Marec 2010 Issn 0041-2724 Tribuna.Si

marec 2010 issn 0041-2724 tribuna.si Tribuna Trobilo: 2 3 Avtonomna cona: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Internacionala: 16 17 18 19 20 21 Kontraobveščevalna: 22 23 Šok terapija: 24 25 Ne-kulturno: 26 27 28 29 30 31

ZDA: LGBT aktivisti, člani sindikatov naslednje: Tožilstvo Republike Srbije naj umakne za slavje. Zakaj že ne? Ker reforma radikalno najeda »Te ukrepe je nemudoma treba ponovno premisli- Zapis v razvidu medijev Ministrstva za kulturo: in delavci skupaj proti isti barabi obtožnico proti šestim anarhistom v zvezi z lan- avtonomijo visokega šolstva, ker univerzo podreja ti. Romskim družinam v glavnem mestu Italije gro- zaporedna številka 1492 Prezrte novice skim »dogodkom pred grško ambasado«. Policija, trgu ter študenta spreminja v atomiziranega in di- zi, da bodo izgubile svojo lastnino, socialne stike, V San Diego se je v januarju več kot 500 LGBT ak- tožilstvo in sodišče naj prekinejo oziroma zavržejo scipliniranega posameznika. Omenjeno množično dostop do dela in državnih storitev,« je povedal Izdajatelj: tivistov, članov sindikatov in delavcev združilo v vse morebitne ostale postopke, ki jih te službe v zasedanje kritikov Bolonjske reforme na Dunaju Ignacio Jovtis, strokovnjak za Italijo pri Amnesty Tribunal: Mladi proti represiji ŠOU v Ljubljani jezi proti lastniku korporacije Manchester Grand zvezi s tem primerom vodijo. Obtoženim in njiho- in Budimpešti predstavlja vrhunec širšega štu- International. »Obstaja tudi tveganje, da bi na- Kersnikova 4 Uganda: V cerkvi predvajali gejevski porno film Hyatt. Imajo namreč kar nekaj skupnih točk. vim družinam naj država Srbija povrne vse stroške, dentskega boja za avtonomno univerzo, brezplač- črt lahko služil kot model za prisilne izselitve v 1000 Ljubljana Lastnik, ki zaposluje večinoma tuje delavce, le-te ki so jih imeli zaradi postopka, in izplača odškodni- ni študij, vzpodbujanje kritičnega mišljenja in dvig ostalih regijah Italije. Izselitve brez vnaprejšnjega Slovenija Namen Ugande, da uzakoni smrtno kazen za homo- prisili k opravljanju dvojnega delo za isto plačilo ne, do katerih imajo kot žrtve brezumne državne kvalitete študija. Ta boj po vsem svetu zaznamuje posvetovanja in ponudbe nadomestne nastanitve Telefon: +38614380200 seksualnost, je sprožil številne proteste po vsem kot v drugih hotelih. Manchester je prav tako znan represije vso pravico. Tožilstvo Republike Srbije zasedba univerz, organizacija alternativnih preda- za prizadete pomenijo kršitev njihovih človekovih Faks: +38614380202 svetu. Zadnja »kaplja čez rob« v tej zgodbi je du- po masovnih odpuščanjih z namenom utišanja in naj umakne vse obtožnice proti aktivistom, ki se vanj, delavnic, seminarjev in debat, organizacija pravic.« »Številni Romi živijo v kolibah in priko- Elektronski naslov: [email protected] hovnik Martin Ssempa, ki je v svojih prizadevanjih ponižanja delavcev, ki se bojujejo za svoje pravice nanašajo na izvedbo solidarnostnih akcij v podpo- blokad in demonstracij. Časopis Tribuna se pridr- licah brez osnovnih higienskih pogojev. Trenutna Spletni naslov: sou-lj.si za uvedbo smrtne kazni išče podporo svojih verni- na delovnem mestu. Isti moški pa je tudi doniral ro šesterici. Javnosti so znani primeri aktivistov, žuje temu boju ter vabi vse k razmisleku o morebi- situacija je posledica večletnega zanemarjanja, ne- Matična številka: 5133734 kov, šel tako daleč, da je v svoji cerkvi vernikom 125.000 dolarjev za kampanjo, ki je v Kaliforniji ki so v mestu Vršac lepili plakate, in aktivistov, tnih alternativah in izboljšavah! ustreznih politik in diskriminacije več zaporednih ID za DDV: SI55049745 predvajal gejevski pornografski film. »Moramo se pripomogla k onemogočitvi istospolnih porok. ki so v avli sodišča med prvo obravnavo razgrnili administracij. Poskus naslavljanja te zapuščine TRR: SI56 02010-0018933202 podučiti o tem, kaj homoseksualci počnejo,« je de- Organizacija bojkota je vzpostavila navdušujočo transparent. Vsi so obtoženi »oviranja pravice« in Vir: EduFactory – edu-factory.org, je sam po sebi dobrodošel in življenjske razmere jal Ssempa. Zagovorniki človekovih pravic gejev in solidarnost med LGBT aktivisti in sindikalisti. čakajo na nadaljnje postopke. Svoj podpis pod pe- Bologna Burns! – bolognaburns.org številnih Romov se bodo izboljšale. Toda načrt je Za izdajatelja: lezbijk so ga že označili za »bolnika, ki potrebuje ticijo oddate na spletnem naslovu petitiononline. nepopoln in obstaja tveganje, da se bo situacija šte- Roman Didovič, direktor zdravljenje,« a to verjetno ne bo prepričalo 300 ver- Vir: Socialist Worker – socialistworker.org com/bgd6/petition.html. Če želite tudi sami kaj vilnih drugih Romov še poslabšala. To je napačen Jernej Štromajer, predsednik nikov, ki so si v cerkvi ogledali pornografski film. neposredno sporočiti tovarišem v Beograd, pišite odgovor,« je povedal Ignacio Jovtis. Namesto da Homoseksualnost je v Ugandi že kriminalizirana na [email protected]. Solidarnost mora Hrvaška in Slovenija: Borba proti bi oblasti Romom ponudile primerno nastanitev, Uredništvo: – zanjo je predvidena zaporna kazen. Z novim za- postati praksa! razraščanju neonacizma! jih bodo v taborih odrinile izpred oči. To bo samo Kersnikova 4 konom pa želijo uvesti smrtno kazen za homose- ZDA: Protest študentov na UC še povečalo ovire in diskriminacijo, s katerimi se 1000 Ljubljana ksualnost in posebne kazni za vse, ki bodo vedeli Berkeley – »Blackaut 2010« Vir: Infoshop – novice-infoshop.blogspot.com V Bukovoje Križevačkom na Hrvaškem je bil v srečujejo Romi, ko iščejo redno zaposlitev, ki bi Slovenija za posameznikovo homoseksualnost, pa je ne bodo preteklih dneh z aretacijami policije preprečen jim omogočala zaslužek za zasebno nastanitev. Telefon: +38614380263 prijavili. Predlagani zakon prepoveduje tudi pisno 3,49 odstotka od skupno 35.843 študentov. Po be- koncert nemškega neonaci benda Blue Max ter še Romi, ki živijo v taborih, so dejansko izključeni od Faks: +38614380264 ali ustno podpiranje homoseksualnosti in nasploh sedah protestnikov so tako nenehno podvrženi dveh hrvaških (po vsej verjetnosti Strong Survive sistema dostopa socialnih stanovanj, saj trenutni Elektronski naslov: [email protected] govorjenje o njej. rasističnim izpadom tako s strani zaposlenih na Grčija: Upor se širi! in 3. poluvrijeme). Udruga mladih antifašista grada sistem točkovanja predvideva izgon iz zasebne- Spletni naslov: tribuna.si fakulteti kot s strani večinske študentske popu- Zagreb (mladi-antifasisti.hr) je z akcijo uspešnega ga stanovanja. To je treba spremeniti. Amnesty Vir: Časopis Narobe – narobe.si lacije. Situacija nam je lažje razumljiva, če nave- Upor ljudstva zoper neoliberalne reforme v Grčiji monitoringa odkrila lokacijo že mesece prej načr- International meni, da »nomadski načrt« v svoji Člani uredništva: demo nekaj stavkov protestnega pisma, spisanega se širi. Tisočim stavkajočim, ki menijo, da skuša tovanega neonaci koncerta in sprožila učinkovito trenutni različici ni skladen z obvezami Italije gle- Anej Korsika, neodgovorni urednik ob demonstracijah: »Črnska skupnost univerze vlada dolžniško krizo (pod pritiski Evropske ko- javno kampanjo za preprečitev tovrstnih neofaši- de preprečevanja diskriminacije proti posameznim Aleš Guid, namestnik neodgovornega urednika Berkeley stoji tukaj v tišini. V tišini zato, ker se misije in Mednarodnega denarnega sklada) preva- stičnih dogodkov. Mladi antifašisti ob tem pou- skupinam ter segregacije glede nastanitev. Tanja Peček, članica uredništva Slovenija: Izbrisani so postali polnoletni bojimo prihodnosti. V tišini zato, ker je zgodovina liti na tiste, ki je niso povzročili, so se v teh dneh darjajo izjemno blago obravnavanje neonacistov s Robert Bobnič, član uredništva bila zgolj predigra. V tišini zato, ker nimamo niče- pridružili tudi uniformirani policisti. Grčija se je strani oblasti, medtem ko so bili denimo postopki Vir: Amnesty International Slovenije – amnesty.si Aljaž Vindiš, likovni urednik 26. februarja bo minilo 18 let od izbrisa. Takrat je sar za reči. Naša tišina naj bo zato vaša priložnost tako znašla pred zlomom. Skoraj milijon delav- proti antifašističnim aktivistom v preteklosti kdaj Miha Erjavec, urednik fotografije država Slovenija iz registra stalnega prebivališča za ukrepanje.« cev javnega sektorja (učitelji, zdravniki, delavci tudi izjemno brutalni. Ob tem dogodku je smiselno izbrisala več kot en procent med nami živečih lju- v javnem transportu, državni uradniki …) se bori opozoriti na vse pogostejše mednarodno povezova- Lektura: di. Posledice izbrisa so bile za izbrisane in njihove Vir: EduFactory – edu-factory.org proti vladnemu krčenju javnega dolga s pomočjo nje pripadnikov neonaci scene. Razna trans-nacio- Kraljevina Svazi: Bitka študentov se nadaljuje… Katja Tiringer najbližje strahovite. Čez noč so ostali brez vsega, njihovih pleč. Vladajoči socialisti (kako ironično) nalna združenja olajšujejo propagiranje fašističnih na milost in nemilost so bili prepuščeni policiji, ki so se namreč zavezali k radikalnemu krčenju so- idej izven domačih meja, kar je posebej priročno Med študenti v Svaziju vre… Nezadovoljstvo mla- Naslovnica: ji je podsekretar na MNZ Slavko Debelak v depeši cialnih transferjev, podaljševanju delavne dobe, za Nemce, saj so naci koncerti, naci simbolika in dih z vladnim reševanjem njihovega socialnega Fotografija: neonazi.org Aljaž Košir – Fejzo naročil množično deportacijo izbrisanih. Njegov Slovenija in Srbija: Peticija za opustitev zviševanju trošarin za alkohol, bencin in cigarete, retorika pri njih ilegalni. Za neonaciste države sre- položaja je Študentsko organizacijo Svazija vzpod- šef, minister za notranje zadeve Igor Bavčar, pa je procesa proti beograjskim anarhistom zamrznitvi oz. zniževanju plač, odpuščanjem in dnje in vzhodne Evrope, kamor sodi tudi Slovenija, budilo k napovedi novih demonstraciji v aprilu. Že Priprava za tisk: zaukazal, da je treba v primeru izbrisanih »odmi- ostalim neoliberalnim ukrepom. Napetosti, ki jih veljajo za neke vrste koncertni in organizacijski raj, januarja 2010 je vlada zaradi velikih študentskih Luxuria sliti pridobljene pravice«. Na izbrisanih so figure, V Beogradu se bo 23. marca nadaljeval proces proti z vso pozornostjo spremlja celoten svet, lahko naj- saj za tovrstne aktivnosti ne obstajajo nobene za- protestov zaprla štiri študentske kampuse in fakul- Ljudsko sodišče Tribunal razglaša sodbo v imenu ljudstva! kot je Bavčar, pilile svoje sedaj že široko znane šestim anarhistom, ki jih srbsko tožilstvo obtožuje bolje ponazorimo z naslednjimi gesli protestnikov: konske omejitve in kot je znano tudi naše oblasti tete Univerze v Svaziju. Čeprav so študentje vztra- Papir: metode razlaščanja ljudi. Zaradi gibanja izbrisanih mednarodnega terorizma. Okoliščine samega pro- »Četudi nas boste terorizirali, vaši ukrepi ne bodi rade zamižijo na »desno oko«. Praksa kaže, da t.i. jali, da so demonstracije potekale povsem mirno, Prisotne na shodu Mladi proti represiji, v podporo obsoje- Vipap poznamo najtemnejše plati lastninjenja in lastnin- cesa in ostala dejstva tega primera so splošno znani sprejeti!«, »Mi smo ljudje, ne številke!«, »Evropa koncerti še zdaleč niso nedolžna stvar, saj so po- jih je vlada brezkompromisno obtožila uničevanja ske konsolidacije. Mnoštvo zgodb o neverjetnem in dostopni. Po prvi javni obravnavi na sodišču je se mora spremeniti ali pa bo potonila!« in »Vojna vezani s povsem konkretnimi primeri nasilja nad univerzitetne lastnine. Študente je k protestu pri- nim za napad na gejevskega aktivista v okviru Parade po- Tisk: trpljenju in pogumu izbrisanih se je globoko vtisni- tudi tisto, kar je prej utegnilo ostati zavito v tan- proti kapitalistom, to je odgovor delavcev!«. tistimi skupinami ljudi, ki jih neonacisti prepo- vedlo vladno krčenje izdatkov za štipendije in štu- SET lo v našo zavest. Trenutne nosilce politične obla- čice pomanjkanja informacij, postalo popolnoma znavajo kot problematične. To pa smo prej ali slej dentska posojila. Poleg tega so zahtevali brezplač- nosa, spoznavamo za krive v sledečih točkah obtočnice: sti v Sloveniji opozarjamo: izbrisani ne smejo niti jasno: sodni proces proti šestim anarhistom je po- Vir: The Vast Minority – vastminority.blogspot. praktično vsi! no osnovno šolstvo in višje študentske dodatke. Naklada: trenutka več čakati na pravico! litični proces, njegovi cilji so izključno politični ci- com Po besedah predstavnikov študentske organizacije 10.000 izvodov lji vladajočega razreda. Konkretni postopki srbske Vir: Antifašistična akcija Šiška – antifa1107.word- so množični mediji tekom demonstracij namerno Vir: Njetwork – njetwork.org države, ki je obtožene v priporu povsem arbitrarno press.com omejevali komunikacijo med protestniki. Ti so se 1. Spodbujanja in opravičevanja kršenja temeljnih člove- Distribucija: držala skoraj pol leta in kjer so bili izpostavljeni borili za dvig smešno nizkih štipendij, ki se niso DPG mučenju, težkim življenjskim pogojem ter ostalim Avstrija in Madžarska: Ko zvišale že zadnjih 12 let. Študenti tako za devet- kovih pravic s podpiranjem neonacističnih akcij in ne- brutalnim posegom v dostojanstvo in svobodo, Bolonjska reforma zagori … mesečni študij od države dobijo zgolj 63 dolarjev. Digitalizacija: Zambija: Univerza kamenjana zgolj potrjujejo, da celoten proces nima nikakršne Italija: Oblast pozvana k odpravi Študentje te majhne afriške države menijo, da se strpnosti med vsemi nami, enakopravnimi člani družbe. Digitalna knjižnica Slovenije s strani protestnikov legitimne osnove. Srbska država je zaradi progre- Bolonjska reforma praznuje deseto obletnico. Ob prisilnih izselitev Romov davkoplačevalki denar porablja samo za vladajoče Spletni naslov: dlib.si sivnih idej enakosti in svobode ugrabila šest anar- tej svečanosti 46 ministrov v vladnih palačah politike. Tem naj bi se menda v zadnjem času nji- Prejšnji mesec so pred glavno univerzo v Zambiji histov. Četudi so bili obtoženi 17. februarja 2010 Dunaja in Budimpešte trka z zvrhanimi kozarci Amnesty International je pozvala rimske oblasti, hove plače celo potrojile. Kralj Svazija Mswati III, izbruhnili nasilni študentski nemiri. Razlog za po zaključku prve obravnave na sodišču vendarle šampanjca in se najeda s polno obloženih miz ter naj ponovno preučijo sporni nastanitveni načrt, ki velja za absolutnega vladarja, je tako kritikom 2. Izkoriščanja aktualnih težav mladih za legitimacijo ne- Hočem elektronsko Tribuno! tokratne demonstracije v državi, ki jo pesti glo- izpuščeni iz pripora, so še vedno talci srbske dr- kiti svoja pleča z medaljami pridobljenimi z do za- ki je povzročil prisilne izselitve več sto Romov in znan predvsem po svojem prekomernem zapravlja- Če želitš elektronsko različico vsak mesec prejeti osebno boka revščina, odvisnost od izvoza rudnin in tuje žave, ne da bi se ta izjasnila, kakšno odkupnino dnje črke implementirano neoliberalno visokošol- tlakoval pot za izselitve še tisočih, ki so predvi- nju državnega denarja za zadovoljitev potreb svojih dopustnega nasilja nad pripadniki manjšin. To, da so na svoj elektronski naslov, nam pošljite svoj elektron- pomoči, so bile zahteve študentov po vladnih sub- zahteva za njihovo svobodo. A tisto, kar se dogaja sko pravljico. Na eni strani! Nekje na ulicah in po dene v naslednjih mesecih. V svojem novem poro- 13 žena. Študentje krivdo za svoj mizerni položaj ski naslov (zaželjne so tudi vse kritike – konstruktivne, vencijah prehrane. Večina zambijskih univerz se na sodišču v Beogradu ni zgolj sodni proces proti parkih, v zaskvotanih fakultetah in rektoratih, ob čilu Napačen odgovor – »Nomadski načrt« Italije pripisujejo pomanjkanju demokracije, ki bi moč pravice mladih danes prezrte, bi namreč morali izkori- destruktivne, humorne in komorne) na urednistvo@ zaradi slabega gmotnega položaja študentov že šestim mladim ljudem, je sodni proces celotnemu spopadu s policijo in ostalo varnostno nadlego pa krši bivalne pravice Romov v Rimu je Amnesty oblastnikov razporedila med ljudstvo. Njihovemu tribuna.si, s pripisom – hočem elektronsko Tribuno! dobro leto soočajo s študentskimi nemiri in na- mnogoteremu gibanju, ki je zavezano političnemu istočasno poteka mednarodno študentsko zaseda- International opozorila, da program, ki se je začel boju za boljši jutri se pridružujejo tudi trije največji stiti zgolj za skupen boj vseh za naše temeljne pravice silnimi odzivi policije. projektu svobode in enakosti, je sodni proces proti nje s sila enostavnim naslovom »Bologna Burns!«. izvajati julija 2009, krši človekove pravice tisoč delavski sindikati. ideji, da je drugačen svet mogoč. A drugačen svet Na drugi strani! Za vse, ki še ne veste. Govora je Romov. Ukrepi predvidevajo uničenje preko sto in ne kot legitimacijo kakršnihkoli oblik nasilja do de- Partner v zločinu: Vir: University World News – ni le mogoč, je celo nujen. Zato izražamo podporo o skupku akcij (blokade, debate, predavanja) na romskih naselij na območju glavnega mesta in pre- Vir: University World News – Neposredni produkt študentskih demonstracij leta 1968. universityworldnews.com mnogoteremu gibanju in gibanju mnogoterosti, ki Dunaju in Budimpešti od 11. do 14. marca 2010, ki so selitev okoli 6000 Romov v samo trinajst novih ali universityworldnews.com priviligiranih skupin. Konec koncev to ni nič drugega Glasnik študentskih zahtev od 9. maja 1969. Neodvisno tudi v Srbiji terja enakost in svobodo za vse. Od združile tisoče študentk in študentov s celega sve- razširjenih taborov na obrobju mesta. Po načrtu naj in nekomercialno javno občilo. Gojišče politične predr- srbskih oblasti pričakujemo, da nemudoma storijo ta, ki v tej obletnici ne vidijo nikakršnega razloga bi več kot 1000 Romov ostalo brez strehe nad glavo. kot kopiranje politik nacistične Nemčije. Pri shodu znosti in eksperimentu naklonjenega intelektualnega duha. Dobre avtorske glasbe. Pokončne drže kritičnega namreč ne gre za nasprotovanje represiji oblasti, am- uma. Trga gate tudi na www.radiostudent.si. Tribuna išče tehničnega urednika CDI Si se kdaj odločil za izvedbo SAZAS Siti smo serijske proizvo- SAZAS značke Študentom v klubu Reči ne še dodatni privatizaciji pak prav za podporo represije mladih neonacistov nad Po uspenšni infiltraciji v korpus družbeno relevantnega projek- dnje polikanih deških skupin Zakon na Vrhniki je prekipelo, zdravstva Gibanje za ohranitev člani LGBT skupnosti in posledično nad vsemi nami. tiskane slovenske besede, se vi- ta, za katerim se ti trga srce in in pevskega talenta v obratnem kar se rado zgodi, ko si v navidez in izboljšanje javnega zdravstva rus avtonomne misli širi tudi v boli duša, pa je vseeno ostalo le sorazumerju z velikostjo koša- neskončni pravni farsi z uzakonje- svari pred sprejetjem predlogov 3. Istočasno obsojamo tudi našo aktualno politiko, saj Svetovni splet. Zaenkrat srame- na ravni mokrih sanj? Ni bilo po- rice. Samooklicanim zvezdni- nimi izkoriščevalci. V protest so zdravstvene reforme in predla- Izjava o avtorstvu: žljivo, ko mutira, pa brez zadrž- moči? Denarja? Znanja? Časa? Bi kom in proizvajalcem komerial- izdelali značke, ki jih žele deliti z ga zavrnitev spornega predloga s toleriranjem Jelinčičevih neonacističnih izpadov, z Tribuna je izključno avtorsko delo slovenskih študentov oziroma študentov, ki so na študiju v Sloveniji, če ni ka. Pozivamo te, da nam poma- debatiral, se odzival na dogodke nega šuma nastavimo ogledalo enako mislečimi. Tribuna jim izra- Zakona o zdravstveni dejavnosti. norčevanjem iz odločbe Ustavnega sodišča v primeru drugače navedeno. Tribuno izdajamo kot brezplačnik in gaš pri mutaciji iz golega HTML in izobraževal, mogoče kulturno ža podporo in se, z lastno iniciati- Podpiše peticijo in se aktiviraj sicer pod licenco Creative Commons, ki nas avtorsko ter njihovim botrom razjasnimo, Izbrisanih ter z razpravami v parlamentu v povezavi z zaščiti, hkrati pa omogoča, da določimo pogoje, pod ka- in CSS v PHP, Python, Mapnik, udejstvoval? Sedaj je tu enkratna da degradacije glasbe na številke vo, pridružuje. Naj vzkipi še dru- ter reči ne legalizaciji korupci- terimi dovolimo uporabo naših del. Uporabo del dovo- družinskim zakonikom, ki spominjajo na tekmovanje v ljujemo ob priznanju avtorstva po principu Ime Priimek TileCache, OpenLayers, (Geo) priložnost! Če pošlješ mail na in zakonite kraje – pod pretvezo god! Značke lahko zastonj dobiš v je v javnih zdravstvenih domo- / Tribuna, za nekomercialno rabo in v nespremenjeni RSS in v prepletu socialnih mrež. [email protected] in uspešno predsta- založništva in avtorskega prava – klubu ali na uredništvu, večje kovih, zlorabi javnih sredstev v sovražnem govoru, spodbujajo mlade k podobnemu rav- obliki. Podrobnosti licence so dostopne na www.creati- vecommons.org ali na Inštitutu za intelektualno lastni- Inkubacijska doba je kratka, iz- viš svojo idejo, ti zagotavljamo cene bomo več prenašali. Če želiš ličine pa lahko za lastno distribu- zdravstvu ter še nekaterim po- nanju in opravičevanju napadov na pripadnike manjšin. no, Streliška 1, 1000 Ljubljana. bruhniti mora kmalu. Prijave lostno podporo pri njeni izvedbi. sodelovati pri ustvarjanju interfe- cijo naročiš na kvs-klub.si. Cena dobnim ukrepom, ki gredo vsi v za razgovor prosim pošlji do Zakaj ne bi enkrat naredil nekaj rence, te podrobnosti o iniciativi značk je 0,25EUR na kos, kar pokri- smer privatizacije javnega zdra- 4.4.2010 na urednistvo@tribuna. pametnega? Mama bo ponosna! čakajo na [email protected]. je stroške materiala in izdelave. vstva. Več na ohranimo-javno.si. Obsodi tudi ti! Izreži in na ulici nalepi na drog ali steno! Tribuna Trobilo: 2 3 Avtonomna cona: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Internacionala: 16 17 18 19 20 21 Kontraobveščevalna: 22 23 Šok terapija: 24 25 Ne-kulturno: 26 27 28 29 30 31

