DOCSLIB.ORG

I ' Časopis Za Zgodovi in Narodopisje

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
I ' Časopis Za Zgodovi in Narodopisje I ' <ASOPIS ZA ZGODOVI IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdaja (Editors): Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor, Glavni urednik (Chief Redactor); prof. dr, Jože Koropec, 62001 Maribor, Mladinska 9, Jugoslavija. Telefon 22-171. Uprava in založba (Administration and Publisher): Založba Obzorja, 62001 Ma- ribor, Partizanska 5. Tiskarna (Printing House): CGP Mariborski tisk, 62001 Maribor, Svctozarcvska 14, Jugoslavija. POZICIJSKA KARU 0DH0f-ia MSIHUS« SNJMSKE.MStLJMSA 5 SUMJBK 1 UTC.'••• PREE «L51Y0M Na* <ASOPIS LETNIK 49 ZA ZGODOVINO NOVA VRSTA I* STR. 1—182 MARIBOR 1 IN NARODOPISJE 1978 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography NOVA VRSTA 14. (XL1X.) LETNIK 1978 1978 ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR IZDAJA UNIVERZA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO MARIBOR UREJA S SODELOVANJEM UREDNIŠKEGA ODBORA JOŽE KOROPEC VSEBINA — CONTENTS Stran Braci= Vladimir: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE RAZDELITVE NA OBMO<JU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE I .... 269 The Spatial Development of the Administrative and Self-Administrative Division on the Territory of North-East Slovenia Curl: Jožo: CESTNO OMRE2JE NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA 238 Road Network in Slovenian Sli ria in the First Half of the 19-th Centu re Curk Jože: RA<JI DVOR PRI MARIBORU 43 The Chateau Ra=ji dvor at Maribor Dolenc Milan: MEDICINSKO BUKOVNlSTVO NA KOROŠKEM, ŠTAJERSKEM IN V PREKMURJU 82 Popular Medical Books Written by Hand in Carinthia, Sty ria and Prek- murje Horvat-Savcl Irena: PORO<ILO O IZKOPAVANJU GOMIL V OKOLICI GANCAN 4 Antique Maunds in the Neighbourhood of Gan=ani Klasine Peter: MINORITSKI SAMOSTAN V PTUJU IN RAZVOJ NJEGOVEGA GRADBENEGA KOMPLEKSA 55 The Minorite Manastery in Ptuj and the Evolution oí his Building Complex Klemenci= Matjaž: JEZIKOVNA STRUKTURA PREBIVALSTVA NA Z AVTO- HTONIM SLOVENSKIM PREBIVALSTVOM POSELJENEM OBMO<JU AVSTRIJSKE ŠTAJERSKE OD SREDE in. STOI.ET.IA DO LETA 1971 . 124 The Structure of the Population in the Territory with Autochtonous Sloveno Settlement of Austrian Styria from the Mid 19th Century of the Year 1971 according to the Language of Communication Koropec Jože: HOCE DO SREDE 17. STOLETJA 187 Ho=e till the Middle of the 17th Century Koropee Jože: SREDNJEVEŠKO GOSPOSTVO SLOVENJ GRADEC 16 The Manorial Estate of Slovenj Gradec in the Middle-Ages Makarovi= Marija: MEDSEBOJNA POMO< NA VASI (NA PRIMERU NEDELICE V PREKMURJU) 14Ü Mutual Aid in the Village (by the Exemple of Nedelica in Prekmurjc) Mlinaric Jožo: ADMONTSKI RA<JI DVOR PRI MARIBORU 33 The Admont Chateau Ra=ji dvor at Maribor Mlinaric Jože: GOSPOSCINA ZGORNJE RAD VAN JE PO URBARJU IZ L. 1695 204 The Manorial Estate of Zgornje Radvanje according to the urbarium from the Year 1695 Pahor Miroslav: VLOGA FURMANSTVA PRI REKRUTIRANJU PROSTO- VOLJSKEGA KADRA AVSTRIJSKE MORNARICE (S POSEBNIM OZI- ROM NA ŠTAJERSKO) . • 02 The Part Played by the Road Hauliers in Reeruting of Volunteer Sailors for the Austrian Navy {partieulary in Styria) Petek Tone: SOSEDSKI ODNOSI V PODVOLOVLJEKU 1GG Neighbourly Relations in Podvolovljek Richter Jakob: GRASLOVA USTANOVA IN USTANOVITEV ŽUPNIJE V POUCANAH 61 The Grasel Foundation and the Foundation of the Parish of Poljcane Sme] Jože: PREKMURSKI PISATELJ JOŽEF BAGARY IN MILENIJ MA- DŽARSKE DRŽAVE LETA ia»e i is The Writer oí Prekmurje Jožef Bagáry and the Millenium of the Hunga- rian State in the Year 1896 Sebjani= Franc: PROTIREFORMACIJSKA VOJAŠKA INTERVENCIJA V PREKMUHJU LETA 1732 75 Coutiter-Reformational Military Intervention in Prekmurje in 1732 Škafar Ivan: GRADIVO K ZGODOVINI UVEDBE MADŽARŠ<INE V SLOVEN- SKE LJUDSKE SOLE V PREKMURJU 100 Material tu the History of Introducing Hungarian into the Slovene Elemen- tary Schools in Prekmurje Škafar Ivan: SLOVENSKI ABECEDAH