Zbornik Ld Žetale Ob 70. Letnici Organiziranega Lovstva V Žetalah
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
ZBORNIK LD ŽETALE OB 70. LETNICI ORGANIZIRANEGA LOVSTVA V ŽETALAH 1946 - 2016 PREDGOVOR Lovska družina Žetale v letu 2016 praznuje 70 let neprekinjenega in aktivnega dela na področju upravljanja z loviščem in divjadjo. V sedemdesetih letih smo s pridnim in požrtvovalnim delom zgradili svoj lovski dom ter kupili kočo v Tisovcu. A kar je še bolj pomembno, uspeli smo zgraditi dobre odnose s krajani in z vsemi drugimi souporab- niki prostora, v katerem delujemo. Ob ustanovitvi daljnega leta 1946 je družina štela sedem članov. Danes, v prazničnem 70. letu našega obstoja, nas je 33. Za nami je veliko sončnih let in tudi kakšna viharna noč, vse smo preživeli in nenehno rasli ter se krepili. Vse ni šlo vedno po naših željah in tudi naša ravnanja niso bila vedno najbolj prava, a danes lahko to prezremo, saj malenkostni spodrsljaji zgubijo svojo težo v množici lepih doživetij in skupnih delovnih zmag. Lovsko tovarištvo je naše največje bogastvo. Smo lovska družina, ki je mladim članom prijazna. Smo gostoljubni in pri sprejemu gostov na lov zelo liberalni. Žetalski lovci slovimo kot veseljaki in dobričine, v naši družbi je vedno veselo. Spadamo med lovske družine z največjim deležem domačinov v član- stvu. Danes vodijo lovsko družino člani, ki so v letih svojega največjega ustvarjalnega in delovnega zanosa. Ob podpori starejših, izkušenih in prekaljenih kolegov so nam ponu- jene vse možnosti za delo in razvoj. Vzvodi moči so v mladih ustvarjalnih rokah, z njimi pa tudi odgovornost do ponosne preteklosti in dolg do naših zanamcev, da ohranimo to bogato doto, ki smo jo prejeli od naših lovskih prednikov. Starešina LD Žetale Silvo Korez 2 Kazalo Viktor Žerak ZGODOVINSKE KORENINE LOVSTVA NA ŽETALSKEM 4 Silvo Korez NASTANEK IN PRVA DESETLETJA DELOVANJA LOVSKE DRUŽINE ŽETALE 6 Janko Vidovič LOVIŠČE ŽETALE 12 Silvo Korez UPRAVLJANJE Z DIVJADJO IN LOVIŠČEM 22 Silvo Korez LOVSKA DRUŽINA OD ZAČETKA SEDEMDESETIH LET DO VSTOPA V NOVO TISOČLETJE 36 Silvo Korez NOVO TISOČLETJE, NOVI IZZIVI 44 Silvo Korez ČLANI – SRCE NAŠE LOVSKE DRUŽINE 50 Andrej Hajšek NAŠ LOVSKI DOM IN NAŠA LOVSKA KOČA 64 Silvo Korez LOVSKA KINOLOGIJA 70 Silvo Korez LOVSKI TURIZEM 72 Silvo Korez LOVSKO STRELSTVO IN OROŽJE 80 Silvo Korez NA LOV, NA LOV 86 Marija Krušič BESEDOVANJE O LOVCIH 94 Različni avtorji OSNOVNA ŠOLA IN LOVCI 98 Različni avtorji LOVCI V VRTCU 102 Silvo Korez GAMSI Z RESENIKA - NAJVZHODNEJŠI PREDSTAVNIKI SVOJE VRSTE PRI NAS 104 Silvo Korez VSAK LOVSKI DAN JE NAŠA (LOVSKA) RAZSTAVA! 106 Dober pogled in ravne cevi! 3 ZGODOVINSKE KORENINE LOVSTVA NA ŽETALSKEM Skozi človeško zgodovino se je oblika lova človekovi zavesti je lov ustvarjal razmerje nenehno spreminjala. Skozi tisočletja je med nagonom do ubijanja za lastno preži- bil lov divjadi pomemben za preživetje. V vetje in ljubeznijo do vsega živega. Najstarejša znana fotografija z lovsko motiviko iz našega lovišča. Od leve proti desni stojijo Franc Lozinšek, Anton Gajser, Leopold Filipič, nemški orožnik in Horvat Blaž. Fotografija je bila posneta med leti 1941 in 1945. 