DIPLOMSKO DELO

Varna pot v šolo in vloga PP Vrhnika pri zagotavljanju prometne varnosti otrok

September, 2013 Karmen Ozmec

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Varnost in policijsko delo

Varna pot v šolo in vloga PP Vrhnika pri zagotavljanju prometne varnosti otrok

September, 2013 Karmen Ozmec

Mentor: prof. dr. Gorazd Meško

Zahvala

Zahvaljujem se Vama, mama in ati, da sem lahko ob vajini pomoči in ţrtvovanju uspešno zaključila študij.

Hvala tudi tebi Rok, ker si me vztrajno priganjal k pisanju tega dela, me potrpeţljivo prenašal, mi kuhal in bodril v mojih manj uspešnih dneh.

Iskrena hvala mentorju prof. dr. Gorazdu Mešku za strokovno pomoč, svetovanje in podporo pri nastajanju diplomskega dela.

Posebna zahvala je namenjena tudi policistu Viljem Jerebu iz Policijske postaje Vrhnika za pomoč in podatke o obravnavani temi, vsem ostalim sodelavcem in prijateljem za kakršnokoli pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela.

Kazalo

POVZETEK ...... 6

1 UVOD ...... 8

1.1 Cilj in namen diplomske naloge ...... 9

1.2 Opredelitev predpostavk oz. hipotez ...... 9

1.3 Metode dela ...... 9

2 SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU V REPUBLIKI SLOVENIJI ...... 10

2.1 Pogled v preteklost ...... 10

2.2 Cilji in naloge Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije ...... 12

2.3 Prometnovarnostne akcije, ki jih organizira Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu ...... 13

2.4 »Vizija nič« ...... 17

3 PROMETNA VZGOJA OTROK ...... 17

3.1 Naloge prometne vzgoje ...... 17

3.2 Pomen in cilji prometne vzgoje ...... 18

3.3 Prometna vzgoja otrok v družini ...... 18

3.4 Prometna vzgoja otrok v šoli ...... 20

4 POLICIJSKI OKOLIŠ IN VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA ...... 20

4.1 Policijski okoliš in njegov razvoj ...... 21

4.2 Vodja policijskega okoliša ...... 21

4.3 Dela in naloge vodja policijskega okoliša ...... 22

5 PROMETNOVARNOSTNI NAČRT OSNOVNIH ŠOL ...... 24

5.1 Kaj je prometnovarnostni načrt ...... 24

5.2 Na katerih zakonih temelji prometnovarnostni načrt ...... 25

3

5.3 Izdelava prometnovarnostnega načrta ...... 25

5.4 Koga seznaniti z ugotovitvami in izdelanim načrtom ...... 26

5.5 Obnavljanje načrta ...... 27

6 PREVOZI OTROK ...... 27

6.1 Organiziran prevoz otrok ...... 27

6.2 Zakonska podlaga ...... 28 6. 2. 1 Načela cestnega prometa ...... 28 6.2.2 Odgovornost staršev skrbnikov oziroma rejnikov ...... 28 6.2.3 Varstvo otrok ...... 28

6.3 Otroci kot udeleženci v cestnem prometu ...... 29

6.3.1 Otrok kot potnik v avtobusu ...... 29 6.3.2 Otrok kot pešec ...... 31 6.3.3 Otrok kot kolesar ...... 31 6.3.4 Otrok kot sopotnik ...... 32

7.1 Razdeljenost PO ...... 33 7.1.1 PO Vrhnika ...... 33 7.1.2 PO Borovnica ...... 34 7.1.3 PO Log – Dragomer ...... 35

7.2 Sodelovanje policije in šole na Vrhniki ...... 36 7.2.1 Aktivnosti policije pred začetkom šolskega leta ...... 36 7.2.2 Aktivnosti policije v prvih šolskih dneh ...... 37 7.2.3 Aktivnosti policije med šolskim letom ...... 38

7.3. SODELOVANJE Z DRUGIMI USTANOVAMI NA PP VRHNIKA ...... 42

7.4. TRIJE PRIMERI (ČLANKI) SODELOVANJA POLICIJSKE POSTAJE VRHNIKA Z DRUGIMI USTANOVAMI ...... 43 7.4.1 Primer 1: Bodi viden – bodi previden ...... 43 Mladi gasilci z Verda in Drenovega Griča so obiskali PP Vrhnika ...... 43 7.4.2 Primer 2: Dan varne voţnje na Vrhniki ...... 44 7.4.3 Primer 3: Ogroţamo lastne otroke in sebe ...... 45

8 STATISTIKA PROMETNIH NESREČ NA POLICIJSKI POSTAJI VRHNIKA .... 46

8. 1 Prometna nesreča ...... 46

8. 2 Prometne nesreče otrok ...... 46

8.3 Statistika prometnih nesreč na Vrhniki ...... 47

8.4 Statistika prometnih nesreč na Vrhniki z udeležbo otrok ...... 49

4

9 RAZPRAVA ...... 50

10 ZAKLJUČEK ...... 52

11 UPORABLJEN VIR ...... 55

Kazalo slik

Slika 1: Otroci na cesti ...... 13 Slika 2: Bodi previden ...... 14 Slika 3: Pasavček ...... 15 Slika 4: Skupaj za varnost ...... 23 Slika 5: Načrt varnih poti OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici ...... 26 Slika 6: Načrt varnih poti OŠ Antona Martina Slomška ...... 27 Slika 7: Rumena rutica ...... 29 Slika 8: Šolski prevoz otrok ...... 30 Slika 9: Otroški sedeţ ...... 33 Slika 10: OŠ Ivana Cankarja ...... 34 Slika 11: OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica ...... 35 Slika 12: OŠ Log - Dragomer ...... 36 Slika 13: Prikaz uporabe sredstev za vezanje in vklepanje ...... 38 Slika 14: Predstavitev dela policije vrtcu Dragomer ...... 39 Slika 15: Predstavitev dela policije in prikaz pravilnega prečkanja prehoda za pešce40 Slika 16: Predstavitev policijske opreme ...... 42 Slika 17: Dan varne voţnje na Vrhniki ...... 45 Slika 18: Triopan znak ...... 46

Kazalo tabel

Preglednica 1: Posledice prometnih nesreč po vrsti udeleţenca za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2012 na območju policijske postaje Vrhnika ...... 48 Preglednica 2: Posledica prometnih nesreč po starosti na območju policijske postaje Vrhnika od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2012 ...... 49

5

Povzetek

Vsakdanje ţivljenje nas pripelje do tega, da se skorajda več ne moremo izogniti, da ne bi bili udeleţenci v cestnem prometu. Nekateri kot vozniki avtomobilov, drugi kot potniki v njih, tretji zgolj kot pešci. Najbolj ogroţeni udeleţenci v cestnem prometu so otroci, saj cesto uporabljajo precej drugače kot odrasli. Otroci so kot udeleţenci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje, poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bliţajočega se vozila. In ravno zaradi tega moramo za njihovo varnost poskrbeti mi, drugi udeleţenci v cestnem prometu. Pojem prometne varnosti pa med drugim zajema tudi varovanje otrok na poteh v šolo in iz nje.

V nalogi je na kratko predstavljena zgodovina Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, njeni cilji in naloge ter prometnovarnostne akcije, ki se izvajajo v Republiki Sloveniji. Predstavila bom tudi naloge in cilje prometne vzgoje, saj v osnovni šoli nima svojega učnega načrta, ter druţino kot pomemben dejavnik pri vzgoji otrok in njihovem razvoju. Tudi policija je pomemben dejavnik pri prometni vzgoji. Predvsem bi izpostavila naloge policista – vodja policijskega okoliša, saj z raznimi preventivnimi nalogami skrbi za varnost otrok na osnovnih šolah. Njegovo delo se začne ţe pred začetkom šolskega leta, nadaljuje ga z različnimi preventivnimi dejavnostmi, skozi celotno šolsko leto. V diplomski nalogi sem prikazala tudi prometnovarnostni načrt, katerega mora izdelati vsaka šola, ter organiziran prevoz otrok iz oddaljenih krajev, ki je ravno tako pomemben za njihovo varno vrnitev iz šole domov.

V nalogi je poudarek na prometni varnosti otrok, njihovi udeleţbi v cestnem prometu ter vlogi Policijske postaje Vrhnika pri zagotavljanju prometne varnosti. Predstavila sem osnovne šole, ki spadajo pod določen policijski okoliš in kakšna je tamkajšnja prometna varnost. Podana je tudi raziskava prometnih nesreč na Vrhniki ter udeleţba otrok v njih.

Ključne besede: preventiva, prometna vzgoja, vodja policijskega okoliša, prometnovarnostni načrt, prometne nesreče

6

Summary - Safe way to school and the role of the Police Station Vrhnika in provision of children traffic safety

Being a part of road traffic is virtually unavoidable in everyday life - we play an active role on the road either as car drivers, passengers or merely as pedestrians. The most vulnerable group of road users are children whose utilization of roads differs significantly from the adults. As road users, children are unpredictable, their interpretation of road traffic rules is loose and they are, in addition, unable to correctly assess the speed and distance of an oncoming vehicle. This is why, as active participants in road traffic, we must take responsibility for their safety. And as part of that responsibility, assuring the children's safety on their way to school and back is inherent to the concept of road safety.

This thesis briefly summarises the history of the Road Safety Council of the Republic of Slovenia, its goals and tasks, including the ongoing road safety actions in Slovenia. It focuses on the aims and goals of road safety education, a topic not covered in the curriculum in the Slovenian primary schools, and highlights the importance of family for the children's proper education and development. The work also touches on the important role the Police has in raising the children's awareness of road traffic safety. In particular, I would like to stress the role of the police officer - head of the police district who promotes children's safety through various preventive actions in primary schools. Their work begins before the start of a new school year and continues on with various preventive actions which are then being implemented throughout the school year. This thesis also describes the traffic security plan every school must prepare, including the organization of transport for children who live in remote locations, which is also key in assuring the children's safe trip to school and back.

The thesis is focused mostly on the road safety of children, their role as road users and the role of the Vrhnika Police Station in assuring road safety. I listed the primary schools allocated to a specific police district, describing their individual road safety regimes. A research on traffic accidents in Vrhnika, and the involvement of children in these accidents is also presented.

Keywords: prevention, road safety education, head of police district, traffic security plan, traffic accidents

7

1 Uvod

Promet pomeni enega od najpomembnejših dejavnikov tveganja za naše zdravje in ţivljenje. Še bolj pa to velja za naše zdravje in ţivljenje otrok, saj jih ogroţajo predvsem prometne nesreče. Mnogi starši se ne zavedajo, kaj vse se lahko zgodi otrokom, če na cesti niso dovolj pozorni. Starši se morajo najprej zavedati, da so ravno oni tista prva vez med otrokom in prometom in da prav oni najbolj vplivajo na varno obnašanje otrok v cestnem prometu. Otrok opazuje in se uči od odraslih vedno, ko je v prometu, in prav zaradi tega se moramo vselej truditi, da smo jim dober zgled.

Prvi šolski dan, travma ali vesel dogodek? Najverjetneje ima vsak na svoj prvi šolski dan prav poseben spomin, zato poskrbimo, da bodo tudi naši otroci imeli lep spomin na prvi šolski dan in na vse dni naprej.

Z vstopom v šolo otrok kot pešec poveča svoj ţivljenjski prostor in območje gibanja, narašča pa njegova ţelja po samostojnem gibanju in lastni odgovornosti. S tem pa tudi spozna oz. se sooči z nekaterimi posledicami in problemi v cestnem prometu. Sem mnenja, da bi prometna vzgoja morala postati pomemben del vsesplošne vzgoje na osnovnih šolah.

