<ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdaja (Editors): Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor, Glavni in odgovorni urednik (Chief and Responsible Redactor): prof. dr. Jože Koropec, 62001 Maribor, Koroška 160, Jugoslavija. Telefon 22-171. Uprava in založba (Administration and Publisher): Založba Obzorja, 62001 Ma- ribor, Partizanska 5. Tiskarna (Printing House): CGP Mariborski tisk, 62001 Maribor, Svetozarevska 14, Jugoslavija. •••••• ••• ï; : '"Ti te£ teö»rö•••• ••^^ ••^^••••• Kux-Schein, wpfntt vom k.*. R«l#f»Hire»mW lm L*lb*OH Ml»»« wird «WS'Hiir •••••• r»eih«(f ven; •«*«', Ouw« Ö*4W ••^••••! veil * ••• i•*•-t» •• fm •»•»• In St"Ann« (Ob***«'«!, i»" e*-íit»fWChe ••••« k*... IF.* *^1•"•—-*•• ••>••1 L«M n^ivi V Tofnu» I. p*Q i t'.'i d'i"' Hvn li p«e Uf •»• Quecksilber-Qevíerkschaft St ••••, Rudariki združbi anlïrnonov w»t•» »u« #•••••• 1ICC) Kü***I b*M*ht. •*•! b**n: rudnik Lupa Njiva v Mekinjah KUJ»« Nt .., lawt Cut*. 2. tiWO d» 1*•• ei» Ml pri Kamniku. ge wert* • 1••«1'*•*• Ibt • •—taf Ir ••• |1!• Ul>M>. •»»«0"> «Hin i—» »»•• •* v m • . ^" U1 It»?«- »*• »MlVvlf»-'.** Iff« •-^•• *• ' ,*. •«•« t. **<* -•-, *«•"-«< • PUf^-V-f *» *» *.«—* ••• M t-- I •*»* • »---- Sas^ü^^^^^^k^^-csíf1^^ <ASOPIS LETNIK 49 ZA ZGODOVINO STR. 167—370 MARIBOR 2 IN NARODOPISJE NOVA VRSTA • 1978 Vsebina Contents Koropec Jože: Hoce do srede 17. sto- 187 Koropec Jože: Ho=e till the Middle letja of the nth Century MlinoriC Joie: Gospoš=ina Zgornje 204 Mlinaric Jože: The Manorial Estate Radvanje po urbarju iz leta 16•5 of Zgornje Radvanje according to the Urbarium from the Year 1695 Vrišer Sergej: Stanovanjska oprema 217 Vri šor Sergej: Furnishing of the graäeine Radvanje iz leta 1695 Castle of Radvanje from the Year 1695 Škafar Ivan: Slovenski abccedor Mi- 222 Škafar Ivan: Slovene Primer of Mi- hala Bakoäa iz leta I78Ö in njegov hal Bakoä from the Year 1780 and ponatis 1793 Its Reprint (1793) Curk Jože: Cestno omrežje na Slo- 238 Curie Jože: Road Network in Slove- venskem Štajerskem v prvi polo- nian Stiria in the First Half of the vici 19. stoletja Iflth Century Bra=iC Vladimir: Prostorski razvoj 2•• Bracic Vladimir: The Spatial Deve- upravne In samoupravne razdelit- lopment of the Administrative and ve na obmo=ju severovzhodne Slo- Self-Administrative Division on the venije I Territory of North-East Slovenia Poro=ila Reports Curk Jože: Celjski zbornik 1951—1976 343 Curk Jože; Celjski zbornik 1951—1976 Curk Jože: Ivan Stopar, Razvoj sred- 353 Curk Jože: Ivan Stopar, Razvoj sred- njeveške grajske arhitekture na njeveške grajske arhitekture na Slovenskem Štajerskem Slovenskem Štajerskem Som Jože: Antosa Leskovec, Tovar- 360 Sorn Jože; Antosa Leskovec, Tovar- na svin=enega belila v Selnici ob na svin=enega belila v Selnici ob Dravi Dravi Som Jože- Walter Brunner, Ustano- 363 Sorn Jože: Wolter Brunner, Ustano- vitev In zgodnja zgodovino žele- vitev in zgodnja zgodovina žele- zarne in valjarne Store pri Celju zarne in valjarne Store pri Celju Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstracts« and «America: History and Life». Abstracts of Articles in this review are included in »Historical Abstracts* and »Ame- rica: History and Life«. Na naslovni strani je slika rudarsko in fužinske listine. Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. HOCE DO SREDE 17. STOLETJA Jožo Koropec* UDK 332(09l)(497.12 Ho=e)-09/165« KOKOl'lSC Jože: Ho=e do srede 18. stoletja. (Ho=e bis zur Mitte des 17. Jahrhunderts.) <asopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 49 = 14(1978)2, str. 187—203. Izvirnik v slov., povzetek v nem.. Izvle=ek v sloven, in angl,. I slika, 2 karti, l preglednica. Ugodna lega hoškega sveta je privabila ljudi že v mlaj il kameni dobi, v 10. stoletju ustvarila Pohorski dvor — prvo p resto! leo podravskih mejnih Krofov, Mihaelovo raz vanjsko cerkev, eno prvlli srednjeveških na Sloven- skem In Urinavo, priklicala v II. stoletju v itivljonjc najobsežnejšo župnijo v /clo prostranem oglejskem patriârliatu — letn 1978 Je na podro=ju nek- danje hoike pražupnlje 38 župnij —, v najnovejši dobi ugodna lega proži tod slliicjsc povcCanjc prebivalstva kot v sosedstvu. Podložne družine hoäkeßa sveta, tudi že sredi 14. stoletja mo=no naselje- •••• vzhodnega Pohorja, so si najbolj delila zemljiška gospostva Pohorski dvor, zgornji mariborski tirad, Vetrlnjsk) dvor v Mariboru, Mcljskl dvor, žltk) samostan In lioška Jurijeva cerkev. Hazon od poljedelstva In živino- reje so se podložilIki precej ukvarjali tudi z vino«radništvom, znanim že na za=etku 13. stoletja, nad Pohorskim dvorom. Mline Je poganjala Reka že od 14. stoletja, hosko vai Jarno ••• 1625. Mesto Maribor je trpelo v ho- skcin sosedstvu i • naJredkeJSe obrtnike, gostilne ne. Od srede IG. do srede 17. stoletja so porastle le Zgornje Ho=e. Med ISIO In 1618 Je nastopal v Spodnjih Ilo=ah prvi znani u=itelj. UDC 332(091 )(497.121 Io£e)»09/105« ••••••• Jože: Ho=e till the Middle of tlic 17'» Century. <asopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 49 = 14(1978)2, p. 187—203. OrlR. In Slovene, summary In German, synopsis In Slovene and Engl., I plot., z charts, 1 tabic. The favourable position of the territory of Ho=e attracted people already In I he neolithic era, in the 10th century were established Pohorski dvor — Hie first residence of the frontier-counts of Podra v Je, the Michael's church of Hazvanjc, one of the first churches of the Middle Ages in Slovenia, and Uct nava, in the nth century the largest parish In I he very wide patriarchate of Aquilea was founded. In Hie year 1978 there are 30 parishes In the area or the former primitive parish of Ho=e. in the recent time there Is because of the favourable position a more considerable increase of Inhabitants there, than In the nclgbourhood. The subject families of the territory of Ilo=e and also of the densely populated eastern part of Pohorje shared mostly the landed properties of Pohorski dvor, the upper castle of Maribor, Vetrinjskl dvor In Maribor, Meijsk) dvor, the monastery of Zite and the George's church at Ho=e, Be- sides agriculture and cattle-breading the subjects occupied themselves also a great deal with viticulture, well known already at the beginning of the 13th century above Pohorski dvor. The m ti Is have been driven by the Reka already since the 14th century, tile coarse rugs rolling mill In 1025. The town of Maribor tolerated In Its nclgbourliood at Ho=e only rare craftsmen, but no Inn. From the middle of the loth till tlie middle of the mil century only Zgornje Ho=e increased. Between IG40 and 1040 the first known