NAŠA ETNOLOŠKA DEDIŠČINA NA DOLINSKEM V PREKMURJU (Pregled Najpomembnejših Spomenikov Ljudske Arhitekture)
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
NAŠA ETNOLOŠKA DEDIŠČINA NA DOLINSKEM V PREKMURJU (Pregled najpomembnejših spomenikov ljudske arhitekture) Vlasta Koren Murska Sobota, Pokrajinski muzej UDK 719:728.6 (497.12 Prekmurje) OUR ETHNOLOGICAL HERITAGE IN PREKMURJE (A Survey of the Most Significant Immovable Monuments) IZVLEČEK In her account on some most significant ethnological monuments in Prekmurje the Avtorica je v svojem zapisu o nekaterih naj- authoress first states that the outlook of pomembnejših etnoloških spomenikih v villages and farmsteads is rapidly changing. Prekmurju najprej ugotovila, da se podoba Continuing and referring to the individual vasi in domačij zelo hitro spreminja. V na- villages she states the number and shape of daljevanju pa po posameznih vaseh ugotavlja the oldest preserved houses and other ob- število in obliko najstarejših ohranjenih hiš jects. She concludes her contribution stating in drugih objektov. Svoj prispevek sklepa that it is necessary to carry out, within the z ugotovitvijo, da je treba v najkrajšem času shortest possible time, at least a documenta- izvesti vsaj podrobno dokumentacijo ljudskih tion for the popular building art, as far as arhitektur, kolikor jih ni mogoče zavarovati it is not possible to protect such buildings »in situ«. »in situ.« Prekmurje, pokrajina, ki leži na skrajnem severovzhodu Slovenije, na se- veru valovit, na jugu raven svet, ki ga ločuje od širše domovine reka Mura, je znano po idiličnih, s slamo kritih domačijah, mlinih na Muri, sušilnicah lanu, po pletenih dožnjekih, štorkljah na dimnikih in lončarstvu, katerega osnova je vlažna, ilovnata prekmurska zemlja. Čas pa hiti dalje in svet ob Muri se spreminja. Spreminja se videz krajine, spreminja se življenje ljudi. Potreba po zaslužku je mnoge Prekmurce začasno izseljevala v tujino. Po nekaj letih so se vrnili in se vračajo — »cimprane« hiše pa se vse bolj umikajo novim, zidanim poslopjem. Staro orodje zamenjujejo poljedelski stroji, s ka- terimi gre delo lažje in hitreje, in tudi kolovrati in skrinje postajajo že prava redkost in dragocenost. Tuji, pa tudi domači prekupčevalci vztrajno obiskujejo kmete in jim ponujajo denar. Ljudje pa rajši prodajajo prekupčevalcem kot muzeju, zakaj razlika v plačilu je velika ... Kljub vsemu temu se je na Dolinskem ohranilo še nekaj pomembnih spome- nikov ljudske arhitekture, predvsem v vaseh: Dobrovnik (si. 1 in 5), Strehovci, Turnišče, Lipa, Brezovica, Črenšovci, Renkovci, Trnje (si. 2), Gornja Bistrica (si. 3), Dolnja Bistrica, Ižakovci, Hotiza, Gančani, Mala Polana (si. 7), Kamovci (si. 8), Lendavske (si. 6) in Strehovske gorice. Glede na zunanjo podobo hiše in to, kako so gospodarski prostori zvezani s stanovanjskimi, poznamo več oblik domov. Za obcestne vasi je tipična oblika hiše, ki ima gospodarske prostore prizidane kot podaljšek v ravni črti in je k cesti obrnjena s čelno stranjo. Lep primer tako imenovanega stegnjenega doma vidimo lahko v Dobrovniku. Hiša štev. 127, last Vereša Ludvika, je ena najstarejših domačij te vrste, saj šteje že več kot dvesto let. Zgrajena je iz lesenih podsekov. Temeljna brvna cimpra so nekoliko daljša od ostalih. Štirje podseki sestavljajo osnovni venec »cimpra«. Čeprav so iz trpežnega lesa, so jih