brezpla~ni izvod po{tnina pla~ana pri po{ti 1106 ljubljana kinote~nik 2011 2012 januar-februar Rainer Werner Fassbinder retrospektiva ostanite {e naprej z nami Televizijskim ogledom in uvidom sledi {e ob{irnej{a, po skoraj dvajsetletnem "Televizija! Vzgojiteljica, mati, ljubica." doma~em zamolku toliko glasnej{a retrospektiva nem{kega scenarista, dramatika, Homer Simpson igralca, producenta in re`iserja Rainerja Wernerja Fassbinderja, ki bo prinesla "Za film bi rad pomenil to, kar Shakespeare pomeni za gledali{~e, Marx za {tirideset projekcij dvajsetih filmov plus – kot je pri ve~jih retrospektivah spet v politiko in Freud za psihologijo: nekdo, za komer ni~ ne ostane isto." navadi – zajeten kinote~ni katalog, posve~en avtorju. Kdor je Fassbinderja `e Rainer Werner Fassbinder gledal, ga bo pri{el pogledat spet (retrospektiva, mimogrede, prina{a kup , letnik XII, {tevilka 5–6, januar-februar 2012 naslovov, ki v Sloveniji {e nikoli niso bili predvajani na velikem platnu). Kdor Kaj imata skupnega televizija in Rainer Werner Fassbinder razen tega, da je prva Fassbinderja {e ni gledal, pa ima v Kinoteki rezerviran abonma ne samo pri radikalno posegla v tok navad in obna{anja 20. stoletja, drugi pa ni~ manj predmetu filma, pa~ pa tudi na podro~ju ob~utljivih to~k evropske zgodovine radikalno v tok filmske zgodovine istega stoletja? Poleg dejstva, da je Fassbinder dvajsetega stoletja, brezkompromisnega politi~nega udejstvovanja, eti~nega pribli`no tretjino svojega enormnega opusa posnel prav za televizijo, ju tokrat anga`maja in njemu pripadajo~ega dogodka ljubezni. dru`i tudi skupen nastop v januarsko-februarskem programu Kinoteke. Retrospektiva se bo iz januarja prelila v februar, ta pa se sklepa z mnogo manj ali Tega na samem pragu novega leta odpiramo z ob{irno, tematsko retrospektivo, prav ni~ "kanoni~no", a zato ni~ manj "pou~no" retrospektivo, ki bo predstavila ki smo jo poimenovali Ekrani na platnu in v sklopu katere raziskujemo, na kak{ne pet filmov Reze Mirkarimija, mlaj{ega cineasta iranskega rodu. Ena najbolj na~ine je v svoji nedavni zgodovini dolo~en popularni medij (=film) reprezentiral, vznemirljivih plati (ponovnega) odkrivanja in seznanjanja s filmsko zgodovino – ta zrcalil in mislil drugega (=televizijo). Pravi razlog za to retrospektivo se skriva zavoljo novih tehnologij "grozi", da bo vsak dan znova podvojila celotno stoletno nekoliko globlje v mesecu, ko se bo med 11. in 13. januarjem pripetila znova na avdiovizualno maso, ki je obstajala v~eraj – je namre~ prav nenehno polno obujena Jesenska filmska {ola (v Kinoteki preskakujemo nadle`no zimo prevpra{evanje in sopostavljanje osvetljenih in manj osvetljenih dose`kov v kotlini), mednarodni simpozij filmske teorije, ki bo pod naslovom Proti koncu preteklosti in sedanjosti z namenom lu{~enja novih, mogo~e nepri~akovanih preiskoval fenomen (zlasti novodobne) televizijske serije in njenega dana{njega pomenov, horizontov in potencialov. V tem kontekstu ne spreglejte tudi po obsegu mese~nik Slovenskemesta kinoteke osrednjega kulturnega produkta. Razlog za simpozij pa ti~i {e globlje: z njim drobne, razdrobljene, pa zato toliko bolj iskrive retrospektive doma~ega Franceta obele`ujemo eno najnovej{ih izvirnih