teacher is registered. Dr. Jože Koropcc, izredni profesor, Pedagoška akademija Maribor 188 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJK ST. • ••• •••• se na ugodni legi 6—7 kilometrov južno od Maribora zadnjih sto let vedno nagleje razvijajo, izjemno mo=neje kot sosednja naselja. Ze v najzgodnejših =asih so prijetne son=ne lege na južnem obrobju skraj- nega vzhodnega Pohorja, na robu Dravskega polja, blizu izto=iš=a Dravske do- line in v primerni oddaljenosti od Drave, lege ob Reki z zdravo pitno vodo privabile ljudi za trajno bivanje v lepem in bogatem okolju. Blizu Pohorskega dvora smo naleteli na kamnite kopa=e v gomilah, v Reki na kamnito dleto, v Zgornjih Ho=ah na kamnito dleto, na Hoškem Pohorju na nekaj kamnitih sekir, zna=ilnih za mlajšo kameno dobo (pred 2000 pred našim štetjem), na bronasto sekiro, pri Spureju v nadmorski višini 700 metrov na za- logo bronastih predmetov iz starejše železne dobe (pred 400 pred našim štetjem). Nad Pohorskim dvorom leži železodobna Postela (1542 Burgstel - gradiš=e). Na prostoru med Razvanjem, Betnavo, Ho=ami in Pohorskim dvorom so našteli arheologi ve= kot 50 predrimskih m anti=nih ( rimskih) gomil, med Zgornjimi Ho=ami in Zafoštom 4 gomile. Latinsko govore=i Rimljani so zapustili na hoškem obmo=ju poleg že omenjenih gomil še razne nagrobne kamne in oltarje, ki so jih poznejši ljudje vzidali v Pohorski dvor in hoško Jurijevo cerkev, kjer opazimo vgrajen oltar Merkurja in v kripti pod cerkvijo tudi žrtvenik bogu Mitri. V Spodnjih Ho=ah so izkopali Hadrijanov (rimski cesar 118—137) bakreni novec. »Turški kamen« na meji med Bohovo in Rogozo sc je izkazal za rimski nagrob- nik. Rimsko pepelnico iz Dogoš so predelali v kropilnik Marijine cerkve v Brezju. V Zrkovcih so našli del rimskega nagrobnika z levjo glavo. V Miklavžu so razen gomil našli 4 rimske nagrobnike, pepelnico, 2 kamna z reliefom, dele stebrov m ve= obdelanih rimskih kamnov. Po naselitvi so Slovenci panonskega naselitvenega toka poimenovali Raz- vanje po razvalinah rimskih razdejanih m opuš=enih stavbiS=.' Ko so Nemci pregnali Ogre na vzhod, je nemški cesar podelil grofu Rach- winu 085 obsežna zemljiš=a pri vasi Razvanju (Razuuai villa). Razvanje je mo- ralo takrat že dalje =asa živeti, da si je že zaslužilo ime vaškega naselja. Pod konec 11. stoletja je bilo Razvanje v posesti podravskih mejnih grofov Span- heimov (Spanheim grad zahodno od Mainza) in v okviru mlade hoške župnije. Verjetno so imeli podravski mejni grofi od Rachwina do Spanheimov svojo prvo postojanko prav na varnem Pohorskem dvoru, Bernhard Spanheim, sin Engel- berta I„ okoli 1100 v mariborskem gradu na Piramidi. Na za=etku 12. stoletja sta brata Bernhard in Engelbert •. Spanheim namenila živinorejski dvor (sta- bularla curtis) Betnavo, Pohorski dvor (curtis, 1124 Huzi-Haus) in Razvanje z Mihaelovo cerkvijo drugim. Razvanjska cerkev je morala biti lastniška — verjetno jo je ukazal zgraditi že grof Rachwin — le takšne cerkve je lahko zemljiški gospod podarjeval. Pohorski dvor — Haus — si je zasluži] svoje ime s tem, ker je bil imenitnejše zidano bivališ=e nad bližnjimi lesenimi, skromnimi podložniškimi ko=ami. Na za=etku 12. stoletja se prvi= omenjata tudi Dogoše (Legindorf) in Miklavž (uilla Brunne, 1227 aput Lubumer, 1265 Naussendorf vel Prundorf, 1382 St.