Metelkovo bi bilo glede na zgornje definicije Zagotovo ne bom opisovala vseh Rogovih župan pa se je odločil za kontro. Novi Rog oziroma Nove, za oblast nevarne prakse se širijo. Ljudje, ki izredno težko kamorkoli umestiti. Predvsem zaradi projektov, ker jih je enostavno preveč in ker se javno zasebno partnerstvo. Ali, javne površine, za- do sedaj nikoli niso imeli možnosti izobraževanja, tega, ker se njena radikalnost, taktičnost in tudi že- bosta v nadaljevanju teksta kar dva sama predsta- seben dobiček. In točno takšen je tudi Jankovićev začnejo razumevati sistem. Začnejo se pogovarjati Sanjam drugačno družbo lja po avtonomnih akcijah konstantno spreminjajo. vila, bi pa ob opisovanju pomena le-teh opozorila načrt. Tudi če pri tem pustimo vso klasično argu- med sabo. Ugotavljati, da imajo iste težave. Ah, ja … Vendar pa ne smemo pozabiti, da Metelkova vse to še na projekt Nevidnih delavcev sveta. Ta projekt mentacijo, zakaj je to sporno, in neoliberalistično Nekaj sem omenjala pravno državo. Naenkrat tudi je že sama po sebi. S svojo zasedbo je namreč odprla je namreč odlična utemeljitev, zakaj potrebujemo logiko ob strani, je ravno Rog glavni pokazatelj začnejo razumevati birokracijo in zakonodajo ter Avtonomija tukaj in sedaj možnost nove oblike radikalnih akcij ter možnost takšne prostore, in hkrati močna kritika naše po- takšnih in drugačnih vizij trenutnih oblastnikov. ugotovijo, da imajo določene pravice. In niso več avtonomnosti v praksi. Pri čemer pa je imela izje- litike, družbe in konec koncev tudi sindikatov in Rog namreč ima na javnih površinah ljudi, ki brez- tako nebogljeni. In hkrati začnejo verjeti, da se da mno močno željo udejanjati avtonomnega življe- nevladnih organizacij. Kakorkoli, če podrobneje plačno in aktivno delujejo za dobro vseh. Ampak pravice izboriti. nje znotraj neke skupnosti, kot širiti avtonomijo pogledamo ta projekt, so njegove glavne prednosti: ti ljudje so pri tem očitno preveč uspešni. In zaradi In hkrati začnejo razmišljati. Razmišljati, da Avtonomíja (grško Auto-Nomos – nomos pomeni »zakon«: ki si sam/a določa tudi izven svojega avtonomnega prostora. To ji je tega jih je potrebno pregnati in površino dati za- morda vse te potrebe, za katere so nas prepričali, na neki ravni izredno dobro uspelo, iz nje namreč 1. Nevidni delavci sveta so zaenkrat eden izmed sebnikom. Jankovičev Center sodobnih umetnosti da so naše, morda sploh niso. Denar namreč v avto- svoj zakon) je pravica do samoupravljanja. Ta koncept najdemo v moralni, tudi izhaja kar nekaj dobrih nevladnih organizacij, najboljših projektov opolnomočenja v Sloveniji. bo torej razdeljen na javni in zasebni del. Javni del nomnih prostorih ni ravno glavni dejavnik. Da se community organizerjev, kritičnih raziskovalcev, Migrantski delavci so v tem primeru namreč su- zajema prostore, namenjene kreativnim industri- preživeti z veliko prostovoljnega dela, izmenjav in politični in bioetični filozofiji. Označuje možnost razumnega posameznika, akademikov ter inštitutov. Prav tako je Metelkova bjekt gibanja in ne skupina, ki se jo predstavi jam in vizualnim umetnostim, razstavne prostore prostovoljnih prispevkov. Razvijajo se nove prakse. kot skvot, kjer veljajo neke druge norme obnašanja kot žrtev, zaradi tega, da se lahko potem na njen ter pripadajoče podzemne garaže. Zasebni del pro- Novi načini življenja. Ti prostori hkrati postanejo da informirano in brez prisile sprejema odločitve. V moralni in politični in kjer obstaja ogromno avtonomne produkcije. Ima način dobro služi. jekta zajema stanovanjski, hotelski in poslovni del tudi precej dobri protiargumenti nekaterim teo- drugačen način organiziranja in sodelovanja med 2. Migrantski delavci lahko preko združevanja, ki ter pripadajoče podzemne garaže. Gre torej za ve- retikom, prepričanim v slabost človeške narave. filozofiji se avtonomija pogosto uporablja kot osnova za določanje moralne različnimi skupinami. Ima drugačen način produk- je tudi njihova temeljna pravica, zadovoljujejo činsko privatni prostor, z nekaj pridiha visoke kul- Tukaj posamezniki lahko postanejo dobri in pre- cije. Ima neprofitno logiko delovanja. In to zagoto- svoje potrebe po pripadnosti. ture. Ali kot ga po ogledu načrtov ocenjujem sama, živijo. Tukaj komunikacija postane temelj razvoja odgovornosti za posameznikova dejanja. Eno najbolj znanih filozofskih teorij vo je eden izmed največjih političnih statementov 3. Skupina jim predstavlja relativno varno ozračje, bo novi Rog pravzaprav skupek trgovin in namen- in ne represija. To so še posebej v tujini prostori, tako za notranjo avtonomijo kot tudi za širjenje le- kjer lahko oblikujejo različne projekte, ki jih sko nedoločljivih stavb za užitek oz. bolj zaslužek, kamor policija nima vstopa. Prostori varnosti in avtonomije je razvil Kant. V medicini je spoštovanje avtonomije pacientov te navzven. Vendar pa je Metelkova hkrati tudi pro- drugje ne bi mogli. Prav tako pa si ta skupina specifične populacije, s prepovedanim vstopom za opolnomočenja. stor, ki je trenutno z načrtom legalizacije v največji medsebojno pomaga tudi večanju občutka var- večino Ljubljane. Še najbolje se temu kulturnemu Pri tem pa seveda ni nujno, da je vedno lah- pomemben cilj zdravnikov in drugih delavcev, ki pa je lahko v opoziciji z nevarnosti, ne le da se omeji njeno širjenje avtono- nosti z ozaveščanjem njihovih pravic in posre- centru približa s hotelom za umetnike, kamor tisti ko. Kajti, kot je rekel Bohak v svojem prispevku o mije navzven, temveč tudi, da izgubi svojo avto- dovanjem relevantnih informacij. delavci, ki trenutno ustvarjajo v Rogu, zagotovo Pekarni, gre za prostore v nastajanju. Gre za prostor etičnim načelom dobrodelnosti. Politično se lahko nanaša tudi na samoupra- nomijo. Dejansko je ta že v marsikaterem prostoru 4. Skupina ima pozitiven vpliv na njihovo intrin- še na WC ne bodo smeli. No, ja; se opravičujem, kreacije, kjer se te prakse še vedno razvijajo. In po- na Metelkovi delno ogrožena. Z menjavo generacij zično motivacijo, saj preko različnih aktivno- seveda, oni bodo tisti, ki ga bodo zgradili. Me prav sledično zaidejo v nekatere slepe ulice. Eden izmed vo naroda. V pravnem pomenu je avtonomija instrument, s katerim se manj- je namreč tudi na Metelkovo, podobno kot se je to sti (ustvarjanje radijske oddaje, umetniškega zanima, če bo Tovšakovi uspelo tudi tukaj dobiti takšnih problemov je pogosta zaprtost in samoza- dogajalo v Kranju, prišlo kar nekaj oportunistov, ki ustvarjanja, učenja tujih jezikov …) krepijo svoj še en sumljiv posel? dostnost takšnih prostorov. In to je zagotovo ena šini, ki zatrjuje različno identiteto, dovoljuje, da izvaja direktno kontrolo nad avtonomijo Metelkove razumejo precej drugače, še občutek kompetentnosti, avtonomnosti in izmed stvari, ki bi se je mogli akterji teh prostorov posebej kot velik prostor za uvajanje profitne lo- pripadnosti. Avtonomne prostore nujno potrebujemo … zavedati. Se širiti navzven. Iskati nove povezave zadevami, ki so zanje posebnega pomena in hkrati prepušča večji entiteti, da gike, ki s slednjo nima prav dosti skupnega. To pa 5. Člani te skupine imajo možnost, da raziskujejo z različnimi posamezniki in skupinami. Privabiti v določeni meri tudi niža njeno notranjo koheren- in iščejo različne smisle izven njihovega dela Ampak precej sem zašla iz teme. Poglejmo torej, čim več mladih, ki bi izvajali projekte in se borili izvaja tista pooblastila, ki pokrivajo skupne interese. — Wikipedia tnost, kar se bolj kot v izgubi notranje avtonomije na gradbišču. kaj je vsem prostorom skupnega, poleg tega, da jih skupaj z njimi. In tudi, ko govorimo o problemih, vidi v nižji usmerjenosti na aktivistične akcije v 6. Skupina se povezujejo tudi s širšim okoljem, kar oblast ne mara. Ne glede na to, da vsak dan slišimo je tukaj ogromno raznolikosti. Kar je konec koncev širšem okolju. Ali povedano drugače, Metelkova je jim drugače ni omogočeno. ali preberemo ogromno o inovativnosti in ustvar- tudi glavni plus. Eni postajajo vsak dan boljši in ak- vedno bila in vedno bo steber avtonomnih prosto- 7. Predstavljajo pomemben vir informacij o polo- jalnosti. In ravno ti prostori so sedež tega. Kaj se tivno sovplivajo na spremembe. Spet drugi posta- Tanja Peček: V zanimivem svetu živimo. In zanimivo politiko imamo v tej naši rov, pri čemer pa morda kljub vsemu prihaja čas žaju delavcev migrantov v Sloveniji ter imajo torej tukaj ne ujema? jajo vse bolj komercialni. Nekateri ljudje postajajo za intenzivno refleksijo Metelkove o njeni želji po velik raziskovalni potencial. Morda pa je težava, ker ta ustvarjalnost in utrujeni od boja in raje sprejmejo pravila igre. Smo radikalnih dejanjih v širši okolici. inovativnost nista v službi sistema. Ker od nje pač različni. prelepi demokraciji. Kjer je, kot v vsaki demokraciji, mnenje večine tisto, ki odlo- Posledično pridemo do Roga in njegove avto- Je pa Rog specifičen še po nečem. Sicer se ne pridobijo samo tisti, ki že tako ali tako imajo Toda dejstvo je, da se je, in se še vedno, v ta- nomnosti, ki je v določenih segmentih bolj radikal- istočasno opravičujem vsem ostalim prostorom, preveč, ampak od nje pridobimo vsi. Ker se ne da kšnih prostorih dogaja ogromno dobrega. Ogromno na in z večjo željo po širjenju avtonomije navzven. ker sem si izbrala Rog kot vir argumentacije, ampak izkoriščati. In ker, kot lahko preberete v članku o novih praks se razvija, živi in oblikuje. In zaradi ča. Marsikdaj na žalost tudi takrat, ko odloča o človekovih pravicah manjšin. Am- Pri tem pa se moramo zavedati, da je še zara- mislim, da je ravno Rog tisti, ki je najbolj na udaru, Goričkem, gre za prostore, katerih vsebin ne more- tega takšne prostore rabimo. Ker hočemo imeti di močnejše avtonomije Rog znotraj sebe izredno ra- ima najslabšo časovno predikcijo in je hkrati idea- jo kontrolirati. Gre za prostore, ki majejo družbeni vpliv na družbene spremembe. Ker sprejemamo raz- znolik. Podobno kot ima Metelkova forume, ima Rog len prikaz družbenega razsula. Kakorkoli, začetniki red. Pa naj gre za potencialne revolucije ali zgolj ličnost in se ne igramo navidezne strpnosti. In ker pak glej ga zlomka. Hkrati pa bi ravno za demokracijo lahko tudi rekli, da odloča skupščine. Skupščine, kjer se izgrajuje neka odpr- so v primeru Roga poskušali v Slovenijo prinesti za vpliv manjšin, o katerem je govoril Moscovici. se hočemo učiti. Ti prostori so namreč tudi neke vr- tost in enakovreden nivo funkcioniranja. Načeloma koncept začasne rabe. To so podrobneje obrazložili Za počasno spreminjanje sistema na podlagi novih ste šole za življenje. In ravno zaradi tega jih hočemo so v Rogu namreč vse skupine enakovredne. In v spodnji izjavi: praks v dobro vseh … Torej ali za klasično avtono- več kot le pet. Deset. Petnajst. To je naša pravica manjšina. Če samo malce pogledamo aktualno politiko ... Ne tako dolgo nazaj kdorkoli se lahko kadarkoli pridruži. Edini, ali bo- »Ne gre za klasično zasedbo prostora, tem- mnost v službi spremembe sistema ali zgolj za nje- in zanjo se bomo borili. Tako kot za vse ostale. Naj lje rečeno glavni, pogoji so, da deluje v korist sku- več le za začasno spremembo njegove namembno- govo korekcijo. javno ostane javno. In takšne prakse bodo nekoč pnosti. Ožje in širše. Seveda nimam v mislih financ. sti. 7000 kvadratnih metrov, ki so v lasti Mestne In kaj so torej te dobre prakse? V Pekarni sooblikovale družbo. Za to bomo poskrbeli … »smo« oziroma realno gledano so, sprejeli Lizbonsko deklaracijo ... Enega izmed Prav tako je tudi Rog političen prostor. Le-ta pa je občine Ljubljana in so že 15 let prepuščeni propa- so jih opisali kot direktna demokracija, horizon- In ker tudi Tribunaši vidimo v takšnih pro- v delu Roga izražena še na precej več nivojih. Rog danju, nameravamo samoiniciativno usposobiti talnost in svoboda. Temu so dodali še: samoorgani- storih ogromen kotel potenciala, smo se odločili, je namreč v marsičem eden izmed gonil družbenih za neodvisno produkcijo nepridobitnih kulturnih zacija oz. samoupravljanje, avtonomnost, kritična da velik del te številke posvetimo avtonomnim temeljnih aktov, ki spreminja delovanje na ravni Evropske unije in ki ga ni niti sprememb s precej močnim vplivom širjenja avtono- in socialnih vsebin. Dokler MOL ne zastavi jasne drža, upornost in krona vsega: radikalnost. A, tukaj prostorom v Sloveniji. Metelkovi, Rogu, Pekarni, mije navzven. Ali povedano drugače, tukaj pridemo strategije za reševanje problematike tega praznega je torej problem. V teh prostorih se drugače gleda Art centru Goričko in Izbruhu. Ampak tega seveda do tega, da prostor kot takšen sploh ni pomemben, prostora in ne začne z njenim izvajanjem, ga želimo na človekove pravice in na človeka. Direktna dene želimo početi na klasičen, mnogo preveč znan, razumel niti prebral, niti en procent volivcev. En procent ... Niti 0,0001 procenta pomembne so ideje, ljudje in delovanje navzven. Za odpreti za vse zainteresirane posameznike, posa- mokracija namreč vsakemu posamezniku daje neko reprezentativen način. Naj člani sami povedo, kaj kar sicer ponovno potrebuješ prostor. Ampak, če se meznice in skupine, ki se ukvarjajo z neprofitno moč, daje mu občutek, da ima vpliv in da lahko si mislijo. In takšna metoda nam je uspela kar pri vrnem nazaj na Rogov vpliv na širšo skupnost. Eden dejavnostjo na različnih področjih.« nekaj spremeni. Kar pa je današnja demokracija, treh centrih: Rog, Goričko in Pekarna, Izbruh in volivcev ... Kar je v bistvu še manj kot je pozitivno razrešenih prošenj za azil v Slo- izmed pomembnejših dosežkov dela te skupine je In kaj se je pravzaprav zgodilo kasneje. kot smo ugotavljali v uvodu, že zdavnaj zaobšla. Metelkova pa sta nastala malce bolj reportažno. zagotovo začetek boja Izbrisanih. Uspelo jim je na- Nekaj, kar kaže, da prostor, z vidika oblasti sploh ni Predvsem pa sta zanimivi horizontalnost in svo- Torej, Tribuna vam priporoča, da obiščete vse mreč sodelovati pri povezovanju in opolnomočenju problem (kar večina tako rada verjame), problem boda. Le-ti sta namreč človekovi pravici v praksi. te prostore in se učite. Razvijate. Ustvarjate ... Če pa veniji ... Lahko pa pogledamo na politiko tudi z drugega zornega kota. Pred krat- skupine, ki je bila, in delno še vedno je, popolno- jim predstavljajo ljudje, ki mislijo s svojo glavo, in Človek naenkrat ni več le delavec, ni več predmet vam že obstoječi ne odgovarjajo, pa preprosto ustva- ma razdrobljena in zaradi tega šibka. Danes se je, ki se z njimi ne strinjajo. To je jasno tudi iz član- izkoriščanja, ampak naenkrat postane subjekt, ki rite svoje … Eksperimentirajte. Borite se za svoje kot sem tudi začela ta članek, na tem področju že kov vseh ostalih avtonomnih prostorov, saj se vsi se lahko razvija in ustvarja. Če pa temu dodamo pravice. Konec koncev so vse pravice naše skupne kim so Izbrisani postali polnoletni. Saj veste, tisti, zaradi katerih je desnica nekoč marsikaj spremenilo. In hkrati bore malo. Ravno na soočajo bolj ali manj z enakimi težavami. Župan je še ostale pojme, pa naenkrat dobimo subjekte, ki pravice. Si, se puede, kot bi rekli Španci, kjer je kul- tem primeru je pomen in nujnost takšnih prostorov namreč že imel spisano pogodbo o začasni rabi pro- so organizirani in ki niso več tako poslušni, ubo- tura skvotanja in boja za pravice še precej intenziv- kristalno jasna. Posledično pa je iz tega kristalno storov, ko si je premislil. Ustrašil se je moči uporni- gljivi in apatični, kakršni bi naj evropski (in tudi nejša, kar lahko preberete v enem izmed naslednji zmagala na volitvah. Ja, tukaj so res dosegli orgazem političnega sprenevedanja. jasna tudi medijska in zunanja politična reprezen- kov, nezadovoljnih s trenutno družbeno ureditvijo, svetovni) prebivalci bili. Pa še nekaj se v teh pro- člankov. Pred tem pa vam želim prijetno branje … tacija tako prostorov kot skupin, ki delujejo v njem. in se umaknil. Ustrašil se je kreativne avtonomno- storih dogaja. Znanje postane prosto dostopno. Tisti, brez glasu, in hkrati dežurno grešni kozli. sti. Rogovcem je bil to velik dokaz, da delajo prav, Naenkrat tudi pravna država pridobi na veljavi. En procent ... Niti 0,0001 procenta volivcev ... Kar potencialnimi volivci in Izbrisanimi pa obstaja upravljanja), in podpirajo politiko v prvi osebi, kot pogledala na te avtonomne prostore pa je vprašanje, je v bistvu še manj kot je pozitivno razrešenih pro- le v tem, da so tudi med vsemi temi skupinami samoopredelitev. Le-ta nimajo enotne ideologije, če gre v primeru posameznega prostora za željo po šenj za azil v Sloveniji ... Lahko pa pogledamo na Izbrisani, vse ostale povezave so fiktivne. Mislim, niti manifesta, kar jih posledično vodi v večjo ori- ukinitvi državnega aparata, ali pa gre za avtonomne politiko tudi z drugega zornega kota. Pred kratkim da nadaljevanja ni potrebno razlagati. Moja poanta entacijo k akciji, ki temelji na samoorganiziranosti prostore, ki hočejo ta aparat zgolj dopolniti. Oboje Za avtonomna gibanja je prav tako značilna te- Ogromno novih praks se razvija, živi in obliku- so Izbrisani postali polnoletni. Saj veste, tisti, za- celotnega uvoda pa je bila v tem, da klasična de- in prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja. Kot je spet težko ločljivo, različno stopnjo sodelovanja radi katerih je desnica nekoč zmagala na volitvah. mokracija in državne institucije ne zadostujejo. način za ponovno pridobitev avtonomije uporablja- z oblastjo lahko spet označimo za taktiko, toda te žnja po ukinitvi in ne dopolnitvi državnega apa- je. In zaradi tega takšne prostore rabimo. Ker Ja, tukaj so res dosegli orgazem političnega sprene- Tudi večina nevladnih organizacij je preveč vpeta jo skvotiranje, demonstracije in druge oblike direk- razlike so kljub temu jasno vidne. To pa je izredno vedanja. Izmislili so si zgodbico o nekih sovražni- v ta sistem. Saj veste, boste preglasno kritizirali tnih akcij, nekateri pa so ustvarili tudi svoje oblike dobro zadel Bohak v spodnjem članku o Pekarni, rata, saj ne verjamejo v klasično pojmovanje po- hočemo imeti vpliv na družbene spremembe. kih, ki niso imeli Slovenije najraje na svetu,in so migracijsko politiko, pa na naslednjem razpisu ne avtonomne skupnosti, v katerih prakticirajo svoje v katerem govori tudi o radikalnosti in sicer citira jo izdali ter niso »sprejeli« našega državljanstva. boste dobili sredstev. Ta pa vam omogočajo obstoj pojmovanje »avtonomne družbe«. Finkelsteina, ki je na vprašanje, kaj njemu pomeni litike (princip upravljanja), in podpirajo politiko Ker sprejemamo različnost in se ne igramo na- Sedaj pa bo morala Slovenija tem grdim tujcem in tudi lastno eksistenco. Da smo ljudje razočarani Iz zgornjih definicij bi izpostavila predvsem radikalnost, odgovoril: »Zame to pomeni, da (kva- plačevati milijardne odškodnine. Istočasno pa je nad njimi. Da je v njej mnogo več populizma in ma- politiko kot samoopredelitev ter pojem samoorgani- litativno) čutim do sveta več nelagodja kot ga čuti v prvi osebi, kot samoopredelitev. Le-ta nimajo videzne strpnosti. In ker se hočemo učiti. Ti v Sloveniji toliko brezposelnih, toliko socialno nipulacije kot vsebine. In da morda potrebujemo ziranost. In na podlagi tega najdemo v Sloveniji pet povprečen človek. Svet vidim kot radikalno nepra- ogroženih. prostora v vrtcih je premalo, upokojen- avtonomne prostore. takšnih prostorov: Art center Goričko, Metelkova vičen. In zato ga moramo radikalno spremeniti. enotne ideologije, niti manifesta, kar jih posle- prostori so namreč tudi neke vrste šole za ži- ci komaj preživijo s svojo pokojnino ... In vse to mesto, Tovarna Rog, Izbruh v Kranju in Pekarna v Drugi menijo, da je svet nepravičen, a neenakosti zaradi Izbrisanih. Prav čudi me, da še niso odkrili, Avtonomni prostori so … Mariboru. Vse te skupine prakticirajo neko obliko niso tako radikalne. Vprašanje je, skozi čigave oči dično vodi v večjo orientacijo k akciji, ki temelji vljenje. In ravno zaradi tega jih hočemo več kot da so Izbrisani sodelovali tudi pri napadu na WTC avtonomnosti, čeprav se način le-te, in konec kon- želiš videti svet?« Količina tega čutenja pa skupaj in seveda, zagotovo so glavni krivci za vse potrese In če najprej definiramo avtonomni prostor, si cev tudi stopnja, izredno razlikuje tako med prosto- s taktiko, ki jo izberejo subjekti v posameznem pro- na samoorganiziranosti in prevzemanju odgo- le pet. Deset. Petnajst. To je naša pravica in za- in poplave v svetu ... Saj veste, takrat so se baje bom izposodila besede Marte Gregorič, ki je nekoč ri, znotraj samih prostorov kot tudi skozi čas, kar je storu in tudi skupaj z željo po akciji določa razlike bojevali v vojni v Jugoslaviji, ta je sprožila ekološko za Mladino (30, 2002) izjavila, da je avtonomen še najbolj vidno na primeru Metelkove (tudi zaradi med posameznimi prostori. vornosti za svoja dejanja. Kot način za ponovno njo se bomo borili. Tako kot za vse ostale. Naj katastrofo in naravne nesreče so tukaj. Vidite, da prostor tisti prostor, »kjer je možna kreacija, po- njenega najdaljšega staža). Razumevanje avtonomi- znam. Če bi sedela v parlamentu, bi mi glede na litičnost, ustvarjalnost, domišljija, kjer so možne je pa bi v tem primeru zgolj zaradi potreb članka Avtonomni prostori delujejo … pridobitev avtonomije uporabljajo skvotiranje, javno ostane javno. In takšne prakse bodo ne- pretekle izkušnje še verjeli. napake in uspehi, kjer je možno vse. V avtonomnih umetno razdelila na tisto, kjer posameznik poskuša Upam, da ste ugotovili, kaj vam hočem po- conah se zadržujejo avtonomni posamezniki, akter- živeti avtonomno življenje znotraj neke skupnosti, Za podrobnejše razumevanje tega ter političnosti demonstracije in druge oblike direktnih akcij, koč sooblikovale družbo. [...] Gre za prostore, ki vedati s temi nebulozami. Pa preden gremo naprej, ji, aktivisti, zagovorniki, nasprotniki, vsem ljudem ne da bi želel vplivati na širšo družbo in na tisto, posameznega prostora si bomo ogledali Rog in če že govorimo o Izbrisanih, bi vas samo opomnila, znotraj te cone pa je skupno, da so aktivni na števil- kjer posameznik ali skupina želita širiti družbeno Metelkovo, glede na to, da gre za dva precej raz- nekateri pa so ustvarili tudi svoje oblike avto- majejo družbeni red. Pa naj gre za potencialne da državljanstvo z izbrisom sploh ni povezano (gre nih področjih.« Za avtonomna gibanja (Katsiaficas, avtonomijo tudi izven svojega avtonomnega prosto- lična prostora v manj kot kilometru in glede na to, namreč za izbris stalnega bivanja), pravnomočno 1997; po Babič, 2003) je prav tako značilna težnja po ra. Eno brez drugega seveda ni mogoče, se pa pro- da se nas trudijo prepričati, da je za Ljubljano en nomne skupnosti, v katerih prakticirajo svoje revolucije ali zgolj za vpliv manjšin, o katerem sploh še ni bila dosojena nobena odškodnina (če- ukinitvi in ne dopolnitvi državnega aparata, saj ne stori razlikujejo po intenziteti želje komunikacije avtonomen prostor več kot dovolj. Zakaj to ne drži prav bi si jo zaslužili), povezanost med vsemi temi verjamejo v klasično pojmovanje politike (princip s širšo družbo. Drug glavni vidik iz katerega bom in potrebujemo oba? Oziroma več kot dva? pojmovanje »avtonomne družbe«. je govoril Moscovici. Tribuna Trobilo: 2 3 Avtonomna cona: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Internacionala: 16 17 18 19 20 21 Kontraobveščevalna: 22 23 Šok terapija: 24 25 Ne-kulturno: 26 27 28 29 30 31 Pekarna Magdalenske mreže, Maribor Iz takih snovi smo kot sanje. Samo Bohak: Starejši gospod, ki med urejanjem neskončne količine Marxovih del na police premakne šahovsko figuro in razglasi mat, najstnik, ki uporno udriha po kitari ob zvokih punka, profesor, ki predava Kritično teorijo pi- sani mešanici obiskovalcev, francoski umetnik, ki upodablja prostor okoli sebe, kot ga vidi sam, Slovak, ki kuha kruh in ga zaradi sumljivega vedenja legitimira policija, mladi prostovoljci, ki se trudijo pomagati tako ali druga- če socialno ogroženim skupinam, in fotograf, ki ujame kaotično dogajanje v objektiv. (Tudi) to je Pekarna.

Geneza razumljena kot pozitivna svoboda oz. svoboda, Praxis Teatra sta bila agit-prop muzikal Iz Principa o dru- ki omogoča posameznikovo samo-vladanje oz. sa- žetu, ki je po nesreči zakuhal prvo svetovno vojno »Vpričo dediščine idej in praks civilnodružbenih moodločanje. Sveti trojici lahko dodamo še pojme Če smo se do zdaj sprehajali v kraljestvu platon- in predstava Most na krvi Damirja Avdiča, o vojni, gibanj v osemdesetih ter bojev za prostore izraža- kot so samorganizacija oz. samoupravljanje, avto- skih idej, se bomo sedaj vrnili nazaj v resničnost. izdajstvu, bureku in anusih. V Brectovski maniri nja, se posamezniki in iniciative, naveličane ne- nomnost, kritična drža, upornost in krono vsega, Star pregovor se glasi: povej mi kaj delaš, pa ti nam gledališčniki Gledališča Glej poetično zasta- odzivnosti mestnih oblasti, ki veliko obljubljajo, radikalnost. povem, kdo si. Morda je Pekarno in radikalnost vljajo naslednji refren: »Kje si gabro družre stari, a dosti manj storijo, v letu 1994 odločijo zasesti najlažje opisati, če pokažemo, kaj se v Pekarni doda obrneš svet na prav, kje ste revolucinoarji, je še bivši vojaški objekt. Nastane Pekarna, prostor Prosti radikal(c)i gaja. Za zgodovinski pregled vsega, kar se je v pe- kje kako ostal?« Kogar zanima, kam so se poskrili alternativne družbenosti, ki vključuje kulturne karni že zgodilo in dogajalo lahko bralec prebere v ali zavili pristni revolucionarji stare šole, ga napo- in socialne prakse ter niha med angažiranostjo Radikalnost je pojem, ki je vseprisoten v alterna- odličnem prispevku Gregorja Kosija, objavljenem tujem na ogled predstave. Damir Avdič pa nas med in samozadostnostjo. Vpričo vztrajnosti postaja tivni sceni. Uporabljamo ga kot krilatico, zahteva- v Dialogih z naslovom Od skvotiranja od instituci- pojedino z burekom in recitacijo s skleci sili, da po- Pekarna prepoznavana tudi s strani oblasti, ki se mo radikalne spremembe in radikalne ukrepe, radi- onalizacije. Sam pa lahko orišem dejavnosti, ki se gledamo na tisti Balkan, ki bi ga vsi radi pozabili. odloči objekte obnoviti ter, kot pravi sama, urediti kalizacijo študentov, delavstva, akademije in sploh v Pekarni izvajajo trenutno. Začnimo pri teoriji in Poleg omejenih umetnikov Pekarna prav produkcijske pogoje. Seveda urejanje stvari s strani vseh sfer življenja. Ko kritiziramo vsepristno apa- nadaljujmo do prakse. V Bukvarni ciproš si lahko tako za daljša časovna obdobja gosti tuje umetnike, oblastnikov zmeraj pomeni vpeljavo načel, ki jih tijo slehernika v post-fordistični družbi (Maribor znanja željni študent za ceno piva nakupi knjig, ki vnašajo provincialnem mestecu duh kozmopoli- živi(mo), tako da se vzpostavi ključno vprašanje: je paradigmatski primer le-te) ponosno izjavljamo, katerih vsebine segajo od visoke filozofije do po- tanizma in svežine. Poskus pokazati, kaj se zgodi, bo Pekarnarkam in Pekarnarjem uspelo prepreči- da zavračamo degradirano kapitalistično družbo stopka kuhanja mehko kuhanih jajc. V Infopeki so če multikulturnost vzamemo resno. Naštevanje ti vpliv umetnostnega neoliberalnega globalnega in verjamemo, da je drugačen svet mogoč. Kaj pa na voljo splošne informacije o dogajanju v Pekarni, umetnikov, ki delujejo znotraj in v povezavi s pe- in njegovega pehanja za trendi, prepoznanjem, sploh pomeni biti radikalen? alternativni sceni v Mariboru , Evropi in svetu. karno, bi zahtevalo poseben prispevek, najbolje spektaklom? Bo pristala na brezzobo alternativo, Naboljšo definicijo je po moje podal Norman Na voljo so časopisi (Tudi Trubuna), knjige, publi- pa duh umetnosti povzame grafit: Cena kulture je ki omogoča prodajati potrošniške sloge in identi- Finkelstein, oseba, ki v enem telesu združuje para- kacije, fanzini in računalniki za prosto uporabo. cena svobode. tetne puhlice? Bo torej uspela vzdržati odprti boj digmo kritičnega intelektualca in upornika. Ko so Hladilnica gosti razstave slovenskih in tujih druž- za drugost in drugačnost, kateri ne določajo eko- ga vprašali, kaj zanj pomeni biti radikalen, je odgo- benokritičnih umetnikov. Klub MC je domovanje Boj naš vsakdanji nomski odnosi? Ali pa bo oblast investirala v svojo voril: »Zame to pomeni, da (kvalitativno) čutim do metalske glasbe, Suprnova oz. hiška, kot jo ljub- prihodnost in obglavila neujemljivost Pekarne ter sveta več nelagodja kot ga čuti povprečen človek. kovalno imenujemo, je prostor za ljubitelje elek- Pekarna deli usodo večine kulturnih centrov po leta 2012 odprla reprezentativen objekt, ki mu bo Svet vidim kot radikalno nepravičen. In zato ga tronske glasbe, ki se zgrozijo ob misli na moderno svetu. V času post kriznega neoliberalizma in odvzet atribut mišljenja, naključnosti in odprto- moramo radikalno spremeniti. Drugi menijo da je elektronske komercialno glasbo. prekladajoči krilatici produktivnosti in fleksibil- sti? Odgovor kot zmeraj leži v tistih, ki prostore svet nepravičen, a neenakosti niso tako radikalne. Glavna dvorana Gustaf pa goji množico de- nosti lokalna oblast kaže popolno nerazumevanje živijo in so za njih pripravljeni veliko zastaviti«. Vprašanje je, skozi čigave oči želiš videti svet?“ javnosti. Ena izmed njih je Šola politične pismeno- osnovnih pojmov kot so alternativna kultura, av- Gre torej za izbiro, vendar ne slepo izbiro iz sti, ki jo organiziramo Zofijini ljubimci. Gre za pro- tonomnost in alternativa zunaj tržne logike. »Na Idea upora zaradi upora samega, ampak za premišljeno jekt, da iz idiotov naredimo državljane. Besedo idiot vsake tri kvatre« se oblast iz takšnega ali drugač- analizo družbe in sveta okoli sebe, ki privede do uporabljam v izvirnem grškem pomenu, torej posa- nega razloga odloči, da bo Pekarno porušila, pre- Kaj je Pekarna? Kulturni center, skvot, avtono- spoznanja o nepravičnosti sveta ter posledično meznik, ki se ne želi ukvarjati z javnimi zadevami. selila, prestrukturirala, jo sprostila in postavila mna cona, prostor produkcije alternative kulture. zavestno odločitev, da si boš prizadeval za boljši Besedo državljan pa ne uporabljam v smislu poslu- na trg kulturnih dobrin. Pekarna ne pristaja na Vse to in še več. Verjetno je odgovor odvisen od svet. Izbira pa ni v celoti hladno racionalna. Ne šnega zaplankanega prebivalca deželice pod alpami, neoliberalne floskule in trženje vrednosti, zato se osebe, ki jo boste vprašali. Zgodovinsko gledano gre (le) za spoznanje, da premise podpirajo sklep o ampak v smislu, odgovornega, kritičnega in avto- upira. Upira se s teorijo in prakso. Na javni tribuni se je Pekarna samodefinirala skozi vse omenjene nepravičnosti sveta. Kosrespondenca dejstev z re- nomnega državljana (ameriški citizen, francoski za Pekarno se je zbralo preko tisoč ljudi, od inte- kategorije in kakršnokoli definicijo že sprejmemo alnostjo še ne naredi upornika. Gre tudi za globoko citoyen oz nadgradnja temu kar evrokrati imenu- lektualcev, aktivistov, mladih in starih, ki so zah- je vedno delovna definicija. Pekarna so ideali, s občutje gnusa ob spoznanju o prepadu med ekstre- jejo aktivno državljanstvo). Vsak četrtek ob 18. uri tevali, da Pekarna ostane, tam, kjer je, in takšna, katerimi stoji in pade skupnost ljudi, ki te idea- mno revnimi in nesramno bogatimi. Ta občutek v Dvorani gustaf gostimo eminentne in manj emi- kot je, ter poudarjali,da je Pekarna vsebina in ne le udejanji v praksi. Na Freudovsko vprašanje, kaj je verjetno preveval Engelsa, ko se je sprehajal po nentne predavatelje, ki predavajo o temah, ki segajo nepremičnina. Stati inu obstati, kot je rekel eden hoče Pekarna, mlada dama odgovarja, da si jemlje tovarnah in gledal bedo delavcev, Orwella, ko se od kritičnega mišljenja preko trajnostnega razvoja izmed naših upornikov. pravico biti zmedena. Če si dovolimo karikaturo z je plazil po rovih z rudarji, in Che Guevero, ko se je do aktivizma in filozofije. Naš namen je premostiti Vprašanje, ki se poraja, je, kaj bo postala matematično formulo, lahko zapišemo: Pekarna = odločil, da bo pustil najprej poklic dušnega pastirja prepad med prakso in teorijo ter vzgojiti kritični Pekarna, če ji bo uspelo preživeti? Bomo po obnovi ljudje + ideali + prakse. in pozneje zdravnika, prijel za orožje in se boril za subjekt, ki bo zmožen samorefleksije problemov namesto podob z začetka članka, videli, kako goni- Vse omenjene spremenljivke v enačbi se svobodo in enakost. v svojem lokalnem okolju, povezovanja le-teh z jo poslovneže z aktovkami, ki kričijo v telefone v spreminjajo s tokom časa. Skozi zgodovino so vča- Opis geneze radikalca je seveda izrazi- globalnimi problemi in praktične politične akcije( elitne restavracije, ki bodo vabile horde kvaziinte- sih umankali ljudje, včasih dejavnosti, osebno pa to subjektiven in se sprehaja po tanki meji med besedo političnost spet uporabljam v najširšem po- lektualcev in upornikov brez razloga? Bo Pekarna menim, da je največja nevarnost, da pozabimo na normativo in deskriptvo oz. med opisovanjem menu besede). Vsak tretji četrtek v mesecu po ŠPP postala še blagovna znamka? Odgovori na vpraša- ideale, ki definirajo Pekarno. Najbolj splošno lahko dejstev in njihovim predpisovanjem. Razlogi, ki skupaj z društvom za pravice živali (po)vabimo nje so odvisni od naši in vaših odločitev. Kaj je torej te vrednote opredelimo kot direktno demokracijo, pripeljejo nekoga do odločitve, da se odloči za goste k veganski večerji za dva groša (fantazije). Pekarna? Proces v nastajanju. horizontalnost in svobodo. Direktna demokracija drugačen način življenja, so različni kot je raz- se kaže v skupnem odločanju na plenumih, kjer lična osebna zgodovina vsakega posameznika, Zanikanje larpurlartizma Genezo je prijazno prispeval Gregor Kosi. ima vsak uporabnik Pekarne svoj glas, to vrednoto pa vendar menim, da v njih odseva misel Tarasa dopolnjuje horizontalnost , ki se pokaže v ureditvi Kermaunerja, ki je dejal, da so edine res vre- Pekarna si prizadeva za avtonomno produkcijo an- vodstva Pekarne. Svoboda pa je v tem kontekstu dne odločitve tiste, ki izhajajo iz osebne vesti. gažirane umetnosti. Zadnja bisera v okviru Gustaf Fotografija in fotokolaž: Miha Erjavec

Pekarna so ideali, s katerimi stoji in pade skupnost Gre torej za izbiro, vendar ne slepo izbiro iz upora ljudi, ki te ideale udejanji v praksi. Na Freudovsko zaradi upora samega, ampak za premišljeno analizo vprašanje, kaj hoče Pekarna, mlada dama odgo- družbe in sveta okoli sebe, ki privede do spoznanja varja, da si jemlje pravico biti zmedena. Če si do- o nepravičnosti sveta ter posledično zavestno od- volimo karikaturo z matematično formulo, lah- ločitev, da si boš prizadeval za boljši svet. Izbira ko zapišemo: Pekarna = ljudje + ideali + prakse. pa ni v celoti hladno racionalna. Tribuna Trobilo: 2 3 Avtonomna cona: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Internacionala: 16 17 18 19 20 21 Kontraobveščevalna: 22 23 Šok terapija: 24 25 Ne-kulturno: 26 27 28 29 30 31

Mislite, da bi štiri leta vztrajali v nemogočih pogo- SC Rog, Ljubljana jih – z elektriko na agregat, ob poskusih županstva, da nas deložira, v ozračju skrajne negotovosti, ko ob snovanju vsakega novega projekta in iniciative kljuva strah, da ga bomo izvedli na cesti ali v stanju obleganja – če bi šlo za našo kaprico? [...] Institucije gibanja so ključne za boj proti diskri- minaciji in izključevanju zato, ker gradijo nove, odprte, egalitarne in svobodne skupnosti.

