Zbornik Ld Žetale Ob 70. Letnici Organiziranega Lovstva V Žetalah

ZBORNIK LD ŽETALE OB 70. LETNICI ORGANIZIRANEGA LOVSTVA V ŽETALAH

1946 - 2016 PREDGOVOR Lovska družina Žetale v letu 2016 praznuje 70 let neprekinjenega in aktivnega dela na področju upravljanja z loviščem in divjadjo. V sedemdesetih letih smo s pridnim in požrtvovalnim delom zgradili svoj lovski dom ter kupili kočo v Tisovcu. A kar je še bolj pomembno, uspeli smo zgraditi dobre odnose s krajani in z vsemi drugimi souporab- niki prostora, v katerem delujemo. Ob ustanovitvi daljnega leta 1946 je družina štela sedem članov. Danes, v prazničnem 70. letu našega obstoja, nas je 33. Za nami je veliko sončnih let in tudi kakšna viharna noč, vse smo preživeli in nenehno rasli ter se krepili. Vse ni šlo vedno po naših željah in tudi naša ravnanja niso bila vedno najbolj prava, a danes lahko to prezremo, saj malenkostni spodrsljaji zgubijo svojo težo v množici lepih doživetij in skupnih delovnih zmag. Lovsko tovarištvo je naše največje bogastvo. Smo lovska družina, ki je mladim članom prijazna. Smo gostoljubni in pri sprejemu gostov na lov zelo liberalni. Žetalski lovci slovimo kot veseljaki in dobričine, v naši družbi je vedno veselo. Spadamo med lovske družine z največjim deležem domačinov v član- stvu. Danes vodijo lovsko družino člani, ki so v letih svojega največjega ustvarjalnega in delovnega zanosa. Ob podpori starejših, izkušenih in prekaljenih kolegov so nam ponu- jene vse možnosti za delo in razvoj. Vzvodi moči so v mladih ustvarjalnih rokah, z njimi pa tudi odgovornost do ponosne preteklosti in dolg do naših zanamcev, da ohranimo to bogato doto, ki smo jo prejeli od naših lovskih prednikov.

Starešina LD Žetale Silvo Korez

2 Kazalo

Viktor Žerak ZGODOVINSKE KORENINE LOVSTVA NA ŽETALSKEM 4 Silvo Korez NASTANEK IN PRVA DESETLETJA DELOVANJA LOVSKE DRUŽINE ŽETALE 6 Janko Vidovič LOVIŠČE ŽETALE 12 Silvo Korez UPRAVLJANJE Z DIVJADJO IN LOVIŠČEM 22 Silvo Korez LOVSKA DRUŽINA OD ZAČETKA SEDEMDESETIH LET DO VSTOPA V NOVO TISOČLETJE 36 Silvo Korez NOVO TISOČLETJE, NOVI IZZIVI 44 Silvo Korez ČLANI – SRCE NAŠE LOVSKE DRUŽINE 50 Andrej Hajšek NAŠ LOVSKI DOM IN NAŠA LOVSKA KOČA 64 Silvo Korez LOVSKA KINOLOGIJA 70 Silvo Korez LOVSKI TURIZEM 72 Silvo Korez LOVSKO STRELSTVO IN OROŽJE 80 Silvo Korez NA LOV, NA LOV 86 Marija Krušič BESEDOVANJE O LOVCIH 94 Različni avtorji OSNOVNA ŠOLA IN LOVCI 98 Različni avtorji LOVCI V VRTCU 102 Silvo Korez GAMSI Z RESENIKA - NAJVZHODNEJŠI PREDSTAVNIKI SVOJE VRSTE PRI NAS 104 Silvo Korez VSAK LOVSKI DAN JE NAŠA (LOVSKA) RAZSTAVA! 106

Dober pogled in ravne cevi!

3 ZGODOVINSKE KORENINE LOVSTVA NA ŽETALSKEM Skozi človeško zgodovino se je oblika lova človekovi zavesti je lov ustvarjal razmerje nenehno spreminjala. Skozi tisočletja je med nagonom do ubijanja za lastno preži- bil lov divjadi pomemben za preživetje. V vetje in ljubeznijo do vsega živega.

Najstarejša znana fotografija z lovsko motiviko iz našega lovišča. Od leve proti desni stojijo Franc Lozinšek, Anton Gajser, Leopold Filipič, nemški orožnik in Horvat Blaž. Fotografija je bila posneta med leti 1941 in 1945.

4 Na naših tleh potrjujejo mnoge najdbe ri med Dominikanci in Minoriti. Spori so in pisni viri prisotnost lova že v zgodnji se pojavljali na območju Donačke gore, fevdalni dobi. Takrat je lov postal ena od Resenika in Jesenice, na tem delu je na- vladarskih pravic, izjemoma tudi pravi- mreč potekala tromeja med omenjenimi ca zemljiških gospodov, a le na njihovih in Rogaško gospodo. Območje je bilo tudi zemljiščih. redko poseljeno in ga je bilo zato težko nadzirati. Po zgodovinskih virih lahko ugotavljamo, da Slovenci nikoli nismo imeli svojega Do konca 18. stoletja, ko je pri nas do- plemstva, ampak je, poleg tuje gosposke, končno zaživel zakupniški sistem, je bila prevladovala cerkvena oblast. Na našem zaradi anarhije in lovskega brezvladja po področju so bili prisotni Dominikanci in uveljavitvi zemljiške odveze iztrebljena Minoriti iz ptujskih samostanov ter Roga- tako rekoč vsa divjad. Naše lovišče je bilo ška gospoda. Oboji so posedovali dobr- razdeljeno na dve vrsti zakupa. Območje šen del žetalske župnije. Maclja, Resenika, Donačke gore in Osre- dka so imeli v zakupu zemljiški velepo- Da je bili žetalsko lovišče nekoč bogato z sestniki in Minoriti. Osrednji del Žetal je divjadjo, lahko sklepamo na osnovi zgo- postal občinsko lovišče. Pravico do lova dovinskih virov, ki segajo v 16. stoletje, na teh občinskih so si sedaj lahko pridobili ko je na našem območju nastal tako ime- tudi domačini. Na osnovi lovskega zakona novani celjski gozdni in s tem lovski kom- iz 1935 sta si pravico do lova prilastila tudi pleks, ki je obsegal območje od Celja vse veleposestnika: Filipič iz Žetal in Strašil iz do Pohorja in reke Drave. Dobrine. Preostali del občinskega lovišča pa so si razdelili trije zakupniki in dva pod- Pravica do lova je bila privilegij in se je de- zakupnika, vsi domačini. Ravno ti zakupni- lila na visoki in nizki lov. Deželnim knezom ki in podzakupniki so jedro, iz katerih se je in visokemu plemstvu je pripadla pravi- leta 1946 ustanovila naša lovska družina. ca do visokega lova, grofom in lokalnim plemiškim veljakom je pripadla pravica do nizkega lova. Z zakonom o zemljiški odvezi iz 18. stoletja je plemstvo izgubilo absolutno pravico do lova, katera je preš- la na veleposestnike, ki so lahko lovili na svojih posestvih. Manjša zemljišča pa so se združila v občinska lovišča in se preko javnih dražb dala v zakup najboljšim po- nudnikom. Zakupnik je lahko postal vsak, ki je imel za to pogoje (denar).

Zgodovinski viri potrjujejo, da je bilo ne- koč žetalsko območje bogato z divjadjo. Iz neke kronike so razvidni večkratni spo-

5 NASTANEK IN PRVA DESETLETJA DELOVANJA LOVSKE DRUŽINE ŽETALE Lovska družina (LD) Žetale je bila usta- Že nekaj let po nastanku nove Lovske novljena leta 1946. Natančnega datuma družine Žetale (kar je najverjetneje bilo nastanka ni mogoče določiti ne iz pisnih, med leti 1947 in 1950) je prišlo do zdru- niti iz kakih drugih virov. Z gotovostjo pa žitve lovišč Žetale in Podlehnik. Ob tem lahko trdimo, da je pri ustanovitvi sodelo- so se združile tudi lovske družine. Čeprav valo sedem ustavnih članov. so člani Lovske družine Žetale v združeni Ti so bili: družini predstavljali manjšino, je vode- • FRANC SVENŠEK nje skupne družine Podlehnik – Žetale prevzel „ naš“ član in dotedanji starešina • JURIJ BUTOLEN • ANDREJ BUTOLEN • VINKO PULKO • ANTON GAJSER • FRANC LOZINŠEK • BLAŽ HORVAT

Zapisnik rednega občnega zbora iz leta 1954

Franc Svenšek. Število lovcev iz Podleh- nika v takratni skupni lovski družini nam ni znano, glede na skromne pisne vire pa lahko sklepamo, da je bilo vseh članov med 20 in 25, med njimi je bilo lovcev iz Žetal med 7 in 9. Skupna lovska družina Prepis zapisnika izrednega občnega zbora, na katerem sta se razdružili lovski družini Žetale in naj bi bila glede na navedbe iz zbornika Podlehnik ob 50-letnici LD Žetale locirana v naš kraj,

6 kar naj bi bilo pogojeno s sedežem takra- Tako je lovska družina Žetale krenila tne“ Ljudske Milice“, ki je bil v Žetalah in na svojo pot, po kateri hodi še danes. ne v Podlehniku (za te navedbe iz zborni- Čeprav so se člani ob razdružitvi soglasno ka ne obstajajo trdni dokazi). Tako stanje zavezali k določitvi in spoštovanju meje je trajalo do 27. 4. 1952, ko se je takratna med novo nastalima loviščema, je trajalo skupna lovska družina razdružila na seda- nji: Žetale in Podlehnik. Prelomni dogo- dek se je odvil v gostilni Hronek, ko je bila na pobudo večine članov sklicana izredna seja z eno samo točko : Razdružitev lovskih družin Podlehnik in Žetale. Na tej seji so prisostvovali (povzeto po prepisu zapisnika): starešina Franc Svenšek, tajnik Štefan Fošnarič in člani: Konrad Feguš, Jo- žef Svenšek, Anton Merc, Ivan Potočnik, Maks Kunstek, Blaž Horvat, Anton Trafe- Najstarejši ohranjen dokument iz arhiva LD Žeta- la, Martin Pernek, Ignac Sakelšek, An- le: seznam članov iz leta 1947 ton Zajko, Franc Bele, Anton Gajser, Jurij Butolen, Andrej Butolen, Vincenc Pulko, skoraj 15 let, da se je meja dokončno utr- Anton Pajnkiher, Janez Kozel, Anton Hoh dila v zavesti podlehniških lovcev. Sporno in Štefan Skuk (krepko napisani člani so je bilo območje Osredka in Hrepeta, ki so postali člani nove LD Žetale). si podlehniški lovci lastili, sklicujoč se na

Potek seje je bil glede na prepis zapisnika sledeč: »Starešina je pozdravil navzoče in predla- gal dnevni red: 1. Razdružitev lovskih družin Podlehnik - Žetale. Predlog za razdružitev je dal starešina Franc Svenšek z obrazložitvijo, da zaradi velike površine 9200 hektarov ni možno redno in uspešno nadzorovati celotnega lovišča. Vsi navzoči člani so se s tem stri- njali, vendar pod pogojem, da ostanejo tiste meje, ki so bile pred združitvijo lovišč, so obema družinama dobro znane in tudi dobro vidne. Zapisnik so potem vsi nav- zoči lastnoročno podpisali. S tem je bila izredna seja tudi končana.“

Prvi starešina LD Žetale Franc Svenšek

7 Franc Butolen (Okrozni) z uplenjenim merjascem. Posneto okrog leta 1970. mejo trojiške fare, ki sega preko katastr- no v spominih našega najstarejšega člana ske meje Žetal. V petdesetih letih je tako Antona Koreza - Hriberškega Tončeka, ki celo obstajal dogovor med obema lovski- je član naše LD že od leta 1954. ma družinama, ki je dovoljeval v primeru, da so divji prašiči iz Gradiša med lovom Tako se tistih let spominja naš častni član: prebili obroč in prešli na sporno območje, „Takrat sem bil zaposlen na takratni za- organizirati pogon sosedom na spornem drugi v Žetalah. Delal sem kot lesni ma- terenu. Enako je dogovor dovoljeval že- nipulant, od kmetov sem odkupoval les za talskim lovcem loviti v Gradišu, če bi pra- obvezno oddajo. Upravnik zadruge je bil šiči prebili obroč v nasprotni smeri. Tako Franc Svenšek, ki je bil na zadrugi, v kraju pridobljen plen bi si lovski družini kasneje in tudi med jagri „bok i batina“. Rad me delili med sabo. Dogovor v praksi ni nikoli je imel, ker sem bil zagnan in deloven. Vi- zaživel. Danes je meja jasno določena in del je, da imam veselje do lova, zato me je obe lovski družini jo dosledno spoštujeta. večkrat povabil med lovce in sem se med njimi kar nekako udomačil. V lovski druži- Ker o letih takoj po našem nastanku ni ni je bilo takrat članov malo, kakih 6 ali 7. praktično nobenih materialnih virov, je Večinoma so bili možje v srednjih letih, jaz takratno obdobje najbolj plastično opisa- sem bil zanje še pubec. Svenšek me je hit-

8 Lovci z gonjači po uspešni brakadi, posneto med leti 1955 in 1960 na Kančecu pri Stresovi domačiji. Sto- jijo od leve proti desni: Mirko Emeršič, Jože Dobrun, Blaž Horvat in Vinko Butolen. Spredaj čepijo od leve Janez Kolar, Herman Stres in Alojz Horvat. ro prepričal, da sem vstopil v lovske vrste, ampak boljšega takrat ni bilo in tako sem bilo je leta 1954.„ poleg odkupa lesa prevzel še volan tega izmučenega starčka. Joj, koliko lesa smo Kot je dodal, se je služba takrat zelo pre- zvozili s tem tovornjakom vse tja do Ma- pletala z lovom in privatnim življenjem. ribora, v nasprotni smeri pa razno trgo- „Včasih sem delal po cele dneve in tudi vinsko blago za zadružno trgovino,“ je jagali smo po cele dneve. Zadruga je ku- dodal. pila star tovornjak Prago, bil je čisto fuč,

9 Zelo živo se Tonček spomni tudi hude druge funkcije. Nihče od lovcev ni imel suše, ki je prizadela takrat celotno Slo- lovskega izpita, prvi ,ki ga je opravil, je bil venijo. Predvsem je primanjkovalo žita ravno Tonček. Bilo je leta 1956. in posledično kruha. Z upravnikom Sven- škom sta tako obredla vse pekarne do Organiziranost LD takrat ni bila na nivoju, Maribora in menjavala drva za kruh. Po kakor danes pojmujemo društveno delo- dvesto, tristo kilogramov sta ga dobila vanje. Člani so se posvečali zgolj lovu in v vsaki in tako običajno vsakič pripelja- družabnemu srečevanju v zadružni gostil- la krepko tono v kruha lačne Žetale. Kot ni, nekim formalnostim in notranjemu or- drva je bil naložen kar na „kripi“ in je po- ganiziranju niso posvečali pozornosti. šel v dobre pol ure. Tona kruha, prodana v pol ure, je za današnji čas nekaj nepred- Lovili so po večini zajce in lisice. Srnjadi stavljivega, takrat pa je bilo tako teden za je bilo malo, komaj za vzorec. Divji praši- za tednom. či so se pojavljali samo na območju Loga, drugje zanje skoraj niso vedeli. Srnjad Delovanje lovske družine je bilo takrat in prašiče je bilo takrat zelo težko loviti, urejeno bolj po domače. Vse se je vrtelo saj je bilo lovcev malo, predvsem pa niso okrog omenjenega Svenška, ki je bil sta- imeli primernega orožja in streliva. Nihče rešina, obenem pa je opravljal tudi vse od lovcev ni imel svoje karabinke, temveč

Izlet članov LD v leta 1971

10 Izlet članov LD leta 1969. so si jih izposojali od policije. Tudi do ši- ni zgodili nič prelomnega, nič kar bi v kro- brenega orožja in streliva je bilo izjemno niki kraja ali lovske družine izstopalo ali težko priti. bilo vredno posebne omembe. Delovanje lovske družine je bilo sicer stabilno, števi- Tonček se živo spomni, kako je kupil svo- lo članov se je počasi večalo in v začetku jo prvo puško. V Maribor so šli skupaj z sedemdesetih let preseglo številko 25. njim še upravnik Svenšek in Vinko Pulko. Puško sta mu izbrala kar onadva, bila je stara francoska polavtomatska šibrovka. Čudo tehnike za takratni čas, a kaj ko je bila čisto iztrošena in se je je Tonček že čez nekaj mesecev z veseljem znebil.

Tonček je se je konec petdesetih prese- lil na Ptuj, kjer je svet šel hitro naprej, v Žetalah pa je čas tekel mnogo počasneje. Stvari so se spreminjale tako počasi, da tega bližnji opazovalec niti opazil ni. Tako je bili v kraju kot tudi v lovski družini, oba sta se razvijala z majhnimi, skoraj neznat- nimi koraki. Do začetka sedemdesetih se

11 LOVIŠČE ŽETALE Lovska lovišča in njihovo poznavanje so ki, vrtovi, nasadi sadovnjaki, drevesnice, izrednega pomena za sonaravno in več- intenzivne kmetijske kulture, ograjene z namensko, trajnostno gospodarjenje z ograjo, ki ne dovoljujejo prehoda zajca ali divjadjo. Slednje obsega ohranjanje, lov parkljaste divjadi, z ograjo obdani indu- divjadi, ukrepanje v življenjskem okolju strijski in drugi objekti, površine vseh vrst divjadi ter posege v populacijo, zaradi obor, razen lovnih, otroška in športna igri- gospodarskih, veterinarsko-sanitarnih, šča, redno obiskovana in označena spre- zdravstvenih in drugih utemeljenih razlo- hajališča, kopališča in podobni objekti, gov. površine, na katere dostop ni dovoljen, površine vseh javnih cest, prog in druge Lovišče je prostorsko zaokrožena ze- tovrstne površine. mljiška in vodna površina, ki ne sme biti manjša od 2000 ha lovne površine ter V lovno površino se pa štejejo vse, razen glede na naravne ter druge pogoje v pro- teh zgoraj omenjenih, vključno s tistimi, storu omogoča: na katerih je zaradi ohranitve določenih • smotrno in usklajeno razporeditev vrst divjadi začasno prepovedano lovi- ter izvajanje v lovsko upravljavskem ti. Lovne in nelovne površine določijo v območju načrtovanih ukrepov in nalog katastru lovsko upravljavskega območja pri upravljanju z divjadjo; (LUO), lovišča in lovišča s posebnim na- • zagotavljanje sredstev za povračilo menom. Kataster LUO, lovišč in lovišč s škod od divjadi lastnikom zemljišč; posebnim namenom vodi ZGS. • učinkovito spremljanje in nadzor upravljanja z divjadjo. Zgodovina lovišča

Lovišče ustanovi Vlada Republike Sloveni- Lov in lovstvo sta imela v preteklosti raz- je na predlog pristojnega ministra. Stro- lično vlogo in pomen. V začetku je lov kovne podlage za ustanovitev lovišč izde- pomenil preživetje, dajal jim je hrano, su- la Zavod za gozdove Republike Slovenije rovino za izdelavo orodja, orožja, obutve (ZGS) v sodelovanju z lovskimi in naravo- in obleke. Z lovom so naši predniki dobili varstvenimi organizacijami. Poznamo lo- tudi živali za udomačitev. V fevdalni dobi višča in posebna lovišča, ki se oblikujejo je lov postal tudi priložnost za zabavo, ne glede na lastništvo kmetijskih površin plemenit šport in celo priložnost za iz- in gozdov ter upravno-administrativnih življanje. V 19. in 20. stoletju je lov gospo- delitev ozemlja Slovenije. darska dejavnost. V zadnji desetletjih pa se lov vključuje v širša okoljska in naravo- V posameznem lovišču so lovne in ne- varstvena prizadevanja in dobiva vse bolj lovne površine. V nelovno sodijo tiste, v vlogo trajnostne rabe obnovljivih narav- katerih je iz naravovarstvenih razlogov nih virov. trajno prepovedan lov na vse vrste divjadi, naselja in zaselki, javni in zasebni pa V srednjem veku je bil lov izključno pravica kralja. Kralj je lovsko pravico podelje-

12 val plemičem in cerkvenim dostojanstve- zaradi bogastva lesa in velikih kmetij ob nikom. Gospoda je odločala, katero vrsto njenem vznožju, ampak ker so si delile lova bo obdržala zase in katero bo od- tudi lovno pravico (Wildbann) v boga- dala. Tu se začne delitev na visoki in niz- tih gozdovih Donačke gore. Dne 14. de- ki lov. K visokemu lovu so navadno šteli cembra 1714 se je na območju zaselka naslednjo divjad: jelen, gams, kozorog, Medgore zgodil krivolov, zaradi katerega medved, ris, volk, divji petelin in žerjav. so ptujski minoriti sprožili sodni posto- Z družbenim položajem posameznika je pek zoper Ignaca Mario grofa Attemsa bila vezana pravica do visokega in nizkega (lastnika gospoščine Štatenberg). Med lova. Zemljiška gospoda svojim podložni- Attemsovimi ljudmi je bilo nekaj lovcev in kom ni dovoljevala lova, pač pa so morali goničev ter podložnikov, ki so na ta dan opravljati lovsko tlako, bili so gonjači, vo- uplenili nekaj jelenov med Donačko goro zili so lovsko osebje in orožje, med tlačan- in Resenikom. K sodnemu procesu, ki je ske obveznosti je spadala tudi reja lovskih trajal 4 leta, je bila priložena barvna karta psov ali sokolov. krivolova z legendo. Iz nje je moč razbrati potek dogodkov. V zapisniku je bilo tudi, Lov so urejali različni predpisi. Vključeva- da so že 9. februarja 1695 v zaselku Čer- li so vprašanje prepovedi lova, zatiranje možiše ubili šest jelenov in jih nekaj ranili. zveri, lovskih prestopkov, odkrivanje div- Storilce je tožila štatenberška gospošči- jega lova, nošenja orožja in podobno. na. V letu 1698 jim je bila izrečena kazen Prvi lovski redi izvirajo iz 16. stoletja in v višini 60 goldinarjev, jeleni pa so jim bili so urejali lovsko dejavnost kot celoto. odvzeti. Najstarejši je goriški red iz lete 1503. Div- jad so skušali zavarovati z lovopusti, pre- V obdobju Kraljevine Jugoslavije so ve- povedjo določenih načinov lova in lovnih ljali deželni avstro-ogrski predpisi vse do naprav ter zatiranjem divjega lova. Lov leta 1935, ko začne veljati enotni lovski so urejali in nadzorovali gozdni uradi z zakon, ki so ga sprejeli konec leta 1931. gozdarskimi in lovskimi mojstri. Ti uradi Lovski zakon je ohranil delitev na lastna so bili v Radovljici, Ljubljani Celju. Lovce in na občinska lovišča. Povečali so naj- in lovske mojstre so imeli tudi gospostva, manjšo površino lastnih lovišča na 200 ki so imeli lovsko pravico na večjih strnje- ha, občinska lovišča so morala imeti 500 nih ozemljih. Sredi 18. stoletja je cesarica ha. Zakupno dobo so povečali na 20 let. Marija Terezija temeljito spremenila lo- Uvedli so izpite za lovske čuvaje. Lastniki vske razmere in je dala področja za visoki so protestirali tako, da so spet zmanjšali lov na dražbo. Lov je vedno bolj prehajal površino lastnih lovišč na 115 ha. iz obubožanega plemstva v roke boga- tih meščanov. Lastna lovišča so obdržali Iz časa 2. svetovne vojne je bolj malo zna- samo veliki posestniki. nega oziroma zapisanega. Vse je bilo odvisno od okupacijskih oblasti. Na osvobo- Donačka gora je bila v 18. stoletju zelo jenih delih so leta 1944 partizani sprejeli pomembna za gospoščino, ki je imela prve predpise za lov in ribolov. Lovec je dele posesti na njej in ob njej. Pa ne samo moral pridobiti orožni list in lovsko karto.