4 Na naših tleh potrjujejo mnoge najdbe ri med Dominikanci in Minoriti. Spori so in pisni viri prisotnost lova že v zgodnji se pojavljali na območju Donačke gore, fevdalni dobi. Takrat je lov postal ena od Resenika in Jesenice, na tem delu je na- vladarskih pravic, izjemoma tudi pravi- mreč potekala tromeja med omenjenimi ca zemljiških gospodov, a le na njihovih in Rogaško gospodo. Območje je bilo tudi zemljiščih. redko poseljeno in ga je bilo zato težko nadzirati. Po zgodovinskih virih lahko ugotavljamo, da Slovenci nikoli nismo imeli svojega Do konca 18. stoletja, ko je pri nas do- plemstva, ampak je, poleg tuje gosposke, končno zaživel zakupniški sistem, je bila prevladovala cerkvena oblast. Na našem zaradi anarhije in lovskega brezvladja po področju so bili prisotni Dominikanci in uveljavitvi zemljiške odveze iztrebljena Minoriti iz ptujskih samostanov ter Roga- tako rekoč vsa divjad. Naše lovišče je bilo ška gospoda. Oboji so posedovali dobr- razdeljeno na dve vrsti zakupa. Območje šen del žetalske župnije. Maclja, Resenika, Donačke gore in Osre- dka so imeli v zakupu zemljiški velepo- Da je bili žetalsko lovišče nekoč bogato z sestniki in Minoriti. Osrednji del Žetal je divjadjo, lahko sklepamo na osnovi zgo- postal občinsko lovišče. Pravico do lova dovinskih virov, ki segajo v 16. stoletje, na teh občinskih so si sedaj lahko pridobili ko je na našem območju nastal tako ime- tudi domačini. Na osnovi lovskega zakona novani celjski gozdni in s tem lovski kom- iz 1935 sta si pravico do lova prilastila tudi pleks, ki je obsegal območje od Celja vse veleposestnika: Filipič iz Žetal in Strašil iz do Pohorja in reke Drave. Dobrine. Preostali del občinskega lovišča pa so si razdelili trije zakupniki in dva pod- Pravica do lova je bila privilegij in se je de- zakupnika, vsi domačini. Ravno ti zakupni- lila na visoki in nizki lov. Deželnim knezom ki in podzakupniki so jedro, iz katerih se je in visokemu plemstvu je pripadla pravi- leta 1946 ustanovila naša lovska družina. ca do visokega lova, grofom in lokalnim plemiškim veljakom je pripadla pravica do nizkega lova. Z zakonom o zemljiški odvezi iz 18. stoletja je plemstvo izgubilo absolutno pravico do lova, katera je preš- la na veleposestnike, ki so lahko lovili na svojih posestvih. Manjša zemljišča pa so se združila v občinska lovišča in se preko javnih dražb dala v zakup najboljšim po- nudnikom. Zakupnik je lahko postal vsak, ki je imel za to pogoje (denar). Zgodovinski viri potrjujejo, da je bilo ne- koč žetalsko območje bogato z divjadjo. Iz neke kronike so razvidni večkratni spo- 5 NASTANEK IN PRVA DESETLETJA DELOVANJA LOVSKE DRUŽINE ŽETALE Lovska družina (LD) Žetale je bila usta- Že nekaj let po nastanku nove Lovske novljena leta 1946. Natančnega datuma družine Žetale (kar je najverjetneje bilo nastanka ni mogoče določiti ne iz pisnih, med leti 1947 in 1950) je prišlo do zdru- niti iz kakih drugih virov. Z gotovostjo pa žitve lovišč Žetale in Podlehnik. Ob tem lahko trdimo, da je pri ustanovitvi sodelo- so se združile tudi lovske družine. Čeprav valo sedem ustavnih članov. so člani Lovske družine Žetale v združeni Ti so bili: družini predstavljali manjšino, je vode- • FRANC SVENŠEK nje skupne družine Podlehnik – Žetale prevzel „ naš“ član in dotedanji starešina • JURIJ BUTOLEN • ANDREJ BUTOLEN • VINKO PULKO • ANTON GAJSER • FRANC LOZINŠEK • BLAŽ HORVAT Zapisnik rednega občnega zbora iz leta 1954 Franc Svenšek. Število lovcev iz Podleh- nika v takratni skupni