Socialni center Rog: se je vzpostavil v prostorih Delovanje SC Rog eni strani aktivni del Evropske mreže socialnih centrov, hkrati pa ohranja intenzivne stike z dru- Socialni center je vključujoč in nediskriminatoren. gimi gibanji, ki so v evropskem prostoru nastala opuščene tovarne Rog, ki je v lasti MOL in je za- Ob tem lahko kdo poreče: »Pa saj sta vključujoč- na temeljih prvega cikla alterglobalizacijskega gi- nost in nediskriminatornost deklarativen cilj vseh banja. Na drugi strani pa je bil SC Rog integralni sodobnih politik. Kaj se potemtakem sploh greste v del najpomembnejših družbenih iniciativ, ki so se radi špekulativnih razlogov propadala več kot Rogu? Za zavzemanje proti oblikam diskriminacije porodile v zadnjih letih v Sloveniji, med drugim in izključevanja pa res ne rabite prostorov, kot je Fronte za svobodo sveta ter avtonomnega bloka na SC Rog! Hodite na volitve, prijavljajte se na razpi- sindikalnih demonstracijah leta 2007. desetletje. Potreba po samoupravnih prostorih se, podpisujete peticije! Na ta način boste najbolj prispevali k uresničitvi nespornega ideala vključu- K centrom svobodne kreativnosti jočnosti in nediskriminatornosti.« in institucijah, v katerih je možno kontinuirano Na to lahko odgovorimo: »Mislite, da bi štiri SC Rog razumemo kot prostor hibridizacije in kre- leta vztrajali v nemogočih pogojih – z elektriko na olizacije, ki omogoča artikulacijo novih pravic. agregat, ob poskusih županstva, da nas deložira, v Slednje se definirajo na osnovi gradnje novih sku- razvijati in preizkušati samonikle oblike življe- ozračju skrajne negotovosti, ko ob snovanju vsake- pnosti, ki izzivajo, napadajo in obenem transcen- ga novega projekta in iniciative kljuva strah, da ga dirajo meje ter na osnovi neposrednega izražanja bomo izvedli na cesti ali v stanju obleganja – če bi želja, potreb, sanj proizvajalcev družbe in sveta: nja, temelječe na principih solidarnosti, opol- šlo za našo kaprico? Vse iniciative in kampanje, ki migrantov, prekercev, študentov, kozmopolitov smo jih organizirali ali soorganizirali v SC Rog, so ve- in drugih. SC Rog je zato prostor drugačne proi- dno znova pokazale, da sta diskriminacija in izklju- zvodnje, utemeljene na znanju in kreativnosti. V nomočenja ter vključujočnosti, je vztrajno tlela čevanje vse kaj drugega kot odklon od brezhibnega Ljubljani, Sloveniji in EU poteka reorganizacija sistema in s tem popravljiva napaka v delovanju k kulturne, umetniške, znanstvene in izobraževalne idealu nediskriminacije in vključujočnosti usmer- produkcije. Tej reorganizaciji načelujejo koncepti že pred svojo inkarnacijo v prostorih opuščene jenih pravne in socialne države. Pokazale so, da se kreativnega mesta in kreativnih industrij, zato našega delovanja ne da zreducirati na to, da zgolj prinaša izključevanje na ravni porabe znanstve- opozarjamo na nepopolnosti pri delovanju oblasti. ne, kulturne in umetniške produkcije ter še večjo tovarne. V genskem zapisu SC Rog se tako skriva- Vedno znova smo ugotovili, da sta diskriminacija proletarizacijo in prekerizacijo na ravni njene pro- in izključevanje institucionalna. Tega dejstva pa ne izvodnje. MOL je pred kratkim obelodanila načrt moremo spremeniti tako, da ostanemo znotraj ob- obnove kompleksa tovarne Rog in sprejela odlok jo izkušnje, pridobljene v mnogoterih preteklih stoječih institucij oblasti. Če želimo razviti resnično o javno zasebnem partnerstvu. S tem je postalo kritiko diskriminacije in izključevanja ter resnične jasno, da bo bodoči center sodobne umetnosti v alternative moramo tvoriti nove institucije, ki so resnici center kreativnih industrij. Proti izključe- iniciativah in družbenih bojih. Senzibilnosti, obstoječim zunanje, vendar pa v obstoječe dejav- valnim in diskriminirajočim konceptom kot sta no posegajo. Le na ta način lahko definiramo nove koncepta kreativnega mesta in koncept družbe pravice in nove prakse vključevanja, svobode in znanja, postavljamo svoj koncept, ki izhaja iz real- želje, potrebe, kolektivi in mreže, ki so iz njih enakosti, ki bodo bodisi reformirale obstoječe druž- nosti neenakosti in nesvobode v tem mestu in v tej bene in politične institucije bodisi tvorile nove.« družbi. To je koncept novih institucij osvobodilne Gradimo in hočemo nič več in nič manj od kreativnosti in osvobodilnega znanja, ki bodo nare- izšle, so se marca 2006 izrazile v odprtju bivše novih institucij delavskega in družbenega giba- dili družbo znanja in kreativnosti dostopno vsako- nja. SC Rog je praksa in prostor, ki se razume kot mur in v katerih proizvajalci znanja in kulture ne tovrstna institucija, kot institucija, ki je bistvena bodo odtujeni od materialnih in družbenih pogojev tovarne Rog ter svoje vizije delovanja in organi- za proizvodnjo družbenih in političnih inovacij. proizvodnje. SC Rog zato skupaj z drugimi progra- Institucije gibanja so ključne za boj proti diskrimi in iniciativami, ki so v tovarni Rog in drugje minaciji in izključevanju zato, ker gradijo nove, zavezani gradnji skupnega, mestu Ljubljana predla- zacije sveta prelile v prostor, ki so ga namenile odprte, egalitarne in svobodne skupnosti. Gradijo ga boj za nov tip institucij družbe blaginje: Centre jih tako, da transcendirajo in subvertirajo meje, ki svobodne kreativnosti in svobodnega znanja. vzpostavljajo in reproducirajo delitve, segregacijo, Zgoraj opisana izhodišča SC Rog izhajajo iz neodvisni in nekomercialni socialni, kulturni, apartheid, kastno družbo, brezperspektivnost, mi- refleksije štirih let delovanja v gverilskih pogojih, kro fašizme, obstoječa razmerja oblasti. Kot takšne, bolj ali manj popolnega ignoriranja s strani MOL, kot prostor, ki mora biti fizičen in teritorialno kon- sodelovanja v številnih urbanih bojih, ki so pokaza- umetniški in politični produkciji. Oživitev to- kretiziran, lahko artikulirajo, organizirajo in udeja- li na zaostrovanje segregacije, diskriminacije, gen- njajo želje, potrebe in pravice samega človeštva in trifikacije, marginalizacije velikega dela prebival- sveta. SC Rog kot zemeljsko mesto globaliziranega stva, iz očitne ekspanzije apetitov špekulativnega varne Rog je opuščeno in devastirano območje v človeštva deluje v kontekstu mesta Ljubljana, ki in rentnega kapitala po skupnem življenjskem pro- je polno bolj ali manj vidnih brazgotin raznoterih storu v Ljubljani, iz revolta nad tem, da javne obla- meja. Kot odprt, samonikel, avtonomen, samoor- sti na finančno in ekonomsko krizo odgovarjajo s še središču Ljubljane prelevila v nov tip institucije ganiziran, političen, angažiran in bojevit prostor bolj brezrezervnim hlapčevanjem kapitalističnim gradi drugo mesto Ljubljana: mesto svobode in ena- subjektom, tistim torej, ki so zanjo odgovorni. Tak kosti vseh globalnih državljanov. razvoj stvari je pokopal koncept začasne rabe. Sedaj in ga hkrati zaradi načina funkcioniranja, ki se Kljub svoji bistvenosti zgolj odprtje avtono- se borimo za reapropriacijo kot samodoločne pra- mnih prostorov tako ne proizvede nujno neposre- kse in institucije – za nove institucije skupnega. In dnih intervencij v realnost obstoječih razmerij. SC do tega imamo pravico! Ta pravica izhaja iz projek- je vzpostavil na trajektorijah skupnega, odprtega Rog je zato prostor, ki pa se vzpostavlja predvsem ta vračanja moči vsem. Je torej mnogo večja, kot je preko svoje vsebine. Slednjo poleg vsakodnevnega bila pravica peščice, ki nam je skozi množično raz- delovanja predstavlja mnoštvo iniciativ, ki so se lastitev, privatizacijo in lastninsko konsolidacijo in nehierarhičnega, odprla vsem prebivalcem in razvile znotraj SC Rog. Mednje lahko prištejemo so- vzela skoraj vso moč. delovanje pri manifestaciji Rojimo proti diskrimi- Več o preteklem in aktualnem delovanju naciji, Euromaydayu migrantskih in prekernih de- SC Rog poišči na naši spletni strani www.njet- obiskovalcem mesta. SC Rog se je znotraj te nove lavcev in delavk ter iniciativi Svobodna Ljubljana, work.org in na strani tovarne Rog www.tovarna. delovanje znotraj iniciativ IWW (Nevidljivi radnici org. Poglobljeno znanstveno analizo in ključne do- svijeta – Invisible Workers of the World – Nevidni kumente štiriletnega delovanja v SC Rog najdeš v institucije vzpostavil kot organizirana kolektiv- delavci sveta), Mreže za stalni obisk in Sveta za zadnji številki Časopisa za kritiko znanosti (letnik vsakogar, so-organizacijo Karavane izbrisanih in XXXVII, številka 238) z naslovom Horizont bojev: vsakoletnih tednov izbrisanih ter vključevanje v na lateralah, mejah in marginah. Publikacija je na realnost, ki dela na konceptu širše družbeno Delovno skupino proti delu. Hkrati pa smo odpirali skoraj v celoti nastala v iniciativah SC Rog in je mnoga aktualna vprašanja na skupščinah gibanj, plod kolektivnega uredništva njegovih aktivistov predavanjih, diskusijah, okroglih mizah, bralnih in aktivistk. Kontaktiraš nas lahko na soc.center. angažiranega avtonomnega prostora in novih krožkih in podobno. [email protected]. Delovanje SC Rog torej tudi ni odrezano od širšega dogajanja v družbi, temveč je globoko praks, proteze drugačnega mesta, družbe in sveta. potopljeno v mnogotera družbena in delavska Fotografije: Miha Erjavec gibanja, tako v Evropi kot v Sloveniji. Tako je na Fotokolaž: Aljaž Košir – Fejzo Tribuna Trobilo: 2 3 Avtonomna cona: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Internacionala: 16 17 18 19 20 21 Kontraobveščevalna: 22 23 Šok terapija: 24 25 Ne-kulturno: 26 27 28 29 30 31 AKC Metelkova Mesto, Ljubljana Sandra Ocepek: Vstopim na Metelkovo. Na levi me navduši podoba enega najlepših in najbolj cenjenih hostlov v Evropi. Ob pogledu na živobarvnost prostora me prevzame dejstvo, da je nekdo vlagal trud in iz propadajočih vojaških stavb ustvaril prostor, ki me na vsakem koraku preseneti z novo umetnijo. »Čudaške« skulpture so v resnici izjemno lepe, kreativne in dru- gačne. Tukaj lahko popolnoma zastonj dostopam do umetniških in literarnih del, se udejstvujem v najrazličnejših dejavnostih in druženjih. Metelkova mesto je širom Slovenije in sveta znano središče umetniškega in rokodel- skega ustvarjanja, političnega delovanja in neodvisne kulturne produkcije s področja glasbe, gledališča, slikarstva, videa, stripa, kiparstva in drugih umetnosti. Znana je tudi kot sproščen in navdihujoč družabni prostor.

Zgodovinski pregled naprej se je razbijala podoba Metelkove kot geta, sti- škatlice za vžigalice, delavnice gibalnega izražanja delovanja je v takšnem preseku videna predvsem kot čišča vseh, ki jih je družba odrinila in se ustvarjala ter pravljice bravljice. Na Metelkovi deluje tudi ga- nadaljevanje, obenem pa tudi kot ustalitev vročega Metelkova mesto je že od začetka metamorfoze obnova podoba, ki prikazuje prostor Metelkove kot valerija Alkatraz, katere začetek sega v leto 1996, na- civilno-družbenega, predvsem pa kulturno-politič- močje boja. Na eni strani stojijo vsi, ki na takšen ren, umetnikom, organizatorjem in seveda publiki, stala pa je na pobudo mladih študentov akademije nega in identitetno alternativnega vrenja od konca ali drugačen način gojijo željo po dobičku, na drugi izjemno zaželen prostor. Danes na Metelkovi delu- za likovno umetnost. Galerija Alkatraz si je pred- 70. dalje. Spričo izredne pomembnosti, ki jo nosi v strani stojijo neodvisni umetniki, ki želijo prostor je ogromno avtonomnih društev, Metelkova mesto vsem zadala cilj predstavljati mlade umetnike in svojih nedrjih, pa lahko po 16. letih služi tudi kot za avtonomno ustvarjanje. Boj se je začenjal v dav- predstavlja center alternativne umetnosti, ki je po njihova dela kot tudi začeti dialog o fenomenih v obelodanitev nekaterih procesov, ki so se v tem času nih 80-ih. Na Metelkovi je stala vojašnica, v kateri navedbah nekaterih avtorjev v svetu bolj znan kot sodobni umetnosti, kulturi ter širši družbi. odvili na alternativni sceni. Daleč od tega, da bi pri- se je nahajal sedež poveljstva jugoslovanske arma- država, v kateri se nahaja. Gala Hala in klub Gromka delujeta predvsem sluhnili glasovom, ki jadikujejo, da se je alternativ- de (JLA). Začenjale so se pojavljati težnje po delni kot prostora, kjer se odvijajo glasbeni in (predvsem na scena v primerjavi z osemdesetimi in začetnimi (odstranitev odvečnih vojaških zmogljivosti) in Življenje na Metelkovi danes v Gromki) literarni, gledališki in filmski dogodki. devetdesetimi sčasoma izpela, vendar pa se je kljub tudi celostni (ukinitev vseh vojaških prizadevanj Pod okriljem Gale hale deluje tudi društvo za kul- temu potrebno zavedati, da se je vsaj do določene v družbi in mednarodnih odnosih) demilitariza- Ni skrivnost ugotoviti, da je razpolaganje s pro- turno in umetniško produkcijo KAPA, ki je aktivno mere institucionalizirala oz. se institucionalizira. ciji. Podobna situacija se je pojavljala tudi drugje storom temelj vsake organizacije, pomanjkanje na področju neodvisne in alternativne kulture od Seveda to ne pomeni, da sodi Metelkina bogata al- po Evropi. Verjetnost uresničitve in pričakovanja sredstev pa težava, ki pogosto pesti alternativne, leta 1994. Trudijo se razvijati neodvisno, alterna- ternativna produkcija že kar v to smer – sploh pa ne konkretnih rezultatov v širši javnosti močno legi- neodvisne, umetniške in mladinske organizacije. tivno družbo, ki ni pod pritiski kakršnekoli avto- zaradi izrazito heterogenih akterjev, ki tam deluje- timne in močno podpirane pobude za konverzijo Pogosto niti redni obiskovalci Metelkove, ki njen ritete oziroma prisile. Glavni dejavnosti društva so jo – ampak da je potrebno ob premisleku o avtono- Metelkove v sociokulturni excenter so bili razme- prostor izrabljajo za vikendaško pivsko obredova- organizacije koncertov, festivalov in klubskih do- mnih prostorih in političnosti prostora, upoštevati roma veliki tudi zaradi namenov vojske same, da nje, ne vedo, koliko mladinskih in alternativnih or- godkov, založništvo, ki deluje pod imenom KAPA predvsem dimenzije, znotraj katerih se dandanes se umakne s te in tudi nekaterih drugih lokacij v ganizacij za živobarvnimi stenami išče svoj prostor RECORDS, zadnja leta pa delujejo tudi na mednaro- gibajo alternativne družbene produkcije. Tukaj pa mestnem središču. Leta 1991 se je JLA umaknila s pod soncem. Metelkova živi tudi podnevi in nam dnem področju. Poleg tega nudijo audio studio ter je Metelkova v določenih vidikih paradigmatski prostorov na Metelkovi, mreža za Metelkovo pa ponuja ogromno. vadbene prostore glasbenim skupinam. primer, še posebej v smeri nekaterih tendenc de- skušala dobiti prostore za namen multikulturnega Vse, ki jih zanimajo radikalne družbene spre- Kulturno-umetniško društvo Mreža od leta politizacije in že omenjene institucionalizacije. centra. Kljub zagotovilom mestne in državne poli- membe ali kritična družbena misel, lahko v Škratovi 1997 prepleta ustvarjalne niti posameznih umetnic, Vprašanje, ki ga tu želimo nakazati, je kako znotraj tike, do prodaje ni prišlo, prostori so ostajali prazni čitalnici najdejo obilo revij, časopisov, pamfletov, umetnikov in rokodelcev iz Avtonomnega kultur- avtonomnih con misliti alternativno politično delo- in propadali. Leta 1993 je Mestna občina Ljubljana fanzinov, knjig in videokaset s področja radikalne nega centra Metelkova mesto. Podpira domiselne vanje, kljub temu, da je potrebno že v prvem koraku začela izvajati rušenje nekaterih prostorov na sever- družbene teorije in kritike, osvobodilnih gibanj, posege v prostor in predvsem tiste poglede na svet, avtonomno cono dojemati kot politični akt oz. osvo- ni strani Metelkove, kljub temu, da so bili prosto- subkulturnih tokov ter konstruktivnih poskusov ki »mešajo štrene« ustaljenosti. Neuveljavljenim bojen prostor. Je politična (v smislu ustvarjanja dru- ri popolnoma ohranjeni. 10. septembra istega leta preoblikovanja naših sredstev in družbe. Namen umetnicam in umetnikom, rokodelcem in drugim gačnega sveta) že sama bogata alternativna kulturna je organizirana skupina posameznikov iz društva Škratove čitalnice je delovati kot stimulator v okvi- kulturnim delavcem svetuje in jih podpira s preka- produkcija, ki jo dandanes najdemo na Metelkovi, Mreža za Metelkovo zasedla prostore bivše vojašni- ru družbenih gibanj, ki delujejo v smeri oblikovanja ljenostjo igralca, ki ve, da ustvarjalno delo spada čeprav v nekaterih vidikih teži k ustaljenim ume- ce JLA. Sledilo je par let trajajoče obdobje propada- nehierarhične, neavtoritarne, kooperativne družbe, med bolj zapletene igre potrpežljivosti. tniškim formam delovanja ali je potencial politič- nja prostorov na Metelkovi, ki je bila med drugim ki temelji na direktni demokraciji. Leta 2008 je bila podpisana pogodba o nega ustvarjanja le v radikalnem premisleku druž- tudi brez vode in elektrike. Okoli leta 1996 je prišel Socialni prostor za raziskovanje in razvija- dokončnem prenosu lastništva Metelkove z beno-političnega reda, hkrati pa v vseprežemajočem severni del Metelkove v last, ne pa tudi v posest nje teorije ter prakse anarhističnih gibanj nudi (A) Ministrstva za obrambo na Mestno občino Ljubljana. ustvarjanju alternativnih identitet – kot je npr. Mestne občine Ljubljana. Propadanju objektov je INFOSHOP, kjer organizirajo številne dogodke na Pogodba centru še vedno zagotavlja avtonomijo pri Socialni center Rog? Torej v nečem, kar ne prisega sledila logika v smislu: obnova je dražja kot ruše- omenjeno tematiko. delovanju, pojavljajo pa se tudi težnje o ustanovi- na vikendaštvo, ampak na preobrazbo posameznika nje. Dlje kot je propadanje trajalo, bolj se je takšna Menza pri koritu združuje tako mladinsko tvi skupne nevladne organizacije, ki bi povezala v celoti. Odgovor ni niti enostaven niti enostranski, logika utrjevala. Aktualna politična oblast (ne glede ustvarjalno preživljanje prostega časa v okviru mla- vsa društva, ki delujejo v avtonomni coni. S to or- vsekakor pa mora upoštevati tako globalno kot lo- na ideološko usmeritev) je v letih, ki so sledila, vo- dinskega centra kot večerno umetniško in kongre- ganizacijo bi legalizirali dejavnost in določili, kdo kalno dimenzijo. Če zaključimo z Metelkovo, lahko dila negativen pristop do prostorov na Metelkovi. sno dejavnost. Ponujajo tudi prostor gledališkim in prevzema odgovornost za dogajanje na Metelkovi. rečemo, da kljub temu, da se »lomi« ravno znotraj Leta 1997 je takratni župan dokončno porušil eno od glasbenim skupinam, vsem dejavnostim pa je sku- teh vprašanj, paradigmatski primer heterogenega av- stavb Metelkova mesto – Šolo. Leta 2000 je prišlo do pna humanistična nota. Vprašanja tonomnega prostora, ki se vseskozi izoblikuje skozi pozitivnega premika. Kulturni center Q združujeta Monokel in boj, skratka platforma za vznik kontra-oblasti na raz- Takratna LDS-ova ljubljanska županja je sku- Tiffany, zavzemajo se za vzbujanje kreativnosti, S tem pa smo tudi že v jedru vprašanj, ki bi jih mo- ličnih družbenih aspektih. Če se potemtakem boj na paj z državno šolsko in kulturno politiko SDS-a s umetniškega ustvarjanja in kulturnega udejstvova- rali danes odpreti ob vpogledu na Metelkovo. Kot nekaterih mestih vse bolj ohlaja, je odgovor samo v podpisom pisma o nameri gradnje akademijskega nja slovenskih LGBTIQ oseb. prvo je namreč potrebno zgornji kratek zgodovinski tem, da se ga s širokim plamenom znova vzpostavi. multikompleksa na kraju Metelkove mesta dose- V galeriji Mizzart poleg razstav različnih oris uvrstiti, hkrati pa tudi razumeti znotraj tiste gla ne le konsenz, ki je pozitivno vplival na obstoj likovnih del, deluje tudi 2nd hand market oblačil, družbeno-ekonomske faze prestopa iz enega siste- Metelkove mesta, ampak tudi ideološko spravo med obutve in dodatkov, otroške delavnice, šiviljske ma v drugega, ki jo dandanes označujemo s tran- Kletka: Miha Cvek nasprotujočima-si političnima ideologijama. Od tu delavnice, delavnica izdelovanja fotoaparata iz zicijo. Metelkova – njena zasedba in vzpostavitev Fotokolaž: Aljaž Vindiš

Vprašanje, ki ga tu želimo nakazati, je kako znotraj avtonomnih con misliti alternativno politično delovanje, kljub temu, da je potrebno že v prvem koraku avtonomno cono dojemati kot politični akt oz. osvo- bojen prostor. Je politična (v smislu ustvarjanja drugačnega sveta) že sama bogata alternativna kulturna produkcija, ki jo dandanes najdemo na Metelkovi, čeprav v nekaterih vidikih teži k ustaljenim umetniškim formam delovanja ali je potencial političnega ustvarjanja le v radikalnem premisleku družbeno-politične- ga reda, hkrati pa v vseprežemajočem ustvarjanju alternativnih identitet – kot je npr. Socialni center Rog? Tribuna Trobilo: 2 3 Avtonomna cona: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Internacionala: 16 17 18 19 20 21 Kontraobveščevalna: 22 23 Šok terapija: 24 25 Ne-kulturno: 26 27 28 29 30 31 Izbruhov kulturni bazen, Kranj

Jasmin B. Frelih: Petek, februarja, dež. Gremo v Ljubljano. Kaj dogaja? Metelkova, štirka, neki, nima veze. V Kranju je Brecelj. Brecelj? Kdo je to? En tip iz Kopra, pri Buldožerjih je igral, pa s karbidom streljal na Kennedya. Aja. Čakaj, kaj? Na letalonosilko. Aja. Ja. A na bazenu? Ja. Kr neki. »A s ti s Tri- bune?« »Ja. No, v bistvu ne, prosil so me...« »Ne povedat Breclju, ker bo hud.« »Zakaj?« »Menda so ga zajebal. En intervju pa neki, ne vem točn... Pizdil je, to sem slišal.« »Ok. Sej nisem zarad njega tuki.« Petek, februarja, dež. Someday a real rain will come, and wash all this scum of the streets. A slišite? Slišimo. Kako ne bi? Hropenje Kranja, ki pod zmagovalnim odrom slovenskih mest umira od dolgčasa. Ogradil se je s škatlami, kjer odmeva kič plastike, in se vonj kokic meša s ceneno kolonj- sko zadnjega idiota, ki je prišel iskat tretje tisočletje. V notranjosti pa trohnoba. Z dežjem vstane kisel vonj propada in mladina zbeži pred prostorom, ki ga je ustvarila sama, v zaroti z lastno lenobo in spe- čimi babicami. Pa kaj, če gnije, samo da je mir. Gremo v Ljubljano. Kaj dogaja? Nima veze. Več kot tu.

Sirota Kranj. Vse tvoje zgodbe so tako prekleto deloval v okviru sistema. Šulc in Sever priznata – izustili kakšno krepko o 'bandi narkomanov tam »Kar smo se naučil, zdej bomo mel kmal de- neprivlačne – slepe ulice usahnjenih prizadevanj, uporniki brez razloga, družbena-kritičnost zavoljo dol', je v zadušeni mladinski ponudbi Kranja Bazen setletnico, kar smo se tačas naučil, k smo bli v sceni, erozija javnega prostora, božjastni napadi ega, skriti nje same. Brez začrtanih ciljev, brez skupne vizije, postajal vedno bolj legitimna večerna destinacija. pa rihtal stvari z občino, pa rihtal prireditve, pa bli za kuliso napredka. Veš, da si izgubil bitko, ko ti ta- le ena sama zahteva – mi se ne gremo. Potreba po Vodstvo društva je ohranjalo družbeno-kritično di- v akciji,« trdo povzame Sever, »je to, da je glavna bla za center kaže proti najnovejšemu trgovskemu svobodnem prostoru, kamor stroj ne vstopa, je pre- stanco, organiziralo kampanje NE-EU, NE-NATO, stvar, predpogoj v bistvu za vse, česar se lotevamo, središču, ki se je vkopal pred mestno obzidje. Vojna tehtala zadržke. Bistveno vprašanje – lahko obstaja protesti ob Bushevem prihodu (Šulc: ''v Italiji, re- prostovoljno delo. Če si v neki prepričan, lahko to je. Mesto oblegano s kvadri masovne potrošnje, ki svoboden subjekt, če nima prostora, kjer bi svojo cimo, je čisti kaos, ko pride tak klavec na obisk, v počneš zastonj. Če ti plačajo, hitr začneš počet tud srkajo njegove zgodbe v uniformno maso vélike na- domnevno svobodo udejanjal? Sloveniji se je pa samo Kranj oglašal''), navezovalo stvari, v katere nisi prepričan. To se je vidl pr folku, racije na kredit. Izbruh. stike s sorodnimi društvi po Evropi in spoznavalo k je sm hodu, pa tud pr samih članih društva. Odpirat »Jst ne berem cajtngov,« pravi Šulc in pre- Kaj lahko nato rečemo o sistemu, ki ga pri- sistem od znotraj. Medtem ko je mladina z žura- je treba nekomercialen prostor, to je naša naloga, pa lista tretjo Tribuno. »Prasec!« vzklikne. »No... sotnost takega prostora vznemirja do te skrajnosti, njem na Bazenu razkazovala svojo alternativnost, edin plačil je polna dvorana ljudi, k niso pršli plačat, vsaj tarčo ma na glav.« Črnobel MZ Hektor strmi da skoraj kolerično nadenj pošilja policiste, inšpek- je Šulc kandidiral za svetnika in kasneje za župana. zato da lahko v miru zabijajo cajt, ampak so vložil v omizje. »Kako pa ste zdej s SAZAS-om?« »Ja kaj, torje, javne uslužbence, kazenske položnice, izjave, If you can't beat them, join them? čas, in pršli pogledat, so se pršli prepričat, da ne tožarmo se, bomo vidl, kaj bo,« reče Mak, »sam to odloke, razglase, obrekovanja, ki z vsemi razpolo- »Nobenih rejvov več, nobenih masovk, no- rabš odpret denarnice, če hočeš bit med ljudmi.« ni za v cajtnge. To še traja.« žljivimi sredstvi v tak prostor kriči – priznajte me. bene komerciale ne bo več tuki. Bazen je postajal Avtonomni prostor, drža, subjekt. Krivično Mak Sever, predsednik alternativnega kul- Če nič drugega, te sistemska ihta prepriča, da nekaj en navadn klub, in folk je prhajal sem dol s polnimi bi bilo obsoditi vsako družbeno iniciativo, ki za- turnega društva Izbruh (''to je sam formalnost, tuki vendarle počneš prav. denarnicami, zato k v Kranju drugam itak ne morš,« vzame samostojno držo, in se nato spusti v dialog smo vsi taglavni'') in Andraž Šulc, starosta društva, Klavnico je lastnik, ironično, prodal in se razburi Šulc, »sam če je recimo Metelkovi, al pa s sistemom, da je izdala svoje bistvo. Smisel demo- stojita za šankom in me zreta s ciničnim pogledom. Izbruh se je preselil v zapuščen, razpadajoč zimski Pekarni to kul, mi nočmo ratat sam še en mestn kratične ureditve je reševanje družbenih nesoglasij, Tisk. Saj ta teater pa poznamo. Nek človeški mo- bazen. Delovna vnema njegovih članov je iz razsu- diskač...« ne z represijo pod krinko zakona, ne s surovo silo tiv, način obstoja, zmaličiti z besedami, sedem tisoč te luknje pričela ustvarjati namenu prijazen kraj. »Pa pr folku se pozna, dobr vidš,« doda puškine cevi, temveč s kompromisi med člani druž- petsto znakov razmnožiti na deset tisoč pol papirja Zabavna anekdota dobro ilustrira pritlehno sta- Sever, »takoj k je enkrat keš u igri, se začnejo zbirat be in med njihovimi različnimi, a enakovrednimi in jih zabrisati pred čimveč parov oči. Odmevati re- nje sistema – Zavod za šport Kranj, kot upravitelj mladi japiji, k zavohajo kkšn evro profita, pa bi to ideološkimi stališči. Glavni problem je homogeni- sničnost prek medija ali – z lažjo iskati pristnost. objekta v denacionalizaciji, ki je bazen mirne vesti organiziral, pa bi bli pr temu zravn, pa so vsi sku- zacija odnosov. Kvazi-razsvetljena poza, ki napre- Vendar imata zgodbo. V Kranju pa vsaka prepustil razjedi časa, ga nikakor ni hotel prepustiti lirani pa face, dokler se zbira masa, pa se obračajo dek vidi v dejstvu, da se vsi strinjamo. In nastanek zgodba, ki je še ni zdrobilo stanje stvari, šteje. ustvarjajočim rokam in leta 2002 s tropom plačanih vstopnine, kuj k jim pa enga Breclja omenš, se pa parademokratičnega monologa, ki ga poslušamo Društvo je nastalo leta 2001. Ali, bolje reče- delavcev razdejal prizadevanja društva. zmrdujejo, kao kdo bo to poslušal.« vsi, izgovarja pa nihče. no, izbruhnilo je. Javni prostor se je tedaj s polno Sistemska agresija, ki v svojem prostoru ne »Nima veze! Pr bazenu nikol ni mel veze, Zato je, presenetljivo, za zdravo družbo nuj- paro prodajal najvišjemu ponudniku in spone bi- dovoljuje subjekta, ki je ne priznava, je društvu da je na odru en, k ti je simpatičen sam zato k te no skrbno negovati konflikt. Gojiti prostore, ki jih rokracije so stegovale svoje prste v vsak kotiček, tako nastavila zanko. Je avtonomni prostor, ki za spominja na reklame, pa na serviran svet, k ga po- ne razumemo. Oblikovati stališča, ki ne spadajo ki še ni bil komodificiran, tržen in podvržen for- obstoj potrebuje blagoslov sistema, od katerega se znaš. Ta oder je za ljudi, ne za produkte. Pa ljudi je nikamor in pripovedovati lastne zgodbe. Se na vse malnemu sistemu odnosov. Mladina se ni pretirano osvobaja, zares avtonomen? Društvo je bilo namreč v Sloveniji polhn, k majo kej za povedat, k vidjo, da pretege boriti proti uničujoči tišini konsenza. pritoževala, razdelila se je v njej odmerjena mesta, svoj projekt prisiljeno postaviti na legalna tla. zadeva ne laufa, sam jih nikjer nočejo slišat. Sem Izbruhniti. kjer je lahko svojo osebno identito lažno izpričevala Pogovori z občino, urejanje pogodb, status pridejo za gajbo pira, al pa za džabe, pa ti povejo, s kolektivnimi produkti. avtonomne cone, prijavljanje prireditev, odnosi z kar majo za povedat, ti jih pa lahko al spoštuješ al Tedaj pa je Izbruh z zasedbo stare klavnice lastniki... Istočasno se je vršila sprememba javnega pa se ga greš vsak vikend v tuša nalit in se zbujaš Fotografije: Vladimir Mičković začrtal mejo in ustanovil avtonomni prostor, ki ni mnenja – čeprav so obrekljivi jeziki še vedno radi sam seb smešn.« Fotokolaž: Miha Erjavec

