Izdaja (Editors): Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor, Glavni in odgovorni urednik (Chief and Responsible Redactor): prof. dr. Jože Koropec, 62001 Maribor, Koroška 160, Jugoslavija. Telefon 22-171. Uprava in založba (Administration and Publisher): Založba Obzorja, 62001 Ma- ribor, Partizanska 5. Tiskarna (Printing House): CGP Mariborski tisk, 62001 Maribor, Svetozarevska 14, Jugoslavija. •••••• ••• ï; : '"Ti te£ teö»rö•••• ••^^ ••^^••••• Kux-Schein, wpfntt vom k.*. R«l#f»Hire»mW lm L*lb*OH Ml»»« wird «WS'Hiir •••••• r»eih«(f ven; •«*«', Ouw« Ö*4W ••^••••! veil * ••• i•*•-t» •• fm •»•»• In St"Ann« (Ob***«'«!, i»" e*-íit»fWChe ••••« k*... IF.* *^1•"•—-*•• ••>••1 L«M n^ivi V Tofnu» I. p*Q i t'.'i d'i"' Hvn li p«e Uf •»• Quecksilber-Qevíerkschaft St ••••, Rudariki združbi anlïrnonov w»t•» »u« #•••••• 1ICC) Kü***I b*M*ht. •*•! b**n: rudnik Lupa Njiva v Mekinjah KUJ»« Nt .., lawt Cut*. 2. tiWO d» 1*•• ei» Ml pri Kamniku. ge wert* • 1••«1'*•*• Ibt • •—taf Ir ••• |1!• Ul>M>. •»»«0"> «Hin i—» »»•• •* v m • . ^" U1 It»?«- »*• »MlVvlf»-'.** Iff« •-^•• *• ' ,*. •«•« t. **<* -•-, *«•"-«< • PUf^-V-f *» *» *.«—* ••• M t-- I •*»* • »---- Sas^ü^^^^^^k^^-csíf1^^ Poro=ila Reports Curk Jože: Celjski zbornik 1951—1976 343 Curk Jože; Celjski zbornik 1951—1976 Curk Jože: Ivan Stopar, Razvoj sred- 353 Curk Jože: Ivan Stopar, Razvoj sred- njeveške grajske arhitekture na njeveške grajske arhitekture na Slovenskem Štajerskem Slovenskem Štajerskem Som Jože: Antosa Leskovec, Tovar- 360 Sorn Jože; Antosa Leskovec, Tovar- na svin=enega belila v Selnici ob na svin=enega belila v Selnici ob Dravi Dravi Som Jože- Walter Brunner, Ustano- 363 Sorn Jože: Wolter Brunner, Ustano- vitev In zgodnja zgodovino žele- vitev in zgodnja zgodovina žele- zarne in valjarne Store pri Celju zarne in valjarne Store pri Celju Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstracts« and «America: History and Life». Abstracts of Articles in this review are included in »Historical Abstracts* and »Ame- rica: History and Life«. Na naslovni strani je slika rudarsko in fužinske listine. Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. HOCE DO SREDE 17. STOLETJA Jožo Koropec* UDK 332(09l)(497.12 Ho=e)-09/165« KOKOl'lSC Jože: Ho=e do srede 18. stoletja. (Ho=e bis zur Mitte des 17. Jahrhunderts.) UDC 332(091 )(497.121 Io£e)»09/105« ••••••• Jože: Ho=e till the Middle of tlic 17'» Century. Dr. Jože Koropcc, izredni profesor, Pedagoška akademija Maribor 188 •••• se na ugodni legi 6—7 kilometrov južno od Maribora zadnjih sto let vedno nagleje razvijajo, izjemno mo=neje kot sosednja naselja. Ze v najzgodnejših =asih so prijetne son=ne lege na južnem obrobju skraj- nega vzhodnega Pohorja, na robu Dravskega polja, blizu izto=iš=a Dravske do- line in v primerni oddaljenosti od Drave, lege ob Reki z zdravo pitno vodo privabile ljudi za trajno bivanje v lepem in bogatem okolju. Blizu Pohorskega dvora smo naleteli na kamnite kopa=e v gomilah, v Reki na kamnito dleto, v Zgornjih Ho=ah na kamnito dleto, na Hoškem Pohorju na nekaj kamnitih sekir, zna=ilnih za mlajšo kameno dobo (pred 2000 pred našim štetjem), na bronasto sekiro, pri Spureju v nadmorski višini 700 metrov na za- logo bronastih predmetov iz starejše železne dobe (pred 400 pred našim štetjem). Nad Pohorskim dvorom leži železodobna Postela (1542 Burgstel - gradiš=e). Na prostoru med Razvanjem, Betnavo, Ho=ami in Pohorskim dvorom so našteli arheologi ve= kot 50 predrimskih m anti=nih ( rimskih) gomil, med Zgornjimi Ho=ami in Zafoštom 4 gomile. Latinsko govore=i Rimljani so zapustili na hoškem obmo=ju poleg že omenjenih gomil še razne nagrobne kamne in oltarje, ki so jih poznejši ljudje vzidali v Pohorski dvor in hoško Jurijevo cerkev, kjer opazimo vgrajen oltar Merkurja in v kripti pod cerkvijo tudi žrtvenik bogu Mitri. V Spodnjih Ho=ah so izkopali Hadrijanov (rimski cesar 118—137) bakreni novec. »Turški kamen« na meji med Bohovo in Rogozo sc je izkazal za rimski nagrob- nik. Rimsko pepelnico iz Dogoš so predelali v kropilnik Marijine cerkve v Brezju. V Zrkovcih so našli del rimskega nagrobnika z levjo glavo. V Miklavžu so razen gomil našli 4 rimske nagrobnike, pepelnico, 2 kamna z reliefom, dele stebrov m ve= obdelanih rimskih kamnov. Po naselitvi so Slovenci panonskega naselitvenega toka poimenovali Raz- vanje po razvalinah rimskih razdejanih m opuš=enih stavbiS=.' Ko so Nemci pregnali Ogre na vzhod, je nemški cesar podelil grofu Rach- winu 085 obsežna zemljiš=a pri vasi Razvanju (Razuuai villa). Razvanje je mo- ralo takrat že dalje =asa živeti, da si je že zaslužilo ime vaškega naselja. Pod konec 11. stoletja je bilo Razvanje v posesti podravskih mejnih grofov Span- heimov (Spanheim grad zahodno od Mainza) in v okviru mlade hoške župnije. Verjetno so imeli podravski mejni grofi od Rachwina do Spanheimov svojo prvo postojanko prav na varnem Pohorskem dvoru, Bernhard Spanheim, sin Engel- berta I„ okoli 1100 v mariborskem gradu na Piramidi. Na za=etku 12. stoletja sta brata Bernhard in Engelbert •. Spanheim namenila živinorejski dvor (sta- bularla curtis) Betnavo, Pohorski dvor (curtis, 1124 Huzi-Haus) in Razvanje z Mihaelovo cerkvijo drugim. Razvanjska cerkev je morala biti lastniška — verjetno jo je ukazal zgraditi že grof Rachwin — le takšne cerkve je lahko zemljiški gospod podarjeval. Pohorski dvor — Haus — si je zasluži] svoje ime s tem, ker je bil imenitnejše zidano bivališ=e nad bližnjimi lesenimi, skromnimi podložniškimi ko=ami. Na za=etku 12. stoletja se prvi= omenjata tudi Dogoše (Legindorf) in Miklavž (uilla Brunne, 1227 aput Lubumer, 1265 Naussendorf vel Prundorf, 1382 St. Nikla, 1450 Prunn bei St. Nikolaus). Miklavž (12—15 pod- ložniških družin) je bil v posesti deželnih vladarjev do konca Î5. stoletja, nato do konca 16. stoletja v okviru zemljiškega gospostva Bori, od 1586 pod Betnavo, 1 Arhcoloika najdlifa Slovenije. 1975, 300—302 Imenjska cenitev Pohorski dvor 1B4¡!. •1••'••>4, Sta\crskl tieíelni arjiiv v Gradcu (Sda) Jože Koropec- Srednjeveški pohorski d voi, Kronika XVIII 1970 (Srednjeveški 1'ohoisKi dviir), Tfi—79 Joie Koropee. Miklavž na Dravskem polju v srednjem veku, Poetovio-Ptul «9—lOliS, 19G9 (Miklavž), S2—94 Jože Milnarii: Graš=ina Betnava prt Mariboru, Kionlka 24. 101«. 11—20 KOROPEC JOZE: HOC E DO SREDE 17. STOLETJA 189 ^ HA« AM BACHEA. Pohorski Dvor Gcorglus Matheus Vlscher: Topographie ducatus Sliriae, 1881 od 1G48 pod mariborskim gradom, leta 1747 je postal posest vetrinjskoga samo- stana južnozahodno od Celovca.2 Iz Pohorskega dvora in Razvanja so ustvarili Betnavo pred 1096, nekako v tem =asu tudi Ho=e v ravnini sredi bogatoga polja vsekakor v mirnih =asih druge polovice 11. stoletja, najverjetneje za =asa Engolberta I. (f 1. aprila 1096) Spanheima. Ker je bila razvanjska Mihaelova cerkev lastniška cerkev, se je odlo * Srednjeveški Pohorski dvor, 7G Miklavž, 92—94 1 Frane Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev III, 1911, 239—241 Srednjeveški Pohorski dvor, TG Joie Koropee: Ob urbarju gospošcinc Silvnlee pri Marjboru Iz leta looa, ZC XIX—XX, 1905—196« (Ob urbarju gospoS Maribor Trkova Brezje Ëeînava UogoJe Mravljln Pigola '••••• MMavz Uo&oPobcqe pob dvor Rûom Vinš Umri ^ c „ „ ^ Reka Zcj.Hoce «•Po, %fat LOUu ,. a ßosnja Starše Zlatoli=je Leta 114G je odstopil oglejski patriarh podravskemu mejnemu grofu Ber- nardu Spanheimu na mariborski Piramidi in njegovi ženi na osnovi zamenjave med drugim tudi dve tretjini cerkvene desetine v velikih župnijah Ho=e (Choz), Slivnica in Konjice. Preostalo tretjino •• po volji patriarhov hasnovali župniki. Ta latinsko oblikovana listina je zanimiva v zgodovini Ho= ne samo zaradi najstarejše omembe kraja, njegove župnije in cerkvene desetine, temve= prav tako zaradi sporo=ila o življenju njene sosede slivmško župnije. Mlajša slivniška župnija je izlo=ila tretjino nekdaj skupnega podro=ja, tako da je zajela južno pohorsko stran južno od Ho=, sluvenskobistriški m makolski svet, podro=je okoli Lovrenca na Dravskem polju, na vzhodu pa je segala blizu ceste Maribor—Ptuj. Kar nekam nezaupljivo jo je kar na treh straneh obkrožala starejša ho.ška pra- zupnija in samo na =rti Veliki Vrh—Bo= je mejila na konjiško sosedo. Do dokaj =udnega sosedstva dveh pražupnijskih središ= — hoškega in slivniškega — ki sta si vsak sebi komaj kakšne tri kilometre, je prišlo prav gotovo zaradi tega, ker se je ob rasti prebivalstva okoli 1100 pokazalo, da je prvotno zasnovana hoska pražupnija bila le preobširna m bi si naj najbližja soseda sporazumno delila opravila in dohodke, pri =emer so se starejše Ho=e v za=etku skušale obnašati do mlajše Slivnice dokaj varuško. Se je pa Slivnica kar najhitreje postavila Ho=am ob stran kot popolnoma enakopravna soseda. Tudi po odce- pitvi Slivnice z ozemljem, na katerem je 1978 14 župnij, so veljale Ho=e se vedno za eno najobsežnejših župnij. Leta 1146 ohranjeni na|stareiši zapis hoškega krajevnega imena si tolma=imo kot ime naselja lesenih ko=. Ho=e so zapisovali skoz! cas še tako: 1151 Chotse, 1252 Choetsche, 1441 Khotsch. Sredi 12. stoletja sta ziveh ze Loka (Lonch) in Rogoza (Rogor), Ve7ina Rogoze je postala v zadnji tretjini 12. stoletja posest ži=kega samostana, posamezne kmetije si je pridobil samostan tu_se kasneje. Sredi 12. stoletja so živeli tudi že Zrkovci (Werchendorf), Ki so presh ze pred 1161 iz rok podravskih mejnih grofov v dolga stoletja traja- joco posest salzburških nadškofov.^ r e J gC Klne Slluni ' Jo«0 h í Bhn 'r?°t araenbu h<^dcr «S—23K Franc KOS- rr?riíf," Í Steiermark im Mittelalter, 13•• (ONB). 105 arie KOS. Gradivo za zgodovino Slovencev IV, 1915 [firndlvn IV). 100-109. 220 KOROPEC JOZE; HOCE DO SREDE 17. STOLETJA 191 Prvega hoškega župnika po imenu poznamo šele iz leta 1151, bil je to župnik Henrik. Do sredine 17. stoletja sre7amo v virih 40 njegovih naslednikov, od 1374 verjetno kar vse, =eravno so zapustili sled za sabo ve=inoma le z eno samo omembo. Najve=je praznine v njihovem zaporedju zevajo za =as 1151—1229 = 78 let, 1252—1294 •= 42 let in 1347—1374 - 27 let.5 Iz =asov okoli 1200 omenjajo zgodovinski viri prvo imenoma znano ženo s hoškega podro=ja, bila je to Kunigunda Pohorskodvorska." Ze leta 10•1 je dobil novi šentpavelski samostan v Labotski dolini severo- zahodno od Dravograda tudi pusti svet, imenovan po pohorskem potoku Ra- doljni. Sredi 12. stoletja so prvi sadovi šentpavelskih naseljevainih prizadevanj že narekovali šentpavelsko graditev pohorske lovrenške cerkve. Opati so trgali lovrenško cerkveno podro=je iv. hoškega okvira. Proti temu je nastopil hoški župnik. Pred 1214 je priznal šcntpavclskemu opatu mirno posest nastale lovren- ške župnije, zahteval pa za to, da bi mu opat letno izpla=eval po 16 srebrnikov, dobljenih v vasi Bczeni pri Rušah. Pozneje se ti srebrniki nikoli ve= ne omenjajo, pa tudi pohorski Lovrenc ne ve= v hoškem okviru.7 Po zapisu deželnoknežjega urbarja iz =asa pred 1227 je dobival štajerski vojvoda, naslednik podravskih mejnih grofov, iz hoške in slivniške župnije na ra=un dvotretjinske cerkvene desetine 80 ra=unskih mernikov (modius) pšenice, 420 mernikov rži, 700 mernikov ovsa, 2 tovora {carrada) vina, 2 ra=unski vedri (redemper) medu, (50 jagnjel in 400 piš=et. Za ra=unski mernik bi danes ra=unali 157,5 litra, za ra=unsko vedro 105 litrov in za tovor 525 litrov. Višina desetine, do katere je imel pravico ži=ki samostan v Rogozi že od prvega štajerskega vojvode (J 180—-1192) in od patriarha 1247, ni znana. Iz zapisa o cerkveni dese- tini si lahko približno predo=imo, kaj in koliko so pridelovali naši predniki v =asu hoškega župnika in oglejskega kanonika Konrada (1229), sina plemi=a Konrada Mariborskega. V urbarju pred 1227 se prvi= omenja še Zlatoli=je (Goldarn) in Friderik iz rodu Razvanjskih, znanih v 13. stoletju. Užival je vla- darjeve gorninske vinograde in za to je moral oddajati tri tovore vina." Na Pohorskem dvoru je zgubil Verner IV. Pohorskodvorski 1255 nekaj po- sesti pri Bohovi (Bochew) zaradi dolga v korist nemškega viteškega reda v Veliki Nedelji in pla=al vetrinjskemu samostanu 1920 srebrnikov odškodnine. Štajerski deželni knez je podelil 1259 mariborskemu meš=anu za zasluge 4,5 kmetije (mansus) v vasi Ho=e (villa Ghost). Okrog leta 1267 so bile v Razvanju tri in po] posesti podložne štajerskemu deželnemu knezu. Vsaka mu je letno dajala mernik pšenice, mernik ovsa, praši=a ali 12 srebrnikov, 2 hleba kruha, piš=e, kokoš in 20 jajc, njegovemu oskrbniku v Mariboru pa po merico pšenice, 5 meric ovsa in 24 srebrnikov." Leta 1261 se omenja Miklavževa cerkev v Majšperku (Mannesperch) že kot središ=e samostojne župnije, 1289 mariborski magdalenski vikariat (saneta Maria 1 Ignaz Orožen: nas läistrium und die Diò/.ese Lavant I (Orožen 11. 302—308, 614 Ignaz orožen: Ili» Bisthum und die Diözese Lavant V (Oroìen V). 107. 536 (Joseph) Zahn: Archfvalische Untersuchungen in Friaul und Venedig. BKSGQ 7. 1870. •.•. 94, 95, 115 Die Relsetagebtlcher des Paolo Santonine, 1•4•. 166—167 Joie Mlinaiií: Gradivo za zgodovino Maribora III, 1977, ai Uoíkl ïupnijski urbar lï. IV, 1599, Pokrajinski arhiv v ¡Vlaiiuuru (•••) Mate) Slekovec: Duhovniki, 15. stoletje, St. 144, (PAM) * Gradivo IV, 333—334 1 Joie Koropec: Zemljiške tfospoE=tne med Dravogradom in Mariborom do konca 16. sto- letja. 1972 (Zemljiške gosposttne), 15, B5 • Alfons Dopsch: Die JandesfürslUchen Gesamturbare der Steiermark, 1910 (DopschJ, 23 Orožen I, 302 ' Srednjeveški Pohorski dvor. 76—79 Jože Mlinaric; Gradivo za zgodovino Maribora I. 197S, 101 192 Magdalena in littore), 1312 vikariat Lovrenc na Dravskem polju {s. Lorenzen pei der Pulzkach). S tem se je obseg hoške župnije znova in znova zmanjševal.1" Za 14. stoletje so zgodovinski viri •• Ho=e že zgovorne j si. Leta 1303 je kupil samostan Rein severozahodno od Gradca posest pri Ho=ah, kmetijo Svete 1342 od ptujskega zlatarja, verjetno v vinorodni legi." Rajnprcht Pohorskodvorski in Mariborski z ženo Mehtildo je 1311 priznal svojemu bratrancu Gotfridu, sinu Ulrika Mariborskega, pravico do odkupa tistih sedmih kmetij (hueben) in mlina (ain muel) v Ho=ah (Chots), kar mu je Gotfrid prodal za 24 mark {1 marka -- IGO srebrnikov).12 Istega leta in nato še leta 1319 je predlaga] hoški župnik Rajnbert oglejskemu patriarhu v potrditev novega vikarja na izpraznjeno vikarsko mesto pn mariborski Magdaleni. Rajnbert je prvi hoški župnik, ki ni redno živel v svoji župniji. Leta 1314 je imel tu duhovnika (rector ecclesie) Hermana, ki je v resnici vodil namesto naslovnega župnika duhovniška opravila. V srednjem veku se je ta razvada širila. Naslovni župniki so bili zainteresirani za službena mesta pogosto najbolj zaradi dohodkov.l:l V Zrkovcih sre=amo 1322 kar 24 salz- burskih podložnih družin, 1 je bila tu še v drugi posesti.14 Leta 1326 je prodal mariborski meš=an Jakob Cink z ženo Katarino vetrinjskemu opatu Janezu in njegovemu samostanu tri in pol kmetije ter tri domce (hofstct, domec - kmeti- jica) v Ho=ah za 21 mark.]i V listini iz leta 1334 je zapisano, da je hoška cerkev Jurijeva (s. Georgii m Choetz). Hoški župnik je bil takrat že Klavž (Miklavž) iz Gradca. Do 1330 je bil vikar v Trbovljah, tega leta je z zamenjavo s Klavžem blovenskobistriškim postal hoški župnik in bil to še 1347. Leta 1391 se je javljal njegov sm duhovnik Friderik. Leta 1379 je dobil Vctrinj v Ho=ah še 1 kmetijo.1" Leta 1336 je Hartnid IV. Ptujski podaril salzburške fevdne DogoŠe vurberški cerkvi v Dvorjanah, po 1586 si je Dogoše (21 družin 1542) pridobil od Vurberka grad Ravno polje na Dravskem polju." Za "^^^"^^^^^»^Ui^TMb,!n At,aS dcr ö?tcrrcichl5Chen •,•••- • • • • • Ae " Jože MS •1•- •?• •• ?* i Hei-zogtluims Steiermark VIH, 1867 (Muchar VIH), 150, Silfi » Mlinar«'m 4 5,raAlvo za zsodovmo Maribora III, im (Mlinaric IH), 3 " •££%^%•••**' "^"•* •. 99 Städte und Mirw» ••, rà ?ermark in ûec Geschichte îhier Herrschaften und Cuiten. » Mlinarlcylïl, •• ' S2 (•|•••1- "'• 1M " Erläuterungen, 139—un " ONB, 381 " Arhiv notranieavstrijske komore - kronoloik« vrsto (Anak*). 180, 16. IX. ISEO, ßda KOROPEC JOŽE: HOCE DO SREDE •. STOLETJA 193 nega mandata bili voljni nadomeš=ati župnike. V g orni eg raj s kern urbarju so zabeležili leta 1426, da je dolžan hoški župnik izro=ati vsako leto samostanu 14 mark, magdalenska cerkev 12 mark in da je desetina hoškega župnika vredna letno 20 mark. Hoški vikar je dobival letno od podrejenih vikarjev takole: od majšperškega in videmskega od vsakega po 2 marki, od žetalskega in hajdin- skega od vsakega po 1 funt (funt - 240 srebrnikov). Leta 1430 se je osamosvo- jila tudi župnija Zavr= (s. Nicla). Pri Ho=ah so ostale za daljšo dobo le Še po- znejše župnije Brezje, Miklavž in Starše, v slednjih 1441 prvi= omenjena Jane- zova (s. Johans) cerkev.** Proti sredini 15. stoletja lo=ijo zgodovinski viri že Spodnje Razvanje (Nider Rasway 1431) od Zgornjega Razvanja (Ober Raswan 1456)." Leta 1437 je prišel v Maribor iz Zusma zahodno od Pod=etrtka Andrej Zu- semski in si kmalu pridobil obširni svet med Limbušem in Slivnico. Njegov sin Janez Zusemski je bil 1479—1480 upravnik konjiškega zemljiškega gospostva. Leta 1479 je obdaril konjiško kaplanijo med drugim tudi s svojimi posestmi v Polani pri Ho=ah (po 1514 Polan). Pri tem se je zgledoval po limbuškem upravniku Bernardu Griebingerju (1477—1478), ki je ustanovil 1478 kaplanijo v Limbuäu in jo obdaril z bogatimi posestmi pri Konjicah." Leta 1438 so na Pohorskem dvoru Ptujske, ki so dokupili za to zemljiško gospostvo nekaj posesti v okolici, nasledili sorodniki Stubenbergi. Takrat je ob- segalo pohorskodvorsko zemljiško gospostvo poleg žup Razvanja in Bohove tudi župo Ho=e." '• Oroien i, 811, MS ONB, 382 Erläuterungen, 141 " PircheKKer 237; Mariborski urbar po 1514, Stockurbare 41107, Sda Jože Koropec: ŠrednjeveSko konjiško gospostvo, CZN •1••, •2, 3 " Srednjeveški Pohorski dvor, 76—Ti 194 Pred 1461 je nehala dobro polovico stoletja trajajo=a podrejenost hoske žup- nije gornjegrajskemu samostanu. Tako se Ho=e 1461 niso /našle v okviru nove ljubljanske škofije. Svetni patron za Jurijevo hoško župnijo je postal štajerski deželni vojvoda."0 Pred 1470 je naslikal veliki italijanski umetnik Gianfrancesra da Rimini Marijo z detetom, eno svojih najboljših umetnin. Shka se je pozneie znašla na Pohorskem dvoru in v za=etku našega stoletja v hoški cerkvi. Od leta 1926 je ta hoška Madona v Narodni galeriji v Ljubljani med njenimi vrhun- skimi dragocenostmi. L. 1474 sre=amo prvi= Zafošt (Forst), 1477 hrib »Med- wed.n" Poleg hiš pri cerkvi se je v Ho=ah s=asoma izoblikovalo 2 kilometra jugo- zahodno od cerkve novo naselje ob potoku Reki. Tako so v listini poznali 1468 že Spodnje Ho=e (Nider Kotschj in 1474 Zgornje Ho=e (Ober Kotsch).*" Nadaljnji razmah Ho= so mo=no zavrli Turki. Tod okoli so se podih v letih 1472. 1475. 1477, 1483, 1493, 1494 in 1532. Leta 1477 so odnesli križe, kelih, knjige in mnogo drugega ter ulovili hoškega Župnika Gašparja (1441—1480), ki pa jim je po- begnil. Pred Turki naj bi pravo=asno opozarjala stražna grmada na Pohorskim dvorom. Po turškem pohodu 1483 so obnovili pod župnikom Janezom Preprostim iz Laškega župniš=e, vendar maja 1487 oglejski vizitator v njem — sicer v dovolj lepem in preugodnem kraju — xaradi bolh in stenic ni dobro preno=il. Leta 1491! je patriarh opomnil hoškega župnika, da od mož in žena, ki žive z drugimi, ker so jim Turki odvlekli zakonce, ne sme za odvezo pri spovedi zahtevati zlatnika, sme pa sprejemati darila.-" Odli=en vir za boljše poznavanje hoške preteklosti predstavlja urbar ve- trmjskega samostana iz leta 1488. Takrat je bilo v samostanski posesti v hoškem uradu (ambt) v Spodnjih Ho=ah 9 podložniških družin, v Zgornjih Ho=ah 14 in nad Hocami 56 gornmskih vinogradov. Dajatve so bile takšne-. Spodnje Ho=e srebrniki ••«•-• oves v =elrtih — viertaill Jantzik 30 3 6 Pavel Henrik 15 1,5 ' 3 Simon Serub 30 3 6 Marin 240 ?, Jakob 25 Musseld 25 Smecher 30 3 6 Weber 10 Stefan, županov sin 7 3 5 vsak po 1 piš=e, Stefan 2 kuri, vsak K), 20 ali 25 jajc • Orožen I, 278— Îl\i Ä ? p ni I ST' * ä ^t^^,^^^^r ' —* » " Srednjeveški Pohorski dvor, 76—79 Zadmk.'ii-, en Orožen i. 28.1, •84—30i Mu • ha r vili, 353 KOROPEC JOZE' HO pšenica OV( Zgornje Ho=e srebrniki v =etrtih Martin (Kolar 1474) 7 3 5 Spodnji Svete 7 3 5 Zupan 7 3 5 Martin Janži= 120 3 6 Svete Stocher 7 3 rž 5 Jakob Martin 7 3 5 Miha Milner kmetija, mlin 320 2 Tomaž Arban (1474) 2 km., domee (¡10 5 Stefan 240 Turner 32 Crnko 32 vsak še 1 ali 2 piš=eta, 10 jajc. V Zafoštu (Forst) je bilo 37 gorninskih vinogradov, nad Reko (Richernn) 19. Gornina za posamezen vinograd je nanesla 1 vedro mošta in pol srebrnika, naj- redkeje do 5 veder mošta. Sogorniki so bili okoliški podložniki, tudi z Bohove, mlinar z Reke, hoííka cerkev, slivniška cerkev, ži=ki samostan in vetrinjski opat. Vetrinjski urbar \?. leta 1515 dopolnjuje prejšnjega še s predpisi o llaki. Ho=ani so morali spraviti vetrinjski travnik pri Ho=ah (10 dni košnje y.a 1 kosca) v Maribor v Vetrinjski dvor (kupljen med 1220 in 1224 — domuK, 1277 cuna). Kosci so dobili delo pla=ano, vsi pri spravilu krme pa hrano. Vsaka podložna družina je morala 2 dni orati in 2 dni žeti z eno delovno mo=jo. Ob trgatvi je bilu treba založiti Vetrinjski dvor s kurjavo, vedno pa prepeljati vse z vetrinj- skih splavov na Dravi v Vetrinjski dvor.3" Nekaj posesti pri Ho=ah je uživalo tudi sosednje siivnisko zemljiško gospo- stvo. Tako je Hans Kloch s slivniškega gradu sprejel 1493 v fevd od vladarja posesti pri Ho=ah.:" Zakonca Bernard in Barbara Druckher sta obdarila 1501 mariborsko cerkvico vseh svetnikov med drugim tudi z eno kmetijo in domcem v Ho=ah. Nad Polano je bilo v tem =asu preko 30 vinogradov.« Pohorskodvorski urbar iz leta 1527 izkazuje 16 podložniških gospodarstev v Spodnjih Ho=ah, in sicer pristavo, kmetijo s 3 domci, 4 kmetije, polovi=no kmetijo, trojni domee, 2 dvojna domca, domec z mlinom, 5 domcev. Mo=no so prevladovale revnejše posesti, domci. Do njihovega združevanja je moralo pri- hajati proti koncu 15. stoletja, ko je zaradi vojnih =asov primanjkovalo ljudi. Posestniki posameznih podložnih gospodarstev so bili: župan (Supan) Erhart, Luka Esih, Tomaž Hafner (•- lon=ar), tesar Gašpar Hajnc, Alekš Haldin, mlinar Jakob Janži=, Matej Janži=, Lorenc Konrad, Pankrac Lindeker, Andrej Napah. Ambrož Novak, Miha Patriarh, Konrad Tomaž, Gregor Vagen, Jurij Voh, Kle- ment Voh. Po tem urbarju je bilo v Razvanju 15 pohorskodvorskih podložniških " J.(oseph| Zahn; Reiscbcnciil über steierische Gc-schichtsmaterialicn in kamtnenseben Archiven. BKSGQ III. 1866. 18—4• V et ri n .i ski urbar 148B, prepis dr. Milka Kosa 11 Muche'• Vili. •• " •••••• I, 535; Urbar gospostva Maribor, Stoi'kuibare 42,107, Sda 196 1 Srednjeveški Pohorski dvor, 7fi—79; Orožen I 535 PohOTSkodvorskl urbar 1527. Archiv •••••••••• 37 •/•55•. Sd¡¡ Osebni davek 1527, fid;i Orožen I, Ï83 KOROPEC JOZE: HOCE DO SREDE •. STOLETJA 197 vinogradov ter v Polani 7 podložnih družin s priimki Filip, Frank, Gregor, Jako- bih, Ledinek in Meglic. (Preglednici na straneh 198, 199) V Rogozi je imela ena družina še 28 ovac, v Bohovi ena 2 kozi, v Spodnjih Ho=ah dve 4 koštrune, 2 ovci in 6 koz, v Razvanju ena 2 kozi, na Hoškem Po- horju petnajst 3 koze in 171 ovac — posamezna družina tudi do 35 ovac —, v Polani tri družine 26 koz in dve še 31 ovac. Sogorniki so bili povsod doma=i in bližnji podložnik:, le redko bližnja cer- kev, med njimi Lenartova, prvi= omenjena že leta 1529. Imenjska cenitev 1542 se je izkazala za prvovrsten vir tudi za hoško pre- teklost. V njej spoznamo razmeroma zgodaj velikost naselij, podložne družine in njihovo premoženjsko stanje. V primerjavi s podložniki drugod so veljale hoške podložne družine za srednje premožne. Kar številni so bili sredi 16. sto- letja vinogradi na pohorskih pobo=jih nad Ho " Imenjake cenitve 154245«: •19, VIII'SI, XI lia. 13•, XlVne. XIX ••, XXV.316. XXIX 431. «3, XXXV/511, 519, XL/588, LXIII631, XLV/Mfl, Sds; Pravna napotila mesta Maribora 192». PaM " Anakk 1579—1589, 1587—ISSI, fida Orolen I. 279, 283, 285, 287. 307 Anton ••••••: Mltthellunfien aus dem k. k. Statthaltereiarchlve zu Graz,, BKSGQ 32, 1902. 140 Erich Winkelmann: Zur Geschichte des Luthertums Im unterstem sc hen Mur- und Drau- cebiet. Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte des Protestantismus Im ehemalleen und tm neuen Osterreich 5t, 1933, 160 IMENJSKA CENITEV 1542 1 !D •• Kmetje Nepremi=nine v insenjskih goldinarjih —5 —10 —15 - 20 —25 —30 —35 —Í0 -45 • D Rogoza Zi=ki dvor 11 7 4 2 2 4 1 150 48 200 43 Bohova Pohorski dvor 24 2 1 10 11 2 11 6 3 1 1 11 Spodnje Ho=e Pohorski dvor 17 2 10 2 5 S 1 6 1 1 9 Vetrinjski dvor 5 2 1 2 1 1 1 1 17 Hoški župnik 7 3 2 2 > •T. O Spodnjcpolskavski X župnik 1 1 1 12 N Zgornje Ho=e Vetrinjski dvor 11 4 6 1 3 3 3 1 1 IG > N Razvanje Pohorski dvor 19 2 5 10 2 6 4 7 1 10 O o• Meljski dvor 15 4 • 2 2 3 4 2 2 IS o S Sfatenberg O 1 1 2 9 • 5 o HoŠko Pohorje Zgornji mariborski grad 32 2 23 5 1 4 10 3 5 G2 24 > 18 • Velika Nedelja 4 1 3 2 1 o 3 D Polana Konjiäka kaplanija 7 1 3 4 30 O •o 155 6 33 79 39 20 25 36 26 14 10 lü 1 o IMENJSKA CE NITE:v . 1542 iS ! O - •- - -a Konji i Goved' u Svinje • ci •o • •-. • O i s 3 i 0 —15 —¡a • -IS —24 0 —15 —10 —15 —20 t- CS N •o •a Q •• 5 C O "i > > a, > • o o 2 •^ Rogoza Zi=ki dvor I 1 1 7 35 9 3 7 50 5 • Bohova Pohorski dvor 4 7 2 1 2 ñ 10 6 1 8 4 14 6 4 • Spodnje Ho=e Pohorski dvor 3 2 ! 3 9 3 2 4 5 7 3 2 4 M ö Vetrinjski dvor 2 2 3 5 2 3 M Ho5ki župnik 5 w • Spodn j e polsk a vski • župnik 1 1 5 1 2 •M •-. Zgornje Ho=e Vetrinjski dvor 2 1 10 1 3 2 9 4 > Razvanje Pohorski dvor 4 2 4 9 5 1 4 5 9 5 3 Mei j ski dvor 6 1 4 7 4 3 5 7 3 6 Statenberg 2 1 1 5 2 5 Hoško Pohorje Zgornji mariborski grad i 1 16 14 1 6 2 19 8 2 1 6 12 Meljski dvor 22 10 Vetrinjski dvor 38 10 Velika Nedelja 3 1 4 2 2 5 Pol a na Konjiška kaplanija 1 7 8 1 2 4 6 58 9 22 18 1 15 65 56 5 29 80 33 124 10 74 . IO 200 0 VS rÍ ke dVOrne kom » äreanievcsKiSrerin^v'JíÍ( p^Pohorskil ^dvor, 78 79 °re 1573,••, 157944, 1585'22, 1G08.168 Posebni arhiv Dobrna (Neuhaus) Scia Pircheggcr, 90 » 0^-oienRI,C29Íl2ÍBIaHb0r V rE,f°"naC1Jskl d"bi, CZN XLV, 1974, 94 PlrcheRgér, 105 KOROPEC J02E. HOCE DO SREDE 17. STOLETJA 201 niskih družin — 4 s kupnim pravom — na kmetijah in 6 domcih, na Hajdini 3 podložne družine, v Gere=ji vasi 1 družina. Novi priimki v Spodnjih Ho=ah so bili Gril, Juri=, Lokar, Mislinovi=, Noveršnik, Pak, Stergar, Smid. Podložna dru- žina iz Spodnjih Ho= je oddajala župniku poleg cerkvene desetine, davka in tlake še od pol do dva goldinarja, 2 aH 4 kopirne, 4 kure in 30 jajc.40 V Klobu=arjevi dobi je vladar priznal za svobodnjake v Rogozi pribege in vojvode z imeni Baleta Vokoš, Ivica Vrankovi=, Jurica Križani=, Jurica Sla- dovi= in Andrej Aleksi=. V Zlatoli=ju je okoli 1620 zrasla cerkvica Ane in Ja- koba, 1621 se je vnel spor za zaš=itne pravice v Brezju med zrkovškim gospo- darjem Johanom Jakobom Herbersteinom in sekavskim škofom, 1622 med Her- bersteinom in hoškim župnikom zaradi to=enja vina pri proš=enju v Brezju (Piirkhach). Pred 1622 je kupil nekaj posesti v Razvanju Erazem Dietrichstein za graš=ino Frajštajn pri Zgornji Polskavi. Mariborski grof Johan Jakob Kisi je podaril 1623 hoški župniji 2 vinograda, 1625 se je prepiral pohodvorski Stu- benberg z vetrinjskimi menihi zaradi valjarne ••• v Ho=ah.41 Od 1612 je gospodaril Slivnici in Zrkovcem Johan Jakob Herberstein. Upra- ve=ino je bil razvpit okrutnež. Slivni=anom je plenil živino. Na njegov ukaz je polovil leta 1623 štajerski deželni profos (poveljnik deželne milice, bivajo= v Gradcu) Zrkov=ane, ki niso hoteli priznati Herbersteina za svojega zemljiškega gospoda in so zahtevali, da ostanejo še nadalje salzburski podložniki, kakor so že bili stoletja dolgo. Po 14-dnevni je=i v Mariboru so morali Herbersteina kle=e •- dvignjenimi rokami prositi za poravnavo. Na svobodi so nadaljevali odpor in v tem uspeli 1629, znova so postali za dolgo podložniki salzburške nadškofije. Zrkovški zgled je vžigal dale= naokoli.'4 Od 1624 se je Klobu=ar trudil, da bi dobi] konjiški Janezov beneficij in s tem Polano. V sosednji Slivnici so župljani pretepli 1633 svojega no- vega župnika magistra Jurija Zipffa v župniš=u, mu slekli duhovniško obleko, ker se jim je zdel nje nevreden, in ga vrgli na cesto. Leto kasneje je naro=il hoški župnik pri celjskem zvonarju Klavžu Bossetu ve=ji zvon. Tik pred drugim slovenskim kme=kim uporom 1635, za =asa katerega so se spun- tane podložniki polastili za=asno tudi Stubenbergovega Pohorskega dvora in obiskali hoško župniš=e, je župnik kupil za Lenartovo cerkev vetrinjski gor- ninski vinograd s stiskalnico in kletjo nad Reko za 50 goldinarjev. Pohorski dvor je prešel 1636 od Stubenbergov na Tattenbachovo vdovo in 1645 na Sulz- burga. Leta 1637 je postal hoški župnik (do 1654) Jurij Ka=i=.45 Trajen zaslužni spomenik je postavil župniku in sebi kaplan Gaspar Bu- kovnik nedvomno s tem, da je leta 1640 za=el pisati krstno in poro=no knjigo. S tem je ustvaril za Ho=e neusahljiv, bogat zgodovinski vir. Ze kar prva leta navajajo mati=ne knjige najstarejše slovenske zapise krajevnih imen: Zrkovci (Serkouez 1640), Vinšek (Vinisek 1640), Bohova (Wochovua 1640), Kamnica (Kamnik 1640), Zlatoli=je (Slataliz 1640), Ho=e (Hozha 1641), Pivola (Piula 1641), Ruše (Rusha 1642), Rošnja (Roischnia) in Rogoza (Rogossa). V zadnjem deset- letju prve polovice 17. stoletja, še za =asa upravi=eno razvpite tridesetletne voj- * Orožen I. 21, 278—281, 285, 308, 528—532, 560—562 Hoäkl župnijski urbar 12. TV. 1599. PAM Anakit 1•7-1»•'2•, Sda Registraturne knjige dolnjeavstrijske dvorne komore 1623, ¡82, Sda " Registraturne knjige dolnjeavstrijske dvorne itomore 1608.168, Sda Staro deielno pravo 21•, Sda Oroien I. 186, M5, Í18 Srednjeveški Pohorski dvor. 78—78 " Akti notranjeavstrijake vlade 1625, ••• V.10, Gutachten IV 25, Sda Pirchegger, ]05 " HoSka župnijska kronika, Dekanijski arhiv v Hofah Orožen I. 285. 28•, 290, 308—30• Pirchegger. 117 Jože Koropec: Slovenski puntarjl med 1573 in 163S, CZN M, 1BJ5, 21, 31 202 CASOHIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. ä 1•78 ne, se je rodilo v okviru takratne hoške župnije letno popre=no 89 otrok — 12 "n nezakonskih — in se poro=ilo popre=no 11 parov. Do 1650 so se javljali priimki: Bohova — Cahovi=, Esih, Ga, Gauga. Gerd, Globokar, Hajsman, Hovnik, -Jardin, Kral, Kselman, Lakner, Meglic, Marišnik. Mo=nik, Mura, Rajh. Rus, Šiško, Skofli=, Sustcr, Veber Zafošt — Mar=nik, Mavric Glivnik —• Bezjak, Gori=an, Gorman, Kojs, Korošec, Novnik, Smonik, Verlade Kremenik — Haložnik Pivola — Ane, Krajne, Protner, Robi=, Spure, Struc Pohorje — Berle, Breznik, •••, Cicek, Cander, Delapusl, Dolar, Dovnik, Flajšman, Gorjup, Haložnik, Herb, Herkovar, Kac. Kerko, Kerle, Kmetic, Dam- pret, Lane, Ledinek, Devi=nik, Dobnik, Mehart, Mlakar, Novak, Petek, Poto=- nik, Sajh, Simon, Sure, Verdmk Razvanje — Arhar, Audi, Breznik, Cimerman, Cuker. Fabli=, Frank, Gaj.st, Gorjup, Hajnc, Haložnik, Kemeter, Kobli=, Krajne, Kselman, Kuner, Kurnik, Deti=, Mandi, Marinet, Murko, Perko, Narat, Pipan, Poto=nik. Ramšak. Robi=, Smekar, Šiško, Soe, Stromar, Sumas, Svare, Valant, Vauda, Volk Reka — Haue Rogoza — Babi=, Car, Ga, Haložnik, Hrovat, Juri=, Kluše, Kselman. Lešnik, Ramšak, Rus, Skus, Toplak, 2nablar Vmšek — Fišer, Kramarec, Krasi=, Mauri=, Repnik, Siml, Verlad Spodnje Ho=e -- Breznik, Cimerman, Dermel, E rjave, Gauku, kova= Graf, Hrastnik, kroja= Devi=nik, Majori=, Moznari=, Prešern. Skofli=, Struc. Vaja, Verlade, Vovk, Znidar, Zumer Zgornje Ho=e — Abit, Bukovnik, Haložnik, Kozar, Kral, Perko. Ponikl, Ro- mastnik, Sajh, Smojmk, Štruc, Tišer, Vicman, Viso=nik. Voh! Ho=e (Spodnje ali Zgornje) — Cebe, Donik, Esih, Gale, Grasi=, Juri7. Lak- ner, Mandli=, Milncr. Paver, tesar Puslmk, Rigelnik, Strmšek, Vater, Veber, Vez jak. Sredi 17. stoletja je bilo na Hoškem približno 180 družin. Od srede 16. sto- letja so porasle le Zgornje Ho=e. Mesto Maribor v hoškem sosedstvu skorajda ni trpelo obrtnikov, zlasti nobene gostilne. Cerkovnik in organist Matija Vajs je prvi znani hoški šolnik (scholifex 1640—1648)" HOCE EIS ZUR MITTE DES 17. JAHRHUNDERTS Zusammenfassung Die günstige Lage der Gegend von Ho=e hat schon Mensehen in der jüngeren Meinze.t angelockt, im m. Jahrhundert entstanden Pohorski dvor — die erste Rc- sidcnz der Markgraten ,m Draugebiet, die Michaeli Kirche in Razvanie. eine der wn-T •ttcl,a,terll.i:h " Hoäke župnijske mallCnq knjiße, Dekanijski arhiv v Ho=ah KOROPEC JOZE: HOCE DO SREDE •. STOLETJA 203 horski dvor, das obere Schloss von Maribor, der Vetrinjski dvor in Maribor, der Meijski dvor in Maribor, das Kloster von Zi GOSPOŠCINA ZGORNJE RADVANJE PRI MARIBORU PO URBARJU IZ LETA 1G95 Jože Mlinaric' UDK 332(0!)3):347.235.11(4!>7.12 Radvanje)»16S5<. MLINARIC .lože: Gospoš=ina Zgornje Radvanjc pri Mariboru po urbarju iz leta 1G95. (Die Herrschaft Zgornje Radvanjc — Ober Rotwein — nach dein Urbar aus dem Jahre 1Ü95.) UDC 332(093) :347.235.U(497.12 Radvanje)»lí¡95« MLINARIC Jože: The Manorial Estate of Zgornje Radvanjc Ac- cording to the Urbarium from the Year 16•5. Casupis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 49 -14(1978)2, p. 204—21G. Ont. in Slovene, summary in German, synopsis in Slovene and Enul., 1 chart, i facsimile, 1 table. On the basis of the [iteratine and of the archival sources the authoi deals ••• "íi. history of the area ncai Kad van te in the Middle AKes, „„!' °n tht' "^" '>! the urbaiium from the year IfisS, he presents the tir',««.«;,,P .?¿sl nri=. Ï^ ?! 7••^••2• Poboja je bilo poseljeno že v prazgodovini, o =emer Í I*'3' kak0r tudi v rimski •••, o =emer govorijo Številne ke najd e pn Poho "ïn T ( f , ^kem dvoru, pri Ho=ah, Razvanju in na Bet- ïï'ti ^akulturna tla so s svojimi son=nim, legami ob koncu šestefia ?1•• • *-* n0Ve Drisd-'^ - Slovane* Zato ni nie nenavadnega, obronkT ìrf V CTl pCtem k° S0 Nemci PreEnali z naSih • Madžare, pod obronki vzhodnega Pohorja imenuje prvo Razvanje, in to že leta 985, ko j, 's^KU^ XïXiïliïS%a£? Pli ••••.•••*• arhivu Maribor dobi, CZN XLI, 1070, str 159 si ' CZN XXXIX. 1•, str. 14 in idem, Maiiboi v ilmskl ' Prim. j. Koro'pec. Srcdn.ieveskl Pohorski dvor. Kronika XVIII, 1970, str. • MLINARIC JOŽE: GOSPOSCINA ZGORNJE RADVANJE . . . 205 nemški kralj Oton III. podelil svojemu fevdniku Rachwinu v kraju z imenom »Razuuai« svojih petnajst kraljevskih kmetij.3 Okoli leta 1100 sta bila srednji in zahodni del Podravja, na podro=ju Mure pa gospošcina Radgona, v rokah dravskih krajišnikov grofov Spanheimov, ki so si to obsežno posest pridobili bodisi s kraljevskimi darovnicami bodisi z ženitvijo.1 Tako je prišlo tudi obmo=je vzhodnega Pohorja v roke omenjene družine, ki si je na današnji Piramidi nad sedanjim mestom Mariborom zgra- dila pomembno obrambno postojanko, trdnjavo Maribor (Marchburch),5 pod katero se je razvil kraj, ki je postal politi=no, gospodarsko, kulturno in cerkveno središ=e ob levem bregu Drave. Posest na desnem bregu Drave pa so Span- heimi v glavnem razdali svoji ustanovi, 1091. leta ustanovljenemu benediktin- skemu samostanu v St. Pavlu v Labotski dolini na Koroškem. Zato izvemo prav ¡• darovnice za omenjeni samostan, nastale v letih med 1096 in 1105, prvi= za ime Radvanja. Tedaj je namre= Bernard Spanheimski, sin starejšega grofa En- gelberta L, s svojimi brati Hartwikom, Sigfridom in Henrikom dokon=al usta- novo svojega o=eta ter skupaj ?. njimi podelil samostanu nekaj zemlje iz svoje dediš=ine, pri =emer so si omenjeni izgovorili dosmrtno hasnovanje zemlje. Ber- nard je tedaj opatiji podeüi na desnem bregu Drave tudi kraj z imenom Rad- vanje [»Rursum Bern(hardus) comes tradidit oppidum Radewan.. .«J." Ozna=itev »oppidum« namesto obi=ajnega »villa* kaže vsekakor na nor i ško- rimsko pod- lago tega kraja, ki je bil poimenovan vsekakor po vaškem županu. Vendar šentpavelski samostan o=itno ni mogel nad posestjo uveljaviti vse svoje last- ninske pravice, kajti že za =asa grofa Bernarda sre=amo v njegovem spremstvu viteza Leopolda iz Radvanja, ki je gotovo imel v fevdu posest v tem kraju, po katerem je tudi dobil svoj pridevek.' Ta vitez »Lutoldus de Radewan« se pojavi kot pri=a v listini, izdani okoli 20. aprila 1147 v Velikovcu, s katero je Bernard Spanheimski podelil vetrinjskemu samostanu ob njegovi ustanovitvi posest na Koroškem." Leopold iz Radvanja je morda spremljal svojega gospoda na kri- žarski vojni in je verjetno šel v Mali Aziji z njim po zlu, saj se kasneje v nobeni listini ne omenja ve=.