MIHALA BAKOSA IZ LETA 1786 IN NJEGOV PONATIS (•93) 222 Slovene Primer of Minai Bakoš from the Year 1786 and Its Reprint (17¡>:i) VriSer Sergej: STANOVANJSKA OPREMA GRAŠ<INE RADVANJE IZ L. 1695 217 Furnishing oí the Castle of Radvanje from the Year 1695 Znidari= Marjan: OB 75-LETNICI ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA V MARI- BORU 1 Zgodovinsko druátvo (The Historical Association) in Maribor and his Seven- ty-Five Anniversary PORO<ILO — U E I'ORTS Curk Jože: CELJSKI ZBORNIK 1951—I97G 343 Curk Jože: IVAN STOPAR, RAZVOJ SREDNJEVEŠKE GRAJSKE ARHITEK- TURE NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM 353 Curk Jože: MANFRED STRAKA, VERWALTUNG S GRENZEN UND BEVÖLKE- RUNGSENTWICKLUNG IN DER STEIERMARK 1770—1850 1•2 Curk Jože: SAVINJSKI ZBORNIK I, II IN III 350 Som Jože: ANTOSA LESKOVEC, TOVARNE SVIN<ENEGA BELILA V SEL- NICI OB DRAVI 300 Sorn Jože: WALTER BRUNNER, USTANOVITEV IN ZGODNJA ZGODOVINA ŽELEZARNE IN VALJARNE STORE PRI CELJU 363 OB 7 5-LETNICI Z G • I) • V I N S • E Ci A DRUŠTVA V MARIBORU Ob proslavljanju pomembnih jubilejev je navadil, da se ozremo na jubi- lantovo prehojeno življenjsko pot in ocenimo njegov prispevek v zakladnico skupnih prizadevanj po razvoju in naj>i ed k u okolja, v katerem živi in dela. Nekaj podobnega bi lahko rekli ludi /a Zgodovinsko društvo v Mariboru, katerega, 75-letnico prizadevnega in uspešne);,! delovanja proslavljamo lelos. Ko iš=em ustrezne, besede, s kalerimi bi želel izraziti vsaj del=ek bokale vsebine društvenega življenja, se =utim premladega, premalo poklieanega in i/kušenega, da bi v nekaj stavkih s =imbolj v/nesenimi besedami orisal ¡n ocenil jubilantovo življenjsko po!. Zalo n; moj namen, da bi se spuš=al v podroben opis razvoja društva |z njim se bomo seznanili ob drugi priliki), skušal se bom ustaviti samo ob vlogi, ki jo je odigralo v pieteklosti, m ob pomenu, ki ga ima v današnji samoupravni socialisti=ni družbi. Ustanovitev Zgodovinskega društva v Mariboru 17. marea HRIÜ sega v obdobje najhujših narodnoslnih bojev na slovenskem Štajerskem, v =as na- cionalnega in razrednega piebujanja .slovenskega življa v Mariboru. Nemški gospodarski m nacionalisti=ni pi;1:sk poslaja vse mo=nejši, ponem=evanje slovenskega prebivalstva vse uspešnejše. Skupina iskreno slovensko misle=ih Maribor=anov je prišla do spoznanja, da /a enakopravno uveljavljanje sloven- stva na Štajerskem m dovolj samo politi=na aktivno.-t ¡n gospodarski odpor, temve= da se moramo Slovenci na tem ogroženem delu slovenske /.emlje v boju za svoj narodnostni obstoj upreti nemšlvu tudi s kulturnimi in z. znan- stvenimi dosežki. Društvo ¡o torej zaživelo v obdobju, ko so Nemci odrekali Slovencem tudi sposobnost ustvaiitve lastne kulture. Tako je Zgodovinsko društvo v Mariboru postalo prva .slovenska znan- stvena ustanova na obmo=ju nekdanje Spodnje Štajerske, iz katere so v ob- dobju Stare Jugoslavije i/šle nekatere danes pomembne mariborske kulturne institucije (univerzitetna knjižnica, pokrajinski muzej in pokrajinski arhiv]. Ze leto po ustanovitvi Zgodovinskega društva je za=ela izhajali društvena znanstvena revija ^<asopis za zgodovino in narodopisje«, ki je bila za „Slo- venskim pravnikom- druga najstarejša s¡ovenska znanstvena revija in ki si je kmalu pridobila sloves tudi v evropskem znanstvenem svetu. Maribor m z njim vsa slovenska Stajer-ka sta stopila na pol hitrejšega kulturnega m znan- stvenega napredka Poleg uspešnega vklju=evanja v boj /a nacionalni obstoj slovenstva na slovenskem Štajerskem v obdobju pied prvo svetovno vojno si je društvo mo=no prizadevalo tudi za slovensko univerzo, važno vlogo pa je odigralo na pariški mirovni konfeienci po prvi svetovni vojni, saj je naša mirovna delegacija odbijala nemške zahteve po slovenskem Podravju prav z gradivom, k: ga je zbralo Zgodovinsko d.ušlvo v Mariboru. <eprav v novih razmerah, je tudi v stari Jugoslaviji društvo odigralo podobno vlogo, saj je ves =as skupaj z Muzejskim društvom predstavljalo edino <ASOPIS 7.A ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. 