Sirota Kranj. Vse tvoje zgodbe so tako prekleto »Nima veze! Pr bazenu nikol ni mel veze, da je na neprivlačne – slepe ulice usahnjenih prizadevanj, odru en, k ti je simpatičen sam zato k te spominja na erozija javnega prostora, božjastni napadi ega, skri- reklame, pa na serviran svet, k ga poznaš. Ta oder je ti za kuliso napredka. Veš, da si izgubil bitko, ko ti za ljudi, ne za produkte. Pa ljudi je v Sloveniji polhn, tabla za center kaže proti najnovejšemu trgovske- k majo kej za povedat, k vidjo, da zadeva ne laufa, mu središču, ki se je vkopal pred mestno obzidje. sam jih nikjer nočejo slišat. Sem pridejo za gajbo pira, Vojna je. Mesto oblegano s kvadri masovne potro- al pa za džabe, pa ti povejo, kar majo za povedat, ti šnje, ki srkajo njegove zgodbe v uniformno maso jih pa lahko al spoštuješ al pa se ga greš vsak vikend vélike naracije na kredit. v tuša nalit in se zbujaš sam seb smešn.« Tribuna Trobilo: 2 3 Avtonomna cona: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Internacionala: 16 17 18 19 20 21 Kontraobveščevalna: 22 23 Šok terapija: 24 25 Ne-kulturno: 26 27 28 29 30 31 Art središče, Goričko Julij Borštnik: Art središče je rezidenčni umetniški center, prvi in zaenkrat edini v Sloveniji. Nahaja se na Goričkem, tik meje z Madžarsko. Osnovna ideja Art središča je že od vsega začetka delovati kot neodvisni prostor namenjen ustvarjanju. Kot odprt prostor umetnikom in ustvarjalcem iz mednarodnega in slovenskega prostora nudi delovne, bivalne in organizacijske pogoje, ki omogočajo, da se za daljši čas nemoteno posvetijo koncipiranju in izvedbi svojih idej. Poleg osnovne dejavnosti izvajanja rezidenc (program Artist-in-Residence), Art središče izvaja tudi delavnice, poletne šole, predavanja in srečanja s področij animacije, kiparstva, avdio-video monta- že, uporabe računalniških programov, lončarstva, ekologije... Deluje tudi kot mladinski in multimedijski center. Hkratno delovanje in bivanje več ustvarjalcev znotraj istega prostora, podprta s paleto spremljajočih dejavnosti, vzpostavlja okolje naklonjeno izmenjavi izkušenj, navezavi sodelovanj in porajanju in izvedbi novih idej. Poleg tega ima koncentracija dejavnosti pozitiven vpliv tudi na svoje lokalno okolje. Prekmurje je namreč regija z malo priložnosti, visoko brezposelnostjo, nizko ravnijo izobrazbe in visoko povprečno starostjo prebivalstva. Zato želi Art središče aktivno prispevati k razvoju svoje okolice. Tako z razgibanostjo na kulturnem področju, kot z ekološkimi in razvojnimi projekti.

V času, ko se kreativnost že vsaj dve desetletji javnih razpisov, predvsem mednarodnih pa tudi le prestavile so se na državno raven. Leta 2007 je Za lokalne veljake zgoraj omenjenih ob- izpostavlja kot splošna zapoved, bi bilo za priča- nacionalnih, ščasoma uspela pridobiti sredstva za namreč ribniški Javni sklad za regionalni razvoj čin, bivših soustanoviteljic zavoda Art središče kovati, da bo tak projekt naletel na topel sprejem izvajanje programa. Dejavnosti so se tako skozi leta zahteval prodajo nepremičnin Art središča na jav- je ideja, da bi sodelovale pri projektu, katerega in podporo. Še toliko bolj, ker je tudi umetnost začele množiti in širiti. V delovanje Art središča se ni dražbi. Razlog je bil neodplačan kreditni dolg, ne morejo neposredno nadzorovati oz. si ga kar deležna vse več pozornosti in investicij. Skoraj po je vključevalo vse več ljudi, izvedla se je serija rezi- ki je bil najet za izgradnjo dela ateljejev. Ob vrnitvi podrediti in prilastiti, očitno povsem nepredsta- celem svetu se gradijo novi,večji muzeji sodobne denc ter številne delavnice, poletne šole, srečanja..., v prostore aprila 2008 je tako postala poglavitna vljiva. Specifika okolja v katerem delujejo, kjer so umetnosti, odpirajo se velike mednarodne razsta- dogradilo se je del manjkajoče infrastrukture. Nujni naloga ekipe, poleg sanacije škode in obuditve de- moderne institucije občinske oblasti, sodišč itd. ve ipd. Umetnost se vse bolj prepoznava kot dobra pogoj za uspešnost pa je ves čas bilo, in zaenkrat javnosti, prepričati vladne institucije, da preprečijo tesno prepletene z vaško domačijskostjo v kateri naložba, kot dejavnost, ki lahko pritegne široko tudi ostaja, zastonjsko delo, ki so ga prispevali eki- prodajo. Po dolgotrajnem procesu prepričevanj in se ni priporočljivo zameriti lokalnim veljakom, pozornost in na ta način nek kraj, neko mesto iz- pa, prostovojci in številni podporniki tako iz lokal- pogajanj je vlada konec leta 2009 privolila v popla- jim dovoljuje, kot dokazuje primer Art središča, trga iz lokalne anonimnosti in jo postavi na sve- ne okolice kot iz širšega prostora. Dejavnosti so se, čilo dolga z namenom, da omogoči nadaljevanje in da si lahko privoščijo res marsikaj. tovni zemljevid. kljub občasnim težavam, ki so jih povzročali lokalni razvoj dejavnosti rezidenčnega centra. Postavila Na širši, nacionalni ravni, pa je delovanje Prav tako so tudi rezidenčni centri, kot veljaki, množile in razvijale do leta 2006. Takrat pa pa je pogoj, da s poplačilom kredita lastništvo nad izven okvira oz. nadzora pisarniške hierarhije prav specifični centri umetniške in kulturne produkci- so se začele resne težave. Lokalnim veljakom uspeh vsemi nepremičninami preide na državo. Dolg je tako koncept, ki le skozi mnoge težave in napreza- je, med katere spada tudi Art središče, novost le v centra, nad katerim niso imeli nadzora, očitno ni tako sicer poplačan. Niso pa še zagotovljeni prav- nja naleti na kakršnokoli razumevanje. Sloveniji. V evropskem in svetovnem pogledu pa bil pogodu, oz. so si hoteli prostore prilastiti. Tako no-formalni odnosi med zavodom Art središče in Živimo v družbi, v kateri proizvodnja teme- so uveljavljeni že desetletja. Poseben porast in pod- so svetniki občin Moravsek Toplice in Šalovci, v novim lastnikom nepremičnin. Ob podpisu po- lji predvsem na pisarniških dejavnostih mezdnih poro lokalnih in nacionalnih oblasti pa so doživeli svetu zavoda Art center na legalno precej vprašljiv godbe o poplačilu dolga je bilo dogovorjeno, da se delavcev in delavk (oglaševanje, svetovanje, var- predvsem v devetdesetih letih. način vsilili novo vodstvo, ki je zavodu odtegnilo bo to zgodilo do konca leta 2009. A se še ni. Sedaj nost, finančne transakcije ipd.) katerih rezultate Vendar pa je Art center veliko bolj kot na pridobljena programska sredstva, odklopilo telefon Ministrstvo za kulturo obljublja, da bo pogodba, ki je težko šteti. Problem težavnosti štetja se rešuje topel sprejem in podporo naletel na številne teža- in internet, s svojim nedelom uspelo prekiniti vse bo zavodu Art središče in njegovi ekipi omogočila s procesom pisarniškega povprečenja in pritiskom ve; nasprotovanja pri lokalnih oblastnikih ter na projekte v izvajanju ter konec leta 2006 s pomočjo pogoje za trajno in neodvisno delovanje, podpisa- podrejanja. Smisel vsega početja pa narekujejo šefi, nezainsteresiranost na nacionalnem nivoju. lažnih tožb in ovadb uspelo prostore izprazniti ter na do konca meseca marca. Za razvoj dejavnosti kateri sami niso nič manj ujeti v ta abstrakten in od- Center je bil ustanovljen leta 2000 v pre- jih prepustiti krajam in propadu. Država se je kljub centra je to seveda neobhodno. Brez zagotovljenih tujen svet. V takem okolju je kreativnost, ne glede novljeni bivši obmejni stražnici JLA. Prenova je sprotnemu obveščanju in prošnjam za pomoč od formalnih pogojev center pač ne more delovati. na propagandne slogane, prej motnja kot vrednota. bila financirana s sredstvi EU. Lokalni občini sta v problema distancirala. Propadanje centra je bilo Odkod vse opisane težave Art središča? Kje Oziroma pride do izraza predvsem kot iznaj- začetku sodelovali, vendar pa sta kmalu umaknili prekinjeno šele aprila 2008, ko si je ekipa z vrsto je problem? Problem je neodvisnost. Točneje; pro- dljivost posameznikov iz vrhnje plasti šefov pri iz- obljubljeno finančno podporo. To je center spravi- sodnih zmag uspela priboriti pravico, da nadaljuje blem je v nerazumevanju in nesprejemanju neod- igravanju sistema. lo v finančne težave. Kljub temu je centru preko z dejavnostmi. Žal pa s tem še ni bilo konec težav, visnosti znotraj obstoječega reda. Vprašanje je, če obstaja sploh še kdo, ki se ne strinja, da se celostno gledano težave v zadnjih letih le kopičijo, odgovori oz. vizije kako jih razre- šiti pa so umanjkali. Pot iz take situacije je pač mo- Umetnost se vse bolj prepoznava kot dobra naložba, kot dejavnost, ki lahko žna le skozi veliko mero ustvarjalnosti in inovacij. Nujni pogoj za ustvarjalnost in inovativnost pa sta pritegne široko pozornost in na ta način nek kraj, neko mesto iztrga iz lokalne sposobnost in možnost neodvisnega mišljenja in delovanja. K vzpostavljanju takih pogojev si priza- anonimnosti in jo postavi na svetovni zemljevid. [...] Odkod vse opisane te- deva tudi Art središče. žave Art središča? Kje je problem? Problem je neodvisnost. Točneje; problem Policijski trak: Art središče je v nerazumevanju in nesprejemanju neodvisnosti znotraj obstoječega reda. Fotokolaž: Aljaž Vindiš Tribuna Trobilo: 2 3 Avtonomna cona: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Internacionala: 16 17 18 19 20 21 Kontraobveščevalna: 22 23 Šok terapija: 24 25 Ne-kulturno: 26 27 28 29 30 31

London bricks Simon Plestenjak: Okrog 17.000 ljudi v Londonu jemlje stanovanjsko politiko v svoje roke. Skvotajo v zapuščenih hišah, pubih, praznih vilah, neupo- rabljanih pisarnah, bivših knjižnicah, internatih, šolah ... V mestu je več kot 80.000 praznih stavb. Življenje brez najemnine pa ni ravno zastonj. Pla- čuje se s selitvami, izgoni in večnim iskanjem. Tribuna Trobilo: 2 3 Avtonomna cona: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Internacionala: 16 17 18 19 20 21 Kontraobveščevalna: 22 23 Šok terapija: 24 25 Ne-kulturno: 26 27 28 29 30 31

Romantiziranje berlinske svobode, skvotarske sce- Želje so imenitne, na lokalni bazi uresničljive, ven- ne, alternativnih prostorov za druženje, zabavo, dar se je nemogoče izogniti utopističnemu pomisle- anarhijo in radikalno levičarsko politično udej- ku. Nekaj manjka, nekaj ključnega. Razen neurejene stvovanje, zasedanje hiš, ker so pač prazne in ker okolice ni hiša niti podobna skvotu, vse je čisto, diši pač nimamo denarja ... se razblini v oblaku solziv- po kruhu in lesenih ostružkih, vhodna vrata so za- ca ob pregledu na današnjo dejansko situacijo. Od varovana z alarmnim sistemom. V projektnih hišah dobrih 30 zasedenih hiš [...] jih je skoraj polovica morda manjka uporniškega duha. Kar ni nujno slabo, izpraznjenih [...] nekaj jih je legaliziranih [...] osta- zveni precej bolj konstruktivno, vendar se postavlja le imajo različne statuse. vprašanje, koliko se da rešiti po diplomatskih poteh. Avtonomija nemškega sindikalizma Zala Vidali: »Es gibt überhaupt keine autonomen Räume in Berlin!« vpije Sokratis z raskavim glasom. Nato se umiri, vdan v usodo mi razloži, da je dezutopist. Nehal je čakati na boljše čase, samo še slab- še bo, pravi prebivalec ene zadnjih zasedenih hiš v Berlinu – Brunnenstraße 183. A avtonomija ima več obrazov. Eden od njih se zrcali v nemški organizaciji, ki temelji na decentralizaciji, regionalnemu razvoju in avtonomiji posameznih hišnih projektov. Zrasli so iz skvotov, danes pa predstavljajo nov model najemanja. Ta se kaže kot nasprotje kapitalističnim investicijskim praksam, njegovo temeljno načelo pa je: pravica do stanovanja za vse.

Brunnen183 v Berlinu so izpraznili novembra. konec februarja ponosno praznoval 20 let obstoja) Mithäuser Syndicat so podjetje Inwole GmbH (družba z omejeno odgo- je čisto, diši po kruhu in lesenih ostružkih, vhodna Temu se Sokratis čudi, saj običajno niso izseljevali po dogovoru z lokalnimi oblastmi na mesec plačuje vornostjo), ki je lastnik hiše, hkrati pa so v podjetju vrata so zavarovana z alarmnim sistemom. pred zimo. Sploh pred letošnjo zimo, ki je bila ena simbolno ceno, 1€/m². Da bi zasedene hiše umaknili s kapitalističnega zaposleni njegovi stanovalci. V podjetju ima polno Pomemben premislek zahteva dejstvo, da je bolj mrzlih in zasneženih. Tega seveda niso vedeli, trga in preprečili vpliv tovrstnih urbanističnih glasovalno pravico »hišno društvo«, ki ga upravlja- sindikat s svojimi projekti vpet v zdajšnji sistem, ko je hišo zapuščalo uradno 40, verjetno pa skupaj Dieses Haus ist bezetzt! procesov, se je v Nemčiji razvilo zanimivo gibanje jo stanovalci, ta skrbi za financiranje, višino naje- sicer se mu po svoje prilagaja in išče točke podob- z nelegalnimi priseljenci okoli 60 ljudi. Kako so se Mithäuser Syndicat, ki je iz hiše v Freiburgu pre- mnine in hišno upravljanje, omejeno pravico pa nosti. Tako bi nov model najemanja lahko imeli znašli, ne ve, sam ima vso svojo lastnino zapaki- V Nemčiji tri mesta beležijo močno skvotarsko gi- raslo v skupnost 50 projektnih hiš (Haus Projekt). ima Mithäuser Syndicat, GmbH. Ta lahko da veto tudi za del zelenega kapitalizma, ki maha iz priho- rano v dveh torbah in živi pri prijatelju v stano- banje, Hamburg, Berlin in presenetljivo Potsdam. Hišni projekti so prostori za življenje in delo, te- na zvišanje najemnin in eventualne nesolidarne dnosti. Dejstvo je, da »zeleno[...]bio/vege« posta- vanjskem skvotu. Te policija še nekako pusti pri V Berlinu se je najprej skvotalo v Kreuzbergu, po meljijo na skupnosti ter se ukvarjajo s podobnimi procese, v avtonomijo hiše pa ne posega. Zaradi ja tržno blago, po katerem posegajo tisti, ki jim je miru, zaskvotani socialni centri pa ne zdržijo več, padcu zidu pa se je začela masovna okupacija vzho- temami in imajo tudi podobno miselnost kot skvo- povezave s sindikatom se stanovalci zavarujejo mar, kaj jedo, tisti malo bolj izobraženi, mlada eli- represivni organi se do njih dokopljejo v najkrajšem dnega predela Friedrichshein. Alternativne stano- terji, saj načeloma tudi izhajajo iz te scene. Ker so pred vnovično postavitvijo hiše na kapitalistični tna družba. V Berlinu je to zelo opazno, pojavlja se možnem času in jih izpraznijo. Gonja proti zasede- vanjske projekte so ustvarjali kar v celotnih praznih legalni, nimajo težav s policijo, tudi okolica jih ne nepremičninski trg in ponovno prodajo. Glavno pravi »prehrambni ostracizem«. Pozorni moramo nim hišam se je preselila tudi na medijsko stran, in ulicah, ena takih je bila Mainzer Straße. V njej so gleda nujno kot uničevalce mestne idile. načelo »Freiraumkultur«-projektov je »no profit, biti tudi na način dela, ki ga proizvajajo projektne tako so ljudje, ki sicer velik del svojega delovanja zavetišče našle različne manjšine, od gejev, lezbijk, V Berlinu so model prevzele že štiri hiše, tri no trading«. Torej, ker si investicijo lasti skupnost, hiše. V prvi vrsti je zelo pomembno, da stanovalci posvetijo solidarnostnim akcijam, označeni za ne- priseljencev do mladih brez denarja za najemanje v Potsdamu. V mesto dobre pol ure oddaljeno od ne posameznik ali podjetje, se ne ustvarja profit. v hišnih projektih morajo delati, saj morajo plačati varne levičarske radikalneže, zaskvotane hiše pa stanovanj. Z Voküji (Volks Küche, ljudske kuhinje), Berlina se odpravim na obisk enega od projektov. Najemnine v hišnih projektih so ocenjene na 3-5 €/ najemnino. Kljub temu da se nekatere hiše usmer- za teroristična gnezda. V pretvarjanju informacij otroškimi igrali, poceni avtomobilskimi delavnica- Ko se sprehajam skozi center Potsdama se ne mo- m², in ne običajnih (povprečno) 9 €/m². jajo na ročne spretnosti in samooskrbo tistega kar in obračanju javnega mnenja v smer strahu pred mi in različnimi iniciativami so složno živeli tudi s rem otresti občutka, da je tu levičarsko gibanje zelo Nakup hiše je financiran iz različnih virov. potrebujejo, bi večino aktivnosti sindikata prej prebivalci zasedenih hiš kraljuje medijski mono- sosedi, a le do novembra 1990. Ulica je takrat postala močno. Mesto je sicer tipično turistično posladka- Stanovalci morajo najprej poskrbeti za začetni la- označili za levičarski odgovor na post-fordizmem. polist Axel Springer AG. Njegov lastnik Axel Cäsar prizorišče hudih bojev med policijo in prebivalci, no, a na skoraj vsaki izložbi in koščku zidu s pla- stniški kapital. Tega zberejo s t.i. »prijateljskimi Kaj to pomeni za prebivalce zasedenih pro- Springer, desničarski konservativec, je bil deležen končalo se je z nasilno izselitvijo. Lokalne oblasti so katov berem »Freiräume«, »Solidarität«, »Gegen krediti«, denarjem, ki so ga privarčevali in inve- storov, skvotov? Da med drugim izgubljajo privr- marsikatere levičarske kritike, v sedemdesetih hišo, ki ni našla svojih lastnikov, v sanacijo in na- Nazis!«. Nekaj minut ven iz centra, v neposredni stirali v nakup in sanacijo. Večji del, okoli 70 od- žence, saj se del bivših skoterjev ne udeležuje več letih celo bombnega napada na njegovo poslovno daljnje najemanje dali v oskrbo nepremičninskemu bližini enega od neštetih jezer leži leta 1897 zgrajena stotkov nakupne cene nepremičnine, si priskrbijo demonstracij in akcij proti izselitvam. Sokratis stavbo v Hamburgu, za katerega je odgovornost pre- podjetju GSW, lastnik katere je finančni investitor stara vila Projekthaus Potsdam Babelberg. Idilična z običajnim hipotečnim kreditom pri alternativnih pove, da ne morejo več računati na več kot 500 ljudi vzela Frakcija rdeče armade (RAF). Današnji nem- Cerberus iz ZDA. Berlin beleži številne podobne lokacija za ustvarjanje in ukvarjanje z različnimi bankah, najpogosteje pri nemški socialno-ekološki na cestah. Ko so praznili Brunnen183 jih je prišlo ški levičarji pa so vse prej kot nasilni, česar tisk ne zgodbe. Dediči hiš nimajo denarja za nujne obno- projekti po površini meri 5800 m². Poleg vile je na banki GLS. Pri isti banki jemljejo podporniki in pri- okoli 300. Mesec nazaj je bil Dresden prizorišče ve- prikaže, še več, postopno se ustvarja občutek, da ni ve, mesto pa bi rado notranji del Berlina »očistilo« ozemlju še stanovanjska hiša, delavnica in manjša jatelji projekta mikro kredite in dobivajo jamstva. likega anti-nacističnega shoda z namenom blokirati velike razlike med njimi in neonacisti. pografitiranih razpadajočih stavb. Nepremičninske hišica. Ko mi koordinator Christian razkazuje oko- Vsak projekt se pri včlanjevanju v sindikat zaveže, srečanje 1000 neonacistov. Dobro podprta akcija je Nemško skvotersko sceno so sestavljali firme čakajo na ugodne priložnosti, kljub temu da lico, spoznam ostarelega francoskega kuharja, ki da bo mesečno v solidarnostni fond plačeval 10 pritegnila okoli 10000 levičarskih aktivistov, kot družbeni odpadniki, ki so jasno izkazovali leve ide- imajo v lasti nepredstavljivo veliko stanovanj in so ravno takrat v hišici peče kruh. »Baguette« pokaže centov/m². Tako lahko nove projektne hiše hitreje podporniki pa so bili na spletni strani našteti vsi je in nasprotovanje fašistični miselnosti. Skvoterji nedvomno tudi močne pogajalke. na štruco kruha in se zasmeji. Dobra volja in prijetna zberejo začetni lastniški kapital, dejavnost pa izraža levi politični podmladki pa Pirate Partei itd. Ne gre so bili vedno trn v peti desničarsko usmerjenim V nekaterih drugih mestih v bivši vzhodni atmosfera veje iz povsod. Nekaj denarja zaslužijo s pomembno načelo solidarnostne ekonomije, ki jo prezreti dejstva, da se politično udejstvovanje vse oblastem, saj so se v zasedenih hišah zbirali naspro- Nemčiji propada veliko hiš, saj se mladi selijo v prodajo kruha, nekaj malega z organiziranimi kera- skuša odsevati sindikat »najemnih hiš«. prehitro ustavi pred pojavom politične nemoči pred tniki kapitalistične ureditve, anti-jedrski aktivisti, Berlin. V Leipzigu so z namenom hiše ohraniti izpe- mičnimi delavnicami za otroke. Če dobijo naročilo, Z nakupom hiše si stanovalci v prvi vrsti za- velikimi uveljavljenimi strukturami. V projektnih anarhisti, nemški Autonomi. Ustvarjali so lastne ljali akcijo »čuvajev hiš«. Hiše se namenja umetni- kak evro navrže mizarska delavnica, če pa ni naro- gotovijo varnost in mir. Pred policijo, ki jim je v pre- hišah morda manjka uporniškega duha. Kar ni nuj- socialne institucije, ki so temeljile na skupnostne- škim ateljejem, studiem, projektnim prostorom in čil, mizarijo za svojo hišo. Ikea je seveda poceni, a teklosti grozila z izselitvijo in tudi pred desničar- no slabo, zveni precej bolj konstruktivno, vendar se mu življenju brez hierarhičnih in prisilnih odno- to brez najemnine, dokler jih stanovalci vzdržujejo. če vštejemo še stroške proizvodnje in poti, se veliko skimi skrajneži. Veliko je zgodb iz celotne Nemčije, postavlja vprašanje, koliko se da rešiti po diplomat- sov. Vsak je seveda imel svoje razloge, in tako so v Za najemodajalce v Berlinu ni težav z nezmo- bolj splača tesati sam, razmišlja Christian. Okolica je da so neonacisti uničevali stvari v zasedenih hišah skih poteh. Tudi blokada ulic, metanje molotovk, Berlinu nastajali skvoti, čigar prebivalci so ustvar- žnostjo najemanja. Skoraj vsi predeli so že dobili z njimi zadovoljna, tudi politično so precej močni. in s stanovalci tudi fizično obračunavali. Ker so uničevanje kapitalističnih trgovskih centrov ni nuj- jali politična gibanja, po drugi strani pa so hiše za- status »hip« okrožja. V Charlottenburgu živi nova V primerjavi s celotnim prebivalstvom mesta jih je bili nekateri prebivalci nelegalni priseljenci in so no uspešno, a mnenje je vidno izraženo. Je biti del sedale samo skupine ljudi, ki so iskale stanovanje buržoazija, otroke se vzgaja na Prenzlauer Bergu, če precej (za razliko od razmerja v Berlinu), zato lažje bile hiše pač zasedene, nekaterih napadov sploh javne debate, kot to počnejo nevladne organizacije, in ga pač niso našle. si dovolj alter, si sobo najdeš v Friedrichsheinu, naj- uresničujejo svoje cilje in se ne ukvarjajo z negativ- niso prijavili. Po drugi strani želijo člani sindikata lahko učinkovito ali je bolj kot ne obsojeno na neu- Romantiziranje berlinske svobode, skvo- bolje pa se seveda živi v Kreuzbergu. Večina, sploh no sliko, ki bi jo lahko o njih imeli prebivalci, obla- in projektne hiše pokazati, da je možen drugačen speh? Biti znotraj sistema pomeni prevzeti določen tarske scene, alternativnih prostorov za druženje, vzhodnih predelov je postala popularna z običajno sti in mediji. Slednje celo sami oskrbujejo s svojimi model najemanja in življenja. Christiana vprašam, način obnašanja. Konstruktivni dialogi in politično zabavo, anarhijo in radikalno levičarsko politično mestno gentrifikacijo. Ta urbanistični proces je v sporočili za javnost. kako jim uspeva. Kako to, da lahko skupina ljudi lobiranje zahtevajo kulturni in socialni kapital, ki udejstvovanje, zasedanje hiš, ker so pač prazne in Berlinu na zelo visokem nivoju, čeprav so najemni- Njihov cilj je ustvariti pogoje za »skupinsko živi brez težav, z dvajsetletnim kreditom na plečih, ga skvoterji niso želeli imeti. Antagonizem in reši- ker pač nimamo denarja... se razblini v oblaku sol- ne v mestu, ki očitno leži dovolj vzhodno, razmero- lastništvo« in stabilne socialne cene najemnin. Pri z različnimi interesi? Odgovori, da je zelo optimi- tve, ki jih ta prinese, se zaustavijo pri vprašanju de- zivca ob pregledu na današnjo dejansko situacijo. Od ma nenavadno poceni (250 € mesečno bo dovolj za sanaciji in gradnji hiš poskušajo upoštevati nače- stičen glede projekta. Vsi delajo za skupno stvar, narja in obveznosti mesečnega plačevanja le-tega za dobrih 30 zasedenih hiš (ali celih ulic), jih je skoraj 15 m² sobe v trisobnem stanovanju). V prihodnjih la ekološke gradnje (že načrtujejo gradnjo pasivne vsak se zaveda svoje pozicije. Važno je, da imajo po- streho nad glavo. Moj sogovornik, »stari skvoter« polovica izpraznjenih (nekatere so že sanirane in letih bo nedvomno gentrificiran revnejši predel hiše), njihovi projekti, kot tudi projekti, ki jih go- dobno miselnost in pogum uklanjati se vsakdanjim Sokratis pove, da novi modeli ne bodo vzdržali. Da spremenjene v luksuzna stanovanja), nekaj jih je le- Nuekölln, v katerem sedaj večinoma živijo turški stijo, se osredotočajo na ekologijo, naravno življe- normam in načelom potrošniške družbe. Do neke je brezpredmetno iskati vedno nove rešitve. Ne re- galiziranih (torej stanovalci plačujejo najemnino), priseljenci in njihovi potomci. Tja se selijo študen- nje (delavnice naravne kozmetike) in nov družbeni mere so projekti tudi delno energijsko neodvisni, šitve, pot je pomembna, zaključi. A pot sama je tudi ostale imajo različne statuse. Kakšni manjši hišni ti ter ob koncih tedna manjše nenavadne zabave. S model, ki temelji na osnovnem temeljnem dohodku. in popolnoma avtonomni od kapitalističnih načel. prinesla današnjo situacijo, ki dopušča alternativne projekti plačujejo minimalno najemnino za sobe, porastom dogajanja bo okrožje južno od Kreuzberga Hiša je članica Mithäuer Syndicata, stano- Želje so imenitne, na lokalni bazi uresničlji- rešitve od znotraj, kar je za premik morda celo nujno. del skupnih prostorov pa je zaseden, lastniku pa postalo njegov podaljšek (že sedaj se slišijo kakšne valci hišnega projekta Potsdam pa hiše niso najprej ve, vendar se je nemogoče izogniti utopističnemu se očitno s tem ne da ukvarjati ali pa je ta del hiše skovanke tipa Kreuzkölln) in zdajšnji stanovalci si zasedli in jo potem kupili, kot je običajna praksa pomisleku. Nekaj manjka, nekaj ključnega. Razen podedoval kdo drug. Punkerski skvot Køpi (ki je lahko obetajo višje najemnine. ostalih članic, temveč so šli takoj v nakup. Odprli neurejene okolice ni hiša niti podobna skvotu, vse Fotokolaž: Aljaž Vindiš Tribuna Trobilo: 2 3 Avtonomna cona: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Internacionala: 16 17 18 19 20 21 Kontraobveščevalna: 22 23 Šok terapija: 24 25 Ne-kulturno: 26 27 28 29 30 31

