Uvodnik Desman 2/12/08 2:32 PM Page 2

02-03_Uvodnik_desman 2/12/08 2:32 PM Page 2

miha dešman uvodnik uvodnik povabilo platforma simpozij foto esej graf

editorial

Plečnikova aktualnost Plečnik's relevance

Plečnik je v zadnjih desetletjih, predvsem pa po letu 91, postal slovenska During the past few decades, and particularly after the independence of nacionalna figura, o čemer je do začetka tega leta pričala tudi njegova 1991, architect Jože Plečnik has become a Slovene national icon, complete - podoba na slovenskih bankovcih. Tolarje so zamenjali evri, leto, ki se izteka, until the beginning of last year anyway - with a banknote sporting his image. pa je bilo poimenovano Plečnikovo leto. Petdeseta obletnica arhitektove The national currency was succeeded by the Euro and the year that has just smrti (1957 - 2007) je še spodbudila zanimanje za njegovo delo, ki je že sicer run its course was christened Plečnik's Year. The 50th anniversary of the v zadnjem desetletju skokovito naraščalo. V seriji dogodkov pri nas in v tuji- architect's death (1957-2007) further increased the interest in his work that ni je izšlo brez števila člankov in knjig, med njimi tudi nekaj dobrih, pred- has been enjoying an intense reneissance already throughout the last stavljene so bile nove študije njegovega dela, poslušali smo predavanja in decade. The anniversary was marked by a string of events both in Slovenia tv oddaje. Pojavila se je celo ideja o njegovi beatifikaciji. Javno mnenje ga and abroad, countless articles and books were published, including some je sprejelo kot »največjega slovenskega arhitekta vseh časov«, arhitekturna good ones, new studies of his work were presented, lectures were attended teorija in zgodovina pa si z njim še vedno ne znata veliko pomagati. and TV broadcasts tuned into. It was even suggested that he should be Plečnik je po njima, navidez dokončno, umeščen v arhitekturno zgodovino declared a saint. In the eyes of the general public, Plečnik has become kot »sopotnik moderne«, genialna, a nekoliko hermetična figura iz obrobja accepted as the "greatest Slovene architect of all time", while architectural Evrope, s samosvojim arhitekturnim izrazom, ki ga označuje termin neokla- theory and architectural history are still rather at a loss with him. Plečnik's sicizem. Tistemu, kar uhaja iz takšne recepcije pa se prilepijo etikete, kot role in architectural history was - seemingly permanently - agreed to be one češ, Plečnik je bil iracionalist, ali pa celo ekspresionist. of a "fellow-traveller of Modernism", a brilliant yet somewhat hermetic figure Ta podoba Plečnika je izrazito površna in krivična, saj jo določa nera- from the fringe of Europe, possessing his own kind of architectural expres- zumevanje, ki se ne razlikuje dosti od nerazumevanj, ki jih je bil deležen v sion termed Neo-Classicism. Anything not covered by such reception is in predhodnih obdobjih. Ta so segla najprej od zavračanja, nato hipokrizije do turn dealt through labels, such as of him supposedly belonging to današnje mistifikacije in glorifikacije. Irrationalism or even Expressionism. Linija, recimo, umetnostnozgodovinskega razumevanja, je precej pre- Painting such an image of Plečnik means to unjustly misrepresent him; it also ciznejša in je z oddaljenostjo 50 let dobila akademski in poznavalski značaj. exhibits a lack of comprehension that is scarcely different from the lack of Premalo pa tak pogled pove o živem jedru Plečnikove arhitekturne comprehension that dogged him in previous eras. Misunderstood, Plečnik dediščine, ki je preko Ravnikarjeve šole v Sloveniji danes najpomembnejša first suffered rejection, then hypocrisy, while nowadays, he is mystified and posebnost, lastnost in priložnost sodobne slovenske arhitekture. Ob tem glorified. From the standpoint of art history, for which the 50 years' gap pa njegov vpliv in pomen presegata generacijske, kulturne, geografske in resulted in more precise understanding, his work is now fully recognised and stilistične meje. academically appreciated. This aspect, however, does not sufficiently cover Njegov pomen so najbrž še najbolje prepoznali profesorji arhitekture, pred- the living core of Plečnik's architectural heritage which, through the Ravnikar vsem pa tudi urbanega dizajna, iz številnih evropskih mest, ki svoje school in Slovenia, represents the most important distinction, characteristic, študente vodijo v Ljubljano, da bi jo obravnavali kot primer, na katerem se and opportunity of contemporary Slovene architecture. At the same time, his da nazorno pokazati možnosti, metode in principe arhitekturnega obliko- influence and significance transcend the generational, cultural, geographic, vanja pri gradnji mesta. Na ljubljanski arhitekturni šoli pa je Plečnik še and stylistic borders. vedno, kot tudi sicer arhitekturna zgodovina, prisoten na nesistematičen in His significance has been perhaps best recognised by numerous professors od individualnih preferenc profesorjev odvisen način. of architecture and particularly also urban design from various European V tem ab-ju se približamo Plečniku iz pozicije današnjega, predvsem cities who take their students to Ljubljana and present it as a case study for mladega arhitekta in arhitekturnega kritika, ki se ukvarja s sodobno arhitek- the possibilities, methods, and principles of architectural design applied to turo. Ta nova luč razumevanja osvetli njegovo aktualnost za celotno sodob- city building. At the Ljubljana architectural school, however, Plečnik, as well no arhitekturno kulturo, misel in prakso. Njegovo delo je prava enciklope- as architectural history in general, is not featured systematically but only dija arhitekturnih principov in znanj. Njegova vizija arhitekture in filozofija according to various lecturers' individual preferences. ukvarjanja z njo je danes aktualna bolj, kot kdajkoli prej. Plečnik je bil izraz- In this issue of ab, we approach Plečnik predominantly from the standpoint ito kreativen in v eksperimentiranje usmerjen arhitekt, ki je združeval tradi- of a young architect and architectural critic of today who concerns him- or cionalne principe, oblike in materiale s sodobnimi idejami. Imel je nešteto herself with contemporary architecture. This new understanding sheds light plasti in obrazov, ki se razkrivajo pri odprtem in zvedavem raziskovanju on his relevance for the entire contemporary architectural culture, thought, brez predsodkov. Niso mu bili tuji igrivost, duhovitost in humor. Razvijal je and practice. His work is a proper encyclopaedia of architectural principles

2 02-03_Uvodnik_desman 2/12/08 2:32 PM Page 3

uvodnik

izviren in hkrati univerzalni jezik arhitekture, ki mu je omogočal svobodno and skills. His vision of architecture and philosophy of architectural under- recikliranje oblik, pomenov, konceptov, ter njihove kombinacije in per- taking are more relevant today than ever before. Plečnik was an exceptionally mutacije. Ta jezik je bil povezujoč, združeval je različne, tudi nasprotujoče creative architect with a penchant for experimentation and integration of elemente, v arhitekturo večplastnih prepletov in sinteze. Arhitekturna traditional principles, shapes, and materials with contemporary ideas. He was pripoved je inscenirana s pomočjo zamisli o celoti. Mesto, stavba, ornament a man of countless layers and faces that reveal themselves to an avid explor- in detajl so poenotena, imaginarna in imaginirana arheologija, ki vključuje er with an open mind and without prejudice. Playfulness, wit, and humour zgodovino, pa tudi sedanjost in prihodnost. To ga povezuje z najboljšimi were not alien to him. He had been developing an original and at the same predhodniki (in sodobniki), ki so na kreativen način uporabili arhitekturno time universal architectural language that enabled him to freely recycle znanje in zgodovino: Schinklom, Palladiem, Michelangelom, Albertijem… – shapes, meanings, and concepts, as well as to combine and recombine them. med sodobniki pa Le Corbusierjem, Aaltom, Kahnom… – skratka arhitekti, This was a language of integration, allowing diverse, even contrary elements ki so utirali nove poti. to be joined into an architecture of multiple layers and of synthesis. The stag- Plečnikova arhitektura torej živo nagovarja sedanjost, treba se je le poglo- ing of architectural narration is aided by the idea of the whole. biti v principe, ki stojijo za njenimi oblikami, jih razumeti, nato pa jih lahko The city, the building, the ornament, and the detail constitute a unified, uporabljamo, spreminjamo in dopolnjujemo. imaginary and imagined archaeology that embodies history, as well as the Številko pričenja anketa, v kateri domači in tuji strokovnjaki s kratkimi present and the future. This way, he is connected with the most illustrious odgovori na postavljena vprašanja pozicionirajo Plečnika v obzorju lastne- predecessors (and contemporaries) that employed architectural knowledge ga arhitekturnega dela. Sledi zapis simpozija Plečnik 07, ki se je odvil 30. and history in a creative way, viz. Schinkel, Palladio, Michelangelo, Alberti, oktobra letos v Mestnem muzeju. Eseji so osrednji sklop revije. V njih etc, and Le Corbusier, Aalto, Kahn, etc of the contemporaries - essentially prominentni evropski arhitekturni pisci razvijajo različne nove teze o architects that all trod new paths. Plečnik's architecture thus vividly address- velikem arhitektu. es the present - one only has to study the principles that appear behind the Še eno dodatno plast k tej številki dodajo panoramske fotografije Staneta forms, and understand them in order for one to be able to use them, alter Jeršiča, ki na tehnološko in motivno nov in inovativen način obravnavajo them, and complement them. Plečnikove arhitekture in ambiente. Številko zaključuje poster z diagra- The issue begins with a survey in which professionals from Slovenia and matskim kataloškim pregledom Plečnikovega dela in njegove recepcije. abroad provide short answers so as to place Plečnik within the horizon of their own work. It's followed by the minutes from the symposium Plečnik 07 that took place on 30th October 2007 in the City Museum of Ljubljana. The essays are the central feature of the issue, with prominent European architectural writers developing various new theses about the great architect. Another layer is added by Stane Jeršič's panoramic photographs that present Plečnik's architectures and ambients through innovative content and new technological approaches. A poster diagrammatically cataloguing Plečnik's work and its reception concludes the issue.

3 04-05_Povabilo 2/13/08 3:11 PM Page 4

miha dešman andrej hrausky uvodnik povabilo boštjan vuga povabilo platforma simpozij foto esej graf

invitation

Dragi kolega! Dear Colleague,

Pri reviji AB pripravljamo posebno tematsko številko, s katero bomo obeležili AB (Architectural Bulletin; Ljubljana, Slovenia) is in the process of producing Plečnikovo leto- petdeseto obletnico smrti arhitekta Jožeta Plečnika. Prvi do- a special thematic issue to celebrate Plečnik’s Year – the 50th anniversary of godek s katerim smo se spomnili Plečnikovega dela je bila razstava »Plečnik na the death of architect Joze Plečnik. Dunaju, Pragi, Ljubljani« v Slovenski Narodni galeriji v Ljubljani januarja 2007. The first event to celebrate Plečnik’s work was the exhibition ‘Plečnik in S Plečniku posvečeno izdajo revije pa AB skuša aktualizirati Plečnikovo delo, vzpo- Vienna, Prague, Ljubljana’, held in the Slovene National Gallery in Ljubljana staviti odnos med sodobnimi arhitekturnimi praksami in njegovimi projekti ter (January 2007). vzpostaviti stališče, s katerega bi lahko arhitektovo delo občudovali še danes. With this special issue, AB is trying to actualize Plečnik’s work, to establish a rela- Plečnikovo delo bomo skušali videti kot vir navdiha za sodobne arhitekturne tionship between contemporary architectural practices and his projects; to prakse in oceniti njegovo delo v kontekstu arhitekturnih mojstrov dvajsete- establish a viewpoint from which we could fully appreciate his work even today. ga stoletja. Vzpostavili bomo tudi povezavo med Plečnikovim opusom in so- We will try to establish Plečnik’s work as a source of inspiration for contemporary dobnimi arhitekturnimi praksami v Sloveniji. Upamo, da bomo pri tem uspe- practices, and evaluate his work in the context of other 20th century architectural li »zrahljati« (navidez tako trdno) povezavo med arhitektovim delom in nje- masters as well as in juxtaposition with them. Similarly, we hope to establish a link govo (skorajda mitično) osebnostjo, ki se je ustvarila v Sloveniji. between his work and contemporary architectural practices here in Slovenia. V tej izdaji revije bomo združili več različnih pristopov. Služili nam bodo kot In the process, it is also hoped that we succeed in ‘loosening up’ the (seeming- odskočna deska za odprtje nova vprašanj in ponovnega premisleka o vpraša- ly inseparable) connection between his work and his (larger than life) persona njih, ki so oblikovala zadnja desetletja razprav o Plečniku. here in Slovenia. This issue of the magazine will comprise of a number of different approach- 1. Platforma: es which will, we hope, act as a sort of springboards and both open up new questions and re-think issues that have shaped decades of discourse about Platforma – Vprašanja Plečnik. 1. Kdaj in kako si se srečal s Plečnikovim delom? 2. Kateri izmed njegovih projektov je bil inspiracija za tvoje arhitekturno 1. Platform: ustvarjanje in zakaj? 3. Lahko primerjaš Plečnika kot arhitekturni vir s katerim drugim pomem- Platform/Question bnim arhitektom 20. stoletja? 1. When and how did you first become acquainted with the work of Jože Plečnik? 4. Meniš, da je bil Plečnik moderen arhitekt? 2. Which particular projects would you identify as inspiring, as a source for your own personal architectural production; and why? 2. Eseji: 3. Can you compare this source to a source of any other architect from the 20th century? Pet daljših esejev znanih mislecev, ki se ukvarjajo z arhitekturo, filozofijo in in- 4. Do you consider Plečnik a modern architect? terdisciplinarnimi področji. Kaj je za nas uporabnega v Plečnikovem delu, v njegovem pristopu, temah, 2. Essays: motivih, konstrukcijah in vizijah? Kako lahko gradimo na njegovi bogati dediščini, jo vključimo v današnji na- Five longer essays from recognized thinkers dealing with architecture, phi- čin razmišljanja, naše dojemanje oblikovanja in produkcije ter na kakšen na- losophy and inter-disciplinary fields. čin lahko vse to izrazimo? What do we think could be useable or applicable in the body of Plečnik’s Kaj lahko od Plečnika pridobimo in katere nove vrednote lahko odkrijemo, če work, in his approaches, themes, motifs, constructions, visions etc.? imamo Plečnika za modernega arhitekta (za razliko od modernističnega)? Kaj How can we build on this rich legacy, incorporate it into our way of thinking nas pri Plečnikovem delu še vedno pritegne in zaradi česa je še vedno rele- and our views on design, on our productions and into the way in which we vanten, privlačen, skrivnosten in tudi po petdesetih letih dovolj zanimiv, da communicate these things? se nas dotakne bolj od naše poklicne dolžnosti, da preučimo Plečnikov arhi- What can we gain and which new values can we find if we think – and tekturni diskurz in se postavimo znotraj Plečnika? approach – the question/ issue about Plečnik as that of a modern architect (as distinct from modernist?)? What is it that continues to draw us to and into Plečnik’s work; what is it that even after 50 years still renders it relevant, compelling, confounding and

4 04-05_Povabilo 2/13/08 3:11 PM Page 5

povabilo

3. Graf: challenging enough to leave us moved, even beyond the sense of obligato- ry professional decorum which obliges us to locate Plečnik in the architectu- Graf označuje Plečnikovo delo, tako zgrajeno kot nezgrajeno, v časovnem ral discourse and to locate ourselves in Plečnik? razporedu in nam pomaga umestiti arhitekta in njegovo delo v prejšnjem stoletju. 3. Plečnik Graph: 4. Foto esej: The Plečnik Graph maps Plečnik’s work – both built and unrealized – over the decades and thus helps us to locate the architect and his work throughout Foto esej raziskuje Plečnikovo produkcijo skozi podobe in tako skuša razkriti the past century. še en pogled, ki je drugačen od tistega, ki ga poznamo s skoraj kanoničnih fotografij. 4. Photo essay:

Zelo bi nas veselilo, če bi sodelovali pri Platformi. Rok za oddajo odgovorov The photo essay explores Plečnik’s production through images alone, in an je 31. avgust 2007. attempt to reveal another view which is different from those formed by the Prosim če nas obvestite, če ste pripravljeni sodelovati pri pripravi serije do- now near-canonical images we know. godkov o Plečniku. Hvala vnaprej za vaše sodelovanje. We would be really pleased if you would participate in “Platform”. The time Lep pozdrav, schedule to submit the answers on the questions for the “Platform” is 31 August. Miha Dešman, glavni urednik Could you please let us know as soon as possible if you would be prepared Andrej Hrausky, urednik to cooperate with us in preparing this series of events about Plečnik. Thank Boštjan Vuga, gostujoči urednik you in advance for your cooperation. Hope to hearing from you soon!

Best regards, Miha Dešman Editor-in-Chief, Andrej Hrausky, Editor, Boštjan Vuga, Guest Editor

5 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 18

boštjan vuga janez koželj ákos moravánszky andrej hrausky uvodnik simpozij andreas ruby povabilo igor kebel platforma johann bettum simpozij foto esej graf

symposium

boštjan vuga Vabilo Invitation

Arhitekturna revija AB pripravlja okroglo mizo o The ab-Architect's Bulletin, in collaboration with Plečnikovi aktualnosti, v sodelovanju z Mestnim the Ljubljana City Museum, is preparing a round muzejem Ljubljana. Diskusija bo potekala v dvo- table discussion on Plečnik's relevance. The dis- rani mestnega muzeja Ljubljana 30. oktobra po- cussion is to take place in the conference hall of poldne. Okroglo mizo bomo posneli in transkrip- the Ljubljana City Museum, on October 30th in cijo objavili v naslednji številki revije AB, z naslo- the afternoon. The discussion will be recorded vom PLEČNIK 2007, v sklopu dogodkov s katerimi and published in the forthcoming volume of ab, bomo obeležili petdeseto obletnico smrti arhitek- PLEČNIK 2007, as one of the events marking the ta Jožeta Plečnika. 50th anniversary of the death of architect Joze Cilj diskusije, oziroma celotne tematske izdaje re- Plečnik. vije AB, je vzpostaviti odnos med sodobnimi arhi- The aim of the discussion, as well as of the entire tekturnimi vprašanji in tehnikami ter Plečnikovi- publication, is to establish a relationship between mi deli. Razgovor bo osredotočen na nekatere contemporary architectural issues, techniques Plečnikove izbrane projekte in njihov vpliv na so- and Plečnik's works. The discussion will focus on dobne arhitekturne prakse. Tekom diskusije bo- some chosen projects of his and their influence mo skušali vzpostaviti novo, svežo perspektivo on contemporary practice. Similarly, the discus- njegovega dela. sion will try to build a new, fresh, perspective of Kot moderator bi vam rad predstavil obrise pote- his work. ka diskusije. Preden bomo odprli stimulativno, ži- As a moderator I would like to present you an ini- vahno in mestoma provokativno debato, naj bi tial draft of the discussion. Before opening a stim- vsak od govorcev pripravil približno 10 minut dol- ulating, partly provocative and vivid discussion, go predstavitev, v kateri bi podal svoj osebni po- each panellist is requested to give approximately gled na posebnosti Plečnikove arhitekturne pra- 10 min PowerPoint presentation, outlining their kse, tehnike in izbranih projektov. Okrogla miza personal view on the specifics of Plečnik's prac- se bo potem nadaljevala z vodenim razgovorom tice and techniques and chosen projects. The o naslednjih treh glavnih temah: round table will then continue with a focussed discussion on the three main topics: 1. Plečnik in inovativnost 2. Plečnik in prostorke atmosfere 1. Plečnik and innovativity 3. Plečnik in učinki površine 2. Plečnik and spatial atmospheres 3. Plečnik and surface effects Diskusija se Plečniku približa preko “bottom up” tehnike, je neke vrste sodobna »ars combinatoria«. I would consider the discussion as a bottom up Veseli me, da vas lahko pričakujem kot enega od technique of actualising of Plečnik's work, a con- govorcev. temporary “ars combinatoria”. I would be pleased to meet you as one of the Lepe pozdrave. panellists.

Best regards

18 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 19

simpozij

Okrogla miza Round table Plečnik 2007 Plečnik 2007

Boštjan Vuga: Boštjan Vuga: Pozdravljeni na jesensko deževnem in sivem, a pri- Ladies and gentlemen, on this wet and grey, yet pleas- jetnem popoldnevu okrogle mize »Plečnik 2007« v ant autumn afternoon, I'd like to extend a warm wel- Mestnem muzeju Ljubljana. Današnja okrogla mi- come to the Plečnik 2007 round table here in the City za je eden od dogodkov, ki obeležujejo 50-letnico Museum of Ljubljana to all of you. Today's round table smrti arhitekta Jožeta Plečnika. Današnja okrogla is one of the events that mark the 50th anniversary of miza je tudi sestavni del tematske revije AB, ki bo architect Jože Plečnik's death. Today's round table is posvečena Jožetu Plečniku oziroma sodobni per- also part of AB magazine thematic issue that will be cepciji njegovega dela. dedicated to Jože Plečnik, in particular to our percep- Tema okrogle mize je pomen Plečnikovega dela za tion of his work today. nas danes. Začrtali bomo odnos med sodobnimi ar- The topic of the round table is the significance of Plečnik's hitekturnimi praksami in Plečnikovimi projekti. Pri- work for us today. We will try to set up a relationship kazali bomo Plečnikovo delo oziroma Plečnikovo between contemporary architectural practices and arhitekturno stališče v optiki zeitgeista današnje Plečnik's projects. We will do our best to show Plečnik's dobe. Osredotočili se bomo na odnos med sodo- work, or rather Plečnik's architectural standpoint in the bnim dogajanjem v arhitekturi in Plečnikovimi iz- perspective of the Zeitgeist of our period. We will focus on branimi projekti. Pragmatizirali bomo Plečnikovo the relationship between contemporary developments delo in ga olupili embalaže, ki ga ustvarja kot mit. in architecture and select Plečnik's projects. We will try to Mit o Plečniku gre danes tako daleč, da se ga hoče pragmatise Plečnik's work and strip him of the packag- razglasiti za svetnika, česar si sam najverjetneje ne ing that is turning him into a myth. Today, Plečnik's myth bi želel. Skozi oči različnih mednarodnih udeležen- is being taken to extremes, even as far as trying to have cev in udeleženk okrogle mize bomo ustvarjali ak- him declared a saint, which he is unlikely to have want- tualni pogled na Plečnikovo delo danes. ed. On the basis of our international panellists' individual Okroglo mizo smo pripravili Miha Dešman, urednik viewpoints, we will try to form a contemporary view of revije AB in predsednik Plečnikovega sklada, Andrej Plečnik's work today. Hrausky, predsednik Društva Arhitektov Ljubljana, The round table was prepared by Miha Dešman, editor in Boštjan Vuga, ki bom okroglo mizo moderiral. of AB magazine and chairman of the Jože Plečnik Fund, Organizatorji okrogle mize so Sklad Jožeta Plečni- Andrej Hrausky, chairman of the Architects' Society of ka, revija AB, Društvo arhitektov Ljubljana in Mestni Ljubljana, and myself, Boštjan Vuga; I'll also try to act as muzej Ljubljana. Plečnikov sklad, glavni organiza- the moderator for the round table. The event was tor, vsako leto tudi podeljuje nagrade sodobnim organised by the Jože Plečnik Fund, AB magazine, the slovenskim arhitekturam. Na ta na način poskuša Architects' Society of Ljubljana, and the City Museum of pokazati, kakšna je dobra slovenska arhitektura Ljubljana. As the main organiser, the Jože Plečnik Fund danes, hkrati pa poskuša kazati tudi v prihodnost. also awards prizes to contemporary Slovene architec- Začeli bomo s petimi krajšimi predstavitvami. Pet tures. In this way, it tries to single out quality Slovene udeležencev bo predstavilo svoje videnje Plečnikove- architecture of today, as well as hint at the future. ga dela oziroma njegovega razmerja do današnjega We'll begin by listening to five brief presentations. Five časa. Sledila bo diskusija, v kateri se nam bo razprl še panellists will present us with the way they see kakšen nov pogled na Plečnika in njegovo delo. Plečnik's work and his relationship to present time. These will be followed by a discussion among the panellists that will hopefully bring on further possible views of Plečnik and his work.

janez koželj BV: Pred tem pa bi prosil prof. Janeza Koželja, pod- BV: Before, I want to ask you prof. Janez Koželj, Deputy župana mesta Ljubljane, da s svojim nagovorom Mayor of the City Ljubljana to give us an introduction to odpre okroglo mizo. the event.

JK: Kaj še lahko po več kot 50 letih razprav pove- JK: What more is there to be said about Plečnik after mo o Plečniku novega, kaj še lahko odkrijemo v fifty years of discussions, what more is there to dis- njegovem delu in življenju? Kaj se lahko iz njego- cover about his life and work? What can we learn vih del naučimo, ali imajo sploh še kakšen po- from his works; do they even hold any significance men za prihodnost? for the future? Ga lahko obravnavamo kot nasprotnika funkcio- Should we regard him as an opposer of Functionalism, nalizma ali raje kot kritičnega sopotnika moder- or rather as a critical fellow-traveller of the Modernist nega gibanja? Je bil zares prvi postmodernist, je movement? Was he really the original Post-modernist, pripadal klasicizmu ali ekspresionizmu, je bil did he belong to Classicism or Functionalism, was he a

19 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 20

simpozij

boljši urbanist ali boljši arhitekt, je bil boljši arhi- better urban planner or a better architect, was he a tekt ali boljši oblikovalec? better architect or a better designer? Vsekakor so njegove monumentalne stavbe po- Any way you look at them, his monumental buildings notranjeni mestni prostori, zapornica je most, are internalised urban spaces, a floodgate is a bridge, a cerkev je trg, knjižnica stopnišče, tržnica je arka- church is a square, a library is a staircase, a marketplace da, spomenik nastavek za preoblikovanje širšega is an arcade, a monument is a onset for the transforma- prostora. Ali je to rimski pristop ali strategija ak- tion of the wider space. Is this the Roman approach, is tivnega fragmenta, je urbana akupunktura, in- it the strategy of the active fragment, is it urban krement preobrazbe mesta? acupuncture, an increment of a city's transformation? Je poleg posnemovalcev in častilcev njegovega Beside the ones who took after or stood in awe of his mojstrstva dejansko obstajala Plečnikova šola in mastery, was there an actual Plečnik school, and if there če je, kakšen je bil njen dejanski vpliv na razvoj was, what was its actual influence on the development sodobne slovenske arhitekture, kako je zazna- of contemporary Slovene architecture? How did it movala pot njegovih študentov do samostojnih affect the evolution of his students into independent ustvarjalcev? Kako se profesorja prepozna v de- authors? Where does the Professor shine through the lih arhitektov Ravnikarjeve šole? Je ta dejansko works by the architects of the Ravnikar school? Was it temeljila na nekakšni sintezi modernih in klasi- actually founded on some sort of synthesis of Modern čnih načel? and Classical principles? Mogoče bi bilo prav, da razblinimo mit o tem, ka- Perhaps we ought to dispel the myth of how the masko da je mojster spoštoval kontekst in identiteto ter supposedly respected the context and the identity kraja; on si je zgodovinski in kulturni kontekst of a place, when he was in fact inventing the historical izmišljal, da bi lahko prostor oblikoval po svoje. and cultural context so as to shape the space in his own Sporočilo njegovega odnosa do obstoječega je way. The message of his relationship with the existing vendar povsem jasno in nedvoumno, to je, da is, after all, clear and unambiguous: the identity is not identiteta ni dana enkrat za vselej, da jo zares ves given once and for all - in reality, we are reinterpreting čas poustvarjamo in na novo oblikujemo. it and shaping it anew all the time. Naj namesto ljubezni do zgodovine raje pouda- Instead of his love of history, let us give some weight rimo arhitektovo težnjo po novem, saj je Plečnik to the architect's penchant for invention, as Plečnik zares neprestano razvijal nove zamisli. Celo več, was constantly developing new ideas. Moreover, he raziskoval je nove možnosti, ki so jih nakazale was looking into new possibilities that had their roots njegove zamisli. Njegova metoda je bila razisko- in his own ideas. His method of choice was research, valna, njegova arhitektura eksperimentalna, nje- his architecture was experimental, and his realisa- gove realizacije so bile rezultat dolgotrajnega in tions were a product of long development of the ne vedno premočrtnega razvoja osnovne zamisli basic idea. This development was often not straight- na način, ki je pogosto vodil do popolnih obra- forward and could lead to a total change of direction. tov. Način, kako je preobražal svoje zamisli, nika- The way he transformed his ideas certainly wasn't an kor ni bil izraz arhitektovega dvoma, ampak prej expression of the architect's doubts but sooner a tes- dokaz njegove ustvarjalne moči, iz katere izhaja- tament to his creative power, which is gave rise to the ta pogum in tveganje, brez katerih ni novosti. courage and the will to take risks, without which Veliko Plečnikovih načrtov za Ljubljano ni bilo n.3othing new is ever created. uresničenih, še vedno je slišati predloge, da bi Many of the plans Plečnik had for Ljubljana were not veljalo uresničiti njegove najbolj smele zamisli, realised; there are still proposals to realise his most ki naj bi opogumile najširšo javnost, da bolj sme- ambitious ideas. Ideally, these would encourage the lo razmišlja o prihodnji Ljubljani. Premalo pa se public to think more ambitiously about the Ljubljana of poudarja, da je Plečnikova ideja o stalno nastaja- the future. There is, however, not enough emphasis put joči in nedokončani celoti mesta, sestavljeni iz fi- on Plečnik's idea about the whole of a city that consists zično nepovezanih delov, veliko bolj pomembno of physically unconnected parts and that's constantly in aktualno sporočilo njegovih del. Danes, ko si being created and never finished. This message found upamo razmišljati v glavnem le o prezidavah, in his works is much more important and relevant dozidavah in nadzidavah, se lahko še toliko bolj today. Nowadays when we for the most part only dare upravičeno sklicujemo na Plečnikovo metodo. to think in terms of conversions and extensions, Vedno bolj sem prepričan, da je način, s katerim Plečnik's method is all the more relevant. I'm becoming je arhitekt postopoma sestavljal nanizanko jav- ever firmer in my conviction that the way the architect nih prostorov iz različno velikih stavb, mostov, was gradually putting together a sequence of public parkovnih in cestnih ureditev, pravzaprav edina, spaces from buildings of different sizes, bridges, parks zares uresničljiva strategija urejanja mesta, po and streets, is a actually the only feasible strategy of kateri vsaka nova stavba oblikuje tudi svoj pro- urban arrangement: every new building also arranges stor, trg, del ulice in parka ter se z drugimi pove- its space, square, its part of the street or park, and is zuje v optični kompoziciji. connected with the others in an optical composition. Si še lahko pomagamo s Semperjevo teorijo Can Semper's theory of dressing the construction still oblačenja konstrukcije, ko danes razmišljamo o help us today as we think about a building's envelope ovoju stavbe, ki naj bo raztegljiva in odzivna as an elastic and responsive membrane? Does one-off

20 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 21

simpozij

opna? Ima unikatna, vrhunska obrtniška izvedba realisation with first-rate craftsmanship still make v času, ko imamo na voljo industrijsko brezhi- sense in the time when we have impeccable industrial bno izdelane gradbene elemente in proizvode construction elements and high-tech products at our visoke tehnologije, še smisel in pomen? Ali prav disposal? Could it be that it makes sense exactly for this zato? Kako je mogoče govoriti o avtorski arhi- reason? How can we speak about architecture of indi- tekturi, ki temelji na strogih načelih in uporablja vidual style founded on strict principles and using it svoj oblikovni jezik v času, za katerega je znači- own language of design in time that is characterised len pluralizem stilov, govoric in nazorov? Nek- by a plurality of styles, languages and principles? After danja vse obvladujoča vloga arhitekta-avtono- all, the former all-conquering role of the architect as an mnega ustvarjalca, ki uporablja ekskluzivne me- autonomous creator using exclusive methods has tode, se je vendar bistveno spremenila. Sodo- changed quite dramatically. The contemporary society bna družba išče v arhitekturi možnost za izraža- seeks in architecture a possibility for expressing indi- nje individualnih razlik, naloga arhitekta je, da vidual differences, and it's the role of the architect to predlaga različne možnosti izbora rešitev in suggest various possible solutions and designs, which oblik, za katere se uporabnik opredeljuje po are then considered and chosen by the user. This con- svobodnem preudarku. Temu pogoju odgovarja dition is fulfilled by architecture that's as non-commit- arhitektura, ki naj bo čim bolj neopredeljena v tal as possible in its function, as neutral as possible in funkciji, čim bolj nevtralna v strukturi in čim bolj its structure and as restrained as possible in its shape. neizrazita v svoji obliki. Skratka, povsem naspro- The total opposite of Plečnik's ideals, in other words. tno od Plečnikovih idealov. It is also true that the quality of Plečnik's work is so Res pa je tudi, da je Plečnikovo delo tako izje- exceptional and uncontested that it continues to mno in nesporno kvalitetno, da ga lahko vedno effortlessly stand the test of time. No wonder, then, znova postavljamo na preizkušnjo časa. Zato ni that it is constantly referenced when we talk about čudno, da se nanj neprestano sklicujemo, ko go- design, when we talk about the artistic in architecture, vorimo o oblikovanju, ko govorimo o umetni- and when we talk about the public space, about the škem v arhitekturi, ko govorimo o javnem pro- building of cities, about the identity in the face of glob- storu, gradnji mesta, identiteti v luči globalizaci- alisation - and especially when we want architecture to je. In še posebno takrat, ko želimo postaviti arhi- stand side by side with other art forms that are impor- tekturo ob bok drugih umetniških zvrsti, po- tant for our cultural identity. By encouraging the stu- membnih za našo kulturno zavest. S postavlja- dents to look up to Plečnik, we try to convince them njem Plečnika za vzor prepričujemo študente, da that every architect should have a mind of his or her mora imeti vsak arhitekt svoje prepričanje, da bi own in order to understand the significance of histori- lahko razumel smisel zgodovinskih oblik in bi- cal shapes and the essence of ideas that generate new stvo idej, pomembnih za nastanek novih idej. In ideas. We try to explain to them that in order to pro- da sta za nastanek novih idej, tako kot pri Plečni- duce new ideas, like Plečnik did in his time, creativity ku, potrebna tudi ustvarjalnost in pogum za kri- and the courage for critical reflection are essential. I'm tični premislek. Prepričan sem, da boste na okro- convinced that in the course of this round table, you gli mizi prišli do zanimivih odgovorov na posta- will arrive to interesting answers to the dilemmas that vljene dileme. Ali jih ovrgli. have been introduced - or refute them.

ákos moravánszky BV: Naš prvi govornik je Ákos Moravánszky, ki pri- BV: Our first panellist, prof. Ákos Moravánszky, haja iz Züricha. Hvaležni smo mu, da bo z nami delil comes from Zurich. We're all very thankful that he svoje misli in znanje, saj je velik strokovnjak za zgo- chose to share his thoughts and opinions as a great dovino arhitekturne teorije 19. in 20. stoletja. Je tudi expert on the history of architectural theory of the pomemben strokovnjak za teorijo ikonografije 19th and 20th century. He is also a great expert on the gradbenih konstrukcij in materialov, predsednik theory of iconology of building constructions and uredniškega odbora znane švicarske arhitekturne materials, president of the editorial board of the revije Werk, Bauen&Wohnen, profesor teorije in zgo- very renowned Swiss architectural magazine Werk, dovine arhitekture na ETH v Zürichu. Bauen&Wohnen, and professor of the theory of architecture at the ETH in Zurich. AM: Preprosto je prepoznati, kako lahko Plečnikov način uporabe zgodovinskih form uporabimo kot AM: It was very easy to see how Plečnik's use of pozitiven primer, tudi zato, da z njim kritiziramo historic forms could be used as a positive exam- moderno arhitekturo zaradi njenega pomanjkanja ple, also to criticise modern architecture for its konteksta. Kontekst nam v tem primeru pomeni lack of context. Context in this case meant a pat- nek vzorec zgodovinskih form. Veliko vprašanje, ki tern of historic form, and the big question is se nam zastavlja, je, ali je danes, ko smo do takšne- whether today, when we have a certain distance ga razumevanja konteksta vzpostavili določeno to this understanding of context, Plečnik still re- distanco, Plečnik še vedno pomembna referenca. presents an important point of reference. I think - Moja današnja teza je, da je Plečniku kontekst and this is my thesis today - that for Plečnik, context

21 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 22

simpozij

pomenil nekaj drugega. Kontekst ni bil del zgo- had a very different meaning. It had nothing to do dovine kot učiteljice discipline, katere naloga je with history as a master discipline where the task is poiskati »resnično zgodbo«, tako da izbrišeš ves to find out the "true story" by scraping away all the osebni manierizem in dodatke. Ravno naspro- distortions and all personal mannerisms. Just the tno, za Plečnika je bila zgodovina zgodovinska opposite: for Plečnik, history was a historic or znanost oz. »genetska« znanost, torej ne razvo- “genetic” science - not a decoding, not a decipher- zlavanje in dekodiranje, temveč prevajanje in ing, but a translation, a carrying-over of meaning prenašanje pomena med različnimi diskurzivni- between various discursive entities while still main- mi entitetami, ki pa še vedno ohranja izvirno taining the original “idea”. If you compare Plečnik »idejo«. Če Plečnika primerjamo z drugimi arhi- with other architects of his generation, such as Peter 1 tekti njegove generacije, na primer Petrom Be- Behrens or Rudolf Schindler, you will realise that for hrensom ali Rudolfom Schindlerjem, ugotovimo, Plečnik, time somehow seems to flow in the oppo- da za Plečnika čas teče nekako v obratni smeri. site direction. His early work, for instance the Zacherl Njegova zgodnja dela, na primer Zaherlovo hišo, house in Vienna, compares very well to the later lahko zelo preprosto primerjamo s poznimi deli work of many of his contemporaries, and vice versa. njegovih sodobnikov in obratno. The reading of an artefact like a facade or a piece of Pri Robertu Venturiju je branje kakega artefakta, furniture resembled for Robert Venturi the reading of na primer fasade ali kosa pohištva, spominjalo a text. It required the comprehension of symbols and na branje besedila. Zahtevalo je razumevanje ra- styles. Perhaps you are familiar with his famous and zličnih simbolov in stilov. Morda se spomnite also much criticized exhibition at the Smithsonian njegove razstave v washingtonskem Smithsoni- Institution in Washington in 1976, "Signs of Life". This anu leta 1976 »Življenjski znaki«, ki je sicer doži- was an exhibition showing urban environments and vela precejšnjo kritiko. Na razstavi je prikazoval homes, where Venturi attached speech-bubbles to različna urbana okolja, hiše itd. in Venturi je ur- urban elements, building details and furniture, there- bane elemente, gradbene detajle in pohištvo by decoding the meaning of historic styles, such as označil s kartončki, ki so pojasnjevali pomen "Colonial Convivial" or "Comfortable Chippendale". zgodovinskih stilov: »Gostoljubni kolonialen«, Plečnik's understanding of forms is not translatable in »Udobni chippendale« itd. this literal sense. To understand a building has no- Plečnikovega razumevanja form pa ne moremo thing to do with the attachment of a clear meaning to razumeti tako dobesedno. Razumevanje kake a certain form. Plečnik was one of the greatest pro- zgradbe nima nič opraviti z dodeljevanjem ja- ducers of not only images, but textures of interwoven snega pomena kaki formi. Plečnik ni bil le velik images, patterns, that were never simply generated ustvarjalec podob, ampak tudi tekstur preplete- by applying certain rules. These images came from 2 nih podob, vzorcev, ki jih ni nikoli ustvarjal pre- archaeology, his personal travel memories, books, prosto po pravilih. Podobe je črpal iz arheologi- ethnographic collections and the like. This perma- je, svojih vtisov s potovanj, knjig, etnografskih nent mix of regimes between knowledge, method- zbirk itd. Stalno mešanje redov med znanjem, ological inspiration, and poetics is perhaps the most metodološkim navdihom in poezijo ter njegovo important aspect today, and the understanding of deloma dano, deloma pa izmišljeno razumeva- history and context is partly given and partly imag- nje konteksta in zgodovine sta danes verjetno ined. This is the reason why there are various interpre- najpomembnejša aspekta Plečnikovega dela. tions of, for instance, the Sacred Heart Church in Naloga arhitekta je, da iz toka podob splete arhi- Prague - all of them true and false at the same time. tekturo kot pripoved. Peter Zumthor je ta pro- It is the task of the architect to weave architecture as a gram opisal kot »Weiterstricken«, (sl. 1, 2) kot narrative out of a flux of images. Peter Zumthor vpletanje, namesto da se nove dele zgradbe po- described the programme behind this as stavi kot kontrast, kar je pogosta strategija pre- "Weiterstricken", (Fig. 1, 2) as "knitting on", as "to con- zervatorjev; tu so uporabljene niti stare tkanine tinue knitting", rather than building the new part as a 3 in mednje vtkano novo. Detajl stika med starim contrast to the old, which is the usual strategy for in novim je postal šiv, ki je tudi ključ za razume- preservationists. He used the threads of the old fabric vanje zgradbe. Plečnik je podoben pristop upo- and continued weaving. The detail of the connection rabil, ko je načrtoval obnovo Rimskega zidu v between the old and new parts of the construction is Ljubljani (sl. 3). Njihova najboljša lastnost je zmo- kind of stitching, and as such a clue for understanding žnost poenotiti pogosto čisto različne sestavne this building. Plečnik's approach was indeed very sim- elemente. Dimitris Pikionis je staro in novo ilar when he was working with the old Roman walls in obravnaval na podoben način, ko je načrtoval Ljubljana( Fig. 3). The most striking aspect of this archi- sprehajalno pot na atenskem griču Filopap (sl. 4). tecture is the capacity to unify the often disparate ele- Namesto da bi med preteklostjo in sedanjostjo ments that composed them. Dimitris Pikionis treated ustvaril kontrast, je tudi Plečnik raje izbral sinte- old and new in a very similar manner when he tičen vzorec, ki ga je lahko vedno uporabljal, tu- designed the walkway and the small structures on the di kadar je načrtoval čisto nove zgradbe, na pri- Philopappos Hill in Athens (Fig. 4). Rather than con- mer Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. trasting past with present, Plečnik, too, chose to create 4 Tu ni razlikovanja med ornamentom in detajlom, a synthetic pattern that could continue when he used

22 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 23

simpozij

tako celo najbolj nepredvidljivi kolaži delujejo it for new assignments, such as the National Library in kot enotne podobe. Kot analogijo bi tukaj ome- Ljubljana. There is no difference between ornament nil Mediateko Toya Ita v Sendaiu (sl. 5), ki ji uspe and detail here, even the most improbable collage povezati vertikalne in horizontalne niti v eno sa- acquires the unity of a picture. As an analogy, I men- mo prostorsko »tkanino«. tion here Toyo Ito's Sendai Mediatheque (Fig. 5), which V Semperjevi teoriji je vozel primaren simbol te- succeeds in weaving the horizontal and vertical hnične potrebe, ki postane estetska rešitev, in te- threads into one spatial “fabric”. melj za ustvarjanje razlikovanja med zunaj in In Semper's theory, the knot features as the primary znotraj, ki uporablja tekstilno kot ritmično po- symbol of technical necessity turned into an aesthetic navljanje vozlov. Pojem »Stoffwechsel« - meta- solution and the basis for creating the first division bolizem kot način spreminjanja materiala - ni bi- between inside and outside, using textiles as a rhyth- stven le za razumevanje Plečnikovega dela, am- mic repetition of knots. The notion of "Stoffwechsel", pak tudi za razumevanje Koolhaasove uporabe metabolism as material transformation, is essential furnirjev v Casi de Musica v Portu ali novejših del not only for understanding Plečnik's work but also, for Herzoga & de Meurona v Švici. instance, the use of veneers in the case of Koolhaas's Za Semperja je vozel izredno pomemben (sl. 6). Casa de Musica in Porto, or the recent work of Herzog Je tudi najstarejši tehnični simbol izraza ko- & de Meuron in Switzerland. zmoloških idej, ki so se pojavile med ljudmi. V The knot was very important for Semper, both as a simboličnem smislu vozel pomeni tudi poenote- technical solution as an image (Fig. 6). As the “oldest 5 nje heterogenih podob. V arhitekturi se podo- technical symbol”, he regarded it an expression of the bno kot na drugih praktičnih področjih vedno first cosmogonic ideas which arose among peoples. In znova srečujemo s problemom heterogenosti. a symbolic sense, the knot is also used to create unity Danes je zelo težko izražati znanost in njene ide- out of diversity. In architecture, there is always a prob- je, že vse od Einsteinove relativnostne teorije lem of heterogeneity, like in many other practical naprej. Mnogi arhitekti so se poskušali spopada- domains. It is very difficult today, when for science it ti z njimi, od Le Corbusierja do Buckministra Ful- has become so difficult to represent its insights - it lerja, vendar so težko razumeli, na kaj so se te te- started already with Einstein's theory of relativity. orije dejansko nanašale. Večinoma so ostajali na Many architects, from Le Corbusier to Buckminster ravni metafor, slik in podob. Fuller, refer to it but of course it was very hard for Preprosto je biti homogen v čisto konceptual- them to understand what these theories were all nem sistemu, medtem ko se praksa pokaže kot about. It all remained on the level of metaphors, pic- polna različnih delcev, ki jih je treba zbrati skupaj, tures, images that were very important for architects kar se pogosto izkaže za tvegano početje. Kakor such as Buckminster Fuller. Plečnik pokaže pri svoji cerkvi svetega Srca Jezu- Purely conceptual systems may be homogeneous - sovega v Pragi (sl. 7), gre pri arhitekturi vedno za practical fields are full of bits and pieces that must be sintezo heterogenega. V arhitekturi je heteroge- assembled, very often in a risky way. Like Plečnik's nost morda še bolj prisotna kot na drugih podro- Sacred Heart Church in Prague demonstrates (Fig. 7), čjih zaradi svojega statusa, ki je med tehnologijo architectural design is always about the synthesis of in umetnostjo, med teorijo in prakso, med utili- the heterogeneous. In architecture, heterogeneity is tarnimi in simbolnimi zahtevami. perhaps even more present than in other domains, 6 Arhitekti so vedno veliki ustvarjalci podob. To se because of its status between technology and arts, začne že pri tlorisih, narisih in prerezih, nadaljuje between theory and practice, between utilitarian and z diagrami in slikami, konča s perspektivami in symbolic requirements. bolj dodelanimi renderji. Za arhitekturo so podo- Architects are creators of images, starting from plans, be nujne, saj omogočijo sintezo religioznih, zgo- elevations and sections, to diagrams and charts, from dovinskih, nacionalnih, socialnih in estetskih perspectives to more visionary renderings. Images are konceptov, tako je vsaj bilo pri Plečniku. Podobe necessary in architecture in order to enable the syn- delujejo kot ikone, ne pa kot statične slike. Podo- thesis of various religious, historical, national, social, ba se lahko raztopi in sintetizira heterogenost, le aesthetic concepts - at least, that was the case for če postane pripoved oziroma ko poveže med se- Plečnik. Images work as icons, not as static pictures. boj možne zgodbe in scenarije v eno samo An image can dissolve and unify heterogeneity only »zgodbo«. Tu se opiram na Ricoeurjevo filozof- when it becomes narrative, when it connects possible sko delo, ki govori o zmožnosti pripovedi, da sin- plots and stories into one “story”. I would like to refer tetizira različne elemente, tako da je njihov vodič here to the philosophical work of Paul Ricoeur, which delovanja, in to vodič, ki ni tog in deterministi- emphasizes the power of narration to synthesise čen, ampak dopušča neko mero svobode. Natan- diverse elements to provide a guide for action: a guide čno to pa ponavadi iščejo tudi oblikovalci - ne which is not rigid, not deterministic, but has a certain omejujoč, ampak sistematičen način dela. degree of freedom. This is what designers generally Semperjeva teorija vozlov je še vedno navdih za look for: a non-binding, but systematic way to work. arhitekte; tako Bernard Cache še vedno govori o Semper's theory of knots still inspires designers like Stoffwechsel, arhitekturni studio Gramazio & Bernard Cache, who also speaks about Stoff- Kohler pa uporablja robote za izdelavo takšnih wechsel, or the Swiss architectural office Gramazio 7

23 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 24

simpozij

opečnatih zidov (sl. 8), kjer tekstilni vzorec posta- & Kohler, who use robots to fabricate such brick ne nekaj keramičnega, trdnega, torej nekaj, kar walls - again (Fig. 8), a textile pattern is turned into je mnogo trdnejše, a še vedno daje vtis tekstilne something ceramic, something which is much more površine. Pa seveda fasada lekarne Herzoga & de solid but still achieves the effect of a textile surface. Meurona v Baslu, ki kaže, kako je tkanina izdela- The facade of the Cantonal Pharmacy in Basel by na kot natisnjen zaslon. Herzog & de Meuron shows this woven fabric is now Podobe pa ne smejo ostati ločene, ena po ena. produced as a screen print. Gledati jih je treba v povezavi z drugimi podoba- Images must not be separated, regarded one-by-one. mi kot del neprekinjenega toka podob. Plečniko- They must be regarded in connection with other ve zgradbe, objekti in podobe so podvrženi neš- images, as elements a continuous stream of images. tetim deformacijam, ki preizkušajo meje vzdržlji- The buildings, objects, images by Plečnik are subject- vosti. Zdržijo celo tako tvegane reči, kot je pribli- ed to endless deformations to test the limits of their ževanje popularnim formam, samoniklim obli- resistance. Even such a risky undertaking as closing up kam religioznega (kot so modre in rdeče žarnice on the popular forms, vernacular forms of religiosity, v lučeh v kripti Plečnikove cerkve na Dunaju), za- such as the coloured, red and blue light bulbs in the nimanje za neelitno, neuradno, ne visoko arhi- crypt of Plečnik's church in Vienna - this kind of inter- tekturo, kar je zopet nekaj, kar je treba omeniti est for the non-elite, unofficial, non-high architecture pri Plečniku, in je še vedno zelo pomembno. is again something worth mentioning in the work of 8 Casa de Musica Rema Koolhaasa v Portu (sl. 9) Plečnik, and still very important. kaže prepleteno strukturo, ki je zelo blizu tradici- The Casa de Musica in Porto (Fig. 8) by Rem Koolhaas onalni tehniki keramike azulejo, hkrati pa je tre- shows in its interiors a woven texture, very close to the ba poudariti tudi pomen podob, ki jih zaznava- traditional technique of the azulejo tiles in Portugal, mo, imitacije in mimezis. Mimezis je povezana s but at the same time the importance of perceived ponovno uporabo form, ki jih je Koolhaas že images, of imitation, mimesis must be emphazized. uporabil, podob metropole, ki v Portu delujejo Mimesis is related here to the re-use of forms that skoraj iz konteksta. Hkrati pa je Koolhaasova imi- inspired Koolhaas earlier, images of the metropolis tacija velemestne arhitekture znotraj tega nena- that almost look like out of place on the site in Porto. vadnega »meteorita« zopet nekaj, kar nam je But at the same time, this imitation of a metropolitan znano, ko se srečamo s Plečnikovim delom. architecture inside this extraordinary “meteorite” that V arhitekturi so podobe v stalnem toku v smeri he designed is again something that is not quite unfa- drugih podob. Še bolj pomembno je, da podobe miliar when we look at Plečnik's work. postanejo izdelani objekti. Pozornost je torej In architecture, images are in constant flux in the direc- usmerjena v najmanjše detajle izvedbe, česar se tion of other images. More importantly, images današnji arhitekti, ki govorijo o obratu k podobi, become crafted objects with the incredible attention niso nujno naučili. V tem pogledu je drugačno to the smallest details of execution - something that ljubljansko pokopališče Žale (sl. 10), ki se mu je architects, who speak today of the pictorial turn, not včasih reklo Vrt vseh svetih in je oblikovano kot necessarily learned. Different in this case is the Žale domišljijski sveti kraj, kar nekoliko spominja na Cemetery in Ljubljana (Fig. 10), originally called the All rekonstrukcije Delfov, ki so jih ustvarjali franco- Saints' Garden that was designed as an imaginary holy 9 ski študentje šole Beaux Arts. V nasprotju s temi district, not unlike the reconstructions of Delphi in the francoskimi študijami pa se za Plečnika arheolo- works of the French students of the Beaux Arts school. ško izkopavanje po kolektivnem spominu ni But for Plečnik, in difference to these French studies, končalo z zgodovinsko »korektnim« objektom, the archaeological excavation in collective memory ampak z zbirko različnih hkratnih možnosti (po- did not end with a historically “correct” object - dobno kot follies v angleških vrtovih). instead, a variety of simultaneous possibilities V tej perspektivi postane bolj jasna uporaba po- emerged, like follies in an English garden. dob iz antike in zgodovine - vklopijo se v širšo re- From this perspective, the use of images from antiq- alnost, v velike pripovedi o svetu kot celoti. Kako uity and history in general becomes clearer - they naj drugače sploh deluje kakršnokoli znanje o plug in into a broader reality, into grand narratives preteklosti, o svetu, v katerem živimo, če ga po about the world at large. How else can work any definiciji ne moremo čutiti niti ga zavestno prika- knowledge about the past, about the world we live zati znotraj diskurza, razen na način domišljije? in, which by definition is considered no longer per- Ne Plečnik kot posameznik, temveč Plečnik kot ceivable, not represented in consciousness or in dis- družbeno bitje je dokazal splošno funkcijo domi- course, except in such an imaginary way? Plečnik, šljije in njeno moč, da »ustvari« urbano realnost not an isolated individual but a social being, proved (na primer prav v Ljubljani). the function of imagination in general, and its Tu gre za čisto drugačen nivo od historicizma, ki power to “produce” urban reality in Ljubljana. vedno opazuje obstoj določenih form skozi čas. This is a level quite different from historicism, which Pripovednost se ukvarja s formami, ki se tičejo always regards the existence of forms within time. začetkov, ki oblikujejo kontinuiteto, ki oblikuje- Narrativity deals with forms that relate to beginnings, jo kontekst. Po zelo ozki interpretaciji konteksta to form a continuity, and to form a context. After a very 10 postmodernistov, po tej popolni in neotesani restrictive interpretation of context by postmodernists,

24 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 25

simpozij

zavrnitvi konteksta s strani Rema Koolhaasa, je and after this total and rather rude rejection by Rem Plečnik pokazal način, kako lahko na novo inter- Koolhaas, Plečnik showed a way to re-interpret the pretiramo kontekst, in mu dal smisel, na katerem meaning of context and give it a new sense which we lahko še vedno gradimo. can still build upon.

