04 brezplacna revija obcine Hoce-Slivnica

DEJAVNOST OBCINSKE UPRAVE OTVORITEV KULTURNEGA

CENTRA V HOTINJI VASI

OBVESTILA PODELITEV ŠTIPENDIJ ZA ŠOL. L. 2011/2012

ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV MIKLAVŽEVANJE

V HOCAH BESEDA UREDNIŠTVA

In moje srce zaslutilo je tokrat nismo stopili skupaj – kot občani – kot sovaščani tvojo tajno moč, – kot ljudje! Enostavno si ne privoščimo … Prenehala in moje srce začutilo je, sem se spraševati, zakaj je temu tako, ker iz dneva v dan kak jasni se noč. spoznavam ljudi in njihove slabosti. Zato imam odgovor (Župančič, O., Albertina). na dlani. Vendar vam ne bom prikrajšala prazničnega Pa smo ga dočakali! S ponosom in z dvignjeno glavo! vzdušja zaradi naših nezrelih napak, čeprav bi vam ga Radoživa in polna pričakovanj sem vstopila v nov dom morala. – v nov kulturni dom v naši občini. Jupi, sem potihem Sledim Župančičevim verzom, saj menim, da obup in zavzdihnila in sedla ter se prepustila užitkom ob pro- gnev ženeta na plano vse najslabše v človeški duši. Ko se slavljanju. Mislim, da so, po obrazih sodeč, bili bolj ali vam bo razjasnila noč in boste postali spet ljudje in boste manj vsi zadovoljni. Bolj ali manj, kajti nekateri so bili z »vnovič« začutili zanimanje za sočloveka, nikar se ne nasmehom na obrazu zelo nevoščljivi za pridobitev, ki prestrašite, da bo bolelo ali peklo ali žgalo … predstavlja velik dosežek v naši občini. Vsak od nas nosi v sebi čarovnijo – eni jo čutijo v prstih, Nevoščljivi? Da. Nikar vas naj ne zavedejo nasmeh, stisk drugi v nogah, nekateri v ušesih, spet drugi jo vonjajo ali roke, prijazna beseda. Za tem se na žalost tudi v naši ob- vidijo v neizmernih življenjskih oblikah … Nekaterim pa čini skrivajo »priliznjenci«. Dobila sem občutek, da tudi se le-ta nabira v srcih. Če bi se takšna čarovnija dotaknila

07 27 04 12 19 DEJAVNOST ŽUPANA, ORGANOV OBVESTILA IZ NAŠIH KRAJEVNIH IN OBCINSKE UPRAVE SKUPNOSTI

Obisk župana pri 4 Novoletna smreka 11 Novosti pri uveljavljanju 13 Naša vas Rogoza 19 starostnikih socialnih transferjev Ekološki otoki 11 Izlet članov KS 21 Dogodki, ki so 5 Podelitev štipendij za 14 Reka-Pohorje popestrili naš vsakdan Božično-novoletne 12 šol. l. 2011/2012 voščilnice naših Srečanje starejših 21 Otvoritev Kulturnega 7 najmlajših Vzdrževanje javne 15 krajanov v KS Slivnica centra v Hotinji vasi kanalizacije Božično-novoletni 12 Srečanje starejših 23 Proračun 10 sejem Občine Hoče- Ravnanje z odpadki 16 občanov Slivnica jutri

BESEDA UREDNIŠTVA

nas vseh, bi lahko drug drugega bolje razumeli, četudi V pričakovanju smo si tako zelo različni. Ko bomo začutili, da pripadamo Ko sivosrebrna tančica dneva vsi eni občini, da smo vsi le svoje sreče kovač, da zlatniki pred nočjo se v večerni mrak prelije, ne padajo z neba, da se rosa ne stopi v čaši vode in da ni lučk natresenih nešteto na nebu zažari zdravila zoper človeško škodoželjnost in hudobijo, bomo in sij mehak na zemljo spečo se razlije. lahko zaživeli in rekli: V polmraku časa plameni spomina zagorijo, O, jaz sem bogat – luči brlečih igrivo migetanje nam naznanja: pomagaj, pomagaj mi dvigniti v soju mehkem bližamo se pragu časa – moje duše zaklad! staro leto se od nas poslavlja. (Župančič, O., Albertina). Na prelomu noči iskre v srcih zaiskrijo, Ker je december mesec obdarovanj, prazničnega vzduš- nevidne zgorevajo v plamene radostne, ja, pričakovanja kazalca na uri, množičnega vrvenja in želje, hrepenenja, upe nove nam budijo, dobrohotnih vzklikov o prihajajočem novem letu, vam da v svitu dneva novo leto se bo zbudilo. v imenu uredniškega odbora Utrinkov želim, da vas vsa dobrota in toplina prazničnega vzdušja ne zapustita še Naj sveži napoj življenja dneve vam poji, dolgo po tem, ko boste na svojem drevescu pospravili da čas prihodnji poln bo veselja, dobre volje, okraske in ko bo pok šampanjca izzvenel v tišino prihaja- in žarki sreče nam bodo v očeh žareli, jočih dni. Pa naj bo novo leto obogateno z razdajanjem! ko skozi čas stopali bomo vsak po svoji poti. Petra Trstenjak M. Kramar

32 53 24 31 44 49 VZGOJA IN KULTURA, DRUŽABNA GOSPODARSTVO, IZ NAŠIH KRAJEV IZOBRAŽEVANJE IN DRUŠTVENA TURIZEM, KMETIJSTVO DEJAVNOST Obisk v vrtcu 24 Kultura v Hotinji vasi 32 Talenti v organizacijah 44 Nova podoba in 50 res živi vsebina na Siničevi Ekozbiralniki 24 Martinova nedelja v 46 kmetiji in mlinu Trije dobri možje in 33 Hotinji vasi Kako se vesti v 26 starka Zima Predstavitev knjige v 51 prometu Kožuhanje po naše 46 Knjižnici Hoče 30 let Pohorskih 34 Ekomalica 27 rogistov Predstavljamo vam 47 Mario Vračič- državni 52 Domačo tržnico prvak v maratonu Čarobnost pravljice 28 Društvo krajanov 37 Rogoza Turistično društvo 49 Miklavževanje v 53 Hočah

DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE

SPOŠTOVANE OBCANKE IN OBCANI!

Leto, ki mineva, nam je dalo marsikaj dobrega. V Občini Hoče-Slivnica smo upravičeno ponosni na vse tisto, kar nam je uspelo urediti in zgraditi.

Svojemu namenu smo predali nov vrtec, nov Kulturni center, uspešno koristimo nepovratna sredstva. Poskrbeli smo za pomoč socialno šibkim, sofinancirali samozaposlitev, v skladu s pravili poskrbeli za nemoteno delovanje društev in klubov, humanitarnih organizacij itn.

V letu, ki prihaja, bomo odgovorni za razvoj občine dokazali, da nam ni vseeno, kakšen bo nadaljnji razvoj naše občine. Zato bomo nadaljevali z delom tako, kot smo delali do sedaj: zavzeto, odgovorno, pošteno, brez fige v žepu. Četudi so problemi, ki jih bo potrebno reševati, veliki, nas bo tudi vnaprej vodila naša samozavest. Pripravljeni smo na nove izzive. Ob vstopu v novo leto vam želim, spoštovane občanke in občani, vse dobro in veliko uspehov.

Pa še tole: Vetra ne moremo ujeti, lahko pa po njem naravnamo svoja jadra. Naravnajte jih tako, da bodo v praznikih in v letu, ki prihaja, ulovila mir, notranjo uglašenost in zadovoljstvo.

Vaš župan

ga. Uršula Vegan Zlati časi bodo, če sivino vsakdana sami pozlatimo, s poštenim delom in dobroto, jim s smehom vdihnemo lepoto, in s prijateljstvom iskrenim nežnost, srečo, mir, toploto. Naj vas zgornja misel pospremi v predstavitev naših štirih starostnikov, ki so praznovali svoje rojstne dneve v oktobru, novembru in decembru. Ga. Uršula Vegan nam je s ponosom pokazala čestitko svoje vnukinje. Sedaj, ko se je začelo pred živi v Domu Danice Vogrinec, jo vsi njeni redno obiskujejo. devetdesetimi in Prisrčna drobna ženička ga. Elizabeta Mustafov se kar več leti, in tisto, ki se zgubi v domačem fotelju. Zadovoljna je, da je doma med se pravkar začenja. Voščilo babici svojimi. Naš 90-letnik g. Franc Šetor nas je pričakal v družbi Vse življenje smo hčere in vnukinje, ki budno spremljata vsak njegov korak, učenci, z rojstvom saj ga pogosto odnese v preteklost. 99 let pa je izpolnila se začne prva učna ura in se konča z zadnjim dihom. Vmes ga. Frančiška Kreitner, njen spomin je kar dober, saj je brez pa nas na poti življenja spremlja nešteto novih priložnosti, težav spoznala župana. novih izzivov. Prvi korakci se polagoma podaljšujejo in kar Pred nami je konec leta 2011. Zaznamovalo ga je pestro naenkrat z velikimi koraki zaidemo v zrela leta. Vmes pa nas dogajanje na političnem, gospodarskem, finančnem, oblikuje življenje, ki ga živimo; tako ali drugače. Eni z veliko socialnem in še kakšnem področju. Napredek človeštva je mero strpnosti, razumevanja do sočloveka, pomoči človeku od obdobja mladosti naših starostnikov neizmerljiv, prav v stiski, drugi z nenehnim tarnanjem, iskanjem krivca za tako način življenja. Pa vendar; v vseh teh letih skozi njihova svoje težave in obsojanjem drugih za svoje nezadovoljstvo pripovedovanja spoznavam različne zgodbe, žalostne in in neuspeh. Pred nami je mesec praznovanj in nakupovanj, vesele, spoznavam, kako dragoceno je naše življenje, tisto, ki tudi pričakovanj. Ne pričakujmo preveč, zazrimo se vase. 4 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE

ga. Elizabeta Mustafov Prikličimo si v spomin občutke, ko nam je topel objem in iskren nasmeh zadovoljstva izzval občutek ugodja in notranje sreče, ko nam je zadostovala bližina tistih, ki jih imamo radi in imajo oni radi nas. Za te občutke ne potrebujemo denarja, in tudi če ga imamo v izobilju, jih ne moremo kupiti, ker niso na prodaj, smo pa z njimi neizmerno bogati. Slavni govorec je enega od svojih seminarjev pričel tako, da je v roki držal bankovec za 20 dolarjev. V prostoru, kjer je bilo prisotnih 200 poslušalcev, je vprašal: »Kdo si želi ta bankovec?« Roke so se začele dvigovati. Dejal je: »Dal vam bom ta bankovec, ampak najprej mi dovolite, da nekaj naredim. Potem je zmečkal bankovec in ga ponovno dvignil v zrak. Vprašal je: »Kdo si ga še vedno želi?« Roke so bile še vedno dvignjene. »Dobro,« je odgovoril, »kaj pa, če naredim tole?« Bankovec je vrgel na tla in začel hoditi po njem. Potem ga je pobral, zmečkanega in umazanega. »Kdo si ga želi sedaj?« Roke so bile še vedno v zraku. »Prijatelji moji, danes smo se naučili zelo dragocene lekcije,« je dejal, »ne glede na to, kaj sem napravil z denarjem, še vedno si ga želite, ker bankovec ni izgubil na svoji vrednosti. g. Franc Šetor Še vedno je vreden 20 dolarjev.« V življenju mnogokrat pademo, smo zmečkani, pohabljeni, na tleh, v umazaniji, vse to z odločitvami, ki jih sprejemamo, in okoliščinami, ki nam prihajajo na pot. Takrat čutimo, da smo nevredni ljubezni, nevredni topline, nevredni samih sebe. Ampak ne glede na to, kar se je zgodilo ali kar se bo zgodilo z vami, nikoli ne boste izgubili svoje resnične vrednosti. Umazani ali čisti, zmečkani ali povsem urejeni, še vedno ste neprecenljivi ... Zlasti za tiste, ki vas imajo radi. ga. Frančiška Kreitner Silva Božnik

V malce hladni, a sončni soboti smo skupaj z Ministrstvom najmodernejši, bo namreč pomagal državi nadzorovati za obrambo Republike Slovenije organizirali Dan odprtih svoje nebo, kar pomeni biti suveren, biti samostojen in vrat za ogled radarja GM 403 na tako imenovanem vedeti, kaj se nad tvojim prostorom dogaja. Za zagotovitev Ledinekovem koglu na Pohorju. Z dogodkom je župan te suverenosti potrebujemo prostor in ljudi. Ministrica izpolnil obljubo, ki jo je ob priložnosti dal krajanom v je izrazila prepričanje, da bodo Pohorci in domačini ta tem predelu Pohorja. S pisnim obvestilom smo povabili radar vzeli za svojega ter bodo nanj ponosni, nanj pa bi stanovalce v okolici radarja, ostale občane smo povabili morala biti ponosna tudi vsa Slovenija. Ob predstavitvi v prejšnjih Utrinkih. Ne glede na strogi vojaški protokol, tehničnih podatkov radarja je bilo prisotnim pojasnjena saj je vojaška policija zaprla neposredni dohod in je bilo neškodljivost treba pešačiti (za dovoz do radarja je bilo število parkirnih vpliva radarja mest strogo omejeno), se je ogleda udeležilo cca 350 na okolje, ki obiskovalcev, kar je presenetilo tudi vodilne na radarju. je pravzaprav Ministrici za obrambo dr. Ljubici Jelušič se je pridružil z novimi brigadir mag. Vladimir Maher, direktor štaba GŠSV tehničnimi ter poveljnik Brigade zračne obrambe in letalstva, dosežki manjša, podpolkovnik Jani Topolovec. kot je bila na Župan Občine Hoče-Slivnica se je ministrici za obrambo starem radarju. dr. Ljubici Jelušič zahvalil za obisk in predstavitev novega radarja javnosti s strani Slovenske vojske. Ministrica, ki je bila tudi slavnostna govornica, je poudarila, da bo Pohorje zdaj povprečnemu Slovencu prinašalo še tretjo slavno stvar (poleg Zlate lisice in Pohorskega bataljona), to je ta Dan odprtih vrat vojaškega radarja na Ledinekovem koglu radar, ki bo Slovencem zagotavljal svobodo. Radar, ki je 5 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE

V Kongresnem centru Habakuk je potekal mednarodni salon vina in delikatesnih izdelkov VinDel 2011. Salon je potekal v Vinoteka Mikuž organizaciji Zavoda za razvoj in raziskovanje kmetijskih in gostinskih dejavnosti SloVino. Na prireditev je v Slovenijo privabila pestro mednarodno zasedbo razstavljavcev in obiskovalcev. Osnovni namen salona je dvig kulture in osveščenosti na področjih, povezanih z vinom in kulinariko. Vabilu smo se odzvali tudi mi, saj smo ponosni, da je na sejmu sodeloval tudi naš vinogradnik Gregor Mikuž.

Petnajsta obletnica hoških kegljačev

19. oktobra so pripravili slovesnost kegljači Kegljaške sekcije DU Hoče ob svoji 10-letnici praznovanja. Ob tej priložnosti so se zahvalili županu in Občini Hoče-Slivnica za to, da imajo svoj prostor, pokrit objekt za kegljanje in še kaj.

Hočki rogisti so se za svojih 30 let delovanja poleg izvedbe programa posebej potrudili z izvirno dekoracijo dvorane v Kulturnem domu, ki je bila polna obiskovalcev njihovega koncerta. Veseli so bili tudi županovega priznanja, ki jim ga je podelil ob tej priložnosti, saj to priznanje pomeni zahvalo za njihovo delo in trud skozi vsa leta delovanja 30-letnica Pohorskih rogistov

Komemoracija v Slivnici

Konec meseca oktobra zaznamujejo predvsem komemoracije ob dnevu mrtvih. Ena takih je vsako leto tudi na grobu talcev Čreti.

Dobrodelni koncert Župnijske karitas

20. novembra je v dvorani Kulturnega doma v Hočah potekal koncert z naslovom Odpri srce in dlan, ki ga vsako leto organizira Župnijska kartitas iz Hoč. Dvorana je bila nabito polna, izbor izvajalcev narodno zabavne glasbe pa pester. Prireditev je vodil Tone Petelinšek, ki je v dogajanje vtkal pozitivne misli in nam s svojim edinstvenim vodenjem dal misliti o nas samih in tako dodal žlahtnost prireditvi sami.

6 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE

Prav gotovo je bil največji dogodek, ki je pomembno Na zdravje z možmi, ki so zaslužni za dom zaznamoval konec novembra, otvoritev Kulturnega centra v Hotinji vasi. Malo je tistih, ki se zavedajo pomena pridobitve tako dragocenih površin v času, ko je finančna kriza udarila tudi po proračunu občin. Ob otvoritvi vrtca v Rogozi je to druga letošnja pridobitev prostorskih površin v naši občini. Zato smo s ponosom delavci občinske uprave, ki smo vsak po svoje prispevali k tej pridobitvi, pozdravili in sprejeli vabljene goste, med katerimi je bil tudi minister Židan. K protokolu takšne otvoritve spada tudi pogostitev povabljenih, za kar sta odlično poskrbela zakonca Mikuž. Seveda je potrebno poudariti, da je to samo povabilo na Prav gotovo bodo prostorov vesela društva in organizacije kozarček in obloženi kruhek, kot je to običaj na tovrstnih v tem koncu naše občine, saj se jim bodo pomembno prireditvah. Pohvaliti je potrebno tudi Društvo žena spremenili pogoji njihovega delovanja. Konec koncev so Občine Hoče-Slivnica, ki s svojo pestro ponudbo peciv prostori v stavbi namenjeni dogajanju in čim večjemu vedno znova preseneti. izkoristku površin.

Gasilska vaja Mesec oktober so zaznamovali tudi zvoki siren naših treh gasilskih društev, ki so s svojimi vajami ob mesecu požarne varnosti, uprizorili različne situacije reševanja. Tudi tam smo bili – in verjemite: na naše gasilce smo ponosni, ker vemo, da se nanje lahko vedno zanesemo.

Vaja gasilskega poveljstva občine

6 Gasilska vaja na OŠ Hoče

Besedilo in slike Silva Božnik

OTVORITEV KULTURNEGA CENTRA V HOTINJI VASI

V petek, 25. novembra 2011, je slovesno odprl vrata nov Kulturni center v Hotinji vasi. Otvoritev, ki jo je organizirala Občina Hoče-Slivnica, so popestrili člani KUD Milke Zorec s svojimi plesnimi točkami in igranimi prizori. Tega, za celotno občino pomembnega dogodka, se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Dejan Židan. Rekonstrukcijo nekdanjega kulturnega doma je namreč omenjeno kmetijstvo sofinanciralo v okviru Ukrepa 322-Obnova in razvoj vasi. Ob nagovoru župana, ministra in predsednika KUD Milke Zorec je bil 780.000 € vreden občinski objekt dan v uporabo. Trietažni objekt, ki ga je gradilo podjetje Granit, d. d., iz Slovenske Bistrice, obsega poleg osrednje dvorane z odrom tudi prostore, namenjene za delovanje društev, ki smo si jih ob otvoritvi lahko tudi ogledali. Nov Kulturni center je pomembna pridobitev za celotno občino, saj je Karmen Purg, kot občinski objekt namenjen in dostopen vsem. svetovalka za družbene dejavnosti

7 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE

INVESTICIJE V KOMUNALNO INFRASTRUKTURO

CESTE Na podlagi sprejetega proračuna za leto 2011 ter rebalansa 1 in 2 so bile v letu 2011 izvedene naslednje investicije v ureditev občinskih cest:

Krajevna skupnost Hoče Št. Naziv ceste Vrednost del Obseg opravljenih del 1. Zgornje Hoče 1-5 5.332,33 ureditev ceste v dolžini 80 m 2. Odcep Stare ceste (pri h.š. 52) 4.657,33 ureditev ceste v dolžini 30 m 3. Odcep Irgoličeve ulice 12.445,08 ureditev ceste v dolžini 95 m, vključno z ureditvijo odvonjavanja 4. Odcep 31a do 31j 45.283,75 ureditev ceste v dolžini 360 m, vključno z ureditvijo odvonjavanja 5. Vreclova ulica 6.830,24 ureditev ceste v dolžini 80 m 6. Poljska cesta 8.327,74 ureditev ceste v dolžini 110 m

Krajevna skupnost Reka-Pohorje Št. Naziv ceste Vrednost del Obseg opravljenih del 1. Odcep proti hiši Kirbiš Franc 3.000,00 ureditev ceste v dolžini 60 m 2. Odcep Bergauer 57.595,01 ureditev ceste v dolžini 320 m, vključno z ureditvijo odvonjavanja 3. Odcep Belec 14.475,41 ureditev ceste v dolžini 200 m 4. Odcep Jurič Martin (1. in 2. faza) 38.757,33 ureditev ceste v dolžini 300 m 5. Odcep Šprah-Dolenc 8.906,98 ureditev ceste v dolžini 110 m 6. Odcep Planinka 14.411,90 ureditev ceste v dolžini 200 m 7. Odsek Ledina-Bunc 22.600,25 ureditev ceste v dolžini 80 m in odstranitev kamnite brežine 8. Rečka graba–Dolarjev mlin 6.500,00 ureditev kamnitega opornega zidu 9. Dolarjev mlin–Bedenk 115.647,83 ureditev ceste v dolžini 1030 m, vključno z ureditvijo odvodnjavanja 10. Cesta v Polani 4.284,00 ureditev ceste v dolžini 40 m 11. Odcep Tisa–odcep Jelka ureditev ceste ni bila izvedena zaradi neurejenega premoženjskega stanja

Krajevna skupnost Slivnica

Št. Naziv ceste Vrednost del Obseg opravljenih del 1. Pločnik ob Mariborski cesti 62.473,16 ureditev pločnika v dolžini 235 m, vključno s semaforizacijo prehoda za pešce 2. Vilenska cesta (pri hiši Potočnik) 9.789,20 ureditev ceste v dolžini 30 m 3. Grajska cesta 17.824,33 ureditev ceste v dolžini 200 m 4. Polanska cesta (odcep Kosi) 26.114,23 ureditev ceste v dolžini 240 m 5. Avtobusna postaja ob Mariborski cesti ureditev avtobusne postaje ni bila izvedena zaradi neurejenega premoženjskega stanja

8 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE

KANALIZACIJA Občina Hoče-Slivnica je skupaj z Mestno občino Vzporedno z aktivnostmi, ki so povezane z gradnjo ter občinama Miklavž in Duplek pristopila k reševanju glavnega zbiralnika Hotinja vas–Rogoza, potekajo tudi problematike odvajanja in čiščenja odpadnih voda. aktivnosti v zvezi z izborom izvajalcev nadaljnje izdelave Navedene občine so se zato vključile v skupni projekt projektne dokumentacije, izvedbe stikov z javnostjo »Odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode na območju in strokovnega nadzora ter nadaljnjih faz izgradnje Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor«. Na kanalizacije (vse navedene postopke vodi vodja oziroma osnovi skupaj pripravljene vloge so vse štiri občine za koordinator projekta pri Mestni občini Maribor). navedeni projekt vložile prijavo na razpis za pridobitev V letu 2011 se je zaključila izgradnja III. faze kanalizacijskega evropskih sredstev iz kohezijskih skladov. Ministrstvo omrežja v delu naselja Rogoza. Skupno je III. faza zajemala za okolje in prostor je vlogo v marcu 2011 potrdilo in jo izgradnjo fekalnih kanalov v dolžini cca 2,8 km. V nekaterih odstopilo v nadaljnjo obravnavo Službi vlade RS za lokalno ulicah je prišlo tudi do zamenjave vodovodnega cevovoda. samoupravo in regionalno politiko (SVLR), ki je konec julija Po izgradnje infrastrukture pa se je uredilo še samo cestišče 2011 izdalo odločbo, s katero je navedenim občinam skupaj z odvodnjavanjem. Celotni strošek izgradnje je dodelilo sredstva za izvedbo projekta »Odvodnjavanje znašal 879.589,00 EUR od tega je investicijo v višini 677.670 in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše EUR financirala Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno prispevno območje CČN Maribor«. Na osnovi prejete samoupravo in regionalno politiko, razliko pa je zagotovila odločbe je Občina Hoče-Slivnica takoj pričela s pripravo občina iz proračuna. razpisne dokumentacije za izvedbo razpisnega postopka II. faza izgradnje fekalnega in meteornega kanala, za izbiro izvajalca gradenj za projekt »Odvajanje in čiščenje zamenjave vodovodnega cevovoda in ureditev cestišča odpadnih voda na območju Maribora – širše prispevno zajema območje dela Ulice Milke Volk od križišča s območje CČN Maribor – podprojekt Glavni zbiralnik Hudourniško ulico in križiščem z regionalno – Mariborsko Hotinja vas–Rogoza, sofinanciran iz EU Kohezijskega cesto v dolžini cca 570 m ter v Delavski ulici v dolžini cca sklada«. Izdelan je bil osnutek razpisne dokumentacije 140 m. Dela se nameravajo zaključiti še v letošnjem letu, za izgradnjo glavnega zbiralnika Hotinja vas–Rogoza, ki seveda pa je asfaltiranje odvisno od vremenskih razmer. je bil že posredovan v pregled Ministrstvu za okolje in Skupna vrednost investicije bo znašala okrog 233.000 EUR. prostor (MOP), prav tako pa tudi SVLR. Predvidevamo, Prav tako se zaključujejo dela na izgradnji fekalnega kanala da bo usklajevanje razpisne dokumentacije z MOP in južno od Vinogradniške ceste v skupni dolžini 655 m. SVLR zaključeno v decembru 2011, v januarju 2012 pa je Investicija bo stala okrog 73.000 EUR. predvidena objava razpisne dokumentacije na Portalu Celotna trasa kanala poteka po privatnih zemljiščih, zato javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. Na bi se ob tej priložnosti radi zahvalili lastnikom zemljišč za predhodnih izhodiščih bi bil izbor izvajalca del lahko izkazano zaupanje ob podelitvi pravice za poseg, predvsem zaključen do konca aprila 2012, do konca leta pa bi bil pa za strpnost in razumevanje ob sami gradnji. glavni zbiralnik Hotinja vas–Rogoza tudi zgrajen. VODOVOD Na podlagi sprejetega proračuna za leto 2011 ter rebalansa 1 in 2 so bile v letu 2011 izvedene naslednje investicije v zamenjavo vodovodnih cevi na območju Krajevne skupnosti Orehova-Hotinja vas:

Št. Naziv ceste Vrednost del Obseg opravljenih del 1. Ulica 1. maja 5.332,33 zamenjan je bil vodovodni cevovod v dolžini 306 m, v letu 2012 pa bo izvedena še ureditev cestišča 2. Travniška ulica 4.657,33 zamenjan je bil vodovodni cevovod v dolžini 338 m, v letu 2102 pa bo izvedena še ureditev cestišča 3. Pod navozom 12.445,08 zamenjan je bil vodovodni cevovod v dolžini 160 m zamenjava vodovodnega cevovoda je bila prestavljena 4. Mejna ulica 8.327,74 v leto 2012

Odcep Bergauer Odcep Pivola 31 Pločnik ob Mariborski cesti

Zvonimir Trstenjak, svetovalec za komunalo Odcep Belec Maja Krajnc, višja svetovalka za okolje in prostor 9 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE PRORACUN 2012

Občinski svet Občine Hoče Slivnica je na 9. redni seji, dne 12. 12. 2011, obravnaval in potrdil Odlok o proračunu Občine Hoče-Slivnica za leto 2012. Z Odlokom se določajo proračun in postopki izvrševanja proračuna za leto 2012 ter sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo, zakoni in predpisi opravlja občina. Proračun je naravnan investicijsko, saj kar 63,05 % namenjamo za investicije, 21,91 % za pokrivanje zakonskih obveznosti, 13,40 % za pogodbene obveznosti in 1,64 % za ostalo. Proračun je skupaj z obrazložitvami in Načrtom razvojnih programov objavljen na spletni strani Občine Hoče-Slivnica.

