda s torbico. V njej sta naredila udobno spalnico zase. 21.00 Muminmama je presre~na, zato pripravi zabavo. Retrospektiva: Reza Mirkarimi Odprava na otok (Wyprawa na wyspe) Tako blizu in tako dale~ (Kheili dour, kheili nazdik) Jadwiga Kudrzycka, Poljska, 35mm, 8', svp Reza Mirkarimi, Iran, 2005, 35mm, barvni, 130', ap Prebivalci Mumindola se s ~olnom odpravijo proti Otoku hatifnatov, bitij z dolgim, ozkim trupom, ki gluha in skoraj slepa spominjajo na na{o ~love{ko ribico. Samuh sredi gozda naleti na barometer in nemudoma je obkoljen z Lepega ve~era ob koncu tiso~letja se nad mestece nekje mnoìco hatifnatov. Spleza na vrh in ~aka, da ga mumini na severni polobli spusti vzdu{je apokalipse. Posli ~ez re{ijo ... no~ propadajo. ârovniku spodleti pri preprostem triku in Spust s kanuji po reki Kolpi se za tri slovenska dekleta ~loveka dejansko preàga na pol. Dogajajo se bizarni 18.00 (Iva Krajnc, Pia Zemlji~, Tanja Poto~nik) spremeni v verski rituali. Nekega priseljenca brutalno napadejo in Milo{ Forman – 80 let! srhljivo potovanje v neznano, ko odkrijejo, da tamkaj{nji pokon~ajo sredi brezbri`ne mnoìce. Lojalnega Amadeus gozdovi skrivajo ne samo mejo med Slovenijo in Hrva{ko, uslu`benca odpustijo brez razloga. Mesto se nahaja v Milo{ Forman, ZDA, 1984, 35mm, 2.35, barvni, 160', sp pa~ pa tudi mejo med dovoljenim in prepovedanim ter da krempljih socialnega kaosa in prometnih zama{kov. Karl, je samozvani varuh meje (Jonas @nidar{i~) tisti, ki Dr. Alam je ugleden specialist na podro~ju nevrologije in s pepelom posuti poslovne` srednjih let, blodi po mestu postavlja lo~nice ... uspe{en kirurg, vendar mu {tevilne slu`bene in z njimi in jadikuje. Da bi pri{el do zavarovalnine, je podtaknil povezane socialne obveznosti prepre~ujejo, da bi se poàr v svoji prodajalni pohi{tva, vendar se mu na~rt 21.2. torek ukvarjal s sinom Samanom. De~ek, prepu{~en samemu izjalovi. 18.00 sebi, se zaljubi v no~no nebo in opazovanje zvezd. Neke "Obsedeni avtor in milenijaristi~na iluzija arhaizma torej – Klasiki/Nov nakup Slovenske kinoteke no~i odtava v pu{~avo, kjer se zvezde najlep{e vidijo, in regresivni kino, ki naslavlja modernost preteklega Pojmo v de`ju (Singin' in the Rain) doktorju ne preostane drugega, kot da pusti svoje delo stoletja. Vidimo Dixa in mra~nega Turnerja, gledamo Stanley Donen, Gene Kelly, ZDA, 1952, 35mm, barvni, in {e sam odide v pu{~avo poiskat sina. mese~nega Buñuela in morbidnega Tatija, beremo 103', svp Becketta, Harmsa in Dostojevskega, poslu{amo Bennyja 23.2. ~etrtek Andersona, nekdanjega ~lana ABBE (ki je potemtakem 19.00 predstavljala vrh absurdnega in fantasti~nega Antonio Salieri, eden najbolj priznanih skladateljev svoje Retrospektiva: Reza Mirkarimi objektivizma v pop glasbi?). Tehni~no je Roy sicer dobe, katerega dela pa ne segajo dale~ nad povpre~je, Tako preprosto (Be hamin sadegi) konzervativec, a seveda se je od inteligentnega ima za tekmeca Mozarta, nor~avega hedonista, ki z Reza Mirkarimi, Iran, 2008, 35mm, barvni, 97', ap konzervativca mo~ nau~iti ve~ kot od preprostega najve~jo lahkoto izraà svojo genijalnost. Salierija tekma liberalca (Marx)." Nil Baskar spremeni v po{ast, ki ho~e uni~iti Mozarta, obenem pa se zaveda, da je edini, ki ve, kako genialna je njegova 18.2. sobota glasba. Tako je sam {e precej bolj tragi~na figura, ker zna 10.00 kot edini izmed sodobnikov ceniti to skoraj popolno Animateka/Kinobalon glasbo, sam pa je ne zna ustvariti. Oskarji za film, reìjo, Pomlad v Mumindolu (Wiosna w dolinie) scenarij, masko in F. Murrayja Abrahama v vlogi Salierija. Pi{e se leto 1927. Hollywood je bil {e globoko v obdobju Lucjan Dembinski, Poljska, 35mm, 10', svp nemega filma, vendar prihoda zvoka vseeno ni bilo ve~ 21.00 mo~ zaustaviti. Don Lockwood (Gene Kelly) in Lina Milo{ Forman – 80 let! Lamont (Debby Reynolds) sta sicer slaven in nadvse Let nad kukavi~jim gnezdom (One Flew Over the priljubljen ljubezenski par nemih romanc. Toda Don, ki je Cuckoo's Nest) bil vedno z nogami na tleh, saj je moral za svoj uspeh Varljivo preprost film pred nami razgrne obi~ajen dan v Milo{ Forman, ZDA, 1975, 35mm, 1.85, barvni, 133', sp trdo delati, se zaveda, da prihoda zvoka ni ve~ mo~ ìvljenju Tahareh, zveste in predane ène, marljive ustaviti. Zato se sam zavestno pripravlja na njegov gospodinje, dobre sosede in vsesplo{no pozorne prihod, Lina pa medtem le sanjari o tem, kako bi njuna ènske. Vendar Tahareh pod tan~ico dru`benih konvencij romanca lahko zaìvela tudi v resni~nosti. Eno najbolj razjedata àlost in strah, da je nih~e ne opazi oziroma priljubljenih del klasi~nega Hollywooda, muzikal, ki je da z doslednim upo{tevanjem vseh dru`benih konvencij, postal pojem za ta ànr in je z leti pridobil legendarni ki veljajo za ènsko, iz sebe napravlja duha, nevidnega status, nam duhovito predstavi Hollywood v obdobju, ko za vse druge, celo za svojo druìno. Zgodba o Prva epizoda iz serije Mumini. Mumintrol, Smr~ek in se je poslavljal nemi film, zvo~ni pa se je zmagoslavno notranjem doìvljanju sveta preproste iranske ènske. Njuhec se odpravijo na pomladni sprehod. Najdejo uveljavljal. nenavaden ~rn cilinder. Ko se v njem znajdejo jaj~ne 21.00 lupine, za~no iz njih nastajati obla~ki, ki lebdijo nad 20.00 Retrospektiva: Reza Mirkarimi Mumindolom, na njih pa po~ivajo Mumintrol in prijatelji. Retrospektiva: Reza Mirkarimi – otvoritev! Kocka sladkorja (Ye habe ghand) Komet v Mumindolu (Kometa nad Dolina) Radoìvega prestopnika (Jack Nicholson) obtoènega De~ek in vojak (Koudak va sarbaz) Reza Mirkarimi, Iran, 2011, 35mm, barvni, 110', ap Jadwiga Kudrzycka, Poljska, 35mm, 9', svp posilstva po{ljejo na opazovanje v bolni{nico za umsko Reza Mirkarimi, Iran, 1999, 35mm, barvni, 96', ap V malem, starem iranskem mestecu druìnska hi{a Komet se pribliùje Mumindolu in morda bo uni~il Zemljo. prizadete. Ogor~en nad na~inom zdravljenja se sku{a Bahman sluì voja{ki rok v eni izmed vasi province nenadoma oìvi. Najmlaj{a h~i se pripravlja na poroko Muminova druìna se seli iz Muminhi{e v Smr~kovo jamo. pacientom pribliàti na svoj na~in in jih obuditi k ìvljenju, Khorasan. V prvem tednu novega leta si namerava vzeti in domov prispejo vse njene sestre, da bi materi K sre~i komet zgre{i Mumindol in lahko se vrnejo domov. kar mu s~asoma tudi uspe. V otopelih pacientih prebudi dopust in odpotovati v svojo vas na severu dràve, da bi pomagale pri pripravah na ta veliki dogodek. V skalnem gorovju (W górach skalistych) njihovega duha in jih spravi k uporu, ki ga osebje klinike se pripravil na poroko. Vendar nadrejeni oficir zavrne V poeti~nem, senzualnem vizualnem slogu francoskih Jadwiga Kudrzycka, Poljska, 35mm, 9', svp z ledeno upravnico na ~elu surovo zatre. Bahmanovo pro{njo in mu namesto tega dodeli skrb za impresionistov posneta komi~na druìnska melodrama VII program kinoteke, januar-februar 2012 o velikih pri~akovanjih, strahovih, upih in napetostih, ki 17.00 Martin Scorsese, ZDA, 1976, 35mm, 1.75, barvni, 113', marca v kinoteki tlijo pod povr{ino tradicije. Retrospektiva: Reza Mirkarimi sp retrospektiva: rokumentarec! Tako preprosto (Be hamin sadegi) 24.2. petek Reza Mirkarimi, Iran, 2008, 35mm, barvni, 97', ap 17.00 Retrospektiva: Reza Mirkarimi De~ek in vojak (Koudak va sarbaz) Reza Mirkarimi, Iran, 1999, 35mm, barvni, 96', ap

Osamljeni vietnamski veteran (Robert De Niro) se zaposli kot taksist. Po nekaj spodletelih poskusih socializacije Glej ~etrtek 23.2. ob 19.00. mu vseprisotno nasilje izrojenega sveta eksplodira v glavi. Brutalno realisti~na freska newyor{kih ulic in 19.00 urbane psihi~ne kondicije v ameri{kih sedemdesetih. Retrospektiva: Reza Mirkarimi Zlata palma v Cannesu 1976. Glej torek 21.2. ob 20.00 Kocka sladkorja (Ye habe ghand) Reza Mirkarimi, Iran, 2011, 35mm, barvni, 110', ap 20.15 19.00 Glej ~etrtek 23.2. ob 21.00. Ve~er Dru{tva slovenskih re`iserjev Retrospektiva: Reza Mirkarimi Zadnja ve~erja V mese~ini (Zir-e nour-e mah) 21.00 Vojko Anzeljc, Slovenija, 2001, 35mm, 1.85, barvni, 94' Reza Mirkarimi, Iran, 2000, 35mm, barvni, 96', ap Klasiki/Nov nakup Slovenske kinoteke Dvigni zaveso (The Band Wagon) Vincente Minnelli, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, barvni, 112', svp

Blebetavi nor~ek Tin~ek (Matja` Jav{nik) in njegov nemi retrospektiva: radikalna raziskovanja – Glej sreda 22.2. ob 19.00. prijatelj Hugo (Drago Milinovi}) zdravniku ukradeta 60 let avstrijskega avantgardnega filma kamero, s katero ju je ta snemal, in uideta iz psihiatri~ne 21.00 ustanove. Tin~ek ima idejo za film, da bi kot junak re{il Retrospektiva: Reza Mirkarimi Glej torek 3.1. ob 18.30. ènsko in jo poljubil. Na ulici zalezuje dekleta, a vsaka Tako blizu in tako dale~ (Kheili dour, kheili nazdik) ga spodi, dokler ne sre~a Magdalene (Aleksandra Reza Mirkarimi, Iran, 2005, 35mm, barvni, 130', ap 26.2. nedelja Balmazovi}), nesre~ne prostitutke ... Burka{ka ~rna Kinoteka je zaprta. komedija z ekscentri~nima glavnima likoma. Filmu sledi pogovor z ustvarjalno ekipo, ki ga vodi 27.2. ponedeljek Boris Petkovi~. 18.00 Ve~er SFA: filmi po izboru Borka Rade{~ka 29.2. sreda Berlinska reportaà 19.00 Mario Foerster, Slovenija, 1936, 35mm, ~b, 10' Muzej slovenskih filmskih igralcev Ljubljana 1909 Dobri stari pianino Avstro-Ogrska, 1909, 35mm, ~b, 6' France Kosma~, 1959, 35mm, 1.37, ~b, 96', bp Postojnska jama Italija, 1924, 35mm, ~b, 5' Glej sreda 22.2. ob 21.00. Dekle v gozdu Mario Foerster, Slovenija, 35mm, ~b, 9' 25.2. sobota Plamen v dvono`cu 10.00 Mako Sajko, Slovenija, 1968, 35mm, ~b, 12' Animateka/Kinobalon Poljub Pomlad v Mumindolu (Wiosna w dolinie) Bo{tjan Hladnik, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 13' Lucjan Dembinski, Poljska, 35mm, 10', svp En pri{paran tolar Komet v Mumindolu (Kometa nad Dolina) Eka Vogelnik, Borko Rade{~ek, Slovenija, 1989, 35mm, Jadwiga Kudrzycka, Poljska, 35mm, 9', svp barvni, 6' Be Pianist Bla` (Frane Mil~inski - Jeèk) je Umetnik z veliko Mitja Man~ek, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 8' za~etnico, in dokler ga zaradi nesporazuma ne aretirajo Smrt Nemci, se ne briga za teàve, ki jih prina{a sovra`nikova Mitja Man~ek, Slovenija, 2007, 35mm, ~b, 3' okupacija mesta med drugo svetovno vojno. Njegov pianino po aretaciji za~ne nenavadno pot, ki jo kon~a v cerkvi, kjer je belogardisti~na postojanka. Tam pogumna Anu{ka z igranjem nanj posreduje sporo~ilo partizanom. Pianino se na koncu spet znajde pod prsti pianista Blaà, ki zaigra pogumnemu dekletu v ve~no slovo. Klasi~en in nov nakup slovenske kinoteke: Grdi, umazani, zli obenem strukturno drzen poklon vzravnani ~love{ki drì (Brutti, sporchi e cattivi), Ettore Scola, 1976 in pogumu pod tiranstvom okupatorja. V skalnem gorovju (W górach skalistych) Jadwiga Kudrzycka, Poljska, 35mm, 9', svp 21.00 Klasiki/Nov nakup Slovenske kinoteke Lady Eve (The Lady Eve) Preston Sturges, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, ~b, 94', svp 20.00 Ve~er SFA: slovenski celove~erni film Ples v de`ju Bo{tjan Hladnik, Slovenija, 1961, 35mm, 1.66, ~b, 97'

^e{nje v klobuku (Wisnie w kapeluszu) Dariusz Zawilski, Poljska, 35mm, 10', svp

Glej sobota 21.1. ob 17.00.