BV: Rad bi se zahvalil Ákosu Moravánszkemu za ta BV: I'd like to thank Ákos Moravánszky for this very intrigu- izredno zanimiv uvod v naših pet predstavitev. Mi- ing introduction to the five presentations. I think that we slim, da se danes vsi strinjamo o nujnosti imagina- can all agree that especially today, imagination and the cije in imaginarnega, saj vendarle živimo v svetu imagined are needed, since we live in the world of images. podob. Potrebujemo jo, da jo zgrabimo, prebavimo Needed in order to take it, digest it, and create something in iz nje ustvarimo nekaj novega. Eden od nujnih new from it. One of the talents of an architect of today is talentov arhitektov danes je zmožnost prenesti tisti how he or she can bring all of the imaginary that almost imaginarno v koherenten arhitekturni produkt. floats about into a coherent architectural product.

andrej hrausky BV: Naš naslednji govornik je Andrej Hrausky, ki se BV: Our next speaker is Andrej Hrausky who's long been že dolga leta ukvarja s slovensko arhitekturo, tudi endeavouring to present Slovene architecture, including sodobno. Do danes je z različnimi soavtorji spisal contemporary architecture. Together with various co- pet knjig o Plečniku. authors, he has to date written five books on Plečnik.

AH: Moja današnja predstavitev nosi naslov »Sta- AH: As you can see, I was given the title "Old and ro in Novo«. To je zelo zapleten naslov. Lahko bi New". This is a very complicated title and we could porabili dneve in dneve ob razpravljanju o njem, spend days talking about it - simply because with any- preprosto zato ker, karkoli arhitekt naredi nove- thing new an architect does, with every new construc- ga, z vsako novo konstrukcijo se vedno sooča z tion, he confronts something existing, which is "old". nečim, kar že obstaja, z nečim, kar je »staro«. In And even when his work, as "new", is done, it immedi- tudi ko je njegovo »novo« delo končano, v hipu ately becomes "old" and becomes a context for some- postane »staro«, v hipu postane del konteksta, v body else's interventions and the cycle repeats. katerega posega nekdo drugi, in cikel se ponovi. The other thing about old and new is the very fact that Drugo dejstvo o starem in novem je, da se njun it's changed during the course of history. As we know, pomen v zgodovini spreminja. V 19. stoletju je in the 19th century, the approach towards old was bil pristop do starega skoraj romantičen. Ko so almost romantic. When they rebuilt old buildings, prenavljali stare zgradbe, stare gradove ali celo such as old castles or even old towns, they did it in a mesta, so pogosto ravnali zelo domišljijsko. Po- very imaginative way. Immediately following this tem se je pojavil ravno nasproten princip - re- approach was its complete opposite: reconstruction konstruiranje in ohranjanje. Pristop, ki prevladu- and preservation. What's prevailing today, is an je danes, je pristop, ki ga najdemo v današnji Lju- approach that we have seen here in Ljubljana, for bljani, na primer pri Mladiki. Arhitekt Jurij Kobe instance with Mladika. Jurij Kobe, the architect, trans- je Fabianijevo zgradbo preoblikoval v zunanje lated the building by Fabiani into the Foreign Ministry, ministrstvo, tako da se je najprej znebil vseh ka- and his approach was first to get rid of all later addi- snejših dodatkov in se vrnil k Fabianiju. Vsi nations to get back to Fabiani. All further interventions daljnji posegi so narejeni tako, da lahko takoj lo- were done in such a way that one can immediately see čimo staro od novega, saj uporablja drugačne what's new and what's old using different colours, dif- barve, drugačen arhitekturni jezik in drugačne ferent architectural language, and different materials. materiale. With Plečnik, we can see quite a few interesting Tudi pri Plečniku lahko opazimo precej zanimi- approaches in this vein, and I'd like to show you three vih poskusov v tej smeri. Rad bi naštel tri prime- examples of his creative approach towards the old - re njegovega kreativnega pristopa k odnosu sta- how he wanted that the old to somehow survive in ro-novo. Plečnik je želel, da staro nekako preživi the new. I believe it was Aldo Rossi who remarked that znotraj novega. Mislim, da je bil Aldo Rossi tisti, there are two deaths of architecture: one when a ki je izjavil, da obstajata dva načina smrti arhitek- building is torn down and the other when it's turned ture; eden je, da se poruši, drugi pa, da se spre- into a museum and conserved. What's important is meni v muzej in ohranja. Pomembno je, da that a building lives. I hope to show you three Pleč- zgradba nadaljuje svoje življenje. Rad bi pokazal nik's examples that I find very interesting. tri takšne Plečnikove primere. Plečnik was able to play with forms and materials, Plečnik se je znal igrati z materiali in oblikami kot almost like with Legos. For example the painting of z lego kockami. Vzemimo sliko Brezjanske Marije Virgin Mary of Brezje in Šiška (Fig. 1) - Plečnik didn't v Šiški (sl. 1). Plečnik slike ni maral in tudi kip pod like it, and the statue below he also didn't like. So he njo mu ni bil všeč. Sliko je zato zaprl v močan made a very strong stone frame for the picture, and okvir iz črnega marmorja, kip pa horizontalno po- he placed the statue horizontally. The only thing he ložil pod njo. Dodal je le podstavek, ki je podpiral added was a cushion to support the head. Of course, 1

25 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 26

simpozij

glavo kipa. Seveda je prekršil nekakšen zakon te- he was breaking a kind of law, what is normal - that a ga, kar je običajno, namreč da morajo biti kipi po- statue should stand up. stavljeni pokonci. If in the first example, he was playing, in the second one, Pri prvem primeru se je Plečnik igral, pri drugem he was recycling. The stairs on the Vegova street prome- pa je recikliral. Stopnice, ki jih je uporabil na pro- nade (Fig. 2), which are no longer there, were the old menadi na Vegovi ulici (sl. 2) (in jih danes ni več stairs from the Town Hall. When they rebuilt it in the 30s, tam), prihajajo izpred Mestne hiše. Ko so jo v 30. Plečnik just took away the old stairs and re-used them 2 letih prenovili, je Plečnik vzel stare stopnice in jih here. He did a similar thing with the supports for the stat- porabil tu. Podobno je naredil s podstavki kipov ues in Vegova Street. These stones were on top of a fence slovenskih skladateljev na Vegovi. Kamniti bloki that was around the Opera house. When Plečnik so bili prej del ograje okrog ljubljanske Opere. Ple- redesigned the park around the Opera house and opened čnik je uredil park okoli Opere, ga odprl in vanj po- it up, he took the two statues of Borštner and Verovšek stavil kipe skladateljev Verovška in Borštnerja, ki that used to be inside the building. He used the stones sta bila prej v stavbi. Stare kamne je postavil verti- vertically as supports in front of the Glasbena matica kalno pred Glasbeno matico in se obrnil na takra- building. Then he went first to Mayor Hribar and asked tnega ljubljanskega župana Hribarja in ga prosil him to finance the first herm bust, and then other rich citi- za financiranje prvega kipa, bogati ljubljanski me- zens also collected money and paid for more herms. This ščani pa so kasneje dali denar še za druge. Tako je was a kind of recycling of old pieces into something new. Plečnik recikliral stare kose v nekaj novega. Even more unusually, in St Michael's church at Barje Še bolj nenavaden primer pa je cerkev svetega Mi- (Fig. 3) - a church that was designed for the peasants - haela na Barju (sl. 3), cerkev, namenjena kmetom. he used pieces of hand mills for coffee from Bosnia. Tu je Plečnik uporabil dele bosanskih mlinčkov za Plečnik used to go to Bosnia, he had some friends there, 3 kavo. Plečnik je rad obiskoval Bosno in tam je imel and he brought these from the Orient. He transformed prijatelje. Mlinčke za kavo je prinesel z Orienta. these coffee mills into a pendant lamp that resembles a Uporabil jih je za lestenec, ki spominja na pladenj coffee mill on the plate with coffee cups. s kavnim mlinčkom in skodelicami za kavo. Next is confrontation is. As you enter in Križanke (Fig. Nazadnje pa omenimo konfrontacijo. Ko vstopiš 4), on your right hand side, you can see three pieces. v Križanke (sl. 4), te na desni pri vhodu pričakajo The lower piece is a Baroque column, the middle trije kosi: spodnji del je baročni steber, srednji piece is a stone from the Roman times and on top, kos je iz rimskih časov, na vrhu pa je postavljen there is a modern sculpture. This is a kind of con- moderen kip. Gre za nekakšno soočenje med ra- frontation of different periods, and he didn't even use zličnimi obdobji. Plečnik se niti ne potrudi, da bi the pieces in the symbolic way with the Roman stone kose zložil v hierarhičen simbolični vrstni red z at the bottom and the modern statue on top, in a 4 rimskim kosom spodaj, barokom v sredini in so- temporal hierarchy, but poses the Roman stone on dobnostjo na vrhu, ampak postavi rimski kamen top of the Baroque column. na baročni steber. Another project I'd briefly like to mention is the church Naslednji projekt, ki bi ga rad na hitro omenil, je in Bogojina (Fig. 5, 6). Here we have the earlier of the cerkev v Bogojini (sl. 5, 6). Zanjo obstajata dva two plans - one was square and the other was round. načrta, zgodnejši ima tloris v obliki kvadrata, ka- The priest ordered a new church. Plečnik was curious snejši pa je okrogel. Domači župnik je naročil no- what was to become of the old church and when he vo cerkev, Plečnika pa je vseeno zanimalo, kaj visited Bogojina, he saw that the old church was in naj naredi s staro. Ko je obiskal Bogojino, je ugo- quite a good condition. He then wrote to the priest, tovil, da s staro cerkvijo ni nič narobe. Župniku je saying: "I've never destroyed what our fathers had zato pisal: »Nikoli ne uničim nečesa, kar so naši done right." For me, this is a primary example of how očetje naredili pravilno.« Meni se to zdi odličen he didn't want to destroy the old church but rather primer, kako Plečnik ni hotel uničiti starega, tem- incorporate it in a new unity. The old church was used več ga je vključil v novo. Staro cerkev je uporabil as an entrance lobby to the new church; what I find kot vhodno vežo v novo cerkev. Zelo pomembna very important here is the difference in height, and the se mi zdijo razlika v višini med njima in stopnice. stairs. He used the stairs to make one of his famous Stopnice je uporabil za to, da je ustvaril enega approaches that he liked so much, very monumental. svojih slavnih monumentalnih vhodov, ki jih je Plečnik always uses stairs, either with the Library or the imel tako rad. Vhod pri Plečniku vedno zaznamu- church at Barje, or here - even if there aren't that many. jejo stopnice - v NUK-u, cerkvi na Barju in Bogoji- This is the monumentality of approach. Secondly, this 5 ni, čeprav tu stopnic ni veliko. Poudarjena je mo- difference in height gave him the possibility to use the numentalnost vhoda. Razlika v višini pa mu je tu- old church and install the choir in the upper parts. The di omogočila, da je staro cerkev uporabil in zgo- old church with the old tower has been practically raj postavil kor. Nova cerkev je skoraj pogoltnila eaten up by the new church. For me, this is a very inno- staro z njenim zvonikom vred. To se mi zdi izje- vative approach how not to destroy the old church mno inovativen način, kako staro cerkev vključiti and incorporate it into a completely new project. Here, v novo, ne da bi jo uničil. Bolj je sicer opazna no- in Bogojina, we obviously see Plečnik's church but he va Plečnikova cerkev, staro pa še vedno vidimo, did not destroy the old one - we still see the old church 6 čeprav je prekrita s strukturo nove (sl. 7). which is covered by the new construction (Fig. 7).

26 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 27

simpozij

Naslednji projekt je ljubljansko Tromostovje (sl. The next project is the Triple Bridge (Fig. 8) In the mid- 8). V sredini se nahaja kamnit stari most, ki ga dle, there is the original stone bridge Plečnik didn't Plečnik ni hotel uničiti. Namesto tega je dodal po want to destroy it. Instead, he added two additional en most za pešce na vsaki strani. To je eden od footbridges over the river. This is one of Plečnik's best Plečnikovih uspešnejših projektov, saj je z njim projects where he solved a lot of problems. One of the rešil mnogo problemov. Ena od kritičnih težav v problems that was very critical for Ljubljana was how Ljubljani je bila cena gradnje. Mestno občino je to build cheaply – the City of Ljubljana was always vedno zanimala poceni gradnja in ideja ne poru- interested in cost-efficiency - and the idea was that not šiti starega mostu, temveč zgraditi dva dodatna, destroying the old bridge and building two new, se je izkazala za cenejšo rešitev. Rešitev je bila smaller pedestrian bridges was much cheaper than 7 praktična tudi zato, ker prometa na mostu med any other solution. This solution was also practical as gradnjo sploh ni bilo treba ustaviti. the old bridge could still be used during the construc- Glavna naloga mostu je povezati celoto prostora tion without having to stop the traffic. na obeh straneh reke, saj je ta izredno zapleten. The main idea was how to connect the whole of the Na eni strani je Prešernov trg, ki ga je Plečniku na space on both sides of the river, as it is very complicated. drugi strani uspelo speljati v ozko ulico, ki vodi On one side, there's the Prešeren Square and Plečnik proti Mestni hiši. Celotna kompozicija je orienti- somehow transferred the square to the other side rana proti Robbovemu vodnjaku, najpomem- towards the small street leading towards the Town Hall. bnejši ljubljanski baročni fontani, in ljubljanske- The whole composition is oriented towards the Robba mu gradu nad njim. S svojo rešitvijo je Plečnik Fountain, the most important Baroque fountain in ohranil stari most, vendar pa ustvaril čisto novo Ljubljana, and towards the Ljubljana Castle above. With kompozicijo celote in speljal prostor z ene strani his solution, Plečnik preserved the old bridge; he made reke na drugo. Poleg tega je mostu s stopnicami a completely new composition of the whole and trans- 8 dal čisto novo obliko, značilno za beneške mo- ferred the space from one side to the other. In addition, stove (sl. 9). Plečnik je študiral na Dunaju, vendar with the stairs, he made the shape of the new bridges pa mu germanska kultura ni bila preveč pri srcu, that is typical for bridges in Venice (Fig. 9). Plečnik stud- že Otta Wagnerja je videl kot simbol germanske ied in Vienna but he wasn't very fond of German culture kulture. Zato je želel poudariti, da je Ljubljana - for one thing, he saw Otto Wagner as a symbol of blizu Mediterana, kjer v zraku že skoraj vohaš German culture. He always wanted to stress that morje. Bistveno mu je bilo, da preko Ljubljanice Ljubljana was already a city close to the Mediterranean, zgradi most, ki je bolj mediteranski od katerega- a city where you can almost feel the sea in the air. It was koli dunajskega ali avstrijskega mostu. To mo- therefore crucial to put on the Ljubljanica a form that žnost je imel zaradi zakona, ki je ostal v veljavi še was more Mediterranean than any bridge that would be iz časa avstrijskega cesarstva in je predpisoval, found in Vienna or in Austria at large. This was possible da morata imeti vsaka javna zgradba in trg svoje only because there was a law in effect at that time, stranišče. Javna stranišča je torej postavil nivo ni- already from the time of the Monarchy, which required 9 žje in jih uporabil kot izgovor, da je zgradil sto- any public building or a public square to provide toilets. pnice. S tem je tudi reko pripeljal bližje mestu in So, he put the toilets down a level and he used this as an mostu dal »beneški« portal. Zanimive so krogle excuse to have stairs lead down there. He wanted to put na ograji mostu (sl. 10). Ko se sprehodiš preko together the river and the city and to give the bridge a mostu, se te krogle gibljejo v perspektivi. Tiste, ki “Venetian” arch. An interesting point is also the way he so bližje, se gibljejo hitreje, tako da na mostu ni- put the spheres on the top of the parapet (Fig. 10). koli nimaš občutka, da si sam. Celo kadar je most When you walk over the bridge all these spheres are prazen, daje občutek, kot da je poln življenja. Tu- moving in perspective. The ones that are closer appear di Tromostovje se mi zdi odličen primer, kako to be moving faster and it feels like you're never alone ohraniti staro oziroma ga znova uporabiti na či- on the bridge. Even if the bridge is empty, it conveys the sto drugačen način. Staremu mostu je Plečnik dal idea that it's full of life on the street. I consider this a čisto novo vrednost, ustvaril čudovito novo celo- beautiful example how to preserve the old and re-use it to in hkrati rešil mnoge urbanistične zadrege. in a completely new way. Plečnik added completely 10 Za konec še en primer uporabe »starega« in new value to an old bridge, created a beautiful new »novega« - Narodna in univerzitetna knjižnica whole and solved a lot of city planning problems. (sl. 11). Preden je bila zgrajena, je na njenem Finally, here's another example of "Old and New" - the mestu stala druga, baročna zgradba, ki pa so jo National Library (Fig. 11). Before it was built, there was po potresu porušili. Na njenem mestu je ostalo another building here, a Baroque building that was nekaj ostankov prejšnje zgradbe, ko pa so za- torn down after the earthquake. There were some čeli kopati temelje za knjižnico, so odkrili še remains of this building left lying around and when rimske ostanke. Plečnik je simbolično uporabil they started the digging for the foundations for the nekatere od teh ostankov v fasadi nove zgrad- NUK, they also found Roman remains. Plečnik symbol- be in pokazal, kako stare zgradbe, ki jih ni več, ically put some of these stones into the facade, show- živijo naprej v novi fasadi. Vse to je seveda zelo ing in a way how these old, non-existing buildings simbolično, saj nihče ne ve več, kateri kamni so symbolically live on in the new facade. All this is most- novi in kateri stari, vendar pa kaže, na kakšen ly symbolical as it is difficult to tell the old stones apart, 11

27 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 28

simpozij

način bi lahko podobne ideje in raziskovanja but nevertheless, such ideas, such approaches and uporabili tudi danes. research could certainly be used even today.

BV: Naše Spomeniško varstvo bi moralo biti pre- BV: I think that national heritage preservation would cej bolj prilagodljivo, da bi Plečniku danes pustilo have to be quite flexible nowadays to make all these proj- izpeljati njegove projekte. Zelo se strinjam, da je ect possible today. I also agree with the point about za velik del mediteranskega ozračja v Ljubljani Plečnik being responsible for the Mediterranean atmos- odgovoren Plečnik. Če se kadarkoli med marcem phere in Ljubljana. If you walk anytime between March in oktobrom sprehodiš med Tromostovjem in Čev- and October from the Triple Bridge to the Shoemakers' ljarskim mostom, kar močno začutiš Mediteran, in Bridge, you can certainly see signs of the Mediterranean, nabrežje Ljubljanice je danes ena glavnih osi sta- making the embankment of the Ljubljanica river one of rega mesta. the most important city axes.

andreas ruby BV: Naš naslednji govornik, Andreas Ruby, je arhi- BV: Our next speaker, Andreas Ruby, is an architecture tekturni kritik in teoretik. Študiral je pri Paulu Viri- critic and theoretic. He studied under Paul Virilio and liu in Bernardu Tschumiju in njegova današnja Bernard Tschumi among others, and what he's present- predstavitev se bo dotikala obeh njegovih učite- ing today hints at both of these two teachers. Andreas ljev. Andreas je bil tudi urednik preminule arhitek- was the editor of the defunct architectural magazine turne revije Daidalos, katere zadnja številka je iz- Daidalos - the last issue was published four years ago. šla pred štirimi leti. Je tudi partner v podjetju Tex- He's a partner in Textbild, a very interesting contempo- tbild, sodobnem podjetju, ki se ukvarja z arhitek- rary office that deals in architectural communication. turno komunikacijo. Danes bo govoril o humorju. Today he is going to speak of humour. The way most of Plečnika si večinoma predstavljamo kot resnega us imagine Plečnik is - possibly with some exaggeration in ponižnega, ki je blizu Boga, verjetno tudi neko- - a serious, humble figure close to God. But if you are in liko pretiravamo. fact like that, you can also allow yourself to be not only humorous but also irritating, provocative, and radical. AR: O Plečniku bom spregovoril z nekoliko dru- gačen pozicije kot govornika pred menoj, ki sta AR: I'm going to speak to you from a different posi- oba dobro poučena akademika. Zase bi rekel, da tion that my most esteemed forespeakers, who are sem dobro poučen amater, v latinskem pomenu both very informed scholars. I'd say I'm an informed besede »amare«, ljubiti - amater kot nekdo, ki ni- amateur - in the Latin sense of the word that goes ma strokovnega vpogleda v objekt svoje ljube- back to "amare", "to love". An amateur therefore has a zni ali izobrazbe. non-professional background to the subject of his Moj odnos do Plečnika pa je drugačen tudi od love or education. odnosa današnjih poslušalcev, domačih, ki ima- I'd like to introduce my relationship with Plečnik as an jo s Plečnikom tesen odnos in so o njegovem alternative to the audience who, as locals, has a very delu dobro poučeni, skratka, poznajo ozadje. close relationship and a very informed one: you know Odkril sem, da Plečnik tukaj živi, kar je zelo po- the background. I discovered Plečnik lives here, which membno, saj je nekaj čisto drugega, če arhitek- is very important, i.e. whether you first discover an turo prvič spoznavaš iz knjig, kot če si ji neposre- architecture from a book, or if you're directly, physi- dno fizično izpostavljen s telesom in čutili. cally exposed to it with your body and your senses. Kadar ne poznaš ozadja kakega dela, ga bereš či- When I came here for the first time and saw Plečnik - I sto drugače. Tako je bil najmočnejši vtis, ki ga je didn't know a lot about him beforehand - and found name napravilo Plečnikovo delo, njegov humor, his incredible work, I was totally mind-boggled. nekaj, česar v arhitekturi ne najdemo zelo pogo- Whenever you don't know the entire historical back- sto. Ne poznam sicer Plečnika osebno, toda nje- ground to a work, you start to read the work with a govo delo je polno humorja in inteligentnega totally different sense. And the most important effect nalaganja plasti resničnosti ter prisvajanja in that Plečnik's work had on me was humour, some- vključevanja zgodovine. thing you don't often find in architecture. I don’t know Plečnik je znal uporabljati zgodovino, ne kot po- if this is true of Plečnik as a person but his architecture dobo ali citat, ampak jo je znal obdelati, kar bi is full of wit and humour and it exhibits very intelli- pravzaprav zgodovina morala biti. Kot smo vide- gent layering of reality and also appropriating and li na primerih Andreja Hrauskega, je Plečnik zgo- integrating history. dovino vključeval čisto materialno, namesto da Plečnik was able not to use history as an image, as a bi jo le oboževal v obliki ikonografskega motiva. quotation, but was actually able to process history, Tudi kadar ne uporablja obstoječih gradbenih which is what history is all about. As we've seen on Mr struktur, pa uporablja nekatere stalnice, retori- Andrej Hrausky's examples, Plečnik he incorporated čne figure in zgodovinske trope. V oknu kapele history materially instead of just worshipping it as an na Žalah denimo stebre uporabi kot napere in iconographic motif. Even if he doesn't incorporate tako spremeni obstoječi topološki pomen ste- existing building structures but uses certain topoi, bra v nekaj čisto drugega. Takšno prisvajanje in certain rhetorical figures and tropes from history. In

28 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 29

simpozij

preobračaje pomena je izredno zanimivo, tudi the Žale cemeter chapel’s window he uses columns ko govorimo o tem, koliko je Plečnikovo delo so- as spokes, turning the meaning of a certain existing dobno. typology such as the column into something else. Učinke prisvajanja zgodovine in spreminjanja v This type of re-appropriation and redirecting of the nekaj drugega lahko vidimo v celotnem Plečni- meaning in Plečnik's work is very interesting when kovem opusu. Na pokopališču Žale še enkrat vi- we talk about his potential to be contemporary. dimo nekaj podobnega, tokrat na nivoju prosto- The same effect of appropriating traces of history and ra. Ko sem prvič videl vhod v pokopališče, sem transforming it into something different can be seen bil prepričan, da ima vhod tudi prvo nadstropje, throughout Plečnik's entire work. The Žale cemetery in veselil sem se, da se bom povzpel nanj in si si- features the same thing but in this case, there is also tuacijo ogledal še od zgoraj. Ko pa sem prišel bli- something happening spatially. When I first swathe žje, nisem ugotovil samo, da ni stopnic, ampak entrance to the cemetery, I obviously thought it was da v »prvem nadstropju« niti ni tal, na katera bi a two-storey structure and I was looking forward to lahko stopil. To se mi zdi odlična predstava, go on the second level and have a better view of the hkrati pa prevara mojih pričakovanj. V izkustvu entire ensemble. As I came close, I realised that not Plečnikovih del je tudi neka časovna komponen- only there are no stairs, there's also no floor slab that ta, v smislu tega, da v njih vedno pričakuješ še I could walk on. I find this a brilliant mise-en-scene nekaj, podobno kot baročni princip sekvencira- and at the same time also a deception of my expecta- nja. Drugače kot v renesančni arhitekturi, kjer ta- tions. There is a temporal notion in the experience of 1 koj, ko vstopiš v kak prostor, zajameš celoto pro- Plečnik's works that always gives you something to stora, v baročni arhitekturi pogosto ni mogoče look forward to, similarly to Baroque architecture dojeti celote prostora z njegovega praga. Vhod with its principle of sequence. Unlike in Renaissance na pokopališče je eden od mnogih lepih prime- architecture where you essentially get the idea very rov časovnosti izkustva Plečnikovih del. early as you go into the space, there's the totality of Zanimiva je tudi razlika med Plečnikovim odno- space yet in Baroque architecture, very often it's som do zgodovine, če ga primerjamo s postmo- impossible to get the entirety of space by merely dernističnim prisvajanjem zgodovine. Pri mno- crossing the threshold. The entrance to the cemetery gih postmodernih delih imaš občutek, da je mois one of many beautiful examples of temporality of del odnosa do zgodovine simulacija, torej po- experience in Plečnik’s works. jem, ki smo ga slišali pri Baudrillardu. Zanj simu- There's an interesting difference when we talk about lacija pomeni manjšanje moči realnosti, saj s po- Plečnik's relationship to history as opposed to Post- dvajanjem originalu odvzameš njegovo vre- modern appropriation of history. In a lot of Post- dnost. Kasneje v življenju se je Baudrillard od te- modern work until today, you have the feeling that ga koncepta distanciral in ga zamenjal z drugi- the model of relationship to history is one that we mi, na primer s pojmom iluzija. To se mi zdi izre- could describe as simulation, which is a term we dno zanimiva poteza, zlasti če jo navežem na know from Jean Baudrillard. He described this term Plečnika. Pojem iluzija za Baudrillarda ni bil iluzi- as disempowerment of reality - as you copy it, you ja v neškodljivem, dobesednem pomenu, am- devalue the original. In his later life, Baudrillard took pak se je vrnil k latinskemu izvoru besede, torej distance from that term and replaced it by another k illudere, igrati se. Torej nečesa ne simuliraš term, i.e. "illusion". I think that's a very interesting 2 več, ampak se nekaj igraš, tako kot otroci. Zdi se move if you put this into a relationship with Plečnik. mi, da se Plečnik igra, še posebno, ko se spo- Illusion was used by Baudrillard not in the sense of mnim njegove cvetličarne na ljubljanski tržnici. the literal illusion as we know it, as a benign term; he Veliki tempelj je pojedel svojega malega bratca, took it back to the Latin root of the word. It comes nekaj, česar Grki očitno nikoli ne bi storili. from “illudere”, to put something into play. You no Od Plečnika sem se naučil, da imaš do zgodovine longer simulate something, you rather act like kids. lahko tudi lahkoten odnos. Ne gre le za to, da bi For me, Plečnik is playing and when I see this project bil smešen, smešno vedo pomeni nekaj očitnega – the flower shop in the Ljubljana Market, something in enoplastnega. Humor se vedno dogaja v več is happening here - the temple eats his little brother, plasteh, vedno se giblje med smešnim in resnim. which is obviously something that the Greeks would Ko gledam Plečnika, me vedno prevzamejo me- never have done. šana občutja. Plečnik ni le eden, vedno se poka- I actually learnt from Plečnik, that you can have that že na vsaj dveh ravneh. Vedno se trudi, da bi kind of a light-hearted relationship to history. This isn't vzpostavil resno povezavo s tradicijo, povezavo, about being funny - funny is always clear and always ki so jo modernisti takrat zavračali. Zavezanost one-levelled. Humour is always two-levelled, it has the tradiciji je zanj izredno pomembna, vendar pa ne capacity to negotiate the serious and the hilarious. I pove celotne zgodbe. Takoj ko Plečnik vzpostavi always have a double sensation when I look at Plečnik. to povezavo, jo nemudoma preobrne, z njo izva- Plečnik is not one - he's at least twofold. There's always ja celo vrsto gimnastičnih prijemov. the struggle to create a link to tradition that Modernist Stopnišče v NUK-u je fascinanten prostor, hkra- architecture was just cutting through in his time. The ti pa da čutiti enormno moč prostora, neko av- engagement towards tradition is absolutely central to ro, ki nas skoraj prestraši. Ko se začneš počutiti his work but again, it's not the only story: as soon as he 3

29 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 30

simpozij

nekoliko pohojeno, pa opaziš nizke stebre na vr- builds up that link, he transforms it, he does all kinds of hu stopnišča. Jaz si ob njih oddahnem zaradi nji- gymnastic exercises with it. hove komičnosti. Iz njihovih proporcev lahko The staircase space of the Library is an amazing space, sklepaš, da jim nekaj manjka, da so se pogrezni- but at the same time, you feel a very strong sense of li v tla. Tudi njihova tipologija je nekaj, kar si je spatial power, an aura, it's almost intimidating and just Plečnik izmislil, očitno je, da se navdihuje iz jon- when you begin to feel a bit oppressed, you're relieved ske volute, ni pa ji čisto enaka. Na vrhu stebrov when you see these columns. To me, it's a comic relief je klop, ki vabi, da se usedeš nanjo - kot da bi se to see them - you're bound feel there's something miss- usedel na glave vseh Grkov. Gre za več kot le za ing that's embedded in the ground just from the pro- 4 klop. Arhitektura od tu črpa globino pomena in portion of the scale. The typology of the columns is mnoštvo referenc, za kar mnogi Plečnikovi so- something that is more or less invented by Plečnik - it dobniki niso imeli dovolj širine. Ultra zagrizeni obviously draws on the Ionic volute but is not the same. funkcionalisti niso nikoli imeli dovolj širine, da bi On top of the columns there is a bench that invites you se na ta način igrali z zgodovinskimi referenca- to sit on it, but you have the feeling you're sitting on mi. Plečnik te na mnogo različnih načinov vabi, top of the Greeks, there's more to it than just a bench. da ne ostaneš pred prostorom in ga občuduješ, It's a moment of giving architecture a depth of mean- ampak da si ga aktivno prisvojiš, bodisi fizično ing and of references that many other Plečnik's con- (tako da se usedeš na klop) bodisi v mislih in ta- temporaries didn't have the generosity of exploring. ko naprej razvijaš arhitekturo, ki ti že sama po- The ultra-hardcore Functionalists would never have nuja različne namige. had the generosity to play with this kind of references Meni najljubši Plečnikov projekt pa je ulična sve- of history. Plečnik makes all kinds of invitations for you tilka pri filharmoniji. Gre za ekstremen primer not just to stand in front of the space in awe but to spreminjanja pomena, pa tudi humorja; z Boš- actively appropriate it, be it that you do something tjanom Vugo sva mu neuradno nadela ime »ste- physical, such as sitting on the bench, or that you men- ber dvojne impotence«. Zanimivo je, da ni po- tally develop the architecture further as there are all stavljen nekje skrito, temveč stoji na pomembni kinds of hints and jokes presented to you. točki mestnega prostora, poleg filharmonije in My favourite Plečnik's project is the column. It's an velikega, zelo prestižnega Kongresnega trga. extreme example of change of meaning and also of Plečnik artikulira najhujši strah vsakega moške- humour - Boštjan and I unofficially subtitled it "the ga, ga celo podvoji in postavi kot utež nad fan- column of double impotence". It's interesting that it 5 tastične dosežke naše kulture. Plečnik ima ne- doesn't stand somewhere hidden away but is actually verjetno zmožnost, da objektov ne uporabi kot at a very important point in the space of Ljubljana, vase zaprtih entitet, ampak skoraj kot antene, ki next to the Concert Hall and a big prestigious pošiljajo in sprejemajo informacije. Congress square. Plečnik arrives to articulate the ulti- Verjetno najbolj nenavadna med Plečnikovimi mate fear of every man and to even duplicate it and zgradbami, v pozitivnem smislu seveda, pa je put it as a weight on the fantastic achievements of our cerkev svetega Mihaela na Barju. Tu mu je z na- culture. It’s in an incredible capacity to use the object činom konstrukcije prostora uspelo dekonstrui- not as a self-contained entity but almost like an anten- rati, celo sprevreči zgodovinsko ikonografijo na that sends out and receives information cerkve. Atmosfere, ki vlada v prostoru, ne bi ni- On a final note, probably the most deeply disturbing - koli povezal s krščansko cerkvijo. Spominja na in a positive way - of Plečnik's buildings is the church prostore najrazličnejših kultov, ki pa vsi prihaja- at Barje in Črna vas where I feel he managed to decon- jo od nekod drugod. Gre za kulturno prilagodlji- struct or subvert the historical iconography of a 6 vost oziroma večjezičnost, ki se pojavita v tem church with a construction that, atmospherically prostoru, kar se mi zdi izredno sodobno. Danes speaking, I would've never associated with a Christian je mnogo arhitektov, ki si prizadevajo doseči church. It draws on all sorts of cultic environments prav to - programske kode objektov spremeniti that seem to come from somewhere else. There's a z uporabo neprilagojenih atmosferskih signalov. cultural versatility, or multi-linguality that comes into space here that I find extremely contemporary - there BV: Hvala, Andreas, zelo osvežujoče je bilo videti še are many architects today that try to do just that, drugačen pogled na Plečnika, mislim, da bomo o transform the codes of the programme of a building njem še razpravljali med diskusijo. Blizu mi je tudi te- through disconcordant atmospheric signals. hnika, s katero se v zadnjem času ukvarjaš, to je kri- žanje ozračij oziroma dizatmosferizacija, nekaj, kar BV: Thank you, Andreas - it was very refreshing to see ima opraviti s Verfremdung oziroma potujitvijo. this kind of view of Plečnik - I think we'll take it up in the discussion later. It was quite close to the technique you developed recently, i.e. cross-atmosphering, or disat- mosphering - something which has to do with the changing of atmospheres and Verfremdung, or estrangement.

30 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 31

simpozij

igor kebel BV: Pozdravimo naslednjega govornika, Igorja Ke- Please welcome our next panellist, Igor Kebel. Igor bla. Igor se v stanju elastičnosti nahaja med Lju- works in a state of elasticity between Ljubljana and bljano in Amsterdamom. Študiral je v Ljubljani in Amsterdam. He studied in Ljubljana and afterwards kasneje na Berlage Institute v Amsterdamu. Sedaj went to the Berlage Institute in Amsterdam. Together skupaj z Miko Cimolini vodi arhitekturni biro Ela- with Mika Cimolini, he now has a split office between stik, nekje med obema mestoma. Ljubljana and Amsterdam, called Elastik,

IK: Predstavil bom odnos med strukturo in geo- IK: I will present the relation of structure and geome- metrijo v Plečnikovem delu. To pomeni, da to- try in Plečnik's work. This means that I'm not going to krat v prvi plan ne bom postavil pripovedi v Ple- bring into the first plan narratives of Plečnik's archi- čnikovi arhitekturi, temveč bom poskušal določi- tecture but instead I will characterize geometry of his ti geometrijo njegovega dela glede na struktur- work, with regards to the structural ornament and its ne ornamente in njihove zmožnosti tako v Ple- capacity within his working opus and broader. čnikovem opusu kot tudi širše. Tema moje disku- The subject of my discussion is the potency - or sije je torej možnost oziroma nemožnost struk- impotency - of his structural implementation of the turalne implementacije ornamenta. Moja tema ornament. So, since I'm not going to present the ne bo geometrija reprezentacije, ampak se bom topics of the representational geometry but instead lotil geometrije delovanja. Verjamem, da je bil I will dwell on the notion of the operational geome- Plečnik pragmatičen tradicionalist, ki v praksi ni try. I also believe that he was a pragmatic tradition- okleval prelomiti s svojo klasično tradicijo. alist who in practice often didn't really hesitate Mislim, da je postmodernizem Plečnika izrabljal, much to break with the same classical tradition. prav tako kot verjamem, da je bil Plečnik tradici- Let’s take for example two of Plečnik's projects onalist, ki mu ni bilo preveč mar za tradicijo. Nje- which I consider here the most relevant, Langer govo delo pa je imelo mednaroden pomen in ši- House and the Church of the Holy Spirit, both locat- roko podporo. V širšem nacionalnem kontekstu ed in Vienna. Both are dating into his earlier period, je bil Plečnik zelo individualen. Bil je del širšega and they're both about the space-forming through gibanja, ki je slavilo geometričnost podobe, kar the ornament and the space-forming through the je danes zelo sodobno. structure. Langer House, with its refurbishment Za primer vzemimo dva Plečnikova projekta, ki done by Plečnik, stands out because of the space- se mi zdita najbolj relevantna, Langerjevo hišo in forming geometry of the ornament. It's systematic cerkev Svetega Duha, obe na Dunaju. Oboje sta and rigorous in terms of the fasade ambience and its njegovi zgodnji deli iz dunajskega obdobja in utilisation. For the Langer House (Fig. 1) he created a obe govorita o oblikovanju prostora skozi orna- scrolled and wreathed fasade with embossed win- ment in strukturo. Langerjeva hiša in njena dows and balconies. The rich and rationally system- obnova, ki jo je vodil Plečnik, izstopata zaradi ge- atised fasade included designs for the structural ometrije ornamenta, ki oblikuje prostor. Kar se ti- fasade openings while bringing new techniques of če ozračja fasade in njene funkcije, je stroga in si- the embossed fasade ornamentation. stematična. Na Langerjevi hiši (sl. 1) je Plečnik Plečnik's other early work has been geometrically ustvaril zavito in polžasto fasado z reliefnimi okni systematized and intrinsically elaborated through in balkoni. Bogata in racionalna sistematična fa- the matter; for example the Church of the Holy Spirit sada vključuje oblikovanje strukturalnih odprtin in Vienna (Fig. 2). The church is the first one intro- na pročelju in pokaže nove tehnike reliefne or- ducing reinforced concrete inside of the a religious namentacije fasade. object where the structure is organising a space, and Druga Plečnikova zgodnja dela so geometrijsko also where the structure has been ornamented with sistematična in notranje dodelana skozi snov, symbolic qualities which could be geometrically na primer cerkev Svetega Duha na Dunaju (sl. 2). measured. Most radical is the church's crypt, with its Dunajska cerkev je prvi religiozni objekt, kjer slender concrete columns and angular, cubist capi- struktura iz armiranega betona organizira pro- tals and bases. It's not about the narratives, it's not stor in kjer je struktura ornamentirana s simbol- about what one would forcefully dare to imply, it's nimi elementi, ki jih je mogoče geometrično not also about the values; on the contrary, it is about izmeriti. Najbolj radikalna je cerkvena kripta s what's been calculated, designed, drawn, and built. tankimi betonskimi stebri ter kockastimi, kubi- A bit later, the first real reinforced concrete church in stičnimi kapiteli in podstavki. Tu ne gre za pripo- its totality was built in Basel. Plečnik spoke about it ved oziroma za to, kar je v strukturi implicitno, through the promoters at that time in Architectura niti ne za vrednote, ampak za nekaj, kar je bilo Perennis, that this church was certainly very success- izračunano, oblikovano, narisano in zgrajeno. ful from the inside but at the same time, that "hairy Nekoliko kasneje je bila v Baslu zgrajena prva skin of the concrete", as he named the materialisa- res armirano betonska cerkev. Plečnik oziroma tion of the fasade of St. Anton Church in Basel , was tisti, ki so takrat delali pri Architectura Perennis, just not alike the one the should be used for the reli- so izjavili, da je baselska cerkev izredno uspešna gious objects. What he meant is that it didn't comply v notranjosti, da pa »kosmata« zunanja beton- with the representational importance of the pro- ska stena, kakor je Plečnik poimenoval fasado gram. According to them, the matter shall not

31 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 32

simpozij

cerkve svetega Antona v Baslu, ni primerna za inform design, the creator shall inform it instead. religiozen objekt, češ da se ne ujema z reprezen- Ironically, such ideological believes were estab- tacijsko pomembnostjo programa. Po njihovem lished at the time of the infamous quote of Adolf mnenju oblikovanje ne bi smelo biti določeno s Loos about the ornament and the crime. His call for snovjo, temveč je to domena ustvarjalca. Ironi- the criminalisation of the improper use of an orna- čno, saj je to ideološko prepričanje, ki je nastalo ment, was paradoxically launched in the same city v času Loosove razvpite izjave o ornamentu in of Vienna. zločinu. Njegovo zavzemanje za kriminalizacijo Seen in a larger European perspective, I'd like to nepravilne uporabe ornamenta se je parado- briefly offer another example of the non-represen- ksalno začelo prav na Dunaju. tational geometry. It's the same period, the 1920s, in 1 V širši evropski perspektivi bi rad na kratko poka- Holland, before Berlage, or just about that time, a zal še en primer nereprezentacijske geometrije. movement Amsterdam School was in practice. V istem obdobju (v 20. letih, torej pred Berlage- There, the ornamental and the structural starts to jem ali ravno v njegovem času) je na Nizozem- yield the spatial and the space-forming experience. skem delovala amsterdamska šola. Tu začneta It's was also an answer of a group of architects ornamentalno in strukturno porajati izkustvo who've been trying to introduce the return back to oblikovanja prostora. Gre za odgovor skupine ar- the architecture of everyday experience. They hitektov, ki se je prizadevala vrniti k arhitekturi developed a building strategy of a brick construc- vsakdanjega izkustva. Za ta namen so razvili tion with delicate masonry and the integration of an gradbeno strategijo opečnih konstrukcij, ki s elaborate scheme of building elements that svojo natančno gradnjo in vključevanjem dode- embodies and expresses the identity of the build- lane sheme gradbenih elementov utelešajo in ing. The aim was to create a total architectural expe- izražajo identiteto zgradbe. Njihov cilj je bil rience, interior and exterior, that carried social ustvariti vseobsegajočo arhitekturno izkušnjo, ki meaning. 2 prenaša družbeni pomen, tako zunaj kot znotraj. How very different is Plečnik's later antipode, the Zelo drugačen pa je Plečnikov nasprotni odgo- project proposal for the Slovenian Parliament, vor, njegov pozni projekt za slovenski parla- which is an image-based accumulation of geometri- ment, ki je pravzaprav akumulacija geometričnih cal conventions, similar to the Speer's proposal to konvencij na podlagi neke podobe. V tem je po- build the Nazi's Volkshallean enormous domed doben Speerovemu predlogu za nacistično building, based on St. Peter's Basilica in Rome. The Volkshalle, ogromno stavbo s kupolo, ki spomi- emphasis here is, that the work relies on the pre- nja na baziliko svetega Petra v Rimu. Poudarek image of the already existing and on the meanings Plečnikovega projekta je na obstoječi predpodo- attached it. What already Žižek elaborated in the bi in pomenih, ki jih tej podobi pripisujemo. Ka- interview by Assemblage, “Everything provokes kor je izpostavil že Žižek v svojem intervjuju Fascism”, there were ingredients in Plecnik's work »Karkoli spodbuja fašizem« za Assemblage, tudi for the type of the architectural organisation which v Plečnikovem delu najdemo sestavine za takšno relies on its representational meaning and value. arhitekturno organizacijo, ki se zanaša na pomen One would have to acknowledge here, that such a in vrednost reprezentacije. Tu moramo poudari- surprising departure of Plečnik from the early oper- ti, da je ta presenetljiv odmik od zgodnjega ope- ational period into the representational period has rativnega obdobja proti reprezentacijskemu ob- been very pragmatic, due to the specific geo-poli- dobju v Plečnikovem delu zelo pragmatičen, saj tics of the mid 20th century in the middle Europe. temelji na specifični geopolitiki srednje Evrope iz The legacy somehow remain, admittedly I haven't sredine 20. stoletja. Njegova dediščina se nekako seen around here many attempts which would be ohranja, vendar pa moram priznati, da nisem able to dig beyond the representation and which opazil veliko poskusov, ki bi poskušali iti preko would try to establish a structure operating as reprezentacije v globino in vzpostaviti takšno space-forming organisation, and the decoration strukturo, ki bi delovala kot organizacija obliko- operating as a space-forming experience. vanja prostora, oziroma takšno dekoracijo, ki bi Let's take a huge leap forward, nowadays we see delovala kot izkustvo ustvarjanja prostora. the structural ornament getting systematised again. Skočimo v času kakih 90 let naprej, da vidimo, Today, we compute patterns, we compute every- kako je sistematiziran strukturni ornament da- thing what it can be quantified, so we also compute nes. Danes vzorce izračunamo, rečeno bolje, ornaments. Disciplinary speaking, we also compute izračunamo vse, kar je mogoče izračunati, torej how to organise the space-forming architectural tudi ornamente. Če ostanemo znotraj discipline, organisation. An example of a systematised and rig- računamo tudi, kako organizirati arhitekturno orous structural pattern is, now from our own organizacijo ustvarjanja prostora. Primer siste- work,a proposal for the habitable car bridge in matičnega in strogega strukturnega vzorca je Gouda (Fig. 3). Here, we developed a programma- predlog za avtomobilski bivalni most v Goudi ble urban template, which is flexible in program but (sl. 3), delo našega biroja. Razvilo smo urbano specific to the site, landscape and specific in use. In predlogo, ki jo je mogoče programirati, tako da this case we see a habitable geometry placed in je njen program fleksibilen, čeprav je pogojen z action, where the structural pattern doesn't ask for

32 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 33

simpozij

lokacijo, pokrajino in specifično uporabo. Tu vi- the post interpretation. The structural swatches and dimo geometrijo prebivališča v delovanju, the deliberate inefficiency of the structure, may strukturni vzorec pa ne zahteva naknadne inter- start to yield a new space-forming experience. pretacije. Vzorci strukture in namerna neučinko- The computation of the ornament may nowadays vitost strukture lahko porajajo novo izkustvo follows different leads and different directions. For ustvarjanja prostora. example the Chanel flag store (Fig. 4) on the Ginza Izračunavanje ornamenta danes sledi čisto dru- Street in Tokyo, an upmarket shopping area with its gačnim vodilom in drugim usmeritvam. Primer illuminated fasade. Here, we clearly can't talk any- je fasada trgovine Chanel (sl. 4) v Tokijski naku- more about the return of the ornament. What is povalni ulici Ginza s svojo osvetljeno fasado, ki je more significant here is the fact that the building pravzaprav zaslon. Ne moremo več govoriti o vr- interface has been changed. It is not the ornament, 3 nitvi k ornamentu, saj je komunikacija zgradbe not the typology, not the representation of the drugačna. Torej ne gre za ornament niti za tipo- building but the interface itself. This is something I logijo ali za reprezentacijo zgradbe, ampak za believe Plečnik had been trying to engineer heavily, način komunikacije. To je nekaj, kar se mi zdi, da of course with the means that were available in his si je Plečnik prizadeval doseči s sredstvi, ki so mu time. bila na voljo. To return back to Plečnik, I believe that his work has Vrnimo se spet k Plečniku. Verjamem namreč, da been slightly misunderstood at the time of architec- je arhitekturni postmodernizem nekoliko napa- tural post-modernism. His work is by all means not čno razumel Plečnika. Prav tako Plečnikovo delo related to the Venturian “decorated shed”, namely ni povezano z Venturijevo okrašeno kočo, razlo- in the words of Venturi, the decorated Shed prob- žil bom, zakaj ne. Z Venturijevimi besedami, lem refers to a condition where system of space and okrašena koča je problem, ki se nanaša na situa- structure are directly at the service of programme, cijo, kjer je sistem prostora in strukture neposre- and ornament is applied independently of them. dno podrejen programu, ornament pa je čez na- The fact that Plečnik couldn't compute digitally is nešen neodvisno od njiju. granted, yet the systematisation and richness of his Dejstvo je, da Plečnik ni imel možnosti digitalne- floorplans are incredible. We all know well his pro- ga izračunavanja, bogastvo in sistematičnost posals for the man-made scripting of the geometry, njegovih tlorisov pa sta vseeno izredna. Vsi po- and the ambition to produce visually deep and rich znamo njegove predloge za človeško zapisova- floorplans. His 2D ornamental and structural studies nje geometrije in njegovo ambicijo ustvariti vi- especially went often into the ambition to build the zualno poglobljene tlorise. Njegove dvodimenzi- relations between the inside and the outside, and 4 onalne ornamentalne in strukturne študije so trying to systematise the order, the experience, and pogosto poskušale ustvariti odnos med zunaj in the matter. Nowadays, we carry on the same disci- znotraj ter sistematizirati red, izkustvo in snov. plinary motivation, but with different means: we Danes je naša arhitekturna motivacija podobna, write inscriptions onto the pattern and onto the na voljo pa so nam drugačna sredstva; zapise matter in as many dimensional space as we may prenesemo v vzorce in v snov v prostoru s toliko want to. Plečnik did that with the means available at dimenzijami, ko si jih zamislimo. Plečnik je to po- that time. However, with the exception of his earlier skušal doseči s sredstvi, ki so mu bila na voljo. period, when it came to the structure, the frivolous- Vendar pa sta se Plečnikova frivolnost in želja po ness and experiment disappeared. To my modest eksperimentiranju izgubili, ko je prišlo do struk- knowledge on Plečnik's educational background, I ture (razen v njegovih zgodnjih delih). Kolikor understood that he never got in the school classes poznam ozadje Plečnikove izobrazbe, ni bil niko- on the building structures. This little detail may well li deležen šolskega pouka o gradbenih struktu- be one the speculative reasons, why his ornamenta- rah. Ta detajl je morda le moja osebna spekulaci- tional pattern, never again gained a habitable, ja, vendar mislim, da je to razlog, da njegovi or- structural and space-forming experience. namentalni vzorci niso nikoli dosegli bivanjske- ga in strukturnega izkustva ustvarjanja prostora. BV: I think the point you made, Igor, about Plečnik's capacity for structuring, is most intriguing. I wonder BV: Misel o Plečnikovi sposobnosti strukturiranja, whether we could trace the development of Slovene ki si jo poudaril, je zelo zanimiva. Sprašujem se, ali Modern or contemporary architecture back to bi lahko sledili razvoju slovenske modernistične ar- Plečnik. We can hardly see the three-dimensional hitekture nazaj vse do Plečnika. Le redko smo nam- development of the space, the sectional develop- reč priča tridimenzionalnemu razvoju prostora, ra- ment of the space. This is one of the things that really zvoju prostora v prerezih. To je nekaj, kar me res ču- strike me - how come there is no three-dimensional di - kako da pri Ravnikarju ni tridimenzionalnega development, in Ravnikar, for instance. Let's take razvoja. Če izpostavim vprašanje, ali lahko tej ne- Cankarjev dom as our example - not to exaggerate, zmožnosti oziroma pomanjkanju zanimanja za ra- but all one can see there are layers wrapped in the zvoj prostora sledimo vse do Plečnika? cladding. To put forward the question: can this disin- terest or incapability to develop sectionless space be traced to Plečnik?