Tatjana Kramarič Petek, višja svetovalka za finance

KMETIJSTVO

Državne pomoči

Občina Hoče-Slivnica je v mesecu marcu 2011 objavila javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini v skupni višini 28.000 EUR. Na razpisu je bilo moč pridobiti finančna sredstva za naslednje ukrepe:

­ - naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (posodabljanje kmetij, urejanje kmetijskih zemljišč, urejanje pašnikov), ­ - izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja, ­ - pomoč za plačilo zavarovalnih premij, Rastlinske čistilne naprave ­ - pokrivanje dela operativnih stroškov transporta iz odročnih krajev. V letošnjem letu smo v okviru izvajanja projekta CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vas) uredili dve Strokovna komisija za vodenje postopka za dodelitev rastlinski čistilni napravi. Rastlinski čistilni napravi sta bili državnih pomoči in pomoči de minimis se je sestala urejeni na območju Hočkega in Slivniškega Pohorja, in dvakrat, in sicer v mesecu juniju in mesecu novembru. sicer: V junijskem roku je bilo vloženih 17 vlog v skupni višini ­ 187.907,68 EUR, komisija je nepovratna sredstva dodelila - kmetija Potočnik (Potnik), Hočko Pohorje 55 in 15 upravičencem v višini 20.954,46 EUR. ­ - kmetija Pregl (Raščenk), Slivniško Pohorje 33.

V novembrskem roku je bilo vloženih 6 vlog v skupni višini Rastlinske čistilne naprave so bile izgrajene v skladu s 12.644,70 EUR, komisija je nepovratna sredstva dodelila 5 projektno dokumentacijo, ki jo je izdelalo podjetje LIMNOS. upravičencem v skupnem znesku 4.844,48 EUR. Dela je izvedlo podjetje Marijan Šotiček, s. p.

Stanko Rafolt, višji referent za kmetijstvo in komunalo

10 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE

ZIMSKA SLUŽBA

Za nami so že prve snežinke, ki jih je bilo več nad 800 metri nadmorske višine. Sneg po zaslugi hitrega in učinkovitega pluženja in posipavanja ni povzročil večjih težav na cestah in pločnikih. Za boljše delovanje zimske službe smo tudi v letošnjem letu, tako kot vsa leta doslej, ob najbolj nevarnih odsekih cest pripravili priročne zabojnike s peskom in soljo. V primeru, da je zabojnik prazen ali poškodovan, nas o tem takoj obvestite. • v primeru napovedi snega umaknite vozila z javnih površin, Prosimo vas, da posipni material uporabljajte racionalno. • vozila si pravočasno opremite z ustrezno zimsko opremo, Za boljše razumevanje pa še nekaj napotkov in obvestil: • v primeru zimskih pojavov se primerno obujte in oblecite. • pluženje je zagotovljeno, in sicer takoj ko debelina snežne odeje doseže 10 centimetrov, Več o zimski službi lahko najdete na spletni strani www.hoce- • prosimo vas, da se v primeru snežnih padavin obnašate slivnica.si, kjer je objavljen izvedbeni plan, dodan je tudi strpno in uporabljate javni prevoz, spisek lokacij zabojnikov za posip. • odlaganje snega na javne površine je prepovedano, • izvajalci pluženja prioritetno plužijo glavne ceste in šele Stanko Rafolt, nato stranske ulice in odcepe, višji referent za kmetijstvo in komunalo NOVOLETNA JELKA

Novoletno jelko, ki krasi zelenico pred občinsko stavbo, sta podarila Mihaela in Franc VODAN s Hočkega Pohorja. Za podarjeno drevo se jima iskreno zahvaljujemo. Po njunih besedah je bila jelka posajena v letu 1974 in je krasila njuno domovanje na Hočkem Pohorju. Za pravočasno in brezhibno postavitev sta poskrbela podjetnika iz Zgornjih Hoč, Marijan Šotiček, s. p. in Cveto Lepej s. p., ki sta pri tem delu že izkušena mojstra. KP Nigrad je tako kot že nekaj preteklih let poskrbelo za praznično okrasitev naselij v Občini Hoče-Slivnica.

Stanko Rafolt, višji referent za kmetijstvo in komunalo EKOLOŠKI OTOKI

Občina Hoče-Slivnica je v skrbi za urejenost ekoloških otokov namestila podstavke za kesone, občane pa naprošamo, da upoštevajo pravila ločevanja in da ohranjajo njihov urejeni izgled. Režijski obrat

Čreta-Polanska cesta

Rogoza-Rogoška cesta

Hoče-pri gasilskemu domu Hoče-Irgoličeva ulica 11 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE BOŽICNO-NOVOLETNE VOŠCILNICE

Tako kot lani so tudi letos najmlajši iz vseh šol in vrtcev v naši občini z domiselnimi voščilnicami poskrbeli za to, da se bo iskrivost bližajočih se praznikov dotaknila prav vseh. Če boste prelistali Utrinke, boste našli še več teh unikatnih izdelkov, ki dajejo še več srca in topline številnim voščilom.

Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti foto: Borut Celan

BOŽICNO-NOVOLETNI SEJEM OBCINE HOCE-SLIVNICA

V soboto, 10. decembra 2011, je v dvorani Kulturnega doma Hoče potekal božično-novoletni sejem, na katerem so sodelovali vsi, ki so se odzvali našemu povabilu. Ponudili so ročno izdelana darila za prihajajoče praznike: voščilnice, novoletne okraske, drobna darilca, domače pecivo, različne izdelke iz medu, izdelke iz gline, lesa in še vrsto drugih izdelkov, primernih za decembrski praznični čas. Predpraznično vzdušje pa so popestrili: Dramska skupina Samotarji z ljudsko glasbo in predstavitvijo ekološke tržnice na hudomušen način, otroci vrtca in OŠ Dušana Flisa Hoče in otroci vrtca Sonček Rogoza. Obiskovalci so lahko uživali ob zvokih božične glasbe, poskrbeli smo tudi za degustacijo vin, drobnega peciva in drugih dobrot. Vsem prodajalcem in obiskovalcem se zahvaljujemo, da je naš sejem postal že mala tradicija. Metka Oberlajt, svetovalka za gospodarstvo, turizem, društva in spl. zadeve foto: Borut Celan VABLJENI NA DOMACO TRŽNICO OBCINE HOCE-SLIVNICA

Obveščamo vas, da bo tudi v zimskih mesecih potekala Domača tržnica, in sicer vsako 1. in 3. soboto v mesecu, med 9. in 12. uro, v Kulturnem domu Hoče. Na stojnicah se predstavljajo domači ponudniki, ki zagotavljajo kakovostno in raznoliko ponudbo: vrtnine, domači kruh in pekovsko pecivo, mlečne izdelke, bučno olje, sadje, med in medene izdelke, zelišča, izdelke domače umetnostne obrti in še marsikaj drugega.

Dobrodošli na Domačo tržnico Občine Hoče-Slivnica!

12 OBVESTILA

NOVOSTI PRI UVELJAVLJANJU SOCIALNIH TRANSFERJEV

S 1. januarjem 2012 se začne uporabljati Zakon o Vlagatelj je dolžan uveljavljati denarne prejemke v uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Tako se naslednjem zaporedju: 1. otroški dodatek, 2. denarna po novem vse pravice iz javnih sredstev uveljavljajo pri socialna pomoč, 3. varstveni dodatek, 4. državna Centru za socialno delo (ne več v šoli, občini, prevozniku). štipendija. Če ne upošteva vrstnega reda, se izpuščeni Pravice se lahko uveljavljajo na predpisani enotni vlogi denarni prejemek vseeno upošteva, kot da bi bil dodeljen. za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij Za subvencije in oprostitve oziroma znižana plačila oziroma znižanih plačil. Obrazec vloge je možno kupiti vrstni red ne velja. v knjigarnah, prav tako je dostopen na spletnih straneh Upravičenec, ki ima odločbo o priznanju pravic iz javnih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, CSD in sredstev po sedanjih predpisih, lahko ne glede na na portalu e-uprave. Vlogo je potrebno vložiti na Centru obdobje veljavnosti te odločbe uveljavlja odmero pravic za socialno delo Maribor, in sicer osebno, po pošti ali iz javnih sredstev po ZUPJS pred potekom obdobja, za elektronsko na uradni elektronski naslov CSD. katerega mu je bila pravica priznana. Če tega ne želi, mu Nova zakonodaja je uvedla enotno vstopno točko za izdana odločba velja do konca obdobja, za katerega je uveljavljanje vseh pravic iz javnih sredstev: bila izdana. Z uveljavitvijo nove zakonodaje se ukinja državna • Denarni prejemki: štipendija za dijake, mlajše od 18. leta. Bodo pa lahko - otroški dodatek, starši, v kolikor bodo izpolnjevali pogoje, prejemali višji - denarna socialna pomoč, otroški dodatek. - varstveni dodatek, Prav tako novi zakon ukinja državno pokojnino. Dosedanji - državna štipendija. prejemniki državne pokojnine bodo lahko prejemali denarno socialno pomoč in varstveni dodatek. Vsem • Subvencije in znižana plačila: dosedanjim prejemnikom državne pokojnine bo CSD - znižano plačilo vrtca, opravil preračune po uradni dolžnosti v treh mesecih in - dodatna subvencija malice za učence in dijake, izdal odločbe. - subvencija kosila za učence, Na koncu bi želeli še enkrat poudariti, da so se pristojnosti - subvencija prevozov za dijake in študente, za odločanje o znižanju plačila za programe vrtcev, o - oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev, subvencioniranju najemnin stanovanj in odločanje o - prispevek k plačilu družinskega pomočnika, pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno - subvencija najemnine, zavarovanje prenesle iz občine na Center zasocialno - pravica do kritja razlike do polne vrednosti delo Maribor, zato lahko naši občani te pravice po novem zdravstvenih storitev, uveljavljajo izključno na centru. - pravica do plačila prispevka za obvezno Irma Bračko, zdravstveno zavarovanje. direktorica Občinske uprave Vloge je mogoče oddajati od 1. 12. 2011.

OBVESTILO O ZIMSKEM ODPIRALNEM CASU ZBIRNEGA CENTRA OBCINE HOCE-SLIVNICA

Obveščamo vas, da v zimskem času (t.j. od 15. novembra do 15. marca) Zbirni center za odpadke Občine Hoče- Slivnica obratuje po spremenjenem odpiralnem času, in sicer: ob torkih od 12.00 ure do 17.00 ure, ob četrtkih od 12.00 ure do 17.00 ure, ob sobotah od 12.00 ure do 15.00 ure,

ob praznikih (če so v torek, četrtek ali soboto) zaprto.

Za oddajo odpadkov (nastalih v gospodinjstvu) v Zbirni center je treba predhodno obvezno pokazati odrezek Komunalnega podjetja Saubermacher, iz katerega je razvidno stalno prebivališče v Občini Hoče-Slivnica. 24. 12. in 31. 12. 2011 je skrajšan delovni čas do 12. ure. Režijski obrat 13 OBVESTILA

PODELITEV ŠTIPENDIJ ZA še tako stroga zakonodaja. In prav naše aktivnosti so/ ŠOLSKO LETO 2011/2012 bodo usmerjene predvsem v sankcioniranje takšnih najhujših kršitev oziroma kršiteljev. Poostreni nadzori se bodo izvajali po predhodni najavi v medijih, pa tudi Kot smo vas že seznanili v prejšnji številki, je tako kot brez takšnih najav, zato nikar prehitro, nikar za volan pod vsako leto Občina Hoče-Slivnica podelila občinske vplivom alkohola, če nimamo ustreznega vozniškega štipendije za najbolj nadarjene dijake in študente v dovoljenja, če vozilo ni tehnično brezhibno – in tako naši občini. V tem šolskem letu bo štipendije prejemalo naprej. Sankcije so zares stroge – upoštevajte predpise in 8 dijakov in 8 študentov. Le-ti bodo pogodbo izognili se boste neljubim posledicam! o štipendiranju slovesno prejeli na županovem ponovoletnem sprejemu, ki bo meseca januarja. Zavist, nestrpnost in drugi »nacionalni športi« Še vedno je vse to prevečkrat razlog za spore, ki pogosto Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti prerastejo v prekrške ali celo kazniva dejanja. Bodimo strpni do drugih, ne bodimo nevoščljivi. Vsekakor neupoštevanje največje dovoljene hitrosti vožnje v označenem območju umirjenega prometa (ne sme presegati 10 km/h) ni sprejemljivo, prav tako pa ni sprejemljivo preprečevanje uporabe javnih prometnih površin v takšnem območju drugim kategorijam POLICIJA OBVEŠCA, SVETUJE, udeležencev v cestnem prometu, kot ji pripadamo sami. Glede na kategorijo velikih površin zemljišč v občini – OPOZARJA … kmetijska zemljišča in procese kmetovanja, je vsekakor mogoče pričakovati občasno tudi širjenje vonja po hlevskem gnoju in gnojevki, čeprav verjamem, da večina Policije v normalnih okoliščinah nihče ne pogreša, razen kmetovalcev skrbi za to, da gnojilo v najkrajšem možnem kadar jo potrebuje. Morda pa ste v zadnji številki Utrinkov času pokrije z zemljo – jo »podorje«. Če na primer sosedov pogrešali prispevek policije. Pa tudi če ne, čutimo pes stopi na našo zelenico, zato še ne bo konec sveta – in potrebo in predvsem odgovornost do bralcev, da vas še veliko je takšnih primerov. Lahko bi rekli: »Živi in pusti seznanimo s svojimi aktivnostmi, opaženimi težavami in živeti.« celo včasih malomarnostmi pri izvajanju samozaščitnih ukrepov za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti Ne le pravice – tudi odgovornost svojega premoženja. V preteklosti sem že navedel, da sje za lastno varnost in varnost svojega premoženja najprej odgovoren Preventivne aktivnosti vsak posameznik. To prihaja z globalizacijo vse bolj V obdobju od začetka junija 2011 do konca novembra do izraza: varnost je dobrina, ki jo je za določeno ceno smo policisti PP Rače izvedli in evidentirali preko 70 mogoče kupiti na trgu (zavarovanja premoženja pri preventivnih aktivnosti. Tako smo ob zaključku šolskega zavarovalnicah, zavarovanje premoženja s tehničnimi leta 2010/2011 in začetku šolskega leta 2011/2012 izvedli sredstvi, tudi fizično varovanje). Prav tako naj ponovno vrsto aktivnosti na osnovnih šolah, predvsem na področju poudarim, da smo za vzgojo otrok in njihova ravnanja prometne varnosti – varna vožnja s kolesom, kolesom z najprej odgovorni starši. Njihovo, pogosto nenamerno motorjem, uporaba zaščitnih čelad in podobno. Drugo dejanje, za katerega se ne zavedajo, da bodo nastale obsežno področje, ki smo ga v teh aktivnostih zajeli, je neželene posledice, lahko prav tako privede do sporov. vrstniško nasilje in vandalizem. Ob pričetku šolskega leta Nasprotno pa je neželene posledice sporazumno smo izvedli številne aktivnosti na osnovnih šolah in vrtcih mogoče razmeroma hitro odpraviti oziroma jih omiliti, in v njihovi okolici: od pregleda prometne signalizacije, kot na primer nepremišljeno sekanje manjših dreves označitve varnih šolskih poti, do neposredne kontrole in izdelava bivakov v gozdovih. Ali se kdo prepozna v cestnega prometa z ugotavljanjem kršitev udeležencev opisanem primeru? v cestnem prometu. Ker pa se leto počasi, vendar nezadržno izteka, želimo Ko preventiva preide v kurativo … vsem bralcem obilo osebne sreče, zdravja, medsebojnega Glede na letni čas, ki je za nami, in tistega pred nami, smo razumevanja in konec recesije v letu, ki prihaja. Vsekakor v zadnjih mesecih v korelaciji z vzroki prometnih nesreč pa vsem tudi največjo mero varnosti. Do naslednje izvajali več poostrenih nadzorov cestnega prometa, številke Utrinkov vsem SREČNO IN VARNO. katere izvajamo tako v skladu z Nacionalnim programom, načrtom Policijske uprave in lastnimi načrti. Sprememba Franc Stopar in Borut Urnaut, predpisov na področju cestnega prometa je sicer v vodji policijskih okolišev precejšnji meri umirila promet na naših cestah, iz česar pa so izvzeti posamezniki, ki jih ne bo umirila nobena,

14 OBVESTILA

VZDRŽEVANJE JAVNE KANALIZACIJE V OBCINI HOCE-SLIVNICA

KONCESIJSKA POGODBA ZA IZVAJANJE vode določata, da, kjer je javna kanalizacija izgrajena je VZDRŽEVANJA potrebno odpadne vode od posameznih objektov priključiti Dejavnost vzdrževanja javne kanalizacije oziroma izvajanje na to kanalizacijo. Za priključitev pa mora uporabnik-lastnik "obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja stanovanjskega ali drugega objekta pridobiti: komunalne in padavinske odpadne vode" opravlja v Občini - Projekt kanalizacijskega priključka, ki ga lahko naroči pri Hoče-Slivnica podjetje Nigrad, d. d. našem podjetju, Komunalno podjetje Nigrad, d. d., je s sklenitvijo koncesijske - potrdilo Občine o poravnanih obveznostih v zvezi z pogodbe z Občino Hoče-Slivnica (ki je lastnik objektov odvajanjem (komunalni prispevek), in omrežja javne kanalizacije) z dnem 1. 1. 2011 postal - soglasje k priključitvi od podjetja Nigrad, d. d. koncesionar na področju, ki ga je pravzaprav opravljal s skrbnostjo dobrega gospodarja že v preteklosti. Koncesijska Na podlagi pridobljenega Soglasja se lahko gradbena pogodba je sklenjena za obdobje naslednjih 30 let. dela priključitve izvedejo, izvedbo neposredne priključitve na javno kanalizacijo pa je potrebno naročiti pri Nigrad Predmet koncesijske pogodbe, ki pomeni vzdrževanje javne d.d. Stroški izvedbe kanalizacijskega priključka so breme kanalizacije na območju celotne Občine, pri tem zajema: posameznega uporabnika-lastnika objekta, ki se priključuje. - vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, Vlogo za Soglasje k priključku lastniki objektov podajo z - odvodnjo komunalne in padavinske odpadne vode, ki se izpolnitvijo obrazca, ki je dosegljiv na naši spletni strani (www. steka v javno kanalizacijo, nigrad.si – mení "vloge" – "vloga za kanalski priključek") ali pa - čiščenje peskolovnikov, lovilcev olj in maščob na javnih ga dobijo pri našem informatorju in referentih. površinah, - prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter PREVZEM OBJEKTOV V VZDRŽEVANJE, OBVEŠČANJE obdelava blata, O DEFEKTIH IN POŠKODBAH - obratovalni monitoring za male čistilne naprave, Posamezne objekte, naprave in odseke javne kanalizacije - redno praznenje nepretočnih greznic, prevzema Nigrad, d. d. v vzdrževanje po posebnem postopku, - prevzem blata iz obstoječih greznic, ki zajema kvalitetni in tehnični pregled, predajo finančne, - prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter upravne in tehnične dokumentacije ter sklenitev dodatka- obdelavo blata, aneksa k osnovni koncesijski pogodbi. - obratovalni monitoring za male komunalne čistilne Občani, ki imajo kakršnekoli predloge ali pripombe na naprave. izvajanje vzdrževanja javne kanalizacije, lahko to sporočijo na naslov občinskega Režijskega obrata. Občane prosimo, Naloge izvajanja vzdrževanja javne kanalizacije se izvajajo da Režijskemu obratu sporočajo oziroma prijavljajo tudi tako, da je ves čas ohranjena funkcionalnost objektov in morebitne napake ali poškodbe, ki bi se pojavile pri delovanju naprav javne kanalizacije, njena obratovalna usposobljenost javne kanalizacije. Režijski obrat bo na podlagi proučitve in varnost delovanja. Namen izgrajene kanalizacije pa je v upravičenosti, naročilo za izvedbo ali odpravo poškodbe prvi vrsti zagotoviti odvod odpadnih voda od posameznih posredoval strokovnim službam Nigrada. stanovanjskih in drugih objektov ter njeno čiščenje na Redno praznjenje in čiščenje obstoječih greznic ter odvoz čistilni napravi. blata do končne obdelave na centralni čistilni napravi je ena Na območju celotne Občine Hoče-Slivnica je izgrajenih in od obvez in zadolžitev, ki jo Nigrad, d. d., kot izvajalec opravlja v vzdrževanje Nigrad, d. d., predanih več kot 33 kilometrov v občini, in to kot izključni izvajalec. Naročila lastnikov bodo kanalizacijskih vodov, ob tem pa je evidentiranih skoraj 1300 naše službe opravile časovno najugodneje in strokovno priključkov na javno kanalizacijo. zanesljivo. V zadnjem obdobju je bilo izgrajenih kar nekaj odsekov javne kanalizacije, ki prispevajo k dvigu življenjskega standarda prebivalcev teh območij. Pri tem gre za območje Pivole od Pohorskega dvora do Bohovske ceste, dve fazi na območju Rogoze in območje Flisove ulice v Spodnjih Hočah. Za vse naštete odseke bosta občina in Nigrad sklenila dodatek- aneks k osnovni koncesijski pogodbi, tudi za to kanalizacijo bo zagotovljen ustrezen nivo in standard vzdrževanja.