Okupa y resiste! agenceglobal.com: Zmešnjava v Grčiji, zmešnjava Rok Kovač: Od zaskvotiranih jam v hribih Granade v Andaluziji, v Evropi, zmešnjava na Zahodu, zmešnjava v svetu? okupiranih celotnih vasi v notranjosti Španije do majhnih skvotov v večjih mestih kot so Barcelona, Valencija in Madrid me Agence Global v svojih vrstah združuje kritično misleče komen- srečevanje s skvot gibanjem in pogovori z vanj vpletenimi ljudmi tatorje, ki ponujajo drugačen pogled na dogajanje v svetu. ohranja v stanju permanentnega kulturnega šoka. Prispevek je plod številnih pogovorov in intervjujev, ki sem jih opravil na Immanuel Wallerstein je priznan ameriški sociolog, ki se ukvarja svoji poti odkrivanja drugega obraza Španije, tistega, ki ga ne s sociologijo zgodovine in analizo svetovnih sistemov. najdemo v ponudbah turističnih agencij ter katerega obstoj bi Immanuel Wallerstein: Vse razprave so zadnje čase usmerjene španske oblasti najraje popolnoma zanikale in izničile. Bikobor- proti »grškemu viharju« kot pravi revija Fortune, in vsi kažejo s be tako se zdaleč niso edini boj, ki se odvija Španiji. prstom na drugega krivca. Kdo je torej kriv? Grško vlado so obtoži- Moja sogovornica, živeča v skvotu enega malih njihovi internetni strani (yomango.net) lahko naj- povedi misli vseh prisotnih. »Tako je pri skvotira- Sledijo pogovori s sosedi, saj so dobri sosedski odno- li prevare in dopuščanja Grkom, da živijo preko svojih zmožnosti. mest v okolici Barcelone, mi pojasni: »Najemnine demo in natisnemo različne črtne kode širokega nju. Saj veste, ena izselitev pomeni novo okupaci- si eden izmed ključnih pogojev dobrega in trajnega so nerazumno visoke. Kapitalistični sistem – od spektra artiklov s spremenjenimi cenami, navodila jo!«. Že naslednji dan se prične intenzivno opazo- skvotiranja. V novo bivališče se napelje elektrika, Evropsko unijo so obtožili, da je ustvarila nemogoče temelje za evro. nepremičninskih agencij pa do supermarketov – je za ponarejanje avtobusnih in metro vozovnic, raz- vanje. Pozornost je usmerjena predvsem na vidne katere dobrodušni sponzor je večinoma kar bližnji pokvarjen do dna duše. Tega preprosto ne morem lične pristope pri kraji različnih izdelkov ipd. »V simptome vise, ki ni v uporabi: nabiralniki napol- steber javne mestne razsvetljave. Z vodo je načeloma podpirati. Izbire ni. Ali skvotiramo – ali pa skvoti- takšnih ogromnih trgovskih verigah, ki uničujejo njeni z reklamami, umazanija, prerezana električna težje, vendar tudi to lahko v primeru delujoče insta- Ali pa je mogoče kriva banka Goldman Sachs, ki so »Evropa je postala velika socialna država za vse, ramo.« Tako Barcelona, njena okolica kot celotna male trgovce, spodbujajo proizvodnjo gensko mo- napeljava, zaraščeni vrtovi, umazane ključavnice lacije v hiši po gumijastih ceveh povežemo z ulice. jo obtožili, da je grški vladi omogočila ponarejanje za države kot za posameznike.« Španija jih je polna. V primerjavi z rodno grudo se dificiranih organizmov in potrošniški življenjski ipd. Opazovanje poteka v poznih nočnih urah, ko Kjer je volja, je tudi pot je mantra, ki se ponavlja pri bančnih računov, ko so se Grki pridruževali evrop- Medtem pa evro peša in dolar je ponov- zdi, da je skvotiranje tu nacionalni šport. stil, je nakup kriminalno dejanje.«, mi pojasni eden ljudje spijo in so ulice prazne. Vsaki potencialno pri- vsakem segmentu procesa okupacije, od začetne- skemu monetarnemu sistemu? In jo sedaj obto- no, vsaj za trenutek »varno zatočišče«. Vendar Skvot gibanje je ogromno in heterogeno, na- izmed članov kolektiva. »To ni priročnik za okori- merni hiši se na ključavnico prilepi prozoren lepilni ga opazovanja do urejevanja prostorov za bivanje. žujejo, da se zapleta v zamenjavo neplačil (CDS Ferguson svari, da je Ameriški javni dolg »varno drobljeno na nešteto manjših aktivističnih kolekti- ščanje, temveč manifest naše borbe.« Splošno uve- trak. Teden, ki sledi, je posvečen preverjanju stanja Podatki, ki bi zajeli velikost gibanja, so na – credit-default swap), ki grško vlado postavlja v zatočišče« ravno toliko, kot je bil to Pearl Harbour vov ter posameznikov, katerih skupni imenovalec ljavljen in primernejši izraz za krajo v tovrstnih tr- nameščenega lepilnega traku in zbiranja informacij nivoju celotne države neobstoječi. Celovito sliko še ranljivejši položaj, vendar banki prinaša profit. leta 1941. je boj zoper nepremičninske agencije. »Poglaviten govinah je tako torej deprivatizacija dobrin. Takšni o hišah ter njihovih lastnikih, ki so na vpogled na si lahko sestavimo le iz manjših delčkov mozaika s Vodilni človek kreditne strategije Unicredit banke Ko je analitik Financial Times-a predlagal, problem so tržne spekulacije nepremičninskih pod- in njim podobni priročniki zapolnjujejo police v registru nepremičnin na voljo vsakomur. V mestni ščepcem posploševalne domišljije. Na strani pisar- v Münchnu pravi, da je to: »kot da bi sklenili za- da bo Nemčija na koncu le izvlekla Grčijo iz kri- jetij s praznimi hišami, katerih je v Španji na kupe. Z večini okupiranih hiš, od majhnih skvotov pa do hiši je prav tako mogoče pridobiti informacije o ur- ne v Barceloni, ki je specializirana za pravno pomoč varovanje za sosedovo hišo, saj s tem avtomatsko ze, je eden izmed nemških bralcev to komentiral nadzorom ponudbe umetno dvigujejo ceno in spre- velikih socialnih centrov. V tem morju časopisja banističnem planu za želene stavbe. V primeru da je skvotom, najdemo podatek, da je od leta 1989 pa do ustvariš spodbudo za požig.« Nemška kanclerka takole: »To, kar pravite, je, dajte jim denar, da minjajo lastništvo stanovanja iz pravice v luksuz. Če (najbolj razširjen časopis v gibanju je bržkone zlogla- urbanistični plan v skladu z našim načrtom za kvot, danes bilo skupno vzpostavljenih samo na področju Angela Merkel je označila Goldman Sachsovo de- ga zapravijo v vaših trgovinah. A ni to isto, kar je takšno življenje luksuz, je potemtakem skvotira- sna mesečna publikacija Antisistema) in fanzinov lastnik pa prebiva v kakšnem oddaljenem predelu Barcelone 445 socialnih centrov in skvotov (za več lovanje v letu 2002 kot »škandalozno«. Francoski počnejo Kitajci, ko kupujejo ameriške zakladne nje pravica!«, mi na vprašanje o razlogih skvotiranja izstopa t. i. knjiga knjig, obsežen priročnik z naslo- države ali je celo preminil, so pogoji za okupacijo informacij glej okupesbcn.squat.net, za vsa vpraša- finančni minister Christian Legarde pa je pozval obveznice?« odgovori moj drugi sogovornik v okupirani hiši v vom »Do it yourself«, kjer so zbrane vse potrebne »popolni«. Pošlje se pismo na naslov bodočega nja in pomoč pa so dosegljivi tudi na email naslovu: k večji regulaciji zamenjav neplačil. Kar te mnogotere presečne analize v iska- Valenciji. Pravica do bivanja oz. strehe nad glavo je informacije za alternativno življenje – od navodil skvota z njegovim imenom na kuverti, kar v priho- [email protected]). Prav tako obstaja Niall Ferguson pravi, da grška kriza pri- nju kratkoročnih krivcev in kratkoročnih prido- ustavna pravica slehernega državljana Španije, kar za uspešno in dobro skvotiranje, zbirke zdravilnih dnje služi kot dokaz, da na tem naslovu prebivamo internetna stran s programom večine skvotov na šir- haja v Ameriko in jo označuje kot fiskalno krizo bitev ne vidijo, pa je, da je problem svetoven in pa trdno zavezništvo urbanistične politike in agre- rastlin, zidanje hiše, pa vse do prijetne masturba- že dalj časa. Potrebna je le še tiha in hitra akcija. V šem področju Barcelone (squat.net/usurpa), kjer naj- Zahodnega sveta. Ferguson pridiga o zlu javnega strukturen. Banke obstajajo zaradi zaslužka. In sivnega trženja nepremičnin pretvarjajo v mehani- cije. Z drugimi besedami, skvotersko sveto pismo. zavetju temne noči se vtihotapimo v hišo in zame- demo na enem mestu po dnevih zbrane informacije dolga in Keynesovega koncepta »brezplačnega ko- igre, ki jih je Goldman Sachs (in tudi druge banke) zem indoktrinacije v kapitalistični sistem. Mesečni Ko govorimo o skvotih in skvotiranju se le-ti njamo ključavnico. To je tudi najbolj problematičen o delavnicah, predavanjih, filmskih projekcijah ipd. sila«, ki v končni fazi prinaša zaviranje napredka. igral, niso omejene samo na Grčijo, ampak jih naj- strošek najemnine zahteva časovno podobno uskla- ločijo v grobem na tihe in glasne, kar se direktno del postopka, saj če nas pri menjavi ključavnice za- Gibanje je najbolj razvito poleg Barcelone Paul Krugman je grško krizo označil kot »evro- demo pri mnogih, mnogih drugih državah – celo jene prihodke. Ker se najemnina navadno ne plaču- navezuje na način, s katerim je določen prostor bil sačijo, smo teoretično lahko obtoženi vloma, sanje tudi v Baskiji, kjer obstaja podpora tudi s strani lo- zmešnjavo«, saj Evropa ne bi smela prevzeti eno- pri Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in celo pri je v naravni protivrednosti, je pridobitev plačane okupiran. Namen tihih je izključno bivanje. Na po- o bivanju v novem skvotu pa kaj hitro zamenja slab kalnih političnih voditeljev in večinskega prebival- tne valute, preden je bila pripravljena na politično Združenih državah Amerike. zaposlitve nujna, podreditev kapitalističnem na- gled takšna hiša oz. stanovanje zgleda kot vsaka dru- substitut za bivanjski prostor brez oken na bližnji stva. Številne družine v Baskiji na primer raje zau- enotnost. Evro pa se sedaj nikakor ne sme razpu- Vse to se dogaja, ker hočejo vlade prežive- činu izkoriščanja pa neizbežna. Življenje v skvotih ga. Pri glasnem skvotiranju je poglavitna razlika, da policijski postaji. Ko so enkrat prostori zasedeni, je pajo varstvo svojih otrok zaskvotiranim socialnim stiti, saj bi to sprožilo svetovni finančni kolaps. ti. Da bi jim to uspelo morajo zapraviti dovolj de- predstavlja upor obema. Večina skvoterjev, ki jih se okupacija prostora obesi na veliki zvon, neredko v nadaljnjem potreben le še odpor. Vsi vhodi v hišo centrom kot državnim vrtcem. Medtem pa vsi pritiskajo na grško vlado, narja, da bi preprečile »vihar« in civilni upor. In srečujem, nima redne zaposlitve in je tudi ne išče. z različnimi performansi na katerem izmed večjih (tako okna kot vrata) se po hitrem postopku zabari- Okupirani prostori v Španiji zapolnjujejo ce- da bi zmanjšala svoj javni dolg iz 12 % BDP-ja na 4 če vladam ne uspe pobrati dovolj davkov (zaradi Denarja običajno ni, kar pa načeloma ne predstavlja trgov, sprevodom do okupirane hiše in slovesno kadirajo, saj je pritisk ob morebitni prijavi sosedov s loten opus med urbanim in ruralnim. Predvsem v % v naslednjih štirih letih. Ali lahko to naredi? Bi tega, ker nočejo dvigovati davkov in ker šibkejša prevelikega problema. Masovna produkcija dobrin s otvoritvijo. Večinoma so tovrstne hiše in prostori strani policije, lastnika in neredko tudi neonacistov notranjosti države obstajajo celotne vasi, ki so po sploh morala to narediti? Grška vlada pravi, da bo ekonomija pomeni celotno gledano manjši priho- konstantnim presežkom in potrošniška kultura ve- namenjeni poleg bivanju tudi različnim socialnim v prvih dneh največji. Začetni dnevi tako minejo v migraciji ljudi v mesto ostale zapuščene, danes pa nekaj naredila. To »nekaj« pa je že bilo dovolj, da dek od davkov), da bi lahko storile vse to, morajo činskega dela prebivalstva je voda na mlin skvotov. projektom kot so na primer delavnice, predavanja tišini z bolj ali manj rednimi obiski policije ter nji- funkcionirajo kot samozadostni ruralni skvoti. V za- je povzročilo masovne stavke kmetov, zdravstve- denar pridobiti s pomočjo posojil. In seveda je taj- Oprema – od kuhinje, posode, miz, stolov, postelj, itd. Na okna, vrata in morebitne balkone se razo- hovimi prav tako bolj ali manj izvirnimi triki za ek- puščeni stavbi na obrobju Barcelone (10 minut od nih delavcev, kontrolorjev zračnega prometa, ca- no izposojanje (od bank recimo) boljše kot javno vrat, stranišč, kopalnice, itd. – je skoraj povsem iz- besijo zastave in plakati, prostor pa je odprt vsako- spresno (in ilegalno) izselitev ali identifikacijo vsaj zadnje metro postaje), ki je bila nekoč namenjena rinikov in vseh ostalih, ki so jih poprosili, naj se izposojanje, saj omogoča vladam, da se izognejo ključno naravnost iz smeti. V kontejnerjih in nji- mur, ki je pripravljen konstruktivno prispevati k enega izmed ljudi vpletenih v proces okupacije. Po izolaciji ljudi z gobavostjo, se danes bohoti eden ve- zadovoljijo z znižanjem dohodka med ekonomsko kritikam, vsaj do dne, ko skrivnosti privrejo na hovi neposredni okolici se najde vse potrebno za bogatenju dejavnosti skvota. V obziru glasnega in 48 urah lahko trdimo, da je zaseden prostor naša la- čjih centrov ekološkega vrtnarjenja v Španiji, sloviti krizo in povečano brezposelnostjo. dan in povzročijo bančno paniko. opremo stanovanja. Podobno je s hrano. Ob koncu tihega skvotiranja je seveda nemogoče posploševa- stnina, na potezi pa se znajde lastnik, ki mora doka- Can Masdeu (canmasdeu.net). Skvot, ki je obdan z Ali bi morala kaj storiti Nemčija? Nemci Grški problemi so tako v resnici tudi slehernega delovnega dne ali pričetku sieste se v ti, saj glasen skvot ne implicira vedno socialnega zati pravnomočnost njegovega lastništva. Scenariji gozdom in neštetimi malimi vrtovi, s svojo lastno nočejo pomagati iz dveh osnovnih razlogov. Prvi nemški problemi, nemški problemi so ameriški smetnjakih velikih supermarketov in tržnic znajde- centra in tihi skvot ne izključuje njegovega obstoja. v nadaljevanju variirajo glede na voljo in odločnost semensko banko in razpršeno mrežo kooperativ, je ta, da bi pomoč potem lahko zahtevale tudi dru- problemi in ameriški problemi so tako tudi sve- jo kupi sadja, zelenjave, rib, mesa ipd. Recikliranje Tehnike in postopki zasedbe nekega prosto- lastnika. Načeloma tisti, katerih bivališče je oddalje- kjer prodajajo svoje izdelke, obstaja že več kot osem ge države (Španija, Italija, Portugalska in Irska), tovni problemi. Analizirati, kdo je naredil kaj v (oz. rekuperacija je splošno uporabljen termin za ra so podobni kot drugje. V mojem začasnem prebi- no (se posebno pa tisti, ki prebivajo pod zemljo), po- let. Redno se organizirajo predavanja, filmske pro- ki so se znašle v ekonomskih škripcih. Drugi ra- zadnjih desetih letih, je tako dosti manj koristno reševanje hrane in drugih dobrin iz smeti) hrane vališču v okolici Barcelone nas nekega jutra prebudi rabijo več časa za pridobitev zadostne volje in papir- jekcije in delavnice najširšega spektra, sam prostor zlog pa je notranji pritisk nemškega prebivalstva, kot razglabljanje, kaj, če sploh kaj, lahko storimo in preostalih potrebščin omogoča življenje skoraj glasno trkanje na vhodu. Zgodi se črni scenarij – po- jev, življenjska doba skvota pa je ravno vmesni čas pa je najčistejši primer urbanega skvota. ki vidi kakršnokoli pomoč Grčiji kot denar, ki jim v naslednjih desetih letih. Kar se dogaja sedaj, je popolnoma brez denarja. Za področja večjih mest ziv na sodišče. Po nekaj minutah neuspelih trikov med okupacijo in dnevom poziva na sodišče. Zaplete Vprašanje, ki me iz dneva v dan mojega bi- je odvzet v času, ko tudi oni še kako občutijo de- igra »Kdo se boji črnega moža« celega sveta. Vsi obstaja celo internetna stran (sindinero.org) z infor- sodnih odposlancev z namenom identifikacije prese v primeru, ko je lastnik država, saj to večinoma vanja v skvotih sirom Španije vse bolj preganja, je narno stisko zaradi ekonomske krize. čakajo na to, kdo bo popustil prvi. Nekdo bo na- macijami, kje, kdaj in kaj lahko recikliramo. Vsega jemnika poziva odprava odide. Ostanemo v tišini z pomeni ekspresno izselitev (v manj kot 48 urah). preprosto in jasno. Zakaj česa podobnega vsaj v pro- Po drugi strani pa, če Grčija (in ostale drža- redil napako. In takrat se bo začela, kar je Barry potrebnega za življenje pa kajpak ni moč reciklirati izčrpnimi dokazili o lastništvu na mizi. Predviden Neredki so tudi primeri, ko lastnik v želji izognitve porcionalno primerni meri ni zaslediti v Sloveniji? ve) pritisnejo na lastne državljane, da poplačajo Eichengreen poimenoval, »mati vseh finančnih ali rekuperirati. Izredno popularen in razširjen je čas sodbe je čez tri tedne, prisilna izselitev teden sodišču izplača skvoterjem določeno vsoto denarja, Državi polni zapuščenih hiš, tako v mestih kot na dolg, to pomeni zmanjšano kupno moč za uvozne kriz«. Tej se ne bo izognila niti Kitajska. tako tudi priročnik kolektiva YoMango (dobese- dni kasneje, zagrožena kazen pa nekaj malega čez da se le-te izselijo ali pa nameni ista sredstva lokal- podeželju, s statičnim procesom privatizacije in so- produkte – v prvi vrsti za produkte iz Nemčije. Kar dno »Jaz kradem«), v katerem je na precej komičen osem tisoč evrov (zahtevana vsota s strani lastni- nim »poklicnim« pretepačem, ki opravijo ekspresno cialistično zapuščino ogromnih poslopij gospodar- pa seveda pomeni upad nemške ekonomije. Josef način zbranih mnogo trikov in zvijač potrebnih pri ka je v tem primeru bilo izplačilo najemnine za čas izselitev na njim lasten način. Ko se porodni krči ske kratkovidnosti. Vprašanje sem našel v Španiji. Joffe, urednik nemškega časopisa Die Zeit, stoka: Prevedel: Tomaž Iršič kraji v trgovinah. Ideološka podstat kolektiva ni prebivanja v hiši). Izbire ni. Pojaviti se na sodišču novega prostora končajo, se prične s čiščenjem in Odgovora ne. Le-ta brez dvoma tiči v Sloveniji dobro kleptomanska, kot se mogoče zdi na prvi pogled, saj pomeni identificirati se, kar ob izčrpnih dokazilih urejevanjem novih prostorov. V primeru glasnega skrit globoko v glavah njenih prebivalcev. spodbuja krajo zgolj in izključno v velikih trgovin- o lastništvu dalje implicira plačilo kazni. V tej me- skvotiranja se napiše manifest (razlog okupacije, skih verigah in jo prepoveduje v manjših privatnih šanici presenečenja, šoka in razočaranja se iz tišine razni projekti in namen prostora v prihodnje), ki trgovinah. Tako v tiskani verziji priročnika kot na povzdigne glas prijateljice, ki povzame v eni sami se razobesi na vhodna vrata in ostala vidna mesta. Fotokolaž: Aljaž Vindiš Vse to se dogaja, ker hočejo vlade preživeti. Da bi jim to uspelo morajo zapraviti dovolj denarja, da bi prepreči- Večina skvoterjev, ki jih srečujem, nima redne za- Vprašanje, ki me iz dneva v dan mojega bivanja le »vihar« in civilni upor. In če vladam ne uspe pobrati poslitve in je tudi ne išče. Denarja običajno ni, kar v skvotih sirom Španije vse bolj preganja, je pre- dovolj davkov (zaradi tega, ker nočejo dvigovati davkov pa načeloma ne predstavlja prevelikega problema. prosto in jasno. Zakaj česa podobnega vsaj v pro- in ker šibkejša ekonomija pomeni celotno gledano manj- Masovna produkcija dobrin s konstantnim presež- porcionalno primerni meri ni zaslediti v Sloveniji? ši prihodek od davkov), da bi lahko storile vse to, morajo kom in potrošniška kultura večinskega dela prebival- Državi polni zapuščenih hiš, tako v mestih kot na denar pridobiti s pomočjo posojil. In seveda je tajno izpo- stva je voda na mlin skvotov. Oprema – od kuhinje, podeželju, s statičnim procesom privatizacije in sojanje (od bank recimo) boljše kot javno izposojanje, saj posode, miz, stolov, postelj, vrat, stranišč, kopalnice, socialistično zapuščino ogromnih poslopij gospo- omogoča vladam, da se izognejo kritikam, vsaj do dne, ko itd. – je skoraj povsem izključno naravnost iz smeti. darske kratkovidnosti. skrivnosti privrejo na dan in povzročijo bančno paniko. Tribuna Trobilo: 2 3 Avtonomna cona: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Internacionala: 16 17 18 19 20 21 Kontraobveščevalna: 22 23 Šok terapija: 24 25 Ne-kulturno: 26 27 28 29 30 31

1. Kritika da ne govorimo o ničemer drugem 3. Delo Lik in delo študenta kakor le o prevladujočem načinu Čutimo odgovornost za dobo v kateri živimo! O nekaterih naših problemih. Študenti stopamo v Čeprav se zdi, da v času, ko se na političnega delovanja. Študentsko Pred kratkim so nas kot kontraofen- javno politično življenje! Zahtevamo, da nas zakon bolj upošteva! Hočemo in moramo soodločati! številnih univerzah širom global- organiziranje z vsemi lastnimi in- ziva vladnega posega v krčenje Zaostrimo politični kriterij. Ali smo na pravi poti? Malo razprav o velikih problemih! Se naš in- nega univerzuma godijo raznovrst- stitucijami je namreč mini-odsev študentskih pravic pričakali pro- telektualec ne more vključiti v življenjski ritem? Naše delo mora biti popolno in brez površnosti! ni študentski in družbeni boji – državno-parlamentarnega. Prav zato pagandni letaki in nam povedali, Trst je naš, zlepa ali zgrda, naša pest je trda! za: emancipacijo oziroma avtonomije potrebno pod radikalni premis- da se kali tista študentska sreča, ki Anej Korsika: Lansko poletje sem nekaj tednov preživel v Narodni in univerzitetni knjižnici in jo univerze ter svobodnejši dostop do lek postaviti ravno institucionalno nam jo zavida skorajda cela Evropa. se trudil razumeti, kakšna je narava zveri, ki sliši na ime Tribuna. Arheološko ščetkanje arhiva je izobraževanja in produkcije znanja – kot tako; naj se sliši še tako mani- Z drugimi besedami: presahnil naj bi bilo bistveno bolj vznemirljivo in zabavno, kot se zdi na prvi pogled. Prvi spontani zaključkek se tudi v dolinah šentflorjanskih kar festno, pod vprašaj je potrebno post- srečen občutek slehernega študenta, je glasil: Študentje so bili prava progresivna sila! Poglejte si gesla, navedena zgoraj, zapisana so brenči od nekakšnih študentskih aviti sam sistem. Povedano tudi ko lahko za potrebe, da bi sploh bila na naslovnicah Tribune, s katerimi so pisci srborito in brezkompromisno nagovarjali študen- problemov, pa je stanje precej klavr- drugače: zakaj ne bi ravno študentje prisostvoval(a) v študijskem procesu, te že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Tržaška kriza, zasedba Filozofske fakultete in vrenje no, da ne rečemo celo mirno. Boj v kot specifična družbena skupina za tri evre na uro opravlja delo, za kat- civilno družbenega kotla konec osemdesetih predstavljajo zgolj nekaj mejnikov generacij, ki so starih in zlajnanih refrenih, držanje sestavili progresivno politično ure- erega se ne izobražuje. Skratka, borba znale razumeti in začutiti družbene probleme ter nanje odreagirati. Drugi spontani zaključek bi privilegiranih položajev in medijsko ditev, ki po možnosti ne bi temelji- proti naslednji etapi vse bolj neoliber- bil: Naša generacija ni dorasla izzivom svojega časa ... pisunstvo, ki v svoji kritični funkci- la na striktno vertikalnem načinu alnih posegov iz Gregorčičeve, zakona ji pudlja čuvaja demokracije ne vidi odločanja? Že na prvi pogled lah- o malem delu. Slednji je resna grožnja Lansko poletje sem nekaj tednov preživel v Narodni sejah upravnih odborov in vodijo medijsko politi- kot družbo znanja. Je zgolj še ena faza v reprodukciji v katere verjamemo. Kličemo k odgovornosti po- in univerzitetni knjižnici ter se trudil razumeti, ko. Med nami, ki imamo na predavanjih obvezno odnosov, ki v tej družbi obstajajo. Stvari ne spremi- litiko, ki je popolnoma brez vizije in je objektivno dlje od konca pisarniškega hodnika. ko rečemo, da je potrebno premis- socialnemu položaju študirajočih, kakšna je narava zveri, ki sliši na ime Tribuna. prisotnost, smo kot živina, ki na trgu delovne sile nja, temveč probleme s svojim nekritičnim in nere- odgovorna za naš položaj. Arheološko ščetkanje arhiva je bilo dejansko bistve- čaka na zakol in ji vsakodnevno servirajo novo dozo flektiranim odnosom še poglablja. Že zaradi same- Danes živimo v tem času. Študentje bi mo- Če se dandanes vse bolj dozdeva, da lek o študentskem organiziranju v obenem pa preko fleksibilizacije in no bolj vznemirljivo in zabavno, kot se to zdelo na medijskih izbljuvkov. Zgodovina študentskega gi- ga ustroja svojega delovanja univerza ni sposobna rali spet postati gibalo družbenih sprememb, spre- prvi pogled. Prvi spontani zaključkek se je glasil: banja je izumljena tradicija, ki nikoli ni obstajala, žive kritične misli, ki bi lahko kaj spremenila. Na memb, ki niso stvar salonskega levičarstva temveč pri kritiki najprej potrebujemo kri- Sloveniji dvojno vpeti: najprej zgo- omejevanja v svoja žrela poteguje »Študentje so bili prava progresivna sila!« Poglejte so mokre sanje starih mastodontov, je razbita flaša univerzi se lahko učimo o vseh mogočih kritičnih so nujno potrebne za pravičnejšo, svobodno in si gesla, navedena v prvem odstavku, zapisana so pira in 10 učbenikov o vsem tem. Kako naj ostane- teorijah, gledamo dokumentarce, imamo bralne egalitarno družbo. Ta, v kateri danes živimo, je na- tiko kritike, nas bo verjetno sama dovinsko (moment tranzicije in še druge družbene skupine – brez- bila na naslovnicah Tribune in z njimi so pisci sr- mo zvesti idealom, ki so jih zlorabili njihovi idejni krožke, ampak vse našteto je preučevanje mrtvih mreč slepa ulica za vse mlade in nihče nam ne bo borito in brezkompromisno nagovarjali študente očetje? Dejstvo je, da so tisti, ki so nekoč iskali re- kadavrov. Prava vednost in misel družbenega upora pomagal, če se ne bomo uprli. Na nas je, da doka- zgodovina kmalu postavila pred preobrazbe oziroma cepitve civilne poselne in upokojence. Ravno zaradi že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Tržaška šitve, danes postali del problema. Dovolj je lažne se skriva onkraj univerzitetnih zidov. Dober primer žemo zgrešenost Churchillove izjave o mladostnih kriza, zasedba filozofske fakultete in seveda vrenje solidarnosti, čas je za razkol! družbe znanja ne najdemo na univerzi, temveč v revolucionarjih kot fazi posameznikovega razvoja. naslednjo dilemo: ali iz kritičnih družbe z Zvezo socialistične mla- tega ne gre zaklinjati staro pravdo, civilno družbenega kotla konec osemdesetih pred- Ko odpremo časopis, prižgemo radio in gle- socialnih centrih in avtonomnih conah, o katerih Danes, bolj kot kdajkoli prej, je potrebno biti re- stavljajo zgolj nekaj mejnikov generacij, ki so znale damo televizijo, je medijska upodobitev študenta pišemo v tej cifri. V vseh tistih prostovoljnih dru- volucionar tudi po 25. letu. Zato je vsakršno slepo ust obrisati vso pajčevino ali jih dine kot predhodnico ŠOU vred) študentsko delo, pač pa misel odpre- razumeti in začutiti družbene probleme ter nanje groteskno-burkaška. Zdi se, da gre za gromozansko štvih in organizacijah, ki živjo zaradi ideje same. ponavljanje preteklih tradicij študentskih uporov odreagirati. Drugi spontani zaključek bi bil: »Naša hordo podivjanih mladcev in mladenk, ki cele dne- Ne zaradi reprodukcije, temveč zaradi produkcije obsojeno na farsično reciklažo, ki v luči izzivov na- preprosto zapreti. in potem tudi v smislu delovanja ti v smer položaja študentov (in dru- generacija ni dorasla izzivom svojega časa ...« ve veseljačijo, svoj status izkoriščajo za socialne in ustvarjanja novih idej. To so vse tiste iniciative, šega časa izpade komično. Takšen sklep se med vrsticami potegne vsa- ugodnosti in družbi ničesar ne vračajo. Še več, na ki kljubujejo veletoku političnih in ekonomskih V navdih temu, kako danes narediti izvirno okostenelih političnih institucij gih skupin) znotraj problematike kič, ko se danes govori o »veličastni« preteklosti njej parazitizirajo ter se ji rogajo v obraz. Namesto interesov ter iščejo nove poti. gesto upora, ki ne bo prazno izzvenela, si oglejmo študentskih bojev. A bodimo neizprosni, kako veli- da bi šli delat, se osamosvojili in tej družbi nekaj Ko govorimo o študentih, moramo doseči linijo argumentacije, ki jo v svojem tekstu Bodimo 2. Institucija v današnjem času. Ključnost tran- (študentskega) dela. Javna debata častno je vse skupaj dejansko bilo? Dva velika mej- prispevali, študentje še naprej živijo pri starših ali samorazumevanje tega, da smo v resnici mi sami realisti? razvije Mladen Dolar. V njem razmišlja o nika študentskega organiziranja in bojev zadnjih vsaj na njihov račun. Študentski status tako posta- tisti, ki se moramo prepoznati kot politične subjek- treh razumevanjih intelektualne dediščine Karla zicije je pomembna tudi v tem, gre sedaj v smeri dialektičnega ping- petdesetih let, maj 68 in konica osemdesetih let, ne vstopnica za lagodno življenje, za najlepša leta te, radikalno pretresti družbene odnose in začeti Marxa in o tem, kako je danes sploh še mogoče biti sta propadla projekta. Zahteve maja se niso uresni- našega življenja, za dneve, ko lahko dolgo spimo in ustvarjati nove. Étienne De La Boétie že v 15. sto- marksist. Prva linija je slepa repeticija Marxovih Kakorkoli že, to hkrati tudi pomeni, da v obzir vzamemo dejstvo, da ponga med študentskim in malim čile, celo več, kapitalizem jih je uspešno prebavil pozno v noč žuramo. Dragi moji, to je zlata doba! letju v svoji razpravi o prostovoljnem suženjstvu citatov, provakativno nastopaštvo s simboliko le- in inkorporiral. Naredimo miselni eksperiment in Vendar je ta zlata doba v resnici zlata kletka. Je res ugotavlja, da lahko vsaka oblast funkcionira zgolj vičarske folklore (rdeče zvezde, srpi in kladiva, Che da bo potrebno zagristi tako v gnilo od študentskega organiziranja delom, medtem ko je glavnina prob- si predstavljajmo gorečega revolucionarja teh pre- verjetno, da bi se študentje množično odločali za ob tihem pristanku svojih podložnikov. Zanimiva, Guevara ipd.). Drugi dejansko poskušajo razumeti lomnih trenutkov ... Udejstvuje se v praktičnih podaljševanje statusa in študija, če bi obstajale ka- morda malce naivna misel, ki pa vsekakor navdihu- njegovo misel, se nanj sklicujejo in se ga trudijo jabolko študentskega organiziranja eksistenčno ni odvisna samo pub- lema drugje. Na kratko, samo za okus, bojih, tovariše poziva k revolucionarnemu uporu, kšne perspektive? Slednjih za življenje po diplomi je še danes. Jedro njegovega argumenta pa je ven- umestiti v kontekst našega časa. Najtežja pa je tretja na demonstracijah se spopada s policisti. Ob vsem danes praktično ni. Današnja družba vali absolutno darle racionalno in lahko predstavlja spodbudno pot, vprašanje, kako ohraniti resnično zvestobo av- kot v gnilo hruško študentskega dela. likacija, ki jo držite v rokah – in kot to pomeni, da je nemara čas, da se tem pa ne zanemarja niti teorije in strastno poži- vso odgovornost na pleča posameznika, v najbolj točko novega razmisleka in začetka upora. torju in njegovi miselni tradiciji? Torej kako danes v ra dela Marxa in Hegla. Vendar v resnici ne gre za krutem smislu je vsak sam svoje sreče kovač. Nekoč V smislu etimološkega razumevanja poli- pogojih kapitalizma 21. stoletja, spet iznajti miselno Vendar pa to ni (le) stvar (dobrega) se v teh časih malce pozablja, je bila jasno artikulirajo izkoriščevalski izmišljenega posameznika, temveč za konkretno so se študentje upirali, vendar so vedeli, da jih na tike, kot nečesa čemur je imanentno mnoštvo, je držo, ki jo je bil Marx sposoben zavzeti do svojega osebo, ki živi še danes in je precej dobro pozna- koncu študija čaka služba, morda celo stanovanje. dejansko lahko splošno sprejeta zgolj tista ideja, ki časa? Dolar ugotavlja, da takšna zvestoba terja izda- okusa, marveč (tudi) načina ugri- tudi v preteklosti – marveč tudi elementi študentskega dela, po- na. Govorimo o Joschki Fischerju, človeku, ki je po Obstajala je socialna država in socialna varnost. ima množični pristanek. Na tem mestu zavestno jo, torej da smo avtorju zvesti prav skozi delovanje, svoji uporniški mladosti doživel politično meta- Danes tega ni več. Pod vprašaj se postavljajo temelj- odmislimo vse tiste vzroke, ki skozi zgodovino ki je popolnoma drugačno. Vendar lahko šele skozi za. Ne jezik, ampak zobje. Brušenje mnoštvo drugih progresivnih inicia- leg tega pa, da se ozavemo pozicije morfozo in postal okoljski kasneje pa še dolgole- ne pravice in svoboščine, kot je denimo pravica do povzročajo vladavino idej, ki objektivno gledano takšno delovanje resnično uspemo narediti podoben tni zunanji minister Zvezne republike Nemčije. Je dela. Kaj nam pomagajo kilometri bogato založenih koristijo le manjšini in so na škodo večine. družbeni rez. Mladen Dolar, bivši urednik Tribune, jezika, ki so ga določeni mediji pod tiv in ustanov. Kar pa ne pomeni, da študentov kot posebnega »delavske- sploh potrebno izpostavljati slovenske paralele s polic v trgovinah, ko pa je naša življenjska polica Raje preidimo na razmišljanje o tem, kaj je sopotnik civilno družbenega gibanja in eden naših konca osemdesetih? Je imel stari Churchill prav, ko strašljivo prazna. nujni predpogoj družbene spremembe. Vsekakor je najbolj pronicljivih mislecev, tako ne govori samo sumljivim naključjem (!) opravili je vseeno, kako delujejo specifične ga razreda«. Zahteva in potreba po je dejal: »Nor je, kdor do 25. leta ni revolucionar, in Ob vsem tem naj bi živeli v družbi znanja, eden ključnih elementov tudi dovolj velika kritič- o Marxu, temveč o vseh nas, o študentih danes. še večji norec je, kdor po 25. letu ostane revolucio- v družbi, kjer je znanje vrednota. Ampak, kje se ta na masa ljudi, ki se zoperstavi lastnemu družbene- Izivirna gesta študentskega upora in iskanja ravno v času odigravanja partij med študentske politike. (Ne)kupovanje več štipendijah, poleg tega pa tudi nar?« Absolutno ne! družba skriva? Je del resničnostnih šovov, nasilja v mu položaju in terja radikalne družbene spremem- progresivne politike mora biti zato sposobna neizpro- Zgodovina študentskega gibanja je v prvi družini, medijske produkcije, alkoholizma, nakupo- be. V takšnih trenutkih se lahko odpre polje boja sne obravnave z lastno dediščino. Zgolj preko tega, vlado in ŠOS-om ter kakor da so na- raznih nepotrebnih nepremičnin, večji priliv iz študentskega dela v vrsti politično vprašanje, ki pove več o nas samih valnih centrov, morda del parlamentarne razprave? v najširšem smislu in takrat je čas, da si vzamemo da dokončno izdamo dediščino maja 68 in da neizpro- kot o nekdanjih upornikih. Je vprašanje razmerja Seveda ni nič od naštetega, je zgolj priročna flosku- pravico do mišljenja utopij, o tem, kakšno družbo sno obračunamo z vsemi maliki preteklosti, bomo leteli na kakšen novum, v samem je- svetovanje, oglaševanje (Hribar) štipendijski sklad ter vsaj do zdaj sil med akterji takratnih uporov, ki so danes no- la, s katero domači in evropski politiki opletajo in si dejansko želimo. Takrat lahko kričimo, smo ar- sposobni spet začeti pisati našo lastno zgodovino! silci moči, in nami, ki smo danes študentje. Med jo zlorabljajo za lastno legitimacijo. V resnici tudi tikulirani, se spogledujemo z barbarstvom, se loti- dru institucionalnega študentskega ali PR niso problematične samo popolnoma odsotno opozorilo na za- tistimi, ki nam o uporih predavajo, odločajo na univerza sama ni več prostor, ki bi ga lahko opisali mo neizprosne kritike vseh avtoritet, tudi tistih, organiziranja (ŠOU) začeli odkrivati zaradi stroškov, pač pa tudi v jedavstvo študentskih servisov, ne klice Zla. Moralizirajočemu govoru tem, da simptomatično kažejo na pa borba za staro pravdo. Morilski Zgodovina študentskega gibanja je v prvi vrsti politično vprašanje, ki pove več o nas samih kot o nek- (določitev Dobrega in Zlega), ki naj način, kako delujejo politične in- pohod malega dela ne bomo uničili danjih upornikih. Je vprašanje razmerja sil med akterji takratnih uporov, ki so danes nosilci moči, in bi se imenoval kritika, so se takoj stitucije: hitropotezno upravl- z več (študentskega) dela, ampak nami, ki smo danes študentje. Med tistimi, ki nam o uporih predavajo, odločajo na sejah upravnih od- prilepili še slinasti apetiti stranskih janje z lastnim budžetom, inve- ravno z njegovo (začasno) prekinit- borov in vodijo medijsko politiko. Med nami, ki imamo na predavanjih obvezno prisotnost, smo kot podmladkov (tem je študentsko or- stiranje, prerazporejanje itn. Če vijo. Morda je čas za nemišljeno – živina, ki na trgu delovne sile čaka na zakol in ji vsakodnevno servirajo novo dozo medijskih izbljuv- ganiziranje, kakor tudi vsem drugim, rečemo konkretno: menedžerski za splošni štrajk študentskega dela. kov. Zgodovina študentskega gibanja je izumljena tradicija, ki nikoli ni obstajala, so mokre sanje starih svojevrsten politični poligon). Pri posli nimajo nobene veze s pred- mastodontov, je razbita flaša pira in 10 učbenikov o vsem tem. Kako naj ostanemo zvesti idealom, ki tem pa se potem v javnosti spregleda, stavljanjem naše, študentske volje. — Robert Bobnič so jih zlorabili njihovi idejni očetje? Dejstvo je, da so tisti, ki so nekoč iskali rešitve, danes postali del problema. Dovolj je lažne solidarnosti, čas je za razkol! Tribuna Trobilo: 2 3 Avtonomna cona: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Internacionala: 16 17 18 19 20 21 Kontraobveščevalna: 22 23 Šok terapija: 24 25 Ne-kulturno: 26 27 28 29 30 31

