DOCSLIB.ORG

Tudi Angleža Imam Za Soseda

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Tudi Angleža Imam Za Soseda ^^ ^O/^T GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 J PLTVL PREDHODNIK TEDNIK CORENIEC LFTA 1900 Gorenjsk SEPTEMBRA ^^ i Glas PETEK, 30. 2005 Leto LVIII, št. 78, cena 300 SIT, 16 HRK I ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK | ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH | NAKLADA: 22.000 IZVODOV | WWW.GORHNJSKIGIAS.SI Tudi Angleža imam za soseda Največ povpraševanja med tujci je za nakup apartmajev in zazidljivih parcel. Slovenija je dostopna srednjemu sloju. SUZANA P. KOVAČIČ sti okoli 60 mz z dvema vejše ali starejše, v vrednosti spalnicama. Imamo pred- do 200.000 evrov. Nekateri Kranj - Z vstopom Slovenije vsem kupce srednjega sloja, nepremičnine oddajajo, vča- v Evropsko unijo se je moč- ki so za nepremičnino pri- sih pa naletimo na špekulan- no povečalo povpraševanje pravljeni odšteti od 100.000 ta, ki ga zanima zgolj dobra državljanov članic unije po do 150.000. evrov," pravijo v naložba," pa pravijo v nepre- slovenskih nepremičninah. nepremičninski agenciji As- mičninski agenciji Makler. Po podatkih Davčne uprave gard z Jesenic, v Kj Kem pa Verjetno se ob tem sprašuje- RS je v enem letu kupilo ne- razložijo: "Tujci iščejo apart- te, koliko zemlje bo ostalo v premičnine pri nas 714 tuj- maje, zazidljive parcele za slovenski posesti, če bo pov- cev, največ povpraševanja je stanovanjske in apartmajske praševanje po nepremični- med Angleži, sledijo jim Ita- hiše. Nekaj vlagateljev išče nah izjemno naraslo. Za to lijani, Avstrijci in Nemci. Ne- tudi večje zazidljive parcele obstajajo pravna varovala v premičninski agenciji Kj za poslovne objekte v indu- okviru obstoječe zakonodaje Kem iz Kranja in Makler z strijskih conah. Vsi so prese- in zaščitna klavzula na po- Bleda navajata tudi Irce. nečeni, da so nepremičnine dročju nepremičnin iz Pri- Na območju davčnega ura- kar drage, predvsem na turi- stopne pogodbe. Davčna da Kranj je med tujci največ stičnih lokacijah." uprava vodi evidenco tujih zanimanja za gorenjske bise- "Večinoma kupujejo ne- kupcev in o tem obvešča mi- re Bled. Bohinj in Kranjsko premičnine zase, nekateri so nistrstvi za pravosodje in fi- Goro z okolico. "Najbolj jih se k nam tudi preselili. Naj- nance ter Službo vlade za ev- zanimajo apartmaji v veliko- bolj se zanimajo za hiše, no- ropske zadeve. Gorenjska ^ Teden laskavih naslovov Banka Na Bledu je naslov gorenjske gazele 2005 dobilo kranjsko računalniško podjetje Euro Plus, v Rogaški vv^AAV.tfhkr.si \\ TOLARJIH I\ DE\ IZAH Slatini pa generalni direktor TCC Unitech LTH-ol Ško^a Loka Anton Papež priznanje manager leta. ŠTEFAN ŽARGI TCG Unitech LTH-ol Škofja cem razvoja med gorenjski- njegov generalni direktor V petek, 7.10.. izide cP Loka, ki sicer kot veliko pod- mi podjetji, ni bilo v konku- Anton Papež včeraj v Roga- nova priloga NA POTEP Bled, Ško^a Loka • Naključje jetje, kljub najboljšim kazal- renci za gazelo, je pa zato ški Slatini prejel priznanje za je hotelo, da smo na Gorenj- managerja leta 2005. Za go- Mesec oktober 1ma tudi zelo skem v tem tednu dobili na renjsko gazelo so bila nomi- lepo domače 1me - vinotok. jjodročju gospodarstva kar nirana tri mala podjetja: Zato gremo s to Številko po Vinskih poteh, po tipično dva prvaka. Med malimi B&B, d.o.o., Kranj, Ekol, vinorodnih in eni gorenjski podjetji so v sredo že peto d.o.o., Kranj in Euro Plus, leto zapored razglasili naj- d.0.0., Kranj, ki so se na slav- boljše hitro rastoče podjetje nosti podelitvi naslova go- in mu podelili naslov gorenj- renjska gazela 2005 v sredo ska gazela 2005, slovensko na Bledu tudi predstavila. RANJ združenje poslovodnih ljudi Kot najboljše je zmagalo ra- Osumljenka za umor v priporu Združenje Manager pa je ob- čunalniško podjetje iz