KANALIZACIJSKI PRIKLJUČKI Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Hoče-Slivnica ter državni Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske

15 OBVESTILA

OBRAČUN OKOLJSKE DAJATVE koder pronicajo skozi neomočene sedimente ali kamnine Nigrad, d. d., po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje v podzemne vode, kakor tudi tisti uporabniki pitne vode, ki okolja zaradi odvajanja odpadnih voda ureja aktivnosti odvajajo vodo v obstoječe greznice. v zvezi z obračunavanjem in koriščenjem dajatve za obremenjevanje vode. V osnovi je dajatev prihodek Namen Uredbe je, da se na območjih, kjer odvajanje in občinskega proračuna, ki pa se lahko uporablja izključno čiščenje odpadnih voda še ni urejeno oziroma se odpadne za vlaganje v javno kanalizacijo in koristi za izboljšanje vode ne očistijo zadovoljivo, zbrana sredstva te dajatve razmer na področju urejanja in odvajanja odpadnih voda namensko koristijo za izboljšanje razmer odvajanja in posamezne občine. čiščenja odpadnih vod. V primeru, da je izgrajena kanalizacija, ki se zaključuje s čistilno napravo, se dajatev plačuje v deležu Okoljsko dajatev obračunavamo v skladu z Uredbo in jo neočiščenja vode na čistilni napravi. plačujejo vsi uporabniki pitne vode, ki je posledica odvajanja Morebitna vprašanja ali pritožbe v zvezi z obračunom odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposrednega odvajanja okoljske dajatve lahko občani sporočijo naši Službi za okoljsko odpadnih vod v površinske vode ali odvajanja v podzemne dajatev, naši sodelavci bodo problem proučili in v najkrajšem vode brez precejanja skozi neomočene sedimente ali možnem času odpravili, z željo po zadovoljivi rešitvi. kamnine, ki so pod površjem tal, in posrednega odvajanja odpadnih voda na površje tal ali s ponikanjem v tla, od Mag. Aleksander Pirš, Nigrad d.d. vodja Službe za upravno tehnične zadeve

RAVNANJE Z ODPADKI JUTRI

1. Pomen odpadkov ter pravna izhodišča za ravnanja - sežiganje odpadkov ter z njimi - varna odstranitev (odložitev) odpadkov, ki jih je možno izkoristiti v predhodnih postopkih. Pri vsaki dejavnosti, ki jo izvaja človek v naravnem ali urbaniziranem okolju, nastajajo odpadki, predvsem kot Svoj delež pri učinkovitem ravnanju z odpadki morajo negativni produkt njegovega načina življenja in dela. Žal prispevati občani Občine Hoče-Slivnica v tesnem sodelovanju pa ti odpadki predstavljajo velik delež pri onesnaževanju in z občino ter izvajalcem javnih služb ravnanja z odpadki, t.j. razvrednotenju našega bivalnega ter delovnega okolja. družba Saubermacher Slovenija, d.o.o.

Da bi se okolje obvarovalo pred vedno bolj negativnimi Naloga občine je ustrezna normativna ureditev javnih in škodljivimi vplivi nastajajočih odpadkov, tudi zaradi služb ravnanja z odpadki, s sprejemom odlokov in drugih posledic intenzivne urbanizacije in industrializacije družbe aktov s področja ravnanja z odpadki, ustrezna cenovna ter vedno večjih zahtev in potreb t. i. potrošniške družbe, je politika za pokrivanje stroškov izvajanja javnih služb ter potrebno vzpostaviti učinkovit sistem za celovito reševanje izvajanje nadzorne funkcije oz. sankcioniranjem kršiteljev za problematike odpadkov, z njihovim organiziranim zbiranjem, neupoštevanje navodil izvajalca javnih služb ter pristojnih obdelavo, predelavo ter varnim končnim odstranjevanjem. organov občine.

Za nastajanje odpadkov smo v prvi vrsti odgovorni ljudje, Izvajalec javnih služb mora zagotoviti izvajanje dejavnosti v zato je naša prva naloga, da vedno in povsod preprečujemo skladu s predpisi Republike Slovenije in Občine Hoče-Slivnica nastajanje odpadkov, ob njihovem morebitnem nastajanju ter podpisano koncesijsko pogodbo, kar pomeni, da je dolžan pa poskrbimo za ločeno zbiranje in oddajo pooblaščenim obstoječi sistem ravnanja z odpadki stalno dograjevati, tako zbiralcem oz. predelovalcem odpadkov. da je možno doseganje republiških okoljevarstvenih ciljev, in sicer : Strateške usmeritve Republike Slovenije na področju - zmanjšanje deleža biološko razgradljivih odpadkov v ravnanja z odpadki obsegajo ukrepe, katerih osnovi cilj je ostalih odpadkih iz 63 %, ki je izračunan na izhodiščno leto zmanjševanje deleža odpadkov za odlaganje in povečevanje 1995, na 28 % v letu 2011 in deleža odpadkov za ponovno uporabo in/ali predelavo. - do konca leta 2012 zagotoviti predelavo (vključno z Zastavljene cilje je možno dosegati ob upoštevanju in energetsko predelavo) za najmanj 60 % celotne mase doslednem izvajanju prednostnega vrstnega reda evropske odpadne embalaže in recikliranje za najmanj 55 % celotne strategije ravnanja z odpadki, ki obsega naslednje aktivnosti: mase odpadne embalaže.

- preprečevanje nastajanja in zmanjševanje nastajanja odpadkov, - ponovna uporaba odpadkov oz. priprava za njihovo ponovno uporabo, - snovno in energetsko izkoriščanje odpadkov,

16 OBVESTILA

2. Cilji ravnanja z odpadki v Občini Hoče-Slivnica v mesto še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje letu 2012 teh odpadkov. Povzročitelji odpadkov morajo zagotoviti, da po praznjenju Glede na to, da je ločeno zbiranje odpadkov na območju zabojnike namestijo nazaj na zbirno mesto ter da so Občine Hoče-Slivnica prisotno le nekaj let, smo z doseženimi pokrovi zabojnikov zaprti, ne glede na to, ali se nahajajo na rezultati lahko zadovoljni le delno. To izhodišče postavlja prevzemnem ali na zbirnem mestu. Občini Hoče-Slivnica, njenim prebivalcem in izvajalcu zbiranja ter odstranjevanja odpadkov, nove obveznosti, Povzročitelji odpadkov ne smejo odlagati odpadkov ob ki narekujejo korenito spremembo obstoječega sistema zabojnikih ali na zabojnike, ali puščati odpadkov v vrečkah, ravnanja z odpadki, saj je nedoseganje ciljev podvrženo ki niso namenjene puščanju teh odpadkov. sankcioniranju in dodatnim postopkom obdelave odpadkov. Lastniki ali upravljavci objekta, kjer nastajajo odpadki, morajo Glavne aktivnosti za dosego zastavljenih ciljev v letu 2012 izvajalcu javne službe zagotoviti dostop do prevzemnega bodo v zagotovitvi čim večjega obsega ločenega zbiranja mesta tudi v zimskem času, tako da zagotovijo redno odpadkov na izvoru njihovega nastajanja, kar pomeni, da odstranjevanje snega ob zabojnikih ter na njihovih pokrovih. načrtujemo uvajanje ločenega zbiranja odpadnega papirja na izvoru njihovega nastajanja, torej pri gospodinjstvih, v Če izpade redno zbiranje odpadkov po razporedu odvozov ustreznih zabojnikih, volumna 240 l, ter zbiranje mešane v času praznikov ali če so zaradi drugih razlogov zabojniki odpadne embalaže (plastična embalaža, kovinska embalaža za puščanje teh odpadkov polni, morajo povzročitelji teh in sestavljena embalaža – tetrapaki) v plastičnih vrečkah, odpadkov puščati te odpadke v vrečkah, ki so namenjene volumna 80 l. puščanju odpadkov.

Predpogoj za uvajanje novega sistema je sprejem novega Če imajo povzročitelji občasno več odpadkov, morajo le- načina ravnanja z odpadki na Občinskem svetu Občine te odložiti v tipiziranih vrečkah izvajalca javne službe in Hoče-Slivnica ter zagotovitev ustrezne cenovne pokritosti te vrečke na dan odvoza položiti ob zabojnik za zbiranje vseh nastajajočih stroškov. odpadkov.

3. Obveznosti povzročiteljev pri zbiranju odpadkov 4. Zaključek

Povzročitelji odpadkov, kot lastniki ali upravljavci stavb, kjer Izvajanje občinske gospodarske javne službe ravnanja imajo stalno ali začasno bivališče, ali je počitniška hišica, ali se z odpadki je lahko uspešno ob doslednem spoštovanju v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadki, morajo predpisov in aktivnem sodelovanju vseh subjektov, ki biti obvezno vključeni v sistem zbiranja odpadkov. morajo biti vanjo vključeni.

To pomeni, da morajo imeti ali vrečke ali zabojnike ali Kot izvajalec javnih služb ravnanja z odpadki želimo, da kontejnerje za zbiranje odpadkov, oz. imajo možnost se Občani Občine Hoče-Slivnica še aktivneje vključijo v uporabe zbiralnic ločenih frakcij ter zbirnega centra. ločevanje odpadkov in njihovo oddajo na svojih prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij (ekološki otoki) ter Povzročitelji odpadkov ne smejo mešati posameznih ločenih v zbirnem centru v Slivnici. Na ta način bomo vsi skupaj frakcij odpadkov z drugimi odpadki, zlasti nevarnimi, ali zagotovili zmanjšanje odpadkov za odlaganje in možnost mešati posameznih frakcij med seboj tako, da jih ni možno vrnitve sekundarnih surovin v ponovno predelavo. ponovno razvrstiti za namene ločenega zbiranja. Vsem občanom in občankam Občine Hoče-Slivnica želimo v Povzročitelji odpadkov morajo zagotoviti, da se odpadki letu 2012 veliko zdravja, uspehov in osebnega zadovoljstva, do njihovega prevzema hranijo varno in neškodljivo za gospodarskim in negospodarskim subjektom pa uspešno okolje, ne glede na to, ali gre za odpadke v zabojniku, ki ga poslovno leto. sami po vnaprej določenem urniku namestijo na mesto, ki je primerno za prevzem odpadkov, ali pa gre za odpadke v Saubermacher Slovenija, d. o. o. zabojniku na prevzemnem mestu.

Povzročitelji odpadkov morajo prepuščati zabojnike ali vrečke z odpadki izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s predpisi in razporedom odvozov.

Povzročitelji odpadkov morajo na dan zbiranja teh odpadkov zagotoviti, da so zabojniki in vrečke, ki so namenjene prepuščanju teh odpadkov, postavljeni na prevzemno

17 OBVESTILA

TERMINI ODVOZOV ODPADKOV V OBČINI HOČE - SLIVNICA V LETU 2012

MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI BIOLOŠKI ODPADKI PONEDELJEK TOREK *05. 01. 2012-četr. 02/07/2012 03/01/2012 10/07/2012 16/01/2012 16/07/2012 17/01/2012 17/07/2012 30/01/2012 30/07/2012 31/01/2012 24/07/2012 13/02/2012 13/08/2012 14/02/2012 31/07/2012 27/02/2012 27/08/2012 28/02/2012 07/08/2012 12/03/2012 10/09/2012 13/03/2012 14/08/2012 26/03/2012 24/09/2012 27/03/2012 21/08/2012 *14. 04. 2011-sob. 08/10/2012 03/04/2012 28/08/2012 23/04/2012 22/10/2012 10/04/2012 04/09/2012 07/05/2012 05/11/2012 17/04/2012 11/09/2012 21/05/2012 19/11/2012 24/04/2012 18/09/2012 04/06/2012 03/12/2012 *03. 05. 2012-četr. 25/09/2012 18/06/2012 17/12/2012 08/05/2012 02/10/2012 31/12/2012 15/05/2012 09/10/2012 22/05/2012 16/10/2012 KOVINE, STEKLO 29/05/2012 23/10/2012 05/06/2012 30/10/2012 POBIRAMO 12/06/2012 06/11/2012 2X MESEČNO 19/06/2012 13/11/2012 26/06/2012 20/11/2012 03/06/2012 27/11/2012 Prosimo, da posode oz. vrečke z odpadki odložite 11/12/2012 na odjemno mesto, do 6.00 ure zjutraj. *27. 12. 2012-četr.

BOŽICNO-NOVOLETNO VOŠCILO

Vsi smo popotniki, ki v sebi nosimo zmožnost ustvarjati novo – več in bolje. Naj vam bo v prihajajočem letu pot tlakovana z več in boljšim. Naj vas soj prazničnih luči spominja na vse lepe trenutke, ujete v preteklosti, in naj vam pomaga najti tisto, kar si v bodoče želite. Želim vam veliko energije za polet med oblake, kjer vedno sije sonce, poguma za vzpone na najvišje vrhove, ki širijo obzorja, ljubezni za osrečevanje ljudi, ki bogati vse, česar se dotakne. Povsod pa naj vas spremljajo zdravje, sreča in nasmeh najdražjih.

Tatjana Bolšec, predsednica Sveta KS Rogoza foto: Borut Celan

18 IZ NAŠIH KS NAŠA VAS ROGOZA

Končuje se leto 2011. Ko se ozrem, se vprašam, katero srečanje starejših občanov me je ponovno prepričalo, delo je bilo opravljeno, kaj bi lahko še naredili in kaj smo kako dragoceni so za nas, kajti že njihova tiha prisotnost pozabili ali spregledali in bi lahko naredili. nam pokaže resnično vrednost življenja. Bolne smo Zaradi neobveščenosti krajanov o dogajanju na krajevni obiskali na njihovih domovih, da jih spomnimo, da ravni smo se v januarju zbrali na srečanju krajanov, kjer niso sami. Pred praznikom dneva mrtvih smo obiskali smo člani Sveta KS in predstavniki društev predstavili grobove talcev v gozdu med Rogozo in Miklavžem, vizijo svojega dela. Krajani, ki so se udeležili srečanja, so kjer smo s tišino in prižigom sveč počastili spomin dobili odgovore in pojasnila tudi od g. župana, ki sem nanje. V novembru smo se ponovno zbrali na druženju nam je pridružil. Druženje krajanov je bilo plodno in hkrati krajanov, kjer smo predstavili opravljeno delo; g. župan zavezujoče. Plani, ki smo jih predstavili, so se uresničili, Jože Merkuš se nam je pridružil tudi tokrat z odgovori kolikor so dovoljevala sredstva, ki so bila na voljo. Otvoritev in plani za naprej. novega vrtca, dokončanje kanalizacijskega omrežja Razvoj kraja ne temelji na individualnih uspehih, to je (razen dela na Cesti v Skoke, ker še ni dokumentacije), timsko delo. In mi imamo dober tim – to je sodelovanje sanacija in prekritje strehe med KS, Društvom upokojencev, KO RK na stavbi v Športnem Rogoza, Društvom krajanov Rogoze ter parku, ureditev ograje na Športnim društvom Rogoza. Kar je bilo odru v domu krajanov, in kar še bo narejeno, je v veliki meri novi prostori pisarne KS povezano s finančnimi sredstvi, katerih ne in še veliko drobnih del, ki bo ravno veliko. niso dovolj opazna, a nujno Imamo pa nekaj, kar ni vezano za denar. potrebna – vse to in še več je Naš dom ni samo naša vas, naš dom ni bilo opravljeno v letu, ko se samo hiša in dvorišče, ki nam soočamo z veliko gospodarsko krizo, recesijo in posledicami, ki jih prinaša. Morda pa je ravno kriza čas za krepitev pripadnosti krajanov lokalni skupnosti, vključenost krajanov v aktivno delovanje in druženje. Zbrali smo se pripada. Naš dom so na proslavi ob tudi sosedje, sokrajani, kulturnem prazniku, ki jim zaželimo dobro proslavi in pogostitvi ter druženju krajank ob jutro. Naša skrb so dnevu žena, obisku starejših in bolnih krajanov starostniki, otroci, ljudje na domu z drobno pozornostjo in lepo besedo. V v stiski. Ne zapirajmo aprilu smo združili moči v čistilni akciji, čiščenju oči pred njimi, družimo in obnovi košarkarskega in odbojkarskega igrišča se med seboj, poglejmo v Športnem parku. S predstavniki občine smo na sosedovo dvorišče, opravili pregled v KS, kjer so bile ugotovljene skupaj ustvarimo na naši nepravilnosti v izvedbi del na kanalizacijskem Rogozi topel in varen dom omrežju; upoštevani so bili tudi drugi predlogi za vse. krajanov. V Športnem parku je bilo na večer pred 1. majem kresovanje ter postavitev majskega Tatjana Bolšec, drevesa, in kar je najpomembnejše – druženje predsednica Sveta KS Rogoza krajanov. Pred krajevnim praznikom smo ob pomoči prostovoljnega dela krajanov obnovili in tudi postavili stara igrala iz vrtca Rogoza, ki smo jih ob krajevnem prazniku predali v uporabo. Prav tako je bilo v Športnem parku tudi družabno srečanje krajanov in proslava ob spomeniku Franca Ekarta. Tradicionalno

19 IZ NAŠIH KS

SVET KS SLIVNICA V PRVEM LETU SVOJEGA DELA

Leto 2011 se počasi izteka in seveda je primerno, da na investicije v manjšem zamiku. Tu mislim predvsem kratko ocenimo svoje delo ter s tem seznanimo krajane, porušitev stavbe na Mariborski c. in postavitev prostorov ki so nam zaupali svoj glas. Po konstituiranju sveta KS, kar za ambulanto. Pri nekaterih cestah, ki so bile po planu se je zgodilo v novembru 2010, smo imeli 7 rednih sej in tri predvidene za sanacijo, se zadeva premika za 1–2 leti. korenspodenčne seje – telefonske seje. Prvo in drugo sejo Vendar ugotavljam, da bodo zedeve realizirane v našem smo obravnavali predlog programa dela v KS in pripravo mandatu. Zato želim oz. apeliram na krajane, naj bodo aktivnosti na področju KS v srednjeročnem obdobju strpni in s strpnostjo bomo marsikaj dosegli ter realizirali. 2011–2014 za izdelavo proračuna Občine Hoče-Slivnica Ob koncu bi se rad vsem, ki ste kakorkoli pomagali za 2011. Prednostne naloge na področju komunale so bile soustvarjati in kreirati življenje v KS Slivnica, zahvalil na nadaljevanje programa aktivnosti iz obdobja 2010–2013. vašo pomoč ter želim, da tudi v bodoče strnemo naše sile Tako smo v svoj program zajeli izgradnjo kanalizacije v Ulici in življenje v KS Slivnica bo prijetno in ljudem prijazno. Milke Volk, Delavski ulici do Mariborske ceste, asfaltiranje Predsednik Sveta KS Peter Kovaček cest (Veronikova, Polanska, Ličarska), krpanje udarnih jam na Kolmanovi, Kagerjevi, Vilenski, K cerkvi, Pot k črpalki. Med letom se je izvajala košnja bankin in nabrežin, rezanje vej, ki zastirajo normalen pregled ob cestah, grediranje makadamskih Asfalt v Čreti-odcep Kosi cest, popravilo bankin Asfaltirana grajska cesta in postavitev ogledal ter izdelavo talne signalizacije. Na področju kulture smo Asfalt v delu Kagerjeve ulice v februarju ob državnem prazniku skupaj s KD Slivnica izvedli proslavo. Organizirali SPOŠTOVANI KRAJANI IN v sodelovanju s KO RK Slivnica izlet ob dnevu KRAJANKE KS žena, sodelovali pri Izgradnja kanalizacije na Vilenski ulici postavitvi majskega OREHOVA-HOTINJA VAS! drevesa v okviru ŠD Dovolite, da Vas ob koncu leta vse in vsakogar posebej in DU Slivnica. Izvedli smo krajevni pozdravim. S ponosom lahko zremo na iztekajoče se leto, praznik KS Slivnica v mesecu septembru; sodelovali pri v katerem smo končali Kulturni center, kot zadnjo večjo organizaciji pohoda na Jugovo domačijo v septembru, investicijsko pridobitev minulega leta. Pridobitev nam organizirali skupaj z ZZB Hoče-Slivnica, DU Slivnica bo omogočila bogatejše in pestrejše izvajanje interesnih komemoracijo na grobu talcev v Čreti 28. 10. 2011. dejavnosti v KS in na območju občine. Organizirali smo skupaj z DU in KO RK Slivnica srečanje Kulturno dogajanje kraja je nasploh zanimivo. starejših krajanov, katerega se je udeležilo 140 starejših. Vzpodbudno je porajanje vedno novih idej in bogatitev Sodelovali smo na vseh prireditvah v okviru društev: ŠD starih. Še posebej se vam zahvaljujem za vaše aktivno Slivnica – majsko drevo, Lukov memorial, Petrovičev sodelovanje na prireditvah naših društev. Učimo se še memorial; DU Slivnica – koncerti, razstave, tekmovanja, bolj poslušati drug drugega in poskušati zadovoljiti krasitev kraja – cvetlične grede, lončnice na mostovih, večino interesov vseh generacij v naši KS. Za posluh grob talcev, oglasne deske. Ugotavljam, da je delo društev se zahvaljujemo tudi g. županu in občinskemu svetu. zelo aktivno in je povezovanje med društvi zgledno. Skupno smo udejanjili večino naših pobud in zahtev. Krajani se radi udeležujejo vseh aktivnosti v društvih in so Upamo, da bomo v prihajajočem letu še bolje sodelovali tudi zelo aktivni. in se skupaj veselili novih stvaritev na vseh področjih, od Seveda pa delo KS Slivnica v tem letu lahko ocenim za komunale do dejavnosti v prostem času. pozitivno, saj je svet KS zelo prisoten na vseh področjih V imenu članov Sveta KS Orehova-Hotinja vas in v in malokatera prireditev se je odvila v kraju, kjer ne bi bili svojem imenu vam ob najlepšem času leta želim miru, prisotni. Krajani se lahko vsako sredo med 16. in 18. uro upanja, ljubezni ter obilo zdravja in sreče. Vse dobro ob zglasijo na sedežu KS Slivnica (bivši prostori E-učilnice pri uresničevanju teh vrednot. OŠ Franc Lešnik Vuk Slivnica, Mariborska c. 4 ). Vlado Divjak Povedati moram, da so nekatere stvari v letu 2011 izpadle zaradi krize, ki je močno prizadela Slovenijo, in so nekatere

20 IZ NAŠIH KS SRECANJE STAREJŠIH KRAJANOV KS SLIVNICA

Kot vsako leto smo se tudi v letošnjem letu v okviru komisije za socialo pri DU Slivnica in KO RK Slivnica ter sveta KS Slivnica odločili, da v mesecu oktobru – mesecu starejših – organiziramo tradicionalno srečanje starejših krajanov nad 70 let v okviru KS Slivnica. Dogovorili smo se, da bomo srečanje izvedli 20. oktobra 2011 ob 16.30 uri v prostorih telovadnice OŠ Franca Lešnika Vuka Slivnica.

V začetku oktobra je bilo lepo toplo jesensko vreme, a ravno v četrtek, ko smo imeli srečanje, se je vreme spre- menilo in bilo je času primerno malo dežja, malo vetra ter megle. Ko smo se dobili pred telovadnico, da pripravimo prostor, smo nejeverno zrli v nebo in se spraševali, za koliko ljudi naj pripravimo prostor. Imeli smo izkušnje iz predhodnih srečanj, ko smo povabili 305 do 310 krajanov, a se je srečanja udeležilo od 110–130 krajanov. Odločili smo se da pripravimo 140–150 sedežev. Ženske iz sku- pine starejši za starejše pri DU Slivnica pod vodstvom Irene Topolovec so pripravile 150 pogrinjkov in na mize dale tudi pijačo. Bolj se je bližal pričetek srečanja, bolj se je prostor polnil s starejšimi krajani.

Ob 16.30 uri smo pričeli s srečanjem. Najprej so pevci MPZ DU Slivnica pod vodstvom pevovodkinje Mire PREL zapeli pesem, nakar sem kot predsednik sveta KS Slivnica na- IZLET CLANOV KS govoril vse prisotne. Pozdravil sem vse goste ter seveda posebej starejše krajane, ki so se odzvali vabilu. Orisal REKA-POHORJE IN TD sem v kratkem namen današnjega srečanja, prisotnim zaželel prijetno druženje ter še mnogo zdravja. Nadalje- REKA-POHORJE vali smo s kratkim kulturnim programom učencev OŠ FLV, ki so izvedli recital. MPZ DU Slivnica je zapel še eno slo- KS Reka-Pohorje je po predhodnem dogovoru s člani vensko narodno pesem. Srečanje so popestrili tudi mladi sveta in TD Reka-Pohorje organizirala strokovno plesalci OŠ Slivnica na takte prijetne glasbe. Ob zaključku ekskurzijo po mejah naše krajevne skupnosti. Za ve- kulturnega programa je prisotne pozdravil še ravnatelj OŠ liko informacij pa smo z nami povabili tudi lokalnega FLV Slivnica Anton OBREHT ter prisotnim zaželel prijetno turističnega vodnika Jožeta Peharja. Zbrali smo se v počutje na srečanju. petek, 25. 11. 2011, pred sedežem krajevne skupnosti. Pričel se je neuradni del, to je druženje s pogostitvijo. Kuharice OŠ so pripravile okusen meni in ženske iz sku- Pot nas pripeljala do spominske plošče v spomin dr. pine starejši za starejše pri DU Slivnica so hitro raznosile Karlu Glaserju, zgodovinarju Slovenskega slovstva, na in postregle 150 porcij večerje. Po večerji je sledila še sla- nekdanjem gostišču Rečnik. Pot se je tako nadaljevala dica ter pijača in zadišalo je po kavici. Seveda je sledilo ob do stične točke štirih naselij: Sp. Hoče, Zg. Hoče, Čreta kramljanju presenečenje, za katero so poskrbeli »Fantje in Polana. Ob poti smo si ogledali tudi najstarejše dre- treh vasi«, ki so zaigrali nekaj poskočnih polk in valčkov, vo, okoli 500 let star Dolarjev domači kostanj. da so se nekateri tudi zavrteli. Veselje ob zvokih prijetne glasbe je trajalo vse do 19. ure, ko so nekateri pričeli odha- jati, saj jih je čakal mini bus, za katerega smo poskrbeli v okviru KS Slivnica. KO se je ob 19.30 uri telovadnica izpraznila, smo s pomočjo Slavka, Engelberta, Jakoba, Zvonka ter seveda žensk iz skupine starejši za starejše še pospravili prostor telovadnice. Vsem, ki so pomagali or- ganizirati srečanje starejših krajanov, se zahvaljujem in upam, da se bomo drugo leto ponovno srečali in ožarili obraze starejših krajanov in jim vsaj za nekaj trenutkov pričarali smeh na obraz ter iskre v očeh, da bodo pozabili na vsakodnevne skrbi. Peter KOVAČEK , predsednik Sveta KS Foto: Jakob Vigec

21 IZ NAŠIH KS

Ob meji z Občino Rače- Čudoviti izlet smo končali pri turistični kmetiji Grašič- Fram smo prispeli v »Do- Gradišnik in se vrnili pred sedež krajevne skupnosti. Ta lino miru«, kjer prebiva izlet je še en dokaz, da je druženje zelo pomembno in naš najstarejši občan Jože daje navdih novim idejam. Predan, ki bo v januarju 2012 dopolnil častitljiva Konrad Vrhovšek, 103 leta. Z našim obiskom predsednik KS Reka-Pohorje in dobro voljo smo mu ta dan nekoliko polepšali. Še malo časa nas loči od praznikov, katere praznu- Skozi »Dolino miru« smo jemo v družinskem krogu, med prijatelji in znan- se nato odpravili še do ci. Naša skupna misel je, da jih preživimo v miru, druge stične točke, do zdravem okolju, brez stresov in v prijetnem Hotela Zarja, kjer se stika- vzdušju, za boljši jutri z velikim veseljem, radostjo jo Občina Hoče-Slivnica, in srečo. Občina Rače-Fram ter Občina Ruše, ter pot nadaljevali do čudovitega slapa Skalca. Ob Mariborski koči seveda nismo pozabili pogleda na spominsko obeležje.