33 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 34

simpozij

johann bettum BV: Naslednji govornik, Johann Bettum, je biolog BV: Our next panellist, Johann Bettum, is a biologist in tudi arhitekt, tako da nam bo morda lahko ra- as well as an architect and perhaps he could zložil razliko med inovacijo v tridimenzionalnem explain to us the difference between the innovation prostoru in materialnimi dejstvi površine, pokrite z in the three-dimensional space and the material ornamenti. Johann predava na Staatliche Hoch- facts of a new ornamented surface. Johann, too, schule für Bildende Künste v Frankurtu. Je eden od teaches at the Städelchule in Frankfurt and is one of soustanoviteljev omrežja OCEAN, ki poskuša z naj- the co-founders of the OCEAN network that deals in različnejšimi prijemi, temelječimi na poskusih, ra- various practices based on experiments, research, ziskavah in preiskavah, izboljšati arhitekturo kot and investigation into advances in architecture as a disciplino. discipline.

JB: Če je gospod Ruby v Plečniku izkušen turist, JB: I am in awe of all the wonderful observations sem jaz tisti, ki je prišel nazadnje, nekdo, ki pride about Plečnik. If Mr Ruby is the inveterate tourist v mesto, ima kratko razmerje in spet odide. Ple- seeing Plečnik then I'm a first timer: I am someone čnikovo delo sem videl pred nekaj leti v Pragi, who comes into town, has an affair, and then vendar so reči, ki sem jih videl tu v zadnjih nekaj leaves again. I did see Plečnik's work in Prague a dneh, name naredile močan vtis. Humor je zame few years ago but the few things that I've seen zelo pomemben in navdušen sem bil, ko sem sli- here during the last couple of days made a very šal, da je tako pomemben del Plečnikovega dela. deep impression. Humour is very important to me Humor je nekaj, kar takoj prepoznam, če mi ga and I was delighted to hear it was an important kdo ponudi, res pa je, da je v arhitekturi redek. part of Plečnik's work - humour is something that Nikoli se ne bi želel vrniti v zgodovino, in mislim, when pointed out to me, I immediately recognise; da je to tudi zelo nevarno. Zgodovina lahko po- it's also a rare architectural quality. stane težko breme. Ob vprašanju, kaj nam Ple- I am sceptical of a return to history; and I think it's čnik pomeni danes oziroma kakšna je vrednost very dangerous. History can become a great bur- Plečnikovega dela za sodobnost, si pravzaprav den and looking at Plečnik's work, I can actually lažje predstavljam opozorila, česa ne smemo na- better imagine the warnings, i.e. what not to do, rediti, kot pa, kaj lahko naredimo. Rad bi opisal than exactly what he's about whenever there's a primer. Slavna opazka Adolfa Loosa gre nekako question of what Plečnik is worth to us today. Let takole: ko se sprehajaš po gozdu, prideš do maj- me give you an example: Adolf Loos, very famous hnega groba, in to je prava arhitektura. Arhitekti for his observation how you walk in the forest, radi mislijo, da s tem misli fizično stvar, sam you come to a small burial mound and, he says, grob, zaradi vsega, kar predstavlja, in vrednotijo that's architecture. Architects have a tendency to pomen groba v gozdu. Jaz sem to opazko pre- think that he means the physical thing itself, the bral zelo natančno in sem prepričan, da je to, o burial mound, for all it represents - life, death - čemer govori Loos, pravzaprav učinek, ki ga ču- and they value the meaning of this burial mound tiš, ko skozi gozd prideš do takega kraja in začu- in the forest. I read this very carefully and I'm con- tiš življenje in smrt. Skozi grob kot arhitekturni vinced that Loos actually speaks about the effect artefakt doživiš skoraj fizično občutje. that you feel when you come through the forest Za začetek bom preučil, na kakšen način se Ple- to such a place and not the thing itself. At such čnik zanaša na Gottfrieda Semperja, nemškega moments you realise, you experience life and arhitekta in zgodovinarja. Med drugim je Sem- death, almost like a physical sensation through per menda poudarjal pomembnost umetne obr- the architectural artefact of the burial mound. ti v primerjavi z arhitekturo. Pravzaprav je izpo- I'll start off by looking at Plečnik's own reliance on stavil željo po olepševanju, ki se je v umetni obr- Gottfried Semper, the German architect and the- ti prvič pojavila v obliki vozlov. Nič ni narobe s oretician. Among other things, Semper seemingly tem, da ima umetna obrt prednost pred arhitek- talked about the importance of arts and crafts in turo, gre za enako željo po olepševanju. Semper relation to architecture. But, he pointed out the si je zelo prizadeval, da bi to izrazil v obliki siste- impulse for beautification that first came into the ma. Razvil je zapleten matematičen sistem, ki ga arts and crafts through the practice of knotting. je uporabljal za oblikovanje v arhitekturi na nek There's nothing wrong with architecture being splošen, sintetičen način. Mislim, da Plečnik sicer second to arts and crafts - it's the impulse for ni deloval na ta način, vseeno pa lahko v njego- beautification that is at work. Semper went a long vem delu najdemo mnoge značilnosti, ki nas way to pursue this in terms of systems. He devel- spominjajo na sodobno zanimanje za nekatere oped a classy mathematical system that was to be tipe sistemov. Življenjske oz. biološke sisteme used for the pursuit of designing architecture in mnogi že uporabljajo zelo sistematično na meta- an overall synthetic manner. I doubt that Plečnik forični ali celo tehnični ravni, zato da arhitekturo worked in the same way, but there are many ustvarjajo na sintetičen način. things that you can see in Plečnik’s work that Prva Plečnikova lastnost, ki me zanima, je njego- reminds us of our contemporary interest in cer- vo razkošje. Narava je že v osnovi razkošje, polna tain types of systems. Life systems or systems in je materialnih učinkov, ki kar žarijo. Polna je snov- biology are already used by many metaphorically

34 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 35

simpozij

nih učinkov, ki se nam kažejo v različnih ritmih in or even technically in very systematically in order različnih vrstah odnosov. Narava je polna razliko- to pursue producing architecture in a synthetic vanj. Zdi se mi, da Plečnikovo delo to predstavi manner. vsaj do neke mere. S stališča današnje arhitektu- The first quality in Plečnik that I'm interested in is re so materialni sistemi izredno zanimivi, saj so opulence. Nature is basically opulent - it's filled osnovne informacije za ustvarjanje arhitekture. with material effects that are radiant. It's filled Ne gre za vodenje arhitekture, v mislih imam bolj with material effects that present us with many način, kako so včasih delali mizarji. Mizar je vedel, different kinds of rhythms and many different da ima kos lesa zelo specifične lastnosti in ga je kinds of relations. There is a range of differences, zato pri gradnji treba uporabiti na čisto poseben and this is one thing that Plečnik's work seems to način. To je nekaj, kar je treba pri Plečniku spoš- embody these qualities in some ways. In terms of tovati in česar ne moremo od njega preprosto architecture today, there is a great interest in prevzeti. Če želimo pokazati razkošje in material- material systems providing the first set of informa- no bogastvo, ki smo mu priča v naravi, se mora- tion for producing architecture. That's not a dic- mo stvari lotiti po svoje. Deloma je to možno s tating architecture; it providing a set of informa- pomočjo sistemov oblikovanja, ki so ali zelo avto- tion in a way I imagine carpenters would read the matični ali pa izpeljani s pomočjo računalnika. material qualities of wood in the old days. Tri točke, o katerih bom govoril danes, so med Carpenters would know how a piece of wood has seboj povezane. Naslednjo bom poimenoval very specific qualities and would need to be umikajoči se ovoj. Ovoj v arhitekturi je prvi in za- applied very specifically to a certain place in the dnji arhitekturni pogoj, tisto, kar nas ovije, kar building. That's a thing to appreciate that one nas ščiti, torej stene in streha. Lahko ga imamo cannot take from someone like Plečnik. In order to za nekaj danega, Semper pa je na primer, poleg stage the type of opulence or material richness drugih arhitektov, o njem razvil teorijo tektonike. that you witness in nature, we'd have to engage Vzpostavil je razlikovanje med spodnjim delom, with these things on our own terms. Today they metatlemi, in tektonskim, to je tistim, kar se go partly through systems of design, and they're vzpenja proti nebu. Teorija je nastala v Nemčiji v highly automated, or they're highly computerised. prvi polovici 19. stoletja. V Plečnikovem delu je The three points I'm making are interrelated, and mnogo referenc oz. poigravanja z arhitekturo my second point is about receding envelopes. An kot tektonsko prakso. Najbolj zanimivo pa je, ka- envelope in architecture is the first and last archi- ko podvaja, a vseeno ne ustvarja materializirane- tectural condition, one that envelops, that pro- ga stanja danosti. V kripti cerkve Svetega Duha tects us. It's the wall; it's the roof. This architectur- na Dunaju (že leta 1910) lahko vidimo zgoden al envelope can also be referred to as a datum, primer; kjer bi pričakovali, da se stebri srečajo s and Semper, among other architects, created stropom, se pojavi še en dodaten prostor, ki ga what is known as tectonic theory. Semper made a omogoči sekundarna zbirka arhitekturnih ele- distinction between the lower part of the architec- mentov. O tem je nekoliko govoril Igor Kebel kot ture, the metaground part, and the tectonic, i.e. o strukturi, ki ustvarja prostor, česar se različni what rose towards the Heavens. This theory was arhitekti lotevajo na različne načine. Nekateri developed in Germany in early to mid-19th centu- ameriški arhitekti so to že prej iskali kot prostor- ry. I believe that in Plečnik's work there are a lot of ski okvir, danes pa je to bistven del arhitekturne- references and play around architecture as a tec- ga raziskovanja. tonic practice. What is interesting is how that he Pomembno je združiti v osnovi različne pojme v multiplies and somehow doesn't produce what arhitekturi, tako da začnejo delovati skupaj, na we could call a reified condition of these data. In primer strukturo in ornament, ali pa zunanjo po- the Church of the Holy Ghost in Vienna (in 1910 vršino in ornament, ali formo in strukturo. Razli- already), down in the crypt, there is an early exam- čne elemente pripelješ skupaj, lahko pa greš še ple: where you'd expect the column to meet the dlje in različne arhitekturne element uglasiš med ceiling, there is an additional space enabled by a seboj oziroma postaneš nekakšen dirigent in vse secondary set of architectural elements. This was te elemente vključiš v skupno delovanje z dolo- partly referred to by Igor Kebel as the space-form- čenim ciljem. ing structure and it is pursued in various ways by O arhitekturi se ni vedno razmišljalo niti se je ni different architects. Some Americans have pur- ustvarjalo na ta način. To je predvsem način, na ka- sued it earlier in terms of the space frame, but it's terega delujejo naravni in življenjski sistemi. To je an absolutely essential part of where the architec- nekaj, kar je dano, kar je živo, kar vključuje prostor tural interests lie today. in strukturo, in kar je najpomembnejše, kar je zmo- Eventually, what is at stake eventually, is bringing žno delovati, opravljati naloge in obdelovati po- together categorically different considerations in datke. To je točka, kjer se poigravajo arhitekturne architecture in a way that they start to work danosti Plečnikovega dela v smislu tega, čemur together, such as structure and ornament, or outer sam pravim odmikajoči se ovoj. Morda je to poi- surface and structure, or form and structure. You gravanje igra ironije. Včasih se Plečnik igra igro bring them together, and you could go further and smešnega z elementi, ki imajo močne simbolne take different elements of architecture and you

35 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 36

simpozij

vrednoti. Vendar mislim, da je vse mnogo bolj re- begin to orchestrate them, you become a sort of sno in mnogo bolj premišljeno, da gre za način, ka- conductor and make all these elements work in ko se izmenjujejo različni nivoji in različne danosti, conjunction with one another towards an end. kar povzroči popolno spremembo pomena, na pri- Architecture was not always thought of or pro- mer tako, da je element uporabljen na mestu, kjer duced in this way. But this is very much how ga res ne bi pričakovali. nature and life systems operate. This is a datum, To je tista uganka, tisti način zapletenosti, o ka- it's live, it includes both space and structure, and terem menim, da se arhitektura v današnjem most importantly, it has the capacity to do work, času ukvarja z njim in da se o njem še vedno to perform tasks, and process information. This is lahko mnogo naučimo od nekoga, kot je bil Ple- where in terms of what I call the receding čnik. Upam le, da bomo to znanje pridobili na envelopes there’s an incredible play with the pravi način, ne pa da se bomo dali zasužnjiti in architectural datum in Plečnik's work. It may be omejiti odličnosti njegovega arhitekturnega that this play is ironic at times and it may be that dela. Vendarle je njegovo delo potekalo v dru- it even uses elements that have a symbolic value gačnem času in se ukvarjalo z drugačnimi pro- and plays a funny game with them, but I think it's blemi od naših. far more serious and far more deliberate. I mean that in the way different levels and different data BV: Zelo zanimiva in spodbudna povezava prime- are shifted, resulting in a scalar shift, i.e. using one rov Plečnikovega dela z abstraktnimi stroji in so- type of element in a place where you don't really dobnimi arhitekturnimi praksami. Za aktivnega expect it. arhitekta, kot sem sam, je dobro, če začne misliti, This represents the type of intrigue, complexity kako lahko odnos med strukturo in ornamentom that I believe our time is about in architectural ter globino površine razvijamo danes, tako da terms. I think there's a lot to be learned from imamo Plečnika hkrati za navdih in za že zgrajen someone like Plečnik, and I would only hope we primer. would do it in the right way, not to be imprisoned or enslaved by the excellence of such an architect only because he did work quite a while ago and our problems are different than the kind that he addressed.

BV: To me, it was very refreshing and stimulating to see examples of Plečnik being linked with abstract machines of contemporary architectural practices. For a practising architect like myself, it's great to be able to start thinking how a relationship between the structure and the ornament, and the depth of a surface, could be developed today - using Plečnik's work as a source, as well as an existing, built example.

36 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 37

simpozij

diskusija Boštjan Vuga: Za začetek sem izbral tri primere, Boštjan Vuga: To start us off, I took it upon myself kako se nova sodobna dela navdihujejo pri enem to choose three examples that show how a project - samem projektu, tokrat je to Plečnikov projekt specifically, Plečnik's church in Prague - can be used cerkve svetega Srca Jezusovega v Pragi. Prvi pri- as a source for contemporary production. The mer je razmerje med praško cerkvijo in trgovino example shows the relation between the church in Baumax v Mariboru arhitektov Njirić & Njirić. Pro- Prague and the Baumax shopping centre in Maribor jekt je nastal pred devetimi leti in je videti kot by Njirić & Njirić. The latter project is nine years old Plečnik v Las Vegasu. Sprašujem se, ali gre tu za and it's almost like Plečnik on The Strip. The ques- »okrašeno kočo«, ki išče navdih v Plečniku, ali za tion is, is this like the Decorated Shed using Plečnik 1a podzavesten prevod praške izkušnje v ovoj na- as a source or is it taking a subconscious experience kupovalnega središča (sl. 1). from Prague and translating it into a shopping cen- Drugi primer je mestna hiša v Scharnhauser Par- tre wrapping (Fig. 1)? ku pri Ostfildernu zraven Stuttgarta arhitekta Ju- The second example shows Plečnik's church in ergena H. Meyerja. Zanimivo je, kako je Plečnik Prague and the town hall in Scharnhauser Park in tu preoblikovan kot detajl. Okna so del nagnje- Ostfieldern near Stuttgart by Juergen H. Meyer. ne stene, na vrh so postavljena kot viseče stekle- What's of interest here is that Plečnik is transformed ne rjuhe (sl. 2). in terms of the detail. The windows are integrated Zadnji primer pa je razstavna rampa v zgradbi into the angled wall, being on the top like hanging Arcadia našega biroja (Sadar Vuga Arhitekti). Od sheets of glass (Fig. 2). Plečnika smo prevzeli način zaznavanja in giba- Finally, the third example shows the interior of the nja pri vzpenjanju v zvonik praške cerkve in ga church tower in Prague and the experiential route prevedli v prostor rampe v Arkadiji (sl. 3). in the Arcadia building designed by our office, 1b S temi tremi primeri bi rad odprl razpravo o izku- Sadar Vuga Arhitekti. What we took from Plečnik stvih in atmosferi, ki jo je v svoji predstavitvi na- was the perception and movement by walking up čel že Andreas. Zanimivo bi bilo slišati, kako bi in the Prague church tower, translated into the branje, ki nam je bilo predstavljeno, uporabili ta- ramped space of the Arcadia (Fig. 3). ko, da ga lahko berejo, razumejo in uporabijo tu- I'd like to start off the discussion with the experi- di drugi, ne da bi ga zlorabili. Skratka, kako je lah- ences and atmospheres that Andreas mentioned in ko Plečnik navdih za arhitekturno produkcijo? his presentation. It would be interesting to see how Andreas Ruby: Plečnika lahko vzameš le kot cilj. this kind of reading that you presented to us could Gospod Bettum je izpostavil, da bi bila najslabša be instrumentalised in the way that others can možna rešitev ponavljanje Plečnikove arhitektu- begin to read it, understand it, and use it - not re in oponašanje njegovega stila. V arhitekturi abuse, but use Plečnik as a source of architectural smo temu priča znova in znova in vedno se izka- production. že, da tisto, kar poskušaš kopirati, tako le uničiš. Andreas Ruby: You can use Plečnik as a quarry. Mr Najprej mora nastopiti aktivno prisvajanje, in- Bettum pointed out that the worst thing to do terpretacija, potem pa preoblikovanje. Nikakor would be to duplicate Plečnik's architecture or to ne bi priporočal, da bi si arhitekti danes prizade- mimic his stylistic moves. We've seen this happen in vali dobesedno ponoviti manevre, ki sem jih po- architecture time and time again and it always turns skušal opisati. out that you kill whatever you copy. There needs to V primerih drugih arhitektov vidimo neke vzpore- be a creative act of appropriation, of interpretation, dnice, nek odnos s Plečnikovimi tehnikami, ki pa and then transfiguration. I wouldn't recommend to ne uporabljajo vedno ikonografske tipologije ar- architects today to literally repeat the manoeuvres hitekture, kot so na primer različni tipi stebrov. that I tried to describe. Danes poskušajo arhitekti neposredno delati z ne- In the examples by other architects, you could see čim, kar bi lahko opisali kot atmosfero. S projek- certain parallels, certain relationships to Plečnik's tom knjižnice Plečnik razvije neko drugotno techniques, but they were not necessarily working zgodbo, tako da se igra s tradicijo in jo preusmeri with iconographic typologies of architecture, such as v ironijo. Igra se z velikostjo stebrov - nizek steber different kinds of columns. Now, contemporary archi- ima drugačen učinek kot visok. Lahko bi rekli, da tects try to work directly with what we could describe ima program knjižnice za seboj, če ne celo pred as atmospheres. With the Library project, Plečnik seboj, še eno, popolnoma drugačno zgodbo. Ar- develops the second story by playing with tradition, hitekti si danes podobno prizadevajo ustvarjati ironically diverting it, playing with the scale of the večplastne pokrajine informacij, tako da najprej column - a small column has a different effect on us obdelajo program tega, kar je stavba na prvi po- than a bigger one. You can almost say that there is a gled, potem pa, neodvisno od programa oziroma second story that is underneath or above the pro- kot protiutež programu, dodajo še eno zgodbo, ki gramme of the library itself. In the same way, you can lahko postane atmosfera. Podvajanje, ne pa ena- see the architects today trying to create a multi-lay- čenje različnih tirnic informacij je nekaj, kar se od ered landscape of information that a building obvi- Plečnika lahko naučijo tudi današnji arhitekti. ously is by working with the programme and then Ákos Moravánszky: Mislim, da obstaja velika ra- independently, or as a counter-point adding another zlika med tem, da Plečnika uporabimo kot najdišče story, which can be the atmosphere. This kind of

37 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 38

simpozij

spektakularnih arhitekturnih podob, in samo Ple- duplicity, but not identity of different tracks of infor- čnikovo arhitekturo. Plečnika je zelo zanimala tea- mation is something that architects today can learn tralnost, ne le v smislu rešitve, ampak tudi v smislu from Plečnik. retorično pravilnega prikaza. Ákos Moravánszky: I think there's a great deal of Vračam se k Semperju, saj je ta Plečniku pred- difference in using Plečnik as a mine for spectacular stavljal avtoriteto. Ko je ustvarjal arhitekturo za architectural images and Plečnik's own architecture. gledališče, je vedno ustvaril odnos med dogod- He was very interested in the theatrical - not only kom, ki se je zgodil nekoč v preteklosti, in nači- the solution but how to show it in a way that's nom, kako ga prikažemo. Dogodek je vedno ne- rhetorically appropriate. ka mala posebnost in nima nujno velikega po- I'm going back to Semper since he was an authori- mena za družbo. Toda ko ga spremenimo v gle- tative figure for Plečnik. When he made this dališko igro, nenadoma postane mnogo bolj re- remarkable architecture and theatre, there's 2a levanten. Ne gre več za osebno zgodbo oziroma always the relation between an event that hap- osebno usodo. Dotakne se me šele, ko razumem pened sometime in history, and the way it's pomen dogodka. Med resnico, ki postane spek- staged. An event is a particular thing that doesn't takel, ki postane gledališče, in nečim, kar se je necessarily hold any importance for a society. But dejansko zgodilo, vedno obstaja neka povezava. when it's made into a theatre play, then it sudden- Semperjev komentar se glasi, da je maskiranje ly achieves wider relevance - it's not about person- arhitekture sicer dopustno, vendar se mora za al destiny or fate anymore; it touches me because I masko nahajati nekaj, kar je resnično. Poudaril bi understand the dimension of the event. There's rad, da je Plečnik vedno imel svoje prepričanje. the relation of truth becoming a spectacle, becom- Vedno je vedel, kaj je prav in kaj ne, kaj je pri- ing theatrical, but it has to do with a connection pravljen narediti in česa ne. Mislim, da je velika with something that really took place. Semper also razlika med arhitekturo, ki je teatralna, ki torej commented on this, saying that masking reality in verjame v videz in resnico, ki se skriva za njim, ter architecture is all right but behind the mask, there arhitekturo, ki je le predstava, torej le izrablja po- must be something which is true. I'd like to stress dobe in ni več motivirana. Če arhitektura posta- that for Plečnik, there was always his conviction, ne komoditeta, objekt spektakla, kakor ji je bilo his personal belief of things that are proper and večkrat očitano, si vedno predstavljamo, da mo- things that are not, and what he's willing to do, and ra obstajati neka avtentična arhitektura, ki stoji what he isn't. I believe there's a great difference sama zase, zunaj življenjske realnosti. Vendar pa between an architecture that's theatrical, that mislim, da je za Semperja in Plečnika teatralnost believes in appearances and the truth that's ustvarjala povezavo, ki se mi zdi zelo pomem- behind it, and one that's merely spectacular, mere- bna. Za podobami sta vedno Semperjevo prepri- ly uses images and it's not interested anymore. čanje in njegova vera v pravilnost dejanj. When architecture becomes a commodity, a spec- 2b Johann Bettum: Popolnoma se strinjam z tacle object, as it was criticised, one always thinks omembo gledališča, predvsem iz dveh razlogov. that there must be some authentic architecture Gledališče govori o prostoru v časovnem smislu that stands alone, that is outside the realities of life. in opiše nekaj, kar je za materialnimi dejstvi. Mi- Yet I think that for Semper and Plečnik, the issue of slim, da je zelo nevarno, če se zapišemo le podo- the theatrical made a connection that's very bam. To so že izpostavile nekatere predstavitve, important for me. Behind the images, there's mislim pa, da se primerjava z gledališčem temu Semper's conviction and his very deep belief in še bolj približa. Naša kultura, vključno z arhitek- how to do things properly. turno, je nasičena s podobami, mi pa jih vsi še Johann Bettum: I completely embrace the refer- vedno uporabljamo. Posledica tega je, da danes ence to theatre, mainly for two reasons. It's very arhitekturna produkcija mnogokrat poteka na much about space in a temporal sense, and it zelo površinski ravni. describes something beyond the material fact. For Glede prvega primera, trgovska centra, ki nam architectural purposes, it inscribes that which I per- ga je pokazal Boštjan, se mi zdi čisto sprejemljivo sonally think of it in terms of the spatial effect. I uporabiti Plečnika kot referenco le zato, da ga ci- think we run a great danger in subscribing to the tiramo: »Na ta način je Plečnik obdelal površino v images themselves. I know this was emphasised in začetku 20. stoletja in to je naša verzija iz zgo- a couple of the presentations and I think the thea- dnjega 21. stoletja.« Vendar pa se mi ta način ne tre reference comes even closer. We run this dan- zdi zelo poglobljen, mislim, da bi se, če bi se le ger in two ways: firstly, our culture, including archi- potrudili, od Plečnika lahko naučili mnogo več tectural culture, is saturated with images, and yet od tega. Potrebno je stalno akademsko, zgodo- we all use them nevertheless. As a result, a lot of vinsko in teoretsko preučevanje Plečnikovega architectural production today takes place on a dela in pisanja. Mislim sicer, da je Plečnik sam ve- very superficial level. liko zapisal. Z delom in projekti se je treba ukvar- Regarding the first example Boštjan showed, the jati na skoraj formalni ravni, v smislu formalne shopping mall: I think it's fine to use a reference to analize, zato da bi razumeli nekatere stvari, ki se e.g. Plečnik simply in order to quote - that's how dogajajo v njegovem delu. Plečnik did this surface, and here's our early 21st

38 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 39

simpozij

Najslabše, kar lahko storimo je, da mislimo, da century version of it. I just don't think it's very pro- obstaja pravilo ali sistem oziroma da obstaja le found, and I think there are many more lessons to en način Plečnika. Moja najljubša metafora za ar- be had from someone like Plečnik if one is willing hitekturno produkcijo je kuhanje. Kuharja nihče to engage with it. There needs to be a continued ne sprašuje po njegovem receptu. Če imaš re- academic, historical, and theoretical research on stavracijo s slavno kuhinjo ali če si slaven kuhar, the body of work and the writing; I understand potem imaš svoje skrivnosti in imaš svoj način Plečnik didn't write very much himself. I also think dela, ki ga v receptih ni vedno mogoče opisati. there's a need to engage with the work and the Vendar pa obstaja nek način dela, ki zaznamuje projects almost on a formal level, in terms of a for- jedi, tako da bo poznavalec vedno prepoznal ku- mal analysis in order to understand some of the harja, saj bo ta v hrani pustil svoj pečat. To je lah- things that go on. Boštjan, when you asked, "how ko okus, aroma, skratka tisto »nekaj«. Takšen je can we do it, how can we go about an engage- tudi običajen način dela v arhitekturi. Vseeno pa, ment", the worst thing that we can do is to think še posebno v zvezi z arhitekturnimi šolami in that there is a rule, that there is a system, that akademijami, pogosto mislimo, da je arhitekturo there's one Plečnik. mogoče povezati in izreči v obliki bolj formalne- My favourite metaphor for architectural production ga sistema v smislu »če narediš tako, če uporabiš is cooking - no-one will ask a cook for the one tisto, bo končni izdelek uspešen«, čeprav v resni- recipe. If you have a restaurant, a very good ci to sploh ne drži. kitchen, or you're a famous cook, you have secrets, BV: Lahko najdeš recept in si dober kuhar, pa je you have ways of doing things, and you may not jed na koncu vseeno neokusna, čeprav bi jo bi- even grasp that recipe. And yet there is an underly- lo mogoče po istem receptu pripraviti tudi zelo ing way that a cook will work so that a connoisseur okusno. Zanima me, če bi se dalo objaviti publi- could probably recognise the cook regardless of kacijo o pristopih k Plečniku, ki bi bili uporabni the dish that the cook made because there would za arhitekturno produkcijo. Seveda ne govorim be some kind of a signature in there, a flavour, a o Plečnikovi kuharski knjigi. taste - something. In architecture, this is very much Na primer Plečnik in urbanizem - lahko ga bere- the way we go about doing things and too often, mo kot serijo urbanih elementov, ki jih sreča- we end up thinking - particularly in relationship mo, ko gremo v mestu od točke A do točke B, in with academies and the teaching of architecture - nas prevzamejo. Tako jih sicer opišemo, natan- that it's actually possible to relay, tell, or communi- 3a čneje pa jih predstavimo s pomočjo risbe, dia- cate some sort of a more formal system, something grama ali zapisa, tako da postanejo produktiv- like "as long as you do this, then everything is OK,” ne in uporabne. and it's not like that. V Plečniku vidim tako ikoničnost kot tudi izku- BV: You can have a recipe and you can be a good šnje. Ko razpravljamo o Plečniku, ponavadi go- cook and still make a tasteless dish at the end of the vorimo o ikoničnosti njegovega dela, torej o day, even though you could make it really tasteful tem, kar lahko zagrabimo, vidimo in izkusimo, with the same recipe. I wonder whether it's possible vendar tako ne sežemo v globino njegovega de- to come up with a sort of a publication that would la. Omenili smo imaginarno in omenili smo iko- showcase different takes on Plečnik, which would ničnost. Ikoničnost podobe lahko prevedemo v be then useful for architectural production. I'm not prostor zgrajenega objekta, če je ikoničnost te talking about a Plečnik cookbook. It's all about the podobe večplastna. Pri Plečnikovem urbanisti- way that you present a reading. čnem delu se lahko na primer sprehodimo od Tr- Let's take Plečnik and urban planning; one can read novskega mostu do Tromostovja in vidimo zapo- it as simply several urban elements in the town and redje nekaterih elementov, ritem ponavljajočih as you move from A to B, you'll see this and that and se vertikal. To lahko beremo na dva način - kot be overwhelmed. We can thus describe it but hope- element urbane atmosfere ali pa kot ikoničnost fully, there's also a way to present it with a drawing urbanega. or a diagram, or by means of scripting, which would ÁM: Odprlo se je vprašanje možnosti za nasle- then become productive and usable. dnje publikacije o Plečniku. Strinjam se, da bi bi- In Plečnik’s work I see both, the iconic qualities lo zelo zanimivo slediti Plečnikovemu preobliko- and the experience. When we discuss Plečnik, we vanju form. Strinjam se tudi, da o vprašanju ozra- usually talk about iconic qualities of his work, čja v zvezi s Plečnikom še nismo dovolj razprav- essentially - what can be grasped, seen, and per- ljali, saj se nekako vedno osredotočimo na vizu- ceived, but it's not taken to a really deep level. alni aspekt njegovega dela, medtem ko ozračje Before, we mentioned imaginary and iconic quali- zadeva čisto druga čutila. ties - we can take an iconic quality of an image and Pa tudi če preučimo le vizualne učinke - gospod then translate it into space as a built product, Hrausky je predlagal nekaj podobnega, ko je whereby it takes on multi-layered iconic qualities. omenil motiv skodelic za kavo. Gre za to, na kak- For Plečnik's urban work, you can take a walk from šen način uporabiš element v drugačnem kon- Trnovo bridge to the Triple Bridge, which is basi- tekstu. Presek Plečnikovega dela bi pokazal, sko- cally a sequence of certain elements, a rhythm of zi kakšne metamorfoze gre določena forma, od repetitive verticals; one can read this as a pure 3a

39 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 40

simpozij

kod izhaja (zanimiv je že izvor sam po sebi) in ka- atmospheric or urban device, or one can read it as ko se pojavi v različnih dimenzijah, od velikih do an urban iconic quality. majhnih. Monumentalnost pogosto nima nič ÁM: You began with the question of the possibility opraviti z velikostjo objekta, ampak je način, ka- of a publication about Plečnik. I agree that it would ko objekt nekaj pomeni. be a very interesting idea to trace the transforma- Prav tako je v Plečnikovem delu zelo pomembna tions of forms. I agree that the issue of atmospheres pozornost do čisto banalnega in način, kako se z is not really discussed in connection with Plečnik banalnim igra, ga spreminja in preizkuša njego- because one is so strongly focused on the visual ve meje. Najbolj zanimiva Plečnikova kuharska aspects of his work, whereas the atmospheres knjiga, če ji tako rečemo, bi pokazala rekonstruk- address all the other senses. cijo oblikovalskega procesa, ki je skrit pod razli- But even if one considers only the visual aspects, it čnimi plastmi njegovega dela. would still be a very interesting aspect. Mr Hrausky Andrej Hrausky: Najprej bi rad nekaj dodal k suggested this when he introduced the motif of the razpravi o atmosferi. Dobri arhitekti vedno coffee pot, i.e. how an element is taken and then ustvarijo atmosfero, ki je primerno prostoru, ki appears in different context. You could make this ga načrtujejo. Zdi se mi na primer izredno zani- kind of section across Plečnik's work in order to mivo, kako se atmosfera stopnišča v NUK-u spre- show what kinds of metamorphoses a certain form minja, ko se vzpenjaš proti čitalnici. Pri vhodu goes through, where it's taken from - the origins vlada monumentalno ozračje, ki je ustvarjeno s themselves are interesting - and how it appears in pomočjo različnih trikov, od uporabe materialov very different dimensions, e.g. very small or large. do osvetljave in akustike. Plečnik nam omogoči, Monumentality has got nothing to do with the da čutimo ponos, ker smo vstopili v pomembno sheer size of the object; monumentality is the way stavbo, v kateri je spravljeno vse znanje nekega it's transformed into something meaningful. naroda. Atmosfera pa se spremeni takoj, ko vsto- In Plečnik's work, this kind of attention towards the pimo v čitalnico. Tam se je treba namreč osredo- banal is very important, and also the manner in točiti na knjige, ki jih bomo brali, torej mora biti which you can play with it, distort it, and test the atmosfera drugačna. To je zame prava arhitektu- limits of this form. For me, the most intriguing ra - služi kot ozadje, na katerem poteka življenje. Plečnik cookbook, so to say, would be one where Arhitektura mora ustvarjati interierje, ambiente we could see that process reconstructed because oziroma atmosfero, v katerih lahko dobro počne- it's hidden under different layers in his works. mo to, kar hočemo početi (oziroma kar si je arhi- Andrej Hrausky: I'd like to add something to the tekt zamislil, da bi počeli). NUK je prikaz simboli- discussion about the atmospheres. A good architect čnega vzpona od teme k svetlobi, vanj vstopimo, always creates an atmosphere that's appropriate for da kaj preberemo in tako postanemo modrejši. the space he's designing. I find it very interesting, Mislim, da se arhitekture ni mogoče naučiti iz for instance, how the atmosphere in the main stair- knjig, učimo se je, ko se odpravimo na sprehod case of the National Library changes as you ascend oziroma potovanje in si jo ogledujemo. Pro- it towards the reading room. The atmosphere starts blem je, da ljudje prevečkrat in preveč dobese- as very monumental. With various tricks, from the dno posnemajo forme, ne pa le konceptov ozi- use of materials to lighting and acoustics, Plečnik roma etike. enabled us to feel proud as we enter a building this Potrebna bi bila poglobljena študija dela Edvar- important, a building that contains all the knowl- da Ravnikarja. Bil je Plečnikov študent, njegovo edge of our nation. This atmosphere changes delo je dobro razumel, iz njega se je ogromno immediately as you enter the reading room - once naučil, nikoli pa ga ni le preprosto posnemal. there, you're supposed to be focused on books, Njegovo delo je nadaljeval na drugačni, mnogo you're about to begin to read and the atmosphere is modrejši ravni. Če se torej želimo naučiti, kako completely different. For me, this is real architec- brati Plečnika, si moramo le ogledati Ravnikarja. ture, a backdrop to life. Architecture must create JB: Popolnoma se strinjam z tem branjem knji- interiors, ambients, atmoshperes, if you like, where žnice. Toda z enakimi besedami bi lahko opisali we can do what we want to do (or what the archi- tudi Asplundovo knjižnico v Stockholmu. Da bi tect indended us to) there well. In the Library, we lahko bolje razumeli Plečnika, moramo biti zelo have this symbolic view from darkness to light, we specifični. Plečnik se je verjetno ukvarjal s čisto go there to read and to get wiser. drugimi vprašanji kot Asplund. Plečnik se je zate- I don't think you can really learn architecture from a kal k zelo specifičnim strategijam (verjetno jim book - we learn architecture when we walk around sam ne bi rekel tako) in v prostoru uporabljal ze- or travel and we look at various things. The problem lo specifične elemente, zato da bi z njimi dosegel is that people copy too much and too literally. They zelo specifičen učinek. Zato pa je pomembno, da copy forms instead of concepts or ethics. vzgajamo in razvijamo raziskovanje Plečnika na I think there should be a very profound study of različnih ravneh, torej teoretsko, zgodovinsko pa Edvard Ravnikar. He was Plečnik's student, he under- tudi čisto analitično oz. formalno. stood his work quite well, he learned a lot from his Igor Kebel: Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kako je work, but he never simply copied from Plečnik. Plečniku uspelo zbrati denar za javne zgradbe, Instead, he continued his legacy on another, much

40 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 41

simpozij

česar si danes ne moremo niti predstavljati. To wiser level. So if we want to know how to read vprašanje je v praksi zelo relevantno, o njem bi Plečnik, we can just look at Ravnikar. res lahko napisali knjigo. Knjigo bi lahko napisali JB: I think you're absolutely right about the reading tudi o strukturi Plečnikovih projektov, neučinko- and the Library. In fact, you could just as well be vitost njegovih struktur je namreč po svoje ču- describing Asplund's library in Stockholm with dovita. Še ena knjiga bi lahko obravnavala Ple- these same words. But in order to better under- čnika s stališča stranskih vhodov. Kje točno se stand Plečnik, one needs to be extremely specific. pojavijo te vhodi, ki so pravzaprav taktične stra- Most likely, there would be different things at work tegije, ki določajo, kakšne so stavbe danes? In če with Plečnik than with Asplund. Plečnik employed že govorimo o urbanih strategijah, kakšna javna very specific strategies (he probably wouldn't call in družbena politika je dovolila Plečniku postavi- them that) where very specific elements are used, ti vhod v knjižnico, kjer je danes? staged within the space in order to produce a very Če se vrnem k vprašanju urbanega - katera poli- specific range of effects. This shows the importance tika, kakšne razmere, katera skupna oblast je Ple- of nourishing and developing a continued Plečnik čniku omogočila, da je mesto razvijal v takšnem scholarship on several levels - theoretical, historical, obsegu, da si tega danes ne moremo niti pred- as well as on a purely analytical, formal level. stavljati? Če se oddaljimo od Plečnikove politi- Igor Kebel: It would also be great to know how to čne pomembnosti, če se torej posvetimo le po- raise a budget for such public buildings that, to an datkom in raziščemo sile, ki so usmerjale njego- extent, go beyond our wildest imagination nowa- vo delo in jih poskusimo razumeti, se lahko goto- days. This is a highly relevant question in practice - vo veliko naučimo. you could write a book about that. You could also BV: Če se spomnim cerkve Svetega Duha na Du- write a book on structural work in Plečnik's projects, naju, omenjene v Igorjevi predstavitvi, je zelo za- his structural inefficiency is just beautiful. This next nimiv odnos med ornamentacijo, strukturo in book could take a backdoor perspective. Where are ustvarjanjem prostora. Kako lahko strukturo these specific entries, you can call them tactic uporabimo za ustvarjanje prostora, ki je sam po strategies, that make a building as it is nowadays; if sebi ornament? V svoji predstavitvi si na primer we talk about urban strategies, what public and nakazal, da mnogi elementi za strukturo sploh social policies were in effect that allowed Plečnik to niso potrebni. Kako lahko ta projekt beremo v lu- put the library entrance where it is? či sodobne prakse? If we go back to the urban planning- what policies, IK: Dunajska cerkev je eno Plečnikovih najmanj what conditions, what public forces made the samozavestnih in morda zato najboljših del. Tu development in a city on an urban scale that goes je dovolil, da je snov informirala njegovo geo- beyond the imaginary nowadays? If you move away metrijo. Cerkev je primer operativne geometri- from Plečnik's political importance, if you go je, kjer sta pomen in ozračje vpisana v snov - v beyond being intimate with him into the pure tem primeru v betonski steber. Plečnik je geo- datum and dig into the forces that instrumentalised metrijski genij. Ker je tako sistematičen pri his work and try to understand them, you can learn vzpostavljanju oblikovnih sistemov, ki organizi- a lesson. rajo in oblikujejo snov, lahko z njimi namerno BV: The project you used in your presentation – the oblikuje prostor. Ne vem, zakaj je to kasneje Church of Holy Spirit in Vienna, I was quite intrigued opustil, in to tudi obžalujem. by the relation between ornamentation, structure, AH: Zelo pomembno je, da gre tu za cerkveno and spatial production. How structure can be kripto. Zato se pod oltarjem strop nekoliko zviša, employed to produce the space itself as an orna- kar je zelo pogosto v starih cerkvah, še posebno ment. You demonstrated in your presentation that v Italiji. Zgoraj so okna, ki od zgoraj spuščajo po- there are many elements here that are not struc- gled v kripto. To je tudi razlog za takšno kon- turally necessary. How can one, while reading this strukcijo, stebri so dvojni le pod oltarjem. Tako project, actually transform it into contemporary kot je Plečnik dojemal stebre in proporce, se mu practice? ni zdelo primerno, da bi bili stebri pod oltarjem IK: I think this church one of his most insecure and višji. Zato se je odločil za dvojne stebre. perhaps most brilliant works. Here, he allowed the IK: Plečnik je imel za to cerkev zelo omejen pro- matter to inform his geometry. The church is an račun. Stoji v takrat precej zanemarjeni dunajski example of operational geometry with meaning soseski. Vseeno pa mu je uspelo vanjo vložiti po- and atmosphere encoded in the matter - in this case dobe in navodila, kako organizirati prostor. Še in a concrete column. Plečnik is a geometrical magi- več, njegova rešitev je zelo celostna, ta pristop je cian. By being so systematic in establishing very pozneje opustil. Kasneje je uporabljal tehniko formful systems that would shape and organise the mash-up in tako dekriminaliziral ornament, kar matter, he deliberately organises the space. I don't mu je Loos tudi očital. know the reasons for his departure later on but I AR: Če skušamo umiriti Plečnika, tako da ga na- find it quite unfortunate. knadno harmoniziramo in mu odvzemamo nje- AH: But the really important thing is that we're look- govo divjost, smo zgrešili nekaj izredno pomem- ing at the crypt, Bellow the altar, the ceiling level bnega. Vedno obžalujem, da se ni mogoče vrniti rises a bit. You can find this in many old churches,

41 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 42

simpozij

v času in začutiti sodobnega vpliva nekega dela. especially in Italy. The glass panes allow you to look Prepričan sem, da vsi poznamo ta občutek, vsaj v down into the crypt from the church. This is there- zvezi z razstavo impresionistov leta 1870. Ljudje fore the reason why the construction was done this so se nad njo zgražali in nekatere slike so celo na- way - it's only under the altar that the columns are padali z noži - na primer Manetovo Berthe Moris- higher. The way Plečnik saw columns and propor- sot - saj so se jim zdele žaljive. Mislim, da je tudi tions, he wouldn't consider it appropriate to have v Plečnikovem delu nekaj, kar nas ne zadene več the columns under the altar significantly taller. This tako, kot je zadevalo njegove sodobnike. Ali lah- is why I believe he decided to make double ko danes še vedno za nazaj trdimo, kaj je bilo pri- columns. merno - mislim na ozračje v NUK-u, ki naj bi bilo IK: He had a limited budget; at the time, this was a primerno za branje? Mislim, da se percepcija te- completely run-down Vienna neighbourhood. Yet, ga, kakšna atmosfera je primerna za nek prostor we see the encrypted images and instructions on oziroma program, zelo spreminja. Konkretno, ko how to organise the space. And even beyond that, it so Plečnikovi sodobniki videli pokopališče Žale, is an integral solution - this is not the approach that ali se jim je lahkotno ozračje zdelo primerno za he often used later. Later on he was doing mash-up prostorsko artikulacijo prostora smrti? Verjetno , he decriminalised the ornament. That was basical- je prava moč zgodovine, da spreminja vrednote ly Loos's attack on his work later on, as well. v skladu z razmerami. Zato mislim, da bi Plečniku AR: I have a feeling that we're somehow missing morali dati tudi možnost, da ostane neprimeren. something, as if we're pacifying Plečnik in the sense ÁM: O tem vprašanju se je že veliko debatiralo. that we're post-harmonising him and taking the Cerkev Svetega Duha so na Dunaju mnogi zav- wildness out of him. I always regret that it's not pos- račali, češ da je popolnoma neprimerna za cer- sible to go back in time and feel the contemporary kev. Loos je bil pri tem izjema in je Plečnikovo sensation of a work. I'm sure you know this feeling, delo občudoval, celo kljub njegovi uporabi or- too, when you read about the initial reactions to the namentov. Impressionists' exhibitions in the 1870s. People Vsekakor gre za zanimivo vprašanje, ki se delo- were scandalised to the extent that they attacked ma nanaša tudi na dejstvo, da danes zgradbe na- paintings with a knife, e.g. the portrait of Berthe stanejo skupaj z izčrpno razlago uporabljene iko- Morisot by Manet because they found it so insult- nografije. Mercedesov muzej arhitektov UN Stu- ing. I have a feeling that there was something in dio je denimo opremljen z množico detajlov o Plečnik's work, as well, that today no longer strikes Mitosovi rampi. Pri delu Petra Eisenmana je teo- us as it struck his contemporaries. I wonder whether rija del same arhitekture, zato da se bolje trži. V today, we can still make the claim of what is appro- Plečnikovem primeru pa nimamo popolne razla- priate for something else in a trans-historical way – ge in zato nam vedno ostaja občutek, da smo še i.e. the appropriateness of the atmosphere in the nekaj zgrešili, kar pušča možnosti različnih ra- reading room for the act of reading. In my opinion, zlag. Dejstvo, da ga ni mogoče popolnoma razu- the perception of what sort of atmosphere is appro- meti, je verjetno tudi eden od razlogov, da o priate for a certain space or programme changes a njem še vedno razpravljamo. Vedno nam ostane lot. To give a concrete example, I wonder whether še nekaj, tudi v primeru dunajske cerkve. Vseka- Plečnik's contemporaries, when they first saw the kor drži ideja o racionalnem strukturiranju, ki jo Žale cemetery, found the light-hearted atmosphere je omenil Andrej. Toda ko si v cerkvi in opazuješ appropriate to the spatial articulation of the memo- arhitekturo, se nenadoma znajdeš na začetku ry of death. Perhaps that's the real power of history, nekega jezika, ki ga ne moreš razumeti, ker je ta- that it changes the values according to different ko daleč. Njegova pomembnost in monumental- conditions. This is why I would suggest that we also nost sta kakor latinščina - še vedno jo cenimo, give the chance to the inappropriate. čeprav je ne razumemo več. ÁM: There were many debates centring about this JB: Drugače kot Igor ne bi želel uporabljati pre- very issue. The Vienna church was rejected by many več sodobnih izrazov za opisovanje Plečnikove- in Vienna as totally inappropriate for a church. Loos ga dela. Konec koncev je bilo ustvarjeno pred took an exception and appreciated Plečnik despite skoraj celim stoletjem. Danes imamo svoja vpra- Plečnik's use of ornaments. šanja in uporabljamo drugačne besede in kon- It's an interesting issue and a part of it is also the fact cepte, ki se mi ne zdijo primerni za opisovanje that nowadays, a building comes with a full icono- dela v času, ko je nastajalo. Še vedno pa lahko iz- graphy explanation, e.g. the Mercedes museum by koristimo priložnost, da v Plečnikovem delu vidi- UN Studio comes with all the details about the mo stvari, ki so bile tam mišljene ali pa tudi ne. V Mythos ramp. In Peter Eisenman's work, the theory is tem smislu, naj bo namerno ali po naključju, pa part of the packaging of the architecture in order to Plečnikovo delo kaže v prihodnost. V mnogih market it. In Plečnik's case, there is no full explanation pogledih je tako bogato, da dopušča možnost, and you have the feeling that there's always some- da se k njemu vračamo in v njem najdemo nav- thing left that cannot be grasped and that's up for dih ali celo primere za nadaljnje delo. very different explanations. That's probably one of Navdušen sem bil tudi nad tem, kar smo izpo- the reasons why we're still discussing it, because it stavili kot igro ali humor oziroma nad tem, kako resists full understanding. There's always something

42 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 43

simpozij

lahko uporabimo arhitekturo za prikazovanje more there, even in the case of this very church. simbolnih form na nekoliko perverzen ali suge- When you go inside, the rational idea of structuring stiven način. Omenil pa bi rad še eno idejo. Ple- that Andrej mentioned is definitely true. But if you're čnik gotovo pomeni zelo veliko za Slovenijo in there and you look at the architecture, then you sud- še posebno za Ljubljano - v izgradnji in obliko- denly find yourself at the beginning of a language vanju identitete tako v arhitekturnem kot v ur- that you cannot understand anymore because it's so banističnem smislu. Sicer sem nekoliko zadržan far away. The importance and monumentality of it do teorije »genus loci« (čeprav jo je razvil Norve- are like Latin; they're still appreciated even if you žan Christian Norberg Schulz), saj se mi zdi v več don't understand the words anymore. pogledih omejujoča. Hkrati pa ne morem ube- JB: Unlike Igor I wouldn't want to use too many con- žati dejstvu, da obstajajo lokalne - ali morda re- temporary terms so as to describe Plečnik's work. gionalne oziroma nacionalne - lastnosti Plečni- After all, it was designed and built almost a century kovega dela, ki si zaslužijo našo pozornost. ago; we have our own preoccupations now and we BV: Plečnika lahko seveda razumemo kot prelom use a set of words and concepts that I don't find s tradicijo, še posebno v smislu tega, kar je obsta- appropriate to describe his work as was conceived. jalo pred njim. V mestu je zgradil čisto novo We can still take the opportunity to see things in plast. Mislim, da ni prav mnogo evropskih mest Plečnik's work that he may or may not have intend- 20. stoletja, ki bi jih imenovali po enem samem ed to be there. In this sense, either by coincidence arhitektu. En sam arhitekt, ki v mestu ustvari klju- or by design, his work that pointed into the future. čno plast, ki določi njegov identiteto, je nekaj ze- It's so rich in so many ways that it allows for the pos- lo posebnega, celo frustrirajočega, če nekoliko sibility for us to go back to this work and find inspi- pretiravam. ration or even examples of things. AH: Ko govorimo o tradiciji, je najpomembneje, I was also delighted with what was pointed out da ne obstaja ena tradicija. Tradicija se nikoli ne regarding play and humour, and even what brings razvija v eni sami neprekinjeni liniji, vedno so pri- architecture over using symbolic forms in a slightly sotni prelomi in revolucije, v arhitekturi ravno to- perverse or suggestive manner. There's another liko kot v drugih umetnostih. Barok je bil naspro- idea I'd like to introduce; clearly, Plečnik must've tovanje renesansi, renesansa je nasprotovala go- meant a great deal to Slovenia and especially to tiki. Kar je tradicionalnega, je spomin na stvari, Ljubljana in terms of building identity, and forming mi pa bomo nadaljevali tradicijo prelomov. Niti an identity both in architectural and urbanistic najmanj ne dvomim, da je Plečnik stalno kršil terms. I take a certain reservation towards any pravila - spomnimo se le kipa Marije, ki ga je po- "genius loci" type of theory (even though it was a ložil horizontalno. Norwegian, Christian Norberg-Schulz, who devel- Pojavilo se je vprašanje, kako so Plečnika spreje- oped it) I find it somewhat oppressive in its many mali v njegovem času. Zanimivo je na primer, da forms. Yet at the same time, I can't escape the fact je oblikoval tudi oblačila duhovnikov za otvori- that there is a local - or perhaps regional, national - tev Žal. Obleke so bile zelo pisane, podobne ti- quality to Plečnik's work and I think it warrants our stim, ki jih je Michelangelo oblikoval za švicarsko attention. gardo v Vatikanu, kot da bi želel spodbuditi ne- BV: One can certainly consider Plečnik as a breach kaj veselja. Na celotnih Žalah je gotovo mnogo in tradition in terms of what was being built here humorja. Kapel je toliko, kot je cerkev v Ljubljani, before him - he set up a new layer of the city. I don't in še ena dodatna. Zadnja je kapela Adama in think there are many European cities or towns of Eve, ki je namenjena tistim, ki tako kot Adam in the 20th century that are called after a single archi- Eva ne verjamejo v Boga. Kapele predstavljajo ra- tect. One architect giving an identity layer to the zlične arhitekturne stile: etruščanski tumulus, gr- city is a very specific thing - in a way, it can be even ški tempelj, pravoslavno cerkev, otomansko arhi- frustrating, to exaggerate a bit. tekturo, islamsko arhitekturo itd. Imenujejo se AH: When we talk about tradition, the most typical po ljubljanskih cerkvah, kar izpade precej sme- thing is that there is no one tradition. Tradition šno, še posebno ko najdeš svojo domačo cerkev never develops in a straight line - there are always in ugotoviš, da je pravzaprav tumulus ali mošeja. many breaches and revolutions, in architecture as AR: Danes je na nas, da v Plečniku odkrijemo bo- much as in other arts. Baroque, for example, was jevnika, ki leži za vsemi temi plastmi odobrava- very much against the Renaissance, and the nja, ki so se kot prah usedle na njegova dela. Če Renaissance was against Gothic. A thing that's tradi- bi bil danes še živ, bi ga zelo rad vprašal po njego- tional is a memory of something, and we will con- vem mnenju o preobrazbi dvorišča Mestnega tinue our tradition of breaches. I have no doubt that muzeja arhitektov Ofis. Šokiran sem bil, ko sem Plečnik was constantly breaking all the rules - just slišal, da projekta rampe, ki bi v prvem nadstropju remember the statue of Virgin Mary that he placed odprla še en vhod, niso mogli izpeljati, ker spo- horizontally. meniško varstvo ni dovolilo posega v zid. Zakaj There was the question of how this particular sodobni arhitekturi ne dovolimo, da bi postala work of Plečnik was accepted at the time. For pravo nadaljevanje preteklosti, ampak dovoljuje- example, he also designed the clothes to be used mo shizofreno razlikovanje med precenjenim for the opening ceremony of Žale cemetery. These

43 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 44

simpozij

mestnim telesom in nepomembnimi koščki, ki garments were brightly coloured, like the ones mu jih lahko dodamo? Še posebno, če se spo- that Michelangelo designed for the Swiss Guard in mnim, kako močan vtis je napravilo Plečnikovo Vatican, as if he wanted to introduce some happi- vključevanje obstoječih gradbenih substanc v ness. There's certainly a lot of humour throughout svoje projekte. To je zelo velikodušno in prav ve- Žale - for example, there are as many chapels as likodušnost glede zgodovine je nekaj, kar se mi there are churches in Ljubljana, with an addition- pri Plečnikovem delu zdi zelo radikalno. Mislim, al one. The last chapel is called "Adam and Eve", da se njegovo delo preveč pogosto dojema kot intended for those who don't believe in God, just delo loščilca knjig, ne pa tako, kot ga obravnava- like Adam and Eve. The chapels represent each a mo danes na okrogli mizi, ko v njem resnično vi- different architectural style: there's a tumulus, a dimo kuharja, ki različne substance spreminja v Greek temple, some elements from the Orthodox nekaj novega. church, a bit of Ottoman architecture, Islamic BV: Danes smo videli, kako večja Plečnikova cer- architecture, etc. And they're named after the kev pogoltne manjšo. V zvezi s tem, kar je prej iz- churches in Ljubljana, which I find humorous - you postavil Igor, sprašujem, kakšne so bile kontekstu- can find the name of your local church and disco- alne razmere, ki so dovolile takšno transformaci- ver that it's in fact represented by a tumulus or an jo, takšno inovacijo, tolikšno radikalnost. Islamic church. Ne trdim, da kaj takega danes sploh ne bi bilo AR: I guess it's upon us today to unearth the rebel in mogoče, zdi pa se mi, da bi bil tak prevod danes Plečnik that lies behind all the layers of agreement veliko težji, če bi želeli doseči podoben učinek, that seem to have settled like dust on his work. If he podobne pogoje ali pa podoben odnos do pre- were alive today, I'd love to ask his opinion on the teklosti. Naj navedem le en primer. V natečaju za transformation of the Museum's courtyard, the pro- Tobačno je naš biro predlagal, da bi novo stavbo ject by Ofis. I was shocked to learn that the project postavili na vrh obstoječe, ki ni prav veliko vre- of the ramp, which was meant to create another dna. Vendar pa naš predlog ni bil sprejet kot do- entry sequence on the first level, couldn't be con- dajanje vrednosti obstoječi zgradbi, ampak sko- structed and had to be stopped at the wall because raj kot zločin, kot bogokletstvo. the conservation department wouldn't allow it to Za konec bi rad povprašal vse vas, kako vidite be touched. Why do we not allow contemporary Plečnika v Evropi tistega časa. S katerimi njegovi- architecture to be a real continuation of the past, mi sodobniki v času njegovega delovanja, zno- why do we make this schizophrenic split between traj evropskega družbenega, kulturnega in geo- the glorified body of the city and the little pieces grafskega konteksta, bi ga lahko primerjali kot that we can add? Especially if I remind myself of the osebnost in kot arhitekta? Kako vidite Plečnika really powerful incorporation of existing built sub- glede na takratna vprašanja? stances in some of Plečnik's projects. That's gener- JB: Mislim, da je eden od razlogov, da danes tu ous, and it's this kind of generosity towards history razpravljamo o Plečniku, to, da je bil enkraten. is something I find absolutely radical in Plečnik's Ko se sprašujemo, s katerim arhitektom svojega work. I think his work is too often - quite unlike here časa je bil povezan, se obračamo nazaj v nekaj, today, when we can really see the cook, the one that čemur mislim, da bi se morali izogniti. To je Ple- transforms substances into something else - pre- čniku kot nekakšnemu artneauvojevskemu arhi- sented as if he as a sort of a book polisher. tektu, Plečniku kot nekakšnemu slovenskemu BV: Today we saw how the smaller church gets Gaudiju. Vsi smo dotaknili teme povezovanja eaten up by the bigger one by Plečnik; in reference Plečnika s sodobnimi arhitekturnimi vprašanji, to what Igor said before, what were the contextual tudi jaz v svoji predstavitvi. Plečnik pa me vse- conditions that enable that kind of transformation, eno še vedno zanima z regionalnega in nacio- that kind of innovation, that kind of radicality? nalnega stališča. Ne da bi delal neposredno pri- I'm not saying that it wouldn't be possible today but merjavo, lahko v delih švedskega arhitekta As- to do a translation is much more difficult if you want plunda prepoznam nekatere podobnosti. Nika- to achieve a similar effect, a similar condition, or a kor si teh lastnosti ne bi upal poimenovati, ven- similar relation to the past. To give an example: in dar pa so nekaj, kar napravi delo obeh arhitek- the competition for the Tobačna, our office pro- tov zelo posebno. posed a new building to be built on the top of the AR: Gre za vprašanje, kakšno delo moramo opra- existing one, which is not an awfully valuable build- viti. V tej razpravi se nam zastavljajo vprašanja o ing. Yet our proposal was received not as adding predpostavkah, ki jih moramo upoštevati, da value to the existing building but almost like a imamo Plečnika lahko za sodobnega in ga ne vi- crime, a blasphemy. dimo le kot zgodovinsko osebnost. Njegovo de- To conclude, I'd like to ask each one of you how you lo ima velik potencial. Če iz njega izluščimo te- see Plečnik in Europe at that time, who of his con- hniko in ga olupimo zdaj že konvencionalne vi- temporaries would you compare him to, as a figure zualne retorike, lahko produktivno investiramo and as an architect - in Europe, in different social, njegov genij na čisto sodoben način. cultural, and geographical conditions at the time of Kot primer rad navajam glasbo, saj imamo v glas- his production. How do you actually see his work in bi vedno opraviti z kompozicijo in interpretacijo. relation to contemporary topics?