Kranja javilo, da bo na svojem jesen- Euro Plus. Podrobneje o tem reiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju je v ponede- skem srečanju v Rogaški Sla- poročamo na 19. strani, izčr- ek po zaslišanju odredil pripor za 26-letno Nino Krenker, ki tini podelilo naslov manager pen intervju z managerjem o sumijo, da je 24. septembra popoldne na jesenicah do leta 2005. Zagotovo pa ni na- Priznanja za nominacijo za Gorenjsko gazelo 2005 so leta 2005 Antonom Pape- mrti zabodla svojega 27-letnega fanta Matjaža Buiovca. Kot žem pa objavljamo v tokrat- ključje, da se pri obeh razgla- prejeli direktorji (od leve) Branko Lotrič, B&B Kranj, Samo mo uspeli izvedeti, se osumljena tragičnih trenutkov ne nih Razgledih na 11. strani. sitvah omenja eno podjetje: Krč, Ekol Kranj in Zvone Duplančič, Euro Plus Kranj pominja dobro. S. S. 78 AKTUALNO i CORENjSKA RAZGLEDI RAZVEDRILO VREME Milijarda in pol za šole i Bodo Turizem Bled ukinili Postali so prozahodno Smeh na račun Gorenjcev Danes bo spremenljivo oblačno. cs v sredo so v Šenčurju slovesno odpr- ; Razprava blejskih občinskih svetni- podjetje v soboto se je v gostilni Stari Mayr Jutri bo zjutraj me^, čez dan 11 nov šolski prizidek, ki ga je kranjski kov o lanskem poslovanju Turizma zbrala pisana druščina, ki si je pripo- i Škofjeloški TCC Unitech LthH>l sodi bo sončno. Gradbinec zgfadil v pol leta. Skupno : Bled je bila zelo razburljiva, saj je ob- vedovala šale o privoščljivosti, škrto- S med najuspešnejša slovenska podjet- V ned^o gutraj bo še sončno, so v Senčurski občini vložiljjt4Qlske i račun pokazal 29 milijonov tolarjev sti in zavisti med Gorenjci. Zanima- ja. V desetih letih se je število zapo- objekte okrog poldruge rnSijafife^t^K; izgube, od teh pet na račun praznova- nje je bilo tolikšno, da razmišljajo čez dan se bopoobiačSo. slenih povečalo za trikrat, prodaja pa larjev. Obnovili so tudi vse podrifi-,A nja tisočletnice prve omembe Bleda. organizatorji o rednih mesečnih sre- za petnajstkrat. Njegov generalni di- žnične 5ole in zgradili yrtec tri4port-lj| Nekateri so predlagali celo njegovo čanjih. Sploh pa Gorenjci nismo škr- rektor Anton Papež je bil upravičeno no dvorano. V ' '' ukinitev. ti. ampak gospodarni. izbran za managerja leta. ^ 3/14 11,12 34 Jutri: sončno, ^utrnj megla POLITIKA [email protected] KRATKE NOVICE LJUBLJANA Stranke soglasne o regionalizaciji Pol leta za Ko se je pretekli teden predsednik vlade Janez janša sestal s predsedniki parlamentarnih strank, je bila beseda o razgla- sitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnega pasu in o zakonu o skladnejšem regionalnem razvoju. Koalicijske In opozicijske stranke so glede obeh soglasne. Zakon o razgla- sitvi zaščitne ekološke cone bo ta teden v državnem zboru uveljavitev zakona in pri glasovanju o njem očitno ne bo težav. Pozicija in opo- zicija pa soglašata tudi glede regionalizacije, državni zbor pa bo odločitev o tem prepustil vladi. Ta bo poleg kohezij- Za uveljavitev na nedeljskem referendumu potrjenega zakona o RTV bo potrebnega pol leta. skih določila tudi razvojne regije. V Sloveniji naj bi poskuša- li doseči dve ali tri kohezijske regije, da bi tako dobili več ev- ropskega razvojnega denarja. Če bo Slovenija dosegla 75 od- DANICA ZAVRL ŽLEBIR ga sveta, 15-dnevni rok, v ka- Kdaj bo začel delovati tretji tem ni želel govoriti, po stotkov povprečnega razvoja na ravni EU, ne bo več upravi- terem mora komisija za vo- televizijski program, ki bo uspešnem referendumu čena do sredstev razvojnih skladov. D.