1. Odvajanje in Čiščenje Odpadne Vode Na Območju Maribora – Širše Prispevno Območje CČN Maribor (Kohezijski Projekt) 2

INVESTICIJSKI PROGRAM za projekte:

1. Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor (kohezijski projekt) 2. Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Marec 2011

Investitor:

Investitor: MESTNA OBČINA MARIBOR Naslov: Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor Telefon: +386 (0) 2 22 01 000 Faks: +386 (0) 2 22 01 207 E-mail: [email protected] Odgovorna oseba: Franc Kangler, župan

Investitor: OBČINA DUPLEK

Naslov: Cesta 4. julija 106, 2241 Spodnji Duplek Telefon: +386 (0) 2 68 40 911 Faks: +386 (0) 2 68 40 928 E-mail: [email protected] Odgovorna oseba: Janez Ribič, župan

Investitor: OBČINA HOČE - SLIVNICA

Naslov: Pohorska cesta 15, 2311 Hoče Telefon: +386 (0) 2 61 65 320 Faks: +386 (0) 2 61 65 330 E-mail: [email protected] Odgovorna oseba: Jožef Merkuš, župan

Investitor: OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU Naslov: Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju Telefon: +386 (0) 2 62 96 820 Faks: +386 (0) 2 62 96 828 E-mail: [email protected] Odgovorna oseba: Leopold Kremžar, župan

Izdelovalec investicijskega programa:

Izdelovalec: SL CONSULT d.o.o. Naslov: Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1 56 00 390 Faks: +386 1 56 00 392

E-mail: [email protected] Izdelovalec: Marjeta Sternad Kuharič, vodja projektov Direktor: Mirjan Poljak, direktor

Datum izdelave: Marec 2011

Vsebina Investicijskega programa je zaščitena z avtorskimi pravicami podjetja SL CONSULT d.o.o., Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana. Vsebino Investicijskega programa vključno s prilogami, pravne ali fizične osebe ne smejo kopirati in/ali posredovati tretjim osebam, razen izključno z dovoljenjem avtorja. V primeru kršitve avtorskih pravic bo SL CONSULT d.o.o. zoper storilca uveljavljal odškodninsko materialno in nematerialno ter kazensko odgovornost.

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Kazalo vsebine:

1. UVODNO POJASNILO ...... 7 1.1. Predstavitev investitorja ...... 7 1.1.1. Mestna občina Maribor ...... 7 1.1.2. Občina Duplek...... 9 1.1.3. Občina Hoče - Slivnica ...... 11 1.1.4. Občina Miklavž na Dravskem polju ...... 13 1.2. Predstavitev izdelovalcev investicijskega programa ...... 15 1.3. Namen in cilj investicijskega projekta ...... 16 1.3.1. Glavni cilj projekta ...... 16 1.3.2. Operativni cilji projekta ...... 17 1.4. Povzetek predinvesticijske zasnove s pojasnili poteka aktivnosti in morebitnih sprememb do priprave investicijskega programa ...... 19 1.4.1. Opis variant, obravnavanih v Predinvesticisjki zasnovi...... 19

2. POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA...... 21 2.1. Cilji investicije ...... 21 2.2. Spisek strokovnih podlag ...... 21 2.3. Odgovorna oseba za izdelavo investicijskega programa, projektne in druge dokumentacije ter odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta ...... 22 2.4. Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje učinkov investicije ...... 22 2.5. Ocenjena vrednost investicije ter predvidena finančna konstrukcija z izračunanim deležem sofinanciranja investicije s sredstvi proračuna Republike Slovenije ...... 23 2.6. Zbirni prikaz rezultatov izračunov ter utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta ...... 24

3. OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN PRIHODNJEM UPRAVLJAVCU Z ŽIGI IN PODPISI ODGOVORNIH OSEB ...... 26 3.1. Osnovni podatki o investitorju ...... 26 3.2. Bodoči upravljavec...... 28 3.3. Izdelovalci investicijske dokumentacije ...... 29

4. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA TER USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTMI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN DEJAVNOSTI ...... 30 4.1. Analiza obstoječega stanja ...... 30 4.1.1. Obstoječi upravljavec kanalizacijskega sistema ...... 30 4.1.2. Analiza obstoječega stanja s prikazom potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija ...... 35 4.2. Usklajenost investicijskega projekta z razvojnimi dokumenti ...... 36 4.2.1. Pregled razvojnih dokumentov v Republiki Sloveniji ...... 36 4.2.2. Usklajenost projekta z evropskimi direktivami in razvojnimi dokumenti ...... 37

Investicijski program Stran 4

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

5. ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DELE DEJAVNOSTI, KI SE TRŽIJO ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE OZIROMA S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN/ALI STORITEV...... 42 5.1. Analiza kupcev in ciljnega trga...... 42 5.2. Obstoječa količina odvedene vode in predvidena količina odvedene in očiščene odpadne vode ...... 43 5.2.1. Cene storitev javne službe ...... 48 5.3. SWOT analiza s postavitvijo ciljev ...... 48

6. TEHNIČNO – TEHNOLOŠKI DEL...... 50 6.1. Obravnavane opcije po Vlogi za potrditev pomoči ...... 50 6.2. Opis izbrane opcije ...... 52 6.2.1. Mestna občina Maribor ...... 52 6.2.2. Občina Duplek...... 52 6.2.3. Občina Hoče - Slivnica ...... 53 6.2.4. Občina Miklavž na Dravskem polju ...... 54 6.3. Območje KS Limbuš ...... 54

7. ANALZA ZAPOSLENIH Z ALTERNATIVO »Z« INVESTICIJO GLEDE NA ALTERNATIVO »BREZ« INVESTICIJE IN/ALI MINIMALNO ALTERNATIVO ...... 56

8. OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH, LOČENO ZA UPRAVIČENE IN PREOSTALE STROŠKE, Z NAVEDBO OSNOVNIH IZHODIŠČ ZA OCENO ...... 57 8.1. Navedba osnov in izhodišč za oceno investicijske vrednosti ...... 57 8.2. Ocena vrednosti celotnega projekta po stalnih cenah, ločeno za upravičene in preostale stroške ...... 57 8.3. Ocena vrednosti celotnega projekta po tekočih cenah, ločeno za upravičene in preostale stroške ...... 59

9. ANALIZA LOKACIJE ...... 61

10. ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENA STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV Z UPOŠTEVANJEM NAČELA, DA ONESNAŽEVALEC PLAČA NASTALO ŠKODO, KADAR JE PRIMERNO ...... 62 10.1. Obstoječe stanje okolja na predmetnem območju ...... 62 10.2. Obstoječe stanje okolja na predmetnem območju ...... 63 10.2.1. Hidrološke značilnosti ...... 63 10.2.2. Območja Natura 2000 ...... 63 10.3. Analiza vplivov na okolje ...... 64 10.3.1. Tla ...... 65 10.3.2. Površinske in podzemne vode ...... 65 10.3.3. Zrak ...... 66 10.3.4. Hrup in vibracije ...... 67 10.3.5. Odpadki ...... 68 10.3.6. Psihosocialni vidik ...... 68 10.3.7. Varovana območja narave ...... 68

Investicijski program Stran 5

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

11. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE S POPISOM VSEH AKTIVNOSTI SKUPNO Z ORGANIZACIJO VODENJA PROJEKTA IN IZDELANO ANALIZO IZVEDLJIVOSTI ..... 69 11.1. Časovni načrt izvedbe investicije s popisom vseh aktivnosti ...... 69 11.2. Organizacija vodenja projekta ...... 70 11.3. Analiza izvedljivosti ...... 72

12. NAČRT FINANCIRANJA V TEKOČIH CENAH PO DINAMIKI IN VIRIH FINANCIRANJA ...... 73 12.1. Izračun deleža sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada ...... 73

13. PROJEKCIJE PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI DELOVANJA INVESTICIJE ZA OBDOBJE EKONOMSKE DOBE INVESTICIJKEGA PROJEKTA ...... 81 13.1. Finančna analiza projekta ...... 81 13.1.1. Temeljni elementi, ki opredeljujejo prilive in odlive projekta ...... 82 13.2. Ekonomska analiza ...... 86 13.2.1. Predpostavke ekonomske analize ...... 87 13.2.2. Rezultati ekonomske analize ...... 87

14. VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI (EX-ANTE) V EKONOMSKI DOBI Z IZDELAVO FINANČNE IN EKONOMSKE OCENE TER IZRAČUNOM FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV PO STATIČNI IN DINAMIČNI METODI SKUPAJ S PREDSTAVITVIJO UČINKOV, KI SE NE DAJO OVREDNOTITI Z DENARJEM ...... 89 14.1. Vrednotenje drugih stroškov in koristi ...... 89 14.2. Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi ...... 89 14.2.1. Doba vračanja investicijskih sredstev ...... 90 14.2.2. Neto sedanja vrednost ...... 90 14.2.3. Interna stopnja donosnosti...... 91 14.2.4. Količnik donosnosti ...... 91 14.3. Presoja upravičenosti v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene . 92

15. ANALIZA TVEGANJ IN OBČUTLJIVOSTI ...... 93 15.1. Analiza občutljivosti ...... 93 15.2. Analiza tveganj ...... 95

16. PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV ...... 97

Priloge:

Priloga 1: Detajlnejši prikaz investicijske vrednosti po posamezni občini Priloga 2: Finančna analiza projekta Priloga 3: Ekonomska analiza projekta Priloga 4: Shematski prikaz nameravanih investicij

Investicijski program Stran 6

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

1. UVODNO POJASNILO

Projekt Odvajanja in čiščenje odpadne vode na območju Maribora -širše prispevno območje CČN, vključuje Mestno občino Maribor, občino Duplek, občino Hoče-Slivnica in občino Miklavž na Dravskem polju. Projekt je predmet Vloge za potrditev pomoči iz kohezijskih skladov, k temu pa je dodan projekt Izgradnja kanalizacije na območju KS Limbuš, ki pa bo v celoti financiran iz proračuna Mestne občine Maribor.

Investicija v izgradnjo kanalizacije na območju KS Limbuš predstavlja eno izmed investicijskih faz Mestne občine Maribor, ki poleg projekta, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči dopolnjuje investicijski cikel občin investitork.

V investicijskem programu je zato predstavljena investicija, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči in dodatno še investicija za območje KS Limbuš.

1.1. Predstavitev investitorja

1.1.1. Mestna občina Maribor

Mestna občina Maribor leži na 269,5 m nadmorske višine, čeznjo pa teče reka Drava. Občina Maribor z glavnim mestom Maribor kot drugim največjim slovenskim mestom je gospodarsko, kulturno, izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče severovzhodne Slovenije. Mesto se je razširilo na obe strani Drave. V njem se naravno stekajo sklenjene pokrajine:

• Dravska dolina med Pohorjem in Kozjakom, ki se pri Selnici raztegne v širšo diluvialno nižino mariborske ravni; • Slovenske gorice, mlado terciarno gričevje iz miocenskih laporjev in peščencev; • Dravsko - Ptujsko polje, ki se v obliki velikega trikotnika kot velikanski vršaj prodnatih diluvialnih nanosov razteza proti Ptuju.

Prostorski razvoj mesta Maribor opredeljujejo naslednji dejavniki: strukturne in gospodarske spremembe, porast prostorske mobilnosti prebivalstva, bližina regionalnega avtocestnega vozlišča, dvig blaginje prebivalstva, večje zahteve po urejenem bivalnem okolju, višja stopnja varstva okolja, varovanje kulturnega izročila in krepitev regijske funkcije mesta.

Investicijski program Stran 7

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Shema 1/1: Umestitev Mestne občine Maribor na območje Podravske regije

Maribor

Po zadnjih podatkih v letu 2009 je bilo v Mestni občini Maribor 112.642 prebivalcev. Povprečno letno število gibanja prebivalstva v tej občini v obdobju od leta 2007 do leta 2009 je 0,00%. Torej gre za konstantno število prebivalcev brez opaznega trenda rasti prebivalcev.

Tabela 1/1: Število prebivalcev v mestni občini Maribor v obdobju 2007-2009

Občina 2007 2008 2009 Koeficient

MO Maribor 111.053 111.490 112.642 1,00 Vir. Statistični urad RS

Povprečna velikost gospodinjstva v občini znaša 2,5 prebivalca, povprečna neto plača v občini v obdobju januar – april 2010 znaša 927,90 EUR (vir: www.stat.si; 21.07.2010).

Investicijski program Stran 8

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Shema 1/2: Mestna občina Maribor

Naselja v občini so: Bresternica, Celestrina, Dogoše, Gaj nad Mariborom, Grušova, Hrastje, Hrenca, Jelovec, Kamnica, Košaki, Laznica, Limbuš, Malečnik, Maribor, Meljski Hrib, Metava, Nebova, Pekel, Pekre, Počehova, Razvanje, Ribniško selo, Rošpoh - del, Ruperče, Srednje, Šober, Trčova, Vinarje, Vodole, Vrhov Dol, Za Kalvarijo, Zgornji Slemen - del, Zrkovci.

1.1.2. Občina Duplek

Občina Duplek je bila ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter določitvijo njihovih območij. Obsega naselja Ciglence, Dvorjane, Jablance, Spodnja Korena, Spodnji Duplek, Vurberk, Zgornja Korena, Zgornji Duplek, Zimica in Žikarce.

Občina leži na severozahodnem obrobju Slovenskih goric, kjer se s trto porasli griči spuščajo k obrežju reke Drave. To je pretežno hribovito gričevnato območje z majhnim delom ravninskega predela ob Dravi in zajema površino 3920 hektarjev. Občina meji na Mestno občino Maribor, Mestno občino Ptuj, Občino Lenart in Občino Destrnik, od občine Starše pa jo loči reka Drava.

Občina je pretežno kmetijsko usmerjena, na njenem območju ni industrijskih obratov, pa tudi ne večjih obrtnih obratov. Po statističnih podatkih je največ aktivnega prebivalstva zaposlenega v naselju bivališča (59% - kmetijstvo, drobna obrt, turizem na podeželju), le

Investicijski program Stran 9

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

dobra četrtina aktivnega prebivalstva odhaja na delo v sosednje kraje, Maribor, Ptuj, Lenart ali čez mejo v Avstrijo.

Zaradi ohranitve mirnega okolja in čimbolj neokrnjene narave je tudi politika današnje občine usmerjena predvsem v ohranjanje kmetijstva ter razvijanje dejavnosti, ki bodo to usmeritev podpirale. V občini zato težijo k razvoju turizma na podeželju in storitvenih dejavnostih.

Shema 1/3: Umestitev občine Duplek na območje Podravske regije

Duplek

Po zadnjih podatkih v letu 2009 je bilo v občini Duplek 6.580 prebivalcev. Povprečno letno število gibanja prebivalstva v tej občini v obdobju od leta 2007 do leta 2009 je 0,00%. Torej gre za konstantno število prebivalcev brez opaznega trenda rasti prebivalcev.

Tabela 1/2: Število prebivalcev v mestni občini Duplek v obdobju 2007-2009

Občina 2007 2008 2009 Koeficient

Duplek 6.365 6.502 6.580 1,00 Vir. Statistični urad RS

Povprečna velikost gospodinjstva v občini znaša 3,0 prebivalca, povprečna neto plača v občini v obdobju januar – april 2010 znaša 821,32 EUR (vir: www.stat.si; 21.07.2010).

Investicijski program Stran 10

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Shema 1/4: Občina Duplek

Naselja v občini so: Ciglence, Dvorjane, Jablance, Spodnja Korena, Spodnji Duplek, Vurberk, Zgornja Korena, Zgornji Duplek, Zimica, Žikarce.

1.1.3. Občina Hoče - Slivnica

Občina Hoče-Slivnica leži v severovzhodnem delu Slovenije, med Pohorjem in Dravskim poljem. Spada v Podravsko regijo. Po površini meri 53,7 km2.

Okoli 53 odstotkov občinskih površin je obdelovalne zemlje, gozdov je 39 odstotkov, 8 odstotkov predstavljajo druge površine. Občinsko središče Spodnje Hoče je od glavnega mesta Ljubljane oddaljeno 130 km, od meje s sosednjo Avstrijo 20 km, s Hrvaško 45 in od meje z Madžarsko 100 km.

Občina na severu meji na mestno občino Maribor, na vzhodu na Miklavž, na jugu na Rače- Fram ter na zahodu na Slovensko Bistrico in Ruše. Na območju občine se vse bolj razvija turizem in gospodarstvo, ki s svojo vlogo skrbi za prepoznavnost občine. Gospodarske dejavnosti se izredno širijo na predelu Industrijske cone I-8 in I-11, Obrtne cone Hoče in letališča. Med pomembnejše dejavnosti spadajo strojegradnja, industrija gradbenega materiala, tiskarska dejavnost, trgovina, turizem in kmetijstvo z okoli 3000 hektarji obdelovalnih površin, ki ležijo vse od obronkov Pohorja in do ravninskega dela občine. S pestro ponudbo turističnih kmetij in veliko prenočitvenih zmogljivosti, ter predvsem z izjemno bogato kulinarično ponudbo, se turizem v občini vedno bolj razširja.

Investicijski program Stran 11

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Območje občine Hoče-Slivnica je glede na naravne in kulturne danosti izredno bogato, s svojo lego ima velike možnosti za razvoj turizma, predvsem zimskega, saj občina obsega tudi velik del Pohorja. Na samem območju se ponuja veliko število različnih možnosti, kot so: rekreacija v naravi, zimski šport, sprehodi, pohodništvo, planinarjenje, padalstvo, zmajarstvo, panoramski ogledi, kolesarjenje, jahanje in podobno.

Shema 1/5: Umestitev občine Hoče - Slivnica na območje Podravske regije

Hoče - Slivnica

Po zadnjih podatkih v letu 2009 je bilo v občini Hoče - Slivnica 10.794 prebivalcev. Povprečno letno število gibanja prebivalstva v tej občini v obdobju od leta 2007 do leta 2009 je 0,00%. Torej gre za konstantno število prebivalcev brez opaznega trenda rasti prebivalcev.

Tabela 1/3: Število prebivalcev v mestni občini Hoče - Slivnica v obdobju 2007-2009

Občina 2007 2008 2009 Koeficient Hoče - Slivnica 10.613 10.734 10.794 1,00 Vir. Statistični urad RS

Povprečna velikost gospodinjstva v občini znaša 2,8 prebivalca, povprečna neto plača v občini v obdobju januar – april 2010 znaša 877,24 EUR (vir: www.stat.si; 21.07.2010).

Investicijski program Stran 12

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Shema 1/6: Občina Hoče - Slivnica

Naselja v občini so: Bohova, Čreta, Hočko Pohorje, Hotinja vas, Orehova vas, Pivola, Polana, Radizel, Rogoza, Slivnica pri Mariboru, Slivniško Pohorje, Spodnje Hoče, Zgornje Hoče.

1.1.4. Občina Miklavž na Dravskem polju

Občina Miklavž na Dravskem polju leži v celoti na Dravskem polju, ki je prehodno območje med subpanonsko in subalpsko severovzhodno Slovenijo. Dravsko polje na zahodu meji na Pohorje, na skrajnem severozahodu na Dravsko dolino, na severu in vzhodu na Slovenske gorice, na jugu pa postopoma prehaja v Ptujsko polje. Občino Miklavž na Dravskem polju obdajajo občine Maribor, Starše, Hoče-Slivnica in Rače.

Investicijski program Stran 13

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Shema 1/7: Umestitev občine Miklavž na Dravskem polju na območje Podravske regije

Miklavž na Dravskem polju

Po zadnjih podatkih v letu 2009 je bilo v občini Miklavž na Dravskem polju 6.264 prebivalcev. Povprečno letno število gibanja prebivalstva v tej občini v obdobju od leta 2007 do leta 2009 je 0,00%. Torej gre za konstantno število prebivalcev brez opaznega trenda rasti prebivalcev.

Tabela 1/4: Število prebivalcev v mestni občini Miklavž na Dravskem polju v obdobju 2007-2009

Občina 2007 2008 2009 Koeficient Miklavž na Dravskem polju 6.244 6.193 6.264 1,00 Vir. Statistični urad RS

Povprečna velikost gospodinjstva v občini znaša 2,9 prebivalca, povprečna neto plača v občini v obdobju januar – april 2010 znaša 787,91 EUR (vir: www.stat.si; 21.07.2010).

Investicijski program Stran 14

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Shema 1/8: Občina Miklavž na Dravskem polju

Naselja v občini so: Dobrovce, Dravski Dvor, Miklavž na Dravskem polju, Skoke.

1.2. Predstavitev izdelovalcev investicijskega programa

Izdelovalec investicijske dokumentacije je podjetje SL Consult d.o.o., Dunajska 122, Ljubljana.