44 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 45

simpozij

Delo J. S. Bacha je bilo nekaj desetletij po njego- JB: I think one of the reasons we got together today vi smrti pozabljeno za skoraj stoletje. Ko je leta to discuss Plečnik is because he was unique. By ask- 1750 umrl, se romantiki na noben način niso že- ing what architect of his time he related to, we'd be leli ukvarjati z njegovo glasbo, saj jim ni bila všeč. reverting back to something I think we should avoid Šele sredi 19. stoletja so ga znova odkrili in imeli - Plečnik as a kind of Art Nouveau architect, Plečnik za zanimivega, saj so vrednost njegove glasbe as the Slovenian answer to Gaudi. občudovali drugi skladatelji, ki so si zastavljali We all touched upon topics how of relating him to drugačna vprašanja. Pri Plečniku se znajdemo contemporary problems in architecture, which pred podobno nalogo - ponovno ga je treba pre- includes some of my thoughts through the three gledati in najti tiste njegove revolucionarne la- points, yet Plečnik in regional and national terms stnosti, ki so veljavne in potencialno uporabne also interests me a great deal. Without making a za nas danes. direct comparison, if you look at the Swedish archi- IK: Če se ne spuščam globlje v analogije z glasbo tect Asplund, one could go through works of many – to, kar je bilo pri Plečniku matematičnega in ne architects and recognise a very distinct quality. mehaničnega, je organizacija snovi skozi geo- Without my actually even daring to name that qua- metrijo, saj je bil Plečnik mojster teh strategij in lity, it's something that makes an architect's work taktike. Danes se za to živo zanima mnogo sodo- very distinct. bnih arhitektov - ne teoretikov, ampak praktikov. AR: It's a question about the kind of work that is Treba je natančneje raziskati, katere načine je pri needed. This debate poses the question of the pre- tem uporabljal. Vrnitev h geometriji bi bila dobra conditions that are needed in order to Plečnik con- lekcija o taktikah, ki jih je predlagal in se jih držal temporary again so as to not see him only as a his- Plečnik, še posebno, kar se tiče staranja njegove- torical figure. There is so much capacity in his work ga dela. that if we manage to extract the techniques and Naj odgovorim na Boštjanovo vprašanje. Stri- strip him of the now-conventionalised visual rheto- njam se z gospodom Bettumom, da je težavno, ric, we'll be able productively invest Plečnik's genius če ne celo bogokletno iskati osebo Plečnikove in a contemporary way. dobe. Morda bi bila bo bolj politična debata kot I like to use music as an example because in music, pa razprava znotraj arhitekture. Če bi danes po- there's always a composition and an interpretation. skušali biti specifični glede kake posamezne te- Take the work of J.S. Bach - a couple of decades me Plečnikovega dela, če bi se vanjo poglobili in after his death, his work was forgotten for almost a povezali z njeno snovjo, potem bi v njej gotovo hundred years. When he died in 1750, the odkrili velike kvalitete. Romantics couldn't relate to his music in anyway, ÁM: Mislim, da bi lahko to vprašanje preobliko- they hated it. Only in mid-19th century, it was vali in se ne spraševali, kdo je bil Plečnik v resni- found worthy and interesting again because other ci, za kaj mu je šlo in s kom naj ga primerjamo, composers with different agendas could appreci- ampak o naših konstrukcijah Plečnika, o naših ate the music for its values. Similarly, we've got a primerjavah Plečnika z arhitekti podobnega sta- job to do, i.e. to review Plečnik and find those revo- tusa in pomena. Seveda bi lahko našli arhitekte, lutionary aspects that are valid and potentially ki imajo podobne lastnosti, vendar pa mislim, je instrumental for us today. bolje poiskati oziroma konstruirati Plečnika kot IK: Without going further into musical analogies, arhitekturno pozicijo, ki nam lahko nekaj sporo- what is not mechanical but mathematical in či. Šel bom še dlje in izjavil, da je Plečnik med Plečnik's work is organising matter through geome- dvema pozicijama, ki se pojavljata danes. Prva tr- try. Plečnik was a master of these strategies and tac- di, da če razumeš pogoje in parametre in jih vsta- tics and it needs to be properly investigated what viš v stroj, potem dobiš rezultat, ki ima določeno policies he established. There are many contempo- samostojnost, ne nosi individualnega podpisa rary practitioners - not theoreticians - that have a (saj ga ne potrebuje kot znak) in je gotovo ustre- vivid interest in that. A return to geometry would be zen predlog, ker je ustvarjen z razumevanjem a valuable lesson in the tactics proposed and taken vseh zahtev. Na drugi strani pa imamo drugačen from Plečnik, especially in regard to the ageing of predlog, na primer Gheryja, arhitekta in umetni- the work and its quality. ka, ki na papir nariše bežno skico, ki se jo potem To answer your question, Boštjan, I agree with Mr izvede z zapletenimi akrobacijami statikov in po- Bettum that it's tricky if not blasphemous to find a dobnim. Srednja pot pa je pot eksperimentira- person in his age - maybe in a political debate rather nja, predlogov, ki še niso dokazani, in preizkuša- than in disciplinary discourse. Nowadays, if we can nja reči, ki še niso bile preizkušene. Tak je deloma be specific about one topic in Plečnik's work, dive tudi moj koncept Plečnika. Torej Plečnik kot ne- into it, connect it with the matter, we might redis- kdo, ki preizkuša zmožnosti forme in prevzema cover some great qualities. tveganje z uporabo novih form. ÁM: I think one could rephrase your question in this BV: Kako pa bi lahko vse to predstavili kot nek sense and not ask who Plečnik really was, what he materialni proizvod? Katera je naslednja stvar, ki was about, and whom to compare him to but jo lahko v zvezi s Plečnikom naredimo v dana- about our constructs of Plečnik or personal compar- šnjem času? So to potovanja v Ljubljano, Prago isons of other architects of his status and relevance.

45 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 46

simpozij

in na Dunaj, da bi si ogledali njegova dela ter jih Of course, one could argue that there similarity prebrali, zaznali in izkusili, je to branje knjig o with certain architects but I think it's really about Plečniku ali kaj čisto drugega? finding out and constructing Plečnik as a position JB: Treba bi bilo zasnovati program za poletno in architecture that has something to say. I'd go Plečnikovo srečanje. Trajalo bi štiri do šest te- even further and say that's in between two posi- dnov v Ljubljani, pritegnili bi skupino znanih tions that are present today: one is that if you strokovnjakov, ki bi razpravljali o Plečniku, in understand the conditions, the parameters and mnoge, ki bi se udeležili delavnic in na njih po- you feed them into a machine, you end up with a skušali eksperimentirati. result that has a certain viability and doesn't have BV: Osebno bi rad videl Plečnikovo delo predan individual signature, it doesn't need it as a sign stavljeno na drugačen način, na način, ki bi bil on its own but as a fitting proposal because it was uporaben kot navdih za sodobno prakso. Morda constructed with an understanding for all the je slišati malo preveč lahkoverno, toda razmišljal requirements. On the other hand, there's the other sem v smeri priročnika z navodili. Če bi se kdo lo- proposal - let's say Gehry - an the architect and til projekta in ne poskušal interpretirati ali pisati artist who draws a light sketch on the paper, which o lastnih izkušnjah, ampak analizirati prostorske is then realised with a great deal of static acrobacy, in materiale značilnosti in jih predstaviti v obliki etc. The middle path is one of experimentation, of diagrama, zapisa ali celo scenarija, potem bi lah- making proposals that are not yet proven and try- ko Plečnikovo delo uporabili kot vir. Obstajajo ing out things that were not tried out before. That priročniki z navodili o Miesu ali Le Corbusierju in would be a part of my concept of Plečnik, Plečnik katerikoli študent ali arhitekt jih lahko ima za re- as somebody who tests the capacity of forms and ferenco svoje konceptualne metodologije, iska- risks a great deal to try new forms. nja tega, kar je sodobno zdaj in kar bo sodobno BV: How would you present that in a material prod- tudi še čez dvajset ali petdeset let, tako da si za uct? What's the next thing that we can produce on primer vzame delo nekega arhitekta. Plečnik in this day and age? Is it taking trips to ÁM: Rad bi poudaril, da so vedno potrebne nove Ljubljana, Prague, Vienna to see the work, to read it, raziskave. Ogromno raziskav so že opravili gos- perceive it, experience it, is it reading books about pod Prelovšek in mnogi drugi, kar pa nikakor ne it, or is there something else? pomeni, da so nam ostale le še interpretacije in JB: You should formulate a programme for an annu- iskanje novih zanimivosti. Nove zanimivosti so al summer Plečnik meeting. It would last four to six tukaj, vendar bi morale sprožiti nove raziskave iz weeks and take place in Ljubljana, you'd attract a drugačnih perspektiv. To je vsekakor velika nalo- number of good scholars that would discuss ga za prihodnost in mladi arhitekti, mladi zgodo- Plečnik, invite a lot of people to take part in work- vinarji bi morali še naprej preučevati Plečnika. shops to just experiment. AH: Ko smo leta nazaj začeli pisati o Plečniku, BV: Personally, I'd love to see Plečnik's work pre- smo začeli s preprostim vprašanjem, kaj je Ple- sented in a different way, in such a way that it could čnik sploh ustvaril. Ko smo preučevali njegovo be taken as a source of contemporary practice. It delo in ga do neke mere analizirali, je lani de- might sound frivolous, but I'm thinking in the form cembra izšla velika siva knjiga Jože Plečnik: Du- of an instruction manual. If one gets into a project naj, Praga, Ljubljana. Knjiga je namenjena širše- and begins not to interpret or write a text about mu občinstvu, ne arhitektom. Zlasti profesor one's experience, but analyse the spatial or material Koželj in njegovi sodelavci smo poskušali razlo- qualities and present it as a diagram, a script, or žiti arhitekturo z laičnimi termini. To strategijo even a storyboard, this can then be used as a smo izbrali, da bi razbili mit, da nihče noče bra- source. There are instruction manuals on Mies and ti o arhitekturi in da si je nihče zares ne ogleda. Le Corbusier, in different books, and any student or Naš cilj je bil navadnemu Slovencu pomagati practitioner can find them as a reference for con- razumeti, zakaj je Plečnikova arhitektura dobra. ceptual methodology: how to extract that which is Naslednji, upam, da uspešen, korak je ta okrogla contemporary, and which will be contemporary in miza in tematska številka revije AB, katere glavna twenty or fifty years' time by taking a specific work ideja je pritegniti mlajšo generacijo k Plečniku. from a specific architect as an example. Mislim, da bo mlada generacija nekoč presodila, ÁM: I'd like to stress that new research is always ali se od Plečnika lahko česa naučimo, ali je pri required. A tremendous amount of research has njem še kaj uporabnega. Dolgoročno pa bi radi already been done by Mr Prelovšek and many oth- povečali zanimanje javnosti ne le za Plečnika, ers, but this doesn't mean that the rest is just inter- ampak tudi za sodobno arhitekturo. Ljudi je zelo pretation and new interests. The new interests are dobro učiti skozi Plečnika, z njegovim delom jim there, but these should generate new research from lahko odpreš vrata, vendar pa je treba ceniti tudi new perspectives. It's certainly a serious task for the sodobno arhitekturo, saj bo brez podpore javno- future; and young people, young historians should sti izginila. continue to look at Plečnik. AR: Plečnika bi bilo zanimivo prikazati s čisto su- AH: When we started writing about Plečnik many him diagramom, ker je sam tako bogat v tekstu- years ago, we started with the simple question of rah. Zanimivo bi bilo preučiti njegove zgradbe v what did Plečnik actually do. As we studied his work

46 18-47_Simpozij 2/13/08 3:15 PM Page 47

simpozij

skladu z različnimi parametri, na primer glede or- and analysed it to a certain degree, the big grey ganizacije programa - pomislimo na programske book "Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana" was diagrame, ki pokažejo, kako je program porazde- published last December. It's a book that's meant ljen, kako je organiziran sistem kroženja, kakšna for the general public, not architects. We tried, espe- je volumetrična logika arhitekture itd. Vsi ti razli- cially prof. Koželj with his contributions, to explain čni vidiki nam preprečujejo, da bi zagrabili celo- architecture in laymen's terms. This was a strategy to, pokažejo nam le dele, ki jih lahko beremo na against contributing to the myth, that no-one reads različne načine. about architecture and no-one goes to look at the Johannova ideja o Plečnikovi akademiji je zelo architecture. Our goal was to help a normal Slovene zanimiva, vendar pa se mi sploh ne zdi nujno, da understand why this is good architecture. bi potekala v Ljubljani ali pa bilo treba vsaj pova- The next step is hopefully happening at the biti tudi strokovnjake od drugod. Spomnimo se moment with this round table and AB magazine, knjige Bruna Tauta o palači Katsura v Kyotu in te- and the main idea is to get the younger genera- ga, kako je našel gen za moderno oblikovanje tion more involved with Plečnik. I believe the prostora v tej tradicionalni, zgodovinski zgradbi. younger generation will eventually tell whether Morda mu je ravno kulturna razlika (Nemec na there is something to be learned from Plečnik, or Japonskem, ki se je znašel v čisto drugačnem something useful about him. In the long run, how- kontekstu znanja) pomagala poiskati ta novi pri- ever, we'd like to widen the public interest to stop. Zato bi bilo zanimivo, če bi preučeval Ple- include not only Plečnik but also contemporary čnika na primer brazilski arhitekt, čisto brez kul- architecture. It's all very well to teach people turnega ozadja. Morda pa iščemo to, kar je through Plečnik, you can open the door with his François Truffaut iskal v knjigi How did you do it, work, but in the end, our contemporary architec- Mr. Hitchcock. Želim si, da bito bilo možno tudi s ture should also be appreciated, because without Plečnikom, vendar ga na žalost ni več med nami. public support, it will disappear. Miha Dešman: Mislim, da smo prišli do točke, ko AR: It would be interesting to apply dry represen- je treba zaključiti današnjo okroglo mizo. Rad bi tation to Plečnik since he's so rich in texture. It se vsem zahvalil za udeležbo: občinstvu, vsem would be very interesting to study those buildings udeležencem in Boštjanu Vugi, ki je okroglo mi- according to various parameters, such as the zo vodil. Seveda pa se moram zahvaliti tudi na- organisational programme - think of programmat- šim sponzorjem: podjetju Givo, Mestnemu mu- ic diagrams that show you how the programme is zeju Ljubljana, Mestni občini Ljubljana in podžu- distributed, how the circulation system is organ- panu prof. Janezu Koželju za njihovo prijazno ised, the volumetric logic in the architecture, etc. podporo. Hvala. These are all aspects that prevent us from grasping the entire thing, only parts of it, so as to look at it in different ways. Johann's idea of the Plečnik academy or field work- shop was very interesting and I don't think it would necessarily have to take place in Ljubljana, or you should at least invite scholars from other places. You know Bruno Taut's book on the Katsura palace in Kyoto and how he found the gene code of modern space organisation in this traditional, historic building. Perhaps the cultural difference, a German going to Japan and engulfing himself in a totally different context of knowledge, was helpful in constructing a new way. It would be therefore interesting to have a Brazilian architect study Plečnik without the cultural background, and then to take another look at him. Perhaps the moment we're looking for is like the one in François Truffaut's interview book, "How did you do it, Mr Hitchcock?" I wish that was possible but unfortunately, Plečnik is no longer around. Miha Dešman: I suppose we have come to the point when it is time co conclude our round table. I would like to thank you all for coming here today. Our thanks go to the audience, all the panellists, to Boštjan Vuga for hosting the round table and of course the sponsors, the company Givo, City Museum of Ljubljana, the City of Ljubljana, and to prof. Janez Koželj, the vice –mayor, for their kind support. Thank you.

47 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:08 PM Page 48

stane jeršič uvodnik barbara jakše jeršič foto povabilo platforma simpozij foto esej graf

photo

48 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:08 PM Page 49

foto

Ujeti prostor Captured space

Arhitektura je umetnost prostora. Da bi začutili njeno zamisel, jo je potrebno Architecture is the art of space. In order to sense its idea, it needs to be expe- osebno doživeti. Tu ne gre le za zaporedje prostorov in proporce, arhitektu- rienced in person. It's not only the sequence of spaces and the proportions, ra je tudi umetnost svetlobe in sence, materialov in njihove kompozicije, ne architecture is also the art of light and shadow, the materials and their compo- nazadnje tudi akustike in celo vonja. Vsega tega pa ni mogoče ponazoriti v sition, as well as the art of acoustics and even smell. It isn't possible to repre- nobenem drugem mediju in navsezadnje tudi ne bi imelo nobenega smisla. sent any of these in any other medium - and it would make much sense, either. Po arhitekturi se premikamo, hodimo okoli nje in jo opazujemo z različnih Architecture allows one to move through it, walk around it, and watch it from pogledov. To premikanje nam ustvarja vtis, da bi bil film ali video, ustrezen various views. Moving around like this may lead one to think that film or video medij za njeno ponazoritev. Vendar v resnici ni tako. Le redko vidimo filmsko would be a suitable medium to represent architecture. Yet this is not the case. kamero, ki prodira v stavbo tako, kot si je zamislil arhitekt. In če že, gre veči- One seldom sees a film camera making its way through a building the way its noma za osebno interpretacijo snemalca, ne pa za zaporedje pogledov, ki jih architect had envisioned. And if it does happen, it is usually due to the camera

49 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:08 PM Page 50

foto

je načrtoval arhitekt. Tako pri prezentaciji arhitekture še vedno prevladuje operator's personal interpretation, and not the sequence of views that had fotografija, ki se z arhitekturo ukvarja že od vsega začetka sredi 19. stoletja. been planned by the architect. Danes si težko predstavljamo, da je Goethe nekoč potoval v Italijo ob sprem- Photography is thus still the prevalent means of presenting architecture and the stvu risarja in je povsod kupoval mavčne odlitke antičnih skulptur, da bi vi- two have enjoyed a relationship from the very dawn of photography in the mid- deno ohranil v spominu. Že zaradi neobčutljivih kemikalij, ki so zahtevale 19th century. Nowadays, it's difficult to imagine that on his voyage across Italy, dolge osvetlitve je bila arhitektura – ta »zamrznjena glasba« - primerna za Goethe was accompanied by a sketcher and that he was buying plaster castings of fotografiranje. In že kar na začetku, so se pojavili albumi s fotografijami dalj- Antique sculptures to preserve the memory of what he had seen. Chemicals with nih dežel – Egipt, Grčija, Rim. To je vzpostavilo fotografijo kot glavni medij low light sensitivity that required long exposure times made architecture, this arhitekture in danes večino stavb, ki jih želimo obiskati, že prej poznamo s "frozen music", suitable for taking photographs. And already very early on, albums fotografij. Kljub temu pa v sodobni arhitekturni fotografiji naletimo na dve with photographs of far away lands - Egypt, Greece, Rome - became available. This težavi. Prva je njena že omenjena enodimenzionalnost, drugo pa je vpraša- established photography as the principal medium for architecture and nowadays, nje interpretacije. Čeprav se večina fotografov ukvarja z lastnim videnjem we familiarise ourselves with most buildings we want to visit through photographs.

50 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:08 PM Page 51

foto

predmeta fotografije, je tu pomembno razumevanje arhitektovih name- And yet, there exist two caveats in contemporary architectural photography. nov. Vsaka umetnost ima svoje sporočilo in fotografija arhitekture je toliko The first one is the previously mentioned one-dimensionality, and the other uspešnejša, kot zmore prenesti to sporočilo. Šele ko se zavedamo teh ome- one is the question of interpretation. Even though most photographers con- jitev, razumemo fotografski pristop Barbare in Staneta Jeršiča. Najprej gre cern themselves with their personal vision of the subject of a photograph, tu za drugo fotografsko tehniko. Človeško oko je z obračanjem glave spo- understanding the architect's intentions is important. Every piece of art carries sobno dojeti širši prostor, kot pa nepremičen fotografski objektiv. Tu širo- a message, and the success of an architectural photograph is measured by kokotni objektivi ne pomagajo dosti, saj v ekstremnih primerih stavbe gle- how successful it is in conveying the message of the architecture in question. damo »z ribjimi očmi« in ne s človeškimi. Poseben fotoaparat, ki ustvari pa- It is only when we become aware of these limitations that we understand the noramske slike brez popačenja je novost in boljši odgovor na težavo širše- approach that Barbara and Stane Jeršič take with their photography. ga dojemanja prostora. V tem smislu se mi zdijo najbolj uspele fotografije First of all, they use a different photography technique. By turning one's head, Ustavnega sodišča, cerkve na Barju ali Plečnikovega domovanja, kjer gre za the human eye is capable of grasping a wider space than can be captured by a relativno manjše interjerje. Po drugi strani si fotografa ne prizadevata, da bi camera's lens. A wide-angle lens is not of much help here - in extreme cases, the

51 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 52

foto

vsiljevala svojo razlago Plečnikove arhitekture. Držita se v spoštljivi razdalji, building ends up being seen through a "fish eye" rather than a human one. ki omogoča, da arhitektura našega velikega mojstra govori sama po sebi. Je Special cameras that create panoramic photographs without distortion make for sama dovolj slikovita in prav je, da se fotografa nista ujela na limanice nje- a better solution to the problem of wide perception of space. In this regard, I find ne zgovornosti in jo skušala razkošno interpretirati. Raje isto arhitekturo be- the photographs of the Constitutional Court, the church in Barje, and Plečnik's ležita v različnih pogojih – Križanke in Trnovski most ponoči, Tržnice in Lev- home - all of them depicting smaller interiors - to be the most successful. stikov trg v snegu… On the other hand, the photographers are not trying to impose their explanation of Plečnik's architecture. Out of respect, they keep a distance that enables the archi- Andrej Hrausky tecture of the great Slovene master to speak for itself. It is picturesque enough on its own and it's only fitting that the photographers didn't get caught in the trap of opulent interpretation. Instead, they prefer to capture the same architecture in different conditions, e.g. the Križanke monastery and Trnovo bridge at night, the Central Market and Levstik Square in the snow, etc.

Andrej Hrausky

52 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 53

foto

53 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 54

foto

54 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 55

foto

55 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 56

foto

56 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 57

foto

57 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 58

foto

58 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 59

foto

59 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 60

foto

60 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 61

foto

61 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 62

foto

62 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 63

foto

63 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 64

foto

64 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 65

foto

65 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 66

foto

66 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:09 PM Page 67

foto

67 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:10 PM Page 68

foto

68 48-69_Foto_Esej 2/13/08 3:10 PM Page 69

foto

Ohranjamo njegova dela. Keeping his work alive.

69 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 92

esej

andrej hrausky Jože Plečnik Jože Plečnik 2007 2007

Andrej Hrausky je direktor arhitekturne galerije Andrej Hrausky is the director of the DESSA archi- DESSA v Ljubljani. Po stroki diplomirani arhitekt, tectural Gallery in Ljubljana. A trained architect, organizira razstave, piše in predava o arhitekturi. Je he organizes exhibitions, writes and lectures on član uredništev revij AB (Ljubljana), Arch (Bratislava), Slovene architecture. Member of the editorial Architektur aktuell (Dunaj) in GAM (Graz). Bil je član board of AB magazine since 1975, director of mnogih mednarodnih žirij. Med njimi so: Evropska DESSA since 1982, manager of DESSA Architectu- arhitekturna nagrada Mies van Der Rohe (1997 in ral Gallery since 1989, director of Arhé architectur- 1999), UIA natečaj za Ostravo (2000), EUROPAN al office since 1990 (all in Ljubljana). He is also 2001 za Veliko Britanijo v Londonu (2001), Premio member of the editorial board of Arc magazine Marcello d'Oliva v Udinah (2002), Bauherrenpreis (Bratislava), Architektur aktuell (Vienna) and GAP Austria (2002), slovaška arhitekturna nagrada (Graz). He was member of several international (2005), predsednik žirije za irsko nagrado arhitektu- juries, among other, two times member of Mies re, ki jo podeljuje Architectural Association of Ire- van der Rohe Award. He published several books land (2005) itd.. Je soavtor (z Janezom Koželjem in on Plečnik and Architectural guide to Ljubljana. Damjanom Prelovškom) štirih knjig o Jožetu Plečni- ku in soavtor (z Janezom Koželjem) arhitekturnega The work of Jože Plečnik is universally renowned vodiča po Ljubljani. and there are many who appreciate the richness of shapes in his architecture. And yet it seems that his Plečnikovo delo je splošno priznano, marsikomu works have absolutely nothing to do with the mod- je všeč bogastvo njegovih oblik, vendar se zdi, ern times we live in. What is the significance of his da njegova dela nimajo prav ničesar s hitrimi so- work today, and what can we learn from him? I'd dobnimi časi, v katerih živimo. Kakšen je pomen like to draw attention to four virtues that are nowa- njegovega dela danes in kaj se od njega lahko days being neglected. naučimo? Opozoril bi na štiri, danes zapostavlje- ne vrline. Timelessness Brezčasnost One clue that the architect could and did see beyond the needs and fashions of his own time period is the title Da arhitekt ni delal le za svojo dobo, zaslutimo že of his famous book Architectura perennis ("perennial iz naslova njegove slavne knjige Architectura pe- architecture"), published in 1941. The title is not too rennis (Večna arhitektura) iz leta 1941. Naslov ni unusual if we consider a theories dealing with the origin tako neobičajen, če upoštevamo, da ena od teorij of architecture which claims that architecture does not o nastanku arhitekture trdi, da arhitektura ni na- stem from mankind's necessity to have shelter but to tri- stala iz človekove potrebe po zavetju, ampak že- umph over time. Scientists consider the building of the lje po preseganju časa. Znanstveniki celo postav- first tombs to be the birth of civilisation. It was then that ljajo nastanek civilizacije v čas pojava prvih gro- the Homo Sapiens realised for the first time the dread of bov. Tedaj se je homo sapiens prvič zavedel gro- his transience and tried to overcome it. Adolf Loos ze svoje minljivosti in jo poskušal preseči. Dvoj- reflected on the duality of architecture's utilitarian role nost med utilitarno vlogo arhitekture in njenim and its symbolic significance in his famous quote: simbolnim poslanstvom lepo izrazi Adolf Loos v "When we find a mound in the woods, six feet long and svojem znanem citatu: »Kadar najdemo v gozdu three feet wide, raised to a pyramidal form by means of gomilo, šest čevljev dolgo in tri široko, z lopato a spade, we become serious and something in us says: piramidno nasuto, se zresnimo in v nas se nekaj someone was buried here. That is architecture." Plečnik zgane: tu nekdo počiva. To je arhitektura.« was interested in the artistic side of architecture - "a Plečnika je zanimala umetniška plat arhitekture – tombstone as well as a monument" - i.e. the side dedi- 1 »nagrobnik in spomenik«, torej tista plat, ki se po- cated to monumental architecture, and found good use Primer: V kamnu in opeki izveden tekstilni vzorec na Žalah sveča monumentalni arhitekturi. Pri tem je s pri- for Gottfried Semprer's theories. Semper talked about Example: Textile pattern executed in brick and stone at the Žale dom uporabljal teorije Goetfrieda Semperja, ki je the development of architecture as less durable materi- cemetery in Ljabljana. govoril o razvoju arhitekture, pri katerem se manj als are replaced by more durable ones whereby wood- trajni materiali nadomeščajo s trajnejšimi, pri tem en bindings in Greek temples, for example, are replaced pa se na primer lesne zveze pri grškem templju by stone and become decorative in the process (Fig. 1). prenesejo v kamen in postanejo okrasje (sl. 1). The more durable and massive the materials used in its Bil je čisto poglobljen v svoje delo in načrte in nedosto- Bolj ko je stavba grajena iz trajnih in masivnih construction, the harder it is for the building to adapt to pen za vse drugo. Zaradi te notranje koncentracije se materialov, težje se prilagaja novim potrebam. new requirements. Its functionality is replaced by its je odtegoval vsemu in bil popolnoma predan svojemu Njeno funkcionalnost zamenja simbolna vre- symbolic value. Plečnik didn't see the National poslanstvu, dnost. Stavbe NUK-a Plečnik ni razumel kot funk- University Library (NUK) building as a functional library Josef Hoffmann v pismu Marjanu Mušiču leta 1952 cionalnega objekta knjižnice, ampak kot tempelj building but as a temple of one nation's learning. When učenosti nekega naroda. Ko se vzpenjamo po we ascend the central staircase from the ground floor

92 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 93

esej

glavnem stopnišču iz pritličja proti čitalnici, opra- towards the reading hall, we also walk the symbolic ri- vimo simbolno ritualno pot iz teme neznanja k tual path from the darkness of ignorance towards the razsvetlitvi, ki nas čaka v knjižnici. enlightenment that awaits us in the reading hall. And Vendar »architectura perennis« v sebi nosi zadre- yet the "architectura perennis" is always liable to the go, ki jo je nekoč neki arhitekt označil kot trojni predicament that an architect once called a threefold strah, ki ga občuti ob svojem delu: da ga bo delo fear that he felt concerning his work: that his work preživelo, da ga ne bodo razumeli in da bo sam, might survive him, that it would be misunderstood, kot avtor, izpadel bedasto. Tu gre za odgovor- and that he, as its author, would end up looking like a nost do prihodnjih generacij, ki jim arhitekt pre- fool in its wake. Central to these sentiments is the pušča svoje delo. Vsa prepričljivost arhitekture responsibility towards the future generations who mora biti vgrajena v stavbo, saj čez desetletja ne stand to inherit the architect's work. All of the credibi- bo več avtorja, ki bi ga lahko pojasnjeval ali bra- lity a building is to exhibit has to be built right into it; as nil. Danes, ko živimo iz dneva v dan in mislimo, da the decades pass, there will once be no author to se je svet z nami pričel in se bo z nami končal, si explain or defend it anymore. Nowadays, as we live težko predstavljamo spoštovanje, ki ga je Plečnik from day to day, and entertain the thought that the gojil do prednikov, in odgovornost, ki jo je čutil world begun with our own existence and will just as do prihodnjih generacij. Pri tem ga je še posebno well end with it, it's difficult for us to imagine the mučilo vprašanje razumevanja. Bo neka druga respect that Plečnik had for his predecessors and the doba, za katero sploh ni mogoče predvideti, kak- responsibility that he felt towards the future genera- šna bo, razumela arhitekturo, ki jo gradimo da- tions. He was particularly troubled with the question of nes? Plečnik je zato uporabljal klasično arhitek- understanding - will a different age, an age one cannot turno govorico stebrov, lokov, piramid in obeli- possibly predict for, understand the architecture that skov. Hotel je biti razumljen, ne pa slediti klasi- was being built in his day? This is what led Plečnik to čnim kanonom, saj je redno kršil klasična načela express himself using the classical architectural lan- kompozicije – postavljal je stebre v sredino fasa- guage of columns, arches, pyramids, and obelisks. He de ali steber vrh stebra in načrtoval prestrme pi- wanted to be understood yet at the same time not ramide. V bistvu pa mu je šlo le za razumljivost merely follow the classical canon. He often broke the njegove »architecture perennis«. In petdeset let classical rules of composition: he placed columns in the po njegovi smrti jo še vedno razumemo. middle of the facade, stacked columns atop one another, and designed pyramids with sides that were too Večpomenskost steep. Essentially, however, he was only concerned with the intelligibility of his "architectura perennis". Danes živimo v mestih, naseljih in stavbah, ki so And fifty years after his death, we still get it. jih večinoma zgradili predniki, in stavb naše dobe ne gradimo le zase, ampak jih bodo uporabljale Multiple meanings še generacije, ki bodo prišle za nami. Zato mora imeti vsaka stavba neko univerzalnost, saj se bo Today we live in cities, boroughs, and buildings mostly morala v prihodnosti prilagajati novim vsebinam, built by our predecessors, and whatever is being built o katerih se nam danes še niti ne sanja. Že danes at present is not built just for us, but will be used by lahko vidimo, da stavbe iz 19. stoletja zaradi viso- generations to come. This is why every building has to kih stropov in razkošne kvadrature dokaj prepro- possess some sort of universality as it will inevitably be sto prilagodimo novim funkcijam, medtem ko je required to accommodate new content in the future - to najtežje ravno z arhitekturo funkcionalizma. content which we at this time don't have the slightest Bolj ko je stavba prilagojena eni funkciji, težje idea of. Thanks to their high ceilings and generous sprejme drugo. Nekatere stavbe živijo naprej, square footage, 19th century buildings have proven druge zaradi neprilagodljivosti podrejo, tretje themselves to be quite easily adaptable for new func- postanejo muzeji. S stališča arhitekture (o tem je tions whereas it's precisely the functionalist architec- govoril Aldo Rossi) je življenje stavbe pomem- tures that are most problematic in this regard. The bnejše od zamrznjene muzejske forme. Plečnik more a building is tailored for a specific function, the nas uči, da je na mestu nekaj zadržanosti, saj arhi- harder it is for it to accept a different one. Some build- tektura zaradi trajnosti ne sme podlegati dnevni ings live on, others are torn down due to their inadapt- modi. Vsako umetniško delo nosi v sebi sporoči- ability while some are effectively turned into museums. lo. Če ga razumemo, ga cenimo in na koncu tudi From the architectural standpoint (as argued by Aldo uživamo v njegovi estetiki. Rossi), the life of a building is more important than a »Arhitektura nas mora zapeljati,« je zapisal Peter frozen historical form. Plečnik teaches us that a little Zumthor. Zato je pomembno, da nam pošilja si- reservation isn't out of place since architecture, due to gnale, ki jih razumemo. V tem smislu je bil Ple- its perennial character, must not succumb to daily He was completely immersed in his work and plans, čnik pravi mojster arhitekturnega zapeljevanja, whims. Every work of art carries a message; if we under- and open to little else. His inner focus had him alie- saj njegova dela cenijo tako izobraženci kot pre- stand it, we appreciate it, and finally come to enjoy its nate from everything, and he was utterly devoted prosti ljudje, in to v različnih obdobjih. Vsaka do- aesthetics. "Architecture has to seduce us," wrote Peter to his calling. ba je v njegovih delih odkrila nekaj svojega. V Zumthor. That's why it's important that the signals it Josef Hoffmann in his letter to Marjan Mušič, 1952 osemdesetih letih je preboj pomenila znamenita sends are understood. In this sense, Plečnik was a true

93 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 94

esej

razstava v Centru Pompidou v Parizu. Takrat so master of architectural seduction as his works have been postmoderni arhitekti v Plečniku prepoznali svo- appreciated both by intellectuals and ordinary people to jega predhodnika. Občudovali so njegove stebre this day. Every period discovered in his works something in loke ter izvirnost, s katero jih je uporabljal. Ta- meaningful for itself. In the 80s, the breakthrough was krat smo mnogi obžalovali, da si ga je prisvojil ta achieved by the famous exhibition in the Pompidou modni slog, in bali smo se, da bo zanimanje za Centre in Paris. At that time, the Postmodern architects Plečnika z zatonom postmoderne arhitekture recognised Plečnik as their predecessor. They admired ugasnilo. Pa se to vendarle ni zgodilo. Devetde- his columns and arches, and the original way in which he 2 seta leta so odkrila njegov urbanizem, danes od- used them. Back then, many Slovene architects were dis- krivamo njegovo »recikliranje« materiala in vre- approving of how Plečnik was appropriated by a cur- dnot. Njegova dela pa cenijo tudi preprosti lju- rently fashionable style because we were afraid that the dje. Ko sva z Janezom Koželjem po Vojvodini interest in Plečnik may wane together with the iskala Plečnikova dela, sva v neki rusinski vasi na- Postmodern architecture. Yet this did not happen; the šla katoliško cerkev vzhodnega obreda s Plečni- 90s discovered his urbanism, nowadays we are discover- kovim oltarjem (sl. 2). Čeprav tam še nihče ni sli- ing his "recycling" of materials and values. It's not only šal za Plečnika niti niso vedeli, odkod oltar, so ga the experts who appreciate his works, however. When prepoznali kot veliko umetniško delo in ga skr- my colleague Janez Koželj and I were looking for bno negovali. Plečnik's works in Vojvodina, we found an Eastern Svoja sporočila je Plečnik s svojimi deli posredo- Catholic church with Plečnik's altar inside in a Rusyn vil- val večpomensko. Kdor ne bo razumel enega, bo lage. Even though no-one there had ever heard of morda zaznal drugega. Lep primer Plečnikovega Plečnik, nor did they remember how they got their altar simbolnega nagovora najdemo na Češkem, v (Fig. 2), the villagers recognised it as a great work of art Lanyh, kjer je Plečnik za predsednika Masařyka and took special care of it. preurejal grad v njegovo letno rezidenco. Leta In his works, Plečnik conveyed his messages by means of 1926 je Plečnik v parku na križišču pred gradom multiple meanings: if one should go over the viewer's zasnoval spomenik umrlim v prvi svetovni vojni head, another one might not. A great example of the way (sl. 3). Zasnovan je kot staroegipčanski jambor za Plečnik symbolically addresses us can be found in Lany, zastave. Na stebru je na antični način pritrjen Czech Republic, where he was adapting the local obelisk, celota je zavarovana s štirimi žicami, ki so chateau into a summer residence for President Masařyk. z vrha napeljane v tla. Spomenik je kombinacija In 1926, Plečnik designed a monument for World War 1 treh arhitekturnih tipov – stebra, obeliska in pira- victims at the crossroads in front of the chateau (Fig. 3). 3 mide. Vsak od njih je prikazan in izveden na dru- It's designed as an Ancient Egyptian flagpole. The obelisk gačen način. Steber je natančno obdelan, obelisk is attached to the column in the antique tradition, and je grobo obdelan kos granitnega monolita, pira- this composition is secured by four wires fixed to the mida pa je le nakazana s pomočjo štirih žic, ki so ground meeting at the top. The monument is a combina- napete od vrha spomenika do tal. Če obiskovalec tion of three architectural types: a column, an obelisk, spregleda piramido, je tu še obelisk; da ni nobe- and a pyramid. Each one is represented and executed in nih dvomov, poskrbi steber. a different way. If a visitor fails to see the pyramid, he's Takšno podvajanje simbolike lahko odkrijemo pri likely to see the obelisk, and just in case, there's still the skoraj vseh Plečnikovih delih. Morda kaže omeni- column. Such redundancies of symbols are characteristic ti njegov spomenik NOB v Laškem iz leta 1951 (sl. of almost all Plečnik's works. His People's Liberation War 4), pri katerem so na skoraj prefinjen način zdru- (NOB) memorial in Laško (1951) (Fig. 4), embodying sym- ženi simboli različnih pomenov. Na prvi pogled bols of various meanings in an almost cunning way, is kompozicijo sestavljata enakostranični trikotnik one such example. At first glance, the composition con- in steber. Prvi simbolizira skladnost in tudi božan- sists of an equilateral triangle and a column; the former sko, steber je star simbol trdnosti stavbe ali druž- symbolises harmony as well as divinity, and the column is be. Vendar je na stebru preklada z napisom, na- the ancient symbol of strength of a building, or the soci- njo pa je Plečnik postavil zvezdo. Pozornejšega ety. Fixed to the column, however, there is a lintel with an opazovalca kompozicija spomni na krščanski križ. inscription, and a star was placed on top. A careful V trikotnik je Plečnik vstavil večno luč, spet kr- observer may find that the composition is reminiscent of ščanski simbol, da bi tako ustvaril vtis božjega a Christian cross. Into the triangle, Plečnik placed an eter- očesa. Ne glede na to, da gre za spomenik žrtvam nal light, another Christian symbol, in order to create the druge svetovne vojne, je Plečnik napol prikrito image of the Eye of the Lord. Even though this is a 4 uporabil krščansko simboliko. memorial for the victims of World War 2, Plečnik used dis- Podoben pristop lahko vidimo tudi pri spomeni- guised Christian symbolism. A similar approach may be ku NOB na partizanskem pokopališču v Zgornjih observed in the Partisan cemetery in Zgornje Gorje near Gorjah pri Bledu iz leta 1951 (sl. 5). Zvezda je Bled (1951) (Fig. 5). The star is inserted in a Gothic rosette, Plečnik je bil izrazit samouk! Šola ni imela nanj nobe- vstavljena v gotsko rozeto, vanjo pa je vstavljen and a statue of a woman with a wreath, reminiscent of an nega vpliva. Vse kar je slišal, je sprejel na moč previ- kip ženske z vencem, ki spominja na angela. Več- angel, is placed onto the star. When it comes to the dno in zadržano, često po napornem premisleku. pomenskost simbolike lahko pri partizanski zvez- Partisan star, the use multiple meanings can be interpret- Maks Fabiani v pismu Marjanu Mušiču leta 1957 di razumemo tudi kot Plečnikovo zavestno prosto ed as Plečnik's deliberate personal interpretation so as to interpretacijo, s katero zvezdi odvzema politični strip the star of the political connotation that was

94 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 95

esej

pomen, ki ji je bil tedaj določen. Cela vrsta Plečni- assigned to it at that time. A number of Plečnik's NOB kovih spomenikov NOB zvezde sploh nima (Ri- memorials (those in Ribno, Vipava, Srpenica, Velika bno, Vipava, Srpenica, Velika Bučna vas, Novo Bučna vas, Novo mesto, Bizovik, Radeče, Mežica, and mesto, Bizovik, Radeče, Mežica, Črna), drugod na- Črna) don't even feature the star, elsewhere it's altered stopa v kompoziciji zelo obrobno ali pa je spre- or only marginally represented in the composition. In menjena. Na spomeniku žrtvam vojne na Riharje- the memorial in Riharjeva Street in Trnovo (Fig. 6), vi ulici v Trnovem (sl. 6) iz leta 1945 štiri zvezde Ljubljana (1945), four stars are holding up a sphere that držijo kroglo, ki si jo lahko razlagamo kot simbol could be interpreted as a symbol of the new world. The novega sveta. Zvezde so del kompozicije, vendar stars are a part of the composition, but subordinated podrejene krogli. Pri spomeniku na pokopališču v to the sphere. In the Štepanja vas (Fig. 7) cemetery Štepanji vasi (sl. 7) je zvezda oblikovana kot izde- memorial, the star is made of hand-wrought iron with lek umetnega kovaštva, z vsemi pripadajočimi artistic ornaments. In the entrance veranda of Plečnik's okraski. V vhodni verandi Plečnikove hiše v Trno- house in Trnovo, a plaster model, created by Vladimira vem lahko vidimo mavčni model, ki ga je po Ple- Bratuž after Plečnik's instructions, can be seen. It čnikovih navodilih oblikovala Vladimira Bratuž. depicts a star with human figures on its surface. In Gre za zvezdo, na kateri so upodobljene človeške 1953, Plečnik used its bronze casting for the exterior figure. Bronasti odlitek je leta 1953 Plečnik upora- wall-mounted memorial plaque on 27 Vodnikova Road bil za spominsko ploščo na hiši na Vodnikovi 27 v in Ljubljana (Fig. 8), where the General Command of Ljubljani (sl. 8), v kateri je bilo ustanovljeno glav- Slovene Partisan movement was constituted. All the 5 no poveljstvo slovenskih partizanov. above examples demonstrate how Plečnik used differ- Na teh primerih vidimo, kako je Plečnik upora- ent symbols in order to convince the viewer. He some- bljal različne simbole, da bi prepričal opazovalca. times used them in parallel, but also in a mutually Včasih jih je uporabljal vzporedno, pri političnih exclusive manner when it came to political symbols: on simbolih pa tudi izključujoče. Eni so na spominski the plaque, some saw a star while other saw a whirl of plošči videli zvezdo, drugi so si predstavljali vrti- human figures. I don't think Plečnik's intention was nec človeških figur. Zdi se mi, da Plečniku ni šlo za political contrariness, otherwise he wouldn't have politično nasprotovanje, saj sicer ne bi zasnoval designed so many Partisan memorials - it's more likely toliko partizanskih spomenikov, ampak bolj za that he was conscious of the fact that political symbols zavest, da politični simboli nekega časa niso pra- of an era don't lend themselves too well to architecture va popotnica arhitekturi, ki bi hotela biti večna. that aspires to being perennial. 6 Večplastnost Multiple layers