Preventivna akcija: »Varna pot v šolo«. Na policiji v začetku septembra posvečajo posebno pozornost varovanju otrok na poti v šolo in nazaj. S stojnimi točkami v okolici šol (predvsem v bliţini prehodov za pešce, pri nepreglednih kriţiščih, semaforjih, itd.) policisti varujejo otroke, tako da se le ti počutijo čim bolj varno, pri tem pa jih prav tako opozarjajo na nepravilnosti v cestnem prometu, kako nevarna je lahko pot v šolo, če niso dovolj previdni.

Policija s svojim delom opozarja voznike na prisotnost otrok v prometu ter na nevarnosti, kot so prečkanje ceste na nevarnejših odsekih, hojo otrok po pločnikih in ob vozišču. Voznike še posebej opozarja na hitrost voţnje, zlasti v bliţini šol oz. mest, kjer otroci prečkajo vozišče. Pozivajo tudi k temu, da vozniki upoštevajo cestnoprometne predpise ter navodila prostovoljcev.

Udeleţenci v cestnem prometu, ki dan za dnem ali pa samo včasih sedemo za volan, se peljemo s kolesom ali s katerim prevoznim sredstvom, moramo biti pozorni in

8

previdni na cesti, saj nekateri prehitro zaradi nepazljivosti plačajo s svojim ţivljenjem.

1.1 Cilj in namen diplomske naloge

Namen diplomskega dela je prikazati vse bolj pomembno vlogo policistov pri zagotavljanju prometne varnosti otrok na poti v šolo in domov, način dela vodja policijskega okoliša ter njegovo vlogo pri preventivni dejavnosti »Varna pot v šolo«, prometnovarnosti načrt osnovnih šol, statistiko prometnih nesreč na območju PP Vrhnika. Cilj diplomske naloge pa je predstaviti način kako potrebno vzgajati učence k samozaščitnemu vedenju v prometu.

1.2 Opredelitev predpostavk oz. hipotez

Pri raziskovanju diplomske naloge Varne poti v šolo in vlogi Policijske postaje Vrhnika pri prometni varnosti otrok, gledano predvsem s preventivnega delovanja policije, bomo ovrgli ali potrdili naslednje hipoteze:

Hipoteza št. 1

Na območju PP Vrhnika je za prometno varnost v prvih šolskih dneh dobro poskrbljeno.

Hipoteza št. 2

Nevarne točke, označene v prometnovarnostnem načrtu, se upoštevajo pri akciji »Varna pot v šolo«.

Hipoteza št. 3

Na PP Vrhnika skozi celo leto pripravljajo številne preventivne dejavnosti na različno tematiko.

1.3 Metode dela

Pri izdelavi diplomske naloge sta bili uporabljeni naslednji metodi. V večini poglavij je bila uporabljena deskriptivna oz. opisna metoda raziskovanja tematike. Vrzel pri pomanjkanju virov s področja preventivnega projekta »Varna pot v šolo« pa smo

9

dopolnili z metodo polstrukturiranega intervjuja z vodjo policijskega okoliša na območju Borovnice.

2 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Republiki Sloveniji

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je druţbeno telo, ki povezuje drţavne organe, znanstvene inštitute, strokovna zdruţenja in društvene organizacije. Je okrogla miza, za katero sedejo vsi, ki neposredno ali posredno delujejo na področju cestnega prometa. Prometno varnost zagotavljajo različni dejavniki med katerimi prevladujejo: človek kot udeleţenec v cestnem prometu, cesta, vozilo in druţbeno okolje s sistemom moralnih in pravnih norm. Prepletenost in povezanost vseh dejavnikov zahteva tudi skladno in načrtno delo. Usmerjanje dela le na eno področje – v ceste, vozila ali vzgojo in izobraţevanje - ne more dati takšnih rezultatov, kot če je delo usklajeno, če prometno varnost obravnavamo kot sistem (Ţlender in Juvan, 1993).

2.1 Pogled v preteklost

Začetki preventivnega delovanja v prometu na Slovenskem so ţe zelo stari. Prvi zapisi o prometnih nasvetih v šolah segajo v daljno leto 1908, ko so šolarje opozarjali, da se za avti ne meče kamenja in se jim da prostor na cesti. Vesten kronist bi gotovo lahko spremljal spremembe v odnosu do avtomobila, ki je postopoma prešel pot od ţrtve do ene glavnih nevarnosti za šibkejše udeleţence.

Podrobnejša in dobra navodila, kako naj ravnajo otroci na cesti, lahko najdemo v napotkih o pouku šolske mladine o nevarnosti v prometu, ki jih je izdala Kraljevska uprava Dravske banovine leta 1931 (Javna agencija RS za varnost prometa, n.d.).

V napotkih je zapisano:

- Ne tekaj na slepo iz šole ali hiše preko ulice, nego obstani vedno na poti za pešce (trotoar) in poglej najprej na levo, nato desno, ako pride kak voz. - Ne pojdi preko ulice poševno, nego pravokotno po najkrajši poti. - Prečkaj ulico hitro, ali ne v prenagljenih korakih. - Ne prekorači ulice (ceste) nikdar pred ali neposredno za električno ţeleznico, avtom ali drugimi vozili.

10

- Široke ceste, (ulice) prekorači ob cestnih kriţiščih. - Ne ostajaj brez potrebe na cesti (ulici), nikakor pa ne na tiru ali med tirom cestne ţeleznice. - Obstoj in ne skoči nazaj ob prehajanju kake ceste (ulice), ako ti nenadoma zapre pot bliţajoči se avto ali kako drugo vozilo. - Tudi prestrašen ne odskoči, ako ti nenadoma zadoni zvonec biciklista ali tromba avta.

Te napotke so poslali na šole z navodilom, kako naj učitelji seznanijo učence z nevarnostmi v prometu in njihovimi nalogami (Supe, Sušanj in Ţlender, 2002).

Opaznejšo rast motorizacije beleţimo zlasti po II. svetovni vojni:

- leta 1954 so na tedanjem Drţavnem sekretariatu za notranje zadeve LRS v okviru prometne policije začeli s prometno preventivno dejavnostjo. Ustanovljen je bil poseben Referat za varnost in vzgojo v cestnem prometu, kjer je delo potekalo predvsem po šolah in avto - moto društvih. Organizirana so bila predavanja in prvi šolski kroţki pionirjev - prometnih miličnikov, ki so pod nadzorom tedanjih miličnikov usmerjali promet, spremljali otroke in starejše ob prehodih čez cesto, pa tudi kaznovali nedisciplinirane udeleţence v prometu, - v letu 1958 so ukinili referat in ustanovili Republiški koordinacijski Odbor za vzgojo in varnost v cestnem prometu, saj se je število smrtnih ţrtev zaradi prometnih nesreč povzpelo na 92, - v letu 1959 je ta odbor organiziral veliko javnih predavanj z diapozitivi in kratkimi filmi, vključila pa so se ţe tudi javna občila, - v letu 1960 je bila ustanovljena republiška Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri tedanjem Drţavnem sekretariatu za notranje zadeve kot strokovni organ, ki je zaradi boljšega dela vključeval tudi zunanje sodelavce, - Republiški Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil ustanovljen na podlagi 66. člena tedanjega Zakona o varnosti cestnega prometa v SR Sloveniji. Izvršni svet je na podlagi tega člena 22. decembra 1971 imenoval predsednika Borisa Čiţmeka - Bora, tajnika Draga Suhija in 23 članov. Svet je začel delovati v letu 1972. Ves čas delovanja republiškega in nato nacionalnega sveta so pomembno vlogo opravljali Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki na lokalni ravni opozarjajo na glavne probleme prometne varnosti, vodijo akcije in skrbijo za preventivno in vzgojno delo,

11

- 1. januarja 2007 je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije prešel pod okrilje Ministrstva za promet, in sicer deluje v okviru Direkcije RS za ceste kot sektor. Naloge in dejavnosti sveta so ostale enake, tako da se preventivno delo s področja cestnega prometa nadaljuje v sodelovanju z drugimi ministrstvi ter občinskimi sveti za preventivo (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.) .

2.2 Cilji in naloge Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu deluje v okviru Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, katerega osnovne naloge se nanašajo na izvajanje aktivnosti za večjo varnost v cestnem prometu ter preventivne in izobraţevalne aktivnosti.

Naloge sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so:

- razvija in pospešuje prometno vzgojo, - izdaja in pripravlja prometno-vzgojne publikacije ter drugo gradivo, - izvaja preventivne programe, kampanje, medijsko oglaševanje, aktivnosti in akcije za večjo varnost cestnega prometa, - sodeluje s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v lokalnih skupnostih, pripravlja predloge priznanj in nagrad na področju preventive, vzgoje in varnosti cestnega prometa, pa tudi pripravlja analize in poročila ter sodeluje pri oblikovanju politike z delovnega področja, - v okviru sveta za preventivo in vzgojo je organizirano izobraţevanje, usposabljanje in posveti ter sofinanciranje programov civilne druţbe, - razvija mednarodno sodelovanje in vodi mednarodne preventivne projekte, - pokriva področje usposabljanja in preverjanja strokovne usposobljenosti presojevalcev varnosti cest ter za preiskovanje nastanka prometnih nesreč in oblikovanje poročil na tem področju (Zakon o voznikih, 2010).

12

2.3 Prometnovarnostne akcije, ki jih organizira Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu

Začetek šolskega leta

Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ob začetku šolskega leta pripravlja številne preventivne aktivnosti. Tako tradicionalno potekajo skupna prizadevanja Ministrstva za promet, Ministrstva za šolstvo in šport, Zavoda RS za šolstvo, šol, Policije, občinskih svetov, drugih institucij kot Zveze zdruţenj šoferjev in avtomehanikov ter AMZS, druţbeno odgovornih podjetij in organizacij, različnih društev, posameznikov in ne nazadnje medijev za večjo varnost otrok na šolskih poteh. S projektom Začetek šole, ki ga v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa koordinira Ministrstvo za šolstvo in šport, vsako leto, v obdobju od 22.8. do 5.9., potekajo razne preventivne aktivnosti.

Slika 1: Otroci na cesti

(Vir: http://www.kamnik.si/novice/Prometno-preventivna-akcija-Zacetek-solskega-leta- 28-08-2012)

V tem času poteka vrsta preventivnih aktivnosti:

 od sredine avgusta potekajo po občinah pregledi varnih šolskih poti ter ukrepi, ki jih je potrebno izvesti pred začetkom šolskega leta  razdelijo se knjiţice, Prvi koraki v svetu prometa, ki so namenjene predvsem staršem prvošolcev, v njih so podrobno napisana pravila, ki jih mora otrok poznati za samostojno sodelovanje v prometu kot pešec

13

 trikotni plakati Šolska pot, ki jih občine in šole postavijo v obliki neprometnih znakov v okolici šol  letaki Šolska pot, ki jih občine in šole razdelijo staršem in otrokom, voznikom ter opozarjajo voznike na začetek šole in svetujejo varno ravnanje (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).

Bodi previden

V začetku meseca oktobra se s sloganom bodi previden vsako leto prične akcija Pešec, ki jo v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa koordinira Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa in ki poteka skozi vse zimske mesece, ko je ogroţenost pešcev največja. Osnovni namen akcije Bodi previden je opozoriti in osveščati pešce glede uporabe odsevnih predmetov, saj vidnost v prometu pomeni tudi večjo varnost, na drugi strani pa opozoriti voznike na večjo pozornost in skrb za pešce, kot ranljivejšo in bolj ogroţeno skupino udeleţencev v prometu. V akciji sta izbrani dve ciljni skupini, ki sta med pešci tudi najbolj ogroţeni. To so starejši ljudje nad 65 let starosti ter otroci do 10 leta starosti. (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).