SL Consult je bil ustanovljen leta 2000 kot podjetje za svetovalne storitve in tehnično pomoč lokalnim upravam, nacionalnim in mednarodnim vladnim agencijam, organizacijam ter družbam, kakor tudi majhnim in srednje velikim podjetjem, ki so želeli pridobiti projekte, sofinancirane iz skladov Evropske unije. V podjetju SL Consult predstavlja predmet dela: • Prijava projektov za sofinanciranje iz Evropskih skladov, vključno z izdelavo investicijske dokumentacije, v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo: - študije primernosti projektov za sofinanciranje iz EU skladov - dokumenti identifikacije investicijskega projekta - predinvesticijske zasnove - investicijski programi - študije izvedljivosti in analize stroškov in koristi - prijave za sofinanciranje iz Evropskih skladov

Investicijski program Stran 15

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

• Izvajanje nacionalnih in evropskih razpisnih postopkov - priprava razpisne dokumentacije - izvedba razpisnega postopka - pomoč pri ocenjevanju prispelih ponudb • Sodelovanje pri izvedbi projekta - splošni in finančni nadzor med izvajanjem projekta

V okviru instrumentov pomoči Evropske unije ima podjetje SL Consult izkušnje v programih: • PHARE - pobuda Evropske unije, sicer ključni finančni instrument sodelovanja EU z državami srednje in vzhodne Evrope v procesu ekonomske preobrazbe. • SAPARD - programska finančna linija, ki zajema predvsem sistem ukrepov za lažje prilagajanje na področju kmetijstva oz. ruralnega razvoja v celoti. • ISPA – sklad zagotavlja denar za naložbe v okoljevarstvene projekte in izboljšavo prometne infrastrukture. • Kohezijski skladi - prispevajo h krepitvi ekonomske in socialne kohezije in sofinancirajo projekte s področja okolja in vseevropskih omrežij prometne infrastrukture. • Evropski sklad za regionalni razvoj - gre za Strukturni sklad Evropske unije in sicer v tistem delu, kjer so sredstva namenjena razvojnim projektom, s katerimi se odpravlja ekonomske razlike znotraj držav Evropske unije. • IPA - instrument, ki nadomešča vrsto programov in finančnih instrumentov, namenjenih državam kandidatkam ali morebitnim kandidatkam za pristop, denimo programe PHARE, PHARE CBC, ISPA, SAPARD, CARDS in finančni instrument za Turčijo, ter zajema:pomoč pri prehodu in krepitvi institucij; čezmejno sodelovanje; regionalni razvoj (promet, okolje in gospodarski razvoj); človeške vire (krepitev človeškega kapitala in boj proti izključenosti) in razvoj podeželja. • Sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami - za programe, katerih cilj je bil poenotenje zakonskih in podzakonskih okvirov (zlasti okolje-varstvenih standardov) ter finančno in ekonomsko uresničljive projekte. • Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, Svetovna banka… • Nacionalne investicije - lokalne investicije, regionalne razvojne investicije, nacionalne investicije.

1.3. Namen in cilj investicijskega projekta

1.3.1. Glavni cilj projekta

Glavni cilj projekta je:

1. Nove priključitve prebivalcev na kanalizacijski sistem z izgradnjo kanalizacije, ki bo odvajala komunalne odpadne vode z varovanih območij pitne vode.

Investicijski program Stran 16

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Odvajanje:

Dodatno priključeni na Pred izvedbo projekta: Po izvedbi projekta: kanalizacijo v letu 2015:

94.578 prebivalcev 99.721 prebivalcev 5.143 prebivalcev

Čiščenje:

Dodatno priključeni na Pred izvedbo projekta: Po izvedbi projekta: kanalizacijo in ČN v letu 2015: 90.288 prebivalcev 104.491 prebivalcev 14.203 prebivalcev

Prav tako se bo z izvedbo investicije na območju KS Limbuš na kanalizacijski sistem dodatno priključilo 732 prebivalcev.

1.3.2. Operativni cilji projekta

Z izvedbo projekta se bo sledilo tudi sledečim operativnim ciljem:

2. Nove priključitve prebivalcev na kanalizacijski sistem z izgradnjo kanalizacije, ki bo odvajala komunalne odpadne vode z varovanih območij pitne vode.

Z izvedbo projekta bodo izvedene in omogočene dodatne priključitve prebivalcev na odvajanje v aglomeracijah: • aglomeracija: Spodnje Hoče (ID 14514): 704 PE, • aglomeracija Radizel (ID 20847): 2.521 PE, • aglomeracija Skoke (ID 14523): 1.918 PE, • aglomeracija Maribor (ID 29): 732 PE,

ter na čiščenje: • aglomeracija: Spodnje Hoče (ID 14514): 2.290 PE, • aglomeracija Radizel (ID 20847): 5.058 PE, • aglomeracija Skoke (ID 14523): 1.923 PE, • aglomeracija Bresternica (ID 4): 545 PE, • aglomeracija Jelovec (ID 11): 186 PE, • aglomeracija Vodole (ID 17): 566 PE, • aglomeracija Zgornji Duplek (ID 16458): 1.539 PE, • aglomeracija Spodnji Duplek (ID 16457): 1.074 PE, • aglomeracija Dvorjane (ID 14495): 528 PE • aglomeracija Maribor (ID 29): 732 PE.

Investicijski program Stran 17

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

3. Varovanje in zaščita vodnih virov.

Z zaščito vodnih virov, je omogočena sanitarno ustrezna pitna voda širšemu območju okrog 180.000 prebivalcev – poleg Mestne občine Maribor še dvanajst ostalih občin.

4. Varovanje kakovostnega stanja reke Drave (in posredno tudi pomembne ekosisteme kot npr. Krajinski park Drava).

Eden od ciljev projekta je tudi varovanje kakovostnega stanja reke Drave. Reka Drava predstavlja pomemben ekosistem, ki je opredeljen kot: • Krajinski park Drava, • naravna vrednota državnega pomena, • naravni spomenik, • ekološko pomembno območje, • je del območja NATURA 2000.

Varovanje takšnega ekosistema je pred onesnaženjem s strani komunalne odpadne vode zelo pomembno, posebno za občino Duplek.

5. Izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva.

Zaradi izvedbe investicije bodo mogoče nove priključitve prebivalcev na odvajanje in čiščenje. V občinah investitorkah obstajajo tudi prebivalci, ki so priključeni na odvajanje, nimajo pa rešenega ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode. Po izvedbi projekta bodo prebivalci, ki bodo priključeni na centralno čistilno napravo Maribor deležni boljših življenjskih pogojev.

6. Izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev, ki živijo na predmetnem območju.

Z izvedbo investicije bo problem nekontroliranega odvajanja komunalne odpadne vode iz greznic v okolje zmanjšan na minimum. Z izvedbo investicije bo zdravstveno stanje prebivalstva, ki živijo na območju, kjer bo investicija izvedena, izboljšano.

7. Zmanjšanje emisij v vode iz komunalnih virov onesnaženja

Z izvedbo projekta se bodo zmanjšale emisije iz komunalnih virov onesnaženja.

Investicijski program Stran 18

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

1.4. Povzetek predinvesticijske zasnove s pojasnili poteka aktivnosti in morebitnih sprememb do priprave investicijskega programa

Predinvesticijska zasnova je bila izdelana januarja 2008 in je obravnavala investicijo, ki je ustrezala takratnim merilom glede upravičenosti investicij. Investicija je obsegala gradnjo kanalizacije v skupni dolžini 84,6 km, investicijska vrednost je po stalnih cenah znašala 45.336.849 EUR z vključenim davkom na dodano vrednost. Na podlagi novih meril, ki so bili v decembru 2010 posredovani s strani Ministrstva za okolje in prostor, so do kohezijskega sofinanciranja upravičene investicije, ki se izvajajo v aglomeracijah večjih od 2.000 PE, v investicijo pa je bilo mogoče vključiti tudi sekundarno kanalizacijo. Glede na izvedene spremembe se variante v smislu trajanja investicij ne spreminjajo.

1.4.1. Opis variant, obravnavanih v Predinvesticisjki zasnovi

V predinvesticijski zasnovi sta bili analizirani dve varianti in sicer:

V predinvesticijski zasnovi sta bili obravnavani dve varianti gradnje kanalizacije glede na trajanje izvedbe investicije, in sicer:

Varianta 1: gradnja kanalizacije se prične v letu 2009 ter konča v letu 2012 – trajanje 4 leta

Varianta 2: gradnja kanalizacije se prične v letu 2009 ter konča v letu 2013 – trajanje 5 let

Investicijska vrednost je za obe varianti enaka in znaša 37.780.708 EUR brez DDV oziroma 45.336.849 EUR z DDV, stalne cene november 2007.

Izdelana je bila finančno ekonomska analiza projekta, katere rezultati so:

Kazalnik Varianta 1 Varianta 2 Finančna analiza Doba vračanja sredstev 51 50 Neto sedanja vrednost -23.271.828 -22.583.250 Interna stopnja donosnosti -2,41% -2,37% Relativna neto sedanja vrednost 0,83 0,83 Ekonomska analiza Doba vračanja sredstev 24 24 Neto sedanja vrednost 8.364.416 7.687.305 Interna stopnja donosnosti 7,96% 7,76% Relativna neto sedanja vrednost 1,27 1,26

Pri preverjanju kritičnosti spremembe investicijske vrednosti projekta, obratovalnih stroškov in prihodkov za obe varianti (1% sprememba vrednosti spremenljivke povzroči vsaj 5% spremembo NPV) se je izkazalo, da nobena od spremenljivk analize občutljivosti ne predstavlja kritične spremenljivke modela.

Investicijski program Stran 19

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Za izbor optimalne variante so bila skladno s takrat veljavno Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabili sledeča merila:

• Finančna merila (finančna neto sedanja vrednost, finančna interna stopnja donosnosti, finančna relativna neto sedanja vrednost) • Ekonomska merila (ekonomska neto sedanja vrednost, ekonomska interna stopnja donosnosti, ekonomska relativna neto sedanja vrednost) • Razvojna merila (merila za uresničevanje ciljev narodnogospodarskega razvoja; merila za sektorske proizvodne moči, zanesljivosti in kakovosti delovanja; merila za varstvo okolja) • Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka (vrednost investicije na enoto, skupni stroški investicije na enoto, stroški na enoto učinka med obratovanjem)

Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi:

Varianta 1 Varianta 2 Finančna merila 5 3 Ekonomska merila 3 6 Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka 3 3 Skupaj ponderji 11 12 Rang 1 2

Glede na merila, določena s 26. in 27. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) je bila kot najugodnejša oziroma najbolj optimalna varianta za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Varianta 1.

Investicijski program Stran 20

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

2. POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

2.1. Cilji investicije

Glavni cilj projekta je:

• Nove priključitve prebivalcev na kanalizacijski sistem z izgradnjo kanalizacije, ki bo odvajala komunalne odpadne vode z varovanih območij pitne vode. Z izvedbo projekta bo na kanalizacijo dodatno priključenih 5.143 prebivalcev, na čiščenje pa 14.203 prebivalcev. Z izvedbo investicije v Limbušu pa bo dodatno priključenih na kanalizacijski sistem še 732 prebivalcev.

Z izvedbo projekta se bo sledilo tudi sledečim operativnim ciljem:

• Nove priključitve prebivalcev na kanalizacijski sistem z izgradnjo kanalizacije, ki bo odvajala komunalne odpadne vode z varovanih območij pitne vode. Z izvedbo projekta bodo omogočene dodatne priključitve prebivalcev na odvajanje v aglomeracijah: Spodnje Hoče (ID 14514), Radizel (ID 20847), Skoke (ID 14523), Maribor (ID 29) ter na čiščenje v aglomeracijah: Spodnje Hoče (ID 14514), Radizel (ID 20847), Skoke (ID 14523), Bresternica (ID 4), Jelovec (ID 11), Vodole (ID 17), Zgornji Duplek (ID 16458), Spodnji Duplek (ID 16457), Dvorjane (ID 14495), Maribor (ID 29). • Varovanje in zaščita vodnih virov. • Varovanje kakovostnega stanja reke Drave (in posredno tudi pomembne ekosisteme kot npr. Krajinski park Drava). • Izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. • Izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev, ki živijo na predmetnem območju. • Zmanjšanje emisij v vode iz komunalnih virov onesnaženja

2.2. Spisek strokovnih podlag

Podatki in informacije, ki so bili uporabljeni v investicijskem programu so bili povzeti po naslednjih strokovnih podlagah: 1. Varovanje vodnih virov na širšem prispevnem območju centralne čistilne naprave Maribor, Idejna študija / Študija izvedljivosti, SL CONSULT d.o.o., februar 2006. 2. Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor, Predinvesticijska zasnova, SL CONSULT d.o.o., januar 2008. 3. Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor, povzetek Idejnih projektov, Institut za ekološki inženiring d.o.o., januar 2011.

Investicijski program Stran 21

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

4. Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor, Študija izvedljivosti, SL CONSULT d.o.o., januar 2011. 5. Projektantske ocene in strokovne službe občin. 6. Trenutno veljavna zakonodaja v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

2.3. Odgovorna oseba za izdelavo investicijskega programa, projektne in druge dokumentacije ter odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta

Izdelovalec IP: SL CONSULT d.o.o. Naslov: Dunajska 122, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Mirjan Poljak, direktor

Izdelovalec projektne Institut za ekološki inženiring d.o.o. dokumentacije: Naslov: Ljubljanska ulica 9, 2000 Maribor Odgovorna oseba: Željko Blažeka, direktor

Odgovorni vodja za izvedbo Danilo Šalamon investicijskega projekta: Naslov: Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor

2.4. Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje učinkov investicije

Mestna občina Maribor in občine Duplek, Hoče – Slivnica in Miklavž na Dravskem polju so novembra 2007 podpisale Medobčinsko pogodbo o medsebojnem sodelovanju na projektu, po kateri je koordinator projekta Mestna občina Maribor.

Razpisna dokumentacija za izvedbo gradenj bo pripravljena v skladu z FIDIC Rdečo knjigo. Za gradnjo in nadzor se bo izvedel en razpis v štirih lotih, razpis za obveščanje javnosti pa bo za vse štiri občine skupen, postopek bo vodila Mestna občina Maribor, ki bo tudi podpisnica pogodbe.

Sam razpisni postopek in izbor izvajalca se bosta izvršila na podlagi Zakona o javnem naročanju, osnova za izvedbo razpisanih del pa bodo splošni in posebni pogoji gradbene pogodbe po pravilih FIDIC.

Po končani gradnji bo bodoči upravljavec novozgrajenega kanalizacijskega omrežja Nigrad d.d.. Bodoči upravljavec je podrobneje predstavljen v nadaljevanju dokumenta.

Investicijski program Stran 22

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

2.5. Ocenjena vrednost investicije ter predvidena finančna konstrukcija z izračunanim deležem sofinanciranja investicije s sredstvi proračuna Republike Slovenije

Investicijska vrednost projekta, ki je predmet izvajanja kohezijskega sklada znaša po stalnih cenah z vključenim DDV 24.149.712 EUR. Investicija bo sofinancirana s strani kohezijskega sklada, državnega proračuna in občinskih proračunov.

Tabela 2/1: Investicijska vrednost kohezijskega projekta v EUR, stalne cene

Investicijska Element vrednost Kanalizacija 17.374.760 Maribor 903.191 Duplek 2.513.465 Hoče - Slivnica 9.173.097 Miklavž na Dravskem polju 4.785.007 Izdelava dokumentacije (projektne, razpisne,…) 850.000 Maribor 44.185 Duplek 122.963 Hoče - Slivnica 448.762 Miklavž na Dravskem polju 234.090 Nadzor - 1,4% 250.000 Maribor 12.996 Duplek 36.165 Hoče - Slivnica 131.989 Miklavž na Dravskem polju 68.850 Stiki z javnostjo 150.000 Maribor 61.382 Duplek 29.135 Hoče - Slivnica 30.254 Miklavž na Dravskem polju 29.229 Nepredvidena dela - 8,6% 1.500.000 Maribor 77.974 Duplek 216.993 Hoče - Slivnica 791.933 Miklavž na Dravskem polju 413.100 INVESTICIJSKA VREDNOST 20.124.760 DDV - 20% 4.024.952 INVESTICIJSKA VREDNOST Z DDV 24.149.712

Detajlni prikaz investicijske vrednosti po posamezni občini je priložen v prilogi dokumenta.

Projekt bo financiran s sredstvi Kohezijskega sklada, sredstvi proračuna Republike Slovenije in proračunskih sredstev Mestne občine Maribor in občin Duplek, Hoče – Slivnica in Miklavž na Dravskem polju.

Investicijski program Stran 23

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

V investicijski program je vključena tudi investicija v izgradnjo kanalizacijskega omrežja na območju KS Limbuš, ki bo v celoti financirana iz občinskega proračuna Mestne občine Maribor in po stalnih cenah z DDV znaša 1.324.133 EUR.

Tabela 2/2: Investicijska vrednost projekta na območju KS Limbuš v EUR, stalne cene

Stalne cene, v EUR

Element Investicijska vrednost

A. KANAL 1.0 (Laznica - Limbuš) 216.991 B. KANAL 2.0 119.919 C. KANAL 2.1 54.739 D. KANAL 2.2 53.543 E. KANAL 2.3 58.890 F. KANAL 2.4 57.449 G. KANAL 2.5 61.543 H. KANAL 2.5.1 9.732 I. KANAL 2.5.2 12.331 J. KANAL 2.6 66.923 K. KANAL 3.0 112.387 L. KANAL DRŽANIČEVA POT 278.998 INVESTICIJSKA VREDNOST 1.103.444 DDV - 20% 220.689 INVESTICIJSKA VREDNOST Z 1.324.133 DDV

Detajlnejši prikaz s pripadajočimi dolžinami je podan v prilogi dokumenta.

Investicija bo financirana v celoti iz občinskega proračuna Mestne občine Maribor.

2.6. Zbirni prikaz rezultatov izračunov ter utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta

Tabela 2/3: Rezultati izračunov

Finančna diskontna stopnja (%) 7% Finančna neto sedanja vrednost investicije (EUR) -13.207.806 Finančna interna stopnja donosnosti investicije (%) -10,40% Doba vračanja (leta) 24,4 Količnik donosnosti (finančna analiza) 0,39 Ekonomska diskontna stopnja (%) 5% Ekonomska neto sedanja vrednost (EUR) 10.614.466 Ekonomska interna stopnja donosnosti investicije (%) 10,56% Količnik donosnosti (ekonomska analiza) 1,43

Projekt bo z implementacijo razširitve kanalizacijskega sistema prispeval k ciljem regionalne politike, to je k zmanjšanju onesnaževanja okolja zaradi neprečiščenih komunalnih odplak s komunalnim opremljanjem aglomeracij na območjih naselij ali delov naselij.

Investicijski program Stran 24

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Sedanja neto ekonomska vrednost (ENPV) celotnega projekta (vseh vključenih občin) je pozitivna (ENPV= 10.614.466 EUR), kar pomeni, da je družba (regija/država) v boljšem položaju, če se projekt izvede, ker njegove koristi presegajo stroške.

Investicijski program Stran 25

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

3. OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN PRIHODNJEM UPRAVLJAVCU Z ŽIGI IN PODPISI ODGOVORNIH OSEB

3.1. Osnovni podatki o investitorju

Investitor: MESTNA OBČINA MARIBOR Naslov: Ulica heroja Staneta 1 SI-2000 Maribor Telefon: +386 2 22 01 000 Fax: +386 2 22 01 207 E-mail: [email protected] Odgovorna oseba: Franc Kangler, župan

Podpis: ______

Žig: ______

Investicijski program Stran 26

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Investitor: OBČINA DUPLEK Naslov: Cesta 4. julija 106 SI-2241 Spodnji Duplek Telefon: +386 2 68 40 911 Fax: +386 2 68 40 928 E-mail: [email protected] Odgovorna oseba: Janez Ribič, župan

Podpis: ______

Žig: ______

Investitor: OBČINA HOČE - SLIVNICA Naslov: Pohorska cesta 15 SI-2311 Hoče Telefon: +386 2 61 65 320 Fax: +386 2 61 65 330 E-mail: [email protected] Odgovorna oseba: Jožef Merkuš, župan

Podpis: ______

Žig: ______

Investicijski program Stran 27

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Investitor: OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU Naslov: Nad izviri 6 SI-2204 Miklavž na Dravskem polju Telefon: +386 2 62 96 820 Fax: +386 2 62 96 828 E-mail: [email protected] Odgovorna oseba: Leopold Kremžar, župan

Podpis: ______

Žig: ______

3.2. Bodoči upravljavec

Upravljavec: NIGRAD javno komunalno podjetje d.d. Naslov: Zagrebška cesta 30 SI-2000 Maribor Telefon: +386 2 45 00 300 Fax: +386 2 45 00 362 E-mail: [email protected] Odgovorna oseba: Srečko Hvauc, direktor

Podpis: ______

Žig: ______

Investicijski program Stran 28

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

3.3. Izdelovalci investicijske dokumentacije

Izdelovalec: SL CONSULT D.O.O. Naslov: Dunajska 122, SI-1000 Ljubljana Telefon: +386 1 56 00 390 Fax: +386 1 56 00 392 E-mail: [email protected] Direktor: Mirjan Poljak, direktor Izdelovalec dokumenta: Marjeta Sternad Kuharič, vodja projektov

Podpis: ______

Žig: ______

Investicijski program Stran 29

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

4.1. Analiza obstoječega stanja

4.1.1. Obstoječi upravljavec kanalizacijskega sistema

Družba Nigrad opravlja dejavnosti, ki so z odloki posameznih občin določene kot dejavnosti gospodarskih javnih služb in tudi druge tržne dejavnosti. Osnovna dejavnost družbe je izvajanje gospodarskih javnih služb, ki jo sestavljajo naslednje podskupine dejavnosti: • Gospodarjenje in upravljanje na javnih prometnih površinah. Na področju tako imenovane kolektivne komunalne rabe izvaja družba redno vzdrževanje prometnih površin za naslednje občine: Maribor, Miklavž na Dravskem polju in Selnica ob Dravi. Mobilnost, dostopnost in komunikacije so dejavniki, ki vedno bolj oblikujejo in narekujejo način in kakovost sodobnega življenja. Zagotavljanje urejenih prometnih površin in stalen nadzor nad prevoznostjo cest in stanjem javnih prometnih površin je osnovni pogoj za zagotavljanje največje možne mobilnosti. To je ena osnovnih dejavnosti družbe Nigrad d.d.. Podjetje Nigrad d.d. upravlja in vzdržuje cestno omrežje in javne prometne površine v skupni dolžini preko 700 km. • Gospodarjenje in upravljanje s kanalizacijskim omrežjem in čistilnimi napravami. Na področju individualne komunalne rabe družba tekoče vzdržuje kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave na območju naslednjih občin: Maribor, Ruše, Pesnica, Lenart, Šentilj, Kungota, Miklavž na Dravskem polju, Hoče - Slivnica, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju ter Benedikt in Cerkvenjak. Vzdrževanje kanalizacijskih sistemov sodi med osnovne dejavnosti družbe Nigrad, ki ima v upravljanju več kot 800 km kanalizacijskega omrežja ter številne objekte in čistilne naprave. • Gospodarjenje z javno razsvetljavo in prometno semaforizacijo. Družba vzdržuje javno razsvetljavo in prometno semaforizacijo na območju naslednjih občin: Maribor, Duplek, Starše, Miklavž na Dravskem polju, Hoče - Slivnica, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju ter Benedikt. Svetloba pomeni v urbaniziranih predelih poselitev, varnost – tako prometno kot sicer. Urejanje, vzdrževanje in varstvo javne razsvetljave so dejavnosti, ki jih na najvišji kakovostni ravni opravlja družba Nigrad, ter nam s tem spreminja noč v dan. Ker se je

Investicijski program Stran 30

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

koncem l. 2007 spremenila zakonodaja, ki ureja javno razsvetljavo - prav tako dekorativno razsvetljavo v smislu svetlobnega onesnaževanja bo podjetje v skladu z veljavno uredbo po dogovoru z lokalnimi skupnostmi urejal javno razsvetljavo glede na nove predpise in potrebe po zmanjšanju električne energije. Družba Nigrad vzdržuje in upravlja z omrežjem javne razsvetljave v skupni dolžini 360 km, vzdržuje preko 18000 svetilk, 300 odjemnih mest javne razsvetljave, 70 semaforiziranih križišč. • Gospodarjenje in pobiranje parkirnine v modri coni v občini Maribor in odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil z vozilom pajek V zadnjem obdobju je v urbaniziranih centrih število motornih vozil poraslo do nepričakovanih razsežnosti. Posledica takega razvoja je velikokrat popolna zmeda, omejevanje peščevih površin in pogostoma tudi zapiranje intervencijskih dostopov. Družba Nigrad s službo za racionalno izrabo javnih površin namenjenih parkiranju, organiziranim nadzorom nad parkirišči, upravljanju z garažnimi hišami in eventuelnim urgentnim odvozom skuša vnesti več reda in vsem uporabnikom omogočiti kontrolirano parkiranje. Ker Nigrad v mestu Maribor ni več edini izvajalec pobiranja parkirnine, bo svojo storitev izvajal na tistih javnih površinah, za katere bo izbran s strani lokalnih skupnosti. • Laboratorijske preiskave odpadnih in padavinskih vod. Zaščita vodnih virov je ena najpomembnejših nalog sodobne družbe, zato je prav, da je to hkrati tudi ena pomembnejših vsebin Nacionalnega programa varstva okolja RS. S segmentom upravljanja in vzdrževanja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav je družba Nigrad eden očitnejših akterjev na tem področju v velikem delu podravske regije. Zaščite vodnih virov ni mogoče učinkovito izvajati, če nismo predhodno določili in ovrednotili virov onesnaženja ter ukrepali v smeri njihovega zmanjševanja. Prav to je osnovno poslanstvo te njihove dejavnosti. • Druge storitve za trg - izvajanje del na podlagi naročil. Družba Nigrad opravlja storitve za trg na podlagi naročilnic in pogodb. Pogodbena dela pridobijo na javnih razpisih, ostala manjša dela pa naročijo posamezni individualni uporabniki in pravne osebe.