* Posest v Radvanju in njegovi okolici se je v srednjem veku sila drobila ter je prehajala v roke razli=nih gosposk, in to bodisi kot dediš=ina po Bernardu Spanheimskem bodisi kot fevd šentpavelskega samostana. Tako je imel npr. leta 1230 v Radvanju (in Radvan) šest celih kmetij, zapisanih v svojem urbarju pod uradom Maribor (in officio Marchpurch), deželni knez,'0 ki so izvirale o=itno od St. Pavla, saj so imeli le-te okoli leta 1400 kot fevd od omenjenega samo- stana gospodje Walseeji, deželnoknežji ministerali z Zgornjega Maribora.11 Tudi gospodarsko najmo=nejša sosednja gospošcina Limbuš je imela v urbarju iz leta 1498 zabeleženi dve kmetiji (ena je bila tedaj pusta) na Spodnjem Radvanju in pol kmetije na Zgornjem Radvanju.12 Sredi 16. stoletja je na obmo=ju Radvanja imela precej podložniških kmetij tudi Viltuška gospošcina; k tej je tedaj kot posebna enota pripadala Betnava, h kateri je sodilo pet podložniških družin na • Pr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (= Gradivo) II, LJubljana 1•. 'H. Pirchegger, Die Unterstelermark in der Geschichte Ihrer Herrschaften und Gin ten, Städte und Markte, München 1W2, >tr. 17. 'Listina ddo UM, oktober Î0., Maribor (J. Mlinaric, Gradivo za zgodovino Maribora I, Maribor l«s, St. 3). * Gradivo III, St. «•, str. 23*—2*1. ' H. Pirchegger, •. e,, str. IDI. * Gradivo IV, St. 238, sir. •, • H. Pirchegger, o. C, «tr. 107. " A. Dop«ch, Die Landesfürstlichen Gesamturbare der Steiermark aua dem Mittelalter 1/2, Wien und Leipzig 1910, »tr. 17. " J.'Mlina"• Goipoäiln*ri,imbui pri Mariboru, CZN XLVII, WS, str. M. 206 Zgornjem in šest družin na Spodnjem Radvanju.• V istem =asu, namre= leta 1542. je imel tod svoje imenje Henrik Wintershofer. Imenje je bilo leta 1570 ocenjeno na 78 funtov, pozneje pa se je njegova vrednost zmanjšala na Iß fun- tov," Leta 1570 so v Radvanju imele po dve podložniški kmetiji družine Glein- zer, Khiinourg in Saurau ter zgornjemariborska gospoš=ina, po eno kmetijo pa družini Hofman in Fuchs.1"' Nekaj posesti so si tod pridobile tudi duhovne usta- novo; tako jo leta 14.34 Andrej Žusemski (Siissenheim) podaril svoji ustanovi, beneficiju pri oltarju sv. Tomaža v mariborski župnijski cerkvi, domec »zv Nider Radewan«,"; 1506 je imenovana župnija imela zavedene v svojem urbarju pol kmetije »zv Ober Radwein«,'7 leta 1542 pa je bila lastnica dveh pustih po- sesti cerkev sv. Jakoba iz Limbuša.1" Iz zgornjega je razvidno, da se v 15. stoletju deli Radvanje na dve naselji, na Zgornje in na Spodnje, medtem ko se v prehodnih stoletjih v dokumentih navaja le eno samo naselje: npr. 1265 v oblikah »Radon«? in »Radvan«, leta 1282 kot »Radoan«, 1362 kot »Radweni in 1408 v obliki »Radwan«."' V dokumentih se pojavi prvi= ime naselja Zgornje Radvanje, in to v obliki Ober Rotwein, leta 1416, in v isti obliki lela 1441,2" nato pa v obliki zapisa »Ober Radwan« leta 1427 v listini, s katero je mariborski Zid Muschel =evljarju Ulriku ix Zgor- njega Radvanja prodal svoj vinograd pri Pekrah,-1 lo-ta pa ga je že naslednjega leta prodal vetrinjskemu samostanu na Koroškem.-- Naselje Spodnje Radvanje pa se pojavi v dokumentih prvi= leta 1441 v obliki zapisa »Nider Radwan».j;l Radvanjska gospoš=ina se zlasti spri=o malo sklenjene posesti okoli svojega ;edcža ni mogla ra/.viti v gospodarskem in drugih pogledih do tiste stopnje in pomembnosti, kot se je to npr. predvsem sosednja limbuška gospoš=ina, na ka- tere sedežu, težko dostopni trdnjavi nad krajem Limbušem, so prebivali r.pan- heimski ministeriah »di von Leuvenbach«,-4 katerih prvi, namre= Leopold Lim- buški (Lupolt de Leumbach), se pojavi že v listini iz leta 118!).-"' Ta gospoš=ina je premogla leta 1498 kar 151 podložniških kmetij in precej sklenjeno domi- nikalno pojest okoli gradu.-" Po pomembnosti je radvanjsko gospoš=ino prese- gala tudi gospoš=ina Pohorski dvor, ki se kot. pomemben dvor pojavi v zgodo- vini že okoli leta 1100. sprva sicer podeljena St. Pavlu, ki pa so si jo s=asoma prisvojili deželni vladarji." Po številu podložniških družin ta sicer ni presegala radvanjske gospoš=me, vendar je imela mo=no sklenjeno dominikalno kot tudi podložniško zemljo v neposredni soseš=ini gradu. Posest radvanjske gospoš=me je na vzhodu mejila na ozemlje betnavske gospoš=ino. ki se kot .stabularla curtís«, tj. živinorejski dvorec, omenja že okoli leta 1100; le-ta je sicer imela precejšnjo, okoli svojega sedeža sklenjeno posest, vendar prve po številu pod- ložniških kmetij ni presegala.'-* O sami gospoš=ini Radvanje in njeni posesti ter grajskem inventarju imamo natan=ne m iz=rpne podatke šele iz konca 17. stoletja; od tedaj se nam je ohra- » ldTr,V G„'aS6!na Belnava pri Mariboru, Kronika XXIV, 197(1. str. 1•. Manboi • "ir 4Í-1Í HospošEine med Dravomadom in Mariborom (lo konca Ifi stoletja, ''• Ibidem, str. 41. 1 1 rie Be eíl ciJi v mLslu ¡i'írieií, ''Í« ;, r iUpn,, a d ' Mariboru do konca le. stoletna. CZN XLIV, 1073, str. 82. "• jI v,'„Knappe,• 1 j, •" , str. l41) " !eta 1600, CZN XLIV, 1973. str. 245. =' I' Kn!!•."5'"•,'"""1 der *1•1•''•••• ,m Mittelalter, Wien 1KB, sir. 399. it .1. •••-•••, • •, str. 100 in .1. Zahn, •. • str SM 1S fifl 2!l OV ber (0,ePIS Lblt lrm !t as3 f *' J. zähn o c 'Su 3!W "' " ' - . Ol. 242'-243'). •' Gradivo IV. it. 245, str'. 137 per( 1,stma Ado » ?"Ona,•\ peri;,í: listina uu.> '189,,,»„. julij!Um 2S25., . •nrcie••,„ v„ Avstrilsk•,.0)..!(„,, •• driavncm a,hivu na Dunaju »J. Mimarle, Gospoa=ma ¡.Imbuí ... 4tr 77-8 0 ;' J. Koropcc, Srednjeveški Pohorski dvor' 4tr is -' Gradivo III, at. m, str. j« ln .T, Mlinaric, Grascea Bctnava . . ., str. 11 in 14—Ili. MLINARIC J02E GOSPOŠ - »Vrbarium der herzhaft UA^S'iStrASen reisgeiädt. welnsärten. Wäldern • wismSttcn, . kern • ••" ' urchfrldt. standtrecht, maiilh, erBt ^^io^ertt^SÄ^^ •••• ^egen ?l,ehcn vnd mit einem braidten wa^CSSSBSBSis^SSer Kraben vmb vnd vmb ^"^".ÏÏÏBÎ'IÏA •sesVv iura- l, nien lastnik Jane, '-' Severi» "»" V » ?• f(MirT-!"„ dÏÏAi£ •-5••1 (R. Barava.«, Zur Geschichte der Stein- schon Masse I. ZHVSt XXIX, 19•5, str 7B). 1 korec -* 39,36 1 (Idem, 11, ZHVSt XXX, 1BJ6, str, iva). " Glej str. ? 208 • £¿£ •6. KUfJ GOTA #•••£•• • VOSEK prua • • URBMllALttA POSCST •^ • •••••• ftOUA Grajsko pomirje radvanjske gospoš=ine je segalo na vzhodu do pomirja betnavske, na zahodu pa do pomirja limbuške gospoš=ine, medtem ko je njegova severna meja tekla po sredini Drave do starega mariborskega mostu, na jugu pa se je le-ta povzpela na višine Pohorja pri bolfenški cerkvi in pri Arehu. Oosposcmi so kot imetniku pomirja šle mnoge pravice in iz njih izvirajo=i do- hodki, tako med drugim pravica do pobiranja stojnine ob proš=enjih pri Jo- zefovi cerkvi na Studencih in pri cerkvi sv. Kungote pri Pekrski gorci ter pra- vica do to=enja vina na Spodnjem Radvanju ob priložnosti proš=enja pri bolfenški cerkvi na Pohorju. Pri Jožefovi cerkvi ie gospoš=ina pobirala stojnino šestkrat na leto, m to na sam patrocinij cerkve — na Jožefovo {!!). marca), na praznik Najdenja sv. križa (3. maja), na soboto po Vidovem (sv. Vid. 15. junija), na nedeljo pred praznikom Marije Magdalene (sv. Magdalena: 22. julija), ko se je obhajala obletnica položitve temeljnega kamna za cerkev, na prvo nedeljo MLINARIC JOŽE: GOSPOSCINA ZGORNJE RADVANJE .. . ^ 209 v septembru in na praznik Marijinega darovanja (21. novembra).3« Pri cerkvi sv. Kungote pa se je stojnina pobirala le dvakrat letno: na patrocinij cerkve (3. marca) in na torek po veliki no=i."7 Višina stojnine je znašala v denarju: od voza blaga ali od cele stojnice po šest krajcarjev, od polovice stojnice ali od blaga, ki ga je kramar nosil na hrbtu, po tri krajcarje; enaka vsota se je dajala tudi od košare poga= ali kruha, od Struna vina pa se je dajalo po petnajst kraj- carjev. Gospoš=ini je šla tudi pravica do vinoto=a na Spodnjem Radvanju pri t. i- Carmanovi parmi ob priložnosti romanja k Bolfenkuas na binkoštno nedeljo in ponedeljek, na sam patrocinij cerkve (31. oktobra) ter »ob drugih priložno- stih«- Gospoš=ina je ob teh priložnostih to=ila svoje vino ali pa je le-to proti odškodnini za goldinar za štrtin izto=enega vina prepuš=ala komu drugemu. Vinoto= je gospoš=ini prinašal kar lep dohodek, saj je po zatrdilu urbarja v tistem =asu k Bolfenku romalo tudi po ve= tiso= ljudi,3» tako da so nekateri radvanjski podložniki bili dolžni straziti pri tamkajšnjem gospoš=inskem trav- niku, da ga ljudje ne bi popolnoma poteptali in uni=ili. Medtem ko je imela radvanjska gospoš=ina na obmo=ju svojega sedeža pra- vico Ic do nižjega sodstva nad svojimi podložniki, od katerih je pobirala tudi globe za pretepe, prešuštva in kraje, in je morala osebe, ki so zagrešile hujša kazniva dejanja, potem ko jih je »zadostno zaslišala«, izro=iti ljudem zbelovske gospoš=ine (Plankenstein), je gospoš=ina imela na Dravskem polju, kjer je v nekaterih vaseh imela mnogo podložnikov, svoj deželskosodm okraj in s tem pravico do višjega sodstva. Po obsegu skromen okraj je segal nekako od pod- ro=ja pod Ptujsko goro do Zgornjih Jablan, pri =emer je njegova južna meja tekla po Polskavskem potoku. Meja je tekla na Lovrenc in skozi vas na staro ptujsko cesto, nato po cesti na Zupe=jo vas in na Spodnje Plelerje, kjer se je dotikala majšperše deželskosodne meje, nato zavila na Polskavski potok, na Cirkovce, na vas Mihovci, tekla skozi Dragonjo vas in Spodnje Jablane, od tam pa do mejnika pri Zgornjih Jablanah, kjer se je dotaknila meje f raj staj nskega deželskega sodiš=a, ter zavila od tam na Polskavski potok.« Kot imetnici de- želskosodnega okraja je radvanjski gospoš=ini šla poleg sodnih pravic še cela vrsta drugih in iz njih izvirajo=ih dohodkov, med katerimi naj omenimo pred- vsem mitnino in stojnino. Gospoš=ina je imela ob proš=enjih pri lovrenški cerkvi na patrocinij cer- kve {10. avgusta) in na praznik Gospodovega spremenjenja kakor tudi v Cir- kovcih na nedeljo po trojiški nedelji in »ob drugih podobnih priložnostih« pravico do pobiranja mitnine in stojnine ter do to=enja svojega dominikalnega vina, pri =emer so bili podložniki iz Lovrenca in Jablan oproš=eni dajanja mit- nine, =e so gospoš=inskim ljudem ob navedenih priložnostih pomagali vzdrževati red na sejmu in prošcenju. V Zupe=ji vasi je bila tudi vsaka hiša zavezana da- a st J a tuimli. leta 1940 pa £ •°•«1".* • £ " ••••?••• goVpo^ne (urbSr tup. cerkve sv. Jakoba v'uÄVS:.". po Tetu me. •••• obrani v fondu imenovane iup^lj. v Pokra- Jinskem arhivu v Mariboru). ••1(•5•1 g„rCi Je bila limbuSka1 1 portruïnlcsla na ••• •s, • pokopališ• stolet)a=em, •^•^••••^•* E'Oä..U ¿-su• %»% "• " ^i^^T-^^Hi^'^^^^^mT^i^ vendar Je po sUiu „ IS. stoletja, terjj •• »Aî^"¿S"daselbst vorbey gehen.« (Urbar im. fol. 13.) """• Opi"ffirt<.«dn«» ••••••: prim, tek« v «„raj navedenem delu. str. fn-•••-••); 1>| im. ludi str. 4••(•>. 210 (loi. •/••. 3tVarm'• kl •• !tavezano pla=evanju mitmnp, .,c v urbarju 1695 naftteto le nrodje " Tekst v urbarju od fol. 15'—16'. MLINARIC JOŽE: GOSPOŠ "" -. . . Item 1st ein grosser puchwaldt. . .« (fol. 7V). ,, „ , " » •• nn frevthofí zu St. Haynrich n Fächer . . .« (ìbidem).•1• • - Plim J•. MlliïrM? Koîtinjïvilkb gospostvo po urbarju i/, leta le», rtr. So •, « Tekst v urbarju od fol. le'—17r. " Tekst v urbarju od fol. 18r—18'. 212 %ft &(•••* 5695^4^ ícfí.5Hfe%'(íñ l-'aksimllc prve strani urbarja rad vanjske ggspoš=lne Iz leta 1695. (Štajerski deželni arhiv v Grad- cu, fond gospož=lne Racivanje 1•.) vzhodu, kmetijo pod Ptujsko goro na jugu, zgornje Jablane na zahodu in Podova na severu. Tretja skupina podložnih kmetij je bila v Slovenskih goricah, raz- vrš=ena v uradu Pla=, kamor so sodila štiri urbarialna naselja: Pla=, Zgornja Kungota, Pes ja vas in Ga=nik. Od skupno 74 samostojnih gospodarskih enot ali 70 pod lož niških družin je k prvi skupini sodilo 43 e noi ali 42 družin, k drugi 20 enol ali 18 družin, medtem ko je k tretji, najmanjši skupini sodilo 11 gospo- darskih enol ali 10 podložniških družin. Re=i moramo, da so ob koneu 17. stoletja podložniške gospodarske enote rad- vanjske gospoš=ine bile mo=no razdrobljene, lako na samem obmo=ju sedeža gospoš=inc kot tudi na Dravskem polju, kar je spri=o goste naseljenosti prebi- valstva pod vzhodnim Pohorjem, bližine mesta Maribora, velikih kompleksov gorsko p ravni h zemljiš=, važne prometne poti ob Dravi na desnem bregu Drave MLINARIC JOŽE: GOSFOSCINA ZGORNJE RADVANJE . . . 213 in mnogih dravskih brodov lahko razumljivo, saj so si prebivalci svoj dodatni vir dohodkov iskali tudi v neagrarnih panogah: v obrti, dninarstvu, tovorništvu in brodništvu ter še v celi vrsti drugih gospodarskih panog.47 Navedemo naj, da je na obravnavanem ozemlju na 28 celih kmetij odpadlo kar 11 domcev in 4 kajže. Se mo=neje, dasi pri manjšem skupnem številu podložniških gospodarskih enot, so bile razdrobljene enote na Dravskem polju, saj je na pet celih kmetij odpadlo kar 7 domcev, 4 kajže in dve polovi=ni kmetiji. Tudi za to obmo=je lahko navedemo podobne vzroke, ki so privedli do drobitve kmetij, kakršne smo navedli za prejšnje; pri tem se spomnimo le na bližino trga in božjepotnega kraja Ptujske gore, pod katero so bili kar štirje radvanjski kajžarji, omenimo naj bližino mesta Ptuja in važno trgovsko pot, ki je vodila iz tega mesta v Slo- vensko Bistrico. Malo pa je radvanjska podložniška zemlja bila razdrobljena na obmo=ju Slovenskih goric, saj sta na osem celih kmetij prišla le dva domca in polovi=na huba. Urbar nam beleži tudi pet podložniških mlinov, katerih trije (pri Sikolah in v Zgornjih Jablanah) so bili na Polskavskem potoku, po eden pa je stal na potoku Ga=niku in na Reki (pri Ho=ah). Urbar ima vpisanih tudi osem njiv in travnikov, za katere so radvanjski podložniki in drugi hasnovalci (npr. Maribor=ani) dajali gospoš=ini posebne letne dajatve. Zlasti podložniki so si s takimi posebnimi kosi zemlje skušali izboljšati svoj gospodarski položaj, po- sebno še tedaj, hube skupno Štev .S 1 Oí tí S o Urbanalna naselja UJ O C "3 > Vi C 13 if • O C o o 2¿ • a I. urad Zgornje Rad v an je 4 4 2 10 • Pekre 1 1 1 Bistrica 1 1 ] 1 Lobnica 1 1 1 Pod Arehom 1 2 3 3 Studenci 10 2 2 H 14 urad Spodnje Rad vanje 6 6 <¡ urad Ho=e 5 i 5 5 urad Raivanje 1 X 2 2 H. urad PU= 1 1 1 Zgornja Kungota 2 2 2 Pesja vas 1 Ga=nik' 5 1 2 l 8 7 III. Sikole 3 2 4 4 Zgornje Jablane 1 1 1 Stražgojnci J 1 2 2 Podova 2 1 3 3 Zgornje Pleterje 1 2 3 2 Skorba 1 2 3 2 pod Ptujsko goro 4 4 4 skupaj : _~~4l" 3 20~" 8 5""" 1 74 70 " - l dvor " Prlm. J. MllnariC. GraScIna Betnava . ., str. 12—13. „. ., u , ,.. , , " ••••) so Imeli nekateri mariborski mescanl svoje n.itve ne Studencih (npr. mariborski klobufar Gregor MättJ) in na Taboru (bey dem Thflbor). 214 • podložniških dajatvah smemo re=i, da so bile le-te kaj pestre in da so se glede njih v posameznih urbarìalnih naseljih podložniki lo=ili tako v pogledu vrste kot tudi glede višine dajatev svoji zemljiški gosposki. Najbolj so se vse- kakor glede dajatev v enem samem naselju lo=ili med seboj podložniki tedaj, =e nam urbar beleži razli=ne vrste gospodarskih enot. Gospoš=ina je prejemala dajatve v denarju, v žitu (pšenica, proso in rž), v vinu, jagnjetih, kopunih, pi- š=ancih in jajcih ter lanu, /a katerega se je zahtevalo že dolo=eno doma=e delo. Skupna vsota dajatev od vseh podložnikov radvanjske gospoš=inc je znašala v denarju 457 goldinarjev, 6 šilingov in =etrt pfeniga letno. Naj omenim, da je bila za opravljanje gostil ni carskega poklica letna dajatev gospoš=ini razmeroma visoka, sa je npr. gostilni=ar pri Jožefovi cerkvi na Studencih dajal letno po 4 goldinarje. Podložniki so bili zavezani tudi tlaki, saj je le-ta bila gospoš=ini še kako potrebna, ko pa je imela precejšnje komplekse dominikalne zemlje. Tudi glede višine in vrste tlake so se radvanjski podložniki med seboj lo=ili, ob tem pa naj omenimo, da je bila najobi=ajnejša vrsta tlake ro=na z motiko, tlaka pri pospravljanju sena na dominikalnih travnikih, brananje na dominikalnih nji- vah in opravljanje službe sla v mesto Gradec. Urbar nam poleg teh vrst tlake navaja zlasti še vozno tlako.19 Gospoš=ina je od podložnikov številnih naselij pobirala tudi desetino, ki so ji bili zavezani poleg doma=ih podložnikov tudi podložniki tujih zemljiških go- sposk. Desetino pa si je morala deliti z najrazli=nejšimi, predvsem cerkvenimi zemljiškimi gosposkaml in župnijami, v rokah katerih je sprva vsa desetina tudi bila,:,(l pri =emer naj navedemo, da je radvanjska gospoš=ina imela v vseh krajih pravico do dveh tretjin desetine. Gospoš=ini je šla desetina na obmo=ju Pohorja in na Dravskem polju, vendar tod skoraj izklju=no od kmetij, ki ji niso bile podložne, bile pa so deloma znotraj okvira njenega deželskosodnega okraja. Radvanjska gospoš=ina si je desetino na Pohorju delila s hoško župnijo, na Keblju z župnijo Tinje, v naseljih na Dravskem polju pa najve=krat s cerkvijo na Ptujski gori, nekaj tudi s samostanom Studenice in s slivniško župnijo. Go- spoš=ina je prejemala desetino od 44 podložniških družin na Pohorju in od 140 družin na Dravskem polju, pri =emer so tisti na Pohorju dajali žito in jagnjeta, v naseljih na Dravskem polju pa žito. piš=eta in lan, le v Prepoljah se je pobiral tudi denar, ajda in proso. Gospoš=ina je tako na ra=un desetine nabrala letno po 121 in pol merice prosa, 66 piš=et, 54 povesmov lanu, v denarju pa šiling in 8 picnigov.1"'1 Gospoš=ina je imela v posesti tudi nekaj gorskopravnih zemljiš=, ki so ji donašale dohodke v denarju in žitu, v glavnem pa seveda v vinu, bila pa so na dveh mestih: na desnem bregu Drave okoli Peker ter na levem, severovzhodno in severno od Maribora. Na vinorodnem predelu pri Pekrah je bilo 13 sogor- nikov, od katerih si jih je osem napravilo vinograde tik pred letom 1677 in ki so bili edini med radvanjskimi sogorniki navezani vinski desetin, ki jim jo je gospo- š=ina spremenila v denarno dajatev v skupnem /.nesku 25 godlinarjev letno. Enega tamkajšnjih vinogradov, ob katerem je rasel še kostanjev in hrastov gozd in ob katerem je ležal travnik, porasel z jelšami, ki je redil šest glav gospoš=in- ske živine, je tedaj gospoš=ina obdelovala v lastni režiji. Gospoš=ina si je na vinogradu postavila leseno vini=arijo, vendar z zidano kletjo z velikimi železnimi dvermi, ter zidan hlev. Na levem bregu Drave je imelo Radvanje gorninske vinograde, ki jih je hasnovalo 27 sogornikov po gorskem pravu. Vinogradi so '•l ?,apls vrsfe t,akc ln števila dni na fol. 68r. IVI! 19'••1^••76•1•••"!' Zcmlll,líí' K'ispostva v ohrmieiu froismske dolenlske posesti. Ilas-.prave ' V dajatvah sc razhajam s seštevkom v mbauu: Ki in noi nistet; v skinuli vrednosti tudi ni izkazane ajde in jagnjet, ' ' MLINARIC J02E: GOSPOŠ DIE HERRSCHAFT ZGORNJE RADVANJE (OBER ROTWEIN) NACH DEM URBAR AUS DEM JAHRE 1695 Zusammenfassung Das Gobici, unter dem östlichen Bacherngebirge war schon in der Urgeschichte und im römischen Zeitalter besiedelt, wovon die hallstattische Siedlung Postela und ünhlreiche archäologische Funde bei Pohorski dvor bei Ho=e, Radvanje und auf Betnava zeugen Dieser alter Kulturboden lockte mit seinem sonnigen Landstrichen am Ende des G Jahrhunderts auch neue Ansiedler an — die Slawen. Um das Jahr 1100 besassen den mittleren und westlichen Teil im Drautal die Markgrafen von Spanheim, die diesen Besitz entweder durch königliche Schenkungen oder durch Heiraten er- Eckart med •••••••••••^' •••••^•• fcVmrtz.TTwí iožefa pl. Petkovich. H Sraiilm je Ieta •2 soem* 55 pod loznlSk"h hisv Štirih uradih. (•. Sehmutz, Historisch Topographisches Lexicon von St°vermVk IT Grali S2 str «4-405; J. A. Janisch, Topo • r aphisch-statistisches Lexikon von SU-fermar^*I Graz •5 st'r 73 -735.) Leta •• se je za nakup gospoSclne zanimal benediktinski •• ,7 st pav" ria Koroškem Tedaj je h gè-spesemi sodilo kar prece]Snje premoženje: ErSs ¿istavo v e pertinence zemljiške posesti, 161 podložnih kmetij in 283 gorskopiavnih zernllW* I Ptnïh dohodkov ie bilo 4024 goldinarjev, dominikanska posest s poslopji pa je bila "ten ena nI To« JWldiMriev Tedanja lastnica je posest cenila na 60.000 goldinarjev, tako da -samostan ••.•••••••« v arhivu samostana St. Pavel •/4• prim tudi J. »Initie. Cosposíina Llmbus str. 08.1 Leta 1B49 je bila lastnica Radvanja Jožefa von Hingenau, kasneje Pi. S?utina Brandstätte?-; Kme=ka odveza je znašala 24.468 goldinarjev (H. Pirchegger. •. • sir. 108.) sodili od ees Pašnikov • i.zutu na. viiuifiiouNv ^-" ""i -—/ - —,- -_ .. ,.., „,_ .„•. matismus der Herrschaften und Güter in Steiermark, Brunn 1904. str. 103). 2•; STANOVANJSKA OPREMA GRAŠ Sergej Vriäer* UDK 749.1 • 75:728.8(497.12 Racivanje)»1695« VRISER Sergej: Stanovanjska oprema graš=ine Radvanje ix leta 1695. (Wohnungsausstatiing der Herrschaft Radvanje aus dem Jahre 1695.) UDC 749.1 \-75:728.8(497.12 Radvanje)»1695» VRISER Sergej: Furnishing of the Castle of Radvanje from the Year 1695. V urbarju graš=ine Radvanje pri Mariboru iz leta 1695 se je ohranil popis inventarja, ki nam razkriva zanimivo podobo o opremi stanovanjskih prostorov te graš=ine in nam spregovori tudi o umetnostnem okusu njenih prebivalcev. Graš=ina je bila v =asu popisa v posesti grofa Janeza Maksa Geilierja. Vrstni red lastnikov Radvanja nam ni znan v celoti; od Gaillerjevih predhodnikov poznamo samo Sigmunde Gaisrucka, ki ga omenjajo leta 1530. Graš=ina Radvanje se nam predstavi v današnjem stanju kot enonadstropna stavba z obokanimi hodniki v pritli=ju in s toskanskimi galerijami v nadstropju. Zunanjš=ina graš=ine kaže slogovne znake 18, stoletja in nekaj dopolnitev iz minulega stoletja, stavba pa je seveda v svojih osnovah starejša. Pogled v njeno notranjš=ino nam pove, da je bila v spodnjih prostorih kuhinja z obokanimi shrambami. Inventarni popis govori o stanovanjskih sobah. Kje natan=no so bili ti prostori, bi ob današnjem stanju težko ugotovili. Po vrsti so naštete obed- nica, spalnica, dekliška soba, soba za služin=ad in grofova soba. Sklepamo lahko, * Dr, Sergej Vriäer, ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Mariboru in profesor illoiofske fakultete v Ljubljani 218 žici pri eni je omenjeno, da je iz ebenovine. Dve poslikani omarici sta bih vzidani v steno. Ena od teh je bila namenjena za doma=o lekarno, zdravila pa so hranili še v manjši priro=nejši apoteki. Ta je bila, =e sklepamo po opisu, ki govori o =rni ebenovini in slonovini, umetelno intarzirano delo italijanskega porekla (Schwarz Ebenholz vnd weiss Helfenbaines Florentiner Apotekhl). Opremo spalnice je dopolnjeval še kle=alnik; =ezenj je visela sešita preproga. Od drobne opreme naj omenim štirioglato son=no uro na oknu m potovalno uro, dva sve=nika in s pisano svilo obšit plo=evinast pladenj (arbeith von allerley färben vberzogen). Tudi spalnico so krasile številne slike in plastike. Od nabožnih del je ome- niti manjšo Marijino podobo v pozla=enem okviru, relikvianj, sliki sv. Janeza m Antona Padovanskega z detetom, na les naslikano Vstajenje • sliko Kristusa na križu z Marijo Magdaleno ter leseno, poslikano plastiko Knžanega. Skupino zase je sestavljalo 8 slik enakega podolgovatega formata z upodobitvami sadja, cvetja, živali in mesa. V to skupino bi mogli prišteti še na les naslikano podobo ma=ke. Dve sliki sta prikazovali zgodovinsko snov, tretja Venero s Kupidom. Pozornost zbudita dve poprsji iz mavca (Gibsener Pruststukh auf Romanische arih). .. ,„ , V dekliški sobi (Freyle Stuben) je stala =rna, lesena postelja (Schwarz paister pöth spandter), popisana pa je tudi ustrezna posteljnina: spet zimnice iz belega ali rjavega barhenta, napolnjene s poparjeno zimo, prevleka za sla- mane«, pernica, rde=e, bele in modro progaste blazine, modro katunasto pre- grinjalo, pregrinjalo iz rumenega atlasa in rde=a žametasta odeja. Popis nas seznanja še z ostalim pohištvom te sobe, z dvema rjavima mizi- cama z modrima preprogama, z igralno mizico, v kateri so hranili igralno desko s 24 kamen=ki; z dvema pisalnima mizicami, od katerih je bila ena iz rjavega lesa, druga iz cipresovine. K inventarju sobe sta sodila dva nizka naslonja=a, nadalje dva stola z modro oblazinjenima sedežema, visoka, bela omara /a obleko in posteljnino in poslikana omarica z zamreženimi vratci. Tudi v dekliški sobi je bilo sorazmerno mnogo slik: Marijina podoba, sv. Družina (Fraven Bildt sambt den Khindl vnd St. Joseph) in slika sv. Bernarda, poleg tega še dve podolgovati sliki s cvetli=nima motivoma, manjša slika z grozdjem in breskvami in 5 ve=jih slik s svetopisemskimi prizori ki * o rabile namesto stenskega zaslona (an statt der Spallir grosse ablangete Stukh em Historien aus der HI. Schrift). „,,,,.- Skromnejša od opisanih je bila soba za služin=ad (Menscher Stuben). V njej sta stali dve postelji, štirioglata miza s predali, miza za zlaganje perila.in tka- nine, prav tako s predali (langer Tisch zvm g wandt Zusam legen mit Lad ), dva rjava naslonja=a in štiri skrinje, ena za hrano, dve za obleko in tretja, daljša in s tremi zapirali, verjetno za osebne predmete služm=adi. Inventar grofove sobe (Ihr Excellenz Stuben) nosi v naslovu pri prs Holz- werk, kar se morda nanaša na leseno konstrukcijo al. opaž sobe. V sobi je bila naslednja oprema: rjava postelja, dve podolgovati mizi, =rno luzena pisalna miza z notranjimi predali (Schwarz gebaister Schreibtisch wellicher sich aufmacht als wie ein tisch inwendig mit Lädl), nadalje velika, rjava pisarniška omara s pre- dali, velika, bela omara za obleko in perilo, dva stola z modro prevle=enima se- dežema, damski stol v zelenem s cvetli=nim vzorcem, poslikana španska stena in zaslon iz 4 kosov modro in rumeno poslikanega platna. V primeri z likovno opremo ostalih prostorov je visel v tej sobi samo bakrorez s Kristusom na križu. Iz naštetega je mo= razbrati, da stanovanjska oprema radvanjske graš=ine sicer ni bila kdove kako razkošna, nikakor pa ni bila nepomembna. Med po- hištvom najdemo nekaj prav zanimivih in za dobo zna=ilnih kosov, tako npr. 220 celo vrsto kabinetnih omaric. Nekatere od teh so bile poslikane, kar je seveda pomenilo skromnejši izdelek od izrezljanih, omenjene pa so tudi omarice iz žlahtnega lesa in ena s slonokoš=eno dekoracijo, bržkone intarzijo. Pri mnogih pohištvenih kosih so omenjene preproge. Te preproge po vsej ver- jetnosti niso bile na tleh, ampak so • njimi po tedanjem okusu pregrinjali mize, kredence, kle=alnike in skrinje. Zna=ilno je, da se v prostorih fevdalne družine sre=ujemo z omarami, ponekod je posebej povedano, da so nove, medtem ko so konservativnejše mobihje — skrinje odrinili v sobo za služin=ad. Tudi španska slena je bila v tem =asu še redkejši rekvizit, r/ preteklosti pa so bili v rabi poslikani zasloni (Spallier). Popis našteva štiri ure; dve od teh sta bili prenosljivi son=ni uri, kakršne no postavljali na okna in so z njimi preverjali to=nost ur na mehanizem. Podobno kakor son=ne ure so bile predmeti s =astitljivo tradicijo razli=ne igre na igralnih deskah. Igralna deska s 24 kamen=ki bi govorila z. igro, podobno dami ali halmi. Pomuditi se nam je še ob navedbi »Tragsessel«, kar bi bilo mo= prevesti tudi nosilnica. Vendar je v našem primeru o=itno, da ni šlo za nosilnieo, ki bi stala v spalnici, marve= je imel popisovalec v mislih zložljiv lesen stol z usnjenim sedežem in naslonjalom. Posebno pozornost zasluži likovna oprema radvanjske graš=ine. Po kratkih navedbah posameznih del sicer ne moremo sklepati o njihovi umetniški vred- nosti, razberemo pa lahko, da so si lastniki graš=ine omišljali umetnine, ki sta jim jih narekovala =as in družbeni položaj. Tako se sre=ujemo z zna=ilnimi serijami tihožitij, žanrskimi prizori, upodobitvami živali, zgodovinsko in mito- loško motiviko itd., z ikonografskim repertoarjem, kot ga poznamo iz mnogih drugih fevdalnih bivališ=. Ob dveh slikah, ki sta ozna=eni ena za holandsko in druga za svabsko, lahko ugibamo, ali je šlo samo za slikarsko maniro, povzeto po tujih vzorih, ali za izvirni tuji deli, kar bi bilo seveda tudi povsem mogo=e. Nekoliko skromnejši od slikarskega je bil kiparski okras graš=ine. Vsi kipi so bili iz mavca, torej iz cenenega materiala, mavec pa naj bi nadomeš=al u=in- kovitost marmorja. Pri poprsjih je omenjeno, da sta izdelani na romanski na=in. Morda je šlo za kopiji po anti=nih delih, morda pa sta kipa razodevala =rte ba- roka, sloga, ki je prišel k nam iz Italije. V tem =asu so za romansko o/na=ovali na splošno vso iz Italije izvirajo=o umetnost. Kam se je izgubila oprema iz Radvanja, nam ni znano. Kot kaže, predmetov, ki bi ustrezali opisom, ni v naši posesti. Toliko pomembnejše je zato pri=evanje radvanjskega urbarja, saj nam koristno spopolnjuje kulturnozgodovinsko vred- nost o naši deželi v 17. stoletju. ' fa •°•>*> v urbarju me ie ljubeznivo opozori! dr. Jože Mlinaric iz Pokrajinskeca arhiva v Mariboru, ki se mu na tem mestu zahvaljujem za tovarlško gesto. ,.„. „ ,' '•': Puff omenja v riclu Marburg m Steiermark, Gr,itz 1347, na str. IM poleg Sigmunda Viut „ ^e ni,s,ctmJe lastnike Radvanja: 1730 Matija Tschanrlerja, •38 Scvcrlna Egühaita. 1751 irfn, Í! S , A Jožefa Nage na pl. Roscnbuhel, 1801 Ignaca Lamberla In družino Muk. P 100, 0ÎCl pl Pet tilthtfirti Betnavo,Retní,, i1778•" je omenjen oskrbnik° - Jurij'°vic, Puchei1815 ekonoma Tomaia fV.recEerla, ki ie upravljal .1 Curk, Maribor. C.V.N, 4. XXXIX, igni str su' VIÌISER SERGEJ: STANOVANJSKA OPREMA GRAŠ WOHNUNGSAUSSTATTUNG DER HEERSCHAFT RADVANJE AUS DEM JAHRE 1695 Zusammenfassung Im archivalisehen Naehlass der Herrschaft Radvanje bei Maribor befindet sich ein Verzeichnis der Wohnungsausstattung der Herrschaft Radvanje bei Maribor aus dem Jahre 1695, das einen interesanten Einblick in die Wohnungskultur des 17. Jahr- hunderts gewährt Der damalige Besitzer von Radvanje war Graf Johann Max Gailler. Das Inventar beschreibt die Ausstattung des Speise-, Schlaf-, Fräulein-, Dienstboten- und Grafen Zimmers. Wie aus dem Verzeichnis ersichtlich, war die Ausstattung zwar nicht prunkvoll, dennoch von Bedeutung. Unter dem Möbelwerk befanden sieh mehrere Kästchen, darunter ein mit Elfenbein geschmücktes »Florentiner« Kästchen, ferner Sehränke, Truhen, Uhren, ein Brettspiel, Teppiche usw. Beachtenswert ist auch ein verhältnismässig grosser Bestand von Kunstgegen- ständen, Bildern und Plastiken. 222 ÍASOPTS 7.• ZGODOVINO IN NARODOPISJU ST. 2 1971! SLOVENSKI ABECEDAH MIHALA BAKOŠA IZ LETA 178G IN NJEGOV PONATIS (1793) Ivan Škafar* UDK 886.3.09:92 Bakoš M.:372.4(075)(497.12—188) ŠKAFAR Ivanr Slovenski abecedar M ¡hal a Bakoša iz lela 1786 in njegov ponatis (1793). UDC 386.3.00:92 Bakoš M.;372.4(075)(497.12—188) SKAFAK Ivan: Slovene Primer of Minai Bakoš from the Year 178G and Ils Reprint (1793). Od leta 1732 do leta 1783 — to je 51 let — niso imeli prekmurski evangeli- =ani v krajini med Muro in Kabo nobenega dušnopastirskega središ=a, nobene župnije s cerkvijo in Šolo. Leta 1732 so jim bile odvzete zadnje tri župnije: Nedela (Gornji Petrovci), Sv. Benedikt (Kan=ovci) in Hodoš.' K bogoslužju in drugim verskim opravilom so morali hoditi v tako imenovane artikularne kraje, V,VwSíaía,r' novink, Radlje ob Dravi KoSi*,r.= , AZgodbe• "' Zet,dbe*".'niui_ voKerskegavogeiskega králestva. SzoSzombathel 1843, str, 108, 113. 115. — Nnvaiam- Grudennííi4nr?llÍ6^ S,tarHne ielczmh ,rl° salajskin Slovonov. Objavil In opombe prldejal dr. Josip Starin?." CilS',Plb Z3 vedovino ,n narodopisje 11.1914. Maribor, str. 149-150. - Nav'iam- Kosi=, äteva zuDSiíí'llC!,q«ñZS0?0iVlr,a slrenskega naroda. S. /vezek. Celovec 1914, str. 702. !)98 (lu na- uajuuv Gruden, Zgod. slov. nar. neti ••••41* esperesség tor tenete 1695-1765. V: Payr í5ântïrii\ EcyháztrtrtÉ- k F r l d U rtánetchez. L kötet. SopVorí9^ s,r °2 92Í\r l^r/aj;m ^ !: X. ""'"t' "••••••• M ŠKAFAR IVAN; SLOVENSKI ABECEDAH MIHALA BAKOäA ... ^ 223 ki so bili: Nemescsó in Nemesdömölk v županiji Železno ter Surd v županiji So- mogy.2 Prekmurski evangeli=ani so se zelo navezali na Nemescsó za =asa tam- kajšnjih prekmurskih u=iteljev Mihaela Severja (do 1750), Stefana Kuzmi=a (1751—1755), Janeza Hiillena in Mihala Bakoša (1768—1779) — ter na Surd za =asa pastorjev Adama Berkeja (1750—1755), Štefana Kuzmi=a (1755—1799) in Mihala Bakoša (1779—1784)/» •• težke razmere so se bistveno zboljšale po objavi toleran=nega patenta cesarja Jožefa II. z dne 25. oktobra 1781. Vsaj sto družin je moglo ustanoviti župnijo in si zgraditi cerkev ter Solo na svojem obmo=ju.'1 Te možnosti, ki jim jo je dajal cesarjev toleran=ni patent, so se oklenili tudi prekmurski evangeli- =ani. V treh okoliših so zaprosili pristojno oblast v Bratislavi za takšno dovolje- nje in so ga tudi dobili. Ti okoliši so bili: puconski, križevski in hodoški. Dovolili so dne 4, avgusta 1783 ustanoviti župnijo v Puconcih,5 dne 25. avgusta 1783 v Krževcih" in dne 27. avgusta 1783 na Hodošu.7 V teh treh evangeli=anskih župnijah so za=eli tako bogoslužje kot šolski pouk najprej v zasebnih kme=kih poslopjih, toda kmalu so si zgradili cerkve in šole-" Vodilna osebnost jim je bil Mihal Bakoš, ki je po smrti Stefana Kuzmi=a (t 22. dec. 1779) prevzel dušnopastirsko službo v Surdu." Oktobra leta 1783 je prišel za=asno v Prekmurje in imel z Berkejem Balažem v na novo ustanovljenih župnijah prvo bogoslužje: v Puconcih 12. oktobra;11' v Križevcih, kamor je bil iz gurda prestavljen, pa 19. oktobra.11 Tega meseca so imeli tudi prvo bogoslužje na Hodošu, kjer je prevzel vodstvo fare István Laky (1783-1786),12 v Puconcih pa Balaž Berke (1783—1787), ki je do stalne naselitve Mihala Bakoša v aprilu 1784 v Križcvce to evangeli=ansko župnijo tudi soupravljal." Obenem so te na novo nastale evangeli=anske Župnije kmalu dobile na svoje šole tudi lastne kantorje in o=itelje v eni osebi. Prvi kantor (- organist) in u=itelj v Križevcih je bil Štefan Sijarto (Szíjjártó) (1783-1787), nato pa v Pu- concih do okrog leta 1806, ko je odšel v Domanjševce, kjer je umrl 10. septembra 1833 kot pomožni duhovnik in u=itelj. Za Sijartom je bil kantor in u=itelj v Kri- ževcih Janoš Ker=mar-Fej=er (1787-1798)." O Sijartu pa ne drži, kar pišeta Miroslav Kokolj in Bela Horvat, da «se je šele nau=il govorice doma=inov, da Sandor Mesterhâzy. A Somogv, *&•-•*£±^£%•••" kereMtl,én «***»«"*» • ortonet«. Nagykanizsa IB», str. 20, M 2• ~-"•°*• k•ös cellenâilâsana az ellenreforméciós ••- Franc SeManiC A maßyar és silovén p^aszwk ••••« ^. ^_.¿l¡s _ ml. protestantsko tonai IntEi-ventlô ilejében <•32-•••). Vasi cernie XXXIHT^str. __ .Qm. Setj3an1È gibanje panonskih Slovencev, Murska Sobota ¡sil, sir. ta «. f m E ' - . Kof,i zeodbe. str. 102, .08. - isti. Starine, str. ••. •-1•. - Gruden, Zgod. slov. nar., str. -¡02-703 - Sebjanic,Prot, Rib., str- «-«• prekmurskega slovenstva. LJubljana 1976. > Mesterhâzy. str. (19-70. -Vilko Novak, IZOM ^> * c potrebno hoditi str. 45. 47. 49. - Sebjanif. Prot, (lib., str. 43-46, 9B-9- ^^tVVvangeliianl imeli svoje lup- v svolih dušnih potrebah v Nemescsó in Surd, kei so pienniuibiu "^^^irAìavVokÒ"-- Be,a Horvat. Prekmursko šolstvo •• zamika reformacije do zloma ^r^A^Ar?"AT¿íffiw (maj -••• ^^SraT^Ä'^oTvine Evan^.i^ke =• £ v Križevcih. Evang. ka,. XXV/1970. Murska Sobota, str. 111. - Navajam: Krat. zgod. Križevci. " Heiner, str. 65, 91. Kratka hist str 79. - Krat. zgod. Kriievci, str. 111. " nllZl; sír. ^^••.•••. «• - Slanic, Prot, gib., .tr. B3. - Kokolj- Horvat, str. 90. 224 je lahko pou=eval v njihovem jeziku«, ko je bil s šopronske višje šole povabljen v Križevce za kantorja in u=itelja.'6 Sijarto je namre= bil rojen v Ve=eslavcih pri Perto=i v Prekmurju.'0 V Puconcih je bil prvi kantor organist Jožef Gergar in je to službo opravljal 17 do smrti (T 1808). Na Hodošu pa je bil prvi kantor in u=itelj N. Bejek, in sicer do leta 1818.*h Pouk je na tej šoli bil v madžarš=ini do leta 1925, =eprav so v žup- niji bivali tudi Slovenci, ki so dosegli že pri svojem prvem duhovniku po usta- novitvi fare leta 1783 Istvánu Lakyju, po rodu iz Scia v Prekmurju, ker je pri- digal le v madžarš=ini, da je bil leta 1786 prestavljen in je na njegovo mesto prišel Stefan Smodiš (1786—1792).ln Po toleran=nem ediktu je — iz doslej povedanega — razvidno, da so se za prekmurske evangeli=ane zboljšale ne le versko-cerkvene razmere, ampak tudi šolsko-prosvetne. Posebno še, ko je bila leta 1792 v Bodoneih ustanovljena =etrta evangeli=anska župnija in šola v Prekmurju.