knji`nih edicij Kinoteke, zbornik Proti koncu, Kosma~a, ki se nam je januarja in februarja pripetila povsem nena~rtovano. ki razmislek o sodobni TV seriji nadgrajuje {e s {ir{im filozofskim razmislekom o Uvodoma navedena citata se, mimogrede, morda samo zdita ironi~na ali konceptu serialnosti. Paket aran`ma skratka, ki ga ne gre zamuditi, zlasti ne (bolestno) ambiciozna. ^e ju namre~ vzamemo smrtno resno, naenkrat ugotovimo, zavoljo intrigantnega prepleta `e-prodrtih in {e-prodirajo~ih imen humanisti~ne da v njiju ne ka`e iskati zrna resnice, prej zrno {ale.. misli, ki bodo sodelovala na simpoziju. Jurij Meden 1 kinote~nik, januar-februar 2012 retrospektiva: ekrani na platnu ekrani na platnu: kako je film mutiral v tv MASH TV dnevnik Robert Altman, 1970 James L. Brooks, 1987 Robert Altman je leta 1970 posnel MASH, vojni v ~as prve necenzurirane, svobodne No-Bullshit vse ve~, o ljudeh, ki se jim vse bolj me{a, o avtenti~nim aktom politi~nega terorizma!" Showbiz film, v katerem pa vojne ne vidimo. Vidimo le TV postaje, je dala jasno vedeti, da je vse `e Arabcih, ki kupujejo Ameriko, o svobodi, ki izginja, in terorizem sta eno. Diana kakopak s tem lansira "poljsko" kliniko, ki jo doktorji spremenijo v svoje odlo~eno: ko se bo televizija enkrat nehala o individualizmu, ki presiha, o ljudeh, ki so tudi nov TV format: resni~nostni {ov. Beale pa malo anarhi~no podjetje. MASH se je sicer samocenzurirati, bodo ljudje dokon~no padli vanjo raz~love~eni, o Ameriki, s katero je vse narobe, in ho~e re~i: ne zaupajte televiziji! Televizija nima ve~ dogajal v ~asu korejske vojne, toda vsem je bilo in postali televizija. Celo slu`be bodo pustili, da o televiziji, ki je le {e zabavi{~ni park, le {e nobene zveze z realnostjo! A po drugi strani, to je jasno, da gre za alegorijo – in parodijo – bodo lahko gledali TV. Logi~no: gledanje TV bo cirkus, le {e la`, le {e infotainment, le {e – kot bil ~as, ko so ljudje izgubili zaupanje v realnost. vietnamske vojne, ki so jo Ameri~ani izgubljali in njihova slu`ba. pravi Diana – showbiz. "Za~eli ste verjeti v na{e Realnost je postala TV. Ljudje so postali TV. In na koncu tudi izgubili. Da bi tako krvavo, tako Lumetova TV mre`a, posneta leta 1976 (v letu iluzije, za~eli ste verjeti, da je televizor resni~nost tudi ameri{ki predsednik je postal TV. Leta 1980 politi~no nekorektno in obenem tako karnevalsko Tunelske vizije), je predstavila TV voditelja, ki se in da so va{a `ivljenja neresni~na! Po~nete to, kar je namre~ v Belo hi{o pri{el Ronald Reagan, parodijo vojne mesarije postavili v ~as vietnamske neha samocenzurirati, da bi ljudem lahko povedal, vam re~e televizija: obla~ite se kot televizija, jeste nekdanji h'woodski zvezdnik. Pre`ivel je oba vojne, pa~ ni pri{lo v po{tev. Film je postal hit, da postajajo TV in da naj se temu uprejo. Howard kot televizija, otroke vzgajate kot televizija, celo mandata – atentat, recesijo, inflacijo, preziranje pobral zlato palmo in spro`il zelo popularno, Beale (Peter Finch) je ostareli, zapiti, depresivni, mislite kot televizija! To je mno`i~na norost, vi brezposelnih, upokojencev, etni~nih manj{in in dolgo`ivo TV serijo, ki je Ameri~ane potem vsak zblojeni, neko~ zvezdni{ki voditelj poro~il na TV