50 Mg Katrana 124 Mg Nikotina 3 G Kruhovih Drobtin 2 G Celofana 2 Dl Mer Lota 1 Ožeta Vrečka Čaja Ni Dolgoročnih Načrtov

številka 19/10. maj 1994 cena 180 SIT

DNEVNA JUHA Z ZflKUHO 50 mg katrana 124 mg nikotina 3 g kruhovih drobtin 2 g celofana 2 dl mer lota 1 ožeta vrečka čaja Ni dolgoročnih načrtov. Leta so daleč. Male stvari štejejo. Prijateljstvo je vrednota. Ki velja

Naša nova generacija Generacija brez iluzij Modra generacija

Novi val svežine! NASLOVNICA: oblikovanje ZDRAVKO PAPIČ, foto DIEGO A. GČMEZ

Manipulator Nadzorovani in pretepeni? A fera Smolnikar se razjasnjuje pred različnimi komisija- /\ mi in na tiskovnih konfrenecah. V ponedeljek bo svoje J. sporočilo oddala Debelakova komisija. V njem pa zagotovo ne bo podatkov o petkovem napadu na podjetnika iz Litije.

Miha D. Štamcar & Jani Sever

Igralništvo Velika lastninska dilema •"a naslednji seji državnega zbora lahko pričakujemo stopnjevanje medstrankarskih nasprotij do vrelišča. Na -]siL ;ddnevne m redu bo namreč razprava o preteklem in prihodnjem lastninjenju igralnic, ki bo posvečena predvsem usodi novogoriškega Hita in s tem tudi usodi vseh, ki so od njega odvisni. Plus: Intervju s poslancem Jožetom Leničem.

Stanislav Kovač

Zgodba z naslovke Kajenje lik pred sprejetjem je nova zakonodaja, ki bo predpisovala, kje in kako lahko kadimo ter na kakšen način nam lahko tobačna industrija predstavlja svoje izdelke. To- bačni lobi se bo še zadnjič udaril z zdravniki, aktivisti iz društev za boj proti kajenju z onimi, ki menijo, da mora imeti kadilec pravico do izbire.

Ali H. Zerdin, Materj Strmole & Borut Cerkovnik ekemu Poljaku so populili vseh dva- MANIPULATOR: Satelitska špijonaža, Žejni preko vode, Stanovanja intrideset zob in ga poslali na prepih Taborišče smrti za kadre in »kadre«, Iz Istre z modricami, Vroče linije, 5 v ljubeljski predor, da bi videli, če bo PAMFLET: Temna stran novinarstva 13 zdržalN. In je zdržal. KOMENTAR: Jože Vogrinc 18 Na seznamu KDO JE KDAJ: dr. Ljubo Sire LJUBLJANSKA BORZA: (Po)dvig skb banke 21 ZUNANJA POLITIKA: Med Italijo in Evropo 22 GLASBA: Neskončna dolgočasnost bivanja - Vince Clarke 44 Z LASERJEM: Lanegan, Raben 59 Mojca Širok & Boris Čibej KNJIGE: Kunaver, Good, Elis, Thomas 61

S ii ga mejte vsii • z Radiem Študent!, stran 38

MLADINA • Založnik in ustanovitelj MLADINAd.d. • Odgovorni urednik: Robert Botteri • Računalniška postavitev in priprava na tisk: MLADINA DTP; Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. • Cena 180 SIT (4000 HRD). • Naročnina za 12 mesecev znaša 6552 SIT, za 6 mesecev 3744 SIT, za tri mesece 2106 SIT. Naročnina velja od tekoče številke do pisnega preklica, odpovedi pa veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Dodatne informacije: (061) 318 981. • Naročnina za tujino znaša 155 DEM letno, z letalsko dostavo 255 DEM. MLADINA, Rešujeva 16,61000 Ljubljana, Slovenija. Tel.: (061) 325 982,321 954. Fax.: (061) 329 589. Poštni predal: 430. • POSLOVODSTVO: Kopitarjeva 4,61000 Ljubljana, Slovenija. Direktor Andrej Poznič in tajništvo: (061) 318 981, 329 669,1325 261 int. 253; fax: 302 243. Oglasni oddelek: 318 981, 329 669. Prodaja in distribucija: 318 981, 329 669. Ulična prodaja: 1325 261 int. 250. Reklamacije: 329 669. • MLADINA® Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoden le s pisnim dovoljenjem. • pisma

Pet strani neba resnici seveda ve, v katerem tiču grmi 9. Če gospod dr. Janez Dular, pred- kapitalističnega fevdalizma, ki člove- Mladina, št. 16 zajec. Ve, da se bo lepega dne nekdo sednik republiške predmetne komisi- ka usužnjuje v svoj stroj.« ... Veseli me, gospod Nežmah, da se dovolj naglas vprašal, kaj njegova ko- je želi, da njegovo pisanje v Mladini Mar to ni resnica?! In kaj je ob tem sedaj oba strinjava, da so bile izjave g. misija pravzaprav počenja v (soraz- zbrano preberem in premislim, naj ga Vaš namen ga. Megla? Kacina, v katerih je ocenjeval gene- merno) dolgem času svojega obstaja- najprej sam prebere še dvakrat in črta Zagrniti resnico v meglo?! rala Janeza Slaparja, neprimerne in nja. Maturitetni katalog (ki je pesmi najvei^e nesmisle. Kaj bo od besedila Kakšne so bile kritike na račun ka- odveč. Očitno pa me želite izzvati še vreden) in kakšen slab test bosta ostalo, ni moj problem. toliške Cerkve, da se ni za časa naciz- k temu, da komentiram Vašo trditev, nemo spregovorila. 10. Midva z dr. Janezom Dularjem, ma dovolj glasno zoperstavila temu da se »g. Ribičič enako goreče zavze- 3. Dr. Janez Dular misli, da nekdo predsednikom republiške predmetne režimu? Ali ni to tudi neizbrisni madež, ki si ga nadeja srbska pravos- ma za usodo kvalificiranih fizičnih iz republiškega organa (kije v resnici komisije za slovenski jezik, seveda lavna Cerkev, ko blagoslavlja srbske delavcev...« Trditev je točna. seveda državni organ) lahko nekazno- oba veva več, kot se nama zdi smisel- klavce v Bosni? Takšno slovensko Združena lista se znotraj vladne van zafrkava učitelje in učence z luni- no in trenutku primerno javno pove- Cerkev si Vi želite? koalicije trmasto zavzema za socialno nimi testi, tik pred poskusno maturo dati. Ko bo vdrugo sestavljal test, pa najbolj ogrožene sloje, ne le za bre- in eno leto pred zaresno. (Kaj bo tu pamet v roke! Vabim ga na kavo, da Ne bodite v strahu za kristjane, da zposelne, ampak tudi za zaposlene in zaresnega, me res zanima.) Da bi pre- me kaj vpraša. Da mi ne bo spet javno bi jih resnica pregnala iz cerkve, kot upokojence. O tem je veliko dokazov veril, ali so zanič testi zanič. Lahko bi treba spraševati, kaj je hotel vprašati. je to v primeru g. Peterleta, saj sem prepričan, da mi iščemo resnico in v predlogih in glasovanjih nas, pos- vprašal kakšnega srednješolca in do Ali pa če zares natančno prebere pri- smo hvaležni vsakomur, ki nam poka- lancev Združene liste socialnih de- odgovora prišel brez žrtev. pombe slavistov, ki so po mojih po- že pot do nje, da ne bo v Sloveniji za mokratov v državnem zboru. Kdor 4. Janez Dular ima v prejšnji točki datkih malo drugačne. Še nekaj bi mu vedno tako kot pravi g. pater Pavel tem dokazom ne veijame, lahko pri- (3) glede na dane razmere vsekakor rad prišepnil: z okostenelim jezikos- Jakop: »ne odločajo se za resnico in sluhne stalnim kritikam na račun LSD prav v svoji misli. Ampak samo v lovnim ozadjem veljavnih jezikov- prejšnji točki in samo glede na dane prav, ampak je resnica in prav tisto, z ust ne le monetaristično usmerjenih nih učbenikov bo težko razčleniti razmere. Ali morda tudi samo v svoji kar odločajo«. ekonomistov, ampak tudi koalicijskih kakršnokoli besedilo. Kaj šele sesta- misli? MAKSIMILJANINDIHAR partnerjev in celo predsednika vlade. viti za silo uporaben test. In zakaj bi 5. Janez se heca z besedotvoijem. Mannheim, Nemčija Te kritike nam ne morejo do živega, sploh razčlenjevali neko besedilo, če Besedo »predmaturitetni« uporablja ker se zavedamo, daje vloga socialde- ga (za razliko od vprašanj v »razčle- kot izpeljanko iz predložne zveze, v Meje duhovniške mokratsko usmerjene stranke ravno njujočem« testu) razumemo? resnici pa bi bilo bolje, ko bi jo imel službe in predvsem v tem, da se zavzema (v MARKO TROBEVŠEK vladi ali v opoziciji), da bo enakop- za sestavljenko. Tudi »predjed« je Mladina, št. 17 jed, drugače je ne bi jedli. Lahko pa bi Ljubljana Na vprašanje M. Megla, zakaj ravna sestavina razvoja Slovenije tudi P.s.: Neslanega igranja z imenom skrb za ohranjanje pravic socialno še njegovo komisijo preimenovali v Razkrižje, ki leži v slovenski državi, in nazivi ter pripadajočega žaljivega še ni izročeno mariborskemu škofu, je najbolj ogroženih prebivalcev Slove- »predmaturitetno predkomisijo« in jo tona me je seveda sram. Kdo je pa g. dr. Borut Košir med drugim odgo- nije. rešili iz pre(d)nekatere predblamaže. začel, in zakaj? voril: »Problem je v tem, da sloven- CIRIL RIBIČIČ 6. Sončev Janez preveč tovori sko-hrvaška meja še ni dogovorjena Ljubljana angleško sol, čeprav s cesarjevim pis- Cerkev in politika in za vrhovno oblast v Cerkvi je težko mom. Preveč jo seje po naših krajih in Mladina, št. 17 Kdor ni za luno, bo razsoditi, dokler stvari niso civilno zelo huda je že zdaj. Kakšna šele bo, Z zamudo sem dobil Mladino št. politično utrjene.« padel ko dozori. 17, v kateri je več člankov pod sku- Ko je pred kratkim šlo za neprimer- Mladina, št. 16 7. Če je Sončev Janez res kdaj bral pnim naslovom »cerkev in politika« no usodnejše odločitve, kot je vpraša- 1. Dr. Janez Dular, predsednik pripombe na test, jih je verjetno za vaše novinarke g. Maje Megla. nje razmejitve med dvema škofijama, republiške predmetne komisije za Luno, kjer je zelo temno in se vidijo Strnjeno povedano je smisel teh slovenski jezik, po mojem občutku samo dovolj bleščeče pohvale ali kak- Vatikan ni čakal, da bi se stvari »civil- člankov ta, da se Cerkvi nadene na- nopolitično utrdile«. nikoli ni učil slovenščine v srednji šne vesoljske fatamorgane (v kontek- gobčnik, saj, če hočemo izvedeti res- Škofovska konferenca katoliške šoli. Zato ne ve, da bi bilo fino, če bi stu testov izraza štejem za sinonim- nico je tu »Mladina« in ga. Megla, ki kdaj to počel. Potem bi vedel, da ni na). cerkve v Sloveniji naj bi storila vsaj nam bosta pokazali pot v pravičnost. dijakova naloga ugibati, kaj neko 8. Dr. Janezu Dularju bi kazalo sve- dvoje: Spoznanje g. Petrleta, da je v dile- vprašanje v testu zahteva niti razreše- tovati, naj spusti svoj smešni dvi- S posebno, javno izjavo opozorila mi ali naj ostane v cerkvi ali naj iz nje vati duhovitih lapsusov. Ne ve, da gnjeni prst, za katerega meni, da na Vatikan, da je Razkrižje slovenska odide, z ozirom na citat pridige g. noben priseben učitelj »predmaturi- njem piše »odgovornost«. V resnici vas in da je meja med Slovenijo in patra Pavla Jakopa, prihaja pozno, tetnih testov« ne bi uporabil pri na njem plapola bela zastava. Na njej Hrvaško za Škofovsko konferenco ampak ne prepozno; »molimo«, da ga pouku, vsaj prostovoljno ne, ker bi se piše »lunini testi«. Časi dvignjenih tukaj nesporna! bo obšlo spoznanje, da sploh odide. mu učenci smejali. prstov in strahu, upam, počasi mine- Zahtevala od Vatikana, da do do- 2. Dr. Janez Dular, predsednik vajo. Tudi med in nad učitelji sloven- Prepričan sem, da trenutnega stanja končne ureditve izroči v začasno up- republiške predmetne komisije, v ščine. v Sloveniji ni mogoče točneje in z ravo župnijo Razkrižje mariborskemu manj besedami definirati, kot je to škofu! storil g. pater Jakop. Tako je Vatikan dokaj ekspeditiv- Pravkar smo ponatisnili knjigo Marije Vogrič ... »To je demokracija brez vre- no ravnal v preteklosti. dnost, ki ji gre pred vsem za oblast... V Letopisu ljubljanske škofije za 1. VOJNA IZ LJUBEZNI. Država in politika sta pri nas trenutno 1944 je v Zgodovinskem orisu lju- na takšni stopnji, da se ne ozirata na bljanske škofije med drugim zapisa- Cena: 1.950,00 SIT ljudi, ne na etične in pravne norme, no: Naročila: Založba Unigraf, tel.: 061/824-198 ampak sta le izpostava mrtvega go- »Leta 1941 seje škofija vnovič spodarskega teka za vzpostavljanje razcepila z državnimi mejami.

Pisma uredništvu in reakcije na članke, objavljene v Mladini, pošljite na naslov: Uredništvo Mladine, Resljeva 16, 61000 Ljubljana (za PP007). Pisma naj vsebujejo polno avtorjevo ime, naslov in po možnosti telefonsko številko. Zaradi večje jasnosti ali pomanjkanja prostora bo uredništvo posamezna pisma redigiralo. Pisem ne lektoriramo niti honoriramo. 2 pisma Začasna uprava župnij na Gore ložnosti, da so stroga pravila stavke, o sem se posledic, vendar svojega pre- - obrtno dovoljenje o opravljanju njskem je bila izročena celovške- katerih jih je podučeval gospod dr. pričanja nisem, ne morem in ne bom dejavnosti. mu škofu ...« Rugelj, lahko kršili. spremenil. Kaj se je po tem dogajalo z avto- LOJZE SKOK LOLA BLAZNIK In tudi, če bi hotel, si prepevanje mobilom, sem prebral v sredstvih jav- Ljubljana Ljubljana pesmi: »Leva, desna, ena, dva, mi nega obveščanja. Mladini vstop Sam proti smo vojska Janševa...« v 1. specialni Zanima me, zakaj je v omenjeni prepovedan brigadi res nisem mogel drugače raz- trditvi moj priimek Gnjatič spreme- organizaciji lagati! njen v Ignjatovič, kar je nesmiselno Mladina, št. 18 Mladina, št. 18 Blefer je po Verbincu tisti, ki zanikati, saj sem bil jaz v Litiji edini Gospoda Janeza Janšo in vse tiste, JANEZ SLAPAR »spretno slepari ali zastrašuje, meče Ljubljana lastnik rdečega le barona, ravno tako ki mu slepo verjamejo, moram žal ra- pa me zanima, na podlagi česa so me pesek v oči, speljuje na led ...« zočarati. Nisem član »Organizacije«, O sebi bi lahko dejala, da včasih, če Trije prispevki k povezali z gospodom M. Smolnikar- v kolikor kaj takega sploh obstaja, in slovenski blaznosti jem ter gospodom Blagojevičem, saj stvari prav dobro premislim, »vidim v ne pripadam udbovski struji, kar go- prihodnost«. Kakor sem predvideva- Mladina, št. 18 ju sploh ne poznam. Omenjena izjava spod Janez Janša brez argumentov in je škodovala mojemu imenu, saj se la, da bo novinar g. Dvoršek prevaral na njemu lasten nesramen način nava- 1... Podpisani Nenad Gnjatič, lahko ukvarjam s povsem drugačno dejav- veliko o ložah uka željnih bralcev, ja. tako sem bila tudi prepričana, da gla- tudi t. i. izposojevalec Ignjatovič, sta- nostjo, ki ni v nikakršni povezavi s Moj obisk pri gospodu Milanu nujoč v Litiji, cesta komandanta Sta- preprodajo, najemom ali »izposojo« dovno stavkajoči v Cankarjevem Smolnikarju v bolnišnici, potem ko neta 15, se ne strinjam ter spodbijam vozil. domu ne bodo šli do konca, ker pač so ga grobo pretepli nekateri pripad- napisano izjavo (Antona Krkoviča - nimajo jajc za to oziroma če razmis- niki specialne brigade MORIŠ, je bil NENAD GNJATIČ lim bolj rafinirano, morda celo »«vi- obisk pri človeku, ki sem ga kot pri- op.ur.) - citiram: » ... Blagojevič sije Litija zionarsko«, ker gre pri tem za spopad padnika slovenske vojske poznal iz sposodil avto pri Ignjatoviču iz Litije, 2... med nemško ložo, tako imenovanimi časov, ko sem vodil TO Republike pri istem človeku kot Milan Smolni- Tisto, kar ste objavili v 18. št. Mla- »rozenkrojcerji«, katero po mojem Slovenije. Obiskal sem ga, ker sem kar«. dine, ima napačen naslov. Namesto mnenju zastopa Janez Janša, ki ima mnenja, da je človeku treba izraziti V informacijo naj Vam povem, da treh, ste objavili štiri verzije in ravno tudi v logotipu svoje stranke (SDSS) vsaj simbolično podporo, takrat ko je sem omenjeni avtomobil Chrysler le četrta je najbolj blazna. Vprašanja, ki rdečo vrtnico, kar je simbol »rozen- v stiski in ko mu je najteže. Da sem se baron pošteno kupil ter ga ravno tako jih postavljate v »Kacinovi verziji«, krojcerjev«, in fancosko ložo, katerih sestal z njim, sem javno povedal, da pošteno prepustil v komisijsko proda- so postavljena tako, da spravljajo v interese na slovenskih tleh zastopa pa tajne organizacije in službe ne de- jo za to registrirani trgovini. V dokaz čim slabšo luč slovenskega častnika. tako imenovana »rdeča udbomafija«, lujejo javno, pa je znano tudi otro- svoje trditve prilagam: Niste pa komentirali izjav Srba z pa naj si to definicijo vsakdo razlaga Vrhnike (kot bi napisal Eskima iz kom. - sklep sodišča o dedovanju pred- po svoje. Iz tega lahko sledi samo to, Konga). Ni potrebno biti ravno udbo- Opozarjal sem na škodljivo pro- hodnega lastnika, da so vsaj nekateri od stavkajočih (žal vec, da takoj opaziš nelogičnosti v tiustavno politizacijo v slovenski voj- - potrjeno kupoprodajno pogodbo, se vedno najde tudi kakšen posame- njegovi zgodbi. ski v času, ko je bil gospod Janez - komisijski zapisnik o odstopu znik, ki naivno sledi neki ideji, ne da Možak se z Vrhnike pelje na večer- Janša obrambni minister. Zavedal bi pri tem sploh vedel, za kaj gre) šli prodaje vozila za to registrirani firmi, jo v Taborsko jamo, počasi, ker ne v to stavko prepričani, da za dosego svojih ciljev ne bodo umrli oziroma so vedeli, da delajo samo gledališko predstavo za naivno ljudstvo - saj zato so tudi šli v hram kulture: Cankarjev dom! Gospod Jernej Jung v sedmi točki DEFLACIJA svoje izjave za javnost opozarja na, citiram: »skrb vzbujajoč pojav maso- SAMO ZA NOVE NAROČNIKE nerije v celotnem slovenskem prosto- Plačajte danes 37 številk Mladine in dobili jih boste 52 ru« - konec citata. Sedaj pa vprašam vas, bralce, kako slovenski se vam navadna cena naročnina 12 mesecev naročnina 6 mesecev naročnina 3 mesece zdijo priimki stavkajočih (Klavs, 30% popusta 20% popusta 10% DODusta Jung, Pust, Hladky, Sagaj ...)? Mis- lim, da takšni in podobni priimki niso ravno tipični slovenski priimki, kot je na primer najpogostejši slovenski priimek Novak. Ali niso morda prav oni tvorci tako imenovane židovsko-ma- sonske protislovenske zarote? Obe- nem pa ustanavljajo Demokratični forum Slovenije! Pride zdaj na vrsto čas likvidacij? Čigavih? Zakaj? Čemu? Le na kratko o tem, da povsem dvo- mim o tem, da so gladovno stavkali, vsaj videti jim ni bilo, da bi bili »shi- rani«, morda so zadnje dni izgledali celo nekoliko bolje, kakor na začetku stavke. Saj so si vzeli tudi dovolj pri- pisma pozna ceste, pa saj se nikamor ne Rusiji, v Nemčiji ali Ameriki. Ne mesečna revija za zdravo življenje mudi, ura je šele pol enih. Če ne bo velja pa na Bližnjem vzhodu, v Afriki, dobil večerje, bo pač naročil zajtrk. Pa ponekod v Južni Ameriki in seveda na postavimo še zanj nekaj zanimivih vam dragem Balkanu. vprašanj! Prosim, da pismo objavite in s tem V majski številki preberite: Na radiu Slovenija sem slišal, daje vsaj malo omilite vtis, da ste v Mladi- bil omenjeni gospod že obravnavan ni sami čifurji. Z ne preveč odličnim SPOLNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV zaradi posilstva, prekupčevanja z ma- spoštovanjem, mili in orožjem, ni bil pa nikoli kaz- ANTON VIDMAR MEDICINA: LUSKAVICA, VID, novan. Zakaj? Kdo ga ščiti? Kamnik Ta Srb z Vrhnike ni slovenski drža- ŽELODEC, PRSI vljan, po Sloveniji se prevaža z ame- Apel riško limuzino. Kdo ga zaposluje in Spoštovano uredništvo! KAJ SO MENEDŽERSKE BOLEZNI plačuje? Zakaj po vseh teh dejanjih, Spodaj podpisani vas naprošam, da vključno s protislovenskim delova- v vašem mediju objavite mojo pro- KAKO SE NAUČITI V 5., 10. ALI njem na strani JLA ni tam, kamor sodi šnjo vsem, ki so imeli kontakt z mano, - za rešetkami? Dragi Miha D. tudi katerih naslove, telefonske in telefaks 15. MINUTAH taka vprašanja bi lahko postavili poš- številke sem posedoval, da se mi javi- teni novinarji. A vas to ne zanima, jo pisno in mi še enkrat sporočijo KATERI SO NAJBOLJŠI ŠPORTNI najbrž o tem veste več, kot ste pripra- svoje podatke. Na naslov: Dušan vljeni zapisati. Hedl, p. p. 48,62000 Maribor. COPATI Če pogledamo še članek Polone Pri svojem delu v Novinarskem Križnar z naslovom Železna pravila klubu Maribor in založbi Front ročk PREGLED ZELIŠČ, KI JIH NARAVA in normalne poteze Slovenskih želez- imam veliko kontaktov z ljudmi. Vse nic, ki uveljavlja red, čistočo in ko- naslove in telefonske številke (okoli PONUJA - ZASTONJ rektnost osebja na slovenskih vlakih 1.200 domačih in tujih) sem imel in peronih, nam je že bolj jasno, da je zbrane v knjigi in na računalniški di- IN SEVEDA: VROČA ZDRAVNIŠKA vam »Mladincem« bolj všeč balkan- sketi. Oboje mi je izginilo s pisarniške ski način življenja. Pruski bonton, kot mize na delovnem mestu. LINIJA! ga imenujete, Polona Križnar, je le Še enkrat hvala za razumevanje in normalen odnos do uniforme in javne lep pozdrav! In Viva veritas. V vseh kioskih. službe, ki velja tako v Prusiji kot v DUŠAN HEDL, Maribor IUILANNINA BORZA DELA

I S C E M DELO KMETIJSKO GOZDARSKA • Študentka IV. let. pravne fakultete z znanjem Sem fotograf, hrvaški državljan, želim najti strojepisja, iščem delo v mesecu juliju v delo v Sloveniji. Vjekoslav Pavlinič, tel.: " ZADRUGA IDRIJA 00385 41-45-542. TU-0001 —- 2.0.0. Ljubljani ali okolici. ŠT-0006 k Naravoslovni tehnik, aktivno znanje • Dipl. ing. tekst, tehnologije z 20 letnimi angleškega jezika, pasivno francoskega, uprava tel.: 065/ 73-770, 73-771, izkušnjami v tekstilni tovarni na področju iščem dinamično zaposlitev (od administracije 73-772 izvoza in razvoja, iščem zaposlitev. TT-0002 do turizma). NT-0001 direktor tel.: 065/ 71-297 • Iščem sezonsko delo od novembra do apri- Vzgojiteljica, iščem delo za nedoločen čas v telefax: 065/ 71-355 la. Tekoče govorim tri tuje jezike. Renata svoji stroki, ali pa tudi ne, obvladam Cigler, Gosposka 1, 63000 Celje. pasivno angleški in italijanski jezik. VZ-0001 Vas zanima delo v zadružnem • Zdravnica, specialist psihiatrije išče honorarno Dipl. soc. (analitik) iščem pripravništvo v sistemu? ali redno delo. ZD-0001. svoji stroki. PR-0020 Imate visoko stopnjo strokovne izobrazbe in obvladate nemški ^PRIJAVNICA iskalcev dela in zaposlitve jezik? ! IME IN PRIIMEK: Nudimo zanimivo, raznovrstno ! NASL0V:_ (A in ustvarjalno delo. ! TELEF0N:_ Iščemo TRŽNIKA (lahko i KVALIFIKACIJE: h tudi pripravnik), ! IZKUŠNJE: < za področje komerciale, j BESEDILO 0GLASA(113znakov):[ IJJJJJJJJJJJJJ. marketinga in tržne : K analitike. : LmmJIM Če vas ta izziv zanima, 19 pošljite svojo prijavo? JJJJJJJ, XIX

Naročila oglasov in prijavnice pošljite na naslov : IISC Dalmatinova 7, Ljubljana ali pokličite tel.: (061) 329 892 ali 132 20 76. CITAT TEDNA »Narod, ki nima lastnih smetarjev, čistilk, hišnih pomočnic, negovalk, fi- zičnih delavcev, delavcev kanalizacije in podobnih poklicev, ni suveren narod!« M

*MARIJAN POLJŠAK (vodja SPS in predsednik NSD)*

Hej, Gaspari., ?roracuny kaj je v owari ? gospod Kračun

MOTNJE NA LINIJI: Žirinovski in Vedenkin

(3VT7 . O . M Urednik: ROMAN BRILEJ M Obrambni minister: JELKO KACIN M Posebne naloge in delo s papirji: MIHA D. ŠTAMCAR, j a cJ J L

5 I Afera Smolnikar NADZOROVANI IN PRETEPENI? Afera Smolnikar se razjasnjuje pred različnimi komisijami in na tiskovnih konferencah. V ponedeljek bo svoje poročilo oddala Debelakova komisija. V njem pa zagotovo ne bo podatkov o petkovem napadu na podjetnika iz Litije. Kraljevske batine V petek popoldne sodelovala z Milanom Smolnikaijem, pa tudi njena interpretacijam Janeza Janše, trdi, naj bi sta dva neznanca surovo pretepla Tomaža s samim Smolnikaijem. In ravno opis tega se s tem »sestankom« poskušalo zaobiti teme- Kralja, direktoija in lastnika podjetja Car- pogovora ima dve različni verziji. ljnega javnega tožilca Tomaža Miklavčiča, commerce iz Litije, pri katerem sta avtomobila V navzkrižnem ognju 29. aprila opol- ki se - poleg notranjega in obrambnega minis- kupila Milan Smolnikar in Bane Blagojevič. dne je potekalo zaslišanje Smolnikatja ter vo- trstva - prav tako ukvaija s primerom Smolni- Slednji je bil vpleten v nedavno divjo dirko z jakov Kunstlja in Smoleta. Stran, ki je naklo- kar. Drugi trdijo, da je do navzkrižnega zašli- Antonom Krkovičem oziroma, kot trdijo nekateri, poskus atentata nanj. Tomaža Kralja so poklicali po telefonu na sestanek, kjer naj bi se dogovorili o prodaji nekega starega avtomobila. Dva neznanca naj bi ga počakala, ga oprha- la s solzilnim prišilom, privezala k drevesu, pretepla, mu grozila z likvidacijo in mu ukrad- la 1000 nemških mark. Za zdaj še ni jasno, ali je šlo za navaden, čeprav izjemno surovo izpe- ljan rop, ali pa ima dogodek tudi politično ozadje. Ministrov civilist Sicer pa so bili o zadevi Smolnikar ta teden spet objavljeni novi podatki. Tokrat seje po dolgem času za tisko- vno konferenco odločilo notranje ministrstvo. V nasprotju z Janševimi tiskovnimi konferen- cami, ki se redno pojavljajo na prvih straneh najbolj uglednih dnevnikov, je Bizjak končal v glavnem na »kriminalnih« straneh in videti je, kot da je le še vprašanje časa, kdaj bodo tiskovne konference notranjega ministra obči- la preprosto prezrla. Ivo Bizjak je pravzaprav povedal le nekaj bistveno novih stvari, ki so pomembne za razumevanje primera Smolni- kar oziroma zamenjave prejšnjega obrambnega ministra Janeza Janše. Prvič, Milan Smo- lnikar je bil civilist, saj status sodelavca krimi- nalistične službe pravno iz človeka še ne naredi uslužbenca ministrstva za notranje zadeve. Drugič, notranje ministrstvo ni delalo proti obrambnemu, res pa je, da so kriminalisti, ki so raziskovali trgovino z orožjem, prišli tudi v stik z delavci obrambnega ministrstva. Treljič, grafološka ekspertiza dokumentov, ki so bili podlaga za Dosje 13, dosje, ki govori o proble- matiki nesodelovanja obeh ministrstev, je pokazala, da ponarejenih dokumentov ni izdelal Smolnikar. Četrtič, posebna Debelakova komisija na notranjem ministrstvu pripravlja po- ročilo o tem, na podlagi katerih stikov in poiz- vedovanj je nastal Dosje 13, saj ta, kot pravi minister Bizjak, ni nastal le na podlagi stikov z Milanom Smolnikarjem. Petič, kriminalis- tična analiza je pokazala, daje pisalni stroj, na katerega so bili napisani sporni dokumenti, last obrambnega ministrstva in daje žig pravi, pri tem pa je bilo ugotovljeno, da se je na vse omenjene dokumente podpisovala ista oseba. In šestič, predstavniki notranjega in obrambnega ministrstva so skupaj opravili informa- tivni pogovor z Mitjo Kunstljem in Vojkom Smoletom, pripadnikoma Morisa, ki naj bi šanja prišlo prav na Miklavčičevo pobudo, čeprav Miklavčič na zaslišanju ni bil navzoč. foto BARBARA SRŠEN-&TERBENC Zaslišanje naj bi potekalo v prostorih MNZ na Beethovnovi, in sicer tako, da so pripadniki obrambnega ministrstva ločeno postavili dvajset vprašanj Milanu Smolnikarju, pripadniki * ft ni notranjega ministrstva pa dvajset vprašanj Mi- f% i fvi lanu Kunstlju. Vrstni red zaslišanja naj bi do- ločili z žrebom in prvi naj bi odgovaijal Kun- m stelj. Javnost je še izvedela, daje na zaslišanju JI fiCnT sodeloval tudi Mitja Klavora, direktor slovenskih kriminalistov, to pa naj bi bil dokaz pristranost celotnega postopka, saj naj bi bil Klavora vpleten v primer Smolnikar. Po nekaterih drugih podatkih pa Klavore takrat sploh ni bilo v Sloveniji. Še glede nečesa se podatki o sestanku ne ujemajo. Po končanem ločenem zaslišanju je bilo predvideno soočenje Smolnikarja in Kun- stlja v navzočnosti njunih odvetnikov, vendar do njega ni prišlo. Po podatkih, ki so jih objavili nekateri časopisi, naj bi soočenje odklonil Smolnikar, drugi viri pa trdijo, da v soočenje ni privolil Kunstelj. Očitno bi bilo nasprotujo- če si trditve zelo preprosto pojasniti z nepos- rednimi odgovori obeh ministrov, Iva Bizjaka in Jelka Kacina, na nekaj preprostih vprašanj: Kdo je bil navzoč na zaslišaigu? Na čigavo -i, i pobudo je prišlo do zaslišanja? Zak^j ni bil 11»;« navzoč javni tožilec? Zak^j je pri zaslišanju !|i|;i|:S! sodeloval tudi v. d. direktorja Voma Mikuš, kije prav tako vpleten v afero? In bistveno: I Metelkova Kdo seje izognil soočenju, »civilist« Smo- lnikar ali »vojak« Kunstelj? Odgovor na zadnje vprašanje bi namreč posredno pojasnil, kdo se boji soočenja oz. kdo bi lahko povedal ŽEJNI PREK VODE več, kot je povedal doslej. Pomembno pa bi Ljubljanski vodovod je metelkovcem vzel vodo, zdaj pa je kljub bilo tudi izvedeti, na kakšna vprašanja sta od- odločbi sodišča ne vrne, ker je bil pri odklapljanju poškodovan govarjala glavna akterja afere in kakšni so bili glavni ventil njuni odgovori. Poročilo, ki ga bo pripravila Debelakova Ze nekaj dni po naselitvi squatterjev na resno, se je pokazalo prav tako v 24 urah: komisija, ki jo vodi Slavko Debelak državni Metelkovi je ljubljanski VOKA, vodovod VOKA namreč tudi po več kot mesecu dni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, naj in kanalizacija, metelkovcem odklopil vode na Metelkovi še ni prildopil. Za to pa bi oddali v ponedeljek 9. maja. S tem dnevom vodo. Zadeva je prišla pred sodišče in pos- ima, kot trdijo njegovi predstavniki, dober bo vsaj tistim, ki imajo dostop do državnih talo je jasno, da je VOKA, ki sicer nima razlog: neznanec je namreč poškodoval skrivnosti, kar poročilo gotovo bo, nekoliko nobene zveze z mestno vlado, vodo odklo- glavni ventil, ki bi ga bilo treba zamenjati. bolj jasno, zakaj je padel Janez Janša. Nekateri pil pravzaprav po njenem naročilu. Bojan Zamenjava bi po predračunu, ki ga je za namreč že govorijo o povezanosti afere Leta- Škoda, uslužbenec VOKA, je na sodišču Mrežo za Metelkovo naredil zasebni vo- lišče z afero Smolnikar. Kakšne naj bi bile kot priča povedal, da je odklop vode naro- dovodni inštalater, stala okoli 4000 mark. konkretne povezave, ni jasno, v obeh primerih čil predsednik ljubljanske vlade Dimitrij Postavlja se vprašanje, kdo bo plačal za- pa je po mnenju Janeza Janše ključna oseba Kovačič. Očitno se je ljubljanska vlada menjavo. Mestna vlada misli, da so ventil Milan Kučan, vodja Organizacije, Udbe in odločila, daje treba na »metelkovce« pri- poškodovali metelkovci sami, vendar je to predsednik države, ki se je zarotila proti tisniti z vsemi sredstvi, sicer pa je, če dru- malo verjetno (težko bi imeli razlog za njemu. gače ne, metoda znana iz Sarajeva, kjer so poškodovanje ravno tisti, ki ventil nujno Če se vrnemo na začetek: če Tomaž Kralj, prebivalcem oblegovalci naprej poskusili potrebujejo za normalno življenje oz. prodajalec avtomobilov napačnim kupcem, ni odklopiti vodo in elektriko. Višje sodišče oskrbo z vodo). Kaj pa, če je ventil poško- bil pretepen po naključju, se očitno slabo piše se je po pritožbi metelkovcev 5. aprila doval nekdo, ki je želel, da Metelkova ne tudi Organizaciji, saj je jasno, da bo članov te 1994 odločilo, da izda začasno odredbo, s bi imela niti osnovnih možnosti za preži- Organizacije vse manj, če bo vsak, ki pride z katero je podjetju VOKA naložilo, naj naj- njo v stik, pa čeprav le po naključju, po hitrem vetje? M kasneje v 24 urah znova priklopi vodo. Da postopku odkrit in pretepen. M pa sodišča pri nas ne jemljejo preveč Miha D. Štamcar, Jani Sever Miha D. Štamcar, Jani Sever

7 0T

• Država in privilegiji STANOVANJA ZA KADRE IN »KADRE« Kako prepričati uslužbenca državne uprave, da ostane v službi? Preprosto - preselite ga v službeno stanovanje, za katero bo plačeval neprofitno najemnino. Malo teže ga bo prepričati, naj stanovanje po odhodu na drugo delovno mesto zapusti v zakonskem roku. Plače v državni upravi niso pretirano viso- Državni uslužbenci v službenih stanovanjih nad 50 m2 ke, zato nekatere ministre pogosto upravičeno KDO INSTITUCIJA VELIKOST (v m®) STANARINA (V SIT) skrbi, kako bodo v svojih resorjih zadržali sodelavce. Veronika Stabej, od 1. maja lani Marija Adanja ministrstvo za šolstvo in šport 69,19 7.212 tiskovna predstavnica predsednika vlade, se ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj 62,16 7.022 Gabrijela Bariič je, kot pravi, zavestno odločila, da bo bistveno 6.997 Žarko Bogunovič urad predsednika vlade 66,14 bolje plačano prejšnjo službo zamenjala za Nikola BraSka ministrstvo za promet in zveze 77,64 8.034 sedanjo, kjer je bila njena zadnja neto plača Štefan Cigoj ministrstvo za zunanje zadeve 81,98 7.404 Petra Čibej ministrstvo za delo,družino in socialne zadeve 76,59 7.925 Irena Črešnar Perqar ministrstvo za qospodarske odnose 70,12 7.256 Borut Dobnikar ministrstvo za šolstvo in šport 79,99 8.295 Marjeta Fertan urad za priseljevanje in begunce 80,07 8.303 Dušan Gaizarolli direkcija za blaqovne rezerve 64,45 6.416 Greqor Golobič qeneralni sekretar LDS 103,82 10.557 Marko Golobič republiška volilna komisija 74,44 7.817 Branko Greganovič ministrstvo za finance 81,18 8.443 Brane Greqorič republiška carinska uprava 75,88 7.852 Gorazd Jenko ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj 69,19 7.212 Vesna Kojič ministrstvo za promet in zveze 84,56 8.794 servis skupnih služb vlade 79,74 8.269 Bojan Kopač t» JI! 64,70 5.348 SE Jožef Korpič republiška geodetska uprava Anton Koščak Zoran Kovač republiška veterinarskauprava 86,09 8.776 Pavle Kozjek zavod za statistiko 83,36 8.770 86.000 tolaijev. Toda gospodična Stabejeva je Dalila Lampe Ivanovski ministrstvo za pravosodje 61,01 5.521 dobila tudi več kot 80 m veliko opremljeno Janez Lapajne seizmološki zavod 77,55 6.663 službeno stanovanje, kar iz njene neto plače ni Ivan Lorenčič zavod za šolstvo in šport 66,07 6.990 razvidno. Službeno stanovanje, za katero se Mojca Urin urad predsednika vlade 81,89 8.467 plačuje neprofitna najemnina, se tako uporablja kot eden od instrumentov plačila in tudi Milenko Lukač ministrstvo za pravosodje 53,03 5.097 Stabejeva sama pravi, daje nekaj normalnega, 53,93 5.621 Matija Malešič urad predsednika vlade da sodelavce »kupiš« na ta način. ministrstvo za promet in zveze 77,55 8.024 Vujka Meič Poleg Stabejeve je na seznamu »službenih 81,21 8.446 Tatjana Obal ministrstvo za kmetijstvo in qozdarstvo stanovalcev« še pet drugih zaposlenih iz urada Nada Pavšer zavod za šolstvo in šport 86,86 8.855 predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Borut Penko ministrstvo za kulturo 83,36 8.770 Podrobnejši pregled pa pokaže, da dva od teh Simo Petrcwič ministrstvo za promet in zveze 75,53 7.805 - gospoda Anton Koščak, nekdanji predsed- Ladislava PoIončič(*) temeljno sodišče v Ljubljani 117,06 6.659 nikov telesni stražar, in Matya Malešič, ne- Anica Popovič družbena pravobranilka samoupravljanja 83,34 7.140 kdanji podpredsednik vlade - že lep čas nista Nace Potočnik ministrstvo za qospodarske dejavnosti 71,14 7.184 več predsednikova sodelavca. Ime Antona Peter Premk ministrstvo za finance 63,38 6.705 Koščaka seje v zadnjem času omenjalo predvsem v zvezi z domnevnim zasledovanjem, ki Dušan Rehberger ministrstvo za okolje in prostor 85,02 8.842 naj bi ga izvajali pripadniki obrambnega mi- servis skupnih služb vlade 58,60 6.126 Lučka Seibert nistrstva, in s trgovanjem z orožjem, sicer pa 6.402 Marija Sivec Haskaj zavod za šolstvo in šport 63,91 je Koščaka decembra 1992 takratni notranji Veronika Stabej urad predsednika vlade 83,36 8.770 minister Igor Bavčar nenadoma administra- Janez Šinkovec sodnik ustavnega sodišča 82,74 8.580 tivno upokojil. Upokojitev 38-letnega Košča- Ksenija Štalekar republiška carinska uprava 72,02 7.507 ka, sicer lastnika kluba za fitnes na Ježici, je Boqdan Topič ministrstvo zaqospodarske dejavnosti 76,36 7.901 pomenila tudi to, da mora v enem mesecu HildaTovšak ministrstvo za zunanje zadeve 51,62 5.934 vrniti opremljeno službeno stanovanje, veliko Domen Verdnik ministrstvo za okolje in prostor 74,44 7.817 44,20 kvadratnih metrov, za katerega plačuje Miran Vičič ministrstvo za finance 66,30 7.014 4.463 SIT mesečne najemnine. Vendar tega ni storil vse do danes. »Od gospoda Koščaka Irena Vrečko protokol vlade 76,06 7.807 smo zahtevali, naj stanovanje vrne, vendar ga Vladimir Žumer arhiv RS 87,06 9.054 ni hotel,« pojasnuje Lučka Seibert, pomočni- o Najemnina sodnice Ladislave Polon8S je skoraj za polovico nižja, ker je svoje pol manjše stanovanje zamenjala za službeno in sedaj plačuje le razlika. ca direktoija servisa skupnih služb vlade. Po-

8 CHRONIQUE (fi) SCANDALEUSE——————— ^ foto DIEGO ANDRES GOMEZ

dobno je z Matijo Malešičem, ki je bil leta 1992 imenovan za veleposlanika na Hrva- škem. Opremljeno službeno stanovanje mu, odkar ima novo funkcijo, ne pripada in bi ga moral prav tako kot Koščak vrniti mesec po odhodu na novo dolžnost. Vendar tudi gospod Malešič tega ni storil, čeprav ga je vladni servis na to opozoril. Poleg tega je treba zapisati, da ima gospod Malešič tudi pri opravljanju sedanje funkcije na državni račun rešeno sta- novanjsko vprašanje, saj - tako kot je določeno za diplomatske predstavnike - poleg mesečne plače dobiva še okrog 2.500 DEM (80 odsto- • SLO-CRO tkov osnovne plače) za stanarino v Zagrebu. Z drugimi besedami, država je gospodu Maleši- ču eno stanovanje najela, drugo pa mu je za IZ ISTRE Z MODRICAMI simbolično odškodnino neupravičeno pustila v uporabi. Na Hrvaškem sta se z represivnimi organi soočila svetovalka Ali to pomeni, da vladna stanovanjska ko- slovenske vlade in njen mož. misija, ki jo vodi pravosodni minister Miha Nekateri slovenski državljani so se po prvomajskih praznikih iz Hrvaške vrnili z lepo Kozinc, v njej pa so še finančni minister Mitja poijavelo kožo in zagorelimi lici. Miro Simčič in njegova soproga Zdenka pa sta se s Gaspari, generalni sekretar vlade Mirko počitnic v hrvaški Istri vrnila s podpludbami in odrgninami. Oba, on je zaposlen v Bande^j (LDS), generalni sekretar parlamenta zasebnem računalniškem podjetju, ona pa je svetovalka slovenske vlade, so s podpludba- Bogdan Biščak (LDS), poslanec Tone An- mi opremili hrvaški policisti. Razlog? Zaljenje organov Republike Hrvaške. derlič (LDS) in direktor servisa skupnih služb Miro Simčič je slovenski državljan, rojen v vasici Šapjani, na hrvaško-slovenski meji. Valentin Gerkman, nima potrebnih meha- Zadnja tri leta sta imela s soprogo nešteto težav, ker se nista hotela odpovedati letovanju nizmov, da bi stanovanja dobila nazaj? Nas- v hišici, kjer je bil Miro Simčič rojen. Kot pravi, so ga večkrat prepričevali, naj hišo protno. Ko je poslanec Marjan Poljšak pred proda, in mu pri tem na različne načine grozili. časom ustanovil svojo stranko s sedežem v »Uboga država, kjer je med tihotapcem in carinikom možna resna poslovna razpra- službenem stanovanju, ki mu pripada kot pos- va, «je bil stavek, ki je Mira Simčiča stal štiri dni pripora, nekaj udarcev in obravnavo na lancu, so mu takoj zagrozili z deložacijo. An- sodišču. Izrekel ga je minuli petek, med počitnicami v vasici Šapjani, ko je bežnega tonu Koščaku in nekdanjemu podpredsedniku znanca, sicer carinika, zmotil med pogovorom »s krajevnim tihotapcem«. Pol ure kasneje vlade Malešiču pa še naprej redno pošiljajo so Simčiča že obstopili trije policisti, ki so ga napotili v civilni kombi, pri čemer je dobil položnice za plačilo neprofitne najemnine. M prvi udarec v glavo. To, kar je prijetju sledilo, hrvaška policija opisuje z besedami »napad na uradno osebo«, Miro Simčič pa kot »surovo nasilje«. Kot pravi, so ga odpeljali na železniško postajo v Šapjanih, kjer so ga zaprli v eno od sob. Ker nihče od uniformirancev prijetja ni hotel komentirati ali povedati svojega imena, je soproga, ki je medtem iz počitniške Zakonca Simčič je hišice prinesla Simčičeve dokumente, dvakrat poskušala policija odpeljala na telefonirati v Ljubljano. Ko je šla drugič telefonirat, je . „ ... . . Miro Simčič slišal njeno vpitje. »Takrat sem ponorel,« P°StajO V Upatljl, Kjer pravi. Poskušal je uiti iz sobe in priti do žene, pri tem pa SO ju ločili Z je enemu od policistov strgal uniformo Ti so ga vklenili, besedami: >>Kmha posadili v citroenov kombi in ga odpeljali. Po nekaj minutah so na cesti naleteli na soprogo, ki se je peš vračala naj OStane, njega pa V domov, vklenili še njo in jo posadili zraven moža. Ob tem dvuSO sobo « je dobila podpludbe, ki so vidne še danes. Zakonca Simčič je policija odpeljala na postajo v Opa- tiji, kjer soju ločili z besedami: »Kurba naj ostane, njega pa v drugo sobo.« Medtem so ga, trdi Simčič, pretepli, nekaj časa pa naj bi celo ležal nezavesten. Ob osmih zjutraj je Simčič govoril s komandirjem opatijske policijske postaje in ta mu je zagotovil, daje do težav prišlo le zato, ker je Simčič preveč vzkipljiv. Istega dne je dobil odločbo, s katero so ga poslali k sodniku za prekrške, hkrati pa so mu odredili pripor. V reškem zaporu, »kjer je bil odnos nadvse korekten«, je dobil prvi obrok in novo odločbo, s katero je bil (zaradi možnosti pobega) pripor potrjen. Skupaj z zaporniškimi sostanovalci je sestavil pritožbo zoper odločbo o priporu in jo poslal naprej. Četrti dan pripora je v pisarni preiskovalnega sodnika zazvonil telefon. Kdo je bil na drugi strani žice, Simčič še danes ne ve, ve le, da se je sodnik vrnil z nasmeškom na obrazu: »Imamo dobre novice.« Mira Simčiča so izpustili iz pripora, predstavniki hrvaške policije pa so na posebni tiskovni konferenci zagotovili, da se bo primer hitro znašel na sodišču. O tem je prepričan tudi Miro Simčič, ki bo skupaj z ženo tožil »posredne in neposredne povzročitelje tega brutalnega nasilja«. M