Razgled s ploščadi pri Bellevueju je bil le nekaj metrov, saj se je vila gosta megla, vendar pa je pozornost pritegnila Indi- janska vas v okolici Holeta Bellevue. Ko pred seboj zagledaš čudovito obnov- ljeno cerkev sv. Bolfenka, v kateri so se odvijale različne razstave in prireditve, nas je takoj premamilo, da bi si ogledali notranjost, vendar nam zaradi napisa na vratih »ZAPRTO« to ni uspelo.

NOVOLETNO VOŠCILO KS SLIVNICA

Iztekajoče se leto je bilo težavno. Kriza, ki nas je doletela, je močno prizadela naše gospodarstvo, naš razvoj in tudi odnosi med ljudmi so se skrhali. Doživeli smo velike pro- bleme pri zaposlovanju, število brezposelnih je naraslo, standard ljudi je pričel padati in zmeraj bolj se poglablja revščina. Vse več ljudi se obrača na Rdeči križ in Karitas po foto: Borut Celan socialno pomoč.

S tem je seveda bila prizadeta tudi naša Občina Hoče- Ko se prižgejo praznične luči Slivnica, tudi naša krajevna skupnost ni bila deležna vseh sredi bele mrzle zime, opredeljenih nalog in aktivnosti iz proračuna. Zavedati se prijateljstvo ogreje nam dlani moramo, da bo recesija posegla še v leto, ki je pred nami, in želja vzpne se iz srca v višine. in da bo nova vlada imela težko delo, ki se bo odražalo Vse, kar slabo je, tudi na delu lokalne skupnosti. z novim letom naj zbledi, vse, kar dobro je, Dovolite, da ob koncu leta vsem občankam in občanom naj za vekomaj živi! Občine Hoče-Slivnica zaželim v imenu KS Slivnica, Sveta Prava pot je pot srca KS Slivnica in svojem imenu lepe božične praznike, sre- ostalo so le stranpoti – če, zdravja, uspehov in dobrega razumevanja polno novo naj v božično noč in novo leto leto 2012. Pot v novo leto naj bo karseda sproščena ter vas srce popelje polna razumevanja pri reševanju novih izzivov. Verz pa in naj v prazničnem vas miru naj vas spodbudi k dobri volji in razmišljanju skozi leto. sreča nežno objame! Peter Kovaček, predsednik KS Slivnica

22 IZ NAŠIH KS

SRECANJE STAREJŠIH OBCANOV

Po lanskem zatišju smo se letošnjo jesen v Svetu KS Hoče zopet odločili, da v Kulturni dom povabimo in pogostimo naše starejše občane. Tako se je zgodil 21. september, katerega smo določili za to prijetno srečanje. Na povabila, za katera so nam poskrbeli kar na občini, se je odzvalo kar lepo število krajanov, starejših od 70 let. Za vse, ki so prišli na srečanje, smo pripravili majhno presenečenje, saj je vsak prisotni dobil pri vhodu majhno darilce v obliki stekleničke z domačim medenim izdelkom. Po uvodnem pozdravu predsednika Sveta KS in nagovoru župana so v nadaljevanju kulturni program pripravili v DU Hoče s svojo dramsko skupino Samotarji, za glasbeni vložek pa so poskrbeli še tamburaši. Po programu je še sledila pogostitev z domačimi kolinami in dobro kapljico. Za veselo razpoloženje in tudi kakšen ples pa sta zaigrala domača muzikanta. Med udeleženci je bilo kar nekaj takšnih, ki so še toliko čili in zdravi, da so se na domače viže radi zavrteli. Med nami pa smo imeli tudi najstarejša prisotna občana in občanko. Najstarejši občan je bil naš stari znanec s harmoniko Alojz Jug, ki je – čeprav že šteje 87 let – zraven muzikantov veselo raztegnil tudi meh svoje harmonike, ter najstarejša prisotna gospa Julijana Čurič, ki se je kljub svojim 96 letom veselo zabavala. Oba najstarejša krajana sta bila tudi posebej obdarjena. Vse, kar je lepo, hitro mine in tudi to srečanje je kaj hitro minilo, zato so mnogi med prisotnimi izrazili željo, da se prihodnjo jesen zopet srečamo. Drago Ornik

NOVOLETNO SPOROCILO

Minilo je leto in oceniti moramo opravljeno delo. V iztekajočem se letu nam niti malo ni bilo lahko. Za večino članov Sveta krajevne skupnosti Hoče je bil to prvi mandat, zato smo morali resno in odgovorno pristopiti k delu. Za vse je bila to nova izkušnja. Vendar pa smo kljub nekaterim pomanjkljivostim in spodrsljajem svoje delo opravili uspešno. Vse zastavljene cilje smo izpolnili. Izpeljali smo prireditve ob krajevnem prazniku, ki je sovpadal s prvim majem in Jurjevanjem. V počastitev krajevnega praznika so bila izvedena številna športna tekmovanja in družabna srečanja, za zaključek pa blagoslov konj pred Kulturnim domom, zaključna proslava s kulturnim programom in foto: Borut Celan seveda pogostitev z že tradicionalnim hoškim golažem. Krajevna skupnost je aktivno sodelovala pri programu in Naj bo vaš božič toplo ognjišče, prireditvah ob občinskem prazniku in pri krajanih je še sredi mrzle zime s srebrno zvezdo v očeh. vedno dobro sprejeto srečanje starejših krajanov KS Hoče. Ob novem letu pa en sončen Ti so ob dobri postrežbi, dobri kapljici in prijetni glasbi žarek več v vašem srcu uživali pozno v noč. in en nasmeh več na vašem obrazu. Prihodnje leto bomo že bolj izkušeni in bomo zastavljene Bliža se najlepši čas v letu. cilje izpeljali bolje in kvalitetneje. Vse krajane pozivam, Čas, namenjen družini, prijateljstvu, da imamo v pisarni krajevne skupnosti vsako sredo vsem, ki so nam blizu. od 15. do 17. ure uradovanje, da se oglasijo s problemi Želim vam zdravo in uspešno in težavami, ki nastajajo v kraju, da jih s skupnimi močmi leto 2012. poskušamo reševati. Le s skupnimi močmi si bomo Drago Ornik, polepšali življenje v kraju. predsednik Sveta KS Hoče 23 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

EKOZBIRALNIKI

Slivniški vrtec skrbi za svoje okolje; s tem namenom smo vključeni v projekt Ekovrtec. Pri skupini Račke se zavedamo pomena čistega okolja in ločevanja odpadkov. V začetku novembra smo dobili v igralnico prikupno lutko Flupi, ki je na pol riba in na pol ptič. S seboj je prinesel dve slikanici s poučno vsebino, vezano na ekologijo. Da bi tudi otroci pripomogli k čistejšemu okolju, smo si zastavili zanimiv izziv: ločevali bomo odpadke. Sami smo izdelali tri ekozbiralnike – prvi, zelene barve, je namenjen zbiranju plastičnih odpadkov; drugi, ki je rdeč, sprejema star papir; v tretjega, rumenega, pa odlagamo tetrapake. Barve smo izbirali skupaj z otroki, ki so ekozbiralnike okrasili tudi z risbicami, iz katerih je razvidno, kaj sodi v določenega. Poleg zbiralnikov smo izdelali tudi ekoplakat iz časopisnega papirja, na katerega smo iz tulcev napisali EKOZBIRALNIKI. Plakat smo okrasili tudi s poučnimi slikami o čuvanju okolja. Skrbno smo izbrali prostor v garderobi, kjer zbiralniki sedaj tudi stojijo in služijo namenu. Projekt in izdelek smo želeli predstavili ostalim skupinam, zato smo zbiralnike povezali z veliko rdečo pentljo in priredili slavnostno otvoritev. Otroci skupine Račk so mlademu občinstvu sami povedali, čemu ekozbiralniki služijo. Prerezali so pentljo na ekozbiralnikih, nazorno s primeri pokazali, kaj sodi v posamezni zbiralnik, zapeli pesmico, nato vse otroke povabili k ogledu poučnega dokumentarnega filma o ločevanju odpadkov. Bodimo prijazni do okolja in okolje bo prijazno do nas.

Tina Pinter, vzgojiteljica

OBISK V VRTCU

V sredo, 26. oktobra 2011, je bil v našem vrtcu Sonček prav poseben dan. Obiskala sta nas gospod Boris Demšič in gospa Romana Stare iz podjetja Goodyear Sava iz Kranja. Naše najmlajše sta s pomočjo slikovnega materiala seznanila o varni vožnji z avtomobilom, o obnašanju v avtomobilu, o pomembnosti uporabe varnostnega pasu in ustreznega otroškega sedeža, pa tudi o tem, kako se moramo obnašati na cesti, ko gremo na sprehod ali se peljemo s kolesom. Naši otroci so seveda marsikaj že vedeli, saj se o prometu veliko pogovarjamo, opazujemo in smo udeleženci v prometu, ko gremo na sprehod ali se pripeljemo z avtomobilom v vrtec. Naj ob tem omenim, da letos prvo leto sodelujemo tudi v projektu PASAVČEK, katerega osnovni namen je spodbujanje pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Ob koncu sta gosta otrokom razdelila varnostne brezrokavnike, ki so jih seveda takoj pomerili in v zahvalo smo skupaj zapeli in zaplesali.

Anita Metliča Foto: vzgojiteljice vrtca Sonček

24 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

MLADA NADEBUDNA PISATELJICA VITA LIPNIK

LITERARNI PRVENEC JI KRASI Ali naslov kaj simbolizira? KNJIŽNO POLICO Kakor za koga; lahko simbolizira prehod med dobrim in zlim. Že vrsto let lahko predšolski otroci, učenci in dijaki sodelujejo v projektu V zgodbi sva zaznali prepletanje Založbe SMAR-TEAM pod naslovom tem, kot so mladostna ljubezen, Z domišljijo na potep. Vsako leto so družinsko življenje, boj za svobodo, razpisane raznolike literarne teme, le- ljubezen premaga sovraštvo … teh je tudi več, ki otrokom predstavljajo Vse te teme izvirajo iz življenja kot literarni izziv. takega. Zakaj prav te teme? V šolskem letu 2010/2011 so lahko Ker se te teme največkrat pojavljajo v učenci predmetne stopnje izbirali knjigah, ki jih prebiram. Iz tega črpam med štirimi vsebinami, kot so Moja in oblikujem po svoje. najlepša ljubezenska zgodba, Srhljivo spoznanje, Odhod in Pišem roman. Kdo predstavlja osrednjo literarno V projektu je sodelovalo tudi nekaj osebo? Bi jo lahko označila? Se del učencev OŠ FLV Slivnica iz 7., 8. in 9. tebe skriva v tem liku? razreda, ki so jih teme navdihnile in so Glavna literarna oseba je mlado dekle preizkusili svojo pisateljsko žilico. Med Sabrina. Je pogumna, prijazna, rada njimi je bila tudi učenka Vita Lipnik. pomaga in je, kar je najpomembneje, Le-ta je za svoje delo prejela posebno neodvisna in samostojna. priznanje uredništva Založbe. Največji dosežek pa ji danes krasi knjižno »Nikdar nisem občudovala polico, saj je njen literarni prvenec izšel sramežljivosti in ranljivosti,« je v samostojni knjižni izdaji z naslovom dejala glavna oseba romana. Ker sva tvoji sošolki, veva, da veliko KRISTALNA VRATA. Razmišljaš podobno? Se tudi v bereš, da si pravi knjižni molj. Domišljijska zgodba bralca popelje v tebi skriva »levinja, neustrašna in Kateri vrsti besedne umetnosti svet otroških ukan, mladostnih upov, ponosna«? daješ prednost in zakaj? prve ljubezni, v svet tiranskega vladarja Opisovala sem svoje nasprotje. Najraje posegam po fantazijskih Škorpijona, v svet starodavnih prerokb Si pričakovala takšen dosežek? zgodbah, kjer domišljija ne pozna in prerokov, v svet boja za svobodo, Sploh ne. meja in je mogoče več kot v v svet, kjer je ljubezen močnejša od vsakdanjem življenju. smrti, v svet občečloveških vrednot, Izšla je tvoja prva knjiga. Kakšni so kot so upanje, domovina, družina in bili prvi občutki, ko si prejela knjigo Katera je tvoja najljubša knjiga? svoboda. v roko? Na kaj si najprej pomislila? Imam več najljubših knjig, kot so Bila sem navdušena in presenečena Kralj tatov, Harry Potter … Najraje Od kod si črpala snov za svojo tako zelo, da nisem mogla niti misliti prebiram knjige angleške pisateljice zgodbo? in izraziti svojega veselja. Jane Austen, ki je tudi napisala zelo Črpala sem iz lastnega življenja, popularen roman Prevzetnost in vendar sem nekatera prizorišča Boš še naprej pisala? Morda pristranost. preoblikovala po svoji domišljiji. že imaš kakšno zamisel za naslednjo zgodbo? Čeprav veva, Kaj so porekli starši, prijatelji, Zakaj si se odločila za domišljijsko da radovednost ni lepa čednost, sorodniki …? zgodbo? se tokrat požvižgava na to. Kajti Bili so zelo ponosni, kar so tudi izrazili Ker preberem največ domišljijskih nadvse naju zanima, kakšna z besedami in s podporo. Najmlajša zgodb in so mi te tudi najbolj všeč. zgodba se ti že poraja v mislih. sestra pa se je nadvse navdušila za Zagotovo si želim še naprej pisati, pisanje. Kako dolgo si pisala zgodbo? to rada počnem, in tudi zamisel Približno dva meseca. Besede obračaš, za naslednjo zgodbo že imam, se Kaj je porekla mentorica? misli tečejo, ideja zori, zgodba nastaja, oblikuje, nekaj nastaja … Nekaj bo Mentorica je bila najsrečnejši človek a kljub temu sem še učenka, ki ima kup nastalo. Izdala vam ne bom še ničesar. na svetu, ko mi je izročila knjigo. šolskih in obšolskih obveznosti, ki ne Naj vaju kar muči radovednost. smejo čakati. Intervju sta pripravili in zapisali: Bi rada postala pisateljica? Nina Lubi in Urška Regvat Kako si dobila zamisel za naslov Da, vendar s pisanjem bi se rada Kristalna vrata? ukvarjala le v prostem času, zgolj Petra Trstenjak, To pa je bila ideja mojega očeta. ljubiteljsko. mentorica

25 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

KAKO SE VESTI V PROMETU

Učenci 5. c-razreda OŠ Hoče so se s pomočjo programa JUMICAR seznanili, kako se vesti v prometnem okolju, saj so bili postavljeni v vlogo voznika. S tem so doživljali dogodke, kakor jih zaznava voznik v pravem prometu.

Patricija Hren

MEDENI ZAJTRK S CEBELARJEM IN CEBELARKO

Zgodaj zjutraj smo se vsi otroci in vzgojiteljice zbrali v telovadnici in s pesmicami ob Nikolinini kitari pričakali našega čebelarja in čebelarko, Brvarjeva z Rogoze. Dobre volje sta oba sedla med nas. Prinesla sta nam balone z naslikano kranjsko čebelico, med in risanko o čebelah, katero smo si skupaj ogledali. Gospod čebelar je oblekel zaščitno čebelarsko obleko in povedal kdaj in zakaj jo potrebuje. Zaščitno obleko so lahko oblekli tudi otroci. Bilo jim je zelo všeč, saj so se v njej kar izgubili. Obema smo v zahvalo zapeli nekaj pesmic in zaplesali naše priljubljene plese. Med, ki sta nam ga prinesla, smo odnesli s seboj v igralnice, kjer smo ga skupaj z maslom in dobrim črnim kruhom pojedli. Pri mazanju meda na kruh, sta nam oba z velikim veseljem pomagala in svetovala. Gospodu Janezu in gospe Kristi so bili od medu popacani otroci okrog ust zelo všeč. Najbolj v srce pa so jima segli najmlajši – jaslični, ki so komaj držali kos kruha, saj se jim je slastni med kar cedil po rokah v njihove male želodčke. Tako kot čebelice pridno nabirajo medičino, tako ob zdravih dobrotah dan za dnem pridno rastejo malčki v našem vrtcu. Obema se za dobrote medenega zajtrka zahvaljujemo. Med njunih čebelic je izvrsten, kar pa ni nič čudnega, saj se njune čebelice pasejo po neokrnjeni naravi našega zelenega Pohorja.

Štangler Marjana, vzgojiteljica Foto: Nikolina Lonec, vzgojiteljica

26 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

MIKLAVŽEVANJE

Vsako leto nas v začetku decembra obišče Miklavž. Prinese nam mir, veselje, otrokom pove kako svojo zgodbo – in seveda prinese drobna darila. Tako je bilo tudi letos. Letos se je še posebej potrudil, saj se je nadvse razveselil našega novega vrtca. Otroci so si Miklavža od blizu ogledali, se ga dotaknili in z njim pokramljali. Skupaj smo veselo zaplesali v čarobni decembrski čas. Obljubili smo si, da se naslednje leto ob istem času spet dobimo, le da bomo takrat že malo večji.

Marjana Štangler, vzgojiteljica Foto: Ksenija Tenko, vzgojiteljica

EKOMALICA

Oktobra smo v vrtcu Sonček Rogoza ob tednu otroka pripravili številne aktivnosti. Ena izmed njih je bila kuhanje ekomalice. Na krožniku smo si zaželeli žgance, pa ne tiste iz naše kuhinje, ampak one, kuhane v loncu na pravem ognju na našem igrišču. Stekla je akcija, papir, drva, lonec, voda … Sredi igrišča smo pripravili vse potrebno in se zbrali okoli lonca. Zakurili smo ogenj in s pomočjo kuharice ter malih kuharskih skrivnosti skuhali žgance. Pojedino smo imeli na terasah novega vrtca. Od doma smo prinesli različne dodatke, jogurt, smetano mleko med, marmelado in še kaj. Preizkušali smo različne kombinacije in na koncu družno ugotovili, da imamo žgance najraje zabeljene s kislo smetano in marmelado, pa to skupaj. Poskusite, mmm, je dobro, pa dober tek.

Aleksandra Koren Foto: vzgojiteljice vrtca Sonček

27 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

CAROBNOST PRAVLJICE

Tako so učenci od prvega do devetega razreda na OŠ v Slivnici ustvarili čarobnost pravljice in jo podarili sebi in vsem obiskovalcem za doživete praznike.

Prireditev sta pripravili Petra Trstenjak in Maja Štuhec

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem - Želimo vam mirne bistvobožične praznikeje očem . Vskrito letu 2012, pa veliko pri- jaznih trenutkov, zdravja , sreče in blagostanja, medsebojnega spoštovanja in dobrega sodelovanja.

KO RK Hoče, foto: Borut Celan predsednica Zdenka Gajzer

28 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

BISTVO JE OCEM NEVIDNO, RAZUMU PA NE

»Učiteljica, zakaj moramo toliko brati? Štiri knjige za domače Otroci se učijo z interneta in s televizije – odkrivajo življenje, branje?« ki je veliko slabše in grše od njihovega. To jih vznemirja, želijo Vzamem v roko knjigo, zato ker včasih moram, ker želim izvedeti več, želijo biti del tega sveta, dokler sami ne izkusijo nekaj izvedeti, ker se želim o nečem prepričati, ker sem slišala, slabosti in pomanjkljivosti. Življenje je postalo drugačno, kot da je »dobra« knjiga, ker mi jo je priporočil prijatelj, ker mi je je bilo pred 40 leti in več. Vsaj tako očitno ni bilo, saj so ljudje dolgčas, ker si moram zapolniti notranjo praznino, ker želim vedeli, da je narobe – in so to počeli naskrivaj. Danes pa vedo, odjadrati na krilih domišljije, ker se želim za trenutek skriti da je narobe, pa te gledajo v oči. Spremenili so se družbeni, pred svetom, polnim zlorab in neokusnega blebetanja … politični in kulturni okviri. Eden novejših kulturnih okvirov je Berem, ker sem že nekdaj po tem čutila potrebo. ta, da v dandanašnjih kulturnih razsežnostih in svobodnem izražanju napišeš knjigo, polno opolzkih izrazov, vulgarnega Kot otrok sem brala veliko manj, kot berem danes. To ne slenga, plitkih dialogov, ker pač tako misliš, da je prav, kajti to pomeni, da nisem marala knjig, pač pa se mi ni zdelo je pravo življenje! Najbrž pišeš iz izkušenj, da se bodo ljudje potrebno, se nisem spomnila, da bi kar nekaj brala, kje pa! lahko zadovoljni naslajali ob tem, kar pač v vsakdanjem Komaj sem čakala, da je zazvonilo po domofonu in že sem življenju tako ali tako počnejo in doživljajo. stekla po stopnicah, da smo se igrali ravbarje in žandarje. Prebrala sem vse, kar so v šoli zahtevali, brez jadikovanja. Ves čas poskušam svoje učence navajati na to, da se kot Spomnim se, da sem brala tudi knjige, ki mi niso bile všeč, ki bralci sprašujemo o poslanstvu umetniškega dela, da so bile brez »impulzov«, nekaterih celo nisem razumela. Pa mi se vživljamo v besedila, jih podoživljamo, komentiramo, ni bilo nič hudega. izražamo svoje poglede, predstave, jih vrednotimo z vidika današnjega časa … Da, tudi kot bralci dodamo kanček Danes razumem, da je življenje preveč skrivnostno, da k spomeniku umetniškega ustvarjanja. Potem pa nam bi zmogli razumeti vsak njegov vzgib. Pač se nekatere ponudijo povprečno zgodbo, odraščajočega mladeniča iz stvari, pa naj se nam zdijo še kako nesmiselne in potratne Borove vasi. Zagotovo je zgodba podobna zgodbi mnogih in zdolgočasene in pretežke ali celo preneumne, morajo ljudi, ki tega ne bodo priznali na glas, o tem ne bodo pisali. zgoditi, ne da bi odkrivali poučno in vzgojno plat njihovega Zgodba zagotovo skriva v sebi globljo problematiko delovanja. Moji starši se niso pritožili, da njihov otrok bere odraščanja, vrstništva, prijateljstva, mladostne zaljubljenosti pretežko knjigo in da je to nepedagoško in nečloveško … Še in preživljanja družine – vse te teme so univerzalne. Vendar danes mi odzvanjajo v ušesih Prežihove Solzice, Milčinskega knjigo predpisati za obvezno branje v šoli ali za nekoč »elitno« Ptički brez gnezda, Bevkovi Pestrna, Pastirci … Toliko življenja Cankarjevo priznanje ne sovpada z otrokovo razvojnostno, je v teh zgodbah, toliko neolepšanega življenja, toliko ne čustveno, moralno, spoznavno stopnjo. Kot učiteljica v OŠ, samo estetske vrednosti, pač pa predvsem vzgojne. S temi žal, opažam, da današnji otroci, tudi devetošolci, razmišljajo zgodbami smo rasli in zrasli. Če nas česa niso zmogli naučiti zelo površinsko, premalo čustveno, nekritično, brez večjih starši, nas je naučila knjiga. To smo spoznali šele kasneje. naprezanj za iskanjem nekega smotra. In tako se lotevajo tudi Veliko kasneje. Takrat, v zreli mladosti, sem ponovno prijela besedne umetnosti. Umetniško delo naj bi bilo nekakšen za knjigo, ki sem jo brala v šoli, in brala sem jo drugače – osebni spomenik ali spomenik časa, ki se ne sme pozabiti. pustila sem, da me uči, pustila sem, da jo sprejemam z vsemi izkušnjami in s subjektivnimi nagnjenji. V šoli nisem razumela, Sodobna družba hlepi po vulgarnosti, pornografiji in čeprav se me je zgodba dotaknila. Razumela sem po svoje, povprečnih zgodbah. Potem pa otrokom v OŠ za obvezno razumela sem, kar sem zmogla razumeti, kar je sovpadalo literaturo ponudijo še Makučeve Oči, knjigo, ki je bila z mojim izkušenjskim svetom. Tako razumejo otroci. Včasih sicer manj izpostavljena, zame slogovno in jezikovno bolj pričakujemo od njih preveč. dovršena, pač pa polna nazornih opisov mučenja in umiranja živali. Danes se zdi učencem branje realističnih zgodb, ki obravnavajo socialna vprašanja, ljudske tipe, socialno nazorno Zakaj sem se obregnila ob ti dve knjigi? Komisija za izbor orisana okolja brezzvezno. Saj ne da ne bi prepoznali stiske knjig za Cankarjevo tekmovanje je sama poudarila, da sta ljudi, njihove žalosti, težkega dela, tudi čustveno vrednotijo deli primerni za zahtevnejše in subtilne bralce, za tiste, ki in presojajo neprimerno in grdo ravnanje ljudi, pač pa se jim so potemtakem zmožni kritičnega presojanja in branja. zdi brezzvezno, kot nekaj, kar se jih ne tiče. Takšna vsebina ne Zahtevati od učencev v OŠ, da bi sami ločili zrno od pleva, vzbuja v njih bralnega užitka, saj predstavlja življenje, ki ga ne torej se dvigniti nad zgodbo, je golo norčevanje ali pa poznajo, ki si ga tudi ne znajo predstavljati. Zato pa jih bolj pomeni premalo realnega stika z učenci v razredu. Vsekakor vznemirja vsebina Predinove knjige Na zeleno vejo, uspešnica nisem zagovornica moraliziranja, ampak me preseneča, letošnjega Cankarjevega tekmovanja. Jaz jih razumem! Vi da se od otrok v OŠ pričakuje, da bodo brali besedila, ki niti ne? Najbrž ste pozabili, da so to otroci, ki odraščajo v svetu, najmanj niso skladna z njihovo starostjo in zrelostjo. Svet, ki ko vlada pomanjkanje vrednot in morale, ko ne znamo več ga spoznavajo preko interneta in televizije, je že dovolj krut in seči v roko, ko ne znamo več pošteno pogledati v oči, ko ne nasilen, da ne vidim nobene potrebe po tem, da se jim takšna zmoremo prisluhniti stiski sočloveka, ko nas več ne gane, da literatura ponuja še v šoli kot obvezno branje. Moramo v šoli nekdo krade, ali laže, ali pretepa, ali grdo govori … sprejeti res prav vse? Učitelji smo pač že od nekdaj hlapci, oglašamo se zgolj potiho in posamezno.