Slika 2: Bodi previden

(Vir: http://radio.ognjisce.si/sl/127/slovenija/6794/)

Prometna značka

Program Prometna značka dopolnjuje vsebine prometne vzgoje v okviru rednega pouka. Program se začne ţe v vrtcu ter se nadaljuje od prvega do petega razreda osnovne šole. V okviru tega programa spodbujamo učence, da se naučijo vsebin, pomembnih za varno udeleţbo v prometu kot pešci, kolesarji, pa tudi kot potniki v vozilih. Predvsem pa program stalno spodbuja otroke, da to znanje tudi pravilno uporabljajo. Z opozorili, da moramo v prometu vedno ravnati pravilno in varno, dograjuje vsebine prometne vzgoje, ki potekajo le občasno, v skladu z učnim

14

načrtom. Otrok tekmuje sam s sabo, s pripomočki si pripravlja svojo prometno knjiţico, beleţi doţivetja in opaţanja v prometu (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).

Pasavček

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa vodi in koordinira projekt Pasavček, ki poteka v Sloveniji ţe šesto leto. V preteklosti je projekt potekal v okviru mednarodnega projekta EUCHIRES (European public awareness campaign on the use of seat belts and child restraints systems), ki ga je finančno podprla tudi Evropska unija.

Slika 3: Pasavček

(Vir: http://www.os- tisina.si/arhiv/index.php?option=com_content&view=article&id=351:pasavec&catid=80:novice vrtec&Itemid=112)

Osnovni namen projekta Pasavček je spodbujanje pravilne uporabe otroških varnostnih sedeţev ter varnostnih pasov med voţnjo.

Varnostni pas je pomemben dejavnik, ki v večini primerov pomaga ohraniti marsikatero človeško ţivljenje. Ker so otroci najbolj ogroţeni kot potniki v vozilu, je njihova zaščita v vozilu z varnostnim pasom, eden najbolj učinkovitih ukrepov za izboljšanje njihove varnosti. Tako so pred leti skupaj z ostalimi sodelujočimi drţavami pripravili skupen preventivni projekt, ki ga je finančno podprla tudi Evropska unija, Generalna direkcija za promet in energijo. Vsebinsko se akcija navezuje tudi na aktivnosti v okviru širše akcije Varnostni pas.

15

Projekt temelji na pozitivni spodbudi, saj nagrajujemo otroke, ki so aktivni v projektnem delu in so v osebnem avtomobilu pripeti. Otroci prejmejo različne nagrade (zapestnica, figurica, tattoji, baloni itd.) z likom pasavčka.

Lik pasavca smo izbrali, ker ima ta ţival v jezikih vseh sodelujočih drţav v svojem imenu tudi besedo pas in z besedno igro še poudarja uporabo varnostnega pasu. Nagrada, ki jo prejme otrok ob pravilni uporabi varnostnega pasu, je figurica Pasavčka, ki je narejena tako, da se lahko z jeţki pripne na varnostni pas in jo ima otrok tudi v avtu (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).

Bistro glavo varuje čelada

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je leta 1991 začel z akcijo Bistro glavo varuje čelada, s katero oblikujemo pozitiven odnos do uporabe kolesarskih čelad in drugih varnostnih čelad ter spodbujamo njihovo uporabo.

Temeljni cilj akcije je zmanjšati število poškodb med kolesarji, kar lahko zagotovimo z uporabo kolesarskih čelad. Kolesarsko čelado ţelimo predstaviti kot izdelek, ki je prijeten, frajerski, zaţelen. Hkrati pa ţelimo uveljaviti spoznanje o nujnosti in koristnosti uporabe kolesarske čelade za varnejše kolesarjenje otrok in odraslih (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).

Kolesarski izpit

Otrok do dopolnjenega 14. leta starosti ne sme samostojno voziti kolesa v prometu, če nima kolesarske izkaznice, ki jo pridobi po uspešno opravljenem usposabljanju za voţnjo kolesa.

Osnovne šole ob pomoči staršev in občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter policije organizirajo pripravo učencev za samostojno voţnjo kolesa v prometu ter preverjanje znanja in sposobnosti za voţnjo. Skladno s tem je Strokovni svet Ministrstva za šolstvo, znanost in šport v letu 2002 sprejel Program usposabljanja za voţnjo kolesa, ki natančno opredeljuje cilje, vsebine, metode in oblike dela na osnovnih šolah pri usposabljanju učencev za voţnjo kolesa (Javna agencija Republike Slovenija za varnost prometa, n.d.).

Kaj veš o prometu

Tekmovanja Kaj veš o prometu so tradicionalna oblika preventivne akcije za kolesarje in so dodatna spodbuda za učenje prometnih pravil, razvijanje spretnosti in pravilne voţnje v prometu, ki jih organizirajo šole v sodelovanju z občinskimi sveti. V

16

njej sodelujejo učenci od 5. do 9. razreda osnovne šole s kolesi ter učenci 8. in 9. razreda in dijaki srednjih šol po opravljenem izpitu H kategorije s kolesi z motorjem. Tekmovanje poteka od ravni šol do mednarodne ravni. Učenci se preizkusijo v preverjanju teoretičnega znanja o cestno - prometnih predpisih (preko spletnega portala), spretnostni voţnji na poligonu ter praktični voţnji s kolesom v dejanskem prometu (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).

2.4 »Vizija nič«

Generalna skupščina mednarodne organizacije za preventivo v cestnem prometu PRI – La Prevention Routiere Internationale, ki je bila 21. junija 2000 na Bledu, je sprejela sklep, ki obvezuje nacionalne organizacije za varnost prometa in predlaga posameznim drţavam, da za varnost prometa, za preventivno in vzgojno delo na tem področju sprejmejo kot edino sprejemljivo vizijo – VIZIJO NIČ (Ţlender, 2007).

Vizija nič je dolgoročni cilj, da na cestah ne bo mrtvih in hudo poškodovanih. Za njegovo uresničitev je potrebno prilagoditi organizacijo in delovanje nacionalnega cestnoprometnega sistema (Supe, Sušanj in Ţlender, 2002).

Pobudo za sprejem Vizije nič so dale skandinavske drţave. Na drţavni ravni je Vizijo nič prvi sprejel švedski parlament 9. oktobra 1997. Vlada RS je na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije (SPV RS) sprejela dolgoročno vizijo zagotavljanja varnosti cestnega prometa z imenom Vizija nič v letu 2001 (Zabukovec, Ţlender, Polič, Divjak in Markl, 2007).

3 Prometna vzgoja otrok

Naši otroci se dnevno vključujejo v promet. Srečujejo se s prednostmi in hkrati tudi z nevarnostmi sodobnega prometa. Tja do desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu. Pogosto pozabljamo na to, da otrokom majhnost ne omogoča, da bi imeli tak pogled čez dogajanje v prometu kot odrasli (Markl in Ţlender, 2007).

3.1 Naloge prometne vzgoje

S prometno vzgojo zagotavljamo:

- teoretično in praktično znanje otrok, potrebno za varno sodelovanje v prometu kot pešci, kolesarji, potniki v avtomobilu

17

- oblikovanje otrokovih vrednot varnega sodelovanja, ki se kaţejo v obnašanju v prometu

Prometna vzgoja je sestavni del vzgojnih vsebin, ki jih razvijejo osnovne in srednje šole v sodelovanju s starši, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, avto- moto društvi, policijo in drugimi organizacijami. Pri prometni vzgoji skrbimo za stalno in načrtno razvijanje znanj in spodobnosti otrok, kjer oblikujemo njihov odnos za varno sodelovanje v prometu. Pri tem imajo ključno vlogo njihovi starši, ki so s svojim ravnanjem in obnašanjem otrok za vzor. S primernim načinom opozarjanja in pojasnjevanja mu bodo starši uspešno pomagali, da bo začel dojemati kje ne sme prečkati ceste, zakaj je potrebno hoditi ob robu ceste, kjer ni pločnika. Prometna vzgojenost se kaţe pri našem vsakdanjem sodelovanju v prometu, v naših navadah in ravnanju (Supe et al., 2002).

3.2 Pomen in cilji prometne vzgoje

Včasih se vedemo tako, kot da ne razumemo pomena in poslanstva prometne vzgoje. Pa vendar je prometna vzgoja pomemben dejavnik varovanja ţivljenja otroka ter prispevek k otrokovi celotni vzgoji.

Svet prometa smo ustvarili odrasli – za odrasle. A v ta svet se vsak dan vključuje tudi otrok. Srečuje se z nevarnostmi v prometu, z vso njegovo tehnično strukturo, s prometnim jezikom ter s pravili vedenja v prometu. Zaradi značilnosti v njegovem psihosocialnem in telesnem razvoju pa se ne more samostojno vključevati v prometni vsakdan (Glogovec, 1996).

Cilj prometne vzgoje je usposabljanje otrok za varnejše sodelovanje v prometu, bodisi kot pešcev, kolesarjev ali potnikov in razvijanje uspešnih strategij in odnosov, ko bodo samostojno vključeni v promet. Prometna vzgoja sledi kratkoročnemu in dolgoročnemu cilju. Prvi vključuje neposredno preprečevanje nesreč, drugi omogoča otrokom pridobivanje osnovnih vedenjskih vzorcev za varno in kakovostno ţivljenje vsakega otroka posebej in drugih udeleţencev v prometu (Zabukovec, 1999).

3.3 Prometna vzgoja otrok v družini

Druţina je temeljna sredina celotne otrokove vzgoje, tudi prometne. Vrtec lahko prevzame le tiste bistvene elemente prometne vzgoje, ki zahtevajo veliko pedagoške spretnosti. To je posredovanje prometnega znanja in razumevanja prometa z igro.

18

Pri prometni vzgoji otrok potrebuje podporo staršev. Bolj točno: prometna vzgoja mora biti predvsem naloga staršev, saj so skupaj z otroki vsakodnevni udeleţenci v prometu. Udeleţenci so tako na ulici kot pešci kot tudi s svojim prometnimi sredstvi kot vozniki ali sopotniki. Mnogi starši se tega ne zavedajo, vendar jim manjka dovolj pogostih in konkretnih spodbud iz okolja. Prav te spodbude lahko ozavestijo starše o njihovi odgovornosti do prometne vzgoje. Vir spodbud iz okolja so informacije preko medijev, prometno – strokovnih organov, prometnih policistov ter vzgojiteljev v vrtcih in učiteljev v šolah (Glogovec, 1996).

Otroci nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki prihajajo z leve ali desne strani, dobro slišijo, vendar ne vedo natančno, iz katere smeri slišijo vozilo, ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj, ne razlikujejo dobro pojmov, npr. levo, desno, ne zmorejo dolgotrajne koncentracije, njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo, in mimogrede jih kaj zmoti (hitro lahko pozabijo, ali so videli vozilo, ki se pribliţuje), ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil, kot je npr. pravilo, kako prečkamo cesto. To so razlogi, zaradi katerih ne moremo oziroma ne smemo odlašati s prometno vzgojo.

S prometno vzgojo začnemo ţe zelo zgodaj, med drugim in tretjim letom, ko se začnejo otroci seznanjati z resničnim dogajanjem v prometu. Pravilne prometne vzgoje ni, če otroci niso aktivni udeleţenci v vzgoji. S svojim obnašanjem in ravnanjem smo otrokom za vzor. Mnogi starši se zadovoljijo z nakupom avtomobilčka ali katere druge prometne igrače. Pri tem bo otrok dobil določene predstave v prometu, vendar dokaj pomanjkljive in mogoče tudi napačne. Otroci nas vedno opazujejo in poskušajo posnemati, zato je potrebno, da izkoristimo vsako priloţnost doma, vsak sprehod, vsako pot v mesto ali izlet, vsako voţnjo v prometu, saj s tem pridobivajo potrebna znanja in izkušnje v prometu. Otroci z zanimanjem opazujejo nas, pešce, vozila in okolje. Čeprav so otroci še majhni, se jim je potrebno prilagoditi. Spodbujajmo jih k opazovanju in jim pojasnjujmo naše ravnanje in ravnanje drugih (Markl in Ţlender, 2007).