Igor Medjugorac Matija Malešič J A G E R S P E E D MEDVEDOSLEDCI »Območje medveda« pomeni, da medvedi na takšnem območju živijo stalno. Kje je to, pa je pred domala tridesetimi leti z dekretom določil takratni republiški sekretar za gospodarstvo. »Območje medveda«, ki se razteza nekako v trikotniku Semič—Ilirska Bistri- M Novorek ca—obrobje Ljubljanskega barja, je pomenilo, da so na njem »lovsko gospodarili« z medvedom, zunaj »območja medveda« pa so lovci to žival lahko preganjali vse leto in brez omejitev. SLOVENSKO-SLOVENSKI Navkljub medocidu se je medvedom posrečilo prenesti domovinsko pravico tudi v kraje zunaj RAZLIKOVALNI SLOVAR »območja medveda« in stalno živeče medvede danes Zasledimo še na Nanosu, v Trnovskem gozdu in idrijskih gozdovih. Prav te kraje pa naj bi sedaj postopoma vključili v »območje KOALICIJA (nlat. coalitio iz lat. medveda«, o čemer se intenzivno dogovaijajo lovci. Le da so razmere danes nekoliko drugačne coalescere zvezati) 1. sado-mazo-voajerski kot nekoč: medved je na območju Slovenije popolnoma zavarovan, izredni odstrel, ki ga akt (vlad. pol.), »Združena lista ne bo privo- dovoljuje Osterčevo ministrstvo, pa je omejen le na - »območje medveda«. M lila v podrejen položaj v vladni koaliciji oziroma v situacijo, ko sta partnerja v spa- lnici, tretji pa gleda skozi ključavnico.«; 2. V ISKANJU KORENIN Med najnovejši- krščanska poroka (LDSKD), »Zdaj kršča- mi trofejami slovenskega lovstva sta se nenadoma znašla dr. France Prešeren in Jakob Aljaž. Nekdanji ugledni funkcionar in lovec Franc Šetinc je v zadnjih dveh številkah glasila lovec namreč razglasil, da sta bila oba narodno zaved- na Slovenca lovca. Kar zadeva Prešerna, je do te ugotovitve prišel na podlagi zapisa Jakoba Alja- ža v Planinskem vestniku (letnik 1922/23); Aljaž namreč piše, da je Prešeren v časih, ko je živel v Kranju, hodil na lov v Vrata. To je podkrepil z navedbami kuharice Rezike, Pre- nski demokrati predlagajo 'monogamno' šernove sodobnice, ki je menda povedala, daje zvezo SKD in LDS, pri čemer zagotavljajo, Prešeren rad »hodil v kuhino zabavat in dovtipe da ne bo več 'skokov čez plot'.«; arh. kar pravit« ter da je nekoč prerokoval: »Vi še ne združuje tiste, ki načeloma ne spadajo sku- veste, kako imeniten lov bo enkrat v Vratih.« Aljažev zapis, ki je sicer nastal skoraj 75 let po paj (zg. del. gib.), »Mi, istinski komunisti, ne Prešernovi smrti, je Franca Šetinca spodbudil, da je raziskal še Aljaževo življenje in tudi v njem možemo i nikada nečemo pristati na bilo kakopak odkril lovca. M kakvu neprincipijelnu koaliciju.«; fig. za- časna združba, naperjena proti skupnemu sovražniku (pol.) M LOVSKI PRISTOP Vodstvo več kot 20.000-članske lovske organizacije se je odločilo, da se bo lotilo šolske vzgoje v lovskem duhu. S posebnim dopisom, ki ga je podpisal tiskovni predstavnik organizacije Bojan Fink (LDS), sicer sodelavec novomeške podružnice podjetja za PRORAČUN 1. v številkah izražena poli- stike z javnostjo Pristop, so vse osnovne šole obvestili, da jim bodo brezplačno pošiljali glasilo tika vlade oz. državnega zbora (vlad. pol.); 2. Lovec. Poteza je očitno uspela, saj je po odmevih sodeč predlog večina ugodno sprejela (pač v nemogoče je mogoče, »Državni zbor je sprejel duhu, da se podarjenemu konju ne gleda na zobe), le nekateri med šolniki so podvomili o proračun za leto 1994.«; fig. sod brez dna ustreznosti vstopa slovenskih lovcev v osnovno šolstvo. Tita Loštrek na primer, knjižničarka iz (lit), »Dokler, da smo brez dna polnili sode, logaške OŠ, si želi, da bi»uspela vzgoja drugačnih, sodobnih rodov lovcev in lovske organizaci- 'zuče nas v starih letih časov sile...« M je«, vendar jo vsebina podarjene, februarske številke Lovca ni prepričala. Nasprotno, v reviji je Borut Cerkovnik

zasledila predvsem opise zalezovanja in streljanja živali iz nevzgojnih nagibov, reklame za orožje krajšave: lit. - literatura in celo vabilo na safari. Krona vsega je bil po njenem članek Ko bom velik, bom lovec!, kjer piše: arh. - arhaično nlat. - novolatinsko »Če že majhnemu otroku vzbujaš ljubezen do narave, do vsega živega, ta ljubezen ostaja. Bolj desnosr. pol. • desnosre- pol. - politika dinska politika vlad. pol. - vladajoča politi- vzgajaš mladi rod do obzirnosti z naravo, bolj lahko upaš, da bo del te vzgoje obrodil sadove.« drž. - državno ka Pod člankom sta objavljeni dve fotografiji; prva je z razstave nagačenih živali, na drugi pa po fig. - figurativno zg. del. gib. - zgodovina mnenju gospe knjižničarke vidimo »navdušenega triletnega otroka, ki posestniško drži za rog lat. - latinsko delavskega gibanja LDSKD - liberalna demok- zg. dem. - zgodovinska ubitega srnjaka«. Loštrekova: »Hvala lepa za tako vzgojo.« M racija slovenskih kršča- demokracija nskih demokratov Viko Luskovec

• Trenutki zgodovine VETERANI, MLADI IN OI STARI V četrtek, 5. maja je nekdanji • Veliki Informator in sedanji obrambni >1 minister Jelko Kacin v hotelu Belle- IIf vue na Šmarjetni nad Kranjem priredil slavnostno večerjo v čast veteranov, ki so se udeležili 105. zasedanja izvršne- i: ga odbora Svetovne federacije veteranov v Ljubljani. Jelko Kacin je na ve- čerjo povabil tako borce iz NOB 1941/1945 kot borce za samostojno Slovenijo junij 1991/julij 1991, kar v krogih blizu obrambnega ministra oz- načujejo za simbolično spravo med •5S»s obema gibanjima. M

Veliki Manipulator

10 lcev od 3. maja teh oglasov ne objavljamo • Oglaševanje In tradicionalne vrednote več. Ljudje so se pritoževali, da so tovrstni oglasi neprimerni za naš časopis.« Stro- kovnjak za trženje in vodja oglaševanja pri Delu gospod Jure Apih: »Za zdaj nimamo VROČE LINIJE - informacij, da bi bili ti oglasi kakorkoli škodljivi, seveda pa bomo preučili, ali je stvar problematična. Vsekakor je za more- PREGRETI RAČUNI bitno škodo, ki jo oglas lahko povzroči, Nekje v Bermudskem trikotniku so nameščeni avtomatski telefonski odgovoren urednik časopisa in ne oglaše- odzivniki, na katerih lahko za 288 SIT na minuto prisluhnete ženskim valec.« Urednik Republike gospod Mar- jan Sedmak pravi, daje že pred nekaj tedni spolnim fantazijam v slovenščini. Tudi vi zadnje čase prejemate visoke dal izrecno navodilo, naj se ti oglasi ne račune za telefon ? objavljajo več. »Morda je v moji hiši še kak drug gospodar,« se sprašuje sedaj, saj nje- Gospod Ivan Verbič, lastnik hiše ob »Ob tem se mi še največja svinjarija zdi gov časopis občasno še objavlja tovrstne Podpeškem jezeru, je pred kratkim prejel to,« še pravi gospa S. S., »da te stvari ogla- oglase. Miran Predan, urednik maribor- telefonski račun za 13.251 SIT, to pa je šujejo v časopisih, čeprav je res, da je tudi skega Večera, prav tako pozna »stranske približno trinajstkrat toliko, kolikor so do- na satelitskih pogramih polno oglasov s učinke« oglaševanja številk tovrstnih tele- slej znašali njegovi povprečni telefonski tovrstnimi telefonskimi številkami. To so fonskih odzivnikov, vendar meni, da so vi- stroški. Sprva je pomislil, da se na njegov stvari, s katerimi bi morali otroke seznanja- soki telefonski računi, ki jih mularija dela telefon »šverca« sosed. Ta ima namreč zu- ti v šoli, saj imajo nekakšno domovinsko staršem, izključno problem staršev samih: nanjetrgovinsko podjetje. »Tako, kot so nas vzgojo.« Tudi mnogi drugi, ki so v zadnjem »O vsebini oglasa pri nas odloča oglasna učili v vojski: raztrgaš ovoj telefonskega času prejeli previsoke telefonske račune, služba, ki se včasih posvetuje z nami. Glede kabla in se priključiš nanj. Še posebej, ker menijo, da so za težave deloma odgovorni omenjenih oglasov se nismo posvetovali, imamo telefonske kable speljane skozi pod- slovenski mediji, predvsem dnevni časopi- smo pa že dobili nekaj obvestil bralcev, češ strešja in ne nad hišami,« nam je pojasnil, si, ki so - kakor je soditi po izjavah njihovih da jim otroci zvišujejo telefonske račune, zakaj se mu je zdel sosed sumljiv. Toda odgovornih ljudi - čezoceanske telefonske pri čemer se ne čutimo krive.« potem, ko je po krajši osebni raziskavi v številke oglaševali brez posebnih zadržkov. V ljubljanski podružnici reklamne agen- neki notranjski krčmi po naključju naletel Celo v Slovencu, časopisu, ki je pred cije Saatchi & Saatchi pravijo, daje naroč- še na gospoda K. z Rakitne, katerega račun dvema letoma zavrnil ponudbo Mladine, da nik oglasov neko norveško podjetje, katere- je bil prav tako nerazumljivo visok, je svoja bi na njegovih straneh oglaševala intervju s ga ime ostaja poslovna skrivnost. Skrivno- sumničenja opustil. Upokojenec K., ki sicer stni Norvežani se menda na veliko ukvarja- ne telefonira za več kot 300 SIT na mesec, Tarasom Kermauneijem, kije nekoliko bolj je moral plačati 19.000 SIT. kritično spregovoril o krščanstvu, so še pred jo z odzivniki te vrste. Čudno pri vsem nekaj dnevi oglaševali hot line, ki v tradi- skupaj je, da je cena minute pogovora samo Gospod Verbič je nato od ljubljanskega cionalne slovenske družine vnaša razdor 288 SIT, saj toliko (po podatkih sloven- PTT zahteval izpisek telefonskih številk, ki med starši in otroki. Lidija Halec, pomoč- skega PTT) stane katerakoli minuta telefon- naj bi jih klical v času, za katerega je dobil nica direktorja za trženje pri omenjenem skega pogovora s šesto cono, kamor spada račun. Izpisek gaje presenetil, saj so bile na časopisu, pojasnjuje: »Zaradi odziva bra- klicna številka 001. Po naših podatkih naj njem izpisane številke odzivnikov, bi bili odzivniki nameščeni nekje v Ber- za katere je kasneje izvedel, da jih sicer vsak dan oglašujejo vsi slo- mudskem trikotniku. S čim po- venski dnevniki. »Že dvajset let ne temtakem Norvežani služijo denar, kupujem in ne berem časopisov, če cena pogovora z njihovimi od- saj sem ugotovil, da mi to pred- zivniki ni nič višja od cene, ki jo vsem škodi,« trdi gospod Verbič, ki slovenski PTT sicer zaračunava za je omenjeni račun poravnal. povsem navadne pogovore z ome- »Potem sem osumil svojega 15-let- njeno cono, torej pogovore brez do- nega sina,« nadaljuje zgodbo. datnih seksualnih storitev? Pri PTT »Vendar danes mislim, da sem ga pravijo, da ne sodelujejo z nikak- obtožil po krivem, saj mi fant nik- ršnimi Norvežani in da bi, če bi bilo dar ni lagal, dokončno pa me je to res, vsaj pobirali provizijo, pred- prepričal, ko sem se vrnil s pogo- vsem pa zanikajo možnost, da za vora na pošti. Takrat sem se mu vsem tem stojijo sami. Večini ljudi, zlagal - še vedno sem sumil, da je tako tistim, ki sumijo, in tistim, ki kriv on -, da imajo poštarji posne- ne sumijo svojih otrok, se namreč tek njegovega pogovora, ki sem ga zdi, da je za nerazumljivo visoke slišal in ugotovil, da je res telefoni- telefonske račune vsaj deloma od- ral on. Tudi po tej zvijači je zani- govorna pošta. Oziroma, kakor kal, da bi telefoniral, tako da sem pravi gospod B. S., imetnik računa sedaj prepričan, da gre za navaden za 15.000 SIT: »Vsak polagalec kriminal, za katerim stoji pošta.« ploščic, vodoinštalater ali kdorkoli Podobno je visok telefonski drug, ki ti zaračuna kako storitev, račun porušil mir v družini gospe izpiše specifikacijo porabljenega S. S. iz bližnjega Preseija, ki je materiala, pošta pa mirno izstavi pošti prav tako že plačala 20.000 račun brez vseh pojasnil.« V začet- SIT. »Na pošti imam sicer vložen ku omenjeni gospod Ivan Verbič pa zahtevek za revizijo, vendar bom je prepričan, da bi morale žrtve sek- na razplet, tako so mi vsaj rekli, sualnega telefonskega odzivnika morala počakati še kak mesec. strniti sile in družno ukrepati, zato Sprva sem bila presenečena nad poziva vse, ki imajo podobne težave številko, potem sem se pogovorila kot on, da se oglasijo na številko s sinom, ki mi je priznal, da je kli- (061) 631 445. M cal trikrat, čeprav se mi znesek kljub temu zdi previsok.« Borut Mehle

11 llustr. JOSIP V1SAP.JONOVIČ

Promet z nepremičninami

Cenitve nepremičnin

Vpisi nepremičnin in ETAŽNE LASTNINE v zemljiško knjigo »Ostala nas je samo tretjina, toda računajte na nas, kot da smo v popolni sestavi,« sporočajo preostali trije Denacionalizacija člani demokratske stranke svojim oboževalkam, (hva- lijo se, da so podrli več bab kot vsa desnica skupaj Geodetske storitve press) Izjava za javnost Direkcija Rolanja prosi vse, ki nas vlačijo po zobeh, da vsako citiranje navedb iz Rolanja obvezno končajo z Ljubljana, Gosposvetska 8 besedico press. (velja tudi za sodišče press) Ne le, da v gostilni najlepšega slovenskega brigadirja ni nikakršnih brezcarinsko uvoženih keramičnih plo- ščic, tudi če so, smo jih za kazen pripravljeni pojesti, (skupaj z nikolo bomo zmogli press) SODELUJTE Direkcij a Rolanj a prosi državnega tožilca g. Miklavči- ča, naj v bodoče ne pripoveduje državnih skrivnosti na uho Vinku Vasletu ravno pod oknom direktorja direk- Z NAJBOLJŠIMI cije. (četrtek, 5. maja 1994, ob 17.50 press) Lojze Peterle je v Argentini obiskal najbolj znano ve- deževalko: »V krogli ne vidim povsem jasno, vendar vaša prihodnost zagotovo ni rožnata: strmoglavili boste z jadral- nim letalom ali pa se boste zadušili s hostijo.« Najboljši dokaz, da bomo imeli predčasne volitve, je množični naval politikov vseh barv v Pen klub. (za kocijančičem, Školčem, gantaijem in bonsaijem so za- WAY čeli tja zahajati še Stanič, peterle in janša press)

Tone Anderlič je dobil navdih: piše knjigo Najboljši so padli, (poštenemu najditelju ponuja tisoč mark za NEPREMIČNINE tretji zob press) »Marjan, ali je to korupcija, če jaz tebi plačam pivo?« sprašuje Janez brata Marjana. Slovenska cesta 27 »Ni, bi pa bilo podkupovanje, če bi ga jaz plačal tebi.« 61000 Ljubljana RAČUNALNIŠKO Tel: 061/220-407,220-408 IZOBRAŽEVANJE Fax: 061/12-57-181 LJ « 061/210-755 MB @ 061/226-138 TEMNA STRAN NOVINARSTVA Po poročilih »Novinarjev brez meja« je bilo v lanskem letu na svetu ubitih 63 poročeval- cev, toda samo v Rusiji je bilo v istem letu ubitih nekajkrat več bankirjev!!! Bi zaradi tega rabili poseben dan »Naši časopisi pišejo resda bankirjev ali začeli govoriti o ban- neumne stvari, toda to je cena svo- kirjih kot nosilcih demokracije in bode.« (češki predsednik Vaclav svobode? Ali pa pogled v Turčijo, Havel, 1992) ki na prvi pogled učinkuje kot naj- »Kazenski zakon o tisku ne vrši bolj moderna, civilizirana evrop- najmočnejšega pritiska na založni- ska država, v kateri ni najti islam- ka, ampak na pisca. Če mora ta z skih skrajnežev. Ja, v tej idilični enim očesom vseskozi motriti ka- deželi so le v lanskem letu vladne zenske paragrafe, bomo zanesljivo čete pobile 1.200 Kurdov. Je med prikrajšani za njegovo najbolj kre- dnevi v letu mar najti kakšen dan, ativno energijo.« (ameriški advo- ob katerem bi se spominjali pravic kat Charles Rembar, 1968) kurdskega naroda, če že ne do las- »Za rusko družbo ne moremo tne države, pa vsaj do mednarodne reči, da je svobodna. Ljudje so brez zaščite pred turško oblastjo? lastnine. Tisk ni svoboden, ker Ob mednarodnem dnevu svobo- nima svoje lastnine.« (ruski založ- de tiska je ameriška ustanova nik Lev Gušin, 1992) »Svobodna hiša« objavila, da je »Mnoge vlade sveta gledajo na tisk tako kot indijski maharadža na tisk omejen v 113 deželah, povsem slone - barvit in koristen, toda tu ni svoboden pa je le v 68. Slovenije ni vprašanja, kdo jezdi koga.« (ameri- bilo najti ne v prvi ne v drugi sku- ški urednik David Greenway, pini, je pa slišati vihar o zasledova- 1992) nju novinarjev. V svobodni državi, »Tisk je naše najmočnejše ideološko orožje.« (ruski predsednik kjer obstajajo legalne zasebne detektivske agencije, si državljan Nikita Hruščov, 1957) lahko najame detektiva, da hodi za komerkoli: tudi za novinarjem »Ne briga me, kdo v državi dela zakone in denar, vse dokler imam in predsednikom države. Se bolj zabavno je, ko novinar, ki toži o v rokah tisk «(ameriški satirik Finley Peter Dunne, 1906) zasledovanju, objavlja vesti iz zaupnega sestanka policijskega in »Če so časopisi koristni pri prevračanju tiranov, je tako zgolj obrambnega ministra ter njunih tesnih sodelavcev. Postavimo ba- zato, da bi vzpostavili lastno tiranijo.« (pisatelj James Fenimore nalno vprašanje: od kod mu podatki o vsebini skrivnega srečanja? Cooper, 1833) Da si jih je pridobil sam proti volji vseh tam prisotnih? - Pravljica »Časopis je vedno orožje v rokah nekoga.« (angleški pisatelj za otroke, ki živi iz časa rušenj a trdnj ave jugoslovanskega komuniz- Claud Cockburn, 1956) ma, ko so dejansko liberalnejši člani nomenklature spravljali v »VAmeriki ni ničesar takega, čemur bi lahko rekli neodvisni tisk javnost strogo zaupne dokumente. Pač, takrat je imel del novinarjev ... Plačajo mi 150 $ na teden, da svojih mnenj ne bi sporočal v kot del nomenklature pred seboj poslanstvo razdreti enopartijsko časopisu, za katerega delam.« (ameriški urednik John Swinton, trdnjavo. Kaj pa danes? 1883) Štorije so preproste: zdaj ena, zdaj druga, zdaj tretja politična »Svoboda tiska je svoboda, da pokupiš časopise, svoboda, da stran daje določenim novinarjem informacije, s katerimi bo diskre- kupiš pisce, da kupiš in oblikuješ javno mnenje v ineresu kapitalis- ditirala svoje politične nasprotnike. Banalna posledica je potem ta, tov. « (ruski revolucionar V. I. Lenin, 1921) da postanejo določeni novinarji zgolj prenašalci informacij določe- »Vsi so za svobodo govora. Ne mine niti dan, da ne bi tega ne politične skupine. - Svoboda tiska, novinarji kot junaki, ki nasto- omenjali, toda nekateri mislijo, da lahko govorijo, kar hočejo. Če pajo takorekoč sami proti zlim silam? pa jim kdo odgovori nazaj, vzkipijo, da je to nasilje nad svobodo V Sloveniji se opazen del novinarjev še naprej obnaša kot nekda- govora.« (angleški državnik Winston Churchill, 1943) nji javni družbeno-politični delavci; pišejo bolj ali manj iz perspe- »Zurnalizem je edini poklic, ki ne zahteva nobenega spričevala, ktive konkretne politične ideje. Zatorej namesto apriornih hvalospe- nobene diplome in nobenega posebnega znanja o ničemer.« (angle- vov tisku poglejmo med hladne izreke ljudi, ki so gradili kariere in ški humorist in urednik Patrick Campbell, 1967) živeli od tiskanih besed: »Mi ne pišemo resnice. Mi pišemo, kar pravijo ljudje. Včasih »Tisk je najostrejše in najmočnejše orožje naše partije.« (ruski vemo, da to ni resnica, (ameriški založnik Wayne Phaneuf, 1993) diktator Josip Stalin, 1923) »Rim je svobodno mesto... Vsakdo lahko piše in govori, kakor mu »Če človek služi denar z izdajanjem časopisa, z zastrupljanjem ugaja. Pogosto se govori o meni slabe stavri, toda pustim jih, da izvirov informacij..., je največji kriminalec, kar sijih lahko zamiš- minejo.« (papež Aleksander VI, 1500) ljam.« (nemški socialist Ferdinand Lassalle, 1863) »Svoboda govora je brez pomena, če novinar ni sposoben svobo- »Prva naloga časopisa je zbiranje vesti..., komentar je svoboden, de mišljenja.« (ameriški pisatelj Bergen Evans, 1946) toda fakti so sveti.« (Charles Prestvvick Scott, 1926) Bernard Nežmah

13 ——===———— Igralništvo —— med katerimi je bilo najbolj vpadljivo stališče Jožeta Leniča (poslanec LDS), na podlagi katerega je državni zbor vladi naložil, naj v lastninskem zakonu »opredeli način odkupa kapitalskega deleža oseb, ki po sistemskem zakonu ne morejo imeti kapitalskih deležev v VELIKA igralnicah«. S tem naj bi vlada v novem sistemskem zakonu poskrbela za rešitev vpraša- nja odkupa lastninskih deležev, ki jih imajo zasebniki ali podjetja v igralnicah. To bi kon- kretno pomenilo, da bi morala poiskati rešitev tudi za odkup več kot 70-odstotnega lastni- LASTNINSKA nskega deleža zaposlenih v igralniškem kom- pleksu Hit d. o. o., vrednega milijone. Tri tedne kasneje, konec prejšnjega tedna, je bila v skupščinskem poročevalcu objavljena nova vladna zamisel o lastninjenju igralnic. DILEMA Podpisali so jo finančni minister mag. Mitja Gaspari, minister za ekonomske odnose in Na naslednji seji državnega zbora lahko pričakujemo razvoj dr. Davorin Kračun, vodja lastninske- stopnjevanje medstrankarskih nasprotij do vrelišča. Na ga projekta mag. Tone Rop in novi državni dnevnem redu bo namreč razprava o preteklem in prihodnjem sekretar na ministrstvu za finance Božo Jašo- vič. Predlagatelji, od katerih so prvi trije na lastninjenju igralnic, ki bo posvečena predvsem usodi zadnjih volitvah kandidirali na listi LDS, so v novogoriškega Hita in s tem tudi usodi vseh, ki so od njega zakon vključili tudi stališče poslanca Leniča. odvisni. Zapisali so ga tako, da se tistim, ki po novem zakonu ne bodo mogli biti delničarji igralnic, Lani spomladi je z izbruhom afere Hit prišla lizacija« Hita d. o. o. potekala le še po znanem njihovi kapitalski deleži spremenijo »v dol- na dan tudi zgodba o lastninjenju »poslovnega »teoretičnem« obrazcu, po katerem je profitna goročne terjatve, ki se bodo v naslednjih letih sistema Hit«. Bila je prelomna in za nekatere stopnja družbenega kapitala samo 2 odstotka izplačale iz dobička igralnic«. Dodali so še, šokantna, saj je govorila o tem, kako se je v na leto, preostali dobiček pa je plod vložka da bodo morale »za izpolnitev teh obvezosti slovenskih podjetjih v zadnjih letih zmanjše- zasebnega kapitala. S tem je bil večinski dru- igralnice vsako leto nameniti vsaj tretjino doval družbeni in hkrati povečeval zasebni kapi- žbeni kapital deležen minimalnega dobička, bička«. Ker samo Hit plačuje v državni prora- tal. Glasila seje nekako takole: najprej je bilo manjšinski zasebni kapital pa večinskega. Za- čun na leto skoraj 100 milijonov mark davščin, družbeno podjetje Hit p. o., iz katerega je v radi nesorazmerne delitve dobička glede na bi lastnikom tega igralniškega sistema, če bi se sedanji tempo poslovanja nadaljeval, ostalo za začetku leta 1990 nastalo mešano podjetje vloženi kapital so do julija 1991 zaposleni v poplačilo lastninskih deležev najmanj 30 mili- Hit d. o. o. »Ko se je začelo govoriti o privati- Hitu d. o. o. postali že 74-odstotni lastniki jonov mark. zaciji, se je Hit odločil, da bo začel od zapos- podjetja, ki je bilo registrirano za opravljanje lenih zbirati zasebni kapital. Na ta način bi igralniške dejavnosti in sočasno lastnik petih Hkrati so sestavljalci zakonskega predloga s dokapitalizirali družbeno podjetje. Odločili igralnic. samo šestimi členi parlamentu ponudili zami- smo se, da del osebnih dohodkov in del dobič- sel, ki vodi k podržavljenju igralnic, saj naj bi ka, ki bi ga lahko razdelili za osebne dohodke, Stališče nekega poslanca 50 odstotkov premoženja postalo last države, zadržimo v podjetju in k družbenemu kapitalu 23. marca letos je državni zbor v drugo 20 odstotkov m.) bi si ga prilastile občine, kjer imajo igralnice sedež, 15 odstotkov delnic je dodamo še kapital znanih lastnikov. Torej razpravljal o zakonu o lastninskem preobliko- predvidenih za nastajajoči kapitalski sklad po- ljudi, zaposlenih v Hitu,«je pred več kot letom vanju igralnic. Zakon naj bi odgovoril na kojninskega in invalidskega zavarovanja, pre- za naš časopis pojasnil lastninjenje v Hitu nje- vprašanje, kdo naj bi postal lastnik premože- ostalih 15 odstotkov pa naj bi romalo v odško- gov prvi mož Danilo Kovačič. Sprva je bilo nja slovenskih igralnic, kije vredno več deset dninski sklad. S tem naj bi bil volk sit in koza razmerje med družbenim in zasebnim kapita- milijonov tolaijev, in s tem tudi lastnik enega cela: zaradi igralniških afer bi ugodili zahte- lom 97 proti 3. Nato sta marca 1990 iz enega najdonosnejših finančnih virov v državi. Kot vam dela javosti in igralnice podržavili, hkrati podjetja nastali dve: Hit d. o. o. in Hit-Invest je znano, veljavni zakon o lastninskem preob- pa naj bi bili poplačani tudi sedanji lastniki d o. o. Z ločitvijo je matično podjetje Hit likovanju podjetij tega vprašanja ne rešuje, igralnic. preneslo na podjetje Hit-Invest poslovni sklad temveč določa, da ga mora urediti poseben v vrednosti 80 odstotkov družbenega kapitala. zakon. Po bumi razpravi je bil vladni predlog (Ne)veljavnost veljavnega Posledica znatno zmanjšane udeležbe družbe- lastninjenja, ki je predvidel večinsko lastni- zakona nega kapitala v Hitu d. o. o. je bila nagla rast štvo države, zavrnjen, od vlade pa so poslanci Že nekaj mesecev čaka v parlamentu na deleža zasebnega kapitala, ki je se je čez noč zahtevali, naj predloži novo zakonsko zami- uvrstitev na dnevi red zahteva skupine opozi- povečal na 18 odstotkov. Potem je »dokapita- sel. Na tej seji so bila sprejeta štiri stališča, © za tiste, hi ne zaupate ne državi ne papirjem IMpitTflO informacije o telajib, tel.:(061) 212 073 ŠubUeva l(ploižadna stran), tel: (061) 125 10 60, Kongresni trg 13, tel.: (061) 214 388, MENJALNICA delovni čas/ne odaA 8."JU doAr, lS.1 ft mm, sobotauJ^f/ , od Jtt8." " /Idon f12. 9 »

14 —-— Igralništvo cijskih poslancev po avtentični razlagi neka- Drugo sporno vprašanje je delitev dobička v NAROČILA NA p.p.45, terih členov še vedno veljavnega zakona o igralnicah. Zakon o igrah na srečo določa, da 61101 Ljubljana igrah na srečo. Gre za republiški zakon, spre- se sredstva iz čistega dohodka (dobička), IH) ali na tel.: jet leta 1986, ki je bil doslej delno spremenjen ustvarjenega s poslovanjem igralnic, »name- d.c •S (061) 213-475 . že trikrat. Predlagatelji tolmačenja so s svojo nijo za razširitev materialne osnove dela« in zahtevo dregnili v občutljivo točko igralniške- »usmerijo v vlaganja za pospeševanje turiz- ga lobija. Postavljajo namreč vprašanji, ali ma«. Z drugimi besedami: dobiček igralnic se lahko posebne igre na srečo, ki se igrajo v nameni za vzdrževanje starih in graditev novih igralnicah, prirejajo poleg podjetij z družbe- turističnih in igralniških objektov. Od tod tudi GIGGIRICI nim kapitalom tudi zasebna in mešana podjet- mnenje predlagateljev tolmačenja, da se iz do- ja. In drugič, ali se je dobiček,' ustvarjen v bička »ne smejo povečati plače zaposlenih ali GIGGIRICI - LOSION, KI POSTOPNO igralnicah, sploh lahko delil za plače zaposle- izplačevati dividende oz. povečevati osnovne VRNE LASEM NJIHOVO PRVOTNO nih, izplačeval v obliki dividend in namenjal vloge zasebnih ustanoviteljev«. To po njiho- za povečanje lastninskih deležev v igralnicah. vem ni dopustno tudi zato, ker se zasebniki in MLADOSTNO NARAVNO BARVO!!! Pri obeh vprašanjih se predlagatelji sklicujejo podjetja z zasebnim ali mešanim kapitalom na veljavni zakon o igrah na srečo in odgovar- sploh ne smejo ukvarjati z igralništvom. Tudi Revolucionaren dosežek kemične industrije v borbi za ohranitev mladosti! jajo s kratkim ne! tuje sporočilo jasno. V praksi bi to pomenilo, Ali poznate vzrok za sivenje las v starosti? Spor je star že nekaj let in seže v začetek leta da si zaposleni v Hitu d. o. o. iz dobička ne bi Naj vam jih na kratko razložimo. 1989, ko je začel veljati zvezni zakon o pod- smeli izplačevati plač, da dobička ne bi smeli Lasje so pretežno sestavljeni iz proteinov, kateri vsebujejo tudi snov MELANIN, količina melanina jetjih. Z njegovo uveljavitvijo so se začela z namenjati za lastninske deleže zaposlenih v pa določa barvo naših las. igralništvom ukvarjati tudi podjetja v mešani podjetju, pa tudi, da se mešano podjetje Hit d. S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje, lasti, kar najlepše potrjuje primer novogoriš- o. o. ne bi smelo ukvarjati z igralništvom. zato lasje postopoma sivijo in sčasoma postanejo popolnoma beli. kega podjetja Hit d. o. o. Vprašanje je, ali je Losion GIGGIRICI je blaga, brezbarvna tekočina, zakon o podjetjih dopuščal podjetjem v meša- Začasna prepoved ki vsebuje pigment, po sestavi podoben melaninu. ni in zasebni lasti, da se ukvarjajo z igralniš- lastninjenja Z vsakodnevnim nanašanjem na lase bo ta pigment postopoma nadomestil melanin. tvom. Reči je treba, da ta zakon, ki je splošen, Vlada je pred tremi tedni na svoji redni seji Rezultata ne boste takoj opazili, kajti GIGGIRICI ni omejeval podjetij pri opravljanju gospo- sprejela še en zakonski predlog, ki se nanaša deluje počasi in postopoma. Okolica ne bo opazila darskih dejavnosti. Ker pa je prirejanje iger na lastninjenje igralnic. Gre za predlog o za- nenadne spremembe! dejavnost posebne vrste, veljajo za podjetja, Losion ne vsebuje snovi, ki bi vašim lasem škodile časni prepovedi lastninjenja v podjetjih, ki in jih razžirale, kot se dogaja pri barvanju las. ki opravljajo igralniško dejavnost, posebna prirejajo igre na srečo, sestavili pa so ga isti Primeren je za vse barve las, za vse dolžine. NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO. PREPRIČAJTE SE SAMI! Zakaj bi slovenska vlada nekomu, ki je do lastništva prišel po zakoniti poti, začasno prepovedala izplačevati dobiček v obliki dividend, j)otem pa mu čez čas iz dobička lastninski 1. teden 2. teden 3.teden 4.teden

delež izplačala? Ce si postal lastnik ali družbenik podjetja Cena: 2.399,00SIT+ PTT stroški zakonito, si lahko dobiček izplačaš KADARKOLI in ti tega NAROCILNICA država ne more preprečiti z nobenim dekretom, saj nismo v IME IN PRIIMEK ULICA IN ŠT.: komunizmu. Ce pa pot ni bila zakonita, si ga ne moreš KRA| IN POŠTNA ŠT.: izplačati NIKOLI. ARTIKEL IN ŠT. KOM. NAROČILNICO pošljite na natlov OŽIMO d. o. »., P.P. 45, «1101 LJUBLJANA merila, drugačna in predvsem strožja od tistih, ljudje kot že zgoraj omenjeni zakonski pred- ki veljajo za druga podjetja. In to merilo je log. Parlament naj bi ga sprejel po hitrem poseben zakon o igrah na srečo, ki ga zakon o postopku, veljal pa naj bi le do sprejetja zako- podjetjih ni razveljavil ali omejil njegove upo- na o lastninjenju igralnic. CANG-SLANG rabe, tega pa ni storil niti novi zakon o gospo- Zanimivo pri vladnem predlogu o začasni darskih družbah, ki smo ga dobili lani. Zato prepovedi lastninjenja je zlasti to, kako vlada čaj za hujšanje skupina poslancev v svoji zahtevi po tolmače- utemeljuje njegovo »obravnavo po hitrem nju opozarja, da je zakon o igrah na srečo postopku«. Pri tem prizna, da je igralništvo Edini čaj v Republiki »nedvoumno izločil vse fizične in civilnoprav- dejavnost posebne vrste in da zanj veljajo po- ne osebe ter vse organizacije, ki imajo tudi sebna in strožja merila kot za druge gospo- Sloveniji, ki ima potrdilo zasebni kapital, da bi smele prirejati igre na darske dejavnosti. Čudno je le, da zamolči, da Zavoda za farmacijo in srečo ali se ukvarjati z igrami na srečo v imamo ta merila že od leta 1986 zapisana v posebnih igralnicah kot svojo glavno ali pos- zakonu o igrah na srečo, ki še vedno velja. za preizkušanje zdravil transko dejavnostjo«. Njihovo sporočilo je Nato vlada pojasni, da bi brez prepovedi las- o svoji neškodljivosti. jasno: igralništvo je po veljavni zakonodaji še tninjenja sedanji lastniki igralnic lahko oško- vedno rezervirano samo za podjetja v izklju- dovali bodoče lastnike, in to tako, da bi »zma- Vsaka škatla vsebuje to čni družbeni lasti, zato je nezakonito vsako njšali premoženje igralnic ali ga obremenili«. potrdilo. prirejanje posebnih iger na srečo (izjema od Ta vladina utemeljitev je še bolj čudna kot 13.8.1993 velja le za igre na igralnih avtoma- prva, saj lahko lastniki igralnic zmanjšujejo Cena: 599 SIT + PTT stroški tih), s katerim se ukvarjajo podjetja v zasebni premoženje in ga obremenjujejo z različnimi ali mešani lasti. finančnimi obveznostmi že kar nekaj let, pa

15 —-— Igralništvo nobena, niti ta vlada, doslej ni ničesar ukreni- prav tu pridejo vlada in predlagatelji tolmače- gre Danilu Kovačiču, ko pravi, da »je bila la. Lep primer je prenos poslovnega sklada s nja do skupnega stališča, ki ga vlada prizna le državna lastnina manj uspešna od družbene in Hita d. o. o. na Hit-Invest in zmanjšanje dru- posredno in priznanje skrbno zavije v zapleten daje bila zato Slovenija ena od najbolj razvi- žbenega premoženja v Hitu d. o. o. Tretja, še pravni besednjak, predlagatelji tolmačenja pa tih socialističnih družb«. Pritrditi moramo bolj čudaška, je odločitev vlade, da prepove ga neposredno zapišejo. tudi njegovemu mnenju, da bi bilo bolje, če bi družbenikom in delničarjem v podjetjih, ki Da bi razkrili dvolično ravnanje vlade pri v igralnicah prevladala podjetniška in ne drža- prirejajo igre na srečo, »vsakršno razpolaga- oblikovanju obeh zakonskih predlogov, ki se vna logika, in naj se država najprej usposobi, nje s poslovnimi deleži oz. delnicami, ki so v kaže v njenih čudaških in med seboj izključu- da bo znala pobirati davke, ne pa, da razmišlja, njihovi lasti«, in jim s tem prepove tudi izpla- jočih se predlogih, se moramo le vprašati, kako bi vodila gospodarsko dejavnost. Da čevanje dividend in pridobivanje kakršnihkoli zakaj bi nekomu, ki je do lastništva prišel po država ne zna pobirati igralniškega davka, je drugih premoženjskih koristi. Pri tem vlada, zakoniti poti, začasno prepovedali izplačevati pokazal zadnji zaplet zaradi plačila posebnega če ne štejemo nenadnega strahu pred zmanjša- dobiček v obliki dividend, potem pa mu čez prometnega davka od posebnih iger na srečo, njem premoženja igralnic, ne razloži, zakaj je čas iz dobička lastninski delež izplačali. Če si ko je Hit po mnenju svojega vodstva za prva kar na lepem prepovedala družbenikom in del- postal lastnik ali družbenik podjetja zakonito, dva meseca letos »prehitro in pomotoma« pla- ničaijam uživanje sadov njihovega lastništva. si lahko dobiček izplačaš kadarkoli in ti tega čal preveč davka. Spor med Hitom in SDK Ta odločitev vlade je resnično nenavadna, saj država ne more preprečiti z nobenim dekre- zaradi plačila davka je nastal zaradi različnega bi bila takšna prepoved možna le, če bi mešana tom, saj nismo v komunizmu. Če pa pot ni bila tolmačenja tega, koliko posebnih iger na srečo in zasebna podjetja, ki se ukvarjajo z igrami na zakonita, si ga ne moreš izplačati nikoli. Tak- se v naših igralnicah sploh igra. Že pred mese- srečo, poslovala nezakonito. Prav na to pa šna pravila igre vsaj veljajo v pravnih državah, ci bi ga moralo končati finančno ministrstvo s opozarjajo predlagatelji zahteve po tolmače- kjer se spoštuje veljavna zakonodaja. In veljati svojim mnenjem, koliko posebnih iger na nju zakona o igrah na srečo, ko pravijo, da se bi morala tudi v naši državi, za katero pred- srečo pri nas dejansko igramo, vendar tega ni lahko z igralništvom ukvaijajo le podjetja v vsem Drnovškova vlada trdi, da ima atribute storilo. Logika države v tem primeru je zgre- izključno družbeni lasti in da je bilo nezakoni- pravne države. šena, saj namesto da bi v igralnicah dopustila to vsako prirejanje iger na srečo, s katerim so Druga plat začasne prepovedi lastninjenja je zasebno pobudo in poskrbela le za ustrezno se ukvarjala mešana ali zasebna podjetja. In težnja vlade, da igralnice podržavi. Pritrditi obdavčitev dobička, zasebni interes raje zatre,

» LAHKO PRIDE DO VELIKEGA KONFLIKTA « JOŽE LENIČ, poslanec LDS in član parlamentarne preiskovalne komisije, je na eni od aprilskih sej državnega zbora, na kateri je tekla beseda o lastninjenju igralnic, s svojim stališčem vladi naložil, naj »opredeli način odkupa kapitalskega deleža oseb, ki po sistemskem zakonu ne morejo imeti kapitalskih deležev v igralnicah«.

• Lahko pojasnite namen svojega stališ- ča? Predlog sistemskega zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki prirejajo igre na srečo, določa za večinsko lastnino v igralnicah državno lastnino. Če danes naredimo lastninski presek slovenskih igralnic, ugotovi- mo, da je zelo pester: od portoroške igralnice, kjer še vedno prevladuje družbena lastnina, do igralnic, kot je Hitova Perla, ki so tako rekoč že v zasebni lasti. Glede na to, da predlog zakona predvideva podržavljenje igralnic, bo treba zasebnim lastnikom in pra- vnim osebam, ki so v igralnice vložili svoja sredstva, te deleže vrniti in jih poplačati.