29 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Ne moti me Predinova zgodba, ki ima, kot sem že zapisala, besede zabolijo veliko bolj kot realnost. Pa tudi do mnogih svojo globino v tematiki odraščanja, vrstništva, spolnega realnost ni bila nikoli taka, kot je predstavljena v knjigah. dozorevanja in preživljanja družine, moti me, da mi je odvzet Pisatelji si pač lahko privoščijo veliko umetniške svobode, bralni užitek. Prikrajšana sem zanj. Bolj kot Predinova me predvsem radi šokirajo in ustvarjajo okoliščine, do katerih v moti Makučeva zgodba, ki me je pretresla v dno duše že ob resničnem življenju skorajda ne pride. Zato ne vidim razloga, branju prve kratke zgodbe – rdeča nit je mučenje živali, in da bi mlade spoznavali s tematikami, o katerih v nasprotnem to grozljivo nazorno, ko gre za pomor legla psičkov, mučno primeru ne bi niti razmišljali, ker jim preprosto ne bi bilo treba. klanje konja, iztikanje oči žabam, utapljanje miši, pretepanje Če že hočemo vzgajati otroke, jih vzgajajmo, da bodo znali med vrstniki ... pozdraviti, prepoznati stisko drugih, občutiti, kar je moralno sporno, da bodo znali spoštovati, biti strpni, se postaviti v Kot profesorica slovenščine v OŠ, žal, pač določenih bran … stereotipnih okvirov ne morem preseči. Od mene pričakujejo, da bom brez lastnega bralnega užitka prebirala knjigo, po Kaj je želela komisija za Cankarjevo tekmovanje doseči pri vrhu še z učenci, ki pa bodo našli le-tega, vendar brez posebne otrocih, starih 13 in 14 let? Ko smo se učitelji tovrstni literaturi vrednosti in estetskosti. Dajmo jo vreči osnovnošolcem za uprli, smo bili označeni za stereotipne in neživljenjske. Pa obvezno branje za Cankarjevo tekmovanje, saj so dozoreli vas vprašam, katero knjigo bi izbrali za »elitno«, če je tega že vsem neumnostim, si je najbrž nekdo mislil. Saj nas že prizvoka sploh še vredno Cankarjevo tekmovanje, takšno, prekašajo v mnogočem, nas bodo pa še v branju tovrstne ki si zasluži mesto na vsaki knjižni polici, ali takšno, ki bo literature. Pa kaj smo res že tako gluhi in slepi za vse slabosti preživela generacijo? Pa posezite po knjigah in presodite sodobne družbe? sami. In nikar ne pozabite na Pavčkovo znano sintagmo, da »branje pomeni početi podvige« in da »prvo branje le dalje Knjiga Na zeleno vejo sicer odpira veliko tem za pogovor in z in dalje grè«. Kaj pa sta hotela oba Andreja povedati današnji otroki se moramo pogovarjati tudi o tabujskih temah, kar v mladini? In poudarek je na MLADINI! Mislim, da nista želela OŠ počnemo brez zadržkov, vsaj jaz. Vendar, še enkrat, knjiga, pritegniti mladih bralcev, vsaj ne tako zelo mladih in »da se izbrana za Cankarjevo tekmovanje, bi naj otroke vzgajala, pod pretvezo bralnih interesov uresničujejo zgolj založniški bi jih naj nečesa naučila, z njo bi naj doživeli tudi »katarzo« interesi«, kot je v intervjuju zapisala priznana strokovnjakinja ali … Takšna knjiga ne sme otrok šokirati, lahko jih samo za mladinsko književnost Milena Mileva Blažić ter dodala, gane, ne sme jih prestrašiti, lahko jih zgolj osupne, ne sme jih »Cankarjevo tekmovanje in šolsko založništvo – bralna odvračati od branja, mora jim nuditi bralno ugodje, estetski značka, domače branje – je velik biznis«. užitek, jim dati smisel. Ti dve knjigi pa jim ponujata sicer, kot so mnogi pisali, realni svet, ki se mu ne morejo izogniti, saj Petra Trstenjak vedo že več kot mi odrasli … Hkrati pa pozabljajo, da lahko

NIKOLI NI PREPOZNO – Z VZTRAJNOSTJO PROTI OSTEOPOROZI

Pri DU Slivnica se veliko članov druži po interesnih skupinah in se med drugimi dejavnostmi udeležujejo rekreacije, ki se izvaja v lastnih prostorih društva, kakor tudi v prostorih telovadnice OŠ FLV Slivnica.

Ena teh skupin smo tudi starejše upokojenke, ki enkrat tedensko telovadimo. Za dejavnost nas je pred šestimi leti navdušila dr. med. Andreja Bosiljevac, spec. radiolog, za redno vadbo proti osteoporozi. Postala je naša pokroviteljica in redno bdi nad stanjem te bolezni pri nas članicah. Vseskozi nas tudi seznanja z vsemi novostmi na področju te veje medicine.

Osteoporoza dobesedno pomeni porozne kosti. Kosti, ki so bile močne, postanejo s starostjo krhke in lomljive. Preden Sedemnajst članic redno obiskuje telovadbo po dve uri se kost ne zlomi, osteoporoza ne povzroča nobenih težav, tedensko. Tri leta je skupino vodila fizioterapevtka, sedaj pa zato jo imenujemo tudi tiha bolezen. Telesna dejavnost, že jo izmenjaje vodita dve mlajši članici. Skupina je starostno v mladosti pravilna prehrana z živili, ki so posebno bogata zelo raznolika. Poleg telesnega razgibavanja je pomembno s kalcijem, upočasnijo nastanek osteoporoze. Toplo vam tudi druženje, tako smo lansko sezono zaključile z ogledom priporočamo knjigo Vse, kar moramo vedeti o osteoporozi Botaničnega vrta v Pivoli. Tomaža Kocjana. Angelca Škrabl

30 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST

KULTURNI CENTER V HOTINJI VASI

Gledališče in folklora sta osrednji dejavnosti društva KUD najpomembnejše pridobitve, s katerimi smo naredili Milke Zorec. Pohvalita se lahko z dolgoletno tradicijo. kvalitativni preskok, ne samo na novo, temveč tudi na Letos mineva natanko 106 let od prve pisno zabeležene boljše. Prepričan sem, da bo to pritegnilo ustvarjalce in gledališke predstave v Hotinji vasi, 65 let od ustanovitve obiskovalce od blizu in daleč – in vas prisrčno vabimo. društva in 30 let od ustanovitve folklorne skupine, čeprav se je folklora plesala že prej. Poleg dolgoletne tradicije so Investicijo v višini 780.000 evrov financira Občina posamezniki in društvo prejeli mnoga visoka priznanja, Hoče-Slivnica. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo kar govori o nadarjenosti in predanosti kulturnemu in prehrano je za naložbo odobrilo sofinanciranje iz ustvarjanju. evropskega sklada za razvoj podeželja v višini nekaj več kot 249.000 evrov. Takoj po drugi svetovni vojni so leta 1946 člani za potrebe društva uredili gospodarsko poslopje Cesarjeve Kultura, umetnost in sanje hodijo z roko v roki. K uresničitvi domačije. Tako so staro kolarnico obili z deskami in teh sanj je pripomoglo mnogo dobre volje in pozitivne postavili zasilni oder. Ob otvoritvi so uprizorili igro energije vseh nas, predvsem pa ključnega v verigi Jožeta Prevara. Predstave in navdušenja nabito polne dvorane Merkuša, župana Občine Hoče-Slivnica. Zahvaljujemo se ni zmotila niti močna nevihta, ki je skozi špranje nesla mu za velik doprinos k tako pomembni pridobitvi za kraj dež. Z leti se je stara kolarnica vse bolj spreminjala v in širšo okolico. Hvala tudi vsem angažiranim v občinski kulturni dom. Kljub prizadevanjem in obnovam le te upravi, projektantu, izvajalcem, nadzoru in vsem ostalim niso imele dolgotrajnih učinkov. Prišlo je tako daleč, da za izvedbo projekta. so strop v dvorani podprli z dvema stebroma. Temeljita rekonstrukcija je bila že nekaj časa nujno potrebna. Pred nami je še veliko dela. Opremiti je potrebno oder s scensko tehniko ter maskirnico, garderobe in ostale Z otvoritvijo novo zgrajenega Kulturnega centra, ki je bila prostore, da bomo lahko preseliti folklorne noše, v petek, 25. novembra, smo ponovno priča prelomnici gledališke kulise in arhiv. kulturnega utripa na tem prostoru. Tudi tokrat je bila Zakorakali smo v veseli december, poln pričakovanj in dvorana nabito polna, obiskovalci so morali celo stati, želja. Naj veselje, zdravje in sreča potrkajo tudi na vaša ker je zmanjkalo sedežev. S to razliko, da ni bilo nevihte, vrata. ki bi skozi špranje nesla dež. Naslednji dan smo s člani Turističnega društva Hotinja vas priredili dan odprtih vrat Zorjan Coif, predsednik in omogočili obiskovalcem ogled objekta.

Novi objekt nudi pogoje za normalno delovanje, še več, ponuja tudi možnost kreativnega in inovativnega kulturnega izražanja. Oder je zasnovan po vzoru starega odra SNG Maribor tako, da je podkleten in se ga lahko poglobi. Nad odrom je še toliko prostora, da se lahko manjše kulise dvignejo in skrijejo med zavesami. V dvorani z zložljivimi tribunami, ki omogočajo boljši pogled na oder, je prostora za 150 gledalcev. To so samo

31 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST

PRAZNIK UMETNOSTI IN KULTURE V HOTINJI VASI

Težko je ugotoviti, kje se umetnost začne in kje se konča, iz Umetnost je prelivanje zvokov harmonike in petja pevcev, kašnih globin vznikne, kako globoko in na široko razprede v harmonijo spretnih gibov plesalcev ljudskih plesov. Z svoje korenine in do kod seže. odra so se razlegale melodije in pesmi ljudi slovenske zemlje. Plesni ritmi so vzvalovili v valovanje žitnih polj, Za kulturno in umetniško dejavnost v Hotinji vasi na post- zaplesali v ples dreves v viharnem vetru in v drhtenje zele- avljena vprašanja lahko dobimo nekaj odgovorov. Od prve nih trav. S folklornimi nošami in plesi so oživili spomin in gledališke predstave v Hotinji vasi mineva 106 let, KUD okrepili vez med preteklostjo in sedanjostjo naše ljudske Milke Zorec Hotinja vas je staro 65 let in folklorne skupine umetnosti. Tudi zato je umetnost tako močan steber naše plešejo že trideset let. V bogato zakladnico društva sodi narodne drže in obstoja. Ta steber na svoj način ohranjajo tudi najnovejša pridobitev, to je nova stavba: Kulturni cen- in krepijo tudi folkloristi kulturnega društva v Hotinji vasi. ter Hotinja vas. V njem se je kulturno in umetniško doga- janje prvič zgodilo in dogajalo petindvajsetega novembra Pesem utihne, korak se umiri, oko na slikah se ustavi, da letošnjega leta, na dan otvoritve novega doma kulture in se telo spočije in se duša naužije lepote podob, črt in barv. umetnosti. Umetnost se nam predstavi v bogastvu črt, likov in podob, v harmoniji barv in v veličini preprostosti. Vsak po svoje Nastopajoči so s prikazom drobcev svoje bogate deja- se pogovarja z umetnino, v njej odkriva lepoto, modrosti vnosti odstirali tančice z obsežnega obzorja umetnosti. globino ali jo le pozdravi z očmi. Slike, liki, podobe v kip Tod tudi lahko iščemo odgovore na mnoga vprašanja o oblikovane gledalca nagovarjajo z nemo govorico. Molče umetnosti. mu sporočajo umetnikovo sporočilo in razkrivajo nje- Umetnost se rojeva v globinah človekove misli in duha govo dušo. Razkrivajo nam lepoto, radost, veličino, bes, ter v različnih podobah privre v življenje. Predstavi se jezo, bolečino ter mnoge druge podobe življenja. Tudi del nam v umetelnih besedah igralcev, recitatorjev, govorcev, te umetnosti smo doživeli v novem kulturnem domu v ki z odra nagovarjajo gledalce, jim poklanjajo v besede Hotinji vasi in bilo je zelo lepo, zelo prijetno. spletena različna sporočila. Besede so kapljice napoja, ki Upam in želim, da bo v novem hramu umetnosti in kulture napojijo dušo, da v njej vzklijejo nove misli, radosti, veselje. v Hotinji vasi še dolgo vznikala in Besede so blagodejna klila umetnost in svoje podobe rosa, ki ublaži bridkost, na odru prijazno postavljala na bolečino. Igralci priha- ogled, v uživanje, v razmišljanje in jajo na oder in odhajajo. zavedanje, da je umetnost žlahtni Njihove besede proni- napoj človeka, da je šele umet- cajo v gledalce, v njih os- nost bistvo človeka in človek je- tajajo. Nekatere se zgu- dro umetnosti. bijo v pozabo, nekatere Martin Kramar se ohranijo v tančicah spomina, nekatere živijo dalje, poženejo mnoge bilke, iz katerih zorijo in dozorijo nove besede: modre, bogate, prijazne … umetelne. In nastopajoči v kulturnem domu v Hotinji vasi so zopet posejali mnogo besed. Lahko upamo in pričakujemo, da bodo mnoge zrasle v nove bilke, v nove plodove. In be- sede nikoli ne bodo onemele.

Umetnost vre iz duše in se z milozvočnim petjem širi med ljudi, pronica v njihova srca, se preliva v radostni nasmeh in plamti v sijočih očeh. Petje in zvoki instrumentov se zlivajo v harmonijo, da plavamo po njej kot po mehkih valovih prijazne spokojne reke. Petje je nevidna moč, ki v nas pre- budi veselje, zaneti radostni polet, krepi upe, bodri sme- lost, nas hrabri. Mnoge melodije nam v težkih trenutkih božajo dušo, srce, obrišejo solzo z lic in zopet prižgejo žar v otožnih očeh. In v Kulturnem centru je zvenela pesem in kot lahen veter zavela po dvorani, polni obiskovalcev.

32 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST TRIJE DOBRI MOŽJE IN STARKA ZIMA

Decembra 2010 smo za Pozdrav praznikom na hoški oder pripeljali kar vse tri dobre može – Miklavža, Božička in dedka Mraza – spremljala pa jih je tudi starka Zima. Kaj smo želeli s to prireditvijo povedati, ste lahko mnogi obiskovalci doživeli v živo, danes, po letu dni, pa se predstavljamo še v Utrinkih.

Kot avtorica besedila in oblikovalka prireditve sem ustvarila soočenje znanih likov: Miklavža (Zvonko Cesar), ki je prišel prvi – saj tudi po datumu prihaja že na začetku decembra, obenem pa je edini moški avtentični lik; od nekdaj so ga že častili naši predniki kot dobrega moža, ki je skrivaj nastavljal otrokom drobne darove. Naš Miklavž je bil skoraj razočaran, ker so otroci pri nas že vsega presiti, šibe (ki bi mnogim prišle prav!) pa so mu ostale …

Nato se je pojavil Božiček (Edi Mrzel), ki ga je ustvarila sodobna trgovina in reklama, prihaja pa seveda iz Amerike. Zato smo mu dali malo angleškega naglasa in tipično komercialno držo: »Kupuj, kupuj, kupuj!« Zasvojen z nakupovanjem in reklamami je bil prikazan kot karikatura sodobnega sveta.

Kot tretji je prišel še pravljični dedek Mraz (Tona Satler), obupan, ker nosi prazen koš: mimo je čas sindikatov in drugih, ki so ga včasih polnili, da bi otrokom čim bolj pregnali misli na praznovanje božiča … In potem se je pojavila še starka Zima (Anita Arzenšek), prava ruska dobrotnica, ki je otrokom po stari tradiciji nastavljala darilca ob božiču. Z dedkom Mrazom sta si svoje povedala, saj mu je očitala, da jo je v času komunizma želel čisto pregnati – pa mu ni uspelo, saj je bila preveč zakoreninjena v ljudskem verovanju.

Tako smo skozi ta božično-novoletni koncert, na katerem so prepevali tudi štirje zbori iz naše občine, soočili vse dobre može in ženo. Vsi skupaj so se uprli obsedenosti z nakupovanjem (Ivica leskovar, Hedvika Robič) in Reklami v Božičkovi uniformi (Ida Hriberšek), ki jih je ves čas gnjavila s svojimi ponudbami, in skupno ugotovili, da imajo prostor drug ob drugem: Miklavž bo še naprej nosil drobne darove vernim otrokom, Božiček bo ostal maskota za trgovinske reklame (pravega Božička pa bodo otrokom pripravili starši!), dedek Mraz se bo s svojimi pravljičnimi bitji še vedno vozil z gondolo s Pohorja, starka Zima pa bo ostala doma v Rusiji, kjer ima veliko dela … Trije dobri možje so se od razmišljanja kar utrudili, saj so nam na odru celo zadremali. Končno pa so bili veseli svojega poslanstva, saj dobrote in časa, ki ga posvetimo otrokom, ni nikoli preveč.

Prav zato sta nam ob koncu še David in Nina (Strašek) prebrala svoje pismo Božičku, v katerem sta si zaželela predvsem to, da bi imeli doma čim več časa zanju. Tako smo se predstavili v lanskem decembru, pa naj bo to tudi naše voščilo v imenu vseh kulturnikov ob letošnjih praznikih.

Majda Strašek Januš Foto: Nejc Arzenšek

33 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST

30 LET POHORSKIH ROGISTOV

»'Pohorski rogisti prihajamo izpod pobočja Pohorja, kjer son- ce razlije toploto po poljih in njivah, kjer zapoje v višavah divji petelin in kjer po gozdnatih pobočjih med temnimi smrekami bukev zeleni.' S temi besedami se predstavljamo na raznih pri- reditvah po Sloveniji. 30 let je minilo, odkar smo se prvi člani Pohorskih rogistov združili in ustanovili skupino. Prvotni namen delovanja sku- pine je bila popestritev raznih lovov, obogatitev pogrebov lovskih tovarišev in ohranjanje redke lovske šege. Zaradi ude- leževanja prireditev izven lovskega kroga pa smo svoj reper- toar razširili in pričeli izvajati priredbe narodnih, božičnih in drugih sakralnih melodij. Postali smo tudi sekcija KUD Hoče. Tako smo danes prisotni na lovskih, občinskih in cerkvenih prireditvah v domačem kraju in v tujini. Zbrali smo tudi dovolj poguma in se prijavili na mednarodno tekmovanje v Pecsu na Madžarskem, kjer smo osvojili zlati rog kot skupina ter zlati in srebrni rog kot solista. Vse to je plod našega dela, vaj, odre- kanj, pa tudi uspešnega družabnega življenja, smeha in zaba- ve. Vse to krasi našo skupino. V teh 30 letih se je sestava članov spreminjala, prav tako ume- tniški vodje. Prvi umetniški vodja je bil Aleksander Celan, ki je skupino vodil vse do leta 1990. Nato je vodstvo za 7 let prevzel Janez Špurej, od leta 1997 pa nas je vodil Drago Rup, ki pa nas je zaradi bolezni prenehal voditi leta 2004. Od takrat nas vodi šek) in deda Tona (Anton Satler), lovec in rogist (Zvonko Ce- Mojca Zupan. sar) z ženo (Ida Hriberšek) ter poštar (Edi Mrzel) in soseda Ponosni smo tudi, da je od samega začetka obstoja skupine (Hedvika Robič) so skozi prizore na duhovit način ustvarili (30 let!) z nami še vedno Zupan Branko, ki je tudi predsednik zgodbo o razvoju Pohorskih rogistov in napovedovali tudi in gonilna sila skupine. gostujoči skupini in drugo dogajanje na odru; podeljena so Tako smo 21. oktobra 2011 ob 30. jubileju priredili koncert ob bila priznanja in zahvale, med drugim so se rogisti zahvalili pomoči dramske skupine Samotarji po scenariju Majde Januš občini – župan pa njim, vsi skupaj pa so se iskreno zahvalili Strašek ter gostov iz Prekmurja – KUD Prekmurski rogisti – in svojemu Branku Zupanu za trud in vztrajanje skozi vsa ta Lovski rogisti iz Križevcev. Vsem, ki so nas prišli poslušat in so leta. nam omogočili izvedbo koncerta, se iskreno zahvaljujemo.« Doživeli smo prijeten in glasbeno bogat večer, saj so nam Tako je ob 30-letnici skupine zapisala njihova voditeljica tri skupine rogistov zaigrale najrazličnejše melodije, od Mojca Zupan. Z njo in očetom Brankom, ki resnično živi za lovskih in narodnih melodij do priredb znanih skladb. Za- to glasbo, smo skupaj načrtovali ta jubilejni koncert. Zaže- četni Odmev Pohorskih rogistov, Veseli pastir, Beli cvet in lela sta si živahnejšo prireditev, kjer ne bi bilo klasičnega O nepričakovani dar nam bodo še dolgo zveneli v ušesih, napovedovanja, ampak bi glasbo povezovali z dramskimi našim rogistom pa želimo še veliko veselja in vztrajnosti pri prizori Samotarjev. Tako smo z igralci ustvarili nekaj likov, ustvarjanju te lepe glasbe. ki so jih gledalci res dobro sprejeli: mati Jula (Anita Arzen- Majda Strašek Januš

BOŽICNO-NOVOLETNO VOŠCILO DU HOCE foto: Borut Celan

Leto se neizbežno izteka, le še nekaj dni in iz koledar- ja bomo odtrgali zadnji list. Vse letošnje tegobe bodo za nami, novo upanje pred nami. Kljub težkemu času, ki ga živimo, vam iz srca želim miru in topline v božičnem času ter obilo zdravja in zadovoljstva v prihajajočem letu 2012. Ida Hriberšek, predsednica

34 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST POROCILO PGD HOCE

Spoštovani! dosegljivi na naslovu [email protected], prav tako pa Zaradi izpada članka v prejšnjih utrinkih smo se za to številko bomo z veseljem sprejeli vsakogar, ki bi nas obiskal na naših malo bolj razpisali. operativnih garažnih dnevih vsako prvo soboto v mesecu.