1 1LI7U znanstveno ustanovo v Mariboru. V tem obdobju so bila realizirana prizade- vanja, da društvo svoje zbirke razvije v poklicne kulturno-znanstvene usta- nove. <lanom društva in sodelavcem je kljub neprcnehnim materialnim te- žavam uspelo razviti društveno dejavnost do take mere, da je društvo uspešno delovalo skoraj na vseh podro=jih humanisti=nih ved. Tudi v idejni usmerje- nosti je igralo pomembno avantgardno vlogo, saj se je v tridesetih letih v društvu in v njegovih akcijah že mo=no =util vpliv mariborskih komunistov, ki so se zavedali, da v razmerah takrat nerešenega nacionalnega vprašanja in ob vse mo=nejšem dviganju glave nemških nacionalistov v obmejnem Mari- boru pomeni Zgodovinsko društvo s svojim znanstveno raziskovalnim delom pri preu=evanju slovenske zgodovine eno od osnov zagovarjanja pravice slo- venskega naroda do nacionalne in socialne samobitnosti. Narodnoobrambni vidik delovanja v obdobju pred prvo svetovno vojno in v =asu stare Jugoslavije uvrš=a Zgodovinsko društvo v Mariboru prav gotovo med tiste organizacije, ki so si našle stalno mesto v mozaiku duhovne rasti slovenskega naroda. Skozi celotno prvo in drugo obdobje društvenega delo- vanja se vle=e kot rde=a nit spoznanje, da se veljava kakega naroda kaže in meri zlasti po njegovi kulturni in znanstveni mo=i. V =asu habsburške monar- hije in v stari Jugoslaviji je bilo to še toliko o=itnejše, saj se je slovenski na- rod takrat šele prebijal iz anonimnosti in le po=asi, toda vztrajno stopal na prizoriš=e kulturnih narodov. Leta 1941 je nacisti=ni okupator, podobno kot vsem drugim kulturnim in- stitucijam v Mariboru, pretrgal nit življenja tudi zgodovinskemu društvu. Nje- govo 38-letno delovanje do druge svetovne vojne smemo oceniti za =as, ko sta Maribor in slovenska štajerska prav po Zgodovinskem društvu prispevala po- memben delež k ustvarjanju in rasti slovenske
Load more

Recommended publications
  • Urbanistična Zasnova Mesta Maribor [Uredniški Odbor Andrej Šmid
    PUBLIKACIJA ZAVODA ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE MESTNE OBČINE MARIBOR CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 711.4 (497.4 Maribor) MESTNA občina (Maribor) Prostorski plan Mestne občine Maribor : urbanistična zasnova mesta Maribor [uredniški odbor Andrej Šmid ... [et. al.]; avtorja fotografij Niko Stare, Jože Kos Grabar]. Maribor: Mestna občina, 2004. - (Publikacija Zavoda za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor) ISBN 961-90029-3-8 1. Gl. stv. nasl. COBISS.SI-ID 53406209 PROSTORSKI PLAN MESTNE OBČINE MARIBOR URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR Uredniški odbor: Andrej Šmid, Jože Kos Grabar, Marija Kuhar, Ljubo Mišič, Janja Židanik - Maribor, Mestna občina Maribor, 2004 Boris Soviè, univ. dipl. inž. el. župan Mestne obèine Maribor PROSTORSKI PLAN MESTNE OBÈINE MARIBOR Mesto Maribor je doživelo v zadnjih letih zelo intenzivno preobrazbo na skoraj vseh podroèjih. Kar smo srednjeroèno in dolgoroèno naèrtovali v svojih planskih aktih, ni veè sledilo številnim spremembam in izzivom, zato je bil potreben nov premislek in nov pogled v prihodnost. Za uresnièevanje ciljev uèinkovitega prostorskega urejanja je Mestni svet Mestne obèine Maribor, na pragu novega veka, decembra 2000, sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoroènega in srednjeroènega družbenega plana obèine Maribor za obmoèje Mestne obèine Maribor, tj. Urbanistièno zasnovo mesta Maribor. Ta prostorski akt bo nadomestil prejšnje in bo prostorsko planski akt obèine in mesta dolgoroènega znaèaja. Namenjen je strateškemu usmerjanju razvoja v prostoru, s ciljem ustvarjanja pogojev za izboljšanje kvalitete bivalnega okolja, gospodarskega razvoja in konkurenènosti, zašèite okolja, naravnih dobrin in kulturne dedišèine v skladu z naèeli trajnostnega razvoja. V usklajevalnih procesih pri pripravi dokumenta je sodelovala vrsta strokovnjakov iz razliènih podroèij, uporabljene so bile razliène oblike informiranja, sodelovala pa je lahko vsa zainteresirana javnost.