16 —-— Igralništvo pri tem pa ne zna pobrati niti davka, ki ji Lastniki ameriških igralnic morajo za opravljanje pripada. igralniške dejavnosti od države predhodno dobiti koncesijo Svetovni igralniški in zanjo PLAČATI VELIKE ZNESKE. Šele nato si lahko unikum kot zasebni lastniki iz ustvarjenega dobička izplačujejo Ozadje spora o tem, ali se lahko z igralniš- tvom ukvarjajo samo družbena podjetja in ali plače ali ga namenjajo za povečanje svojih lastninskih je bilo izplačilo dobička v obliki plač in lastni- deležev. Pri nas pa zasebni lastniki igralnic državi NISO nskih deležev sploh možno, pride do izraza PLAČALI NIČ, hkrati pa naše igralnice niso niti v državni posebno pri primerjavi evropskega - torej državnega, in ameriškega - zasebnega igral- lasti. ništva. Lastniki ameriških igralnic morajo za opravljanje igralniške dejavnosti od države predhodno dobiti koncesijo in zanjo plačati imela vpogled v lastninjenje igralnic, in na upal nihče v igralnice zares niti pokukati, kaj velike zneske. Šele nato si lahko kot zasebni SDK, kije omogočal izplačilo dobičkov igral- šele, da bi v času, ko je nad njimi še bedela lastniki iz ustvarjenega dobička izplačujejo nic za plače. Da sta obe ustanovi vedeli, kaj se politična policija, od njih zahteval, naj spoštu- plače ali ga namenjajo za povečanje svojih je v preteklosti v igralnicah dogajalo, drži, jejo zakon. Tudi zato bo zanimiv razplet na lastninskih deležev. Pri nas pa zasebni lastniki vendar ne smemo pozabiti niti, kdo je do ne- naslednji seji državnega zbora, za katero je igralnic državi niso plačali nič, hkrati pa naše davna držal roko nad slovenskimi igralnicami. predvidena razprava o vladnih zakonskih igralnice niso niti v državni lasti. Afera Hit in zatem afera Vis sta pokazali, daje predlogih in predlogu avtentičnega tolmače- Predvsem iz krogov vladne koalicije je po- bila to Služba državne varnosti (SDV), torej nja že nekaj let veljavne igralniške zakonoda- gosto slišati vprašanje, kdo je sploh dovolil, da sama država, in da so bile igralnice za to slu- je. Pokazala bo vsaj, ali je politično policijo je naše igralništvo postalo unikum svetovnega žbo poleg davkov pomemben postranski vir zamenjalo le usklajeno strankarsko glasoval- igralništva. S prstom se največkrat pokaže na financiranja. Do lani, ko so se po volitvah no kolesje ali pa resnično pravna država. finančna ministrstva predhodnih vlad, ki so začele prve revizije lastninjenja igralnic, ni Stanislav Kovač

• In kako bi jih poplačali vi? dokapitalizactfa, ne glede na to, ali je šlo • Ali ne postane konflikt vprašljiv v tre- Namen mojega predloga je, da bi si lastni- za Hitov model dokapitalizacjje z razde- nutku, ko primerjamo evropski model ki igralnic poplačali kapitalske deleže iz bo- litvijo dobička, ali za dokapitalizacijo, igralnic, kjer je lastnik država, in dočega dobička igralnic. Sicer bi moral biti kjer je lastnik prinesel denar v igralni- ameriški zasebni model? V ZDA morajo ta zakon operacionaliziran skozi proračun, co? lastniki za pridobitev lastništva od drža- ne poznam pa nobene proračunske postavke, Vedeti je treba, da v času lastninjenja ig- ve predhodno odkupiti koncesijo, prav ki bi govorila o takšnem poplačilu. ralnic po letu 1990 ni bilo takšnega tolmače- pridobitev koncesije pa zahteva ogrom- nja. Ce bi ljudje vedeli, da bo sledilo takšno na denarna sredstva. Tega pri nas, reci- • Ali ni brez predhodnega avtentičnega mo pri Hitu, ni bilo. tolmačema veljavnega zakona o igrah Kar se tiče lastninjenja na srečo nesmiselno govoriti o odkupu naših igralnic, je sporno kapitalskih deležev v igralnicah, saj tol- »Ne upam si prejudicirati, kdo bo na točno to, kar ste dejali. mačenje pravi, da dosedanje lastninje- sodiščih dobil. Vsekakor bodo tisti, ki so Vendar bi spet poudaril, nje v igralnicah zakonsko ni bilo možno vlagali, dokazovali, da so to lahko počeli. da lastninjenje ni poteka- in da so zato neveljavni, nični, tudi seda- lo v vseh igralnicah nji lastninski deleži v njih? In lastninil se ni samo Hit, ampak tudi enako in da ne smemo Predlog avtentičnega tolmačenja zakona o igralnice, kjer so bila vlaganja čisto gledati le Hita, kjer se je igrah na srečo postavja vprašanje, ali imajo dobiček spreminjal v za- fizične in pravne osebe sploh lahko delež v normalna.« sebni kapital. Maribor- igralnicah. Če odmislimo to vprašanje, je sko igralnico so npr. do- jasno, da bo treba sedanje lastnike igralnic tolmačenje, zagotovo ne bi vlagali. kapitalizirali tudi avstri- poplačati. Po svoje sta predvideno tolmače- jski partnerji povsem drugače, s konkretnim nje zakona o igrah na srečo in moj predlog v • Ampak zakon je zakon in zakon o igrah vlaganjem. na srečo je izločil vse fizične osebe in nasprotju. Ce bo sprejeto tolmačenje, ki podjetja z zasebnim kapitalom iz kroga • Zakaj niste glede na različne oblike las- pravi, da se igralnice sploh ne bi smele las- tistih, ki se lahko ukvarjajo z igrami na tninjenja igralnic predlagali dveh razli- tniniti in da so igralnice lahko samo podjetja srečo. Ali ni tu zakon jasen? čnih rešitev za igralnice, ki so se lastni- z družbenim kapitalom, bo prišlo do hudega Takšno tolmačenje zakona o igrah na srečo nile kot Hit, in igralnice, ki so se, kot konflikta med tistimi, ki so vlagali v igralni- lahko retrogradno poseže v sedanja lastni- pravite, lastninile tako, da je novi las- ce, in državo. Po mojem se bodo ta vprašanja nska razmerja. tnik v podjetje dejansko prinesel nov reševala na sodiščih. Ne upam si prejudicira- • Retrogradni poseg ni mogoč, saj je, kot kapital? ti, kdo bo na sodiščih dobil. Vsekakor bodo rečeno, zakon zakon in ne gre za nov Če bo sprejet moj predlog, bo verjetno tisti, ki so vlagali, dokazovali, da so to lahko zakon, ampak doslej veljaven zakon o treba preveriti lastninjenje vsake posamezne počeli. In lastninil se ni samo Hit, ampak tudi igrah na srečo!? igralnice in iti od primera do primera. Po igralnice, kjer so bila vlaganja čisto normal- To drži, vendar menim, da stvari niso tako drugi strani pa velja, da bo, če bo sprejeto na. preproste, da se tolmačenje preprosto sprej- predlagano tolmačenje, jasno, da lastninjenje • Vendar predlog tolmačema pravi, da so me in reče, da dokapitalizacija ni bila možna. ni bilo možno v nobeni od igralnic, ne glede igralnice podjetja z izključno družbeno Takšnega razpleta si ne znam predstavljati, na način lastninjenja. lastnino, to pa pomeni, daje nična vsaka saj vodi samo v konflikt. Stanislav Kovač

17 Komentar EVROPA, KI JE/NI Evropski skupnosti se bližamo tako po plačah poslancev in direktorjev, kakor po številu brezposelnih in porabi trdih drog na šolarja. Piše JOŽE VOGRINC

Ali Baba je rekel sezam in odprla seje skala; naši voditelji - z vizijo, samoupravljala storili, ko so 'izgradnjo' socializma popravili v 'pot' brez, ali pa s televizije - zdihujejo Evropa in čakajo, da se odpre nebo. proti njemu. Namesto da bi se vselili v socializem, pa četudi še neome- Se bo, ali se ne bo? Bo, bo: v oblakih smo že, torej nebo ne more biti tan in brez garaže, so se, čudo prečudno, napotili proti kraju, kjer so se daleč. pravkar motovilili. Na poti je bogvekako naneslo, da so opazili, kako Le da, žal, izkušnja geografske določenosti nas, ki smo bolj spodaj, nekdo obljublja nekaj, kar se vsem, za katere seje zdaj izkazalo, da so ne dela nič kaj frfotavih. Nasprotno: ne vem, da bi nam bila kdaj prej geografija v tolikšno breme. zraven (poldrugo vrsto jih je: eni si nikoli niso želeli v socializem, drugi Slovenija je statusna opredelitev prebivalcev Slovenije. Biti drža- pa si tja v bistvu niso nikoli zares želeli), zdi veliko bolj privlačno. vljan Slovenije je nedvomno bolje, kot če si samo njen prebivalec. Če Odločijo se, da bojo vstopili, pritiskajo na kljuko in končno - no, potem pa žigi v tvojih papiijih postavljajo alternativo prebivalec (a ne drža- se vratom začnejo približevati. vljan) Slovenije ali pa prebivalec Hrvatske, Srbije, Bosne ... Naši Ali popravek obeta, da poslej ne bo več dovolj prek TV dahniti medijski vedeževalci iz seznamov in vrstnih redov imen držav v tele- Evropa, vesoljna Slovenija pa vznak pod zbor svojih evromisijonaijev? faksih iz Bruslja ali Strasbourga sicer redno ugibajo, ali je status Nak. Le šansono o gesti - pritisneš na pravo kljuko pa si noter - je 'Slovenec' ta hip boljši ali slabši kot 'Madžar' ali 'Litvanec', ne boste zamenjal bolj suh žanr ekonomskih kazalcev in grafikonov, in približe- pa našli naivca, ki bi mislil, da je katero od trojega enakovredno vanje je očitno treba razumeti asimptotično. Je pa zaresno: Evropski 'Avstrijcu'. 'Avstrijec' je že zelo v redu, skoraj toliko kot 'Evropejec'. Da bo popolnoma jasno: s 'statusom' ne merim na to, koliko kdo skupnosti se bližamo tako po plačah poslancev in direktorjev, kakor po zasebno ceni ali zaničuje pripadnike kakega naroda ali prebivalce kake številu brezposelnih in porabi trdih drog na šolarja. države; te statusne razlike so zelo otipljive. Prebivalci različnih držav Samoupravljanje in neuvrščenost (opozorilo: za nazaj je treba to na celini, za katero v še ne popravljenih učbenikih piše, da sega do Urala dvoje razumeti dobesedno: kot logično samonanašanje in topografsko in je tostran Bospoija, imajo, odvisno od svojega državljanskega statusa neumestljivost) sta lebdela visoko nad kakršno koli geografijo: kdor ni in prebivališča, zelo neenake pravice in še bolj neenake možnosti bil ne na Vzhodu, ne na Zahodu, je bil, kjerkoli že, popek sveta. Zdaj preživetja, zdravljenja, šolanja, svobode mišljenja, govora, zbiranja, se svoje geografske umeščenosti zavedamo tako zelo, dajo prenašamo spolne usmeritve ... Ker so za posameznika njegove pravice in mo- na hrbtih, ne da bi jo mogli vsaj za hip odložiti. žnosti fiksne, fiksirane pa v potrdilih in izkaznicah, si je boljši status težko pridobiti: individualno z emigracijo, s konverzijo bogastva ali z Sanjarije o približevanju Evropi ne opazijo, kako se od Evrope vse zlorabo položaja, skupinsko pa s promocijo države, kjer si ali od koder bolj oddaljuje - Evropa sama. Razlike v življenjskem standardu med si, v čim bolj 'evropski' status. regijami posameznih evropskih držav se poglabljajo in so znatno večje Politični zemljevid evropske celine si iz tega zornega kota poenos- od razlik v standardu na prebivalca, če te države primerjamo med seboj. tavljeno lahko predstavljamo kot niz ekscentričnih krogov z Evropsko Staranje echt Evropejcev in hkraten uvoz izobražene cenene delovne skupnostjo kot najbolj notranjim krogom, medtem ko krogi navzven, sile s področij z nižjim statusom in zato samih z nižjim statusom od proti vzhodu, označujejo sektorje poselitve s padajočim statusom. brezposelnih domačinov, tega demografskega škarta postindustrializ- Povejmo bolj slikovito: celina Evropa kot grad z več obzidji in s ma (by the way: zdajšnja evro in slovenska zakonodaja, ki dovoljuje čuvaji in zapornicami pri vsakih vratih. Za najbolj notranjim obzidjem imigrantom delati na tujem, omejuje pa vse druge pravice, kar jih le je, tako pravijo, prava Evropa (ali ni že čas, dajo odkrijejo še biologi in more, je bila do potankosti izdelana, uveljavljena in deloma opuščena jo pravilno krstijo, recimo, z Europa europaea ali Europa Euro- v Južni Afriki: apartheid), prav tako delata za poglaviten notranji paeorumT). Slovenija bo, še zlasti potlej, ko Avstrijci referendumsko problem držav v srcu Evrope statusne probleme, ki bi se jih države pregradijo ustrezni del notranjega obzidja, predpražnik v čakalnici za kandidatke rade otresle s sprejemom v evro(avant)gardo. vstop v Evropo. Vstop v Evropo? Niste opazili, kako je bil magični ključek za Notranji krog Evrope je sam kot nekoliko plesniv ementalec z vedno prostovoljno samodiscipliniranje Slovencev vseh narodnosti in vseh večjimi luknjami: evrogeografija se diferencira navznoter in proizva- političnih prepričanj na TV, tej kovačnici strumnih gesel za narodov ja gete v velemestih, prazne in degradirane cele pokrajine. Dopuščanje blagor, razmeram primerno diskretno popravljen v približevanje Ev- genocida in opustošenja na obrobju Evrope je samo dosledna izpeljava ropi? načel njenega notranjega razvoja. Ta skromni popravek je lep dokaz, kako je 'vstop v Evropo' nekaj Kdor je verjel v Evropo zaradi trepljanja po glavi s človekovimi časa - natančno od tedaj, ko je vladajočim sklicevanje na socializem pravicami, pa ji zaradi obnašanja do Bosne očita nedoslednost, se moti. postalo cokla pri vladanju, pa tako dolgo, dokler je bilo tako geslo Evropa je dosledna. Zato naj ga Bosna ne skrbi posebej. Skrbi naj ga mogoče razumeti metaforično, kot evfemizem za odcepitev od Jugosla- Evropa: Bosna ne kaže Evropi niti orientalske zdajšnjosti, niti evrop- vije - igral tisto ideološko vlogo, ki jo je pred tem imela najprej 'izgradnja socializma', potem pa jo je zamenjala 'pot v socializem'. To ske preteklosti. Kaže ji zdajšnjost in prihodnost Evrope same. je vloga mobilizacijskega gesla, skupnega vsem priznanim političnim Kakor je bilo samoupravno lebdenje v praznem način vključenosti silam v državi, in zato kar najbolj pripravnega za upravičevanje česar- Jugoslavije v Evropo, je način vključenosti tudi prizemljitev Slovenije koli, od zatiranja svojeglavih do zidanja svinjskih farm. Popravek med Alpe in Balkan. Vse je res: v Evropo nismo mogli šele vstopiti, saj 'vstopa' v 'približevanje' logično ponovi gib oddaljitve od cilja, pra- smo že tam; približuje pa se Evropa Sloveniji kar sama, in to z vseh vzaprav že odkrito nakazane opustitve formule, ki so ga vladajoči strani, še najhitreje z jugovzhoda. O 18

A Kdo je kdaj? DR. LJUBO SIRC Tisti poliglot in kozmopolit

Ljuba rodijo 19. aprila 1920 v Kranju, v še angleško, rusko in italijansko. Leta 1939 ugledni meščanski družini, ki se ponaša z dol- naposled maturira in vpiše študij prava na lju- goletno podjetniško tradicijo. Trgovka z me- bljanski Pravni fakulteti, kjer med študentski- šanim blagom je že babica Magda, ded Ciril je mi kolegi spozna tudi Aleksandra Bajta. kranjski župan, mati Zdenka farmacevtka, oče Med študijem predseduje kranjskemu Aka- Franjo pa trgovec in industrialec, ki s svojimi demskemu (študentskemu) društvu, sodeluje zvezami in znanjem češčine v Kranj privabi na marčevskih demonstracijah 1941, ob izbru- češki tekstilni kapital ter tako položi temelje hu vojne pa se celotna družina pred grozečo za bliskovit industrijski razvoj medvojnega deportacijo v Srbijo preseli v Ljubljano. Ljubo Kranja. Ljubo je precej živahen fantič; rad se se priključi Stari in novi pravdi, skupini levi- potepa in pretepa, na zaledeneli Kokri igra čarskih intelektualcev, ki se oblikuje okoli hokej, po Savi pa se spušča z doma narejenim geologa dr. Črtomirja Nagodeta. Stara pravda lom in Dragoljubom Jovanovičem. Prepričan sandolinom. Ko mu je štiri ali pet let v kinu se zavzema za ohranitev parlamentarne in de- je, da bi osnovna točka programa nekomunis- gleda svoj prvi film - Tarzan. mokratične Jugoslavije in je avgusta sprejeta v Osvobodilno fronto, komaj pol leta zatem, tov morala biti »povratek h krščanski morali, februaija 1942, pa jo OF izključi, ker Stara tj. vsaj minimalni dobri veri, ki bi seveda mo- pravda nasprotuje monopolizaciji odpora proti rala izključiti umore, laž in rop iz politike«. okupatorju s strani OF. Skupina med vojno Spomladi 1946 Ljubo spozna Katjo Boh, kas- snuje načrte za povojno izgradnjo dežele in se, nejšo zdravstveno ministrico v Demosovi zanimivo, tudi ona zavzame za nacionalizaci- vladi ter veleposlanico na Dunaju. Je tudi jo industrije. Obenem si prizadeva jugoslo- reden gost britanskega konzula, pri katerem si vansko vlado v Londonu ter zahodne zavezni- zaman skuša priti na jasno o stališču zavezni- ke seznanjati z vojaškimi razmerami in politikov do komunistične Jugoslavije. Sam iz ne- čnimi delitvami v domovini. Nalogo poverijo katerih izjav slovenskih oblastnikov sklepa, Ljubu, ki se po diplomi na Pravni fakulteti leta da se komunistični Vzhod pripravlja na vojno 1943 odpravi v tujino, a si pri pobegu čez proti demokratičnemu Zahodu in postaja vse italijansko-švicarsko mejo nesrečno zlomi bolj zaskrbljen. Ve tudi, da morda ni najpa- Leta 1926 vstopi v ljudsko šolo, kamor stra- nogo in obtiči v neki švicarski bolnišnici. Po metneje z angleškim konzulom piti čaja: »Mo- šno rad hodi. Čeravno je strahoten divjak in ozdravitvi se prek Italije vrne v Jugoslavijo in goče mi zato ne bodo dali potnega lista,« si pretepač, pouku sledi nadvse zbrano, tako da se priključi dalmatinskim partizanom, kjer je misli. No, na binkoštno soboto oz. predvečer se gimnazijski katehet ne more in ne more nekaj časa pravni referent v 5. prekomorski Titovega rojstnega dne leta 1947 Ljuba areti- načuditi spoju tako nasprotujočih si lastnosti. brigadi, nato pa prevajalec navodil za ravnanje rajo, privedejo pred »polkovnika politične po- Njegova sošolca sta pisatelj Kari Mauser ter z angleškimi topovi pri artileriji 7. korpusa. licije« Mitjo Ribičiča in avgusta na t. i. Nago- Igor Triller, oče bodočega stečajnega upravi- Strašno ga skrbi, da ne bi prišel v položaj, ko detovem procesu kot britanskega špijona od- telja begunjskega Elana. Mnogo bere, ureja pa bi moral streljati in koga ubiti. sodijo na smrt. Med petnajsterico obsojenih tudi družinsko knjižnico, ki z leti tako naraste, sta tudi njegov oče Franjo, ki med prestaja- da Nemci ob okupaciji upepelijo prek tisoč njem kazni umre, in stric Metod Pire. Enega Ljubotovih knjig. V višji gimnaziji dvakrat C*AI si toče i, phi izmed svojih zasliševalcev, Nika Šiliha, bo resno zboli za pljučno tuberkulozo. Prvič, leta ) AH&LEŽKtM KOHBM.^ ^Tičfen Koi.fteo&»c>oNW- kasneje srečal kot ambasadorja v Tuniziji. 1935, je strahotno užaljen, ker »njega, ki je Anekdota gre takole: neki angleški prijatelj vsaj dve leti že popolnoma odrasel«, pošljejo v neko otroško zdravilišče na Avstrijskem. Ljuba predstavi »britanskemu ambasadorju, Drugič je bolezen tako huda, da skoraj dve leti ki mi je takoj začel pripovedovati, kako simpa- dobesedno preleži v nekem švicarskem sana- tičnega ambasadorja ima Jugoslavija v Tuni- toriju. Tedaj se privadi samote, zaradi česar bo su. Saj ga poznam, sem rekel, k menije hodil kasneje dve leti samice »spil na dušek«. Je tudi v celico in ko me je zbudil, mi je rekel: No, že pravi poliglot: leta 1938 francoskim sobol- Sire, kako se počutite zdaj, ko vas bomo obe- nikom iz nemških časopisov prevaja Hitlerjev sili«. Ko mu v zaporu prinesejo prvo angleško govor ob vkorakanju na Češko, govori pa tudi knjigo, ki da naj jo prevede, z olajšanjem zav- Po osvoboditvi se zaposli na Tiskovnem zdihne, da ga še ne bodo takoj ubili. Kmalu mu uradu pri predsedstvu vlade (slovenskem Ta- njugu), kjer prevaja agencijske vesti, spremlja tuje novinarje ter ima iz dneva v dan slabše mnenje o komunističnem režimu in njegovih oblastnikih. Zelo ga jezijo zahodni novinarji, ki so očarani nad povojno socialistično izgradnjo. Nekdanji člani Stare pravde se prično znova sestajati pri dr. Nagodetu in razmišljajo o organizaciji nekomunistične opozicije na osi Ljubljana - Zagreb - Beograd. Ljubo se zato poveže s srbskima poslancema Franetom Gro- 19 . Kdo je kdaj? == kazen spremenijo v dvajset, kasneje v petnajst slavija naj bi se razvijala v smeri zveze jugo- let zapora, naposled pa ga po sedmih letih in slovanskih držav. Spričo zmernosti svojih ci- ol prestane kazni novembra 1954 izpustijo, ljev pa ima Demokratska alternativa v emigra- e prej v zaporu spozna pisatelja Vitomila ciji le šibak odmev, v Jugoslaviji pa večinoma Zupana. niti ni poznana. Z letom 1965 Ljubo prične Po neuspešnem enoletnem iskanju zaposli- predavati mednarodno ekonomijo na univerzi tve Ljubo novembra 1955 na skrivaj pobegne Adama Smitha v Glasgovvu, kjer poučuje vse čez hribe v Italijo. V Sloveniji nekdo razširi do upokojitve. 1968. Ljubu izide knjiga spo- govorice, da gaje pričakala britanska podmor- minov Nesmisel in smisel, ki jo prične pisati že nica. Naslednje leto se nastani pri teti Elsie v v zapom in zajame čas od osvoboditve pa do Londonu, januatja 1957 pa se zaposli v BBC izida knjige. Leta 1969 se na obisk Londona Monitoring Service, službi za poslušanje in pripravlja tedanji jugoslovanski premier Mitja se nenadoma znajde na visokih državnih polo- poročanje o tujih radijskih postajah. Istega leta Ribičič in Ljubo se čuti dolžnega britanski žajih ali celo v vladah in Ljubu so vrata na establišment opozoriti, kdo prihajajoči gospod postane član Liberalne internacionale, kasneje Vzhod nenadoma na široko odprta. Odslej raz- v resnici je. Rezultat je ta, da glasgovvska pa tudi Mont Pellerirt Society, združenja libe- polaga z dovolj informacijami, da lahko napi- policija Ljuba povsem resno zaslišuje, ali še knjigo What must Gorbachev do? Na osa- ralnih filozofov, politologov in ekonomistov, morda ne kani zagrešiti atentata na jugoslo- mosvojitev Slovenije gleda skozi ekonomske prek katerega se seznani z vrsto nadvse ugled- vanskega ministrskega predsednika. nih ljudi: z ekonomistom Friederickom von stroške, ki jih utegne povzročiti, in zato s pre- Hayekom, nobelovcem Miltonom Friedma- cej skepse. Nadaljnje bivanje v Jugoslaviji pa nom itn. Nasploh Ljubo spozna ali se celo se mu zdi smiselno tudi zaradi zunanjepolitič- spoprijatelji s fascinantno velikim številom nih ozirov: Jugoslavijo ima za branik pred svetovno znanih ljudi. Spomladi 1958. leta mu pogubnim nemškim vplivom, ki mu Slovenija neki švicarski prijatelj ponudi financiranje do- sama ne bi mogla biti kos. V tej zvezi pogosto ktorata iz ekonomije, v kar Ljubo z veseljem svari pred pretesno naslonitvijo na Avstrijo in privoli in leta 1960 na univerzi v Fribourgu kadar nanese besedo na povojno podržavlje- doktorira s Kritiko komunistične ekonomije v nje, nikoli ne pozabi poudariti, da so njegove- Jugoslaviji. Poroči se in še istega leta je preda- mu očetu prvi plenili Nemci, šele zatem po- vatelj na univerzi v Dakhi v tedanjem Vzho- vojna oblast. V privatizacijskem sporu leta dnem Pakistanu. Ima pa težave s tiskanjem 1991 se opredeli za Mencingerjev koncept nasproti Sachsovemu, jeseni 1992 pa se prvič dizertacije. Njegovi zahodni kolegi so namreč Istega leta Ljubo izda knjigo Economic De- dejavneje vključi v slovensko politiko ter kot tedaj še precej naklonjeni ali vsaj mnogo manj volution in Eastern Europe, leta 1979 pa Yu- kandidat LDS kandidira za predsednika drža- kritični do socialističnega načina gospo- goslav Economy under Self-management, ob ve. Kmalu razočaran ugotovi, da ga LDS kot darjenja kot Ljubo. Dizertacijo imajo za preti- izidu katere bo, zaradi pozitivnega mnenja, ki kandidata sploh ne jemlje resno. Po drugi stra- rano kritično, in revije mu jo vračajo s pomen- ga ima tedaj Zahod o samoupravljanju, znova ni tudi sam ne naredi vsega, kar bi lahko, in na ljivo pripombo, češ da »ni dovolj umirjena«. poslušal očitke o lastni pretirani kritičnosti. Ljubo se mora precej potruditi, da mu jo leta 1983. se Ljubo upokoji in v Londonu ustanovi volitvah prejme vsega poldrugi odstotek gla- 1962 v nekem almanahu naposled v skrajšani Center za proučevanje komunističnih gospo- sov. V precej zagrenjeni analizi Slovenije po obliki le objavijo. darstev, ki ima tudi lastno založniško dejav- volitvah, ki jo naslovi Post mortem, Ljubo nost. Istega leta ga tržaški Slovenci povabijo ugotavlja, da »Slovenija po padcu komunizma na srečanje v Drago, kjer predava o potrebnos- daje prednost komunistom«. Jeseni 1993 ti povratka k temeljnim moralnim normam v Ljubu ponudijo predsedovanje svetu Gospo- politiki. Ima občutek, da ostane nerazumljen, darskega foruma, ki deluje pri Slovenskih saj je večina diskusij posvečenih južnjakom, krščanskih demokratih. Ponudbo sprejme, ki da grozijo iztrebiti v Sloveniji živeče domo- vendar s pogojem, da bo forum deloval nestra- rodce. Leta 1985 Ljubo prejme pismo dr. Di- nkarsko. Februarja 1994 izda knjigo z retorič- mitrija Rupla z zaprosilom, ali bi za Novo nim naslovom Criticism of Self-Management revijo napisal krajši tekst o tem, kako naj bi Stili Relevant? in pritrdilnim odgovorom. Slovenija izgledala v prihodnosti. Ljubo čla- nek odpošlje, a republiška koordinacija obja- vo prepove, češ da je njegov avtor »sovražnik Jeseni tega leta dobi predavateljsko mesto ljudstva«. Konec ieta 1988 ga Nebojša Popov na univerzi sv. Andreja v Dundeeju, kjer trči povabi na kongres sociologov v Beograd in ob škotski nacionalizem. Predstojnik ekonom- maja 1989 je Ljubo po 33 letih izgnanstva ske katedre mu odkritosrčno prizna, da odloči- znova v domovini. Poleti Ljubu izide angleška tev o njegovem imenovanju ni bila lahka: avtobiografija Between Tito and Hitler s pod- »Tukaj tujcev nimamo posebno radi. Pa ne naslovom Nazi occupation and Communist mislim na to, da ste Jugoslovan Tudi Angle- opression, ki bo čez slaba tri leta izšla tudi v žev ne maramo.« 1963. se v Stanstedu pri slovenščini. Po pohvalni oceni nekega angle- škega zgodovinarja je knjiga pisana »2 odkri- Londonu odvije sestanek, ki je pričetek De- tostjo, ki jo v avtobiografijah ne srečamo po- mokratske alternative, projekta, pri katerem gosto: če čuti, da se pred zasliševalci ni prav sodelujejo izseljenski Srbi, Hrvati, Slovenci in pogumno vedel, nam to pove; in več kot enkrat Projekcga: Na jesenskih lokalnih volitvah bosanski Muslimani in ki si za cilj postavi **" se vrne k svojim odnosom s starši, s katerimi, se Ljubo znova poda v politiko in kandidira za demokratično Jugoslavijo. Slednjo naj bi do- kot pravi najbolj žalostna vrstica v knjigi, ni kranjskega župana. To pot ne želi ničesar pre- segli z vzpostavitvijo parlamentarne demokra- znal nikdar ničesar narediti prav«. pustiti naključju in med volilno tekmo angaži- cije, ki ji je v jugoslovanskih razmerah potreb- Ob jesenskem padcu berlinskega zidu se ra vsa mednarodna prijateljstva, ki jih premo- no dodati tudi pravico vseh jugoslovanskih Ljubu nasmehne sreča: vrsta njegovih prijate- re. Na vrhuncu volilne kampanje zato Kranj narodov do samoodločbe in odcepitve. Jugo- ljev iz Vzhodne Evrope, nekdanjih disidentov, obišče sam Vaclav Klaus, češki premier. Biografiral Matija Grah, ilustriral Josip Visarjonovič 20 '"anska borza

BANKE Zakaj je prišlo pretekli teden do naglega dviga delniških tečajev obeh delnic SKB banke? Ko sem čez teden opazoval skokovito rast vrednosti redne in prednostne delnice SKB banke, sem se večkrat vprašal, kaj mi bo konec TEČAJ REDNE DELNICE SKB BANKE tedna odgovoril znanec, ko ga bom vprašal, vrednost v SIT zakaj je prišlo do tako eksplozivne in nenade- 50.000 T jane rasti njunih tečajev. Se bolj kot to, me je mučilo, zakaj je pred sedmimi dnevi, ko so 45.000 SKB delnice več kot deset dni bolj stagnirale kot mirovale, napovedal, da bo po praznikih kupil prav redne delnice SKB. Nisem pričako- 40.000 val, da mi bo izdal svoj vir, in tudi ne pričaku- jem, da bo to kdaj storil. Vendar mi ni dalo 35.000 miru, od kod mu kar na lepem ideja, da v začetku tedna kupi redno delnico po tečaju okoli 41.000 tolarjev, v petek pa je njen tečaj 30.000 že presegal 45.000 tolarjev. Spomnil sem se najinega nekaj tednov starega razgovora, ko 25.000 mi je namignil, da je zvedel, da naj bi v SKB banki razmišljali o morebitni dokapitalizaciji iz tujine, kar naj bi jih sililo k zbližanju knjižne 20.000 in tržne vrednosti obeh delnic. Takrat sem ga vprašal, ali ve, koliko znaša knjižna vrednost nasmešek. Komentirati ni želel niti najinega obveznicah druge emisije, preostalih 6.400 redne delnice banke. Rekel mi je le, da kolikor pogovora pred tedni, ko je govoril o dokapita- mark pa v Dadasovi delnici in SKB banki. mu je znano, naj bi presegala 45.000 tolarjev. lizaciji SKB banke iz tujine. »Tako mi je pač Vendar me je tudi pri tem pogovoru, kot že Kljub temu pred tedni ni posegel po tej delnici, tolikokrat doslej, presenetil. Kot da bi mi hotel ampak je raje počakal do začetka tega tedna. naročil in pika,«je bil še enkrat jasen. Sicer pa »Zakaj, «• so bile moje prve besede, ko sva v je bil bolj zgovoren okoli prodaje 99 delnic prišepniti, se je nagnil k meni in rekel, da bo vseh soboto prešla na razpravo o borzi, »si se odlo- Rogaške, ki jih je pred dnevi prodal po tečaju sedem republik dve in Dadasovo delnico v po- čil za nakup redne delnice SKB banke šele blizu 5.200 tolarjev in za njih iztržil okoli 300 nedeljek prodal in kupil delnice SKB banke. prejši teden, ko na borzi ni nihče pomislil, da mark dobička, saj jih je pred mesecem dni »Zakaj,« sem ga ponovno vprašal. Odločitev je bo ta delnica zletela v nebo.« Povedal mi je kupil po tečaju 4.950 tolarjev. Potem si je, kot bila več kot šokantna, saj je stavil celotno premo- točno to, kar mi pove vedno, ko ga gnjavim o sva razglabljala že na prejšnjem pogovoru, ženje na obe delnici SKB banke. Še enkrat se mi motivu njegovih odločitev. »Rekel mi je, naj kupil eno delnico Dadasa, preostalo pa naložil je približal in le kratko izustil, da ta banka pripra- to pač naredim,«je bil kratek. Kdo mu je to v šest rednih delnic SKB banke. Kot si je vlja novo emisijo delnic in da leži glavnina skri- rekel, ga nisem želel niti nadlegovati, saj mi je izračunal, je imel po zadnjih izračunih skoraj vnosti prav v tem. tako kot doslej ob odgovoru vrnil hudomušen 10.000 mark naloženih v sedmih republiških Stanislav Kovač i CAR DO ThE bEST AdviCE MONEy CAIN buy

21 i Zunanja politika MED ITALIJO IN EVROPO Kdaj bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo, je odvisno predvsem od dobrih ali slabih odnosov z Italijo RANIERO VANNI d' ARCHIRA- FI je član Evropske komisije, enega najvišjih organov Evropske unije, kjer vodi delo na področju institucionalnih vprašanj, notranjega trga, finančnih služb in politike majhnih in srednje velikih podjetij. V Evropski komisiji bodo odločili, kdaj in kako, če sploh, bo Slo- venija postala članica Evropske unije, njegov glas bo v razpravi odločilen. Ne- kdanji italijanski veleposlanik v Madri- du in Bonnu, ki že od leta 1961 dela v različnih institucijah Evropske unije, se je zato zdel najustreznejši sogovornik za pogovor o možnostih Slovenije za vstop v evropsko asociacijo v času, ko seje na naslovnih straneh časopisov pojavila novica, da bo Italija Sloveniji na- gajala pri poskusu vstopa v Evropsko unijo. Iz odgovorov razberemo, da od- ločitev o položaju Slovenije v Evropi ne bo stvar velikih besed in spektakularnih izjav, ampak dolgotrajnih pogajanj med velikimi in majhnimi birokracijami.

• Besedilu predloga za pogajanja o pristo- nja in nediskriminacije, predvideva rešitev • Kako mislite, da se bodo na to odzvali v pu Slovenije k Evropski unyi je vaša ko- vprašanja s tem, da se Slovenija postavi v Sloveniji? misija dodala dve spremni politični ijga- horizont dvanajsterice. Tu se seveda postavlja Osebno sem prepričan, da je najboljši za- vi, v katerih je izraženo prepričanje o bilateralno vprašanje, toda po drugi strani sku- veznik Slovenije pri pogajanjih prav Italija. pozitivnem vplivu evropskih pogajanj na pni cilj lahko pomaga odpraviti ovire, ki stoji- Prvič zato, ker brez privolitve Italije ne more- bilateralne odnose med Slovenijo in Itali- jo med dvema državama. Bilateralna vpraša- mo naprej. Toda to navsezadnje ni tako po- jo, hkrati pa omenja skupno izjavo Ev- nja bodo postala evropska, s tem pa bodo pos- membno. Bolj pomembno je, daje Italija vaša ropske komisije in Ministrskega sveta z tala manj občutljiva s stališča obeh držav, Ita- soseda, s sosedi pa se navadno splača imeti 20. julija 1993, v kateri je rečeno, da se od dobre odnose; sodelovanje je potrebno tudi Slovenije pričaki\je, da bo vzporedno s lije in Slovenije, in ti bosta na vprašanja lahko zaradi manjšin, v Italiji in v Sloveniji. Slove- krepitvijo sodelovanja odpravila razlike gledali z večjo distanco. Ne nazadnje je dialog v statusu državljanov ES in Slovencev na na evropski ravni po mojem tudi možnost za niji in Italiji je največ do tega, da se Evropski področju svobodnega kroženja kapitala hitrejše reševanje bilateralnih vprašanj, kajti sporazum uspešno sklene. Ker ste zaprosili za in lastninskih naložb. Vi ste istega dne vztrajanje pri teh vprašanjih, kot že rečeno, je sklenitev Evropskega sporazuma, bi si morali dali daijšo izjavo, v kateri ste podrobneje ovira pri pogajanjih s skupnostjo, kajti, pa če prizadevati, da se z Italijani usedete za poga- pojasnili omenjena koncepta. Zakxy se to hočemo ali ne, Italija je vendarle članica jalsko mizo in skušate ugotoviti, kako je mo- vam je zdela potrebna še posebna izjava? Evropske skupnosti, ta pa svoje odločitve goče bilateralna vprašanja rešiti v tej novi, Zdelo se mi je potrebno poudariti pozitivni sprejema soglasno. Seveda pri tem ne gre za evropski luči. Če sem prav razumel, gre za vidik odločitve Evropske komisije. Menim bojkotiranje enega pogajanja na škodo druge- zastoje pri reševanju bilateralnega vprašanja namreč, da dialog med Slovenijo in Evropsko ga. Zdi se mi normalno, da med obema poga- vračanja lastnine. Rešitev tega vprašanja, ki, skupnostjo ni pomemben izključno z evrop- janjema obstaja vez, zaradi katere so vpraša- kolikor vem, ni nerešljivo, lahko pozitivno skega stališča - Evropa začenja pogovore o nja postavljena v bolj splošen kontekst odno- vpliva na potek pogajanj. Problema se je mo- miroljubnem sodelovanju s pomembno drža- sov med Slovenijo in Evropo, s čimer nedvo- goče lotiti postopno. Bistveno je, da se o tem vo na izredno občutljivem območju -, temveč mno pomembna lokalna vprašanja dobijo začnejo pogajanja in da se vsi skupaj zaveda- je dialog pomemben tudi zaradi bilateralnih mo, da je tokrat v igri veliko več kot zgolj pravo razsežnost. pogajanj, pri katerih se pojavlja vrsta nereše- bilateralni odnosi. Treba je zmanjšati občutlji- nih vprašanj, ki zadevajo eno od članic sku- • Komu je namenjeno vaše sporočilo? vost za ta vprašanja. Tudi Italija ima podobne pnosti in Slovenijo. Imam občutek, da lahko Vsem skupaj, Evropi, Italiji in Sloveniji. Še težave s svojimi regijami. Te težave, za katere pogovori med Evropo in Slovenijo pomagajo enkrat ponavljam: po mojem gre za pozitiven smo Italijani pretirano občutljivi, čez čas, ko pri rešitvi vprašanj na bilateralni ravni. V izja- bosta Italija in Evropa postali federaciji, ne vi sem še posebej poudaril, da naš skupni cilj, premik. Prvi odzivi na odločitev Evropske ko- bodo več tako pomembne. Vprašanje Južne se pravi uveljavitev načel svobodnega krože- misije so pozitivni, tudi v Italiji, in to pri silah, ki bodo oblikovale novo zunanjo politiko. Tirolske bo izginilo. Sporazum o pridružitvi, 22 Zunanja politika se pravi Evropski sporazum, je treba razumeti ker je to želela Slovenija. Ker menim, da je nizem Evropske skupnosti. Med državami v perspektivi članstva v EU. Zato mora tisti, ki želja Slovenije tudi želja Evropske skupnosti, Vzhodne Evrope in ZEU so v preteklosti že si prizadeva za rešitev vprašanj, ki razmišlja sem prepričan, da bosta partnerja s pogajanji obstajali stiki, zato je po mojem logično, da bo evropsko, izkoristiti ponujeno priložnost in se utrdila medsebojno povezavo, okrepila gospo- z nadaljnjim razvojem gospodarskega in poli- najprej lotiti reševanja italijanskega vpraša- darsko sodelovanje in s tem prispevala k poli- tičnega sodelovanja prišlo tudi do sodelovanja nja. Tukaj je ključ za naprej. tični stabilnosti tega dela Evrope. na obrambno-varnostnem področju; to se mi • Februarja 1992je Slovenca prvič uradno • Lahko natančneje razložite, za kakšno zdi izredno pomembno. zaprosila za status pridružene članice ES. vrsto politične stabilizacije območja gre? • Kakšna je bila vloga vaše direkcije pri Evropska komisija je takrat na slovensko Gre seveda za politično stabilizacijo prek pripravi dokumenta, ki ga je Evropska pobudo odgovorila negativno, v zameno gospodarskega razvoja. Prepričani smo nam- komisija predložila Ministrskemu svetu? pa je Sloveniji ponudila sveženj sporazu- reč, da bo podpis Evropskega sporazuma za Kako kot Italijan gledate na razvoj poga- mov o gospodarskem sodelovanju; ti so gospodarski in družbeni razvoj Slovenije veli- janj med Slovenijo in Evropsko skupno- Slovenci omogočili, da je v razmerju do ko bolj koristen, kot je sedanji preferenčni stjo? ES ohranila status, ki ga je prej že imela sporazum o gospodarskem sodelovanju. Ev- Pristojnosti Evropske komisije so razdelje- socialistična Jugoslavija. Kaj se je spre- ropski sporazum pa bo nedvomno pozitivno ne med njene člane, teh pa je skupaj s predsed- menilo od leta 1992, zakaj je Evropska vplival na politično stabilnost območja, na nikom Delorsom sedemnajst. Direkcijo za zu- komisija 27. aprila vendarle odobrila za- katerem je Slovenija, ki meji na Evropsko nanje gospodarske odnose z državami Srednje četek pogajanj o pridruženem članstvu skupnost. Geografsko zaledje Slovenije je ob- Evrope, med katere sodi tudi Slovenije, vodi Slovenije? močje, na katerem so Hrvaška, Bosna in Srbi- sir Leon Brittan. Besedilo dokumenta, ki gaje Evropska skupnost in Evropska komisija, ki ja, tam pa je epicenter nestabilnosti. Trdna Evropska komisija predlagala Ministrskemu je njen sestavni del, se dobro zavedata, da povezava z državo, ki je bila sestavni del ne- svetu, je plod sodelovanja med ustreznimi di- razširitev sodelovanja na nove države prispe- kdanje Jugoslavije, ki pa ji je uspelo - tudi rekcijami, to pa pomeni, da je moja direkcija va k stabilizaciji celotnega evropskega prosto- pripravila del besedila, ki obravnava svobod- ra, hkrati pa je naklonjenost sodelovanju, še no kroženje ljudi in kapitala, pravice do go- posebej z evropsko usmerjenimi državami, ki »Slovenci in Italiji je največ do spodarske dejavnosti, priznanje diplom in fi- so tudi sicer blizu Evropi, stalnica v politiki tega, da se Evropski sporazum nančno dejavnost. To so vprašanja, ki so izred- ES. Seveda gre pri vzpostavljanju sodelovanja uspešno sklene. Ker ste no pomembna tudi za bilateralne odnose. Če med Evropsko skupnostjo in posameznimi zaprosili za sklenitev sem prav razumel vaše vprašanje, vas zanima, državami za proces postopnega približevanja. kaj pomeni začetek pogajanj med Slovenijo in Tudi z državami, s katerimi danes že imamo Evropskega sporazuma, bi si Evropsko skupnostjo za razvoj bilateralnih sporazume »evropskega tipa«, smo v pretek- morali prizadevati, da se z odnosov med Slovenijo in Italijo? Tisti del losti sodelovali izključno na gospodarskem Italijani usedete za pogajalsko vsebine pogajanj, ki zadeva načelo nediskri- področju, na podlagi sporazumov, podobnim mizo in skušate ugotoviti, kako minacije med državljani Evropske skupnosti tistim, ki trenutno veljajo za Slovenijo. To je mogoče bilateralna vprašanja in državljani Slovenije je v pristojnosti moje, smo storili s sporazumi, ki so pred tem veljali se pravi 15. direkcije, ki se ukvarja z vprašanji za Jugoslavijo, takoj zatem pa smo se s Slove- rešiti v tej novi, evropski luči.« notranjega trga in finančnih služb. Pri uvelja- nijo začeli pogovaijati o sporazumu evropske- vitvi načela nediskriminacije, ki je eden od ga tipa. Ker je pri Češkoslovaški, Madžarski in temeljnih ciljev Evropskega sporazuma, naj bi Poljski šlo za države, ki obstajajo že dalj časa, zaradi vsem znanih zgodovinskih, kulturnih in geografskih okoliščin -, da se je rešila tegob šlo za to, da se ustvari enoten gospodarski smo morali - četudi nam je Slovenija enako prostor članic dvanajsterice in pridruženih blizu - sporazumom z njimi dati nekaj časovne prejšnje države, pomeni dokončno preseganje držav. Seveda pa sporazum predvideva, da prednosti. Razumljivo je, da Evropska sku- starega konteksta. Hkrati bo Evropski spora- mehanizem skupnega gospodarskega prostora pnost, kar zadeva čas in vsebino razširjanja zum, ki prinaša prednosti predvsem mladi in začne delovati postopno in v daljšem obdobju, sodelovanja, upošteva prednostni vrstni red, miroljubni državi Sloveniji, sporočilo in zgled kajti ovire niso zgolj na strani Slovenije, tem- toda ne zdi se mi, da gre pri tem postopku in v drugim državam, ki še nimajo dovolj poguma, več tudi na strani Evropske skupnosti. odnosu do prej omenjenih držav in Slovenije da bi ustavile vojne grozote. • Kakšen bo pogajalski postopek? za razlike, ki bi bile bistvene. Kakorkoli že, • Bolj kot za politično stabilnost gre torej Komisija je poslala predlog Ministrskemu pomembno je, da smo s Slovenijo prišli do za vprašanje varnosti? točke, ki nam dopušča začetek pogajanj o spo- svetu in Evropskemu parlamentu. Ministrski Kadar govorimo o politični stabilnosti, gre svet bo predlog obravnaval na junijski seji, to razumu, kije danes veliko širši, kot so bili prvi predvsem za vprašanje varnosti, saj je to naj- sporazumi o pridružitvi. Nov tip sporazuma o pa pomeni dejanski začetek razprave o tem, ali pogosteje glavni razlog, da države, ki so bile pridružitvi držav nečlanic Evropski skupnosti, bo dvanajsterica potrdila mandat za pogajanja. pod sovjetskim vplivom, zahtevajo povezavo ki smo ga sprva imenovali sporazum »supera- To je ustaljen postopek, ki ga uporabljamo za z ES. Tako je tudi z vašo državo. Pri stabilnos- sociacije«, danes pa se imenuje Evropski spo- pogajanja o sporazumih, ki niso izključno go- razum, namreč poleg gospodarske povezave ti gre najprej za varnost, tudi za fizično, oze- spodarski. Ko bo Ministrski svet po razpravi predvideva tudi močno politično povezavo meljsko varnost. dvanajsterice potrdil mandat, bo Evropska ko- med Evropsko skupnostjo in pridruženo drža- • Kakšna je vsebina političnih odnosov, ki misija s Slovenijo začela pogajanja, o njih pa vo. To je popolna novost, o kateri se želimo jih predvideva novi Evropski sporazum? bo morala občasno poročati Svetu. To je pos- pogajati s Slovenijo, predlog, ki gaje Evrop- Po mojem mnenju so najpomembnejši topek, ki se uporablja tudi za potrditev polnop- ska komisija poslala Ministrskemu svetu Ev- redne politične izmenjave in posvetovanja, ki ravnega članstva v ES. rope 27. aprila, pa je začetna stopnja teh poga- naj bi potekala na ministrski ravni. V doku- • Konkretna vsebina Evropskega sporazu- janj. mentu, s katerim smo zahtevali mandat za ma je torej odvisna od neposrednih poga- pogajanja s Slovenijo, so omenjene progra- janj med Evropsko komisijo in Sloveni- • Kakšen je konkretni namen predloga, ki mske točke politične povezave. Predvidoma jo? Enako seveda velja za roke, ki bodo ste ga poslali Ministrskemu svetu? naj bi se politično sodelovanje kasneje razširi- določeni za aplikacijo posameznih točk Namen te pobude je utrditev vezi z evrop- lo tudi na sodelovanje v Zahodnoevropski sporazuma, na primer za uveljavitev pra- sko državo, ki nam je blizu, še posebej zato, uniji, ki je, kot veste, obrambno-vojaški orga- vila o svobodnem kroženju kapitala? 23 Zunanja politika Predlog Evropske komisije upošteva usta- dena za leto 1996, pa bodo prav gotovo odpra- tudi po letu 1996. Upamo seveda, da bo tudi ljeni postopek in temeljna načela politike Ev- vljene te pomanjkljivosti. Na zunanjepolitič- nova vlada delovala v tej smeri. ropske skupnosti. Način aplikacije in morebit- nem področju, na področju varnosti in imigra- • Mislite, da bo nova vlada nadaljevala ev- ne spremembe pa so stvar konkretnih pogaja- cijske politike je po letu 1996 predvideno so- ropsko politiko? nj. Slovenija je, kot veste, predlagala prehod- delovanje z državami Evropskega sporazuma. Prepričan sem, da bo tako. Ne smemo poza- no obdobje pred uveljavitvijo tistega, kar bo Predvidena je tudi krepitev sodelovanja v Za- biti, da nekatere izjave, ki so zbudile pozor- dokončna vsebina sporazuma. V besedilu, ki nost tudi v Sloveniji, niso vladna stališča. ga je Evropska komisija predložila Minis- Nova vlada še ni sestavljena. Kar zadeva pred- trskemu svetu, smo to željo upoštevali, seveda ebno sem prepričan, daje volilne programe, pa vemo, da v Italiji zunanja pa bo o tem dokončno odločal Ministrski svet, joljši zaveznik Slovenije v politika navadno ni predmet predvolilnih raz- ki bo tudi sicer nakazal konkretne smeri more- tja njih prav Italija. Prvič prav. bitnih pogajanj. Sedanji predlog ni nič druge- Prepričan sem, da bo Italija po dolgem ob- ga kot stališče Evropske skupnosti, ki ga bo zato, ker brez privolitve Italije dobju molka z novo vlado ponovno prevzela konkretizirala razprava v Ministrskem svetu. ne moremo naprej. Toda to vlogo, ki ji v Evropi pripada. To bo izredno občutljiva faza pogajanj. navsezadnje ni tako • Bili ste eden od pogajalcev, ki so obliko- • Še kakšno sporočilo Sloveniji? vali sporazum v Maastrichtu. Kaj mislite pomembno. Bolj pomembno je, Slovenija je pred časom zaprosila za pri- ključitev na informacijsko mrežo, ki omogoča o Evropi, Maastrichtu in vlogi Italije v daje Italija vaša soseda, s mednarodno izmenjavo poslovnih informacij Evropi? edi pa se navadno splača in iskanje poslovnih partnerjev v Evropi in v Ne glede na to, da je sporazum nepopoln, imeti dobre odnose.« svetu. Business Cooperation Network ali BC- pomeni Maastricht pomembno fazo v obliko- NET ima sedež v Bruslju, vanj pa je poleg vanju Evropske skupnosti. Zlasti pomembno dvanajsterice vključenih prek 20 držav. Gre za je, da smo se začeli pogovatjati o zunanji po- hodnoevropski uniji, ki je, kot veste, obram- pomemben instrument mednarodnega sodelo- litiki in o vprašanju varnosti. V Maastrichtu pa bno-vojaški organizem Evropske skupnosti. vanja med majhnimi in srednje velikimi pod- žal nismo predvideli instrumentov, s katerimi Kar zadeva Italijo, je treba poudariti, da je jetji. Ker je projekt v moji pristojnosti, sem se bi Evropa lahko odločneje posegla v različna pomembno vplivala na krepitev osi Nemči- zavzel za to, da bo BC-NET v najkrajšem krizna žarišča. Za kaj takega je manjkal insti- ja—Francija, ki je temeljnega pomena za možnem času razširjen tudi v Slovenijo. tucionalni okvir. Tudi Evropski sporazum s obstoj ES. Za Italijo, ki je to zvezo vedno Upam, da bo tudi to sodelovanje le še okrepilo Slovenijo s tega stališča ne bo popoln, z revi- podpirala, je pomembno, da svoj vpliv ohrani naša skupna evropska prizadevanja. zijo Maastrichtskega sporazuma, ki je predvi- Andrej Mrevlje

Informacijska družba ne prihaja, informacijska družba je že tu! OPUSTITE VSAK UP, O VI, KI NE VSTOPATE!

