MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015 Občinski Svet

MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

319 Kartografsko gradivo izvedbenega dela vsebuje: 1. pregledna karta Občine Podvelka z razdelitvijo na liste (M 1 : 50.000), Občinski svet Občine Podvelka je po 52. členu Zakona o 2. pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt, rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture 70/08-ZVO-1B, 108/09 ZPNačrt-A, 80/10-ZUPUDPP, 43/11 (M 1 : 50.000), ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-B, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12 ZPNačrt- 3. prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma -C) ter 18. členu Statuta Občine Podvelka (MUV, št. 8/2012) na podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izved- svoji 1. dopisni seji, dne 10. avgusta 2015 sprejel benih pogojev (M 1 : 5.000), 4. prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 5.000). (7) Obvezne priloge vsebujejo: 1. izvleček iz hierarhično višjih aktov (SPRS, PRS), ODLOK 2. prikaz stanja prostora, o Občinskem prostorskem načrtu Občine Podvelka 3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, Uradno prečiščeno besedilo – (UPB1) 4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, 5. obrazložitev in utemeljitev OPN, 6. povzetek za javnost, 7. okoljsko poročilo. 1 SPLOŠNE DOLOČBE

3. člen 1. člen (pomen kratic uporabljenih v odloku) (predmet odloka) (1) Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: (1) S tem odlokom Občina Podvelka sprejme občinski prostorski − BTP bruto tlorisna površina objekta, načrt Občine Podvelka (v nadaljevanju OPN). − DV daljnovod, − EPO ekološko pomembno območje, − EUP enota urejanja prostora, 2. člen − Fi faktor izrabe gradbene parcele je razmerje med BTP (vsebina odloka) objektov nad terenom in površino parcele namenjene (1) Občinski prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del. gradnji, (2) Strateški del določa: − Fz faktor zazidanosti gradbene parcele je razmerje med 1. izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, tlorisno površino objektov in površino parcele name- 2. zasnovo prostorskega razvoja občine, njene gradnji, 3. zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega po- − GJI gospodarska javna infrastruktura, mena, − K klet, 4. zasnovo poselitve, z območji naselij, razpršene poselitve − KD kulturna dediščina, in razpršene gradnje, − KS kulturni spomenik-zavarovan s predpisom, 5. usmeritve za prostorski razvoj občine. − M mansarda, (3) Izvedbeni del določa: − N nadstropje, 1. enote urejanja prostora, − NV naravna vrednota, 2. območja namenske rabe prostora, 3. prostorske izvedbene pogoje, − ONRP osnovna namenska raba prostora, 4. prostorske izvedbene pogoje za območja, za katera je − OPN občinski prostorski načrt, predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih na- − OPPN občinski podrobni prostorski načrt, črtov. − OPPNp občinski podrobni prostorski načrt – v pripravi (4) OPN Podvelka vsebuje grafični in tekstualni del ter obvezne ali predviden, priloge in je izdelan v digitalni in analogni obliki. − P pritličje, (5) Tekstualni del vsebuje: − PIP prostorsko izvedbeni pogoji, 1. besedilo odloka, − PM parkirno mesto, (6) Grafični del vsebuje kartografsko gradivo strateškega in iz- − PNRP podrobnejša namenska raba prostora, vedbenega dela. − PRS Prostorski red Slovenije, Kartografsko gradivo strateškega dela vsebuje: − Q100 poplavno območje stoletnih vod-katastrofalne 1. zasnova prostorskega razvoja (M 1 : 50.000), poplave, 2. zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 50.000), − SPRS Strategija prostorskega razvoja Slovenije, 3. usmeritve za razvoj poselitve ter sanacijo razpršene gra- − UN urbanistični načrt (strokovna podlaga po ve- dnje in razpršene poselitve (M 1 : 50.000), ljavnih predpisih-obvezen za občinsko sredi- 4. usmeritve za razvoj v krajini (M 1 : 50.000), šče), 5. usmeritve za namensko rabo prostora (M 1 : 50.000). − VVO vodovarstveno območje. MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

(2) Poleg navedenih kratic se v odloku uporabljajo tudi kratice 6. člen za osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora ter za (medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) posamezne varovalne in varstvene prostorske režime, ki so (1) Občina Podvelka bo dejavnosti na področjih, na katerih je opredeljeni v prostorskih ali drugih predpisih. povezna s sosednjimi občinami, usmerjala v nadaljnji razvoj in krepitev povezav: 1. na področju povezovanja infrastrukturnih omrežij-prome- 4. člen tna navezanost, oskrba s pitno vodo, preskrba z električno (pomen izrazov uporabljenih v odloku) energijo, telekomunikacijske povezave. (1) Strokovni izrazi, ki so uporabljeni v tem odloku, imajo enak 2. na področju ravnanja z odpadki z vsemi občinami Koro- pomen kot je opredeljen v predpisih s področja urejanja pro- ške regije, stora in graditve objektov ter v drugih predpisih. 3. pri promociji in vzpostavitvi projektov turizma z občina- mi na področju Pohorja in Kozjaka, 4. na dopolnjevanju z dejavnostmi, ki jih občina nima ali ne 2 STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA zadovoljujejo potreb občine-sekundarne terciarne in kvartarne dejavnosti z Občino Radlje ob Dravi, Mestno občino Slovenj Gradec in ostalimi občinami. 3 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

7. člen 5. člen (cilji prostorskega razvoja občine) (splošna izhodišča) (1) Ob upoštevanju navedenih izhodišč so splošni cilji prostor- (1) Strateški del OPN izhaja iz gospodarskih, družbenih in okolj- skega razvoja občine Podvelka enaki ciljem prostorskega skih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Podvelka in razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vse- njenega širšega območja. binske skupine: (2) Strateški del OPN upošteva načela vzdržnega prostorskega 1. skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj, razvoja, ki izhajajo iz izhodišč SPRS in določb PRS ter dru- 2. skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi gih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil. značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve, (3) Pri načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Pod- 3. optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru, velka, so bila posebej upoštevana izhodišča SPRS, ki oprede- 4. prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomemb- ljujejo: nejših naselij v občini, zlasti občinskega središča Podvel- 1. naselje Podvelka kot občinsko središče s funkcijami tega ka s sokrajem Brezno in lokalnih središč, središča, 5. dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infra- 2. Dravsko dolino kot pomemben prometni povezovalni ko- strukturnih omrežij, ridor in območje kakovostne obvodne krajine, 6. preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko 3. Reko Dravo kot potencialno področje za pridobivanje ele- rabo prostora, ktrične energije, 7. prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in 4. Pohorje kot prednostno območje razvoja turizma, skrb za ekološko ravnovesje, 5. območje Kozjaka kot obmejno, hribovito območje, kjer 8. ohranjanje in izboljševanje prvin okolja ter naravne, je potrebno zagotoviti pogoje za kakovostno delo in dose- 9. ohranjanje in varovanje kulturne dediščine, z možnostjo ganje razvitosti območjih v sosednjih državah, še zlasti v vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine, območjih z razvojnimi problemi, 10. varovanje zdravja ljudi, 6. poraslost z gozdom, ki je na območju občine visoko nad 11. varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami. poraslostjo v R Sloveniji, (2) Občina Podvelka za uresničitev prostorskih razvojnih potreb 7. območje občine kot demografsko ogroženo območje v R na svojem območju, kot prednostne cilje opredeljuje zagoto- Sloveniji. vitev prostorskih pogojev za: (4) Strateški del OPN upošteva tudi ostale razvojne dokumente 1. umestitev površin za stanovanja v občinskem središču s državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vključuje- sokrajem Brezno in krajevnih središčih, če so v teh nase- jo občino Podvelka, kot so Strategija gospodarskega razvoja ljih ugotovljene potrebe po širitvi in obstajajo prostorske Slovenije 2006-2013, Strategija razvoja turizma, Strategija možnosti za njihovo umestitev, razvoja Koroške regije. 2. umestitev centralnih dejavnosti za opravljanje funkcije ob- (5) Strateški del OPN upošteva razvojne dokumente posameznih činskega središča v občinskem središču s sokrajem Brezno nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni in v zmanjšanem merilu v krajevnih središčih za zagota- ravni. vljanje dogovorjene stopnje funkcij, ki jih oskrbna središča (6) Enako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, opravljajo za prebivalstvo v svojem vplivnem območju, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja 3. zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev in prestruk- narave, varstva kulturne dediščine in varstva naravnih virov, turiranje sekundarnih in terciarnih-proizvodnih, storitve- varovanja zdravja ter varovanja pred naravnimi in drugimi nih in poslovnih dejavnosti v obrtni coni Gotjenk in v ob- nesrečami na vseh ravneh varovanja, ki so prikazani v Prika- stoječih proizvodnih območjih, zu stanja prostora Občine Podvelka, v prilogi 2. OPN Občine 4. zagotavljanje infrastrukturne dostopnosti potencialnih Podvelka. turističnih območij z gradnjo ustrezne infrastrukture – MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

turizem na podeželju, sonaravni, vodni in obvodni turi- Dravske doline, na Kozjaku in Pohorju, v odvisnosti od števi- zem in rekreacija ob in na reki Dravi, la prebivalcev in velikosti vplivnega območja, so druga nase- 5. umestitev primarnih dejavnosti v občini – območja z lja, v katera bo občina usmerjala zmerni razvoj poselitve. objekti za kmetijsko proizvodnjo in objekti za dopolnilne (3) Industrijske proizvodne dejavnosti, v kateri prevladuje lesna dejavnosti na kmetijah – turistične kmetije, kmetije z do- industrija, bo občina usmerjala v obstoječa proizvodna ob- polnilno dejavnostjo žagarstva, izdelave izdelkov iz lesa, močja v naselju Podvelka. Nove manjše obrtno proizvodne sirarstva, mestnih izdelkov, pridelave zdravilnih zelišč in in storitvene dejavnosti bo usmerjala v že opredeljeno gospo- drugih kmetijskih proizvodov, proizvodnjo energije iz ob- darsko cono Gotjenk v naselju Podvelka. novljivih virov energije ipd., (4) Ostale dejavnosti turizma vključno s podeželskim turizmom, 6. izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij kratkotrajnim bivanjem na kmetiji, obvodnim turizmom in v občini – širitev, povezovanje in rekonstrukcija omrežja turizmom na vodi, bo občina usmerjala v območja, ki izka- za oskrbo s pitno vodo, rekonstrukcija delov prometnega zujejo potrebne razvojne potenciale v naseljih in v območju omrežja, izgradnja kolesarskih povezav Avstrija-Sloveni- krajine, lokalno pomembnejši razvoj turizma pa bo usmerjala ja-Avstrija, kolesarsko omrežje Pohorja, državna kolesar- v območje Odomovega jezera. ska povezava po Dravski dolini, (5) V prednostna in druga območja za razvoj poselitve, razen v 7. varstvo okolja v občini – gradnja sistemov zajemanja območja proizvodnih dejavnosti, bo občina usmerjala tudi in čiščenja odpadnih voda v strnjenih naseljih z gradnjo urejanje in širitev površin za šport in rekreacijo ter ostalih kanalizacije in manjših čistilnih naprav v vseh strnjenih zelenih površin v naseljih. Oziroma v odprti prostor, če zaradi naseljih ter gradnjo individualnih čistilnih naprav v razpr- posebnih omejitvenih danosti terena, umestitev v prednostno šeni poselitvi, ali drugo območje za razvoj poselitve ni mogoča. 8. varovanje zdravja ljudi z zagotovitvijo prostorskih pogo- (6) Širitev kmetij in intenzivnih kmetijskih proizvodnih dejavno- jev za oskrbo s pitno ter takšno razmestitvijo dejavnosti, sti (farme, rastlinjaki, ribogojnice), v naseljih in v območju da emisije teh dejavnosti ne bodo imele vpliva na kako- ohranjanja poselitve bo občina podpirala le v primerih, ko vost bivanja in zdravja ljudi. bodo za to zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.

4 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE 10. člen (prednostna območja za razvoj drugih dejavnosti) (1) Občina Podvelka bo razvoj drugih dejavnosti usmerjala v na- 8. člen slednja prednostna območja: (vsebina zasnove prostorskega razvoja občine) 1. kmetijstvo v negozdnate površine (kulturne jase) z gru- (1) V zasnovi prostorskega razvoja občine Podvelka se na osnovi častimi zaselki in samotnimi kmetijami, v širšem obmo- prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter ra- čju Kaple na Kozjaku ter Janževskega Vrha, Lehna in zvojnih teženj in možnosti določijo: Rdečega Brega na pobočjih Pohorja nad dolino Drave, 1. prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejav- z usmeritvijo te dejavnosti v ekstenzivno in ekološko nosti, usmerjeno kmetovanje ter v razvoj dopolnilnih dejavnosti 2. omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij, na kmetijah kot je žagarstvo in obdelava lesa, priprava 3. temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini lesne biomase za potrebe energetike, turizem s kratkoča- in regiji, snim bivanjem na kmetijah ter ponudbo lastnih pridelkov 4. druga za občino pomembna območja, kot so: območja s prepoznavno blagovno znamko, prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, 2. gozdarstvo v območje večjih gozdnih kompleksov na le- površinske vode, območja mineralnih surovin, vem in desnem bregu reke Drave ter na Pohorskem ovršju 5. urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični na- in v območju mešanja s kulturnimi jasami, opredeljenem črt. v prejšnji alineji tega odstavka, z usmeritvijo v predelavo (2) Vsebina zasnove prostorskega razvoja občine je prikazana v lesne mase na svojem območju, grafičnem delu OPN na Karti 1 strateškega dela. 3. občina bo podpirala urejanje kmetijskih zemljišč v hri- bovitih območjih, kjer je izboljšava kmetijskih zemljišč ekonomsko, okoljsko in prostorsko sprejemljiva (manjše krčitve, manjše agromelioracije z izravnavo terena, dre- 9. člen nažiranjem terena ipd.), (prednostna območja za razvoj poselitve) (1) Prednostno območje, v katerega bo občina usmerjala inten- 4. gospodarsko izrabo vodnih površin v gospodarske name- zivnejši razvoj poselitve, je občinsko središče Podvelka s ne, kjer je to skladno s predpisi o vodah in ostalimi pro- sokrajem Brezno, ki skupaj opravljata funkcijo občinskega storskimi režimi na primernih vodnih površinah v občini. središča in v katerega bo občina usmerjala dejavnosti za zagotavljanje funkcij občinskega središča. Prednostna območja za razvoj poselitve z besedilom » kot območje dolgoročne 11. člen širitve naselja Brezno občina opredeljuje površino nad opu- (omrežje naselij, z vlogo in funkcijo naselij) ščenim nelegalnim kopom gramoza.« (1) Občina naselja na območju občine po vlogi in funkciji naselij (2) Naselja Ožbalt, Kapla in Lehen kot oskrbna središča, ki opra- opredeljuje naselje Podvelka s sokrajem Brezno kot lokalno vljajo delne funkcije občinskega središča v vzhodnem delu središče, skupaj pa opravljata funkcije občinskega središča. MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

Naselji imata razvite terciarne in kvartarne dejavnosti, ki a. opredeljeni del območja Pohorja kot območje Natura jih mora opravljati občinsko središče. Zaradi lege naselja v 2000 za ptice - posebno območje varstva (POV), križišču prometnih koridorjev je naselje Podvelka tudi zapo- b. opredeljeni deli območja Pohorja, območja Vzhodnega slitveno središče občine z razvitimi sekundarnimi dejavnost- Kozjaka, območja Velke s pritoki in območja zgornje mi, v katerih prevladuje lesna industrija, v naselju Brezno Drave s pritoki kot območje Natura 2000 - posebna ohra- pa je del funkcij družbene javne infrastrukture (vzgoja, iz- nitvena območja (POO) in potencialna posebna ohrani- obraževanje, šport in rekreacija, objekti za izvajanje verskih tvena območja (pPOO) za živalske vrste (razen ptic) in dejavnosti) ter del storitvenih in uslužnostnih dejavnosti. V rastlinske vrste ter habitatne tipe v območju Natura 2000, občinskem središču, skupaj s sokrajem je predvidena krepitev 2. opredeljena območja Zgornje Drave, Kobanskega in Po- terciarnih dejavnosti. horja kot ekološko pomembna območja (EPO), (2) Kot oskrbna središča, ki izvajajo delne funkcije občinskega 3. krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je središča v svojem vplivnem območju, občina opredeljuje pomembno na nacionalni ravni na območju Občine Pod- naselja Ožbalt v Dravski dolini, Lehen na Pohorju in Kapla velka (kulturna krajina Ribniško Pohorje), na Kozjaku, z dejavnostmi vzgoje, osnovnošolskega izobra- 4. površinske vode reke Drave in njenih pritokov na obmo- ževanja, verske dejavnosti, delne zdravstvene dejavnosti, ter čju občine. zagotavljajo druženje, informiranje in dejavnosti za osnovno 5. območja varstva kulturne dediščine, pri kateri se: preskrbo občanov. a. zagotavlja celostno varstvo dediščine v skladu s sodobni- (3) Ostala naselja, z delnimi oskrbnimi funkcijami za potrebe mi potrebami in načinom življenja, svojega prebivalstva v vplivnem območju, so naselja Javnik, b. obravnava kulturno dediščino kot prostorski razvojni po- Zgornji Vurmat in Janževski Vrh. tencial, (4) Naselja po RPE, ki nimajo strnjenega dela pozidave, niso 6. območje Odomovega jezera. naselja v skladu s predpisi s področja prostora. Opravljajo pa enako delne oskrbne funkcije za potrebe svojega prebivalstva. 14. člen (urbanistični načrt) (1) Razvoj občinskega središča Podvelka s sokrajem Brezno je 12. člen podrobneje opredeljen v urbanističnem načrtu za ti naselji. (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) (1) Naselja v Občini Podvelka se prometno povezujejo med se- 5 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE boj in navezujejo na občinsko središče ter na pomembnejša INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA središča izven občine s cestnim in železniškim prometnim omrežjem. (2) Temeljna smer cestnega prometnega povezovanja, ki nave- 15. člen zuje občino na nacionalno središče Maribor in medobčinsko (prometna infrastruktura) središče Radlje ob Dravi in središče nacionalnega pomena (1) Prednostna usmeritev občine na področju cestnega omrežja Koroške regije Slovenj Gradec, je prometna os vzhod-zahod, bo dobra prometna povezanost celotnega območja občine z ki jo predstavlja glavna cesta G-I-1 Vič-Dravograd-Maribor, občinskim središčem Podvelka, nacionalnim središčem Ma- ki navezuje naselja v Dravski dolini na medobčinsko središče ribor, medobčinskim središčem Radlje in ostalimi sosednjimi in na obe pomembnejši središči izven regije. Drugo smer pro- občinami: Občina bo razvoj prometne infrastrukture usmerja- metne povezave, predstavlja regionalna cesta R-III-706 Ož- la v urejanje in posodabljanje tistih delov omrežja, kjer pro- balt -Zg. Kapla, ki navezuje severni, Kozjanški del območja metna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi občine na lokalno središče Ožbalt in preko njega na občinsko v prostoru in vpliva na poslabšanje kakovosti bivanja, kot središče in na ostala pomembnejša središča izven območja so državne ceste skozi naselja, otežene ali podaljšane pro- občine. Tretjo smer cestne povezave predstavlja regionalna metne navezave in dostopi zaradi gradnje državnega cestne- cesta R-III-704 Radlje-Ribnica-Brezno, ki navezuje južni, ga omrežja, priključki cest nižjih kategorij, tudi gozdnih in Pohorski del območja občine na občinsko središče Podvelka. hribovskih cest ter dovozi na zemljišča, ali pa je poslabšana (3) Vsa naselja so preko navedenih državnih cest ali preko lokal- prometna varnost na omrežju občinskih cest. nih cest dobro povezana z občinskim središčem, medobčin- (2) Občina Podvelka bo v povezavi z drugimi občinami spodbu- skim središčem in drugimi bližnjimi občinskimi središči. jala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti. (4) Pomembno občinsko prometno navezavo predstavlja železni- (3) Občina bo usmerjala javni potniški promet v racionalizacijo ška proga Maribor-Dravograd, ki območje občine navezuje povezav in zagotavljanje fizičnega povezovanja javnih pro- na nacionalno središče in druga pomembnejša središča izven metnih podsistemov (javni prevoz skupaj s šolskimi prevozi). občin. Hkrati bo javni potniški promet usmerjala v zagotavljanje dnevne dostopnosti pomembnejših zaposlitvenih središč ter središč, v katerih občani zadovoljujejo funkcije, ki jih sama 13. člen občina na svojem območju ne izvaja (šolanje na srednji in (druga za občino pomembna območja) višji stopnji, zdravstvena oskrba na sekundarni ravni, druge (1) Druga za občino pomembna območja so: storitve in oskrba, ki jih za celotno območje izvaja medobčin- 1. območja naravnih kvalitet: sko središče Radlje ob Dravi in ostala pomembnejša središča. MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

16. člen razpršene poselitve pa na oskrbo s pitno vodo iz lastnih zaje- (telekomunikacije) tij. (1) Telekomunikacijsko omrežje v občini sestavlja telefonsko te- (2) Razvoj obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo ob- lekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije ter čina usmerjala v dograjevanje-povezovanje in obnavljanje magistralno telekomunikacijsko omrežje v ozemljitveni vrvi obstoječega omrežja, s ciljem zagotavljanja zadostnih koli- daljnovoda. čin zdrave pitne vode za vsa gospodinjstva, priključena na (2) Celotno območje občine je pokrito z dostopovnim telekomu- omrežje oskrbe z vodo. nikacijskim omrežjem, omrežje kabelske televizije imajo na- (3) Na območju občine je, kot prednostna usmeritev pri obna- selja Brezno, Podvelka in Ožbalt. Občina bo nadaljnji razvoj vljanju omrežja, predvidena povezava primarnih vodovodnih usmerjala v zagotavljanje redundančnih poti in vpetja Pod- cevovodov v območju koroškega dela Dravske doline in širi- velke v nacionalno TK omrežje in usmerjala nadaljnji razvoj tev lokalnih sistemov, zlasti lokalnega sistema na Lehnu. telekomunikacijskega omrežja v gradnjo telekomunikacijskih povezav Podvelka – Radlje in Podvelka – Ožbalt – Selnica ob glavni cesti G1. 19. člen (3) Občina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v (čiščenje in odvajanje odpadnih voda) sodobne tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter skr- (1) Občina bo področje čiščenja in odvajanja odpadnih vod bela za kakovosten pristop do telekomunikacijskih omrežij usmerjala v pospešeno dograjevanje omrežja za zbiranje in na celotnem območju občine. odvajanje odpadnih vod v območjih naselij, na območjih stanovanjskih površin) in na območjih proizvodnih površin, v skladu z izhodišči SPRS. V srednjeročnem obdobju (do l. 17. člen 2017) je predvidena izgradnja kanalizacije v naseljih Ožbalt (energetika) in Podvelka ter razširitev kanalizacijskega omrežja v naselju (1) Občina bo usmerjala prenosno omrežje in naprave za proi- Brezno z navezavo naselja Javnik in gradnja manjših čistilnih zvodnjo električne energije na svojem območju v: naprav z ločenim kanalizacijskim omrežjem za gospodinjske 1. ohranjanje in posodabljanje obstoječih omrežij, kot so vi- odpadne vode v ostalih naseljih (Lehen, Janževski Vrh) in v soko napetostni daljnovodi DV 2x110kV Vuhred-Pekre, večjih zaselkih razpršene poselitve. DV 1x110 kV Vuhred-Ožbalt, DV 1x110 kV Ožbalt-Pe- (2) V preostalem območju pojava razpršene poselitve, ki so brez kre, DV 1x110 kV Ožbalt-Fala in DV 1x110 kV Ožbalt- javne vodooskrbe, bo občina usmerjala ravnanje z odpadno -Ruše, z načrtovano nadgradnjo enosistemskih daljnovo- vodo v zbiranje odpadne vode v individualnih sistemih za dov v dvosistemske daljnovode, zajem odpadne vode in odvoz greznične blatenice na čistil- 2. ohranjanje in posodabljanje obstoječih objektov za pro- no napravo ali manjše individualne sisteme čiščenja odpadne izvodnjo električne energije vključno s spremljajočimi vode. objekti, kot so priključne in razdelilne trafo postaje in drugimi spremljajočimi objekti HE Ožbalt in HE Vuhred, 3. gradnjo novih objektov in naprav za proizvodnjo elek- 20. člen trične energije skupaj z objekti in napravami za priklju- (ravnanje z odpadki) čevanje, prenos in razdelitev omrežij, če bo zato izkazana (1) Občina bo usmerjala ravnanje z odpadki v nadaljnjo ločeno potreba na območju občine ter zagotovljeni prostorski in zbiranje gospodinjskih odpadkov na celotnem območju obči- okoljski pogoji (načrtovana gradnja RTP Podvelka s pri- ne. ključnim kablovodom 110 kV). (2) Izvajanje ločeno zbiranja odpadkov z dodatnim sortiranjem (2) Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo ob- bo občina usmerjala v skupni zbirni center za ločeno zbiranje čina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na odpadkov v Radlje ob Dravi, odlaganje odpadkov pa na ure- celotnem območju občine. jenem regijskem odlagališču Koroške regije v občini Slovenj (3) Občina bo ravnanje z električno energijo usmerjala v zmanj- Gradec. šanje porabe energije v skladu s predvidenimi ukrepi Lokal- nega energetskega koncepta in podpirala povečanje uporabe tistih obnovljivih in okolju prijaznejših virov energije, ki jih 21. člen je mogoče ekonomično energetsko izkoriščati na območju (vodno gospodarske ureditve) občine. To so lesna biomasa – tudi bioplin v manjših sistemih, (1) Na področju vodnega gospodarstva občina ne načrtuje večjih energija vode, sončna energija in vetrna energija). posegov. Urejanje vodotokov bo usmerjala v sonaravno sa- (4) Preskrbo s plinom kot energentom, bo občina usmerjala v iz- nacijo na odsekih, kjer se pojavlja škodljivo delovanje vodo- gradnjo plinskih črpalk v občinskem središču in v krajevnem tokov - prometnih objektov ali stavb, močnejši pojavi vodne središču Ožbalt. erozije. (2) Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana v gra- fičnem delu OPN na Karti 2 strateškega dela. 18. člen (oskrba z vodo) (1) Vsa strnjena naselja v občini so priključena na javno vodovo- 6 DOLOČITEV OBMOČIJ NASELIJ, VKLJUČNO Z dno omrežje ali na večje vaške vodovode, posamezne enote OBMOČJI RAZPRŠENE POSELITVE MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

22. člen menska individualna gradnja (tudi vrstne hiše) za potrebe (določitev območij naselij) zaposlenih v občinski industriji. (1) Občina opredeljuje naslednja območja strnjeno zgrajenih (5) Naselje Ožbalt po tej opredelitvi sestavlja več manjših enot: stavb, različnih namembnosti s pripadajočimi površinam, v 1. osrednji del z nekdanjim vaškim jedrom ob izlivu Ožbalt- skladu s predpisi s področja prostora, kot naselja Brezno, Le- skega potoka v reko Dravo, s cerkvijo, gostilno in s spre- hen na Pohorju, Janževski Vrh, Javnik, Kapla, Ožbalt, Pod- mljajočimi dejavnostmi, velka in Vurmat, ki so v grafičnem delu OPN prikazana na 2. novejša poselitev, v katero so umeščene tudi dejavnosti, Karti 3, strateškega dela. ki jih naselje opravlja kot delne funkcije občinskega sre- (2) Občinsko središče Podvelka, ki je nastalo ob sotočju vodo- dišča zahodno od vaškega jedra, tokov Velka in Drava, je utesnjeno med reko Dravo in strmi 3. manjše širitvene površine med glavno cesto in reko Dravo reliefni dvig Pohorja. Naselje po tej opredelitvi sestavljajo z manjšimi površinami za šport in rekreacijo na zahodni naslednje manjše enote: strani naselja ob reki Dravi, na dvignjeno površino na 1. obsega razpotegnjeni centralni del, ki se je razvil ob žele- vzhodni strani naselja ter v dolino Ožbaltskega potoka na zniški postaji Podvelka, severni strani naselja. 2. večje območje železniške postaje, ki poleg postajališča za (6) Naselje Kapla po tej opredelitvi sestavlja dve manjši enoti: potniški promet obsega večje površine za tovorni promet, 1. manjša gruča, ki se je razvila okrog starega vaškega jedra 3. območje proizvodnih dejavnosti med železniško infra- s cerkvijo Sv. Katarine, s kmetijami in dejavnosti, ki jih strukturo in reko Dravo, naselje opravlja kot delne funkcije občinskega središča 4. stanovanjski del z večstanovanjsko gradnjo, ki se razvija 2. novejši del, ki se razvija kot stanovanjsko območje s spremlja- proti jugu v dolino potoka Velke, jočimi dejavnostmi v smeri nekdanjega mejnega prehoda. 5. novejši stanovanjski del v smeri proti Gotjenku, z manj- (7) Naselje Lehen na Pohorju je naselje, ima po tej opredelitvi le šimi zelenimi površinami in starejši stanovanjski del ob eno prostorsko enoto, ki se je razvilo z zgoščevanjem obce- sotočju Velke z Dravo,enako z manjšimi zelenimi površi- stne pozidave med nekdanjimi manjšimi kmetijami, v dolini nami, Presiha, južno od iztoka v Velko. V osrednji del naselja so 6. prostorsko ločeno enoto Pololesa, ki je fizično, razen s umeščene delne funkcije občinskega središča (šola in površi- prometno povezavo ni mogoče pripojiti k ostali strnjeni ne za rekreacijo). pozidavi zaradi ozke doline, funkcijsko pa je del naselja, (8) Naselje Janževski Vrh ima dve ločeni enoti: 7. manjše širitveno območje za obrtno proizvodne in uslu- 1. prva se je razvila kot naselje za potrebe nastanitve delav- žnostne dejavnosti Gotjenk, ki je zaradi reliefnih danosti cev HE Vuhred vzhodno od obstoječe elektrarne, enako prostorsko ločeno od strnjenega območja naselja, 2. drugo ločeno naselje pa predstavlja strnjena poselitev ob bo pa funkcijsko v celoti odvisno od naselja Podvelka, regionalni cesti v Ribnico, zahodno od sotočja vodotokov 8. naselja zaradi prostorskih omejitev nima opredeljenih po- Velke in Presiha, kjer se je iz nekdanjega prometnega kri- vršin za dolgoročne širitve. žišča, razvilo manjše podeželsko naselje s cerkvijo in dru- (3) Naselje Brezno, ki kot sokraj opravlja del funkcij občinskega gimi storitvenimi dejavnostmi. središča, je enako kot Podvelka na vzhodni in zahodni strani (9) Naselje Zgornji Vurmat ima enako dve ločeni enoti: prostorsko omejeno z reko Dravo in strmim reliefnim dvi- 1. prva se je razvila kot naselje za potrebe nastanitve delav- gom Kozjaka. Naselje po tej opredelitvi sestavljajo naslednje cev HE Ožbalt zahodno od obstoječe elektrarne, manjše enote: 2. drugo pa predstavlja samo območje energetske infrastruk- 1. starejše vaško jedro ob sotočju Drave in Brezniškega po- ture s spremljajočimi ureditvami. toka s cerkvijo in pokopališčem, in manjšimi kmetijami, 2. stanovanjski del, ki se je razvil kot severna obcestna povezava v smeri prehoda čez reko Dravo na južni strani 23. člen naselja, (določitev naselij s priključitvijo območij razpršene gradnje) 3. stanovanjski del z večstanovanjsko gradnjo, ki se je razvil (1) V občini ni večjih območij razpršene gradnje, ki bi jih sana- na južni strani ceste za mostno povezavo, cijsko priključevali k obstoječim naseljem. Posamezni objek- 4. območje izobraževalnih, vzgojnih in drugih dejavnosti, ki ti v neposredni bližini naselij so bili vključeni v območje na- jih naselje Brezno opravlja kot del funkcije občinskega selij v predhodnih prostorskih dokumentih občine. središča, 5. novo opredeljeno območje stanovanjske gradnje s spre- mljajočimi dejavnostmi kot povezave pozidave med sta- 24. člen rim vaškim jedrom in območjem družbene infrastrukture, (določitev območij posebnih zaključenih enot poselitve) 6. območje za šport in rekreacijo med reko Dravo in površi- (1) V občini Podvelka ni območij razpršene gradnje, ki bi jih nami, namenjeno zazidavi, opredelili kot območja zaključenih enot poselitve. 7. območje za dolgoročno stanovanjsko širitev naselja na nekoliko dvignjeni površini v smeri proti mostni povezavi. 25. člen (4) Naselje Javnik, ki se je razvilo na sotočju Pupaherjevega po- (določitev območij razpršene poselitve) toka v reko Dravo, po tej opredelitvi sestavljata dve manjši (1) Na območju občine Podvelka je močan pojav poselitve nizke enoti: gostote, ki izvira iz krajinskega vzorca poselitve in je oprede- 1. starejši del s kmetijami v dolini Pupaherjevega potoka, ljen kot avtohtona poselitev. Avtohtona razpršena poselitev se 2. novejša pozidava med glavno cesto in reko Dravo, kot na- pojavlja v vseh statističnih naseljih občine kot: MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