Slikarja Petra v njegovi podnajemni{ki sobi zve~er obi{~e neka ènska, in ko jo odslovi, se v sanjah znajde na deèvni ulici, strme~ proti edinemu osvetljenemu oknu, na katerem se pokaè ènska silhueta z vabe~imi kretnjami. Kasneje v gostilni naveli~ano prisede k svoji legenda ljubici, gledali{ki igralki Maru{i, in jo po kosilu zapusti ... sp slovenski podnapisi Mamina torba (Torebka mamusi) ^rna melodrama v ekspresionisti~no-modernisti~nem svp slovenski video podnapisi Lucjan Dembinski, Poljska, 35mm, 10', svp slogu. Po mnenju mnogih kritikov najbolj{i slovenski film ap angle{ki podnapisi Odprava na otok (Wyprawa na wyspe) vseh ~asov. shr srbohrva{ki podnapisi Jadwiga Kudrzycka, Poljska, 35mm, 8', svp bp brez podnapisov Glej sobota 18.2. ob 10.00. 28.2. torek bd brez dialogov 18.00 Ve~er DSR: film po izboru Vojka Anzeljca in Matjaà opomba Jav{nika Kinoteka si pridrùje pravico do sprememb programa. Taksist (Taxi Driver) VIII program kinoteke, januar-februar 2012 nov nakup slovenske kinoteke: lady eve

Coburn) – mefistovski kockar, ~igar ìvljenjski slogan je "bodi sprijen, a nikoli povpre~en" –, lady eve: prepovedani sad ve{~e opetnajsti njeno najnovej{o `rtev, naj se Charlesov "angel varuh" Muggsy (igra ga Sturgesov priljubljeni surove` William Demarest) {e tako trudi. prestona sturgesa Lady Eve ostaja ob Njegovem nezvestem dekletu (His Girl Friday, 1940) in Vzgoji otroka (Bringing up Baby, 1938) Howarda Hawksa eden naj~udovitej{ih primerkov prismojene komedije. Skozi zanj zna~ilno temo bitke med spoloma je ta ànr slikal dokaj natan~en portret ameri{ke seksualnosti, razkrival teme, kot sta zamenjava spolnih vlog in nezvestoba poro~enih mo`, in se celo, do neke mere, zoperstavljal patriarhalnim normam. Seveda pa statusa quo ni nikoli neposredno postavljal pod vpra{aj. Da bi ob{li cenzurne omejitve, so se morali filmarji zatekati k namigovanju, aluzijam in evfemizmom (tako na primer queerovsko motiviko najpogosteje zastopa preobla~enje v nasprotni spol). Haysov kodeks je zelo strogo predpisoval spodobne, krepostne konce, ki naj bi vsebovali jasen nauk. Logika je bila takale: ~etudi film prikazuje prestopke, odstopanja, se mora na koncu vse povrniti v normalo – Katharine Hepburn se vrne k Spencerju Tracyju in vsi dvomi in spori so opro{~eni, ~eprav nikoli pozabljeni. Tako ni ~udno, da je imel Sturges teàve s cenzuro, saj je Lady Eve {e bolj ideolo{ko krivoverska od ve~ine drugih filmov iz tega razmeroma liberalnega ànra. Spo~etka se zgodba odvija po ànrskih pravilih. Cini~na zapeljivka se zaljubi v svojo `rtev, zato si na mo~ èli stopiti s krivih potov. @al je prepozno: Charles je è izvedel resnico o njenih ne~ednih dejanjih. êprav ga to stre, ji vendar no~e odpustiti. Dogodki, ki se odvijejo v prvem dejanju Lady Eve, bi lahko zapolnili celotno pripoved Lady Eve kakega bolj shemati~no zgrajenega filma, denimo – Preston Sturges, 1941 da ne i{~emo predale~ – Remember the Night. ê bi Lady Eve zaklju~ili na sredini, bi dobili Veliki filmski strokovnjaki so Prestona Sturgesa materialisti~no, potro{ni{ko predstavo o sre~i, ki zapisala kot usodna ènska iz filma noir in popolno realizacijo pripovednega vzorca "znova ozna~ili za "ameri{kega Breugla" (Andrew Sarris), jo spodbujajo mediji in ogla{evalska industrija. neustra{na junakinja vesternov, kot sta Furies pridobljenega raja" – gre{nica bi bila kaznovana in "hollywoodskega Marka Twaina" (Michal Sullivanova potovanja (Sullivan's Travels, 1941), (1949) Anthonyja Manna in [tirideset morilcev onemogo~ena, patriarhalni red bi bil povrnjen. Oleszczyk) in "Anticapro" (André Bazin). Njegove avtotematski komentar, ki neposredno meri na (Forty Guns, 1957) Samuela Fullerja, v katerih Namesto po{tirkanega finala pa Sturges postreè z heterodoksne, odbite satire so se posmehovale dru`beno udejstvovanje Franka Capre, razglablja o mo{ke ne le zapeljuje, temve~ se z njimi briljantno drznim preobratom, polnim zanj zna~ilnih dru`benim normam, razkrivale absurdnost Hollywoodu, etiki pripovedni{tva in razliki med enakovredno kosa z vin~estrovkami ali bi~i. Med avtorskih motivov pretvarjanja, igranja vlog in ameri{ke mitologije in karikirale retoriko New realizmom in eskapizmom. Pozdravite zmagovalca njene najve~je vloge se uvr{~ajo tudi tiste iz kolobocij. Vse kaè, da je Jean v koì skesane Deala. Sturgesov slog je kr{il ustaljena pravila (Hail the Conquering Hero) in ûde` pri Morgan's melodram o drugi prilo`nosti, kakr{ni sta No~ni gre{nice pretesno, zato se domisli zahrbtne in prestopal meje konvencionalnih kategorij. Creeku (The Miracle of Morgan's Creek; oba spopad (Clash by Night, 1952) Fritza Langa in ma{~evalne potegav{~ine, zasnovane na Z me{anjem ànrov in estetskih redov se je 1944) se rogata voja{kemu etosu, There's Always Tomorrow (1956) Douglasa Sirka, ve~stranski manipulaciji. reìser poigraval s pri~akovanji, predvidevanji institucionaliziranemu juna{tvu in vojnemu ki izpostavljajo osamljene, izku{ene ènske like, Feministi~ne teorije poudarjajo, da klasi~na ob~instva in z okorelostjo v zaznavanju. Njegovo "hurapatriotizmu". Predvsem pa je Sturges ponovno soo~ene s svojo preteklostjo, ki so jo – hollywoodska kinematografija drì ènsko v delo je dovolj vsestransko, da zaobjema cinizem karnevaliziral institucijo druìne, skupaj s podobno kot protagonistka iz Otro{kega obraza – poloàju, kjer sta ji odvzeti subjektivnost in pravica in liri~nost, opolzkost in krepost, iskriv dialog in sve`njem patriarhalnih vrednot, ki zamejujejo pustile za seboj in se po njej niso ozrle celi dve do pogleda. Zreducirana je na brezimno podobo najbolj divji vizualni slapstick. tradicionalne spolne vloge. Njegove komedije o desetletji lova za bogastvom in uspehom. svoje telesnosti, na eroti~ni predmet, namenjen Uvodna poglavja Sturgesovega ìvljenjepisa poroki Lady Eve (The Lady Eve), Zgodba iz Tik pred Lady Eve je Stanwyckova igrala v mo{kim o~em, saj so ti edini upravi~eni do spominjajo na filme Ernsta Lubitscha. Rodi se leta letovi{~a (The Palm Beach Story, 1942) in Remember the Night (1940) reìserja Mitchella pogleda. Dominacija mo{kega gledi{~a je ènstvu 1898 v Chicagu; ko je {e v plenicah, njegova Nezvesto tvoja (Unfaithfully Yours, 1948) Leisna, zadnjem filmu, pod katerega se je Sturges zategnila dru`beni steznik in ga prisilila, da se ekscentri~na mama zapusti prvega moà in razkrivajo pestrost, skrito pod povr{jem podpisal le kot scenarist. Film, ki spaja prilagodi eni od treh vlog: matere, ène ali ljubice, pobegne v Francijo, kjer se zaljubi v dekadenco uniformiranih kulturnih vedenjskih vzorcev, ki romanti~no komedijo in melodramo, lahko imamo ki so vse odvisne in odrinjene na rob. V tem findesièclovskega Pariza, se preda umetni{kemu proizvajajo dru`bena trenja in spolne nevroze. za neposrednega predhodnika Lady Eve. kontekstu se Lady Eve zdi è skoraj feministi~en ìvljenju boeme, se tesno spoprijatelji z Isadoro "Najbolj{e [ènske] niso tako dobre, kot si najbr` Stanwyckova nastopi v vlogi Lee, tatice nakita; film, primer radikalne zamenjave spolnih vlog. Duncan in postane ljubimka Aleistra Crowleya. misli{, da so, in slabe ne tako slabe," pravi Jean, njen pogled na ìvljenje je izkrivljen zaradi @enski lik resda dopusti, da jo dojemajo kot V svojih dvajsetih se Sturges preseli v New York, glavna junakinja v Lady Eve. Sturges je vlogo fanati~ne matere, pred katero je pred nekaj leti seksualni feti{, vendar vsekakor obdrì kjer si prizadeva prodreti na Broadway; udinja se napisal prav za Barbaro Stanwyck, v kateri je pobegnila. Stanwyckovi se v filmu pridruì Fred neodvisnost. Svoje okolje obvladuje do enake mere za igralca in napi{e dve uspe{ni odrski deli. prepoznal mo~no, vendar pogosto podcenjevano MacMurray (isti nepozabni par kasneje vidimo v kot, denimo, John Wayne obvladuje svoje Zelene Filmsko kariero za~ne kot scenarist v zgodnjih komi~no ìlico. Sprva so ga vodilni pri studiu noirovski klasiki Billyja Wilderja Dvojno baretke (The Green Berets, 1968) – v rokah drì 1930-ih letih. Ob delu s scenariji za klasike, kot Paramount pregovarjali, naj vlogo ponudi Paulette zavarovanje (Double Indemnity) iz leta 1944) v vajeti vseh njegovih elementov in edina zares so Thirty Day Princess (Marion Gering, 1934), Goddard ali Madeleine Carroll, vendar je ostal vlogi lahkovernega javnega toìlca, ki ga poganja dogajanje. Nasprotno pa Charles – zna~ilni The Good Fairy (William Wyler, 1935) in Easy trdno prepri~an v svoj prav, ~e{ da nobena druga obtoènka hitro ovije okrog mezinca. Vendar se Sturgesov protagonist, nebogljen introvertiranec, Living (Mitchell Leisen, 1937), Sturges razvije igralka ne bo mogla bolje poosebiti arhetipa Leejino trdo srce naposled ome~i, ko spozna navdahnjen z nekak{no otro{kostjo, ~e è ne posluh za komedijo, primerljiv s tistim velikih svetopisemske Eve. In res, Sturges ne bi mogel pravo ljubezen. V obupni èlji po odre{itvi se ènskostjo – utele{a krizo mo{kosti same. hollywoodskih scenaristov: Bena Hechta, imeti bolj prav. Scenarij se poigrava z dobro odlo~i spokoriti za pretekle grehe, vedo~, da bo V ~udoviti zrcalni sekvenci Jean opazuje svojo Samsona Raphaelsona in dueta Billyja Wilderja in utrjeno podobo, ki jo je imela Stanwyckova na njen toìlec ~akal, dokler ne popla~a dolgov najnovej{o osvojitev v ladijski jedilnici. Domiseln I. A. L. Diamonda, katerih izmojstren dialog platnu: z likom manipulativne pogubne ènske, ki dru`bi. ê gre pri Remember the Night kot zgodbi trik omogo~a gledalcu, da na platnu vidi odsev, ki kombinira rezke, pogovorne dovtipe s precizno svojo spolno privla~nost uporablja kot oro`je v o gre{nici, ki jo spreobrne po{tenjak, za ga vidi Jean v èpnem ogledalu (kader sestoji iz konstruiranim, prefinjenim besednim humorjem, boju za neodvisnost v mo{kem svetu. konvencionalno realizacijo konservativnega dela Jeanine roke in ogledala, v katerem "se prekipevajo~im od poltenih namigovanj. Vse od zgodnjih 1930-ih let, ko je Stanwyckova pripovednega vzorca, potem lahko gledamo na zrcalijo" nerazrezani, dinami~ni posnetki). Te`ko se Sturges je v 1940-ih letih sam reìral skoraj vse igrala v filmih Ladies of Leisure (Frank Capra, Lady Eve kot na subverzivno razli~ico istega domislimo mo~nej{ega primera absolutnega svoje filme (izjema je Dnevnik majorja Thompsona 1930), Ten Cents a Dance (Lionel Barrymore, modela. obvladovanja slike: Jean ni samo nesporna (Les carnets du Major Thompson), prvi~ prikazan 1931) in legendarni Otro{ki obraz (Baby Face; @e od samega za~etka v filmu mrgoli gospodarica pogleda, ampak nadzira tudi premike leta 1955). Ameri{ka kinematografija je v tem Alfred E. Green, 1933), jo je ob~instvo ena~ilo z svetopisemske simbolike, ki namiguje na zgodbo kamere. [e ve~, hkrati je tudi pripovedovalka, ki desetletju postala temnej{a in je v primerjavi s vsemi mogo~imi "sprijenkami" in "grabe`ljivkami". o izvirnem grehu. V film nas uvede ljubka porogljivo komentira in celo demiur{ko napoveduje 30-imi dozorela. Takrat vsesplo{no ob~utje V slednjem je briljantno upodobila revno dekle iz poplesujo~a animirana ka~a, ki si da opraviti z dogodke, kakor da so vsi drugi liki zgolj marionete nezadovoljstva in tesnobe je bilo ~utiti tudi v pristani{kega mesta, ki ji mo{ki delajo krivico, jabolkom, uvodni kader pa prikli~e ob~utje ali {ahovske figure v njeni igri. Seveda tudi filmih, ki so ~edalje bolj neposredno izraàli odkar pomni, zato se poda v velemesto iskat neokrnjene pristnosti rajskega vrta. V spokojni preostanek dam izkazuje gore~e zanimanje za grenko ironijo ameri{ke demokracije in bolj{ega ìvljenja. V Otro{kem obrazu {e zdale~ ni oazi spoznamo "Adama" – Charlesa Pika (Henry najbolj{o partijo na krovu, vendar je Jean lahko ameri{kega sna. Sturgesovo delo lahko vidimo kot kli{ejska mehkosr~na prostitutka – je prava ujeda, Fonda), pivovarskega dedi~a in navdu{enega prepri~ana, da nobena med njenimi tekmicami ni izkrivljeno zrcalo, ki pa~i holisti~ni pogled na ki mo{ko spolno poèlenje izkori{~a za nadzor nad zoologa, ki se z odprave v trope, kjer se je dovolj zagonetno privla~na, da bi mu bila zanimiva. ameri{ko dru`bo 40-ih let in s prstom kaè na njimi. Njen ledeno hladni pragmatizem, navdihnjen posve~al neznani vrsti ka~e, vra~a domov v ZDA. Ni je take, ki bi bila kos kraljici.. hibe v njenih temeljnih institucijah. Njegova prva pri filozofiji Friedricha Nietzscheja, zavra~a Na luksuzni kriàrki Charles naleti na zlo Michal Bobrowski filma, Veliki McGinty (The Great McGinty) in Boì~ filistrske moralne norme. Zavestno se odlo~i, da sku{njavko – o~arljivo, ~utno Jean, ki se preìvlja (prevedel Domen Kav~i~) julija (Christmas in July, oba iz leta 1940), ki bo postala vzdrèvana ènska bogata{a in ujela z zapeljevanjem in izkori{~anjem premo`neèv. tvorita diptih na temo ameri{kega uspeha, ni~ manj kot najbogatej{ega. Uboga para se kaj hitro ujame v mreò prevar, ki program obravnavata surove sleparije v ozadju politi~nega Barbare Stanwyck se najbolj spomnimo po njenih jo je zanj napletla prelestna prevarantka. Jeanin Lady Eve (The Lady Eve), sobota 21.1. ob 17.00, dogajanja in pravnega stroja, pa tudi ~isto kasnej{ih poustvaritvah. V filmsko zgodovino se je karizmati~ni o~e, "polkovnik" Harrington (Charles sreda 29.2. ob 21.00 9 kinote~nik, januar-februar 2012 retrospektiva: reza mirkarimi