podložili s hrastovimi panji. Na podseke so položili venec nekoliko krajših brven, ki so jih na konceh, na vogalih, vcepili in zvezali z lesenimi klini. Brvni SI. 1 Dubrovnik štev. 127: stegnjen dom, lesena ometana hiša z ločenimi vhodi v posamezne prostore z dvoriščne strani (risal I. Cerkvenik) Fig. 1 Dubrovnik No. 217: a stretched house, a wooden plastered house with separate entrances to the indi- vidual rooms from the back-yard side (Drawn by I. Cerkvenik) SI. 2 Trnje štev. 124: dom na ključ iz 1857, lesen, ometan (risal I. Cerkvenik) Fig. 2 Trnje No. 124: a »key-house« from the year 1857, wooden and plastered (Drawn by I. Cerkvenik) SI. 3 Gornja Bistrica štev. 26: domačija iz 1832, poznejše gospodarsko poslopje je že iz opeke, pokrito pa še s slamo Fig. 3 Gornja Bistrica No. 26: the farm-house from the year 1832, the later built outbuilding was made of bricks, but covered with thatch in tram segajo prek sten in nosijo zunanji rob ostrešja. Tramovi in prosnice segajo čez stene in sestavljajo kap. Streha se končuje s čopom, pod njim pa je okras cimpra, svisli, ki so lepo izrezljane. Na zunaj je lesena hiša ometana z blatom in pobeljena (si. 1). Tudi po tlorisni zasnovi uvrščamo to hišo med najstarejše oblike domačij v Prekmurju, ki so danes že prava redkost. V vse hišne prostore namreč vodijo posebni vhodi, in sicer z dvorišča: v sobo, v črno kuhinjo, pa v štalo, gumno, listnjak in ropotarnico. Hišo odlikuje še črna kuhinja s pečjo in ognjiščem. Za 19. stoletje pa je že značilno, da ima hiša osrednjo vežo, ki rabi za kuhanje, saj je tu ognjišče, obenem pa je prehodni prostor, skozi katerega pridemo na eni strani v sobo, na drugi v kamro. Soba je bivalni prostor in so v njej peč, miza in klopi, običajno pa še dve postelji. Skoraj v vsaki vasi najdemo domačijo, ki ima na stropnem tramu v sobi vrezano letnico, ko je bila hiša zgrajena. V vasi Strehovci je npr. najstarejša hiša štev. 70, last Kneževič Bare. SI. 4 Nedelica štev. 118: dom na ključ iz 1877 z zidanim gospodarskim poslopjem iz 1939; rojstna hiša na- rodnega heroja Štefana Kovača (risal Lado Klar) — str. 119—120 Fig. 4 Nedelica No. 118: a »key-house« from the year 1877, with a brich-built outbuilding from the year 1939; the native house of the national hero Štefan Kovač (Drawn by Lado Klar) — pages 119—120 V Turnišču je najstarejša hiša štev. 206, nastala leta 1818. Lastnik je Štefanec Franc. V tej kot tudi v omenjeni strehovski domačiji je tlorisna razporeditev prostorov naslednja: soba, hodnik in kuhinja, klet, »štala« in celo hlev s svinjaki. V vasi Lipa je ena najstarejših domačij stegnjeni dom Pala Ivana iz leta 1887. Se starejša je domačija iz leta 1848, katere lastnik je Zadravec Štefan, le da je gospodarsko poslopje že zidano. Domačija, ki ima gospodarske prostore prizidane k stanovanjskemu delu hiši v obliki pravega kota, tako imenovani dom na ključ, je prav gotovo ena značilnih oblik za to območje. Dopolnjujejo jo vrt, sadovnjak in polja. V vasi Brezovica se je ohranila hiša štev. 26, last Šomen Ane. Cimprana hiša je ome- tana z blatom in obeljena, ima s slamo krito streho, ornamentirano izrezljane svisli in še lesen dimnik. Poleg bivalnih prostorov ima domačija listnjak, štalo in gumno. V vasi je ohranjena še domačija iz leta 1890, last Režonja Bare. Najstarejša hiša v Črensovcih, štev. 111, last Nerada Štefana, je tlorisno enake zasnove