Arhitektura velja za eno najbolj kreativnih dejav- Architecture is considered as one of the most creative nosti, če se strinjamo z definicijo, po kateri je kre- activities as long as we agree with the definition that ativnost sposobnost obvladovanja velikega števi- creativity means the ability to manage a great number la vhodnih podatkov. Zahteve, s katerimi se soo- of input data. The demands an architect is faced with ča arhitekt, nikoli niso idealne in si vedno naspro- are never ideal and always contradictory. There is no tujejo. Odgovor na kak arhitekturni problem ni le one perfect answer to any architectural problem - it's eden in najboljši, ampak je vedno le eden od mo- always going to be one answer among many. This is žnih odgovorov. Zato je vsaka rešitev kompromis why every solution is a compromise between what's med želenim in možnim, kreativen ustvarjalec pa wished for and what's possible, and it's the mark of a je sposoben v danih okvirih ponuditi največ. Kva- creative designer to be able to make the most of a liteto arhitekture tako lahko merimo tudi z več- given set of circumstances. The quality of architecture plastnostjo rešitve – v kolikšni meri rešuje razli- can thus also be measured in terms of how many lay- čne vidike zadane naloge. Plečnik se je nalog lo- ers there are to a solution, i.e. to what extent it is able teval celovito in poskušal s preprosto obliko od- to address various aspects within the task at hand. govoriti na cel niz problemov. Plečnik had a holistic approach to the tasks he was Kot primer si poglejmo na videz manjše delo, za- faced with, and tried to find an answer to multiple dnji prizidek stavbe filharmonije v Ljubljani (sl. 9). problems through simple forms. Projekt je nastal leta 1937, ko je bil v stavbi kino Let's take the rear extension to the Slovenian Philhar- Matica. Takrat je hišo prenavljal arhitekt Jože Pla- monic, a seemingly minor work, as our example (Fig. 9). 7 tner, sicer znan kot avtor mnogih bolnišnic. Zna- The project started in 1937 when the building was used no je, da si je Plečnik prizadeval Ljubljanico pove- as a cinema. At the time, it was being renovated by Jože zati z mestom in iz nje narediti enega vodilnih ur- Platner, an architect known as the author of several hos- banih motivov. Preden so po načrtih graškega ar- pitals. It's well known that Plečnik was very keen on Plečnik was very much a self-taught man - the scho- hitekta dr. Alfreda Kellerja pred prvo svetovno making the river Ljubljanica more connected with the oling hardly influenced him at all. He was extremely vojno reko zabetonirali v korito, ob bregu ni bilo city and turning it into one of the leading urban motifs. careful and reserved about anything he’d learned, poti in stavbe ob Ljubljanici so neposredno meji- Before the river bed was encased in concrete just before and accepted it only after thinking long and hard le na rečni breg. To so bile zadnje fasade, ki niso World War 1 - the plans were made by Dr Alfred Keller, about it. bile okrašene. Namesto tega so imele značilne an architect from Graz - there was no path alongside the Maks Fabiani in his letter to Marjan Mušič, 1957 gospodinjske balkone in nekaj takšnih fasad se je river bank. The buildings along the Ljubljanica were

95 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 96

esej

ohranilo do danes. Z izgradnjo nabrežij so neka- perched on its very edge and their rear facades were thus tere stavbe dobile glavno fasado z vhodom z re- left undecorated. Instead, they featured typical residen- čne strani. Plečnik si je prizadeval, da bi tudi fil- tial balconies, and some of these facades are preserved harmonija, najpomembnejša stavba, ki je mejila to this day. As the proper river banks were constructed, na Ljubljanico, proti reki dobila ustrezno lice. V certain buildings received a riverside main facade with pritličju je zasnoval arkade, saj je nad njimi preko- entrances. Plečnik was very much in favour of the račil stavbno črto, valovito fasado pa je razdelil v Philharmonic, the most important building alongside pet polj. Na stranskih dveh poljih sta dve okni, v Ljubljanica, receiving a suitable new riverside face. He 8 srednja tri je Plečnik namestil vaze. Kompozicija z designed arcades on the ground floor since he exceed- valovito fasado in vazami (za vodo?) spominja na ed the facade line above them, and he divided the reko. Po drugi strani lahko valovito fasado razu- undulating facade into five fields. There is a window in memo kot prilagajanje kontekstu baročne Lju- each of the two side fields, and he installed three vases bljane, in končno, pet polj na fasadi je arhitektov into the three fields in the middle. The composition dialog s fasado uršulinske cerkve. Z grajskega hri- with its undulating facade and the vases (for water?) is ba se zadnja fasada filharmonije v perspektivi vi- reminiscent of a river. On the other hand, the undulat- di pod fasado uršulinske cerkve in Plečnik je želel, ing facade may be regarded as conforming with the da sta fasadi podobno oblikovani. Na tem pre- context of Baroque Ljubljana. And finally: the five fields prostem primeru lahko vidimo, da je Plečnik pri of the facade is the architect's dialogue with the facade oblikovanju fasade mislil tako na pogled z gradu of the Ursuline Church. When viewed from the castle kot na prilagajanje baročni Ljubljani in na simbo- hill, the perspective makes the rear facade of the liko vode. Philharmonic appear below the Ursuline Church facade, Na videz še preprostejša je Plečnikova postavitev and Plečnik aimed for similarity between the two. This 9 jambora pred stavbo Peglezen (1934) v Ljubljani simple example shows how the view from the castle, (sl. 10). Vendar tudi tu ni šlo brez skrbno pretehta- the look of Baroque Ljubljana, and the water symbolism ne odločitve. Jambor ni postavljen v osi sicer ozke were all taken into consideration by Plečnik when we fasade stavbe in ne označuje točke, kjer bi se sre- was designing the facade. čali obe stranski fasadi Peglezna. Takšna rešitev bi At first glance, Plečnik's placement of the mast in front of bila najbolj preprosta in logična. Vendar je Plečnik the "Peglezen" ("flat-iron") building (1934) in Ljubljana jambor postavil nekoliko vstran. Kaj nam je s tem (Fig. 10) seems even more straightforward - yet its exact hotel povedati? Odgovor najdemo na stranskem location was again determined by a most careful consid- vhodu v ljubljansko stolnico. Gre za vhod, ki se eration. Noticeably, the mast is not placed in line with the največ uporablja, in stolnica ima po hierarhiji me- buildings narrow facade, nor does it mark the spot where stnih spomenikov po svoji simbolni in umetniški the two "Peglezen's" side facades would intersect. This vrednosti najvišje mesto. Sam vhod v katedralo pa would've been the simplest solution, and one which je imel za Plečnika še posebno vrednost. Pomenil would've made perfect sense, yet Plečnik chose to place mu je prehod iz posvetnega v posvečeno in konec the mast slightly off-centre. What was his message, then? svečane poti do kraja molitve. Če s praga stolnice Our answer can be found at the side entrance to the pogledamo proti Pegleznu, ugotovimo, da je jam- Cathedral. It's the entrance that's used most, and the bor postavljen tako, da se ga vidi samo s te točke Cathedral holds the highest rank in the hierarchy of the (danes ta pogled delno zastirajo drevesa). Ko pa city monuments, both symbolically and artistically. The pogledamo na drugo stran, zagledamo Robbov entrance to the Cathedral, however, had a further signif- vodnjak. Prag stolnice je torej edina točka, s kate- icance for Plečnik - he saw it as the portal between the re je mogoče hkrati videti oba spomenika. Torej je worldly and the holy, the destination of the solemn jour- jambor nekakšen antipod Robbovemu vodnjaku. ney to the place of worship. If we look towards Vodnjak je posvečen trem slovenskim rekam, Lju- "Peglezen" while standing on the Cathedral entrance bljanici, Savi in Krki, ki nekako simbolizirajo našo doorstep, we find that due to its placement, the mast 10 deželo. Trojnost označuje trikotni obelisk nad vo- cannot be seen from any other point (nowadays, the dnjakom. Tudi jambor je zasnovan podobno. Se- view is partly obscured by trees). And if we look in the stavljen je iz treh debel, simbolizira pa tedanjo dr- opposite direction, we see the Fountain of the Carniolan žavo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsak jambor je Rivers by Francesco Robba. It follows that the Cathedral po višini pobarvan s trobojnico posameznega na- doorstep is the only point from which both landmarks roda, ki jih prečno povezujejo zastave kraljevine can be seen at the same time. The mast is and the Jugoslavije. Na eni strani torej baročni vodnjak, ki Fountain are therefore made into some sort of antipodes. Plečnik ni mogel nadomestiti učencem, povečini ab- predstavlja Slovenijo, na drugi trojni jambor, ki The Fountain itself is dedicated to three Slovene rivers, solventom strokovnih šol, kar je bilo zanemarjeno predstavlja Jugoslavijo, vmes pa prag katedrale. S Ljubljanica, Sava, and Krka, which are symbolise our poprej, v letih zorenja. Pri tem je s svojo osebnostjo svojo rešitvijo je Plečnik Robbov vodnjak povezal country; the trinity is marked by the three-sided obelisk naravnost posegal v študij, kar je slabilo samostojno v svojo mrežo urbanih ureditev in mu dal še po- rising above the fountain. The mast is designed in a sim- razsojanje dijakov. Zato pa tudi ta učna metoda ni membnejše mesto. ilar fashion. It consists of three posts and symbolises the zapustila trajnih sledov. Robbov vodnjak je pomemben tudi za kompozi- state of Serbs, Croats, and Slovenes. Longitudinally, each Otokar Novotny leta 1958 v knjigi Jan Kotera in njegova doba o cijo Tromostovja (1932), ki je morda ena najsijaj- mast is painted with the tricolour belonging to one of the Plečnikovem poučevanju na šoli za umetno obrt v Pragi nejših Plečnikovih rešitev. Z njim se je arhitekt lo- nations, and they're joined by several flags of Kingdom of til cele vrste problemov in jih ustrezno rešil. Stari Yugoslavia painted across all three of them horizontally.

96 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 97

esej

kamniti most, ki so ga zgradili leta 1842 in posve- A Baroque fountain representing Slovenia on one side, a tili avstrijskemu nadvojvodi Karlu, je bil pretesen triple mast representing Yugoslavia on the other, and za naraščajoči promet. Mesto ga je hotelo podre- the Cathedral doorstep between them - this is how ti in ga nadomestiti z novim, vendar se je Plečnik Plečnik integrated the Fountain of the Carniolan Rivers zavzel za njegovo ohranitev, zraven pa je predla- into his network of urban arrangements, featuring it gal izgradnjo dveh brvi za pešce. Mestnega sveta even more prominently within it. ni toliko prepričal s samo rešitvijo kot s ceno, saj The Fountain of the Carniolan Rivers is also an important se je izkazalo, da je izgradnja dveh manjših mo- part of the composition of the Triple bridge (1932), pos- stov cenejša kot rušenje starega in ponovna gra- sibly one of Plečnik's most brilliant solutions. Here, the dnja večjega. Ljubljanica na tem mestu zavija, za- architect tackled a number of problems and suitably 11 to brvi za pešce nista vzporedni s starim mostom, resolved all of them. The old stone bridge, built in 1842 ampak sledita reki. Plečnik je to izkoristil, tako da and dedicated to the Archduke Charles of Austria, had se brvi lijakasto iztekata s širokega Prešernovega become a bottleneck due to increasing traffic. The city's trga na eni strani reke v ožjo Stritarjevo ulico na intention was to demolish it and replace it with a new drugi. S tem je prenesel trg preko reke in ga one but Plečnik intervened and suggested to keep the usmeril proti Robbovemu vodnjaku, mestni hiši old bridge but add two footbridges to it. The city coun- in dominantni grajski stavbi nad njima. cil was convinced, not so much with the solution itself Tudi s to rešitvijo je Plečnik poskušal povezati ra- but with its financial side since it turned out that it was zlične urbanistične elemente. Prenašanje trga cheaper to build two additional smaller bridges than preko reke pa je del Plečnikove strategije ponov- demolishing the old one and building a bigger one in its ne povezave med reko in mestom. Vanjo sodijo place. The river Ljubljanica curves at this location, which tudi arkade ob vodi, ki jih je zastavil že arhitekt Al- is why the two footbridges aren't parallel to the old fred Keller, Plečnik pa jih je le preuredil v nekak- bridge but follow the river instead. Plečnik took advan- 12 šen začetek promenade ob vodi. Z mostu vodijo tage of that and the two footbridges act as a funnel by do arkad stopnišča na obeh straneh Tromostovja. connecting the broad Prešeren Square on one side of Na eni strani je omogočena povezava do ribarnic the river and the narrower Stritar Street on the other. He v sklopu tržnic, na drugi strani reke stopnišči vo- thus successfully brought the Square over the river and dita do javnih sanitarij. Tedanji zakon je namreč directed it towards the Fountain of the Carniolan Rivers pri urejanju javnih površin zahteval tudi izgra- and the City Hall, as well as and the domineering castle dnjo sanitarij. Vendar pa stopnišča nimajo le na- building above them. This can be seen as another mena približati Ljubljanice občanom. Še pomem- attempt by Plečnik to join various urbanistic elements bnejši je profil mostu, ki s poševnimi stopnišči da- together, while bringing the Square over the river was je vtis mostu, ki se vzpenja, takšni pa so mostovi part of his strategy of re-establishing the connection v Benetkah. between the river and the city. This strategy also includ- Ljubljana je bila takrat v bistvu avstro-ogrsko po- ed the riverside arcades, which were already part of deželsko mesto, kjer so bile stavbe pomanjšane Alfred Keller's vision - Plečnik merely made them a kind kopije tistih z Dunaja. Plečnik pa je vsepovsod of a starting point of the river promenade. There are poudarjal njen izvor v rimski Emoni, njeno baro- twin staircases that descend to the arcades on both čno arhitekturo, ki so jo ustvarili italijanski moj- sides of the Triple bridge. On one side, they provide the stri, in bližino Sredozemlja. To pa je bilo tedaj in access to the fish shops (part of the Market) and on the je tudi še danes neizčrpen vir navdiha evropske other, they lead to the public toilets. A law was in effect arhitekture. Pri Tromostovju je Plečnik ohranil at that time that required toilets to be built as part of any stari most, zamenjal pa mu je ograjo. Nova ogra- public area development. But the role of the staircases is ja iz prefabriciranih balustrov je okrašena z be- not only to bring Ljubljanica closer to the populace - tonskimi kroglami. Iz Plečnikovih pisem zvemo, their effect on the bridge profile is even more important. da je s kroglami želel ustvariti vtis, da je most ve- The sloping staircases give the bridge a rising appear- dno poln ljudi. In res, ko hodimo prek mostu, se ance, thus evoking the images of Venetian bridges. Back nam krogle v perspektivi zdijo kot ljudje, ki hitijo then, Ljubljana was essentially an Austro-Hungarian v nasprotni smeri. Staro železno ograjo je Plečnik provincial town with buildings mostly modelled after uporabil pri Gerberjevem stopnišču na Hribarje- Vienna, only on a smaller scale. Plečnik, however, always vem nabrežju. Pomembno je, da je arhitekt spoš- emphasised Ljubljana's origin in the Ancient Roman set- toval delo svojih prednikov – klesarjev, ki so pora- tlement Emona, its Baroque architecture created by To his students, mostly technical school graduates, bili veliko truda in znanja, da bi postavili kamnit Italian craftsmen, and the proximity of the Mediterrane- Plečnik could not make up for what had been ne- most, in kovačev, ki so naredili ograjo – in zato an, which was an inexhaustible source of inspiration for glected earlier, in their formative years. At the same njihovih izdelkov ni želel zavreči, ampak jih je European architecture back then as much as it is today. time, he made the course centre around his perso- vključil v svoja dela. With the Triple bridge, Plečnik retained the old bridge nality, which imposed a bias on the students’ criti- Če se vrnemo k večplastnosti – pri Tromostovju je but he did change the parapet. The new parapet, made cal thinking. Consequently, his teaching method Plečnik rešil celo vrsto problemov: urbanistični of prefabricated balusters, is decorated with concrete did not leave any permanent legacy. problem povezave Prešernovega trga s Stritarjevo spheres. Plečnik's letters reveal that the spheres were Otokar Novotny about Plečnik’s teaching at the Prague School ulico, cenovni problem razširitve mostu, povezavo intended to give the appearance that the bridge is of Applied Arts (from the book Jan Kotera and His Age, publi- mesta z Ljubljanico, mestu je vdihnil nekaj sredo- always bustling with people. And indeed, as we walk shed in 1958) zemskega ambienta, povrh pa je še ohranil stari across the bridge, the perspective makes the spheres

97 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 98

esej

Karlov most in njegovo ograjo. Pri postavitvi jam- look like people making their way towards us. Plečnik bora pred Pegleznom smo videli primer, kako je na later reused the old iron railing with the Gerber staircase simbolni ravni gradil svojo urbano mrežo Ljublja- on Hribarjevo Embankment. Significantly, the architect ne. S tem smo spet pri Plečnikovi večpomenskosti. respected the work of his predecessors - the stonema- Vsako njegovo delo nas nagovarja na več ravneh, sons who put a lot of effort and knowledge in building najprej neposredno, potem pa zmeraj bolj subtilno the stone bridge, and the blacksmiths who made the rail- in na koncu le s pomočjo skritih namigov, ki jih lah- ing - and rather than wasting the fruits of their labour, he ko razberejo le posvečeni poznavalci. incorporated them into his works. 13 Returning to the theme of multiple meanings, Plečnik Recikliranje pomenov succeeded in solving a number of problems with the Triple bridge, namely the urbanistic problem of connect- Naša civilizacija vse bolj uničuje svoje okolje in ing Prešeren Square with Stritarjeva Street and the finan- surovine, kot da bi bil svet ustvarjen le za nas. So- cial issue of enlarging the bridge, he made the city and dobni investitorji ne znajo več obnoviti starih the Ljubljanica more connected, he introduced a little stavb, pa naj so še tako kvalitetne in včasih tudi Mediterranean ambient into the city, all this by retaining zaščitene. Če je danes reciklaža sodoben pojem, the old Charles's bridge - and its railing. The placement of ki zbuja upanje, jo pri Plečniku najdemo na vsa- the mast in front of the "Peglezen" was an example of kem koraku. Omenili smo, da je Plečnik železno how Plečnik was symbolically developing his urban net- ograjo s starega kamnitega mostu na Tromo- work in Ljubljana. In the previous section, we already stovju uporabil pri gradnji Gerberjevega stopni- looked at the multiple meanings found in Plečnik's work, šča. Kamen zanj je dobil iz ostanka kamna pri how each of them speaks to us on several levels, first gradnji Šuštarskega mostu. Tudi pri ureditvi Ve- directly and then with increasing subtlety, until there's gove ulice (sl. 13) je uporabljal stare kamne. Pred nothing but arcane hints that only the most dedicated Glasbeno matico je postavil vrsto herm, spome- enthusiast would recognise. 14 nikov glasbenikom, in pri tem uporabil kamne z odstranjene ograje okoli opere. Glave glasbeni- Recycling of meanings kov, ki jih je oblikoval kipar Lojze Dolinar, so sponzorirali ugledni meščani z Ivanom Hribar- Today more than ever, our civilisation is characterised by jem na čelu. Za stopnice pred Glasbeno matico destroying its environment and raw materials as if the pa je Plečnik uporabil stare, ki so jih leto prej od- world was created for us only. Modern investors can't stranili pri obnovi magistrata (pri nedavni obno- seem to be able to renovate old buildings anymore, vi so jih zamenjali z novimi). regardless of how well they're built - sometimes even if Vse to so bili načini pocenitve urbanega posega. they are listed as protected heritage. Recycling may be a Plečnikove mestne ureditve danes delujejo bo- fashionable term today, and one that inspires hope, yet gato, vendar je resnica ravno nasprotna. Ljublja- Plečnik practised it all the time. In the previous section, na je imela omejeno vsoto za urejanje cest in tr- we mentioned that Plečnik saved the iron railing from gov, ki je izhajala iz cene kvadratnega metra rde- the old stone bridge at the site of the Triple bridge and 15 čega porfirja, s katerim so tradicionalno tlakovali reused it when he was building the Gerber staircase; the pločnike. Plečnik ga skoraj ni uporabljal in je tako stone for it came from the Shoemakers' Bridge construc- prihranil denar za druge elemente, ki so se mu tion leftovers. Plečnik also reused old stones when he zdeli pomembnejši. Na Zoisovi cesti je pločnik was working on Vegova Street (Fig. 13). In front of the tlakoval le po sredini z ozkim pasom betona, na Glasbena matica music society building, he installed a obeh straneh pa je pesek. S tem je Plečnik prihra- row of herm busts commemorating various musicians; as nil za drevje in Zoisovo piramido. Tudi na Vegovi supports, he used the stones from the Opera house fence ulici je bil pločnik prvotno peščen (šele po drugi that had been removed. The musicians' heads, designed svetovni vojni so položili pas kamnitih plošč), ar- by sculptor Lojze Dolinar, were sponsored by eminent hitekt pa je s privarčevanim denarjem uredil do- citizens including Mayor Ivan Hribar. For the the stope do stavb, trafiko in kipe umetnikov. Pri tem Glasbena matica front steps (Fig. 14), Plečnik again used mu je prišlo prav gradivo, ki so ga drugi, ali pa tu- a set of old ones, which had been removed during the di sam, drugje odstranili. renovation of the City Hall a year earlier (these steps have Zanimiva je zgodba o fasadi Glasbene matice (sl. been replaced during the recent renovation of the 14), ki jo je Plečnik leta 1932 preuredil za prvi slo- Glasbena matica). Evidently, Plečnik was adamant about venski glasbeni festival. Obstoječi stavbi je dodal reducing the costs of urban undertakings and nowadays, dva balkona in preoblikoval obrobe okoli oken. the work he did throughout the city belies the fact that it Manjši balkon nad vhodom je bil konzolen, ve- was done on a budget. For any work done on streets and Wagner ga je ob neki priliki označil kot Pygmailona, čjega v drugem nadstropju pa so podpirali štirje squares, the Municipality of Ljubljana had limited funds, človeka, ki se je zaljubil v lastno umetniško ustvari- stebri, ki so segali prek dveh nadstropij. Balkon- calculated on the basis of the price of one square metre tev, ki mu je po Afroditini milosti oživela in mu izpol- ske ograje so krasile balustrade. Zaradi slabega of red porphyry, which was traditionally used to pave nila življensko srečo. Te poteze se je toliko zavedal, temeljenja na nekdanjem mestnem jarku je bilo the pavement. Plečnik practically didn't use it so as to da se je še l. 1945 enkrat podpisal kar Pygmalion. treba po drugi svetovni vojni fasado popraviti. V save money for other elements which he deemed more France Stele v knjigi Arh. Jože Plečnik v Italiji, 1967 takih primerih se Plečnik dela ni želel več dota- important. On Zoisova Road, Plečnik paved only a nar- kniti in fasado sta leta 1952 v Plečnikovem slogu row strip in the centre of the pavement with concrete

98 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 99

esej

zasnovala njegov asistent Janko Valentinčič in and left gravel on either side and saved enough Tone Žnidaršič. Plečniku se je zdelo škoda ste- money to plant trees and build the Zois Pyramid. brov in balustrov in sklenil jih je ponovno upora- Initially, Vegova Street also sported gravel pavement biti. Priložnost se je pokazala pri obnovi župnij- (replaced by stone slabs only after World War 2), ske cerkve v Zgornjih Stranjah, ki jo je obnavljal which left the architect with enough money to exe- od leta 1947 dalje. Pri tem se je moral sprijazniti cute building entrances, build a news stand, and put z zelo omejenimi sredstvi, saj so oblasti obnovo up statues of various artists. Once again, he made cerkve na vse načine ovirale. S seznama, ki si ga good use of the material that other architects or even je naredil (sl. 15), je razvidno, da je razpolagal z himself removed from other locations. dvajsetimi nižjimi balustri z gornjega balkona in The history of Glasbena matica facade is also interesting. petnajstimi višjimi s spodnjega. Nižje balustre je Plečnik redid it in 1932 for the occasion of the first uporabil za ograjo na južni terasi za cerkvijo, vi- Slovene music festival. He added two balconies to the šje pa je kombiniral z nižjimi in tako sestavil ste- existing building and redesigned the detailing around bre, ki nosijo streho nad teraso. Zaradi estetskih the windows. The smaller cantilever balcony was locat- in statičnih zahtev je posamezen steber sestavil ed above the entrance while the larger one on the 2nd iz po dveh balustrov vsake vrste, manjkajočo vi- floor was supported by four columns which extended all šino pa dopolnil z betonskim podstavkom. Na ta the way to the ground. Both balconies were enclosed by način je iz »ostankov« ustvaril enega svojih naj- balustrades. Due to poor foundation work on the site of bolj znamenitih stebrov (sl. 16). Tudi stebre, ki so the former city ditch, the facade needed to be refur- 16 podpirali balkon, je Plečnik ponovno uporabil na bished after World War 2. In cases like this, Plečnik Navju in jih postavil v zaključek parka. wouldn't take on the job for the second time and in Vendar Plečnik ni recikliral le posameznih obde- 1952, the facade was designed in the style of Plečnik by lanih elementov. Za tlakovanje Peklenskega his assistant Janko Valentinčič and Tone Žnidaršič. dvorišča v ljubljanskih Križankah (sl. 17) je upora- Plečnik didn't want the columns and balusters to go to bil celo kamnite odpadke. Položil jih je v nareza- waste and he decided to reuse them. He felt he could ne betonske kanalizacijske cevi in ostanek pro- put them to good use in the parish church in Zgornje stora zapolnil s prodcem. Uporabil je staro meto- Stranje, which he had been renovating since 1947. For do, ki so jo uporabljali pri tlakovanju srednjeve- this project, he had to make do with very limited funds ških mest, da so se izognili rezanju kamnitih as the authorities were making every effort to hinder the plošč. Čeprav je šlo za odpadke, prodec in cene- renovation. His inventory lists (Fig. 15) twenty short 17 ne betonske cevi, je Plečniku uspelo ustvariti balusters from the upper balcony and fifteen long ones tlak, ki po vtisu daleč presega vrednost vgrajene- from the lower balcony. He used the short balusters for ga gradiva. Nehote se spomnimo na Franka Lloy- the south patio balustrade behind the church, and com- da Wrighta, ki je nekoč izjavil: »Arhitektura nasta- bined the long balusters with the short ones to form ne, ko je pol centa vredna opeka vgrajena tako, columns supporting the roof above the patio. To com- da je vredna svoje teže v zlatu.« ply with aesthetic and static requirements, each column Pogledali smo si nekaj primerov Plečnikovega was assembled from two balusters of either kind and set recikliranja gradiva, vendar je še pomembnejši upon a concrete plinth, thus bridging the gap to the njegov odnos do kulturnega izročila. Odnos do ground. Plečnik thus made one of his signature columns starega se s časom spreminja. V 19. stoletju so (Fig. 16) by using "leftovers". The columns that support- ruševine starih gradov obnavljali v skladu z ro- ed the Glasbena matica balcony were also reused, this mantičnimi fantazijami in ne na podlagi zgodo- time at the rear of the Navje memorial park. vinskih dokumentov. Kot odgovor na to svobo- Yet Plečnik did not only recycle individual crafted ele- 18 do je potem prevladala konzervatorska doktrina ments - for the Devil's Courtyard in the Križanke vernega ohranjanja. Danes menimo, da bi mora- monastery in Ljubljana (Fig. 17), he even used scrap la arhitektura živeti naprej, ne pa da umre kot za- stone. He had concrete sewage pipes cut and scraps laid mrznjen eksponat, ali še huje, da jo porušijo. Tu inside them; the gaps were filled with gravel. This was an se je mogoče pri Plečniku veliko naučiti, saj nam ancient method used for paving of mediaeval towns to je zapustil celo vrsto primerov, kako staro vgra- avoid cutting stone slabs. Despite using nothing but diti v novo celoto. Pri tem je večkrat ubiral pov- scrap, gravel and cheap concrete pipes, Plečnik suc- sem svoje in izvirne poti, vedno pa je izhajal iz ceeded in creating pavement that makes a very strong spoštovanja do minulega dela naših prednikov. impression far exceeding the value of the material used. »Domačim goram smo iztrgali kamenje, domače This is evocative of a famous quote by Frank Lloyd roke so jih oblikovale in gladile: saxa loquntur Wright, namely: "Architecture makes a brick costing half On one occasion, Wagner compared Plečnik to (nam govori kamen),« je zapisal leta 1926. Bogo- a penny worth its weight in gold." Pygmalion, the man who fell in love with his own jinskemu župniku Baši, ki si je namesto stare cer- We looked at some examples of Plečnik's recycling of work of art, which was then brought to life by the kve želel popolnoma novo, pa je pisal: »Še nikdar materials, yet his attitude towards cultural heritage was goddess Aphrodite to bring him happiness and ful- nisem podiral, kar so naši očetje dobro naredili.« even more important. The attitude towards the old filment. Plečnik was well aware of his trait and even In njegova cerkev v Bogojini (sezidana 1927) je changes over time. In the 19th century, old castle ruins signed a document as “Pygmalion” as late as 1945. morda najbolj znan primer, kako je staro cerkev were being renovated according to romantic notions, not France Stele in his book Arh. Jože Plečnik v Italiji (Architect Jože ohranil in jo povsem samosvoje uporabil za historical documents. The conservationist doctrine of Plečnik in Italy), published in 1967 preddverje novi. Značilno za Plečnika je, da je faithful preservation began as a reaction to such freedom

99 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 100

esej

novo cerkev prizidal pravokotno na staro in s and eventually replaced it. Today, it's generally believed tem spremenil smer prostora. Novo cerkev je po- that architecture should live on, rather than end up as a stavil za nekaj stopnic višje, tako da je vrh stare dead historical exhibit or, worse still, be torn down. A lot lahko postavil kor z orglami. Tako imamo na can be learned from Plečnik in this respect as he left koncu popolnoma samostojno avtorsko delo ar- behind a number of examples how to integrate bits of hitekta z ohranjeno staro cerkvijo, ki pa ima v the old into a new whole. He often did this in an individ- novi kompozicijo popolnoma drugačno vlogo. ual and original way, yet always one to which the respect Manj znana je njegova povečava župnijske cer- towards past achievements of our predecessors was cen- kve Srca Jezusovega na Rakeku (sl. 18, 19), po- tral. "The stone was ripped out of our mountains; it was 19 svečene leta 1938. Tudi tu je ohranil staro cerkev cut and polished by the hands of our people: saxa loqun- in ponovno spremenil smer prvotnega prostora, tur (the stone speaks to us)," he wrote in 1926. And in his le da je tokrat stara cerkev ostala v sredini nove. letter to Bogojina parish priest Baša, who wanted a com- Nad njo je postavil kor z orglami in zgradil obok, pletely new church to be built in place of the old one, ki nosi streho. Morda še radikalnejša je Plečniko- Plečnik wrote: "I've never taken down that which our va prenova med vojno uničene župnijske cerkve fathers did a good job of putting up." The church in Obiskanja Device Marije na Ponikvah (1951-58) Bogojina he subsequently built in 1927 is perhaps the (sl. 20, 21). Tu je arhitekt obrnil smer cerkve tako, most famous example of how he retained the old church da je tam, kjer je bil prej vhod, uredil oltar, na and inventively turned it into an entrance loggia to the mestu nekdanjega oltarja pa je uredil nov vhod. new one. The new church was built perpendicular to the Na ta način je vstop v cerkev obrnjen proti vasi. old one and its spatial orientation was changed - anoth- Na tej strani je prizidal tudi manjši zvonik, ki v er Plečnik trademark. In order for the choir to be placed 20 perspektivi ob dostopu tekmuje s starim, ki je na on top of the old church, the new one also stands a few zadnji strani. Zdi se, kot da ima cerkev dva vzpo- steps taller. Altogether, we are presented with a fully redna zvonika. Plečnik je zamenjal tudi smer original, self-contained work of architecture with the old strehe; običajno vzdolžno dvokapnico je spre- church preserved but with its role in the new composi- menil v prečno, s čimer se stavbni volumen prila- tion completely re-interpreted. Plečnik's enlargement of gaja vrhu griča, na katerem stoji cerkev. Privoščil the parish Church of the Sacred Heart in Rakek (Fig. 18, si je tudi svojstveno igro obdelave zidov. Obsto- 19), consecrated in 1938, isn't as well-known. He again ječi zidovi so na fasadi ometani, novi pa so iz vi- retained the old church and re-oriented the original dnega kamna. V notranjosti je ravno obratno – space, except that in this instance, the old church stayed stari zidovi so obdelani v kamnu, novi pa ometa- in the centre of the new one. Above it, Plečnik placed the ni. Tudi med kamni na fasadi NUK-a (sl. 22) lahko choir with an organ and constructed an arch supporting zasledimo nekaj kamnov rimske Emone, ki so jih the roof. Perhaps even more radical is his rebuilding of našli pri kopanju temeljev, in fragmente Dežel- the parish Church of the Visitation of the Blessed Virgin 21 nega dvorca, ki je nekoč stal na tem mestu. Tako Mary in Ponikve (between 1951 and 1958) (Fig. 20, 21) sta Emona in Deželni dvorec simbolično prisotna that had been destroyed in the war. Here, Plečnik made na novi stavbi. the church itself point in a new direction, building an Plečnik je utiral marsikatero novo stezo arhitektu- altar in the place of the old entrance and vice versa, with re. To ni počel le zaradi sebe, ampak tudi za nas. the church's new entrance now pointed towards the vil- Naredil je korake v neznano. Jih bomo nadaljeva- lage. On the same side, he also constructed a new bell li ali pa bomo ponovno pričeli od začetka? tower that is smaller than the old one yet, viewed in perspective upon approaching the church, it appears to be level with it, as if the church had two parallel bell tow- ers. When Plečnik rebuilt the roof, he changed the usual longitudinal gable roof to a transverse one in order for the building volume to better follow the slope of the hill the church is built upon. He also created an interesting 22 interplay between the wall finishes. On the outside, wall coating was applied on the existing walls while the newly erected ones were left with stonework exposed; inside, it's just the opposite with the existing walls finished in stone and the new ones in render. This harks back to the stones in the facade of the NUK (Fig. 22) featuring sundry Roman-era stones from Emona found Ko sem videl to proceduro, se je začelo nekaj v me- during the foundation excavations, and fragments of ni upirati in arhitekture šišenske cerkve nisem več the Provincial Mansion that had once stood in its place. občutil tako sočno, kot bi jo, ko bi vse to bolj raslo This way, both Emona and the Mansion are symbolical- eno iz drugega. ly present on the new building. Dušan Grabrijan leta 1968 v knjigi Plečnik in njegova šola o tem Plečnik pioneered many an architectural path. He wasn't kako je videl, da so opečni stebri v šišenski cerkvi le dekorativni doing it just for himself, he was doing it for us, too. He in zakrivajo betonske ventured into the unknown and it's upon us to venture further - or are we to begin from square one again?

100 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 101

esej

ákos moravánszky Arhiteksture Arhitextures Vzorčnost Plečnikove Patternedness in arhitekture Plečnik's architecture

Ákos Moravánszky je profesor teorije arhitekture Ákos Moravánszky has been Professor of the na Institut gta (Institut na zgodovino in teorijo ar- Theory of Architecture at the Institut gta hitekture) na ETH Zürich od junija 2005. Rojen je v (Institute for the History and Theory of Székesfehérvárju na Madžarskem in je študiral ar- Architecture) of ETH Zurich since June 2005. hitekturo na TU v Budimpešti. Doktoriral je na TU Born in Székesfehérvár, Hungary, he studied na Dunaju leta 1980. Delal je kot pridruženi razi- architecture at the TU Budapest. He received his skovalec na Zentralinstitut für Kunstgeschichte v doctorate at the TU Vienna in 1980. He was a Münchenu ina v Getty Center v Santa Monici, Ka- Research Associate at the Zentralinstitut für lifornija. Med leti 1991 in 1996 je bil gostujoči pro- Kunstgeschichte in Munich and at the Getty fesor na MIT (Cambridge, Massachusets). V šol- Center in Santa Monica, California. From 1991 skem letu 2003/2004 je bil gostujoči profesor na until 1996 he was Visiting Professor at the MIT University of Applied Arts v Budimpešti. Glavna (Cambridge, Mass.). In 2003/2004 he was Visiting področja njegovega raziskovanja so zgodovina Professor at the University of Applied Art in vzhodno in srednjeevropske arhitekture 19. in 20. Budapest. The main areas of his research are the stoletja, zgodovina arhitekturne teorije in ikono- history of East and Middle European architecture logija gradbenih materialov in konstrukcij. in the 19th-20th centuries, the history of architectural theory, and the iconology of building mate- Plečnik, zgodovina rials and constructions. in postmoderna Plečnik, History, Dejstvo, da je mednarodno odkritje Jožeta Plečni- and the Postmodern ka – ne po naključju – sovpadlo z vzponom postmoderne, danes mladi generaciji arhitektov ne The fact that the international discovery of Jože olajšuje ocene njegove arhitekture. Teoretska in Plečnik coincided - not by coincidence - with the estetska prepričanja postmoderne se nam danes rise of the Postmodern, doesn't make it any easier zdijo površna; kritike hegemonsko delujoče mo- for the younger generation of architects to assess derne so bile sicer upravičene, toda predlogi, da- his architecture today. Postmodern theoretical and nes izpeljani iz njih, se raztapljajo v historizmu, vse aesthetic principles appear superficial to us nowa- preveč navdušenem nad citiranjem. Zdi se, da se days; criticisms of the hegemonious Modern were ob pogledu nazaj povezovanje Plečnika s postmo- definitely justified yet the proposals that derive derno izkazuje za usodno odločitev. V tem pris- from them today are dissolved in historicism, all too pevku me nikakor ne zanimajo tisti vidiki recepcije eager to quote. In hindsight, linking Plečnik to the Plečnika, ki so povezani z brandingom, temveč Postmodern appears as a mistake. In this article, I'm vprašanje, ali je Plečnik dokončno postal nekoliko not at all interested in those aspects of Plečnik's nenavadna figura arhitekturne zgodovine ali pa reception that have to do with branding, but rather njegova arhitektura kljub svojemu oblikovnemu in the question whether Plečnik has ultimately jeziku, obremenjenemu s sklicevanji na zgodovi- been relegated to a minor curiosity of architectural no, še vedno daje ustvarjalne impulze sedanjosti. history, or is his architecture, despite its language Eden od razlogov za navdušenje postmoderne je of forms burdened with historical references, still bilo Plečnikovo ravnanje z urbanim kontekstom. giving off creative impulses for the present. Čeprav je imelo na začetku zgodovine tega giba- One of the reasons that the Postmodern was so nja – kot je pokazal Charles Jencks v The Langua- enthusiastic about Plečnik was his treatment of the ge of Post-Modern Architecture – bistveno vlogo urban context. Although the beginning of the zanimanje za popularno kulturo, je to navdušenje movement was strongly characterised by interest kasneje prekril precej banalen historizem tipa Ro- in popular culture, as shown by Charles Jencks in ba Kriera. Kontekst je postal udarno geslo – s ka- The Language of Post-Modern Architecture, this terim naj bi udarili po arhitektih moderne. Vendar enthusiasm was later overshadowed by a rather zadostuje, da si pogledamo Plečnikove posege v banal kind of historicism in the vein of Rob Krier. When I saw the procedure, something set off a re- praškem gradu ali v Ljubljani, pa razumemo razli- The context was turned into a catchphrase used to volt inside of me. After that, I no longer felt the ar- ke med njegovim razumevanjem zgodovinskega attack Modern architects. But we only need to look chitecture of the church in Šiška as viscerally as I konteksta in razumevanjem Roba Kriera ali Char- at Plečnik's interventions at the Prague castle or in would’ve done if all of this had been more of an in- lesa Moorea. Ljubljana to see the differences between his, and tertwined growth. Zgodovina je postmoderni pomenila pripoved s Rob Krier's or Charles Moore's understanding of his- Dušan Grabrijan in his book Plečnik in njegova šola (Plečnik and trdnimi referencami, »mojstrsko disciplino«. Naj torical context. his school, published 1968) how he saw that the brick columns je šlo za Rossijevo »razlago« tipologij historične- For the Postmodern, history was a story with solid in the church in Šiška are merely decorative, laid over the con- ga mesta ali za Venturijevo poznavalsko interpre- references, a "master discipline". Whether it was crete base tacijo preteklih arhitektur v njegovi Complexity Rossi's "reading" of historic city typologies or

101 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 102

esej

and Contradiction, vedno je bilo jasno, katera so Venturi's knowledgeable interpretation of architec- tista dela, ki konstituirajo zgodovino. Za postmo- tures of the past in his Complexity and Contra- derno je bila zgodovina dana; bila je preprosto diction, it was always clear which works are the tu, kot zaloga relevantnih tekstov, zgrajenih ones that constitute history. For the Postmodern, mest in njihovih stavb. history was given; it was simply there as an inven- Za Plečnika zgodovina ni bila na razpolago v tem tory of relevant texts, built cities and the buildings smislu. Mesta in stavbe so sicer tu, vendar so dani they contained. samo v »genetskem« smislu. Ni jih mogoče pre- Plečnik did not see history to be available in this 1a prosto »dekodirati«; da bi jih razumeli, sta potre- sense. Cities and buildings are there, but they're Slika 1 a, b: Hiša dr. Trouga, Gugalun pri Versamu, Peter Zum- bna preučevanje in intuicija. Ne gre za uporabo only given in a "genetic" sense. It wasn't possible to thor, 1990-1994 nekaterih arhitekturnih elementov, kot so stebri, simply "decode" them - in order to understand Figure 1a, b: Dr. Troug's house, Gugalun near Versam, Peter Zumthor, 1990-1994. kapiteli ali ornamenti, kot zgotovljenih »besed« them, research and intuition were required. It wasn't nekega jezika, temveč je potrebna razlaga, ki ure- about the use of certain architectural elements, ja njihovo uporabo. Jožetu Plečniku so takšno ra- such as columns, capitals or ornaments as ready- zlago dajali Semperjeva teorija, pa tudi lastna ra- made "words" of a language; instead, an explana- zmišljanja in domišljija. Že Semper je kritiziral tion that regulates their use is needed. Plečnik drew zgolj empirično raziskujoči, arheološki pristop k this explanation from Semper's theory, as well as zgodovini: »Arheologija lahko še tako ostro opa- from his own reflections and imagination. Semper zuje in prodorno čuti, na koncu vseeno vedno himself was critical of the archaeologic approach to ostane pridržano samo božanskemu umetniške- history, based only on empyrical study: mu čutu, da iz okrnjenih preostankov antike re- "Archaeology may turn out the sharpest observations konstruira celoto.«1 and sense most astutely but in the end, it is up to the divine artistic sense alone to make the scattered Pletemo naprej remains of Antiquity whole again."1 Ta Semperjeva opomba označuje kot nalogo Knitting-on umetnika, da iz fragmentov realnosti oblikuje sintezo, enotno pripoved, narativ. »Božanski umetni- This remark by Semper makes it an artists' task to ški čut« je sicer predstava, ki korenini v romantiki, fashion the fragments of reality into a synthesis, a vendar ne nasprotuje današnjim teorijam zgodo- uniform story, a narrative. The "divine artistic sense" vine, denimo Ricoeurovemu konceptu narativno- may be a notion rooted in Romanticism, yet it is not sti kot spletanju dogodkov iz preteklosti v osmi- thwarted by contemporary theories of history, such 1b šljajočo pripoved. as Ricoeur's concept of narrativity as the weaving of Razmišljati o »vzorčnosti« Plečnika ne pomeni sa- events from the past into a meaningful story. mo poudarjati tega, da so njegove stavbe vzor dru- When we think about patternedness in Plečnik, we gim, ampak tudi pokazati njegovo iskanje skupnih not only need to emphasise that his buildings vzorcev v historičnem bogastvu form arhitekture served as examples to others but also draw atten- in predmetne kulture. Plečnik ni videl svoje naloge tion to his search for common patterns within the v golem antikvarnem sistematiziranju najdb, tem- wealth of historic forms in architecture and the cul- več v tem, da dane vzorce »plete naprej«. ture of objects. Plečnik saw his task in going O »nadaljevanju pletenja« je govoril Peter Zum- beyond the bare antiquarian systematisation of thor, in sicer v zvezi s prenavljanjem in širitvijo finds, i.e. in knitting on of the given patterns. stare kmečke hiše v Gugalunu pri Versamu, v gra- Peter Zumthor talked about "knitting on" in con- ubündenskem Bergnu (1990-1994). Zumthor je nection with the renovation and expansion of an ohranil in očistil zgornji del stare lesene stavbe in old farmhouse in Gugalun near Versam in the 2 ji s sodobno tehniko gradnje v lesu dodal nov del Graubünden mountains that took place between Slika 2: Plečnikov oblikovni spopad z rimskim in srednjeveškim iz horizontalno slojenih, toplotnoizolacijskih ele- 1990 and 1994. Zumthor kept and cleaned up the obzidjem v Ljubljani. mentov. Načinu gradnje, s kakršnim je bila po- upper part of the old wooden building and added Figure . 2: Plečnik took on the challenge of Roman and Mediaeval walls in Ljubljana. stavljena stara hiša, pravimo »pletenje«; da bi pre- a new wooden part of horizontally layered heat- prečili razmikanje zidov, so namreč horizontalne insulating elements using contemporary building prečnike vstavili v vdolbine pravokotno spodaj le- techniques. The building technique that was used žečih leg in jih tako prepletli. Zumthor je sprejel to build the old house is called "knitting"; in order Že pred leti smo lahko slišali oceno, da je bil Plečnik motiv pletenja in dolge horizontalne deske upo- to prevent the walls from unbinding, the cross mladostno svež in velikemu evropskemu razvoju so- rabil kot nosilne niti tkanja. V nasprotju s prevla- pieces were inserted into recesses in the beams doben na Dunaju, v Pragi zelo močan, v vrsti ljubljan- dujočimi modeli spomeniškega varstva, ki si pri- underneath, thus interweaving them. Zumthor skih del pa samo še monumentalen. Lahko je v tej zadevajo za čisto ločevanje med starim in novim took up the idea of knitting and used the long hor- oceni nekaj pretiravanja, toda na splošno ji bo najbrž in zato posvečajo posebno pozornost oblikova- izontal boards as the warp threads. Unlike the le mogoče pritrditi. Poleg tega je znano, da so se v za- nju ločevalnih stikov, tu tekstilna analogija s ple- prevalent models of heritage protection that dnjem času njegova dela močno nagnila v dekorativ- tenjem omogoča formalno povezavo, »pripleta- encourage separation between the old and the nost, da so se izpraznila, da so postala nekam gluha. nje« namesto ločevanja. Ključ do rešitve je pove- new and put a lot of emphasis on designing sepa- Nace Šumi v Naših razgledih leta 1972 zava med staro in novo leseno fasado, dobesedno ration joints, the analogy with textile allows a for- stičišče dveh pletenih vzorcev. mal connection, a knitting-on instead of separation.