dokumentarnim in fiktivnim, "realnim" in najbolj{i film, ki jo je leta 2005 prejel za Tako "igranim", ter d) pogosta raba simbolov in blizu in tako dale~ (te presti`ne doma~e nagrade, reza mirkarimi: prispodob, kar je po eni strani vir poeti~nega denimo, nimata ne Kiarostami ne Makhmalbaf). efekta, po drugi pa preprosta posledica dejstva, Mirkarimi (rojen leta 1966 v Teheranu) je da veljavne dru`bene norme oziroma dràvna predstavnik mlaj{e generacije iranskih reìserjev. "drugi" iranski film zakonodaja dolo~enih podob (denimo podob @e v osemdesetih letih je ustvaril serijo zlasti eksplicitnih ljubezenskih stikov in gest) ne otro{kih in {portnih filmov, da bi nato konec dovoljuje in jih je zatorej v filmu treba zgolj devetdesetih posnel svoj celove~erni prvenec nakazati oziroma predstaviti z ustreznimi De~ek in vojak, ki se bere kot iz~i{~ena kolekcija vizualnimi nadomestili. Ta slednja zna~ilnost nas hitov takratnega iranskega filma. V nadaljevanju naposled pripelje do {e dveh sti~nih to~k prej kariere je Mirkarimi zategoval svoj reìjski pristop na{tetih imen. Po eni strani je "zahodni" pogled v smislu o~itnej{ega naslanjanja na dolo~ene nagnjen k recepcijski instrumentalizaciji oziroma ànrske obrazce, najbolj o~itno na melodramo, branju te metafori~nosti kot politi~ne geste kar je nedvomno pripomoglo k ve~ji gledanosti in protesta cenzurnim omejitvam, kar je svojevrsten priljubljenosti med doma~im ob~instvom in kritiki. paradoks, v kolikor se mnogo relevantnej{e Reza Mirkarimi se s svojimi filmi v Kinoteki tako politi~ne osti skrivajo v omenjenih preigravanjih predstavlja kot svojevrsten unikum, saj filmske forme in vsesplo{ni humanisti~ni noti, retrospektiva poleg (ne)klasi~nih cinefilskih uìtkov sploh pa je precej iranskih reìserjev znanih po in uvidov prihaja obloèna tudi z dodatno javno izraèni hvale`nosti omejitvam, ki jih etnografsko, politi~no oziroma sociolo{ko postavlja dràvna morala, saj naj bi bili tako vrednostjo, ki nam jo bo razgrinjal tudi reìser dobesedno prisiljeni v bolj kreativno razmi{ljanje. osebno, v ~asu pregledne retrospektive na{ Seveda je situacija na tem podro~ju dale~ od posebni gost.. ro`nate; navsezadnje Jafar Panahi samo zato, ker (cr) je snemal filme, {e vedno ti~i v hi{nem priporu, Tako preprosto program Reza Mirkarimi, 2008 nad njim pa visi dvajsetletna prepoved kakr{negakoli ukvarjanja s filmom (lani je v De~ek in vojak (Koudak va sarbaz), torek 21.2. Benetke pretihotapil dokument svoje zaporne ob 20.00, petek 24.2. ob 17.00 Iranska kinematografija je bila v preteklosti dobra popeljala zgolj kot vznemirljive in, vsaj spo~etka, kazni z zgovornim naslovom This Is Not a Film). V mese~ini (Zir-e nour-e mah), sreda 22.2. ob znanka Slovenske kinoteke. Pravzaprav je bila v za "zahodni" pogled "eksoti~ne" nacionalne Po drugi strani gre pri navedenih imenih praviloma 19.00, petek 24.2. ob 19.00 devetdesetih letih prej{njega stoletja prav zasluga kinematografije, marve~ so iz besedne zveze ali vsaj zelo pogosto za nekaj, kar ima na tujem Tako blizu in tako dale~ (Kheili dour, kheili Kinoteke, da je z organizacijo {tevilnih "iranski film" ustvarila ni~ manj kot pojem ali celo neprimerno ve~jo teò kot doma, gre skratka tako nazdik), sreda 22.2. ob 21.00, petek 24.2. ob retrospektiv in z nakupi novih filmskih kopij ànr. "@anr", katerega specifike je mo~ strniti v reko~ za izvozni artikel, s katerim si dràva v 21.00 doma~e ob~instvo seznanila z velikimi avtorskimi vsaj {tiri redno prisotne postulate: a) svojevrsten svetu vi{a ceno in ugled, doma~e ob~instvo pa je Tako preprosto (Be hamin sadegi), ~etrtek 23.2. imeni, kot so Abbas Kiarostami, Mohsen, Samira humanizem, ki se gotovo napaja tudi iz dejstva, isto~asno dele`no neke povsem druge filmske ob 19.00, sobota 25.2. ob 17.00 in Hana Makhmalbaf, Rakhshan Bani-Etemad, da so {tevilni reìserji svojo kreativno pot za~eli v etike in estetike. Eden izmed odgovorov na Kocka sladkorja (Ye habe ghand), ~etrtek 23.2. Jafar Panahi, Bahman Ghobadi, Abolfazl Jalili in "ànru" tradicionalno mo~nega iranskega vpra{anje, kako pa je v resnici videti "povpre~en" ob 21.00, sobota 25.2. ob 19.00 {tevilna, {tevilna druga, ki so si ob istem ~asu mladinskega filma, b) (neo)realisti~ni pristop k iranski film (nikakor ne v slab{alnem pomenu zmagoslavno utirala pot v svet ter pobirala praviloma varljivo preprostim zgodbam urbanega besede), skratka film, ki je priljubljen pri najuglednej{a priznanja in nagrade po festivalih ali ruralnega vsakdana, ki se kaè predvsem v doma~em ob~instvu in izdatno podprt s strani tipa Cannes, Berlin in Benetke. Ob vseh pogosti rabi natur{~ikov in striktno "nestudijskih" dràve, se glasi: Reza Mirkarimi – ~igar najve~ji nespornih umetni{kih dose`kih velja tudi ugotoviti, lokacijah, c) nagnjenost k samonana{alnosti, k doseèk, poleg gledanosti kakopak, je med da na{teta imena iranskega filma v svet niso razbijanju (è tako) iluzorne lo~nice med drugim tudi najvi{ja nacionalna nagrada za animateka

program Perzepolis (Persepolis), petek 20.1. ob 17.00 na sliki: strani iz istoimenskega stripa Marjane Satrapi (zalo`ila 2 koluta/KINO!)

10 kinote~nik, januar-februar 2012 animateka/kinobalon mumini! smrk Je med bolj pametnimi v dru{~ini, zato ga ve~krat prosijo za nasvet, ~eprav se pogosto zgodi, da so stvari `e dokon~ane, preden Smrk uspe zaklju~iti s samo organizacijo re{evanja te`av. Podatke zapisuje v svoj zvezek in rad sklicuje sestanke. Je navdu{en bralec knjig.

smrkljica Smrkljica je Smrkova sestra. Spadata v vrsto smrkov, ki se od muminov razlikujejo po tem, da imajo lase. Je Mumintrolova prijateljica in zelo se imata rada. Je srame`ljiva in prijazna ter se trudi ugajati Mumintrolu. Rada ima lepe stvari in rada se gleda v ogledalo.

smr~ek Ne spada v rod trolov, {e najbolj spominja na kenguruja. ^eprav je po postavi velik, je o~itno {e mlad, saj ga imajo za "ta malega", ki s sabo nosi igra~e, se boji vode, in ko ga postane strah, se hitro pri~ne cmeriti.

samuh Naravoslovec, vedno oble~en v krilo, zelo redoljuben, nedruàben in brez smisla za humor. Je zagrizen zbiratelj in na svoje pohode se vedno odpravlja sam. Ko se mu Mumintrol in prijatelja zahvalijo, ker jim je re{il ìvljenja, odgovori: "Kaj res? Nisem nameraval, sem samo brskal za redkimi ùèlkami." Pomlad v Mumindolu Lucjan Dembinski pi`movec Godrnjavi filozof, ki bere knjige in razmi{lja ves Februarska Animateka se navezuje na so~asni sta izdala kar deset zvezkov stripov. Dolga popularnosti primerjamo z najbolj znanimi dan. Tisti, ki ga ne poznajo, bi rekli, da mu ni mar program za otroke in mlade Kinobalon v desetletja so brat in sestra ter Tovina ìvljenjska Disneyjevimi junaki. Na Finskem so na otoku Kailo za dru{~ino in da je po naravi pesimisti~en.. Kinodvoru. Ponujamo vam filmski dvoj~ek za sopotnica ìveli v poletni hi{ki na majhnem, z zgradili tematski park Moomin World, ki velja za Petra Slatin{ek mlade` in vse ostale, ki se navdu{ujete nad grmovjem pora{~enem oto~ku Pellinge. Tam so enega bolj kakovostnih zabavi{~nih parkov na pravljicami, {krati, troli ali, konkretneje, mumini, nastale vse knjige o muminih, ki jih {e danes svetu. Vir: Sa{a Kos: Svet muminov Tove Jansson, saj tokrat predstavljamo izbor iz serije kratkih beremo: Mumini in velika povodenj (1945), Filozofska fakulteta Maribor, diplomsko delo, animiranih filmov Mumini (Opowiadania Kometjakten (1946; slovenski prevod bomo dobili glavni liki 2011. Muminków) in celove~erni animirani film Mumini letos), ârodejev klobuk (1948), Vra`ja kresna mumintrol lovijo komet. Prvi program je na sporedu v no~ (1954), Zima v Mumindolu (1957), Nevidni Je zelo ob~utljiv in po naravi zelo prijazen. Je program v kinoteki Slovenski kinoteki, drugi v Kinodvoru. otrok in druge zgodbe (1962) itd. dobrega srca in ima veliko prijateljev. Vedno sobota 18.2., sobota 25.2., sobota 3.3. ob 10.00 Na prvi pogled so mumini videti kot pomanj{ani pomaga vsem okrog sebe, saj ne prenese, da bi Pomlad v Mumindolu (Wiosna w dolinie) Osnovo za poljsko-avstrijsko animirano stop nilski konji, z belimi krznenimi koù{~ki, gob~kom bil kdo nesre~en. Najbolj àlosten je, kadar je Komet v Mumindolu (Kometa nad Dolina) motion televizijsko serijo Mumini (Se-ma- in repom, ki ima na koncu ~op. "Imajo lepa mala sam. Je radoveden in navdu{en nad odkrivanjem V skalnem gorovju (W górach skalistych) for/Jupiter Film, Poljska/Avstrija, 1977–1982) so u{esa, majhen ljubek rep, o~i so majhne in novih pojavov in nad nevarnimi pustolov{~inami. ê{nje v klobuku (Wisnie w kapeluszu) ~rpali iz knjig o muminih pisateljice Tove Jansson, prijazne," pi{e pisateljica Tove Jansson. Ime Pri dogodiv{~inah pogosto sodelujeta njegov Mamina torba (Torebka mamusi) ki je pri nastajanju tudi aktivno sodelovala. Vse mumin izvira iz druìne Jansson. Tovin stric ji je najbolj{i prijatelj Njuhec in njegova skrita simpatija Odprava na otok (Wyprawa na wyspe) scenarije so prevedli in vsakega posebej sta Tove pripovedoval o mumintrolu, ki ìvi v kuhinjski Smrkljica. Glej koledar za ve~ informacij o filmih. in njen brat Lars Jansson odobrila, spremenila, omari in mrzlo piha v ljudi. Na ta na~in ji je {ele nato se je lahko za~ela produkcija sku{al prepre~iti nedovoljene obiske zalog hrane. muminmama program v kinodvoru posami~ne epizode. Serija ni tipi~no otro{ka, {e Po drugi strani pa naj bi si Tove sama nadela ime Muminmama ima predpasnik in torbico, v kateri Mumini lovijo komet (Muumi ja punainen ve~, o~itali so ji nekoliko bolj tema~en ton in Mumintrollet, kar pomeni mamin trol~ek. se skrivajo pomembne re~i: bomboni, suhe pyrstötähti) stra{ljive prizore, ki naj ne bi bili pisani na koò Skandinavija je dom trolov. To so veliki in majhni nogavice, nekaj ìce ... Je potrpe`ljiva, redko jezna Maria Lindberg, Finska, 2010, digibeta, barvni, mlaj{im gledalcem. A dejstvo je, da gre za najbolj {kratje, ~okati, zavaljeni in domi{ljavi. Imajo in v vedno pospravljeno hi{o velikodu{no 75 minut, sinhroniziran v sloven{~ino zvesto TV adaptacijo doslej in edino, ki sledi viziji velike nosove, so pora{~eni in z dolgimi rokami. sprejema vse prebivalce Mumindola. Mirna ostaja Nova pustolov{~ina Mumintrola in prijateljev! avtorice Tove Jansson. Serija se je dobro prijela Spremenijo se lahko v kamne, ~e nanje posije tudi sredi najve~jih zagat in vedno ima pripravljen Komet iz vesolja bo padel na Zemljo ~ez 4 dni, tudi v britanski dru`bi, saj so jo adaptirali in 100 sonce. Iz tega izro~ila izhajajo mumini, le da jih je kak{en dober nasvet. Njene pala~inke z doma~o 4 minute in 44 sekund, morda 4 sekunde epizod predvajali na CITV v letih 1983–1986, pisateljica mo~no spremenila: iz zarodka trola se marmelado so zelo dobre! kasneje. Le kaj bodo junaki storili? Filmska nikoli pa ni doìvela uspeha na trgu ~ez luò. je izlegel trol~ek s popolnoma druga~nim videzom pravljica iz Mumindola za vse generacije! Avtorica Mumini so v ZDA precej neznani. in zna~ajem. Telesne oblike {e vedno spominjajo mumino~ka glasbe je pevka Björk, velika oboèvalka muminov. Pri nastajanju celove~erca Mumini lovijo komet na trole, obdràl je repek, njegovo telo pa se je Mumino~ka je poro~en z Muminmamo. Nosi visok termini: 10.2. ob 17:00 (predpremiera), 11.2. ob so vzeli za osnovo posnetke iz serije Mumini in jih pomanj{alo in postalo prijetno okrogle oblike. Po ~rn klobuk in tudi on se, podobno kot mama, ne 17:00 (premiera), 12.2. ob 15:00, 13.2.–16.2. predelali ter dodali glasove. V seriji je namre~ le obna{anju se je pribliàl ~loveku, oziroma bitju, ki razburja zaradi malenkosti. Vedno je pripravljen ob 17:00 (Mala dvorana), 17.2. ob 17:00, 18.2. en narator, za film pa so oblikovali dialoge, ki so si prizadeva biti dobro. Pisateljica je s tem èlela prisko~iti na pomo~ pri pustolov{~inah, ~eprav se ob 11:00 in ob 17:00, 19.2. ob 15:00, 20.2.– jih ~rpali iz romana Tove Jansson Kometjakten. pokazati otrokom, kak{en naj bi bil dober ~lovek. jih raje spominja, kot udeleùje. Pi{e o preteklih 24.2. ob 10:00 (zimske po~itnice), 25.2. ob Isti roman je bil adaptiran vsaj è dvakrat prej, Mumini so pametni, naivni in imajo bujno dogodkih in dogodiv{~inah, ko je kot otrok 11:00 in ob 17:00, 26.2. ob 15:00. Datumi v leta 1978 v ruski stop motion seriji Mumi-troll (tri domi{ljijo. So druàbni, zato se radi druìjo z pobegnil iz siroti{nice. Mumino~ka je odgovoren in marcu bodo objavljeni naknadno. epizode) in leta 1992 v japonskem celove~ernem druga~nimi sopotniki in jih sprejemajo v svoji predan svoji druìni in se v njej dobro po~uti, ~e animeju Comet in Moominland, ki pa prav tako Muminhi{i; to je "ìvàvasto bivali{~e, kjer je mu je le redno omogo~eno, da obi{~e morje, ki ga Dvoj~ek muminov: vstopnica z ogleda enega izvira iz japonske TV serije Moomin (1969–1970). vsakdo po~el, kar se mu je zahotelo, in si skoraj ima rad. izmed navedenih programov vam pri ogledu Pisateljica Tove Jansson ni nikoli odobrila te nih~e ni delal skrbi za naslednji dan". (ârodejev drugega prinese popust! Cena vstopnice s serije, saj so vanjo vnesli nekaj temeljnih klobuk, 1995, 11) Mumini cenijo majhne, ve~krat njuhec popustom v Kinoteki zna{a dva evra. Cena sprememb v zgodbi in karakterizaciji. najdene predmete, ki bi lahko veljali za staro Je Mumintrolov najbolj{i prijatelj, filozofski vstopnice s popustom v Kinodvoru zna{a tri evre. {aro. Veselje najdejo v majhnih stvareh ter popotnik, ki se vsako leto, ko se mumini odpravijo o muminih ustvarjalnosti. Zelo cenijo svobodo in ne ravnajo k zimskemu spanju, odpravi v svet. Je tih in poln Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson vedno v skladu s pri~akovanji dru`be. Vsako leto skrivnosti. Ima prste na roki in je edini, ki nosi (1914–2001) je mama vseh muminov. Leta 1942 se konec novembra odpravijo na trimese~no ~evlje, zato spominja na ~loveka. Ni mu mar za je nastal prvi mumin, in sicer v obliki serije dolgo zimsko spanje. Prebudijo se marca, ko v lastnino, zato ima le malo ustno harmoniko, stripov, ki jih je objavila v ~asopisu. Kmalu se ji je Mumindol posije sonce. povr{nik in star zelen klobuk. Rad spi v {otoru, pri risanju muminov pridruìl brat Lars in skupaj Mumine lahko v Skandinaviji in na Japonskem po lovi ribe, kadi pipo in igra na flavto.