Za gasilci PGD Hoče je kot vsako leto še eno razgibano poletje Leto 2011 se počasi poslavlja, naj bo veseli december zares in jesen. Seznamu intervencij smo tako od zadnjega javljanja vesel! Lepe praznike pa vam bomo kot vedno zaželeli kar v junijskih Utrinkih dodali 6 novih intervencij, kar letos znaša osebno! Lepo vas pozdravljamo člani PGD Hoče! že 15 posredovanj. V začetku julija so meteorne vode zalile klet v Sp. Hočah, isti mesec je zagorelo tudi osebno vozilo. V Jure Hictaler mesecu avgustu smo posredovali trikrat. Najprej se je v križišču v Sp. Hočah zgodila tragična prometna nesreča, ponovno so udarile meteorne vode ter poškodovale ceste ter odtočne kanale, proti koncu meseca pa so zagorele smeti kovinskega zabojnika. Konec oktobra smo ukrotili tudi stanovanjski požar v Zg. Hočah, kjer smo s hitrim posredovanjem z našimi kolegi iz občine ter poklicno enoto Maribor rešili stavbo pred najhujšim.

Aktivni smo bili tudi na drugih področjih. Na področju usposabljanja smo izvedli več vaj na zapuščeni objekt v Sp. Hočah, kjer smo obravnavali t. i. notranje napade (gašenje gorečih prostorov z uporabo izolirnih dihalnih aparatov – IDA), udeležili pa smo se tudi vsesplošnih vaj na Igu. V oktobru, ki je mesec požarne varnosti, smo gasilci iz Hoč sodelovali tudi na drugih vajah. Bili smo na dveh nenapovedanih vajah – eno je organiziralo občinstvo poveljstvo, drugo pa naš poveljnik. Odzvali smo se vabilu in se udeležili vaje v Razvanju, kasneje pa smo sami organizirali vajo na kmetiji Ortan (Pemič) za našo občino ter vrnili vabilo našim kolegom iz PGD Razvanje. Občinsko poveljstvo je organiziralo tudi vajo na OŠ Dušana Flisa v Hočah, kjer smo izvedli evakuacijo in reševanje ujetih oseb. Na vaji so sodelovali tudi poklicni kolegi iz JZZPR Maribor, prisostvovala pa sta tudi župan Občine HočeSlivnica Jože Merkuš ter poveljnik poklicnih kolegov Aleš Ciringer.

Že tradicionalno smo obiskali Zidanškov dom na Pohorju ter se tam predstavili otrokom, ki so preživljali počitnice preko Zveze prijateljev mladine.

Kar se tiče gasilskih tekmovanj, smo bili letos nadvse prizadevni. Tako smo organizirali regijsko tekmovanje v orientaciji, kjer so naše mladinke dosegle zavidljivi 3. in 6. mesto, se udeležili tekmovanja FCC (Scott Firefighter combat challenge) v Ljubljani, kjer so se naši fantje dobro odrezali, blesteli pa so naši veterani in veteranke, ki so se na regijskem tekmovanju v Staršah z odličnim drugim mestom uvrstili na državno tekmovanje, ki bo potekalo naslednje leto. Da je mera polna, so naši veterani zmagali tudi na 1. memorialnem tekmovanju za pokal Jožeta Mandla, st., in s tem dokazali, da so letos v izvrstni formi.

V novembru smo na našem društvu začeli z osnovnim tečajem za gasilca, kjer se naša mladina pridno izobražuje, in veselimo se dneva, ko jih bomo lahko sprejeli med naše operativne vrste!

Kot zmeraj lahko naše dejavnosti sproti spremljate na naši internetni strani http://www.gasilci-hoce.si/, kjer imate tudi veliko uporabnih povezav. Za vsa vaša vprašanja smo

35 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST

NAŠA ANCKA

Letos smo se odločili, da ne bomo pisali o Dobrodelnem koncertu Župnijske karitas Hoče: o polni dvorani Kulturne- ga doma in številnih donatorjih, ki so se ponovno izkazali – prav vsem iskrena hvala! Vsi, ki ste bili tam v nedeljo, 21. novembra 2011, ste vse doživeli v živo in uživali ob glasbi in petju narodno-zabavnih ansamblov. Pisala bom le o Petkovi Ančki, ki je bila duša in srce – in pri- dne roke – pri pripravi in realizaciji tega koncerta. Naša Ančka, ki je letos praznovala 80 let, po svoji aktivnosti in pripravljenosti za kakršnokoli pomoč nič ne zaostaja za veliko mlajšimi. Ker se je morala (in naučila) od zgodnjega gostitvi starejših krajanov in župljanov in po Dobrodelnem otroštva sama prebijati skozi življenje, se je razvila v trdoži- koncertu Župnijske karitas prevzame 'šank', saj si je prakso vo in zelo realno žensko, ki nikomur 'ne ostane nič dolžna' za to nabirala dolga leta v Rothovem gostišču. Na našem – zato se s svojo neposrednostjo v besedah in dejanjih zna Jurjevanju jo najdete ob veliki posodi s hoškim golažem, tudi komu zameriti. Vendar vse to lahko razumemo, saj se trenira in tekmuje s kegljaško sekcijo DU Hoče, studenškim je izučila za strugarko in se je pogosto morala znajti v tem tabornikom pa že desetletje pomaga na taboru pri Puli. moškemu poklicu. Kdor jo pozna, bi lahko še marsikaj dodal. Z nami pri Katoli- Za vse 'zapečkarje', ki vas ni mogoče pritegniti v nobeno škem društvu dr. A. Murka že nekaj let sodeluje pri izdelavi društveno ali kakršnokoli drugo dejavnost, je Ančka pravi presmecev in adventnih venčkov, pri pripravi Miklavževih fenomen. Vedno je za akcijo, bi rekli v sodobnem jeziku. Od daril, zelo rada pa pride tudi na vse kulturne prireditve v mladih let je družbeno aktivna: če jo je povojna mladost kraju. To in še več je naša Ančka, še vedno tudi aktivna v pritegnila v politično delovanje, se je v zrelih letih usmerila svoji politični stranki – in še vedno pridna gospodinja in bolj v socialno. Tako je že zelo dolgo krvodajalka in aktivna babica ob svojem nebogljenem vnuku, ki jo z otroškim na- sodelavka pri KO Rdečega križa Hoče, kjer je še danes pod- smehom in velikimi očmi vedno pričaka doma. predsednica. Verjetno vam ne bi znala več našteti vsega, Ančka, naj se ti ob zaključku tvojega jubilejnega leta zahva- kar je naredila v okviru te organizacije – in nikoli ni štela ur, limo za vse, kar si vedno pripravljena narediti za skupnost ki jih je za to žrtvovala. in za posameznike, hvala za tvojo dobro voljo in optimi- S svojo dobrodelnostjo se je pridružila tudi odboru Žu- zem, ki ju prineseš v vsako okolje, kjer deluješ. Naj te nikoli pnijske karitas, kjer je že leta redna obiskovalka najstarej- ne zapustita! ših krajanov, kjer aktivno sodeluje pri vseh akcijah – ko je treba poskrbeti za pogostitev, iskati donatorje, prodajati V imenu Župnijske karitas in Katoliškega društva dr. A. Murka vstopnice – ali pa tudi doma speči odličen mlečni kruh z Majda Strašek Januš rozinami … Vse to in še več zmore pri svojih 80 letih! Pri po-

SRECANJE PEVSKIH ZBOROV OBCINE HOCE-SLIVNICA V OŠ SLIVNICA

S srečanja vam prinašamo le dva kolaža s fotografi- jami naših pevcev in povezovalke programa Petre Trstenjak. Pesmi pa je treba slišati …

36 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST

PLETENJE ADVENTNIH VENCKOV

V Hočah je pletenje adventnih venčkov že dolgoletna tradicija. K nam je to navado prinesel prejšnji župnik Marjan Jezernik, prve venčke pa nas je učila plesti Bogomila Bah, ki jih je vrsto let tudi krasila. Že deseto leto pa pletemo venčke v okviru praznične delavnice pri Katoliškem društvu dr. Antona Murka. Zadnja leta imamo kar nekaj stalnih sodelavcev, vedno pa se nam še kdo pridruži. Nekateri režejo vejice zelenja, Jaka nam zvija iz šibja obroče, drugi pa se bolj ali manj uspešno ubadamo s pletenjem oz. izdelovanjem venčkov. Mlajši moški – letos so bili to Drago, Tone in Andrej – pritrjujejo svečke, Marinka, Jerica in Dragica pa se 'umetniško izživljajo', kakor hudomušno rečemo njihovemu krašenju. Tako nastanejo sami unikatni izdelki, ki jih ponudimo v cerkvi na prvo adventno nedeljo, z izkupičkom pa v glavnem samo pokrijemo stroške za material. Naše delo nam je v veselje, saj je bolj druženje in zadovoljstvo, da si tudi za svoje domove izdelamo venčke po lastnem okusu. Kaj nam ti venčki s štirimi svečkami pomenijo v adventu, pa ve vsak zase. Marsikatera družina se zvečer rada zbere ob prižgani svečki – dveh, treh in štirih v štirih adventnih tednih – in ob njej zmoli večerno molitev. Posebej otroci so tega zelo veseli – in ne boste verjeli, da se znajo ob tem nenavadno umiriti …

V imenu vseh, ki delujemo v okviru Katoliškega društva dr. Antona Murka, vam voščim lep adventni čas in blagoslovljen božič, pa vse dobro v novem letu. Majda Strašek Januš

DRUŠTVO KRAJANOV ROGOZA

Ob prebujanju narave iz zimskega spanca je v Rogozi vzklilo novo društvo, Društvo krajanov Rogoza. Komaj smo pošteno zavihali rokave, že se oziramo za delom, ki smo ga opravili v iztekajočem se letu. Najprej smo se lotili priprave proslave ob kulturnem prazniku in praznovanja dneva žena ter materinskega dneva. Sledilo je čiščenje gozdov v aprilu, konec istega meseca smo sodelovali pri postavljanju majskega drevesa in pri kresovanju. To prireditev smo izkoristili za temeljito predstavitev našega društva in včlanitev novih članov. Čez poletje smo pripravljali prireditve ob krajevnem prazniku konec avgusta. Povezali smo se z vsemi društvi v kraju in se z njimi pomerili v kuhanju Rogoškega lonca, 'njami', bilo je okusno. Najmlajši so kolesarili in se igrali z nagajivo Piko, ostali pa smo čas izkoristili za prijetno druženje. Oktobra smo si dlani ogreli ob pečenem kostanju na pikniku, konec meseca pa obiskali grobove in prižgali svečko spomina. Ostane nam še decembrsko druženje z najmlajšimi, tega bomo izvedli šestnajstega decembra. Ob pripravah vsega programa smo sodelovali s krajani in ostalimi društvi v kraju, za kar se jim zahvaljujemo. Letošnje leto nas je opogumilo, da s svojim delom nadaljujemo, hkrati se zavedamo, da smo lahko še boljši, a to je že naša vizija za Aleksandra KOREN, naslednje leto. predsednica DK Rogoza 37 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST

ROCNODELSKA SEKCIJA DU HOCE

Članice društva upokojencev Hoče, ki nam je »konjiček« ročno Spoštovani! delo, se tedensko udeležujemo krožka, povprečno 10 do 15 Smo člani ABF iz mesta Flen na Švedskem. ABF je kratica za članic. Med seboj z veseljem izmenjamo ideje in izkušnje za Ljudsko univerzo. Naša ABF se ukvarja z (preprosto povedano) izdelavo več vrst ročnih del, s katerimi pogosto razveselimo ljudsko izobrazbo. Ukvarjamo se z mnogimi različnimi svojce in prijatelje. S posebno radostjo pa napravimo kaj dejavnostmi, kot na primer: ples, petje, instrumentalna glasba, lepega za naše drage vnuke. Udejstvovanje v krožku z keramika, literatura, računalniško znanje, šivanje, kvačkanje, nazivom Plamenke pa si popestrimo tudi z izmenjavo gledališče, film in še mnogo drugega. življenjskih izkušenj, obenem pa nam je tudi v razvedrilo, saj On našem obisku v Sloveniji, dne 4. 10. 2011, se je več članov nam nekatere izmed članic krožka vselej popestrijo srečanje naše ABF udeležilo raznih delavnic, in sicer v Mariborskem z iskrivimi domislicami. lutkovnem gledališču, keramični delavnici, slikarski oddelek na Dornavi. Nekaj naših članic in članov pa se je udeležilo V letošnjem letu smo pripravile tudi razstave, in sicer ob ročnodelskega krožka pri DU v Občini Hoče-Slivnica. Članice so Jurjevanju, konec aprila in v mesecu septembru ob občinskem nam pripravile izredno lep sprejem. Pozdravil nas je tudi župan prazniku Občine Hoče-Slivnica. V mesecu oktobru pa smo Jožef Merkuš in nam predal spominska darila občine, članice sodelovale tudi na območni razstavi v Kamnici. V začetku pa so nam podarile svoje izdelke. Pripravile so tudi razstavo oktobra pa so nas z obiskom presenetili člani ABF iz Švedske. svojih izdelkov. Ob prijetnem kramljanju in prikazovanju kaj Od tam smo prejele dopis v zahvalo za naš sprejem. vse te članice ustvarjajo, smo bili še pogoščeni s piškotki, kavo, vinom, grozdjem. Čudovito, nismo mogli verjeti, da je Jožica Mešl, vodja krožka popoldan tako hitro minil. Čeprav ne govorimo istega jezika, ni bilo pri sporazumevanju nobenih težav, kajti čudoviti ročni izdelki govorijo svojo zgodbo in tu res ni potrebno nobenih besed. Že samo vzdihi so povedali več kot dovolj. Za spomin na prijetno popoldne smo naredili še eno gasilsko fotografijo in se domov vrnili polni prijetnih vtisov na naše kar prekratko druženje. Članicam ročnodelskega krožka želimo, da izpod njihovih rok pride še mnogo lepih izdelkov, in upamo, da se še kdaj srečamo. Mogoče tudi pri nas na naši ABF na Švedskem. Še enkrat prisrčna hvala. Hvala tudi županu Merkušu za njegov vljudni sprejem. ABF - Flen Karli Žunko, računovodja

JESENSKE AKTIVNOSTI GASILSKEGA POVELJSTVA NAŠE OBCINE

Zakorakali smo v zimski čas – in tudi to je čas, ko gasilci ne precej stvari smo opravili v tem mesecu. Po društvih so bili počivamo. Za naše poslanstvo pomagati ljudem se tako tudi dnevi odprtih vrat, ko si lahko občani ogledajo delovanje jeseni in pozimi izobražujemo in usposabljamo. društev in opremo. V tem mesecu pa se preveri delo Ker na mladih svet stoji in ker je društvo brez mladine kot operativnih enot tudi tako, da se izvede nenapovedana vaja. drevo brez korenin, smo še posebej veseli, ko gasilska mladina To zgleda tako, da poveljnik GZ Maribor in moja malenkost prehaja v članske vrste. To je dokaz dobrega dela v društvih. aktivirava društva na vajo na določen objekt. Ugotavlja se čas Začel se je namreč tečaj za gasilca in iz naše občine je kar nekaj izvoza, število udeležencev in samo delo na vaji, ki ga dobi kandidatov za bodoče gasilke in gasilce. Upam, da bom lahko enota ob prihodu. v pomladni številki Utrinkov napisal čim več imen gasilcev, ki V oktobru se je nekaj gasilcev iz PGD Bohova in PGD Hoče bodo tečaj uspešno opravili. Ko postane pripravnik izprašan pričelo usposabljati oz. opravljati tečaj za voznike kategorije gasilec, se lahko po opravljenem zdravniškem pregledu C. S tem dobimo voznike naših vozil – cistern. Pod okriljem udeležuje intervencij. Seveda pa samo to ni dovolj, potrebno civilne zaščite iz naše občine se je tudi začel tečaj prve pomoči. se je redno operativno usposabljati. Iz vsakega društva se po nekaj gasilcev tako šola za bolničarja. V začetku oktobra smo gasilci vseh treh društev ob dnevu Tečaj je zelo zahteven in traja 70 ur. odprtih vrat obiskali radar na Pohorju. Pot po zavitih stopnicah V oktobru smo imeli gasilsko vajo na prostore OŠ Dušana Flisa je bila zanimiva, stolp, na katerem je radar, je visok več kot 50 Hoče. Sodelovala so vsa tri društva iz občine in poklicni kolegi m in ponuja odličen razgled na našo lepo občino. Ogled je iz Maribora. Pripeljali so lestev, kar je bilo vsem še posebej zaznamovala bivša ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. všeč. Vaja je namreč potekala istočasno z vajo evakuacije, ki Mesec požarne varnosti – mesec oktober – je za nami in kar 38 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST so jo opravili učenci in delavci OŠ. Čestitke vsem sodelujočim, v dobri minuti po alarmu je bila namreč šola izpraznjena. V mesecu decembru bo posvet za gasilske častnike v Pekrah. Tema bo zelo zanimiva in aktualna, in sicer gašenje objektov, na katerih so fotovoltaične naprave oz. solarne celice. Le- te vedno proizvajajo elektriko in z vidika gašenja je to zelo problematično. Konec novembra je vsa tri društva obiskal požarni inšpektor. Namen pregleda je bila kontrola zdravniških pregledov, opravljenih specialnosti in usposabljanj za operativne gasilce glede na kategorizacijo društev. Pokazalo se je nekaj pomanjkljivosti, za katere pa sem prepričan, da jih bosta zmogli obe društvi s pomočjo odpraviti. V zadnjem času smo tudi imeli kar nekaj intervencij. Tako smo gasili požar v hiši v Zg. Hočah, v kateri sicer ni živel nihče. Naloga gasilcev je, da požar pogasimo, naloga policije in njihovih služb pa je, da ugotovijo vzrok požara. To sem omenil zato, ker se včasih že na intervenciji začnejo debate o vzrokih požara. To ni delo gasilcev! Kuhinjski požar v gostilni v začetku decembra je pogasilo osebje pred prihodom gasilcev. Naj pohvalim osebje, ki je ravnalo zelo prisebno. Olje, ki se vžge, se lahko v začetni fazi zaduši z prti in pogasi z gasilnim aparatom. Preverite, če imate doma uporaben gasilni aparat oz. če ga sploh imate. Služil bo samo vam! Približuje se čas, ko v sleherni dom v občini pridejo vaši gasilci Zakorakali smo že globoko v kurilno sezono in tako se je žal in vam prinesejo koledar. Zaželeli vam bodo obilo sreče in začela sezona dimniških požarov. Že v prejšnjih Utrinkih smo zadovoljstva v novem letu, ki prihaja. Vsekakor pa smo veseli govorili, kako pomembno je pravilno vzdrževanje kurilnih prostovoljnih prispevkov, ki jih ob tem podarite. naprav. Bodite pozorni na to! Prihaja praznični čas in s tem povezano prižiganje adventnih Na koncu naj vam vsem zaželim uspešno, zdravo in veselja svečk in okraševanje božičnih dreves. Le-te naj bodo pod polno novo leto! nadzorom in na varnem mestu, nikoli ne puščajte prižganih Boštjan Frangež, sveč, ko odidete od doma. poveljnik gasilskega poveljstva Občine Hoče-Slivnica

USPEŠEN ZACETEK NOVE SEZONE

Deklice Formis mini so zmagovalke tekmovanja Liga žoga miga v mini odbojki!

Kot se je prejšnja sezona končala, z naslovom državnih prvakinj, se je tudi nova sezona začela, z zmago na tek- movanju Liga žoga miga, ki ga organizira ŽOK Mislinja. Po 4 turnirjih ter 12 odigranih tekmah ter prav tolikih zmagah je pokal zasluženo »romal« za eno leto k nam.

Končni vrstni red: 1. Formis mini 2. ŽOK Kajuh Šoštanj 3. OK Prevalje 4. ŽOK Mislinja 5. ŽOK Braslovče 6. OK NKBM S tem se tudi nadaljuje serija zmag, saj deklice Formis mini v letu 2011 niso okusile poraza tako na klubskih kot na šolskih tekmovanjih v mini odbojki.

Boštjan Glodež Foto: arhiv Formis mini

39 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST

20. JUBILEJNA NAGRADA POHORJA IN 4. MEMORIAL BRUNA SKODICA

Strelsko društvo Franca Lešnika Vuka iz Hotinje vasi je opravljeno delo, pokroviteljem, sponzorjem in donator- bilo organizator že 20. nagrade Pohorja in 4. memoriala jem za vsa sredstva, ki so jih prispevali, da smo z veliko Bruna Skodiča v streljanju z zračno puško. Potekalo je v truda lahko izvedli tako kvalitetno tekmovanje. Posebna večnamenski športni dvorani OŠ Rače 12. 11. 2011, dan zahvala OŠ Rače, Občini Hoče-Slivnica, Občini Rače-Fram, kasneje pa smo organizirali odprto kontrolno tekmo za operaterjema elektronskega sistema Sius Ascor Tomažu vse najboljše slovenske strelce z zračno puško in pištolo Vrabiču, Gregi Postružniku in vsem članom strelskega dru- za vse kategorije. štva Franc Lešnik Vuk. Tekmovanja za Nagrado Pohorja in Memorial Bruna Sko- diča se je udeležilo skupno 140 strelcev iz šestih držav. Vidimo se na 21. nagradi Pohorja v novi športni dvorani v Hočah leta 2012! Športni pozdrav. Najprej so stopili na strelno linijo mladinke in mladinci. Franc Bukovec, V ekipni konkurenci so slavile mladinke iz Bosne in Her- predsednik organizacijskega odbora cegovine pred ekipo Slovenije in ekipo Hrvaške. V posa- Foto: Jernej Jazbinšek in Jože Požgaj mični konkurenci mladink je premočno zmagala Katin- Finale članic, v sredini Klavdija Pufič ka Szij iz Madžarske pred Tatjano Đekanović iz Bosne in Hercegovine in najboljšo Slovenko Natalijo Otoničar. Po- sebej smo bili veseli uvrstitve mladinke Teje Razboršek, ki je članica SD Franc Lešnik Vuk, v finale osmih najbolj- ših; na koncu je pristala na zelo dobrem šestem mestu. V konkurenci mladincev ekipno je slavila ekipa Sloveni- je pred ekipo Hrvaške in ekipo Bosne in Hercegovine. V posamični konkurenci pa je slavil Sandor Nagy z najbolj- šo finalno serijo pred Mitjo Černijem (pred kratkim je bil proglašen za najboljšega mladega strelca v Sloveniji) in Tadejem Žalikom, prav tako iz Slovenije. Za Nagrado Pohorja 2011 so se najprej pomerile članice. V ekipni konkurenci so zmagale strelke Slovenije pred strelkami iz Hrvaške, na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa domačega društva. Za ekipo so streljale Klavdija Pufič, Tina Grabnar in Teja Razboršek. To je po letu 2005 druga najboljša uvrstitev domače ekipe. V posamični konkurenci je slavila Slovenka Živa Dvoršak pred Renato Finale mladink, Oražem-Vršič (pred kratkim je bila proglašena za najbolj- 5. od leve Teja Raboršek šo slovensko strelko) in Ano Kobilšek iz Hrvaške. V finalu Pogled na strelišče 20. nagrade Pohorja pa smo imeli tudi našo strelko Klavdijo Pufič, ki je zasedla sedmo mesto.

V članski konkurenci, ki je tudi najštevilčnejša, so zma- gali strelci Slovenije pred Avstrijci in drugimi Slovenci. V posamični konkurenci je premočno zmagal Madžar Peter Somogy (nekateri ga imajo za naslednika svetov- nega prvaka in rekorderja Petra Sidija) pred trenutno najboljšim slovenskim strelcem Željkom Moičevičem in Grego Potočnikom. Robert Markoja (lanskoletni drugi) je bil četrti, naš proslavljeni strelec Rajmond Debevec pa je končal na sedmem mestu med osmimi finalisti. Po končanem tekmovanju je sledila podelitev priznanj, pokalov, medalj in praktičnih nagrad. Priznanja so po- deljevali predsednik društva Jernej Jazbinšek, vodja tekmovanja in generalni sponzor Aleksander Skodič in župan Občine Hoče-Slivnica Jože Merkuš. Zaključno slovesnost je vodil predsednik organizacijskega odbora Franc Bukovec. Sledile so pohvale udeležencev za izredno organizacijo tekme, kar je še posebej poudaril predsednik Strelske zveze Slovenije Gorazd Maloič. Članice ekipno, 3. mesto Ob koncu se moram zahvaliti sodnikom za korektno ekipa Franca Lešnika Vuka 40 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST

ŠE VEDNO IGRAJO NOGOMET IN SE DRUŽIJO

»Stari borci« se ne dajo zlahka, je bil, je in bo moto starej- ših veteranov NK Slivnica. Tudi za letos lahko rečemo, da se tradicija starejših vete- ranov, ki so v sezoni 1971/1972 zastopali barve kluba v takratni 1. slovenski nogometni ligi – 1. SNL – nadaljuje. Po običaju so se v začetku januarja zbrali v gostišču Zu- panc, pretresli in analizirali so preteklo leto 2010 in pri- pravili načrt za tekoče leto 2011. Zbralo se jih 18.