manijaki! Za bo`jo voljo, vi ljudje ste resni~ni. intelektualnega dela, orja{ki deficit, monumentalni teden – od leta 1972 do leta 1983 – spomnila, mre`i UBS (Union Broadcasting System), ki je Mi smo le iluzija. Zato ugasnite svoje televizorje. nacionalni dolg, eskalacijo socialne polarizacije, da so vojno v Vietnamu izgubili. Nih~e ni vojne bazirana v razko{ni stekleno-marmornati stolpnici. Ugasnite jih zdaj. Ugasnite jih sredi mojega bombardiranje Libije, bejrutski pokol marincev. izgubljal tako dolgo. Nih~e je ni izgubil v toliko Ker pa mu ratingi vztrajno padajo, {efi sklenejo, stavka! Ugasnite jih!!" To bi pre`iveli tudi drugi predsedniki, ne bi pa delih. Nih~e, ki je kontroliral TV sliko vojne (in da ga bodo odstavili. Maxu Schumacherju (William Pred tem jih pozove, naj odprejo okna in kri~ijo: pre`iveli takega {kandala, kot je bil Iran/Contra. naracijo o vojni), do tedaj {e ni izgubil vojne. A po Holden), uredniku informativnega programa, sicer "Tega ne bom ve~ trpel!" In ljudje odprejo okna. In Ronnie ga je. Zakaj? Iz preprostega razloga: ker je drugi strani: vietnamska vojna je bila prva TV staremu prijatelju in zavezniku, zato re~e: "Ubil se kri~ijo: "Tega ne bom ve~ trpel!" Toda televizorjev nacija verjela, da nima pojma, kaj se je dogajalo. vojna, zato je povsem logi~no, da je mutirala v bom! Mo`gane si bom razstrelil v etru, sredi ne ugasnejo. Prenos se nadaljuje – tako kot v Ni ~udno: Ronnie, "veliki komunikator", je imel TV serijo. Tako je bilo izvirno mi{ljeno. poro~il!!" Kul, dahne cini~ni Max, to bo dobro za Romerovi Zori `ivih mrtvecev. Njegova norost tedaj za sabo `e sedem let, v katerih je naredil Sedemdeseta so bila ~as, ko so mnoge filme ratinge. "Imel bi 50-odstotni dele`. Zlahka. Iz tega postane entertainment, toda ko mu za~nejo vse, da bi ustvaril lik predsednika, ki nima pojma, podalj{ali v TV serije – Lucasovi Ameri{ki grafiti bi lahko naredili TV serijo. Samomor tedna. Vraga, ratingi padati, {efi sklenejo, da ga bodo zares in kaj se dogaja. (1973) so se prelevili v TV serijo Happy Days zakaj bi se omejevali - Eksekucijo tedna." [e dokon~no odpustili, to pa tako, da bodo zre`irali Leta 1980 je ljudem razkril, da "drevesa bolj (1974–84), Scorsesejev film Alice ne `ivi ve~ bolje: "Terorist tedna!" Ali pa: "The Death Hour!" atentat nanj – in to v `ivo. Ali kot mu `e vnaprej onesna`ujejo okolje kot avtomobili", potem pa jih tukaj (1974) se je prelevil v TV serijo Alice Pravi nedeljski show. Za celo dru`ino. Zjebali bi pojasni Arthur Jensen (Ned Beatty), lastnik TV je {e bolj pomiril: "Vse radioaktivne odpadke, ki (1976–85), Sieglov [erif v New Yorku, alias Disneyja. mre`e: "Igra~kate se s primarnimi naravnimi se v enem letu naberejo v jedrski elektrarni, lahko Coogan's Bluff (1968), pa v TV serijo [erif v New Oba sta brez iluzij: televizijo zanimajo le {e ratingi. silami, gospod Beale – in tega ne bom pustil. Vam shranite pod mizo." [ur. Ko je leta 1982 obiskal Yorku, alias McCloud (1970–77). Celo prva dva Entertainment je raz`rl novice, ki so se zvedle na je to jasno? Mislite, da ste pokvarili poslovno Brazilijo, je na slavnostni ve~erji mirno nazdravil Botra so leta 1977 zavrteli kot 475-minutno samomore, umore, atentate, nore bomba{e, kup~ijo.