102 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 103

esej

Plečnikov oblikovalski spopad z rimskimi in sre- The key to the solution is the connection between dnjeveškimi zidovi v Ljubljani je zgoden primer the old and new wooden facade, which is a proper takšnega »nadaljevanja pletenja«. Povsem v nas- interface of two knitting patterns. protju z didaktičnim razlikovanjem med »vre- The way Plečnik approached the challenge of dnoto starega« in »sodobnega« je Plečnik nada- building upon Roman and Mediaeval walls in ljeval zidove in zaznamoval stičišča s tanko linijo Ljubljana is an early example of such knitting-on. In malih kamnov. total contrast with the didactic differentiation Antični in bizantinski zidovi ter cerkvene fasade between the value of the old and the value of the na Balkanu dajejo mnogo primerov, kako površi- contemporary, Plečnik carried on with new walls 3 na zidu postane oblačilo oz. obloga, ki ga je mo- where the old ones ended and maked the interface Slika 3 Oblikovanje poti in obnova cerkve svetega Dimitrija Lum- goče namesto s strukturno členitvijo s pilastri ali with a with a narrow line of small stones. bardiarija na griču Filopap, Atene, Dimitris Pikionis, 1951-1957, foto Ákos Moravánszky stebrnimi vrstami obogatiti denimo z glaziranimi Classical and Byzantine walls and church facades in Figure 3 - Walkway arrangment and Church of St Dimitrios keramičnimi zatiči, vstavljenimi v maltne stike. Te the Balkans provide plenty of examples how the Loumbardiaris renovation, Philopappos Hill, Athens, by Dimitris Pikionis 1951-1957, photo by Ákos Moravánszky. stavbe se v korist homogenega učinka zidnega surface of a wall becomes a cladding that may be tkiva odpovedo fasadi, strukturirani z odprtinami enriched by inserting glazed ceramic pegs into the in kiparskimi dodatki. Grški arhitekt Dimitris Pikio- mortar joints instead of structurally articulating nis je v drugi polovici petdesetih let na griču Filo- them with pilasters or rows of columns. To achieve pap v bližini atenske akropole okolico male bizan- the homogenous effect of the wall tissue, these tinske cerkve uredil s peš potjo, vhodnimi vrati in buildings forgo their facade structured with aper- drugimi malimi dozidavami. Arhitekt je tu še bolj tures and wall sculpture. In the second half of the kot Wright deloval kot »tkalec«, ki je pokrajino, ti- 1950s, Greek architect Dimitris Pikionis did land- sto, kar je našel v njej, in novosti stkal v pisano pri- scaping work on the Philopappos Hill near the poved. Podobno je naredil Carlo Scarpa s histori- Acropolis of Athens. Around the small Byzantine čnimi fragmenti zidov in novimi sloji v Castelvec- church, he created a walkway, the entrance and chiu v Veroni. Tudi Dominikus Böhm, Rudolf various other minor extensions. Even more than Schwarz ali Heinz Bienefeld so uporabljali dekora- Wright, the architect here acted as a "weaver" that tivna zidna oblačila, pogosto s poševnimi ali oviti- wove the landscape, that which was there before, mi sloji in prekinitvami, da bi poudarili neodvi- and that which he added himself, into a colourful snost lupine od zidave. Fasada Plečnikove Naro- tale. Carlo Scarpa did a similar thing with the histor- 4a dne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (1936- ical wall fragments and new layers in the Slika 4 a, b: Fasada Plečnikove Narodne in univerzitetne knjižni- 1941) je v tem pogledu mojstrovina prepletenosti Castlevecchio in Verona. Dominikus Böhm, Rudolf ce v Ljubljani (1936-1941) je mojstrovina stkanosti različnih »vzorcev tkanja« različnih »vzorcev pletenja«, kot imaginarna in Schwarz, and Heinz Bienefeld also used decorative Figure 4a, b: The facade of National and University Library in imaginirana arheologija zgodovine. wall cladding, often introducing slanting or Ljubljana (1936-1941) is a masterpiece of interweaving different "weaving patterns". V takšnih delih komaj lahko razlikujemo orna- wrapped layers and surface breaks so as to empha- ment in detajl. Slojenje kamna in opeke značilno sise the shell's independence from the structural ponazarja konstrukcijski princip dela, »eksemplifi- masonry. In this regard, the facade of Plečnik's cira« način izdelave, če uporabimo pojem ume- National University Library in Ljubljana (1936-1941) tnostnega zgodovinarja Nelsona Goodmana. Ne is a masterpiece of interweaving different weaving gre za simbolni pomen, temveč prej za nekaj, kar patterns as an imaginary and imagined archaeo- lahko primerjamo z natančnejšim opazovanjem logy of history. vzorca blaga – tudi če ne vemo, kako je ukrojena When it comes to such works, it becomes very diffi- celotna obleka, lahko nekaj sklepamo o njenem cult to be able to tell the ornament and the detail značaju.2 Gledano tako je detajl tudi »vzorec« ce- apart. The layering of brick and stone typically lote, zgled, poskusni »primerek« in »okrasek« demonstrates the construction principle of the hkrati, ustrezno dvojnemu pomenu »vzorčenja«. 3 work - it exemplifies the manner of production, to use the concept by art historian Nelson Goodman. Pattern recognition This is not symbolic significance but rather something that can be compared with a detailed obser- 4b Cayce Pollard, junakinja romana Pattern Reco- vation of a tailor's swatch - even if it doesn't tell us gnition Williama Gibsona, je coolhunter - »lovka anything about the tailoring of the suit, we can na skuliranost«, ki ji hipermoderna senzibilnost infer some information about its character from it. 2 omogoča, da odkriva trende v kulturi4. V zrcalnih From this perspective, a detail is also a "sample" of Years ago, it was already being said that Plečnik svetovih New Yorka, Londona in Tokia je prepo- the whole, an example, a "test piece" and an embel- was youthful, fresh, and contemporary to the great znavanje nekaterih skupnih vzorcev v stalnem lishment all at the same time, which corresponds to European development in Vienna, steadfastly toku podob pomembno za preživetje; tu ni no- the double meaning of "patterning". 3 strong in Prague, and merely monumental in many benega znotraj in zunaj, edina opora je slutnja o of his Ljubljana works. This verdict may be slightly formalnih povezavah. Tako lahko izpolni svojo Pattern Recognition exaggerated but other than that, it’s hard to argue nalogo, tj. najde avtorja na videz nepovezanih with it. And it is no secret that his final works began delčkov video posnetkov. Cayce Pollard, the protagonist of William Gibson's to lean strongly towards the decorative, that they To je samo en primer prisotnosti vzorcev v vsej da- novel Pattern Recognition is a coolhunter whose have become vacuous and somewhat deadened. našnji kulturi, od grafitov in telesnih tetovaž do fa- hypermodern sensibility enables her to spot cultural Nace Šumi in Naši razgledi magazine, 1972 sad Herzoga in de Meurona ter slik Philipa Taaffeja. trends.4 In the Mirror Worlds of New York, London,

103 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 104

esej

Če hočemo razumeti genezo teh »vzorčnih jezi- and Tokyo, the recognition of certain common pat- kov«, moramo preučiti »vzorčnost« Plečnikove ar- terns within the constant stream of images hitekture. Ena pomembnih lastnosti takšnih reši- becomes instrumental for her survival; there is no tev je njihova »vzorčnost« v razširjenem smislu – within or without, the only support is the appre- njihova sposobnost, da iz svoje partikularnosti hension of formal connections. This way, she can opozorijo na nekaj, čemur bi lahko rekli »vizija« accomplish her task of tracking down the author of njihovih snovalcev, njihovo zaznavanje »duhovne the seemingly unrelated video snippets. situacije časa«. Otto Wagner je govoril o »demo- This is only one example of the omnipresence of kratični gesti«, o »praktičnem duhu«, ki daje infor- patterns in contemporary culture, from graffiti and macije njegovemu »umetniškemu oblikovanju«. tattoos to facades by Herzog & de Meuron and Ornamentalni detajli Carla Scarpe kažejo priso- paintings by Philip Taaffe. If we wish to understand tnost zgodovine kot uprizoritve fragmentov in the genesis of these "pattern languages", we need usedlin. Pri Toyu Itu prepletanje, izginjanje desta- to look at the "patternedness" of Plečnik's architec- bilizira tudi tektonsko gotovost, hierarhijo kon- ture. An important property of such solutions is strukcije in polnila. Itova mediateka v Sendaiju their "patternedness" in the broadened sense, i.e. (2001) je tkanje iz cevi, ki predirajo horizontalne their ability to employ their particularity in order to stropne plošče, te pa so prav tako iz jeklenih cevi. direct the attention to something we could call Ito si prizadeva za vtis neomejenega, tekočega their creators' "vision", their perception of "spiritual 5 prostora – kar danes deluje klišejsko; namesto circumstance of the time". Otto Wagner talked Slika 5: Mediateka v Sendaiu, Toyo Ito, 2001 modularne ali rastrske rešitve moderne izbere Ito about the "democratic gesture", about the "practi- Figure 5: Sendai Mediatheque, Toyo Ito, 2001. raztegljivost tkanja, ki dovoljuje tudi popačenja. cal spirit" that informs his "artistic formation". Carlo Arhitektura kot tkanje – misel poznamo iz teorije Scarpa's ornamental details exhibit the presence of Gottfrieda Semperja. Namesto da bi tako kot nje- history as the enactment of fragments and sedi- gov vrstnik Karl Bötticher izhajal iz dihotomije ments. With Toyo Ito, the interweaving and the dis- tektonske forme, kjer je bistvo stavbnega člena appearing destabilises even the tectonic certainty določeno z dualnostjo jedrne forme, ki izpolnjuje and the hierarchy of the construction and the fill- statično-mehanično nalogo (učinek), in z umetni- ing. Ito's Mediatheque in Sendai (2001) is woven ško formo, ki simbolno izrazi to funkcijo5, za Sem- from steel tubes that pierce through the ceiling perja ta dihotomija ni obstajala ali vsaj ne v tej panels that are also made of steel tubes. Ito strives obliki. Njegova »teorija oblačenja« (Bekleidung- to achieve the impression of an endless, fluid space stheorie) pojasnjuje formo v njenem zgodovin- - which sounds clichéd nowadays. Instead of a skem razvoju – vsakokratne konstrukcijsko potre- modular or rasterised solution, Ito chooses the elas- bne forme z razvojem, s prenosom v nov, največ- ticity of weaving that also allows for distortion. krat trajen material postanejo ornamenti. Da bi ar- The idea of architecture as weaving is familiar to us hitektura lahko postala umetnost, mora biti v ra- from Gottfried Semper's theory. Unlike his contem- zmerju napetosti z materialom. Dialektika orna- porary Karl Bötticher, Semper's premise was not the menta in konstrukcije se nikjer ne pokaže bolje dichotomy of the tectonic form, where the essence kot v formi vozla, ki je za Semperja »morda najsta- of each individual structural element is determined rejši tehnični simbol in […] izraz prvih kozmogo- by the duality of the kernel form that performs the ničnih idej, ki so vzklile med ljudstvi«6. Vozel je static and mechanical role (effect), and the art form, najpreprostejša tehnična konstrukcija, utrditev, in which symbolically expresses this function5 - hkrati primarni motiv sistema. Semper did not recognise this dichotomy, or at Iz enakomernega nizanja vozlov nastane tekstilno least not in this form. His theory of dressing 6 tkanje, element arhitekture, ki določa prostor. (Bekleidung) explains the form in its historical Slika 6: Stran iz knjige Gottfrieda Semperja, Der Stil in den te- Semper obravnava formo vozla hkrati kot »sim- development: when a new, usually more durable chnischen und tektonischen Künsten oder praktische Ästhetik bol«, ustrezno etimologiji besede simbol – »to, kar material comes into use, the forms required by the Figure 6: A page from Gottfried Semper's Der Stil in den technischen und tektonischen Künsten oder praktische Ästhetik. je mogoče povezati«, in kot izraz enosti v mnoš- construction up to that point are turned into orna- tvu. Po Semperjevi t. i. teoriji menjave snovi (Stof- ments. In order for architecture to become art, it fwechseltheorie) je mogoče značilne forme dolo- needs to maintain a relationship of tension with the čene materialne tehnike, torej tudi tkanja, prenesti material. There is no finer example of dialectics of na druge materiale, denimo v opečnato gradnjo. the ornament and the construction than in the Tehnični detajl je pri tem na novo interpretiran in form of a knot, which represents for Semper "per- postane ornament, kar za Semperja ni atavizem, ni haps the oldest technical symbol and [...] an expres- »rezervirano mesto« za še neodkrito, primernejšo sion of the first cosmogonic ideas that sprung up formo, temveč znamenje kulturne kontinuitete ar- among the peoples"6. The knot is the simplest tech- Vemo tudi, da ga je vezalo prijateljstvo s kiparko hitekture, ki mora opustiti vsakokratni neposre- nical construction, the fastening, as well as the pri- Duczynsko in pozneje z Aliso Masarykovo in da ga dni snovni determinizem, če naj postane monu- mary motif of the system. je obiskovala v njegovem ljubljanskem ateljeju ne- mentalna umetnost. Ornament ima pri Semperju An orderly sequencing of knots results in textile ka visoka, črno oblečena dama. To je vse, kar vemo značaj strjevanja; začasna rešitev (slavolok kot le- weaving, an element of architecture that defines o njegovem odnosu do ženske. seni skelet, okrašen z žrtvenimi darovi in zname- the space. Semper regards the form of a knot simul- Janko Omahen v knjigi Izpoved leta 1976 nji zmage) doživi »komemorativno ovekoveče- taneously as a "symbol" in the etymological sense of nje«. Toda tisto, kar je bilo v formi začasnega, v the word, i.e. "that which can be joined together",

104 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 105

esej

marmorju ne izgine, in ornament je prisoten tako and as the expression of unity in multitude. pri Ottu Wagnerju (v obliki pentelj ali zakovic) kot According to Semper's Stoffwechsel theory, the pri Remu Koolhaasu (uporaba »olepšav« popular- characteristic forms of one material technique, ne kulture). Ornament kot posebno občutljiv in hi- including weaving, can be transferred to other tro odzivajoč se medij slogov in mode povsem materials, for instance building in brick. The techni- ustreza temu začasnemu značaju. cal detail is then interpreted anew and turned into the ornament. Semper does not see this as atavism, Menjava snovi it is not a "placeholder" for a yet-undiscovered, more suitable form but rather a sign of cultural con- 7 Za Gottfrieda Semperja je bila menjava snovi va- tinuity in architecture, which has to rid itself of its Slika 7: Casa da Musica, Porto, Rem Koolhaas, 1999-2005, foto žna za oblikovanje pomena. Kar je bilo za druge material determinism time and again if it is to Ákos Moravánszky Figure 7: Casa de Musica, Rem Koolhaas, 1999-2005, photo by atavizem, vrnitev na zgodnejše stopnje razvoja, ki become monumental art. For Semper, one of the Ákos Moravánszky. jo je sicer mogoče podoživeti, vendar je konec properties of the ornament is incrustation: a tempo- koncev nesmiselna, je Semper obravnaval kot na- rary solution (a triumphal arch as a wooden skele- čelo, ki daje objektom sposobnost spominjanja, ton decorated with sacrificial offerings and victory kulturni pomen, s tem pa daleč presega vrednost signs) is commemoratively eternalised. But what njihove vsakdanje uporabnosti. Kot smo že ome- was used in the form of the temporary is retained in nili, je takšna interpretacija že obstajala v idealisti- the marble, and the ornament is there with Otto čni filozofiji (Schelling). Toda Semper je tako kot Wagner (in the shape of bows or rivets) as well as Plečnik delal z bogatim etnološkim in arheolo- with Rem Koolhaas (the use of "veneers" of popular škim gradivom. Primeri, ki jih je preučeval, naj bi culture). The ornament as a particularly sensitive dokumentirali prenos form v trajnejše materiale – and responsive medium of styles and fashions is tekstila v opeko ali lesa v kamen. Osnova za inter- very suitable to this temporary character. pretacijo teh procesov je bil strog sistem štirih po- stopkov izdelovanja in ustreznih kategorij materi- Swapping the Material alov, ki hkrati ustrezajo štirim delom hiše. Ravno ideja menjave snovi omogoča fleksibilno koncipi- For Gottfried Semper, Stoffwechsel, or the swap- ranje posameznih kategorij kot matric, tabel, ki jih ping of material was important for the constitution je vedno znova mogoče napolniti z novimi vsebi- of meaning. What others saw as atavism, as a nami. regression to earlier stages of development that Semperjeva matrica pratehnik in snovi ni toga may be relived but is ultimately pointless, Semper struktura za klasifikacijo objektov umetne obrti, treated as a principle that gives objects the ability 8a temveč mali »stroj označevanja«, ki snuje poti gi- to remember, a cultural significance, and thus a Slika 8 a, b: Fasada Plečnikove cerkve Srca Jezusovega v Pragi, banja, povezuje umetne izdelke in njihove mo- value much greater than that of their regular use. Jože Plečnik, 1932-1939 Figure 8a, b: The facade of the Church of the Sacred Heart in Pra- žnosti ter jim pripisuje pomen. Material lahko pre- As mentioned above, such an interpretation previ- gue, Jože Plečnik, 1932-1939. skoči v vlogo drugega materiala. Ne gre torej za ously appeared in Idealist philosophy (Schelling). »materialno resnico«, temveč za proces odmika- Semper, however, just like Plečnik, worked with a nja od narave. wealth of ethnological and archaeological material Plečnik je v svojih delih na Dunaju, v Pragi in Lju- and the examples that he researched were sup- bljani te teme na novo interpretiral in idejo me- posed to document the carrying over of forms into njave snovi postavil v središče svojega razumeva- more durable materials - textile into brick, or wood nja arhitekture. »Na novo« tu seveda pomeni, da into stone. The basis for interpretation of these je virtuozno uporabljal svoje poznavanje arhai- processes was a rigorous system of four procedures čnih stavbnih form – popačenja, potujitve, tisto, of manufacture and of suitable categories of mate- kar je našel, in tisto, kar je prosto iznašel, so med rials that also correspond to four parts of a house. seboj v ravnotežju. Fasada Plečnikove cerkve Srca It's the very idea of swapping the material that 8b Jezusovega v Pragi (1932-39) je zelo jasno razčle- enables a flexible, matrix-like conception of various njena v spodnjo cono, oblečeno v klinker, in v be- categories as a table that can be time and again lo ometano zgornjo cono; iz temnega opečnega filled with new content. oblačila se dvigujejo granitni bloki. Rešitev, ki še Semper's matrix of primal techniques and materials danes močno prevzame obiskovalca, naravnost is not a rigid structure for classifying handicraft but izziva ikonografsko zasnovane razlage, toda no- a little signifying machine that charts trajectories, bena razlaga ne ustreza izrazu stavbe. To je razli- connects artefacts and their possibilities and ka, ki jo vedno znova zaznamo med čisto ilustra- assigns a meaning to them. A material can assume tivno postmoderno, ki izhaja iz spominov na for- the role of another material. Its focus is not "materi- We also know that he was very good friends with malne predhodnike, in vizionarsko močjo Plečni- al truth" but rather a process of distancing from Ms Duczynska, a sculptor, and later with Alice Ma- kovih stavb. nature. sařyk. In his Ljubljana studio, he was being visited Analogijo s tkanjem (tehnika, ki jo je bilo mogo- In his works in Vienna, Prague, and Ljubljana, by a tall lady dressed in black. And this is all that is če, kot vemo, z žakarskimi kartami programirati Plečnik interpreted these themes anew as his known about his relationship with women. že na začetku 19. stoletja) danes potrjujejo arhi- understanding of architecture centred around Janko Omahen in his book Izpoved (Confession), published in tekti, kot so Bernard Cache ali Gramazio in Kohler; the idea of Stoffwechsel. In this case, "interpret- 1976 Cache se pri tem sklicuje na Semperjevo teorijo. ing anew" means that he masterfully used his

105 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 106

esej

Nove produkcijske tehnike (npr. robotsko zidani knowledge of archaic building forms - distortions, opečni zidovi) ukinjajo subjektivnost ornamenta / estrangements, the found and the invented bal- detajla, njegovo rokopisnost; nova, pogosto mini- ance each other out. The facade of Plečnik's malistično delujoča »skuliranost« oblikovanja od- Church of the Sacred Heart in Prague (1932-39) is pira vprašanja o ontološkem položaju novih orna- very clearly articulated in the lower zone dressed mentov. Zdijo so nezadostni izrazi, bolj reduktivni in clinker bricks, and the upper zone rendered in kot aditivni, in vendar poskušajo z ikonoklastični- white; from the dark brick cladding, granite 9 mi sredstvi obnoviti izvorno dostojanstvo »fasa- blocks are seen to be rising. This solution that Slika 9: Opečnati zid, ki ga je naredil robot, Studio Fabio Grama- de« v njeni ikonskosti. »Vzorčnost« Cacheovih za- even today has a profound effect on the visitor, zio, Matthias Kohler, ETH Zürich snov, ki presegajo čisto ornamentalnost, moramo invites iconographically-based explanations, but Figure 9: Robot-laid brick wall, Studio Fabio Gramazio, Matthias Kohler, ETH Zurich. iskati na eni strani v globalni razpršenosti načrto- none do justice to the expression of the building. vanja in produkcije in na drugi strani v brandingu Here is the difference that is observed time and produktov (izvorno vžiganje lastniškega znaka z again between the pure illustrative Postmodern razžarjenim železnim žigom). that is based on the memories of its formal pred- V ateljeju Herzog in de Meuron je raziskovanje ecessors, and the visionary power of Plečnik's materiala tako znanstveno delo kot igra z zazna- buildings. vanjem. V beton vjedkane slike, fotomehanično The analogy with weaving (which, as we know, izdelani sitotiski, potiskani kozarci z novimi učinki could be programmed using Jacquard pattern širijo spekter možnosti estetike oblačenja in teori- cards as early as in the beginning of the 19th centu- je menjave snovi. Fasada kantonske lekarne v Ba- ry) is nowadays corroborated by architects like slu (1995-1998) z zelenimi točkami odseva nene- Bernard Cache or Gramazio and Kohler; Cache even hno spreminjajoča se svetlobna razmerja in me- references Semper's theory. New production tech- stni promet podobno kot Plečnikova Zacherlova niques, such as brick walls being laid by robots, hiša ali Fabianijeva hiša Portois & Fix sto let poprej doing away with the subjectivity and unique char- na Dunaju – kot stopnje v procesu, v katerem se acter of ornament/detail; the new "coolness" of stereotomična teža in imobilnost vse bolj razta- design, often acting minimalistically, raises ques- pljata prek tankih in lahkih tekstur, ki jih ustvarja- tions about the ontological status of new orna- jo stroji. Tu slavi lahkost blaga, ki ščiti pred son- ments. They appear as understatements, more cem, vpija vlago, ustvarja prostor in je zato mno- reductive than additive, and yet, through icono- gostranski produkt človeške tehnike – trdna gra- clastic means, they try to restore the original digni- dnja, a zaradi odbojev na bleščeči opni kljub temu ty of the "facade" in its iconicity. To find "patterned- v stalnem gibanju. ness" in Cache's designs, which surpass pure orna- 10a Švicarski arhitekt Andrea Deplazes sklepa iz tega mentality, we need to concentrate our search on Slika 10 a, b: Kantonska lekarna v Baslu, Herzog & de Meuron, razvoja, ko govori o novi gradnji v lesu: »Vse večje the global dispersion of design and production on 1996-1999, foto Ákos Moravánszky zanimanje za nove tehnologije gradnje v lesu do- the one hand, and on the branding (as in marking Figure 10a, b: Cantonal Pharmacy in Basel, Herzog & de Meuron, 1996-1999, photo by Ákos Moravánszky. pušča tezo, da se v arhitekturni zgodovini prvič with a branding iron to indicate ownership) of pojavlja razvojna težnja od masivne gradnje h products on the other. gradnji v lesu, ki sodi v kategorijo filigranske gra- In the Herzog & de Meuron studio, material dnje (tektonika). Za primer vzemimo t. i. »teorijo research is as much scientific work as it is a game of menjave snovi« Gottfrieda Semperja, ki se ne perception. Images etched in concrete, photome- ukvarja toliko s samo tehniko gradnje kot z njeni- chanical silkscreening, and printed glasses each mi posledicami za arhitekturni oblikovni izraz v expand the spectrum of possibilities for the dress- trenutku preobrata od tektonike k stereotomiji, ing aesthetic and the Stoffwechsel theory. The nekakšnega prenosa gradnje v lesu na masivno facade of Cantonal Pharmacy in Basel (1995-1998) gradnjo (temu konfliktu pravim ‘tehnološka ima- with its screenprinted green dots reflects the ever- nenca proti kulturni permanenci’), ali prve Henne- changing relationship of light and the city traffic, biqueove armiranobetonske strukture, ki so še similarly to the way Plečnik's Zacherl Palace or povsem zavezane tektonskemu sistemu lesene Fabiani's Portois & Fix did in Vienna a hundred gradnje, s hierarhično razporejenimi sohami, pri- years earlier, i.e. as stages of a process in which the marnimi nosilci in sekundarnimi legami.«7 stereotomic weight and immobility increasingly Tu gre za bistveno višjo raven kot pri postmoder- dissolve by means of thin and light machine-made nem historizmu, ki določene forme razvršča v textures. This is a celebration of lightness of a fabric določene časovne koordinate. Plečnikova nara- that gives protection from the Sun, absorbs mois- tivnost ima opraviti z izvorom, z nastankom ture, creates a space and is as such a multifunction- form, povsem v smislu Semperjeve teorije o »šti- al product of human technology - a solid construc- Plečnik je danes moderen tudi v tem, da ni urbanist, rih elementih arhitekture«. Iz tega vračanja k tion that is nevertheless in constant motion thanks ampak arhitekt, ki obvlada mesto, še posebej, če izvorom ne nastanejo izolirane časovne točke, to the reflections on the shiny membrane. pomislimo na jalove izkušnje, ki smo jih imeli v za- temveč kontinuiran čas, trajanje. Že primerjava z Swiss architect Andrea Deplazes uses this develop- dnjih desetletjih s to »odrešujočo« disciplino. drugimi pomembnimi arhitekti njegove genera- ment as the basis for his own argument when he Boris Podrecca leta 1983 na Plečnikovih dnevih v Cankarjevem cije, kot sta Peter Behrens ali nekoliko mlajši Ru- talks about new building in wood: "The rising inter- domu v Ljubljani dolf M. Schindler, pokaže, da ima vektor Plečniko- est in new technologies of wood construction vega časa drugačno smer; njegove najzgodnejše allows for the preposition that for the first time in

106 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 107

esej

stavbe, kot je Zacherlova hiša na Dunaju, so bli- history, there is a development tendency from solid žje estetiki poznih Behrensovih ali Schindlerjevih construction to wood construction, which belongs stavb in obratno. to the category of fine construction (Filigranbau), Pomen lahko nastane samo s ponavljanjem in i.e. tectonics. Let's take Semper's 'Stoffwechsel the- spominjanjem. V tem mimetičnem ponavljanju se ory' as our example, which doesn't deal as much lahko razvijejo temeljni potenciali, kvazi »geneti- with the construction technique as it does with its čne«, podedovane osnove. Celo v delih, ki bi jih consequences for the architectural expression of pač komaj povezali s Plečnikom, najdemo to mi- form in the moment of switch over from tectonics metično lastnost, denimo v Koolhaasovi Casi da from stereotomy, a kind of transfer from wood con- Musica v Portu v obliki modro oblečenih niš ali v struction to solid construction (I call this conflict posnemanju imaginarne metropole, ki je v Portu 'technological immanence vs. cultural perma- pač ne najdemo. nence'), or the first reinforced concrete structures Pojem menjava snovi, ki je nekoč nastal v kemiji in by Hennebique, which are still completely bound je bil prenesen na različna področja, je torej še da- to the tectonic system of wood construction, with nes sposoben v znanosti, kulturi, umetnosti in ar- hierarchically ordered stanchions, primary beams, hitekturi ponazoriti tisto, kar je sicer težko razu- and secondary joists."7 meti. Gre za idejo spremembe in kontinuitete, za This is a much more advanced level than it is the 10b stalno prenavljanje, s katerim v stapljanju nečesa case with Postmodern historism that assigns partic- prejšnjega, že tujega, nastaja nekaj novega. V tem ular forms to particular time co-ordinates. Plečnik's smislu je menjava snovi zelo star miselni model, ki narrativity has to do with the origin, the genesis of pa pomeni stalno prenavljanje. Kar gotovo bolj forms, much in the spirit of Semper's theory of "four moti naravoslovce, je nenehno nihanje med go- elements of architecture". Going back to the basics tovim znanjem, pesniškim navdihom in analogijo. in this way does not generate isolated points in Plečnik dela z arheološkimi najdbami, etnograf- time but a continuous time, a duration. A compari- skimi artefakti, domišljijskimi podobami in iz tega son with other important architects of his genera- naredi tkanje, ne da bi pazil na zanesljivi izvor teh tion, such as Peter Behrens or the slightly younger podob. Heterogenost materiala je posebno oči- Rudolf M. Schindler, already shows that the vector tna pri stvaritvah, kot je pokopališče Žale v Lju- of Plečnik's time has a different direction: his earli- bljani (1939-1940), kjer se zdi, da ravnanja s pra- est buildings, such as the Zacherl Palace in Vienna, formami in njihovimi mutacijami ni urejal niti ose- are closer to the aesthetics of Behrens's and bni arhitektov rokopis. V nasprotju s sliko, kjer Schindler's later buildings, and vice versa. okvir iz vsakega kolaža naredi zaprto celoto, tu Meaning can only be generated through repetition heterogeni izvor podob živi naprej kot matrica and remembrance. Through such mimetic repeti- možnih tvorb. tion, basic potentials, quasi-genetic, inherited fun- Plečnik sodi med producente arhitekturnih po- damentals can be developed. Mimetic properties 11 dob z najbogatejšo domišljijo; to so podobe obra- of this kind can be found even in works that could Slika 11: Zacherlova hiša, Dunaj, fasada, Jože Plečnik, 1903-1905 zov, form in vzorcev, odprtih za najrazličnejše po- hardly be linked to Plečnik, such as in Koolhaas's Figure 11: The facade of Zacherl Palace, Vienna, Jože Plečnik, 1903-1905. mene. Atelje MVRDV ali studio UN danes kažeta, Casa de Musica building in Porto and its niches kako je mogoče takšne tokove podob ustvarjati s dressed in azulejo tiles, or indeed in the emulation pomočjo računalnikov. Obstaja domneva, da je of the imaginary metropolis that is not to be found računalnik sposoben iz natančno določenih para- in Porto. metrov ustvarjati s širšo družbenokulturno real- Even today, the concept of swapping the material nostjo, s pripovedmi o izvorih arhitekture, identi- that originated in chemistry and was introduced teti, usodi in kraju. Njegovo »produkcijo podob« into several other disciplines, possesses the ability je oblikovalo znanje, njegovo zaznavanje resni- to illustrate in science, culture, art, and architecture čnosti. Na koncu je bila domišljija tista, ki z zgo- that which is otherwise difficult to understand. This ščevanjem podob iz arheologije, ljudskega izroči- is the idea of change and continuity, of constant la, arhitekturne in umetnostne zgodovine iz sredi- renewal that in the constant amalgamation of the šča Ljubljane ali praškega gradu ni naredila idio- existing, the extraneous, gives birth to something sinkratičnih konstruktov osamljenega individua, new. In this sense, the swapping of the material is a ampak delo družbenega subjekta. slike ali celo kr- very old thought pattern signifying constant militi orodja, ki potem izdelujejo gradbene ele- renewal itself. Natural scientists are no doubt most mente. Vloga arhitekta se s tem krči na avtomati- bothered with the oscillation between certain čno dejavnost. Plečnikovo ravnanje s podobami knowledge, poetic inspiration, and analogy. Plečnik nas pelje dlje od tod; Plečnik je bil povezan s širšo works with archaeological finds, ethnographic arte- Plečnik’s modernity shows today also in him being družbeno in kulturno stvarnostjo, s pripovedmi o facts, fantasy images and weaves them together not an urban designer, but an architect that is com- izvoru arhitekture, identiteto, usodo in prosto- without paying too much attention to a verifiable fortable with the city - especially if we reflect on the rom. Njegov način »ustvarjanja podob« je obliko- origin of these images. Heterogeneity of material is poor experience that we’ve been having with this valo njegovo znanje in njegovo razumevanje particularly striking when it comes to creations “liberating” discipline in the past decades. stvarnosti. V končni fazi so Plečnikova domišljija, such as the Žale cemetery in Ljubljana (1939-1940), Boris Podrecca at Plečnik Days 1983, held in Cankarjev dom, zgoščenost podob iz arheologije, folklore in arhi- where it feels as if handling of primal forms and Ljubljana tekture tisto, kar je preprečilo, da bi središče their mutation hardly bears even the architect's

107 70-123_Esej 2/13/08 3:20 PM Page 108

esej

Ljubljane ali Hradčani postali idiosinkratski kon- own hallmarks. In contrast to a picture, where there strukt osamjenega posameznika namesto dela is always a frame to confine any collage to a whole, družbenega subjekta. the heterogeneous origin of images lives on as a matrix of possible formations. Opombe: 1 Gottfried Semper, Der Stil in den technischen und tektonischen Künsten oder praktische Ästhetik, Frankfurt na Majni, 1860, 1. zv., Plečnik was one of the most imaginative producers ponatis Mittenwald, 1977, str. XVIII. of architectural images, dynamically woven into 2 Nelson Goodman, Languages of Art: An Approach to a Theory of Symbols, Hackett, Indianapolis, 1976, str. 52 in nasl. faces, forms, and patterns open to all kinds of mean- 3 Prim. geslo »vzorec«, Etymologisches Wörterbuch des Deutschen, ings. Nowadays, architectural offices such as DTV, München, 1995, str. 902. MVRDV or UN Studio show how similar streams of 4 William Gibson, Pattern Recognition, Berkley, New York, 2003. images may be created by means of computers. 5 Karl Bötticher, Die Tektonik der Hellenen, Ferdinand Riegel, Pot- sdam, 1852. Assumingly, computers are capable of generating 6 Gottfried Semper, n. d., str. 180. images according to exact parameters and can even 7 Andrea Deplazes, »Indifferent, synthetisch, abstract – Kunststoff. drive tools which then manufacture the structural Präfabrikationstechnologie im Holzbau: aktuelle Situation und 12 Prognose«, v: Werk, Bauen+Wohnen, št. 1-2, 2001, str. 10-17. elements. The role of the architect is thus reduced Slika 12: Casa da Musica, Porto, Rem Koolhaas, 1999-2005, foto to automatic operation. Plečnik's way of dealing Ákos Moravánszky with images, however, takes us further: Plečnik was Figure 12: Casa de Musica, Rem Koolhaas, 1999-2005, photo by Ákos Moravánszky. in touch with a wider social-cultural reality, with tales of the origins of architecture, identity, destiny, and the place. His "image production" was shaped by knowledge, by his perception of reality. In the end, it was imagination, the concentration of images from archaeology, folklore, and architectural and art history, that prevented the centre of Ljubljana or the Prague castle from being made into idiosyncratic constructs of a isolated individual but rather into a work of a social subject.

Notes: 1 Semper, Gottfried, 1977. Der Stil in den technischen und tektonischen Künsten oder praktische Ästhetik. Vol. 1. Mittenwald, p.XVIII. (First publication 1860, Frankfurt am Main) 2 Goodman, Nelson, 1976. Languages of Art: An Approach to a Theory of Symbols. Indianapolis: Hackett, p.52ff. 3 cf. entry "Muster", Etymologisches Wörterbuch des Deutschen 1995. München: DTV, p.902. 4 Gibson, William, 2003. Pattern Recognition. New York: Berkley. 5 Bötticher, Karl, 1852. Die Tektonik der Hellenen. Potsdam: 13 Ferdinand Riegel. Slika 13: Pokopališče Žale, Ljubljana, Jože Plečnik, 1938-1940, fo- 6 Semper, Gottfried, op.cit., p.180. to Ákos Moravánszky 7 Deplazes, Andrea 2001 Indifferent, synthetisch, abstract - Figure 13: Žale cemetery, Ljubljana, Jože Plečnik, 1938-1940, Kunststoff. Präfabrikationstechnologie im Holzbau: aktuelle photo by Ákos Moravánszky. Situation und Prognose. Werk, Bauen+Wohnen 1-2, 10-17.

Plečnik je imel stebre čez vse rad…Ker ni bil nikoli oženjen, so mu bili stebri in stebrički kakor prijatelj- čki, ki tudi trpijo kot on. Anton Suhadolc leta 1985 v knjigi Plečnik in jaz

108 70-123_Esej 2/13/08 3:24 PM Page 109

esej

jörg stabenow Urbanizem in Städtebau und gradnja narodov nation-building

Jörg Stabenow je rojen leta 1963 v Hamburgu. Štu- Jörg Stabenow, geboren 1963 in Hamburg, studierte Kunst- diral je umetnostno zgodovino v Hamburgu in geschichte in Hamburg und München. 1994 promovierte er Münchnu. 1994 je doktoriral s tezo: „Arhitekti sta- mit einer Arbeit zu dem Thema: „Architekten wohnen. Ihre nujejo. Njihova domovanja v 20. stoletju“. Med leti Domizile im 20. Jahrhundert“. 1995-1998 war er Referent am 1995 do1998 je delal na Zavodu za spomeniško Landesamt für Denkmalpflege Sachsen in Dresden und varstvo dežele Sachsen v Dresdnu. od leta 2000 do 2000-2004 Wissenschaftlicher Assistent am Kunsthisto- 2004 je bil zaposlen kot strokovni sodelavec na rischen Institut in Florenz (Max-Planck-Institut). 2007 habili- Umetnostnozgodovinskem Inštitutu v Firencah tierte er sich an der Universität Augsburg. Seine Arbeits- (Max-Planck-Institut). Leta 2007 je habilitiral na gebiete sind die Architektur des 20. Jahrhunderts und die Univerzi v Augsburgu. Ukvarja se predvsem z arhi- Beziehungen zwischen Religion und Kunst in Renaissance tekturo 20. stolletja in odnosom med religijo in ar- und Barock. hitekturo v renesansi in baroku. Zur urbanen Konstruktion nationaler O urbani konstrukciji nacionalne Identität am Beispiel der Arbeit Jože identitete na primeru dela Jože- Plečniks in Prag und Ljubljana ta Plečnika v Pragi in Ljubljani Für den Vorgang der nationalen Gemeinschaftsbildung Raziskovanje nacionalizma je za proces oblikova- hat die Nationalismusforschung den Begriff des nation- nja nacionalne skupnosti uvedlo pojem »nation- building geprägt.1 Die architektonische Metapher weist building« (gradnja narodov).1 Arhitekturna meta- darauf hin, daß die Nation nicht naturgegeben ist, son- fora opozarja, da narod ni dan sam po sebi, tem- dern ‚gebaut’ wird – sie entsteht als Produkt eines več se ga »gradi« - nastane kot rezultat ciljnega in- zielbewußten, von gebildeten Eliten vorangetriebenen tegracijskega procesa,2 ki ga spodbuja izobražena Integrationsprozesses.2 Dieser Prozeß kommt auch dann elita. Ta proces ni končan niti takrat, ko je dosežen nicht zum Abschluß, wenn das Ziel des Nationalstaats cilj nacionalne države. Skupnost še naprej izgraju- erreicht ist. Weiterhin arbeitet die Gruppe wie an einem je svojo nacionalno identiteto kot nenehno spre- fortwährend veränderten architektonischen Gebilde am minjajočo se arhitekturno tvorbo. Samorazume- Ausbau ihrer nationalen Identität. Das Selbstverständnis, vanje, politične predstave, kolektivni spomin sku- die politische Imagination, die kollektive Erinnerung3 der pnosti,3 ki jo razumemo kot narod, se nenehno als Nation verstandenen Gemeinschaft bleiben kon- oblikujejo. tinuierlicher For-mung unterworfen. Nation-building pa z »gradnjo« nima opraviti Nation-building hat aber nicht nur in übertragenem zgolj v prenesenem pomenu, temveč tudi pov- Sinne, sondern zugleich in ganz konkreter Weise mit sem konkretno. Pripadnost skupine se posreduje ‚Bauen’ zu tun. Die Zusammengehörigkeit der Gruppe prek skupnih simbolov in znakovnih sistemov.4 vermittelt sich durch gemeinsame Symbole und Pri ustvarjanju znakov, ki oblikujejo skupnost, so- Zeichensysteme4. An der Schaffung gemeinschaftstiften- deluje tudi arhitektura. Arhitektura in urbanizem der Zeichen beteiligt sich auch die Architektur. Baukunst sta prisotna tudi pri simboličnem oblikovanju na- und Städtebau haben Anteil an der symbolischen cionalne zavesti. Pomembno polje njunega delo- Ausformung des nationalen Bewußtseins. Ein wichtiges vanja je predelava glavnih mest v idealna sredi- Arbeitsfeld finden sie im Umbau der jeweiligen šča nacionalne skupnosti. Z glavnim mestom si Metropole zum ideellen Zentrum einer nationalen skupina ustvari grajeno upodobitev kolektivne Gemeinschaft. Mit der Hauptstadt erschafft sich die identitete.5 Gruppe ein gebautes Abbild ihrer kollektiven Identität5. Slovenec Jože Plečnik (1872-1957)6 je bil od leta Der Slowene Jože Plečnik (1872-1957)6 war wie vermutlich 1918 kot arhitekt in urbanist v proces nation-buil- keiner seiner Zeitgenossen ab 1918 als Architekt und ding vključen najbrž bolj kot kateri koli njegovih Städtebauer in Prozesse des nation-building involviert. sodobnikov. Pri izgradnji dveh glavnih mest v na- Beim Ausbau zweier Hauptstädte in Nachfolgestaaten der sledstvenih državah habsburške monarhije je lah- Habsburgermonarchie konnte er zentrale Aufgaben ko prevzel ključne naloge. V Pragi, glavnem me- übernehmen. In Prag, Hauptstadt der jungen tsche- stu mlade češkoslovaške republike, je Plečnik vo- choslowakischen Republik, leitete Plečnik den Umbau der dil predelavo gradu Hradčani v sedež predsedni- Königsburg auf dem Hradschin zum Präsidentensitz. In sei- ka. V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je do- ner Vaterstadt Ljubljana, Mittelpunkt der slowenischen ločal urbanistično dogajanje v svojem rojstnem seiner Volksgruppe im Königreich der Serben, Kroaten und mestu Ljubljana, središču slovenske etnične sku- Slowenen, bestimmte er während der zwanziger und Plečnik was immensely fond of columns. And since pine v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. dreißiger Jahre das städtebauliche Geschehen. he never married, columns big and small were his Primer Plečnika je zato zdi še zlasti ustrezen za po- Der Fall Plečnik erscheint somit besonders geeignet für companions, sharing his pain. skus osvetlitve soodvisnosti urbanizma in gradnje einen Versuch, die Wechselbeziehung von Städtebau und Anton Suhadolc in his book Plečnik in jaz (Plečnik and I), publi- narodov v ustanovitveni fazi nacionalnih držav po nation-building in der nationalstaatlichen Gründerphase shed 1985 letu 1918. V nadaljevanju bomo analizirali vlogo nach 1918 sichtbar zu machen. Im folgenden wird Plečniks

109 70-123_Esej 2/13/08 3:24 PM Page 110

esej

Plečnikovega urbanistično-arhitekturnega dela städtebaulich-architektonische Arbeit auf ihre Rolle bei der pri izgradnji nacionalno opredeljene državne Konstruktion national definierter Staatengebilde befragt.7 tvorbe.7 Ob tem bomo primerjali oba kraja njego- Dabei sollen die beiden Orte seiner Arbeit parallel betrach- 1. Jože Plečnik, praški grad, načrt za Rajski vrt, naris, 1920, arhiv vega delovanja, ne da bi izključili različne razmere tet werden, ohne die unterschiedlichen Bedingungen des praškega gradu vsakokratnega konteksta. Cilj analize niso nacio- jeweiligen Kontexts auszublenden. Die Fragestellung zielt 1. Jože Plečnik, Prager Burg, Entwurf für den Paradiesgarten, Ansicht, 1920, Archiv Pražského hradu nalno kodirani stilni fenomeni,8 temveč simboli- nicht auf national codierte Stilphänomene,8 sondern auf die čno formuliranje nacionalnih vsebin v vnaprej symbolische Formulierung nationaler Inhalte innerhalb oblikovanem urbanem referenčnem okviru. eines vorgeprägten urbanen Bezugsrahmens.

Praški grad, osrednji državni Die Prager Burg, zentrales simbol Češkoslovaške republike Staatssymbol der Tschechoslowakischen Republik Mesto Praga, nekoč sedež čeških kraljev, nekaj časa središče rimsko-nemškega cesarstva, nazadnje de- Die Stadt Prag, einst Sitz der böhmischen Könige, zeitweilig želno glavno mesto češke pokrajine v habsburški Mittelpunkt des römisch-deutschen Kaiserreichs, zuletzt monarhiji, ima kot glavno mesto dolgo preteklost. Landeshauptstadt Böhmens im Verband der Habsburger- Češko nacionalno gibanje v 19. stoletju je Prago ra- monarchie, besaß eine lange Vergangenheit als zumelo kot nacionalno središče.9 Češka etnična Hauptstadt. Die tschechische Nationalbewegung des 19. skupina je svojo prisotnost v dvojezičnem mestu Jahrhunderts deutete Prag als nationales Zentrum.9 Nicht med drugim poudarjala z arhitekturnimi zname- zuletzt durch architektonische Signale brachte die nji.10 Najmočnejše med njimi je bila leta 1868 zače- tschechische Volksgruppe ihre Präsenz in der zweisprachi- 2. Praški grad, Rajski vrt z granitno skledo in monumentalnimi ta gradnja češkega narodnega gledališča. Za izbiro gen Stadt zur Geltung.10 Das machtvollste dieser Signale stopnicami, pogled proti zahodu mesta gradnje na bregu Vltave je bil odločilen po- war der ab 1868 ausgeführte Bau des tschechischen Natio- 2. Prager Burg, Paradiesgarten mit Granitschale und Monumentaltreppe, Blick nach Westen gled na grad Hradčani, ki je bil že takrat prepoznan naltheaters. Den Ausschlag für die Wahl des Bauplatzes am kot simbol narodnega upanja. Med druga pomem- Moldauufer gab der Blick auf den Hradschin, der schon bna arhitekturna pričevanja sodita denimo kom- damals als Sinnbild nationaler Hoffnungen identifiziert pleks narodnega pokopališča na Višegradu ali po- wurde. Weitere wichtige architektonische Bekundungen stavitev spomenika reformatorju Janu Husu na kro- waren etwa die Anlage des Nationalfriedhofs auf dem žni cesti v starem delu mesta. Vyšehrad oder die Errichtung des Denkmals für den Leta 1918 so se Čehi združili s Slovaki v umeten Reformator Jan Hus auf dem Altstädter Ring. enotni narod. Praga je postala glavno mesto de- 1918 verbanden sich die Tschechen mit den Slowaken zu mokratično zasnovane države »Češkoslovaške«. einer künstlichen Einheitsnation. Prag wurde zur Kapitale Ko je mlada republika na Hradčanih uredila sedež des demokratisch verfaßten Staatswesens ‚Tschecho- predsednika, je iz njih naredila osrednji državni slowakei’. Indem die junge Republik auf dem Hradschin simbol. Grad je republikansko sedanjost povezo- ihren Präsidentensitz einrichtete, machte sie ihn zum zen- val z zgodovinsko idejo državnosti, utelešal politi- tralen Staatssymbol. Die Burg band die republikanische čno suverenost dežele in Pragi zagotavljal tradici- Gegenwart an eine historische Staatsidee, verkörperte die jo glavnega mesta. Hkrati je bil grad realen center politische Souveränität des Landes und garantierte die moči. Tu je imel rezidenco Tomáš Garrigue Ma- hauptstädtische Tradition Prags. Zugleich befand sich auf saryk, »osvoboditeljski predsednik«, ki ga je obda- der Burg ein reales Machtzentrum. Hier residierte Tomáš jal nimb ustanovitelja države in ga je ljudstvo na- Garrigue Masaryk, der ‚Befreier-Präsident’, den der Nimbus dvse častilo. Masaryk se ni zadovoljil s tem, da des Staatsgründers umgab und der bei der Bevölkerung predstavlja mlado državo, ampak je aktivno vpli- höchste Verehrung genoß. Masaryk begnügte sich nicht val na usodo države. Izredno vplivna je bila tudi damit, den jungen Staat zu repräsentieren, er beeinflußte interesna skupina ob predsedniku, ki je oblikova- aktiv die Geschicke des Landes. Höchst einflußreich war la politično ozračje in so ji rekli »grad«.11 auch die Interessengruppe um den Präsidenten, die poli- V zadnjem obdobju habsburške oblasti je kraljevi tisch den Ton angab und die als ‚die Burg’ bezeichnet grad s političnim pomenom izgubil tudi svoj arhi- wurde.11 tekturni sijaj. Predsednik države Masaryk, ki se je Während der letzten Periode habsburgischer Herrschaft videl v vlogi investitorja, je obnovo gradu razumel hatte die Königsburg mit ihrer politischen Bedeutung auch kot pomemben cilj svoje politike: »[...] iz njega že- ihren architektonischen Glanz verloren. Staatspräsident lim ustvariti spomenik naši zgodovini, podobo Masaryk, der sich in der Rolle des Bauherrn sah, betrachtete naše staro-nove države, ne le simbol preteklosti, die Wiederherstellung der Burg als ein wichtiges Ziel seiner temveč tudi prihodnosti. In concreto: monarhičen Politik: „[...] aus ihr möchte ich ein Denkmal unserer Obveze študentov: redno odgovorno delo, sicer grad spremeniti v demokratičen.«12 Masaryk se je Geschichte machen, ein Bild unseres alt-neuen Staates, ein odpoved z dopisnico. Diploma: formalnost, ker mo- jasno zavedal združevalne moči državnih obre- Symbol nicht nur der Vergangenheit, sondern auch der ra biti predloženo delo izbrušeno, po glavnem in dov in simbolov, ki jim je priznaval pomembno Zukunft. In concreto: die monarchische Burg umwandeln in edinem pravilu. Družabnost: nobene gostilne, nič vzgojno funkcijo.13 Oblikovanje najvišjega držav- eine demokratische.“12 Masaryk besaß ein scharfes Bewußt- prijateljev, nikamor iz mesta. nega simbola je zaupal arhitektu Jožetu Plečniku, sein von der integrierenden Kraft staatlicher Zeremonien Edvard Ravnikar leta 1987 v AB-ju ob ponatisu njegovega teks- ki ga je leta 1920 imenoval za grajskega arhitek- und Symbole, denen er eine wichtige erzieherische ta za Plečnikov katalog za razstavo v Parizu ta14 in čigar odločitve je z avtoriteto svojega polo- Funktion zuerkannte.13 Mit der Gestaltung des höchsten žaja podpiral štirinajst let. nationalen Symbols betraute er den Architekten Jože

110 70-123_Esej 2/13/08 3:24 PM Page 111

esej

Manipulirani prostori Plečnik, den er 1920 als Burgarchitekten berief,14 und dessen Entscheidungen er vierzehn Jahre lang durch die Plečnikova naloga na praškem gradu ni bila načr- Autorität seines Amtes absicherte. tovanje reprezentativnih novih zgradb, temveč prenova kompleksa, ki je zrasel v tisočletni zgodo- Manipulierte Räume vini. Slovenski arhitekt je uporabil repertoar form, ki si ga je sposodil v antični arhitekturni zgodovi- Plečniks Aufgabe auf der Prager Burg war nicht die Pla- ni in za katerega so značilni tako bogastvo preo- nung repräsentativer Neubauten, sondern die Adaption brazb kot tudi oblikovalska strogost in natan- des im Laufe einer tausendjährigen Geschichte gewachse- 3. Jože Plečnik, praški grad, načrt za prvo grajsko dvorišče, naris, čnost. Prizorišča njegovega dela so bila poleg nen Komplexes. Dafür bediente sich der slowenische 1921, Narodni tehnični muzej v Pragi, zapuščina Otta Rothmayerja 3. Jože Plečnik, Prager Burg, Entwurf für den ersten Burghof, predsedniškega stanovanja, ki ga je bilo treba na Architekt eines der antiken Baugeschichte entlehnten Grundriß, 1921, Národní technické muzeum v Praze, pozůstalost novo urediti, še grajski vrtovi in dvorišča v graj- Formenrepertoires, das sich durch seinen Verwandlungs- Otto Rothmayera skem kompleksu. reichtum ebenso auszeichnete wie durch seine gestalte- Na južnih grajskih vrtovih je Plečnik oblikoval str- rische Strenge und Präzision. Schauplätze seiner Arbeit mi teren, artikuliral vmesne prostore in prehode, waren neben der neu einzurichtenden Präsidentenwoh- razporedil arhitekturne fragmente in spomenike. nung die Gärten der Burg und die von der Burganlage um- Vzdolž starega obrambnega zidu je ustvaril raz- schlossenen Höfe. gledne točke s pogledom na mesto. Arhitekturni In den südlichen Burggärten modellierte Plečnik das prizor mestne panorame je bil njegovo vodilo pri abschüssige Terrain, artikulierte Zwischenräume und oblikovanju vrta. Strmi naklon na zahodnem vho- Übergänge, verteilte Kleinarchitekturen und Monumente. du v Rajski vrt je Plečnik izkoristil za postavitev ši- Entlang der alten Befestigungsmauer schuf er Anhalts- rokih, monumentalnih stopnic. Na polovici višine punkte für den Blick auf die Stadt. Die architektonische stopnic je načrtoval postavitev monolitne stele Darbietung des Stadtpanoramas war das Leitmotiv seiner (sl. 1). Spomenik naj bi bil posvečen padlim če- Gartengestaltung. Das starke Gefälle am westlichen Ein- škim legionarjem, ki so s služenjem v prvi svetov- gang zum Paradiesgarten nutzte Plečnik für die Anlage ni vojni odločilno pripomogli k uveljavitvi držav- einer breiten Monumentaltreppe. Auf halber Höhe der nosti. Toda projekt se je izjalovil, potem ko sta Treppe plante er die Aufstellung einer monolithischen Stele drug za drugim razpadla dva za ta namen predvi- (Abb. 1). Das Denkmal sollte dem Andenken der gefallenen dena kamnita bloka. Pod stopniščem je na trape- tschechischen Legionäre gewidmet sein, deren Einsatz im zno, rahlo nagnjeno travnato površino kot nas- Ersten Weltkrieg entscheidend zur Durchsetzung der protje stele Plečnik namestil prav tako monolitno Eigenstaatlichkeit beigetragen hatte. Das Projekt zerschlug granitno skledo (sl. 2). sich jedoch, nachdem zwei hierfür vorgesehene Steinblöcke Na prvem grajskem dvorišču, odprtem na zahod, nacheinander zerbrochen waren. Unterhalb der Treppen- je Plečnik osrednjim Matijevim vratom dodal dva anlage plazierte Plečnik als Widerpart der Stele eine gleich- stranska prehoda; severni vodi k reprezentativ- falls monolithische Granitschale inmitten einer trapezförmi- nim sprejemnim sobam v gradu, južni pa k pred- gen, sanft geneigten Rasenfläche (Abb. 2). sedniškemu stanovanju. Z vzorcem v tlakovanju Im nach Westen offenen ersten Burghof ergänzte Plečnik das 4. Praški grad, prvo grajsko dvorišče, pogled proti severovzhodu je speljal novi poti h glavni temi prostorskega zentrale Matthiastor um zwei seitliche Durchgänge, von 4. Prager Burg, erster Burghof, Blick nach Nordosten oblikovanja (sl. 3). Ta rešitev je očitno izhajala iz denen der nördliche die repräsentativen Empfangsräume der želje, da bi zaprl Matijeva vrata, ki imajo zaradi re- Burg erschloß, der südliche die Präsidentenwohnung. Durch liefa dvojnega orla značilnost »cesarskega« dosto- ein der Pflasterung einbeschriebenes Muster machte er die pa do gradu (sl. 4). Na načrtu, ki je nastal leta 1920, neue Wegführung zum Hauptthema der Platzgestaltung (Abb. je prehod skozi težka bronasta vrata, nad katerimi 3). Ausgangspunkt dieser Lösung war offenbar der Wunsch, kraljuje češkoslovaški državni emblem, zaprt (slika das Matthiastor abzuriegeln, das durch einen reliefierten 5).15 V poznejši fazi načrtovanja se državni em- Doppeladler als ‚kaiserlicher’ Zugang zur Burg gekennzeichnet blem dviga v središču prostora in tako dodatno ist (Abb. 4). Ein 1920 entstandener Entwurf zeigt den zapira njegovo osrednjo os (sl. 3).16 Iz postopnega Durchgang durch schwere Bronzetore verschlossen, über razvoja idejnega osnutka lahko ugotovimo, da naj denen ein tschechoslowakisches Staatsemblem thront (Abb. bi z blokado Matijevih vrat simbolično »blokirali« 5).15 In einem späteren Planungsstadium erhebt sich das Staats- tudi cesarsko-avstrijsko preteklost gradu.17 Če bi emblem im Zentrum des Platzes und versperrt so zusätzlich bilo izpeljano po načrtih, bi Plečnikovo oblikova- dessen Mittelachse (Abb. 3).16 Die schrittweise Entwicklung nje prvega grajskega dvorišča postalo najpomen- der Entwurfsidee läßt erkennen, daß mit der angestrebten ljivejši izraz začetka nove države na gradu.18 Blockade des Matthiastors zugleich die kaiserlich-österreichi- Students’ duties: regular and responsible work, or Še radikalnejši je bil Plečnik z obstoječo prostor- sche Vergangenheit der Burg symbolisch ‚blockiert’ werden face dismissal by post card. Graduation thesis: a for- sko strukturo na tretjem grajskem dvorišču. Po sollte.17 In ihrer geplanten Form ausgeführt, wäre Plečniks Ge- mality as the work submitted must be honed to neenakomerno pozidanem, prvotno neravnem staltung des ersten Burghofs zur prägnantesten Manifestation perfection according to the main and only rule. So- prostoru je položil homogene, kvadratne grani- staatlichen Neubeginns auf der Burg geworden.18 cialising: no taverns, no friends, no out of town tne plošče. Sistem linij je orientiran k vhodu v pi- Noch radikaler manipulierte Plečnik im dritten Burghof die trips. sarno predsednika, vendar ga zaznavamo kot vorgefundene Raumstruktur. Dem unregelmäßig umbauten, Edvard Ravnikar in AB magazine, 1987, on the occasion of his nevtralen raster. Na pravokotno zemljišče je Ple- ursprünglich unebenen Platz unterlegte er eine homogene text for the catalogue for the Plečnik exhibition in Paris being čnik kot objets trouvés postavil srednjeveški Felderung aus quadratischen Granitplatten. Das Linien-system reprinted spomenik svetega Jurija na konju ter obelisk, ki ist auf den Eingang zur Kanzlei des Präsidenten orientiert, wird