1. območje večjih samotnih kmetij v višjih območjih občine, 3. manjšimi širitvam ali pozidavami že opredeljenih stavb- 2. kot posamezna ali povezana obcestna poselitev v dolinah nih zemljišč kot je obrtna cona Gotjenk, potokov, ki izhaja iz spremljajočih dejavnosti žagarstva in (6) Naselje Brezno, ki dopolnjuje funkcije občinskega središča, mlinarstva na teh potokih in tudi na reki Dravi, bo občina usmerjala v razvoj urbanega naselja z: 3. kot posamezna ali povezana pozidava manjših enot stano- 1. z notranjim razvojem naselja s pozidavo slabše izkorišče- vanjske poselitve, ki je nastajala kot spremljajoča stano- nih in nepozidanih stavbnih zemljišč, primernih za gra- vanjska gradnja v času izgradnje velikih infrastrukturnih dnjo naselja, sistemov (gradnja glavne ceste, gradnja železniške proge 2. delno prenovo starega vaškega jedra in starejše obcestne ter obe HE v obdobju pred prvo vojno in med obema voj- pozidave proti mostu, nama) in skoraj v celoti povezana v opredeljena naselja 3. manjšimi širitvami in pozidavami že opredeljenih stavb- (obe elektrarniški naselji, samo naselje Podvelka, naselja nih zemljišč kot je nepoplavno območje med reko Dravo ob izlivih levobrežnih potokov v Dravo), in glavno cesto ter proste površine na južnem in delno 4. nekaj mlajših enot poselitve, nastalih kot nadomestna zahodnem robu naselja Brezno, gradnja starejših dotrajanih objektov, zapolnitev vrzeli ali 4. dolgoročne širitve v območju nad gramoznico. sprememba namembnosti nekaterih opuščenih objektov v (7) Krajevno središče Ožbalt bo občina enako usmerjala v razvoj objekte sekundarnih stanovanj, ki se pojavlja po celotnem manjšega urbanega naselja: območju občine izven naselij. 1. z zapolnitvami površin, primernih za notranji razvoj nase- (2) Kot območje demografske ogroženosti je opredeljeno celotno lja, območje občine. 2. z delno prenovo funkcijsko neizkoriščenih površin v nek- (3) Vse vsebine, navedene v poglavju 2.4 Določitev območij na- danjem vaškem jedru, selij, vključno z območji razpršene poselitve, so v grafičnem 3. z manjšimi zaokrožitvami naselja na njegovem zahodnem delu OPN prikazane na Karti 3. strateškega dela prikaza. robu. (8) V obeh ostalih krajevnih središčih Lehen in Kapla bo obči- na usmerjala razvoj v poselitve v notranji razvoj naselja in v 7 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE manjše širitve obstoječih dejavnosti. Enako v naselju Janže- vski Vrh. (9) V naseljih, ki so nastala kot spremljajoča stanovanjska gra- 7.0.1 Usmeritve za razvoj poselitve dnja ob izgradnji velikih infrastrukturnih ali industrijskih sistemov, kot so naselja Janževski Vrh ob HE Vuhred, Zgor- nji Vurmat in Javnih, bo občina razvoj poselitve usmerjala v notranji razvoj v skladu s potrebami obstoječih sistemov in 26. člen izraženimi potrebami v teh naseljih. (razvoj naselij) (1) Občina Podvelka bo razvoj naselij, ki so prostorsko omejena zaradi naravnih danosti območja, prvenstveno usmerjala v notranji razvoj naselij s pozidavo nepozidanih površin ter 27. člen boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in nepri- (razvoj dejavnosti v naseljih merno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij. (1) Občina bo z usmerjanjem razvoja dejavnosti v naseljih težila (2) V Občini Podvelka ni načrtovanih celovitih prenov naselij. k zadovoljevanju potreb občanov in približevanju dejavnosti Prenova z delno spremembo namembnosti objektov ali po- stalnemu prebivališču. novno gradnjo je v večjem obsegu predvidena le v občinskem (2) Občina bo v občinsko središče usmerjala razvoj dejavnosti, središču. ki jih mora to naselje zagotavljati za opravljanje funkcije ob- (3) Manjše širitve obstoječih dejavnosti usmerjala v funkcional- činskega in središča, ki opravljajo delne funkcije občinske- na in oblikovna zaokroževanja obstoječega roba v naseljih, ga središča. V občinsko središče Podvelka bo občina poleg kjer to dopuščajo prostorske možnosti. dejavnosti družbene infrastrukture (občinska uprava, zdra- (4) Razvoj naselij občina bo usmerjala razvoj naselij tako, da bo vstveni dom z lekarno, kulturni dom in knjižnica, storitvene omogočal: in servisne dejavnosti s pošto, trgovinami, gostinskimi obrati 1. razvoj obstoječega morfološkega vzorca naselja, idr.) usmerjala tudi nadaljnji razvoj sekundarnih dejavnosti, v 2. razvoj predvidenih dejavnosti v posameznih naseljih v sokraj Brezno pa predvsem družbeno infrastrukturo z osnov- skladu z vlogo in funkcijo naselja, no šolo, vrtcem, cerkvijo s pokopališčem, gasilskim domom z 3. upoštevanje naravnih in varstvenih omejitev, večjo prireditveno dvorano, dejavnosti ter športa in rekreacije 4. ohranjanje tipologije arhitektonsko urbanistične obliko- ter storitvene in servisne dejavnosti (trgovina, gostinska po- vanosti naselij, nudba, dejavnosti za mirne poklice ipd.) Hkrati bo spodbujala 5. izboljšanje kakovosti bivanja razvoj drugih potrebnih spremljajočih dejavnosti za potrebe 6. izboljšanje pogojev za zdravje ljudi. prebivalstva v njegovem vplivnem območju. (5) Občinsko središče Podvelka bo občina usmerjala v razvoj ur- (3) Občina bo v oskrbna središča, ki opravljajo delne funkcije banega naselja z: občinskega središča, usmerjala razvoj naslednjih dejavno- 1. z notranjim razvojem naselja s pozidavo slabše izkorišče- sti, ki jih morajo ta naselja zagotavljati za opravljanje delnih nih in nepozidanih stavbnih zemljišč, primernih za gra- funkcij občinskega in središča: dnjo naselja, 1. V oskrbno središče Ožbalt bo občina poleg dejavnosti 2. delno prenovo preobsežnega prometnega središča, družbene infrastrukture (krajevna uprava, gasilski dom z MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

večnamenskimi prostori za druženje in kulturo, cerkev s (2) Razvoj naselij bo občina usmerjala v nadaljevanje doseda- pokopališčem, storitvene in servisne dejavnosti s pošto, njega tipa urbanizacije naselja. V območjih, kjer funkcija in trgovinami, gostinskimi obrati idr.) do nedavnega pa tudi dejavnosti preraščajo osnovno dejavnost naselja, pa v kvalite- z osnovno šolo in predšolsko vzgojo. tno nadgradnjo te urbanizacije. Naselja bo zaradi prostorskih 2. V oskrbno središče Kapla bo občina poleg dejavnosti omejitev usmerjala v: družbene infrastrukture (krajevna uprava, gasilski dom 1. naselje Podvelka v nadaljevanje krakastega razvoja v do- z večnamenskimi prostori za druženje in kulturo, cerkev lino Velke in ob Reki Dravi, s pokopališčem, storitvene in servisne dejavnosti s po- 2. naselji Brezno in Ožbalt v gručasti razvoj urbanega vzor- što, trgovinami, gostinskimi obrati idr. ter osnovno šolo ca z zgostitvijo pozidave, in predšolsko vzgojo), usmerjala tudi razvoj dopolnilnih 3. naselje Javnik, Kapla, Janževski Vrh in Lehen v zgošče- dejavnosti na kmetijah, zlasti v dopolnilno gozdarsko de- vanje obstoječe obcestne zasnove, javnost in turizem. 4. naselji Vurmat in Janževski Vrh (ob elektrarni) v ohranjanje 3. V oskrbno središče Lehen bo občina poleg dejavnosti sedanje pozidave s kakovostnim urejanjem spremljajočih sku- družbene infrastrukture (krajevna uprava, gasilski dom z pnih in zasebnih javnih površin ob večstanovanjski gradnji. večnamenskimi prostori za druženje in kulturo, storitve- (3) Orientacija in oblikovanje novih objektov, postavitev pro- ne in servisne dejavnosti s pošto, trgovinami, gostinskimi storskih dominant in oblikovanje javnih površin v zahodnem obrati idr, ter osnovno šolo s predšolsko vzgojo), usmer- delu občine, bo občina usmerjala v upoštevaje značilnosti jala tudi razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, zlasti Koroške arhitekturne regije in Arhitekturnih krajin Vuzeni- v dopolnilno gozdarsko dejavnost in turizem. ca in Pohorje in njihovo estetsko nadgrajevanje, v vzhodnem (4) V naselja, ki so po namenski rabi opredeljena kot podeželska delu občine, pa v upoštevaje značilnosti Podravsko pomurske naselja, bo občina usmerjala nadaljnjo krepitev primarnih de- arhitekturne regije in Arhitekturnih krajine Maribor-Ruše ter javnosti in bivanje na prostih površinah v naselju ter manjše njihovo estetsko nadgrajevanje. spremljajoče dejavnosti kot delo na domu ali kot uslužnostno (4) Pri oblikovanju manjših širitev naselij bo občina uveljavljala storitvene dejavnosti. enake razvojne usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij. (5) Naselja, ki so nastala kot nastanitvena območja večjih pro- (5) Razvoj naselij bo usmerjen v ohranjanje obstoječih zelenih izvodnih, energetskih ali prometnih sistemov, bo občina naselbinskih robov, ob predvidenih širitvah pa v njegov ka- zaradi prestrukturiranja osnovnih dejavnosti, ki so jim bila kovostno nadomestitev. namenjena, usmerjala v podeželske stanovanjske soseske z (6) Posamezne faze širitve naselij morajo predstavljati oblikovno možnostjo druženja, izvajanja prostočasnih dejavnosti na ze- in funkcijsko zaključene celote. lenih površinah za rekreacijo in na vrtičkarskih površinah (7) Naselje Podvelka, ki je po vlogi naselij lokalno središče in skupaj s sokrajem Brezno opravlja funkcijo občinskega sre- dišča, bo občina usmerjala v nadaljnjo krepitev teh funkcij z 28. člen naslednjimi predvidenimi usmeritvami: (sanacije in prenove razpršene gradnje) 1. površine za razvoj centralnih dejavnosti bo občina zago- (1) Občina ne predvideva ukrepa sanacije razpršene gradnje, saj tavljala z notranjim razvojem območja centralnih dejav- so redki pojavi razpršene gradnje v občini že zajeti v naselja. nosti v naselju, ki je namenjen centralnim dejavnostim in bivanju, 2. novo več stanovanjsko gradnjo v občinskem središču bo občina usmerjala v območje južno od območja centralnih 29. člen dejavnosti v dolino Velke, novo eno družinsko gradnjo pa (ohranjanje območij razpršene poselitve) na vzhodni ih zahodni rob območja centralnih dejavnosti, (1) Na območjih, kjer so kot avtohtoni poselitveni vzorec obliko- 3. s pristojnim nosilcem urejanja prostora si bo prizadeva- vana: la za razvoj obstoječega prometnega območja železniške 1. območja samotnih hribovskih kmetij, postaje, 2. povezana ali nepovezana območja razpršene poselitve v 4. potrebe po širitvi obstoječih proizvodnih dejavnosti bo območju dolin Pohorskih in Kozjanskih potokov ter reke usmerjala na vzhodni rob obstoječega proizvodnega na- Drave, selja, bo občina usmerjala razvoj v ohranjanje in varovanje razprše- 5. kot sistem zelenih površin naselja bo ohranjala površine ne poselitve, kot pojava s katerim se ohranja poselitev območja, ob reliefnem dvigu Pohorja tet površine ob Velki in jih ki prispeva k ohranjanju videza kulturne krajine. skušala povezati v enotno prehodni sistem zelenih povr- šin, ki bi povezoval tudi ozek pas obrečne zarasti ob Dra- vi, 30. člen 6. manjša dolgoročno širitev občinskega središča občina na- (urbanistično oblikovanje naselij) črtuje na površinah vzhodno in zahodno od obstoječega in (1) Občina Podvelka bo usmerjala urbanistično oblikovanje naselij razširjenega centralnega območja. v ohranjanje tradicionalnega vzorca poselitve, ki ga predstavljajo (8) Naselje Brezno, ki skupaj z naseljem Podvelka opravlja manjša gručasta naselja, nastala ob pomembnejših prometnicah funkcijo občinskega središča, bo občina usmerjala v nadalj- in dominantah v Pohorskem in Kozjaškem delu občine ter na njo krepitev teh funkcij z naslednjimi usmeritvami: robu nepoplavne Dravske terase v prostorsko in arhitektonsko 1. v del naselja novejše pozidave ob zahodnem robu glav- zaključene celote, pri katerih je razvoj mogoč le z notranjim zgo- ne ceste G-I-1, bo občina usmerjala prostorsko združlji- ščevanjem pozidave in razporejanjem dejavnosti v naseljih. ve centralne dejavnosti z bivanjem, zaledne še zazidljive MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

površine za temi zemljišči pa v stanovanjsko zidavo s 32. člen sprejemljivimi dopolnilnimi dejavnostmi, (območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2. območje vzhodno od G-I-1, ostaja območje s stanovanj- območja zaščite in reševanja, območja za obrambo) skimi površinami, iz katerih je potrebno izvzeti nezazi- (1) V občini Podvelka po opozorilni karti poplav v R Sloveniji dljiv vzhodni rob, ni poplavnih območij RS. Prikaz vplivnega območja (doseg 3. Območje severno od cerkve Sv. Marije, je območje po- visokih vod z vplivno stoletno povratno dobo) pri normal- deželskega naselja v katerem se stanovanjske površine nem obratovanju hidroelektrarn na Dravi, pa izkazuje manjša mešajo z območji kmetij, ki se širijo v območje doline poplavna območja od reki Dravi in njenih pritokih v obmo- Brezniškega potoka, čju sotočij. Občina na ta zemljišča in na obrežna zemljišča 4. v del naselja ob robu Dravske terase bo občina usmerjala v varovalnem pasu vodotokov ne bo usmerjala dejavnosti, dejavnosti športa, spodbujala njihovo povezavo v sistem ki bi imele ob morebitnih izjemnih katastrofalnih poplavah zelenih površin od Podvelke do izliva Brezniškega potoka škodljiv vpliv na vode ali vodna in priobalna zemljišča, in bi 5. površine na jugovzhodnem robu naselja so namenjene ši- povečevale poplavno ogroženost teh območja. ritvi stanovanjske gradnje, (2) V Občini Podvelka so požarno ogrožena izrazito gozdnata 6. dolgoročna širitev naselja je načrtovana na edini spreje- območja. mljivi površini za širitev, to je na južni strani nelegalnega (3) Vsa hribovita območja so območja z zaznanimi erozijskimi kopa mineralnih surovin, manj sprejemljiva pa proti seve- procesi (2. kategorija erodiranosti), najmočnejši pa so v ob- ru v ob glavni cesti in v dolino Brezniškega potoka. močju prispevnih površin potoka Črmenica, od Ožbalta do (9) Vse vsebine, navedene v poglavju 2.5.1 Usmeritve za razvoj Tostega vrha (1. stopnja erodiranosti), z možnimi žarišči boč- poselitve, so v grafičnem delu OPN prikazane na Karti 3, ne in globinske erozije. strateškega dela. (4) Območja zaščite in reševanja določi občinski načrt zaščite in reševanja. Na teh območjih, ki so primarno namenjena za druge potrebe, bo občina v primeru izrednih razmer zagota- 7.0.2 Usmeritve za razvoj v krajini vljala izključno rabo teh površin za namene zaščite in reševa- nja. (5) V Občini Podvelka ni območij in objektov, namenjenih potre- 31. člen bam obrambe. (razvojna območja za dejavnosti v krajini) (1) Razvoj v krajini bo občina usmerjala v razvoj dejavnosti, ki so vezane na izrabo naravnih virov. V občini sta to gozdar- 7.0.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč stvo in kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi v povezavi z razpršeno poselitvijo, ki je v hribovitem svetu usmerjena v večje ali velike samotne kmetije, z velikim deležem gozda in razpoložljivo obdelavo kmetijskih površin, pomočjo katere 33. člen se ohranja videz kmetijske krajine, dejavnosti na vodnih po- (stavbna zemljišča) vršinah, ter bivanje. Razvojne pobude zajemajo tudi urejanje (1) Občina Podvelka bo, kot stavbna zemljišča v namenski rabi gospodarske infrastrukture za potrebe boljše opremljenosti prostora na območju občine, opredelila vse pozidane in nepo- naselij (MHE, čistilne naprave, manjša zajetja pitne vode, zidane površine v naseljih, v prostorsko ločenih poselitvenih telekomunikacijske naprave) ter turizem in rekreacijo v na- enotah dejavnosti, vezanih na poselitev, in v enotah avtohto- ravnem okolju. ne poselitve. Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so del (2) Na vseh primernih kmetijskih površinah bo občina usmerjala naselij ali samostojne enote izven naselij, pa niso namenjena kmetijsko proizvodnjo v okoljsko prijaznejšo kmetijsko proi- pozidavi, so nekatere površine gospodarske javne infrastruk- zvodnjo. ture-prometna območja, območja okoljske infrastrukture, ob- (3) Na področju gozdarstva bo občina usmerjala dejavnosti v močja energetike ipd.). ohranjanje gospodarskih in ekoloških funkcij gozda. (2) Kot stavbna zemljišča so opredeljena tudi zemljišča, za kate- (4) Na vseh primernih vodnih površinah bo občina spodbujala ra je bil na osnovi predhodnih prostorskih aktov izdan uprav- gospodarsko rabo vodnih površin v turistično rekreacijski na- ni dokument, ki gradnjo objektov še dovoljuje. men, zlasti na reki Dravi in na Odomovem jezeru. (5) V Občini Podvelka ni večjih potencialnih območij za razvoj turizma. Občina bo zato razvoj vodnega, obvodnega in so- 34. člen naravnega turizma spodbujala na celotnem območju, vodne (kmetijska zemljišča) površine reke Drave in Odomovega jezera, pa kot prednostne (1) Občina bo kot kmetijska zemljišča na svojem območju opre- površine za razvoj rekreacije, na katero bo vezan del turistič- delila površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva. ne ponudbe. (2) Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je od- (6) V območje krajine bo občina usmerjala tudi urejanje športno visen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, rekreacijskih površin, če te niso urejene v območju naselij, osončenja in reliefne oblikovanosti, bo občina zemljišča opre- in razvoj gospodarske javne infrastrukture za povezovanje in delila kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska ze- preskrbo naselij. mljišča. (7) Vse vsebine, navedene v poglavju 2.5.2 Usmeritve za razvoj (3) Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki v krajini, so v grafičnem delu OPN prikazane na Karti 4, stra- imajo visok ali dober proizvodni potencial na ravninskih, do- teškega dela prikaza bro odcednih tleh. Takšnih je le manjša polovica kmetijskih MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

zemljišč, v Dravski dolini ter na položnejših legah kulturnih nja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni jas na Pohorju in Kozjaku. prostorski načrt (OPPN). Raziskovanje mineralnih surovin je (4) Kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom v dopustno na celotnem območju občine. občini se pojavljajo kot celki ali deli celkov na strmejših le- (3) Vse vsebine navedene v poglavju 2.5.2 Usmeritve za namen- gah Pohorja in Kozjaka ter v zaledju večjih naselij v Dravski sko rabo prostora, so v grafičnem delu OPN prikazane na dolini. Karti 5 strateškega dela prikaza (5) V kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so uvrščene tudi ostale rabe zemljišč, kot so: 1. vodna zemljišča manjših vodotokov v območju kmetijske 7.0.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev krajine, zajeta v pretežno rabo območja, 2. površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v območju kmetijske krajine, zajete v pretežno rabo območja, 38. člen 3. funkcionalna zemljišča s pomožnimi objekti in napravami (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) v območju kmetijske krajine, (1) Občina Podvelka bo usmerjala določanje prostorskih izved- 4. funkcionalna zemljišča in objekti razpršene gradnje v ob- benih pogojev za poseganje v prostor tako, da bo v vsaki eno- močju kmetijske krajine. ti urejanja, ki se določijo glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo ter ostale značilnosti prostora, nedvoumno določeno: 1. namembnost in vrsta posegov v prostor, 35. člen 2. lega objektov in ureditev v prostoru, (gozdna zemljišča) 3. velikost objektov in ureditev v prostoru, (1) Občina bo kot gozdna zemljišča na svojem območju oprede- 4. oblikovanje objektov in ureditev v prostoru, lila gozdove v prepletanju v Kozjanškem delu občine in na 5. parcelacija objektov in ureditev v prostoru, Pohorju, ter velike strnjene gozdne površine na Pohorju. Kot 6. priključevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno gozd bo opredelila tudi površine v zaraščanju, ki so dobile infrastrukturo, status gozda. 7. upoštevanje varstvenih in varovalnih režimov v prostoru, (2) V gozdna zemljišča v odprtem prostoru se uvrstijo tudi ostale 8. upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ure- rabe zemljišč, kot so: ditev v prostoru. 1. vodna zemljišča manjših vodotokov v gozdnih območjih (2) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v krajine, zajeta v pretežno rabo območja, prostor bo občina upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, 2. površine omrežij in objektov gospodarske javne infra- ki izhajajo iz strateškega dela OPN Občine Podvelka in opre- strukture v gozdnih območjih krajine, zajete v pretežno deljujejo prostorski razvoj občine. rabo območja, 3. funkcionalna zemljišča s pomožnimi objekti in napravami v gozdnih območjih krajine, 4. funkcionalna zemljišča in objekti razpršene gradnje v 8 IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA gozdnih območjih krajine.

3.1 DOLOČITEV ENOT UREJANJA IN PODROBNEJŠE 36. člen NAMENSKE RABE PROSTORA (vodna zemljišča) (1) Kot vodna zemljišča površinskih celinskih voda bo občina opredelila zemljišča, na katerih je voda trajno ali občasno pri- 39. člen sotna, tudi suhe struge hudournikov, opuščene struge, prodi- (enote urejanja prostora) šča, močvirja ter zemljišča, ki jih zalila voda zaradi posegov. (1) Območje Občine Podvelka je za izvajanje določb izvedbenega dela OPN razdeljeno v enote urejanja prostora po kriteriju enake pretežne namenske rabe prostora in enakih prostorskih 37. člen izvedbenih pogojev v posamezni enoti. (druga zemljišča) (2) Naselja in druga, za občino pomembna območja poselitve v (1) Kot druga zemljišča se opredelijo zemljišča, namenjena pri- Občini Podvelka, so razdeljena na naslednje enote urejanja dobivanju mineralnih surovin, območja za varstvo pred na- prostora. ravnimi in drugimi nesrečami, območja za potrebe obrambe in ostala zemljišča, ki jih ni mogoče uvrstiti v eno izmed osnovnih namenskih rab prostora (ki jih ni mogoče uvrstiti v območje stavbnih zemljišč, kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč ali vodnih zemljišč). (2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkorišča- MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

1 BREZNO 3 JAVNIK EUP PNRP EUP_OPIS OMEJITVE AKT EUP PNRP EUP_OPIS OMEJITVE AKT BR01 SK, Brezno – staro KS-48, KS-8179, OPN JA01 SK, Javnik – strn- Natura (pSCI), OPN PC, vaško središče KS-2909, KS-9125, PC jeno naselje EPO, Q100 VC ob cerkvi KD-18257, v delu VC KD-22217, Natura (pSCI), EPO, v delu JA02 A, Javnik – Natura (pSCI), OPN varovalni gozd, ZD, območje EPO, Q100 Q100 O zelenega BR02 SK, Brezno – obmo- V delu KD-22217, v OPN pasu ob Dra- ZD, čje stanovanjske delu KS-5742, Natu- vi do mosta PC gradnje nad ra (pSCI), EPO glavno cesto BR03 ZK Brezno – poko- KD-22217, EPO OPN 4 KAPLA pališče Brezno EUP PNRP EUP_OPIS OMEJITVE AKT BR04 CU, PC Brezno – ob- V delu KD-22217, OPN KA01 SK, Kapla – NS-3061, KD- močje pozidave Natura (pSCI), EPO, ZS strnjeno naselje 18276, v delu KD- severno od šole Q100 23908, NV-6687, BR05 CD, PC Brezno – Šola KS-5308, Natura OPN NV-6698, EPO, Brezno (pSCI), EPO, Q100 erozija-zahtevni ukrepi BR06 CU, PC Brezno – obmo- Natura (pSCI), EPO, OPN čje večstano- Q100 KA02 ZK Pokopališče KS-8217, KD- vanjske gradnje Kapla 23908, EPO južno od šole KA03 SK Kapla – proti NV-6650, v delu BR07 SS Brezno – obmo- Natura (pSCI), EPO OPN regionalni cesti KD-23908, EPO, čje stanovanjske R3 – 706 erozija-zahtevni gradnje ob Dravi ukrepi BR08 ZS Brezno – obmo- V delu KD-22217, OPN čje športnega Natura (pSCI), EPO, centra Q100 5 LEHEN BR09 ZD, PC Brezno – ob- Natura (pSCI), EPO, OPN EUP PNRP EUP_OPIS OMEJITVE AKT močje zelenega Q100 LE01 SK, Lehen – strnjeni V delu Natura OPN pasu ob Dravi ZS, O, del naselja (pSCI), v delu EPO, BR10 SS Brezno – obmo- KS-5742, Natura OPPNp VC v delu Območje čje širitve proti (pSCI), EPO kompleksnega nelegalnemu varstva – Ribniško kopu-jugovzhod Pohorje

6 OŽBALT 2 JANŽEVSKI VRH EUP PNRP EUP_OPIS OMEJITVE AKT EUP PNRP EUP_OPIS OMEJITVE AKT OZ01 CU, Ožbalt – KS-3216, KS-9834, OPN PC, O, centralno v delu KS-8126, JV01 SS, Janževski Vrh – Natura (pSCI), OPN VC območje KD-22216, Natura ZD pod elektrarno EPO, Q100 (pSCI), v delu EPO, Vuhred Q100 JV02 SK, Janževski Vrh EPO, Območje OPN OZ02 SS, Ožbalt – v delu KS-8126, OPN PC, – strnjeni del kompleksnega ZD, stanovanjsko Natura (pSCI), v naselja varstva – Ribniško PC območje-zahod delu EPO Pohorje, Natura (pSCI) OZ03 SK, Ožbalt – v delu KS-8126, OPN VC stanovanjsko Natura (pSCI), v območje-vzhod delu EPO, Q100 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

EUP PNRP EUP_OPIS OMEJITVE AKT EUP PNRP EUP_OPIS OMEJITVE AKT OZ04 ZK Ožbalt – v delu EPO OPN VU02 E Elektrarna Natura (pSCI), EPO OPN pokopališče Ožbalt OZ05 ZS, Ožbalt – zeleni Natura (pSCI) OPN (3) Območja izven naselij v Občini Podvelka so razdeljena na ZD pas ob Dravi naslednje enote urejanja prostora:

1 ODPRTI PROSTOR SEVERNO OD DRAVE - KOZ- 7 PODVELKA JAK EUP PNRP EUP_OPIS OMEJITVE AKT EUP PNRP EUP_OPIS OMEJITVE AKT PO01 CU, Podvelka – cen- KD-22213, KD- OPN OP01 A, PC, levi breg Drave KS-8199, KS-8200, OPN ZD, tralno območje - 22212, KD-22211, T, O, - Kozjak KS-8167, KS-8213, PC, središče naselja Natura (pSCI), EPO, K1, KS-8214, KS- 877, VC v delu varovalni K2, G, KS-8198, KS-8137, gozd VC KS-8201, KS-8202, PO02 S2, PC Podvelka – po- Natura (pSCI), EPO OPN KS-8203, KS-878, deželsko obmo- KS-8229, KS-8168, čje-zahodni del KS-507, KS-5742, v čez Velko delu KS-8126 KD- 23908, KD-18275, PO03 SS, Podvelka – ob- Natura (pSCI), EPO OPN KD-18274, KD- ZD, močje večstano- 18292, KD-18293, PC, vanjske gradnje KD-13030, KD- VC jug 18273, KD-18236, PO04 SS Podvelka – ob- Natura (pSCI), EPO, OPN KD-18235, KD- močje stano- v delu varovalni 22215, KD-18250, vanjske gradnje gozd KD-18291, KD- jug 18290, NV-6622, NV-6672, NV-536, PO05 SS, ZD Podvelka – ob- Natura (pSCI), EPO, OPN NV-6607, NV-6634, močje stano- v delu varovalni NV-6663, NV-6604, vanjske gradnje gozd NV-6590, NV-7111, vzhod NV-6630, NV-6676, PO06 IG, ZD Podvelka – Natura (pSCI), EPO, OPPNp NV-6686, NV-6685, obrtna cona v delu varovalni NV-6596, NV-6653, Gotjenk gozd NV-6619, NV-6655, NV-6646, NV-7099, PO07 IP Podvelka – skla- EPO OPN NV-7112, NV-6648, dišča Marles NV-6597, NV-6639, PO08 IP Podvelka – proi- Natura (pSCI), EPO OPN NV-6637, NV-6657, zvodno območje NV-6662, NV- Marles 6565, NV-7474, v delu NV-4462, v PO09 PŽ Podvelka – že- Natura (pSCI), EPO, OPN delu NV-7572, v lezniška postaja KD-19126, Q100 delu NV-7570, v Podvelka delu Natura (pSCI), PO10 IP Podvelka – proi- Natura (pSCI), EPO OPN v delu EPO, v delu zvodno območje varovalni gozd, v Pololes delu vojna grobišča, Q100, erozija-zahtevni ukrepi

8 VURMAT OP02 A, K2, Odomovo EPO, v delu Natura OPN VC jezero (pSCI), v delu NV- EUP PNRP EUP_OPIS OMEJITVE AKT 7474 VU01 SK Vurmat – Natura (pSCI), EPO OPN OP03 PC, Glavna cesta do Natura (pSCI), OPN naselje nad VC Brezna EPO, v delu varo- elektrarno valni gozd, Q100 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

2 ODPRTI PROSTOR JUŽNO OD DRAVE - POHOR- EUP PNRP EUP_OPIS OMEJITVE AKT JE OP04 PC Glavna cesta Natura (pSCI), OPN EUP PNRP EUP_OPIS OMEJITVE AKT od Brezna do EPO, v delu varo- Javnika valni gozd, Q100 OP11 A, PC, Desni breg KS-8150, KS-3323, OPN T, O, Drave - Pohorje KD-3323 vplivno OP05 PC, Glavna cesta Natura (pSCI), v OPN E K1, območje, KS-3120, VC od Javnika do delu EPO, Q100 K2, G, KS-8192, KS-8193, Ožbalta VC KS-8224, KS- 8194, OP06 PC, Glavna cesta V delu KD-23694, OPN KS-8151, KS-8143, VC od Ožbalta do v delu NV-7572, KS-8186, KS-8185, meje v delu NV-4462, KS-8154, KS- Natura (pSCI), v 8218, KD-27153, delu EPO, v delu KD-8105, NS-147, varovalni gozd, NV-6602, NV-6614, Q100, erozija-zah- NV-6683, NV-6669, tevni ukrepi NV-6643, NV-6593, NV-6610, NV-6615, OP07 A,K1, Zeleni pas med V delu KD- OPN NV-6690, NV-6668, K2,VC GI in Dravo-od 18262, v delu, NV-6594, NV-6608, meje do Brezna Q100KD-22217, NV-7100, NV-6654, Natura (pSCI), v NV-6661, NV-6620, delu EPO NV-6689, NV-6592, OP08 A,K1, Zeleni pas med V delu KD-22214, OPN NV-6688, NV-6599, K2, GI in Dravo- v delu NV-6598, NV-6569, NV-6580, VC -od Javnika do Natura (pSCI), v v delu območje Ožbalta delu EPO, Q100 kompleksnega varstva – Ribniško OP09 A, K2, Zeleni pas med V delu NV-7572, OPN Pohorje, v delu GI in Dravo-od Natura (pSCI), Natura (pSCI, Ožbalta do HE EPO, Q100 erozija- SPA), v delu EPO, Ožbalt -zahtevni ukrepi v delu varovalni OP010 K1, Zeleni pas med Natura (pSCI), v OPN gozd, v delu gozdni K2, GI in Dravo-od delu EPO, v delu rezervat, v delu HE Ožbalta do varovalni gozd, VVO3, v delu vojna meje Q100 grobišča, Q100 erozija-zahtevni ukrepi OP12 A,K1, Zeleni pas med KD- 18261,Natura OPN K2, železnico in (pSCI), v delu EPO, Dravo-od meje Q100 do Podvelke OP13 PZ Železnica od Natura (pSCI), v OPN Vuhreda do delu EPO, Q100 Podvelke OP14 PZ Železnica od Natura (pSCI), v OPN Podvelke do delu EPO, Q100 meje MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

(4) Vodna zemljišča v Občini Podvelka so razdeljena na nasle- E območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za iz- dnje enote urejanja prostora: vajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb s področja energetike, 1 VODNA ZEMLJIŠČA T območja komunikacijske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb s po- EUP PNRP EUP_OPIS OMEJITVE AKT dročja telekomunikacij, DR01 VC, Reka Drava do V delu KD-22217, OPN O območja okoljske infrastrukture, namenjena za izvajanje K2 HE Ožbalt v delu KD-3216 dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, vplivno območje, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, Natura (pSCI), v A površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni delu EPO, Q100 vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samo- DR02 VC Reka Drava od Natura (pSCI), v OPN tnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztrese- HE Ožbalt do delu EPO, v delu nih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik občinske meje NV-4462, Q100 strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja), K1 območja najboljših kmetijskih zemljišč, (5) Območja EUP so prikazana v karti 2.2.3. Prikaz območij K2 območja ostalih kmetijskih zemljišč, EUP, ONRP, PNRP in PIP v izvedbenem delu grafičnega dela G gozdna zemljišča, OPN ter karti 2.2.4. Prikaz omrežij GJI. VC območja celinskih vod. (5) Območja namenske rabe prostora so prikazana v karti 2.2.3. Prikaz območij EUP, ONRP, PNRP in PIP v izvedbenem delu grafičnega dela OPN. 40. člen (območja namenske rabe prostora) (1) Za celotno območje občine je v skladu s predpisi določena osnovna namenska raba prostora. 3.2 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI (2) Na območjih, kjer je v skladu s predpisi določena podrob- nejša namenska raba prostora, je podrobnejša namenska raba prostora izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih pogo- 3.2.1. Skupni prostorski izvedbeni pogoji jev v enotah urejanja prostora. (3) Manjše površine podrobnejše namenske rabe, ki se pojavljajo ob pretežni namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja 41. člen prostora, zlasti prometne površine in urbane zelene površine, (namembnost in vrste objektov, vrste posegov v prostor, so podrejene razvoju pretežne dejavnosti znotraj posamezne dopustne dejavnosti) enote. (1) Po namenu je v posamezni EUP dopustno graditi vrste objek- (4) Šifra in opis podrobne namenske rabe: tov, določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Občine Podvel- SS stanovanjske površine, namenjene bivanju, brez spremlja- ka (v nadaljevanju PRILOGA 1). V PRILOGI 2 k Odloku o jočih dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, OPN Občine Podvelka (v nadaljevanju PRILOGA 2) pa so SK površine podeželskega naselja, ki so namenjene površi- določene vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so do- nam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter tudi pustne v posamezni EUP. PRILOGA 2 tudi določa vzdrževal- spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim, na dela, dopustna v posameznih EUP. CU osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja (2) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za preple- objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljenih v tanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, prvem odstavku tega člena. zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih (3) V EUP so v skladu z namensko rabo prostora dopustne nasle- in podobnih dejavnosti ter bivanja, dnje vrste gradenj: CD druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje do- 1. gradnja novih objektov (obsega gradnjo novega objek- ločena dejavnost, razen stanovanj, ta, dozidavo obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega IP območja proizvodnih dejavnosti, namenjena industrij- objekta, izvedbo del, zaradi katerih se bistveno spremeni skim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in zunanji videz objekta), servisnim dejavnostim, 2. rekonstrukcija objektov, IG gospodarske cone, namenjene obrtnim, skladiščnim, pro- 3. odstranitev objektov in gradnjo novega objekta kot nado- metnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavno- mestnega objekta za obstoječi objekt, stim ter tudi spremljajočim, 4. odstranitev objektov, ZS površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene 5. gradnjo omrežij in naprav GJI, če so opredeljene v PRI- oddihu, rekreaciji in športom na prostem, LOGI 1 in PRILOGI 2 k OPN, če niso v nasprotju s po- ZD druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zašči- drobnejšimi PIP-po posameznih enotah urejanja prostora. tno oziroma drugo funkcijo, (4) Poleg dopustnih vrst gradenj so znotraj parcele za gradnjo, ZK pokopališča – površine za pokop in spomin na umrle, dopustna dela za ureditev okolice objektov, ki niso gradnja. PC površine cest, Prostorski izvedbeni pogoji za urejanje okolice objektov so PŽ površine železnic, določeni v nadaljevanju tega odloka MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