13 Za lov srnjadi in divjih petelinov je bilo Hrvaško. Od tu gre po državni meji proti treba pridobiti posebno dovoljenje. Vse zahodu; po meji med k.o. Čermožiše in od leta 1946 je lovišče Žetale v enakem k.o. Trlično; po meji med k.o. Čermožiše obsegu in z njim gospodari Lovska družina in k.o. Donačka gora; po meji med k.o. Žetale. Čermožiše in k.o. Kupčinji vrh; po meji med k.o. Nadole in k.o. Kupčinji vrh; po Geografski položaj lovišča meji med k.o. Nadole in k.o. Sitež; po meji med k.o. Kočice in k.o. Sitež; po meji med Lovišče Žetale se nahaja v SV delu Slove- k.o. Kočice in Janški vrh; po meji med k.o. nije, in sicer v jugozahodnem (gozdnatem) Kočice in k.o. Dolena; po meji med k.o. delu Haloz. Celotna površina obravnava- Dobrina in k.o. Dolena; po meji med k.o. nega območja znaša 3803 ha, od tega je Dobrina in k.o. Strajna, po meji med k.o. lovne površine 3672 ha. Lovišče leži na Dobrina in k.o. Kozminci; po meji med k.o. celotnem območju občine Žetale in zaje- Žetale in k.o. Kozminci; po meji med k.o. ma pet katastrskih občin, in sicer Čermo- Žetale in k.o. Stanošina in po meji med žiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Žetale. k.o. Žetale k.o. Gruškovje do izhodiščne Meja poteka od točke, kjer se stikata k.o. točke. Gruškovje in k.o. Žetale na državni meji z

Zemljevid našega lovišča z vrisanimi mejami revirjev

14 Prizor krivolova na območju današnjih Medgor, leta 1714 Relief Matična podlaga in tla Lovišče Žetale zajema del zahodnega dela V Halozah sta v glavnem dve oregonski Haloz, ki imajo značaj hribovja, za kate- fazi, ki zajemata vse sedimente, vključno ra so značilna strma pobočja, priostrena s predterciarno podlago. Poleg gubanja slemena in vrhovi, tesna dolinska dna je bilo ozemlje tudi v precejšni meri raz- ter znatne absolutne in relativne višine. kosano in premaknjeno vzdolž prelomov. Tektonski premiki in asimetričnost vodne Na območju Donačke gore, Resenika in mreže so povzročili močno razgibanost Maclja so osnova litotamnijski apnenci, reliefa. Donačka gora, Resenik in Macelj kremenovi konglomerati in kremenovi so del Bočko-Maceljskega pogorja, ki s peščenjaki, ki so na pobočjih prekriti z mi- svojimi višinami izstopajo nad ostali del ocenskimi laporji in peščenjaki. Litotam- lovišča. Najvišja točka je Resenik (735 nijski apnenec najdemo tudi v Dobrini. m.n.v.), najnižja točka pa je v Sp. Ravno Ostali del lovišča je zgrajen iz miocenskih na 250 m.n.v. Povprečni nagib v lovišču črnih in temno sivih laporjev. znaša 45%. Donačko goro in Resenik pokrivajo plitve rendzine ter rjava pokarbonatna tla. Na Maclju so distrični ranker in distrično rja-

15 va tla, ob vznožju pa pobočni psevdogleji. leto (Žiberna 1996). Občutne škode lahko Na ostalem delu se distrično rjava tla in povzroča južni sneg, ki je zelo pogost in distrični rankerji na različnih nekarbonat- posebej nevaren na nadmorski višini med nih kameninah prepletajo z evtričnimi 200 in 400 metrov. Na daljših časovnih rjavimi tlemi in rendzinami. Ob potokih presledki (1956, 1980, 2014) se pojavlja so v ozkih pasovih obrežna nekarbonatna žled, ki lahko povzroča občutne škode v tla, globoko in srednje globoko oglajena. gozdovih. Med vetrovi prevladujejo ju- Lovišče je ogroženo na nekaterih delih, go-zahodni, ki imajo srednjo do močno zaradi usadov. Za neurje iz leta 1989, ki jakost, močnejši so v zimskem času tudi je povzročilo ogromno škodo, je ugoto- severni vetrovi. V zadnjem desetletju se vljeno, da se je sprožilo v povprečju 47 kažejo podnebne spremembe v obliki usadov na kvadratni kilometer. K temu je ekstremov in sicer: dolga vroča poletja s veliko prispeval človek s kmetijsko rabo sušo, močni daljši nalivi in poplave v jena strmih pobočjih ter gradnjo cest in senskem času, suhe zime z malo snega. poljskih poti. Hidrološke Razmere Podnebne razmere Za lovišče je značilen zelo razvit vodni Podnebje Haloz je tipično subpanonsko, tok. Mrežo potokov sestavljajo zgornji za katerega so značilna topla poletja, tok Rogatnice (najdaljši haloški potok s suhe in sončne zgodnje jeseni ter ostre svojimi 17 km) s pritoki, kot so: Šardinjšči- zime. Najbližja meteorološka postaja je ca, Stopnica, Globočec; potok Maceljčica, v Podlehniku, ki leži na nadmorski višini ki je na vzhodni meji lovišča s pritokom 350 metrov in je 6 km oddaljena od lo- Tisovec; na zahodnem delu lovišča teče višča Žetale. potok Jesenica; na severu lovišča je potok Peklača, v katerega se spodaj izliva potok Povprečna letna temperatura zraka iz- Stojnšek. Vsi našteti potoki izvirajo v lo- merjena na omenjeni postaji je 9,9 st. C, višču in tečejo v smeri jug proti severu in povprečna temperatura v vegetacijski se izlivajo v reko Dravinjo. Strmec poto- dobi 15, 2 st. C. Vegetacijska traja od dru- kov preseže 10%. Doline potokov so zelo ge polovice aprila do konca oktobra, to je ozke, saj dosegajo le okrog 100 metrov ši- 190 – 200 dni. Vegetaciji so nevarni pozni rine. Širša je le dolina Rogatnice v Čermo- spomladanski mrazovi, ki so pogosto in žišah in Žetaleh. Nekateri predeli kažejo takrat lahko temperature padejo tudi do znake rahle zamočvirjenosti in jih potoki -6 st. C. Letno povprečno pade 1075 mm ob obilnejših padavinah, predvsem jeseni padavin. Padavine v obliki dežja so glavni in spomladi, pogosto poplavljajo. vir vlage, 65% padavin pade v vegetacijski dobi. V juliju in avgustu so padavine v Vegetacijski Oris Lovišča obliki kratkotrajnih neviht in močnih nali- vov. V poletnih mesecih je pomembna za Lovišče pripada predpanonskemu ob- vegetacijo jutranja rosa, ki zelo pogosta robju preddinarskega fitoklimatskega in obilna. Povprečno sneži 30 dni v letu, teritorija (Košir, 1994), po fitigeografski snežna odeja pa se obdrži okoli 50 dni na razdelitvi pa je v subpanonskemu fitogeo-

16 Črna štorklja posneta na Čretah junija 2011. Črna štorklja je pri nas izredno redka ptica. Po predvideva- njih ornitologov jih v Sloveniji gnezdi med pet in deset parov. Pri nas se skoraj vsako leto pojavi konec maja in v začetku junija. gravskemu območju /Wraber, 1996). Ve- divjad zelo ugodno saj si veliko hrane tako likost gozda v lovišču je 2.188 ha, kar po- najdejo v gozdu. Nekoliko manj ugodni za meni 57,7% celotne površine. Večji gozdni srnjad so ti večji strnjeni kompleksi, saj je kompleksi so na Maclju (740 ha strnjene tu nekoliko manj gozdnih robov. površine), Tisovec-Mele-Šimperk (250 ha) in na Reseniku (190 ha). Razmerje iglav- Odprtost lovišča s prometnicami ci: listavci = 80:20, deleži po posameznih drevesnih vrstah so: smreka je zastopana Lovišče je dobro odprto s cestno infra- v skupni lesni zalogi s 6 %; jelka s 3,5%; strukturo. V dobre pol ure peš hoje je bori z 2,8%; ostali iglavci s 3,5%; bukev mogoče priti od skrajne točke ceste do z 49%; graden z 11%; plemeniti listavci druge skrajne točke (Velika Ravna – vrh (gorski javor, češnja, gorski brest, ostroli- Piramide; Krče – Kosirjeva koča; Kote – stni javor) s 5%, drugi trdi listavci (kostanj, Gerce). Po podatkih Občine Žetale je na- cer ...) z 18%, ostali mehki listavci (topo- slednja kategorizacija cest v kraju: regio- li, jelše, vrbe, breza …) z 1,2%. Drevesna nalna cesta (državna) Sp. Ravno – Žerak v sestava nam pokaže, da je delež plodo- dolžini 8,05 km; lokalnih cest je v skupni nosnih drevesni vrst zelo velik, kar je za dolžini cca. 32 km, od tega je asfaltirani

17 26,6 km; javnih poti je v skupnih dolžini bukvi, ki poteka v krožni obliki. Na njej so cca. 49,4 km, od tega je asfaltiranih 23,8 kontrolne točke z opisom posameznega km; gozdnih cest je v skupni dolžini 25,35 področja. Ena izmed teh točk (Tratnička km, od tega v zasebnih gozdovih 5,9 km in gmajna) je LOV, na njej smo postavili viso- 19, 45 km v državnih gozdovih. V zadnjem ko prežo in krmišče. Tabla na tej točki opi- obdobju se je veliko občinskih cest asfal- suje divjad, lovišče in aktivnosti lovcev. tiralo, kar pomeni večje hitrosti vozil, s To je eden izmed načinov, kako mladim in tem pa tudi se povečano nevarnost trče- ostalim obiskovalcem te gozdne učne poti nja voznikov z divjadjo. Z upravljavci cest predstaviti našo dejavnost in jih s tem po- smo se v preteklem obdobju dogovorili o vabiti k sodelovanju. Upravljavec lovišča postavitvi prometnih znakov (nevarnost je dolžan sodelovati z ostalimi uporabniki naleta divjadi) na stečinah, ki potekajo prostora in s tem reševati morebitne pro- prek vozišč. bleme, ki nastajajo.

Vplivi Okolja Na Divjad Revirji Na splošno lahko rečemo, da se za neka- V lovišču Žetale s katerim gospodari LD tere vrste divjadi (srnjad) v lovišču pogoji Žetale je pet revirjev: slabšajo. V agrarni krajini se strme povr- • revir Resenik, katerega površina zna- šine zaraščajo, saj jih ni možno strojno ša cca. 884 ha obdelovati. Veliko je ograjenih površin, • revir Vildon, katerega velikost znaša kjer se pase drobnica, ki še edina »kosi« cca. 422 ha strma pobočja. Omenjene površine so • revir Potni vrh, katerega velikost zna- ograjene z »farmer« mrežo, ki je velika ša cca. 867 ha past za srnjad, saj jih kar nekaj obvisi na • revir Prekože, katerega velikost znaša tej mreži. Na ravninskem delu se intenziv- cca. 580 ha no gospodari s kmetijskimi površinami. • revir Tisovec, katerega velikost znaša Zgodaj (v začetku maja) se opravlja stoj- cca. 1050 ha na košnja trave, ko se polegajo mladiči. Košnjo lastniki opravljajo v krožni smeri Revir 1 – Resenik se nahaja na zahodu od zunaj proti notranjosti, kar je v obra- lovišča, kjer meji z loviščem Rogatec in tni smeri, kot se priporoča za zmanjšanja Stoperce v k.o. Čermožiše in k.o. Nado- pokosa divjadi. Intenzivna zimska služba le. Glavna posebnost je Resenik (najvišja asfaltnih cest s soljo povzroča driskavost točka lovišča s 735 m. n.v in del Donačke pri srnjadi, kar pomeni velik vzrok smr- gore, kjer je stanišče gams, ki je lepotec tnosti. Pohodništvo, nabiralništvo, mo- našega lovišča). Revir zavzema zaselek tokros, gozdarstvo … in lov v gozdnati kra- Rogatnica, ki leži med JZ delom Maclja jini povzročajo vznemirjenost divjadi, ki in Resenikom. Na severni strani Reseni- rabi potreben mir vsaj v določenih delih ka sta Kopina in Hladni laz, severneje ob lovišča (mirne cone). vznožju teče potok Jesenica. Na severni meji revirja so Starovce. Nekatera pod- Učenci Osnovne šole Žetale so pred par ročja revirja so: Prevala, Krče, Rogatni- leti postavili gozdno učno pot K Debeli ca, Sojevca, Vodole, Pridna vas Podgore,

18 Pogled iz vrha Resenika

Medgore, Mliniše, Lisičjek … Revir zavze- 4 – Prekože. ma dve mirni coni Macelj in Resenik, ki sodita med gozdnato krajino. Znotraj lo- Revir 3 – Potni vrh se nahaja v osrednjem višča meji z revirjem 2 - Vildon in revirjem delu lovišča. Njegov predel sega od Potne- 3 – Potni vrh. ga vrha, preko Šardinja se spusti v dolino potoka Rogatnice in potem se povzpne na Revir 2 – Vildon, ki je po površini naj- vrh Maclja v Lakotjeku na državno mejo s manjši, se nahaja na severu lovišča, kjer Hrvaško. Proti zahodu potuje meja vse do meji z loviščem Majšperk v k.o. Kočice in najvišje točke Maclja s 718 m. n. v.. Re- k.o. Nadole. Stojna graba je predel, kje so vir leži k.o. Kočice, k.o. Nadole, k.o. Čer- se občasno v zadnjem zadrževali muflo- možiše in k.o. Žetale. Velik del revirja je v ni, ki so prišli iz bočkega masiva. Za revir agrarni krajini, ki je dokaj dobro obdela- Vildon je značilna agrarna krajina, ki se na, kar se dobro odraža na stanje srnjadi. precej zarašča na posameznih predelih, Glavna značilna področja revirja so: Potni kjer so se ljudje odselili iz teh težko ob- vrh, Završe, Dobavsko, Ravni dol, Šar- delovalnih kmetijskih površin. Za srnjad dinšca, Pavkon, Trebež, Kančec, Rigelce, je dokaj ugodno področje, saj je veliko Tratenčko, Lakotjek, Belinovec, slednja gozdni robov. Marija vas, Pšetna graba, dva sta del mirne cone Macelj … Znotraj Vinarske gmajne, Peklača, Krošlji vrh, Re- lovišča revir 3 – Potni vrh meji z vsemi beršak, del Prekož prek Potnega vrha do ostalimi revirji v lovišču. Zalopate so le nekatera značilna področja revirja Vildon. Znotraj lovišča meji z revir- Revir 4 – Prekože leži v severovzhodnem jem 1 – Resenik, 3 – Potni vrh in revirjem delu lovišča. Njegovo področje sega iz

19 doline Peklače prek Prekož do potoka Ro- Tisovca, Mel, Šimperk do Pušjeka, kjer se gatnice. Revir leži k.o. Dobrina. Vzhodni nahaja velik delež strnjenih gozdov (goz- del meji z loviščem Majšperk in loviščem dna krajina). Ostala pomembna področja Podlehnik. V notranjosti meji z revirjem 2 v revirju pa so: Podlog, Varvasela, Jami- – Vildon, 3 – Potni vrh in 5- Tisovec. Glav- če, Cimper, Trniče, Zavrhe, Ledinca, Veli- na področja revirja so: Župjek, velike in ki dol, Stopnica, Grabe, Ložine, Krhiče … male Prekože, Globočec, Mrazošek, Škr- Kmetijske površne so na tem področju nik, Dobrinska gorca, Mliniše, sp. in zg. dokaj dobro obdelane. Ravno in Žale. Agrarna krajina se dokaj zarašča, kar vedno bolj onemogoča uspe- Zaključek šen lov na srnjad. Opisi, ki sem ji predstavil zgoraj, so mala Revir 5 – Tisovec je po površini največji osnova za delo v lovišču, ki zahteva celo- in zavzema vzhodni in južni del lovišča. letno angažiranje naših članov. Nosilna Revir leži v k.o. Žetale. Na jugu meji s Hr- kapaciteta lovišča Žetale je še višja, kot vaško, na vzhodu pa z loviščem Majšperk. kažejo trenutne razmere stanje popu- Znotraj lovišča pa meji z revirjem 4 – Pre- lacij divjadi. Pri srnjadi se pojavlja veliko kože in revirjem 3 – Potni vrh. Zavzema izgub zaradi neznanih vzrokov (bolezni), skoraj polovico Maclja (mirna cona), prek ki jih bo treba ugotoviti, kar nekaj je pro-

Pogled ne del žetalskega lovišča (Potni vrh)

20 Pogled ne del žetalskega lovišča (Potni vrh) blemov z izpuščenimi psi, ki vznemirjajo Macelj – Ivančica) je potencialni prostor divjad in jo tudi pobijajo. Vozniki bi mo- za trajno bivanje jelenjadi. Dozoreti mora rali upoštevati določene točke, kjer pri- miselnost lovcev in države za to idejo. Os- haja do trkov z divjadjo. Divjega prašiča, talim vrstam dobro kaže in so zdrave ter ki nam dviguje tlak na skupnih lovih, ko stabilne populacije. zaslišimo, da so se dvignali, želimo tudi ohraniti, pa čeprav ima veliko nasprotni- kov. Naše lovišče ga pozna že od starih časov naprej. Nekaj škode že naredi na kmetijskih kulturah (travniki, koruza, pše- nica) ampak do sedaj smo vedno našli re- šitve z oškodovanci. Divji prašič obiskuje širša področja, kot je eno lovišče, zato se bomo morali sosedje še bolj pogovoriti o njem, če ga bomo hoteli imeti v našem prostoru. Gams je lepotec našega Reseni- ka, ostane naj tako, kot je. Populacija je zdrava in se veča. Kar nekaj članov, ki ga je jagalo v zadnjem času, ni bilo uspešnih. Pri odvzemu se je treba držati dogovorje- ne strukture. Jelenjad je prehodna divjad trenutno. Širši prostor okoli nas (Boč –