Če še niste del nove realnosti, Vas vabimo, da nas obiščete v pravih računalniških trgovinah. Tam boste lahko videli in preizkusili računalnike, multimedije in programsko opremo. Sami odkrijte podobo nove dobe. Ko enkrat prestopite prag, greste lahko le še naprej.

1 Microsoft Microsoft Microsoft j« zaščitena blagovna znamka, VVLNDOVVS, VVLNDOVS- okence in napis Windows sta zaščiteni f IUS - VEDNO KORAK PRED ČASOM COMPATIBLE Readvto Run blagovni znamki Microsoft Corporation.

Vrata v informacijsko dobo se nahajajo na Dunajski 113 v Ljubljani, v hotelu Ajdovec v Sevnici in v ulici Šibenik 7 v Šentjurju pri Celju. Do poletja jih bomo odprli tudi v Mariboru in Novi Gorici.

24 Edina lahka cigareta polnega okusa

Wes* Lights zagotavlja poln okus v cigareti z nizkimi vrednostmi kondenzata in nikotina zaradi uporabe mednarodno priznanih vrst tobaka, inovativnega proizvodnega postopka in najsodobnejše tehnologije filtra.

V Tobačni smo na to ponosni.

Vrhunska mednarodna kakovost Namesto TV-dnevnika.

Zabava. Blišč. Ritem. Življenje. Perla. ne. Iz kleti vabi potopljena ladja kapitana I looka. Voda, Biser drugačnosti, sproščenosti, svetloba. DJ na mostičku za poveljnika in divje vzdušje. radoživosti. Velik oder za zvezde sve- Plešeš. Ali pa ne. Perla je takšna, kot jo hočeš. Bleščeče tovnega slovesa. Varietejski program za mimogrede. Kluli zvezdniška ali sproščeno mlada. Strastno zapeljiva ali ele- kapitana I looka za vso noč. Med igralnimi mizami gantno umirjena. V sebi skriva sanje in hrepenenje. odmevajo glasovi najboljših skupin in pevcev. Brazilski Zabaven oddih po napornih dneh. Kadar hočeš storiti kaj ritmi, črnska zamolklost, irska melanholija. Poslušaš. Ali pa zase. Perla s casinojem, francosko restavracijo, igralnicami, ne. Za avtomati odsevajo podobe izbranih modnih revij, samopostrežnim bifejem, čisto posebnim disko klubom, varietejskih, rokohitrskih in drugih predstav. Gledaš. Ali pa bazenom, fitnessom, beautv centrom. Več kot le hotel.

HJT HOTEL CASINO P E R L A Nova Gorica

P.S.: Tudi izbrane stvari so lahko dostopne: tridnevni vikend paket za eno osebo vključuje dva polna penziona, prost vstop v casino, diskoteko in bazen, ogled programa, uro tenisa in obisk savne. Cena paketa je le 11.900 SIT (med tednom le 8.900 SIT). Rezervacije so obvezne, opravite pa jih lahko po telefonu: 065/28-890 ali 27-258 ter telefaksu: 065/28-886 ali 26-430. KAJENJE

- Nova (anti-) kadilska zakonodaja • Dr. Božidar Voljč: Prosim, ugasnite cigareto - Mag. Andrej Marušič: Svet po meri nekadilcev - Zakaj je kajenje škodljivo in zakaj se na tobak navadimo? • Kondenzat na slovenskem tobačnem trgu • Zavarovalnice in kadilci - Odvajalna kura - Kajenje v filmu

Tik pred sprejetjem je nova zakonodaja, ki bo predpisovala, kje in kako lahko kadimo ter na kakšen način nam lahko tobačna industrija predstavlja svoje izdelke. Tobačni lobi se bo še zadnjič udaril z zdravniki, aktivisti iz društev za boj proti kajenju z onimi, ki menijo, da mora imeti kadilec pravico do izbire. »Ugotavljamo, da ta trenutek diskusijo obvladuje samo en vidik, to je zdravstveni. Zaradi tega je razprava izrazito anomalična. Poleg zdravstvenega je potrebno vzpostaviti tudi gospodarski vidik in vidik temeljnih človekovih pravic,« meni Andrej Drapal iz družbe Pristop, ki se ukvarja z odnosi z javnostmi in organizacijo lobiranja. Zdravniki so prepričani, da ima tobak samo v Sloveniji na vesti več kot 3.000 življenj letno. V propagandnih agencijah pa že razmišljajo, na kakšen način oglaševati tobak v razmerah, ko je to prepovedano.

25 KDJCNJC PRAVICA DO IZBIRE Kje, kako in kaj bodo po novem kadili kadilci?

»In kaj boste počeli potem, ko bo v parla- humanistični simpozij o kajenju organizirali mentarnih prostorih prepovedano kaditi?« zato, da bi opozorili na ravnanje države, ki smo pred časom spraševali strastne kadilce, ki AKTIVNI KADILEC lahko privede do marginalizacije ne tako maj- službujejo v državnem zboru. »Kaj? Na vrata hnega števila populacije. »Gre za obrambo pisarne bomo napisali "Kadilnica",« so od- kadilcev pred državo,« pravi Saksida, sicer govarjali nekoliko slabe volje, ker država raz- strasten kadilec - kadi tudi med predavanji. mišlja o posegu v pravico državnih uradnikov, »Počutil bi se neenakopravno, če bi mi študen- da na delovnem mestu kadijo. Paradoks je, če tje pod pezo zakona prepovedovali kaditi. Če država poseže v človekove pravice državnih pa bi me kdo opozoril, da ga dim moti, bi takoj uslužbencev. In dodaten paradoks je, če se nehal kaditi,« pravi. Vendar se zdi, da država država loti kadilskih navad prebivalstva, saj v fair play, možnost dogovora med kadilci in od njih dovolj dobro živi. Finančna minis- nekadilci, ne verjame. Na kakšen način uskla- trstva po celem svetu z obdavčitvijo tobačnih diti kadilčevo pravico, da kadi, kolikor ga je izdelkov letno zberejo okrog 190 milijard volja, in nekadilčevo pravico, da ga cigaretni DEM davščin. Dr. Iztok Saksida, predstojnik dim ne bi motil? oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti, Vlada je pred dnevi sprejela dokončno ver- je pred meseci organiziral humanistični sim- zijo predloga Zakona o omejevanju uporabe pozij o kajenju in posegih države v pravico do tobačnih izdelkov, ki naj bi zmanjšal razširje- kajenja. »Včasih imam slabo vest, ker s kaje- nost kajenja in omejil škodljive vplive tobaka njem finansiram državo. Ko pa to primerjam z na zdravje nekadilcev. Zdaj bodo papir spreje- užitkom in prednostmi, ki izhajajo iz kajenja, mali še v parlamentu. Zakon govori zlasti o vendarle kadim,« pravi in pojasnjuje, da so treh rečeh: načinu prodaje, prepovedi kajenja

»PROSIM, DA UGASNETE CIGARETO« tolo TONE STOJKO Pred dnevi je vlada parlamentu dostavila zadnjo verzijo predloga zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Vladni predlog je manj radikalen od verzije, kije bila med drugim branjem sprejeta v parlamentu, saj nekatere oblike oglaševanja tobačnih izdelkov vendarle predvideva. Dr. BOŽIDAR VOLJČ, minister za zdravstvo, pojasnjuje, zakaj se je vlada odločila za kompromis med interesi tobačnega lobija in zdravstva.

• Poslanci so med drugim branjem t. i. tuje literature in prenose različnih športnih tobačnega zakona nastopili veliko bojj dogodkov, kjer se takšne reklame pojavlja- radikalno kot vlada in izglasovali popol- jo. no prepoved oglaševanja tobačnih izdel- • Malce čudno se zdi, da je ta radikalna kov. Kaj menite o tolikšni radikalnosti dopolnila predlagal vaš strankarski zaradi tega zakona število kadilcev v prvi kolega dr. Leo Šešerko. poslancev? fazi precej zmanjšalo, kasnejše zmanjševanje Menim, da izhaja iz velike želje, da bi se Res je, vendar to še ne pomeni, da bi morali pa bo bolj umirjeno. čim hitreje zgodilo kaj korenitega. To pa je imeti v eni stranki v vseh pogledih vsi isto- • Se mislite odločiti za kakšno posebno seveda iz drugih razlogov, ki so povezani z vetna stališča. Poleg tega gospod Šešerko ne politiko tudi na področju cen tobaka? družbenim vzorcem vedenja, težko doseči bo odgovoren za izvajanje zakona, jaz pa Glavno besedo ima tukaj ministrstvo za bom. zelo hitro. V ministrstvu za zdravstvo si želi- finance; sam namreč želim, da bi iz denarja, mo, da bi državni zbor sprejel zakon, ki bi ga • Mislite, da bo zakon, če bodo po tretjem ki ga zberemo z davkom na cigarete, dobili lahko v praksi temeljito izvajali. Vsaka pre- branju sprejeta sedanja dopolnila vlade, sredstva tudi za preventivne dejavnosti. več drastična odločitev nam bo v praksi pov- učinkovit? Moram poudariti, da gre za široko paleto zročala vrsto težav. Popolna prepoved vsa- Število kadilcev se lahko zmanjša na več akcij na vseh področjih. Mislim na sodelova- kršnega oglaševanja tobaka je v bistvu nemo- načinov, predvsem s ceno tobačnih izdelkov nje s Svetovno zdravstveno organizacijo, z goča, saj bi potem morali prepovedati uvoz in omejitvijo reklame. Računam, da se bo nevladnimi organizacijami, na projekte

26 v javnih prostorih in omejevanju oglaševanja y tobačnih izdelkov. Na začetku marca je drža- o o vni zbor med drugim branjem zakona izglaso- < val zelo stroga dopolnila, ki se tičejo zlasti § oglaševanja tobačnih izdelkov, saj so izglaso- 5 vali absolutno prepoved oglaševanja tobaka, S zadnji vladni predlog pa je vendarle nekoliko milejši. Oglejmo si predlog zakona nekoliko podrobneje: prvi del predloga zakona govori o prepovedi kajenja v javnih prostorih, razen v delih, ki so posebej označeni in ločeni od prostorov, namenjenih nekadilcem. Ti deli ne bodo smeli presegati 50 odstotkov skupne površine posameznega javnega prostora. Res- nici na ljubo se v nekaterih od teh prostorov, kot so bolnišnice, šole, trgovine, slaščičarne, dvigala, športne in kinodvorane zaradi povsem praktičnih razlogov že zdaj ni kadilo. Vendar pa se po novem ne bo smelo kaditi tudi na letalih in vlakih (če ne bodo imeli dveh ločenih prostorov), sejnih sobah in v vseh prostorih državnih organov, ki so namenjeni sti- kom s strankami. Bistven korak v zaščiti nekadilcev je določilo, ki vsakemu zaposlenemu daje pravico zahtevati od delodajalca, da mu omogoči delo v prostorih, kjer zrak ni onesna- žen s tobačnim dimom. Če delodajalec ne more ugoditi zahtevi zaposlenega s prerazpo- reditvijo v drug delovni prostor, je dolžan v delovnem prostoru kajenje prepovedati.

CINDI, zdrava mesta, zdrave šole in bolniš- so govorili. Poleg tega so po mojem vsa gostinskih lokalih na primer prostori za nice. gradiva Svetovne zdravstvene organizacije s nekadilce ne bodo obvezni. • Kajenje je torej za vas zelo velik družbe- strokovnega stališča korektna in o njihovi O tem smo se pogovarjali s predstavniki ni problem? verodostojnosti nisem nikoli podvomil. inšpekcije. Dogovorili smo se, da bo treba Zaradi posledic kajenja umre največ Slo- • Podatki o reklamah za tobak so si zelo pripraviti posebna navodila. V lokalih, kjer vencev v srednjih letih. Posebej poudarjam, nasprotujoči. Nekatere raziskave ka- servirajo hrano in kjer je več prostorov, naj da zakon ni usmerjen proti kadilcem. Ne žejo, da reklama nima omembe vre- bi bili tudi posebni prostori za nekadilce. V prepovedujemo kajenja in ne prepoveduje- dnega vpliva na pridobivanje novih majhnih lokalih s samo enim prostorom pa je mo prodaje tobačnih izdelkov. Kadilci bodo kadilcev... kaj takega seveda težko izvedljivo in skoraj lahko še naprej kadili. Želimo in hočemo pa Vedeti morate, da v svetu tobačna industri- nemogoče zahtevati. zmanjšati razširjenost kajenja v Sloveniji. ja sponzorira raziskave, ki naj bi skušale do- • Kaj pa kazni? • Kaj menite o zamisli, da bi povečali kazati ravno nasprotno od tistega, kar trdi Kazni bo treba po mnenju inšpekcije kre- davke in s tem zvišali cene samo tistim zdravstvena stroka. Ta pravi, da imajo rekla- pko zvišati. Če bo prišlo do kršenja zakona, cigaretam, v katerih je več škodyivih me vpliv na mlade ljudi in da se ti pod vpli- snovi, ter tako približali kadilcem vom reklam odločajo za kajenje. ne želimo toliko kaznovati kadilca, ampak predvsem tistega, ki bo dovolil oziroma »lažje« cigarete? • Tobačna industrija trdi, da gre pri ogla- omogočil okoliščine, v katerih se bo lahko Na zmanjšanje števila kadilcev bi to najbrž ševanju samo za to, da kadilec na podla- kadilo. Torej delodajalce, lastnike oziroma vplivalo malce zaviralno, vsekakor pa zami- gi reklam izbere med različnimi blagov- sel ni slaba in bi kazalo o njej razmisliti. nimi znamkami cigaret. najemnike lokalov, pravne osebe. Ti bodo Kadilec, ki z navadnih cigaret preide na S tem se ne bi mogel strinjati. Veliko izdel- morali v svojih prostorih opozarjati kadilce, lažje, si namreč že ustvari moralni kapital za kov je, s katerimi se srečujemo vsak dan in bi da kajenje ni dovoljeno. kasnejše popolno prenehanje kajenja. zanje tudi lahko rekli, da so zdravju škodlji- • Za to bodo najbrž sprva potrebni ne- • Februarja je bila na obisku v Sloveniji vi, in čeprav zanje sploh ni reklam, jih kar kakšni nadzorniki. To pa pomeni novo komisija WHO, katere člani so na ses- dobro poznamo. zaposlovanje. tanku s predstavniki Tobačne menda • Na primer? Lahko tudi, vendar se mi zdi, da se da to priznali, da Svetovna zdravstvena orga- urediti tudi brez novega zaposlovanja. Gre za nizacija manipulira s podatki, pred- Pri nas ni reklam za žgane pijače in vina. vsem s tistimi o učinkovitosti prepovedi Vsi, ki se za to zanimajo, pa vedo, katere to, da celoten kolektiv železnice, šole ali oglaševanja tobaka. Ali veste za to? znamke slovenskih vin, kateri letniki in kate- kakšne druge ustanove opozarja: »Oprostite, To sem od predstavnikov Tobačne slišal ri proizvajalci so dobri. tukaj kajenje ni dovoljeno. Prosim, da ugas- tudi sam, vendar trditve ne morem komenti- • Veliko mai\j radikalen je del zakona, ki nete cigareto.« rati, ker nisem bil na sestanku in ne vem, kaj n^j bi uredil kajenje na javnih mestih. V Matej Strmole

n KflJCNJC vsakem zavojčku cigaret bi moral biti napisan NEKADILEC stavek z naslednjo vsebino: »Minister za zdravstvo opozarja: Kajenje je zdravju škodljivo.« EX-KAD1LEC Poleg tega stavka bo moralo biti natisnjeno še opozarilo na točno določene škodljive posledice kajenja (smrt, rak na pljučih, bolezni srca, krajše življenje, škodljiv vpliv kajenja noseč- nice na razvoj še nerojenega otroka). Propaganda Največ polemik pa je deležen tisti del zakona, ki ureja propagiranje tobaka in uporabo z njim povezanih zaščitenih blagovnih znamk ali logotipov. Vladni predlog zakona za mar- čevsko branje v parlamentu je bil nekakšen kompromis med zahtevami tobačne industrije in zahtevami zagovornikov popolne prepovedi oglaševanja, saj je dovoljeval enkratno og- laševanje novih znamk in oglaševanje na pro- dajnih mestih. Mnogi so pričakovali, da bo tobačni industriji uspelo prepričati večino poslancev, da zakon omilijo, zgodilo pa se je ravno obratno. Na predlog dela poslancev, Zakon naj bi prepovedal prodajo tobačnih predvsem Zelenih - ekološke socialne stranke, V Tobačni Ljubljana, edini tovarni v Slove- izdelkov osebam, mlajšim od 18 let. Prepove- je parlament izglasoval dopolnila, s katerimi niji, ki izdeluje cigarete, so bili po drugem dana je tudi prodaja tobačnih izdelkov iz avto- je popolnoma prepovedal kakršnokoli oglaše- branju zgroženi. Pa ne samo oni. Oglasila se je matskih naprav. Ti v Slovenijo sicer še niso vanje tobaka in tudi uporabo tobačnih znamk oglaševalska zbornica, ki združuje oglaševal- prišli - kako le, saj avtomati ne delajo na ban- za druge izdelke. K temu je gotovo nekaj pri- ce, agencije in medije, oglasila so se društva in kovce, za kovanec pa v Sloveniji ne dobite nič. pomogel tudi obisk komisije Svetovne zdra- klubi, ki jih sponzorira tobačna industrija. Vsi, V nekaterih zahodnih državah prek avtomatov vstvene organizacije (WHO), ki seje v Slove- od medijev do športnih društev, so finančno prodajo več kot 70 odstotkov vseh cigaret. Na niji mudila nekaj dni pred glasovanjem. vezani - nekateri celo usodno (npr. avtomoto SVET PO MERI NEKADILCEV foto DIEGO A. GČMEZ Mag. ANDREJ MARUŠIČ je po poklicu zdravnik in psiholog. Med pisanjem magistrske naloge o biopsihosocialnih dejavnikih tveganja pri ishemični bolezni srca je prišel do neortodoksih ugotovitev, ki govorijo, da krivda cigaretnega dima vendarle ni tako stoodstotno dokazana. Trenutno v Londonu pripravlja doktorat.

• Je kajenje vzrok za bolezni, kot sta pou- zbolele za rakom na materničnem ustju, čni rak ali ateroskleroza? ugotavlja, da je ta oblika raka povezana s Kajenje ni vzrok, pač pa dejavnik tveganja. kajenjem. Ženske, ki so zbolele za tem O vzroku govorimo, recimo, pri nalezljivih rakom, so pokadile več od tistih, ki niso boleznih, kjer je povzročitelj znan; gre za zbolele. Vendar je natančnejša analiza po- bakterijo ali virus. Med zdravljenjem je treba kazala, da je v skupini kadilk pri 14 ali 16 povzročitelja uničiti. Pri raku ali aterosklero- letih veliko več takih, ki so že izgubile ne- zi pa vzrok bolezni ni povsem raziskan. Epi- dolžnost, kot v skupini nekadilk. S hitrejšo demiologija, veja medicine, ki išče dejavni- izgubo nedolžnosti se poveča verjetnost, da ke, po katerih se skupina bolnikov razlikuje je ženska večkrat menjala partnerja, s tem Primerjal sem skupino 50 bolnikov s koro- od skupine nebolnikov, ugotavlja, da so tisti, se poveča verjetnost, da je večkrat prišlo do narno boleznijo s skupino 50 enako starih ki so zboleli za pljučnim rakom ali angino nehigienskih spolnih odnosov. Sam nehi- ljudi brez te bolezni. Spraševal sem jih, koli- pectoris, pokadili bistveno več. To je morda gienski spolni odnos pa je dejanski vzročni ko cigaret so v življenju pokadili, in ugotovil, tudi res. Vendar sta zadržka dva. Ce vpraša- dejavnik za to bolezen. Če bi torej zdravnik da so bolniki dejansko pokadili več. Vendar mo sto bolnikov in sto zdravih, ali kadijo ali rekel ženski, pri kateri bi se začela pojavljati je bila razlika statistično nepomembna oziro- ne, se lahko zgodi, da je v skupini bolnikov ta oblika raka, naj neha kaditi, bi bil to ab- ma izračunana pri previsokem tveganju. res več kadilcev. Lahko pa takšna ugotovitev surd. Nato sem si vprašanje zastavil drugače. skriva drug dejavnik, povezan z boleznijo. • Kaj je torej tisto, kar lahko vpliva na Vprašal sem se, ali so ljudje sploh kadili ali Recimo: ena od raziskav pri ženskah, ki so zdravje? ne. Statistični rezultat je bil enak, to pa lahko

28 KIIJCNJC društva) - na tobačno industrijo. Oglasili pa so se tudi tisti, ki menijo, da smo preživeli čase prepovedi in da je lahko ta zakon uvod v kaj hujšega. Janez Zeleznikar, direktor za stike z 600.000 ŠKATLIC NA DAN javnostjo v Tobačni Ljubljana, vidi v prepovedi oglaševanja tobaka dva temeljna problema. V Sloveniji kadi tretjina prebivalcev. Med štirinajstim in sedem- »Omejevanje oglaševanja bo v prvi vrsti vpli- najstim letom kadi vsak tretji državljan, med šestindajsetim in štiri- valo na poslabšanje položaja domačih bla- desetim letom pa vsak drugi prebivalec Slovenije. Po 40. letu kadi govnih znamk napram "tujim. Ti bodo imeli vsak peti, po 70. letu pa le vsak deseti prebivalec Slovenije. V Slove- prek uvoženih tujih medijev še vedno možnost niji kadi 430.000 moških in 170.000 žensk. Število kadilcev moškega vplivati na kadilce s svojo reklamo. To pomeni, da s predlagano prepovedjo dejansko ne spola pada, narašča pa število kadilk. Ker povprečni kadilec pokadi bomo prekinili toka reklam, pač pa le onemo- zavojček cigaret na dan, prodamo v Sloveniji vsak dan okoli 600.000 gočili domači industriji oglaševanje lastnih zavojčkov cigaret. blagovnih znamk. Poleg tega omejevanje og- laševanja vpliva tudi na to, da se kadilci ne Zdravstevni podatki pravijo, da na Zem- bolj ogroženi od nekadilcev. Kajenje je morejo odločati za nove vrste cigaret z manjšo lji zaradi tobaka vsako leto umre tri mili- med najpogostejšimi dejavniki tveganja vsebnostjo kondenzata. Zahodnoevropske iz- jone ljudi. V državah Evropske unije umre za raka na grlu, žrelu, ustni votlini, ustni- kušnje kažejo, da je industrija potrebovala letno 430.000 ljudi, v Sloveniji pa je po cah, požiralniku, trebušni slinavki, želod- šest do sedem let, da je z vztrajnim informira- podatkih za leto 1990 zaradi kajenja umrlo cu, ledvicah in sečnem mehurju. Kajenje njem spremenila navade kadilcev, da so pre- 3.572 ljudi. Zaradi posledic kajenja, ki povzroča kašelj, bronhitis in druge pljučne nehali kaditi težje vrste cigaret in prešli na nastanejo na srcu in ožilju, umre več kadil- bolezni. Med kadilkami je neplodnost dva lažje. Brez informiranja in oglaševanja bi ta cev kot zaradi vseh rakov skupaj, čeprav do trikrat večja kot med nekadilkami, ka- proces trajal še mnogo dlje. Tobačna Lju- prevladuje mnenje, da največ kadilcev jenje v nosečnosti ima mnoge negativne bljana je v zadnjih letih vložila znatna sre- umre zaradi raka na pljučih. Sicer imajo posledice za otroka, v Angliji na primer dstva v tehnološki razvoj lažjih in kvalitetnej- kadilci 24-krat več možnosti, da zbolijo za kajenje nosečnic povzroči splav okoli ših tobačnih proizvodov. Če bo onemogočeno rakom na pljučih kot nekadilci, med zad- 4.000 sicer zdravih zarodkov. Prezgodnji informiranje naših potrošnikov o teh novostih, njim posvetovanjem o pljučnem raku, kije porod je med kadilkami dvakrat pogostej- bodo pretekla vlaganja postala vprašljiva, bilo sredi aprila v Ljubljani, pa je bilo ši, novorojenčki kadilk so v povprečju 200 prihodnja pa seveda zaustavljena,« pravi Že- slišati podatek, da so kadilci celo 30-krat gramov lažji kot novorojenčki nekadilk. leznikar. Dr. Janko Predan, poslanec Zele- pomeni, da je vedenjski vzorec tisti, ki je je rekel, da bi bilo dobro, če bi imeli poslanci je sicer, da kadilec ne sme omejevati nekadil- povezan z boleznijo, ne pa sama količina višje plače, ker potem ne bi bili podkupljivi. čeve pravice do čistega zraka, vendar to ne cigaret. Če bomo kadilcu jemali cigarete iz To ni res. Podkupljivost je samo simptom. pomeni, da bi morali narediti ves svet neka- ust, bomo naredili zelo malo, veijetno nič. Če so politiki podkupljivi, niso zato, ker dilski. Vedenjski vzorec bo ostal praktično enak, imajo premalo denarja, pač pa zato, ker so • Ali lahko takšna »diskriminacija« po- imeli bomo le denikotiniziranega kadilca, ki deviirane osebnosti. meni drug dejavnik tveganja? se bo še naprej vedel kot kadilec. Večina • Ali obstaja razlika med lahkimi, »light« Frustriranje kadilcev z ostrim pritiskom študij ugotavlja, da kadilci pojedo več mas- cigaretami in navadnimi cigaretami? pomeni tveganje za zdravje. Ta frustracija tne hrane, da se manj gibljejo, popijejo več Ko so raziskovalci hoteli ugotoviti, ali raz- sicer ne bo vplivala na življenje ali smrt, pač alkohola itd. Celoten vedenjski vzorec je tak- lika je, je niso našli. Presenetljivo ugotovitev pa na kakovost življenja. Kakovost življenja šen, da bomo, če bomo vzeli človeku cigare- so komentirali, češ, pojavil seje »kompenza- nekadilca pa lahko po drugi strani omejuje to iz ust, dobili samo frustriranega nekadilca, cijski mehanizem«. Tisti, ki kadijo lahke ci- kadilec. Zato je treba z zakonom zavarovati ki ne bo nič bolj zdrav. garete, bolj inhalirajo... Potem se to izenači nekadilca. In s tem se strinjam. Ko pa začne • Ali lahko za nekatere bolezni vendarle in učinki so enaki. Znanci v Angliji mi pripo- država pokroviteljsko varovati še zdravje ka- rečemo, da jih povzroča kajenje? vedujejo, da če narediš raziskavo in ugoto- dilcev - pri tem pa jih diskriminira -, me to To bi lahko rekli, če bi poznali vzročno- viš, da kajenje ni povezano z boleznijo, ti moti. Človeka lahko seznanimo s stvarmi, o posledične povezave med kajenjem in bolez- članka morda ne objavijo. Tako kot v svetu nijo oziroma če bi bila povezava biološko sebi pa naj odloča sam. Seznaniti pa ga mo- obstaja tobačni lobi, obstaja v znanosti proti- ramo celostno! kredibilna, kot je lahko, na primer, pri kro- tobačni lobi. ničnem bronhitisu. Že pri pljučnem raku se • Po zdravstvenih domovih visijo plakati, • V parlamentu nastaja protikadilski pojavi težava. Res je, da je veliko bolnikov s na katerih je kadilec narisan s čiki v zakon, ki bo omejil pravico do kajenja v pljučnim rakom kadilo, vendar je malo kadil- pljučih. javnih prostorih. cev zbolelo za pljučnim rakom. Pri neki razi- Če se medicina loti boja proti kajenju, Mislim, da je treba izhajati iz tega, da je skavi so nekdanje kadilce razdelili v dve proti kadilcem, ne sme biti neetična. Ta pla- bolj naravno bistvo človeka, daje nekadilec. skupini: na tiste, ki so kajenje opustili zaradi kat je dobesedno nesramen, saj kadilca prika- Mora pa imeti kadilec vso pravico biti kadi- propagande množičnih občil in drugih priti- že kot nehigienskega človeka, kot pepelnik, lec. Tuje mi je, če se reče, da se ponekod čeprav to sploh ni nujno res. Mogoče kadilec skov okolja, ter na one, ki so kajenje opustili sploh ne bo smelo kaditi. Torej so kadilci v smrdi veliko manj kot kdo drug. Tak plakat zaradi osebnostne spremembe. Le pri drugi takšni službi izobčeni. Od lastnikov lokalov skupini je prišlo do bistvenega zmanjšanja naj bi zahtevali, da bi imeli prostor za neka- zame pomeni kršitev ustave. tveganja, prva skupina je ostala pri istem. dilce. To je po mojem poseganje v zasebno • Ste kadilec ali bivši kadilec? Kajenje ni nič drugega kot izraz nekega tve- lastnino. Po psiholoških teorijah namreč ka- Nisem. ganega vedenja. Pojasnimo: Tone Anderlič dilec v lokalu potroši več kot nekadilec. Res Ali H. Žerdin

29 nih - ekološke socialne stranke, po novem vendar se pri nas mišljenje spreminja prepo- Pri cigaretnem dimu LDS, je eden najostrejših zagovornikov pre- časi. V zadnjih dvajsetih letih, odkar delam na povedi oglaševanja: »Edina smiselna zakono- tem področju, se odnos ljudi do cigarete ni ni spodnje neškodljive daja je tista, ki prepove vsakršno reklamiranje prav nič spremenil. V Ameriki so začeli z os- cigaret,«trdi. Dr. Predan se je 20 let ukvatjal veščanjem pred tridesetimi leti. Tam so doseg- meje. Poznamo dve z odvajanjem odvisnosti od vseh vrst drog in li, daje nespodobno, če kdo kadi. Enako velja vrsti tobačnega dima. tudi med poslanskim mandatom enkrat teden- za zdravstvene delavce v Angliji. Pri nas tega sko dela v dispanzerju v Slovenski Bistrici. še ni. Nesmiselno je primerjati Ameriko in Glavni dim je tisti, ki »Kot strokovnjaku za bolezni odvisnosti se mi Slovenijo.« Dr. Predan je prepričan, da sta v ga kadilec inhalira in zdi dovoljevanje cigaret z manjšo vsebnostjo Sloveniji največji problem dve legalni drogi, katrana in drugih škodljivih snovi enako, kot alkohol in tobak: »Prebral sem veliko strokov- izdiha, stranski dim bi alkoholikom govorili: "Pijte pivo, ne pa nih člankov o marihuani. Tudi pri njej so vse- močnejših alkoholnih pijač." Ne odobravam bnosti škodljivih snovi različne, odvisno od pa tisti, ki prihaja iz nobene cigarete, ne tuje, ne domače, ne tiste z pogojev, v katerih je gojena. Upam pa si trditi, prižgane cigarete. manj in ne tiste z več škodljivimi snovmi. da je marihuana, posebno, kar se tiče mo- Vsaka cigareta je škodljiva.« V Tobačni pa žnosti nastanka hudih zdravstvenih posledic, Stranski dim, znan sklep državnega zbora razumejo drugače: »Od manj nevarna od tobaka. S tem ne propagiram države s takšnim zakonom dobivamo sporoči- legalizacije marihuane, saj je neumno legali- tudi po imenu lo: Ne posodabljati, ne razvijati tobačnih iz- zirati še eno drogo, če že imamo legalizirani »pasivno kajenje«, delkov in tudi ne izvažati! Proizvajajte cigare- dve. Vendar bi se v primeru, če bi moral izbi- te z večjo vsebnostjo, in to predvsem za Slo- rati med prepovedjo tobaka in marihuane, od- naj bi bil zdravju celo vence!« Gospod Železnikar je odločen: »Zme- ločil za tobak« In spet Železnikar: »VAvstriji bolj nevaren, saj raj se očitajo samo cigarete, pozablja pa se na bi zaradi sprejetja takega zakona padel minis- stres, zrak in ekološke katastrofe. Ce bi ciga- ter za zdravstvo. Tam se zavedajo posledic vsebuje bistveno večje reta lahko rešila svet, bi bili mi prvi, ki bi takih prepovedi za gospodarstvo in turizem, rekli: Zaprimo tobačne tovarne. Pa ni tako zato so sprejeli zelo ohlapen zakon. Zaradi vsebnosti škodljivih, preprosto.« Slovenska tobačna industrija ob slabšega položaja na trgu v primerjavi s tujimi predvsem rakotvornih tem navaja izkušnje iz ZDA in Velike Britani- proizvajalci bi bilo ogroženih 1.200 delavcev je, kjer se potrošnja kljub dovoljenemu ogla- Tobačne. Ocene kažejo, da bi nadaljevanje snovi. ševanju nenehno zmanjšuje. Dr. Janko Predan oženja prodajnega prostora pomenilo odpust odgovarja: »Tudi jaz bi bil za to različico, okoli 180 delavcev. Zmanjšala bi se tudi vsota OD NEKADILSTVA H KADILSTVU IN NAZAJ Nekateri postanejo kadilci kar tako, drugi kajenju dodajo strast, tretji se zbujajo s cigareto v ustih in jo ugasnejo kasneje kot svetilko na nočni omarici.

Po mnenju psihologov je glavni razlog za dim in pridobimo razvado, ki nas lahko spre- dražljaji (podobno kot pri računalniku - in- to, da adolescenti dajo v usta cigareto, si jo mlja vse življenje. Iz faze »rekreativnega« formacija je ali pa je ni), med živčnimi celi- pustijo prižgati, začnejo inhalirati in to - kajenja, kije posledica tako rekoč nedolžne cami pa potujejo kemično prek tako imeno- kljub začetni slabosti - nadaljujejo, ta, da psihosocialne odvisnosti od cigaret, zlahka vanih sinaps, za kar skrbijo prenosniki, tra- (hote ali nehote) posnemajo starše, znance ali preidemo v fazo fiziološke odvisnosti od ni- nsmiterji, ki prenesejo informacijo od ene pa, najpogosteje, prijatelje, ki seveda že ka- kotina. Takrat se pojavi želja, ki je sicer ni živčne celice do druge. Pomembna je tudi dijo. Kaditi naj bi začeli, ker se z nekom ali mogoče jasno opisati, da bi prižgali cigareto, količina prenosnika, ki pride iz živčne celice nečim identificirajo, ker se pustijo prepričati čeprav smo prejšnjo ugasnili šele pred kra- v drugo, da v tej sproži električni signal, ki ali pa zgolj iz radovednosti. Po Freudu, ki je tkim. To je tisto pravo kajenje, ki ni samo lahko, spet prek sinapse, pride v naslednjo bil tudi sam strasten kadilec, naj bi način, posledica pojavitve nekaterih zunanjih oko- živčno celico itd. Živčevje je nekakšen digi- kako vzamemo cigareto v roke, kako si jo liščin - kavice po kosilu, žura, kjer tako ali talno-analogni računalnik. Možgane lahko prižgemo in kako z njo ravnamo, ko jo tako vsi kadijo ... -, ampak se vzrok zanj razumemo kot kompleksen sistem za obdela- imamo v ustih, zbujal erotični užitek. Večina skriva nekje globoko v nas, v samem temelju vo podatkov, v katerem je več kot sto bilijo- znanstvenikov pa meni, da je to, ali bo posa- našega mišljenja in delovanja, v živčevju. nov povezav. Vsaka živčna celica (nevron) je meznik začel kaditi, odvisno od okolja, sto- Nikotin, ki povzroči fiziološko zasvojenost povezana s sosednjimi nevroni s prek tisoč, pnja odvisnosti od cigaret pa je odvisna od organizma, je alkaloid. Alkaloidi so tudi lahko pa tudi s prek deset tisoč sinapsami. osebnostnih lastnosti. morfin, heroin in kokain in v primerjavi z V osemdesetih letih so z »ožarčenimi« mo- No, naj bo razlog to ali ono, ko poskusimo njihovimi učinki se zdijo učinki nikotina lekulami nikotina v možganih odkrivali cen- kaditi, smo že na dobri poti, da postanemo prav nedolžni. V šestdesetih letih so bili zna- tre, kamor se najpogosteje veže nikotin. Ugo- eden od skoraj 80 odstotkov osebkov sedanje nstveniki celo prepričani, da nikotin ne pov- tovili so, da nikotin že v majhnih količinah človeške populacije, ki so kdaj kadili. Sčaso- zroča telesne odvisnosti, vendar so kasnejše poveča izločanje dopamina iz dela možga- ma kadimo tudi zaradi fiziološke potrebe, ki raziskave pokazale, da povzroča povečanje nov, ki sicer skrbi za to. Dopamin je prenos- človeka tako rekoč telesno priklene na ciga- izločanja živčnih prenosnikov v možganih. nik. Poleg tega nikotin poveča izločanje ace- rete. Dovolj so dve do tri cigarete na dan, pa Živčevje namreč deluje na dva načina. Po tilholina, prav tako zelo pomembnega prese v mesecu ali dveh navadimo na cigaretni živčni celici signali potujejo kot električni nosnika v možganih. Ti procesi sicer še niso

30 KflJCNJC 220 milijonov DEM, kolikor jih je prek raznih odgovor, v katerem menijo, da s tem zakonom table, nalepnice ali svetlobni napisi, na katerih dajatev v lanskem letu prispevala Tobačna v Pariška konvencija ni kršena, ker zakon samo bodo nastopala obvestila o tobačnih novostih, državni proračun,« razlaga posledice Janez omejuje, ne pa prepoveduje blagovno znamko. ne bodo smeli stati v bližini vrtcev, šol ali Železnikar. In dr. Janko Predan odgovaija: Podobno pravijo tudi na Inštitutu Maxa Pla- športnih površin. In nenazadnje, organizator » Če izračunate stroške, ki jih imamo vsako ncka za mednarodno in konkurenčno pravo v bi lahko akcijo izvedel šele, ko mu bo dovolje- leto z izgubo delovnih dni in zdravljenjem pa- Munchnu.« nje izdalo ministrstvo za zdravstvo. Tako cientov, ki zbolijo zaradi kajenja, je to več Vendar pa je vlada deloma popustila in par- vlada. Vladna verzija bi iznajdljivejšim ogla- denarja, kot pa je ekonomska računica izdela- lamentu pred zadnjo obravnavo dostavila omi- ševalskim agencijam vendarle omogočila do- ve in prodaje tobačnih izdelkov. In če to tezo ljeno verzijo zakona, ki bi tobačni industriji ločeno propagiranje tobačnih izdelkov. Čisto še zaostrim: Če smo prenesli vse železarne s določeno oglaševanje omogočala. Enkratna možno pa je, da bodo poslanci argument zdra- toliko in toliko ljudmi, bomo tudi Tobačno. Pa akcija, ki bi trajala največ 20 dni, bi bila vja tudi tokrat postavili pred interese domače sploh ni realne nevarnosti za stečaj.« možna ob predstavitvi novih tobačnih izdel- tobačne industrije. Zdravnik je vendarle eden kov, ki bi vsebovali manj katrana in drugih pogostejših poklicev v parlamentu. Lobiji škodljivih sestavin. Vendar akcija ne bi smela Dejstvo, da je državni zbor med drugim biti zastavljena tako, da bi Matej Strmole, Ali H. Žerdin branjem tobačnega zakona sprejel radikalno se nanašala na mladino ali prepoved oglaševanja tobaka, je ob protestih da bi vzpodbujala k upora- sprožilo tudi intenzivno lobiranje. Zgodilo se bi tobačnih izdelkov. Zato je celo, da je delegacija družbe Reemtsma iz predlog zakona ne govori o Hamburga, sicer 58-odstotne lastnice Tobač- propagandi, pač pa o ob- ne Ljubljana, obiskala predsednika vlade dr. veščanju potrošnikov. V Drnovška. Tobačni lobi je namreč prepričan, akciji torej ne bi smeli nas- da bi Slovenija ob sprejetju radikalne verzije topati mlajši ljudje ali lju- tobačnega zakona kršila mednarodne konven- dje, ki so zaradi športnih, cije, ki jih je Slovenija že podpisala. Tone glasbenih, gospodarskih, Dolčič iz vladne službe za zakonodajo je so- umetnostnih in drugih do- deloval pri pripravi tega zakona na Minis- sežkov vzorniki mladi ge- trstvu za zdravstvo in pojasnjuje: »Ko so pos- neraciji. Akcije ne bodo lanci sprejeli tako radikalne amandmaje, smo smele graditi na vzročni za mnenje vprašali svetovno organizacijo za zvezi med kajenjem in us- intelektualno lastnino (WIPO). Poslali so nam pehom v življenju. Panoji, popolnoma raziskani, vendar je jasno, da ni- teh pa je menda od 100 do 400. Neugodni so kotin spodbuja osrednje živčevje. Dokazano predvsem učinki katrana, ki vsebuje precej je še, da nikotin zmanjšuje tek, deluje pa tudi rakotvornih snovi, in ogljikovega monoksi- na izločanje nekaterih hormonov. Kajenje da, ki pri strastnih kadilcih zasede tudi do 15 povzroči zmanjšanje utrujenosti, vendar odstotkov hemoglobina, ki po krvi sicer pre- samo trenutno, pa tudi (zaradi delovanja na naša kisik. parasimpatično živčevje) »pomiri« organi- Vendar nehati kaditi ni lahko. Abstinenčne zem. Znanstveniki se čudijo predvsem temu, težave so včasih hude. Zaradi pomanjkanja da nikotin pogosto učinkuje ambivalentno, nikotina v organizmu (razgrajuje se v plju- ker hkrati spodbuja in zavira nekatere kom- čih, jetrih in ledvicah, s sečem in potom pa se pleksne reakcije organizma. Nikotin na delo- v celoti izloči že v 16 urah, čeprav se količina vanje možganov in človekovo vedenje torej zmanjša na najmanjšo možno že 30 minut po učinkuje narkotično. To pa zato, ker ga kadi- tem, ko pokadimo cigareto) se zmanjša koli- lec vnaša v razmeroma majhnih količinah. čina prenosnikov v možganih. To je vzrok za Če bi iz tobaka izločili čisti nikotin (ta je v manjšo zbranost, anksioznost, duševno na- čisti obliki v kristalih), bi že razmeroma maj- petost, depresijo in nepremagljivo željo po hen kristal, ki bi ga dal človek na jezik, v cigareti. Znanstveniki so ugotovili, da se, če trenutku povzročil smrt. Nikotin se namreč izredno hitro absorbira. človek neha kaditi, spremenijo električni možganski tokovi, spremeni pa se tudi način Posledica rednega kajenja je psihosocialna sanjanja. Zaradi prenehanja vpliva nikotina in fiziološka odvisnost od cigaret. Kronični na vegetativno živčenje lahko pride do trepe- kadilec kadi iz navade in iz potrebe po dolo- tanja in tresenja rok. Poleg tega se »bodoči čeni količini nikotina v organizmu. Vendar spodbuja, da se lažje zberejo in razmišljajo nekadilec« pravzaprav sploh ne zna več prav so tudi zasvojeni kadilci različni. Zmerno vesti brez cigarete. Zato odvajanje, fizično in kajenje si znajo privoščiti tisti, ki užitkarsko pri delu. Ekstremni kadilci kadijo tako rekoč nezavedno, »normalno« lahko delujejo le, če psihično, traja ponavadi vsaj pol leta, za us- pokadijo cigareto po jedi, po kakšnem ma- pešno odvajanje pa se šteje, če nekdanji ka- njšem naporu ali v trenutku žalosti. Drugim prižigajo cigareto za cigareto, od zore do dilec ne kadi vsaj 12 mesecev. Vendar se več kadilcem je bolj pri srcu postopek kajenja, mraka. kot 50 odstotkov »ozdravljenih« kadilcev način odpiranja škatlice, prižiganje in drža Vsak kadilec pa enkrat pride do svoje vrne k cigareti. Zato je najbolje nikoli začeti, cigarete - kadilski ritual. Tretji kadijo samo v meje, do tega, da poskuša nehati kaditi. Raz- da ne bo treba nikoli nehati. družbi. Nekaterim cigareta pomeni pomiri- logi za to so navadno učinki, ki jih imajo tev. Mnogi kadijo zato, ker jih cigaretni dim druge sestavine tobačnega dima, ne nikotin, Borut Cerkovnik

31 VSEBNOST KONDENZATA...... v cigaretah, kijih izdeluje ...in v tistih, kijih uvažamo Tobačna Ljubljana...

Blagovna znamka Vsebnost kondenzata Blagovna znamka Vsebnost kondenzata J (mg na cigareto) (mg naciqareto) IB0SS CLASIC 13 HB100S 14 Odvajalo ! BOSS SOFT 14 HBKINGSIZE 13 Kako se odvaditi kajenja? Nič lažjega. Ne- BOSS LIGHTS 8 CAMEL 13 kateri to naredijo vsak dan. Če pa kanite to ! FILTER 57 20 WINST0N 13 storiti zadnjič, je zadeva nekoliko bolj zaple- FILTER 57 MILD 13 SALEM 13 tena. Tehnično vzeto je najbolj enostavno !EXTRA91 KIM LIGHTS 8.5 zbrati ustrezno količino volje in potegniti 10 KIM MENTH0L 8.5 črto. Včasih se stvar obnese, včasih pa ne. iMACHO 13 KIM ULTRA SUM Ostale metode odvajanja kajenja pa lahko SET 16 8.5 razdelimo v dva razreda. V prvem razredu so WEST* 15 CAMEL LIGHTS 8 pripomočki, ki pripomorejo k temu, da se WEST LIGHTS* 8 WINST0N LIGHT 8 kadilcu tobačni dim zagnusi ali da mu dim GAULOISES YSL 8 15 »ne prija«. Po lekarnah prodajajo kapsule, ki ! BLONDES* SILKCUT 7 jih goltate nekajkrat dnevno in naj bi povzro- MILDE SORTE* 14 CAMEL SUPER LIGHT 4.3 čile, da vam med kajenjem postane slabo. AST0R* 13 KIM SUPER LIGHTS 4 Podobne učinke naj bi dosegli tudi, če se izpostavite akupunkturnim iglam. Druga od- Vir: Tobačna Ljubljana - laboratorij trat International vajalna terapija temelji na spoznanju, da je kadilec psihološko in fiziološko zasvojen. S sprejetjem zakona o omejevanju upora- Pojasnilo: Predstavništvo Philip Morrisa Da bi bodočemu nekadilcu olajšali trpljenje, be tobačnih izdelkov bo v Sloveniji postop- v Ljubljani nam ni hotelo posredovati po- ki bi se lahko pojavilo zaradi abstinenčne no prepovedana izdelava in prodaja cigaret datkov krize, nam ena od metod bodočemu nekadil- z določeno stopnjo katrana oziroma kon- Podatki o vsebnosti kondenzata v uvože- cu omogoča, da pride do svojega odmerka denzata. Tako bodo od 31.12.1995 prepo- nih cigaretah kažejo, da bodo lahko kljub nikotina, ne da bi kadil. Druga podvarianta vedane vse cigarete, ki vsebujejo več kot 15 sprejetju tobačnega zakona tuji proizvajalci pa omogoči, da kadite, ne da bi dobili niko- mg kondenzata na cigareto. Od znamk, ki še naprej prodajali v Sloveniji večino svojih tin. Posebne nikotinske nalepke, ki si jih jih izdeluje edina tovarna cigaret v Sloveniji znamk. To je predvsem posledica'protika- zjutraj nalepite na ramo, organizem oskrbijo Tobačna Ljubljana, so takšne samo cigarete dilskega razpoloženja v zahodnih državah, zaradi katerega so prisiljeni bistveno nižati s potrebno količino nikotina, kandidat za ne- SET in FILTER 57. Dve leti kasneje, 31.12. vsebnosti škodljivih snovi v cigaretah. V kadilca pa se mora sam spopasti s psihološko 1997 pa ne boste (vsaj legalno) več mogli tem oziru jim bo tobačni zakon v Sloveniji navezanostjo na cigareto. Po par dneh ali kupiti cigaret, ki imajo več kot 12 mg kon- celo koristil, saj bodo s pomočjo reklam v tednih se kandidat odreče tudi nikotinski na- denzata. Takrat bo proizvodnja Tobačne tujih medijih povečali svoj delež na trgu. lepki. Nalepke so naprodaj v tujini. Na do- krepko okleščena, saj bodo morali nehati mačem trgu pa ponujajo posebne večstope- izdelovati BOSS CLASIC, BOSS SOFT, 2600 njske cigaretne filtre. V prvi rundi filter pre- FILTER 57 MILD, MACHO, WEST, pusti večji del nikotina, v drugi le še pol, v GAULOISES BLONDES, MILDE SORTE 2000 _JS67 tretji manjši del, ob koncu terapije pa nič. in ASTOR. Če ne bo uspela uvrstiti na trg 1500 Kandidat se odvadi nikotina, s psihološko novih znamk ali spremeniti vsebnosti kon- navezanostjo na tobačne izdelke pa se spopa- 1000 Poraba cigaret na prebivalca denzata v starih, bodo Tobačni torej čez tri Vr. Zavod Republke Soven(e za »tattitko de kasneje. leta in pol ostale od sedanjih trinajstih 600 znamk le še tri - BOSS LIGHTS, WEST Kadilci ne plačajo več od LIGHTS in EXTRA 91. 1988 1989 1990 1991 1992 nekadilcev V vprašalnikih, s katerimi zavarovalniški Drugod, na primer, pravijo, da kadilec sicer agenti morebitne zavarovance podrobno po tujini in bodo zavarovalne pogoje spre- ne plača več kot nekadilec, da pa lahko zdra- sprašujejo o njihovih življenjskih navadah, menili. (Ne)kadilske navade bodo vplivale zdravju, boleznih, višini, teži, zdravljenjih, vnik cenzor presodi, da bodoči zavarovanec na višino premije. Že sedaj pa se pri njih obsevanjih, telesnih poškodbah, napakah, zaradi pretiranega kajenja za zavarovalnico kaditi skoraj ne izplača. Kadilce, ki vsak dan ukvarjanju s športom, bolj ali manj rednem sploh ni zanimiv, ker je riziko prevelik, in ga pokadijo več kot dve škatlici cigaret, lahko uživanju alkohola, so tudi vprašanja o kaje- odklonijo, se pravi ne zavarujejo. Da bi za zavarovalnica zavrne. Tako ali tako pa vsa- nju. In vendar tisto, kar je v tujini ustaljena riziko, ki ga pomeni kajenje, plačal več, ni kega, ki se zavaruje za več kot 60.000 DEM praksa, v Sloveniji zbuja začudenje. Da bi za mogoče. Mimogrede, tudi človeka, ki preveč oziroma več kot 400.000 ATS, pošljejo na življenjsko zavarovanje kadilec plačal več tehta, lahko odklonijo. Tudi on nima mo- zdravniški pregled. Če posumijo, da zavaro- od nekadilca? Ne. Pri Zavarovalnici Triglav žnosti, da bi svoj riziko kril sam. vančeva pljuča niso, kot bi morala biti, mu pravijo, da sicer imajo rubriko, v katero bo- Nekoliko drugače razmišljajo le pri Zava- »predpišejo« čakalni rok. Če je v tem času z doči zavarovanec vpiše, ali je kadilec ali ne, rovalnici Maribor. Direktor Rado Cene zdravjem kaj resnega narobe (resnost preso- vendar je odgovor le statistično pomemben. pravi, da se bodo v kratkem začeli zgledovati di zdravnik cenzor), človeka ne zavarujejo.