(5) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izbolj- stavbe (nad in pod terenom) odmaknjene najmanj 4 m od po- šanja pogojev obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč sestne meje sosednjega lastnika. Kot oddaljenost od posestne dopustno izvajati agrarne operacije, pod pogojem, da bodo iz- meje se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemlji- vedene na okolju prijazen način (obdržati žive meje in živice, šča in tej meji najbližjo zunanjo točko stavbe (na primer naj- posamezna drevesa, gozdne zaplate, vodne elemente, kot so krajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico manjši opuščeni, občasno vodnati rokavi, naravna obraslost najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne kon- vodotokov, suhe obrasle struge vodotokov). strukcije). (6) Dopustni so drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja (8) Dopustni so manjši odmiki od meje zemljišča sosednjega la- prostor kot vzdrževanje objektov ter gradnja vzdrževanje in stnika, če s tem pisno soglaša lastnik te nepremičnine (over- rekonstrukcija objektov in naprav gospodarske javne infra- jena pisna izjava), hkrati pa so še vedno zagotovljene varne strukture. Podrobnejši pogoji o drugih posegih in ureditvah poti, intervencijski dostop, sanitarno tehnični in požarnovar- so določeni v PIP-ih za posamezno EUP. nostni pogoji ter ni prizadeta javna korist, če leži novogradnja (7) Dopustne dejavnosti so opredeljene z namensko rabo površin ob meji odprtega javnega prostora. in namembnostjo objektov, ki so kot dopustni v posameznih (9) Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi EUP določeni v PRILOGI 1 in PRILOGI 2 k OPN ali pa so do meje parcele, namenjene gradnji. opredeljeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP. (10) Odmiki novogradenj nezahtevnih in enostavnih objek- (8) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v PIP- tov so določeni v skupnih PIP-ih za nezahtevne in enostavne -ih za posamezno EUP. objekte. (11) Medsebojni odmiki med stavbami sosednjih lastnikov morajo zagotavljati predpisane svetlobno tehnične, požarno- varnostne, sanitarne in druge pogoje ter vzdrževanje in rabo 42. člen objektov po svoji gradbeni parceli. (lega objektov in odmiki) (12) Odmiki novih objektov od objektov in omrežij GJI mo- (1) Lega objektov pri vseh vrstah gradenj mora upoštevati ob- rajo upoštevati varovalne odmike, ki so določeni v predpisih stoječo razporeditev v prostoru (obstoječo zasnovo prostora, posameznih področij GJI. obstoječe lege objektov v prostoru), pri čemer morebitne ne- (13) Stanovanjski objekti na kmetijah morajo biti ob javnem ustrezne lokacije obstoječih okoliških objektov ne smejo biti prostoru, drugi objekti pa so razporejeni v notranjost parcele, generator nadaljnjih neustreznih postavitev v prostor. razen v pozidavah, kjer objektov zaradi konfiguracije terena (2) Na neravnem terenu se objekte tako umesti v prostor, da je ni možno graditi v notranjost parcele in so razporejeni vzdolž daljša stran objekta postavljena v smeri plastnic, razen v pri- prometnice. Pred stanovanjskim objektom in ob njem pa je meru, ko morajo objekti upoštevati obstoječi vzorec razme- ob javnem prostoru dopustno zgraditi garažo kot nezahtevni stitve v grupi. objekt za lastne potrebe, če bo tak objekt v predhodno nave- (3) Pristojni odgovorni projektant mora iz zasnove prostora in denih odmikih odmaknjen od regulacijske linije, sovpadajoče lege objektov v območju, na podlagi geodetskega načrta, do- z linijo površine javne prometnice. ločiti regulacijske črte (regulacijsko linijo, gradbeno linijo, (14) V kolikor je za območje značilen vzorec lege objektov gradbeno mejo), umestitev novih objektov pa mora upošte- s postavitvijo krajše stranice objekta na obcestno gradbeno vati obstoječe razpoznavne regulacijske črte naselja ali dela linijo, ga mora upoštevati tudi orientacija novogradnje v EUP. naselja. (15) Stavbe na stavbnih in ostalih zemljiščih v območju gozda (4) Odmik novogradenj od regulacijske linije, ki sovpada z linijo ali ob meji gozdnega prostora morajo biti odmaknjene vsaj 25 površine javne prometnice (kategorizirane ali nekategorizira- m od gozdnega sestoja, vsi drugi objekti in ureditve, ki so v ne), iz katere je dovoz na parcelo, mora upoštevati minimalno nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, širino peš hodnika 1,2 m ali širino peš hodnika 1,2 m in do- ki je po namenski rabi gozd vsaj 1 m. Če ureditve na kme- datni 5 m odmik za nemoten osebni dovoz in parkiranje avto- tijskih zemljiščih ob robu gozda zahtevajo objekte, morajo mobila, če dovoz in parkiranje ni omogočeno na drugem delu biti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba. V projektni parcele. Odmik novogradenj mora upoštevati tudi načrtovano dokumentaciji je dopustno opredeliti tudi manjši odmik od rekonstrukcijo prometnice. gozdnega sestoja, če je v projektnih pogojih ali predhodnem (5) Odmiki od regulacijskih linij prometnic višjih kategorij mo- soglasju k posegu, ki ga je izdal pristojni strokovni organ za rajo upoštevati odmike, določene v cestnoprometnih predpi- upravljanje z gozdovi, ugotovljeno, da manjši odmik ne bo sih za kategorijo posamezne ceste. povzročil negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funk- (6) Dopustni so krajši odmiki od predhodno navedenih odmikov cije gozdov in gozdnega prostora. v tem členu, če zasnova prostora in lega objektov v prosto- (16) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v ru opredeljujeta posebne lege objektov v prostoru (na primer podrobnejših PIP-ih za posamezno EUP. obstoječa strnjena obcestna pozidava na krajšem odmiku (17) Na manjših območjih notranjega razvoja v EUP, kjer bi od predhodno navedenih odmikov) in je večji odmik nove- se izvedla zgostitev pozidave brez predhodne izdelave OPPN ga objekta zaradi varstvenih predpisov, terenskih razmer ali (takšni primeri so opustitev kmetije in namesto nje gradnja odstopanja od enovitosti zaključene poteze pozidave neizve- stanovanjskih in drugih objektov ali preusmeritev kmetije, dljiv. zapolnitve vrzeli ali zaključena pozidava, kjer bi v vseh pred- (7) V kolikor zasnova prostora in lega objektov ne opredeljujeta hodno navedenih primerih nastalo manj kot 8 gradbenih par- posebne lege objektov v prostoru (gradnja na posestno mejo cel na površini, manjši od 80 arov), morajo investitorji pred- ali tipološki vzorec z odmiki, ki so krajši od 4 m, in je temu hodno zagotoviti izdelavo elaborata sprejemljivosti posega prilagojena parcelacija gradbenih parcel), morajo biti nove – lokacijski preizkus, iz katerega občina ugotovi skladnost MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

posega s svojim prostorskim aktom. Lokacijski preizkus (3) Delitev zemljišča za oblikovanje novih parcel namenjenih mora podati sprejemljivo zasnovo za: gradnji je dopustna pod pogojem, da je zemljišče po namen- 1. prometno ureditev območja z navezavo na obstoječe ski rabi opredeljeno za namen, ki ga predvideva parcelacija, omrežje, in so nove parcele odmerjene v skladu s pogoji, določenimi v 2. energetsko in komunalno ureditev s priključki na obstoje- tem člena odloka. če omrežje, (4) Velikost in oblika stavbne parcele morata zagotavljati: 3. povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji, proučiti 1. možnost gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, če je potrebno tudi možnost škodljivega vplivanja na sose- so dopustni v EUP, ščino, kot je prekinitev ali poslabšanje obstoječih dosto- 2. kadar investitor ob osnovnem objektu načrtuje dodatne pov na zemljišča v zaledju, ter služnostnih ali drugih pro- dejavnosti, morata velikost in oblika parcele zagotavljati metnih povezav in komunalnih povezav, izvajanje dodatnih dejavnosti, dopustnih v EUP, 4. pozidavo območja, vključno z ureditvijo zasebnih in sku- 3. ureditve manipulativnih, parkirnih in zelenih površin, ki pnih zelenih površin, so potrebne za nemoteno obratovanje dopustne dejavnosti, 5. ločeno zbiranje odpadkov, če obstoječa mreža ekoloških 4. predpisane intervencijske dostope in površine za postavi- otokov ne more sprejeti povečane količine odpadkov. tev in posredovanje intervencijskih vozil, 5. potrebne odmike za preprečitev širjenja požara ali poruši- tve objektov na sosednje objekte. 43. člen (5) Velikost parcel na kmetijah in velikost parcel stanovanjskih (parcelacija stavbnih zemljišč) hiš z dodatno dejavnostjo, je dopustno povečati do površine, (1) Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo stavbnih zemljišč ki zagotavlja nemoteno delovanje dodatne dejavnosti ob upo- določajo velikost in obliko parcele, namenjene gradnji. S par- števanju določb tega člena. Dopustni so tisti objekti za doda- celacijo je potrebno zagotoviti pogoje za uporabo in vzdrže- tne dejavnosti, ki so za posamezno EUP določeni v PRILOGI vanje objektov. Parcelacija stavbnih zemljišč v parcele, na- 1 in PRILOGI 2 odloka in izpolnjujejo prostorske izvedbene menjene gradnji, mora upoštevati: pogoje, določene v posameznih EUP. 1. tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti (6) Površina dostopne poti od javne ceste do parcele za gradnjo, parcele (FZ, FI, odmike od parcelnih ali posestnih mej, se sme niti zajeta kot prostorska omejitev v izračunu FZ, FI varovalne koridorje infrastrukture, odmike od regulacij- in drugih kazalcih izkoriščenosti parcele. skih črt in podobno), (7) Za prepletanje dopustnih dejavnosti je potrebno s parcelacijo 2. velikost, zmogljivost, tlorisno zasnovo objektov in namen zagotoviti naslednje pogoje: načrtovanih objektov, 1. ustrezno velikost parcele za gradnjo, ki zagotavlja potreb- 3. krajevno značilen vzorec parcelacije, izhajajoč iz zasnove ne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključ- naselja, če je to osnova za kakovostno oblikovanje naselja no z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega pro- ali njegovega dela, meta stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta, 4. naravne razmere in značilnosti grajene strukture, 2. neposredno navezanost na prometno infrastrukturo, 5. omejitve uporabe zemljišča, 3. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopu- 6. možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in na- stnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje. prave, (8) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja o parcelaciji 7. možnost zagotavljanja dostopa do parcele, stavbnih zemljišč so določeni v podrobnejših PIP-ih za posa- 8. omogočena mora biti načrtovana raba sosednjih zemljišč. mezno EUP. (2) Za objekte, navedene v naslednji preglednici, je dopustna opredeljena velikost parcel, namenjenih gradnji:

OBJEKTI NA PARCELI RAVEN NAGNJEN 44. člen TEREN TEREN 2 2 (velikost objektov) (m ) (m ) (1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo po velikosti pri- družinska hiša brez dodatnih 500 – 800 700 – 1200 lagoditi tradicionalnim oziroma kvalitetnim objektom in ure- objektov za izvajanje dejavnosti ditvam v okolici novega objekta oziroma prostorske ureditve, v EUP, naselju ali širšem območju občine. stanovanjska stavba (kot 500 - 700 – 1500 (2) Velikost stavb in drugih objektov na posamezni parceli se samostoječa ali del objekta) z 1200 določa po namenu stavbe oziroma objekta, velikosti parcele, dodatnimi objekti za izvajanje pogojih o legi in zahtevanih odmikih ter mora upoštevati na- dejavnosti v podeželskih naseljih slednje določbe: in v razpršeni poselitvi 1. velikost novih stanovanjskih in ostalih stavb za dopustne objekti za izvajanje dejavnosti (na 500 – 700 – 1500 dejavnosti, če to dopuščajo danosti terena, in/ali izkori- lokaciji ob stanovanjski stavbi 1200 ščenim podstrešjem, etažnosti (K) + P + (M), s kolenčnim ali na samostojni lokaciji brez zidom do višine 1,00 m, stanovanjske stavbe) 2. v dolinah in ravnem terenu je dopustno povišanje etažno- sti stavb do (K) + P + (1N) + (M) s kolenčnim zidom do počitniška hiša 200 – 400 250 – 500 0,2 m, če povišanje etažnosti predstavlja značilne nasel- MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

binske poudarke in s tem ni porušen višinski videz naselja kovanjem osnovne stavbe in mora zagotoviti oblikovno (za preveritev višinskega videza naselja mora geodetski enovit objekt, ki z nadzidavo ne sme izstopati iz značil- posnetek višine slemen streh okoliških stavb, projekt pa nega višinskega videza naselja, z nadzidavo in/oziroma mora vsebovati izhodiščno koto pritličja); ni pa poviša- dozidavo pa ne sme biti presežen dopustni faktor izrabe nje etažnosti dopustno pri nestanovanjskih kmetijskih gradbene parcele, stavbah, kot so stavbe za rastlinsko pridelavo, stavbe za 4. dozidava objektov ne sme presegati dopustnega faktorja rejo živali, stavbe za spravilo pridelka in drugih nesta- zazidanosti gradbene parcele, novanjskih kmetijskih stavbah (stavbah za shranjevanje 5. dopolnilni in pomožni objekti na parceli morajo biti v na- kmetijskih strojev, orodja, mehanizacije). Pri teh stavbah gibu strešin, barvi in teksturi kritine, barvi fasade in upo- je dopustna etažnost (K) +P, če pa je značilen vzorec tra- rabi fasadnih elementov ter materialov prilagojeni osnov- dicionalne gradnje višji, so izjemoma dopustne etažnosti nemu objektu na parceli ter morajo biti nižji od osnovnega (K)+ P+ (1N) +p (podstrešje), objekta, razen v primerih, ko so dopustne enake ali višje 3. kota pritličja mora biti čim bližje zemeljskemu površju, višine od višine osnovnega objekta, vendar največ 1,40 m nad okoliškim terenom objekta 6. oblika, nagib, kritina streh ter smeri slemen streh morajo« (tudi pri nadstropnem objektu), biti prilagojeni splošni oziroma kakovostni podobi v EUP; 4. kota pritličja novogradenj ob urejenem javnem prostoru dopustne so kritine, ki dajejo videz opečne kritine, strešna mora biti na koti javnega prostora ali pa na kotah do naj- kritina mora biti v umirjenih, nebleščečih (mat) odtenkih več 0,3 m nad koto javnega prostora, rdeče, rjave, zelene, črne ali sive barve, dopustni nagib 5. na nagnjenem terenu mora biti zadnja stena kleti (to je strehe pri etažnosti (K) + P + (M) je od 35° do 45°; ne gle- stena na višjem nivoju terena) v celoti vkopana v teren, de na predhodne določbe v tem odstavku, ki se nanašajo prednja stena kleti (to je stena na nižjem nivoju terena) pa na dajanje videza opečnate kritine, so dopustne tudi strehe v odvisnosti od strmine terena čim bolj vkopana v teren s šintli in skodlami in strehe, ozelenjene z rastlinjem; za – pri zelo strmem terenu je dopustna postavitev prednje izkoriščanje energije sonca je na strehah objektov dopu- stene kleti v celoti nad terenom; ko je nad terenom več kot stna namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic, tretjina višine stene klet, jo je potrebno dodatno zasipati 7. sončni zbiralniki, sončne celice in druge ploskovne name- ali zakriti z zeleno zaščito, zaradi navideznega zmanjša- stitve na strehi ne smejo presegati višine slemena strehe, nja višine objekta nad terenom, 8. pri objektih z etažnostjo (K) + P + 1 + (M), dopustnih v 6. v primeru, da nagib terena, stabilnost tal, nosilnost tal ali dolinskih dneh ali pri stanovanjski gradnji na kmetijah, je višina podtalnice ne podkletitve stavbe, povišanje stavbe dopusten nagib streh od 25° do 35°, ni dopustno, 9. pri objektih, kjer funkcija objekta (farme) zahteva veliko 7. pri dopustnih dodatnih dejavnostih v stanovanjskih objek- širino objekta (večjo od 16 m), se dopušča manjši nagib tih je površina prostorov za te dejavnosti omejena na naj- strehe, in sicer minimalno 25°, več eno tretjino skupne neto površine posamezne etaže, 10. dopustna oblika strehe je dvokapnica, ki se lahko zaključi 8. pri dopustnih dejavnostih v ločenih objektih ob stanovanj- s čopom ali pa je brez čopa, ski hiši, razen pri kmetijski dejavnosti, je največja dovo- 11. pri prizidkih k osnovnemu objektu so dopustne strehe, ki ljena neto površina objekta, namenjenega za izvajanje teh imajo enak nagib strehe, kot je na osnovnem objektu, dejavnosti, do 150 m2. 12. poleg dvokapnice so dopustne tudi druge oblike streh: šti- (3) Dopustna velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je do- rikapne strehe (pri katerih pa se streha ne sme zaključiti v eni točki (konici), temveč mora streha imeti sleme), trika- ločena v PRILOGI 2 k temu odloku. pne strehe, zložene strehe pri tlorisno razvitih zasnovah, (4) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja o velikosti objek- 13. enokapnice in ravne strehe so dopustne v primeru gradnje tov, so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP. stavb, grajenih po načelu nizko energetskih ali pasivnih hiš ali v primeru gradnje, katere rezultat bo na nekem za- ključenem območju več objektov (najmanj treh) z istim 45. člen tipom strehe, ki bodo predstavljali kvalitetno oblikoval- (oblikovanje objektov) sko zaključeno celoto – za takšno območje je potrebno (1) Oblikovanje stavb in objektov mora izhajati iz arhitekturnih izdelati občinski podrobni prostorski načrt, in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine in prispevati h 14. smer slemena strehe mora potekati vzporedno z daljšo kakovostno nadgrajeni podobi krajine ter prilagoditve objek- stranico objekta in mora biti vzporedna s plastnicami tere- tov sodobnemu načinu bivanja in sodobnim tehnološkim pro- na, pri dozidavah obstoječih objektov je možno sleme iz- cesom, pri čemer je potrebno upoštevati naslednje določbe: vesti tudi po krajši stranici objekta, ko gre za dozidavo po 1. vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi daljši stranici, po kateri je obstoječa smer slemena, tako tradicionalnim oziroma kakovostno nadgrajenim objek- da se obstoječa strešina nadaljuje preko prizidka v istem tom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, naklonu, razen ko prevladujoč tradicionalni vzorec v so- višini, regulacijskih črtah, nagibu streh, smereh slemen, seščini (v EUP, naselju ali delu naselja) določa drugačno barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozi- usmeritev slemen, danega prostora, urbani opremi in drugih oblikovalskih 15. osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi značilnostih prostora, odprtinami, ki so lahko v nivoju strehe (strešno okno) ali 2. tlorisna razmerja morajo ohranjati razmerja, značilna za pa so strešne odprtine izvedene v dvignjenem delu strehe arhitekturno krajino, od 1:1 do 1:3, (nastrešnice), dvignjen del strehe za izvedbo strešnih od- 3. oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti v skladu z obli- prtin ne sme biti višji od slemena osnovne strehe; strešne MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

odprtine na posamezni strehi morajo biti enotno obliko- organ občine po lastni strokovni presoji ali po pridoblje- vane, pri strešnem okenskem izzidku s simetrično dvoka- nem strokovnem mnenju ustrezne organizacije ali komi- pnico je nagib strešin okenske hišice enak nagibu osnovne sije. strehe, (2) Izenačevanje višinskih razlik (izravnava) na parceli z nagi- 16. oblikovanje fasad mora pri uporabi materialov in pri ar- bom mora biti zasnovano tako, da je prilagojeno terenu. Iz- hitekturnih elementih na fasadi upoštevati kakovostne ravnava parcele v obliki platojev z useki in nasipi ni dopu- okoliške objekte (členitev fasade, postavitev oken, oblika stna, razen v primerih, ko je nujna za funkcioniranje stavbe oken, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna (na primer dovoz, dostop, parkiranje). Višinske razlike na dekoracija, barve), zemljišču je dopustno premostiti s travnatimi brežinami in 17. nedopustni so arhitekturni elementi in detajli na fasadah, škarpami. ki niso značilni za podeželska naselja v Arhitekturni kra- (3) Le v primeru, da s travnatimi brežinami in škarpami ni mogo- jini, kot so stolpiči, arkade, različni arhitekturni elementi če zagotoviti varnosti bivanja ali izvajanja varnega dostopa, iz drugih okolij. dovoza in mirujočega prometa na parceli, je dopustna posta- 18. pri prenovi fasad starih objektov se morajo obnoviti vitev podpornega zidu do višine 1,5 m, z ureditvijo oziroma okrasja starih fasad (obrobe odprtin, vogalov, streh, členi- postavijo zidu pa ni dopustno posegati ali motiti lastnine so- tve sten in podobno), sednjih parcel - upoštevati odmik, ki omogoča vzdrževanje 19. pri oblikovanju objektov v EUP je dopustno odstopanje po lastnem zemljišču, od določb tega člena, če je v določeni enoti drugačen obli- (4) Višja višina podpornih zidov in škarp iz prejšnjega odstavka kovalski vzorec legalno zgrajenih objektov, ki so skladni od dopustne višine (do 1,5 m) je dopustna le ob stiku parcele s prostorskimi predpisi in bo nov objekt oblikovalsko z javnimi površinami zaradi zagotavljanja varnosti odvijanja usklajen z obstoječimi kakovostno oblikovanimi objekti v dejavnosti na javnih površinah ali zaradi ukrepov za prepre- neposredni okolici, kar mora biti strokovno utemeljeno v čevanje naravnih in drugih nesreč. V takšnem primeru mora projektni dokumentaciji, biti podporni zid ali škarpa, izveden v kaskadah, na podlagi 20. dopustno je odstopanje od določb tega odloka pri obliko- geotehnične preveritve, ki ne dovoljuje kaskadne izvedbe, pa vanju pomembnejših objektov namenjenih spremljajočim izjemoma tudi brez kaskad (omejenost prostora). dejavnostim z javno ali poslovno namembnostjo pod po- (5) Na namenski rabi kmetijskih zemljišč so dopustni objekti iz gojem, da oblika teh objektov poudarja, ali kakovostno PRILOGE 1,2 ter drugi objekti in posegi iz 86. člena tega nadgrajuje obstoječe arhitekturne in urbanistične značil- odloka. nosti naselja, ali dela naselja. (2) Za predvidene pomembnejše objekte spremljajočih dejavnosti z javno ali poslovno namembnostjo je potrebna pridobitev variantnih rešitev za javnim natečajem ali vabljenim nateča- 47. člen jem in strokovno izbiro v skladu s predpisi o izvajanju javne- (nezahtevni in enostavni objekti) ga natečaja. (1) Nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s po- (3) Podrobnejši pogoji in druga dopustna odstopanja, ki niso do- drobno namensko rabo zemljišč, razen ko posegajo na zemlji- ločena v tem členu, so določeni v podrobnejših PIP-ih za po- šče, za katerega veljajo druge varovalne ali varstvene omeji- samezno EUP. tve, ki ne dopuščajo gradnje oziroma postavitve teh objektov. (4) pri poseganjih v varstvena območja kulturne dediščine je po- Vrste enostavnih in nezahtevnih objektov, dopustne v posa- trebno upoštevati dodatne pogoje, ki izhajajo iz varovalnih mezni EUP, so določene v PRILOGI 2 k odloku. Nezahtevni režimov kulturne dediščine. in enostavni objekti, ki na območjih kulturne dediščine morajo upoštevati dodatne pogoje, ki izhajajo iz varstvenega reži- ma posamezne kulturne dediščine. 46. člen (2) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena s (urejanje okolice objektov) predpisi za gradnjo oziroma postavitev enostavnih in nezah- (1) Urejanje okolice objektov na posamezni parceli se določa po tevnih objektov. namenu stavbe ali oziroma drugega objekta, velikosti parcele, (3) Sprememba namembnosti nezahtevnega ali enostavnega pogojih lege, zahtevanih odmikih ter mora upoštevati nasle- objekta v objekt za stanovanjski ali poslovni namen, ni do- dnje določbe: pustna. Dopustni so priključki nezahtevnega ali enostavnega 1. ureditev okolice objektov mora biti usklajena z obstoje- objekta na obstoječe priključke osnovnega objekta. V primeru čim vzorcem urejanja okolice objektov v posamezni EUP gradnje dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov izven in z naravnimi danostmi terena, območja domačije ali naselja pa je dopustna samostojna pri- 2. da bo pri gradnji objektov ob robu pozidave vzpostavljen ključitev teh objektov na omrežja GJI, če je za dejavnost, ki kakovosten naselbinski rob in bo tudi pri gradnji objek- se bo izvajala v objektu, to potrebno. tov v odprtem prostoru (razpršena poselitev) vzpostavljen (4) Objekti, ki se gradijo v kot pomožni nezahtevni in enostav- usklajen stik z odprtim prostorom, mora ureditev okolice ni objekti v sklopu domačije ali v naselju, morajo izhajati iz objektov zagotavljati funkcionalno in oblikovno poveza- značilnosti oblikovanja osnovnega objekta ali iz oblikoval- vo objektov z odprtim prostorom, pri čemer se proti robu skih značilnosti naselja. Oblikovanje nezahtevnih in enostav- pozidave uporabi nižanje ali višanje zasaditev, nižanje ali nih objektov, ki so zgrajeni izven območij poselitve (dopu- višanje drugih ureditev, stni na kmetijskih zemljiščih ali gozdu brez spremembe rabe) 3. pri zasaditvi javnih odprtih površin in prostorov ob javnih mora izhajati iz stavbnih značilnosti arhitekturne krajine. objektih je potrebno izdelati načrt, ki ga potrdi pristojni Pri oblikovanju teh objektov niso dopustni neznačilni MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

arhitekturni elementi, preneseni iz drugih okolij. Izjema so je dopustno dodati žično mrežo, ograje v obliki žične mre- nezahtevni in enostavni objekti, ki pripadajo oziroma so že ter druge ograje, ki izhajajo iz tradicionalnih vzorcev locirani ob objektih z drugačnim tipom strehe (na primer z ograj Arhitekturne krajine (lesene ograje s talnim zidcem ravno ali enokapno streho) in se jih zaradi usklajene podobe ali brez). Ograje, ki imajo tudi funkcijo protihrupne zaščite, z osnovnim objektom dopušča zgraditi z enakim tipom stre- je dopustno izvesti v masivni izvedbi, vendar je tako ograjo he. Z enokapno streho pa se tudi ob tradicionalno zgrajenih potrebno po celi višini intenzivno ozeleniti. objektih dopuščajo garaže, ki so nezahtevni objekt, vendar (10) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so v javnem interesu pod pogojem, da se streha ozeleni. ter objekti omrežij GJI, so lahko odmaknjeni 0,5 m ali več (5) Nezahtevne in enostavne objekte za lastne potrebe je dopu- od parcel, ki so v drugem lastništvu. Ti objekti so: pločnik stno graditi na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče ob vozi- kateri se gradijo, to je na gradbeni parceli osnovne stavbe. šču ceste, pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje Na gradbeni parceli, pripadajoči stavbi, je dopustno postavi- ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne ti toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbeni parceli večstano- in protihrupne ograje). Odmiki teh objektov so lahko tudi vanjske stavbe je dopustno za vsako stanovanje te stavbe manjši od 0,5 m, če se strinjajo lastniki parcel, ki so v dru- zgraditi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in gem lastništvu. skupaj največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja (11) Na namenski rabi kmetijskih zemljišč so dopustni objek- zazidanosti. Objekte za lastne potrebe na parceli je dopustno ti iz PRILOGE 1,2 ter drugi objekti in posegi iz 86. člena zgraditi kot samostoječe objekte kot objekte v nizu s stično tega odloka. površino oziroma kot objekte s skupnimi konstrukcijskimi elementi, vendar ne smejo preseči dopustnih velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov. 48. člen (6) Postavitev čebelnjakov je dopustna na stavbnih zemljiščih (ostali posegi, ki niso gradnja) na obrobju naselja oziroma razpršene poselitve, vendar ne (1) Vsa ostala dela, ki niso gradnja v skladu s predpisi o gradnji ob pašnikih, na katerih se pase živina. Postavitev znotraj in ne zahtevajo izključne rabe površin, pomenijo pa dru- naselij in površin razpršene poselitve, ali na lokacijah, na gačen poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter katerih bi čebele ogrožale prebivalce, pešce ali ostali promet pod njim, kot so: ob čebelnjaku, je dopustna ob izvedbi predhodnih omilitve- 1. agrarne operacije, melioracije, urejanje poljskih poti, nih ukrepov, kot so zasaditve gostih dreves ali visoke žive postavitev premične pomožne kmetijsko gozdarske meje pred čebelnjak, ali postavitev drugačnih visokih ovir, ki jih morajo čebele nadletavati na izletu iz čebelnjaka in opreme, postavitev dopustnih začasnih objektov, ure- vračanju v čebelnjak. Na območjih z namensko rabo kmetij- ditev rekreacijskih površin (dopustna so smučišča z za- skih zemljišč postavitev čebelnjaka in izvedba omilitvenih časno postavljenimi montažnimi vlečnicami) na kme- ukrepov ni dopustna. Na namenski rabi gozdnih zemljišč je tijskih zemljiščih in drugih zemljiščih, postavitev premičnega ali stalnega čebelnjaka dopustna pod 2. krčitve gozda, ureditev godnih poti, peš poti, planin- pogojem, da se za lokacijo postavitve čebelnjaka pridobi so- skih poti, jahalnih in kolesarskih stez ali površin za glasje pristojnega organa za urejanje gozdov. rekreacijo kot so smučišča na namenski rabi gozdnih (7) Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati izhodišča, ki zemljišč, jih v skladu s pridobljenimi enovitimi oblikovalskimi reši- 3. izkoriščanje rudnin na namenski rabi zemljišč za izko- tvami predpiše občina. riščanje rudnin, (8) Nezahtevni in enostavni objekti, manjši od 30 m2 tlorisne 4. naravna kopališča na namenski rabi vodnih zemljiščih, površine ali nižji od 3 m zaključene višine (tudi globine pri 5. raziskave geotermalnih in drugih podzemnih energet- vkopanih objektih), morajo biti od parcelne meje sosednje- skih virov, (odkopavanje in nasipavanje zemljišč, ureja- ga zemljišča odmaknjeni najmanj 1.5 m. Za objekte, ki so nje javnih zelenic in drevoredov na namenski rabi kme- večji od navedenih velikosti, veljajo enaki odmiki kot za tijskih zemljišč niso dopustni) ter odstranitev omrežij osnovne odmike na teh parcelah. Manjši odmiki nezahtev- in naprav, ki niso objekti in podobno na vseh planskih nih in enostavnih objektov od navedenih, so dopustni ob so- rabah, ki vplivajo na uporabo zemljišč in objektov v soglasju lastnika sosednje parcele (overjena pisna izjava), ob seščini, morajo upoštevati predpise o vrstah posegov v katerem stoji objekt. okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na (9) Ograje, ki so nezahtevni ali enostavni objekti, morajo biti okolje in pridobiti mnenje pristojnega organa, če so na od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m. Pri varovanih območjih, ki zajemajo zavarovana območja živi meji, ki ni objekt, v funkciji ograje, je pri zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo omo- in posebna varstvena območja (območja Natura 2000). gočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni par- (2) Posegi morajo biti načrtovani sonaravno, s čim manjšimi celi. Dopustna je postavitev, zgraditev ali zasaditev ograj v vplivi na okolje, dopustni površinski izkopi ali nasutja ne manjšem odmiku od meje sosednjih zemljišč ali po meji, smejo biti višji oziroma globlji od 1,5 m, krčitve vegetaci- če se lastniki sosednjih zemljišč o tem pisno sporazume- je pa ne večje od 1 ha. jo. Ob javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ograje (3) Dopustna so odstopanja od določb gornjega odstavka, če ne sme posegati v polje preglednosti, pred gradnjo oziroma to dovoljujejo predpisi, ki urejajo področja posameznih postavitvijo ograje ob javni cesti je potrebno pridobiti so- prostorskih dejavnosti in so zanje pridobljeni predhodni glasje upravljavca javne ceste. Dopustne so žive meje, ki pogoji in soglasje pristojnega organa upravljanja. MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

3.0.2 Pogoji glede priključevanja objektov na GJI 4. v območjih z namensko rabo površine cest (PC) in v skladu z določili tega odloka tudi izven namenske rabe površine cest (vendar ne na namenski rabi kmetijskih ze- mljiščih), je dopustno graditi ceste s pripadajočimi objekti 49. člen in napravami, poti za pešce in kolesarje, parkirišča, ben- (gradnja in vzdrževanje GJI) cinske servise ter zasajati in urejati obcestno zelenje. (1) GJI je dopustno načrtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v (3) Brez spremembe namenske rabe je na kmetijskih zemljiščih skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. dopustna rekonstrukcija lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, (2) Posege na GJI ter posege, ki se nahajajo v varovalnem pasu ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (opor- GJI, je dopustno izvajati le v skladu s predhodno pridobljeni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne nim soglasjem upravljavca posamezne GJI. ograje ipd.) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih (3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, ra- je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekon- zen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlo- strukcije lokalne ceste. Dopustni so objekti iz PRILOGE 1, 2 gov potek po javnih površinah ni mogoč. ter drugi objekti in posegi iz 86. člena tega odloka. Priključek (4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi na cesto je na kmetijskih zemljiščih dopusten ne glede na to, ali GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je po- je vezan na rekonstrukcijo lokalne ceste. trebno upoštevati osnovne zahteve kota križanja in varnostnih (4) Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni v odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi, ra- skladu s pogoji pristojnega upravljavca ceste tako, da ne ovi- zen v primerih, ko obstoječi vodi niso združeni v skupnem rajo prometa. V novih ureditvah je potrebno težiti k skupnim koridorju in jih pri rekonstrukciji posameznih omrežij zaradi priključkom za več objektov hkrati. Priključevanje dovozov, terenskih ali drugih razlogov ni mogoče združevati. nekategoriziranih cest, poljskih poti, gozdnih cest na cestno (5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti načrtovani GJI ne sme ogrožati prometne varnosti. in v prostoru izvedeni tako, da je omogočeno priključevanje (5) Nove prometnice potrebno načrtovati povezovalno, z oboje- objektov posamezne EUP ter je omogočeno njihovo nemote- stranskim priključevanjem na obstoječe omrežje. V primeru no delovanje in vzdrževanje. nove slepo zaključene ceste je potrebno na zaključku ceste (6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske zgraditi obračališče z minimalnim radiem 4,6 m. infrastrukture mora potekati usklajeno. Ob gradnji novih ali (6) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objek- rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je potrebno v okviru ob- tov in naprav dopustna v skladu z določili tega odloka, ob močja predvidenega posega načrtovati in izvesti tudi rekon- soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so, ob so- strukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi glasju upravljavca ceste, dopustna tudi redna in investicijska dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neu- vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist. Na na- strezni. menski rabi kmetijskih zemljišč so dopustni le objekti iz PRI- (7) Vode GJI v naseljih ter v območjih varstva kulturne dedišči- LOGE 1, 2 ter drugi objekti in posegi iz 86. člena tega odloka. ne je potrebno praviloma izvesti podzemno razen v primerih, (7) Javnim cestam na območju občine se določijo minimalni ko je to nasprotju z varstvenimi režimi oziroma varstvenimi prečni profili v skladu s predpisi o gradnji in projektiranju usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in kul- cest. Pri določanju minimalnih profilov javnih cest je potreb- turne dediščine. no v odvisnosti od prometnih obremenitev v naseljih določiti (8) Linijsko GJI je potrebno načrtovati v skupnih infrastruktur- tudi minimalne prečne profile za kolesarske steze in hodnike nih koridorjih, ki v najmanjši meri prizadenejo enotnost ve- za pešce. čjih homogenih površin, rabo prostora, površinski pokrov in (8) Odstopanja od minimalnih prečnih profilov so dopustna v ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora, mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest na hkrati pa se morajo izogibati območjem kulturne dediščine, odsekih cest, kjer: naravnih vrednot, pomembnejšim delom ekološko pomemb- 1. za vzpostavitev minimalnega profila ni prostorskih mo- nih območij oziroma posebnih varstvenih območij ter prvi- žnosti, nam, ki so pomembne za prepoznavnost kulturne krajine. 2. je vzpostavljanje takšnega profila vezano z nesorazmerno (9) objekti in naprave GJI so prikazani na karti I. 2 in karti II. 4. veliko porabo javnih sredstev, 3. ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost), 50. člen 4. je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega (gradnja in urejanje cestnega omrežja) režima mogoče doseči primerljive prometne cilje. (1) Načrtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega (9) Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven prometnega omrežja mora potekati skladno s predpisi s po- cestnih teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpolo- dročja prometa. žljivost zemljišč. Ob javnih cestah je izven vozišča dopustno (2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami je dopustno gradi- urejati avtobusna postajališča, odstavne površine, izogibali- ti in prenavljati: šča in počivališča. Na namenski rabi kmetijskih zemljišč so 1. znotraj EUP prometne infrastrukture, dopustni le objekti iz PRILOGE 1, 2 ter drugi objekti in pose- 2. na tistih površinah, namenjenih gradnji, kjer ni izključena gi iz 86. člena tega odloka. gradnja cest in njihovo prenavljanje, (10) Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma 3. na območjih, kjer je v izvedbenem delu OPN v prikazu poti) se mora navezovati na javne zelene površine, parke, gospodarske javne infrastrukture predvidena gradnja no- igrišča, otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte. Omrežje vih cest. pešpoti in kolesarskih povezav se opremi z: MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

1. javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM za- javna razsvetljava ni potrebna ali njena namestitev ni gotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. skladna s smernicami posameznih nosilcev urejanja pro- PM je potrebno zagotoviti na parkirnih površinah, garažnih stora), mestih ali v garažah v kletnih in preostalih etažah. 2. drevoredi oziroma drugo zasaditvijo v skladu s širino po- (2) Pri večstanovanjskih stavbah je potrebno PM zagotoviti v samezne prometnice, kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v ostalih 3. razširitvami javnega prostora za potrebe kolesarskih poči- etažah, tako da bo ob stavbah ohranjenih več zelenih povr- vališč, ki morajo biti urejene kot utrjene peščene ali tlako- šin in povečana bivalna kakovost območja. vane površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in (3) Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstano- ipd.), vanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati. 4. drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in informa- (4) PM morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali cijske table, obcestni stebri ali ograje za preprečevanje smrad ne motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. vdora motornega prometa na te površine ipd.). Parkirne ploščadi je potrebno obsaditi z grmovnicami. Na parkirnih ploščadih z več kot 5 PM je potrebno zasaditi dre- Na namenski rabi kmetijskih zemljišč so dopustni le objekti iz PRILOGE 1, 2 ter drugi objekti in posegi iz 86. člena tega vesa. odloka. (5) PM in garaže morajo zadostiti zahtevam protipožarne zašči- (11) Za sprejemljivejše načrtovanje prometnih posegov v pro- te. Goriva in maziva, ki odtekajo, je potrebno odstraniti na stor in sanacijo degradiranih prometnih površin je ob prome- neškodljiv način. Garaže morajo imeti možnost prezračeva- tnih objektih potrebna zasaditev z vegetacijo, pri čemer pa se nja. zaradi vegetacije ne sme zmanjšati prometna varnost. Pri tem (6) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avto- je potrebno upoštevati naslednja izhodišča: buse in za priklopnike teh motornih vozil je dopustno graditi 1. posek potrebnih gozdnih površin za gradnjo prometnih le na območju prometnih površin in na območju proizvo- objektov mora biti racionalen, po končanih delih je po- dnih dejavnosti. V stanovanjskih naseljih je njihova gradnja trebno izvesti učinkovito sanacijo gozdnega roba, dopustna na opredeljenih namenskih površinah. 2. prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni (7) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo ime- sestavi vegetacije (navezava na obstoječo, avtohtono ve- ti nad seboj dovolj debelo plast zemljine, ki omogoča ozele- getacijo – tako v vrstni sestavi kot v obliki), nitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali pa morajo imeti 3. oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja na strehi garaže urejeno javno površino, odprto športno igri- kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v šče, nadzemno parkirišče in podobno. območjih, kjer se prepleta in stika več cest – priključki, (8) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene rampe, deviacije), in urejene tako, da je preprečeno vzvratno vključevanje vo- 4. zakrivanje pred neželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih zil na javno cesto. konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopuščajo veli- (9) Na vseh javnih parkiriščih je potrebno zagotoviti ustrezno kost prostora in njegove značilnosti, število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe v skla- 5. obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe, da du z veljavnimi predpisi. je možna njihova ponovna uporaba (na primer zunanje 1. na parkirnih površinah z manj kot 50 PM, mora biti za- brežine nasipov). gotovljeno najmanj eno PM za invalide; 2. na parkirnih površinah do 400 PM mora biti za invalide Na namenski rabi kmetijskih zemljišč so dopustni le objekti iz PRILOGE 1, 2 ter drugi objekti in posegi iz 86. člena tega zagotovljenih PM v razmerju 1:50 (eno PM za invalide odloka. na 50 PM); (12) Postajališča javnega potniškega prometa se uredi na ob- (10) Na gradbenih parcelah javnih in večstanovanjskih stavb močjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi je potrebno zagotoviti PM za kolesa in druga enosledna naselji in njihovimi zaledji ter na območjih predvidenih no- vozila. Število PM za kolesa in enosledna motorna vozila vih pozidav in širitev naselij. Sočasno z rekonstrukcijami mora dosegati vsaj 20 % PM od skupnega števila PM k in novogradnjami cestnega omrežja je potrebno načrtovati posameznemu objektu, vendar ne manj kot 2 PM. PM za in graditi tudi postajališča javnega potniškega prometa. Na kolesa in enosledna vozila na gradbenih parcelah, morajo namenski rabi kmetijskih zemljišč so dopustni le objekti iz biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. PRILOGE 1, 2 ter drugi objekti in posegi iz 86. člena tega (11) Stavbe, ki so namenjene javni rabi, morajo imeti PM za odloka. zaposlene in obiskovalce. Na območjih, kjer zaradi zateče- nega stanja (npr. na območjih strnjene gradnje), PM ni mo- žno zagotavljati na gradbeni parceli stavbe, morajo biti PM 51. člen zagotovljena na skupnih, v ta namen opredeljenih površinah (gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž) za PM. (1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih (12) Če posebni predpisi ne določajo drugače, je potrebno v objektov je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zado- skladu z namenom objektov in obstoječih ali načrtovanih stno število parkirnih mest (PM). Na območjih, kjer zaradi dejavnostih pri izračunu PM upoštevati naslednje minimal- zatečenega stanja (na primer na območjih strnjene gradnje) no število PM. MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

Število zahtevanih PM po vrstah objektov: DEJAVNOSTI MINIMALNOŠTEVILO PARKIRNIH MEST DEJAVNOSTI MINIMALNOŠTEVILO PARKIRNIH MEST • STRELIŠČA 1 PM / 1 tarčo 1. STANOVANJSKE • DRSALIŠČA 1 PM / 2 gledalca + 1PM / 5 STAVBE igralcev • ENOSTANOVANJSKE 2 PM / stanovanjsko enoto 6. GOSTILNE IN PRE- STAVBE in družinske NOČIŠČA hiše z več stanovanji • GOSTILNE LOKAL- 1 PM / 8 sedežev • VEČSTANOVANJSKE 2 PM / stanovanjsko enoto + NEGA ZNAČAJA STAVBE 10 % za obiskovalce • POMEMBNEJŠA GO- 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 • DOMOVI ZA OSTARE- 1 PM / 8 postelj STIŠČA zaposlenih LE 7. ZDRAVSTVENE 2. PISARNIŠKI IN USTANOVE UPRAVNI PROSTORI • ZDRAVSTVENI DO- 1 PM / 30 m2 neto površine • PROSTORI - SPLO- 1 PM / 30 m2 neto površine MOVI - SPLOŠNO ŠNO • MANJŠI ZDRAVSTVE- 1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / • UPRAVNI in PISARNI- 1 PM / 20 m2 neto površine NI DOMOVI IN AM- 30 m2 neto površine, najmanj ŠKI PROSTORI S ŠTE- BULANTE 3 PM VILNIM OBISKOM 8. ŠOLE 2 • TRGOVINE IN 1 PM / 30 m prodajne • OSNOVNE ŠOLE 1 PM / 30 učencev TRGOVSKE HIŠE površine, najmanj 2 PM

2 • OTROŠKI VRTCI 1 PM / 20 otrok, najmanj 2 • TRGOVINE IN TRGO- 1 PM / 50 m prodajne PM VSKE HIŠE Z MAJH- površine, najmanj 2 PM NIM OBISKOM 9. INDUSTRIJA, OBRT 4. PRIREDITVENI • OBRTNI IN INDU- 1 PM / 50 m2 neto površine ali PROSTORI STRIJSKI OBRATI 1 PM / 3 zaposlene • VEČNAMENSKE 1 PM / 5 sedežev + 1PM / 2,5 • SKLADIŠČA, DEPOJI, 1 PM / 80 m2 neto površine ali DVORANE zaposlenih TRGOVINA NA DE- 1 PM / 3 zaposlene BELO, RAZSTAVNI IN • KINO, ŠOLSKE DVO- 1 PM / 5 sedežev PRODAJNI PROSTORI RANE, PREDAVALNI- CE • DELAVNICE ZA 6 PM / 1 popravljalno mesto SERVIS MOTORNIH • CERKVE 1 PM / 20 sedežev VOZIL 5. ŠPORTNE NAPRAVE • AVTOMATSKE AVTO- 5 PM / 1 pralno napravo • ŠPORTNI OBJEKTI 1 PM / 250 m2 površine PRALNICE BREZ GLEDALCEV • SAMOPOSTREŽNE 3 PM / 1 pralni prostor • ŠPORTNE DVORANE 1 PM / 50 m2 dvoranske AVTOPRALNICE BREZ GLEDALCEV površine 10. POKOPALIŠČA 1 PM / 500 m2 površine • ŠPORTNE DVORANE 1 PM / 50 m2 dvoranske minimalno 10 parkirnih mest S PROSTOROM ZA površine + 1 PM / 10 GLEDALCE gledalcev • JAVNA KOPALIŠČA 1 PM / 200 m2 površine 52. člen (ZUNANJA) (gradnja in urejanje vodovodnega omrežja) • POKRITA JAVNA KO- 1 PM / 5 garderobnih omaric (1) Na celotnem območju občine je potrebno zagotoviti izvajanje PALIŠČA javne službe vodooskrbe. Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s pitno vodo za zadovoljevanje • TENIS IGRIŠČA 4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 sanitarnih, tehnoloških in drugih potreb in izjemoma za zago- gledalcev tavljanje požarne varnosti v območjih, kjer ni mogoče upo- • KEGLJIŠČA 4 PM / 1 stezo rabiti drugih virov vode za zagotavljanje požarne varnosti. Zaradi zmanjšanja uporabe pitne vode za sanitarne potrebe, • ČOLNARNE 1 PM / 2 čolna zalivanje, je potrebno meteorne vode s streh stavb in utrjenih MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

površin za to uporabo zajemati v zbiralnike oziroma v zadr- ne vode iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim vre- ževalnike meteorne vode. V območjih, kjer javne vodooskrbe dnostim. ni mogoče zagotoviti, je dopustna oskrba iz lastnega vira, ki (9) Pri urejanju gnojišč, gnojiščnih jam in zbiralnikov gnojnice, mora biti vključena v sistem monitoringa o spremljanju kako- je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo to podro- vosti vode. čje. (2) Obstoječi in predvideni objekti morajo biti priključeni na vo- (10) Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih dovodno omrežje v skladu s predpisi občine in pogoji upra- ekosistemov je po predpisih o vodah prepovedano neposre- vljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na dno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni izvedljiva, je v odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne skladu s soglasjem upravljavca vodovodnega omrežja dopu- vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dopustno samo stna začasna ali trajna uporaba lastnih virov za oskrbo z vodo, na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah in kot so skupinsko zajetje, lastno zajetje, kapnica, cisterna. predpisi s področja varstva okolja. Odvajanje odpadnih voda (3) Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrež- v naravna jezera, ribnike, mlake, druge naravne vodne zbi- ju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo nadzemni ali ralnike in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema podzemni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni zemljine ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih po- v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih podobnih posegov, ni dopustno. vršin. (11) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih obmo- (4) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, raz- čij je potrebno načrtovati tako, da bo trenutni odtok padavin- bremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je skih voda z urbanih površin prilagojen sistemu obstoječega zagotovljeno optimalno delovanje sistema. ali načrtovanega odvodnjavanja. V primeru potrebe je potreb- (5) Na območjih, kjer je predvidena gradnja nove prometne ali no načrtovati zadrževanje padavinskih voda na površini pred druge infrastrukture, je potrebno predvideti dograditve oziro- iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, ma obnove (zamenjave) vodovodnega cevovoda. zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki in podobni ukrepi). (12) Če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, je za padavinske vode, ki padejo na stavbno parcelo, potreb- 53. člen no urediti ponikanje na parceli. Če ponikanje ni sprejemlji- (gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja) vo, je potrebno padavinske vode speljati v bližnji vodotok, (1) Kanalizacijsko omrežje mora zagotavljati odvajanje in či- če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev ščenje odpadnih voda. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda odvodnjavanja načrtovana tako, da bodo padavinske vode mora biti načrtovano v skladu s predpisi o vodah in v skladu speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. s predpisi s področja varstva okolja. V primeru odvodnjavanja po erozijsko nestabilni ali plazovi- (2) Kanalizacija mora biti ločena za meteorno in za odpadno to ogroženi brežini, je potrebno predvideti odvodnjavanje po vodo. Kanalizacija za odpadno vodo mora biti v vodotesni kanaletah ali drugače utrjenih odprtih odvodnih kanalih. izvedbi. (13) Odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih voda z javnih (3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je iz- cest mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri vedljiva priključitev na kanalizacijo za odpadne vode, morajo odvajanju padavinskih voda z javnih cest in emisije toplote biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. občine in pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. (14) Tehnološke odpadne vode iz proizvodnih objektov in na- (4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na prav morajo biti pred iztokom v kanalizacijsko omrežje oči- območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, ščene do predpisane stopnje. je potrebno odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne (15) Na namenski rabi kmetijskih zemljišč so dopustni le greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno objekti iz PRILOGE 1, 2 ter drugi objekti in posegi iz 86. vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za od- člena tega odloka. vajanje in čiščenje odpadne vode, s katerim mora biti sklenje- na pogodba o odvozu odpadne vode in blata iz malih čistilnih naprav ali greznične blatenice na centralno čistilno napravo. 54. člen (5) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na (zbiranje in odstranjevanje odpadkov) javne površine in ne smejo biti speljane v objekte za odvo- (1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati ločeno na mestu iz- dnjo javnih površin. vora. (6) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih (2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti na gradbeni gradbenih parcelah ne smejo odtekati na sosednje gradbene parceli objekta, ki mu pripada, dopusten je tudi v objektu. parcele, temveč jih je potrebno speljati v zbiralnike meteorne Izjemoma je zbirno mesto dopustno določiti na drugem ustre- vode oziroma v zadrževalnike meteorne vode. znem zemljišču, če zaradi omejitev prostora ni mogoče zago- (7) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo potekati, oziroma toviti odvoza odpadkov z lokacije ob objektu. Zbirno mesto biti postavljeni, izven vozišča. Ko takšna izvedba ni mogoča, na drugem zemljišču mora biti izbrano v soglasju z izvajal- morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil. cem javne službe zbiranja odpadkov in v soglasju z lastnikom (8) Ko to omogočajo prostorske danosti, morajo biti čistilne na- zemljišča, ne sme pa biti izbrano na javni površini, razen v prave umeščene v prostor v zadostni oddaljenosti od stano- izjemnih primerih, ko ga je zaradi omejitev prostora možno vanjskih površin in tako, da bo v primeru potrebe izvedljiva izbrati le na javni površini. razširitev oziroma nadgradnja čistilne naprave. Iztok očišče- (3) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

prometno dostopna in vidno opazna. toviti je potrebno ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenja- (4) Za ločeno zbiranje odpadkov morajo biti v skladu s predpi- vo transformatorjev. Prosto stoječe transformatorske postaje si, na dobro dostopnih in vidno manj izpostavljenih mestih, je potrebno v prostor umestiti tako, da bo njihova vidna izpo- urejeni ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Zbiralnice stavljenost ne bo moteča, kar je mogoče doseči z združeva- z zabojniki za ločene frakcije morajo biti postavljene na utr- njem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot jenih javnih površinah. so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in (5) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij ter zača- podobno. sno hrambo posameznih frakcij do rednega prevzema ali do (6) Gradnja sistemov za proizvodnjo elektrike z izrabo sončne prepustitve v ponovno uporabo, predelavo in odstranjevanje energije, je dopustna na obstoječih objektih in k tem objek- izvaja izvajalec javne službe v zbirnem centru. Zbirni center tom pripadajočih funkcionalnih površinah, pod pogojem, da je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov in omejenemu postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi zbiranju gradbenih odpadkov ter nevarnih odpadkov v skla- režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje du s predpisi za to področje. Občina bo zbirni center uredila varovanih območij narave. Izven območij energetske infra- samostojno ali v skladu s predpisi skupaj s sosednjimi obči- strukture je dopustno objekte in naprave za proizvodnjo elek- nami. trične energije z izrabo sončne energije, umeščati na površino (6) Pri umeščanju ureditev za zbiranje odpadkov v prostor je po- gradbene parcele, ki ne sme presegati skupne površine objek- trebno upoštevati namembnost stičnih območij in površin. ta ali skupine objektov, ob katere se umeščajo, če to dopušča- (7) Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov je predvideno na jo varstveni režimi v prostoru. posebnih deponijah. V primeru naravnih ali drugih nesreč je (7) Javne površine z obstoječo ali načrtovano javno razsvetlja- dopustno odlaganje na površinah, opredeljenih v občinskem vo, morajo pri načrtovanju in gradnji razsvetljave upoštevati načrtu reševanja in zaščite. funkcijo in pomen posamezne površine in funkcijo okoliških (8) Na namenski rabi kmetijskih zemljišč so dopustni objekti iz objektov v skladu s predpisi o preprečevanju svetlobnega PRILOGE 1, 2 ter drugi objekti in posegi iz 86. člena tega onesnaženja. odloka. (8) Pri načrtovanju objektov za izrabo obnovljivih virov energije (fotovoltaika, biomasa, vodna energija, vetrna energija, geo- termalna energija) in pri načrtovanju drugih objektov, ki bodo imeli pomemben vpliv na kakovostno dojemanje prostora in 55. člen kakovost okolja, je potrebno upoštevati ekonomsko učinko- (urejanje elektroenergetskega omrežja) vitost izbranega sistema ter njegovo prostorsko, okoljsko in (1) Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter družbeno sprejemljivost. območjih varovane naselbinske in krajinske dediščine mora (9) Pri vseh novogradnjah objektov za daljinsko ogrevanje in biti v zemeljski (kabelski) izvedbi. Odstopanja od predhodno pri obstoječih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje je potreb- zahtevane zemeljske izvedbe so dopustna, kadar podzemna no preveriti možnost soproizvodnje energije z odvajanjem v izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi omrežje. režimi v prostoru ali z varstvenimi usmeritvami za ohranjanje (10) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna po- varovanih območij narave. Kablovode je dopustno prosto po- vršina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih lagati v zemljo, na zahtevo upravljavca pa jih je na določenih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in je načrtovana odsekih potrebno zaščiti s predpisanimi cevmi. Kablovodi, zamenjava sistema oskrbe z energijo, je potrebno izdelati štu- ki potekajo pod voznimi površinami, morajo biti zaščiteni v dijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energi- obbetoniranih ceveh. V urbanih naseljih so kablovodi elek- jo, pri kateri je potrebno upoštevati tehnično, funkcionalno, troenergetskega omrežja združeni s koridorji telekomunika- okoljsko in ekonomsko izvedljivost alternativnih sistemov za cijskih omrežij razen, kadar je združevanje izvedljivo. oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi so opredeljeni: (2) Izven območja naselja ter izven območij varovane naselbin- 1. decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov ener- ske in krajinske dediščine je gradnja elektroenergetskega gije, omrežja dopustna tudi v nadzemni izvedbi. 2. soproizvodnja, (3) Elektroenergetsko omrežje v nadzemni izvedbi ne sme po- 3. daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, tekati v območjih pogledov z javnih površin na naravne in 4. toplotne črpalke. ustvarjene prostorske dominante. Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z ener- (4) Elektroenergetsko omrežje je potrebno načrtovati in graditi gijo je obvezna sestavina projektne dokumentacije za pridobitev tako, da: gradbenega dovoljenja 1. v ne omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru, (11) Vodne zajezitve, ki so namenjene proizvodnji električ- 2. so izpolnjene zahteve o dopustnih vrednostih elektroma- ne energije, je potrebno načrtovati tako, da v čim večji meri gnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi. služijo tudi drugim namenom, zlasti varstvu pred poplavami, (5) Nove transformatorske postaje je dopustno graditi kot samo- namakanju kmetijskih zemljišč, turizmu in rekreaciji. stojne objekte ali v sklopu drugih objektov ali v neposredni (12) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati bližini drugih objektov. Na območjih centralnih dejavnosti, veljavne predpise s področja elektroenergetike. večstanovanjske pozidave in na območjih proizvodnih dejav- (13) Za vsako novo priključitev oziroma povečanje priključne nosti je dopustno transformatorske postaje umeščati v večje moči si morajo investitorji pridobiti soglasje za priključitev in objekte, ki niso namenjeni bivanju. Pri umeščanju transfor- izpolniti z njim predpisane pogoje. matorskih postaj je potrebno upoštevati zahteve predpisov o (14) Za potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, mejnih vrednostih električnega in magnetnega sevanja. Zago- delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potreb- MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

na večja priključna moč, je potrebno izvesti raziskavo o mo- (6) Pri umeščanju objektov mobilne brezžične telefonije je po- žnostih napajanja z električno energijo. trebno upoštevati celovito in kvalitetno pokrivanje posa- (15) Za vsako graditev objektov v koridorjih obstoječih in meznih območij s komunikacijsko dostopnostjo, tehnične predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno od upravljav- predpise, ki veljajo za naprave mobilne telefonije in možnost ca objektov in naprav pridobiti projektne pogoje in soglasje k uvajanja tehnološkega razvoja TK tehnologij kot razvojnega projektnim rešitvam. potenciala lokalne skupnosti. (16) Na namenski rabi kmetijskih zemljišč so dopustni objekti (7) V območjih, kjer je načrtovano opremljanje s TK omrež- iz PRILOGE 1, 2 ter drugi objekti in posegi iz 86. člena tega jem, je potrebno izvesti projekt TK priključkov posameznih odloka. objektov na TK omrežje. (8) Investitor mora za objekte, kjer bo izveden TK priključek, na- črtovati vgradnjo dovodne TK omarice in zagotoviti ustrezni 56. člen cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omari- (gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja) ce mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Do- (1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih pove- vodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, do katerega zav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v je mogoč dostop 24 ur. Notranjo TK inštalacijo je potrebno kabelski kanalizaciji. Izven naselij je dopustna tudi gradnja izvesti s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je iz- nadzemnih vodov. vedba notranje TK inštalacije, ki poteka od zunanje dovodne (2) Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih pove- TK omarice po ustrezni cevni povezavi (upoštevane morajo zav radiotelevizijskih (RTV) oddajnikov in drugih oddajni- biti minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) do notranje TK kov komunikacijskega omrežja je dopustna na način, ki ne omarice (minimalnih dimenzij 350 x 400 x 120). V notranji prekinja teh povezav TK omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtič- (3) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne brez- nica 220 V) in prezračevanje. žične telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja (9) Pri urejanju površin, namenjenih zazidavi in pri pripravi pro- elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter jektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je naslednje usmeritve in pogoje: potrebno do posameznih stavb načrtovati TK kabelsko kana- 1. objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno ume- lizacijo naslednjih dimenzij: ščati na območja in v objekte, namenjene trgovski, indu- 1. po glavnih in stranskih prometnicah v naselju vsaj dve strijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti, cevi premera 110 mm, s pripadajočimi kabelskimi jaški 2. dopustne objekte in naprave mobilne telefonije je dopu- dimenzije 1,2 m x 1,2 m x 1,2 m, stno postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da 2. do posameznih objektov ena cev, katere premer za po- je čim manj okrnjena njihova raba oziroma njihova proi- slovne stavbe mora biti 110 mm, za stanovanjske stavbe zvodna funkcija, s tem da so na namenski rabi kmetijskih pa 50 mm. zemljišč dopustni le objekti iz PRILOGE 1, 2 ter drugi (10) Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati mo- objekti in posegi iz 86. člena tega odloka, žnost priklopa vseh objektov v zazidavi. Prenosni medij se 3. Na območjih stanovanj in območjih centralnih dejavnosti, ob upoštevanju izvedljivosti in potreb investitorjev, določi za objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno ume- vsako zazidavo posebej. ščati na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih (11) Na namenski rabi kmetijskih zemljišč so dopustni objekti ustanov in na območja pokopališč, iz PRILOGE 1, 2 ter drugi objekti in posegi iz 86. člena tega 4. objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umešča- odloka. ti v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave, v primeru obstoja takšne izvedbe, 5. objekte in naprave mobilne telefonije je na varovalnih 57. člen območjih, dopustno graditi po predhodni pridobitvi ustre- (posegi v prostor v varovanih pasovih obstoječe in znega soglasja. predvidene GJI) (4) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obsto- (1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je do- ječega telekomunikacijskega (v nadaljevanju TK) omrežja in voljeno posegati pod pogoji upravljavca GJI oziroma v kate- predhodno pridobiti soglasje upravljavca komunikacijskega rih je pri pripravi tehnične dokumentacije pred poseganjem omrežja k projektnim rešitvam. v prostor potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k (5) Obstoječe TK omrežje je potrebno pri poseganju v prostor projektu, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne ustrezno zaščititi, prestaviti ali razširiti na osnovi projektne določajo drugače, so: rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve 1. za glavne ceste 25 m, za regionalne ceste 15 m, za lokalne ali izvedbe TK omrežja, zakoličbe trase, zaščite in prestavi- ceste 8 m, za javne poti 5 m, državne kolesarske steze 5 tve TK omrežja ter nadzora, krije investitor posega v prostor. m, za občinske kolesarske steze 2 m, merjeno od zunanje- Prav tako bremenijo investitorja stroški odprave napak, ki bi ga roba cestnega sveta, nastale zaradi del, potrebnih zaradi posega v prostor. Inve- 2. za glavne železniške proge in regionalne železniške proge stitorja posega v prostor bremenijo tudi stroški zaradi izpada 100 m od progovnega pasu ter 50 m industrijskega tira, prometa, ki bi pri tem nastali. Vsa dela v zvezi z zaščito in merjeno od osi skrajnih tirov, prestavitvami v območje posega zajetih TK kablov, izvede 3. pri prenosnih nadzemnih večsistemskih elektroenerget- upravljavec komunikacijskega omrežja oziroma služba, ki skih daljnovodih napetosti 110 kV 30 m (15 m levo in zanj opravlja ta dela. 15 m desno od osi DV), pri podzemnih kabelskih sistemih MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

110 kV in 35 kV 6 m, 3m levo in 3 m desno od osi KBV) 1. oskrbo s pitno vodo-razen v primerih, ko zaradi fizičnih ter 15 m od zunanje ograje pri razdelilnih in transforma- ovir ni možna priključitev na javno vodovodno omrež- torskih postajah iz prenosnega v distribucijsko omrežje, je, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega 4. pri distribucijskih nadzemnih večsistemskih elektroener- omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih siste- getskih vodih napetosti od 1 do vključno 20 kV 10 m, pri mov za oskrbo s pitno vodo, kabliranih podzemnih distribucijskih elektroenergetskih 2. električno energijo ali drugi alternativni vir energije, ki vodih nazivne napetosti od 1 do 20 kV 1 m, merjeno od zagotavlja možnost uporabe sodobnih tehnologij v gospo- osi DV, pri nadzemnih vodih nazivne napetosti do vključ- dinjstvu, no 1 kV 1,5 m od osi NNV, pri transformatorskih postajah 3. odvajanje odpadnih voda: v primerih, ko ni možna pri- iz distribucijskega v nizkonapetostno omrežje 2 m od osi ključitev na javno kanalizacijsko omrežje, se lahko na kabelskega sistema oziroma od zunanje ograje srednje na- podlagi soglasja upravljavca javnega omrežja za odva- petostnih transformatorskih postaj, janje in čiščenje voda dopusti začasna ali trajna uporaba 5. posamezni vrsti gospodarske javne službe lokalnega po- lastnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna mena oziroma so v javni koristi (razen priključkov nanje), naprava ali nepretočna greznica), je varovalni pas 1,5 m, merjeno levo in desno od osi posa- 4. priključek na javno cestno omrežje. meznega voda. (4) Enaka opremljenost, kot je zahtevana v prejšnjem odstavku 6. pri vodooskrbnem omrežju, kjer je premer cevi dimenzije za stanovanjske stavbe, mora biti zagotovljena tudi pri gra- 400 mm in več, je varovalni pas 3 m, merjeno levo in de- dnji nestanovanjskih stavb, v katerih občasno ali stalno biva- sno od osi voda, jo ali delajo ljudje. 7. pri kanalizacijskem omrežju, kjer je premer cevi dimenzi- (5) Če nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven nase- je 1200 mm in več, je varovalni pas 5 m, merjeno levo in lja za normalno obratovanje v namenjeni dejavnosti ne potre- desno od načrtovane osi voda, buje oskrbe s pitno vodo ali električne energije ali odvajanja 8. pri vodih namenjenih telekomunikacijskim storitvam je odpadnih voda, takšne komunalne opreme ni potrebno zahte- varovalni pas 3 m, merjeno levo in desno od osi posame- vati v zagotavljanju minimalne komunalne opreme. znega voda, kar ne velja za posamezne priključke. (6) Na območjih, kjer ni izvedljiva priključitev na omrežja GJI, (2) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja se za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, v ka- ali vzdrževanja omrežja GJI. terih občasno ali stalno bivajo ali delajo ljudje, komunalno (3) Za vsak poseg v varovalni pas je potrebno pridobiti projektne opremljenost zagotavlja z lastno oskrbo (lastna oskrba s pi- pogoje in soglasje upravljavca GJI. tno vodo, lastna oskrba z električno ali drugo energijo, lastno (4) Na parkiriščih pod daljnovodi je prepovedano parkiranje vo- čiščenje odpadnih voda, zagotovljen mora biti priključek na zil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. javno cesto). Če je možna priključitev na katerega od omrežij (5) Obvezni najmanjši osni odmik podzemnih komunalnih vo- GJI, ki je v tretjem odstavku tega člena določeno kot mini- dov od debla drevesa je 2 m, v primeru manjših odmikov pa malna komunalna oprema, potem je za gradnjo stanovanjskih so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojni- in nestanovanjskih stavb, v katerih občasno ali stalno bivajo mi službami, ki upravljajo komunalne vode. ali se zadržujejo ljudje, priključitev na omrežje GJI obvezna. (6) Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom (7) Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodne- gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt, ga ali kanalizacijskega omrežja se vsi objekti, za katere je v varovalnem pasu, izdajajo upravljavci omrežij in objektov priključitev izvedljiva, morajo priključiti na javno vodovo- GJI. Gradnja oddajnikov v razdalji 2,0 km od nadzorno-me- dno oziroma kanalizacijsko omrežje, če je tako določeno s rilnega sprejemnika je dopustna le na podlagi soglasja pristoj- predpisom občine. nega organa za pošto in elektronske komunikacije Republike (8) Na namenski rabi kmetijskih zemljišč so dopustni objekti iz Slovenije. PRILOGE 1, 2 ter drugi objekti in posegi iz 86. člena tega (7) Odmike je potrebno upoštevati tudi v načrtovanih koridorjih odloka. GJI.