Ž. Ljubljana - O novem zakonu btve in imenovanja državne- prenašal seje državnega zbo- pa je za Gorenjski glas po- o RTV je državni zbor prvič ga zbora objaviti javni poziv ra in vse drugo parlamentar- vedal, da je ravno on na glasoval 16. junija, po vetu za predlaganje kandidatov za no dogajanje, pa predlagate- povabilo predsednika vlade LjusgANA državnega sveta pa ga je 15. člane programskega sveta, lji zakona za sedaj še ne vedo spisal zakon. Proučil je šte- julija sprejel z dvotretjinsko nadzorni svet mora v šestih povedati. Razen statutarnih vilna gradiva, med njimi Občine se bodo lahko dodatno zadolževale večino. Istega dne je skupina mesecih po konstituiranju pogojev bodo za to potrebne tudi podobne zakone iz Ta teden zaseda državni zbor, ki je med drugim po skrajša- 31 poslancev LDS in SD \do- sprejeti nov statut javnega nove investicije, novi progra- držav Evropske unije, in v nem postopku sprejel tudi novelo zakona o financiranju ob- žila v državni zbor zahtevo za zavoda RTV, programski mi pa bodo potrebovali tudi mesecu dni napisal zakon. čin, ki naj bi omogočila dodatno zadolževanje občin. Po be- razpis referenduma. V nede- svet pa mora v 90 dneh dolo- frekvence. Po vseh usklajevanjih je sedah ministra za lokalno samoupravo Ivana Žagarja se de- ljo, 25. septembra, je po neu- fiti programske standarde in Za dosledno izpeljavo no- šel poleti v državni zbor, lež, ki dovoljuje skupni obseg zadolžitve občin, povečuje z radnih izidih večina volivcev zasnove prograinov RTV. V vega zakona ta potrebuje od kjer je bil z večino poslan- 10 na 20 odstotkov osnove. Občine se bodo lahko v večjem na referendumu podprla 15 dneh po konstituiranju pa pol do enega leta, je dejal skih glasov izglasovan, in obsegu zadolževale v primerih Investicij v šolstvu, stano- uveljavitev novega zakona. mora programski svet objavi- tudi avtor zakona mag. sicer, kot pravi njegov avtor, vanjski gradnji, oskrbi z Kako bodo potekali nadaljnji ti tudi razpis za mesto gene- Branko Grims. V času re- domala v celoti tak, kot je vodo in javni infrastrukturi, postopki, je po referendumu ralnega direktorja." ferendumske kampanje o bil napisan. pri ravnanju z odpadnimi pojasnil minister za kulturo vodami in pri naložbah, ki dr. Vaško Simoniti: se sofinancirajo Iz sredstev "Ko bo republiška volilna EU. Gre za začasne rešitve, komisija v Uradnem listu RS stara vlada pa pripravlja nov za- predvidoma 14. oktobra obja- kon o financiranju občin. vila uradne izide referendu- lAlvrvA. Vlada tokrat ni predložila ma, bo sledil tridnevni pri- j^iveiA podatkov o višini zadolže- tožbeni rok. Če bodo postop- nosti občin, od 193 občin pa ki potekali v skladu s pričako- NOVA RTV.
Load more

Recommended publications
  • PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 2013 – Prva Obravnava
    Številka: 410-8/2011/3 (1300) Datum: 30. 10. 2012 OBČINSKEMU SVETU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 2013 – prva obravnava Namen: Obravnava in sprejem predloga Odloka o proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2013 v prvi obravnavi Pravna osnova: Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 – odl. US, 51/10 in 84/10 – odl. US), Zakon o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 - ZUKN, 107/2010, 11/2011), Zakon za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012), Statut Mestne občine Novo mesto (Ur. l. RS, št. 96/08 – UPB2) Poročevalec: - Borut Novak, direktor občinske uprave Obrazložitev: V prilogi Predlog sklepov: 1. Občinski svet Mestne občine Novo mesto sprejme predlog Odloka o proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2013 v prvi obravnavi. 2. Občinski svet Mestne občine Novo mesto sprejme Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2013 v prvi obravnavi. 3. Občinski svet Mestne občine Novo mesto sprejme Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2013 v prvi obravnavi. 4. Občinski svet Mestne občine Novo mesto soglaša z razpolaganjem in pridobivanjem nepremičnega premoženja Mestne občine Novo mesto, ki je navedeno v Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2013 in Letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2013.