32 ZADNJI KRIŽARSKI Kajenje je nevarno. Seks je nevaren. Kaj še preostane velikim?

Ondan, v resnici je od tega že kak mesec ali »Vi fantje ste hujši od gangsterjev,« so siknili poljubim ali ubijem, potem moramo reči, da Michaelu Douglasu ob pogledu na Sharon dva, je na TV postaji CNN nastopil ugledni dvema nacističnima špicljema, ki sta v Izpo- Stone preostane le še direktno vprašanje - naj član francoske Akademije, pač eden izmed vedih nacističnega vohuna kakopak fanatič- ji prižgem cigareto ali pa naj jo kar takoj tistih mož, ki so stari 200 let, kažejo pa jih le no kadila. Kaditi ni dovoljeno, če pa že, potem podrem. Navsezadnje, Sharon cigareto nosi, 100. TV ekipa ga je posnela v patriotskem naj to počne Francoz, ki grozi, da bo uničil spodnjega perila pa ne. Michael Douglas se je Parizu, v njegovem akademskem stanovanju. Ameriko, a ne Ted. ves čas počutil kot talec. Seks pa je seks, tudi Ali pa v njegovi akademski pisarni. Niso rekli. Tale epizoda s CNN-a se je videla kot po- če se znamke cigaret ne vidi. Priznajte, seks je A beseda je tekla o tem, kako bodo Francozi - poln reklamni spot za Marlboro (»če kadiš seks, tudi če se ne vidi znamke damskega na čelu z Akademijo, se razume - svojo domo- Marlboro, dočakaš 200 let«), obenem pa jo je bilo mogoče dojeti kot antipropagando za ka- spodnjega perila. In tudi če dama spodnjega vino zaščitili pred ameriškim kulturnim impe- perila sploh nima. rializmom. Možak puške sicer ne bi mogel več jenje (»kadijo le še negativci, le še ljudje, ki Pred dobrimi desetimi leti je bilo še povsem držati, toda v rokah je še vedno z lahkoto držal Amerike ne marajo«). Drama, vredna hol- drugače. William Hurt, zelo hotni, potni in cigareto. Če kadiš, dočakaš 200 let. Za hip se lywoodskega filma. In tale epizodica je res motni floridski odvetnik, je bil v Telesni stra- je celo zazdelo, da so se francoski Akademiki zgledala le kot katerikoli novejši hollywoodski film. Nihče več ne kadi, če pa že, potem sti največji fan jogginga. Vsak večer je fana- res prelevili v odporniško gibanje, ki se hoče kadijo negativci. Pa lezbijke, psihopatske mo- tično tekel, toda ko se je ustavil, da bi se malce upreti pregonu kadilcev, drugače mislečih, rilke in nimfete brez spodnjega perila. Sharon spočil, je iz žepa trenerke najprej potegnil ci- predvsem v Ameriki vse bolj zatirane manjši- Stone je v Prvinskem nagonu cigarete serij- garetno škatlico Marlboro in si potem čik pa- ne. Možak je res zgledal tako, kot da je tu že sko prižigala, čeprav se nikoli ni videlo, kak- nično zataknil med zobe. Vmes je atletsko od francoske revolucije. A zmotili bi se, če bi šne znamke so. To lahko razumemo kot pri- naskakoval fatalno Kathleen Turner. Če bi mislili, da se je Francoz ponorelemu svetu uprl spevek filma k politični korektnosti: kajenje film posneli danes, bi Hurta zanesljivo prese- s francosko cigareto. Ne, v roki ni stiskal ži- naj sicer bo tam, pač kot poudarek junakove netilo, da punca nosi spodnje perilo. Ker so ga tanke ali pa golvaske, ampak Marlboro. Se/ec- karakterne deformiranost, toda samih cigaret posneli tedaj, sta si ljubimca po seksu še lahko tedfine tobaccos. To kakopak ni francoski čik. ne bomo propagirali. Med kajenjem in ubija- prižgala cigareto. Ni ga bilo čez čik po seksu. Philip Morris Products Inc., Richmond, Virgi- njem je v tem filmu vse polno podobnosti, a Deset let kasneje je Sharon inhalirala le z eno nia, U.SA.. Kako vemo, daje kadil Marlboro? razlika vendarle obstaja: »Ubijanje ni kot ka- mislijo - ni ga čez seks po čiku. In življenje po Ne, ni se videlo napisa na cigareti, pač pa je jenje - lahko se odvadiš,« je svojega žrebca čiku za njene talce ni obstajalo - pri seksu je imel Francoz pred sabo na mizi ves čas nepo- poučila Sharon Stone. Česa se lahko odvadiš, do konca prišla le ona, medtem ko so njeni zabno rdečo škatlico z nezgrešljivim trade- Sharon - kajenja ali ubijanja? Prvinski nagon talci storili konec, preden so vzleteli. Čik je bil markom. 20 class a cigarettes. In potem je še nam je postregel z junaki, ki gredo korak nap- zadnja stvar, ki sojo v svojem življenju videli. naprej razpredal o tem, kako bo Ameriko vrgel rej od junakov starih črnih kriminalk, ta- Je bil to seks s čikom? Ne, kje neki. Če hočete iz Francije. Čudno. Še bolj čudno, ker usluž- koimenovanih filmov noir, v katerih je bila vedeti, kaj je pravi seks s čikom, je dovolj, da benci CNN-a sploh ne smejo kaditi. Gospod dimna zavesa vedno tako močna, da scenogra- se spomnite filma Emmanuelle, v katerem je Turner, sicer lastnik te mreže in soprog aero- fije sploh niso potrebovali. In da se tudi same neka akrobatska orientalka cigareto kadila do- bične Jane Fonda, jim ne pusti. Kategorično. znamke cigaret ni videlo - toliko so kadili, da besedno z v okej, ostale črke dodajte sami. Tako kot v protikomunističnih filmih iz petde- se zaradi cigaretnega dima ni videlo, kakšne Celo Sylvia Kristel, ki se ni ustrašila nobene setih: Boga v filmu ni dovoljeno omenjati po cigarete kadijo. Če bi potemtakem lahko rekli, poze, ni mogla verjeti svojim očem. Gineko- nemarnem, če pa že, potem naj to počne koda je moškemu - ko se je v teh filmih - približal logi tega uradno niso nikoli odsvetovali, zato munist, ki je v filmu negativec. Ali pa v proti- fatalni ženski, po glavi rojila le dilema, naj jo smo za hip pomislili, da bo Sharon med onim nacističnih filmih, ki so cveteli dekado prej:

Črne kriminalke Sunset Boulevard, Pick-Up on South Street in Gilda: toliko so kadili, da se zaradi cigaretnega dima ni videlo, kakšne znamke cigaret kadijo. / 33 razvpitim zaslišanjem na policijski postaji up- rizorila remake te poze. Priznajmo, vsi elementi so bili tam. Toda seks s čikom je imel tudi drugačen obraz, zlasti če se spomnite dobre, stare, legendarne melodrame Zd^j, popotnik, v kateri je Paul Henreid prvič v filmski zgodovini prižgal dve cigareti hkrati, eno zase, drugo pa za svojo ljubo, Bette Daviš. Akrobacija, vredna one iz filma Emmanuelle. V času, ko so posneli film Zdaj, popotnik, dlje - in globlje - pač niso smeli. Komik Bob Hope je to potem parodiral v komediji Let's Face It: hkrati je prižgal osem cigaret. In ne pozabite, na posterju za film Ne up^jo si lju- biti je gestapovec Paul Lukas prižigal cigareto avstrijskemu princu Georgeu Brentu. Gangsteiji in nacisti so prihajali z nasme- hom - Sharon je prišla s cigareto. In za to cigareto ni hotela prevzeti odgovornosti nobena tobačna tovarna. Svetozar Cvetkovič je v Jurjaševičevi Srčni dami svojo ženo zaigral med partijo pokra, zato se je moral potem s cigaretami Macho. Le kako lahko tak človek lov Priznanje neke punce: »Priznam, da sem zadovoljiti le s cigaretami znamke Macho. Le potem sploh upa, da bo v filmu preživel. tiste sorte punca, ki j o moški hočejo, a se z njo kako lahko tak človek upa, da bo kdaj v življe- A Sharon Stone ni bila edina kadilka z zlo- ne bi smeli poročiti,« se je glasil slogan na nju kadil Marlboro? In potem v filmu za kazen nosno nakano. Ženska s cigareto je že na daleč posterju, na katerem je sedela Cleo Moore s vsi kadijo Macho, vsepovprek, celo Radko obljubljala le eno stvar, toda ne tudi poroke. cigareto v roki. Nekemu filmu so dali naslov Polič, zvani Laki, ima v svojem avtomobil- Nasmejmo se nekaterim nepozabnim zgle- Pickup: na posterju je stal slogan »Easy to skem prtljažniku med duty-free robo tudi šteke dom. Nekemu filmu iz petdesetih je bilo nas- Pick-Up... toda ne boste je pobrali, če veste,

Tri pokvarjene sestre: moški bi jih hoteli, ase z njimi ne bi smeli poročiti KAJCNJC kaj je dobro za vas«, ob njem pa Na prehodu šestdesetih v se- Beverly Michaels s cigareto v demdeseta, ko so vsi - mlajši od tridesetih - kadili, celo Bili Cli- ustih. Neki film so naslovili Tri JqJiriictšp._^ .Ji

Tako je začel svojo zgodbo Franci Vid- grabenski kamnolom. Tako kot vsako leto, ko treba korakati skupaj s svojimi nekdanjimi mar, ki je konec vojne, po internaciji v Maut- se prvo nedeljo v maju zberejo preživeli mat- srbskimi sotrpini. hausnu in begunjskih zaporih, dočakal v tabo- hausenski taboriščniki. Od slovenskih jih živi Incident pa je motil bolj predstavnike oblas- rišču pod Karavankami. Ljubelj je bil najjuž- še okrog sto, mnogi pa na spominski dan ne ti kot pa nekdanje internirance same. Vsaj če nejša izmed devetinštiridesetih podružnic zlo- ostajajo doma samo zaradi starosti ali neprijet- gre soditi po prisrčnih pozdravih in objema- glasnega nacističnega taborišča tretje stopnje nih spominov. Precej jih je prepričanih, da vse njih, ki so si jih izmenjali. Še posebej so se Mauthausen. Leta 1938, le nekaj tednov do danes še niso dobili ustrezne odškodnine. Srbi razveselili srečanja z Matom Utovičem. potem, ko so vkorakali v Avstrijo, so Nemci In če jim je ni uspel zagotoviti niti prejšnji »Če bi ne bilo Mata, me zdaj ne bi bilo tu,«je od dunajske občine za pet tisoč nemških mark sistem, kije slonel na antifašizmu, kako naj bi eden od njih razlagal hčerki Steva Žigona, ki in pravico do dela zaslužka odkupili zemlji- to naredil sedanji, ki taisti antifašizem relativi- jo je srbska delegacija pripeljala s sabo, da je, šče, na katerem je stal kamnolom Wienergra- zira. Kaj drugega naj bi si sicer mislili pri oblečena v srbsko narodno nošo, v sprevodu ben. Že avgusta so iz taborišča Dachau prepe- Zvezi združenj borcev Slovnije, ko so v začet- nosila tablo z napisom Jugoslavija. Mato Uto- ljali ujetnike, ki so začeli z gradnjo kompleksa ku aprila pošiljali prošnje za organizacijo le- vič, živa enciklopedija življenja v maut- okrog kamnoloma. Do maja leta 1945 je skozi tošnjega izleta na spominsko svečanost v hausenskem lagerju, se je v svojem dol- novo taborišče šlo nad dvesto tisoč ljudi. Pre- Mauthausen. Ponudbo so poslali skoraj dese- goletnem stažu interniranca med avgustom živel je vsak drugi. Če lahko stanju, v katerem tim turističnim agencijam. Oglasila se je le 1942 in majem 1945 dokopal do mesta brivca. so Američani 5. maja 1945 našli mauthausen- ena. Ostalim se ni ljubilo niti odgovoriti. Skupaj s Prežihovim Vorancem, tudi maut- ske internirance, sploh lahko rečemo življenje. Kakorkoli že, na sever Avstrije je nekdanim hausenskem taboriščnikom, sta marsikatere- Danijel Ščukov jih je zaradi podhranjenosti slovenskim internirancem to nedeljo le uspelo mu jetniku pomagala, da seje skril pred težaš- in izčrpanosti pričakal na vseh štirih. »Skozi priti. Avstrijci so v pričakovanju polstoletnice kim delom in potuhnil pred sokoljimi očmi žico sem v daljavi videl ovce, ki so mulile travo osvoboditve taborišča devetinštiridesto oblet- sadističnih esesovcev. Zato ni čudno, da so ga in jim zavidal.« »V taborišču ni bilo niti pleve- nico nekoliko prepustili naključju in skoraj na komemoraciji na vsakem koraku obletavali la, « dodaja drugi, »vsega smo pojedli.« Da- povzročili manjši diplomatski spor. Tako so nekdanji sotrpini iz raznoraznih držav. Drugi nielu se še danes zdi čudno, da ni začel jesti dopustili, da so lokalni levičaiji sprevod drža- takšen dobrotnik med Slovenci, ki je skoraj barak. Namesto tega je žrl premog in surove vnih delegacij med komemoracijo skoraj spre- vso drugo svetovno vojno preživel v Maut- krompirje. Bili so neki Rusi, se spominja, ki so menili v politično agitacijo, bivše jugoslo- hausnu in njegovi bližnji podružnici Gusnu, je z zidov stranišč praskali katran in ga žvečili. vanske republike pa postrojili pod skupno Bruno Gerdovič, ki si je proti koncu vojne Vsaj iluzija maščobe je bila v njem. tablo. Le hitremu in odločnemu reagiranju izboril celo položaj pisaija bloka, nekakšnega Danijel je eden izmed sedmih slovenskih hrvaškega veleposlanika in slovenske vele- »baračnega evidentičaija«, bi lahko rekli. Te internirancev iz Mauthausna, ki so se po deve- poslanice na Dunaju, dr. Katje Boh, gre zah- nekoliko višje funkcije, ki so jih interniranci le tinštiridesetih letih znova vrnili nad wiener- vala, da slovenskim internirancem ni bilo nekako lahko zasedli in so omogočale več 36 Taborišče smrti moči in vpliva, so bile v prvih letih vojne rezervirane le za težke kriminalce, sicer pripadnike »višje rase«. Bruno je vsakemu nove- NEODVISNO DRUŽBENO GIBANJE mu prišleku skušal v glavo vbiti tri temeljna pravila preživetja: izogibaj se »revirjem«, kot Generalpolkovnik IVAN DOLNIČAR, predsednik so rekli bolniškim barakam; stalno glej naok- Zveze združenj borcev Slovenije rog in pazi, da te esesovec ne preseneti; ne menjaj kruha za cigarete. »O, j a, to zadnje sem • Ali bi lahko rekli, da v zadnjem času Zgodilo se je veliko sprememb. Zveza pa počel,« je bil odkrit eden od njegovih jet- postajajo borci NOB obrobna dru- borcev je imela kot družbenopolitična or- niških kompanjonov. »Jaz pa še nisem kadil žbena skupina? ganizacija delegate v vseh organih odloča- takrat,«je puhnil zraven Danijel Ščukov in Ravno nasprotno. Potisnjene na družbe- nja, z volitvami leta 1990 pa je bilo tega znova hlastno potegnil dim iz cigarete. Kot no obrobje smo se počutili po volitvah leta konec in postali smo nestrankarska dru- sedemnajstletnega kurirčka so ga ujeli decem- 1990. Naše ljudi je takrat zajelo veliko žbena organizacija. Ukvarjamo se s social- bra 1944 v Braniku in je konec vojne dočakal razočaranje, ker so izgubili ideale, s kate- nimi in zdravstvenimi zadevami naših v Mauthausnu. Sicer na pol mrtev, pa vendarle rimi so šli v boj in ki so jih nosili v sebi še ljudi, ki so že v visoki starosti in zaslužijo živ. Za kar je bilo potrebnih kar nekaj trikov. po vojni. Kasneje pa smo se zopet začeli vse več pozornosti. Ukvarjamo se z ohra- Sam je imel na svoji črtasti bluzi našit rdeč postavljati na noge. V zadnjih štirih letih njanjem tradicije, vrednot in izročil NOB, trikotnik z napisom It, ker je pač prihajal iz smo vzpostavili stike z večino novonasta- kot tudi z aktualnimi družbenopolitičnimi koncev, ki so bili takrat pod Italijo. Sije pa od lih strank. Zaenkrat se nismo uspeli pogo- vprašanji. Če je kdo danes aktiven po kra- mrtvega jugoslovanskega sotrpina sposodil še varjati le še s Slovensko ljudsko stranko in jevnih skupnostih, sta to Zveza borcev in njegovo bluzo in tako izmenično uporabljal nekaterimi obrobnimi desničarskimi Društvo upokojencev. Stranke so na tem obe. Pa je kmalu ugotovil, da italijanska po- strankami, s katerimi pa niti ne želimo nivoju tako rekoč neopažene, naše organi- meni več ugodnosti, če se o čem takem kot navezovati stikov. V dobrih odnosih smo zacije pa še živijo. Res pa je, da je okoli ugodnost v taborišču smrti sploh lahko govori. tudi s posameznimi vladnimi organi. Pred- štirideset odstotkov občinskih organizacij lagali smo, da sedemo za isto mizo tudi z že popolnoma pasivnih. Ljudje so že stari V taborišču si pač lahko preživel le z iznaj- obemi novimi združenji vojnih veteranov, in utrujeni, mnogi tudi razočarani in uža- dljivostjo in veliko sreče. Sveto Kobal jo je policije in vojske, ki sta nastali po junijski ljeni. imel najprej takrat, ko je preživel do tistega vojni leta 1991. Naj bo vsaka skupina sa- dneva, ko so ga iz Mauthausna premestili v mostojna in avtonomna, vendar lahko na • Kako se počuti nekdanji borec NOB delovno taborišče blizu Linza, potem pa še določenih področjih nastopamo skupaj, ali nekdanji interniranec, ko sliši, da takrat, ko je od tam uspešno pobegnil k parti- tako znotraj države Slovenije kot navzven se je ustanovilo združenje vojnih ve- zanom. Nasprotno pa si je France Vidmar, ko v okviru evropskih in svetovnih organiza- teranov desetdnevne vojne za Slove- se je iz ljubeljskega taborišča vračal domov, cij vojnih veteranov. Stvari se razvijajo v nijo? mislil: »Samo koruznih žgancev da se najem pozitivno smer. Tudi radio in televizija sta Naši ljudje to težko razumejo. Nekateri in zaspim, in da se ne zbudim več. Pa nisem precej spremenila svoj odnos do nas in menijo, da to sploh ni bila nikakršna imel te sreče.« Pravi, da je bilo grozno, ko so spet lahko po radiu slišimo partizansko vojna, temveč le mali konflikt z delom se čez dan kopali v znoju, ko so rili pod Kara- pesem, kije prej dolgo nismo. jugoslovanske armade. Pomisleki pa so vankami, zjutraj pa so jim pri minus trideset tudi na drugi strani, pri teh mladih vetera- obleke kar pokale, ko so jih oblačili. • Nekateri trdijo, da se borčevska organizacija v novonastalih razmerah ob- nih, ki trdijo, da so le oni tisti pravi, ki so Eksperimentiranje z vzdržljivostjo interni- naša nekoliko preveč pasivno. se borili za samostojno Slovenijo. Mi naj rancev je bila splošno priljubljena zabava v Nismo tiho, odzivamo se. Oglasili smo bi se po njihovem mnenju res borili proti taboriščih. Ko niso več vzdržali, so jih termi- se tudi v zvezi s splošno zmedo, ki vlada v okupatorju, potem pa naj bi dopustili, da nirali. V Mauthausnu so to počeli z bencinski- Sloveniji, naraščanjem ekstremnih desnih postanemo del vojske neke tuje države. mi injekcijami, ki so jih nabijali naravnost v sil, vmešavanjem Cerkve v politiko, ven- Zato si želimo pogovorov in sodelovanja z srce. To se je po dolgotrajnih »znanstvenih dar pa je naše pismo objavil le naš časopis njimi, da bi se te stvari lahko razjasnile. Ne poizkusih« zgodilo tudi nizozemskemu pritli- Svobodna misel, drugi ne. nazadnje je za našo obrambo pomembno, kavcu, ki so ga potem še malce secirali in na da so odnosi med nami normalni. V naši • Včasih ste bili ena izmed petih dru- koncu razstavili njegov bleščeče namaziljeni, organizaciji je strnjenih veliko izkušenj iz grozljivo ukrivljeni skeletek. žbenopolitičnih organizacij, imeli ste realno družbeno moč, sedaj pa se zdi, vojne in vedno smo pripravljeni pomagati »Imel si samo življenje, pa še tisto ni pome- kot da se ukvarjate le s pripravlja- pri organiziranju obrambe naše mlade nilo nič,« je navrgel Mato, ko je tovariše še njem proslav. države. enkrat vodil po tako imenovanih stopnicah smrti, ki vodijo v kamnolom. Na dan so začeli vreti trpki spomini. Na to, kako so morali na kov odločili, da bo treba taborišče malce raz- enostavno razgnalo dimnik. »In Gusen,« je delo hoditi z nosili, da so lahko zvečer nanje širiti. Ker so Nemce potem pri Stalingradu dodal Bruno, »tam je bilo najhujše.« nalagali tiste, ki so čez dan umrli med kame- natolkli in Rusov ni bilo, so namesto njih iz Tako hudo, da bi Avstrijci še dandanašnji njem. Kdaj se je kdo z vrha stopnic kar sam enega kupa na drugi prelagali kamenje Židje. najraje pozabili na to taborišče in namesto zabrisal v globino. »"Živela neodvisna Po- spomenika postavili stanovanjske hiše. Le iz- ljska, "je zakričal en Poljak, preden se je pog- Vmes pa so jim stražarji s puškami in ročaji najdljivi Židinji iz Pariza, ki so ji v Gusnu nal čez skale,« se spominja Mato. Zidom sa- lopat in krampov meso spreminjali v kašo. Kar zažgali moža in je takoj po vojni kupila zem- momorov ni bilo treba delati, saj so jih esesov- tekmovati so začeli nekdanji taboriščniki, kdo ci kar sami metali z vrha kamnoloma. Nekdo bo povedal grozljivejšo storijo. Eden je začel ljišče, na katerem je stal krematorij, se gre drug se je spomnil, kaj so delali z Židi na praviti o zloglasnem bloku 20, kamor so zvle- zahvaliti, da je moč še dandanes videti, v čem mestu, ki so ga predvideli za gromozansko kli oslabele, ki so morali goli in brez hrane stati so »nadljudje« cvrli »neljudi«. Danes spome- taborišče za Ruse. Poročila z ruske fronte so toliko časa, dokler se niso zgrudili. Potem so jih nik leži takorekoč sredi stanovanjske četrti. namreč na začetku kar dobro kazala za Svabe, naložili v krematorije, ti pa so bili tako zasedeni, Sredi hiš z razgledom na krematorij. pa so se v strahu pred navalom ruskih ujetni- da je nekoč zaradi prevelike delovne vneme Mojca Širok, Boris Čibej 37 obletnice DOBR SI GA MEJTE VSI - Z RADIEM ŠTUDENT! Kjer smisel izgubi svoj pomen, kjer je razum sirota in ljudje so prijazni... že celih 25 let.

Ah, ta radio, kot staro vino, bi zavzdihnila Prešeren posestankarskih debatah raznih študentskih krožkov. pokrival niti cele Ljubljane - a še vedno dovolj, da so in Cankar, pa še marsikdo, ko so prišli v Ljubljano z Iz tega je kasneje nastal projekt, ki so ga realizirali v Jimi Hendrix, Janis Joplin, Rolling Stones in ostali veliko žlico zajemat znanje, če bi jim bilo dano jezditi času študentskih gibanj kot posledico razmišljanj vod- »predstavniki dekadentne zahodne kulture «nemote- na njegovih valovih. Na njegovo žlahtno poreklo nami- stev študentskih organizacij, da bi se spodobilo, če bi no prodrli v ušesa socialistične mladine. Nekaj se je guje ravno prava trgatev; ustekleničili so ga arhivske- študentje, tvorni segment družbe, imeli svoj radio kot celo šušljalo o kajenju zelišč, ki bolj na daleč spomi- ga leta 1969, ko so dozorele najbolj sočne ideje, nekakšen podmladek avantgarde. Ko so prisedli še njajo na tobak, toda ker tovariš Dolanc iz kleti VIII. negovali pa v kleti VIII. bloka Študentskega naselja v Borut Savski, vodja organizacije in izvedbe progra- bloka ni ničesar zavohal, so tudi govorice kmalu potih- Rožni dolini, kar mu daje pravšnjo temperaturo za ma, Jože Saje, urednik aktualno politične redakcije, in nile. RŠ so uradne partijske linije tolmačile kot zmago vsako priložnost. Še posebej se, piten in svež, s pra- Tanja Kaplan, novinarka, ki kot slaba vest zasleduje socialistične mladine, saj so se tam srečevali tako vilno odmerjenim procentom omamnih substanc, pri- politike po skupščinskih labirintih, je beseda stekla bolj krščanski študentje kot prepričani levičarji. Obdobje leze takrat, ko obrok (ne samo študentovskega) življe- sproščeno. Kot prvoborce so med drugimi izpostavili liberalizacije pač - občutnejših pritiskov ni bilo. Poma- nja postane pretežak in vam nemarno obleži v želod- Aleksandra Zorna, Braneta Šturma, Petra Bekeša, lem so tudi pričakovali, da bo entuziazem počasi cu. Ni presuh, kar bi marsikoga odvrnilo od konzumi- Jožeta Šlandra in Francija Pivca, ki si takrat še niso zamrl, ko bodo radijski prvoborci diplomirali, odšli in za ranja, pa tudi sladkorja, ki bi vsekakor povečal krog upali sanjati o dveh študijih, sedmih redno zaposlenih, njimi ne bo drugih, ki bi brezplačno delali. A prišel je njegovih ljubiteljev, mu umetno ne dodajajo. Zato, da več kot stotih honorarnih sodelavcih, 15 špikerjih in Jože Šlander, prvi direktor RŠ, ter ljudje, ki so prevzeli po večjih količinah ne boli glava in da si ga naslednje- 700.000 potencialnih poslušalcih, kar bi bil kratek oris ekonomsko propagandno službo, zagotovili organiza- cijsko strukturo in minimum za preživetje radia, nato pa še dotacije študentske organizacije, ki tudi po 25-ih letih ostajajo eden od glavnih virov financiranja radia. Lani jim jih je za krajši čas ukinil Marjan Vidmar, ker so podpirali in pokrivali Metelkovo, in skoraj istočasno tudi ŠOU, sicer z različnimi argumenti, kar dokazuje, da imajo določeni ljudje v rokah vzvode oblasti, ki jih lahko dobesedno privatizirajo - in to dva dni pred izplačilom honorarjev skoraj stotim honorarnim sode- lavcem radia, po večini študentom. Včasih je zaradi »napake« letel le odgovorni urednik, kot npr. 1.1984 Iztok Saksida, ker je Igor Vidmar zarolal nemško himno. Izvajala jo je sicer Nico, a to ni nikogar zanima- lo. Ali pa okoli 1.1973, ko se je moral posloviti Tomo Pire, ker se je na valovih RŠ preveč omalovažujoče govorilo o Titovem obisku Litostroja. V obdobju demokracije pa so politiki precej manj kultivirani in prefi- njeni. RŠ je v začetku oddajal samo dve uri, nato pa štiri, od enajstih dopoldan do treh popoldan, k čemur je treba prišteti še večerne in vikend programe. Z letom Kdor jezika špara, pač kruha strada. Levo Andrej, desno pa Napo, udarni glas RŠ. 1974 so v etru ostali najprej deset ur, ki so se v drugi polovici osemdesetih, ko je bilo prenašanje osrednje ga dne že ob 11 h zjutraj z veseljem privoščite še kak sedanjega RŠ. Vsi našteti so bili uredniki in špikerji informativne oddaje s skrajno dolgočasnim imenom požirek. Vse tja do polnoči. hkrati, tehniki pa so prišli z elektrofaksa in sami sesta- Dogodki in odmevi za vse radijske postaje obvezno, Našli ga boste nafrevencah 89,3 ali pa 104,3 Mhz, vili večino opreme. Prvo pravo mešalno mizo je nato razširile na trinajst, izjemoma tudi več ur programa. kot nekoč, ko gaje bilo malodane nemogoče zgrešiti, prispevala Iskra, za kar so ji še danes hvaležni. Ko je Jasno, brez Dogodkov in odmevov, ki so jih vedno saj ste ob sukanju gumba za iskanje postaj poleg bila Študentska organizacija zaradi študentskih nemi- najavljali duhoviti džingli, kot »Baba, a veš kaj, dej ti pokljanja, šumenja, Vala 202 in RGL dokaj hitro nale- rov razpuščena, se je na njeno mesto v začetku '70 kot men na mizo ene male vampe, pa mal čebule, pa teli na ropot, ki se je že na prvi posluh razlikoval od formalni ustanovitelj RŠ podpisal UKZSMS. Čeprav je slivovko, pol prid pa sem, bova skupi poslušala Do- omenjenega in je bil v veliki večini posledica razgraja- RŠ poskusno (ker jim RTV ni dala uradnega dovolje- godke in odmeve«, za katerim je glas Melite Zaje, nja bendov, za katere pod Alpami brez Radia Študent nja za frekvenco) oddajal že leta 1968, je z rednim svoje čase sodelavke kulturne redakcije RŠ, žensko ne bi nikoli slišali. Ko niso žagali, so filozofirali, in ko »obratovanjem« pričel 9. maja 1969. Na začetku, ko emancipirano zagodel »Jebise«. niso filozofirali, so vrteli hecne džingle ter brili norce iz je bil predsednik osnovne organizacije Zveze komuni- Za radio je zaradi specifike medija težko reči, kdo je uradne kulture in politike, zraven pa še marsikaj zani- stov na Univerzi Stane Dolanc, se niso ukvarjali s njegova ciljna publika. Med konzumente RŠ se po mivega povedali. Danes je radijskih postaj več, a RŠ širšimi družbenimi problemi, razen če se jih je dalo besedah vodstva prištevajo tisti, ki niso navijaški, se ni spremenil. kakorkoli aplicirati na študentsko problematiko. Eden znajo presojati z lastno glavo in niso zadovoljni samo Ko sem Igorja Brleka, sedanjega glavnega in od- prvih uspehov RŠ je bila ureditev zdravstvenega za- z eno platjo medalje. Po nedavni odstavitvi Janeza govornega urednika Radia Študent, prisilil, da je pob- varovanja za študente in prvič se je pokazalo, da ima Janše so ugotovili, da jih posluša, ali bolje, jih je rskal po zgodovinskem spominu, mi je povedal, da se lahko tak medij nek določen vpliv, pa čeprav z oddaj- poslušal tudi visok procent desno orientirane publike, je RS porodil tako kot ta pogovor, ob gostilniških, nikom na strehi VIII. bloka študentskega naselja ni saj so dobili ogromno jasno profiliranih anonimnih 38 obletnice

NAJLEPŠA LETA NJIHOVEGA ŽIVLJENJA Erešev seznam ali kdo so ljudje, ki so gradili Radio Študent in nato . odšli (ne)znano kam?

ŠPIKERSKA SLUŽBA: Matjaž Albreht, A- Ijoša Arko, Roman Berčon, Mira Berginc, Samo Bobnar, Ana Bohte, Vesna Debeljak, Sašo Devič, Tanja Ourdevič, Emil Filipčič, Aleš Fugina, Tea Glažar, Nataša Horvat-Žer- din, Robi Horvat, Srečko Kermavner, Maja Lakič, Peter Levart, Ivan Lotrič, Mirjam Milhar- čič-Hladnik, Maja Moli, Niki Neubauer, Dam- jan Ovsec, Marjan Patemoster, Matjaž Pikalo, Tomo Pire, Sonja Polanc, Dušan Rogelj, Matej Rus, Boris Škraban, Bojana Vajt, Slobodan Jesus Christ Superstar? Ne, Jože Saje, urednik aktualno politične redakcije Valentinčič, Maja Vidmar, Zarja Vintar, Nada Vodušek, Boštjan Vrhovšek, Robert Vrtovšek, klicev, ki so jih zmerjali z izdajalci prvega moža sloven- konkurence zeankrat še ni bati. Le ta se odraža samo Katarina Vukovič, Judita Zidar, Alenka Zor Si- ske demokracije. »Zdaj vemo, kdo vas plačuje,« je na področju marketinga. moniti, Jonas Žnidaršič, Edita Žugelj drlo iz slušalke, »nekoč ste Janšo branili, zdaj pa In kaj je v teh 25-ih letih RŠ dal Slovencem? Najprej pljuvate po njem! Udbomafijcil« Kje smo že to slišali? svoja najlepša leta, je poudaril Jože Saje, Igor Brlek in AKTUALNO POLITIČNA REDAKCIJA: RŠ je ljudem vedno skušal vbiti v glavo, da politika in Borut Savski pa sta omenila še civilno družbo in njeno Boris Čibej, Marjeta Doupona, Tomaž Ger- njene »karizmatične« osebnosti niso vse, za kar je pluralizacijo, alternativno sceno, vsakoletni Novi ročk den, Gregor Golobič, Natalija Gorščak, Iztok vredno živeti. Zanimivo je, da imajo kljub politizaciji in kulturo panka, ki so jo pod Alpami najbolj skrbno Grmek, Etvin Hiadnik-Milharčič, Jasna Jeram, medija na valovih RŠ večji odmev oddaje, ki so kakor- negovali ravno v kleti VIII. bloka, zaradi česar je mar- Matjaž Jevnišek, Zdravko Kobe, Ana Korenini, koli povezane s kulturo, predvsem z njenim glasbenim sikdo, vključno z Igorjem Vidmarjem, v partijskih vrho- Miha Kovač, Miran Lesjak, Leon Magdalene, segmentom. V špici poslušanosti so OldiesGoldies, ki vih postal skrajno sumljiv državljan. Tisti, ki danes Nela Malečkar, Tomaž Mastnak, Igor Medju- jo vodi Jure Longyka in je posvečena takim in drugač- opletajo s pravico do drugačnosti, so takrat čez pank gorac, Marjan Novak, Mojmir Ocvirk, Marko nim zimzelenim melodijam, ter Yu Ročk /fin Rock'n in posredno RŠ, ki je bil obtožen vznemirjanja javnosti, Povše, Igor Pribac, Barbara Rovšek, Iztok Roll Radio, obe pod nadzorom ročk aktivista Marjana najbolj udrihali, ne da bi opazili, da je bil v primeru Saksida, Gorazd Suhadoinik, Darko Štrajn, Ogrinca. Med političnimi prispevki po zadnjih raziska- Laibach podan pravi poziv na linč ravno preko državne Janez Šušteršič, Franci Zavrl, Igor Ž. Žagar, vah izstopata 24 ur (v okviru Off termina) s pregledom televizije. To so bila tudi leta, ko sta se Tribuna in RŠ Ali H. Žerdin tekočih političnih dogodkov, začinjenih z lucidnimi ko- gledala bolj postrani. A Tribuna je nato dobila konku- KULTURNA REDAKCIJA: Uršula Cetin- mentarji, ki jim več časa namenijo v Joculatorju, in renco v Mladini, ki je začela preraščati iz kulturnega v ski, Vesna Debeijak, Andrej Drapal, Urša Ger- Avtogoli tedna, ki jih zabijata Jože Saje in Tanja Kap- politični časopis, RŠ pa je ni, ker ima že od začetka lan. Gre za petkovo tedensko rešeto političnega doga- šak, Peter Kiepec, Nerina Kocjančič, Tomaž definirano podobo in pazi, da se ne spridi. In najvaž- Kržičnik, Maja Megla, Blaž Ogorevc, Simona janja, ki mu sledi kontaktni program v živo z osebnos- nejše, so samozavestno poudarili sogovorniki, takrat tmi, ki so v minulem tednu najbolj prispevale k aktual- Suhadoinik, Boštjan Tadel, Vesna Teržan, RS še ni začel oskrbovati Mladine s kvalitetnimi kadri. nosti političnega dogajanja. Ksenija Vidmar, Tone Vrhovnik, Melita Zaje, Razlog, da se slišnost RŠ še ni razširila čez celo Nekoč se je govorilo, daje RŠ v nenehnem poten- Tadej Zupančič Slovenijo, je treba iskati v dejstvu, da niti v zdajšnjem cialnem konfliktu z državo, zdaj pa je vedno bolj slišati, GLASBENA REDAKCIJA: Peter Barbarič, sistemu niso moralno politično najbolj na liniji. Konec daje RŠ v ravno takem konfliktu s študentsko organi- Dario Cortese, Tomi Gračanin, Grega Karpov, '80, takoj po JBTZ, so jim celo odobrili frekvence, a zacijo, v kateri je opazno zaznati pomanjkanje plura- Bojan Meiinc, Tomo Pire, Zoran Pistotnik, Jure enostavno ni bilo sredstev. Oddajniška točka, načrti in lizma. So pač edini medij, ki je že po definiciji zadolžen Potokar, Mitja Prezelj, Neven Smolčič, Boš- material stanejo, RŠ pa tega denarja sam nima. »Če za obveščanje javnosti in komentiranje stanja v tej tjan Strnad, Slobodan Valentinčič, Igor Vid- pa bi kdo v nas vložil toliko denarja, bi od nas nekaj instituciji, ki ždi na precejšnji količini študentovskega mar, Ičo Vidmar, Urban Vovk, Jane VVeber zahteval. Potem pa adijo, neodvisnost in nepristra- denarja, in zato ni vedno navdušena nad poročanjem. ODGOVORNI UREDNIKI: Matjaž Jevni- nskost. Ko bomo vedeli, kdo nas plačuje, ne bomo Hotela bi pač več podpore s strani radia, ki naj bi bil v šek, Miha Kovač, Miran Lesjak, Igor Medjugo- vedeli več, kaj tu početi. Fundacij, kakršne poznajo na bistvu njen in ki mu daje dotacije. Med glasne naspro- rac, Marjan Novak, Mitja Prezelj, Iztok Saksi- tnike RS prištevajo tudi tipični krščanski moralizem in zahodu in ki podpirajo neodvisne medije, pa pri nas še ni. Pa tudi če bi bile, redkokatera bi lahko iz rokava da, Brane Sotošek, Gorazd Suhadoinik, Tone jezikovni purizem, ki sta zadnjih deset let tiho ždela v Vrhovnik, Franci Zavrl, Ali H. Žerdin svojih luknjah, zdaj pa jima je prosti slog RŠ že dolgo stresla kar precejšnjo vsoto za tak projekt,« poudarja Igor Brlek. trn v peti. Vse od afere JBTZ in desetdnevne vojne, ko * OPOMBE: Nekateri od naštetih so na Radiu Večina nekdanjih sodelavcev je, ko so diplomirali so zabeležili okoli 500.000 poslušalcev, kar je več kot Študent opravljali več funkcij, zato jih boste našli v polovica vse potencialne publike, od katere je 30.000 (»in se na RŠ kreativno izživeli,« je bilo slišati iz več redakcijah ali službah. Naštete so le tiste, ki so parov ušes dnevno zvestih programu RŠ. Po lansko- ozadja), odšla v redne in bolje plačane službe. Kar se k imidžu RŠ prispevale največ. Tisti, ki se niste našli, letni anketi, ki jo je naredila Mediana, se ta delež staža tiče, ima nedvomno rekord Igor Vidmar, ki je na se lahko izkažete kot sodelavci na vseslovenskem poslušalstva v primerjavi s publiko ostalih komercialno radiu od 1.1970 prebil 17 let, pa še vedno rad pride shodu RŠ vsoboto, 21. maja, ko naj bi spisek poleg usmerjenih radijskih postaj uvršča v sloj z najvišjo naokoli. In ni edini. uglednosti dosegel še popolnost. kupno močjo in najvišjo izobrazbo, zaradi česar se jim Max Modic 39 UNIVERZA V LJUBLJANI - EKONOMSKA FAKULTETA

teži k usposabljanju managerjev, ki VIDIJO čez meje nacionalne ekonomije, POZNAJO zakonitosti mednarodnega trga, ZNAJO delati v mednarodnih teamih, RAZUMEJO kulturo drugih narodov, ZMOREJO obvladovati izzive sedanjega časa in se PRILAGAJAJO spremembam okolja.

REDNI i MBA STUDU

STUDIJSKO LETO OD 1. OKTOBRA 1994 DO 15. DECEMBRA 1995

PREDVPIS OD 10. MAJA DO 30. JUNIJA 1994

REDNI PODIPLOMSKI STUDU SPLOSNEGA MANAGEMENTA - MBA

POTEKA v sodobno opremljenih prostorih v Radovljici.

VODIJO GA najboljši profesorji ljubljanske in drugih evropskih ter ameriških univerz, kot so Universiteit Amsterdam, University of Bristol, Cornell University, Kellogg School of Management in Indiana University. NAMENJEN JE mladim, ambicioznim diplomantom različnih fakultet, ki želijo svojo strokovno usposobljenost nadgraditi s poslovodnimi znanji.

OBSEGA strateško poslovodenje, poslovodenje financ, poslovodenje produkcije, trženja, človeških virov, informacijskih sistemov, organizacije in sprememb, poslovno pravo; za študente bančne smeri pa tudi bančni management, mednarodne finance, finančne trge in investicije.

VKLJUČUJE tudi študijski obisk evropskih in ameriških poslovnih šol, podjetij, bank in drugih institucij.

OMOGOČA pridobitev štipendije in delni študij na eni od tujih univerz.

USMERJEN JE V PRAKSO vsak udeleženec predvidi možen razvoj svojega podjetja ob upoštevanju obstoječih družbenih in ekonomskih razmer,

AKADEMSKI NAZIV magister poslovodenja in organizacije.

VPIS je omejen. Minimalni pogoji za predvpis: diploma katerekoli fakultete, vsaj eno leto delovnih izkušenj ali povprečna fakultetna ocena 8, aktivno znanje angleškega jezika.

DODATNA POJASNILA: Mag. Danijela Voljč, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 17, tel. (061) 168 33 33, int. 318 Ali lahko naredimo še več

Težko, a vedno in povsod ne moremo s kolesom.

Nam ni žal nelruda ne denarja, ki ju vlagamo v večjo varnost in zaščito okotj^ffp^

Za to skVbi 1 5 razisko- valnih laboratorijev po vsem svetu: Sla I no izboljševanje kakovosti naših izdelkov je le del prizadevanj.

