UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti
DIPLOMSKO DELO
Petra Špegel
Slovenj Gradec, 2011
UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Diplomsko delo
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V SPODNJEM RAZBORJU, ZGORNJEM RAZBORJU IN NA SELAH
Mentorica: Kandidatka: red. prof. dr. Mihaela Koletnik Petra Špegel
Slovenj Gradec, 2011
Lektorica: Majda Šrimpf, prof. slovenskega jezika in književnosti
Prevajalka: Mojca Korbus, prof. angleščine
ZAHVALA
Moja zahvala gre mentorici red. prof. dr. Mihaeli Koletnik za vse nasvete, usmerjanje in strokovno pomoč pri pisanju diplomskega dela ter gospe Majdi Šrimpf, prof., za lektoriranje diplomskega dela in Mojci Korbus, prof., za prevod povzetka diplomskega dela.
Zahvala gre tudi krajanom Spodnjega Razborja, Zgornjega Razborja ter Sel, ki so mi z dragocenimi informacijami pomagali pri raziskavi ledinskih in hišnih imen.
Posebej se želim zahvaliti moji družini, še posebej staršema in fantu, drugim bližnjim ter vsem prijateljem, ki so mi vsa leta študija stali ob strani, me vzpodbujali, verjeli vame ter mi vlivali moč, da sem dosegla cilj, ki sem si ga zadala ter postala to, kar sem.
IZJAVA
Podpisani-a Petra Špegel rojen-a 03. 01. 1984 študent-ka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Ledinska in hišna imena v Spodnjem Razborju, Zgornjem Razborju in na Selah pri mentorju-ici red. prof. dr. Mihaeli
Koletnik, avtorsko delo.
V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
______(podpis študenta-ke)
Kraj, Slovenj Gradec
Datum, 30. 11. 2011
POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v Spodnjem Razborju, Zgornjem Razborju in na Selah, so zbrana ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Slovenj Gradec. Na tem območju se govori mežiško narečje, ki spada v koroško narečno skupino. Govor mežiškega narečja pozna le jakostni oziroma dinamični naglas, intonacija je padajoča, vokalni sistem pa je monoftongično-diftongičen. Gradivo je pridobljeno na terenu, od tega so hišna imena najprej prepisana iz Telefonskega imenika Slovenije, kjer pa niso zajeta vsa, tako da so kasneje dopolnjena z delom na terenu. Ledinska imena sem razporedila po abecednem redu, vsako geslo je najprej zapisano v poknjiženi različici, nato sledi ločevalni znak , za katerim je z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v imenovalniku, rodilniku (če ta obstaja) ter mestniku, dodana je oznaka za spol. Temu sledi kategorija ledinskega imena (mtn, hdn, ftn, oron, dnd), na koncu je podan slovarski pomen imena. Hišna imena so zapisana takole: najprej je zapisana znanstvena dialektološka transkripcija, nato sledi beseda ali besedna zveza, iz katere je hišno ime nastalo, na koncu pa je zapisan uradni priimek. Pri razlagi besed sem si pomagala s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajevim Etimološkim slovarjem slovenskega jezika (ESSJ), Slovenskimi vodnimi imeni (SVI), Snojevim Slovenskim etimološkim slovarjem (SES) in Pleteršnikovim slovarjem (Plet.).
Ledinska in hišna imena predstavljajo veliko bogastvo naše občine, nenazadnje pa tudi naše dežele. Poimenovana so v večini po pripadnosti oziroma lastniškem statusu, največ hišnih imen pa je izpeljanih iz naravnih in geografskih značilnosti določenega območja.
Najpomembneje je to, da se tako ledinska kot hišna imena še vedno uporabljajo tako v govoru, na prikazovalnih tablah ob vstopu na posestvo, kot registrirana dejavnost, v zasebnih pismih, voščilnicah, čestitkah …
Zbrana imena so večinoma slovanskega izvora, nekaj pa je tudi germanskih.
KLJUČNE BESEDE: Koroška narečna skupina, mežiško narečje, Spodnji Razbor, Zgornji Razbor, Sele, ledinska imena, hišna imena.
SUMMARY In this diploma work, entitled Microtoponyms and House Names in Spodnje Razborje, Zgornje Razborje, and Sele, microtoponyms and household names from selected settlements of Slovenj Gradec community are collected. In this area Mežica dialect is spoken which belongs to the dialect group of Koroška. Mežica’s speech dialect only knows intense or dynamic accent, it has falling intonation, and monophthong-diphthongal vocal system. The data for this work was obtained in the field. First, household names were transcribed from the Telephone Directory of Slovenia, but the data in there is not thorough, so that was later supplemented by work in the field. Microtoponyms are arranged in alphabetical order. First, each phrase is written in its literary form which is followed by separator , then scientific dialectological transcription of an accentuated dialect name in the nominative, genitive (if any) and locative case is written. The code for sex is added. This is followed by a category of microtoponyms (mtn, hdn, ftn, oron, dnd), and at the end the dictionary meaning of the name is given. Street names are written as follows: first, scientific dialectological transcription is written followed by the word or phrase from which the house name is created, at the end, the official surname is written. The Dictionary of Standard Written Slovene (SSKJ), Bezlaj’s Etymological Dictionary of Slovenian Language (ESSJ), Slovenian Water Names (SVI), Snoj’s Slovenian Etymological Dictionary (SES) and Pleteršnik’s Dictionary (Plet.) helped me with interpretation of the words.
Microtoponyms and house names represent great wealth in our community, as much as our entire country. Most are named after the origin or ownership status, but even more house names are derived from natural and geographical characteristics of the area.
The most important thing is that both, microtoponyms and household names, are still in use in speech, at the display boards at the entrance to the estate, as a registered business, in private letters, greeting cards ...
Collected names are mostly of Slavic origin, some of them are also Germanic.
KEY WORDS dialect group of Koroška, Mežica dialect, Spodnji Razbor, Zgornji Razbor, Sele, microtoponyms, household names.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD………………………………………………………………….. 1
2 NAMEN………………………………………………………………... 3
3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE……………………………………….. 4
4 TEORETIČNI DEL……………………………………………………. 5
4.1 GEOGRAFSKI ORIS OBČINE SLOVENJ GRADEC………………………………………………….5 4.2 ZGODOVINSKI ORIS OBČINE SLOVENJ GRADEC……………………………………………….9 4.3 GLASOSLOVNI ORIS MEŽIŠKEGA NAREČJA……………………………………………………. 12 4.3.1 Naglas in kolikost samoglasnikov……………………………………………………………….. 13 4.3.2 Samoglasniški sestav mežiškega narečja…………………………………………………….. 13 4.3.3 Soglasniški sestav mežiškega narečja………………………………………………………….. 19 4.4 LEDINSKA IMENA ALI MIKROTOPONIMI………………………………………………………… 22 4.5 HIŠNA IMENA…………………………………………………………………………………………………..24
5 EMPIRIČNI DEL……………………………………………………...26
5.1 METOLOGIJA…………………………………………………………………………………………………… 26 5.1.1 Raziskovalne metode…………………………………………………………………………………...26 5.1.2 Postopek zbiranja podatkov………………………………………………………………………… 26 5.1.3 Postopek obdelave podatkov………………………………………………………………………..28 5.2 VRSTE LEDINSKIH IMEN V IZBRANIH NASELJIH OBČINE SLOVENJ GRADEC…..29 5.2.1 Ledinska imena v Spodnjem Razborju…………………………………………………………. 29 5.2.2 Ledinska imena v Zgornjem Razborju…………………………………………………………..51 5.2.3 Ledinska imena na Selah…………………………………………………………………………….. 64 5.3 TIPOLOGIJA POIMENOVANJ…………………………………………………………………………… 85 5.4 IZVOR HIŠNIH IMEN V SPODNJEM RAZBORJU, ZGORNJEM RAZBORJU IN NA SELAH……………………………………………………………………………………………………………………………91 5.4.1 Hišna imena v Spodnjem Razborju……………………………………………………………… 91 5.4.2 Hišna imena v Zgornjem Razborju……………………………………………………………….96 5.4.3 Hišna imena na Selah………………………………………………………………………………..100
6 SKLEP………………………………………………………………..104
VIRI………………………………………………………………………….113
i
LITERATURA………………………………………………………………114
SPLETNI VIRI………………………………………………………………118
ii
KAZALO KART IN SLIK
Slika 1: Položaj mestne občine Slovenj Gradec...... 5 Slika 2: Spodnji Razbor...... 7 Slika 3: Zgornji Razbor...... 8 Slika 4: Sele...... 9 Slika 5: Dvoren Rotenturn...... 10 Slika 6: Častni naziv mesta...... 11 Slika 7: Narečne skupine ter narečja...... 12 Slika 8: Hišna imena...... 25 Slika 9: Ledinska imena na kmetiji Zapečnik...... 42 Slika 10: Center Razborja: cerkev, pokopališče, OŠ Razbor, Gostilna Pečolar, kmetija Žužel...... 51 Slika 11: Nad sotesko Kaštele stoji Plešivčki mlin...... 52 Slika 12: Molakov vrh, slikano z Uršlje gore...... 53 Slika 13: Plešivec...... 53 Slika 14: Slapovi Suhodolnice...... 54 Slika 15: Ledinska imena na posestvu Vrčkovnik...... 67 Slika 16: Ledinska imena na kmetiji Gostenčnik...... 69 Slika 17: Ledinska imena na posestvu Šuler...... 76 Slika 18: Ledinska imena na posestvu Ravnjak...... 82 Slika 19: Ledinska imena na kmetiji Mlačnik...... 82 Slika 20: Ledinska imena na kmetiji Lesnik...... 85 Slika 21: Zapečnik...... 92 Slika 22: Ekološka kmetija Rone...... 93 Slika 23: Ledinek (nova in stara hiša)...... 93 Slika 24: Kmetiji Mivc in Podvajšek...... 94 Slika 25: Zgornji Stablovnik...... 95 Slika 26: Ledinska imena na kmetiji Rdečnik...... 96 Slika 27: Pečolar...... 97 Slika 28: Vernarca...... 98 Slika 29: Znamenje pri Krivonogu...... 99
iii
Slika 30: Prikaz hišnih imen in meja med Spodnjim in Zgornjim Razborjem.... 100 Slika 31: Ledinska imena na turistični kmetiji Ravnjak...... 101
iv
1 UVOD
Ledinska in hišna imena govorijo o zgodovini krajev in so zaradi tega bogat zaklad posameznega naselja, občine, regije, nenazadnje naše dežele.
Iz njih lahko dobimo podatke o dejavnosti naših prednikov, njihovih vzdevkih, geografskih in naravnih značilnostih zemljišč ter drugih lastnostih.
Želim si, da bi se ta imena čim dlje ohranila. To je tudi razlog za izbiro te teme kot teme za diplomsko delo. Ker se zavedam, da nekaterim mladim naslednikom ledinska in hišna imena niso pomembna, sklepam, da se bodo s časom in z naslednjimi generacijami v celoti ali delno izgubila, zato jih želim popisati ter jih urediti v neko smiselno celoto.
Že od mladih nog me zanimajo ledinska in hišna imena krajev, od koder prihajata moji prednici, to sta babica in mati. Ta kraja sta Spodnji Razbor in Zgornji Razbor. Zaradi bližine Razborja sem se odločila popisati in urediti tudi ledinska in hišna imena Sel, ki enako kot Spodnji in Zgornji Razbor spadajo v okolico Slovenj Gradca.
Med zbiranjem podatkov sem obiskala veliko domačinov, ki so mi podali dragocene podatke ter me ali hote ali nehote usmerjali v naslednje raziskovalne točke.
Diplomsko delo je sestavljeno iz šestih poglavij. V uvodnem poglavju je predstavljena tema diplomskega dela ter razlogi za izbiro raziskovalnega problema. Drugo poglavje zajema namen, tretje pa raziskovalne hipoteze. Naslednje poglavje zajema teoretični del diplomskega dela, kamor spada geografski in zgodovinski oris občine Slovenj Gradec, podane so glasoslovne značilnosti mežiškega narečja, kjer spoznamo samoglasniški in soglasniški sestav omenjenega narečja, na koncu poglavja pa sem teoretično predstavila še pojma
1 ledinska in hišna imena, ki so veliko bogastvo naše dežele. Peto poglavje je empirični del, ki zajema metodologijo, vrste ledinski imen v izbranih naseljih, tipologijo poimenovanj ter izvor hiših imen v izbranih naseljih. V zadnjem poglavju so podane sklepne ugotovitve diplomskega dela.
2
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je zbrati in zapisati čim več ledinskih in hišnih imen ter ugotoviti, koliko teh imen je še ohranjenih.
Raziskava je omejena na naselja občine Slovenj Gradec. Terensko delo zajema naslednja naselja: Spodnji Razbor, Zgornji Razbor in Sele, kjer bom zbirala hišna imena, imena naselij, imena delov naselij, imena cest in poti, potokov ter njiv, travnikov, pašnikov, vrtov in sadovnjakov.
Zanima me narečni izgovor posameznega imena, razlaga imen s strani informatorjev, slovnični pomen in izvor besed.
3
3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
.Ledinska in hišna imena so se ohranila z ustnim izročilom.
.Sklepam, da bom v izbranih naseljih našla veliko ledinski imen.
.Ledinska in hišna imena so med domačini danes še živa. Dobro jih poznajo tudi njihovi nasledniki oz. domnevni nasledniki.
.Priimki so imeli pomembno vlogo pri nastajanju nekaterih hišnih imen.
.Domnevam, da so hišna imena vezana na geografske značilnosti domačij.
.Predvidevam, da so poimenovanja za ledinska imena nastala na podlagi pokrajinskih značilnosti, ki so lahko plod narave, v manjši meri tudi človeka.
.Uporaba hišnih imen v Spodnjem in Zgornjem Razborju je bolj živa kot na Selah.
.Pri raziskavi pomena oz. izvora imen bom imela več težav na Selah.
.Domnevam, da je največ ledinskih imen poimenovanih po pripadnosti oziroma lastniškem statusu.
4
4 TEORETIČNI DEL
4.1 GEOGRAFSKI ORIS OBČINE SLOVENJ GRADEC
Mestna občina Slovenj Gradec leži v Mislinjski dolini, ki se razprostira med Pohorjem in Uršljo goro.
Slika 1: Položaj mestne občine Slovenj Gradec. http://sl.wikipedia.org/wiki/Mestna_ob%C4%8Dina_Slovenj_Gradec, pridobljeno 6. 10. 2011.
Pokrajina v porečju Mislinje je ob zgornjem toku zožena v najdaljšo pohorsko globačo, v srednjem se razširi v slovenjgraško kotlino, v ozkem spodnjem delu med Slovenj Gradcem in Dravogradom pa se stika s sosednjima, Mežiško in Dravsko dolino (Berzelak, Berzelak 2005: 20).
Slovenj Gradec je občinsko in regijsko upravno, gospodarsko, bančno, šolsko, kulturno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline ter Koroške sploh. Naselje se je razvilo med Mislinjo in Suhodolnico v s. delu Slovenjgraške kotline (Radovanovič, Varl, Žiberna 1999: 145).
Slovenj Gradec odlikuje muzejska, galerijska in storitvena dejavnost. Privlačna izletniška točka je Rahtelov vrh (Radovanovič idr. 1999:145).
Po površini in številu prebivalcev spada občina Slovenj Gradec v srednja velika območja v Sloveniji, saj meri približno 174 km2 in ima skoraj 17.000 prebivalcev.
5
Strnjena naselja so razporejena po dolini, na pobočjih Pohorja in obrobnih pogorjih pa so raztreseni manjši zaselki in samotne kmetije. Slemena, doline in kotline so tipična posebnost kompleksa, v katerega geografsko sodi – Alpskega hribovja. Skoraj dve tretjini ozemlja prekrivajo gozdovi, kar daje pokrajini videz domačnosti, gostoljubnosti in mehkobe (Berzelak, Berzelak 2005: 21).
Občino sestavljajo mesto Slovenj Gradec in druga manjša naselja, in sicer: Brda, Gmajna, Golavabuka, Gradišče, Graška Gora, Legen, Mislinjska Dobrava, Pameče, Podgorje, Raduše, Sele, Stari trg, Spodnji Razbor, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmiklavž, Tomaška vas, Troblje, Turiška vas, Vodriž, Vrhe in Zgornji Razbor.
Za diplomsko delo sem izbrala tri naselja, in sicer Spodnji Razbor, Zgornji Razbor in Sele. Za ta tri sem se odločila zato, ker so si geografsko gledano sosednja (Spodnji Razbor meji na Zgornji Razbor, Zg. Razbor pa na Sele) in so vsa poseljena s kmetijami, zato sklepam, da je na tem območju veliko ledinskih in hišnih imen.
Spodnji Razbor (F/21, 4477), v Spodnjem Razborju (750 m), razborški, Razborčani (246 preb.). Naselje samotnih hribovskih kmetij na nižjih obronkih Vzhodnih Karavank (Kavnikov vrh, 926 m) leži med dolino potoka Suhodolnice in Velunjskim jarkom s potokom Velunjo, med naseljema Zgornjim Razborjem in Podgorjem. S Podgorjem je tesno povezano. Kmetje se preživljajo s prodajo lesa in z živinorejo (Orožen Adamič, Perko, Kladnik 1995: 357).
6
Slika 2: Spodnji Razbor. http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam05/obcine/htm/112/13.htm, pridobljeno 20. 03. 2008.
Zgornji Razbor (F/20, 5845), v Zgornjem Razborju (850 m), razborski, Razborčani (111 preb.). Naselje samotnih hribovskih kmetij v Vzhodnih Karavankah leži v povirju potoka Suhodolnice, pritoka reke Mislinje, in nad zgornjim delom Velunjskega jarka s potokom Velunjo, pritokom reke Pake. Središče naselja je pod Farovškim vrhom (947 m) pri barokizirani, v osnovi poznogotski župnijski cerkvi sv. Danijela, prvič omenjeni leta 1440. Ozemlje Razborja sega po jugovzhodnem pobočju navzgor vse do nekoč romarske cerkve sv. Uršule na Uršlji gori (1699 m). Južno pod vrhom Uršlje gore z rastišči ogroženih rastlin je del zaselka Plešivca, k naselju pa spada tudi del zaselka Suhega Dola ob potoku Suhodolnici (Orožen Adamič idr. 1995: 440).
Pri Radmanu stoji kapela z Marijinim kipom iz 17. stoletja in zidano stopasto znamenje, v kraju je podružnična osnovna šola in spomenik NOB (Radovanovič idr. 1999:154).
7
Slika 3: Zgornji Razbor. http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam05/obcine/htm/112/22.htm, pridobljeno 20. 03. 2008.
Sele (F/21, 4168), na Selah (610 m), seljanski, Seljanci (268 preb.). Razloženo naselje, ki ga sestavljajo zaselek Selška vas in samotne kmetije, ki ležijo na severovzhodnih pobočjih pod Uršljo goro (1699 m) in v Hotljuskem podolju. Središčni zaselek stoji na apneniški polici, kjer je prst rodovitna. Po gričevju iz miocenskih kamnin segajo samotne kmetije do potoka Pikrnice, pritoka potoka Selčnice, ob katerem teče cesta Slovenj Gradec-Ravne na Koroškem. Manjši del je v sosednji občini. Vzhodno od Selške vasi je župnijska cerkev sv. Roka iz leta 1642, kjer je dolgo maševal Franc Ksaver Meško (1874- 1964). Nižje je v dolini potoka poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki se omenja že leta 1303 (Orožen Adamič idr. 1995: 338).
8
Slika 4: Sele. http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam05/obcine/htm/112/11.htm, pridobljeno 20. 03. 2008.
4.2 ZGODOVINSKI ORIS OBČINE SLOVENJ GRADEC
Zgodovinska podoba Slovenj Gradca in Mislinjske doline sega daleč v prazgodovino, kar dokazujejo mezolitsko najdbišče v jami Špehovka v Hudi luknji, neolitske najdbe orodja v več krajih ter ostanki ilirskega in keltskega gradbišča nad Slovenj Gradcem (Berzelak, Berzelak 2005: 22).
Prva omemba Slovenj Gradca je iz leta 1091, ki bi naj stal še na območju današnjega Starega trga, kot mesto pa se prvič omenja leta 1267. Starejši del naselja je nastal kot trg ob glavni cesti, ki se proti s. oži. Konec 19. stol. se je naselje razvijalo ob cestah proti Dravogradu in Velenju (Radovanovič idr. 1999: 145).
9
Začetki srednjeveške zgodovine segajo v bližnji Stari trg. Mesto so dali pozidati tamkajšnji posestniki Andechs-Meranci na rahli vzpetini, ki jo s treh strani oblivajo Mislinja, Homšnica in Suhodolnica. Naselbina se je izoblikovala v mestni trg, ki se prvič omenja leta 1251. Kraj je že takrat imel župnijo, deželsko sodišče, mitnico in kovnico denarja. Pred letom 1267 je Slovenj Gradec postal mesto, ki ga je obdajalo močno obzidje (1270) z vrati (Radovanovič idr. 1999: 145).
Gospodarsko se je mesto okrepilo s potrditvijo letnega sejma leta 1454. Leta 1494 so stolp mestnega obzidja prezidali v dvorec Rotenturn (Radovanovič idr. 1999: 145).
Slika 5: Dvoren Rotenturn. http://radovljica.upo.si/galerija/slika/820, pridobljeno 20. 07. 2011.
Mesto so leta 1473 oropali Turki, leta 1488 so ga zasedli Madžari Matije Korvina. Leta 1525 je mesto zajel val reformacije, ki je bila zatrta šele leta 1600, ko je protireformacijska komisija dala podreti protestantsko cerkev in pokopališče. Iz tega časa je slov. ime Slovenj Gradec, ki ga je prvi zapisal Primož Trubar leta 1577. V času Napoleonovih vojn so mesto leta 1810 oplenili Francozi. Pogosti požari, posebej v letih 1509, 1623, 1811 in 1903, so pripomogli k mlajšemu videzu mesta (Radovanovič idr. 1999: 146).
10
Propadanje gradov v okolici je v 17. in 18. stoletju povzročilo ustvarjanje nove podobe podeželja in mesta, ki so jo sooblikovale nekatere umetniške delavnice v Slovenj Gradcu (Berzelak, Berzelak 2005: 24).
Industrializacija in germanizacija sta kot temeljna procesa tega časa pomembno preoblikovala podobo Mislinjske doline. Toda poleg rastočih fužin, glažut in prvih tovarn je bil to čas dveh velikih umetnikov – Huga Wolfa in Franca Bernekerja (Berzelak, Berzelak 2005: 24).
Čez človeške stiske, ki so jih prinašali ljudem v Mislinjski dolini vojaški spopadi in korenite družbene spremembe, pa se je v teh krajih vedno znova vzpostavilo ustvarjalno vzdušje in opiralo poti gospodarskemu in kulturnemu razvoju ter mednarodnemu sodelovanju. Vse to skuša simbolizirati Slovenj Gradcu podeljen častni naziv »Mesto Glasnik miru« (Berzelak, Berzelak 2005: 25).
Slika 6: Častni naziv mesta. http://www.slovenj-gradec.si/omestu/grb_in_zastava.aspx, pridobljeno 15. 07. 2011.
11
4.3 GLASOSLOVNI ORIS MEŽIŠKEGA NAREČJA
Govor Slovenj Gradca spada v koroško narečno skupino, natančneje v mežiško narečje. Koroška narečna skupina se govori v treh državah (Avstrija, Italija, Slovenija) ter je sestavljena iz šestih narečij: ziljskega, rožanskega, podjunskega, obirskega, mežiškega in severnopohorsko-remšniškega narečja. Zadnje narečje predstavlja prehod med koroško in štajersko narečno skupino. Mežiško narečje zajema območje Mežiške doline z okolico in majhen del spodnje Mislinjske doline, kamor spadajo govori Sel, Spodnjega Razborja ter Zgornjega Razborja.
Slika 7: Narečne skupine ter narečja. http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/oseb_stran/fran_ramovs_karta_1957_slo_nar.jpg.gif, pridobljeno 01. 08. 2011.
12
4.3.1 Naglas in kolikost samoglasnikov1
Govor mežiškega narečja pozna le jakostni oziroma dinamični naglas, intonacija je padajoča, vokalni sistem pa je monoftongično-diftongičen, v govoru se pojavljata še dvoglasnika i:ə in u:ə. Govor ima dolge naglašene, kratke naglašene in nenaglašene vokale, ki so samo kratki. Naglasno mesto se pogosto ne ujema s knjižnim jezikom, kar je posledica mlajših naglasnih umikov ali oblikoslovnega izenačevanja.
Mlajši naglasni umiki so naslednji: meglà → 'me:gla, stezà → s'te:za, kostí → 'kost; zlató → z'lato, peró → 'pe:re, okó → 'oko; bábica → ba'bi:ca, 'bi:ca; velíka → 'welka.
Zaradi oblikoslovnega iznačevanja se podaljšajo tudi kratki naglašeni vokali v zadnjem besednem zlogu: zèt → 'zẹ:t, vzèt → 'ze:t, vzèl → 'ze:.
Dolgi naglašeni samoglasniki so po izvoru stalno dolgi, staroakutirani, novoakutirani in cirkumflektirani. Pri kratkih naglašenih samoglasnikih so najredkejši i-jevski in u-jevski samoglasniki.
4.3.2 Samoglasniški sestav mežiškega narečja
SAMOGLASNIŠKI SESTAV POZNA: .dolge naglašene samoglasnike; .kratke naglašene samoglasnike;
1 Naglas in kolikost samoglasnikov, Samoglasniški sestav mežiškega narečja in Soglasniški sestav mežiškega narečja so povzeti po Kos (2008: 69-80).
13
.kratke nenaglašene samoglasnike; .samoglasniške soglasnike.