11 kinote~nik, januar-februar 2012 ve~er dru{tva slovenskih re`iserjev ve~er dru{tva slovenskih re`iserjev ti lovi{ in lucija zadnja ve~erja

Ti lovi{ Zadnja ve~erja France Kosma~, 1961 Vojko Anzeljc, 2001

Mladinski film Ti lovi{ (1961), posnet pod zagnano, da je igra prerasla v stvarnost – film Ime Vojka Anzeljca v Sloveniji povezujemo prizore, in namesto tega v film postavila "uli~ni" delovnim naslovom Pleme hitrono`cev, je drugi postane mladinska kriminalka. predvsem z njegovim televizijskim ustvarjanjem, bend (Nino de Gleria, Jelena @drale in Dejan samostojni celove~erni igrani film reìserja Lucija (1965) je Kosma~ev naslednji film, ki ga je s katerim je è na za~etku svoje kariere dosegel Do{lo). Kamera iz roke, {e eno od "pravil" Dogme Franceta Kosma~a oziroma tretji, ~e upo{tevamo za~el pripravljati takoj po filmu Ti lovi{. Scenarij je {ir{o prepoznavnost. Videospoti za ûke in Lete~e 95, se je nadgradila z izku{njami iz dokumentarne debitantski omnibus Tri zgodbe, kjer je Kosma~ delo Herberta Grüna, Franceta Kosma~a in potepuhe, TV oddaje Lahkih nog naokrog, Odklop, oddaje Odklop. Direktor fotografije Miha Tozon je v leta 1955 debitiral skupaj z Igorjem Pretnarjem in Marjana Brezovarja, nastal pa je po povesti Strici Adrenalina ... ter TV nadaljevanke TV Dober dan, filmu dejansko nastopil – njegova kamera pritrjuje Janetom Kav~i~em z epizodo Koplji pod brezo. Frana Sale{kega Fin`garja. Fotografija je bila delo Trafika, Svingerji ... so le nekatera od njegovih in odkimava, te~e in se suka vrtoglavo, saj Naslednji Kosma~ev celove~erni film, {tejemo ga stalnega Kosma~evega sodelavca Franceta del, ki so zaznamovala slovenski prostor. Ob ponazarja pogled norca Huga, ki z njo upravlja. za prvenec, je Dobri stari pianino (1959). Cerarja in sodi med najbolj{e ~rno-bele fotografije imenu Vojka Anzeljca nikakor ne smemo pozabiti Tudi zato je to prvi slovenski celove~erni film, Scenarij sta napisala Mija Kalan in France v slovenskem filmu. Glasba je delo Uro{a Kreka, omeniti Produkcijske skupine Mangart, ki sta jo posnet v digitalni tehniki, z digitalno beto, ki je Kosma~. Mija Kalan je bila uslu`benka Triglav za scenografijo je poskrbela Eli Likar, za kostume skupaj z Vojkom ustanovila Sa{o Kolari~ in Toma` bila last studia VPK. S taisto kamero so bili filma. Napisala je zgodbo o mladinskih pa Alenka Bartl. Maska je delo nedavno umrle Grubar, saj so kot skupina v slovenski potem posneti {e filmi [elestenje, Pod njenim dogodiv{~inah. Bila je simpati~na, a po filmski Hilde Jure~i~, zvok Hermana Kokoveta, produkcijski prostor vnesli kar nekaj novosti. oknom in mnogi drugi, zato se pridruùjem pobudi uporabnosti {e dale~ od scenarija. Dela se je lotil montaèrka je bila Lida Brani{, direktor filma pa Kreativne re{itve v formi in produkciji takratnih reìserja Janeza Lapajneta, da ta kamera po France Kosma~. Tako je pod skupnim imenom Bo{ko Klobu~ar. Film je nastal v produkciji Viba oddaj Lahkih nog naokrog in Odklop so bile izteku uporabe najde svoje mesto v muzeju. Mije Kalan in Franceta Kosma~a nastal scenarij, filma. Igrali so Joè Zupan, Bert Sotlar, Rudi novost v prostoru, kjer so kraljevale Sama zgodba filma je torej posledica podlaga za celove~erni mladinski film. Direktor Kosma~, Kristijan Muck, Alenka Vipotnik, Angelca dokumentarne oddaje tipa "v kamero povej, v produkcijskih pogojev, s katerimi so se avtorji è fotografije je bil France Cerar, stalni Kosma~ev Hlebce, Janko Ho~evar, Vekoslav Janko, Vida montaì pokrij". Dokumentarno-igrani pristop, ki je na za~etku ogradili. Pod scenarij sta podpisana sodelavec, è predvojni filmski snemalec Juvan, Franci Presetnik, Janez Vrhovec, Metka bil osnova oddaje Odklop, je s svojo sveìno in Matja` Jav{nik in Vojko Anzeljc, zato ne ~udi, da je dokumentarnih filmov. Med sodelavci sre~amo Bu~ar, Mila Ka~i~, Lojze Sadar, Du{an [kedl, inovativnostjo pometel s konkurenco. Odklop je glavni junak norec. Matja` Jav{nik je v tistih ~asih ugledna avtorska imena z raznih podro~ij: glasbo Stane êsnik, Fran~ek Drofenik, Janez Jerman, postal ena najbolj gledanih oddaj v Sloveniji in slovel kot "off" igralec, ki je v svojih predstavah in je prispeval Lucijan Marija [kerjanc, v tistem ~asu Miran Kenda, Janez Roha~ek, Avgust Stanko ... ustvarjalcem prinesel viktorja kar dve leti zapored: monodramah utele{al grobarje, pijance, klo{arje ravnatelj Slovenske filharmonije. Scenograf je bil Pestri igralski zasedbi takrat vodilnih slovenskih leta 1997 in 1998. ... Te izku{nje ljudskega umetnika {e kako in`. arh. Niko Matul, kostumografinja Mija Jarc, igralcev je prisko~il na pomo~ najbolj popularen Prepletanje dokumentarnega in igranega je v oplemenitijo vlogo norca Tin~ka, glavnega junaka: zvok je bil v rokah Marjana Megli~a, film je harmonikar Avgust Stanko. Ekipa je ustvarila filmskem opusu Vojka Anzeljca postalo stalnica posneti ho~e film, v katerem bo re{il junakinjo, ki montirala Milka Badjura, direktor filma pa je bil galerijo vidnih vlog, ne samo glavnih, temve~ tudi oz. izhodi{~e za vse njegove projekte. V filmu jo bo na koncu poljubil. V svoji prvi celove~erni Gorazd Kon~ar. Za nas, takrat mlade sopotnike epizodnih. Omeniti velja Janka Ho~evarja v vlogi Zadnja ve~erja, sicer njegovi "najbolj" igrani vlogi, kot prostitutka Magdalena, nastopi slovenskega filma, so bili to sami veterani z kroja~ka, neko~ znanega igralca, ki je do svojega formi, se to dejstvo manifestira skozi Aleksandra Balmazovi}, poleg nje pa vidnej{i vlogi izjemo maskerke Marine Zajc, pozneje poro~ene odhoda v Nem~ijo odigral ve~ opaènih stranskih "dokumentarno" posnet material, saj v filmu drì odigrata {e Valter Dragan in Jernej Kuntner. Kriàj, in svoj~as uveljavljene maskerke na TVS. vlog v slovenskih filmih. Film je ozna~en kot kamero v roki filmski junak – norec Hugo. V Film po izboru Matjaà Jav{nika in Vojka Anzeljca, Igralska zasedba je bila pestra. Sestavljali so jo melodrama iz kme~kega ìvljenja, lahko pa bi mu njegovem naslednjem projektu, kjer je avtorsko ki ga bomo zavrteli pred Zadnjo ve~erjo, je na eni strani otroci-natur{~iki, od katerih so pripisali tudi oznako socialna drama. sodeloval s Francijem Kekom, je preplet {e bolj Taksist Martina Scorseseja, ki nam s svojimi liki nekateri pozneje postali znani. Na drugi strani so Ko te~e beseda o slovenskih filmih, posnetih po o~iten: glavni junak dr. Artur [tern "igra" ponuja kar nekaj primerjav z vlogami v Zadnji ugledna imena slovenske dramske in filmske literarnih delih, teh pa je kar nekaj, ne moremo predsedni{kega kandidata, pri tem pa avtorjem ve~erji: mentalno nestabilen glavni junak, scene: Franci Presetnik, Stane Stare{ini~, Mila mimo Lucije in prispevka, ki ga je slovenskemu omogo~a, da dokumentirajo medijsko obsedenost prostitutka ... Ali so se oz. kaj so se avtorji o tej Ka~i~, Janez ûk, Meta Ku{ar, Anton Trpin in filmu dal France Kosma~.. s slovenskim politi~nim in estradnim prostorom. temi pogovarjali na svojem sre~anju z Robertom drugi. Otro{ke vloge so odigrali Jure Rem{kar, Milan Ljubi} V njegovem zadnjem projektu Sfinga pa je igrani De Nirom, bomo pustili kot temo za pogovor po Nata{a Rem{kar, Japec Jakopin, Velimir Gjurin, del uporabljen kot osnova (skupina alpinistov se filmu. Bard Oblak, Miha Burger in Jernej Pengov. V zaène v Triglavsko steno), katero avtor nadgradi z Film Zadnja ve~erja je alegorija trenutnega stanja ìvljenju je vsak po svoje uspel. Velimir Gjurin je dokumentarnimi dejstvi iz zgodovine in mitologije v slovenski filmski produkciji: ~e ho~e{ v Sloveniji pred tem è igral v filmu Veselica, postal je znan ter z morda najmo~nej{im vizualnim elementom posneti film, mora{ biti nor, ker ga bo{ snemal kot Kekec v filmu Sre~no Kekec. Po {tudiju filma, lepotami na{ih gora. brez denarja, vse, kar lahko pri~akuje{ za slavistike je postal univerzitetni profesor na A vrnimo se k filmu Zadnja ve~erja, ki ga nagrado, pa je poljub tvoje izvoljenke ali Filozofski fakulteti. Dana{nja mladina bolje kot predstavljamo na ve~eru DSR. Vse se je za~elo z izvoljenca.. nekdanjega Kekca pozna njegove otroke, enostavno premiso, ki se je utrnila Vojku Anzeljcu: Boris Petkovi~ glasbenika Gala in Severo Gjurin. Japec Jakopin je "Kako bi bilo posneti film v tednu dni?" Iz znan in mednarodno ugleden konstruktor jadrnic, omejevanja ~asa snemanja so kmalu sledile {e jaht in drugih plovil za prosti ~as. Jernej Pengov je program nekatere druge omejitve. Forma Dogme 95 je film program ostal pri filmu, postal je filmski in TV snemalec. petek 27.1. porinila v nestudijske lokacije, izlo~ila rekvizite, ki torek 28.2. Zgodba je tipi~na za ~as, ko so se otroci igrali Ti lovi{, ob 18.00 niso bili del obstoje~ih krajev snemanja, izlo~ila Taksist (Taxi Driver), ob 18.00 indijance in se v otro{ki igri {li detektive tako Lucija, ob 20.00 glasbo kot element, ki dramatizira posamezne Zadnja ve~erja, ob 20.15 ve~er sfa Zakaj je bila torej Gloria Swanson v pari{ki so neiz~rpna zakladnica ustvarjalnega, kulturnega, ki mi ga sodobni film tako redko nudi. trikrat "zakaj" kinoteki? Ker je iskala, pa ne samo v Parizu, dru`benega in zgodovinskega duha minulih ~asov. Tretji "zakaj": zakaj tak izbor kratkih filmov? kopiji dveh svojih izgubljenih nemih filmov. Brez te zakladnice bi bili prikraj{ani za spomin. Najkraj{e povedano, ker je to – spet in samo po (Enega, Beyond the Rocks iz leta 1922, so pred Brez spomina pa gotovo ni zavedanja o è moji lastni presoji – prerez dose`kov slovenske slabim desetletjem na{li v zasebni zbirki na doseènem in tudi ni poti v prihodnje dose`ke. kratkometra`ne produkcije, ki je v razli~nih Nizozemskem.) Svoje iskanje je Swansonova ê se odlo~imo, da spomin ne {teje, se odlo~imo obdobjih znala pogledati v zakulisje ~lovekovih Prvi "zakaj": zakaj filmski arhivi? utemeljila takole: "Mladi mo`, vi si sploh tudi, da nas preteklost ne more ni~ nau~iti. èlja, razo~aranj, dvomov itd. Kaj ni to poslanstvo Bilo je pred mnogimi leti, vsaj tridesetimi. V Parizu predstavljati ne morete, kaj vse bi naredila, da bi Drugi "zakaj": zakaj Ekspres, ekspres Igorja vsakega filma? Vsaj moralo bi biti.. sem po naklju~ju na filmskem festivalu spoznal ju dobila. Kolikor vem, ju nimajo v nobeni [terka iz leta 1996 v izboru nocoj{njega Tone Frelih Glorio Swanson, znamenito, zdaj è pozabljeno kinoteki. Meni pa toliko pomenita. Pa tudi drugim, programa? Ker nas ta [terkov film zaradi svoje – ameri{ko filmsko igralko {e iz obdobja nemega ki bi ju znali gledati, bi pomenila veliko, {e ve~ do zdaj – neponovljene vizualizacije prestavi iz program filma. V svojem najbolj{em obdobju je bila prava kot meni. Saj jaz sama se {e spomnim, kaj in okvirov slovenske filmske tradicije v univerzalni ponedeljek 30.1. filmska zvezda, igralska partnerka Charlieju kako sem igrala." V teh besedah Glorie Swanson svet slikovne in prek nje tudi sporo~ilne Vzpon, Na stranskem tiru, Monstrum, Favorit, Chaplinu, Rudolphu Valentinu in pozneje tudi se skriva ves smisel urejenega filmskega arhiva. dojemljivosti. Brez besed nam pove in pokaè Hop, Skip & Jump, ob 18.00 Erichu von Stroheimu. Sre~al sem torej filmsko Ohranjeni filmski dokumenti niso samo bolj ali ve~, kot bi nam povedalo tiso~ besed. In zato je, Ekspres, ekspres, ob 20.00 preteklost. manj pozabljena "shramba" starih trakov, ampak vsaj zame, Ekspres, ekspres ~isti uìtek. Uìtek, 12 kinote~nik, januar-februar 2012 ve~er sfa muzej slovenskih filmskih igralcev filmi po izboru borka rade{~ka ta prekleta lajna