lovski družini nam ni znano, glede na skromne pisne vire pa lahko sklepamo, da je bilo vseh članov med 20 in 25, med njimi je bilo lovcev iz Žetal med 7 in 9. Skupna lovska družina Prepis zapisnika izrednega občnega zbora, na katerem sta se razdružili lovski družini Žetale in naj bi bila glede na navedbe iz zbornika Podlehnik ob 50-letnici LD Žetale locirana v naš kraj, 6 kar naj bi bilo pogojeno s sedežem takra- Tako je lovska družina Žetale krenila tne“ Ljudske Milice“, ki je bil v Žetalah in na svojo pot, po kateri hodi še danes. ne v Podlehniku (za te navedbe iz zborni- Čeprav so se člani ob razdružitvi soglasno ka ne obstajajo trdni dokazi). Tako stanje zavezali k določitvi in spoštovanju meje je trajalo do 27. 4. 1952, ko se je takratna med novo nastalima loviščema, je trajalo skupna lovska družina razdružila na seda- nji: Žetale in Podlehnik. Prelomni dogo- dek se je odvil v gostilni Hronek, ko je bila na pobudo večine članov sklicana izredna seja z eno samo točko : Razdružitev lo- vskih družin Podlehnik in Žetale. Na tej seji so prisostvovali (povzeto po prepisu zapisnika): starešina Franc Svenšek, tajnik Štefan Fošnarič in člani: Konrad Feguš, Jo- žef Svenšek, Anton Merc, Ivan Potočnik, Maks Kunstek, Blaž Horvat, Anton Trafe- Najstarejši ohranjen dokument iz arhiva LD Žeta- la, Martin Pernek, Ignac Sakelšek, An- le: seznam članov iz leta 1947 ton Zajko, Franc Bele, Anton Gajser, Jurij Butolen, Andrej Butolen, Vincenc Pulko, skoraj 15 let, da se je meja dokončno utr- Anton Pajnkiher, Janez Kozel, Anton Hoh dila v zavesti podlehniških lovcev. Sporno in Štefan Skuk (krepko napisani člani so je bilo območje Osredka in Hrepeta, ki so postali člani nove LD Žetale). si podlehniški lovci lastili, sklicujoč se na Potek seje je bil glede na prepis zapisnika sledeč: »Starešina je pozdravil navzoče in predla- gal dnevni red: 1. Razdružitev lovskih družin Podlehnik - Žetale. Predlog za razdružitev je dal starešina Franc Svenšek z obrazložitvijo, da zaradi velike površine 9200 hektarov ni možno redno in uspešno nadzorovati celotnega lovišča. Vsi navzoči člani so se s tem stri- njali, vendar pod pogojem, da ostanejo tiste meje, ki so bile pred združitvijo lovišč, so obema družinama dobro znane in tudi dobro vidne. Zapisnik so potem vsi nav- zoči lastnoročno podpisali. S tem je bila izredna seja tudi končana.“ Prvi starešina LD Žetale Franc Svenšek 7 Franc Butolen (Okrozni) z uplenjenim merjascem. Posneto okrog leta 1970. mejo trojiške fare, ki sega preko katastr- no v spominih našega najstarejšega člana ske meje Žetal. V petdesetih letih je tako Antona Koreza - Hriberškega Tončeka, ki celo obstajal dogovor med obema lovski- je član naše LD že od leta 1954. ma družinama, ki je dovoljeval v primeru, da so divji prašiči iz Gradiša med lovom Tako se tistih let spominja naš častni član: prebili obroč in prešli na sporno območje, „Takrat sem bil zaposlen na takratni za- organizirati pogon sosedom na spornem drugi v Žetalah. Delal sem kot lesni ma- terenu. Enako je dogovor dovoljeval že- nipulant, od kmetov sem odkupoval les za talskim lovcem loviti v Gradišu, če bi pra- obvezno oddajo. Upravnik zadruge je bil šiči prebili obroč v nasprotni smeri. Tako Franc Svenšek, ki je bil na zadrugi, v kraju pridobljen plen bi si lovski družini kasneje in tudi med jagri „bok i batina“.