Prva tekma je bila dogovorjena in tudi odigrana v soboto, 14. maja. Namenjena je bila jubilantoma, bratoma Furh – Francu za častitljivih 70 in Antonu - Toniju za 60 let. Že po tradiciji je šlo za derbi med »Furhi«, znano ekipo gene- racij, in preostalimi starejšimi veterani. Po 2-krat 25-mi- nutni tekmi, katero je avtoritativno vodil Pero, so »Furhi« slavili s 7 : 3. Postava »Furhi«: Toni, Jože, Hans, Dejan, Aleš, Robi in Jan. Za starejše veterane so zaigrali: Amigo, Mato, Stanč, Kamela, Franc, Turist, Bruno, Sočo, Mare, Sivc, Ena in Mesar. Saj veste, da imamo mnogi zanimive vzdevke!

3. septembra, prav tako v soboto, je sledila nova tekma. odšli na odmor. Kako jim je prijal, je bilo kasneje slišati. Slavljenca, tudi s šestimi desetletji na hrbtu, sta bila Dra- Dogovor je dogovor, izenačiti bo treba sile, tako so odloči- go Zrimšek - Sočo in Drago Slavič - Mesar. Tekma je trajala li staroste, in Turist, ki podaja žoge kot na pladnju, je šel na 2-krat po 20 minut, kot običajno, sodil je Pero. Rumeni so drugo stran, Bukal, ki pa v formi niha, je oblekel rumeno nastopili z Amigom, Stančem, Francem, Kamelo, Matom majico. In glej ga, zlomka! Na semaforju se je izpisovalo 3 : in Julo, za bele pa so zaigrali Bruno, Toni, Bukal, Tošo in 6, 4 : 6 ... Še minuta do konca, so trepetali kanarčki. Vendar Hans. Zmaga je pripadla slednjim s 3 : 8. Pritrditi je treba, se je tekma le končala neodločeno. Po kazenskih strelih z da je zmagovalna ekipa igrala v močnejši postavi. bele točke kanarčki niso imeli sreče, preveč so pretrpeli v 2. polčasu. Kakorkoli, najpomembneje je bilo, da so zele- In že govorimo o tretji, zelo zanimivi tekmi, pravem der- nico vsi zapustili brez poškodb. biju, ki se je odvijal v nedeljo, 23. oktobra, torej pred krat- kim. Tokratna slavljenca sta bila Danilo Repec - Amigo Sledilo je vselej prijetno druženje. Kol'ko kapljic, tol'ko let in Marjan Lubi, oba 60 let. Čeprav sta slavila skupaj, tudi se je razlegala daleč naokoli. Kot po običaju sta slavljen- vse pogostila, in to na ravni, kot se šika, sta si na nekoliko ca dobila darili, nogometno žogo in viski. Se ve, vsak tudi spolzki zelenici stala nasproti. Se ve, še vedno kot prija- težko, kovano verižico z utežjo – številko 60. Nadarjeni in telja. V polju pred Amigom, tokrat v belih dresih, so se duhoviti Mato je s svojimi vedno novimi in zanimivimi vici razvrstili Franc, Stanč, Bukal, Hans in Tošo, z Marjanom, poskrbel za smeh navzočih, z opernimi arijami pa je tudi v rumenih dresih pa so igrali Bruno, Mato, Jula, Toni in tiste, ki ga nimajo, popeljal do posluha. Tudi nekdanjo Turist. Kdo je sodil in kako, se ve. Ni bilo pripomb. Prvi del klubsko himno O Marijana je bilo slišati. Še enkrat čestitke igre je pripadel kanarčkom, ki so, ki so s štirimi goli viška vsem slavljencem v letošnjem letu. Bruno Kremavc

VOŠČILO

Kmalu se bo zadnji večer tega leta spremenil v novo jutro, prvo jutro novega leta 2012. Tokrat bomo pozabili na skrbi in se spomnili vseh lepih stvari, ki smo jih doživeli v preteklem obdobju. Sodelovanje z vami nam je bilo v zadovoljstvo in veselimo se ga tudi v prihodnje.

Želim vam prijetne božične praznike in srečno novo leto 2012 ter mnogo poslovnih uspehov in osebne sreče.

Predsednik Jeep Cluba Pohorje Konrad Vrhovšek foto: Borut Celan 41 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST

JURE KOREN, zelo uspešen športnik

Mladi športnik Jure Koren iz Radizela je v letošnjem letu sodeloval na več mednarodnih tekmovanjih v karateju in dosegel pomembne dosežke:

1. mesto: Mednarodni turnir Ljubljana OPEN 2011,(27.11.2011): borbe mladinci do 76 kg,

2. mesto: Mednarodni turnir TATAMI CUP , Budimpešta, Madžarska,(22.11.2011): borbe mladinci do 76 kg,

2. mesto: Mednarodni turnir CROATIA OPEN 2011, Rijeka, Hrvaška, (3.9.2011): borbe mladinci do 68 kg,

3. mesto: Mednarodni turnir WORLD GRADO ITALY, Gra- do 63 kg, bil je tudi v zmagovalni ekipi državnega prven- do, Italija, (27.8.2011): borbe mladinci do 68 kg, stva kadetov. Njegovo športno leto 2009 je še posebej pomembno. Uvrstil se je v mladinsko državno reprezen- 2. mesto: Mednarodni turnir Dunav CUP, Novi Sad, tanco za 6. mladinsko svetovno prvenstvo v Maroku. Tu (14.5.2011): borbe mladinci do 68 kg, ni dosegel posebnega uspeha, vendar ni klonil. Postavil si je nove cilje. V letu 2010 je vztrajno treniral, sodeloval 1. mesto: Mednarodni turnir Bratislava OPEN 2011, na tekmovanjih, izboljševal spretnosti in krepil moči. Bratislava, Slovaška, (10.4.2011); borbe ekipno mladinci, Prišlo je leto 2011, leto velikega vzpona in niza pomemb- reprezentanca Slovenije, nih dosežkov. Poleg že navedenih dosežkov je ostal v izbrani ekipi, redno nadaljuje s treningi in junija je osvo- 2. mesto: Mednarodni turnir Slovenija OPEN, Thermana jil črni pas. Sedaj vztrajno trenira in se pripravlja za EP Laško, (12. – 13. 3. 2011): borbe mladinci do 68 kg. v Azerbejdžanu. Trenira v 1. ekipi pri trenerju Damjanu Horvatiču. Tedensko je pet treningov, pred tekmovanji Karate je začel trenirati v četrtem razredu osnovne šole in pa tudi do deset. ga vzljubil, ko je začel trenirati v Karate klubu Radvanje. Doživel je tudi nekaj spodrsljajev in krivic, a ga to ni zlo- Ljubezen je združil z vztrajnim, prizadevnim, trdim delom milo. Sam pravi: »Ostajam zvest svojim sanjam in ciljem. – vadbo – in iz tega so začeli zoreti sadovi, dosežki na raz- Zastavljenim ciljem sledim in se jim podrejam, kolikor je ličnih tekmovanjih. le to mogoče.« Res je: Jure vztrajno, prizadevno sledi svo- Prvi zelo pomemben uspeh je dosegel leta 2008, ko je v jim ciljem. Je uspešen dijak tretjega letnika Ekonomske kategoriji starejših dečkov do 55 kg postal državni prvak. gimnazije v Mariboru. Svoja zgodnja mladostna leta, star Po tem dosežku so ga vključili na treninge državne repre- je sedemnajst let, je obogatil z uspehom v šolanju in vr- zentance. Leta 2009 je bil rezervni tekmovalec na evrop- hunskimi športnimi dosežki. Zato tudi dobiva občinsko skem prvenstvu v kategoriji kadetov do 63 kg v Parizu. Is- štipendijo za mlade talente. tega leta je drugič postal državni prvak, sedaj pri kadetih Martin Kramar

STAREJŠE SO IN MI Z NJIMI

Deset let je minilo, odkar smo posadili prvo lipo v parku ob šoli. Vsako leto smo jih posadili kar nekaj. Posebno smo bili veseli, ko smo lipe v parku z županom sadili tudi pred- sedniki krajevnih skupnosti naše občine. Zadnja tri leta pa nismo posadili nobene. V parku CURLEK smo sedaj posadili eno, ker se je prvotna posušila. Lipa je manjkala tudi v drevoredu pri otroškem vrtcu, kjer smo jo sedaj tudi posadili. Podporni kol pa smo si sposodili pri lipi, ki je bila posajena pred desetimi leti; akterja tokratnega sajenja sta ostala ista, le da sta z lipo starejša za deset let. Upokojenci še vedno skrbimo za oko- lje našega kraja. Nismo še opustili številnih ur prostovolj- nega dela. Odbor DU Slivnica, turistična sekcija

42 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST NOGOMETNI KLUB SLIVNICA

Na pobudo staršev mladih nogometašev Nogometne šole Slivnica je stekla akcija, v kateri smo starši poiskali ponudnika za dobavo trenirk, anorakov in športnih na- hrbtnikov. Ker pa je bil to velik finančni zalogaj za vsakogar od nas, smo se zelo potrudili in k sodelovanju povabili po- sameznike in podjetja, ki so nam, kljub finančni krizi, z veseljem priskočili na po- moč. Selekcije U-8, U-10 in U-12 so tako dobile športno opremo, s katero niso samo eki- pa po srcu, ampak tudi po videzu. Zato bi se starši, otroci, trenerji in vodstvo NK Slivnica radi zahvalili vsem, ki so nam fi- nančno ali kakorkoli drugače pomagali.

Prav tako se naša ekipa zahvaljuje gostilni za vso podarje- no hrano in pijačo, ki jo dobimo za tekme in turnirje. Se še naprej toplo priporočamo!

SELEKCIJA U-8 – dečki in deklica z veliko energije in volje bi se želeli zahvaliti vsem podjetjem in posame- znikom ki ste nas tako lepo opremili. Hvala, potrudili se bomo, da bomo dobri nogometaši! SELEKCIJA U-12 – prav tako zelo uspešni v jesenskem delu sezone 2011/2012, se zahvaljujemo svojim dona- torjem. Zdaj bomo v igri še bolj enotni!

Hvala tudi naši organizatorki Brigiti Kovačec, ki je naba- vljala, kontaktirala z dobaviteljem, uspešno speljala naro- čila, plačila, reklamacije … Še enkrat iskrena zahvala tako donatorjem kot staršem, ki so se potrudili in jih poiskali. Tako opremljeni se bodo nogometaši Nogometne šole Slivnica ponosno podali novim športnim dogodivščinam naproti in enotno predstavili klub prihodnje leto ob 50. obletnici NK Slivnica. S športnimi pozdravi!

Besedilo: Mojca Topler Foto: U-8: Igor Napast SELEKCIJA U-10 – jesenski prvaki v sezoni 2011/2012, Foto: U-10 in U-12: Petra Simonič v skupini starejši cicibani A-2, se zahvaljujemo svojim donatorjem, ki so iz nas napravili tako enotno moštvo. Trudili se bomo, da bomo s svojo igro to tudi dokazali!

43 GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO TALENTI V ORGANIZACIJAH

Zgodila se je družba ustvarjalnosti, v kateri se vse vrti Nekatera podjetja že imajo tudi zaposlene svoje »lovce na okrog posameznikov. Danes, v času hitrega tempa, visoke talente«, katerih glavna naloga je, da odkrivajo uspešne in tehnologije in vedno višjih zahtev odjemalcev, se podje- sposobne posameznike na trgu dela, na univerzi, pri kon- tja počasi zavedajo ključnega pomena dobrega kadra. Ta- kurenčnih organizacijah ... Seveda je napak razmišljati, da kšen kader danes imenujemo talenti, to so predvsem ma- so talenti le izven organizacije. Talenti se pogosto skrivajo nagerji, vodje oddelkov, ljudje, ki imajo stike z javnostjo, tudi v sami organizaciji, le da ne znamo izkoristiti njiho- in drugi na vodilnih mestih. To so ljudje, ki imajo nekoliko vega potenciala, kar je seveda velika izguba. Toda preden več izkušenj ali se enostavno hitreje prilagajajo na zahte- se lotimo iskanja talentov v svojem podjetju, je treba ve trga. Tak pristop do ključnih kadrov se je začel v ZDA, razumeti potrebe in pričakovanja različnih generacij, da kasneje prišel v Evropo in seveda tudi k nam. bi na podlagi njihovega vedenja lahko razbrali, ali imajo potencial ali ne. Kadar iščemo talente izven organizacije, Vendar, po mojem mnenju, to področje v Sloveniji še jih moramo najprej pritegniti. Pritegnemo jih tako, da se kljub vsemu ni popolnoma in dovolj razvito, saj v primer- znamo predstaviti kot najboljši delodajalec in da oblikuje- javi z drugimi državami še vedno premalo cenimo te ljudi. mo ponudbo, ki se ji preprosto ni mogoče odreči. Na vprašanje, kako bi pritegnili talente v našo organiza- cijo, večina še vedno odgovarja s podobnimi odgovori, Kadar pritegnemo talent v organizacijo, moramo z njim ki so bili uspešni pred leti. Večina je še vedno mnenja, da tudi primerno ravnati, da ga v organizaciji tudi obdržimo, talente pritegne denar, dobro ime podjetja, dobro okolje, saj menim, da je to še težja naloga kot samo pridobiti tak dober delovni čas in nagrade za delo. Le peščica pomisli kader. Ravno na to, kako dolgo bomo nekoga obdržali v na to, da ima vsaka generacija svoje cilje in drugačne po- podjetju, danes vpliva tekmovalnost med konkurenti in glede na to, kar si želijo na svojem delovnem mestu, kjer konec koncev tudi naš odnos do teh zaposlenih. Vseka- bodo uspešni, ker bodo z njim zadovoljni. Seveda so tu- kor bomo talente lažje obdržali, če se bomo vsakokratno kaj izjeme, saj se kljub vsemu nekateri le počasi zavedajo odzivali na njihove individualne in generacijske potrebe. pomena tega kadra. Pa vendar je tega še vedno premalo, Tako bomo lažje uporabljali nekatere tehnike, ki so nam saj v Sloveniji še vedno delujemo po principu priporočil in na voljo. »Prijeme« lahko razdelimo v dve skupini, in si- poznanstev v samem podjetju. cer na denarne in nedenarne, ugotoviti moramo še samo, kateri prijem je za nekoga koristnejši in seveda tudi pra- Enega izmed načinov pridobivanja talentov sem opazila vičnejši. na naših univerzah, ki se že danes povezujejo s podjetji V svetu, ki ceni le še inovativnost in kjer kupci zahtevajo in na tak način ponudijo kadrovske štipendije najboljšim individualne prilagojene proizvode ter unikatne storitve, študentom – seveda to ni edini pokazatelj resničnega bodo lahko preživela le še tista podjetja, ki bodo dojela, znanja študenta, vendar menim, da je lahko zelo dobra da kritični produkcijski faktor tehta pravzaprav le dobrih iztočnica za napredovanje nekoga, ki v drugih okoliščinah 1,3 kilograma, in to so človeški možgani. ne bi prišel tako daleč. Sabina Golenko

Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spo- minjamo preteklosti in pričakujemo priho- dnost. Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce.

Naj se vsem uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja.

MIREN BOŽIČ IN SREČNO V LETU 2012 VAM ŽELI TURISTIČNO DRUŠTVO REKA-POHORJE

44 GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO

M-VINA SO MARKANTNO MODERNA Vinski klepet z M-vinarjem, Gregorjem Mikužem iz Radizela

Kaj je v črki M tako posebnega, da zato mlado M-vino nosi to ime. da domači pridelovalci pokažemo si zasluži tako pomembno mesto v Primus, letnik 2011, v katerem se in ponudimo naše izdelke našim vaši blagovni znamki? objemata laški rizling in sauvignon, soobčanom in ostalim, ki jih zanimajo Črka M predstavlja vse tisto, kar prinaša razposajenost, nagajivost in domače dobrote. Na tem mestu bi se želi naše vinarstvo sporočiti preko navihanost. Izrazita štajerska sadnost želeli še zahvaliti Občini Hoče-Slivnica svojih enostavno dobrih vin. M je laškega rizlinga ter intenzivna za podporo in posluh za razvoj markanten, moderen, mamljiv, eksotična prepoznavnost sauvignona vrhunskega vinogradništva v naši magičen, makrokozmičen, mega, se v kozarcu prepleteta v svojevrstno občini. memorialen in mogočen. In takšna so vinsko kreacijo. tudi naša vina. Verjamemo pa tudi, da Letošnje leto pa je prineslo tudi bo vsak svoj M našel v okusu naših vin. Letos smo vas zasledili tudi na novost glede lokacije vinogradov številnih pomembnih vinsko- in kleti. Zakaj ta sprememba? Če bi lahko svoja vina opisali samo kulinaričnih dogodkih. M-vina so svojo pot začela v z enim od teh pridevnikov, kateri bi Res je, letos smo veliko našega časa sodelovanju s prejšnjo generacijo v bil? vložili za predstavitev M-vin številnim naši družini. Moji pogledi na pridelavo M-vina so markantno-moderna. javnostim. Za razliko od prejšnjih let se in prodajo vina so drugačni, z novo Markanten je namreč tisti, ki se po je letos prepoznavnost in ugled naše energijo in svojstvenimi prijemi. In svojih lastnostih zelo razlikuje od znamke toliko dvignil, da smo morali ker je generacijski preskok ter različni povprečja. Je izrazit in opazen. Naša zaradi prezasedenosti nekatera vabila pogledi na nekatere zadeve prevelik, vina pa so moderno različna, saj naša na dogodke tudi zavrniti. Udeležili smo se odločili za samostojno pot. različnost sledi in nadgrajuje trenutne smo se tistih, za katera menimo, da M. R. vinske trende. so odlična, tako glede organizacije, ponudnikov in obiskovalcev. Med Letos ste ponudili tudi „črno drugim smo bili na Slovenskem preobleko“ M-vin? Za kaj gre? vinskem festivalu v Ljubljani, Salonu Kakšna je razlika med polnitvami v VinDel v Mariboru, Dalla con sedaj že prepoznavne bele etikete, Amore v Rimu, na in temi, ki nosijo elegantno črno- številnih srebrne? vinskih • Črna toaleta je namenjena zorjenim večerih v Hiši M-vinom. Gre za štiri posebneže, štiri Stare trte uglajene gospode: pee.not gris – je ... Ob tem prezrel sivi pinot, zorjen v objemu lesa. bi še želeli Svojo veličino je kradel akaciji, ki mu je povedati, da dala edinstvenost arome in bogatost nas izjemno okusa. Preudarnež. veseli odziv obiskovalcev • pee.not noir – je prezrel modri pinot, na naša vina, zorjen v objemu lesa. Sprehod skozi ki ne skrivajo pohorski gozd in poosebljena sadnost navdušenja sta se prijetno ujela. Razkošnež. – in to navdušenje • luizannais – je prezrel charodnnay, uživalca je zorjen v objemu lesa. Les in vanilija se glavni cilj našega prijetno prepleteta v bogatost okusa. vinarstva. Uglajenež. Srečali smo se tudi • zibibbo – naša posebnost. Je prezrel na Domači tržnici v rumeni muškat, zorjen v objemu Hočah, lesa. Uglajena eleganca, ki še vedno ki jo organizira občina razkriva svojo sortnost. Posebnež. Hoče-Slivnica. Zanima me vaše mnenje o tem Letos ste tudi ponudili mlado dogodku? M-vino? Kdo je Primus? Takšne dogodke seveda Primus je v izvornem pomenu besede pozdravljamo in se jih z »prvi, najboljši«. Rimljani so s tem veseljem udeležujemo. imenom poimenovali prvorojenca, Občina tako omogoči,

45 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST

MARTINOVA NEDELJA V HOTINJI VASI

Jaz pa v gorico grem ... Kaj boš pa delal tam? Rezal bom sam!

Po gorici sva hodila, se rezati učila, če rezat ne boš znal, domov te bom nagnal.

Najlepši čas je čas jeseni, ko ti narava poplača trud. Ni lep- šega kot čas, ko hodiš po gorici in okušaš sladkost grozd- ja. Letošnja letina je dobila obilo sonca in kar zadostno količino padavin. Sladek sok se je kar hitro spreminjal v mošt in marsikomu je uspelo v času martinovanja že po- nuditi mlado vino. Za uradni blagoslov mošta so poskrbeli člani DU Samo- tarji iz Hoč, za vedro vzdušje pa še člani folklorne skupine Milke Zorec iz Hotinje vasi in seveda tudi Fantje treh vasi TD Hotinja vas. K pestrosti prireditve so prispevale še ekipe, ki so tekmo- vale v kuhanju mesne kisle juhe. Tekmovale so štiri ekipe, ki so vso skrb posvetile svojemu delovnemu okolju in se- veda sestavinam v juhi. Komisija je upoštevala kriterije in dodelila: 1. mesto – TD Oreh 2. mesto – Toti lisjaki iz Rač 3. mesto – TD Hotinja vas Vsem udeležencem in članom se zahvaljujemo za obisk in opravljeno delo in nasvidenje prihodnje leto! Slavica Hecl

KOŽUHANJE PO NAŠE

V Turističnem društvu Reka-Pohorje si prizadevamo ohra- niti stare običaje – in ker je jesenski čas tudi čas kožu- hanja, smo se odločili, da skupaj z dramsko skupino Sa- motarji organiziramo prireditev KOŽUHANJE PO NAŠE. Se morda sprašujete, kje smo kožuhali? Ja, mi smo kožuhali kar v dvorani Kulturnega doma v Hočah. Prizadevni člani TD Reka-Pohorje smo že v petek nalomili koruzo in jo odpeljali v dvorano. V soboto dopoldan smo nato pripravili še oder, kjer se je kožuhanje tudi odvijalo. Naše kožuhanje je potekalo kot predstava, tako da so lah- ko gledalci uživali v prireditvi, ki je bila bogato popestre- na z nastopajočimi. Veliko glasbe in smeha je spremlja- lo samo prireditev. Tako se je lahko vsak z mislimi vrnil v čase, ko smo še res kožuhali doma ali pri sosedih. Po končani predstavi, na kateri ni manjkalo niti peričkanja, smo se zavrteli ob dobri glasbi in okrepčali z dobrotami, ki so značilne za kožuhanje; najbolj so šle v slast kuhane hru- ške. Tako smo v prijetnem druženju vztrajali kar nekaj ur. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste pripomogli, da je »Kožuhanje« uspelo. Trudili se bomo še naprej, da ohra- njamo dediščino naših prednikov in da poskrbimo, da se bodo običaji ohranjali iz roda v rod. Se vidimo na nasle- dnjem kožuhanju prihodnje leto. Anita Arzešek, predsednica TD Reka-Pohorje Turistični pozdrav! Foto: Nejc Arzenšek 46 GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO

PREDSTAVLJAMO VAM DOMACO TRŽNICO

Od srede septembra 2011 se vsako prvo in tretjo soboto v mesecu srečamo na parkirišču pred občino, kjer poteka prodaja na Domači tržnici. Vsi si želi- mo, da bi tržnica ostala in se še povečala, zato nenehno vabimo nove ponu- dnike in kupce. Pripravili smo predstavitev ponudbe na tržnici, da boste vsi lahko pogledali, kaj vse se ponuja.

JOŽE PEHAR Ponudba: izdelki iz lesa, kot so ptičje kr- milnice, valilnice, valjarji, deske, stojala in ostali kuhinjski pripomočki, terapevtski pripomočki, pručke, klepec, spominki, še posebej pa uradni spominek Občine Ho- če-Slivnica – POK.

POSEBNOST: Pri gospodu Peharju se lah- ko dogovorite za izdelavo izdelkov iz lesa FRANJA BRAČKO po naročilu, darila za obletnice ipd. DUŠAN MIHELAK Ponudba: domače bučno olje, semena Ponudba: med, medeni izdelki, medeni bučnic, med, še posebej med z ore- liker, darilni kompleti, domači medenja- hi, satje v medu, akacijev med, ročno ki. kvačkani prtički.

POSEBNOST: Zelo lepa, ročno izdelana POSEBNOST: Ga. Franja ima res odlič- embalaža iz lesa ali okrašeni pokrovčki no bučno olje. Svoj program pa bo s kvačkanimi prtički, zelo primerno za kmalu še razširila. darilo.

SADJARSTVO ADOLF VRECL Ponudba: jabolka sort gala, braeburn, idared, jonagold, zlati delišes, jabolčni MATEJA PREGL sok, slivovka, sadjevec … Ponudba: domači kruh in kruhki, keksi, pecivo, slano pecivo, rezanci, domača vegeta, raznovr- POSEBNOST: Pohitite, da ne zamudite, stne marmelade, sadje, zelenjava. jabolka rada hitro poidejo – prodaja na zabojčke! POSEBNOST: Pri gospe Mateji se za vsakega nekaj najde. Zelo skrbno pripravljeno, okusno, lepo embalirano. Odličen domači kruh!