Smrt Dobri stari pianino Mitja Man~ek, 2007 France Kosma~, 1959

Pri izboru filmov Slovenskega filmskega arhiva pri Animirano filmsko glavo Slovenskega filmskega Personifikacija v literaturi? Gre. V ìvljenju? Najprej vsi ~akajo~i na kruh, dijaki v {olskih Arhivu Republike Slovenije sem izbral tiste, pri arhiva je narisal Tone Ra~ki. êprav je bil mentor Seveda. Kaj pa v filmu? Poglejmo film in videli klopeh, partizani, partizanke, kolaboranti in katerih sem tudi sam sodeloval. To sodelovanje skorajda vsem avtorjem slovenske filmske bomo, da nadvse poeti~no! kolaborantke ter lokalno prebivalstvo, ki z pa je bilo zelo razli~no. Film Postojnska jama iz animacije, pa je sam kot avtor vsekakor premalo Film je Dobri stari pianino Franceta Kosma~a, nedvoumnimi obrazi in telesi, tudi z dialogom, {e leta 1924 sem nekako ponovno priklical v navzo~. Idejo za zgodbico v tej glavi je dala Marta mala odiseja, odisejica zares, saj dogajanje traja poglobijo in zatesnijo prizore, v katerih nastopijo. ìvljenje. Gorljiva nitratna pozitivna kopija je kazala Rau Seli~, menda po lastni nerodnosti, ki se ji je le nekaj tednov, morda mesecev, in sega samo od V {oli, denimo, u~itelj latin{~ine, tudi ravnatelj è kar nekaj znakov po{kodb in obrabe. Po zgodila v slu`bi v Arhivu. Ostalo delo pa sem Ljubljane do bli`nje Dolenjske. (In samo tule je gimnazije, ki je postavljen pred te`ko dilemo, od saniranju teh po{kodb in ~i{~enju sem izdelal opravil sam. Torej trik kamero, razvijanje negativa, prostor, da omenim eno izmed lokacij: kot katere je odvisno marsikatero ìvljenje. A ko se duplikatni negativ in iz njega {e novo pozitivno snemanje glasbe, kopiranje in razvijanje pozitivov koncertna dvorana namre~ nastopa dvorana odlo~i, si lahko oddahne in le na videz kopijo. Tako lahko ponovno ob~udujemo ... Kinoteke!) Film je sicer resni~no nadliri~en – nespremenjen z dvignjeno glavo zakoraka po mojstrstvo nekdanjega, àl neznanega filmskega Animirani film Konija Steinbacherja Izdelovalec v majhnih gestah, tihih pogledih, igrivem humorju. razredu. Na pianinu ga spremlja nem{ki oficir snemalca (glede vrste originalnega traku ter oblike mask je izdelan v digitalni obliki, zato ga je bilo za V ~em je torej epski? V tem, o ~emer pi{em – (Demeter Bitenc), psihopatsko zamaknjen, in ob izreza filmske slike bi lahko sklepali na filmsko projekcijo treba prenesti na 35-milimetrski v likih, ki vsak zase in vsi skupaj ri{ejo metaforo, njegovih tonih nas spreletava srh. V zasneènih Pathéjevega). Nastanek tega filma je to~no datiran filmski trak. Za ta namen sem izdelal svojstveno ki gosta kot med v vsakem trenutku filma gozdovih sre~amo partizane. Vedno v nizkem glede na podzemni vlak, ki je bil zgrajen prav v pripravo in opravil delo. sporo~a, zakaj je nastal in zakaj ga ho~emo startu in odlo~en zmagati je Blisk (Janez [kof), ki tem letu. Zunanje stavbe pred jamo, ki je bila Bolj malo avtorjev pri nas se danes {e ukvarja s gledati do konca. In, ja, doslej sem pisala o ga je pianino dejansko uàlil: "Al gre on, al grem zgrajena leta 1925, pa v tem filmu {e ni. Film je filmsko animacijo, ki bi izvirno nastala na filmskih likih, tokrat pa naj zapi{em – naslovni pa jst!" re~e Blisk in odvihra – in è tudi pianino verjetno izjemen tudi v svetovnem merilu, saj je filmskem traku. Svetli izjemi sta {e Marjan in junak stopa (no ja, sem in tja ga prena{ajo) z nosijo drugam. Krhka Anu{ka, mehko mestno bilo jamskih snemaj v tem ~asu {e zelo malo. Za Mitja Man~ek. Menim, da je za filmsko animacijo, ramo ob rami drugim junakom, ki nam s svojo dekle, ki brez omahovanja in z le nekaj strahu razsvetljavo so bile uporabljene magnezijeve kjer je bistvo v likovni izraznosti, vsekakor naravnostjo in ~love{kostjo zares pristno stopi v prvo bojno vrsto. Komi~ni oddih, a kritika bakle. Nosilci bakel so v filmu vidni in tako je film najprimernej{i filmski trak formata 35 mm. Saj predajajo sporo~ilo filma. Preve~ slovenskih filmov prihodnosti, izdelovalec {tampiljk (Janez ûk), ki iz dana{njega zornega kota videti kot nekak{en film {e vedno najbolj verodostojno prena{a vso gleda in kon~no se ji je snelo, boste rekli, klavir, napove dràvi v svobodi po{templjano uradni{ko podzemeljski svetlobni balet. Zanimivo je tudi, da subtilnost likovne tehnike in materiala filmske ki igra, pa kaj {e, Chopina è, ne pa po prihodnost. Seveda ne morem mimo enega najbolj snemalec skoraj izklju~no za~enja posnetek v temi animacije. Strasbergu. Seveda ne, a saj film lahko prina{a filmskih med filmskimi, komandanta (Berta in ga v temi tudi zaklju~uje. Posamezne stati~ne @e kot otrok sem ob~udoval klasi~ne slovenske {e toliko drugega, toliko druga~nega! Ob govoru o Sotlarja), ki Anu{ko prosi, naj ve~krat zaigra fotografije pa so bile v film verjetno vklju~ene lutkovne filme, ki sem jih takrat sre~eval na personifikaciji na filmskem platnu pomislimo na melodijo: "Mi smo bolj trdih u{es!" Trdih u{es è, naknadno. Hkrati s tem je bil najden tudi film Vlak filmskih projekcijah. Kasneje sem spoznal tudi animacijo, komedijo, seveda grozljivko, zato pa toliko mehkej{ega jezika in lahkotnega pripelje na postajo Postojna iz leta 1906, ki v njihove avtorje. Zato sem èlel obuditi takrat è psihodramo in na kak{en znanstvenofantasti~ni telesa. Dialog je neprisiljen, duhovit in podan z celoti spominja na zna~ilne tovrstne posnetke vse povsem pozabljeno tovrstno dejavnost. Vesel sem film ali muzikal. In te oìvljene, poosebljene stvari odtenki vsakdanje govorice (pogovorno, v nare~jih od same iznajdbe kinematografa. bil sodelovanja z Eko Vogelnik in po dolgih letih (pustimo ìvali ob strani, z njimi se itak vsi in samosvojih melodijah). Telesa so spro{~ena, Zanimivo restavratorsko delo sem opravil tudi pri ponovnega nastanka lutkovnega filma v klasi~ni pogovarjamo) so zlasti ljubke, sme{ne, grozljive. kar zlasti dobro vidimo v {irokih planih, ki nas v filmski dedi{~ini dr. Marijana Foersterja. Njegovi trik filmski tehniki En pri{paran tolar. Bil sem Le redko poeti~ne. In predvsem redko tako ve{~ih mizanscenah pogosto vodijo skozi film. In filmi so se ohranili predvsem v pozitivnih kopijah, producent, soreìser in animator. nenavadno spojene s ~lovekom. Za kaj gre? celo antipati~ni kolaboranti niso temne sence ki so bile zaradi pogostih predvajanj precej Zaradi tehni~nih teàv àl ne morem predstaviti {e V filmu se seznanimo z Umetnikom (nemudoma, no~i, temve~ fantje iz sosednje vasi. po{kodovane in obrabljene. Ve~ina je formata nekaterih drugih filmov, pri katerih sem sodeloval ko film ste~e, boste razumeli, zakaj zapis z veliko A prav vsak izmed teh vsakdanjih ~love{kih likov 16 mm, z obojestransko perforacijo. Po sanaciji na poti njihove ponovne oìvitve. To je vsekakor za~etnico), pianistom Blaèm (ki ga igra veli~astno je v svoji preprostosti, prav kakor naslovni originalnih trakov je bilo treba zato izdelati film Deklica v gorah Bo{tjana Hladnika. Film me izjemen Frane Mil~inski) in z njegovim pianinom. pianino, neposreden nosilec metafore – za ideje, duplikatne negative in iz njih pozitivne kopije. Ker navdu{uje zaradi svoje intenzivne govorice slike. Bla` nam svoje misli podaja v dialogu, pa tudi v ki netijo vojne, jih hranijo s sovra{tvom in pa so bili filmi è ve~inoma kopije negativov, so To je pravzaprav, vsaj zame, edini slovenski nemi offu, v toku misli. Ko pianino ostane sam, brez brezbri`nostjo ter jih gasijo s pogumom in restavrirani filmi vsaj tretja generacija originalov, film. Ostali na{i tovrstni filmi so zgolj brez zvoka, "gospodarja", nas preseneti: ogovori nas v offu in ljubeznijo do ìvljenja. Liki in njihove usode so to pa se, zlasti pri 16-milimetrskem formatu, è pa jim nikakor no~em zmanj{evati pomena. Za njegov glas je glas pianista. Pianist in pianino sta hkrati navadni in usodni, so lirski in epski. Delajo pozna pri kakovosti. Za predstavitev sem izbral film Deklica v gorah je prispeval glasbo Janez eno, enako razmi{ljata in enako ~ustvujeta. In ni majhne korake ~loveka in velike skoke ~love{tva. film Dekle v gozdu. To je pravzaprav filmska Mati~i~. @al je to njegova edina glasba za naklju~je, da je na pianinu ogledalo, v katerem se Za konec {e besede, ki povzamejo vse, o ~emer {tudija akta, kjer je z minimalnimi sredstvi slovenski film. vidi tisti, ki nanj igra. Na obrazu pianina se dogaja film pripoveduje, o ~emer pi{em (brez skrbi, ne bo svetlobe, gibanja telesa ter gibanja kamere Tudi film O, Vrba bi vam rad predstavil. To je marsikaj: v njem odseva vsakdo, ki igra, in vsa spoiler, besede so izre~ene kmalu po za~etku ustvarjen vizualni u~inek. Zanimivo je, da je klju~ni film slovenske filmske zgodovine. Zanj je okolica. filma). Izgovori jih dijak Martinc, piflar, bi rekli {tudija golega telesa pri vizualni umetnosti napisal prvo izvirno glasbo Janko Gregorc. Film je In navsezadnje dobi pianino celo partizansko ime njegovi so{olci, mladi navdu{enec klasi~nega pravzaprav pravilo, v filmu pa se tovrstne {tudije pravzaprav edina izvirna Foersterjeva filmska – Prekleta lajna. Podelitev imena je sicer jezika, bi rekli gledalci. Dijak, ki mimogrede, s redkeje pojavljajo. Foersterjev film Berlinska reìja, poln pa je tehni~nih inovacij Rudija Omote, humorna, a izkaè se, da si je partizansko, svojim obrazom, drò in na~inom govora prav reportaà je bil skorajda kulten. Je zgovoren ki ta film sploh omogo~ajo. Nastal je v izjemnih bor~evsko ime zasluèno priboril. Ne le z bojem elegantno zaokroì veliko sporo~ilo filma. prikaz Berlina kot nekak{na simfonija velemesta v zgodovinskih trenutkih na{ega ~asa in predstavlja proti okupatorju in izdajalcu, temve~ tudi z bojem Bistroglav, kakr{en je, precizno izre~e stavek, ki zgodnjih tridesetih letih prej{njega stoletja. poslednje delo Rudija Omote na podro~ju v sebi, s katerim se dokoplje do spoznanja, ki ga ga v prevod zastavi u~itelj latin{~ine: "Redki so Film Bo{tjana Hladnika Poljub sem izdelal iz restavriranja filmskega zvoka. Za restavriranje tako mo~no spremeni. Prav tistega spoznanja, ki sre~ni ~asi, ko je ~loveku dovoljeno ~ustvovati po originalnega negativa. Bo{tjan je namre~ èlel èni slike tega filma pa mi je Rudi tudi osebno ~estital. prevzame tudi pianista Blaà, le da njegove poti svoje in povedati, kar ~uti!" Res je, Martinc, ti Metki za njen jubilej podariti DVD tega filma, Zato se nekako hvalim, da sem prejel Omotovo ne spremljamo, jo pa kljub temu dobro poznamo ~asi in tudi kraji so nadvse redki! Raz{irimo jih in razpolo`ljiva kopija v arhivu pa je bila v izredno priznanje. Prav ni~ narobe ne bi bilo, ~e bi ga (saj poznamo pot pianina). In na obli~jih obeh, v njih budno gojimo svobodo besede in misli! slabem stanju. Lepa beseda lepo mesto najde in zares ustoli~ili.. pianina in njegovega pianista, pusti popotovanje Sedi, pet!. v skupnem dogovoru in akciji je dobil Arhiv Borko Rade{~ek prav grde brazgotine. A njuna pesem je prerojena. Varja Mo~nik Slovenije novo kopijo, Metka pa dostojen DVD in In na koncu pianino ostane sam na vrhu hriba, spomin na svojo prvo filmsko vlogo. program ljudje ga zapustijo, saj je samo razbita, obrabljena P.S. Moja posebna ljubezen so animirani filmi, zato ponedeljek 27.2. ob 18.00 stvar – a ta nas spet vse potegne za nos: Pi{em vam, ker cenim, kaj vse in na kak{ne sem se precej intenzivno ukvarjal s tem Berlinska reportaà, Ljubljana 1909, Postojnska "V pesmih in v sanjah ljudi bo ìvel vedno in na~ine nam liki v filmu sporo~ajo. In ker podro~jem, bodisi kot mentor, snemalec trika, pa jama, Dekle v gozdu, Plamen v dvono`cu, Poljub, povsod!" pozdravljam, kako to po~nejo tudi v slovenskem tudi kot avtor. En pri{paran tolar, Be, Smrt Pianist Bla` in pianino ne govorita nepomembnih filmu, zato: www.muzejdivaca.si! vsakdanjosti. Z nami se pogovarjata v visokem jeziku, mislita visokolete~e misli. To pa nikakor ne program velja za druge junake v filmu. Prijetno vsakdanji Dobri stari pianino, sreda 29.2. ob 19.00 so, preprosti in navadni. Kdo vse torej pianinu spelje prizor (in to se ne zgodi redko)? 13 kinote~nik, januar-februar 2012 ambasada kinoteka mojstrovini evropskega avtorskega filma Na sporedu januarske Ambasade Kinoteka bosta pretanjenostjo. Truffautova lastna izku{nja dve mojstrovini evropskega filma: Pove~ava nesre~e in zavra~anja se pritajeno odraà na Michelangela Antonionija in 400 udarcev platnu skozi preprosta, realisti~na sredstva, kot Françoisa Truffauta. Oba naslova sta ob nastanku so improvizirana igra in avtenti~ne lokacije. Pove~ava na podoben na~in dvignila prah med filmarji, Edinstveno obvladovanje mizanscene dopolnjuje Michelangelo Antonioni, 1966 strokovnjaki, kritiki in gledalstvom, saj sta jih zavra~anje konvencij filmskega upodabljanja. prisilila v prevrednotenje njihovih pri~akovanj in Liri~na uvodna {pica nas popelje na sprehod po zbezala iz udobja okorelih vzorcev zaznavanja. ozkih pari{kih ulicah, povle~e v mestni tok, ki se Truffauta, je kariero za~el v italijanski sicer ni videl ni~esar, je pa posnel morilca in Val ogor~enja intelektualcev in dru`be nasploh v izte~e pri Eifflovem stolpu. Mitski Pariz ni dokumentarni kinematografiji 1940-ih let. `rtev. Tehnike, kot so uporaba splo{nega plana, letih 1959 in 1966 je na{el sli{ni in vidni izraz v prizori{~e zgodbe Antoina Doinela, ampak ozadje Soo~enje z novim valom mu je pomagalo znova zvo~ni nered, specifi~na kompozicija in izbor barv, delih Truffauta in Antonionija. Novovalovskemu za produkcijske podatke. Pripoved zares poène vzpostaviti kategoriji objektivne pripovedi in ki so jih Antonionijevi tekmeci pogosto enfant terriblu in kontroverznemu italijanskemu v tok pripetljaj v u~ilnici. U~enec Antoine Doinel podobnosti. S preseganjem meja okorelega zapostavljali, se zdijo edini prijemi, ki so zmogli mojstru so bile skupne stroga analiza sodobnih (Jean-Pierre Léaud) med pisanjem kontrolne zaznavanja s tremi zaporednimi filmi, No~jo (La naslikati divji in usodni spektakel uporni{tva, jeze urbanih dru`b in umetni{ke vrednote, ki dajejo naloge so{olcu poda sliko pin-up dekleta. Od tod notte, 1961), Mrkom (L'eclisse, 1962) in Rde~o in anarhije.. absolutno prioriteto realisti~nemu, iskrenemu se fant zaplete v krog prestopkov in kazni, zato pu{~avo (Il deserto rosso, 1965), se je Antonioni Olga Bielanska´ ustvarjanju in prezirajo buròazne, anahronisti~ne postaja ~edalje bolj zbegan. Teàve v {oli {e pribliàl poloàju hiperrealista s popolnim (prevedel Domen Kav~i~) filmske konvencije. Truffautov prvenec, 400 poslab{ajo njegov è tako napet odnos s star{i, nadzorom nad filmsko sceno in gledal~evimi ~uti. udarcev, je pomenil preboj francoskih avtorjev, ki zaradi ~esar slednji~ pristane v pobolj{evalnici. Pove~ava, njegov prvi film v angle{~ini, je program so se èleli upreti takratnemu cinéma de papa in Skozi zrelo igro petnajstletnega Léauda in popolno priredba kratke zgodbe Las babas del diablo Julia kino udarnik (Maribor): Ambasada Kinoteka njegovim produktom – ìvce cefrajo~im navadnim razumevanje med igralcem in reìserjem se izri{e Cortázarja in prikazuje dan v ìvljenju fotografa Pove~ava (Blowup), sobota 7.1. ob 20.00 imitacijam filma. Zgodba o najstniku, ki i{~e kompleksen lik, ki ni naiven niti nedolèn, temve~ Thomasa (igra ga David Hemmings, lik pa se 400 udarcev (Les quatre cents coups), sobota ljubezen in razumevanje, namesto tega pa najde ob~utljiv in zaupljiv. ^rno-bela fotografija Henrija navdihuje pri resni~nem fotografu Davidu Baileyju), 14.1. ob 20.00 le poniànje in zatiranje, ni samo mo~no zamajala Decaëja raziskuje izrazne mo`nosti po~asnega ki pri svojem delu koleba med beleènjem Tovor 200 (Gruz 200), sobota 4.2 ob 20.00 statusa quo, temve~ je lucidno nakazala nove sprehajanja kamere in {irokega plana, ki gledalcu resni~nosti in njenim zabrisovanjem: pono~i Su{a (Daratt), sobota 11.2 ob 20.00 smeri v filmski umetnosti. Novi val je z zlato omogo~ata, da vidi ve~ kot filmski liki; tako je na ovekove~a bedo preno~evalnice za reveè, palmo za Truffauta in premierami filmov Do primer v kon~ni sekvenci, kjer spremljamo podnevi pa se prelevi v modnega fotografa, ki ima slovenska kinoteka zadnjega diha (À bout de souffle, 1959) Jean- Antoinov tek po na videz brezkon~ni morski obali, mo~ vplivati, buriti duhove in usmerjati ~love{ka sreda 15.2. Luca Godarda, Hiro{ima, ljubezen moja naposled pa slika zamrzne na njegovem obrazu. hotenja – privilegij, ki ga izrablja zavestno in z 400 udarcev (Les quatre cents coups), ob 19.00 (Hiroshima mon amour, 1959) Alaina Resnaisa in, Truffaut, kritik pri reviji Cahiers du cinéma in uìtkom. Odprta narativna forma se osredinja na Pove~ava (Blowup), ob 21.00 po mnenju nekaterih kritikov, Avantura ob~udovalec filmske obrti, je globinske posnetke lov za resnico v dru`benih interakcijah, naklju~nih (L'avventura, 1960) Michelangela Antonionija razvil v portrete, ki odkrivajo razkrajanje sre~anjih in ob~evanjih. Thomasa pograbi obup, ob~instvo nau~il gledati pod povr{je podob in resni~nosti. V globinskih posnetkih kamera sledi ko spozna, da je v razkritem umoru o~ividec, ki prevpra{evati filmska in pripovedni{ka pravila. telovadnemu u~itelju, ki z u~enci trim~ka po V Pove~avi znova pridejo na plan vpra{anja o mestnih ulicah. Drug za drugim se de~ki trgajo iz mejah objektivnega zaznavanja ob soo~enju z gru~e in razgubljajo v vrveù. Razposajena resni~nostjo swinging Londona, sredi{~a kulturne koreografija njihovih pobegov {e poudarja deziluzije, modne scene in razpolo`ljivega bli{~a. neprizadet in nepretrgan tok mnoìce. 400 udarcev niha med surovostjo in Michelangelo Antonioni, dvajset let starej{i od kino-integral/in memoriam: ana nu{a dragan (1943–2011)

