( 1 )

LETNIK XIV, ŠT. 2/2013 BOVEC, KOBARID, SO^A ISSN 1581-6087

SNIKPublikacija Posoškega razvojnega centra

• Tudi Poso~je verjame v ~ude`e in Gajine korake • Obilo dobrega iz na{ih krajev • Razvoj kolesarskega turizma na obmejnem obmo~ju • Bivali{~a tolminskih puntarjev • Zdrav na~in kuhanja in peke je lahko projekt • Poklon dedu, padlemu na so{ki pre`ivetja v kriznih ~asih fronti pred skoraj 100 leti

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Uvodno razmi{ljanje ( 2 ) Tudi Poso~je verjame v ~ude`e in Gajine korake

em vam že povedala, da obo- Zato smo iskali neko trajnejšo reši- la omehčati srca Slovencev in se na- žujem pravljice? Vanje je po eni tev, tudi preko naših meja. Našli smo posled samostojno postavila na svoje S strani ujeto toliko nesreče, gor- jo v ZDA, kjer že vrsto let opravljajo noge. ja, obupa, vendar me v njih vedno operacijo − tako imenovano selektivno V pravljice in čudeže pa očitno ne znova fascinirajo glavni junaki, ki z dorzalno rizotomijo. Ta kirurški poseg, verjamem samo jaz, ampak tudi šte- dobršno mero upanja, vere in ljubezni ki poteka na živcih v sami hrbtenjači vilni prebivalci Posočja, ki so že pri- naposled misiji nemogoče naredijo pacienta, bi Gaji trajno odstranil spa- stopili k zbiranju sredstev za malo Številka vpisa v razvid medijev: 787 konec. Danes berem novo pravljico, stičnost (stalno povečan mišični tonus Gajo. Na ta račun se je in se še bo ISSN 1581-6087 ki pripoveduje o dvoletni punčki Gaji in šibkost v mišicah) oziroma bi jo odvilo kar nekaj dobrodelnih akcij. Izdal in založil: Ivančič in njenih šibkih nožicah. Av- vsaj zmanjšal na minimum, kar bi Sredstva za Gajine korake so na va- Posoški razvojni center torja, Gajina starša Sonja Ulčar Ivan- posledično pripomoglo k boljši giblji- Košpar Trg svobode 2, 5222 Kobarid škem prazniku zbirali Volarci. čič in Boštjan Ivančič, v uvodu pra- vosti ter navsezadnje tudi k samostoj- Poleg tega se bo 18. maja v Diskoteki Zanj: vita takole: ni hoji. S tem posegom bi jo odrešili Bugatti v ta namen odvil Dobrodelni mag. Almira Pirih »Gaja je dve leti stara deklica, ki bolečin, ki jih trpi zaradi spastičnosti, Troll Tmin žur, drugi konec tedna v Naslov: zaradi cerebralne paralize ne more hkrati pa preprečili okvare sklepov, ki juniju pa je predviden tudi štafetni tek Uredništvo Sočasnika samostojno stati oziroma hoditi. Rodi- jih povzroča krčenje mišic in nepravil- Padlih borcev 1b, 5220 Tolmin na športnem igrišču ob OŠ Simona la se je s 33. tedni in je imela ob roj- no gibanje. Gregorčiča v Kobaridu. Občina Koba- Telefon: stvu zaradi nedonošenosti kar nekaj Žal pa se velikokrat vse ustavi pri rid bo namreč za Gajo v sodelovanju 05/38-41-510 (glavna urednica) težav. Ena od njih je bila tudi dihalna 05/38-41-502 (pomočnica urednice) denarju in tudi nam se tokrat je, saj s sponzorji donirala sredstva za vsak 05/38-41-500 (Posoški razvojni center) stiska, zaradi katere možgani niso operacija ter vsi stroški, povezani z njo, pretečen kilometer – prijave zbira To- dobili dovolj kisika, to pa je privedlo zahtevajo zelo veliko denarja. Sama Faks: maž Skočir na telefonski številki 051- 05/38-41-504 do trajnih, nepopravljivih možganskih operacija stane 34.000 evrov, v prime- 684-104. Denar za Gajine korake pa okvar. Žal so nam zdravniki diagnozo ru, da bo potrebna še dodatna orto- bodo zbirali tudi organizatorji leto- E-pošta: postavili šele pred kratkim in tako pedska operacija pa se strošek poveča [email protected] šnjega Festivala Fronta in bržkone še smo zamudili dve najpomembnejši še za 9.000 evrov, tu so potem še potni mnogi drugi organizatorji različnih Spletne strani: leti, ko bi se dalo z vajami zanjo na- stroški – letalska vozovnica do ZDA za www.prc.si/socasnik prireditev. (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) rediti največ. V tem času nismo bili 4-člansko družino znaša okoli 3.000 Vse zgoraj omenjene dobrodelne deležni nobenih posebnih obravnav, evrov, enomesečno bivanje v ZDA, ko- akcije so predstavljene tudi na Face- Glavna in odgovorna urednica: kljub temu da je Gaja ves čas gibalno likor je nujno za rehabilitacijo po ope- Tatjana Šalej Faletič book strani Za Gajine korake, kjer pa močno zaostajala za svojimi vrstniki. raciji, še dodatnih 2.000 evrov, obve- mama Sonja opozarja tudi na zlorabe, Pomočnica urednice: V razvojno ambulanto smo bili spreje- zen kontrolni pregled po štirih mesecih Mateja Kutin ki se dogajajo v zvezi z zbiranjem ti samo dvakrat in imeli enkrat teden- vsaj še 3.000 evrov. Doma bodo po- denarja za Gajino operacijo. »Dobili Stalni dopisnici: sko po eno uro fizioterapije. Njeno trebne intenzivne fizioterapije vsaj še smo obvestilo, da v Mariboru dve ženski Nataša Hvala Ivančič (za Občino Koba- stanje pa se je ves čas samo slabšalo. eno leto po posegu. Za to bomo mora- rid), Špela Kranjc (za Občino Tolmin) pobirata donacije za Gajo. Mi o tem ne Ker nam tudi po postavljeni diagnozi li kupiti posebne vadbene naprave, vemo ničesar! Donacije za Gajo se na- Oglasno trženje: ne pripada drugega kot dvakrat na kar spet nanese zajeten kupček denar- 05/38-41-502 (Mateja Kutin) kazujejo samo prek tu (opomba ure- Cenik oglasov najdete na spletni strani: leto po en teden strnjenih obravnav na ja. Po grobi oceni bodo stroški vsega dništva: na Facebook strani Za Gajine www.prc.si/socasnik/dodatno/cenik- Soči in ena ura fizioterapije na teden naštetega znašali okrog 60.000 evrov. korake) objavljenih računov, naslovov oglasevanja. (kar je absolutno premalo, da bi Gaji Kot vsi starši tudi midva želiva za oziroma v okviru akcij, ki so na tej Lektoriranje: preprečili slabšanje stanja, kaj šele, da najino hčerko najboljše. V našem pri- strani objavljene.« Poleg tega pravi Polona Hadalin Baša, Polonca Kavčič bi se izboljšalo), smo se odločili stvari meru je najboljše to, da bi Gaja sho- tudi, da je dobila še eno opozorilo, in vzeti v svoje roke. dila, da bi se lahko neovirano igrala Fotografija na naslovnici: sicer, »da v Mariboru in okolici deluje Tatjana Šalej Faletič Poleg tega, da sami vsak dan ogro- s svojimi sovrstniki in da bi v življenju društvo Čebelica, ki pobira sredstva za mno delamo z njo, smo ji trikrat te- lahko počela vse, kar se drugim zdi Ilustracija: pomoči potrebne otroke. Pred kratkim Marko Podjavoršek densko priskrbeli privatne ure fiziote- samoumevno. Ker na tej njeni poti so zbirali za malega Gala, katerega rapije, z majem pa začne prvi sklop največjo oviro predstavlja denar, se na mama od njih ni prejela niti centa. Oblikovanje, tehnična priprava in tisk: terapij therasuit. Kljub vsemu pa vse vas obračamo s prošnjo za pomoč in Gaya d.o.o. Zdaj so si menda izbrali novo vabo – te terapije pripomorejo bolj kot ne sa- vsak še tako majhen prispevek bo več mojo Gajico! Zato pozivam vse, da ne Naklada: mo k vzdrževanju trenutnega stanja kot dobrodošel. 7.250 izvodov darujejo neznancem na ulici, saj z in čim daljšemu odlaganju trajnih Že vnaprej se vam zahvaljujeva za Vire navajamo po mednarodnem standar- nami nimajo nobene veze!!« skrajšav mišic ter okvar skeleta (gle- vsako donacijo, ki bo Gaji pomagala du ISO 690 za klasične in ISO 690-2 za Tatjana Šalej Faletič, žnjev, kolen, kolkov in hrbtenice), k prvim samostojnim korakom.« elektronske vire. glavna in odgovorna urednica čemur nato sledi vrsta invazivnih po- Verjamem, da bom lahko nekoč Distribucija: segov: od vbrizgavanja botulin toksina svojim vnukom pripovedovala pravlji- Vir: Pomagajmo Gaji do prvih samostojnih Sočasnik se brezplačno distribuira po korakov! Za Gajine korake. (Online). (Citirano vseh gospodinjstvih Zgornjega Posočja. v telo, do mavčenja nogic ter raznih co s srečnim koncem o punčki Gaji, 8. 5. 2013). Dostopno na spletnem naslovu: https://www.facebook.com/ZaGajineKorake. Publikacijo sofinancirajo: operativnih posegov. ki je s svojimi šibkimi nogicami uspe- Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo, Občina Bovec, Občina Prispevek Za Gajine korake lahko nakažete na humanitarni račun ROTARACT KLUB-a GROSUPLJE (www.rotaract- Kobarid in Občina Tolmin grosuplje.si): TRR: SI56 0202 2025 6358 059, Sklic: 00 14012011, Namen: Donacija za Gajo ali prek poštne naka- znice: Gaja Ivančič, Soteska 61, 1240 Kamnik Letnik XIV, št. 2, 2013

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 ( 3 )

Iz vsebine OGLAS V SOČASNIKU BO PONESEL VAŠE IME V VSA POSOŠKA GOSPODINJSTVA – IZKORISTITE TUDI MOŽNOST OBJAVE BARVNIH OGLASOV.

BOVEC • KOBARID • TOLMIN Vse o oglaševanju v našem periodičnem tiskanem mediju z naklado POSOŠKI RAZVOJNI CENTER 7.250 izvodov najdete na spletni strani www.prc.si, lahko pa se obrnete TRG SVOBODE 2 5222 KOBARID tudi na Matejo Kutin (05/38-41-502, [email protected]).

REZERVIRAJTE SI SVOJ OGLASNI PROSTOR IN NAGOVORITE 7.250 GOSPODINJSTEV!

4 PRC-jeva oglasna deska:

6 So~a spodbuja za~etne investicije (6): @elijo si {e POSTANITE IZID NASLEDNJE ŠTEVILKE NAROČNIK/-ICA ve~ takih spodbud in Izid naslednje številke Sočasnika bo predvidoma konec junija. Vsi, pomo~i e-SOČASNIKA ki boste v njej želeli objaviti kak prispevek, nam ga posredujte do Vse, ki želite postati 27. maja oziroma v dogovoru z urednico. 8 Zdru`enje Bike Alpe Adria: naročniki e-Sočasnika, Razvoj kolesarskega vabimo, da nam na mateja. Na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/objava-prispev- turizma na obmejnem [email protected] sporočite svoj ka sta na voljo obrazec in podrobnejša navodila za vpis besedil, ki obmo~ju e-naslov, na katerega vam jih boste želeli objaviti. Objavili bomo samo tista, ki jih boste skla- bomo pošiljali povezavo na dno z novo uredniško politiko poslali v okviru dane aplikacije, po- 9 Bogatim, ker se u~im (3): naš spletni medij. sredovane fotografi je pa naj bodo v visoki resoluciji (vsaj 1 Mb). Zdrav na~in kuhanja in Uredništvo Uredništvo peke je lahko projekt pre`ivetja v kriznih ~asih Utrinki Iz ob~inskih uprav: 12 Ob~ina Bovec SIMBOL SLOGE V KRAJU 15 Ob~ina Kobarid Kne`a – V zimi 1981/1982 se je 20 Ob~ina Tolmin skupina žensk različnih starosti lotila izdelave štiri krat dva metra velike ta- 27 Tr`nica Tolmin: Obilo piserije, ki naj bi postala nekakšna dobrega iz na{ih krajev prispodoba sloge v Krajevni skupno- sti Kneža, ki zaobjema vasi Klavže, Kneške Ravne, Knežo, Logaršče, 29 300 let tolminskega punta , in Temljine. Tapiseri- (2): Bivali{~a tolminskih ja je namreč začela nastajati ravno v puntarjev času, ko so na Kneži, središču kra- jevne skupnosti, gradili kulturni in športni dom. Ta je nadomeščal ob 32 Nesnovna kulturna potresu porušene družbene objekte dedi{~ina Zgornjega omenjenih vasi in je bil plod složnega Poso~ja (2): [empav dela krajanov, saj je bil zgrajen s sa- moprispevki ter prostovoljnim delom. TAPISERIJA S PUNTARJI, ki bo do junija začasno krasila stopnišče tolminske knjižnice, je prispo- Učiteljica Jolanda Dalić je iz Bevko- doba sloge v Krajevni skupnosti Kneža. Žene, ki so v zimi 1981/1982 izdelovale štiri krat dva metra 34 Pustili so svoj pe~at: Poklon veliko tapiserijo, se skupnega dela rade spominjajo in so na svoj izdelek še danes ponosne. dedu, padlemu na so{ki ve povesti Tolminski punt izbrala tri ilustracije slikarja Iva Šubica. Odlo- drej Jermol iz Tolmina. Žene so po- koncertov ter drugih prireditev. fronti pred skoraj 100 leti čili so se za prizor množice puntarjev, samezne kose vozlale doma, nato pa V lanskem letu je kulturni dom doživel ki jim v ospredju poveljuje eden iz- jih v celoto sešile v prostorih šole. Po celovito prenovo, a tapiserija je tudi v 36 Javni razpisi in pozivi med voditeljev tolminskega punta natančnih zapisih takratnega blagajni- njem našla svoje mesto. Morda je Simona Golja s Kneže, ki pa je ta- ka Ivana Laharnarja je material za ta prav ta izdelek mlade, ki so v tukajšnji krat, kot se je kasneje izkazalo, že izdelek stal 15.710 dinarjev. Dolga krajevni skupnosti v zadnjih letih za- 38 Knji`na polica umrl. Predlogo za tapiserijo, ki je raz- leta je tapiserija krasila čelno steno gnano poprijeli za delo, navdihnil, da deljena na 45 delov in je nastajala kulturnega doma in bila priča velike- so objekt poimenovali Dom puntarjev. 39 Koledar prireditev kot mozaik, je po ilustraciji izdelal An- mu številu proslav, gledaliških iger, Besedilo in foto: Jerica Kragelj

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 PRC-jeva oglasna deska ( 4 )

Operacija RŠS je sofinancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada in se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva«; prednostne usmeritve »Štipendijske sheme«.

Posoški razvojni center je 29. marca 2013 objavil JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA VKLJUČITEV V REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO (RŠS) GORIŠKE REGIJE ZA ŠOLSKO/ ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014. Roka za oddajo vlog sta dva, in sicer 31. maj in 31. julij 2013. Poziv je v celoti objavljen na strani 36. Dodatne informacije: JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA VKLJUČITEV V RŠS je Posoški razvojni cen- • Marjetka Čopi Cvek (telefon: 05/38-41-516, ter (PRC) med drugim predstavil tudi v sklopu Čezmejnega zaposlitvenega sejma, ki je v okviru Evropskih zaposlitvenih dnevov 11. aprila potekal v prostorih Mestne e-pošta: [email protected]), občine Nova Gorica. Tu smo obiskovalcem in sodelujočim razstavljavcem (tako delodajalcem kakor organizacijam z obeh strani meje) predstavljali projekt RŠS • mag. Damijana Kravanja (telefon: 05/38-41-511, Goriške regije, katere nosilec in štipenditor je prav PRC. Prijavna dokumentacija e-pošta: [email protected]). (javni poziv in prijavni obrazec) je od objave dalje na voljo na PRC-jevi spletni stra- ni www.prc.si pod rubriko Razpisi. Foto: arhiv PRC M. Č. C.

POPIS KOLESARSKIH POTI V REGIJI Posoški razvojni center Pozivamo vas, da nam do 30. junija posredujete: (PRC) začenja s popisom • kolesarske trase (obstoječe in pobude) zarisane na zemlje- obstoječih in potencialnih vidu ali v obliki GPS sledi (dolinske povezovalne poti, gor- kolesarskih poti na območju sko-kolesarske poti, turistične in tematske poti primerne Severne Primorske (Goriške za kolesarje), statistične regije). S tem • vse ostale informacije, za katere menite, da so potrebne. želimo preseči prepogosto Delovna skupina bo prispelo gradivo pregledala in uskladila razdrobljenost pobud, s predlagatelji ter nosilci urejanja prostora. Rezultat bo osno- predvideti glavne in va skupne kolesarske hrbtenice območja za potrebe usklaje- pomožne povezave med nega urejanja, označevanja, promocije ali drugih dejavnosti. območji ter opredeliti Dodatne informacije: [email protected] poti, ki potrebujejo dodatna soglasja oziroma Informacije o tehnični pripravi: peter.dakskobler@lto- usklajevanja. sotocje.si Podatke pošljite na PRC, Ul. padlih borcev 1 b, 5220 Tolmin ali na e-naslov: [email protected].

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI Ministero dell’Economia RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO e delle Finanze

Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacio- nalnih sredstev.

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 PRC-jeva oglasna deska ( 5 )

SLOVENIJA – UČEČA SE DEŽELA

Teden vseživljenjskega učenja Osebna izkaznica TVU 2013 (TVU) je najvidnejša promocij- • Ime projekta: Teden vseživljenjskega učenja (v anglešči- ska manifestacija na področju ni: Lifelong Learning Week) izobraževanja in učenja v Slove- • Slogan: Slovenija – učeča se dežela niji. Viziji vseživljenjskega uče- • Prva izpeljava: 1996 (v letih 1996–2007 je TVU potekal nja sledimo tudi na Posoškem v jesenskem času) razvojnem centru (PRC), saj smo • Namen: Promocija in udejanjanje strategije vseživljenj- prepričani, da je v tako hitro skega učenja za vse ljudi spreminjajočih se razmerah tre- • Andragoški center Slovenije ba učenje in izobraževanje pri- Nacionalni koordinator: bližati vsem ljudem. Prav TVU • Koordinator za Zgornje Posočje: Posoški razvojni center je priložnost, da spoznamo, kaj • Uradni termin izvajanja: načeloma tretji teden v maju, vse nam v tem sklopu ponuja letos od 13. do 19. maja, sicer pa štejejo vse prireditve, ki naše lokalno okolje. so izpeljane od 1. maja pa do 30. junija istega leta TVU na našem območju usklaju- • Tematska usmerjenost: povezava z Evropskim letom dr- jemo in prirejamo v sodelovanju žavljanov in Mednarodnim letom sodelovanja na podro- s številnimi institucijami, javnimi čju voda zavodi, nevladnimi organizacija- • Kontaktna oseba za območje Zgornjega Posočja: Nataša mi, skupinami ter posamezniki Klobučar Štrancar, telefon: 05/38-41-514, e-pošta: nata- na območju Zgornjega Posočja. [email protected]. Informacije o prireditvah po vsej Sloveniji dobite na spletni strani: tvu.acs.si/koledar/iskanje.

NAŠA DEDIŠČINA »ROKODELSTVO IN DOMAČA OBRT« Konec maja bomo na Posoškem razvojnem uporabiti v današnjem času. centru (PRC) v okviru projekta Study Circles Posamezna srečanja bodo potekala izmenično začeli izvajati prvi čezmejni pilotni študijski na slovenski in italijanski strani. Skupaj z men- krožek (ŠK) z naslovom Naša dediščina »roko- torji bodo udeleženci zastavili program dela in delstvo in domača obrt«. cilje, ki jih bodo postopoma realizirali v okviru K sodelovanju vabimo vse, ki še imate znanja s krožka (na primer: način umestitve tradicio- področja rokodelstva, umetnostne in etnološke nalnih obrtniških znanj v današnji čas, nastopi obrti ter se z dejavnostjo ukvarjate amatersko na raznih prireditvah, oblikovanje spominkov, ali profesionalno. oblikovanje izobraževalnega programa za pre- nos znanj na mlajše generacije itd.) ter tako Udeležba v čezmejnem ŠK, ki bo trajal 40 ur, oplemenitili še živečo dediščino naših predni- je brezplačna. Krožek se bo odvijal v Zgornjem kov. Posočju in v Nadiških ter Terskih dolinah. Nje- Prijava in dodatne informacije za vključitev v gov namen je povezovanje rokodelcev, ki imajo ŠK: Peter Domevšček, slovenski mentor, tele- znanja vezana na lokalno dediščino, da se med fon: 031-409-012, e-pošta: peter.domevscek@ seboj spoznajo, si izmenjajo izkušnje, se dogo- prc.si vorijo o sodelovanju in se soočijo z izzivom, kako znanja naših dedov ter babic kar najbolje www.study-circles.eu

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI Ministero dell’Economia RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO e delle Finanze

Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacio- nalnih sredstev.

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 So~a spodbuja za~etne investicije (6) ( 6 )

@elijo si {e ve~ takih spodbud in pomo~i

V preteklem letu so na javnem razpisu za spodbujanje za~etnih investicij nepovratna sredstva pri- dobila podjetja IT elektronika d.o.o. iz Bovca, Ton-aktiv Turizem d.o.o. iz Breginja in INOL d.o.o. iz Poljubinja.

njihovimi lastniki smo se po- Vaše mnenje o ukrepu oziroma ra- govarjali o novih investicijah zvojnem programu Soča: Glede na Z in vzrokih za odločitev, da to, da imamo proizvodnjo daleč od kandidirajo na razpisu za omenjena večjih središč in posledično težje do- sredstva. Zanimala pa nas je tudi oce- bimo delo, nam pri tem zelo pomaga na razvojnega programa Soča, ki se ter nas spodbuja, da ne obupamo. z letošnjim letom izteka. Želimo si še več takih spodbud in pomoči, še posebej v teh težkih časih. NAKUP TEHNOLOŠKE OPREME Ime podjetja: IT elektronika d.o.o. GOSTINSKI OBJEKT S KRATKO- Dejavnost: proizvodnja strojev za druge posebne namene TRAJNO NASTANITVIJO Naziv projekta: nakup tehnološke Ime podjetja: Ton-aktiv Turizem d. opreme o.o. Odgovorna oseba: Boštjan Volarič, Dejavnost: turizem, trgovina, gostin- Željko Volarič stvo Lokacija investicije: Bovec Naziv projekta: gostinski objekt s Kratka predstavitev investicije: Naša kratkotrajno nastanitvijo investicija predstavlja nakup večsto- Lastnik podjetja: Pavel Tonkli Lokacija investicije: ODPRTJE GOSTINSKEGA OBJEKTA S KRATKOTRAJNO NASTANITVIJO – Tu gostom ponu- penjskega krožno-obdelovalnega stro- nekdanji med- jajo jedi iz jagnjetine in druge domače jedi, urejen pa bo tudi turistično-informacijski kotiček. Na ja z indeksno mizo za mehansko narodni mejni prehod (MMP) Robič prodaj bodo tudi lokalni proizvodi iz domače ovčje volne, pletenine, filc … in »vse kar rabi popo- obdelavo kovinskih izdelkov, kot so Kratka predstavitev investicije: Na tnik« (karte, razglednice itd.). »V drugi fazi bodo,« kot pravi lastnik Pavel Tonkli (na fotografiji le- vo), »oddajali tudi tri dvoposteljne sobe.« Foto: Lenka Vrečar struženje, rezkanje, vrtanje in reza- nekdanjem MMP Robič smo zaklju- nje navojev, na enem mestu. Obde- čili s prvo fazo investicije v gostinski udarek je na pridelkih iz naše dru- nine, filc … in »vse kar rabi popo- luje se lahko kosovni ali palični ma- objekt s kratkotrajno nastanitvijo, v žinske kmetije), pijačo ter napitke. tnik« (karte, razglednice itd.). V dru- terial. Stroj je namenjen visoko pro- katerem bo združenih več dejavnosti. Urejen je tudi turistično-informacijski gi fazi bomo oddajali tudi tri dvopo- dukcijski obdelavi, saj je izjemno Od konca aprila ponujamo jedi iz kotiček. Prodajamo pa tudi lokalne steljne sobe. Lokacija ponuja tržno hiter, saj vse faze obdelave izdelka jagnjetine in druge domače jedi (po- izdelke iz domače ovčje volne, plete- priložnost v smeri turistično-gostin- potekajo hkrati. Temu primerna je tudi cena obdelave, kar je v današnjih časih na trgu izrednega pomena. Utrinki Zakaj ste se odločili za prijavo na Javni razpis Soča 2012? Za prijavo DEL NEPREMI^NIN predvsem kmetijska zemljišča, ki jih predora ter poti do nje, soteske in na razpis smo se odločili, ker bi z PRENESLI NA OB^INE je ministrstvo na lokalno skupnost razgledne točke, s čimer bo nadgra- lastnimi sredstvi zelo težko izpeljali preneslo za namene javne infrastruk- dila programe v trdnjavi Kluže, ki je – Sredi marca je takratni mi- to investicijo ali je sploh ne bi. Poso~je ture in za potrebe zaščite ter reševa- že v lasti Občine Bovec. Kandidirala nister za obrambo Aleš Hojs z župani Cilji v prihodnje: V prihodnje želimo nja, saj evropski program Jadransko bo tudi na mednarodnih razpisih za občin Bovec Sinišo Germovškom, posodobiti inovativno tehnološko čezmejno sodelovanje sofinancira ureditev zgodovinske tematske poti. Kanal ob Soči Andrejem Maffijem, projekta razvoja letališke dejavnosti in opremo za vstop na svetovni trg in Tolmin Urošem Brežanom in županjo Predmet pogodbe z Občino Kanal ob izboljšanja pogojev za zaščito ter re- Soči je nekdanja stražnica Vogrinki s povečati produktivnost poslovanja za kobariške občine Darjo Hauptman ševanje. Občina Bovec bo letos za- pripadajočim zemljiščem, nastanitve- podpisal pogodbe o brezplačni odsvo- okoli trikrat ter s tem znižati stroške čela z gradnjo doma za zaščito in re- nim objektom, skladiščem in infra- jitvi nekaterih nepremičnin, ki jih bodo in povečati dodano vrednost. Naš cilj ševanje ter povezovalnega kraka od strukturnimi ter drugimi objekti. Mini- občine namenile za razvoj gospodar- je tudi zaposlitev treh novih delavcev letališča do načrtovanega heliporta, strstvo za obrambo je nekdanjo stra- ske, turistične ter drugih dejavnosti. in s tem vplivati na povečanje zapo- predvidena pa je tudi gradnja hangar- žnico leta 1996 oddalo v najem Pla- slenosti v Posočju. Prizadevamo pa Ministrstvo za obrambo RS (MORS) ja za helikopterje in zaključena enota ninskemu društvu Valentin Stanič Ka- je skladno s sklepom Vlade RS na kanalizacije. Na zemljiščih na obmo- si tudi pozitivno vplivati na okolje, nal, ki jo je s soglasjem ministrstva Občino Bovec preneslo nepremični- čju trdnjave Fort Herman bo Občina obnovilo. Skladno s pogodbo med saj bo nov stroj nadomestil tri klasič- ne, ki so v neposredni bližini letališča Bovec razvijala turistično dejavnost in občino in ministrstvom bo objekt tudi ne stružnice, kar pomeni manjšo Bovec in zemljišča na območju tr- ohranjala kulturno dediščino z obno- v prihodnje namenjen izvajanju planin- energetsko porabo, manj emisij in dnjave Fort Herman. Nepremičnine v vo trdnjave, male hidroelektrarne za ske dejavnosti, tečajem ter taborom kemikalij. neposredni bližini letališča Bovec so njeno energetsko oskrbo, ureditvijo in drugim oblikam zadovoljevanja in-

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 ( 7 )

ske ponudbe, saj se po dolini dnevno biti vse boljši. Želimo, da bi naši go- pretaka vse več prometa, še posebej stje pri nas radi posedeli, si privošči- v času poletne turistične sezone. Naš li napitek in se okrepčali z jedmi iz cilj je bil tudi povezava celotne dru- naše kuhinje. Z veseljem bomo z nji- žinske dejavnosti: ovčerejske kmetije mi pokramljali, jim nudili želene s pridelavo zelenjave, oddajanja informacije in možnost nakupa. Pro- apartmajev v počitniški hiši kmetije jekt smo zastavili dolgoročno. Trenu- in ponudbe na Robiču, ki hkrati slu- tni nosilci nove ponudbe bodo naši ži kot prodajno okno vseh naših de- otroci in njihovi partnerji. Za njimi javnosti. Z investicijo smo pridobili pa prihaja že naslednji rod – vnuki dve stalni in dve sezonski delovni me- in vnukinje. sti – v prvi vrsti za družinske člane. Vaše mnenje o ukrepu oziroma ra- Zakaj ste se odločili za prijavo na zvojnem programu Soča: Zelo po- Javni razpis Soča 2012? Vzporedno hvalno. Je enostaven, učinkovit, hiter. s pripravo projektne dokumentacije Pohvaliti moramo tudi odzivnost smo začeli iskati tudi najustreznejši skrbnikov na Posoškem razvojnem razpis za morebitna razvojna sred- centru. Vesna Kozar nam je vsa po- stva. Investicija je namreč finančno jasnila in napotke zelo hitro sporoči- zahtevna. Pripravili smo dokumenta- la. Program se izteka, a za Posočje bi NAKUP MOBILNEGA LASERSKEGA VARILNEGA SISTEMA – Kot pravi Matjaž Leban, so že- cijo za prijavo na soroden razpis bil potreben tudi vnaprej. Predlaga- leli z investicijo posodobiti proizvodno-tehnološki proces, s katerim je podjetje zmožno proizva- jati zahtevnejše aplikativne izdelke s področja merjenja in regulacije temperature ter tlaka. Foto: Agencije RS za kmetijske trge in ra- mo, da posoške občine poiščejo po- arhiv M. Lebana zvoj podeželja, ki pa je v razpisnih sluh ministrstev za takšen ali podo- pogojih spremenila merila za upravi- ben ukrep tudi v prihodnje. materiala. Laser omogoča varjenje djetja s področja orodjarstva in pro- čenost kandidiranja. Ker smo v spre- zahtevnejših stvari, tudi manjših di- izvodnje plastičnih izdelkov na lokal- menjenih razpisnih pogojih naleteli NAKUP MOBILNEGA LASERSKEGA menzij, ki se jih s prejšnjim načinom nem trgu Tolminske) ter osvojiti vo- na neizvedljive ovire, smo raje poča- VARILNEGA SISTEMA ni dalo dobro obdelati. dilni tržni delež v tej tržni niši. Pri- kali na razpis Soče, kjer smo uspešno Ime podjetja: INOL d.o.o. Zakaj ste se odločili za prijavo na zadevamo pa si tudi bolj ciljno usme- kandidirali in poleti 2012 začeli z iz- Dejavnost: montaža industrijskih Javni razpis Soča 2012? Na razpis riti v farmacevtsko in prehrambno vedbo investicije. Prva faza je zaklju- strojev in naprav smo se prijavili, ker je investicija 50- industrijo ter industrije z višjo dodano čena, po tehničnem pregledu objekta Naziv projekta: Nakup mobilnega odstotno povrnjena. S tem smo se vrednostjo. Navsezadnje pa se želimo smo nato konec aprila začeli s poslo- laserskega varilnega sistema izognili kreditom in investicijo dokaj usmeriti tudi v okolju prijazno pro- vanjem. Ker so sredstva na tem raz- Odgovorna oseba: Matjaž Leban hitro realizirali. izvodnjo (laserska tehnologija). pisu omejena na največ 50.000 evrov, Lokacija investicije: 89 f Cilji v prihodnje: Ciljev je kar nekaj. Vaše mnenje o ukrepu oziroma ra- smo projekt razdelili v dve fazi. V Kratka predstavitev investicije: Na- Povečati želimo obseg proizvodnje in zvojnem programu Soča: okviru prve faze smo izpeljali glavni men investicije je bil posodobiti pro- prodaje obstoječih izdelkov, realizira- Razvojni program Soča je vsekakor zalogaj, drugo, nočitvene kapacitete izvodno-tehnološki proces, s katerim ti prodajo storitev reparaturnega la- velika priložnost za mala podjetja, da na isti lokaciji, pa preložili na kasnej- je podjetje zmožno proizvajati zah- serskega varjenja, zmanjšati stroške pridejo do potrebnih finančnih sred- ši čas. tevnejše aplikativne izdelke s podro- zunanjih storitev laserskega varjenja, stev za lasten razvoj. V sedanjem Cilji v prihodnje: Delovali bomo v že čja merjenja in regulacije temperatu- ki jih mora podjetje iskati na trgu, času pa je problematična zaveza pri začrtani smeri. Največ energije bomo re ter tlaka. Doslej je varjenje v pro- ohraniti tržni delež v Sloveniji ter zaposlovanju novih kadrov, saj je go- posvečali novi ponudbi na Robiču. izvodnji nerjavečega materiala pote- povečevati tržne deleže v tujini (v spodarsko okolje izredno nepredvi- Veliko se moramo še naučiti, izpo- kalo po postopku TIG in bilo s tem državah nekdanje Jugoslavije). Prido- dljivo. polniti in dokončati. Trudili se bomo omejeno glede debeline ter velikosti biti želimo nove ciljne skupine (po- Pripravila: Mateja Kutin