    [Show full text]
  • SREDIŠČE VAŠIH DOŽIVETIJ at the HEART of YOUR EXPERIENCE Ljubljana, 27
    LJUBLJANA FESTIVAL – CULTURAL HUB SREDIŠČE VAŠIH DOŽIVETIJ AT THE HEART OF YOUR EXPERIENCE Ljubljana, 27. 6.–13. 9. 2016 Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana. / The Ljubljana Festival was founded by the Municipality of Ljubljana. EUROPE FOR FESTIVALS FESTIVALS FOR EUROPE EFFE LABEL 2015-2016 Častni pokrovitelj Ljubljana Festivala 2016 je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. / The honorary sponsor of the Ljubljana Festival 2016 is the Mayor of Ljubljana Zoran Janković. LJUBLJANA FESTIVAL – CULTURAL HUB Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci, investment in art is a joint investment in our future, romantični ljubezni med avstro-ogrsko cesarico Sisi in naše občinstvo, zaradi katerega že 64 let zapovrstjo skrbno oblikovan program, v katerem boste tudi for which we are deeply grateful. Our combined grofom Andrassyjem. Na Ljubljana Festival se vrača ustvarjamo nepozabna doživetja in vrhunske najzahtevnejši ljubitelji umetnosti našli prava efforts and the support of the City Municipality tudi Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt umetniške užitke. doživetja zase, odlična prizorišča in preostalo of Ljubljana guarantee that our city will host Peterburga z baletno predstavo Up and Down, ki dogajanje v Ljubljani vas to poletje zagotovo ne numerous exceptional cultural events also in the bo 13. septembra sklenila skoraj tri mesece trajajoči Toplo vabljeni na 64. Ljubljana Festival, veseli bomo bodo pustili ravnodušnih. future. festival. V Ljubljano prihajajo veliki svetovno priznani vaše družbe. orkestri in dirigenti, Londonski simfonični orkester z Vabljeni torej v kulturno obarvano Ljubljano, kjer Dear visitors, this carefully designed program has dirigentom Gianandreo Nosedo, Kraljevi orkester cenimo vrhunskost na vseh področjih, hkrati pa some amazing experiences in store even for the Concertgebouw iz Amsterdama z Daniellom se zavedamo, da le s solidarnostjo, tovarištvom in most demanding art lovers.
    [Show full text]
  • MUSIK in SLOWENIEN Eine Kurze Darstellung Der Slowenischen Musikszene Und Markt
    MUSIK IN SLOWENIEN Eine kurze Darstellung der slowenischen Musikszene und Markt Trotz seiner geringen Bevölkerung und geographischen Größe, hat Slowenien Europa und der Welt einiges Interessantes an Musik zu bieten, nachdem seine vielen Musikszenen aktuell eine echte Blütezeit erleben. Sloweniens wachsende Unabhängigkeit, der Wechsel in das soziale System und die damit folgende Öffnung des Marktes, sowie der verbundene Verlust des gemeinsamen jugoslawischen Kulturbereichs im Jahr 1991, hat die ökonomischen Grundlagen der slowenischen Musik gründlich durchgeschüttelt. Mit Hilfe von privatem Kapital und Sponsoring, sind viele neue VeranstalterInnen und ProduzentInnen auf den Markt getreten, wodurch eine paradoxe Situation geschaffen wurde: weniger (öffentliche) Gelder für die wachsende Zahl von Veranstaltungen und AkteurInnen in der Szene. Dies führte zu einer Kommerzialisierung der Musikszene selbst, als auch der medialen Infrastruktur, und zwingt lokalen MusikerInnen ihre Vorgangsweisen und die Art der Kommunikation mit ihrer potenziellen Öffentlichkeit neu zu definieren. Eine wachsende Zahl von slowenischen MusikerInnen haben daher bewusst ihren Blick über die nationalen Grenzen hinaus gelenkt und sich selbst direkt in den internationalen Musik-Strömungen eingeklinkt. Eine positive Folge all dieser Turbulenzen ist die heute sehr lebendige und vielfältige Musikszene. SLOWENISCHE MUSIK NACH GENRE Klassische Musik Der erste weltbekannte Komponist geboren im Gebiet des heutigen Sloweniens war Jacobus Gallus Carniolus. Während der Barockzeit war Komponist Janez Krstnik Dolar aktiv in den slowenischen Territorien und hatte einen wichtigen Einfluss auf das Musikleben nicht nur in Ljubljana, sondern auch in Wien. Weitere Leitfiguren dieser Zeit waren Izak Poš (oder Isaac Posch) und Antonio Tarsia, sowie der "Teufelsgeiger" Giuseppe Tartini. Die Zeit der Romantik wurde vor allem von den Brüdern Alojz, Gustav und Benjamin Ipavec, sowie der Meister der Lieder Hugo Wolf, gekennzeichnet.