3.0.3 Varstvo kulturne dediščine 58. člen (minimalna komunalna oprema in priključevanje objektov na GJI) 59. člen (1) Gradnja objektov (razen objektov GJI in nekaterih nezahtev- (območja kulturne dediščine) nih oziroma enostavnih objektov) je dopustna na komunalno (1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih parcelah, dolo- varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine čenih k obstoječim objektom. (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so (2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavb- varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, nih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe komunalno opre- vplivna območja dediščine. mljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o gradi- (2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prika- tvi objektov ali tako določa posebni predpis. za stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občin- (3) Minimalna komunalna opremljenost za gradnjo stanovanjske skem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in stavbe mora zagotavljati: iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

(aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi 60. člen varstvenih območij dediščine). (območja kulturnih spomenikov) (3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni po- (1) Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o var- segi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni stvu kulturne dediščine in določb konkretnega akta o njegovi ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino razglasitvi. varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). (2) V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, (4) Na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali obmo- ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni čja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti ter materi- pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. alno substanco, ki so nosilci vrednot, na objektih in območjih (3) Za kompleksne posege oziroma posege v strukturne elemente kulturne dediščine ni dopustna: spomenika je potrebno izdelati konservatorski načrt, ki je del 1. gradnja novega objekta, vključno z dozidavo, nadzidavo projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s pred- ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz pisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturo varstve- objekta, nim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost 2. rekonstrukcija objekta. projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. (5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali obmo- čij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. (6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji 61. člen in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za (poseganje v območja registrirane kulturne dediščine) (1) Pri stavbni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranja- celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ti varovane vrednote, kot so: drugih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji 1. tlorisna in višinska zasnova (gabariti), glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji 2. gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, celostnega ohranjanja kulturne dediščine. 3. oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, obli- (7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati ka in nagib strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, pred poškodovanjem ali uničenjem tudi pred gradnjo – čez fasadni detajli), objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati 4. funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajo- gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene po- čega zunanjega prostora, trebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, 5. komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se 6. pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavlje- izkoriščati za deponije viškov materialov. nih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), (8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo 7. celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni okolici značilnostim stavbne dediščine) režimi konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. 8. varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funk- V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, cionalno celovitost varovane stavbne dediščine v širšem ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni prostoru brez motečih prvin pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. 9. zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. (9) Za varstvena območja kulturne dediščine veljajo prostorski (2) V stavbno dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi, izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezen- določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja tacije objekta v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in so- določb, tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za var- glasjem ter določili konservatorskega projekta za določeno stvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogo- dediščino. ji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstve- (3) Pri memorialni registrirani kulturni dediščini velja dodatni nih območij dediščine. pravni režim, ki predpisuje ohranjanje naslednjih značilnosti varovane vrednote: (10) Za registrirano kulturno dediščino ki ni kulturni spomenik 1. avtentičnost lokacije, in ni varstveno območje dediščine velja, da posegi v prostor 2. materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali dru- ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vre- gih nepremičnin, dnote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, 3. vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter ve- ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. V primeru neskladja dute. določb, tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za regi- (4) V memorialno dediščino je dopustno posegati z raziskoval- strirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni po- nimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v goji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturno var- veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opre- stvenimi pogoji in soglasjem. deljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so (5) Pri naselbinski registrirani kulturni dediščini je potrebno va- navedeni v nadaljevanju tega odloka. rovati vrednote, kot so: (11) Za posege v kulturni spomenik, posege v varstvena obmo- 1. naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, čja dediščine ter za posege v registrirano nepremično dedišči- razporeditev odprtih prostorov naselja), no in njihova vplivna območja je potrebno pridobiti kulturo 2. odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavba- varstvene pogoje in kulturo varstveno soglasje. mi in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene lini- ne režime upoštevati vsi dejavniki, ki izvajajo dejavnosti v je, značilne funkcionalne celote), prostoru, vključno s kmetijstvom, gozdarstvom, poselitvijo, 3. prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja infrastrukturo itd., v okviru celovitega varstva kulturne kraji- (drevesa, vodotoki itd.), ne. 4. prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na re- (11) Pri drugi registrirani kulturni dediščini je potrebno varo- liefne značilnosti, poti itd.), vati varovane vrednote, kot so: 5. naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, 1. materialna substanca, ki je še ohranjena, 6. podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike 2. lokacija in prostorska pojavnost, strešin, kritina), 3. vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. 7. odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), 8. stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), 62. člen 9. oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, (poseganje v območja registriranih arheoloških najdišč) 10. zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. (1) Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dopustno po- (6) V naselbinsko dediščino je dopustno posegati z vzdrževalni- segati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke mi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše pre- ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plast- zentacije objekta v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in mi, strukturnimi in premičnimi najdbami se varujejo pred po- soglasjem. V primeru, da je v območju naselbinske dediščine segi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline potrebno izboljšati funkcionalne, tehnične, prostorsko obli- ali spremenili vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano kovalske, bivalne, gospodarske, socialne kulturne in ekolo- je: ške razmere, je potrebno pristopiti k celoviti prenovi in za 1. odkopavati in zasipavati (izravnavati) teren, globoko ora- območje izdelati OPPN, katerega obvezni sestavni del je kon- ti, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne servatorski načrt za prenovo. (7) Pri vrtnoarhitekturni registrirani kulturni dediščini je potreb- vlake, no ohranjati varovane vrednote, kot so: 2. poglabljati dna vodotokov in jezer, 1. kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze), 3. ribariti z globinsko vlečno mrežo in sidrati, 2. kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, 4. gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine, skulpture), 5. postavljati in graditi trajne in začasne objekte, vključno z 3. naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegeta- nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam cija, voda, relief itd.), ali drugih oznak razen, ko so ti nujni za učinkovito ohra- 4. funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino ozi- njanje in prezentacijo arheološkega najdišča. roma stavbami in površinami, ki so pomembne za delova- (2) Izjemoma so dopustni posegi v posamezna najdišča, ki so nje celote, hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih 5. podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoli- delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: škim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značil- 1. če ni možno najti drugih rešitev, ne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), 2. če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arhe- 6. oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, oloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.), za gradnjo. 7. ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drev- (3) V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je potrebno pred- ja, 8. rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potreb- hodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve ne za razvoj in obstoj rastlin, vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru 9. vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska poveza- postopka priprave izvedbenega akta. nost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote. (8) V vrtno arhitekturno dediščino je dopustno posegati z vzdr- 63. člen ževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše (vplivna območja kulturne dediščine) prezentacije objekta v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in (1) V vplivnem območju kulturnega spomenika je potrebno upo- soglasjem. števati pravni režim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt (9) V območjih kulturne krajine je potrebno ohranjati varovane o razglasitvi kulturnega spomenika. vrednote, kot so: (2) V vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine je po- 1. krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (na- trebno upoštevati naslednji pravni režim varstva: ravne in kulturne prvine), 2. odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij, 1. ohranjati je potrebno prostorsko integriteto,(celotnost, ne- 3. sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna okrnjenost), pričevalnost in dominantnost dediščine, raba zemljišč), 2. prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti ne- 4. tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, gativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno sub- 5. odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo stanco kulturne dediščine. in stavbno oziroma naselbinsko dediščino. (3) Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno upo- (10) Pri varovanju dediščine kulturne krajine morajo varstve- rabo kulturne dediščine. MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

64. člen 3. projekte skupnega ogrevanja z možnostjo soproizvodnje (vojna grobišča) električne energije v naselju Podvelka in drugih naseljih, (1) Kot posebna območja varovanja so sestavni del OPN Podvel- kjer so večji uporabniki energije, ka tudi vojna grobišča in prikrita vojna grobišča, ki so prika- 4. povečanje izrabe lokalnih obnovljivih virov (biomasa, ve- zana v tekstualnem in grafičnem delu Prikaz stanja prostora trna energija, vodni potencial, sončna energija, bioplin) kot obvezne priloge k OPN (Karta III. Prikaz stanja prostora, skladno z namensko rabo prostora. 4. 2. Območja varstva voda in vojnih grobišč, varovalni vo- (3) Pri novogradnji in prenovi je potrebno zagotoviti energetsko dotoki, varovalni gozd in območje erozije) in varovana po učinkovitost objekta. Objekti morajo skladno z veljavnimi predpisih s področja varovanja vojnih grobišč. predpisi izpolnjevati tehnične zahteve predpisanega energet- (2) V območju vojnih grobišč je po teh predpisih prepovedano: skega standarda na področju toplotne zaščite, ogrevanja, kli- 1. spreminjati zunanji videz grobišč, matizacije, priprave tople vode in razsvetljave ter ostale po- 2. poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne ele- goje predpisov, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah mente, in zmanjšuje negativne vplive na okolje (onesnaženost zraka, 3. izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spošto- ogrevanje okolice, druge emisije). vanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. 67. člen (varovanje zraka) 3.0.4 Ohranjanje narave (1) Pri gradnji objektov, rekonstrukciji in spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne 65. člen bodo prekoračene dovoljene vrednosti emisij. (ohranjanje narave) (2) Pri posameznih obstoječih virih, ki bi lahko povzročili obča- (1) Za posege v območja ohranjanja narave, ki so razglašena z sno prekomernega onesnaženja zraka, mora lastnik ali upra- odloki ali določena s posebnimi predpisi s področja ohranja- vljalec obstoječega vira izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo, nja narave in se varujejo v skladu z določbami teh predpisov, ki preprečuje prekomerno onesnaženje zraka. je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za (3) Objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaženja zraka, je do- varovanje narave. pustno umeščati le v območja namenjena proizvodnim dejav- (2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, nostim (IG, IP, IK). izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavaro- (4) Za zmanjšanje vpliva prometa na onesnaženost zraka je po- vanih območij, ekološko pomembnih območij in posebnih trebno vsa večja ciljna središča prometa, kot so večja proi- varstvenih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, zvodna in storitvena območja in ostala prometno obremenje- navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice na območja ter vsa večja stanovanjska območja medsebojno za Občinski prostorski načrt Občine Podvelka, ki jih je izde- povezavo z javnim potniškim prometom. lal Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, v aprilu 2010 ter splošne naravovarstvene smernice za urejanje prostora pripravljene v letu 2013. (3) Na namenskih rabah, ki niso stavbna zemljišča, v območjih 68. člen ohranjanja narave je izmed cest dopustno umeščati le neka- (varstvo voda) tegorizirane in gozdne ceste. Umeščanje novih helioportov, (1) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarno- mostov, viaduktov, predorov, podhodov, pregrad, jezov, do- sti še niso bili določeni in je določeno na podlagi opozorilne vodnih in odvodnih kanalov, namakalnih in osuševalnih sis- karte poplav oz. drugih podatkov, so dopustne: temov ter nove razpršene gradnje v območjih Natura 2000 ni 1. samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih dopustno. objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov ter spremembe namembnosti, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda, kar je potrebno dokazati v hidrološko hidravlični analizi 3.0.5 Varstvo okolja in naravnih dobrin ter varovanje načrtovanega posega in pridobiti soglasje, ki ga izda pri- zdravja stojni organ za upravljanje in varstvo voda, 2. prikaz poplavnih območij je sestavni del prikaza stanja prostora, 66. člen 3. ne glede na določbe prejšnjega odstavka so na poplav- (trajnostna raba virov energije) nem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki (1) Pri poseganju v prostor je potrebno zagotavljati vzdržno (traj- so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, nostno) rabo naravnih virov in rabo energije v skladu z lokal- ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, nim energetskim konceptom Občine Podvelka. pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. (2) Kot prioritete pri poseganju v prostor je potrebno izvajati: (2) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno na- 1. ukrepe učinkovite rabe energije z energetsko varčno gra- črtovati le nujno število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer dnjo, trasa poteka vzporedno z vodotokom je potrebno načrtova- 2. energetsko sanacijo objektov in omrežij pri porabi energi- ti potek trase tako, da le-ta ne posega na priobalno zemlji- je v vseh sektorjih porabe energije, šče vodotoka. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabil- plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter nost brežin vodotokov. obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih je dopustno (3) Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo izvajati gnojenje in uporabo sredstev za varstvo rastlin v skla- biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposob- du s predpisi. nost struge vodotoka. (13) Pri načrtovanju v območju vodnih zemljišč je potrebno (4) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih zajetij pitne vode je upoštevati obstoječo in načrtovano izrabo voda ter varstvena potrebno pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri po- območja po predpisih o vodah. segih na vodovarstvena območja je potrebno upoštevati pred- (14) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na ob- pise, ki se nanašajo na ta območja. močju vodnih zemljišč je potrebno upoštevati naslednje po- (5) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaže- goje: njem in posegi v prostor, ki niso v skladu s predpisi o varova- 1. prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, nju vodnih virov na vodovarstvenem območju. je potrebno umeščati izven območij, kjer je voda stalno (6) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo je potrebno va- ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se rovati vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivo- dostopnost, sti podzemnih voda in vodnih virov je dopustno umeščati de- 2. z ureditvami ni dopustno povzročiti poslabšanja stanja javnosti na območja najmanjše ranljivosti s takšnimi tehno- voda in vodnega režima, loškimi prilagoditvami, ki zagotavljajo ohranjanje kakovosti 3. retenzijske sposobnosti območij je potrebno ohranjati in in količine podzemnih voda. Poselitev je dopustno načrtovati zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno 4. ko je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega reten- oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Na vododeficitarna območja zijskih površin ali vodnega režima dopustno ob ustrezni je dopustno umeščati le dejavnosti, ki v delovnem procesu ne nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, potrebujejo velikih količin vode ali pa je umestitev dejavnosti ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in sta- z večjo porabo vode na to območje upravičena iz okoljskih, nje voda, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov. 5. premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem (7) Med rekreacijska območja na vodah je dopustno uvrstiti ob- zemljišču je potrebno načrtovati tako, da je zagotovljena močja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja mor- poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in foloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v na- vodni režim, sprotju z drugimi kvalitetami krajine. 6. za vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vpli- (8) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali pod- val na vodni režim ali stanje voda, je potrebno, v skladu z talnice za namakanje, sta dopustni pod pogoji pristojne služ- veljavnimi predpisi o vodah, pridobiti vodno soglasje, ki be za upravljanje in varstvo voda. ga izda pristojni organ. (9) Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati varovalni pas (15) Vodno soglasje je potrebno pridobiti za poseg, ki je: priobalnih zemljišč, ki je pri vodotokih 1. reda (Drava), v na- 1. na vodnem ali priobalnem zemljišču, seljih širok 15 m od meje vodnega zemljišča, izven naselij pa 2. potreben za izvajanje javnih služb po predpisih o vodah, 40 m od meje vodnega zemljišča ter 5 m od meje vodnega 3. potreben za izvajanje vodne pravice, zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki). Poseganje 4. na varstvenih in ogroženih območjih, v prostor na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno, 5. zaradi odvajanja odpadnih voda, dopustne so izjeme v skladu s predpisi s področja upravljanja 6. na območju, kjer lahko pride do vpliva na podzemne voda. vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v (10) Na vodotokih 1. reda zunaj območij naselja je v 15 m pasu vodonosnik, od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega ze- 7. ni gradnja kot so hidromelioracije in druge kmetijske ope- mljišča dopustna gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih racije, gozdarska dela, rudarska dela ali drug poseg, zara- objektov na podlagi vodnega soglasja, če ni s predpisom, iz- di katerega lahko pride do vpliva na vodni režim. danim na podlagi Zakona o vodah, določeno drugače. (16) V primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namemb- (11) Na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vo- nosti, za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po dnem ali priobalnem zemljišču je dopustna rekonstrukcija, predpisih, ki urejajo graditev objektov, in vodno soglasje na sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja pod pogo- podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora investitor pred jem, da: začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega do- 1. s tem ne bo povečana poplavna ali erozijska nevarnost ali voljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa ogroženost, vodno soglasje. 2. s tem ne bo poslabšano stanje vod, (17) V primerih, ko gre za posege v prostor, za katere ni potreb- 3. je omogočeno izvajanje javnih služb, no pridobiti gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo 4. s tem ne bo ovirana obstoječa raba vode, graditev objektov, je pa potrebno pridobiti vodno soglasje na 5. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami. podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora pravna ali fizična 6. z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo ni zmanjšana od- oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom daljenost do meje vodnega zemljišča. izvajanja posega pridobiti pogoje, ki se nanašajo na varstvo (12) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane de- voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih javnosti in posegi v prostor, ki bi ogrožali stabilnost vodnih in obvodnih ekosistemov ter obstoječe vodne pravice dru- in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim gih oseb in jih upoštevati in izpolniti načrtovanju in izvedbi MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

posegov. Če to zahtevajo veljavni predpisi o vodah, je vodno storskih ureditev in dejavnosti, ki bi pospešile to delovanje. soglasje potrebno pridobiti tudi za druge posege v prostor. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, je po- (18) Če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju, je potreb- trebno prepustiti naravni dinamiki. no upoštevati veljavne varstvene predpise o vodovarstvenem (24) Za odvzem vode je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja območju, pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega do- ali pravice po veljavnih predpisih o vodah. Za izvedbo dopu- voljenja za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in stnih posegov na vodnem ali priobalnem zemljišču v upra- pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo nezahtev- vljanju pristojnega organa R Slovenije je potrebna predhodna nih in enostavnih objektov pa je potrebno dosledno upošte- pridobitev služnostne ali stavbne pravice. vati predpise, ki urejajo gradnjo na vodovarstvenih območjih (25) Vodno infrastrukturo je dopustno uporabljati tudi za druge in jih je dopustno izvesti samo na podlagi vodnega soglasja namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejav- in predpisane dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev vo- nosti, zaradi katere je bila zgrajena ali v nasprotju z drugimi dnega soglasja. določili tega odloka, za uporabo vodne infrastrukture za dru- (19) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in ge namene je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv za upravljanje z vodami. na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplav- (26) V primeru gradnje oziroma poseganja v bližino obstoje- no ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni var- čih objektov merske mreže za spremljanje stanja in kakovosti stvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohraniti je potrebno podzemnih voda je potrebno upoštevati naslednje določbe: obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa morajo biti 1. prepovedana je kakršnakoli gradnja v polmeru 5 m od načrtovane tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Na objekta merske mreže, vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. 2. preprečiti je potrebno vplive na gladino in kakovost pod- (20) Na erozijskem območju je prepovedano poseganje v pro- zemnih voda, stor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudourni- 3. v bližini merskega objekta ni dopustno spreminjati infil- kov kot je: tracijskih lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem beton- 1. ogoljevanje površin, skih plošč ali drugim poseganjem v prostor, 2. krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje 4. odvodnjavanje v bližini posameznega objekta merske zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali mreže je potrebno urediti tako, da so izključeni vplivi po- kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodlji- vršinskih vod (zatekanje), vimi vplivi erozije, 5. zagotovljen mora biti neoviran dostop do objektov mer- 3. zasipavanje izvirov, ske mreže. 4. nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po (27) Na namenski rabi kmetijskih zemljišč so dopustni objekti erozivnih ali plazljivih zemljiščih, iz PRILOGE 1, 2 ter drugi objekti in posegi iz 86. člena tega 5. omejevanje pretoka hudourniških voda, odloka. 6. pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnove- snih razmer, 7. odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, 69. člen 8. zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, (varstvo tal ter kmetijskih zemljišč) 9. vlačenje lesa. (1) Pri gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal od- 10. odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagota- straniti in ga deponirati ločeno od ostalih nerodovitnih slojev vljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, tal ter ga uporabiti za izboljšanje kmetijskih zemljišč ali za (21) Na plazljivem območju so prepovedani posegi v zemlji- urejanje okolice objektov in zelenih površin. šče, zaradi katerih bi se sproščalo gibanje hribin ali drugače (2) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izbolj- ogrozila stabilnost zemljišča kot je: šanja pogojev obdelave, je na območjih kmetijskih zemljišč 1. zadrževanje voda (s terasasto ureditvijo) in drugi posegi, dopustno izvajati agrarne operacije (melioracije; v sklopu ki bi povečali zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode melioracij manjša osuševanja, namakanja in agromelioracije, ter s tem pospešili plazenje zemljišč, ki spreminjajo prostor – to so zlasti krčitve in izravnave ter 2. izvajanje zemeljskih del, ki bi dodatno obremenjevala izboljšanje dostopov na kmetijska zemljišča). Agrarne ope- zemljišče ali razbremenjevala podnožje zemljišča, kot so racije morajo biti izvedene v skladu s pogoji pristojnih no- krčenje in večja obnova gozdnih sestojev in grmovne ve- silcev urejanja prostora in na okolju prijazen način. Za potre- getacije, kar bi pospešilo plazenje zemljišč. be namakanja kmetijskih zemljišč je na območju kmetijskih (22) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne zemljišč dopustna ureditev manjših vodnih zadrževalnikov v rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je potrebno prido- skladu s predpisi o vodah. biti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali konce- (3) Na namenski rabi kmetijskih zemljišč so dopustni objekti iz sije, v skladu z določbami veljavnih predpisov o vodah. PRILOGE 1, 2 ter drugi objekti in posegi iz 86. člena tega (23) Dopustno je izkoriščanje vod za oskrbne, gospodarske in odloka. turistično-rekreacijske namene, pri izkoriščanju pa je potrebno zagotavljati varstvo voda v smislu trajne ohranitve kemij- skega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega po- 70. člen mena. Pri načrtovanju izkoriščanja vod je potrebno naravne (varstvo gozdov) procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, (1) V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje po- upoštevati kot obvezno omejitev v prostoru. Na poplavnih, udarjeno ekološko funkcijo, so dopustni posegi le v prime- erozijskih in plazovitih območjih ni dopustno načrtovati pro- rih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

1. poudarjeno stopnjo socialnih funkcij pa v primerih, ko gre možnosti širjenja škodljivcev in bolezni – drevesne vrste, za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, s poudarjeno socialno kjer obstaja nevarnost širjenja, so: smreka, kostanj, brest, funkcijo skladno rabo gozda in gozdnega prostora. 3. ohranjati je potrebno plodonosne drevesne in grmovne vr- (2) V prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte liste, nijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri 4. ohranjati je potrebno gozdne ostanke ob vodotokih, ker izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in vplivajo na zaščito bregov pred erozijo, obvodni vegetaciji. 5. pri poseku je potrebno očistiti struge vodotokov, (3) Pri gradnji prometnic zavarovanih z ograjami je potrebno za- 6. s skupinskim ali posamičnim gospodarjenjem v gozdne gotoviti prehode za divjad na mestih, kjer potekajo stečine in ostanke ob vodotokih je potrebno zagotavljati naravno pe- naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov strost, ugotovi in skupaj s projektantom določi pristojni strokovni 7. skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegeta- organ za lovstvo v sodelovanju s strokovnimi službami za cijo in obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na varstvo narave in lovskimi organizacijami. golo, je potrebno takoj oziroma še v letu krčitve sanirati (4) Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi na način, da se osnuje nova zarast. posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do so- (16) Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetij- sednjih zemljišč pod enakimi pogoji, kot so veljali pred pose- ske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih in gom. drugi predpisi. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene (5) Posegi v gozdni prostor morajo biti izvedeni tako, da je pov- se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo zročena minimalna škoda na gozdnem rastju in gozdnih tleh. prostorski izvedbeni pogoji, ki urejajo kmetijska zemljišča v (6) Pri poseganju v gozd je ostanke posekane gozdne vegetacije tem odloku. (štori, veje) ter odvečni odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, prepovedano odlagati v gozdu, dopustno ga je vkopati v zasip ali odložiti na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala. 71. člen (7) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, (varstvo pred hrupom) nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na (1) Varstvo pred hrupom je potrebno izvajati na podlagi obču- gozdnih tleh ter na gozdnih poteh in začasnih gradbenih po- tljivosti posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše vršinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so vzpostaviti v prvotno stanje. določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev (8) Krčitev gozda na gradbeni parceli, ki posega v dejansko rabo hrupa v okolju. gozda, je dopusten šele po pridobitvi dovoljenja za poseg v (2) V EUP naselij in drugih, za občino pomembnih območij po- prostor (gradbeno dovoljenje) in po predhodni označitvi dre- selitve, navedenih v predhodnih določbah tega odloka, je v ves za krčitev ter evidentiranju poseka, ki ga opravi pristojni skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju organ za urejanje gozdov oziroma za gospodarjenje z gozdo- določena naslednja stopnja varstva pred hrupom: vi. 1. v območjih stanovanjskih površin (SS) in v posebnih ob- (9) Pri poseku in spravilu lesa je potrebno upoštevati veljavne močjih, ki so namenjena površinam za turizem (BT), ter v predpise s tega področja. neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč: II. (10) Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini, je po- stopnja varstva pred hrupom, trebno obseg gozdnih površin ohraniti v največji možni meri 2. v območjih podeželskih naselij (SK), območjih centralnih ter jih zajeti v zeleni sistem naselij s primernimi oblikami re- dejavnosti (C, CU, CD), območjih športnih centrov (BC) kreacijske rabe. in na zelenih površinah (ZS, ZK, ZP, ZD): III. stopnja var- (11) Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v stva pred hrupom, primerih, ki so določeni s predpisi o gozdovih. 3. v območjih proizvodnih dejavnosti (IP, IG, IK) ter na po- 12) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, vršinah drugih območij posebnih dejavnosti (BD), name- razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. njenih nakupovalnim središčem, sejmiščem, zabaviščnim (13) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor je parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim potrebno načrtovati tako, da bodo ohranjene značilne naravne dejavnostim (BD), (avtodromi, vrtiljaki, športna streli- prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilno- šča): IV. stopnja varstva pred hrupom. sti, vidnost naselij in značilne vedute v največji možni meri. (3) V območjih podrobnejše namenske rabe prostora, namenje- (14) Pri izbiranju najprimernejšega predloga izmed razpolo- nih prometni infrastrukturi (PC, PŽ, PO), komunikacijski žljivih, je potrebno pri vseh posegih v gozdove poleg zgoraj infrastrukturi (T), energetski infrastrukturi (E) in okoljski navedenih kriterijev upoštevati tudi kriterij najmanjše izgube infrastrukturi (O), je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih rastiščnega in sestojnega potenciala ter kriterij najmanjše pri- kazalcev hrupa v okolju določena IV. stopnja varstva pred zadetosti ekoloških in socialnih funkcij. hrupom. (15) Pri gospodarjenju z gozdom je potrebno upoštevati: (4) Na območju krajine je v skladu s predpisi o mejnih vredno- 1. sečnja drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti je dopu- stih kazalcev hrupa v okolju določena naslednja stopnja var- stno izvajati izključno v času izven gnezdenja ptic, to je stva pred hrupom: od konca septembra do konca meseca februarja naslednje- 1. na vseh površinah v mirnih območjih na prostem, ki po- ga leta, trebujejo povečano stopnjo varstva pred hrupom (varo- 2. suha drevesa in drevesna dupla je potrebno ohranjati pov- valni gozdovi, naravni rezervati), je določena I. stopnja sod tam, kjer s puščanjem oslabelih dreves ne povečamo varstva pred hrupom, MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

2. V območjih razpršene poselitve A in na območju zelenih 3. pri obstoječih objektih, zgrajenih pred uveljavitvijo pred- površin (ZS, ZK, ZP, ZD) je določena III: stopnja varstva pisov o zahtevanem odmiku od virov sevanja oziroma pred hrupom, prenosa in distribucije električne energije, je priporočljiva 3. na območjih voda (VC), razen površin vodne infrastruk- sprememba namembnosti v objekte za dopustne dejavno- ture in površin voda, zajetih v mirna območja na prostem, sti, širitev navedenih objektov za bivanje in vzdrževanje je določena III. stopnja varstva pred hrupom, ljudi bližje viru sevanja ni dopustna, 4. na območjih kmetijskih zemljišč (K1, K2), razen kme- 4. dopustne so le industrijske ali obrtne in druge podob- tijskih zemljišč, zajetih v mirna območja na prostem, je ne proizvodne dejavnosti ter transportni, skladiščni ipd. določena IV. stopnja varstva pred hrupom, objekti in dejavnosti, katerih postavitev ne vpliva na 5. na območjih gozdnih zemljišč (G), to je na površinah goz- zdravje ljudi in ne ogroža okolja. da in na površinah za dejavnosti z gozdarskega področja (3) Za območja stanovanj (S, SS, SK), območja centralnih dejav- razen gozdov, zajetih v mirna območja na prostem, je do- nosti (C, CU, CD), območja intenzivne kmetijske proizvo- ločena IV. stopnja varstva pred hrupom. dnje (IK), območja zelenih površin (ZS, ZD, ZP, ZK) in po- (5) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo vršine odprtega prostora s kmetijsko dejavnostjo, v katerih se zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti dovoljenje hkrati pojavlja razpršena poselitev (A), je dopustna I. stopnja pristojnega organa. varstva pred sevanjem, ki potrebuje povečano varstvo pred (6) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstruk- sevanjem. cijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih (4) Za območja proizvodnih dejavnosti (IP, IG), območja prome- javnih cest je potrebno vse posege načrtovati tako, da ne bo tnih površin (PC, PŽ; tudi za območja javnih cestnih in žele- potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi pro- zniških površin v I. območju stopnje varstva pred sevanjem), meta na cesti. območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske (7) Nove gradnje, rekonstrukcije objektov ali spremenjena na- infrastrukture (O), območja kmetijskih zemljišč (K1, K2), membnost v obstoječih objektih ne smejo povzročiti preko- območja gozdnih zemljišč (G) in območja voda (VC) je do- merne obremenitve s hrupom. pustna II. stopnja varstva pred sevanjem, v kateri so dopustni (8) Dejavnosti, ki bi presegale 50 dB, ni dopustno umeščati v posegi v okolje, ki so po stopnji sevanja bolj moteči. bližino razmnoževalnih habitatov vrst, katerih populacije bi (5) V območjih, v katerih mora biti zagotovljena I. stopnja var- bila lahko ob tem ogrožene. stva pred elektromagnetnim sevanjem, morajo biti na nivoju (9) Če je vir mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa cesta, tal naslednji odmiki posegov od obstoječih in načrtovanih vi- železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora iz- rov elektromagnetnega sevanja (v odvisnosti od oblike dalj- vajalec gospodarske javne službe, ki upravlja to infrastruktu- novoda in razdelilnih postaj): ro, zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa 1. daljnovod napetosti 400 kV: od 42 do 46 m, v okolje, skladno z operativnimi programi varstva pred hru- 2. daljnovod napetosti 220 kV: od 18 do 24 m, pom. 3. daljnovod napetosti 110 kV: od 11 do 14 m, (10) Pri gradnji cest in rekonstrukciji cest v območjih s prese- ženimi mejnimi vrednostmi zaradi hrupa je treba pri izvedbi 4. enak odmik v odvisnosti od vstopne napetosti je potrebno uporabiti materiale, ki omogočajo zmanjšanje hrupa zaradi upoštevati tudi pri razdelilnih transformatorskih postajah prometa (tihi asfalt ipd.). iz prenosnega v distribucijsko omrežje, 5. pri omrežjih in objektih nižjih napetosti odmik za zagotavljanje I. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni potreben. 72. člen (6) Za vse objekte z II. stopnjo varstva pred sevanjem (novogra- (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) dnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjenih za stal- (1) Nov poseg v prostor, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ali no oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir ele- posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma ktromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmernih obre- predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo poobla- menitev okolja, ki določenih s predpisi o elektromagnetnem ščene organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti sevanju v naravnem in življenjskem okolju. veličin elektromagnetnega sevanja. (2) Za nove posege v prostor, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere je mogoče nedvoumno zaključiti, da pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja na izbrani lokaciji ne bodo presegale s 73. člen predpisi dovoljenih vrednosti. (varovanje zdravja) (3) V varovalnem pasu obstoječih in predvidenih prenosnih dalj- (1) Posegi v prostor, pri katerih so pričakovani škodljivi vplivi novodov in ostalih energetskih omrežij in naprav je: na zdravje ljudi, morajo z ustreznimi študijami pred pripravo 1. prepovedana gradnja stanovanj, športnih, zdravstvenih, projektne dokumentacije za poseg v prostor ali v postopku izobraževalnih in podobnih objektov, v katerih se stalno njihove priprave, dokazati, da so pričakovani vplivi v okviru ali dalj časa zadržujejo ljudje, ne glede na namensko rabo dopustnih emisij posameznega področja. prostora, (2) Obstoječe dejavnosti v objektih in napravah, katerih emisije 2. enako je prepovedana širitev stavbnih zemljišč za name- presegajo dopustno stopnjo emisij v okolje, morajo lastniki ne, navedene v prejšnji točki tega odstavka, v območja sanirati, morajo lastniki sanirati do izpustov dopustne stopnje varovanih pasov, ali zaustaviti delovanje. MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

(3) Pri osvetljevanju objektov in javnih površin je potrebno upo- penjske lestvice EMS ali evropske makrosezmične lestvice števati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, (kratica-European Macroseismic Scale). Na celotnem obmo- ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja čju občine je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da okolja. stropna konstrukcija zdrži rušenje objekta nanjo. (4) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in (3) Za primer naravnih in drugih nesreč mora občina v skladu z pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno sve- veljavnim občinskim načrtom zaščite in reševanja zagotoviti tlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaga- graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. V prostor je dovo- nje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte ljeno umestiti objekte le na način, da so bivalnim prostorom in lokacije za sprejem mednarodne pomoči. zagotovljeni minimalni časi osončenja: (4) V ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infra- 1. najmanj 1 h osončenja na dan 21. december;, strukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi 2. najmanj 3 h osončenja na dan 21. marec in 21. september. lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali (5) V prejšnjem odstavku določene vrednosti so lahko zmanjšane povečale ogroženost prostora. v naslednjih primerih: (5) Na ogroženih območjih je potrebno omogočiti varne življenj- 1. za 20 % stanovanj v novih večstanovanjskih stavbah, ske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z ome- 2. kadar leži stavba na severnem pobočju in lega stavbe ne jevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih omogoča izvedbe določbe osončenja, procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove 3. za gradnjo stavb v vrzeli stavbnih zemljišč, materialne dobrine. (6) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova 74. člen uporaba za potrebe zaščite in reševanja. (kazalci okolja pri izvajanju OPN) (7) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je potrebno (1) Kazalci stanja okolja, ki jih občina spremljati v času veljave upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, tega akta: ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi 1. analiza tal na vzorčnih ROTS lokacijah (koda: 01098 ter ter za gašenje in reševanje je potrebno zagotoviti z odmiki in koda: 02013), ARSO, Občina Podvelka požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, z inter- 2. delež prebivalcev, ki so priključeni na javno kanalizacijo vencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za odvajanje odpadne komunalne vode, JKP Radlje d.o.o., za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za Občina Podvelka gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. 3. število stanovanjskih objektov, ki so v varovalnem pasu (8) Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer visokonapetostnih DV in RTP, Občina Podvelka, pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s po- 4. kakovost podzemne vode; ARSO, Občina Podvelka, žarno vodo, je potrebno zagotoviti požarne bazene in druge 5. kakovost površinske vode; ARSO, Občina Podvelka, ustrezne ureditve. 6. število konfliktnih območij, kjer se stikajo območja sta- (9) Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine novanj (S) z območji proizvodnih dejavnosti (I); Občina za gasilska vozila morajo ustrezati predpisanim standardom. Podvelka, (10) V območjih velike požarne ogroženosti gozdov ni dopu- 7. PLDP; števno mesto Brezno Občina Podvelka, stno načrtovati dejavnosti in prostorskih ureditev, ki bi po- 8. delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje v okviru menile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne javne službe; JKP Radlje d.o.o., Občina Podvelka, dobrine in naravo. 9. zdravstvena ustreznost pitne vode; ARSO, JKP Radlje (11) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je potreb- d.o.o., Občina Podvelka. no prostorske ureditve načrtovati tako, da bodo izključene verižne nesreče, izključeni, zmanjšani ali zadržani prenosi začetih izrednih dogodkov, zmanjšane posledice v primeru nesreč in omogočeno uspešno ukrepanje v okviru zaščite in 3.0.6 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami reševanja. Zato je potrebno zagotavljanjem ustrezne odmike med dejavnostmi oziroma objekti. (12) V projektni dokumentaciji je za objekte na potencialnih 75. člen območjih požarne ogroženosti, potrebno opredeliti dopustna (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo na- (1) V zemljišče ni dovoljeno posegati tako z ureditvami, ki bi stanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in teh- povzročile gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost noloških postopkov in z možnostjo širjenja požara na more- zemljišča, kot so: bitna sosednja poselitvena območja ter ukrepe varstva pred 1. zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi požarom. posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, (13) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za 2. s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje ze- požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu - za- mljišča in dvig podzemne vode, snova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v 3. izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo ze- elaboratu - študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni mljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji 4. krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne ve- požarne varnosti getacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. (14) Za zmanjševanje ogroženosti naselij zaradi naravnih in (2) Objekti morajo biti protipotresno grajeni za 7. stopnjo 12-sto- drugih nesreč je potrebno: MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