• Kmalu po za=etnem pouku v prckmurš=ini na šoli v Puconcih in v Križcv- cih so — tako oba duhovnika kot u=itelja — ugotovili, da jim je najprej nujno potreben primeren abecednik. To skrb je prevzel najsposobnejši med njimi — Mihal Bakoš, ki se je 11. aprila 1784 preselil iz Surda v Križevce." Prvi natis njegovega abecednika je izšel leta 1786. Prvi natis Bakoševcga Slovenskega abccedarja Zakaj in kako je nastal ta abecedar, je Bakoš obširno pojasnil svojemu dobrotniku in podporniku Mihaelu Institorisu-Mošovskemu, vplivni evangeli- =anski osebnosti v Bratislavi, iz Križevec dne 7. februarja 1785: ^V naših slo- venskih cerkvah smo se z vsemi silami in pridnostjo trudili, da bi dosegli ve=jo popolnost tako pri službi božji, ki smo jo uvedli lansko leto, kakor tudi pri pouku šolske mladine. Da bi mogli ta naš na=rt uspešneje izvesti, smo sklenili, da bomo dali našim otrokom in poslušalcem (vernikom) v roke prepotrebne knjige, in sicer najprej abecedno knjigo, ali kot jo imenujemo — Abeced ar. •î;! — Novi abecednik naj torej ne bi opravljal svojega poslanstva le pri šolskih otro- cih, ampak tudi pri odraslih. Nato Bakoš nadaljuje: »Leta 1715 je izšel slovenski abecedar, ki ne vem, kdo ga je napisal, in ga imamo pri rokah le v enem izvodu z naslovom: Abe- " Kokolj-Horvat, str. 457. " Ivan Škafar — Vilko Novak, Szljärto Stefan. Slov. biogr. leksikon. II. zv. Ljubljana 1371. str. 563. — Sebjanlf. Prot, gib., str 93 " ï-uthar, Kratka ništ.. str, TD. - Kokolj-Horvat, str. 4BT. " Komer str. 91. — Kokolj-Horvat, str. 451. » t A? ' Pïot'. U,b- Ktr- 63~• - KokoH-Horvat, str 451 Kratka zgodovina bodonske evang. fare. Evang. Kal XVT/•• Murska Subota, str. 54—SS. ' Darvas str. 5G. - Kratka ¿gori Kriievci str 111 . . ., r?nc Sebjanic, Pisma Mihaela ¡lakosa Mihaelu Institorisu—MoSovskemu. Posebni odtis iz Jezika in slovstva XV.'19fi9-70, ati. 1—12. Navajam: fiebjanif. Pisma. Pretipkana latinska pisma ta•¿M' ¿ St K Mariboru: Ms 535 1. v slovenš=ino jih je prevede! višji bibliotekar v te¡ „« . 1.?•££•: In Eccleslis nostri* Vandali^, et cultum divinum, practcrlto anno Intrutiuctum, et insti tu [t l]onem ìuventutis scholastleae ad majorem perfectionem perducere. omni studio, ac aiiigeniia intend mus. Ad hujus intcntlonls nostrae feliciorem piogressum proposuimus. llbellos EÍÍÍÍ?, ^f•?5 Alsc|Pulis üt nuAitoribus nostris pnrlrliKcrc 111 manus et ••••• primo Alph..- betlcum Ita loquendo scu Abecedaiium. ŠKAFAR IVAN: SLOVENSKI ABECEDAH MIHALA BAKOSA ... 225 cedarium Szlovenszko vö szpiiscseno za drovno deczo v Hali 1715. Ker nas torej sili potreba, da našim malim pomagamo pri tej pomanjkljivosti, sem, glej, pri- pravil novo (knjižico) z naslovom: Szlovenski Abecedár, pomnoženo in oboga- teno z molitvami, s štirimi pesmimi in z besednjakom. To je v glavnem prevod györskega abecednika, vendar ne v celoti.«24 — Kot je že Sebjani= ugotovil, se tu Bakoš moti." Leta 1715 ze izšel Temlinov Mali katechismus in je bil res natisnjen »v Meszti Halla". Abecednik, ki ga Bakoš v tem pismu omenja, je izšel leta 1725 in dejansko ima nekoliko druga=en naslov: Abecedarium szlo- wenszko, za Drobno Detzo, von szpücheno (-A SZ). Pri Bakosu je besedni red tega naslova zamenjan. Mesto natisa pa pri tem abecedariju ni navedeno. Iz nadaljnjih BakoŠevih stavkov izvemo, da je rokopis tega Abecedarija že s tem pismom poslal Mihaelu Institoriusu-Mošovskemu v Bratislavo (Požun) s prošnjo, naj bi delce dal tam v tisk, ker je izvedel, da je v tem mestu tiskar evangeli=anske vere. ko piše: »Ker sem nedavno z veseljem izvedel, da je v Požunu sedaj tiskar, v stroki izkušen =lovek naše vere, mi boš dovolil, prosim, spoštovani pokrovitelj, da se te upam s temi novimi prošnjami nadlegovati; z vso vljudnostjo te prosim samo s tem namenom, da ti ne bi bilo pretežko to skromno delce, ki niti ni vredno tvoje osebe, ob prvi priliki izro=iti v tisk temu gospodu, meni sicer neznanemu tiskarju. Tega bi gotovo ne storil, =e ne bi bil prepri=an o tvoji vnemi in zavzetosti za božje in književne stvari ter, da ne omenjam, o tvoji blagi naklonjenosti do mene.«M Tz naslednjih BakoŠevih besed pa razvidimo, da je Mošovskemu poslal ro- kopis tega abecedarja — kot strokovnjaku v verskih stvareh — v presojo, pred- vsem glede števila zakramentov in glede =eš=enja svetnikov, ko ga vpraša: "Preglej, prosim, s svojimi o=mi to knjižico, preden bo šla v tisk, in opozori, =e bi ti kaj ne ugajalo. O tem je vprašanje: o številu zakramentov, in po Go- spodovi molitvi (= o=enašu): ali se smejo svetniki po smrti =astiti? Ce bi na primer menil, da je treba taka vprašanja v modernem =asu izpustiti, jih po svojem modrem preudarku popolnoma =rtaj.«*7 (Pod=rtal Bakoš.) Iz povedanega je razvidno, da je Bakoš v rokopisu tega abecednika imel najprej vprašanje o številu zakramentov, nato je siedil o=enas ter vprašanje o =eš=enju svetnikov. V natisnjenem abecedarju je ta vrstni red spremenjen: najprej je Molitev Goszpodnova, nato: Koga moremo moliti? Na podlagi treh navedkov iz svetega pisma (Ps 50,15; 2 Mojz 20,3 in Iz 63 16) odklanja =ešeenje svetnikov, ker ,moremo moliti H szamo szveto Trojsztvo, ednoga pravoga Boga«, razen njega pa »nikoli ne moli, nikoga na pomoucs ne zovi« (str. 11). Na o sledi vprašanje! »Keliko Sakramentov je nasztavo Goszpon Knsztus yu Nouvom Testamentom!?, in odgovor: "Dva: Szvéti Krast, i szvojo szveto Vecser- jo «. Vidimo, da je tukaj pri razporeditvi snovi sodeloval Mofovski. j • ^, li^Hsiinira neacio cuius diligentia, cujus tantum unum " Prodìit Anno 1715. Abecedar.um Vandal levim "^ecedarlum l^ovenszko vii szpüscseno Hunearico Jeur,ensi Alpha S^äUT-ä - " belli, non t[ameln )n loto. »Sebjani=, «m». 'f »-;p,i „ inteiiexertm, Fosonll nunc esse Typographum "Cum vero non |Ita n•• dem cum •»"«auA io veniam Venerande Fautor, rogo, quod nostra,, religioni; h[omi]nen In suis acetatum, dobiš venmir, ^ ¿scu<[ n£c novis hlsce postulati!, moleste las TIBI ..^^-^"Jfàem Ignoto, Typographo. typis imprimen- satis diHnum TUA persona, e idem Domino m 1••• em ig ^ ,", Non facere sane n ^e^e^^.^^^AX^S^^^x\^«iSrn ,e,o et ardore, non dicam, et pro- nenaa» inSubjlclas me volúntate. queso fculM TTO llbellu^uncln,„n.lrn nunc «anteauam••••• prelop subjlciatur,^ et moneas,Oratlonem si quae TIBI non placèrent Eat In «°»fm 4"»"*"°;,^e["enipll] giratla] quaesliones tales moderno ÄriTnieri^Ä^nteTerÄpÄri^^uäPcll %o sapient,, plenario modo co- 'nlttitur. 226 Bakoš nato v nadaljevanju pisma daje navodila za tiskarja, ko piše: »Za tiskarja bo prišlo v poštev naslednje: a) Pri =rki 'z, ozna=eni z okroglim naglasom ali vejico, naj pazi, npr. — 'žila — vena, toda šiba — virga se piše le z (znakom) s. b) Kjer bo opazil naglase nad á, é, i, naj jih upošteva zaradi izgovarjave. c) Pod=rtana vprašanja naj se tiskajo v poševnem tisku ali kakorkoli z druga=nimi =rkami. d) Naslovu naj se doda slika Odrešenika, ki z iztegnjeno roko vabi k sebi otroke, z naslednjim napisom: Püsztite otroke -t«.aö Ta Bakoševa navodila je tiskar pri tiskanju abecedarja upošteval. Beseda: Vena — 'Žila je na strani II, Virga — Šiba pa na strani III. Le naslovna slika ni takšna, kakršno si je Bakoš želel: predstavlja namre= sede=ega Jezuš=ka in pred njim stoji angel=ek. Kon=no daje Bakoš v svojem pismu navodila za velikost =rk ter korekturo in višino naklade. Zato naro=a: »Tisk naj bo jasen s srednjimi =rkami, kot so natisnjeni v evangeliju v Novem zakonu =astitega Kuzmi=a. *• Typographo observanda venient sequentia- 1 t[t]eram .,«.„= ";. H ; ">• obliquo accentu seu virgula notatam, attendai e[xcmplo] s[ratia| '¿»a vena sed šiba virGa, ]am per s scnblt[url. b. Ubi accentus vidibcitur supra é 7 i, observet, propter p ron un • i at ion em. mantur le qoacstmnes' CIJ,'sivis, vcl qualicuraq[ue¡ modo dislictivis caracte.il) us jmpri- 1•••5•^°•5•1••1••••^0 8•1••1••• e*lensa manu vocantis ad se pneros, cum sequent. y P U Cl m d n :inb,,! 1 S1 KüEJ!J e v nrf«, ^lc xati,llt? iSl' ' *í"'s ut In E[vanCeliol in N|ovol T[estamcntol K|evedendi| claïïS rti^fiM , - «..rectum i,!lqua opus esset, est ni fallo.- nrihuc Posoni. m prima classe dlscipu•• 1•u,1s • ol.m meus Borke cnarus liguae hu,Us, Is facie pe.-fic.et conecturam nane. • • •• 300. cert.s de causis sufficient. Gradivo • •••>°.•^' Äf.|c, slovenskih protestanta u Bratislavi, Zbornik Stefana Kü/.n.ií-a. Gradivo • simpozija ob 250-lctnlci rojstva. Murska S-.br.ta 1974. str. BO. parvas, str. 57. — Krat. zend. Križevci, str. m « Luthar, Kratka hist., str. 76. ŠKAFAR IVAN: SLOVENSKI ABECEDAH MIHAI.A BAKOSA . „ _ 227 opravil popravke, on pa naj medtem dela s posebno pozornostjo in tako upo- števa navodila na priloženem listu.«33 Podoba je, da knjižica tudi sedaj ni šla takoj v tisk, ker je Bakoš v na- slednjem, nedatiranem pismu pisal Mošovskemu glede abecednika: »Svojo za- =etno knjižico, ki sem jo na =isto prepisal v novembrskih dneh minulega leta in jo zaupal tvoji posebni skrbi in vodstvu, sem poslal v Bratislavo, da jo na- tisnejo. Dovolil mi bos torej, spoštovani zaš=itnik, da ti zdaj ponovno pišem o tej drobni zadevi, ker namre= ne vem, ali se je (tiskar) že lotil dela ah ne. Ne- majhna potreba namre= zahteva natis knjižice. O, da bi jo ze videl v rokah u=encev! Za primer pa, da tiskar ne more ali no=e prevzeti tega dela, te kar najponižneje prosim, da knjižico pošlješ nazaj, da bi jo lahko ob prvi priliki poslal šopronskemu (tiskarju).«34 Iz nadaljnje vsebine pisma je razvidno, da je Bakoš to pismo napisal konec aprila ali v za=etku maja 1786." Mošovski je uredil, da je bil ta abecednik na- tisnjen v Bratislavi pri tiskarju Weberju še istega leta. Bakoš samo enkrat navaja naslov svojega abecednika, in sicer v pismu z dne 7. februarja 1785. Imenuje ga: Szlovenszki Abecedár. Ta kratki Bakošev naslov sta prevzela Kokolj in Horvat v svoje Prekmursko ^stvo (1977) in mu dodala še dve besedici: »za deczo«.3" V resnici se naslov glasi: SZLOVENbZKI / ABECEDÁR / ZA / DRUOVNO DECZO / VÖ STAMPAMI. / - Sledi slika: Jezuš=ek z angel=kom. Nato svetopisemski navedek: Püsztite otroke km eni pri- hajati, i ne pre- / povídávajte nyim: ar je táksi králesztvo / Boze Marc. 10,14 / V POSONI 1786. / pri Simoni Petri Webri. - Knjižica ima 20 + IJ stranic 8'. Znana sta dva ohranjena izvoda, enega hrani Zakladna knjižnica SAV v Bra- tislavi, Sign. Lye. kn. C.XII.III.2 (zadnji dve strani manjkata) in v Eud.mpešt, Országos Széchcnyi Konyvtár. . , . . , , ... Vsebina. - Na drugi strani je pesem Jezus z Deczov gucsi k! ima pet kitic. Na sliko na naslovni strani se nanašata vrstici: Zmojmi angelmi vasz branim, Od zla varjem, ino hranim. Na tretji strani je dvojna pokon=no tiskana abe- ceda, nato pa ena kurzivno in so razli=ne velikosti. Mala abeceda je dvojna, pokon=no in kurzivno tiskana. Je latinska abeceda, dodane so ji pa =rke W (w), J (j) in 'Z ('z) za =rko Z (ž). Teh dodatnih =rk Abecedarium Szlowenszko - 1725 nima. Na isti strani spodaj so se samoglasniki (a e i ou, a e i ou o u). Zlogi so na strani 4-5. Samoglasnik a je združen z enim soglasn.kom ,n ti si nafo sledijo v abecednem redu, tako si sledijo vrstice z zaprtimi zlog, m z odprtimi, npr.: ab, eb, ib, ob, ob, üb; nato: ba, be, bi bo, bo, bu. Torej na- sprotno, kot v A SZ. Na straneh 5-7 so zlogovane besede za vaje v «kovanju in so besede natisnjene v abecednem redu v dveh vzporednih stolpcih. Nekatere besede so iste kot v A SZ: Adam, Abel, Angel, Abraham, Apostol, Babel, Bibor itd. Vseh takšnih besed je 21. Ima tudi besede z za=etmmi =rkami cz, e, ,, o, j in 'z, ki jih A SZ nima. ,,,,,.„, Pt D,.r mu pure desüiiptum remittu Typogi apno " Ltbellum elementarem emonddtum.^Pt. P statum, non potul. id unum satis tradendum. Bis describe• "'"^•'°,^•*•• im Mittet mini primam philarem Typofiraphus doled, quod prius rem.ttcre ru"dc£ • P°£« im^ ^•••••1•••1•• qui merim attentions singu- medlo cursus publici revidendam, ego Ipse per••a n „b,ervei. larcm adhtbeat et sic in adnexa charla °•*"•=.•• superiori dlebus Novembris. sinsu- "' Llbellum meum cementaiem pure •^"•"••"• prelo subjiciendum. Vemarn itaque lari TUAE curae et direction I ••.^'• •••"••• levi scripsero, siquidem. ignoro, riabis Venerande Fautor, si nunc iteratus vicious|• • "'«L mpdiocris excutionem utrum ,am manum operi admover.t nec ne^ bane "^•as • t nurl ^ ^ ^ ^^ libelli, utlnam 'jam in man.buus Alscentium ^.••• =^ libelLum per quam humi- Typographus idem, laborem hunc assumendo vel n°lLet ; remnv¡ul mihi liter peto, quo Soproniensl prima •cflsl°ne £*^„¿risa „bveSca, da so .nedavno izvolili in ». .pniS'.'ÎSÎ-ÏÏSS'SÎ-^îrngîiSÏ ^ntearsamnela Hrabroga. - Gl. Payr - „10, Str. 37•, " Kokolj — Horvat, str. 91. 228 ECEDÁR ZA raouvKO 0ECZO VÖ ŠTAMPANU Pdiïrite otroke kmeoî pribij* povidávajte oyirn : ar je i*ze Ifarc io, 14.' ¥,jv v POSOKI t?«#. t«-' si*o»i euri jr«*«rt Sledi navedek iz svetopisemske Knjige pregovorov 1,8, ki jih Bakoš ime- nuje: Pnlicsnl knig. Posebno izrazi v drugem delu navedene vrstice pri=ajo, daje imel Bakoš pri prevodu teh besed iz latinš=ine pri rokah Dalmatinovo Biblijo. Bakoš pravi; Ar bode tou lcjpa sznajga tvojoj glávi; Dalmatin pa: Sakaj tu je lepa snaga tvoji glavi. Da je imel Bakoš Dalmatinovo Biblijo, sam spri=uje v svojem pismu Mušovskcmu z dne 5. januarja 1788, ko mu sporo=a: .Najlepše se zahvaljujem za drobce o dalmatinskem in koroškem jeziku, ki si mi jih po- dedoval. Jurij Dalmatin in Primož Trubar sta se zares trudila v koroških cer- kvah v šestnajstem stoletju, okoli leta 1562 in 1584. Prvega biblijo v foliju imam ŠKAFAR IVAN. SLOVENSKI ABECEDAB MIHALA BAKOSA . 229 sam, in kot slišim, je z njimi oskrbljena tudi knjižnica v Bratislavi.«37 — Tega navedka iz Knjige pregovorov Temlinov Mali katekizem (= M K) nima (1715). Prvi dve vrstici prvega psalma ('Zol-tár 1,2) tudi kažeta sled Dalmatinove Biblije, posebno prva vrstica, objavljeni na osmi strani zgoraj. Dalmatinove besede: inu nesedy ker {= kjer) Shpotlivci sede — se pri Bakošu glasijo: ino ne szedi gde spotlivczi szedijo. Nato sledi deset strani nabožnega beriva {str. 8—18): deset zapovedi, summa teh zapovedi, apostolska vera, o pravi veri, oeenaä, koga moremo moliti, koliko je zakramentov, jutranja in ve=erna molitev, molitev pred jedjo m po jedi ter tri otroške molitve. Zlogovani so: navedka iz Knjige modrosti in prvega psalma, deset zapovedi, Summa zapovedi, apostolska vera in o=enaš. Ve= kot polovica tega beriva je ista kot v Temlinovem Malem katekizmu — 1715 in v Abece- dariumu slovenskem 1725 in je tako torej imel Bakoš pri prirejanju svojega abecedarja obe knjižici pri rokah. Ker je jezik Temlinovega M K bolj prek- murski kot v A SZ, v katerem je ve= vplivov kajkavšcine, se je Bakos jezikovno bolj naslonil na M K, le molitve je tu in tam nekoliko skrajšal. Naj navedem primer iz »rane molitve«: M K — 1715- Hvalo ino diko, dájem Tebi moi drági Sz. Ocsa Nebeszki, po Tvojem predragom Sz. Szinei po mojem Goszpodni Jesus» Kristus«, •••• t, mené sztvoje nezgovorne dobroute, ino zneniertúcslive velike miloscse eto pre- minousco noes od vszeih nevol, ino od vsze Düssevne i Telovne pogibeli obarvau. (Str. 45.) A SZ — 1725- Hvalo Tebi daiem moi drági nebeszki Ocsa, po tvoiem pre- dragom Szinei, po moiem Goszpodni Jésussi Kristussi, kai szi ti mene Savoie nezgovorne dobrote, ino velike milosehe eto preminouçso noues od vsze,h ne- vol, ino od vszáke düssevne, i telovne pogibeli obar val. (Str. 9-10.) Bakoš - 1786: Hvalo tebi dájem moj dragi Ocsa nebeszki, ki po tvojem predragom Szini, po mojem Goszpodni Jezusi Krisztusi, k a szi Ü mene ete pre- minouesi den od vszega hüdoga milosztno obarvo. (btr. l-i.J BakoS se je torej jezikovno potrudil, da je gradil na zapisih prekmuršo.ne izpred 60 in 70 let, na prvih znanih zapisanih temeljih; obenem pa je jez.k o=istil, kolikor je znal in mogel, kajkavskih prvin. Nabožno berivo se konca z navedkom iz Knjige modrosti, obhajilno mo- litvijo Agnecz Bo'zi in 117. psalmom. (Str. 17—18.) „»je» •wr»*~' ,-.¥).•. :t Pri navedku iz Knjige modrosti (9.1- _2, 4—5, 10) je spet razvidno, da je imel pri roki Dalmatinovo biblijo: vo zraesuna szinouv tvoji. Ar szam Bakoš: Oh Boug Ocsâkov moji, jasz szluga tvoj, i tvoje szlü'zbenicze ino Goszpoud vsze dobroute! ki szi szin, nemoesen cslovik i kratkoga po rejesi tvojoj vsza sztvouro, ino szi 'zitka. Posli zato doli sztvoji szvéti po modrouszti tvojoj csloveka na- nebész, i od sztoucza dike tvoje po- pravo, dabi goszpodüvo nad vszá- kimi stere szo od tebe sztvorjene. slijo doli, da bode pri meni, i ••- ••• de delala, naj morem razmeti, Dáj meni to modrouszt, stera je ka je prijetno pred tebov. (Str. 17.) okouli tvojega sztoucza, i ne vr'zi me m„ h„„.„,|, nalmatlcae et Carinttiiacae liguae gratias ago " Pro Com[m]uniCailS »^ *'^"%^u•„ ¿•?1••• omnlno laborant In Ex[c)le«ll quam máximas. Jttrt« T>ai•aUW, et • rt mus J ' .° p £rj8 Biblla[mJ In fol [lo] et Ipse possJdco. 230 Dalmatin; O Bug moíh Ozhetou, ncsavèrsi is mej tvoih otruk. Sakaj inu Gospud vse dobrote, kir si vse jesi sim tvoj Hlapez inu tvoje Dekle rizhv skusi tvojo bessedo sturil, inu Ryn, en slab zhlovik, in kratkiga zhloveka skusi tvojo modrust nare- lebna. Poshli jo sem doli is di), de bi imèl gospodovati ches te tvojga svetiga Neba, inu si tiga stvari, katere so od tebe sturjene. Stolla tvoje zhasty, poshli jo, de bo Daj meni to modrust, katera je por moni, inu de smano dela, de bom vselej okuli tvojega Stolla, inu me vejdil, kaj tebi dobru dopade. Podobno Dalmatinovo sled najdemo v psalmu 117: Bakoš: ar premaga nad nami milosesa nyegova — . Dalmatin: Sakaj njegova milost — premaga nad nami. Zgoraj sem že omenil »summo« desetih zapovedi, ki jo ima Bakoš v svojem abecedarju. To je znana zapoved: Ljubi Boga nad vse, svojega bližnjega pa kakor sam sebe. Bakoš navaja te besede po evangelistu Marku (12,30—31). Za tem nabožnim beri vom sledijo »Nisterne peszmi«, in sicer stiri cer- kvene pesmi: Hodi knam oh Düh Boug Szvéti! (Str, 18.) Rana Peszen. — Sztani me szreze gori. (Str. 19.) Vecscrásnya Peszen. — Krisztus! ki szi den i szvct.loszt. (Str. 19—20.) To britko szmrt oh Jézus! Vejm szi jo szám trpo. (Str. 20.) Vse te štiri pesmi je Bakoš sprejel v svoj Nouvi gráduvál, ki je izšel v Sopronu leta 1789. Na zadnjih, štirih neoštevil=enih straneh je VOCABULARIUM in na koncu tega Táblicza Racsuna: rimske ter arabske številke ter poštevanka. Kokolj in Horvat (str, 91) govorita o besednjakih, v tem abecedniku je dejansko le en slovar=ek {vocabularium). Latinsko-prekmurski slovar=ek Vocabularium obsega 315 besed, ki so raz- porejene v teh skupinah: De Deo et rerum coelestibus (46 besed), de homine — od csloveka (74), de mensa — od sztola (3fi), de schola — od soule (lfi), de tem- pore — od vreimena (25), de vestibus — od gvanta (24), de domo — od hi'ze (23), de culina — od künyc (23), de eognatione — od rodbine (28) in de rure — od pola (20 besed). — Slovar=ek je imel namen nadarjenejšim u=encem odpreti pol v srednje šole in jim olajšati na njih u=enje latinskega jezika. V slovar=ku so predvsem samostalniki, pa =e so se obenem nau=ili nekaj pridevnikov, za- imkov, števnikov, glagolov, prislovov, predlogov in veznikov, so že zmogli po takratni navadi govoriti o vsakdanjih re=eh in stvareh. Na nekaj bi še rad opozoril: v apostolski veri so tudi besede »bil je poko- pan«. Medtem ko beremo v Temhnovem M K: »pokopanje« in v A SZ — 1725: »po-ko-pan-ie«, pa Bakoš tega nima. V njegovem abecedarju sta ti dve besedi izpuš=eni. Od smrou je« presko=i na »doli je sztoupo na pekeo«. Gotovo tega ni storil hoté. Prvi omenja v tisku ta abecednik .Tnnos Melich v svoji bibliografiji prek- murskih tiskov leta 1902, in sicer takole; »Abecedár szlovenszki vu Po'soni, 1786. (Vendski abecednik, Pozsony, 178(i). Ta prekmurski tisk (hazai vend nyelvü) omenja Jurij Riliav v svoji slovstveni zapuš=ini (glej: Muzejski roko- pisni arhiv ( namre= v Budimpešti) Fol. slav. 7, 90 str.J«. V Széchenyijovi •' Janus Melich, • rnagy,iroi-¡.«tiíi vem! (¡.¿luven) nvclvü irudulum liiljjniiitníi.ii.!. — MíIUVUI- Kuiiyvszemle 1•02, str. 434. SKAFAK IVAN: Bl.OVKNSKI •••••••• MTHAI.A BAKOSA . . . 231 knjižnici tore j takrat tega Bakoševega abecedarja še niso imeli. Franc Simonie te knjižnice v svoji Slovenski bibliografiji (1903) ne omenja, pa= pa Santi or Mikola v svoji Domovini leta 1921 s skrajšanim naslovom: Szlovenszki Abecedar za deezo, vu Pozsóni 1786.;ie Med abecedniki za prekmurske Slovence v XVIII. stoletju ga omenja leta 1936 tudi Novak: »Slovenski abecedár« 1786.• Prvi, ki je našel primerek tega abecednika, je bil dr. Oton Berkopec. Kot sporo=a v svojem pismu z dne 25. aprila 1963 iz Prage takratni Studijski knjiž- nici v Mariboru, je osem let prej, torej leta 1955, našel v Bratislavi v takratni Lyceálni knjižnici, ki sedaj pripada Üstrédni knižnici Slovenske Akademie Vied, štiri prekmurske knjige, med njimi tudi ta abecednik. Za vse navaja natan=en bibliografski naslov in signaturo, tudi za ta abecedar; kakor sem ga zgoraj na- vedel. Glede slike na nas!ovm strani pravi: »sledi (= namre= naslovu) lesorez: dva angel=ka«. Pri objavi naslova sem spredaj zapisal, da slika predstavlja Jezuš=ka z angel=kom. Sede=i Jezuš=ek, ki z desno roko angel=ku ponuja neki predmet (razbiram, da knjižico), namre= ima okrog glave narisano svetniško glorijo, angel=ek pa je nima. Tudi Franc Sehjani= našteva leta 1958 med prekmuriano v bratislavski li- cejski knjižnici ta prekmurski abecedar iz leta 1786, navaja naslov, in tako smo v tisku prvi= izvedeli, kje je ohranjen: v Bratislavi.41 Ko sem bil pred leti v Széchenyijevi knjižnici v Budimpešti, sem videl, da je ta abecedar ohranjen tudi v tej knjižnici. Ostalo je nerešeno le vprašanje pisca: kdo ga je priredil. Leta 1969 je Fr. Sebjani= objavil pisma Mihaela Bakoša Mihaelu Institorisu-Mošovskemu. Iz pisem z dne 7. februarja 1785, 15. novembra 1785 in pisma, ki je bilo na- pisano konec aprila ali na za=etku maja 1786, je razvidno, da je ta abecedar priredil Mihael Bakoš," res pa je, da Bakoš v svojem pismu ne navaja celot- nega naslova abecedarja. S celim naslovom abecednika in z njegovo vsebino smo se v našem tisku šole sedaj seznanili. Na " ^SlZr^o^^^^^^'^^ »»• ?¡r. ».71 -V Izboru preKmuv S^Ea slovstva (LJubljana 197G) pa Novak u tem abecedniku piše: »BakoŠ jo verjetno oskrbel tUdÍ ja^Äta v Bratovi. Svet ob Muri ••8, 5tr. .34-•. « Aa-boHPate^àSrjosefàrDotirovského korespondence. IV. vzajemne listy Josefa Dobrovsltèho a Jlflho Ribave z let 1783—1810. V ••••• ••, str. 107. " Vilko Novak Dalmatlns Bibelübersetzung und die slowenischen protestantischen Schrift- steller im 18. Jahrhundert, Str. 87—100. 232 CAfiDI'IS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. 2 197S Ponatis Bakoševega abecedarja BakoSev abecedar je bil natisnjen v tristo izvodih in so ga najprej upo- rabljali na dveh evangeli=anskih šolah: v Križevcih in v Puconcih. Po Bakoševi vrnitvi v Surd »zaradi posebnih razlogov« v septembru leta 1790, kjer je ostal do svoje smrti (1803), so gotovo uporabljali ta abecednik tudi na šoli v Surdu. Z ustanovitvijo nove župnije v Bodoncih leta 17i>2 je nastala tudi šola, zanjo se je pobrigal prvi dušni pastir Štetan Smodiš, ki je župnijo vodil od 29. ju- lija 1792 do El. junija 1799. Prvi bodonski kantor in u=itelj je bil Matjaš Godina (do leta 1799), ki je nato za Smodišem postal evangeli=anski duhovnik v isti župniji.4-"' Novi župnijski in šolski okoliš se je lo=il od puconskega, ker je bil ta zelo obsežen in so nekatere vasi imele do puconske cerkve in šole do 25 km dale=. Tako se je s to tretjo na novo nastalo šolo znatno pove=alo število u=en- cev m potreben je bil ponatis Bakoševega abecedarja. Pri Slovencih prvi omenja ta natis Franc Simonie leta 1903. Naziva ga: »Szlovenszki abecedar za deezo. Posonii typis Veberianis (ok. 1. 1793). 8". 1 '•; pole«.'*" — Imel je torej 24 strani, toliko kot prvi natis. Ta Simoni=ev po- datek je sprejel János Melich v svoj dodatek prekmurski bibliografiji leta l!)l)8 in pristavil, da bo to novejši ponatis tistega abecedarja, ki ga omenja v svoji prekmurski bibliografiji leta 1902 in katerega naslov je našel v Ribayevi za- puš=ini." Leta 1921 pravi o njem Mikola: Na novo štampan 1793.4S Ta ponatis omenja tudi Vilko Novak leta 1936 med prekmurskimi abecedniki; na kratko tudi leta 1977 Kokolj in Horvat: »Vnovi= natisnjen 1793.«4a Ali je kje ohranjen ta ponatis Bakoševega abecedarja, mi ni znano. Med tistimi redkimi prekmurskimi knjigami, o katerih je tisk ob izidu priob=i] kakšno poro=ilo ali oceno v prejšnjih stoletjih, je ob prvih štirih knji- gah Miklosa Kiizmi=a tudi ta ponatis Bakoševega abecedarja. Samuel Ambrn- siiis namre= omenja v svoji latinski knjigi Novi ecdcsiastico-scholastiei An- nales — 1795 tudi knjige, ki so bile natisnjene Posonii, typis Webeñanis. Na strani 62 je npr. naslov dveh abecednikov in nato vsakega posebej ocenjuje. Abecednika sta: prvi slovenski, drugi nemški. »Szlovenlzki Abecedar za dronono (tako!, gotovo tiskovna pomota za: drouvno) deczo vö Itampani. Marc. 10,14 in 8. mat. 1 V¡¡ phil. F. A. Patzko: Buchltabir und Lesebuch für Kinder— — —1793.« Nas zanima Slovenski abecedar. Marc. 10,14 pomeni, da je na naslovni strani navedek iz Markovega evangelija 10,14: Pusztite otroke — — —, torej isti kot pri prvem natisu leta 1786. Obseg knjižice: ena pola in pol, torej 24 strani, kot pri prvem natisu. Abecedar je bil natisnjen v Bratislavi pri Webru. Toda letnica natisa ni navedena. Pa= pa je pri nemškem abecedniku: zato sklep, da je bil tudi slovenski abecedar natisnjen leta 1793. Možno je, da je Simoni= vprav iz te Ambrozijeve knjige dobil naslov tega abecednika in zato za letnico natisa zapisal: sok. 1. 1793« ter »8°. 1 •• pole«. Ambrozijevo poro=ilo se v slovenš=ini glasi: »Dve knjižici za za=etnike, napisani od razli=nih piscev in namenjeni upo- rabi prav tako razli=nih narodov. Prva od teh je posve=ena slovenski mladini (ki jo napa=no imenujemo vandalsko). Številne so namre= tega naroda evan- •• Kratita zgodovina bodontke evang. fare. — Evong kal XVT.'üm, str. 54, Gl. — Življenjski! 151,1 •"•_•'••£, '"Í in njene cerkve. Evans, koledar- XVMD67. str. 55. 58, tO. .7 ti simonie, Slovenska bibliografija. I. riel. •••••. Ljubljana 1BU3-1905, str. 2 janos Melieh, U.jaob adalekok a ha7,n vend (slovèni nvelvu i roda lom blblloHrafiajahoz. Magyar kt-nyvszemlc 1908, str. il (separati '" Domovina, Budimpešta II1S21. ät. 6 str 4 '* Kokolj-Hnrvat, str. ai. SKAÏ'AR IVAN' SI-flVF.NSKT •••••••• MIKALA BAKOSA . 233 geli=anske skupnosti augsburške veroizpovedi v županijah Železno, Somogy in Zala. Nare=je, ki ga govorijo, je slovansko, vmesno med hrvaškim in koroškim: =rke in pravopis pa uporabljajo ogrski, tako kot Hrvati in še nekateri slovan- ski narodi. Druga stran (-- knjižice) obsega pesem petih kitic, v katerih Jezus nago- varja otroke in jih spodbuja k u=enju. Na tretji strani je peterna oblika abe- cede, na dnu strani pa sta dve vrsti samoglasnikov, med katerimi navaja druga mimo obi=ajnih naglašenih samoglasnikov še o in ii. • Ambroževo poro=ilo In ocena ponatisa BakoSevega Slovenskega abecedarja. natisnjeno "" ""5•1 ¡ÎTiïrtattiïo-KholMttci Annuale! evangelico•• August, et Helvetlcae confessioni,, '"'SSSSss •••• ääSS-••• » - Se mDÎo Hb^nVeUmentarës Í^ST.uctorlbiw protect!, divertala Item nati on um ustbus dertirïati líff, file Vendita,- iu ven tu ti, (Vandalicam, perperam appellant,) dicatus eft Sunt veío^ornp u e Si" gen«• iSfc "o^tus congelici Aug. Coni In com, "•"' • • £e« et Radien,• Aricad P« na^ anoquitur, « ad Ädunfprovod" TeX quintuplice ^"acterls alphabetum «nib« addnis ad calcen, tìuabus vocalium lìneolis, quarum altera, praeter accentuatas ordinarias, etlam ö et u habet. 2IÎ4 Nekaj pripomb: — Narod in ljudstvo (gens), kateremu je namenjen ta abe- cednik, imenuje Ambrozij z nazivom Vend, pridevnik: vendicus (vendica Juven- tus) in odklanja naziv Vandalus. Njihovo nare=je je slovensko (dialectus slavi- cus), vmesno med koroškim in hrvaškim. To so podobna stališ=a glede narodnosti kot take in jezika prekmurskih Slovencev, kot so jih imeli leta 1780 som bo tel j ski škof dr- János Szily, leta 17G0—1782 Mátyás Rát — urednik Madžarskega glas- nika (A Magyar Hírmondó), prvega =astnika v ogrskem jeziku na Madžarskem, 1er dr. Lajoš Bitnicz nekaj desetletij pozneje."1' O evangeli=anih tega ljudstva pravi Ambrozij, da imajo precej verskih skup- nosti (complure.s coetusj. Z besedo coetus razumevam versko skupnost-župnijo in da jih imajo v treh županijah: Železno (vas), Somogy in Zala. Glede županije Zale se Ambrozij moti. Jugozahodni — slovenski del te županije je bil po veri katoliški. Somboteljski šematizem iz leta 1793 nam pove, da so bili na ozemlju domjeiendavske dekanije le zelo redki drugoverci: v Beltincih 1 protestant in 21 zidov, v Dobrovniku 4 Židi in v Dolnji Lendavi 19. To je ozemlje, ki je leta 1919 prišlo k Sloveniji in Jugoslaviji. Torej vsega le 45 ljudi: 1 protestant in 44 zidov. Šematizem uporablja izraze: Catholici, Acatholici, Judei. Z aeatholici misli kristjane, ki niso katoli=ani, torej evangeli=ane in kalvince.r,i Za obojne uporabljam skupen izraz: protestanti. Abrozij omenja slovenske evangeli=anske verske skupnosti tudi v županiji Somogy. V tej županiji navaja prekdonavski evangeli=anski Škof Gergely Fábri leta 1750 štiri evangeli=anske župnije z eno podružnico za madžarske in sloven- ske evangeli=ane: Surd s podružnico Pátró, Iharos-Berény (Circa has dcplorandi Vandali A(ugustanee) C(onfesionis), Vése in Tab." Leta 1786 pa so že bile poleg teh še župnije: Ecsény, Porrogszéntkirály, Babony, Gyékényes in Kòtcse.'"'1 Po toleran=nem patentu Jožefa II. so se tudi v tej županiji evangeli=anske župnije pomnožile. V železni županiji je bilo leta 1786 že 28 evangeli=anskih župnij in so jih ob i/volitvi novega evangeli=anskega škofa v Nemes-Dömolku dne 26. aprila 1986 razdelili v tri seniorate (dekanije), v zgornjega, srednjega m spodnjega; v tega so spadale tri prekmurske evangeli=anske župnije (Puconci, Križevci in Hodoš), od leta 1792 tudi Bodonci. Ta »senioratus castrif. inferior« je imel svoj sedež Litera j inter z et 'z reiecta cit. Alphabctum liunGüricum, genio linguae huius eiusdemquc rrmis, accommodate neglexit auetor, (¡uo improbamus. Res enim linee innúmeras parvulis creat dilficultates, cosque multum moiatur. Litera ouldem • non lattone vaLoiis teu Toni, fed ratione l'igni, leu characters, merito ••1••minauda eilet. •, enim per Cz, ut: damper, e autem per cs. ut: clotL-=i!, icdditur. Atijuo hae, ipfo iam uro compol'itae Hteroe. cz et es, ad alphabctum leferendae, vel alphaboto cum gy, ly, ny, fz, ty, l'ubiungcndac Fuirrent, ut canini, et character, et 10•••, pnusqiiam ad alia UanTeatur. innotefeat dilceimbus. Cum in bac lingua loco h, g in uru rit, h vim habet liteiaium, eh, ut: Arnfti pro üragt, tii'za pro chi'ïn. •'•••• colligendai um lyllabarum, •• legendi caufa, ex faoro codice et fymbfilo apol'tolico. derumpta sunt. Laudato lymbolri adiuncta ert quaertio; lía je prava vora? iprum vero rerponrum Iiduciae putius, quam fidel exhibet notlonem, Duo ultima lolia, vocabulanum latino-vendicum, cum figuris numc- lorum Romanis et Arabicis, et tabula Coebetis, occupant. Peculiare est, quod In l'ymbolo apol'- tolico quaedam omittatiu, nempe: .Sepultas c|'[. quaedam vero modo muntalo ponantur, ut aiticulo tertio-, edim rsuéto mater Czúrkev krfsis. obrs. Pagina vero 14 in vocula, navroqa bis perperam •• loco r eubitur. In vocabulario, Gron, vidctur ei'iur effe pio arom. Ooen bis ocurrit, et rcubitur •••••. ï'orterior vocem nane fcribendi modus etiam in Novo Testamento. imgva bac 1771. in B. edito, obtinet, quod non poteri non ambiguitati occal'ionem praebere. Ri enim illud gy, cxprimatur, uti in ongyaL; non manebit vox eadem: orthographia vero u ritata, leparatam llterae g ab y lectionem haud admittit. Textor, et une tor. inter vocahula de homme, •• rpcciatlm dlgitorum denominatone^, eafu quopiam, et ut vidctur ob rhythmum, adtracla . . etlam 'magiuncunculam, dimidla circitcr paginae tituli parte exhibitam, vel ideo ìmproliamin, quod figurarum eins alia unitone, alia alls inrtruclae nnt. Talium vero nugai kirn arcnetypi in rerum natura non exirtunt, emieuptus autem tenerne luventutis pracmatuie pei- \eilunt. Cetcìum paucis abhinc annis, hac lingvii typis vulgalum hymnorum librum, • adual, nuncupatum, chartae et typi mtoie omnia lore Hungariae opcia typographica ruperare. cum voìuptate monemus. i = ,r.^lvan ^ìtafar> Madžari o prvih štirih knjigah Miklosa KüzmiOa. >• Payr - ••, str. 37B-380. „vaneelleorum Aug. et helu.lD conf. in Austr. Monarchia. A. «¿S&TáJÍ IlTtÄ*" Ä^SU»* Novi anna^ _ 197, " Mesterházy, str. 23C Tako smo se v tem spisu seznanili z natisom in s ponatisom Bakoševega Slovenskega abecedarja leta 1786 in 1793. To, kar je bilo leto 1777 za prekmur- ske katoli=ane, je bil toleran=ni patent Jožefa II. za prekmurske evangeli=ane. Z ustanovitvijo sombotcljske škofije leta 1777 so prišli vsi prekmurski katoli- =ani, ki so bili dotlej razdeljeni v zagrebško in györsko škofijo, v eno škofijo. Ob takih osebnostih, kot so bili prvi somboteljski škof dr. János Szily, kanonik István Boros ter dekan Mikloš Kuzmi= s svojim ožjim kulturnim krogom, je pri slovenskih katoli=anih med Muro in Rabo bogato vzcvetela ne le versko-cer- kvena in kulturno-prosvetna pomlad, ampak tudi obilna slovstvena s tako po- membnimi sedmimi knjigami Mikloša Kuzmi=a. Nekaj zelo podobnega se je kmalu nato zgodilo s prekmurskimi evangeh=ani. Dobili so ne le svojo doma=e župnije in šole, svoje slovenske pastorje in u=itelje, ampak je tudi nastopila svojevrstna slovstvena pomlad, kateri je odprl vrata Bakošev abecedar s pona- tisom. Kar je pomenil Mikloš Kuzmi= katoli=anom, je bil Bakoš evangeli=anom. Bila sta sodobnika in sta tudi =asovno zelo blizu umrla: Bakoš 1803, Kuzmi= pa naslednje leto. Bakoš je pripravil tudi prekmurski evangeli=anski obrednik Agendo vandalico leta 1785, pa — žal — ni bil natisnjen.112 Pri verskem pouku na treh slovenskih šolah doma ter v Surdu je bil nujno potreben tudi katekizem. V ta namen je bil leta 1796 v Sopronu ponatisnjen Temlinov Mali katekismus iz leta 1715, brez njegovega predgovora in jezikovno o=iš=en kajkavskih prvin. Za natis ga je pripravil najbrž Bakoš. Najvažnejša Bakoševa knjiga pa je Nouvi gráduvál iz leta 1789, dragocena zbirka starinskih prekmurskih pesmi, ki jih je mnogo zbral že Stefan Kuzmi=. ;-",. ï*°vak.,-r,,- lzoor1•••• PPrekm.reK"i. slovstva - 1976, ilr. 61—62(il—62 • (Jo/ei Kosif). • Masvarorsíáfi Vendus Tòtokró]. Kedveskedü (Dunaj) 1842. min,• • •„ ? " (pravzaprav. Jožef ••••), A Manyar ors?.áu¡ Vendus Totokml Tudo- manyos Gyu.ltemeny 12,lfl28. V. iv. itr. 20 (üpnmba) V Csaplo cs CroaU:n Unü •• S,"n!í ' D , í ', Wenden in Ungern. •••^•••• 1•29, str. 03. mi• i,¡rin 7„* V tej svoji književni pomladi so prekmurski evangeli=ani dobili tudi prvo mrliško pesmarico in prvi molitvenik. Oboje jim je dal »puconski šolski vu=itel« Stevan Sijarto: leta 1796 Mrtvecsne peszmi in leta 1797 Molitvi.«3 Da bi mogle te knjige opravljati svoje poslanstvo, je pri odraslih in otrocih omogo=il Bakošev abecedar; posebno še omogo=il najdragocenejši, najobširnejši in najpomembnejšiil prekmurski knjigi: Nouvemu zakonu Stevana Kiizmi=a, da se je mogla tako božja beseda uspešneje ukoreniniti v evangeli=anskih domovih in srcih. SLOVENE PRIMER OF MIHAL BAKOS FROM THE YEAR 1786 AND ITS REPRINT (1793) Summary At home the Protestants of Prekmurje did not have their own parishes, churches and schools for 51 years (1732—1783). During that time they attended the divine services at Namescsó and Nemesdömölk in the comitatus of Železno and at Surd • the comitatus of Somogy. A change took place after the proclamation of the Toleration Patent of Joseph II from the year 1781. Already in 1783 three Protestant parishes arose in Prekmurje: in Puconci, Križevci and Hodoš. Soon churches and schools were being built there and at the same time they got their own clergymen and teachers. Their central personage was Mihal Bakoš, who kept the pastoral charge of Križevci. For the schools he prepared, as he said himself: »a new booklet with the title ,Szlo- venszki abecedár', enlarged and enriched by prayers, four songs and a dictionary, in general a translation of the Primer of Györ, but not in whole« By the contents it appears that Bakoä had also Temlin's »Small Catechism« from the year 1715 and the »Abecedarium szlowenszko« from the year 1725 at hand on writing the primer. In several passages of the text also the influence of Dalmatins Bible is to be seen. Bakoš had it in his library., So Bakoä was already the fourth among the Prekmurian Protestant writers to have made use of Dalmatin s Bible in he 18th century, and these were: the writer of the primer (1725), IVhhael Sever (1747) and Stefan Kiizmi= (1754 and 1771). „ J . . ,. ,7D. , On establishes the new Protestant parish in Bodonci in the year 1792 also a school "A up and* tSrieprlrit of Bakoš's Primer in the year 1793 had been still more necessary .unfortunately no copy has been preserved. But we have an extensive review of it from the year 1795, which was published by Samuel Ambrosms in the book »New ecclesiastico-scholastici Annales«. BakoTs Primer with the reprint opened the gate to a new literary spring with the Protestants of Prekmurje; it is similar to the one which appeared with the Catholics by the seven books of Mikloš Kiizmi= Bakoš prepared a ritual »Agenda Vandalica« in the year 1785, but unfortunately, it had not been printed. Bakoš''; most imoortant work was that he had saved from decay the ancient P Protestant sonTs!prTp ared •• St. Kiizmi= for print and had them printed in Sopron tr:\•Tear 1796and in 1797 the firrt prayer-book (Molitvi). Bakoš's Primer made the ùsehoef urnost iSorVn^píekmurian' book: »Nouvi ,ákon- (the New Testament, of Stevan Kuzmi= possible so to the parents as to the school-children. « SKafsr-NovaX, SBL !.. *v„ .tr. •. Novak, Izbor - W «tr. »-* - Sebjailfi, Prot. eib„ str. ss. 238 CESTNO OMREŽJE NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA Jože Cur k* UDK 338•7.