    [Show full text]
  • Možnosti in Priložnosti
    1 Novo mesto – možnosti in priložnosti CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 308(497.4Novo mesto)(082) NOVO mesto - možnosti in priložnosti : novomeški zbornik 2010 / [uredila Joža Miklič ; fotografije Boštjan Pucelj ... et al.]. - Novo mesto : Društvo Novo mesto, 2010 ISBN 978-961-90882-2-7 1. Miklič, Joža 248648704 2 Novo mesto – Novo mestomožnosti –in možnostipriložnosti in priložnosti 3 NOVOMEŠKI ZBORNIK 2010 Novo mesto – možnosti in priložnosti Izdalo: Društvo Novo mesto Založilo: Društvo Novo mesto Za založnika: Mitja Simič Pregledali: dr. Boris Bukovec Eva Simič Matjaž Verbič Fotografije: Boštjan Pucelj (Forma viva) Marijan Lapajne Tomaž Levičar Mitja Simič Igor Vidmar Marjan Dovič Borut Peterlin Petra Juvan Uredila: Joža Miklič Oblikovanje: Tomaž Levičar Tisk: Špes grafika Naklada: 500 izvodov Društvo Novo mesto Gubčeva 11, 8000 Novo mesto, Slovenija telefon: 07/3021450 e-naslov: [email protected] spletna stran: www.drustvo-novo-mesto.si 4 5 V s E VB s Ei Bn i nA A 6 str. 12 UVoD: mED nEiZKoriŠČEnimi možnostmi in noVimi priložnostmi mitja simič, predsednik Društva novo mesto str. 20 noVo mEsto Kot rEGionAlno srEDiŠČE Franci Bratkovič, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine str. 24 KAJ prEprEČUJE sistEmAtiČni rAZVoJ mEstA Joža miklič, ekonomistka str. 30 VloGA rAZVoJnEGA CEntrA V rAZVoJU mEstA mag. mojca Špec potočar, direktorica razvojnega centra novo mesto str. 36 noVo mEsto – ZDrAVo mEsto dr. Helena Jeriček Klanšček, socialna pedagoginja, raziskovalka, promotorka zdravja str. 44 FormA ViVA Boštjan pucelj, fotograf str. 60 EKoloGiJA in EtiKA Janez penca, profesor str. 68 UstVArJAlnA DElAVniCA »mEstni prostor« Andrej Golob, predavatelj na višji strokovni šoli str.
    [Show full text]
  • Trzican-5-2015.Pdf
    LETNIK 19 3. AVGUST 2015 ©TEVILKA 5 ISSN 1581 - 4831 www.trzic.si/casopis_trzican.asp 70 let od prvega telovadnega Uvodnik nastopa v Ljubljani Irma Lipovec Zora Konič Vroče poletje. Sonce neusmiljeno pripeka. Le kam bi se skril, le kje bi se ohladil? Izhajam iz napredne sokolske družine. Že kot triletni deklič sem se znašla Na Gorenjski plaži, seveda! Kako blagodejno pri telovadbi v sokolskem domu in z njo nadaljevala vse do pričetka dru- je jutranje plavanje. Zrak je še prijetno ohlajen, ge svetovne vojne. Skupaj z očetom in ostalimi aktivisti odporniškega voda čista in čudovita za plavanje. V bazenu gibanja sva bila odpeljana v zapore v Begunje in nato naprej v izgnan- srečujem zadovoljne in nasmejane obraze, ki so stvo ter prisilno delo v Avstrijo. Oba sva se 5. maja 1945 srečno vrnila navdušeni nad tako jutranjo rekreacijo. v Tržič in takoj pristopila k ustanovitvi Fizkulturnega društva Tržič. Iz Tovarne Peko smo v Sokolnico pripeljali športno opremo, ki smo jo v Škoda je le, da je tako poceni plavanje organi- času vojne imeli tam shranjeno, in vadba se je pričela, Sokolnica pa zirano samo zjutraj. Mnogi, ki so še v službah oživela. V tem času je Fizkulturna zveza v Ljubljani že načrtovala prvi in prihajajo domov pozno popoldne, bi se po masovni povojni telovadni nastop. Kot vaditeljica sem se odzvala na napornem dnevu z veseljem ohladili v bazenu na poziv in se z ostalimi dekleti iz celotne Slovenije udeležila priprav za večernem plavanju. Takrat se ob robovih bazena ta nastop v Ljubljani. Živeli smo še vedno pod vplivom vojne, zato sem prižgejo lučke, dan počasi ugaša, voda pa bi bila morala imeti za pot v Ljubljano posebno dovolilnico.