Ker podjetje opravlja tudi storitve za trg, so prihodki in stroški teh storitev vodene na ločenem računu. Za računovodsko spremljanje GJS se uporablja Slovenski računovodski standard 35 (2006), ki ureja tiste posebnosti pri vrednotenju in izkazovanju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in izkazovanju odhodkov, prihodkov ter poslovnega izida, ki so značilne za podjetja, ki opravljajo gospodarske javne službe. Iz standarda 35 med drugim izhaja, da: • javno podjetje posebej izkazuje sredstva, ki se uporabljajo neposredno za opravljanje posameznih GJS, po posameznih GJS, in posebej sredstva, ki se uporabljajo neposredno za opravljanje drugih dejavnosti, • javno podjetje ločeno izkazuje obračunano amortizacijo in njeno uporabo za opredmetena osnovna sredstva za opravljanje GJS, opredmetena osnovna sredstva za opravljanje drugih dejavnosti in osnovna sredstva v upravljanju, • kadar javno podjetje opravlja več dejavnosti, izkazuje stroške in odhodke po posameznih GJS in drugih dejavnostih,

Investicijski program Stran 31

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

• javno podjetje oblikuje za vsako GJS poslovnoizidno mesto ter določi za GJS ustrezne stroškovne nosilce. Nanje se na podlagi izračunov razporejajo stroški, • Javno podjetje ugotavlja dobiček ali izgubo za posamezne GJS, za druge dejavnosti, ki jih opravlja, in za podjetje kot celoto, • Javno podjetje posebej izkazuje učinke prevrednotenja sredstev in obveznosti do njihovih virov ter stroškov, ki se nanašajo na opravljanje GJS in opravljanje drugih dejavnosti, • Javna podjetja razčlenjujejo čiste prihodke od prodaje na tiste, ki so jih pridobila z opravljanjem GJS, in tiste, ki so jih pridobila z opravljanjem drugih dejavnosti, • Letno poročilo javnega podjetja vsebuje tudi prikaz poslovnega izida javnega podjetja, razdeljenega na del, ki izhaja iz opravljanja GJS, in del, ki izhaja iz opravljanja drugih dejavnosti.

Na podlagi tega standarda je podjetje Nigrad prilagodilo tudi svojo organizacijsko strukturo po naslednji centrih: • Vzdrževanje javnih prometnih površin, • Vzdrževanje kanalizacijskega omrežja, • Vzdrževanje javne razsvetljave in prometne signalizacije, • Parkirne površine, • Storitve na trgu.

Investicijski program Stran 32

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Shema 4/1: Organizacijska struktura podjetja

Vir: Letno poročilo Nigrad d.d. za leto 2009

Na dan 31.12.2009 je bilo v podjetju zaposlenih 247 ljudi.

Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe se neprestano spreminja. Iz naslednje tabele je razvidno, da podjetje zaposluje predvsem kader IV. in V. stopnje izobrazbe, kar je posledica narave dela, ki ga opravlja. Vsekakor pa cilj na tem področju tudi v bodoče ostaja enak in prilagojen predvsem planu izobraževanja, kjer strmijo k neprestanemu izpopolnjevanju in dodatnem izobraževanju obstoječega kadra, saj se zavedajo, da le izobražen kader omogoča nenehen razvoj podjetja na svojem področju dela.

Investicijski program Stran 33

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Tabela 4/1: Struktura zaposlenih podjetja Nigrad

Število zaposlenih po stopnji izobrazbe na 2004 2005 2006 2007 2008 2009 dan 31.12.

I. stopnja NK, PK 45 44 47 42 43 42

II. stopnja PU 9 8 8 6 6 4

III. stopnja KV II 12 10 14 12 12 11

IV. stopnja KV 96 95 97 90 91 96

V. stopnja SŠ 64 64 62 56 47 46

VI. stopnja VŠ-višja 14 14 13 12 20 22

VII/I. stopnja VŠ/I 7 11 11 12 12 11

VII/II. stopnja VŠ/II 7 8 8 9 10 12

VIII. stopnja magister 3 4 3 3 3 3

Skupaj 257 258 263 242 244 247 Vir: Letno poročilo Nigrad d.d. za leto 2009

Lastniška struktura podjetja je sledeča:

Delničarji Delež v %

Mestna občina Maribor 56,96

CPM d.d. 25,14

TOM d.o.o. 7,34

Občina Hoče – Slivnica 3,34 Občina Rače – Fram 2,16 Občina Ruše 1,46

Občina Selnica 0,93

Občina Lenart 0,05

Občina Lovrenc na Pohorju 0,63 Občina Pesnica 0,43 Občina Kungota 0,33

Občina Sv. Trojica v Slov. Goricah 0,30

Občina Sv. Jurij v Slov. Goricah 0,29

Nigrad d.d. 0,24 Udeleženci notranjega odkupa fizične osebe 0,21 Poštrak Maribor 0,19

Podjetje bo v prihodnosti organizirano skladno z veljavno zakonodajo in bo storitve opravljalo kot koncesionar (skladno s pridobljeno koncesijo na podlagi javnega razpisa oz. z veljavno zakonodajo).

Investicijski program Stran 34

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Graf 4/1: Lastniška struktura podjetja Nigrad

Fizične osebe; 0,21% Pravne osebe; 32,91%

Občine; 66,88%

Kljub temu, da je komunalna infrastruktura v lasti občin in posledično je cenovna politika v pristojnosti občin, izbira koncesionarja (ne glede na to, katero podjetje to bo), to ne pomeni spremembe lastništva infrastrukture ali spremembo prodajne cene.

4.1.2. Analiza obstoječega stanja s prikazom potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija

Mariborski vodovod oskrbuje s pitno vodo širšo regijo, kjer živi približno 180.000 prebivalcev, poleg Mestne občine Maribor še dvanajst drugih občin: Hoče – Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Duplek, Pesnica, Ruše, Selnica ob Dravi, Lenart, Benedikt, Sv. Ana, Kungota, Šentilj, Gornja Radgona. Vodovarstvena območja se razprostirajo na območju osmih občin in sicer naslednjih: Mestna občina Maribor, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Rače-Fram, Starše, Šentilj, Ruše in Selnica.

Najpomembnejši vodni vir je Vrbanski plato, iz katerega se pridobiva 75-80% (cca 500 l/s) vseh potrebnih količin pitne vode, ki jo distribuira Mariborski vodovod. Na Dravskem polju ležijo črpališča Betnava, Bohova in Dobrovce s skupno kapaciteto 160 l/s.

Varovanje voda je tesno povezano z varovanjem in izboljšanjem kvalitete površinskih in podzemnih voda, kar dosežemo z integrirano sanacijo posameznih uporabnikov v tem prostoru.

Mestna občina Maribor (MOM) je v letu 1998 sprejela nov Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju. Razlog za sprejem je bil predvsem v poenotenju vodovarstvenih območij na celotnem vodovarstvene območju, ki je ležalo v mejah takratne MOM. Območje MOM je bilo konec 1998 razdeljeno še na občini Hoče-Slivnica in Miklavž na Dravskem polju.

Investicijski program Stran 35

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Ti dve novo nastali občini sta prevzeli navedeni odlok in s tem obveznosti za zaščito vodovarstvenih območij črpališč Bohova in Dobrovce.

Upravljanje z vodami je z Zakonom o vodah prevzela Republika Slovenija. MOM je sprejela novo Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega dvora, ki je bila sprejeta leta 2007.

Vodovarstveno območje Vrbanskega platoja zajema pretežni del mesta Maribor, zato je njegova varnost v direktni povezavi s stanjem mariborske kanalizacije. Znotraj mesta Maribor so še črpališča Betnava in Bohova. Vodovarstveni pasovi črpališč Dobrovce so na območju občin Hoče – Slivnica in Miklavž na Dravskem polju. Odpadne vode iz Občine Duplek odtekajo v Dravo, ki je proglašena kot hidrološki naravni spomenik, Ekološko pomembno območje, naravna vrednota državnega pomena, Krajinski park Drava, se nahaja tudi na območju Natura 2000.

4.2. Usklajenost investicijskega projekta z razvojnimi dokumenti

4.2.1. Pregled razvojnih dokumentov v Republiki Sloveniji

Oblikovanje in izvajanje regionalne politike v Sloveniji temelji na naslednjih medsebojno usklajenih temeljnih programskih dokumentih: Strategiji razvoja Slovenije, Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Strategiji regionalnega razvoja Slovenije, Državnem razvojnem programu, programskih dokumentih za EU in regionalnih ter območnih razvojnih programih.

V Republiki Sloveniji med razvojnimi dokumenti najvišjo, krovno raven predstavlja Strategija razvoja Slovenije (SRS), ki jo je 23. junija 2005 sprejela vlada RS. SRS opredeljuje vizijo in cilje razvoja države ter predstavlja pot, po kateri bo Slovenija svoje nacionalne cilje dosegala trajnostno ter v okviru skupnih evropskih pravil, politik in strategij, zlasti prenovljene Lizbonske strategije.

Slovenija se je zavezala izpolnjevati Program reform za izvajanje Lizbonske strategije, ki odgovarja na izzive Lizbonske strategije z ukrepi za spodbujanje prestrukturiranja in nadaljevanje liberalizacije gospodarstva, konkurenčnosti gospodarstva, izboljšanja učinkovitosti države ter z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlenosti (Vlada ga je sprejela oktobra 2005).

Razvojne prioritete SRS so podlaga za programe in ukrepe Državnega razvojnega programa (DRP) oziroma Nacionalnega strateškega referenčnega okvira (NSRO) ter pripadajočih Operativnih programov. V DRP so vključeni vsi tisti razvojno-investicijski programi in projekti v Sloveniji v obdobju 2007–2013, ki bodo financirani ali sofinancirani iz državnega in občinskih proračunov, NSRO in OP pa vključujejo tiste programe in projekte, ki bodo sofinancirani iz evropskega proračuna in ki bodo izpolnjevali merila novih uredb EU s

Investicijski program Stran 36

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

področja kohezijske politike za obdobje 2007–2013. Razvojno-investicijske prioritete DRP so zato enake predstavljenim petim razvojnim prioritetam SRS, medtem ko struktura operativnih programov in njihovih razvojnih prioritetah upošteva tudi logiko in razvojne prioritete kohezijske politike in EU nasploh.

Poleg teh osrednjih strateških dokumentov je bila v Sloveniji pripravljena vrsta državnih programov. Vključujejo raznolične dolgoročne naloge države, in sicer na področjih prometa, visokega šolstva, raziskav in razvoja, varstva okolja, kulture, izobraževanja odraslih, varnosti cestnega prometa, razvoja trga dela in zaposlovanja ipd. Državni programi so podlaga razvojne politike Slovenije v neki gospodarski ali družbeni dejavnosti ali na določenem horizontalnem področju in predstavljajo razvojne okvire države kot celote.

Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 zajema ključne (velike) razvojno- investicijske projekte, pri uresničitvi katerih bo sodelovala država. Gre za tiste projekte, katerih izvedba bo na državni, pa tudi regionalni ravni osredotočila razvojne pobude in sredstva ter z njimi dosegla razvojni preboj države kot celote. Namen resolucije je z jasno postavitvijo prednostnih državnih razvojnih projektov od leta 2007 do leta 2023 zagotoviti hitrejše doseganje ciljev SRS in DRP.

Kot nazadnje naj še omenimo Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Strategijo regionalnega razvoja Slovenije, ki sta temeljna dokumenta o usmerjanju razvoja v prostoru.

4.2.2. Usklajenost projekta z evropskimi direktivami in razvojnimi dokumenti

a) Direktiva 2000/60/EC evropskega parlamenta in sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (Water Framework Directive)

Direktiva je bila sprejeta 23. oktobra 2000 s strani evropskega parlamenta in Sveta evropske unije. Namen te direktive je določiti okvir za varstvo celinskih površinskih voda, obalnega morja in podzemne vode ter s tem prispevati k zagotavljanju zadostnih zalog površinske in podzemne vode potrebne za trajnostno, uravnoteženo in pravično rabo vode, znatnemu zmanjšanju onesnaževanja podzemne vode ter varstvu teritorialnih in morskih voda in uresničevanju ciljev ustreznih mednarodnih sporazumov.

b) Urban Waste Water Directive (91/271/EEC; 98/15/EC)

UWWD (Urban Waste Water Directive) zahteva, da so vse aglomeracije, ki imajo obremenitve večje od 2.000 PE do konca leta 2015 opremljene s kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo. V Sloveniji imamo 159 takih aglomeracij na katerih bo potrebno zgraditi javno infrastrukturo s pomočjo sredstev iz Kohezijskega sklada. Pri tem morajo biti aglomeracije večje od 15.000 PE opremljene do leta 2010 (zbiranje in sekundarna obdelava), aglomeracije večje od 10.000 PE z odvajanjem na občutljivih območjih pa do konca leta 2008 (zbiranje in

Investicijski program Stran 37

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

zahtevnejša obdelava). Aglomeracije, ki so večje od 100.000 PE pa je bilo potrebno komunalno opremiti do konca leta 2008.

Direktiva 91/271/EEC (UWWD) in predpristopna pogodba zahtevata, da so vse aglomeracije, ki imajo obremenitve večje od 2.000 PE do konca leta 2015 opremljene s kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo. V Sloveniji imamo 159 takih aglomeracij na katerih bomo gradili javno infrastrukturo s pomočjo sredstev iz Kohezijskega sklada (vrednostna razmejitev se lahko na osnovi odločitve organa upravljanja v času izvajanja operativnega programa prilagaja).

Vsi ostali objekti, ki so manjši od 2.000 PE in ležijo na območjih Nature 2000, zavarovanih območjih ali območjih kopalnih rek, jezer ali drugih npr. turističnih območjih in katerih gostota poselitve (večja od 10 prebivalcev/ha in manjša od 20 prebivalcev/ha), se bodo sofinancirali iz Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov (kot zgoraj gre za indikativno razmejitev).

Ključni cilj so: • izgraditev ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, ki so v državnem programu opredeljena kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in s predpristopno pogodbo, • zmanjšanje vpliva na okolje (voda, tla).

c) Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013 (OP ROPI, 19.06.2006)

Operativni program Razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 predstavlja izvajalski dokument Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, ki določa neposredno izhajajoče pravne obveznosti in pravice izvajanja kohezijske politike Evropske unije (v nadaljevanju EU) v Sloveniji. Gre za skupni programski dokument Slovenije in EU, ki je sprejet na predlog države članice, po uskladitvi z Evropsko komisijo (v nadaljevanju EK), ko slednja sprejme odločitev o potrditvi ter ga obe partnerici tudi skupaj izvajata in financirata. Slovenija bo usmerila razpoložljiva sredstva Kohezijskega sklada (v nadaljevanju KS) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju ESRR), drugih finančnih virov in sredstva ustreznega lastnega sofinanciranja v gospodarsko konvergenco države, kjer gre prvenstveno za izboljšanje pogojev rasti in zaposlovanja z vlaganjem v fizične in človeške vire, inovacije v družbi znanja, zmožnost prilagajanja gospodarskim in socialnim spremembam, varovanje okolja ter učinkovitosti upravljanja. Na ta način želi Slovenija doseči dolgoročno vizijo in cilje razvoja Slovenije. Konkretno, skupni cilj OP ROPI je zagotoviti pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, izboljšanju kakovosti okolja in izgradnja ustrezne infrastrukture.

OP ROPI obravnava naslednja tri razvojna področja: promet, okolje in trajnostna raba energije. Področje okolja obravnava področje ravnanja s komunalnimi odpadki, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, oskrbo s pitno vodo in zmanjšanje škodljivega delovanja voda.

Investicijski program Stran 38

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Namen strategije OP ROPI za prometni del je podpreti in razviti različne možnosti mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva s poudarkom na trajnostni mobilnosti in sicer s povečanjem zanesljivosti prometnega sistema, povečanjem ekonomske učinkovitosti, povečanjem prometne varnosti, z nadaljnjim razvojem novih načinov prevoza ter z ozaveščanjem in vzgojo uporabnikov prevoznih sredstev.

Razvojna prioriteta Varstvo okolja – področje voda Na osnovi splošnega cilja Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture je opredeljena strategija področja varstva okolja, katere cilj je: z izgradnjo in upravljanjem okoljske infrastrukture zagotoviti pogoje za trajnostni razvoj in kakovostno življenjsko okolje.

Ključna usmeritev na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod je zmanjšanje onesnaževanja okolja zaradi neprečiščenih komunalnih odplak s komunalnim opremljanjem aglomeracij na območjih naselij ali delov naselij z obremenjenostjo: • več kot 100.000 PE, • več kot 15.000 PE, • več kot 10.000 PE na občutljivih območjih in • in večje od 2.000 PE.

Cilji razvojne prioritete Varstva okolja – področje voda so: • izgraditev ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, ki so v državnem programu opredeljena kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in s predpristopno pogodbo, • zmanjšanje vpliva na okolje (voda, tla), • zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo, • ohranitev naravnih virov in eko sistemov, • izboljšanje kvalitete podzemne vode kot vira pitne vode, • izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev, • izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo, • povečanje poplavne varnosti, • naravno bogatenje podtalnice, • preprečevanje erozije, • večanje retencijskega prostora, • zmanjšanje vpliva klimatskih sprememb.

Investicijski program Stran 39

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Z izvedbo projekta bodo omogočene dodatne priključitve prebivalcev na odvajanje v aglomeracijah: • aglomeracija: Spodnje Hoče (ID 14514): 704 PE, • aglomeracija Radizel (ID 20847): 2.521 PE, • aglomeracija Skoke (ID 14523): 1.918 PE,

Z izvedbo projekta bodo omogočene dodatne priključitve prebivalcev na čistilno napravo v aglomeracijah: • aglomeracija: Spodnje Hoče (ID 14514): 2.290 PE, • aglomeracija Radizel (ID 20847): 5.058 PE, • aglomeracija Skoke (ID 14523): 1.923 PE, • aglomeracija Bresternica (ID 4): 545 PE, • aglomeracija Jelovec (ID 11): 186 PE, • aglomeracija Vodole (ID 17): 566 PE, • aglomeracija Zgornji Duplek (ID 16458): 1.539 PE, • aglomeracija Spodnji Duplek (ID 16457): 1.074 PE, • aglomeracija Dvorjane (ID 14495): 528 PE. Z izvedbo investicije v Limbušu - aglomeracija Maribor (ID 29) bo na kanalizacijski sistem dodatno priključenih 732 prebivalcev.

d) Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje 2005 – 2017 Operativni program izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja na področju politike varstva voda (Uradni list RS, št. 83/99) ter zahteve po izdelavi implementacijskega programa iz 6. člena direktive Sveta ES 91/271/EEC z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135, z dne 30.5.1991) in je usklajen s skupnimi stališči EU do pogajalskih izhodišč na področju okolja (CONFSI11/01)

Ne glede na določbe direktive Sveta ES 91/271/EGS in roke za prilagajanje k tej direktivi, ki veljajo v skladu s pogajalskimi izhodišči na področju okolja za Republiko Slovenijo, pa je treba z ukrepi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zagotoviti izpolnjevanje tudi naslednjih obveznosti, ki izhajajo neposredno iz krovne vodne direktive Parlamenta in Sveta ES 2000/60/ES in iz direktiv, ki so združene v njen okvir: • izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem dobrega kemijskega stanja površinskih in podzemnih vodah do leta 2013, • izpolnjevanje zahtev glede predpisanih standardov kakovosti površinskih in podzemnih voda, če so namenjene oskrbi prebivalstva s pitno vodo, • preprečevanje pojava evtrofikacije površinskih voda na občutljivih območjih in • izpolnjevanje zahtev glede okoljskih standardov kakovosti za površinske vode, ki veljajo za kopalne vode. o optimizacija stroškov izvajanja programa • zagotovitev vključitve vseh finančnih virov, na podlagi katerih so se v letu 2003 izvajale investicije in investicijsko vzdrževanje javne kanalizacije, in to v približno enakem obsegu in podobnih deležih.

Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je program koordiniranih ukrepov države in občin za postopno doseganje ciljev varstva okolja pred obremenjevanjem

Investicijski program Stran 40

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

zaradi nastajanja komunalne odpadne vode. S tem programom so dana izhodišča za normativno razporejanje, tako v času kot kraju, ter smotrno porabo finančnih sredstev, ki so trenutno na voljo za investicije in investicijsko vzdrževanje na področju komunalnega opremljanja za namene odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Operativni program predstavlja odpravo razlik zaradi na področju opremljenosti za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in uskladitev s standardi po vstopu v EU v skladu s pridružitveno pogodbo, ki zahteva, da izvedemo naloge najkasneje do leta 2015.

Po izvedbi celotnega operativnega programa bo priključenih od leta 2004 do leta 2015 več kot 1.500.000 prebivalcev. Program je opredelil na celotnem nivoju države 3.260 aglomeracij, ki jih je glede na kriterije in predpise potrebno opremiti s kanalizacijo in na koncu s čistilno napravo.

Z izvedbo projekta bodo aglomeracije opremljene s kanalizacijo v skladu s kriteriji in predpisi. Do leta 2015 bo zaradi izvedbe projekta (Kohezijski projekt) dodatno priključenih 5.143 prebivalcev na kanalizacijo in 14.203 prebivalcev na čistilno napravo. Z izvedbo investicije na območju KS Limbuš pa bo dodatno priključenih na kanalizacijski sistem še 732 prebivalcev.

Investicijski program Stran 41

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Analiza tržnih možnosti je proces zbiranja, zapisovanja, razvrščanja in analiziranja podatkov o kupcih, konkurentih in drugih dejavnikih, ki oblikujejo odnose med ponudniki proizvodov in storitev in njihovimi kupci.

Glede na to, da je predmet tržne analize odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in s tem posredno podjetje javnega značaja torej Nigrad d.d., je tržna analiza prilagojena naravi projekta in podjetja, zato vključuje:

• analiza kupcev in ciljnega trga, • obstoječa količina odvedene vode in predvidena količina odvedene in očiščene, odpadne vode, • SWOT analiza.

5.1. Analiza kupcev in ciljnega trga

Ciljni trg predmetnega projekta so uporabniki storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju Mestne občine Maribor ter občin Duplek, Hoče – Slivnica in Miklavž na Dravskem polju.

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2009 v vseh občinah 136.262 prebivalcev, kar predstavlja število potencialnih kupcev storitev odvajanja odpadne komunalne vode v omenjenih občinah.

Današnje stanje priključenosti po aglomeracijah nad 2.000 PE kjer se bodo izvajale investicije, ki so predmet Vloge za potrditev pomoči.

Investicijski program Stran 42

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Tabela 5/1: Današnje stanje priključenosti v tangiranih aglomeracijah

- od tega % Velikost - od tega gospodinjstva priključenosti aglomeracije industrija (1 prebivalec na odvajanje (PE) (PE) = 1 PE) danes Projekt Aglomeracija: SPODNJE HOČE (ID 14514) 2.410 1.854 556 65,81% Aglomeracija: RADIZEL (ID 20847) 5.234 4.026 1.208 48,47% Aglomeracija: SKOKE (ID 14523) 2.024 1.557 467 0,25%

- od tega % Velikost - od tega gospodinjstva priključenosti aglomeracije industrija (1 prebivalec na čiščenje (PE) (PE) = 1 PE) danes Projekt Aglomeracija: BRESTERNICA (ID 4) 1.013 779 234 0,00% Aglomeracija: JELOVEC (ID 11) 378 291 87 0,00% Aglomeracija: VODOLE (ID 17) 1.806 1.389 417 0,00% Aglomeracija: ZGORNJI DUPLEK (ID 16458) 1.812 1.394 418 0,00% Aglomeracija: SPODNJI DUPLEK (ID 16457) 1.862 1.432 430 30,40% Aglomeracija: DVORJANE (ID 14495) 953 733 220 0,00% Aglomeracija: ZGORNJE HOČE (ID 20845) 914 703 211 0,00%

5.2. Obstoječa količina odvedene vode in predvidena količina odvedene in očiščene odpadne vode

Količina komunalne odpadne vode v vseh štirih občinah investitorkah znaša 4.617.767 m3 za prebivalce in 2.455.373 m3 za industrijo, kar skupaj predstavlja 7.073.140 m3. Z ostalimi občinami skupaj je količina odpadne vode v letu 2008 znašala 7.740.502 m3.

Pri pregledu preteklega trenda količine odpadne vode je razvidno, da je od leta 2000 dalje količina odpadne vode padala, od leta 2004 dalje pa ostaja na dokaj enaki ravni. Na podlagi preteklih trendov lahko predpostavljamo, da bo povprečna količina komunalne odpadne vode na prebivalca in industrijo ostala na približno enaki ravni.

Investicijski program Stran 43

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Prav tako lahko predpostavimo, da bo količina odpadne vode sledila trendom porabe pitne vode. Po pregledu preteklih trendov na področju porabe pitne vode lahko vidimo, da poraba pitne vode v zadnjih letih ne niha, zato lahko predpostavimo, da poraba pitne vode ne bo naraščala, niti ne bo padala. Predpostavka o konstantni porabi pitne vode je bila uporabljena tudi pri projektu »Celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo – SZ Slovenske gorice«, ki tangira tudi predmetno območje.

V nadaljevanju prikazujemo količino komunalne odpadne vode v obdobju 2000 – 2008. Graf v nadaljevanju združuje podatke o količini odpadne vode in količine pitne vode.

Investicijski program Stran 44

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Tabela 5/2: Količina odpadne vode v obdobju 2000 - 2008

v m3 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Odpadna voda - prebivalci 6.242.524 6.363.259 6.058.727 6.309.492 5.347.193 5.048.985 5.118.413 5.145.874 5.064.479 Maribor 5.784.304 5.884.083 5.533.633 4.981.380 4.764.171 4.497.012 4.558.141 4.561.800 4.478.979 Duplek 0 24 0 0 0 0 0 0 0 Hoče - Slivnica 29.177 28.846 27.723 28.460 35.254 34.290 36.121 33.355 41.341 Miklavž na Dravskem polju 15.598 30.315 57.058 86.431 86.055 79.412 89.846 92.685 97.447 Ostale občine 413.445 419.991 440.313 1.213.221 461.713 438.271 434.305 458.034 446.712 Odpadna voda - ostali 2.371.146 2.366.803 2.197.765 3.010.338 2.520.036 2.477.146 2.401.718 2.416.889 2.676.023 Maribor 2.229.831 2.222.313 2.075.642 2.486.506 2.360.138 2.302.733 2.208.101 2.181.143 2.451.429 Duplek 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hoče - Slivnica 1.084 2.907 2.940 683 6.006 7.134 10.392 16.448 -3.669 Miklavž na Dravskem polju 906 611 940 1.412 1.686 2.805 3.580 4.605 7.613 Ostale občine 139.325 140.972 118.243 521.737 152.206 164.474 179.645 214.693 220.650 Odpadna voda - skupaj 8.613.670 8.730.062 8.256.492 9.319.830 7.867.229 7.526.131 7.520.131 7.562.763 7.740.502 Maribor 8.014.135 8.106.396 7.609.275 7.467.886 7.124.309 6.799.745 6.766.242 6.742.943 6.930.408 Duplek 0 24 0 0 0 0 0 0 0 Hoče - Slivnica 30.261 31.753 30.663 29.143 41.260 41.424 46.513 49.803 37.672 Miklavž na Dravskem polju 16.504 30.926 57.998 87.843 87.741 82.217 93.426 97.290 105.060 Ostale občine 552.770 560.963 558.556 1.734.958 613.919 602.745 613.950 672.727 667.362 Vir: Letna poročila Nigrad d.d., 2004, 2005, 2006, 2007,2008

Investicijski program Stran 45

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Graf 5/1: Količina odpadne in pitne vode v obdobju 2000 - 2008

m3 10.000.000

9.000.000

8.000.000

7.000.000 Pitna voda - prebivalci 6.000.000

5.000.000 Odpadna voda - prebivalci

4.000.000 Pitna voda - ostali 3.000.000 Odpadna voda - ostali 2.000.000

1.000.000

0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

Leta

Investicijski program Stran 46

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Javno podjetje Mariborski vodovod meri količino vse porabljene pitne vode, vendar je potrebno poudariti, da obstajajo gospodinjstva, ki so priključena na vodovodni sistem, na kanalizacijski sistem pa ne. Podatki Mariborskega vodovoda temeljijo samo na porabi pitne vode. Natančne količine komunalne odpadne vode so merjene pred vtokom na centralno čistilno napravo Maribor, zato je za potrebe finančno ekonomske analize za izračun povprečne količine odpadne vode uporabljeno povprečje količine odvedene vode na PE, merjene na vtoku v čistilno napravo v letu 2008.

Tabela 5/3: Količina očiščene odpadne vode v obdobju 2003 - 2008 , v m3

2003 2004 2005 2006 2007 2008 Sušni dotok 7.835.899 5.835.097 8.427.560 8.447.163 9.170.683 7.771.086 Dežni dotok 981.227 1.631.953 1.814.120 2.151.673 2.120.701 2.198.206 Skupaj 8.817.126 7.467.050 10.241.680 10.598.836 11.291.384 9.969.292 PE 157.178 110.063 177.737 197.390 196.757 191.874 m3 / PE 49,9 53,0 47,4 42,8 46,6 40,5

Za namene priprave analize stroškov in koristi se ni upoštevalo rasti povprečne količine komunalne odpadne vode na prebivalca oz. industrijo. Povprečna količina odvedene vode je v letu 2008 na PE znašala 40,5 m3. Količina komunalne odpadne vode bo tako narasla izključno samo zaradi novo priključenih prebivalcev zaradi izvedbe predmetne investicije in naravnega prirasta. Prikaz količin odpadne vode za celotno opazovano obdobje je podano v prilogi dokumenta pri finančni analizi projekta.

Tabela 5/4: Predvidene količine odpadne vode, prikaz po presečnih letih

BREZ projekta 2013 2020 2025 2030 Količina odpadne vode Obstoječe priključeni prebivalci 3.830.409 3.830.409 3.830.409 3.830.409 Novo priključeni - naravni prirast 0 0 0 0 Obstoječe priključeni ostali (industrija) 3.943.850 3.943.850 3.943.850 3.943.850 S projektom Količina odpadne vode Obstoječe priključeni prebivalci 3.830.409 3.830.409 3.830.409 3.830.409 Novo priključeni - naravni prirast 0 0 0 0 Novo priključeni - zaradi investicije 101.250 208.292 208.292 208.292 Obstoječe priključeni ostali (industrija) 3.943.850 3.943.850 3.943.850 3.943.850 Novo priključeni ostali (industrija) 0 0 0 0

Investicijski program Stran 47

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

5.2.1. Cene storitev javne službe

Cene storitev občinskih gospodarskih javnih služb se oblikujejo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb.

Obstoječe cene odvajanja komunalnih odpadnih vod prikazujemo v nadaljevanju.

Tabela 5/5: Obstoječe cene odvajanja

v EUR/m3 Prebivalstvo Industrija Mestna občina Maribor Obstoječa cena 0,1593 0,3926 DDV - 8,5% 0,0135 0,0334 SUPAJ 0,1728 0,4260 Občina Duplek Obstoječa cena 0,0762 0,0000 DDV - 8,5% 0,0065 0,0000 SUPAJ 0,0827 0,0000 Občina Hoče - Slivnica Obstoječa cena 0,0762 0,2376 DDV - 8,5% 0,0065 0,0202 SUPAJ 0,0827 0,2578 Občina Miklavž na Dravskem polju Obstoječa cena 0,1171 0,1171 DDV - 8,5% 0,0100 0,0100 SUPAJ 0,1271 0,1271 Vir: www.nigrad.si; 11.03.2011, Letno poročilo Nigrad d.d. za leto 2009

5.3. SWOT analiza s postavitvijo ciljev

SWOT analiza, imenovana tudi klasična analiza, je analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti glede na izvedbo projekta. Prednost je vsaka sposobnost s katero lahko doseže določene cilje. Slabosti so tiste aktivnosti, ki ovirajo ali zadržujejo doseganje opredeljenih ciljev. Priložnosti se kažejo v razmerah zunanjega okolja. Z njihovo pravilno in natančno uporabo imamo možnost, da doseže svoje cilje. Nevarnosti so tisti dejavniki v okolju, ki lahko ogrozijo doseganje želenih ciljev in na katere praviloma nimamo veliko vpliva.

Prednosti

• znano število ogroženih urbaniziranih površin, • razpoložljivost vodnih virov.

Investicijski program Stran 48

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Cilj: Izvedba projekta bo zaščitila razpoložljive vodne vire na tem področju, predvsem podtalnico, prav tako pa bodo urbanizirana naselja imela urejeno odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode kar bo imelo pozitiven vpliv na razvoj in zdravje ljudi.

Slabosti

• povečana zdravstvena ogroženost prebivalstva, • zmanjšanje kvalitete bivanja in dostopnosti storitev, • negativni vpliv na gospodarski razvoj, umikanje kapitala, • nizka ozaveščenost prebivalstva, • različna kakovost čiščenja na posameznih čistilnih napravah, • neizgrajenost objektov in naprav.

Cilj: Izvedba projekta bo delno vplivala na zmanjševanje trenda povečevanja zdravstvene ogroženosti prebivalcev, prav tako pa bo investitor tekom izvajanja gradnje obveščal širšo javnost o pomembnosti zaščite okolja in ji predstavljal pomembnost predmetnega projekta.

Priložnosti

• neizgrajenost objektov in naprav, • razvoj novih delovnih mest, • urejenost infrastrukture kot konkurenčna prednost Republike Slovenije, • pozitivni učinki na gospodarski in turistični razvoj in razvoj uporabe novih tehnologij, • ohranitev vodnih virov kot strateška dobrina države v času klimatskih sprememb, • pozitivni učinki na zdravje prebivalstva, • zmanjšanje tveganja za življenje ljudi, okolje in ekonomska sredstva na poplavnih območjih, • povečanje nadzora nad onesnaževalci, • posredno se bodo v oddaljenih krajih vzpostavili pogoji za nadaljnji ekonomski in družbeno socialni razvoj območja.

Cilj: Izvedba projekta bo omogočila povečan nadzor nad onesnaževalci, saj bo z urejeno infrastrukturo zmanjšan negativen vpliv na okolje.

Nevarnosti

• migracije prebivalstva (znotraj RS), • izredno povišanje cen odvajanja in čiščenja odpadne vode, • povečana ranljivost zaradi klimatskih sprememb.

Cilj: Menimo, da bo izvedba projekta morebiti deloma vplivala na zmanjšanje migracij iz naselij, ki še niso priključena na odvajanje in čiščenje v druga komunalno urejena urbana območja v Sloveniji, vendar pa slednje ne bo predstavljalo velikega vpliva.

Investicijski program Stran 49

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

6. TEHNIČNO – TEHNOLOŠKI DEL

Za potrebe Vloge za potrditev pomoči so bile v Študiji izvedljivosti prikazane tudi generalne opcije izvedbe projekta po posamezni občini. V prvem delu tega poglavja so zato predstavljene opcije, ki so bile obravnavane. Nato sledi opis izbrane opcije. Prav tako je pri izbrani opciji podan opis tudi za investicijo na območju KS Limbuš.

6.1. Obravnavane opcije po Vlogi za potrditev pomoči

Pri določanju opcij se je sledilo glavnemu cilju projekta, to je: • Nove priključitve prebivalcev na kanalizacijski sistem z izgradnjo kanalizacije, ki bo odvajala komunalne odpadne vode z varovanih območij pitne vode.

Za nadgradnjo kanalizacijskega sistema sta bili obravnavani dve opciji – A in B, v primeru občine Miklavž na Dravskem polju pa tudi opcija C.

Opcija A predvideva priključitev aglomeracij na levem bregu reke Drave na centralni kanalizacijski sistem Maribora – centralno čistilno napravo Maribor.

Opcija B predvideva gradnjo malih čistilnih naprav za območja, ki še nimajo ustreznega čiščenja komunalnih odpadnih vod.

S ciljem novih priključitev prebivalcev na kanalizacijski sistem so bile definirane sledeče opcije:

• Mestna občina Maribor

Opcija A: Gradnja kanalizacije in priključitev na CČN Maribor.

Opcija B: Gradnja kanalizacije in priključitev na nove čistilne naprave Jelovec (600 PE), Malečnik (2.000 PE), Razvanje (1.500 PE), Limbuš (2.500 PE).

• Občina Duplek

Opcija A: Gradnja kanalizacije in priključitev na CČN Maribor.

Opcija B: Gradnja kanalizacije in gradnja nove čistilne naprave Spodnji Duplek (6.600 PE).

• Občina Hoče - Slivnica

Opcija A: Gradnja kanalizacije in priključitev na CČN Maribor.

Investicijski program Stran 50

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Opcija B: Gradnja kanalizacije in priključitev na nove čistilne naprave Spodnje Hoče (5.600 PE) in razširitev obstoječe čistilne naprave Hotinja vas iz 1.000 PE na 5.600 PE.

• Občina Miklavž na Dravskem polju

Opcija A: Gradnja kanalizacije in priključitev na CČN Maribor.

Opcija B: Gradnja kanalizacije in priključitev na novo čistilno napravo Dravski Dvor 3.000 PE.

Opcija C: Gradnja kanalizacije in priključitev na novo čistilno napravo Dobrovce (2.200 PE) in Dravski Dvor (800 PE).

Za vsako od opcij je bila določena investicijska vrednost ter dodatni obratovalni in vzdrževalni stroški. Izračuni so bili izdelani z uporabo inkrementalne metode. Izbor opcije je bil izdelan na podlagi sledečih kriterijev: • investicijska vrednost, • neto sedanja vrednost.

Izbor posamezne opcije je prikazan v naslednji strnjeni tabeli:

Tabela 6/1: Izbor opcij

v EUR Investicijska Neto sedanja Izbrana vrednost vrednost opcija

Maribor - opcija A 12.694.034 -12.685.104 opcija A - opcija B 15.772.939 -20.492.959 Duplek - opcija A 9.309.619 -8.861.722 opcija A - opcija B 16.431.333 -17.470.819 Hoče - Slivnica - opcija A 5.696.214 -5.217.906 opcija A - opcija B 12.694.454 -15.854.681 Miklavž na Dravskem polju - opcija A 4.700.603 -4.936.134 - opcija B 6.869.006 -8.632.281 opcija A - opcija C 7019006 -8.677.684

Investicijski program Stran 51

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

6.2. Opis izbrane opcije

Opis izbrane opcije je povzet iz izdelane projektne dokumentacije, navedene v poglavju 2.2 Spisek strokovnih podlag.

6.2.1. Mestna občina Maribor

JELOVEC – SREDNJE - BRESTERNICA Naselje Jelovec ima v veliki meri že zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Gre za sekundarno kanalizacijsko omrežje znotraj naselja, ki je mešanega tipa. Zbirajo se sanitarne odpadne vode in padavinske vode. Vse zbrane odpadne vode iz naselja Jelovec se iztekajo v Reko Dravo brez predhodnega čiščenja, kar pa je za današnje razmere neprimerno. Rešitev je, da se zgradi podaljšek levoobrežnega kolektorja, ki je že zgrajen do naselja Bresternica, kar pa je neposredna bližina naselja Jelovec. Preko že zgrajenega levoobrežnega kolektorja in predvidenega podaljška levoobrežnega kolektorja, ter že zgrajenega kanalizacijskega omrežja v Mestni Občini Maribor bi se zbrane odpadne vode iz naselja Jelovec prečiščevale na že obstoječi ČN Maribor v Dogošah. Sekundarno kanalizacijsko omrežje v naselju Jelovec pa je potrebno dopolniti še s kanalizacijskimi cevovodi po cesti proti Žavcarjevemu vrhu oz. naselju Srednje. Za povezavo med naseljem Jelovec in naseljem Bresternica do obstoječega levoobrežnega kolektorja oz. do obstoječega sekundarnega kanalizacijskega omrežja v naselju Bresternica je potrebno zgraditi povezovalni tlačni vod in črpališče za prečrpavanje odpadnih voda. Glavni povezovalni kanalizacijski cevovod v naselju Jelovec je kanal 2.0, ki predstavlja povezovalni tlačni cevovod. Za tlačni cevovod je predvidena cev PEHD DN250 mm.

MALEČNIK V naselju Malečnik je predmet kohezijskega projekta glavni kanalizacijski zbiralnik, ki zbira vso odpadno vodo in jo s pomočjo tlačnega voda transportira preko Malečniškega mostu do obstoječega kolektorja Svila – CČN Maribor. Zbiralnik je zasnovan kot gravitacijski cevovod. Na koncu zbiralnika je predvideno črpališče za prečrpavanje odpadnih voda čez Malečniški most preko Reke Drave in hidroenergetskega kanala Reke Drave. Predvideni prečni profili cevovodov od DN 300 do DN 500 mm. Zbiralnik poteka ob glavni cesti Maribor – Ruperče.