(••.53:0•6.1(4!)7.12-18/11)»185« CURK Jože: Cestno omrežje na slovenskem Štajerskem v prvi po- lovici 19. stoletja. UDC 338.47.00G.á3:6r,n.l<4B7.12-18/ll)»185« CURK Jože: Koad Network in Slovenian Stiria in the First Half of the 19th Century. Cestno omrežje, ki je preprezalo severovzhodno Slovenijo v za=etku 19. stol., je bilo rezultat dvatiso=letnega razvoja prometnih smeri in sredstev, ki so v zgo- dovinskem zaporedju sooblikovale njeno družbenoekonomsko podobo. Prometni mreži kot rezultanti naravnih danosti, geopoliti=nih ter specifi=nih gospodarskih in strateških razmer so dali Rimljani prvo organizacijsko in teh- ni=no obliko. Ta je sicer preživela preseljevanje narodov in prihod Slovencev ob koncu 6. stoletja, vendar pa zaradi spremenjenih politi=nih, gospodarskih in socialnih razmer izgubila pomen in propadla. Srednji vek je navezal na podedovano anti=no cestno dediš=ino, vendar med 12. in 14. stOi. uveljavi] poleg vzporedniške tudi poldnevniško prometno usme- ritev, ki je povezovala Podonavje s severnim Jadranom. Ker v srednjem veku ni bil urejen pravni status cest, zanje ni nih=e sistemati=no skrbel. Zato se je promet v glavnem razvijal v obliki tovorništva, medtem ko je bila uporaba * Joie Curk, dipl. um. zgod., ravnatelj Pokrajinskega arhiva Maribor CUR1Í JOŽE: CESTNO OMREŽJE NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM . . . 239 vozov redka. Slabo stanje cest je pogojilo mo=an vodni promet po rekah Dravi. Savi, Muri in Savinji. Tudi v 16. in 17. stol. se stanje cest ni bistveno izboljšalo. Skrb za ceste so si delili deželni knez, deželni stanovi ter gospoš=ine in mesta, Klavno breme pa je nosil tla=an v obliki ro=ne in vozne tlake. Promet, posebno z madžarskim žitom, živino in kožami, je bil vse 16. stol. zelo živahen, a je med leti 1590 in 1664 zaradi turških vojn stagniral in si zopet opomogel šele proti koncu 17. stol. To je Cas, ko je kme=ka trgovina skupaj s tovorništvom po koli- =ini blaga, =eprav ne po vrednosti, presegla meš=ansko in s tem po svoje pripo- mogla k obubožanju naših mest. Z uveljavitvijo merkantilisti=ne in pozneje fiziokratske gospodarske dok- trine, z razglasitvijo Jadrana za svobodno morje ter Trsta in Reke za svobodni luki so se po letu 1719 za cestni promet za=eli boljši =asi, ki so polagoma vnesli ve= reda v pravno stanje cest. Pojavili so se odgovorni oblastni organi in izdali so se potrebni predpisi, ki naznanjajo pove=ano javno skrb za cestni in vodni promet. Ker pa so poleg upravnih organov skrbele za svoje cestne odseke tudi posamezne gosposke, se je enoten cestni režim dejansko lahko uveljavil šele po odpravi fevdalizma v sredini 19. stol. Za urejanje cestnih in prometnih zadev so v Avstriji med leti 1747 in 1892 izdali okoli 400 državnih in deželnih patentov, zakonov, odredb in cestnih redov, ki so s pravnega, upravnega in tehni=nega vidika urejevali cestni režim. Priklju=itev Madžarske je po kon=anih turških vojnah 1718 mo=no vplivala na prometne tokove v severovzhodni Sloveniji, sai se je h glavni prometni smeri Dunaj—Trst spet pridružila smer Madžarska—Trst/Reka, ki je po letu 1731 doživela zaradi tranzita madžarskega žita. živine, lesa in oljaric v zahodno Ev- ropo silovit vzpon. Ker je ta tranzit uporabljal predvsem cenejše vodne poti, je brodarjenje v 2. pol. 1 fi. in 1. pol. 19. stol. posebno na Savi doživelo nesluten razvoj. To prometno smer so za nekaj let sicer prekinile francoske Ilirske pro- vince! vendar si je hitro opomogla in pogojila zlato dobo našega furmanstva in lovorništva. Ceste so se po francoskih vojnah za=ele cestarsko strokovno ob- navljati najprej v smislu chaussée, nato pa makadama. Uni=ujo= udarec vodne- mu pa tudi cestnemu prometu je zadala graditev železnic, ki je cestni promet spremenila v svoje dopolnilo. I. Kot smo iz kratkega orisa spoznali, je 1. polovica 19. stoletja za razvoj cest- nega omrežja tako zanimiva, da si zasluži podrobnejšo obdelavo. Dejstvo namre= je, da ima cestno omrežje tega =asa dva vidika, enega še mo=no retrospektiv- nega (prometna sredstva so še preprosta, velikih aglomeracij še ni) drugega pa usmerjenega v bodo=nost (uvedba strokovne cestne službe, pojav železnice, za- =etki industrije, uveljavljanje novih prometnih smeri itd.). Za rekonstrukcijo cestnega omrežja pred 150 leti nam najbolje služijo pro- metne karte iz tega =asa. "Zlasti: Land und Wasser Strassen Karte des Herzog- thums Steyermark z 28 tabelami, Gradec 1823, 1860; Neueste Spezialkarte des Herzogtums Steiermark (J. Gall-K. Schmutz) Gradec 1832 1838, Herzogtum Steyermark... mit Angabe aller Poststrassen (G. Schrmtfeldt) Duna] 834, Neueste Speziai Karte des Herzogthums Steyermark, J. F. Kaiser, Gradec 836, Strassenkarte des Herzogthums Steyermark. Dež. gradb. direkcija, Gradec 1836, Strassenkarte des Herzogthums Steiermark, gen. kvart. stab, Dunaj 1840, Karte des Herzogtums Steiermark. J. F. Kaiser. Gradec 1841, Karte des Kron andes Steiermark J F Kaiser. Gradec 1842, General Post und Strassen Karte des Herzogtums Steyermark. R. A. Schulz. Založba Artaria, Dunaj 1841 z izdajami vse do leta 1918, General Karte des Herzogtums Steyermark. Vojno geogr. 240 Razvoj prometa po Tržaški cesti je oviralo precej pomanjkljivosti, med nji- mi zlasti leta 1808 uvedena nepla=ana cestna tlaka, nekateri preozki in drugi sla- bo izdelani cestni odseki, klanec 7ez Plac ter med Z. Polskavo in Tepanjami, pre- malo sredstev za redno vzdrževanje ceste in kon=no vozovi z ozkimi platiš=i. Cestna tlaka, ki je takrat obstajala samo še na Štajerskem, se je opravljala slabo in ob nepravem =asu (po kon=anih poljskih delih), zaradi =esar je ostajala ne- u=inkovita. Ozki cestni odseki so povzro=ali, da so vozovi vozili po vedno istih sledeh in v cestiš=e vrezavali tako globoke kolesnice, da so otežko=ale ali celo onemogo=ale izogibanje vozov. Taka po 15 =evljev široka cestna odseka sta bila med Vojnikom in Škofjo vasjo ter med grobeljskim mostom in mostom =ez Trnovec v skupni dolžini 2450 ki. Napa=no konstruirana sta bila cestna odseka Slivnica—Zg. Polskava in Zg. Polskava—Tepanje, kar je povzro=alo, da se je cestni gramoz ali prehitro zmlel ali pa bil od vozov odrinjen s cestiš=a. Naštete klance bi bilo treba omiliti z znižanjem njihovih temen ali pa s prestavitvijo cestnih tras. Vzdrževanje ceste je bilo slabo. Medtem ko so glavne ceste po drugih deželah (kronovinah) po dvakrat letno v celoti pogramozali, so jih na Štajerskem samo po enkrat, in še takrat zaradi premajhnih sredstev samo napol. In kon=no, vozovi z ozkimi platiš=i (do 6 colov aH palcev) bi smeli voziti najve= 30 centov tovora, vozovi s srednjimi platiš=i (6—8 colov) naive= 60 centov in vozovi s širokimi platiš=i (8—10 colov) do 100 centov tovora. Dogajalo pa se je, da so bili vozovi s srednjimi platiš=i pogosto otovorjeni celo s 100 centi tovora in k temu še pogosto ovešeni z manjšimi vozovi. Zato so neusmiljeno rezali cestiš=e in odrivali gramoz ter s tem uni=evali cesto, obenem pa še otcžovali in ovirali promet tovornih vozov s širokimi platiš=i. Tudi glede vprege se vozniki niso vedno držali predpisov, saj bi smelo tovorni voz z 2 kolesi vle=i najve= 4. voz s 4 kolesi pa 8 vprežnih konj. Zaradi tega bi morali vozove z nepravilno vprego ali platiš=i in zavorami odlo=no izklju=iti iz prometa. Za vzdrževanje erarnih cest je bil pri deželni gradbeni direkciji zadolžen poseben cestni inšpektor, po okrožjih pa cestni komisarji z dodeljenimi cestnimi mojstri kot kontrolorji ter cestarji, ki so vzdrževali posamezne cestne odseke, dolge po 2000 kl. Cestni inšpektor je moral vsaj dvakrat letno pregledati stanje cest v deželi. Cestni komisarji so morali isto opravljati v svojih rajonih, dajati navodila cestnim mojstrom in skrbeti za mese=ni obra=un stroškov. Cestni moj- stri so izvajali dobljena navodila, kontrolirali cestarje in druge delavce, izdelo- vali pla=ilne liste, kontrolirali obra=une in izpla=evali cestarje. Cestarji so morali vsak dan pregledati zaupane jim cestne odseke, odvajati vodo, odstranjevati rastlinje, izravnavati kolesnice, voditi in nadzorovati delavec in tla=ane pri delu in skrbeti za =isto=o na cestiš=ih. Na=eloma naj bi se ceste spomladi izravnavale, jeseni pa nasule z gramozom. Ker pa je bilo Štajerski priklju=eno še celovško okrožje, je bilo pomanjkanje denarja in strokovno usposobljenih cestarjev še toliko bolj pere=e. Zato se je priporo=alo, naj bi veljal za vse javne ceste v av- strijskih deželah isti zakon in se izvajal enak režim. Za hitrejši razvoj cestnega prometa se je priporo=ala ukinitev mitnin znotraj deželnih meja. Pobirale naj bi se samo na njenih mejah. Odpravila naj bi se tudi cestna tlaka in mesto nje uvedel redni prispevek za ceste, ki bi ga pla=eval vsak po svojem premoženju. S temi ukrepi bi se po eni strani odpravil slab u=inek tlake, ki bi ga zamenjalo strokovno cestarsko delo, po drugi pa omogo=il hitrejši potek prometa, ki ga ne bi zavirali stalni postanki po mitniških postajah. Kljub tem strokovno upravi- =enim argumentom pa se je cestni režim spremenil šele po mar=ni revoluciji v sredini stoletja, ko so odpadle fevdalno-upravne spone in jih je zamenjala sodobnejša javna uprava. CURK J02E. CESTNO OMRE2JE NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM . . . 243 Erarna Dravska ali Koroška vezna cesta med Mariborom in Mohrenhofom na deželni meji. Ta cesta je pri Koroških vratih zapuš=ala Maribor, vodila skozi Selnico, kjer je bil mitninski urad, Ožbalt s poštnim postajališ=em, trg Radlje s poštnim in mitninskim uradom in trg Zg. Muto do Mohrenhofa, kjer se je povezala z Dravograjsko cesto. Letni sejmi so bili v Radljah (20. 1., 12. 5. in 24. 6.) in Zg. Muti (15. 4., 23. 5. in 3. 6-), ki pa so bili le lokalnega zna=aja, ker nobeden od trgov ni igral ve=je trgovinske vloge- Cesta, široka 12—15 =evljev, je bila dolga 7 milj 670 klafter. Bila je, =eprav samo gramozna, v dobrem stanju, saj je bil teren, po katerem je tekla, deloma prodnat deloma kamnit. Ker je cesta vo- dila vzdolž Kobanskega pogorja, jo je pre=kalo mnogo gorskih potokov in grab (jarkov), ki jih je bilo treba premagati bodisi z zidanimi ah z lesenimi mostovi. Ti potoki so bili: dvakrat Po=ehovski, Kamniški, Bresterniški, Fozlov jarek, Vil- tuški, Rudolfov, Bistriški in Sobov do Selnice, onkraj nje pa Sturmov, Jurkov, Crmeniški, Lobnikov, Ledergasov, Janekov in Bubov potok. Sledili so Brezni m Remšniški potok, Markusov in Gorjakov jarek, Gorjakov in dvakrat Ehegar nov potok, onkraj Radelj pa Radelski, Kozji, Bistriški in Vratni potok. Cez Janekov, Radelski in Vratni potok so vodili leseni, Med G. Radgono in Križevci je le še pri Vu=ji vasi prešla z lesenim mostom brezimen poto=ek, medtem ko je njena obvoznica premagala Globoko in S=av- nico, prvo z zidanim in drugo z lesenim mostom. Cesta ni bila izpostavljena ve=jim elementarnim nesre=am niti ni imela ve=jih vzponov, zaradi =esar je po njej konj lahko vlekel popre=no po 10 centov tovora. V poletnih mesecih se jo je dalo prevoziti v 2 dneh, v zimskih pa v 2,5. Javne mitnine se na njej niso pobirale, pa= pa »privatne« mostnine v Cmureku, Radgoni in Ljutomeru. Te so se zara=unavale po konju in so znašale pri tovorih s 40 centi teže v Cmureku 4 kr in Ljutomeru 3 kr. d. v., v Radgoni pa 4 kr, k. v. Voznina po milji in centu je znašala 4,5—5 kr k. v. Vezna pot Lutverci—Gradište oziroma Trnovska vas je povezovala Rad- gonsko cesto z Lenarško potjo. Vodila je od Lutvercev =ez Police—Z bi go ve e— Tvanjševee do Stavešincev, kjer se je razcepila. Vzhodni krak je šel =ez Cer- kvenjak in Drbetince v Trnovsko vas, kjer se je spojil z Lenarško potjo, za- hodni pa mimo Negove in Oseka v Gradiš=e. Pot je bila na trasi Lutverci— Gradiš=e—Trnovska vas dolga 4 milje 210(1 klafter ter po konstrukciji in ne- varnosti elementarnih nesre= podobna Lenarški. S=avnico ¡n Pesnico je pre=- kala s 3 lesenimi mostovi. Med Lomanošami in Ivanjševci je pot. vodila =ez 3 strme klance, dolge po okoli 2000 klafter, ki so zahtevali pri vozovih z 10 centi tovora in z 2 konjema Se 2 predprežna konja. Pla=ilo za predprego se je dolo- =alo dogovorno. Pri dobrem vremenu je bilo mogo=e pot prevoziti v polovici dneva, ob slabem pa je bil za to potreben ves dan. Pot je bila prosta mitnin. Vzdrževali so jo enako kot druge slovenskogoriškc poti. Vidcmska cesta se je pri ptujskem mostu odcepila od Ptujske ceste in vo- dila =ez Turniš=e, Videm in Dravinjo v Podlehnik in Kolarje, kjer je bil mejni carinski urad, ter do meje. Gramozna cesta, dolga 2 milji 3000 klafter, je tekla do Vidma po prodnatem terenu, nato krajši odsek po mo=virnem in kon=no po ilovnatem in lapornatem. Do mostu =ez Dravinjo je bila široka 15 =evljev, od tam do Kolarjev pa samo 8—9, poleg tega pa še zelo slaba. Cesta je pre=kala precej potokov: pri Turniš=u Rokovega, pred Vidmom brezimnega, za njim Dra- vinjo, med Podlehnikom in Kolarji pa štirikrat Rogatnico. Z lahkim vozom se jo je dalo prevoziti v 3 urah. Pot je bila brez mitnin pa tudi brez tovornega prometa. Nastala je šele leta 1817 ter bila od okrajnega prebi- valstva dobro vzdrževana. Paška deželna pot se je zunaj Šempetra odcepila od Tržaške ceste in tekla skozi Polzelo in Re=ico v Šoštanj, kjer se je spojila s Šaleško cesto. Pot dolga 3 milje 1000 klafter, je bila samo gramozna, vendar pa dobra, ker je tekla po trdnih, deloma prodnatih deloma kamnitih tleh. Med Šempetrom m Re=ico sta jo pre=kala 2 potoka, pritekajo=a z Oljske gore, nad Paškim gradom pa Loko- vica. državna (erama) mostnina £ ¿J ^•^» ^0> je ¿üí zgrajena za vlade t£^^l^">* -likih romanj k Franca Ksaveriju pri Radmirju. 252 •••••• SìA ZGODOVINO IN NARODOPISJI', FIT I ••• Brežiška glavna stranska cesta se je pred celjskimi Graškimi mestnimi vrati odcepila od Tržaške ceste ter =ez Blagovno, Šmarje, Kristan vrh (Šempeter na Medvedovem selu), Pod=etrtek (z obmejnim carinskim uradom), Bistrico ob Stjtli (Šempeter pri Kunšperku, z obmejnim carinskim uradom), Kr=e pri Stari vasi (z obmejnim carinskim uradom), Brežice (z uvozno postajo) in Dobovo (z obmejnim carinskim uradom) vodila =ez Sotlo v Harmico na hrvaški strani. V ve=jih krajih ob cesti so bili letni sejmi, vendar so bili le lokalnega pomena. Gramozna cesta je bila 3 klaftre široka in 11 milj 3500 ki afte • dolga ter je ve- =inoma tekla po ilovnatem terenu. Cesta je blizu Celja in pri Teharjah pre=kala Voglajno z lesenima mostovoma, pred Bistrico in pri njej Zusemski potok in Bistrico z enakima mostovoma ter nad Staro vasjo in pod njo 3 hudourne potoke z enakimi mostovi. Na sami meji je vodil =ez Sotlo lesen most. Sotla je sicer cesto =esto poplavljala med Pod=etrtkom in Bistrico, v okolici Stare vasi in na sami meji, vendar je bil promet po njej le redko prekinjen. Z nekoliko ve=jim nasutjem ceste bi se dale te poplave prepre=iti. Od Teharij do onkraj Pod=etrtka je cesta valovila, vendar je bila samo pri vožnjah proti Celju potrebna predvsem skozi Pod=etrtek na razdaljo 250 klafter dvojna predprega. Enaka predprega je bila potrebna tudi pred Bistrico za premagovanje 300 klafter dolgega klanca =ez Srebrniško goro. Cena za predprego sicer ni bila dolo=ena, vendar pa se je na obeh ve=jih klancih navadno zara=unavala 45—48 kr d. v. po konju. Zaradi va- lovitosti ceste je znašal popre=en tovor po konju od 7 do 8 centov. Za vožnjo od Celja do Brežic je potreboval tovorni voz 2,5, od Brežic do Celja pa 3 dni. Mit- nine se na tej cesti niso pobirale, pa= pa so bili ob njej obmejni carinski uradi v Pod=etrtku, Bistrici, Kr=ah pri Stari vasi in Dobovi ter uvozna postaja v Bre- žicah. Voznina po milji in centu tovora je znašala 5 kr k. v. Ker so okoliški pre- bivalci cesto redno dvakrat letno popravljali, je bila vedno v dobrem stanju. To pa je bilo tudi potrebno, saj je to bila glavna prometna zveza med celjskim okrožjem in zagrebškim komitatom. Laška glavna stranska cesta se je za=ela pri Kapucinskih vratih v Celju, prekora=ila Savinjo s tamkajšnjim mostom ter tekla mimo Laškega, skozi Smar- jeto in (Rimske) Toplice v Zidani most, kjer se je z enim krakom, potem ko je z brodom premagala Savo, povezala z Radeáko ees to onkraj reke, medtem ko je z drugim krakom pred Zidanim mostom s pomo=jo =olna pre=kala Savinjo ter tekla po levem bregu Save kot pešpot do Loke, od tod dalje pa kot cesta skozi Sevnico. Brestanico (Rajhenburg) in Videm v Brežice, kjer se je združila z Bre- žiško cesto. V Laškem je takrat bilo 8 letnih in živinskih sejmov (24. 2., na velikono=ni =etrtek, na binkoštni torek, 24. 6., 24. 8., 21. 9., 11. 11. in 21. 12.), medtem ko za posavske trge in mesta ni bilo podatkov. Cesta, ki je bila 18—20 =evljev široka, je bila od Celja do Zidanega mosta dolga 4 milje, do Brežic pa 10 milj 500 klafter. Njen ustroj je bil do (Rimskih) Toplic samo gramozen, od tod do Zidanega mosta pa zgrajen kot chaussée. Cestni krak od Zidanega mosta do Loke je imel do leta 1823 zna=aj peš poti, ostali del ceste do Brežic pa je bil gramozen. Cesta je tekla do Laškega po kamnitih tleh, do Rimskih Toplic po glinastih, do Zidanega mosta izmenjajc po prodnatih, kamnitih in glinastih, med Loko in Brežicami pa po glinastih. Cesta je pri Celju prekora=ila Savinjo, pod Bregom Dolanski, nato Tremerski in pred Laškim Ortenski jarek ter pri Rimskih Toplicah Šmarješki potok. Cez vse naštete vode in jarke so vodili leseni mostovi. V Zidanem mestu se je prešla Sava z brodom za tovorni promet, Savinja pa s =olnom za osebni promet. Med Loko in Brestanico je cesta pre=kala 5 hudo- urnih potokov s pomo=jo lesenih mostov. V Polani pod Celjem in pod Tremer- jem je Savinja =estokrat poplavljala cesto in s tem prekinjala promet po njej. Temu bi se dalo odpomo=i le z odstrelitvijo tamkajšnje skale in s speljavo cestnp C-TTRK J02F: CESTNO OMREŽJE NA SLOVENSKEMäTAJEBSKSM . . . 253 trase =eznjo. Cesta je bila sicer brez ve=jih vzponov ali spustov in ni zahtevala predprege vendar pa se je raztezal med Laškim in Smarjeto 300 ki dolg gorski hrbet, kjer so morali k 4 vprežnim konjem dodajati še dva predprežna in za vsakega pla=ati 48 •• d. v. Zaradi slabe vle=ne zmogljivosti doma=ih konj se je ra=unalo na enega popre=no po 7—8 centov tovora. Med Celjem in Zidanim mostom se je dalo cesto prevoziti v 6-7 urah, med Zidanim mostom in Loko ni bila prevozna, med Loko in Brežicami pa v 12-13 urah. Mestna mostnina v Celju je znašala 3 kr d. v. po konju, voznina po centu in milji pa se ]e zara- =unavala enako kot na Tržaški cesti. Cesto je sicer okrajno prebivalstvo dobro vzdrževalo, vendar pa je bila njena velika pomanjkljivost v tem, da je bila med Zidanim mostom in Loko prekinjena zaradi pomanjkanja mostu =ez Savinjo in cestnega odseka do Loke. Ce bi to dvoje bilo, bi bila vzpostavljena neposredna povezava s Posavjem in odpadla bi oba nevarna prevoza =ez Savo pri Zidanem mostu in pri Sevnici. Potrebo te povezave je narekovalo dejstvo, da je bilo Posavje popolnoma odrezano od ostalega celjskega okrožja in je z njim lahko komuniciralo samo po slabih, zamudnih in zato dragih obvozih. Podsreška deželna pot se je v Brestanici odcepila od Laške ceste in tekla do Podsrede, kjer se je razcepila. En krak je vodil v G^•^•f*^f•- kjer sta se združila z Brežiško cesto. V Brestanici so bih 3 nepomembni letni, dejansko proš=enjski sejmi. Pot je merila od Brestanice do Podsrede 2 milji in od tam do Golobinjeka miljo 3000 Waiter oziroma do Bistrice miljo 1000 Waiter. zaSoÄ^^^^=el strm Sentlenaräki hrib (Vrh), katerega Wanca sa bila dolgP»2000 Waiter za Jurkloštrom pa Planinska gora, ki se je s ^ojimi k an' •£^^vs^do Kozieffa Zaradi težkega terenaLei so se na tej poti uporabljali le vozovi z 8—10 kozjega, ¿aracu tezitega , p t , bila mitnin prosta, vendar centi tovora, ki so jo P•^*1^2"^^«. Pot so vzdrževale okrajne S U se je v Laškem •*•1* •J^• ^ ^¿^ p^¥wm doma=e prebival- ob=ine v zadovoljivem stanju, uporaDijaiu F«J«J e stvo za svoje lokalne potrebe. » .„ * • nn,r«fwftla Jurklošter s Sevnico. Bila je 2 milji dolga, L.ska tovorna Po ££• ffl" Za Jurkloštrom in pred Sevnico je potekala Z^Z^triZl^^sto,. izrazito gorska pot se je dala pre- vzaoiz potOKOV, ••• •.*« „¡.«in nkraine ob=ine so jo popravljale le v 254 ""p^j=Sne-sIurmce-priklju=ek na Makolsko cesto z lesenim mostou =ez DraV Loc°nica--Motnik-Tuhinj-Srednjavas-Kamnik; b) na Koroškem: Dravograd-Labot-Velikovec Dravograd-Ravne(GuStanj)-Poljana-Phberk, Sentvid-Crna-Mežica-Libu=e-PUberk; c) v Prekmurju: Radgona-Cankova-PertoiaLab.va-Jen.vci, Martjanci-Prosenjakovci-Ker=a-Kotoram, a SrTe b7fv^i7-me°t "obravnavanem =asu še pomembno dopolnilo cest- nega, naj ga prav na kratko omenimo. _ Drava ,k, • je• •tek • «a v« dotamHolžini lb£16 5 mmilje ] skozi^. slovensko ^Štajersko, ^ ^^ je omogo- ^ cala nizvodni promet, ki soja vodup ._ ••^ ^ ^^ ^ 1 nec, apno, usnje, les) so vozili * g '•"^ ¡n 50_100 centov blaga, srage pa ložile 300-500 «^^^^^„irdreveanib debel. V Mariboru se je Plavat konTuïciika^S •• vzdrževanje re=ne plovnosti, ki je znaSa, 256 za plitko 2 fi, za splav pa 36 kr k. v. V Mariboru in Ptuju so letno iztovorili po 250 navadnih splavov, po 100 malih splavov in plitk, po 25 splavov z vinskim koljem in po 30 Srag s stavbnim lesom. Skozi Maribor pa je letno vozilo po 220 plitk, natovorjenih z lesom, apnom in s kovinskimi izdelki, ter okoli 700 splavov. Mura je bila prometno enako izrabljena kot Drava, le da je po njej vozilo procentualno ve= plitk z nosilnostjo 150—300 centov in manj splavov; le—li so bili podobni dravskim. Sava, ki je med potokom Koleneo pri Trbovljah in Klju=em pri izlivu Sotle predstavljala mejo s Kranjsko, je bila plovno bolj izkoriš=ena kot Drava in Mura. Po njej so vozile ladje z nosilnostjo 400—800 centov in splavi s 1000—1500 deskami, navadno sestavljeni iz po 4 savinjskih, do Siska in Beograda, ladje pa tudi nazaj do Zaloga. Savinja je omogo=ala samo vožnjo manjših splavov, obsegajo=ih do 300 desk, od Mozirja dalje, vendar pa je bila med Laškim in Zidanim mostom polna brzic in zato nevarna za splavarjenje. II. Po prikazu stanja cestnega omrežja okoli leta 1820 si v naslednjem oglejmo njegovo podobo 40 let pozneje, torej okoli leta 1860. Za ta namen nam najbolje služi monografija o Štajerski izpod peresa prof. Fr. Ks. Hlubeka »Ein treues Bild des Herzogthumes Steiermark«, ki je izšla v Gradcu leta 1B60 ter nam na straneh 361—374 dajo podatke o takratni prometni mreži na Štajerskem. Takratne ceste so se delile v državne (erarne) in okrajne, poti pa so bile ob=inske. Deželnih ali komercialnih cest, ki bi jih vzdrževali iz deželnih sred- stev, ni bilo. Državni cesti sta bili samo: Tržaška cesta na trasi Gradec—Strass—Spilje—Maribor—Celje—Vransko— Trojane in Dravska na trasi Maribor—Ožbalt—Radlje—Mohrenhof—Dravograd ter kolodvorske dovoznice v Spilju, Pesnici in Mariboru. Tržaška cesta je zaposlovala 7 cestnih mojstrov in 42 cestarjev, Dravska pa 2 mojstra in 14 cestarjev. Vzdrževalni stroški za leto 1858 so znašali za Tržaško cesto okoli 40.011 gld, za Dravsko pa 14.222 gld. Zaradi tolikih sredstev in zapo- slenega osebja sta bili cesti v redu vzdrževani. Temu namenu naj bi rabila tudi zasaditev cestnih drevoredov in akacijevih živih meja, ki bi jih naj varovale pred prehitrimi vremenskimi spremembami in nedovoljenimi posegi njihovih mejašev. Okrajnih cest, ki so se delile v glavne, vezne in navadne, je bilo 36, in to: — Radgonska glavna cesta: Strass—Cmurek—Apa=e—Gornja Radgona z obvoznico Cmurek—Purkl a—Radgona, — Laška glavna cesta: Celje—Laške—Rimske Toplice—Zidani most—Lo- ka— S e vn i • a—BI an • •—• • e st anic •—• re zi • e—D ob • va—H a rm i • •, CURK JOŽE: CESTNO OMREŽJE NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM . . _257 - Slovenjegraška glavna vezna cesta: Višnja vas-Strmec-Vitanje-Do- li=-Slovenj Gradec-Sentjanž-Bravograd s priklju=kom na cesto proti Rav- nam in Pliberku, _, . ,..,,_ ., - Radeljska cesta: Gradec-Puntigam-Preding-Glemstatten-Ivnik-T Radeljski prelaz—Zg. Vižinga pri Radljah, - Lu=anska cesta: Zg. Kungota-Lu=ane—Arvez—Ivnik, - Plaška cesta: Lanca-Vogava-ErnovŽ-Pla=-Zg. Kungota-Pekel, - Lovrenška cesta: Selnica-Fala-Jodl-Puš=ava-Lovrenc na Pohorju - Limbuska cesta: Maribor—Limbuš—Ruše— Smolnik—tala, - Framska cesta: Fram—Ra=e— Hajdina, - Pragerska cesta: Jožefov hrib pri Slov. Bistrici-Pragersko-Hajdma, - Dravinjska cesta: Konjice—Lo=e— Pol j cane—Ma jsperk, - Vitaniska cesta: Križ pri Stranicah—Vitanje, - Mariborsko-radgonska cesta: Pekel-Vosek-Lenart-Gradisee-Stave- šinci—Crešnjevci—Gornja Radgona, - Jareninska cesta: Šentilj—Jarenina—Vosek, - Vurberška cesta: Hrastovec-Korena-Vurberg-Grajena-Ptuj - Ptujsko-radgonska cesta: Ptuj-Janežovci-Bis-Gradišce-Ihova-Pl.t- vi=ki vrh—Segovci pri ••••••—Gornja Radgona, . „ - Ptujsko-ljutomerska cesta: Ptuj-Rogoznica-Dornava-Savci-Tomaz-T mQi Sta C e r - Radgonfkra z kriška cesta: Gornja Radgona-Stara Nova vas-Verzej- ^"mtka vezna cesta: Stara Nova vas-Krizevci-Ljutomer-Stro=ja vas-Razknzg KriŽCTfii_Cezimjevci-Ivi«Jt0yci-Omrf - Manborsko-varazdinska cesta: Te.no pri Mariboru-Starše-Hajdina- Ptuj- Ormož—Središ=e—Nedeliš=e, - Zavrska cesta: Spuhlja-Gajevci-Zavr=-Dubrava - Ptujsko-krapinska cesta: ptuj-Breg-Trzec-Podlehmk-Kolarje-Ma Cdi - P^-^^'S^vrenc na Ce stanvrh-Pristava-^¥Sanska incesta: Podplat-Mestinje-Kristanvrh-Pustava Slov. W^*~fg;£^&^ - Celjsko-slatinska cesta: Celje-Sen^ur-Smarje-Mestinje-Podplat Rogaška Slatina, slatina—Roeatec—Dobovec—Džurmanec, lobinjek-Bistrica-Bizeljsko—Stara vas-¿upeievec •' rf_ - Planinska cesta: LaSko-Jurkloster-Plamna-Ko^e-Podsreda Bistri ••^•••;••• cesta: Latkova- in Kaplja vas-Prebold-Trbovlje-Za- g0ri !TSba costa: bo=ica-Motnik-Tuhinj-Kamn^ ^ - Gornjcgrajska^ • i cesta, •tr bemrupeii.ÍpntruDert —Letuš— ^ in Gomilsko—Brasiovce i-.e tuš-Mozirje-Radmirje-Gornji grad-Nova Štifta, - Soteska cesta: Arja vas-Soteska-Prelsko pn Piresic, - Šaleška cesta: Strmec-Prelskc-Velenje-Sojtanj 258 Vse naštete okrajne ceste so bile ve=inoma široke po 4—6 m, brez drevore- dov, in slabše vzdrževano od državnih. Nekatere med njimi so se uporabljale kot deželne, =eprav to niso bile ne po statusu ne po tehni=ni opremljenosti. Take ceste so bile: — Radgonska glavna cesta: Strass—Eadgona—Gederovci—Murska Sobota, — Radgonsko-raz kriška cesta: Gornja Radgona—Razkrižje, — Radeljska cesta z obema za=etnima krakoma Gradec—Gleinstätten in Lipnica—Gle instätten—I vnik—Z g. Vižing a, — Ptujsko-radgonska cesta: Ptuj—Gradiš=e—Segovci—Gornja Radgona in Gradiš= e—-S tavešinci— Ljubnega dalje. Glavno pristaniš=e je bilo v Mozirju. Letni promet je atei do 2000 manjših, z 2 možema opremljenih splavov, ki so vozili deske, late, stavbni les, apno itd. do Zidanega mosta; tu so jih povezovali v ve=je, savske splave. Ta promet je rabil predvsem živahni gospodarski dejavnosti Gornje Savinjske doline, kjer je delovalo ob reki 24 mlinov, 75 žag in 4 fužine ter kova=ije, ob njenih pritokih nadaljnjih 68 žag, v širši okolici pa okoli 50 apnenic. Cez reko je vodilo 16 mostov, in sicer 11 cestnih (10 lesenih in 1 zidan) v Ljubnem, Rad- mirju, Sp. Re=ici, Letušu, Grobljah (lesen državni most), pri Kasazah, pri Levcu, v Celju, v Laškem, pri Rimskih Toplicah in v Zidanem mostu (zidan) ter 5 že- lezniških (4 leseni in 1 zidan): dva pod Celjem, pri Tremerju, pod Laškim in znameniti uslo=eni kamniti v Zidanem mostu. Brodov za prevoz vozov ni bilo, =olni za prevoz potnikov pa so bili pri Malih Braslov=ah, Lovrencu, Grižah in pod Rimskimi Toplicami pri Paražuhu (izliv Gra=nice). Sava je bila od Zidanega omsta dalje prevozna in razglašena za državno reko. Promet po njej je potekal v obe smeri. Opravljali so ga z ladjami in s splavi. Ladje so navzdol vozile po 1000 dunajskih centov, navzgor pa 1600 do 2500 d. centov tovora (1 dunajski cent je znašal 56 kg), ki so ga v glavnem sestavljali žito, vino, železo, apno, premog, laneno in repi=no seme, usnjarski izdelki, ladijski les itd. V Zidanem mostu je bilo staciomranih 30 ladij, ki so šestktrat letno prevozile reko in tako opravile 180 letnih voženj. Pri tem so navzdol prepeljale po okoli 180.000 d. centov, navzgor pa okoli 360.000 d. centov aii skupaj okoli 540.000 d. centov blaga letno v obe smeri. Poleg ladij je po reki vozilo tudi po 640 natovorjenih in 840 nenatovorjenih splavov. Ti so prevažali predvsem les, apno, strojUa, glinaste izdelke, žagovino itd. Pri Krškem je bila carinska meja za vožnjo navzgor in zato v mestu carinska postaja. Tu se je na- kladalo vino, pripeljano po reki navzgor, in blago, pripeljano ob nizkih vodnih stanjih z vozovi in namenjeno po reki navzdol. Ker je od Zidanega mosta dalje blago prevažala železnica, je bila re=na vožnja, ki je se v 1. pol. stoletja segala do Zaloga, tu prekinjena, vle=na pot vzdolž desnega re=nega brega pa opuš=ena. Cez Savo ni bilo nobenega mostu. Zi=nati brodovi za prevoz vozov so bih v Zagorju, Rade=ah, Kompolju, Sevnici, Blanci in Brestanici, prosti brodovi pn Krškem, Brežicah, •. Primerjava cestnega omrežja iz okoli leta 1820 in iz okoli leta 1860 nam nazorno pokaže spremembe, ki jih je to omrežje doživelo v 1. pol. 1!). stoletja. Glavna komercialna cesta je okoli leta 1820 potekala po trasi: Lanca—Vo- gava— Emovž—Pla=—Zg. Kungota—Pekel—Maribor—Slivnica—SI. Bistrica— Tepanje—Konjice—Križeva gora—Vojnik—Celjem—Šempeter—Kapla—Vransko —Lo=ica—Trojane. Karta iz leta 1792 kaže potek glavne ceste =ez Pla= in po trasi Konjice—Bukovlje—Loka proti Frankolovem. Isti Irasi kaže tudi karta iz leta 1804. Med leti 1803—1805 (spominska ploš=a) so prestavili cesio (ki ni bila anti=na, pa= pa v 18. stol. obnovljena, kot to dokazuje njen potek in konstruk- cija) s trase Konjice—Bukovlje—Polena—Loka pri Frankolovem na traso Ko- njice—Križeva gora—Loka pri Frankolovem. Karta iz leta 1829 že kaže ob stari trasi Lan=a—Vogava—F.rnovž—Plac—Zg. Kungota—Pekel novo Lanca—Voga- va—Strass—Spilje—Šentilj—Pesnica—Pekel, karta iz 1832 pa tudi že novo iz- peljavo trase Lan=a—Špilje, ki te=e v ravni =rti mimo Vogave in Strassa. Karti iz let 1830 in 1832 kažeta traso Lanca—Spil j e^Zg. Kungota—Pekel, torej ob- voznico Pla=a, ki pa je karte po letu 183G ne prikazujejo ve=. Medtem ko karta iz leta 1829 še kaže obe cestni trasi enakovredni, pa karte po 1832 že ozna=ujejo traso =ez Pla= samo za deželno ali glavno stransko cesto, ki se je od glavne komercialne odcepila pri Lanci in se nanjo priklju=ila v Peklu. Karta iz leta 1841 kaže šentiljsko traso chaussée, plaško pa za deželno cesto, karta iz 1842 prvo za poštno in drugo za deželno cesto, karta iz 1851 pa pomotoma obe za chaussée. Karte iz let 1844, 1856 in 1860 kažejo tudi staro traso Sp. Kungota—Rošp oh-- Kamnica za deželno pot. opuš=eno traso Konjice—Bukovlje—Polena—Loka pri Frankolovem pa za navadno pot (karte iz let 1842 in 18fi0). Glavna cestna trasa je slej ko prej rabila hitri vozni pošti, ki je imela postaje v Strassu, Mariboru. SI. Bistrici. Konjicah, Celju. Šempetru, Vranskem in Ožboltu. Sicer pa ni do- življala ve=jih sprememb, le da so ji leta 1835 ublažili košaški klanec ter nekaj let pozneje polskavskega in bistriškega. S tem v zvezi je omembe vreden na=rt deželne gradbene direkcije z dne 20. 12. 1837, ki predlaga korekturo trase med Framom in Konjicami v dveh variantah. Po prvi naj bi cesta tekla mimo Sp. Polskave in gradu Pragersko do Bistriške ceste in nato po njej južno od Jožefovega hriba v SI. Bistrico, dalje pa mimo opekarne Levee. Licence in Brcznega ter v ravni =rti do Konjic. Druga varianta je predvidevala le manjše popravke na trasi Zg. Polskava—Klopce—Jožefov hrib in ve=je na trasi SI. Bi- strica— Ložnica—Korple—Ribi=—Dobrava—Tepanje, s =imer bi se izognila klan- cuRK JDZE: CESTNO OMHEZJE NA SLOVENSKEM šTAJERSKEM ... 261 cev =ez Vrhole in Preloge. Tendar pa nobena od teh variant ne takrat ne po- zneje ni bila uresni=ena, zaradi =esar je cesta ostala do danes na stari trasi Fram—Zg. Polskava—SI. Bistrica—Crna ma=ka—Vrhole—Preloge—Tepanje— Konjice. Med Konjicami in Trojanami cesta v 1. pol. 19. stoletja ni doživela ka- kih ve=jih sprememb. Leta 1860 je v celoti prikazana chaussée. Dravska ali Koroška vezna cesta Maribor—Dravograd je leta 1792 prika- zana za komercialno cesto, leta 1836 pa za glavno ali poštno cesto s poštnimi postajami v Ožbaltu, Radljah in Dravogradu. Tudi ta cesta v obravnavnem =asu ni zaznamovala ve=jih posegov, le da so v Muti preložili traso iz Zgornje v Spod- njo in se s tem izognili klancu skozi trg. Na karti iz leta 1860 je v vsej dolžini prikazana chaussée. Ptujska poštna in komercialna cesta (Maribor—Hajdina—Ptuj—SpuhI j a— Bukovci—Muretinci/Gajevci—brod =ez Dravo—Zavr=—Dubrava, s poštnima postajama v Ptuju in Zavr=u) ni doživela ve=jih predelav na trasi Tezno—Spuh- Ija, pa= pa onkraj nje. Prvotno je tekla po trasi Spuhlja—Bukovci—Ga jevci— Zavr=. Tako jo kažejo vse karte iz obravnavanega obdobja, ki ozna=ujejo završko traso za glavno, medtem ko borlske pred letom 1832 ne kažejo. Karti iz let 1832 in 1836 jo sicer prikazujejo kot glavno traso z mostom =ez Dravo, vendar pa jo vse poznejše karte iz let 1840—1860 kažejo samo za obvozno deželno pot z bro- dom pri Borlu. Na karti iz leta 1860 je cesta v vsej dolžini prikazana chaussée. Ormoško vezno cesto Spuhlja-Velika Nedelja-Ormož-Središ=e ozna=uje karta iz leta 1836 za glavno stransko cesto s poštno postajo v Ormožu, ki ga povezuje s hrvaško stranjo most =ez rokav in brod =ez glavno strugo Drave. Leta 1844 je ta cesta vklju=ena v poštno zvezo SI. Bistrica-Ptuj-Srcdiš=e, leta 1860 pa prikazana chaussée. Tudi ta cesta ni doživljala ve=jih sprememb, le da so ji omilili loperSiški klanec, s tem da so jo premaknili nekoliko proti jugu. Radgonska cesta (Vogava-Strass-Cmurek-Apa=e-G. Radgona-Vu=ja vas-Veržej-Mota-Pristava-Razkrižje in Vu=ja vas-Knževci-Ljutomer- Pristava), ki se je do leta 1830 odcepila od Tržaške pri Vogavi nato pa pri Strassu, se je pri Cmureku razdelila: z enim krakom je tekla =ez Apa=e v Zgor- njo Radgono, z drugim pa =ez Purklo v Radgono. Tako že na kartah iz let 823 in 1832. Tudi pri Arveški cesti Zg. Kungota—Lucane—Arvež—Ivnik so poskušali omiliti klanec =ez Pesniški breg. Mariborski okrajni gradbeni urad {inž. von Planner) je leta 1835 pripravil na=rt prestavitve ceste, ki pa so ga samo delno uresni=ili. Sicer pa cesta ni doživela ve=jih popravkov. Od leta 1840 dalje se na kartah spet pojavlja stara trasa Sp, Kungota—Rošpoh—Kamnica kot deželna pot. Poleg obeh cest kažejo karte iz let 1040—1860 telo vrsto navadnih poti, ki so preprodale Kobansko. Med njimi so zanimivejše: Bresternica—Križ (Gaj), Bi- strica—Križ—Zg. Kungota, Selnica—Lucane, Sturm—Ostri vrh, Ožbalt—•••- la—Arvež, Brezno—Pankracij—Haag, Sp, Vižinga—Rem.