Za okolje še pomem- bnejša, čeprav manj na očeh javnosti, je tehnologija pridobivanja, predelave in transporta.

nMfcmPPbdročju jpjs sJajimi razvojnfn|i d|)§ežki v svetovnem vrhu.

hell Shell Slovenija d.o.o. Dunajska 156 61000. Ljubljana telr(06l) 168 70 70 fax (061) 1 68 8(

Vse gre kot namazano •"'"v

Če mislimo z našo slovensko državo zares, potem ne smemo izgubiti niti dneva /Republika

IZHAJA TUDI OB NEDELJAH ZABAVA TA TEDEN

PONEDELJEK, 9.5. lanskoletna produkcija filmov študentov V ČAST RUSKEMU BALETU AGRFT: Urška Kos (Še en dan...), Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 10.5. ob 20.00 JAZZ: Zaključek sezone 1993- Zoran Žlvulovlč (Zgodba, ki |e), in Igor 1994 bo Jazzklub Ljubljanapopraznoval Vrtačnlk (Cirkus Kansky) predstavljajo Ž pod naslovom »Grami Gala« z Mlo Žnl- dokumentarce, igrane filme pa Petra 5 darlč In Blg Bandom APO. Diskoteka Hauc (Srečno!), Mitja NovIJan (Maruš- | Turist, Ljubljana, po 21.30. Vstopnina; ka). Primož Meško (V soju noči) In I 400 sit. Brane Bltenc (Good Rockin Tonlght). ^ KONCERT: AndrzeJ Ratusln- KUD France Prešeren, Ljubljana, ob s skl, klavir, bo v okviru mednarodnega 21.00. Vstopnina: 250 sit. mojstrskega ciklusa nastopil z deli ROČK: Polska Malcal V klubu B- Bacha/Busonija, Beethovna in Musor- 51, ob 22.30. gskega. Dvorana Slovenske filharmonije, Ljubljana, ob 19.30. Vstopnina: 300 & PETEK, 13. 5. 500 sit. IMPROVIZACIJSKA TOREK, 10. 5. LIGA: V improvizacijskih gledaliških disciplinah kot so crkn, čuskok, stop, GLUMAC... Zijah Sokolovlč - ekspert, tri minute, izziv... se bo Gleda- Glumac ]e ... glumac ... |e glumac. lišče Ane Monro pomerilo z ekipo KUD France Prešeren, Ljubljana, ob Radia Študent KUD France Prešeren, 20.00. Vstopnina: 700 sit. Ljubljana, ob 21.00. Vstopnina: 700 sit. LITERARNI VEČER: Prazno- Angelin Preljocaj, ki s svojo skupino že dvajset let križari po Evropi in vanje Cankarjevega rojstva bodo pripra- JAZZ: Soul Singers. Jazz club vili člani Združen|a književnikov Pri- Satcmo, Maribor, ob 21.30. Ameriki, je za »Parado«, eno od predstav, ki jo bomo imeli priložnost videti tudi morske in kitarist Marko Ferl. Štihova ROČK: Skupina Noxlre s promoci- v Ljubljani, priznal: «Z vsebino se ne ukvarjam. Zanima me predvsem cirkus: dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana, ob jo CD prvenca vBarflyu, Celje, ob 22.00. vsi moji plesalci so se vpisali pri Annie Fratelini. Ne zato, da bodo delali 19.00. Vstop prost. Vstopnina: 300 sit. akrobacije, ampak da jim odpre pogled, da spoznajo občutek pod cirkuškim SEMINAR: Seminarzatolkalabo BRAVE RAVE: se imenuje, že šotorom, njegove vonjave. Trije elementi so zame pomembni: Satiejeva glasba, potekal ob predavanju Aleša Rendle in drugi po vrsti, megalomanski rave party, Kurodove slike in pantomima, ki temelji na cirkusu. Skratka, zanima me ples.« Josipa Mlhelčlča. Sejna soba E2, Can- ki bo potekal od 20.00 do 08.00 v zag- karjev dom, Ljubljana, od 12. do 18. ure, rebškem Domu sportova! Nastopa čez nadaljevanje v sredo. 10 deejayev iz nemških, angleških in SREDA, 11. 5. hrvaških rejverskih centrov, 50.000 W VABLJENI V PULJ! opreme, performansi, laserji in videi, do- V Pulju bo od 11. do 13. avgusta potekal ART AND MUSIC FESTIVAL, ki je ROČK: Novi štajerski ročk vetrovi mači upi (Naoml, Cortex Thrill, pa tudi posvečen predstavljanju mladih stripovskih in rockovskih avtorjev. Znotraj bodo privršali iz Celja: izvrstni speed ljubljanskiBeitthron), sploh pa USURA metalci Interceptor (Žalec) ter grunge in slavni RAMIREZ. Plesne čeveljce in stripu namenjenega programa bo poudarek na priobčevanju publikacij, pa tudi rockerji NoxIre (Celje), ki bodo predsta- polno glavo ecstasyja & LSD-ja prinesite samostojnih izdelkov, ki bodo smeli upati na zavzetje panojev in fasad v tej vili tudi svojo CD ploščo Memento Me- s sabo, z vstopnicami po ceni 1700 SIT starodavni prestolnici Istre. Rokerji pa bodo med seboj tekmovali tekom dveh mentricious. K4, Ljubljana, ob 21.30. pa Vas bodo oskrbeli Rec-Rec, Vinilma- PLEHMUZIKA: »Srečanje pi- polfinalnih večerov s po šestimi izvajalci v klubu Uljanik, izmed katerih si bodo nia, WOM, Aligator (KR), Gong (KP), halnih orkestrov mariborskih občin< štirje s svojim trudom izborili nastop v finalu, ob boku šestih že afirmiranih Maxmusic (MB) ter R'N'R in ZOSO Union, Maribor, ob 20.00. ansamblov. Cenjene stripovske in rokerske (kaseta z najmanj tremi skladbami, (NG). VESELA ZNANOST: Preda življenjepis skupine in članov, naslov) ponudbe pošljite najkasneje do 1.6.1984 val bo Tone Wraber »O rastlinah«, ki SOBOTA, 14. 5. na naslov: HRVATSKI RADIO PULA, ZA A&M FESTIVAL, OBALA 10, PULA. so tudi pomemben del naše kulturne de- diščine. KUD France Prešeren, Lju- KONCERT: Luiz Carlos Borgez Vso srečo! bljana, ob 20.00. Vstopnina: 150 sit. duo s svojo bogato brazilsko glasbo! ŠANSON: Svetlana Makarovič. Barfly, Celje, ob 22.00. Vstopnina: 400 Klub Penati, Ljubljana, ob 21.00. sit. ČETRTEK, 12.5. BALINANJE: Državna super OTVORITVE RAZSTAV PREDAVANJA: Prof. Vesna liga se bo pomerila v balinanju. ŠZ Ško- * * »Bela poroka«, razstavlja Boštjan Jurečič (ponedeljek ob Trlfunovlč o francoskem psihološkem fjaLoka. 21.00) *** Kitajsko oljno slikarstvo - Galerija Smelt, Ljubljana romanu (Colette, Mauriac, Green). Gale- SNOOKER: Tekma evropske lige rija Media Nox, Maribor, ob 20.00. Vstop (torek ob 19.00) *** Rihard Jakopič: To sem jaz, umetnik... - prost. *** »Mamila tirajo v razoseblje- v snookerju bo potekala med Stevom Umetnostna galerija, Maribor (torek ob 19.00) *** V*S*S*D »(O) Davisom (Anglija) in Robertom Burda nje« - predvanje iz cikla Verska kulturna duši« (94-84) - Galerija Equrna, Ljubljana (torek ob 20.30) *** dediščina; dr. Janez Krašovec, zdra- (Avstrija). Štihova dvorana, Cankarjev vnik in Franc Prelc, duhovnik. E3, Can- dom, Ljubljana, ob 17.00. Vstopnina: »Ptujski portreti« (skulpture Janka Petka) - Galerija Arte, Maribor karjev dom, Ljubljana, ob 19.00. Bre- 5000 sit. (torek ob 19.00) * * * Anton Repnik (slike) - Galerija DLUM, Maribor zplačne vstopnice. NEDELJA, 15. 5. (sreda ob 18.00)*** Škrabčeva razstava - Knjižnica Franceta KONCERT: Orkester slovenske Bevka, Nova Gorica (sreda ob 17.30) * * * Jože Tisnikar - Galerija filharmonije bo nastopil pod dirigentsko OLDIES GOLDIES: Oldies palico Tadeusza Wojciechowskega in Hest, Vojašniški trg, Maribor (sreda ob 19.00) * ** »Črno in belo« - goldies Roza diska bo tokrat Lidija Kod- s solistom Andrzejem Ratuslnskim na Svetovna imena konstruktivizma - Galerija CD, Cankarjev dom, rič. K4, Ljubljana, ob 23.00. klavirju. Program: Baird, Szymanowski Ljubljana (četrtek ob 19.00) *** »Fotografija«, razstavlja Janez KUČA BEZ KROVA: Gleda- in Čajkovski. Gallusova dvorana, Can- Šifrer - Galerija Fara, Škofja Loka (petek ob 20.00) * * * Simon karjev dom ob 19.30. Vstopnina: 500 & liška predstava »Kuča bez krova« v iz- 700 & 800 sit. vedbi Grupe nepopravljivih optimista Mlakar (slike) - Galerija I. Groharja, Škofja Loka (petek) * * * PRODUKCIJA 1993: S tremi iz Bosne. KUD France Prešeren, Lju- dokumentarnimi filmi bo predstavljena bljana, ob 20.00. Vstopnina: 300 sit. 41 rodeo

CHI TI PRENDE IN GIRO? Fletno! Tudi po našem, resda mizernem asfaltu se bodo čez mesec dni jagali fakini z majicami letošnjega Gira in njihova spremljevalna cirkuška ekipa. Čedno! In med promocijskim direndajem - ko- mični vrhunec: cruising po progi, v pišu zračnih turbulenc, ki jih povzroča brada obrambnega ministra - se je našel kotiček tudi za artistično akcijo NOMADI LEPOTE inscenatorja Bergerja. In v njej, kot priliči njegovemu Oddelku za špekta- kelske umetnosti Novo mesto 1917, za dediš- čino avantgarde, za napise Avantičez uniformi- rana oprsja nastopajočih artistov in vrhunskih domačih atletov, za futuristični Podbevškov citat ali dva, za koščke videa s posnetki nekdanjih kolesarskih bogov, utelešenj moči in volje Gira. Fajn! Največja težava pa vendarle ni tu, kjer se meri od nekdaj dozdevno obvezna etična pokon- čnost in vizija herojev s sedanjim stanjem v tej, proizvajanju spektakla/profita posvečeni industrijski panogi. Niti ne v tem, kam v svobodni, demokratični Sloveniji meri in na kaj bi, mnogim neljubo, utegnil obuditi spomine Bergerjev futuri- Inkriminirani adlerz nosilcem zem. Novomeška avantgarda - hm, le zaprašeno poglavje iz literarne zgodovine, sploh pa, bitte, ali ne teče beseda o športu? Težava sredine akcije v kranjski telovadnici Planina je težava Inscenatorjevega režijskega postopka. Oziroma, montaže; montaže takih ali drugačnih (gimnastika, judo, sabljanje, kolesarstvo! alpinizem, ekvilibrizem na monociklu, antični koleštri in v žiroskopu, udomačeni psi in orel, gokart, BMX...) športnih in manj športnih disciplin, teatrskega oddelka mladostnikov, videa in glasbe. Montaže, ki se že v drugo, po pred časom uprizorjenem poklonu Leonu Štulju, kaže kot nič kaj spektakularni in samorepe- titivni deja vu. Kot grožnja, da bo Bergerja, ta čas edinega pripadnika športno-pro- slavnega foha, kaj kmalu psovalo tudi najbolj topo televizijsko in še kako drugo občinstvo, ki pač ne more biti v nedogled fascinirano s samim gibom in (netekmo- valnim) naporom. Kajpak le, če ne bo izvlekel kakega asa iz rokava. Možnosti ni malo, a so zvezane s financami, širjenjem izven svojega umetniškega kružoka in, predvsem, kar se tiče udeleženih športnikov, z odpovedjo montaži v prid režije! Sicer pa, tudi če tvegamo ideološko oporečnost - kako uprizarjajo organsko povezanost ljudstva v Severni Koreji, kako se tem rečem streže v olimpijskih prestolnicah sveta? Cum grano salis. Pozor, pozor! Po pravkar prispelih podatkih našega naravovarstvenega odseka je zvezda večera, planinski orel, pridobljen na nezakonit način in sicer v tržiškem delu Karavank, ki ga je J. Kacin, predsednik etapnega odbora Gira, označil za slovenski »Twin Peaks«. Mimogrede, ta orel bi moral, kot vse dotlej (protizakonito) pridobljene živali, po posebnem vladnem dekretu že od 5. aprila naprej frčati na svobodi. Fly, fly naprej.

VULGART V Galeriji ŠOU, le malo nad črno kamro kluba K4, trenutno domuje nekaj s človeško roko izdelanih predmetov, ki znajo biti z nižje ležečo inštitucijo v ožjem sorodu kot le prek ohlapnega študentskegf a kolena. DAMJAN KRACIN, ki je še v uku na kiparskem oddelku ALU, morda s svojim gromozanskim šopom betonskih ključev niti ni mislil na velikost in težo zadrege, ki popade vsako žrtev pivske pozabljivosti tik pred domačimi dvermi. Pa tudi vulgarnost njegovega simulakra ženskih primarnih in sekundarnih spolnih znakov na telefonske žetone (neposredni vzornik: Žljizga iz Magne Purge) ali horrorpreobilje živalskih črev na klavskem oltarju verjetno nista tolikanj neposredni, še manj moralistični nasledek mladostniške zgage z drugim spolom ali ljubezni do izzivanja s slabim okusom. Pač pa na zidovih nedaleč stran počiva trojica komplementarnih parov papirnatih pol, ki jih je mladi umetnik nastavil v klozetih ljubljanskega K4 ter koprskega in mariborskega MKC-ja. Zato, da imajo na njih lulajoči, kakajoči in šminkajoči se kam vpisati svojo straniščno poezijo, filozofijo in čečkarijo. In lahko, z vsemi razlikami med spoloma, med južno, osrednjo in severno krajino in z njimi povzročenimi domislicami (dve džazni: Sminkerji stradajo, hipiji vladajo-, Ljubi te deda) prav dobro služijo tudi kakim Za ielodček: mrhovina Kracina. napetim znanstvenim študijam. 42 •-jezdi J. Kacin rodeo toto BORUT KRAJNC VČAS SKEJTAM HIT... I Ena od dveh ožjeljubljanskih fanki- jaških - o Peyotl Crunch že dolgo ni ne duha ne sluha - skupin, HEAVY LES WAN- TED, se je, sodeč po ponedeljkovem nastopu v K4, znebila večine tistega, kar jo je najbolj daja- lo. Njihov nastopaški rap, pod katerim je slišati funty klofutanje bas kitare, na temo iz Odpisa- nih ukrojeno spakovanje kitarskega wah-waha ter miladoykarski dvoboj saksofonov, drži kot selotejp. Nezmerno hvalisanje, sicer zaščitna znamka vseh z zlatimi verigami okovanih čveka- čev, je z natančnimi prehodi in preskoki, med katerimi nepodkovana publika ploska, kot so plebejci ploskali med Pogoreličem, končno povsem na mestu in več ne rabi vzklika »Važiči!« in zamaha z roko. Zato pa z rokami in nogami na vse mile viže, tudi med regijaškimi, skajevskimi in metalskimi izleti, maha odgovorni za telesne vaje, Ali Skater, bivši šef ljubljanskih rolkarjev. In če je že kaj očitati temu skorajda čudežnemu prispevku k skromnemu arzenalu domačih ansamblov za plesno rabo, bodo to katatonične poze in sramežljivo vsakdanji kostimi ostalih članov. No, in to, da od Alija le stežka slišiš kaj drugega od nerazločnega čebljanja v anglešči- ni. Kadar pa že, kot na primer čeber svinjskih kletev in obscenosti, namenjenih, če se ne motim, opisovanju Lolita sindroma nekega om- nipotentnega prfoksa s Poljanske, potem še laže, najsibo hit al pa počas, pozabiš na vse Koširje tega sveta. glasba NESKONČNA DOLGOČASNOST BIVANJA Vince Clarkeje nekoč pripadal Depeche Mode in igral pri Vazoo. Zdaj je klaviaturist skupine Erasure. In dolgčas mu je. Vince Clarke je bil vedno videti starejši, kot je v resnici. Ko je pri devetnajstih ustanovil Depeche Mode (DM), jih je kazal vsaj sedem več. Kot klaviaturist DM je napisal vse skladbe za prvi album in hite, kot sta Just Can't Get Enough in New Life. Konec leta 1981 jih je zapusti in skupaj z obilno soul pevko Alison Moyet ustanovil duet Yazoo. V videospotih je igral norega znanstvenika s sofistici- rano različico irokeške frizure. Že takrat bi mu pri- sodili vsaj trideset let. Z Alison je posnel dva albuma ter napisal pop klasike kot Only You in Don't Go. Leto kasneje je s projektom Assembly, kjer je pre- peval Feargal Sharkey, naredil veliko uspešnico Never, Never. Danes, ko ima zares več kot trideset let, natančneje triintrideset, jih kaže vsaj štirideset. Ves koščen, na smrt bled, z lenonkami na nosu, z obrito glavo in oblečen v pusto angleško konfekcijo. Pogovarjala sva se v njegovem apartmaju v hotelu Gore nekje na Kensington High Streetu. Njegov Vince Clarke partner, pevec Andy Bell, s katerim že devet let ustvarjata pod imenom Erasure, je bil v tistem No, mjuzikl bi lahko napisal, ne bi pa v njem • Kaj pa o imidžu? Navsezadnje ga z Andyjem trenutku v Parizu na snemanju videa za prvi single mogel igrati. Bilo bi grozno. Na zadnji turneji sva nenehno spreminjata: od tistih Abbinih pre- z novega albuma I Say, I Say, I Say. V spotu Vincea sicer imela shemo, podobno gledališču, saj sva v oblek, kp sta oponašala Frido in Agnetho, do pravljičnih podob iz videa Lay Ali Your Love ni. Na koncu se za trenutek pojavi njegova črno- nekaterih mestih nastopala tudi po teden ali več. Ne On Me. bela fotografija, obrobljena s cvetjem in nabita na bi pa tega mogel početi šest mesecev ali več, nagrobni križ. Vince Clarke je namreč skrajno zdo- kolikor mjuzikle ponavadi igrajo v isti dvorani. Mis- Andy me je pripravil do tega. On se rad preoblači, lgočasen človek. Nič čudnega, da je videti tako star. lim, da bi se mi zmešalo. jaz ne. Vse te reči sva naredila za hec. Vedno sva se zatekala h stvarem, ki so naju spravile v smeh. • Kako bi se predstavili ljudem? Klaviaturist? • Torej bo promocija skupine zdaj temeljila Skladatelj? samo še na videoposnetkih? • In zdaj bo vse breme ustvarjanja imidža padlo na Andyja? Mislim, da sem od vsega skupaj še najboljši kot Tudi videov nočem več delati. Da, v najinem novem videu Always je le moja pivec. Ljudje pa si me zapomnijo predvsem po tem, • ??? fotografija, to je vse. Niti tega ne vem, kakšna je da pripovedujem grozne šale, ki se jim smejim le To bo počel samo še Andy. Mene ne bo več v vsebina videa. Vem samo, da ogromno stane. sam. spotih. Hočem pisati glasbo, nič drugega. • Delujete zelo flegmatično, a verjetno vam le • Ko ste pred trinajstimi leti začeli glasbeno • Ves čas boste posvetil samo skladanju? ni vseeno, kako visoko se vaša plošča uvrsti kariero v skupini Depeche Mode, so bili sin- na lestvicah prodajanosti? tetizatorji in tehnopop zelo moderni in zelo Skladanju in pitju. razširjeni. Sredi osemdesetih, ko ste ustano- • In nazadnje postali pijanec? Glede tega sem imel vedno srečo. Moje prejšnje vili Erasure, je val tehnopopa minil, ljudje pa Upam, da ne, čeprav sem ravno pred dvema plošče so se izvrstno prodajale, zato se mi uspeh so vas skoraj odpisali kot nekakšnega tehno- večeroma zelo resno zbolel. na lestvici ne zdi več tako pomemben. Seveda konservativca. Kako ste se takrat počutili? • Trinajst let se ukvarjate z glasbo in vedno ste človeku laska, če se njegova plošča uvrsti visoko, Nisem imel kakšne pretirane izbire, ampak sem bili pop zvezda. Kaj menite o rokovskem na- še posebej, ker ne delam glasbe za druge. Pomem- moral še naprej ustvarjati na klaviaturah, ker je to činu življenja? bno je, da je moja glasba všeč predvsem meni; če edini inštrument, ki ga znam igrati. Zato tudi nisem Zdi se mi grd in pokvarjen. Nikoli ne bi hotel tako je všeč tudi drugim, toliko bolje. mogel ustanoviti kitarskega benda. Rad imam raz- živeti. Mislim, da to ni najboljši način življenja, ker je • Začetki z Erasure niso bili tako uspešni kot lične zvrsti glasbe, toda sam se rad ukvarjam samo navadno zelo seksističen in povezan z ogromno delo z Depeche Mode ali Yazoo. Vam je bilo z elektronsko glasbo. predsodki. Rad imam mirno življenje. tudi takrat vseeno, kakšen uspeh boste dosegli? • Ste kdaj razmišljali, da bi presedlali za klavir • Se kdaj udeležite velikih srečanj pop in rok in postali podobni Eltonu Johnu? glasbenikov in zvezdnikov, recimo ob pode- Seveda ne, zato sem se toliko bolj angažiral. Z Nikoli. Moja glasba gre ravno v nasprotno smer litvah glasbenih nagrad? Andyjem sva morala trdo delati in veliko nastopati. in postaja vedno bolj elektronska. Edina reč, ki bi jo Nikoli. Raje ostanem doma in gledam televizijo. Stala sva trdno na zemlji in mislim, da sva ta obču- z Andyjem še lahko napisala, bi bil mjuzikl. Pa še ta • Se vam kdaj zazdi, da ste povprečen, mogoče tek za realnost ohranila. bi moral temeljiti na pop glasbi. celo dolgočasen človek? • V pesmih, kakršne snemate predvsem z Era- sure, pa tudi prej, se predstavljate kot dober • Turneje vas menda na smrt dolgočasijo? Nikoli se nisem sam sebi zdel zvezda. Lahko, da staromoden skladatelj, ki mu je najpomem- Vse me dolgočasi, zadnja turneja pa je bila ubi- sem tudi dolgočasen. Pač ustvarjam glasbo, to je bnejša lepa melodija. Eksperimentiranja v jalsko dolgočasna. Trajala je celo večnost, devet vse - in menim, da je vse, kar počnem, skrajno vaši glasbi ni ravno na pretek. Vas odbija? mesecev, tako da me zdaj nastopi sploh ne zani- dolgočasno. Zato tudi ne dajem najboljših intervju- Ne; osebno mi je pri srcu tudi jazz, vendar se mi majo več. Vsi so enaki. jev. Lahko pa cele dneve govorim o sintetizatorjih zdi, da eksperimentiranje ni najboljši način izraža- • Kako pa bi potem predstavili svoj mjuzikl? ali ribarjenju. nja. 44 glasba

• Glasba dua Yazoo je bila veliko bolj inovativ- na, kot je glasba skupine Erasure. Je za to kakšen poseben razlog? V času delovanja dua Yazoo so se pojavile šte- BALANESCUJI V CANKARJU vilne nove naprave, nove klaviature, na voljo so bile Kjer se srečata Smirnoff in Balantine nove studijske možnosti. Danes, ko poznam vse loto BOBAN PLAVEVSKI/B+C trike, je zame pomembno predvsem pisanje gla- Kaj je godalni kvartet? Zasedba, sbe. ki zahteva prvo, drugo violino, violo • Ob poslušanju Erasure ima človek občutek, in violončelo, stara zapoved papa- da je glasba narejena brez vsakega napora. na Haydna, v kateri se najde tisti Besedila so lahkotna, vesela in polna harmo- glasovni obseg, ki najbolj ustreza nije. evropskemu ušesu, pač ni košar- Besedila piše Andy in ne vem, od kod črpa inspi- karsko moštvo - ne le da so v njej racijo. Verjetno je res tako zelo srečen. Političnega samo štirje, ne, to so štirje brez besedila nisva sposobna napisati. S politiko nočem centra, ki tudi menjav in time-outov s tem obremenjevati svoje glasbe. ne prenašajo. V dvestoletnem izro- • Ena od značilnosti skupine Erasure je - tako čilu teh četverk so zapisane pre- kot pri recimo Madness - njena angleškost. številne anekdotične osebnostne V Ameriki ljudje menijo, da sva z Andyjem zelo skupnosti, ki so vse življenje igrale čudna. Ne gre za čudnost, ampak za angleškost. skupaj in osvajale koncertni svet, Morda zaradi našega smisla za humor. Sicer pa se med seboj pa niso bile več sposob- Američanom tako ali tako vsi zdijo čudni - od Boya ne nikakršnih verbalnih komunika- Georgea do Annie Lennox. cij. Močan razlog za to nikdar reše- • Kakšen je vaš odnos z Andyjem? Sprva je bil no razmerje med umetniško poten- le najet pevec, ki ste ga našli prek časopisne- co in osebnim sovraštvom kajpada ga oglasa. čemi predvsem v omahljivi interna- Drži, toda odraščala sva skupaj in ker se zelo ciji - zakaj kje in kako po kakem dobro razumeva, je skupina preživela. sforsiranem glasbenem kosu, ki • Je zato razpadel Yazoo? nateza kovino, greje les in pili žimo Absolutno. Alison je vedno ostala samo najeta z lokov, še najti oprijemljivo točko, pevka. kjer bi se šestnajst strun našlo na Alexander Balanescu o Kako sta se sploh spoznala? eni uglasitveni žici? Brez odvečne njegova opcija, ko iz besnečega razromunjenja V časopis je dala oglas, da išče blues skupino. homofobije in upoštevaje emancipacijo, ki ima sporoča resnice o demokraciji, revoluciji, do- Sam seveda nisem blues bend, sem pa iskal ravno v glasbi sicer zelo pogojne atribute, lahko torej zapišemo, da spričo te skrahirane enosti danes godkih zadnjih petih let, pravzaprav znotrajgla- blues-soul pevko. Posnela sva demoposnetek, težko najdemo dolgotrajen godalni kvartet, v sbena. Ni več skrivalnic, treba je igrati, govoriti Only You, ki je kasneje povsem po naključju postal katerem so bodisi samo ženske ali pa samo in sproti ustvarjati. Predstaviti se je treba velik hit. moški. In takoj dodamo: Ni čudo, da se godalna ekscplicitno biografsko, saj v poplavi dobrih • Ste bili na začetku glasbene kariere nestabil- populacija iz simfoničnega orkestra tako po- glasbenic in glasbenikov virtuozna pozicija kot ni? Z Depeche Mode ste posneli en sam album, po petnajstih mesecih zapustili Yazoo gosto naveliča torturnih dirigentov in začne mu- taka več ne zadošča. Balanescujev kvartet je in z Assembly posneli samo eno pesem. zicirati v godalnem kvartetu, kjer potem zre v prepotrebno opozorilo, naj se konservatorijska Živel sem pač zelo nestabilno življenje. Moj ego imaginarij, v nevidnega vodjo in je z užitkom srenja pred odhodom na večna ponavljanja je bil nekje v nebesih. Ko si mlad in uspešen, misliš, vse in zgolj ena četrtina hkrati. Kontrabasisti , resno prevpraša, kaj pravzaprav hoče. Žal ima da si genij, in se imaš za najpomembnejšega člove- kakopak v tej izbiri odpadajo, zato pa se njihovi ciljno občinstvo povsem drugje, morda celo samoti namenjajo dramska dela. ka na svetu. med tistimi, ki so dovolj subtilni, da brez glasbene izobrazbe čutijo poslanstvo godalnega kva- o Ste že preživeli krizo srednjih let? Če bi pred petnajstimi leti, ko je druga sinte- rteta: ta je najodgovornejša zakonska skupno- Mislim, da. Najhuje je bilo po tridesetem rojstnem tična generacija osvojila tudi tonske poljane, st, kar jih premore zahodna glasbena kultura in dnevu. Ko prestopiš to mejo, spoznaš, da nekaterih kdo vprašal, kakšno je v tem prelomu mesto je železna zavesa - kot vidimo pri Balanescu- odgovorov preprosto ni. Zato nisem več tako ambi- godalnega kvarteta, bi ga odpravili z besedova- jih - ni zmogla razvezati. Je tako rekoč odgovor ciozen, kot sem bil. njem o okorelih formah in zasedbah. Tako pa na večno dilemo, kako sovpadati; kje se ljubi- • Kaj poslušate v zadnjem času? je vse drugače. Vsake toliko nam je pisati o mo in kam odmikamo. Že v dvoje je to prava Trenutno zamenjujem svojo zbirko vinilnih albu- Kronosih, o Enzu Fabianiju, o Balanescuju. Vsi umetnost - a v dvoje se po navadi najde kak mov z laserskimi ploščami in poslušam plošče, ki raznoliki so, a iščejo in iščejo priložnost za klavir, najsi še tako razglašen, ki vsake toliko sem jih kupil, ko sem bil star šestnajst let: Pink svojo dobro muzikalično vzgojo. Ne samo skoz ponudi vsaj črno-belo oporno iluzijo - ljubezen- Floyd, Yes, Mike Oldfield. Večinoma elektronsko starodavni zvok, folkloro, Hendrixa, Nymana, ski četverokotnik med godali pa je nenehna godbo. Smrekarja ali Kraftwerke, pač pa tudi skoz ob- ekvilibrija, strastno prilagajanje, obenem pa še m Nekje sem prebral, da želite po koncu kariere veznost, ki jo je zasedbi naložil že izumitelj zmuzljiva stalnost. Godalni kvartet ostaja bližnji postati igralec v pornofilmih? Joseph Haydn, s tem ko je svojemu godalnemu odgovor na čase, ko je ves glasbeni svet tako To je verjetno rekel Andy, ne jaz. On obožuje kvartetu položil v note staro avstrijsko oziroma vzhoden kakor zahoden. igranje. Sam bi hotel imeti samo svoj pub, kjer bi današnjo nemško himno. Balanescujev kva- popival s prijatelji. rtet se te razsežnosti še najbolj zaveda, zato je Miha Zadnikar Marko Milosavljevič 45 smrt fašizmu! PREBUJANJE EVROPSKE (ANARHISTIČNE) ZAVESTI »Od česa človkživi?«

Se še spominjate velikih kultur- jj dušenih polemik. O bendih nih izmenjav ali gostovanj? Repre-| sploh ni treba zgubljati besed: zentanca, neskončni denarji, prili-« lt's not for sale, Res nullius, zovanja, negativna selekcija, stari E Hic et nune et 2227 je izbor, ki prasci, napihovanja, prostaškie osveži celo okolje, v katerem ni dialogi, pomp v občilih, neduhoviti 3 bilo nikoli težav s pozitivno ener- sprejemi, velike umetnice in še gijo. E-motion film je na videu večji umetniki, ki morajo loviti rav- cele dneve vrtel svojo produkcijo notežje med dvorno priznano kva- in filme z AGRFT, ko pa šta z liteto in sprotno uradnostjo, pa se- dramoletom Too much Love veda nepogrešljivo slabo oblikova- nastopila Andrej Morovič in no promocijsko gradivo in tisti ne- Matjaž Pikalo, je znani amste- verjetni vohljači, ki niso premogli rdamski igralec vzkliknil, da bi nikakršne slabe vesti, kaj šele rad nastopal z njima. vprašanj o svojem jazu. Tem drža- Prava subverzija se je bilo v vniškim zapovedim so se na tihem starem univerzitetnem središču pridružile še osebne iniciative, ki so zunaj univerze predstavljati z temeljile na predimenzioniranem besedo, ki daje Evropi alternati- tujem prostoru, par domačno-pos- vo ali lepota ali barbarstvo. O lovnih telefonskih pogovorih in pre- Metelkovi, o pregnancih, o des- krojevanju prevoda poznejših kri- nici v Ljubljani, Berlinu, Utrec- tik. Kup nepreverljivega sranjenca htu. Sprotna poročila o odsto- torej, ki nima malo zvez z današ- tkih, ki jih desničarski voditelji in njim politično-socialnim kaosom. stranke dobivajo v nizozemskih Nekje na robu pa seveda tihi uspe- mestih, so resda zbujala strah, hi neodvisne scene, ki si je za med- da pada še zadnja trdnjava ev- narodne prodore šele nedavna iz- ropske svobode, pa nas je dvi- bojevala vsaj omembo. gnil video na temo holandske Kaj pa radikalna drugačnost? Morovič, Pikalo in TooMuch Love kot popestritev Utrechta v znamenju upanja, protifašistične akcije. Ko se po Nekaj dni pred otvoritvijo kulturne- solidarnosti, sproščenosti, antifašizma in še in še dela. kanalu pripelje fašist, ga obdaja ga središča na Metelkovi, torej 20 policistov, letijo steklenice, ti- septembra lani, je v Ljubljani gostovala kreativna na kakšne populizme in prve žoge pristaja današnji soči na nabrežjih pa tolčejo po loncih in posodah. skupina iz Utrechta na Nizozemskem. Levi-levi pro- svet. Pridružili so se berlinski squatterji, pripravili Država mešanih skupnosti, odprtih možnosti in iz- tagonisti, tisti, ki jim ni vseeno, da evropska svobo- svojo razstavo, pokazali filme o uličnih bojih homo- bire se za zdaj še drži - za zdaj je proklamacija domiselnost uhaja v neznano, in ki imajo v svojem seksualcev proti skinom in se našli v zamisli, da bi fašističnih in nacionalističnih idej tam še kaznivo okolju dovolj zgodovinske (protestantske?) podla- srečanje postalo trojno. Trikrat tisoč kilometrov ev- dejanje. Kam pa gremo mi? Kdaj se bo tukaj kdo ge, pametne državne podpore in možnosti izbire, ropske (anarhistične) zavesti... potem prideta še zganil? Vprašanji je ponudil Borut Brumen, sicer da so si skoz zasedbe hiš, samoiniciativo in solidar- London, Praga... Prvikrat v bogati zgodovini holan- tudi organizator prelomnega srečanja. In ko smo že nost v 25 letih ustvarili nešteto eksistenčnih vizij. dske alternative, pravijo poznavalci iz utrechtske pri besedi - gledališka skupina Anarcho Art Excor- Forbidden Fruits of Civil Society je bilo poimeno- UBICA, so se pogovarjali squatterjiod vsepovsod. porated (Barbara Levstik, Ivan Rupnik, Ernoe vano srečanje, ki ni bilo niti festival niti antifestival, Na fotografski razstavi (Iztok Dime, Frenk Fid- Sebastian in Jure Zadnikar) je imela hudo odgo- pač pa prej nepretenciozno spoznavanje tiste ler, Miha Fras in Tina Hauser), ki je bila na ogled vornost, kako v Utrechtu prepričljivo predstaviti redke ohranjene evropske moči in tukajšnje pešči- v znamenitem ACU sredi mesta, so se liberalni inscenacijo Brechtovih songov v slovenščini. Pos- ce, ki še Kaj da na luč antirasizma, antiseksizma, utrechtčani zgražali nad rušilno močjo ljubljanske rečilo se jim je dvoje: Z iskreno življenjsko in profe- antinacionalizma, spoštovanja sočloveka, dialoga, vlade in videli, kako se je znesla nad poslopji vojaš- sionalno skušnjo so se docela približali občinstvu in različnosti in nasploh na kulturo brez zunanjih na- nice na Metelkovi. Likovnice in likovniki, ta posebna na mah prejeli troje vabil - dvakrat Amsterdam in buhlosti. zvrst individuov, so svoj teden izkoristili za obiske Berlin - in z dvignjeno pestjo tudi pokazali, da je Metelkova je med 28. aprilom in 5. majem narave, mest, ateljejev, galerij, somišljenic in so- prav Bertolt Brecht, človek, ki se je ves čas zavedal vrnila udarec, in to z dvojno levo in s predstavniki mišljenikov; kako tudi ne, ko pa je njihova skupin- vsakršne realnosti, osebna točka, spričo katere bo bosenskih pregnancev. Bilo je v času kraljičinega ska predstavitev (Matej Bizovičar, Goran Medju- imela nova skupnost tega bojevniškega »festivala« še in še sporočati. Princip: upanje; solidarnost, rojstnega dne, volitev v nizozemski parlament in gorac, Jaka Mihelič, Tomaž Kolarič, Dominik sproščenost in še in še dela. spomina na žrtve nacističnega terorja, tako da ni Križan, Renata Rijavec in Jure Zadnikar) v Dr. de bilo težav niti s sproščanjem energij niti z opozorili, Visserschool/Stichting Sophia izzvala še in še nav- Miha Zadnikar 46 Slovenski režiserji po poteh spominov in tovarištva

VRNI SE DOMOV, KRVAVI SAM iz Kranja ZORAN SMILJANIČ

MARTIN SCORSESE KOT KRAŠKI POJAV

DON'T!: by MAXMODIC

FILMI, KI STANEJ0100 MILIJONOV $

DISNEY NA BROADWAYU

HIGH-TECH THRILLERJI & BESTSELLERJI

VSE, KAR MORATE VEDETI 0 FILMIH, PA SI NE UPATE VPRAŠATI SVOJEGA SOSEDA V KINU

4 7 FILMSKI MESEČNIK

100 MILIJONOV $ Ko je pred slabimi čem?) - spet združila režiserja Kevina Reynoldsa VZHAJAJOČI HIGH-TECH & tridesetimi leti Sergej Bondarčuk posnel Vojno in Kevina Costnerja. Nekateri budistični templji in mir, se je reklo, da je ta ruska epopeja stala bodo spet polni. NEKI NOVI KLINCI Po Jurskem parku kakih 100 milijonov $, približno pač, ker nihče ni in Vzhajajočem soncu so high-tech thrilleiji Michaela Crichtona po dvajsetih letih spet geslo znal natanko oceniti, koliko naj bi bilo vredno IZ KINA NA BROADWAY Studio delo - in osnovna sredstva in surovine in elektri- dneva - in bančnega trezoija. Tudi njegov high- Disney živi od tega, da vsaki novi generaciji tech thriller Disclosure (spolno nadlegovanje v ka ipd. - kopice ruskih tovarn, ki so tedaj nekaj zavrti svoje stare risanke, zdaj recimo Mačke iz mesecev služile le temu filmu ter izdelovale obu- računalniški industriji) že kaže zobe: filmske visoke družbe, pred časom recimo Knjigo o pravice je prodal za 3,5 milijona $, film bo režiral tev, vojaške obleke, kostume in blank strelivo, džungli, pred nekaj leti recimo Fantazijo. In podobno kot med drugo svetovno, ko se je Doc Barry Levinson, igrala pa bosta Michael Douglas tako naprej - in nazaj. Vmes pa piči kako novo, in Demi Moore. A pred durmi se že medi prgišče Joseph Goebels odločil za snemanje nemške recimo Aladdina. Ali pa Lepotico in zver, kije epopeje Kolberg (bila naj bi odgovor na film V filmov, ki skušajo ujeti trend high-tech thrille- stala 28 milijonov $, v prvih treh letih pa vrgla že tjev, v katerih življenje junakov visi na računal- vrtincu) in celo znaten kos junaške nemške ar- skoraj 350 milijonov $. In eksploataciji v nasled- made (187 000 vojakov!), ki je že izgubljala niški nitki. V filmu Hackers bo skupina hacker- njih letih - in pri naslednjih generacijah - ni jev odgovarjala za grehe zarotnikov, v filmu £2f bitko na vzhodni fronti, raje poslal v prusko konca. V kinu in na videu. Pa tudi v Disneylandu. mestece Kolberg, da bi tam nekje v devetnajstem (face to face) bo serijski morilec svoje žrtve iskal stoletju pokazal junaški boj nemškega ljudstva prek Interneta, v filmu User Hostile bosta moški proti pradavnemu francoskemu okupatorju. In in ženska bežala pred morilci, edini asistent pa box-office? Mesto Kolberg seje 1.1945 zavezni- 10 NAJDRAŽJIH jima bo online, še huje, celo remakea dveh kla- kom takoj in ne prav junaško predalo, film Kol- sičnih del - The Shop Around the Corner in berg so si ogledali le zavezniški generali, ki pa BRO ADWAYSKIH Grof Monte Cristo - bo poganjal čip. A ne le so potem napisali tako uničujoče recenzije, da so PREDSTAV Crichton, tudi drugi veliki gospodar bestselle- se kariere vseh vpletenih takoj končale. Doc tjev, John Grisham, je pustil, da v Pelikanovem 1. LEPOTICA IN ZVER 12 Goebels je iz obupa naredil celo samomor - pač poročilu o vsem odloči računalnik. Toda Gri- kot pravi umetnik, kar je kakopak bil. In kakih 2. MISS SAIGON 10 shman, avtor pravniških thrilleijev, je dobil kon- 100 milijonov $ (uradno sicer pol manj) je morda 3. RDEČI ČEVELJČKI 8,5* kurenco, ki že čaka na prve filme: ime ji je Nancy vrgel stran tudi korejski son ofgod, prečastiti Sun 4. VIDIKI LJUBEZNI 8,5* Taylor Rosenberg, njeni romani First Offense, Myung Moon, ko je dal zahodnim artistom pos- 5. BROADWAYJEROMEAROBBINSA 8* Mitigating Circumstances in Interesi ofjustice neti vojni spektakel Inchon (korejska vojna in 6. FANTOM OPERE 8 pa že čakajo na rolling kamer. Drugo ime, zaradi izkrcanje generala Douglasa McArthurja v pri- 7. CARRIE 8 * katerega Grisham in Crichton ne bosta spala, pa stanišču Inchon), ameriška armada pa je prispe- 8. NOR SEM NATE 7,5 je James Patterson, avtor zelo uspešnih thrille- vala čas, voljo in energijo kar tisočpetstotih enot, 9. CYRAN0: MUSICAL 7 * ijev o ovdovelem črnskem detektivu Alexu Cro- ssu, ki ima doktorat iz psihologije. Začelo se je ki so bile bazirane v okolici obeh Korej. In tik 10. ŠAH 6,6* lani z romanom Spider, v katerem je lovil sadis- preden je film povsem crknil, je prečastiti ozna- * Z zvezdico so označene predstave, ki nil, da bo posnel še 10 filmov, ki bodo temeljili tičnega ugrabitelja otroka, nadaljevalo pa letos z so finančno skrahirale; za naslovom stoji romanom Along Came aSpider. Je kdo rekel, da na bibličnih zgodbah - namenil jim je okroglo proračun, v oklepaju pa letnica nastanka. milijardo $. A kot rečeno, Inchon je splaval po se zločin ne izplača? In da je literatura delo ubo- straniščni školjki navzdol, Bog se je držal za gih? trebuh, ko je gledal Laurencea Oliviera v vlogi generala McArthurja (okej, le kdo ne bi tega počel za dober milijon $), Jacqueline Bisset seje In zdaj še na Broadwayu: pred kratkim je Disney ARTY M ARTY V Času nedolžnosti se za z dobrim milijonom $ in pol odsmejala do banke, namreč na Broadwayu postavil musicalLepotica hip pojavi tudi sam režiser, Martin Scorsese. z Biblijo v slikah pa ni bilo nič. Prečastiti Sun in zver in zanj zapravil 12 milijonov $, kar je Vprašanje za kviz gre takole: v katerih svojih Myung Moon je šel vase. Ko je prišel Termina- kakopak broadwayski rekord, pa čeprav bodo tu filmih se je še hipno pojavil? Odgovor se mora tor 2, se je reklo, da je stal več kot 100 milijonov profiti občutno manjši. Ponavadi je obratno - slišati takole: v Taksistu, Zadnjem valčku, $, toda velikemu Arnieju po njem ni bilo treba filme snemajo po broadwayskih uspešnicah. Če Razjarjenem biku in Kranju komedije. In dalje: v katerih filmih drugih režiseijev je še vase. Izkazalo se je pač, da je vreden filma, ki bo musical na Broadwayu vzdržal tri leta, kar stane 100 milijonov $. Že čez dobri dve leti seje nastopil? Odgovor: v filmih Dirka Cannonball, očitno bo, bo vrgel le 17 milijonov $. Stal je American Boy, Pavlova, Okrog polnoči, Sanje Arnie vrnil v Zadiyi veliki avanturi. Ameriška preveč. armada sicer ni pomagala, toda film je kljub temu (Akira Kurosawa) in Guilty by Suspicion. Za stal več kot 100 milijonov $, kar so producenti vztrajno zanikovali, tako fanatično, da so ustvarili vtis, kot daje film potem propadel le zato, ker ni stal še več. Arnie pa je šel nemo vase. Hočem reči, do sedaj se nihče ni upal priznati, da je njegov film stal več kot 100 milijonov $ - tak film se je zdel kot zločin proti človeštvu. Nič več. Zločin se zdaj očitno izplača. Pred vrati so nam- reč štirje filmi, ki se dičijo s stomilijonskimi proračuni. Film True Lies, ki pride ven že letoš- nje poletje, bo po obeh Terminatorjih spet zdru- žil režiserja Jamesa Camerona in velikega Ar- nieja, gusarski film Cutthroat Island bo sparil Michaela Douglasa in Geeno Daviš (posnel ga bo njen mož, finski režiser Renny Clifihanger Harlin), stripovski junak Judge Dredd bo Sylve- ster Stallone (izvirno je bila vloga namenjena velikemu Arnieju), medtem ko bo film Water- world po Robinu Hoodu - in Fandangu (po

48 - FILMSKI MESEČNIK »iiM«^aiiMiiBiiiMI— BAZA

ZASEDBA VLOG V pripravi sta dva zelo je posnel tudi film Umri pokončno (drugi del je intrigantna filma, oba pa bosta posneta po resnič- posnel oni Finec), in Bruce bo res v tandemu s nih zgodbah. 1: Zgodba o Marthi Mitchell, ki črnskim aktivistom preganjal piromana, ki skuša trdi,' da so ji raka povzročile mračne sile, ker je iz New Yorka narediti bakljo. Edini problem je preveč vedela o manipulacijah Nixonove admi- spol črnskega aktivista: scenarist je predvidel nistracije, za katero je delal njen mož, sicer drža- žensko. Kaj pa, če bi bil ženska Bruce Willis? * vni tožilec John Mitchell, ki je po aferi Watergate * * WarrenBeatty ]e. mesto komandanta podmor- pristal v arestu. 2: Zgodba o tem, da je bil aids nice v filmu Crimson Tide prepustil bolj lačnim umetno povzročen - in da je sad kontaminiranih cepiv, ki so jih med letoma 1968 in 1976 uporab- igralcem, bodisi Geneu Hackmanu ali pa Alu ljali v Afriki in Aziji. * * * Še ena ženska bo Pacinu. * * * Po Jurskem parku se pripravite na lovila serijskega morilca v hitchcockovskem nove grozljivke - Wolf, Frankenstein in Inter- thrilleiju The Edge, ki ga bo režiral oni Finec. * view with the Vampire. Volkodlak bo JackNic- * * Za Tabloid bo v kratkem pisala Michelle holson, Frankenstein Robert De Niro, vampir pa Pfeiffer. Za The Paper, ki bo k nam prišel pred- Tom Cruise. * * * Julia Roberts in Meg Ryan vidoma poleti, se ni kvalificirala. * * * Marlon bosta nastopili v drugem remakeu filma Women, Brando se bo vrnil v filmu Don Juan De Marco ki gaje 1.1939 režiral George Cukor. Potrebujejo and the Centerfold. V čast si ga bo štel Johnny vsaj 6 žensk. * * * Spet bodo posneli film o Depp. * * * Roman Polanski bo režiral svojo Oscarju Wildeu. Igral ga bo sam Oskar Schi- celovečerno risanko, sicer nekak erotični thriller, zanimiran v slogu Mila Manare, italijanskega ndler, režiral pa bo Mike Nichols, ki je zato stripaša. Po erotiki Bitter Moon zdaj v Franciji menda celo odpovedal thriller A Simple Plan. * dokončuje Death and the Maiden. * • » Zdaj je * * Še en hiper-seksualni scenarij Joeja Eszte- konec: katere izmed teh vlog so bile najbolj intri- res dokončno: film Umri pokončno 3 bodo res rhasa (Prvinski nagon, Vročica) je nared za gantne? Nujno: zlovešči potnik Roberta De Nira posneli, res bo spet igral Bruce Willis (za 15 v Taksistu, Vincent van Gogh v Sanjah in ko- posteljo: Jade. Le malce čudno se sliši, ko pravi- milijonov $), režiser bo res John McTiernan, ki munistični režiser v filmu Guilty by Suspicion. jo, da naj bi glavno vlogo igral Tom Cruistru

TOP 15

8 1. OČKA V KRILU (Continental-Fun/Mladina film) 124282 8 13 5 2. TRIJE MUŠKETIRJI (Cenex) 55369 * * 3. ALADDIN (Lj. kinematoqrafi) 50684 6 3 4. SCHINDLERJEV SEZNAM (Karantaniia) 47802 10 5 5. DENNIS POKORA (Lj. kinematografi) 46401 16 7 6 VZHAJAJOČE SONCE (Continental-Fun/Mladina film) 45767 7 7. ROMANCA V SEATTLEU (Continental-Fun/Mladina film) 42181 6 12 5 8. NA OGNJENI ČRTI (Continental-Fun/Mladina film) 35718 7 3 9. ŽIVI (Karantaniia) 34432 * * 10. ROBIN HOOD (Continental-Fun/Mladina film) 31252 8 11. TINA (Cenex) 31054 14 9 7 12. POPOLN SVET (Lj. kinematografi) 30527 * * 13. CLIFFHANGER (Continental-Fun/Mladina film) 29504 17 3 14. DAVE (Lj. kinematografi) 28558 4 2 15. LEDENA STEZA (Cenex) 27034

TOP 6 ART 6 1. SCHINDLERJEV SEZNAM (Karantanija) 47802 8 3 2. V IMENU OČETA (Karantaniia) 25562 6 2 3. KLAVIR (Carnium) 24138 2 4. PRAVA STVAR (Carnium) 12060 9 10044 14 2 5. TATOVI TELES (Lj. kinematografi) 17 1 6. ZLATI ČASI (Cenex) 7652

OPOMBA. Zgoraj je lestvica letošnjih najbolj gledanih filmov v Sloveniji; z zvezdico so označeni filmi, ki so vzleteli že decembra 93 (upoštevali smo le gledalce, ki so jih ujeli letos). Pod njo je lestvica letošnjih najbolj gledanih art-filmov, ki imajo počasnejšo eksploatacijo. 49 FILMSKI MESEČNIK

ŠKANDAL DON'T! Kdo ali kaj je MPAA in v čem se njene zapovedi razlikujejo od božjih?