Starši zberejo otroku pravočasno tudi pot, po kateri bo hodil v šolo in se iz nje tudi vračal. Po dvakrat na dan jo bo meril več let. Zato je prav, da se odločijo za najboljšo, se pravi najvarnejšo, čeprav bo daljša. Če je le mogoče, naj se izognejo prehodom čez prometne ţile na ostrih in nepreglednih ovinkih, ozkim cestnim odsekom in podobnim mestom, ki šest ali sedemletniku, zlasti samemu, povzročajo teţave (Knol in Serpan, 1967).

19

3.4 Prometna vzgoja otrok v šoli

Prometna vzgoja velja za enega najpomembnejših ukrepov za povečanje prometne varnosti. Spodbuja in razvija varne vedenjske vzorce, pri čemer moramo slediti neprekinjenosti vzgoje. Zato je še kako pomembno, da s pravilno vzgojo začnemo ţe v vrtcih (Zabukovec, 1999).

Za varno pot učencev in varen povratek k staršem je dolţna poskrbeti tudi šola. Prometna vzgoja kot del splošne vzgoje je značilna po tem, da zahteva zlasti v začetku preteţno praktičen pouk. Zato se bo razredni učitelj odločil za metode in sredstva, ki najbolj ustrezajo fizičnim in psihičnim lastnostim otroka za pouk v naravi, za tekmovanje, za prometne igre. Skladno s temi načeli in smotri prometne vzgoje si bo učitelj izdelal učni načrt (Knol in Serpan, 1967).

Vrtec ali šola sta spodbudnika, ki staršem predstavita konkretne naloge, jih motivirata in tako pripravita za pogostejšo in boljšo prometno vzgojo njihovih otrok. Torej gre za neprekinjeno izmenjavo informacij in dogovarjanja o zastavljenih ciljih. Izmenjava informacije je pri prometni vzgoji nujna, saj izhajamo iz neke vrste deljenja nalog med starši in vrtcem ali šolo. Vrtec ali šola lahko prevzameta bolj pripravljalne naloge in naloge, ki spodbujajo razvoj (npr. spoznavni razvoj in razumevanje prometa), starši pa prevzamejo vadbo nalog v resničnem svetu.

Vrtec in šola zagotovita:

- da se otroci igrajo, učijo in so spodbujani pod pedagoškim vodstvom, - da so na voljo ustrezna igrala, didaktična in druga sredstva, - da tudi pri igri vzgojitelj in učitelj naredi povezavo s prometno resničnostjo, ki jo otrokom tudi razloţi (Glogovec, 1996).

4 Policijski okoliš in vodja policijskega okoliša

Policist za preventivo s svojim delom izboljšuje varnostno zavest ljudi. Njegova vloga v policijskem delu je determinirana s temeljnim ciljem preventivnega delovanja, ki je v doseganju tesnega sodelovanja policije in drţavljanov ter skupne odgovornosti pri preprečevanju kriminala. V policiji skušamo uveljaviti prepričanje, da je zaupanje ljudi v policijo ključnega pomena za učinkovito policijsko delo, da policija sama ne

20

more biti kos nastalim problemom in da je lahko učinkovita le s podporo in sodelovanjem ljudi. S preventivnim delovanjem policista za preventivo je omogočeno, da se policijsko delo uveljavi na bolj prijeten način, kot je preganjanje storilcev kaznivih dejanj in drugih kršiteljev. Jasno je, da represija ostaja še naprej osrednja funkcija, vendar je nujno, da se v javnosti več omenja tudi druga funkcija, ki je bila do sedaj manj poudarjena, to je funkcija preprečevanja, svetovanja in posredovanja pri reševanju socialnih problemov, ki so vzrok za nastajanje različnih oblik kaznivih dejanj. V javnosti je ta funkcija policista zaţelena; stališča javnosti pa so za nas zelo pomembna (Mikulan, 1995).

4.1 Policijski okoliš in njegov razvoj

Policijski okoliš so deli območja policijske postaje za neposredno opravljanje določenih nalog policije in za sodelovanje policistov z drţavljani, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in drugimi pri zagotavljanju prometne varnosti. Nosilec preventivnega dela in partnerskega sodelovanja z drţavljani in subjekti na območju policijskega okoliša je vodja policijskega okoliša.

Policijske postaje so do reorganizacije opravljale naloge s svojega delovnega področja prek varnostnega okoliša kot temeljnega varnostnega območja, ki je praviloma obsegal območje krajevne skupnosti. V varnostni okoliš je bilo z zakonskimi, predvsem pa s podzakonskimi akti preneseno izvajanje vseh resnih policijskih nalog, za katere je bila ustanovljena policijska postaja. Praksa je pokazala, da je tako zasnovan varnostni okoliš premajhno območje (kriminaliteta ne pozna niti drţavnih meja), da bi prišlo do izvajanja vseh opredeljenih nalog vodij varnostnih okolišev. V policijskem okolišu po novem se bodo opravljale le tiste naloge, ki jih v tujini opravljajo policisti, zadolţeni za stike z drţavljani. Gre za vse oblike pomoči in preventivne dejavnosti policije (njena socialna funkcija), ki na eni strani vplivajo na preprečevanje deviantnih pojavov in spodbujajo z različnimi preventivnimi programi samozaščitne dejavnosti, varnostno zavest in kulturo ljudi kot eno od nalog policije; na drugi strani pa zaradi neposrednega stika s terenom in ljudmi omogočajo boljšo podlago za reaktivno policijsko dejavnost, nenazadnje pa tudi bistveno vplivajo na odnos javnosti do policije (Anţelj, 2001).

4.2 Vodja policijskega okoliša

V skupnost usmerjeno policijsko delo morajo poznati, sprejemati in izvajati vsi policisti, njegovi nosilci pa so vodje policijskih okolišev, ki pri svojem delu sodelujejo

21

s prebivalci, društvi, gospodarskimi druţbami, zavodi, organi in organizacijami ter drugimi interesnimi zdruţenji (Kolenc, 2002).

Naloga vodje policijskega okoliša je spodbujati drţavljane k samozaščitnemu ravnanju, jih obveščati o varnostni problematiki v lokalni skupnosti in skupaj z njimi odpravljati vzroke in okoliščine nastajanja motečih pojavov v okolju in oblikovati okolje, varno za njihovo počutje. Oblike preventivnega dela so različne – od dela v posvetovalnih telesih, predavanj za otroke in odrasle, neformalnega druţenja in povezovanja z drţavljani, organiziranja in izvajanja preventivnih akcij do svetovanja in opozarjanja (Kolenc, 2002).

Vodja policijskega okoliša je varnostni partner drţavljanov v najširšem smislu. Nanj se lahko obračajo za nasvete in pomoč, vendar je pri tem temeljnega pomena medsebojno zaupanje in spoštovanje. Ker oblikovanje takšnega odnosa zahteva določen čas, so vodje policijskih okolišev običajno policisti z večletnimi izkušnjami in vešči komunikacije (Kolenc, 2002).

Vodja policijskega okoliša si mora s svojo navzočnostjo v policijskem okolišu prizadevati, da bo pravočasno zaznaval varnostno problematiko, jo znal ustrezno ovrednotiti ter podatke in informacije posredoval vodstvu policijske enote. Poznavanje ljudi, poslovnih subjektov ter infrastrukture mora biti temelj sodelovanja z različnimi subjekti, ki lahko pomagajo pri odpravljanju varnostnih problemov v policijskem okolišu. Vodja policijskega okoliša mora takoj reagirati na dogodke in pojave, ki kaţejo na poslabšanje varnostnih razmer ali na nevarnosti, ki v policijskem okolišu ogroţajo varnost ljudi in premoţenja. Vodstvo policijske enote mora spremljati delo vodje policijskega okoliša in mu zagotavljati vso pomoč, ki je potrebna za kvalitetno delo v policijskem okolišu (Usmeritve za preventivno policijsko delo, 2011).

4.3 Dela in naloge vodja policijskega okoliša

Vodja policijskega okoliša je policist, ki na območju PO opravlja vse naloge iz 3. člena Zakona o policiji. Kot nosilec preventivnih nalog in partnerskega sodelovanja v policijskem okolišu pa izvaja predvsem naslednje naloge:

- načrtovanje nalog na podlagi analize varnostne problematike na območju okoliša;

22

- vzpodbujanje drţavljanov k samozaščitnemu ravnanju in varnostnemu samoorganiziranju; - partnersko preprečevanje pogojev za nastanek varnostne problematike skupaj z drţavljani; - odkrivanje in odstranjevanje vzrokov in pogojev za nastanek kaznivih dejanj, prekrškov in drugih negativnih pojavov, - obveščanje drţavljanov o varnostni problematiki v lokalni skupnosti, delu policije ter moţnostih za preprečevanje kaznivih dejanj in drugih negativnih dejanj in pojavov, ki vplivajo na občutek varnosti; - različne oblike pomoči drţavljanov, ki sodijo v njegovo pristojnost.

Slika 4: Skupaj za varnost

(Vir: http://www.policija.si/index.php/dravljani-in-policija)

Policist mora vse, kar ponuja javnosti, tudi uspešno predstaviti, ali z drugimi besedami, svoje usluge mora reklamirati, da jih bo javnost spoznala in se zanje tudi navdušila (Usmeritve za preventivno policijsko delo, 2011)

Vodja policijskega okoliša kot nosilec preventivnih nalog in partnerskega sodelovanja v policijskem okolišu izvaja metode in oblike preventivnega dela.

Metode preventivnega dela so: - delo v posvetovalnih telesih - delo v policijski pisarni - svetovanje in opozarjanje - izvajanje preventivnih projektov (Policist Leon svetuje, Varno na poti v šolo in domov,…) - izobraţevanje otrok in odraslih - neformalno druţenje in povezovanje

23

- sodelovanje pri delu drugih objektov - ostale aktivnosti

Oblike preventivnega dela so ustno svetovanje in opozarjanje, pisno svetovanje in opozarjanje, medijsko svetovanje in opozarjanje, sestanek, okrogla miza, predavanje, posvet, učna delavnica, neformalni razgovor, dan odprtih vrat, delo z ţrtvijo, promocija policije, športno srečanje, druţabno srečanje, različne/druge aktivnosti (Usmeritve za preventivno policijsko delo, 2011).

Policijska pisarna Na območju policijske postaje se lahko glede na varnostne razmere organizirajo policijske pisarne. Te so ustanovljene v večjih krajih, zlasti tistih, ki so precej oddaljeni od sedeţev policijskih postaj ali oddelkov in to zahtevajo varnostna in druga merila. V prvi fazi so policijske pisarne nastale tam, kjer so se ukinili manjši policijski oddelki, to pa so večinoma sedeţi novih občinskih središč. Policist bo v policijski pisarni lahko opravljal tiste naloge, ki ne zahtevajo takojšnega policijskega ukrepanja, gre za tako imenovane neinterventne policijske naloge, kot so svetovanje, preventivno izobraţevanje in drugi razgovori (Anţelj, 2001).

5 Prometnovarnostni načrt osnovnih šol

5.1 Kaj je prometnovarnostni načrt

Vsaka osnovna šola mora imeti izdelan Načrt varnih šolskih poti, s katerim ob začetku šolskega leta seznanijo oz. nanj spomnijo vse učence in njihove starše. Prav tako je pomembno, da na prvih roditeljskih sestankih učitelji starše opozorijo na najpogostejša nepravilna vedenja, nevarnosti in pravilno ravnanje otrok v prometu. Načrt varnih šolskih poti se izdela na podlagi zemljevida določenega šolskega okoliša. V ta zemljevid na podlagi preučitve dejanske prometne situacije, podatkov o prometnih nesrečah, pogovora z učenci ter rezultatov ankete za starše označimo poti, kjer učenci hodijo v šolo. Z rdečo barvo označimo tiste dele poti in mesta, ki so nevarna. Na podlagi tega začrtamo v zemljevid poti, kjer so učenci pešci bolj varni ter jih označimo z zeleno barvo. Varne šolske poti lahko označimo tudi v dejanski

24

prometni situaciji, na primer s srčki, puščicami itd., kar bo otrokom v pomoč pri uporabi poti (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).