Dolgi naglašeni samoglasniki: i: u:
i:ə u:ə
ẹ: ọ: + ər
e: o:
a:
IZVOR:
o Fonem i: je nastal iz stalno dolgega i: ('li:st, 'pi:šem, 'zi:ma), akcentuiranega i v nezadnjem besednem zlogu ('xi:ša, 'li:pa, 'ri:ba), terciarno naglašenega i: ('pi:sala, 'ti:šalo).
o Fonem u: je nastal it stalno dolgega u: ('lu:č, 'lu:pm, 'lu:bje), akcentuiranega u v nezadnjem besednem zlogu (k'ru:xa, 'ku:pa, 'mu:xa), predakcentski u po umiku akcenta z dolgega zloga ('ku:pla, p'lu:wat).
o Diftong i:ə je nastal iz stalno dolgega ĕ: ('li:əp (tudi 'lẹ:p), 'bi:ə (tudi 'bẹ:)), iz dolgega cirkumflektiranega e: ('li:ət (tudi 'lẹ:t), 'pi:əč (tudi 'pẹ:č)).
o Diftong u:ə je nastal iz dolgega cirkumflekt. o: ('bu:əx (tudi 'b:x), s'ru:əta (tudi s'r:ta)), zgodaj podaljšanega akcentuiranega o ('nu:əx (tudi 'n:x)).
14 o Fonem ẹ: je nastal iz staroakutiranega ĕ v nezadnjem besdnem zlogu (b'rẹ:za, 'cẹ:sta, 'mẹ:sto), iz staroakutiranega ę v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu ('dẹ:tela, 'pẹ:t, p'lẹ:šem), akcentuiranega e v nezadnjem besednem zlogu ('mẹ:čem, 'pẹ:rje, 'zẹ:le), dolgega ə: ('dẹ:n, 'lẹ:n, 'vẹ:s), iz akcentuiranega ə v nezadnjem besednem zlogu ('mẹ:ša, pre'mẹ:kne). o Fonem ọ: je nastal iz akcentuiranega dolgega nosnega o ('g:ba, 'k:ča, 't:ča), iz dolgega nosnega o v nezadnjem besednem zlogu ('g:bec, ot'r:b), akcentuiranega nosnega o v edinem besednem zlogu (k'r:k, d'r:k, 'r:p), akcentuiranega o v nezadnjem besednem zlogu ('d:ta, 'x:ja, 'w:la). o Fonem e: je nastal iz ĕ v kratkih nedoločnikih (po've:dat, m'le:t, 're:zat), iz akcentuiranega e v nezadnjem besednem zlogu ('če:lo), umično naglašenega e ('ne:sem, 'te:ta, 'že:na), iz kratkega ę v kratkih nedoločnikih ('zače:t, za'pe:t), umično naglašenega ə ('če:bər, 'ste:bər), izjemoma a: (b're:da). o Fonem o: je nastal iz umično naglašenega o ('ko:za, 'no:ga, 'o:sa), iz akcentuiranega o v zadnjem besednem zlogu ('ko:š, 'ko:n, 'po:t), akcentuiranega o v nezadnjem besednem zlogu ('ko:na, 'ko:ša, 'o:sma). o Fonem a: je nastal iz staroakutiranega dolgega a: (k'ra:wa, 'ma:ti), iz stalno dolgega a: (d'wa:, t'ra:wa, 'a:pno). o ər je nastal iz akcentuiranega ('gər:t, 'xər:bet).
15
Kratki naglašeni samoglasniki
i u e ə o
a
Kratki naglašeni samoglasniki se pojavljajo tudi na mestih, kjer so v knjižnem jeziku dolgi naglašeni ali pa nenaglašeni samoglasniki. Kratki naglašeni u se pogosto zniža v , včasih celo do o; to je odvisno od hitrosti in natančnosti izgovora. Kratki naglašeni i se zaradi površne in hitre izgovorjave lahko zniža v ə ali , kratki naglašeni e v ə in kratki naglašeni ə v a.
IZVOR
Kratki naglašeni i je nastal: iz kratko naglašenega i ('miš, 'nit, 'tič (tudi 'məš, 'nət, 'təč)), iz i po terciarnemu naglasnemu umiku ('tišalo).
Kratki naglašeni e je nastal: iz novoakutiranega e ('kmet), nenaglašenega prednaglasnega jata pred j po naglasnem umiku (s'mejat se)
Kratki naglašeni a je nastal iz: stalno dolgega a v zlogih la, ra (g'lawa, 'lagat, w'rat), staroakutiranega a (b'rat), kratko naglašenega a ('gat, 'nas), novoakutiranega ə v nezadnjem besednem zlogu ('paxne, 'sanje), kratkega naglašenega ə ('pas, 'taš), ę pod terciarnim naglasom ('maso, tudi 'məso).
Kratki naglašeni o je nastal iz: dolgega cirkumflektiranega o v zlogih z –j ('gno, 'lo), sekundarno naglašenega o ('komo, 'konc, 'woši), novoakutiranega o v zadnjem besednem zlogu ('čok, 'dno, k'rop), nosnega o pod terciarnim naglasom ('moški, 'wogu), kratkega naglašenega u (k'rox, s'kop).
16
Kratki naglašeni u/ je nastal iz kratkega naglašenega u ('čt, 'kup), umično naglašenega prednaglasnega u ('dšt, 'sšt). staroakutiranega u v zadnjem besednem zlogu ('čut, o'but).
Kratki naglašeni ə je nastal iz: jata v kratkih nedoločnikih (um'rət), jata pod terciarnim naglasom ('ləpo, 'səno, 'təsto), izjemoma iz dolgega jata (po'rəsl), kratkega naglašenega i ('məš, 'nət, 'təč, tudi 'miš, 'nit, 'tič), i po terciarnem naglasnem umiku s končnega naglašenega zloga ('cəgan), e po terciarnem naglasnem umiku s končnega naglašenega zloga ('nəbo, 'pəlat).
Nenaglašeni vokali
Prednaglasna lega
i u/ e ə o +
a
Ponaglasna lega i/ u/
e ə o +, ,
a
Predakcentski vokalizem IZVOR: i ← i zlasti v primerih, podprtih z akcentuiranim i (li'si:ca, ži'vi:jo, ti'ši:); ← i tudi sicer (di'xu:r, i'mẹ:na, zi'da:r);
17
u/ ← u pred akcentuiranim zlogom (ču'da:k, l'pi:na); e ← e pred akcentuiranim zlogom (kle'či:, te'l:); o ← o (go'l:p, ko'lẹ:no, ko'pi:to); ← u v izpostavljeni legi na začetku besede (o'saxne);
ə ← i, u (dər'gač, pər m'ən, pər'ne:sem); ← predakcentski skupaj s polglasnikom (mərt'waški, ər'dẹ:č, ər'pi:ca); a ← a (na'wa:dla, neka'tẹ:ri);
← no-, -ən ('be:d); ← en- ('mo). Ta samoglasniši zvočnik je v prednaglasni legi možen izjemoma, če je taka beseda lahko izgovorljiva.
Poakcentski vokalizem IZVOR: i/ ← i ('dur, 'x:dim, 'waški); u/ ← -əw pred pavzo v poziciji za nezvočnikom ('ci:ərku, 'žẹ:tu); ← -əl pred pavzo v poziciji za nezvočnikom ('tərpu, 'wa:gu, 'wogu); ← il pred pavzo ('nosu, z'gu:bu, z'm:tu); ← ĕl pred pavzo v poakcentski poziciji ('vẹ:du, 'vi:du); ← -əl’ ('žəbu (žebelj)); ← u ('a:bux, t'rẹ:bx); e ← e za akcentuiranim zlogom ('mẹ:čem, 'orẹ:x, 'za:mem);
18
o ← o za akcentuiranim zlogom (d'rowo, 'təsto, ko'lẹ:no); ← u v izpostavljeni legi na koncu besede ('komo, 'laxkimo);
ə ← poakcentski ('če:bər, 'se:stər, s'te:bər); a ← a (g'lawa, 'xi:ša, 'mẹ:ša);
← -am, -em, -əm ('mər, ':s, 'sẹ:d); ← -mi- (p'rimo, 'zəmo);
← -ən, -ənj ('ca: x, 'do:ž, s'kəd); ← -am, -em ('mər, 'm:r); ← -ni ('pok'lẹ:kt);
← -əl’ ('bu:xt, 'ka:š, 'pušc); ← -əl ('me:t); ← li- ('modt); ← l v sposojenkah ('ga:rt, k'nẹ:d).
4.3.3 Soglasniški sestav mežiškega narečja
Mežiško narečje vsebuje vse knjižne soglasnike, od knjižnega jezika se razlike v trdem l, ki nastopa pred soglasniki, na koncu besede in pred zadnjimi samoglasniki. V govorih Spodnjega Razborja, Zgornjega Razborja in Sel je tu razvoj obstal in se tako iz trdega l ni razvilo švapanje (izgovor w namesto l) kot v drugih narečjih koroške narečne skupine.
19
a) ZVOČNIKI
Zvočniki m, n, r, l, j in v so enaki kot v knjižnem jeziku. Razlika je opazna le v nekaterih fonemskih različicah; do teh pride, ker se zvočniki pogosto spreminjajo pod vplivom glasovne soseščine. Medtem ko je ohranjena fonemska različica ŋ za n pred k in g, je namesto l pred soglasnikom ali zadnjim samoglasnikom ł (velarni l), srednji l pa je ohranjen pred sprednjimi samoglasniki. Pred njimi je ohranjen tudi zobnoustnični v, a pred zadnjimi samoglasniki se pojavlja ustničnoustnični w.
Zvočnik m je obstojen, redko se premenuje z n, tak primer je morem → 'm:r.
Zvočnik n pred k in g postane mehkonebni ŋ ('pa:jeŋk, 'aŋgel), palatalni n’ se je večinoma razvil v srednji n ('ko:šna).
Zvočnik r ne kaže veliko sprememb. Samoglasniško se večinoma izgovarja kor ər. Do samoglasniškega izgovora r pride na začetku besede pred samoglasnikom: dər'gač, 'ərja, ər'pi:ca. V enem primeru se samoglasniški r izgovarja tudi kor rə: krvi → k'rəvi, izgovarja se tudi 'kərvi. S knjižni jezikom se govori Spodnjega Razborja, Zgornjega Razborja in Sel glede r skladajo tudi na koncu besede pred samoglasnikom, ko se razcepi v rj (mehki r): ko'ma:rja, ła'bu:ərja.
Zvočnik l ima v omenjenih govorih dve varianti, in sicer srednji l in trdi ł, saj je palatalni l' otrdel v l (k'lu:č, 'w:la), ta l se tudi pred zadnjimi samoglasniki in na koncu besde izgovarja srednje. Tak l iz palatalnega l' lahko povzroči preglas a → e: kralja → k'ra:le, stelja → s'tẹ:le, volja → 'w:le. Srednji l se pred soglasnikom ali zadnjim samoglasnikom izgovarja velarno, to je trdi ł (ł'pi:na, 'vi:dła), pred sprednjimi samoglasniki pa je ohranjen čisti srednji l.
Zvočnik j nima posebnosti, kar pomeni, da se izgovarja kot v knjižnem jeziku. Pred samoglasniki je zapisan z j ('meja, 'pa:jeŋk), pred soglasniki in na koncu besede pa z ('ba:ta, 'bo).
20
Zvočnik v se pred sprednjimi samoglasniki izgovarja zobnoustnično in tako ga tudi zapisujemo ('vi:dim), ustničnoustnično izgovorjavo pa dobi v pred zadnjimi samoglasniki ('wo:da, 'woš). Glasova v ali l pred soglasnikom ali na koncu besede se izgovarjata kot dvoustniški : 'čər, 'pon, s'ta, z'ra).
b) NEZVOČNIKI
Nezveneči nezvočniki so enaki knjižnim: p, t, f, c, s, č, š, k, x, zveneči pa b, d, z, ž, g. Poznajo prilikovanje po zvenečnosti, zveneči nezvočniki pred pavzo postanejo nezveneči: krog → k'r:k, rob → 'r:p, težka → 'te:ška.
c) PREMENA KONZONANTOV
1. Skupina šč se olajša v š: gošča → 'g:ša, klešče → k'lẹ:še. 2. Proteza j: ime → 'jəme, iti → 'jət. 3. Proteza w: 'woxo (uho), 'woš (uš). 4. li, vi, gi → j: drugega → drugiga → d'ru:ga, kolikokrat → 'ke:krat, pomagajte → po'ma:te, pravili → p'ra:li, veliko → 've:ko. 5. dl → gl: dleto → g'li:ətwa, dn → gn: denar → g'na:r, tl → kl: po tleh → po k'li:əx. 6. Prilikovanje po zvenečnosti ima enake značilnosti kot v zbornem govoru: našega → 'nažga, težka → 'te:ška. Zveneči nezvočniki na koncu besede izgubijo zvenečnost: krog → k'r:k, mož → 'm:š. Glas g se na koncu besede včasih izgovarja kot x namesto k: sneg → s'ni:əx, bog → 'bu:əx. 7. Ohranjeni sta soglasniški skupini čre- in žre-: č'ri:əšna, č'rẹ:da, ž're:be. Nenaglašena skupina čre- se lahko razvije v čər-: čər'pi:na. 8. Parazitski j: bežati → 'be:žat, dosti → 'do:st.
21
9. Začetni x se navadno ne izgubi (hotel → 'xo:tu, hoče → 'x:če), najdemo pa tudi primer kot je: 'čẹ:rka, lahko pa preide v š: hčerka → š'čẹ:rka. 10. Podaljševanje osnove z –n: buhtelje → 'bu:xtne, knedlja → k'nẹ:dna. 11. Odpada končni j (deiktični j v prislovih): včeraj → 'če:ra, zadaj → 'za:da, zjutraj → z'ju:tra. 12. Težko izgovorljivi sklopi se olajšajo na različne načine: gl → ł: mogla → 'mo:la ər → ə: morali → 'mərl→ 'məl stn → s: žalostnega → 'ža:łosnga br → r: dobrega → 'do:riga mn → n: gumno → 'gano nj → j: ugasnjeno → u'ga:sjeno vr → r: povreslo → po'rəs/po're:s zdh → sh: pod pazduho → pot 'pa:sxi zdn → zn: gozdni → 'g:zni
4.4 LEDINSKA IMENA ALI MIKROTOPONIMI
Ledinsko ime je besedna zveza, sestavljena iz besed ledina in ime. Po etimološki razlagi izhaja beseda ledina iz indoevropske baze *lendh- in pomeni ’neobdelano, prosto zemljo’ (Snoj 1997: 296).
Ledinska imena se uvrščajo k zemljepisnim imenom, ki jih proučuje toponomastika, ki je del imenoslovja, tj. jezikoslovne vede o lastnih imenih. Imenoslovje (onomastika) raziskuje lastna imena glede na njihov nastanek, tvorbo, oblike, glasovno podobo, razširjenost, in pri tem določa njihovo razmerje do občnih imen. Deli se na vedo o osebnih imenih (antroponomastika) in na vedo o zemljepisnih imenih (toponomastika). Zemljepisna imena se nadrobneje delijo v posamezne skupine, npr. vodna imena (hidronomija), gorska imena (oronimija), imena naravnih objektov in pojavov zunaj Zemlje (kozmonimija). Raziskuje tudi
22 lastna imena živali (zoonimija) in rastlin (fitonimija), pogosto se ukvarja z rabo imen v leposlovju (literarna onomastika) in sploh z razmerjem ime — družba (socionomastika) (ES 1990: 116-117).
Ledinska imena (mikrotoponimi) so imena tako posameznih parcel, kot tudi večjih gozdnih, pašniških, travniških, poljedeljskih in drugih površin, manjših zaselkov oz. poimenovanj za posamezna zemljepisna območja na manjšem in zamejenem teritoriju v okviru določene (urbane) skupnosti (Unuk 1996: 105).
Ledinska imena so verjetno nastala iz potrebe po natančnem razlikovanju in določanju vaškega ozemlja, ohranila pa so se v glavnem preko ustnega izročila. Nekatera (predvsem tista za večje zemljepisne površine) so bila tudi zapisana, saj so jih od srede 18. do prve polovice 19. stoletja v katastrske mape vnašali državni uradniki (Koletnik 2004: 189). Funkcija ledinskih imen je torej bila identifikacija prostora, natančno razlikovanje in določanje ozemlja. Služila so orientaciji v prostoru. Zaradi zelo razširjene uporabe in stalne dolgoletne prisotnosti so postala enakovredni sestavni del pokrajine, zato so se s spreminjanjem pokrajine spreminjala tudi ledinska imena (Fabčič 2010: 15).
Preko ledinskih imen lahko spoznavamo razvoj načina življenja ljudi (Fabčič 2010: 16).
Številčnost ledinskih imen vpliva na to, da le-teh navadno ne zasledimo na zemljevidih, kot je to značilno za ostala zemljepisna imena (Unuk 1996: 106).
Predmet moje raziskave so bila ledinska imena v izbranih naseljih občine Slovenj Gradec, in sicer v Spodnjem Razborji, v Zgornjem Razborju in na Selah.
23
4.5 HIŠNA IMENA
V najstarejših časih so imeli posamezniki le osebna imena. Z razvojem in napredkom družbe pa se je pokazala potreba po natančnejšem razločevanju ljudi, za kar samo osebna imena niso več zadoščala. Ko se je v kraju pojavilo več posameznikov z enakim osebnim imenom, so jih zaradi boljšega razlikovanja in razpoznavanja še dodatno poimenovali: - po osebnem imenu očeta, redkeje matere; - po kakšni telesni in duševni posebnosti, po živalih ali rastlinah, katerih tipične lastnosti so prenesli na človeka; - po poklicu ali dejavnostih, ki so jih opravljali; - po kraju ali legi domačije, po pokrajini ali kraju, od koder so prišli. Ta dodatna razlikovalna poimenovanja so od gospodarja prešla na hišo ter postala nekakšna hišna imena (Kotnik-Šipec 2004: 6).
Hišna imena so posebna kategorija vzdevkov. V preteklosti so imela posebej velik pomen na podeželju. Imenujejo se tudi domača ali vulgarna imena. So imena hiš, domačij, kmetij, ne glede na to, da so se v njih pogosto menjavali lastniki z različnimi priimki. Kljub upadanju so v kmečkem okolju še danes precej živa in ohranjajo imena, vzdevke ali priimke nekdanjih lastnikov ali pa kažejo kakšno drugo posebnost glede poselitve, lokacije. Pri nekmečkih hišah kažejo tudi obrtno ali gospodarsko dejavnost prednikov (Štamulak 2008: 14).
Hišna imena so uvajali ljudje sami in ne oblasti, kot je bilo to pri priimkih. Uveljavljati so se začela v 12. stoletju (Makovec 1987: 24).
Stare domačije so dobile svoja hišna imena še pred uradnimi priimki in so priimki nastali iz njih. Imena, ki so se razvila iz topografskih oznak in kažejo na lego domačije, so prav gotovo starejša od uradnih priimkov (Kotnik-Šipec 2004: 7).
Tudi mnoga hišna imena, ki označujejo poklic hišnega gospodarja, so prav gotovo zelo stara in pogosto starejša od uradnega priimka (Kotnik-Šipec 2004: 7).
24
Mnoga hišna imena, ki imajo v osnovi osebna imena, pa so se izoblikovala v 18. ali 19. stoletju, že po uveljavitvi priimkov (Kotnik-Šipec 2004: 8).
Hišna imena, ki jih kot del naše kulturne dediščine poznamo še danes, so nastajala iz istega vira kot priimki: — iz osebnih imen hišnih gospodarjev; — iz vzdevkov, ki so jim jih vzdevali vaščani; — iz imen njihovih poklicev in drugih dejavnosti ter — iz imen, povezanih s krajem njihovega bivanja (Kotnik-Šipec 2004: 7).
Sama sem se posvetila zbiranju in raziskovanju hišnih imen v Spodnjem Razborju, Zgornjem Razborju in na Selah.
ŽUŽEL RONE PEČOLAR MIVC PODVAJŠEK
Slika 8: Hišna imena. Foto: Petra Špegel.
25
5 EMPIRIČNI DEL
5.1 METOLOGIJA
5.1.1 Raziskovalne metode
Pri raziskavi ledinskih in hišnih imen sem uporabila različne metode:
- Deskriptivno metodo, s katero sem opisala in prikazala posamezno ime. - Metodo analize, tu sem območja zemljišč razčlenila na posamezne parcele. - Zgodovinsko metodo, s katero sem podala zgodovinske okoliščine, ki so vplivale na nastanek in izvor imena. - Metodo sinteze, s katero se posamezna imena proučevala glede na procese in pojave, ki so se nekoč dogajali. - Metodo klasifikacije, s katero sem zbrana imena razvrstila v skupine. - Metodo generalizacije in specializacije, s katero sem natančno in podrobno označila vsako posamezno ime. - Metodo zbiranja, s katero sem od informatorjev dobila podatke o ledinskih in hišnih imenih. - Metodo fotografiranja pokrajine, s katero sem slikovno prikazala posamezna ledinska in hišna imena.
5.1.2 Postopek zbiranja podatkov
Ker sem si že dolga leta želela raziskati izvor in pomen posameznih ledinskih in hišnih imen na področju, kjer so živeli moji predniki, kjer živijo moji prijatelji, kolegi in nenazadnje znanci, sem se zbiranja imen zelo veselila. Tako je bilo moje delo zelo zanimivo, hkrati pa tudi dolgotrajno. Raziskavo sem pričela tako, da sem iz Telefonskega imenika Slovenije izpisala hišna imena, saj sem bila mnenja, da bom tako hitreje prišla do čim več hišnih imen. Domnevala sem, da bo obiskan domačin ob mojem seznamu znal povedati
26 tudi izvor katerega drugega imena, ne samo izvor hišnega imena lastne domačije oz. kmetije. Najprej me je pot vodila v Razbor, kjer mi je informatorka gospa Marija Mirkac, Pečolarjeva Minka, povedala kar nekaj koristih informacij, opravila pa je tudi nekaj telefonskih klicev, tako da mi ni bilo treba obiskati prav vsake kmetije. Na koncu mi je svetovala, koga naj še obiščem. Tako je moj glavni informator postal gospod Rudi Rebernik, ki mi je podal večino razlag za ledinska in hišna imena v Spodnjem in Zgornjem Razborju. Izkazalo se je, da domačini, tako starejši kot mladi, zelo pogosto uporabljajo hišna imena; ko sem jim omenila kakšen uradni priimek, pa so me začudeno pogledali, češ »kaj pa govoriš«. Omeniti je potrebno tudi, da imajo za vsako kmetijo smerokaz, ki vsebuje hišno ime. To me zelo veseli, saj kaže na veliko spoštovanje in nadaljnje ohranjanje hišnih imen. Ko sem se podala na Sele, sem pričakovala, da ne bom našla informatorja, ki bi mi znal povedati toliko koristnih informacij naenkrat. Tako se je tudi izkazalo. Zato sem svoje delo opravljala veliko dlje kot v Razborju, saj sem morala obiskati številne kmetije. Spoznala sem tudi, da tukaj hišna imena niso tako pogosto v rabi kot v Razborju, hišna imena uporablja starejše prebivalstvo, mlajši prebivalci pa jih sicer še prepoznajo, ampak jih vedno manj uporabljajo. Mladi tudi ne poznajo izvora oziroma pomena hišnih imen, medtem ko pa ledinska imena uporabljajo pogosteje; sklepam, da tudi zato, ker so posamezna ledinska imena poimenovana glede na parcelne številke, ki jih uporabljajo za kmetijske vloge. Glavni vir za mojo raziskavo so tako bili starejši domačini. Razen Telefonskega imenika Slovenije pisnih virov nisem uporabljala, saj sem prepričana, da je dejansko stanje najbolj razvidno na terenu. Pisni viri pa tudi ne bi vsebovali narečnega izgovora, saj so jih gotovo preoblikovali v kar najbolj knjižno obliko.
27
5.1.3 Postopek obdelave podatkov
Zbrano gradivo sem slovarsko uredila. Pri veččlenskih imenih sem za geslo upoštevala jedrni del imena. Geslo je sestavljeno iz fonetično poknjižene iztočnice, ki je za ločevalnim znakom , sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in naglašeno narečno ime v osnovni (imenovalni in rodilnik) slovarski obliki in mestniku. Tej informaciji sledijo še slovnični podatki o posamezni besedi. Nato je podan zapis kategorije imena (hdn, mtn, oron, tpn) z opisom imena ter etimološki podatki iz priročnikov (Pleteršnikov slovar (Plet.), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Snojev Etimološki slovar (SES) in Bezlajeva Slovenska vodna imena (SVI)).
Hišna imena sem razporedila v skupine glede na njihov izvor in jih zapisala v fonetični obliki. Tej obliki sem dodala ključno besedo ali besedno zvezo, iz katere naj bi ime izhajalo, ter današnji uradni priimek.
Za zapisovanje besed uporabljam naslednje znake:
' – označuje naglas pred naglašenim samoglasnikom ali pred zadnjim soglasnikom, za katerim stoji naglašeni samoglasnik; : - označuje dolžino samoglasnikov; če za samoglasnikom ni dvopičja, pomeni, da je samoglasnik kratek; . – pod e in o pomeni ozkost; če pod e in o ni tega znaka, pomeni, da sta glasova široka; ə - znak označuje polglasnik; w – zveneči dvoustnični v;
ʍ - nezveneči dvoustnični v; – dvoustnični (bilabialni) v; x – nezveneč, mehkonebni pripornik h; – označuje soglasniški izgovor črke j.
28
Krajšave:
bav. – bavarsko, dnd – dendronim, ime drevesa, ESSJ – Bezlajev Etimoški slovar slovenskega jezika, ftn – fitonim, rastlinsko ime, hdn – hidronim, vodno ime, knjiž. – knjižno, mtn – mikrotoponim, ledinsko ime, nar. – narečno, nem. – nemško, oron – oronim, ime vzpetine, Plet. – Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, SES – Snojev Slovenski etimološki slovar, SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika, SVI – Bezlajeva Slovenska vodna imena, srvnem. – srednjevisokonemško, stvnem. – starovisokonemško, tpn – toponim, naselbinsko ime, zoon – zoonim, živalsko ime, prid. – pridevnik, sam. – samostalnik.
5.2 VRSTE LEDINSKIH IMEN V IZBRANIH NASELJIH OBČINE SLOVENJ GRADEC
5.2.1 Ledinska imena v Spodnjem Razborju
Ime naselja: Spodnji Razbor S'p:dni 'Ra:zbor, S'p:dni Za'ra:zbar, S'p:dnem 'Ra:zborjo, S'p:dnem Za'ra:zbaru m, krajevno ime za skupino samotnih kmetij v občini Slovenj Gradec.