nezahtevnosti, dostopnosti, ki iz vsakega naredi komunikacije", ~e ga è ne morejo vzpostaviti kot ljubiteljskega cineasta) tehnolo{ki novum – kot se realnega: so enostavna, odprta, neobremenjena, nekaj informacij: bo kasneje zopet govorilo pri "digitalnem" -, humorna in ludisti~na; temeljijo na posamezni o filmih ane nu{e temve~ je prakti~no obljuba umetnosti, ki v svoji ideji, akciji ali gesti; neposredno problematizirajo kon~ni, dvosmerni, dialo{ki, "taktilni" obliki tako mit avtorstva kot dru`beni poloàj umetnika; dragan ni~esar ve~ ne ponazarja ali reprezentira, temve~ estetsko in eti~no so zapisana credu surove avdiovizualne informacije med udeleènci minimalizma. Gre jim za ideal kolektivnega Ana Nu{a Dragan zgolj posreduje, estetske u~inke pa prepu{~a ustvarjanja, pri katerem avtorja nadomesti njihovi senzibilnosti in imaginaciji. Kot je leta "programator" (kot tisti, ki je ponotranjil intenco Z vidika zgodovine slovenskega obudimo paradigmo "Expanded Cinema" Gena 1980 (ob razstavi del obeh avtorjev v Ljubljani, filma in usmerja njegovo izvajanje), ob~instvo pa eksperimentalnega filma je zgodnji filmski opus Youngblooda, ki v tem ~asu nudi oporo diskurzom Zagrebu in Beogradu) zapisal Toma` Brejc, video je tisto, ki se na to "programiranje" odziva Nu{e Dragan videti predvsem kot uvod v kasnej{e porajajo~e se video umetnosti – neko tako postane zgolj "sredstvo, s katerim se v oziroma aktivira v neki "prostor komunikacije". In delo, ki ga avtorica podpi{e v ustvarjalnem "paleokiberneti~no" dobo soìtja med ~lovekom in kontinuum ~asa in prostora vloì na dolo~en na~in je prav ta feti{ komunikacije in tandemu s Sre~om Draganom: integralni avtor tehnologijo, ki se prek sinteze "starih" umetnosti 'dematerializirana' informacija, ki nima nikakr{nih participacije, ta nemogo~a zahteva, da bi filmi Nu{a in Sre~o Dragan, ki deluje od leta 1967 uresni~uje prav v sferi videa ter televizije. estetskih ali ideolo{kih konotacij." fizi~no prestopili svoje robove in se nekako zlili z do 1988, je, kot velja, de facto pionir in klasik Na pri~ujo~i filmski opus lahko torej v nekem S tega vidika je mogo~e è v filmskem ter napajali iz deljenega prostora svoje recepcije jugoslovanske video umetnosti. Je tandem, ki smislu gledamo kot na konceptualno anticipacijo konceptualizmu Nu{e in Sre~a Dragana tisto, kar jim tudi daje njihovo mo~ invencije in video tehnologijo – v njeni takrat {e otro{ki obliki medialnih in tehni~nih zmo`nosti videa. ê je retrogradno razbrati neko (tehno)pozitivisti~no kreativno napetost.. in pogojih – med prvimi uporabi v doma~em treba eksponirane kolute filmskega traku po{iljati izhodi{~e in transcendentalne aspiracije, ki pa Nil Baskar prostoru in obenem za~ne è takoj, {e so~asno v razvijanje, bodo video posnetki na voljo takoj, niso sorodne prizadevanjem "vizionarske" struje (Odlomek besedila, v integralni verziji in prvotno filmskemu ustvarjanju, raziskovati in razvijati tudi njihova neskon~na reprodukcija prek katod eksperimentalnega filma za (raz){iritev meja objavljenega v reviji KINO! XI–XII 2010.) estetske in kriti~ne potenciale video podobe. monitorja pa bo medij hkrati "osvobodila" od gledal~eve/avtorjeve percepcije, saj te ostajajo [tiri kratka filmska dela Nu{e Dragan – Nekaj "posve~enega" prostora kinematografske zavezane filmu ve~inoma kot "enosmernemu" Filme Ane Nu{e Dragan med 17. in 23. januarjem informacij, Zato in tako, H2O, Komunikacija projekcije in ga s tem predala kar naj{ir{emu mediju, kot dirigizmu pogleda in afekcij. Obenem v obliki video zank razstavlja Moderna galerija – gastronomije – ter {est filmskih del, ki jih ustvari razponu dru`benih in umetni{kih praks. Hkrati pa je jasno, da njuno skupno delo od samega Muzej sodobne umetnosti (Maistrova 3, v soavtorstvu s Sre~om Draganom – û, RG bo tudi sam na~in, na katerega lahko video za~etka zavra~a tudi staro, naivno predstavo Ljubljana). Odprto od torka do nedelje, od 10.00 Vietnam, 72h zime 72h jeseni, 120 pogledov na direktno in v ìvo beleì ter prena{a podobe nazaj neposredovane realnosti prek njenega filmskega do 18.00. Nu{o, Smer relacije senzibilnost-komunikacija in pred gledalca, è razgalil mehanizme lastnega zajetja, pa ~eprav ji je ideja o "naravnosti" videa Miselna vizualizacija objekta – to je torej droben, delovanja in s tem odpravil mo`nost filmskega na ironi~en na~in dovolj blizu. A hkrati je v tak{ni program a distinktiven prispevek k zgodbi slovenskega iluzionizma. V tem duhu lahko torej leta 1976 konstelaciji njunim zgodnjim filmskim delom tudi Nekaj informacij, Ana Nu{a Dragan, 1968, nemi, filmskega eksperimenta in umetni{ke avantgarde avtorja v ~lanku v Ekranu zapi{eta, da je VT nujno usojeno, da se za nazaj zdijo nepopolna, ~b, 8mm, 1'40'' konec {estdesetih in v za~etku sedemdesetih let. (videotape) "naravni medij", saj omogo~a nerealizirana, celo frustrirana z lastnimi pogoji in RG Vietnam, Ana Nu{a in Sre~o Dragan, 1969, Prispevek, ki se obenem neizogibno ponuja v dvosmernost komunikacije oziroma to, da zmo`nostmi. ê je namre~ med navedenimi filmi zvo~ni, ~b, 8mm, 2'50'' gledanje (in razumevanje) kot umetni{ki izraz v gledalec "gleda in je gledan, da dela dogodek in mogo~e najti kak{no prevladujo~o tendenco in H20, Ana Nu{a Dragan, 1970, zvo~ni, barvni, stanju neke specifi~ne tranzicije: prehoda od je v dogajanju". Za avtorja to hkrati tudi pomeni, zdruùjo~o potezo (mislimo zlasti na dela od leta 8mm, 2'03'' "majhnega" filmskega formata (dela so posneta da se v dialog med gledalcem, video kamero in 1969 dalje), je to predvsem kljuvajo~a zavest o Komunikacija gastronomije, Ana Nu{a Dragan, na 2 x 8 mm trak), ki je v tem ~asu dostopen monitorjem ne more vme{ati nobena zunanja nezadostnosti obstoje~ega dispozitiva filma, ki se 1971, zvo~ni, barvni, 8mm, 2'45'' doma~im ustvarjalcem, k video traku ter, analogno intenca, ki bi samo delo tako ali druga~e bo preizku{ala v poskusih njegovega preseganja. Slovenska kinoteka v sodelovanju z Moderno temu, prehoda iz (domnevno) hermeti~nega estetizirala. Obljuba videa torej ni le neki Ustrezno temu so dela zasnovana na tak na~in, galerijo – Muzejem sodobne umetnosti. medija starega sveta in zavesti v – ~e za hip "demokratizirajo~" (v smislu priro~nosti, da sugerirajo neki virtualni "prostor 14 kinote~nik, januar-februar 2012 arhiv in ~e film izgubi svoj spomin? V novembrski {tevilki Kinote~nika smo razprli nastrojenosti do nove tehnologije je {el Mannoni mnoìco vpra{anj in dilem, s katerimi se danes tako dale~, da je "digitalno revolucijo" (in mogo~e samo {e danes) soo~ajo filmski arhivi preimenoval v "digitalno disrupcijo", pri ~emer je vpri~o naglega tehnolo{kega napredka na seveda tudi on opozarjal, da je ugotovitev podro~ju digitalizacije podob. Med pisanjem relevantna izklju~no iz perspektive neprofitnega ~lanka je Francoska kinoteka prav na to temo filmskega arhiva. Slednji naj se od nekdaj ravna organizirala enega najve~jih simpozijev, s katerim po splo{nem na~elu, da je vsaka zbirka, ki se ne je, nadvse ambiciozno, èlela vrsto desetletje {iri, mrtva zbirka. In ~e je {iritev zbirk zavoljo trajajo~ih debat kar na licu mesta zaklju~iti. negotovosti digitalne tehnologije danes resno V kolikor so tak{na absolutisti~na po~etja è po ogroèna oziroma soo~ena s prakti~no naravi dvomljiva, sploh ~e jih promovira ali celo nemogo~imi kapitalskimi zahtevami, potem so vse vsiljuje eden zgodovinsko in pregovorno na{e zbirke prakti~no na smrtni postelji ali è kar najmo~nej{ih akterjev na podro~ju hranjenja mrtve. Mannoni je tudi opozoril na potrebo, naj se filmskega spomina, pa je vendarle hvalevreden digitalno realnost soo~i z izsledki nevroznanosti, vsak poskus zapiranja in ne zgolj neskon~nega saj nove tehnologije starih na~inov gledanja ne mnoènja nevralgi~nih to~k na pre`ve~eni relaciji spreminjajo samo na tr`no izsledljiv na~in (doma~i analogno-digitalno. Za pari{ki simpozij lahko tako kino namesto javnega prostora, vse ve~ malih naposled re~emo, da je, ~e ne drugega, storil vsaj zaslonov na vse ve~ napravah namesto velikega Tihoìtje z Jezusom v hi{i z Marijo in Marto pomemben korak naprej v vsesplo{nem konsenzu platna), marve~ radikalno spreminjajo same Pieter Aertsen, 1552 prisotnih, da vpra{anje digitalnega arhiviranja in na~ine gledanja, kot to dejavnost procesirajo in posledi~no filmskega prikazovanja v kontekstu posledi~no gibljive slike registrirajo ~love{ki (=genska manipulacija) je, tako menita, zloraba koncepta filma. V temelju razli~na pogleda v filmskih muzejev predvsem ni, v strogem smislu mo`gani. Vendar je to è povsem druga zgodba ... digitalnega orodja v imenu streènja sodobnim tak{nih destiliranih oblikah seveda ne obstajata besede, "problem" ali "zadrega", marve~ Olivier Bomsel, profesor ekonomije na pari{ki okusom in pri~akovanjem gledalcev, primerljiva, nikjer, niti ni nujno, da si vedno nasprotujeta, je preprosto in predvsem "dilema", se pravi mo`nost tehni~ni univerzi MINES, je v svojem nastopu sicer denimo, z novodobno tendenco brisanja cigaret ali pa, tako Horwath, nujno potrebno zavedanje, da odlo~itve, kar digitalnim tehnologijam jasno povsem zaob{el temo simpozija, digitalno strelnega oro`ja iz podob preteklosti. Nadalje sta oba vendarle koreninita v dejstvih in da je treba odvzema primat "nove revolucije" na podro~ju ohranjanje spomina, zato pa ponudil nekaj Ède in Boullet opozorila na è znani problem tega, pri odlo~anju o tem, kaj in kako ohranjati na filma (primerljive, denimo, s prihodom zvoka), zabavnih uvidov glede dozdevnih metamorfoz da znotraj ~udovitih opcij, ki jih pri skeniranju podro~ju filmskega spomina, upo{tevati oba, pa marve~ jih postavlja tja, kamor sodijo: na mesto samega ontolo{kega bistva filmske umetnosti kot analognih trakov in morebitni restavraciji ponuja ~eprav je drugi, neindustrijski, v silni manj{ini. orodja. posledic nastopa digitalne revolucije. Bomsel je za digitalno, vpra{anje "kako" vse prepogosto odriva Horwathove sklepne ugotovitve lahko beremo tudi S temi besedami bi lahko povzeli eno za~etek navrgel, da je element kinodvorane kot v drugi plan vpra{anje "kaj", kot tisto