ZVONOVI ZABOJNIKI ZVONOVI ZABOJNIKI 1 Bača Pri Modreju PETEK TOREK SREDA PETEK PETEK 2 Bača Pri Podbrdu PETEK 3 Čadrg PETEK 4

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

ZVONOVI ZABOJNIKI ZVONOVI ZABOJNIKI 1 Bača Pri Modreju PETEK TOREK SREDA PETEK PETEK 2 Bača Pri Podbrdu PETEK 3 Čadrg PETEK 4 RAZPORED ODVOZA LOČENO ZBRANIH ODPADKOV PO NASELJIH ZA LETO 2019 - OBČINA TOLMIN 27.12.2018 BIOLOŠKI STEKLO TEKSTIL EMBALAŽA (tedenski odvoz) PAPIR (tedenski odvoz) NASELJE ODPADKI (2x mesečno (1x mesečno (tedenski 2. in 4. teden 3. teden odvoz) v mesecu) v mesecu) ZVONOVI ZABOJNIKI ZVONOVI ZABOJNIKI 1 Bača pri Modreju PETEK TOREK SREDA PETEK PETEK 2 Bača pri Podbrdu PETEK 3 Čadrg PETEK 4 Čiginj ČETRTEK TOREK SREDA ČETRTEK ČETRTEK 5 Daber PETEK PETEK SREDA 6 Dolenja Trebuša PETEK TOREK SREDA PETEK PETEK 7 Dolgi Laz TOREK 8 Dolje SREDA TOREK SREDA ČETRTEK ČETRTEK 9 Drobočnik ČETRTEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK 10 Gabrje SREDA TOREK SREDA ČETRTEK ČETRTEK 11 Gorenja Trebuša TOREK SREDA 12 Gorenji Log ČETRTEK TOREK SREDA 13 Grahovo ob Bači PETEK SREDA TOREK PETEK PETEK 14 Grant PETEK 15 Hudajužna PETEK SREDA TOREK PETEK PETEK 16 Idrija pri Bači PETEK TOREK SREDA PETEK PETEK 17 Kal PETEK 18 Kamno SREDA TOREK SREDA ČETRTEK ČETRTEK 19 Kanalski Lom ČETRTEK TOREK SREDA PETEK PETEK 20 Klavže PETEK TOREK SREDA PETEK PETEK 21 Kneža PETEK SREDA TOREK PETEK PETEK 22 Koritnica PETEK SREDA TOREK PETEK PETEK 23 Kozaršče ČETRTEK TOREK SREDA PETEK PETEK 24 Kozmerice ČETRTEK TOREK SREDA 25 Kuk PETEK 26 Ljubinj PETEK SREDA TOREK PETEK PETEK 27 Logaršče PETEK PETEK SREDA PETEK PETEK 28 Loje PETEK 29 Modrej ČETRTEK SREDA PETEK TOREK SREDA PETEK PETEK 30 Modrejce ČETRTEK SREDA PETEK TOREK SREDA PETEK PETEK 31 Most na Soči ČETRTEK SREDA PETEK TOREK SREDA PETEK PETEK 32 Obloke PETEK 33 Petrovo Brdo PETEK SREDA TOREK PETEK PETEK 34 Pečine PETEK PETEK SREDA PETEK PETEK 35 Podbrdo PETEK SREDA TOREK PETEK PETEK 36 Podmelec PETEK SREDA TOREK PETEK PETEK 37 Polje PETEK PETEK SREDA 38 Poljubinj ČETRTEK PETEK SREDA ČETRTEK ČETRTEK 39 Ponikve PETEK PETEK SREDA PETEK PETEK 40 Postaja ČETRTEK SREDA TOREK TOREK SREDA PETEK PETEK 41 Prapetno ČETRTEK PETEK SREDA PETEK PETEK 42 Prapetno Brdo PETEK PETEK SREDA PETEK PETEK 43 Roče PETEK PETEK SREDA 44 Rut PETEK 45 Sela nad Podmelcem PETEK 46 Sela pri Volčah ČETRTEK TOREK SREDA 47 Selce SREDA PETEK SREDA 48 Selišče SREDA PETEK SREDA ČETRTEK ČETRTEK 49 Slap ob Idrijci PETEK TOREK SREDA PETEK PETEK 50 Stopnik PETEK TOREK SREDA PETEK 51 Stržišče PETEK 52 Šentviška Gora PETEK PETEK SREDA PETEK PETEK 53 Temljine SREDA TOREK 54 Tolmin ČETRTEK PON. / PET. PETEK PONEDELJEK SREDA ČETRTEK ČETRTEK 55 Tolminske Ravne PETEK 56 Tolminski Lom ČETRTEK TOREK SREDA PETEK PETEK 57 Trtnik PETEK 58 Volarje SREDA TOREK SREDA ČETRTEK ČETRTEK 59 Volčanski Ruti TOREK SREDA 60 Volče ČETRTEK PETEK SREDA PETEK PETEK 61 Zadlaz - Žabče PETEK 62 Zadlaz - Čadrg PETEK 63 Zatolmin SREDA PETEK SREDA ČETRTEK ČETRTEK 64 Znojile PETEK 65 Žabče ČETRTEK PETEK SREDA PETEK PETEK.