V listinah zasledimo naslednja imena: - 1106 Ras, - 1383 Rasswar, - 1412 Rosswar, - 1436 Roswar, - 1452 Raswar, Raswor, Rosbar, - 1459 Raswor, Rabor, - 1479 Rosper, - ok. 1500 Rosber (Blaznik 1988: 210-211).
29
Zanimiva so lokalna poimenovanja za prebivalce tako Spodnjega kot Zgornjega Razborja. Poimenovanja prebivalcev izhajajo iz nekaterih naravnih dejavnikov, ta imena so sledeča: o Ple'ši:ški, Ple'ši:škix; domačini tako imenujejo prebivalce, ki so doma pod Uršjo goro (1699 m) oziroma na območju, ki zajema nekdanjo mogočno kmetijo Plešivčnik. Danes je na tem območju aktivna samo ena kmetija, to je Vernarica.
o Z'gu:ərni, Z'gu:ərnix; tako so poimenovani prebivalci okoli Farovškega, Molakovega in Kotnikovega vrha.
o 'Su:xo'd:ški, 'Su:xo'd:škix; to poimenovanje ustreza ljudem, ki so doma v bližini reke Suhodolnice.
o Ni'ci:nkarji ali Ni'ci:ni, Ni'ci:nkarje ali Ni'ci:no; to so kmetije, ki so razporejene na osojnem delu grebena Spodnjega Razborja do doline reke Suhodolnice. Nicini ali licino je nar. izraz za senco.
o 'Su:ənčnikarji, 'Su:ənčnikarje; tako so poimenovani prebivalci na južni strani, gre za najbolj sončno stran Razborja.
o Ve'lu:čani pa poseljujejo južni del Razborja, ki je najbližje Velenju in Šoštanju.
Ime delov naselja: o Kormanšek Kor'ma:nšək, Kor'ma:nška m, mtn hiše oz. bajte, ki je dobila poimenovanje po priimku bajtarjev, ki so v njej živeli.
o Lisičja luknja Li'si:čja 'lu:kna, Li'si:čje 'lu:kne, Li'si:čji 'lu:kni ž, mtn manjše jame, kjer se skrivajo lisice; ime je sestavljeno iz pridevnika lisičji ’nanašajoč se na lisice’ in knjiž. apelativa luknja ’kar nastane na mestu, kjer se snov odstrani, pretrga, predre’.
30
o Kavnikov vrh 'Ka:niko 'wərx, 'Ka:nikoga 'wərxa, na 'Ka:nikomo 'wərxo m, oron 927 m visoke vzpetine; ime ustreza hišnemu imenu Kavnik in knjiž. apelativu vrh ’zgornji, navadno zoženi del gore, vzpetine’.
o Knežarjeve peči K'nẹ:žarjewe 'pẹ:či, K'nẹ:žarjewix 'pẹ:či, na K'nẹ:žarjewix 'pẹ:čex ž mn., oron 720 metrov visoke vzpetine; ime je sestavljeno iz hišnega imena Knežar in knjiž. apelativa peč 'skala, zlasti večja'.
o Za Krniškim mlinom Za 'Kərniškim m'li:nom, v preteklosti je na tem mestu stal mlin sosednje domačije; ime je sestavljeno iz hišnega imena Krničnik in knjiž. apelativa mlin ’stavba ali prostor s tako napravo’.
o Kunijev vrh 'Ku:nije 'wərx, 'Ku:nijega 'wərxa, na 'Ku:nijemo 'wərxo m, oron 886 metrov visoke vzpetine; ime je sestavljeno iz hišnega imena Kunej in knjiž. apelativa vrh.
o Peči Pe'či:, Pe'či:, na Pe'čẹ:x ž. mn., mtn skalnatega grebena, ki je porasel z gozdom in grmovjem; ime izhaja iz knjiž. apelativa peč ’skala, zlasti večja’.
o Planina Pla'ni:na, Pla'ni:ne, na Pla'ni:ni ž, mtn strmega gozdnatega dela kmetije; ime ustreza knjiž. apelativu planina ’s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo’.
o Podvajska ravna Pod'wa:jska 'ra:wna, Pod'wa:jske 'ra:wne, na Pod'wa:jski 'ra:wni ž, mtn prireditvenega prostora (travnik), kjer vsako leto poteka osrednja vaška prireditev; ime je sestavljeno iz hišnega imena Podvajšek in zastar. izraza ravna 'ravnina'.
31
o Pruh P'ru:əx, P'ru:əxa, ʍ P'ru:əxo m, mtn kamnoloma ali peskokopa, ki ima podobno izboklino kot pruh oziroma kila ’izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino’.
o Rdečki vrh Ər'dẹ:ški 'wərx, Ər'dẹ:škega 'wərxa, na Ər'dẹ:škem 'wərxo m, oron 566 metrov visoke vzpetine; ime je sestavljeno iz hišnega imena Rdečnik in knjiž. apelativa vrh.
o Rštovnikov vrh 'Ərštoniko 'wərx, 'Ərštonikoga 'wərxa, na 'Ərštonikomo 'wərxo m, oron 692 m visoke vzpetine; ime ustreza hišnemu imenu Rštovnik in knjiž. apelativu vrh.
o Sušilnica Su'ši:lnica, Su'ši:lnice, ʍ Su'ši:lnici ž, mtn mesta, kjer je včasih stala sušilnica sadja; ime izhaja iz knjiž. apelativa sušilnica ’prostor, stavba za sušenje’.
Ceste in poti: o Vrh gon 'Wərx 'g:n, 'Wərx 'g:na, na 'Wərx 'g:no m, mtn ceste, kamor so gonili živino; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa vrh ’zgornji, navadno zožen del gore, vzpetine’ in glagola goniti ’delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto’.
Potok: o Krniški graben 'Kərniški g'ra:bən, 'Kərniškega g'ra:bna, ʍ 'Kərniškem g'ra:bnu ž, hdn potoka, ki predstavlja mejo med kmetijama, poimenovan po sosednji kmetiji, kjer tudi izvira.
o Velunja Ve'lu:a, Ve'lu:e, Ve'lu:i ž, hdn potoka v Spodnjem Razborju. Levi pritok Pake pri Šoštanju, tudi gorsko in pokrajinsko ime (Bezlaj 1961: 294).
32
Njive, travniki, pašniki, vrtovi in sadovnjaki: o Anželak Anže'la:k –a, na Anže'la:ko m, mtn travnika; ime je enako uradnemu priimku Anželak.
o Anželak pod cesto Anže'la:k pot 'cẹ:sto, Anže'la:ka pot 'cẹ:sto, na Anže'la:ko pot 'cẹ:sto m, mtn travnika na desni strani kmetije pod cesto; ime je sestavljeno iz priimka Anželak in knjiž. apelativa cesta ’širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili’.
o Pri apnici Pər ap'ni:ci, mtn travnika; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa apnica ’jama za shranjevanje gašenega apna’.
o Avcih 'A:ʍcix, 'A:ʍcixa, w 'A:ʍcixu m, mtn sadovnjaka; ime je
nemškega izvora der Auszug ’ izvleček, ekstrakt ' (Plet. I: 350).
o Pri stari bajti Pər s'ta:ri 'ba:jti, mtn travnika v Spodnjem Razborju; ime ohranja pogov. apelativ bajta ’hiša’ ’stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi’.
o Bajtna 'Ba:jtna, 'Ba:jtne, na 'Ba:jtni ž, mtn travnika v bližine hiše; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa bajta ’majhna, preprosta hiša’ in je posamostaljeni pridevnik.
o Bajtno 'Ba:jtno, 'Ba:jtnega, na 'Bajtnem s, mtn travnikov in njiv v bližini hiše; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa bajta in je posamostaljeni pridevnik.
o Balantovo 'Ba:lantowo, 'Ba:lantoga, na 'Ba:lantomo s, mtn travnika; ime je izpeljano iz priimka Balant in je posamostaljeni pridevnik.
33
o Balantovo podgorje 'Ba:lantowo pod'g:rje, 'Ba:lantowga pod'g:rja, na 'Ba:lantowmo pod'g:rjo s, mtn travnika; ime je sestavljeno iz uradnega priimka Balant in knjiž. apelativa podgorje ’raven svet ob vznožju gor’.
o Bizjakovo 'Bi:zjakowo, 'Bi:zjakowga, na 'Bi:zjakowmo s, mtn travnika; ime je izpeljano iz uradnega priimka Bizjak in je posamostaljeni pridenik.
o Dedijev breg 'Dẹ:dijo b'ri:əx, 'Dẹ:dijoga b're:ga, na 'Dẹ:dijomo b'rẹ:go m, mtn travnika; ime je izpeljano iz knjiž. apelativov dedek ’stari oče, ded’ in breg ’nagnjen svet, strmina’.
o Fišerjev breg 'Fi:šerjo b'ri:əx, 'Fi:šerjoga b're:ga, na 'Fi:šerjomo b'rẹ:go m, mtn travnika; ime je izpeljano iz urandega priimka Fišer in knjiž. apelativa breg.
o Kovačev breg Ko'wa:čo b'ri:əx, Ko'wa:čoga b're:ga, na Ko'wa:čomo b'rẹ:go m, mtn travnika; ime je izpeljano iz uradnega priimka Kovač in in knjiž. apelativa breg.
o Žagan breg 'Ža:gan b'ri:əx, 'Ža:ganga b're:ga, na 'Ža:ganmo b'rẹ:go m, mtn travnika; ime je izpeljano iz pridevnika žagan in knjiž. apelativa breg.
o Bregi B're:gi, B're:go, na B'rẹ:gix m. mn., mtn več travnikov; ime je množinsko poimenovanje knjiž. apelativa breg.
o Brežnija B'rẹ:žnija, B'rẹ:žnije, na B'rẹ:žniji ž, mtn travnika; ime je izpeljano iz priimka Breznik in je posamostaljeni pridevnik.
o Brunik B'ru:nik, B'ru:nika, na B'ru:niko m, mtn travnika, katerega relief spominja na obliko čolna; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa brunik ’preprost čoln iz enega debla’.
34
o Okoli cerkve O'k:lo 'ci:ərkve, mtn travnika, ki obdaja cerkev Sv. Danijela; ime je izpeljano iz prislova okoli ’izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kraj v središču’ in knjiž. apelativa cerkev ’stavba, namenjena za krščansko bogoslužje’.
o Nad cesto ob njivi Nat 'cẹ:sto op 'ni:wi, mtn njive; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativov cesta ’širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili’ in njiva ’del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin’.
o Nad cesto Nat 'cẹ:sto, mtn več travnikov na celotnem področju Spodnjega Razborja; ime ohranja enoglasni knjiž. apelativ cesta.
o Ob cesti Op 'cẹ:sti, mtn več travnikov in njiv; ime ohranja enoglasni knjiž. apelativ cesta.
o Pod cesto Pot 'cẹ:sto, mtn več travnikov in njiv; ime ohranja enoglasni knjiž. apelativ cesta.
o Hlevnikovo pod cesto H'li:wnikowo pot 'cẹ:sto s, mtn travnika; ime je sestavljeno iz hišnega imena Hlevnik in knjiž. apelativa cesta.
o Pri čebelnjaku Pər čebel'na:ko, mtn sadovnjaka; ime vsebuje knjiž. apelativ čebelnjak ’stavba za čebelne panje’.
o Pri češnji Pər č'ri:əšni, mtn travnika; ime ohranja nar. obliko dnd črešnja za knjiž. češnja ’sadno drevo’.
o Doma 'Do:ma, mtn več travnikov in njiv na celotnem področju Spodnjega Razborja; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa dom ’prostor, hiša, kjer kdo stalno živi’.
35
o Pri domu Pər 'd:mo, mtn travnika in njive na celotnem področju Spodnjega Razborja; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa dom.
o Epšek 'ẹ:pšek, 'ẹ:pška, na 'ẹ:pško m, mtn travnika in njive; ime je izpeljano iz hišnega imena Epšek.
o Fesnga 'Fẹ:sga, 'Fẹ:sge, na 'Fẹ:sgi ž, mtn travnika; ime je neznanega izvora.
o Pri Fišerju Pər 'Fi:šerjo, mtn travnika in njive; ime vsebuje priimek Fišer.
o Gabrnica Gabr'ni:ca, Gabr'ni:ce, na Gabr'ni:ci ž, mtn travnika, na katerem rastejo gabri; ime izhaja iz knjiž. apelativa gabrica ’plodovi gabra’.
o Globača Glo'ba:ča, Glo'ba:če, Glo'ba:či ž, mtn travnika, ki je valovit in prehaja v gozdno globačo, cesto, ki so jo poglobile hudourniške vode; ime izhaja iz knjiž. apelativa globača ’manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu; redko globoko zajedena kolovozna pot’.
o Ovčja gorica ':ʍčja go'ri:ca, ':ʍčje go'ri:ce, na ':ʍčji go'ri:ci ž, mtn travnika, kjer se pasejo ovce; ime je sestavljeno iz pridevnika ovčji ’nanašajo se na ovce’ in knjiž. apelativa gorica ’ograjen prostor okrog kmečke hiše in gospodarskih poslopij’.
o Grčena Gər'čẹ:na, Gər'čẹ:ne, na Gər'čẹ:ni ž, mtn travnika, to je grd, z grmovjem zarasel in z vejami prekrit strm del ob potoku ali grapi; ime izhaja iz knjiž. apelativa grča ’ trdi del veje, ki je ostal v deblu, lesu’.
o Grbenc Gər'bẹ:nc, Gər'bẹ:nca, na Gər'bẹ:ncu m, mtn travnika, za katerega značilnost je skalnatost; ime izhaja iz knjiž. apelativa greben ’podolgovata, strma gorska vzpetina’.
36
o Od hiše Ot 'xi:še, mtn več njiv v Spodnjem Razborju; ime ohranja knjiž. apelativ hiša ’stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi’.
o Okrog hiše Ok'r:k 'xi:še, mtn travnika, ki obdaja hišo; ime ohranja knjiž. apelativ hiša.
o Pod hišo Pot 'xi:šo, mtn travnika, ki je na področju pod hišo; ime ohranja knjiž. apelativ hiša.
o Pri hiši Pər 'xi:ši, mtn travnika, ki je v neposredni bližini domačije; ime ohranja knjiž. apelativ hiša.
o Hribar X'ri:bar, X'ri:barja, na X'ri:barjo m, mtn travnika in njive; ime je enako hišnemu imenu lastnika oz. gospodarja.
o Hribe X'ri:be, X'ri:bo, ʍ X'ri:bax m. mn., mtn travnika na hribovitem področju; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa hrib ’višja vzpetina zemeljskega površja’.
o Jama 'Ja:ma –e, 'Ja:mi ž, mtn njive; ime ustreza knjiž. apelativu jama ’v zemljo narejena vdolbina’.
o Vrhovska jama 'Wərxoʍska 'ja:ma, 'Wərxoʍske 'ja:me, 'Wərxoʍski 'ja:mi ž; mtn travnika; ime je sestavljeno iz hišnega imena Vrhovsko ’nanašajoč se na vrhovce ali vrh’ in knjiž. apelativa jama.
o Jamško 'Ja:mško, 'Ja:mškega, na 'Ja:mškem s, mtn travnika, ki ima številne vdolbine, majhne jamice; ime izhaja iz knjiž. apelativa jama.
o Za Jenino Za Je'ni:no, mtn njive; ime je izpeljano iz potoka Jenina, ki izvira na kmetiji Jenišek.
37
o Jeseničnik Jese'ni:čnik, Jese'ni:čnika, na Jese'ni:čniko m, mtn travnika; ime izhaja iz priimka Jeseničnik.
o Kodune Ko'du:ne, Ko'du:n, na Ko'du:nax ž. mn., mtn travnika; ime ustreza izrazu za štirikotno leseno posodo z lesenim pokrovom za gnetenje testa.
o Kokošinek Koko'ši:nek, Koko'ši:nka, na Koko'ši:neko m, mtn travnika; ime ustreza priimku bivših lastnikov Kokošinek.
o Kolarjevo na oni strani ceste Ko'la:rjewo na woni st'ra:ni 'cẹ:ste, Ko'la:rjewga na woni st'ra:ni 'cẹ:ste, na Ko'la:rjewmo na woni st'ra:ni 'cẹ:ste, mtn travnika; ime je sestavljeno iz priimka Kolar in besedne zveze na oni strani ’del česa glede na lego, določeno s smerjo, usmerjenostjo česa drugega’ in knjiž. apelativa cesta.
o Kolarjevo pri lipi Ko'la:rjewo pər 'li:pi, Ko'la:rjewga pər 'li:pi, na Ko'la:rjewmo pər 'li:pi, mtn travnika, zraven katerega raste lipa; ime je sestavljeno iz priimka Kolar in knjiž. apelativa lipa ’košato drevo z mehkim lesom, srčastimi listi in dišečimi cveti’.
o Nad koritom Nat ko'ri:tom, mtn njive nad koritom, ki stoji na pašniku; ime ohranja knjiž. apelativ korito ’podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine’.
o Pri koritu Pər ko'ri:to, mtn travnika; ime ohranja knjiž. apelativ korito.
o Zgornji kot Z'gu:ərni 'k:t, Z'gu:ərniga 'k:ta, Z'gu:ərnem 'k:to m, mtn travnika v severnem delu posestva; ime ustreza pridevniku zgornji ’ki je, leži najvišje’ in apelativu kot ’manjše, ozko področje, predel’.
38
o Kovačevo Ko'wa:čowo, Ko'wa:čowga, na Ko'wa:čowmo s, mtn travnika; ime je enako priimku Kovač in je posamostaljeni pridevnik.
o Kapus 'Ka:pus –a, na 'Ka:puso m, mtn več njiv, na katerih so gojili kapusnice ali krmne rastline; ime ustreza nar. ftn kapus ’Brassica oleracea’ (ESSJ II: 18) za knjiž. zelje ’kulturna rastlina s tesno prilagajočimi se, gladkimi listi’.
o Za Kunejevim Za 'Ku:nejevim, mtn travnika; ime izhaja iz hišnega imena Kunej.
o Ledina Le'di:na –e, na La'di:ni ž, mtn travnika; ime ustreza enoglasnemu knjiž. apelativu ledina ’s travo porasel svet’.
o Pri lesi Pər 'li:əsi, mtn travnika in njive, ki se nahajata ob nekdanji lesi (z ograjo zavarovan prehod med njivami); ime izhaja iz knjiž. apelativa lesa ’preprosta vrata iz lat, zlasti v plotu, ograji’.
o Loke 'Lo:ke, 'Lo:k, na 'Lo:kax ž. mn., mtn travnika; ime izhaja iz knjiž. apelativa loka ’nekoliko močvirnat travnik ob vodi’.
o Huda luknja pod hišo 'Xu:da 'lu:kna pot 'xi:šo, 'Xu:de 'lu:kne pot 'xi:šo, na 'Xu:di 'lu:kna pot 'xi:šo ž, mtn travnika; ime je sestavljeno iz besedne zveze huda luknja ’gozd. sečnja na luknje da nastanejo vrzeli brez drevja’ in knjiž. apelativa hiša.
o Luže 'Lu:že, 'Lu:š, 'Lu:žax ž. mn., mnt travnika, ki je ob potoku; ime izhaja iz knjiž. apelativa luža ’manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo’.
o Pri kapeli Pər ka'pẹ:li, mtn travnika pri kapeli na desni strani ceste; ime ohranja knjiž. apelativ kapela ’manjša stavba s sveto podobo, kipom, namenjena navadno za bogoslužje’.
39
o Letališče Leta'li:še, Leta'li:ša, na Leta'li:šo s, mnt travnika, ki se nahaja na področju ravnine, na kateri ni luž, mlak, dreves, ostankov korenin, kamenja, skal … travnik spominja na letališče zaradi svoje ravne lege; ime izhaja iz knjiž. apelativa letališče ’prostor za vzletanje in pristajanje letal’.
o Licina Lə'cəna –e, na Lə'cəni ž, mtn travnika, ki leži na sončni strani; ime je nasprotno nar. apelativu nicina ’kraj, prostor, obrnjen, usmerjen od sonca; osoja’.
o Nad lipo Nat 'li:po, mtn travnika ob gozdu; ime vsebuje ftn drevesa lipa ’Tilia’ (ESSJ II: 143).
o Mivčevo 'Mi:əʍčowo, 'Mi:əʍčowga, na 'Mi:əʍčowmo s, mtn travnika; ime izhaja iz hišnega imena Mivc in je posamostaljeni pridevnik.
o Za Mivcem Za 'Mi:əʍcom, mtn njive; ime izhaja iz hišnega imena Mivc.
o Najem Na'jẹ:m, Na'jẹ:ma, na Na'jẹ:mo m, mtn travnika; ime predstavlja glagolnik od najeti ’napraviti, da kaj za plačilo preide v začasno uporabo koga’.
o Pungradna njiva 'Pu:ngradna 'ni:wa, 'Pu:ngradne 'ni:we, na 'Pu:ngradni 'ni:wi ž, mtn sadovnjaka in njive; ime ustreza apelativu pungrat ’sadovnjak’ (ESSJ IV: 136) in je nem. izvora Baumgarten (Plet. II: 364) in apelativa njiva ’del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin’.
o Njiva 'Ni:wa –e, na 'Ni:wi ž; mtn več njiv na celotnem področju Spodnjega Razborja; ime ustreza enoglasnemu knjiž. apelativu njiva.
40
o Njiva Kovačeva 'Ni:wa Ko'wa:čowa, 'Ni:we Ko'wa:čowe, na 'Ni:wi Ko'wa:čowi ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa njiva in priimka Kovač in je posamostaljeni pridevnik.
o Njiva za hišo 'Ni:wa za 'xi:šo, 'Ni:we za 'xi:šo, na 'Ni:wi za 'xi:šo ž, mtn njive; ime ustreza knjiž. apelativu njiva in hiša.
o Grabniška njiva G'ra:bnəška 'ni:wa, G'ra:bnəške 'ni:we, na G'ra:bnəški 'ni:wi ž, mtn sadovnjaka; ime je izpeljano iz pogovornega izraza graben, torej iz knjiž. apelativa jarek ’v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’ in knjiž. apelativa njiva.
o Hlevska njiva X'lẹ:wska 'ni:wa, X'lẹ:wske 'ni:we, na X'lẹ:wski 'ni:wi ž, mtn travnika in njive, ki ležita v neposredni bližini hleva za ovce; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativov hlev ’stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih’ in njiva.
o Okrogla njiva Ok'r:gla 'ni:wa, Ok'r:gle 'ni:we, na Ok'r:gli 'ni:wi ž, mtn njive, ki ima obliko kroga; ime je izpeljano iz pridevnika okrogel ’ki ima obliko kroga’ in knjiž. apelativa njiva.
o Pod cesto njiva Pot 'cẹ:sto 'ni:wa, Pot 'cẹ:sto 'ni:we, na Pot 'cẹ:sto 'ni:wi ž, mtn njive, ki je pod cesto; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativov cesta in njiva.
o Pungradova njiva 'Pu:ngradowa 'ni:wa, 'Pu:ngradowe 'ni:we, na 'Pu:ngradowi 'ni:wi ž, mtn njive; ime ustreza apelativu pungrat in njiva.
o Spodnja njiva S'p:dna 'ni:wa, S'p:dne 'ni:we, na S'p:dni 'ni:wi ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz prid. spodnji ’ki je, leži najnižje’ in knjiž. apelativ njiva.
41
o Srednja njiva S'ri:ədna 'ni:wa, S'ri:ədne 'ni:we, na S'ri:ədni 'ni:wi ž, mtn njive, ki ježi med dvema drugima njivama; ime je sestavljeno iz pridevnika srednji ’ki je v sredi, v sredini’ in apelativa njiva.
o Strma njiva S'tərma 'ni:wa, S'tərme 'ni:we, na S'tərmi 'ni:wi ž, mtn travnika in njive, ki ležita na strmem pobočju, to je najbolj strma njiva na kmetiji; ime izhaja iz pridevnika strm ’ki se na kratki razdalji hitro vzpenja’ in apelativa njiva.
Slika 9: Ledinska imena na kmetiji Zapečnik. Andrej GLASENČNIK, 2008: Geografija samotnih kmetij na Razborju. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
o Večja njiva 'Vẹ:čja 'ni:wa, 'Vẹ:čje 'ni:we, na 'Vẹ:čji 'ni:wi ž, mtn največje njive na kmetiji; ime je sestavljeno iz pridevnika večja ’primernik od velik’ in apelativa njiva.
o Ta večja njiva Ta'vẹ:čja 'ni:wa, Ta'vẹ:čje 'ni:we, na Ta'vẹ:čji 'ni:wi ž, mtn travnika; ime je sestavljeno iz pridevnika večja ’primernik od velik’ in apelativa njiva.
42
o Zagošna njiva Za'g:šna 'ni:wa, Za'g:šne 'ni:we, na Za'g:šni 'ni:wi ž, mtn njive ob gozdu; ime je izpeljano iz pogovornega izraza goša, knjiž. izraz je gozd ’z drevjem strnjeno porasel svet’ in knjiž. apelativa njiva.
o Zakoritna njiva Zako'ri:tna 'ni:wa, Zako'ri:tne 'ni:we, na Zako'ri:tni 'ni:wi ž, mtn njive, ki se nahaja za koritu za napajanje živine; ime ohranja knjiž. apelativa korito in njiva.
o Zgornja njiva Z'gu:ərna 'ni:wa, Z'gu:ərne 'ni:we, na Z'gu:ərni 'ni:wi ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz pridevnika zgornji ’ki je, leži najvišje’ in apelativa njiva.
o Njivica 'Ni:wica, 'Ni:wice, na 'Ni:wici ž, mtn njive; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa njivica ’manjšalnica od njiva’.
o Odole O'd:le, O'd:l, na O'd:lax ž. mn., mtn travnika; ime ohranja zastar. izraz za ’upreti se, ubraniti se’. Verjetno je v preteklosti gospodar ubranil travnik pred vsiljivci, bodisi divjimi živalmi bodisi pred kakšnimi sosedi.
o Pri orehu Pər o'rẹ:xo, mtn travnika, na obrobju katerega stoji veliki oreh; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa oreh ’listnato drevo z močnimi vejami ali njegov koščičasti sad’.
o Ostrožnikovo Ost'r:žnikowo, Ost'r:žnikowga, na Ost'r:žnikowmo s, mtn travnika, kjer rastejo ostroge; ime izhaja iz knjiž. apelativa ostrožnik ’rastlina z raznobarvnimi cveti, katerih listi so podaljšani v ostrogo, Delphinium’.