    [Show full text]
  • Prostorski Ureditveni Pogoji Za Podeželje V Mestni Občini
    J G V ! e ! ! Robič a u Žmavec R ik S l Dervarič ! ! a a Menhart e č Flajšer k o ! n Lorber G c rš b Kozjak nad Pesnico p n n o č Bohl ! ! i V č n a o i v i o ! r Potrč e š V c s s l d k a o Š ! ! Žgur e Šerbinek g u k Rotar if Šarman n i S ! P k i b ! a j Ranca p nič p ar ! e o D Galu Pes o Majhenič v Ma . ! rko v e v o Knupleš ! D D s rušova J n č Pahtejev grad apler G Bratkovič ! i Bokšek l Bračko a ! ! Žvab Pavlič o k i Živec š c ! ! i k b a ! ! . ! a V . o ! j r Sv. Jakob ! ! ! t p b e Jarenina r p ! ! ! i ! a !! h ! i ! Ha ! n s ! Jarc ložan ! k g k Beli b k ! ! ! ! M ! ! ! Gradiška j Strmec ! e Arčan ! ! s i ! s ! C ! Tinčevo ! ! Kranjc j ! Jeranči~ D ! ! ! v n Drozg P ! ! ! P i ipič r ! ! e o o ! ! ! s Trojner ! ! n e k ! ! ic orvat k H . ! ! ! ! ! ! ! ! a r Jareninski Dol l ! ! n p ! Brumnik Malna ! i ! b u ! ! ! ! k ! i ! ! ! o c ! č ! V e ! Mlakar ! d ! ! Mezgec a Lorbek D a Jakčevo Pavlič ! ! ! ! ! ! Drankovec Črnčec ! R ! ! ! ! ! ! ! ! Donko Žmavec Elzn! ik ! ! ! ! nad Pesnico ! ! ! ! ! ! Gradišnik ! Gora ! ! ! ! ! Gradiška Videm ! ! ! ! Gavbe V J ! Gaj nad Mariborom Muster u a Križar ! k Drankovec k ! o ! Kozjan o V ! Čenčnjak Muster ! b Hojnik v . Žunk ! Cokan u s Ribič Pehan ! s ! .
    [Show full text]
  • Puno Izdanje
    P O D R A V I N A Časopis za multidisciplinarna istraživanja Scientific Multidisciplinary Research Journal Izlazi dva puta godišnje A Semi-annual Issue www.podravina.org Broj 36 Volumen XVIII. prosinac 2019. Cijena 150 kuna ISSN 1333-5286 UDK 908 (497.5-3 Podravina) No. 36 Vol. XVIII Dezember 2019 Price 150.- ISSN 1333-5286 UDC 908 (497.5-3 Podravina) 2 Podravina Uredničko vijeće Editorial board Prof. dr. sc. Nikola BENČIĆ, dopisni član HAZU (Željezno/Eisenstadt), akademik Vladimir BERMANEC (Zagreb), prof. dr. sc. Josip FARIČIĆ (Zadar), dr. sc. Boris GOLEC (Ljubljana), doc. dr. sc. Ivan GRGUREVIĆ (Zagreb), Zoran HOMEN (Križevci), dr. sc. Vladimir HUZJAN (Varaždin), prof. dr. sc. Karl KASER (Graz), prof. dr. sc. Mira KOLAR DIMITRIJEVIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Vladimir KOLESARIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Zvonko KOVAČ (Zagreb), mr. sc. Julio KURUC (Koprivnica), dr. sc. Mijo LONČARIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Marin MILKOVIĆ (Varaždin/Koprivnica), mr. sc. Ivan OBADIĆ (Firenca), Vesna PERŠIĆ KOVAČ (Koprivnica), mr. sc. Dražen PODRAVEC (Virje), izv. prof. dr. sc. Ante RONČEVIĆ (Varaždin), dr. sc. Tajana SEKELJ IVANČAN (Zagreb), dr. sc. Mirela SLUKAN ALTIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Vladimir STRUGAR (Bjelovar), prof. dr. sc. Nevio ŠETIĆ (Pula-Zagreb), akademik Željko TOMIČIĆ (Zagreb), izv. prof. dr. sc. Mario TOMIŠA (Koprivnica), prof. dr. sc. Antun TUCAK, dopisni član HAZU (Osijek), dr. sc. Sabolcs VARGA (Pečuh), prof. dr. sc. Jaroslav VENCALEK (Ostrava), mr. sc. Dinko VRGOČ (Koprivnica), izv. prof. dr. sc. Damir VUSIĆ (Varaždin), akademkinja Alica WERTHEIMER BALETIĆ (Zagreb), dr. sc. Dejan ZADRAVEC (Ptuj) Uredništvo Editorial Staff Nikola CIK (Đurđevac), Robert ČIMIN (Koprivnica), akademik Dragutin FELETAR (Koprivnica/Zagreb), doc.