ni~ manj kot konkreten primer rekonstruiranja obstoje~e odmevnej{ih predavanj, s katerim je postregel "semanti~ni okvir" vse pregloboko zaznamoval klju~no, predvsem pa predhajajo~e vpra{anje sheme znanja o obravnavanem podro~ju, kjer Milt Shefter, ~lan ameri{ke Akademije filmskih na{ premislek o filmskem mediju oziroma kriti~nega razmi{ljanja v kontekstu arhiva. Svoje tehnokratski "kako", kot è ugotovljeno, vse umetnosti in znanosti (Academy of Motion Picture njegovem "izdajateljskem protokolu", ki ga je predavanje sta sklenila z mra~no vizijo prepogosto megli humanisti~ni "kaj". Natan~neje Arts and Sciences). Slednja je – povsem v duhu digitalna tehnologija naposled, kot nekak{en prihodnosti, po kateri bo filmski arhiv, kriàn z Horwath, morda po naklju~ju, morda pa tudi ne, sicer{nje u~inkovitosti ameri{ke filmske industrije odre{enik, razvezala od filmskega traku in digitalnim napredkom, na dolo~eni to~ki nujno lepo povzema marksisti~ne ideje prej omenjenega – è leta 2007 izdelala nadvse koristno {tudijo z napravila za mobilnega. Nastop digitalne postal predvsem "muzej ponaredkov", ki bo svoj Raúla Ruiza, ki je za samo genezo in razumevanje naslovom Digitalna dilema: strate{ka vpra{anja tehnologije je primerjal z nastopom slikarskega smisel obstoja lahko utemeljeval zgolj {e s filma v svoji Poetiki filma prav tako izna{el dva arhiviranja in dostopanja do digitalnega filmskega platna, ki je naslikano podobo (do)kon~no odre{ilo pomo~jo promoviranja reprodukcije izvirne koncepta: na eni strani imamo "film kot materiala (v elektronski obliki je brezpla~no "bremena" kamnite povr{ine kot nosilca (od jame kolektivne izku{nje gledanja filmov. industrijo", na drugi "film kot utopijo"; obe smeri dostopna na spletnem naslovu do cerkve) – iz jamske slikarije in kasnej{e freske Na tej to~ki je s predavanjem nadaljeval samo {e se od nekdaj razvijata simultano. V svoji http://www.oscars.org/science-technology/ se je skratka dokon~no osamosvojila slika. S to Ronald Boullet, ki je svoje dotedanje teze zaostril industrijski pojavni obliki je film po Ruizu council/projects/digitaldilemma/), katere soavtor osvoboditvijo je povezan tudi prehod iz sakralnega z vpra{anjem, ali je filmska restavracija sploh brezobziren grabe`ljivec. Predstavlja dvoje: stroj za Shefter je zdaj, {tiri leta kasneje, ugotavljal, da (konteksta, motiva) v profano; slika naposled ni nujen oziroma inherenten del ohranjanja fizi~ne kopiranje videnega sveta in "knjigo" za ljudi, ki ne takrat ugotovljeno stanje {e vedno traja in da se ve~ sveta, tako kot je tudi film zdaj, z nastopom dedi{~ine filma. Njegov odgovor: ne. ê bo (ali bi znajo brati. Vse od starih Grkov naprej je "vidni takratna predvidevanja uresni~ujejo brez ve~jih digitalnega, o~i{~en komponente svetosti, ki jo je bilo) dobro poskrbljeno za prezervacijo svet" namre~ vedno tudi sopomenka za tako odklonov. Na kratko: digitalna tehnologija je poprej predstavljala oziroma terjala kinodvorana. (=preventivo), potem restavracija (=kurativa) imenovano "bo`jo knjigo"; knjigo, ki u~i tisto, orodje, ki ima svoje nesporne prednosti. Na Bomsel je v tej misli uzrl revolucionarni trenutek v postane odve~na, klju~no vpra{anje oziroma ~esar ne morejo nau~iti nobene druge knjige; podro~ju filmske produkcije je to orodje zgodovini reprezentacije in ga ponazoril z ni~ manj naloga, povezana z ohranjanjem "vsebine", pa predpogoj za branje sta samo "~isto srce" in dominantno: digitalno je posnetih vedno ve~ revolucionarnim Tihoìtjem z Jezusom v hi{i z (p)ostaja temeljito vzdrèvanje in ohranjanje "prazna glava". ê nas potemtakem ta "knjiga filmov, skoraj izklju~no digitalni sta montaà in Marijo in Marto Pietra Aertsena iz leta 1552 (glej strojev, potrebnih za reprodukcijo izvirnikov. sveta" lahko nau~i vsega, kar moramo vedeti, vse obdelava slike. Na podro~ju filmskega priloèno sliko), na kateri banalen kos mesa S sorodno ugotovitvijo je svoje predavanje za~el druge knjige (v dobesednem in prenesenem prikazovanja je zgodba sorodna: digitalizacija (metafora za digitalno) tako kot motiv (tihoìtje) in tudi Alexander Horwath, direktor dunajske pomenu besede) mimogrede postanejo odve~ne. kinodvoran in posledi~no opu{~anje 35- kot ~ista forma (v smislu dominacije nad celotno kinoteke. ê obstajata vsesplo{ni konsenz in Posledi~no film, stroj za kopiranje vidnega sveta, milimetrskih filmskih projekcij je neustavljiv trend, kompozicijo) povsem zasen~i sakralno dogajanje v interes ohranjanja filmske dedi{~ine na na~in, ki ni ni~ drugega kot "fotokopija knjige sveta", ki za v precej evropskih dràvah è edina in zaklju~ena koti~ku slike. V zaklju~ku predavanja je Bomsel omogo~a njeno "reaktivacijo" v prihodnosti, in odve~ne napravi vse ostale knjige (spet v zgodba. Na podro~ju filmskega arhiviranja ostal ambivalenten: ni bilo skratka jasno, ali cedi glede na dejstvo, da film v smislu izku{nje ni dobesednem in prenesenem pomenu), vse za{kripa: dejstvo je, da digitalna tehnologija, vsaj sline nad profano pe~enko ali solze nad sesutjem objekt, marve~ dogodek na ~asovni premici, ostale oblike umetnosti skratka. V tak{nem v tem trenutku (in ni~ ne kaè, da bi se v bli`nji svetega. Zagovarjati je kakopak mo~ obe opciji, potem velja isto skrb namenjati tako ohranjanju industrijskem pojmovanju filma, ki je brez dvoma prihodnosti kaj spremenilo) ne omogo~a oziroma vendar, vsaj tako se zdi smiselno, ne ene na filmskih artefaktov (=filmska kopija) kot tudi obenem tudi najbolj raz{irjen, se film pokaè ne zagotavlja dolgoro~nega hranjenja filmov. ra~un druge; navsezadnje Bomselova analogija praks, potrebnih za oìvljanje teh artefaktov kot idealno goji{~e za protikulturne in Dobrih osemdeset strani Digitalne dileme kaè med vrsticami pokaè, da klju~na beseda ni toliko (=filmska projekcija in njej pripadajo~ stroj ter protiintelektualne argumente. Tej optiki se brati predvsem kot znanstven, empiri~en dokaz izni~enje kot koeksistenca. izku{nja upravljanja z njim). ê je, skratka, radikalno zoperstavlja utopi~no pojmovanje, ki v tega dejstva, o katerem smo nekaj ve~ povedali François Ède, reìser dokumentarnih filmov in kinoteka muzej, ki predstavlja filme, naj filmu razume povsem novo dejanje ~love{ke tudi v prej{njem ~lanku. Shefter je svoj nastop direktor fotografije, zlasti za filme Raúla Ruiza, in potemtakem filme predstavlja kot filme, ne zgodovine in povsem novo umetnost oziroma vsaj sklenil z ugotovitvijo, da novonastalih problemov Ronald Boullet, vi{ji restavrator pri laboratorijih "digitalne ponaredke". Govora je seveda o nov in{trument za razmi{ljanje o svetu. Ta (=digitalno arhiviranje) ne moremo re{evati z istim Éclair, sta prihod digitalne tehnologije na podro~je obstoje~i, prete`no "analogni" filmski dedi{~ini, "utopija" ima resni~nega zaveznika na strani filma na~inom razmi{ljanja (=digitalna revolucija), ki je filmske arhivistike in restavriranja pejorativno na podro~ju ohranjanja in prikazovanja katere pa samega in njegovih neskon~nih mo`nosti, v taiste probleme tudi proizvedlo. Oziroma – re~eno ozna~ila za "digitalni sindrom", pri ~emer je njuna do "digitalnih nesoglasij" prihaja predvsem zato, kolikor je bil film v svoji industrijski obliki skupaj z z Wallersteinom in njegovim konceptom referenca letela predvsem na zloglasni "vinegarjev ker v samem svetu arhivov obstajata dve gledalcem/potro{nikom tudi sam v resnici samo "utopistik" – je treba rekonstruirati okvir znanja, sindrom", ki uni~uje acetatne filmske kopije. radikalno razli~ni koncepciji pogleda na film: suènj ekonomskih interesov svojih iznajditeljev in da bomo razumeli naravo na{e strukturne krize in Sindrom, pred katerim niso varni zlasti nemi filmi, industrijska in neindustrijska. Industrijski pogled upravljavcev. potemtakem zgodovinske mo`nosti za prihodnost. se po njunem mnenju manifestira v treh je mimikrija najbolj ustaljenega pogleda na film, Za ni~ drugega ne gre tudi pri t. i. digitalni Na tej to~ki bi se poro~ilo o pari{ki konferenci simptomih. Za za~etek sta ponovila è znano po katerem je film produkt zabavne industrije z dilemi.. lahko tudi zaklju~ilo, vendar se zdi koristno trditev o dejanskem neobstoju "digitalne umetni{kim potencialom, vnaprej predvidene Jurij Meden povzeti tudi nekaj ostalih prispevkov, zlasti zavoljo restavracije", ki izvirni artefakt, filmski trak, po dolìne ipd. Moto tak{nega pogleda je: ~e èlimo njihovih poskusov, da bi digitalno dilemo iztrgali iz eni strani pu{~a nedotaknjen, po drugi pa se ohraniti (tak{en) koncept filma, potem moramo rok prete`no tehnokratskega diskurza in jo pona{a z zmo`nostmi "genske manipulacije" sprejemati igro novih tehnologij oziroma terjati osvetlili na, pogojno re~eno, filozofski ali vsaj njegove digitalne reprodukcije, ki pogosto posega njihov nenehni razvoj. Neindustrijski pogled film sociolo{ki na~in. v dolo~ene temeljne in inherentne lastnosti razume predvsem kot nestandardizirano formo Laurent Mannoni, znanstveni direktor arhivskega izvirnika. Za primer – resda precej kontroverzen – mi{ljenja, ki je ne opredeljujejo dolo~ila trajanja, in tehni~nega oddelka Francoske kinoteke, je svoj sta postregla z nedavno digitalno restavracijo narativnosti, figurativnosti ipd. Moto tak{nega prispevek o evoluciji digitalne tehnologije posvetil filmov Georgesa Mélièsa, ki je – poleg pogleda: tehnologije ne morejo spreminjati zlasti razbijanju splo{no raz{irjenega stereotipa o odstranjevanja prask, oìvljanja barv ipd. – enakomernem razvojnem loku filmskih tehnologij, poskrbela tudi za popolno stabilizacijo slike, kar v sklopu katerega digitalna tehnologija predstavlja naj bi bilo nedopustno, saj so neizbe`ni tresljaji, statusno sorodno zarezo kot, denimo, iznajdba ki jim botruje potovanje filmskega traku skozi mehanskega razvijanja filmskega traku, iznajdba projektor, od nekdaj in brez izjeme predstavljali zvoka ali menjava nitratnega nosilca slike z mehansko realnost in zasedali kolektivni kulturni acetatnim in kasneje poliestrskim. V svoji kriti~ni spomin na najzgodnej{e filme. Stabilizacija 15 kinote~nik, januar-februar 2012 dan kinopoli~anke tamare klavàr kolofon