Utrinki teresov prebivalcev lokalne skupnosti. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO JE DEL NE- PREMIČNIN BREZPLAČNO PRENESLO NA Nepremičnine, ki jih je ministrstvo POSAMEZNE OBČINE – Nekdanji minister brezplačno preneslo na Občino Ko- za obrambo Aleš Hojs je tik pred iztekom svo- barid, v naravi predstavljajo kmetijsko jega mandata s tremi župani: tolminskim Uro- zemljišče in delno pozidano zemljišče šem Brežanom, bovškim Sinišem Germov- škom, kanalskim Andrejem Maffijem in ko- kompleksa nekdanje stražnice Livek. bariško županjo Darjo Hauptman podpisal Občina bo nepremičnine namenila pogodbe o brezplačni odsvojitvi nekaterih razvoju kolesarskega, mladinskega in nepremičnin, ki jih bodo občine namenile za nizkocenovnega turizma. razvoj gospodarske, turistične ter drugih de- javnosti. Foto: Tatjana Šalej Faletič Predmet brezplačne odsvojitve ne- premičnin v Občini Tolmin so zemlji- niso uspeli. Nekdanji nastanitveni šča in objekti, ki so bili del nekdanje objekt vojašnice bo Občina Tolmin vojašnice v Tolminu. Na območju uporabila za kotlovnico za daljinsko nekdanje vojašnice Tolmin je z od- ogrevanje mesta, na eni od nepre- prodajo objektov nastala poslovna mičnin je speljan glavni kanalizacijski cona, v upravljanju MORS-a pa je ostal del nekdanje vojašnice, ki ga vod in delno tribune nad športnim ministrstvo ne uporablja in za potrebe igriščem, ministrstvo pa na občino obrambe ni perspektiven, poskusi prenaša tudi dostopno pot. prodaje navedenih nepremičnin pa MORS, izjava za medije

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Zdru`enje Bike Alpe Adria ( 8 )

Razvoj kolesarskega turizma na obmejnem obmo~ju

Kolesarski turisti~ni produkt v Sloveniji in tudi v Zgornjem Poso~ju postaja vedno bolj cenjen ter prepoznaven, saj podalj{uje glavno turisti~no sezono v pozno jesen in zgodnjo pomlad. Je napo~il ~as, da kolesarjenje postane alternativni turisti~ni produkt, ki se bo lahko enakovredno postavil ob bok vodnim {portom v Poso~ju?

onkurenčnost malih in srednje velikih podjetij – Inovativnost K in kooperativno podjetništvo ZDRUŽENJE BIKE ALPE ADRIA (iCON) je čezmejni projekt, ki si pri- Pobudnik zdru`enja: Poso{ki ra- zadeva vzpostaviti deset povezav zvojni center med podjetji iz Slovenije in Italije, s Vodja zdru`enja: Jan Klavora katerimi se bo povečala konkurenč- E-po{ta: [email protected] nost ter prepoznavnost vključenih Spletna stran: www.bike- podjetij in območja. Eno izmed ta- alpeadria.com kšnih podjetniških povezav je tudi KOLESARSKI TURIZEM KOT GOSPODARSKI POTENCIAL IN TURISTIČNI PRODUKT – Je tega dogodka je bil mednarodno pri- združenje Bike Alpe Adria, ki pove- napočil čas, da kolesarjenje postane alternativni turistični produkt, ki se bo lahko enakovredno znani strokovnjak s področja načrto- zuje različne ponudnike s področja postavil ob bok vodnim športom v Posočju? O tem je razglabljal tudi osrednji gost Uli Stanciu, vanja in trženja kolesarskega turizma kolesarskega turizma, kulinarike in mednarodno priznani strokovnjak s področja načrtovanja in trženja kolesarskega turizma (na fotografiji levo). Foto: Tatjana Šalej Faletič Uli Stanciu. V drugem delu konfe- nastanitvenih kapacitet. Ta podjetni- rence smo skupaj z njim izvedli tudi ška mreža se je ustanovila konec delavnico na temo TranSlovenia. S minulega leta na pobudo Posoškega tem namreč želimo promovirati Slo- razvojnega centra (PRC). Trenutno venijo v svetu kot privlačno destina- šteje 15 članov; šest jih prihaja z ob- cijo za gorsko kolesarjenje. Več o močja Nadiških dolin in Rezije, osta- konferenci si lahko preberete na sple- lih devet pa iz Zgornjega Posočja. tni strani združenja. Njihov glavni namen je vzpostavitev V združenju verjamemo, da ima skupnih čezmejnih turističnih pro- kolesarski turizem v obmejnem ob- gramov, kolesarskih poti in skupno močju velik potencial in s skupnimi nastopanje na tujih trgih. Združenje močmi želimo postati motor razvoja si bo v prihodnje prizadevalo, da bi tega produkta. v svoje vrste pritegnilo nove člane iz NA FOTOGRAFIJI SO ORGANIZATORJI IN SODELUJOČI NA KONFERENCI BIKE ALPE ADRIA, ki je potekala v kobariški Zeleni (Pepčevi) hiši. Foto: Tatjana Šalej Faletič Jan Klavora obeh strani meje in s tem območje , vodja združenja Bike Alpe Adria delovanja razširilo vse od Julijskih še pripravo kolesarske karte, skupni zacijo (LTO) Bovec, LTO Sotočje in Alp do Jadranskega morja. nastop na tujem specializiranem sej- Slovensko kolesarsko mrežo v drugi mu, organizacijo »Business to busi- polovici aprila organiziral Konferenco www.bike-alpeadria.com ness« (B2B) borze za aktivni oddih Bike Alpe Adria. Ta je bila namenje- V sklopu projekta iCON se je vzpo- v naravi Natour Alps in širjenje zdru- na vsem, ki jih zanima razvoj kole- stavila tudi spletna stran www.bike- ženja na celotno že prej omenjeno sarskega turizma v Sloveniji. Številni alpeadria.com, kjer se predstavljajo območje. sogovorniki so kolesarski turizem člani Bike Alpe Adria in različni do- predstavili kot gospodarski potencial godki, povezani s skupno promocijo. Konferenca Bike Alpe Adria in turistični produkt Slovenije, sezna- Poleg tega se je 23. aprila v Kobaridu Kot že rečeno, je PRC v sodelova- nili pa smo se tudi s primerom dobre organizirala tudi Konferenca Bike Al- nju z GIZ-om – Pohodništvo in kole- prakse razvoja kolesarskega turizma pe Adria, v prihodnje pa načrtujemo sarjenje, Lokalno turistično organi- v italijanskem Trentinu. Osrednji gost

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI Ministero dell’Economia RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO e delle Finanze

Projekt iCON je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Bogatim, ker se u~im (3) ( 9 )

Zdrav na~in kuhanja in peke je lahko projekt pre`ivetja v kriznih ~asih

V sklopu projekta Splo{no neformalno izobra`evanje odraslih Poso{ki razvojni center tudi v tem le- tu izvaja brezpla~ne 50-urne programe za razli~ne ciljne skupine. Eden izmed devetih programov je namenjen tudi starej{im odraslim, ki jih zanima zdrav na~in `ivljenja. Na enem izmed sre~anj so bi- li udele`enci dele`ni tudi pou~nega predavanja priznane slovenske mojstrice kuhanja Emilije Pa- vli~. Zbranim je postregla s {tevilnimi nasveti iz svojih kuharskih knjig, nekaj od teh pa bo tokrat delila tudi z nami.

ekaj manj kot 20 udeležencev razvojnega centra (PRC), ki program jamo odgovore nagrajencev. Prvi tem si lahko preberete na njihovi programa Prehrana in zdravje tudi vodi, lotilo priprave preprostih meni, da sta to bodisi Javorca bodisi spletni strani www.bovec-sc.si, lahko Nv tretjem življenjskem obdo- in zdravih jedi ter, kot že rečeno, Tolminska korita, drugi, da je to za- pa jih o tem povprašate tudi po tele- bju, ki se srečujejo enkrat tedensko prisluhnilo zanimivemu predavanju gotovo izvir reke Soče, tretja pa stavi fonu 05/38-86-032 oziroma jim piše- v Kobaridu, je doslej spoznalo osno- Emilije Pavlič. na slap Kozjak. In kdo so pravzaprav te na e-naslov [email protected]. ve zdrave prehrane za starejše, se Preden pa besedo predamo tokra- naši tokratni nagrajenci? 2) Luka Medved s Srpenice je dobi- seznanilo s sestavo živil, prisluhnilo tni gostji, se za hip vrnimo k prejšnji 1) Peter Rutar iz Tolmina je preje- tnik druge nagrade: RAFTING ZA predavanju Marije Poljanec iz Dru- številki Sočasnika, kjer smo vas spra- mnik prve nagrade: SPUST S KANINA ENO OSEBO, ki jo poklanja podjetje štva Ajda Posočje o osnovah biodina- ševali, katera znamenitost v Zgor- Z GORSKIM SKIROJEM (»MONSTER Soča rafting d.o.o. Več o tem na mične predelave hrane, se skupaj z njem Posočju je po vašem mnenju ROLLERJEM«), ki jo poklanja Šport spletni strani www.socarafting.si. Boženo Istenič iz tolminskega zdra- najbolj privlačna za turiste. Po priča- center Bovec, Kot 2, 5230 Bovec. 3) Cilka Kranjc iz Drežnice pa bo vstvenega doma podalo na nordijsko kovanjih smo ugotovili, da bomo eno Kot zagotavljajo v Šport centru Bo- prejela: PROMOCIJSKO MAJIČKO hojo, se v sklopu praktičnih kuhar- samcato težko izluščili, saj je privlač- vec, gre za nepozabno doživetje na podjetja Aktivni planet d.o.o. Bo- skih delavnic pod mentorstvom Na- nih znamenitosti v naših krajih eno- skirojih posebne vrste, ki so primer- vec. taše Klobučar Štrancar iz Posoškega stavno preveč. Zato vam tokrat ponu- ni tako za stare kot za mlade. Več o Tatjana Šalej Faletič

Ostanimo zvesti zdravi, sicer otroci, vendar pa sta obe name- vodi, vroči pečici. Tu ne gre za ži- zmedeni, saj ne vedo ali bi začeli lokalni, sezonski kme~ki njeni tudi odraslim. Moja glavna že- vila, ampak za že na pol ali v ce- kuhati na vroče ali na hladno. Če hrani lja je, da vam prenesem znanje zdra- loti pripravljene jedi, ki jih je treba vprašate mene, vam bom vedno Pisati v Sočasnik, je zame velika vega in varnega kuhanja, ki sem ga le dokuhati ali dopeči. Zanje so odgovorila, da se olje ne sme niko- čast. Že v otroštvu so mi starši in uči- ohranila še iz svojega otroštva ter ga postopke priprave napisali tehno- li segrevati vnaprej! Pa še en plus telji povedali veliko lepega o ljudeh skozi življenje dopolnjevala. Ker so logi – beri industrija. Pri tem so je, če olja ne segrevamo – ni boja- ter krajih ob Soči. Skozi življenje sem me starši dobro ‘zakoreninili’, me recepture za te jedi delno zamol- zni, da bi zažgali hišo ☺. postala prijateljica mnogim, oni pa potrošništvo in tuji recepti niso prav čali, saj so – oni že vedo zakaj – • Nikoli se ne bojte nikogar – Ne meni. Nastalo je spoštovanje, ki nas v ničemer spremenili. Ostala sem zve- »poslovna skrivnost« vsakega pro- bojte se ne moža, ne žene, mame, povezuje in bogati. Zato sem bila ze- sta zdravi, lokalni, sezonski kmečki izvajalca. Treba je vedeti, da je za tašče, otrok, še najmanj pa vnu- lo vesela, ko me je Nataša Klobučar hrani. Posebnost mojih receptov je v industrijsko hrano značilno še ne- kov. Vse preveč ljudi se namreč Štrancar povabila, da za tukajšnje tem, da jedi skuham izključno iz sve- kaj – vsa je enaka. Včasih ji rečem, kuhanja loti v strahu, da se jim bo prebivalce izvedem predavanje o zdra- žih živil, zato začnem kuhati in peči da je »plastična«. jed ponesrečila. Kot že rečeno, pri vem in varnem kuhanju. S prvo sku- vse na hladen začetek.« • Olja se ne segreva vnaprej – S kuhanju ni nikoli nobena jed ena- pino smo se v Tolminu srečali novem- Na predavanju sem predstavila dva pojavom teflonskih posod je prišlo ka – razen v industriji. Pravijo, da bra lani, z drugo pa aprila letos v načina kuhanja. Prvi vsekakor ni moj hkrati tudi navodilo, da je treba je jed odvisna od roke, moke, lune Kobaridu. in mu pravim »industrijski« način, olje najprej segreti, saj se teflona in posode. Včasih smo mame in Čeprav moja predavanja niso niko- tistega mojega pa poimenujem kar in sodobnih poceni posod ne sme tašče preveč kritizerske. Zahteva- li enaka, saj vedno znova predstavim ekološki način kuhanja oziroma na- segrevati »na suho«. Vse do takrat mo, da je hlebček točno tak in tak, kaj novega, pa so začetki bolj ali čin kuhanja ter peke na hladen zače- smo Slovenci v loncih in kozicah potica pa je nasploh lahko samo manj isti. Po prijaznem pozdravu si tek. Ker vsega, kar sem na predava- kuhali hrano »na žlico«. Začeli takšna, da je za na razstavo. Pri na glavo zavežem svojo rdečo rutko, nju povedala, na papir ne bom mogla smo kuhati na vodi, maščobo in tem pozabljamo, da je kuhanje nadenem predpasnik, si umijem roke strniti, vam za pokušino podajam sol pa smo dodajali na koncu. Žal umetnost, ta pa ni nikoli enaka. in se predstavim: »Sem Emilija, upo- nekaj svojih nasvetov. je filozofija vročega kuhanja iz re- • Način kuhanja in peke na hladen kojena otroška kuharica doma iz Ko- • »Industrijski« način priprave hra- ceptov tujih knjig in revij tako začetek – Ekološki način kuhanja pra. Sem avtorica dveh nagrajenih ne – V tem primeru se vsa hrana močna, da je preskočila tudi na in peke je tisti način, ki ga promo- kuharskih knjig, v njunih naslovih so pripravlja na vročem olju, v vroči ekološko kuhanje. Mnogi so zato viram tudi sama ter kjer iz živila

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Bogatim, ker se u~im (3) ( 10 )

skuhamo jed v pravem pomenu kov tudi in predvsem pri prehranje- besede. Na predavanju sem udele- vanju. Spoštljivo in trezno! Mame in žencem podrobno predstavila svoj babice smo namreč razvadile že tri način kuhanja in peke na tako generacije otrok ter vnukov. imenovan hladen začetek. Poglej- • Za preživetje oziroma samooskr- mo nekaj primerov: bo nujno potrebujemo lokalna – Vsekakor je najbolj zdravo in živila – Nujno je treba poiskati najbolj varno kuhanje prav ku- stara semena, sadike, zelišča ..., hanje nad soparo. Ko je jed ku- ker v nasprotnem primeru čez pet hana, odmaknemo cedilo in let ne bomo imeli česa dati v lo- dodamo olje ter sol, vodo pa nec. pustimo na štedilniku, da se po- • V naše domove je treba vrniti hladi. hrano »na žlico« – To je zdrava in – Drugi način je, da segrejemo poceni hrana. Tudi to je lahko pro- kozico in vanjo vlijemo hladno jekt preživetja v teh kriznih ča- olje. Segrejemo posodo, če jo sih. smemo (teflona ne smemo se- • Jejmo tako kot nekoč – eno ku- grevati brez maščobe), v hladno hano jed na žlico (»rihto«) za en olje pa damo živilo in segreva- obrok – Danes so obroki po večini mo. KUHARSKO LEGENDO EMILIJO PAVLIČ so udeleženci programa Prehrana in zdravje v tretjem še vedno preobilni: juha, glavna življenjskem obdobju opisali kot preprosto, polno življenjske energije in izjemno bogato – z zna- – Tretji način je tak, da v kozico njem seveda. Nasveti, ki jih deli z vsem srcem, so neprecenljivi, saj temeljijo na starih receptih, jed, prikuha, solata, pecivo. Ljudje damo vse naenkrat: kanček vo- ki so jih, kot pravi »naše mame čuvale stoletja.« Ob tem kuharska mojstrica opozarja, da danda- porabijo preveč denarja za nakup de, olje, živilo npr. meso, maja- nes čuvamo zemljo, jezik, medtem ko nam tradicionalna prehrana dobesedno uhaja iz rok. Fo- živil, skuhajo preveč hrane, potro- to: arhiv Emilije Pavlič ron, čebulo, česen in damo v šijo preveč elektrike, vode, časa ... hladno pečico ter prižgemo. Če da se veseli vsakega grižljaja in da se ti doma za domačo mizo. Še vedno To ni samo neekološko, to je tudi se začne jed prijemati, zalivamo, na koncu zahvali za trud, ki je bil je lahko naša miza naš dom, naše zelo nezdravo. Ravno pred časom in sicer vroče z vročo, mlačno z vložen, da je jed nastala. Včasih je zavetje. Menim, da moramo mame smo v medijih lahko zasledili, da mlačno, mrzlo z mrzlo vodo. bil oče »dirigent« pri mizi, danes pa in babice čim prej dovoliti očetom ter kljub krizi Evropejci v povprečju – Četrti način je kuhanje v majh- klepetamo kar eden mimo drugega. dedkom, da ponovno prevzamejo skuhamo 30 odstotkov jedi preveč ni količini vode. Ko je jed ku- Marsikdo ne najde miru in sreče ni- svojo vlogo pri vzgoji otrok ali vnu- in pojemo od 50 do 70 odstotkov hana, ji dodamo maščobo in sol hrane več kot jo naše telo dejansko ter po želji potlačimo z ročno NAGRADNA IGRA »BOGATIM, KER SE UČIM« potrebuje. Ob tem se dogaja tudi tlačilko, najbolje leseno. to, da gre vse preveč hrane v po- Tokratna nagradna igra bo od vas, drage bralke in bralci Sočasnika, terjala – Peti način se veže na peko. Tudi dopolnitev povedi, ki se veže na enega izmed številnih koristnih nasvetov mije oziroma celo huje – naravnost s pečico je treba znati. To bom kuharske mojstrice Emilije Pavlič. Ta namreč pravi: v smeti. Poleg tega bi bralce rada najenostavneje pojasnila kar na »V naše domove je treba vrniti hrano na opomnila še na to, da pri zdravi, primerih. Na pol vzhajan kruh, kakovostni hrani našemu organiz- potico in buhteljne damo v hla- mu zadostujejo že majhne količi- dno pečico, ki jo šele nato priž- ne. Pa še nekaj je: manj jedi je Ime in priimek: gemo. Za razliko od tega pa je tudi manj soli, manj maščobe. treba na primer mafine, kjer se Naslov: • Pijmo naravno vodo iz pipe – Vo- dodaja pecilni prašek – ta je mi- da je edina tekočina, ki takoj po- mogrede industrijski dodatek – Telefon ali e-pošta: gasi žejo, zato ker gre takoj v kri prav zaradi slednjega dati v že Odgovor nam lahko posredujete do 1. junija 2013 na naslov: Posoški razvojni in celice. Ledvice ne spustijo skozi segreto oziroma vročo pečico. center, Ulica padlih borcev 1 b, 5220 Tolmin, s pripisom »Za nagradno igro ničesar razen vode. Mladi, ki jedo Med predavanjem sem nato v dveh BOGATIM, KER SE UČIM« ali nam ga skupaj z navedenimi podatki (ime, priimek, v glavnem suho hrano, hrano iz minutah zamesila testo za kruh vmes naslov, kraj in telefon) pošljite na naš e-naslov [email protected]. ponev, morajo popiti več vode kot pa spekla žemljice iz polnovredne ZA VAS SMO PRIPRAVILI NOVE NAGRADE: tisti, ki jemo hrano »na žlico«. Do- moke. Za pokušino sem pocvrla ja- Med tistimi, ki boste poved pravilno dopolnili, bomo izžrebali tri prejemnike bro pa je vedeti tudi to, da s staro- nagrajenih kuharskih knjig Emilije Pavlič, in sicer: dranske kalamare in skuhala koro- stjo izgubljamo občutek za žejo. mač s krompirjem (vse tri recepte si • 1 X kuharska knjiga Za otroke kuhajmo zdravo – za majhne in velike s pri- Žal pa se to dogaja tudi mladim – loženo zgoščenko (Knjiga je bila leta 2005 imenovana med 18 najboljših lahko preberete na koncu prispevka). morda je kriv današnji tempo? Kdo kuharskih knjig na svetu v kategoriji za otroke in zdravo prehrano, saj je to Z udeleženci smo si bili enotnega prva knjiga, ki vsebuje preproste, vendar uravnotežene dnevne jedilnike za bi vedel? mnenja: »malo in dobro«. Postregli populacijo, ki opravlja lahka fi zična dela ali za se- • Če želimo biti bolj zdravi, čim smo si na majhnem krožniku, sko- demletnega otroka. Ob tem je treba dodati, da je prej izklopimo zamrzovalne skri- rajda bi lahko rekla skromno. Koro- knjiga primerna tudi za druge uporabnike, vendar nje – Zakaj? Industrija dodaja v mač s krompirjem smo si podeli kar se v primeru drugačnih dnevnih potreb količine zamrznjene jedi veliko konzervan- živil v receptu ustrezno povečajo oziroma zmanj- s kleščami za sladoled, pri čemer sov, da lahko v zamrzovalniku šajo.); smo dobili lep kupček. Predlagala počakajo nekaj mesecev ali celo • 2 X kuharska knjiga Mamica, nauči me kuhati sem, da jemo tiho, brez govorjenja, leto. Domače zamrzovanje je uži- (Knjiga je leta 2011 na mednarodnem sejmu ku- da jé vsak sam s seboj, čeprav nihče harskih knjig v Parizu prejela naziv »Najboljša na tno le mesec ali dva, potem poteče ni bil sam. Na tak način lahko človek svetu« v kategoriji kuharskih knjig za družine in rok, saj doma ne dodamo nobene- jed pogleda kot sliko, da ve, kaj jé, otroke.). ga konzervansa ali aditiva. Če da- da hrano okuša, jo dobro prežveči, mo živila ali jedi v skrinjo, pa če-

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 ( 11 )

prav za dan, teden ali mesec, jih bomo dnevno zaužili skuto in dru- moramo nujno »zvakuumirati«, jim RECEPTI: ge zdrave mlečne izdelke ter te- izsesati zrak. Nikoli pa živil oziro- mnolistnato zelenjavo (blitvo, KOROMAČ S KROMPIRJEM minuti, nato odkrijemo ter cvremo ma jedi ne dajemo v jogurtov lon- ohrovt, zelje, regrat ...). Koromač, olupljen krompir in še približno dve minuti. ček in ga zavežemo z elastiko! • Tudi žitarice so zlata vredna hra- česen narežemo na cekine. Vse Prav tako nikdar ne zamrzujemo v na – Po njih smo dolgo siti, so skupaj operemo v vroči vodi in da- ŽEMLJICE IZ POLNOVREDNE »kepi« ampak v čim bolj v plošča- preproste za pripravo, hkrati pa so mo v kozico. Natočimo za palec MOKE ti obliki. Rešitev v sili je, da živilo poceni in zelo hranilne. vode, pokrijemo in damo na hla- Moko večkrat presejemo, čisto tesno natlačimo v kozarec, zapre- • Ovsene kosmiče je treba nama- den električni štedilnik. Ko zavre malo posolimo, nalijemo precej mo in damo zamrzniti za kakšen kati v vodi – Sonce je iz ovsa po- kuhamo približno 20 minut. Če vroče vode, da jo segrejemo. Pre- teden. Tudi v hladilniku mora biti srkalo vodo in ne jogurt, zato jih voda vmes povre, nalijemo še malo mešamo, dodamo olje, malo medu vse zaprto, v steklenih in ne v pla- namesto v jogurt raje namočimo v vroče vode. Kuhano potlačimo z ali sladkorja in kvas, ki smo ga raz- stičnih posodah. vodo. Mnogi so prepričani, da ko- lesenim betom, dodamo malo soli mešali v prstu mlačne vode ter ga Namesto v skrinjo je bolje, če ži- smičev ni treba kuhati. Vendar mi in olje. takoj zlijemo k moki. Premešamo, vila posušimo že na njivi ali v su- nismo ptički, zato moramo kosmi- pokrijemo in med vzhajanjem vsa- šilnici, vlagamo v kozarce in paste- če najprej namočiti, nato pa vsaj POCVRTI KALAMARI kih pet minut obrnemo vsaj deset- riziramo ali živilo vložimo – meso 15 minut kuhati, sicer jemo neku- Kalamari so mehkužci, zato so krat. v mast, zelenjavo v olje ali sol, hano hrano, kar lahko mnogim hitro pripravljeni. Očiščene opere- Vmes naj bo testo na hladnem, sadje ali orehe pa v sladkor ali povzroča težave (jih napihuje, jim mo v dveh mrzlih vodah z dodat- kjer lahko počaka tudi nekaj ur. med. kom naravne (ne kuhinjske!) mor- Nato ga pregnetemo (če je prered- »obleži« v želodcu ...). Enako velja Vroče polnjenje je odličen način, ske soli. Sol jih obeli, otrdi in po- ko, ga kar stresemo v pekač), na- za proseno kašo. Instant polenta, da se rešimo skrinje. Na primer: srka vodo. Nato jih narežemo in redimo majhne hlebčke, jih po musli in kuskus pa so že predho- vrel kuhan fižol, juho, omako, ri- povaljamo v mešanici presejanih sredini potlačimo z repom od ku- dno termično obdelana živila, po- čet brez krompirja ... napolnimo v drobtin ter ostre moke. Vse skupaj halnice, počakamo, da vzhajajo do sušena z vročim zrakom ter z do- vroč kozarec, zapremo, ohladimo presejemo. Segrejemo kozico, do- polovice, nato jih damo v hladno datkom konzervansov napolnjena in postavimo v hladilnik ali na hla- damo prst olja in pripravljene ka- pečico, jo nastavimo na 200 stopinj v embalažo. Zato take in podobne dno, kjer nas počaka nekaj dni. lamare, pokrijemo za približno dve in pečemo približno 30 minut. hrane ne smemo pogrevati! • Sveže sadje in zelenjava ne sme- • Ekološko kuhanje je projekt pri- ta biti nikoli odkrita – Svetloba in hodnosti, če želimo ozdraviti ze- • Stročnice (fižol, leča, čičerika, živetje! Lahko si na primer pripra- toplota jim hitro »pobereta« soč- mljo in ohraniti življenje na njej nost ter vitamine. Zelenjave in grah, bob, ekološko pridelana vimo brezmesno hrano iz stročnic, – Poleg številnih prednosti ima sadja ne smemo namakati v vodi, soja ...) so hrana za možgane – ki je odlična. Tak primer so fižolo- ekološko kuhanje tudi to dobro kuhamo ju le kratek čas, ne sme- Včasih so rekli, da so prav stročni- vi polpeti, ki so rešitev za vse, ki lastnost, da ob tem skorajda ne mo ju miksati s paličnimi mešalni- ce najboljša živila »za pamet«, celega fižola ne želijo niti videti. proizvajamo nobenih smeti oziro- ki ali mikserji. danes pa bi že uporabili izraz de- • Kako do železa in kalcija – Veliko ma nepotrebne embalaže. menca, ki postaja vse hujša svetov- ljudi je slabokrvnih, saj ima njihov na težava. Stročnice so tudi naj- organizem premalo železa. V telo Emilija Pavlič, kuharska mojstrica in av- BOGATIM, boljše zdravilo za dobro prebavo. ga lahko vnesemo z obroki, ki torica treh nagrajenih kuharskih knjig Ne samo, da so poceni, so tudi vključujejo stročnice, suho sadje Opomba: KER SE Recepti so povzeti iz kuharskih knjig Emilije Pa- preproste za pripravo. Posušene (slive, fige ...) in oreščke. Zadostno vlič Mamica, nauči me kuhati in Za otroke ku- stročnice so zlata rezerva za pre- količino kalcija bomo dobili, če hajmo zdravo – za majhne in velike.