5.2 Na katerih zakonih temelji prometnovarnostni načrt

Načrt varnih šolskih poti je izdelan na osnovi naslednjih določil:

- Zakona o osnovni šoli – Zosn (Ur. l. RS, št. 81/06 UPB3 in 102/07),

- Zakona o pravilih cestnega prometa - ZPrCP (Ur. L. RS, št. 109/10),

- Zakona o voznikih - ZVoz (Ur. L. RS, št. 109/10),

- Zakona o motornih vozilih – ZMV (Ur. l. RS, št. 106/2010),

- Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevaţajo skupine otrok (Ur. l. RS, št. 23/09),

- Pravilnik o pedagoških spremljevalcih pri prevozu skupin otrok (Ur. l. RS, št. 42/09).

5.3 Izdelava prometnovarnostnega načrta

Za izdelavo načrta varnih šolskih poti je potrebno pridobiti različne podatke o gostoti prometa, o nevarnih mestih, kjer so se ţe zgodile prometne nesreče ali so pogosto skoraj nesreče, kjer so pogoste kršitve prometnih predpisov, kjer otroci hodijo v šolo itd.

Te podatke se pridobi s sodelovanjem policije, staršev otrok, prometnih strokovnjakov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in šoli.

Načrti varnih poti vsebuje:

- anketo za učence, starše in učitelje z obdelanimi podatki, - poročilo policijske postaje o prometni varnosti v šolskem okolišu, - načrt šolskega okoliša z opisom, - načrt inventarizacije prometne signalizacije, - načrt nevarnih mest, - slike in skice nevarnih mest, - načrt varnih šolskih poti.

25

Slika 5: Načrt varnih poti OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici

Avtorica fotografije: Karmen Ozmec, 24. 5. 2013

Šola s starši in otroci naredi anketo, v kateri poskušajo ugotoviti:

- kje in na kakšen način otroci prihajajo najpogosteje v šolo,

- s katerimi teţavami se na tej poti srečujejo,

- kaj jih ogroţa na poti v šolo,

- kako bi prometno varnosti lahko izboljšali.

Po opravljeni anketi, se zberejo rezultati in naredi splošen pregled situacije (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).

5.4 Koga seznaniti z ugotovitvami in izdelanim načrtom

Učitelji skupaj z učenci varne poti prehodijo, razloţijo oziroma se z njimi pogovorijo, zakaj so varne in razloţijo njihov pomen. Učence opozorijo na nevarna mesta in na ustrezno vedenje v določeni nevarni situaciji. Z načrtom varnih šolskih poti seznani šola in učitelji tudi starše učencev, da lahko sami dodatno usposobijo otroke za varno vedenje na poti v šolo. Še posebej to velja za starše prvošolcev in drugošolcev, da naj s svojimi otroki večkrat prehodijo varno pot od doma do šole še pred začetkom šolskega leta. Izdelan načrt varnih šolskih poti se nato obesi v šoli na vidno mesto, da

26

si ga lahko vsi učenci, starši in drugi obiskovalci ogledajo (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).

Slika 6: Načrt varnih poti OŠ Antona Martina Slomška

Avtor: Karmen Ozmec, 22. 5. 2013

5.5 Obnavljanje načrta

Načrt varnih šolskih poti obnavljamo vsako leto. Če pride do kakih večjih sprememb prometne situacije, ga moramo popraviti, obnoviti, na novo izdelati in zarisati takoj, ko do tega pride (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n. d.).

6 Prevozi otrok

6.1 Organiziran prevoz otrok

Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so zadolţeni tudi za oceno in izdajo mnenja o varnih ali nevarnih šolskih poteh na podlagi 56. člena Zakona o osnovni šoli.

Osnovna šola lahko sama ali na pobudo staršev predlaga lokalni skupnosti organiziranje brezplačnega prevoza za tiste učence, katerih varnost je na poti v šolo ogroţena. Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu preuči prometno situacijo. V skladu s kriteriji za varne šolske poti sprejme ugotovitev glede utemeljenosti predloga šole. Pri pripravi mnenja sodeluje s Policijo, upravljavcem cest, prometnimi strokovnjaki, učitelji itd. Pri odločitvah o nujnosti prevoza učencev

27

zaradi večje ogroţenosti na šolski poti je potrebno upoštevati tudi zahteve o varnosti pri prevozih otrok (ustrezna postajališča ali varne površine, s katerih lahko učenci vstopajo in izstopajo iz vozila, ustreznost samega vozila pogojem voţnje skupine otrok itd.). (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).

6.2 Zakonska podlaga

6. 2. 1 Načela cestnega prometa

Zakon o pravilih cestnega prometa v 4. členu 4. odstavka določa, da kadar so udeleţenci cestnega prometa otroci, starejši ljudje, slepi, invalidi in druge osebe, ki niso sposobne za samostojno udeleţbo v cestnem prometu, so drugi udeleţenci dolţni nanje posebno paziti in jim pomagati.

6.2.2 Odgovornost staršev skrbnikov oziroma rejnikov

Starši, skrbniki ter rejniki so dolţni skrbeti ali izvajati nadzorstvo nad otrokom ali mladoletnikom, ko je ta udeleţen v cestnem prometu.

Opustitev dolţne skrbi ali nadzorstva iz prejšnjega odstavka nastopi zlasti tedaj, kadar starši skrbniki oziroma rejniki omogočijo, dovolijo ali dopustijo, da otrok ali mladoletnik ravna v nasprotju s predpisi tega zakona (Zakon o pravilih cestnega prometa, 2012).

6.2.3 Varstvo otrok

Otroci morajo biti kot udeleţenci v cestnem prometu deleţni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeleţencev.

Učenci prvega in drugega razreda osnovne šole morajo na poti v šolo in iz nje nositi poleg odsevnika iz prejšnjega odstavka tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu.

28

Slika 7: Rumena rutica

(Vir: http://www.siol.net/scena/estrada/svet_slavnih/2010/08/prvi_solski_dan.aspx)

Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let, in mladoletniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki.

Otroci smejo samostojno sodelovati v cestnem prometu šele, ko se starši, skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s cestnim prometom (Zakon o pravilih cestnega prometa, 2012).

6.3 Otroci kot udeleženci v cestnem prometu

6.3.1 Otrok kot potnik v avtobusu

Pri prevozih s šolskimi avtobusi ali kombiji je pomembno, da so postajališča urejena tako, da otroci vstopajo z varne površine in izstopajo na varno površino. Pot mora biti načrtovana tako, da otroci pred vstopom ali izstopom ne bi prečkali ceste. Vozilo za prevoz mora biti posebej označeno s tablami »PREVOZ ŠOLSKIH OTROK«, ko otroci vstopajo in izstopajo, pa mora vozilo stati, voznik pa poskrbi da so v tem času na njem priţgani vsi štirje smerni kazalci. Najbolj varen izstop in vstop učencev iz avtobusa je na šolskem dvorišču. Otroci naj vstopajo v vrsti. Večja prtljaga, kot so športni rekviziti, morajo biti v prtljaţniku, šolske torbe in nahrbtniki pa na tleh med sedeţi. Otroci, kateri ne doseţejo drogov v mestnih avtobusih, naj sedijo, ostali pa lahko starejšim odstopijo sedeţ. Šolske torbe naj postavijo na tla, če pa sedijo pa jih naj imajo v naročju. Nikakor pa ne smejo biti šolske torbe obešene na sedeţu kjer

29

sedijo. Pravočasno naj se pripravijo na izstopanje in izstopajo šele, ko se avtobus popolnoma ustavi. Če stoji, naj se postavi k robu avtobusa, da ne ovira ostalih potnikov. Trdno naj se drţi droga, tako da ne bo padel ali se zaletel v druge potnike, če avtobus močno zavre ali zavije. Otrok naj ne stoji pred izhodnimi vrati, razen če izstopi na naslednji postaji (Ţlender in Markl, 2007).

Slika 8: Šolski prevoz otrok

(Vir:http://www.sign-supply.si/ostalo/magnetna-folija.html)

Zakona o pravilih cestnega prometa v 90. členu o prevozu skupine otrok določa:

- skupino otrok je dovoljeno prevaţati le z motornim vozilom, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih v tem zakonu in zakonu, ki ureja motorna vozila, izpolnjuje tudi druge predpisane posebne pogoje. - skupino otrok, ki se prevaţa z avtobusom, mora, razen pri prevozu v šolo in iz šole v posebnem linijskem prevozu, spremljati najmanj en spremljevalec (učitelj, vzgojitelj, trener ipd.), star najmanj 21 let, ki skrbi za varnost otrok pri vstopanju v vozilo in izstopanju iz njega ter za red in varnost otrok v avtobusu, - otroci morajo med voţnjo z avtobusom, razen med voţnjo z mestnim avtobusom v naselju, sedeti na sedeţih, vgrajenih v vozilu, in biti pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi. Na sedeţih, pred katerimi ni drugega sedeţa ali predpisane varnostne pregrade, smejo sedeti le, če so pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi,

30

- če naročnik prevoza oziroma njegov predstavnik sumi, da je voznik v takšnem psihofizičnem stanju, da ne zmore varno voziti, sme policiji predlagati, da pred začetkom ali nadaljevanjem voţnje policist preveri njegovo psihofizično stanje, - vozilo, s katerim se prevaţa skupina otrok, mora biti predpisano označeno. Predpisano označeno mora biti tudi vozilo, s katerim se opravlja posebni linijski prevoz šoloobveznih otrok, in sicer ves čas prevoza in ne glede na število otrok v vozilu.

Zakon o motornih vozilih v 45. členu in 1. odstavka določa: Vozilo za prevoz skupine otrok mora poleg splošnih zahtev za vozila, predpisanih v tem zakonu, izpolnjevati tudi predpisane posebne tehnične zahteve, s katerimi se zagotovi ustrezna varnost otrok.

6.3.2 Otrok kot pešec

Predšolskega otroka pri hoji po pločniku ali ob robu ceste vedno drţimo za roko. Tako nas ne more nenadoma spustiti in steči, če ga kaj v trenutku tako pritegne.

Otrok naj vedno hodi čim dlje od roba ceste, tako da je kar najbolj oddaljen od vozil in smo odrasli vedno med njim in vozili. Tako imamo več moţnosti, da preprečimo njegov morebitni nenadni skok na cesto. Tudi voznik bo imel več časa, da bo opazil otrokovo namero in ustavil.

Kadar v bliţini našega doma ni pločnikov, so pešci, zlasti otroci, še posebej ogroţeni. Z otrokom vedno hodimo ob levem robu ceste tako, da smo vedno med otrokom in cesto. Tako vidimo prihajajoče vozilo in se mu lahko pravočasno umaknemo, tudi če nas voznik spregleda ali vozi nepravilno (Markl in Ţlender, 2007).

6.3.3 Otrok kot kolesar

Otrok do šestega leta starosti sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa.

Otrok do 14. leta starosti, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka.

31

Ne glede na prejšnji odstavek sme učitelj, ki v osnovni šoli usposablja otroke v voţnji kolesa, spremljati največ pet otrok hkrati, če so drugi vozniki na to opozorjeni s predpisano prometno signalizacijo. Med opravljanjem kolesarskega izpita spremstvo iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če so drugi vozniki na to opozorjeni s predpisano prometno signalizacijo.

V cestnem prometu sme samostojno voziti kolo otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let.

Kolo s pomoţnim motorjem sme voziti v cestnem prometu otrok od 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let.

Starostni pogoj za pridobitev pravice voziti kolo in kolo s pomoţnim motorjem izpolni otrok z nastopom koledarskega leta, v katerem dopolni predpisano starost.

Otrok se usposobi za voţnjo kolesa, ko opravi kolesarski izpit in dobi v osnovni šoli kolesarsko izkaznico.

Program usposabljanja za voţnjo kolesa, program kolesarskega izpita in obrazec kolesarske izkaznice predpiše minister, pristojen za šolstvo (Zakon o voznikih, 2012).