    [Show full text]
  • Vsebina Za Tisk
    UVODNIK Naravne nesreče povzročajo škodo in prizadenejo veliko ljudi. V zadnjem desetletju so vzele na sto tisoče življenj in povzročile 1,5 bilijarde dolarjev škode, kar pomeni od 250 do 300 milijard na leto. Čeprav nas večina omenjenih pojavov osebno ne prizadene, mediji skoraj vsak dan sporočajo o naravnih nesrečah z različnih koncev sveta, pogosto tudi iz nam bližnjih dežel in Slovenije. Povsem naravno je, da se sprašujemo o vzrokih teh pojavov, ki jih dojemamo kot nepričakovano katastrofo. Kot posamezniki se le redko vprašamo o možnostih zmanjšanja posledic in prilagoditvenih ukrepih, ki bi v prihodnosti zmanjšali učinke nesreč. Za takšno ravnanje je več vzrokov, naštejmo le nekatere: – naraščajoč individualizem, ki se stopnjuje z izrekom »brigaj se zase« in pojavom »NIMBY – ne na mojem dvorišču«, – neizobraženost, ki je posledica visoke stopnje funkcionalne nepismenosti, – nesposobnost za povezavo informacij in znanja z dogajanjem v naravi, – kratek časovni spomin, ki pomeni, da se večina, približno 80 odstotkov, ljudi ne spomni dogodkov izpred desetletja, – ozek prostorski razgled, kar pomeni, da večina ljudi slabo pozna tako svojo domačo pokrajino kot druge ali drugačne predele, ki jih obiščejo na primer kot turisti, – nesposobnost strateškega in dolgoročnega razmisleka, ki bi presegel skrb in bojazen za svoj obstoj ter obstoj generacije; gre za težavo, ki jo poznamo že s področja ekologije in je povezana s podnebnimi spremembami ter – finančne, zdravstvene, socialne in druge objektivne omejitve. Zato se znanost mora ukvarjati s problemom naravnih in drugih nesreč. Raziskave presegajo omenjene vrzeli in omogočajo globlji pogled v procese. S sodobnimi metodami lahko analiziramo dolga časovna obdobja, geografski informacijski sistemi pa z množičnim zbiranjem podatkov, pametnimi telefoni in sprotnim objavljanjem podatkov časovni razsežnosti dodajajo še prostorsko.
    [Show full text]
  • Pregled Dogajanja V Občini Ljutomer Od Avgusta Do Decembra 2015. Številka 14, December 2015
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od avgusta do decembra 2015. Številka 14, december 2015. Izdajatelj: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer PB 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, počastili z doprsnim kipom na Glavnem trgu. Spomnili smo se tudi na podjetne posameznike, ki so v preteklosti uresni- čevali poslovne zgodbe o uspehu, na katerem počiva naša zaključuje se intenzivno leto in počasi ter zasluženo vsi umir- obrtniška in podjetniška tradicija. jamo korak proti Božiču, Dnevu samostojnosti in enotnosti ter Novemu letu. Eden izmed takšnih rojakov je na primer Josip Mursa, ki je v začetku dvajsetega stoletja med drugim na Cvenu oživil Dovolj je hitenja. Čas je, da naredimo kaj za dušo in srce, se konjeniško dirkalsko društvo, ustanovil je zadrugo, ki je za trenutek ustavimo in naberemo nove moči. To gre najlažje, elektrificirala Cven, Moto, Zg. in Sp. Krapje. Bil je tudi med ko pozitivne misli usmerimo na vse ljudi, ki jih imamo radi in ustanovitelji cvenskega gasilskega društva in tudi gonilna ki so nam stali ob strani ter želeli dobro v času premagovanja sila kmetijske zadruge z mlekarno, trsnico, drevesnico in službenih in zasebnih izzivov. bikorejo. Še bolj impresivno, Josip Mursa je ustanovil beto- narno in prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic. Če sama pomislim nazaj, je v tem letu, kot v letih poprej, bilo veliko izzivov za našo občino. Terjali so ogromno časa Čeprav so to uspehi preteklosti, ta podjetnost, vizija, odloč- in energije od številnih dobrih ljudi, v krajevnih skupnostih, nost in predanost ciljem živi tudi danes. v društvih, podjetjih ter obrteh in na ravni delovanja občine.