Operacijo Splošno neformalno izobraževanje odraslih delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Utrinki

EKO VRTEC TOLMIN NA 9. NA LETOŠNJEM 9. SEJMU ALTERMED V CELJU sta Vrtec Ilke Devetak Bignami Tol- SEJMU ALTERMED min predstavljali Nadja Kanalec (levo) in Celje – Vrtec Ilke Devetak Bignami Martina Lenarčič Lipušček. Foto: arhiv Tolmin se je tudi letos predstavljal na vrtca sejmu Altermed, ki je potekal med 15. in 17. marcem. Na razstavnem našega razstavnega prostora so prostoru smo v skladu z letošnjo te- imeli možnost okušati skutin namaz mo Ekološko pridelana hrana iz lo- z orehi, skutin namaz s čokolado in kalnega okolja predstavljali projek- špinačni namaz. Degustacijo smo te, povezane s to vsebino. Za pripra- dopolnili še s sirotko in jabolčnimi vo predstavljene ekološke hrane, ki krhlji. jo naši otroci dnevno uživajo v vrtcu, Obisk na razstavnem prostoru je bil so poskrbele kuharice. Obiskovalci velik, odziv obiskovalcev pa poziti-

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Iz ob~inskih uprav ( 12 )

Ob~ina Bovec

Obisk ~e{kega veleposlanika štva (PGD) Srpenica Edi Melinc, Župan občine Bovec Siniša Ger- poveljnik PGD Bovec Davor Gašper- movšek je konec marca v svojih pro- čič, poveljnik PGD Srpenica Bogdan storih gostil veleposlanika Češke re- Kurczewski in poveljnik PGD Log publike Petra Voznico s soprogo in pod Mangartom Drago Černuta. Zdeňko Kohoutkovo z Ekonomsko- Po uvodnem pozdravu tamkajšnje poslovnega ter Kulturnega oddelka županje Rosande Krstinić - Gušćić Veleposlaništva Češke republike. Po- so gasilci z Raba v gasilskem domu govor je naletel na veliko skupnih udeležencem seminarja predstavili točk in predlogov, med drugim na pravno urejenost gasilstva v Republi- možnosti sodelovanja na ekonom- ki Hrvaški (RH) in prevzemanje skem, gospodarskem ter kulturnem evropskih direktiv s področja zaščite področju. Ob tem so sogovorniki iz- ter reševanja. Drugi dan delavnic so postavili tudi možnost sodelovanja udeležence gostili na Fakulteti za pri evropskih projektih in turistični gozdarstvo iz Zagreba, ki ima izpo- promociji Bovškega na Češkem. stavo tudi na Rabu. Uvodni predsta- vitvi fakultete je sledilo še zanimivo Po pogovoru so se zbrani odpravili OBISK ČEŠKEGA VELEPOSLANIKA – Župan občine Bovec Siniša Germovšek je konec mar- v bovško župnišče, kjer jim je župnik ca v svojih prostorih gostil veleposlanika Češke republike Petra Voznico s soprogo in Zdeňko predavanje. »Navdušujoče je bilo opa- Vilijem Čušin pokazal sliki češkega Kohoutkovo z Ekonomsko-poslovnega ter Kulturnega oddelka Veleposlaništva Češke republi- zovati, kako je v njihovi zavesti pri- ke. Foto: arhiv Občine Bovec slikarja, grafičnega oblikovalca, ti- sotno samozaščitniško obnašanje skarja, kiparja, rezbarja, pisatelja in (kulturnem, zgodovinskem, geograf- jekt letos zaključuje, smo skupaj s glede varovanja gozdov oziroma osve- pesnika ter hkrati najbolj znanega skem ...) in Unescovi spomeniki na partnerji obravnavali trenutno stanje ščanje prebivalstva pred požari v na- češkega vojaka na soški fronti Josefa Češkem, ki predstavlja pregled če- projekta in se dogovarjali glede aktiv- ravi,« je povedal Boris Zorko, ki je Vachala. Sliki sta bili prvotno nasli- ških spomenikov, zapisanih na se- nosti, ki jih moramo pred zaključkom med drugim pojasnil, da so gostitelji kani na leseni ograji cerkvene galeri- znamu svetovne kulturne dediščine. še opraviti. Istočasno je potekala tudi v nadaljevanju poudarek namenili je v Soči. V nadaljevanju se je velepo- Iris Stres, Občina Bovec tridnevna delavnica na temo reševa- predvsem prevzetim standardom di- slanik na vojaškem pokopališču v nja iz morja in zaščito pred požari,« rektiv Evropske unije in prikazu za- Soči poklonil padlim vojakom, žr- O re{evanju ponesre~encev je povedala vodja projekta na Občini ščitnih oblek. »Ena izmed najbolj tvam 1. svetovne vojne. V sklopu tega iz morja in za{~iti pred Bovec Patricija Muršič. Delavnice se zanimivih tem je bila sodelovanje ga- obiska so v bovškem kulturnem domu po`ari je udeležilo tudi pet predstavnikov silcev oziroma služb za zaščito in na ogled postavili tudi dve razstavi, V mestu Rab je med 10. in 12. Gasilske zveze (GZ) Bovec: predse- reševanje z Državnim hidrometeoro- in sicer: Češki naj, ki predstavlja Če- aprilom potekal deveti operativni se- dnik GZ Bovec Boris Zorko, predse- loškim zavodom iz Zagreba, ki ima ško republiko na različnih področjih stanek projekta A3-NET. »Ker se pro- dnik Prostovoljnega gasilskega dru- po celotni državi svoje izpostave. Ta

Utrinki ven. Deležni smo bili pohvale za iz- STAREJ[I ZA STAREJ[E BU[KE ^E^E PRESENETILE saj smo skupaj s skupino The Fish- vedbo predstavljenih projektov in za Bov{ko – Pod okriljem Zveze dru- OB 10. OBLETNICI killers zapele rock priredbe bovških trud vključevanja eko hrane na vr- štev upokojencev Slovenije že vrsto DELOVANJA pesmi. Aranžmaje teh pesmi je napi- sal kitarist omenjene skupine Jani tčevski jedilnik. let poteka projekt Starejši za starej- – V soboto, 20. aprila, smo Bovec Klavora. Na koncertu se nam je pri- V okviru sejma smo sodelovali tudi še – Za višjo kakovost življenja do- Buške čeče ob 10. obletnici delova- družil tudi bovški kantavtor Peter na nagradnem natečaju Ekošole za ma. V sklopu tega prostovoljci v svo- nja skupine v Kulturnem domu Bo- Della Bianca, s katerim smo v pre- »naj herbaliziran list« in »naj herbali- jem kraju obiskujejo starejše obča- vec pripravile jubilejni koncert ljube- ne, se pozanimajo, kako živijo in jim teklosti že združile moči pri eni od ziran cvet«. Skupina Žabice z Volarji, zenskih ljudskih pesmi iz Bovca in po potrebi priskrbijo pomoč. okolice z naslovom Ljubca pušluši. njegovih pesmi in jo tokrat na odru z ki je na natečaju sodelovala s svojim njim tudi odpele. Za scenarij in reži- »naj herbaliziranim cvetom«, je za- Na Bovškem te dni ponovno začenja- Na prireditvi je poleg Buških čeč so- delovala še Folklorna skupina B’c in jo prireditve je poskrbel Jernej Cu- sedla drugo mesto in za svoj trud mo s tem projektom. Želimo si, da bi najprej obiskali najstarejše prebival- drugi gostje. der. prejela bogato praktično nagrado ce oziroma tiste, ki nujno potrebuje- Album, ki smo ga ob tej priložnosti podjetja Unicommmerce, ki je dobra Najprej smo se občinstvu predstavi- jo kakršnokoli pomoč. Zato poziva- le v svoji tradicionalni podobi – v izdale, vsebuje kar dve zgoščenki. spodbuda za nadaljnje vrtnarjenje. mo vse, ki ste stari 69 let ali več in bovških nošah in z ljudskimi pesmi- Na prvi so posnete ljudske ljubez- Nagrajeni izdelek je bil v času sejma si želite, da vas čim prej obiščemo, mi zapetimi na ljudski način. Ta del enske pesmi iz Bovca in okolice za- razstavljen tudi na razstavnem pro- da nas pokličete na telefonsko šte- prireditve je popestrila tudi Folklorna pete na ljudski način, na drugi pa storu Ekošole. vilko 031-485-750 (Ruža Srdoč) ali skupina B’c, s katero tesno sodelu- rock priredbe bovških ljubezenskih Nadja Kanalec, vzgojiteljica in ekokoor- 031-600-726 (Breda Vencelj). jemo in skupaj sestavljamo Folklor- pesmi, ki smo jih posnele skupaj s dinatorka, VVZ Ilke Devetak Bignami Tol- Ruža Srdoč, Društvo upokojencev no društvo Bovec. Nato pa smo po- Fishkillersi. Naš skupni videospot, z min Bovec skrbele za posebno presenečenje, naslovom Potrkali na okno, ki ga je

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 ( 13 )

Naslednje srečanje v sklopu projekta Prenovljeni turisti~ni portal A3-NET bo v maju, in sicer v Ni- www.bovec.si kšiću, kjer bo sočasno potekala tudi Turistični portal destinacije Bovec delavnica za klasične padalce. Ob − www.bovec.si, ki ga ureja Lokalna tem vodja projekta že napoveduje turistična organizacija (LTO) Bovec v tudi junijsko srečanje v Bovcu, ki bo sodelovanju s turističnimi ponudniki, predvidoma med 6. in 8. junijem, je v drugi polovici aprila ugledal luč kjer se pripravlja tudi delavnica s v korenito prenovljeni obliki. S tem praktičnim prikazom gorskega reše- se Bovško skuša približati potencial- vanja. Več o tem pa v eni od priho- nim gostom, katerih načrtovanje po- dnjih številk Sočasnika. čitnic se vedno bolj osredotoča na T. Š. F. splet. Posodobljeni portal je oblikov- Vira: no privlačnejši, vsebinsko bogatejši, Zorko, B. Gasilci na otoku Rabu. Občina Bo- predvsem pa preglednejši in uporab- vec (online). [Citirano, 24. 4. 2013]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.obcina.bo- niku prijaznejši. Pogled pritegne že vec.si/novica/-stran/771-gasilci-na-otoku-rabu. osnovna stran z dinamičnim slikov- OBRAVNAVALI SO REŠEVANJE PONESREČENCEV IZ MORJA IN USTREZNO ZAŠČITO Muršič, P. Delavnica A3-NET na Rabu. Občina nim ozadjem in izpostavljenimi ak- − Bovec (online). [Citirano, 24. 4. 2013]. Dosto- PRED POŽARI – Pet predstavnikov Gasilske zveze (GZ) Bovec predsednik GZ Bovec Boris tualnimi novicami ter dogodki na Zorko, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Srpenica Edi Melinc, poveljnik pno na spletnem naslovu: http://www.obcina. PGD Bovec Davor Gašperčič, poveljnik PGD Srpenica Bogdan Kurczewski in poveljnik PGD bovec.si/novica/-stran/770-delavnica-a3-net- Bovškem. Med raziskovanjem porta- Log pod Mangartom Drago Černuta − so se med 10. ter 12. aprilom skupaj z vodjo projekta na-rabu. la najdemo poleg splošnih tudi infor- Patricijo Mušič iz Občine Bovec v okviru projekta A3-NET na hrvaškem otoku Rabu udeležili seminarja s področja zaščite in reševanja. Foto: Davor Gašperčič služba je v veliko pomoč gasilcem, saj prava. Zadnji, tretji dan pa so doma- je nepogrešljivi člen pri pripravljenosti či gasilci skupaj s prostovoljci iz do- sil za zaščito in reševanje oziroma mačega gasilskega društva Lopar, gasilcev. Med drugim gasilskim dru- »lučko kapetanijo«, potapljači, člani štvom dnevno sporoča vremenske Rdečega križa RH in mladino iz me- napovedi in napovedi vremena za en sta Rab izvedli veliko gasilsko vajo. dan naprej ter stopnje tveganosti na- S skupnimi močmi so v trajektnem stankov požarov v naravi, tako da se pristanišču v kraju Mišnjak prikazali lahko lokalni gasilci že vnaprej ustre- reševanje iz morja, trajekta in gaše- zno pripravijo, njihove vodje pa po- nje požarov v naravi. »Kljub neprija- skrbijo za ukrepe – predvsem z razpo- znemu vremenu in močni burji je redom dežurstva gasilskih enot na vaja lepo uspela. V središču mesta je ogroženih območjih,« pojasnjuje sledila še reševalna vaja iz višin z predsednik GZ Bovec Zorko. Drugi vrvno tehniko, katero so prikazali dan je sledila predstavitev ladje Eko člani Gorske reševalne službe iz Reke. Rab in predavanje predstavnika tam- V tej službi so združeni tako gorski kajšnje »lučke kapetanije« o reševa- reševalci kot tudi jamarji, ki so za PRENOVLJENI TURISTIČNI PORTAL DESTINACIJE BOVEC (WWW.BOVEC.SI) – Med razisko- vanjem portala najdemo poleg splošnih tudi informacije o zanimivostih, vrednih ogleda, zamisli nju na morju, kjer gre za prevzete svoje delo dobro usposobljeni in opre- za izlete in dejavno preživljanje počitnic ter vsebine, povezane z zgodovinsko in kulturno dedi- ukrepe iz mednarodnega pomorskega mljeni,« je še pojasnil Boris Zorko. ščino.

Utrinki

zmontiral Jure Klavora, pa je širši javnosti na ogled tudi na spletnih straneh. Ana Mlekuž, umetniška vodja Buških čeč

DOBILI SO NOVEGA PREDSEDNIKA Slovenija – Konec marca je Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slove- nije (ZKZAS) dobila novega predse- dnika. Aleksandra Možeta, sicer socialnega delavca in skupinskega terapevta na Oddelku za zdravljenje odvisnosti v Psihiatrični bolnišnici Idrija, je na tem mestu nadomestil STARI IN NOVI PREDSEDNIK ZVEZE KLU- dolgoletni predsednik Kluba zdra- BOV ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV SLOVE- vljenih alkoholikov (KZA) Tolmin Fri- NIJE – Dosedanjega skupinskega terapevta BUŠKE ČEČE SO PRIPRAVILE KUP PRESENEČENJ – Med drugim so izdale album z dvema derik Lapanja - Miro. Prav novi Aleksandra Možeta (na fotografiji levo) je na- zgoščenkama. Na prvi so posnete ljudske ljubezenske pesmi iz Bovca in okolice, zapete na domestil dolgoletni predsednik Kluba zdra- ljudski način, na drugi pa rock priredbe bovških ljubezenskih pesmi, ki so jih posnele skupaj s predsednik je s pomočjo tima tol- vljenih alkoholikov Tolmin Friderik Lapanja - skupino The Fishkillers. Foto: Gregor Leban minskega KZA-ja in svojega predho- Miro. Foto: Vili Florjančič

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Iz ob~inskih uprav ( 14 )

macije o zanimivostih, vrednih ogle- različica. Načrtujeta se pristajalni da, zamisli za izlete in dejavno pre- strani portala za nizozemski in češki življanje počitnic ter vsebine, pove- trg, ki sta prav tako pomembna trga zane z zgodovinsko in kulturno de- bovškega turizma. diščino. Kljub temu, da je Bovec si- LTO Bovec, izjava za medije nonim za oddih v naravi in aktivne počitnice, postajata zgodovinska ter Otro{ki festival pesmi in kulturna dediščina vedno bolj zani- plesa mivi temi za obiskovalce Bovškega. Otroški festival pesmi in plesa se Prenovljeni portal nudi tudi pregled je iz Nove Gorice letos preselil v Kul- nad celotno turistično ponudbo de- turni dom Bovec, saj je letošnjo or- stinacije Bovec, ki obsega široko iz- ganizacijo in izvedbo od solkanskega biro ponudnikov nastanitev in špor- vrtca, ki je pobudnik ter ustanovitelj tnih dejavnosti, zainteresirani pa festivala, prevzel vrtec Bovec. V dveh lahko počitnice v Bovcu preprosto popoldnevih, 19. in 20. marca, je na- rezervirajo prek vgrajenega rezerva- bito polno dvorano kulturnega doma cijskega sistema. Po besedah Cecilije preplavilo otroško petje ter rajanje. Ostan, vršilke dolžnosti direktorja Po pozdravnem nagovoru bovškega VRTČEVSKI OTROCI IZ ŽAGE so s svojimi vzgojiteljicami prvi dan festivala priredili naravnost veličasten program in zanj prejeli bučen aplavz. Foto: Tatjana Šalej Faletič LTO Bovec, je »poglobljenost turistič- župana Siniša Germovška smo lah- nih informacij na spletu dandanes ko prvi dan prisluhnili zborčkom so program zaključili najstarejši otro- v avli doma pa so članice društva Od izredno pomembna, zato smo v pre- predšolskih otrok iz vrtcev Dobrovo, ci iz vrtca Bovec − iz skupine Škrat- ovce do volne pripravile razstavo svo- novo vložili veliko truda. Prenovljeni Kojsko, Nova Gorica, Prvačina, Tol- ki, ki so celoten festival, pod budnim jih izdelkov. portal bo Bovško zagotovo približal min in Žaga. Naslednji dan so se kot očesom vzgojiteljice Erne Wojčicki Vzdušje je bilo enkratno, organi- obiskovalcem in tako pripomogel k prvi predstavili otroci iz vrtca Sol- Germovšek, tudi povezovali. zacija in izvedba odlični, sodelovanje večjemu obisku naših dolin navdi- kan, tem pa so sledili še nastopi Oba popoldneva so si nastopajoči vseh pa zelo dobro. Vsi gledalci in ha.« otrok iz vrtcev Deskle, Most na Soči za nagrado ogledali tudi gledališko nastopajoči so naš kulturni dom za- Portal nudi vsebine v slovenščini, in Šempas, medtem ko se otroci iz predstavo Čarovnica Čirimbara v iz- puščali zadovoljni. Želimo si, da bi angleščini in nemščini, z majem pa Kanala zaradi bolezni festivala niso vedbi gledališke skupine Vrtinec iz se še ponovilo in ponavljalo ... bo na voljo tudi italijanska jezikovna mogli udeležiti. S folklornim nastopom Bovca, ki jo vodi vzgojiteljica Erna, E. W. G in I. S.

Utrinki dnika na noge postavil omenjeno zvezo, ki je sprva združevala klube znotraj Severne Primorske, kasneje pa se je razširila ter zajela še druge slovenske KZA-je. Aleksandru Mo- žeta je s konstruktivnim delom in so- delovanjem s predsedniki sloven- skih klubov, ki so včlanjeni v ome- njeno zvezo, uspelo narediti korak naprej ter pristopiti k Svetovnemu združenju klubov zdravljenih alkoho- likov (v angleščini W.A.C.A.T.). Tako lahko danes zastopamo Slovenijo v svetu, izobražujemo terapevte, čla- ne, strokovne delavce v domih za ostarele, šolah, zdravstvenih domo- vih in sodelavce s pomočjo Evrop- ske šole psihiatrije ter tako imenova- ZADNJA SKUPŠČINA TURISTIČNE ZVEZE GORNJEGA POSOČJA JE BILA TUDI VOLILNA – V vse organe TZGP so izvolili nove člane. Predse- ne ekoalkohologije. dniško mesto so člani zaupali Barbari Podpečan Jesenšek, kot podpredsednica pa ji bo odslej pomagala Alenka Zgaga. Foto: Miha Uršič Kot zanimivost pa naj povemo še to, društvom nudila strokovno podporo, motivirala društva k urejanju krajev za zasaditev teras, balkonov in vrtov. da sedež ZKZAS-a tudi v prihodnje kot soorganizatorka prireditev se je ter najbolj turistično privlačne tudi Za leto 2013 je TZGP na že utečeno ostaja v Tolminu, kar je bila prvotna podpisovala pod obveščanje, nagradila – priznanja za najlepše pot delovanja umestila še obsežno želja pobudnikov ustanovitve ome- oglaševanje, koordinacijo, uskla- urejene kraje so dobili Hudajužna, prireditev Puntarski dnevi, za katero njene zveze. jevanje in povezovanje s sodelujoči- Livek, Poljubinj, Staro selo in Trenta, je na razpisu lokalne akcijske skupi- Nada Kenda, tajnica ZKZAS mi, jih promovirala na sejmih, tržni- med mesti pa Tolmin. Na skupščini ne LAS za razvoj kandidirala za sred- cah, ekoloških dnevih ter drugih pri- je zveza predsednici komisije Mileni stva LEADER. reditvah po Sloveniji in v zamejstvu. Jurkas podelila zahvalo za obsežno V PUNTARSKO LETO Z opravljeno delo, Komunali Tolmin d. Tokratna skupščina je bila tudi volil- NOVIM VODSTVOM K dejavnostim na področju turizma na. V vse organe TZGP so izvolili no- je uspešno privabljala mlade od vrt- o.o. pa za dolgoletno naklonjenost Tolmin – Turistična zveza Gornjega akciji. Predstavniki nagrajenih krajev ve člane. Predsedniško mesto so cev do srednjih šol in jih vključevala Posočja (TZGP), ki s turizmom po- so se za nagrado že udeležili sejma zaupali Barbari Podpečan v projekte Turistične zveze Slovenije vezuje 35 turističnih in drugih Verde Casa v Padovi, ki je znan kot Jesenšek, kot podpredsednica pa (Turizmu pomaga lastna glava, Zlata društev, je preteklo leto zaključila z največji sejem za ljubitelje narave, ji bo odslej pomagala Alenka Zga- marčevsko skupščino. Kot je zapi- kuhalnica …). cvetja, zelišč in vrtov v Evropi. Tu so ga. sano v obširnem poročilu, je Na področju okolja in ekologije je lahko dobili veliko uporabnih zamisli Olga Zgaga, TZGP

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Iz ob~inskih uprav ( 15 )

Ob~ina Kobarid

Pogovor z novim direktorjem bljani, kjer sem poučeval splošne in ob~inske uprave strokovne predmete, sodeloval pri Kot smo omenili v prejšnji številki vzpostavitvi projektnega dela na šoli, Sočasnika, je Občina Kobarid v apri- vodil sem tudi projektni tim, ki se je lu dobila novega direktorja občinske ukvarjal z različnimi mednarodnimi uprave. Odslej bomo na tem mestu projekti. Tri leta sem opravljal tudi srečevali Simona Škvora, ki se, kot delo pomočnika ravnatelja. kaže, v tej vlogi za zdaj dobro znaj- Leta 2008 sem se zaposlil na Mi- de. Da pa bi ga spoznali nekoliko nistrstvu za delo, družino in social- bolje, smo z njim pripravili kratek ne zadeve, na delovnem mestu pod- pogovor. sekretarja, kjer sem koordiniral pri- pravo in implementacijo širokega Po dolgih letih se ponovno vračate spektra programov, sofinanciranih iz nazaj v domače kraje. Vmes ste ži- sredstev EU, namenjenih zaposlenim, veli, se izobraževali in službovali v brezposelnim, podjetniškemu sektor- Ljubljani. Nam lahko na kratko po- ju in osebam v procesu izobraževa- veste, kakšne izkušnje ste v tem nja. času pridobili? SIMON ŠKVOR, NOVI DIREKTOR OBČINSKE UPRAVE, pravi, da je najprej želel dobiti vpogled Aktiven sem bil tudi na področju Po zaključku študija geografije in v sistem in način dela, se seznaniti z zaposlenimi ter kolektivu predstaviti svojo vizijo in način prostovoljstva in delovanja v različnih dela. Poleg tega pa so, kot še pojasnjuje: »poleg tekočih zadev že zagrizli tudi v nekatere bolj sociologije sem se zaposlil na Srednji nujne odprte zadeve, za katere je treba najti rešitve hitro, na primer: vpis v vrtec, cene komunal- društvih. Štiri leta sem tudi vodil Dru- upravno administrativni šoli v Lju- nih storitev ipd.« Foto: Tatjana Šalej Faletič štvo učiteljev geografije Slovenije. Ves čas svojega dela sem se tudi dodatno usposabljal in izobraževal, Utrinki predvsem me je zanimal projektni management, vodenje ter upravljanje SRE^ALI SO SE LIONS KLUBI guverner Distrikta 108TA2 Italija, večerom nadaljevalo v Hotelu Hvala, človeških virov in področje podjetni- Kobarid – Na sončno pomladno ne- predsednika con Radko Carli in kjer so si predsedniki 12-ih lions klu- štva. S tega področja sem tudi sode- Paola Predolin deljo sredi aprila je potekalo 4. sre- , dolgoletna organiza- bov z obeh strani meje med drugim loval z različnimi nevladnimi organi- torica Nadja Pahor, predstavnik mu- izmenjali pozdrave, vtise in spomin- čanje članov lions klubov iz dveh zacijami in društvi. con ob meji. Letos smo se srečali v zeja Željko Cimprič ter predstavnik ske zastavice z emblemi klubov. Od- Sloveniji, program srečanja, v orga- Fundacije Zdravko Likar. Z obi- ločili smo se, da zbrana sredstva to- Z aprilom ste na Občini Kobarid nizaciji Lions kluba Soča Kobarid, skom so nas tokrat počastili tudi vice- krat namenimo v humanitarne name- prevzeli funkcijo direktorja občin- guvernerka Alenka Marter, nekda- ne, in sicer prek mednarodne orga- pa je bil pester in raznolik. Več kot ske uprave. S čim ste se najprej nji guverner Andrej Orel in nekdanji nizacije Lions Clubs International sto udeležencev si je med drugim spoprijeli in kakšne naloge vas v ogledalo Kobariški muzej in prilo- predsednik cone Filip Filipović. (LCI). V spomin na 4. srečanje ob- prihodnje še čakajo? žnostno razstavo izdelkov z natečaja Kulturni program srečanja je potekal mejnih lions klubov smo v prostorih Plakat miru, ki je gostovala v prosto- na kobariški kostnici, kjer je v cer- Fundacije odkrili tudi spominsko Najprej sem si seveda vzel čas za rih Ustanove »Fundacija poti miru v kvici sv. Antona s sakralnim progra- obeležje s sporočilom o miru: »Pot temeljit pregled stanja. Želel sem do- Posočju«. Na začetku je zbrane mom zbrane navdušil dekliški pevski miru je naša pot!« Ob tem pa se že biti vpogled v sistem in način dela, pozdravila kobariška županja Darja zbor Pueri Cantores iz Tolmina z veselimo ponovnega snidenja, ki bo se seznaniti z zaposlenimi ter kolek- prihodnje leto v Italiji. Hauptman, v nadaljevanju pa so zborovodkinjo Barbaro Kovačič na tivu predstaviti svojo vizijo in način Zoran Vodopija, Kaja Lada- spregovorili še gu- čelu in mlada violinistka Sanda Lah Kravanja, predsednica dela. Glede na dejstvo, da smo majh- verner Distrikta 129, Gino Egger, va. Srečanje se je z družabnim Lions kluba Soča Kobarid na občina, ki pa vseeno mora opra- viti vse potrebno, smo si zadali cilj, da najprej pregledamo sistem dela in ga poskušamo optimizirati. Seveda smo poleg tekočih zadev že zagrizli tudi v nekatere bolj nujne odprte za- deve, za katere je treba najti rešitve hitro, na primer: vpis v vrtec, cene komunalnih storitev ipd. Drugi del mojega uvodnega dela pa je namenjen tudi spoznavanju z vsemi pomembnimi akterji v občini, kot so občinski svetniki, predstavniki krajevnih skupnosti, društev in dru- SREČANJE SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH LIONS KLUBOV V KOBARIDU je bilo posvečeno miru in spominu na 1. svetovno vojno. Foto: Ale- gi. Rad bi, da bi za določene dejav- ksander Kravanja nosti, ki jih na občini pripravljamo,

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Iz ob~inskih uprav ( 16 )

dobili tudi odziv s strani omenjenih tudi zainteresirano javnost in da se njim primerne destinacije, veliko pro- nastale pri izvajanju zimske službe. skupin. zagotovi prepletanje tako infrastruk- stega časa pa namenimo tudi družin- Komisija si je poškodbe na podlagi turnega razvoja, kot zagotavljanje skemu projektu na področju turizma prejetih prijav na terenu že ogledala Kakšni so vaši prvi vtisi? socialnih spodbud na vseh nivojih, na Robidišču. Prav tako pa se oba z in se z izvajalcem zimske službe do- Vtis je, moram priznati, pozitiven, ki bi ljudem ter regiji omogočili hi- ženo zelo rada ukvarjava s tekom. govorila o njihovi odpravi. Poškodbe sam se kot domačin zelo dobro po- trejši razvoj. Sam imam namen nadoknaditi man- so skladno z zapisnikom komisije čutim v Posočju, prijeten je tudi ko- ko na tem področju, saj sem ga za- sanirali v aprilu. lektiv, prav tako pa se veselim izzi- Izkusili ste življenje na vasi in v radi obilice dela precej zanemaril. Nataša Hvala Ivančič vov, ki so pred mano. Mislim, da bo mestu. Kje bi lahko potegnili vzpo- Pripravila: Nataša Hvala Ivančič dela ogromno, vendar je motivacije rednice? V čem pa se življenje na Breginjsko jedro bo za`ivelo in vneme zadosti. vasi in v mestu po vašem mnenju Zimska slu`ba v ob~ini Občina Kobarid, Krajevna sku- najbolj razlikuje? Kaj je tisto, kar vas še veže na te Kobarid pnost (KS) Breginj, Turistično dru- Vzporednic je pravzaprav več kot kraje? Dolga zima je za nami in med dru- štvo (TD) Breginj in Razvojno dru- si predstavljamo. Ljudje imajo v bi- No, sam sem domačin, doma iz gim si jo bomo zapomnili tudi po ne- štvo Breginjski kot (RDBK) si že stvu tudi način življenja zelo podo- Breginja in kljub dejstvu, da sem del koliko večji količini snega, kot smo ga vrsto let prizadevajo, da bi po potre- ben, včasih si napačno predstavlja- svojega življenja med študijem ter bili vajeni v preteklih letih. Obilno sne- su obnovljeno vaško jedro v Breginju mo, da v mestih oziroma krajih blizu pozneje med službovanjem preživel ženje, ki je letos zajelo tudi naše kra- v celoti kulturno ter turistično zaži- velikih mest čas prihoda v službo na v Ljubljani in sedaj v Logatcu, sem je, je na eni strani poskrbelo za obilo velo. Del starega jedra je namreč primer traja precej manj kot v teh na domače kraje zelo navezan. Tu veselja in zimskih radosti, na drugi obnovljen in v njem danes domuje krajih pa ni tako, razlike so pogosto imam starše, prav tako smo si z dru- pa povzročilo kar nekaj nevšečnosti. stalna etnološka muzejska zbirka, minimalne. Zagotovo mesta ponujajo žino obnovili hišo na Robidišču, ki Zimsko službo je letos na podlagi pod streho vaškega jedra pa so svoje več infrastrukture, storitev in drugih jo delno namenjamo tudi v turistične sklepa Občinskega sveta Občine Ko- prostore dobili tudi RDBK, tukajšnja možnosti, to je res, vendar imajo na namene. Vsa leta se redno vračamo barid prevzela Komunala Tolmin d. KS in TD. V poletnih mesecih se tu drugi strani ruralna okolja tudi svoje ob vsaki priložnosti, največ na Robi- o.o., ki se je skozi zimski čas spopa- občasno odvijajo tudi kulturne prire- prednosti. Predvsem se mi zdi, da je dišče. Pravzaprav imamo Robidišče dala s pluženjem in posipavanjem ditve, razni simpoziji in predavanja, tukaj zelo pomembna vloga lokalnih že kar za naš dom. lokalnih cest v naši občini. V občin- pa tudi kakšna poroka. »Pred časom skupnosti. Te lahko v svojem polju skem proračunu so bila v ta namen sem imela priložnost, da sem v sta- Kje vidite nove možnosti in prilož- delovanja zagotavljajo neke dodatne zagotovljena sredstva v višini 80.000 rem delu Breginja poročila mlad par,« nosti za razvoj kobariške občine? možnosti svojim občanom. Možnosti je kar nekaj, seveda je tu evrov. Glede na letošnje zimske raz- se spominja kobariška županja Darja področje turizma kot ena pomemb- Čisto za konec pa nas zanima še, mere, pa se je strošek zimske službe Hauptman, ki pravi, da ima od takrat nejših gospodarskih panog, potem kaj počne Simon Škvor, ko ni v do konca marca povečal za dodatnih dalje željo, da bi to jedro postalo tu- neizkoriščeni potenciali v kmetijstvu, službi? 16.000 evrov, zaradi česa bo treba di uradni prostor za poročne obrede. energetsko področje in les, treba pa Veliko stvari. Seveda je na prvem sredstva na postavki znotraj področja Zato nameravajo na občini upravno je zagotavljati tudi ostale vzvode, ki mestu družina in moram reči, da po- prerazporediti. enoto zaprositi za tovrstno dovolje- bi omogočili razvoj podjetništva. skušamo, ko smo skupaj, predvsem Posledice pluženja so vidne tudi nje. Kljub temu se županja zaveda, Ključno je, da občina kot nosilec ra- uživati. Smo tudi precej avanturistič- na naših cestah, zato je Občina Ko- da to ni dovolj za oživitev starega zvojnih pobud sistematično pristopi ne narave in radi potujemo – z otro- barid pozvala vse krajevne skupno- vaškega jedra. Zato si že dve leti tudi k razvoju, da k načrtovanju pritegne ki si sedaj sicer izbiramo bližnje in sti, da sporočijo poškodbe, ki so sama prizadeva, da bi se v stavbah,

Utrinki

PODELITEV PRIZNANJ ZA Prireditve se je udeležila tudi župa- NAJLEP[E UREJENE HI[E, nja Darja Hauptman, ki je nagra- BALKONE IN LOKALE jencem podelila priznanja. Letošnje prejemnice so: Emica Krajnik, Jo- Kobarid – Turistično društvo (TD) žica Petrica, Mimi Butul, Magda Kobarid je v okviru svojih letnih de- Čebokli, Marica Kragelj, Bojana javnosti v letu 2012 izvedlo tudi akci- Pitamic-Rojc in Olga Šturm, preje- jo ocenjevanja urejenosti stanovanj- mniki lokalov oziroma ustanov pa: skih hiš, balkonov in lokalov v kraju. Market Zrno narave, TTL Gostinstvo Komisija za ocenjevanje je oglede in turizem d.o.o. ter Mlekarna Plani- opravila lansko poletje. Ob upošte- ka Kobarid. Poleg priznanj so nagra- vanju meril, ki jih predvideva pravil- jenci prejeli tudi bon za nabavo sa- nik o ocenjevanju, je nato podelila dik Vrtnarije Marvin, ki so ga lahko tri priznanja za lepo urejene hiše v unovčili že takoj po prireditvi, ko je turistično najbolj obiskanem predelu bila tu organizirana tudi neposredna mesta, tri priznanja za lepo urejene prodaja cvetja. balkone v večstanovanjskih blokih in Z akcijo ocenjevanja urejenosti kraja tri priznanja za lepo urejene lokale bomo nadaljevali tudi v letošnjih po- ali ustanove v kraju, kot tudi nagrado letnih mesecih z željo, da bi tako pri- za lepo urejeno hišo ter okolico spevali k vedno lepši in urejeni po- izven turistično najbolj obiskanega LETOŠNJI PREJEMNIKI PRIZNANJ Turističnega društva Kobarid. Foto: Lidija Koren dobi bivalnega okolja vseh krajanov dela kraja. Kobarida. Prireditev s podelitvijo priznanj je bi- predavanjem o cvetju. Tokrat smo podali veliko koristnih napotkov o Milena Jurkas, predsednica komisije za la sredi aprila v Zeleni (Pepčevi) hiši lahko prisluhnili cvetličarkama iz Vr- zasaditvi, gojenju ter negi balkon- ocenjevanje urejenosti hiš, balkonov in in smo jo, kot običajno, združili s tnarije Marvin, ki sta spregovorili in skega cvetja v koritih. lokalov, TD Kobarid