da je Tom "prisiljen" ubijati zaradi laì, Iggyjem Popom in Tomom Waitsom, ki ki je bila povsem nepotrebna, izre~ena ob cigaretah modrujeta o tem, koliko iz navade, je {e bolj bole~e. Ni te`ko bolj{e je ìvljenje zdaj, ko sta nehala razumeti, zakaj je ubijal, njegovi motivi kaditi. Hkrati se v neki drugi dràvi, v in potek njegovih misli so nam nekem drugem filmu, polnem sivih popolnoma razumljivi, a ravno v tem je bolni{nic, ranjencev in {e bolj sivih mo~ filma. Namesto ugibanja in starcev, Pesmi iz drugega nadstropja izdajatelj: Slovenska kinoteka, osmi{ljanja Tomovih dejanj smo ukvarjajo z bolj more~imi problemi Miklo{i~eva 38, 1000 Ljubljana postavljeni pred realnost, ki smo jo ~love{ke dru`be. Grotesken in ~udovito tel. 01.43.42.510, faks 01.43.42.516 prisiljeni sprejeti. Druga velika simboli~en film nam prikaè zastoj na [email protected]; www.kinoteka.si ljubezenska izpoved Ripleyju pa je cesti, s katere nih~e ne more zaviti, sofinancira: Ministrstvo za kulturo RS namenjena glasbi. Pergolesijeva Stabat sprevode poslovneèv, ki se obredno Nadarjeni gospod Ripley dvorana silvana furlana Anthony Minghella, 1999 mater je eno mojih najljub{ih del bi~ajo, pojo~e mnoìce. Pesmi iz klasi~ne glasbe, ki pa mi ga ve~ina drugega nadstropja so burleska o pisarna programskega oddelka ê bi imela pri izbiri filmov za svoj morda pridem do Ripleyja, ga ponavadi izvedb preprosto pokvari. Ob tej sem realnosti, ekonomiji, brezciljnosti, uradne ure: 9.00–15.00 filmski ve~er popolnoma proste roke, bi opi{em kot psiholo{ko izjemen film to~ila solze. In ~eprav v tem filmu krutosti. O apatiji, ki preèma ljudi, ki tel. 01.43.42.520, faks 01.43.42.521 si najverjetneje najprej ogledali filma (oznaka, ki sem jo prilepila le {e na en preprosto ni glasbe, ki je ne bi vzljubila, so sre~o nekje pozabili. O nesposobnih Jurij Meden, vodja programskega oddelka The Living Wake (Sol Tryon, 2007) in drug film: Bo`ji bojevnik (Valhalla vas moram vseeno povabiti k ~arovnikih, norih pesnikih, [email protected]|01.43.42.522 Oìgosani mo`gani! (Brand upon the Rising, Nicolas Winding Refn, 2009)). poslu{anju Lullaby for Cain (ki jo pove samouni~ujo~ih trgovcih. So zbirka Kaja Bohor~, asistentka brain! A Remembrance in 12 Chapters, Izraz je seveda uporabljen zelo Sinéad O'Connor in se vrti ob odjavni nasprotij, lepote in groze, nadrealnega [email protected]|01.43.42.520 Guy Maddin, 2006). Prvi govori o nestrokovno – ekstremi ~love{ke psihe {pici). In pa seveda jazza v velikih in naturalisti~nega. Podobno kot The Kinopolis (Ana [turm) ~loveku, ki v zadnjem dnevu svojega ali ekstremne situacije, v katerih se ta koli~inah. Sicer pa kar brez skrbi, druga Living Wake in Oìgosani mo`gani! so [email protected]|01.43.42.525 ìvljenja v rik{i potuje po svojem znajde, me pa~ zanimajo bolj od dva filma nista na seznamu, da bi poslastica za ljubitelje vsega bizarnega. Marta Mati~i~, blagajni~arka majhnem svetu in se udeleì lastne vsakdanjih ~love{kih problemov, zadovoljevala moje ~ustveno- Na koncu mi preostane le upanje, da (eno uro pred prvo predstavo) sedmine. V Oìgosanih mo`ganih!, verjeten in realisti~en prikaz takih mazohisti~ne potrebe. Namesto tega bom lahko svoje navdu{enje delila s [email protected]|01.43.42.524 filmu brez dialogov, v katerem je slika ekstremov pa je tisto, na kar se izraz sta oba predvsem (inteligentno) kak{nim novim gledalcem in da moje cena vstopnice: 3 eur ~rno-bela in visoko kontrastna, pa je nana{a. Dnevi sedenja v majhnem zabavna. Kava in cigarete je sestavljen pisanje vendarle ponazarja vsaj del (1.5 eur za ~lane kluba Kinopolis) spontana sprememba spola nekaj ~olnu sredi goste megle v Bojevniku so iz enajstih sekvenc, ki jih poleg cigaret tistega, kar me v teh filmih navdu{uje povsem naravnega. Tretji bi bil skrajna preizku{nja ~love{kega uma, in kave (no, in ~aja) povezujejo nerodni in osre~uje.. kinote~na kavarna Nadarjeni gospod Ripley. Ripley je umor ljubljene osebe zaradi nepotrebnih pogovori in neprijetne ti{ine. Ni~ ni bolj Tamara Klavàr Kinote~na kavarna se odpre eno uro pred precej bolj obi~ajen film, oboroèn z laì pa skrajnost, v katero bi se vsakdanjega od takih pogovorov, ni~ prvo projekcijo. enostavno, razumljivo zgodbo, z ~love{ki um lahko podal. V obeh filmih bolj mu~nega, hkrati pa je v njih neki zvezdni{ko zasedbo in vsem, kar je prava preizku{nja ujetost na morju, ki poseben mir, tiha spokojnost, program slovenska kinoteka vsebuje kakovosten, a {ir{i mnoìci pa ji na koncu podleè le Tom Ripley. predvsem pa so neskon~en vir sme{nih petek 17.2. direktor: Ivan Nedoh namenjen film. In vendar je tudi eden Ripleyja sem si ogledala è vsaj nesporazumov. ê bi se morala odlo~iti Nadarjeni gospod Ripley [email protected]|01.43.42.500 najlep{ih in najbolj tragi~nih filmov, kar petkrat, a me vsaki~ znova pretrese. ê za najljub{ega izmed segmentov, bi se (The Talented Mr. Ripley), ob 17.00 muzejski oddelek sem jih videla v svojem kratkem smo natan~ni, pretrese me zadnjih pet izgubila nekje na poti od Jacka, ki Meg Kava in cigarete Lilijana Nedi~ filmskem ìvljenju. Ko ni~ hudega minut. Znam jih è na pamet, videla razlaga o Teslinem transformatorju (The (Coffee and Cigarettes), ob 19.30 [email protected]|01.43.42.505 slute~im znancem neizogibno za~nem sem jih velikokrat, ve~krat od samega White Stripes in lepo zvene~i fizikalni Pesmi iz drugega nadstropja arhivski oddelek pripovedovati o tem in onem filmu in filma, a ni~ ne pomaga. Ravno dejstvo, izrazi? Nemogo~e se je upreti.) ter (Sånger från andra våningen), ob 21.30 Marjan Rozman [email protected]|031.389.509 ekranov koti~ek raziskovalno-zalo`ni{ki oddelek Koledarska prelomnica prinese s sabo {e: "Osnovni problem filmske kulture v rezultatu takega kriterija? Izbor je bil Andrej [prah take in druga~ne bilance, in ~eprav bi na{em ~asu ni v prvi vrsti razvijati nujno omejujo~, in vendar menimo, [email protected]|01.43.42.529 moral imeti Ekran januarja zaradi dvojne samo umetni{ko stopnjo filmske da po svoje reprezentira Ekranovo knji`nica zimske {tevilke in obilice branja v njej ustvarjalnosti, temve~ razvijati kulturni pluralnost, odprtost do raznolikosti Viktor Bertoncelj premor, bodo naro~niki prejeli rezultat potencial naj{ir{ega kroga ljubiteljev (osebnih) pristopov, pa tudi preobrate [email protected]|01.43.42.530 posebne interne "bilance", s katero filma, da bi sre~anje s filmom ne bilo in menjave v paradigmah filmske misli, smo se ukvarjali nekaj preteklih samo trenutek razvedrila in zabave, ki so odraàli svoj ~as in ga tudi kinote~nik mesecev. Oktobra 1962 je namre~ iz{la temve~ pomembno kulturno doìvetje, pomembno sooblikovali. Pri tem je è urednik: Jurij Meden prva {tevilka Ekrana (oziroma Ekran ki naj ~loveka osve{~a in notranje sam pogled na korpus ustvarjalcev, ki lektura besedil: Mojca Hudolin 62), ki je bil nekak{en dedi~ poprej{njih zadovoljuje." Kot napoved Ekranove 50- so klju~no prispevali k polstoletnemu oblikovanje: Metka Dari{, Toma` Perme revij Filmski vestnik, Film in Filmski letnice smo zato è pripravili posebno, izhajanju revije, naravnost impresiven. tisk: Delo razgledi oziroma je nadaljeval njihovo dvojno-dvojno {tevilko oziroma zbornik- In z èljo, da bi bilo leto 2012 za vse distribucija: DPG poslanstvo, "da je smotrno oblikovanje izbor iz 50-ih let izhajanja, v katerem je {e posebej impresivno, tudi vstopamo v filmske kulture na{ega ~loveka", kot je zastopanih 50 avtorjev, po eden za novo leto! . zahvale prvo uredni{tvo zapisalo v uvodniku, in vsako leto. Kaj na kratko zapisati o Gorazd Tru{novec Pri organizaciji januarsko-februarskega kinopolis programa so nam pomagali naslednji posamezniki in organizacije, za kar se jim filmsko umetnostjo. Torej, {e enkrat: in 12 dobrih razlogov, zakaj (p)ostati najlep{e zahvaljujemo: Antonio Exacoustos, kaj vas ovira, da se vanj ne vpi{ete è Annemarie Abel (Rainer Werner Fassbinder danes? Na tem mestu naj vse zveste kinopoli~an/kinopoli~anka: Foundation), Reza Mohamedi Fard ~lane tudi spomnim oziroma prijazno 1. Petdeset odstotkov popusta pri nakupu vstopnic rednega programa Kinoteke. (Veleposlani{tvo Islamske republike Iran), povabim k obnovitvi ~lanstva v pisarni 2. Trideset odstotkov popusta pri nakupu vseh kinote~nih publikacij (knjige, Barbara Kelbl, Petra Slatin{ek (Kinobalon), Kinopolisa. Vsem, ki ste kinote~no katalogi, revija Ekran). Anja Kova~, Renata Zamida ([tudentska V zraku je vonj po snegu, kuhanem dvorano vzeli za svoj drugi dom in ste 3. ^lani prejemajo Kinote~nik po po{ti. zalo`ba), Alojzij Ter{an, Tatjana Rezec Stibilj vinu, cimetu in praènih mandljih. In v preteklem letu vanjo zavili najmanj 4. V ~asu delovanja blagajne imajo (samo) Kinopoli~ani mo`nost telefonske (Slovenski filmski arhiv), Boris Petkovi~ razpoloènje je iz dneva v dan bolj petdesetkrat, bomo ~lanstvo podalj{ali rezervacije vstopnic (na dan predstave, tel.: 43.42.524), lahko pa jih (Dru{tvo slovenskih reìserjev), Nicholas prazni~no. Ob izidu Kinote~nika, ki ga brezpla~no, ostalim pa pri podalj{anju rezervirajo tudi po elektronski po{ti ([email protected]). Varley (Park Circus), Andrew Youdell (BFI). pravkar drìte v rokah, bo ravno ~as priznamo popust. Prav tako ne pozabite 5. Za vsako otvoritev retrospektive in vsak izredni dogodek v Kinoteki je za ~lane novoletnih (za)obljub, zato naj na vsakomese~na sre~anja, ki se bodo Kinopolisa rezerviranih 40 vstopnic (rezervacija velja do pol ure pred za~etkom parafraziram eno od nedavnih bolj januarja ukvarjala z aktualno, v predstave ali dogodka). domiselnih reklam in vas vpra{am decembrskem Ekranu izpostavljeno 6. Vsak Kinopoli~an, ki si ogleda petdeset predstav v teko~i sezoni, je nagrajen naslednje: tematiko vloge, sodelovanja in specifik z brezpla~nim podalj{anjem ~lanstva za naslednjo sezono. Ste tudi vi eden tistih ljudi, ki pravi: Slovenske kinoteke ter Slovenskega 7. Najbolj marljiv gledalec meseca je povabljen, da izbere tri filme po lastnem "Naslednje leto pa res za~nem redno filmskega arhiva, v pre{ernem oziroma okusu; izbrani filmi so predvajani na Dan Kinopoli~ana, njegov spremni tekst hoditi v Slovensko kinoteko in enkrat Pre{ernovem mesecu pa bomo tokrat pa objavljen v Kinote~niku. res zavijem v pisarno na Miklo{i~evi nekoliko bolj pesni{ko navdahnjeni. 8. ^lani potujejo s Kinopolisom – na strokovne in manj strokovne izlete, na cesti 28, se vpi{em in postanem ~lan Kinopolisova sodelavka Somra~na Julija festivale ter podobne avanture zunaj kinodvorane, posebej zanje pa so najbolj filmskega mesta Kinopolisa?" è pridno pripravlja tudi januarska in organizirana tudi razli~na predavanja in delavnice. In kaj vas ovira, da se vanj ne vpi{ete februarska branja. Tudi sicer vam 9. ^lanom je na voljo klubski koti~ek v Kinote~ni kavarni, s posebno ponudbo è danes? Kinopolis v novem letu èli ìvljenje kot kavarni{kih napitkov in vedno sveìm izborom filmskih revij in knjig, za Najemnina za kvadratni meter ~rnega v filmu; velika pri~akovanja, sladki vonj druènje ali za cinefilsko kontemplacijo pred in po predstavi. àmetnega sedeà v dvorani Slovenske po uspehu, pot v Indijo, rimske 10. Vsak nov ~lan prejme darilo. kinoteke je namre~ {e vedno po~itnice in sobo z razgledom, pa divje 11. Deset odstotkov popusta pri nakupu knjig ali DVD-jev v Kinodvorovi Knjigarnici kinote~ni red nespremenjena in sme{no nizka ter za jagode, ~okolado, kavo in cigarete, na Kolodvorski 13. Vstopnice so naprodaj pri blagajni Kinopoli~ane in Kinopoli~anke zna{a le ve~no sonce brezmade`nega uma in 12. Brezpla~en obisk novo odprtega Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Diva~i. Kinoteke uro pred za~etkom prve evro in pol. Prav tako pa v Kinopolisu vse, kar dovoli nebo. predstave. predano skrbimo za svojo skupnost s Tako. Zadnji dan v decembru bomo In cena za vse to razko{je? pestro ponudbo drugih ugodnosti in dvignili zaveso. Pridite pogledat, kak{na Prvi vpis: Obiskovalce prosimo, naj prihajajo na raznovrstnih dogodkov. Kinopolis bo v filmska presene~enja skrivamo za 25 eur za delovne ob~ane. predstave pravo~asno. novem letu (znova) praznoval svoj prvi njo.. 20 eur za {tudente in dijake (s potrdilom o {olanju ali z veljavno {tudentsko rojstni dan. Leto dni starej{i in z letom Ana [turm izkaznico/indeksom), upokojence in brezposelne. V dvorano Slovenske kinoteke ni dni ve~ izku{enj pa v svojem bistvu {e In dodatne 3 eur popusta za vse, ki ~lanstvo zgolj podalj{ujejo. dovoljeno vna{ati hrane ali pija~e. vedno ostaja predvsem klub tistih, ki ^lanarina velja leto dni od vpisa. Kinopolis obratuje vsak delovni dan med imajo radi vse, kar je v sorodu s 18h in 20h, ob torkih in ~etrtkih è od 15h. Prenosni telefoni morajo biti izklju~eni. 16 kinote~nik, januar-februar 2012