šnik —Haag, Gortina— Lovrenc, Gortina—Pernica—Lenart—Vincenc, Dravograd—Ojstrica—Kozji vrh. Na pohorskem obmo=ju kažejo karte izpred leta 1836 le redko prometno mrežo, karte po letu 1836 pa vedno gostejšo. Kaiserjeva karta iz leta 1836 na primer kaže poti: Maribor—Limbuš—Ruše—C inž a t—Lovrenc—Rde=i breg— Podvelka z obvoznico Cinžat—Fala—Puš=ava—Lovrenc (ki se je po falskem brodu povezovala s Koroško cesto v Crešnjcvcu pri Selnici). Bistrica pri Lim- bušu—Pekre—Radvanje—Razvanje—Zg. Ho=e—Fram, Meža (Otiški vrh)—Trbo- njc—Drav=e—Vuzenica, Podvelka—Ribnica, Lovrenc—Ribnica in Vitanje—Zre- =e—Oplotnica, Mnogo podrobnejše so karte iz let 1840—1860, ki nam kažejo kopico deželnih in navadnih poti. Za deželne poti so ozna=ene: Maribor—Ruše— Fala—Puš=ava, Crešnjevec pri Selnici—Fala, Ruta—Puš=ava—Lovrenc, Meža— Drav=e—Vuzenica—Vuhred—Ribnica. Limbuš—Radvanje—Razvanje—Sp. Ho=e, Vitanje—Rakovec, Tepanje—Oplotnica; za navadne poli pa: Slivnica—Petkovo sedlo—Bistrica pri Rušah, Fram—Planica—Areh—Ruše, Polskava—Frajhajm— Areh, Klopce in SI. Bistrica—Šmartno—Uršula—Areh, Ložnica—Tinje, Oplot- nica—Trije kralji—Smolnik—Ruše, Konjice—Resnik—Klopni vrh—Puš=ava. Vi- tanje—Hudinja—I.ovrenška jezera—Lovrenc, Šentilj pod Turjakom—Ribniško sedlo—Ribnica—Podvelka, Dovže in Galcnhofen—Hudi kot—Vuhred, Legen — Primož—Vuzenica, Rukovska vas—Šentjanž—Vuzenica, Bukovska vas—D;ini- ¡e'—Trbonje. Ker kažejo te karte obe desetletji približno enako prometno po- dobo, dokazujejo, da se pohorsko obmo=je v predželezniški dobi ni mnogo spre- minjalo. Prometno os ozemlja med Mislinjo, Pako, Savinjo in slaro deželno mejo je predstavljala Slovenjegraška glavna stranska cesta (Višnja vas—Strmec—Vita- nje— Lošpcrk—Doli=—Straže—Slovenj Gradec—Šentjanž—Dravograd), ki v prvi polovici 19. stoletja ni doživljala ve=jih sprememb. Kaiserjeva karta iz leta 1836 nam kaže poleg Slovenjegraškc in Gornjograjske ceste še poti: Radmirje— Ljubno—Lu=e—Sol=ava. Šoštanj—Zavodna—Šentvid—Orna in Šmartno pri SI. Gradcu—Vodri ž—Graška gora—PI osi vec—Skale—Sal e k—Velenje z odcepom Skale—Ravne pri Šoštanju. .Šele na osnovi vojaških specialk izdelane karte iz let 1840—1860 prikazujejo popolnejše cestno omrežje. Gre za ceste in poti: Dra- vograd-Labot, Meža—Libeli=e—Pliberk, Meža—Ravne—Pol an a—Pli berk, Šo- štanj—Zavodna—Šentvid—Crna—Mežica—Pliberk, Mežica—Polana, SI. Gra- dec—Podgorje— Miklavž—Plešivec—Družmirje. SI. Gradec—Dovže—Šentilj— Sirane—Misi inj a, Ljubija—Lepa njiva—Miklavž nad Ljubnim—Ljubno, Mozir- je— Šmihel, SI, Gradec—Stari trg—Kotijo—Ravne. SI. Gradec—Podgorje—Sp, in Zg. Razbor—Šentvid in okoli Uršlje gore na Ravne, Šoštanj-Florjan—Bele vode—Šentvid, Šoštanj—Topolšica. Šmartno ob Dreti—prelaz Lipa—Vransko in gorske steze, ki so povezovale Sol=avo s povirjem Meže, Železno kaplo in Belo. Pota na ozemlju med Savinjo, staro deželno mejo in Savo so imela za osnovo Gornjegrajsko aH Ksaverijansko cesto (Sentrupert—Letuš—Mozirje—Radmir- je— Gornji grad—Nova Štifta), ki svoje trase v obravnavanem obdobju ni spre- CUKK JüZE: CESTNO OMREŽJE NA SLOVENSKEM STAJERSKFCM . . . 263 minjala ter se je kot gorska tovorna pot nadaljevala od Nove Stifte =ez Tirosck in pred Vrhpoljem dosegla cesto Lo cica—Kamnik. Cesta Nova Štifta— (deželna pol), SI. Bistrica—Hajdina (deželna pot)—Ptuj—Središ=e in Spuhlja- Zavr= (glavna cesta in chaussée). Poleg deželnih in navadnih poti, ki jih kažejo karte izpred leta 1840, se na kartah po tem letu pojavijo še druge: Arclin-—Lu- be =na—P rose nisko (deželna cesta), Teharje—Proseniško—Blagovna—Ponkvica— Šmarje (deželna pot), ki se je kot taka nadaljevala od Primoža do Ponikve in nato vodila kot navadna pot z enim krakom =ez Luterje v Zbelovo z drugim pa skozi Lupovec v Gabernik), Dole—Dramlje—Suhadol—Lo=e, Šmarje—Lem- beg—Gabernik (ki se je okoli leta 1840 prestavila na traso Mestinje—Lemberg— Gabernik), Konjice—Leskovec—Polena—Loka pri Frankolovem, Preloge—Jer- nej— Zbelovo, Leve=—Laporje—Studenice, SI. Bistrica—C rešn j e ve • (deželna pot)—Pe=ke (navadna pot), Sikole—Cirkovce—Pie ter je—Lovrenc—Lancova vas—Videm, Pe=ke—Ma k ole—Stari grad—Stojno selo—Tržiš=e, Hajdina—Tur- niš=e (deželna pot), Ptuj—Tumiš=e—Trže=—Podlehnik (deželna cesta, ki se poja- vi že na karti iz leta 1829), Videm—Leskovec (deželna pot), —Stanošina (navadna pot), Bukovci—Bori—Zavr= (deželna pot), Bori—Cir kula ne—O ki=—Leskovec (deželna pot), Kozminci—Zelale—Rogatec (deželna pot), Majšperk—Stoper ce— Rogatec (deželna pot), 2etale—Nadóle—Stogovci—Ptujska gora, Leskovec in Oki=—Cvetlin—Trakoš=an, Zavr=—Dreno vec—Vo=a, Cirkulane—Meje—Višnjica in GoriŠnica—Gajevci (deželna pot). Cesta Rogatec—Džurmanee se je pred le- tom 1840 prestavila z južnega na severni breg Sotle in je šele za Dobovcem (Sv. Rokom) pre=kala hrvaško mejo, medtem ko jo je prej že pri Rogatcu, s tem da je prešla na južno stran Sotle. Na kartah iz let 1840—1860 se pojavijo še pota: Ptujska gora—Trže=, Majšperk—S togovci—Pristava—Trže=, Trže=—Lesko- vec, Breg—Selo, Njiverce—Selo in še cela vrsta drugih, predvsem na južnem robu Dravskega polja. Odpadla pa je pot Polj Cane—Studenice, speljana pod severnimi obronki Bo=a. Dravsko polje so okoli leta 1820 obrobljale Tržaška, Ptujska in Bistriška cesta, pre=kala pa ga je Framska (Fram-Ra=je—Kungota—Hajdina). Kaiserjeva karta v. leta 1836 dodaja k tem cestam pot Loka—Starošinci—Cirkovci—Ple- terje—Podlože (dvomljiva!) in obvoznico Maribor—Pobrežje—Zrkovci—Miklavž; karte iz let 1840—1860 pa še naslednje poti: Maribor—Brezje—Skoke—Radi zel, Bohova-Rogoza—Skoke—Marjeta—Prepole—Ravno polje—Kungota-Njiver- ce, Marjeta-Lovrenc- in Zlatoli=je—Prepole— Starošinci-Stražgonjci. Ozemlje Slovenskih goric omejujejo Mura, hrvaška meja, Drava in glavna komercialna cesta Maribor-Spilje. Okoli leta 1820 so ga prepredale: Branesko- Ljutomerska vezna pot (Ormož—Miklavž-Branek-Križevci in Miklavz-Lju- tomer), Lenarška vezna pot (Pekel-Lenart-Gradiš=e-Dornava-Ptuj), Lutver- Ška vezna pot (Lutverci-Stavešinci) ter deželne poti Lomanoše—Gradisce in Gornja Radgona—Stavešinci—Gradiš=e. Med njimi je • •• n e ško—Ljutomerska vezna pot doživela najve= sprememb. Kaiserjeva karta iz leta 1836 kaže poleg nje še vzporednici Ormož-Ivanjkovci- Zerovinci—Radomerje—Ljutomer in Miklavž-Adrijanci-SrediŠ=e. Karte iz let 1840-1860 pa že kažejo druga=no prometno podobo njenega poteka. Pojavita se deželni poti Križevci-Lukavci-Cezanjevci-Zirovinci-Ivanjkovci-Har- dek-Ormož in Stro=ja vas-Hermanci-Adrijanci-Sredis=e in navadna pot Ljutomer-Jeruzalem-Miklavž-Salovci-Obrež, medtem ko je stara vezna pot Križevci-Branek-Miklavž-Ormož opustela. Od ostalih potov kaže karta iz leta 1823 poleg Tržaške, Radgonske, Ormoške in Hrvaške ceste še slede=e poti: Pekel-Lenart-Gradiš=e-Trnovec-Lo=i=-Pacinje-Dornava-Ptuj Gradiš=e -Stavešinci-G. Radgona, Cerkveni ak-Drbetinci-Trnovci in Gradiš=e-Lo- manoše, ne kaže pa ve= poti Lutverci-Police-Zbigovci-Ivanševci-Stavešinci, 266 VIRI IN LITERATURA Jo.eCurk Razvoj prornetnib• "«»^^••••^•••••: lUm0 W B 1 S^ ^\ SSK°n SSSii- SSS"5¿Í5 Lte Celeia^Poetovio. Razprave SAZU VI. Ljubljana 1969, p. 311—362. 569—578 žSSiS^iffiA Ste ^» ÄTJjAÄf -v Läb Stanje slovenjestajersklh prometnic ob ff^^i^^TÄ dar nazorno ponazarja prikaz vojaSkm pohodnih smeri, objavljen va •• •••1 M(ljta¡. leto 1•5• (Landes Regierungsblatt fur das Herzogtum Steiermark prikazu razdeljene v Marsch Houter, Buch für Steiermark) VojaSko •'^0• Mti (vp), kar p a se ne veže toüko chaussée (äose). deželne ceste (de), deže ne poti (dp) in vozne pu i •;, ^^ 65 hoA„ih smerl_ na njihovo statusno kot prometno-tehnicno^tanje.=smeeprav J* pokrivajo. Te so: Je njihovih prometnih tras samo It,.ker seP°hodne £ e°f°l1 K£nJlce• _Vojnik-Celje-Sempe- l. Gradec-Lanfa-strass-Spilje-Maribor-Slov. *"*• ••1•• tu ^ mostica prek Aveh ler-Vransko (äose): jarmastl most prek Mure P£ ^nil • ••••v Grobljan. mlinskih rokavov, jarmastl most prek •^«^"••«ediliSce (dc)-Cakovec (äose) oziroma -Varozdln (šose): jarmastl most prek Drave in most •••• prek Drave pred Varaždinom. „ «^_iv nec (dobra dp, na koncu de) oziroma —Vratno— 3. Ptuj-Zavr£-Vratno (aostì-badanje-lvanecrfo ( H l^oura •. M 3e pri vigoki vod, Petrijanee-Varaždin (äose): pri Zavr7u prevoz prek L*rave P nevarpn. S ""-Ormoi-Vratno5. PtuJ-Podlehnik-Kolarje (dobra dp»: (de pri iri • dpJ-Krapina-••• (ne^ op o• " "'^ 6. Kolarje—Trakošcan—Lepoglava (dc-dp-dej. Ì ^^SSïïrïiSÎïS^SîAte-Beltuurt oziroma -Martjanci (dc): jar- je—Mursko11. Pekel-Lenart-Gradišfe—Radgona SrediSCe (de). (de).. , •13.. VucjaOrmoz-Zerovincl-Grabe-Ljutomer-Verïej vas-KriievcKdc na ^ncu dP^mtó (dW(Ap). 14. Gradec-Preding-Gleinstetten-lvnlk-Radl)e (Oc^ e_Vumpah (dc)-PtuJ {dp). d 15. Ivnik-Arveí-LuCane l P)-Z giungo•. " k Mure pri Ernovíu. Ili. Pekel-Ernovž-Lania (de): jarmastl most prek mure P •. Cmurek-Purkla—Radgona (de) 18. Lenart-Jurovskl dol-SplI e WP>- 2 Ï^^ÎS^^l^^^^J^^ dp, na koncu sose, 21. KonJlce-PoljcBne-Studenlce-pujs^^orajaqb[r ek2Bi^rlcB •• Sotll_Brežice (de): 4 med •^• ^¿Sffi ?S^P^Se53îb.d. (dc-dp.-Toplice (Tuhelj) (dp^ 23. Mestlnje-Rogatec-Krapina ^> °t-BoätanJ-Sevnica-Kr9ko (d «-Kostanjevica (äose): 24. Celje-Lasko—Zidani •°«*—B••,f^ ».«„a broda pri Rade=ah. obokani most 7ez Savinjo v Zidanem •°st"¿,Í.Loke-Brestanica-KrÈko (dc)-Raka (dc-sose); pri 25. Golobtnjek-Koïje-Podsreda (dc-dp) ••••- Brestanici prevoz prek Save s pletnjo. 2a. Golobi nJek-Kumrovec-Klanjec (dp). Breilcah prevoz prek Save s PletnJo. S" SX^Äte^iobro^^^Ä-tSt-atoidr«. .vp): jarmasü most na zida- •1••2^?&$&•^*»^^ ^••«••* (dP.-Videm-Breïiee-Zapr^- 30. Zidani most-Loka-Sevnica (dc)-Blanca• Podsused—Zagreb (de). 31 Roeatec—Zetale—Kolarje (dp). ^i^^Ä^Äntna-Sentvid-Zagorje-Pilätanj-KozJe-Podsreda (dp)-Blatrlca ob Sotli (de). . ._. 34. Vojnlk-Sentjur (Sose-dc-dp). 268 35. Laško—J u • kl ošte r—Planina (vzdrževana dp). 36. Stranice oziroma VlSnJa vas—Vitanje ídc-dp)—Dolic—Sloveni Gradec—Spodnji Klance- Ravne oziroma —Dravograd (de). :iï. Arja vas—Crnova—Velenje—Dolií: (de). 38. Šempeter—Prebold—Trbovlje (dp)—Zagorje (nevzdrí.evana dp). M. Srnarjeta—Zagorje (vp-dp). 40. Viänja vas—Nova cerkev—LemberK—Velenje—Soitan] (dr)—Zavodnn—Šentvid—Crna (vzdrževana dp). 41. Za] Oí;—PI reSica—Crnova (dp). 42. Viansko—Motmk—Kamnik (de). 4:;. Sempeter—Poi/ola—Smaitno ob Paki (dp) 44. Semrupert—Braslov=c—LetuS—Mozirje—Gornji ciad (de)—Kamnik (dc-vp-dc) 45. Braslovíc—Leluí (de)—Smarlno ob Pakl—Šoštanj (vp): ker ni mostu =ez Pako roed Le- tuiero in Šoštanjem, uporabna samo pri ni/,ki vodi. 46. Maribor—Selnica—Radlje—Gornja Mula—Dravograd—I,abot (iose) oziroma Dravograd— Spodnji Klanec—Ravne (de): pri Dravogradu jarmast most in ï.icnl brod prek Drave. DAS STRASSENNETZ DER UNTERSTEIERMARK IN DER ERSTEN HÄLFTE DES 19. JAHRHUNDERTS Zusammenfassung Der Aufsatz befasst sich mit der Problematik den untersleierischen Strassen- wesens in dor 1. Hälfte des 19. Jahrhunderts. Dieser Zeitabschnitt ist für die Ent- wicklung des Strassenverkehrs sehr interessant, weil er eine Zwisehcnphasis in der Enwicklung bedeutet. Sie umfasst zwei ganu verschiedene Aspekten. Einerseits war sie noch zurückgewendet (die Verkehrsmittel waren noch primitiv, es gab noch keine grössere Ansiedlungen), auf der anderen aber schon die Zukunft weisend (die Ein- fuhrung des f achmann ¡sehen Strassendienstes, das Auftauchen der Eisenbahn, die Anfänge der industrie und der grösseren Aglomerationen, das Entstehen der neuen Verkehrsrichtungen, die bessere Organisation deb Strassenverkehrs usw.), weil er in seinen Erlialtungsregime verwaltliehe und technische Ausbesserungen einführte, die eine neue Phasis in seiner Entwicklung bedeuteten. Zur Rekonstruktion des Strassennetzes behalf sich der Autor mit den Verkehrs- und Strassen-Karten, die er in den Archiven und Bibliotheken von Ljubljana, Maribor und Ptuj studierte. Die vichligsten zwei Karten unter den aufgefundenen fund Land und Wasser Strassen Karle des Herzogthums Steyermark mit 28 Tabellen, die die Lan- desbaudirektion in Graz im Jahr 1823 ausgab und die Franz Ks. Hlubeks Monographie Ein treues Bild des Herzogthumes Steiermark, die in Graz im Jahr 1860 herausgegeben wurde und als Beilage T. Schneiders Karte aus demgleichcn Jahr hat. Mit der Kompa- rierung des Strassennelzes aus ca 1820 und desjenigen aus ca 1860 und mit der Hilfe des anderen kartographischen Materials weist der Autor auf die Veränderungen, die das Strassennetz in der f. Hälfte des li!, Jahrhunderts erlebte. Das Studium der Ver- kehr s v erti à Unisse auf dem Gebiet der ehemaligen Unter-Steiermark ist mit dem Auf- satz kaum angefangen, da seine breitere Problematik erst aufgeschlossen ist. Der Aufsatz hat vor allem den Zweck, auf dieses umfangreiche Gebiet unserer Geschichte die Aufmerksamkeit zu lenken. Es war nämlich oftmals angetastet aber nie gründli- cher bearbeitet. Primäre Aufgabe des Aufsatzes ist vom topographischen Zweck und nur als eine Einführung in nachfolgende umfangreichere Bearbeitungen der Thema zu betrachten. Die aufgeschlossene Problematik ist interessant weil es sehr auf- schlussreich ist und sich auf viele historiograph i s che Fachgebiete ausdehnt (Verkehr, Wirtschaft, Urbanismus, Bautechnik, Städtebau usw.), und so fast einen interdiscipli- naren Charakter zeigt. ••••1• VLADIMIR: PKOSTOH5KI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE ... 269 PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE RAZDELITVE NA OBMO Vladimir Braiii* UDK 911.3:711.2:352(497.12-18)» 1850/1977 « BRAülü Vladimir: Prostorski razvoj upravne in samoupravne raz- delitve na obmo=ju Severovzhodne Slovenije. I. UDC 911.3:711.2:352{497.12-18)»1850/1977« BRA I. Uvod Razprava je usmerjena v prikaz prostorskega razvoja temeljnih državno- oblastnih, upravnih in samoupravnih organov od njihove uveljavitve leta 1850 do današnjih dni. Zanima nas predvsem prostorski vidik, zato se ne poglab- ljamo v vsebinska vprašanja, kot so osnovne pravice upravnih organov, obseg njihovega delovanja, stopnja njihove samoupravne samostojnosti, volilni sistem ipd. Kolikor bomo te probleme nakazovali in obravnavali, bomo to naredili obrobno in v želji za boljše razumevanje =estih teritorialnih sprememb. * Redni prof. dr. Vladimir Bra=lC, rektor Univerze Maribor 270 Razprava je zastavljena tako, da prikaže v uvodnem poglavju prostorski razvoj omenjenih organov na celotnem obmo=ju Severovzhodne Slovenije v splošnih potezah, nato pa v posebnih poglavjih podrobno obravnava ta razvoj '/.a obmo=je posameznih današnjih ob=in po stanju 31. decembra 1977. Ime in opredelitev Severovzhodne Slovenije povzemamo po Ileši=evi regio- nalizaciji slovenskega ozemlja. Sestavljata jo dva pokrajinsko neenotna dela, ki ju povezuje Drava s svojim pore=jem. To sta hriboviti predalpski svet Pohorskega (ah Predalpskega) Podravja na zahodu ter nizki, ponekod gri=evnat, drugod ravninski svet Nizkega slovenskega (ali Subpanonskcga) Podravja na vzhodu. Z družbenogospodarskega stališ=a pa je Severovzhodno Slovenijo mo- go=e opredeliti na Severovzhodno (ali Podravsko) makroregijo, sestavljeno iz Koroške, Mariborsko-Ptujske in Pomurske mezoregije. Ob že omenjeni pokrajinski raznolikosti sta za Severovzhodno Slovenijo zna=ilni še: 1. njena obmejna lega proti Avstriji in Madžarski, saj spada ve=ina ozem- lja v širši obmejni pas, ter 2. ekonomska nerazvitost njenega vzhodnega predela, ki je skoraj v celoti z zakonom razglašen za manj razvito obmo=je. Severovzhodno Slovenijo lahko štejemo za staro naselitveno obmo=je. Ilirskc-keltska in rimska civilizacija tvorita zasnovo zgodovinskemu razvoju današnje kulturne pokrajine. Se posebej pomembno je rimsko obdobje, saj je bila pokrajina takrat pre-prežena s pomembnimi prometnimi potmi in so se nekatera takratna naselja v kontinuiteti ohranila do danšnjih dni, kot so; Poetovio — Ptuj, Colatio — Stari trg — Slovenj Gradec; Halicanum — Lendava. Po površini ve=je župnije s sorazmerno majhnim številom župljanov najdemo v zahodnem alpskem svetu. V =asu omenjenih cerkvenih reform se je v naših krajih za=ela tudi šolska reforma (»Splošna šolska naredba* iz leta 1774). Na podeželju so zaceli ustanav- ljati osnovne šole. Praviloma so jih postavili v tisto naselje — vas, kjer je bil sedež župnije. Marsikje so bile prve u=ilnice v župniš=u ali kaplamji. Šolski okoliši so se marsikje pokrivali z ozemljem župnije. Osnovnošolski zakon iz leta 1805 je lakšno prakso uzakonil, ko je dolo=il, da je treba ustanoviti osnovno šolo samo na sedežih župnije. Državni osnovnošolski zakon iz leta 1869 pa je dolo=il, da je treba osnovno Šolo ustanoviti povsod, kjer je v razdalji ene ure hoda (4 kilmetre) dolo=eno število šoloobveznih otrok. V Severovzhodni Slove- niji je velika ve=ina vaških osnovnih šol bila ustanovljena ze pred uvedbo splošne osemletne šolske obveznosti, tj. pred letom 1869, in imajo torej ze nad 150-lelno tradicijo. Zaradi težnje po madžarizaciji so v Perkmurju ustanavljali majhne eno- in dvorazredne osnovne Šole v skoraj vsakem naselju. V alpskem svetu so ustanavljali manjše šole v želji, da bi omogo=ili otrokom s samotnih kmetij šolanje. Vasi, kjer je bil sedež župnije in šole. so pridobile veljavo, postale so po- membnejše od drugih. Praviloma so bile te vasi v geografskem središ=u dolo- =enega naravnega okoliša, ob soto=ju potokov ali na knziscu poti. Ker so posta e te vasi pomembna zbirališ=a prebivalcev, so se cerkvi, zupmšcu m soli P¿ ^uzUe še gostUna. trgovina in kakšna obrtna delavnica. Ob cerkvenih praznikih (zeg- nanjih) so bili tu vaški sejmi. Tako so se v preteklem stoletju izoblikovala cerkve- na, šolska in gospodarska vaška središ=a, ki so v enem de u ali pa tudi v celoti postopoma dobila urbaniziran videz in neagrarno prebivalstvo. 2e na pogled so se lo=ila od ostalih, povsem agrarnih naselij. Do 12. stoletja sta v naših krajih prevladovala poljedelstvo ^ •^a s skromno doma=o obrtjo. Promet in trgovina sta bila skromna omejen • ob=asne sejme, povezane s cerkvenimi proš7enji. Sele v 12. stolet u e •••• pojavljati, izvzemäi Ptuja, prve tržne naselbine s stalno naseljenimi P°^irm frgovc in obrtniki. Po Curku so si trške m «^^•^^••^^^^ vzhodne Slovenije pridobila naslednja naselja: Bogojma,- D*r^J*a vograd, Gornja Radgona, Grad, Gradiš7e v Slovenskih ^0"?^•^^ Ljutomer, Lovrenc na Pohorju, Makole, Maribor Murska Sobota,¿»*¿JJ• Ptuj. Ptujska gora, Radlje ob dravi, Ravne, Ruse *1?•>**^ !^•fi Bistrica Središ=e ob Dravi, TurniŠ=e/ Studenice, Verzej, Vuzemca Skupaj 27. S * ozna=ena naîeHa So v 18. in 19. stoletju stare trške prav.ee izgubil, in postala ponovna •, míSTo ti*»- naselja so mesta, Tako imamo «da, «J obmo=ju Severovzhodne Slovenije 10 mest in 13 trgov, k temu pa fe "^J^f^ kot npr. Beltinci, Dobrovnik. Polj=ane. Lovrenc na Pohorju^ J rudarska mdu siriiska naselia so se razvili Crna, Mežica in Prevalje, v najnovejšem =asu pa sirijska naselja so se razvili , razvrš=eni po vsem ozemlju v industrijsko naselje Kidri=evo. Trgi m mesi a so ia v b - j u • - .i ni in ^ km Med navedenimi trgi m mesti so 4PVPCseveaa ve v medsebojni razdalji 10-25 km. Mei• M kol Srediäce ob like razlike. Nekateri trgi imajo povsem vasKi vioez v P Dravi, Vcržej, in malo prebivalce.me-err• k°*£••% XskfSobota m nart, Radlje). Podobno je pri mestih, kjer izstopajo mano , lU] n . i «„ ïr.l«lrp reformee Marije Terezije in Jožefa II. pome- 2e omenjene cerkvene m šolske re °[• 'ti mo= fevdalcev • krepiti 272 Stevna obmo=ja so praviloma obsegala eno naselbinsko enoto (vas), naborni okraji pa so združevali ve= števnih enot. Leta 1784 so bile uvedene dav=ne (kon- skripcijske) ob=ine in v letih 1824—1325 z izdelavo Franciscejskega katastrske- ga elaborata katastrske ob=ine. Osnova za njihovo uveljavitev so bile števne enote. Naborni okraji so postali osnova za dav=ne okraje kot upravno oblastne organe. II. Upravna razdelitev v =asu od 1850 do 1918 Splošni družbeni in politi=ni razvoj v Evropi, ki je terjal ukinitev preži- velih fevdalnih ustanov, je prisilil cesarsko oblast na Dunaju, da je izvedla korenitejše reforme, ki so dobile globlji izraz v splošni kme=ki odvezi in orga- nizaciji novih državnih, upravno-poiti=nih in sodnih organov. Tako je na osnovi provizori=nega zakona o ob=inah (Gemeinde — Gesetze) z dne 7. marca 1849 cesarski notranji minister z »visokim odlokom« z dne 4. februarja 1850 (št. 26.444) izdal odlok o imenih novih ob=in (sosesk). Na osnovi tega odloka je ce- sarsko namestništvo v Gradcu s posebnim odlokom z dne 20. septembra 1850 razglasilo nove ob=ine (soseske) z njihovimi deli. Podoben odlok za koroško kronevino je izšel 16. marca 1850. Soseske so bile dolo=ene po principu, naj krajani v okviru soseske sami rešujejo svoje osnovne probleme. Prave dražvne organe so predstavljale poseb- ne u p ravno-pol i U=ne enote, imenovane okrajna glavarstva. Na njihovem ob- mo=ju je poslovalo eno ali ve= okrajnih sodiš=. Višja stopnja upravno-politi=ne oblasti je bilo okrožje. Mariborsko okrožje je obsegalo s Slovenci naseljen del Vojvodine Štajerske. Izven njegovega obmo=ja so ostale slovenske vasi severno od Kozjaka in v radgonskem kotu. Okrožje je bilo razdeljeno na šest okrajnih glavarstev — Brežice, Celje, Ljutomer, Maribor, Ptuj in Slovenj Gradec. Zadnja štiri se s popravki pri Velenju, Dravogradu in Ravnah ujemajo z današnjim obmo=jem Severovzhodne Slovenije. Prekmurje je bilo razdeljeno tako, da je okraj Mur- ska Sobota pripadal Železni županiji s sedežem v Szombáthelyju, okraj Lendava pa župniji Zalá s sedežem v Zaláégerszégu. Mežiška dolina in okolica Dravogra- da sta pripadali Vojvodini Koroški, in sicer okrajnemu glavarstvu Velikovec, okrajni sodiš=i pa sta bili v Pliberku in St. Pavlu. Nekaj slovenskogoriških na- selij južno od Mure je pripadalo okrajnemu glavarstvu v Radgoni in s tem v okvir graškega okrožja. Te vasi so spadale deloma pod okrajno sodiš=e v Cmureku, deloma pod Radgono. Na obmo=ju okrajnega glavarstva Ljutomer so delovala tri okrajna sodi- š=a — Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. 147 katastrskih ob=in je bilo orga- niziranih v 87 politi=nih ob=in ali sosesk, kar pomeni popre=no 1,7 katastrske ob=ine na eno sosesko. Okrajno glavarstvo Maribor je imelo po odpravi okrajnega sodiš=a v Lov- rencu na Pohorju {sodiš=e ni nikoli za=elo delovati) tri sodiš=a — Lenart v Slovenskih goricah, Maribor in Slovenska Bistrica. 227 katastrskih ob=in je bilo organiziranih v 183 sosesk ali popre=no 1,2 katastrske ob=ine v eni soseski. Ptujsko okrajno glavarstvo je imelo dve okrajni sodiš=i — Ptuj in Rogatec. (V naši študiji upoštevamo pri Rogatcu samo tistih pet naselij, ki spadajo danes v ob=ino Ptuj in tako v obmo=je Severovzhodne Slovenije!) 165 katastrskih ob- =in je tvorilo 83 sosesk, torej je popre=no ena soseska obsegala dve katastrski ob=ini. Orajno glavarstvo Slovenj Gradec je imelo troje okrajnih sodiš= — Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec in Šoštanj. (V študiji obmo=je sodiš=a Šoštanj v celoti BRACIC VLADIMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE • SAMOUPRAVNE , . . 273 izpuš=amo, ker je izven obmo=ja Severovzhodne Slovenije!) V takem obsegu je bilo 67 katastrskih ob=in povezanih v 33 sosesk ali popre=no po dve katastrski ob=ini na eno sosesko. Okrajno glavarstvo Murska Sobota je imelo samo eno okrajno sodiš=e, m to v Murski Soboti. 135 katastrskih ob=in je bilo organiziranih v Ub sosesk, kar pomeni popre=no eno katastrsko ob=ino na sosesko. Lendavsko okrajno glavarstvo je tudi imelo samo okrajno sodiš=e v Len- davi, 36 katastrskih ob=in je bilo organiziranih v 36 sosesk ali ena katastrska ob=ina na eno sosesko. , . . Od okrajnega glavarstva Velkovec (Völkermarktjje po prvi svet°• • • po nesre=nem plebiscitu pripadla Jugoslaviji samo Mežiška dolma in_okobca Dravograda. Mežiška dolina je spadala pod »dni in ^v=m okrarv Pliberku (Bleiburg), okolica Dravograda pa v sodni in dav=ni okraj St F»vel(St Paul) v Labotsk dolini. V Mežiški dolini je bilo organiziranih samo pet sosesk ki so povezovale 42 katastrskih ob=in, vendar so po plebiscitu ,z soseske Libere pri- padle Jugoslaviji samo štiri katastrske ob=ine od sedmih torej je danes v Ju- goslaviji samo 39 katastrskih ob=in. Soseska Dravograd_ ]e •°•••. katastrskih ob=in. Tako je soseska obsegala popre=no 7,8 katastrskih ob=m. Okrajno glavarstvo Radgona (Radkersburg) je imelo dva sodna m dav=na okraja - Radgona (Radkersburg) in Cmurek (Mureck) Pod prvegajje padalo 7 sosesk na Apaškem polju, pod drugega pa 15 sosesk v Slovenskih goricah. Tabela SVS 1 Severovzhodna Slovenija - obseg sosesk po okrajnih sodiš=ih po „tanju 1850 Koliko katastrskih ob=in obsega Po- soseska _ Vseh pre=. so- Kat. kat. 4 in ve= sesk Okrajno sodiš=e 1 2 3 ob=. ob=. */o ?tev. 4» na sos. Ste v. «/o štev. % štev. 41,6 12 50,0 2 8,4 — 24 40 1.7 1. Gornja Radgona 10 54 1,2 82,2 7 15,5 2 2,3 — — 45 2. Lenart v Slov. g. 37 35 35 1,0 100,0 — — — 3. Lendava 35 45 1,5 65,6 7 24,1 3 10,4 — 29 4. Ljutomer 19 123 1,3 55,4 32 34,8 1 7,6 2 2,2 92 5. Maribor 51 17 1,2 86,6 2 13,4 — 15 6. Cmurek — Mureck 13 25 125 5,0 100,0 — — — 7. Murska Sobota 135 34 62 1,8 10 29,4 20 58,8 4 11,8 — 8. Ormož — 4 80,0 5 39 7,8 9. Pliberk — Bleiburg 1 20,0 — — 160 2,0 44,8 24 30,7 9 11,5 10 18,8 78 10. Ptuj 35 7 7 1.0 100,0 — — — 11. Radgona — Radkersburg 7 17 41 2,4 35,3 5 29,4 3 17,6 3 17,6 12. Radlje ob Dravi 6 5 5 1,0 100,0 — — — 13. Rogatec — del 5 _ 46 51 1,1 41 89,1 5 10,9 — 14. Slovenska Bistrica 6,3 — 16 26 1,6 7 43,7 8 50,0 1 15. Slovenj Gradec — 1 100,0 1 8 8,0 16. Št. Pavel — St. Paul — — ' " 584 846 " "•9,8 122 20,6 30 5,1 20 4,5 M Skupaj 412 , A » •„10 4VS 1 lahko ugotovimo, da je delovalo leta 1850 na Iz pregledne tabele SVb la•> u; okrajrün sodiš=, ki so spadala obmo=ju današnje Severovzhodne Slovenj lb o h ^ samo_ v okvir sedmih okrajnih .gorstev. ^^^^^ obsegala soseska upravnih ob=in - sosesk je bilo 5B£Na celotn ¿aviloma majhne, kot popre=no 1,4 katastrske ob=ine. SosesKe so wi*j 274 Naj- Naj- Velikost soseske manj ve= Okrajno sodiš=e nad do 500 501 do 1000 1001 do 2000 ora- ora- 2000 lov lov 1. Gornja Radgona _ 15 62,5 9 37,5 — — 510 1.747 2. Lenart v Slov. g. 11 24,4 23 57,1 11 24,4 — —~ 203 1.572 3. Lendava 7 20,0 9 25,7 12 34,3 7 20,0 108 1.931 4. Ljutomer 2 6,9 11 37,9 ' 15 51,7 1 3,4 462 2.682 5. Maribor 8 8,7 45 48,9 27 29,3 12 13,1 204 7.118 6. Cmurek — Mure • k 5 33,3 5 33,3 3 20,0 2 13,3 135 2.477 7. Murska Sobota 28 20,7 69 51,2 31 23,7 7 4,4 68 1.602 8. Ormož 2 5,9 15 44,1 15 44,1 2 11,8 405 2.31• 9. Pliberk — Bleiburg 1 20,0 — — — — 4 80,0 154 10.300 10. Ptuj 10 12,8 28 35,9 26 33,3 14 17.9 240 6.284 11. Radgona — Radkersburg 1 14,3 4 47,1 2 28,6 — — 298 1.277 12. Radlje ob Dravi — — 3 17,6 — — 14 32,4 576 6.800 13. Rogatec — del — — — — 4 80,0 1 20,0 110(1 2,185 14. Slov. Bistrica 4 8,7 25 54,3 13 28,3 4 8,7 340 4.074 15. Slov. Gradec 1 6,3 — __ 2 12,5 13 81,2 221 7.954 IG. St. Pavel — St. Paul — — — — — — 1 100,7 — 9.500 Skupaj 80 13,7 252 43,2 170 29,1 82 14,0 — — III. Upravna razdelitev v stari Jugoslaviji Na novo nastala država Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) je skoraj v celoti prevzela prejšnjo organizacijo sosesk ali ob=in, o =emer nam pri=ajo podatki iz prvega popisa prebivalstva leta 1921. Maribor in Ptuj sta dobila status avto- BRAClC VLADIMIR; PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE . . . 275 nomnih mest. Nekaj sprememb je nastalo pri okrajnih glavarstvih, ki so se pri tem preimenovala v sreska na=elstva. Samostojno je bilo sresko na=elstvo Prevalje, ki je obsegalo 12 ob=in v Mežiški dolini. Uvedba monarhofašisti=ne diktature leta 1929 je sprožila tudi proces re- organizacije upravno-politi=ne ureditve. Tako je bila v letih 1933—1934 izve- dena komasacija ob=in. Pri komasaciji so marsikje opustili na=elo nedeljivosti katastrske ob=ine. Sreska na=elstva so bila preimenovana v sreska poglavarstva in v nekaj primerih je bil spremenjen njihov obseg. Organizirana so bila nova sreska poglavarstva Dravograd, Maribor desni breg in Maribor levi breg Šte- vilo okrajnih sodiš= se glede na leto 1921 in tudi 1850 ni spremenilo. Tako se nam kažejo sodiš=a in obmo=ja njihovega delovanja kot najbolj stalna prostor- ska kategorija upravno-politi=ne ureditve. Na obmo=ju Severovzhodne Slovenije smo leta 1857 ugotovili 585 sosesk, leta 1921 pa 575 ob=in. Po opravljeni komasaciji jih je ostalo le 131, to pa je manj kot ena =etrtina. Tabela SVS 3 Severovzhodna Slovenija - število ob=in, župnij, ljudskih šol ter velikost (najmanjše in najve=je) ob=in po stanju 1. jumja 193• Štev. Velikost ob=ine v ha Število Število osnov. Sresko poglavarstvo ob=in župnij šol* najmanjša najve=ja 12 28 32 2.325 14.801 Dravograd 1.352 5.075 Lendava 11 8 37 23 1.212 5.956 Ljutomer 12 • 1B 256 8.583 Maribor desni breg 19 •• a 706 7.173 Maribor levi breg 23 23 f1B 17 20 49 1.660 6.473 Murska Sobota 909 4.069 Ptuj 311 27 35 2 2.574 10.349 Slovenj Gradec 6 _i^__ _i _ S kupaj _ _ " '" • _" ~•_ _ J53 + 13 _ - Opomba: Pri Mariboru in Ptuju so prištete mestne osnovne Sole. Komasirane ob=ine so bile torej bistveno ve=je. Obsegale so pravilom, po naravnih posebnostih in družbenem razvoju tradicionalno povezano obmo=je, zato so se obmo=ja novih ob=in =estokrat pokrivala zob ¡»^ •P•J «' " *£ skim okolišem ve=jih osnovnih šol. Sedeži podeželskih k«•m¿,h £?^" skoraji • izklju• i i- =- no v naselju,n„ kjer••• jeiP seue¿spdež žunmieiUPmJc in osnovne . sole, • • • .„„¡¡.i,•••••• režimu je pripisati da so nove ob=ine marsikje dobile tudi imena po župnijah, toÎeHvetaÏÏkaTména (To smo odpravili Sele leta 1955). Navedeno se nam naj- Zl ^Í n^o=jih današnjih ob=in Lenart in Ormož £«r » « vv*h premerih komasirane ob=ine ujemale • obmo=ji župnij, ap^ta obmo=ju pa se je 81 •/„ komasiranih ob=in povsem pokrilo z obmo=je• •pmg, 13 od 31 b k ob=in e dobilo ime po župniji. V alpskem svetu so »°• ° ^. ^v•^¿ sedeže v dolinah obsegale po ve= gorskih Župnij, tako npr. ob=ina Dravograd seae¿e v aoiinan, •••••<•• v ••~ •!,,.,,* ••• , žuoniiami so se nove ob=ine I. obeh mariborskih ••. -•*—- , v"S", u" LL'd. in Salovci kar pet osnovnih šol. 276 Tudi po komasaciji je ostala razlika v velikosti ob=in kar precejšnja, najbolj ekstremna celo 58-kralna (ob=ina Studenci — Maribor je merila le 25fi ha, ob- =ina Crna pa 14.801 ha). Od 131 novih ob=in so 3 (2,3°/«) merile pod 1.000 ha, 2(5 (19,2 n.o) od 1.001 do 2.00• ha, 40 (30,5 «/o) od 2.001 do 3.000 ha, 43 (32,8 "••'-,) od 3.001 do 5.000 ha in 19 (14,5 V») nad 5.000 ha. IV. Cas narodnoosvobodilnega boja Nacisti=ne vojaške okupacijske sile so upravljale Severovzhodno Slovenijo le nekaj dni, saj je že 14. aprila prevzel oblast šef civilne uprave dr. Sigfried Uiberrciter, ki je isti dan razpustil ob=inske odbore in odstavil slovenske žu- pane, politi=ni komisarji pa so za=eli postavljati nove župane predvsem iz vrst doma=ih volksdeutschcrjev in kulturbundovcev. Pri tem so za=asno zadržali staro upravno razdelitev. Toda že 18, junija 1941 je šef civilne uprave izdal uredbo o novi upravni razdelitvi, ki je pri=ela veljati 1. julija 1941. Poleg mest- nega okrožja Maribor sta bili še podeželski okrožji Maribor (obsegalo je tudi Mislinjsko dolino) in Ptuj ter okrajno glavarstvo Ljutomer. Podeželsko okrožje Maribor je imelo 40 politi=nih ob=in, Ptuj 39, Ljutomer 11 in Maribor mesto 9, skupaj je torej bilo v okviru takratne Spodnje Štajerske (Untersteiermark) 99 ob=in. Dravograd in Mežiška dolina sta pripadali Koroški, Prekmurje pa so okupirali Madžari. Ponekod so manjše podeželske ob=ine spontano pri- klju=ili mestnim ob=inam. Z uredbo 15. avgusta pa je bilo združevanje in pri- klju=evanje manjših ob=in ukazano. Ve=ini krajev in katastrskih ob=in so dolo- =ili nemška imena. (Dokon=no ponem=evanje imen ob=i je bilo opravljeno Šele junija 1943, ko so odpravili tudi vsa svetniška imena krajev). Nekaj sprememb v upravni razdelitvi so opravili še pozneje. 10. oktobra 1941 in 29. novembra 1942 so opravili popise prebivalstva! Odpor proti okupatorju je vodila Komunisti=na partija, ki je dala pobudo za ustanovitev Osvobodilne fronte kot množi=ne organizacije, ki naj vklju=i v boj vse dobronamerne ljudi. Ze 22. maja 1941 je bil ustanovljen pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Štajersko, kasneje pa še okrožni odbori. Odpor se je torej v vsej Severovzhodni Sloveniji za=el, takoj, kljub izseljevanju in stre- ljanju talcev, S padcem Lackove =ete 8. avgusta 1942 in Pohorskega bataljona 8. januarja 1943 ter z odkritjem in uni=enjem mreže odborov OF je okupatorju uspelo za=asno odpor v krvi zadušiti, vendar povsem ni prenehal. Ponoven po- let je delovanje OF in vojaških enot dobilo po vsej pokrajini v jeseni 1943 in se potem stopnjevalo do osvoboditve. Seveda je organizacija odborov OF do- življala mnoge spremembe. Tako so bili aprila 1944 na obmo=ju Severovzhodne Slovenije okrožni odbori OF: Dolnja Lendava, Murska Sobota, Ljutomer, Ptuj, Maribor, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, in Saleško-Mislinjski (pri zad- njih dveh sodita v obmo=je Severovzhodne Slovenije samo slovenskobistriški in mislinjski del okrožja). Najve=je je bilo okrožje Maribor, ki je obsegalo 18 okrajev. Avgusta 1944 je po reorganizaciji bilo pet okrožij: Pohorje, Maribor, Ptuj, Slovenske gorice in Prekmurje. Združenih je bilo tudi ve= manjših okra- jev (kot npr. okraja Pragersko—Polskava in Ra=e—Fram v nov okraj Fram— Pragersko). Neposredno pred osvoboditvijo je po predhodni reorganizaciji okrožje Maribor obsegalo okraje: Ptuj, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Maribor desni breg. Maribor mesto, Maribor levi breg, Sv. Lenart in Marenberg. Ker na obmo=ju Severovzhodne Slovenije zaradi posebnih razmer ni bilo mogo=e izvesti volitev v krajevne narodnoosvobodilne odbore (KNOO), kot so jih opravili na osvobojenih ozemljih Dolenjske, Primorske in v Savinjski dolini, so vaški odbori OF vse do osvoboditve in še nekaj mesecev po njej opravljali BRAClC VLADIMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE INSAMOUPRAVNE . . L 277 ludi funkcijo oblastnih organov. Teritorialna razporeditev odborov OF je torej pomenila hkrati prostorsko organiziranost nove revolucionarne oblasti. Tako smo nekaj =asa dejansko imeli dvojno upravno-politi=no oblastno organizira- nost - okupatorjeve ob=ine in okraje ter vaške ali krajevne, rajonske okrajne in okrožne odbore OF. Revolucionarna oblast je pomenila državo v državi, ki je vse bolj omejevala okupatorjeve okupacijske organe in njihov vpliv na =isto ^'odtoriOFso torej opravljali funkcijo narodnoosvobodilnih odborov (N00), kakor jih je opredelil odlok predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta o krajih, okrajih in okrožjih ter njihovih narodnoosvobodilnih odborih. Odlok pravi: »Narodnoosvobodilni odbori so osnova narodne in državne oblasti. Po na=elu nedeljivosti oblasti so narodnoosvobodilni odbori vsak za svoje pod- ro=je predstavniki polne narodne oblasti, s tem pa hkrati =uvarji resni=ne sa- moupravne in državne celote.« In naprej: -Krajevni NOO, okrajne in> okrožne skupš=ine s svojimi izvršilnimi odbori so samoupravne enote (P°dcrta V. • zgrajene na osnovnih na=elih slovenske in jugoslovanske narodne oblasti, ob isto=asnosti zakonodajne, odosno naredbodajne izvrsne oblasti.« V 3. =lenu pa isti odlok pravi: »Dvoje ali ve= naselij se more združiti v eno krajevno edimco. Pri tem naj se upoštevajo velikost naselja, krajevne potrebe, prometne razmere, želje prebivalstva in možnost udeležbe prebivalstva v Jaf em/f•• ^ ljenju« Tu so zametki samoupravljanja v oblastnih organih m delegatskega si- stema, saj so volivci volili svoje odbornike v KNOO m okrajne NOO skupš=ine direktno, naprej pa so volitve potekale po delegatskem sistemu. Zaradi speciftfnosti delovanja ilegalnosti so b,h vaški odbori OF pretežno organizirani po na=elu - vsako naselje svoj odbor OF seveda Pa so odbore OF mnogokje organizirali za obmo=je prvotnih politi=nih ob=in - «•*• • leta 1850 sa so se ljudje nanje v osemdesetih letih (1•(^19•) navadüu ^8*• soseske so jim bile bliže, bile so bolj samoupravne kot Pa ve=je ob=ine, kjer so imeli pomembno besedo tajniki in drugi uradniki. V. Razvoj upravne razdelitve v novi Jugoslaviji Volitve v KNOO so bile v naši pokrajini opravljene v =asu od j^iado av- ¡msta 1945 Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije iz leta 1945 (6 sept.) Tsovon jo • delil na štiri okrožja: ljubljansko, -^b, novomeško in ma- riborsko, obmo=je mariborskega okrožja, ki se ujema z f^n^^^ Severovzhodne Slovenije, je «lo^^^^^SS^E- no-politi=na in samoupravna enota nove ob asti je cm "'dJ dilniodbor (KNOO). Po^kraj*Jje ^^l^^S^^U^^ nJ e a V sto Ì r5 Ma ribor desnic S.lfanbor levi breg 60, 7. Murska Sobota Dra ad 5 2 114 in 8. Ptuj •. W m n . -ju ki se uiema z obmo=Jjem Severovzhodne V takratnem mariborskem okrožju, Ki se u jem d M_ n fpobrežie Tezno sedež 3 S Prevalj je bil prenesen ^ ^" *änfe celjske makroregije. „Ozemlje 278 Tabela SVS 4 Severovzhodna Slovenija — Prikaz ob=in in krajevnih skupnosti po stanju 31. 12. 1977 Število Število Površina Ob=ina prebivalcev krajevnih v km- 31.3. 