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 ( 17 )

ki so sedaj prazne, izvajalo različne jedra zavedajo, da mora biti uvajanje programe, ki bi dosedanje vsebine novih dejavnosti in nosilcev v spo- jedra dopolnjevali. »V času turistične meniško zaščiten niz starih breginj- sezone je pretok domačih in tujih tu- skih hiš postopno ter premišljeno. ristov skozi Breginj velik. Še posebej »Strinjajo se, da je treba v breginjsko veliko je kolesarjev in pohodnikov. jedro pripeljati več dogajanja in temu Obiskovalci si lahko tu ogledajo kar prilagoditi osnovno gostinsko ponud- tri muzejske zbirke, kljub temu pa v bo v okviru sezonske gostinske dejav- Breginju nimajo primernega prostora, nosti. Vendar pa so složni tudi v tem, kjer bi se lahko odžejali in prigrizni- da je smotrno o sprejemljivosti večjih li ali v miru popili kavico. Primanj- vlaganj presojati šele po začetnih kuje tudi urejenih prenočitvenih ka- uspešnih sezonah.« Le na ta način je pacitet in raznih drugih inovativnih po besedah Taljatove možno priti do pristopov, s katerimi bi lahko oživili sinergičnih učinkov, ki bi bili v korist to edinstveno vaško jedro,« še pravi spomeniško zaščitenemu staremu županja. jedru, prebivalcem Breginja, intere- Prizadevanja lokalne skupnosti, som tukajšnje krajevne skupnosti, PODPIS NAJEMNE POGODBE za postavitev montažnega gostinskega objekta v starem bre- breginjskih društev in krajevne sku- ginjskem jedru. Foto: arhiv Občine Kobarid občine in širše gledano. pnosti so bila tolikšna, da je Občina Prošnjo dveh domačinov o najemu Kobarid januarja lani objavila Poziv vati svoj epilog. Domačina iz Breginja objekta ne posega v konstrukcijo ob- so obravnavali tudi na Odboru za za iskanje interesentov za nosilca in- sta namreč na kobariško občino na- stoječega objekta, poleg tega niti upo- gospodarstvo in Občinskem svetu vesticije v Breginjskem kotu (do pred- slovila prošnjo za najem oziroma raba niti odstranitev ne bodo vpliva- Občine Kobarid. Po sprejetem sklepu pisanega roka so se oglasili trije za- postavitev montažnega gostinskega le ali posegale v stavbni ovoj (proče- občinskega sveta o oddaji dela nepre- interesirani), v maju je nato sledila objekta, ki bi bil lociran na dvorišču lje, ganki ipd.) obstoječega objekta. mičnine v najem, je bila v torek, 16. objava Javnega razpisa za oddajo starega breginjskega jedra, poleg tega Montažni gostinski objekt bo posta- aprila, nato najemna pogodba tudi kulturne infrastrukture – Breginjsko pa bi za tovrstno dejavnost potrebo- vljen ob obstoječi stavbni ovoj in bo podpisana. Županja je ob tem naje- jedro v najem, saj so bila s sklepom vala še prostor za skladišče in sani- lociran ob objektu številka IV v stavb- mnikoma čestitala in jima zaželela Občinskega sveta Občine Kobarid tarije, ki že obstajajo v delu, ki ga na nem nizu na desni strani ob vstopu veliko uspehov na novi poslovni po- konec septembra 1998 (Uradni list podlagi najemne pogodbe uporablja v jedro. Najemnik bo začasni monta- ti, za Sočasnik pa je povedala, da RS, št. 78/98) poslopja v starem va- TD Breginj. V naravi najeti objekt po žni gostinski objekt – gostinski pult njej osebno stari del breginjskega je- škem jedru Breginja razglašena za besedah Taljatove predstavlja polovi- in pripadajoče prostore objekta števil- dra predstavlja »izjemen prostor s javno infrastrukturo na področju kul- co objekta številka IV (na podlagi ka IV uporabljal šest mesecev v letu prav posebno energijo, ki privlači lju- ture. Kot pojasnjuje Nataša Taljat, številčenja Zavoda za varstvo kul- oziroma v času poletne sezone. Vse di. Zato sem še toliko bolj vesela, da svetovalka županje za gospodarstvo, turne dediščine Slovenije) in del posege v zunanjost objektov pa bo sta se dva mlada fanta opogumila in je bil razpis neuspešen, saj se nanj dvorišča znotraj historičnega jedra ob izvajal skladno s smernicami Zavoda bosta prav tu odprla lokal ter s tem ni prijavil nihče. Kljub temu je iska- navedeni stavbi. Kot zagotavlja sve- za varstvo kulturne dediščine, enota jedru dala nov utrip.« nje rešitev teklo dalje in novembra tovalka županje za gospodarstvo »po- Nova Gorica.« Ob tem še poudari, da lani je zadeva vendarle začela dobi- stavitev montažnega gostinskega se pobudniki oživitve starega vašega N. H. I. in T. Š. F.

Utrinki

^LOVEK ODIDE, NJEGOVO povabiti proč, v tišino in samoto, kjer DELO OSTANE ni nepotrebnih besed, ampak zgolj opazovanje, poslušanje ter zaveda-

Tolmin – Tako smo poimenovali raz- nje mogočnosti narave in naše stavo, posvečeno spominu na sode- majhnosti. Najbolj posebni, celo ču- lavca in predvsem prijatelja Martina stveni so posnetki kozorogov in Rovščka - Tinkija. Obenem je raz- gamsov iz trentarskih gora. Tam je stava del aktivnosti tripartitnega do- bil v vseh letnih časih Tinkijev dom, govora o sodelovanju pri izvajanju kot da so ga ti simboli gora vzeli za naravoslovne in naravovarstvene de- svojega. Pustili so ga blizu, kot bi javnosti med Osnovno šolo Dušana mu hoteli povedati, da je svet ustvar- Muniha Most na Soči, Triglavskim jen tudi za ljudi, narava pa samo za narodnim parkom in Lovsko zvezo tistega, ki jo razume. Njegovo so- Slovenije. zvočje z naravo, spoštovanje in ra- Tinki je v sebi združeval zelo različne OB ODPRTJU FOTOGRAFSKE RAZSTAVE posnetkov Martina Rovščka - Tinkija so predstavili zumevanje vrednot, ki jih narava po- tudi njemu posvečen film V sozvočju z naravo. Foto: Špela Kranjc talente, predvsem pa je bil človek z nuja, bi lahko bili vsem nam kažipot izredno vizijo. Ni bil opazen, malo je »Jaz sem praktik.« Zamisli je takoj učilnico in že naslednji dan je imel do sreče, spoštovanja in sožitja. govoril, vendar je hitro našel rešitve uresničil in tako je bilo tudi pri posta- Tinki rešitev za postavitev klopi, Fotografska razstava Človek odide, za različne izzive, ki jih je tudi uresni- vitvi naravoslovne učilnice na mo- omar in table. Še isti teden smo na- njegovo delo ostane skuša pokazati čil. Ni bilo pomembno, ali je šlo za starski osnovni šoli, ki je nastala iz ročili opremo in v nekaj tednih je bila del Tinkijeve fotografske ustvarjalno- kovino, les, betoniranje pod vodo, njegove vizije. Pred 30 leti je govo- učilnica v grobem postavljena. sti iz okolja Trente, ki mu je ob stikih izdelavo novega orodja, risbo, načrt, ril: »Naravo je treba spraviti v šolo, Posebno moč so imele njegove fo- z domačini v njegovih zadnjih letih fotografijo … Njegovi izdelki so bili da jo bodo razumeli mladi, s starimi tografije iz narave – kompozicijsko dajala največ energije in miru za pre- natančni in uporabni. Nikoli ni spra- se ne splača, je škoda časa, je bo- in barvno usklajene, vsaka s svojo magovanje težke bolezni. ševal po denarju in vedno je govoril: sa.« Dorekli smo zamisel za novo posebno vsebino. Kot bi nas hotele Branko Loncner, avtor razstave

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Iz ob~inskih uprav ( 18 )

BiT Planota je v sodelovanju s par- tnerji od januarja lani do aprila letos pripravila enajst pohodnih krožnih poti na ozemlju občin Bovec, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin ter na območju Banjške in Trnovske pla- note, ki sodita pod okrilje novogori- ške mestne občine. PEV posameznikom in manjšim skupinam omogoča, da spoznajo tu- kajšnje kraje ter posebnosti brez dra- gih vodnikov. Ker vključuje nove metode in tehnologije vodenja, je posebej zanimiv predvsem za mlajše obiskovalce ter družine. Gre za na- pravo, ki je videti kot dlančnik ali mobilni telefon in služi kot sodobni nadomestek turističnega vodiča. Nje- ČLANI ŠOLSKEGA PARLAMENTA, ki deluje pod mentorstvom Martine Kozorog Kenda, so se na OŠ Simona Gregorčiča Kobarid srečali s koba- riško županjo Darjo Hauptman. Foto: arhiv šole gova funkcija je dvojna, saj deluje kot klasični GPS vodič, hkrati pa tudi kot [olski parlament se je sestal zbora Alenka Jeraj, ki nam je pred- lahko pohvalimo, kar je dobrega in turistični vodič, njegova uporaba pa z `upanjo stavila delo poslancev. Obisk parla- predlagamo rešitve za nastale težave. je zelo preprosta. Najprej je treba Na OŠ Simona Gregorčiča Kobarid menta pa je bil za vse nas prav po- Ob koncu srečanja je ravnateljica izbrati želeno pohodno pot in napra- smo člani šolskega parlamenta v sre- sebno doživetje, saj smo ga obiskali pohvalila delo šolskega parlamenta vo vključiti. Ta vas bo nato najprej do, 3. aprila, pripravili srečanje s prav na dan potrjevanja nove vlade. in pripravljenost županje, da nam vodila (z avtomobilom ali drugim kobariško županjo Darjo Hauptman. Poleg naštetega smo se udeležili tudi prisluhne. Srečanje z županjo je za- prevoznim sredstvom) do začetka Najprej smo ji predstavili svoje delo Regijskega parlamenta v Novi Gorici. okrožila mentorica šolskega parla- pohodne poti kot klasična GPS na- v letošnjem šolskem letu. Izvedela je, Županji smo med drugim v okviru menta Martina Kozorog Kenda. prava. Nato vas bo opozorila oziroma da smo se v okviru naših srečanj se- izbrane teme, ki se je navezovala na Sara Rakušček in Ana Žuber, učenki nagovorila v izbranem jeziku, da ste stali z ravnateljico Melito Jakelj, iz- življenje mladih na Kobariškem, 9. a razreda, OŠ Simona Gregorčiča Ko- na začetku izbrane pohodne poti. Na polnili anketo o odraščanju in se predstavili svoja mnenja in predloge. barid zaslonu bo izrisana želena pot, na srečali z zaporniškim duhovnikom Tudi sama je nato o tem podala svoje kateri bodo označene vse zanimive Robertom Friškovcem. Z njim smo mnenje in okvirne možnosti za reše- Pode`elski elektronski vodi~ turistične točke in smernik, ki ozna- se pogovarjali predvsem o odrašča- vanje težav. Gostji smo predstavili tudi Pilotni projekt Podeželski elektron- čuje točko, na kateri ste. Ko boste nju, najbolj pa nam je v spominu primer dobre prakse, in sicer vsako- ski vodič (PEV) je sofinanciran s po- krenili na pot, vas bo smernik vodil ostal njegov nasvet o pogovoru. Poleg letno srečanje predstavnikov razrednih močjo Evropskega kmetijskega skla- po poti. V bližini turistične točke vas tega smo, ob pomoči županje, obi- skupnosti z ravnateljico na temo živ- da za razvoj podeželja in prispeva k bo signal opomnil in vam dal možno- skali tudi parlament v Ljubljani. Pod ljenja in dela na naši šoli, na katerem izboljšanju prepoznavnosti ter dosto- sti, da si o turistični točki preberete strokovnim vodstvom smo si ogleda- ji predstavimo svoja mnenja ter po- pnosti podeželja in različnih ponu- ali poslušate vsebine v slovenskem, li poslansko dvorano, na balkonu pa hvale, vezane na življenje na naši dnikov na izbranem območju. Prija- italijanskem, angleškem ali nemškem nas je sprejela poslanka državnega šoli. To nam je posebno všeč, saj vitelj projekta Ustanova Fundacija jeziku. Naprava vas bo tako vodila

Utrinki

^ISTILNA AKCIJA USPELA da večjih količin smeti in kosovnih NAVKLJUB APRILSKEMU odpadkov v okolici vasi k sreči ni več. VREMENU Po čistilni akciji so si domačini na Prapetnem privoščili še tradicionalno Poljubinj in – Medtem, ko se je večina Tolmincev na drugo toplo malico na pomladanskem sobotno jutro ob močnem nalivu naj- sončku sredi vasi in s tem, tako kot brž samo pretegnila in dremala dalje, je to že v navadi, na prijeten način za- so Palbinci ter Prapijci že na tešče okrožili to vsakoletno družbeno-kori- kukali skozi okna in pogledovali proti stno delo. Poleg jedi na žaru je letos nebu. Deževno jutro je nakazovalo na zadišalo tudi po čisto pravi prapijski vse prej kot primeren dan za čistilno friki, pripravljeni iz svežih domačih akcijo. K sreči se je aprilsko vreme jajc in planinskega sira, ki ga je na tja do devete ure zjutraj vendarle zja- planini Razor pridelal tako imenovani snilo in omogočilo, da se tistim, ki so pašni trojček F&I&I. Takšno nefor- vihteli metle, tokrat ni preveč prašilo OČISTILI SO POLJUBINJ IN PRAPETNO – K sreči se je aprilsko vreme tja do devete ure zjutraj malno, a zato nič kaj manj prijetno pod nos. Tradicionalna čistilna akci- vendarle zjasnilo in omogočilo, da se tistim, ki so vihteli metle, tokrat ni preveč prašilo pod nos. zaključno druženje vaščanov, pa sta ja, ki je letos potekala pod okriljem Po čistilni akciji so si domačini na Prapetnem privoščili še tradicionalno toplo malico na pomla- v veliko veselje zbranih popestrila še danskem sončku sredi vasi in s tem, tako kot je to že v navadi, na prijeten način zaokrožili to dva harmonikarja: domačin Aleš Po- Krajevne skupnosti Poljubinj-Pra- vsakoletno družbeno-koristno delo. Foto: T. Š. F. (iz arhiva KS) petno, se je tako zaradi muhastega dobnik in Domen Baloh z Mosta na vremena začela z manjšo zamudo. so pometli še dostopne poti v obe smetmi, so tokrat s plastenkami in Soči. Kljub temu so pridni domačini uspeli vasi, očistili obcestne jaške in obre- pločevinkami napolnili le dober ducat Tatjana Šalej Faletič, KS Poljubinj- očistiti svoja dvorišča, poleg tega pa zali grmovja. Tisti, ki so bili na lovu za vreč ter ob tem zadovoljni ugotavljali, Prapetno

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 ( 19 )

kot bi bili s turističnim vodnikom od uvodnem pozdravu kobariške župa- kočo na Matajurju je v imenu PD tudi povežejo. Po drugi strani pa sem začetka do konca, vmes pa vas bo nje Darje Hauptman, predsednika Benečija vrečke prevzel Zdravko Li- žalostna, ko vidim, da posamezni- opozarjala tudi na morebitne nevar- uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža kar, ki je vse obiskovalce pozdravil kom še vedno ni mar za naravo in nosti, dodatno turistično ponudbo Rakovca, predsednika Planinskega v beneškem narečju in jih povabil na za sabo puščajo smeti – po principu: (gostilne, nočitve, bencinske servise, društva Kobarid Slavka Gregorčiča obisk koče. kamor pade, pade. Veliko smeti, ki prvo pomoč …). Ob tem je treba po- in po zabavnih besedah Toneta For- »Na Občini Kobarid se trudimo, da jih iz avtomobilov mečejo vozniki, vedati, da so turistične točke v napra- nezzija - Tofa se je skupina prosto- bi bila naša občina, naše gore, naše smo našli prav v bližnjem drevoredu. vi opremljene tudi s fotografijami in voljcev v spremstvu članov Planin- naravne, zgodovinske in kulturne le- Odkrili smo tudi manjše črno odla- kratkimi filmi. skega društva (PD) Kobarid ter pote še bolj prepoznavne. Hvaležni gališče,« razloži županja in v nada- Prednosti takšnega elektronskega Gorske reševalne službe Tolmin od- smo Zavarovalnici Triglav, da si je za ljevanju pove tudi to, da je vesela, ker vodiča so svobodna izbira časa poho- pravila v tri smeri. Po slabih dveh otvoritev družbeno odgovorne okolj- na kobariški šoli veliko pozornosti da ali ogleda, hitrosti (za počitek, urah čistilne akcije so se prostovoljci ske akcije Očistimo naše gore in pla- posvečajo tudi tej problematiki. »Me- malico …) pohoda ali ogleda, tema- s polnimi vrečkami vrnili na planino nine izbrala prav planino Kuhinja v ne je k akciji spodbudila hči, ki je tike, ki nas zanima, ponovitve vse- in poleg običajnih odpadkov smo na naši občini. S pomočjo Planinskega zanjo slišala prav pri pouku. Skupaj bin, ki nas bolj zanimajo, enostav- zbirališču pri koči našli tudi nekaj društva Kobarid in z veliko udeležbo sva se tako podali po soški poti in nost dograjevanja ali brisanja vsebin avtomobilskih gum, železa … pa tudi je bila sobotna čistilna akcija uspešna med potjo pobirali odvržene smeti. ali poti in enostavnost uporabe. Na- vrata so se našla. ter veselimo se sodelovanja tudi v pri- Ob tem moram pohvaliti še Športno pravo si lahko izposodite na šestih Letošnji moto akcije je, da obisko- hodnje,« je ob zaključku dogodka društvo Gams Kobarid, ki je uredilo lokacijah na območju LAS za razvoj, valci planin smeti ne odnesejo le do povedala kobariška županja. novo krožno pot po Kobaridu. Ta pe- in sicer pri Lokalni turistični orga- doline, temveč do doma in jih z N. H. I. lje mimo nekdanjih mlinov in naprej nizaciji (LTO) Bovec, LTO Sotočje in ustreznim ločevanjem odvržejo v po gozdu do Svina ter se pri slapu v turistično informacijskih centrih v smetnjake. Po koncu čistilne akcije Tradicionalna ~istilna akcija spusti nazaj. Sedaj, ko smo pot še Idriji, Kanalu, Kobaridu, Tolminu ter smo vse smeti stehtali in ugotovili, Na Kobariškem je drugo soboto v očistili, vam polagam na srce, da se v Restavraciji Na Planoti na Lokvah. da smo skupaj nabrali 82 kilogramov aprilu potekala tradicionalna čistilna sprehodite po njej.« Polona Kante Pavlin, Ustanova Funda- smeti. Kot je pokazala tehtnica, so akcija. Medobčinsko redarstvo, odgo- Kljub vse večjemu zavedanju o cija BiT Planota največ smeti nabrali osnovnošolci iz vorno za organizacijo, je poskrbelo, pomenu čistega okolja pa je v naravi OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, ki so O~istimo gore in planine na v spremstvu članic PD Kobarid in planini Kuhinja učiteljice Vesne Uršič čistili bližnjo Tretjo soboto v aprilu smo na pla- okolico s parkiriščem. Kar 24 kg na- nini Kuhinja uradno odprli sezono branih smeti je osnovnošolcem pri- družbeno odgovornega projekta Oči- neslo praktično nagrado, ki jo je iz stimo gore in planine, ki ga že četrto rok predsednika uprave zavarovalni- leto organizira Zavarovalnica Tri- ce prejel vsak učenec. Pomočnica glav. Zamisel za organizacijo dogod- predsednika uprave Urša Manček je ka v naši občini se je porodila v Ma- ob zaključku povedala, da je akcija gozdu, kjer je lani Občina Kobarid Očistimo gore in planine v Bruslju skupaj z omenjeno zavarovalnico prejela visoko mednarodno priznanje uredila otroško igrišče. Emerald, predsednik uprave Rakovec Pod Krnom se je zbralo več kot 80 pa je ob tej priložnosti predal okolju planincev, osnovnošolcev in ljubite- prijazne vrečke predstavnikom PD ljev narave. Veter je oblake razpihal Kobarid, da z njimi opremijo še pla- MED ČISTILNO AKCIJO so prostovoljci naleteli tudi na manjše črno odlagališče. Že res, da je in ob zaključku dogodka so planino ninski koči pri Krnskih jezerih in zavedanje o pomenu čistega okolja vse večje, vendar se kljub temu še vedno najdejo izjeme. pod Krnom obsijali sončni žarki. Po Gomiščkovo zavetišče na Krnu. Za Foto: Janko Volarič

da so zainteresirana društva, krajev- še vedno veliko smeti. »Opažamo, da ne skupnosti in posamezniki prejeli je iz leta v leto narava bolj čista in da vrečke ter nabrane smeti tudi odpe- smo tudi s to tradicionalno akcijo ljali na deponijo. Nastale stroške, pripomogli k čistejšemu okolju. Pri vezane na odvoz smeti, je iz občin- zbranih odpadkih prednjačijo ostanki skega proračuna krila Občina Koba- polivinila in plastenk, predvsem ob rid, pri čemer pa je pomagal tudi cestah. Pri tem bi želel bralce Soča- občinski režijski obrat. snika opozoriti še na 5. člen Zakona V dopoldanskem času so se tako o pravilih cestnega prometa, v kate- na teren podali člani 12-ih društev, rem je določeno, da je prepovedano kobariških krajevnih skupnosti in iz vozila odmetavati kakršne koli posamezniki. Prostovoljcem se je pri- stvari (cigaretne ogorke, papir, pla- družila tudi županja Darja Haupt- stenke itd.),« pojasnjuje glavni koor- man, ki tovrstne akcije in skrb za dinator akcije Janko Volarič iz Med- čisto okolje podpira. »Po eni strani občinskega redarstva in hkrati opo- imam rada takšne akcije, s katerimi zarja, da se udeležence cestnega naredimo nekaj dobrega za naravo in prometa, ki ravnajo v nasprotju z SEZONO DRUŽBENO ODGOVORNEGA PROJEKTA OČISTIMO GORE IN PLANINE so v aprilu nas vse. To je priložnost, da svoj pro- določbami omenjenega člena, kaznu- odprli na planini Kuhinja. Kot je pokazala tehtnica, so največ smeti nabrali osnovnošolci iz OŠ Simona Gregorčiča Kobarid. Kar 24 kg nabranih smeti je osnovnošolcem prineslo praktično sti čas aktivno in družbeno koristno je z globo 80-ih evrov. nagrado. Foto: arhiv Občine Kobarid preživimo v naravi. Takšne akcije nas T. Š. F.

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Iz ob~inskih uprav ( 20 )

Ob~ina Tolmin

Z (ne)aktivnostjo danes Pregljevega dela Tolminci z ilustraci- vplivamo na na{ jutri jami Rudija Skočirja. Osrednja pri- Maj je mesec, ko praznuje Občina reditev 24. marca v Tolminu je doži- Tolmin. Tudi letos se bo v okviru vela topel sprejem in zelo dober praznovanja zvrstil cel niz dogod- odziv, na njej pa smo gostili tudi kov, ki ga bo 31. maja tradicionalno predsednika države Boruta Pahorja. zaključila slavnostna seja tolmin- Z vidika obeleževanja obletnice tol- skega občinskega sveta s podelitvi- minskega punta in zato, ker so danes jo občinskih priznanj in nagrad. podobno uporni časi, se ob borbi za Nagrajenci do zaključka redakcije naše pravice velikokrat spomnim na niso bili znani, zato jih bomo pred- svoje korenine. Te mi dajejo moč za stavili v prihodnji številki glasila. premagovanje sedanjih težav. O trenutnem stanju v občini, načr- Kljub pestremu dogajanju okoli te- tih in željah za naprej smo se po- ga pomembnega jubileja pa projek- govarjali z županom Urošem Bre- ti na drugih področjih še zdaleč ne žanom. mirujejo. Konec marca je občinski Začniva s tistim, kar letošnje leto svet sprejel proračuna za letošnje za Občino Tolmin in vse Tolmince in prihodnje leto. Letošnji predvi- dela posebno – 300. obletnica tol- deva za 15,9 milijona evrov odhod- minskega punta. Kar nekaj po- kov, v načrtu imate tudi zadolževa- membnih dogodkov – vključno z ŽUPAN UROŠ BREŽAN O 300-LETNICI TOLMINSKEGA PUNTA – V praznovanje tega visoke- nje v višini skoraj 900.000 evrov. ga jubileja smo vložili veliko dela in naporov, zato sem zadovoljen, da smo do danes že dobili Katere projekte je treba posebej iz- osrednjo slovesnostjo – je za vami. kar nekaj stvari, ki nas bodo na 300. obletnico tolminskega punta spominjale tudi v prihodnje. Ste zadovoljni z izvedbo in odzivom postaviti? V letu 2013 bodo največji trije pro- ljudi? Ste morda v takšnih trenut- Ob~inski praznik praznujemo v spomin na pomembne zgodovinske jekti. Ureditev osrednjih ulic v Tolmi- kih še bolj ponosni na svoje kore- dogodke, ki so se na Tolminskem zgodili v maju. To so bili narodni nine? nu (Prešernove in Kosovelove) ter tabor, dejavnosti TIGR-a, ustanovitev Gregor~i~eve brigade, osvobodi- V praznovanje tega visokega jubi- energetska sanacija nekdanjega Do- tev mesta Tolmin, prva seja demokrati~no izvoljene ob~inske leja smo vložili veliko dela in napo- ma JLA – tu gre sicer za dvoletni rov, zato sem zadovoljen, da smo do skup{~ine in tolminski punt, ki ga letos {e posebej skrbno projekt. Občina Tolmin bo letos opra- danes že dobili kar nekaj stvari, ki obele`ujemo. Vsi ti dogodki so bili nekaj posebnega. ^astno mesto v vila tudi nekaj nakupov poslovnih nas bodo na 300. obletnico tolmin- na{i zgodovini imajo zato, ker so pomembno sooblikovali sedanjost. prostorov (stavba podjetja Smarteh skega punta spominjale tudi v pri- Ne pozabimo, da tudi mi danes s svojo aktivnostjo ali pasivnostjo d.o.o. na Trgu tigrovcev, stavba Poli- hodnje. Tolminski muzej je izdal vplivamo na na{o prihodnost. V `elji in prepri~anju, da skupaj prispe- cijske postaje Tolmin in del stavbe knjižno izdajo stripa Remigia Gabel- vamo k ~im bolj svetli prihodnosti {ir{e Tolminske, vsem ob~ankam nekdanjega SDK na Trgu maršala Ti- linija, Banka Slovenije zbirateljske ter ob~anom iskreno ~estitam ob skoraj{njem prazniku. ta), poleg tega pa bomo pristopili k Pošta Slovenije popotresni sanaciji stavbe na Bruno- kovance, priložno- Uro{ Bre`an, `upan stno znamko, izšla je nova izdaja vem drevoredu 18. Omenim naj še

Utrinki

UVEDLI LIKANJE KOT DEL DONACIJA PODRUŽNIČNI ŠOLI ZA IZO- BRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE OTROK DELOVNE VZGOJE S POSEBNIMI POTREBAMI – Konec marca Tolmin – Učence s posebnimi potre- je Jožica Hrast (druga iz leve v zadnji vrsti) v imenu podjetja Kovinski izdelki Hrast d.o.o. iz bami poučujem že vrsto let. Pred leti Borjane šoli podarila hoduljo, tricikel, invalid- smo imeli čisto svojo šolo, vendar pa ski voziček in druge medicinske pripomočke. je spremenjena šolska politika celoto Ob tem je fizioterapevtka Andrejka Menič po- razdelila na polovico. Odrasle s po- vedala, da je »s podarjeno opremo podjetje zelo osrečilo tako učence kot tudi zaposlene sebnimi potrebami so priključili k mi- in prispevalo h kakovostnejšemu življenju ter nistrstvu za socialo, dom in družino, delu na tukajšnji šoli.« Foto: M. R. otroke pa pod okrilje šolskega mini- strstva in tako smo nov dom dobili v Skupina, ki jo vodim letošnje šolsko OŠ Franceta Bevka v Tolminu. Tako leto, šteje pet učencev. Vsak izmed učitelji kot tudi učenci redne osnovne njih je zame poseben izziv. Mladost- in srednje šole so nas medse zelo le- niki so vedno zelo zahtevna populaci- po sprejeli, ravnatelj pa nam je zago- ja, pa naj govorimo o povprečnih tovil vse potrebno za nemoteno delo. otrocih ali pa o otrocih s posebnimi

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 ( 21 )

ureditev kajakaškega centra v Vodni Dogajanje na obmo~ju ob~ine hiši na Mostu na Soči, z Občino Bo- Tolmin ter projekte in delo vec in Občino Kobarid pa bomo sku- ob~inske uprave lahko spremljate paj sofinancirali še nakup nove rent- tudi prek aktualnih novic na genske naprave za potrebe Zdra- spletni strani Ob~ine Tolmin: vstvenega doma Tolmin. www.tolmin.si. Ker je vedno več projektov tako ob- sežnih, da potekajo dve ali celo več njih pa še vodarji in naravovarstveni- let, zadnja leta zaradi lažjega dela ki. Upam, da bomo na ta način in s sprejemate dvoletni proračun. Tisti tem projektom prišli do rešitve, ki bo za leto 2014 bo predvidoma težak predstavljala optimalno ureditev v skoraj 14,7 milijona evrov, vključu- skladu z zahtevami vseh, ki imajo na je pa tudi kar nekaj večjih projek- tem območju vpliv, obenem pa na tov. Kateri bodo glede na vaša pri- njem omogočala dolgoročno izvaja- čakovanja zahtevali največ? nje festivalske dejavnosti. Občina bo Res imamo v proračunih kar nekaj urejanje tega dela podprla s posebno večletnih projektov. Tako bomo v proračunsko postavko tako letos kot okviru projekta ISO-TO prihodnje le- prihodnje leto, se bomo pa potrudili to zaključili gradnjo tretje faze čistil- kak konkreten del infrastrukture na ne naprave v Tolminu, predvidevamo REKONSTRUKCIJO CESTE BAČA PRI MODREJU–DOLENJA TREBUŠA, s katero je Direkci- terenu izboljšati že letos. pa tudi zaključek letos začete obnove ja RS za ceste (DRSC) začela v marcu, sta novinarjem predstavila tolminski župan Uroš Brežan in sekretarka na Službi za evropske zadeve in tehnično regulativo (DRSC) Irena Zore Willen- Pogovor pripravila: Špela Kranjc Prešernove ulice. V okviru projekta part. Projekt se bo predvidoma zaključil jeseni 2015, zato župan voznike in krajane prosi za Foto: Tatjana Šalej Faletič BIMOBIS bo nastala kolesarska pove- previdnost ter strpnost, saj se gradbena dela na cesti in ob njej ne morejo izvajati drugače kot zava med Mostom na Soči in Tolmi- ob delnih zaporah. Boj za pravi~no dru`bo – nom, začeli pa bomo še z gradnjo zvojni osi. Zaključena je že obnova ska obvoznica umeščena v prostor, nikoli dokon~ana zgodba čistilne naprave na Kamnem, za ka- galerije Pod Ključem, tolminska ob- nato pa bo morala občina Direkciji Osrednja slovesnost ob 300. oble- tero občina letos pridobiva gradbeno voznica čaka na sprejem Državnega RS za ceste pomagati zagotoviti fi- tnici tolminskega punta z naslovom dovoljenje. prostorskega načrta, še pred koncem nančna sredstva za izvedbo projekta Nabrusimo kose, ki jo je Občina Tol- Na območju občine poteka tudi več aktualne finančne perspektive pa v prihodnji finančni perspektivi min pripravila 24. marca v športni projektov, pri izvedbi katerih obči- upam tudi na realizacijo rekonstruk- 2014–2020. dvorani tolminskega šolskega centra, na sodeluje z državo. Zadnji takšen cije ceste Dolenja Trebuša–Želin. Na je na enem mestu združila toliko Bliža se poletje in z njim sezona je prva faza temeljite rekonstrukci- tem mestu bi voznike in krajane rad obiskovalcev, kot jih v Tolminu že festivalov: Punk Rock Holiday, Me- je ceste Bača pri Modreju–Dolenja prosil za previdnost ter strpnost, saj dolgo ni bilo. Slavnostni govornik ob talDays Sajeta Overjam Reggae Trebuša, s katero je Direkcija RS za se gradbena dela na cesti in ob njej , , tej priložnosti je bil predsednik drža- ceste začela v marcu. Projekt sofi- ne morejo izvajati drugače kot ob Festival in Soča Outdoor Festival. ve Borut Pahor, ki ga puntarska pe- nancira Evropski sklad za regional- delnih zaporah. Kako se Tolmin z okolico pripravlja sem skupinice obiskovalcev na tribu- ni razvoj in se bo predvidoma za- na nove invazije obiskovalcev? nah tik pred začetkom njegovega Omenili ste tolminsko obvoznico, ključil jeseni 2015. Kakšno vlogo v V okviru projekta Camis, v kate- govora ni zmotila, ampak mu je zgolj ki je vedno aktualna tema. Kakšno takšnih primerih igra občina? rem sodelujemo s Posoškim razvoj- dala dodatno iztočnico za razmišlja- je trenutno stanje? Občina Tolmin bo rekonstrukcijo nim centrom, smo ravnokar začeli z nje. državne ceste izkoristila za istočasno Priprava Državnega prostorskega na- urejanjem območja Sotočja. Eni V pozdravnem nagovoru je tolmin- obnovo osnovne javne infrastrukture črta je zaključena in dokument sedaj ključnih udeležencev v procesu bodo ski župan Uroš Brežan najprej pri- na Idriji pri Bači in Slapu ob Idrijci. čaka na potrditev vlade, kar naj bi se tudi organizatorji festivalov in lastni- merjal razmere pred 300 leti, ko so Pred kratkim začeti projekt je sicer zgodilo do poletja. Težav pri tem ne ki zemljišč ter objektov na območju, se kmetje uprli zlorabljanju posvetne le eden od štirih velikih na četrti ra- pričakujemo, po potrditvi bo tolmin- kjer se poleti odvijajo festivali, poleg državne oblasti, z današnjim vstajni-