    [Show full text]
  • Uradno Glasilo Občine Ljutomer
    URADNO GLASILO OBČINE LJUTOMER ŠTEVILKA: 7/2006 LJUTOMER, 23. november 2006 VSEBINA URADNEGA GLASILA: 31. Poročilo o izidu volitev za člane Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki so bile 22. 10. 2006 32. Poročilo o izidu volitev za župana Občine Ljutomer 33. Poročilo o izidu volitev za člane Svetov krajevnih skupnosti na območju občine Ljutomer Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 7/2006, 23. november 2006 31. Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (ur. list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo in 70/06 – odločba US) je Občinska volilna komisija Ljutomer dne 26. 10. 2006 sestavila naslednje P O R O Č I L O O IZIDU VOLITEV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER, KI SO BILE 22. 10. 2006 I. Posamezne liste kandidatov so po volilnih enotah v Občini Ljutomer dobile naslednje število glasov: VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 284 13.17 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 206 9.55 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 170 7.88 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 470 21.79 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 126 5.84 7 DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 322 14.93 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 92 4.27 9 PRLEKIJA 2000 LISTA NEODVISNIH 110 5.10 10 SOCIALNI DEMOKRATI 275 12.75 11 ZELENI SLOVENIJE 102 4.73 VOLILNA ENOTA 02 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 319 13.99 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 240 10.52 3 ANTON VOGRINEC IN SKUPINA VOLIVCEV 18 0.79 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 182 7.98 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 459 20.12 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 105 4.60 7 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 300 13.15 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 147 6.44 10 SOCIALNI DEMOKRATI 422 18.50 11 ZELENI SLOVENIJE 89 3.90 VOLILNA ENOTA 03 Zap.št.
    [Show full text]
  • VLADIMIR RUKAVINA – MASTER of FESTIVITY Social Change and Cultural Policy from Above
    VLADIMIR RUKAVINA – MASTER OF FESTIVITY SOCIAL CHANGE AND CULTURAL POLIcy FROM ABOVE PETER SIMONIČ Vladimir Rukavina is one of the most important and stead- Vladimir Rukavina sodi med najpomembnejše in najbolj fast figures of the post-socialist transition in Maribor. The etablirane posameznike, ki so zaznamovali posocialistično Festival Lent, which he and his team have been organizing tranzicijo v Mariboru. Festival Lent, ki ga s sodelavci vsako annually for more than twenty years, is the biggest open-air leto prireja že več kot dve desetletji, je največji festival na festival in Slovenia and among fifty most distinguished prostem v Sloveniji in sodi med petdeset najbolj uglednih events in Europe. The festival is an excellent case to analyse tovrstnih prireditev v Evropi. Dogodek predstavlja tudi social dynamics in post-socialist transition of the city of odličen primer za analizo družbene dinamike v času Maribor. Author discusses how far society and history have posocialistične tranzicije. Avtor v prispevku razpravlja, v influenced individual choices and attitude of Vladimir kolikšni meri sta družba in zgodovina vplivali na priredi- Rukavina, and how far has he been able to change the teljeve odločitve in stališča ter v kolikšni meri je sam uspel paradigm of social imagination. preoblikovati paradigmo družbenega imaginarija. Keywords: festival, ritual, person, sponsorship, politics, Ključne besede: festival, ritual, posameznik, sponzorstva, mass media, Slovenia politika, množični mediji, Slovenija INTRODUCTION It is historically and epistemologically logical for the social sciences and humanities to describe individuals through their relations with natural and social environments, cultures, or networks: “methodological collectivism” continues to be a central basis of anthropology (Rapport 2002: 455).