1. v delih naselij, ogroženih zaradi naravnih in drugih ne- stnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za sreč, preprečevati razvoj dejavnosti, ki bi povečevale bivanje in bivalno okolje, ogroženost prostora, 4. pri spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih, prede- 2. sanirati objekte in naprave, da bodo v dobrem stanju in s lovalnih, gradbenih in storitvenih dejavnostih, je največja tem nenevarni za okolico, dopustna neto tlorisna površina prostorov za te dejavnosti 3. zagotavljati varnost pred požari in poskrbeti za ustrezne omejena na 150 m2, količine vode za gašenje, 5. obstoječi legalni objekti dopustnih spremljajočih dejav- 4. zagotavljati varstvo pred škodljivim delovanjem voda, nosti lahko odstopajo od teh površin, 5. za obstoječa poselitvena območja na ogroženih območjih 6. širitev obstoječih objektov spremljajočih dejavnosti je zagotavljati izvedbo ustreznih varnostnih ukrepov oziro- dopustna le pod pogojem, da so izpolnjeni prostorski in ma opuščati obstoječo neustrezno rabo. okoljski pogoji za takšno dejavnost; povečanje prostorov (15) Na namenski rabi kmetijskih zemljišč so dopustni objekti mora v tlorisnih in višinskih razmerjih ter vidnem zuna- iz PRILOGE 1, 2 ter drugi objekti in posegi iz 86. člena tega njem oblikovanju objekta (strehe, fasade), izhajati iz ob- odloka. stoječih objektov, 7. sprememba objektov uslužnostno storitvenih dejavnosti iz obrtne dejavnosti v industrijsko proizvodno dejavnost 3.1 PODROBNEJšA MERILA IN POGOJI po namenski ni dopustna, rabi in EUP 8. za izvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je dopustna večja površina prostorov kot 150 m2, če je to v skladu s predpisi o izvajanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in so te okoljsko in prostorsko sprejemljive, razen za nove 0.2.1 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za poselitev objekte in naprave energetskih sistemov za proizvodnjo energije iz sončne energije, za katere veljajo določbe v predhodnih členih tega odloka, 76. člen 9. površino, velikost in oblikovanje družbenih spremljajočih (podeželska naselja - SK) dejavnosti v naseljih je potrebno prilagajati potrebam, ki (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za podeželska naselja, na- izhajajo iz obstoječega stanja in načrtovanih razvojnih po- menjena bivanju, spremljajočim dejavnostim in kmetijam z treb, dopolnilnimi dejavnostmi, občina ureja naslednje EUP BR01, 10. pri objektih za intenzivno vzrejo živali hlevi je dopustna BR02, JV02, JA01, KA01, KA03, LE01, OZ03 in VU01. dvokapna streha z minimalnim naklonom 22,5° v enem (2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje nivoju ali lomljena simetrična dvokapnica v dveh nivojih, stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba kot območja s kritino primerno naklonu strehe (tudi pokritje s sončni- stanovanj (S), namenjena bivanju in spremljajočim dejavno- mi celicami ali sončnimi zbiralniki kot strešno kritino), stim, znotraj območij stanovanj pa kot površine podeželskega dopustna širina objektov je do 25 m, razmerje stranic pa naselja (SK), namenjene bivanju in površinam kmetij z do- lahko presega predpisano razmerje 1:3, ki je značilno za polnilnimi dejavnostmi. tradicionalno gradnjo iztegnjenih domov v kulturni kraji- (3) V EUP, je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na na- ni, postavitev teh objektov je dopustna, če so izpolnjeni men objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Pod- prostorski in okoljski pogoji, s katerimi se ne bo poslab- velka, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni šala kakovost bivanja v naselju, v PRILOGI 2 k Odloku o OPN Podvelka. 11. pri objektih za intenzivno vzgojo rastlin so dopustne obli- (4) Dopustne spremljajoče dejavnosti v območjih podeželskih ke, ki najbolje izkoriščajo energijo sonca in so primernej- naselij, ki so opredeljena kot lokalna in oskrbna središča, so še za premagovanje vetrovnih razmer (tudi valjaste stre- dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, he, tuneli in podobno). varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužnostno obrtne, turi- (6) Med dopustnimi dejavnostmi v ostalih podeželskih naseljih stične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in ume- imajo prednost dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom. tniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo ka- (7) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu kovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni rabi objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v površin, v ostalih podeželskih naseljih pa prednostno kmetije tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena. z bivanjem in dopolnilnimi dejavnostmi ter tistimi spremlja- (8) Po namenu je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih jočimi dejavnostmi, ki zadovoljujejo osnovne potrebe pre- objektov: bivalstva (uslužnostno storitvene in podobne dejavnosti) in 1. pomožnih objektov za lastne potrebe na parcelah stano- prispevajo k kvaliteti bivanja. vanjske gradnje, (5) Dopustno je prepletanje bivanja, spremljajočih dejavnosti in 2. pomožnih objektov za lastne potrebe in pomožnih kme- površin kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, če so izpolnjeni tijsko gozdarskih objektov za potrebe kmetovanja na do- naslednji pogoji: mačijah, ki so kmetije ali se ukvarjajo s kmetijstvom kot 1. ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne dopolnilno dejavnostjo, površine za nemoteno obratovanje dejavnosti vključno, 3. objektov za rejo živali na kmetijah, z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa 4. ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki predstavlja- stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta, jo dopolnilno opremljanje z GJI, urbano opremo, rekrea- 2. neposredna navezanost na prometno infrastrukturo, cijskimi površinami in zunanjimi ureditvami objektov. 3. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopu- (9) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (razmerje med MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

zazidanim delom parcele in celo parcelo) je: občina ureja naslednje EUP BR07, JV01, OZ02, PO02, PO03, 1. pri kmetijah do vrednosti 0,3 (priporočljiva vrednost je PO04, PO05. 0,3), dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če je mo- (2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje žno zadostiti pogojem o odmikih, legi, varnosti dostopa stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba kot območja in drugim pogojem, izjemoma je dopustna povečava do stanovanj (S), namenjena bivanju in spremljajočim dejavno- 0,8, kadar je obstoječi faktor že presežen, če so potrebe stim, znotraj območij stanovanj pa kot površine stanovanjske po dograditvi utemeljene, sprejemljivost pa potrdi občina površine (SS), namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi Podvelka dejavnostmi. 2. pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,4, (3) V EUP, je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na na- dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če je možno men objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Pod- zadostiti pogojem o odmikih, legi, varnosti dostopa in velka, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni drugim pogojem. Izjemno povečanje pod enakimi pogoji v PRILOGI 2 k Odloku o OPN Podvelka. je dopustno tudi pri stanovanjski gradnji in spremljajočih (4) Dopustne spremljajoče dejavnosti v območjih stanovanjskih dejavnosti. površin namenjenih bivanju so dejavnosti osnovnega šol- (10) Faktor izrabe parcele za gradnjo,(razmerje med bruto tlo- stva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, risno površino vseh etaž nad terenom in celotno površino par- poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne dejavno- cele namenjene gradnji) je: sti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge 1. pri kmetijah do vrednosti 0,6 z možnostjo povečanja do dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in 1,2 (izjemoma do 1,6), povečanje je odvisno od povečave prispevajo k bolj racionalni rabi površin, v kolikor njihova faktorja zazidanosti, umestitev ni mogoča v območjih centralnih dejavnosti. 2. pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,8 z (5) Dopustno je prepletanje bivanja in spremljajočih dejavnosti, možnostjo povečanja do 2,0 (povečanje je odvisno od če so izpolnjeni naslednji pogoji: povečave faktorja zazidanosti). Izjemno povečanje pod 1. ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne enakimi pogoji je dopustno tudi pri stanovanjski gradnji površine za nemoteno obratovanje dejavnosti vključno, in spremljajočih dejavnostih. z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa (11) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, ra- stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta, zen v enotah BR01, BR02, je dopustna gradnja počitniških 2. neposredna navezanost na prometno infrastrukturo, hiš. 3. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopu- (12) Pri morebitni širitvi ali rekonstrukciji (tudi ponovni gra- stnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za dnji) objektov v EUP VU01, v kateri so tudi obstoječi več- bivanje in bivalno okolje, stanovanjski objekti za potrebe HE Ožbalt, je potrebno upo- 4. pri spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih, prede- števati določbe za podobne objekte v EUP JV01 in PO03, pri lovalnih, gradbenih in storitvenih dejavnostih je dopustna čemer se mora višina objektov prilagajati obstoječim objek- površina prostorov za te dejavnosti največ 150 m2, tom. 5. površina drugih spremljajočih dejavnosti pa se prilagaja (13) V EUP BR01 ni dopustno posegati v obrežni pas v širini potrebam, ki izhajajo iz obstoječega stanja in načrtovanih 20 m od obalne črte, oziroma ožji varovalni pas na odsekih, razvojnih potreb kjer zaradi obstoječega stanja te širine ni mogoče zagotoviti: (6) Med dopustnimi spremljajočimi dejavnostmi imajo prednost 1. s krčitvami obrečne drevesne zarasti, mirne dejavnosti na domu, ki ne poslabšujejo kakovosti bi- 2. s spreminjanjem brežin ter odvozom in odvozom materi- valnega okolja v neposredni bližini izvajalca dejavnosti. ala, (7) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu Poseganje v rabo prostora z ureditvami in gradnjo objektov objekta ali v celem objektu za dejavnosti opredeljene v tre- ter izvajanjem primarne dejavnosti mora biti v skladu s predpisi tjem, četrtem in petem odstavku tega člena. o vodah. Infrastrukturne, turistično, rekreativne in podobne de- (8) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (razmerje med javnosti je dopustno izvajati izven priobalnega pasu. zazidanim delom parcele in celo parcelo) je pri stanovanjskih (14) V EUP JA01, OZ01 je potrebno vzpostaviti obrečni varo- in drugih stavbah do vrednosti 0,5, dopustno pa je povečanje valni pas avtohtone zarasti v širini 20 m od obalne črte ozi- do vrednosti 0,6, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, roma ožji varovalni pas na odsekih, kjer zaradi obstoječega legi, varnosti dostopa in drugim pogojem ob utemeljenem stanja te širine ni mogoče zagotoviti, v katerega ni dopustno predlogu je dopustna izjemna povečava v skladu z določbami posegati z redčenjem obrečne drevesne zarasti, nasipavanjem za izjemno povečavo v podeželskih naseljih. ali urejanjem brežin razen, ko neposeganje ogroža druge ob- (9) Faktor izrabe parcele, namenjene za gradnjo, (razmerje med stoječe rabe prostora izven tega pasu. bruto tlorisno površino vseh etaž nad terenom in celotno Poseganje v rabo prostora, z ureditvami in gradnjo objektov površino parcele namenjene gradnji) je pri stanovanjskih in ter izvajanjem primarne dejavnosti, mora biti v skladu s predpisi drugih stavbah do vrednosti 1,2 z možnostjo povečanja do o vodah in omejitvami, določenimi v teh predpisih. 1,6 (povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti). Izjemna povečava pod enakimi pogoji velja tudi za faktor izrabe zemljišč. 77. člen (10) Po namenu je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih (območja stanovanjske gradnje - SS) objektov: (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za stanovanjske površine, 1. pomožnih objektov za lastne potrebe na parcelah stano- ki so namenjena bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi, vanjske gradnje, MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

2. pomožnih objektov za lastne potrebe in pomožnih kme- (3) V EUP, iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vr- tijsko gozdarskih objektov za potrebe kmetovanja na ste objektov, ki so glede na namen objektov določene v PRI- domačijah, ki se ukvarjajo s kmetijstvom kot dopolnilno LOGI 1 k Odloku o OPN Podvelka, ter nezahtevne in eno- dejavnostjo, stavne objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 k Odloku o 3. ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki predstavlja- OPN Podvelka. jo dopolnilno opremljanje z GJI, urbano opremo, rekrea- (4) Zaradi zagotavljanja vitalnosti, privlačnosti in programske cijskimi površinami in zunanjimi ureditvami objektov. pestrosti območja centralnih dejavnosti je v območjih EUP iz (11) V EUP PO03 in JV01 in drugih EUP z objekti večstano- prvega odstavka tega člena dopustno: vanjske gradnje je dopustno: 1. vertikalno mešanje dejavnosti (po etažah istega objekta), 1. odstopanje v velikosti večstanovanjskih objektov do ve- 2. horizontalno nizanje dejavnosti (ob trgu, prometnici), likosti (K)+P+2N+M pri objektih s streho s položnejšim 3. združevanje dejavnosti po območjih (izobraževanje, nagibom in (K)+P+3N+2M pri objektih s streho s strmej- vzgoja, šport, kultura, uprava ipd). šim nagibom, (5) Dopustne so dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo pro- 2. odstopanje v višini novih objektov je do največ 10 % nad stora in spremljajoče dejavnosti. Prepletanje dejavnosti, na- obstoječimi večstanovanjskimi objekti, vedenih v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena, je 3. oblikovanje mora nadaljevati vzorec obstoječe večstano- dopustno, če so za izvajanje posameznih dejavnosti izpolnje- vanjske gradnje ali ga oblikovno nadgrajevati z uporabo ni prostorski in okoljski pogoji. materialov in stavbnih elementov, ki jih ponuja sodobnej- (6) V območjih centralnih dejavnosti je potrebno urediti zelene ša tehnologija, površine v javni rabi v odvisnosti od zahtev za posamezno 4. dopustni so nezahtevni in enostavni objekti za lastne po- dejavnost (vzgoja, šolstvo, večstanovanjska gradnja ipd.) in trebe v skladu s PIP-i za nezahtevne in enostavne objekte jih po funkciji posameznega dela zelenih površin, ustrezno v območjih večstanovanjske gradnje, oblikovati ter skrbeti za redno vzdrževanje. 5. dopustna je ureditev okolice, ki mora zagotavljati spre- (7) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov mljajoče površine v skladu s tehničnimi standardi za več- za lastno rabo in za dopolnilno opremljanje z GJI, urbano stanovanjsko gradnjo, opremo, rekreacijskimi površinami in zunanjimi ureditvami 6. energetska poraba stavbe mora pri stavbah večjih od 1000 objektov v skladu z določbami prostorskih ureditvenih pogo- m2 BTP površine ustrezati standardom za porabo energije jev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. v takšnih objektih t. (8) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu 7. dopusten faktor zazidanosti do vrednosti 0,4 mora na par- objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v celi zagotavljati površine za mirni promet in zelene povr- drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena. šine v skladu s tehničnimi standardi za večstanovanjsko (9) Dopusten faktor zazidanosti parcele v občinskem in oskrbnih gradnjo, dopustno je povečanje do 0,6, če so površine za središčih je do 0,8, dopusten faktor izrabe zemljišča pa do mirni promet zagotovljene na drugih zemljiščih v bližini, 3,50) 8. faktor izrabe parcele je največ 3,0. (10) Dopustno je odstopanje v višini objektov do velikosti 9. pri ostalih določbah je potrebno upoštevati skupne pro- (nK)+P+3N+M. Višina objektov se mora ob stiku z obmo- storske izvedbene pogoje. čji nižje gradnje ustrezno nižati in povezano preiti do višine (12) Pri širitvi naselja v EUP OZ02 južno od ceste, je potrebno objektov v nižji gradnji. upoštevati naslednje omilitvene ukrepe: (11) V EUP OZ01 dopustna etažnost objektov ne sme presega- 1. svetlobni snop svetil javne razsvetljave ne sme obsijati ti etažnosti obstoječih objektov (K+P+2N+M). prostora nad vodoravnico svetilke, (12) Dopustno je odstopanje od določb tega odloka pri obliko- 2. svetilke morajo ustrezati predpisom o preprečevanju sve- vanju pomembnejših objektov namenjenih spremljajočim de- tlobne onesnaženosti, javnostim z javno ali poslovno namembnostjo pod pogojem, 3. svetilke morajo biti v nočnem času (med 24,00 in 5,00 da oblikovanje teh objektov poudarja ali kakovostno nadgra- uro) ugasnjene. juje obstoječe arhitekturne in urbanistične značilnosti naselja, ali dela naselja. (13) Za pomembnejše objekte namenjene spremljajočim de- 78. člen javnostim z javno ali poslovno namembnostjo je potrebna (osrednja območja centralnih dejavnosti - CU) pridobitev variantnih rešitev za javnim natečajem ali z va- (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja centralnih bljenim natečajem in s strokovno izbiro v skladu s predpisi o dejavnosti z namensko rabo CU občina ureja naslednje EUP izvajanju javnega natečaja BR04, BR06, OZ01, PO01. (14) V EUP BR04 mora gradnja objektov upoštevati: (2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot stavbno 1. obstoječo parcelacijo, zemljišče, podrobnejša namenska raba je opredeljena kot ob- 2. regulacijske črte in predvideno zasnovo prostora, sprejeto močje centralnih dejavnosti (C), ki so namenjena oskrbnim za ZN za del naselja Brezno, ki se uporablja kot strokovna storitvenim in družbenim dejavnostim, znotraj območij cen- podlaga za nadaljevanje pozidave tralnih dejavnosti pa kot osrednja območja centralnih dejav- 3. namembnost objektov za stanovanjsko in poslovno gra- nosti (CU), kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer dnjo ali stanovanjsko poslovno gradnjo z mirnimi dejav- gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, nostmi v istem objektu, ter z ureditvijo zunanjih površin, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, ki jih potrebuje posamezna dejavnost (parkirišča, odprte kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje. prodajne in skladiščne površine, igrišča ipd.), MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

4. dopustno je združevanje parcel pod pogojem, da se ne po- pridobitev variantnih rešitev za javnim natečajem ali z va- slabšajo pogoji bivanja na sosednjih parcelah v soseščini bljenim natečajem in s strokovno izbiro v skladu s predpisi o takšnega združevanja, (pri poslovnih dejavnostih mora in- izvajanju javnega natečaja. vestitor to dokazovati z elaboratom primerjave ocene pri- čakovanih izpustov po projektni dokumentaciji in opra- vljenimi meritvami o stanju v tem prostoru za izpuste, ki 80. člen bi bili lahko večji od obstoječih in bi negativno vplivali na (območja proizvodnih dejavnosti-IP) načrtovano kakovost bivanja v EUP), (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja proizvodnih 5. na združenih parcelah je dopustno postaviti objekt v obli- dejavnosti površin za industrijo I občina ureja naslednje EUP ki dvojčka objektov po omenjeni zasnovi, ali en objekt z PO07, PO08 in PO10. združitvijo površine po Fz in Fi na obeh parcelah. (2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba je opredeljena kot ob- močje proizvodnih dejavnosti (I), ki so pretežno namenjena 79. člen industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter (druga območja centralnih dejavnosti - CD) servisnim dejavnostim, znotraj območij proizvodnih dejav- (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja centralnih de- nosti pa kot površine za industrijo (IP), ki so namenjene indu- javnosti z namensko rabo CD občina ureja EUP BR05. strijskim dejavnostim. (2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot stavbno (3) V EUP, iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vr- zemljišče, podrobnejša namenska raba je opredeljena kot ob- ste objektov, ki so glede na namen objektov določene v PRI- močje centralnih dejavnosti (C), ki so namenjena oskrbnim LOGI 1 k Odloku o OPN Podvelka, ter nezahtevne in eno- storitvenim in družbenim dejavnostim, znotraj območij cen- stavne objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 k Odloku o tralnih dejavnosti pa kot druga območja centralnih dejavnosti OPN Podvelka. (CD), kjer prevladuje določena dejavnost razen bivanja. (4) V EUP iz prvega odstavka tega člena je kot dopustne spre- (3) V EUP, iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vr- mljajoče dejavnosti dopustno umestiti manjše prometne ste objektov, ki so glede na namen objektov določene v PRI- terminale, tovarniške trgovine, manjše obrtne dejavnosti, ki LOGI 1 k Odloku o OPN Podvelka, ter nezahtevne in eno- podpirajo osnovno proizvodnjo ter komunalne in energetske stavne objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 k Odloku o dejavnosti (tudi proizvodnja energije kot spremljajoč proi- OPN Podvelka. zvodni proces s postavitvijo sončnih celic na strehe objektov (4) Zaradi zagotavljanja vitalnosti, privlačnosti in programske pestrosti območja centralnih dejavnosti je v območjih EUP iz in na neizrabljene talne površine ali v obstoječih MHE). prvega odstavka tega člena dopustno umeščanje spremljajo- (5) Ureditve v EUP iz prvega odstavka tega člena morajo upošte- čih dejavnosti k vzgoji in izobraževanju (ureditev površin za vati naslednje prostorske določbe: mirujoči promet, šolskih in otroških igrišč ipd.), kot prevla- 1. faktor zazidanosti parcel je do največ 0,8. dujoči dejavnosti v tej EUP. 2. zagotoviti je najmanj 10 % zelenih površin. (5) V območjih centralnih dejavnosti je potrebno urediti zelene (6) Oblikovanje objektov mora v EUP iz prvega odstavka tega površine v javni rabi in jih po funkciji posameznega dela ze- člena upoštevati naslednje določbe: lenih površin, ustrezno oblikovati ter skrbeti za redno vzdrže- 1. vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi vanje. obstoječim kakovostnim objektom in ureditvam v EUP (6) Spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v ce- ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih lem objektu v vrste objektov, opredeljenih v drugem, tretjem črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi in četrtem odstavku tega člena, je dopustno le v primeru, da streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, ur- bi bili objekti dolgoročno predimenzionirani za potrebe na- bani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora, mena, za katerega so bili zgrajeni. 2. objekti in ureditve, ki mejijo na javni prostor v naseljih (7) Dopusten faktor zazidanosti parcele območja ob šoli je do (ob upoštevani gradbeni liniji), morajo biti po zasnovi, 0.6, faktor izrabe pa do 1,2., pri tem pa morajo biti zagoto- gostoti, oblikovanju in rastru javnih komunikacij, uskla- vljene površine za dopolnilno izvajanje športne vzgoje na jeni z ostalo pozidavo širšega prostora, prostem, igralnih površin na prostem, površin za mirujoči 3. gornje določbe ne veljajo za objekte, ki so zaradi tehno- promet v skladu s standardi za izvajanje te dejavnosti. loških zahtev izrazito višji (tovarniški dimniki, stoječi (8) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za silosi) in jih je potrebno kakovostno oblikovati kot prepo- lastno rabo in za dopolnilno opremljanje z GJI, urbano opre- znavne prostorske poudarke oziroma točke identifikacije mo, objekti za izvajanje športa in rekreacije in zunanjimi ure- prostora, ditvami objektov v skladu z določbami prostorskih ureditve- 4. vsi objekti na parceli morajo biti med seboj oblikovno nih pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. usklajeni, usklajenost v primeru zahteve potrdi pristojni (9) Dopustno je odstopanje od določb tega odloka v skupnih organ občine po lastnem strokovnem mnenju, pridoblje- prostorskih izvedbenih pogojih, pri oblikovanju zahtevnejših nem strokovnem mnenju ali v primeru natečajne izbire po objektov, namenjenih vzgojnim in izobraževalnim ter spre- predhodnem mnenju za izbor imenovane strokovne komi- mljajočim dejavnostim tako, da oblikovanje teh objektov sije, poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe arhitekturne in 5. poslovne, upravne, administrativne, prodajne in podobne urbanistične značilnosti naselja ali dela naselja. dejavnosti na proizvodnih površinah, morajo biti umešče- (10) Za pomembnejše objekte, namenjene spremljajočim dene ob javnem prostoru, drugi proizvodni objekti pa v no- javnostim z javno ali poslovno namembnostjo, je potrebna tranjost proizvodnih kompleksov, MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

6. dopustno je združevanje objektov v nize in kareje, učinka ali niso primerni za klimatološke razmere posame- 7. zaradi izvajanja tehnološkega procesa so dopustni tehno- zne lokacije. loški objekti večjih tlorisnih dimenzij, pri katerih dolžina 3. robove EUP je potrebno oblikovati v skladu s stično nekajkrat presega višino. Takšni objekti morajo biti vizu- strukturo (urbani prostor, odprti prostor). alno izrazito horizontalno poudarjeni. (7) Parcelacija mora upoštevati dodatne potrebe za izvajanje do- 8. dopustna je ravna, enokapna ali več kapna streha mini- pustnih dejavnosti. Največji dopustni faktor zazidanosti je malnega naklona, iz primernih materialov (tudi pokritje s 0,1, enako faktor izrabe zemljišča. sončnimi celicami ali sončnimi zbiralniki kot strešno kri- (8) Priključki na potrebno GJI morajo biti usklajeni z zahtevami tino), dejavnosti, ki so dopustne v posameznih EUP. 9. dopustna je barva fasad in kritine v naravnih barvnih to- (9) V EUP BR08 je potrebno v obrečnem pasu v širini 20 m od nih, ki ne izstopajo kontrastno iz okolja. obalne črte oziroma ožjem varovalnem pasu na odsekih, kjer (7) Velikost parcele za gradnjo, mora omogočati normalno obra- zaradi obstoječega stanja te širine ni mogoče zagotoviti: tovanje in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi pro- 1. ohranjati ali vzpostaviti pas obrečne avtohtone drevesne storskimi potrebami, razen, če je del teh potreb zagotovljen in grmovne zarasti s topoli, vrbami in jeseni in podobno na drugem zemljišču. ter avtohtonim ostalim obrečnim rastlinjem, (8) V EUP ni dopustno bivanje in spremljajoče dejavnosti ter pri- 2. posegi v obrečno vegetacijo v varovalnem pasu so dopu- marna kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo var- stni takrat, ko se s posegom zagotavljajo hidravlične la- nost ljudi in premoženja. stnosti vodotoka, ki ne povečujejo nevarnosti škodljivega (9) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov vpliva vodotoka na ostale obstoječe sisteme, za lastno rabo in za dopolnilno opremljanje z GJI, urbano 3. drugi (začasni) gradbeni posegi v varovalni pas, morajo opremo, rekreacijskimi površinami in zunanjimi ureditvami biti po končanju posega izven tega pasu, sanirani v prvo- objektov v skladu z določbami prostorskih ureditvenih pogo- tno stanje. jev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. Poseganje v rabo prostora z ureditvami in gradnjo objektov ter izvajanjem primarne dejavnosti mora biti v skladu s predpisi o vodah.

81. člen (površine za oddih, šport in rekreacijo - ZS) 82. člen (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja površin za od- (območja drugih urejenih zelenih površin - ZD) dih, šport in rekreacijo občina ureja EUP BR08 in dele EUP (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja drugih zelenih KA01, LE01, OZ05. površin občina ureja naslednje dele EUP BR02, BR09, JV01, (2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje JA02, OZ02, OZ05, PO01, PO03, PO05, PO06. stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba pa kot obmo- (2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje čje zelenih površin (Z), ki so namenjena preživljanju prostega stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba pa kot obmo- časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi čje zelenih površin (Z), ki so namenjena preživljanju prostega kakovosti bivanja, znotraj območij zelenih površin pa kot časa, predvsem rekreaciji na prostem in izboljšavi kakovosti površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), ki so namenjena bivanja, znotraj območij zelenih površin pa kot druge urejene oddihu rekreaciji in športom na prostem. zelene površine (ZD) oziroma kot zeleni pasovi z zaščitno (3) V EUP prvega odstavka tega člena je od objektov, ki so, gle- oziroma drugo funkcijo. de na namen objektov, opredeljeni v PRILOGI 1 k Odloku o (3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi ne- OPN Podvelka, dopustno graditi le športne objekte in napra- zahtevne in enostavne objekte vrste objektov, ki so glede na ve ter nezahtevne in enostavne objekte za izvajanje spremlja- namen objektov, ki so opredeljeni v PRILOGI 1 k Odloku o jočih dejavnosti, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 k Odloku o OPN Podvelka, in opredeljeni v PRILOGI 2 k Odloku o OPN OPN Podvelka. Podvelka. (4) V EUP so površine, namenjene za oddih, rekreacijo in šport, (4) V EUP drugih zelenih površin iz prvega odstavka tega člena na katerih je dopustna izobraževalna, športna in rekreacijska je dopustno urejanje in vzdrževanje urejenih zelenih površin dejavnost s spremljajočimi dejavnostmi, ki so potrebne za iz- ter primarna dejavnost kmetijstva in gozdarstva z omejitvami, vajanje teh dejavnosti ter večnamenske prireditve in uporaba ki izhajajo iz varovalne, sociološke, ekološke oziroma druge za potrebe reševanja in zaščite. funkcije zelenih pasov na dejanski rabi kmetijskih zemljišč in (5) Velikost objektov mora poleg pogojev po predpisih o gradnji gozda. nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevati tudi naslednje (5) V EUP BR09, JA02 in OZ0 je potrebno v obrečnem pasu v določbe: širini 20 m od obalne črte oziroma ožjem varovalnem pasu na 1. dopustna je višina objektov P + (M), odsekih, kjer zaradi obstoječega stanja (bližine ceste, železni- 2. kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lah- ce ali pešpoti) te širine ni mogoče zagotoviti: ko največ 1 m nad obstoječim terenom. 1. v največji možni meri ohranjati avtohtono obrečno zarast, (6) Oblikovanje objektov upoštevati še naslednje določbe: 2. ohranjati brežine, strukture in reliefa brežin, 1. dopustno je oblikovanje objektov, ki je usklajeno s tradi- 3. prepovedati krčitve, cionalno gradnjo v soseščini, 4. predvidene povezovalne poti in kolesarske steze je, če 2. dopustna je nadgradnja tradicionalne gradnje s sodob- to dopušča širina med obalno črto in infrastrukturnimi nejšim oblikovanjem objektov, streh in fasad ter uporabo objekti, potrebno umeščati izven 20 m obrečnega varo- materialov, ki pa ne smejo biti svetleči, imeti zrcalnega valnega pasu. MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

5. Poseganje v rabo prostora z ureditvami in gradnjo objek- - površine cest (PC), tov ter izvajanjem primarne dejavnosti mora biti v skladu - površine železnic (PŽ), s predpisi o vodah. 2. območje komunikacijske infrastrukture (T), 3. območje energetske infrastrukture (E), 4. območje okoljske infrastrukture (O), 83. člen (3) V EUP z namensko rabo PC, PŽ, T, E, O je dopustno gradi- (pokopališča – ZK) ti objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v PRILOGI 1 (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za pokopališča občina tega odloka, ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so ureja EUP BR03, KA02 in OZ04. opredeljeni v PRILOGI 2 tega odloka. (2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje (4) Na opredeljenih površinah PC, PŽ, T, E, O je dopustno izva- stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba kot območje janje dejavnosti po namenski rabi, prepletanje in spremlja- zelenih površin (Z), ki so namenjena preživljanju prostega joče dejavnosti na teh površinah je dopustno le v primeru, časa, predvsem rekreaciji na prostem in izboljšavi kakovosti da so spremljajoče dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo bivanja, znotraj območij zelenih površin podrobnejša pa kot izvajanje osnovne dejavnosti na površinah podrobnejše na- pokopališče (ZK), ki je namenjeno površinam za pokop in menske rabe kot npr. gradnja objektov za preskrbo s tekočimi spominu na umrle. gorivi za potrebe prometa na prometnih površinah in drugih (3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste stavbnih zemljiščih ob prometnih površinah v neposredni bli- objektov, ki so glede na namen objektov določene v PRILO- žini pomembnejših prometnic, če to ni v nasprotju z drugimi GI 1 k Odloku o OPN Podvelka, ter nezahtevne in enostav- veljavnimi predpisi. ne objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 k Odloku o OPN (5) Pri ostalih pogojih je potrebno uporabljati predhodne določ- Podvelka. be tega odloka, če v nadaljevanju tega člena niso določena (4) Dopustno je izvajanje gospodarske javne službe namenjene odstopanja od teh določb, ki jih je potrebno upoštevati pri vzdrževanju pokopališča, pokopom in izvajanju spomina na poseganju v EUP območjih prometne, energetske, komunika- mrtve. cijske in okoljske infrastrukture. (5) Dopustna je postavitev spomenikov, nagrobnih znamenj in (6) Lega naprav, ureditev in ostalih objektov mora izhajati iz spominskih obeležij ter spremljajočih objektov pokopališča, tehničnih predpisov, ki zagotavljajo tehnološko funkcional- mrliške vežice, sanitarije in drugi spremljajoči objekti (urba- nost objektov in upoštevati obstoječo zasnovo prostora z lego na oprema, svetila, avtomati za zalivanje, prodajo sveč). objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske (6) Dopustna je ureditev površin za mirujoči promet in hortikul- črte, kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene turne ureditve prostih, obrobnih in skupnih površin. meje ter varovalne pasove posameznih omrežij in naprav, če (7) S pisnim soglasjem občine je dopustna postavitev stalnih to ni v nasprotju s tehničnimi standardi za gradnjo in obrato- enostavnih objektov za občasno ali stalno prodajo cvetja in vanje objektov in naprav posameznega področja dejavnosti. sveč ali montažnih objektov za ta namen (stojnice, pokrite (7) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: stojnice in podobno). 1. velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise in tipologijo gradnje objektov in naprav posamezne GJI, 2. novi objekti in naprave višinsko ne smejo izstopati iz oko- 3.1.1 Prostorski izvedbeni pogoji za skupne ureditve v lja razen, ko njihovo višino določa tehnološka funkcija naseljih in krajini objektov (vodni stolpi, komunikacijski stolpi, trafo postaje, DV stolpi in drugi podobni objekti), 3. zmogljivost objektov mora biti načrtovana v skladu s po- 84. člen trebami in predvidenim razvojem, (območja prometne, energetske, komunikacijske in okoljske 4. objekti in naprave morajo zadovoljevati potrebe sodobnih infrastrukture) tehnoloških procesov, za katere so grajeni. (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območje prometne, (8) Oblikovanje objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture občina posameznega področja ter arhitekturnih in prostorskih značil- ureja površine v naslednjih EUP: nosti arhitekturne krajine in jih kakovostno nadgrajevati. 1. površine cestne prometne infrastrukture z namensko rabo (9) Objekti, ki zaradi tehnološke funkcije presegajo višino drugih PC v EUP ali delih EUP BR01, BR02, BR04, BR05, objektov v območju, morajo biti oblikovani kot izpostavljeni BR06, BR09, JV02, JA01, OZ01, OZ02, PO01, PO02, kakovostni poudarki v prostoru. PO03, OP01, OP03, OP04, OP05, OP06, OP11, (10) Ob robovih EUP morajo biti upoštevane urbanistične, arhi- 2. površine železniške prometne infrastrukture z namensko tekturne in krajinske značilnosti posameznih območij, tako da rabo PŽ v EUP PO09, OP13, OP14, je zagotovljen prehod med posameznimi značilnostmi območij. 3. površine komunikacijske infrastrukture z namensko rabo (11) Parcelacija mora zagotavljati nemoteno funkcijo in obra- T v delih EUP OP1, OP11, tovanje objektov. 4. površine energetske infrastrukture z namensko rabo E v Posebnosti in dodatni pogoji delih EUP OP1, OP11, (12) Pri posameznih ureditvah je potrebno upoštevati dodatne 5. površine okoljske infrastrukture z namensko rabo O v de- tehnične zahteve za posamezne dejavnosti. lih EUP JA02, LE01, OZ01, OP1, OP11, (13) V območjih prometne infrastrukture v naseljih je na na- (2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot menski rabi PC in na ostalih stavbnih zemljiščih dopustna 1. območje prometnih površin (P), znotraj prometnih povr- gradnja javne razsvetljave in pešaških, kolesarskih tern dru- šin pa kot: gih koridorjev v cestnem telesu. MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

(14) Izven naselij je osvetlitev na namenski rabi PC ob držav- (manjše kmetije, ljubiteljsko kmetijstvo posameznih stano- nih prometnicah dopustna le na prometnih stičiščih v skladu vanjskih enot), ki z obdelavo kmetijskih površin vzdržujejo s tehničnimi pogoji upravljavca GJI, enako je v skladu s so- videz kulturne krajine ter razvoj dopolnilnih dejavnosti na glasjem in tehničnimi pogoji upravljavca dopustna gradnja kmetijah. Dopusten je razvoj obstoječih spremljajočih de- posebnih koridorjev za počasnejši promet (traktorske ceste, javnosti, umestitev novih spremljajočih dejavnosti pa je do- kolesarske steze, pašne poti, pešpoti ipd.). pustna le kot dopolnilna dejavnost na kmetiji ali kot zagota- Izjemoma je ob državnih cestah na namenski rabi PC mogoče vljanje osnovne preskrbe prebivalstva določenega območja graditi takšen koridor ob robu cestišča ali uporabljati del vozišča (predvsem uslužnostno storitvene dejavnosti). v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca ceste v primerih: (5) V EUP oziroma delih EUP z namensko rabo A je dopustno 1. ko izven cestišča zaradi prostorskih omejitev (reliefni spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v ce- dvig, brežina vodotoka), gradnja koridorja ni mogoča, lem objektu v počitniške objekte v skladu z usmeritvami dr- 2. če s tem ni zmanjšana varnost drugih udeležencev cestne- žavnih prostorskih aktov in v vrste objektov, navedene v tre- ga prometa. tjem odstavku tega člena. Dopustno je prepletanje dejavnosti, Pri cestah nižjega reda izven naselij (lokalne ceste in javne vendar nekmetijski posegi v prostor znotraj površin EUP ali poti), je na površinah, ki je opredeljena kot namenska raba po- spremembe namembnosti posameznih kmetij ne smejo po- vršine cest, dopustno poseganje pod enakimi pogoji kot pri dr- slabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve. žavnih cestah. Na lokalnih cestah in javnih poteh, ki so zajete v Objekte, ki imajo z emisijami večji vpliv na okolje (hrup, pretežno rabo kmetijskih zemljišč, pa so dopustne rekonstrukcije smrad, povečan promet), na primer večje hleve in večje širi- teh cest in objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija. tve hlevov v gručasti avtohtoni poselitvi, je dopustno graditi (15) Pri umestitvi MČN Lehen na sotočju potoka Presih in na površinah, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, Brabarjev Graben ter MČN Janževski Vrh na potoku Velka je na katerih se ne predvideva širitev poselitve. potrebno gradnjo in obratovanje GJI izvesti tako, da: (6) V EUP oziroma delih EUP z namensko rabo A je dopustna 1. ne bodo bistveno spremenjene lastnosti vodotoka, nova kmetija in širitev kmetije skladu s predpisi, ki urejajo to 2. bo ohranjena avtohtona obvodna zarast, področje, če so za to izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji. 3. in bodo ekološke, biološke, fizične, kemijske in funkci- (7) Faktor zazidanosti parcele (razmerje med zazidanim delom onalne lastnosti vodotoka ob gradnji in obratovanju ČN parcele in celo parcelo) v gručasti avtohtoni poselitvi: spremenjene v najmanjši možni meri. 1. pri kmetijah je priporočljivi faktor zazidanosti 0,2, v ob- (16) V EUP ali delih EUP z namensko rabo kmetijskih ze- močjih kmetij z obstoječo večjo zazidanostjo je dopustno mljišč (K1, K2) so dopustni le objekti iz PRILOGE 1, 2 ter ta faktor povečati do 0,8, če je možno zadostiti pogojem drugi objekti in posegi iz 86. členi tega odloka. glede lege objektov in če je možno izpolniti zahtevane odmike in pogoje glede požarne varnosti, zdravja ljudi itd. 2. pri stanovanjskih in drugih objektih je priporočljivi faktor zazidanosti 0,4, ki pa se lahko poveča na največ 0,7. 85. člen 3. pri razpršeni poselitvi v celku, ki ne meji na drugo lastni- (površine razpršene poselitve – A) štvo, faktorja izrabe parcele ne upoštevamo. (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja razpršene po- (8) V EUP oziroma delih EUP z namensko rabo A je pri obstoje- selitve občina ureja razpršeno poselitev v naslednjih EUP ozi- čih kmetijah dopustna gradnja objektov za intenzivno vzrejo roma v delih EUP JA02, OP01, OP02, OP07, OP08, OP09, živali v skladu z določbami tega člena in pogoji, določenimi v OP11, OP12. skupnih PIP-ih in PIP-ih za poseganje v območja podeželskih (2) Namenska raba površin razpršene poselitve v EUP, v katere je naselij SK. zajetih več rab odprtega prostora, je opredeljena kot stavbno (9) V EUP oziroma delih EUP z namensko rabo A je po namenu zemljišče, podrobnejša namenska raba pa kot površine raz- dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov: pršene poselitve (A), z avtohtonim poselitvenim vzorcem v 1. pomožnih objektov za lastne potrebe na parcelah stano- krajini nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, za- vanjske gradnje, selkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih 2. pomožnih objektov za lastne potrebe in pomožnih kme- in razloženih naseljih ter drugih oblik strnjenih manjših nase- tijsko gozdarskih objektov za potrebe kmetovanja na do- lij (manjša gručasta naselja). mačijah, ki so kmetije ali se ukvarjajo s kmetijstvom kot (3) V EUP oziroma delih EUP z namensko rabo A iz prvega od- dopolnilno dejavnostjo, stavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so 3. za rejo živali na kmetijah, glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku 4. ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki predstavlja- o OPN Podvelka, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so jo dopolnilno opremljanje z GJI, urbano opremo, rekrea- opredeljeni v PRILOGI 2 k Odloku o OPN Podvelka, z gra- cijskimi površinami in zunanjimi ureditvami objektov dnjo pa ne smejo biti preseženi faktorji zazidanosti in izrabe 5. v času kolesarske sezone je dopustna postavitev šotorov v parcele, namenjene za gradnjo v razpršeni poselitvi. Pri gra- območju kmetije, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo dnji na samotnih kmetijah v celku, kjer upoštevanje faktor- turizma, če so predhodno urejeni ustrezni spremljajoči jev prostorske gostote ni smiselno, je dopustno graditi po en objekti kot so sanitarije ipd. objekt posameznega tipa nezahtevnih in enostavnih objektov. (10) V EUP OP02 območje Odomovega jezera je poleg splo- Za postavitev drugega objekta je potrebno podati utemeljen šnih usmeritev potrebno upoštevati: predlog o potrebnosti, ki ga potrdi občina. 1. obstoječe dejavnosti v enoti urejanja prostora, ki jo pred- (4) Na površinah razpršene poselitve so dopustne dejavnosti, stavlja kopanje v naravnih vodah v času kopalne sezone, ki omogočajo razvoj osnovne dejavnosti kmetij in bivanje ribolov in druge prostočasne aktivnosti, MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