    [Show full text]
  • Poslovno Poročilo 2017
    Poslovno poročilo Cankarjevega doma za leto 2017 I. POSLOVANJE CANKARJEVEGA DOMA V LETU 2017 ............................................ 3 ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE ZA DELOVANJE ZAVODA ................. 3 ORGANI ZAVODA .............................................................................................................. 4 URESNIČITEV DOLGOROČNIH IN LETNIH CILJEV POSLOVANJA .......................... 5 POSLOVNO OKOLJE CD .................................................................................................... 6 CANKARJEV DOM V LETU 2017 ...................................................................................... 9 POKROVITELJI IN DAROVALCI JAVNEGA KULTURNEGA PROGRAMA CD ...... 13 KADROVSKO POROČILO ................................................................................................ 14 TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI .............................................. 22 KAZALNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA CD .............................................................. 27 INVESTICIJE, INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN NAKUPI OPREME ................... 33 FINANČNO POSLOVANJE V LETU 2017, PRIMERJAVE Z OSNOVAMI .................. 36 II. KULTURNO-UMETNIŠKI PROGRAM (JAVNA SLUŽBA) ..................................... 47 1. RESNA GLASBA, OPERA ............................................................................................... 47 1.1 Simfonična glasba .......................................................................................................... 47 1.2 Glasbeno-scenska dela
    [Show full text]
  • Program in Finančni Načrt Za Leto 2013
    Program in finančni načrt Cankarjevega doma za leto 2013 UVOD ........................................................................................................................................ 3 IZHODIŠČA PRI NAČRTOVANJU, CILJI POSLOVANJA .............................................. 4 I KULTURNO UMETNIŠKI PROGRAM / JAVNA SLUŽBA ............................................... 6 1 RESNA GLASBA, OPERA .................................................................................................... 6 1. 1 SIMFONIČNA GLASBA ............................................................................................... 6 1. 2 GLASBENO-SCENSKA DELA .................................................................................. 14 1. 3 VOKALNA GLASBA .................................................................................................. 14 1. 4 KOMORNA GLASBA ................................................................................................. 15 2 DRUGA GLASBA ................................................................................................................ 20 2. 1 GLASBE SVETA ......................................................................................................... 20 2. 2 JAZZ IN MEJNE GLASBENE ZVRSTI ...................................................................... 22 2. 3 MEJNE GLASBENE ZVRSTI ..................................................................................... 27 3 GLEDALIŠKI PROGRAM .................................................................................................
    [Show full text]
  • Vojna Na Dolenjskem in V Posavju Zenske Padle Najnižje Po 55 Letih
    dolenjka, d.d. NOVO MESTO JESENSKA PRODAJNA AKCIJA »Ije cekin 1/1 steklenice 299,00 SIT napolitanke 1000 g 559,80 SIT »led cvetlični 900 g 799,00 SIT Pralni prašek PERSIL 3,6 kg 899,00 SIT Ustilo INAL FORTE 500 ml 169,00 SIT NECTRO ROBERTS gel za tuširanje 250 ml 299,00 SIT Vabljeni k nakupu! V soboto, 17. oktobra 1998, od 7. do 19. ure dežurna trgovina _MARKET LJUBLJANSKA na ljubljanski 3 v Novem mestu. Št. 41 (2564), leto XLIX • Novo mesto, četrtek. 15. oktobra 1998 • Cena: 210 tolarjev OBLETNICA 1. KONGRESA SPZZ ISSN 0416-2242 v Berite danes stran 2: Zenske padle najnižje po 55 letih •Zaradi zalog ustavitev celuloze Tako majhnega deleža žensk v parlamentu, kot je zdaj, še ni bilo, odkar so si ženske pri stran 3: 9770416 224000 nas pred 55 leti priborile volilno pravico - S proslave in srečanja žensk v Dobrniču • O kandidiranju in izvedbi volitev DOBRNIČ - “Po 55 letih, odkar smo prvič dobile splošno volilno “Vedno znova se izkaže, da si le vaš četrtkov stran 5: pravico, smo ženske v politiki dosegle svojo, najnižjo točko. V sedanji same lahko izborimo boljši polo­ prijatelj sestavi parlamenta je le sedem poslank, kar je manj kot 8 odstotkov. žaj. Kot se je v zgodovini vedno • Osilniška dolina ne Tako malo žensk v vsej 55 letni zgodovini, odkar imamo volilno pravi­ znova potrjevalo, smo bile z orož­ sme umreti co voliti in biti izvoljene, še ni bilo,” je preteklo nedeljo v slavnostnem jem še najbolj uspešne. Upam, da dolenjski list govoru ob 55. obletnici 1.