111 70-123_Esej 2/13/08 3:24 PM Page 112

esej

naj bi nadomestil ponesrečeno stelo v grajskem jedoch als neutrales Raster wahrgenommen. Auf der orthogo- vrtu (sl. 6). nalen Grundfläche arrangierte Plečnik als objets trouvés ein Tretje grajsko dvorišče je bilo v središču Plečniko- mittelalterliches Reiterstandbild des heiligen Georg und einen vih prizadevanj, da bi drugače organiziral sistem Obelisken, der für die verunglückte Stele im Paradiesgarten poti na gradu. Njegov koncept je predvideval, da entschädigen sollte (Abb. 6). bi ozki prehod z drugega na tretje grajsko dvori- Der dritte Burghof stand im Zentrum der Bemühungen šče razširil na štiri ali celo pet prehodov.19 Na no- Plečniks, das Wegesystem auf der Burg zu reorganisieren. vo postavljeni most preko Jelenjega jarka naj bi s Sein Konzept sah vor, den schmalen Durchgang vom zwei- severne strani omogočil neposreden dostop na ten zum dritten Burghof zu einer vier- oder sogar fünffachen tretje grajsko dvorišče (sl. 7).20 Stopnice, narejene Öffnung zu erweitern.20 Mit Hilfe einer neu zu errichtenden v letih 1928-1931, ki s tretjega grajskega dvorišča Brücke über den Hirschgraben sollte ein direkter Zugang 5. Jože Plečnik, praški grad, načrt za preoblikovanje vrat Matije- va vrata, naris, 1920, arhiv praškega gradu vodijo na Rajski vrt, ga spojijo s povezavo sever- zum dritten Burghof von Norden her geschaffen werden 5. Jože Plečnik, Prager Burg, Entwurf für die Umgestaltung des jug. Poleg tega je hotel Plečnik ob severni strani (Abb. 7). Mit der 1928-31 ausgeführten Treppe, die vom drit- Matthiastors, Ansicht, 1920, Archiv Pražského hradu gradu narediti sprehajalno pot.21 Prvi del poti, ki ten Burghof in den Paradiesgarten führt, hätte er sich zu prihaja z vrta ob obrambnem zidu, je lahko končal einer Nord-Süd-Verbindung gefügt. Außerdem bemühte leta 1932. Če bi svoj projekt nadaljeval, bi bil graj- sich Plečnik, entlang der Nordflanke der Burg einen Spazier- ski plato prehoden z vseh strani. Alternativne po- weg anzulegen.21 Ein erstes, vom Basteigarten ausgehen- ti, večja prepustnost, misel na prehodnost – vsi des Teilstück dieses Weges konnte er 1932 vollenden. Hätte Plečnikovi ukrepi se izogibajo hierarhični organi- er das Vorhaben weiterverfolgt, wäre das Burgplateau all- zaciji grajskega kompleksa.22 seits umgehbar geworden. Die Schaffung alternativer Wege, die erhöhte Durchlässigkeit, der Gedanke der Večpomenski simboli Umgehbarkeit – alle Maßnahmen Plečniks tendieren dazu, die hierarchische Organisation des Burgkomplexes auf- Spričo simbolnega pomena, pripisanega adapta- zuweichen.22 ciji gradu, preseneča Plečnikova zadržanost glede likovne simbolike. V mnogih skicah je sicer posku- Mehrdeutige Symbole 6. Praški grad, tretje grajsko dvorišče z Jurijevim vodnjakom, po- šal oblikovati državne embleme, vendar je svoje gled proti severu, foto: Nino Vranić 23 6. Prager Burg, dritter Burghof mit Georgsbrunnen, Blick nach zamisli uresničil le v redkih primerih. Ideja, s ka- Angesichts der dem Burgumbau beigemessenen symboli- Norden, Foto: Nino Vranić tero se je največ ukvarjal, je bila kombinacija če- schen Bedeutung überrascht die Zurückhaltung, die Plečnik škega leva s slovaškim križem. Kipar Jan Štursa je sich im Umgang mit figürlicher Symbolik auferlegte. Zwar dobil naročilo, da izdela plastiko grbovne živali. erprobte er in vielen Entwurfsskizzen die Gestaltung Potem ko je bila zavrnjena njena postavitev na staatlicher Embleme, doch nur in wenigen Fällen verwirk- osrednji osi prvega grajskega dvorišča, naj bi lichte er seine Gedanken.23 Die Idee, mit der er sich am inten- okronala stelo v Rajskem vrtu. Motiv leva pa je bil sivsten auseinandersetzte, war die Kombination des böhmi- uporabljen samo na manj pomembnih mestih, schen Löwen mit einem slowakischen Kreuz. Der Bildhauer denimo pri ornamentalnem oblikovanju okenske Jan Štursa war mit einer vollplastischen Darstellung des mreže. Drugi heraldični emblem, orel kot simbol Wappentiers beauftragt. Nachdem die Aufstellung in der Moravske, je bil sprva predviden za kamnito iglo Mittelachse des ersten Burghofs verworfen worden war, na Moravski bastiji na Vrtu na okopih. Namesto sollte es die Stele im Paradiesgarten bekrönen. Zur njega je bila izvedena pozlačena krogla s štirimi Anwendung kam das Löwenmotiv jedoch nur an unterge- strelami (poklon Slovakom, saj se njihova himna ordneter Stelle, so bei der ornamentalen Gestaltung von prične z besedami: Nad Tatrami se bliska… - op. Fenstergittern. Ein weiteres heraldisches Emblem, der Adler A.H.) Plečnik je večkrat uporabil motiv lipovega li- als Symbol Mährens, war anfangs für die Steinnadel auf der sta kot »slovanski« emblem. Posebej zasnovan Mährischen Bastion im Wallgarten vorgesehen. Statt seiner grb pokrajin je uporabil le v notranjosti gradu. wurde eine von Blitzen unterfangene Kugel ausgeführt. Nekatere male skulpture, ki jih je Plečnik vključil v Mehrfach verwendete Plečnik das Motiv des Lindenblattes als svoje oblikovanje, so tolmačili kot namige na mit o ‚slawisches’ Emblem. Die eigens entworfenen Wappen der ustanovitvi Prage, pripoved o kneginji Libuši in Landesteile setzte er lediglich im Burginneren ein. oraču Pšemislu.24 Z zvezdami okronana ženska Einige Kleinskulpturen, die Plečnik in seine Gestaltungen ein- glava nad vhodom v predsedniško stanovanje v bezog, wurden gedeutet als Anspielungen auf den Prager tretjem grajskem dvorišču in podobna glava nad Gründungsmythos, die Erzählung von der Fürstin Libussa und vrati v Vrtu na okopih bi lahko spominjali na Libu- dem Ackermann Přemysl.24 Ein sternenbekrönter Frauenkopf šino prerokbo o mestu, katerega slava bo segala über dem Eingang zur Präsidentenwohnung im dritten do zvezd. Z biki, ki nosijo baldahin na izteku tretje- Burghof und ein ähnlicher Kopf über einem Tor im Wallgarten ga grajskega dvorišča v Rajski vrt, bi bili lahko mi- könnten an die Prophezeihung der Libussa erinnern, die von Obrtnika je znal in mogel obvladati, gradbenih po- šljeni Pšemislovi voli – prav tako pa bi lahko šlo za einer Stadt sprach, deren Ruhm bis zu den Sternen reichen djetnikov pa ne. Odklanjal je njihovo podjetniško mi- minojske bike kot uvod v likovno govorico sto- werde. Mit den Stieren, die den Baldachin am Abgang vom selnost. Tu kontakt ni bil možen. Zato se je izogibal pnic, ki se navdihujejo pri antični Kreti. Kjer Plečnik dritten Burghof zum Paradiesgarten tragen, mögen die gradbiščem in v strahu pred presenečenji in pritiski h posega po figuralnih elementih, se izogiba ikono- Ochsen Přemysls gemeint sein – ebensogut aber könnte es kompromisom postavil tja svoje predstavnike. grafski natančnosti. Izogibanje enopomenskosti je sich um minoische Stiere handeln, die auf die am antiken Tomaž Štrukelj leta 1987 v tipkopisu svojih spominov stalna značilnost njegovih likovnih podob. Kreta inspirierte Formensprache der Treppe vorbereiten. Wo Simbolično jedro prenove gradu je obelisk, ki je Plečnik auf figürliche Elemente zurückgreift, vermeidet er

112 70-123_Esej 2/13/08 3:24 PM Page 113

esej

bil ob praznovanju desete obletnice obstoja repu- ikonographische Präzision. Die verweigerte Eindeutigkeit ist blike leta 1928 postavljen na tretjem grajskem ein konstantes Merkmal seiner Bilderfindungen. dvorišču.25 Obelisk je materialni in idejni nasle- Den symbolischen Angelpunkt des Burgumbaus bezeich- dnik neuresničene stele v Rajskem vrtu. Načrtova- net der Obelisk, der 1928 zur Feier des zehnjährigen ni spomenik postavlja smrt čeških legionarjev za Bestehens der Republik im dritten Burghof aufgestellt temelj češkoslovaške državnosti,26 utelešene v gr- wurde.25 Er ist der materielle und ideelle Nachfolger der bovni živali na vrhu. Ustanovitelj države Masaryk, unverwirklichten Stele im Paradiesgarten. Das geplante ki je bil med vojno najvišji poveljnik legije, je pri- Denkmal nahm den Tod der tschechischen Legionäre als pravil napis za spomenik in spomenik deloma tu- Grundlegung der tschechoslowakischen Staatlichkeit in 7. Jože Plečnik, praški grad, načrt za ureditev okolice, 30.9.1925, di sam financiral. Tudi obelisk na tretjem grajskem Anspruch,26 verkörpert in dem bekrönenden Wappentier. Narodni tehnični muzej v Pragi, zapuščina Otta Rothmayerja dvorišču naj bi se sprva dvigoval nad grobom ne- Der Staatsgründer Masaryk, der während des Krieges ober- 7. Jože Plečnik, Prager Burg, Regulierungsentwurf für die Burgumgebung, 30.09.1925, Národní technické muzeum v znanega vojaka. V izvedeni obliki pa ne opozarja ster Befehlshaber der Legion gewesen war, verfaßte eine Praze, pozůstalost Otto Rothmayera na prvotno zamišljeno spominsko funkcijo. Ne Inschrift für das Monument und beteiligte sich an dessen deluje kot spominsko obeležje, temveč kot ab- Finanzierung. Auch der Obelisk im dritten Burghof sollte straktno arhitekturno znamenje. Plečnik se spet sich zunächst über einem Grab des unbekannten Soldaten izogne ikonografski določnosti. erheben. In der ausgeführten Form fehlt ihm jedoch jeder Enako kot obelisk ima značaj abstraktnega zname- Verweis auf die ursprünglich intendierte Memorialfunktion. nja tudi granitna skleda v Rajskem vrtu. Pri obeh, Er präsentiert sich nicht als Mahnmal, sondern als abstraktes obelisku in granitni skledi, je treba premisliti, ali ju architektonisches Zeichen. Wiederum entzieht sich Plečnik lahko beremo kot elementa ikonografije glavnih einer ikonographischen Festlegung. mest.27 Tradicija obeliska, postavljenega na trge Denselben abstrakten Zeichencharakter wie der Obelisk glavnih mest, sega do sikstinske obnove Rima v besitzt auch die Granitschale im Paradiesgarten. Für beide, 16. stoletju. Konkreten zgled Plečnikovega spome- Obelisk und Granitschale, ist zu überlegen, ob sie als Elemente nika v obliki sklede je granitna skleda, ki jo je Karl einer hauptstädtischen Ikonographie gelesen werden kön- Friedrich Schinkel uporabil pri oblikovanju glavne- nen. 27 Der Obelisk besitzt als Ausstattungsstück metropoli- ga mesta Berlin. Prestiž tako novoveških obeliskov taner Platzanlagen eine Tradition, die bis zur sixtinischen kot tudi berlinske sklede nenazadnje izhaja iz te- Umgestaltung Roms im 16. Jahrhundert zurückreicht. Plečniks hničnih zmogljivosti, ki so bile dane na ogled z ob- Schalenmonument hat in der großen Granitschale, die Karl delavo in premikanjem ogromnih kamnitih blo- Friedrich Schinkel bei der hauptstädtischen Ausgestaltung kov. Pozornost zbujajoča tehnična dosežka pa sta Berlins verwendete, ein konkretes Vorbild. Das Prestige der bila tudi dvigovanje in prevoz praških monolitov. neuzeitlichen Obelisken ebenso wie das der Berliner Schale Spektakularne okoliščine prevoza so spomeniko- beruhte nicht zuletzt auf der technischen Leistung, die mit der ma zagotovile pozornost celotne dežele.28 Bearbeitung und Bewegung der kolossalen Steinblöcke zur Plečnik pa s prostorsko razporeditvijo svoje ob- Schau gestellt wurde. Aufsehenerregende technische Unter- jekte odtuji od zgodovinskih predhodnikov. Zlasti nehmungen waren aber auch die Hebung und Beförderung obelisk na tretjem grajskem dvorišču jasno loči od der Prager Monolithen. Die spektakulären Umstände des vseh zgledov. Kamnitega znamenja ne postavi na Transports sicherten den Monumenten die Aufmerksamkeit sredo, temveč na rob nepravilnega trga; poleg te- des ganzen Landes.28 ga ga pomakne v ostri kot ob bližnji stavbi in ga Durch ihre räumliche Anordnung entfremdet jedoch Plečnik tako predstavi kot telo, izolirano od okolice. Zgo- seine Objekte von der historischen Präzedenz. Besonders den dovinska tema obeliska postane pri Plečniku pre- Obelisken im dritten Burghof distanziert er entschieden von dmet urbanističnega postopka. allen Vorbildern. Er stellt das Steinmal nicht in die Mitte, son- Državna simbolika se skriva tudi v tlakovanju tre- dern an den Rand der unregelmäßigen Platzanlage; zudem tjega grajskega dvorišča. Granitne plošče izvirajo rückt er es in spitzen Winkel zur Nachbarbebauung und iz kamnolomov po vsej republiki.29 Najimenitnej- präsentiert es so als einen von seiner Umgebung isolierten ši prostor praškega gradu je tako materialno po- Körper. Das historische Thema des Obelisken wird bei Plečnik vezan z vsemi pokrajinami dežele. Tako kot pet- zum Gegenstand einer urbanistischen Manipulation. deset let prej v primeru češkega narodnega gle- Staatliche Symbolik verbirgt sich auch in der Pflasterung des dališča naj bi tudi tu izbira gradbenega materiala dritten Burghofs. Die Granitplatten stammen aus Steinbrüchen podkrepila nacionalne aspiracije gradbenega der gesamten Republik.29 Der vornehmste Platzraum der Prager projekta. Kult materiala jasna povezuje Zítekovo Burg ist dadurch materiell mit den Regionen des Landes ver- gradnjo gledališča in Plečnikovo obnovo gradu.30 bunden. Wie fünfzig Jahre zuvor im Fall des tschechischen Nationaltheaters ist es auch hier die Wahl des Baustoffs, die den Med gradom in mestom nationalen Anspruch der Bauunternehmung untermauern soll. He knew how to handle an artisan or a contractor, Im Kult des Materials besteht eine deutliche Kontinuität zwi- but he was useless when it came to building entre- Med pristojnostmi grajskega arhitekta je bila tudi schen Zíteks Theaterbau und Plečniks Burgumbau.30 preneurs. He refused to acknowledge their business urbanistična ureditev okolice Hradčanov. Vendar mentality - they just couldn’t see eye to eye. This is pa je pri tem tekmoval z Državno regulacijsko ko- Zwischen Burg und Stadt why he stayed away from building sites and always misijo, katere naloga je bila rešiti vse urbanistične sent his representatives there, who couldn’t take de- probleme glavnega mesta. Pri izvajanju svojih ur- Zu den Kompetenzen, mit denen der Burgarchitekt ausge- cisions or be pressured into any compromises. banističnih pooblastil je bil torej v resnici zelo stattet war, gehörte auch die städtebauliche Regulierung Tomaž Štrukelj in the draft of his memoirs, 1987 omejen. V središču Plečnikovih urbanističnih der Umgebung des Hradschin. Allerdings konkurrierte er

113 70-123_Esej 2/13/08 3:24 PM Page 114

esej

predstav je bila ideja o monumentalnem nepo- dabei mit der Staatlichen Regulierungskommission, der die srednem dostopu med starim mestom in grajskim Lösung aller urbanistischen Probleme der Hauptstadt platojem.31 To misel je prvič izrazil leta 1920 v pro- oblag. Faktisch waren ihm also in der Ausübung seiner jektu poti, ki naj bi od Vaclavske Namesty vodila Planungsvollmacht enge Grenzen gesetzt. Im Zentrum der preko starega mesta na obrežje Vltave, na novem städtebaulichen Vorstellungen Plečniks stand die Idee einer mostu naj bi prečkala reko in se kot dolg dovoz monumentalen Auffahrt als Direktverbindung zwischen vzpela do pobočja na severni strani gradu.32 V le- Altstadt und Burgplateau.31 Erstmals formulierte er diesen ta 1922 predstavljeni različici je namesto gradnje Gedanken 1920 im Projekt eines Weges, der vom Wenzels- mostu načrtoval obnovo mostu Mánes, od katere- platz durch die Altstadt ans Moldauufer führt, auf einer 8. Jože Plečnik, praški grad, načrt za ureditev okolice, 1922 8. Jože Plečnik, Prager Burg, Regulierungsentwurf für die Burg- ga naj bi se odcepila dovozna klančina (sl. 8).33 Le- neuen Brücke den Fluß überquert und in Gestalt einer umgebung, 1922 ta 1931 je Plečnik svoje načrte za klančino okrepil langgestreckten Rampe zu den Hängen nördlich der Burg v osnutku dovoza v obliki pentlje na spodnjem emporsteigt.32 In einer 1922 vorgestellten Variante plante er koncu Jelenjega jarka, v katerem je bolj upošteval statt des Brückenneubaus einen Umbau der Mánes-Brücke, topografske razmere (sl. 9). von der die Auffahrtsrampe abzweigen sollte (Abb. 8).33 Umestitev klančine v bližini gradu je Plečnik ohra- 1931 verdichtete Plečnik seine Rampenpläne im Entwurf nil v vseh osnutkih, v nasprotju s predstavniki re- einer schleifenförmigen Auffahrt am unteren Ende des gulacijske komisije, ki so zagovarjali prometno Hirschgrabens, in dem er sensibler auf die topographischen ugodnejše povezave. Plečnika ni zanimala rešitev Bedingungen einging (Abb. 9). prometno-tehničnega problema, pač pa je z dra- An einer burgnahen Anordnung der Rampe hielt Plečnik in maturgijo poti želel opozoriti na izreden pomen allen Entwürfen fest, abweichend von den Wortführern der kraljevega gradu. V svojih načrtih za klančino kon- Regulierungskommission, die verkehrsgünstigere Verbin- kretizira idejo »nove kraljeve poti«, sodobnega dungen befürworteten. Plečnik interessiert sich nicht für die

9. Jože Plečnik, praški grad, projekt za klančino v obliki pentlje na dvojčka zgodovinske poti kronanja čeških kraljev. Lösung eines verkehrstechnischen Problems. Vielmehr will vzhodnem pobočju, mavčni model, 1931, foto: Nino Vranić Že pri gradnji narodnega gledališča je imel po- er durch die Dramaturgie der Wegführung auf die herausra- 9. Jože Plečnik, Prager Burg, Projekt einer schleifenförmigen Rampe am Osthang des Burgbergs, Gipsmodell, 1931 gled na kraljevi grad pomembno vlogo. Leta 1918 gende Bedeutung der Königsburg vorbereiten. In seinen Foto: Nino Vranić se je obljuba, utelešena v gradu, uresničila. Češka Rampenplänen konkretisiert sich die Idee eines‚ neuen nacionalna država zdaj ni več oddaljena vizija, Königswegs’, eines modernen Gegenstücks zum histori- temveč politična realnost. Ko želi Plečnik razmer- schen Krönungsweg der böhmischen Könige. je pogleda nadomestiti s trdno povezavo, to Bereits beim Bau des Nationaltheaters hatte der Blick auf die ustreza spremenjenemu položaju. Ob tem, da Königsburg eine wichtige Rolle gespielt. 1918 hat sich die in predstavljajo obredno pot na grad, je namen nje- der Burg verkörperte Verheißung erfüllt. Der tschechische govih klančin tudi to, da Hradčane trdneje zasi- Nationalstaat ist nun nicht mehr ferne Vision, sondern politi- drajo v topografijo Prage. Urbanistična povezava sche Realität. Es entspricht der gewandelten Situation, wenn omogoči, da mesto sodeluje v nacionalni simboli- Plečnik die Sichtbeziehung durch eine feste Anbindung erset- ki kraljevega gradu. Prav Hradčani dajo Pragi zna- zen möchte. Neben der rituellen Hinführung auf die Burg čaj glavnega mesta. dienen seine Rampen der Absicht, den Hradschin fester in der Topographie Prags zu verankern. Durch die städtebauliche Ljubljana, skrivno glavno Verknüpfung läßt er die Stadt am nationalen Symbolcharakter mesto Slovencev der Königsburg teilhaben. Es ist der Hradschin, der den haupt- städtischen Anspruch Prags besiegelt. V nasprotju s Čehi se Slovenci niso mogli ozirati po državni preteklosti – bili so, če uporabimo Ljubljana, heimliche izraz, običajen v 19. stoletju, ljudstvo »brez zgo- Hauptstadt der Slowenen dovine«.34 Slovensko naselitveno področje se je v Avstriji delilo na štiri pokrajine – vojvodine Koro- Im Gegensatz zu den Tschechen konnten die Slowenen ško, Štajersko in Kranjsko ter grofijo Goriško. Lju- nicht auf eine staatliche Vergangenheit zurückblicken – sie bljana je bila le upravno središče ene izmed po- waren, um es mit einem im 19. Jahrhundert geläufigen krajin, vojvodine Kranjske. Samo v krajšem obdo- Ausdruck zu sagen, ein ‚geschichtsloses’ Volk.34 Innerhalb bju od 1809-1813 je mesto pridobilo večjo politi- Österreichs verteilte sich das slowenische Siedlungsgebiet čno moč. V Napoleonovi novi delitvi Evrope je bi- auf vier Länder – die Herzogtümer Kärnten, Steiermark und la Ljubljana začasno sedež generalnega guverner- Krain und die Grafschaft Görz. Ljubljana war lediglich der ja francoskih »Ilirskih provinc«, ki so segale od Ti- Verwaltungsmittelpunkt eines dieser Länder, des Herzog- rolske do Črne gore. Po letu 1813 je bilo zopet tums Krain. Nur für einen kurzen Zeitraum, von 1809 bis vzpostavljeno prvotno stanje. 1813, erlangte die Stadt größere politische Bedeutung. Im Kljub ozemeljski razdrobljenosti se je Ljubljana v Rahmen der Neuaufteilung Europas durch Napoleon wurde 19. stoletju potegovala za vlogo vseslovenskega sie vorübergehend Sitz eines Generalgouverneurs der zu Upam si reči: Plečnikova smrt, njegov pogreb, je pr- glavnega mesta.35 Zaradi slabega izhodiščnega Frankreich gehörenden ‚Illyrischen Provinzen’, die von Tirol vo razodetje Plečnika, drugo, zemeljsko, še pride – položaja pri uresničevanju nacionalnih interesov bis nach Montenegro reichten. Nach 1813 wurden jedoch ker ni mogoče, da prerok umre. so se Slovenci s Hrvati in Srbi v Avstro-Ogrski po- die alten Verhältnisse wiederhergestellt. Vinko Lenarčič leta 1992 v Spominih na Plečnika, ki so izhajali v vezali v »ilirsko« gibanje. Skupaj s sosednjimi ju- Trotz der territorialen Zersplitterung erwarb Ljubljana im Slovencu žnoslovanskimi narodi so stremeli k večji avtono- Laufe des 19. Jahrhunderts die Anwärterschaft auf die Rolle miji v habsburški monarhiji. Po njenem razpadu einer gesamtslowenischen Hauptstadt.35 Die Slowenen ver-

114 70-123_Esej 2/13/08 3:24 PM Page 115

esej

1918 so se Slovenci dejansko ponovno združili z banden sich angesichts ihrer für die Verwirklichung južnimi sosedi v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo- nationaler Interessen ungünstigen Ausgangslage mit den vencev. V tej državi je prevladoval srbski centrali- Kroaten und Serben Österreich-Ungarns zur‚ illyrischen’ zem. Fikcija o »troimenskem« narodu s srbsko-hr- Bewegung. Zusammen mit den südslawischen Nachbar- vaško-slovenskim uradnim jezikom naj bi izravna- völkern strebten sie nach größerer Autonomie innerhalb la razlike med narodnostmi. Zato tudi po letu des Habsburgerreichs. Tatsächlich fanden sie sich 1918, als 1918 ne moramo govoriti o Ljubljani kot glavnem die Donaumonarchie auseinanderbrach, in einem gemein- mestu v političnem smislu, temveč zgolj v idej- samen Staat mit ihren südlichen Nachbarn wieder, dem nem. Kljub temu je nova država Slovencem prine- Königreich der Serben, Kroaten und Slowenen. In diesem sla lastno univerzo in s tem uresničitev ene najpo- Staatswesen dominierte der Zentralismus Serbiens. Die membnejših nacionalnopolitičnih zahtev iz pre- Fiktion einer ‚dreinamigen’ Nation mit serbo-kroato- dvojnega časa. Na novoustanovljeni univerzi v slowenischer Amtssprache sollte die Unterschiede zwischen Ljubljani je Jože Plečnik od leta 1920 poučeval ar- den Nationalitäten nivellieren. Es kann also auch nach 1918 hitekturo. nicht in politischem, sondern nur in ideellem Sinn von einer V dvajsetih in tridesetih letih je lahko Plečnik – Hauptstadt Ljubljana gesprochen werden. Immerhin hkrati s svojim delom na praškem gradu – po- brachte der neue Staat den Slowenen eine eigene membno soodločal o urbanističnem dogajanju v Universität und damit die Verwirklichung einer der wichtig- Ljubljani. To je bilo možno zaradi poznanstva z sten nationalpolitischen Forderungen der Vorkriegszeit. An dvema možema, ki sta ga lahko podpirala pri ure- der neu gegründeten Universität in Ljubljana lehrte seit sničevanju njegovih načrtov: Matka Prelovška, di- 1920 Jože Plečnik Architektur. rektorja mestnega gradbenega oddelka, in Fran- Während der zwanziger und dreißiger Jahre konnte Plečnik ceta Steleta, ki je vodil spomeniški urad in hkrati – parallel zu seiner Arbeit auf der Prager Burg – das städte- deloval kot Plečnikov publicistični zagovornik. Z bauliche Geschehen in Ljubljana entscheidend mitbestim- njuno pomočjo je arhitektu uspelo v urbanističnih men. Voraussetzung hierfür war seine Bekanntschaft mit vprašanjih uveljaviti svojo avtoriteto, ne da bi se zwei Männern, die in der Lage waren, ihn bei der izpostavljal v ljubljanskem javnem življenju. Realisierung seiner Planungen zu unterstützen: Matko O neprekinjenem Plečnikovem vplivu na eni Prelovšek, Direktor des städtischen Bauamts, und France strani priča veliko število na novo urejenih urba- Stele, der das Denkmalamt leitete und zugleich als publizis- nih situacij v historičnem mestnem jedru, na dru- tischer Anwalt Plečniks wirkte. Mit Hilfe dieser beiden gi strani pa vrsta obsežnih ureditvenih načrtov gelang es dem Architekten, seine Autorität in städte- za posamezne četrti ali za celotno območje me- baulichen Fragen durchzusetzen, ohne sich im öffentlichen sta. Gledano v celoti tvorijo realizirani posegi in Leben Ljubljanas zu exponieren. idejni načrti obsežno vizijo, za katero se je že v Von der kontinuierlichen Einflußnahme Plečniks zeugen tridesetih letih udomačil izraz »Plečnikova Lju- einerseits eine Vielzahl neu geordneter urbaner Situationen bljana«.36 Formulacija ponazarja močno istove- im historischen Stadtkern, andererseits eine Reihe großräu- tenje umetnika in mesta. Pojem izraža pristop, ki miger Regulierungspläne für einzelne Viertel oder das je želel Plečnikove arhitekturne in urbanistične gesamte Stadtgebiet. In der Zusammenschau fügen sich osnutke razumeti kot enovito celoto. Množica realisierte Eingriffe und ideale Planungen zu einer über- posameznih projektov se zlije v celovito delo, ka- greifenden Vision, für die sich bereits in den dreißiger terega tema je mesto. To celovito delo tu razla- Jahren der Begriff der‚ Plečnikova Ljubljana’ einbürgerte. 36 gamo kot poskus, da bi ideja o glavnem mestu Die Formulierung steht für eine weitgehende Identifikation dobila urbanistično formo. von Künstler und Stadt. Der Begriff ist Ausdruck für eine Glavna priča za takšno interpretacijo ni nihče dru- Betrachtungsweise, die Plečniks architektonische und gi kot France Stele.37 Umetnosti zgodovinar, ki je urbanistische Entwürfe als Einheit sehen möchte. Die na Dunaju študiral pri Maxu Dvořáku in Juliusu Vielzahl der Einzelprojekte geht auf in einem Gesamtwerk, von Schlosserju, je bil od leta 1919 v Ljubljani kot dessen Thema die Stadt ist. Dieses Gesamtwerk soll hier konservator pristojen za celotno slovensko jezi- gedeutet werden als Versuch, dem Hauptstadtgedanken kovno območje v takratni Jugoslaviji. Poleg tega je eine städtebauliche Form zu geben. svojo vlogo videl v spodbujanju in popularizaciji Kronzeuge für eine solche Interpretation ist niemand anders sodobne slovenske umetnosti. V leta 1924 izda- als France Stele.37 Der Kunsthistoriker, der in Wien bei Max nem tekstu Oris zgodovine umetnosti pri Sloven- Dvořák und Julius von Schlosser studiert hatte, war seit 1919 cih si Stele postavlja »vprašanje slovenstva v ume- als Konservator in Ljubljana für das gesamte slowenische tnosti«.38 Največji napredek v skupinskem izrazu Sprachgebiet im damaligen Jugoslawien zuständig. Daneben prepozna v arhitekturi in kot glavnega predstav- sah er seine Aufgabe in der Förderung und Popularisierung nika »narodne arhitekture« predlaga Jožeta Ple- der zeitgenössischen slowenischen Kunst. In seiner 1924 čnika.39 Steletov Oris je uvod v dolgo vrsto spisov erschienenen Schrift Oris zgodovine umetnosti pri slovencih I daresay Plečnik’s death, his funeral, is the first re- in člankov, v katerih umetnostni zgodovinar stellt Stele die „Frage nach dem Slowenentum in der Kunst“.38 velation of Plečnik. The second one, to take place spremlja delo arhitekta.40 V zvezi s Plečnikovimi Die größten Fortschritte im Hinblick auf einen gruppenspezi- on Earth, is yet to come - there is no way that a pro- projekti se vedno znova vrača k vlogi Ljubljane kot fischen Ausdruck erkennt er in der Baukunst, und als Haupt- phet can die. glavnega mesta, ki zanj ne izhaja le iz političnih, exponenten einer „nationalen Architektur“ empfiehlt er Jože Vinko Lenarčič in his Spomini na Plečnika (Memories of Plečnik), administrativnih in gospodarskih funkcij, tem- Plečnik.39 Steles Oris bildet den Auftakt zu einer langen Reihe published in instalments in Slovenec newspaper, 1992 več predvsem iz pomena mesta kot simbolnega von Aufsätzen und Artikeln, mit denen der Kunsthistoriker die

115 70-123_Esej 2/13/08 3:24 PM Page 116

esej

središča.41 Sodobni Ljubljani pravi »duhovna Arbeit des Architekten begleitet.40 Im Zusammenhang mit prestolnica najvišje funkcijske oblike organizma Plečniks Projekten kommt er immer wieder auf die človeštva, naroda«.42 Iz te vloge izpelje zahtevo o Hauptstadtrolle Ljubljanas zu sprechen, die sich für ihn nicht gradnji Ljubljane, tako »da bo res glava in srce ne- nur aus den hier angesiedelten politischen, administrativen vidnega telesa duhovnega organizma«.43 Če je und wirtschaftlichen Funktionen ergibt, sondern vor allem Stele svojo zahtevo na začetku tridesetih let še vi- aus der Bedeutung der Stadt als symbolischer Mittelpunkt.41 del kot neizpolnjeno, v leta 1940 izdani knjižici Das zeitgenössische Ljubljana charakterisiert er als „die Ljubljana pri izgradnji glavnega mesta že opisuje geistige Hauptstadt der höchsten Funktionsform des velik napredek. Po dveh desetletjih arhitekturne Organismus der Menschheit, der Nation“.42 Aus dieser Rolle izpopolnitve naj bi bilo mesto »v vsakem oziru vrh leitet er die Forderung ab, Ljubljana so auszubauen, „daß es skrbno zgrajene piramide slovenstva«.44 Ta Lju- wirklich zum Kopf und Herzen des unsichtbaren Körpers 10. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, južna fasada pogled proti jugu bljana kot glavno mesto je za Steleta delo Jožeta eines geistigen Organismus wird“.43 Sah Stele zu Beginn der 10. Ljubljana, National- und Universitätsbibliothek, Südflanke, Plečnika, »Plečnikova Ljubljana«.45 dreißiger Jahre seine Forderung noch unerfüllt, so beschreibt Blick nach Süden V letih 1920-1934 se je Plečnik gibal med Prago in er in dem 1940 herausgegebenen Bändchen „Ljubljana“ den Ljubljano. Večji del leta je preživel v svojem roj- Hauptstadtausbau als einen bereits weit fortgeschrittenen stnem mestu, poletne mesece pa na Hradčanih. Vorgang. Nach zwei Jahrzehnten der architektonischen Številne oblikovalske teme je iz češkoslovaškega Vervollkommnung sei die Stadt „in jeder Hinsicht der Gipfel glavnega mesta prenesel v svojo domovino.46 V der sorgfältig errichteten Pyramide des Slowenentums“.44 njih lahko prepoznamo osrednjo misel, ki jo je pri- Dieses hauptstädtische Ljubljana ist für Stele ein Werk Jože nesel iz Prage – idejo glavnega mesta. Praga je bi- Plečniks, eine „Plečnikova Ljubljana“.45 la njegov model za oblikovanje Ljubljane v nacio- Von 1920 bis 1934 pendelte Plečnik zwischen Prag und nalno metropolo. Temeljne kamne za svoj kon- Ljubljana. Den größeren Teil des Jahres verbrachte er in sei- cept glavnega mesta je Plečnik postavil – ob ner Vaterstadt, die Sommermonate dagegen auf dem Steletovi podpori – v celi vrsti idejnih osnutkov, v Hradschin. Zahlreiche gestalterische Themen überführte er katerih je zlasti vidna praška usmerjenost. Z načr- aus der tschechoslowakischen Kapitale in seine Heimat.46 tovanim Hramom slave na severnem robu me- Hinter ihnen zeichnet sich der zentrale Gedanke ab, den er stnega središča naj bi Ljubljana dobila pendant aus Prag mitbrachte: die Hauptstadtidee. Prag war sein češkega narodnega pokopališča v Višegradu.47 V Modell für die Ausgestaltung Ljubljanas zur nationalen projektu izražena misel o grobišču pomembnih Metropole. Die Eckpfeiler seines Hauptstadtkonzepts Slovencev je bila kasneje v bistveno manjšem ob- markierte Plečnik – sekundiert von Stele – in einer Reihe von segu realizirana s pokopališčem Navje. Tako kot v Idealentwürfen, in denen die Orientierung an Prag besonders češkem glavnem mestu je Plečnik tudi grad v Lju- deutlich wird. Mit einem geplanten ‚Ruhmestempel’ am bljani videl kot točko kristalizacije domovinske za- Nordrand des Stadtzentrums sollte Ljubljana ein Pendant vesti. Čeprav je imel kot arhitekturni spomenik zum tschechischen Nationalfriedhof auf dem Vyšehrad erhal- skromno vrednost, ga je želel spremeniti v to, kar ten.47 Der in dem Projekt formulierte Gedanke einer Hradčani pomenijo za Prago – v »nacionalno Begräbnisstätte bedeutender Slowenen kam später mit dem akropolo«.48 Še po drugi svetovni vojni se je z na- Friedhof ‚Navje’ in stark reduzierter Form zur Ausführung. Wie črti za slovenski parlament navezal na načrte za in der tschechischen Metropole sah Plečnik auch in Ljubljana grad. Tako kot v Pragi si je tudi v Ljubljani prizade- die Burg als Kristallisationspunkt des patriotischen val za oblikovanje monumentalne poti na grad. Bewußtseins. Obgleich als Baudenkmal von bescheidenem Wert, hätte er sie gerne in das verwandelt, was der Hradschin Spomenik jeziku in kulturi für Prag bedeutet: eine „nationale Akropolis“.48 Noch nach dem Zweiten Weltkrieg knüpfte er mit Plänen für ein Edina monumentalna zgradba v glavnem mestu, slowenisches Parlamentsgebäude an die Entwürfe zum ki jo je Plečnik lahko izpeljal in je hkrati njegovo Burgausbau an. Wie in Prag, so bemühte er sich auch in najpomembnejše delo v Ljubljani, je Narodna in Ljubljana um eine monumentale Ausgestaltung des univerzitetna knjižnica (sl. 10). 49 Plečnik je knji- Aufgangs zur Burg. žnico zgradil v letih 1936-1941 kot s treh strani samostojno štirikrilno zgradbo. Ostrorobo konstruk- Ein Monument cijo je obdal z bogato razgibano teksturo iz opeke für Sprache und Kultur in deloma rustikalnega apnenca. Opeka in apnenec sta bila edina razpoložljiva gradbena materia- Der einzige hauptstädtische Monumentalbau, den Plečnik aus- la v bližnji okolici mesta.50 V ljubljanski tradicio- führen konnte, zugleich sein Hauptwerk in Ljubljana, ist die nalni arhitekturi sta vedno skrita pod ometom. National- und Universitätsbibliothek (Abb. 10).49 Plečnik Plečnik materialov, tipičnih za okolje, ne skrije errichtete den Bibliotheksbau 1936-41 als dreiseitig freiste- pod omet in dá tako knjižnici značilno zunanjo hende Vierflügelanlage. Den scharfkantigen Baukörper umklei- podobo. Ali je pri svoji uporabi materiala lahko dete er mit einer reich bewegten Textur aus Ziegel und teil- Nisem vedel, da me je Michael Graves v Pragi že upošteval lokalne zglede, bi bilo treba še pojasni- weise rustiziertem Kalkstein. Ziegel und Kalkstein waren die prehitel! ti.51 Bivalna arhitektura slovenskega Krasa, na ka- einzigen in der näheren Umgebung der Stadt vorkommenden Frank Gehry leta 1993 ko je prvič zagledal Plečnikovo cerkev Srca tero v tem kontekstu pogosto opozarjajo,52 je Baustoffe.50 In der traditionellen Architektur Ljubljanas werden Jezusovega v Pragi uporabljala apnenec brez dodajanja opeke. Dej- sie stets unter einer Putzhaut verborgen. Plečnik zeigt die orts- stvo je, da Plečnik materiale, ki jih najde v okolju, typischen Materialien unverputzt und verleiht so der Bibliothek

116 70-123_Esej 2/13/08 3:24 PM Page 117

esej

pretvori v monumentalno fasado.53 Skoraj se zdi, ihr charakteristisches Erscheinungsbild. Ob er für seine kot da bi hotel s tem simbolično ponazoriti razvoj Materialverwendung ländliche Vorbilder in Anspruch nehmen slovenščine iz ljudskega narečja v kulturni jezik. Z konnte, bedarf weiterer Klärung.51 Die Wohnarchitektur des vidnimi kamni postavi Plečnik stavbo kot močan slowenischen Karstgebiets, auf die in diesem Zusammenhang kontrast okoliškim ometanim stavbam. V primer- häufig verwiesen wird,52 verwendete den Kalkstein ohne javi s soseščino terja za zgradbo knjižnice pose- Beimischung von Ziegel. Festzuhalten bleibt, daß Plečnik die bno vlogo arhitekturnega spomenika. am Ort vorgefundenen Materialien in ein monumentales Ker se Slovenci niso mogli sklicevati na tradicijo Fassadenkleid überführt.53 Fast scheint es, als wolle er damit die države, so svojo nacionalno zavest utemeljili iz- Entwicklung des Slowenischen aus der volkstümlichen ključno na jeziku in kulturi. Pomembna referen- Mundart in eine Kultursprache symbolisch nachvollziehen. čna točka nacionalnega samorazumevanja je bil Durch die Steinsichtigkeit setzt Plečnik das Gebäude in scharfen kriterij jezika, ne pa zgodovinska državna tvorba. Kontrast zu den umliegenden Putzbauten. Gegenüber der V narodni knjižnici shranjena pisna pričevanja so Nachbarschaft beansprucht er für den Bibliotheksbau die imela zato eksistencialen pomen; Plečnikova Sonderrolle eines architektonischen Monuments. zgradba kot nekakšno svetišče obdaja tisto, prek Da die Slowenen sich auf keine staatliche Tradition berufen česar se definira slovenski narod. Pomen vsebine konnten, gründeten sie ihr Nationalbewußtsein ausschließlich za kulturno samozavest skupnosti dobi z zgradbo auf Sprache und Kultur. Nicht ein historisches Staatsgebilde, podobo spomenika. sondern das Kriterium der Sprache bildete den entscheiden- V okviru celotnega koncepta glavnega mesta preden Bezugspunkt des nationalen Selbstverständnisses. Die in vzame gradnja knjižnice vlogo neizpeljanih idej- der Nationalbibliothek bewahrten Schriftzeugnisse besaßen 11. Ljubljana, spomenik Ilirskim provincam, pogled proti jugo- nih projektov. Doprsni kipi slovenskih duhovnih daher einen existentiellen Stellenwert: Wie ein Schrein vzhodu veljakov, ki naj bi bili razstavljeni v stebrni dvora- umhüllt Plečniks Bauwerk das, wodurch sich die slowenische 11. Ljubljana, Denkmal der Illyrischen Provinzen, Blick nach Südosten ni stopnišča,54 bi knjižnico spremenili v imagina- Nation definiert. Die Bedeutung des Inhalts für das kulturelle ren Hram slave. V zgradbi knjižnice se nakazuje Selbstbewußtsein der Gemeinschaft gelangt in dem Bau zu tudi ideja »nacionalne akropole«. Knjižnica je idej- denkmalhafter Präsenz. no središče glavnega mesta zaradi svojega monu- Im Rahmen des hauptstädtischen Gesamtkonzepts über- mentalnega žarenja, ne pa zaradi izpostavljene le- nimmt der Bibliotheksbau die Funktionen der unausge- ge nad mestom. führten Idealprojekte. Die Büsten slowenischer Geistes- größen, die in der Säulenhalle des Treppenhauses aufgestellt Zahteva po glavnem mestu in werden sollten,54 hätten die Bibliothek in einen imaginären spomin na umrle ‚Ruhmestempel’ verwandelt. Auch der Gedanke der ‚nationalen Akropolis’ deutet sich in dem Bibliotheksbau an. V neposredni soseščini narodne knjižnice se na- Nicht durch eine exponierte Lage über der Stadt, wohl aber haja še ena pomembna postaja v itinerarju Lju- durch seine monumentale Strahlkraft präsentiert er sich als bljane kot glavnega mesta. Na današnjem Trgu ideelles Zentrum der Metropole. francoske revolucije leta 1929 postavljena stela je spomin na Napoleonov intermezzo »Ilirskih pro- Hauptstadtanspruch vinc«, katerih upravno središče je bila Ljubljana v und Totengedenken letih 1809-1813 (sl. 11).55 Plečnik obliko spomenika približa figuri obeliska. Očitno gre tudi tu za In unmittelbarer Nachbarschaft der Nationalbibliothek befin- praški motiv, ki ga je prenesel v svoje rojstno me- det sich eine weitere wichtige Station im hauptstädtischen sto. Drugače kot monolit na praškem tretjem graj- Itinerar Ljubljanas. Auf dem heutigen Platz der Französischen skem dvorišču je 14 metrov visoki spomenik v Lju- Revolution erinnert eine 1929 errichtete Stele an das bljani sestavljen iz šestnajstih marmornih kva- napoleonische Intermezzo der ‚Illyrischen Provinzen’, deren drov. Natančneje kot njegov dvojček v Pragi lah- Verwaltungsmittelpunkt Ljubljana 1809-13 gewesen war (Abb. ko obelisk v Ljubljani prepoznamo kot simbol 11).55 Plečnik nähert die Form des Denkmals der Figur eines glavnega mesta. Spomenik se nanaša na obdobje, Obelisken an. Offensichtlich handelt es sich auch hier um ein ko je Ljubljana prvič prevzela funkcije glavnega Prager Motiv, das er in seine Vaterstadt übertrug. Anders als mesta. Ponazarja torej zgodovinski trenutek, ki ga der Monolith im Prager dritten Burghof ist das 14 Meter hohe je za nazaj mogoče razložiti kot temelj identitete Denkmal in Ljubljana aus sechzehn Marmorquadern zusam- Ljubljane kot glavnega mesta. Ta trenutek je po- mengesetzt. Präziser als sein Prager Gegenstück läßt sich der leg tega veljal za čas rojstva »ilirskega« gibanja, ki Obelisk in Ljubljana als Hauptstadtsymbol identifizieren. Das je v Avstro-Ogrski pripravljalo pot kasnejši držav- Denkmal bezieht sich auf jene Epoche, in der Ljubljana erstma- ni tvorbi Jugoslavije. V steli se tako mesto pred- lig Funktionen einer Metropole übernahm. Es vergegenwärtigt stavlja kot klica nove države in zahteva trden po- also einen historischen Moment, der rückblickend als ložaj v njeni zgodovini. Grundlegung der hauptstädtischen Identität Ljubljanas Napisi na podstavku stele dodajajo sporočilu na gedeutet werden konnte. Dieser Moment galt zudem als spomeniku še en pomenski sloj – počastitev umrlih Geburtsstunde der ‚illyrischen’ Bewegung, die innerhalb Öster- med vojno, kar je bila tudi prvotna zamisel v prime- reich-Ungarns der späteren Staatsbildung Jugoslawiens den I didn’t realise Michael Graves beat me to Prague! ru praškega obeliska. Ker pa so se Slovenci med pr- Boden bereitet hatte. In der Stele präsentiert sich die Stadt Frank Gehry upon seeing Plečnik’s Church of the Sacred Heart vo svetovno vojno borili za Avstro-Ogrsko in s tem somit als Keimzelle des neuen Staates und beansprucht einen in Prague for the first time, 1993 na napačni strani, je počastitev namenjena padlim festen Platz in dessen Geschichte.