21 UPRAVLJANJE Z DIVJADJO IN LOVIŠČEM Upravljanje z loviščem in divjadjo je lov- ba je danes kritična do samega odstrela in čevo prvotno in osnovno poslanstvo. Nje- ga često neupravičeno kaže kot akt bar- govo današnje pojmovanje je sestavljeno barstva in surovosti. iz treh medsebojno tesno povezanih in prepletenih sklopov. Od moralno družbenega vidika pa k sami Ti so : praksi. Odstrel divjadi je bil že od nekdaj • Uravnavanje številčnosti populacij zakonsko zelo jasno opredeljen in urav- divjadi navan, seveda pa se je zakonska doktrina • Zagotavljanje ustreznega življenjske- skozi teh sedemdeset let bistveno spre- ga prostora in ekoloških pogojev za menila. Prva desetletja po drugi svetovni preživetje divjadi vojni je zakonodaja delila divjad na zašči- • Preprečevanje in sanacija škod po teno in na nezaščiteno. Nezaščitena div- divjadi jad se je smatrala kot škodljivec in zanjo se je pogosto uporabljal termin uničeva- Čeprav so sklopi neločljivo povezani in nje. V to skupino so spadale vse zveri, ra- soodvisni, jih bomo poskusili za boljše zen medveda in risa, predvsem pa so bili razumevanje in poznavanje dotične pro- na črni listi ptice roparice, vrane, lisice in blematike kar se da smiselno razčleniti in volkovi. Pri zatiranju teh živalskih vrst so posamično opisati. Uravnavanje številč- se uporabljala vsa razpoložljiva sredstva nosti populacij divjadi je prvina, po kateri v vseh letnih obdobjih, predvsem so tu okolje lovca najbolje ali celo edino pozna. mišljene pasti in strupi. Osnovni mehanizem uravnavanje je seveda odstrel, da pa zdaleč ni edini ve le Zakonodaja se takrat sploh ni ubadala z malokdo, ki se z lovstvom ni podrobneje upravljanjem in stanjem nezaščitenih po- srečal in seznanil. Skozi sedemdeset let pulacij, temveč jih je brezbrižno prepuš- organiziranega lovstva pri nas se je poj- čala nevarnosti izumrtja, saj lova nanje z movanje odstrela divjadi, tako med lovci ničemer ni omejevala oziroma ga je celo kot tudi v družbi korenito spremenilo. Če močno vzpodbujala. Za zaščitene vrste v uvodnih letih našega obstoja lovec ni divjadi je veljal podoben režim lova kot imel nobenih moralnih pomislekov glede danes, kar pomeni, da so za posamezne upravičenosti odstrela in tudi družba tega vrste razpisane lovne dobe in obdobja v ni problematizirala, je danes temu dru- letu, ko je lov nanje prepovedan, t.i. lo- gače. Osveščen in osebnostno pravilno vopust. izgrajen uplenitelj divjadi se danes spra- šuje o potrebnosti svojega početja in šele Lovne dobe se od leta 1946 pa do danes takrat, ko poglobljeno spozna zakone na- niso bistveno spremenile, seveda pa se rave, ko si privzgoji lovski instinkt, kateri je razširil krog t.i. zaščitene divjadi. Zanje ga vodi k lovsko pravičnim dejanjem, šele se je takrat uporabljal temin gojitev, lovci takrat umiri svojo vest in zmanjša svoj so takrat t.i. koristno divjad gojili. Cilj t.i. dvom na najnižjo možno raven. Tudi druž- gojitve je bil doseči čim večjo številčnost

22 želenih vrst in njihovo trofejno in telesno vsem zajca in sive vrane, v sredini sedem- nadpovprečnost. Danes lovci divjadi več desetih pa se je težišče gospodarjenja in ne gojimo, temveč z njo upravljamo. Izha- posledično odvzema prevesilo na stran jamo iz najnovejših znanstvenih in druž- velike divjadi. Danes žetalski lovci gos- benih dognanj, ki živalskih vrst več ne de- podarimo s tremi vrstami visoke divjadi: lijo na koristne in na škodljive, temveč jih srnjadjo, divjim prašičem in gamsom, ter vse obravnavajo kot del enovitega ekosi- devetimi vrstami male divjadi: lisico, kuno stema v katerem ima vsaka vrsta pravico belico, kuno zlatico, jazbecem, poljskim do svojega obstoja in vsaki priznava njeno zajcem, sivo vrano, raco mlakarico, faza- nepogrešljivost pri ohranitvi celote. nom in navadnim polhom. Prehodno se v našem lovišču od velike divjadi pojavljata Planiranje in sama realizacija odvzema navadni jelen in muflon. Pri mali divjadi (sem uvrščamo odstrel in tudi druge iz- pa se je tokom 70 let gospodarjenja se- gube divjadi) sta danes zelo natančno znam lovnih vrst znatno skrčil, zaradi zaš- definirana in strogo nadzorovana. Sam čite in trajne prepovedi lova na nekatere postopek se prične s predlogom odvze- živalske vrste (ptice ujede, dihur, veveri- ma posamezne divjadi po posameznih ca, nekatere vrste ptic pevk ...) spolnih ( m/ž) in starostnih kategorijah (pri večini divjadi ločimo tri starostne Srnjad je danes naša najštevilčnejša divjad skupine: mladiči, enoletni osebki in oseb- in s trenutnim odvzemom, ki presega 100 ki starejši od dveh let), ki ga pripravi vsak kosov letno, predstavlja temelj gospodar- upravljavec lovišča ( lovska družina). Plan jenja z loviščem, vedno pa temu ni bilo se nato usklajuje glede na celotno lovsko- tako. Čeprav nimamo trdnih podatkov o upravljavsko območje, v naše primeru je dejanskem odstrelu v prvih letih po drugi to ptujsko-ormoško LUO. Po uskladitvi se svetovni vojni, lahko iz kasnejših zapisov skupen načrt preda Zavodu za gozdove in iz ustnih izpovedi zanesljivo sklepamo, Republike Slovenije v končno potrditev. da je bilo srnjadi takrat le za vzorec. Tako Potrjen plan se nato preda upravljavcem nizki številčnosti je po vsej verjetnosti v izvedbo, po koncu leta pa se opravi botroval krivolov, kateremu je bila srnjad končni pregled realizacije zadanega plana od vse divjadi najbolj podvržena. Pri od- oziroma kategorizacija, ki služi kot temelj strelu srnjadi so več kot 2/3 predstavljali za planiranje v tekočem letu. Pri sami rea- srnjaki, motiv za njihov odstrel pa ni bila lizaciji odvzema smo upravljavci vezani na trofeja, temveč meso. Preostanek odstre- dokaj stroge tolerance, ki pri večini divja- la so predstavljale srne. Mladičev se v tis- di znaša 10% bodisi v pozitivno ali nega- tem času praktično ni lovilo. tivno smer. Šele nekje v sredini sedemdesetih let se Odstrel posameznih vrst je tokom sedem- je prešlo na današnjo strukturo odvzema. deset let našega obstoja sledil številčne- Deleži posameznih spolnih in starostnih mu stanju populacij divjadi, s katero up- kategorij so dandanašnji pri odvzemu sr- ravljamo. V zgodnejših letih je glavnino njadi sledeči: 20% srnjaki 2+ , 20% srne predstavljal odstrel male divjadi, pred- 2+, 20% enoletna srnjad (v spolnem raz-

23 merju 1:1) in 40 % mladiči (v spolnem raz- nost. Populacija, s katero danes uprav- merju 1:1). Gibanje številčnosti je vidno ljamo, je številčno stabilna in v primerni v grafičnih prilogah. Ni pa se skozi vsa ta telesni kondiciji. Številčnost je po popu- leta bistveno spremenil način lova na sr- lacijskem višku v letu 2014 zaradi bolezni njad, katero lovci lovimo skoraj izključno (driske) nekoliko upadla, vendar je še ved- individualno, tako da jo čakamo ali zale- no na nivoju, ki ohranja stabilno dinamiko zujemo. Lova na pogon ( pritisk ) se poslu- začeto že v sredini osemdesetih let, ko se žujemo zgolj izjemoma. je rast populacije srnjadi pri nas ustalila.

Z razvojem lovskega turizma se je pove- Divji prašič je stalnica v našem lovišču že čalo število lovskih prež oz. opazovalnic. od našega nastanka. Smo ena redkih lo- Prav tako je lovski turizem vzpodbudil vskih družin, ki z divjim prašičem gospo- domače lovce k bolj poglobljenem po- dari že od svojega začetka. V zadnjih letih znavanju življenjskih navad in predvsem se je bistveno povečala številčnost divjih k natančnejšemu prepoznavanju in oce- prašičev po celotnem območju Slovenije, njevanju srnjadi v naravi. Tu je mišljena saj govorimo zadnja leta o pravi popula- predvsem njena starost in trofejna vred- cijski eksploziji. V našem lovišču o znat-

Srna z mladičem iz našega lovišča

24 Škoda na divjadi, zaradi klateških psov nem povečanju števila divjih prašičev ne žinami v soseščini. Temu botruje pred- moremo govoriti, so se pa bistveno spre- vsem velik napor, ki ga člani vlagamo pri menile njihove navade. V začetnih letih zaščiti poljščin z električno ograjo, saj našega obstoja, so bili prašiči vezani zgolj vsak konec poletja najbolj ogrožene par- na gozdove Maclja, kjer so se redno za- cele ogradimo z električnim pastirjem, pri drževali (predvsem na hrvaški strani). Le čemer običajno postavimo okrog štiri ki- redko so se podali na nočne pohode levo lometre ograje, ki se je do sedaj izkazala od potoka Rogatnice. kot 100 % učinkovita.

Danes se prašiči pojavljajo po celotnem V preteklosti pa so bila celo obdobja, lovišču, so manj stalni in veliko migrirajo, ko prodaja mesa uplenjenih prašičev ni predvsem pa se je znatno povečala njiho- pokrivala nastale škode. Številčnost divjih va rodnost. prašičev se pri nas ni bistveno spremenila skozi vsa leta obstoja lovske družine, Škode po divjem prašiču se v zadnjih letih znatno pa se je konec sedemdesetih po- celo zmanjšujejo in trenutno ne prese- večal njihov odstrel, kar pa ni v tolikšni gajo 10 € na uplenjenega prašiča, kar je meri posledica povečanega števila živali malo v primerjavi z drugimi lovskimi dru- v naravi, temveč so se znatno izboljšale

25 možnosti za njihovo uplenitev. S tem je pa so obležali le v visokem snegu ali ko je mišljeno predvsem boljše in lažje doseg- pihal močan južni veter. Tudi večje šte- ljivo lovsko orožje. vilo lovcev in boljše orožje gredo v prid uspešnega pogona na divje prašiče. Spre- Za uspešen lov na divje prašiče so poleg memba spolne in starostne strukture pa dovolj velikega števila lovcev potrebne je šla v smeri skokovitega povečanja od- tudi puške risanice, ki so med lovci posta- strela mladih prašičev (ozimcev), odstrel le razširjene šele v sredini sedemdesetih katerih danes presega 70 % celotnega od- let. Skozi leta se je znano spremenil tako strela, med tem ko so v preteklosti glav- način lova na divje prašiče kot tudi struk- nino odstrela predstavljali odrasli prašiči tura uplenjenih živali. Če se je v preteklo- (predvsem merjasci). Žal so danes, zaradi sti prašiče lovilo predvsem na nočnem izredno intenzivnega odstrela, trofejno čakanju, je danes skoraj edina oblika lova zreli merjasci izredno redki. pri nas skupni lov s pogonom. Spremem- ba načina lova je v prvi vrsti posledica Ob koncu lahko ocenimo, da je prisotnost spremembe življenjskih navad prašičev, divjega prašiča v našem lovišču vseskozi ki v današnjem času pogosto ležijo po prehodnega značaja, saj gre za migracij- celotnem našem lovišču, v preteklosti pa sko izredno aktivno divjad, ki lahko v eni so prašiči prihajali k nam večinoma le na sami noči prehodi tudi do 40 km. Kljub nočno pašo iz sosednje hrvaške, pri nas specifičnosti vrste pa je njihova šte-

Gams, posnet na vrhu Resenika

26 vilčnost stabilna, obnašanje razmeroma dva, v obeh primerih je šlo za mlajša sam- predvidljivo, predvsem pa je populacija ca. Mufloni so se pri nas pojavili na ob- zdrava in za ostale uporabnike prostora močju Stojne grabe leta 2014. ne prestavlja pretiranega bremena. K nam so prišli z Boča, kjer je muflon že Gams je izmed treh vrst velike divjadi, s več kot 40 let umetno naseljen. V letu katero gospodarimo daleč najredkeje za- 2015 smo uspeli upleniti dva in sicer mla- stopan. Z njim gospodarimo na Reseniku diča ter mlajšega ovna. Muflon pri nas ve- in Donački gori od sredine šestdesetih lja za nezaželeno živalsko vrsto, saj je tu- let. Upravljanje z najvzhodnejšo popula- jeroden in izpodriva avtohtonega gamsa. cijo gamsa v Sloveniji si delimo skupaj s Iz tega razloga žetalski lovci z muflonom sosednjima LD Rogatec in LD Stoperce. ne gospodarimo, temveč vršimo strikten Vzrok za prihod gamsa na naš prostor odstrel vsakega opaženega muflona v se skriva v naselitvi muflona na pogorje okviru zakonskih lovnih dob. Boča, in ker gams muflona ne trpi, se je večina tamkajšnje populacije preselila na Do sredine sedemdesetih let je bil poljski današnje območje. Gams je, kar zadeva zajec daleč najštevilčnejša divjad našega svojega stanišča, strogo vezan na Resenik lovišča, kar se je odražalo tudi v statistiki in Donačko goro, izven tega območja se odstrela. Rekordno je bilo leto 1966, ko ne širi, seveda pa se občasno pojavi tudi smo odstrelili 116 zajcev. Po letu 1980 je drugje v lovišču, vendar je ta prisotnost številčnost zajca začela strmo upadati, migracijskega značaja. čemur je verjetno največji vzrok uporaba strupenih fitofarmacevtskih sredstev Prvi gams je bil v našem lovišču odstre- (škropiv) in strojna košnja. Upad je bil ljen leta 1979, njegov uplenitelj je bil tako močan, da po letu 1990 zajec v na- Rudi Kunstek. V letih po tem smo žetal- šem lovišču skoraj ni bil več prisoten. Med ski lovci letno odstrelili največ en osebek, leti 1995 in 2010 ni bil v našem lovišču odpo letu 2007, ko planiramo odstrel dveh streljen niti en zajec, saj statistika beleži živali, pa smo nekajkrat odstreli tudi po zgolj posamezne izgube (povoze). Po letu dva gamsa letno. Do letošnjega leta smo 2007 pa je številčnost poljskega zajca za- tako odstrelili 23 gamsov, dva pa sta bila čela hitro naraščati, kar sicer ni razvidno najdena poginula. Zanesljivo lahko trdi- iz statistike odvzema, saj žetalski lovci mo, da se na Reseniku nahaja stalen trop zajca varujemo in ne lovimo toliko, kot bi gamsov, katerega številčnost se ocenjuje trenutna številčnost populacije dopušča- na okrog 15 osebkov. Številčnost celotne la. Z minimalnim odstrelom (do 5 koma- populacije, s katero upravljamo omenje- dov letno ) želimo pripeljati številčnost ne tri lovske družine, pa ocenjujemo na populacije na njeno nekdanjo raven. vsaj 40 živali.

Navadni jelen se prehodno v našem lo- višču večkrat pojavi. Do letošnjega leta smo na območju našega lovišča uplenili

27 Decembra 2007 je bil v Lakotjeku uplenjen drugi jelen v zgodovini obstoja LD Žetale. Od leve proti desni: Uplenitelj jelena Anton Gajšek, Ivan Žerak, in uplenitelj prvega jelena v našem lovišču, ki ga je uplenil v osemdesetih letih,Viktor Žerak.

28 Fazan iz našega lovišča, posnet na Čretah poleti 2015 iz umetne vzreje niso prilagojeni in pres- Fazan ni naša avtohtona divjad. Pred več tavljajo lahek plen za lisice, domače mač- kot dva tisoč leti je bil priseljen v Evropo ke, kanje, kragulje in še koga. Predvsem iz osrednje Azije. Ker gre za divjad, ki na pa je fazan zelo podvržen tudi krivolovu. naše okolje ni popolnoma prilagojena, je Že več kot dvajset let v našem lovišču ni njena številčnost odvisna od človeške po- bil odstreljen noben fazan, čeprav so ti v moči. Če želimo imeti stabilno populacijo manjšem številu stalno prisotni. fazana, to od nas zahteva veliko skrbi in dela, ob tem, da nam morajo služiti tudi Številčnost lisic in vran je v porastu. Vzrok drugi naravni dejavniki. Številčnost faza- temu je prepoved uporabe strupov, ki se na v našem lovišču nikoli ni bila velika, že več kot trideset let ne smejo uporab- saj naše lovišče za njegovo naselitev ni ljati. Uporaba strupov je bila v preteklosti najprimernejše. Odstrel nikoli ni presegal zelo razširjena, predvsem se je uporabljal 15 živali letno. Porast populacije in posle- strihnin in cianovodik za strupljenje lisic. dično odstrela je povezan z naselitvami Vranam pa so se nastavljala s fosforno živih živali v naravo. V preteklosti smo fa- emulzijo napolnjena jajca. Z današnje- zane večkrat intenzivno vlagali, vendar je ga etičnega gledišča in lovske zavesti je bil dvig številčnosti zelo kratkoročen. Pri zastrupljanje živali nesprejemljiva. Od- vloženih fazanih so namreč velike izgube s strel lisic se je skladno s povečanjem strani plenilcev, na napade katerih fazani populacije povečal, pri vranah pa temu

29 ni tako. V letih največjega odstrela smo krmljenje divjih prašičev. Divji prašiči si odstrelili tudi do 178 sivih vran, danes lahko v naravi sami poiščejo dovolj hrane, letni odstrel preštejemo na prste ene a pri tem povzročajo veliko škodo. Zato roke. Poglavitni vzrok za nizek odstrel je lovci obdelujemo njive, katere zasadimo nezanimanje lovcev za odstrel sivih vran. s koruzo ali drugimi žitaricami (pšenica, Številčnost obeh vrst kun in jazbeca je oves), kjer prašičem dovolimo, da pose- skozi vsa leta približno enak, temu sledi vek uničijo in pri tem zmanjšamo pritisk tudi odstrel, ki znaša nekaj živali letno ( 1 na druge obdelovalne površine. Dodatno ali 2 do največ 5), čeprav bi pri kuni belici pa prašiče krmimo znotraj večjih gozdnih lahko bil ta znano večji, saj jih je pri nas kompleksov (Resenik, Mele, Tisovec ) z veliko. Navadni polh je edina divjad, kate- namenom, da jih tam obdržimo. V ta kon- ro lahko lovi vsak ( udi tisti, ki ni lovec), če tekst spada tudi polaganje soli za srnjad si pred tem pridobi polharsko dovolilnico. in gamsa, kar lovci opravimo vsako spo- Številčnost polhov je pri nas stabilna in je mlad. letni odlov do 50 osebkov, kolikor jih naj- več odlovimo, ne ogroža. Naša kulturna krajina, umeščena med strme haloške griče in ozke doline, se Zagotavljanje ustreznih življenjskih pogo- počasi, a vztrajno zarašča. Kjer so bili še jev za divjad je segment, ki pridobiva na pred desetletjem skrbno pokošeni strmi teži in bo verjetno v bodočnosti postal travniki, pomešani z vinogradi, pašniki in osnovna lovčeva naloga. Okolje se spre- zaplatami njiv, danes marsikje raste robi- minja hitreje, kot se lahko spreminjajo da in drugo grmovje. Le tu in tam divjino življenjske navade in potrebe populacij preseka pas še skrbno obdelanega vinog- divjadi. Vsa naša divjad, razen fazana, je rada ali travnika. Tako okolje daje divjadi na naše okolje popolnoma prilagojena in sicer dobro kritje, ne daje pa hrane in zato za preživetje naj ne bi potrebovala naše ta divjad še bolj pritiska na obdelane po- pomoči. Žal so tendence takšne, da v bo- vršine in tam povzroča še večjo škodo. dočnosti morda ne bo več tako. Največja sprememba v našem lovišču je zarašča- V zadnjih letih se najbolj povečujejo ško- nje, a vseeno so, kar se tega tiče, razme- de, ki jih srnjad povzroča v vinogradih, re pri nas bistveno boljše kot drugje po predvsem v spomladanskih in jesenskih Halozah. Z veseljem lahko ugotovimo, da mesecih. Problematične so predvsem so pri nas ljudje v večini še vedno preda- osamljene parcele, ki so obraščene z goz- ni svoji zemlji in jo z ljubeznijo še vedno dovi ali grmičevjem. Čeprav gre za trajne obdelujejo, čeprav jim to več ne prinaša nasade, za zaščito katerih po zakonu nis- gospodarske koristi. Ker je pri nas fazanov mo odgovorni lovci, ampak lastniki sami, zelo malo, lovci ne gradimo remiz, saj tudi lovci radi ponudimo pomoč, v kolikšni ne bi bile potrebne, ker je v lovišču pod- meri je to seveda v naši moči. Predvsem rasti in grmovja dovolj. oskrbimo lastnike s kemičnimi odvračali, katera pa žal resnici na ljubo ne prestav- Naša največja skrb s področja zagotavlja- ljajo visoke stopnje zaščite. Edina zašči- nja ustreznih pogojev je tako odvračalno ta zoper srnjad je namreč dovolj visoka

30 Postavitev električne ograje za zaščito koruze pred divjimi prašiči. Posneto v Ravnem julija 2015. ograja. Tudi električni pastir pri srnjadi ni travinju, ki jo prašiči povzročajo z ritjem, 100% učinkovit, saj se srnjad rada izmu- smo bolj kot ne nemočni, saj travnikov ni zne skozi žice ali pa jih preskoči. mogoče učinkoviti zaščititi. Ritje praši- čev je zelo pogojeno z vremenom (tople Kar zadeva zaščite pred divjimi prašiči, so zime), trenutno številčnostjo, predvsem naši rezultati boljši. Vsak konec poletja se pa je odvisno od števila ličink majskega zelo angažiramo pri zaščiti koruznih njiv hrošča, katere prašiči najpogosteje iščejo (tistih najbolj ogroženih). Dolgoletne izku- pod rušo. Tako smo pri tovrstnih škodah šnje nam pomagajo pri izbiri, katere njive vezani zgolj na njihovo sanacijo v spomla- bomo ogradili, pri čemer nam gre na roko danskih mesecih, ko poškodovane travni- dejstvo, da so prašiči razmeroma predvi- ke ročno ali strojno obdelamo in ponovno dljivi na svojih prehranjevalnih poteh. Z zasejemo travo. organiziranimi akcijami v katere vlagamo veliko časa in tudi sredstev, smo uspeli Na naslednjih straneh je grafično predsta- škodo po divjem prašiču na posevkih v vljena statistika odstrela od leta 1946 do zadnjih letih znatno znižati. Pri škodi na leta 1915.