1971 skupnosti 1. Dravograd 105 7.596 5 2. Gornja Radgona 2J0 20.486 10 3. Lenart 20i 17.159 8 4. Lendava 256 26.918 9 5. Ljutomer 179 18.155 13 ti. Maribor 73B 171.745 40 7. Murska Sobota 691 63.851 36 8. Ormož 212 18.561 8 9. Ptuj 645 65.767 25 10. Radlje ob Dravi 346 17.057 8 11. Ravne na Koroškem 304 23.995 4 8 12. Slovenj Gradec 286 17.330 13. Slovenska Bistrica 369 30.406 15 Skupaj 4.545 499.026 189 Prikazani splošni pregled razvoja samoupravnih in upravo-polih=nih ah državno oblastnih orfianov v Severovzhodni Sloveniji nam kaze na relativno dolgo obdobje ustaljenosti v letih 1850-1934 in na izjemno dinami=nost v ob- dobju 1945-1965, ponovno ustaljenost v letih 1966-1977, medtem ko se za pri- hodnje ponovno nakazuje ve= spreminjanja, in to v nasprotni smeri, ko je sel proces v letih 1945-1965. Hkrati pa lahko ugotovimo, da so pri nastajanju upravne razdelitve bili prisotni naravnogeografski elementi, med njimi relief in vodna mreža predvsem pa družbenoekonomski faktorji, kot so razvoj poselitve 280 CASOI'IS ZA ZGODOVINO IN NAUODOI'ISJE ••. a win z nastankom ruralnih in urbanih naselij, fevdalna upravna organizacija, cer- kvena organizacija, osnovnošolska mreža, prometna povezanost, možnost priho- da do dolo=ene državne institucije (npr. sodiš=e), v novejšem =asu pa še posebej urbanizacija in disperzija proizvodnih temeljnih aH delovnih organizacij zdru- ženega dela. Kot posebni kategoriji pa se nam javljata na eni strani stopnja samoupravnih pravic in dolžnosti, ki jih dolo=ena .socialna sredstva lahko v svoji samoupravni enoti uresni=uje, na drugi strani pa funkcija države oz. državnega aparata. Temu splošnemu pregledu sledi podrobna obravnava prostorskega razvoja temeljnih upravnih in samoupravnih enot za obmo=ja ob=in po stanju 31. decem- bra 1977. •. MARIBORSKO-FTU.TSKA ALT PODRAVSKA MEZOREGIJA Mariborsko-ptujska ali Podravska mezoregija obsega srednji del Severo- vzhodne Slovenije, Njeno podolžno os predstavija Drava od Podvelke na za- hodu do Središ=a ob Dravi na vzhodu. Obsega pet ob=in — Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Na zahodu segata ob=ini Maribor in Sloven- ska Bistrica v osr=je Pohorja, ob=ina Maribor pa zajema še vzhodni del Obmej- nega Obdravskega hribovja (Kozjak). To je alpsko sredogorje z zna=ilnimi sa- motnimi kmetijami in velikimi gozdnimi površinami. Na severu omejujejo ob=ino Maribor jugoslovansko-avstrijska državna meja. Severno od Drave ob- segajo ob=ine Maribor, Lenart in Ptuj zahodni in del srednjega hrbta Sloven- skih goric z med njima potekajo=o Pesniško dolino. Južno od Drave ležita Dravsko in Ptujsko polje, ki se na vzhodu nadaljuje v Varaždinsko ravan. Ob=ini Slovenska Bistrica in Ptuj obsegata del Dravinjskih goric, Savinsko in Haloze, kjermejita na Celjsko regijo in SR Hrvatsko. Tako obsega podravska mezoregija pokrajinsko dokaj razli=en svet, ki pa je raznolik tudi v družbeno- geografskih potezah. Zahodni del s središ=em v Mariboru je gospodarsko raz- vitejši, medtem ko je vzhodni del, ki obsega ob=ine Lenart, Ormož in Ptuj, gospodarsko manj razvit, saj so bile pred leti Vse tri navedene ob=ine razglašene za manj razvito obmo=je. Mezoregija meri 2168 kmJ in je štela leta 1971 303.638 prebivalcev. Maribor je postal s svojimi po vojni razvitimi gospodarskimi, prometnimi, kulturno-prosvetnimi in drugimi funkcijami ter eno tretjino vsega prebivalstva naravno regijsko središ=e. Drugo pomembnejše središ=e je Ptuj. OB I. Upravna razdelitev v obdobju 1850—1918 Obmo=je današnje ob=ine Lenart je ob prvi upravni razdelitvi na sloven- skem ozemlju leta 1850 spadalo k okrajnemu glavarstvu Maribor. V okviru tega okrajnega glavarstva so bili organizirani trije sodni in dav=ni okraji — Lenart v Slovenskih goricah, Maribor in Slovenska Bistrica. Sodni in dav=ni okraj Lenart, s sedežem v trgu Lenart, je obsegal, kot bomo kasneje podrobneje spo- znali, ozemlje, ki se mo=no ujema z obmo=jem današnje ob=ine Lenart, Ta ugo- tovitev še posebej velja za obdobje po razpadu Avstro-Ogrske, saj so leta 1850 pripadali kraji v bližini Mure pod okrajni sodiš=i Mureck in Radkersbug, ki ležita severno od Mure in sta danes na ozemlju Avstrije. BRACIC VLADIMIK: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE • SAMOUPRAVNI'. 261 Za prostorsko osnovo naše študije smo vzeli ozemlje, ki pripada današnji ob=ini Lenart, in ne ozemlja sodnega in dav=nega kraja Lenart iz leta 1850 Tako smo dobili zaradi mnogih kasnejših sprememb v upravnih razdelitvah stalnost prostora. Ob takšni opredelitvi smo morali vse podatke prilagoditi današnjemu obsegu ob=ine. Za posamezno obdobje in stanje upravne razdelitve podrobneje navajamo, kateri kraji so bili vklju=eni v enote izven tega ozemlja. S postavitvijo prve upravne ureditve takratne Vojvodine Štajerske je bilo na ozemlju današnje ob=ine Lenart organiziranih 44 krajmh obem. (Ortsgemein- ••••• L 1 Ob=ina Lenart KRAJNE OB Orgien 11 Zg S=a vrti ca Z ynV/ iti ig , , i, • Roiiccn Ledir*kKttb ••••'••• SredrjK Coge f£up ^ Vo/ic/na \VoJicmc Vodù'Se ZavrhiCrmljen^ .•••••• Se/ce ¿¿¿^••••• obare — rrse'a upravr.e crelo —-••,•;• katastrske ob'" ¡no Ro=ica- ima kat cb7ir.c O sedež ob=ine 282 Število 'ap. Ime politi=ne ob=ine — Slevilo Velikost. Število Število kat. hiš št. soseske ob=in nase) i,i v ha prebi v. 1. Andre ne i 1 2 378 398 122 2. Brengova 1 3 en 5oa 148 •. Cerkvenjak 1 3 292 293 97 4. Cogetinci 1 4 523 521 155 5. Cagona 1 1 337 202 97 •. Cermljenšak 3 4 543 675 225 7. Dražen vrh 1 1 531 394 87 3. Drvanja 1 2 544 467 102 9. Go=ova 1 1 44Û 308 79 10. Ihova I 1 332 340 (¡0 11. Kremberk 1 3 234 248 61 12. Led i nek 1 1 342 308 64 13. Lokavei 1 1 28Ü 294 48 14. Maina 1 1 445 326 71 15. Osek 1 1 595 516 127 16. Partinje 1 1 912 877 2U7 17. Rogoznica 1 1 263 199 48 18. Rožni grunt 1 1 353 256 48 19. Selce 2 2 646 546 148 20. Senarska 2 2 513 386 78 21. Smolinci 1 1 354 381 101 22. Spodnji Gašteraj 1 1 427 405 85 ••. Spodnji Por=i= 1 ] 526 279 615 24. Spodnja Voli=ina 1 1 549 446 113 25. Spodnji Zerjavci 1 1 243 248 83 26. Srednji Gašteraj 2 2 37 U 308 61 27. Sv. Benedikt v Slov. goricah 1 3 754 565 126 28. Sv. Jurij v Slov. goricah 2 2 787 437 98 29. Sv. Lenart v Slov. goricah 1 1 249 622 87 30. Sv. Trije Kralji v Slov. goricah 1 4 287 343 91 31. Sv. Trojica v Slov. goricah 1 1 120 338 70 32. S=avnica 2 3 1.2B4 858 173 BRAClC VLADIMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE . . . 283 Število Število Število Zap. Ime politi=ne ob=ine Število Velikost kat. naselij v ha hiS št. soseske ob=in 231 45 33. Selarova 2 2 521 340 69 34. Trot k ova 1 3 331 393 208 46 35. Verjane 2 2 2 676 260 53 36. Zamarkova 372 110 37. Zgornji Por=i= 1 265 588 474 111 38. Zgornja Ro=ica 3 545 113 39. Zgornja Voli=ina 1 776 358 95 40. Zgornji Zerjavci 1 574 1 432 305 64 41. 2ice 373 78 42. Zitence 1 486 283 238 56 43. Zupetinci 1 20.422 17.056 4.076 Skupaj 52 74 II. Upravna razdelitev v predvojni Jugoslaviji Kraljevina Slovencev, Hrvatov in Srbov je prevzela staro upravno razde- litev brez kakršnih koli sprememb. Tako je bilo ob popisu prebivalstva leta 1921 stanje enako kot leta 1900, bito je 43 politi=nih ob=irL Bistvene spremembe v upravni razdelitvi so nastale leta "33-1934 ko se je za=el proces združevanja majhnih ob=in v ve=je. Nad 80 let veljavna •• tev, ki je slonela na praviloma majhni^, ob=inah J.TAiAATS ve=jim ob=inam s stalnim uradmätvom. JNastaio je ••"• naii jlh ••*• karta , 2 ^^^S^^^^^^^^^ tej komasaciji je Popadala celotna!•••* ob pesnici katastrska ob=ina ob ka, katastrska ob=ina Mo=na \ ^^•E , Biä v ob'=ino Trnovska vas Vini=ka vas v ob=ino Korena • katastrska o•• w» Zanimivo le da • n. • o-* ;<* r.A tokrat stalno v obmo=ju Ptuja, ¿aniraivu je, ua ob=inami velikih razlik. Tabela L 2 Kmr,ííi,i Hanašnie ob=ine Lenart po stanju 1. julija 1939; Pregled komasiranih «b^J^^SS 31- m• »* Število Število Povr- Število Število šina stanov. Zap. Ime ob=ine na- prebi v. gospod. hiš St. •. •. selij v ha 515 512 13 3.326 2.603 1. Sv. Ana v Slov. goricah 8 577 629 15 2.520 2.563 2. Sv. Anton v Slov. goricah 7 446 473 14 2.426 2.135 3. Sv. Benedikt v Slov. gor. 6 510 519 8 3.048 2.650 4. Sv. Jurij v Slov. gor. 8 554 479 15 2.912 2.467 5. Sv. Lenart v Slov. gor. 13 585 581 13 2.841 2.895 6. Sv. Rupert v Slov. gor. 9 501 485 9 2.600 2.186 7. Sv. Trojica v Slov. gor. 9 87 19.673" 17.499 3.688 3.678 Skupaj 60 " —-- • - ' . ,, nlEO enake. Do razlik prihaja, Iter • Opomba: Hektarske povrSlne vtel.nl, •• m ^¿^ T( teU pa »Uo •• fanino so posamezne katastrske obilne T«f'Ueî«,i"Soitev*tl äe priklju=itev dveh katftitrsklh obcln. odmerjeni, temve= ocenjeni. Pri tabeli LS je upos« 284 KARTA L 2 Ob=ina Lenart KOMASIRANE OB LEGENDA =meja cb=ir.c —meja uprav r.c enei o — moje katastrske obline Re=ica- imo *::•.ob7ir:e O sed-:: ob=ine III. Razmere v =asu okupacije in narodnoosvobodilnega boja Nemški okupatorji so prevzeli za=etno upravno razdelitev samo za=asno. 2e leta 1941 so razdelili obmo=je današnje ob=ine Lenart med okraj Ptuj in Ljutomer tako, da so na severu iz politi=ne ob=ine sv. Ana v Slovenskih go- ricah izlo=ili katastrske ob=ine Lok avec, Rožengrunt in Zgornja Š=avnica ter prvi dve skupno z delom katastrske ob=ine Dražen vrh pripojili na novo usta- novljeni ob=ini Kcnjiš=e (Rosshot), Zgornjo S=avnico pa vklju=ili v ob=ino Apa- BRACrC VI.APIMIR: PROSTOBSKI RAZVOJ UPRAVNE m^MOUPRAVNE^ • fie. Tako so ponovno uveljavili mejo med nekdanjima «krajema Ljutomer in Maribor iz =asa Avrsto-Ogrske. Južni del ob=ine sv. Ana katastrske obCme Ledinek, Kremberk, Zgornja Ro=ica in žice) so pripojili ob=mi L*»«* » ¿J» likvidirali nekdanjo ob=ino sv. Ana v Slov. goricah. Obcm.?••**" P^" ae n =ili katastrSko ob=ino Spodnja Ro=ica, sicer pa so ostale o« ^ ^ Vseh šest ob=in so priklju=ili okraju Ptuj, ki je tako segal v bližino Mure. Od- pravili so svetniška imena ob=in. . . . ••-••• Tudi na obmo=ju današnje ob=ine Lenart so •.• °^^^^°•^ dilne fronte slovenskega naroda že leta 1941. Okupatorju je * kasne•^• vdori v organizacijo uspelo odporniško gibanje mo=no zadušit, vendar pjpotaoma nikofi. Ponovno je bila tu dejavnost OF ob^?• l^^fntorivri pomladi 1944, koi sicer v tem delu Slovenije. Obmo=je je •^••••^I pod okrožni odbor OF Maribor, sredi leta 1944 P* J okrožje SI^^ ¡^JÄ del današnje ob=ine ^^^^^°^f^J^J^^£ sv. Lenart v Slov. goricah; jugovzhodni del ob=ine je •••-"" J okrožie boru OF sv Andraž v Slov. goricah (Vitomarci). Jeseni 1944 je tato okrože umu wr av. «••• • ra^Helieno med okrožji Maribor m OF Slovenske gorice ukinjeno, ozemlje pa razdeljeno meu J Slovenskih Ljutomer. Majhni okraji so bili združeni v ve=ji okra, sv. Lenart v « poricah ki ie skorai v celoti pokrival obmo=je današnje ob=ine. Ta oKrajni SÄVLw U S Julijskih -Hlev 1945 ko je •£^>g$£ tk h ok vklju=eno v okraj Maribor levi breg. Po P°^ i _ "?"^!t^!ifv^^. bor je bilo 6. maja 1945 na obmo=ju okrajnega OF sv. Lenart 21 Jrajevmh od borov OF k temu pa še 7 odborov Slovenske protifašisti=ne ženske zveze m S odborov Zveze stovenske mladine. Skupaj torej ei•t^-0gne"]e°i bori OF izvajali tudi oblastne funkcije, so torej bile okupatorjeve ob=ine formalnost, dejansko oblast so izvajali revolucionarni organi. IV Razvoj upravne razdelitve v Titovi Jugoslaviji - — juiija^p^ bor «KNOO). Zakon Je vzpostavi, na «J^*^^ £$£ smemo • torej samo sedem ve=, kot 3e bilo •£ •• na KOOF. In še ena ugo- sklepati, da je velika ve=ina KNOO JU »^van. ^ ^ ^ ^ tov.tev je zanimiva število KNOOj> razdelitvi, ki je z eno takrat jih je bilo 44 Stanje e tore J P^Jno £ ^^ •• „ ^ samo spremembo veljala od leta • J ,/t dve kata_ 71 ./o, ki so obsegali samo I» «"¿J » ^¿^ obcine (Gasteraj). KNOO so strski ob=ini, dva.po tri iri ede«•• k^rs ^ ^ ^ ^ ís tali torej po površin i in štev üu pre*• ¿R skupS=ina izdala nov zakon Samo eno, le to kasnej(1946) £ P^ ^BOMVObodilal odbori so bil. o upravni razdelitvi LR Sloveno e. •• so ••• opravljene preimenovani v krajevne ljudske odbore K J n¡h 28 ^ Ker sta nekatere združitve bivših KNOO tako^ •• ^ ^.^ ^ bila z istim zakonom obavljena ok^a ••• p A ^ ^^ ^ breg ter osnovan okraj Maribor okolica, je °»° Radeoria Od 28 KLO jih ••• razdeljeno med okraj Marftor «JI ca n ok•« »jdjaaj. ^ ^• je spadalo v okraj Maribor okohca 12 ako k ^^ Zerjavci in sv. Trojica. Kot vrmekpj' ^•^ biväih KNOO: Lokavec ie KLO Osek. Opravljene so tale^^¿„^ v KLO Benedikt, pri tem in Rožengrunt v Lokavec; BenediKt in sv. , 286 =ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJI: ••. ï IST» KASTA L 3 Ob=ina Lenart KRAJEVNI NARODNOOSVOBODILNI ODBORI 01 fist yyh Zg Slavruco \ stanje 1945 I » ¿9, i i i i i Ro=ico ¡ ••• 'A f ' \/V>.. L,;/Ticé\ Í rt 1 ^'• ¿• "01 — ••-••/•••» 1 / 1 /i Sv •* ¿ice •," 1 \''¿/ hal/i•.. - /T?^ N. SJ •'•'Qünjl i^?"4! /"~~~^ Yv Benedi''}' \, 1 's VjJO-S /e ••,- •-* _ /.'(".Ovci J . -1 V7í//-(ji.'j;*. 3oV >—• "J Troikov^iAii^^ Vx~- ^V l f rtjf /9 ¿Ve ÇJ, l>- r^Vtfs, ^•/.'•1:•\ '.- \ Y ^ .• •/ _1 0seis^J^ 1 ^*^^• (J • do V ,'NJ^ NVWri < S}ar\ \• •/•••••• • \ Cogefittcif .eiarl jA \ ^a'i'cT^, Tra •/cto \ ji / J 1*1 rt •*& i ten gava •^••• diva ^->^\~ ^JjalfvJ \ ter¡ J--' i„ •-\_ { $1, -j^A ) V"& '\¿, 4 p/'-îe'fi'.- J -—^• ^^. (.'••io .'ííor'-i/ I J cír^/^i LI^t\j(j—^f/ • •~•--^""^ Ga covo ^••• Í9r¡ane\ ) A / \ • ¿ogartàri /^•• „ \ _/••• l'C "'J 1 . 1 • _^•^ i"b ,i..n:i Vfl • '• ''''iy*vr^—>-» .J V / \ \ J ''"ciJ' •/ i iVaoÈf •7• --f ••^, •/v^' /ZoLT/i( fr-- L.fm/>enigß¿Y s7'l-•• n •Cee ; L • l ILJ'-' _^_^_ ¿¿^mc;a ob=irc v'0'? I —>r»v\a upravne erote ^ \| —- p".• a katastrske ob'' ne \Xaqairiic ¡-1 •" ;a -- i""-. Kat ob=ine O sode-i OD6;ne so priklju=ili še katastrsko ob=ino Spodnja Ro=ica, ki so jo izlo=ili iz KNOO Ro=ica. Bivši KNOO sv. Ana so preimenovali v KLO Ledinek in pri tem iz- lo=ili katastrsko ob=ino Krivi vrh in jo priklju=ili KLO Zgornja S=avnica; Spodnje in Zgornje Zerjavce ter Por=i= v KLO 2erjavce; sv. Trojico, Senarsko in Verjane v KLO sv. Trojica; sv. Lenart in Setarovo v sv. Lenart; Spodnjo in Zgornjo Voli=mo v KLO sv. Rupert (karta L 4). Kot je razvidno iz karte L 4, so pri združevanju ve=krat razkosali katastrsko ob=ino in naselja, =emur so se prej praviloma izogibali, ker se s tem povzro=ajo težave pri dolo=anju BBACIC VLADIMIR; PROSTOBSKI RAZVOJ UPRAVNE IKJAMOUPRAVNB. .. 287 KASTA L i Ob=ina Lenart KRAJEVNI LJUDSKI •• Rozen^runt ODBORI Slanje 1946 Z<¡ Scavi co J •• ivi aa 17g- , , , - Ro=ica i ¡)/vanjû I Ihovo ( •/gV ZHencèk ' la••rdi i Sv- • Sre dry?\ Mo/no\Où%t Z ice maca kto\ Spodnji i Benedikt •• ^Gasletaj f~ Wv Sp i X C^ Zq. \Zeijavci \ZerjOvC , Tro1ko*à} Juto~/$k¡ do, Zq.Pon Ostk Pattin¡e\ > Sp COQ efincil denari ••. ì 5?'C'C\SV. Triait ïrengova • ZuffitiftarctSSI- 9 -erktenj ¿9 \4ocns ndrer Sp 'Setorc-.-• > ,v Ci. GûCOVO fVint'CI/Q Vo/icino \Voiic~inc. IJ-^ict"; v1 t LEGENDA Se/ce Vi i^meja obcir.c J/^3¿^ • — me¡a upravne eróte —-meja katastrske ob=ine Ai^ogoznic&J^ p-)J *a_ ¡n^c kat ob • ¡ne O sedež ob=ine •.- i •,• Tako so npr. KLO Zamarkova pridružili velikost, in .^a Prebivat«, ¿.ko » | in Zgornjega Porei=a del Partmja m Varde, h KLO sv. ^ ¿ KLO ki so obsega]i sarao itd. Z združitvam, se je zmanjtalo preAvse ^ ^ % po ^ po eno katastrsko ob=ino, odIp«]^ 27 na 14 a katastrskih ob=in katastrski ob=ini je imelo 6 KLO, po in a, i* je obsegalo sedem KLO (sv. Trojica).^ mvi LR Slovenije, vendar je Leta 1948 je ,zšel nov zakon o up *• južmh delov kataStrSkih na obmo=ju ob=ine prinesel samo eno sprememb j 288 ob=in Smolinci in Zupetinci je bila formirana nova katastrska ob=ina Novinci, ki pripada okraju Ptuj. Pri spremembah in dopolnitvah upravne razdelitve leta 1949 je v našem obmo=ju prišlo do naslednjih sprememb: KLO Crmljenšak so priklju=ili KLO Selce-Rogoznica, KLO Cagona so priklju=ili KLO Cerk- venjak, KLO Ihova so priklju=ili KLO Spodnja S=avnica (torej v KLO, ki leži izven obmo=ja današnje ob=ine), KLO Trotkova so priklju=ili KLO Be- nedikt, KLO Zgornja Ro=ica so priklju=ili KLO Žice in KLO Zupetinci so priklju=ili KLO Andren ci. Leta 1952 so bili ukinjeni KLO in zasnovane ob=ine. V našem primeru smo jih dobili sedem (karta L 5). V vseh podrobnostih so se pokrivale s koma- siranimi ob=inami iz leta 1934, le da sedaj ne nosijo svetniških imen. Obmo=je današnje ob=ine je ponovno v celoti v okviru okraja Maribor okolica. Z zakonom o obmo=jih okrajev in ob=in leta 1955 dobimo ob=ine — ko- mune. Vseh prejšnjih sedem ob=in je bilo združenih v ob=ino Lenart, h ka- teri so priklju=ili še katastrski ob=ini Mo=na in Vini=ka vas, in tako je ob- =ina Lenart v vsej Severovzhodni Sloveniji prva dobila svojo današnjo obliko. Ob=ina Lenart meri 20.422 ha in je imela 1971. leta 17.159 prebivalcev, decem- bra 1977 pa 17.134. Tako sodi po obsegu in številu prebivalstva v skupino manjših slovenskih ob=in. Po stopnji gospodarskega razvoja je med 60 sloven- skimi ob=inami na zadnjem mestu. Leta 1975 je znašal družbeni proizvod 10.426 din na prebivalca, kar je bilo komaj 22 °/n slovenskega popre=ja. Ob- =ina je v celoti razglašena za manj razvito obmo=je. V nadomestilo za upravne službe prejšnjih ob=in je nova velika ob=ina organizirala na sedežih prejšnjih ob=in krajevne pisarne aH urade. Ti oprav- ljajo mati=no službo, izdajajo razna potrdila ipd. in predstavljajo tako po- daljšano roko ob=inske (državne) uprave. Zvezo med ob=insko skupš=ino kot družbenopoliti=nim organom in ob=ani so opravljali ob=inski odborniki, ki so to funkcijo opravljali na zborih volivcev. Razvoj samoupravnih socialisti=nih odnosov pa je terjal globlje, tesnejše in ustvarjalnejše sodelovanje ob=anov pri reševanju ožjih in širših družbenih vprašanj. Zato je bila sprejeta odlo- =itev o formiranju krajevnih skupnosti (KS) kot temeljnih oblik in na=ina samoupravnega in solidarnostnega zadovoljevanja interesov in potreb delovnih ljudi in ob=anov na vseh podro=jih družbenih dejavnosti. Ob=inska skupš=ina Lenart je s statutom opredelila postopek za ustano- vitev krajevnih skupnosti in po predhodni javni razpravi dolo=ila osem kra- jevnih skupnosti: Benedikt v Slovenskih goricah, Cerkvenjak, Gradiš=e v Slo- venskih goricah, Jurovski dol, Lenart, Lokavec, Voli=ina in Zgornja S=avnicn. Podrobneje nam jih prikazujeta karta L 6 in tabela L3. Primerjava kart L 2, Tabela L3 Krajevne skupnosti v ob=ini Lenart (po stanju 31. 12. 1977) Število Štev, Povr- Zap Krajevna Število Število prebivalstva stano- kat, šina Ht. skupnost krajev vanj ob7, v ha 1961 1971 1977 1971 1. Benedikt v Slov. gor. R 14 2.410 1.053 1.0-12 1.904 467 2. Cerkvenjak 7 IS 2.520 2.31 ß 2.234 2.230 617 J. Gradiš=e v Slov. gor. il 9 a.600 2.053 2.266 2.162 564 4. Jurovski dol • 8 3.402 2.G45 2.254 2.224 4G0 b. Lenart v Slov. gor. • 12 3.023 2.73G 3.504 3.8R6 772 b. Lokavec 2 2 (523 423 478 420 100 v. Voli=ina 9 10 2.801 2.989 2.345 2.302 5i>4 8. Zgornja SeavnicD 7 10 3.116 2.067 2.134 2.006 482 Skupaj 56~" 80 20.4!)5 17,182 17.15!) 17.134 4.Ü5G PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE... 289 BBACIC VLADIMIR : KARTA L 5 Ob=ina Lenart OB i)r 'ZavrfAOmlj'erM LEGENDA St/•• «meja ob=ine 'I r Uli meja upravne enote meja katastrske ob=ine Ro=ica- ime kat. ob=ine O sedež ob=ine , - A 5P4I kraievnih skupnosti prostorsko povsem po- L 5 in L 6 nam pokaže, da se "«t krajevinin F^ ^ ^. nekdanii obeini kriva z nekdanjimi obbnami iz iw . jn Rožengrunt ter ju rslîl 0D Zgornja S=avnica so izlo=ili katast "" obsegu in gtevilu pre- povedi v samostojno krajevno•^•••• ¿S»«»*i ' 31•••^ {meA bivalstva eno od manjših podeže sk £*ri>g• £ krajevne skupnosti a 642 ha in je 1971 imela 478 prebivalcev). Ce P£mer> prebivalstva v ob=ini Lenart s slovenskimi popre=ji, ki znašajo p 290 KARTA L 6 Ob=ina Lenart KRAJEVNE SKUPNOSTI Stanje 1977 LEGENDA =i=meja ob=ine —meja upravne enote — moja katastrske ob=ine Ro=ica- ¡me kat. ob=ine 0 sedež ob=ine 1700 in po površini 1946 ha, potem lahko ugotovimo, da so vse naše krajevne skupnosti razen krajevne skupnosti Lokavec po površini in številu prebival- stva nekaj nad slovenskim popre=jem. V primeru, da bi opravili primerjavo samo med podeželskimi krajevnimi skupnostmi, to pa so vse naše razen kra- jevne skupnosti Lenart, potem bi bili verjetno zelo blizu popre=ja. BRACIO VI^DIMIRJ-ROSTOTSIOBAZVOJ UPBAV^^MOUFRAVNE .- 291 OB I. Upravna razdelitev v obdobju 1850—1918 Z državnoreformnimi ukrepi v letu 1850 je postal Maribor sedež okrožja, okrajnega glavarstva i, sodno-dav=nega okraja, torej pomembmh rza•- oblatnih, upravno-politi=nih in sodnih organov (deželno sodiš=e je v tem =asu ostalo še v Celju!). Leta 1846 zgrajena južna zelezmca i«¡pre*» sedeža lavantinske škofije iz St. Andraža v Labotski dolmi v Maribor (A»to!Slom- šek leta 1859) so ustvarili Mariboru možnosti za razvoj v smeri središ=a šnse Kot že povedano, so bili po odloku iz leta 1850 v okviru ^4»«a^•r- stva Maribor postavljen! štirje sodni in dav=ni okraji: Lenart v Sovensk h goricah, Lovrenc na Pohorju, Maribor in Slovenska Bistrica. ^^v^ odloka so ugotooili. da nameravani sodni ** j-• - reborn^o- tastrskimi ob=inami, organiziranimi v 8 ob=in — sosesK %u** J * . rabljali izraz soseska), in z majhnim številom prebivalstva_ni real n za oje bil odpravljen. Stiri soseske (Cinzat, Kumen ^•'" ^¿^^ katastrskimi ob=inami, so bile priklju=ene sodnemu okra u Mar bordale rt m (Hudi kot, Janški vrh, Ribnica in Sv. Anton) pa sodnemu okraju Marnberg Radlje ob Dravi. Tako postavljena meja med Mariborom ln *•^^•• danes meja med ob=inama. S tem •^•^•^ 123 katastrskih ob=in z 92 '«^^^^^^^^••,^ vrata r Ä. SagSn^rrso S'n?ievS ^ .^«b^^ je štelo 4.168 prebivalce. ^^^^^^ZÍ^£^ mu okraju Maribor iz leta 1•50 poireono y¡ .„Vrat nrinadale sodne- i vìh, Trate ,„ •••• (»¿¡^»^a^ATÏ^ muSl8 Akokraju Mureck; dalje soseski biarse \o •• Vurbek îkatastrska ob=ina Vumpah), ki sta spada h v J^^Pt«,^ našnja ob=ina Maribor je ^•^£ Z^g^Lío povsem to=ni, naj ome- za 9 katastrskih ob=in ali za 6 takr^«oses katastrska ob=ina in na- nimo še, da je v <>^^%r¡'^f^^ t aríkR ob=ina in naselje Vi- s e l n ía ai sel j e Mo=na ter v obmo=je °^ J^ £ko je torej bilo po odloku iz leta ni=ka vas. Obe sta danes v £bni U«art Ta^ ¿ ^^ ^ mesto Ma_ 1850 na ozemlju današnje obfime Maribor p ^ ^^ ••_ ribor, skupaj 160 katastrskih ^ Do leta i J ^^ ^ ^^ mat in priklju=ena soseski Selnica in se je zmanjšalo na 94. le ^ ^^ Soseske so bile majhne, saj je v»k» v • j ^ ^ ^ ob=ine in imela okrog 660 f^^* ^ 1 k ^sesk je zajelo po dve ka- gala samo po eno katastrske» obemo,^ a 'tavljale po tri katastrske ob=ine tastrski ob=ini, v 7 primerih pa.*>_sose ko J ^^ • sicer je to in samo enkrat je v ^moije soseke ^•• prebivalstva (1.661). bila soseska Košaki, ki je ime a poleg! «•"^• J •^ _ m Najmanj prebivalcev ^V^^^nsIi ^evnat i» hribovito gozdnat svet) Naravnogeograiski elementi (nizins*J. • •. èinski velikosti sosesk, ter število katastrskih ob=in so prispeva ^ ^ TakSnih je bilo osem Nekatere so bile prav majhne, mene se man ^ ^^ ^. ij5hg 45 Najmanjša je bila soseska **»•' • ¡*••. 26 all 30«/. jih je merilo med 576 sosesk ali 51 •/• je merilo med 287 do •• n*, 292 «¿h'i. 41 Obfitna Maribor KKAJNE OB U«•A —*M áblM • ^—Tir |d 1•••«•* *"4*j —ffl*,o 1••••'•• obiír. Yvmtft • lm« ^g'. tiiim Q Htiü esimi Do leta 1900 so opravili nekaj sprememb, tako da se je število sosesk zmanjšalo. Ugotovili smo naslednje spremembo: soseska Kresnice sc je pri- klju=ila soseski Šentilj, Sober Sv. Križu, Kozjak Kungoti in Brcsternica Kam- nici. Male=nik, Meta va in Tr=ava so se združilo v sosesko Sv. Peter s sedežem v Maleeniku. Jcdlovnik, Jurij ob Pesnici in Pesnica so se združilo v sosesko Sv. Jurij v Slovenskih goricah; Hlapje, Kušernik, Ploderšnica, Šomat, Spodnji in Zgornji Jakobski dol so se združili v sosesko Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Katastrska ob=ina in naselje Recenjak se je izlo=ila iz soseske Lovrenc na Po- horju in postala samostojna soseska. Zgornji Slemen se je izlo=il iz soseske Sv. Križ nad Mariborom in se priklju=il soseski Slemen. Soseska Ruper=c, ki je povezovala katastrski ob=ini Rupor=c in G rušo va, se je preimenovala v Gru- šovo. Število sosesk se je torej zmanjšalo za 12, in ker je nastala ena nova, je bilo na obmo=ju današnje ob=ine Maribor leta 1900 84 sosesk in mesto Maribor, ki svoje velikosti ni spremenilo. Pri vseh treh združitvah so kaže vpliv kle- rikalnih krogov, da združijo v soseski obmo=je župnije. Od tod tudi poimeno- vanje sosesk po imenu župnije. Podrobnejšo podatke o stanju leta 1900 nam daje tabela Ml. . . •• 293 BRACIC VLADIMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE_IN_SAMOUPBAVHE. ._ Tabela M 1 sosesk leta 1900 na obmo=ju današnje ob=ine Maribor Pregled politi=nih ob=in — — Število Število Število Velikost, Število Zap. Ime politi=ne ob=ine prebi- hiš kat. naseli.i v ha valstva St. soseske ob=in """ 2 352 391 54 1. Bistrica pri Fali 308 372 55 2. Bistrica pri Limbušu 2 1 1.846 572 84 3. Bo= 1 356 199 35 4. Bohova 1 299 264 56 5. Ciglence 2 506 506 86 6. Cirknica 89 2 605 528 7. Ceršak 1 1.031 591 80 S. Cinžat 1 575 558 111 9. Dobrenje 1 757 376 61 10. Dogoše 70 1 435 349 11. Dragu =e va 77 1 531 394 12. Dražen vrh 1 544 698 131 Fra m 13. 1 562 354 68 H. Gorica 1 299 283 54 15. Gradiška 122 2 487 515 16. Gru aova 2 87 2 468 427 17. Jabí ance 2 103 2 383 630 Janževska gora 2 18. 3 385 659 136 19. Jarenina 3 39 2 524 241 20. Jelovec pri Kamniti 2 65 2 542 314 21. 1 Ješenca 1 542 715 118 22. Kamnica 1 127 28 1 1 121 23. Kaniža 1 449 808 118 1 59 24. Kar Število Število Število Velikost Število '••. Ime politi=ne ob=ine — kat. prebi- naselij v ha hiš št. soseske ob=in valstva 52. Skoke 1 2 766 503 90 53. Slatinski dol 2 2 576 502 95 54. Sladki vrh 1 3 547 536 92 55. Slemen 1 1 1.106 500 83 56. Slivnica 3 3 955 771 152 57. Smolnik 1 1 3.226 530 51 58. Spodnji Duplek 1 1 357 413 92 50. Spodnje Ho=e 1 1 473 512 88 60. Sekovec (Zrkovci) 1 1 481 313 54 61. Starše 3 4 1.795 1.261 215 02. Studence (Studenci) 1 1 25G 2.430 149 G3. Sve=ina 2 2 516 496 105 64. Sv. 11 j v Slov. gor. 2 3 1.007 1.097 199 65. Sv. Jakob v Slov, gor. 10 15 2.950 2.758 579 66. Sv. Jurij ob Pesnici G 6 1.380 1.214 23G 67. Sv. Križ 3 3 2.981 1.070 158 GB. Sv. Zgornja Kungota 3 3 1.33(1 1.027 188 CO. Sv. Lovrenc nad Mariborom 1 1 .314 1.213 143 TO. Sv. Marjeta na Dravskem polju 2 3 1.54C 1.038 193 71. Sv. Marjeta na Pesnici 3 3 66B 544 112 72. Sv. Martin pri Varbe-rgu 1 1 34G 298 55 73. Sv. Miklavž 1 1 385 332 53 74. Sv. Peter 7 7 1.183 1.643 316 75. Spi=nik 1 1 292 303 57 76. Velka 2 2 1.424 1.159 232 77. Trate 1 1 447 326 54 7•. Vestmi ca 1 1 587 554 122 79. Vosek 2 3 849 5B9 119 80. Orlov dol 1 1 99G G32 122 81. Vrti7e 1 1 344 272 54 82. Vukovski dol 2 • 48!) 488 100 83. Zgornji Duplek 2 2 658 605 118 84. Zgornje Ho=e 1 1 164 252 43 85. Maribor — mesto 5 1 7(13 23.258 1.052 Skupaj 152 1G5 75.726 56.7GG 10.569 II. Obdobje stare .Jugoslaviju Po podatkih, dobljenih pri prvem ljudskem štetju v Kraljevini Slovencev. Srbov in Hrvatov (SHS) leta 1921, je bilo v =asu med letom 1900 in 1921 le nekaj manjših sprememb v številu sosesk in politi=nih ob=in. Iz nekdanjega sodnega in dav=nega okraja Mureka, ki je pripadal Avstriji, so bile priklju=ene sodnemu okraju Maribor ob=ine: Dražen vrh, Sladki vrh, Trate in Velka. Iz ob=ine Zrkovci .se je izlo=ila katastrska ob=ina Brezje ter postala samostojna ob=ina. Podobno se je izlo=ila iz ob=ine Razvanje katastrska ob=ina Tczno in postala samostojna ob=ina. Velika ob=ina Sv. Jakob v Slov. goricah, ki je pred letom 1900 nastala iz šestih sosesk, se je razdelila na tri ob=ine — Spodnji Jakobski dol, Zgornji Jakobski dol in Ploderšnica. Tako je bilo število ob=in na ozemlju današnje ob=ine Maribor leta 1921 za štiri ve=je kot leta 1900, bilo jih je ¡iñ, in posebna enota še mesto Maribor. nilAClC VLADIMIR: l'ROSTOIlSKI líAZVOJ UI'RAVNK IN SAMOUl'HAVNK . . . 295 KARTA • • Ob=ina Maribor •• V ASIRÁ NE OB — irejo kffisilrnu» CS* Ys'irn-W xo!. CbE'i O >*»* «lili* Z oktroirano ustavo in uvedbo monarhofašisti=ne diktaturo lota 1929 se jo za=el proces jugoslovanjcnja in centralizma. Ta politika se je izrazila tudi v reorganizacij upravnopoliti=ne ureditve. Tako je bila v letih 1933-34 opravljena komasacija manjših ob=in v ve=jo teritorialne enote s stalnimi ob=inskimi usluž- benci. Na obmo=ju sedanje ob=ine Maribor je bilo poleg mesta Maribor, ki jo obdržalo enak obseg, kot ga jo imelo lota 1900, organiziranih še 26 komasiranih ob=in. Obmo=je ve=ine teh ob=in se je povsem ali skoraj povsem pokrivalo z obmo=jem župnij. Nekatere od njih so prevzele tudi ime župnijo. Iz karto M-2 in iz podatkov v tabeli M-2 lahko razberemo celo vrsto zani- mivih podatkov Med drugim tudi to, da je bilo na obmo=ju današnje ob=ine* Maribor skupaj 27 ob=in, od tega na desnem bregu Drave 11 ob=in in na levem bregu 15 z ve=jim delom mesta Maribor. Ob=ine so bile po površini in številu prebivalstva precej razli=no. Ob=ine na desnem bregu so bilo v popre=ju ve=je kot na levem bregu, kar je pripisati predvsem naravnogoografskim elementom (hribovit svet in gozdne površine). Po površini dale= odstopajo tisto ob=ine, ki so obsegale velike predele pohorskih in kozjaških gozdov (Lovrenc na Pohorju, Ruše, Selnica ob Dravi, Sv. Križ, Fram in Ho=e). Površinsko je bila najmanjša ob=ina Studenci, ki je merila komaj 256 ha, po številu prebivalstva pa je bila med 26 ob=inami na 3. mestu. Ve= prebivalstva sta imeli poleg mesta Maribor le še ostali dve predmestni ob=in Košaki in Pobrežje. Maribor 2228 ha in imela popre=no 2888 prebivalcev. Iz kat. ob=in Ho=ko Po- horje in SHvniško Pohorje je bila formirana nova samostojna ob=ina Pohorje. Ob=ina Sladki vrh je bila vklju=ena v okraj Ljutomer, ob=ini Ra=e in Zlatoli=je (Starše) pa v okraj Ptuj. Tabela M 2 Pregled komasiranih ob=in na obmo=ju današnje ob=ine Maribor po slanju 1. 7. 1939: prebivalstvo po stanju 31. 3. 1931 Zap. Število Površina Število Število Število Ime ob=ine št. k. o. naselij v ha prebiv. gospod, stan. hiš 1. Duplek 5 5 1.660 1.967 398 358 2. Fram 9 10 3.818 2.G44 529 470 3. Ho=e 8 • 4.142 •.•4• 791 044 4. Jarenína lü 10 2.490 2.74P 495 479 5. Kamnica 5 5 2.652 2.783 527 479 (i. Korena G 6 2.058 1.990 409 415 7. Košaki 13 13 2.811 6.028 1.316 870 8. Limbuš G 0 2.324 2.292 462 378 9. Maribor — mesto 5 1 706 33.131 7.619 1.883 10. Pesnica 3 3 1.021 1.087 214 198 •. Pobrežje 4 4 1.963 6.7•4 1.578 935 12. Ra=e 5 8 3.817 3.513 687 635 13. Radvanje 2 4 1.02!) 2.006 500 277 14. Ruše 4 6 5.72Ü 3.258 715 382 15. Selnica ob Dravi 15 18 7.173 3.840 749 608 16. Slivnica pri Mariboru fi 7 2.377 2.417 495 428 17. Studenci 1 1 256 4.335 1.197 441 13. Sve=ina 8 • 1.633 1.452 243 256 19. Sv, Jakob v Slov. goricah 8 11 2.350 2.319 417 409 20. Sv. Jurij ob Pesnici 5 5 1.197 1.136 191 179 21. Sv. Križ pri Mariboru :i 3 3.017 Ì.059 ¡58 147 22. Sv. Lovrenc na Pohorju fi 8 8.584 2.888 631 4211 23. Sv. Marjeta ob Pesnici 8 9 ' 2.438 2.037 382 398 24. St. Ilj v Slov. goricah 9 11 3.277 3.754 736 658 25. Velka 7 12 3.548 3.306 640 582 26. St. Janž na Dravskem polju 3 4 1.705 1.366 259 234 27. Zgornja Sveta Kungota 4 4 1.502 1.300 233 227 Skupaj 163 190 75.359 108.298 22.576 13.330 Opomba: V Mariboru so delovali: okrajni na=elstvl xa desni in levi breg; nkrr.imi m okrajno sodiš=e, driavno tožilstvo, tržnica In kaznilnica, dav=na in katastrsko uprava, glavni oddelek finanCne kontrole In glavna carinarnica. Vrsta drugih upravnih, strokovnih, zdravstve- nih lo kulturnih ustanov banovinskoga okroi.nega, okrajnega In mestnega znaca.ia; tn gimna- zije in dve uiiteljiS=l, pet meSCansklh Sol in enajst drîavnlh. mestnih, obrtnih In /.aseBnih strokovnih sol. Vir podatkov: Splošni pregled Dravske banovine. Ljubljana 193•. III. Cas okupacije in narodnoosvobodilnega boja Hitlerjevska vojska je zasedla ozemlje današnje ob=ine Maribor do 9. aprila. Doma=i kulturbundovci so skupno z vnaprej organiziranim okupacijskim apa- ratom, sestavljenim pretežno iz avstrijskih hitlerjancev, hitro prevzeli vso civilno oblast. Maribor je postal mo=an vojaški in policijski center ter sedež civilne uprave za Spodnjo Štajersko. Aprila je prišel za nekaj ur v Maribor sam Hitler. Znano je takratno njegovo naro=ilo: »Naredite mi to deželo spet nem- •••••• ••••••; PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE •• SAMOUPRAVNE ... 297 skok Znane so oblike nacisti=nega terorja, pa tudi oblike odpora, ki se je za=el takoj in kljub strahotnim žrtvam ni prenehal do osvoboditve maja 1945. Kot sicer na ozemlju celotne Štajerske je tudi na obmo=ju pataje ob=ine Maribor okupator v za=etku prevzel upravno-polit.cno organizacijo. V ^•••• pisarnah je namestil svoje ljudi in postavil sebi zveste župane ^ uradmke pred- vsem iz vrst kulturbundovcev. Pri kasnejši reorganizacij, je bilo °P•vljemh nekaj sprememb, med njimi najpomembnejša pri organizacij, me tne ob=ine Maribor Po stanju leta 1942 je mestna ob=ina Maribor (politi=no je imelaunk- d toj cijo okraja) obsegala poleg starega mestnega jedra še P• •ïJ"•" •d^ masirane ob=ine - Kamnica, Košaki, Duplek, Korena, Ho=e, J°^ez^ £ad• nje, Studenci in Limbuš, Pri tem so bila obmo=ja nekaterih b.vS.h obii ^lo- =ena, kot npr. iz Kamnice katastrski ob=ini Srednje » ¿fov^f J^jJ^ tastrska obilna Dolnja Po=ehova, iz Ho= katastrska oWmaHoöko Pohorje m iz Limbuša katastrski ob=ini Laznica in Bistrica P» Limb"U" ?^£ •£vfe ob=ine je bilo razdeljeno na 15 »Ortsgrup« in je obsegalo 11 ^>J» ^.vše komasiine ob=ine na podeželju so «tale. Ugotoviti je »n•°J« nf¿¿P^ memb. Bivša ob=ina sv. Križ med Mariborom je bila P•men°•• ^°^•_ je dobila katastrske ob=ine Jelovec. Srednje in Sp. Slemen, izg••• p a k ata str ski ob=ini Mali Rošpoh in Morski Jarek, ki sta bih P^^ÄÍZÍ Bivša ob=ina Pesnica je bila pove=ana za katastrsk. ob=in. Dolnja Po=ehova m Pesniški dvor. , . . , . . Kot že Dovedano se je upor proti okupatorju za=el takoj, saj so skojevci izvedb prvoga o že S. ïpriîa (sežig avtomobilov v Volkmerjeverri^rehc^ V Mariboru sta takrat delovala okrožni komite ZKS .n SKOJ od ^ja Pa še okrožni odbor OF. V mestu in na obmo=ju današnje °b^s° ^•^££ odbore OF. Razmah organizacij OF so zavrli ve=kratni vdori g„tapa v org• zacijo, vendar v celoti niso bile uni=ene nikoli, tako kot tud. dpor n ••dar prenehal. Mo=nejši razmah je OF ^^XTS ïaSo» d« ? S »S nato stalno Sirila. Po podatkih okrožnega odbora OF ££ or desni ni (torej le nekaj dm pred osvoboditvijo) je bilo v °^ ^ odborQV OF skup. breg 31. Maribor levi breg »^^^^^^••• obmo=je današ- no torej 76. Omen em okrajni odbori Oí so poKrivai. v izsubliale nje obine Maribor. Okupatorjeve ob=inske ^l^Tb^^l upravno mo=, veljavnost odborov ^^a^e^ine ífarjbor nikjer «¡•• •1 • • nekaj •••• osvobojeno ^ • / •^••••• odoore in so zato odbori OF vseh bile opravljene volitve v narodnoosv^c^^oAbc,« QSVOboditvi vse do stopenj opravljali funkcije oblastnih organov tuoi • •• volitev junija 1945. IV. Razvoj upravne razdelitve v Titovi Jugoslaviji ,. • ,4 • « KNOO ie predsedstvo Slovenskega narodnoosvo- Po opravljenih volitvah v KNOO je P iederalne Slovenije (6. sep- bodilnega sveta izdalo zakon o uprav•_razdel ¿ ^ ^.^ tembra 1945), iz katerega Je "zv^dn0U^ L te nove upravnopoliti=ne razde- Maribor 76 KNOO in mesto Maribor, ^novan va te nove up • litve je bila postavljena med bojem, KNOO so zrasli iz KOOF. Mestno obmo=je s petimi ^^"•• Ä ••^ od 1850 do 1941. Nemški okupatorji so ga razSirui rrv j delitvi federalne Slovenije je k ataren»• — ^«'¿^ ob=ini Po- bregu katastrski ob=ini Kr=evina, na desnem_ Bregu v predmestje, Po- brežje, Studenci in Tezno. Studenci so bili ze izrazito delavsko p 298 CAKOI'IS /.• /.OODOVINO IN NARODOPISJE ST. 2'1'J78 ••••• M 3 Ob=ina Maiibor KRAJEVNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR SíOflJP 1Š45 LEGENDA •**•'*|1 opi'i ri,» «—••;• ••••••• i>w — ••/l tóg*lrí«J ob «•.-1)4 kjt tO- 't« brežje in Tczno sta bili na poti k takšnemu razvoju. Obmo=je mesta se je pove- =alo od 706 na 3100 ha. =e primerjamo število KNOO (76) s številom upravnih enot leta 1850, 1900 i nI 921, dobimo naslednje številke: 95, 84 in 88. Upoštevajo= priklju=itev treh prej samostojnih upravnih enot k mestnemu obmo=ju, lahko re=emo, da gre za sorazmerno majhne razlike. Zaradi posebnih razmer neposredno po vojni je obveljalo na=elo =imve=je povezanosti mladih oblastnih organov s prebival- stvom. Primerjava kart Ml in M 3 nam omogo=a slediti vsem spremembam in podobnostim. Posebno je zanimivo ugotoviti, da so se odbori OF in KNOO v mnogih primerih zasnovali v enakem obsegu, kot so bile leta 1850 postavljene soseske. Ljudje so se v 80 letih nanje navadili. 