Uroš Boltin, avtor izračunov o izvedljivosti UTD pri bo v letu 2010 za transferje posameznikom in go- nas in aktivni član Gibanja za pravičnost in razvoj, spodinjstvom namenilo več kot 1,3 milijarde evrov. Univerzalni pravi: „Vse kar sem izračunal stoji na predpostavki Z Boltinovo računsko tabelo lahko temeljni Ženska svetovalnica: Ali so motnje Dobesedno vse obstoječih bruto dohodkov. Dolgoročni cilj je lahko, dohodek sicer brez težav računamo na podlagi zne- temeljni dohodek da uvedemo fleksibilnejši trg dela, da se plače zmanj- ska, ki smo ga pripravljeni žrtvovati iz (te) socialne hranjenja rešljiv ali nerešljiv problem šajo in se večji del dohodkov posameznika prelije v vreče, vendar se avtor pri tem ogne vprašanju izbire dipl. ing. fil. Matija Potočnik Pribošič: Kje so ob- UTD. Toda to ni ta izračun. Ne bom rekel, da znesek pri ukinjanju transferjev socialne pomoči. Pravi, da Tretjič: Izvedljivost 500€ ni realen – celo pri sedanjem BDP na prebivalca. ga pri izračunih bolj zanimajo stroški države v obliki Ampak ni pa realen pri sedanji ureditvi trga dela.“ številk. „V to, kje se jemlje, se s temi izračuni ne Ženska svetovalnica je prostovoljna ženska organizacija, ki močja prave zunanjosti kapitalu, možnosti alterna- Toda – to, da si ne moremo privoščiti UTD, ki bi bil vtikam.“ Bolj natančna glede tega je dr. Koroščeva, S tokratno rundo zaključuje- enak ali blizu eksistenčnemu minimumu ne pome- ki pravi: „Šestnajst od oseminšestdesetih socialnih deluje na področju psiho-socialne pomoči in samopomoči ni, da bi morali obupati nad temeljnim dohodkom transferjev bi lahko v zelo hitrem času ukinili. Na tive, izhod povprečnosti in enotnosti, kje območje mo triologijo razprav o mo- nasploh. Možnosti za tu in zdaj, ležijo nekje med primer transferje staršem, neposredne transferje žensk, ki so žrtve nasilja ali imajo motnje hranjenja. dvema ekstremoma. Eden bi bil, da država ukine otrokom, socialno denarno pomoč, varstveni doda- žnosti uvedbe Univerzalnega vse obstoječe pomoči prebivalcem in mesečno na- tek za starejše.“ Dodaja, da je o tem težko govoriti emancipacije, avtonomnosti in svobode? Nemo- kazuje simbolično vsoto, drugi pa, da se vse pomoči „v tej začetni fazi, ko se ne ve ali bi se pokojninski Pred kratkim smo imele v Kopru okroglo mizo s prav takim na- temeljnega dohodka za drža- ohranijo, hkrati pa se prebivalcem zagotovi znesek, sistem tudi spreminjal ali ne.“ O ukinjanju trans- ki je enak eksistenčnemu minimumu (562€). Prvi bi ferjev bodo potrebne natančnejše debate, saj gre za slovom. In mi je dalo krepko misliti o tem, ali je pri bulimiji, žnost zunanjosti je eno izmed najtravmatičnejših vljane Republike Slovenije. S bil verjetno zelo všeč nevidni roki trga, ki jo že srbi- občutljivo območje. Vsekakor bi lahko (leta 2010), le jo prsti, alternativa pa idealističnim egalitaristom. s prelivom transferjev, ki jih je omenila Koroščeva, anoreksiji ali kompulzivnem prenajedanju res možno doseči tem smo poskušali podati po- Oba zagovornika UTD, ki sta se lotila natančnejše za UTD pridobili več kot 1,1 milijarde evrov. določil sodobnosti, kar se kaže v vseh področjih analize razmer v Sloveniji, sta svoje ocene zaključi- Vendar je to še vedno manjši del pogače. »ravnovesje in mir s hrano« v procesu okrevanja oz. spopada- globljeno analizo te aktualne la nekje vmes – pri približno tristo evrih mesečno Za izvedbo Boltinove variante, bi namreč letno po- in ukinitvi določene količine državnih pomoči. Že trebovali 6,3 milijarde evrov. „Od kod?“ se vpraša nja s tem problemom. človeškega udejstvovanja; ni zunanjosti ne kapita- teme, ki v slovenskem medij- omenjeni Uroš Boltin zagovarja verzijo, ki se mu zdi Borut. Raziskovalca ponujata različna odgovora. v trenutnih razmerah „maksimalistična“ in po ka- Boltin kot glavni vir denarja vidi uvedbo enotne skem prostoru sicer izosta- teri bi vsak polnoleten prebivalec (oseba s stalnim davčne lestvice, ki bi znašala 41%, ter odpravo splo- V strokovnih krogih obstajata dve skrajni viziji oz. videti, kako svojo posebnost in lepoto – kjerkoli lizmu, ne postmoderni, ne groteskni razgaljenosti prebivališčem) mesečno prejemal 280€, vsi mlajši šnih davčnih olajšav in olajšav za vzdrževane člane. odgovora na to vprašanje – en tabor pravi, da tudi na oz. v sebi že. ne, je pa nujna za razmislek pa 140€. Dr. Valerija Korošec z Urada za makroeko- S tem bi se (če bi ukinili za 1,2 milijarde socialnih če okrevaš od motnje hranjenja, boš vedno rabil Okrevanje pomeni tudi soočenje z »mračni- nomske analize RS pravi, da je izračunala možnost, transferjev) izvedbi UTD približali na 400 milijonov red pri hrani, veliko pozornosti na sestavi in koli- mi platmi svojega življenja« in doživljanja – pa naj morbidnega dekadentnega obličja mogočne pajko- o drugačni družbeni ureditvi, po kateri bi polnoletni dobivali 300€ UTD, mlajši in evrov. Koroščeva stvar zastavi nekoliko drugače: čini obrokov, da nikoli ne bo res mir s hrano. gre za travmatično otroštvo, za prezrtje ali pretira- šolajoči se (tudi študentje) pa 200€ in zraven še vo- „Država bi se morala odločiti za izhodiščni delež Ta pogled meni predpostavlja »pretirano no omejevanje staršev, ko smo bile male, ali zato, ki jo od nas terja trenutno sta- ucherje za izobraževanje (denar, ki ga z vpisom ne- BDP, ki bi bil vedno namenjen UTD.“ Meni, da bi ta poudarjanje perfekcionizma celo pri zdravju«. V da se nismo naučile sprejeti in izraziti svojo jezo, ve glave, za katerim se pne gosta lepljiva mreža. seš na izbrano šolo). Tudi ona načeloma meni, da bi moral znašati 16,6%, in sicer bi ga prispevali vsi, ki stilu, da samo popolnost pomeni zdravje, ostalo žalosti ali sploh kateregakoli spontanega čustva, nje naše družbe. morali UTD prejemati vsi s stalnim prebivališčem, kaj zaslužijo. Obračunaval bi se skupaj z obstoječimi pa je samo »nekaj vmes«. ker so starši mislili, da oni pač vedo bolje kot mi – ki so v Sloveniji prebivali vsaj deset let: „Nenazadnje socialnimi prispevki znotraj bruto plač. „Ta delež bi Drugi tabor pa pravi, da je okrevanje možno tudi za naše občutke. Hm – hm, kaj? nesvobodne smo mi sami kot um, ki lahko s spo- Mnoštvo, ki je akter revolucije in njene plačujejo davke. Če pa postavljamo v ospredje, da naj bil vedno enak, ko BDP raste ali pada. UTD tako ali – da pravzaprav ni treba od sebe zahtevati popol- Za te mračne plati življenja je potrebno znanjem resnice udejanjamo svojo svobodo. udomačene tvorbe – demokracije, se izkaže za sil- Jurij Smrke: Za mnoge je naj- bi se UTD financiral iz ekoloških davkov ali davkov tako izhaja iz pravice posameznika do preživetja, nosti, ampak da je ritem pri hrani itak pomemben najti nek nov način, kako živeti z njimi, jim dati Janez Janša z analitično prodornostjo kakega Ker desnice res ne moremo teoretsko obrav- no nekonsistentno tvorbo, če ga mislimo kot mno- na našo skupno intelektualno ali kulturno lastni- kar pomeni, da mora biti delež, ki ga za to potrebuje- pri večini ljudi, da pa tudi vsak košček torte ali sla- potreben čas in prostor, da se izrazijo. Husserla v tekstu »Boga ni. Vse je dovoljeno.« raz- navati drugače kot zgolj v šali, je za politiko treba štvo afekta entuziazma, bistveno zavezanega isti pomembnejše vprašanje, ki no, pa je večja teža na strani državne pripadnosti.“ mo, vedno na voljo.“ Kar se tiče dohodninskega sis- doled več ne pomeni »relapsa« oz. vrnitve v odvi- Okrevanje pomeni tudi to, da človek zaupa deli slovensko občestvo na nekatere in ostale, glede preiskava levice, kaj je šlo narobe in od kod izvira- ideji, pa ima njihova enotnost, ki je zgolj v afektu Oba pravita, da smo v začetni fazi ugo- tema, Koroščeva sicer pravi, da je zavoljo temeljne- snost od hrane. Da pravzaprav je okrevanje možno sebi in da je sposoben zdržati s paleto misli, obna to, kar jim je dovoljeno in opozarja na nekatere jo napake in to ne v lokalni politiki, kjer nobene entuziazma, negacijo prav v svoji ideji, smislu in se tiče UTD, vprašanje izve- tavljanja, kaj je primeren UTD za Slovenijo. ga dohodka je vseeno, kakšno lestvico imamo. Toda: v tem smislu, da človek ni več stalno okupiran z čutkov in čustev, ki se porajajo v nas, obenem pa izmed ključnih sodobnih sistemskih nepravičnosti, ideološke pripadnosti sploh ni, zgolj ljudje, ki so v institucijah, kot organih smisla, ki imajo nujno Nenazadnje sta prva, ki sta se podrobneje pozaba- „Država mora imeti možnost, da enkrat bogatašem razmišljanji o hrani in kilogramih, ampak »samo« zaupati vase, da jih bomo uspeli zdržati, če se le ko je naprimer nekaterim dovoljeno vse; dobesedno se znašli v prelomu sistema in ostali na položajih. hierarhično strukturo – mnoštvo kot mnoštvo je dljivosti. Naključni mimoi- vala s številkami. Do sedaj so se avtorji, ko je šlo za pusti proste roke, enkrat da jim pristriže peruti. toliko (večinoma pa dosti manj) kot sicer ljudje da našli način za njihov izraz in da se bodo unesli, vse. Janšev togotni Bog, razbesnjen od svojega ne- Pravi sodni dan marksizma ne nastopi z Janševim čreda, v sebi nosi lasten propad, posredno, če ji finančno plat izvedbe UTD v Sloveniji, sklicevali In to lažje počne s progresivno davčno stopnjo.“ brez motenj hranjenja – da pa nam ni vseeno, kaj četudi so še tako težki in hudi. obstoja dovoljuje vse, iz čiste hudobije in resenti- bojem s pajkom ampak z dogodkom, iz katerega uspe in doseže revolucijo, z njo pa nov red institu- doči, poimenujmo ga Borut, predvsem na že uspele poskuse uvedbe UTD dru- Temeljni dohodek v višini okrog 300€ je po pojemo, kak dan pa jemo nezdravo ali preveč in Od česa pa je odvisno, ali bo posameznica menta pa to počne še na posebno nemoralen način, poteka obsodba starega, smrtjo Stalina. Prave po- cij in neposredno, če obupa nad idejo samo. Edina god po svetu. Večkrat se je omenjalo Aljasko, kjer finančni plati, grobo rečeno, izvedljiv. Če vzamemo pač skomignemo z rameni … uspela resnično premagati svojo motnjo hranjenja? ne dovoljuje namreč vsega vsem, ampak le nekate- sledice udarijo v svet maja leta 1968; Francijo ohro- zmaga mnoštva je možna zgolj kot zmaga afektov se vpraša: »Kako, krucifiks, vsak prebivalec letno prejema okrog 1600 dolarjev, Boltinov predlog, bi lahko dodatnih 400 milijonov Ta perspektiva mi deluje bolj »prizaneslji- Verjetno je to prav tako kompleksno vpra- rim. Nepravičnost, jejhata, družba je obolela! Čas mijo protesti in stavke, v duhu novega levičarstva nad razumom, kjer institucije postanejo zgolj mrtve financiranih iz davkov na profit, ki ga s črpanjem pridobili z 1,9% zvišanjem DDV. Tudi v zmanjša- vo«, ker prej dovoli posameznici/posamezniku, da šanje kot, kaj je krivo za nastanek MH oz. kaj so je za globinsko zdravljenje slovenske družbe. Kot proti totalitarizmu in potrošništvu, govori se da strukture ohranjanja istega. Sklep ni daleč, globalni bomo dvema milijonoma lju- ustvarja naftna industrija. Prav tako je znana zgod- nju administracije, ki bi jo na področju socialnega je zadovoljen s sabo, da si oddahne in se pohvali v vzroki. Vsekakor nikoli ne gre le za eno stvar, ki vemo, desnica že tradicionalno rada zdravi druž- so šle strukture na cesto, dogaja se teoretska pra- kapitalizem s postmoderno je uresničenje vladavi- ba iz Namibije, kjer je skupnost okrog 1000 ljudi dela prinesla uvedba UTD, so rezerve. Nenazadnje stilu: »Glej, glej, pa mi je uspelo ugnati tega zmaja, bi pregnala odvisnost iz našega življenja. Začetni bo, družbo pojmuje kot enotno avtentično Stvar, ksa anti-stalinističnega sartrejanskega levičarstva, ne mnoštva in ne zlobnega imperija, kaos, kjer se di mesečno izplačevali 500 organizirala sistem univerzalne pomoči in s tem je trenutno v igri „racionalizacija“ Ministrstva za imenovanega motnja hranjenja.« pomembni korak je, da se nehaš slepiti, kako boš – ljudstvo, ki ga ogroža le zunanja negacija, iznenada marksističega humanizma, ki je postal popularen kontradikcije odpravljajo zgolj arbitrarno in nepo- zmanjšala podhranjenost ter spodbudila obiskova- obrambo. Kakorkoli, te informacije so prvi korak, Osebe z motnjami hranjenja so že itak pre- enkrat že, na hitro in za zmerom – pometla s to na- in od drugod se prikradejo najrazličnejše bolezni; po Stalinovi smrti, ko se Hruščov opredeli proti sredno, propad kot stanje Duha, hkrati pa, ker se je evrov, pa četudi se strinjamo, nje šole med otroci in malo podjetništvo med od- ki pa sporoča le to, da je denarja dovolj. Kaj bi s več samokritične, perfekcionizem jim pogosto dlogo, imenovano bulimija, prenajedanje ali ano- infekcija s črnci, židi in nemoralneži, virus komu- Stalinu. Za Althusserja pa je burno dogajanje zgolj s francosko revolucijo vzpostavila politično, pro- raslimi. Po novem lahko konkretneje govorimo o tem dosegli, je druga zgodba. Ne govorimo namreč ne da sproščeno dihati, prvi od zgoraj omenjenih reksija. In da iz stanja »vedno moram vse sama« nizma, ki oslabi še tako močno telo in v njem pusti prikaz nesposobnosti infantilnega levičarstva, da pad vseh idej razen preproste forme lastnega ohra- da bi bilo to pravično in kori- lastnostih UTD v Sloveniji. več o zgornjem ekstremu UTD, ki bi zagotavljal (in pogledov na okrevanje pa to še spodbuja, kar pa preideš v priznanje, da tudi ti rabiš podporo, če ho- brazgotine kontinuitete, potrebna je terapija in kjer bi znotraj kapitalističnih družb, ki jih popolno- njanja. Jasno je, da za emancipacijo potrebujemo Najprej se vrnimo k izhodiščem, ki smo jih presegal) eksistenčni minimum. Odrekli smo se so- je že itak fenomen sodobne kapitalistične družbe češ ven iz začaranega kroga, povezanega s hrano. ta ne pomaga – kirurgija. ma določa buržuazna ideologija, ustvaril pravo več od afektov, potrebujemo um, ne več revolucije stno?« Borut je hodil v šolo in postavili v preteklih člankih. Želimo si pravičnejši cialnim transferjem v vrednosti 1,2 milijarde evrov – konstantno nezadovoljstvo s sabo, s svojim izgle- Ni dovolj priznanje, da rabiš pomoč in pod- Seveda ni simptomatsko le pojmovanje alternativo za socialna gibanja. Nova levica sku- – ki je že dosegla svoje – ampak omiko. sistem socialne varnosti, ki bi omogočal dejansko in okrog 280€ „idealnega“ temeljnega dohodka. dom, s svojim življenjem, je gibalo potrošništva, ki poro, ampak tudi novi koraki v dejanskem življe- družbe, kot telesa, ki je zbolelo zaradi okužbe s paj z Althusserjem je v teoretskih težavah, če ima Ker je danes tudi entuziazem že davno klo- ni mu bilo težko narediti pre- svobodo. To konkretno pomeni, da delo ne bi bilo Vprašanje je ali bi bili z 280€ ali 300€ mesečno vsi na obljublja čudeže – v čemerkoli že, kar naj bi človek nju. Da komu od bližnjih poveš, da rabiš pomoč čisto dekadenco komunizma, niti ne Janševa fa- Althusser prav (kar se je izkazalo vsaj glede nove nil pred apatijo in izbruhne le pod prapori desničar- več neposredno vezano na dohodek, eksistenca pa boljšem, kot smo sedaj. S pomočjo Boltinovega ra- kupil za to, da ga končno oplazi vsaj piš zadovolj- (ali da sploh koga spustiš blizu, s tem ko mu za- scinantna uporaba odličnega pesniškega jezika, levice, resnica maja 68 namreč leži v juniju 68, ko stva, se še zaostri problem možnosti zmage omike. prostega računa. Ugotovi, da ne na usodo delovnega mesta. Čedalje večja meha- čunala lahko predvidimo učinke na zaposlene (glej stva s sabo (npr. gel proti celulitu, čudežne shuj- upaš svoje »težke misli« oz. neprijetna čustva), ampak pojmovanje neke nemožnosti drugega tako je na volitvah De Gaull zmagal s še večjo podporo Vsak umen političen sistem, ne pozna zunanjosti, nizacija in specializacija nezadržno krčita število tabelo), vprašanja vseh drugih socialnih skupin pa ševalne tablete, krema proti gubam …). ali poiščeš strokovno pomoč, četudi si bolj vase levice kot desnice, z razliko, da je nemožnost za kot prej) kako misliti levico po Stalinu, situacija pa ne zaradi njene izključitve ampak ker napreduje bi za tak podvig potrebovali delovnih mest v klasičnih industrijskih panogah. ostajajo odprta in potrebne bodo temeljite razpra- Pa poglejmo najprej samo besedico okre- zaprta, da začneš verjeti, da si vredna pomoči, če- desnico nemožnost izbirisa drugega, medtem, ko je pa postane še hujša po propadu zadnjih svetilni- in raste prav skozi notranjo razliko samega sebe, da Postindustrijska družba zahteva postindustrijske ve. Glede na to, katere pomoči smo v tem članku v vanje, ki jo v Ženski svetovalnici uporabljamo za tudi si bila morda v svoji družini prezrta kot oseba za levico nemožna njegova produkcija, politika je kov 'politične znanosti' v kapitalizem, kot da bi se bi bila politika umna potrebuje več kot golo demo- dvanajst milijard evrov. Po- mehanizme varnosti. Proletariat kreativne in- mislih ukinili, je zanimivo vprašanje trajno brezpo- proces razreševanja odvisnosti od hrane. Nekatere s čustvi in potrebami. soočena z drugim, s katerim se nič ne dogaja, hkrati dalo virus emancipacije pridobiti zgolj z zunanjosti. kracijo, mnoštvo kot mnoštvo zgolj vztraja v isti po- dustrije potrebuje kreativno regeneracijo in rast. selnih. Ti bodo, če bo prišlo do Svetlikove reforme stroke ta izraz imenujejo urejanje, zdravljenje ali Strokovna pomoč je lahko pomembna doda- pa tvori njeno bistvo. Paradoks je sledeč; demokracija se samodo- vršini, kar potrebujemo je organizacija institucij, hi- gleda na spletno stran Mini- To so ideali, ki so kompatibilni s prej omenjenim sistema socialne pomoči, upravičeni do 450€ me- reševanje/ razreševanje. tna podpora ali nujen del okrevanja, ker ti pomaga Kot že rečeno, nemožnost drugosti je eno loča skozi populizem, ki gleda na družbo kot eno- erarhij, ki mislijo in to onkraj onkraj logike kapitala, zgornjim ekstremom UTD. Prav iz njega je smisel- sečno. Z UTD bi bili, recimo, na 300€. Medtem ko Zame to ne predstavlja doseganja neke razumeti sebe, načrtovati in vztrajati pri dosega- izmed najtravmatičnejših določil sodobnosti, gle- tno ljudstvo, ki jih vsakokratna politična odločitev tako da ne gre zgolj za proizvodnjo produktov am- strstva za finance in vidi, da no izhajati in manjšati naše zahteve dokler ne pribo to za začasno nezaposlene pomenilo povišanje popolnosti glede odnosa do hrane, ampak raje to nju malih ciljev, ki vztrajno vodijo k končnemu de na to da nismo sodobni, to bi pomenilo namreč šele diferencira v različne opcije in je hkrati mno- pak umnih subjektov in širjenja svobode. Žal gredo demo do točke, ki odgovarja razmeram tu in zdaj. zneska (z 288€ po predlagani reformi), bodo prvi na definiram bolj ohlapno: kot najti nek zadovoljiv cilju – tj. bolj zdravem odnosu do sebe, hrane in da pripadamo svoji dobi in bi bili tako daleč za štvo individuumov s svojimi lastnimi vrednotami, trendi v obratno smer, še redke sfere avtonomije in bi že leta 2010 za dve milijardi Vsekakor bi morala imeti ta – nižja in danes izve- slabšem. To je luknja, ki bi jo morali, da bi ohranili odnos do hrane, ki obenem ne škoduje zdravju po- sveta, do soočenja in razreševanja notranjih kon- časom, pa vemo, da je sama ta travma notranje mnoštvo individuumov, ima vso svojo politično svobode postajajo žrtve lobiranja in najbolj neumnih dljiva – verzija, še vedno prednosti pred obstoječim izhodišče „nihče ni na slabšem“, sanirati. Treba je sameznice, vsaj v večji meri ne. fliktov in morebitnih travm. proizvedena, kot posledica demokracije, mnoštva enotnost v odločitvah, ki jih izbere, za te pa je do- oblik regulacije, kot se po svetu in pri nas dogaja in- presegli celoten proračun. To, sistemom socialne zaščite, hkrati pa bi pomenila najti še več podobnih kiksov in predvideti rešitve. Ker pa vem, da pri motnjah hranjenja ne Pomembno je, da v procesu okrevanja ugo- kot mnoštva, ki ga premikajo zgolj še afekti ne volj zgolj da so na konkurenčnem nivoju drugih, ternetu. Vse kaže da je še daleč čas, ko politiki ne možnost, da lahko z UTD nekoč res dosežemo ob- Morda bo Borut potem manj nezaupljiv. gre le za hrano, sem prepričana, da je del okreva- toviš, da si veliko več kot le hrana ali »lupina« (v razum. Drugost ni ne nemožna, ne mrtva, ampak brez razmišljanja, brez ideologije, seveda, to bi bilo bo treba jahati na hrbtih bulmastifov v mavrico po- pa pač ne gre. In tako odide močje okrog eksistenčnega minimuma. Ko smo ravno pri naključnem mimoido- nja tudi, da oseba, ki trpi za motnjami hranjenja smislu telesa z določeno zaželeno težo). Da sku- smo že vedno v njej, vsaka avtonimja danes je ne- prepolitično, danes je za politiko očitno pomemb- sttranzicijske utopije in trpeti zaradi klinične arah- Skupno se torej lahko odpovemo 562€, čem. Morda je še pomembnejše vprašanje od finanč- (ki bruha, strada, se prenajeda, se vseskozi obre- šaš svojo pozornost postopoma usmerjati v hobije, odvisnost od kapitala, za kar pa ne potrebujemo nejša zoofilija, kot skrb za institucije, ki bi morale nofobije, ali pa si jo bomo morali proizvesti sami. mimo, ne vedoč, da je bil zelo zastonj šolstvu, zdravstvu, vojski, policiji, pravni ne izvedljivosti, vprašanje politične izvedljivosti. menjuje s težo oz. hrano …) začenja svoje stiske radosti, pa tudi obveznosti, v to kaj vse je tvoje izolacije, zgolj drugo logiko. Drugost kapitala biti avtonomne, tako realnih rešitev ni med opcija- zaščiti in vsem ukrepom za socialno varnost. To so Koroščeva je glede te veliko bolj v dvomih kot glede in naporne občutke razreševati in izražati bolj življenje in realnost, poleg hrane in kilogramov. in vseh ostalih tokov določevanj, ki nas delajo mi izbire, ker niso dovolj populistične. površen. Z njim se sicer lahko storitve, ki jih država organizira za državljane, ker prve: „Če bi zdaj vprašali ljudi, mislim da bi bili konstruktivno. Okrevanje torej ni le sprememba odnosa si jih sami ne morejo. V prvi vrsti jih vodi (oziroma večinoma proti. Predvsem moški, kajti za UTD so Okrevanje zame pomeni tudi, da se per- do hrane, temveč pomeni, ponovno začeti živeti delno strinjamo. 500 evrov ni naj bi jih) v skladu z interesom uporabnikov in ne predvsem tisti, ki nimajo izhodišč, da bi jim šlo v fekcionizem posameznice zamenja z bolj priza- bolj v skladu s svojimi potrebami, čustvi in sicer v nujno v smeri profita. So neprecenljiv dosežek boja tej družbi kdaj bolje.“ Meni, da je za premike v jav- nesljivim odnosom do sebe in življenja. Morda skladu s sabo, ne pa le po zapovedih okolja in kot Ker je danes tudi entuziazem že davno klonil pred apatijo in izbruhne le znesek, ki bi ga Republika Slo- za pravice, ki se mu ne bi smeli odreči. Odrečemo nem mnenju potrebna vsaj eno leto trajajoča aktiv- »zamenja« ni pravi izraz, ker gre bolj za učenje in nemočna žrtev preteklosti … se jim lahko le v meri, v kateri jih UTD nadomesti na politika ozaveščanja. Tribuna jo je začela s serijo nove zmožnosti sprejeti svojo nepopolnost, svo- pod prapori desničarstva, se še zaostri problem možnosti zmage omike. venija mogla ponuditi čez noč. ali izboljša. Toda kolikšna je ta mera? Temeljni do- treh člankov, zagovorniki z ustanovitvijo Sekcije za je pomanjkljivosti in omejitve ter to, da uspemo hodek je denarni znesek, zato večinoma ne bo na- UTD, raziskovalci z izračuni, politične stranke z od- Vsak umen političen sistem, ne pozna zunanjosti, pa ne zaradi njene domestil storitev, ki so zajamčene in so povezane stavkom ali dvema v programu. Zares se za UTD za- z dolžnostmi prebivalcev. Če obvezno zdravstveno vzema „dolgoročno“, SMS-Zeleni ga „terjajo“, Zvezi izključitve ampak ker napreduje in raste prav skozi notranjo razliko zavarovanje pretočimo v UTD, bomo namreč slej ali krščanski socialistov se zdi razprava o uvedbi UTD Okrevanje pomeni tudi soočenje z »mračnimi platmi svojega prej dobili ljudi, ki bodo presežek denarja zapravili, „smotrna“. Pričakujemo lahko okrogle mize, javne samega sebe, da bi bila politika umna potrebuje več kot golo demokra- za plačilo računa ob nesreči pa jim temeljni doho- tribune, nove članke, morda ekonometrične anali- življenja« in doživljanja – pa naj gre za travmatično otroštvo, dek ne bo zadostoval. Podobno je s šolstvom. UTD ze vseh posledic uvedbe – in na koncu, oprostite cijo, mnoštvo kot mnoštvo zgolj vztraja v isti površini, kar potrebu- lahko nadomesti predvsem že obstoječe denarne moji mladosti, revolucijo. No pasarán! za prezrtje ali pretirano omejevanje staršev, ko smo bile male, transferje. Teh je največ v sistemu socialne pomo- jemo je organizacija institucij, hierarhij, ki mislijo in to onkraj onkraj či. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ali zato, da se nismo naučile sprejeti in izraziti svojo jezo, ža- logike kapitala, tako da ne gre zgolj za proizvodnjo produktov ampak losti ali sploh kateregakoli spontanega čustva, ker so starši umnih subjektov in širjenja svobode. Žal gredo trendi v obratno smer, Pričakujemo lahko okrogle mize, javne tribune, nove članke, mislili, da oni pač vedo bolje kot mi – tudi za naše občutke. Za še redke sfere avtonomije in svobode postajajo žrtve lobiranja in najbolj morda ekonometrične analize vseh posledic uvedbe – in na te mračne plati življenja je potrebno najti nek nov način, kako neumnih oblik regulacije, kot se po svetu in pri nas dogaja internetu. koncu, oprostite moji mladosti, revolucijo. No pasarán! živeti z njimi, jim dati potreben čas in prostor, da se izrazijo. Tribuna Trobilo: 2 3 Avtonomna cona: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Internacionala: 16 17 18 19 20 21 Kontraobveščevalna: 22 23 Šok terapija: 24 25 Ne-kulturno: 26 27 28 29 30 31