43
o Pašnik 'Pa:šnik, 'Pa:šnika, na 'Pa:šniko m, mtn več pašnikov v Spodnjem Razborju; ime ustreza knjiž. apelativu pašnik ’s travo porasel svet, namenjen za pašo’.
o Pečovje Pe'č:je, Pe'č:ja, na Pe'č:jo s, mtn skalnatega travnika; ime ustreza knjiž. apelativu pečina ’skala, skalovje’.
o Pečovsko Pe'č:ʍsko, Pe'č:ʍskega, na Pe'č:ʍskem s, mtn travnika; ime ustreza knjiž. apelativu pečina in je posamostaljeni pridevnik.
o Planina Pla'ni:na, Pla'ni:ne, na Pla'ni:ni ž, mtn strmega travnika; ime ustreza knjiž. apelativu planina ’s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo’.
o Plastenjak Plasten'ja:k, Plasten'ja:ka, na Plasten'ja:ko m, mtn njive, pokrite s plastično kostrukcijo, podobno kot rastlinjak; ime ustreza knjiž. apelativu plastenjak ’vrtn. rastlinjak, pokrit s plastično folijo’.
o Plešej P'lẹ:šej, P'lẹ:šeja, na P'lẹ:šejo m, mtn travnika; ime izhaja iz uradnega priimka Plešej.
o Plešejevo P'lẹ:šejewo, P'lẹ:šejowga, na P'lẹ:šejewmo s, mtn travnika; ime izhaja iz uradnega priimka Plešej in je posamostaljeni pridevnik.
o Podpečanovo Potpe'ča:nowo, Potpe'ča:nowga, na Potpe'ča:nowmo s, mtn travnika; ime izhaja iz uradnega priimka Podpečan in je posamostaljeni pridevnik.
o Pungrad 'Pu:ngrat, 'Pu:ngrada, na 'Pu:ngrado m, mtn več sadovnjakov na celotnem področju Sp. Razborja; ime ustreza apelativu pungrat ’sadovnjak’ (ESSJ IV: 136) in je nem. izvora Baumgarten (Plet. II: 364).
44
o Bajtni pungrad 'Ba:jtni 'pu:ngrat, 'Ba:jtnega 'pu:ngrada, 'Ba:jtnem 'pu:ngradu m, mtn sadovnjaka pri hiši; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa bajta ’majhna, preprosta hiša’ in apelativa pungrat.
o Ravna 'Ra:na, 'Ra:ne, na 'Ra:ni ž, mtn travnika na edinem ravnem delu kmetije; ime je posamostaljen pridevnik.
o Ravnica Ra'ni:ca, Ra'ni:ce, na Ra'ni:ci ž, mtn travnika v ravnini; ime ustreza knjiž. apelativu ravnica ’manjši raven svet’.
o Ravnina 'Ra:nina, 'Ra:nine, na 'Ra:nini ž, mtn travnika; ime ohranja knjiž. apelativ ravnina ’navadno večji, raven svet’.
o Fišerjeva ravnina 'Fi:šerjowa 'ra:nina, 'Fi:šerjowe 'ra:nine, na 'Fi:šerjowi 'ra:nini ž, mtn travnika; ime je sestavljeno iz priimka Fišer in knjiž. apelativa ravnina.
o Spodnji Razbor S'p:dni 'Ra:zbor, S'p:dni Za'ra:zbar, S'p:dnega 'Ra:zborja, S'p:dnem 'Ra:zborjo, S'p:dnem Za'ra:zbaro m, mtn travnika; ime je sestavljeno iz zemljepisnega imena Spodnji Razbor.
o Razborsko 'Ra:zborsko, 'Ra:zborskega, na 'Ra:zborskem s, mtn travnika; ime je izpeljano iz imena Razbor in je posamostaljeni pridevnik. Po pričevanju domačinov naj bi prvotni prebivalci Razbor poimenovali tako zaradi tega, ker so, ko so prišli po naporni hoji po gozdu (veliko borovcev) v naselje, dejali: »Raz bor«.
o Za Rdeškim Za Ər'dẹ:škim, mtn travnika sosednje kmetije; ime izhaja iz hišnega imena Rdečnik.
o Rob 'Rọ:p, 'Rọ:ba, na 'Rọ:bo m, mtn travnika, njive in sadovnjaka; ime ustreza knjiž. apelativu rob ’skrajni, zunanji del česa’.
45
o Sadovnjak Sadon'ja:k, Sadon'ja:ka, Sadon'ja:ko m, več sadovnjakov na celotnem področju Sp. Razborja; ime ustreza knjiž. apelativu sadovnjak ’zemljišče, na katerem je posejano sadno drevje’.
o Sadovnjak za hribom Sadon'ja:k za x'ri:bom, Sadon'ja:ka za x'ri:bom, Sadon'ja:ko za x'ri:bom m, mtn sadovnjaka; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativov sadovnjak in hrib ’višja vzpetina zemeljskega površja’.
o Sadovnjak pungrad Sadon'ja:k 'pu:ngrat, Sadon'ja:ka 'pu:ngrat, Sadon'ja:ku 'pu:ngrat m, mtn sadovnjaka; ime ustreza knjiž. apelativoma sadovnjak in pungrat ’sadovnjak’.
o Fišerjev sadovnjak 'Fi:šerjow sadon'ja:k, 'Fi:šerjowga sadon'ja:ka, 'Fi:šerjowmo sadon'ja:ko m, mtn sadovnjaka; ime je sestavljeno iz priimka Fišer in knjiž. apelativa sadovnjak.
o Spodnji sadovnjak S'p:dni sadon'ja:k, S'p:dnega sadon'ja:ka, S'p:dnem sadon'ja:ko m, mtn sadovnjaka; ime je sestavljeno iz pridevnika spodnji ’ki leži, je nižje’ in knjiž. apelativa sadovnjak.
o Spolonca Spo'l:nca, Spo'l:nce, na Spo'l:nci ž, mtn travnika; ime je neznanega izvora.
o Smrčun Smər'ču:n, Smər'ču:na, na Smər'ču:no m, mtn travnika; ime ustreza hišnemu imenu Smrčun.
o Za Suhodolnico Za 'Su:xo'd:wnico, mtn travnika, ki se nahaja ob reki Suhodolnici. Tudi Štihov potok, levi pritok Mislinje pri Slovenj Gradcu, ca. 1375 Suchdol (Bezlaj 1961:233).
46
o Na oni strani Suhodolnice Na na woni st'ra:ni 'Su:xo'd:wnice, mtn njive; ime je sestavljeno iz besedne zveze na oni strani ’del česa glede na lego, določeno s smerjo, usmerjenostjo česa drugega’ in imena reke Suhodolnica.
o Šajdna 'Ša:jdna, 'Ša:jdne, na 'Ša:jdni ž, mtn travnikov in njiv, ki se stikajo s sosedomo kmetijo; ime je nem. izvora Scheide’meja, ločnica’ (Plet. II: 528).
o Nad štalo Nat š'ta:lo, mtn travnika; ime ohranja apelativ štala ’hlev’ (ESSJ IV: 105) in je nem. izvora der Stall (Plet. II: 643).
o Pod štalo Pot š'ta:lo, mtn travnika in njive; ime ohranja apelativ štala ’hlev’.
o Štrucovo Št'ru:cowo, Št'ru:cowga, na Št'ru:cowmo s, mtn njive; ime je izpeljano iz uradnega priimka Štruc.
o Travnik T'ra:nik –a, na T'ra:niko m, mtn več travnikov na celotnem področju Sp. Razborja; ime ustreza enakoglasnemu knjiž. apelativu travnik ’s travo poraslo zemljišče, ki se kosi večkrat na leto’.
o Travnik nad Treziko T'ra:nik nat T'rẹ:ziko, T'ra:nika nat T'rẹ:ziko, na T'ra:niko nat T'rẹ:ziko m, mtn travnika; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa travnik in osebnega lastnega imena Terezija, Trezika.
o Domači travniki Do'ma:či t'ra:niki, Do'ma:čix t'ra:niko, na Do'ma:čix t'ra:nikix m mn., mtn več travnikov v Sp. Razborju; ime je sestavljeno iz pridevnika, ki je izpeljan iz knjiž. apelativa dom ’prostor, hiša, kjer kdo stalno živi’ in knjiž. apelativa travnik.
47
o Fišerjev travnik 'Fi:šerjow t'ra:nik, 'Fi:šerjowga t'ra:nika, na 'Fi:šerjowmo t'ra:niko m, mtn travnika; ime je sestavljeno iz priimka Fišer in knjiž. apelativa travnik.
o Pečovski travnik Pe'č:ʍski t'ra:nik, Pe'č:ʍskega t'ra:nika, na Pe'č:ʍskem t'ra:niko m, mtn travnika; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativov pečina in travnik.
o Rotovski travnik 'R:toʍski t'ra:nik, 'R:toʍskega t'ra:nika, na 'R:toʍskem t'ra:niko m, mtn travnika; ime je izpeljano iz hišnega imena Rštovnik > Rotovnik in knjiž. apelativa travnik.
o Selski travnik 'Sẹ:lski t'ra:nik, 'Sẹ:lskega t'ra:nika, na 'Sẹ:lskem t'ra:niko m, mtn travnika; ime je sestavljeno iz prid. selski ’vaški’ in knjiž. apelativa travnik.
o Spodnji travnik S'p:dni t'ra:nik, S'p:dnega t'ra:nika, na S'p:dnem t'ra:niko m, mtn travnika; ime je sestavljeno iz pridevnika spodnji ’ ki leži, je nižje’ in knjiž. apelativa travnik.
o Spodnji travnik – breg S'p:dni t'ra:nik - b'ri:əx, S'p:dnega t'ra:nika - b're:ga, na S'p:dnem t'ra:niko - b'rẹ:go m, mtn travnika, ki je najbolj oddaljen od hiše in je v strmini; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativov spodnji, travnik in breg ’nagnjen svet, strmina’.
o Srednji travnik S'ri:ədni t'ra:nik, S'ri:ədniga t'ra:nika, na S'ri:ədnem t'ra:niko m, mtn travnika, ki leži med dvema drugima travnikoma; ime je sestavljeno iz prid. srednji ’ki je v sredi, v sredini’ in knjiž. apelativa travnik.
o Šajdnski travnik 'Ša:jdnski t'ra:nik, 'Ša:jdnskega t'ra:nika, na 'Ša:jdnskem t'ra:niko m, mtn travnika, ki se stika s sosednjo kmetijo; ime
48 ustreza nem. izrazu Scheide’meja, ločnica’ (Plet. II:528) in knjiž. apelativu travnik.
o Zgornji travnik gabrovski Z'gu:ərni t'ra:nik gab'r:ʍski, Z'gu:ərniga t'ra:nika gab'r:ʍskega, na Z'gu:ərnem t'ra:niko gab'r:ʍskem m, mtn travnika, ki leži najseverneje na domačiji; ime je sestavljeno iz pridevnika zgornji ’ki je, leži najvišje’, knjiž. apelativa travnik ter pridevnika gabrovski, ki izhaja iz prid. gabrast ’hrapav, neraven’ (goriš.) (ESSJ: A-M: 135).
o Žunkovi travniki 'Žu:nkowi t'ra:niki, 'Žu:nkowix t'ra:nikow, na 'Žu:nkowix t'ra:nikix m. mn., mtn travnika; ime je sestavljeno iz priimka Žunk in knjiž. apelativa travnik.
o Pri uti Pər 'u:ti, mtn njive, ki je locirana v bližine ute, kjer so včasih imeli garažo za prevozna sredstva; ime izhaja iz knjiž. apelativa uta ’manjša, navadno lesena, delno odprta stavba na vrtu’.
o Ob vodi Ob 'wo:di ž, mtn travnika; ime ohranja knjiž. apelativ voda ’naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa’.
o Za vodo Za 'wo:do, mtn travnika; ime ohranja knjiž. apelativ voda ’naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa’.
o Vrh 'Wərx –a, na 'Wərxo m, mtn travnika; ime ustreza knjiž. apelativu vrh ’najvišja točka, najvišji del’.
o Na vrhu Na 'wərxo, mtn njive in travnika; ime izhaja iz knjiž. apelativa vrh.
o Vrhovsko 'Wərxoʍsko, 'Wərxoʍskega, na 'Wərxoʍskem s, mtn travnika; ime je enako hišnemu imenu Vrhovsko in je posamostaljeni pridevnik.
49
o Vrt 'Wərt –a, na 'Wərto m, mtn več vrtov na celotnem področju Sp. Razborja; ime ustreza knjiž. apelativu vrt ’manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasno rastlinje’.
o Za vrtom Za 'wərtam, mnt njive, ki je tik ob vrtu; ime ustreza knjiž. apelativu vrt.
o Vrt in topla greda 'Wərt pa 'to:pla g're:da, 'Wərta pa 'to:ple g're:de, 'Wərto pa 'to:pli g're:di m in ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa vrt ter besedne zveze topla greda ’pokrita s steklom in ogrevana’.
o Zapečnik Zapeč'ni:k, Zapeč'ni:ka, na Zapeč'ni:ko m, mtn travnika; ime je izpeljano iz hišnega imena Zapečnik.
o Pod žago Pod 'ža:go, mtn travnika, nad katerim je včasih obratovala žaga; ime ustreza knjiž. apelativu žaga ’obrat za žaganje hlodov, lesa’.
o Žlab Ž'la:p, Ž'la:ba, na Ž'la:bo m, mtn travnika, ki ima vso leto mehko, mokro teksturo; ime izhaja iz knjiž. apelativa žlabudra ’gosta, tekoča zmes’.
o Župnijsko Žup'ni:jsko, Žup'ni:jskega, na Žup'ni:jskem s, mtn travnika, ki je v bližini župnije; ime ustreza knjiž. apelativu župnija ’najmanjša upravna enota katoliške cerkve’.
o Za Žuželom Za 'Žu:želom, mtn travnika, ki je blizu sosednje domačije Žužel; ime je izpeljano iz hišnega imena Žužel.
50
5.2.2 Ledinska imena v Zgornjem Razborju
Ime naselja: .Zgornji Razbor Z'gu:ərni 'Ra:zbor, Z'gu:ərni Za'ra:zbar, Z'gu:ərnem 'Ra:zborjo, Z'gu:ərnem Za'ra:zbarjo m, vas pri Podgorju v občini Sl. Gradec. V listinah zasledimo naslednja imena: - 1106 Ras, - 1383 Rasswar, - 1412 Rosswar, - 1436 Roswar, - 1452 Raswar, Raswor, Rosbar, - 1459 Raswor, Rabor, - 1479 Rosper, - ok. 1500 Rosber (Blaznik 1988: 210-211).
Ime delov naselja: .Farovško 'Fa:rofško, 'Fa:rofškega, na 'Fa:rofškem, mtn zaselka, kjer je center Razborja; ime je izpeljano iz pridevnika farovški ’nanašajoč se na farovž; župniški, župniščen’ in je posamostaljeni pridevnik.
Slika 10: Center Razborja: cerkev, pokopališče, OŠ Razbor, Gostilna Pečolar, kmetija Žužel. Foto: Petra Špegel.
51
.Kaštele Kaš'tẹ:le, Kaš'tẹ:l, ʍ Kaš'tẹ:lex ž. mn., mtn soteske v Zgornjem Razborju; ime ustreza izrazu 'grad, utrdba'. Izposojenka je iz it. Castello (ESSJ: K-O: 23).
PLEŠIVŠKI MLIN
Slika 11: Nad sotesko Kaštele stoji Plešivčki mlin. http://www.slovenia.info/de/kul-zgod-znamenitosti/Ple%C5%A1iv%C5%A1ki-mlin- .htm?kul_zgod_znamenitosti=12739&lng=3, pridobljeno 15. 08. 2011.
.Kotnikov vrh 'K:tniko 'wərx, 'K:tnikoga 'wərxa, na 'K:tnikomo 'wərxo m, oron vzpetine; ime je sestavljeno iz hišnega imena Kotnik in knjiž. apelativa vrh ’najvišja točka, najvišji del’.
.Mali vrh 'Ma:li 'wərx, 'Ma:liga 'wərxa, na 'Ma:lem 'wərxo m, oron vzpetine, visoke 1445 m; ime je sestavljeno iz prid. mali, določna oblika od majhen 'ki dosega nizko stopnjo glede na razsežnost' in knjiž. apelativa vrh.
.Molakov vrh Mo'la:ko 'wərx, Mo'la:koga 'wərxa, na Mo'la:komo 'wərxo, oron vzp.; ime ustreza hišnemu imenu Molak in knjiž. apelativu vrh.
52
Farofško Molakov vrh
Slika 12: Molakov vrh, slikano z Uršlje gore. http://www2.arnes.si/~sopalavr/planinske_poti/koroska_planinska_pot/Koroska_planinska_pot_K T_17_18.html, pridobljeno 06. 10. 2011.
.Plešivec Ple'ši:c, Ple'ši:ca, na Ple'ši:co m, mtn zaselka; ime ustreza staremu izrazu za Uršjo goro in zaselku v Zgornjem Razborju, pa tudi najvišje lečeči (opuščeni) kmetiji Plešivčnik.
Uršlja gora
Plešivčnik Plešivec
Slika 13: Plešivec. Foto: Petra Špegel.
.Plešivška kopa P'lẹ:šiška 'ko:pa, P'lẹ:šiške 'ko:pe, na P'lẹ:šiški 'ko:pi ž, oron vzpetine; ime je sestavljeno iz hišnega imena Plešivčnik in
53
knjiž. apelativa kopa 'v obliki polkrogle zložen, z zemljo obdan les, določen za delanje oglja'.
.Vrhovsko 'Wərxoʍsko, 'Wərxoʍskega, na 'Wərxoʍskem s, mtn zaselka, kjer so zgrajeni vikendi; ime je enako hišnemu imenu Vrhovsko in je posamostaljeni pridevnik.
Potok: .Log 'L:k, 'L:ga, 'L:go m, hdn močvirij pod Molakovim vrhom; ime izhaja iz knjiž. apelativa log '(močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi'.
.Suhodolnica 'Su:xo'd:wnica ž, hdn potoka. Tudi Štihov potok, levi pritok Mislinje pri Slovenj Gradcu, ca. 1375 Suchdol (Bezlaj 1961:233).
Slika 14: Slapovi Suhodolnice. http://picasaweb.google.com/Jovan.Cukut1/PlesivecInUrsljaGora23Maja2009#533939038698278 9090, pridobljeno 01. 09. 2011.
Njive, travniki, pašniki, vrtovi in sadovnjaki: . Arne 'A:rne, 'A:rn, na 'A:rnax ž. mn., mtn travnika; ime izhaja iz nar. apelativa arnica ’planinska trava ali planinsko seno’.
54
.Pod bajto Pod 'ba:jto, mtn več travnikov na celotnem pdoročju Zgornjega Razborja; ime ohranja pogov. apelativ bajta ’hiša’ ’stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi’.
.Pri bajti Pər 'ba:jti, mtn travnika; ime ohranja pogov. apelativ bajta ’hiša’.
.Cajgarjevo 'Ca:garjewo, 'Ca:garjewga, na 'Ca:garjewmo s, mtn travnika; ime ustreza hišnemu imenu Cajgar in je posamostaljeni pridevnik.
.Nad cesto Nat 'cẹ:sto; mtn sadovnjaka in več travnikov; ime ustreza knjiž. apelativu cesta širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili’.
.Pod cesto Pot 'cẹ:sto, mtn več travnikov in njiv; ime ustreza knjiž. apelativu cesta.
.Pod cesto – Kotnik Pot 'cẹ:sto - 'Ko:tnik –a, mtn več travnikov in njiv; ime ustreza knjiž. apelativu cesta in hišnemu imenu Kotnik.
.Glasenc nad cesto Gla'sẹ:nc nat 'cẹ:sto, Gla'sẹ:nca nat 'cẹ:sto, Gla'sẹ:nco nat 'cẹ:sto ž, mtn travnika; ime je sestavljeno iz priimka Glasenčnik in knjiž. apelativa cesta.
.Glasenc pod cesto Gla'sẹ:nc pot 'cẹ:sto, Gla'sẹ:nca pot 'cẹ:sto, Gla'sẹ:nco pot 'cẹ:sto ž, mtn travnika; ime je sestavljeno iz priimka Glasenčnik in knjiž. apelativa cesta.
.Farovško 'Fa:rofško, 'Fa:rofškega, na 'Fa:rofškem s, mtn več njiv in travnikov ob župniškem imetju; ime je izpeljano iz pridevnika farovški ’nanašajoč se na farovž; župniški, župniščen’ in je posamostaljeno pridevnik.
55
.Glasenško Gla'sẹ:nško, Gla'sẹ:nškega, na Gla'sẹ:nškem m, mtn travnika; ime izhaja iz priimka Glasenčnik.
.Graben G'ra:bən, G'ra:bna, G'ra:bno m, mtn travnika; v imenu se ohranja ime graba ’jarek, prekop’ iz stvnem. Grabo, srvnem. Grabe (EESJ: A- J: 167; SVI I: 192).
.Graben pod cesto G'ra:bən pot 'cẹ:sto, G'ra:bna pot 'cẹ:sto, G'ra:bno pot 'cẹ:sto ž, mtn travnika, nad katerim je cesta, gre za veliko strmino; ime ohranja ime graba ’jarek, prekop’ iz stvnem. Grabo, srvnem. Grabe (EESJ: A- J: 167; SVI I: 192) in knjiž. apelativ cesta.
.V grabnu g'ra:bno, mtn travnika; ime ohranja graba ’jarek, prekop’.
.Nad hišo Nat 'xi:šo, mtn več njiv in travnikov na celotnem področju Zgornjega Razborja; ime ohranja knjiž. apelativ hiša ’stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi’.
.Pod hišo – Kotnik Pot 'xi:šo – 'Ko:tnik –a, mtn več travnikov na domačiji; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa hiša in hišnega imena Kotnik.
.Pri hiši Pri 'xi:ši, mtn travnika, ki je najbližje domači hiši; ime izhaja iz knjiž. apelativa hiša.
.Pod hlevom Pot x'lẹ:wom, mtn travnika, nad katerim stoji hlev; ime ustreza knjiž. apelativu hlev ’stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih’.
.Pri hlevu Pər x'lẹ:wo, mtn travnika, zraven katerega stoji hlev; ime ustreza knjiž. apelativu hlev.
56
.Honec 'X:nəc, 'X:nca, na 'X:ncu m, mtn travnika; ime je neznanega izvora.
.Praprotni hriber P'ra:protni x'ri:bər, P'ra:protnega x'ri:bra, na P'ra:protnem x'ri:bro m, mtn travnika, na katerem na skrajnih točkah raste praprot; ime je sestavljeno iz pridevnika praprotni ’nanašajoč se na praprot’, praprot ’rastlina brez cvetov, z velikimi pernato deljenimi listi, ki raste navadno v gozdu’ in knjiž. apelativa hrib ’višja vzpetina zemeljskega površja’.
.Pod hruško Pot x'ru:ško, mtn njive, nad katero raste velika hruška; ime ustreza knjiž. apelativu hruška ’sadno drevo ali njegov pečkati sad stožčaste oblike’.
Jaklnovo 'Ja:knowo, 'Ja:knowga, na 'Ja:knowmo s, mtn travnika; ime je neznanega izvora.
.Jama 'Ja:ma, 'Ja:me, 'Ja:mi ž, mtn travnika in njive; ime ustreza knjiž. apelativu jama ’v zemljo narejena vdolbina’.
.Jama velka 'Ja:ma 'wəlka, 'Ja:me 'wəlke, 'Ja:mi 'wəlki ž, mtn travnika; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa jama in pridevnika velika ’ki dosega visoko stopnjo glede na razsežnost’.
.Kal 'Ka:, 'Ka:la, 'Ka:lo m, mtn travnika, ki je vso leto razmočen; ime ustreza knjiž. apelativu kal ’razmočen, močviren kraj’.
.Za kapelo Za ka'pẹ:lo, mtn travnika; ime izhaja iz knjiž. apelativa kapela ’manjša stavba s sveto podobo, kipom, namenjena navadno za bogoslužje’.
57
.Kapus 'Ka:pus, 'Ka:pusa, na 'Ka:puso m, mtn več njiv ob vrtu, kjer so včasih sadili zelje; ime ustreza nar. ftn kapus ’Brassica Oleracea’ (ESSJ: K-O: 18) za knjiž. zelje.
.Kote 'K:te, 'K:t, ʍ 'K:tax m, mtn travnika v kotu med dvema njivama; ime ustreza apelativu kot ’manjše, ozko področje, predel’.
.Za Kristavškim Za Krəs'ta:ʍškim, mtn travnika; ime je izpeljano iz hišnega imena Kristavčnik.
.Ledina Le'di:na, Le'di:ne, na Le'di:ni ž, mtn travnika; ime ustreza knjiž. apelativu ledina ’star. s travo porasel svet’.
.Lipšovo 'Li:pšowo, 'Li:pšowga, na 'Li:pšowmo s, mtn travnika; ime vsebuje osebno lastno ime Lipuš.
.Ločica Lo'či:ca, Lo'či:ce, na Lo'či:ci ž, mtn travnika, na katerem raste posebne vrste trava; ime ustreza knjiž. apelativu loček ’travi podobna rastlina, ki raste zlasti na vlažnih tleh’.
.Luže 'Lu:že, 'Lu:ž, 'Lu:žax ž. mn., mtn travnika, kjer ob vsakem deževju nastanejo luže; ime izhaja iz knjiž. apelativa luža ’manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo’.
.Nad mlinom Nad m'li:nom, mtn travnika, pod katerim stoji mlin; ime ohranja knjiž. apelativ mlin ’naprava za mletje žita’.
.Pri mlinu Pər m'li:no, mtn travnika, v bližini katerega je v preteklosti stal mlin; ime ohranja knjiž. apelativ mlin.
58
.Za mostom Za 'm:stam, mtn travnika, ki se nahaja v bližini mosta; ime ustreza knjiž. apelativu most ’objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire’.
.Nicina Ni'ci:na, Ni'ci:ne, na Ni'ci:ni ž, mtn travnika na senčnem področju; ime ustreza nar. apelativu nicina ’kraj, prostor, obrnjen, usmerjen od sonca; osoja’.