JANEZ BRVAR Ponudba: med, cvetni prah, smrekovi vršički na medu, propolis, sveče in izdelki iz čebeljega voska, mali medvedki in čebelice za otroke. SLAVICA REČNIK Ponudba: krhlji iz sušenega sadja ( jabol- POSEBNOST: G. Brvar ima ka, hruške, slive ... ), različne marmelade, veliko izkušenj v čebelar- posebej kutinova in robidova, sveža jušna stvu. Z veseljem vam bo zelenjava, domača vegeta, sveža zelenjava svetoval in posredoval in sadje. svoje znanje. POSEBNOST: Ga. Slavica odlične sadne krhlje suši na star način – na peči. 47 GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO

METKA LIPNIK DARJA POTOČNIK Ponudba: umetniška in unikatna ročna Ponudba: solate, jušna zelenjava, fižol, TURISTIČNA KMETIJA LEDINEK dela, venčki, voščilnice, krasni izdelki iz krompir, čebula, zelje, rukola, motovilec, Ponudba: sortna vina, vino Pivolčan, borovničevec, polstene volne, okraski, svečniki … črna redkev, por, mleko … slivovka, sadjevec, domači kruh, gibanica, sadje, jaj- ca … POSEBNOST: Delček Dunaja v središču POSEDNOSTI: Najširša ponudba sveže Hoč! zelenjave, še posebej solat. POSEBNOST: Obiščete jih lahko tudi na njihovi tu- ristični kmetiji – vsak petek in soboto od 16. do 24. ure in vsako nedeljo od 12. do 20. ure. MATEJA KOSER Ponudba: širok izbor ročnih izdelkov za širšo Naši ponudniki se zelo trudijo, nekateri od njih si urejajo še širša uporabo, nakit, kazala za knjige, podstavki, darila, ročno potiskane rute, šali … dovoljenja za prodajo (suhomesnati izdelki, jajca, mleko …), da bodo lahko razširili ponudbo. Ker smo s tržnico začeli v jeseni, ni POSEBNOST: Mlada ustvarjalka s širokim na- bilo tako široke priprave pridelkov, zato so vsi že sedaj pripravljajo borom izdelkov. Idealno za obdarovanje! na naslednje leto z ustrezno pripravo semen in setvijo.

Dragi občani, pridite na tržnico – KUPUJTE SLOVENSKO – KUPUJTE LOKALNO!

V primeru dežja in snega se tržnica preseli v prostore Kulturnega doma, odpre se ob 9.00 in traja do 12.00 oziroma do prodaje izdelkov.

Vtisi obiskovalcev na vprašanje, kako vam je všeč oziroma kaj me- nite o domači tržnici:

Ga. Marija in g. Drago: Zelo smo veseli domače tržnice in lepo, da se nekaj dogaja. Radi kupimo lokalno domačo hrano. Ga. Romana: Zelo v redu je. Vsakič pridem, najraje pa kupim jogurt, med in kekse. Ga. Lidija in g. Drago: Prvič sva prišla, fajn je tole. Kupila sva voščilni- DOMAČI JOGURTI Hecl ce in med, ampak še nisva vsega pogledala. Ponudba: mleko iz lokalnih kmetij, predelano v Ga. Brigita: Super! Pridem vsakič, najraje pa kupim jabolka in jogurt. pasterizirane polnomastne domače jogurte – pro- Ga. Irena z družino: Odlično se nam zdi. Prvič smo, ampak bomo biotični jogurti z okusi: pečena jabolka, straticella, zagotovo še prišli. malina, vanilja, marelica, jagoda, sadni müsli, breskev – marakuja, ananas, borovnica, češnja ali preprosto navadni ter nov zimski okus – cimetova V imenu odbora za gospodarstvo, drobno gospodarstvo in turi- zvezda. zem vam vsi člani iz srca izrekamo: POSEBNOST: Na kmetiji Hecl (zraven sirarne Čuš) je Aleksandra Lepenik, trgovina z jogurti odprta vsak dan po 15. uri ali po predsednica dogovoru.

EKOLOŠKA KMETIJA EMERŠIČ Ponudba: sveža zelenjava in sadje. Trenutno krom- pir in zelje, drugo leto bo ponudba še širša, ker jo bodo posebej pripravili na tržnico.

POSEBNOST: Certificirana ekološka pridelava, lah- ko jih obiščete tudi na njihovi ekološki kmetiji.

48 GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO

TURISTICNO DRUŠTVO OREH OREHOVA VAS

Vse dobro ob prihajajočih praznikih nam vsem želijo trije dobri možje. Tem toplim željam se pridružujemo člani TD Oreh iz Orehove vasi. Hkrati vas vabimo, da se nam pridru- žite pri naši zadnji letošnji akciji: Z baklami k polnočnici. Priložnost pa želimo izkoristiti, da si v novem koledarju označite čas za udeležbo na naših tradicionalnih priredi- tvah, ki vse bolj postajajo tudi vaše. Pomladanski del bomo začeli s kresovanjem, nadaljevali s postavitvijo majskega drevesa. Ob krajevnem prazniku bomo bovlali, raftali, kolesarili in še kaj. Čez leto vas vabi- mo na pomoč pri negovanju potomke stare trte, njenih sestričen in vzdrževanju preše, da bomo v jeseni zopet dobre volje pri polnjenju orehovca, sadjevca in naše nove blagovne znamke LABRAJDE. To je naš odgovor na recesijo, ki je predvsem v naših gla- vah. Z iznajdljivostjo in marljivostjo je morda sploh ne bomo opazili. Turizem in vse drugo smo namreč pred- vsem ljudje dobre volje. Še enkrat vsem vse dobro in ob praznikih naj vam bo to- plo. TD Oreh Orehova vas

OB 10. OBLETNICI LEKARNE SV. KOZMA V HOCAH

Decembra bo minilo deset let, odkar so se odprla vra- ta lekarne v Hočah. Ker smo se je mnogi Hočani resnič- no razveselili, smo jo predstavili že v prvi številki naših Utrinkov (aprila 2002). Skupaj z obnovljeno stavbo je bilo urejeno tudi parkirišče na dvorišču, ki je bilo namenjeno predvsem lekarni in specializirani ambulanti ob njej. Kot marsikje pa se tudi tukaj dogaja, da mnogi tam puščajo svoj avto kar ves dan. Lastnik lekarne sv. Kozma magister farmacije Ciril Horvat je ob deseti obletnici še vedno zadovoljen, da se je od- ločil za Hoče. Naj nam ob jubileju svoje lekarne kar sam spregovori: »V veselje nam je, da za izdajnim mestom v lekarni videva- mo znane obraze in spoznavamo nove. V teh desetih letih smo se strokovno in številčno okrepili; kljub pomanjkanju farmacevtov sedaj zaposlujemo tri magistre farmacije in farmacevtskega tehnika. Del uspešnega razvoja naše le- karne je tudi odprtje podružnične lekarne v Zg. Kungoti. V bodoče želimo za vas ponovno pripraviti nova preda- vanja in delavnice z namenom promocije zdravja. Veseli bomo tudi vaših predlogov ter morebitnih pripomb.« Dve magistri farmacije sta celo domačinki, kar je res hva- levredno. Tako imamo v Hočah ob zdravnici iz domače- Hočah zahvalil Ciril Horvat, koncesionar, skupaj s svojim ga kraja tudi domači farmacevtki. Meseca decembra so v kolektivom lekarne sv. Kozma. lekarni za zveste stranke pripravili tudi presenečenje ob Tudi prebivalci Hoč in okoliških krajev se zahvaljujemo za desetletnici. prijazen odnos in pripravljenost, s katero prisluhnejo vsa- »Hvala, da ste lekarno vzeli za svojo! Ob tej priložnosti bi kemu obiskovalcu. Še naprej želimo celotnemu kolektivu se radi zahvalili vsem, ki prihajate v hoško lekarno in nam uspešno poslovanje. s tem izkazujete zaupanje!« se je po desetletnem delu v Majda Strašek Januš

49 IZ NAŠIH KRAJEV NOVA PODOBA IN VSEBINA NA SINICEVI KMETIJI IN V MLINU

Iz nekdaj uspešne Siničeve kmetije in mlina se rojeva kulturni in športno-rekreacijski center s sodobno gostin- sko ponudbo. To vidno zunanjo spremembo lahko opazi vsak, ki se pripelje skozi Hoče proti Pohorju: ob Piceriji pri Siničevem mlinu je postavljen velik bel šotor, stari mlin pa že ima obnovljeno streho in dobiva novo obleko. Pa gremo lepo po vrsti!

Stari mlin V jesenskih mesecih se je marsikdo uzrl po starem Siniče- vem mlinu, ki je bil zadnja leta že skoraj obsojen na pro- padanje. Ko so pred leti stekli poskusi obnove, je Ministr- stvo za kulturo Republike Slovenije vlogo zavrnilo, češ da je pri nas še veliko več pomembnejših objektov, ki jih je treba rešiti. No, tudi ta mlin ni tako nepomembna zgrad- ba: nad 200 let star objekt (o katerem bo še treba preučiti zgodovino) je bil nekdaj imeniten valjčni mlin, zadnji mli- nar je bil še leta po drugi vojni Rudolf Sinič, novi časi pa so prav kmalu ustavili večino mlinov. Gregor Frešer, vnuk zadnjega mlinarja, se ni pustil: avgu- sta 2010 je zaprosil za evropska sredstva preko Ministr- stva za kmetijstvo Republike Slovenije in jih letos aprila tudi dobil iz Sklada za ohranjanje dediščine na podeže- lju. Ker dela potekajo pod nadzorom Zavoda za varstvo Nogometaš Gregor naravne in kulturne dediščine, seveda potrebuje vse svoj Da je lastnik picerije podjeten gostinec, da skrbi za kul- čas. turno dediščino svojih prednikov, to smo že izvedeli. Da In kaj bo v tej prvi fazi narejeno? Obnovljeno je ostrešje pa je po srcu nogometaš, tega še ne veste – vsaj nekateri! z novo kritino, narejena je drenaža in fasada s sanirnim V Utrinkih smo že predstavili Nogometno šolo Damirja ometom, zamenjali bodo okna in vrata. Meter debeli zi- Pekiča, ki je sedaj že res zaživela. 90 otrok v petih selekci- dovi iz kamna in opeke sicer močno vlečejo vlago, vendar jah – to je kar lepa zaposlitev za male vročekrvneže, ki tu jih bodo na ta način rešili pred propadanjem. V tem letu sproščajo svojo energijo. Da ne pozabim: med njimi sta se bo torej zgodilo prvo dejanje obnove Siničevega mli- dve dekleti – Gregorjeva hčerka Pija in njena prijateljica na; druga faza bo obnova notranjosti, tretja pa oživitev Urška prav resno trenirata s fanti! prostorov. Za ti dve dejanji pa bo potrebno še malo časa In kje trenirajo? Eni v šotoru, ki stoji ob piceriji na igrišču in veliko sredstev. Vendar prav nič ne dvomim, da se bo iz umetne trave, drugi v hoški šoli – tekme pa so bile do- zgodilo tudi to: Gregor ima veliko načrtov, sposobnosti in slej na Rogozi in v Slivnici. Prav zato je poleg pokritega energije, zato se pustimo presenetiti. malega igrišča nastalo tudi pravo travnato nogometno igrišče med potokom in sadovnjaki Pohorskega dvora. Picerija pri Siničevem mlinu Resni so tudi načrti, da bodo spomladi obnovili zgradbe Februarja bo minilo že tri leta, kar je odprta ta picerija. ob igrišču, kjer bodo garderobe in klubski prostori. Tako Gregor in Branka sta si zamislila lokal, ki si je v teh letih že bo mogoče odigrati doma tudi tekme. Nova športna pridobil svoje goste. Prihajajo domačini, tranzitni gostje, dvorana pa bo nudila streho za zimske treninge … pogosto tudi manjše skupine. S svojo ponudbo iz krušne Gregor pravi, da je nogometaš od otroštva; do 18. leta je peči so pridobili vse, ki radi jedo pice, pečene perutnič- igral v mariborskih selekcijah, pozneje je postal igralec v ke in enkratne hrustljave kruhke z različnimi namazi in nižjih ligah, od 1997 pa je že nogometni trener. Tako je nadevi. Za skupino nad 12 oseb pa spečejo v krušni peči od leta 2007 trener pri NK Hoče; doslej so njegovi fantje tudi svinjsko pečenko, rebrca, puranje rolade in še kaj. Za igrali v Slivnici in začenjajo z ligaškimi tekmovanji. Tako takšne skupine do 30 oseb je priporočljiva rezervacija, je Gregor skupaj z Damirjem, ki je predvsem strokovni posebej še ob koncu tedna. Če ste sladkosnedi, si naro- svetovalec, in drugimi trenerji ter člani UO odločno začel čite 'mlinarjevo ljubezen' ali katero sladico na sladoledni prebujati v Hočah nogomet. osnovi. Lokal lahko vidite že od daleč, ko se peljete iz Hoč proti Mislim, da mu v času krize lahko res čestitamo, da mu vse Zg. Hočam. Velik parkirni prostor ne bo delal nikomur te- to uspeva. Pravi, da časa zase ne potrebuje, ker je v vsem, žav, čeprav nanj pogosto zavijejo tudi kupci za sosednjo kar dela, on sam. Dokazuje pa nam, da se s pravim hote- trgovino Tukano. Naj vam priporočim, da pripeljete tudi njem, voljo in sposobnostmi da marsikaj doseči. otroke, saj ima picerija zanje igrala, vsekakor pa jih peljite tudi v Tukano, da si ogledajo pravi vivarij in akvarij. Besedilo in foto: Majda Strašek Januš 50 IZ NAŠIH KRAJEV

PREDSTAVITEV KNJIGE V KNJIŽNICI HOCE

V sredo, 14. decembra 2011, je bil v Knjižnici Hoče pred- stavljen priročnik Aleksandre Kelc MISLIM DOBRO – SEM DOBRO s podnaslovom Naučimo se razmišljati zavestno.

Avtorica živi in ustvarja v Hočah. Po poklicu je grafična oblikovalka, dodatno se je izobraževala na Šoli za duhov- ne študije in osebnostno rast. Njeno raziskovanje jo je pripeljalo k pisanju tega priročnika, ki naj bi tudi bralcu osvetlil vprašanja o naših mislih.

Naj nas nagovori tudi sama: »Nekajletno raziskovanje, učenje in izkušnje o mislih in razmišljanju, me je pripeljalo do ugotovitve, kako zelo je pomembno, kaj mislimo, in da vse, kar mislimo, vpliva na naše življenje. Naj vas ta članek spodbudi k zavestnemu razmišljanju in k dobrim mislim, saj bo tako tudi vaše počutje in življenje postajalo zmeraj boljše. Vaša srca bi rada nagovorila z zavedanjem, da si lahko življenje izboljšamo, če izboljšamo svoje misli.

Ilustracije, ki sem jih narisala, vam bodo lahko v pomoč, kako tudi vizualno razumeti besedilo. Uporabite jih kot zemljevid ali kažipot do svojega srca. Ta priročnik je darilo vsem, ki želite svoje misli zavestno oblikovati in prevzeti odgovornost za svoje življenje. Na koncu priročnika sem dodala prvo pomoč pri osebnostnih težavah; spomnite se nanjo in jo uporabljajte, ko bodo nastopile težave.«

Uredniški odbor Utrinkov

ŠTORKLJA IMA NOVO GNEZDO

Kar nekaj časa smo potrebovali, da smo se uspeli dogo- voriti in uskladiti z Zavodom za varstvo narave, da smo neprimerno gnezdo štorklje v Bohovi zamenjali z drugim, primernejšim. Kot nam je poznano, je gnezdenje štorkelj na Bohovi že dolgoletna tradicija.

V dobrih starih časih so štorklje gnezdile kar na dimni- kih. To pa se je z leti, ko so dimniki dobili drugačno obli- ko, spremenilo in so se morale te ptice preseliti na druga gnezdišča. Našle so jih na električnih drogovih. Da so se bolje znašle na teh drogovih, jim je na pomoč priskočil človek in jim na vrhu droga uredil podlago za gnezdo. No, in takšno podlogo na električnem drogu v Bohovi smo tudi ob pomoči režijskega obrata Občine Hoče-Slivnica, Zavoda za varstvo narave in nepogrešljivega Elektra Ma- ribor zamenjali staro in neprimerno podlogo z novo in primerno za gnezdenje, ki so ga strokovno izdelali delavci Zavoda za varstvo narave.

Krajani Bohove smo ponosni, da nam je uspelo usposobiti še eno gnezdišče v našem kraju, saj vemo, da je že aktivno gnezdo pri gasilskem domu letos dalo tri mladiče. Upamo lahko, da bodo ravno ti mladiči našli nov dom v novem gnezdu. Drago Ornik

51 IZ NAŠIH KRAJEV

MARIO VRACIC – DRŽAVNI PRVAK V MARATONU

Krajan Rogoze Mario Vračič je na letošnjem Ljubljanskem maratonu, ki je štel tudi za državno prvenstvo, postal dr- žavni prvak v maratonu. 37-letni Mario Vračič se je lani decembra preselil v Rogozo, s tekom pa se resneje ukvar- ja od leta 2008, ko se je po dolgih letih tekmovanj v kole- sarjenju odločil, da se bo poskusil še v teku.

Odločitev se je kmalu pokazala za pravilno, saj je, po samo po mesecu dni tekaškega treninga, odlično odtekel mali maraton v Ljubljani. Kmalu se je pridružil atletskemu klubu AD Štajerska in v začetku veliko treniral z repre- zentantko Danejo Grandovec, kasneje pa nadaljeval pod okriljem trenerja Igorja Šalamuna, nekdanjega vrhun- skega tekača na dolge proge, ki je v času svojih največjih uspehov prav tako živel v Rogozi – iz česar lahko povza- memo, da rogoški zrak tekačem dobro dene.

Letošnje najboljše rezultate je Mario dosegel v jeseni, ob koncu sezone, saj je spomladi moral zaradi zloma ključni- ce kar nekaj tednov počivati in se posledično odpovedati tekmovanjem. Da bo jesen obrodila odlične rezultate, je naznanil že na balkanskem veteranskem prvenstvu v teku na 10.000 metrov, kjer je zmagal z odličnim časom 33:49. Sledila je še zmaga na Eko maratonu v Mariboru, le teden dni pred glavnim ciljem sezone, maratonom v Berlinu, kjer je želel premagati dobrih 42 km dolgo progo v času, krajšem od dveh ur in pol. Zastavljeni cilj je zgrešil le za dobro minuto in s tem dosegel svoj osebni rekord 2:31:15. Uvrstil se je na 75. mesto med skoraj 40.000 udeleženci in bil najboljši izmed 130 Slovencev, koliko se nas je podalo na enega od petih največjih maratonov na svetu. Letošnji Berlinski maraton bomo še posebej pomnili tisti,ki smo se ga udeležili, saj je bil to doslej najhitrejši maraton na svetu. Zmagovalec Patrick Makau iz Kenije je tekel fan- tastičen svetovni rekord 2:03:38 ob vzpodbujanju skoraj milijonske množice ob progi.

Sredi oktobra je Mario dosegel še 4. mesto na državnem prvenstvu v cestnem teku na 10 km. Le teden dni kasne- je pa se je v Ljubljani veselil največjega uspeha v karieri, osvojitve naslova državnega prvaka v maratonu.

Na koncu naj omenim, da je Mario Vračič popolni ama- ter, saj je zaposlen in v službi od sedme do šestnajste ure. Kljub temu najde čas za naporne treninge, ki jih očitno zelo uspešno in vestno opravlja.

Besedilo: Maksimiljan Selinšek Foto: arhiv Mario Vračič in Maksimiljan Selinšek

52 IZ NAŠIH KRAJEV

MIKLAVŽEVANJE V HOCAH Svetloba luči

V adventnem času – ali kakor danes bolj slišimo 'v vese- Modrost se razcveta lem decembru' – po starem običaju prvi razveseli otroke v svetlo misel, Miklavž. Tako se je v pričakovanju dobrega moža zbralo ki je ne zatemni na predvečer sv. Miklavža v Kulturnem domu Hoče izre- dno veliko otrok v spremstvu mamic, atijev, babic in ded- viharni oblak. kov. Vzdušje je bilo živahno že kar precej pred pričetkom Naj nas vodi po poti programa, saj so si imeli sošolci in prijatelji iz vrtca veliko pravice in miru. povedati. Skrbne dlani Za kratek program z zelo lepo sceno sta poskrbeli Doro- polože upanje teja in Miljana s pomočniki v imenu Katoliškega društva v zibelko novo dr. A. Murka. Malčke je najprej nagovorila babica Zima s rojenega dne in leta, pravljico, kako pomaga pozimi živalim in jih oblači; s svo- kot dete, ki je rojeno jim prijetnim glasom je babica pritegnila polno dvorano. v svetlobi luči. Ob tem so kot lutke nastopale domiselne risbe živali; Do- rotejina zamisel in izvedba letošnje predstave je bila res prisrčna. V nas naj vedno gori svetla luč, Ob Miklavževem prihodu pa je spet završalo. Njegovo vsak dan ogreje spremstvo je bilo tako prijazno, da niti parkelj ni motil toplota dlani, otrok. Skupaj z Miklavžem so otroci lepo zmolili in oblju- srce pa napolni bili, da bodo še naprej dobri in ubogljivi … Kolikokrat v dobrota ljubezni. Majda Strnad življenju to človek obljubi … Ob koncu so dobili darilca in obvezne šibe – ampak dobre Miklavževe šibe … Ob od- hodu smo vsi lahko občudovali lučke, ki so se prižgale na visoki smreki pred Kulturnim domom.

Pa nasvidenje Miklavž – in še v bodoče tako napolni našo dvorano. V imenu Župnijske karitas hvala vsem za prosto- voljne prispevke, v imenu katoliškega društva pa iskrena hvala vsem, ki ste nam Miklavža pripeljali tudi letos.

Marija Strašek Vrecl

foto: Borut Celan

53 BOŽICNO-NOVOLETNI SEJEM

54 ADVENTNI VENEC V ZGORNJIH HOCAH

V KS Reka-Pohorje smo na pobudo TD Reka-Pohorje po- novno prižgali prvo svečko na adventnem venčku. Prire- ditve, ki je potekala v nedeljo, 27. decembra, se je ude- ležilo preko 100 občanov iz celotnega področja Občine Hoče-Slivnica. Predsednica društva ga. Anita Arzenšek, ki je pobudnica lani prvič postavljenega adventnega venč- ka (pravzaprav venca, saj se nahaja na cca 10 m2), je poz- dravila prisotne v imenu Turističnega društva, g. Konrad Vrhovšek v imenu KS Reka-Pohorje, župan naše občine Jože Merkuš pa je v govoru poudaril pomen ohranjanja ljudskih izročil. Dokaz, da ljudje potrebujejo tovrsten do- godke je tudi velik letošnji odziv. Prisotna je bila tudi se- kretarka Štajerske turistične zveze. Prazniki, ki se začenjajo s prvo adventno nedeljo, so prilo- žnost za spravo in zazrtjem v samega sebe, so priložnost za duhovno poglobitev, pa je sporočal naš nadžupnik Alojz Petrič, ki je blagoslovil adventni venec. Dogodek so popestrile ljudske pevke Katoliškega društva dr. A. Murka, množica pa se je po blagoslovu preselila v zavetje tople izbe pri Stojanu Pemiču. Ob domačem kruhu, na- mazanem z zaseko, in kozarčku kuhanega vina ali čaja, so stekle različne pogovorne teme, saj je bila tudi druščina ljudi različna: od najmlajših do najstarejših. Naslednjo svečko bomo prižgali naslednjo nedeljo in še naslednjo …(vedno ob štirih popoldne) – in ko bodo zagorele vse štiri svečke, bomo v skladu s cerkvenim izročilom, v du- hovnem smislu, dobili več svetlobe v naša življenja. To je čas in priložnost, ko je treba razmisliti o tem, koliko smo doslej dobri in kaj bomo storili, da bomo še boljši.

Slike in besedilo Silva Božnik

UTRINKI, glasilo Občine Hoče-Slivnica, letnik 10, številka 4, javno glasilo /// IZDAJATELJ: Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, t. (02) 6165 320, f. (02) 6165 330, davčna št: 24685844, www.hoce-slivnica.si /// ODGOVORNA UREDNICA: Majda Strašek Januš, ostali člani: Petra Trstenjak, Metka Oberlajt, Martin Kramar in Borut Celan, [email protected] /// OBLIKOVANJE: Biro Biro d.o.o., Monika Lovše, [email protected], FOTOGRAFIJA na naslovnici: Trije dobri možje in starka Zima, foto: Nejc Arzenšek /// TISK: Grafis d.o.o., [email protected], naklada 3950 izvodov. /// Javno glasilo Občine Hoče-Slivnica je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 72. Za glasilo se plača 8 % DDV. 55 UTRINKI IZ KULTURNE DEJAVNOSTI V HOTINJI VASI

foto: Borut Celan

Vse prispevke za objavo pošljite na naslov uredništva, po možnosti natisnjenim besedilom priložite CD ali pa uporabite kar elektronsko pošto. Digitalnih fotografij ne vstavljajte v Word zraven besedila, temveč jih posredujte v .jpg ali drugem formatu. Navedite avtorja in opis vsebine fotografije. Prispevki naj bodo podpisani, razvidna naj bosta datum in kraj pisa- nja, opremljeni naj bodo z naslovom in avtorjem besedila. Članki za glasilo naj bodo iz obdobja med dvema številkama glasila. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Članki niso honorirani. Ponatis v celoti ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je do konca marca 2012. Naslednja številka izide aprila 2012.