    [Show full text]
  • 1 Varna Pot V Šolo in Šolski Prevozi
    1 VARNA POT V ŠOLO IN ŠOLSKI PREVOZI Brezplačno organiziran prevoz v šolo in domov imajo učenci, ki so oddaljeni od šole 4 ali več kilometrov; učenci, katerih varnost je na poti v šolo ogrožena ter učenci prvega razreda ne glede na oddaljenost od šole. Staršem svetujemo, da otroke, stare do 7 let, spremljajo v šolo sami, spremljevalci pa so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladostniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki (ZPrCP). Učenci prvega in drugega razreda OŠ morajo na poti v šolo in iz nje nositi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, odsevnik, ki ne sme biti rdeče barve in katerega odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm2 (ZPrCP). Na šoli imamo izdelan prometno-varnostni načrt. Načrt si lahko ogledate na steni pri vhodu v šolo z dvoriščne strani. Za večjo varnost otrok na poti v šolo je poskrbljeno tudi z ureditvijo prometnega režima na Cankarjevi cesti in v Vrazovi ulici, ki sta urejeni kot območje umirjenega prometa. 1. Najbolj varna pot od avtobusne postaje je čez Glavni trg, mimo občinske zgradbe ter po stopnicah z Vrazove ulice do šole. 2. Če otroka peljete v šolo z avtom, ga odložite na Vrazovi ali Postružnikovi ulici, od koder lahko po stopnišču varno pride do šole.
    [Show full text]
  • Old Vine Festival
    Old Vine Festival The program FRIDAY, 13 SEPTEMBER 2019 9:00 - 17:00 Squares: Trg Svobode / Grajski Trg 16:00 – 18:30 Sončni Raj Estate, Vodole In collaboration with Maribor Tourist Association of Štajerska In collaboration with Bogdan Mak, complementary activity region and Regional Tourist Association holder at the farm Taste Štajerska Honey Park in Embrace of It will smell of gibanica, pumpkin oil, wine ... Maribor Vineyards Presentation of Styrian cuisine at the stands, Walk around the meadow orchards in the heart of the tastings, cultural program, sweepstakes. Have fun Maribor wine path and experience nature’s beauty with the members of the tourist associations and among the many herbs, flowers, grass and the trees their providers. of the Honey Park. Adrenaline junkies can try out the Flight of Honey, the longest zipline trail in the 14:30 La Cantina Center (Vetrinjska ul. 30) Štajerska region. Additional information: In collaboration with Tasting Maribor, Vladimir Fatur s.p. [email protected]. Sweet City Experience Taking a walk with the sweetness of the modern and historic Maribor. Price: EUR 35; Reservation at: [email protected], +386 (0)41 656 075 www.tastingmaribor.com 16:00 Vinag Wine Cellar In collaboration with Vinag Wine Cellar 10:00 - 14:00 and 16:00 - 19:00 Entrance to Free Guided Tour of Vinag Cellar the belfry from the Poštna Ulica street. Take a professional guided tour of one of the largest In collaboration with Maribor Cathedral and oldest classic wine cellars in Europe. Additional View of the Wine-Growing Hills from information: [email protected].
    [Show full text]
  • 78/97, Razglasni
    Št. 77-78 – 12. XII. 1997 URADNIURADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJELIST Stran 6125 R E P U B L I K E S L O V E N I J E Številka 77-78 Razglasni del z dne 12. decembra 1997 ISSN 1318-9182 Leto VII skih in živilskih in neživilskih izdelkov, 4525 Druga gradbena dela, tudi dela spe- d.o.o., Dobova, pod vložno št. 1/02529/00 cialnih strok; 4531 Električne inštalacije; vpisalo v sodni register tega sodišča spre- 4532 Izolacijska dela; 4533 Vodovodne, Sodni register membo osnovnega kapitala, ustanovitelja in plinske in sanitarne inštalacije; 4534 Druge zastopnika ter uskladitev z zakonom o gos- inštalacije pri gradnjah; 4541 Fasaderska in podarskih družbah s temile podatki: štukaterska dela; 4542 Vgrajevanje stavb- Matična št.: 5708931 nega in drugega pohištva; 4543 Oblaganje Osnovni kapital: 1,510.000 SIT tal in sten; 4544 Soboslikarska in steklarska LJUBLJANA Ustanovitelj: Lazanski Dragica, izstop dela; 4545 Druga zakljuèna gradbena dela; 26. 4. 1994, Lazanski Miroslav, Dobova, 5010 Trgovina z motornimi vozili; 5020 Mladinska ul. 1, vstop 26. 4. 1994, vložek Vzdrževanje in popravila motornih vozil; Rg-111766 1,510.000 SIT, odgovornost: ne odgovarja. 5030 Trgovina z rezervnimi deli in dodatno Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za Oseba, pooblaščena za zastopanje: di- opremo za motorna vozila; 5040 Trgovina, gospodarsko sodstvo, je s sklepom Srg št. rektorica Lazanski Dragica, razrešena 26. 4. vzdrževanje in popravila motornih koles, 97/04234 z dne 28. 8. 1997 pod št. vložka 1994; direktor Lazanski Miroslav, imeno- trgovina s posameznimi deli in opremo; 1/29595/00 vpisalo v sodni register tega so- van 26.