.Njiva 'Ni:wa, 'Ni:we, na 'Ni:wi ž, mtn več njiv na celotnem področju Zgornjega Razborja; ime usteza knjiž. apelativu njiva ’del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin’.
.Njivica N'ji:vica, N'ji:vice, na N'ji:vici ž, mtn njive, ki je po velikosti majhna; ime izhaja iz knjiž. apelativa njivica ’ manjšalnica od njiva’.
.Dolga njiva 'D:ga 'ni:wa, 'D:ge 'ni:we, na 'D:gi 'ni:wi ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz pridevnika dolga ’obširen, obsežen’ in knjiž. apelativa njiva.
.Lipšova njiva 'Li:pšowa 'ni:wa, 'Li:pšowe 'ni:we, na 'Li:pšowi 'ni:wi ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz osebnega lastnega imena Lipuš in knjiž. apelativa njiva.
.Sončna njiva 'Su:ənčna 'ni:wa, 'Su:ənčne 'ni:we, na 'Su:ənčni 'ni:wi ž, mtn njive in travnika sončnem področju; ime je sestavljeno iz prid., ki je izpeljan iz apelativa sonce ’nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sestava’ in knjiž. apelativa njiva.
.Velika njiva 'Wəlka 'ni:wa, 'Wəlke 'ni:we, na 'Wəlki 'ni:wi ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz pridevnika velika ’ki dosega visoko stopnjo glede na razsežnost’ in knjiž. apelativa njiva.
59
.Na odolu Na o'do:lo, mtn travnika; ime je neznanega izvora.
.Ograd ':grat, ':grada, na ':grado m, mtn travnika in sadovnjaka, ki je ograjen; ime je izpeljano iz nar. apelativa ograd ’nar. ograjen prostor okrog hiše in gospodarskega poslopja, porasel s travo in drevjem’.
.Pašniki 'Pa:šnik, 'Pa:šnika, na 'Pa:šniko m, mtn več pašnikov na celotnem področju Zgornjega Razborja; ime ustreza knjiž. apelativu pašnik ’s travo porasel svet, namenjen za pašo’.
.Za pečjo Za 'pẹ:čjo, mtn travnika, ki se nahaja za skalami, skalovjem, v katere je vdolbena jama; ime ustreza nar. apelativu peč ’nar. jama, votlina, zlasti v skali’.
.Pečonija Pe'č:nija, Pe'č:nije, na Pe'č:niji ž, mtn travnika; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa pečina ’skala, skalovje’.
.Pistotnik Pis't:tnik, Pis't:tnika, na Pis't:tniko m, mtn travnika; ime ustreza hišnemu imenu Pistotnik.
.Plešivec Ple'ši:c, Ple'ši:ca, na Ple'ši:co m, mtn travnika; ime ustreza staremu izrazu predel pod Uršljo goro in zaselku v Zgornjem Razborju, pa tudi najvišji lečeči, včasih najbogatejši, zdaj opuščeni kmetiji Plešivčnik.
.Plešivc – jama Ple'ši:c – 'ja:ma, Ple'ši:ca – 'ja:me, na Ple'ši:co – 'ja:mi m, mtn travnika; ime ustreza staremu izrazu za predel pod Uršljo goro in zaselku v Zgornjem Razborju, pa tudi najvišji lečeči, včasih najbogatejši, zdaj opuščeni kmetiji Plešivčnik in knjiž. apelativa jama.
.Prapreče P'ra:preče, P'ra:preč, na P'ra:prečax ž. mn., mtn travnika; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa praprot ’rastlina brez cvetov, z velikimi pernato deljenimi listi, ki raste navadno v gozdu’.
60
.Pungrad 'Pu:ngrat, 'Pu:ngrada, 'Pu:ngrado m, mtn travnika in več sadovnjakov na področju Zgornjega Razborja; ime ustreza apelativu pungrat ’sadovnjak’ (ESSJ: P-S: 136) in je nem. izvora der Baumgarten (Plet. II: 364).
.Pungrad pod hišo 'Pu:ngrat pot 'xi:šo, 'Pu:ngrada pot 'xi:šo, 'Pu:ngradu pot 'xi:šo, mtn njive in sadovnjaka; ime je sestavljeno iz apelativa pungrat ’sadovnjak’ in hiša.
.Na ravni Na 'ra:ni, mtn njive, ki je na ravnem terenu; ime je enako star. apelativu raven ’ravnina’.
.Smolška ravna S'm:lška 'ra:na, S'm:lške 'ra:ne, na S'm:lški 'ra:ni ž, mtn travnika; ime je sestavljeno iz nekdanjega priimka lastnikov in knjiž. apelativa raven.
.Za ravni Za 'ra:ni, mtn travnika; ime je enako star. apelativu raven ’ravnina’.
.Razbornik Raz'b:rnik, Raz'b:rnika, na Raz'b:rniko m, mtn travnika; ime je izpeljano iz priimka Razbornik.
.Razborsko Raz'b:rško, Raz'b:rškega, na Raz'b:rškem s, mtn travnika; ime ustreza krajevnemu ime Razbor in posamostaljen pridevnik.
.Rebre 'Rẹ:bre, 'Rẹ:ber, na 'Rẹ:brax ž. mn., mtn travnika; ime ustreza nar. apelativu rebro, temu pridevnik rebrn ’strm’ in reber ’grič vzpetina’ (ESSJ: P-S: 162).
.Za Rosovim Za 'R:sowim , mtn njive; ime je izpeljano iz hišnega imena Ros.
61
.Sadovnjak Sadon'ja:k, Sadon'ja:ka, Sadon'ja:ko m, mtn več sadovnjakov na celotnem področju Zgornjega Razborja; ime ustreza knjiž. apelativu sadovnjak ’zemljišče, na katerem je posajeno sadno drevje’.
.Štuk Š'tu:k, Š'tu:ka, na Š'tu:ko m, mtn travnika; v imenu se ohranja izposojenka iz nem. Stück ’kos’.
.Travniki T'ra:niki, T'ra:nikow, na T'ra:nikix m. mn., mtn več travnikov na celotnem področju Zgornjega Razborja; ime utreza knjiž. apelativu travnik ’s travo poraslo zemljišče, ki se kosi večkrat na leto’.
.Domači travniki Do'ma:či t'ra:niki, Do'ma:čix t'ra:niko, na Do'ma:čix t'ra:nikix m mn., mtn več travnikov na celotnem področju Zgornjega Razborja; ime je sestavljeno iz pridevnika, ki je izpeljan iz njiž. apelativa dom ’prostor, hiša, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja’ in apelativa travnik.
.Farovški travnik 'Fa:rofški t'ra:nik, 'Fa:rofškega t'ra:nika, na 'Fa:rofškem t'ra:niko m, mtn travnika; ime je izpeljano iz pridevnika farovški ’nanašajoč se na farovž; župniški, župniščen’ in knjiž. apelativa travnik.
.Mali travnik 'Ma:li t'ra:nik, 'Ma:lega t'ra:nika, na 'Ma:lem t'ra:niko m, mtn travnika, ki je najmanjši travnik na kmetiji; ime je sestavljeno iz pridevnika majhen ’ki dosega nizko stopnjo glede na razsežnost’ in knjiž. apelativa travnik.
.Novakov travnik No'wa:ko t'ra:nik, No'wa:koga t'ra:nika, na No'wa:kovmo t'ra:niko m, mtn travnika; ime izhaja iz priimka Novak in knjiž. apelativa travnik.
62
.Veliki travnik 'Wələk t'ra:nik, 'Wəlkega t'ra:nika, na 'Wəlkem t'ra:niko m, mtn več travnikov na celotnem področju Zgornjega Razborja; ime je sestavljeno iz pridevnika veliki in knjiž. apelativa travnik.
.Pri Vančnovi uti Pər 'Wa:nčnowi 'u:ti, mtn travnika, zraven katerega stoji uta; ime je sestavljeno iz svojilnega pridevnika Vančnov in knjiž. apelativa uta ’majhna, preprosto narejena, navadno lesena hišica’.
. Verjanšek Vər'ja:nšek, Vər'ja:nška, na Vər'ja:nško m, mtn travnika; ime ustreza hišnemu imenu kmetije, ki je bila nekdaj na tem območju, in sicer Vrjanšek.
.Vernarca 'Vẹ:rnarca, 'Vẹ:rnarce, na 'Vẹ:rnarci ž, mtn travnika; ime ustreza hišnemu imenu Vernarca.
.Vernarca pod cesto 'Vẹ:rnarca pot 'cẹ:sto, 'Vẹ:rnarce pot 'cẹ:sto, na 'Vẹ:rnarci pot 'cẹ:sto ž, mtn travnika; ime je sestavljeno iz hišnega imena Vernarca in knjiž. apelativa cesta.
.Vrhovsko 'Wərxosko, 'Wərxoskega, na 'Wərxoskem s, mtn travnika; ime je enako hišnemu imenu Vrhovsko in je posamostaljeni pridevnik.
.Vrt 'Wərt, 'Wərta, na 'Wərto m, mtn več njiv na celotnem področu Zgornjega Razborja; ime ustreza knjiž. apelativu vrt ’manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline’.
.Zgornje Basalše Z'gu:ərne Ba'sa:lše, Z'gu:ərnix Ba'sa:lš, na Z'gu:ərnix Ba'sa:lšax ž. mn., mtn travnika; ime je neznanega izvora.
63
.Zimmerhaus 'Ci:mer'xa:s, 'Ci:mer'xa:sa, na 'Ci:mer'xa:so m, mtn travnika; ime je nem. izvora das Zimmer ’soba’ in das Haus ’hiša’ (Plet.: I: 267).
5.2.3 Ledinska imena na Selah
Ime naselja:
Sele 'Sẹ:le, 'Sẹ:l, na 'Sẹ:lax, vas pri Slovenj Gradcu s kapelico sv. Križa.
Prvo poimenovanje naselja sega v leto 1408, natančneje 18. 3. 1408: Sylesx, nekaj let kasneje pa zasledimo poimenovanje, podobno današnjemu, in sicer so Sele 27. 6. 1438 poimenovane Zell (Blaznik 1988: 273).
Ime delov naselja: Volčje jame 'W:ʍčje 'ja:me, 'W:ʍčjix 'ja:m, w 'W:ʍčjix 'ja:max ž. mn., mtn dela gozda, kjer so včasih lovili volke; ime ustreza prid. volčji 'nanašajoč se na volkove' in knjiž. apelativa jama.
Kopiše Ko'pi:še, Ko'pi:š, na Ko'pi:šax s, mtn lokacije, kjer so kuhali kope; ime izhaja iz knjiž. apelativa kopa 'v obliki polkrogle zložen, z zemljo obdan les, določen za delanje oglja'.
Ravnjakov vrh 'Ra:njako 'wərx, 'Ra:wnjakoga wərx m, na 'Ra:wnjakomo 'wərxo m, oron vzpetine; ime je sestavljeno iz hišnega imena Ravnjak in knjiž. apelativa vrh.
64
Ceste in poti:
Goje 'G:je, 'G:j, na 'G:jax ž. mn., mtn ceste, med dvema domačijama, po tej cesti so živino gonili na pašo; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa goniti 'delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto'.
Mlinska cesta M'li:nska 'cẹ:sta, M'li:nske 'cẹ:ste, na M'li:nski 'cẹ:sti ž, mtn ceste, po kateri so včasih vozili v mlin pri vodi; ime je sestavljeno iz prid. mlinski 'nanašajoč se na mlin' in knjiž. apelativa cesta 'širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili'.
Potok:
Cuc Neža 'C:c 'Nẹ:ža, 'C:c 'Nẹ:že, ʍ 'C:c 'Nẹ:ži ž, hdn slapa, tu je izvir Kotuljke, ki teče proti Kotljam; ime je sestavljeno iz nar. izraza cuc in osebnega lastnega imena Neža.
Pikernica Pi'kərnica, Pi'kərnice, ʍ Pi'kərnici, hdn potoka na Selah.
Selčnica 'Sẹ:lčnica, 'Sẹ:lčnice, ʍ 'Sẹ:lčnici, hdn potoka na Selah.
Njive, travniki, pašniki, vrtovi in sadovnjaki: Amerika A'me:rika, A'me:rike, na A'me:riki ž, mtn travnika; ime ustreza zemljepisnemu imenu Amerika ’celina med Atlantskim in Tihim oceanom’.
Avcih 'A:ʍcix, 'A:ʍcixa, na 'A:ʍcixu m, mtn sadovnjaka; ime je
nemškega izvora der Auszug ’izvleček, ekstrakt ' (Plet. I:350).
65
Pri bajti Pər 'ba:jti, mtn več travnikov in njiv; ime ohranja pogov. apelativ bajta ’hiša’ ’stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi’.
Repniška bajta 'Rəpnška 'ba:jta, 'Rəpnške 'ba:jte, 'Rəpnški 'ba:jti ž, mtn travnika; ime je sestavljeno iz hišnega imena Repnik in pogov. apelativa bajta.
Pri borovcu Pər bo'r:wco, mtn travnika, ki stoji ob velikem borovcu; ime izhaja iz knjiž. apelativa borovec ’glasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem’.
Pri brezi Pər b'rẹ:zi, mtn njive, ki se nahaja v bližine breze; ime ustreza knjiž. apelativu breza ’listnato drevo z belim lubjem’.
Nad Breznikom Nad Brez'ni:kom, mtn travnika in njive; ime je izpeljano iz hišnega imena Breznik.
Ob cesti Op 'cẹ:sti, mtn več travnikov in njiv; ime ohranja enoglasni knjiž. apelativ cesta ’širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili’.
Nad cesto Nat 'cẹ:sto, mtn več travnikov in sadovnjaka na celotnem področju Sel; ime ohranja enoglasni knjiž. apelativ cesta.
66
Vrčkovnik
Kot in ravnina Pungrad
Vrt Njiva Nad cesto
Slika 15: Ledinska imena na posestvu Vrčkovnik. Foto: Petra Špegel.
Pod cesto levo Pot 'cẹ:sto 'lẹ:wo, mtn travnika in njive; ime ohranja enoglasni knjiž. apelativ cesta.
Pri cesti Pər 'cẹ:sti, mtn njive, ki se nahaja tik ob cesti; ime ustreza knjiž. apelativu cesta.
Pri čebelnjaku Pər čebel'na:ko, mtn njive, blizu katere stoji čebelnjak; ime vsebuje knjiž. apelativ čebelnjak ’stavba za čebelne panje’.
Pri čebelnjaku zgoraj Pər čebel'na:ko z'go:ra, mtn njive, pod katero se nahaja čebelnjak; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa čebelnjak in pridevnika zgoraj ’izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru višje, ant. spodaj’.
Pod daljnovodom Pod daljno'w:dam, mtn travnika; ime izhaja iz knjiž. apelativa daljnovod ’naprava za prenos električne energije na večje razdalje’.
67
Zgornji del Z'gu:ərn 'dẹ:, Z'gu:ərniga 'dẹ:la, na Z'gu:ərnemo 'dẹ:lo m, mtn sadovnjaka in travnika; ime je sestavljeno iz pridevnika zgornji ’ki leži, je višje’ in knjiž. apelativa del ’kar nastane z delitvijo celote’.
Spodnji del S'po:dni 'dẹ:, S'po:dniga 'dẹ:la, na S'po:dnemo 'dẹ:lo m, mtn travnika; ime je sestavljeno iz pridevnika spodnji ’ki leži, je nižje’ in knjiž. apelativa del.
Encl 'ẹ:nc, 'ẹ:ncna, na 'ẹ:ncno m, mtn travnika; ime je neznanega izvora.
Faleričevo Fale'ri:čewo, Fale'ri:čewga, na Fale'ri:čewmo s, mtn travnika; ime izhaja iz priimka Falerič in je posamostaljeni pridevni.
Farovško 'Fa:rofško, 'Fa:rofškega, na 'Fa:rofškem s, mtn travnika ob župniškem imetju; ime je izpeljano iz pridevnika farovški ’nanašajoč se na farovž; župniški, župniščen’ in je posamostaljeno pridevnik.
V frati ʍ f'ra:ti, mtn travnika, kjer v bližini ni nobenega drevesa, grma ali kakšne podobne rastline; ime ustreza nar. apelativu frata ’poseka, krčevina’, poseka ’del gozda, na katerem je drevje posekano’.
Golosek Golo'sẹ:k, Golo'sẹ:ka, na Golo'sẹ:ko m, mtn travnika, kjer je včasih bil gozd; ime izhaja iz knjiž. apelativa golosek ’sečnja gozda do golega, do čistega’.
Ob gozdu Ob 'g:zdo, mtn travnika, ki se stika z gozdom; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa gozd ’z drevjem strnjeno porasel svet’.
68
Pod gozdom desno Pod 'g:zdom 'dẹ:sno, mtn travnika, ki se nahaja na desni strani gozda; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa gozd in prid. desni ’ki je v odnosu do človeka na taki strani’.
Pod gozdom levo Pod 'g:zdom 'lẹ:wo, mtn travnika; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa gozd in prid. levi ’ki je v odnosu do človeka na taki strani’.
Nad hišo Nat 'xi:šo, mtn travnika in njive; ime ohranja knjiž. apelativ hiša ’ stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi’.
Pod hišo Pot 'xi:šo, mtn travnika, njive in sadovnjaka; ime ohranja knjiž. apelativ hiša.
Pri hiši Pər 'xi:ši, mtn travnika, ki je v neposredni bližini domačije; ime ohranja knjiž. apelativ hiša.
Za hišo Za 'xi:šo, mtn sadovnjaka, ki se nahaja za hišo oz. je hiša pred sadovnjakom; ime ustreza knjiž. apelativu hiša.
Gostenčnik Sadovnjak Za hišo Nad vrtom V pašnik Pašnik
Hrastovc Pod cesto levo Pod gozdom desno
Slika 16: Ledinska imena na kmetiji Gostenčnik. Foto: Petra Špegel.
69
Pod hlevom Pot x'lẹ:wom, mtn njive, nad katerim stoji hlev; ime ustreza knjiž. apelativu hlev ’stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih’.
Hrastovec X'ra:stowəc, X'ra:stowca, na X'ra:stowcu m, mtn njive in travnika, v bližini je hrastov gozd; ime je izpeljano iz knjiž. apelativu hrastovje ’hrastov gozd’.
Jama 'Ja:ma, 'Ja:me, 'Ja:mi ž, mtn njive; ime ustreza knjiž. apelativu jama ’v zemljo narejena vdolbina’.
Tamala jama Ta'ma:la 'ja:ma, Ta'ma:le 'ja:me, Ta'ma:li 'ja:mi ž, mtn travnika; ime je sestavljeno iz prid. majhen 'ki dosega nizko stopnjo glede na razsežnost' in knjiž. apelativa jama.
Tavelika jama Ta'wẹ:ka 'ja:ma, Ta'wẹ:ke 'ja:me, Ta'wẹ:ki 'ja:mi ž, mtn travnika, ki je največji na domačiji; ime je izpeljano iz prid. velik 'ki dosega visoko stopnjo glede na razsežnost' in knjiž. apelativa jama.
Jehartovo 'Jẹ:xartowo, 'Jẹ:xartowga, na 'Jẹ:xartowmo s, mtn travnik; ime izhaja iz priimka Jehart in je posamostaljeni pridevnik.
Jurjevka 'Ju:rjewka, 'Ju:rjewke, na 'Ju:rjewki ž, mtn njive in travnika; ime ustreza knjiž. apelativu jurjevka ’bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica’.
Kamnik Kam'ni:k, Kam'ni:ka, ʍ Kam'ni:ko m, mtn sadovnjaka, v prsti le-tega se najde veliko kamnov; ime izhaja iz knjiž. apelativa kamen ’trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja’.
70
Kanada Ka'na:da, Ka'na:de, ʍ Ka'na:di ž, mtn travnika; ime ustreza zemljepisnemu imenu Kanada ’Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu kot tudi na jugu’ (http://sl.wikipedia.org/wiki/Kanada).
Kapus 'Ka:pus, 'Ka:pusa, ʍ 'Ka:puso m, mtn več travnikov ob vrtovih, kjer so včasih sadili zelje; ime ustreza nar. ftn kapus ’Brassica Oleracea’ (ESSJ: K-O: 18) za knjiž. zelje.
Nad Klančnikom Nat K'la:nčnikom, mtn travnika, ki se nahaja nad omenjeno kmetijo; ime ustreza hišnemu imenu Klančnik.
Pod Klančnikom Pot K'la:nčnikom, mtn travnika, ki je lociran pod kmetijo Klančnik; ime ustreza hišnemu imenu Klančnik.
Kot 'K:t, 'K:ta, ʍ K:to m, mtn travnika in njive, ki ležita ob gozdu; ime ustreza knjiž. apelativu kot ’manjše, ozko področje, predel’.
Kot in ravnina 'K:t in 'ra:nina, 'K:ta in 'ra:nine, ʍ 'K:to in 'ra:nini m, mtn travnika; me je sestavljeno it knjiž. apelativa kot in ravnina ’navadno večji, raven svet’.
Štalekarjev kot Šta'lẹ:karjow 'k:t, Šta'lẹ:karjowga 'k:ta, ʍ Šta'lẹ:karjowmo 'k:to m, mtn njive in travnika; ime je sestavljeno iz priimka Štalekar in knjiž. apelativa kot.
Kotalova ledina Ko'ta:lowa le'di:na, Ko'ta:lowe le'di:ne, na Ko'ta:lowi le'di:ni ž, mtn travnika; ime je sestavljeno iz hišnega imena Kotal in je posamostaljeni pridevnik in knjiž. apelativa ledina ’s travo porasel svet’.
71
Koznikarjevo 'K:znikarjewo, 'K:znikarjewga, na 'K:znikarjewmo s, mtn travnika; ime je izpeljano iz priimka Koznikar in je posamostaljeni pridevnik.
Pri križu Pər k'ri:žo, mtn travnika, v bližini katerega stoji križ; ime ustreza knjiž. apelativu križ ’naprava iz dveh tramov, lat, položenih pravokotno drug čez drugega’.
Krošl K'r:š, K'r:šna, na K'r:šno m, mtn travnika; ime izhaja iz priimka Krošl.
Kugl 'Ku:g, 'Ku:gna, na 'Ku:gno m, mtn travnika in njive, ki imata značilno zaokrožen vrh v polkrog; ime izhaja iz nem. besede die Kugel ’krogla’.
Za kuglom Za 'ku:gnom, mtn travnika, pred katerim je zemlja oz. prst polkrožno zaokrožena; ime izhaja iz nem. besede die Kugel ’krogla’ (Plet.: I: 475).
Ledina Le'di:na, Le'di:ne, na Le'di:ni ž, mtn travnika; ime ustreza enoglasnemu knjiž. apelativu ledina.
Pri Lenčnu Pər 'Lẹ:nčno, mtn travnika; ime izhaja iz ženske oblike imena Lenča, Helena.
Lepe 'Lẹ:pe, 'Lẹ:p, na 'Lẹ:pax ž. mn., ime travnika, ki leži na lepi, kmetijstvu naklonjeni legi; ime ustreza prid. lep ’ki ima zaželene lastnosti zlasti glede na zunanjo podobo v precejšnji meri’.
Pri lipi Pər 'li:pi, mtn njive, v bližini katere stoji velika, stara lipa; ime ustreza knjiž. apelativu lipa ’košato drevo z mehkim lesom, srčastimi listi in dišečimi cveti’.
72
Lužnbirtovo 'Lu:žən'bi:rtowo, 'Lu:žən'bi:rtoga, na 'Lu:žən'b:irtomo s, mtn travnika; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa luža, luže, luž ’plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka’, veznika in ter apelativa birt, virt ’izposojeno iz n. dial. Die wuerd, Wihrd; jez za odvajanje ali zadrževanje vode’ (ESSJ: A- J:22).
Markota Mar'k:ta, Mar'k:te, na Mar'k:ti ž, mtn travnika; ime izhaja iz priimka Markota.
Mavrel Ma'rẹ:l, Ma'rẹ:la, na Ma'rẹ:lo m, mtn travnika; ime izhaja iz hišnega imena Mavrel.
Ob meji Ob 'mẹ:ji, mtn sadovnjaka; ime izhaja iz knjiž. apelativa meja ’črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja’.
Menjano 'Mẹ:jano, 'Mẹ:janga, na 'Mẹ:janmo, mtn travnika, katerega je lastnik dobil kot menjavo za drugi travnik; ime ustreza glag. menjati ’dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega’.
Pri mlinu Pər m'li:no, mtn travnika, v bližini katerega je v preteklosti stal mlin; ime ohranja knjiž. apelativ mlin ’naprava za mletje žita’.
Najem Na'jẹ:m, Na'jẹ:ma, na Na'jẹ:mo m, mtn travnika, ki ni v lastni kmeta, za uporabo le-tega plačuje najemnino; ime ustreza glag. najeti ’napraviti, da kaj za plačilo preide v začasno uporabo koga’.
Nicina Ni'ci:na, Ni'ci:ne, na Ni'ci:ni ž, mtn travnika na senčnem področju; ime ustreza nar. apelativu nicina ’kraj, prostor, obrnjen, usmerjen od sonca; osoja’.
73
Njiva 'Ni:wa, 'Ni:we, na 'Ni:wi ž; mtn več njiv na celotnem področju Sel; ime ustreza enoglasnemu knjiž. apelativu njiva ’del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin’.
Njiva pri borovcu 'Ni:wa pər bo'r:wco, 'Ni:we pər bo'r:wco, na 'Ni:wi pər bo'r:wco ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativov njiva in borovec.
Njiva pri češnji 'Ni:wa pər č'ri:əšni, 'Ni:we pər č'ri:əšni, na 'Ni:wi pər č'ri:əšni ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativov njiva in češnja ’sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad’.
Njiva pri orehu 'Ni:wa pər o'rẹ:xo, 'Ni:wa pər o'rẹ:xo, na 'Ni:wi pər o'rẹ:xo ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativov njiva in oreh ’listnato drevo z močnimi vejami ali njegov koščičasti sad’.
Njiva na štuku 'Ni:wa na š'tu:ko, 'Ni:we na š'tu:ko, na 'Ni:wi na š'tu:ko ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz apelativa njiva in štuk ’kos, del’ (ESSJ Š-Ž: 124) in je nem. izvora das Stuck (Plet.: I: 440).