MPAA je ostal nespremenjen do 1.1953, ko se pripopati vsak film. »X« si lahko; a to bo by Max Modic je Premingerjev film The Moon Is Blue iz- avtomatično pomenilo, da ste posneli pomič. maknil žigu cenzure, kajti United Artists, ki ga MPAA torej sestavlja 11 članov. Čeprav po Pravijo, da je bog samo eden, kar pa za je distribuirala, ni bila član MPAA. Njeno službeni dolžnosti dnevno vidijo le dva do tri hollywoodsko filmsko produkcijo ne drži. moč, ne pa tudi vpliv, je uspelo zmanjšati še filme, so plačani za redni delovni čas. Zame- Tam jih je več. Enajst, združenih pod skupnim Miku Nicholsu s filmom Kdo se boji Virgini- njajo se vsakih par let, odvisno od posame- imenom MPAA (Motion Picture Association je VVoolf (1966) in Jack Valenti, ki je takrat znikov. Filmski industriji ne pripadajo, kot bi od America), kar bi se po naše z eno besedo postal predsednik MPAA, je začel razmišljati reklo cenzura. In če si teh enajst malih bogov kdo utegnil pomisliti. Edini kriterij je, da so o različnih kategorizacijah filmov. L. 1968 se starši in da imajo radi filme, kar zveni zelo ne bo ogledalo določenega filma, ki je name- tako pojavijo oznake »U« (universal, za gle- njen prikazovanju v kinodvoranah, si ga tudi ohlapno, a po mnenju Jacka Valentija, enega dalce vseh starosti), »M« (mature, za zrelo od predsednikov, je to edini način za relevan- bog ne bo, kaj šele vi. Podobno se bo zgodilo občinstvo; kar je bilo relativno), »R« (restri- tudi, če kateremu od enajstih vsemogočnih tno mnenje, ki po načinu dela spominja na cted; otroci pod 16-im letom brez spremstva poroto. Za versko prepričanje, poreklo in izob- določeni film zaradi seksa, nasilja, profanosti staršev niso smeli v kino) in »X«, ki je prepo- ali pa ostalih malodane nujnih sesta- razbo, ki je povečini srednja, jih ne vprašajo. vin ne bo všeč. Film si boste lahko Imena članov, razen predsednika ogledali šele po manjših posegih in Richarda Heffnerja, so tajnost, kar je samo bog bo vedel, kakšna je bila razumljivo, saj bi jih drugače tako njegova prvotna verzija. Pa še to le v mediji kot anonimni telefonski klici primeru, če ima videore.korder. In- spravili na rob blaznosti. Včasih up- tegralne verzije se pojavijo samo na ravičeno, dodajajo predvsem ustva- videokasetah ali pa v evropskih rjalci grozljivk, ki jih že ustaljeni kinih. In še to ne vedno. Za ponazo- »NC-17« prikrajša za velik procent ritev povejmo, da so Američani vi- fanovske mularije, ki hoče grozo, deli par sekund krajši Prvinski gorje in gravž, torej vse, česar nagon, ki jih je prikrajšal za med- MPAA noče. In če iz horrorja zaradi nožje Sharon Stone, v Pravi stvari nižjega ratinga izrežejo grozo, gotje pa so jim ukradli Slaterjev strel v in gravž, tistega, kar ostane, ne bo Oldmanovo moškost in orgazmične nihče gledal. Začaran krog. strele Patricije Arquette v mrtvega Čeprav je v hollywoodskih krogih gangsterja. MPAA potemtakem slišati govorice, da je MPAA že pre- skrbi, da vaš pogled ne bi preveč živela institucija, se najdejo ljudje, užival v fikcijskem preseganju real- ki podpirajo njeno početje, s to razli- nosti. ko, da kritizirajo preveč posplošene oznake. Sharon Kissack, gospodinja, Baje je za vse kriv D.W. Griffith, ki se je 1. 1915 v filmu Rojstvo na- mati in ljubiteljica filmov je zato us- roda brez slabe vesti posvetil Ku tanovila ReelReview, ki jo dobite na Klux Klanu kako sekundo preveč, newyorški telefonski številki 900- nakar je Thomas Dixon Jr., avtor ro- Na pristaniški obali, 1954 903-1177, in za 99 centov na minuto mana, ki je služil za predlogo, neza- vam odzivnik zrecitira kratko, dvo- vedoval ogled filma vsem, ki še niso dopolnili dovoljen poklical svojega dobrega prijatelja, minutno vsebino filma, ki naj bi za- 17 let. »M« se je pozneje preimenoval v »PG« predsednika Woodrowa Wilsona. Poznejši nimala predvsem starše, katerih otroci pogos- hollywoodski škandali, povezani s seksualni- (parentalguidance; v spremstvu staršev) - vse to zahajajo v kino. Ko je vzletel Prvinski mi ekscesi Fattyja Arbuckla, skrivnostno do 1.1984, ko gaje SpiebergovIndiana Jones nagon, ste na omenjeni številki lahko slišali smrtjo režiserja Williama Desmonda Taylorja in tempelj smrti preimenoval v »PG-13«; tole: »Psihološki triler o zagrizenem detekti- in drogami, ki jim je podlegel Wallace Reid, srce, ki so ga žrtvi potegnili iz prsi, medtem ko vu, ki raziskuje brutalni umor. Nazorno prika- so sodu izbili dno in 1.1922 so v Hollywoodu je še bilo, je bilo po mnenju cenzorjev za zana seks in nasilje sta poglavitni temi filma in ustanovili Motion Picture Producers and Dis- otroke pod 13. letom preveč travmatično. Ena ju je nadpovprečno dosti. Namigov na varen tributors of America, ki naj bi bdela nad nra- zadnjih sprememb glede ratinga seje pojavila seks ni. Ravno nasprotno. Očitne so tudi ho- vnostjo tega »brezna dekadence«. Ko je orga- 1. 1990, ko je štartal Kaufmanov film Henry moseksualne scene, ki se omejijo na petting in nizacijo prevzel notorični Will Hays, se je & June in s kombinacijo umetniškega izraza poljubljanje. Policija o ženskah večkrat govo- preimenovala v MPAA in s trdo roko vladala in eksplicitnega seksa povzročil prepih v ri podcenjevalno, alkohol se konzumira v pre- filmski svobodi govora in prikazovanja. MPAA. Nastala je oznaka »NC-17«, ki je oz- tiranih količinah, omenja se željo po trdih Kazen za neupoštevanje dostojanstva gledal- načevala filme za odraslo publiko, ki niso bili drogah (kokainu) in poudarja težave pri odva- cev je znašala 25.000 $, kar je bilo takrat pornografski. Le tem je še naprej ostal eden ali janju kajenja.« Ha! veliko denarja. Eleanore Roosevelt je pozneje več »X«-ov. MPAA je »NC-17« zaščitila s Za tolažbo še podatek, da se od '70 dalje izjavila, daj t »presrečna, ker je filmska indus- copyrightom, kar pomeni, da si oznake (pred- najostrejša kopja MPAA lomijo predvsem na trija izbrala cenzorje iz lastnih vrst«. Kodeks vsem zaradi komercialnih razlogov) ne sme televizijskem programu.

50 FILMSKI MESEČNIK A D I O S VRNI SE DOMOV, KRVAVI SAM 10 let po smrti režiserja, kije slovenskim igralcem obljubljal, da jih bo odpeljal v Hollywood vanje ali kot ščit pred kroglami, ampak kot prinašal v kovčku in še pri tem vedno zamujal, iz Kranja: ZORAN SMILJANIČ objekt resnične ljubezni, in prvič junaka po- Peckinpah pa se iz stTahu pred jugoslovansko tepta tako globoko v blato, da mu nikakršno carino kokaina ni upal prišvercati. Na carini so herojstvo ne prinese več dostojanstva niti očiš- mu pobrali vsa zdravila, vitamine in uspavalne Po zaprašeni cesti mehiške puščave drvi čenja. V vsakem Peckinpahovem filmu ima tablete, zato se je tolažil s slivovico, s katero stara, obtolčena ameriška limuzina. Voznik v glavni junak dostojnega sovražnika in to med- seje nalival v portoroškem Palaceu. Na inter- umazani beli obleki nenehno pije in se pogo- sebojno meijenje moči je temeljno gibalo vjuje je prihajal pijan in se postavljal pred varja z okrvavljeno platneno vrečo, ki se pozi- filma - vse od Strelov popoldne, prek Divje jugo-filmatji, ki so ga imeli za boga, čeprav se bava na sosednjem sedežu. Vroče je in okrog horde, pa tja do Pata Garretta Billyja the včasih po cel dan ni prikazal iz svoje prikolice. vreče nenehno brenči roj muh. Voznikovo raz- Kida. Warren Oates ostane v filmu Prinesite položenje do vreče niha. Nekaj časa je z njo mi glavo Alfreda Garcie sam. S pištolo in Za stranske vloge je najel tudi nekaj lokal- otožno prijazen, potem se nenadoma razjezi in steklenico. nih igralcev, najbolj opazno seveda Jožeta jo v navalu besa poliva s toplo tequilo, češ, To je bil edini film, pri katerem ni imel Horvata (To so gadje) in Olgo Kacjan (Po- zakaj se mi ne pridružiš pri pitju, nazadnje pa nobenih težav s študijem - in posnel ga je vest o dobrih ljudeh). Jože Horvat je nastopil pade v histerični smeh na robu živčnega natanko tako, kot je hotel. »Slab ali dober, če v vlogi adjutanta, ki svojemu nadrejenemu, zloma. Ustavlja se v zahojenih obcestnih gos- vam je všeč ali ne, to je moj film.« To je bil poročniku Triebigu, nudi še kaj več kot zgolj tilnah in mračnih motelih, kjer stresa v vrečo obenem njegov zadnji veliki film. Alkohol mu čiščenje škornjev, Olga Kacjan pa je nastopila kupe ledu, vase pa nove in nove steklenice je potem premočno načel telo in um, da bi se v vlogi Rusinje, ki z nožem razdeviči novinca tequile. V vreči se nahaja glava njegovega lahko še pobral. Sodelavci so bili pri vsakem Dietza. Peckinpah je bil nad njima navdušen, prijatelja Alfreda Garcie in zdi se, da bo z njo novem filmu zaprepadeni, kako hitro se stara. ju trepljal po ramah in jima obljubljal, da ju bo prepotoval celo Mehiko, po dolgem in počez, Umiral jim je pred očmi. Pijan je bil pred po koncu snemanja odpeljal v Hollywood, ter z njim kramljal o ženski, ki sta jo oba snemanjem, med snemanjem, po snemanju, ljubila. ob vikendih, ob delavnikih, zvečer, zjutraj, na kjer ju čaka uspešna kariera. Denar in slava. Turobna zgodbica je odlomek iz enega na- premierah in na reprizah. Cele dneve je prebil Ko je bilo snemanja konec, so si vsi oddahnili, josebnejših filmov Sama Peckinpaha, Prine- v postelji, prebiral scenarije, gledal televizijo, za veliki finale pa je itak zmanjkalo denarja. site mi glavo Alfreda Garcie (1974). Ekipa telefoniral in pil. V Londonu se je nekoč tri- Peckinpah je do smrti posnel še tri filme, pri filma je zaprepadeno ugotovila: »Pa saj War- krat zgrudil. »Če bom dolgo živel, mi bo še dlje katerih je že povsem očitno, da so mu stvari ren Oates igra Sama Peckinpaha!« Nihilistič- dolgčas.« Pripeljali so mu psihiatra. Vzdržal dokončno ušle iz rok. Filme so večinoma do- na in groteskna zgodba o malem looserju, ki je sedem dni. Najraje je imel žgane pijače in končali in montirali njegovi sodelavci, studio glavo svojega prijatelja prodaja za borih ko so mu jetra začela odpovedovati, je presed- pa je uporabil njegovo ime. Umrl je 28. de- 10.000 dolarjev, je dober portret Sama Peckin- lal na vino, campari in kokain. cembra 1984, star 59 let. Bil revolveraš, ki je paha ali Krvavega Sama, kot so ga klicali. In potem odkril slivovico. L. 1975 je kljub s koltom streljal na luno v času, ko je tehnolo- Svet Peckinpahovih junakov ni svet dobrih in vsemu dobil ponudbo za snemanje treh filmov gija omogočala, da se ljudje po njej sprehaja- slabih, ampak svet bolj ali manj slabih. Gle- - King Konga, Supermana in Železnega kri- dalcu je kar malo mučno gledati tako neprikri- žca. »Med opico, letečim človekom in II. sve- jo. to izpoved: Peckinpah se je tu razgalil, kot še tovno vojno sem izbral slednje,« za film o »Običajno uspe režiserju v filmu uresničiti nikoli. Prvič v njegovi celotni filmski karieri umiku nemških čet z ruske fronte 1.1943. Film 60 odstotkov od tega, kar je hotel pred začet- izjavi njegov glavni igralec ženski do tedaj so snemali v Jugoslaviji, iz Istre so naredili kom snemanja. Menije pri Divji hordi od tega nepojmljivi »/ love you«, prvič je opaziti, da rusko fronto, snemanje je potekalo v nemogo- uspelo uresničiti 96 odstotkov.« ženske ne služijo zgolj za pretepanje, posilje- čih razmerah, saj je nemški producent denar I'll drink to that, Sam.

Sam Peckinpah in Olga Kacjan med snemanjem Železnega križca Sam Peckinpah med snemanjem Elite morilcev 51 FILMSKI MESEČNIK HITI, MITI & BITI Kako so slovenski fi l mi množic e našli in jih potem izgubili Kaj mislite o slovenskem filmu, vedno naj- Slovenije niso niti videli. Slovenij a ni še nikoli roke nad sabo resda nekoliko izgubljeni in raje sprašujejo tisti, ki nanj sploh ne mislijo. In v slabih desetih letih povsem ignorirala takega razpuščeni, resda so dobili močno konkurenco to je najhuje, kar se lahko zgodi filmom, tudi števila slovenskih filmov, tako rekoč vsega, v videu, ki je filme Slovencem pripeljal na slovenskim - da ljudje na njih več ne mislijo. kar je nosilo slovenske hlače. In pomislite, dom, tako rekoč pred hladilnik in posteljo, in In to se je v zadnji dekadi zgodilo slovenskim nekateri slovenski filmi - P.S., Ječaiji, Zra- Slovenci so bili tedaj resda že tako okupirani filmom. Filmi Doktor, Naš človek, Christo- koplov - v tem času v slovenske kinodvorane z odcepljanjem, da so med kinom in protes- phoros, Čas brez pravljic, Heretik, Usodni celo sploh niso niti prišli. Prej so slovenski tnim shodom vedno izbrali slednje, toda filmi telefon, Ljubezen nam je vsem v pogubo, filmi tja vedno prišli, čeprav je partija že vna- so predragi in preveč redki, da bi lahko avtoiji Moj ata, socialistični kulak, Živela svobo- prej poskrbela, da so bili narejeni tako, da so v za neuspeh dolžili druge. Slovenci so nehali da, Remington, Kavarna Astoria, Coprnica kinodvorane lahko prišli. In če se je partija v misliti na slovenske filme. In tudi slovenski Zofka, Veter v mreži, Nekdo drug, Decem- svoji vnaprejšnji oceni že ravno zmotila, je filmi so nehali misliti na Slovence. Romanca brski dež, Umetni r^j, Srčna dama, Trian- potem vsaj poskrbela, daje film iz kinodvoran je bila popolna. Od popolne romance pa je bilo gel, Ko zaprem oči in Morana so v kinodvo- kmalu izginil. Filmi, posneti po 1.1985, so bili nemogoče pričakovati, da se bo končala s sre- ranah ostali sami, ljudi ni bilo, celo v Ljubljani očitno brez nog. In iz kinodvoran jih ni metala čnim koncem. si jih je v povprečju ogledalo le po kakih 2000 partija, čepravje še mnoge izmed njih partija Kaj torej mislite o slovenskem filmu? Kdaj gledalcev. Odvzemite gledalca ali dva. Ali pa tja pripeljala. Se huje, zdi se, da jih je partija ste videli zadnjega? Koliko ste jih sploh vide- gledalca ali dva dodajte. V ostalo Slovenijo so potem pozabila pogledati. Slovenski filmi so li? In zaradi katerega slovenskega filma ste v glavnem le komaj pokukali, mnogi pa ostale bili v drugi polovici osemdesetih brez trde slovenske filme nehali gledati? Kdaj bo spet

To so gadi

15 NAJVEČJIH SLOVENSKIH HITOV Živela svoboda 1. TO SO GADI (1977, Bevc) 112394 2. VESNA (1953, Čap) 95980 3. NE ČAKAJ NA MAJ (1957, Čap) 83626 10 NAJVEČJIH SLOVENSKIH KRAH0V 4. NE JOČI, PETER (1964, F.Štiglic) 82295 5. SREČNO KEKEC (1963, Gale) 75835 1. ŽIVELA SVOBODA (1987, Ranfl) 383 6. KEKEC (1951, Gale) 62855 2. HERETIK (1986, Stojan) 670 7. VDOVSTVO K. ŽAŠLER (1976, Klopčič) 57127 3. ONKRAJ (1970, Gale) 678 8. POLETJE V ŠKOLJKI (1986, T.Štiglic) 55724 4. NEKDO DRUG (1989, Vrhovec) 707 9. NA SVOJI ZEMLJI (1948, F.Štiglic) 54800 5. SRČNA DAMA (1991, Jurjaševič) 1111 10. DOLINA MIRU (1956, F.Štiglic) 52030 6. USODNI TELEFON (1987, Kozole) 1300 11. KRČ (1979, Šprajc) 51366 7. BOJ NA POŽIRALNIKU (1982, Drozg) 1455 12. TISTEGA LEPEGA DNE (1962, F.Štiglic) 50839 8. UMETNI RAJ (1990, Godina) 1928 13. VESELICA (1960, Babic) 50503 9. OXYGEN (1970, Klopčič) 1952 14. SAMORASTNIKI (1963, Pretnar) 50441 10. KO ZAPREM OČI (1993, Slak) 1962 15. SREČA NA VRVICI (1977, Kavčič) 49764

OPOMBA: Za naslovom filma stojita letnica nastanka in ime OPOMBA: Za naslovom filma stojita letnica nastanka in ime režiserja, na koncu pa bistvena številka, ki pomeni premierno režiserja, na koncu pa bistvena številka, ki pomeni premierno število gledalcev v Ljubljani (brez repriz; podatki za ostala število gledalcev v Ljubljani (brez repriz; podatki za ostala slovenska mesta so nepopolni aH pa nedosegljivi; Ljubljana pro- slovenska mesta so nepopolni ali pa nedosegljivi; Ljubljana proporcialno kakopak predstavlja ključni orientir za vsak slovenski porcialno kakopak predstavlja ključni orientir za vsak slovenski film). film).

52 FILMSKI MESEČNIK kak slovenski film ljudi množično nagnal v kino? Kdaj bodo Slovenci slovenskim filmom spet tako zaupali, da bodo z njimi pripravljeni BANKABILNOST SLOVENSKIH REŽISERJEV stopiti v mrak? In kdaj bo slovenski film Slo- vencu spet kaj naredil? Iščete smer? Ošinite 1. JOŽE BEVC 1 112394 raje za hec lestvico najbolj bankabilnih slo- 2. FRANTIŠEK ČAP 5 52506 venskih režiserjev. Pogled na slovensko ko- 3. TUGO ŠTIGLIC 2 42204 mercialno špico vas bo zmrazil in vam bržko- 4. BOJAN STUPICA 1 38316 ne vzel še zadnje upanje. Jožeta Bevca, Franti- 5. ANDREJ HIENG 1 36002 ška Čapa, Bojana Stupice, Franceta Štiglica, 6. FRANCE ŠTIGLIC 12 33206 Mirka Groblerja, Igorja Pretnarja in Franceta 7. JOŽE GALE 7 33193 Kosmača, ki so bili j)rvaki možic, nič več. Na 8. MIRKO GROBLER 2 32397 srbskega režiserja Zivojina Pavloviča je em- 9. VINCI VOGUE ANŽLOVAR i' > 32309 bargo, Andrej Hieng je svoj edini film posnel 10. IGOR PRETNAR 4 30573 pred šestintridesetimi leti in se potem posvetil 11. ŽIVOJIN PAVLOVIČ 3 27263 drugim rečem, Milan Ljubič je svojega zad- 5 25236 njega - in edinega - posnel pred dvajsetimi leti 12. FRANCE KOSMAČ in potem šel med producente, veterani - Jože 13. MILAN LJUBIČ 1 20980 Gale, Rajko Ranfl, Matjaž Klopčič, Vojko 14. RAJKO RANFL 5 20853 Duletič in Boštjan Hladnik - pa so svoje zad- 15. MATJAŽ KLOPČIČ 10 20170 nje filme posneli pred bolj ali manj dolgimi 16. VOJKO DULETIČ 6 20023 leti, toda ob morebitni vrnitvi, o kateri vsi niti 17. BOŠTJAN HLADNIK 8 19969 ne razmišljajo, bodo le težko našli skupni jezik 18. JOŽE BABIČ 4 19657 s to publiko, ki zdaj hodi v kino. Avtorskega 19. BOŽO ŠPRAJC 4 19563 manierizma ta mularija ne bo kupila. Ko so 20. JANE KAVČIČ 9 19456 prišli zadnjič mimo, so se njihovi filmi itak 21. FRANCI SLAK 4(5) 15759 dogajali še v času druge svetovne vojne ali pa 22. FILIP ROBAR-DORIN 2(3) 15284 tik po njej. Preostaneta vam le Tugo Stiglic in 23. JANKO RAVNIK 1 15000 Vinci Vogue Anžlovar, bolj ali manj v tolaž- 24. MARJAN CIGLIČ 1 (2) 14232 bo, a tudi sama se lahko zaenkrat le tolažita: 25. ANTON TOMAŠIČ 2 12573 prvemu je v uteho to, da je v osemdesetih edini 26. KARPO GODINA 3 11201 gosnel dva popularna slovenska filma (obe 27. JOŽE POGAČNIK 3 10311 Školjki), drugemu pa, da mu je to uspelo v 28. ŽARE LUŽNlK 1 8457 času, ko ni več uspelo nikomur, akoravno le 29. MITJA MILAVEC 1 8457 enkrat. Njegove Ciganske oči (aka Pickpo- 30. FRANCI KRIŽAJ 1 7217 cket aka Gypsy Eyes aka Oko za oko) so 31. MATIJA MILČINSKI 2 5659 namreč le še eden izmed slovenskih filmov, ki 32. BOŠTJAN VRHOVEC 2 5634 čaka na kino. Tugo Štiglic bo morda očetov 3 5614 score (12 slovenskih filmov + nekaj filmov 33. BORIS JURJAŠEVIČ 1 5155 drugje) težko ujel, toda še vedno skuša ujeti 34. ALEŠ VERBIČ Galetovega - dve nadaljevanji istega filma, 35. JURE PERVANJE 2(3) 3026 pač tretjo Sko(jko. A po drugi strani - četrtega 36. ANDREJ MLAKAR 1 2462 Kekca ni bilo nikoli, kakor tudi tretje Vesne 37. DAMJAN KOZOLE 2 2060 ne. In obe sta bili uspešnejši od druge Školjke. 38. JANEZ DROZG 1 1455 Eh, morda pa Tugo Školjke v tretje vendarle 39. ANDREJ STOJAN 1 (2) 670 ne bo posnel. Od druge je namreč minilo že toliko časa, možnosti za snemanje filmov pa OPOMBA: Za imenom režiserja stoji število filmov, kijih je posnel; številka v oklepaju so v Sloveniji že po naturi tako redke, da v pri nekaterih pomeni, da so posneli več filmov, kipa v kinodvorane iz teh ali onih razlogov trenutku, ko bo spet prišel na vrsto, na ljudi niso prišli in jih zato nismo upoštevali niti.v tej hiti v drugih tabelah; na koncu kakopak morda ne bo več niti mislil. stoji bistvena številka, ki predstavlja povpreČnoštevilo gledalcev, ki jih je režiser s svojimi filmi zbral v Ljubljani (podatki za ostala mesta so nepopolni ali pa sploh nedostopni; Vedno kakopak v teh krajih ni bilo tako. Slovenski filmi so bili nekoč bolj slavni - in Ljubljana proporcialno kakopak predstavlja ključni orientir za vsak slovenski film). Tudi namesto v cerkev so ljudje romali v kinodvo- če upoštevate vse olajševalne okoliščine, lahko iz zgornje lestvice vendarle vsaj za prvo rane. Kekec, Vesna, Dolina miru, Jara gos- silo odčitate primerjalno bankabilnost slovenskih režiserjev. poda, Ne čak^j na m^j, Dobro morje, Kala DODATNA OPOMBA: Hieng je svoj edini film posnel v tandemu s hrvaškim režiser- ipd. so bili totemi. In tabuji. Svete reči. Pred jem Kresom Golikom; Milavec, Lužnik in Jurjaševič so l. 1983 skupaj posneli epizodni kinodvoranami, v katerih so jih vrteli, so bile omnibus Trije prispevki k slovenski blaznosti, ki pri vsakem šteje kot enota; tudi vrste, dolge vrste, ne vrste, prave partizanske kolone. S temi kolonami niso mogle tekmova- epizodni omnibus Tri zgodbe, ki so ga 1.1955 družno posneli Kavčič, Kosmač in Pretnar, ti niti one kolone iz hita Na svoji zemlji. Vsi šteje pri vsakem kot enota; Pavlovič in Čap kakopak ne štejeta kot slovenska režiserja; so prišli. Tudi tisti, ki so bili proti komunizmu. Metod Badjura se na to tabelo ni kvalificiral, ker so podatki o obisku Triglavskih strmin Celo oni, ki so bili za komunizem. Še ko se je v najboljšem primeru le opisni; in naj ne bo pozabljen enainštirideseti režiser slovenskega reklo, da je kak slovenski film propadel, reci- filma, Marcel Buli, kije l. 1988 skupaj s Stojanom in Hladnikom posnel nikoli prikazani - mo Štigličev Svet na Kožarju, si je ta neus- in v naših tabelah zato neupoštevani - epizodni omnibus P.S.; tudi Robar-Dorinov peh v Ljubljani ogledalo 25000 gledalcev. dokumentarec Opre Roma, Cigličevi Ječarji in Pervanjev Zrakoplov niso prišli v Spektakularno, tudi če ste se v naš prenos vključili šele zdajle. kinodvorane. * * * Tu in drugod smo kakopak upoštevali tiste številke, ki jili navaja Filmografija In vključili ste se ravno pravi čas. Tam gre namreč Jane Kavčič, režiser prvega sloven- slovenskih celovečernih filmov (nedavno izšla pri Slovenskem gledališkem in filmskem skega filma, ki množic ni ujel. Pisalo se je 1. muzeju). 1960, filmu se je reklo Akcija, toda v akcijo

53 FILMSKI MESEČNIK ni šel nihče. Drži, ne ravno nihče. »Akcijo predvsem po kratkih filmih o občanu Urbanu. smo najprej prikazali na festivalu v Puli, toda predložil Hladnik. Prišlo je 25000 gledalcev, Nihče ni tedaj niti pomislil, da bi lahko devet- Boštjana Hladnika pa ni bilo na spregled: »Iz dušebriiniki so ga tako paranoično raztrgali, desetminutni reklamni spot za Viatorjeve av- da ga potem, ko je prišel v Ljubljano, nihče ni protesta sem odpotoval v Italijo, v Trbiž, na tobuse in njihove šoferje postal tak nadnarav- večerjo. In tam sem potem ostal nekaj dni V upal niti omenjati. Tisti pa, ki so o njem ven- no nezadržni in neuničljivi hit. Toliko časa so darle spregovorili ali pa kaj zapisali, so to taki državi nisem hotel niti prebivat. Te verzije ga namreč vrteli, da so se mnogi ustrašili, da potem itak nisem nikoli videl. Niti tedaj. Niti storili po naročilu. Po direktivi Rekli so, da se bo kopija dobesedno znucala. Zakaj je fdm načenja umazane probleme, da se ukvarja Maj kasneje. Čez slabo leto so v kino poslali uspel? »V Sloveniji uspe vsak film, ki ima malce manj porezano verzijo. Šele mnogo let z dvomi, da vzbuja nezaupanje do enobeja, da trdno zgodbo, kar potrjujejo uspehi Štigliče- so junaki navadne reve, da ni dovolj heroičen. kasneje je - v Slogo! - končno prišla tudi moja vih filmov,« pravi Jure Pervanje, dolgoletni izvirna verzija.« Z vsem seksom. In v Slogo je Enobeja res ni prikazoval v tako heroični luči filmski snemalec, ki se je pred nekaj leti pre- kot drugi tedanji jugoslovanski filmi, recimo prišlo tudi dobrih 44000 gledalcev. Mnogi so levil v režiserja, in poudarja: »Film To so gadi jo videli prvič. Nekateri so jo videli drugič. Kozara ali pa Balada o trobenti in oblaku, je eden izmed najslabše narejenih - celo dile- kije bila model, predstavljal je le psihološko Nekateri pa tretjič. Toda mnogi die-hard fani tantskih - slovenskih filmov, pa je kljub temu so to verzijo gledali večkrat, navsezadnje, kriminalko iz časov enobeja, le nočno akcijo najbolj gledan slovenski film. Ima zgodbo, ni skupine fantov, ki zdvomijo v komando in Sloga je imela tedaj že svojo stalno, zvesto in važno sicer kakšno, toda ima jo, dovolj trdno. zlahka prepoznavno klientelo. Prva ni imela te vase. V Ljubljani so potem naredili kobajagi Zgodba je prva - če ima še pameten obrat, premiero, toda že po nekaj dneh so ga po sreče. Vse tri verzije Maškarade skupaj si je vprašaj ali pa klicaj, je to potem le še pika na tako samo v Ljubljani ogledalo več kot 80000 direktivi umaknili s sporeda. In potem 25 let o i. Naši filmi pa ponavadi uberejo drugo pot. In njem ni bilo ne duha ne sluha,« se spominja gledalcev. Če upoštevamo vse tri verzije, je ven pride Nekdo drug. Namesto, da bi zgra- Maškarada kakopak eden izmed najbolj gle- Kavčič, ki pri sedemdesetih načrtuje come- bili direktno krimič, zgodbo o Metodu Trobcu, back, in dodaja: »Velmožje so se ga odrekli.« danih slovenskih filmov vseh časov. Mislimo resnični dogodek, ki je babe tedaj držal doma, si lahko, daje šel dobro tudi po provinci. Seks In množice so sledile. Množice so vedno kora- se začne filozofirati.« Drži, Nekdo drugje v kale z junaki, Akcija pa ni bila za junaške je seks, tudi ko to počnejo čebele. Ali pa Vida čase. V resnici sploh ni zgledala kot film za Jerman in Igor Galo. In seks je bil v Pomlad- množice. Nevidni bataljon, ki ga je Kavčič, nem vetru. »Po Mrtvi ladji, ki sojo razglasili posnel nekaj let kasneje, pa je zgledal kot film za hermetičen film, je Pomladni veter pred- za množice: skupina otrok užene nemško ar- stavljal poskus posneti uspešen film. In bilje mado v kozji rog. Toda množic spet ni bilo, uspešen, prodali so ga v 12 držav, celo v vsaj ne takih, kot so se tedaj zgrinjale na filme Ugando, menim pa, da je uspel predvsem za- Franceta Štiglica: »Štiglic je bil zvezda. Če je radi svoje radoživosti,« pravi Rajko Ranfl, ki pisalo na filmu Štiglic, so ljudje avtomatično je po Pomladnem vetru posnel nič manj us- prišli. Obenem pa je svoje filme znal poriniti. pešnejši film Ko zorgo jagode. Zorele so. In Bilje namreč tako močan, daje bil nad distri- izraz jagoda je potem postal prevod za ameri- buterji. Jaz pa sem bil neznan, zato me ni ški babe. Za nekaj, kar je treba le še utrgati. nihče upošteval. Sam film bi moral režirati In seks je bil v Krču. In bil je v Ljubezni Zvone Sintič, pa predolgega scenarija na zah- na odoru. In bil je v Rdečem klasju. Pogu- tevo Franceta Štiglica, sicer tedanjega direk- men, daje kaj. Ljudje so vedno prišli. Sedem- torja Vibe, ni uspel ali pa hotel skrajšati. Šti- František Čap deseta pač. Ce že jutri ne obstaja, potem se glic je potem poklical mene, scenarij sva sku- vsaj poseksajmo. Kjerkoli. V izpraznjenem paj skrajšala, da je bil proračunsko cenejši. Ljubljani našel le 707 ljudi. Toda, hej, Jure, bazenu (Maškarada), v grmu in za grmom Nevidni bataljon je bil tako le nizkoproračun- nikamor ne beži - tvoj Triangel je ujel le (Krč), na hlodih (Ljubezen na odoru), v ski film, ki ni bil usojen za velike rezultate.« trikrat več ljudi. Jaz poznam vprašanje, ti poz- hlevu (Rdeče klasje). Seks se je iz postelje Edini pravi hit je Kavčič dočakal šele ob naš odgovor. Torej - kaj bo? »Triangel ni preselil na prosto. Seks v postelji se je zdel koncu sedemdesetih s Srečo na vrvici. A ta uspel zaradi dveh stvari: zgodbe je imel le za malomeščanski in puritanski. Če sta se moški film je bil tako rekoč od začetka usojen za 50 minut in bil je preplitel. Dve plasti v globi- in ženska znašla v postelji, sta se le pomenlji- velike rezultate, pa čeprav je od mladinskega no sta manjkali, pa malce v širino tudi, pri taki vo spogledala, rekoč, ah, kako sva perverzna - bestselletja Teci, teci, kuža moj obržal le eno temi pač ne moreš biti redkobeseden. Vsega bi in se ročno zavalila na odročna tla. stran, le epizodo, v katerem fanta za nastopa- moralo biti preveč, besed, reči in dejanj. In menim, da tu slovenskim filmom vedno zdrsne: V sedemdesetih je visoki čas - in množice - nje v filmu nagradijo s psom, in čeprav je ujel tudi Matjaž Klopčič s filmoma Vdovstvo tedanji Marksistični center, sicer čisti in nepo- imaš premalo za povedati, nimaš pa denarja, da bi to lahko storil atraktivno.« Odgovor je Karoline Žašler in Cvetje v jeseni. To sta bila zabni damski klub, scenarij povsem razsul ter filma o tisti ženski želji, ki je ne poteši noben ga kategorično odsvetoval. »Programski svet pravilen. V tem je razlika med slovenskim filmom in Hollywoodom: Hollywood zna spolni odnos. Noben seks. »Žašlerca je bila Vibe ga je sprejel, punce iz Marksističnega tematsko dovolj nova, sveža in originalna, k centra pa so za en dan zamudile. Štiglic je namreč to, da nima kaj reči, povedati atraktivno. In to stane. uspehu pa menim, da je svoje prispeval tudi slutil, da bo film mogoče prodati ven in z njim posrečeni izbor štajerskega dialekta in odlična dobro zaslužiti, zato ga je forsiral, sam pa sem Ce pa ti zmanjka besed, pokaži vse, kar se igralska zasedba na čelu z Mileno Zupančič, ga potem posnel z isto ambicijo kot ostale da. Maškarada je bila 1.1971 že v izhodišču Poldetom Bibičem, Daretom Ulago in Marjeto filme. Menim, da je k velikemu uspehu še naj- material, iz katerega so stkane sanje in fanta- Gregorač. V Berlinu sem dobil sijajne kritike, po več prispevala pesmica, kije film nosila in ga zije ljudi, ki hodijo v kinu. Še huje, iz tega Jugoslaviji pa je bil to menda najbolj gledan naredila prepoznavnega. Zdi se mi, da je bil materiala so stkane tudi fantazije ljudi, ki v slovenski film. Cvetje v j eseni pa je uspelo zara- film všeč celo Mitji Ribičiču, saj je na pre- kino ne hodijo. Dogajala se je v sedanjosti, di dopadljive zgodbe, odličnih igralcev, spet na miero poslal ogromno košaro rož, pa čeprav ljudem pa že na daleč obljubljala, da jih seks čelu z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem, pa smo v filmu napadli hišne svete.« čaka že za prvim vogalom. »Snemanja Mas- neverjetno sveže glasbe in motiva neizpolnjene- ka rade smo se lotili z vsem rompom in pom- ga ideala.« Sedemdeseta so imela tudi tak obraz, In hišni sveti so bili tedaj stebri družbe. A pom. Vedeli smo, da snemamo hit, saj ni bilo dovolj prepoznaven, da so bili lahko ljudje z tedaj je kot steber družbe zgledalo celo avto- nobene dileme, da bo slovenski seks napolnil njim na ti. busno-prevozniško podjetje Viator, zlasti če dvorane,« pravi Pervanje, ki je bil pri tem Toda gledalcev iz kinodvoran občasno niso vprašate film To so gadi, ki je nastal isto leto filmu Boštjana Hladnika snemalec. Maškara- odganjali le cenzorji in partijski aparatčiki. kot Sreča na vrvici (1977) in potem premoč- da je 1. 1971 resda prišla v kinodvorane, toda no postal najbolj gledan slovenski film vseh občutno skrajšana in porezana - ta verzija je Tudi sami režiserji ne vedno. Včasih filmu časov, posnel pa gaje Jože Bevc, do tedaj znan bila dobrih 20 minut krajša od verzije, ki jo je celo sami prikazovalci niso dopustili, da bi pobral vse gledalce, ki so ga hoteli videti. 54 FILMSKI MESEČNIK

»Film Na klancu 50 dali s programa pri polni dvorani. Rekli so, da je metafizičen in preveč spiritualen ter da je itak dosti naredil, da ima VSI NJIHOVI GLEDALCI potemtakem dovolj,« pravi Vojko Duletič, scenarist neverjetno uspešnih Samorastnikov 1. FRANCE ŠTIGLIC 398469 (»konca nisem jaz napisal«) in kasneje režiser 2. FRANTIŠEK ČAP 262532 Desetega brata ter Ljubezni na odoru. In 3. JOŽE GALE 232353 poudarja Hladnik, ki se kani zdaj vrniti z med- 4. MATJAŽ KLOPČIČ 201269 narodnim filmom: »Sončni krik so l. 1968 5. JANE KAVČIČ 175109 sneli s sporeda, pa čeprav je bil zadnji dan še 6. BOŠTJAN HLADNIK 159673 vedno skoraj povsem razprodan. Tako je bilo 7. FRANCE KOSMAČ 126178 tedaj. Filme so s sporeda metali pri polnih 8. VOJKO DULETIČ 120180 dvoranah. To je bila navadna šlamparija, sa- 9. RAJKO RANFL 104266 moupravljanje, prispevek k mitu o stoprocen- tni učinkovitosti socializma. Pa tudi sama OPOMBA: Številka za imenom režiserja pomeni število gledalcev, ki so jih vsi njegovi Viba nam nikoli ni dajala nobenih podatkov o filmi skupaj zbrali v Ljubljani (podatki za ostala mesta so nepopolni ali pa sploli obisku. Ni imela interesa. Ce bi povedali re- nedostopni; Ljubljana proporcialno kakopak predstavlja ključni orientir za vsak slovenski zultate, bi nam morali potem tudi kaj plačati. film). Upoštevati kakopak velja, da so nekateri posneli po 12, nekateri pa le po 5 filmov, Tako pa jim ni bilo treba. Včasih se je zdelo, da so jih prikazovalci uslišali, saj so se hoteli toda iz zgornje lestvice lahko vendarle vsaj za silo odčitate primerjalno bankabilnost slovenskih filmov vedno čimprej znebiti, da bi slovenskih režiserjev. Tu jih je le 9, ker jili je le 9 posnelo po 5 ali več filmov, kar je bilo imeli potem več prostora za svoje amerikanske naše izhodišče. Denimo: Jože Bevcje le z enim filmom zbral več gledalcev kot Rajko Ranfl filme, za katere so bili pač bolj zainteresirani. s petimi in skoraj toliko kot Vojko Duletič s šestimi. (Mimogrede: tudi Franci Slak je posnel Spomnim se, da so mi dali film Uby me nežno 5 filmov, toda njegov pirenec, Krizno obdobje, ni imel komercialne eksploatacije in ga na program sredi avgusta, ko v kino ni žive zato nismo upoštevali v nobeni lestvici.) duše.« In film je avgusta, sredi dolgega vroče- ga poletja, vendarle ubil skoraj 25000 duš, toliko kot prva Maškarada. Hladnik je znal predvsem zato, ker je imel dovolj zgodbe, ker pribil: Duletič, odslej naprej ne boste nobene- kljub vsem oviram dvorane vedno napolniti, le je imel odlično Štefko Drolc, odločila pa sta ga filma več delali, ko bom jaz umrl, pa sploh Čas brez pravnic je 1. 1986 ostal tudi brez tudi motiva matriarhata in hrepenenja, neče- ne.« gledalcev. Partija? Cenzorji? Aparatčiki? Pri- sa, kar odhaja. Po Sloveniji smo imeli tedaj Prav je imel. Duletič poslej ni posnel več kazovalci? »Ne, nič od tega. Do tedaj je vsak kar 15 slavnostnih premier, ki so bile kot slovenski režiser že posnel vsaj en partizanski nobenega filma. In mnogim Slovencem se ne maše. Živojin Pavlovič je rekel, da je to najbo- zdi, da so slovenski režiserji poslej sploh še film, jaz pa ne. Zato sem izkoristil priložnost lj slovenski film. Uspeh Desetega brata pripi- posneli kak film. Zaradi katerega filma jih in ga posnel še sam, toda to sem storil 6 let sujem popularnosti literarne predloge, saj prepozno. Čas za te reči je bil tedaj že mimo, veste, prvi slovenski roman niste videli? a mi ni čisto nič žal.« in igrali so ga vsi lokalni odri. Samorastniki, za ka- Okej morda je bil tudi naslov preveč izda- v tere sem napisal scenarij po jalski. Čas brez pravnic se je namreč slišalo VIDCO HfiS€Tn vzoru tedanjih mehiških fil- tako, kot da bi rekel Vstop prepovedan. Jože mov, so uspeli iz istih razlo- Gale, sicer eden izmed najbolj bankabilnih BORBE BALAŠEVIČ gov kot kasneje moja Lju- slovenskih režiserjev, je to izkusil v osemde- bezen na odoru: nenavad- NAJVEČJE USPEŠNICE setih, saj sta naslova Pustota in Ljubezen nost sižej a, nesrečna ljube- PODNAPISI V SLOVENŠČINI, 145 min. nam je vsem v pogubo ljudi očitno prestraši- zen, iskanje privatne, ne la. In odgnala. Tudi njegov Onkraj 1.1970, le pa kolektivne sreče, prepo- dve leti po zelo uspešnih Kekčevih ukanah, vedane teme in nasilje, ki ni obljubljal tostranosti, tako daje bil pogub- je bilo tedaj dovoljeno le v ljen. »Posegi z raznih strani so bili preprosto partizanskih filmih.« Strup premočni, da bi film lahko uspel. Težko rečem, za njegovo kariero je bil toda morda so Slovence motili tudi južni igral- Doktor, posnet po romanu ci, ne vem, morda celo to, da je šlo za kopro- Janeza Vipotnika, razvpite- dukcijo z Beogradom,« se spominja Gale, ki je ga partijskega veljaka: v polno - in v legendo - udaril s Kekci: »Film so dali v Union zadnji »Menim, da je prvi Kekec tako zelo uspel teden pred novim letom, zato, ker je predstavljal tematsko nekaj pov- zunaj pa je bil krošnjarski sem novega. Mladinski filmi so se snemali tudi sejem. Jasno, da ni šel nihče prej, toda nikoli niso ubrali takega, tako sve- v kino. A po drugi strani so žega pristopa. K uspehu drugega Kekca so distribucijo filma povsem nekaj prispevale tudi barve, največ pa zgodba blokirali Rekli so, da se o ozdravitvi deklice. Tretji Kekec sicer ni bil delam norca iz partizan- tako uspešen kot prva dva, toda filmsko je stva, da enobejevska ideja najbolje narejen.« Najbolj eksperimentalno. sploh ni prišla ven in da niti Vožnjam kamere, zoomom in psihedeličnim enkrat ne omenim besede efektom ni konca ne kraja. partija ali pa komunist. Vojko Duletič je snemal precej težje, precej Bojan Štih, tedanji direktor manj spektakularne, precej bolj introspektivne Vibe, je rekel, da sem mu v NAROČILA: 066/21-778 in precej bolj manieristične filme, za nameček hrbet zabil nož. Vipotnik se STAREC VIDEO, 7V & KINO DISTRIBUCIJA pa so se še vsi dogajali v preteklosti. V sodob- je začuda postavil na mojo GARIBALDIJEVA 11, 66000 KOPER nosti je bil persona non grata. Toda njegovi stran in se čudil, hudiča, le filmi so bili presenetljivo popularni: »Film Na kaj imajo proti nama. Stih je CENA: 2.880,00 SIT PLAČILO PO POVZETJU klancu je dobil vso vsoto nazaj, uspel pa je 55 LJUBE SLOVENSKE GORE Filmom K2, Cliffhanger, Živi in Krik stene ostro kontriramo z desetimi slovenskimi alpskimi poskočnicami

Ali veste, kateri slovenski film je prvi opozoril, da Triglav v resnici sploh nima treh vrhov? Ali veste, v V KRALJESTVU ZLATOROGA katerem slovenskem filmu se družbica na Triglav za- LETO: 1931 vihti čez Rudno polje, v katerem pa se tja gor zavihti čez REŽISER: Janko Ravnik (edini) ZVEZDE: Joža Čop, Miha Potočnik, Franica Sodja severno steno? Ali veste, v katerem slovenskem filmu PRVI STAVEK: Film je nem. vzpon na Triglav ničesar ne spremeni? Ali veste, v ZADNJI STAVEK: Rim je nem. STAVEK FILMA: Rim je nem. katerem slovenskem filmu falični Triglav junakom tudi ŠTORUA: Študent, železar in kmet se odpravijo na Triglav. Ko sestopijo, se razidejo. Prvi se zares da spolno moč? Ali veste, kateri slovenski produ- očitno vrne v mesto, drugi v železarno, tretji pa na kmetijo. cent je z izkupičkom od predvajanja svojega filma zgra- MEMENTO: Fantje sicer na Triglav pridejo, toda to jih ne spremeni - vsi trije se pač vrnejo na svoja ustaljena delovna mesta. Prvi - in edini • slovenski film, v katerem vzpon na Triglav dil na Voglu gorsko kočo - in za nameček izdal še ničesar ne spremeni. L. 1976 se je v naših časopisih vnel spor o tem, če je to res prvi slovenski publikacijo Naš alpinist? Ali veste, kateri slovenski igrani film: odločili so se, da ni. Sam prvi slovenski »dolgi« film - in vzpon na Triglav - ni itak nič bolj dramatičen ali pa stresen kot Grosmanov »kratki« Odhod od maše iz 1.1905. Z eno film je v grozi spoznal, da na Triglav pride le vsak tretji besedo, nobena filmska zgodovina se ne začela z dolgimi filmi. Tudi naša ne. Ker je film nem, Slovenec? Ali veste, kateri slovenski film je prvi opo- kakopak nihče ne omeni, da Triglav nima treh vrhov. Morda tudi zato, ker sta ohranjeni le dobri dve tretjini filma. zoril, da ima partija luknjo in da se le otroci rodijo z OBISK, LJ.:»preko /5000«; Ravnik je nekoč opozoril, daje producent filma, Turistovski klub zakoni v genih? Ali veste, v katerem slovenskem filmu Skala, »z izkupičkom predvajanja filma pri nas in v tujini zgradil na Voglu svoj Skalaški dom... Stane Sever sikne »Ljubezen je slepa, prilika pa dela in izdal prepotrebno delo s področja naše razvijajoče se alpinistike Naš alpinist« tatu«! Ali veste, katera slovenska junakinja je kot prva dva filma zaporedoma vzdržala brez spolnega odnosa? Ali veste, v katerem slovenskem filmu se junakinja ne važi, da je že spolno občevala, ampak se važi, da tega še ni počela? Ali veste, v katerem slovenskem filmu ženska misli, da lahko zanosi, ne da bi seje moški sploh dotaknil? Ali veste, v katerem slovenskem filmu igra glavno vlogo pes? Ali veste, v katerem slovenskem filmu se partizani bolj kot Nemcev bojijo volkov? Ali veste, v katerem slovenskem filmu se upornik nad ne- mško armado spravi s polenom? Ali veste, v katerem Kekcu ne pokaže staršev? Ali veste, kateri slovenski film je bil povsem psihedeličen, pa čeprav v njem nastopajo sami otroci? Ali veste, v katerem slovenskem filmu Srb Slovencu očita, da ne ve, kuda se ide za Trst? TRIGLAVSKE STRMINE LETO: 1932 Ali veste, v katerem slovenskem filmu Slovenec trdi, da REŽISER: Metod Badjura (edini) je najmočnejši človek na Balkanu? Ali veste, kateri ZVEZDE: Miha Potočnik, Anton Cerar Danilo, Pavla Marinko slovenski film se dogaja v Los Angelesu? Ali veste, v PRVI STAVEK: Film je nem. ZADNJI STAVEK: Film je nem. katerem slovenskem filmu igra glavno vlogo junak, ki STAVEK FILMA: Rim je nem. ga pozna cel svet? Ali veste, v katerem slovenskem ŠTORIJA: Vesela družbica se odpravi na Triglav. Med Mihom in Minko tli plamen, ki ga za hip skali ostareli zapeljivec, toda možakar na srečo med vzponom omaga, tako da se lahko parček filmu Slovenec uči bodočega hollywoodskega režiserja potem na Triglavu vendarle poroči. filmske obrti? Ali veste, v katerem slovenskem filmu so MEMENTO: V filmu V kraljestvu Zlatoroga se je skupina treh mladcev na Triglav zavihtela prvič uporabili zoom? In ali veste, kateri slovenski film čez Pokljuko in Rudno polje, tu pa se malce bolj pisana in kakopak spolno zmešana skupina tja gor zavihti po drugi smeri - čez severno steno, toda osvajanje Triglava je bilo manj ima največ velikih planov? Odgovore držite v svojih dramatično od boja za prvi slovenski igrani film. Kot rečeno, boj se je vnel šele v drugi polovici rokah - in ko se jih boste naučili na pamet, greste lahko sedemdesetih, dobrih 45 let po premierah obeh filmov, in povzročil živahno polemiko o tem, kaj je dolgi film, kaj igrani film in kaj prvi slovenski film. Še bolj vroče je postala, ko se je izkazalo, na Ministrstvo za kulturo ter zaprosite za subvencijo. da je Milka Badjura, režiserjeva soproga, sam film 1.1963 premontirala, tako da je -film postal Recite: posnel bom prvi slovenski film, v katerem ne bo bolj gladek", kot so poudarili njeni nasprotniki, neme mednapise pa je zamenjal glas komen- nobenega Slovenca. tatorja. Prvi slovenski film, v katerem falični Triglav ljudem tudi zares daje spolno moč. OBISK, LJ.: Neznan: »z velikim uspehom« naj bi bil prikazan » v Dravski banovini, Avstriji in Ameriki«.