Sebastijan Horvat je gledališki režiser. Ukvarja se s Če spremeniš to, političnim gledališčem – tudi ko na prvi pogled ni kar ljudje verjamejo, videti tako. Marsikdaj pa je. Je predavatelj na AGRFT, kjer predava temelje gledališke režije in se s svojim v bistvu spremeniš svet poklicem nenehno sooča tudi s teoretske strani. Sebastijan Horvat Presečišče teorije in prakse najde v režijskem delu. Eva Kraševec: Njegove predstave, kot so npr. Alamut, Romantične duše, Raztrganci/Učenci in učite- lji, Pot v jajce, Pomladno prebujenje in Manifest K, so odlični primeri raznolikosti njegove poetike. Skozi pogled političnega gledališča je verjetno najbolj uspela predelava agitke Mateja Bora Raztrganci z dodanim Brechtovskim podnaslovom Učenci in učitelji, ki jo je premierno predstavil v ključnem trenutku, v času problematične Janševe vlade. Ta predstava je od gledalcev zahtevala opredelitev in konec mlačnega nestrinjanja. Prav s tem se je zapisala v zgodovino. V zadnjem času Horvat še naprej preizkuša različne gledališke forme, v tej sezoni z dvema med seboj izrazito različnima: muzikalom Pomladno prebujenje in performansom Manifest K. Obe vzpostavljata zanimive problematike, v slo- venski gledališki prostor prinašata sveže pristope, predvsem pa sta podloženi s politično mislijo.

Eva: Kaj je zate politično gledališče? Ali še vedno zago- da se dogajanje ne bo odvijalo za zaveso, ampak da kar naenkrat postane glavna estetska predpostavka kot po receptu. Treba se jih je lotiti pametneje, jih varjaš trditev, da je vsakršno ustvarjanje relacije, v ka- bomo uporabili perfidnejše strategije. Skozi to smo za novo gledališče – ne več igralec, temveč gledalec. postaviti pod vprašaj, pogledati drugače. Verjamem, teri se dogaja in nastaja gledališče, družben angažma? želeli govoriti o našem najrentabilnejšem segmentu Eva: V tvoji zadnji predstavi Manfest K se zgodi bi- da komunizem v tej skrajni, utopični varianti danes Sebastjan: Delitve na politično in apolitično gle- publike za kapitalizem, torej o najstnikih – kako se stven premik ravno z gledalcem. Pri tem projektu res ni mogoč, ampak to še vedno ne pomeni, da je dališče dojemam bolj kot marketinške poteze. Zame jih kupi in interpelira za neko stvar. To smo poskuša- ne gre več za zgolj pogled gledalca, ampak se gleda- ta svet, v katerem živimo, najlepši in najboljši ter obstaja eno gledališče in se mi na nek način zdi, da je li razkrivati s subtilnejšimi strategijami. Zdaj je seve- lec spremeni v (so)udeleženca, na samem dogodku, da se ga ne da spremeniti na bolje. Mislim, da vsaka vsaka gledališka akcija v nekem širšem smislu tudi da vprašanje, če smo uspeli ali ne, ter v kolikšni meri pusti tako nekatere svoje osebne podatke kot tudi nostalgija v bistvu boli, da je pravzaprav bedasta in politično delovanje. V ožjem pomenu, v vulgarnem je to za nekatere le še ena zabava, ampak – znotraj te intimen predmet finančne oz. čustvene vrednosti, če nas Komunistični manifest česa uči, nas uči gle- aspektu besede politično, pa tovrstno gledališče di- forme muzikala nas je zanimalo na luciden način pre- kar postavlja vprašanje, kako politično je gledališče, dati naprej. Ta realizacija socialističnih držav nas rektno naslavlja en segment političnega, preizprašu- izpraševati formo samo. Ostali smo v risu muzikala, ki je zasnovano na podlagi izkustva? kljub veliko pozitivnim stranem ne sme frustrirati. je »zapečene« (tudi politične) vrednote, lahko tudi znotraj forme pa smo se do materiala obnašali kot do Sebastjan: To je bistveno. Že od samega začetka Moramo gledati naprej. Ne gre zdaj za to, da bi zdaj nagovarja k aktivizmu. Gledališče naj bi vedno delo- umetnosti, kot da sploh ni namenjen učinku, uspe- projekta smo se spraševali o tej ponovni oživitvi morali to ponoviti in se vrniti nazaj. valo kot javna tribuna, to pomeni da ne unificira, am- hu in denarju, ampak temu, da z njim nekaj povemo, Komunističnega manifesta v Sloveniji, ki je s tem Eva: Kateri je tvoj najljubši del Komunističnega pak deli javno mnenje. Vzpodbuja polarizacijo mnenj postavimo kaj pod vprašaj, da se odprejo neke težje dvojnim ponatisom postal tako rekoč izredno uspe- manifesta in najljubši del gledališkega dogodka in stališč ter sili gledalca k opredelitvi, k angažmaju teme in vzpostavijo paradoksi znotraj našega časa. šen prodajni artikel. Kaj sploh narediti z njim? A je Manifest K? in pa vsaj k temu, da se gledalec začne spraševat o Eva: Zdi se, da se političnost v Pomladnem prebuje- dovolj, če ga samo beremo, interpretiramo in upri- Sebastjan: Verjetno mi je najljubši prvi razdelek svoji opredelitvi. Še vedno mislim, da stališča nima nju diagnosticira posredno. Gledališče je zdaj namreč zorimo kot tekst? Prišli smo seveda do tega, da je Komunističnega manifesta, ki z neko misijonarsko vsak, da mnenja vse preradi povzemamo iz medijev, zaradi dominacije množičnih in novih medijev so- verjetno treba te procese, o katerih govorita Marx sposobnostjo analizira globalizacijo in kapitalizem od prijateljev ali iz okolice. Gledališče nam vsake to- očeno z radikalno spremembo političnega. Nemški in Engels, prenesti na nivo gledališke predstave. ter lucidno opisuje sposobnost kapitalizma, da se veliko časa zna vreči zrcalno podobo in nas napeljati gledališki teoretik Hans Thies Lehmann pravi: Pogledati na samo ekonomijo gledališke predstave dno znova regenerira in svoje lastne napake obrača v k misli, da naše stališče morda ni produkt našega »Gledališče pravzaprav ne postane politično z nepo- in jo postaviti pod vprašaj. To pomeni: kot gledalec svoj prid. Kaj je moj najljubši del v Manifestu K, pa je mnenja. sredno tematizacijo političnega, temveč z implicitno prideš na predstavo, plačaš (ali dobiš gratis) karto, težko povedati, ker se je pred začetkom dela zgodil Eva: Torej je logična posledica razmisleka in vzposta- vsebino svojega načina predstavljanja«. čutiš, da si moral nekaj narediti in potem greš nače- zanimiv premik. Ko smo začeli, sem izrazil željo, da vitve stališča upor proti obstoječemu stanju. Ali je Sebastjan: S to definicijo se zelo strinjam. Zame je loma vedno v temo, kjer sediš pri miru in se drugi naj se hierarhija med povabljenimi sodelavci (asi- upor v gledališču še mogoč in če je, na kakšen način politično gledališče tisto, ki spreminja kod gledanja. gibljejo in delajo. Nas pa je zanimalo, kako obrniti stentka režije, dramaturginja, asistent scenografije, in v kakšnem dometu? To pomeni, da ne pristaja na stalno ekonomijo gleda- in preizprašati ekonomijo gledališke komunikacije, plesalka, igralci) nanovo vzpostavi. Postavili smo se Sebastjan: Verjetno so minili časi, ko bi gledališče liškega procesa in pogleda kot takega. Torej, na bur- saj kapitalizem deluje tako rekoč na vseh nivojih. Ta ob ravnilovko – vsak je lahko komentiral kogarkoli in proizvajalo ideje, zaradi katerih bi publika vstala, šla žoazen pogled gledalca v temi, ki čaka razkrečenih družbenopolitični sistem, v katerem živimo, deluje karkoli, vse se je postavljalo v tribuno, tako da smo v svet in spremenila družbo. Ali pa, da bi šla ven iz nog, da se mu razkrije nek čuten užitek, ki zapolnjuje na vseh nivojih. Deluje v umetnosti, ki se mu lahko tudi prizore, ki so v predstavi, izbirali skupinsko in Drame in začela metati kamne v okna parlamenta. njegove površinsko čutne potrebe. upira, ni pa imuna nanj. Tudi razmerja med ljudmi, tudi jaz nastopam v njih. Ves čas sem delal skupaj z Kljub temu pa na nek način seveda verjamem v to, Eva: Zanimivo se mi zdi, da se vsaka tvoja predsta- ljubezen, družina, zakon, vse je podvrženo temu iste- njimi, nisem imel pogleda od zunaj in tako nisem v da gledališče lahko spreminja mnenja, stališča in mi- va na čisto samosvoj način, z drugačnim kodom in mu, kapitalističnemu, družbenemu razmerju. Mogoče poziciji, da bi lahko vrednotil. šljenje ljudi. Če spremeniš to, kar ljudje verjamejo, v drugo formo ukvarja z zastavljenimi temami, ven- smo želeli znotraj gledališke predstave izpostaviti Eva: Si kdaj razmišljal o gledališki obliki gverilskega bistvu spremeniš svet. In posledično tak človek lah- dar pa se v ozadju vedno občuti političnost. Kako ravno ta segment – kako obstoječa razmerja niso nič gledališča? ko nekaj spremeni. Nekaj, kar je v njegovem dometu. torej klasične režijske metode političnega gledališča naravnega in se lahko vse spremeni. V predstavi mi Sebastjan: Eden izmed mojih idolov je tudi Augusto Eva: Vendar pa so dometi zelo ozki. (Brechtovo epsko gledališče npr.) vključuješ v svoje plačamo gledalce, ti postanejo mezdni delavci, ki sle- Boal in njegovo gledališče je usmerjeno ravno v to, Sebastjan: Ne vem, lahko so tudi zelo veliki. Če v prijeme režiranja, usmerjanja gledalčevega pogleda? dijo našim navodilom, podpišejo pogodbo, ki jih zave- npr. v zakonodajni teater. Preko gledališča je predla- enem momentu umetnost zares funkcionira, lahko Sebastjan: Na zelo različne načine. Moja najljubša zuje k določenim stvarem in z lahkoto tudi sprejmejo gal nove zakone v parlament. Boal postavlja gledali- njen boj deluje proti samoumevnosti. Proti temu, da dramatika sta Brecht in Beckett, pa njunih del ne denar. Skratka, kako izkusiti glavne postavke komu- šče kot prostor neke zelo konkretne akcije. Mislim, se ves čas pustimo voditi kot ovce. Kar pomeni, da uprizarjam, ampak od njiju raje jemljem ideje, at- nističnega manifesta na lastni koži: kako se moraš v da je gledališče presečišče različnih umetnosti in lahko v nekem trenutku rečemo enim, tudi majhnim mosfere, misli, strategije, dramaturgijo, sliko sveta, enem trenutku dotikati sočloveka, ga gledati v oči; družbenih dejavnosti. Gledališče išče svoje mesto stvarem »Ne!«. In ni nujno, da so majhne stvari zme- pogled na gledališče in umetnost, ne pa njunih teks- Manifest K obravnava vprašanja od telesnih bližin, med trdnimi tlemi, neko realnostjo in metafiziko, bo- raj tudi nepomembne. Mislim, da ne obstaja samo to tov. Wedekindovo Pomladno prebujenje je z mišlje- zasebne lastnine do vprašanja raznih segregacij, raz- žanskostjo. Ves čas poudarjam, da se umetnost mora metanje kamnov v parlament ali revolucija na način, njem o gledališču, radikalno kritičnostjo do družbe, lik med ljudmi. Komunistični Manifest smo posta- spustiti na tla, a vedno bolj, ko tiščim k tlom, me he- da greš na ulico in demonstriraš. preizpraševanjem temeljnih vrednot družbe in tudi vili na način, na katerega v predgovoru k tej rdeči lij božanskega, svetega usmerja proti nebu. Brez tega Eva: V nekem intervjuju za Mladino ( št. 40, 3. 10. z zanimivo dramaturgijo (kadriranje, preskoki, razlo- izdaji, opozorijo v svojih komentarjih Žižek in Dolar, pa tudi ne gre, brez tega lahko napišem članek, usta- 2008) si rekel: »Mene gledališče, ki ni kritično, ne mljena zgodba, montaža, filmski način razmišljanja) namreč kot alternativo današnjemu svetu. To stanje, novim politično stranko ali se grem čisti aktivizem. vzburja.« Kaj pa Pomladno prebujenje, ki si ga v tej zelo ekspliciten predhodnik Brechta. Kljub temu da v katerem živimo, ni do skrajnosti naravno, najboljše Eva: Kakšne želje in načrte pa imaš za naprej? sezoni delal v Mestnem gledališču ljubljanskem, je to so zgodbo muzikala ameriški avtorji spolirali, se še in edino mogoče. Sebastjan: Za začetek si jemljem malo daljšo pavzo. muzikal, skozi katerega je mogoče kritično govoriti vedno čuti ekspresionistični duh in prisotnost po- Eva: A pa ni ta alternativa pravzaprav utopija – uto- Šele konec leta bom z Jakobom Rudo nadaljeval niz o današnjem svetu? tujitvene brechtijanskosti z dodajanjem songov. V pična želja po skupnosti v družbi individualistov, Cankarjev, v E. P. I. centru de Sadovo Filozofijo v Sebastjan: Jaz mislim, da je mogoče. Pri tovrstni drugem delu se bend ukinja, petje se transformira, ko udeleženci ganljivo doživeto pojejo Lennonovo budoarju, v Mariboru pa bom kasneje delal Paradoks formi, kot je muzikal, so vedno možne radikalne ali vpeljuje se narodne pesmi – decentno in subtilno se »Imagine«. o igralcu Denisa Diderota. mehkejše odločitve. Mi smo se tekom ustvarjanja nekaj prelomi v vsebinskem smislu. Na tej decentni Sebastjan: Komunistični manifest ni recept, čeprav koncepta odločili, da ne bomo šli v kompletno uniče- ravni je verjetno prisoten vpliv Brechta, ta kot eden nekaj stvari v knjigi res deluje kot kuharski recept nje muzikala kot eklatantne buržoazne forme, to po- prvih poleg umetnosti igralca, ki bistveno vpliva na – kako narediti komunizem. Vendar smo že ugoto- Portret: Nada Mihajlović meni, da ne bomo najeli pevcev, ki nimajo posluha, režijo, izpostavi še umetnost gledalca in to je tisto, vili, da ne funkcionira in da stvari ne moremo delati Fotokolaž: Luka Seme

Delitve na politično in apolitično gledališče dojemam bolj kot marketinške poteze. Tribuna Trobilo: 2 3 Avtonomna cona: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Internacionala: 16 17 18 19 20 21 Kontraobveščevalna: 22 23 Šok terapija: 24 25 Ne-kulturno: 26 27 28 29 30 31

V dobi, kjer vladata megaspektakel in simulacija terorizma (ali »krutosti« kot pravi Artaud) (mediacije podob in »utelešene ideologije« feti- usmerjeno v destrukcijo abstrakcij namesto ljudi, šizma blaga, črne maše, ki ji nihče več ne more v osvoboditev namesto v moč, v užitek namesto Rdeče Zore Poetika terorizma verjeti, čeprav jo morda from lack of a better idea zaslužek, v veselje namesto strah,« pravi Bey, ko sprejema) razgradnje avtorstva in digitalizacije, predstavlja »poetični terorizem« (»zločin kot kjer je vedno manj pomembno, kdo in kje reče kaj umetnost, umetnost kot zločin«) in »umetniško Festival Rdeče zore je ime prevzel po iznajdljivem otroku ulice; Nemo: Reakcija publike ali estetski šok, ki ga pov- komu in dosti bolj pomembno, kaj in kako, sredi sabotažo«: »Prevzeti tv postajo in oddajati par ruševin postmodernizma, vsesplošne alienaci- piratskih minut kaotične umetnosti bi bil podvig revni junakinji iz romana Die rote Zora und ihre Bande. Rdečelasa je, poblagovljene umetnosti in rekuperacij vseh Poetičnega terorizma – toda preprosto razstreliti zroči Poetični Terorizem mora bit vsaj tako močen oblik uporov preko trga in medijev, se kulturni transmisijski stolp, bi bila popolnoma primerna Zora je navdihnila urbano-gverilsko in anarhofeministično sku- delavci in friki vseh vrst znajdejo z gnusom ob Umetniška sabotaža [...] Sesujte simbole imperija misli na participacijo v tej farsi in iščejo načine, v imenu ničesar drugega kot srčnega hrepenenja pino Rote Zora, ki se je za pravice delavcev, žensk in mladih kot občutek terorja – silne ogabe, spolne vzburje- kako spet doseči neposrednost in stik. Iščejo po milini.« Oba Beyeva koncepta sta nedvomno okus in življenje, ki je živeto brez posrednikov pro-situ. »Umetnost prihodnosti ne bo nič dru- borila tako, da je z izbranimi sredstvi napadala svoje zatiralce. in neposredno. »T. A. Z. je intenzifikacija, pre- gega kot disrupcija situacij« in »ustvariti je po- nosti, vraževernega občudovanja, trenutnega in- sežek, eksces, potlač (glej Bataille: The Accursed trebno znanost situacij, ki bo utelešala elemen- Čeprav festival Rdeče zore na patriarhalno nasilje ne odgovarja Share in Mauss: The Gift: Forms and Functions of te psihologije, statistike, urbanizma in etike. Ti Exchange in Archaic Societies, op. a.), življenje, elementi se morajo usmeriti na popolnoma nov z orožjem, se s skupino Rote Zora strinja, da boj za pravice žensk tuitivnega preboja, dadaeskne angst – ni važno ali ki se troši v življenju, namesto v golem »preži- cilj: zavestno ustvarjanje situacij« pravi Debord vetju« [...] vstaja, ki ne konfrontira Države di- v svojem prvem filmu Hurlements en faveur de še zdaleč ni končan in ni ločen od boja za družbeno pravičnost; rektno, gverilska operacija, ki osvobodi ozemlje Sade (1952). Umetniško ustvarjanj posledično ne je PT usmerjen na enega ali več ljudi, ni važno, če (zemlje, časa, domišljije) in se nato razpusti ter more bit utemeljeno kot vzvišena ali kompen- in ne more biti zgolj reformatorski. reformira drugje, preden jo lahko Država uniči.« zacijska aktivnost. Zavestno ustvarjanje situacij, Prototipe avtonomnih con Bey vidi v piratskih alternativnih pogojev življenja (skupnosti ali je »podpisan« ali anonimen, če ne spremeni ži- utopijah in organizacijah Tongov, skrivnih družb individua), je ena prvih modernih interpretacij Simona Sušec: Ko je v parlamentu in v vladnih stavbah pregrešno na Kitajskem, tako kot gusarjev 18. stoletja, ki so avtonomne cone. Naj bo to reklamacija mesta, bili organizirani izključno demokratično. Skratka stavb, misli, cest, vode ali energije, bo reklama- sprejeti »politično« odločitev, si ni dobro nadevati umetnih brad vljenja nekoga (razen umetnikovega) propade. PT v organizacijah, ki jih druži separatizem, pirat- cija svobode osnovnih življenjskih pogojev in kri- stvo, demokracija, torej ilegalna aktivnost, ki tika obstoječih razmer. (več tekstov o Debordu kot kakšne Zborovalke, temveč pogledati tja, kjer se političnost zahteva določeno stopnjo skritosti. Onstran pe- in Situacionistični Internacionali: notbored. je akt v teatru krutosti, ki nima odra, stolov, vsto- simizma ali optimizma ob kontemplaciji realiza- org; bopsecrets.org; cddc.vt.edu/sionline/in- ne skriva, temveč se jo celo zagotavlja in to tako pogosto, da bi nas cije življenja v imenu igre, moram predpostaviti, dex.html; za pregled njihove aktivnosti in vloge da lahko spremenim (ali vplivam na) vsaj ene- v Maju 1968 glej odlično diplomsko delo Andreja lahko že zaskrbelo, da političnosti sicer sploh ne bi bilo opaziti. pnic ali zidov. Da sploh deluje, se mora PT katego- ga bralca/poslušalca, preprosto moram verjeti, Pavlišiča na: dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/ da lahko. Če tega zapisa ne enačim z dejanjem, Pavlisic-Andrej.pdf , in še intervju z Raoulom Iztekel se je enajsti mednarodni feministični festival Rdeče zore. plesom in poročanjem, ga nima smisla napisati. Vaneigemom: e-flux.com/journal/view/62). rično odcepiti od vseh konvencionalnih struktur Vsak zapis je avtonomna cona, v katero vstopiš in jo neizbežno zapustiš ter nadgradiš med bra- Tekst kot avtonomna cona? Zora je, ko je prešla v svojo festivalsko obliko, odlo- je postavilo vprašanje, ali je pravično, primerno in njem. Nobena avtonomna cona ni fiksna. Tako žila pirotehnična sredstva in posegla po svojem gla- zveličavno tiste, ki danes uporabljajo izraze naci- umetniške potrošnje (galerije, publikacije, mediji). kot kapitalizem premika svojo mašinerijo izko- »Na Zahodu pesnike včasih vržejo v zapor – neke su, ki nenehno izpopolnjujoč prija našim ušesom. stov (denimo »asocialen« za uboge male emote) riščanja po svetu, tako šiftajo avtonomne cone vrste kompliment, saj kaže, da je avtor naredil Delavnice, filmske projekcije, okrogle mize, raz- ali pa na nacizem spominja celo njihov način ureja- opozicije. Zaskvotajo zapuščene tovarne, inter- nekaj vsaj enako resničnega, kot so kraja, posil- stave, performansi in koncerti so se, kot ponavadi, nja problemov (denimo zbirni centri za migrante), Celo gverilske situacionistične taktike uličnega netne domene ali medije poročanja. Prej ali slej stvo ali revolucija. Tukaj pa je pesnikom dovo- zgostili okrog dneva žena, in sicer od 4. do 8. marca. pospremiti s celotnim spektrom z nacizmom po- prevzamejo mehanizme nevidnosti (v nasprotju ljeno objaviti karkoli – neke vrste kazen pravza- Življenjska zgodba je zagotovo osrednja for- vezanega izrazja, morda pa se celo zavarovati pred z vidnostjo v spektaklu: pozornost medijev, ne- prav, zapor brez zidov, brez odmevov [...] Če se ma enajste obveščevalne sekcije festivala. Tokrat je tem, da bi knjižica nacističnih pripomočkov v sili gledališča so morda preveč znane in pričakovane. zaščitena uporaba interneta, telefonov etc.) in vladarji branijo videti pesmi kot zločine, potem beseda intime skoraj v celoti pripadla queer popu- tudi sicer postala stalni adut oblasti. Asocialnost se organizirajo na principu konstrukcij Začasnih mora nekdo delati zločine, ki služijo funkciji po- laciji. Najprej roadmovie po Evropi na lovu za raje namreč izraz, ki v boju druži med sabo vsekakor Avtonomnih Con, ki lahko prerastejo v Stalne ezije, ali tekste, ki utelešajo resonanco teroriz- dikalnimi queeri; morda tudi za ilustracijo, kaj na zelo različne politične -izme in -kracije. In natanko Izvrsten akt v namerno lepem življenju je lahko Avtonomne Cone, ki gradijo na neodvisnosti in ma. Za vsako ceno je treba spet povezati poezijo različnih koncih Evrope pomeni beseda radikalno: na tem mestu se Nemke, na katere se je tako dolgo ohranitvenosti. Recimo: alternativno omrežje s telesom. Ne zločini proti telesom, ampak proti na Danskem rdečo šminko, v Srbiji rdečo kri. No, kazalo s prstom, da bi jim od tega že moralo postati (ekonomija, internet, produkcija in distribucija Idejam.« (Bey) Svet ne obstaja, da se dovrši v tukaj naj bi se pripovedovanje življenjskih zgodb slabo, umaknejo. Za razliko od Italijanov so sramo- ultimativni PT. Poetični terorist se obnaša kot tri- energije), ki se lahko teoretično poveže z dru- knjigi, kot trdi Mallarmé. Da se tekst lahko pre- končalo; težko je namreč ne opaziti, da imajo tudi tne nemške duše neprestano opozarjane, da je bilo gim neodvisnimi omrežji. Onstran omejitev in nese preko knjige, je samo iluzija knjige. Tekst srbski ljubitelji nogometa in domače glasbe vsak trpljenje zatiranih neopisljivo in nepredstavljivo. S državne kontrole. Prostori, ki jih je treba izbo- je medij, nosilec spomina, čas-mašina (tudi če svojo ganljivo zgodbo (če naj bi si nacionalisti pri- tem pa to trpljenje, za katerega skoraj vsi rečemo, da kster samozavesti, katerega cilj ni denar, ampak riti in ki marsikje že obstajajo kot realna opozi- dokumentira pozabo). Umetnost ni v artefaktu, zadevali za državnost, bi težko rekli, da gre zanje, ga je povzročilo zlo, izgubi vso moč, ki bi jo lahko cija. Bey piše v Permanent T. A. Z.: »Problem je: ki ostane (čeprav lahko ostane in se ali pa ne ba- ko pa so ravno oni tisti trn, ki se takrat, ko gre za imelo, če bi izraze, ki ga označujejo, napotilo naprej kako ustvariti resnično alternativno ekonomijo, nalizira, recimo s prodajo), ampak kar se prenese Parado, ponosno zariva v peto nacionalnih repre- na nova trpljenja. Ko ponavljajo, da naj se trpljenje sprememba.« Tako piše v odseku Poetični tero- kompletno ekonomijo, ne da bi privabili davčno in vtisne, tisti neprevedljivi in nepredvidljivi x sivnih organov, ki morajo potem pred celim svetom druge svetovne vojne nikoli več ne ponovi, doda- in ostale kapitalistične kurirske pse? Kako lahko vsake transmisije, ki se konstituira v stiku in ki priznati, da Srbija sploh ni država). jajo, da tako ali tako ni ponovljivo. Medtem pa, ko zamenjam svoje znanje vodovodarja ali varilca al- lahko predstavlja ali sproži začasno in »nenadno V Srbiji nastradajo lezbijke (in geji, pa seve- skrbno konzervirajo nacistični besednjak, marsikdo rizem, v legendarni knjigi in underground klasi- kohola, za hrano, knjige, bivališče in psihoaktiv- osvoboditev od prostora in časa« (Pound). Če je da še bi-, nekoliko pa tudi trans-), proti severu pa secira okoliščine in izumlja politično povsem korek- ne rastline, ki jih hočem, ne da bi plačeval davke neprecenljiva je neprecenljiva, tudi če je kuplji- tradicionalisti. Sicer ne kar vsi po vrsti: medtem tne razlage za to ali ono skrb za mestni blagor. Torej ali celo uporabljal zavezniški državno-ponarejeni va. Umetnost tako kot internet temelji na ideji, ko se v kakšnem parlamentu ob vprašanju pravic moramo izbrati. V našem primeru: ali gre za to, da se ku Hakim Bey: T. A. Z. (Temporary Autonomous denar? Kako lahko živim udobno (celo luksuzno) ki se mora šele realizirati. Tako kot internet lah- istospolnih nekateri še vedno igrajo zdravnike, pa na feminističnih festivalih samo družimo in izme- življenje prosto vseh interakcij in transakcij bla- ko daje samo iluzijo, da smo lahko kdorkoli in se argumenti homofobije uperjajo zoper priseljen- njujemo mnenja, ali pa oni drugi recimo vsako ne- govnega sveta? Če bi vzeli vso energijo, ki jih kjerkoli, da smo povezani, ko ostajamo ločeni. ske delavce. Tanja Škander iz LesMigraS in Barbara deljo protestirajo najmanj proti polovici človeštva. Zone, 1985, hermetic.com/bey/taz_cont.html) levičarji porabijo za »demote« in vso energijo, Kot internet je lahko genialen medij kaosa, ki je Beznec iz Roga sta nas seznanili s to težavo, poo- Omenimo še premiero enega boljših porno ki jo libertinci porabijo za igranje nekoristnih onstran kontrole, kompleksen kot možgani in v sebljeno v queer migrantkah, in predstavili, ena filmov, kar jih je financiralo Ministrstvo za kulturo. tretje-strankarskih igric, in če bi vso to energijo konstanten antagonizmu; predpostavlja neome- intersekcionalne pristope pri raziskovanju, ki pre- Pornič z medvedom nas je uvedel v dolgo noč s kon- preusmerili v konstrukcijo realne podzemne eko- jeno, necenzurirano multiplikacijo informacij, prečujejo golo zvajanje migrantov na homofobe, tekstualizacijo pornografskega žanra, ki po mnenju nomije, bi že zdavnaj izvršili revolucijo.« hkrati pa dostop do njega prodajajo multinacio- druga pa praktično rešitev – ko se je treba boriti, nastopajoče v filmu in hkrati ene od organizatork nalke (čemur se seveda da izognit). Pravica do se dejansko borimo skupaj. Okrogla miza o iden- Tee Voda preprečuje slabe vplive pornografije na Smrt umetnosti? neomejene dostopnosti in uporabe informacij/ titetnih politikah in mehanizmih izključevanja je otroke. Skratka, moralo bi iti za žanr, pri katerem komunikacij je onstran definiciji praznovanje zagotovo dogodek, ki mu je na festivalu, ki se na vse vlogo pripovedovalca opravljajo starši. Punce ver- Argumenti za smrt umetnosti so tehtni. energije. »Vse človeške aktivnosti bi zelo lahko pretege upira kakršni koli vnaprejšnji ideji in vztra- jamejo v razum in razlago. Benjamin predlaga politizacijo umetnosti na- prevzele oblike izpolnjevanja človeških želj in ja pri raznolikosti, uspelo pričati o tistem segmen- S svojim prvim zbornikom se je predstavil sproti fašistični estetizaciji politike. Debord jo strasti; kar se ne more zgoditi brez obvladanja tu družbe, nasproti kateremu smo vendarle vse, ki tudi Liminal, zavod za družbeno transfuzijo, krea- je pokopal iz podobnih razlogov, da pa bi se lahko svojega miljeja in materialnih ter intelektual- telovadimo, same izdelujemo pripomočke po svoji tivno in uporabno znanost, ki obljublja temeljite direktno realizirala v življenju, jo je spremenil v nih sredstev. Na dolge proge takšno mojstrstvo meri in svojem faktorju ter same izbiramo, kje bomo antropološke terenske raziskave in kreacijo dialo- kritiko spektakla (glej Družba spektakla in nje- vključuje preobrazbo vse produktivne aktivnosti imele pirsing, vse v istih uniformah. Seveda to ni- ga med različnimi znanstvenimi diskurzi. Ljubimke gov filmski opus) in mobilizacijo/propagando v igro. [...] Marsikoga bo presenetilo, da Marx v kakor ne zmanjša težav s spolom, toda ponavljanje romantikov, artistke, redovnice, zapornice in popo- proti družbeni realnosti. Umetnost uteleša para- Grundrisse invocira komponiranje glasbe kot pri- peščice parol, recimo tiste, da je vse politično, in to tnice so bile njihove prve eksotične sogovornice, doks. Kot vsak medij ali kot blago ima (po Marxu) mer aktivnosti, ki kombinira igriv aspekt z resno ne da bi se nam sploh dalo pogledati, kaj je vse in katerih podobe so se upognile v knjigo s praznim »Na Zahodu pesnike včasih vržejo v zapor – neke dvojno, misteriozno naravo. Je delo utelešeno v aplikacijo.« (Anselm Jappe: Debord). Na ta način kaj je politično. Včasih pomaga, da verjamemo, da srcem v obliki pladnja. artefaktu (ali nosilcu, načinu prenosa) in hkra- lahko vidimo glasbo (tako kot včasih poezijo) kot vse še ni politično, kar je bilo pod omenjenim ne- Navsezadnje bi zvodenela tudi preciznost vrste kompliment, saj kaže, da je avtor naredil ne- ti ima drugo dimenzijo, ki preko konstrukcije izvor ali prvotno avtonomno cono jezika, celo koč tudi mišljeno. Na to nas opozarjajo Rdeče zore. pri poimenovanju, tako značilna za feministke, (zgodbe/diskurza/glasbe) suspendira fizičnost kot organizacijski princip alternativne družbe Ko se nevidne priče poslavljajo od sveta, se če ne bi, potem ko je spolna razlika v naših glavah kaj vsaj enako resničnega, kot so kraja, posilstvo in lahko kaže na možno. Torej ohranja struktu- (glej D'Anunzio in zavzetje mesta Fiume. Bey jim, če država da, navadno začne postavljati spo- neusmiljeno padla, vedno znova zbrale poguma in re produkcije in jih hkrati lahko ob vsakokratni pravi v T. A. Z.: »V srednjem veku je bilo 111.000 menike. Kolektiv mednarodnega antifašističnega pred tistim dnevom v letu, ko moramo postati žene, ali revolucija. Tukaj pa je pesnikom dovoljeno ob- realizaciji presega. Lahko pesnik izda poezijo s praznikov na leto; vzemimo to za naš 'utopični feminističnega delovnega tabora Uckermark nas je priredile vsaj poštene dekliščine. tem, ko jo izda? Lahko pa je preprosto ne izda in minimum'.«). Lahko pa jo vidimo tudi kot pro- spomnil na čase, ko so še imeli ime za tiste, ki druge javiti karkoli – neke vrste kazen pravzaprav, zapor ne sodeluje. Po Beyu v Začasni Avtonomni Coni ces mišljenja, kjer se boj za avtonomijo primarno ozmerjajo za asocialne. Rehabilitacija skupin, zati- Za pomoč se zahvaljujem Zorama Danijeli umetnost ne obstaja kot blago, ampak je »pogoj dogaja. Iz te perspektive se vsaka »revolucija« ranih za časa nacizma, je ob velikih naporih nem- Zajc in Ani Grobler. brez zidov, brez odmevov [...] Če se vladarji branijo življenja«, kjer »odstranitev vseh omejitev med začne z »revolucijo« jezika, ki raste iz stika in ških aktivistk vpisala na svoj seznam še nacistične- umetniki in »uporabniki« umetnosti, stremi se vanj vrača. Mislim, da se naboj umetnosti, mu vsakdanu neprilagojene ženske, ki so bile zaprte videti pesmi kot zločine, potem mora nekdo de- k stanju, kjer (kot pravi A. K. Coomaraswamy če je dovolj močen, ne uniči, tudi če redukcija v taborišču blizu Ravensbrücka. Zoram in Zorom se Fotokolaž: Aljaž Vindiš umetnik ni posebne vrste človek, ampak je vsak dela na blago ohranja strukturo kapitalistične lati zločine, ki služijo funkciji poezije, ali tekste, človek posebne vrste umetnik).« Kulturni dela- produkcije, seveda pa je darilo čistejše od blaga. vec, prisiljen v trženje svojega znanja, nikakor Brez glasbe bi že zdavnaj umrli, če parafraziram ki utelešajo resonanco terorizma. Za vsako ceno je ni obsojen na delo državnega uradnika (umetnik Nietzscheja in »umetnost se bo nadaljevala« kot Zora je, ko je prešla v svojo festivalsko obliko, odložila piroteh- kot državni uradnik, če ni to paradoks? V službi pravi Bey, ne glede na vse. Edino vprašanje je: treba spet povezati poezijo s telesom. Ne zločini kaosa ja, v službi skupnosti mogoče, ampak drža- pod kakšnimi pogoji? nična sredstva in posegla po svojem glasu, ki nenehno izpopol- ve? Ni šans.), ni oropan alternativ in zlahka lah- proti telesom, ampak proti Idejam.« (Bey) ko realizira »estetske akcije, ki imajo resonanco njujoč prija našim ušesom. Tribuna Trobilo: 2 3 Avtonomna cona: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Internacionala: 16 17 18 19 20 21 Kontraobveščevalna: 22 23 Šok terapija: 24 25 Ne-kulturno: 26 27 28 29 30 31