6.3.4 Otrok kot sopotnik

Zakon o pravilih cestnega prometa v 88. členu 14. odstavka določa: Med voţnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrţevalnim sistemom mora biti otrok, manjši od 150 cm, zavarovan z zadrţevalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni masi. V motornem vozilu, ki ni opremljen z zadrţevalnim sistemom, ni dovoljeno prevaţati otrok, mlajših od treh let, otroci starejši od treh let in manjši od 150 cm pa se smejo prevaţati le na sedeţih, ki niso prednji sedeţi. Otrok ni dovoljeno prevaţati v nazaj obrnjenem zadrţevalnem sistemu v sedeţu za potnike, zaščitenem s prednjo zračno blazino, razen če je zračna blazina deaktivirana mehanično.

32

Slika 9: Otroški sedež

(Vir:http://www.varna-pot.si/index.php)

7. Sodelovanje osnovnih šol s policijo na PP Vrhnika

7.1 Razdeljenost PO

Policijska postaja Vrhnika je razdeljena na tri policijske okoliše:

- policijski okoliš Vrhnika,

- policijski okoliš Borovnica,

- policijski okoliš Log – Dragomer.

7.1.1 PO Vrhnika

V policijski okoliš Vrhnika spadajo naselja oziroma območja v krajevni skupnosti Vrhnika. Osnovni šoli, ki spadata v omenjeni policijski okoliš, sta Osnovna šola Ivana Cankarja ter Osnovna šola Antona Martina Slomška. Obiskuje jo več kot 860 učenk in učencev. Prav tako pa pouk poteka na podruţnični šoli na Drenovem Griču. Pouk od 1. do 4. razreda obiskujejo učenci Drenovega Griča z okolico; poteka pa v prostorih tamkajšnjega gasilskega doma (Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, n.d.).

33

Slika 10: OŠ Ivana Cankarja

(Vir: http://www.osivanacankarja.si/index.php/o-soli/predstavitev-sole)

Osnovna šola A. M. Slomška je odprla svoja vrata septembra 2000. Obiskuje jo okrog 395 učencev. Šolo obiskujejo učenci iz naslednjih okolišev: Podlipe, Smrečja, Velike in Male Ligojne, Stare Vrhnike ter Vrhnike z naslednjimi ulicami: del Cankarjevega trga, Čuţe, Delavskega naselja, Jelovškove ulice, Kolodvorske in Kuclerjeve ulice, Ljubljanske ceste, Mokric, Moţinove ulice, Na klancu, Na Livadi, Ob Izviru, Ob progi, Opekarske ceste, Partizanskega tabora, Pod Hruševco, Pot na Košace, Pot na Tojnice, Robove ceste, Roţne ulice, Sivkine ulice, dela Stare ceste, Travniške ulice, v Zatišju in Vrtnarije (Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika, n.d.).

Zraven osnovnih šol na Vrhniki so v policijskem okolišu še ostale vzgojno - izobraţevalne enote, in sicer glasbena šola Vrhnika, vzgojno delovni center Idrija in Vrhnika ter otroški vrtci Ţelvica, Barjanček, Ţupnijski in vrtec na Stari Vrhniki.

7.1.2 PO Borovnica

V policijski okoliš Borovnica spada Občina Borovnica, Krajevna skupnost Verd, ki je del Občine Vrhnika, ter naselja Padeţ, Pokojišče in Zavrh pri Borovnici. V tem okolišu je Osnovna šola dr. Ivana Korošca ter otroški vrtec Borovnica.

34

Slika 11: OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

(Vir: http://kraji.eu/slovenija/borovnica/IMG_9808_borovnica_spomenik_padlim_v_prvi_svetovni_ vojni/slo)

Poimenovali so jo po pesniku, borcu in domoljubu dr. Ivanu Korošcu. Prvi pouk se je pričel v šoli enorazrednici ţe leta 1848.

Osnovna šola dr. Ivana Korošca leţi v središču naselja Borovnica ob precej prometni lokalni cesti. V šolo vodi več cest, po katerih prihajajo učenci. V šoli je več kot 300 učencev iz 16-ih vasi ali zaselkov. Večina jih prihaja peš in s kolesi. Iz vasi Zabočevo, Brezovica, Breg, Pako in Dol se učenci pripeljejo s šolskim avtobusom. V niţinskem delu Občine Borovnica je najdaljša pot 4 km, najbolj oddaljeni učenci pa se vozijo s kombijem (10 km) iz Pokojišča, Zavrha in Padeţa. Kljub temu da je bila prometna varnostna ocena zadovoljiva, je potrebno vso pozornost nameniti nevarnim točkam na poti v šolo in domov (Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica, n.d.).

7.1.3 PO Log – Dragomer

Policijski okoliš Log – Dragomer je sestavljen iz Občine Log – Dragomer in primestnih naselij, ki so del mesta Vrhnika: Bevke, Blatna Brezovica, Drenov Grič, Lesno Brdo, Mala – Velika Ligojna, Podlipa – Smrečje, Lukovica pri Brezovici.

35

Slika 12: OŠ Log - Dragomer

(Vir: http://www.oslogdragomer.org/o_soli.htm)

Šoli, ki spadata pod policijski okoliš Log – Dragomer, sta OŠ Log – Dragomer ter podruţnica v Bevkah. Tam učenci obiskujejo pouk od 1. do 3. razreda, nato pridejo na centralno šolo (Osnovna šola Log – Dragomer, n.d.).

Prav tako pod PO Log –Dragomer spadata dve vzgojno – izobraţevalni enoti, in sicer otroški vrtec Dragomer in otroški vrtec Log pri Brezovici, ki je enota vrtca v Dragomeru.

Osnovna šola Log-Dragomer leţi na polovici poti med Ljubljano in Vrhniko. Ustanovljena je bila leta l981. Vanjo je vpisanih 430 učencev od 1. do 9. razreda. Večina učencev se v šolo vozi s šolskim prevozom, nekatere pripeljejo starši, nekaj se jih pripelje s kolesom ali pridejo peš (Osnovna šola Log – Dragomer, n.d.).

7.2 Sodelovanje policije in šole na Vrhniki

7.2.1 Aktivnosti policije pred začetkom šolskega leta

Priprave potekajo »ţe ustaljeno«, in sicer od sredine meseca avgusta, ko policist, vodja policijskega okoliša, pridobi osnovne podatke: pričetek pouka za prvi šolski dan in za preostale dneve, urnik prevozov, število prvošolcev… . V šoli se dogovori za sodelovanje pri izvedbi prvega šolskega dne, in sicer v smislu krajšega predavanja za starše prvošolcev. Policist vodstvu šole preventivno aktivnost ponudi in jo v primeru pozitivnega odziva nato tudi izvede. O vsebini se posvetuje z vodstvom šole, in sicer z namenom starše seznaniti o tistih stvareh, ki so značilne za ta kraj. Vodja policijskega okoliša se sestane tudi s predstavniki, ki organizirajo varovanje otrok v prvih šolskih dneh. Sestanki največkrat potekajo na občinah v okviru Sveta za

36

preventivo in vzgojo v cestnem prometu ali pa v društvih kot so ZŠAM, PGD. Na teh srečanjih se dogovorijo koliko bo varovanih mest, na katerih bodo stali »redarji«. »Redarji« so lahko člani društva Zveze šoferjev in avtomehanikov, gasilci ali pa člani civilne zaščite. Glede na to, da policijska postaja deluje na območju treh občin, v vsaki poteka dogovarjanje malo drugače in v vsaki varujejo drugi člani. Primer: na Vrhniki člani ZŠAM, v Borovnici člani civilne zaščite in študenti, na Logu pa člani gasilskega društva. Vodje policijskih okolišev s pridobljenimi podatki seznanijo pomočnika komandirja, ki je odgovoren za prometno varnost. Skupaj sestavijo načrt varovanja, ki pri izvedbi vpliva tudi na razporejanje policistov na določeno delovno mesto (V. Jereb, osebni intervju, 1. 6. 2013).

7.2.2 Aktivnosti policije v prvih šolskih dneh

Policisti izvajajo varovanje otrok v prvih šolskih dneh. Aktivnosti izvajajo na tistih mestih, kjer je udeleţba pešcev največja, oziroma na mestih, ki so za udeleţence v prometu nevarna. Sem sodijo prehodi za pešce, nevarna kriţišča itd. Osnovni namen policijskega dela na konkretnem delovnem mestu je, da zagotovi varnost vseh udeleţencev v prometu.

Vodje policijskih okolišev po predhodnem dogovoru z vodstvi šol v prvih septembrskih dneh obiščejo učence prvih razredov. V učilnici izvedejo krajše predavanje o prometni varnosti, nato pa skupaj z učenci prehodijo del šolske poti, ki je vrisana tudi v načrtu varnih šolskih poti. Na ogledu učence seznanijo s pravili, ki jih morajo upoštevati, ter moţnimi nevarnimi situacijami, ki so značilne za posamezno lokacijo.

37

Slika 13: Prikaz uporabe sredstev za vezanje in vklepanje

Avtor: Karmen Ozmec, 15. 4. 2013

Vodje policijskih okolišev podobna predavanja izvedejo tudi za ostale razrede niţje stopnje s to razliko, da je vsebina prilagojena njihovi starosti in znanju. Vodje policijskih okolišev se odzovejo tudi na ostale prošnje, ki jih dobijo iz šol. Teme prilagodijo ţeljam učiteljic ali pa konkretni problematiki (V. Jereb, osebni intervju, 1. 6. 2013).

7.2.3 Aktivnosti policije med šolskim letom

Preventivne aktivnosti se izvajajo skozi celo šolsko leto. Policija razpolaga s preventivnimi aktivnostmi, ki so usklajene na drţavnem nivoju. Sem sodijo: Policist Leon (delovni zvezek, ki obsega več področij: zloraba pirotehnike, zloraba drog, negativna ravnanja, varnost v prometu…), Zberi pogum in povej (predavanje o vrstniškem nasilju), Varna pot v šolo, Bodi zvezda, ne meči petard (zloraba pirotehničnih izdelkov), Varno s kolesom (varna voţnja s kolesom), Policist za en dan (predstavitev dela policije), Ne pozabite na varnost (predavanje namenjeno za upokojence-samozaščitni ukrepi), Lutkovna predstava 113, Dan odprtih vrat. Za navedene vsebine so bila izdelana tudi navodila za izvedbo.

38

Slika 14: Predstavitev dela policije vrtcu Dragomer

Avtorica slike: Karmen Ozmec, 23. 5. 2013

V osnovnih šolah se izvaja tudi projekt, ki ga je izdelala usluţbenka iz Sektorja kriminalistične policije iz Policijske uprave Ljubljana. Imenuje se Policist Beno, kaj pa zdaj. Projekt je primerljiv s preventivno aktivnostjo Policist Leon. Izvedba je drugačna, in sicer v tem smislu, da policista izvedeta predavanje o vsebini desetih zgodbic, ki so v stripu. Obravnavane teme so: zloraba drog, interneta, sam doma, vrstniško nasilje, negativna ravnanja, ugrabitev, nasilje v druţini, spolna zloraba otrok… Otroci po končanem predavanju dobijo strip v trajno last.

Projekt je zaradi okoliščin, v katerih se je znašla avtorica (porodniški dopust, zaradi česar ni bilo ustrezne predstavitve na drţavnem nivoju), ostal na ravni Policijske uprave Ljubljana.

39

Slika 15: Predstavitev dela policije in prikaz pravilnega prečkanja prehoda za pešce

Avtorica fotografije: Karmen Ozmec, 15. 4. 2013

Vodje policijskih okolišev pa izvajajo tudi druga predavanja s preventivno vsebino. To poteka na dva načina, ali se odzovejo na ţeljo šole, ki zazna konkretno problematiko, ali pa policisti predavanje ponudijo sami, če pri svojem delu zaznajo problematiko, ki bi lahko negativno vplivala na zdravje ali razvoj otrok. Priprava in izvedba teh predavanj je odvisna od posameznika. Tu pridejo do izraza osebnostne značilnosti: odgovornost do dela, iznajdljivost, predhodno pridobljena znanja, fleksibilnost, predvsem pa pravilen pristop do populacije, kateri se predava.