31 2015 Odvzem srnjadiOdvzem od1946 leta 2015 do leta 0 80 60 40 20 140 120 100 1946

32 2015 Odvzem poljskega zajca 1946 od leta zajca do 2015 leta poljskega Odvzem 0 80 60 40 20 140 120 100 1946

33 2015 Odvzem od 1946 divjega leta prašiča do Odvzem 2015 leta 5 0 35 30 25 20 15 10 1946

34 2015 2014 2013 2012 2015 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1991 1990 1989 1988 1987 1986 1985 1984 1983 1982 1981 1980 1979 1978 1977 1976 1975 1974 1973 1972 1971 1970 Odvzem lisiceOdvzem od 1946 leta do 2015 leta 1969 1968 1967 1966 1965 1964 1963 1962 1961 1960 1959 1958 1957 1956 1955 1954 1953 1952 1951 1950 1949 1948 1947 1946 0 80 70 60 50 40 30 20 10 1946

35 LOVSKA DRUŽINA OD ZAČETKA SEDEMDESETIH LET DO VSTOPA V NOVO TISOČLETJE Zaspani utrip časa v šestdesetih letih je v Pobuda za selitev pod svojo streho je for- sedemdesetih dobil nov zagon. Pobuda malno padla na občnem zboru leta 1974, za gradnjo svojega lovskega doma je med ko je predlog za gradnjo lovskega doma članstvo vnesla novo dinamiko. Bivanje podal naš častni član Anton Korez. Člani pod tujo streho je sicer lagodnejše, a biti so gradnjo soglasno podprli in s tem lo- gospodar na svojem prinaša tako v življe- vsko družino napotili na višjo raven orga- nje posameznika kot tudi društva neko niziranosti in dela, ki sta od društva terja- povsem novo kvaliteto. Vse od svojega la zahtevnost zadanega projekta. Težave nastanka lovska družina ni imela nobene- so nastale že pri sami izbiri zemljišča, na ga nepremičnega premoženja. Za sestan- katerem bi sploh gradili. Razmišljalo se je

Člani LD Žetale zbrani ob 40-letnici delovanja LD in otvoritvi lovskega doma ke in občne zbore smo prva leta obstoja o gradnji doma na Komenu (kjer je da- uporabljali zadružno gostilno. Po odhodu nes Rebernišekov vikend). Zdaj že pokojni prve starešine Franca Svenška, ki je s to Franc Rebernišek je bil lovski družini par- gostilno upravljal, pa smo lovci svoje za- celo pripravljen odstopiti, a se člani niso vetje našli v Gajserjevi gostilni, kjer nam odločili za to lokacijo, ker je prostor pre- zdaj že pokojni gostilničar Janko Gajser majhen. Ko pa smo se le odločili za parce- odstopil manjšo sobico. lo na Trebežu, je takratno gozdno gospodarstvo ni bilo pri volji prodati.

36 Skupni lov na zajca in lisico okrog leta 1980.

Lovski dom v gradnji

37 Po uspešnem skupnem lovu na divje prašiče leta 1979. Posneto v Stopnici pri Kolarjevi domačiji. Od leve proti desni čepijo Janez Kopše, Franc Pulko, Franc Rebernišek, Viktor Žerak , Vinko Pulko, zadaj stoji Franc Butolen.

Skupina lovcev ob plenu pri koči v Tisovcu, okrog leta 1970

38 Domislili smo se dobre kombinacije, po kovnih delavcev na teren. Po pridobitvi kateri bi odkupili gozd na Ledinki od Lud- gradbenega dovoljenja se je vse odvilo vika Jeriča in ga nato zamenjali za celotno bliskovito, saj smo v enem letu dom spra- gozdno parcelo na Trebežu. Posel je bil vili pod streho. Mojstri smo bili v večini že dorečen, a je na koncu zadeva padla sami, edino pri zidanju nam je pomagal v vodo zaradi malomarnosti takratnega sosed Jakob Kropfl, vse drugo smo opra- vodstva lovske družine. vili sami, čeprav z veliko muko. Članov nas je takrat bilo že prek dvajset, a vsi niso K sreči je takrat Viktor Žerak prek svojih bili ravno zagnani za gradnjo, zato je bre- osebnih poznanstev izposloval odkup vsaj me padlo na peščico, morda kakih deset. dela velike gozdne parcele na Trebežu, na Težave so bile tudi s prevozi materiala in kateri danes dom tudi stoji. komunikacijo med člani, nihče namreč ni imel telefona, le malokdo pa osebni pre- Ko smo pridobili parcelo, so stvari zelo voz. Od članov, ki so resnično veliko storili hitro stekle. Pobudnik gradnje Tonček pri izgradnji, bi veljalo izpostaviti Franca Korez se začetka del spomni tako:“Veli- Reberniška, pa še koga, a pri naštevanju ko ljudi sem poznal, zato smo včasih kako ne bi rad koga izpustil in mu tako storil formalnost tudi pospešili. K sreči sem tak- krivice.“ rat že imel fička, kajti največja ovira pri pridobivanju raznih listin in soglasij, so bili Kot je rasel lovski dom, je rasla tudi not- ravno prevozi različnih uradnikov in stro- ranja organiziranost lovske družine. Novo

Ročno nalaganje gramoza za gradnjo lovskega doma leta 1974. Prvi prevoz za naš novi dom je opravil Herman Stres s svojim službenim kamionom.

39 premoženje je pomenilo novo odgovor- je bila 16. 8. 1986 ob praznovanju 40-le- nost in posledično tudi stroške. V teh letnice obstoja Lovske družine (LD) Žetale. tih se je družina začela aktivno ukvarjati z Trak je svečano prerezal predsednik ZLD lovskim turizmom, ki ni prinesel le dohod- Ptuj-Ormož mag. Emilijan Trafela. ka v obliki deviz, ampak je tudi pomagal domačim lovcem pri njihovi lovski rasti Z izgradnjo lovskega doma so Žetale dobi- in razvoju, saj so imeli avstrijski turisti, s le objekt, v katerem lahko turistično biva katerimi smo se takrat srečali, visoko raz- pet oseb. Trideset let po tem so to še ved- vito lovsko zavest in znanje. no edine nočitvene kapacitete v Žetalah. Leta 1989, natančneje 22. 7., tega leta Do leta 1986 je lovski dom dobil svojo smo razvili svoj prapor in tako tudi simbol- končno podobo. Svečana otvoritev doma no potrdili, da je LD organizacijsko dozo-

Razvitje lovskega prapora leta 1989

40 Skupina lovcev na strelišču pod cerkvijo na Mlinožah leta 1976. Od leve proti desni stojijo: Mirko Emer- šič, Franc Rebernišek, Franc Butolen ml., Franc Butolen, Stanko Gajser st., Jože Majerič. Od leve proti desni sedijo: Vinko Pulko, Viktor Žerak, Janez Polajžer.

41 Člani skupaj z ženami na izletu okrog leta 1970 rela in se lahko ponosno primerja z vsako močnejši kot kadarkoli prej in pripravljeni tovrstno v Sloveniji. Ob razvitju prapora na nove izzive, ki so se nam že kazali na so se takratnemu starešini in praporšča- obzorju. ku Hermanu Stresu zapisale naslednje besede:“ Prapor je simbol in ponos vsakega društva, še posebej lovske družine. Žalostno, z bolečim občutkom, smo na raznih prireditvah gledali, kako valovijo prapori, okrašeni z žebljički in trakovi na drogovih drugih lovskih družin.“

Člansko se je lovka družina počasi kre- pila in na prelomu devetdesetih dosegla število 30. Leta 1990 je lovska družina pomagala pri organizaciji 1. kostanjevega piknika, ki je bil pri lovskem domu in ga je s svojim obiskom počastil takratni predsednik predsedstva RS Milan Kučan. V novo državo je družina stopila brez po- sebnih pretresov. Leta 1996 smo z lovsko veselico proslavili našo 50-letnico obstoja. Ob tej priliki je LD izdala tudi zbornik, ki je povzel naše dotedanje delo. Pred vrata novega tisočletja smo žetalski lovci stopili

42 Člani LD Žetale leta 1996

43 NOVO TISOČLETJE, NOVI IZZIVI Leto 2000 je v zgodovini naše lovske dru- kompleksa dal okrog leta 1850 postavi- žine zapisano kot prelomno, saj smo tega ti takratni gozdni posestnik grof Windi- leta od Gozdnega gospodarstva Maribor schgrätz. Objekt je iz gradbenega vidika odkupili takratno Logarnico v Tisovcu ozi- za takratno haloško stvarnost predsta- roma Jägerhaus, kot ga večina domačinov vljal pravo razkošje, tako v smislu videza, imenuje. Lovsko kočo je na idilični jasi kot tudi v kvaliteti bivanja. Za razliko od sredi strnjenega maceljskega gozdnega skromne haloške cimprače s slamnato

Skupina članov po občinski športni prireditvi v vlečenju vrvi v športnem parku Rim leta 2007

Lovski krst po občnem zboru leta 2007

44 Uspešen skupni lov skupaj s člani LD Rogatec v našem lovišču leta 2011. Žetalski lovci že leta tesno sodelujemo s sosednjo LD Rogatec. Vsako leto se s sosedi novembra dobimo na skupnem lovu, ki ga izmenično gostita obe lovski družini. streho, črno kuhinjo ter majhnimi okni Odkup lovske koče je predstavljal za našo se je koča Tisovec ponašala z obokanimi LD velik finančni izziv. Potrebno je, da ob kletmi, masivnimi opečnimi zidovi, veliki- tem omenimo nekaj imen in pojasnimo mi okni in opečnato streho. nekaj okoliščin. Kot prvi ima veliko zaslu- go, da je koča prišla v lovske roke, takratni V koči so do druge svetovne vojne bivali direktor GG Maribor mag. Emilijan Trafe- takratni lovsko-gozdni upravniki s svo- la, ki nam je pri samem odkupu „držal jimi družinami, po letu 1945 pa je bila štango“, kot bi temu rekli v ljudskem je- nacionalizirana in je prešla pod takratno ziku. Njegova naklonjenost je bila morda gozdno gospodarstvo, ki jo je uporabljalo pogojena tudi s tem, da je pri njem pos- za nastanitev revirnih gozdarjev oziroma redoval naš član in njegov osebni prijatelj logarjev. Od tod tudi takratno poimeno- Leopold Krušič. vanje Logarnica Tisovec, ki se je uporabljalo vse do leta 2000, ko smo jo žetalski Ker lovska družina ni imela denarja za kup- lovci poimenovali z današnjim imenom nino, ki je znašala takratnih 18 500 DEM, „Lovska koča Tisovec“. smo si denar izposodili pri Antonu Hlupi- ču, lastniku trgovskega podjetja Rimljan.

45 Postavitev prosto stoječe preže spomladi 2009 Gospod Hlupič je bil izredno kooperati- To leto smo obeležili 60 let našega de- ven in korekten, omogočil nam je, da smo lovanja. Okoliščine nam niso dopuščale, velik delež posojila vrnili v obliki odstrela da bi organizirali pravo lovsko veselico, divjadi. Pri navezavi stika z g. Hlupičem pa ampak smo septembra tega leta jubilej moramo omeniti tudi našega člana Adol- obeležili z manjšo slovesnostjo. Tega leta fa Kröpfla, ki je bil njegov znanec in je pri smo začeli z adaptacijo lovskega doma in njem za nas zastavil svojo besedo. okolice. Že v jubilejnem šestdesetem letu smo asfaltirali dvorišče, dve leti kasneje Leta 2006 se je začelo pomlajevanje vod- je dom dobil novo ostrešje. V naslednjih stva lovske družine. Po štirih uspešnih letih smo zgradili kopalnico in obnovili sa- mandatih je takratni starešina Herman nitarije, dokončali in preuredili centralno Stres predal vodenje Janku Vidoviču, ki ogrevanje, zamenjali balkonske ograje. V postal najmlajši starešina v dotedanji zgo- letošnjem letu je dom dobil novo fasado. dovini LD. Prav tako se je pomladila sesta- Leta 2013 smo s pomočjo Evropske unije va celotnega upravnega odbora, ki je bil v in Občine Žetale zamenjali okna, obno- preteklosti v domeni „ starejših članov“. vili streho in fasado lovske koče v Tisov- Na trdih temeljih, katere so postavili nji- cu. Pod vodstvom referenta za strelstvo hovi predhodniki, je novo mlado vodstvo Ivana Bukšeka je zaživelo lovsko strelišče nadaljevalo začrtano šestdeset let traja- pri lovski koči, začeli smo z rednimi obiski jočo pot navzgor, ob tem, da so se uve- strelskih tekmovanj v naši okolici, od leta ljavilo nekatere nove ideje in prijemi. 2010 pa tudi sami organiziramo strelsko Predvsem se je pristopilo k liberalizaciji in tekmovanje za pokal „Tisovca“. demokratizaciji odnosov znotraj LD. Leta 2014 se je vodstvo LD še pomladilo.

46 Obnova ostrešja lovskega doma

Obnova lovske koče v Tisovcu aprila 2013

47 Pet od sedmih članov upravnega odbora Gastro Ptuj bomo organizirali lovsko veje danes mlajših od 45 let, trije med nji- selico z ansamblom Navihanke. V počasti- mi celo mlajši od 40. Devetega julija tega tev našega jubileje bomo izdali zbornik in leta bomo žetalski lovci praznovali. S slo- tako poskrbeli, da spomin na delo in trud vesno proslavo se bomo spomnili naše pridnih rok žetalskih lovcev ne bo zbledel prehojene poti in počastili spomin na vse, v zavesti naših zanamcev. ki delamo in tiste, ki so delali za dobrobit divjadi in narave, ter se zahvalili vsem, ki so nam skozi vsa ta leta stali ob strani in nam pomagali. V sodelovanju s podjetjem

Lovski krst je svečan, a zabaven lovski običaj, ko „zelenec„ postane polnopravni član lovske druščine. Pred tem mora prestati številne preizkuse, med drugim tudi „zdravniški pregled“.

48 Člani LD Žetale leta 2006

49 ČLANI – SRCE NAŠE LOVSKE DRUŽINE

Sedemdeset let našega obstoja je zazna- • Franc Rebernišek movalo veliko prelomnih dogodkov, po- • Rudi Kunstek (manj kot en mandat) membnih datumov in krajev, na katerih • Viktor Žerak so se odvijala za LD Žetale usodna dogaja- • Herman Stres nja. A nič ni naše lovske družine zaznamo- • Janko Vidovič valo tako globoko in usodno, kot so jo in • Silvo Korez (današnji starešina) smo jo zaznamovali njeni člani. Iz sedmih semen je vzbrstelo naše ponosno in ko- Za prvim gospodarjem Vinkom Pulkom pa šato drevo, ki ga danes v sedemdesetem so se pri gospodarjenju z loviščem zvrstili letu njegove mladosti krasi triintrideset še: vej, triintrideset marljivih in ponosnih že- • Anton Korez talskih lovcev. • Alojz Ozvaldič • Viktor Žerak Okrog sto članov je naša lovska družin do • Stanko Gajser st. danes združevala. Nekateri so kot ptice • Franc Butolen ml. zgolj posedeli v naši krošnji, si odpoči- • Stres Herman li krila in odleteli naprej, večina pa je na • Janez Jus (manj kot en mandat) našem drevesu našla svoje trajno mesto. • Franc Rebernišek Veliko vej je kruti vihar življenja žal že od- • Ivan Pulko lomil in odnesel na polje večnega spomi- • Janko Kopše na. • Ivan Bukšek (manj kot en mandat) • Stanko Gajser ml. Težko je biti pravičen, ko iz množice - iz • Gregor Mlakar (današnji gospodar) postaviš posameznike, morda je nepo- šteno govoriti o vrlinah in zaslugah nekaterih, ki jih nisi poznal, zato naj mi tisti, Prva leta našega obstoja je poleg že ome- katere bom v naslednjih nekaj odstavkih njenih starešine in gospodarja zaznamo- prezrl in jim tako storil krivico, oprostijo. val še prav gotovo Blaž Horvat oziroma Lovsko družino Žetale je ustanovilo se- Kresiški Blažek, kot ga je večina lovcev dem članov, katere sta vodila prvi stareši- in tudi krajanov poznalo. Blažek je bil na Franc Svenšek in prvi gospodar Vinko lovski zakupnik že pred drugo svetovno Pulko. vojno, zato je bil kot dolgoletni lovski praktik med lovci izredno spoštovan, za- Za prvim starešino Francem Svenškom so radi svojega velikega lovskega znanja in lovsko družino vodili še: tudi zaradi svoje umirjene in skromne, a • Vinko Pulko dostojanstvene lovske drže. Leta 1954 je • Blaž Horvat prevzel funkcijo starešine in lovsko druži- • Vinko Butolen no vodil en mandat, ki je takrat trajal dve • Anton Korez leti. Blaž je bil član naše LD vse do svoje • Franc Butolen smrti sredi šestdesetih let.

50 Častna člana LD Žetale Alojz Zajšek (danes že pokojni) in Anton Korez Prav tako kot omenjeni Blažek je tudi prvi le drugam, so tudi svoje lovsko članstvo gospodar in kasnejši starešina v več man- prenesli tja (gozdarji, učitelji, miličniki). datih Vinko Pulko oziroma Maroški Venc Med temi bi veljalo izpostaviti Matevža od ustanovitve LD pa vse do svoje smrti Kosa, sicer rojenega Korošca, ki je za časa 1981 ostal zvest žetalski lovski bratov- svojega gozdarskega službovanja pri nas ščini. pustil trajno sled.

Vsi ostali ustanovni člani pa so lovsko Leta 1954 je v LD Žetale vstopil naš družino zapustili kmalu po njeni ustano- najstarejši član Anton Korez. Tonček, kot vitvi. Nestanovitnost članstva je bila ena ga lovci radi kličemo, je že takoj po vstopu od značilnosti prvih petnajst let našega prevzel najodgovornejše funkcije v lovski delovanja. Čeprav je bilo članov malo, se družini. Bil je tajnik, gospodar in tudi sta- je kadrovska slika LD iz leta v leto spremi- rešina naše LD. njala. Člani so prihajali in odhajali, nekateri so večkrat odšli in se tudi vrnili. Kar Že kako leto po njegovem vstopu je naš nekaj članov je bilo v teh letih iz LD tudi kraj in našo LD zapustil prvi starešina izključenih, zaradi neplačevanja članarine Svenšek, s čemer je nastala velika vrzel, in krivolova, s katerim bi se naj domnevno saj je bil omenjeni kot zadružni upravnik ukvarjali. vešč raznih uradniških poslov in formal- nosti, kar pa bi za druge člane, ki so bili Kar nekaj je bilo članov, ki so v Žetale priš- kmetje, težko rekli. Vrzel je zapolnil ravno li službeno ter za čas svojega službovanja naš častni član Tonček, ki je kot trgovec bili člani, ko pa so jih službene poti odnes- in lesni manipulant poznal potek uradnih

51 Pokojni starešina in gospodar LD Žetale Franc Rebernišek ob uplenitvi gamsa postopkov in formalnih procedur. Naj- število 20. Leta 1959 je v lovsko družino trajnejšo sled je Tonček pustil ob gradnji vstopil Alojz Ozvaldič, kasnejši gospodar, lovskega doma, ki je na nek način njegov ki je v šestdesetih letih pustil viden pečat „otrok“, bil je namreč pobudnik gradnje v naši organizaciji. V začetku sedemdese- ter kasnejši glavni organizator in vodja ve- tih let se je Ozvaldič izselil iz Žetal in tak- čine del pri gradnji in opremljanju našega rat tudi izstopil iz LD Žetale. lovskega gnezda. V šestdesetih so med drugimi v našo LD Število članov se je od začetnih sedem vstopili Viktor Žerak, Franc Butolen (po počasi večalo in leta 1963 smo presegli domače Vrtjekov) in Franc Butolen ml.