Njiva nad kozolcem 'Ni:wa nat ko'z:wcem, 'Ni:we nat ko'z:wcem, na 'Ni:wi nat ko'z:wcem ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativov njiva in kozolec ’lesena, od strani odprta stavba za sušenje žita, krme’.
Njiva na vasi 'Ni:wa na 'wa:si, 'Ni:we na 'wa:si, na 'Ni:wi na 'wa:si ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativov njiva in vas ’navadno manjše naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom’.
Doma njiva 'Do:ma 'ni:wa, 'Do:ma 'ni:we, na 'Do:ma 'ni:wi ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz prislova doma ’v domačem kraju, v domači deželi’ in knjiž. apelativa njiva.
74
Faleričeva njiva Fale'ri:čewa 'ni:wa, Fale'ri:čewe 'ni:we, na Fale'ri:čewi 'ni:wi ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz priimka Falerič in je posamostaljeni pridevnik ter knjiž. apelativa njiva.
Grobelska njiva G'r:bəlska 'ni:wa, G'r:bəlske 'ni:we, na G'r:bəlski 'ni:wi ž, mtn travnika in njive; ime je sestavljeno iz hišnega imena Grobelnik in knjiž. apelativa njiva.
Karner njiva 'Ka:rner 'ni:wa, 'Ka:rner 'ni:we, na 'Ka:rner 'ni:wi ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz priimka Karner in knjiž. apelativa njiva.
Pri meji njiva Pər 'mẹ:ji 'ni:wa, Pər 'mẹ:ji 'ni:we, na Pər 'mẹ:ji 'ni:wi, mtn njive; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa meja in njiva.
Velika njiva 'Wəlka 'ni:wa, 'Wəlke 'ni:we, na 'Wəlki 'ni:wi ž, mtn njive; ime je sestavljeno iz pridevnika velika ’ki dosega visoko stopnjo glede na razsežnost’ in knjiž. apelativa njiva.
Zgornja njiva Z'gu:ərna 'ni:wa, Z'gu:ərne 'ni:we, na Z'gu:ərni 'ni:wi ž, mtn travnika; ime je sestavljeno iz pridevnika zgornji ’ki je, leži najvišje’ in apelativa njiva.
Ograd ':grat, ':grada, na ':grado m, mtn ograjenega travnika, ki je slabe kakovosti; ime je izpeljano iz nar. apelativa ograd ’nar. ograjen prostor okrog hiše in gospodarskega poslopja, porasel s travo in drevjem’.
75
Šuler
Pašnik nad hišo
Pungrad (SD) Od štale
Pungrad (T)
Slika 17: Ledinska imena na posestvu Šuler. Foto: Petra Špegel.
Ohišnica O'xi:šnica, O'xi:šnice, na O'xi:šnici ž, mtn travnika; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa ohišnica ’zemlja, ki jo ima zadružnik za osebno obdelavo’.
Oštarija Ošta'ri:ja, Ošta'ri:je, na Ošta'ri:ji ž, mtn travnika, ki je v bližini gostilne; ime je pog. izraz za gostilno, krčmo.
Pasovnek Pa's:wnek, Pa's:wneka, na Pa's:wneko m, mtn pašnika, kjer se pase živina; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa pašnik ’travo porasel svet, namenjen za pašo’.
Pašnik 'Pa:šnik, 'Pa:šnika, na 'Pa:šniko m, mtn več pašnikov; ime ustreza knjiž. apelativu pašnik.
Pašnik nad hišo 'Pa:šnik nat 'xi:šo, 'Pa:šnika nat 'xi:šo, na 'Pa:šniko nat 'xi:šo m, mtn travnika, kjer se pase živina; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativov pašnik in hiša.
V pašnik 'pa:šnik, mtn sadovnjaka, skozi katerega hodi živi na pašo; ime izhaja iz knjiž. apelativa pašnik.
76
Pavlica 'Pa:lca, 'Pa:lce, na 'Pa:lci ž, mtn travnika; ime je izpeljano iz osebnega lastnega ime Pavlina, Pavla.
Pernat 'Pẹ:rnat, 'Pẹ:rnatega, na 'Pẹ:rnatem m, mtn travnika, na katerem rastejo trave, ki imajo pernate liste; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa pernat ’nanašajoč se na pero, perje’, ’bot. pernati list’.
Pod Pežlom Pot 'Pẹ:žnom, mtn travnika, ki se nahaja pod sosednjo kmetijo; ime je izpeljano iz hišnega imena Pežl.
Poden 'P:dən, 'P:dna, na 'P:dnu m, mtn njive, ki se nahaja na dnu kotanje; ime ustreza knjiž. apelativu poden ’nanašajoč se na pod, tla’.
Poseka Po'sẹ:ka, Po'sẹ:ke, na Po'sẹ:ki ž, mtn travnika, kjer je včasih bil gozd; ime izhaja iz knjiž. apelativa poseka ’del gozda, na katerem je drevje posekano’.
Poseka desno Po'sẹ:ka 'dẹ:sno, Po'sẹ:ke 'dẹ:sno, na Po'sẹ:ki 'dẹ:sno ž, mtn travnika; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa poseka in prid. desni ’ki je v odnosu do človeka na taki strani’.
Pritržnikovo P'ri:təržnikowo, P'ri:təržnikowga, na P'ri:təržnikowmo s, mtn travnika; ime ustreza priimku Pritržnik in je posamostaljeni pridevnik.
Pungrad 'Pu:ngrat, 'Pu:ngrada, na 'Pu:ngrado m, mtn več sadovnjakov in travnika na celotnem področju Sel; ime ustreza apelativu pungrat ’sadovnjak’ (ESSJ IV: 136) in je nem. izvora Baumgarten (Plet. II: 364).
Pritržnikov pungrad P'ri:təržniko 'pu:ngrat, P'ri:təržnikowga 'pu:ngrada, na P'ri:təržnikowmo 'pu:ngrado m, mtn sadovnjaka; ime je sestavljeno iz priimka Pritržnik in apelativa pungrat ’sadovnjak’ (ESSJ IV: 136) in je nem. izvora Baumgarten (Plet. II: 364).
77
Ravnina 'Ra:nina, 'Ra:nine, na 'Ra:nini ž, mtn njive; ime ohranja knjiž. apelativ ravnina.
Pri Rozi Pər 'R:zi, mtn njive; ime izhaja iz osebnega lastnega imena Rozalija, Roza.
Rute 'Ru:te, 'Ru:t, na 'Ru:tax ž mn, mtn več travnikov na celotnem področju Sel; ime je nar. apelativ ’hribi, planine’.
Sadovnjak Sadon'ja:k, Sadon'ja:ka, Sadon'ja:ku m, več sadovnjakov na celotnem področju Sel; ime ustreza knjiž. apelativu sadovnjak ’zemljišče, na katerem je posejano sadno drevje’.
Sadovnjak pri hiši Sadon'ja:k pər 'xi:ši, Sadon'ja:ka pri 'xi:ši, Sadon'ja:ko pri 'xi:ši m, mtn sadovnjaka; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa sadovnjak in hiša.
Pri spomeniku Pər spome'ni:ko, mtn travnika, v bližini katerega stoji spomenik; ime ustreza knjiž. apelativu spomenik ’kiparsko ali arhitekturno delo v spomin na določeno osebo, določen dogodek’.
Pri vikendu Pər 'vi:kendo, mtn travnika, ob katerem stoji vikend; ime je ustreza knjiž. apelativu vikend 'manjša hiša na deželi za preživljanje počitnic, prostega časa, počitniška hišica'.
Nad studencem Nat stu'de:ncom, mtn njive, pod katero je manjši izvir vode; ime izhaja iz knjiž. apelativa studenec ’manjši izvir vode’.
Šaht 'Ša:xt, 'Ša:xta, 'Ša:xto m, mtn travnika, ki je zelo strm, rečem lahko, da spominja na jašek; ime ustreza apelativu šaht ’(rudniški) jašek’.
78
Za Španželovim Za Špan'žẹ:lowim, mtn travnika tik ob sosednji kmetiji; ime izhaja iz hišnega imena Španžel.
Špegu Š'pẹ:go, Š'pẹ:gla, na Š'pẹ:glo m, mtn travnika; ime ustreza apelativu špego in je nem. izvora der Spiegel ’ogledalo, zrcalo’ (Plet.: I: 799).
Štajersko Š'ta:jersko, Š'ta:jerskega, na Š'ta:jerskem s, mtn travnika; ime ustreza zemljepisnemu imenu Štajerska.
Ob štali Op š'ta:li, mtn sadovnjaka; ime ohranja apelativ štala ’hlev’ (ESSJ IV: 105) in je nem. izvora der Stall (Plet. II: 643).
Od štale Ot š'ta:le, mtn njive, ki je b bližini domačega hleva; ime ohranja apelativ štala ’hlev’ (ESSJ IV: 105) in je nem. izvora der Stall.
Štalekar Šta'lẹ:kar, Šta'lẹ:karja, na Šta'lẹ:karjowi m, mtn njive; ime ustreza priimku Štalekar.
Pri štangi Pər š'ta:ngi, mtn njive; ime je izpeljano iz nižje pog. izraza štanga ’železna palica, drog’.
Štuk Š'tu:k, Š'tu:ka, na Š'tu:ko m, mtn njive in travnika; ime ustreza apelativu štuk ’kos, del’ (ESSJ Š-Ž: 124) in je nem. izvora das Stuck.
Na štuku Na š'tu:ko, mtn njive in travnika; ime ustreza apelativu štuk.
Trate T'ra:te, T'ra:t, na T'ra:tax ž. mn., mtn travnika, ki ima zelo lepo travo; ime ustreza knjiž. apelativu trata ’z nizko, navadno negovano travo porasla manjša površina’.
79
Travnik T'ra:nik, T'ra:nika, na T'ra:niko m, mtn več travnikov na celotnem področju Sel; ime ustreza enakoglasnemu knjiž. apelativu travnik ’s travo poraslo zemljišče, ki se kosi večkrat na leto’.
Travniki T'ra:niki, T'ra:nikow, na T'ra:nikix m. mn., mtn več travnikov na celotnem področju Sel; ime utreza knjiž. apelativu travnik.
Travnik čez cesto T'ra:nik čes 'cẹ:sto, T'ra:nika čes 'cẹ:sto, na T'ra:niko čes 'cẹ:sto m, mtn travnika, ki se nahaja na drugi strani ceste kot je hlev; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativov travnik in cesta.
Travnik pod cesto T'ra:nik pot 'cẹ:sto, T'ra:nika pot 'cẹ:sto, na T'ra:niko pot 'cẹ:sto m, mtn travnika; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa travnik in cesta.
Travnik doma T'ra:nik 'do:ma, T'ra:nika 'do:ma, na T'ra:niko 'do:ma m, mtn travnika, ki je najbližje domačiji; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa travnik in prislova doma ’v domačem kraju, v domači deželi’.
Travnik graben T'ra:nik g'ra:bən, T'ra:nika g'ra:bna, na T'ra:niko g'ra:bno m, mtn travnika, ki je v zelo strmem terenu; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa travnik in pog. apelativa graben ’jarek’.
Travnik nad kozolcem T'ra:nik nat ko'z:wcem, T'ra:nika nat ko'z:wcem, na T'ra:niko nat ko'z:wcem m, mtn travnika, pod kateri je postavljen kozolec za sušenje trave; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa travnik in kozolec.
Travnik Vrhe T'ra:nik 'Vərxe, T'ra:nika 'Vərx, na T'ra:niko 'Vərxe m, mtn travnika; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativa travnik in zemljepisnega imena Vrhe ’Naselje samotnih kmetij je razloženo po gričevju Hotuljskega
80 podolja in po hribovju, ki je del centralnoalpskega masiva’ (Milan OROŽEN- ADAMIČ, Drago PERKO, Drago KLADNIK 1996: 336).
Travniki v podgori T'ra:nik pot'g:ri; T'ra:nika pot'g:ri, na T'ra:niko pot'g:ri m, mtn travnika, njive in sadovnjaka; ime je sestavljeno iz knjiž. apelativov travnik in podgorje ’raven svet ob vznožju gor’.
Domači travniki Do'ma:či t'ra:niki, Do'ma:čix t'ra:niko, na Do'ma:čix t'ra:nikix m mn., mtn več travnikov; ime je sestavljeno iz pridevnika, ki je izpeljan iz knjiž. apelativa dom ’prostor, hiša, kjer kdo stalno živi’ in knjiž. apelativa travnik.
Koroški travnik Ko'r:ški t'ra:nik, Ko'r:škega t'ra:nika, na Ko'r:škem t'ra:niko m, mtn travnika; ime je sestavljeno iz pridevnika koroški ’nanašajoč se na Korošce ali Koroško’ in knjiž. apelativa travnik.
Kovačev travnik Ko'wa:čow t'ra:nik, Ko'wa:čowga t'ra:nika, na Ko'wa:čowmo t'ra:niko m, mtn travnika; ime je sestavljeno iz priimka Kovač in knjiž. apelativa travnik.
Lesnikovi travniki 'Lẹ:snikowi t'ra:niki, 'Lẹ:snikowix t'ra:nikow, na 'Lẹ:snikowix t'ra:nikix m. mn., mtn travnika; ime je sestavljeno iz hišnega imena Lesnik in knjiž. apelativa travnik.
Mali travnik 'Ma:li t'ra:nik, 'Ma:lega t'ra:nika, na 'Ma:lem t'ra:niko m. mn., mtn travnika, ki je najmanjši travnik na kmetiji; ime je sestavljeno iz pridevnika majhen ’ki dosega nizko stopnjo glede na razsežnost’ in knjiž. apelativa travnik.
81
Šuler
Ravnjak
Pungrad
Mali travnik
Slika 18: Ledinska imena na posestvu Ravnjak. Foto: Petra Špegel.
Mlačnikov travnik M'la:čniko t'ra:nik, M'la:čnikoga t'ra:nika, na M'la:čnikomo t'ra:niko m, mtn travnika; ime je sestavljeno iz hišnega imena Mlačnik in knjiž. apelativa travnik.
Hrastovec Mlačnik Njiva
Mlačnikov travnik
Slika 19: Ledinska imena na kmetiji Mlačnik. Foto: Petra Špegel.
Nagličev travnik 'Na:gličo t'ra:nik, 'Na:gličoga t'ra:nika, na 'Na:gličomo t'ra:niko m, mtn travnika; ime je sestavljeno iz priimka Naglič in knjiž. apelativa travnik.
82
Pežlovi travniki 'Pẹ:žnowi t'ra:niki, 'Pẹ:žnowix t'ra:nikow, na 'Pẹ:žnowix t'ra:nikix m. mn., mtn travnika; ime ustreza hišnemu imenu Pežl in knjiž. apelativu travnik.
Planinski travnik Pla'ni:nski t'ra:nik, Pla'ni:nskiga t'ra:nika, na Pla'ni:nskem t'ra:niko m, mtn travnika; ime izhaja iz pridevnika planinski ’nanašajoč se na planino’ in knjiž. apelativa travnik.
Pokerški travniki 'P:kərški t'ra:niki, 'P:kərškix t'ra:nikow, na 'P:kərškix t'ra:nikix m. mn., mtn travnika in sadovnjaka; ime je izpeljano iz hišnega imena Pokržnik in knjiž. apelativa travnik.
Repotoški travnik Repo't:ški t'ra:nik, Repo't:škega t'ra:nika, na Repo't:škem t'ra:niko m, mtn travnika; ime ustreza hišnemu imenu Repotočnik in knjiž. apelativa travnik.
Selski travniki 'Sẹ:lski t'ra:niki, 'Sẹ:lskix t'ra:niko, na 'Sẹ:lskix t'ra:nikix m. mn., mtn travnika; ime je sestavljeno iz pridevnika selski ’vaški’ in knjiž. apelativa travnik.
Zgornji travnik Z'gu:ərni t'ra:nik, Z'gu:ərniga t'ra:nika, na Z'gu:ərnem t'ra:niko m, mtn travnika, ki leži najseverneje na domačiji; ime je sestavljeno iz pridevnika zgornji ’ki je, leži najvišje’, knjiž. apelativa travnik.
Vamp 'Wa:mp, 'Wa:mpa, na 'Wa:mpo m, mtn travnika; ime je prevzeto iz bav. srvn. wamp poleg srvn. wambe, wampe, wamme 'trebuh'.
Vinograd Vi'n:grat, Vi'n:grada, Vi'n:grado m, mtn njive in sadovnjaka; ime ustreza knjiž. apelativu vinograd ’zemljišče, na katerem je posajena vinska trta’.
83
Vrhnjak Wərx'na:k, Wərx'na:ka, na Wərx'na:ko m, mtn travnika, ki se nahaja na najvišji točki domačije; ime izhaja iz prid. vrhnji ’ki je, leži najvišje’.
Na vrhu Na 'wərxo, mtn njive; ime izhaja iz knjiž. apelativa vrh ’najvišja točka, najvišji del’.
Vrt 'Wərt –a, na 'Wərto m, mtn več travnikov in njiv na celotnem področju Sel; ime ustreza knjiž. apelativu vrt ’manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasno rastlinje’.
Nad vrtom Nat 'wərtom, mtn travnika in njive; ime ustreza knjiž. apelativu vrt.
Pri vrtu Pər 'wərto, mtn travnika, ki je v bližini vrta; ime je izpeljano iz knjiž. apelativa vrt.
Nad Zaberčkim Nat Za'bẹ:rčkim, mtn travnika, ki se nahaja nad sosednjo kmetijo; ime je izpeljano iz hišnega imena Zaberčnik.
Zunaj pri kapeli 'Zu:na pər ka'pẹ:li ž, mtn travnika; v kotu tega travnika stoji kapela, kjer pohodniki parkirajo avtomobile ter se odpravija na Uršjo goro; ime je sestavljeno iz prisl. zunaj 'zraža prostor, ki ni v območju zaprtega prostora' in knjiž. apelativa kapela 'manjša stavba s sveto podobo, kipom, namenjena navadno za bogoslužje'.
84
Pri vikendu
Zunaj pri kapeli
Njiva Tamala jama
Tavelika jama
Lesnik
Slika 20: Ledinska imena na kmetiji Lesnik. Foto: Petra Špegel.
5.3 TIPOLOGIJA POIMENOVANJ2
Tipologija poimenovanj ledinskih imen je povzeta po diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v izbranih krajih občine Podlehnik avtorice Aleksandre Bračič, ki je tipologijo povzemala po knjigi Ledinska imena zahodnega dela občine Šentjur pri Celju, delo Viktorja Majdiča.
Ledinska imena Spodnjega Razborja, Zgornjega Razborja in Sel so poimenovana po naslednjih točkah, in sicer:
1. Imena parcel po njihovi rabi Nekaj teh imen je enobesednih, nepredložnih: 'Ni:wa, 'Ni:wica, 'Pa:šnik, 'Pu:ngrat, Sadon'ja:k, T'ra:nik, 'Wərt, 'Pa:šniki, T'ra:niki, Pa's:wnek, Vi'n:grat, našla
2 Tipologija poimenovanj je povzeta po Bračič (2008: 73-75).
85 sem pa tudi takšna ledinska imena, kjer se pojavi predložno ime: Za 'wərtam, Pər 'wərto, Nat 'wərtom, Pər ap'ni:ci, 'pa:šnik.
Možno je zaslediti tudi imena, ki imajo levi prilastek ali levi predložnozvezni prilastek: 'Pu:ngradna 'ni:wa, Pot 'cẹsto 'ni:wa, 'Pu:ngradowa 'ni:wa, Pər 'mẹ:ji 'ni:wa; ter zvezi enakovrednih imen: 'Wərt in 'to:pla g're:da, 'K:t in 'ra:nina.
Pojavljajo se tudi imena, ki imajo desni prilastek in desni predložnozvezni prilastek: Nat 'cẹ:sto op 'ni:wi, 'Ni:wa za 'xi:šo, Sadon'ja:k 'pu:ngrat, T'ra:nik čres 'cẹ:sto, T'ra:nik pot 'cẹ:sto, 'Pu:ngrat pot 'xi:šo, 'Ni:wa na š'tu:ko, 'Ni:wa nat ko'z:cem, 'Ni:wa na 'wa:si, Sadon'ja:k pər 'xi:ši, T'ra:nik g'ra:bən, T'ra:nik nat ko'z:cem, T'ra:nik 'Wərxe, T'ra:niki pot'go:ri, 'Pa:šnik nat 'xi:šo.
2. Po reliefnih značilnostih zemljišča Poimenovanje po reliefnih značilnosti so večinoma enobesedna, nepredložna: Pla'ni:na, P'ru:əx, B're:gi, Glo'ba:ča, Gər'bẹ:nc, X'ri:be, 'Ja:mško, Le'di:na, 'Ra:na, Ra'ni:ca, 'Ra:nina, 'Wərx, G'ra:bən, 'Rẹ:bre, 'Ku:g, Vərx'na:k, B'ru:nik, Leta'li:še, 'Ja:ma, 'Wa:mp, 'Ru:te.
Nekaj teh imen je predložnih: Na 'wərxo, g'ra:bno, Na 'ra:ni, Za 'ra:ni, Za 'ku:gnom.
Manj pa je imen z levim prilastkom in desnim predložnozveznim prilastkom: 'Ža:gan b'ri:əx, G'ra:bnəška 'ni:wa, 'Wərx 'g:n; G'ra:bən pot 'cẹ:sto, Sadon'ja:k za x'ri:bom.
3. Po kakovosti površja V to skupino je mogoče uvrstiti malo ledinskih imen: Ž'la:p, 'Ka:, 'Lẹ:pe, T'ra:te.
4. Po (ne)poraslosti zemljišča Ta skupina večinoma zajema imena, ki poimenujejo zemljišča, ki so bila nekoč porasla z gozdom, kasneje pa so ga za potrebe kmetijstva izsekali; tako so nastala
86 naslednja imena: Gər'čẹ:na, 'Hu:da 'lu:kna pot 'xi:šo, f'ra:ti, Golo'sẹ:k, Po'sẹ:ka, Po'sẹ:ka 'dẹ:sno ter 'G:je, ki je ime ceste med dvema kmetijama, kjer so gonili živino na pašo.
5. Po tekočih in stoječih vodah V raziskavi po terenu sem zasledila tudi nekaj imen, ki so povezana z vodo; nekaj imen izhaja iz tekočih, nekaj iz stoječih voda, eno ime pa je celo poimenovanje za majhen slap, kjer izvira reka, ki teče proti sosednjim Kotljam. Imena, ki spadajo v to skupino, so sledeča: 'Kərniški g'ra:bən, Ve'lu:a, 'L:ke, 'Lu:že, Za 'Su:xo'd:wnico, Na woni st'ra:ni 'Su:xo'd:wnice, Ob 'wo:di, Za 'wo:do, 'Su:xo'd:wnica, 'Lu:že, Nat stu'de:ncom, 'C:c 'Nẹ:ža, Pi'kərnica, 'Sẹ:lčnica, 'L:k, 'Lu:žən'bi:rtowo, Za Je'ni:no.
6. Po kamninah, rudninah Ker je v Spodnjem in Zgornjem Razborju relief tudi skalnat, kamnit, je nekaj imen izšlo tudi iz poimenovanja po kamninah in rudninah: Pe'či:, Pe'č:je,
Pe'č:ʍsko, Za 'pẹ:čjo, Pe'č:nija, Kam'ni:k.
7. Po rastlinah in njenih produktih Sedma skupine je dokaj obsežna, kar niti ne preseneča, saj so nekoč, nekje pa še danes, stala mogočna in velika drevesa. - Poimenovanje po drevesih oz. skupini dreves: Pər č'ri:əšni, Nat 'li:po, Pər o'rẹ:xo, Pot x'ru:ško, Gabr'ni:ca, Pər bo'r:wco, Pər b'rẹ:zi, H'ra:stowəc, Pər 'li:pi, 'Ni:wa pər bo'r:wco, 'Ni:wa pər 'Čri:əšni, 'Ni:wa pər o'rẹ:xo, Ob 'g:zdu, Pod 'g:zdom 'dẹ:sno, Pod 'g:zdom 'lẹ:wo, Za'g:šna 'ni:wa.
- Poimenovanje po negojenih rastlinah: 'Ju:rjeʍka, Ost'r:žnikowo, 'A:rne, Lo'či:ca, P'ra:protni x'ri:bər, P'ra:preče, 'Pẹ:rnat, Pla'ni:nski t'ra:nik.
- Poimenovanje po gojenih rastlinah: 'Ka:pus.
- Poimenovanje po produktu določene rastline: 'A:ʍcix.
87
8. Po živalih Poimenovanj po živalih je zelo malo, dve imeni sta poimenovani po divjih živalih: Li'si:čja 'lu:kna, 'W:ʍčja 'ja:ma; eno ledinsko ime pa je dobilo ime po domači živali: ':ʍčja go'ri:ca.
9. Po dejavnosti prebivalcev ali v/pri kraju delujočih ustanovah Nekaj imen izhaja iz dejavnosti prebivalcev ali v oziroma v bližnji okolici delujočih ustanovah: Ko'du:ne, Na'jẹ:m, O'd:le, 'Mẹ:jano, O'xi:šnica, Ošta'ri:ja, Ko'pi:še.
10. Po objektih, ki so delo človeških rok (umetni objekti): Gre za skupino imen, med katerimi prevladujejo gospodarski objekti. Objekte, ki sem jih uvrstila v to skupino, lahko razvrstimo v naslednje podskupine: stanovanjski objekti: Pər s'ta:ri 'ba:jti, 'Ba:jtna, 'Ba:jtno, Ot 'xi:še, Ok'r:k 'xi:še, Pot 'xi:šo, Pər 'xi:ši, Pod 'ba:jto, Pər 'ba:jti, Nat 'xi:šo, 'Ci:mər'xa:us, Za 'xi:šo, 'Ba:jtni 'pu:ngrat, 'Do:ma, Pər 'd:mo; Pər 'vi:kendo, Kaš'tẹ:le;
sakralni objekti: O'k:lo 'ci:ərkve, Pər ka'pẹ:li, Za ka'pẹ:lo, Pər k'ri:žo, Pər spome'ni:ko, 'Zu:na pər ka'pẹ:li;
gospodarski objekti: 'Kərniški m'li:n, Su'ši:lnica, Pər čebel'na:ko, Pər 'li:əsi, Plasten'ja:k, Nat š'ta:lo, Pot š'ta:lo, Pər 'u:ti, Pod 'ža:go, Pot x'lẹ:wom, Pər x'lẹ:wo, Nad m'li:nam, Pər m'li:no, Pər čebel'na:ko z'go:ra, Op š'ta:li, Ot š'ta:le, Pot x'lẹ:wom, Pər š'ta:ngi, Pot dajno'w:dam, ':grat, X'lẹ:wska 'ni:wa, Zako'ri:tna 'ni:wa, Nat ko'ri:tom, Pər ko'ri:ti;
komunikacijski objekt: Nat 'cẹ:sto, Op 'cẹ:sti, Pot 'cẹ:sto, Pot 'cẹ:sto – 'Ko:tnik, Za 'm:stam, Pot 'cẹ:sto 'lẹ:wo, Pər 'cẹ:sti, M'li:nska 'cẹ:sta, 'Ša:jdna, Ob 'mẹ:ji.