6.2.2. Občina Duplek

ZGORNJI DUPLEK, SPODNJI DUPLEK, DVORJANE IN VURBERK V Občini Duplek je predvidena izgradnja in dograditev kanalizacijskega omrežja v naseljih Zgornji Duplek, Spodnji Duplek in Dvorjane. Naselje Zgornji Duplek že ima delno zgrajeno sekundarno kanalizacijsko omrežje, vendar odpadne vode ki se zbirajo niso prečiščene pred izpustom v Reko Dravo.

Investicijski program Stran 52

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Naselje Spodnji Duplek pa ima v veliki meri že zgrajeno sekundarno kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo s kapaciteto 500 PE. Naselje Dvorjane ima že zgrajen kanalizacijski cevovod v regionalni cesti Maribor – Ptuj, ki pa zbira mešane vode iz naselja Dvorjane in prav tako nima urejenega predhodnega čiščenja pred izpustom v odvodnik. Zato je predvidena izgradnja kanalizacijskega sistema Duplek, ki bo v celoti tvorilo eno skupno kanalizacijsko omrežje. Naselja Zgornji Duplek, Spodnji Duplek in Dvorjane bodo združena v en sam kanalizacijski sistem. Potrebno je zgraditi glavne zbiralnike skozi vsa tri naselja, ter povezovalne tlačne cevovode. V vsakem izmed naselij pa je še potrebno zgraditi razbremenilne objekte za razbremenjevanje kanalizacijskega omrežja oz. tlačnih cevovodov. Skupni cevovod za vsa tri naselja je tlačni cevovod od Dvorjan do Zgornjega Dupleka, ter preko Dupleškega mostu do ČN Maribor v Dogošah. Prav tako je potrebno za potrebe prečrpavanja zbranih odpadnih voda zgraditi prečrpališča.

6.2.3. Občina Hoče - Slivnica

ZGORNJE IN SPODNJE HOČE Na območju naselij Zgornje in Spodnje Hoče, je predvidena izgradnja kanalizacijskega zbiralnika t.i. »KOLEKTOR REČNIK – GLASERJEV TRG«. Gre za glavni kanalizacijski zbiralnik v katerega se direktno zlivajo odpadne vode iz naselja Zgornje Hoče in Spodnje Hoče. Kasneje se bodo preko sekundarnega kanalizacijskega omrežja na kanalizacijski zbiralnik priključevala še naselja; Hočko Pohorje, Pivola, Zaforšt in Polana. Sekundarno kanalizacijsko omrežje v Spodnjih Hočah je pretežno že zgrajeno, vsekakor pa ga je potrebno še dograditi, da se bodo zbrale vse odpadne vode iz Spodnjih Hoč. Zgornje Hoče pa še nimajo zgrajenega kanalizacijskega omrežja za odpadne vode. Delno je zgrajeno omrežje za padavinske vode. Med tem pa naselja Pivola, Zaforš in Polana še sploh nimajo zgrajenega kanalizacijskega omrežja. Predvideni glavni kanalizacijski zbiralnik se priključeval bo na obstoječi kanalizacijski cevovod »KOLEKTOR MARIBOR JUG«, ki poteka od Spodnjih Hoč skozi naselje Rogoza in naprej proti in skozi naselje Miklavž, ter se zaključi na ČN Maribor v Dogošah. Glavni zbiralnik »REČNIK – GLASERJEV TRG« je v celoti zasnovan kot gravitacijski kanalizacijski cevovod. Tik pred priključkom na obstoječi »KOLEKTOR MARIBOR JUG« je potrebno zgraditi razbremenilni objekt. Objekt za razbremenjevanje kanalizacijskega omrežja je predviden v neposredni bližini stavbe Občine Hoče – Slivnica; pred Glaserjevim trgom. Objekt bo služil, da se bodo količine vode v trenutku velikih količin padavinskih voda preko prelivnega roba prelivale v Hočki potok. V objektu za razbremenjevanje kanalizacijskega omrežja pa je predviden tudi modul za regulacijo pretoka oz. dušilka.

RADIZEL IN HOTINJA VAS Naselje Radizel že ima delno zgrajeno sekundarno kanalizacijsko omrežje, preostanek pa je potrebno še dograditi, da bo zagotovljena popolna odvodnja odpadnih voda. Predvidena je izgradnja povezovalnega zbiralnika »RADIZEL – HOTINJA VAS«, ki bo vse zbrane odpadne vode transportiral do naselja Hotinja vas. V Hotinji vasi je obstoječa ČN s kapaciteto 1.000 PE, vendar le ta ne funkcionira. Zato je predvidena izgradnja povezovalnega zbiralnika »HOTINA VAS – ROGOZA«, ki bo vse odpadne vode iz naselij Radizel, Hotinja vas,

Investicijski program Stran 53

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Orehova vas, in Slivnica pri Mariboru transportiral do že obstoječega zbiralnika »KOLEKTOR MARIBOR JUG«, ki poteka od Spodnjih Hoč, skozi naselje Rogoza in Miklavž na Dravskem polju do ČN Maribor v Dogošah. Predvideni zbiralnik »RADIZEL – HOTINJA VAS« je gravitacijski cevovod v dolžini cca. 2.920 m. predvidena je tudi izgradnja gravitacijskega in tlačnega cevovoda iz smeri Rače – Hotinja vas v dolžini cca. 590 m. Predvideni zbiralnik »HOTNJA VAS – ROGOZA« pa je sestavljen iz gravitacijskega cevovoda,cevnega zadrževalnika in tlačnega cevovoda. V cevnem zadrževalniku se zadržujejo večje količine padavinskih voda, katere preko prelivnega roba odtekajo v Hotinjski ribnik oz. bližnji potok. Na koncu cevnega zadrževalnika je tudi predviden modul za regulacijo pretoka oz. dušilka. Na celotni trasi zbiralnika »HOTINJA VAS – ROGOZA« pa so še predvidena črpališča za prečrpavanje odpadnih voda proti zbiralniku »MARIBOR JUG«. Zbiralnik »HOTINJA VAS – ROGOZA« je predviden v dolžini 4.350 m.

6.2.4. Občina Miklavž na Dravskem polju

SKOKE IN DOBROVCI Predvidena je izgradnja kanalizacijskega omrežja v naseljih Skoke in Dobrovci. V Občini Miklavž na Dravskem polju je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno v naselju Miklavž na Dravskem polju. Naselja Skoke, Dobrovce in Dravski Dvor pa kanalizacijskega omrežja še nimajo zgrajenega. Predvidena je izgradnja primarnih kanalizacijskih cevovodov. Pod primarne kanalizacijske cevovode se smatrajo vsi glavni zbiralno oz. povezovalni cevovodi, ter tlačni cevovodi. Da pa bo sistem tvoril celoto, pa je potrebno zgraditi v skupni dolžini cca. 21,3 km primarnih, sekundarnih in tlačnih cevovodov, 2 zadrževalno/razbremenilna objekta in 4 prečrpališča. Torej, je potrebno še dograditi kanalizacijsko omrežje v naselju Dravski Dvor v dolžini cca. 5,2 km. Posebnost kanalizacijskega omrežja sta dva zadrževalna objekta iz katerih se preko tlačnih cevovodov prečrpava padavinska voda v HE kanal Reke Drave. Preostanek odpadnih voda pa se prečrpava preko tlačnega cevovoda do obstoječega kanalizacijskega omrežja v naselju Miklavž na Dravskem polju. Od Miklavža naprej se pa odpadna voda transportira preko obstoječega zbiralnika »MARIBOR JUG« na ČN Maribor v Dogošah, kjer se odpadne vode prečiščujejo.

6.3. Območje KS Limbuš

Kanal 1.0 je gravitacijski kanal, izveden v ozkem opaženem izkopu. Kanal je sestavljen iz betonskih cevi s premeri DN300 in DN400. Na obstoječe kanalizacijsko omrežje se priključuje v jašku 18 glede na Nigradov kataster obstoječe kanalizacije. V končnem jašku se predvidi črpalka za prečrpavanje na koto 284.16 m.n.v. Kanal 2.0 je zasnovan iz dveh odsekov. Prvi odsek je tlačni s karakteristikami CC-GRP DN 150 SN10000, dolžine 360,0 m. Poteka od razbremenilno-zadrževalnega objekta s

Investicijski program Stran 54

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

črpališčem pa do jaška z oznako J32. Drugi odsek je zasnovan kot gravitacijski cevovod s karakteristikami PE DN 315 SN8, dolžine 227,0 m. Poteka od jaška J32 pa do obstoječega jaška J62, kjer se priključuje na obstoječo kanalizacijo. Kanali 2.1 – 2.9 so sekundarni kanali naselja med Dravo in železniško progo, profili cevi so 300 mm. Kanala v Držaničevi poti je sekundarni kanal, ki priključuje zazidavo ob tej poti, profili cevi so 300 mm.

Investicijski program Stran 55

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

7. ANALZA ZAPOSLENIH Z ALTERNATIVO »Z« INVESTICIJO GLEDE NA ALTERNATIVO »BREZ« INVESTICIJE IN/ALI MINIMALNO ALTERNATIVO

Glede na vlogo za pridobitev sredstev iz kohezijskega sklada, se bo investicija izvedla v skladu z veljavnimi pravili in roki za pridobivanje nepovratnih sredstev in mednarodnimi pravili in roki iz vabil k oddaji ponudb.

Investitor načrtuje izvedbo mednarodnega vabila k oddaji ponudb po Rdeči knjigi za izbor izvajalca gradnje. Prav tako bo investitor izpeljal mednarodno vabilo k oddaji ponudb za izbor nadzornika v času gradnje, in sicer bo posebej izbral inženirja in posebej izvajalca storitev na področju promocije.

Na zadevnih območjih so bile podpisane pogodbe za pridobitev služnostnih pravic.

Investitor bo sam moral kriti razliko med skupno vrednostjo investicije in prejetimi nepovratnimi sredstvi iz evropskega kohezijskega sklada in državnega proračuna.

Ko bo pridobljeno uporabno dovoljenje, bo izgrajena oz. rekonstruirana infrastruktura, bo upravljanje infrastrukture prevzelo javno komunalno podjetje NIGRAD d.d.

Naročnik oziroma upravljavec bo zaradi izvedbe investicije predvidoma dodatno zaposlil sledeče število zaposlenih ne glede na izbrano varianto:

Tehničnega kontrolorja: 2 delavca (gr.teh-ali inž.gr, V-VI.st.) Vzdrževalca ČN in ČP: 2 delavca (VKV) Vzdrževalca sistema: 3 delavci (VKV-zidar) Voznik-strojnik: 1 delavec (IV-V st) Komunalni delavec: 2 delavca (III. st.)

Stroški zaposlenih so bili v finančno ekonomskem delu upoštevani kot je prikazano v naslednji tabeli.

Tabela 7/1: Stroški delovne sile

v EUR Element Cena EUR/h Ure Znesek Št. delavcev Strošek -skupaj Tehnični kontrolor 18,94 1942 36.781 2 73.562 Vzdrževalec ČN in ČP - strojnik 14,92 1942 28.975 2 57.950 Vzdrževalec sistema 15,00 1942 29.130 3 87.390 Voznik- strojnik 15,00 1942 29.130 1 29.130 Komunalni delavec 12,82 1942 24.896 2 49.792 Skupaj 10 297.824 Vir: ocena projektanta.

Za sistema kanalizacije in čiščenja je predvideno, da ga bodo upravljali zaposleni pri bodočem upravljavcu (komunalno podjetje) s tem, da so stroški vzdrževanja in obratovanja ovrednoteni v ekonomskem delu investicijskega programa.

Investicijski program Stran 56

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

8. OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH, LOČENO ZA UPRAVIČENE IN PREOSTALE STROŠKE, Z NAVEDBO OSNOVNIH IZHODIŠČ ZA OCENO

8.1. Navedba osnov in izhodišč za oceno investicijske vrednosti

Investicijska vrednost projekta je bila določena na sledečih izhodiščih: • Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor, povzetek Idejnih projektov, Institut za ekološki inženiring d.o.o., januar 2011. • Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor, Študija izvedljivosti, SL CONSULT d.o.o., januar 2011. • Stroški projektne, investicijske in razpisne dokumentacije so bili opredeljeni na podlagi že sklenjenih pogodb in na podlagi povprečnih tržnih cen. • Stroški nadzora so bili ocenjeni na 1,4% vrednosti gradbenih del. • Stroški obveščanja javnosti so bili določeni na podlagi navodil organa upravljanja za informiranje in obveščanje javnosti o kohezijskem in strukturnih skladih v programskem obdobju 2007 – 2013 ter povprečnih tržnih cen.

8.2. Ocena vrednosti celotnega projekta po stalnih cenah, ločeno za upravičene in preostale stroške

V skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ so »upravičeni stroški« tisti del stroškov, ki so osnova za izračun (so)financerskega deleža udeležbe javnih sredstev v projektu ali programu.

Glede na to, da se bo investicija, ki izpolnjuje pogoje za sofinanciranje, financirana tudi s strani Kohezijskega sklada, je celotna investicija razdeljena na upravičene investicijske stroške in preostale stroške, ki jih bo potrebno sofinancirati iz drugih virov sofinanciranja (občinski viri).

Investicijska vrednost projekta, ki je tudi predmet Vloge za potrditev pomoči iz Kohezijskega sklada znaša 24.149.712 EUR z vključenim davkom na dodano vrednost.

Investicijski program Stran 57

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Tabela 8/1: Investicijska vrednost investicije, ki je predmet Vloge, po stalnih cenah v EUR

v EUR Celotna Upravičeni Element Dolžina (m) Preostali stroški vrednost stroški Kanalizacija 45.577 17.374.760 17.374.760 0 Maribor Kanalizacija 2.999 774.947 774.947 0 Objekti 128.244 128.244 0 SKUPAJ Maribor 903.191 903.191 0 Duplek Kanalizacija 6.729 1.607.406 1.607.406 0 Objekti 906.059 906.059 0 SKUPAJ Duplek 2.513.465 2.513.465 0 Hoče - Slivnica Kanalizacija 21.049 8.267.038 8.267.038 0 Objekti 906.059 906.059 0 SKUPAJ Hoče - Slivnica 9.173.097 9.173.097 0 Miklavž na Dravskem polju Kanalizacija 14.800 4.174.686 4.174.686 0 Objekti 610.321 610.321 0 SKUPAJ Miklavž na Dravskem polju 4.785.007 4.785.007 0 Ostali stroški 2.750.000 1.900.000 850.000 Izdelava dokumentacije (projektne, razpisne,…) 850.000 0 850.000 Maribor 44.185 0 44.185 Duplek 122.963 0 122.963 Hoče - Slivnica 448.762 0 448.762 Miklavž na Dravskem polju 234.090 0 234.090 Nadzor - 1,4% 250.000 250.000 0 Stiki z javnostjo 150.000 150.000 0 Maribor 61.382 61.382 0 Duplek 29.135 29.135 0 Hoče - Slivnica 30.254 30.254 0 Miklavž na Dravskem polju 29.229 29.229 0 Nepredvidena dela - 8,6% 1.500.000 1.500.000 0 INVESTICIJSKA VREDNOST 20.124.760 19.274.760 850.000 DDV - 20% 4.024.952 0 4.024.952 INVESTICIJSKA VREDNOST Z DDV 24.149.712 19.274.760 4.874.952

Investicijski program Stran 58

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Prav tako je predmet investicijskega programa tudi izvedba investicije v kanalizacijsko omrežje na območju KS Limbuš. Investicija bo v celoti financirana s strani občinskega proračuna, zato z vidika upravičenosti do kohezijskega sofinanciranja upravičeni stroški znašajo nič in so v celoti prikazani pod t.i. preostale stroške. Investicija na območju KS Limbuš je prikazana v posebni tabeli.

Investicija na območju KS Limbuš znaša 1.324.133 EUR z vključenim davkom na dodano vrednost.

Tabela 8/2: Investicijska vrednost investicije na območju KS Limbuš, po stalnih cenah v EUR

v EUR Celotna Preostali Element Dolžina (m) Upravičeni stroški vrednost stroški Kanalizacija Limbuš Maribor Kanalizacija 3.195 1.103.444 0 1.103.444 INVESTICIJSKA VREDNOST 1.103.444 0 1.103.444 DDV - 20% 220.689 0 220.689 INVESTICIJSKA VREDNOST Z DDV 1.324.133 0 1.324.133

8.3. Ocena vrednosti celotnega projekta po tekočih cenah, ločeno za upravičene in preostale stroške

V Vlogi za potrditev pomoči se vrednost po tekočih cenah ni prikazovala in je bila zato tudi struktura financiranja opredeljena glede na stalne cene. Skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ je potrebno v investicijskem programu vrednosti prikazati tudi po tekočih cenah, kjer se ocenjuje podražitve s povprečnimi stopnjami inflacije, ki so bile upoštevane v makroekonomskem scenariju.

Pri preračunu investicijskih vrednosti je bilo upoštevano povečanje cen zaradi inflacije v prihodnosti. Upoštevana je bila povprečna rast cen v višini v skladu z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2010 – daljša obrazložitev (UMAR, oktober 2010): • za leto 2011 ni bilo upoštevano povečanje cen, • 2,4 na letni ravni za leto 2012 in • 2,4% na letni ravni za leta 2013 in dalje.

Investicijska vrednost projekta, ki je tudi predmet Vloge za potrditev pomoči iz Kohezijskega sklada znaša po tekočih cenah 25.207.026 EUR z vključenim davkom na dodano vrednost.

Investicijski program Stran 59

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Tabela 8/3: Investicijska vrednost investicije, ki je predmet Vloge, po tekočih cenah v EUR

Investicijska Upravičeni Preostali Element vrednost stroški stroški Kanalizacija 18.169.249 17.374.760 794.489 Maribor 947.242 903.191 44.051 Duplek 2.636.053 2.513.465 122.588 Hoče - Slivnica 9.567.569 9.173.097 394.472 Miklavž na Dravskem polju 5.018.384 4.785.007 233.377 Izdelava dokumentacije (projektne, razpisne,…) 850.000 850.000 0 Maribor 44.185 44.185 0 Duplek 122.963 122.963 0 Hoče - Slivnica 448.762 448.762 0 Miklavž na Dravskem polju 234.090 234.090 0 Nadzor - 1,4% 261.432 250.000 11.432 Maribor 13.630 12.996 634 Duplek 37.929 36.165 1.764 Hoče - Slivnica 137.665 131.989 5.676 Miklavž na Dravskem polju 72.208 68.850 3.358 Stiki z javnostjo 156.584 150.000 6.584 Maribor 64.076 61.382 2.694 Duplek 30.414 29.135 1.279 Hoče - Slivnica 31.582 30.254 1.328 Miklavž na Dravskem polju 30.512 29.229 1.283 Nepredvidena dela - 8,6% 1.568.590 1.500.000 68.590 Maribor 81.777 77.974 3.803 Duplek 227.576 216.993 10.583 Hoče - Slivnica 825.989 791.933 34.056 Miklavž na Dravskem polju 433.248 413.100 20.148 INVESTICIJSKA VREDNOST 21.005.855 20.124.760 881.095 DDV - 20% 4.201.171 4.024.952 176.219 INVESTICIJSKA VREDNOST Z DDV 25.207.026 24.149.712 1.057.314

Glede na to, da v Vlogi za potrditev pomoči inflacija ni bila upoštevana1, znaša povečanje cen zaradi inflacije neupravičen strošek.

Investicija na območju KS Limbuš po tekočih cenah znaša 1.422.383 EUR z vključenim davkom na dodano vrednost.

Tabela 8/4: Investicijska vrednost investicije na območju KS Limbuš, po tekočih cenah v EUR

Upravičeni Preostali Element Investicijska vrednost stroški stroški INVESTICIJSKA VREDNOST 1.185.319 0 1.185.319 DDV - 20% 237.064 0 237.064 INVESTICIJSKA VREDNOST Z 1.422.383 0 1.422.383 DDV

1 Glede na trenutne razmere na trgu je stališče Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da povečevanje cen zaradi inflacije ni upravičeno, saj se ponudbene cene znižujejo.

Investicijski program Stran 60

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

9. ANALIZA LOKACIJE

Investicija se bo izvajala na območju Mestne občine Maribor ter občin Duplek, Hoče – Slivnica in Miklavž na Dravskem polju.

Za detajlnejši prikaz lokacije nameravanih investicij prosimo poglejte v prilogo dokumenta.

Investicijski program Stran 61

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

10. ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENA STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV Z UPOŠTEVANJEM NAČELA, DA ONESNAŽEVALEC PLAČA NASTALO ŠKODO, KADAR JE PRIMERNO

10.1. Obstoječe stanje okolja na predmetnem območju

Oskrba s pitno vodo je v Republiki Sloveniji večinoma odvisna od podzemnih voda (94% pitne vode izhaja iz podzemnih voda).

Zaradi razpršenih poselitev je pomanjkanje ustreznih sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda pomemben faktor zniževanja vrednosti okolja v regiji.

Z izboljšanjem življenjskega standarda prebivalcev so odpadne vode iz gospodinjstev vse bolj onesnažene. Dokazano je, da odpadna voda iz območij manjših naselji, ki nimajo urejenega odvajanja in čiščenja, predstavlja velik delež onesnaženja podtalnice.

Glede na velikost in lokacijo vodovarstvenih področij Mestne občine Maribor in občin Duplek, Hoče – Slivnica in Miklavž na Dravskem polju, so občine investitorke pristopile k izgradnji celovitega kanalizacijskega sistema z izgradnjo čistilnih naprav.

Vodovarstvena območja se nahajajo na območju osem občin: Maribor, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Rače-Fram, Starše, Šentilj, Ruše in Selnica.

Glavni vodni vir Mestne občine Maribor predstavlja Vrbanski plato, iz katerega je načrpane 75-80% (okrog 500 l/s) vse potrebne pitne vode.

Na Dravskem polju se nahajajo vodni viri Bentava, Bohova in Dobrovce s skupno kapaciteto 160 l/s. Ti vodni viri se nahajajo v občinah Hoče – Slivnica in Miklavž na Dravskem polju.