43 KNOO aH 58 °/o je obsegalo samo po eno ikatastrsko ob=ino.; 14 KNOO ali 18 °/o po dve katastrski ob=ini; 8 ali 11 "/o po tri katastrske ob=ine. Dva KNOO sta obsegala po sedem in dva po osem katastrskih ob=in — Sv. Peter (Male=nik), Šmarjeta, Sve=ina, Jakobski dol. Vsi KNOO, ki so obsegali ve= kot pet katastr- skih ob=in, so bili na levem bregu, torej v Slovenskih goricah. Med najmanjše KNOO štejemo Brunšvik, Skoke in Zg. Ho=e. Seveda na velikost KNOO ni vplivalo samo število katastrskih ob=in, ki jih je obsegal, temve= tudi drugi elementi, kot so pohorski gozdovi (npr. Kumen, Smolnik). Razli=no je bilo tudi število prebivalcev v KNOO, na splošno pa jih je bilo malo. Dinami=en povojni razvoj in njegove posebnosti, ki so zadirale v bistvo družbenoekonomskih odnosov, je vplival tudi na spreminjanje upravne ure- TUlAClC VI.MUMTH: PROSTOKSKl HAZVÍ»_ UPRAVNE • ^MOUP^VNE... _ _299 dit• Tako je skupš=ina LR Slovemje ^^^^^ ni razdelitvi LR Slovenije. Z njim so bih ub"£«£• ^ za obmoCje on jevni ljudski odbori (KLO) » ljuAsta^kuptan - ^ ¿ P kgr meni y D B današnje ob=ine Maribor ^ ^•^•, izražena težnja po zdru- meri s KNOO zmanjšanje za 42 ah 55 •..••£ ••••• ocenjen za zevanju manjših upravnih enot v ve=je^ •• :korrt P» £j J septembra istega prenagljenega in izvajanje zakona j^^^¿••, ki je prinesel nekaj leta je izšel nov zakon o «P«• rarf^tviLRSlov^, J^^ Po SS^UISr?^TÍA današnje ob,ne Maribor opravljene tal U •^TSPribor, kV^r ce=Sb SSS SK •• tastrska ob=ina), Brezje (1 katastrska obema) Zkova ^ mesta manjših delov Bohove, Dogos, Peker in f«•^ pove=alo od prejšnjih 3100 ha na okrog 5600 ha _ Ukinjena sta bila okraja Marib«dean b.* n M^bor^ ^ formiran je bil okraj Maribor okoli«• ¿^^^ |istrica. breg je bil vklju=en v na novo n astah^ ns ^ ^ ^ - V petnajstih pnmenh je prišlo d zd uzf^¿¿ Vrh(JV dol Limbušu, je Lobnica priklju=ila R^^enaf^op Spodnjim Ho=am, Zgornje Loka-Gradiš=a Koprivniku, Bohova m JJ (£ ^ P ^ ^ ^ Dray_ Ho=e Reki-Pohorju, Skoke ^»vcaj•^ ^ ^^, •(•1•••• skem polju, Zlatolifije StK • »QflSoU ii Zgornji Jakobski dol Spod- Zimici, Ga=nik Jaren.ni, °4fk Zgornji Kung ••••• dol. njemu Jakobskemu dolu, n0V1 J"5/*! mici se je izlo=ila k. o. Vukovje in _ Iz bivšega KNOO Sv. Marjeta ob Pesnic.pe j postala samostojen KLO Vukovje naitetimi združitvami in osamo- S pove=anjem ozemlja mesta Ma "bor ter KNQ0 nfl 56 KL0_ Zmanj_ zma saj svojitvijo se je število upravnih enot "J eno k 0_( in sicer od prejšnjih šalo se je predvsem Število KLO, ki so °«4i obsegalo po dve katastrski 43 ali 58 •/. na 16 ali 29 •/.. Devet ah 16i / >*J£ ^ •• gta zaje_ ob=ini, 12 KLO ali 22 «V. je obsegalo• po to ^• u in Smarjeta 0b Pesnici), e F mala po sedem katastrskih ob=in (bv. ^ ' trskih obcm (Jakobski dol, Jare- seI trije KLO pa so povezovali celo po ° • KLQ Si0Venskih goricah m so se nina in Sve=ina). Tudi sedaj so bih ^•^asiranimi ob=inami, redvojmmi skoraj v celoti pokrivali s P ra7^¡tvi na obmo=ju današnje ob=ine u rav Neznatne spremembe v P ^ •^' i948 Maribor je prinesel ustrezen zakon ••• J se je zmanjšai0 le za Obmo=je mesta je ««» ••?•••'¿LO Hotinja vas, ki je bil priklju- dva, tako da jih je bilo 54. Ukinjena sta bila.*. ikljucen KLO Smarjeta. =en KLO Orehova vas, in KLO Vu ov^j^ KLO Nimbus je dobil del Tudi ostale spremembe so ^^'^tin pri Vurbegu je bila izlo=ena kata- katastnske ob=ine Hrastje, iz KLU av.. ^ ^ okraju ••• strska ob=ina Vumpah in priklju=enajvw izacija v mestu Maribor — v V za=etku leta 1949 je bila " ftn mestne rajone in en kraj. Ta kraj je okraj Maribor mesto je razde jen na_m m Maribor okolica. Se isto leto bil KLO Kamnica, ki je bil tako f^%¡£¡ spremembe KLO tudi na ob- • oktobra so bile z zakonom opravljene " * . gQ • KL0 Brestrnica, ki je mo=ju današnje ob=ine Maribor, • sicer u j ju=en •• ^vrenc na bil priklju=en KLO Srednje; KLO Kumen j 300 CASOl'lS ZA ZOOIJOVINO IN NAHOnOl'ISJE ST. «1973 •.. .. • Ûb£ina Maribor KRAJEVNI LJUDSKI UMORI v •- ••••• •*-Tt(fl obi.r.e —IT«JO Kalanim« otiCrtl Pohorju; KLO Morje je bil priklju=en KLO Fram, KLO Smolnik pa je bil priklju=en KLO RuSe. Ukinjen je bil ludi KLO Kamnica in priklju=en mestne- mu rajonu I. Tako je bilo število KLO zmanjšano na 49. V za=etku leta 1951 so bile ukinjene oblasti in Maribor je izgubil pomembno regionalno funkcijo. Bistvene vsebinske in s tem povezane prostorske spremembe v upravni razdelitvi je prinesel zakon aprila 1952. Ukinjeni so bili KLO in ustanovljene ob=ine. Maribor je bil poleg Ljubljane in Celja samostojno mesto. Mestno ob- mo=je je bilo ponovno pove=ano s priklju=itvijo bivšega KLO Korena, ve=jega dela KLO Razvanje in katastrske ob=ine Bohova. Ukinjen je bil okraj Polj=ane in ve=ina njegovega ozemlja priklju=ena okraju Maribor okolica. Na ozemlju današnje ob=ine Mraibor je bilo formiranih 19 ob=in, kot jih kaže karta M-5, pripadala okraju Ptuj, Gradiš=e na Kozjku, del Vurmeta pa okraju Slovenj s tem da sta ob=ina Starše in katastrska ob=ina Vumpah v okviru ob=ine Gra- jena takrat še pripadala okraju Ptuj, Gradiš=e na Kozjaku, del Vurmeta pa okraju Slovenj Gradec. Tako smo prišli od 76 KNOO leta 1945, 56 KLO 1946 in 54 KLO leta 1948 na 19 ob=in leta 1952. Sedem jih je bilo na desnem bregu Drave, dvanajst na levem. Vsiljuje se nam primerjava med stanji leta 1934, 1939 in 1952, ki jih kažeta karti M-2 in M-5. Komasiranih ob=in je bilo 26. Štiri od njih (Kamnica, Pobrežje, Radvanje in Studenci) so bile pripojene mestu Mari- bor, torej je razlika samo še tri. Sedanja ob=ina Zgornja Kungota je zajela tri nekdanje komasirane ob=ine — Sve=ina, Sv. Jurij ob Pesnici in Kungota. Ozem- DRACtC VLADIMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE . . . 301 KARTA M* Ob=ina Maribor OB lECffll • ••ría »•># •-~it*jO ur*avnt »r.clt —iuta ict««trti>» obi ••••-i«*? hat. mir.» • 1**1 ODÍ f lje Slivnice je sedaj razdeljeno med Ho=e in Ra=e. V sedmih primereih se sedanje in predvojne ob=ine povsem ujemajo, v petih primerih so bile opravljene manjše spremembe. Po številu katastrskih ob=in je bila najve=ja ob=ina Zgornja Kungota, saj jih je imela 20. Sledijo ji Ho=e z 11 katastrskimi ob=inami, tem pa Št. Ilj in Ra=e. Po površini je bila najve=ja ob=ina Lovrenc na Pohorju, ki je obsegala samo pet katastrskih ob=in, a je merila 8500 ha, sledijo pa Ruše, Ho=e in Zgornja Kungota. Najmanjša je bila ob=ina Pesnica z blizul500ha. Nove ob=ine so bile v glavnem naravno geografsko zaokrožene enote, ki so v stolet- nem razvoju izoblikovale središ=na naselja z dolo=enimi krajevnimi fukcija- mi — šola, pošta, ob=iska uprava, župnija, trgovina, gostilna in obrt. Število prebivalstva lahko v ve=ini primerov zaokrožimo nekoliko nad stanje leta 1934 (tabela M-2). Nove bistvene spremembe v upravni razdelitvi je prinesel zakon o obmo=jih okrajev in ob=in v SR Sloveniji v aprilu 1955. Dobili smo ob=ine — komune. V našem primeru je namesto prejšnjega samostojnega mesta Maribor in 19 ob=in bilo z zakonom formiranih samo 7 ob=in — komun (karta M-6). Obmo=je mesta je bilo razdeljeno na štiri ob=ine — Maribor Center, Maribor Košaki, Maribor Tabor in Maribor Tezno — vsaki od njih je bilo priklju=eno nekaj okoliških krajev. Tako je ob=ina Maribor Center obsegala stari del mestnega jedra na levem bregu Dave z Mei jem in bivšo ob=ino Male=nik ter kraje med Dravo in jugoslovansko-avstrijsko mejo. Ob=ina Maribor Košaki je dobila od 302 KARTA MS Ob=ina Ma/ib • • OB i i. . —'|•.•• bolatlrslo obi HumcA - ime bet toi• O SíO'í t-bílf* mesta le košaško predmestje, sicer pa celotno Pesniško dolino do državno meje na zahodu. Ob=ina Maribor Tabor je zajemala mestna predela Studenci in Tabor na desnem bregu Drave in podpohorsko vsi; ob=ina Maribor Tezno je obsegala mestna predela Pobrežje in Tezno, sicer pa ve=ji del Mariborskega Pohorja, severni del Dravskega polja in šo del Slovenskih goric. Zaradi urejanja skupnih mestnih zadev je bil osnovan mostni svet. Ves zahodni del današnje ob=ine Maribor je bil organiziran v ob=ino Ruše (po površini je bila ta dale= najve=ja, saj je merila okrog 21.700 ha). Kraje severovzhodnega dela današnje ob=ine Maribor je povezovala ob=ina St. lij. Južni predel današnje ob=ine je obsegala ob=ina Ra=e. Leta 1957 je bil odpravljen okraj Ptuj in so so iz ob=ine Ptuj priklju=ile ob=ini Maribor Tezno katastrske ob=ine Starše, Vumpah in Zlaioli=je, ob=ini Race pa katastrska ob=ina Prepolje z naseljema Prepolje in Trni=e. Ve=je spremembe so bile opravljene leta 1958, ko je bila ukinjena ob=ina St. Ilj in v celoti priklju=ena ob=ini Maribor Košaki. Tako je ob=ina Maribor Košaki postala izrazito slovensko goriška kme=ka ob=ina z okrog 20.000 ha in 22.000 prebivalci. Z istim zakonom so bile iz ob=ine Maribor Center izlo=ene in pripojene ob=ini Ruše katastrsko ob=ine Jolovec, Srednje, Sv. Križ z naseljem Gaj, Sober in Zgornji Slemen. Katastrski ob=ini Grušova in Ruper=e sta bili pripojeni ob=ini Maribor Košaki. Ob=ina Maribor Center je bila tako po povr- šini bistveno zmanjšana in skoraj povsem omejena na pravo mestno obmo=je. BHAC1C VLADIMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE . . . 303 Toda že dve leti kasneje, marca I960, je P^J° •^^^^^ Maribor Košaki je bila odpravljena in v celoti preu=ena obcirn M«*orCj»; ter Odpravljena le bila tudi ob=ina Ruše, kraji na levem bregu Drave so bili klXobSi Maribor Center, kraji na ^ ^ ?•%£^ Tabor, k! je tako dobila tudi nekaj podeželja in se bis^^f^^ Ra=e ie bila priklju=ena ob=ini Maribor Tezno. Za ožje mestno obmo=je je usklajeval politiko mestni svet Maribor. V letih 1960-1964 je bilo v SR Sloveniji ^'••^^•••^• delit*, vendar jib na obmo=ju ^ ^^^%^Z^Z bilo pove=ano obmo=je mesta Maribor, ki se je n „Družbenopo- Marca 1965 so bili z ustreznim zakonom odprav, eni okra ^^^•••••^ liti=ne skupnosti v SRS za ob=ine m republike; ^em ^e Ma membno funkcijo. Ko so se leto kasneje, ^f^^^^ obmo=ju ob=ine v sedanjo ob=ino Maribor, je bilo tudi na nd^F b ki „ s kon=ano dvajsetletno obdobje stalih upravno ten onahïh J •£* ¿^ in h postopim združevanjem manjših upravnih- ^^ god¡ manjíin ob=in privedle do današnje ve • bcm J1 , ^. med najve=je ob=ine v SR Slovemji (=etrto-nest) .n _ je (od tega odpade na mesto 97.000 P-^fl^fdesetkrat ve= prebivalcev mestu. To je po prebivalstvu ob=ina gigant, ;a prebivalstva kot polovica ob=in v Severovzhodni Slovenj •• •^ ^^ SR Slovenije ali šestkrat ve= prebivalstva, kot je p P J Ub jevnih skupnosti. (Maribor Center• _u, nekatere krajevne skupnosti po (karta M 7). Kot je razvidno iz tabeie i • - na Pohorju in Ruge, vendar površini velike - npr S^^^ajo pohorski gozdovi. Ve=ina mestnih J a bse P pri zadnjih dveh ve=j! del oze• J ° *J la krajevna skupnost «Avgust krajevnih skupnosti je števil=no motna, ;MJJ ¿ fc t deset slovenskih c Majeri=« po stanju 1971. leta 15.363 prebava ^ ^^^ Jožiea Flander ob=in. Nad 10.000 prebivalcev so_ imele •• J . razdeljene na manjše in Tezno. Z letom 1978 so bile stiri kraje•* * ^ Tezno na 3, Franc enote, in sicer: Jožica Flander na 4, _Avgust ^ ^.^ ^.^ ^ krajeviüh Založnik-Leon na I! «rajevne skupnosti. & raZpravo o njeni reor- skupnosti. Izjemna velikost ob=ine Marino j ^. a¡. megtne krajevne skup- ganizaciji. Potrebno pa bi bilo tudi poor«> v opredeljena v resoluciji nosti na sploh še ustrezajo ^jevm skupno »• *£¿ £ • tì. Vse kaže, K. kongresa ZKS. To velja tudi za «^^ % ¿^ proStorski opredelitvi da smemo pri=akovati Pomemb"e]SeJPI:w krajevnih skupnosti kot tudi ob=ine Maribor. 304 K»«IA M ? Obïino Maiìbof KRAJEVNE SKUPNOSTI SlanJ t 1977 IE £N • —**»iO «bi.** Kumtn-jnt liai ••••• • trti «»lini Tabela •• Krajevne skupnosti v ob=ini Maribor po stanju 31. 12. 1977 Štev. *L -, w , . Število Štev. Površina Število prebivalstva stano- gj Krajevna skupnost kat. v ha ob=. naselij 1961 1971 1977 •£•> 1. Ivan Cankar* 1 1 01 6,817 8.599 2. Ccršak 3 4 1.500 2.007 1.947 2.097 509 3. Duplek 6 7 2.145 3.119 3.267 3.352 795 4. Maks Dur j ava* 130 6.864 7.945 5. Jožica Flander* 180 11.575 17.630 6. Fram 6 8 2.784 2.547 2.666 2.735 630 7. Ho=e 7 7 4.369 3.896 3.516 4.230 980 8. Jakobski Aol 8 U 2.351 1.945 2,137 1.910 483 9. Jarenina 7 7 1.599 1.649 1.757 1.640 388 10. Kamnica 10 11 5.605 4.587 4.635 4.700 1.056 11. Korena 6 6 2.058 1.853 1.461 1.980 459 12. Korožka vrata* 1 1 172 5.507 5.446 13. KoSaki* 3 3 1.182 3.887 4.800 14. Lovrenc na Pohorju 6 8 8.560 3.357 3.386 3.406 790 15. Avgust Majeri=* 7 4 2.050 15.363 20.211 16. Malc=nik 6 7 1,183 1.751 1.801 1.89!) 433 17. Marjeta na Drav. p. 2 4 1.546 1,896 1.752 1.850 370 ••• BBACIC VLADIMIR: PROSTOBSKI HAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE. . .___ — — — - Število Štev. Površina Število prebivalstva stano- Zap. Štev. vanj Krajevna skupnost kat. naselij v ha 1971 1977 št. ob=. 1961 1971 3.850 3.500 2 2 460 1•. Melje* 4.283 3.579 5.43B 1.091 19. Miklavž na Drav. p. 3 4 1.611 250 4.420 4.950 20. Ob Parku* 1 3 803 1.736 3.128 2.620 3.817 21. Pekre — LimbuŠ 5 5 460 2.438 2.037 2.026 2.009 22. Pernica 8 9 505 1.827 2.361 2.303 2.504 23. Pesnica 6 6 200 5.883 5.850 24. Prežihov Voranc* 1 1 771 2.271 3.006 2.754 3.014 25. Ra=e 3 5 1.080 3.006 4.100 26. Radvanje* 2 2 1.327 325 677 1.237 1.170 27. Razvanje 1 1 6.000 84 5.829 28. Rotovž* 1 1 6.665 1.677 6.282 6.066 5.720 29. Ruse 5 7 4.427 1.030 4.580 4.376 4.242 30. Selnica ob Dravi 10 12 3.400 376 1.104 1.621 1.480 31. Sladki vrh 4 5 3.342 727 1.611 3.175 2.808 32. Slivnica — Orehova vass 5 5 2.000 461 1.795 1.916 1.702 33. Starše 3 4 12.256 256 9.555 34. Studenci — F. Zalaznik** 1 1 1.252 325 1.633 1.353 1.529 35. Sve=ina 8 8 2.413 600 1.777 2.429 2.272 36. Šentilj v Slov. goricah 6 6 12.800 1.010 11.912 37. Tczno* 1 1 2.150 430 2.444 2.057 2.073 38. Velka 4 4 11.240 190 6.084 39. .Toco Zagernik* 1 1 2.900 693 2.998 2.950 2.763 40. Zgornja Kungota 10 10 171.745 152.939 201.884 47.084 170 1•4 75.789 Skupaj 125.327 29.917 101.058 85.509 Vse mestne KS •,priini iha) so posledica razkosavanje Opomba; jutiJLie • l k Ci i il il MlVPíli cibili u»*^. - - mestne krajevne skupnosti, ocena «P•0:"",- nih krejevrilh skupnostih, ker lih takrat Se nI hilobilo. OB I Upravna razdelitev v letih 1850-1918 S prVo .pravno rabijo *?$£**£££ ^^^ današnje ob=ine Ormož v sMopu okrajnega • i ^ ^ QrmoL Ta_ deljeno na tri sodne in ^«^e Sigd Sa!» sest katastrskih ob=in vec kratni sodni in dav=ni okraj Ormož je °*»* •• Ilovci in privée ter kot današnja obilna Ormož. To sta M ^*as• k (katastrska obilna soseski Polenci (kat. obüim Polene. + •£' dnemu in dav=nemu okraju Zamusani + Tibolci), ki ^•••^•••£ ^ » ^^ ^ Qrmož Ptuj in tudi danes spadata • ••••••- kaže kaJ.ta 01 Nedvomno je je bilo vseh sosesk, vätevsi mesto Ormož >^ pokrajini, da so bile soseske med drugim pripisati t-di «tam «nogradnü» ^ J^^ ^ , majhne; 10 ali 36*/. sosesk je otaegirto ¡w»P_ Miklavž, Podgorci 56 KARTA 01 'Ob=ina Ormož •'novci KRAJNE OB6INE-SOSE5KE **>*(, Stanje 1850 1, fiucman¿\Í?"\ ^a¿ 0 ' S/einte ä st •• / f • ^« 1•"" Ci, ì^t/Ktoe/jj #/,«£•< "°'• /Trgovali, LEGENDA ^^meja ob=ine —meja upravne enote — meja katastrske ob=ine Obrei- ¡me kat. obóne O sedei obima in Sardinje — so obsegale po tri katastrske ob=ine. K soseski Veli=ane je spadala tudi katastrska ob=ina Plešivec, ki je sedaj v ob=ini Ljutomer. Podoben je pri- mer s katastrsko ob=ino Ilovci, ki je sodila takrat k soseski Hermanci. Po po- vršini sta bili najve=ji soseski Sardinje — 2366 ha in Ormož — 2029 ha; naj- manjši pa Jastrebei —305 ha in Pušenci — 395 ha, tako je bila razlika med najve=je in najmanjšo sosesko 7,7-kratna. Tudi po številu prebivalstva so si bile soseske precej razli=ne. Najmanj ga je imela soseska Pušenci (224), sledijo pá Trgoviš=e (242) in Jastrebei (264). Najve= prebivalstva so imele soseske Bre- brovnik (1132), Središ=e (934), Sardienje (793) in šele na =etrtem mestu je bila mestna soseska Ormož (754). Prve spremembe so bile opravljene že do leta 1857. In sicer je sodni in dav=ni okraj Ormož bil izlo=en iz okrajnega glavarstva Ljutomer in priklju=en okrajnemu glavarstvu Ptuj. Hkrati sta bili izvzeti iz sodnega in dav=nega okraja Ormož soseski Polenci in Zamušani in pripojeni sodnemu in dav=nemu okraju Ptuj. Soseska Mala vas se je preimenovala v Bratonc=ice. Iz podatkov v publikaciji »Pregledek o politi=ni razdelitvi Vojvodine Šta- jerske« smo ugotovili, da do leta 1868 ni bilo nobenih sprememb. Zanimivo je le, da se je število prebivalstva v najve=ji soseski Brebrovnik zmanjšalo od 1132 na 1008, medtem pa se je v Ormožu pove=alo od 754 na 845. Tudi v obdobju 1868—1900 smo lahko zasledili le nekaj manjših sprememb. Soseska Mihovci se je preimenovala v Veliko Nedeljo, katastrska ob=ina Pršetinci se je odcepila od soseske Lahonci in se priklju=ila soseski Kora=i7e. Ostane torej 32 sosesk, za katere smo zbrali nekaj podatkov v tabeli 01. BRACIC VLADiMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE^N^AMOUPRAVN^. . - 307 Tabela 01 Pregled politi=nih ob=in — sosesk leta 1900 na obmo=ju današnje ob=ine Ormož Število Število Število Velikost Zap. Ime politi=ne ob=ine Število naselij hiä prebival. v ha št. soseske kat. ob=. 105 497 723 1. Bratone=ice 2 5 3 254 1.045 963 2. Brebrovnik 2 2 101 550 779 3. Cvetkovci 2 2 89 527 780 4. Frankovci 2 380 466 2 2 57 5. Hardek 108 453 475 6. Hermanci 2 2 1 101 516 ••5 7. Hum 1 263 183 1 1 61 8. Jastrebci 2 150 704 480 9. Kog 2 869 1.115 3 5 211 10. Kora=i7e 2 122 459 402 11. Lahonei 1 780 782 3 4 170 12. Litmerk 2 104 487 485 13. Mihalovci 2 977 1.462 2 2 150 14. Obre?. 1 139 892 583 15. Ormož 1 700 907 5 170 16. Podgorci 3 205 294 1 1 35 17. Pušenci 152 653 566 2 5 757 18. Rune= 2 130 547 19. Savci 2 547 501 2 2 115 20. Sodinci 187 1.125 1.147 1 1 732 21. SrediS II. Upravna razdelitev v =asu predvojne Jugoslavije . i, v obdobju 1900—1921, je preimenovanje Edina sprememba, ki je nastala v ÇbdoDju ^ ^ ^^ Kraijevina u moi soseske Kora=i7e v Sv. Tomaž pri y ";.pv_.la upravno razdelitev iz =asov Slovencev, Srbov in Hrvatov y celoti piev £o[larhofaäisticne diktature Avstro-Ogrske. Sele uvedba girane us razdelitv¡i M je bila opravljena je prinesla bistvene spremembe tuoi.\ J ^ Na obmoiju današnje ob- ma v letih 1933-1934 z organizacijo • " • Q katerih nam govonta =ine Ormož je bilo formiranih •••• •••••^ . •^• y ••••_ k]er karta 02 in tabela 02. V vseh osmih pnmermso obcinska središ=a (Kog, rt je farna cerkev in šola, pa še tr^ m g ' m h d pa v dolinah. s Svetinje, Tomaž) so bila na vinogradn ^ komasiranimi ob=ina- Tako po velikosti kot po številu prebiva stvaso ^. ^.^. prebivalstva mi ob=utne razlike. Najmanjša je Mia m j 308 «¿RTA • T. Ob=ina Ormož KOMASIRANE OB LEGENDA ? ""meja ob=ine —meja upravne enoto —-meja katastrske ob=ine Obrez - ime kat. ob=ine O sodož ob=ine ob=ina Kog — 1427 ha in 1637 prebivalcev. Najve=ja je bila ob=ina Sv. Tomaž pri Ormožu — 4337 ha in 3727 prebivalcev. K ob=ini Sv. Miklavž sta spadali tudi katastrski ob=ini II ovci in Pleši vi ca, ki sta sedaj v ob=ini Ljutomer. Tabela 02 Pregled komasiranih ob=in na obmo=ju današnje ob=ine Ormož po stanju 1. julija 1939; prebivalstvo po stanju 31. marca 193Î Število Število • Ime ob=ine Površine Število Število stanov. k, o. naselij vh prebiv. gospod. hiš 1. Kog G G 1.428 1.637 327 348 2. Ormož 9 11 2.813 3.278 662 528 3. Središ=e ob Dravi 5 G 2.704 2.589 551 486 4. Sv. Lenart pri Vel. Nedelji 7 10 1.767 1.605 305 305 5. Sv. Miklavž 11 13 2.818 2.627 546 552 6. Svetinje 0 9 1.910 2.069 442 446 7. Sv. Tomaž pri Ormožu 13 19 4.337 3.727 785 773 8. Velika Nedelja 10 17 3.768 3.359 703 703 Skupaj 69 91 21.605 20.885 4.321 4.041 III. Cas okupacije in narodnoosvobodilnega boja Nemška okupacijska oblast je prevzela osem komasiranih ob=in in posta- vila sebi zveste župane in uradnike. Kasneje so iz ob=ine Sv. Tomaž izlo=ili katastrsko ob=ino Vi =anci in jo priklju=ili ob=ini Velika Nedelja. Bistveno spre- BRACIC VLADIMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE.. . 309 mem brio pa je pomenila korektura mojo proti Hrvatski. Vzdolž Drave so vse od Zavr=a do Središ=a ob Dravi ustvarili obmejni pas južno od Drave in to ozemlje v celoti priklju=ili k ob=ini Ormož. Tudi na ozemlju današnje ob=ine Ormož je bila organizirana OF že leta 1941 in padle so prvo žrtve. Okupatorju je leta 1942 uspelo prodreti v organizacijo, vendar popolnoma razbita ni bila nikoli. Kot drugod v tej pokrajini se je tudi na ormoškem obmo=ju OF ponovno razmahnila v letu 1944 in se krepila vse do osvoboditve. Z rastjo števila krajevnih odborov OF in z njihovim utrjevanjem pa je ob okupatorjevi civilni oblasti rasla revolucionarna oblast KOOF, ki je ob osvoboditvi tudi formalno prevzela državnoupravno funkcije in jih oprav- ljala do volitev v krajevne narodnoosvobodilne odbore. Na obmo=ju današnje ob=ine Ormož je bilo po zapiskih Rozike Pcrgcr-Brede že novembra 1944 35 kra- jevnih odborov OF. Ponekod so bili organizirani v vsakem naselju (npr. okrog Veliko Nedeljo). Po istem viru so delovali še 4 odbori SPZZ in 6 odborov ZSM. Obstajal pa je tudi okrajni odbor OF, ki jo deloval do sredo avgusta 1945, ko je bil ukinjen, obmo=je današnje ob=ine pa priklju=eno deloma okraju Ptuj, deloma okraju Ljutomer. IV. Razvoj upravne razdelitve v =asu Titove Jugoslavijo Ob julijskih volitvah krajevnih narodnoosvobodilnih odborov je bilo na obmo=ju današnje ob=ine Ormož organiziranih 23 KNOO. Med njimi jih je šest obsegalo po eno katastrsko ob=ino, sedem po dve, šest po tri, dve po pet, ena šest in ena celo osem katastrskih ob=in. Trije površinsko veliki KNOO so bili v severovzhodnem delu obmo=ja, kot jih lahko vidimo na karti 03. KARTA O 3 Ob=ina Ormož KRAJEVNI NARODNOOSVOBODILNI ODBORI 5tan;e 1945 LEOENCA 9 •meja ob=ins ^—meja upravne enote -—meja katastrske ob=ine Obrez - ime kat. ob=ine . © sedež ob=ine 310 Ob preimenovanju KNOO v krajevne ljudske odbore (KLO) sept. 1946 je ostalo vseh 23 enot brez sprememb. Izjema je bil KLO Sejanei, ki je bil zmanj- šan v korist sosednih KLO Podgorei in Klju=arovei. H KLO Podgorci je bil priklju=en del katastrske ob=ine Bratoneèiee, h KLO Klju=arovei pa katastrska ob=ina Senik. {Po aprilskem zakonu o upravni razdelitvi LRS, ki je bil prekli- ean, je bilo predvidenih le 14 KLO.) Tudi zakon o upravni razdelitvi leta 1948v našem primeru ni prinesel no- benih sprememb. Reorganizacija je bila opravljena šele leta 1952, ko so bili odpravljeni krajevni ljudski odbori in kot upravne enote organizirane ob=ine. Obmo=je današnje ob=ine Ormož je bilo razdeljeno na sedem ob=in, torej eno manj kot leta 1934. Ve=ina ozemlja predvojne ob=ine Velika Nedelja je bila sedaj vklju=ena v ob=ino Ormož, sicer pa nam omogo=ata podrobno primerjavo karti 02 in 04. Nekdanja ob=ina Sv. Tomaž je sedaj nosila ime Kostanj, ob=ina Sv. Miklavž pa je dobila ime Vinski vrhovi. Po površini in številu prebivalstva je bila naj- manjša ob=ina Kog in najve=ja mestna ob=ina Ormož, KARTA CU Ob=ina Ormož OB LEGENDA S-f • ' i «•:•••• ob=ine —meja upravne enote —meja katastrske obilne : -^. Obrez-ime kat. ob=ine © sedež ob=ine S ponovno reorganizacijo upravne razdelitve leta 1955 sta ostali na obmo=ju današnje ob=ine Ormož samo še dve ob=ini — komuni, in sicer Ormož in Sre- diš=e. V primeri z letom 1962 se je ob=ina Središ=e razširila proti severu na celotno katastrsko ob=ino Vod rane i in zajela še katastrsko ob=ino Vitan. Na zahodni strani so katastrske ob=ine Bresniea, Cvetko ve i, Podgorci in OsluŠevei bile vklju=ene v ob=ino Gorišniea. Ob tej reorganizaciji je bilo celotno ozemlje današnje ob=ine Ormož vklju=eno v okraj Pluj. Toda življenje komune Središ=e PRACIC VLADIMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNK IN SAMOUPRAVNE... 311 ob Dravi je bilo kratkotrajno, kajti že oktobra 1958 je bila hkrati z nekaterimi drugimi ob=inami v takratnem velikem okraju Maribor ukinjena in priklju- =ena ob=ini Ormož. Ker je bila z istim zakonom ukinjena tudi ob=ina — komuna Gorišnica, so bile štiri katastrske ob=ine — • resnica, Cvetko vci, Podgorci in Osluševci vklju=ene v ob=ino Ormož, ki je s tem dobila današnjo podobo. V sedanjem obsegu meri ob=ina Ormož 21.600 ha in je leta 1971 imela 19.000 prebivalcev. Tako sodi po površini in prebivalstvu v skupino manjšin ob=in na Slovenskem. KARTA 0 5 Ob=ina Ormož KRAJEVNE SKUPNOSTI iStanje 1977 -¡.meje obihe —meje upravnne erioíe -<-•:••'"{• •—meje kdesirske obi ne Ob'ei-ime ¡w- o^=in? O ssdei ob=i', s 312 Tabela 03 KraÍL'vne skupnosti v ob=ini Ormož po stanju 31, 12, 1977 Število Število Površina Števil o preb ilcev Število Zap. kat. •- itanovanj krajev v h;i št. ob=in 1961 1071 1077 1S)71 1. Ivanjkovci 12 15 2.853 3.179 2.779 7Ö0 2. Kog 6 G 1.600 1.370 1.155 329 3, Miklavž pri Ormožu 7 8 1.912 2.201 1.788 437 4. Ormož 10 12 3.662 3.838 3.920 1.117 5. Podgorci 5 7 1.778 1.611 1.656 383 6. Središ=e ob Dravi 4 5 3.081 2.444 2.383 Clfi 7. Tomaž pri Ormožu 11 17 3.810 2.738 2.512 623 B. Velika Nedelja 6 11 2.516 2.354 2.368 592 Skupaj 61 81 21-230 10.555 18.561 4.766 V primerjavi s popre=no velikostjo krajevne skupnosti v SR Sloveniji (Í946ha) so tri naše krajevne skupnosti pod tem popre=jem, druge pa nad po- pre=jem. Ne poznamo podatkov o popre=ni velikosti podeželskih krajevnih skup- nosti v SR Sloveniji, vendar z gotovostjo trdimo, da je to popre=je precej višje (po naši presoji okrog 3000 ha), in bi ob takšni primerjavi bila ve=ina naših krajevnih skupnosti pod popre=jem, nobena ne bi bistveno odstopala navzgor. Tudi v primerjavi s popre=jem števila prebivalstva v krajevnih skupnostih na Slovenskem (1700 ljudi) so tri iste krajevne skupnosti pod popre=jem, bistveno pa odstopa navzgor le mestna KS Ormož. Zna=ilno je, da je število prebivalstva v obdobju 1971—1978 poraslo le v KS Ormož, v ostalih krajevnih skupnostih pa stagnira ali nazaduje. Kaže se že potreba po spreminjanju sestava krajev- nih skupnosti, še posebej pri Ormožu. OB I. Upravna razdelitev v obdobju 1850—1918 Okrajno glavarstvo Ptuj je ob ustanovitvi leta 1850 bilo razdeljeno na sodni okraj Ptuj in sodni okraj Rogatec. Obmo=je takratnega sodnega okraja Ptuj se skoraj povsem pokriva z obmo=jem današnje ob=ine Ptuj. Na njenem obmo=ju je leta 1850 bilo 85 okrajnih ob=in ali sosesk. Velika ve=ina — 77 — jih je bila v sodnem okraju Ptuj; 5 jih je pripadalo sodnemu okraju Rogatec (Crmožišc, Dobrina, Ko=ice, Nadole in Žetale, ki sestavljajo danes krajevno skupnost Ze- tale); ob=ina Biš je pripadala sodnemu okraju Lenart v Slov. goricah: ob=ina Zamušani, ki je obsegala naselja Zamušani, Polenci, Prerad in Tibolci, pa sod- nemu okraju Ormož, okrajno glavarstvo Ljutomer. Med 85 ob=inami je bila mestna ob=ina Ptuj, ki je obsegala samo mestno jedro in predmestje Kaniža, druge so bile vaške soseske. Vseh 85 ob=in je ob- segalo 163 katastrskih ob=in z 207 naselji. 38 ob=in (45 "/«} je obsegalo eno samo katastrsko ob=ino z enim naseljem. Najmanjši med temi ob=inami sta bili Doh= v Slovenskih goricah, ki je merila le 137 ha, in Borovci na Ptujskem polju, ki je merila 156 ha; najve=ji pa sta bili ob=ini Žetale in Crmožiše v Halozah, ki sta merili 1258 in 1145 ha. 23 ob=in (27 "•.) je obsegalo po dve naselji, 15 ob=in ••••• VLADIMIR: PROSTORSKI RA7.VO.Ï UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE . . . 313 (18n/n) pa po tri naselja. Po velikosti so bile najve=je ob=ine Cirkovce, Sv. Lov- renc na Dravskem polju in Ptujska gora. Ob=ina Cirkovce je obsegala devet katastrskih ob=in • devetimi naselji in je merila 3R52ha; Sv. Lovrenc na Drav- skem polju je obsegala štiri katastrske ob=ine s štirimi naselji in je merila 3096 ha, Ptujska gora je obsegala šest katastrskih ob=in s sedmimi naselji in je merila 2094 ha. Razlika v velikosti med najmanjšo ob=ino Doli= in najve=jo ob=ino Cirkovce je bila kar 26-kratna. Sicer pa je merilo 29 ob=in do 500 ha, 40 jih je merilo od 501 do 1000 ha, 13 jih je merilo od 1001 do 2000 ha, tri že omenjene pa so merile nad 2000 ha. Obmo=je treh velikih ob=in — sosesk se je pokrivalo z obsegom župnij. Pogled na karto P 1, ki nam prikazuje donašnje obmo=je ob=ine Ptuj z raz- delitvijo na ob=ine leta 1850, nam pokaže, da je bila leta 1850 ve=ina ob=in, ki so obsegale samo eno ali dve katastrski ob=ini z enakim številom naselij, v Slovenskih goricah (tu so izjeme Vurbcrk, Sv. Andraž — Vitomarci in Sv. Lov- renc — Juršinci), na Ptujskem polju in v vzhodnem delu Dravskega polja. V Halozah prevladujejo ob=ine, ki obsegajo dve ali tri katastrske ob=ine z enakim Ob=ina Ptuj KRAJNE OB "Sikne!/ Ji'iavrr Ori /< «<..<, L V=?^ -< •/• .TJ?"*"} •7 ..,, \\\ yt, S,, Vx \•' \ \( • fu**' tViid-n ¡¡•pri Wrrjfy'"'' l'a-» SMa'vívi:! )• ItmÀ íhí'f!jt( •••• •••• Stit'ìt 1 4>•#•0 [ LEGENDA *—rrìtja »imi? — moyo upro*fw snfle — mtja kaTQitrsfcï û^ine Zrfülff-ime kut obítru O «tfrž oïifino 314 številom naselij. Velike ob=ine pa imamo v zahodnem delu današnje ob=ine Ptuj — Cirkovce, Sv. Lovrenc, Sv. Martin, Ptujska gora, Majšperk, Stoperce in Sv. Bolfenk. (Opozarjam, da pripada katastrska ob=ina Vumpah danes ob=ini Maribor.) Iz »Pregledka o politi=ni razdelitvi vojvodine Štajerske« smo za leto 1868 ugotovili enako stanje, kot je bilo leta 1850, le ob=ina Trnovec se je preimeno- vala v Sela. Tabela Pl Pregled politi=nih ob=in — sosesk leta 1900 na obmo=ju današnje ob=ine Ptuj Število Velikost Število Število Z ap Število _ - Politi=na ob=ina kat. naselij v ha prebiv. hiš st. ob=in 301 69 1. Biš 1 1 685 122 2. Bise=ki vrh 1 4 474 413 39 !i. Borovci 1 1 156 204 1.142 191 4. Breß 2 3 1.044 379 75 5. Brstje 1 2 290 119 6. Bukovci 1 1 675 654 7. Cirkovce 9 9 3.C52 2.058 391 95 8. Crmožiše 1 1 1.145 594 9. Desinci 1 2 255 127 27 88 10. Dobrina 1 2 68G 422 11. Dolena 3 3 1.393 809 224 53 12. Doli= 1 1 137 182 97 13. Dragovi= 2 2 512 348 14. Dravci 2 3 509 355 84 IS, Drstelja 1 1 285 234 47 50 Iti, Formin 1 1 315 273 17. Gajevci 1 2 427 348 58 18. Gorcnski vrh 4 4 730 754 299 19. Gradiš=a 1 1 494 483 1GG 20. Gruškovec 3 3 664 555 199 21. GruSkovje 2 2 1.439 883 281 22. Hajdina 1 2 781 824 163 23. Janezove i 1 2 588 369 90 24. J ir šo ve i 1 2 556 420 110 25. Jurovec 1 2 357 400 79 26. Kicar 1 1 250 569 143 27. Ko=icc 1 1 643 435 91 28. Hlaponci 2 2 649 476 126 29. Kr=evina 1 5 556 948 189 30. Lancova vas 1 1 441 417 79 31. Livajnci 2 2 679 2G7 58 32. Loei= 2 2 418 384 111 33. Majšperk 3 9 1.721 1.300 274 34. Mala vas 1 1 255 235 42 35. Markovci 2 2 927 670 136 36. Mestni vrh 1 1 528 515 114 37. Mezg ovc i 1 1 277 261 54 38. Moskau j ci 1 1 542 454 88 39. Muret in ci 1 1 637 433 100 40. Nadole 1 1 340 271 51 41. Nova cerkev 3 3 545 517 153 BRACIC VLADIMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE • SAMOUPRAVNE... 315 Število Število Velikost Število ,, Politi=na ob=ina kat. Število naselij v ha prebiv. ob=in hiš 42. Veliki Oki= 4 4 790 739 240 43. Pacinje 3 3 1.223 1.000 209 44. Pobrežje 2 3 827 899 173 45. Podlehnik 1 1 418 455 123 46. Pod vinci 1 1 602 507 106 47. Polenci 2 4 768 566 149 48. PolenSak 2 2 550 407 117 49. Zg. Pristova 1 2 730 365 82 50. Prvenci 2 4 536 431 80 51. Ptujska gora 6 7 2.094 1.392 335 52. Rogoznica 2 3 648 818 146 53. Sakusak 3 3 719 563 177 54. Sedlasek 2 • 957 743 209 55, SkoriSnjak 2 2 275 278 95 56. Slatina 2 2 416 439 124 57. Slomi 1 1 603 199 39 58. Slovenja vas 4 5 1.860 1.338 246 59. Spuhlja 1 1 468 612 117 60. Stojnci 1 1 479 606 107 61. Stoperce 2 3 1.600 830 167 62. Sv. Andraž v Slov. gor. — Vi tomare i 5 6 1.340 1.177 302 63. Sv. Andraž v Hal. — Leskovec 3 5 739 546 182 64. Sv. Barbara v Hal.— Cirkulane 3 3 823 677 163 65. Sv. Bolfenk v Hal. — Nar api j e 2 4 1.302 754 198 66. Sv. Elizabeta v Hal. — Pohorje 2 2 399 541 155 67. Lovrenc na Dravskem polju 4 4 3.096 1.509 321 68. Sv. Lovrenc v Slov. gor. — Ju rši ne i 4 5 1.338 898 275 69. Sv. Marjeta na Ptuj. polju - GoriSnica 1 1 335 433 82 70. Sv. Trojica v Hal. — Go rea 2 2 986 573 183 71. Sv. Urban v Slov. gor. — Destrnik 3 4 524 606 182 72. Trnovci 2 3 499 411 79 73. Trnovska vas 1 1 599 271 80 74. Trnovski vrh 1 3 279 294 83 75. Turški vrh 4 4 899 825 221 76. Vareja 4 3 928 687 183 77. Vel. Varniea 2 2 789 594 170 78. Vintarovci 1 1 312 326 94 79. Vurberk 4 4 1.980 1.567 325 80. Zabovci 1 1 487 424 83 81. Zagorci 1 1 459 353 88 82. ZamuSani 2 2 595 641 155 83. Zavr= 2 3 593 574 171 84. Zetale 1 1 1.25B 580 106 85. Ptuj —mesto 1 1 13 4.223 304 • Skupaj 163 207 65.446 54.679 12.222 31ß CASOPrS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. 2 1•73 Tudi za leto 1900 nismo ugotovili nobenih bistvenih sprememb. Se vedno imamo istih 85 ob=in kot leta 1850. Ob=ina Sv. Martin na Dravskem polju se je preimenovala v Slovenjo vas. Danes samostojna katastrska ob=ina Crmljenšak (ob=ina Lenart) je bila kot naselje vklju=ena leta 1900 v katastrsko in politi=no ob=ino Biše=ki vrh. Del katastrske ob=ine Kaniža so leta 1870 priklju=ili ka- tastrski ob=ini mesto Ptuj, iz ostalega dela pa je nastala nova katastrska ob=ina Brstje, ki obsega naselji Brstje in Budina. Podrobnejše podatke za stanje ob=in Jeta 1900 nam prikazuje tabela P 1. Iz teh podatkov lahko med drugim ugoto- vimo, da je bila po številu prebivalstva najmanjša ob=ina Desinci, ki je štela le 127 ob=anov, najve=ja pa ob=ina Cirkovce, ki je štela 2058 ob=anov, kar pred- stavlja 16-kratno razliko. Sicer pa so bile le tri ob=ine, ki so imele pod 200 ob- =anov. 13 ob=in je imelo manj kot 300 ob=anovin 40 manj kot 500 ob=anov. Ve II. Obdobje kraljevine SHS —• Jugoslavije Na novo nastala država Slovencev, Srbov in Hrvatov je v našem primeru v celoti prevzela upravno ureditev razpadle avstro-ogrske monarhije. Edina sprememba, ki jo je zaslediti v gradivu popisa prebivalstva iz ieta 1921, je nova politi=na ob=ina Sikolc na Dravskem polju. Obsegala je tri katastrske ob=ine s tremi naselji — Starošinci, Stražgonjca in Sikolc. Omenjena naselja so se izlo=ila iz dotlej najve=je politi=ne ob=ine Cirkovce, ki je s tem zdrsnila na drugo mesto; prvenstvo pa je prevzela politi=na ob=ina Lovrenc na Dravskem polju. Uvedba monarhofašisti=ne diktature leta 1929 je sprožila tudi proces re- organizacije upravne ureditve. Tako je bila v letih 1933—1934 izvedena koma- sacija ob=in, v letih 1935—1938 pa so opravili še nekatere popravke. Komasacija je zmanjšala število politi=nih ob=in na obmo=ju današnje ob=ine Ptuj od prejš- njih 85 na 24, torej na eno =etrtino. Najmanjša ob=ina je bila sedaj Hajdina (Dravsko polje), ki je merila komaj 909 ha, najve=ja pa je bila ob=ina Podlehnik (Haloze), ki je merila 4969 ha, torej skoraj petinpolkratna razlika. Sicer pa sta merili samo dve komasirani ob=ini manj kot 1500 ha in sedem manj kot 2000 ha. Devet ob=in je merilo ve= kot 3000 ha. Površinsko najmanjša ob=ina Hajdina je imela tudi najmanj prebivalcev, samo 1270. Toda dvainpolkrat ve=ja ob=ina Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah jih je imela le 1374. Ce izvzamemo mestno ob=ino Ptuj, je imela najve= pre- bivalcev ob=ina Videm pri Ptuju, 3064, ki je bila po velikosti na drugem mestu. Takoj za njo pa je bila površinsko najve=ja ob=ina Podlehnik, ki je štela 3363 prebivalcev. Razlika v številu prebivalstva med ob=inami je bila torej le tri- kratna. Sicer pa je bilo deset ob=in, torej skoraj polovica, ki so štele manj kot 2000 prebivalcev, medtem ko jih je bilo pet (brez mestne ob=ine Ptuj), ki so imele nad 3000 prebivalcev. Nove komasirane ob=ine so obsegale najmanj 2 (Hajdina) in najve= 14 (Sv. Barbara v Halozah) katastrskih ob=in ter najmanj 3 (Hajdina) in najve= 20 (Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah) naselij. Podrobnejšo podobo in razne možnosti primerjav nam omogo=ata karta P 2 in tabela P 2. Komasacija nekdanjih ob=in — sosesk v nove politi=ne ob=ine je v neka- terih primerih razdelila posamezne katastrske ob=ine in naselja, tako da je del BRACIC VLADIMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE . . . 317 KARTA P 2 Ob=ina Ptuj KOMASIRANE OB LEGENDA —m»ja obCina ^rf¥|Q upfQ»r« orafa — mtja lalastrsko obéir» Žftale- ims vat. obfme O stdcr ob=ino pripadal eni, drugi del pa drugi komasirani ob=ini. Take so npr. k novi mestni ob=ini Ptuj bili priklju=eni deli sedmih naselij, ki so sicer pripadala prejšnjim ob=inam — Draženci, Kr=evina, Nova vas pri Ptuju, Rogoznica, Spodnji Breg, Stuki in Vi Tabela P 2 Pregled komasiranih ob=in na obmo=ju današnje ob=ine Ptuj po stanju 1. julija ••; prebivalstvo po stanju 31. 3. 