Na območju Policijske postaje so bila v takšnem kontekstu izvedena sledeča predavanja:

 »Zloraba alkohola« v sodelovanju s strokovno delavko Centra za socialno delo Vrhnika in zdravljenim alkoholikom (predavanje za 8. in 9. razrede).  »Zloraba drog« v sodelovanju z ostalimi: kriminalistom iz Sektorja kriminalistične policije Ljubljana, druţinsko terapevtko, bivšim odvisnikom, šolsko psihologinjo. Predavanje je bilo namenjeno staršem osnovnošolcev.  »Vrstniško nasilje«izvedba je prilagojena konkretni problematiki, tako da se akterji negativnih ravnanj v samem predavanju lahko najdejo, seznanjeni so z rešitvami in moţnimi posledicami, ki lahko sledijo v primeru nadaljevanja,  »Kolesarski izpiti«: poteka v 5. razredih, prisotnost pri praktični izvedbi, predavanje v varni voţnji s kolesom, kjer so učenci seznanjeni s praktičnimi napotki (voţnja po gozdnih poteh, zaviranje, poslušanje glasbe med voţnjo,

40

varnost pri spustu, uporaba čelade …. ), prisotnost pri zaključni izpitni voţnji, analiza z mentorjem in sodelujočimi učitelji  »Kaj veš o prometu«: sodelovanje pri tekmovanju, ki poteka na poligonu med učenci iz različnih šol: usmerjanje prometa, zagotovitev varne izvedbe, zaključni govor. Tekmovanje organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu  »Predstavitev poklica policist« predstavitev je potekala na podlagi dogovora s šolsko psihologinjo, in sicer za učence 8. oziroma 9. razredov, ko so se odločali za poklic.  »Predstavitev policijskega dela«, namenjeno otrokom, ki obiskujejo vrtec. Za predšolske otroke je izvedeno krajše predavanje o prometni varnosti. Otroci si ogledajo policijsko opremo (sluţbeno vozilo, opremo v osebni zadolţitvi, razen oroţja). Glede na razpoloţljivost policijskega kadra se jim predstavi tudi delo policista konjenika, vodnika sluţbenega psa, prometnega policista- motorista  »Območne vaje civilne zaščite«, sodelovanje pri izvedbi planiranih aktivnosti, in sicer v smislu varnega poteka vaje – urejanje prometa, izvedba predavanja za učitelje (zajetje talcev)  »Varna voţnja z motorjem« preventivna aktivnost se izvede v sodelovanju z društvom Zveze šoferjev in avtomehanikov in motorističnim društvom Nauportus Vrhnika. Prireditev, ki poteka na šolskem igrišču, je namenjena vsem občanom: prikaz varne voţnje z motornim kolesom na poligonu, reševanje ponesrečenca v prometni nesreči-improvizacija, predstavitev dela policije in usluţbencev upravne enote  »Pasavček«, policisti skupaj s člani ZŠAM preverjajo privezanost otrok z varnostnim pasom pred šolami in vrtci. Starše se o morebitnih nepravilnostih izključno opozarja. Deli se preventivni material. Akcijo organizira ZŠAM.  »Uporaba varnostnega pasu«: predavanje izvede policist v 1. ali 2. razredu osnovne šole, in sicer po predhodnem dogovoru z učitelji oz. vodstvom šole. Učencem se prikaţe varna uporaba varnostnega pasu, namen otroških sedeţev in jahačev, voţnja v avtomobilu, prtljaga v avtomobilu… (V. Jereb, osebni intervju, 1. 6. 2013).

41

Slika 16: Predstavitev policijske opreme

(avtorica fotografije: Karmen Ozmec, 15. 4. 2013)

7.3. Sodelovanje z drugimi ustanovami na PP Vrhnika

Pri izvedbi preventivnih aktivnosti sodelujemo z različnimi subjekti: člani gasilskih društev, člani Zveze šoferjev in avtomehanikov, strokovnimi sodelavkami iz Centra za socialno delo Vrhnika, usluţbenci upravnih enot, člani motorističnega društva (Nauportus), druţinskimi terapevti, zdravljenimi alkoholiki, zdravljenimi odvisniki od trdih drog. Navedenih je le nekaj.

Pred izvedbo posamezne aktivnosti vedno iščejo moţnosti za boljšo izvedbo in k temu primerno vabijo k sodelovanju tiste ljudi, ki takšno aktivnost lahko strokovno podkrepijo in jo izvedejo kvalitetno (V. Jereb, osebni intervju, 1. 6. 2013).

Prostovoljci pomagajo učencem pri prečkanju ceste na nevarnejših odsekih in s svojo prisotnostjo opozarjajo voznike na posebej previdno voţnjo v okolici šolskih poti. S svojim delom pomagajo staršem in ostalim udeleţencem v prometu zagotavljati večjo varnost otrok (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).

42

7.4. Trije primeri (članki) sodelovanja Policijske postaje Vrhnika z drugimi ustanovami

7.4.1 Primer 1: Bodi viden – bodi previden

Mladi gasilci z Verda in Drenovega Griča so obiskali PP Vrhnika V petek, 16. novembra 2012, so mladi gasilci obiskali Policijsko postajo Vrhnika. Mentor gasilske mladine g. Franjo Čretnik je mlade gasilce in njihove starše popeljal po prometnih poteh skozi Verd do PP Vrhnika. Na pot so se odpravili zvečer, zato so za svojo vidnost v prometu poskrbeli z odsevnimi jopiči in trakovi.

Mentor je mlade opozarjal na kritične točke v prometu, ki jih srečujejo na omenjeni poti. Kot je znano, na Verdu pri trgovini ni prehoda za pešce, zato morajo biti ob prečkanju ceste na tem delu še posebej previdni. Postaviti se morajo na vidno mesto, tako da imamo pregled na vse strani vozišča. Tudi hoja po pločniku ni igra. Najmlajši so bili opozorjeni, da cesta in pločnik nista igrišče in da morajo poslušati starše in stare starše, kadar skupaj z njimi stopijo na prometne površine. Še previdneje pa morajo spremljati promet, ko so sami na cesti, ko gredo v šolo ali domov. Ţe med ogledom so sami otroci ugotovili nekatere kršitve. Opazili so pešce in kolesarje, ki za soudeleţence v prometu niso bili dovolj vidni. Na Strnenovi ulici so otroci tudi sami opazili, da vozniki kljub rdeči luči na semaforju ne ustavljajo. Tako so ogroţeni najmlajši, ki so manj pazljivi in svoje igrivosti pri prečkanju ceste ne morejo ustaviti. Otroke so opozorili, da morajo vedno počakati, da se avto resnično ustavi. Pot so nadaljevali proti vrtcu Ţelvica. Tam jih je pričakala še ena ekipa mladih gasilcev z Drenovega Griča. Tudi zanje so poskrbeli tako, da so jih opremili z odsevnimi trakovi. Podali so se na pot mimo trafike in tam prečkali cesto. Prehod za pešce je dobro označen, vendar je lahko nevaren v primeru, ko pred njim parkira višje vozilo, otroci pa čezenj ne vidijo. Tudi ob tem prehodu moramo vozniki za volanom budno spremljati dogajanje ob in na cesti. Prva skupina otrok je kmalu prispela na Policijsko postajo Vrhnika, kjer jih je pričakal policist Vili. Pospremil jih je v sobo, kjer jim je predstavil različne pripomočke, ki jih uporabljajo policisti pri svojem delu. Opozoril jih je na nevarne prometne poti na Vrhniki. Ena od takih točk je tudi prehod ob parkirišču med lekarno in Glasbeno šolo Vrhnika. Nemalokrat se zgodi, da pešec ne ve, ali bo vozilo ustavilo ali ne. Policist Vili je otroke opozoril tudi na vidnost v prometu v večernem času ter da sta obvezna oprema na kolesu in vozniški izpit pogoj za samostojno voţnjo po Vrhniki. Mlajše otroke na kolesu pa mora vedno

43

spremljati odrasla oseba. Policist je otrokom naročil, naj voţnjo s kolesom vadijo tudi po makadamskih poteh. Prav tako naj bi vadili voţnjo s kolesom z eno roko, saj ta veščina pomaga pri nakazovanju smeri voţnje, kar naj bi otrok obvladal, ko bo samostojen v prometu. Prav tako so si otroci ogledali prostore policijske postaje Vrhnika. Otroci so policijsko postajo zapuščali polni vtisov. Policist je otroke še posebej opozoril na nočno prepoznavnost v prometu, previdnost na cesti, kadar so v prometu pešci, na privezanost, kadar so v avtomobilu sopotniki, pa tudi na varno uporabo interneta. Prav je, da se z otroki doma pogovarjamo o vseh stvareh in jih z zgledom učimo pametnega ravnanja na cesti (Čretnik, 2012).

7.4.2 Primer 2: Dan varne vožnje na Vrhniki Vrhnika, 26. maj – V športnem parku je potekal Dan varne vožnje, ki ga sedaj že vrsto let v sodelovanju s Policijsko upravo Ljubljana prireja lokalni motoristični klub Nauportus. Pripravili so vrsto aktivnosti, od tečaja varne vožnje do prikazov tehnično-reševalne ekipe in akcij osveščanja.

Motoristi so ta dan, na poligonu varne voţnje, prikazali vse svoje spretnosti in sposobnosti, ki so potrebne za varno voţnjo v cestnem prometu. Svojo strokovnost so nam prikazali reševalci, policisti in gasilci s postopki ob prometnih nezgodah. Spoznali so, da lahko vedno računajo na njih ob najteţjih trenutkih, s katerimi se ţal vsakodnevno srečujemo na cestah. Na stojnicah je bilo moţno pridobiti vso potrebno znanje o prometni kulturi in trenutni veljavni zakonodaji na področju CPP. »Naš namen je, da lahko motoristi tukaj pod strokovnim vodstvom bodisi policije ali inštruktorjev varne voţnje osveţijo svoje znanje. Mlajši, pa tudi starejši, se lahko celo preizkusijo na simulatorju voţnje,« je o glavnem namenu prireditve spregovoril predsednik kluba Danilo Leskovec. Prišlo je okoli sto petdeset motoristov, slaba tretjina pa se jih je odločila tudi za osveţitev znanja na poligonu (Čretnik, 2012).

44

Slika 17: Dan varne vožnje na Vrhniki

(Vir: http://www.motosvet.com/dan-varne-voznje-na-vrhniki.html)

7.4.3 Primer 3: Ogrožamo lastne otroke in sebe

Zdruţenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika je v sodelovanju s PP Vrhnika izvedlo napovedano akcijo ugotavljanja privezanosti otrok v avtomobilih. Z akcijo so ţeleli ugotoviti, ali se ob prevozih otrok v vrtec oziroma šolo ti v avtomobilih ustrezno varnostno privezujejo. Preventivni nadzor je potekal 26. in 27. septembra v zgodnjih jutranjih urah na treh lokacijah v Občini Vrhnika. Izvajali so ga člani ZŠAM Vrhnika in policisti Policijske postaje Vrhnika, ki so ugotovili, da je stanje na enem izmed območij zelo slabo. Jasno se je pokazalo, koliko časa si v jutranji naglici resnično vzamejo za svoje najmlajše. Izmed nadzorovanih 25 voznikov jih je pravila kršilo devet. V bliţnji krajevni skupnosti, kjer domujeta vrtec in šola, se veliko domačinov prav tako ni mudilo z varnostnim privezovanjem otrok in sebe. Ugotavljajo, da so prekrški naslednji: neprivezanost enega ali več otrok in voznikov, otroci v vozilu brez otroških sedeţev in voţnja v prepovedano smer. Nekateri nevestni vozniki so kljub opozorilom prekrške nadaljevali tudi ob odhodu. Izgovorov za nevestnost je veliko, toda velja se zavedati, da je izgovor lahko v prihodnosti tragičen tako za otroka kot za vas. V tokratni akciji so udeleţenci v prometu prejeli opozorila, v naslednjih pa bo policija tudi zakonsko ukrepala. Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali v preventivni akciji. Srečno voţnjo vsem občanom (Čretnik, 2012).