Kontrolo kvalitete pitne vode izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Letno je vzetih in analiziranih okrog 3.600 vzorcev na območju vodooskrbnega sistema.

Za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor je bila izdelana Ocena vplivov na okolje (IEI d.o.o., avgust 2010). Ocena vplivov na okolje je priložena k Vlogi za potrditev pomoči, zato so v investicijskem programu podani glavni povzetki izdelane ocene.

Investicijski program Stran 62

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

10.2. Obstoječe stanje okolja na predmetnem območju

10.2.1. Hidrološke značilnosti

Glavni vodni vir na obravnavanem območju predstavlja podtalnica. Z izvedbo investicije se bo prečkalo tudi vodovarstvena območja. Aluvialni podzemni vodonosnik na območju Dravskega polja leži v porečju reke Drave. Tako kot drugi podzemni vodonosniki v Sloveniji, se tudi ta oskrbuje s površinsko vodo reke Drave. Površinski naklon omogoča infiltracijo površinske vode v podtalnico. Na območju Dravskega polja se nahajajo širna urbana območja in veliko manjših naselij z razpršeno poselitvijo. Na območjih, kjer ni urejeno odvajanje in čiščenje odpadne vode, predstavlja populacija na tem območju tudi potencialne onesnaževalce. Razpršen vir onesnaženja podtalnice predstavlja tudi intenzivno kmetovanje in razpršena naselja.

V okviru ocene vplivov na okolje je bila izdelana tudi analiza vodovarstvenih območij, ekološko pomembnih območij, zavarovanih območij in naravnih vrednot. V nadaljevanju pa je podan le širši prikaz območij Natura 2000.

10.2.2. Območja Natura 2000

Natura 2000 je evropsko ekološko omrežje posebnih varstvenih območij, kjer so ohranjene redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste ter njihova življenjska okolja. Območja Natura 2000 so določena na podlagi: • direktive o pticah (Direktiva sveta 79/409/EGS z dne 02.04.1979 o ohranjanju prosto živečih ptic) – SPA področja, • direktive o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21.05.1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst) – SCI območja.

Območja Natura 2000 na širšem območju posegov so prikazana na spodnji sliki, natančen potek tras in objektov, ki segajo v ta območja, pa je razviden v dokumentu Ocena vplivov na okolje.

Investicijski program Stran 63

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Slika 10/1: Območja Natura 2000 na širšem območju predvidenih posegov

Vir: Ocena vplivov na okolje, IEI, avgust 2010

10.3. Analiza vplivov na okolje

Kot je ugotovljeno v Oceni vplivov na okolje, skladno z Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 78/2006, 72/2007, 32/2009), za predvidene posege ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja.

Kljub temu v nadaljevanju podajamo bistvene vplive, ki bi jih gradnja kanalizacijskega sistema s spremljajočimi objekti in pa njegovo obratovanje lahko imeli na okolje. Pri tem je uporabljena pisna lestvica naraščajočega vpliva od vpliva ni oz. je zanemarljiv (ocena 0), vpliv je majhen (1), zmeren (2), velik (3) in nesprejemljiv (4). V primeru pričakovanega izboljšanja stanja, je vpliv ocenjen kot pozitiven (+).

Investicijski program Stran 64

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

10.3.1. Tla

Vpliv med gradnjo: Predvideni cevovodi bodo potekali razen morda izjemoma, v osi obstoječih cest. Po končani gradnji bo vzpostavljeno prvotno stanje. Do večjega vpliva na tla lahko pride samo ob izrednem dogodku. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, bo vpliv na tla zmeren (2).

Vpliv med obratovanjem: Geološke in geomehanske značilnosti tal se po izgradnji kanalizacijskega sistema ne bodo spremenile, zato omilitveni ukrepi niso potrebni. Ocenjujemo, da bo vpliv na tla po izvedbi ustreznega odvajanja odpadnih voda, pozitiven (+).

10.3.2. Površinske in podzemne vode

Površinske vode Vpliv med gradnjo: Pri gradnji objektov v bližini površinskih vod je pričakovati sledeče potencialne vplive na površinske vode: • nesreča z izlitjem med gradnjo (sem spada tudi izlivanje potencialnih odpadnih vod gradbišča v površinske vode), • odlaganje odpadkov na brežine ali v struge površinskih vod odlaganje prahu v vodno maso površinskih vod.

Ukrepi za varovanje površinskih vod so torej usmerjeni v zbiranje odpadnih vod na gradbiščih in preprečevanje izlivanja v površinske vode ter urejeno zbiranje odpadkov na gradbiščih ter predajanje gradbenih odpadkov pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem in odstranjevalcem odpadkov v skladu z določili Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l. RS, št. 34/08) ter upoštevanje ukrepov za preprečevanje prašenja pri gradnji. Dela naj se izvajajo ob upoštevanju ustreznih ukrepov za zavarovanje površinskih odvodnikov in podtalnice (ki bodo detajlneje določena v elaboratu ureditve gradbišča).

Vpliv med obratovanjem: Po izvedbi kanalizacijskega sistema, ki bo ustrezno zbiral odpadne vode in jih odvajal na čiščenje na čistilno napravo ocenjujemo, da bo vpliv na površinske vode, pozitiven (+).

Podzemne vode Vpliv med gradnjo: Vgrajene cevi bodo dokazljivo neprepustne (izvedba vodnega in zračnega testa) in sicer s standardi veljavnimi za to področje (SIST EN 1610). Nepropustnost črpališč bo prav tako potrjena in v skladu z ustreznimi standardi (npr. ONORM B 2503). Onesnaženje podzemnih vod je možno skoraj izključno zaradi izrednih dogodkov kot je izlitje goriva in podobno. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov je vpliv med gradnjo ocenjen kot zmeren (2).

Investicijski program Stran 65

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Vpliv med obratovanjem: Zaradi nepropustnosti cevovodov, med obratovanjem kanalizacijskega sistema, ni pričakovati nikakršnega vpliva na podzemne vode. Zaradi reševanja problematike neurejenih greznic in nekontroliranih izpustov neprečiščene odpadne vode v tla in posredno v podtalnico, je vpliv ocenjen kot pozitiven (+).

Omilitveni ukrepi za varstvo tal in podzemne vode: • Za začasne prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine ter površine, na katerih so tla manj kakovostna. Za potrebe gradnje se utrjene površine (ploščadi), na katerih se izvaja morebitno pretakanje goriv in manjša popravila tehničnih naprav, uredi tako, da ni možno neposredno odtekanje odpadnih In izcednih vod v tla, podzemne vode, stoječe površinske vode ali vode namenjene pripravi pitne vode. • Med gradnjo mora biti odvodnjavanje prometnice urejeno tako, da bo preprečeno morebitno onesnaženje tal in talne vode ter erozijsko in škodljivo delovanje padavinske vode iz izpustov cestne odvodnje. • Vsa dela v območju prometnih površin naj se izvajajo po navodilih, pogojih in pod nadzorom upravljavca. • Gradbišče je potrebno opremiti oz. predvideti dobavitelja absorpcijskega sredstva, ki se uporabi v primeru nesreče • Za delavce je potrebno izdelati navodila za ukrepanje v primeru nesreče z razlitjem. • Pri gradnji se lahko uporabijo le stroji in naprave, ki so redno servisirani in ne puščajo olj in goriv. • Po potrebi naj se predvidi tudi nadzor geomehanika. Če se pri izkopu dna jarka ugotovi slabo nosilna tla, je potrebno dno jarka poglobiti in zamenjati temeljne plasti s primernim materialom. • Po končanih delih je potrebno vozne površine ponovno utrditi in obnoviti (asfaltirati) oz. vzpostaviti prvotno stanje, na netlakovanih površinah pa zagotoviti ustrezno krajinsko ureditev. • Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani na območju posegov, je potrebno med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se uporabi za sanacijo tal na območju posega. Začasne deponije izkopanega materiala se ne smejo uporabiti za odlaganje drugih odpadnih materialov, vključno odpadnih gradbenih materialov.

10.3.3. Zrak

Vpliv med gradnjo: Gradnja bo potekala na odprtem, zato je v času gradnje v sušnem in vetrovnem vremenu pričakovati prašenje z gradbišča v okolico. Prometni režim v času izgradnje naj se določi v varnostnem načrtu. Zaradi uporabe mehanizacije je pričakovati onesnaženje zraka in običajne vplive zaradi gradbenih del: • izpušne pline, • prašne delce.

Investicijski program Stran 66

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Omilitveni ukrepi: Z namenom zmanjšanja emisije izpušnih plinov, prašnih delcev in vonjav v okolje je potrebno: • pri izvedbi del v izjemno sušnem in vetrovnem vremenu po potrebi v bližini stanovanjskih objektov teren med utrjevanjem pršiti z vodo, uporabljati ustrezno mehanizacijo, da bodo emisije v zrak najmanjše kadar ni v uporabi, naj se mehanizacija ugaša oz. izklaplja • gradbene odpadke na tovornih vozilih je potrebno pokriti, preden vozila zapustijo lokacijo gradnje, če obstaja možnost, da se delci gradbenih odpadkov razpršijo, preden tovorna vozila zapustijo gradbišče, je potrebno preveriti, če kolesa niso blatna in polna zemlje - v teh primerih je potrebno kolesa mehansko očistiti in oprati s tekočo vodo, da se prepreči raznos peska, blata in zemlje z gradbišča po prometnicah (predvidi naj se prostor za čiščenje koles).

Ocenjeno je,da bo zaradi gradnje prihajalo do emisije prašnih delcev v zrak, povečana pa bo tudi obremenjenost z izpušnimi plini zaradi uporabe gradbene mehanizacije in večjega prometa na in z lokacije. Vpliv je, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov in zaradi omejenega časa gradnje, ocenjen kot zmeren (2).

Vpliv med obratovanjem: Komunalna voda z daljšim retencijskim časom je lahko izvor neugodnih vonjav, saj takrat stečejo biološki procesi razgradnje, ki vonj povzročajo. V primeru tega projekta, se bo voda v sistemu zadrževala le kratek čas, zato razen v zelo neugodnih vremenskih razmerah, pojava smradu ni pričakovati. Vpliv je majhen (1).

10.3.4. Hrup in vibracije

Vpliv med gradnjo: V času gradnje pričakujemo neposredno obremenjevanje prebivalcev s hrupom in vibracijami gradbene mehanizacije, ki pa bo omejeno le na čas gradnje. Dosežene ravni hrupa bodo neposredno odvisne od vrste uporabljene gradbene mehanizacije. Odvisno od vrste gradbenih del, je občasno moč pričakovati tudi povišane izrazite pulze. Med gradnjo se bo povečal hrup zaradi povečanega transporta materiala na gradbišče, zato je pričakovati občasne prekoračitve mejnih ravni hrupa določenih po veljavni slovenski zakonodaji. Izvor hrupa in vibracij predstavlja gradbena mehanizacija.

Omilitveni ukrepi: Upoštevajo naj se sledeči splošni ukrepi: • uporabi naj se gradbena mehanizacija z ustrezno protihrupno zaščito, • pri delu naj se uporabijo le stroji in naprave, ki so ustrezno vzdrževani in zato ne presegajo vrednosti emisij hrupa za stroje in naprave, ki obratujejo na prostem v skladu z določili Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur.l. RS, št. 106/02, 50/05,49/06),

Investicijski program Stran 67

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

• dela naj se izvajajo samo v dnevnem času, hrupnejša dela v dopoldanskem času, ko je večina prebivalcev predvidoma zdoma • priporoča se čas gradnje do 8 ur dnevno.

Gradbena dela so časovno omejena, hrup pa je možno vsaj nekoliko omiliti z zgoraj navedenimi omilitvenimi ukrepi. Med obratovanjem vodovod ne bo povzročal hrupa. Vpliv hrupa je v času gradbenih del ocenjen kot velik (3).

Vpliv med obratovanjem: Vpliva med obratovanjem ne bo - vpliv je zanemarljiv (0).

10.3.5. Odpadki

V času gradnje lahko pričakujemo nastajanje gradbenih odpadkov, ki jih določa Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l. RS, št. 34/08). Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor. Investitorjeve obveznosti so navede v prej omenjeni Uredbi. Obremenjevanje okolja z odpadki je lahko le začasno (skladiščenje med gradnjo), saj mora investitor poskrbeti za ustrezen odvoz oz, prevzem odpadkov. Vpliva zaradi odpadkov ne sme biti.

10.3.6. Psihosocialni vidik

Pričakovati je pozitiven odziv prebivalstva na izvajanje projekta. Z izgradnjo kanalizacijskega sistema bo ustrezno rešeno odvajanje in čiščenje odpadne vode.

Glede na to, da je celoten vpliv projekta ocenjen kot pozitiven, dodatni omilitveni ukrepi niso predvideni.

10.3.7. Varovana območja narave

Zaradi poseganja na zavarovana območja in območja Natura 2000 (predvsem v času širše zastavljenega projekta), je bil opravljen posvet z Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN). ZRSVN je bil zaprošen za naravovarstvene pogoje, kateri so bili upoštevani pri pripravi projektne dokumentacije.

22.04.2009 Je RS Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, izdal naravovarstveno soglasje (št. 35620-1849/2007-6).

Investicijski program Stran 68

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

11. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE S POPISOM VSEH AKTIVNOSTI SKUPNO Z ORGANIZACIJO VODENJA PROJEKTA IN IZDELANO ANALIZO IZVEDLJIVOSTI

11.1. Časovni načrt izvedbe investicije s popisom vseh aktivnosti

Terminski plan izvedbe projekta je bil oblikovan na podlagi zahtev, ki se nanašajo na obveznost opremljanja območij z javnim kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo.

Območja naselij z obremenjenostjo več kot 15.000 PE morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2010, do 31. decembra 2012 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 95 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.

Območja naselij z obremenjenostjo med 2.000 PE in 15.000 PE morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2015, do 31. decembra 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 95% obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.

Območja naselij z obremenjenostjo med 50 PE in 2.000 PE ter gostoto obremenjenosti več kot 20 PE/ha morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2015, do 31. decembra 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 95% obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.

Območja naselij z obremenjenostjo več kot 50 PE, če je gostota obremenjenosti več kot 20 PE/ha oziroma več kot 10 PE/ha na občutljivih in vodovarstvenih območjih morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2015, do 31. decembra 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 80% obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.

Območja naselij z obremenjenostjo med 900 PE in 2.000 PE ter gostoto obremenjenosti manj od 20 PE/ha morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2015, do 31. decembra 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 80% obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.

Območja naselij z obremenjenostjo med 450 PE in 900 PE ter gostoto obremenjenosti več kot 10 PE/ha in manj kot 20 PE/ha morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2015, do 31. decembra 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 70% obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.

Območja naselij z obremenjenostjo med 50 PE in 450 PE ter gostoto obremenjenosti več kot 10 PE/ha in manj kot 20 PE/ha morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2015, do 31. decembra 2017 pa mora biti priključene na

Investicijski program Stran 69

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

javno kanalizacijo najmanj 70% obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.

Za izvedbo projekta je predviden terminski plan, ki je prikazan v nadaljevanju.

Za pridobivanje sredstev s strani Kohezijskega sklada je pripravljena vloga. Predvidena je izdelava razpisnih dokumentacij v letu 2011.

Implementacija projekta (gradnja) se bo izvajala v času od 2011 do 2014. V letu 2011 bo potekala gradnja v občini Hoče – Slivnica.

Terminski plan same izgradnje prilagojen možnostim financiranja iz občinskih proračunov in je razviden iz naslednje tabele.

Tabela 11/1: Terminski plan izvedbe projekta

Projekt 2010 2011 2012 2013 2014 2015 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 Izdelava projektne in investicijske dokumentacije Izdelava Vloge in Študije izvedljivosti Priprava razpisne dokumentacije Objava razpisa in izbor izvajalca del Gradnja kanalizacijskega omrežja - kohezija Gradnja kanalizacijskega omrežja - Limbuš Nadzor Stiki z javnostjo

11.2. Organizacija vodenja projekta

Mestna občina Maribor in občine Duplek, Hoče – Slivnica in Miklavž na Dravskem polju so novembra 2007 podpisale Medobčinsko pogodbo o medsebojnem sodelovanju na projektu, ki definira sledeče:

• Koordinator projekta je Mestna občina Maribor.

• Vsaka izmed občin se zavezuje, da bo sama ali preko izvajalcev gospodarske javne službe za izvedbo projektov izvedla postopek pridobivanja tehnične in upravno projektne dokumentacije za projekte na njihovem področju.

• Skupne stroške priprave in izvedbe projekta si bodo podpisnice delile po pripadajočem deležu skupnega projekta.

Investicijski program Stran 70

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

• Podpisnice medobčinske pogodbe so soglašale, da vodenje projekta poteka preko organov: o Projektni svet za izvedbo projekta, o Koordinator projekta, ki vodi projektno skupino, o Projektna skupina, katere člani so predstavniki občin in zunanji člani.

Projektni svet za izvedbo projekta, ki je sestavljen iz županov vseh pogodbenih strank ter predstavnika koordinatorja celotnega projekta, bo spremljal in usmerjal izvedbo projekta.

Shema 11/1: Projektni svet

PROJEKTNI SVET

Koordinator Mestna občina Maribor

Danilo ŠALAMON

Mestna občina Občina Občina Občina Maribor Duplek Hoče - Slivnica Miklavž na Dravskem polju Franc KANGLER Janez RIBIČ Jožef MERKUŠ Leo KREMŽAR

Koordinator celotnega projekta je Mestna občina Maribor, ki jo zastopa Danilo Šalamon.

Koordinator projekta se zavezuje za: • vodenje vseh stikov z Ministrstvom za okolje in prostor RS in Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko v zvezi s projektom, ki je predmet te pogodbe, • koordinacijo izdelave študije izvedljivosti in ostale dokumentacije, • izvedbo prijave na EU kohezijski sklad, • koordinacijo priprave posameznih razpisnih dokumentacij, • sodelovanje pri izvedbi razpisa, • koordinacijo časovnega poteka izvedbe projekta, • koordinacijo skupnih nastopov pogodbenih strank znotraj posamezne faze projekta, • koordinacijo pri izvedbi projekta, • informiranje občin o stanju in poteku projekta, • komunikacijo z javnostjo.

Investicijski program Stran 71

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Shema 11/2: Projektna skupina

PROJEKTNA SKUPINA

KOORDINATOR PROJEKTA g. Danilo ŠALAMON

OPERATIVNA SKUPINA

PREDSTAVNIKI PREDSTAVNIKI PREDSTAVNIKI STIKI Z OBČIN REPUBLIKE EU JAVNOSTJO SLOVENIJE Danilo ŠALAMON Nosilna občina: Mestna občina Finance (Ministrstvo Mestna občina Maribor za okolje in Maribor prostor) Franc BEBER Občina Duplek Nadzor Brošure, oglaševanje, Zvonimir TRSTENJAK stiki z javnostjo, (Ministrstvo za oglasni panoji,... Občina finance) Hoče - Slivnica Ana JUVAN, Simon HMELJAK Občina Miklavž na Dravskem polju

11.3. Analiza izvedljivosti

Razpisna dokumentacija bo pripravljena v skladu z FIDIC Rdečo knjigo. Kot je razvidno iz tabele v nadaljevanju, se bo za gradnjo nadzor izvedel en razpis v štirih lotih, razpis za obveščanje javnosti pa bo za vse štiri občine, postopek bo vodila Mestna občina Maribor, ki bo tudi podpisnica pogodbe.

Tabela 11/2: Izvedba razpisov

Miklavž na Hoče - Razpis Maribor Duplek Dravskem Slivnica polju Gradnja skupen razpis LOT 1 LOT 2 LOT 3 LOT 4 Nadzor skupen razpis LOT 1 LOT 2 LOT 3 LOT 4 Obveščanje javnosti skupen razpis nosilna občina: Maribor

Projekt je izvedljiv, saj potekajo aktivnosti v smeri njegove realizacije, prav tako je v pripravi Vloga za potrditev pomoči iz Kohezijskega sklada, kjer bo z dodatnimi sredstvi kohezijskega sklada projekt tudi finančno izvedljiv.

Investicijski program Stran 72

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

12. NAČRT FINANCIRANJA V TEKOČIH CENAH PO DINAMIKI IN VIRIH FINANCIRANJA

12.1. Izračun deleža sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada

Glede na Smernice glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi, ki so bile določene za novo finančno obdobje 2007-2013 s strani Evropske skupnosti, le-ta v členu 55(2) ohranja metodo primanjkljaja v financiranju kot podlago za izračun donacije EU pri projektih, ki ustvarjajo prihodek, pri čemer določa, da upravičeni izdatki ne smejo preseči sedanje vrednosti stroškov naložbe, znižane za sedanjo vrednost neto prihodkov naložbe v določenem referenčnem obdobju, ki ustreza kategoriji zadevne naložbe. Za investicijo, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči je bil izračunan prispevek skupnosti. Za investicijo na območju KS Limbuš se prispevek skupnosti ni računal, saj investicija ni bila predmet Vloge (ni izpolnjevala kriterijev upravičenosti investicij).