117 70-123_Esej 2/13/08 3:24 PM Page 118

esej

tujega naroda. Verzi v francoskem in slovenskem Die am Fuß der Stele angebrachten Inschriften ergänzen die jeziku spomenik posvečajo neznanemu vojaku Aussage des Denkmals um eine weitere Bedeutungsschicht, Napoleonove vojske, čigar grob je del stele. Padli die Ehrung der Kriegstoten, die ja auch im Fall des Prager Francoz je tako preprosto vzet v službo narodne Obelisken ursprünglich mitgedacht war. Da allerdings die osvoboditve Slovenije.56 Slowenen im Ersten Weltkrieg für Österreich-Ungarn und damit auf der falschen Seite gekämpft hatten, bezieht sich Prisvojitev antike die Ehrung auf die Gefallenen einer fremden Nation. Verse in französischer und slowenischer Sprache widmen das Sestavni del Plečnikovega realiziranega urbanisti- Denkmal einem unbekannten Soldaten der Armee čnega programa je tudi arheološko najdišče na ju- Napoleons, dessen Grab der Stele inkorporiert ist. Der gefal- žnem obrobju osrednje Ljubljane. Tu je bil v letih lene Franzose wird dabei kurzerhand für die nationale 12. Ljubljana, rimsko obzidje s piramido, pogled proti vzhodu 12. Ljubljana, Römische Mauer mit Pyramide, Blick nach Osten 1912-1913 odkopan del južnega obzidja rimske Befreiung Sloweniens in Dienst genommen.56 kolonije Emone. Emona je bil antična predhodni- ca v srednjem veku na novo ustanovljene Ljublja- Aneignung der Antike ne. Plečnik se je v letih 1935-1938 lotil rekonstrukcije rimskih ostankov (sl. 12).57 Obzidje je obdal z Bestandteil des von Plečnik durchgeführten städtebaulichen vrtnarsko razčlenjenim varovalnim prostorom, ga Programms ist auch eine archäologische Ausgrabungsstätte obdal s potmi in odprl prečne prehode. Stvarnost am Südrand des inneren Ljubljana. 1912-13 war hier ein arheološkega objekta je poživil z vrsto malih arhi- Abschnitt der südlichen Befestigungsmauer der römischen tekturnih elementov – razglednim stolpom, pira- Kolonie Emona freigelegt worden. Emona war die antike mido, lapidarijem, mestnimi vrati. Z namensko Vorgängerin des im Mittelalter neu gegründeten Ljubljana. In uporabo raznovrstnih materialov je arheološko den Jahren 1935-38 unternahm Plečnik eine Umgestaltung der najdišče razširil v konglomerat, podoben kolažu. römischen Überreste (Abb. 12).57 Er umgab die Mauer mit Z njegovimi posegi zidovi »spregovorijo«, spod- einem gärtnerisch gegliederten Schutzraum, faßte sie ein durch budijo domišljijo opazovalca in olajšajo čustveno begleitende Wege und öffnete Durchgänge für quergerichtete prisvojitev. Wegführungen. Die Nüchternheit des archäologischen Objekts Na rimskem obzidju se Plečnik ukvarja z zgodo- belebte er durch eine Reihe von Kleinarchitekturen – einen vinskim obdobjem pred slovensko poselitvijo de- Aussichtsturm, eine Pyramide, ein Lapidarium, ein Stadttor. žele. Zato tu ne gre za rekonstrukcijo nacionalne Durch die zielstrebige Verwendung heterogener Materialien preteklosti, temveč za prilastitev antičnega geni- erweiterte er den archäologischen Befund zu einem coll- us loci.58 Cilj predelave je vključitev rimske zapu- ageähnlichen Koglomerat. Seine Manipulationen machen die ščine v kolektivni spomin naroda. Tudi Slovenci Mauer ‚gesprächig’, fordern die Imagination des Betrachters tako postanejo dediči univerzalne zapuščine rim- heraus und erleichtern die emotionale Aneignung. skega imperija. Narod »brez zgodovine« se umesti An der römischen Mauer setzt sich Plečnik mit einer his- v zahodno zgodovino. torischen Epoche auseinander, die der slowenischen Plečnikovi urbanistični ukrepi ne spremljajo obzi- Besiedlung des Landes vorausgegangen war. Er betreibt also dja le na jugu, temveč tudi na severu in vzhodu nicht die Rekonstruktion einer nationalen Vergangenheit, son- rimske naselbine. Na severu je Plečnik v letih dern die Inbesitznahme eines antiken genius loci.58 Seine 1926-1928 na novo uredil Kongresni trg, ki natan- Umgestaltung zielt darauf, die römische Hinterlassenschaft in čno sledi usmeritvi bližnjega mestnega obzidja. das kollektive Gedächtnis der Nation zu integrieren. Die France Stele je trg opisal kot »direktnega potom- Slowenen werden so zu Teilhabern am universal verstandenen ca obzidnega jarka Emone«.59 Na vzhodu je Ple- Erbe des römischen Imperiums. Ein ‚geschichtsloses’ Volk čnik od leta 1929 oblikoval drug kos zgodovinske- richtet sich in der abendländischen Geschichte ein. ga mestnega obzidja ob Vegovi ulici. Podobno Nicht nur im Süden, sondern auch im Norden und Osten der kot pri rimskem obzidju v južnem delu je tudi tu iz römischen Siedlung begleiten Plečniks städtebauliche fragmentov zidu naredil manjši arheološki park. S Maßnahmen den Verlauf der Befestigungsmauer. Im Norden svojimi posegi prikliče Plečnik v spomin antični liegt der von Plečnik 1926-28 neu geordnete Kongreßplatz im zemljevid mesta in sedanjo podobo Ljubljane pri- unmittelbaren Vorfeld der Stadtmauer und folgt präzise deren kaže kot rezultat zgodovinskih prekrivanj (sl. 13). Orientierung. France Stele charakterisierte den Platz als „direkten Urbanistično sedanjost očitno navezuje na monu- Nachkommen des Befestigungsgrabens des antiken Emona“. 59 mentalno preteklost. Pri izgradnji slovenskega Im Osten gestaltete Plečnik ab 1929 ein weiteres Teilstück der glavnega mesta vzame za merilo rimsko Emono. historischen Stadtmauer entlang der Straße Vegova ulica. Ähn- Plečnikova vizija glavnega mesta je najbolj zgo- lich wie bei der römischen Mauer im Süden verwandelte er auch Manj sem bil navdušen nad stebri, ki so bili votli in ščeno izražena na Trgu francoske revolucije (sl. hier die Mauerfragmente in einen kleinen archäologischen Park. konstruirani kot škatle. Lahko bi bili iz masivnega le- 14). Tu vidimo hkrati Narodno knjižnico, spome- Durch seine Eingriffe ruft Plečnik den antiken Stadtplan ins sa, kakih 16 do 18 cm v prerezu. A so narejeni kot nik Ilirskim provincam in fragmente obzidja na Gedächtnis und kennzeichnet die gegenwärtige Gestalt kompoziti. To me vedno zgrozi, ko obiščem kako Vegovi ulici. Zgradba knjižnice uteleša jezikovno- Ljubljanas als Resultat historischer Überlagerungen (Abb. 13). stavbo in tolčem po materialih in mi zadoni votlo. kulturno identiteto Slovencev. V spomeniku Ilir- Sinnfällig bezieht er die städtebauliche Gegenwart auf eine mo- Vedno iščem iskrenost. skim provincam je zgodovinsko zasidrana zahte- numentale Vergangenheit. Beim Ausbau der slowenischen Glen Murcutt leta 2006 v intervjuju po obisku Plečnikove cerkve va po glavnem mestu. S predelavo fragmentov Hauptstadt nimmt er Maß am römischen Emona. na Bar rimskega obzidja pa si nastajajoči narod prilasti Nirgends kommt Plečniks Hauptstadtvision konzentrierter antično preteklost kraja. zur Darstellung als am Platz der Französischen Revolution

118 70-123_Esej 2/13/08 3:24 PM Page 119

esej

Kraji spomina (Abb. 14). An dieser Stelle rücken die Nationalbibliothek, das Denkmal der Illyrischen Provinzen und die Postopek narodnih stavb vsebuje oblikovanje ob- Mauerfragmente an der Vegova ulica gemeinsam in den čutka nacionalne pripadnosti, kolektivne identite- Blick. Der Bibliotheksbau verkörpert die sprachlich-kul- te. Skupnost se konstituira kot enovita celota, ki je turelle Identität der Slowenen. Im Denkmal der Illyrischen posebna in se ohranja v času. Z besedami egipto- Provinzen ist der Hauptstadtanspruch Ljubljanas historisch loga in kulturologa Jana Assmanna, s trajanjem verankert. Mit der Umgestaltung der römischen skupnost pridobi »spomin na skupaj živeto prete- Mauerfragmente vollzieht sich die Aneignung der antiken klost«.60 Ta v kulturnem spominu rekonstruirana Vergangenheit des Ortes durch die werdende Nation. preteklost bo ne glede na svojo objektivno resni- čnost postala sestavni del samorazumevanja sku- Orte der Erinnerung pnosti. Kot trdi Assmann, kulturni spomin vsebuje težnjo k uprostorjenju.61 Skupnost si ustvarja Der Vorgang des nation-building beinhaltet die Ausbildung kraje, ki so opora njenemu spominu in simbolično eines nationalen Zugehörigkeitsgefühls, einer kollektiven utelešajo njeno identiteto. Glavna mesta so osre- Identität. Die Gemeinschaft konstituiert sich als eine ihre dnji kraji spomina, v katerih se oblikuje samopo- Eigenart behauptende, die Zeit überdauernde Einheit. Mit doba celotnega naroda. der Dauer gehört zur Gruppe – in den Worten des Ägyptolo- Tako v Pragi kot v Ljubljani Plečnikovo urbanisti- gen und Kulturwissenschaftlers Jan Assmann – „die čno delo obravnava identiteto in spomin nacio- Erinnerung an eine gemeinsam bewohnte Vergangen- nalnih skupnosti. Pri tem se sooča z različnimi heit“.60 Diese im kulturellen Gedächtnis rekonstruierte 13. Načrt Ljubljane s potekom obzidja rimske Emone, für Alter- zgodovinskimi, političnimi in topografskimi ra- Vergangenheit wird – unabhängig von ihrem objektiven tumskunde, VII, 1913 zmerami. V primeru češkoslovaške metropole je s Wahrheitsgehalt – zum Bestandteil des Selbstverständ- 13. Plan Ljubljanas mit dem Mauerverlauf des römischen Emona, für Altertumskunde VII, 1913 prihodom predsednika na Hradčane osrednji kraj nisses der Gemeinschaft. Assmann zufolge besitzt das kul- nacionalne identifikacije že določen. S prilastitvijo turelle Gedächtnis eine Tendenz zur Verräumlichung.61 Die kraljevega gradu se mlada država zasidra v tiso- Gruppe schafft sich Orte, die ihrer Erinnerung Halt geben čletni zgodovini dežele. Hradčani postanejo opo- und ihre Identität symbolisch verkörpern. Hauptstädte sind rišče imaginarne kontinuitete, simbol »znova zentrale Orte der Erinnerung, in denen das Selbstbild der obujene« državnosti. Plečnikova naloga je arhi- Gesamtnation Gestalt gewinnt. tekturna izvedba te prilastitve. Zaradi potujujoče- In Prag wie in Ljubljana umkreist Plečniks städtebauliche ga ravnanja z zgodovinskim kompleksom posta- Arbeit die Identität und die Erinnerung nationaler ne pomen zgradbe za skupnost bolj viden. Gemeinschaften. Dabei ist er mit unterschiedlichen his- V primeru skrivnega glavnega mesta Ljubljane je torischen, politischen und topographischen Bedingungen simbole, v katerih naj bi se spet prepoznal sloven- konfrontiert. Im Fall der tschechoslowakischen Metropole ist ski narod, treba še ustvariti. Tu Plečnik bolj kot v mit dem Einzug des Präsidenten auf dem Hradschin ein zen- Pragi sodeluje pri konceptualni zasnovi izgradnje traler Ort nationaler Identifikation bereits bestimmt. Durch glavnega mesta. Arhitekt ravna kot pripadnik na- die Inbesitznahme der Königsburg verankert sich der junge cionalne elite, ki za svoj narod tolmači misel o kul- Staat in einer tausendjährigen Landesgeschichte. Der turni in politični samostojnosti. Svoje delo v roj- Hradschin wird zum Stützpunkt imaginierter Kontinuität, stnem mestu razume kot nacionalno poslanstvo. zum Symbol einer ‚wiedererweckten’ Staatlichkeit. Plečniks Plečnik se ne omeji na načrte za posamezne stav- Aufgabe ist der architektonische Vollzug dieser Inbesitz- be, ki bi predstavljale nacionalno zavest skupno- nahme. Im verfremdenden Umgang mit dem historischen sti, pač pa rekonstruira celotno mesto kot spo- Komplex verhilft er der gemeinschaftstiftenden Bedeutung minski prostor, v katerem bo nastajajoči narod des Bauwerks zu größerer Sichtbarkeit. lahko dobil gotovost vase. V intenzivnem spopri- Im Fall der heimlichen Hauptstadt Ljubljana sind die Symbole, jemu z urbanističnimi in topografskimi danostmi in denen sich die slowenische Nation wiedererkennen soll, staplja spomin naroda s spominom kraja. Rezultat noch zu schaffen. In größerem Maße als in Prag beteiligt sich njegovega dela je urbanistični okvir za oblikova- Plečnik hier an der konzeptionellen Grundlegung des nje nacionalne skupnosti – mesto Ljubljana kot Hauptstadtausbaus. Der Architekt handelt als Angehöriger zrcalo in prizorišče slovenske nation-building. einer nationalen Elite, der stellvertretend für sein Volk den Gedanken kultureller und politischer Eigenständigkeit inter- pretiert. Seine Arbeit in der Vaterstadt versteht er als nationale Mission. Plečnik beschränkt sich nicht darauf, Einzelbauten zu entwerfen, die das nationale Bewußtsein der Gruppe reprä- I was less enthusiastic about the columns, which sentieren. Vielmehr rekonstruiert er die gesamte Stadt als were hollow and constructed as boxes. They co- einen Erinnerungsraum, in dem sich die werdende Nation uld’ve been made out of solid wood, say 16 to 18 ihrer selbst vergewissern kann. In intensiver Auseinander- cm in diameter. But they’re composites. I’m always setzung mit den städtebaulichen und topographischen horrified when I’m out looking at a building, knoc- Gegebenheiten verschmilzt er das Gedächtnis der Nation mit king on materials, and something rings hollow back der Erinnerung des Ortes. Ergebnis seiner Arbeit ist ein städte- at me. I always look for honesty. baulicher Rahmen für die nationale Gemeinschaftsbildung – Glenn Murcutt in a 2006 interview after visiting Plečnik’s church eine Hauptstadt Ljubljana als Spiegel und Schauplatz des in Barje slowenischen nation-building.

119 70-123_Esej 2/13/08 3:24 PM Page 120

esej

Opombe Anmerkungen: Pričujoči prispevek izhaja iz predavanja na konferenci »Bauen für die Der vorliegende Beitrag geht zurück auf ein anläßlich der vom Collegium Nation« 21.11.1997 v Bad Wiesseeju, ki ga je organiziral Collegium Ca- Carolinum veranstalteten Tagung ‚Bauen für die Nation’ am 21.11.1997 in Bad rolinum. Prva objava: »Städtebau und nation-building. Zur urbanen Wiessee gehaltenes Referat. Erstveröffentlichung: Städtebau und nation-build- Konstruktion nationaler Identität am Beispiel der Arbeit Jože Plečniks ing. Zur urbanen Konstruktion nationaler Identität am Beispiel der Arbeit Jože in Prag und Ljubljana«, uměni, LIII, 2005, str. 127-141. Pri približevanju Plečniks in Prag und Ljubljana, in: uměni LIII, 2005, S. 127-141. Bei der temi, ki v mnogo pogledih prestopa meje, so mi s spodbudo in kritiko Annäherung an das in mehrfacher Hinsicht grenzübergreifende Thema halfen pomagali Volker Jacoby, Michaela Marek, Christopher P. Storck in Volker Jacoby, Michaela Marek, Christopher P. Storck und Tomáš Valena mit Tomáš Valena. Vsem se iskreno zahvaljujem. Anregungen und Kritik. Ihnen allen möchte ich herzlich danken. 1 Pojem je verjetno prvi uporabil Karl W. Deutsch, Nationalism and So- 1 Vermutlich als erster verwendete den Begriff: Karl W. Deutsch, Nationalism cial Communication. An Inquiry into the Foundation of Nationality, and Social Communication. An Inquiry into the Foundation of Nationality, Cambridge, Mass., 1953. Id., Nationenbildung - Nationalstaat - Inte- Cambridge/Mass. 1953. – Idem, Nationenbildung - Nationalstaat - Integration, gration, Düssedorf, 1972. Prim. tudi Hans Lemberg, »Der Versuch der Düsseldorf 1972. Vgl. auch Hans Lemberg, Der Versuch der Herstellung syn- Herstellung synthetischer Nationen im östlichen Europa im Lichte thetischer Nationen im östlichen Europa im Lichte des Theorems vom des Theorems vom nation-building«, v: Eva Schmidt-Hartmann (ur.), nation-building, in: Eva Schmidt-Hartmann (Hg.), Formen des nationalen Formen des nationalen Bewußtseins im Lichte zeitgenössischer Natio- Bewußtseins im Lichte zeitgenössischer Nationalismustheorien. Vorträge der nalismustheorien. Vorträge der Tagung des Collegium Carolinum in Tagung des Collegium Carolinum in Bad Wiessee vom 31. Oktober bis 3. Bad Wiessee vom 31. Oktober bis 3. November 1991, München, 1994, November 1991, München 1994, S. 145-161, hier S. 146-148. str. 145-161, tu str. 146-148. 2 Aus der stetig anwachsenden Literatur zum Thema sei neben den genan- 2 Med vse obsežnejšo literaturo o tej temi poleg del Karla W. Deut- nten Arbeiten von Karl W. Deutsch (wie Anm. 2) auf folgende Titel verwiesen: scha (gl. op. 1) opozarjamo na: Anthony D. Smith, Theories of Na- Anthony D. Smith, Theories of Nationalism, London 1983. – Benedict tionalism, London, 1983; Benedict Anderson, Imagined Communi- Anderson, Imagined Communities. Reflections on the Origins and Spread of ties. Reflections on the Origins and Spread of Nationalism, Lon- Nationalism, London 1983. Deutsche Ausgabe: Die Erfindung der Nation, dnon, 1983; Ernest Gellner, Nationalismus und Moderne, Berlin, Frankfurt am Main 1988. – Ernest Gellner, Nationalismus und Moderne, Berlin 1991; Eric Hobsbawn, Nation and Nationalism since 1780. Pro- 1991. – Eric Hobsbawm, Nation and Nationalism since 1780. Programme, gramme, Myth, Reality, Cambridge, 1990. Pregled nad stanjem Myth, Reality, Cambridge 1990. Deutsche Ausgabe: Nation und razprave podaja Dieter Langewiesche, »Nation, Nationalismus Nationalismus. Mythos und Realität seit 1780, Frankfurt am Main 1991. Einen und Nationalstaat. Forschungsstand und Forschungsperspekti- Überblick über den Stand der Diskussion gibt: Dieter Langewiesche, Nation, ven«, v: Neue Politische Literatur, 1995, str. 190-236. Koristen uvod Nationalismus und Nationalstaat. Forschungsstand und Forschung- v problematiko raziskovanja nacionalizma: Peter Alter, Nationali- sperspektiven, in: Neue Politische Literatur XL, 1995, S. 190-236. Eine nach wie smus, Frankfurt na Majni, 1985. vor brauchbare Einführung in die Probleme der Nationalismusforschung 3 Temeljno delo o paradigmi kolektivnega spomina: Maurice Halb- bietet: Peter Alter, Nationalismus, Frankfurt am Main 1985. wachs, La mémoire collective, Pariz, 1950; iz njega izhaja: Jan As- 3 Grundlegend für das Paradigma der kollektiven Erinnerung: Maurice smann, Das kulturelle Gedächtnis. Schrift, Erinnerung und politische Halbwachs, La mémoire collective, Paris 1950. Deutsche Ausgabe: Das kollek- Identität in frühen Hochkulturen, München, 1992. tive Gedächtnis, Stuttgart 1967. Auf Halbwachs baut auf: Jan Assmann, Das 4 Pregled začetkov raziskovanja o tem v: Heinz-Gerhard Haupt, Char- kulturelle Gedächtnis. Schrift, Erinnerung und politische Identität in frühen lotte Tacke, »Die Kultur des Nationalen. Sozial- und kulturgeschich- Hochkulturen, München 1992. tliche Ansätze bei der Erforschung des europäischen Nationalismus 4 Einen Überblick über hierzu bestehende Forschungsansätze geben: Heinz- im 19. und 20. Jahrhundert«, v: Wofgang Hardtwig, Hans-Ulrich We- Gerhard Haupt – Charlotte Tacke, Die Kultur des Nationalen. Sozial- und kul- hler (ur.), Kulturgeschichte heute, Göttingen, 1996, str. 255-283. turgeschichtliche Ansätze bei der Erforschung des europäischen 5 O temi glavnega mesta: Theodor Schieder, Gerhard Brunn (ur.), Ha- Nationalismus im 19. und 20. Jahrhundert, in: Wofgang Hardtwig – Hans- uptstädte in europäischen Nationalstaaten, München, 1983; Klaus Ulrich Wehler (Hg.), Kulturgeschichte heute, Göttingen 1996, S. 255-283. von Beyme, Hauptstadtsuche. Hauptstadtfunktionen im Interessen- 5 Zum Hauptstadtthema: Theodor Schieder – Gerhard Brunn (Hg.), Hauptstädte konflikt zwischen Bonn und Berlin, Frankfurt na Majni, 1991; Harald in europäischen Nationalstaaten, München 1983. – Klaus von Beyme, Heppner (ur.), Hauptstädte in Südosteuropa. Geschichte - Funktion - Hauptstadtsuche. Hauptstadtfunktionen im Interessenkonflikt zwischen Bonn nationale Symbolkraft, Dunaj, 1994; Hans-Michael Körner, Katharina und Berlin, Frankfurt am Main 1991. – Harald Heppner (Hg.), Hauptstädte in Weigand (ur.), Hauptstadt. Historische Perspektiven eines deutschen Südosteuropa. Geschichte - Funktion - nationale Symbolkraft, Wien 1994. – Hans- Themas, München, 1995; Ákos Moravanszky, Competing Visions. Michael Körner – Katharina Weigand (Hg.), Hauptstadt. Historische Perspektiven Aesthetic Invention and Social Imagination in Central European Archi- eines deutschen Themas, München 1995. – Ákos Moravanszky, Competing tecture, 1867-1918, Cambridge, Mass., 1998, str. 25-61; Wolfgang Visions. Aesthetic Invention and Social Imagination in Central European Sonne, Representing the State. Capital City Planning in the Early Twen- Architecture, 1867-1918, Cambridge/Massachusetts 1998, S. 25-61. – Wolfgang tieth Century, München, 2003, str. 29-49. Sonne, Representing the State. Capital City Planning in the Early Twentieth 6 Monografije (izbor): Damjan Prelovšek, Josef Plečnik. Wiener Arbeiten Century, München 2003, S. 29-49. von 1896 bis 1914, Dunaj, 1979; Peter Krečič, Jože Plečnik, Ljubljana, 6 Monographien (Auswahl): Damjan Prelovšek, Josef Plečnik. Wiener 1992; Damjan Prelovšek, Josef Plečnik 1872-1957. Architectura peren- Arbeiten von 1896 bis 1914, Wien 1979. – Peter Krečič, Jože Plečnik, nis, Salzburg in Dunaj, 1992. O Plečnikovem urbanističnem delu: Ljubljana 1992. – Damjan Prelovšek, Josef Plečnik 1872-1957. Architectura Jörg Stabenow, Jože Plečnik. Städtebau im Schatten der Moderne, Bra- perennis, Salzburg und Wien 1992. – Zur städtebaulichen Arbeit Plečniks: unschweig in Wiesbaden, 1996. Jörg Stabenow, Jože Plečnik. Städtebau im Schatten der Moderne, 7 Oporne točke za »nacionalno« razlago Plečnikovih del daje že Pre- Braunschweig und Wiesbaden 1996. lovšek, Wiener Arbeiten, str. 49-55. Id., Architectura perennis, str. 18-20 7 Anhaltspunkte zu einer ‚nationalen’ Deutung der Arbeit Plečniks gibt bereits: in 124-126. Prelovšek, Wiener Arbeiten (wie Anm. 7), S. 49-55. – Idem, Architectura peren- 8 O tej tudi po letu 1918 navidezni temi nacionalnega stila, ki prehaja nis (wie Anm. 7), S. 18-20 u. 124-126. državne meje: Moravanszky, op. Cit., str. 217-283. Barbara Miller La- 8 Zu dem auch nach 1918 auch nach 1918 virulenten Thema des Nationalstils ne, National romanticism and modern architecture in Germany and länderübergreifend: Moravanszky (wie Anm. 5), S. 217-283. – Barbara Miller the Scandinavian countries, Cambridge, 2000. Lane, National romanticism and modern architecture in Germany and the 9 O češkem nacionalnem gibanju v 19. in na začetku 20. stoletja: Jiří Scandinavian countries, Cambridge 2000. Kořalka, Richard J. Crampton, »Die Tschechen«, v: Adam Wandrus- 9 Über die tschechische Nationalbewegung im 19. und frühen 20. zka, Peter Urbanitsch (ur.), Die Habsburgermonarchie 1848-1918, 3. Jahrhundert: Jiří Kořalka – Richard J. Crampton, Die Tschechen, in: Adam zv., Die Völker des Reiches, Dunaj, 1980, str. 489-521; Jiří Kořalka, Wandruszka – Peter Urbanitsch (Hg.), Die Habsburgermonarchie 1848-1918, Tschechen im Habsburgerreich und in Europa 1815-1914. Sozialgesc- Bd. 3, Die Völker des Reiches, Wien 1980, S. 489-521. – Jiří Kořalka, Tschechen hichtliche Zusammenhänge der neuzeitlichen Nationsbildung und der im Habsburgerreich und in Europa 1815-1914. Sozialgeschichtliche Nationalitätenfrage in den Böhmischen Ländern, Dunaj in München, Zusammenhänge der neuzeitlichen Nationsbildung und der Nationali- 1991. Prim. tudi: Lemberg, op. cit. Otto Urban, »Zu Fragen der Formi- tätenfrage in den Böhmischen Ländern, Wien/München 1991. Vgl. außerdem: erung der neuzeitlichen nationalen Gesellschaft: Die Modellsituati- Lemberg (wie Anm. 1). – Otto Urban, Zu Fragen der Formierung der on der tschechischen Gesellschaft«, v: Schmidt-Hartmann, op. cit., neuzeitlichen nationalen Gesellschaft: Die Modellsituation der tschechis- str. 255-262. Jiří Kořalka, »Hans Kohns Dichotomie und die neuzeitlichen Gesellschaft, in: Schmidt-Hartmann (wie Anm. 1), S. 255-262. – Jiří che Nationsbildung der Tschechen«, ibid., str. 263-275. Milan Krajčo- Kořalka, Hans Kohns Dichotomie und die neuzeitliche Nationsbildung der vič, »Der Tschechoslowakismus als Form des nationalen Bewußtse- Tschechen, ibidem, S. 263-275. – Milan Krajčovič, Der Tschechoslowakismus ins bei Tschechen und Slowaken. Ein Vergleich mit Eugen Lembergs als Form des nationalen Bewußtseins bei Tschechen und Slowaken. Ein Analyse«, ibid., str. 277-287. Lubomír Nový, »Masaryks Philosophie Vergleich mit Eugen Lembergs Analyse, ibidem, S. 277-287. – Lubomír der Nation im Denken der Gegenwart«, ibid., str. 289-308. Nový, Masaryks Philosophie der Nation im Denken der Gegenwart, ibidem, 10 Michaela Marek, »Monumentalbauten« und Städtebau als Spielgel des S. 289-308. gesellschofliechen Wandels in der 2. Hälfte des 19. Jahrhunderts, v: Ferdi- 10 Michaela Marek, „Monumentalbauten“ und Städtebau als Spiegel des nand Seibt (ur.), Böhmen im 19. Jahrhundert. Vom Klassizismus zur Mo- gesellschaftlichen Wandels in der 2. Hälfte des 19. Jahrhunderts, in: Ferdinand derne, Frankfurt na Majni, 1995, str. 149-233, tu str. 165-202. Seibt (Hg.), Böhmen im 19. Jahrhundert. Vom Klassizismus zur Moderne, 11 Prim. Karl Bosl (ur.), Die »Burg«. Einflußreiche politische Kräfte um Ma- Frankfurt am Main 1995, S. 149-233, hier S. 165-202. saryk und Beneš, Dunaj, 1973, zlasti: Hans Lemberg, »Die politische 11 Vgl.: Karl Bosl (Hg.), Die „Burg“. Einflußreiche politische Kräfte um Masaryk und Funktion der ‘Burg’«, str. 69-84. Beneš, Wien 1973; darin besonders: Hans Lemberg, Die politische Funktion 12 Masaryk erzählt sein Leben. Gespräche mit Karel Čapek, Berlin, brez le- der „Burg“, S. 69-84. tnice, str. 191. »Demokratični grad« odpira vprašanje, v kolikšni meri 12 Masaryk erzählt sein Leben. Gespräche mit Karel Čapek, Berlin o. J., S. 191. Das je Masaryk poleg nacionalne suverenosti znal predstavljati tudi de- Wort von der ‚demokrati-schen Burg’ wirft die Frage auf, inwieweit Masaryk mokratičnost mlade države. Novejše interpretacije so, navezujoč se neben der nationalen Souveränität auch die demokrati-sche Verfaßtheit des na predsednikovo formulacijo, postavile v ospredje demokratično jungen Staatswesens dargestellt wissen wollte. Jüngere Interpretationen zahtevo po prenovi gradu. Kljub temu je očitno, kako tesno Masaryk haben, die Formulierung des Präsidenten aufgreifend, den demokratischen povezuje pojem demokracije s kriterijem nacionalnosti. V svojem Anspruch des Burg-umbaus in den Vordergrund gerückt. Es fällt jedoch auf, spisu Nová Europa primerja svobodo posameznika s svobodo naro- wie eng Masaryk den Demokratiebegriff mit dem Kriterium der Nationalität

120 70-123_Esej 2/13/08 3:24 PM Page 121

esej

da. Kadar govori o demokraciji, ima hkrati v mislih neodvisno nacio- verknüpft. In seiner Schrift Nová Europa parallelisiert er die Freiheit des Indivi- nalno državo. Ko se poteguje za »demokratično obnovo Evrope«, mu duums mit der Freiheit der Nation. Spricht er von Demokratie, dann hat er gre za organizacijo kontinenta v obliki nacionalnih držav. Na tem zugleich den unabhängigen Nationalstaat im Auge. Wirbt er für eine ozadju se zdi dosledno, če prenovo praškega gradu, ki predstavlja „demokratische Rekonstruktion Europas“, geht es ihm um die national- češkoslovaško nacionalno državo, opiše kot »demokratičen« projekt. staatliche Organisation des Kontinents. Vor diesem Hintergrund erscheint es S tem ni nujno mišljena arhitekturna upodobitev demokratičnih folgerichtig, wenn er den Umbau der Prager Burg, in dem sich der tsche- ustavnih vsebin. Tomáš Garrigue Masaryk, Nová Europa, Praga, 1920, choslowakische Nationalstaat repräsentierte, als „demokratisches“ Vorhaben nav. po leta 1922 prvič izšli nemški izdaji: Das neue Europa. Der sla- beschreibt. Eine architektonische Darstellung demokratischer wische Standpunkt, Berlin, 1991, str. 187, 191 in 200-201. Verfassungsinhalte ist damit nicht notwendig gemeint. Tomáš Garrigue 13 Jasno artikulirano v: Tomáš Garrigue Masaryk, Světová revoluce, Pra- Masaryk, Nová Europa, Prag 1920. Hier zitiert nach der 1922 zuerst erschienenen deutschen Ausgabe: Das neue Europa. Der slawische Standpunkt, Berlin ga, 1925, nav. po nemški izdaji: Die Weltrevolution. Erinnerungen und 1991, S. 187, 191 u. 200f. Betrachtungen 1914-1918, Berlin, 1925, str. 498. 13 Deutlich artikuliert in Tomáš Garrigue Masaryk, Světová revoluce, Praha 1925. 14 O okoliščinah povabila gl. Tomáš Valena, »Plečnik’s Interventions in Hier zitiert nach der deutschen Ausgabe: Die Weltrevolution. Erinnerungen the Context of Prague Castle«, v: Josip Plečnik - An Architect of Prague und Betrachtungen 1914-1918, Berlin 1925, S. 498. Castle, katalog razstave, Praga, 1996, str. 259-290, tu str. 259-260. 14 Über die Umstände der Berufung: Tomáš Valena, Plečnik’s Interventions in 15 Arhiv praškega gradu, zbirka načrtov, 10113-0002. Ena izmed v the Context of Prague Castle, in: Josip Plečnik - An Architect of Prague Castle, osnutku predvidenih vratnih preklad nosi napis »Pravda vítězí!« (»Re- Ausst.-Kat. Praha 1996, S. 259-290, hier S. 259f. snica zmaguje!«). 15 Archiv Pražského hradu, Plansammlung, 10113-0002. Ein in dem Entwurf 16 Narodni tehnični muzej v Pragi, zapuščina arhitekta Otta Rothma- vorgesehener Türsturz trägt die Aufschrift „Pravda vítězí!“ (Die Wahrheit yerja. siegt!). 17 V nasprotju s tem poudari funkcionalne vidike projekta: Damjan Pre- 16 Národní technické muzeum v Praze, pozůstalost Otto Rothmayera (Nachlaß lovšek, »Ideological Substratum in Plečnik’s Work«, v: Architect of Pra- des Architekten Otto Rothmayer). gue Castle, str. 89-106, tu str. 100. 17 Dagegen betont die funktionalen Aspekte des Vorhabens: Damjan Prelovšek, 18 Ideja o zaprtju osrednjega prehoda je že na samem začetku naletela Ideological Substratum in Plečnik’s Work, in: Architect of Prague Castle (wie na hudo nasprotovanje, zlasti s strani spomeniškega varstva, in zato Anm. 14), S. 89-106, hier S. 100. nikoli ni bila uresničena. Namesto Matijevih vrat je bil Plečnikov severni prehod okrog leta 1930 najprej zaprt s steklenimi vrati, leta 18 Die Idee einer Schließung des zentralen Durchgangs stieß von Anfang an auf 1970 pa popolnoma zazidan. Plečnikovega koncepta za prvo grajsko starken Widerstand, insbesondere von Seiten der Denkmalpfleger, und kam dvorišče danes ni več mogoče razbrati. deshalb nie zur Ausführung. Statt des Matthiastors wurde der von Plečnik neu geschaffene nördliche Durchgang um 1930 zunächst durch Glastüren 19 Ohranjen v dveh načrtih iz leta 1934 za ureditev okolice gradu: Arhiv verschlossen und 1970 gänzlich zugemauert. Plečniks Konzept für den ersten praškega gradu, zbirka načrtov, 11617-0002 in 11617-0003. Slika v: Burghof läßt sich heute vor Ort nicht mehr nachvollziehen. Architect of Prague Castle, str. 430 in 465. 19 Überliefert in zwei 1934 datierten Planblättern für die Regulierung der 20 Prvič predlagano v tu objavljenem načrtu iz leta 1925 za ureditev Burgumgebung: Archiv Pražského hradu, Plansammlung, 11617-0002 u. okolice gradu: Narodni tehnični muzej v Pragi, zapuščina Otta Ro- 11617-0003. Abgebildet in: Architect of Prague Castle (wie Anm. 14), S. 430 thmayerja, št. 46. u. 465. 21 Zabeleženo v istem načrtu. 20 Erstmals vorgeschlagen in dem hier abgebildeten, 1925 datierten Plan für die 22 Pri roki je razlaga Plečnikove reorganizacije sistema poti kot »demo- Regulierung der Burgumgebung: Národní tehnické muzeum v Praze, kratičnega« odpiranja kraljevega gradu. Vendar se s tem v zvezi po- pozůstalost Otto Rothmayera, Nr. 46. stavi vprašanje po dostopnosti novo odprtih prostorov. Za koga so 21 Vermerkt im selben Planblatt. bila različna območja gradu dejansko odprta? Masarykov »demokra- tični vrt« je bil še konec 20. let rezerviran zgolj za predsednika. Prim. 22 Es liegt nahe, Plečniks Reorganisation des Wegesystems als ‚demokratische’ Valena, op. cit., str. 262. Öffnung der Königsburg zu deuten. Allerdings stellt sich in diesem Zusammenhang die Frage nach der Zugänglichkeit der neu geöffneten 23 O tem Prelovšek, op. cit., str. 93-97. Räume. Welchem Publikum standen die verschiedenen Bereiche der Burg 24 Ibid., str. 95-96. Prim. Alois Jirásek, Staré pověsti české, Praga, 1988. tatsächlich offen? Masaryks ‚demokratischer Garten’ war noch am Ende der 25 O postavitvi obeliskov in njihovi predzgodovini gl. Valena, op. cilt., zwanziger Jahre ganz für den Präsidenten reserviert. Vgl. hierzu Valena (wie str. 281-285. Věra Malá, »History of the Obelisk«, v: Architect of Prague Anm. 14), S. 262. Castle, str. 291-295. Vladislava Valchářová, »Technical and Material 23 Zum folgenden Prelovšek (wie Anm. 17), S. 93-97. Features of Plečnik’s Work«, ibid., str. 321-327. 24 Ibidem, S. 95f. Vgl. Alois Jirásek, Staré pověsti české, Praha 1988. 26 Prim. Reinhart Koselleck, »Kriegerdenkmale als Identitätsstiftungen 25 Über die Aufstellung des Obelisken und ihre Vorgeschichte: Valena (wie der Überlebenden«, v: Odo Marquard, Karlheinz Stierle (ur.), Identität, Anm. 14), S. 281-285. – Věra Malá, History of the Obelisk, in: Architect of Prague München, 1979, str. 255-276; Reinhart Koselleck, Michael Jeismann Castle (wie Anm. 14), S. 291-295. – Vladislava Valchářová, Technical and (ur.), Der politische Totenkult. Kriegerdenkmäler in der Moderne, Material Features of Plečnik’s Work, ibidem, S. 321-327, München, 1994; Reinhart Koselleck, »Der unbekannte Soldat als Na- tionaldenkmal im Blick auf Reiterdenkmale«, v: Vorträge aus dem 26 Vgl. hierzu: Reinhart Koselleck, Kriegerdenkmale als Identitätsstiftungen der Warburg-Haus, VII, 2003, str. 139-166. Überlebenden, in: Odo Marquard – Karlheinz Stierle (Hg.), Identität, München 1979, S. 255-276. – Reinhart Koselleck – Michael Jeismann (Hg.), Der politische 27 Prim. Tilmann Breuer, »Metropole als Denkmaltypus«, v: Körner, Wei- Totenkult. Kriegerdenkmäler in der Moderne, München 1994. – Reinhart gand, op. cit., str. 137-160, zlasti str. 143 in 153. Koselleck, Der unbekannte Soldat als Nationaldenkmal im Blick auf 28 Simbolni pomen, kakršnega so priznavali zlasti obelisku, se zrcali v Reiterdenkmale, in: Vorträge aus dem Warburg-Haus VII, 2003, S. 139-166. želji, ki jo je zbudil pri Plečnikovih praških kolegih. Arhitekt Bohumil 27 Zum folgenden vgl. Tilmann Breuer, Metropole als Denkmaltypus, in: Körner Hübschmann je šel tako daleč, da je spomenik zahteval za trg, ki ga – Weigand (wie Anm. 5), S. 137-160, hier besonders S. 143 u. 153. je sam načrtoval. Prim.: Bohumil Hübschmann, »Monolit«, v: Styl, VI, 1925/26, št. 5-6, str. 108-110; id., »Malá strana a Mánesovo 28 Die symbolische Bedeutung, die insbesondere dem Obelisken zuerkannt předmostí«, ibid., št. 7-8, S. 132-134. wurde, spiegelt sich in der Begierde, die er bei Plečniks Prager Kollegen weck- te. Der Architekt Bohumil Hübschmann ging so weit, das Monument für eine 29 Valchářová, »Technical Features«, str. 322. von ihm selbst geplante Platzanlage zu beanspruchen. Vgl. hierzu: Bohumil 30 Plečnik naj bi dejal, da bi najraje ves grad opremil s kamnom: Emil Hübschmann, Monolit, in: Styl VI, 1925/26, Nr. 5-6, S. 108-110. – Idem, Malá Edgar, »J. Plečnik doma«, v: Kámen, XXII, 1941, str. 35-43. Prim. tudi: strana a Mánesovo předmostí, ibidem, Nr. 7-8, S. 132-134. Prelovšek, Architectura perennis, str. 148. O uporabi materiala pri gra- 29 Valchářová, Technical Features (wie Anm. 25), S. 322. dnji češkega narodnega gledališča gl. Marek, op. cit., str. 180 in 183. 30 Plečnik soll geäußert haben, am liebsten hätte er die ganze Burg in Stein aus- 31 O tem gl. Jörg Stabenow, Jindřich Vybíral, »Projects for Prague. Ur- gestattet: Emil Edgar, J. Plečnik doma, in: Kámen XXII, 1941, S. 35-43. Vgl. auch: ban Projects for the Surroundings of Prague Castle by Josip Plečnik«, Prelovšek, Architectura perennis (wie Anm. 6), S. 148. Zur Materialverwendung v: Architect of Prague Castle, str. 431-443. O širšem kontekstu sodo- beim Bau des tschechischen Nationaltheaters: Marek (wie Anm. 10), S. 180 u. bne izgradnje glavnih mest gl. Michaela Marek, »Nationale oder uni- 183. versale Geschichte? Historismen in der Staatsarchitektur der Ersten Tschechoslowakischen Republik«, architectura, XXXII, 2002, str. 73-88, 31 Zum folgenden Jörg Stabenow – Jindřich Vybíral, Projects for Prague. Urban zlasti str. 75-80. Projects for the Surroundings of Prague Castle by Josip Plečnik, in: Architect of Prague Castle (wie Anm. 14), S. 431-443. – Über den weiteren Kontext des 32 Styl, II (VII), 1921/22, št. 3-6, sl. XXI in str. 33. zeitgenössischen Hauptstadtausbaus: Michaela Marek, Nationale oder uni- 33 Styl, III (VIII), 1922/23, št. 2-3, str. 32 in 43. versale Geschichte? Historismen in der Staatsarchitektur der Ersten 34 O marksističnem pomenu in uporabi tega toposa prim. Roman Ros- Tschechoslowakischen Republik, in: architectura XXXII, 2002, S. 73-88, beson- dolsky, »Friedrich Engels und das Problem der ‘geschichtslosen’ ders S. 75-80. Völker«, v: Archiv für Sozialgeschichte, IV, 1964, str. 87-282, tu str. 192 32 Styl II (VII), 1921/22, Nr. 3-6, Tf. XXI u. S. 33. in nasl. 33 Styl III (VIII), 1922/23, Nr. 2-3, S. 32 u. 43. 35 O slovenskem nacionalnem gibanju v 19. in zgodnjem 20. stoletju: 34 Zur marxistischen Prägung und Verwendung dieses Topos vgl. Roman Carole Rogel, The Slovenes and Yugoslavism 1890-1914, Boulder, Rosdolsky, Friedrich Engels und das Problem der „geschichtslosen“ Völker, in: 1977; Janko Pleterski, »Die Slowenen«, v: Wandruszka, Urbanitsch, Archiv für Sozialgeschichte IV, 1964, S. 87-282, hier S. 192ff. op. cit., str. 801-838; Ivo Banac, The National Question in Yugoslavia. Origins, History, Politics, Ithaca, 1984; A. Collins Jenko, An Evolution of 35 Über die slowenische Nationalbewegung im 19. und frühen 20. Jahrhundert: the Politics of Fragmentation. A Case Study of Slovenes in Yugoslavia, Carole Rogel, The Slovenes and Yugoslavism 1890-1914, Boulder 1977. – Janko Ann Arbor, 1984. O temi nacionalnega v ljubljanski arhitekturi: Dam- Pleterski, Die Slowenen, in: Wandruszka – Urbanitsch (wie Anm. 9), S. 801- jan Prelovšek, »Die Suche nach nationalen Ausdrucksformen in der 838. – Ivo Banac, The National Question in Yugoslavia. Origins, History, Politics, Architektur am Beispiel von Ljubljana/Laibach«, v: Heidemarie Uhl Ithaca 1984. – A. Collins Jenko, An Evolution of the Politics of Fragmentation. A (ur.), Kultur – Urbanität – Moderne. Differenzierungen der Moderne in Case Study of Slovenes in Yugoslavia, Ann Arbor 1984. – Zum Thema des

121 70-123_Esej 2/13/08 3:24 PM Page 122

esej

Zentraleuropa um 1900, Dunaj, 1999, str. 181-196. Nationalen in der Architektur Ljubljanas: Damjan Prelovšek, Die Suche nach 36 Prva meni znana, še neposredna uporaba pojma: Karel Dobida, »Ple- nationalen Ausdrucksformen in der Architektur am Beispiel von čnik v Ljubljani«, v: Mladika, 1934, št. 8, str. 308. Ljubljana/Laibach, in: Heidemarie Uhl (Hg.), Kultur – Urbanität – Moderne. Differenzierungen der Moderne in Zentraleuropa um 1900, Wien 1999, S. 181- 37 Gl. »Stele France«, v: Slovenski biografski leksikon, 3. knjiga, Ljubljana 196. 1971, str. 465-468. 36 Die erste mir bekannte, noch indirekte Verwendung des Begriffs: Karel 38 France Stele, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Kulturnozgodo- Dobida, Plečnik in Ljubljana, in: Mladika, 1934, Nr. 8, S. 308. vinski poskus, Ljubljana 1924, str. 3. 37 Zur Person: Stele France, in: Slovenski biografski leksikon, Bd. 3, Ljubljana 1971, 39 Ibid., str. 150-154. S. 465-468. 40 V tem kontekstu so zanimivi: France Stele, Jože Plečnik na Hradčanih 38 France Stele, Oris zgodovine umetnosti pri slovencih. Kulturnozgodovinski in v Ljubljani, Ljubljana, 1930; id., Ljubljanski grad slovenska akropola, poskus, Ljubljana 1924, S. 3. Celje, 1932; id., »Načrt za univerzitetno knjižnico«, Dom in svet, XLV, 39 1932, str. 169-174. Ibidem, S. 150-154. 40 41 Id., Ljubljanski grad, str. 4. Im hier gegebenen Kontext sind von Interesse: France Stele, Jože Plečnik na Hradčanih in v Ljubljani, Ljubljana 1930. – Idem, Ljubljanski grad slovenska 42 »Nova, povojna Ljubljana […] je duhovna prestolnica najvišje funk- akropola, Celje 1932. – Idem, Načrt za univerzitetno knjižnico, in: Dom in svet cijske oblike organizma človeštva, naroda […]«. Id., »Načrt«, str. 169. XLV, 1932, S.169-174. 43 »Tretjič v svoji zgodovini [Ljubljana] doživlja svoj razcvet, tretjič je 41 Idem, Ljubljanski grad (wie Anm. 40), S. 4. prisiljena iskati temu razcvetu vidno, dostojno posodo, izgraditi svoj 42 organizem tako, da bo res glava in srce nevidnega telesa duhovnega „Nova, povojna Ljubljana […] je duhovna prestolica najvišje funkcijske oblike organizma, za katerega je poklicana, da misli in čustvuje.« Ibid. organizma človeštva, naroda […]“. Idem, Načrt (wie Anm. 40), S. 169. 43 44 »Ta Ljubljana je v vsakem oziru vrh skrbno zgrajene piramide sloven- „Tretjič v svoji zgodovini [Ljubljana] doživlja svoj razcvet, tretjič je prisiljena stva.« France Stele, Ljubljana, Ljubljana, 1940, str. 10. iskati temu razcvetu vidno, dostojno posodo, izgraditi svoj organizem tako, da bo res glava in srce nevidnega telesa duhovnega organizma, za katerega 45 Ibid., str. 14-15. Kljub vsemu četrtina slik v knjigi prikazuje Plečnikova je poklicana, da misli in čuvstvuje“. Ibidem. dela. 44 „Ta Ljubljana je v vsakem oziru vrh skrbno zgrajene piramide slovenstva“. 46 Prvi je na to opozoril Stele, Jože Plečnik. France Stele, Ljubljana, Ljubljana 1940, S. 10. 47 Prim. id., »Hram slave pri sv. Krištofu«, Dom in svet, XLVI, 1933, str. 64- 45 Ibidem, S. 14f. Immerhin ein Viertel der dem Band beigegebenen 71. Abbildungen zeigen Arbeiten Plečniks. 48 Prim. id., Ljubljanski grad. 46 Als erster wies darauf hin: Stele, Jože Plečnik (wie Anm. 40). 49 Prim. id., »Načrt«. 47 Vgl. Idem, Hram slave pri sv. Krištofu, in: Dom in svet XLVI, 1933, S. 64-71. 50 Vlado Valenčič, Ljubljanski regulacijski načrti 1919-1945, Zgodovinski 48 Vgl. Idem, Ljubljanski grad (wie Anm. 40). arhiv Ljubljana, rokopisna zbirka, str. 32-33. 49 Vgl. Idem, Načrt (wie Anm. 40). 51 Prim. tudi Stabenow, op. cit., str. 141. 50 Vlado Valenčič, Ljubljanski regulacijski načrti 1919-1945, Zgodovinski arhiv 52 Prelovšek, Architectura perennis, str. 262. Ljubljana, Rokopisna zbirka, S. 32f. 53 Primera stavb, pri katerih je Plečnik uporabljal kombinacijo opeke in 51 Vgl. auch Stabenow (wie Anm. 6), S. 141. apnenca, sta tudi zavarovalnica Vzajemna (1928-30) in cerkev sv. Mi- 52 haela na Barju (1936-38). O uporabi materialov gl. tudi Monika Pe- Prelovšek, Architectura perennis (wie Anm. 6), S. 262. mič, »Fassadenstrategien bei Plečnik: Erörterung an drei Beispielen«, 53 Weitere Beispiele für die Verwendung der Materialkombination aus Ziegel v: Zbornik za umetnostno zgodovino, XXXIX, 2003, str. 146-173, tu str. und Kalkstein sind Plečniks Gebäude der Vzajemna zavarovalnica (1928-30) 154-167. und die Kirche Sv. Mihael na Barju (1936-38). Zur Materialverwendung 54 Prelovšek, Architectura perennis, str. 264. neuerdings auch Monika Pemič, Fassadenstrategien bei Plečnik: Erörterung an drei Beispielen, in: Zbornik za umetnostno zgodovino, N.S., XXXIX, 2003, S. 55 O projektu spomenika: »Pred proslavo 120letnice ustanovitve Ilirije«, 146-173, hier S. 154-167. Slovenski narod, LXII, št. 198, 31.8.1929, str. 3. Prim. tudi Špelca Čopič, 54 Damjan Prelovšek, Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Lju- Prelovšek, Architectura perennis (wie Anm. 6), S. 264. bljana, 1991, str. 31; Špelca Čopič, Javni spomeniki v slovenskem kipar- 55 Über das Denkmalprojekt berichtet: Pred proslavo 120letnice ustanovitve stvu prve polovice 20. stoletja, Ljubljana, 2000, str. 305-307. Ilirije, in: Slovenski narod LXII, Nr. 198, 31.8.1929, S. 3. – Vgl. außerdem: Špelca 56 Posvetilo neznanemu vojaku je tema napisov na zahodni in vzhodni Čopič – Damjan Prelovsek – Sonja Zitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, strani stele. Napis na zahodni strani se glasi: »SOUS CETTE PIERRE / Ljubljana 1991, S. 31. – Špelca Čopič, Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu NOUS AVONS DEPOSE / TES CENDRES / SOLDAT SANS NOM / DE prve polovice 20. stoletja, Ljubljana 2000, S. 305-307. L’ARMEE / NAPOLEONIENNE / POUR QUE TU REPOSES / AU MILIEU 56 Die Widmung an den unbekannten Soldaten ist Thema der Inschriften auf DE NOUS / TOI QUI EN ALLANT / A LA BATAILLE / POUR LA GLOIRE / der West- und Ostseite der Stele. Die Inschrift der Westseite lautet: „SOUS DE TON EMPEREUR / ES TOMBE / POUR NOTRE / LIBERTE«. Na vzho- CETTE PIERRE / NOUS AVONS DEPOSE / TES CENDRES / SOLDAT SANS NOM / dni strani preberemo: »NE VEMO KJE / SI SE RODIL / NE KOD / TE JE DE L’ARMEE / NAPOLEONIENNE / POUR QUE TU REPOSES / AU MILIEU DE VIHAR PODIL / PRI NAS SI PAL / ZA NAS SI PAL / DA JE NAŠ ROD / IZ NOUS / TOI QUI EN ALLANT / A LA BATAILLE / POUR LA GLOIRE / DE TON MRAKA VSTAL«. Napisa na severni in južni strani sta citata iz ode Iliri- EMPEREUR / ES TOMBE / POUR NOTRE / LIBERTE“. Auf der Ostseite ist zu lesen: ja oživljena pesnika Valentina Vodnika (1758-1819). Ti strani spome- „NE VEMO KJE / SI SE RODIL / NE KOD / TE JE VIHAR PODIL / PRI NAS SI PAL / nika poleg tega poudarjata bronasti glavi, podoba Napoleona in per- ZA NAS SI PAL / DA JE NAŠ ROD / IZ MRAKA VSTAL“. Dagegen zitieren die sonifikacija Ilirije, delo kiparja Lojzeta Dolinarja. Pod Napoleonovo Inschriften der Nord- und Südseite aus der Ode Ilirija oživljena des Dichters glavo, ki gleda proti severu, je napis: »NAPOLEON REZHE / ILIRIA Valentin Vodnik (1758-1819). Diese beiden Seiten des Denkmals sind außer- VSTAN / DUH STOPA V SLOVENZE / NAPOLEONOV / EN SAROD PO- dem durch zwei Bronzeköpfe ausgezeichnet, ein Bildnis Napoleons und eine GANJA / PREROJEN VES NOV«. In na nasprotni strani: »NA GREZIE Personifikation Illyriens, Werke des Bildhauers Lojze Dolinar. Unter dem nach ZHELU / KORINTO STOJI / ILIRIA V SERZU / EVROPE LESHI / KORINTU Norden blickenden Kopf Napoleons liest man: „NAPOLEON REZHE / ILIRIA SO REKLI / HELENSKO OKO / ILIRIA PERSTAN / EVROPINI BO«. Besedi- VSTAN / DUH STOPA V SLOVENZE / NAPOLEONOV / EN SAROD POGANJA / la za stelo je izbral pesnik Oton Župančič (1878-1949). Za napotilo na PREROJEN VES NOV“. Auf der gegenüberliegenden Seite heißt es: „NA GREZIE Vodnikovo pesem, ki je vodilo spomenika, se zahvaljujem Stanku Ko- ZHELU / KORINTO STOJI / ILIRIA V SERZU / EVROPE LESHI / KORINTU SO REKLI koletu. / HELENSKO OKO / ILIRIA PERSTAN / EVROPINI BO“. Die Zusammenstellung 57 Prim. tudi France Stele, V obrambo Rimskega zidu na Mirju v Ljubljani, der Texte für die Stele lag in den Händen des Dichters Oton Župančič (1878- Ljubljana, 1928. 1949). Für den Hinweis auf das Gedicht Vodniks, das dem Denkmal als Leitspruch dient, danke ich Stanko Kokole. 58 Zdi se, da je to prakso prisvojitve »tujih elementov« pri izgradnji »na- 57 cionalne« identitete pripravila teoretska izjava Franceta Steleta, ki je Vgl. auch France Stele, V obrambo Rimskega zidu na Mirju v Ljubljani, Ljubljana v Orisu, str. 157, zavzel podobno stališče: »Ako je kak spomenik vršil 1928. skozi stoletja in mogoče tisočletje svojo nalogo med nami, je nedvo- 58 Diese Praxis der Aneignung ‚fremder’ Elemente bei der Konstruktion einer mno, da je vplival na našo psiho in tako postal naš, če je tudi delo tu- ‚nationalen’ Kultur erscheint vorbereitet durch eine theoretische Äußerung jega duha, tujih rok in tudi, če je bil za nas v času postanka vsebinsko France Steles, der in Oris (wie Anm. 38), S. 157, eine ähnliche Haltung ein- in estetsko nedostopnega značaja.« Sam Plečnik je že leta 1905 v in- nimmt: „Wenn ein Denkmal durch Jahrhunderte, womöglich durch tervjuju za časopis Naši zapiski dejal, da je kontinuiteta mesta ključna Jahrtausende hindurch seine Rolle bei uns gespielt hat, dann hat es zweifellos za »slovenski« značaj umetniških fenomenov. Jože Plečnik, »Prešer- auf unsere Psyche eingewirkt und gehört uns daher an […]“ („Ako je kak nov spomenik v Ljubljani«, Naši zapiski, III, 1905, št. 10-11, str. 149- spomenik vršil skozi stoletja in mogoče tisočletje svojo nalogo med nami, je 151, ponatis v: Dušan Grabrijan, Plečnik in njegova šola, Maribor, nedvomno, da je vplival na našo psiho in tako postal naš, če je tudi delo tuje- 1968, str. 113-116. Prim. tudi Prelovšek, Wiener Arbeiten, str. 48 in 50. ga duha, tujih rok in tudi, če je bil za nas v času postanka vsebinsko in estetsko nedostopnega značaja“). Plečnik selbst beschrieb bereits 1905 in einem 59 »Prostor, ki ga tu vmes zavzema Kongresni trg, je direkten potomec Interview mit der Zeitschrift Naši zapiski die Kontinuität des Ortes als auss- obzidnega jarka Emone in se je v ti obliki vzdržal kljub vsem topo- chlaggebend für den ‚slowenischen’ Charakter künstlerischer Phänomene. grafskim spremembam svoje okolice od antike do danes.« France Jože Plečnik, Prešernov spomenik v Ljubljani, in: Naši zapiski III, 1905, Nr. 10-11, Stele, Uršulinska cerkev. Biser ljubljanske arhitekture, Ljubljana, 1930, S. 149-151, abgedruckt in: Dušan Grabrijan, Plečnik in njegova šola, Maribor str. 14-15. 1968, S. 113-116. Vgl. auch Prelovšek, Wiener Arbeiten (wie Anm. 6), S. 48 u. 50. 60 Assmann, op. cit., str. 17. 59 „Prostor, ki ga tu vmes zavzema Kongresni trg, je direkten potomec obzidne- 61 Ibid., str. 38-39 in 59-60. ga jarka Emone in se je v ti obliki vzdržal kljub vsem topografskim spremembam svoje okolice od antike do danes“. France Stele, Uršulinska cerkev. Biser ljubljanske arhitekture, Ljubljana 1930, S. 14f. 60 Assmann (wie Anm. 3), S. 17. 61 Ibidem, S. 38f. u. 59f.

122 70-123_Esej 2/13/08 3:24 PM Page 123

123