Recommended publications
  • SEMANTIC DEMARCATION of the CONCEPTS of ENDONYM and EXONYM PRISPEVEK K POMENSKI RAZMEJITVI TERMINOV ENDONIM in EKSONIM Drago Kladnik
    Acta geographica Slovenica, 49-2, 2009, 393–428 SEMANTIC DEMARCATION OF THE CONCEPTS OF ENDONYM AND EXONYM PRISPEVEK K POMENSKI RAZMEJITVI TERMINOV ENDONIM IN EKSONIM Drago Kladnik BLA@ KOMAC Bovec – Flitsch – Plezzo je mesto na zahodu Slovenije. Bovec – Flitsch – Plezzo is a town in western Slovenia. Drago Kladnik, Semantic Demarcation of the Concepts of Endonym and Exonym Semantic Demarcation of the Concepts of Endonym and Exonym DOI: 10.3986/AGS49206 UDC: 81'373.21 COBISS: 1.01 ABSTRACT: This article discusses the delicate relationships when demarcating the concepts of endonym and exonym. In addition to problems connected with the study of transnational names (i.e., names of geographical features extending across the territory of several countries), there are also problems in eth- nically mixed areas. These are examined in greater detail in the case of place names in Slovenia and neighboring countries. On the one hand, this raises the question of the nature of endonyms on the territory of Slovenia in the languages of officially recognized minorities and their respective linguistic communities, and their relationship to exonyms in the languages of neighboring countries. On the other hand, it also raises the issue of Slovenian exonyms for place names in neighboring countries and their relationship to the nature of Slovenian endonyms on their territories. At a certain point, these dimensions intertwine, and it is there that the demarcation between the concepts of endonym and exonym is most difficult and problematic. KEY WORDS: geography, geographical names, endonym, exonym, exonimization, geography, linguistics, terminology, ethnically mixed areas, Slovenia The article was submitted for publication on May 4, 2009.
    [Show full text]
  • Emerald Cycling Trails
    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
    [Show full text]
  • Popis Obstoječih Dejavnosti Na Območju Parka V Občini Tolmin
    Vzpostavitev regijskega parka Nanos – Trnovski gozd, preverjanje pogojev za vzpostavitev na območju LAS za razvoj POPIS OBSTOJEČIH DEJAVNOSTI NA OBMOČJU PARKA V OBČINI TOLMIN Tolmin, 21. 5. 2010 KAZALO 1. PREGLED ENOT NARAVNE DEDIŠČINE NA OBMOČJU PREDVIDENEGA PARKA ..... 3 1.1 Zavarovana narava v občini Tolmin – juţno od reke Idrijce in Soče, Natura 2000 ..................... 3 1.2. Območja naravnih vrednot ........................................................................................................... 4 1.3 Točke naravnih vrednot ................................................................................................................. 6 1.4 Ekološko pomembna območja ...................................................................................................... 7 2. PREGLED ENOT NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE NA OBMOČJU PREDVIDENEGA PARKA ................................................................................................................. 8 3. TURISTIČNA DEJAVNOST ......................................................................................................... 24 4. GOSPODARSKA DEJAVNOST: .................................................................................................. 24 5. PREBIVALSTVO ........................................................................................................................... 25 6. INFRASTRUKTURA ..................................................................................................................... 25 Stran | 2 1. PREGLED ENOT
    [Show full text]
  • Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Odvajanja Komunalnih Odpadnih Voda Na Obmo Čju Ob Čine Tolmin
    Komunala Tolmin Javno podjetje d.o.o. Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe odvajanja komunalnih odpadnih voda na obmo čju ob čine Tolmin Direktor TOLMIN, marec 2015 Berti Rutar univ.dipl.inž. VSEBINA 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH 2 STORITEV IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 2. IZRA ČUN OBRA ČUNSKE CENE STOR ITEV JAVNE SLUŽBE IN 4 OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 3. POJASNILA ODMIKOV OBRA ČUNSKE CENE OD POTRJENE IN 5 ZARA ČUNANE CENE 4. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN S POVPRE ČJEM PANOGE 5 5. PREDRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV IN 6 STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 6. OBSEG POTREBNIH OSNOVNIH SREDSTEV ZA IZVAJANJE 8 STORITEV ZA PRETEKLO IN PRIHODNJE OBDOBJE 7. DONOS NA VLOŽENA OSN OVNA SREDSTVA ZA PRE TEKLO IN 8 PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 8. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Z A IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 8 9. VIŠINA NAJEMNINE ZA UPORABO JAVNE INFRAS TRUKTURE 9 10 . STOPNJA IZKORIŠ ČENOSTI JAVNE INFRASTRUKTURE 11 11. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 12 OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 1 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 1.1 Koli čina opravljenih storitev 1.1.1. Predra čunska koli čina prodane vode v m 3: Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2014 85.000 27.000 254.000 366.000 Javne izlivke: 48.000 SKUPAJ: 414.000 1.1.2. Obra čunska koli čina prodane vode v m 3: Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 1999 113.854
    [Show full text]
  • Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja Elektronskih Komunikacij Naslednje Generacije V Občini Tolmin
    NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI TOLMIN November 2017 Naročnik: OBČINA TOLMIN Ulica padlih borcev 2 5220 Tolmin Dokument izdelal: RRA SEVERNE PRIMORSKE d.o.o. Nova Gorica Trg Edvarda Kardelja 3 5000 Nova Gorica Avtor: Nejc Kumar, mag. ekon. ved Datum: 08. 11. 2017 KAZALO VSEBINE 1 UVOD .................................................................................................................................................. 1 1.1 Izhodišča ........................................................................................................................................ 1 1.2 Namen izdelave načrta .................................................................................................................. 5 1.3 Cilji načrta ..................................................................................................................................... 5 1.3.1 Strateški cilji ........................................................................................................................... 6 1.3.2 Projektni cilji .......................................................................................................................... 7 1.4 Izvajanje projekta .......................................................................................................................... 8 1.5 Referenčni dokumenti ................................................................................................................. 10 2 TELEKOMUNIKACIJSKE
    [Show full text]
  • Idrijsko Hribovje Kot Primer Demografsko Ogroženega Območja
    strani_1-151 1/11/03 6:24 PM Page 132 zvirni znanstveni članek IDRIJSKO HRIBOVJE KOT PRIMER DEMOGRAFSKO OGROŽENEGA OBMOČJA Monika Benkovič* Izvleček V prispevku je prikazana analiza kazalcev: gibanje števila prebivalcev in indeks staranja, s katerima se v Sloveniji opredeljujejo demografsko ogrožena območja. Omenjeni so tudi nekateri vzroki in posledice neugod- nih demografskih gibanj na območju Idrijskega hribovja. Ključne besede: Idrijsko hribovje, demografsko ogrožena območja, mreža šol, centralna naselja. IDRIJSKO HRIBOVJE REGION AS AN EXAMPLE OF DEMOGRAPHICALLY ENDANGERED AREA Abstract The article analyses two criteria: rate of growth of population and ageing index, which in Slovenia define demographically endangered areas. There are also mentioned some causes and consequences of unfavourable demographic trends in Idrijsko hribovje region. Key words: Idrijsko hribovje, demographically endangered areas, school net work, central settlements. * Dipl. geogr., mlada raziskovalka, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija strani_1-151 1/11/03 6:24 PM Page 133 Dipl. geog. Monika Benkovič, Idrijsko hribovje kot primer dmografsko... Uvod Idrijsko hribovje je del sredogorskega sveta na prehodu iz alpskega v dinarski svet. Severno mejo predstavlja reka Bača, na zahodu poteka meja po Trebušici, na severozahodu po Idrijci, južna meja je reka Belca, vzhodna Idrijca, na severovzhodu pa je meja s Cerkljanskim hribovjem precej nejas- na (Černe, 1998). Območje obsega 239 km2 in 29 naselij. V analizo so bila vključena vsa naselja, razen Idrije, Spodnje Idrije in Spodnje Kanomlje. V Idriji živi dobra polovica ljudi, če prištejemo še Spodnjo Idrijo in Spodnjo Kanomljo, ki je neposredno povezana z njo, sta to že več kot dve tretjini prebivalstva obravnavanega območja.