Tabela 12/1: Izračun stopnje primanjkljaja in prispevka skupnosti

Diskontirana Nediskontirana vrednost Glavni elementi in parametri vrednost (čista sedanja vrednost)

Referenčno obdobje (leta) 30

Finančna diskontna stopnja (%)[1] 7 % realna Skupni stroški investicije (v EUR, nediskontirani) 18.624.760

Skupni stroški investicije (v EUR, diskontirani) 15.456.618

Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana) 2.579.214

Preostala vrednost (v EUR, diskontirana) 362.542

Prihodki (v EUR, diskontirani) 8.018.422

Operativni stroški (v EUR, diskontirani) 5.311.232 Čisti prihodek = prihodki – operativni stroški + preostala vrednost (v 3.069.732 EUR, diskontirana) = (7) – (8) + (6) Upravičeni izdatki (člen 55(2)) = naložbeni stroški – čisti prihodek (v 12.386.886 EUR, diskontiran) = (4) – (9)

Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = 80,14%

Upravičeni strošek (v EUR, nediskontiran) 19.274.760,00 Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = (E.1.2.11.) 80,14% Določeni znesek, tj. „znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os“ (člen 41(2)) = (1) * (2) (ob upoštevanju največjega javnega prispevka v skladu s pravili o državni pomoči) 15.446.792,66 Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85% Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3) * (4) 13.129.773,76

Investicijski program Stran 73

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Strukturo virov financiranja projekta, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči smo razdelili na dva dela: • Upravičeni stroški za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada (KS): - višina kohezijskih sredstev je določena v višini izračunanega finančnega primanjkljaja, - 15% Določenega zneska bo financiranega s strani državnega proračuna, - sredstva občinskega proračuna predstavljajo razliko do pokritja vseh upravičenih stroškov. • Neupravičeni stroški: - 100% vrednosti izdelave projektne, investicijske in razpisne dokumentacije ter povečanja cen zaradi inflacije bo financirane iz občinskega proračuna, - vrednost davka na dodano vrednost bo financirana iz občinskih proračunov v višini 100%.

Stroški obveščanja javnosti so skladno z dogovorom pripisani nosilni občini, ki bo tudi pogodbena podpisnica ukrepov iz naslova stikov z javnostjo – to je Mestna občina Maribor. Vsaka od občin (Duplek, Hoče – Slivnica in Miklavž na Dravskem polju) bo zato morala v lastnih proračunih zagotoviti sredstva za pokritje lastnega deleža ukrepov, ki jih bo posamezna občina izvedla. Pod tabelo so zato v vrstici Stiki z javnostjo – prispevek posamezne občine dodatno prikazani deleži, ki jih bo morala vsaka občina prispevati iz naslova stikov z javnostjo.

Skladno z opredeljeno dinamiko investiranja in popisom vseh aktivnosti in investicijsko vrednostjo projekta v nadaljevanju prikazujemo načrt financiranja v tekočih cenah.

Investicijski program Stran 74

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Tabela 12/2: Načrt financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja – Mestna občina Maribor - investicija, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči

Tekoče cene, v EUR z DDV Maribor Skupaj 2011 2012 2013 2014 Investicija Investicijska vrednost 1.474.378 69.250 457.187 468.287 479.653 Upravičeni stroški 1.144.161 15.000 376.387 376.387 376.386 Preostali stroški 330.217 54.250 80.800 91.900 103.266 Skupaj 1.474.378 69.250 457.187 468.287 479.653 Viri financiranja Kohezijski sklad 779.391 10.218 256.391 256.391 256.391 Državni proračun 137.540 1.803 45.246 45.246 45.245 Občinski proračun 557.447 57.229 155.550 166.650 178.017 Skupaj 1.474.378 69.250 457.187 468.287 479.653

Skupaj 2011 2012 2013 2014 Stiki z javnostjo - prispevek posamezne občine Maribor 12.726 1.219 3.745 3.835 3.927 Duplek 6.040 579 1.778 1.820 1.864 Hoče - Slivnica 6.272 601 1.846 1.890 1.935 Miklavž na Dravskem polju 6.060 580 1.783 1.826 1.870 SKUPAJ 31.098 2.979 9.151 9.371 9.596

Investicijski program Stran 75

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Graf 12/1: Struktura financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja – Mestna občina Maribor - investicija, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči

Maribor

Občinski proračun 38% Kohezijski sklad Državni proračun Občinski proračun

Kohezijski sklad Državni proračun 53% 9%

Glede na to, da bo Mestna občina Maribor vzporedno izvajala tudi investicijo na območju KS Limbuš, je v naslednji tabeli podan načrt financiranja tudi za to investicijo.

Tabela 12/3: Načrt financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja – Mestna občina Maribor - investicija na območju KS Limbuš

Tekoče cene, v EUR Element Investicijska vrednost 2013 2014 2015 INVESTICIJSKA VREDNOST 1.185.319 381.824 390.988 412.506 DDV - 20% 237.064 76.365 78.198 82.501 INVESTICIJSKA VREDNOST Z DDV 1.422.383 458.189 469.186 495.007 Viri financiranja Občinski proračun 1.422.383 458.189 469.186 495.007

Investicijski program Stran 76

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Tabela 12/4: Načrt financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja – občina Duplek - investicija, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči

Tekoče cene, v EUR z DDV Duplek Skupaj 2011 2012 2013 2014 Investicija Investicijska vrednost 3.635.253 148.138 1.134.958 1.162.155 1.190.003 Upravičeni stroški 2.766.623 0 922.208 922.208 922.207 Preostali stroški 868.630 148.138 212.750 239.947 267.796 Skupaj 3.635.253 148.138 1.134.958 1.162.155 1.190.003 Viri financiranja Kohezijski sklad 1.884.596 0 628.199 628.199 628.198 Državni proračun 332.577 0 110.859 110.859 110.859 Občinski proračun 1.418.080 148.138 395.900 423.097 450.946 Skupaj 3.635.253 148.138 1.134.958 1.162.155 1.190.003

Graf 12/2: Struktura financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja – občina Duplek - investicija, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči

Duplek

Občinski proračun 39%

Kohezijski sklad Državni proračun Občinski proračun

Državni proračun 9% Kohezijski sklad 52%

Investicijski program Stran 77

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Tabela 12/5: Načrt financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja – občina Hoče - Slivnica - investicija, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči

Tekoče cene, v EUR z DDV Hoče - Slivnica Skupaj 2011 2012 2013 2014 Investicija Investicijska vrednost 13.182.032 1.972.397 3.648.328 3.735.844 3.825.462 Upravičeni stroški 10.097.019 1.194.398 2.967.540 2.967.540 2.967.541 Preostali stroški 3.085.013 777.999 680.788 768.304 857.921 Skupaj 13.182.032 1.972.397 3.648.328 3.735.844 3.825.462 Viri financiranja Kohezijski sklad 6.877.989 813.612 2.021.459 2.021.459 2.021.459 Državni proračun 1.213.763 143.579 356.728 356.728 356.728 Občinski proračun 5.090.280 1.015.206 1.270.141 1.357.657 1.447.275 Skupaj 13.182.032 1.972.397 3.648.328 3.735.844 3.825.462

Graf 12/3: Struktura financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja – občina Hoče - Slivnica - investicija, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči

Hoče - Slivnica

Občinski proračun 39%

Kohezijski sklad Državni proračun Občinski proračun

Državni proračun 9% Kohezijski sklad 52%

Investicijski program Stran 78

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Tabela 12/6: Načrt financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja – občina Miklavž na Dravskem polju - investicija, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči

Tekoče cene, v EUR z DDV Miklavž na Dravskem polju Skupaj 2011 2012 2013 2014 Investicija Investicijska vrednost 6.915.362 281.493 2.159.099 2.210.875 2.263.895 Upravičeni stroški 5.266.957 0 1.755.652 1.755.652 1.755.653 Preostali stroški 1.648.405 281.493 403.447 455.223 508.242 Skupaj 6.915.362 281.493 2.159.099 2.210.875 2.263.895 Viri financiranja Kohezijski sklad 3.587.799 0 1.195.933 1.195.933 1.195.933 Državni proračun 633.141 0 211.047 211.047 211.047 Občinski proračun 2.694.422 281.493 752.119 803.895 856.915 Skupaj 6.915.362 281.493 2.159.099 2.210.875 2.263.895

Graf 12/4: Struktura financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja – občina Miklavž na Dravskem polju - investicija, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči

Miklavž na Dravskem polju

Občinski proračun 39%

Kohezijski sklad Državni proračun Občinski proračun

Državni proračun Kohezijski sklad 9% 52%

Investicijski program Stran 79

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Tabela 12/7: Načrt financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja – skupaj - investicija, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči

Tekoče cene, v EUR z DDV Skupaj Skupaj 2011 2012 2013 2014 Investicija Investicijska vrednost 25.207.026 2.471.279 7.399.572 7.577.162 7.759.014 Upravičeni stroški 19.274.760 1.209.398 6.021.787 6.021.787 6.021.787 Preostali stroški 5.932.266 1.261.881 1.377.784 1.555.374 1.737.226 Skupaj 25.207.026 2.471.279 7.399.572 7.577.162 7.759.014 Viri financiranja Kohezijski sklad 13.129.774 823.829 4.101.982 4.101.982 4.101.981 Državni proračun 2.317.022 145.383 723.880 723.880 723.879 Občinski proračun 9.760.230 1.502.067 2.573.710 2.751.300 2.933.154 Skupaj 25.207.026 2.471.279 7.399.572 7.577.162 7.759.014

Graf 12/5: Struktura financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja – skupaj - investicija, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči

SKUPAJ

Občinski proračun 39%

Kohezijski sklad Državni proračun Občinski proračun

Državni proračun Kohezijski sklad 9% 52%

Investicijski program Stran 80

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

13. PROJEKCIJE PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI DELOVANJA INVESTICIJE ZA OBDOBJE EKONOMSKE DOBE INVESTICIJKEGA PROJEKTA

13.1. Finančna analiza projekta

Pri izračunih finančen analize smo upoštevali metodo diferenčnih vrednosti (inkrementalni pristop).

Finančna analiza je izdelana za projekt, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči in za projekt gradnje na območju KS Limbuš. Izračunani kazalniki se torej nanašajo na obe investiciji skupaj. Finančni primanjkljaj in prispevek skupnosti pa sta bila izračunana ob upoštevanju samo investicije, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči.

Projekt investicije so bile torej preučene iz vidika diskontiranih denarnih tokov z uporabo inkrementalne metode. Opazovali smo diskontirani neto denarni tok oz. kumulativen neto denarni tok projekta, ki izkazuje ali je projekt finančno vzdržljiv oz. ali se s projektom ustvarja ustrezne in dovolj visoke prihodke, za kritje stroškov. Izračunali smo glavne finančne kazalnike ter izračunali prispevek skupnosti. Ob tem smo upoštevali sledeče predpostavke modela:

• opazovano obdobje investicije je 30 let; • za finančno analizo smo uporabili diskontno stopnjo 7%, ki je predpisana z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih finance (Ur.l. RS. št. 60/06, 54/10); • vrednost investicije, ki smo jih upoštevali za finančne izračune vsebuje investiranje v izgradnjo kanalizacijskega sistema v vseh štirih občinah; • upoštevani so bili investicijski stroški brez davka na dodano vrednost ter nepredvidenih del v stalnih cenah; • pri finančnih izračunih smo upoštevali vse dodatne stroške, ki bodo nastali na področju odvajanja odpadnih voda ter obratovalne in vzdrževalne stroške odvajanja in investicijsko vzdrževanje; • amortizacijske stopnje, ki smo jih upoštevali so 3% za gradbeni del kanalizacijskega sistema in čistilne naprave ter 6% za opremo na kanalizacijskem sistemu; • prihodke smo računali na podlagi povprečnih količin odvedene in očiščene vode za celotno referenčno obdobje (gospodinjstva in industrija). Upoštevano je bilo tudi povečanje količin zaradi prirasta prebivalstva, ki je in bo priključeno na kanalizacijski sistem zaradi izvedbe projekta. Nova cena, ki smo jo upoštevali pri izračunu prihodkov zajema obstoječo ceno za odvajanje ter strošek nove investicije na 1 m3 odvedene vode; • za izračun stopnje primanjkljaja v financiranju smo upoštevali vrednost celotnega projekta brez DDV po stalnih cenah.

Za finančno oceno projekta smo tako:

Investicijski program Stran 81

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

• upoštevali neto prilive in odlive za obdobje do 2039; • med prilivi upoštevali realizirane prihodke od prodaje dodatnega obsega storitev in na koncu ekonomske dobe prišteli ostanek vrednosti projekta, izračunanega v višini diskontiranih bodočih neto prihodkov; • med odlivi smo upoštevali odlive investicije brez DDV ter stroške obratovanja in vzdrževanja, brez amortizacije. Upoštevali smo tudi potrebna nadomestitvena vlaganja v ekonomski dobi projekta.

13.1.1. Temeljni elementi, ki opredeljujejo prilive in odlive projekta

1. Opazovana doba projekta

Pri določanju opazovane dobe projekta je potrebno upoštevati denarne tokove v letu, v katerem nastanejo, in za določeno referenčno obdobje (ekonomsko dobo). Z ekonomsko dobo je potrebno zajeti največje možno število let, za katera je na voljo projekcija iz analize stroškov in koristi. Projektne napovedi je treba izdelati za obdobje, ki ustreza ekonomsko koristni življenjski dobi projekta in ki je dovolj dolgo, da še zajame verjetne dolgoročne vplive. Ekonomska doba se spreminja glede na vrsto investicije. Referenčni časovni horizont za sektor Oskrba z vodo in okolje, ki ga priporoča Komisija, temelji na mednarodno priznanih izkušnjah in znaša 30 let.

Pri izračunih je bila upoštevana 30 letna opazovana doba projekta.

2. Investicijski stroški projekta

Pri finančni analizi oz. izračunu finančne donosnosti investicije so bile upoštevane investicijske vrednosti v stalnih cenah, brez davka na dodano vrednost in nepredvidenih del.

Tabela 13/1: Investicijska vrednost projekta s predvideno dinamiko investiranja, upoštevana v finančni analizi projekta

Investicijski stroški 2011 2012 2013 2014 2015 Investicijski stroški 1.965.718 5.553.014 5.917.150 5.917.150 375.172 Mestna občina Maribor 50.324 323.811 687.947 687.946 375.172 Občina Duplek 125.876 858.618 858.618 858.617 0 Občina Hoče - Slivnica 1.552.506 2.743.865 2.743.865 2.743.866 0 Občina Miklavž na Dravskem polju 237.013 1.626.721 1.626.721 1.626.722 0

3. Predvideni dodatni stroški obratovanja in vzdrževanja celotnega projekta

Dodatni obratovalni in vzdrževalni stroški izvedenega projekta so bili določeni na osnovi pridobljenih podatkov s strani projektanta.

Investicijski program Stran 82

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Tabela 13/2: Dodatni obratovalni in vzdrževalni stroški (v EUR)

Vrednost v Cena na Občina Enota Količina EUR brez enoto v EUR DDV Maribor Obratovalni in vzdrževalni stroški 4.008 Stroški elektrike kWh 21.900 0,075 1.643 ZBDV kWh 0 0,075 0 črpališča kWh 21.900 0,075 1.643 ostali objekti kWh 0 0,075 0 Stroški zaposlenih 505 7.745 Tehnični kontrolor h/dan 101 18,94 1.913 Vzdrževalec - strojnik h/dan 101 14,92 1.507 Vzdrževalec sistema h/dan 101 15,00 1.515 Voznik- strojnik h/dan 101 15,00 1.515 Komunalni delavec h/dan 101 12,82 1.295 Skupaj mestna občina Maribor 13.396 Duplek Obratovalni in vzdrževalni stroški 8.856 Stroški elektrike kWh 138.408 0,075 10.381 ZBDV kWh 47.304 0,075 3.548 črpališča kWh 35.040 0,075 2.628 ostali objekti kWh 56.064 0,075 4.205 Stroški zaposlenih 1.405 21.547 Tehnični kontrolor h/dan 281 18,94 5.322 Vzdrževalec - strojnik h/dan 281 14,92 4.193 Vzdrževalec sistema h/dan 281 15,00 4.215 Voznik- strojnik h/dan 281 15,00 4.215 Komunalni delavec h/dan 281 12,82 3.602 Skupaj občina Duplek 40.784 Hoče - Slivnica Obratovalni in vzdrževalni stroški 16.422 Stroški elektrike kWh 77.088 0,075 5.782 ZBDV kWh 15.768 0,075 1.183 črpališča kWh 61.320 0,075 4.599 ostali objekti kWh 0 0,075 0 Stroški zaposlenih 5.125 78.598 Tehnični kontrolor h/dan 1.025 18,94 19.414 Vzdrževalec - strojnik h/dan 1.025 14,92 15.293 Vzdrževalec sistema h/dan 1.025 15,00 15.375 Voznik- strojnik h/dan 1.025 15,00 15.375 Komunalni delavec h/dan 1.025 12,82 13.141 Skupaj občina Hoče - Slivnica 100.802 Miklavž na Dravskem polju Obratovalni in vzdrževalni stroški 9.668 Stroški elektrike kWh 673.352 0,075 50.501 ZBDV kWh 63.072 0,075 4.730 črpališča kWh 610.280 0,075 45.771 ostali objekti kWh 0 0,075 0 Stroški zaposlenih 2.675 41.024 Tehnični kontrolor h/dan 535 18,94 10.133 Vzdrževalec - strojnik h/dan 535 14,92 7.982 Vzdrževalec sistema h/dan 535 15,00 8.025 Voznik- strojnik h/dan 535 15,00 8.025 Komunalni delavec h/dan 535 12,82 6.859 Skupaj občina Miklavž na Dravskem polju 101.193

Investicijski program Stran 83

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Z izvedbo investicije ne bo nobenega prihranka pri stroških. Pri izračunu inkrememntalnih letnih stroškov so bile uporabljene sledeče predpostavke: • dodatni obratovalni in vzdrževalni stroški bodo sprva naraščali skladno z dinamiko izvedbe investicije. V letu, ko bo projekt končan pa je višina dodatnih obratovalnih in vzdrževalnih stroškov povezana s količinami komunalne odpadne vode.

V prilogi dokumenta (v finančni analizi) so prikazani dodatni obratovalni in vzdrževalni stroški, ki bodo nastajali v opazovanem obdobju ob uporabi predhodno opisanih elementov.

4. Predvideni stroški amortizacije

Pri izračunu letne amortizacije smo upoštevali za gradbene objekte 3%, pri izračunu amortizacije za opremo kanalizacijskega sistema 6%.

Tabela 13/3: Izračun letne amortizacije

Investicijska Amortizacijska Letna Občina vrednost stopnja amortizacija Maribor Kanalizacija 1.878.391 60.825 gradbeni del 1.729.300 3,0% 51.879 oprema 149.092 6,0% 8.946 Objekti 128.244 5.386 gradbeni del 76.946 3,0% 2.308 oprema 51.298 6,0% 3.078 Duplek Kanalizacija 1.607.406 50.633 gradbeni del 1.527.036 3,0% 45.811 oprema 80.370 6,0% 4.822 Objekti 906.059 38.054 gradbeni del 543.635 3,0% 16.309 oprema 362.424 6,0% 21.745 Hoče - Slivnica Kanalizacija 8.267.038 260.412 gradbeni del 7.853.686 3,0% 235.611 oprema 413.352 6,0% 24.801 Objekti 906.059 39.414 gradbeni del 498.332 3,0% 14.950 oprema 407.727 6,0% 24.464 Miklavž na Dravskem polju Kanalizacija 4.174.686 131.503 gradbeni del 3.965.952 3,0% 118.979 oprema 208.734 6,0% 12.524 Objekti 610.321 26.549 gradbeni del 335.677 3,0% 10.070 oprema 274.644 6,0% 16.479

Investicijski program Stran 84

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

V finančni analizi so bili med odlivi upoštevani le odlivi investicije brez DDV in nepredvidenih del, stroški obratovanja in vzdrževanja brez amortizacije.

5. Povečanje cen odvajanja zaradi izvedbe investicije

Trenutna cena odvajanja se razlikuje v vseh štirih občinah investitorkah in glede na vrsto uporabnika. V prihodnosti bo cena enotna ne glede na vrsto uporabnika v vseh štirih občinah.

Nova cena je bila izračunana s strani upravljavca komunalne infrastrukture in upošteva dodatne obratovalne in vzdrževalne stroške in amortizacijo novo zgrajene infrastrukture.

Nova cena odvajanja bo v vseh štirih občinah znašala 0,2949 EUR/m3 (brez DDV).

6. Predvideni prihodki nastali po izvedbi investicije

Predvideni prihodki so izračunani na osnovi porabe vode za gospodinjstva in gospodarstvo novih priključenih in obstoječih priključenih. Predvideni prihodki so izračunani na osnovi:

. Obstoječih priključenih, ki že plačujejo odvajanje odpadnih voda, vendar bodo nastali novi prihodki za delež povečanja cene na osnovi nove investicije. Upoštevan je bil tudi delež povečanja investicije, ki bo v občinah izvedena.

. Povprečno povečanje cene za odvajanje odpadnih voda zaradi nove investicije je izračunano na osnovi količine odpadne vode v 30 letih (tako obstoječih priključenih PE kot tudi novih priključenih).

. Prihodki nastali zaradi novih priključenih na kanalizacijski sistem: izračunani so prihodki v višini nove cene za odvajanje odpadnih voda, kjer je upoštevan dodaten strošek zaradi nove investicije.

. Cenovna politika: V finančni analizi smo upoštevali izračunano povečanje cen in ga vključili v prihodke, glede na izvedbo investicije v izgradnjo kanalizacijskega sistema.

Tabela 13/4: Dodatni prihodki odvajanja v letu 2014 (v EUR)

2015 Prihodki 819.078 Prihodki od prodaje 0 Ostali prihodki 0 Prihodki zaradi povečanja cene (obstoječe priključeni prebivalci) 529.701 Prihodki novo priključenih - naravni prirast 0 Prihodki novo priključenih prebivalcev - zaradi izvedbe investicije 70.168 Prihodki obstoječe priključenih - industrija 219.210 Prihodki novo priključene industrije - zaradi izvedbe investicije 0 Ostanek vrednosti 0 Skupaj prihodki 819.078

Celotna finančna analiza je prikazana v prilogi dokumenta.

Investicijski program Stran 85

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

13.2. Ekonomska analiza

Ekonomska analiza stroškov in koristi je ena izmed metod ekonomskih analiz. Analiza omogoča pregled socialnih in družbenih vplivov implementacije projekta na ekonomijo občine oz. regije ali celo države.