52 Ustanovni član Blaž Horvat – Kresiški Blažek

53 Žerak je še danes aktiven član naše LD. tej funkciji ni proslavil in bil zaradi preveč Kljub temu, da je junija praznoval svoj svojeglavih potez predčasno razrešen. osemdeseti rojstni dan, še vedno opravlja funkcijo pogodbenega lovskega čuvaja in Od konca šestdesetih pa vse do začetka pri svoji doslednosti nadzora lovišča pre- osemdesetih let je člansko sliko naše lo- kaša tudi nekatere svoje kolege, ki so tudi vske družine zaznamoval povečan vstop trikrat mlajši od njega. Svoj največji pečat novih članov. Letno je v tem obdobju pa je Viktor prav gotovo pustil v letih med vstopilo v lovsko družino tudi po pet 1970 in 1985, ko je bil skupaj z našim ča- članov, a žal je bil osip že po prvem ali stnim članom Tončekom Korezom in še drugem letu članstva skoraj 70-odsto- morda kom, eden glavnih krmarjev naše tni, tako da se številčno stanje članov ni lovske družine. Franc Butolen je bil stare- bistveno večalo, saj se je masovni vstop šina LD sredi osemdesetih let v letih pra- v LD uravnotežil s prav tako masovnimi znovanja naše 40-letnice in otvoritve lo- izstopi. Glavni razlog, da je večina novih vskega doma. Kot starešina je bil znan kot članov tako hitro „ obupala“, je bil v takrat odločen in trden v svojih stališčih, slovel že zelo zaostrenih pogojih za opravljanje je tudi kot odličen pripovedovalec in go- lovskega izpita, na kar pa žal večina takra- vornik. Omenjeni je ostal član LD Žetale tnih novih članov ni bila pripravljena. vse do svoje smrti konec osemdesetih let. Le kako leto pred tem je v večna lovišča Od članov, ki so vstopili v naše vrste v tem za vedno odšel njegov sin Maks Butolen, obdobju, bi veljalo v prvi vrsti izpostavi- ki ni dopolnil niti trideset let življenja. Kot ti Hermana Stresa in Franca Reberniška. razgledan, izobražen in strasten lovec je Prvi je vstopil v LD leta 1970, drugi pa leto za našo lovsko družino prestavljal izjemen pred njim. Žal že pokojni Rebernišek je v potencial, ki pa žal zaradi krute igre življe- kroniko našega društva zapisan kot član, nja nikoli ni bil izkoriščen. ki je pri izgradnji lovskega doma opravil največ delovnih ur. Konec osemdesetih je Franc Butolen ml. pa s svojim že omenje- bil gospodar lovišča, za tem pa starešina nim starejšim soimenjakom ni v tesnem lovske družine. Ne bo narobe, če rečemo, sorodstvu. Sredi osemdesetih let je bil da je bil za časa svojega vodenje lovske gospodar lovišča, vendar je svoj daleč družine verjetno najbolj priljubljen stare- največji pečat pustil pri gradnji lovskega šina v zgodovini LD. Odlikoval ga je miren doma in kot njegov kasnejši upravnik. in dobrodušen značaj, bil je dobričina in Franc danes ni več član naše LD, saj je leta človek, ki je užival v družbi lovcev. Ti so 2000 zaradi osebnih razlogov izstopil. bili pogosti gostje njegovega vikenda in Iz teh časov še velja omeniti Rudija Kun- domačije, kjer se je zaključil prenekateri steka, ki je bil naš član od začetka šestde- „zadnji pogon“. Še danes, ko mineva že setih pa vse do svoje smrti v začetku dvajset let od njegove smrti, člani o njem devetdesetih let. Rudi je bil izjemen lo- govorijo s posebnim spoštovanjem. vski praktik. Lovec obdarjen z naravnim lovskim instinktom, nekaj mesecev je bil Herman Stres je prav tako kot Reberni- starešina naše lovske družine. Žal pa se na šek opravljal obe najpomebnejši funkci-

54 ji v naši LD. Bil je gospodar v času, ko je niso bili na kakršenkoli način vezani. Tu družino vodil Franc Rebernišek, kasne- so takratni člani in vodstvo premogli veje pa 14 let vodil lovsko družino, vse do liko mero modrosti in daljnovidnosti ter leta 2006, s čemer je v našo zgodovino zavrnili praktično vse tovrstne prošnje. vpisan kot starešina z najdaljšim stažem. Danes lahko ponosno povemo, da smo se Že leta 1974 je kot prvi član LD Žetale op- uprli skušnjavi „trgovcev z novci“, raznim ravil izpit za lovskega čuvaja. Še danes je špekulantom, ki jih je vabilo naše bogato izredno aktiven lovec, je vodja lovskega lovišče ter so iskali osebno potrditev in revirja, lovski čuvaj in član upravnega od- vpliv. Poleg našega lovišča je naš največji bora, v katerem kot izreden poznavalec kapital to, da smo ohranili domač „ žetal- vodi komisijo za kategorizacijo odstrela in ski“ značaj lovske družine. Mnogo oko- ocenjevanje trofej. Je član, ki uživa velik liških družin se danes sooča z notranjimi ugled tako med starejšimi člani kot tudi pretresi, ravno zaradi prevelike heteroge- med mladimi lovci. nosti članstva in posledično različnih in- teresov in medsebojnih prestižnih bojev. V osemdesetih se je število pripravnikov, V devetdesetih letih se je lovska družina ki so letno vstopili, v primerjavi z desetle- povečala za kar nekaj članov, ki danes tjem pred tem, nekoliko zmanjšalo, se pa tvorijo naše okostje. Med drugimi velja je zelo povečal delež tistih, ki so opravili izpostaviti Janka Vidoviča. Janko je k nam lovski izpit in tako postali „ pravi“ lovci. Če prestopil iz LD Leskovec in čeprav ni rojen je v semdesetih zgolj kakih 30 odstotkov Žetalanec, smo ga vzeli za „ našega“. Kot pripravnikov prestalo pripravniško dobo revirni gozdar je bil in še je lovski druži- in opravilo lovski izpit, se je v osemdese- ni v veliko pomoč. Med leti 2006 in 2014 tih ta delež povečal na dobro polovico. je vodil lovsko družino. Kot starešina je V tem obdobje je med drugimi naš član požel velike uspehe na gospodarskem postal tudi Ivan Pulko oziroma Vanč, kot področju, pri čemer je prav gotovo krona ga je večina poznala in klicala. Vanč je bil vsega adaptacija koče v Tisovcu. Morda predan in strasten lovec, ljubitelj lovske še bolj pa so pomembni njegovi uspehi pri družbe in veseljak. Bil je gospodar lovske uveljavitvi bolj demokratičnih notranjih družine v času, ko smo praznovali 50 let odnosov ter pritegnitev mlajših članov, našega delovanja. Kot gospodar je bil od- ki jim je pomagal pri njihovi uveljavitvi ločen in dosleden. Žal je Vanč leta 2000 v znotraj ureditve LD, katera je razmeroma svojem 42. letu življenja tragično preminil hierarhična. in podobno kot prezgodaj preminuli Maks Butolen ni uspel do konca razviti svojega Danes lovska družina šteje 33 članov, kar bogatega lovskega in življenjskega poten- je največ v naši zgodovini. Vsi člani imamo ciala. opravljen lovski izpit. Najmlajši član Oto Pulko šteje 28, najstarejši Anton Korez Od sredine osemdesetih, pa do sredine pa bo letos dopolnil 89 let. Povprečna devetdesetih se je lovska družina soočala starost članov znaša 55 let in povprečno z invazijo prošenja za sprejem posamezni- ima žetalski lovec 26 let lovskega staža. kov, ki niso izvirali iz našega kraja in nanj Upravni odbor, ki danes vodi lovsko druži-

55 no, je najmlajši v dosedanjih 70 letih. Gre- Jože Fišer, Robert Kores in Štefan Bukvič, gor Mlakar je na mesto gospodarja nasto- katerim delata družbo zrelejša tovariša pil pri 28-ih letih in bil ob tem najmlajši Herman Stres in Konrad Kirbiš. gospodar na območju celotne Slovenije. Tudi sam sem eden najmlajših starešin pri nas. Ob gospodarju in starešini upravni odbor sestavljajo še »lovski mladeniči« -

Člani LD Žetale leta 2016

56 Člani LD Žetale leta 2016

57 Število članov od leta 1946 do leta 2015 35

0 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 1946

58 Število članov od leta 1946 do leta 2015 35

59 Člani revirja 1 od leve proti desni: Leopold Krušič, Bojan Bedenik, Stres Herman – vodja revirja, Jožef Fišer in Adolf Kröpfl.

Člani revirja 2 od leve proti desni: Andrej Hajšek, Robert Kores, Anton Korez, Stanko Ozvatič, Janko Vido- vič – vodja revirja in Franc Plajnšek.

60 Člani revirja 3 od leve proti desni: Ivan Bukšek, Stanko Gajser, Herman Kopše, Silvo Korez in Božo Pulko. Na fotografiji manjkata vodja revirja Janez Kopše in Peter Kopše.

Člani revirja 4 od leve proti desni: Štefan Bukvič, Konrad Kirbiš, Gregor Mlakar – vodja revirja, Janez Antolinc in Janez Jus. Na fotografiji manjka Rudolf Vodušek.

61 Člani revirja 5 od leve proti desni: Anton Gajšek – vodja revirja, Oto Pulko, Adolf Kröpfl ml., Ivan Žerak, Viktor Žerak, Anton Bukšek, Anton Polajžer, Ivan Bedenik in Franc Pulko.

Člani so si z zanimanjem ogledali „biksarico“ našega častnega člana Antona Koreza. Priveznjene risanice predstavljajo redkost v arzenalu lovskega orožja. Puška na sliki je še edina taka puška v naši lovski družini. Gre za proizvod Puškarne Kranj v kalibru 8x57r360 za katerega pa danes ni več mogoče dobiti streliva.

62 Tabela članov LD Žetale leta 2016

IME ČLANA NASLOV ČLAN LD OD ANTOLINC JANEZ Ciril Metodova 4, 2000 Maribor 1974 BEDENIK BOJAN Čermožiše 74 2013 BEDENIK IVAN Žetale 56 1999 BUKŠEK ANTON Žetale 51/c 1995 BUKŠEK IVAN Žetale 51/b 1990 BUKVIČ ŠTEFAN Rabelčja vas 16 2005 FIŠER JOŽE Čermožiše 92 2010 GAJSER STANKO Žetale 31 1983 GAJŠEK ANTON Žetale 59/b 1993 HAJŠEK ANDREJ Kočice 3 2015 JUS JANEZ Dobrina 8 1984 KIRBIŠ KONRAD Dobrina 23 1977 KOPŠE HERMAN Žetale 10 1986 KOPŠE JANKO Žetale 8 1963 KOPŠE PETER Dobrina 22 1996 KORES ROBERT Kočice 9 2005 KOREZ ANTON Reševa 16 1954 KOREZ SILVO Žetale 48 2006 KRÖPFL ADOLF Žetale 36 1988 KRÖPFL ADOLF ml. Žetale 36 2015 KRUŠIČ LEOPOLD Žetale 17/b 1984 MLAKAR GREGOR Žetale 25 2002 OZVATIČ STANISLAV Žetale 84/b 2001 PLAJNŠEK FRANC Kočice 7 2013 POLAJŽAR ANTON Sv.Jurij 4, 3252 Rogatec 1967 PULKO BOŽO Žetale 16 1993 PULKO FRANC Žetale 62/a 1966 PULKO OTO Žetale 52 2008 STRES HERMAN Žetale 4/b 1970 VIDOVIČ JANKO Velika Varnica 110c, 2285 Leskovec 1982 VODUŠEK RUDI Kočice 1/a 2007 ŽERAK IVAN Klinetova 12, 2000 Maribor 1976 ŽERAK VIKTOR Kozminci 24/a 1964

63 NAŠ LOVSKI DOM IN NAŠA LOVSKA KOČA LD Žetale gospodari z dvema večjima uporabe za potrebe LD in druge družbeno objektoma, ki služita potrebam njenega koristne namene. delovanja in brez katerih si jo trenutno kar težko predstavljamo. Ideja po izgradnji prvega lovskega doma v Žetala je vzklila v začetku sedemdesetih LOVSKI DOM je večnamenski objekt, ki let prejšnjega stoletja, v istih letih kot ide- se nahaja na »Trebežu«, skoraj v centru ja o lovskem turizmu v Žetalah. Takrat so Žetal in predstavlja osrčje LD. Omogoča žetalski lovci za potrebe delovanja lovske izvedbo lovskih posvetov, sestankov in družine uporabljali druge prostore, pred- drugih druženj, opremljen je s hladilnico vsem sobo v bivši gostilni Gajser, ki jo je za uplenjeno divjad in nudi prenočišče ter po potrebi odstopil znani žetalski gostil- nastanitev lovskim turistom. Drugi objekt ničar Janko. In ko je lovski turizem obrodil v lasti LD Žetale je LOVSKA KOČA TISO- prve finančne sadove, je bil na občnem VEC. Prenovljena bivša »logarnica« na ju- zboru leta 1974 podan predlog o začetku govzhodnem delu Maclja skoraj na koncu gradnje lovskega doma. Takratnih 22 čla- Žetal nudi s svojo edinstveno lego, sredi nov je soglasno sprejelo predlagani sklep, neokrnjene narave, številne možnosti izvolili so gradbeni odbor in po začetnih

Lovski dom je uradno odprl mag. Emilijan Trafela, predsednik ZLD Ptuj-Ormož

64 težavah, povezanih s pridobivanjem zem- grof Windischgratz. Od takrat pa do da- ljišča na želeni lokaciji, začelo z izgradnjo nes je koča služila svojemu prvotnemu lovskega doma. Zemljišče je lovska druži- namenu, saj so jo uporabljali bodisi goz- na odkupila od gozdarskega obrata takra- darji, bodisi lovci. tnega Kmetijskega kombinata Ptuj. Do druge svetovne vojne so v tej koči ži- Po pridobljeni dokumentaciji so s prosto- veli takratni gozdni upravniki in njihove voljnim delom članov v letu 1974 zgradili družine, po koncu druge vojne pa je koča dom do prve plošče. Gradnja je v začetni prešla pod takratno gozdno gospodar- fazi potekala hitro in že naslednje leto so stvo, ki jo je uporabljalo za bivanje svojih žetalski lovci spravili lovski dom pod stre- revirnih gozdarjev – logarjev, zato so ji ho, za kar so porabili 4800 prostovoljnih pravili tudi logarnica. ur in donirali veliko, predvsem lesenega, materiala. Tako se je dalo leta 1975 v Tako je ostalo do leta 2000, ko t.i. Logar- domu že prespati, kar so izkoristili takra- nico Tisovec odkupi Lovska družina Žeta- tni lovski turisti. le. V prvih letih, ko je koča Tisovec preš- la v last lovske družine, ponovno ni bilo V naslednjih letih sta se gradnja in - not sredstev za nujno potrebno obnovo. Tako ranje opremljanje lovskega doma nekoli- je lovska družina prvo fazo obnove zače- ko upočasnila, saj sprotni dohodki lovski la leta 2008, s prenovo notranjosti koče. družini niso dopuščali hitrejšega tempa. Obnovljena je bila dvorana, ki sprejme Uradna otvoritev lepo urejenega doma do 40 ljudi, kuhinja ter drugi spremljajoči je bila leta 1986. Seveda se je v letih, ki prostori v pritličju koče. Z obnovo ostreš- so sledila, lovski dom nenehno vzdrževal, ja, ki je bilo najbolj načeto in tudi fasade, obnavljal in moderniziral. pa je bilo treba še nekoliko počakati.

Po letu 2000 so bila na domu zamenjana Leta 2012 je s strani občine Žetale prišla okna, prav tako je dobil centralno ogre- pobuda za kandidaturo LD Žetale na razpi- vanje. Ob domu sta se zgradila dva pomo- su LAS Haloze, kjer se kandidira za evrop- žna lesena objekta. Leta 1996 smo rekon- ska sredstva. S pomočjo občine smo bili v struirali plato pred domom, leta 2009 pa celoti uspešni pri prijavi na razpis in tako obnovili ostrešje. Leta 2011 smo obnovili pridobili 70% kapitala, potrebnega za in- sanitarije in zgradili kopalnico. Leta 2012 vesticijo obnove koče. Kot partner pri smo zamenjali balkonske ograje. Zadnjo projektu, je Občina Žetale zagotovila 20% obnovo pa je doživel spomladi letošnjega vrednosti projekta iz občinskega proraču- leta, ko so bili obnovljeni fasada, pročelje na, ostali 10 % je zagotovila LD Žetale. doma in vhod v lovski dom. V začetku leta 2013 je bila podpisana po- Lovko kočo Tisovec oziroma Žetalancem godba o sofinanciranju in tako so se lah- poznani »Jagerhaus« je okrog leta 1850, ko že aprila začela prva dela. Ob začetku za potrebe lovsko čuvajske službe in same obnove so se pokazale potrebe po upravljanja z gozdnimi posestmi, zgradil nekaterih dodatnih posegih, ki niso bili

65 všteti v prvotni projekt in jih je lovska S svojo vpetostjo v gozdnato haloško po- družina opravila z lastnimi sredstvi. Tako krajino je koča pravi naravni laboratorij so bila zamenjana tudi dotrajana okna in zato nadvse primerna za organizacijo in vhodna vrata, urejeno odvodnjava- raznih izobraževanj s področja biologije, nje meteornih vod in kanalizacije ter na gozdarstva, lovstva ... Ne nazadnje pa je novo izveden dotrajan električni priklop, idilična hiška, sredi prostranih gozdov, zgradba je bila dodatno statično utrjena. naravnost idealen kraj za nedeljski piknik Tako lovska koča Tisovec zdaj služi kot ne- ali druga slavja tako na prostem, pod nad- pogrešljiv objekt Lovske družine Žetale. strešnico sosednjega objekta, kot tudi v Primerna lokacija omogoča pri koči tudi koči, ki sprejme v svoji dvorani do 40 ljudi. izvedbo vseh strelskih dogodkov v lovski Za manjšo skupino pa je mogoče urediti družini in prijeten kraj za druženje. Mimo tudi uporabo koče v kombinaciji z nočitvi- koče vodi Marijina romarska pot, ki pove- jo v lovskem domu LD Žetale, ki je odda- zuje baziliko Matere Božje na Ptujski gori ljen le nekaj minut vožnje od same koče. v Sloveniji in romarsko središče Marija Bi- strica na Hrvaškem. Koča je zato s svojo mirno in odmaknjeno lego idealen posta- nek romarjev na dolgi poti.

Lovski dom pred začetkom obnove.....

66 ... in po obnovi leta 2016

67 Koča v Tisovcu pred obnovo...

... in po obnovi leta 2013

68 Pogled iz Maclja (Log) na del žetalskega lovišča

69 LOVSKA KINOLOGIJA Pes je že od nekdaj lovčev zvesti prijatelj, ni so tudi zakonsko uredili lov z lovskimi pomočnik, spremljevalec in tako rekoč psi. Lov z mešanci je postal prepovedan član njegove ožje družine. Ko v Lovski dru- in tako so se tudi v našem lovišču začeli žini Žetale obeležujemo 70-letnico dela in pojavljati čistokrvni lovski psi. Med prvimi lovske organiziranosti, ne moremo mimo so se pojavili foksterierji, ki so bili uporab- lovskega psa. Pred ustanovitvijo Lovske ni tako kot jamarji in tudi kot goniči. Med družine Žetale, so že naši predniki upo- pasmami, ki so se skozi vsa leta pojavljale rabljali za lov razne pasme psov – šlo je na povodcih naših vodnikov, lahko ome- za mešance, pri katerih sta bili najbolj nimo še istrske goniče (kratkodlake in re- želeni lastnosti ostrost in majhna telesna saste), alpske brak jazbečarje, jazbečarje rast, saj se je pse takrat uporabljalo sko- in posavske goniče, daleč največ pa je bilo raj izključno za jamarjenje. Jamarjenje je nemških lovskih terierjev in ravno psi te danes skoraj pozabljeno, nekoč pa je bila pasme so pri nas do sedaj pokazali najve- to lovska posebnost, ki je utrjevala lovče- čjo lovsko uporabnost. vo vztrajnost in prepričanje v koristnost psa. Lovski predpisi po drugi svetovni voj-

Ob zastrelitvi divjadi je uporaba preizkušenega psa krvosledca zakonsko obvezna in tudi iz etičnega vidika nujna. V naši lovski družini smo se za pomoč pri iskanju zastreljene divjadi običajno obračali na vodnike od drugod, saj krvosledci spadajo med redkeje zastopane pasme lovskih psov. Na fotografiji je vodnik Viktor Svenšek, ( član LD Podlehnik), po uspešnem iskanju zastreljenega srnjaka skupaj s svojim hanovrskim barvarjem.

70 Žal moramo biti samokritični do te mere, psi so vedno sloveli po svoji ostrosti, tako da si priznamo dejstvo, da lovska kinolo- pri jamarjenju, kot tudi pri pogonih na gija v nobenem obdobju našega delova- divje prašiče. Prav tako je veliko truda v nja ni zavzemala mesta, katerega smo si vzgojo lovskih psov vložil Viktor Žerak. želeli. Skozi vseh sedemdeset let je bilo Omenjeni je bil vodnik goničev, ptičarjev delo z lovskimi psi prepuščeno peščici in tudi krvosledca. Pri delu z nemškimi lo- kinoloških entuziastov, ki so se trudili za vskimi terierji je dobre rezultate dosegal razvoj te plemenite in nepogrešljive lo- tudi Janez Jus. Danes pa je v kinološkem vske prvine, a so bili v svojem trudu žal smislu prav gotovo Božo Pulko tisti, ki drži preveč osamljeni in brez potrebne pod- našo kinološko barko nad vodo. Občasno pore vsega članstva. Med člani, ki so na so pse vodili tudi nekateri drugi člani, ki kinološkem področju pustili svojo trajno pa so vodili enega ali morda dva psa, po- sled, moramo kot prvega omeniti Janka tem pa obupali nad kinološkim delom. Kopšeta, ki je bil dolga leta uspešen vodnik nemških lovskih terierjev. Njegovi

Pogled na žetalsko lovišče iz JV dela občine.