Utrinki potrebami. V skupinah posebnega mo takšne jedi, ki jih bodo učenci la- programa si lahko veliko časa vzame- hko skuhali tudi doma in to popolno- mo za pogovor o življenju, delu, pa ma samostojno. V maju nas čaka veli- tudi ljubezni. Želje, drobne radosti in ko tekmovalnih izzivov: športna tek- pričakovanja poskušamo prilagoditi movanja, tekmovanje mladih tehni- svojim zmožnostim. Vsak dan se ve- kov, računalniško tekmovanje in še bi selimo novih izzivov in poudariti mo- lahko naštevala. Tu pa je še majsko ram, da so mnogi izmed njih resnični počitnikovanje v Ankaranu, kjer bomo izziv prav za vsakega izmed nas. skupaj preživeli kar cel teden. In po- V letošnjem šolskem letu smo uvedli tem ... težko pričakovan zaključek le- likanje kot del delovne vzgoje, ki po ta, ko nas poletno sonce prav prijet- predmetniku obsega kar velik urni za- no vabi iz učilnic v naravo. To pa že logaj. Tudi obnovljeno učilnico šol- diši po počitnicah. skega gospodinjstva pridno koristimo V MAJU JIH ČAKA VELIKO TEKMOVALNIH IZZIVOV: športna tekmovanja, tekmovanje mladih Zvonka Štolfa, prof. defektologije, Po- in moram priznati, da vsako sredo iz tehnikov, računalniško tekmovanje in še kaj. Razredničarka Zvonka Štolfa pove, da bodo skupaj družnična šola za izobraževanje in uspo- nje prav prijetno zadiši. Seveda kuha- z učenci (na fotografiji) v maju ves teden počitnikovali v Ankaranu. Foto: P. T. sabljanje otrok s posebnimi potrebami

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Iz ob~inskih uprav ( 22 )

zanom in nenazadnje osamosvojite- ljem. »To je tudi naša odgovornost do prihodnjih generacij, kajti bitka, ki so jo pred 300 leti bili puntarji, je nikoli dokončana zgodba – tj. boj za pravično družbo. Odgovornost vsake generacije je, da stori korak proti te- mu idealu.« Župan je pozval še, da najprej uporabimo orodje, ki so nam ga priborili naši predniki – svobodne in demokratične volitve. Vzporednice med uporništvom pred 300 leti in današnjim časom je iskal tudi predsednik Borut Pahor. Ker je bil tolminski punt zadnji v vr- sti kmečkih uporov na Slovenskem, ki so mu sledile pomembne reforme Marije Terezije in Jožefa II., punt po njegovem v tem smislu ni bil za- man. »Dobil je svoje zadoščenje in, kot se je izkazalo, postal pomembna značajska lastnost Slovencev, ki so se NA OSREDNJI PRIREDITVI OB 300-LETNI- CI »TMINSKEGA PUNTA« so med drugim v tistem času začeli nacionalno osve- zapeli vedno zanimivi Tminski madrigalisti, s ščati. Zaradi tega smo Slovenci stali hudomušno pesmijo si je odobravanje gle- dalcev prislužil Duo Bakalina, kožo pa so jim in obstali.« Predsednik je opozoril, s puntarskim petjem naježili združeni pevski da so upori neizogibni domala ve- zbori iz Zgornjega Posočja pod vodstvom dno, ko se izkoriščanje, pravičnost in zborovodij Mateja Kavčiča in Klavdije Rot. neenakost toliko razširijo, da ogrozi- škim gibanjem. A ker danes predstav- jo dostojanstvo ali celo eksistenco nike oblasti izbiramo sami, imamo ranljive večine proti privilegirani možnost tja postaviti tiste, ki oblasti manjšini. Današnja največja gospo- ne razumejo kot način polnjena last- darska kriza po drugi svetovni vojni nih žepov in žepov svojih prijateljev. ima po njegovem poleg uničujočih Današnji upor, punt ali vstajo zato finančnih, ekonomskih in socialnih po Brežanovem prepričanju dolguje- razsežnosti tudi moralen, etičen vi- mo tistim, ki so skozi stoletja žrtvo- dik. Večina ljudi se čuti prikrajšanih vali življenja, da mi živimo lepše in in ogoljufanih. Bolj kot nižanje ži- boljše – puntarjem, tigrovcem, parti- vljenjskega standarda je izpostavil

Utrinki

MLADI AMBASADORJI otroški zbor skupaj z Dekliškim pev- SLOVENSKE PEVSKE skim zborom Pueri Cantores, Dekli- TRADICIJE I[^EJO škim pevskim zborom Plejade iz Aj- SPONZORSKA SREDSTVA dovščine in Pihalnim orkestrom iz Domžal v tolminski župnijski cerkvi Tolmin – Otroški pevski zbor OŠ izvedel veličasten koncert v počasti- Franceta Bevka Tolmin je začel pre- tev 20. obletnice samostojne Slove- pevati pred šestimi leti. V tem času nije. Mladi uveljavljeni skladatelj Pa- je že posegel po vidnih uspehih v trik Quaggiatto, avtor novitete Mis- domačem, regijskem, državnem in sa Nuova Laudate Pueri Dominum, mednarodnem prostoru. Poleg zlatih je izvedbo tudi vodil. priznanj z regijskega tekmovanja v Novi Gorici leta 2009 in državnega V letu, ko obeležujemo 300-letnico tekmovanja leta 2010 v Zagorju ob velikega tolminskega punta pa so Savi so pevci leta 2011 dosegli prvo svoj prispevek k temu pomembne- mesto med otroškimi zbori na med- mu dogodku prispevali z izvedbo narodnem tekmovanju v Bratislavi. koncerta z naslovom Zimzelen za klobuk. Z godalnim orkestrom Mladi Lani so si na državnem tekmovanju v OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ FRANCETA BEVKA TOLMIN, ki deluje pod okriljem zborovodkinje Zagorju ob Savi ponovno pripeli zla- Barbare Kovačič, je v letu, ko obeležujemo 300-letnico velikega tolminskega punta, svoj prispe- ljubljanski solisti in dirigentom Sto- to priznanje z odliko, kar zbor po- vek k temu pomembnemu dogodku pridal z izvedbo koncerta Zimzelen za klobuk. Junija pevce janom Kuretom so izvedli dela stavlja v sam vrh otroških pevskih čaka mednarodno tekmovanje v češkem Olomoucu, za kar trenutno zbirajo donatorska oziroma Uroša Rojka, Alda Kumarja ter zborov v državi. sponzorska sredstva. Foto: Tatjana Šalej Faletič Ambroža Čopija. Pevci sodelujejo s priznanimi diri- vanja kulturno-abonmajske dejavno- nega orkestra Camerata Labacensis Zbor, ki letos šteje 40 članov, se je genti in skladatelji. Naj omenimo sa- sti v Tolminu, ko so pod vodstvom izvedel delo Alda Kumarja Skok maja v Tolminu udeležil tudi revije mo koncert ob 25. obletnici prazno- dirigenta Marka Muniha in komor- čez rob sveta. Novembra 2011 je otroških in mladinskih zborov ter s

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 ( 23 )

Vihar, so nastopili še Bogdana Her- terega so vključeni strokovnjaki s man, Uršula Ramoveš in Janez treh slovenskih univerz in iz prakse, Škof, dodaten puntarski pečat pa ji letno podeljuje razvojno najbolj uspe- je dala še v pristne kostume napra- šnim in prodornim slovenskim obči- vljena skupina Tolmincev. nam. Le dva dni pred osrednjo slovesno- Zlati kamen je sicer skupni projekt stjo se je puntarskim kovancem, ki podjetij SBR in Planet GV, nagrado so v prodaji in obtoku od konca fe- pa po njihovih navedbah podeljujejo bruarja – o tem smo že poročali v občini, ki zaradi svoje razvojne, v prejšnji številki SOČAsnika – pridru- prihodnost in v dobro vseh občanov žila še priložnostna poštna znamka, usmerjene dejavnosti pomeni primer ki jo je na pobudo Filatelističnega dobre prakse in zgled za ostale. Žiri- društva “dr. Franc Marušič” Nova ja desetih strokovnjakov, ki je najprej Gorica izdala Pošta Slovenije. Znam- izbirala med vsemi slovenskimi ob- ka v velikosti 3,75 x 3,0 cm, ki so jo činami in nato med 12 finalistkami, izdali v obliki bloka z eno znamko je tokrat Občino Tolmin uvrstila na in natisnili v Latviji, je vredna 2,18 visoko drugo mesto, takoj za Občino evra. Prikazuje srečanje tolminskega Postojna. občutek jeze, obupa in deloma tudi zmago dobrega. Upanje je zanj prvi grofa Coroninija s tolminskimi pun- Takole je strokovni svet utemeljil nemoči, da kriza ne prizadene vseh pogoj, da se v nas kot posameznikih tarji v Solkanu 27. marca 1713, obli- svojo odločitev: »Tolmin je dober enako. »Ko se soočamo s krizo, si zbudijo najbolj odlične značajske la- koval pa jo je Edi Berk. Izhajal je iz zgled za mehko razvojno paradigmo: moramo najprej in predvsem prizade- stnosti. In krizo bomo premagali, ker slike Toneta Kralja iz leta 1972, ki jo preplet razvoja podeželja in okolju vati, da se breme za izhod iz nje pra- bodo prevladale naše najbolj pleme- hranijo v Tolminskem muzeju. V po- prijaznega kmetijstva z varovanjem vično porazdeli,« je dejal Pahor. »Od- nite odlike. štnih poslovalnicah je naprodaj fila- kulturne in naravne dediščine ter ra- govornost vseh, ki imamo več eko- Večji del programa prireditve, pri telistično-numizmatični komplet zbi- zvojem turizma. To je zelo primeren nomske in politične moči, je, da ne kateri so moči združili scenarist rateljskega kovanca za tri evre in vzorec za veliko slovenskih krajev. V delamo v lastno korist, ampak v sku- Zdravko Duša, režiser Marjan Bevk priložnostne znamke, ki ga je prav Tolminu ga sledijo dosledno in so pri pno dobro. Občutek večine ljudi, da in številni drugi, so oblikovali doma- tako oblikoval Edi Berk. tem med najbolj inovativnimi in je res tako, bo prvi znanilec izhoda či kulturni ustvarjalci. Zapeli so ve- Špela Kranjc uspešnimi. S smiselno zasnovanimi iz te krize. Pri tem pa je treba upošte- dno zanimivi Tminski madrigalisti, Foto: Foto Červ (arhiv občine) akcijami, kot je zaščita tolminskega vati še, da se potrpljenje zmanjšuje s hudomušno pesmijo si je odobra- sira, občina uspešno kombinira turi- in da je treba ukrepati zdaj.« Pahor vanje gledalcev prislužil Duo Baka- Med najbolj prodornimi stično promocijo, spodbuja zdravo je prepričan, da bomo krizo skupaj lina, kožo pa so jim s puntarskim slovenskimi ob~inami prehranjevanje in trajnostni razvoj ter premagali, saj svojim otrokom ne petjem naježili združeni pevski zbo- Na drugem izboru za nagrado zla- skrbi za ohranjanje planin kot po- moremo zapustiti slabše dediščine od ri iz Zgornjega Posočja pod vodstvom ti kamen se je Občina Tolmin 13. membne kulturne dediščine. Primer tiste, ki smo jo prejeli od staršev. Pri zborovodij Mateja Kavčiča in Klav- marca med 12 finalistkami uvrstila za razvoj s skromnimi sredstvi in ak- tem nas med drugim navdihujeta tu- dije Rot. Na prireditvi, ki sta jo po- na visoko drugo mesto. Nagrado tivnostmi, ki ujamejo več muh na en di uporniški duh in vera v končno vezovala igralca Alida Bevk in Rok Strokovni svet Zlatega kamna, v ka- mah: zgledno ravnanje v kriznem

Utrinki svojim nastopom navdušil tudi leto- spevke, s katerimi bi lahko pokrili šnjo strokovno spremljevalko Majo del stroškov, vezanih na udeležbo Cilenšek, ki je bila nad kakovostjo tekmovanja. Upamo, da nam bo do in programom otroškega pevskega časa uspelo zbrati dovolj sredstev, zbora OŠ Tolmin navdušena. Kot je tako da bomo lahko ime Tolmina in dejala, je prepričana, da v Sloveniji Posočja ponovno uspešno ponesli v ta hip ni boljšega otroškega zbora. širši evropski prostor. V maju so mladi pevci nastopili še na Barbara Kovačič, zborovodkinja tolminskem Eko prazniku, v začetku junija pa jih čaka koncert v okviru MALI KRTKI IN HI[NI koncertnega cikla Glasba z vrtov sv. LJUBLJEN^KI Frančiška na Kostanjevici. Gre za ci- kel, ki ga izvajajo perspektivni in na- Most na So~i – Otroci iz skupine darjeni glasbeniki, zato predstavlja Krtki, ki obiskujejo Vrtec Most na povabilo Kulturnega doma Nova Go- Soči, so v tednu pred zimskimi rica za zbor še posebno čast. počitnicami gostili prav posebne go- ste, ki niso znali govoriti, a so jih Pred časom pa se je zbor prijavil tu- kljub temu skušali vsaj razumeti. Bili MALI KRTKI SO BILI VESELI OBISKOV PRIJAZNIH HIŠNIH LJUBLJENČKOV. Še posebej jih di na mednarodno tekmovanje pev- je očarala psička Lexi, ki je otroke skupaj z veterinarko Majo Kenda in svojim vodnikom Rokom so namreč različni hišni ljubljenčki. Šorlijem prispevala k novemu znanju. Foto: Katja Šturm Kovačič skih zborov, ki bo med 5. in 9. juni- Otroke je tako obiskala zlata ribica – jem potekalo v češkem Olomoucu. pajčolanka Suzana, ki je samo mo- ki je prišla v spremstvu vodnika Ro- posebno veselje jim je naredila Ker ne razpolagamo z lastnimi fi- lčala, muc Muc Fortunat, ki je rado- ka Šorlija ter veterinarke Maje psička Lexi, ki je s svojim vodnikom nančnimi viri, smo te dni na različne vedno prevohal vso igralnico, pa pa- Kenda. Krtki so se vseh živali zelo prikazala tudi šolsko znanje. Tudi ve- naslove razposlali dopise za more- pagaj Pipo, ki si je veselo požvižga- razveselili in se jim poskušali prib- terinarki Maji se je popolnoma pre- bitne sponzorske ali donatorske pri- val, in ne nazadnje tudi psička Lexi, ližati z dotikom ter božanjem. Prav pustila in pri pregledu ubogljivo so-

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Iz ob~inskih uprav ( 24 )

času. Tolmin je zelo čista občina, a se seji, je prvi krovni razvojni dokument skih odborih in sejah občinskega sve- Tolmin bo leta 2020 zelena, prijazna z okoljskimi vprašanji v občini ukvar- v zgodovini občine Tolmin. Njegov ta obravnavan najprej samo prvi, domačinom in privlačna za obisko- jajo skoraj toliko kot v kašnem kraju osnovni namen je z vključevanjem strateški del dokumenta, ob zaključ- valce. To vizijo bomo uresničevali s staro umazano industrijo. Tako je institucij in občanov ter drugih zain- ku pa dvofazno še razvojni program skozi pet razvojnih usmeritev: izbolj- po našem mnenju tudi prav. Ne na- teresiranih v procesu priprave razvoj- v celoti.« Prepričana je, da je naloga šanje kakovosti življenja, trajnostna zadnje: občina je s svojo odprtostjo nega programa doseči dogovor o pripravljavcev vseh razvojnih doku- raba naravnih virov, uveljavljanje ze- privabila organizatorje festivalov al- ključnih usmeritvah trajnostnega ra- mentov najti pravo ravnotežje med lene turistične destinacije, spodbuja- ternativne kulture in s tem dobesedno zvoja občine. Dokument je nastajal opredelitvami zgolj strateških usme- nje podjetništva in infrastrukturna postavila Tolmin na svetovni zemlje- dve leti, ob aktivnem sodelovanju ritev in povsem konkretnih nalog opremljenost ter dostopnost,« napove- vid kulture mladih. Sobivanje tradici- občinske uprave pa ga je pripravljal oziroma projektov. Kot je poudarila, duje župan Brežan. Na vprašanje pri je in sodobnih gibanj: tudi to je pri- Posoški razvojni center (PRC). program sicer opredeljuje ključne katerih razvojnih usmeritvah oziroma pomoglo, da je Tolmin med kraji z Odločitev za pripravo razvojnega razvojne usmeritve, vendar izvedbeni programih gre pričakovati največ na- rastočim številom turistov.« programa občine je utemeljil župan del ni zapečaten, temveč ga je treba pora za uresničitev ciljev, odgovarja: Nagrado je na konferenci Zlati ka- Uroš Brežan: »V tem času se inten- stalno spremljati in njegovo uresni- »Če napor izenačim s finančnimi men na Brdu pri Kranju prevzel prvi zivno pripravljajo strateški dokumen- čevanje prilagajati možnostim. »Ko sredstvi, bo največje angažiranje go- mož občine Uroš Brežan, ki je ob tej ti na državni ravni in na ravni EU za bo Slovenija sprejela svoje razvojne tovo zahtevala zadnja razvojna usme- priložnosti povedal naslednje: »Leto- novo finančno perspektivo od leta dokumente in dokumente, ki bodo ritev – infrastrukturna opremljenost šnji izbor za najbolj razvojno prodor- 2014 do 2020, zato je pomembno, da omogočali koriščenje sredstev EU v in dostopnost. Na tem področju nas no občino oziroma za nagrado zlati smo se na nivoju občine poenotili o novi finančni perspektivi, ko bo se- čaka še veliko zelo zahtevnih nalog, kamen nam je prinesel prijetno pre- tem, kaj želimo v naslednjem srednje- demletni razvojni program pripravljen ki so ključnega razvojnega pomena senečenje. Uvrstitev na drugo mesto ročnem obdobju doseči.« Nalogo je tudi na nivoju regije, bo občina lahko za naše občane in predstavljajo enega je veliko priznanje in predvsem potr- Občina Tolmin zaupala PRC-ju, ki je izvedbeni del svojega razvojnega pro- od temeljev, na katerih bomo gradili: ditev, da gremo v pravo smer. Daje po županovem mnenju kot tukajšnja grama prilagodila novim razvojnim od čistilnih naprav, kanalizacijskih nam tudi motivacijo za nadaljnje de- razvojna institucija s strokovnega vi- možnostim,« je še dodala. omrežij, vodovodov, lokalnih ter dr- lo, saj izzivov v prihodnosti ne manj- dika zanjo kompetentna. »Z njimi Razvojni program občine Tolmin žavnih cest pa do danes nepogrešljive ka. Ob tej priložnosti bi se rad zahva- dobro sodelujemo pri snovanju in iz- vsebuje oceno stanja v občini po po- informacijske infrastrukture.« lil vsem svetnikom, predsednikom in vedbi številnih projektov, zato so tudi dročjih (socialno okolje, gospodar- Špela Kranjc ostalim aktivnim občanom v krajev- zelo dobro seznanjeni z razmerami v stvo, prostor, okolje in infrastruktura) nih skupnostih, sodelavcem v občin- naši občini. Gre torej za kombinacijo z identifikacijo ključnih problemov, Energetski prenovi ski upravi, javnim inštitucijam, pro- strokovne podpore in poznavanja pro- opredeljuje razvojne usmeritve s cilji, tolminskega {olskega centra stovoljcem nevladnih organizacij in blematike.« programe po razvojnih usmeritvah, ka`e slabo ne nazadnje tudi vsem, ki se trudijo Direktorica PRC-ja mag. Almira ukrepe z aktivnostmi ter s projekti V prejšnji številki Sočasnika smo v teh težkih časih v gospodarstvu. To Pirih je pojasnila, da so imeli vklju- po programih in predvideva izvajanje predstavili načrtovano temeljito je naš skupen uspeh.« čeni v pripravo dovolj možnosti za razvojnega programa. »Dokument energetsko obnovo tolminskega šol- Špela Kranjc sodelovanje: »Delavnice po krajevnih smo zasnovali tako, da prehaja od skega centra, kar bi moral biti naj- skupnostih in s predstavniki gospo- razvojnih usmeritev s cilji do progra- večji projekt Občine Tolmin v leto- Sprejeli temeljni dokument darstva ter družbenih dejavnosti smo mov in ukrepov znotraj njih,« je po- šnjem letu. A je Ministrstvo za in- za razvoj ob~ine izvedli dvakrat, opravili smo delovne vedala Pirihova. Vizijo občine so frastrukturo in prostor 8. marca Razvojni program občine Tolmin za sestanke s predstavniki posameznih sodelujoči sestavili na podlagi ocene občino kljub predhodnim pozitiv- obdobje 2013–2020, ki ga je tolminski sektorjev in območij ter izvedli javno stanja in analize prednosti, slabosti, nim informacijam nepričakovano občinski svet sprejel na marčevski obravnavo. Prav tako je bil na občin- priložnosti ter nevarnosti. »Občina obvestilo, da je njena vloga na Jav-

Utrinki delovala. Tako so lahko tudi otroci prisluhnili bitju njenega srca ter se prepričali o Lexijini poslušnosti, saj se je pridno odzivala na dane ukaze. Na ukaz se je usedla, dala glas in otroke nasploh popolnoma očarala s svojo prijaznostjo. Katja Šturm Kovačič in Mateja Kra- gelj, vzgojiteljica in pomočnica vzgojite- ljice, Vrtec Most na Soči

V HRAMU ZLATOROGA La{ko – Turistično društvo (TD) Most na Soči je ob pomoči Mitje Li- puščka, predstavnika za severno VEČ KOT 80 ČLANOV OZIROMA SIMPATIZERJEV TURISTIČNEGA DRUŠTVA MOST NA SOČI si je tudi letos ogledalo, kako poteka proces Primorsko pri Skupini Laško, in Mi- proizvodnje piva, brezalkoholnih pijač in polnjenja vode v Pivovarni Laško. he Galiča, vodje ključnih kupcev pri omenjeni skupini, tudi letos organizi- znem sprejemu vodilnih mož pivo- piva, brezalkoholnih pijač ter polnje- udeležencev tudi degustacija tukaj- ralo ogled Pivovarne Laško, ki se ga varne so nam njihovi vodiči z vese- nja vode. Po končanem ogledu je šnjih proizvodov. je udeležilo več kot 80 članov oziro- ljem odprli vrata in pokazali, kako sledila še predstavitev pravilnega to- Besedilo in foto: Jernej Vouk, tajnik TD ma simpatizerjev društva. Po prija- poteka delovni proces proizvodnje čenja piva in na veliko zadovoljstvo Most na Soči

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 ( 25 )

ni razpis za sofinanciranje operacij ki jih določa razpis, Občina Tolmin za energetsko sanacijo stavb v lasti kot lastnica stavbe ŠC v celoti izpol- lokalnih skupnosti zavržena. njuje. Zavrženje njene vloge je bilo Pri energetski obnovi Šolskega po mnenju tolminske občine torej centra (ŠC) Tolmin gre za 3,3 mili- povsem neutemeljeno in brez pravne jona evrov vredno naložbo, za katero podlage, saj za takšno odločitev ni je občina pričakovala sofinanciranje podlage niti v razpisu niti v zemlji- z evropskim denarjem v višini 2,3 škoknjižnem stanju, predvsem pa je milijona evrov. Projekt Energetsko bil v tem primeru sporen postopek učinkovita sanacija Šolskega centra ministrstva. Tolmin je Občina Tolmin v roku pri- Ker je šlo po mnenju kabineta žu- javila na omenjeni razpis, ki ga je pana Uroša Brežana za očitno krši- Ministrstvo za infrastrukturo in pro- tev tako pravic Občine Tolmin kot stor (MZIP) objavilo 21. septembra razpisnega postopka, so hkrati s tož- lani, in bila z zadostnim številom bo na Upravno sodišče RS vložili točk uvrščena med upravičence za tudi predlog za izdajo začasne odred- sofinanciranje. Ministrstvo je 2. janu- be, s katero bi sodišče ministrstvu arja 2013 pripravilo abecedni seznam prepovedalo sklepati pogodbe za do- občin, ki so na razpisu uspele, in UČENCI TOLMINSKE OSNOVNE ŠOLE IN DIJAKI TAMKAJŠNJE GIMNAZIJE bodo, kot kaže, delitev sredstev oziroma sploh nada- tistih, ki niso, ter ta seznam javno v učilnicah še naprej morali prenašati vročino in mraz. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ljevati postopek v zvezi s tem. Uprav- namreč celoviti sanaciji enega energetsko najbolj potratnih objektov v občini ni naklonjeno. no sodišče je predlog za izdajo zača- objavilo na spletu. Ker so bili Tolmin- Foto: Tatjana Šalej Faletič ci na razpisu uspešni, so jih pozvali sne odredbe zavrnilo. Direktor tol- še k predložitvi projektne dokumen- povsem nesmiseln, saj je Občina Tol- zavrženju vloge navaja: »V pogojih minske občinske uprave Davor Sim- tacije, kar so tudi v roku naredili. min vse, po čemer je ministrstvo javnega razpisa je bilo določeno, da čič je odločitev povzel takole: »Sodi- Potem ko so na poziv ministrstva spraševalo, že navedla v prijavi na lahko lokalna skupnost pridobi nepo- šče je menilo, da bo Občina Tolmin pravočasno dopolnili svojo vlogo, so razpis oziroma investicijski doku- vratna sredstva le do višine upraviče- ob uspehu s tožbo na podlagi Zakona pričakovali le še sklep o dodelitvi mentaciji, ki je bila sestavni del pri- nih stroškov, ki so povezani z natanč- o izvrševanju proračuna RS za leto sredstev, a namesto tega 5. marca jave. Kljub temu so zahtevana poja- no razmejitvijo stroškov, kadar se del 2013 sredstva v vsakem primeru do- letos prejeli dopis z naslovom Pojas- snila še enkrat posredovali v treh stavbe uporablja tudi za izvajanje bila. Poleg tega naj bi takšna začasna nilo v zvezi s prijavo na javni razpis dneh, vendar se je to izkazalo kot dejavnosti, ki ne sodijo v pristojnost odredba pomenila poseg v pravice za sofinanciranje operacij za energet- brezpredmetno, saj so istočasno že lokalne skupnosti.« Ker iz vloge Ob- občin, ki so na razpisu uspele. Zoper sko sanacijo stavb v lasti lokalnih prejeli sklep o zavrženju vloge, dati- čine Tolmin ni razvidna zgoraj nave- sklep, s katerim je bil predlog za iz- skupnosti. MZIP je občino pozvalo, ran 5. marca 2013, torej na dan pre- dena razmejitev, je bila vloga zavrže- dajo začasne odredbe zavrnjen, smo naj pojasni naravo vseh premoženj- jema poziva za pojasnila. Medtem je na. Sporno je, da te določbe (ki je vložili pritožbo na Vrhovno sodišče sko-pravnih razmerij med občino in na dan, ko je Občina Tolmin prejela sicer zelo zapletena in nerazumljiva) RS, ki pa o pritožbi še ni odločilo.« za šolstvo pristojnim ministrstvom, sklep o zavrženju njene vloge, torej razpis sploh ne vsebuje. Tako se Prav tako do zaključka redakcije ob- saj v ŠC deluje tudi gimnazija. Za- 8. marca 2013, pristojni minister po MZIP v svoji obrazložitvi sploh ne čina še ni prejela odgovora MZIP na hteva je bila brez rokov za dostavo Sloveniji že podpisoval pogodbe z sklicuje na kakšen konkreten del ali tožbo. O razpletu bomo bralce Soča- pojasnila in tudi brez navodil, kaj se nekaterimi lokalnimi skupnostmi, ki točko razpisa, kar je sicer v podobnih snika seznanili v eni od prihodnjih bo zgodilo v nasprotnem primeru. so na razpisu uspele. primerih običajno. Kriterije glede številk. Poleg tega je bil omenjeni dopis tudi Bistveni del obrazložitve sklepa o upravičencev za dodelitev sredstev, Špela Kranjc

Utrinki

PO USPE[NO ZA^RTANIH zveze (Avto moto društva Tolmin, CB POTEH RK Porezen-Krn, Društva Baška de- diščina, Društva za podvodne dejav- – Redni letni občni zbor čla- Tolmin nosti, Društva za prosto letenje Tol- nic Zveze društev za tehnično kultu- min, Jamarske sekcije pri Planinskem ro (ZOTK) Posočje Tolmin je v marcu društvu (PD) Tolmin, Modelarskega potrdil, da je zveza tudi v preteklem kluba Tolmin, Radioamaterskega letu zadovoljivo popularizirala razvoj društva Soča Tolmin), ki jih je tudi fi- tehnične kulture s spodbujanjem nancirala z njihovimi donacijami. izobraževanja, inovativnosti in razi- Vsaka izmed članic je vidne uspehe skovanja. Z ohranjanjem zakladnice dosegala tudi skozi individualne pro- znanja in izkušenj, ki jo ponujata jekte, ki so sledili usmeritvam zveze. tehniška ter kulturna dediščina, je Po utečenih smernicah so na obč- pridobivala mlade in jih učila, kako nem zboru začrtali tudi načrt dela za varno, varčno ter učinkovito izrabljati letošnje leto. Več pozornosti bodo energetske vire in kako poiskati nji- namenili spodbujanju programov, ki hove alternative. Pomagala jim je tu- so skupni večini članic. Sprejeli so di pri iskanju okolju, naravi in člove- NA MARČEVSKEM REDNEM OBČNEM ZBORU ZVEZE DRUŠTEV ZA TEHNIČNO KULTURO tudi nekatere spremembe statuta in ku prijaznih sodobnih tehničnih reši- (ZOTK) POSOČJE TOLMIN so izvolili novega predsednika. Vodilno funkcijo so zaupali Pavlu potrdili novo sestavo organov za na- Lapanji. Ob tej priložnosti so člani čestitali tudi Jožetu Režonji, in sicer za srebrno priznanje, ki tev. Programe je izpeljala v procesu mu ga je za delo na področju tehnične kulture v letu 2012 podelila ZOTK Slovenije. Skupaj z slednji dve leti. Dolžnosti predsed- skupnega izvajanja, oblikovanja in Jamarsko sekcijo, ki deluje pod okriljem Planinskega društva Tolmin, pa so se veselili bronaste- nika, ki jih je zadnja štiri leta uresničevanja nalog osmih članic ga priznanja za uspehe v raziskovalni dejavnosti. Foto: Alenka Zgaga uspešno opravljal Mitja Rutar, je to-