    [Show full text]
  • Kopijanačrt NABAV in PRODAJ 2012
    Načrt prodaj za leto 2012 Pregled NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE TOLMIN ZA LETO 2012 NAČRT PRODAJ STVARNEGA PREMOŽENJA Vrednost načrtovanih prodaj skupaj: 1.031.875,05 1. Občinski organi in občinska uprava Skupaj: 1.031.875,05 1.1. Kmetijska zemljišča [Prihodki; kto. 7220 00] Oznaka Predmet posla Menjava Status zadeve Vrednost dolo čena kot Vrednost (v EUR) 001 parc. št. 13/1 k.o. Modrejce NE SPREJETO, V TEKU OKVIRNA 475,00 002 del parc. št. 2/1 k.o. Obloke NE SPREJETO, V TEKU OKVIRNA 4.000,00 003 parc. št. 266/11, vse k.o. Kneža NE SPREJETO, V TEKU OKVIRNA 5.000,00 004 parc. št. 5/1 in 5/2, obe k.o. Obloke NE SPREJETO, V TEKU OKVIRNA 4.000,00 005 parc. št. 641/3, 659, 706 in 641/5, vse k.o. Podbrdo NE SPREJETO, V TEKU OKVIRNA 4.000,00 006 parc. št. 622/6 k.o. Slap NE SPREJETO, V TEKU OKVIRNA 1.500,00 007 solastni delež do 1/40 na parc. št. 244, 245/1 in 245/3, vse k.o. Pe čine NE SPREJETO, V TEKU V. PO CENITVI 480,00 008 parc. št. 606/2 k.o. Ponikve NE SPREJETO, V TEKU OKVIRNA 800,00 009 parc. št. 249/43 k.o. Most na So či NE POSEL SKLENJEN POGODBENA 100,00 parc. št. 138/6, 508/4, 133/7, 137/4, 137/6, 133/5, 137/5, 134/1, 140/1, 138/1, 138/2, 138/4 in 139/3, 010 DA SPREJETO, V TEKU OKVIRNA 5.664,70 vse k.o.
    [Show full text]
  • Ter Iz Neometanega Rezanega Peščenca Na Prezbiterjiju, Druga
    ter iz neometanega rezanega peščenca ž. c. Zavod je svetoval uporabo apnenega na prezbiterjiju, druga plast pa kaže ometa, čiščenje arhitekturnih členov in način medaljonske baročne poslikave v rdečo barvo na zvoniku. — I. S. rdeči barvi. Ker je arhitektura kljub delnim prizidavam ohranila gotski značaj, Špitalič. Ugotovljeno je bilo, da se juž- smo predlagali polihromaeijo na osnovi na stran romanske ž. c. pogreza in da prvotne poslikave, ki je bila tudi tako bodo zato nujni asanacijski ukrepi, zlasti izvedena. — P. F. ker je stavba brez pravih temeljev. Zavod je zato urgiral pri pristojnih organih, da Šentvid pri Gvobelnem. Vso ž. c. so na grobove premaknejo vsaj za 1 m od te novo prekrili z opeko. Odstranili so kam- stene. Enako je pozneje interveniral tudi nito prižnico ter položili v cerkev nov ZSV SRS. V bližini cerkve je bil najden tlak iz teraca. Notranjščino so preslikali, doslej neznan romanski kapitel, ki je za- oltar iz porušene j. kapele pa so deponi- časno deponiran v župnišču. — I. S. rali na župnijskem podstrešju. — I. S. Štanjel. ZSV Gorica je odklonil lokacijo Šentvid pri Planini pri Sevnici. S so- bencinske črpalke Petrola na trgu, kjer bi glasjem ZSV Celje je bila preurejena no- servisna postaja kvarila vizuelni prostor tranjščina ž. c. Vse stene so bile na novo naselja, ki je zavarovano kot spomenik I. prepleskane, ladja je dobila nov teraco kategorije. tlak, medtem ko so v prezbiteriju ostale ZSV Gorica je prejel od ZSV SRS na- lapornate plošče. Odstranjena je bila tudi črte za graščino v Štanjelu. — E. S. prižnica. Zavod je predlagal, naj bi na spodnjem delu s.