    [Show full text]
  • 16. April 1998 (Št. 2538)
    f dolenjka, d.d. NOVO MESTO Nižje cene proizvodov »Celjskih mlekarn« v mesecu APRILU - do 15% nižje cene skute, jogurtov, smetane in masla. V soboto, 18. aprila 1998 do 19. ure dežurna trgovina »MARKET DRSKA«. DELAVCE BODO ŠE ODPUŠČALI ISSN 0416-2242 Potres precej Berite danes stran 2: zamajal tudi Inlesov dolg ga kapital • V obratu LIK-a v naše kraje Podpreski stavka iz Do prve skupščine družbe prihodnji mesec bodo pripravili celovit sanacijski program obupa V Jedrski elektrarni Krško - Finančna, proizvodna in tržna sanacija - Poleg klasične tudi komercialna revizija stran 3: 9 770416 224000 •Samoprispevek ali brez posebnosti RIBNICA • Na tiskovni konferenci, ki jo je v petek sklicalo podjetje (SRD). Načelo finančnega pre­ Inles, so predstavniki začasnega nadzornega sveta predstavili ak­ strukturiranja Inlesa, katerega porodnišnico! vaš četrtkov Velikonočna nedelja je po­ tivnosti za dokončno oblikovanje poslovanja podjetja. Do maja, ko bo zadolžitev že presega vrednost stran 5: skrbela za presenečenja: ne prva skupščina koncem lanskega leta v delniško družbo preoblikova­ kapitala, bo v tem, da ga bodo prijatelj le v obliki dežja, toče in sne­ •Pomoč, ki ne rešuje nega podjetja, bodo namreč izdelali celovit sanacijski program, ki naj razbremenili obveznosti, ki iz­ ga, pač pa predvsem s potre­ bi Inlesu kot največjemu ribniškemu podjetju ustvaril možnosti za hajajo iz naslova bančnih posojil, prav ničesar DOLENJSKI LIST som, ki je imel epicenter v začetek normalnega poslovanja. ki so v glavnem kratkoročna, ob­ stran 7: zgornjem Posočju med Bov­ veznosti do (nemškega) Leska cem in Kobaridom, čutili pa Predsednica začasnega nadzor- finančnem pa tudi na proizvod­ •Iz županstva ušla nega sveta Branka Kostič z mini- nem in tržnem področju.
    [Show full text]
  • (So)Financiranju Kulturnih Programov in Projektov V Letu 2004
    POROČILO O (SO)FINANCIRANJU KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V LETU 2004 Ljubljana, april 2005 1 Pregled vsebine 1 Pregled realizacije državnega proračuna za področje kulture po 3 proračunskih postavkah za leto 2004 v tisoč SIT 2 Pregled financiranja kulturnih programov v letu 2004 v SIT 6 2.1 Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država in javna sklada (proračunske 6 postavke 2450, 2488, 2490, 2492, 2497, 7110 in 6878) 2.2 Javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine (proračunski postavki 2488 in 7 2497) 3 Pregled (so)financiranja kulturnih programov in projektov ter njihovih 9 izvajalcev po posameznih proračunskih postavkah v letu 2004 3.1 Ministrstvo za kulturo 9 Proračunska postavka 7049 - Samostojni ustvarjalci na področju kulture 9 Proračunska postavka 7052 - Kultura štipendije 9 Proračunska postavka 7285 - Republiške priznavalnine 9 Proračunska postavka 7185 - Prešernove nagrade 9 Proračunska postavka 1529 - Popularizacija kulturnih dejavnosti 9 Proračunska postavka 2322 - Uprizoritvene umetnosti - programi in projekti 9 nevladnih organizacij Proračunska postavka 2323 - Vizualne umetnosti - programi in projekti 14 organizacij in posameznikov Proračunska postavka 2324 - Glasbeni programi in projekti nevladnih 20 organizacij in posameznikov Proračunska postavka 2347 - Intermedijske umetnosti - programi in projekti 30 nevladnih organizacij Proračunska postavka 2364 - Programi RTV za tujino 33 Proračunska postavka 2376 - Sofinanciranje glasil za slepe in slabovidne 33 Proračunska postavka 2378 - Sofinanciranje glasil za gluhe
    [Show full text]
  • 8. Avgust 1985 (Št. 1878)