71 LOVSKI TURIZEM Pisalo se je leto 1972. Po vijugasti maka- meji, pripeljal za te kraje nenavadno lep damski cesti, ki je komaj zaslužila to ime, avtomobil. Iz njega so izstopili trije možje, se je v Žetale, haloško vas tik ob hrvaški za katere se je že od daleč videlo, da niso

Izročitev spominskega darila Fritzu Draxlerju ob 30-letnici njegovega prvega obiska v Žetalah leta 2002

Gostje iz Avstrije imajo običaj, da se po vsakem končanem lovu fotografijrajo skupaj s plenom in vodniki. Pri tem mora biti na vsaki fotografiji v ozadju cerkev Sv. Mihaela. Fotografija je posneta leta 2002.

72 Lovski gostje Kager Gustav, Ziegler Johan in Roiko Klaus skupaj z vodniki po uspešnem lovu junija 2015 iz naših krajev. Ti nepoznani gospodje so čas ujet v fotografijah priznanega foto- bili Fritz Draxler, Ferdinand Strohmeier in grafa Stojana Kerblerja, ki je ravno v teh Rudi Riedl, prvi pravi lovski turisti v LD Že- letih pri nas ustvarjal svoj najprepoznav- tale. Prišli so iz Lipnice v sosednji Avstri- nejši ciklus Haložani. Ne bi povedali vse- ji v Haloze, slovenski simbol revščine in ga, če bi tedanji čas opisali s pridevnikom nerazvitosti, in ravno v tistem času je to revščina, bolj ustrezno bi bilo reči, da so držalo bolj kot kadarkoli prej ali pozneje. Žetalanci takrat živeli preprosto in prvo- Pri nas je takrat čas obstal nekje v prvi bitno ter samozadostno. Takšno, kot je četrtini dvajsetega stoletja. V letih, ko je bilo življenje, tak je bil tudi lov, trd, prep- bila drugod po naši takratni skupni državi rost, a poln drobnih radosti. Takratni lovci industrializacija in posledični razvoj v naj- so bili trni možje, prekaljeni v trdem živ- večjem razmaku, je Žetale čas obšel in oh- ljenju, napornem delu in v vseh oblikah ranil življenje kot v kakem etnografskem lova. Lov zanje ni bil zgolj način življenja, muzeju. V kraju je bilo takrat malo cest, pač pa tudi in predvsem način preživetja. ki bi bile prevozne z osebnim avtomobi- Povsem drug svet je bil to, kot so ga bili ti lom, o kakem asfaltu ni bilo niti sledu. Od trije tujci vajeni, a vseeno se je ta dan pri- prevoznih sredstev je bilo nekaj mopedov čela pisati zgodba o prijateljstvu, ki traja in motorjev, avtomobil pa morda eden ali že štiriinštirideset let. dva. Traktorjev in kmetijske mehanizaci- je ni bilo, telefonska priključka sta bila le Pravi začetek zgodbe sega še kaki dve leti dva, na pošti in v trgovini. Najlepše je ta nazaj, v leto 1970, ko je med člani LD Že-

73 tale vzklila ideja o gradnji svojega lovske- je za prevoz lovskih gostov skoraj nujno ga doma. V tem času družina še ni imela potreben in še kaj bi lahko našli ... Kljub svojih prostorov, temveč je svoj začasni temu so se tedanji člani pogumno odlo- dom našla v gostilni Gajser, kjer ji je danes čili, da stopijo na to novo, njim neznano že pokojni gostilničar Janko Gajser odsto- pot. Sprva se je razmišljalo o domačih pil eno sobo. Dohodki lovske družine so gostih, ki bi lovili divje prašiče in lisice. bili v tedanjem času komajda dovoljšnji za Izvedlo se je nekaj čakanj na omenjeno sprotno delovanje, da bi pa z njimi finan- divjad, vendar brez vsakega uspeha. ciranji gradnjo novega doma, je bilo ne- mogoče. Člani so takoj uvideli, da bo tre- Ker je bilo v lovišču veliko srnjadi, se je ba najti nov izdaten vir zaslužka, če želijo prešlo na idejo, da bi turistom ponudili sploh razmišljati o kakršnikoli investiciji. odstrel srnjakov, za katerega so se zani- Kot edina dosegljiva varianta se je ponu- mali predvsem inozemski gosti. Kot prvi dil lovski turizem, vendar lovska družina je v naše lovišče prišel nek lovski turist iz razen lovišča, ni imela nobenih pogojev za Italije. Uspeh je bil sila klavrn, Italijan ni uspešno izvajanje le-tega. V družini ni bilo uplenil ničesar, edino, kar je pri nas dobil, lovcev, ki bi imeli kakršne koli izkušnje z je bil glavobol od večkratnega prevoza po vodenje gostov, v kraju ni bilo nikakršne luknjasti cesti od Žetal do 25 km oddalje- možnosti za nastanitev, nihče od članov nega Ptuja, kjer je bil nastanjen. ni imel lastnega osebnega avtomobila, ki

Prva lovska turista Fritz Draxler in Ferdinand Strohmeier ob svojem prvem lovskem obisku v Žetalah 10. junija 1972

74 Lovska gosta Fritz in Ferdinand skupaj z vodstvom LD in Alojzom Jarcem, lovcem iz Kungote, ki je pomagal pri navezavi stikov z omenjenima. Članov sta se lotila obup in dvom, ali bo omenjeni Kunstek in Viktor Žerak odšla na glede na obstoječe pogoje sploh mogoče srečanje z Avstrijci v Kungoto. Tam sta se izvajati lov s turisti in posledično zaslužiti srečala z na začetku omenjenimi avstrij- za začetek gradnje lovskega doma. Takrat skimi lovci in se dogovorila, da naslednje pa je prišlo do naključnega srečanja na- leto gostje iz Avstrije pridejo v Žetale na šega člana Rudija Kunsteka s članom LD ogled lovišča ter na končni dogovor glede Zgornja Kungota Alojzom Jarcem. Ome- sodelovanja. njeni je bil njegov sodelavec in kot lovca ga je naš član povabil na divje prašiče v Naslednjega leta so gostje iz Avstrije res naše lovišče. V tistih letih divji prašiči še prišli v spremstvu lovcev iz LD Zgornja niso tičali v vsakem grmu kot danes, naše Kungota, ki so bili nekakšni posredniki. lovišče pa je bilo med redkimi, kjer so bili Na dogovorjeni dan so se v gostilni Gaj- že takrat divji prašiči stalni. ser z gosti srečali takratni starešina Vinko Pulko, tajnik Mirko Emeršič ter omenjena V LD Zgornja Kungota so tista leta že re- Kunstek in Žerak. Po uvodnem sestanku dno gostili turiste iz Avstrije. Beseda je so si ogledali lovišče, nad katerim so bili dala besedo in dogovorili so se, da bodo gostje iz Avstrije takoj navdušeni. Sicer organizirali srečanje naših lovcev z Av- je bil že takratni namen, da bi ob ogledu strijci. Še isto jesen( leta 1970) sta že uplenili kakšnega srnjaka, a kljub temu,

75 Domači lovski turist po uspešnem lovu junija 2010 da jim to takrat ni uspelo, so se dogovori- iskali vrhunskih trofej, temveč zanimiv lov li, da se prihodnje leto ponovno snidejo in in dobro družbo. In ravno to smo jim mi naša zgodba se tako vrne na začetek tega lahko takrat ponudili. sestavka Končno je lov obrodil prve sadove, padli so štirje srnjaki. Lovski gostje so Življenjski pogoji in genska zasnova sr- bil presrečni, domači vodniki in drugi čla- njadi, so pri nas taki, da ne zagotavljajo ni pa še bolj. vrhunskih trofej. Za ilustracijo lahko po- vem, da pri nas 100 CIC točk loči med Prva leta so gostje spali kar pri naših lov- dobrim in vrhunskim srnjakom. Nudi pa cih doma, leta 1975 pa je bil novi dom že naše hribovito lovišče izredno zahteven, a toliko dograjen, da so gostje v njem prvič zanimiv lov, pravo dogodivščino za prave prespali. Kljub temu, da so ti možje pri- lovske sladokusce, saj je osnovna oblika hajali iz praktično drugega sveta, so se v lova zalaz oz. „pirsch“, kot temu pravijo naše okolje v trenutku zaljubili, z našimi naši avstrijski prijatelji. Glede na vse po- lovci pa spletli trdne prijateljske vezi. Ne vedano so se kar na hitro dogovorili, da glede na to, da so bili vsi večinoma pre- naslednje leto, se pravi leta 1973, pride v možni podjetniki, so bili kot gostje sila Žetale pet lovskih gostov in to število se nezahtevni in preprosti. Kot lovci pa niso ohranja še do današnjih dni. Število uple-

76 njenih srnjakov se je v prihodnjih letih poti. V večini je tu šlo za posameznike, ki so večevalo, rekordno pa je bilo leto 1976, lovili pri nas v večini enkrat ali morda neko so gostje uplenili kar 19 srnjakov, kar kajkrat. Predvsem so bile za domače gos- je pomenilo praktično celotno realizaci- te zanimive močnejše trofeje in trofeje z jo odvzema srnjakov. Vsa leta intenziv- neobičajno morfologijo. Največji razmah ne gradnje lovskega doma pa so letno obiska domačih lovskih turistov je bil v odstrelili vsaj 10 srnjakov. letih med 2000 in 2003, ko je lovska dru- žina s prodajo trofej odplačevala posojilo Po letu 1981, ko je bil dom v večini dogra- za nakup lovske koče Tisovec. V skupnem jen, je to število padlo in se ustalilo med številu pa je odstrel domačih lovskih go- 5 in 10 kosi letno. Tako lahko grobo oceni- stov predstavljal manj kot 15 % vsega re- mo, da so lovci iz Avstrije uplenili vsaj 290 aliziranega odstrela po lovskem turizmu, srnjakov, kar je impresivna številka. Leta kar količinsko znaša okrog 35 odstreljenih so hitro tekla in v LD Žetale smo jih lah- srnjakov. ko šteli kar z obiski naših takrat že dobrih prijateljev iz Lipnice, saj od leta 1972 pa Tako kot gostj so se menjavali tudi vodni- do danes ni minilo nobeno leto brez nji- ki, do danes bi jih lahko našteli kar veliko, hovega obiska. Prvim trem že omenjenim a omenimo naj le tiste prve, ki so zaorali gostom so se pridružili še mnogi, nekateri ledino. To so bili poleg že omenjenih Kun- so nas obiskali le nekajkrat, drugi pa prek steka in Žeraka še Jože Vivola, Jože Maje- 30- krat. rič, Anton Korez in Franc Butolen . Med kasnejšimi vodniki velja izpostaviti še Stalna gosta pa sta ostala Fritz in Ferdl, ki Hermana Stresa, Janka Kopšeta, Franca sta Žetale obiskala prav vsako leto. Žal sta Reberniška in Ivana Pulka. Danes pa glav- danes oba že pokojna. Ferdl se je poslovil nino vodenja prevzema skupina mlajših že pred leti, Fritz, ki pa je bil gonilo na- članov. šega sodelovanja in prijateljstva, je odšel na večno pot leta 2011. Z nami je delil lo- Kot ponudniki lovskega turizma se lovci vsko srečo 39 let. Kljub temu, da je glavni srečujemo z vedno bolj zaostreno tržno povezovalni člen med nami preminil, so- situacijo. Predvsem se soočamo s tride- delovanje ni zamrlo. Dolgoletno Fritzovo setletno stagnacijo cen trofej, kar realno vlogo je prevzel njegov dober prijatelj pomeni njihov strm padec. Kot ilustracijo Mautner Ewald, ki pa mu danes sledijo naj navedem, da je cena odstrela srnjaka že mlajši lovski kolegi. Ti so porok, da bo trofejne vrednosti 100 CIC točk leta 1987 naše sodelovanje teklo tudi v bodoče. znašala 800 takratnih nemških Mark. Leta 2016 je cena enake trofeje 400 €. Izraže- Ob omenjenih avstrijskih gostih pa ne no v kupni moči pomeni to vsaj petkraten smemo zaobiti tudi drugih lovskih turi- padec realne vrednosti. stov, ki jih je v preteklosti gostilo naše lo- višče. Gre v večini za domače goste, ki pa Druga okoliščina, ki znatno otežuje naš so naše lovišče obiskali posamično, tako nastop na trgu, je velika konkurenca lo- da ne moremo govoriti o neki kontinuite- višč iz Balkana, ki so izredno bogata, cene

77 pa zaradi nižjega standarda še znatno niž- dobi južneje od nas za polovično ceno. je kot pri nas. Predvsem zadnje povedano Predvsem moramo lovski turizem tržiti nas napeljuje k drugačnemu pristopu pri kot celoto, kot splet doživetij, ki jim pred- naši lovski ponudbi. Vedno bolj je jasno, stavlja odstrel divjadi vrh, ne pa edino in da bomo gostom morali ponudi kaj več poglavitno dejanje lovskega obiska. kot le odstrel dobre trofeje, saj lahko to

78 Dolgoletni lovski gost Rudi Jauk ob uplenitvi enega najlepših srnjakov v zgodovini naše LD skupaj s pri- jateljem Fritzem Draxlerjem in člani naše LD

79 LOVSKO STRELSTVO IN OROŽJE Lovska puška je lovčevo osnovno orodje, V lovišču to pomeni, da bo divjad obležala v zadnjih desetletjih pa je postala tudi in pri tem utrpela kar se da najmanj stra- športni rekvizit, s katerim lovci na špor- hu in bolečine. Divjad ni tarča, na kateri tnih tekmovanjih tekmujemo in tako bi lovec uril svoje strelske sposobnosti urimo svoje strelske sposobnosti, ki so ali celo preizkušal srečo na način „morda za lovsko pravičen strel na divjad nujno bom zadel, morda pa ne bom“ Pravičen potrebne. Dober lovec mora biti v lovišču lovec ukrivi prst na petelinu šele takrat,

Skupina članov LD Žetale in krajanov po interni strelski tekmi za pokal Franceta Prešerna v Tisovcu, februarja 2015 zanesljiv in preudaren strelec, kar ne poko je popolnoma prepričan v pravilnost meni, da v stilu ostrostrelca zadane vsak svoje presoje in ko ve, da bo strel zadel cilj, ki si ga zaželi, pač pa da pozna svoje na mesto, ki ga želi. Žal vsak strel, tudi ko strelske sposobnosti do te mere, da se za storimo vse prej povedano, ne zadane, saj strel odloči samo takrat, ko zanesljivo ve, smo ljudje in delamo napake. Zato mora da ga bo tudi zadel. vsak lovec svojo strelsko tehniko izpiliti

80 Prizor s tekme za 2. pokal Tisovca avgusta 2012 na strelišču, preden sproži prvi strel na spojili ter tako dobili cev. Na ta način se je divjad in tudi kasneje je prav, da z obiski izdelala marsikatera puška tudi v domačih strelišča vzdržuje svojo strelsko kondicijo. kovaških delavnicah.

Nekoč je bilo lovišče naše lovske druži- Lovci so posedovali tudi nekaj risanic, šlo ne polno divjih zajcev in lisic, zato so bile je za vojaške karabinke italijanskega ali najprimernejše puške šibrenice (oziroma nemškega izvora. V prvih petnajstih letih šrotarce, kot jih v ljudskem jeziku ime- po drugi svetovni vojni na trgu praktično nujemo). Šlo je za starejše puške, katerih ni bilo mogoče dobiti novega lovskega izvor je bil zelo pester, izvirale so iz časa orožja. Uvoza iz tujine ni bilo, domača pred drugo svetovno vojno. orožarska industrija pa je proizvajala skoraj izključno za potrebe JNA, katera se je v Bile so avstrijske, belgijske, francoske in teh letih intenzivno oboroževala. Takrat- še kakšne, običajno dvocevke, vmes pa na puškarna Kranj je sicer že proizvajala so bile tudi enocevne šibrenice. Veliko je tudi lovsko orožje, vendar je bilo tega na bilo tudi t.i. drotenk (oz. Drotlauf, kot so trgu malo, predvsem pa je bilo zelo drago. jih lovci poimenovali z nemško izposojen- Po letu 1955, ko so se odnosi med takra- ko). Poimenovanje izvira iz načina izdela- tno Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo otoplili, ve cevi puške, katero niso vrtali, temveč se je počasi odprl tudi uvoz sovjetskega so okrog modela ( jeklene palice) navili lovskega orožja. Na prelomu v šestdese- jekleno žico, jo segreli in s kovanjem žico ta leta so na tržišče prišle t.i. ruske pete-

81 Prvi posamični zmagovalec lovske strelske tekme za pokal Tisovca Dušan Hrga skupaj z našim častnim članom Antonom Korezom. linke. Šibrene puške, večinoma v kalibru ko s šibreno in krogelno cevjo) v kalibrih 16, ki so jih lovci, zaradi njihove zelo nizke 16/7X57r ali 12/7X57r. Za takratne raz- cene, množično kupovali, predvsem pa je mere je bila to puška vrhunske kvalitete, je bili to prvo novo orožje dosegljivo sko- povsem primerljiva z nemškimi in avstrij- raj vsakomur. Kljub cenenosti, pa so bile skimi puškami ob tem, da je bila približno te puške zelo trpežne, robustne in zanes- trikrat cenejša. Puško so odlikovale in jo ljive, predvsem pa so potrebovale zelo še danes odlikujejo natančnost, zaneslji- malo vzdrževanja in še danes jih je veli- vost in ličnost. ko v lovski uporabi in brezhibno delujejo. Za sovjetskim orožjem je na naše tržišče V kombinaciji z vzhodnonemškimi strel- prišlo orožje iz takratne Češkoslovaške, to nimi daljnogledi Zeiss Jena so naši lovci se je zgodilo nekje v sredini šestdesetih prišli do zanesljivega lovskega orožja, ki let. Sicer se je iz Češke uvažalo več tipov je v omenjeni konfiguraciji predstavljalo orožja, vendar je prav gotovo največji pe- osnovno lovsko oborožitev do devetdese- čat pustila t.i. češka bokarica. tih let preteklega stoletja. V sedemdesetih letih se je odprl tudi uvoz zahodnega Gre za kombinirano lovsko puško (dvocev- orožja, vendar je bilo to orožje dražje ter

82 zato v naši lovski družini slabo zastopano. lov, temveč tudi po športnem, predvsem Tudi domača proizvodnja lovskega orožja šibrenicah, namenjenih za streljanje na je v tem času doživela razcvet. Kranjske glinaste golobe. puške, predvsem risanice (karabinke), so postale cenovno dostopnejše. Z masov- Če so se prvi lovci še nekako oskrbeli z no proizvodnjo lovskega orožja je pričela orožjem, primernim njihovim žepom, pa Crvena Zastava iz Kragujevca. Iz te to- je bil drug problem, kako priti do ustre- varne so prihajale in še danes prihajajo znega streliva. Zato so se z razvojem lo- predvsem risanice izdelane po vzgledu vskih pušk na tulce na trgu začeli pojav- Mauzerjevega modela m98. Gre za zelo ljati razni pripomočki za izdelovanje in solidne lovske puške, ki so še danes med vlivanje šiber in raznih krogel ter polnje- žetalskimi lovci najbolj zastopane. nje raznih tulcev, predvsem šibrenih. Pri tem je bilo treba kar precej spretnosti Po letu 1991 se je trg lovskega orožja po- in znanja. Taki, doma polnjeni lovski na- polnoma odprl, še posebej pa se je to zgo- boji, so bili zelo učinkoviti. Med drugim dilo pa našem vstopu v Evropsko unijo. tudi zato, ker je lovec znal oceniti razda- Tako nam je danes dosegljivo orožje tako ljo med seboj in divjadjo. Strel v polno je rekoč iz vsega sveta. V zadnjih desetletjih tudi potrdil vrednost in sposobnost lov- lovci več ne posegamo samo po orožju za ca. Marsikateri, z naravnim instinktom

Otvoritev strelišča v Tisovcu jeseni 2007. Trak sta prerezala Viktor Žerak in Janko Kopše.