    [Show full text]
  • 1.Podatki O Šoli
    OSNOVNA ŠOLA FRANCETA BEVKA TOLMIN P U B L I K A C I J A ŠOLSKO LETO 2017/18 Ime in priimek: ______________________________________ Razred: ____________________________________________ Razrednik: __________________________________________ Naslov: ____________________________________________ Telefonska št. matere: ________________________________ Telefonska št. očeta: __________________________________ 1 OSNOVNA ŠOLA FRANCETA BEVKA TOLMIN Dijaška 12 b 5220 Tolmin Tel: 05 380 12 00 Email: [email protected] davčna številka: 27755975 matična številka: 5272653 TRR: 01328-6030683919 PODRUŽNIČNA ŠOLA ANTONA MAJNIKA VOLČE Volče 97, 5220 TOLMIN telefon: 05 388 13 64 mail: [email protected] PODRUŽNIČNA ŠOLA KAMNO Kamno 22, 5220 TOLMIN telefon: 05 388 56 26 mail: [email protected] PODRUŽNIČNA ŠOLA ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI Dijaška 12/b, 5220 TOLMIN Telefon: 05 3801 200 PODATKI O ŠOLI OSNOVNO ŠOLO FRANCETA BEVKA TOLMIN je ustanovila OBČINA TOLMIN z aktom št. 026 - 10/91 z dne 11.07.1991. Poleg centralne šole v Tolminu ima še Podružnično šolo ANTON MAJNIK v Volčah in Podružnično šolo Kamno. S 1. 9. 2005 se naši šoli z aktom o priključitvi pridruži še Center za izobraževanje in usposabljanje Tolmin. Šola ima status podružnične šole, njeno uradno ime se glasi Podružnična šola za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami. (PŠ ima lastno publikacijo!) V letošnjem šolskem letu našo šolo obiskuje skupno 536 učencev, ki so razporejeni v 25 oddelkov. Od tega jih je 494 na centralni šoli, v Volčah 24, razporejeni so v 2 oddelka; 1. in 2. razred v enem oddelku, 3. in 4. pa v drugem, petošolci obiskujejo pouk na centralni šoli. Na Kamnem je 18 učencev s samostojnim 3.
    [Show full text]
  • Razvojni Program Občine Tolmin Za Obdobje 2013 – 2020
    Trg svobode 2, 5222 Kobarid, Slovenija T: +386 (0)5 384 15 00, F: +386 (0)5 384 15 04, E: [email protected], W: prc.si RAZVOJNI PROGRAM OBČINE TOLMIN ZA OBDOBJE 2013 – 2020 Tolmin, februar 2013 Naročnik: OBČINA TOLMIN, Padlih borcev 2, 5220 Tolmin Odgovorna oseba: Uroš Brežan, župan Predmet naročila: RAZVOJNI PROGRAM OBČINE TOLMIN ZA OBDOBJE OD LETA 2013 DO LETA 2020 Pripravljavec dokumenta: Posoški razvojni center Odgovorna oseba: mag. Almira Pirih, direktorica Dokument so pripravili: Miro Kristan Vesna Kozar Greta Černilogar Almira Pirih Janko Humar, Lokalna turistična organizacija Sotočje Sodelavka: Mateja Skok 2 KAZALO RAZVOJNI PROGRAM OBČINE TOLMIN ................................................................ 1 1. UVOD ................................................................................................................ 4 1.1 Namen in cilji priprave dokumenta ................................................................. 4 1.2 Povezanost razvojnega programa z občinskim proračunom .............................. 4 2. OCENA STANJA V OBČINI TOLMIN Z IDENTIFIKACIJO KLJUČNIH PROBLEMOV ...... 5 2.1 Kratka predstavitev občine Tolmin .................................................................. 5 2.2 Ocena stanja po področjih ............................................................................. 7 2.2.1 Socialno okolje .............................................................................................. 7 2.2.1.1 SOCIO-DEMOGRAFSKI TRENDI ...................................................... 7 2.2.1.2 TRENDI
    [Show full text]
  • Evidenčna Naročila, Oddana V Letu 2017