Bistvo ekonomske analize je, da je potrebno vložke projekta oceniti na podlagi njihovih oportunitetnih stroškov, donos pa glede na plačilno pripravljenost potrošnikov. Oportunitetni stroški ne ustrezajo nujno opazovanim finančnim stroškom, prav tako plačilna pripravljenost ni vedno pravilno prikazana z opazovanimi tržnimi cenami, ki so lahko izkrivljene ali jih celo ni. Ekonomska analiza je izdelana z vidika celotne družbe in ne tako, kot finančna, ki predstavlja samo koristi lastnika kapitala. Denarni tokovi iz finančne analize se štejejo kot izhodišče ekonomske analize.

Bistvo ekonomske analize je zagotoviti, da ima projekt pozitivne neto koristi za družbo in je posledično upravičen do sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada.

Zato je potrebno, da: • koristi presegajo stroške projekta, • sedanja vrednost ekonomskih koristi presega neto sedanjo vrednost stroškov.

Da sta ta pogoja izpolnjena se vidi s tem, da so izračunani naslednji kazalniki: • ekonomska neto sedanja vrednost (ENPV) – da je projekt zaželen z ekonomskega stališča, mora biti ta večja od nič; • ekonomska interna stopnja donosnosti (ERR) – ta mora biti mora večja od družbene diskontne stopnje; • razmerje med koristmi in stroški, količnik koristnosti (B/C) – ta mora biti večji od ena.

Cilj analize stroškov in koristi je določiti ekonomsko vrednost projekta z določanjem dodatnih koristi, ki jih bo povzročila implementacija projekta. Projekt ima več indirektnih ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivov. Investicije je mogoče pravilno oceniti le z upoštevanjem teh vplivov, ti vplivi pa so največkrat povezani z razvojem.

Denarni tok iz finančne analize se povzame za izračune ekonomske analize. Pri določanju ekonomskih kazalcev je potrebnih nekaj prilagoditev:

 Davčni popravki: posredne davke (DDV), subvencije in čiste transferje (npr. plačila za socialno varnost) smo odšteli.  Popravki zaradi eksternalij (zunanji učinki) nekateri učinki projekta lahko vplivajo na druge poslovne subjekte, ki ne prejemajo nadomestil. Ti učinki so lahko pozitivni ali negativni. Ker za eksternalije ni denarnih nadomestil, te tudi niso vključene v analizo in jih je potrebno oceniti in ovrednotiti  Od trga računovodskih (fiktivnih) (popravljenih) cen: poleg izkrivljanja davkov in zunanjih učinkov lahko tudi drugi dejavniki prispevajo k odmiku cen od konkurenčnega tržnega (tj. učinkovitega) ravnotežja: monopolne ureditve, trgovinske ureditve, ureditev dela, nepopolne informacije itd. V vseh teh primerih so opazovane tržne (tj. finančne) cene zavajajoče, namesto njih je potrebno uporabiti

Investicijski program Stran 86

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

računovodske (fiktivne) cene, ki odražajo oportunitetne stroške vložkov in pripravljenost potrošnikov za plačilo v primeru donosa. Računovodske cene se izračunajo z uporabo konverzijskih faktorjev za finančne cene.

13.2.1. Predpostavke ekonomske analize

Pri ekonomski analizi se je izhajalo iz finančne analize in se uporabilo standardno metodologijo DCF.

Glavne predpostavke modela so: • upoštevani dodatni stroški in prihodki na ravni celotnega projekta • opazovano obdobje je 30 let, • upoštevana je 5,0% diskontna stopnja, • upoštevani so investicijski stroški brez DDV-ja, • finančni stroški so preoblikovani v ekonomske z množenjem s konverzijskimi faktorji.

Poleg tega pa smo v ekonomski analizi upoštevali še naslednjo zunanjo korist: • za korist izboljšanja vodnih teles (novo zgrajena kanalizacija in čistilne naprave), je bilo upoštevano 20,40 EUR/osebo/leto (The benefits of compliance with the environmental acquis for the candidate countries, Final report, ECOTEC Research & Consulting Limited, July 2001). Vpliv je bil upoštevan za celotno obstoječe prebivalstvo vseh štirih občin.

Za leto 2015 je bila eksterna korist izračunana kot: prebivalci občin investitork: 136.280 PE x vrednost izboljšanja vodnega telesa: 20,4 EUR ______vrednost eksterne koristi za leto 2015: 2.780.112 EUR

Za standardni konverzijski faktor smo upoštevali vrednost faktorja 1.

13.2.2. Rezultati ekonomske analize

Ekonomska neto sedanja vrednost projekta je pozitivna (10.614.466 EUR), kar pomeni,da je družba (regija/država) v boljšem položaju, če se projekt izvede, ker njegove koristi presegajo stroške. To potrjuje tudi ekonomska interna stopnja donosa, ki je v našem primeru 10,56% in je nad ekonomsko diskontno stopnjo.

Investicijski program Stran 87

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Tabela 13/5: Prikaz ekonomskih kazalnikov

Diskontni faktor 5,0% Ekonomska neto sedanja vrednost (EUR) 10.614.466 Ekonomska interna stopnja donosa 10,56% Količnik donosnosti 1,43

Tabela 13/6: Prikaz glavnih ugotovitev

STROŠKI 24.575.141 EUR 100,0% Operativni stroški 5.740.160 EUR 23,4% Investicijski stroški 17.182.328 EUR 69,9% Investicijsko vzdrževanje 1.652.653 EUR 6,7%

KORISTI 35.189.607 EUR 100,0% Zunanje koristi 34.522.946 EUR 98,1% Ostanek vrednosti 666.661 EUR 1,9%

Celotna ekonomska analiza je podana v Prilogi dokumenta.

Investicijski program Stran 88

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

14.1. Vrednotenje drugih stroškov in koristi

Koristi in s tem upravičenost projekta prikazujemo iz kvalitativnega vidika glede na tri segmente analize torej na širši družbeni, razvojno gospodarski in socialni vidik.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na družbenem področju: • Povečanje kakovosti življenja prebivalcev na predmetnem področju kar posredno vpliva na večjo rast prebivalstva z vidika poselitve in možnost razvoja ter zaposlovanja predvsem na področjih, kjer do sedaj ni bilo pokritosti z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode. • Ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti, kar ima pozitiven učinek predvsem na turizem in počutje prebivalcev.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na razvojno gospodarskem področju: • Z implementacijo projekta se pričakuje celovit razvoj podeželja, saj bo z ureditvijo osnovne komunalne infrastrukture možen izkoristek vseh naravnih danosti. • Prav tako se pričakuje večji razvoja podeželskega turizma.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na socialnem področju: • Korist iz naslova odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode vidimo tudi v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev predmetnega območja, v smislu zmanjšanja potencialnih možnosti okužb in zastrupitev, ki so možne zaradi nekontroliranih izpustov odpadnih voda v podzemne in površinske vode.

14.2. Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi

Investicija je bila preučena iz vidika finančnih in ekonomskih kazalnikov. Ob tem so bile upoštevane sledeče predpostavke modela:

• opazovana doba projekta je 30 let, • za finančno analizo je bila upoštevana 7% diskontna stopnja, ki je predpisana z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih finance,

Investicijski program Stran 89

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

• za ekonomsko analizo je bila upoštevana 5% diskontna stopnja v skladu z Metodološkim delovnim dokumentom »Smernice glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi«, • investicijske vrednosti ne vsebujejo davka na dodane vrednost v višini 20%, • investicijske vrednosti so bile upoštevana v obdobju 2009-2015 na področju odvajanja in čiščenja ter neto prilive (finančne in ekonomske) za obdobje do leta 2039.

Kazalci investicije so prikazani glede na statične in dinamične. Statični kazalci oziroma metode ne upoštevajo komponente časa in dajo samo prvo grobo presojo poslovnih rezultatov projekta. Kot statični kazalnik je bila uporabljena doba vračanja investicijskih sredstev. Dinamični kazalniki odpravljajo slabost statičnih metod, s tem ko upoštevajo različno časovno dinamiko vlaganja sredstev in donosov, upoštevajo pa tudi ekonomsko življenjsko dobo investicije. Vlaganja in donosi v različnih letih namreč niso med seboj neposredno primerljivi, temveč jih je treba predhodno preračunati na isti časovni trenutek. Med dinamičnimi kazalniki je prikazan izračun finančne in ekonomske neto sedanje vrednosti, interne stopnje donosnosti in količnik donosnosti.

14.2.1. Doba vračanja investicijskih sredstev

Pri izračunu dobe vračanja projekta smo upoštevali investicijske stroške brez DDV-ja in povprečne neto prilive za celotno ekonomsko dobo projekta.

Tabela 14/1: Doba vračanja v letih

Finančna analiza Ekonomska analiza 24,4 8,2

14.2.2. Neto sedanja vrednost

Neto sedanja vrednost (NPV) je opredeljena kot vsota vseh diskontiranih neto donosov v ekonomski dobi projekta, oz. kot razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in diskontiranim tokov vseh odlivov neke naložbe.

Pozitivna neto sedanja vrednost pomeni, da je razlika med vrednostjo proizvedenega ali ohranjenega bogastva in vrednostjo porabljenih sredstev pozitivna. Na podlagi kriterija neto sedanje vrednosti je investicija ekonomsko upravičena, če je neto sedanja vrednost pozitivna.

Pri izračunu finančne neto sedanje vrednosti smo upoštevali investicijske stroške brez DDV- ja in neto prilive za obdobje do konca opazovane dobe. Pri izračunu smo uporabili 7% diskontno stopnjo. Le – ta je bila za ekonomsko analizo nižja in sicer v višini 5,0%. Pri ekonomski analizi so prav tako upoštevani zneski brez DDV-ja.

Investicijski program Stran 90

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Tabela 14/2: Neto sedanja vrednost investicije (v EUR)

Finančna analiza Ekonomska analiza -13.207.806 10.614.466

Iz tabele je razvidno, da je pri upoštevanju 7% diskontne stopnje finančna neto sedanja vrednost negativna, medtem ko je ekonomska analiza pokazala, da je ob upoštevanju zunanjih koristi projekta neto sedanja vrednost projekta pozitivna.

14.2.3. Interna stopnja donosnosti

Interna stopnja donosnosti (IRR) je opredeljena kot tista diskontna stopnja, pri kateri se sedanja vrednost donosov investicije izenači s sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Na podlagi kriterija interne stopnje donosa je investicija ekonomsko upravičena, če je izračunana interna stopnja donosa višja od relevantne diskontne stopnje.

Pri izračunu finančne interne stopnje donosnosti smo upoštevali investicijske stroške brez DDV-ja in neto prilive za obdobje do 2039.

Tabela 14/3: Interna stopnja donosnosti (v %)

Finančna analiza Ekonomska analiza -10,40% 10,56%

Iz tabele je razvidno, da je finančna interna stopnja donosnosti negativna, medtem ko je ekonomska interna stopnja donosnosti pozitivna, kar pomeni, da je družba na boljšem, če se projekt izvede.

14.2.4. Količnik donosnosti

Količnik donosnosti predstavlja razmerje med sedanjo vrednostjo koristi in sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Projekt je primeren, kadar so diskontirane koristi relativno večje od diskontiranih stroškov.

Tabela 14/4: Količnik donosnosti

Finančna analiza Ekonomska analiza 0,39 1,43

Iz tabele je razvidno, da količnik donosnosti pri finančni analizi ne presega vrednosti 1, medtem ko ob upoštevanju ekonomskih koristi količnik presega vrednost 1.

Investicijski program Stran 91

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

14.3. Presoja upravičenosti v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene

Projekt bo z implementacijo izgradnje kanalizacijskega sistema prispeval k ciljem regionalne politike, to je k zmanjšanju onesnaževanja okolja zaradi neprečiščenih komunalnih odplak s komunalnim opremljanjem aglomeracij na območjih naselij ali delov naselij v vseh predmetnih občinah.

Doba vračanja investicije, v čiščenje odpadne vode, gledano z vidika projekta samega je 24,4 let, z upoštevanjem družbenih koristi pa 8,2 let.

Finančna neto sedanja vrednost investicije je negativna, saj projekt sam ne ustvarja dobičkov ampak bodoča cena pokriva dodatne obratovalne stroške ter amortizacijo, prav tako je finančna interna stopnja donosa negativna.

Sedanja neto ekonomska vrednost (ENPV) investicije je pozitivna (ENPV= 10.614.466 EUR), kar pomeni, da je družba (regija/država) v boljšem položaju, če se projekt izvede, ker njegove koristi presegajo stroške.

To potrjuje tudi ekonomska interna stopnja donosa, ki sta pri investiciji odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod 10,56 % kar je nad ekonomsko diskontirano stopnjo (5%).

Investicijski program Stran 92

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

15. ANALIZA TVEGANJ IN OBČUTLJIVOSTI

15.1. Analiza občutljivosti

Analiza občutljivosti je bila izdelana na ravni celotnega projekta. Namen analize občutljivosti je izbrati »kritične« spremenljivke in parametre modela, to je tiste spremembe, pozitivne ali negativne, ki najbolj vplivajo na neto sedanjo vrednost v primerjavi z vrednostmi, ki kažejo najboljše rezultate v izhodiščnem primeru in torej povzročijo najrazličnejše spremembe teh parametrov. Merila, ki se privzamejo za izbiro kritičnih spremenljivk, se razlikujejo glede na posebnosti posamičnega projekta, zato se le-te izbirajo za vsak primer posebej.

»Kritične spremenljivke oz. faktorji« so tiste katerih 1-odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroči zvišanje na ustrezno 5-odstotno spremembo osnovne vrednosti neto sedanje vrednosti.

Analiza občutljivosti je narejena v treh korakih:

1. Opredelitev spremenljivk, ki se uporabijo pri izračunu outputov in inputov v finančni in ekonomski analizi: Izračun se nanaša na spremenljivke oz. faktorje, katere spreminjamo na intervalu +/- 1%. Za projekt smo preučili naslednje spremenljivke:

a. sprememba investicijske vrednosti, b. sprememba obratovalnih in vzdrževalnih stroškov, c. sprememba prihodkov.

Vpliv teh sprememb smo analizirali za interval med -1 % in +1 %.

Tabela 15/1: Analiza občutljivosti na finančno neto sedanjo vrednost projekta glede na tri spremenljivke na intervalu +/- 1%

ODMIKI finančna neto sedanja vrednost finančna neto sedanja vrednost

izračun 1% povečanje kazalnika 1% zmanjšanje 1% povečanje 1% zmanjšanje

spremenljivke brez spremenljivke spremenljivke spremenljivke sprememb

Sprememba investicije -13.370.797 -13.207.806 -13.044.814 1,23 -1,23 Sprememba prihodkov -13.122.842 -13.207.806 -13.292.770 -0,64 0,64 Sprememba obratovalnih stroškov -13.251.122 -13.207.806 -13.164.490 0,33 -0,33

Investicijski program Stran 93

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Tabela 15/2: Analiza občutljivosti na ekonomsko neto sedanjo vrednost projekta glede na tri spremenljivke na intervalu +/- 1%

ODMIKI ekonomska neto sedanja vrednost ekonomska neto sedanja vrednost

izračun 1% povečanje kazalnika 1% zmanjšanje 1% povečanje 1% zmanjšanje

spremenljivke brez spremenljivke spremenljivke spremenljivke sprememb

Sprememba investicije 10.442.643 10.614.466 10.786.289 -1,62 1,62 Sprememba prihodkov 10.959.695 10.614.466 10.269.236 3,25 -3,25 Sprememba obratovalnih stroškov 10.540.538 10.614.466 10.688.394 -0,70 0,70

Iz zgornjih dveh tabel je razvidno, da ima največji značilni vpliv na spremembo finančne neto sedanje vrednosti projekta sprememba prihodkov, sledi pa ji sprememba investicije in sprememba obratovalnih stroškov. Pri vplivu na ekonomsko neto sedanjo vrednost pa imata največji značilni vpliv sprememba prihodkov in investicije, sprememba obratovalnih stroškov pa ima najmanjši vpliv na ekonomsko neto sedanjo vrednost.

2. Rezultati, prikazani v spodnji tabeli, opredeljujejo kritične spremenljivke v tem projektu – 1% sprememba spremenljivke se odraža v več kot 5% spremembi finančne in ekonomske neto sedanje vrednosti.

Kritična Kritične spremenljivke (vpliv na FNPV) 1% -1% spremenljivka Investicija 1,23 -1,23 Ne Prihodki -0,64 0,64 Ne Obratovalni stroški 0,33 -0,33 Ne Kritična Kritične spremenljivke (vpliv na ENPV) 1% -1% spremenljivka Investicija -1,62 1,62 Ne Prihodki 3,25 -3,25 Ne Obratovalni stroški -0,70 0,70 Ne

3. Izračun mejnih vrednosti za ključne spremenljivke: ključne spremenljivke zahtevajo kalkulacijo spremenjenih vrednosti, ki so maksimalne variacije (v odstotkih) ključnih spremenljivk, tik predenj finančna in ekonomska neto sedanja vrednost postaneta negativni. Glede na to, da nobena od spremenljivk ni ključna, izračun mejnih vrednosti ni potreben.

Investicijski program Stran 94

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

15.2. Analiza tveganj

Analiza tveganja predstavlja metodo za določanje verjetnosti ali možnosti za pojav nevarnih dogodkov ter možne posledice. Koncept verjetnostne analize tveganja se uporablja za označitev okoljskih vplivov, njihova pojavnost v naravi s kakršno koli stopnjo natančnosti ni lahko predvidljiva.

Analiza tveganja temelji na analizi občutljivosti in vključuje kritične spremenljivke. V našem primeru kritičnih spremenljivk ni, zato smo analizo tveganja pripravili za spremenljivko, ki ob 1% spremembi rezultira v največji odstotni spremembi neto sedanje vrednosti, to je sprememba prihodkov.

Uporabljena je bila Monte Carlo analiza. To je metoda naključnih vrednosti vseh spremenljivk (z upoštevanjem normalne porazdelitve med minimalno in maksimalno možno vrednostjo) ob visokem številu ponovitev z namenom ugotovitve verjetnosti nastanka. Pri tem se uporablja iz verjetnostnih porazdelitev naključno izbrane vhodne vrednosti, z namenom, da se izračuna porazdelitev možnih rezultatov.

Tabela 15/3: Prikaz rezultatov Monte Carlo analize za ekonomsko neto sedanjo vrednost

Summary Statistics Statistic Value %tile Value Minimum 222.668 5% 6.061.074 Maximum 22.757.242 10% 7.157.043 Mean 11.294.330 15% 7.950.093 Std Dev 3.231.414 20% 8.495.972 Variance 1,0442E+13 25% 9.050.197 Skewness 0,053616187 30% 9.579.804 Kurtosis 2,976450306 35% 10.016.793 Median 11.320.171 40% 10.422.755 Mode 12.828.690 45% 10.851.906 Left X 6.061.074 50% 11.320.171 Left P 5% 55% 11.700.134 Right X 16.657.018 60% 12.092.858 Right P 95% 65% 12.511.852 Diff X 10.595.945 70% 12.967.526 Diff P 90% 75% 13.481.651 #Errors 0 80% 14.032.409 Filter Min 85% 14.625.154 Filter Max 90% 15.424.356 #Filtered 0 95% 16.657.018

Investicijski program Stran 95

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Graf 15/1: Prikaz rezultatov Monte Carlo analize za ekonomsko neto sedanjo vrednost

Glede na izračune obstaja 90% verjetnost da je ekonomska neto sedanja vrednost (ENPV) med 6,06 mio EUR in 16,66 mio EUR.

Investicijski program Stran 96

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

16. PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV

Projekt obsega gradnjo kanalizacije v skupni dolžini 45,6 (kohezijska investicija) in 3,2 km (območje KS Limbuš).

Investicijska vrednost del, ki so tudi predmet Vloge za potrditev pomoči, znaša po stalnih cenah z vključenim DDV 24.149.712 EUR, po tekočih cenah z vključenim DDV pa 25.207.026 EUR. Projekt bo financiran iz naslednjih virov (po tekočih cenah, z vključenim DDV):  52% sredstev Kohezijskega sklada, oziroma 13.129.774 EUR,  39% občinskega proračuna, kar predstavlja 9.760.229 EUR,  9% državnega proračuna, oziroma 2.317.022 EUR.

Čas implementacije projekta, ki je predmet Vloge je od 2010 do 2014.

Poleg investicije, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči, se bo izvajala tudi investicija na območju KS Limbuš. Investicija po stalnih cenah z vključenim DDV znaša 1.324.133 EUR, po tekočih cenah z DDV pa 1.422.383 EUR. Investicija bo v celoti financirana iz občinskega proračuna Mestne občine Maribor.

Čas implementacije projekta na območju KS Limbuš je od 2013 – 2015.

Upravičenost sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada se poleg predpisanih meril za upravičenost stroškov oceni tudi glede na finančno donosnost naložbe, ki se lahko oceni z oceno sedanje neto finančne vrednosti in finančne interne stopnja donosa naložbe (FNPV/C in FRR/C). Ti kazalniki kažejo, kako se lahko z neto prihodki povrnejo stroški naložbe, ne glede na to, kako se ti financirajo. Da se za projekt lahko zahteva prispevek iz skladov, mora biti FNPV/C negativen, FRR/C pa nižji od diskontne stopnje. Izračun finančne neto sedanje vrednosti investicije je v predmetnem projektu negativna (-13.207.806 EUR), finančna interna stopnja donosa brez sofinanciranja Kohezijskega sklada pa je -10,40%.

Z upoštevanjem družbenih koristi, ki jih bo projekt ustvaril pa lahko ugotovimo, da je dosežena pozitivna ekonomska neto sedanja vrednost projekta, ekonomska interna stopnja donosa pa presega upoštevano ekonomsko diskontirano stopnjo.

Investicijski program Stran 97

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Priloge

Investicijski program - priloge

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Priloga 1: Detajlnejši prikaz investicijske vrednosti po posamezni občini

Investicijski program - priloge

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Priloga 2: Finančna analiza projekta

Investicijski program - priloge

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Priloga 3: Ekonomska analiza projekta

Investicijski program - priloge

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Izgradnja kanalizacije na območju krajevne skupnosti Limbuš

Priloga 4: Shematski prikaz nameravanih investicij

Investicijski program - priloge