83 obdarjen, zajec je lahko kar mirno tekel Tendenci rasti razvoja je v naši lovski dru- mimo špalirja lovcev, ker je pač »upošte- žini sledilo tudi športno strelstvo. V začet- val« varnostno razdaljo. ku sedemdesetih je lovska družina kupila ročni metalec glinastih golobov. Svoje Posebej so lovci pazili na tulce, ki so bili prvo strelišče so lovci uredili na „Mlino- papirnati in zato zelo dovzetni za vlago. žah“ pod cerkvijo, kjer so strelske aktiv- Marsikdo se bo spomnil slike, kako so se nosti potekale vse do konca devetdesetih kje na krušni peči sušili prazni tulci, ki jih let prejšnjega stoletja. Sprva so bila to je lovec nato doma sam napolnil. Vsi lovci občasna strelska srečanja, na katerih so niso bili mojstri polnjenja domačih nabo- domači lovci vadili strelske veščine v stre- jev, bili pa so tudi takšni, za katere se je ljanju na glinaste golobe. vedelo, da na skupne love hodijo vedno brez nabojev in si jih nato izposojajo. Take Konec osemdesetih se je pričelo obvezno so si lovci, ki so znani šaljivci, radi privo- pristreljevanje pušk risanic, katere lovci ščili in imeli vedno pri sebi nekaj nabo- še danes pristreljujemo pred začetkom jev namenjenih za posojo takim „večnim lovne sezone na visoko divjad. Opravljen grešnikom“. Seveda v teh nabojih ni bilo preizkus je pogoj, ki ga mora izpolniti vsak šiber, temveč sta bila samo smodnik (po lovec, ki želi v tekoči lovski sezoni loviti možnosti črn) in papir. Takega lovca so visoko divjad. Gre za preizkus strelca in potem postavili na dobro stojišče, potem orožja, saj sme lovec loviti samo s tistim pa z veliko smeha opazovali kako je ta „ orožjem, ki ga v sezoni uspešno pristreli. plašil zajce s svojim pokanjem“ Ponud- V začetku devetdesetih let smo nabavili ba streliva na trgu se je normalizirala z moderen avtomat za metanje glinastih razvojem domače orožarske industrije v golobov, ki ga uporabljamo še danes. So- sedemdesetih letih. Danes se soočamo z delovali smo pri organizaciji haloškega ogromno izbiro vseh vrst streliva različnih pokala. Gre za tekmovanje v lovski kom- svetovnih proizvajalcev. binaciji, ko lovci tekmujejo v streljanju na glinaste golobe in na tarčo z lovsko puško Danes lovci svoje treninge in z zakonom risanico. predpisane preizkuse opravljamo na lovskem strelišču. V naših začetnih letih Konec devetdesetih smo z streljanjem na seveda ni bilo tako. V prvih desetletjih Mlinožah končali in se za nekaj let pre- našega obstoja o kakršnem koli špor- selili na improviziran strelski poligon v tnem strelstvu ni nobenih podatkov, kar Lakotjeku. Leta 2004 smo poskusili s pre- je razumljivo, saj zato ni bilo pogojev. mestitvijo strelišča na Kočice, kjer nam Predvsem nedostopnost streliva je bila je Marjan Skok ob svojem gostinskem poglaviten razlog, da se takratni lovci s objektu in takratni progi za motokros športnim strelstvom niso mogli ukvarjati, uredil moderno strelišče. Žal strelišča za- prav tako ni bilo drugih materialnih pogo- radi nerazumevanja okoliških prebivalcev jev, s čemer mislim predvsem na glinaste nismo nikoli odprli. golobe in stroj za metanje teh.

84 Strelska ekipa LD Žetale, ki je leta 2011 zmagala na prvi tekmi za pokal Tisovca. Ekipo so sestavljali: Konrad Kirbiš, Robert Kores, Ivan Bedenik, Gregor Mlakar in Silvo Korez. Ob incidentu, ki je takrat na tem mestu je do danes postalo tradicionalno. Leta nastal, in je bila v njega vpletena celo te- 2011 pa smo na tem strelišču ponovno v levizija, se je za sedem let prekinil tudi življenje obudili Haloški pokal. Naši strelci Haloški pokal. Vse do leta 2007, ko smo se danes udeležujejo številnih tekmovanj odprli strelišče pri koči Tisovec, smo bili v naši okolici in tudi širše. Kljub slabšim žetalski lovci brez strelišča. Tega leta smo pogojem za trening so konkurenčni in zgradili enostavno strelišče, ki pa kljub posegajo tako ekipno kot posamično po svoji preprostosti dobro služi svojemu na- mestih v zgornjem delu končne razpre- menu. Krajani so pokazali veliko mero ra- delnice, kar je velik napredek, saj v pre- zumevanja in potrpljenja, tako se s svojim teklosti naši člani in ekipe niso želi prak- delovanjem do danes nismo z njimi nikoli tično nikakršnih tekmovalnih uspehov. znašli v konfliktu. Danes smo posebej ponosni na odlične uvrstitve naših ekip in posameznikov v Leta 2010 smo organizirali prvo strelsko razvrstitvi Haloškega pokala, kjer oboji tekmo za pokal „Tisovca“, to tekmovanje redno zasedajo najvišja mesta.

85 NA LOV, NA LOV Ko si lovec na levo ramo nadene puško, je tančno poznavanje terena. čas za lov, najlepši lovčev čas. Lovci lovi- Zakaj? Med zalazom lovec preslepi čute mo na dva osnovna načina, in sicer posa- divjadi in se ji približa na strelno razdaljo, mično ter skupinsko. Ko lovimo sami, div- kar pomeni, da se ji mora približati nesli- jad zalezujemo ali pa čakamo. Ko lovimo v šno in iz tiste smeri, iz katere veter ne izda skupini, lovimo na pogon. Ločimo tihi (pri- njegovega vonja (smeri nasproti vetru). In tisk) in glasni pogon (brakado). Na brakadi v naravi je treba tako smer najti, kar po-

Po uspešnem pogonu na divje prašiče na Reseniku novembra 2003 so udeleženi lovski psi, pri lovu na pritisk meni, da mora lovec dobro poznati razne pa uporaba psov ni dovoljena. poti, travniške in gozdne ceste, konfigura- cijo terena ter dobro ocenjevati razdalje Lov na zalaz je za pravega lovca najlepša, in smer vetra. a obenem najnapornejša oblika lova. Pri zalazu lovec peš išče divjad pri paši ali na Na zalaz pri nas lovimo srnjad in gamsa. njenih prehodih ter pri tem običajno pre- Velikokrat se lov na zalaz dopolnjuje z lo- hodi velike razdalje. Tako obenem dodat- vom na čakanje. V praksi to pomeni, da no nadzoruje vsak košček našega lovišča. med zalazom odkrijemo žival, katero že- Za uspešen zalaz je poleg dobre telesne limo upleniti, nato pa poiščemo ugodno kondicije potrebno dobro poznavanje mesto in naslednjič divjad počakamo, da navad divjadi, predvsem pa je treba na- pride na svoje stalno pasišče ali upora-

86 Po uspešnem pogonu na divje prašiče, v katerem je obležal kapitalni merjasec decembra 2011

Po uspešnem pogonu na merjasca na Reseniku, pozimi 1999. Od leve proti desni stojijo: Stanko Ozvatič, Stanko Gajser, Božo Pulko, Rudi Vodušek, Janko Vidovič, Herman Stres, Herman Kopše, Viktor Žerak, Le- opold Krušič in Franc Butolen ml. Spredaj čepijo: Dušan Hrga, Dušan Plavčak, Ivan Pulko in Franc Pulko.

87 bi svoj stalni prehod. Na ta način lovimo srnjad. Predvsem zimska brakada na divje predvsem trofejne srnjake. prašiče je tista, ki je za naše lovišče naj- značilnejša. Lov na pogon zahteva dob- Pri lovu na čakanje lahko divjad tudi vabi- ro organizacijo lova s strani lovovodje in mo (rečemo, da jo lovimo na klic), za kar strogo upoštevanje njegovih navodil pri se uporabljajo posebne piščalke, nekateri lovcih. Pred začetkom lova na pogon se lovci pa vabijo divjad samo s svojim gla- vedno določi lovovodja, ki lov vodi in tudi som (predvsem lisice). Pri nas na klic lo- odgovarja za varnost vseh prisotnih. Lovci vimo srnjaka v času prska in lisico. Daleč se razdelijo na tiste, ki zasedejo stojišča, najbolj znan način lova na klic pa je klic in gonjače, ki glasno, ob pomoči lovskih jelena v času ruka. Zraven srnjadi in lisice psov, ženejo divjad proti lovcem na sto- pri nas lovimo na čakanje še gamsa, div- jiščih. jega prašiča in obe vrsti kun, pri čemer se srnjad in gams čakata izključno podnevi, Največjo pozornost pri organizaciji sku- vse druge vrste pa skoraj izključno pono- pnega lova posvečamo varnosti. Zato je či. osnovna naloga lovovodje, da razporedi strelce na stojišča tako, da imajo karse- S pogonom pri nas lovimo divje prašiče, li- da najboljšo možnost za lovsko pravičen sico ter zajca, izjemoma pa na pritisk tudi odstrel divjadi in ob tem s svojim strelom

Nekaj zanimivih trofej srnjakov, uplenjenih v letu 2013

88 Po uspešnem pogonu na divje prašiče v Gronovcu. Kapitalnega merjasca, kateri še danes krasi dvorano lovskega doma, je uplenil Vinko Butolen. Od leve priti desni stojijo: Maks Butolen, Anton Korez, Franc Rebenišek, Ivan Žerak in Jože Majerič. Spredaj čepijo od leve: Vinko Butolen, Ivan Pulko, Matevž Žerak in Viktor Žerak. Posneto pozimi leta 1983. ne ogrožajo nikogar, razen divjadi seveda. odstopa. V to kategorijo spada tudi div- Zaradi boljše vidnosti in posledično var- jad, ki je dosegla svojo naravno starost. nosti je v našem lovišču za vse udeležen- V drugem planu lovimo divjad, za katero ce skupnih lovov obvezna uporaba odsev- obstaja tendenca, da bi se preveč namno- nih telovnikov. žila in tako prišla v konflikt z okoljem, v katerem živi. V tretjem planu pa lovimo Lovci lovimo v prvi vrsti divjad, ki je šib- divjad, zaradi njene trofeje. Trofejni od- kejša in po svoji slabi telesni kondiciji strel predstavlja manj kot desetino vsega

89 Najpomembnejša je na skupnih lovih varnost, zato je pri nas že nekaj let obvezna uporaba odsevnih telovnikov za vse udeležence.

Leta 2015 smo organizirali prvo skupno druženje s člani PGD Žetale. Boginja Diana nas je nagradila z „bogatim“ plenom. Če ne drugo, so gasilci pokazali, da niso prav nič manjši šaljivci od lovcev.

90 opravljenega odstrela, a je vseeno njegov pred njimi ne postavlja z njo. Pravi lovec vrhunec in največje lovčevo plačilo za ves je v odnosu do svojih trofej kot dober oče, trud in odrekanje. Vsaka trofeja v srcu ki ve, da so njegovi otroci najlepši, zato ne pravega lovca zavzema posebno mesto in zameri in zavida drugim, ki o svojih otro- ohranja stik z lovskim doživetjem, pozna- cih menijo enako. A še pomembnejše od nim samo njemu samemu. Je kot ženska v tega je zavedanje, da smo z lovsko pravič- rokah dobrega ljubimca, ki jo ima le zase no uplenitvijo v največji meri (kolikor je in le on sam vidi vso njeno popolnost in to sploh mogoče ) pred naravo upravičili lepoto. Z njo ne tekmuje z drugimi in se smrt teh čudovitih živali.

Lov na lisice je pomemben za zagotavljanje ravnovesja v naravi. Lisica je namreč izredno invazivna vrsta z nenehno tendenco prenaselitve, kar pa je predvsem na škodo male divjadi. Fotografija je posneta na valentinovo 2016. S skupnim lovom okrog valentinovega se lovci spomnimo vseh naših preminulih članov.

91 Pred desetletji, ko smo še intenzivno lovili zajce, so bili otroci glavni gonjači. Tako so si prislužili kak dinar za bonbone ali sladoled, lovcem pa so bili v veliko pomoč. V današnjih časih bi bila udeležba otrok na lovu, zaradi varnostnih predpisov, nemogoča. Fotografija je bila posneta leta 1974 v Podgajah pod Šardinšco.

92 Pogled iz Maclja na Šerdinšco - v ozadju se dviga Jelovica

93 BESEDOVANJE O LOVCIH Bil je deževen aprilski dan, ko smo se člani še pet minut in bo zazvonilo k pouku. LOVSKE DRUŽINE Žetale in njihove žene Spominjam se Silvovih nastopov ob raz- ter prijatelji odpeljali iz Žetal v gornjo ličnih prireditvah, in zdaj mu namenjam Radgono na LOVSKO razstavo, na kateri je nekaj misli o pogledu na predsednika in bilo možno spoznati, kako poteka življe- člana LOVSKE družine Žetale. nje živali v naravi. Ker leži moja rojstna vas med hribi in bo- Razstavljena je bila bogata, zanimiva, pa gato poraslimi gozdovi, sem videla v ot- tudi draga lovska oprema. Radi rečemo: roštvu mnogo svetlorjavih srn, srnjakov, »zbrana je bila lovska bratovščina iz vse mnogo tatinskih lisic; ob gozdu so prepe- Slovenije.« Tako je minil zanimiv izletniški vali fazani, po nebu so se podili jastrebi, dan, mnogo strokovnih slovenskih izrazov poletne noči so bile polne pesmi čukov, je bilo izrečenih, tudi več lovskih šal smo sov in raznovrstnih ptičev. slišali. Bilo je mnogo novih spoznanj, pa tudi dolgega druženja ob dobri hrani in Bile so lepe nedelje, jaz pa majhna in lepi pesmi. drobna, in nekoč sem ob naši mlaki zag- ledala moža, ki je imel na rami palico. Ni- Dan se je zaključil s prijetnim nagovorom sem vedela, kaj pomeni ta palica, zato mi predsednika žetalske LOVSKE družine, g. je to razložila moja mamika. Tako sem se Silva Koreza, ki mi je za odhodnico iz lo- srečala s palico, puško, ki mi jo je na bo- kala Pri Janezu v Mariboru naročil, naj na- gat jezikovni način predstavil »IVANČEK«. pišem nekaj misli, doživetij iz sveta lovske To je bil starejši lovec, ki se je mnogo- družine. krat mudil na naših hribih, imel je boga- to okrašeno puško, a nikoli ni bil oblečen Moja domača naloga ni bila enostavna. po lovsko. Rad je zahajal v naravo, mno- Zadovoljiti g. Silva z izrazi ni preprosto, saj gokrat je prekrižal življenje lisici, a ni bil je dober mojster pri oblikovanju besedil, natančen strelec. bogat je z mislimi, ki jih je gojil kot otrok o tem, kako bo nekoč lovec. Vem, da zna Na prošnjo mojega očeta bi naj pokončal natančno opazovati naravo, zanimivo je našega ostarelega psa, ki smo ga klicali znal nekoč opisati pot, ki ga je osem let ČUVAJ. Dobro je lajal in s tem preganjal vodila v Osnovno šolo Žetale. divjad, a nikoli se ni rešil verige. Le tistik- rat je bil osvobojen teh kovinskih členov, Spominjam se njegovega prostega spisa ko ga je oče vodil globoko v grabo in ga Moja pot v šolo in tistega lepega opisa privezal k debelemu jesenu. Lovec IVAN- korakov do šole, krasnih stavkov, ki jih je ČEK je pomeril prvič in ni zadel, tudi dru- uporabil za pisanje o tem, kako lepo se gič ne, še tretjič je krogla obšla psa in tako kadi iz žetalskih dimnikov … Spominjam je moral moj oče z motiko pokončati »do se tudi hitrosti pri pisanju pozabljene do- smrti prestrašenega psa«. Otroci smo mače naloge in pogleda na uro, češ samo se dobro spominjali tistega sobotnega

94 popoldneva, strelov v prazno in lovca, ki sem nikoli srečala z njimi v neposredni ga potem dolgo ni bilo na lovski obhod. bližini. Tako so minile neprijetne sanje in Tisti strah, ki smo ga doživeli otroci ob moje bivanje v rodni vasi. takratnem popoldnevu, nam je ta lovec poplačal z medom, saj je bil prvi čebelar Tudi ne vem, kako pohajajo lovci po naši v našem kraju. domači zemlji, vem pa, da so aktivni in da skrbijo za pravilno življenje divjadi. Tudi za Spominjam ser tudi lovca Pepeka, ki je naše žetalske lovce vem, kako poteka lov, mnogokrat obhodil naše hribe, a je bil kako bogat je kdaj pa kdaj ulov. Vem, da vedno lovsko urejen, puška se mu je ved- skrbijo za dva lovska domova, da je oko- no bleščala, sam pa je bil gostobeseden lica urejena, da so mnogo v naravi in da in nam je mnogokrat povedal kaj lovske- skrbijo za pravilen razvoj divjadi v svojem ga. Bil je znan po gostoljubnosti. Kadar je naravnem okolju. Nekoč smo razmišljali, bil organiziran skupni lov, je vedno gostil da so lovci zapravljalci časa, rekli smo, da svojo bratovščino na domu ob bogato se s puško sprehajajo po bregovih. A smo obloženi mizi. Otroci so sedeli na topli le dojeli, da je njihovo poslanstvo vredno peči in cedili sline ob domačih dobrotah. občudovanja, če vemo, kako zahtevno je Pri preprostih ljudeh se je nekoč malo priti do naslova LOVEC. Treba se je držati vedelo o lovskih veščinah, nikoli ni bilo lovskih zakonov, ki so natančni in zahte- organizirano srečanje z lovci v osnovni vajo od lovca discipliniranost. šoli, da bi predavali o svojih veščinah. Na lovce smo gledali kot na negativne ose- Danes že otroci v vrtcu spoznajo pos- be, ki streljajo iz užitka in uničujejo mla- lanstvo lovcev, tega se dobro zaveda do, zdravo divjad. Danes vemo, da temu tudi predsednik lovske družine Žetale in ni tako. V naravi sta potrebni selekcija in vzgaja že svojega sina na pot v lovstvo. uravnovešenost pri številu divjadi. Nekoč Zna mu prikazati pomembnost in vzdrže- je bilo mnogo več divjadi, ki se ni približe- vanje orožja, svoje bogato razmišljanje vala domovom. Bila je plaha, tudi nenapa- je delil tudi v mesečniku LOVEC. Tudi jaz dalna, zdaj pa nas sredi belega dne obiš- rada preberem to vseslovensko revijo, še če srna in sredi urbanega kraja posmuka posebej so mi všeč spisi o lovskih dogo- mlado solato in oguli lepo slivovo deblo. divščinah.

Le divje svinje se še niso približale centru Žetalski lovci so lahko ponosni na svoje Žetal, podijo se po oddaljenem grmovju, dosežke. Zanimiv je njihov lovski okoliš, jeseni obiščejo rodovitna polja, a v bran ob gozdu stoji obnovljen lovski dom, ki je jim postavljajo lovci električne pastirje, lahko občasno bivališče turistom, lahko da obvarujejo pridelek. posediš na klopci pred domom in se ozreš po Žetalah. Meni ostajajo divje svinje v večnem spominu. V otroštvu namreč ni bilo noči, da Drugi obnovljen lovski dom stoji sredi ne bi sanjala o divjih svinjah, ki so se mi gozda, v zimskem času je dobro viden, približevale in me strašile, čeprav se ni- včasih smo mu rekli »JÄGERHAUS«. Zago-

95 tovo je zanimiva pretekla zgodovina pred- različne misli ste strnili v BILTENU, ljudje nikov tega doma. ga naj preberejo in spoznali bodo, kako bogato je vaše življenje na področju LO- Leto 2016 je posebno aktivno in zanimivo VSTVA. leto žetalskih lovcev, saj praznujejo 70-le- Iskreno vam čestitam k jubileju, moje tnico obstoja družine. Marljivo delajo in besedne misli pa naj bodo delček vašega urejajo okolico in dom. Približuje se julij, lovskega mozaika ob 70-letnici LOVSKE mesec lovskega slavja, zato lahko reče- DRUŽINE Žetale. mo: Uživajte ob lepo urejenih domovih,

Pogled na Žetale iz prvotno mišljene lokacije lovskega doma (Komen)

96 Pogled na revir Resenik iz Donačke - prostor, kjer kraljuje najvzhodnejša populacija gamsa v Sloveniji

97 OSNOVNA ŠOLA IN LOVCI

ZDRAVO S PRELEPO NARAVO

Narava ni zdrava, če se ne nasmeje skozi svoje gozdne veje. Tam je polno lepih živali, lepo je, kot da bi sanjali.

Svoje barve jeseni pokaže, rdečo, rumeno na liste namaže. Svojo lepoto prav vsem razkaže.

Tam so srne, lisice ter ježi, po lepih plodovih tam le seži. Ko podrast se prebudi v dan, je vsak, ki to vidi, nasmejan.

Kako lepo potok šumi, v naravi se vsak lepo zastrmi in si zaželi, da bi to trajalo vse dni.

Kdor na sprehod gre v naravo, si je izbral misel ta pravo. OHRANIMO NARAVO ZDRAVO! Ana Plajnšek, 5. razred OŠ Žetale

NARAVA

V naših gozdovih živali živijo, srne na naš travnik se naselijo. Lisice si kokoši na jedilnik pripišejo in s svojimi zobmi kokoši utišajo.