    EVIDEN ČNA NARO ČILA, ODDANA V LETU 2017 (21/2. člen ZAKONA O JAVNEM NARO ČANJU - ZJN-3) EVIDEN ČNA NARO ČILA, ODDANA NA SPLOŠNEM PODRO ČJU Zap. Vrsta Vrednost oddanega Opis predmeta naro čila Naziv izbranega ponudnika št. predmeta naro čila brez DDV Izvajanje obratovalnega monitoringa onesnaženja 1. podzemne vode na odlagališ ču komunalnih odpadkov storitev TALUM INŠTITUT d.o.o. 11.564,39 EUR Vol če v letu 2017 Prevzem, prevoz, obdelava in odlaganje odpadnega 2. storitev KOMUNALA NOVA GORICA d. d. 57,00 EUR/tono lesa za obdobje enega leta Prevzem, tehtanje in odlaganje gradbenega materiala, 3. ki vsebuje azbest za obdobje od 01.03.2017 do storitev JEKO-IN d.o.o. 110,00 EUR/tono 31.12.2017 Prevzem, tehtanje, obdelava in odlaganje kosovnih 4. SIMBIO d.o.o. 120,00 EUR/tono odpadkov za obdobje od 01.03.2017 do 31.12.2017 storitev 5. Vzdrževanje – servisiranje komunalnih nadgradenj storitev ATRIK d.o.o. 19.000,00 EUR 6. Dobava vozila Renault Trafic Furgon blago TRGO ABC d.o.o. 17.295,08 EUR Tiskanje in oddaja ra čunov z UPN v raznos za obdobje 7. storitev KRO d.o.o. 11.144,09 EUR od 01.05.2017 do 30.04.2018 8. Tehni čna podpora strojni in programski opremi storitev ADD d.o.o. 14.040,00 EUR PLUŽENJE (Grahovo-Bukovo, Hudajužna-Stržiš če- 9. storitev GRADBENIŠTVO ALEŠ ZUZA s. p. 13.542,69 EUR Kal, Koritnica-Grant, Hudajužna-Zakojca) PLUŽENJE (Tolmin-Kamno-Kobarid, Drejc-Kamno- 10. Vrsno, Volarje-most Volarje, Tolmin-Žab če-Tol.
    [Show full text]
  • O Najbardziej Typowych Zmianach Morfemicznych I Fonologiczno-Fonetycznych W Toponimii Słoweńskiej
    SILVO TORKAR http://dx.doi.org/10.17651/ONOMAST2018.39 ZRC SAZU, Ljubljana [email protected] o nAJBARDZIeJ tYpowYCH ZMIAnACH MoRFeMICZnYCH I FonoLoGICZno-FonetYCZnYCH w toponIMII SłoweŃSKIeJ S ł o w a t e m a t y c z n e: zmiany morfemiczne, zmiany fonologiczno-fonetyczne, toponimia słoweń- ska, etymologia słoweńskich nazw geograficznych Przedmiotem artykułu są wybrane zmiany morfemiczne (I) i fonologiczno-fone- tyczne (II) w toponimii słoweńskiej1. Rozpatrujemy przede wszystkim te nazwy, które dotychczas nie były objaśniane albo zostały objaśnione nieprzekonująco2. Formą wyjściową w hasłach jest nazwa współczesna, zawarta w opracowa- niach materiałowo-normatywnych Słoweńskie nazwy miejscowe (SKI 1985) oraz Słoweńskie nazwy miejscowe w Karyntii austriackiej (Zdovc 1993). Zawierają one także nazwy mieszkańców i przymiotniki derywowane od nazw miejscowych, w tym formy dialektalne. Zapisy historyczne zostały zaczerpnięte ze źródeł i opra- cowań wydanych przez historyków (Kos 1975; Blaznik 1986–89; Jožefinski ze- mljevidi 1995–2001). Dokładna obserwacja rozwoju nazw miejscowych nasuwa niekiedy nowe rozwiązania etymologiczne. I. ZMIANY MORFEMICZNE 1. Wymiana sufiksów ekwiwalentnych3 -(ov)ica → -(ov)ik → -(ov)ka: Gábrovka: *Gabrovik (1279 Gabrovik, 1843 Gabrovk) → Gabrovka (1894 Gabrovka) (< psł. *grabrъ ‛grab’); 1 Inspiracją do podjęcia niniejszego tematu była książka polskiego językoznawcy A. Bań kowskiego (1982). 2 Najlepszym dotychczas opracowaniem toponimii słoweńskiej jest praca M. Snoja (2009), za- wierająca 1650 artykułów słownikowych, w których objaśniono ok. 4 tys. słoweńskich toponimów. Książka krytycznie streszcza dociekania poprzednich pokoleń językoznawców słoweńskich i obcych oraz uzupełnia je wynikami badań autora. 3 Problematyka ta wyczerpująco została przedstawiona w: Torkar 2012b: 147–148. 508 SILVO TORKAR Hrúševka: *Hruševica (1436 Chrusewicz) → *Hruševik (1780 Hrus chouk) → Hruševka (1826 Hruschouka) (< psł.
    [Show full text]