kot tista v Brezovici štev 26, le da ima gospodarsko poslopje že zidano. Izba, »iža«, je datirana z letnico na stropnem tramu: 1893. Poleg osnov- nih bivalnih prostorov ima v gospodarskem poslopju še: »klejt«, »štalo«, »gumlo«, »parmo«, »levovje« in »kiirnjek«. Tlorisno enake zasnove je tudi najstarejša domačija v Renkovcih, štev. 63, last Korena Štefana. Stanovanjski del domačije ima bogato izrezljane svisli, gospodarsko poslopje pa je že zidano. Poleg dveh kleti sta v njem še štala in gumno. — V tej vasi je še kakih trinajst domačij prekritih s slamo. Ena najstarejših domačij — dom na ključ — je na Dolinskem prav gotovo hiša Martina Horvata, Trnje štev. 124, zgrajena 1857 (si. 2). Zgrajena je v celoti iz lesenih brven, ometana in obeljena. — V vasi je še domačija Maršič Albine iz leta 1896. V dobrem stanju je zapuščena, prazna domačija v Gornji Bistrici. Domačija štev. 26, katere lastnik je Fifonja Ferdo, ima bogato ornamentirane svisli in detajlirane tramove. Gospodarsko poslopje je zgrajeno že iz opeke, prekrito pa še s slamnato streho (si. 3). V Ižakovcih je najstarejša hiša, zgrajena 1870, last Balažic Terezije, V vasi Odranci stoji le še ena stara hiša, zgrajena pred 160 leti. Lastnik jo ima namen porušiti. Domačija ima stanovanjski del in gospodarsko poslopje s štalo, gumlo, plevnjak, parmo in drvarnico, medtem ko so »levovi« novejši. V približno tem času je nastala v Gomilicah hiša štev. 16, last Štefana Tratnjeka. V Melincih je najstarejša domačija štev. 2, zgrajena 1889. Lastnik je Nemec Franc. V Nedelici stoji rojstna hiša narodnega heroja Štefana Kovača. Lendavska kulturna skupnost predvideva v svojem srednjeročnem programu odkup, spome- niško zavarovanje in prezentacijo te hiše. Domačija ima štev. 118 in ni naj- starejša v vasi. Zgrajena je bila 1877, ima obliko doma na ključ, gospodarsko poslopje pa je že zidano (1939). Stanovanjski prostori so: »iža« (soba), »kiinja«, »mala iža«, »preklit«; v gospodarskem poslopju so: »klet«, »pojata«, »štala«, »giimna« in »parma«. Stanovanjski del hiše ima izrezljane ornamentirane svisli, jugozahodna fasada ima lesen ornamentiran in izrezljan del opaža. Domačija bo zavarovana kot spomenik NOV in ljudske arhitekture v Prekmurju (si. 4). V vasi je še enajst domačij, kritih s slamo. Val novega stavbarstva, ki ne pozna več krajevnih značilnosti, je zajel posamezne predele Prekmurja zelo različno. So npr. vasi, ki imajo še po deset cimpranih domačij, pa tudi takšne, npr. Hotiza, kjer ni niti ene hiše več, ki bi spominjala na ljudsko arhitekturo. Vse hiše so že zidane in iz novejšega obdobja. V vasi Gančani je še 17 cimpranih domačij. Najstarejša je hiša Olaja Karo- la, nastala leta 1857. Današnja podoba vasi je torej zelo pestra. S slamo prekriti cimpri počasi prepuščajo mesto zidanim iz opeke. Ena najstarejših zidanih hiš v Dobrovniku je štev. 183, last Šoš Rozalije (si. 5). Pred vhodom v vežo ima napušč na zidanih stebrih, ki naj varuje prebi- valce pred vremenskimi neprijetnostmi. Stanovanjski del je datiran z letnico SI. 5 Dobrovnik štev. 83: zidan stegnjeni dom iz 1874 brez gospodarskega poslopja (risal ZSV Maribor) Fig. 5 Dobrovnik No. 83: a brick-built stretched house from the year 1874, without an outbuilding (Drawn by ZSV Maribor) SI. 6 Lendavske gorice štev. 137: lesena zidanica z dvema prostoroma in prizidanim prostorom za živino Fig. 6 Lendavske gorice No.