    st. 32 (1878) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek. 8. avgusta 1985 Cena: 50 din 13 februarja 1975 je bil tist odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI KONCERT V FRANČIŠKANSKI * SREČANJE CERKVI X- !NTERNIRANCEV * Ni vinograda brez Škode NOVO MESTO — V četrtek. 15. IN VOJNIH avgusta, ob 20. uri bo v frančiškanski Zimska pozeba je v brežiški občini povzročila za { UJETNIKOV cerkvi v Novem mestu koncert, na blizu 945 milijonov dinarjev škode ______ * V ADLEŠIČIH katerem bosta skladbe izvajala violi­ nist Alfredo Marcosi in organist BREŽICE — Zimska poze­ in dolenjskega vinorodnega ok­ l adlešič.i - V tem prijetnem * Hubert Bergant. Vstopnine ne bo, pač ba je 1.900 vinogradnikom v oliša. Prihodnje leto bo kritično za * ^okranjskem kraju so v nedeljo *■ pa bodo zbirali prostovoljne prispev­ brežiški občini prizadejala ka­ vinogradnike, posebno za tiste, ki Poldan v organizaciji krajevne * ke za obnovo orgel. - tastrofalno škodo. Najbolj so I i N^ aDmZaC,Je Združenja borcev ★ prizadete nizke lege na Bizelj­ • Občinska komisija za ocenje­ | *.>•, 'n sekcije internirancev Adi- skem, kjer je tudi največ vinog­ vanje zimske pozebe v vinogradih, j f Pr'Pfavili tradicionalno sre- * ZLATA HARMONIKA J* radnikov in po toči leta 1982 tu­ ki jo vodi Alojz Kunej iz Slovina, je ^ anje internirancev, vojnih uje- ■* V HOTELU KANDIJA di predlanskim še ni bilo nor­ ugotovila, da znaša skupna škoda i ni ov in vseh prijateljev Bele kra- J malnega pridelka. blizu 945 milijonov din. O škodi, ki ^ "te. Po sprevodu borcev, aktivis- * NOVO MESTO — Zlata har­ Na 346 hektarih vinogradov v znaša 15,6 odstotka »kosmatega« ^O B , pevcev, tam burašev, in * monika Ljubečne, kakor se ime­ nuje tekmovanje za najboljšega brežiški občini jepozebapovzroči­ družbenega proizvoda brežiške ^ ie na zbornem mestu govo- * občine lani, je občinski izvršni svet J " 'van Požek iz Črnomlja.
    [Show full text]
  • Accompanying Booklet to the Compilation CD Jazz Slovenia 2011
    Slovenia 2011 CD 1 1. Jure Pukl - Vertical Counterpoint . 8:03 2. Lolita - Risbica . 3:54 3. Kristijan KrajnËan Contemporary Jazz Ensemble & Perpetuum Jazzile - Siberian Bear Suite . 13:00 4. Eva Hren & Big Band RTV Slovenija - Da jöra ta Banerina . 2:56 5. Vasko Atanasovski Visions Ensemble - Midnight Summer Concert 3 . 8:34 6. Bratko BibiË & The Madleys feat. Rämschfädra & Shirley A. Hofmann - Labis Carniolus . 9:23 7. Kaja Draksler - Akropola . 7:54 8. Robert JukiË - Tetive . 3:17 9. Zlatko KauËiË feat. Robert VrËon & Peter Brötzmann - NoË . 11:24 10. Samo Šalamon Trio feat. Michel Godard & Roberto Dani - Girl With a Nicotine Kiss . 6:43 CD 2 1. Jani Moder 4tet - Finders Keepers . 5:19 2. Mia ŽnidariË - Z oËetom . 6:06 3. Aleš Rendla Sekstet - Mr. Diktr . 5:59 4. Big Band RTV Slovenija - Caleidoscope Online . 7:56 5. Rok Golob - It’s Gonna Get You . 5:18 6. Tori Trio - Dance With The Wolves . 5:13 7. Kombo - BiËi . 6:50 8. Statements - Mama zakaj ne spiš? . 7:22 9. Adam Klemm Banda - Two Ladies . 6:15 10. Jaka KopaË Group - Almost there (Part 2) . 4:54 11. Igor Lumpert - Minerali . 7:24 12. Lovro Ravbar - Good Dogs . 7:40 SIGIC, 2011 3 ZgošËenki v pozdrav red nami je prva kompilacijska zgošËenka v zgodovini slovenskega jazza . Poskuša zajeti drobec Pustvarjalnosti najpomembnejših delujoËih jazzovskih izvajalcev in avtorjev v obdobju zadnjih treh let, torej nekako od leta 2007 do 2010 . Jazz je pricurljal v Slovenijo, ki je bila po prvi svetovni vojni del Kraljevine Jugoslavije, najprej s filmi, radijskimi valovi in vinilnimi plošËami, ki so jih iz Amerike prinesli jazzovski zanesenjaki .
    [Show full text]