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Iz ob~inskih uprav ( 26 )

^ezmejno sodelovanje za za daljinski nadzor ter vodenje. Ob- ~istej{o So~o čina mora za izvedbo naštetih del iz Projekt ISO-TO, v katerem je Ob- proračuna prispevati še dodatna fi- čina Tolmin vodilni partner, je eden nančna sredstva. od šestih projektov v okviru Čez- V okviru zadnjega srečanja tehnič- mejnega sodelovanja za zmanjšanje no-strokovnega odbora projektov ISO, onesnaževanja okolja, varstvo in ki ga je 14. marca gostila Občina Tol- koordinirano upravljanje povodja min, so partnerji predstavili trenutno Soče (Isonzo) prek zbiranja ter či- stanje vseh večjih naložb v projektu ščenja komunalnih odpadnih voda. ISO. Predstavnica Univerze v Ljublja- Projekt ISO, katerega del je tudi ISO- ni je predstavila metodologijo, ki jo TO, združuje 12 naložb in je del Pro- vsebuje študija opredelitve tipov ma- grama čezmejnega sodelovanja Slove- lih komunalnih ČN za razpršeno nija-Italija 2007–2013. poselitev, ki jo bo univerza izdelala Splošni cilj projekta ISO je zmanj- v sklopu projektov. Udeleženci sreča- šati tista tveganja na področju varo- nja so si nato ogledali še potek tretje vanja okolja, ki izhajajo iz premalo faze rekonstrukcije ČN Tolmin. Po učinkovitega upravljanja z odpadnimi objavi javnega razpisa za izbiro izva- vodami iz gospodinjstev na območju jalca predvidenih del je Občina Tol- povodja reke Soče. Vanj je vključenih REKONSTRUKCIJA ČISTILNE NAPRAVE TOLMIN v zadnji fazi zajema rušenje sedanje čistilne min julija lani sklenila gradbeno po- naprave, gradnjo bioaeracijskih lagun, distribucijskega jaška, usedalnika blata, sistema za de- 13 občinskih uprav iz Slovenije in fosfatizacijo in ureditev sistema za daljinski nadzor ter vodenje. Foto: Špela Kranjc godbo s Cestnim podjetjem Nova Italije (Tolmin, Miren-Kostanjevica, Gorica. Zaradi lokacije ČN so se lani Kanal ob Soči, Brda in Nova Gorica ske in italijanske občine z naložbo v približno 1,2 milijona evrov, od česar z deli izognili poletni turistični sezo- ter Moimacco, Čedad, Buttrio, Re- infrastrukturo na področju komunal- delež Občine Tolmin znaša približno ni, zaključek gradnje pa je predviden manzacco, Pradamano, Premariac- nih odpadnih voda. polovico skupnega zneska. Name- do konca junija letos, torej še pred co, San Giovanni al Natisone in Občini Tolmin in Moimacco sta v njen je tretji fazi rekonstrukcije čistil- vrhuncem poletne sezone. Tehnični Pavia di Udine), tri organizacije za triletnem projektu ISO-TO, ki se bo ne naprave (ČN) Tolmin – prvi dve pregled Komunala Tolmin predvide- upravljanje s kanalizacijo (Hera S. predvidoma zaključil konec leta 2014, sta že bili izvedeni – v katero sodijo va v juliju, poskusni zagon pa v av- p.A, F.IMM S.r.l. in Javno podjetje udeleženi z naložbama v posodobi- rušenje sedanje čistilne naprave, gra- gustu. Kraški Vodovod Sežana d.o.o.) ter tev, sistematizacijo in okrepitev siste- dnja bioaeracijskih lagun, distribucij- Milena Leban, odgovorna za komunal- Univerza v Ljubljani. V posameznem mov za upravljanje z odpadnimi vo- skega jaška, usedalnika blata, sistema no gospodarstvo na Občini Tolmin, in projektu je ključna udeležba sloven- dami. Skupna vrednost projekta je za defosfatizacijo in ureditev sistema Špela Kranjc

Utrinki krat sprejel Pavel Lapanja. Člani ZOTK-ja pa so ob tej priložnosti čestitali Jožetu Režonji za srebrno priznanje, ki mu ga je za delo na področju tehnične kulture v letu 2012 podelila Zveza za tehnično kulturo (ZOTK) Slovenije. S člani Jamarske sekcije PD Tolmin pa so se veselili bronastega priznanja omenjene zveze za uspehe v ra- ziskovalni dejavnosti. Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina

DOBILI SO STATUS HUMANITARNE ORGANIZACIJE Tolmin – Sredi letošnjega marca je tudi Društvo diabetikov (DD) Tolmin DRUŠTVU DIABETIKOV TOLMIN, ki skupno šteje skoraj 160 članov, je Ministrstvo za zdravje letos podelilo status humanitarne organizacije. Na na rednem letnem občnem zboru fotografiji so člani, ki so se ob lanskem svetovnem dnevu sladkorne bolezni udeležili pohoda. Foto: Branko Humar pregledalo opravljeno delo v prete- nov, njihovih svojcev pa tudi nečla- kakovostnejšega življenja s sladkor- ne bolezni, pomenom telesne dejav- klem letu in zastavilo program svojih nov o nevarnostih, ki jih prinaša ta ti- no boleznijo. nosti ipd. V mesecih med oktobrom dejavnosti za letošnje leto. DD Tol- ha, a nevarna bolezen, ki je po po- Predavanja na temo različnih vidikov in majem se lahko udeležujejo orga- min je eno od 40 tovrstnih društev, datkih Svetovne zdravstvene organi- sladkorne bolezni in druga z zdra- nizirane telovadbe pod vodstvom fi- ki so povezana v Zvezo društev dia- zacije ena izmed najpogostejših kro- vstveno tematiko izvajajo zdravniki zioterapevtke, čez vse leto pa dru- betikov (ZDD) Slovenije. Že dvajset ničnih nenalezljivih bolezni. Društvo specialisti. Na učnih delavnicah se štvo organizira krajše pohode v na- let združuje obolele za sladkorno zato večkrat letno organizira preven- člani seznanjajo z načini obvladova- ravo. Ti so tudi rdeča nit srečanj z boleznijo na območju občin Bovec, tivna predavanja, učne delavnice, nja bolezni, možnimi zapleti, prepre- drugimi društvi diabetikov, ki se od- Kobarid in Tolmin. Glavne dejavnosti meritve krvnega sladkorja, edukativ- čevanjem nadaljnjega razvoja bole- vijajo bodisi v Posočju bodisi drugje društva so povezane predvsem z na okrevanja, športne dejavnosti in zni, načini prehranjevanja za diabeti- po Sloveniji. Prav tako člani aktivno vzgojo in ozaveščanjem svojih čla- različne oblike druženj s ciljem čim ke, novostmi pri zdravljenju sladkor- sodelujejo v različnih disciplinah na

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Tr`nica Tolmin ( 27 )

za razvoj podeželja v občini

Obilo dobrega iz na{ih krajev

Ni treba posebej poudarjati, da so mle~ni izdelki iz Poso~ja `e dolgo znani po svoji odli~nosti, njiho- va ponudba pa je vsak dan bolj pestra; zelenjava in sadje na lokalni tr`nici so dozoreli na bli`njih njivah ter v sadovnjakih in so `e samo zaradi tega kakovostnej{i. Tudi prodajalke iz teh krajev so na lanski prednovoletni prireditvi obljubile, da bodo letos pove~ale obdelovalne povr{ine, saj je Tol- mincem ~edalje bolj pomembno, kje in kako je zraslo tisto, kar dajo v lonec.

olminska tržnica s svojo razno- liko ponudbo obratuje vsak T dan razen ob nedeljah in pra- znikih. Najbolj pestra je od srede do sobote, ko sadje, zelenjavo, mlečne izdelke in še mnogo drugega (tudi ekološke izdelke) prodajajo številni ponudniki, v začetku tedna pa je na njej večja ponudba tekstila. Vsak dan tržnica ponuja tudi kruh in slaščice, trikrat na teden ribe, tu pa lahko ku- pite vino iz sosednjega vinorodnega območja ali pa različna darila ter dru- ge izdelke za dom … Pomlad je pri- OBISK TRŽNICE TOLMIN – Z vsakim evrom, ki ga damo za hrano iz lokalnega, domačega izvora, vplivamo na gospodarstvo in razvoj naših krajev. vabila prodajalce sadik, za njimi pa Foto: Tatjana Šalej Faletič

Utrinki vsakoletnih športnih igrah, ki jih or- preizkusu znanja. ganizira ZDD Slovenije. V lanskem Delo društva so pohvalili tudi gostje: letu so igre potekale na Ravnah na predsednik Zveze društev tehnične Koroškem, letošnje pa bodo v Mari- kulture Posočja Mitja Rutar, vodja boru. Društvo dvakrat letno nudi tudi sektorja za podeželje pri Posoškem možnost udeležbe diabetikom prila- razvojnem centru mag. Vesna Er- gojenega zdraviliškega okrevanja, ki hart, podpredsednica Turistične vključuje zdravstveno preventivno zveze Gornjega Posočja Barbara vzgojo pod strokovnim nadzorom v Podpečan Jesenšek, strokovni toplicah. Organizira pa tudi enodnev- vodja Ustanove Fundacija BiT Plano- na kopanja v termalnih bazenih. Ob ta mag. Darijan Krpan, Ivan Brovč 14. novembru, svetovnem dnevu slad- iz Društva za prosto letenje »Posoč- korne bolezni, izvaja merjenja krvne- je« Tolmin in predsednik Turističega ga sladkorja na različnih lokacijah, društva Pod Kojco Branko Mavrič. ob koncu leta pa člani obiščejo soci- alno šibke in invalidne člane društva Svoje poslanstvo ohranjanja dedišči- ter jih skromno obdarijo. Leto dru- DELAVNICO IZDELAVE CVETNONEDELJSKIH BUTAR, ki jih v enajstih vaseh zgornjega dela ne društvo nadaljuje tudi v letošnjem štvo zaključi z družabnim srečanjem. Baške grape imenujejo »pusl«, je Društvo Baška dediščina letos pripravilo že sedmič po vrsti. letu. V aprilu je v Podbrdu že sedmič Udeležence so pozvali k premišljeni izbiri zelenja in natančni izdelavi, saj se prav v tem odraža po vrsti pripravilo delavnico izdelave Za konec pa naj omenimo še to, da ta občudovanja vreden prikaz ljudske ustvarjalnosti. Foto: Cveto Zgaga je Ministrstvo za zdravje DD Tolmin, cvetnonedeljskih butar, ki jih v enaj- ki skupno šteje skoraj 160 članov, globoko zajemali iz tolmuna dedišči- ne Tolmin, so društvu omogočila stih vaseh zgornjega dela Baške letos podelilo status humanitarne or- ne in jo s sodobnimi oblikami ustvar- nadgradnjo tradicionalne prireditve grape imenujejo pusl. Informatorji ganizacije. jalnosti uspešno trosili v sedanji čas. Odmevi dediščine ter na Grahovem društva so udeležence pozvali k pre- Za svoje delo so že drugič prejeli ob Bači vzpostaviti Tematsko pot Na Silvo Rutar, predsednik DD Tolmin mišljeni izbiri zelenja in natančni iz- priznanje Naj NVO1 Goriške statistič- svoji zemlji. Dejavnosti iz obeh projek- delavi, saj se prav v tem odraža ta ne regije v Upravni enoti Tolmin po tov se bodo nadaljevale še v letošn- občudovanja vreden prikaz ljudske USPE[NO PRIJATELJEVANJE izboru strokovne komisije. jem letu, ko se bodo tudi zaključile. ustvarjalnosti. Najbolj natančno iz- Z DEDI[^INO Pridobljena sredstva, iz projekta Na občnem zboru so za vzpostavitev delani pusli so bili letos tudi nagraje- Ba{ka grapa – Člani Društva Baška Podpora prireditvam NVO na ob- Tematske poti Na svoji zemlji celot- ni. dediščina so na začetku marca na močju LAS pri Fundaciji BiT Planota, nemu timu podeli zahvale, vodniki Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina občnem zboru v Hudajužni prišli do Evropskega kmetijskega sklada za oziroma informatorji po tematski poti Opomba: zaključka, da so v preteklem letu razvoj podeželja in ob podpori Obči- pa so prejeli potrdila o opravljenem 1 NVO – Nevladne organizacije

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Tr`nica Tolmin ( 28 )

bodo s svojimi košarami sadja prišle Skupine izdelkov Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Brike. Delovni čas se malo prilagaja Kruh in pekovski izdelki ter slaščice in piškoti … X XXXXX letnim časom in vremenu, običajno pa čez teden obratuje nekako do Sir, sirarska skuta, sirotka, kisava … X X enih, ob sobotah pa kakšno uro ali Jogurt, maslo, skuta, sirni namazi, pinjenec … X dve manj, kar ni nič prijazno do ti- Zelenjava (solata, krompir, fižol, čebula, korenje …) XXXX stih, ki vsaj ob koncih tedna radi Sadje (jabolka in hruške celo leto, ostalo sadje v sezoni XXXX malce dlje poležijo. predvsem iz Brd) Marmelade, čaji X Napoved leto{njih ve~jih prireditev Med in izdelki iz medu (propolis, matični mleček, medica …) X Poleg redne ponudbe bodo letos Suhomesni izdelki XX na tolminski tržnici potekale tudi tri Ribe in mehkužci X X X večje prireditve. Prvo soboto v maju Pleteni in kvačkani izdelki X smo začeli z 11. EKO praznikom, ki Suha roba XXX je ponudil pestro izbiro ekoloških semen, sadik, živil, naravne kozme- Tekstil in obutev X X tike ... Letošnji ocvirek je bil nastop Opomba: kar smo nehote pozabili zapisati, boste na tržnici Tolmin zagotovo odkrili sami. skupine Purtauke iz Idrije in poku- šina mesa drobnice. Prireditev so • Veseli december na tržnici Tolmin organizirali Združenje ekoloških – začetek decembra kmetov Severne Primorske, Posoški Organizator je PRC, projekt pa fi- razvojni center, Turistična zveza nancira Občina Tolmin. Gornjega Posočja, Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja in Tri- Dnevni ali letni najem stojnic glavski narodni park. Projekt finanč- Seveda so na tržnici vedno dobro- no podpira tudi Občina Tolmin. došli tudi novi ponudniki, ki jih čaka Do konca leta pa se bosta odvila še: še nekaj prostih prodajnih mest. Stoj- • Festival Krog – 6. julij nico lahko najamete na določen dan Festival ponudnikov sadja, zelenja- ali pa se odločite za letni zakup. Dnev- ve, rokodelskih izdelkov in druge ni najem stojnice znaša sedem evrov, tradicionalne ponudbe bo potekal pri letnem zakupu pa pet evrov na hkrati s prireditvijo Puntarski dne- dan. Za dodatna pojasnila se lahko vi, ki bodo mestno središče presta- obrnete na Marka Kurinčiča iz Komu- LANSKOLETNA PREDNOVOLETNA PRIREDITEV VESELI DECEMBER NA TRŽNICI TOLMIN vili za 300 let v preteklost. nale Tolmin (telefon: 041-851-259). je privabila številne Tolmince. Nekateri prodajalci na tržnici zatrjujejo, da se jim je od takrat prodaja precej povečala. Foto: Peter Domevšček Festival, ki bo organiziran v okviru projekta KROG, je sofinanciran s Podprimo razvoj na{ih krajev evrom, ki ga damo za hrano iz lokal- nakup na lokalni tržnici vplival tudi sredstvi LEADER Evropskega kme- Ob nastopu drugega mandata je nega, domačega izvora, vplivamo na na naš razvoj. tijskega sklada za razvoj podeže- minister za kmetijstvo in okolje mag. gospodarstvo in razvoj naših krajev. mag. Vesna Erhart, vodja sektorja za lja. Dejan Židan poudaril, da z vsakim Zato ne pozabite, da bo tako prav vaš podeželje, Posoški razvojni center

Zdaj, ko smo vam na hitro predstavili ponudbo in dogajanje na tržnici, Morda niste vedeli: Sorta krompirja Igor je ena izmed petnajstih sort, še majhna spodbuda, da slednjo tudi čim prej obiščete. Zato objavljamo ki jih je v petdesetih letih po 2. svetovni vojni vzgojil Kmetijski inštitut Slovenije. Igor je z naših miz izginil zaradi virusa Y, na nagradno vprašanje in pet nagrad, ki jih bodo izžrebanci lahko prevzeli katerega je dovzeten. Ime naj bi dobil po partizanskem imenu enega kar na tržnici Tolmin. od takratnih kmetijskih funkcionarjev Tonetu Peternelu - Igorju.

NAGRADNO VPRAŠANJE

KAKŠNE SORTE JE NEKDAJ ZELO RAZŠIRJEN KROMPIR IGOR? Kupone z vašim odgovorom sprejemamo do 3. junija 2013 osebno ali po pošti na Posoškem razvojnem centru, Ulica padlih borcev 1 b, bele sorte rumene sorte rdeče sorte 5220 Tolmin. Med prejetimi odgovori bomo izžrebali pet nagrajencev. Pakete v Ime in priimek: vrednosti 10 evrov podarjajo nekateri od stalnih ponudnikov na tržnici:

Naslov: • Ekološka kmetija Gabršček, predelava mleka – Sirarstvo Gabr- šček, Kamno: paket mlečnih izdelkov • Ekološka kmetija pri Lovrču, Čadrg: paket mlečnih izdelkov Poštna številka in kraj: • Kmetija pr' Štefanovih, Šempas: paket zelenjave

Telefon ali e-pošta: • Pekarna Hlebček d.o.o., Podbrdo: paket kruha in slaščic • Silvana Klarić, osebno dopolnilno delo, Tolmin: pleteno-kvač- kan paket

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 300 let tolminskega punta (2) ( 29 )

Bivali{~a tolminskih puntarjev

Kmetje, ki so predstavljali kar 80 odstotkov prebivalstva, so bili v 17. in 18. stoletju `e mo~no raz- slojeni. Tisti brez zemlje so slu`ili kruh z ob~asnim ali stalnim delom pri premo`nej{ih kmetih in pode`elskem plemstvu, sledili so srednji ter veliki posestniki, po~asi pa je nara{~al tudi sloj delno ali popolnoma svobodnih kmetov. Osnovna dejavnost vseh je bilo kmetovanje.

odložniki v dolinah so se pre- Vi{ji bivanjski standard težno ukvarjali s poljedel- premo`nej{ih kmetov Pstvom, kmetje v višje ležečih Tudi bivališča premožnejših kme- območjih pa so se preživljali pred- tov so bila v času tolminskega punta vsem z živinorejo. Od lege in pred- še vedno pretežno lesena, nekateri vsem družbenega ter gospodarskega bolj podjetni pa so že bivali v zidanih položaja kmečkega gospodarstva so pritličnih ali nadstropnih hišah, ki so bile odvisne tudi bivanjske razmere zagotavljale večje udobje in višji bi- njegovih članov. vanjski standard. Boljše hiše so že premogle več ločenih prostorov. V Bivali{~a najrevnej{ih vhodni veži, ki je bila že delno ali v Med najrevnejšimi prebivalci Poso- celoti obokana, se je nahajala črna čja so bili v začetku 18. stoletja manj- kuhinja. Tu je ob steni stalo kamnito ši kmetje, kajžarji in različni kmečki ognjišče, ob katerem je bil predpeček posli, ki razen hiše ter zaplate zemlje in ustje krušne peči, ki je sodila med običajno niso premogli ničesar dru- najpomembnejše pridobitve tedanje- gega. Živeli so v skrajno preprostih, ga kmečkega stavbarstva ter bivalne delno ali v celoti lesenih, bivališčih, kulture. Zagotavljala je boljše ogreva- ki so nudila predvsem zavetje, toplo- KRTOVA DOMAČIJA V GORENJI TREBUŠI, ki ima na eni izmed fasad vklesano letnico 1792, nje bivalnih prostorov in omogočala to in streho nad glavo, drugega udo- se je skoraj nespremenjena ohranila do današnjih dni. Skromnejše poslopje je na tem mestu dodaten prostor za spanje, vplivala bja pa tu ni bilo. Glavni in največkrat najverjetneje stalo že v začetku 18. stoletja, ko je v neposredni bližini že obratovala steklarna. Foto: arhiv Tolminskega muzeja pa je tudi na tehnologijo priprave tudi edini prostor teh najbolj skro- hrane. V njej je bilo moč peči kruh, mnih kmečkih bivališč je bila tako ma le trinožnike, preproste klopi in zasilnih ležiščih, ki so jih uredili na potice in kolače, na njej so v poseb- imenovana hiša, kjer so kuhali, jedli mizo, postelj pa najrevnejši kmečki ilovnatih ali kamnitih tleh edinega nih lesah sušili sadje, služila pa je in spali številni družinski člani, po- prebivalci niso premogli. Spali so na večjega bivalnega prostora, ki ga je tudi za pečenje mesa ter kuhanje je- gosto pa tudi njihove domače živali, senu in v listju ali pa na preprostih skromna hiša premogla. di, ki so zahtevale daljši čas obdela- predvsem kokoši. Osrednje mesto hiše je bilo nizko ali nekoliko dvignjeno ognjišče, ki pa ni služilo zgolj za pripravo skromnih obrokov, ampak je bilo tudi glavni in edini vir toplote ter umetne svetlobe. Kuhinjsko posodje je bilo preprosto in maloštevilno. Večino jedi so sku- hali v kotlu, obešenem nad ogenj, kruh pa so pekli kar na ognjišču, pod lončeno ali železno pokrovko oblo- ženo z žerjavico. K ognjišču je obi- čajno spadalo še nekaj lončenih in železnih loncev ter zglavnik in trpiš, ki sta služila za podlaganje polen ter odlaganje loncev. Skromno pohištvo je bilo leseno in večinoma nizko. Edini visok kos je v nekaterih hišah predstavljala omara s predali in poli- cami namenjena shranjevanju živil. Na zidni polici ali v enem izmed ko- tov je stal lesen škaf z vodo. Od dru- gega pohištva so uporabljali večino- RISBA HIŠE V NOVAKIH. Risba: arhiv SEM, Orlove ekipe 1954

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 300 let tolminskega punta (1) ( 30 )

KAŠČA NA PEČINAH – V kašči ali kleti je bilo spravljeno kme- tovo največje bogastvo – hrana, od katere je bilo odvisno pre- živetje družine prek celega leta. Njeni postavitvi in videzu so zato vedno posvečali posebno pozornost. Grajena je bila iz RISBA KAŠČE NA PODSTREHI – Podstrešna klet z letnico 1645 na domačiji »V Močil« v Dolenjih Novakih. Risba: arhiv SEM, najboljših materialov, dodatno okrašena in vedno trdno ter Orlove ekipe 1954 skrbno zaklenjena. Na fotografiji je lesena klet s Pečin, zgraje- na leta 1778. Foto: arhiv Tolminskega muzeja ve. Krušna peč je bila v glavnem prostoru hiše − v izbi, ki je bila najtoplejši, najsvetlejši in največ- krat tudi največji prostor kmečke hiše. Dim se je z ognjišča dvigal pod kamniti obok in uhajal na prosto skozi glavna vrata ali posebne odprtine nad njimi. Črna, prepišna in zadimljena je bila tako samo veža, ostali prostori, kjer so se večinoma zadrževali ter spali člani družine, pa so bili nepri- merno boljši od tistih, v katerih so bivali člani najrevnejših kmečkih družin. Kakovostnejša je bila tudi gradnja, ki je že vključevala različne de- korativne elemente, tako da je stavba že na zunaj pričala, kakšnega stanu je njen lastnik. Razlike med revnimi in premožnejšimi kmeti so se kazale tudi v notranji opremi bivališč. V izbi, kateri so ponekod že dodali tudi eno ali več kamr, je nasproti peči stala kmečka miza z enostavno izdelanimi klopmi. Ob njej se je ob jedi in delu vsaj enkrat na dan zbrala cela družina. Poleg go- spodarja in gospodarice ter njunih staršev so bili ČRNA KUHINJA z dvignjenim ognjiščem, kakršne je bilo še po drugi svetovni vojni moč najti ponekod na Tolminskem in Cerkljan- to še tete in strici, hlapci ter dekle in seveda šte- skem. Risba: arhiv SEM, Orlove ekipe 1954 vilni otroci. Lesena skrinja, ki je prišla k hiši obi- čajno z nevestino balo, je bila drug najpomemb- kakovost sta bila odvisna od premožnosti kmetije, poslopij postavljali posebne ločene stavbe, ki jih nejši kos kmečkega pohištva. Njihovo število in namenjene pa so bile predvsem za shranjevanje na Tolminskem imenujemo kleti. To so bili manjši oblačil, posteljnine in manjših hišnih dragocenosti. leseni ali zidani objekti, v katerih je bil pridelek Le redki premožnejši kmetje so v 17. in 18. stoletju varno spravljen ne samo pred različnimi živalmi, že premogli tudi posteljo. Če so jo imeli, je bila ampak tudi pred morebitnimi tatovi. Tako v hišnih namenjena hišnemu gospodarju in gospodarici, kot v samostojno stoječih kaščah ali kleteh so ve- ostali člani družine pa so še vedno spali, kjer koli čino prostora zavzemali veliki kasoni, skrinje, v je pač bilo mogoče: na ter ob krušni peči, na klo- katerih so hranili različna žita, pod stropom je peh, skrinjah, zasilnih ležiščih na tleh, senu in bilo obešeno posušeno meso, v manjših lesenih listju, majhni otroci pa tudi v lesenih nečkah ter posodah pa so shranjevali raznovrstno suho sadje. pletenih košarah. V kleti so običajno hranili tudi flaškone z žganjem in moštom, pogosto pa tudi različna semena ter Klet – kme~ka zakladnica zelišča. Repo, zelje in ostale povrtnine, ki so po- trebovale bolj vlažen in temnejši prostor, so shra- PRAVIH POSTELJ KMETJE V 17. IN ZAČETKU 18. STOLETJA Z razširitvijo in preureditvijo kmečkih bivališč NISO IMELI. Spali so na peči, v senu, na zasilnih ležiščih na so na podstrešju ali v drugem delu bivanjske stav- njevali v hramih, večinoma vkopanih v zemljo, ki hišnih tleh ali pa na klopeh, ki jih je bilo moč čez dan pospra- be uredili tudi poseben prostor za hrambo pridel- so jih uredili v delu hiše ali bližnjem gospodar- viti in umakniti v kot. Na risbi je montažna klop imenovana »kobi- lica«, najdena v Borjani leta 1951. Risba: arhiv SEM, Orlove kov in živil. Najpremožnejši so za ta namen v skem poslopju. ekipe 1951 bližini stanovanjske hiše in ostalih gospodarskih Karla Kofol, etnologinja, Tolminski muzej

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Utrinki ( 31 )

ZARADI NJEGOVIH USPEHOV EVROPSKO PRVENSTVO V ga dogodka, ki je za našo občino, IN KER JE »FAJN POB« KAJAK SPUSTU IN SPRINTU športni turizem in promocijo izre- dnega pomena. Vas v naši občini, Bovec, Kobarid – Dogajanje v dolini Ponikve – Zaključek smučarsko- Trnovo ob Soči, je ponovno športno reke Soče je letošnjo pomlad pestro skakalne sezone smo pospremili tu- zaživela in se uvrstila na zemljevid kot že dolgo ne. Med 9. in 12. ma- di vsi navdušenci snega in zimskih pomembnih športnih destinacij.« športov, ko smo v soboto, 6. aprila, jem sta občini Bovec in Kobarid go- naposled le dočakali ter pozdravili stili Evropsko prvenstvo v kajak spu- Medtem ko je del organizacijskih na- našega junaka Jaka Hvala, ki je do- stu in sprintu, poimenovano Soča log potekalo pod okriljem Občine Bo- besedno nizal uspeh za uspehom. 2013. Prvenstvo, ki je na podobni vec in Občine Kobarid (ti sta prevzeli Postal je mladinski svetovni prvak, ravni na zgornjem delu Soče naza- skrb za spremljevalne dogodke, ure- dvakrat je skupaj z moštvenimi kole- dnje potekalo leta 1991, so tu spreje- janje startnih ter ciljnih mest ...), sta gi stal na stopničkah za zmagovalce, li z odprtimi rokami. Po besedah Si- lokalni turistični organizaciji (LTO) Bo- vec in Sotočje poskrbeli za program- že tako uspešno sezono pa je okro- niša Germovška, župana občine ski del, marketing ter odnose z jav- nal še z zmago v Klingenthalu. Zara- Bovec, sta »reka Soča in Bovško že nostmi. Tekmovalni del prvenstva So- di vseh njegovih uspehov in zato, dolgo poznana kot kajakaški eldo- ča 2013 pa sta organizirala Kajaka- ker je Jaka »fajn pob«, so mu rado.« Veseli ga, da so prav pri njih ška zveza Slovenije (KZS) in Kajak navijači iz njegovega »fan« kluba in SPREJEM JAKA HVALA OB ZAKLJUČKU gostili kajakaško prvenstvo in se sre- NJEGOVE USPEŠNE SKAKALNE SEZONE čali z vrhunskimi tekmovalci ter števil- kluba (KK) Soške elektrarne. Kot je Smučarsko skakalni klub Ponikve – Med drugim je Jaka od nastopajočih in nimi ljubitelji kajakaškega športa in dejal Bojan Žmavc, predsednik Ka- priredili sprejem, kot se za šampiona množice obiskovalcev izvedel, da spremljajo prekrasne Soče. Zadovoljstva ob tem jakaške zveze Slovenije, je ena naj- spodobi. Med drugim je od nastopa- skoke po televiziji bolj intenzivno, kot so ne- koč spremljali telenovelo Esmeralda, da so dogodku ni skrivala niti kobariška žu- lepših rek, s svojo spust progo med jočih in množice obiskovalcev izve- panja Darja Hauptman, ki je pove- Srpenico in Trnovim ob Soči, ponov- del, da: vedno, ko leti v zraku ponosni nanj in da ima- jo vsakič, ko stoji na stopničkah solze sreče v dala, da so letos »na naši najlepši no postala središče tekmovalnega ... spremljamo skoke po televiziji bo- očeh. Foto: Miha Kobal reki, smaragdno zeleni Soči, soobli- kajaka. Ob tem je še poudaril, da je lj intenzivno, kot smo včasih sprem- kovali zgodbo športnega evropske- proga, na kateri je že potekalo sve- ljali nadaljevanko Esmeralde; ... Uroš Brežan, podpredsednica Kra- smo ponosni nanj vsakič, ko leti v jevne skupnosti (KS) Ponikve Mojca zraku; ... imamo vsakič, ko stoji na Kofol in predstavniki Turističnega stopničkah solze sreče v očeh. društva Most na Soči. Povezovalni program je bil gorenjsko-primorsko Skupaj z vedno nasmejano jodlarko obarvan z ne ravno uspešnimi po- Tino Drole in pevko iz Cerknega skusi ponikovskega narečja, vendar smo ob tej priložnosti zapeli tudi slo- kljub temu nadvse humorističen. Po vensko himno, Komorni zbor Musica končanem uradnem delu se je zače- viva Tolmin pa je v afriških ritmih pre- la rock zabava v slogu »all night peval Panikušč aru je u zraku …, kar long« najprej s Tino Drole, v nadal- bi v prevodu iz ponikovskega na- jevanju pa so zažigali še Rock parti- rečja pomenilo ponikovski orel je v zani. zraku (vse pohvale avtorju priredbe). Učenci iz Podružnične šole Organizatorjem sprejema gre pohva- Šentviška Gora so poskrbeli, da mu la za kakovostno izveden sprejem z naslednjo sezono na odskočni mizi zaključno zabavo, Jaku pa naj ob tej ne bo opešal vid in mu v ta namen priložnosti še enkrat zaželimo veliko uspehov. podarili semena korenja. Jaka so EVROPSKO PRVENSTVO V KAJAK SPUSTU IN SPRINTU SOČA 2013 letos gostita občini pozdravili še župan občine Tolmin Nika Kikelj, KS Ponikve Bovec in Kobarid. Foto: arhiv Kajakaške zveze Slovenije

tovno prvenstvo, v kajakaškem špor- Utrinki tu odlično poznana. Po njej se je spustilo 140 tekmovalcev iz 12 držav. Že prvi dan je slovenskemu moštvu CELOVIT PRISTOP K tudi prehranska) privoščimo tudi v prinesel veselje ob prisluženi brona- ^LOVEKOVEMU ZDRAVJU Tolminu. Kot pravi ayurvedska tera- sti kolajni Simona Hočevarja v kla- pevtka, certificirana maserka in stro- – Ayurveda je starodavna in- sičnem spustu in ekipne bronaste ter Tolmin kovnjakinja za prehrano Darja Vre- dijska znanost, ki predstavlja celovit srebrne medalje v spustu. V nedeljo čar iz zavoda Vitarja, je učinkovitost pa si je v disciplini sprint zlato odličje pristop k človekovemu zdravju. Njen nekaterih metod, njihove posebno- namen je človeku pomagati pri do- priveslal Nejc Žnidarčič, srebrno pa sti, pristope ter načine uporabe spo- Blaž Cof. V moštvenem sprintu pa so seganju zdravega, zadovoljnega in znala na lastni koži, zato verjame, da dolgega življenja. Modrosti Ayurve- Cof, Hočevar in Žnidaršič dosegli lahko danes s svojim znanjem po- odlično tretje mesto. de nam razkrivajo, kako z vzdrževa- maga tudi drugim. Tega je pridobiva- njem ravnotežja telesa, misli in du- la na številnih izobraževanjih v Slove- Dogajanje je spremljal zabavni pro- ha, pravilnim življenjskim slogom, niji, Ayurvedo pa je spoznavala v gram s športnimi dejavnostmi, kultur- uravnoteženo prehrano ter uporabo kraju njenega izvora – v Indiji. Ob nimi predstavami ter koncerti. Rezul- naravnih zelišč preprečimo nastanek tem dodaja, da so njene masaže tate in fotogalerijo si lahko ogledate bolezni oziroma jih ob morebitnem oblikovane individualno in da pri svo- na Facebook strani »SOCA Kayak pojavu pozdravimo. Ayurveda pou- jem delu za še večjo učinkovitost RACE Fever« ali na spletni strani darja pomen pozitivnih čustev in živ- vključuje kombinacijo različnih ele- www.soca2013.si. ljenja v skladu z naravo. Pomemben DARJA VREČAR, ayurvedska terapevtka, cer- tificirana maserka in strokovnjakinja za pre- mentov. Pri masažah namreč kombi- KZS in KK Soške elektrarne pa se že del ayurvedskih terapij predstavljajo hrano iz zavoda Vitarja pravi, da nam modro- nira tehnike Tui-na masaže z akupre- pripravljajo tudi na svetovno prven- masaže, ki se nekoliko razlikujejo od sti Ayurvede razkrivajo, kako z vzdrževanjem suro, klasične in ayurvedske masa- stvo v kajak sprintu, ki ga bomo lahko nam bolj znanih klasičnih, športnih ravnotežja telesa, misli ter duha, s pravilnim že ter tako oblikuje celovito storitev, junija spremljali v Solkanu. oziroma drugih masaž. življenjskim slogom, uravnoteženo prehrano ki jo prilagodi potrebam in željam in uporabo naravnih zelišč preprečimo nasta- Tina Batistuta, Lokalna turistična orga- Odslej si lahko ayurvedske terapije, nek bolezni oziroma jih ob morebitnem poja- posameznika. nizacija (LTO) Bovec, in Tatjana Humar, masaže in svetovanja (med drugim vu pozdravimo. Foto: Grega Gulin S. H., ayurvedska terapevtka LTO Sotočje – TIC Kobarid

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Nesnovna kulturna dedi{~ina Zgornjega Poso~ja (2) ( 32 )

[empav in njegovi pirhi

Zgodba o [empavu, ki je bil v preteklem letu vpisan v Register `ive kulturne dedi{~ine, se za~ne s simpati~no legendo iz leta 1582. Kot pravi ta, je na @abijskem vrhu (ljudsko na [empavu) neko~ stala cerkvica sv. Pavla, ki so jo zgradili v 16. stoletju. Mojster, ki je bil zadol`en za malanje cerkvi- ce, je `ene, ki so mu v brentah na hrbtu od dale~ nosile vodo za me{anje barv, v zahvalo oziroma lon, kot pravijo doma~ini, nau~il pisati in risati na jajca – nastali so {empavski pirhi.

a prvi pogled se šempavski pirhi ne razlikujejo veliko od Nvelikonočnih. Pirhi, kot pirhi boste rekli, vendar pa ni ravno tako. Gre za v slovenskem prostoru edin- stvene višnjevo-rdeče pirhe, na kate- re so dekleta in žene iz Poljubinja, Prapetnega, Zadlaz-Žabč ter Žabč z voskom spisale kratke pesmice in pirhe okrasile tudi s cvetličnimi ter drugimi vzorčki.