56 FILMSKI MESEČNIK

KEKEC KALA LETO: 1951 LETO: 1958 REŽISER: Jože Gale (Družinski dnevnik) REŽISER: Andrej Hieng & Krešo Golik (edini) ZVEZDE: Matija Bari, France Presetnik, Zdenka Logar ZVEZDE: Lojze Potokar, Stevo Žigon, Jure Doležal PRVI STAVEK: »Dajte ga!.« PRV1STAVEK: »Pod staro, veinoistogoro, kjer le prihod volkov skali kdaj blage dni. Tu človek ZADNJI STAVEK: »Sova kliče smrt.« in žival ne poznata, ko menjave dneva in noči, zime in poletja.« STAVEK FILMA: »Kekecl« ZADNJI STAVEK: »Življenje je kot šumna reka, svoj izvir ima in svoje ustje, sebe menja in ŠTORUA: Bedanec je strah in trepet slovenskih gor, ugrablja otroke, celo punčke, jih potem bregove, venomer kaj odnaša in kaj prinaša.« spreminja v sužnje, dokler ne pride Kekec, ki ga užene v sovji rog. In potem so otroci živeli STAVEK FILMA: »Zaupaj človeku, ki bi prišel k tebi in ti rekel, Filozof me pošilja.« srečno ... kakopak do filma Srečno, Kekec. ŠTORUA: Začne se vojna in Kala zbeži v hosto. Nemci jo sicer ujamejo, toda tudi njim zbeži, MEMENTO: Prvi Kekec je še vedno čudež - tako Je barvit, da jim ga sploh ni bilo treba posneti ker noče, da bi se je kdo dotikal. Niti Oskar Schindler. Kala je psica, ki ve, kaj hoče. v barvah. Zdi se celo, da je bil za tiste čase subverziven: ko zakoni »odraslih« odpovejo, MEMENTO: Edini slovenski film, v katerem igra glavno vlogo žival, Kala, nemški ovčar. Edini vzamejo zakon v svoje roke otroci. Kje je bila tedaj partija, si boste rekli. Ste se kdaj vprašali, slovenski film, v katerem se partizani v hosti bolj kot Nemcev bojijo volkov. In edini slovenski zakaj Bedanca, razvpitega zlikovca, ne preženejo starši otrok, ampak mora to storiti Kekec, film, v katerem se upornik nad nemško armado spravi s polenom. To isto pa kakopak velja tudi podalpski Dirty Harry? A po drugi strani se zdi manj subverziven: otroci so najbolj zvesti za Nemce, saj več streliva porabijo za volkove kot za bandite, med katerimi je tudi Stevo Zigon, poganjki zakona, saj s tem, ko jih nihče ne jemlje resno, najlažje pogruntajo, kdo je naš in kdo ki se predstavlja za Filozofa. Ko reče, da bo nekega dne prišel nekdo, ki bo rekel, da ga pošilja ne, kdo je nevaren in kdo korekten, s svojo socialno izmuzljivostjo pa so rojeni zato, da so Rlozof, že sluti, da za filozofe med komunisti ne bo prostora. Sam film je zelo gibek, Kala pa povsod hkrati, kar je bil vedno življenjski cilj partije. Partija zato pusti, da njeno delo opravijo odlična igralka. otroci. Sama tega ne bi zmogla. Prvi slovenski film, ki je opozoril, da ima partija luknjo in da OBISK, U.: 36002 otrok nagonsko ve, kaj je zakon. OBISK, U.: 62855

SREČNO, KEKEC NE ČAKAJ NA MAJ LETO: 1963 LETO: 1957 REŽISER: Jože Gale (Pustota) REŽISER: František Čap (Vesna) ZVEZDE: Velimir Gjurin, Ruša Boje, Blanka Florjane ZVEZDE: Metka Gabrijelčič, Stane Sever, Janez Čuk PRVI STAVEK:»Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog.« PRVI STAVEK: On: »A nimaš oči?« Ona:»Imam - štiri.« ZADNJI STAVEK: 'V eni roki nosim sonce, v dmgi roki zlati smeh.« ZADNJI STAVEK: »Samo, a lahko šepetam ...« STAVEK FILMA: Ona, ki je slepa: »Povejže, Kekec, kakšne so te naše gore?« On, ki vidi: STAVEK FILMA:»Ljubezen je slepa, prilika pa dela tatu.« » Visoke, strmš in belo kapo imajo.« ŠTORUA: Junaki iz Vesne, zdaj že zelo športni študentje, se odpravijo na smučanje in potem ŠTORUA: Pehta odpelje slepo Mojco v svoj skromni dom, Kekec jo s partizansko akcijo reši, pazijo, da Vesna in Samo ne bi v sobi ostala sama. potem pa se da sam zapreti, da bi se dokopal do Pehtinega tajnega eliksiija, ki bi Mojci vrnil vid. MEMENTO: Kaj na koncu filma Metka Gabrijelčič v letalu zašepeta Franeku Trefaltu, je MEMENTO: Drugi Kekec (igra ga Velimir Gjurin, zdaj slavist), prvi v barvah, zato ni čudno, da kakopak največji misterij tegafilma, sicer impresivnega nadaljevanja Vesne. Mu šepne, ljubim Kekec slovenske gore vidi v tako lepi in dobri luči. In zato ne preseneča, da se Kekec tako te? Ce mu, potem bo vse skupaj itak spet ostalo le pri besedah. Mu šepne, hvala bogu, da je fanatično in strastno - celo samovšečno - trudi, da bi iz neznanih vzrokov oslepeli Mojci spet konec filma? Zelo verjetno. Metka Gabrijelčič je namreč edina slovenska junakinja, ki dva filma vrnil vid. Še huje, Kekec je tak narcis, da skuša punci vrniti vid le zato, da bi lahko gledala njega. zaporedoma vzdrži brez spolnega odnosa. Na koncu filma Ne čakaj na maj je Vesna še vedno Da bi lahko ob pogledu nanj tudi ona uživala tako, kot ob pogledu nase uživa on sam. Kekec devica. Še huje, to je edini slovenski film, v katerem se junakinja ne važi, da je že spolno je le še en otrok, ki misli, daje najboljša partija svoje mame, in obenem le otrok, ki bi ga lahko občevala, ampak se važi, da tega še ni počela.»Kakšen otrok neki, ga nimam od česa met«, ljubila le njegova mama. Ko Pehta vidi, da je nad njen dom poslal ljudi z bakljami, si ga iz strahu ponosno sikne na koncu v brk vsem moralistom. Prvi slovenski film, v katerem se zdi, da lahko zažge kar sama. Drži, Kekec je mule, ob pogledu na katerega se začnejo žrtve kar same tepsti, ženska zanosi, ne da bi se je moški sploh dotaknil. Vesna in Samo sta morda res rojena za toda 1.1963, v času liberalizma, se je mladini itak zdelo, da svobodno diha. Počakaj do 1.1968, kmečko ohcet, toda naslovno -in zelo romantično - pesem Olga Bedjanič zapoje Janezu Čuku. pobič. Ruša Boje v vlogi Pehte je čisti zakon: hvala Bogu za Rušo Boje. Zdaj Boga ni več. OBISK, U.: 83626 OBISK, U.: 75835

57 FILMSKI MESEČNIK

KEKČEVE UKANE UMETNI RAJ LETO: 1968 LETO: 1990 REŽISER: Jože Gale (Onkraj) REŽISER: Karpo Godina (Rdeči boogle) ZVEZDE: Zlatko Krasnič, Jasna Krofak, Polde Bibič ZVEZDE: Jurgen Morche, Vlado Novak, Dragana Mrkič PRVI STAVEK: Vitranc Bedancu: -Živalipobijaš vsepovprek, pastirjem pokoja ne daš.« PRVI STAVEK:»Peklenske reči se odigravajo v nebeških okoljih.' ZADNJI STAVEK: -Mile jere kisle cmere z nami vštric ne pojdejo.« ZADNJI STAVEK: -Dobro jutro, g. Lang. AvtoMGM-a vas čaka.« »Žegrem.« STAVEK FILMA: -Prava prostost je... koigraš, kadar češ, komur češ in kolkor ti duša da.« ŠTORIJA: Kekec, Rožle in Mojca storijo vse, da bi iz Bedančevega ujetništva rešili malo STAVEK FILMA: -Ljube slovenske goreli! Tukaj človek pozabi, da živi v dolini. Ne zazna več blatnega zadaha postanega življenja. V višinah svobodneje diha, kri se bolje pretaka, telo se gozdno žival, pritlikavega Brinclja. čisti.« MEMENTO: Uf, še sreča, da mimo pride Bedanec (tokrat ga igra Polde Bibič) in Brinclja zbaše ŠTORIJA: Med prvo svetovno pride mlad častnik v severovzhodno Slovenijo, tam nekaj časa v kletko, saj bi v nasprotnem primeru bržčas še tistih nekaj minut poslušali njegovo muziciranje. preživi pri družini Gatnik, naredi prve filmske korake, potem pa odide in postane slaven režiser. Hočem reči, v temle tretjem in obenem zadnjem Kekcu od vsega ostane le še melodija. Rim MEMENTO: Prvi slovenski film, ki se začne - in delno dogaja • v Los Angelesu. Prvi slovenski je prišel ven 1.1968, toda tudi zgleda tako, kot da se dogaja 1.1968, ko je med otroci in starši film, v katerem nastopa junak, ki ga pozna cel svet - Fritz Lang, režiser filmov Metropolis, Dr. prišlo do kratkega stika: ni čudno, daje to prvi Kekec, v katerem ne vidimo staršev, toda pogled Mabuse kvartopirec, Ženska v izložbi, Ministrstvo strahu itd. In eden izmed redkih filmov, na kontrakulturo je vendarle zmeden in politično korekten. Mulci se smejo sicer upreti mate- v katerem lahko vidite prizore iz Langovega Metropolisa. Sicer jih lahko kakopak vidite le v rializmu potrošniške družbe (Bedanec pobija živali iz koristoljubja), toda ostati morajo zvesti samem Metropolisu Jasno, LA so postavili v Portorožu in Lang v Sloveniji ni posnel nobenega zakonu, državi, Vitrančevim »postavam«, navsezadnje, Bedanec, disidentski hipij, itak velja za filma, toda lepo je videti film, v katerem Slovenec uči filmske obrti človeka, ki bo potem postal ugrabitelja otrok, pač za tega, ki zastruplja mladino. Mestoma je film res zelo psihedeličen. Ni filmski • celo h'woodski - klasik. Ko Lang odide, Slovenijo napade serija katastrof. Drži, zdi se, čudno: to je prvi slovenski film, pri katerem so uporabili zoom. kot da nam je nekdo ukradel režiserja. OBISK, U.: 40319 OBISK, LJ.: 1928

SPLAV MORANA LETO: 1980 LETO: 1993 REŽISER: Karpo Godina (Umetni raj) REŽISER: Aleš Verbič (debut) ZVEZDE: Olga Kacjan, Frano Lasič, Vladica Milosavljevič ZVEZDE: Borut Veselko, Branko Završan, Pavle Ravnohrib PRVI STAVEK: On: -Da nemaš šraufcigera u tašni?« Ona: -Ja sam učiteljica, a ne šloser.« PRVI STAVEK: » Vse skupaj se je začelo z mitologijo in sanjami.« ZADN JI STAVEK: »L 1946 so v dom prišli umetniki, da bi snemali življenje slepih otrok. Tega ZADN JI STAVEK:»Imam občutek, da mije bilo usojeno srečanje z Morano, pa naj je bila cena dne je Kristina umrla. Da snemanje ne bi bilo ovirano, so njeno truplo položili v klet poleg kakršnakoli.« ameriških konzerv in kupa kalečega krompirja. Naslednjega dne so jo pokopali.« STAVEK FILMA: - Triglavsploh nima treh vrhov.« STAVEK FILMA: Na Vršiču, Slovenec: -Moračemonatrag.« Srb: -Kad vi Slovenci ne znate, ŠTORIJA: Devet malih Indijančkov jo z džipom mahne na Triglav, srečajo Morano in ugotovijo, kudaseidezaTrst.« da je ženskam na nadmorski višini 1000 m dovoljeno vse. ŠTORIJA: Dve učiteljici, Slovenka in Srbkinja, dobita v drobni vojvodinski vasici družbo, toda MEMENTO: Eden izmed Indijančkov gorskemu vedežu razkrije, da gredo gor zato, da bi odkrili, trem srbskim avantgardnim artistom ni le do umetniških aktov. kako se je počUil prvi Slovenec, ki je šel na Triglav. Če to drži, potem prvi Slovenec sploh ni prišei MEMENTO: Edini slovenski film, v katerem kak Slovenec • Miloš Battelino • trdi, da je na Triglav: po njihovi avanturi sodeč, -kije bila še vse kaj drugega« (kaj, Aleš?), na Triglav pride najmočnejši človek na Balkanu. In edini slovenski film o srbski umetniški avantgardi. Pri Karpu le vsak tretji izmed onih Slovencev, ki se ^a gor odpravijo. Izmed devetih namreč srečanje z najbolj Godini je špura vedno ista: v življenje malega človeka pride umetnik in ga potem s svojim fatalno Slovenko vseh časov preživijo le trije, pa še tem trem bo pri terapiji razen Franka Sinatra odhodom pokoplje. Poglejte si kdaj Umetni raj, kjer je umetnik večji in zato tudi kazen za moral pomagati tudi dr. bokar. Apod-ugi strani, le kdo pravi, da v slovenskih gorah pesem - magari malega človeka večja. In z ženskami je v tem svetu vedno kaj narobe. V glavnem imajo My ne pomaga? Spomnite se Kekcev. Grob napad na turizem (bo šel še kdo gor?), ekologjo menstruacijo. Edina filmska vloga Bora Štiglica (mlajšega sina Franceta Štiglica). (kri na skalah) in feminizem (ženske so bolj kot moškim nevarne sanim ženskam). Največ velikih OBISK, U.: 9052 planov v zgodovini slovenskega filma. Prva žrtev je Damjana Grašič OBISK, U.: 5155 MARK LANEGAN: WHISKEY S P I N C E T O FOR THE HOLY GHOST *CD '93, SUB POP; distribucija: NIKA; napro- SISTER DOUBLE HAPPINESS: daj: REC-REC, 2.350 SIT* UNCUT (CD'93, SUB POP, distribucija: NIKA, Če nahitro ošvrknemo imena kot Dave Lee Roth, naprodaj: REC-REC, 2350 SIT) Ritchie Sambora, lzzy Stradlin, Duff McKagan ali Neekscesni trening bluz-roka, ki nas z garažnim pa, ježešmarija, lan Gillan, bomo kmalu našli sku- jezikom opomni, da bi morali večkrat posegati po pni imenovalec in ob njem zmotno pomislili, da se mojstrih te zvrsti ter, oboroženi z zgodovinskim posluhom, preprečiti bendom, kot je Slster Double angloameriški mehki heavy metal obnaša kot kan- Happlness, pretirano bahavost, češ mi smo pa tavtorji s slovenske estrade, ki po vaških veselicah edini, ki se rokovske nadgradnje bluza še spomni- nastopajo kot solisti zato, da bi v presahle žepe mo. Ah, če bi le vedeli, koliko takih modrecev se v nov konstrukt. Ekipa se je par dni pred premiero kanil kakšen DEM več. Pa ni tako, čeprav bi se drenja na stojalih s cedejkami! Roko na srce (in ne lahko zgovarjali na legendarni Gillanov nastop, ki kakopak živčno zlomila in nergača vrgla ven, na ušesa), Uncut'\e vseeno zarezo nad povrečjem. se je pred sto leti zgodil v okolici Vipave. Pri ome- Raben je še nekaj časa podmolklo nihal med po- (mxm) s** njenih lepotcih (hm, Gillan\e spet izjema) ne gre za godbo, ki ga je obvezovala k finalizaciji Antigone, in denar, temveč za pumpanje ega, ki naj bi v bendu slutenim začetkom lepega prijateljstva, po prvi rep- NOXIRE : MEMENTO MERETRI- CIOUS(CD DVAP '94, distribucija Nika) neupravičeno trpel in tako nehote povzročil, da rizi pa se je že odločil, da bo začel znova. Bilo je v Za mladimi, popolnoma anonimnimi Celjani na posamezniki najstnicam (in predvsem sebi) všečen letu, ko je umrl Adorno, in če že moramo najti imidž kaj kmalu zamešajo s talentom, pobašejo njihovo srečo stoji propagandna mašinerija Don maksimo, ki je odtistihdob oznamovala Rabnovo svoj instrument ter jo mahnejo po svoje. Nekaterim Vito M Production. Kar pomeni, da boste njihovo delo, je to prav mojstrova najbolj zlizana, češ po zagonetno ime skupaj z datumi koncertov po Slo- celo uspe, drugi pa se v poznih večernih urah veniji uzrli na »profi« plakatnih plahtah; kar pomeni panično gledajo v ogledalu in sprašujejo »What's Auschwitzu pisati poezijo pač... Raben si jo je vzel med nadaljnjim snovanjem za svojo in posugeriral, bojda »glamurozno« izdelani ovitek cedeja s sme- wrong with this picture?« Nič posebnega; izven šno »zvezdniškimi« fotografijami (narejenimi na aj- da je po tolikeri glasbi za teater nemogoče pisati benda so popolnoma nezanimivi in skrajno nena- zenponu), psevdonime namesto imen, besedila in darjeni. Mark Lanegan, ki je nekoč brusil glasilke pri glasbo za film. Pa je pisal za Fassbinderja. Za 24 podatke na plošči v angleščini... A se vesta, izjem- Screaming Trees (1.1992 so posneli Svveef Obli- Fassbinderjev. Bržda Vas ne bo kaj dosti, ki boste no napadalni marketing, tam, kjer je to najbolj po- vion, edini omembe vreden album), se je tej usodi zmogli zdržema poslušati tri ure in pol karseda membno, izkaže za hype in neosnovano pretenzijo. sicer izognil in svetemu duhu nazdravil z viskijem, raznolikih celostnih kosov, ki so svoj čas kot obliga- Pri muziki, za katero bi morda res skupaj z napo- ker ga je nekoč seznanil s ploščami Boba Dylana, tum vzgajali naša alternativna srca, pa vendarle: vednikom K4 rekli, da je grundge. Če s tem uvaja Neila Younga, Micka Jaggerja, Leonarda Cohena Raben se strogo drži načela, ki je razširjeno samo novo smer, nekakšen pomečkani, do popevkarske in morda celo Nicka Cavea. Lanegan svoje egocen- nerazpoznavnosti prelikani heavy-hardrok s kiloto- med globokimi filmskoglasbenimi dvojneži herrma- trične, ravno prav elektrificirane balade zaenkrat nami nemogočega, večkrat nasnetega jamranja v nnovsko-hitchcockovske provenience - z zvokom všečno krmari med čermi cagavega popa, na tre- vseh registrih in tercah, ki bi ga takole od daleč nutke prepričljivo zabluzi in zna kakovostno popes- bom podprl kadrovsko nezavedno v filmu; od tod lahko primerjali le z vibratom graških Pure Laine. A triti kako večerno moško debato o prašnih cestah in nenadne mešanice vsakdanjih melodij in stockha- so Noxire, že z nebogljenim in ubogo posnetim muziciranjem, če sploh ne omenimo pomanjkanje človekovi osamljenosti. Ob kvalitetnem viskiju ga usnovščine. Zato postrezite z Rabnom staremu kakršnegakoli naboja, na milje daleč od, še tako boste še vzljubili, a za pivo stavim, da bo na nas- friku; nas prav zanima, ali bo ugotovil, h kateremu čudaške, izrazitosti in jim, začetnikom, ne bi škodo- režiserju sodi. In potem mu zavrtite video: Ortodok- lednji plošči vse pokvaril. Prisluhnite mu, dokler je valo urjenje s coverji na vaških plesih. Sicer sem si še roker. f f 3/5 sni prizori so opremljeni z lajnami, splošnostni člo- obljubil, da je nevzgojeno bruhati po domačih ne- Max Modic veški nanosi pa prenašajo tonsko avantgardo. Pre- godnežih, ampak tile prav prosijo, (jk) * senečenja - dovolj vokalov z Ingrid Caven, Jeanne PEER RABEN: FASSBINDER Moreau, g. Kaufmannom in Rosel Zech - jasnoda IN A SPLEEN : NATIVITY(demo-ka- tudi »Lili Marleen« s Hanno Schygulla - pa troje seta; v Rec-Rec je po 450 SIT) *3CD '93, Alhambra; uvoz in distribucija: Lose- S temle demom so In A Spleen sestopili do dia; na prodaj: DZS; cena: 5.350 SIT* fanfar za Berlinski filmski festival. Pa se gremo: Kdo svojih - in splošno doom - Black Sabbathovskih Peer Raben je bil konec šestdesetih iskan ne- še najde dovolj koncentracije? 9/10 korenin. Namesto bivšega, v deafhgodrnjanju izur- mški teatrski skladatelj (VVuppertal, Action-, Anti-), jenega pevca, sicer enega najagresivnejših fro- Miha Zadnikar človek, razpet med mladostni revolt in prezgodnjo ntmanov naših poljan, je bakljo prevzel basist/šef slavo, ko gaje lepega dne prevzel študent scenskih Tolminčanov. Ki pa ni Ozzy ali vsaj eden njegovih umetnosti Rainer Werner Fassbinder. Ta je namreč * obruhano boljših posnemovalcev, tako da so ga Spleenovci redno zahajal na vaje za Antigono, iz dvorane psi- ® * pozabljeno poleg s preje prisotnimi, manjšimi preglavicami z hotično režiral, igralkam in igralcem pol po grško pol * » * vredno poslušanja dinamiko pesmi in priličevanjem flavte, pokronali še v bleščeči francoščini dopolnjeval stihe, ki jim jih je * si © nadvse primerno z mnogo večjo, s sila tenkim in v težjih legah pre- šibkim vokalom. Žal. (jk) * * * inscenator sčrtal, za navrh pa še žvižgal neustre- ® » ® ® * priporočamo zne rokerske melodije, ki naj bi se z večno igro ujele COMPACl Canon tiskalniki computers MULTIMEDIA de Mč/i, d.o.o. Ijubljana samo 3419 DEM a /ičesie vključno z 11. licencnimi programi 061/267 270 in 3-letno garancijo 59 knjige VOJNA V VZHODNI EVROPI Zgodovina se ne ponavlja, ves čas je ista.

velikih sil in državniške ambicije bolje kot moderne nje pobegniti. Tudi cinizem velesil, ki danes mirno geostrateške analize. Reed je prehodil in prevozil gledajo rušenje Bosne z opravičilom, daje na Bal- vso svetovno vojno. Avstrijsko bombardiranje kanu to samoumevno opravilo z globokimi zgodo- Beograda je opisoval s trdnjave Kalemegdan, bitko vinskimi koreninami, je mogoče najti v opisih učin- za Gallipoli si je ogledal iz Istanbula, umik ruske kov vojne na civilno prebivalstvo in njegovo imetje. vojske iz Poljske iz Galicije, oktobrsko revolucijo »Hodil sem po kilometrih in kilometrih cest - vse leta 1917 v Petrogradu kot njena najbolj zgovorna hiše so bile izropane. Osvajalci so pobrali posteljni- priča. Leta 1920 so ga Sovjeti pokopali na Rdečem no, slike, otroške igrače, pohištvo - kar je bilo pre- trgu, v osemdesetih letih pa ga je v hollywoodskem težko ali prenerodno za prevoz, so razbili s sekira- filmu Rdeči igral Warren Beatty. V življenju in po mi.« Le da to ni opis pohoda Srbske vojske skozi smrti je bil vedno na cestah, kjer so se dogajale Vukovar, Konavlje ali Slano, ampak romanje skozi usodne stvari. srbsko mesto, ki so ga ravnokar v begu pred fran- Morda je zaradi tega videl reči, ki so dolga leta cosko artiljerijo zapustile madžarske enote avstro- ostale skrite in so se šele po desetletjih vrnile z vso ogrske vojske. svojo rušilno močjo. Sredi obubožane in s tifusom Igralci so isti, le vloge so nekoliko zamenjane. okužene Srbije opazi, da srbska kraljevina ne sode- Romuni imajo iste preokupacije kot Slovenci. Če luje v svetovni vojni, ampak bije svojo privatno hočete razjeziti Romuna, zapiše Reed, je dovolj, da imperialno bitko za združitev južnoslovanskih oze- o njegovi državi govorite kot o balkanski državi. melj pod svojo krono. »Skrite sanje vsakega Srba »Balkan,« bo zakričal. »Balkan! Romunija ni bal- so združitev vseh srbskih ljudstev v eno samo velikanska država. Kako nas lahko zamenjujete s po- ko cesarstvo: madžarsko Hrvaško, kjer živi isti divjanimi Grki ali Slovani. Mi smo Latinci.«In tako narod z istim jezikom, Dalmacijo-domovino srbske kot danes Clintona bolj skrbi Skopje kot pa Saraje- *John Reed, War in Eastern Europe, Travels Through the Balkans in 1915, Orion Books, 1994,/9.99 Na Balkanu so se zbrale evropske vojske. Turek »Skrite sanje vsakega in Nemec sta sovražnika Srbije, Srbija pa nekoliko Srb% so združitev vseh nelagoden zaveznik Francije, Velike Britanije in Ru- srbskih ljudstev v eno sije. Ameriški novinar neprizadeto opazuje razpore- samo veliko cesar- ditev sil in si ob vsakem porušenem mestu, ob vsaki požgani hiši, ob vsaki čudni zgodbi postavlja vpra- stvo...Cesarstvo petnajstih šanje, ali bo Amerika morala vstopiti v veliko klanje milijonov ljudi bi segalo od in narediti mir. Vojskujoče se strani so razporejene Bolgarije do Jadranskega kot na šahovnici. »Francoski topovi so bili postav- morja in od Trsta na vzhod ljeni na vrh z drevesi poraščenega hriba, ki se je in sever daleč v madžarske dvigal nad Savo. Z njimi so upravljali francoski ravnine.« marinci. Nižje doli so ruski mornarji poležavali v travi poleg svojih topov. Na pobočjih, ki so gledala John Reed oz. Warren Beatty v filmu Rdeči. proti Beogradu, so ležali Britanci. Donavski kanal so varovali pred avstrijskimi oskrbovalnimi ladjami, ki so zasidrane priZemunu čakale na priložnost, da literature, Bosno - izvirom vse srbske poezije in vo, tudi Reed v Makedoniji najde kraj, kjer lahko Turkom prepeljejo orožje in strelivo.« pesmi, Črno goro, Hercegovino in Slovenijo. Cesar- cesarske sanje vojno iz Evrope popeljejo v Azijo. Ne gre za površno razumljen položaj enot Zdru- stvo petnajstih milijonov ljudi bi segalo od Bolgarije Današnje načrte razdelitve Makedonije je leta 1915 ženih narodov, niti za znanstvenofantastično do Jadranskega morja in od Trsta na vzhod in sever mogoče prebrati v dnevnih časopisih, zvenijo pa ekstrapolacijo vojne v Bosni in Hercegovini, ampak daleč v madžarske ravnine. Sprostilo bo energijo v natanko tako kot Karadžičeva kartografija Bosne. za dvajset natančnih časopisnih poročil Johna tesne doline stisnjenega bojevitega podjetnega na- »Obstajajo ozemlja, ki niso sporna. Adrianopolis bi Reeda, ki je leta 1915 za Metropolitan Magazine roda srbske kraljevine in mu omogočilo izkoriščanje morala dobiti Bolgarija. Staro Srbijo, severno od pokrival prvo svetovno vojno na balkanskih in ru- bogatih ravnin in v silovitost življenja ladij na Šarplanine mora dobiti Srbija. Večina Makedonije skih frontah. Kratki in fragmentarni opisi dogajanj morju.« Levičarju tudi leta 1915 ni težko razbrati, da bo bolgarska. Vendar bi moral pas vzhodne Make- med Beogradom, Sofijo, Istanbulom in Moskvo niso pri balkanskih vojnah ne gre za ancestralni tribali- donije pripasti Srbiji. In najbolje bi bilo, če bi razde- zgolj zgovorni dokumenti velike vojne, s katero se zem, ampak za ekonomske interese in ozemeljsko litev prepustili ruskemu carju.« Enaki dolgočasni je začelo dvajseto stoletje, ampak tudi nekakšne gospostvo. Te sanje so razumeli zavezniki Srbije, načrti, enake ambicije, iste uniforme, isti pogajalci, preroške panorame spopada, ki je zaznamoval nje- ker so tudi sami sanjali podobne reči, zato je bil isti razsodniki in isti časopisi. Le stil je bil na začetku gov konec. Nepretenciozne orumenele reportaže razpad Jugoslavije bolj travmatičen za Angleže, stoletja nekoliko bolj pri sebi. razložijo današnje razmerje sil na Balkanu, vlogo Ruse in Francoze kot pa za narode, ki so hoteli iz Ervin Hladnik-Milharčič 60 aerobičnih vaj, aktovk, ur, očal... je edina avtentična točka knjige. To za bralca dolgočasno in popolnoma butasto naštevanje, ki polni stran za stranjo, namreč Dušica Kunaver kaže na imperativ: ugajati! ostati iri, ki mu mora Bate- OD TRIGLAVA DO TREH man za vsako ceno, res za vsako ceno zadostiti. 24 ur na dan se trudi zadostiti tej neusmiljeni zapo- VRHOV SVETA vedi (skrbi za telo, porjavelost, pričesko, obleke, po- Didakta, Radovljica 1994, 4.725,00SIT javljanje v uglednih lokalih in naročanje najboljših Če bi se pridušali nad že četrto veliko monogra- jedi), v času, ki preostane, pa pobija berače, prostitut- fijo o slovenskem gorništvu v zadnjih dveh letih, ke, neznance in znance. Ker je nenehno suženj, mora bi bilo to tako, kot če bi se pritoževali, da se pri najti trenutek, ko je gospodar. Ker je nenehno pod- predvajanju narodne himne vedno znova sliši ista vržen katalogizaciji, uvrščanju, razvrščanju in ocenje- melodija. vanju, odpre katalog, dokončni katalog, kjer so raz- Ta knjiga pa je še drugačna. Obsežen kompedij vrščeni vsi, razen njega. vsaj petdesetih piscev, tudi znanstvenikov, vsaj pol Zato je popolnoma nesmiselno, da bi te trenutke toliko fotografov, ilustratorjev in slikarjev o slovenskem svobode podvrgel pravilom žanra in jih opisoval. Sam alpinizmu in himalajizmu predstavlja genealogijo slo- pove, da svoje žrtve snema z video kamero oziroma venskega alpinizma tristopenjsko. Tu je vzpenjanje na video kamera snema sama. To je tudi edini način, Triglav, potem na Trisul, tj. prvi slovenski vstop v kako povedati, kar se skuša povedati v Ameriškem Himalajo, in na tri vrhove sveta - Makalu, Everest in psihu. Elis in Bateman bi si morala ogledati Zgodilo se Lotse. je čisto blizu vas. Tam so se slovenski alpinisti začeli vzpenjati tudi s Marjan Šimenc pomočjo klasičnih alpinističnih veščin, v primeru Toma tudi na rod, ki se mu ne bo dalo več prenašati »nove Česna celo na hudo ekstremen solistični način. Tako slovenske travme« in se mu bo morda zahotelo norih so se naši himalajci tudi dejansko, ne samo manifes- KINOLOGIJA osebnih odločitev znotraj normalnega svetovnega živ- tativno, vrnili v domača gorstva. Za vsemi temi podvigi ljenja ali obrnjeno ali kakorkoli že. Cela reč nekoliko je človek, ki sam sicer tudi zaradi nesebičnosti ni spominja na opevane priročnike iz permisivnih sedem- Elizabeth Marshall Thomas osvojil osemtisočaka, vendar je imel nenadkriljivo vizi- desetih, a le na prvi pogled, saj ni tako upičeno upor- jo. Aleš Kunaver. (Knjiga mu je tudi posvečena.) Po SKRIVNO ŽIVLJENJE PSOV niška. njem se imenuje tudi šola za nepalske gorske vodnike Trias, WTC, Ljubljana 1994,1.575 SIT Vseeno pa se nedvomeče - zgolj teoretično - spra- v Manangu, najtežja, 3.300-metrskasmer v južni steni šujem, ali ima danes knjiga še moč, da prevzgoji tudi Pes je edini prijatelj, ki si ga lahko kupite z Lotseja, vitel za reševanje ... tiste starše, ki do zdaj niso opravili sami s seboj - in denarjem! Knjiga, ki postavlja ta pregovor na laž. Knjiga pripoveduje, da za take podvige ne zadošča- torej niso postorili tistega, za kar vemo, da se je Pasje življenje se namreč ne odvija kot neprestano jo samo krplje, dereze, cepin, vrvi, klini in druga opre- posrečilo njenemu prevajalcu mag. Branku Gradišni- in zvesto čakanje na gospodarjev migljaj. ma, niti ne samo junaštvo in vzrajnost, temveč še ku. Kakšno olajšanje je imeti prevajalca pisatelja, in Thomasova ne gleda na psa kot na kosmato gmoto, mnogo več. To je vpetost v prostor, zavezanost prija- kako naj pritegnem tisto občinstvo, ki ne bo razumelo, iz katere lahko napravimo dosmrtno zvesto bitje, upo- teljem in tradiciji, odprtost, vznesenost... da naj mu zaupa (že) spričo člankov v Sobotni prilogi rabnega služabnika, ostrega čuvaja ali vdanega prija- Mihael Bregant in pogovora v nedavnih Razgledih, če ne z dejstvom, telja. V svojih esejih opisuje svojo deseterico kužkov v ki je tukajšnje omahljivce še zmerom pomirilo: Saj je njihovem lastnem, od človeka odtujenem življenju. VZGOJA tudi sam poročen in oče dveh odraslih otrok. Da o Osmisliti poskuša »iracionalne« pasje navade, kot so gospe Goodovi niti... nenehna uriniranja kandelabrov, zavijanja, dvigovanja Miha Zadnikar repov pri srečanjih z drugimi kosmatinci, prečkanja E. Perry Good cest, posvojevanje mladičev drugih psic, kinocidi, ro- IN MULC SI BO POMAGAL mance in paritve. Mesece je zato z biciklom sledila potepuškim navadam Miše in bdela nad vsako pasjo Regionalni izobraževalni center, Radovljica potezo domačih psov. Deset pasjih glav ji je omogo- 1993,2.520 SIT čalo razkrivati pravila komuniciranja v tropu, vzposta- »Celota je večja od vsote svojih sestavin.« Bret Easton Ellis vljanja hierarhij in drugovanja s kojoti. In prav v brk V poplavi »psiholoških« priročnikov, s katerimi je običajnim pogledom na hišnega prijatelja razkriva, zasičeno naše tržišče, žal pa najbrž tudi domovanja, AMERIŠKI PSIHO kako v pasjem življenju ni višek veselja gospodarjev je prava radost naleteti na pisanje, kakršno prihaja Cankarjeva založba, Ljubljana 1993,3.650,00 SIT prihod, človekovo crkljanje ali pa vržena kost. Puščico izpod peresa gospe Goodove: To je življenje, kot si ga Ameriški psiho je knjiga, ki je ne bi smelo biti: knjige bi lahko strnili v maksimi: pustiti psu svobodo, živel in ga živiš, pa ga ne skrivaš pred svojimi otroki - zanjo namreč velja, da jo bralec bere zato, ker je da živi kot pes. nepretenciozna, odprta, umljiva, dobro ilustrirana (Jef- slaba, in ne, ker je dobra. Če bi bila namreč dobra, Ob takem pogledu se kajpak postavi trezno vpraša- frey Hale!) in duhovita knjiga utegne spet ponesti kako če bi v resnici naredila tisto, kar trdi, da dela, bi nje: kaj potem tu počne človek, zakaj naj sploh še redi plodno razprtijco med zagovornike te ali one vzgoje - bila neberljiiva ali pa - in to je bolj verjetno - je žival, ki mu ni več slepo vdana in migetajoča z rep- saj katera pa je prava; vsekakor sem prepričan, da še sploh ne bi bilo. kom? Prof. Orešnik je nekoč na podobno vprašanje, zmeraj boljša nobena kakor tista, ki je inverzna tej, ki Momenti teksta, ki knjigo delajo berljivo in jo spre- če je njegov psiček kaj priden, odbrusil: »Saj ga jo opisuje Goodova. Prebivalstvo bi bilo seveda veči- minjajo v nekakšno pripoved v prvi osebi, so tudi nimam zato, da bi bil priden!« Skratka, knjiga spada v del ogroženo, ko bi tehle nekaj manj ko 200 strani najšibkejša mesta, brez teže ali naboja. Prav tisto, kar filozofijo: imeti psa ne zavoljo tega, da bi ga kar se da okusnih apelov k nevsiljivi pomoči, odprtemu vredno- se zdi odveč in nepotrebno: katalogizacija, nenehno in počlovečili in mu našli mesto v človeškem svetu, mar- tenju, odgovornosti, sovpletenosti, sinergiji (to je nekaj dolgotrajno strastno imenovanje oblačilnih znamk več zato, da bi si naredili zadovoljstvo, da svoj človeški takšnega kot bistvo glasbe v filmu, sicer pa gl. gornji (srajc, kravat, čevljev, površnikov, nogavic, še spo- svet razširimo še s pogledom na stalno prisotni pasji navedek!) in iskrenosti v dveh ali več izvodih delili po dnjega perila) vseh mimoidočih in seveda svojih las- svet. porodnišnicah, toda ni kaj: Sčasoma bo treba misliti tnih, jedi, restavracij, pripomočkov za nego telesa in Bernard Nežmah 61

4» jtfoiiSftsmžž Kretenčkov ata in Paddy sta se sprehajala ob morju in brala o uspehih UNPROFORja, ki mu je pred nosom neznano kam izginila taka malenkost, kot je tank. Sklep se je porodil sam po sebi: inteligenca našega planeta je še vedno konstanta, narašča le število prebivalstva in tepcev, ki pod modrimi čeladami in balkanskim soncem bogu čas kradejo ter zato še mastno plačo vlečejo. Pa je ata Paddyju razložil, da včasih narava sama poskrbi za ravnovesje njenih inteligentnih dvonožcev: naprimer, človek, ki je gluh, verjetno bolje vidi, tisti, ki je slep, nedvomno bolje voha, in tako naprej. Paddy je atu odgovoril, da so mu ti fenomeni znani. Dostikrat je že videl ljudi, ki so imeli eno nogo krajšo, a se niso sekirali, ker je bila druga vedno kak centimeter daljša. Ata Paddyju ni hotel ugovarjati, ker sta pač prijatelja, in se je zato odločil, da reševalcem pojasni današnjo uganko. V osnovi gre za opeke, katerih zakonitosti kot neomajni enigmati gotovo poznate. Le opisi so tokrat drugačni. Pod vsako številko so trije nizi črk, za vas pa je uporaben le eden - tisti, ki skriva neko jed, prekinjeno s šestimi črkami, ki tudi sestavljajo bolj ali manj znan pojem. Se pravi, prečrtajte črke, ki sestavljajo jed, ostalih šest pa v smeri urinega kazalca vpišite v priložen lik, od oštevilčenega polja dalje. Dvanajstkrat. Na oštevilčenih poljih boste ob pravil- ni rešitvi dobili vzrok, v srednjih pa moto šesterice, ki je še do nedavnega javno hujšala v Cankarjevem domu. Oboje nato na kupončku pošljite atu in - dober tek. ^

3 5

2 4 6

8 9 10 11

/ 12

VSTOPITE V ZAPLETENI SVET KRETENCKOVIH! 1. KAJREBLURACTORIN Ata upa, da vam je z 91. orehom predramil vsaj kanček slabe KAZRLBIOBNOARAG vesti, ker ste vse revolucionarne knjige iz obdobja rdečih hor- KOANSTIMLIECANA izontov brezglavo nesli v bukvarne, antikvariate ali pa kar na 2. RALVINIOELAIL gnoj. Tc, tc, tc... nikoli ne veste, kdaj jih boste ponovno potre- RARBOBOTOTA bovali. No, 409 enigmatov je te knjige ohranilo (ali pa je nji- STRAMOPAJAN hov zgodovinski spomin podoben slonjemu) in se prebilo do 3. OKALPARMAROIDA defetistične, a preklemansko zdrave rešitve: ZA IDEALE GINU KRAMTIESRTER BUDALE. Za nameček ste dobili še ime BOJAN POLAK- SKEARASVALALO STJENKA. Za lenobe in pozabljivce pa ata navaja vseh 18 nar- 4. MKOVAČREKJAN odnih herojev: zagorka malivuk-zaga, vladimir aksentijevič- BAKOVTLČEATR vlada, pavle goranin-ilija, danilo lekič-španac, sava erakovič- KALNIGPOELRA strahinja, ilija engel-andžič, lado mavsar-ronko, ovadija estera- 5. LSOAPMASTONA mara, trivo latinovič-garonja, ivan likar-sočan, naum naumovs- SMPAMLIICTA ki-borče, mitar trifunovič-učo, boro vukmirovič-crni, miodrag SVOLOAJTNAIK uroševič-artem, stane semič-daki, alfonz šarh-iztok, veljko 6. ZAŠGURŠETBAR lukič-kurjak in ivan kovačič-efenka. Od kod so, pa kar sami IZAMSEENKIAK ugotovite. Zdaj pa še seznam herojsko nagrajenih: 13.000 SIT BZUVENRIKNEAR bo v štumf skrila MILA ARSENTIJEVIČ iz ŠTUDENTSKEGA 7. HRBEANVODVEKAK NASELJA ROŽNA DOLINA, XIII/103 v 61000 LJUBLJANI, s HMRUIZBIKARA Cunjakom in Diarejo 2 pa se bodo spopadle NIVES GREŠAK IHKIAŠKARUS iz POSTOJNE, MATEJA PETERNELJ iz ŠKOFJE LOKE ter 8. VEPCOTPRAJA JOŽICA TROJANOVTČ in VIKTORIJA KRANJC, obe iz LJUBL- ORPIAZŽZEAM JANE. Čestitamo! Do prihodnjič pa za domovino - hm, s kom PSATRIRZEHA že? - naprej! 9. IŽMEOPAGREN Ž;KLJAŽREBKON NŽOGKAONTACI KUPON 93 10. ROBUTPANOŠA BPOOŠMTABRAJ Ime in priimek SRBAURNJEKE 11. SARLADAOBLECID Naslov ROSSMTROADV SAMNODOTKAALNA Rešitev 12.INTEAŽLKCAI I N N J O J K O KI E ISNTARNAONS

Sadni jogurt samo do 25. leta mladosti

V trgovinskih hladilnikih se je pojavil nov sadni jogurt še pa še. Na zunaj ga boste prepoznali po de best izgledu v 1-, 1/2- in 1/4-litrskih kosih, znotraj pa se skrivajo sadna prese- nečenja. Najbolj pomembno je to, m da imamo do jogurtov še pa še Mk pravico le mladi do 25. leta mladosti. Zaradi totalnih teko- & če sadnih užitkov obstaja velikanska nevarnost pred A starejšimi modeli, ki bodo M storili vse, da bi se ga polo- tili. Res je, da so vsi hladil- ^m niki programirani tako, da jih w lahko odprejo le do 25-letniki, ^m pri vseh ostalih pa začnejo si- rensko tuliti. Vendar pa je lahko - ko so vrata enkrat odprta - že prepozno. Zato bodite zelo previdne, če se vzporedno z vašo roko ne steguje proti jogurtu še kakšna bolj kosmata. Takšne prime- re takoj prijavite pri najbližjem pro- J dajalcu (to so tisti tipi in tipkinje, ki M se delajo, kot da so v trgovini M doma). ^k

Ne pustite se podkupiti, prepro daja je prepovedana!