2. prepoved širjenja te dejavnosti z gradnjo dodatnih kapaci- 1. so kmetijske površine ali gozd težje dostopne iz stalnega tet gostinske ponudbe ob obstoječih objektih, bivališča obdelovalca in je začasno skladiščenje, obdelava 3. prepoved povečanja urejenih površin za mirujoči promet, ali izvajanje dejavnosti, za katere so potrebni pomožni kme- 4. parkiranje je dopustno le severno od lokalne ceste, tijsko gozdarski objekti na težje pristopni lokaciji, opravi- 5. izhodiščno namensko rabo, ki se v času kopalne sezone čljiva iz ekonomskih, varnostnih in časovnih razlogov, lahko uporablja za rekreacijske namene kot zelene površi- 2. je stalno bivališče obdelovalca težko dostopno iz javnega ne za šport in rekreacijo ob izvajanju obstoječe dejavnosti prometnega omrežja s kmetijskimi stroji in ostalimi pre- turizma, vendar brez dodatnih ureditev in gradnje objek- voznimi sredstvi, in je shranjevanje orodja, izvajanje dela tov, dejavnosti in skladiščenje pridelkov v pomožnih kme- 6. v času kopalne sezone je dopustna postavitev šotorov v tijsko gozdarskih objektih sprejemljivejše na prometno območju kmetije, če so predhodno urejeni ustrezni spre- boljši lokaciji, mljajoči objekti kot so sanitarije ipd, 3. je dnevni delovni prevoz s kmetijskimi stroji in orodji iz 7. upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov in predpi- bivališča obdelovalca na obdelovalne površine ali v gozd sov s področja ohranjanja narave in varovanja naravnih zaradi oddaljenosti površin ali prehodnosti varnega pro- virov (voda, kmetijska zemljišča, gozd), metnega omrežja, neekonomičen, 8. postavljanje odprtih kurišč in sekanje ter odstranjevanje 4. je bivališče obdelovalca izven posestnega kosa kmetijskih lesne zarasti ni dopustno; dopustna so zaprta kurišča (pre- površin ali gozda, in na njem ni dopustna ali zagotovljena nosni žar) izven 5 m vplivnega pasu vodotokov in vodne- gradnja pomožnih-kmetijsko gozdarskih objektov, ga telesa. 5. je potrebno zagotoviti dodatne pogoje za učinkovitejše 9. stalna kurišča so dopustna le na stavbnih zemljiščih ob- izvajanje kmetijske dejavnosti na zemljiščih kmetije, kot stoječih objektov, je postavitev kmečkih lop, pastirskih stanov skednjev, se- 10. prepovedano je nasipavanje, regulacije in drenažiranje ter nikov, kašč, silosov, napajališč, krmišč, molzišč, gnojišč, drugi posegi v zemljišča mokrotnih travnikov, ki bi spre- zbiralnikov gnojnice, obor, ograj, opor za trajne nasade in minjala hidrološko stanje teh zemljišč, podobno 11. komunalne odpadke je potrebno odvajati v zaprt sistem na 6. je s pomožnimi kmetijsko gozdarskimi objekti potrebno praznjenje in ne v katerikoli del vodnega sistema. zagotoviti varno dostopnost kmetijskih zemljišč ali gozda (11) V EUP ali delih EUP z namensko rabo kmetijskih ze- iz javnega cestnega omrežja ali posameznih domačij. mljišč (K1, K2) so dopustni le objekti iz PRILOGE 1, 2 ter (7) Na območju namenske rabe prostora, opredeljenem kot kme- drugi objekti in posegi iz 86. členi tega odloka. tijska zemljišča, je poleg posegov, navedenih v zgornjih od- stavkih tega člena, dopustno graditi, urejati ali izvajati: 1. agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, 86. člen 2. gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi (podrobnejši pogoji za območja kmetijskih – K1, K2) in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja kmetijskih objektov državnega pomena uvrščeni v skupino 221-da- površin občina ureja naslednje EUP, OP01, OP02, OP07, ljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična= komunikacijska OP08, OP09, OP10, OP11, OP12, DR01 omrežja in daljinski prenosni elektroenergetski vodi ter (2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje 222 – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroe- kmetijskih zemljišč (K), podrobnejša pa kot površine najbolj- nergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska ših kmetijskih zemljišč (K1) in kot površine drugih kmetij- omrežja, skih zemljišč (K2). 3. posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva (3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je na namenski rabi pred naravnimi in drugimi nesrečami, kmetijskih zemljišč K1 in K2 dopustno graditi vrste objektov, 4. rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, dopustni so ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Od- tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lo- loku o OPN Podvelka, ter nezahtevne in enostavne objekte, ki kalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, so opredeljeni v PRILOGI 2 k Odloku o OPN Podvelka. prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti go- (4) Na namenski rabi kmetijskih zemljišč je dopustna kmetijska spodarske javne infrastrukture, ki jo je v območju ceste dejavnost. potebno zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste (5) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so dopustni na območju 5. premični čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska opre- namenske rabe prostora, opredeljenem kot kmetijska zemlji- ma (npr. brajda, klopotec, kol količek, žična opora, opora šča (najboljša kmetijska zemljišča, druga kmetijska zemlji- za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obo- šča), so določeni v PRILOGI 2 k temu odloku. Pomožne ra, ograja z pašo živine ograja in opora za trajne nasade), kmetijsko-gozdarske objekte, ki so namenjeni kmetijski pri- poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, delavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju brez bivanja, je lovska preža, dopustno graditi ob obstoječih objektih kmetije, izven stavb- 6. začasne objekte, kjer je površino po odstranitvi objektov nega zemljišča kmetija. potrebno vzpostaviti v prvotno stanje: (6) Izven naselij, območij neposredne bližine obstoječih kmetij a. kiosk oziroma tipski zabojnik, ali izven območij gručaste razpršene poselitve, je dopustna b. pomol, to je vstopno izstopno mesto za pristajanje in krat- gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, oprede- kotrajni privez čolnov, ljenih v Prilogi 2, na kmetijskih zemljiščih brez spremembe c. odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemlji- rabe, v primerih, ko: šče kot del gostinskega obrata, MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

d. pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem (5) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so dopustni na območju šotoru, namenske rabe prostora, opredeljenem kot gozdna zemljišča e. oder z nadstreškom sestavljen, iz montažnih elementov, so določeni v PRILOGI 2 k temu odloku. Pomožne kmetij- f. cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, sko-gozdarske objekte, ki so namenjeni kmetijski pridelavi, g. začasna tribuna za gledalce na prostem, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju brez bivanja, je dopu- h. objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih stno graditi ob obstoječih objektih kmetije, izven stavbnega snovi zemljišča kmetija. 7. smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi (6) Na površinah, ki so po namenski rabi prostora, opredeljena vlečnicami, kot gozdna zemljišča, je dopustna ureditev, gradnja ali vzdr- 8. objekt za rejo živali, ki se jih po prenehanju uporabe od- ževanje za namene: strani, po odstranitvi objekta je potrebno vzpostaviti prvo- 1. gozdne ceste, ki je prednostno namenjene gospodarjenju z tno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen. gozdom (8) V EUP OP08, OP12 ni dopustno posegati v obrečni pas v 2. gozdne vlake ali stalne žičnice za spravilo lesa v skladu z širini 20 m od obalne črte, ki se prepušča rečni dinamiki, s kr- gozdnogospodarskim načrtom, 3. obore za rejo divjadi, čitvami, preoblikovanjem brežin, odvzemom in nasipanjem 4. zajetja, vrtine ali vodnjaka za lastno oskrbo s pitno vodo, materiala. Pri obdelavi kmetijskih zemljišč je potrebno upo- 5. vrtin ali vodnjakov za potrebna za raziskave, števati predpise o vodah, enako pri gradnji dopustnih objek- 6. postavitve stojišč stalnih čebelnjakov, stojišč za začasne tov na priobalnih zemljiščih. Ukrepa ni dopustno izvajati v dovoze čebel na pašo na zemljiščih, ki so s pašnim redom območjih, kjer je obstoječi varovalni pas ožji ali se celo stika določena za stalne čebelnjake in stojišč za začasne čebel- z obstoječim prometnim omrežjem (peta nasipa državne ceste njake za dovoze čebel na pašo, ali železnice je hkrati brežina vodotoka), območjem hidroe- 7. gozdne učne poti, lektrarn ali poselitvijo in je utrjevanje ter vzdrževanje brežin 8. kolesarskih stez, nujno za varno izvajanje obstoječih dejavnosti na teh površi- 9. peš, sprehajalnih in planinskih poti ter trim stez po obsto- nah. Pri obdelavi kmetijskih zemljišč je potrebno upoštevati ječih poteh, predpise o vodah, enako pri gradnji dopustnih objektov na 10. lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev priobalnih zemljiščih. predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom izvedba vzdrže- (9) V EUP OP07, OP09 ni dopustno posegati v obrečni pas v valnih del na obstoječih objektih in napravah drugi objek- širini 20 m od obalne črte ali ožji obstoječi varovalni pas na ti, določeni v PRILOGI 2 k temu odloku. določenih odsekih, kjer zaradi bližine infrastrukturnih objek- (7) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi pose- tov (cesta, železnica, pešpoti) te širine ni mogoče zagotoviti, ga v gozdno zemljišče ne bodo negativno vplivali na gozdni s krčitvami obrečne drevesne zarasti in poseganjem na breži- ekosistem in funkcije gozdov, pred začetkom gradnje pa je ne vodotoka. Dodatne ureditve morajo potekati izven varo- potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za upravljanje valnega obrečnega pasu, če to dopušča obstoječe stanje. Pri z gozdovi. obdelavi kmetijskih zemljišč je potrebno upoštevati predpise (8) V EUP PO01 je na območju nekdanjega nelegalnega odvze- o vodah, enako pri gradnji dopustnih objektov na priobalnih ma mineralnih surovin (parcele 405/2, 413/1, 414/1 in 475/3 zemljiščih. k. o. Brezno) dopustna le sanacija območja ali prepustitev sa- (10) V EUP OP06, OP10 ni dopustno posegati v obrečni pas v mosanaciji brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineral- širini 20 m od obalne črte ali ožji obstoječi varovalni pas na nih surovin. določenih odsekih, kjer zaradi bližine infrastrukturnih objektov (cesta, železnica, pešpoti) te širine ni mogoče zagotoviti, s krčitvami obrečne drevesne zarasti in odvzemanjem materi- 88. člen ala. Vzdrževanje ceste s košnjo obcestnega telesa je potrebno (podrobnejši pogoji za območja voda – VC) zožiti najmanjši potrebni pas v preostalem pasu pa ohranjati (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja voda Občina avtohtono obrečno zarast. Pri obdelavi kmetijskih zemljišč je Podvelka ureja površine vodnih zemljišč v EUP DR01, DR02 potrebno upoštevati predpise o vodah, enako pri gradnji do- in delih EUP BR01, JA01, LE01, OZ01, OZ03, PO01, PO03, pustnih objektov na priobalnih zemljiščih. OP01, OP02, OP03, OP05, OP06, OP07, OP08 in OP11. (2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje voda, podrobnejša pa kot območja površinskih voda – celinske vode (VC). 87. člen (3) Na namenski rabi VC je dopustno je prepletanje dejavnosti, (podrobnejši pogoji za območja gozdnih površin – G) ki so predvidene za izvajanje na celinskih vodah kot so re- (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja kmetijskih in kreacija, plovba, izraba v energetske ali druge gospodarske gozdnih površin občina ureja naslednje EUP, OP01, OP11 namene (gojitveni vodotoki, ribogojstvo)), v kolikor dejavno- (2) Osnovna namenska raba v EUP je opredeljena kot gozd (G). sti niso v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje (3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je na namenski rabi voda ali veljavnimi predpisi drugih področij. gozda dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen (4) V EUP iz prvega odstavka tega člena je na namenski rabi VC objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Podvelka, dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objek- ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v PRI- tov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Podvelka, ter ne- LOGI 2 k Odloku o OPN Podvelka. zahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI (4) Dopustna je dejavnost gozdarstva. 2 k Odloku o OPN Podvelka. MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

(5) Načrtovanje posegov v ribiške okoliše na območju Občine 5. odstraniti je potrebno vse priveze, pomole in druge objek- Podvelka je na namenski rabi VC dopustno ob upoštevanju te ter sama plovila izven predvidenih mest za privezova- naslednjih določb: nje in splavljenje. 1. vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden (8) V EUP ali delih EUP z namensko rabo kmetijskih zemljišč na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje (K1, K2) so dopustni le objekti iz PRILOGE 1, 2 ter drugi rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številč- objekti in posegi iz 86. členi tega odloka. nost, 2. struge, obrežja, dna vodotokov je potrebno ohranjati v čim bolj naravnem stanju, 3.2 PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA 3. zagotavljati je potrebno obstoječo dinamiko, hidromorfo- PREDVIDENIH OPPN loške lastnosti in raznolikosti vodotokov, 4. posegi z gradnjo objektov morajo ribam omogočati prehod, 89. člen 5. ohranjati je potrebno naravna osenčenost oz. osončenost (območja s predvidenimi OPPN) struge in brežin, (1) Predvidena je priprava OPPN za naslednje EUP: 6. odvzem plavin (proda, gramoza, peska) je dopustno izva- 1. BR10 Brezno – območje širitve proti nelegalnemu jati tako, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere kopu – jugovzhod, za ribe, rake in druge vodne živali, 2. PO06 Podvelka – gospodarska cona Gotjenk, 7. prepovedano je odlaganje odpadkov v vodotoke oz. na vplivno območje vodotokov, 8. začasne deponije (v času izvajanja posegov) je potrebno urediti tako, da je preprečeno onesnaževanje voda, 90. člen 9. prepovedano je posegati oz. vznemirjati ribe na drstiščih, (dopustni posegi pred izdelavo OPPN) med drstenjem in v varstvenih revirjih, posegi naj se ne (1) Za EUP, za katere je predvidena izdelava podrobnejših pro- izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posa- storskih načrtov, so do sprejema OPPN, dopustne naslednje meznih vrst rib, odvzem plavin (gramoza, proda, mivke) vrste gradenj in ureditev: in drugi posegi v drstišča so prepovedani. 1. rekonstrukcije, nadzidave, dozidave obstoječih legalno (6) V območju EUP DR01 in DR02 in na priobalnem pasu je zgrajenih objektov in vzdrževalna dela na teh objektih, ki potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe: ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega 1. čiščenje obrežne zarasti in podrtega drevja je dopustno do prostorskega načrta; stanja, ki zagotavlja poplavno varnost sistemov v sosešči- 2. odstranitev objektov in gradnja na lokaciji predhodno ni, odstranjenega objekta ter druga dela v zvezi s pripravo 2. vodnogospodarske ureditve na izlivih stranskih pritokov stavbnega zemljišča, ki ne bodo onemogočale zasnove in v reko Dravo ne smejo spreminjat strukture in brežin vo- izvedbe OPPN; dotoka, 3. novogradnja objektov in naprav javne gospodarske infra- 3. na odsekih, kjer to ne ogroža drugih sistemov v soseščini strukture vključno z nadzidavo in dozidavo ter gradnjo je potrebno ohranjati naravno rečno dinamiko, naravno prizidkov, rekonstrukcije, prenove in sanacije teh objek- strugo in naravne brežine, tov, dopolnilna gradnja, gradnja novih objektov po pred- 4. dopustni so nujni vodnogospodarski ukrepi za zagotavlja- hodni odstranitvi obstoječih, sprememba namembnosti nje poplavne varnosti, ki jih je potrebno izvesti sonaravno, objektov ter redna vzdrževalna in investicijska vzdrževal- 5. potrebno je zagotoviti ohranjanje obrežne zarasti na dela na teh objektih, če ne bodo onemogočale zasnove 6. v 25 m obalnem pasu ali na odsekih, kjer zaradi naravnih in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta. danosti ali grajenih struktur te širine ni mogoče zagotoviti, 7. v obstoječem pasu ožjem obalnem pasu so dopustni posegi, ki zmanjšujejo oziroma preprečujejo erozijsko dejav- 91. člen nost in motnje v sistemu delovanja HE. (splošni PIP za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN (7) V območju predvidenega plovnega prometa na reki Dravi je in DPN) potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe: (1) Za EUP, ki se urejajo s sprejetimi podrobnejšimi prostorskimi 1. za vzdrževalna dela v plovnem območju A po Odloku o akti, ali pa občina predvideva pripravo OPPN, je dopustna plovbi je potrebno predhodno pridobiti soglasje pristojne- priprava enotnega OPPN za celovito območje EUP ali več ga organa za varstvo narave, ločenih OPPN za posamezne dele EUP, ki predstavljajo pro- 2. v času izven plovne sezone je potrebno pristanišča (Bre- storsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno zno) in vstopno izstopna mesta (Kozji Vrh) zapreti za s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno javnost, njihova uporaba za namene ribolova, gostinstva, infrastrukturo), pri čemer naj dinamika priprave posameznih množičnih prireditev ipd. ni mogoča, OPPN v EUP zagotavlja smiselno zaporednost prostorskih 3. zagotoviti je potrebno ustrezno obveščanje vseh uporab- ureditev. Z novim aktom je dopustno nadomestiti veljavne nikov območja odloka o veljavnem režimu plovbe (n. pr. akte za del EUP ob upoštevanju smiselne prostorske in funk- informacijske table, zgibanke ipd.), cionalne členitve območja in možne zaporednosti prostorskih 4. vzpostaviti je potrebno ustrezni nadzor in sistem sankcio- ureditev. niranja kršitev odloka (vključno z možnostjo izgube kon- (2) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je cesije skrbništva nad plovnim območjem), opredeljena izdelava OPPN, je potrebno pripraviti ustrezne MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

strokovne podlage za celotno območje OPPN in sočasno z obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, urejano površi- delom občinskega podrobnega prostorskega načrta sprejeti ne namenjenih javnemu dobru in urejajo območja, za predvi- za celotno območje tudi rešitev omrežja prometne in gospo- dene prenove naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč. darske javne infrastrukture ter izdelati program opremljanja (9) V postopku priprave OPPN mora načrtovalec upoštevati zemljišča, ki bo podlaga za izračun stroškov komunalnega usklajene zahteve (pogoje) nosilcev urejanja prostora in pri- opremljanja tudi za vsak posamezni občinski podrobni pro- dobiti natančne podatke o poteku tras obstoječih vodov go- storski načrt. spodarske javne infrastrukture ter jih upoštevati v postopku (3) Meje in podrobnejšo namensko rabo za OPPN, ki so prikaza- priprave OPPN. ni v grafičnih prikazih tega OPN, je v postopku priprave dopustno prilagoditi podrobnim programskim zahtevam in raz- meram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov 92. člen in infrastrukture. Meje OPPN je dopustno spreminjati pod (dodatni pogoji in merila za pripravo OPPN po EUP ter pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo merila za območja) vključenih ali izključenih parcel ali da občinski svet Občine (1) Dodatni pogoji in merila za poseganje v prostor oziroma pri- Podvelka sprejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v pravo OPPN po EUP določajo izhodišča, ki jih morata pripra- zvezi s spremembo območja OPPN. vljavec in investitor upoštevati v postopku priprave in spre- (4) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo je potrebno zajemanja OPPN so navedeni po enotah v nadaljevanju tega gotoviti ureditev javnih in poljavnih površin za zelenice, par- člena. ke, igrišča, otroška igrišča in podobno v obsegu najmanj 15 (2) V EUP BR10- Brezno – območje širitve proti nelegalnemu % celotne površine OPPN. kopu je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: (5) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo na namenski 1. idejno zasnovo zgostitve poselitve z ohranjanjem kakovo- rabi stavbnih zemljišč občina določi, da je del ali celotno sti bivanja v EUP, v katerem je predvidena gradnja stano- območje urejanja lahko čisto stanovanjsko območje v smislu vanjskih in poslovno stanovanjskih objektov za izvajanje predpisov o varstvu pred hrupom, kar pri načrtovanju zahteva upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in tehničnih ukrepov mirnih in ekološko sprejemljivih dejavnosti ter bivanje z varstva pred hrupom. izvajanjem poslovnih dejavnosti na domu-poslovni del je (6) Nezazidana stavbna zemljišča na območju predvidenega lahko največ ena tretjina etaže, OPPN morajo lastniki parcele do pričetka izvajanja OPPN 2. funkcionalno povezanost s površinami za bivanje in osta- vzdrževati v urejenem stanju. Za vmesno obdobje je dopustna limi dejavnostmi v naselju in v vplivnem območju, začasna sprememba dejanske rabe, ki ne sme biti funkcional- 3. izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki se no ali vizualno moteča za celotno območje. lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi (7) Kriteriji za določanje prostorskih ureditev na namenski rabi z idejno zasnovo, stavbnih zemljišč, za katere je obvezna izdelava OPPN, v 4. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo stanovanjskih in po- OPN pa niso predvideni, so: slovno stanovanjskih in spremljajočih objektov v EUP v 1. gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar skladu s sprejeto idejno zasnovo, gre za več kot osem objektov ali presega 0,8 ha površine- 5. upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov, -velja tudi za območja širitev naselij in območja sanacij 6. pozidava ne sme posegati v 25 m varovalni pas glavne razpršene gradnje, ceste I. reda, 2. gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne 7. tradicionalno arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, oblike bivanja, kadar je zmogljivost objekta več kot 50 ki izhaja iz oblikovanja podeželskih naselij ali nadgradnjo stanovanj oziroma 100 postelj, te tradicije in sodobnejše oblikovanje, ki bo vidno poudar- 3. kamp nad površino 0,5 ha, jala krajinsko privlačnost in vzpostavila naselbinski rob 4. na površinah, kjer je potrebno urediti novo parcelacijo za naselja, gradnjo objektov (tudi komasacija ali razlastitev stavbnih 8. vzpostavitev prometnega režima, ki bo zagotavljal prepu- zemljišč) in na površinah, ki nimajo urejenih dovozov, stnost te dejavnosti z možnostjo dvostranskega priključe- 5. na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 vanja na cesto skozi naselje cesto in na ostale obstoječe ha, kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne prometne smeri, gradnje in za sanacijo ali za spremembe tehnologije, 9. stanovanjska enodružinska gradnja je dopustna izven va- 6. gradnja gospodarske javne infrastrukture za omrežja, rovalnega pasu ceste (25 m) in, daljša od 1000 m s pripadajočimi infrastrukturnimi objek- (3) V EUP PO06 Podvelka – gospodarska cona Gotjenk je poleg ti, splošnih usmeritev potrebno upoštevati: 7. objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več 1. namensko rabo prostora (IG), v kateri so dopustne obrtne, kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za komple- skladiščne, prometne, trgovske, poslovne, proizvodne de- ksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena javnosti in njim podobne dejavnosti kot so okoljske de- s tem odlokom, javnosti, dejavnosti energije, 8. prostorske ureditve na območjih prepoznavnosti zunaj na- 2. funkcionalno povezanost z obstoječimi dejavnostmi v selij. EUP v poslovni coni in v naselju z možnostjo izrabe eks- (8) OPPN, ki ni posebej opredeljen v OPN, je dopustno izdela- ternih učinkov območja. ti za prostorske ureditve večjega obsega, za katere so zna- 3. izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki se ni investitorji, se z njimi načrtuje gradnja ali rekonstrukci- lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi ja gospodarske javne infrastruktura, zagotavlja delovanje z idejno zasnovo, MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

4. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo proizvodnih in spre- 95. člen mljajočih objektov v EUP v skladu s sprejeto idejno za- (vpogled v občinski prostorski načrt) snovo, (1) Občinski prostorski načrt Občine Podvelka je na vpogled na 5. upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov in predpi- sedežu Občine Podvelka, Podvelka 13, 2363 Podvelka. sov, 6. arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja obstoječih objektov proizvodnega območja 96. člen in nadgradnjo tega oblikovanja, ki bo hkrati prilagojena (nadzor nad izvajanjem odloka) tehnološkim postopkom posameznih dejavnosti in bo (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpek- ohranjala krajinsko privlačnost območja, cijske službe. 7. vzpostavitev omrežij in objektov GJI, ki bo izhajal že izdelane prostorske dokumentacije komunalnega opremljanja za širše območje poslovne cone in bo zagotavljal priključevanje posameznih objektov na vsa omrežja GJI. 97. člen (začetek veljavnosti) (1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčin- ske, uradnem vestniku. 4. PREHODNE DOLOČBE IN KONČNE DOLOČBE

Štev:350 -0002/2012-3/1 Župan Občine Podvelka 93. člen Anton Kovše, ing., sr (prehodne določbe) (1) Postopki za izdajo dovoljenja za poseg v prostor, pričeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po do- ločilih aktov, ki so na obravnavanem območju veljali pred sprejemom tega odloka.

94. člen (prenehanje veljavnosti) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: 1. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Radlje ob Dravi za območje občine Podvelka (Prostorski plan Obči- ne Podvelka) (MUV, št. 20/04) 2. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih v občini Radlje ob Dravi (MUV, št. 8/88) na območju Občine Podvelka, 3. Odlok o zazidalnem načrtu za del naselja Brezno (MUV, št. 14/97, 7/09), 4. Odlok o zazidalnem načrtu Podvelka (MUV, št. 11/74).

MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

VC – celinske vode vode celinske – VC EUP z območji vodnih zemljišč vodnih območji z EUP

ne ne ne ne ne ne

G – gozdna zemljišča gozdna – G

G zemljišč gozdnih in kmetijskih območji z EUP

ne ne ne ne ne ne

K – območja kmetijskih zemljišč kmetijskih območja – K EUP z območji kmetijskih in gozdnih zemljišč gozdnih in kmetijskih območji z EUP

ne ne ne ne ne ne K2 K1/ A – območja razpršene poselitve; razpršene območja – A

A prostoru odprtem v poselitvijo razpršeno z EUP

ne ne ne ne da

O – območja okoljske infrastrukture okoljske območja – O

O okolj.infrastrukturo In komun. energ., prom., za EUP ne ne ne ne ne ne

E – območja energetske infrastrukture energetske območja – E

E okolj.infrastrukturo In komun. energ., prom., za EUP ne ne ne ne ne ne

območja komunikacijske infrastrukture komunikacijske območja

T – T infrastrukturo okolj. in kom. energ., prom., za območji z EUP

ne ne ne ne ne ne

PO – ostale prometne površine prometne ostale – PO EUP z območji za prom., energ., kom. in okolj. infrastrukturo okolj. in kom. energ., prom., za območji z EUP

ne ne ne ne ne ne PO

PO - površine železnic, površine - PO

EUP z območji za prom., energ., kom. in okolj. infrastrukturo okolj. in kom. energ., prom., za območji z EUP

ne ne ne ne ne ne PZ

PC – površine cest površine – PC EUP z območji za prom., energ., kom. in okolj. infrastrukturo okolj. in kom. energ., prom., za območji z EUP

ne ne ne ne ne ne PC

ZK – pokopališča; – ZK EUP z območji zelenih površin in gozda v naseljih v gozda in površin zelenih območji z EUP

ne ne ne ne ne ne ZK

ZD – druge urejene zelene površine; zelene urejene druge – ZD EUP z območji zelenih površin in gozda v naseljih v gozda in površin zelenih območji z EUP

ne ne ne ne ne ne ZD

ZS – površine za oddih, rekreacijo šport rekreacijo oddih, za površine – ZS

EUP z območji zelenih površin in gozda v naseljih v gozda in površin zelenih območji z EUP

ne ne ne ne ne ne ZS

IG –površine gospodarske cone; gospodarske –površine IG

EUP z območji proizvodnih dejavnosti proizvodnih območji z EUP

ne ne ne ne ne ne IG

IP – površine za industrijo za površine – IP

IP dejavnosti proizvodnih območji z EUP ne ne ne ne ne ne CD – druga območja centralnih dejavnosti centralnih območja druga – CD

2 3 3 3 EUP z območji centralnih dejavnosti centralnih območji z EUP

da da da da da da CD CU – osrednja območja centralnih dejavnosti centralnih območja osrednja – CU

2 3 3 3 EUP z območji centralnih dejavnosti centralnih območji z EUP

da da da da da da CU

ali brez ali dejavnostmi spremljajočimi s bivanje za površine stanovan. – SS

2 3 3 3 EUP z območji stanovanj območji z EUP

ne da SS da da da da SK –kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem in dejavnostmi dopolnilnimi z –kmetije SK

1 3 3 3 EUP z območji stanovanj območji z EUP ne da da SK da da da PRILOGA 1 - VRSTE OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN GLEDE NA VRSTE OBJEKTOV 1 - PRILOGA STAVBE stanovanji IME OBJEKTA družbene skupine družbene skupine Stanovanjske stavbe Dvostanovanjske stavbe Večstanovanjske stavbe Večstanovanjske Enostanovanjske stavbe Tri- in večstanovanjske stavbe Tri- Stanovanjske stavbe za posebne Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi Stanovanjske stavbe za druge posebne

11100 11301 11210 11302 11220

1110 1130 1121 1122

111 112 113 EUP / NAMENSKA RABA po členih odloka RABA / NAMENSKA EUP

ENOTNA KLASIFIKACIJA KLASIFIKACIJA ENOTNA VRST OBJEKTOV (CC - SI) OBJEKTOV VRST MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne VC G ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne K2 K1/ 5 7 6 7 5 5 19 19 19 19 A ne ne ne ne ne ne ne da da da da da da da da da da 4 O ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da E ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne T ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne 4 4 4 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da PO 4 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da PZ da 4 4 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da PC da da 7 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da ZK ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ZD 7 3 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ZS da da 4 7 7 4 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da IG da da da da 4 4 7 IP ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da da da da 4 3 4 6 7 ne da da da da da da da da da da da da da da da da CD 4 3 4 6 6 7 ne ne da da da da da da da da da da da da da da da CU 4 3 3 4 7 7 3 3 3 ne ne ne ne ne ne da da SS da da da da da da da da da 5 4 3 3 4 4 6 7 6 7 3 3 3 ne ne ne da SK da da da da da da da da da da da da da dejavnosti Trgovske stavbe Trgovske Garažne stavbe Bencinski servisi povezane stavbe Gostinske stavbe Stavbe javne uprave Industrijske stavbe Muzeji in knjižnice Druge poslovne stavbe kratkotrajno nastanitev izvajanje komunikacij Nestanovanjske stavbe kratkotrajno nastanitev Druge gostinske stavbe za Stavbe za izobraževanje in Poslovne in upravne stavbe Sejemske dvorane, razstavišča Hotelske in podobne stavbe za znanstvenoraziskovalno delo Stavbe za storitvene dejavnosti Stavbe za promet in stavbe za Stavbe za promet Stavbe bank, pošt, zavarovalnic Rezervoarji, silosi in skladišča Gostilne, restavracije in točilnice Stavbe za kulturo in razvedrilo Stavbe za kulturo Industrijske stavbe in skladišča Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi za izvajanje komunikacij ter Hotelske in podobne gostinske stavbe Stavbe splošnega družbenega pomena Trgovske stavbe in za storitvene Trgovske

12410 12111 12112

12303 12202 12203 12301 12420 12304 12120 12302 12520 12620 12630 12510 12201 12610

1211 1230 1242 1220 1212 1252 1262 1263 1251 1261 1241

123 122 124 126 125 121 EUP / NAMENSKA RABA po členih odloka RABA / NAMENSKA EUP

MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da VC 20 15 G ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da 23 23 23 15 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne K2 K1/ da da da da 5 9 19 20 19 22 A ne ne ne ne ne ne da da da da da da da da da da da O ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da E ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da T ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da PO 9 22 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da PZ da da 9 22 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da PC da da 4 7 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da ZK 7 9 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da da ZD 4 7 7 4 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da ZS da da da da 7 9 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da IG da da 7 9 10 22 IP ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da da da 7 7 7 8 9 10 22 ne ne ne ne ne da da da da da da da da da da CD da da 7 7 7 8 9 22 ne ne ne ne ne ne da da da da da da da da da da CU da 3 3 7 7 7 4 8 22 ne ne ne ne ne ne ne da da SS

da da da da da da da da 3 3 4 8 9 22 ne ne ne ne ne da da da da da da da SK da da da da da Ceste Predori druge namene Letališke steze Letališke steze Stavbe za šport Obredne stavbe Obredne regionalne ceste regionalne Železniške proge Pokopališke stavbe Predori in podhodi Predori Stavbe za rejo živali Mostovi in viadukti Letališke steze in ploščadi Stavbe za spravilo pridelka Lokalne ceste in javne poti, Stavbe za rastlinsko pridelavo Druge nestanovanjske stavbe Stavbe za zdravstveno oskrbo Objekti prometne infrastrukture Objekti prometne Nestanovanjske kmetijske stavbe Letalski radio – navigacijski objekti Stavbe za opravljanje verskih obredov Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in hitre Avtoceste, Druge nestanovanjske kmetijske stavbe Kulturna dediščina, ki se uporablja v Mostovi, viadukti, predori in podhodi Mostovi, viadukti, predori Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje Glavne in regionalne železniške proge Glavne in regionalne nekategorizirane ceste in gozdne GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI

21110 21120 12711 12740 21410 12730 12713 21302 21301 12640 21421 12650 12722 12712 12714 12721 21210

2111 2112 1274 2141 1273 2130 1264 2142 1265 1272 1271 2121

211 214 213 127 212 EUP / NAMENSKA RABA po členih odloka RABA / NAMENSKA EUP

MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015 11 16 22 ne ne ne ne da da da da da VC da da da 4 16 22 G ne ne ne ne da da da da da da da da 4 16 22 ne ne ne ne da da da da da K2 da K1/ da da 4 22 16 22 A ne ne ne da da da da da da da da da 4 O ne ne ne ne ne ne da da da da da da 4 E ne ne ne ne da da da da da da da da 4 T ne ne ne ne ne ne da da da da da da 4 11 22 ne ne ne ne da da da da da da PO da da 4 11 22 16 ne ne ne da da da da da PZ da da da da 4 11 22 16 ne ne da da da da da da PC da da da da 4 11 ne ne ne ne ne ne da da da da da ZK da 4 22 22 ne ne da da da da da da da da ZD da da 4 11 11 22 16 22 ne da da da da da ZS da da da da da da 4 11 22 ne ne ne ne da da da da da IG da da da 4 22 16 IP ne ne da da da da da da da da da da 4 11 22 16 ne ne ne ne da da da da da CD da da da 4 11 22 16 ne ne ne ne da da da da da CU da da da 4 11 22 16 ne ne ne ne da da da da SS da da da da 4 11 22 16 ne ne ne ne da da da da SK da da da da vodi vode vodo objekti Podhodi omrežja plinovodi akvadukti stisnjen zrak Lokalni vodovodi Daljinski vodovodi Daljinski vodovodi elektroenergetski vodi elektroenergetski elektroenergetski vodi elektroenergetski komunikacijska omrežja Lokalni cevovodi, lokalni Pristanišča in plovni kanali vodi in lokalna (dostopovna) Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) in daljinski (prenosni) omrežja Naftovodi in daljinski (prenosni) Naftovodi in daljinski (prenosni) (distribucijski) elektroenergetski (distribucijski) elektroenergetski Lokalni (distribucijski) plinovodi Pristanišča, plovni kanali, jezovi in Objekti za črpanje, filtriranje in zajem Sistemi za namakanje in osuševanje, Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in Daljinski (prenosni) elektroenergetski elektroenergetski Daljinski (prenosni) Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni Jezovi, vodne pregrade Cevovodi, komunikacijska omrežja in Cevovodi, komunikacijska omrežja Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodne pregrade ter drugi vodni objekti ter vodne pregrade Daljinska (hrbtenična) komunikacijska (hrbtenična) Daljinska

22140

22110 22221 22122 22210 22121 21422 22222 21520 21530 22130 21510

2211 2222 2212 2214 2152 2153 2213 2151 2221

222 215 221 EUP / NAMENSKA RABA po členih odloka RABA / NAMENSKA EUP

MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015 11 21 17 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da VC da da da 12 17 G ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da da da 12 17 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da K2 K1/ da da 7 4 4 7 11 12 A ne ne ne ne ne ne ne da da da da da da da da 4 7 12 O ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da da da da 4 7 12 E ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da da da da 4 7 12 T ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da da da da 4 7 12 ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da da da PO da 4 7 12 ne ne ne ne ne ne ne ne da da da da PZ da da da 4 7 12 ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da PC da da da 7 12 ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da ZK da 4 7 11 12 ne ne ne ne ne ne ne ne da da da da da ZD da da 4 7 12 ne ne ne ne ne ne ne da da da da da ZS da da da 4 7 12 ne ne ne ne ne ne ne ne ne da da da IG da da da 4 7 12 IP ne ne ne ne ne ne ne da da da da da da da da 4 4 7 12 13 ne ne ne ne ne ne ne da da da da da da CD da da 4 4 7 12 13 ne ne ne ne ne ne ne da da da da da da CU da da 4 4 7 12 13 ne ne ne ne ne ne ne da da da SS da da da da da 4 4 7 12 13 ne ne ne ne ne ne ne da da da da da SK da da da čas napravami Pokopališča uvrščeni drugje Športna igrišča Čistilne naprave Obrambni objekti mineralnih surovin ki niso uvrščeni drugje Lokalni (distribucijski) Cevovodi za odpadno vodo Cevovodi za odpadno vodo Objekti kemične industrije šport, rekreacijo in prosti čas Objekti za ravnanje z odpadki šport, rekreacijo in prosti čas in prosti šport, rekreacijo Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti Vodni Industrijski gradbeni kompleksi Industrijski gradbeni kompleksi elektroenergetski vodi in lokalna elektroenergetski Drugi gradbeni inženirski objekti Drugi gradbeni inženirski objekti Drugi gradbeni inženirski objekti za Marine s pripadajočimi pristaniškimi Drugi gradbeni inženirski objekti za Objekti za šport, rekreacijo in prosti in prosti Objekti za šport, rekreacijo Elektrarne in drugi energetski objekti (dostopovna) komunikacijska omrežja Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso Drugi industrijski gradbeni kompleksi, Objekti za pridobivanje in izkoriščanje

24110 24205 24204 23020 23040 24203 23010 22232 22223 22240 23030 24122 24121 24201 22231

2411 2302 2304 2301 2420 2412 2303 2223 2224

241 230 242 EUP / NAMENSKA RABA po členih odloka RABA / NAMENSKA EUP

24 23

MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015 dopustni posegi nedopustni posegi samostoječih hiš, dopustna gradnja enodružinskih dvojček z dvema stanovanjema, dopustna kot vrstna hiša ali dopustna v lokalnih središčih in naseljih, kjer je že to obstoječ tip gradnje po namenu ali velikosti, ob upoštevanju pogojev oblikovanja, velikosti in dodatne strokovne podlage, varstva ter jih utemeljujejo in prostorsko združljiva s pretežno rabo prostora v EUP, dopolnilna dejavnost, ki je okoljsko dopustna kot spremljajoča ali na kmetiji, dopustna kot dopolnilna dejavnost dopustne so primarne obrtne delavnice, kot so mizarske in podobne delavnice, kovino strugarske in podobne delavnice, avtomehanične in podobne delavnice, montažne hale kot spremljajoča dejavnost, če je okoljsko sprejemljiva (emisije hrupa, smradu, povečan promet…), proizvodna obrt ni sprejemljiva, potrebe, dopustni samo objekti za lastne vojašnic, zaporov in prevzgojnih domov, s pretežno rabo prostora razen dopustni so objekti, združljivi načrta prostorskega podrobnega občinskega oziroma (DPN) načrta prostorskega državnega podlagi na dopustne so ceste regionalne ceste, glavne ceste, hitre avtoceste, novogradnja (OPPN) posebnih ohranitvenih območjih in območij varstva (območja Nature 2000) okoljskim pogojem, le izven dopustni so heliporti, ki zadoščajo v Preglednici 2, le izven posebnih ohranitvenih območjih in območij varstva (območja Nature 2000) in enostavni objekti, navedeni dopustni so nezahtevni objekti ter jih morajo utemeljiti predhodne dodatne strokovne študije dopustni ob upoštevanju pogojev oblikovanja, velikosti in varstva površin za avtomobilistične ali motoristične dirke, s pretežno namensko rabo, razen dopustna vsi objekti, združljivi in sadja predelanega rezervoarji silosi, žitni (hladilnice, bližini v pridelke ) (kmetijske lastne na vezane predelave ali skladiščenje potrebe za skladišča in silo rezervoarji le dopustni zelenjave) poti, v območjih ohranjanja narave tudi umeščanje novih nekategoriziranih cest in gozdnih cest oziroma občinskih javnih lokalnih dopustne le rekonstrukcije dopustne le vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, le izven posebnih ohranitvenih območjih in območij varstva (območja Nature 2000) varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ureditve za potrebe obrambe in in začasne dopustni le posegi podrobnejšem aktu, so opredeljene v veljavnem prostorskem dejavnosti, ki dopustne le tiste dejavnosti, dopustno le kot širitev že obstoječe ki niso značilni za kulturno krajino, dopustno razen objektov, pravica, dopustno, če je pridobljena vodna ohranitvenih območjih in posebnih območij varstva (območja Nature 2000) so dopustni le izven posebnih razen akveduktov, novi objekti, objekti, ki so dopustni na kmetijskih zemljiščih enostavni pomožni kmetijsko gozdarski dopustni samo nezahtevni in da ne 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015

VC – celinske vode vode celinske – VC

EUP z območji vodnih zemljišč vodnih območji z EUP -

G – gozdna zemljišča gozdna – G

EUP z območji gozdnih zemljišč gozdnih območji z EUP -

0 G ne

K1/K2 – območja kmetijskih zemljišč kmetijskih območja – K1/K2

EUP z območji kmetijskih zemljišč kmetijskih območji z EUP -

ne K2 K1/ A – območja razpršene poselitve; razpršene območja – A

EUP z razpršeno poselitvijo v odprtem prostoru odprtem v poselitvijo razpršeno z EUP - A

O – območja okoljske infrastrukture okoljske območja – O

EUP za prom., energ., komun. In okolj.infrastrukturo In komun. energ., prom., za EUP -

O ne

E – območja energetske infrastrukture energetske območja – E

EUP za prom., energ., komun. In okolj.infrastrukturo In komun. energ., prom., za EUP E ne

komunikacijske infrastrukture komunikacijske

T območja – T infrastrukturo okolj. in kom. energ., prom., za območji z EUP ne

PO – ostale prometne površine površine prometne ostale – PO

EUP z območji za prom., energ., kom. in okolj. infrastrukturo okolj. in kom. energ., prom., za območji z EUP -

PZ – površine železnic površine – PZ

EUP z območji za prom., energ., kom. in okolj. infrastrukturo okolj. in kom. energ., prom., za območji z EUP -

PC – površine cest površine – PC

EUP z območji za prom., energ., kom. in okolj. infrastrukturo okolj. in kom. energ., prom., za območji z EUP -

ne PC ZK – pokopališča; – ZK

EUP z območji zelenih površin in gozda v naseljih v gozda in površin zelenih območji z EUP -

da ZK

ZD – druge urejene zelene površine; zelene urejene druge – ZD

EUP z območji zelenih površin in gozda v naseljih v gozda in površin zelenih območji z EUP -

ne ZD ZS – površine za oddih, rekreacijo šport rekreacijo oddih, za površine – ZS

EUP z območji zelenih površin in gozda v naseljih v gozda in površin zelenih območji z EUP -

ZS da IG –površine gospodarske cone; gospodarske –površine IG

EUP z območji proizvodnih dejavnosti proizvodnih območji z EUP -

IG da IP – površine za industrijo za površine – IP

EUP z območji proizvodnih dejavnosti proizvodnih območji z EUP -

IP da CD – druga območja centralnih dejavnosti centralnih območja druga – CD

3 EUP z območji centralnih dejavnosti centralnih območji z EUP

da CD CU – osrednja območja centralnih dejavnosti centralnih območja osrednja – CU

EUP z območji centralnih dejavnosti centralnih območji z EUP -

CU i ali brez ali i dejavnostm spremljajočimi s bivanje za površine stanovanj. – SS

EUP z območji stanovanj območji z EUP -

SS da SK –kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem in dejavnostmi dopolnilnimi z –kmetije SK

3 EUP z območji stanovanj območji z EUP - SK da 2 PRILOGA 2 - NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI, VZDRŽEVANJE OBJEKTA VZDRŽEVANJE OBJEKTI, 2 - NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI PRILOGA vrt in podobni objekti Sem med drugim spada: Enostaven objekt - noben EUP / NAMENSKA RABA RABA / NAMENSKA EUP IME OBJEKTA in razvrstitev* IME OBJEKTA Nezahteven objekt - površine do vključno 50 m izvedbi, ki ni namenjena prebivanju, objekti v javni rabi) tlorisna površina in višina objektov iz spremenjenih predpisov. MAJHNA STAVBA (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni STAVBA MAJHNA Pri tlorisni površini in višini objektov so upoštevani predpisi o vrstah garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski objektov glede na zahtevnost. V kolikor se predpisi spremenijo, je veljavna je spremenijo, predpisi se kolikor V zahtevnost. na glede objektov Gradnje in drugi posegi ter ureditve so dopustni, v kolikor niso v nasprotju s predpisi s področja varovanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, naravnih in okolja varstva narave, ohranjanja dediščine, kulturne varovanja področja s predpisi s nasprotju v niso kolikor v dopustni, so ureditve ter posegi drugi in Gradnje 1 varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja ter varstva voda. Za gradnjo oz. poseganje v območja varstvenih režimov, vzpostavljenih na podlagi pred - podlagi na vzpostavljenih režimov, varstvenih območja v poseganje oz. gradnjo Za voda. varstva ter zdravja varovanja in obrambe nesrečami, drugimi in naravnimi pred varstva je potrebno pridobiti soglasje službe, ki na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja. pisov, MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015 - ne ne ne VC 1 - G ne ne da 1 - ne ne K2 da K1/ 3 12 12 - A da da da 12 12 - O ne da da 12 12 E ne da da 12 12 T ne da da 12 12 - ne PO da da 12 12 - ne PZ da da 12 12 - ne PC da da 3 12 12 - da ZK da da 12 12 - ne ZD da da 3 12 12 - ZS da da da 3 12 12 - IG da da da 3 12 12 - IP da da da 3 da da da CD 3 - da da da CU 3 - da da SS da 3 - da da SK da 2

2 2 OGRAJA do vključno 60 m 2 Enostaven objekt Nezahteven objekt: ograja, protihrupna ograja Nezahteven objekt - noben EUP / NAMENSKA RABA RABA / NAMENSKA EUP POMOŽNI OBJEKT V JAVNI RABI JAVNI V POMOŽNI OBJEKT prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi) Enostaven objekt - površine do vključno 20 m nasade (glej tč. 17), ograje, ki niso objekt (npr. lesen plot) nasade (glej tč. 17), ograje, ki niso objekt (npr. Sem med drugim spada: varovalna ograja, sosedska igriščna grajena grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih lenicah, grajeno in igralo na ze - otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt; pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos igralo, premično senčnik, smetnjak, klop, premična npr. oprema, urbana cestnega del kot razsvetljava javna objekt), (ni enota sanitarna premična telesa, 8) (glej tč. vodnjaki in vodometi, 15) (glej tč. objekti za oglaševanje stavbe: površine nad 40 m m gradbenoinženirski objekti: višina nad 3,5 m do vključno 10 gradbenoinženirski objekti: višina do vključno 3,5 m pomožni cestni objekti: vsi površine do vključno 40 m stavbe: površine do vključno Sem ne spada: podporni zid (glej tč. 5), živa meja (ni objekt), ograja in obora za pašo živine oz. gojenje divjadi ograja ter opora trajne (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali

MAJHNA STAVBA KOT DOPOLNITEV OBSTOJEČE POZIDAVE POZIDAVE OBSTOJEČE DOPOLNITEV KOT STAVBA MAJHNA Sem med drugim spada: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti Sem med drugim spada: - - Sem ne spada: - - - – - - - – 2 3 4 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015 15 15 15 15 - ne ne ne ne ne ne ne VC da da da da - G ne ne ne ne da da da da da da da 2 2 - ne ne da da da da da da da K2 da da K1/ 14 21 - A ne da da da da da da da da da da 13 12 - O da da da da da da da da da da da 13 12 E ne ne da da da da da da da da da 13 12 T ne ne da da da da da da da da da 13 12 - ne ne da da da da da da da PO da da 13 12 - ne ne da da da da da da da PZ da da 13 12 - ne ne ne da da da da da da PC da da - ne ne ne da da da da da da da da ZK - ne da da da da da da da da da da ZD - ne da da da da da da da da da da ZS - da da da da da da da da da da da IG - IP da da da da da da da da da da da 14 ne da da da da da da da da da CD da 14 - ne da da da da da da da da da CU da 14 - ne da da da da da da da da da SS da 14 - da da da da da da da da da da SK da

3 3 do vključno 50 m 3 inštalacijami) odpadno vodo) VODNJAK, VODOMET VODNJAK, Nezahteven objekt – noben EUP / NAMENSKA RABA RABA / NAMENSKA EUP Enostaven objekt – višina do vključno 2 m ograjo se upošteva le merilo za podporni zid) Sem med drugim spada: podporni zid z ograjo Enostaven objekt – prostornina do vključno 30 m Enostaven objekt – zmogljivost do vključno 50 PE Nezahteven objekt – višina nad 2 m do vključno 3 Nezahteven objekt – višina nad 5 m, globina 30 m Nezahteven objekt – prostornina nad 30m Enostaven objekt – višinska razlika med zemljiščem do 0,5 m komunalne odpadne vode z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE) Nezahteven objekt – višinska razlika med zemljiščem do 1,5 m Nezahteven objekt – zmogljivost od 50 PE do vključno 200 NEPRETOČNA GREZNICA (vodotesen zbiralnik za komunalno GREZNICA NEPRETOČNA PODPORNI ZID (konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki (objekt, povezan s tlemi ali vkopan, priključki in z REZERVOAR MALA KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA (naprava za čiščenje NAPRAVA ČISTILNA KOMUNALNA MALA Enostaven objekt – višina do vključno 5 m, globina 30 m Enostaven objekt – Rezervoarji za vodo prostornine do vključno 100 m preprečuje premik (zdrs) zemljine. Pri računanju višine podpornega zidu z 9 5 8 7 6 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015 15 15 15 - - - - ne VC da da da 15 - - - - G ne da da da 11 - - - - ne ne ne K2 K1/ da 12 15 - - - - A da da da da 12 - - - - O ne da da da 12 E ne da da da 12 T ne da da da - - - - ne da da da PO 12 - - - - ne da da PZ da - - - - ne da da da PC - - - - ne ne da da ZK 15 - - - - da da da ZD da 15 - - - - da da da ZS da - - - - ne da da da IG - - - - IP ne da da da ne da da da CD - - - - ne da da da CU - - - - ne da da da SS - - - - ne da da da SK

2 2 vodah, s privezi uredbe, glej tudi tč. 1) Enostaven objekt – vsi Enostaven objekt – vse Enostaven objekt – noben Nezahteven objekt – noben Nezahteven objekt – noben EUP / NAMENSKA RABA RABA / NAMENSKA EUP Nezahteven objekt – nobena SAMOSTOJNO PARKIRIŠČE SAMOSTOJNO igrišče, poligon za kolesa ali motorje Enostaven objekt – površine do vključno 20 m Nezahteven objekt – površina do vključno 200 m Sem ne spada: plavajoči pomol – ponton (ni objekt) PRIKLJUČEK NA OBJEKTE GOSPODARSKE JAVNE OBJEKTE GOSPODARSKE JAVNE PRIKLJUČEK NA INFRASTRUKTURE IN DALJINSKEGA OGREVANJA INFRASTRUKTURE IN DALJINSKEGA Sem ne spada: travnata površina za igre na prostem (ni objekt) Sem ne spada: kolesarska pot ali pešpot, ki je del cestnega sveta Sem med drugim spada: priključek na cesto, objekte KOLESARSKA POT, PEŠPOT, GOZDNA POT IN PODOBNE POT GOZDNA PEŠPOT, POT, KOLESARSKA igrišče, in-line hokej, golf, kajakaška proga na divjih vodah, grajeno smučišče na vodi, kotalkališče, ragbi in bejzbol igrišče, odbojkarsko izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun) Sem ne spada: izvedba del za ureditev dvorišča in vrta (glej prilogo 3 priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja) Sem med drugim spada: teniško, nogometno, košarkarsko, rokometno POMOL (grajen, namenjen privezu posameznega plovila ali ribolovu) POMOL objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek odvajanje odpadne vode, energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na energetske Sem med drugim spada: pomol ob morju, na tekočih in stoječih celinskih ŠPORTNO IGRIŠČE NA PROSTEM (grajena ali utrjena površina, ki ni IGRIŠČE NA ŠPORTNO Sem med drugim spada: parkirišče kot samostojen objekt, vključno z dovozi z vključno objekt, samostojen kot parkirišče spada: drugim med Sem 11 10 12 13 14 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015 15 15 - ne ne ne ne ne VC da da 4 4 - G ne ne ne ne ne da da 4 4 - ne ne ne ne ne K2 da da K1/ 12 - A ne da da da da da da - O ne ne ne ne ne ne ne E ne ne ne ne ne da da T ne ne ne ne ne da da 7 7 - ne ne ne ne ne da da PO 12 12 - ne ne ne ne ne PZ da da 7 7 - ne ne ne ne ne PC da da - ne ne ne ne ne ne ne ZK - ne ne da da da da da ZD 16 - da da da da da da ZS da - ne ne ne da da da da IG - IP ne ne ne da da da da ne ne ne da da da da CD - ne ne ne da da da da CU - ne ne ne ne da da da SS - ne da da da da da da SK in 3 2 do vključno 3 do vključno 40 m do vključno 40 2 3 3 3 2 2000 m vključno 5 m – bazen: noben NAMAKANJE Nezahteven objekt: višine do vključno 6 m oglaševanje na kozolcih čebelnjak in ribogojnica Enostaven objekt – noben EUP / NAMENSKA RABA RABA / NAMENSKA EUP Sem ne spada: premični čebelnjak, Sem ne spada: ribogojnica (glej tč. 16), Enostaven objekt – površina do vključno 1000 m2 OBJEKT ZA OGLAŠEVANJE – sem spadajo tudi objekti za OGLAŠEVANJE ZA OBJEKT bazen za kopanje, gašenje požara, grajen ribnik, okrasni Enostaven objekt – Prostornina razlivne vode do vključno 250 m Nezahteven objekt – površina nad 1000 m2 do vključno 10000 Stavbe: površina do vključno 100 m do vključno Stavbe: površina bazen: prostornina do vključno 60 m do vključno bazen: prostornina vsi namakalni sistemi: prostornina do vključno 2000 m Ribogojnice: Enostaven objekt – oglasne površine do vključno 12 m² in višine Sem med drugim spada: grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in VODNO ZAJETJE IN OBJEKTI ZA AKUMULACIJO VODE IN VODE AKUMULACIJO ZAJETJE IN OBJEKTI ZA VODNO Nezahteven objekt – Prostornina razlivne vode od 250 m Nezahteven objekt – oglasne površine nad 12 m tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik, OBJEKT ZA REJO ŽIVALI – (enoetažen objekt, namenjen reji živali), REJO ŽIVALI ZA OBJEKT Sem med drugim spada: hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, Sem med drugim spada: hlev, - - - - 15 17 16 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015 - ne ne ne VC 10 10 - G ne da da 5 5 - ne K2 da da K1/ 20 20 20 - A da da da - O ne ne ne E ne ne ne T ne ne ne - ne ne ne PO - ne ne ne PZ - ne ne ne PC - ne ne ne ZK - ne ne ne ZD - ne ne ne ZS - ne ne ne IG - IP ne ne ne 8 8 8 da da da CD 8 8 8 - da da da CU 8 8 8 - SS da da da 20 20 20 - SK da da da 2 , 2 , 2 , 2 m3

in višine do vključno 6 m, 2 prebivanju) kisarna, mlin DEJAVNOST Enostaven objekt: Nezahteven objekt: Enostaven objekt – noben EUP / NAMENSKA RABA RABA / NAMENSKA EUP gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki ni namenjen (objekt, ki ni namenjen prebivanju) grajena poljska pot, gozdna prometnica Nezahteven objekt: površine do vključno 80 m OBJEKTI ZA KMETIJSKE PROIZVODE DOPOLNILNO KMETIJSKE PROIZVODE OBJEKTI ZA Sem ne spada: pomožna kmetijsko-gozdarska oprema, ki ni objekt stavbe: površina do vključno 150 m do vključno stavbe: površina stavbe: pritlične, enoetažne, površina do vključno 40 m enoetažne, stavbe: pritlične, zbiralnik gnojnice ali gnojevke: do vključno 1000 ali gnojevke: zbiralnik gnojnice nobeden ali gnojevke: zbiralnik gnojnice stolpni silosi: višina do vključno 5 m, višina do vključno stolpni silosi: do vključno 5 m, objekti: višina gradbenoinženirski vse, gozdne prometnice: do vključno 40 m (toplarji): površina dvojni kozolci stolpni silosi: višina od 5 do vključno 10 m, višina od 5 do stolpni silosi: nad 5 m do vključno 10 m, objekti: višina gradbenoinženirski do vključno 150 m (toplarji): površina dvojni kozolci poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža Sem med drugim spada: kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni klet, pokrita skladišča za lesna goriva, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, za mrežo proti toči, opora ptičem, obora, ograja pašo rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, klet, vinska grajena ograja za pašo živine, ter opora trajne nasade, Sem med drugim spada: zidanica, sirarna, sušilnica sadja in rib, oljarna, živine, ograja ter opora za trajne nasade), negrajena gozdna prometnica, POMOŽNI KMETIJSKO-GOZDARSKI OBJEKT (objekt namenjen POMOŽNI KMETIJSKO-GOZDARSKI OBJEKT kmetijski pridelavi, oziroma ni grajena (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora oziroma ni grajena (npr. napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče, grajena obora, ------18 19 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015 9 15 - - da VC da - - G ne da - - ne da K2 K1/ - - A ne da - - O ne da E ne da T ne da - - ne da PO - - ne da PZ - - ne da PC - - ne da ZK - - da da ZD - - da da ZS - - ne da IG - - IP ne da ne da CD - - ne da CU - - ne da SS - - ne da SK - - , 2 Sem ne spada: Enostaven objekt: postaja, ekološki otok. Enostaven objekt – vsi Sem med drugim spada: Nezahteven objekt: noben Nezahteven objekt: noben OBJEKT NA SMUČIŠČU NA OBJEKT EUP / NAMENSKA RABA RABA / NAMENSKA EUP POMOŽNI KOMUNALNI OBJEKT POMOŽNI KOMUNALNI OBJEKT plinovodu, vročevodu, parovodu in toplovodu. pomol (glej tč. 12), pomožni komunalni objekt (glej tč. 19) 12), pomožni pomol (glej tč. smučišče, ki ni objekt (brez grajenih žičniških in drugih naprav, npr. s premično vlečnico) objekt navigacijskih služb zračnega prometa, objekt, pomožni objekti svetlobni za obratovanje letališča, objekti navigacijski in naprave za varovanje, privez, ograja, pristaniška razsvetljava, objekt komunalne infrastruktu - re, objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišč ter priročno skladišče za vzdrževanje žični ških naprav in za reševanje, razsvetljava smučišča, naprave za zasneže vanje smučišča. stavbe: površina do vključno 40 m do vključno stavbe: površina gradbenoinženirski objekti: vsi, gradbenoinženirski Sem med drugim spada: pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – POMOŽNI LETALIŠKI, PRISTANIŠKI OBJEKT IN POMOŽNI OBJEKT PRISTANIŠKI POMOŽNI LETALIŠKI, Sem ne spada: bazen za gašenje požara (glej tč. 14), pomožni objekt na maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik ------20 21 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015 15 - ne ne ne ne VC da 6 18 18 18 18 - G da da da da da 6 18 18 18 18 - K2 da K1/ da da da da - A da da da da da - O da da da da da E ne da da da da T ne da da da da 17 - da da da da PO da - ne da da da da PZ 17 - da da da da PC da 17 - da da da da ZK da 17 - ne da da da ZD da - da da da da da ZS 17 - da da da da IG da 17 - IP da da da da da 17 da da da da CD da 17 - da da da da CU da 17 - da da da da SS da 17 - da da da da SK da , , 2 POJAVOV POJAVOV Dela v objektu Enostaven objekt: RAZVRŠČANJU) Zasteklitve objekta Dela na ovoju objekta Sem med drugim spada: Nezahteven objekt: noben stopnišč, namestitev senčil. EUP / NAMENSKA RABA RABA / NAMENSKA EUP dela in izvedba nenosilnih sten. Inštalacije in naprave v na objektu kritine, vgradnja strešnih oken, izvedba frčad. VZDRŽEVANJE OBJEKTA** (IZ PRILOGE 3 UREDBE O OBJEKTA** VZDRŽEVANJE Sem med drugim spada: pleskanje, popravilo ali zamenjava poda, Sem med drugim spada: zasteklitev lož, balkonov, teras in zunanjih Sem med drugim spada: zasteklitev lož, balkonov, objekt, namenjen obrambi, zaščiti in reševanju, npr. zaklon, zaklonilnik, zaklon, npr. reševanju, in zaščiti obrambi, namenjen objekt, vadbeni prostor, plezalni objekt, vadbeni bunker, vadišče na prostem, vojaško strelišče; hidrološki za objekt zraka, kakovosti monitoring za objekt meteorološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, spremljanje seizmičnosti. stavbe: površina do vključno 40 m do vključno stavbe: površina gradbenoinženirski objekti: vsi. gradbenoinženirski POMOŽNI OBJEKTI NAMENJENI OBRAMBI IN VARSTVU VARSTVU POMOŽNI OBJEKTI NAMENJENI OBRAMBI IN za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje pripravo tople vode, osvetlitev Sem med drugim spada: obnova fasade, stavbnega pohištva in strešne popravilo ali zamenjava notranjega stavbnega pohištva, suhomontažna OBJEKT ZA SPREMLJANJE STANJA OKOLJA IN NARAVNIH IN NARAVNIH OKOLJA SPREMLJANJE STANJA ZA OBJEKT PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER POMOŽNI IN DRUGIMI NESREČAMI PRED NARAVNIMI Sem med drugim spada: namestitev naprav in z njimi povezanih napeljav pridobivanje energije, komunikacije in zveze, namestitev dimniške tuljave. pridobivanje energije, - - - - 22 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015 15 ne VC da 19 22 G da da 19 22 K2 K1/ da da A da da O da da E da da T da da da da PO da da PZ da da PC da da ZK da da ZD da da ZS da da IG IP da da da da CD da da CU da da SS da da SK EUP / NAMENSKA RABA RABA / NAMENSKA EUP poljskih poti in gozdnih poti. Dela v zvezi z zunanjo ureditvijo objekta Dela v zvezi z zunanjo ureditvijo ureditev za dostop in neovirano rabo objekta. Dela v zvezi z nekategoriziranimi cestami in javnimi potmi utrjevanje …) nekategoriziranih cest in javnih poti, kolesarskih z asfaltiranjem in podobnim utrjevanjem dvorišča, tudi za parkiranje, na zemljišču, ter izvedba klančin, dostopov in drugih zunanjih grajenih Sem med drugim spada: izvedba del v okviru vzdrževanja (npr. nasutje, Sem med drugim spada: izvedba del v okviru vzdrževanja (npr. Sem med drugim spada: izvedba del za ureditev dvorišča in vrta, vključno vključno z dovozi oziroma dostopi in drugo opremo, npr. zapornice, terase vključno z dovozi oziroma dostopi in drugo opremo, npr. MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 17 – 18. 8. 2015 . prefabricirani proizvodi), nekategoriziranih cest in javnih poti, kolesarskih poljskih poti gozdnih obstoječih . območja nature 2000), da se v določeno kategorijo vrst objektov ne uvršča noben objekt določene vrste (oznaka »noben«), to pomeni, da noben objekt te ni enostaven ali nezahteven objekt. objektov ne uvršča noben objekt kategorijo vrst da se v določeno da se v določeno kategorijo vrst objektov uvrščajo vsi objekti določene vrste (oznaka »vsi«), to pomeni, da so vsi objekti te vrste brezpogojno enostavni oziroma nezahtevni, razen če izpolnjujejo pogoje za zahteven objekt ali je v besedilu uredbe izrecno določena izjema določeno vrsto objektov (npr - Če je v prilogi označeno: Če je v prilogi - Vzdrževanje Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča so njegova dela, uporaba. To ki se izvajajo brez posega v njegovo konstrukcijo (re - ne delo tako se objektom, z ali tlemi s povezanosti pogoj izpolnjen ni Če objektom. z ali tlemi s povezanosti pogoj izpolnjujejo da tako, ter objekt samostojen niso in konstrukcija) predpisi sprejeti podlagi njihovi na in zakoni drugi urejajo jih ki korist, javno v del vzdrževalnih določa ne uredba Ta uredbi. tej po urejanja predmet ni in ZGO-1 po graditev za šteje Zakon o cestah, elektronskih komunikacijah). (npr. dopustna gradnja objekta v EUP EUP ni dopustna gradnja objekta v dopustni, niso objekti inženirski gradbeno ostali ceste, lokalne rekonstrukciji ob le dopustna je objektov cestnih pomožnih postavitev in postajališču na čakalnica nadkrite postavitev dokumentacijo gradbeno ali lokacijsko z gradnjo za dovoljenja izdaji pri bilo je ki zemljišču, na tudi dopustna je zidov podpornih Postavitev agromelioracije. okviru v le dopustno določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu (ne glede na to ali poteka v okviru agromelioracije), lokacijsko z gradnjo za dovoljenja izdaji pri bilo je ki zemljišču, na postaviti je jih dopustno pozidave, obstoječe dopolnitev kot stavbe majhne med uvrščajo se ki objekti, dopustni ali gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu, ali so kot funkcionalno zemljišče opredeljeni z veljavnimi predpisi stavbe (npr. zgrajene pred letom 1967) sistem s črpališčem in vodni zbiralnik, vode, grajen namakalni pitne in tehnološke dopusten je zajem dopustne so vse stavbe, razen kleti in vinske kleti. Dopustni so stolpni silosi. Dopustni so vsi gradbeno inženirski objekti, razen grajene gozdne prometnice. Dopusten kozolec. Dopusten je zbiralnik gnojnice ali gnojevke, razen tam, kjer to ni v skladu z drugimi predpisi (npr je dvojni dopustni le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, površinskih monitoring hidrološki za objekt zraka, kakovosti monitoring za objekt (meteorološki pojavov naravnih in okolja stanja spremljanje za objekti pomožni le dopustni objekt za monitoring podzemnih voda, objekti opazovanje neba, spremljanje seizmičnosti), s predpisi o cestah, ki so v skladu dopustni le objekti, kmetijskih gospodarstev, zemljiščih obstoječih dopustni le na poseb - izven le voda, področja s predpisi s skladni so če infrastrukture, komunalne objekt razsvetljava, pristaniška ograja, privez so kot navigacijskih objekti pristaniški le dopustni nih ohranitvenih območjih in posebnih območij varstva (območja Nature 2000) območja nature 2000), kjer to ni v skladu z drugimi predpisi (npr. s predpisi o gozdovih, razen tam, dopustni so le objekti v skladu je vezan na rekonstrukcijo lokalnih cest, je dopusten ne glede na to ali dopustni vsi, priključek na cesto dejavnostjo, dopustno, če je združljivo z osnovno in protihrupne ograje, dopustno je postaviti le varovalne protihrupne in igriščne ograje, dopustno je postaviti le varovalne, območja nature 2000), s predpisi o vodah, razen tam, kjer to ni v skladu z drugimi (npr. enostavni objekti, ki so skladni dopustni samo nezahtevni in/ali ki vključujejo živali, površinah namenjenih športom, na športnih dopustni le objekti objekti, dopustni le gradbenoinženirski na namenskih rabah K1, K2 ali G brez spremembe namenske rabe, in objektih, ki so dovoljeni dopustno le na obstoječih objektih z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu., je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo dopustno le na zemljišču, ki oljkarstvo-oljarna, živinoreja-sirarna, vinogradništvo zidanica)., z osnovno dejavnostjo (npr. dopustni vsi, če so združljivi ki imajo urejeno skupno ravnanje z odpadno vodo, sicer družinska čistilna naprava, na terenu z možnim pojavljanjem plazov pa dopustna nepretočna le v primeru večjih zaselkov, greznica, nasutje, utrjevanje …) vzdrževalna dela v zvezi z nekategoriziranimi cestami in javnimi potmi pomenijo izvedbo del okviru vzdrževanja (npr. * 22 ** da ne 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21