88
Med stanovanjskimi objekti so enako zastopani objekti, katerih poimenovanje izhaja iz samostalnika bajta in hiša (vsako ime po 6-krat), nato sledita samostalnika dom (2-krat), vikend (1-krat), eno ime je poimenovano po besedi nemškega izvora, in sicer cimrhaus, eno pa po besedi italijanskega izvora, in sicer kaštele. Sakralni objekti so poimenovani po kapeli (3-krat), cerkvi, križu in spomeniku (vsi po 1-krat). Največ poimenovanj ledinskih imen po gospodarskih objektih je poimenovanj po samostalnikih štala in hlev (oba po 4-krat), sledita mu samostalnika mlin in korito (vsak po 3-krat), nato čebelnjak (2-krat), po eno poimenovanje pa je po samostalnikih sušilnica, lesa, plastenjak, uta, žaga, štanga, dajnovod in ograd. V podskupini, kjer so zapisani komukacijski objekti, prevladuje samostalnik cesta (7-krat), po eno poimenovanje pa imajo most, šajdna in meja.
11. Po pripadnosti oz. lastniškem statusu (osebna imena, hišna imena, uradni priimki, zemljepisna imena) Skupina, ki izhaja iz poimenovanja po pripadnosti oziroma lastniškem statusu, je največja. Največ je dvobesednih imen: ta so sestavljena iz svojilnega pridevnika in samostalnika, ki označuje vrsto zemljišča: 'Wərxoʍska 'ja:ma, 'Ni:wa Ko'wa:čowa, 'Fi:šerjowa 'ra:nina, 'Fi:šerjow sadon'ja:k, T'ra:nik nat T'rẹ:ziko, Do'ma:či t'ra:nik, 'Fi:šerjow t'ra:nik, Pe'č:ʍski t'ra:nik, 'R:toʍski t'ra:nik, 'Žu:nkowi t'ra:niki, 'Li:pšowa 'ni:wa, 'Fa:rofški t'ra:nik, No'wa:ko t'ra:nik, Pər 'Wa:nčnowi 'u:ti, Šta'lẹ:karjew 'k:t, 'Do:ma 'ni:wa, Fale'ri:čowa 'ni:wa, G'r:bəlska 'ni:wa, 'Ka:rner 'ni:wa, T'ra:nik 'do:ma, Do'ma:či t'ra:nik, Ko'r:ški t'ra:nik, Ko'wa:čow t'ra:nik, 'Lẹ:snikowi t'ra:niki, M'la:čnikow t'ra:nik, 'Na:gličow t'ra:nik, 'Pẹ:žlowi t'ra:niki, 'P:kərški t'ra:niki, Repo't:ški t'ra:nik, 'Sẹ:lski t'ra:nik, P'ri:təržnikow 'pu:ngrat, 'Sẹ:lski t'ra:niki, 'Ra:njako 'wərx, 'Dẹ:dijo b'ri:əx, 'Fi:šerjo b'ri:əx, Ko'wačo b'ri:əx, 'Ba:lantowo pot'g:rje, 'Ša:jdnski t'ra:nik, 'K:tniko 'wərx, Mo'la:ko 'wərx, P'lẹ:šiʍška 'ko:pa, 'Ərštowniko 'wərx, Ər'dẹ:ški 'wərx, Pod'wa:jska 'ra:wna, 'Ku:nijo 'wərx.
89
V to skupino sodijo tudi poimenovanja po priimku in hišnemu imenu sedanjega ali bivšega lastnika: 'Rəpnška 'ba:jta, Kor'ma:nšək, Anže'la:k, Anže'la:k pot 'cẹ:sto, B'rẹ:žnija, H'li:nikowo pot 'cẹ:sto, 'ẹ:pšek, Pər 'Fi:šerjo, X'ri:bar, Jese'ni:čnik, Koko'ši:nek, Ko'la:rjowo na woni st'ra:ni 'cẹ:ste, Ko'la:rjowo pər 'li:pi, Za 'Ku:nejevim, Za 'Mi:əwcom, P'lẹ:šej, Za Ər'dẹ:škim, Zapeč'ni:k, Za 'Žu:želom, P'lẹ:šiʍc, Gla'sẹ:nc nat 'cẹ:sto, Gla'sẹ:nc pot 'cẹ:sto, Za K'ərstaʍškem, Pis't:tnik, P'lẹ:šiʍc – 'ja:ma, Raz'b:rnik, Za 'R:sowim, Vər'ja:nšek, 'Vẹ:rnarca, 'Vẹ:rnarca pot 'cẹ:sto, Nat B'rẹ:znikom, Nat K'la:nčnikom, Pot K'la:nčnikom, K'r:š, Mar'k:ta, Ma'rẹ:l, Pot 'Pẹ:žnom, Š'pẹ:go, Šta'lẹ:kar, Nat Za'bẹ:rčkim, Za Špan'žẹ:lowim, Koko'ši:nek, Smər'ču:n.
V enajsto skupino spadajo tudi poimenovanja s posamostaljenimi pridevniki: 'Bi:zjakowo, Ko'wa:čowo, 'Mi:əwčowo, P'lẹ:šejowo, Potpe'ča:nowo, Št'ru:cowo, 'Wərxoʍsko, Žup'ni:jsko, 'Ca:garjowo, 'Fa:rofško, Gla'sẹ:nško, 'Li:pšowo, Fale'ri:čowo, 'Jẹ:xartowo, 'K:znikarjowo, P'r:təržnikowo, 'Ba:lantowo, Ko'ta:lowo – le'di:na.
Nekaj zemljišč je poimenovanih po zemljepisnih lastnih imenih: A'me:rika, Ka'na:da, S'p:dni 'Ra:zbor, od tega sta dve imeni posamostaljena pridevnika: Š'ta:jersko, 'Ra:zborsko.
Tri ledinska imena so poimenovana po osebnem lastnem imenu: 'Pa:wlca, Pər 'R:zi, pri tretjem imenu pa gre za moško obliko ženskega osebnega imena Helena, to je Pər 'Lẹ:nčno.
12. Po mikroklimatskih razmerah V dvanajsto skupino, kamor sodijo ledinska imena, ki so poimenovana po mikroklimatskih razmerah, prištevamo samo tri primere, in sicer: Lə'cəna, Ni'ci:na, 'Su:ənčna 'ni:wa.
90
13. Po obliki in velikosti parcele V predzadnjo skupino sodijo imena, ki kažejo na velikost: 'Vẹ:čja 'ni:wa, Ta'vẹ:čja 'ni:wa, 'Wəlka 'ni:wa, 'Ma:li t'ra:nik, Wə'le:k t'ra:nik, 'Ja:ma 'wəlka, 'Ma:li 'wərx, Ta'wẹ:ka 'ja:ma, Ta'ma:la 'ja:ma.
V to skupino sodijo tudi imena, ki pričajo o legi v prostoru: S'p:dna 'ni:wa, S'ri:ədna 'ni:wa, S'tərma 'ni:wa, Z'gu:ərna 'ni:wa, S'p:dni sadon'ja:k, S'p:dni t'ra:nik, S'ri:ədni t'ra:nik, Z'gu:ərni t'ra:nik gab'r:ʍski, Z'gu:ərn 'dẹ:, S'p:dni 'dẹ:, Z'gu:ərni 'k:t.
Nekaj ledinskih imen prikazuje prostorska razmerja: 'R:p, 'K:te, Š'tu:k, 'K:t, 'P:dən, 'Ru:te, 'Ša:xt, Š'tu:k, Na š'tu:ko.
O obliki zemljišča govorita ledinski imeni Ok'r:gla 'ni:wa in 'Pru:əx, o razmerju dolg – kratek pa ime 'D:ga 'ni:wa.
14. Poimenovanja neznanega izvora Z'gu:ərne Ba'sa:lše, 'Fẹ:snga, 'ẹ:nc, Na o'd:lo, 'Ja:knowo, 'X:nəc, Spo'l:nca.
5.4 IZVOR HIŠNIH IMEN V SPODNJEM RAZBORJU, ZGORNJEM RAZBORJU IN NA SELAH
5.4.1 Hišna imena v Spodnjem Razborju
Hišna imena, izpeljana iz priimka prejšnjih ali današnjih gospodarjev oz. lastnikov: o Ka'ni:k < priimek prejšnjega lastnika; uradni priimek Kavnik.
Hišna imena, izpeljana iz osebnega lastnega imena: o And'rẹ:jc < Andrej; uradni priimek Andrejc;
91
o 'B:x < Bog; uradni priimek Boh; o Ur'ba:nc < Urban; uradni priimek Stropnik; o Z'gu:ərni 'ẹ:lbart < Albert; uradni priimek Šmon; o S'p:dni 'ẹlbart < Albert; kmetija je propadla; o Do'mi:n < Domina; uradni priimek Knez.
Hišna imena, izpeljana iz naravnih in geografskih značilnosti: o Bər'l:žnik < samostalnik brlog; uradno Berložnik; o Zapeč'ni:k < hiša obdana s kamenjem, skalovjem; uradno Glasenčnik;
Slika 21: Zapečnik. Foto: Petra Špegel.
o Pod'wa:jšek < okoli posesti so bili studenci; uradni priimek Goličnik; o 'Ro:ne < verjetno zaradi ravnine, ker je drugače strm relief; uradni priimek Jelen;
92
Slika 22: Ekološka kmetija Rone. http://www.ekoloska-kmetija-rone.com/mlin.html, pridobljeno 15. 09. 2011.
o Wər'ma:čnik < močvirnata zemlja, jame po posestvu; uradni priimek Kotnik; o X'ri:bəršek < po hribovitih obdelovalnih površinah Razborja, posest stoji na hribu; uradni priimek Mikek; o Le'di:nek < gozd so požgali in naredili travnik; uradni priimek Praprotnik;
Slika 23: Ledinek (nova in stara hiša). Foto: Petra Špegel.
o Na Pe'č:ʍskem (Pe'č:je) < kamnita domačija; uradni priimek Pušnik; o 'K:nc < včasih je bila ta kmetija na koncu v vrsti kmetij; uradni priimek Šumah;
93
o Kər'ni:čnik < izvirki; nenadoma je izbruhnila voda in spet poniknila; uradni priimek Linasi; o Pečo'ni:k < pečina, skale, skalovje; posestvo je razprodano; o 'Ja:mnik < jame; kmetija je propadla.
Hišna imena, izpeljana iz poklicev oz. gospodarskih dejavnosti: o 'Bərgles < po izdelovanju igrače, ki se je imenovala brglez; uradni priimek Meh; o 'Ri:xter < včasih so sodniku rekli rihter, vsak kraj je imel svojega sodnika; uradni priimek Praprotnik; o Pər M'li:narjo < po mlinu, v katerem so mleli žito; uradni priimek Hudej; o Pər La'p:ʍšek m'li:no < kmetija je imela v lasti mlin, včasih so to bili najbogatejši kmeti v Razborju; uradni priimek Hudej.
Hišna imena, izpeljana iz poimenovanj živali ali rastlin: o 'Mi:c < včasih so imeli veliko mačk, ki so se drle okrog domačije; uradni priimek Pačnik;
Mivc Podvajšek Nad štalo Šajdno Podvajska ravna Pod cesto Ravna
Slika 24: Kmetiji Mivc in Podvajšek. Foto: Petra Špegel.
o 'M:rn < po velikem številu murnov v okolici kmetije; uradni priimek Šmon;
94
o Stab'l:nik < lastniki so imeli lep gozd (mogoče sadno drevje) in so rekli, da imajo lepa stebla; uradni priimek Triplat; o Z'gu:ərni Stab'l:nik < enak izvor imena kot pri predhodnem imenu; matična kmetija se je delila; uradni priimek Slivnik; novi lastnik nosi uradni priimek Ledinek.
Zgornji Stablovnik Plešivčnik
Roneča ravna Ravnica
Slika 25: Zgornji Stablovnik. Foto: Petra Špegel.
o 'Ša:š < po močvirski rastlini, trstika; uradni priimek Linasi; o 'Je:len < po jelenih, ki prihajajo iz višje ležečih gozdov na lastnikove travnike; uradni priimek Jelen; o Z'gu:ərni 'Ku:nej < eden prejšnjih lastnikov je bil lovec, verjetno je ulovil veliko kuncev; uradni priimek Kavnik; o S'p:dni 'Ku:nej < izvor je enak kot pri hišnem imenu Zgornji Kunej; uradni priimek Kotnik; o 'R:žej < po rožah, ki rastejo okoli hiše; uradni priimek Velunšek; o 'Šẹ:šlič < močvirske rastline; uradni priimek Ješovnik.
Hišna imena, izpeljana iz lastnosti gospodarjev oz. lastnikov in hišna imena s posebnim izvorom: o Ər'dẹ:čnik < predniki so bili rdečih las in rdečih lic; uradni priimek Pajenk.
95
Rdečnik Vrh
Vrt Kodune Pungrad Pod štalo
Slika 26: Ledinska imena na kmetiji Rdečnik. Foto: Petra Špegel.
Hišna imena z nedoločljivim pomenom: o Ərš't:nik; uradni priimek Juvan; o K'nẹ:žar; uradni priimek Mirkac; o Ərt'vi:ga; uradni priimek Balant; o 'Ča:k; uradni priimek Berložnik; o 'ẹ:pšek; uradni priimek Pušnik; o Češ'n:ʍsko; kmetija je opuščena, propadla; o Spo'lu:nkar; posestvo je propadlo.
5.4.2 Hišna imena v Zgornjem Razborju
Hišna imena, izpeljana iz priimka prejšnjih ali današnjih gospodarjev oz. lastnikov: .Pe'č:lar < oče današnje lastnice se je pisal Pečolar; uradni priimek Mirkac;
96
Slika 27: Pečolar. http://eupoti.com/Slike/kartice/pecolar.jpg, pridobljeno 06. 10. 2011.
.'Ra:dman < priimek lastnikov; uradni priimek Plešivčnik (priimek priženjenega); .Ple'ši:ʍčnik < priimek nekdanjega gospodarja; kmetija je podržavljena; .'Ra:zbornik < priimek nekdanjega lastnika; kmetija je opuščena; .No'wa:k < priimek bivših lastnikov; kmetija je propadla; .'Ka:rnar < priimek današnjih lastnikov zemljišča.
Hišna imena, izpeljana iz osebnega lastnega imena: .'Tẹ:š < Matevž; uradni priimek Slivnik; .'Li:pš < Lipuš; domačija je pogorela, na tem mestu se trenutno nahaja počitniški objekt.
Hišna imena, izpeljana iz naravnih in geografskih značilnosti: .'Su:xo'd:wnik < po Suhem Dolu, po suhi dolini; uradni priimek Balek; .Mo'la:k < po posestvu se zelo pogosto pojavljajo mlake; uradni priimek Čerenak; .Pes't:tnik < ogromna kmetija, ki ima velike planjave; uradni priimek Jelen; .'K:tnik < posest je v kotu, hiša je obdana z gozdom; uradni priimek Knez; .S'p:dni 'K:tnik < včasih je bila ena kmetija, potem pa se je delila, nastali sta hišni imeni Spodnji Kotnik in Zgornji Kotnik; uradni priimek Knez; .Z'gu:ərni 'K:tnik < kmetija se je nahajala v zgornjem kotu pod gozdom; kmetija je danes izseljena;
97
.P'rẹ:wolnik < domačija je na prevalu, tu je nekakšno križišče, kjer se ceste razcepijo proti Spodnjemu Razborju, proti Uršlji gori in Črni na Koroškem; uradni priimek Sovinc; .'Ve:rnarca < iz nem. besede Ferne ’daljava’, saj je domačija najvišje ležeča koroška kmetija (1100 m nadmorske višine) in je precej oddaljena od ostalih kmetij;
Slika 28: Vernarca. Foto: neznani internetni vir, pridobljeno ok. leta 2008.
.G'r:belnik < zelo strma posest, na travnikih in njivah je veliko kamenja, ki ga lastniki pobirajo, spravljajo v kupe, ki jim rečejo groblje; uradni priimek Triplat; .'K:čnik < zemljišča se nahajajo v kotu ob gozdu, tam še danes stojijo koče; kmetija je opuščena; .La'p:ʍčnik < na posestvu je veliko laporja; uradni priimek Hudej; .Vər'x:nik < zemljišče stoji na vrhu hriba; posestvo je bilo prodano več lastnikom; .G'ra:bnar < zemljišča se nahajajo v grabnu, jarku; kmetija je opuščena.
Hišna imena, izpeljana iz poklicev oz. gospodarskih dejavnosti: .'Ti:šler < bivši gospodar je bil mizar, danes se to hišno ime ne uporablja več, saj je v uporabi hišno ime Pečolar; uradni priimek Mirkac;
98
.P'la:nšak < planšar, planšarija, kjer se je pasla živina; kmetija je opuščena.
Hišna imena, izpeljana iz poimenovanj živali ali rastlin: .'R:s < iz nem. besede Ross ’konj’, uradni priimek Knez; .'Žu:žəl < staro poimenovanje za škodljivce, žuželke; uradni priimek Lesnik; .Sko'bi:r < verjetno je to popačenka za samostalnik sova, ki skovika; uradni priimek Melanšek; .Ram'ša:k (Ram'še:le) < to so zdravilne rastline, ki so rasle ob robu kmetije; uradni priimek Slivnik; .'Je:len < po jelenih; uradni priimek Jelen; .'Me:dwed < po medvedih; kmetija je opuščena.
Hišna imena, izpeljana iz lastnosti gospodarjev oz. lastnikov in hišna imena s posebnim izvorom: .'Ca:jgar < pri tej kmetiji so ljudje večkrat spraševali, koliko je ura ter koliko še imajo do Razborja; iz nem. besede Zahler ’števec’; uradni priimek Melanšek; .Gər'bi:šnik < po grbah, ki so jih imeli lastniki; uradnik priimek Juvan; .Kriwo'n:k < po krivih nogah; na tem temljišču stoji kamnito znamenje s konca 17. stoletja; uradni priimek Triplat;
Slika 29: Znamenje pri Krivonogu. Foto: Petra Špegel.
99
.X'li:nik < novi lastniki so podrli hlev ter na istem mestu zgradili hišo; uradni priimek Plešivčnik.
Vrhovsko Pečolar Žužel Rone Tevž Radman Andrejc
Hlivnik
Slika 30: Prikaz hišnih imen in meja med Spodnjim in Zgornjim Razborjem. Foto: Petra Špegel.
Hišna imena z nedoločljivim pomenom: . Vər'ja:nšek; posestvo je opuščeno; . K'ri:žan; kmetija je delno opuščena; . 'Ši:sərnik; posestvo je podržavljeno; . Kərs'ta:ʍčnik; kmetija je propadla, zemljišča so delno zaraščena.
5.4.3 Hišna imena na Selah
Hišna imena, izpeljana iz priimka prejšnjih ali današnjih gospodarjev oz. lastnikov:
'Šu:ler < po daleč v preteklosti priženjenem zetu, ki je prišel iz Slovenj Gradca (verjetno mišljeno centra mesta); uradni priimek Brložnik;
'Za:bərčnik < včasih lastnikov uradni priimek; uradni priimek Hovnik;
100
S'mərtnik < priimek prejšnjega lastnika, uradni priimek Kotnik; Z'gu:ərni 'Du:ler < bivši uradni priimek, prid. zgornji je dodan zato, ker je v sosednjem naselju prav tako hišno ime Duler; uradni priimek Luter; Gos'tẹ:nška 'ba:jta < starejša generacija je včasih šla živet v t.i. bajto, Gostenčnik je bivši priimek lastnika; uradni priimek Mavrel; Gos'tẹ:nčnik < priimek bivših lastnikov; uradni priimek Šisenik; Vərč'k:nik < priimek enega prejšnjih gospodarjev; uradni priimek Hovnik; Pər 'Mi:klošičo < po uradnem priimku Miklošič; Repo't:čnik < po uradnem priimku Repotočnik.
Hišna imena, izpeljana iz osebnega lastnega imena: 'U:ršnik < Urška; uradni priimek Hovnik; F'l:rjan < Florijan; uradni priimek Ivarnik.
Hišna imena, izpeljana iz naravnih in geografskih značilnosti: Ran'ja:k < eno redkih dokaj ravninskih zemljišč na tem območju; uradni priimek Brusnik;
Ravnjak Ograd Pungrad
Travnik pod cesti
Njiva
Slika 31: Ledinska imena na turistični kmetiji Ravnjak. Foto: Petra Špegel.
101
X'ri:barnik < poimenovano po hribovitem reliefu; uradni priimek Gruber; M'la:čnik < na posestvu se ob padavinah v kotanjah nabira voda, nastajajo mlake ’plitvejša kotanja s stoječo vodo’; uradni priimek Hovnik;
K'la:nčnik < po strmi cesti oz. terenu, ki je na tem območju; uradni priimek Kotnik;
X'ri:bərnik < hiša stoji nad kuglom; uradni priimek Navodnik; Pla'z:nik < zaradi strmega reliefa je velikokrat nevarnost plazenja zemlje; uradni priimek Razgoršek; G'r:belnik < poimenovano po grobljah ’kup nametanega kamenja’; uradni priimek Zagernik; 'L:k < močvirnat svet, delno porasel z drevjem; uradni priimek Kotnik; 'Pi:kərnik < potok Pikernica; uradni priimek Volšak; Po'la:nar < poljana; kmetija sredi gozda, jasa; uradni priimek Kotnik.
Hišna imena, izpeljana iz poklicev oz. gospodarskih dejavnosti:
Sič'ja:k < sečnja; glagolnik od sekati; uradni priimek Kotnik;
Sič'ja:kowa 'ba:jta < sosedi imajo hišo zgrajeno na Sičjakovi zemlji; uradni priimek Lepej.
Hišna imena, izpeljana iz poimenovanj živali ali rastlin: Bre'z:nik < breza ’listnato drevo z belim lubjem’; uradni priimek Grobelnik; B'rẹ:znik < po brezah v bližini domačije; uradni priimek Lah; Bo'r:nik < po borovju, borovemu gozdu; uradni priimek Čas; 'Lẹ:snik < zaradi obilice lesa, ki obdaja domačijo; uradni priimek Krivonog.
102
Hišna imena, izpeljana iz lastnosti gospodarjev oz. lastnikov in hišna imena s posebnim izvorom: 'Sa:mec < izraz za kozolec, ki ima okna v eni vrsti; uradni priimek Kotnik; Pər'ja:k < izpeljano iz apelativa perje ’listi krmnih rastlin’; uradni priimek Merkač; Na 'wi:kendo < lastniki posestva imajo matično, stalno prebivališče v Kotljah; uradni priimek Svetina; 'Ka:rner < kmetija pod cerkvijo svetega Roka in pokopališčem, od tu verjetno izvor; karner ’prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov; kostnica’; uradni priimek Pungartnik.
Hišna imena z nedoločljivim pomenom: 'Za:gršnik; uradni priimek Dvornik; 'A:pačnik; uradni priimek Konečnik; 'P:kəržnik; uradni priimek Kotnik; Špan'žẹ:l; uradni priimek Šisernik; 'Pẹ:ž; uradni priimek Verbole; Vər'ži:šnik; uradni priimek Hovnik.
103
6 SKLEP
Že od nekdaj me zanima izvor oziroma pomen ledinskih in hišnih imen. Ker želim, da bi se ta imena čim dlje ohranila, sem se odločila, da v izbranih naseljih popišem čim več ledinskih in hišnih imen ter jih nato uredim v neko smiselno celoto.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema geografske in zgodovinske značilnosti mestne občine Slovenj Gradec, podan je glasoslovni oris mežiškega narečja ter teoretična izhodišča pojmov ledinska imena in hišna imena. V empiričnem delu je zajeta metodologija, ledinska imena so razvrščena po izbranih naseljih, prikazana je tipologija teh imen, nazadnje pa lahko vidimo izvor in pomen hišnih imen v izbranih naseljih.
Mestna občina Slovenj Gradec leži v Mislinjski dolini, ki se razprostira med Pohorjem in Uršljo goro. Po površini in številu prebivalcev spada v srednja velika območja v Sloveniji, saj meri približno 174 km2 in ima skoraj 17.000 prebivalcev.
Prva omemba Slovenj Gradca je iz leta 1091; tedaj naj bi stal še na območju današnjega Starega trga, kot mesto pa se prvič omenja leta 1267.
Strnjena naselja so razporejena po dolini, na pobočjih Pohorja in obrobnih pogorjih pa so raztreseni manjši zaselki in samotne kmetije. Slemena, doline in kotline so tipična posebnost kompleksa, v katerega geografsko sodi – Alpskega hribovja. Skoraj dve tretjini ozemlja prekrivajo gozdovi, kar daje pokrajini videz domačnosti, gostoljubnosti in mehkobe (Berzelak, Berzelak 2005: 21).
Občino sestavljajo mesto Slovenj Gradec in 21 manjših naselij, med njimi Spodnji Razbor, Zgornji Razbor in Sele; ta naselja so tudi zajeta v mojem diplomskem delu.
104
Spodnji Razbor (približno 250 preb.) je naselje samotnih hribovskih kmetij, ki ležijo med dolino potoka Suhodolnice in Velunjskim jarkom s potokom Velunjo, med Zgornjim Razborjem in Podgorjem.