Praznik {empav Razlika med šempavskimi in veli- konočnimi pirhi pa je več kot očitna že pri času nastajanja. Nekoč so se šempavski pirhi pisali na prvo sobo- to v maju, in sicer na dan pred pra- znikom šempav. Tega so v spomin na obletnico blagoslovitve cerkve sv. Pa- vla na Šempavu praznovali vaščani iz štirih omenjenih okoliških vasic. SKUPINO PISALK ŠEMPAVSKIH PIRHOV druži veselje do pisanja pirhov in ohranjanje tega starega običaja. Danes šempavske pirhe ustvarja Sku- pina pisalk pirhov iz Poljubinja, iz listov rdeče čebule. Danes si sku- šempavske pirhe pa so najbolj zna- zom na podarjenem pirhu je dekle pisati pa jih začno že pred velikonoč- pina pisalk pomaga kar z industrijsko čilne kratke pesmice z dvo- ali štiri- povedalo fantu, kaj si misli o njem, nimi prazniki (za razstave in različne rdečo in rjavo barvo za pirhe, saj z vrstičnimi verzi, ki so lahko ljubezen- kaj od njega pričakuje ali kaj ji pri predstavitve), največ pa jih napišejo mešanjem dobijo želen bordo-rdeč ske, spominske, šaljive, zbadljive ali njem ni všeč. Pirhe so podarjale soro- ter porišejo pred vaškim praznikom, odtenek. Z voskom popisana in pori- imajo domovinsko naravo. dnikom, znancem ali naključnim saj z njimi obdarijo obiskovalce. sana jajca nato namočijo v vrelo bar- obiskovalcem tudi poročene žene in vo, kjer se vosek stopi, izpod njega Ta pirhič ti podarim gospodinje. Zanje so bili zapisani ver- Skorja slanine za lesk pa se pokaže svetlejši napis oziroma iz ljubezni za spomin. zi nekoliko drugačni. Govorili so o Šempavski pirhi pa se razlikujejo risba. Da se pirhi lepo svetijo, jih na Kjer ljubezen sije, vrednotah in so imeli bolj spominski tudi po videzu. Po tem, ko jih dekle- koncu, ko se barva posuši, premaže- najlepše cvetje vzklije. oziroma domovinski značaj. S pirhi jo še s skorjo slanine. so se na ta dan obdarovale tudi pri- ta in žene porišejo ter popišejo z *** jateljice. V spomin na domači kraj so voskom – za pisanje so nekoč upora- Pod gajnkom sem stal, poglce Kratki namenski verzi jih dobile predvsem tiste, ki so odha- bljale posebne pisalke (obča- sem se tresel in bal, Šempavski pa se od velikonočnih jale delat v tujino. Otroci so na ta sno še posežejo po njih, danes pa v več mraza dobil, pirhov razlikujejo tudi po vzorčkih. dan poslikane pirhe nesli v cerkev, glavnem ustvarjajo s peresniki in pe- kot ljubice užil. resci) –, jajca namočijo v bordo-vi- Na njih je bil nekoč najpogosteje na- tam so jih položili na oltar, jih med šnjevo barvo. To so nekdaj dobile, če risan srček s cvetjem, šempavske *** sabo primerjali in občudovali. Otroci so skuhale treščice oziroma zdroblje- pirhe pa krasijo tudi cvetlični vzorčki Prvo nedeljo majnika in odrasli so se ob šempavu zabavali no lubje listnatega drevesa brazilske s pomladanskim cvetjem (marjetica- je navada ta, tudi z do danes ohranjeno igro pika- pražiljke (bražiljka, Caesalpina cri- mi, trobenticami, vijolicami, solzica- da vsako dekle nja pirhov. Podarjanje pirhov v dana- sta). S tako barvo so nekoč običajno mi, nageljni ...) in drugimi rastlinami svojemu fantu pirhič poda. šnjem času ni več povezano s podar- barvali klobučevino, usnje in tekstil, iz narave (deteljico, bršljanovimi in janjem pirhov deklet fantom, temveč ker pa se je ta naravna barva težko drugimi vejicami, praprotjo ...). Poleg »Popisane in okrašene pirhe so de- gre za simbolično spominsko obdaro- dobila, je pražiljko kasneje zamenja- tega se lahko zraven doriše tudi raz- kleta podarjala fantom na praznično vanje med posamezniki.« (MZIKŠ. la tista, ki so jo gospodinje pridobile lične druge motive z vezenin. Za šempavsko nedeljo. Z zapisanim ver- Online. Str. 1–2.)

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 ( 33 )

Skupina pisalk {empavskih kojena učiteljica, ki je ta običaj dobe- pirhov sedno iztrgala iz skorajšnje pozabe. »Naš začetek sega v leto 2006, ko Za pisanje šempavskih pirhov in smo se na povabilo organizatorjev praznik šempav je prvič izvedela od udeležile prve razstave pirhov na Sve- domačinke Pavle Leban (po domače ti Gori. Naši pirhi so vzbudili veliko Tápolove) iz Poljubinja, ki je običaj zanimanja, predvsem zaradi domisel- doma še ohranjala. Ta ji ni pokazala nih pesmic, ki so njihova posebnost,« le tehnike pisanja na pirhe, temveč ji se spominja Danica Krivec, ustano- je predala tudi veliko verzov, ki so viteljica, mentorica in vodja nefor- jih nekdaj pisali na pirhe. Po letu malne skupine žensk, ki ustvarja 1990 je Danica začela šempav in nje- šempavske pirhe. Kot pravi, so pirhe gove podrobneje raziskovati. Obiska- nato razstavile tudi »na velikonočni la je veliko starejših žensk in z nji- razstavi v Tolminu, kjer so nas lahko hovo pomočjo obudila ter na papir spoznali domačini. Danes ta stari strnila spomine, vezane na to edin- običaj prikazujemo na raznih priredi- stveno kulturno dediščino. Poleg tega tvah z etnološko vsebino, po šolah, je iz različnih zgodovinskih in drugih različnih krajih, srečujemo pa se tudi LETOŠNJI ŠEMPAV je ob pomoči Krajevne skupnosti (KS) Poljubinj pripravila Skupina pisalk strokovnih virov izbrskala še druge s Slovenci onkraj meje. Skupaj s Kra- šempavskih pirhov. V pestrem kulturnem programu, ki se je dan pred praznikom odvil v dvora- informacije o tem prazniku. ni KS, so se zbranim najprej predstavili mladi harmonikarji iz Glasbene šole Palbin, sodelovali Pridobljeno znanje pisalke danes jevno skupnostjo Poljubinj pa vsak pa so tudi Pevska skupina Kresn in člani Dramske sekcije – Folklorna skupina Razor, ki so prvi konec tedna v maju z delavnico obiskovalcem na usta pričarali obilo nasmehov. Po koncu uradnega dela pa je sledila še zabava rade delijo tudi z drugimi, zato se z Duom Palbin. Na fotografiji poleg hudomušnega povezovalca Marka Lebana stojijo (iz leve pisanja pirhov in kulturno-zabavno rade odzovejo na različna povabila in proti desni) še tri članice omenjene skupine pisalk: Nina in Flora Leban ter mentorica Danica sodelujejo na ustvarjalnih delavnicah, prireditvijo Šempav obujamo spomin Krivec. na ta vaški praznik,« še dodaja upo- ki jih po navadi vodi prav njihova mentorica. Sicer pa danes omenjeno skupino predstavljajo Nada Bellomo, V utemeljitvi vpisa v Register Danica Krivec, Flora Leban, Mojca nepremi~ne kulturne dedi{~ine je Leban, Nina Leban, Mimica Pirih zapisano, da je »izdelava {empa- in Martina Skočir. vskih pirhov, povezana z dnevom Besedilo in foto: Tatjana Šalej Faletič blagoslova cerkve sv. Pavla, po- sebnost v slovenskem prostoru. Viri: • Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kul- Sama tehnika kra{enja jajc je turo in šport (MIZKŠ). Opis enote žive kultur- najverjetneje povzeta po tradiciji ne dediščine (Register žive kulturne dedišči- kra{enja velikono~nih pirhov, ne): Pisanje pirhov ob prazniku šempav. (On- vendar je celoten praznik {empav line). MIZKŠ. Ljubljana. 2012. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.mizks.gov.si/fi- svojevrstna, na zgolj nekaj vasi leadmin/mizks.gov.si/pageuploads/Kultur- vezana tradicija. Pisanje pirhov je na_dediscina/REGISTER/RZD/Rzd-02_ edinstvena oblika ljudskega li- 00008.pdf. kovnega izra`anja in ustvarjanja • Šalej Faletič, T. O tem, kako je nastal vaški praznik šempav: Vaški praznik in 500-letnica ter svojstvena in redka oblika ko- blagoslovitve cerkvice sv. Pavla na Šempavu. munikacije, sporo~anja in obda- EPIcenter, 2002, letnik III, št. 4, str. 22–23. rovanja.« (MIZK[. Online. Str. 3) ZA ŠEMPAVSKE PIRHE SO NAJBOLJ ZNAČILNE KRATKE PESMICE z dvo- ali štirivrstičnimi • Krivec, D. Šempavski pirhi iz Poljubinja. verzi, ki so lahko ljubezenske, spominske, šaljive, zbadljive ali domovinske. (Zloženka).

Utrinki

@ELIJO SI, DA BI BIL TOLMIN Goryu pa je zasedel šesto mesto. ZNAN PO USPE[NIH Najbolj uspešni posamezniki iz do- KARATEISTIH mačega kluba, ki so nastopali v ka- tah in bojih v svojih kategorijah, so Tolmin – Prvo nedeljo v aprilu je v bili Luka Cimprič (dve 3. mesti), telovadnici šolskega centra potekalo Andreja Furlanič (2. mesto), Tjaša mednarodno tekmovanje v karateju Gabršček (3. mesto), Aljaž Markič Pokal Tolmin, ki ga je organiziral (1. in 2. mesto), Aleks Pavlin (2. in domači karate klub (KK) Goryu v so- 3. mesto), Kevin Pavlin (1. mesto) delovanju s Slovensko zvezo tradi- in Manca Urh (1. mesto). cionalnega karateja in ob pomoči Glede na udeležbo organizatorji Zavoda za kulturo, mladino in šport pričakujejo, da se bo tukajšnje tek- ter Občine Tolmin. movanje obdržalo in širilo tudi v pri- Letošnja tekma je bila že četrta po hodnjih letih. Člani KK Goryu nam- vrsti. Tekmovanja v 48 tekmovalnih reč ugotavljajo, da je se je tekmo- disciplinah se je udeležilo 310 tek- vanje dobro uveljavilo in upajo, da movalcev iz 22 klubov iz Slovenije in bo Tolmin postal prepoznaven tudi Italije, prvič pa tudi iz Bosne in Her- po uspešnih karateistih ter dobro or- TEKMOVANJA V 48 TEKMOVALNIH DISCIPLINAH SE JE UDELEŽILO 310 TEKMOVALCEV ganiziranih tekmah. cegovine ter Srbije. V hudi konku- IZ 22 KLUBOV iz Slovenije in Italije, prvič pa tudi iz Bosne in Hercegovine ter Srbije. V hudi renci je pokal za najboljši klub prejel konkurenci je pokal za najboljši klub prejel karate klub (KK) iz Bosne in Hercegovine, domači KK Besedilo in foto: Martina Kenda, KK iz Bosne in Hercegovine, KK Goryu pa je zasedel šesto mesto. KK Goryu

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Pustili so svoj pe~at ( 34 )

Poklon dedu, padlemu na so{ki fronti pred skoraj 100 leti

Na krvavih prizori{~ih so{ke fronte je v obdobju 1915–1917 izgubilo `ivljenje ve~ sto tiso~ vojakov razli~nih narodnosti. Mnogi so svoje zadnje po~ivali{~e na{li na {tevilnih voja{kih pokopali{~ih v Zgornjem Poso~ju. ^eprav je od tedaj minilo `e skoraj sto let in se je veliko dokaznega materiala uni~ilo ali porazgubilo, kar nekaj ljudi ter institucij danes {e vedno hrani pisma, fotografije in druge dokumente. Kljub skopim informacijam pa se lahko danes z dobro voljo in malce sre~e odstre kak{na nova zgodba, kot je na primer pretresljiva ter ~ustvena zgodba upokojenega profesorja slova{kega ter mad`arskega jezika dr. Laszla Mateja iz Ko{ic na Slova{kem.

r. Laszlo Mate je o svojem publikaciji Tolminsko mostišče II (av- dedu (enakega imena in pri- torjev Damjane Fortunat Černilogar, Dimka) v dunajskem Vojnem Lovra Galića, Darje Pirih in Petre arhivu1 pridobil podatke, da je padel Svoljšak), ki jo je leta 2005 izdal Tol- na soški fronti dva tedna pred roj- minski muzej, smo, v objavljenem stvom sina (Laszlovega očeta), da je seznamu pokopanih na vojaškem umrl in bil pokopan 20. marca 1916 pokopališču Klavže/Podmelec, našli na ozemlju Slovenije v kraju Podme- tudi naslednje podatke: Laszlo Mate, lec v grobu št. 72. S temi informaci- pripadnik 25. pehotnega polka, umrl jami se je nato obrnil na Veleposla- in pokopan 20. marca 1916, rojen ništvo Slovaške republike v RS, če leta 1884 v kraju Szilicze3, okraj Ro- bi mu morda lahko pomagali ugoto- zsnyo, pokrajina Gömör. Pri Ustano- viti, kje je ta kraj in ali je v njem še vi »Fundacija Poti miru v Posočju« ohranjeno vojaško pokopališče. Vele- so nam na podlagi katastra grobov, poslanica dr. Marianna Oravcova je pridobljenega iz dunajskega vojnega za pomoč zaprosila Društvo Peski arhiva potrdili, da je nekdanji vojak 1915–1917 Tolmin, ki se je na prošnjo POKOPALIŠČE NA RUTU PRI KLAVŽAH – Na tej najvišji, tretji terasi še danes počiva ded La- Laszlo Mate pokopan v trojnem gro- szlo Mate, čeravno je njegov grob, nekdaj označen s križem in številko 72, danes preraščen s nemudoma odzvalo in iz različnih travo. Foto: hrani dunajski Muzej vojaške zgodovine bu št. 72 še z dvema sovojakoma. virov začelo pridobivati informacije. Zaradi velikega števila žrtev so na- cije Poti miru v Posočju« je na njem avstro-ogrske vojske, vklesano v ka- mreč že pomladi leta 1916 začeli po- Voja{ko pokopali{~e Klav`e/ pokopanih 1.220 oseb. men, v nemškem jeziku pravi: »Den kopavati po več umrlih skupaj, saj je Podmelec Pokopališče je bilo urejeno v treh Helden / des XV. Korps / errichtet v. očitno začelo primanjkovati prostora. V arhivu Upravne enote Tolmin, terasah, ležečih druga nad drugo. d. 50 J. T. D. März 1916«. Iz starih ki je po Zakonu o vojnih grobiščih Najnižje je bilo tik ob železniški pro- fotografij je razvidno, da so bili tudi Na dedovem grobu zadolžena za njihovo upravljanje, gi in danes njegovega obsega ni mo- ti grobovi oštevilčeni in označeni s Vse te informacije opremljene s smo iz skic vojaškega pokopališča goče ugotoviti. Srednje pokopališče križi, kamor so bile pripete kovinske fotokopijo načrta pokopališča iz du- Klavže/Podmelec lahko ugotovili, da je ležalo nekoliko višje in je bilo naj- tablice z napisi. najskega vojaškega arhiva z označe- se grob št. 72 nahaja na najvišji tera- večje. Tu je ohranjeno spominsko Po prvi svetovni vojni so Italijani nim dedovim grobom, računalniškimi si, sredi katere se v spomin padlim obeležje, kamnit križ z lesenim raz- posmrtne ostanke svojih v bolnišnici natisi več starih in aktualnih fotogra- junakom XV. korpusa avstro-ogrske pelom na zidanem podstavku, ki ga umrlih vojakov, pokopanih na voja- fij pokopališča, ki so jih prispevali vojske dviga kamnit steber. je kljub nadstrešku že pošteno načel škem pokopališču Klavže/Podmelec, člani Društva Peski, Tolminski muzej Na pobočjih nad reko Bačo je bilo zob časa, ob njem pa stoji še kamnit prekopali. Nasploh so za vojaška po- ter Upravna enota Tolmin, in kopi- namreč že leta 1915 urejeno vojaško nagrobnik. Njegov napis pravi, da je kopališča lepo skrbeli, jih preurejali jami člankov o razstavi Poljska bol- pokopališče, poimenovano Klavže/ znamenje postavila poljska bolnišni- in obnavljali. Za urejanje vojaškega nišnica 3/15, ki jo je v letih 2011– Podmelec N. 1, N. 2 in N. 3. Iz starih ca 3/15 v spomin padlim junakom. pokopališča Na Rutu, kot mu tudi 2012 pripravil Kobariški muzej, je dr. fotografij je razvidno, da ga je tedaj Pokopališki prostor pravokotne obli- pravijo, so najeli oskrbnika iz Pod- Laszlo Mate dobil po pošti. Nadvse obdajala žična ograja. Grobovi so bi- ke je med prvo svetovno vojno obda- melca. Čas po drugi svetovni vojni presenečen zaradi izčrpnega odgovo- li oštevilčeni in označeni s križi, na jala lesena ograja z dvema vhodoma. varovanju in vzdrževanju vojaških ra in navdušen nad vsebino ter na- katerih so bile pritrjene kovinske ta- Na grobovih so bili železni križi, na pokopališč soške fronte ni bil ravno tančnostjo informacij je članom dru- blice z napisi. Sem so pokopavali njih pa tablice z napisi. Najvišja po- naklonjen. Večina jih je sčasoma iz- štva kmalu sporočil, da namerava v predvsem vojake XV. korpusa, ki so kopališka terasa leži na dokaj str- gubila prvotni videz in oznake, grob- drugi polovici aprila z ženo Elizabe- jih ranjene z bližnjih bojišč prepelja- mem pobočju približno 150 metrov ne terase ter gomile so se zabrisale, to in prijateljem Stefanom Malasit- li v poljsko bolnišnico 3/152 v Klav- nad železniško progo. Sredi pokopa- prerasla jih je trava. sem iz madžarskega Keszthelyja žah in ki so tu podlegli težkim ra- lišča se še dviga visok kamnit steber obiskati Posočje. nam. Sem pa so pokopavali tudi na zidanem podstavku in s križem Zbrali veliko otipljivih Že srečanje ob prihodu je bilo gan- italijanske ujetnike in druge premi- na vrhu, ki so ga postavili marca informacij ljivo. Pozdravili smo se kot stari pri- nule. Po podatkih Ustanove »Funda- 1916. Posvetilo junakom XV. korpusa Pa se vrnimo nazaj k zgodbi. V jatelji in besede navdušenja ter pri-

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 ( 35 )

LASZLO MATE je bil v avstro-ogrsko vojsko vpoklican aprila FOTOGRAFIJA IZ LETA 1916 – Maše za padle vojake na zgornjem pokopališču Klavže/Podmelec se je udeležil tudi poveljnik 1915. Foto: arhiv družine Mate XV. korpusa general Rudolf Stöger - Steiner. Foto: hrani Tolminski muzej – zbirka Aigner

čakovanja so kar vrele na dan. Najprej smo skupaj lastnica parcele, na kateri leži zgornje pokopališče preučili zemljevid, na katerem smo gostom natanč- v Klavžah. Navdušeni nad prijaznostjo, domačno- no pokazali lokacijo pokopališča. Nato smo preli- stjo in gostoljubjem so obljubili, da bodo naslednje stali nekatere zgodovinske knjige o soški fronti, leto spet prišli. Zagotovo si bodo lahko takrat ogle- tolminskem mostišču in zaledju XV. korpusa av- dali tudi cerkvico Svetega Duha na Javorci, ki je stro-ogrske vojske s fotografijami Podmelca, Klavž, bila v času dvodnevnega obiska zakoncev Mate vojaške bolnišnice ter pokopališč, predvsem pa zaradi spomladanskega čiščenja žal nedostopna. publikacijo Tolminsko mostišče II z navedbo po- Mojca Rutar, za Društvo Peski 1915–1917 Tolmin datkov o dedu, ob katerih so se vidno ganjenemu Laszlu orosile oči. Nato smo se odpravili v Klavže Opombe: 1 Dunajski Vojni arhiv in se s terenskim avtom zapeljali čisto do pokopa- = »Osterreichisches Staatsarchiv – Krie- gsarchiv, Wien« lišča Na Rutu. Skozi desetletja so se tukajšnje grob- 2 Poljska bolnišnica 3/15 – Avstrijska vojaška komanda je za ne terase in gomile zabrisale. Tudi lesenih križev svoje ranjence in bolnike v prostorih stavbe Križničeve lesne to- s številkami in tablicami že zdavnaj ni več. Celotno varne v Klavžah namestila zaledno poljsko bolnišnico, imenovano K. u. K. Feldspital 3/15 (poveljstvo XV. korpusa avstro-ogrske območje pokopališča prerašča trava. Leta 2005 je armade je bilo na Kneži). Na strehi je bil naslikan rdeč križ za Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve razpoznavnost namembnosti objekta iz zraka. V bolnišnici so se RS zemljišče odkupilo in ga ogradilo, Ustanova zdravili ranjenci in bolniki ter bivali zdravniki različnih narodnosti in prepričanj. Po potrebi so v njej operirali in zdravili tudi ranjene ter »Fundacija Poti miru v Posočju« pa je postavila bolne civiliste iz zaledja tolminskega bojišča in italijanske ujetni- informativno tablo s fotografijami ter kratkim be- ke. Večinoma pa je bila bolnišnica napolnjena z vojaki avstrijske- sedilom v različnih jezikih − tudi v češčini in ma- SPOMENIK PADLIM JUNAKOM XV. KORPUSA NA ZGOR- ga XV. korpusa. Druga bolnišnica, ki je bila namenjena oficirjem, NJEM POKOPALIŠČU KLAVŽE/PODMELEC s posvetilom v je bila urejena v eni izmed hiš v Klavžah. džarščini. Upoštevajoč merilo, v katerem je bila nemškem jeziku, je bil postavljen marca 1916. Ob kamnitem Po bojih na fronti so v bolnišnico množično prinašali ranjence in narisana skica pokopališča, in dimenzije smo, ko- stebru stojijo (od leve proti desni): dr. Laszlo Mate, Mojca Ru- jih operirali. Porazdelili so jih na številke I, II in III. Kogar so po likor je bilo možno točno, izmerili razdaljo od tar, Elizabeta Mate, Florijan Pirih, Stefan Malasits in Stanko operaciji odnesli na številko I, je že ponoči umrl ali pa je ostal te- Jermol. Foto: arhiv Društva Peski 1915–1917 Tolmin žek invalid. Na številki II so ranjenci lahko še okrevali, čeprav so osrednjega spomenika do vrisanega groba št. 72 ostali na primer brez roke ali noge. Na številko III pa so prenesli ter tako določili lokacijo groba, v katerem počiva Po skoraj stotih letih od dedove smrti je tako dr. lažje ranjence, ki so jih za silo obvezali in še tisto noč poslali v naš junak. Laszlo Mate uresničil tako očetovo kot svojo srčno glavne bolnišnice za fronto. Ob velikih navalih so vojaki vso noč na vojaško pokopališče nad reko Bačo nosili pokopavat vojake, željo, da se pokloni na soški fronti padlemu in ki so podlegli težkim ranam in polne jerbase odrezanih udov. Ce- Vojak Laszlo Mate prezgodaj umrlemu dedu. Na njegovo zadnje po- sta, ki je vodila k bolnišnici in od nje k Bači, je bila, ko so po njej Laszlo Mate je bil v avstro-ogrsko vojsko vpokli- čivališče je stresel vrečko slovaške zemlje, položil vozili ranjence, pogosto krvava. Vozili so jih s posebnimi vozili na dveh kolesih, kjer sta na platnu ležala po dva ranjenca. Sprva so can aprila 1915 in bil do novembra tega leta v venček iz spominčic in prižgal svečo. Slovesne na pokopališčih pokopavali posamične umrle, kasneje, ko je za- Miskolcu, Budimpešti in Lučencu. Od tu je bil s minute smo prisotni čustveno pretreseni spremlja- čelo primanjkovati prostora, pa so jih v isti grob pokopali po več 25. pehotnim polkom poslan na soško fronto. Na li v tišini, sivo turobno nebo z deževnimi oblaki hkrati. O umrlih naj bi sproti obveščali svojce. 3 Kraj Szilicze pa je dodatno prispevalo k takratnemu vzdušju. leži na ozemlju današnje Slovaške republike na katerih bojiščih se je bojeval, nam doslej ni uspelo območju krajinskega parka Slovaški kras, ki je vpisan na Unes- ugotoviti, po pripovedovanju njegovega vnuka pa Gostje iz Slovaške in Madžarske so si med obi- cov seznam dediščine. vemo, da je bil težko ranjen v trebuh (po vsej ver- skom v Posočju ogledali tudi vojaško pokopališče Viri: jetnosti med peto soško bitko) in najbrž prepeljan na Ločah, nemško kostnico pri sotočju Tolminke • Klavora, V. Koraki skozi meglo: Soška fronta. Kobarid-Tolmin v zaledno bolnišnico v Klavžah. Umrl je 20. marca ter Soče, italijansko kostnico v Kobaridu in Koba- 1915–1917. Klagenfurt-Ljubljana-Dunaj: Mohorjeva družba (v 1916. Doma je pustil tri osirotele otroke in 28 letno riški muzej. Z velikim zanimanjem so obiskali Celovcu), 1994. ISBN 3-85013-348-6. • Slabe, M. Na rovašu življenja: Povestnica o podmelški fari. ženo Julianno, ki je pričakovala četrtega otroka − zasebno zbirko enega od članov Društva Peski in Ljubljana: Župnijski urad Grahovo ob Bači, 2004. ISBN 961- Laszlovega očeta, ki ga je rodila 3. aprila 1916. se pogovorili z domačinko, ki je bila do leta 2005 238-359-6.