Mala dvorana ZRC SAZU ob 11:00. Film poskuša misliti kompleksnost današnje družbe- Dunajčan Schreibers, Ljubljančan ne realnosti, ki jo dominira kapitalizem in zastavlja Impulze in sinapse nepresta- Zmede polna skleda Zois in Jernej Kopitar o človeških temeljno vprašanje je danes upor sploh še mogoč? ribicah. no zbiramo na našem elektron- Dr. Dragan Božič, arheolog Inštitua za arheologijo R. A. The Rugged Man, ZRC SAZU bo predaval o Karlu von Schreibersu, Petek, 2. april ob 21.30 skem naslovu. Pozivamo te, da ravnatelju dvornega Naravoslovnega kabineta na Gala hala, četrtek, Dunaju. Možak je že leta 1801 spisal prvo znanstve- Menza pri koritu. deliš z nami svoje dogodke in no razpravo o človeški ribici. Primerke ribic pa mu je Noise festival 2010: festival 25. 2. 2010 pošilja Žiga Zois, ki jih je lovil na Viru pri Stični. Ob eksperimentalne glasbe in hrupa. povezave. Za vsako izdajo nare- vseh problemih s katerimi se moderni človek danes Hrupno godenje tokrat že v deseti ediciji! sooča le redko kdaj ostane čas, da bi se temeljito po- Nastopajo: Enda of silence (Nemčija), Sklo (Češka), dimo izbor, za katere dogodke in svetili temeljnemu vprašanju o človeških ribicah. To Fake Mistress (Nemčija), Fukte vs. Suburban predavanje je priložnost, da nadoknadite zamujeno! Howl (Italija), Marko A. Kovačič (Ljubljana) in povezave menimo, so dovolj do- Supraphon Family (Slovaška). bri, da si jih drzemo priporočati. Borja Močnik: Nekateri ga kliče- Petek, 26. marec. Channel Zero ob 23.00. Sobota, 3. april ob 21.30 jo »beli Ol' Dirty Bastard«, dru- Impulzi Individia. Sinapse [email protected] Še pomnite goa trance? Goa trance se je pred deve- Channel Zero ob 22.00. [email protected] gi »legendarni«, starosta hipho- zadeva: impulzi timi leti v Sloveniji začel ravno z Individio, tokrat Madness goes madness, hardest zadeva: sinapse pa bodo psihadelično (z)miksali: Psykoster, Zvuk, battle conflicts. pa in radijski didžej Bobbito Naveen, Togetherness (Zvuk & Naveen). V boj se spuščajo: Mr.MADNESS (hardvolume, 9. marec - 6. junij seua, hardbeatz rec.) vs RYDEL (xplizit music / pekarna.org Garcia pa ga je pred leti označil Klub K4 ob 23.00. NL) (Early, oldschool hc battle); Mr.MADNESS vs Pekarna magdalenske mreže Moderna galerija. DanzasNightWalk: Izgon iz Raja. T-REX (beatz of thunder) (Frenchcore, industrial Izčrpen vir informacij o dogodkih in dejavnostih kot »verbalno zastrašujočega«. Tomaž Lavrič: Stripi. Rolajo: Alex Smoke live! (Soma Records, Vakant, battle); Mr.MADNESS vs VIRUS (hdm, substan- v mariborski Pekarni. Tomaž Lavrič je po Kostji Gatniku drugi stripar, ki UK), Patrick Zigon (Coccon, Traumraum). ce abuse records) (Hardcore, gabber, mainstream R.A. The Rugged Man je nedvo- razstavlja v Moderni galeriji. Stripovski kameloen, battle); TERROR KITTEN (hdm) vs MICHAEL dokma.net ki ga poznamo po kratkih in udarnih Diarejah že VAN DEMON (hdm, substance abuse records) DokMa mno odbit in gostobesedni na- vrsto let razveseljuje stripovsko javnost s svojimi Sobota, 27. marec. (Mainstream battle) in WORTEX (braindamage) Mariborski mednarodni festival dokumentarnega avtorskimi deli. Mnogi izmed njegovih stripov, de- (Industrial set) ter EARBLOWER (Terror set). filma. kladač, ki prihaja iz Long Islan- nimo Bosanske basni, so doživeli tudi mednarodne Stara elektrarna ob 20.00 izdaje. V času zastrašujočo nizke medijske kulture Tomaž Grom: Pozabljeno, prezrto. Menza pri koritu ob 21.30. zofijini.net da, New Yorka in je v zadnjih pa nam je postregel tudi s prvovrstno politično dra- Premiera zvočnega performansa o sodobni glasbi. Noise festival 2010: festival Zofijini ljubimci mo Sokol in golobica. eksperimentalne glasbe in hrupa. Naši soborci s Štajerske. petnajstih letih pokazal polno Klub K4 ob 23.00. Drugi dan desete edicije noizerskega hrope- Blender. nja. Nastopajo: Napalmed (Češka), Dezroyadam tovarna.org žlico kontroverznosti in zavi- Torek, 23. marec Vračajo se devetdeseta, ko so se v kleti na Kersnikovi (Turčija), The Superusers (Avstralija), Aluviana Tovarna Rog potili tudi še pod rock in iz njega štrlečimi derivativ- (Ljubljana), Billy Haris (ZDA), Jesus is angry (Grčija). Je spletna stran tovarne Rog, z vsemi aktualnimi dljivega obvladanja mikrofona. FDV UL, p.2, 14.00 nimi ritmi. Nostalgično edicijo bosta sfurala pred- dogodki in hkrati z vsemi info, ki jih potrebujete, Hana Al Bayaty »Človekove vsem dva takratna protagonsita Dj Zeds in Dj Kolja. Klub Gromka ob 22.00. če se jim želite pridružiti. pravice in mednarodno pravo na R.A.F.A.L. Njegov prvi hit je bil »Every Record Label sucks primeru Iraka«. Rafal spuščajo: Talbot (Estonija) (Down tempo, expe- njetwork.org Dick« in to v času, ko so bile založbe izjemno Predavanje o vlogi mednarodnega prava, o člove- Nedelja, 28. marec. rimental), Moraines (Hrvaška) (Progressive, ambi- Njetwork naklonjene rap godbi, saj je ta v prvi polovici 90. kovih pravicah in beguncih na primeru Iraka ter ent, instru-metal) in Umor (Hrvaška) (down tempo). Tukaj najdete vse o Nevidnih delavcih sveta, let ravno dobivala zalet in se dobro prodajala. Pri o strategijah, za ustavitev prihodnjih imperialnih Kino Šiška ob 21.00. Svetu za vsakogar, bojih v tovarni znanja ... skoraj osemnajstih letih je v žepu že imel pogodbo z da- pustolovščin. Autechre (VB). vse o slovenskem aktivizmu. nes kultno založbo Jive in po lastnih besedah je Autechre so še en bend kultne elektronske založbe Ponedeljek, 5. april. imel zaradi nedopustno ekscentričnega obnašanja Španski borci, 18.00 Warp, katere izvajalci često zahajajo v obnovljeni metelkovamesto.org prepoved vstopa v njihove prostore, paradoksalno Montserrat San Martín Cruz kino Šiška. Gre za bend z dolgo kilometrino in ši- Klub Gromka ob 17.00. Akc Metelkova Mesto ravno takrat, ko je bil sprejet pod njihovo okrilje. (OIDHO, Oaxaca, Mehika) »20 let rokim žanrskim razpenjalom. V Šiški jih bodo pod- Ljubljana International Short Izčrpen vir informacij o dogodkih in dejavnostih Pogodba se je ob raznih ekscesih kmalu prekinila, boja staroselcev v Oaxaci«. prli: Rob Hall, Russel Haswell in Didjit Film Festival 2010. na ljubljanski Metelkovi. R. A. je potem imel vzpone in padce, samostojnih Mehiška aktivistka bo ob številnem fotografskem Poteka vsak dan ob 5. do 7. aprila ob 17.00. plat izdal bolj malo, a snemal z raznimi referenč- materialu predstavila desetletne staroselske boje Tovarna Rog ob 22.00. mediawatch.mirovni-institut.si nimi izvajalci bolj kot ne odmevne komade. V v mehiški zvezni državi. Njihov boj je odziv na na- Stoy Ke Trino (Spa). Mediawatch Ljubljani smo ga prvič videli pred približno štiri- silje domačih in tujih politično-ekonomskih elit, Španski miks rumba-flamenka, ska-ja, reggae-ja v Četrtek, 8. april. Projekt za spremljanje, proučevanje in poročanje mi leti, ko je v klubu K4 izpeljal izjemno angaži- zanj pa zaradi medijske ignorance ne ve nihče. punk in rock 'n roll prijemih. o delu množičnih medijev Sloveniji. ran, glasen, odbit, verbalno vešč in politično ne- Menza pri koritu ob 22.00. korekten nastop. Zato je bilo kar nujno preveriti, Le Kraken (Kanda) in Nesseria ljudmila.org/forum/ kaj je novega pri enemu bolj odbitih protagonistov Sreda, 24. marec. Ponedeljek, 29. marec. (Francija). Forum Ljubljana ameriškega rapa. Le Kraken predstavljajo svoj prvenec. Podpirajo Inštitut za umetniško in kulturno produkcijo. Ob drugem obisku pri nas, prvič Metelkove Gala hala ob 21.00. Channel Zero ob 21.00. Nesseria z (z)mešanico hardcora in grindcora. in edinega rednega hiphoperskega večera Rapetka, Red five point star in We can't Dub lab with Radikal Guru. narobe.si je R. A. pričakovano odrapal večino svojih bolj sleep at night. Redno ponedeljkovo miganje na dub ritme bodo Gala hala ob 20.00. Revija Narobe znanih komadov, od katerih je velik del sodelova- Zaključni koncert J. afriške turneje na domačih tleh. tokrat otežili: Radikal Guru iz Poljske, znan pred- Iz bobrišča. Spletna edicija slovenske LGBT revije, ter novice nja z raznimi »velikani« žanra, kot so Notorious vsem po eklektičnem dubstepu, priznani Radikal Večumetniški dogodek. Glasbeno: Kamerad iz celotnega sveta. BIG, Immortal Technique in Jedi Mind Tricks. Že Cankarjev dom. Meniga iz sosednje Hrvaške ter domači: Octex, Krivatoff, Čao Portorož, Škrip orkestra, Demeter. pri uvodu se je videlo, da se na nastop ni kaj prida 12. Mednarodni festival Bassick, Freeverse in Sunneh. Filmsko: kratki filmi Benjamin produkcije ter pe- stripburger.org pripravil in ko je kmalu še povedal, da je čisto pri dokumentarnega filma. sniški film Instituciji (Miha Zbašnik). stripburger koncu turneje, da sledita le še dva koncerta, je bilo Zdaj že tradicionalni mednarodni festival do- Revija za obujanje stripovske kulture, usmerjena jasno, da je utrujen, da ima načet glas in da neke kumentarnega filma bo tudi tokrat ponudil za- Torek, 30. marec predvsem na nekomercialen strip. posebne zagnanosti ne gre pričakovati. Podlage nimiv nabor za vse cinefile. Tokratna rdeča nit Petek, 9. april. si je pripravil le za silo in tako se je prvo polovico tekmovalnega programa bodo človekove pra- Gala hala ob 20.00. studentskazalozba.si koncerta lokalni didžej in predvozač Esco le stež- vice. Čaka nas pet vsebinskih sklopov, poleg Dirty skunks: Taake (Norveška), Menza pri koritu ob 21.00. Študentska založba ka lovil in dešifriral, katera naj bi sledila, v drugi tekmovalnega in retrospektive bosanskega do- Horna (Finska), Angantyr I šutka tani mo than / Šutka je Bodite na tekočem z izdajami študentske založbe. polovici pa je R. A. kar sam stopil za prenosnik kumentarnega filma, še Miti, ikone in mediji; (Danska), Black Shore (Nemčija). moje mesto. in menjal podlage, včasih zavrtel tudi napačno Intimni portreti ter Aktualni, družbeno kritični. Temna noč black metala. Predstavitev etno rap kompilacije makedonskih behemot.si in potem preskočil na naslednjo. Pri bolj udarnih Organizatorji nam zagotavljajo, da se niso osre- romskih raperjev. Romski hip hop se zadnja leta Behemot komadih se ga je le komaj kaj slišalo, verjetno se dotočali zgolj na klasične kršitve človekovih Tovarna Rog ob 22.00. vztrajno dobiva zagon, predvsem v smislu refleksi- Mala knjigarna z veliko domišljije. je prav zato pogosto odločil, da ne bo napenjal gla- pravic, temveč so skozi izbor filmov želeli pred- Diskoirra (Spa). je lastne (glasbene) identitete. silk in je besedila raje odrapal na suho, kot »acca- staviti tudi marginalne tematike, ki se v dereči Hardcore/punk koncert. bunker.si pelle«. Žal se je to v določenem trenutku dogajalo medijski kloaki utapljajo in ne pridejo do izraza. Channel Zero ob 22.00. Bunker pri vsakem drugem komadu, rapanje na suho si- Dublab: Jaya the Cat (NL). So ti blizu gledališče, plesne predstave, cer odlično deluje kot dodatek, kot demonstracija Sreda, 31. marec Tokrat z mešanico reggae, punkrocka in ska glasbe. delavnice.. in seveda mednarodni festival Mladi tehničnega znanja zlaganja rim, ob prekomerni Četrtek, 25. marec. levi? Potem je to kraj za tebe! uporabi pa se pozornost hitro razvodeni. Med Channel Zero ob 20.00. raztresenim in zvočno razmetanim nastopom je Gala hala ob 21.00. Dirty Skuns: Atlas Losing Grip 12. - 19. april antifa1107.wordpress.com publiko obdržal z občasnimi rimajočimi presežki Dub club: Mad Professor feat. (Šve), In-Sane (Slo), Let's Grow Antifašistična akcija Šiška in z zabavno žaljivimi komentarji publike (enemu Joe Arriwa. (Srb) in Jaibo! (Srb). MAKfest – Festival mladinske Spletna stran antifašistične akcije Šiška, s nadobudnežu je recimo rekel, da je tako grd kot V Galo halo se vrača legandarni dubovski suka- Punk in hardcore veselica. altruistične kulture prevodi nekateri najbolj odmevnih antifa akcij. Sloth iz filma The Goonies). lec Dub Proffessor. Tokrat s svojim sinom Joejem. Kulturno dobrodelni festival, ki ga organizira Ob vsej zmedi, ki je spremljala koncert, pa skupina dijakinj, bo priložnost za nastop tako akd-izbruh.org je treba opozoriti, da je R. A. eden redkih, ki kljub Kino Šiška ob 21.00. Četrtek, 1. april. neuveljavljenih mladih avtorjev kot priznanih Izbruhov kulturni bazen vsej neskoncentriranosti in neprofesionalnosti YU GO! TBF (Hr), Sopot (Bih) in umetnikov. Denar od vstopnin, ter licitacije se bo Izčrpen vir informacij o dogodkih in dejavnostih vseeno uspe nekako sfurati koncert, čeprav pov- Stekli psi (Slo). Kinodvor. stekal v sklad za štipendiranje dijakov iz prikrajša- v kranjskem Bazenu. sem netekoče, robustno, brez občutka in presežka Serialka YU GO! nadaljuje svoj pohod: splitskih Louise-Michel nih enostarševskih družin s katerim bo upravljal energije. Z redkimi udarci verbalnega obvladaštva, raperskih prvokategornikov Tbf in samosvojih Tovarno so zaprli vas pa odpustili. Greste na zavod Rdeči Križ Ljubljana. V času festivala se bodo po zcommunications.org lucidnosti in humorja fene obdrži v dvorani. R. A. banjeluških duberjev Sopot ni potrebno posebej za zaposlovanje? Če ste Louis-Michel prav gotovo ne! različnih lokacijah v centru Ljubljane dogajali ZNet, Zmag, ZSpace, ... v standardno neresni, a preveč raztreseni formi. predstavljati, velja pa omeniti prekmurske Stekli Iskat greste šefa tovarne in ko ga likvidirate ugoto- različni dogodki, od koncertov, predstav, literar- Pot do kar nekaj najboljših člankov iz področja pse, ki so pred nedavnim izdali prvenec, prisegajo vite, da on v resnici ni tisti pravi odgovorni in da je nih performansov, fotografskih razstav, projekcij aktivizma in upora. Tudi iz področja nekdanje pa na zmes rapa, funka in trših rokerskih prijemov, nad njim nekdo še močnejši. Iščete naprej! Kaotična kratkih filmov, šila oz impra prijateljskih tekem. Jugoslavije. Portret: Vladimir Mićković skratka crossover, ki je v Sloveniji pretirano pod- črna komedija s surealističnimi momenti je posve- Fotokolaž: Luka Seme hranjen ter tudi podcenjen. čena istoimenski francoski anarhistki iz 19. stoletja. slov. hlod za prva otok sistem medmet solmi- povr- pisatelj mesto v psiholo- 1. in 15. theodor tebanski prede- opis poti hrvaška gyula hrvaška nemško sedež očiščenje japon. pisnih naveli- zacijski šinska lučaj star vitan nigeriji ška veda črka daubler kralj lavo pevka illyes opera podjetje bogov morja znakov čanosti zlog enota german

italj. orjaški 2c člen strelski pevec lenivec matjaž jarek bryan tanko island. odstra- vulkan 11b 14a nitev vidov slepiča eugene ples ormandy ital. vnetje tyler norv. vernik žilnice steve skladat. smučar bajka glina živec leonar- lasse kraj pri reka j. do krškem izpuščaj amerike pomoč- reka v stara amon. nik 15a sibiriji mama spojine umetni- jodova oficirja vodja afriška istvan ška smer spojina v jugo. hrvatov muha lang daktilo- posebna graf 4a pravica 12b belgijski kitajska politik reka friksovo atomsko rasna 10b krzno jedro teorija tritija da

blazi- nacion. umetnik ilja eren- 16a ženski vojaška 5a lahkot. izpad las princip njak iz enota stranka življenja burg orienta v egiptu

violina kos nemška živalski debla pevka pretaka- vrt rudolf ovinek, egipt. nje solz postdam. laban zavoj faraon dvorec ruski mesto na jadralna pesnik krimu 3. in 15. vnetje igralka deska kondra- račun- črka aorte rina angl. hu- tij stvo manist obse- miloš italij. 1b žnost 1c stilna predpis obilič politik- obliko- giovanni gomolj. vanost metanje zelika moštvo puščic rečna mičnost radživ lična 13a vijuga gandhi kost nasprot. ognitev razumu izolir. gorski slovesna vpraša- skupina 2b ribo- peter vrh pesem 3b nje po nukl. lovšin osebi kislina nemški 21. in 24. morala pisatelj črka sestav steward navduše- blaga 9b rod mesto v ital. ni bralec ukrajini pisatelj knjig grški ar- brž (po- umberto hitekt gov.)

trdi in 18a nemški križišče 5b sijajni igralec minerali david kratek premolk borzno nizoz. rdečela- podjetje jadrnica stari vek sec oscar prožnost arias prost. rjava slikar- medena krivulja žival ska smer rosa am. gled. theodor preb. japonska skupina 4b revija adorno nizozem. igra 3000 spre- franc. merska ropar tnost satelit enota letov. na krku hlinjenje 12a 7c aristo- aškerče- fanova va pesem pevec komedija tolovaj vicious indijski organ 6a fizik naomi vida znoj predgr- camp- ški bog obzir- bell grški nost otok mešana ant. špa. argen. solata mesto izrael. mesto 11a reka v pisatelj italiji indijski amos klic na reklo pisatelj pomoč kršč. štajer. avstrij- 3c pojem 13b mesto ski novec kdor ne krzna- bedi rija mesto ob geološka reka v stari oče indijsko 3a nilu doba franciji ingarden sveto roman mesto morska ribiška eritrej. uničeva- riba mreža pristan. nje

hrup grm. osebni antično 8c 1a avstrij- rastje 7a zaimek raču- ski šiling nalo (krat.) kraj v 23. in 21. zadnjica belgiji črka mesto v opravi- slov. zgo- 8b franciji čilo luis dovinar izreden adamič janez dar grška nizozem. črka mesto boginja franc. ruski likovna izkori- zemlje igralec 7b 19. in 1. ume- kalnost kritik črka tnost ščevalec tekoča nizozem. julij voda reka

razpad asociac. vulkan igralna egip. v. držav 6c karta boginja na neba mesto v havajih, išikava mehiki avans mauna takubotu najmanj. grški bodeč mračne celina junak plevel grške boginje donenje

ime pre- strup. 10a bivalca trilček v 9a madžar. 2a sistem gozdna glasbi slavist cevi rastlina izolator oszkar

španski različ. 6. in 16. radio samogl. črka častilec želodčni hudobija pod krasilna encim obrt (fr.) tehnika cd letov. v 13. in 24. vinko račun. tovarna budvi črka jelič pijač v znižan krmi- mirni ton a mesto v bob mar- ukrajin. ljenje italiji ley pesnik (krat.) BIOLOG. PANAMSKI naivnež, ivan lah ALENKA 6B SREBRNIK JEAN drevesna EDEN žaba RIŽEVO AM. SKU- FENIČAN. HLAPEC ŽGANJE PINA BOGINJA (ARAB.)

OROŽJE ZA MEHIŠKI PREDUJEM IZSTRE- NOVA PISATELJ 5C LITEV GORICA IZVEN RAKET VRBA IGRIŠČA stalin- praoče ERAZEM 17a grad joncev nikolaj 1. in 15. 4c ROTTER- omersa črka kadulja DAMSKI kitajsko 1. in 7. ljudstvo črka

italj. franc. mlad prestiž. slikar latinski gozd znamka jacques predlog

alpske sprh v kočija za 8a 15. in 21. sani ustih izlete ćrka

Križanka: Petra Kastelic · Nagrada: Podarimo mesečno zalogo (20) študentskih bonov · Navodila: Gesla A, B in C pošlji z osebnimi podatki na elektronski naslov [email protected] do 10.3.2010 · Nagrajenka februarske številke Špela Zupančič iz Stare Cerkve