Nejc Prevolšek, 5. Razred OŠ Žetale

98 MOJ OČE LOVEC Moj ata je lovec skoraj dve leti. Za lovstvo se je odločil, ker je rad v naravi, hkrati pa ima mirno roko in je zato dober strelec. Vendar biti lovec ne pomeni samo ubijati živali. To nam je že velikokrat povedal. Da si lahko lovec, moraš opraviti veliko izpitov in psihotestov. Če nimaš trezne glave in ne razmišljaš pravilno, pa ne moreš postati dober lovec. Odkar je ata lovec, nas je že veliko naučil. Večkrat gremo z njim na sprehod in z daljnogledom opazujemo živali. Večkrat vidimo tudi stopinje različnih živali. Lovci imajo tudi krmišča, kjer krmijo živali. Včasih greva napolnit krmišče s koruzo. Kadar ima ata namen upleniti žival, pa ne grem nikoli na lov z njim. Nekaj časa nameni tudi delu v lovskem domu, zato ga včasih ni doma. Lovci hodijo tudi na različna tekmovanja. Ko gre na tekmovanje, kjer streljajo na glinaste golobe, ga grem gledat. Tako lahko utrjujejo svoje strelske sposobnosti. Zelo zanimivo je, ko grem zraven in opazujem, kako oranžni krožniki letijo po zraku, lovci pa jih skušajo zadeti. Sicer je zelo hrupno, ampak zanimivo. Velikokrat sem že videl njegove puške, vendar z njimi še nisem streljal, ker nisem dovolj star, ker nimam orožnega lista in ker je nevarno. Moj oče ima tudi lovsko prežo, ki smo jo z drugimi lovci zgradili lani. Zelo je zanimivo, ko se vzpnemo nanjo in imamo velik razgled. Ata pravi, da z nje še ni streljal, čeprav je uplenil že nekaj živali. Preden upleni žival, si jo mora dobro ogledati in dobiti dovoljenje. Pove- dal mi je tudi, da se ne sme streljati katerekoli živali, temveč določene živali ob točno določenem času. Upoštevati mora lovska pravila. Lovci zdravih živali ne streljajo, ampak samo šibkejše in tiste, ki jih je preveč, in na tak način ohranjajo ravnovesje. Naravno ravnovesje velikokrat rušijo tudi bolezni, ki jih z lovom preprečujejo. Oče in drugi lovci gredo na čas skupaj lovit. Takrat lovijo v posameznih predelih. Ko pa lovi sam, lovi v revirju, ki ga imajo določeni lovci. Moj ata pravi, da morajo lovci veliko dati na varnost pri lovu in na varno ravna- nje z orožjem. Ker streljajo živali, še ne pomeni, da jih nimajo radi, zelo jih spoštujejo. Skrbijo tudi za njihovo naravno okolje. Lovci so torej zelo koristni za naravo in zato sem ponosen, da je moj ata eden izmed njih.

Vid Plajnšek, 7. razred OŠ Žetale

99 VEVERICA Moj očka si je želel, da bi imeli veverico. Mami in jaz sva bili za to, da pride k hiši. Nekaj časa smo iskali, kje bi jo kupili. Končno smo se odločili, kam bi šli po njo. Ko smo prišli domov z njo, jo je še bilo strah. Dali smo ji hrano. Zelo počasi se je približala hrani. Čez en teden je že skakljala naokoli in se igrala. Večkrat smo jo vzeli iz kletke. Ko je ati rezal gobe, je prišla bliže in kar vzela košček ter ga začela jesti. Po enem letu je poginila. Bili smo zelo žalostni. Dali smo jo v majhno ška- tlo in jo pokopali.

Anja Kodrič, 4. r

100 101 LOVCI V VRTCU V zimskem času nas vsako leto obiščejo bil živ. Lovci so povedali, da obsta- lovci iz Lovske družine Žetale. Na razum- jajo divje mačke.« ljiv način nam predstavijo svojo vlogo NIKO:« Lovci so prinesli veverico. v naravi ter pomen lovcev pri ohranitvi Imela je rep, pa ni skakala, ker je vseh vrst živali in skrbi za zaščitene živa- bila ustreljena in ni mogla. Lovci so li. Otrokom prikažejo življenje in prehra- povedali, da pri nas ni jastrebov, njevanje gozdnih živali ter poudarijo, da ampak so kanje.« mora vsak obiskovalec narave in gozda MAŠA: »Lovci so prinesli medveda, poskrbeti tudi za živali. Opozorijo jih, da ki sem ga božala. Bil je rjav.« moramo na sprehodu hoditi po poteh in JAKA: »Lovci so prinesli slikice o stezah, da živali ne vznemirjamo. gozdnih živalih. Prinesli so tudi jelena in race, ki sem jih božal.« Če vidimo kakšnega mladička, se ga ne MAJ: »Medvedi živijo v Kočevju, sr- smemo dotikati, ker lahko s tem povzro- njaki in srne pa živijo pri nas. Ati je čimo, da jih starši zapustijo. Ko smo v na- prinesel v vrtec mojo lovsko puško, ravi, ne delamo hrupa, ne lomimo vej ali ki je igračka. Srnjak je imel rogove cvetja, smeti odnesemo s seboj. Pozimi s puhom, ker so mu še rasli.« pa poskrbimo za zimsko krmljenje ptic. LANA: »Lovci so prinesli vrano, raco in medveda. Živali smo gledali in Lovci popestrijo obisk s trofejami živali, božali. Z lovci smo dali v ptičjo hiši- ki so prava paša za otroške oči. Ogledali co semena za ptice.« in pobožali smo lahko veverico, srnjaka, VITA: »Všeč mi je bilo, da so lovci divjo raco, srako in celo medveda. Otroci prinesli živali. Veverico, jelene in lovcem zastavljajo vprašanja, na katera kožuh od medveda. Te živali smo dobijo zanimive in razumljive odgovore. gledali in jih božali.« MARKO: »Živali so nam pokazali: Obiska smo vsako leto zelo veseli, saj po- ptice in medveda. Z medvedom pestri naše vrtčevsko življenje in otrokom sem se slikal. Meni je všeč volk.« ostane v lepem spominu, kar dokazujejo BRINA: »Zapomnila sem si, da v njihovi spodnji komentarji. Žetalah živijo mufloni. Ati je videl gamse na Donački gori.« EMA:« Spomnim se, da sem božala NEŽA: »Všeč mi je bilo, ko so prines- medveda. Puhasti je bil. Poslušala li mrtvega medveda, ker sem ga sem, kaj naredi lovec z živalmi, ko lahko božala. Če bi bil živ, bi grizel. je kakšna bolna.« » ANAMARIJA: »Všeč mi je bilo, da MARIJA: » Prinesli so srnjaka, pa od sem lahko božala ptička. Bil je mo- medveda dlako, pa ptiče. Te živali der in rdeč. Lovci so s sabo prinesli smo božali in gledali kakšne zobe tudi medveda.« ima medved.« TIJAN: »Božal sem medveda, ki ni TAJ: »Lovec nam je povedal o živa-

102 lih. Na »jagi« sem že bil z dedijem, TILEN: » Všeč mi je bilo, ko smo pa sem videl samo srnice in zajčke. božali medveda in druge živali iz Dedi mi je povedal, kje je ustrelil gozda. Maj nam je pokazal svojo divjega pujsa.« puško, ki ni prava.« JULIJA Ž: »Medveda so prinesli, pa JANJA: »Lovci so prinesli medveda. srnjaka in smo jih božali.« Božala sem ga. Prinesli so še ptičke TADEJ: »V gozdu živijo medvedi, in jelena.« divje svinje, zajci, divje mačke.« ZARJA: »Zelo všeč mi je bilo, ko sem JULIJA Ž. J.: » Najljubša žival mi je božala veverico in medveda, pa srnica, medved in ptice, ter veve- ko sem videla glavo od divje koze.“ rica. Lovci so prinesli srnico, jelene, LUKA: » Všeč mi je bilo, da sem bo- ptičke in medveda.« žal medveda in da sem videl še PRIMOŽ: » Medveda sem božal, pa druge živali. lovci so prinesli slike o zajcih in o pticah.«

103 V zadnjih desetih letih smo ustvarili kar precej besedil namenjenih tiskanim medi- jem. Večino naših prispevkov smo objavili v lokalnem glasilu Žetalske novice, štiri obsežnejše članke, pa smo objavili tudi v reviji Lovec. V tem zborniku predstavljamo dva teksta objavljena v tej reviji. GAMSI Z RESENIKA - NAJVZHODNEJŠI PREDSTAVNIKI SVOJE VRSTE PRI NAS Pobočja Donačke gore (882 m) in Rese- letih! Ob tem pa se je žal porušil tudi pra- nika (735 m), najvišjih vrhov gozdnatih vičen sistem rotacije in usklajevanja pri Haloz, so najvzhodnejše stanišče gamsa načrtovanju gospodarjenja. Zato menim, v Sloveniji. Mešani gozdni sestoji, kjer je da je na mestu vprašanje, ali so bili in so najpogostejša bukev, in nepristopni strmi, posegi v populacijo strokovno dovolj pre- delno tudi skalnati tereni nudijo gamsu tehtani in premišljeni; so podatki o šte- »gošarju« dovolj hrane in kritja. Iz prvih vilčnosti oziroma njenem povečanju točni nekaj pionirjev, ki so zašli v naša lovišča in ali temeljijo na kakšni sistematični me- s sosednjega Boča, se je s preudarnim todi štetja in spremljanja stanja (monito- gospodarjenjem ter doslednim varstvom ringa)? Zavedati se namreč moramo, da in varovanjem izoblikovala stabilna lo- govorimo o izjemno občutljivi subpopula- kalna populacija (subpopulacija), katere ciji, ki živi na skrajnem zunanjem robu, ki številčnost naj bi se gibala okrog 30 živali. je še primeren življenjski prostor gamsa, Ravno številčnost oziroma njena ocena saj ravno tod gričevnat predalpski svet ter posledično načrtovan odstrel gamsa prehaja v panonsko nižino. Prav tako je iz lovišča pa v zadnjih dveh letih porajata številčnost gamsa na spodnji meji, ki še določene dvome v strokovnost in dobro- zagotavlja potreben reproduktivni poten- namernost pristojnih državnih strokovnih cial in minimalno genetsko pestrost. služb, ki bdijo nad načrtovanjem in upravljanjem z divjadjo. Naj teh nekaj mojih besed ne zveni kot obtožba, temveč zgolj kot osebno mne- Z gamsom na omenjenem območju po- nje in pogled, ki naj bi bila podlaga za leg LD Žetale, ki ji tudi sam pripadam, premislek o pravilnosti sedanjih usmeri- gospodarita še sosednji LD Rogatec in LD tev. Nikakor ne smemo dvomiti v dobro- Stoperce. Že nekaj let je veljala ustaljena namernost lovcev treh družin, ki smo na praksa odstrela treh glav iz populacije lepotca naših gozdov nadvse ponosni in si na leto. Vsaka od LD je na leto odstrelila želimo z njim uspešno gospodariti tudi v eno žival, glede na dolgoročni strukturni prihodnje. Zato si ne smemo dovoliti, da razpored odstrela (odvzema) pa je veljalo nas pretirana lovska strast premami in »pravilo rotacije«, ki pomeni najpravič- nas trenutno ugodno stanje v subpopu- nejšo delitev skupnih sadov za dobro gos- laciji, ki je zdrava in teritorialno stabilna, podarjenje. Lani se je odstrel povečal na 5 zapelje v prenagljena glav in letos na 6, kar posledično pomeni dejanja brez premisleka o dolgoročnih 100 % povečanje odstrela v samo dveh posledicah za trajnostno gospodarjenje z

104 omenjeno populacijo. mu iz srca privoščimo lovski blagor. Iskren Da napisano ne bi izzvenelo zgolj kot kriti- stisk roke k lovskemu blagru je v takem ka, naj omenim tudi nekaj prijetnejših po- trenutku na mestu. Ob tem pa si želimo, datkov na omenjeno temo. Tako se je le- da bi rogati lepotec še dolgo kraljeval v tos našemu lovskemu tovarišu in obenem naših gozdovih. mojemu mentorju Stanku Gajserju nas- mehnila še posebna lovska sreča. Diana Članek publiciran v 11. številki Lovca, mu je namreč bogato poplačala dol- letnik LXL - november 2007 gotrajni trud in mu naklonila uplenitev gamsa moškega spola, katerega trofejna vrednost je neuradno ocenjena na 109 točk CIC, kar zadošča za srebrno medaljo. Lov na gamsa nam, sredogorskim lovcem, ki živimo sredi haloškega gričevja, pomeni posebno doživetje, ki nas redko dole- ti. Zato smo vsakega uspeha ali uspeha lovskega tovariša še toliko bolj veseli in

105 VSAK LOVSKI DAN JE NAŠA (LOVSKA) RAZSTAVA!

Žetalski lovci že dvainšestdeseto leto gos- posameznih eksponatov in razstavnih podarimo s 3.600 ha velikim loviščem, ki sklopov. Tako smo obiskovalce spodbudili predstavlja celotno površino zdajšnje Ob- k aktivnejšemu opazovanju in predvsem, čine Žetale. V tem času smo se dodobra da so več spraševali lovce. Izredno zanimi- vgradili v utrip kraja in ljudi. Čeprav smo vo je bilo opazovati, kako ljudje ugibajo, krajevno dobro prepoznavni, se vedno kaj je sploh razstavljeno in kako so nato znova kaže potreba po promociji lovske presenečeni nad določenimi informa- družine in lovske organizacije doma in cijami. Lovci smo se zelo potrudili in jim širše. V ta namen žetalski lovci vsako leto izčrpno odgovarjali na številna vprašanja. ob občinskem prazniku pripravimo lo- Prav neverjetno je bilo naše spoznanje, vsko razstavo in tako prispevamo k lepši kako malo znanja na temo lovstva in div- javni podobi naše LD Žetale in naše ob- jadi ima večina obiskovalcev. Dejstvo je, čine. Lani in letos smo razstavo pripravili da veliko ljudi tudi ne prepozna živalskih nekoliko širše in jo tematsko natančneje in rastlinskih vrst, ki so dokaj pogoste in predstavili. številčno zastopane v našem okolju. Zato je še kako dobrodošlo tovrstno izobraže- Naša želja ni bila zgolj pokazati na zid, vanje. Takoj je mogoče tudi opaziti, da ve- poln obšenih trofej, temveč obiskovalca čina nasprotovanja lovu izvira prav zaradi popeljati skozi zgodbo in ga tako nape- nepoznavanja okolja, živali in dela lovske ljati k razmišljanju o predstavljeni temi. organizacije. Lani smo ost pozornosti uperili v ekolo- ške težave (divja odlagališča, nezakoniti Odlika dobrega lovca naj bo, poleg dob- posegi v prostor, promet, klateški psi …), rega poznavanja lovišča in divjadi tudi, da letos pa smo se osredotočili na medse- v javnosti suvereno zagovarja lovska sta- bojno prepletenost življenjskih habitatov lišča in tako promovira slovensko lovsko naše divjadi. Na razstavi smo zelo nazor- organizacijo. Strpno, kulturno, predvsem no predstavili obvodni prostor, mejice, pa strokovno pravilno komuniciranje o pašnik, gozdni rob, mladi mešani gozd lovski problematiki naj bi bila odlika sle- in dorasel debelni mešani gozd ter tako hernega slovenskega lovca; tudi takrat, predstavili zgradbo našega celotnega lo- ko je v lovstvu nenaklonjenem okolju. višča. V takšno predstavitev prostora smo Vzvišenost, arogantnost ter prezir do namestili dermoplastične preparate tam- drugače mislečih kažejo le na neukost (in kaj živečih živali. Zunaj avtohtonega pros- še kaj drugega) posameznika, česar pa si tora smo razstavili nekaj eksponatov, ki zdajšnji lovec ne sme privoščiti. Lovstvu in so za naše okolje tujerodni, so pa paša lovcem vedno manj naklonjeno družbeno za oči, na kar smo obiskovalce posebej okolje nam mora biti izziv za naše drugač- opozorili. Poleg predstavitve razstavnih no vedenje. Lovci se moramo zavedati, eksponatov je bil naš namen tudi naveza- da smo venomer na očeh javnosti, zato ti čim več stikov z obiskovalci. Zato smo se moramo temu primerno tudi obnašati. namerno zanemarili pisno predstavitev Lovci svoje prave podobe ne gradimo le

106 Lovska razstava v okviru občinskega praznika leta 2008 na javnih prireditvah; vse se začne in kon- slovenski lovci postavljamo na ogled in v ča v naših loviščih, ki jih obiskujemo vsak presojo svojo podobo in svoje ime. Bo- dan. Ljudje nas najbolje prepoznajo prav dimo svetel vzgled svojim tovarišem v po obnašanju v našem okolju. Med obho- drugih okoljih, s katerimi si delimo košček dom lovišča se lovec velikokrat srečuje z naše lepe narave. Ohranimo naš mali raj drugimi uporabniki prostora in primerno in obranimo dobro ime ter dostojanstvo je, da z njimi prijazno pokramljamo, pris- naše organizacije, ki sta stara več kot sto luhnemo njihovim morebitnim pritožbam let. in strpno rešujemo morebitne spore. Tudi na našo zunanjo podobo nikar ne poza- Članek publiciran v 1. številki Lovca, bimo; tako kot ponosno oblečemo slav- letnik XCII - januar 2009 nostni lovski kroj, je lepo, da se tudi za lov primerno oblečmo in tudi tako ljudem po- kažemo, da smo dostojni nasledniki naše stoletne tradicije, ne pa nekakšni »gozdni razbojniki«.

Zato se zavedajmo, da je vsak naš lovski dan pravzaprav naša lovska razstava, ko

107 Hvala vsem, ki ste nam pomagali, da je naš praznik lepši

Občina Žetale

108 109 110 111 Občina Starše

112 113 114 Rajh Ivo s.p. Gostilna Rajh 02 781 13 51 02 781 13 50 [email protected] Draženci 96, 2288 Hajdina

Hrnec Silva s.p. Bar Albert in šiviljstvo 02 768 3531 Zakl 38A, 2286 Podlehnik

115 Žolger Jožef s.p. Gradbene storitve - avtoprevozništvo Žolger 041 648 835

Majšperk 14A, 2323 Ptujska gora

116 Bele Igor s.p. Gradbeništvo Bele 02 769 14 11 02 769 11 10 [email protected] Žetale 29A, 2287 Žetale

117 Krajnc Janez s.p. Avtoprevozništvo 041 625 234

Zgornji Leskovec 8 A, 2285 Zgornji Leskovec

Dušan Hrga s.p. Ribogojnica 041 817 858

Videm pri Ptuju 9A, 2284 Videm pri Ptuju

118 Frlež Anton

zobozdravstvene storitve d.o.o. 040 550 500

Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj

119 Lakner Martin s.p. Preparatorstvo 03 579 42 21 051 461 500

Bodrež 16, 3231 Grobelno

120 (02) 741 75 10

Moškanjci 95, 2272 Gorišnica

PGM Kos Gradbene storitve in Svenšek Marija s.p. transport d.o.o. Bar Amadeja 041 748 634 Zakl 30D, Čermožiše 90, 2286 Podlehnik 2287 Žetale

121 Tomislav Krsnik s.p. Taxi Joško Trgovinske storitve - posredništvo 041 825 310 03 810 7176 Nova vas pri Markovcih 5b, Celjska cesta 43, 2281 Markovci 3252 Rogatec

Zemljarič Vladimir s.p. Gostilna Ambiente

02 788 81 86

Zabovci 86 B, 2281 Markovci

Ivan in Alenka Mohorko Pravno svetovanje, Furman odvetniška pisarna d.n.o. 02 778 01 01 Vili 02 799 50 96 Ulica heroja Lacka 10, 2250 Ptuj

122 Krona ZASS, d.o.o. storitve posredovanja in zastopanja Repek (02) 761 15 01 Venčeslav Cirkulane 60A, 2282 Cirkulane

Franc Miložič s.p. Darinka Kodrič Avtoprevozništvo in Izletniška kmetija avtomehanične storitve 041 654 855 031 510 204

Pobrežje 10, Kočice 63, 2284 Videm pri Ptuju 2287 Žetale

Kodrič Milan s.p. Klavdija Rodošek s.p. Zidarstvo Bar dobrinček, strežba pijač (02) 769 18 41 040 295 335

Kočice 63, Dobrina 17, 2287 Žetale 2287 Žetale

123 Miran Maučič s.p. Ervin Jus s.p. Bar Maučič Avtoprevozništvo

041 262 465 02 769 1531

Zakl 36, Dobrina 25, 2286 Podlehnik 2287 Žetale

Roman Osenjak s.p. Roškar Franc Avto Osenjak Turistična Kmetija Kozarčan (02) 783 11 51 041 549 526

Zagrebška cesta 115, Pristava 28A, 2250 Ptuj 2282 Cirkulane

Pri obnovi lovskega doma so nam nesebično priskočili na pomoč: • Horvat Boštjan • Stanko in Jože Vogrinc • Igor Iljaž • Širec Mitja (iz Varvasel) • Stanko Bukvič – Krovstvo

124 LITERATURA

• Zakon o divjadi in lovstvu (2004, 06) • koncesijska pogodba o upravljanju z loviščem (2009) • Gozdnogospodarski načrt GGE: Rodni vrh (2014 – 23) • Gozdnogospodarski načrt GGE Lešje (2009 – 18) • Žetale in Žetalanci nekoč in danes (2004) • Občina Žetale (ga. M. Šteiner) • Proizvodna sposobnost rastišč bukovih gozdov v Halozah (K. Kopušar, J. Vidovič; 2001) • Slika »Žetale iz Komna« (B. Krivec, 2013)

Kolofon Izdala in založila Lovska družina Žetale Urednica in lektorica: Polona Ambrožič Bombek Oblikovanje: Robert Železnik Tisk: Tiskarna Ekart d.o.o. Naklada: 300 izvodov Izdano julija 2016

125