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Javni razpisi in pozivi ( 36 )

• imajo kadrovsko potrebo, ki ustre- bo. Izjava delodajalca in pogodba mo- za razvojni potrebi in poslovni de- rata biti žigosani in podpisani. javnosti delodajalca, programu prestrukturiranja oziroma je ute- IV. Postopek izbire meljena s šolanjem za nadaljeva- Na podlagi Zakona o štipendiranju (ZŠtip, Ur. l. RS, št. 59/07 (63/07 – popr.), Štipenditor je imenoval komisijo za šti- nje (prevzem) poslovanja družin- pendiranje, ki bo odločala o pravici za 40/09 in 62/10 -ZUPJS, 40/2011- ZUPJS-A, 40/2012 - ZUJF, 57/2012 - ZP- skega podjetja ali kmetijskega CP-2D, v nadaljevanju: ZŠtip)) ter na osnovi 3. in 7. člena Pravilnika o izvajanju vstop delodajalca v RŠS. Vloga oziro- gospodarstva delodajalca in hkra- ma prijava se šteje za popolno, če je enotnih Regijskih štipendijskih shem, prečiščeno besedilo z dne 27. 6 2012 (v ti ustreza perspektivnosti poklica nadaljevanju: Pravilnik RŠS) in sklepa Sveta regije Severne Primorske (Gori- izpisana na zahtevanih obrazcih, če so ter je skladna z lokalno listo defi- priložene vse zahtevane priloge ter če ške statistične regije) z dne 8. 10. 2007 Posoški razvojni center (v nada- citarnosti poklicev v razvojni regi- ljevanju: štipenditor) z dnem 29. 3. 2013 objavlja je ustrezno naslovljena in označena. ji ali posebno prioriteto, ki jo do- Vloga na javni poziv mora biti oddana loči štipenditor; v zaprti ovojnici, pravilno naslovljena in JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA VKLJU^ITEV V REGIJSKO • bodo zagotavljali sredstva za izpla- [TIPENDIJSKO SHEMO (R[S) GORI[KE REGIJE ZA [OLSKO/ opremljena: čilo štipendije iz RŠS za celotno • vidno označena z napisom »NE OD- [TUDIJSKO LETO 2013/2014 dobo šolanja/študija štipendista; PIRAJ: Prijava na javni poziv – Re- • bodo štipendistu po končanem gijska štipendijska shema Goriške I. Predmet javnega poziva • sredstev delodajalcev (v višini od 25 šolanju zagotavljali zaposlitev na regije 2013/2014«, na hrbtni strani % do 50 % dodeljene kadrovske Predmet javnega poziva je izbor delo- ustreznem delovnem mestu za ovojnice pa mora biti izpisan poln štipendije). dajalcev za vključitev v Regijsko štipen- nedoločen čas s polnim delovnim naslov pošiljatelja Višina štipendije se izračuna na podla- časom oziroma zaposlitev najmanj dijsko shemo (RŠS) Goriške regije v ali gi Pravilnika RŠS in ne sme biti nižja za čas, enak obdobju prejemanja šolskem/študijskem letu 2013/2014. • opremljena z obrazcem OPREMA od višine štipendije, določene v Zako- štipendije; Operacija RŠS je sofinancirana iz sred- OVOJNICE, ki je priložen prijavni nu o štipendiranju. Vire financiranja ter • niso v stečajnem postopku, po- stev Evropskega socialnega sklada dokumentaciji in ga je potrebno iz- sestavo štipendije podrobneje oprede- stopku prisilne poravnave ali likvi- (ESS) in se izvaja v okviru Operativne- polniti in nalepiti na ovojnico velikosti ljujeta Zakon o štipendiranju in Pravilnik dacije; ga programa razvoja človeških virov za A4, v kateri je vloga na javni poziv. RŠS. • niso insolventni glede na 2. točko obdobje 2007–2013, razvojne priori- Šteje se, da je vloga prispela pravoča- Pravilnik RŠS je dostopen v poslovnih 3. odstavka 14. člena Zakona o tete »Spodbujanje podjetništva«; pred- sno, če je bila: prostorih Posoškega razvojnega centra finančnem poslovanju, postopkih nostne usmeritve »Štipendijske she- - najkasneje zadnji dan roka za odda- na naslovu Ulica padlih borcev 1b, zaradi insolventnosti in prisilnem me«. jo poslana s priporočeno poštno 5220 Tolmin in na spletni strani: www. prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, Sredstva za štipendije so v okviru na- pošiljko na naslov: Posoški razvojni prc.si. št. 126/07). vedenega programa zagotovljena do center, Trg svobode 2, 5222 Koba- konca šolskega/študijskega leta II. Pogoji III. Način prijave rid, 2014/2015; razpoložljivost sredstev - najkasneje zadnji dan roka za odda- po tem obdobju bo opredeljena v pro- Pravico do vključitve v RŠS za izvajanje Delodajalci se prijavijo s prijavo »PRI- jo vlog osebno oddana v tajništvu gramskem dokumentu za naslednje kadrovskega štipendiranja imajo delo- JAVA – JAVNI POZIV«. Posoškega razvojnega centra v finančno obdobje. dajalci, ki so: Prijavo sestavljajo obrazci: Tolminu (Ulica padlih borcev 1b) Delodajalci bodo dejansko vključeni v - pravne osebe zasebnega prava, I. SPLOŠNI PODATKI, do 12. ure. RŠS, ko bo Ministrstvo za delo, druži- - fizične osebe, II. ŠTIPENDIJE, no in socialne zadeve zagotovilo sred- - javne agencije, javni skladi, javni III. KADROVSKI NAČRT, Roka za oddajo vlog sta dva, in si- stva za njeno izvajanje. zavodi in javni gospodarski zavodi IV. IZJAVA DELODAJALCA in VZOREC cer: Štipendija iz RŠS je sestavljena iz treh ter druge osebe javnega prava, ki so TRIPARTITNE POGODBE O ŠTIPEN- • prvi rok za oddajo vlog je 31. 5. delov v sledečem razmerju: posredni uporabniki državnega pro- DIRANJU (če bo soštipenditor tudi 2013, • sredstev ESS1, (v višini 50 % računa ali proračuna lokalne sku- občina, bo Pogodba o štipendiranju • drugi rok za oddajo vlog je 31. 7. dodeljene kadrovske štipendije brez pnosti in se prijavijo na javni poziv s štiripartitna). 2013. dodatkov delodajalca, vendar največ predpisanimi obrazci in izjavami ter Vlagatelj oziroma delodajalec natančno Odpiranje vlog bo potekalo dvakrat in v višini 30 % minimalne plače, sklad- izpolnjujejo naslednje pogoje, skla- vpiše svoje podatke v prazna, osenče- bo izvedeno predvidoma v roku do 20. no s 37. členom Zakona o dno s Pravilnikom RŠS: na polja obrazcev prijavne dokumen- 6 2013 za vloge, oddane do 31. 5. štipendiranju), • imajo sedež ali poslovno enoto na tacije od I. do IV. in v vzorec tripartitne 2013, in predvidoma v roku do 20. 8. • sredstev občin (v višini največ do 25 območju Severne Primorske (Go- Pogodbe o štipendiranju ter z žigom in 2013 za vloge, oddane do 31. 7. 2013. % dodeljene kadrovske štipendije), riške statistične regije); podpisom potrdi, da se strinja s pogod- Odpiranje vlog ne bo javno.

Utrinki

ZA VSAKEGA KAK[NA sta sta se veselila Marko Cencič ter [PORTNA DEJAVNOST Vilko Cvek iz Železnikov, tretjega pa Boštjan Pajntar iz Znojil. Ba{ka grapa – V Športnem društvu Bača Podbrdo so sekcije v prvem V marcu je povabila na turnir sekcija tromesečju letošnjega leta pripravile za odbojko. Petega po vrsti se je bogat program športnih dejavnosti. udeležilo deset ekip, polovica z go- Že v začetku leta je sekcija za mali renjske strani. V skladu s pravili je v nogomet organizirala 10. jubilejni vsaki ekipi igrala vsaj ena ženska. novoletni turnir, na katerega se je Zmaga je šla v Gorje, sledili so Ta prijavilo 24 moštev iz Baške grape in apluskani iz Tolmina in domači Pisa- drugih krajev Severne Primorske, na ni baloni. koncu pa je bilo najboljše tolminsko Sekcija za namizni tenis je v marcu moštvo Tenerife. prvič povabila na turnir šolsko mladi- Udeležbo na tretjem turnirju v nami- no. Tri dekleta in deset fantov je v znem tenisu v februarju sta okrnila sproščeno igro nasulo živahno »živ- zima in gripa. Kljub temu so dvoboji ČLANI ŠPORTNEGA DRUŠTVA BAČA PODBRDO IN NJIHOVI SIMPATIZERJI so v aprilu s žav« vzdušje. Med fanti so bili najbo- potekali v športnem duhu in nape- prostovoljnim delom očistili ter uredili športno igrišče v Podbrdu in ga pripravili za poletne deja- ljši: Nik Kos, Ludrim Vishaj in Ma- tem vzdušju. Prvega in drugega me- vnosti. Foto: arhiv ŠD Bača Podbrdo tevž Kusterle, medtem ko so dekle-

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 ( 37 )

Vloge, ki bodo prispele po 31. 7. 2013, bodo vrnjene pošiljateljem. Vloge, ki ne bodo ustrezale pogojem javnega poziva, bodo kot neutemeljene zavr- njene. Vlagatelje, katerih vloge bodo nepo- Na podlagi 7. člena Pravilnika o sofinanciranju programov humanitar- Občina Tolmin je 3. maja 2013 v Ura- polne, bo komisija za štipendiranje v nih organizacij (Primorske novice Uradne objave, št. 32/2004, dnem listu RS, št. 38/2013 objavila roku 5 dni od odpiranja pisno pozvala, 25/2006) objavlja Občina Tolmin da jih dopolnijo v zahtevanem roku. JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV Vloge, ki jih vlagatelj v roku 8 dni od JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV KREDITOV S dneva prejema obvestila ne dopolni, INVALIDSKIH ORGANIZACIJ IN ORGANIZACIJ ZA SUBVENCIONIRANO bodo kot nepopolne zavržene. Prav SAMOPOMO^ V LETU 2013 tako bodo zavržene dopolnitve vlog, ki OBRESTNO MERO ZA POSPE[EVANJE RAZVOJA bodo prispele prepozno. 1. Predmet razpisa spremenili. Predložiti pa morajo Delodajalci bodo o rešitvi vlog pisno Sofinanciranje programov invalid- izjavo, da temeljni akt ni v nasprotju MALEGA GOSPODARSTVA obveščeni v roku 30 dni od odpiranja skih organizacij in organizacij za z zakonom o društvih. vlog. samopomoč za izvajanje: 1) Predmet javnega razpisa so a. programov družabništva; 6. Rok za predložitev prijav in V. Dodatne informacije in dokumen- sredstva Nove kreditne banke Maribor b. programov osebne pomoči ter način predložitve tacija d.d. in proračunska sredstva Občine programov, namenjenih osebam s Prijavitelji lahko prijavo pošljejo po Tolmin, namenjena dodeljevanju dol- Prijavno dokumentacijo (PRIJAVA – posledicami invalidnosti ali bole- pošti kot priporočeno pošiljko naj- goročnih kreditov za pospeševanje JAVNI POZIV) in dodatne informacije zni, pozneje do vključno 30. 5. 2013 razvoja malega gospodarstva v občini lahko delodajalci vsak delovni dan do c. storitev. (velja datum poštnega žiga) na na- Tolmin, za katere bo Občina Tolmin v izteka roka za oddajo prijav prevzame- slov: Občina Tolmin, Ulica padlih letu 2013 sofinancirala obrestno me- jo v poslovnih prostorih Posoškega 2. Na razpis se lahko prijavijo borcev 2, 5220 Tolmin. Prijavo je ro. razvojnega centra, Ulica padlih borcev organizacije, ustanovljene v skla- moč oddati tudi v glavni pisarni 2) Razpisna dokumentacija – Raz- 1b, 5220 Tolmin ali naročijo na tele- du z zakonom, ki delujejo po nače- (pritličje) Občine Tolmin do vključ- pisno dokumentacijo, skupaj s predpi- fonski številki: 05/38-41-500 oziroma lu prostovoljnosti in neprofitnosti: no 30. 5. 2013 do 12.00 ure. sanimi prijavnimi obrazci in seznamom po e-naslovu: [email protected]. a. invalidske organizacije, v katerih Prijava mora biti v zaprti ovojnici z zahtevane dokumentacije za odobritev Kontaktni osebi: se združujejo člani glede na vrsto označbo »Ne odpiraj – prijava na kredita, lahko zainteresirani dvignejo - Marjetka Čopi Cvek (telefon: invalidnosti oziroma glede na vrsto razpis za sofinanciranje invalidskih vsak delovni dan od 8. do 14. ure v 05/38-41-516, e-pošta: marjetka. bolezni, organizacij in organizacij za samo- tajništvih Občine Tolmin. Razpisna do- [email protected]), pomoč 2013«. Nepravočasno od- b. organizacije za samopomoč, v kumentacija pa je dostopna tudi na - mag. Damijana Kravanja (telefon: danih prijav komisija ne bo upošte- katerih se združujejo člani zaradi spletni strani Občine Tolmin. 05/38-41-511, e-pošta: damijana. bogatitve socialnih odnosov ter vala. [email protected]). kvalitetnejšega preživljanja proste- 3) Način oddaje vlog – Izpolnjene in Prijavna dokumentacija (PRIJAVA – ga časa. 7. Odpiranje prijav: podpisane prijavne obrazce morajo JAVNI POZIV) je od objave dalje na Odpiranje bo opravila Komisija za prosilci skupaj z zahtevanimi prilogami voljo na spletni strani štipenditorja 3. Orientacijska vrednost razpi- izbiro in vrednotenje programov. oddati osebno ali poslati s priporočeno (www.prc.si) pod rubriko Razpisi, na sa: 8.500 evrov Odpiranje ponudb ne bo javno. V pošto na naslov: Občina Tolmin, Ulica spletnih straneh ostalih razvojnih agen- primeru nepopolnih prijav bo Ko- padlih borcev 2, 5220 Tolmin. Vloge cij v regiji (www.rra-sp.si, www.icra.si, 4. Merila za izbor programov: misija v roku 8 dni od dneva odpi- morajo biti oddane v zaprti ovojnici, in www.ra-rod.si) in na spletni strani a. število članov iz občine Tolmin, ranja pozvala prijavitelja, naj prijavo sicer za investicije z oznako »NE OD- www.iskanipoklici.net. b. program, dopolni. Rok za dopolnitev prijave PIRAJ, PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS – mag. Almira Pirih, direktorica, Posoški c. sedež delovanja. ne bo daljši od 10 dni. V primeru, Subvencioniranje obresti MG 2013 – razvojni center Organizacijam za samopomoč se da je prijavitelj prijave v roku ne bo investicija«, oziroma za obratna sred- sofinancira le programe družabni- dopolnil, bo zavržena. stva z oznako »NE ODPIRAJ, PRIJAVA 1 Sredstva ESS vključujejo: NA JAVNI RAZPIS – Subvencioniranje • sredstva na postavkah namenskih sredstev štva. EU za kohezijsko politiko: 85 %; 8. Izid razpisa: obresti MG 2013 – obratna sredstva«, • sredstva na postavkah slovenske udeležbe 5. Za prijavo je treba predložiti: Komisija za izbiro in vrednotenje in opremljene z naslovom pošiljatelja. za sofinanciranje kohezijske politike: 15 %. a. temeljni akt organizacije, programov bo prijavljene programe 4) Rok za oddajo vlog – Vloge mo- b. odločbo oziroma sklep o regi- točkovala po merilih Pravilnika o rajo biti, ne glede na način vložitve na straciji, ki jo izda upravna enota; sofinanciranju humanitarnih orga- Občino Tolmin, predložene v razpi- Utrinki namesto akta upravne enote se nizacij, ki je sestavni del razpisne snem roku, ki je začel teči z dnem ob- lahko predloži odločba ministrstva dokumentacije. Vrednost točke jave razpisa v Uradnem listu RS in je znaša največ 95 evrov. odprt do porabe razpoložljivih prora- ta zaključila takole: Jana Štenkler, o pravnem statusu društva, ki de- Prijavitelji bodo o izidu razpisa ob- čunskih sredstev oziroma do vključno Anika Štenkler ter Mia Leban. luje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega var- veščeni najkasneje v 45 dneh od petka, 29. novembra 2013, do 12. Obilje snega je dovoljevalo, da je stva, datuma odpiranja prijav. Občina ure. društvo v predelu Podbrda, imeno- c. izpolnjeno prijavo na razpis (z Tolmin bo z izbranimi prijavitelji vanem Binklc, skupaj s krajani po 5) Dodatne informacije – Zaintere- vsemi zahtevanimi podatki na po- sklenila pogodbo o sofinanciranju sirani prosilci lahko dodatne informa- dolgih letih spet postavilo majhno sebnem obrazcu »Prijava za sofi- programov. smučišče z vlečnico. Pobudo zanj je cije in pojasnila v zvezi z javnim razpi- nanciranje v letu 2013«), som dobijo na: dal član društva in dolgoletni organi- d. poročilo o izvedbi programa za 9. Prevzem razpisne dokumen- zator smučarskih tečajev za otroke tacije: • Občini Tolmin (Janja Bičič) vsak preteklo leto s strukturo prihodkov delovni dan med 8. in 14. uro, tele- Jože Smolnikar. Tako je letos pod- in odhodkov po programskih sklo- Interesenti lahko dobijo razpisno brške vrtičkarje naučil prvih korakov dokumentacijo na spletni strani fon: 05/38-19-530, e-naslov: janja. pih (za organizacije, ki so lani že [email protected]; na snegu kar v domačem kraju. delovale). Občine Tolmin: www.obcina.tol- Člani društva in njihovi simpatizerji Prijaviteljem, ki so akte iz točk 5 a min.si ali pa v glavni pisarni Občine • Novi KBM d.d., Podružnica Tolmin, so v aprilu s prostovoljnim delom in 5 b predložili s prijavo za sofi- Tolmin. Trg maršala Tita 14, Tolmin (Melani- očistili ter uredili športno igrišče v nanciranje programov v letih od ja Grahelj) vsak delovni dan med 8. Podbrdu in ga pripravili za poletne 2007 do 2012, teh letos ni treba Dodatne informacije daje Rafael 00 in 15.30, telefon: 05/33-17- dejavnosti. prilagati, če se do vložitve prijave Šuligoj, telefon: 05/38-19-522. 137. Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina za sofinanciranje v letu 2013 niso Občina Tolmin Občina Tolmin

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Knji`na polica ( 38 )

2011. mi učencev 2. a razreda Osnovne NASLOV KNJIGE: Trinkov koledar šole Simona Gregorčiča Kobarid, ki so 2103. UREDILI: Lucia Trusgnach in nastale pod mentorstvom učiteljice Iole Namor. IZDALO IN ZALOŽILO: Martine Koren. Kulturno društvo Ivan Trinko. LETO NASLOV KNJIGE: Rumenčica. AV- IZDAJE: 2012. ŠTEVILO STRANI: TORICA: Mila Uršič. ILUSTRACIJE: 271. FORMAT: 15 x 21 cm. VEZAVA: učenci Osnovne šole Simona Gregor- mehka. čiča Kobarid. ZALOŽBA: samozalož- ba. LETO IZDAJE: 2012. ŠTEVILO STRANI: 14. FORMAT: 20,8 x 21 cm. Rumen~ica VEZAVA: mehka. Slikanica Rumenčica je plod projek- ta medgeneracijskega sodelovanja. Zgodbica o zajčici Rumenčici in njeni Iz tradicije rojena so- lastnici Sofiji je napisala Mila Uršič. dobnost Slikanica je opremljena z ilustracija- Posoški razvojni center je izdal za katere boste veliko sestavin dobili nekoliko predelano in dopolnjeno pu- kar na domačem vrtu. blikacijo Iz tradicije rojena sodobnost NASLOV KNJIGE: Iz tradicije roje- s podnaslovom Pridelano in prodano na sodobnost. Pridelano in prodano Trinkov koledar 2013 doma, ki je nastala v okviru projekta doma. AVTORJI BESEDIL: Peter Do- Kulturno društvo Ivan Trinko je Prehrana in tradicija v Zgornjem Po- mevšček, Martina Fratnik, Milojka tudi za letošnje leto izdalo Trinkov sočju. V publikaciji so prikazane do- Jermol in Patricija Rejec. ZBRALA koledar. V njem poleg koledarja lahko bre prakse pridelovanja vrtnin na IN UREDILA: Patricija Rejec. IZDAL: preberemo vrsto prispevkov o zgodo- okolju in človeku prijazen način, ki Posoški razvojni center. LETO IZDA- vini, jeziku in izročilu avtorjev z obeh jih bodo vrtičkarji lahko koristno upo- JE: 2013. ŠTEVILO STRANI: 52. FOR- strani meje. Zajema tudi spomine na rabili na svojem vrtu. Predstavljenih MAT: 19x23 cm. VEZAVA: mehka. pomembne ljudi in slovensko biblio- je tudi nekaj zamisli za pripravo tra- Knjižno polico napolnila: grafijo Videmske pokrajine v letu dicionalnih jedi na sodoben način, Mateja Kutin

Utrinki

KAJAKA[I SEZONO ZA^ELI Z Med našimi tekmovalci si pohvale DR@AVNIM PRVENSTVOM zaslužijo še Matic Klobučar za im- presivno zmago med mladinci, Jani Most na So~i – Po dolgi in mrzli zi- mi so kajakaši končno dočakali ne- Jarc za bron v isti tekmi, Tine Kan- kaj toplejših dni in prvo pomembnej- cler, ki je končal kot tretji med sta- šo preizkušnjo sezone. Domači ka- rejšimi dečki, Mia Medved za sre- jakaši so bili po zimskem nabiranju bro med starejšimi deklicami, Lucija kilometrov na Soči pa tudi v tujini vi- Fon Mervič in Beti Medved za ko- soko motivirani za preizkus moči lajni med mladinkami, Jakob Jež, ki pred domačimi gledalci. Zdaj že tra- je le za las ostal brez kolajne med dicionalna tekma državnega prven- mlajšimi mladinci ter vsi mladi kaja- stva na 5.000 metrov, v organizaciji kaši, ki so v zadnji zimi pod vod- Kajak kluba (KK) Soške elektrarne, stvom trenerjev Jerneja Župančiča je ena redkih tovrstnih preizkušenj Regenta in Dejana Testena (Most pri nas, a zaradi množičnega sku- na Soči) ter Dejana Stevanoviča pinskega starta in zahtevne razdalje (Solkan) ogromno napredovali in se zelo zanimiva. na tej tekmi dobro borili. Po hladnem in vetrovnem tednu, ko Mirnovodaši domačega kluba so se- je v dolini Soče padlo tudi precej zono nadaljevali z velikonočnimi pri- dežja, se je na dan tekme mostar- pravami v italijanskem Pusianu. Ko- MED NAŠIMI TEKMOVALCI si pohvale poleg Lovra Lebana zaslužijo še Matic Klobučar za sko jezero pokazalo v najboljši luči. impresivno zmago med mladinci (na fotografiji), Jani Jarc za bron v isti tekmi, Tine Kancler, ki nec aprila sta jih čakali še dve izbirni Mirna gladina je nudila odlične po- je končal kot tretji med starejšimi dečki, Mia Medved za srebro med starejšimi deklicami, Lucija tekmi za mladinsko in člansko repre- goje za izvedbo tekmovanja, zavzeti Fon Mervič in Beti Medved za kolajni med mladinkami, Jakob Jež, ki je le za las ostal brez ko- zentanco – prva na Bledu, druga v prostovoljci KK pa so poskrbeli, da lajne med mlajšimi mladinci ter vsi mladi kajakaši, ki so v zadnji zimi ogromno napredovali in se italijanski Mantovi. Slalomsko mo- je dogodek potekal brez zapletov. na tej tekmi dobro borili. Foto: arhiv KK Soške elektrarne štvo pa se je v aprilu posvetilo pred- Največ zanimanja je požel obračun nejši Jošt Zakrajšek iz KKK Tacen. stva pa si je priveslal Simon Oven iz vsem treningu na tacenski slalom najhitrejših Slovencev v članski kate- Na tretjem mestu je v absolutni kon- KKK Ljubljana. V žal slabo zasedeni progi, kjer bodo tri od štirih letošnjih goriji kajakašev, kjer smo imeli svo- kurenci končal Švicar Fabio Wyss, kategoriji kajakašic je med članicami izbirnih tekem (le ena bo v Solkanu). jega aduta v Lovru Lebanu, a je bil ki smo ga letos gostili na treningu, zmagala Anja Osterman iz KKK Jernej Župančič Regent, trener, KK pred ciljno črto, tako kot lani, moč- bronasto medaljo državnega prven- Adria Ankaran. Soške elektrarne

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Koledar prireditev ( 39 )

Datum Kraj Prireditev Informacije 19. 5. ČADRG Zbor in delovna akcija turnih kolesarjev Planinsko društvo Tolmin: [email protected] 18. 5. DOLENJA TREBUŠA, pred 13. tradicionalni pohod po Kosmačevi učni poti [email protected] (8.30) kulturnim domom 18. 5. BOVEC, Hotel Alp Srečanje starejših iz občine Bovec Območno združenje Rdečega križa Tolmin: (11.30–16.00) 05/38-81-162 18. 5. TOLMIN, atrij knjižnice Zaključek pohoda po Kosmačevi učni poti Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: (16.00) 05/38-11-538 20. in 21. 5. TOLMIN, Center šolskih in obšol- Krvodajalska akcija Območno združenje Rdečega križa Tolmin: (7.00–13.00) skih dejavnosti 05/38-81-162 21. 5. TOLMIN, PRC – računalniška Predstavitev Regijske štipendijske sheme za dijake, študente in Posoški razvojni center: 05/38-41-516 (14.00–15.00) učilnica delodajalce 23. 5. TOLMIN, PRC – računalniška * Povezanost kreativnih prebojev Sklad dela: 05/38-41-511 (13.00–15.15) učilnica 23. 5. TOLMIN, galerija knjižnice Bralnice pod slamnikom ... ob Soči – odprtje razstave ilustracij Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: (10.00) Damijana Stepančiča 05/38-11-538 23. 5. TOLMINSKA KORITA, okrepče- Srečanje starejših iz Tolmina in neposredne okolice Območno združenje Rdečega križa Tolmin:041- valnica 304-763 25. 5. PODPBRDO, Dom starejših Srečanje starejših iz Podbrda, Hudajužne, Stržišča Območno združenje Rdečega križa Tolmin: (14.00–19.00) 041-697-479 25. 5. MENGORE Zvoni od Tolmina do Mengor – kulturna prireditev z odprtjem LTO Sotočje: [email protected] spominske plošče puntarjem 25. 5. KOBARID, igrišče Plezalna bitka pod Krnom www.facebook.com/ events/135285686653030 26. 5. (8.00) TOLMIN, Na Petelincu 13. tek in pohod na Tminski Grad Atletsko društvo Posočje: 041-406-806 27. 5. TOLMIN, Brunov drevored Bralnice pod slamnikom … ob Soči – knjižna čajanka s Tilko Center dnevnih aktivnosti za starejše občane: (9.30) Jamnik 031-767-779 29. 5. (9.00– TOLMIN, računalniška učilnica Kakovost vode v Zgornjem Posočju Posoški razvojni center: 05/38-41- 514 12.00) PRC-ja

SIMPLY CLEVER

Prerasla je svoj razred. Storitve PreraslaNova ŠKODA je svojOctavia. razred. he za Nova14.690 ŠKODA € Octavia. · servis vozil · menjava pnevmatik · NleSDrsND iQ liĀDrsND · servisiranje klim popravila vozil · nadomestna vozila · avtomobilska zavarovanja · optika

Cenilno mesto avtomobilskih škod

Avtocenter Stavanja je pooblašĀeno Fenilno mesto avtomobilskih škod za vozila vseh znamk za zavarovalnice:

Vulkanizerstvo in splošno servisiranje vozil

Postali smo Ālan najveĀje evropske mreçe speFializiranih Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 3,8–6,1 l/100km in 99–141 g/km. servisov na podroĀjX prodaje in menjave pnevmatik ter hitrih servisov za vse znamke vozil - PointS.

- izjemno uJodne Fene avtomobilskih pnevmatik znanih znamk - izjemno uJodne Fene servisnih storitev in rezervnih delov za vse znamke vozil Stavanja Tolmin  1a loJX   t: 05 38 00 550 / www.stavanja.si

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013 Koledar prireditev ( 40 )

Datum Kraj Prireditev Informacije 30. 5. (15.30) TOLMIN, Vrtec Tolmin Bralnice pod slamnikom … ob Soči – zaključek festivala Vrtec Tolmin: 05/38-11-538 30. 5. (17.30) TOLMIN, galerija knjižnice Bralnice pod slamnikom … ob Soči – zaključek festivala Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-538 31. 5. (8.00) MOST NA SOČI, igrišče OŠ Program prometne preventive in vzgoje v CP za osnovnošolce AMD Tolmin: [email protected] 31. 5. KOBARID Kobariški sejem 2013 – Tek po ulicah Kobarida, zabavni otroški Krajevna skupnost Kobarid: www.kobarid.si program 1. 6. KOBARID, Kobariški trg Kobariški sejem 2013 – Sejemska ponudba, odprtje kobariške Krajevna skupnost Kobarid: www.kobarid.si tržnice 1. 6. (15.00) KOBARID, Kobariški trg Štrukljada LTO Sotočje: 05/38-00-490 1. 6. KAMP KOREN Test kajakaške opreme, šola kajaka, kajak spusti, kajakaška [email protected] tekma ob 20. uri 1. 6. KOBARID, igrišče Plezalna bitka pod Krnom www.facebook.com/ events/135285686653030 2. 6. (12.50) KOBARID Prihod kolesarjev mednarodne tekme treh dežel KK Soča Kobarid 2. 6. (9.00) KLUŽE, trdnjava Tradicionalni sejem vojaških in drugih zanimivih starin Društvo 1313: 041-507-445 4. 6. TOLMIN, PRC – računalniška * Train the trainer Sklad dela: 05/38-41-511 (13.00–15.15) učilnica 5. 6. (17.00) ČIGINJ, plezališče pod Mengorami Uporaba vrvne tehnike v gorah Planinsko društvo Tolmin: 031-327-967 5. 6. (9.00–13.00 TOLMIN, PRC – Točka vseživljenj- Dan odprtih vrat TVŽU Posoški razvojni center: 05/38-41-514 in 14.00–16.00) skega učenja 6. 6. TOLMIN, galerija knjižnice Predstavitev knjige G. Leopardija Pesmi in pisma (prevod Marta Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: (19.00) Filli) 05/38-11-538 7. 6. TOLMIN, PRC – računalniška * Nevrolingvistično programiranje Sklad dela: 05/38-41-511 (13.00–15.15) učilnica 9. 6. BAŠKA GRAPA, ob Ravtarskem Odmevi dediščine 2013 Društvo Baška dediščina: 041-601-248 potoku 12. 6. (17.00) MOST NA SOČI, pod šotorom Srečanje članov ZB za vrednote NOB in upokojencev Posočja Jernej Vouk: 041-743-646 13. 6. (13.00) MOST NA SOČI, pod šotorom 18. srečanje gospodarstvenikov Primorske Jernej Vouk: 041-743-646 13. 6. (19.00) TOLMIN, galerija knjižnice Predstavitev knjige Daria Corteseja Nekaj divjega v drugo Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-538 14. 6. (18.00) MOST NA SOČI, vodna hiša Odprtje slikarske kolonije 2013 Jernej Vouk: 041-743-646 15. 6.–16. 6. MOST NA SOČI 41. Noč na jezeru 2013 [email protected] 15. 6. TOLMIN, Tolminski muzej Jedi v času tolminskega punta – žita Posoški razvojni center: 05/38-41-506 15. 6. TOLMIN, Tolminski muzej Prehrana v času Tolminskega punta Tolminski muzej: [email protected] 15. 6. PODBRDO 12. gorski maraton štirih občin in Grand Prix of the Nations 2013 LTO Sotočje: 05/38-00-480 16. 6. (9.30) LIVEK–TOPOLOVO Tradicionalni 20. pohod Katja Roš: 041-769-484 20. 6. TOLMIN, galerija knjižnice * Naučite svojega otroka razmišljati – metoda »CoRT« Sklad dela: 05/38-41-511 (13.00–15.15) 21. 6. TOLMIN, PRC – računalniška Razstava Mladi skozi objektiv Posoški razvojni center (PUM Tolmin): (10.00–13.00) učilnica 05/38-41-513 21. 6.–23. 6. ŠENTVIŠKA GORA GorA RockA [email protected] 29. 6. KOBARID, tržnica Eko dan Peter Domevšček: 031-409-012 1. 7.–7. 7. GABRIJE, Kamp Gabrje Czech open 2013 Kamp Gabrje: [email protected] 5.7.–6.7. TOLMIN Puntarski dnevi Turistična zveza Gornjega Posočja: barbaraje- [email protected]

* Predprijave na brezplačne predstavitvene delavnice se zbirajo do zasedenosti mest.

Informacije za Koledar prireditev, ki bo objavljen v naslednji številki Sočasnika lahko do 12. junija 2013 posredujete v naše uredništvo na telefon: 05/38- [kratarije 41-502, ali 05/38-41-510 ali na e-naslov: [email protected]. Predvidoma bomo objavili prireditve oziroma dogodke, ki se bodo odvijali med 1. julijem in 6. septembrom 2013. POPRAVEK Objava v Koledarju prireditev je brezplačna. Namenjena je informiranju prebi- Čeprav je bil naš tiskarski škrat nad valcev Zgornjega Posočja, ne pa oglaševanju prireditev ali organizatorjev ozi- naslovno stranjo prejšnje številke, ki roma podjetij. Objavljamo naslednje podatke: datum in uro, naslov prireditve, jo je krasil snežni avto, očitno zado- kontaktnega organizatorja ter telefonsko številko ali e-naslov ali spletno stran. voljen, nam jo je nato kar dvakrat za- Če želite v Sočasniku objaviti članek o svoji prireditvi, oglas ali oglasno sporo- pored zakuhal pri oglasih Pnews čilo, so vam informacije na voljo na spletni strani www.prc.si. centra iz Zatolmina. Mobilni telefon- Za morebitne spremembe pri posameznih prireditvah, ki nastanejo po zaključ- ski številki 041-736-041 je namreč ku redakcije, ne odgovarjamo. pobrisal eno izmed enk.

SO^ASNIK, letnik XIV, {t. 2, 2013