    [Show full text]
  • Darja Odar, Dipl. Psih. L. R. PRIHODKI in ODHODKI PRORAČUNA
    Stran 3390 / Št. 47 / 29. 6. 1998 Uradni list Republike Slovenije občine na podlagi premoženjskih bilanc vseh uporabnikov obèinskega proraèuna do konca septembra tekoèega leta. 16. èlen V primeru, da obèinski proraèun za prihodnje prora- èunsko leto ni sprejet v tekoèem proraèunskem letu, se javna poraba obèine v prihodnjem letu zaèasno financira po proraèunu za tekoèe leto. Ta odlok zaène veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu RS. Št. 403-02-7/98 Ljutomer, dne 10. junija 1998. Predsednica Obèinskega sveta obèine Ljutomer Darja Odar, dipl. psih. l. r. PRIHODKI IN ODHODKI PRORAÈUNA OBÈINE LJUTOMER ZA LETO 1998 Zap. Sin. Analit. Naziv Plan št. kto kto proraèunske 1998 postavke 123 4 5 2PRIHODKI 1.145,022.360 3 ZAGOTOVLJENI PRIHODKI OBÈINE 870,788.000 4 70 703 Preneseni prihodki države - finančna izravnava 420,500.000 5 70 703 Odobrena merila finanène izravnave za investicije 26,250.000 6 70 703 Obraèun finanène izravnave za leto 1997 23,178.000 7 71 712 Prihodki iz dohodnine 373,000.000 8 73 731 Prihodki iz davka na promet nepremiènin 21,350.000 9 75 751 Prihodki iz davka na dediščine in darila 1,700.000 10 75 752 Prihodki iz davka na dobitke od iger na sreèo 1,580.000 11 76 769 Prihodki iz takse na igralne avtomate 3,230.000 12 76 768 Drugi zagotovljeni prihodki - upravne takse 0 13 DRUGI PRIHODKI OBÈINE 108,027.576 14 70 7000 Prenos sredstev iz preteklega leta 85,702.346 15 70 7000 Prenos sredstev iz sklada stavbnih zemljišč 1,485.230 16 78 781 Prihodki od gospodarjenja s sredstvi 1,900.000 17 78 7800 Prihodki urbanistiènega
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje ' J
    <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography POSVE<ENO 1000-LETNICI RAZVANJA txxterttniniiaôiitù comös.tttmamt : *?*••• "••-1, •••••• Macinim ' J- , • <ASOPIS LETNIK 57 ZA ZGODOVINO NOVA VRSTA 22 STR. 1—167 MARIBOR IN NARODOPISJE 1986 VSEBINA — CONTENTS stran — page Razprave — Papers Jože Curk: OB TISOCLETNICI RAZVANJA 3 The Millenium of Razvanje Stanko Pahi<: PRADAVNI CASI OB HOCKEM POHORJU 10 The Ancient Times at ••••• Pohorje Jože Koropec: IZ ZGODOVINE RAZVANJA DO LETA •00 24 From the History of Razvanje tin the year 1700. Jože Mlinaric: PRETEKLOST OBMO<JA SEVERNO OD HAZVANJA DO DRA- VE IN OD LIMBUSA NA ZAHODU DO POBREZJA NA VZHODU V OB- DOBJU DO LETA 1600 32 The Past of the Territory of Razvanje to the Drava and from Limbus in the west to Pobrežje in the East in the Period till the year 1600. Anton Ožinger: CERKVENA UREDITEV NA DESNEM BREGU DRAVE, MED POHORJEM IN MARIBOROM 41 Ecelesiatie division of the right side of the river Drava, between Pohorje and city oí Maribor Mira Strm=nik-Gulic: NAJNOVEJŠI PODATKI O RIMSKIH OSTALINAH PRI BETNAVI 41 The Latest Data of the Roman Remains at Betnava. Eman Peru: RAZVOJ ZDRAVSTVA V MARIBORU 57 The development of the Health — Service at Manbar Vanek Šiftar: PRISPEVEK ZGODOVINI VINOGRADNIŠTVA NA SEDANJEM PREKMURSKEM OBMO<JU 89 A Contribution to the History of Viniculture of the Present Territory ol Prekmurje Franc Kuzmi=: PREGLED KNJIŽNICE IN KNJIŽNI<ARSTVA V PREKMURJU OD ZA<ETKOV DO OSVOBODITVE 107 The Survey od Libraries and Librarianship in Prekmurje from their Beginings till tho Liberation Polemika — Polemis Franc Sapa=: ALI SO IN KDAJ SO OPOREKALI SLOVENSKI ZNA<AJ PREK- MURJA IN KDO GA JE IMEL ZA HRVATSKO OZEMLJE 133 Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstract« in »America: History and Life«.
    [Show full text]