1931 Povr- Števil Število Štev. Število šina stan. ¡F' Ime ob=ine — sedež preb. gospod. k. o. našel. v ha hiš 1. Cirkovue — Cirkovce 9 9 3.653 2.297 486 452 2. Domava — Domava 4 4 1.498 1,424 275 276 3. Grajena — Grajena 6 9 2.804 2.409 510 492 4. Hajdina — Zg. Hajdina 2 3 909 1.270 272 245 5. Majšperk — Majšperk (Lešje) 6 14 3.078 2.080 420 414 6. Podlehnik — Stanosina 12 12 4.969 3,363 723 841 7. Polenšak — Polenšak 7 12 2.195 1.379 297 320 H. Ptujska gora — Ptujska gora 7 8 2.750 1.619 349 351 9. Rogoznica — Rogoznica 5 ti 1.877 2.58• 536 520 10. Slovenja vas — Slovenja vas 4 7 1.860 1.595 300 290 11. Stoperce 5 7 2.113 931 165 157 12. Sv, Barbara v Halozah — Cirkulane 14 14 3.324 3.140 660 734 13, Sv. Andraž v Halozah — Z • Les kov ec 10 12 2.228 1.976 427 477 14. Sv. Andraž v Slov. gor. — Vitomarci 0 0 1,740 1.479 329 319 1•). Sv. Bolfenk v Slov. gor. — Trnovska vas 5 9 2.375 1.374 307 305 IG. Sv. Lovrenc na Dravskem polju — Lovrenc 4 4 3.096 1.676 360 344 17. Sv. Lovrenc v Slov. gor. — Juršinci 12 20 3.305 2.512 5G5 559 IB. Sv. Marjeta niže Ptuja — Gonšnica 9 11 2.930 3.019 604 602 10. Sv. Marko niže Ptuja — Markovci 8 9 3,167 3.351 631 634 20. Sv. Urban — Svetin« (Destrnik) 12 16 3.416 2.692 627 656 21. Sv, Vid pri Ptuju — Videm 12 17 4,271 3.664 762 750 22. Zavr= — Zavr= 9 9 1.942 1.922 405 442 23. Zetale 5 IG 3.800 2.278 404 398 24. mesto Ptuj 5 12 1.812 6.849 1.598 847 Skupaj 178 249 C5.202 56.888 11,994 11.425 Opomba: K ob=ini Grajena le pripadala katastrska obilna Vumpah, ki danes ne spada ve= v obilno Ptuj. ob=in. Najpomembnejša sprememba je bila, da so komasirano ob=ino Stoperce priklju=ili okrajnemu glavarstvu Šmarje pri Jelšah, Sicer pa nam kažeta karta P 2 in še posebej tabela P 2 specifi=en proces. Od 21 podeželskih ob=in se jih je kar 17 ali 81 odst. povsem izena=ilo z obmo=- jem tamkašnje župnije in na njej zasnovanega .šolskega okoliša. Izjema so le ob=ine Domava, Grajena, Rogoznica in Slovenja vas. Pa tudi pri Domavi mo- ramo ugotoviti, da se obmo=je ob=ine ujema z obmo=jem kaplani je sv. Doroteje v Domavi. Omenili smo že, da so se naselja, kjer je bilo središ=e župnije, v zad- njih sto letih razvila v agrarno-upravne mikrocentre urbaniziranega videza. BRACl< VLADIMIR: PHOSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE . . . 319 In ta lokalna središ=a so postala sedeži novih ob=in. Mo=nemu klerikalnemu pritisku je pripisati, da je deset novih ob=in dobilo tudi imena župnij. III. Obdobje okupacije in narodnoosvobodilnega boja Nacisti=ni okupatorji so ob prihodu prevzeli v celoti sistem komasiranih ob=in, dali so jim le svoja imena, kakor so tudi sicer uveljavili nemška imena za katastrske ob=ine in naselja. V teku leta 1941 pa so ukinili samostojno ob- =ino Stoperce in jo priklju=ili k ob=ini Majšperk, enako so ukinili tudi ob=ini Hajdina in Rogoznica in naselja vklju=ili v veliko mestno ob=ino Ptuj. Ob=ini Vurberk so odvzeli katastrsko ob=ino in naselje Kr=evina in jo priklju=ili mestni ob=ini Ptuj. Tudi ob=ino Zavr= so pove=ali s tem, da so ji priklju=ili katastrsko ob=ino in naselje Dubrava, ki je spadalo v Savsko banovino in je danes v SR Hrvatski (naselje leži povsem na meji in ima mešano hrvaško in slovensko pre- bivalstvo, spada v slovensko župnijo sv. Martina v Zavr=u in je bilo še pred sto leti slovensko). Ob=ini Videm so odvzeli katastrsko ob=ino Dravci z naselji Dravci in Tajna in jo priklju=ili ob=ini Leskovec. Bivšo ob=ino Sv. Barbara v Halozah (sedaj Cirkulane) so poimenovali po gradu Bori — Ankenstein. Tako je bilo na obmo=ju današnje ob=ine Ptuj ob koncu 1941. leta 21 politi=nih ob=in. Organiziran odpor proti nacisti=nemu okupatorju se je na obmo=ju ob=ine Ptuj za=el Že leta 1941. Po uni=enju Lackove =ete 8. avgusta 1942 pri Mostju ob Pesnici je bilo odporniško gibanje za=asno zatrto. Ponovno je bilo oživljeno jeseni 1943, ko so za=eli organizirati vaške in rajonske odbore Osvobodilne fronte. Proti koncu leta 1944 so bili odbori OF organizirani v vseh predelih da- našnje ob=ine Ptuj. Vida Rojic pise o tem takole: Tedanje ptujsko okrožje (misli na okrožni odbor Osvobodilne fronte — opomba V. B.) je imelo tele rajone: ptujskega s Ptujem, hajdinsko in budinsko okolico in z delom Slovenskih goric; rajon Spod- nje Haloze z okoliši Zavrta, Cirkulan in Leskovca; rajon Gornje Haloze z delom Dravskega polja; sem so spadali okoliši Podlehnika, Majšperka, Zetal, Pleterja, Cirkovec, Lancove vasi in že omenjeni rajon Ptujskega polja. Z Mariborom je bil povezan slovenskogoriški predel okoli Trnovske vasi, okoliš Polenšaka je spadal k rajonu Ptujskega polja. Iz poro=ila okrožnega odbora OF Maribor povzemamo, da je bilo na ob- mo=ju okrajnega odbora OF Ptuj (ta je obsegal v glavnem isto obmo=je kot današnja ob=ina Ptuj — opomba V. B.) tik pred osvoboditvijo leta 1945 — «Kra- jevnih odborov OF je 66. ZSM odborov je 80. SPZZ je 30. DE je en odbor... Okraj je zelo razgiban in ljudstvo je predano našemu gibanju...« Tudi na ob- mo=ju današnje ob=ine Ptuj zaradi specifi=nih razmer ni bilo mogo=e opraviti volitev v krajevne narodnoosvobodilne odbore, zato so vaški odbori OF vse do osvoboditve in še nekaj mesecev po tem opravljali tudi funkcijo oblastnih orga- nov Tako je teritorialna razporeditev odborov OF pomenila hkrati organizacijo nove revolucionarne oblasti, ki je obstajala in delovala hkrati s po ••• sti=nem okupatorju postavljenim u pravno politi=nim aparatom. Razumljivo je, da so bih odbori OF organizirani pretežno po na=elu — vsako naselje svoj odbor OF, se- veda pa je krajevni odbor OF povezoval tudi ve= naselij. Pri tem je zanimivo, da so krajevne odbor OF mnogokje organizirali za obmo=je prvotnih ob=in — sosesk, saj so se ljudje nanje v osemdesetih letih (1850-1934) navadili in so jim bili bliže kot nove komasirane ob=ine, kjer so imeli pomembno besedo taj- niki in drugi uradniki. 320 IV. Razvoj upravne razdelitve v Titovi Jugoslaviji Z odredbo ministrstva za notranje zadeve z dne 30. junija 1945 je bilo razpisano nadaljevanje volitev v krajevne, mestne in okrajne narodnoosvobo- dilne odbore povsod tam, kjer te še niso bile opravljene. Na obmo=ju takratne- ga okraja Ptuj so bile volitve opravljene do konca avgusta. P podatkih zakona o upravni razdelitvi federalne Slovenije z dne 6. sep- tembra 1945 ter po rekonstrukciji dejanskega stanja na terenu s pomo=jo ar- hivskega gradiva in izjav takratnih odbornikov (gradivo hrani mestni arhiv v Ptuju) smo izdelali karto P3. Ugotovili smo, da je jeseni 1945 delovalo na obmo=ju današnje ob=ine Ptuj 100 krajevnih narodnoosvobodilnih odborov (KNOO), torej 15 ve=, kot je bilo pred komasacijo prvotnih politi=nih ob=in — sosesk. Ce primerjamo karto Pl in karto P3, lahko ugotovimo, da so naj- ve=je spremembe nastale na Dravskem polju, kjer sla se nekdanji ob=ini Cir- KARTA P3 Ob=ina Ptuj KRAJEVNI NARODNOOSVOBODILNI ODBORI Stenj« 19« LEGENDA ——rroia aprj.ne cnolc •—rrAH3 katasTske ùb'ns Zelile-'•^• kG! ob', r? O sedež cb=irc BRACIC VLADIMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE . . . 321 kovce in Sv. Lovrenc razdelili na devel. KNOO. Na Ptujskem polju je vsaka katastrska ob=ina postala samostojen KNOO. Posamezne spremembe so tudi v Halozah in Slovenskih goricah. Edina ve=ja politi=no te ri tor i al na enota, ki je povezovala šest katastrskih ob=in in je ostala od leta 1850 naprej nespreme- njena, je bila Ptujska gora. Po eno katastrsko ob=ino je obsegalo 56 ali 56 % krajevnih narodnoosvobodilnih odborov, po dve 24, po tri 11 in ve= kot tri 9. Sto KNOO na obmo=ju današnje ob=ine Ptuj pomeni najvišje število upravnih enot na tem obmo=ju in tako tudi površinsko popre=no najmanjše upravne enote. Prevladujo=a prostorska enota, ki rabi za osnovo upravne enote je torej katastrska ob=ina. Aprila 1946 je bil izdan zakon o upravni razdelitvi LR Slovenije. Za ob- mo=je današnje ob=ine Ptuj je dolo=al 32 krajevnih ljudskih odborov (KLO), torej komaj tretjino prejšnjih. Obmo=je najmanjše KLO bi obsegalo samo dve katastrski ob=ini (Bukovci), najve=jega pa 13 katastrskih ob=in (Cirkulane). Ta zakon pa je bil kmalu preklican. Nedvomno je bil pozneje ocenjen za ne- primernega, saj bi se s prostorskim pove=anjem obmo=ij KLO zmanjšale mož- nosti neposrednega sodelovanja ljudi pri reševanju žgo=ih problemov in utrje- vanja ljudske oblasti. Zato je septembra 1946 izšel že drugi zakon o upravni razdelitvi LR Slovenije v tem letu. Po dolo=ilih tega zakona je bilo na obmo=ju današnje ob=ine Ptuj dolo=eno 76 krajevnih ljudskih odborov, torej za 24 manj kot je bilo KNOO in le za 9 manj, kot je bilo 1850 zastavljenih prvih ob=in — sosesk. Primerjava kart Pl, P3 in P4 nam pokaže, da so se posamezni kraji, ki so bili neko= samostojne ob=ine ali so imeli svoje N00, sedaj združili v ve=je KLO. V obeh obdobjih je najve= teh primerov na obmo=ju Slovenskih goric in na Dravskem polju. Tako so se npr. združili KNOO Sakušak in KNOO Za- gorci v KLO Sakušak. KNOO Sv. Urban in KNOO Levanjci v KLO Destrnik, KNOO Janezov« in KNOO Zgornji Velovlak v KLO Janežovci (vse Slovenske gorice) ali KNOO Gajevci, Mala vas in Muretinci v KLO Gajevci (Ptujsko polje), KNOO Cirkovce, Mihovce, Spodnje Jablane in Starošinci v KLO Cirkovce (Dravsko polje) ipd. Nekateri KLO so dobili tudi nova imena. Navedeno zdru- ževanje manjših KNOO v ve=je KLO pomeni za=etek postopnega prostorskega pove=evanja upravnih enot. Pri združitvah se je zmanjšalo predvsem število krajevnih ljudskih odborov, ki so obsegali samo po eno katastrsko ob=ino. Bilo jih je 29 ali komaj dobra polovica prejšnjih. Po dve katastrski ob=ini je imelo 19 KLO, po tri 17, po Stiri 6 in ve= kot stiri 5 KLO. Po sedem katastrskih ob=in sta združevala KLO Cirkovce in Juršinci. V tej smeri gredo tudi spremembe, =eprav neznatne, ki jih je prinesel leta 1948 zakon, ki je na današnjem obmo=ju ob=ine Ptuj dolo=il 73 krajevnih ljud- skih odborov, torej le tri manj kot zakon o upravni razdelitvi iz leta 1946. Združila sta se KLO Biš in KLO Biše=ki vrh v KLO Biš, KLO Leskovec in KLO Veliki Oki= v KLO Leskovec, KLO Markovci in KLO Nova vas pri Mar- kovcih v KLO Markovci, KLO Kr=evina pri Ptuju se je vklju=ila v mestni ljudski odbor Ptuj. Nasprotno temu pa se je katastrska ob=ina in naselje Lan- cova vas izlo=ila iz KLO Sela in postala samostojen KLO. Pomembnejše spremembe v upravni razdelitvi LR Slovenije so bile oprav- ljene jeseni 1949. Na obmo=ju današnje ob=ine Ptuj je zakon dolo=il 65 krajev- nih ljudskih odborov, torej osem manj kot leta 1948. Opravljene so bile nasled- nje spremembe: KLO Biše=ki vrh dobi del KLO Trnovski vrh, ki je bil odpravljen. Od KLO Biše=ki vrh se je odcepila katastrska ob=ina in naselje Biš in se vklju=ila v KLO Trnovska vas. KLO Vintarovci in KLO Levanjci ter del KLO Trnovski 322 KARTA Pi Ob=ino PíVJÍ KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR Sion* 1116 LEGENDA — meja CC vrh so bili priklju=eni KLO Destmik, ki se je tako bistveno pove=al. KLO Dolena dobi del odpravljenega KLO Rodni vrh. KLO Zamušani je bil priklju- =en KLO Gorišnica. KLO Hajdina je bil pove=an z delom naselja Njiverce in delom naselja Draženci. KLO Majski vrh so dodelili KLO Vareja. KLO Podleh- nih se je pove=al z vklju=itvijo KLO Gorca. KLO SedlaSek je dobil katastrsko ob=ino Strajna in del katastrske ob=ine Rodni vrh iz odpravljenega KLO Rodni vrh. KLO Zgornja Pristava je bil odpravljen in priklju=en KLO Sela. KLO Sv. Lovrenc na Dravskem polje je izgubil del katastrske ob=ine Apa=e in Sv. Lov- renc na Dravskem polju, KLO Sv. Vid pri Ptuju je pridobil bivši KLO Pobrešje brez naselja Draženci. Na novo je bil organiziran KLO Strniš=e (Kidri=evo), ki je bil sestavljen iz delov katastrskih ob=in Apa=e, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 2upe=ja vas in Gere=ja vas. Devet prejšnjih KLO je bilo priklju=enih drugim KLO, en KLO je ustanovljen na novo. BRAClC VLADIMIR' PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE . . . 323 V letih 1950 in 1951 je bilo v Sloveniji opravljenih ve= sprememb v terito- rialni razdelitvi, vendar na obmo=ju današnje ob=ine Ptuj ni bilo nobene. Po- membnejše spremembe v upravni razdelitvi je prineslo leto 1952, ko dobimo aprila zakon o razdelitvi LRS na mesta, okraje in ob=ine. Kot najnižja uprav- noteritorialna enota se pojavi ponovno ob=ina. Takratni okraj Ptuj je imel mestni ob=ini Ptuj in Ormož in še 22 ob=in. Na obmo=ju današnje ob=ine Ptuj je bilo organiziranih 19 ob=in. Tako se je od leta 1949 zmanjšalo število uprav- nih enot od 65 na 19 ali na slabo tretjino. Od 100 krajevnih narodnoosvobodilnih odborov leta 1945 smo prišli na 19 ob=in. Nastalo teritorialno razdelitev obmo=ja današnje ob=ine Ptuj nam kaže karta P5. Ce novo teritorialno razdelitev primerjamo s tisto, ki je nastala s komasacijo prvotnih ob=in — sosesk v letih 1933—1934 in nam jo kaže karta P2, vidimo veliko podobnost. Nove ob=ine se v ve=ini primerov povsem ujemajo s takratnimi. Nove ob=ine so v glavnem primerno zaokrožene naravne enote KARTA PS Ob=ina Ptuj OB '"¿{Sfotti '"•'••• íPt ho ^-\ ir) VV~ _ • \l • 'fcîtflti »'W.Wl. f fV ¡• H Širni J '•?'•'Osjo fi-bpea Si". :!l ¡urti ••, In •"Ji tni [Pilli:. StStrlt M/si. vit taífl , ";•. i SpUitovk i«yf •)|"|-• ' ^••|?•.. ^•, •L Poaìfhr,! J. ÙeiifY^—- T*'ai S Síágittn/i Vri •'•••••--- Xeí>ir\ Lk<ù.'''ia\f"^'""J ..'oí na •^••/•? U LíLL-EMJA Stye*, -—••..'•• upra'TL' i-r^i^ ¿rizi e "i?;s ftí.»L¡'.'r .k j oti;,-j £<"TWÌ/Je\ ^cl^i^- iría ^iU @Ltmc G ¿Çdoi «=ini 324 KARTA P 6 Ob=ino Ptuj OB s*/.* r*Wr V*í^feír'•^-• Z ,./V •»-*** íl •*• - _ U J ' LA J' -ib.'jï Ou'0-à J—- ••., 'Pleiqoít.* ~~*-'~.•2• mu jai/ f Sufrir . • fe* Bí/f St.'bt ) fio.b V ffot.ct) Udif/naKf^^A #0¡H)'¿ Skf*ce -*-rr.e|Q íbúr L •jKtf¡fr Ir''ole . — riÇii kl'a 51''.• -V'nff Ccr/noi,Ic\ Žetflic- i^e "Kal cbûrr: • scdez tbnnü BHACIC VLADIMIR: PHOSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE . . . 325 2e sredi leta 1957 je prišlo do bistvenih sprememb. Po ve= kot sto letih obstoja je bil odpravljen okraj Ptuj in priklju=en okraju Maribor. Odprava ptujskega okraja pa je povzro=ila spremembe tudi pri organizaciji ob=in in tako dobimo na obmo=ju današnje ob=ine Ptuj namesto prejšnjih osmih sedaj samo tri ob=ine — Gorišnica, Lešje in Ptuj. Oktobra 1958 je bila opravljena še zadnja reorganizacija. Odpravljeni sta bili ob=ini — komuni Gorišnica in Lešje. Ve=ji del ob=ine Gorišnica je bil priklju=en ob=ini Ptuj, štiri katastrske ob=ine pa ob=ini Ormož. Ve=ina ob=ine Lešje je pripadla ob=ini Ptuj, nekdanja ob=ina Makole pa ob=ini Slovenska Bistrica. Tako smo dobili leta 1958 veliko ob=ino Ptuj, ki do danes ni spreminjala svojih takrat za=rtanih meja. Leta 1958 formirana ob=ina Ptuj meri 64.516 ha in je po velikosti med 60 ob=inami v SR Sloveniji na sedmem mestu. Obsega šest pokrajinskih enot KAR'4 P 7 Ob=ina Ptuj KRAJEVNE SKUPNOSTI SlOfja '1577 LEGENDA — •••-]• ftfir.c -•— •••&•• kflïrawne enjc mijo hotaslrsfca ob7infi ïrtaht- ¡m» l'a*, oblina • íWií iberno 326 — Slovenske gorice, Haloze in hrbet Savinsko, pa Dravsko in Ptujsko polje ter Pesniško dolino. Razdeljena jo na 173 katastrskih ob=in in šteje 216 naselij. Od ustanovitve lota 1958 je velika ob=ina Ptuj poslovala kot temeljna družbenopoliti=na skupnost. Po uveljavljenih krajevnih središ=ih — agrarno- upravnih mikrocentrih — je organizirala mati=ne urade. Neposredno sodelo- vanje ob=anov pri »javnem državnem življenju« je bilo zreducirano na zbore volivcev, ki so jih ob=asno sklicevali. Poglabljanje samoupravne socialisti=ne demokracije, ki naj omogo=i vsakemu delovnemu =loveku in ob=anu, da nepo- sredno sodeluje pri odlo=anju o vseh aktualnih problemih svojega ožjega okolja, je terjalo nove družbenopoliti=ne rešitve, narekovalo je organizacijo samou- pravnih skupnosti in s tem novo teritorialno ureditev ob=ine. Z odlokom o ustanovitvi krajevnih skupnosti je bilo obmo=je ob=ine Ptuj leta 1965 razdeljeno na 25 krajevnih skupnosti. Prikazuje jih karta P7. To so zaokroženo prostorske enoto, ki so se v ve=ini primerov v zadnjih 150 letih izoblikovale v socialne skupnosti, njihovo središ=e pa zadovoljuje snovne po- trebe svojih =lanov na podro=ju vzgojo in izobraževanja, kulture, preskrbe in ponekod tudi zdravstvene zaš=ite. •••1• I- «o Ob=ina Ptuj OB6INE-KOMUNE Sionje 857 IKENDA meja cb=ir? — meja Içrûwtc eMs — meja talastr&to obcirrt Želele- ime bot. abtiftç O &edcr ob=ino BRADIC VLADIMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNU IN SAMOUPRAVNE... 327 Primerjava karte P7 s kartama P2 in P5 nam pokaže skoraj popolno ena- kost v teritorialni razporeditvi in obsegu sedanjih krajevnih skupnosti ter komisiranih ob=in iz leta 1934 in prvih povojnih ob=in iz leta 1952. Povsem novi teritorialni enoti sta krajevni skupnosti Dolena in Kidri=evo. Ustanovitev krajevne skupnosti Dolena je narekovala predvsem slaba prometna povezanost teh naselij s središ=i sosednjih krajevnih skupnosti. Nujnost nastanka krajevne skupnosti Kidri=evo je pogojena z razvojem naselja Kidri=evo in okoliških vasi, kjer si delavci tovarne glmice in aluminija »Boris Kidri=, Kidri=evo, v zadnjih letih kar množi=no gradijo stanovanjske hiše. Sicer pa je mestna ob=ina Ptuj v obdobju 1934—1965 ve=krat spremenila podobo. Po vojni ni ve= ob=ine Slo- venja vas. Med okupacijo in leta 1952 ni bilo ob=ine Stoperce, sicer pa je mestna ob=ina Ptuj takrat vklju=evala tudi Hajdino in Rogoznico. Leta 1952 tudi ni bilo ob=ine Domava. Druge razlike so omenjene na posamezne katastr- ske ob=ine ali samo na njihove dele. Osnovne podatke o posameznih krajevnih skupnosti lahko povzamemo iz tabele P3. Krajevne skupnosti v Halozah in Slovenskih goricah imajo danes manj prebivalcev kot leta 1931, tiste na Dravskem in Ptujskem polju pa vec. Tako je npr ob=ina Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (današnji Jursmci) stela 1•31 leta 2.512 prebivalcev, leta 1971 pa krajevna skupnost Juršmci 2.212 ob- =anov. Leta 1931 je imela ob=ina Sv. Marko niže Ptuja (današnji Markovci) 2.512 prebivalcev, leta 1971 pa že 3.801 ob=anov. Ob=ina Sv. Barbara v Halozah .. . --u •• *- Tabela P 3 Krajevne skupnosti v ob=ini Ptuj (po stanju 31. 12. 1977) Štev. Povr- Število prebivalstva Število Štev. stanovanj !.ap. Krajevna kra- šioa kat. 1961 1971 1977 1971 št. skupnost ob=. jev v ha 2.216 545 1. Cirkovce • 9 3.653 2.075 2.132 2.744 2.602 705 2. Cirkulane 14 14 3.324 3.105 2.774 2.697 699 3. Destrnik 12 16 3.416 2.827 1.068 1.025 251 4. Dolena D 6 2.082 1.136 1.583 1.683 313 5. Domava 4 4 1.498 1.385 3.843 826 6. Gorišnica 10 U 2.930 3.481 3.735 1.775 1.934 421 7. Grajena 5 6 2.338 1.788 4,121 920 8. Hajdina 4 5 2.160 3.328 3.729 2.212 2.286 591 9. Juršinci 11 20 3.395 2.382 3.378 3.464 875 10. Kidri=evo 3 4 1.721 3.267 1.677 378 11. Leskovec 10 12 2.228 1.857 1.656 1.103 1.153 275 12. Lovrenc 4 4 1.640 1.135 2.605 2.305 630 13. Majšperk 6 14 3.078 2.706 3.801 3.873 898 14. Markovci a 9 3.167 3.681 2.814 2.442 704 15. Podlehnik 12 12 4.969 3.101 1.617 1.564 387 16. Polenšak 7 12 2,195 1.612 12,522 14.419 3.522 17. Ptuj 12 18 2.480 9.900 1.332 1.259 386 18. Ptujska gora 5 6 2.559 1.459 3,471 718 19. Rogoznica 5 7 1.409 2.845 3.116 677 825 146 20. Stoperce 5 7 2.113 546 1.332 1,264 300 21. Trnovska vas • 10 2.375 1.364 3.207 749 22. Videm pri Ptuju 9 9 3.042 3.126 3.149 1.248 337 23. Vitomarci 6 9 1.740 1.397 1.329 1.639 421 24. Zavr= 9 9 1.942 1.886 1,651 402 25. Zet ale 5 5 3.800 2,342 1.883 1.617 65.717 67.829 16.399 Skupaj 173 216 65.254 63.731 328 =ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. • •• (sedaj Cirkulane) je štela 1931. !eta 3.140 prebivalcev, krajevna skupnost Cirku- lane pa leta 1971 samo 2.794. Povedali smo že, da so kraji s sedeži današnjih krajevnih skupnosti, kjer posluje krajevni urad, praviloma razvitejša vaška naselja; izjema sta mesto Ptuj in industrijsko naselje Kidri=evo. Vsi razen Dolene in Rogoznice imajo popolno ali vsaj nepopolno osnovno šolo. Svoje pošte s telefonom nimajo Dolena, Domava, Grajena in Rogoznica. Domava je vezana na pošto v Gorišni- ci, Rogoznica na Ptuj. Zdravstvene postaje imajo Cirkulane, Gorišnica, Juršinc1, Kidri=evo, Majšperk, Podlehnik in Zavr=. Postaje milice so v Cirkovcih, Dester- niku, Gorišnici, Kidri=evem, Majšperku in Vidmu. Vsi ti kraji imajo tudi še trgovino in gostilno. OB I. Upravna razdelitev v =asu Avstro-Ogrske Ve=ina ozemlja današnje ob=ine Slovenska Bistrica je ob prvi upravno- politi=ni razdelitvi leta 1850 pripadala okrajnemu glavarstvu Maribor, manjši, jugozahodni del pa okrajnemu glavarstvu v Celju. V Slovenski Bistrici je bil s-edež sodnega in dav=nega okraja, ki je obsegal tisti del ozemlja današnje ob=i- ne, ki je pripadal pod mariborsko okrajno glavarstvo. Ostali del današnje ob=ine (osem katastrskih ob=in) je spadal k sodnemu in dav=nemu okraju Slovenske Konjice. Na obmo=ju ob=ine Slovenska Bistrica je bilo organiziranih 5Î sosesk. Veli- ka ve=ina — 43 ali 84% — je obsegala samo po eno katastrsko ob=ino, sedem ali 14 Va jih je bilo sestavljenih iz dveh katastrskih ob=in, medtem ko je ena združevala štiri katastrske ob=ine (Oplotnica). Po površini so bile najmanjše soseske — Gabernik in Visóle po 195 ha, Luše=ka vas (205) in Ritoznoj (206). Med velike pa sodijo Kot (4.992 ha), Planina (2.344), Oplotnica (2.577) in Fraj- hajm (1.468). Razen Oplotnice so ostale tri izrazite pohorske soseske z velikimi gozdovi, ki segajo do pohorskih vrhov. Najmanj prebivalstva sta imeli soseski Smre=no (141) in Urh (156), najve= pa Oplotnica (1.873), Slovenska Bistrica mesto (1.134) in Kot (712). Navedeni podatki in karta SB 1 nam govorijo, da so bile soseske organizirane tako, da so obsegale v glavnem po eno naselje in bile s tem zelo blizu prebivalcem. Do leta 1868 je bila opravljena samo ena sprememba, in sicer se je katastr- ska ob=ina Rep odcepila od soseske Sv. Urh in priklju=ila soseski Planina. Do leta 1900 so se združile štiri soseske Planina, Tinje, Sv. Urh in Visóle v novo sosesko Tinje. S tem se je število sosesk zmanjšalo na 48. Soseska Grušovje je povezovala kataskrski ob=ini Spodnje in Zgornje Grušovje, vendar je Spodnje Grušovje danes izven obmo=ja ob=ine Slovenska Bistrica. Podrobno stanje je razvidno iz tabele SB 1. II, Obdobje stare Jugoslavije Ob razpadu Avstro-Ogrske je Kraljevina Slovencev, Srbov in Hrvatov v ce- loti prevzela staro upravno ureditev in tako je bilo ob ljudskem štetju leta 1921 na obmo=ju današnje ob=ine Slovenska Bistrica 48 ob=in. BHA KARTA sa i Ob=ina Slovenska Bistrica KRAJNE OB LEGE ICA —••••• obim? —-n-eja krainíi obCm-so&csk —mejo JïŒtasfrsfce ob7ne Plamna-ima kal ober.? O so dož ob=ine Tabela SB 1 Pregled politi=nih ob=in — sosesk leta 1900 na obmo=ju današnje ob=ine Slovenska Bistrica Število Število Število Zap. Ime politi=ne ob=ine Število Velikost prebi- kat. naselij v ha hiš St. soseske ob=in valcev 35 1. Bojtina 1 1 996 241 92 2. Brezje 2 3 463 540 38 3. Bukovec 1 218 160 401 69 4. Cigonce 2 1.060 839 149 5. Creänjevec 3 1.030 495 142 6. Dežno 2 721 425 69 7. Frajhajm 1 1.469 164 50 8. Gabrnik 1 106 7 1.076 734 158 S. G rušo v j e 450 95 10. HoSníca 3 569 320 95 •. Hrastovec 2 640 115 12. Jelovci — Makole 2 453 415 36 13. Kalše 1 511 208 H. Kot 4 3.992 813 138 15. Kova=a ves 1 346 284 60 330 Število ...... ,_. Število Število Velikost Števil '••. Ime politi=ne ob=ine — k . prebi- naselij v ha hiš št. soseske obc¡n valcev IG. Laporje 1 1 382 306 58 17. Luše=ka vas 1 1 207 304 65 18. Modraže 1 1 327 326 83 19. Ogljenšak 1 2 2G4 260 55 20. Okoško 2 5 464 567 161 21. Oplotniea 4 10 2.342 2.295 424 22. Oselj 1 2 572 252 40 23. Pecke 1 2 487 525 114 24. Pekel 1 3 408 742 113 25. Pokoše 1 1 461 1B0 •• 26. Polj=ane 1 2 860 598 123 27. Pretrež 1 2 546 364 71 28. Rito znoj 1 1 211 250 77 29. Slovenska Bistrica 1 1 589 1.252 143 30. Smere=e 1 1 510 153 23 31. Spodnja Ložnica 1 1 300 241 46 32. Spodnja Nova vas 1 1 386 277 47 33. Spodnja Polskava 2 2 1.220 994 149 34. Stanosko 1 3 395 439 82 35. Stopno 1 1 314 349 8G 36. Studenice 1 2 512 315 51 37. Sv. Ana 1 1 1.022 482 100 38. Sv. Martin na Pohorju 1 3 894 523 102 39. Sentovec 1 2 394 374 68 40. Statenberg 1 2 609 647 15B 41. Tiiije 7 10 3.933 1.251 263 42. Vrhloga 1 3 947 546 94 43. Vrhole pri Laporju 1 2 492 360 97 44. Vrhole pri Slov. Konjicah 1 7 1.038 770 197 45. Zgornja Bistrica 1 1 451 655 108 4G. Zgornja Ložnica 2 3 600 521 110 47. Zgornja Polskava 1 2 447 531 99 48. Zabljek 1 3 546 504 95 Skupaj 61 120 3G.830 24.642 4.863 Kot smo sicer že ugotovili, je prišlo do velikih sprememb v upravni razde- litvi v letih 1933—34, ko so bile organizirane ve=je (kom a si rane) ob=ine. Namesto prejšnjih 48 sosesk je delovalo tedaj deset komasiranih ob=in. Katastrski ob=ini Vrhole pri Slovenskih Konjicah in Zgornje Grušovje sta bili vklju=eni v ob=ino Prihova, ki je obsegala katastrski ob=ini Spodnje Grušovje in del Tepanja, ki sta izven obmo=ja današnje ob=ine. Ker pa je bil sedež ob=ine v naselju Pri- hova (katastrska ob=ina Zg. Grušovje) ter po obsegu in številu prebivalstva prevladujeta katastrski ob=ini Zg. Grušovje in Vrhove, je tudi to ob=ino Šteti v okvir današnje ob=ine Slovenska Bistrica. Po površini sta bili med komasira- nimi ob=inami najmanjši Spodnja in Zgornja Polskava s 1.680 in 1.125 ha ter s 1668 in 1154 prebivalci. Najve=ji ob=ini pa sta bili Slovenska Bistrica — 7.975 ha in 5.583 prebivalcev ter Oplotniea — 6.794 ha in 3.779 prebivalcev. Karta SB 2 in tabela SB 2 omogo=ata podrobnejšo seznanitev s takratnim stanjem. BRACIO VLADIMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE • SAMOUPRAVNE. 331 KARIA SB 2 Ob=ino Slovenska Bistrica frqta/*> KOMASIRANE OB . Smrc=na planino Ulit, Kot •«\ X L iguber/â • ftftfajSj^ 1 ^4~ftifotnO?f• ^• ^*4*» Xfaitntp, 'ilmpr^ 4*d >nf5> • V Sriijtp* J Oploln/ca i äXI/^•^^• ioí" £ûLH •-• ^•^ 7*V J *V, YrMtf 01 (.gant Vrhh^a fi ZJ Grvsoyt \ lapor/c rVí/'eiy ¡j ¿abije*. Slalcnbvfy LÊGENQS »*»•••|• obciry; Pilili — íTie.a komssi'Ofh oban ' 6lt!JlpPj —.moia kalosiTSKp ob=ine rjWfcS Plar-na ime*at obema O wooí cocine Peí/'am \ 1 r •.•• Tabela SB 2 Pregled komasiramh ob=in na obmo=ju današnje ob=ine Slovenska Bistrica po stanju 1. julija 1939; prebivalstvo po stanju 31. 3. 1931 Povr- Število Število Šte- Število Število stanov. Zap. šina prebi- gospod. Ime ob=ine vilo naselij hiš St. k. o. v ha valcev 1.646 333 316 1. Crean je vec 3 8 2.441 1.797 369 362 2. Laporje 4 16 2.419 2.623 575 585 3. Makole 7 11 3.700 3.779 766 694 4. Oplotnica 7 21 6.794 3.337 762 689 5. Polj =ane s 18 3.761 5.583 1.180 S57 6. Slov. Bistrica 17 22 7.976 1.668 375 257 7. Spod. Polskava 2 4 1.681 1.847 312 285 8. Šmartno na Pohorju 7 9 4.952 1.154 257 248 9. Zgor. Polskava 4 6 1.125 1.193 —• 10. Prihova — del* 2 13 2.110 36.959 24.627 4.929 4.366 Skupaj 61 128 >.*>.„> oHhnva ki 1e spadala v okraj Konjice, sta •11 v ob- •); j^STÄ^Ä^i'UEffi "¿nVvrbole . 7 naseiji in KatMtrBka •••• Zg. Grušovje s 6 naselji. 332 III. Nacisti=ni okupator je v za=etku prevzel obstoje=o upravno politi=no raz- delitev ter postavil svoje župane in uradnike, kasneje pa je opravil nekaj manj- ših sprememb. Tako je bilo obmo=je današnje ob=ine Slovenska Bistrica leta 1942 razdeljeno na pet »ortsgrup« — IV. Obdobje Titove Jugoslavije 1945—1977 Zasnova nove upravne razdelitve je torej nastala že v =asu narodnoosvobo- dilnega boja z organizacijo krajevnih odborov OF. Po julijskih volitvah 1945 je bilo z zakonom o upravni razdelitvi Federalne republike Slovenije (8. IX. 1945) ozemlje današnje ob=ine Slovenska Bistrica razdeljeno med okraj Mari- bor — desni breg in okraj Slovenske Konjice tako, kot jo bilo pred vojno. Obmo=je današnje ob=ine je bilo razdeljeno na 32 krajevnih narodnoosvobodil- nih odborov (KNOO), to je za 16 upravnih enot manj, kot jih je bilo pred komasacijo ob=in. V primeri s starimi soseskami je bilo najve= sprememb na pohorskem delu ob=ine. Tu so nastali trije veliki KNOO, ki so obsegali po Sest katastrskih ob=in — Oplotnica, Šmartno na Pohorju in Tinje. V mariborski okraj je spadalo 29 KNOO, v konjiškega samo 3. Med novimi KNOO jih je 17 BHACIC VLADIMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPHAVNE IN SAMOUPRAVNE . . . 333 KMfIA ses Ob=ina Slovenska Bistrica fojhym'? KRAJEVNI NARODNOOSVOBODILNI ••^ V * ODBORI LEGENDA M* maja cbtint • •—mtjfl toajvrih narodnoo^obodilnih odborov — m*ja katotìr&* obtint Planina- im« kat obor* O Mdtí cb=ir* ali 53 */» obsegalo le po eno katastrsko ob=ino, 8 ali 25 "/o po dve katastrski ob=i- ni, tri po tri katastrske ob=ine, Stiri po Sest katastrskih ob=in (karta SB 3). Iz navedenih podatkov je razvidno, da so bili KNOO tako po površini kot po Števi- lu prebivalstva zelo razli=ni. Najmanjši je bil KNOO Spodnja Ložnica s 306 ha površine, najve=ji pa Šmartno na Pohorju s 3.956 ha. Razlika je torej kar 13- kratna. Podobne so bile tudi razlike v številu prebivalstva. Zakon o novi upravni razdelitvi iz aprila 1946, ki pa je bil, kot smo že povedali, preklican, je predvidel na obmo=ju današnje ob=ine samo 17 enot. Zakon iz septembra 1946 je namesto NOO uvedel ljudske odbore (LO). Na na- šem preu=evanem obmo=ju je bilo dolo=enih 28 krajevnih ljudskih odborov. Slovenska Bistrica je postala samostojen okraj, ki je imel 35KLO, od tega jih je bilo 12 na ozemlju današnje ob=ine Maribor. Izvedene so bile naslednje združitve: bivši KNOO Bojtina se je priklju=il KLO Šmartno na Pohorju; KNOO Dežno, Makole, Sv. Ana in Statenberg so se združili v KLO Makole; KNOO Brezje, Pekel in Stanovsko so se združili v KLO Pekel in priklju=ili ¡Se Luše=ko vas, ki je prej spadala h KNOO Polj=ane. Iz bivšega KNOO Oplotnica sta se izlo=ili katastrski ob=ini Okoška vas in Zlogona gora ter se formirali v samo- stojen KLO Cadram. Katastrska ob=ina Vrhole pri Slov. Konjicah se je izlo=ila iz KLO Zgornje Grušovje in postala samostojen KLO. Po eno katastrsko ob=ino je obsegalo 10 KLO (35e/o>; enako število tudi po dve katastrski ob=ini. KLO Tinje je obsegal šest in KLO Šmartno sedem katastrskih ob=in. Po površini je bil najve=ji KLO Šmartno, sledijo pa Tinje, Kebelj, Makole in Oplotnica. Naj- manjši KLO je ostal Spodnja Ložnica. 334 KARW SB i Ob=ina Slovenska Bistrica KRAJEVNI UUDSKi ODBORI Swnjo 19*8 l£GENDA -—meja Dbâire —•••/• krajevnih ljudskih odDwov —meja Volasír^ke obítne Ranino - ime kat ob=ine O bedez ob7ino Leta 1948 je bil ukinjen samostojni okraj Slovenska Bistrica in ve=ina ozemlja, ki ga danes obsega ob=ina Slovenska Bistrica, je bila vklju=ena v na novo ustanovljeni okraj Polj=anc (administrativna tvorba, ki ni imela dolgega življenja — spomin nanj je na zgrajeno poslopje za okrajni ljudski odbor, v ka- terem je danes dom starejših ob=anov). Hkrati je bilo opravljenih nekaj zdru- žitev KLO, tako da se je njihovo število zmanjšalo na 21, od teh jih je bilo v okraju Polj=ane 18 in v okraju Maribor okolica 3 (Pragersko, Spodnja in Zgornja Ložnica). Združili so se KLO: Spodnja in Zgornja Ložnica, Cigonca in Zabljak, Pekel in Polj=ane, Slovenska Bistrica in Spodnja Nova vas ter Makolc in Pe=ke (karta SB 4). Sedaj so samo trije KLO obsegali po eno katastrsko ob=ino (Kebelj, Vrhloga in Vrhole). Sedem jih je imelo po dve katastrski ob=ini; torej je bila še vedno skoraj polovica KLO sorazmerno majhnih. Po šest katastr- skih ob=in sta obsegala KLO Makole in Ti nje, sedem pa Šmartno na Pohorju. Tudi na obmo=je današnje ob=ine Slovenska Bistrica je prineslo leto 1952 velike spremembe v upravni razdelitvi. Krajevne ljudske odbore so zamenjale ob=ine. Okraj Polj=ane je bil ukinjen in ozemlje današnje ob=ine vklju=eno v okraj Maribor okolica. Ob=ina Makole je bila priklju=ena okraju Ptuj. Na ob- mo=ju današnje ob=ine je nastalo šest ob=in — Makole, Oplotnica, Polj=ane, Zgornja Polskava, Slovenska Bistrica in Šmartno na Pohorju (karta SB 5). Samo tri leta zatem (1955) dobimo v Sloveniji ob=ine — komune. Na našem obmo=ju sta bili ustanovljeni samo. dve. T- Slovenska Bistrica, v katero so se združile štiri prejšnje ob=ine, in Polj=ane. Ob=ina Makole je bila vklju=ena BRA Cl C VLADIMIR: PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE. . . 335 KARTA SB 5 Ob=ina Slovenska Bistrica .**«, <***• OB \ hl Uri VAAÍ >* T ^A^jff^ .... . r"V»**t •• LEG^CA •*•meja ob=ine —meja ob=in —••• katastrske ob=ine Ron i na - ime kal. ob=ine O sider ob=ne IßivauiAf} '••Jj.'Arrcl fi'iaar \ Z' j,^n0 v komuno Lešje v ptujskem okraju. Že leta 1958 pa je bila ukinjena ob=ina Polj=ane in ozemlje priklju=eno ob=ini Slovenska Bistrica. Hkrati je bila uki- njena tudi ob=ina Lešje in obmo=je nekdanje ob=ine Makole je bilo vklju=eno v ob=ino Slovenska Bistrica. Tako smo dobili veliko ob=ino Slovenska Bistrica, ki do sedaj ni spreminjala takrat za=rtanih meja. Z združitvami leta 1958 formirana ob=ina Slovenska Bistrica meri 36.900 ha in je po velikosti med 60 slovenskimi ob=inami na 22. mestu. Obsega jugo- vzhodne obronke Pohorja, Dravinjske gorice in zahodni del Haloz. Pri Polskavi in Pragerskem zajema del dravskopoljskih Crelo v. Današnja ob=ina obsega obmo=je sodnega in dav=nega okraja Slovenska Bistrica iz leta 1850, pove=ano na jugozahodu z okolico Oplotnice, ki je takrat spadala v sodni okraj Slovenske Konjice. V sedanji sestavi obsega 61 katastrskih ob=in in 129 naselij ali krajev. Po formiranju današnje ob=ine je ob=inska uprava izpopolnila mrežo kra- jevnih uradov, tako da jih je sedaj sedem — Makole, Oplotnica, Polj=ane, Pra- gers ko, Slovenska Bistrica, Šmartno na Pohorju in Zgornja Pol ska va. Najve=ji obseg imata krajevna urada Oplotnica in Slovenska Bistrica, najmanjšega pa Pragersko. Ob=ani so pri reševanju družbenih problemov neposredno sodelovali na zborih volivcev in na odborniško sestavljeni ob=inski skupš=ini. Poglabljanje samoupravne socialisti=ne demokracije, ki naj omogo=i delovnim ljudem in ob- =anom neposredno odlo=anje o pogojih svojega življenja, je prineslo zahtevo po formiranju samoupravnih krajevnih skupnostih kot temeljnih teritorialnih oblik samoupravne povezanosti delovnih ljudi in ob=anov za zadovoljevanje njihovih osnovnih interesov in potreb. . -. 336 ••••• SB 6 Ob=ina Slovenska Bistrica KRAJEVNE SKUPNOSTI Stanje 1877 LEGENDA »meja oh=inu —maja krajevno sktpnosli ^••••• katastrske obCine Planina- Ime kat ob=ine O sedei ob=ine Ob=inska skupš=ina je z odlokom leta 1965 ustanovila 12 krajevnih skup- nosti. Leta 1970 sta bili iz krajevne skupnosti Slovenska Bistrica izlo=eni katastrski ob=ini Zgornja Ložnica in Gladomeš ter osnovana samostojna kra- jevna skupnost Zgornja Ložnica. Leta 1972 so iz krajevne skupnosti Polj=ane izlo=ili štiri katastrske ob=ine — Brezje pri Polj=anah, Hrastovec, Modraže in Studenice ter ustanovili iz njih samostojno krajevno skupnost Studenice. Leta 1975 so iz krajevne skupnosti Pragersko izlo=ili naselji Lesko vec in Stari log, ki ležita v katastrskih ob=inah Tabela SB 3 Krajevne skupnosti v ob=ini Slovenska Bistrica (po stanju 31. 12. 1977) — -— " """ Število Štev, Štev. Povr- Števil o prebi v alstva Zap. Krajevna stano- kat. kra- šina vanj št. skupnost 1977 ob=. jev v ha 1961 1971 1971 1. Crešnjevec 3 7 2.523 1.124 1.181 1.032 305 2. Kebelj I 7 3.993 1.206 1.015 931 201 3. Laporje 4 • 1.989 1.776 1.752 1.697 411 4. Leskovec — Stari log- 2 2 — 598 590 661 159 5. Makole 6 13 3.700 2.717 2.437 2.367 636 6. Oplotnica 7 22 3.878 3.780 3.849 3.901 940 7. Polj krajevna skupnost Slovenska Bistrica. Ce izra=unamo popre=je števila prebival- stva na krajevno skupnost v ob=ini brez Slovenske Bistrice, dobimo nekaj nad 1500 prebivalcev, kar je pod slovenskim popre=jem (1.700 ljudi); gibanje prebi- valstva po krajevnih skupnostih je razli=no, v nekaterih se je precej zmanjšalo, drugod stagnira, le v Slovenski Bistrici je mo=no poraslo. Velikost m število prebivalstva krajevne skupnosti Slovenska Bistrica narekujeta razmislek, ah takšna, kot je, še ustreza sodobni opredelitvi krajevne skupnosti. Preglednica razvoja upravnih in samoupravnih enot v Mariborsko-Ptujski mezoregiji v letih 1850—1977 - • ŠTEVILO rfrt'• • • • •• Zap. 1« ät. ¡• ai ra O • E «g •S P in t- S« Z*S« Ss m fi s 1960 komuna •Hi »9o *--i Ob = ina — •2 Soseska 52 Š2 • i 38 28 7 1 1 8 1 Lenart £ < 1850 43 7 21 19 'J 3 40 2. Maribor 92 89 27 76 76 54 7 2 1 8 3 Ormož 32 32 8 35 23 23 73 19 8 1 25 4. Ptuj 85 86 22 66 10U 6 2 1 15 5. Slov. Bistrica 51 48 10 57 32 21 • 58 20 7 96 Skupaj 304 298 74 255 269 199 338 GLAVNI UPORABLJENI VIRI, GRADIVO IN LITERATURA 1. Allgemeines Landesgesetz- und Regierungsblatt für das Kronland Steiermark, XXI. Stück. Erllas No. 378 z dne 7. oktobra ISSO. Graz 1850 Marburški okrog. Mar- burger Kreis (Slovensko-nemška izdaja). 2. Vladimir Bra=i=: Vzhodni del Haloz v lu=i cenilnega zapisnika gospoš=ine Bori iz leta 1542. Zusammenfassung — Der östliche Tei! von Haloze in Lichte des Gült- schätzungsprotokolls der Herrschaft Bori aus dem Jahre 1542, — PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE • SAMOUPRAVNE RAZDELITVE NA OBMO
Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