Zgornji Razbor (okoli 120 preb.) leži v povirju potoka Suhodolnice, pritoka reke Mislinje, in nad zgornjim delom Velunjskega jarka s potokom Velunjo, pritokom reke Pake. Središče naselja je pod Farovškim vrhom (947 m), kjer stoji cerkev sv. Danijela s pokopališčem, Osnovna šola Razbor in Gostilna Pečolar. Ozemlje Zgornjega Razborja sega do cerkve sv. Uršule na Uršlji gori (1699 m).
Sele (okoli 270 preb.) je razloženo naselje, ki ga sestavljajo zaselek Selška vas in samotne kmetije, ki ležijo na severovzhodnih pobočjih pod Uršljo goro (1699 m) in v Hotljuskem podolju.
Govor Slovenj Gradca spada v koroško narečno skupino, natančneje v mežiško narečje. Koroška narečna skupina se govori v treh državah (Avstrija, Italija, Slovenija) ter je sestavljena iz šestih narečij: ziljskega, rožanskega, podjunskega, obirskega, mežiškega in severnopohorsko-remšniškega narečja. Zadnje narečje predstavlja prehod med koroško in štajersko narečno skupino. Mežiško narečje zajema območje Mežiške doline z okolico in majhen del spodnje Mislinjske doline, kamor spadajo govori Sel, Spodnjega Razborja ter Zgornjega Razborja. Govor mežiškega narečja pozna le jakostni oziroma dinamični naglas, intonacija je padajoča, vokalni sistem pa monoftongično-diftongičen. Samoglasniški sestav pozna: dolge naglašene samoglasnike, kratke naglašene samoglasnike, kratke nenaglašene samoglasnike in samoglasniške soglasnike.
Dolgi naglašeni samoglasniki so naslednji: i: ('xi:ša, 'li:st, 'pi:šem, 'pi:sala), u: ('lu:č, 'lu:pm, 'mu:xa, p'lu:wat), i:ə ('li:əp (tudi 'lẹ:p), 'bi:ə (tudi 'bẹ:), 'pi:əč (tudi 'pẹ:č)), u:ə ('bu:əx (tudi 'b:x), 'nu:əx (tudi 'n:x)), ẹ: (b'rẹ:za, p'lẹ:šem, 'zẹ:le, 'mẹ:ša), ọ: ('g:ba, 'g:bec, 'r:p), ər (samoglasniški r; 'gər:t, 'xər:bet), e: (m'le:t,
105
'če:lo, 'te:ta, b're:da), o: ('no:ga, 'ko:š, 'o:sma, 'ko:za), a: (t'ra:wa, 'ma:ti, 'a:pno, k'ra:wa).
Kratki naglašeni samoglasniki se pojavljajo tudi na mestih, kjer so v knjižnem jeziku dolgi naglašeni ali pa nenaglašeni samoglasniki. Med kratke naglašene samoglasnike sodijo: i/ ('miš, 'nit (tudi 'məš, 'nət)), u/ ('čt, 'kup), e ('kmet, s'mejat se), o ('gno, 'konc, k'rox), ə ('ləpo, 'təsto, 'nəbo), a (g'lawa, 'nas, 'pas).
Nenaglašeni vokali se delijo na prednaglasno in ponaglasno lego. Predakcentski vokalizem sestavljajo naslednji vokali: i(li'si:ca, zi'da:r), u/ (ču'da:k, l'pi:na), e (kle'či:, te'l:), ə (dər'gač, ər'dẹ:č, ər'pi:ca), o (go'l:p, ko'lẹ:no), ('be:d), a (na'wa:dla, neka'tẹ:ri). K poakcentskemu vokalizmu pa prištevamo i/ ('dur, 'x:dim, 'waški), u/ ('ci:ərku, 'vẹ:du, ('a:bux), e ('mẹ:čem, 'orẹ:x), ə ('če:bər, s'te:bər), o ('təsto, ko'lẹ:no), ('mər, p'rimo, 'zəmo), ('ca: x, 'do:ž, s'kəd), ('bu:xt, 'modt, 'ga:rt, k'nẹ:d), a ('xi:ša, 'mẹ:ša).
Soglasniški sestav mežiškega narečja vsebuje vse knjižne soglasnike, od knjižnega jezika se razlike v trdem l, ki nastopa pred soglasniki, na koncu besede in pred zadnjimi samoglasniki. V govorih Spodnjega Razborja, Zgornjega Razborja in Sel je tu razvoj obstal in se tako iz trdega l ni razvilo švapanje (izgovor w namesto l) kot v drugih narečjih koroške narečne skupine. Sestav tvorijo zvočniki l, r, n, m, w ('wẹ:s) z varianto ʍ (ʍ'sa:k) in ('si:ka) ter j z varianto in nezvnočniki p, b, t, d, k, g, x, c, č, s, š, z in ž. Srednji l je odraz za praslovanski ľ (kľu:č, k'ra:ľ). Prisoten je rinezem, kar lahko vidimo v primeru 'pa:jeŋk. Skupini čre-, žre- sta ohranjeni (č'ri:əšna, ž're:be). Prvotni n je izgubil nazalnost in dal drsni j (čə'rpi:je, ka'mẹje). Primarna skupina dl je ohranjena v besedi mod'li:ti. Skupina šč se asimilira v š (dwo'ri:še, gno'ji:še). Fonem n ima zvočniško različico ŋ, kar pomeni, da se pred k in g iste besede dela zapora na mehkem nebu: 'pa:jeŋk. Zlogotvorni < l, lj; v sklanjanju ti samostalniki podaljšujejo osnovo z n, tak primer je 'čẹ:šp > 'čẹ:špna.
106
Ledinska imena (mikrotoponimi) so imena posameznih parcel, večjih gozdnih, pašniških, travniških, poljedeljskih in drugih površin ter manjših zaselkov na določenem območju. Ledinska imena so verjetno nastala iz potrebe po natančnem razlikovanju in določanju vaškega ozemlja, ohranila pa so se v glavnem preko ustnega izročila (Koletnik 2004: 189). Ta zapis potrjuje mojo raziskovalno hipotezo, ki se je glasila, da so se ledinska in hišna imena ohranila z ustnim izročilom. Funkcija ledinskih imen je torej bila identifikacija prostora, natančno razlikovanje in določanje ozemlja. Služila so orientaciji v prostoru (Fabčič 2010: 15; cit. po Klemše 2005: 136; Peršolja 2002: 364 in 2003: 112).
Hišna imena so uvajali ljudje sami in ne oblasti, kot je bilo to pri priimkih. Uveljavljati so se začela v 12 stoletju (Makovec 1987: 24). Pred odhodom na teren sem si postavila raziskovalno hipotezo, ki se je glasila: »Priimki so imeli pomembno vlogo pri nastajanju nekaterih hišnih imen.« To hipotezo lahko zavrnem, saj so priimki nastali iz hišnih imen, kar potruje tudi raziskava avtorice Kotnik-Šipec, ki pravi, da so stare domačije dobile svoja hišna imena še pred uradnimi priimki in so priimki nastali iz njih (Kotnik-Šipec 2004: 7).
Tudi mnoga hišna imena, ki označujejo poklic hišnega gospodarja, so prav gotovo zelo stara in pogosto starejša od uradnega priimka (Kotnik-Šipec 2004: 7). Mnoga hišna imena, ki imajo v osnovi osebna imena, pa so izoblikovala v 18. ali 19. stoletju, že po uveljavitvi priimkov (Kotnik-Šipec 2004: 8).
Pri raziskavi ledinskih in hišnih imen sem uporabila različne metode, imena sem zbirala na terenu pri domačinih (razen prepisa nekaterih hišnih imen iz Telefonskega imenika Slovenije), saj sem mnenja, da je dejansko stanje najbolj razvidno na terenu, pisni viri pa tudi ne bi vsebovali narečnega izgovora, saj domnevam, da so poknjiženi kolikor se le da. V okviru zbiranja ledinskih imen sem si postavila naslednjo raziskovalno hipotezo: »Sklepam, da bom v izbranih naseljih našla veliko ledinski imen.«
107
Glede na to, da sem zbrala nekaj čez 400 ledinskih imen, podajam na to trditev pozitiven odgovor. Prav tako lahko pritrdim na naslednjo hipotezo: »Ledinska in hišna imena so med domačini danes še živa. Dobro jih poznajo tudi njihovi nasledniki oz. domnevni nasledniki.« Izkazalo se je, da domačini obeh Razborjev, tako starejši kot mladi, zelo pogosto uporabljajo hišna imena, ko sem jim omenila kakšen uraden priimek so me začudeno pogledali češ »kaj pa govoriš«. Omeniti je potrebno tudi, da imajo za vsako kmetijo smerokaz, ki vsebuje hišno ime. To me tudi zelo veseli, saj to kaže na veliko spoštovanje in nadaljnje ohranjanje hišnih imen. Tudi med prebivalci Sel so imena še živa, mladi jih poznajo, vendar jim ni poznan izvor oz. pomen imen.
Ledinska imena sem razporedila v 14 skupin glede na njihovo poimenovanje. V prvo skupino, imena parcel po njihovi rabi, sodijo enobesedna, nepredložna imena: 'Ni:wa, 'Pa:šnik, 'Pu:ngrat, Sadon'ja:k, T'ra:nik, 'Wərt, Pa's:wnek, Vinog'ra:t …, našla sem pa tudi takšna ledinska imena, kjer se pojavi predložno ime: Za 'wərtam, Pər ap'ni:ci, 'pa:šnik … Možno je zaslediti tudi imena, ki imajo levi prilastek ali levi predložnozvezni prilastek: 'Pu:ngradna 'ni:wa, Pot 'cẹsto 'ni:wa, Pər 'mẹ:ji 'ni:wa …; ter zvezi enakovrednih imen: 'Wərt in 'to:pla g're:da, 'K:t in 'ra:nina. Pojavljajo se tudi imena, ki imajo desni prilastek in desni predložnozvezni prilastek: Nat 'cẹ:sto op 'ni:wi, 'Ni:wa za 'xi:šo, Sado'na:k 'pu:ngrat, T'ra:nik čres 'cẹ:sto, T'ra:niki pot'g:ri, 'Pa:šnik nat 'xi:šo … V drugo skupino so uvrščena imena, ki so poimenovana po reliefnih značilnostih zemljišča. Ta imena so večinoma enobesedna, nepredložna: P'ru:əx, B're:gi, Glo'ba:ča, Gər'bẹ:nc, G'ra:bən, 'Ku:g, Vərx'na:k, B'ru:nik, Leta'li:še, 'Wa:mp, 'Ru:te … Nekaj teh imen je predložnih: Na 'wərxo, g'ra:bno … Manj pa je imen z levim prilastkom in desnim predložnozveznim prilastkom: 'Ža:gan b'ri:əx …; G'ra:bən pot 'cẹ:sto … Poimenovanj po kakovosti površja je malo: Ž'la:p, 'Ka:, 'Lẹ:pe, T'ra:te. Skupina, ki je poimenovana po (ne)poraslosti zemljišča, večinoma zajema imena, ki poimenujejo zemljišča, ki so bila nekoč porasla z gozdom, kasneje pa so ga za
108 potrebe kmetijstva izsekali, tako so nastala naslednja imena: Gər'čẹ:na, f'ra:ti, Golo'sẹ:k, Po'sẹ:ka … V raziskavi sem zasledila tudi nekaj imen, ki so povezana z vodo, nekaj imen izhaja iz tekočih, nekaj iz stoječih vod, eno ime pa je celo poimenovanje za majhen slap, kjer izvora reka, ki teče proti sosednjim Kotljam. Ta imena tvorijo skupino imen, ki so poimenovana po tekočih in stoječih vodah: 'Kərniški g'ra:bən, Ve'lu:a, 'L:ke, 'Lu:že, Za 'wo:do, Nat stu'de:ncom, 'C:c 'Nẹ:ža, Pi'kərnica, 'Sẹ:lčnica, 'Lu:žən'bi:rtowo, Za Je'ni:no … Šesto skupino sestavljajo imena, ki so poimenovana po kamninah, rudnina: Pe'či:, Pe'č:wje, Kam'ni:k … Imena, ki izhajajo iz poimenovanj po rastlinah in njenih produktih, je dokaj obsežna, kar niti ne preseneča, saj so nekoč, nekje pa še danes, stala mogočna in velika drevesa. Skupino sestavljajo podskupine: poimenovanje po drevesih oz. skupini dreves: Pər č'ri:əšni, Nat 'li:po, Ob 'g:zdu …, poimenovanje po negojenih rastlinah: 'Ju:rjewka, Ost'r:žnikowo …, poimenovanje po gojenih rastlinah: 'Ka:pus in poimenovanje po produktu določene rastline: 'A:ʍcix. Nekaj imen je poimenovanih po živalih: dve imeni sta poimenovani po divjih živalih: Li'si:čja 'lu:kna, 'W:čja 'ja:ma; eno ledinsko ime pa je dobilo ime po domači živali: ':wčja go'ri:ca. Nekaj ime izhaja iz dejavnosti prebivalcev ali v oziroma v bližnji okolici delujočih ustanovah: Ko'du:ne, O'd:le, O'xi:šnica, Ošta'ri:ja, Ko'pi:še … V deseto skupino sem uvrstila imena, ki so poimenovana po objektih, ki so delo človeških rok (umetni objekti). Med stanovanjskimi objekti so enako zastopani objekti, katerih poimenovanje izhaja iz sam. bajta in hiša (vsako ime po 6-krat: Pər 'xi:ši, Pod 'ba:jto …), nato sledita sam. dom (2-krat: Pər 'd:mo …), vikend (1-krat: Pər 'vi:kendo), eno ime je poimenovano po besedi nemškega izvora, in sicer 'Ci:mr'xa:s, eno pa po besedi italijanskega izvora, in sicer Kaš'tẹ:le. Sakralni objekti so poimenovani po kapeli (3-krat: 'Zu:na pər ka'pẹ:li …), cerkvi: O'k:lo 'ci:ərkve; križu: Pər k'ri:žo; in spomeniku: Pər spome'ni:ko (vsi po 1-krat). Največ poimenovanj ledinskih imen po gospodarskih objektih je poimenovanj po sam. štala in hlev (oba po 4-krat: Pot š'ta:lo, Pot x'lẹ:wom …), sledita mlin in korito (vsak po 3-krat: Pər m'li:no, Zako'ri:tna 'ni:wa …), nato čebelnjak (2-krat:
109
Pər čebel'na:ko …), po enkrat pa so zastopani naslednji primeri: Su'ši:lnica, Pər 'li:əsi, Plasten'ja:k, Pər 'u:ti, Pod 'ža:go, Pər š'ta:ngi, Pot dajno'w:dam in ':grat. V podskupini, kjer so zapisani komukacijski objekti, prevladuje sam. cesta (7- krat: Nat 'cẹ:sto …), po eno poimenovanje pa imajo most: Za 'm:stam; šajdna: 'Ša:jdna; in meja: Op 'mẹ:ji. Ob tem lahko delno potrdim zastavljeno hipotezo, ki se glasi: »Predvidevam, da so poimenovanja za ledinska imena nastala na podlagi pokrajinskih značilnosti, ki so lahko plod narave, v manjši meri tudi človeka.« Ta imena so večinoma poimenovana po objektih, katere je naredil, zgradil, postavil človek. Naslednja skupina je podala odgovor na mojo naslednjo hipotezo, v kateri domnevam, da je največ ledinskim imen poimenovanih po pripadnosti oziroma lastniškem statusu. To hipotezo potrdim, ker je daleč najobsežnejša. Največ je dvobesednih imen: ta so sestavljena iz svojilnega pridevnika in samostalnika, ki označuje vrsto zemljišča: 'Wərxoska 'ja:ma, 'Ni:wa Ko'wa:čowa, 'Fi:šerjowa 'ra:nina … V to skupino sodijo tudi poimenovanja po priimku in hišnemu imenu sedanjega ali bivšega lastnika: 'Rəpnška 'ba:jta, Kor'ma:nšək, Anže'la:k … V enajsto skupino spadajo tudi poimenovanja s posamostaljenimi prid.: 'Bi:zjakowo, Ko'wa:čowo, 'Mi:əwčowo … Nekaj zemljišč je poimenovanih po zemljepisnih lastnih imenih: A'me:rika, Ka'na:da, S'p:dni 'Ra:zbor, od tega sta dve imeni posamostaljena prid.: Š'ta:jersko, 'Ra:zborsko. Tri ledinska imena so poimenovana po osebnem lastnem imenu: 'Pa:wlca, Pər 'R:zi, pri tretjem imenu pa gre za moško obliko ženskega osebnega imena Helena, to je Pər 'Lẹ:nčno. K imenom, ki so poimenovana po mikroklimatskih razmerah, prištevamo samo tri, in sicer: Lə'cəna, Ni'ci:na, 'Su:ənčna 'ni:wa. V predzadnjo skupino, po obliki in velikosti parcele, sodijo imena, ki kažejo na velikost: 'Vẹ:čja 'ni:wa, Ta'vẹ:čja 'ni:wa … V to skupino sodijo tudi imena, ki pričajo o legi v prostoru: S'p:dna 'ni:wa, S'ri:ədni t'ra:nik … Nekaj ledinskih imen prikazuje prostorska razmerja: 'R:p, 'K:te … O obliki zemljišča govorita ledinski imeni Ok'r:gla 'ni:wa in 'Pru:əx, o razmerju dolg – kratek pa ime 'D:ga 'ni:wa.
110
V zadnjo skupino sem uvrstila imena neznanega izvora: Z'gu:ərne Ba'sa:lše, 'Fẹ:snga, 'X:nəc …
Hišna imena sem razporedila v sedem skupine glede na njihov izvor in jih zapisala v fonetični obliki. Tej obliki sem dodala ključno besedo ali besedno zvezo, iz katere naj bi ime izhajalo, ter današnji uradni priimek. V treh naseljih sem zbrala 111 hišnih imen, najštevilčnejša skupina so hišna imena, izpeljana iz naravnih in geografskih značilnosti, takih imen je 35: Zapeč'ni:k, 'Ro:ne, 'K:nc, Kər'ni:čnik, Mo'la:k, P'rẹ:wolnik, 'Ve:rnarca, G'r:belnik, Ran'ja:k, M'la:čnik … Ta hišna imena potrujejo mojo raziskovalno hipotezo, kjer domnevam, da so hišna imena vezana na geografske značilnosti domačij. Drugo najobsežnejšo skupino sestavljajo imena, izpeljana iz poimenovanj živali in rastlin, teh imen je 20: Stab'l:nik, Z'gu:ərni 'Ku:nej, 'Šẹ:šlič, 'R:s, Ram'ša:k (Ram'še:le), 'Žu:žəl, Bo'r:nik … Naslednja skupina so hišna imena, ki so izpeljana iz priimka prejšnjih ali današnjih gospodarjev oz. lastnikov, teh imen je 15: Ka'ni:k, Pe'č:lar, 'Ra:dman, Ple'ši:čnik, 'Šu:ler, Gos'tẹ:nška 'ba:jta … Malo manj številčna je skupina imen, izpeljanih iz osebnega lastnega imena (takih imen je 10): 'B:x, Do'mi:n, 'Tẹ:š, 'Li:pš, F'l:rjan … Enako zastopani sta skupini, ki sta izpeljani iz poklicev oz. gospodarskih dejavnosti in imena, izpeljana iz lastnosti gospodarjev oz. lastnikov in hišna imena s posebnim izvorom: 'Bərgles, Pər La'p:šek m'li:no, Plan'ša:k, Sič'ja:k …; Ər'dẹ:čnik, Gər'bi:šnik, Kriwo'n:k … Nekaj imen pa je takih, katerim nihče od informatorjev ni znal določiti izvora oz. pomena, razlog tiči verjetno tudi v tem, da je večina teh imen s kmetij, ki ne obstaja več, torej ali so propadle ali pa so jih razprodali večim lastnikom za vikede: Ərt'vi:ga, Češ'n:sko, Kərs'ta:čnik, 'Ši:sernik, 'Ča:k, 'Pẹ:ž, Špan'žẹ:l … Nazadnje lahko potrdim še dve raziskovalni hipotezi, kjer menim, da je uporaba hišnih imen v Spodnjem in Zgornjem Razborju bolj živa kot na Selah ter da bom pri raziskavi pomena oz. izvora imen imela več težav na Selah.
111
Res sem prišla do spoznanja, da na Selah hišna imena niso tako pogosto v uporabi kot v Razborju, hišna imena uporablja starejše prebivalstvo, mlajši prebivalci pa jih sicer še prepoznajo, ampak jih vedno manj uporabljajo, mladi tudi ne poznajo izvora oziroma pomena hišnih imen, medtem ko ledinska imena uporabljajo pogosteje kot hišna, verjetno zato, ker so posamezna ledinska imena poimenovana glede na parcelne številke, ki jih uporabljajo za kmetijske vloge.
112
VIRI
Lastne fotografije.
Telefonski imenik Slovenije, 2009.
Ustni viri (domačini).
113
LITERATURA
Stane BERZELAK, Karla ZAJC-BERZELAK, 2005: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina. Slovenj Gradec: Mestna občina, Mislinja: Občina.
France BEZLAJ, 1976, 1982, 1995, 2005: Etimološki slovar slovenskega jezika (A-J; K-O; P-S; Š-Ž). Ljubljana: Mladinska knjiga.
France BEZLAJ, 1956, 1981: Slovenska vodna imena I, II. Ljubljana: SAZU.
Pavle BLAZNIK, 1986: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500 (A – M). Maribor: Založba Obzorja.
Pavle BLAZNIK, 1988: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500 (N – Ž). Maribor: Založba obzorja.
Pavle BLAZNIK, 1989: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500. Darja MIHELIČ: Seznam krajevnih imen v srednjeveških virih. Maribor: Založba obzorja.
Aleksandra BRAČIČ, 2008: Ledinska in hišna imena v izbranih krajih občine Podlehnik. Diplomsko delo. Zgornje Gruškovje: Filozofska fakulteta.
Enciklopedija Slovenije, 1990. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Tea FABČIČ, 2010: Pripoved izročila talov. Ledinska imena v vaseh Podgrič, Lozice in Otošče. Lozice: Kulturno turistično športno društvo Zdravljica Lozice.
Andrej GLASENČNIK, 2008: Geografija samotnih kmetij na Razborju. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
114
Franc JAKOPIN, Tomo KOROŠEC, Tine LOGAR, Jakob RIGLER, Roman SAVNIK, Stane SUHADOLNIK, 1985: Slovenska krajevna imena. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Janez KEBER, 2002: Rojstna imena, hišna imena, vzdevki, psevdonimi v Sloveniji. Jezikoslovni zapiski 8/2. 47 – 69.
Janez KEBER, 2008: Leksikon imen: onomastični kompendij. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
Mihaela KOLETNIK, 2004: Ledinska imena v Rogašovcih. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika – slovenska zemljepisna imena. Maribor: Društvo Pleteršnikova domačija Pišece in SD Slovenije. 181 – 193.
Mihaela KOLETNIK, 2008: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru.
Jelka KOS, 2008: Prehodni govori med koroško in štajersko narečno skupino (koroški govori Javorja, Zgornjega Razborja in Mežice) . Magistrsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Marica KOTNIK-ŠIPEC, 2004: Stara hišna imena na Polzeli. Polzela: samozaložba.
Juš MAKOVEC, 1987: Korenine: priimki na murskem polju (1669-1900). Murska Sobota: Pomurska založba.
Janez MRDAVŠIČ, 2001: Krajevna in domača imena v Mežiški dolini. Ravne na Koroškem: ČZP Voranc d.o.o..
115
Milan OROŽEN-ADAMIČ, Drago PERKO, Drago KLADNIK, 1995: Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: Državna založna Slovenije.
Milan OROŽEN-ADAMIČ, Drago PERKO, Drago KLADNIK, 1996: Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Peter PAČNIK, 1981: Novejše družbenogeografske spremembe naselja Razbor. Diplomsko delo. Slovenj Gradec: Pedagoška akademija. Maks PLETERŠNIK, 1974: Slovensko-nemški slovar (P – Ž). Ljubljana: Cankarjeva založba.
Sašo RADOVANOVIČ, Valentina VARL, Igor ŽIBERNA, 1999: Koroška A – Ž. Priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba.
Marko SNOJ, 1997: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Mateja ŠTAMULAK, 2008: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Slovenj Gradec. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Jože TOPORIŠIČ, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Drago UNUK, 1996: Ledinska imena na Gomili pri Kogu. Borkov zbornik. Maribor: Slavistično društvo. 105 – 112.
Zinka ZORKO, 2001: Priimki in hišna imena na Kozjaku. Simpozij Slovenska lastnoimenskost. Novo mesto: Dolenjska založba. 55–66.
Zinka ZORKO, 2004: Hišna imena na Koroškem (ob Miklošičevem imenoslovju). Besedoslovje v delih Frana Miklošiča.Maribor: Slavistično društvo.
116
Zinka ZORKO, 2009: Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru.
117
SPLETNI VIRI
http://sl.wikipedia.org/wiki/Mestna_ob%C4%8Dina_Slovenj_Gradec, pridobljeno 6. 10 2011. http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/loksam05/obcine/htm/ 112/13.htm, pridobljeno 20. 03. 2008. http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/loksam05/obcine/htm/ 112/22.htm, pridobljeno 20. 03. 2008. http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/loksam05/obcine/htm/ 112/11.htm, pridobljeno 20. 03. 2008. http://radovljica.upo.si/galerija/slika/820, pridobljeno 20. 07. 2011. http://www.slovenj-gradec.si/omestu/grb_in_zastava.aspx, pridobljeno 15. 07. 2011. http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/oseb_stran/fran_ramovs_karta_1957_slo_nar.j pg.gif, pridobljeno 01. 08. 2011. http://www.slovenia.info/de/kul-zgod-znamenitosti/Ple%C5%A1iv%C5%A1ki mlin-.htm?kul_zgod_znamenitosti=12739&lng=3, pridobljeno 15. 08. 2011.
http://www2.arnes.si/~sopalavr/planinske_poti/koroska_planinska_pot/Koroska_p laninska_pot_KT_17_18.html, pridobljeno 06. 10. 2011. http://picasaweb.google.com/Jovan.Cukut1/PlesivecInUrsljaGora23Maja2009#53 39390386982789090, pridobljeno 01. 09. 2011.
118 http://www.ekoloska-kmetija-rone.com/mlin.html, pridobljeno 15. 09. 2011. http://eupoti.com/Slike/kartice/pecolar.jpg, pridobljeno 06. 10. 2011.
119