45

8 Statistika prometnih nesreč na policijski postaji Vrhnika

8. 1 Prometna nesreča

Nesrečo lahko opredelimo kot nenaden, nepričakovan, nenameren dogodek, ki lahko povzroči poškodbo telesa ali celo smrt. Je splet različnih okoliščin in dejavnikov, kateri se naključno poveţejo ob določenem trenutku, na določenem kraju, v trenutku ko pride do nesreče. Čeprav igra pomembno vlogo pri nastanku nesreč naključje, to ne pomeni, da ne poznamo temeljnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek prometnih nesreč, in da niso moţni učinkoviti ukrepi za izboljšanje stanja prometne varnosti (Ţlender, Polič in Zabukovec, 1996).

Slika 18: Triopan znak

Avtorica fotografije: Karmen Ozmec, 23. 5. 2013

Prometna nesreča je nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleţeno vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda (Zakon o pravilih cestnega prometa, 2012).

8. 2 Prometne nesreče otrok

Do prometne nesreče pešca navadno pride takrat, kadar slednji stopi na cestišče. Otroci pogosto stečejo čez cesto zato, ker jih je nekdo poklical ali pa so videli starše, prijatelja idr. in hočejo priti k njim. Vozniki jih marsikdaj sploh ne opazijo, saj so premajhni in pogosto skriti za raznimi ovirami ob cesti, npr. za parkiranimi

46

avtomobili. Nimajo še ustrezno razvitih spretnosti in navad, potrebnih za varno vključevanje v promet, pa tudi ţive v drugačnem pojmovnem svetu kot odrasli, ki jim je promet predvsem prirejen. Predvsem je nepredvidljivost otroškega vedenja tista, ki pomembno prispeva k nastanku nesreč.

Nesreče otrok v prometu so povezane ne le s časom, pač pa tudi z določenimi kraji. Predvsem se dogajajo v stanovanjskih okoljih. Otroci, stari do pet let, se največkrat ponesrečijo v neposredni bliţini doma, pribliţno v krogu petdesetih metrov od stanovanja. Ta krog se s starostjo širi, toda šele po desetem letu se večji del nesreč dogodi v oddaljenosti, večji od 400 metrov od doma. Pogosto se nesreča pripeti prav v ulici, v kateri otrok ţivi. Vzrok je največkrat ta, da se otroci ne morejo igrati drugje kot na cesti (Markl in Ţlender, 2007).

Drug pomemben podatek je, da večina otrok, ki so se ponesrečili, ni bila sama, temveč v spremstvu starejših, ki pa jih niso dovolj pazljivo spremljali. Otroka v tej starosti moramo na cesti ali v njeni neposredni bliţini trdno drţati za roko, da z nenadnim dejanjem, npr. skokom na cesto, ne »povzroči« nesreč. Iz časopisnih člankov, v katerih so kratko opisana dogajanja, pogosto razberemo, da so otroci bili v spremstvu starejših, a so nenadoma skočili na cesto (Ţlender et al., 1996).

8.3 Statistika prometnih nesreč na Vrhniki

Na Vrhniki se je na cestah od leta 2005 do 2012 zgodilo skupaj 2.322 prometnih nesreč. Od tega je bilo 22 prometnih nesreč s smrtnim izidom, 667 s telesnimi poškodbami ter 1.633, kjer je nastala le materialna škoda.

V omenjenih prometnih nesrečah je bilo poškodovanih 4.553 udeleţencev. V prometnih nesrečah s smrtnim izidom je na območju policijske postaje Vrhnika od leta 2005 do 2012 izgubilo ţivljenje 25 oseb. V tem času se je 111 oseb hudo telesno poškodovalo, 819 oseb pa je bilo laţje telesno poškodovanih.

47

Preglednica 1: Posledice prometnih nesreč po vrsti udeleženca za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2012 na območju Policijske postaje Vrhnika

POSLEDICE V PROMETNIH NESREČAH

VRSTA LETO MRTVI HUDO LAHKO BREZ SKUPAJ UDELEŽEN- TELESNO TELESNO POŠKODB CA POŠKODOVANI POŠKODOVANI 2008 - 2 2 - 4 PEŠEC 2009 - 2 7 - 9 2010 1 3 5 1 10 2011 - 4 4 - 8 2012 - 2 4 - 6 2008 1 2 5 1 9 KOLESAR 2009 - 2 13 - 15 2010 - 3 5 - 8 2011 - 3 11 2 16 2012 - 1 7 - 8 2008 - 4 29 2 35 2009 1 2 25 - 28 POTNIK 2010 - 2 22 - 24 2011 - 2 21 1 24 2012 - 2 26 1 29 2008 - 1 1 1 3 VOZNIK 2009 - - 2 2 4 KOLESA Z 2010 - - 2 2 4 MOTORJEM 2011 - 1 1 - 2 2012 - - 1 1 2 2008 1 2 2 1 4 VOZNIK 2009 - 3 2 2 7 MOTORNEGA 2010 - 1 1 1 3 KOLESA 2011 - 3 4 2 9 2012 - 2 1 - 3 2008 - 3 50 275 328 VOZNIK 2009 1 4 55 285 345 OSEBNEGA AVTOMOBILA 2010 - 4 42 353 399 2011 - 2 30 317 349 2012 1 3 40 312 356

48

8.4 Statistika prometnih nesreč na Vrhniki z udeležbo otrok

Preglednica 2: Posledica prometnih nesreč po starosti na območju Policijske postaje Vrhnika od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2012

POSLEDICE PROMETNIH NESREČ PO STAROSTI HUDO LAHKO TELESNO TELESNO SKUPAJ MRTVI POŠKO- POŠKO- BREZ DOVANI DOVANI POŠKODB

DO 7 LET 13 - 5 7 1

7 -14 LET 16 - 5 9 2

14 – 16 11 - 2 7 2 LET

16 – 18 20 - - 14 6

STAROST LET 18 – 24 298 1 10 75 212 LET 24 – 34 609 2 7 112 488 LET 34 – 44 592 - 9 74 509 LET 44 – 54 458 1 11 87 359 LET 54 – 64 297 1 8 35 253 LET 64 LET 177 1 9 29 138 IN VEČ

49

9 Razprava

Na začetku diplomske naloge smo postavili hipoteze:

Hipoteza št. 1

Na območju PP Vrhnika je za prometno varnost v prvih šolskih dneh dobro poskrbljeno.

Z analizo virov in na podlagi intervjuja z vodjem policijskega okoliša Viljemom Jerebom je bilo ugotovljeno, da je za prometno varnost prvošolčkov in drugih otrok na poti v šolo in nazaj dobro poskrbljeno. Policisti na območju policijske postaje Vrhnika izvajajo aktivnosti na tistih mestih, kjer je udeleţba peščev največja, ter na tistih mestih, ki so nevarna udeleţencem v prometu, predvsem na prehodu za pešce, na kriţiščih in nevarnih odsekih. Policisti zraven varovanja otrok v šolo in nazaj izvajajo tudi poostren nadzor prometa v okolici osnovnih šol (meritve hitrosti, uporaba varnostnega pasu, uporaba prehoda za pešce, upoštevanje prometne signalizacije). Poudarek je predvsem na preventivnem izvajanju kontrole prometa in ne na represivnem ukrepanju. S tem ţelijo policisti doseči, da se otroci na poti v šolo in nazaj počutijo varno, jih hkrati tudi opozoriti na nepravilnosti v cestnem prometu in na katere nevarnosti morajo biti pozorni. Ugotovljeno je bilo, da v zadnjih nekaj letih v začetku šolskega leta ni bilo nobene prometne nesreče v okolici osnovnih šol. Osnovne šole pa za večjo varnost prvošolčkov poskrbijo tako, da jim razdelijo rumene rutice in kapice, ki jih morajo obvezno nositi na poti v šolo in iz nje.

Tako lahko na podlagi ugotovljenega sprejmemo hipotezo št. 1.

Hipoteza št. 2

Nevarne točke, označene v prometnovarnostnem načrtu, se upoštevajo pri akciji »Varna pot v šolo«.

Na podlagi opravljenega intervjuja smo ugotovili, da se nevarne točke, ki so označene v prometnovarnostnem načrtu osnovnih šol, pri preventivni akciji »Varna pot v šolo« upoštevajo.

V osebnem intervjuju je VPO Viljem Jereb povedal, da morajo imeti osnovne šole izdelan načrt varnih šolskih poti. Načrt mora biti razstavljen na vidnem mestu. Vodja policijskega okoliša mora spremljati stanje prometne varnosti in o tem obveščati

50

vodstvo policijske postaje. Z represivnim in preventivnim delovanjem poskušamo stanje prometne varnosti izboljšati oziroma ţe s preventivnim delovanjem preprečiti moţne posledice. V tem smislu policija vsekakor upošteva nevarna mesta in na teh lokacijah izvaja naloge. Nevarna mesta so lahko mesta, kjer se zgodi največ prometnih nesreč, ali pa mesta, kjer zaradi lastnosti vozišča lahko pride do nesreč (nepregledna kriţišča, nepregledni ovinki, slabo vzdrţevana vozišča,…).

Hipotezo št. 2 na podlagi opravljenega intervjuja sprejmemo.

Hipoteza št. 3

Na PP Vrhnika skozi celo leto pripravljajo številne preventivne dejavnosti na različno tematiko.

Preko metode intervjuja z vodjo policijskega okoliša Viljemom Jerebom in z analizo časopisnih člankov je bilo ugotovljeno, da policisti na območju Policijske postaje Vrhnika izvajajo številne preventivne dejavnosti. Nekatera preventivna predavanja opravijo na ţeljo šole, druga preventivna dela pa policisti sami predlagajo, če pri svojem delu opazijo problematiko, ki negativno vpliva na otroke. To so predvsem predavanja: Zloraba alkohola, Zloraba drog, Vrstniško nasilje, Predstavitev poklica policista, Predstavitev policijskega dela,…)

Hipotezo lahko potrdimo tudi iz člankov vrhniškega časopisa »Naš časopis«. V nalogi smo izpostavili tri primere, in sicer v prvem primeru vidimo uspešno sodelovanje policije z gasilci, kjer so gasilci in policisti, otrokom – mladim gasilcem na praktičen in zanimiv način prikazali, kako se pravilno obnašati v cestnem prometu, ter opozorili na nepravilnosti voznikov (voţnja skozi rdečo luč, nočna prepoznavnost, voţnja s kolesom). Pomembno je tudi, da so pri tem projektu sodelovali tudi starši, saj se nekateri ne zavedajo otroških zmoţnosti in jih precenjujejo.

V drugem članku je vidno medsebojno sodelovanje med policisti, gasilci ter motorističnim klubom Nauportus. Preventivna dejavnost »Dan varne voţnje« je bila uspešna, saj so se je udeleţili starejši in mlajši, policistom zastavljali različna vprašanja o novi zakonodaji. Nekateri so se lahko preizkusili na poligonu pod nadzorom policista inštruktorja, nekateri pa v poznavanju cestnoprometnih predpisov. Na prireditvi je bila uprizorjena prometna nesreča, kjer so lahko obiskovalci videli delo in sodelovanje policistov, reševalcev in gasilcev pri obravnavanju prometnih nesreč.

51

Tretji članek pa prikazuje sodelovanje policije z ZŠAM. Iz njega je razvidno, da je bilo med opravljanjem kontrole prometa ugotovljenih kar nekaj kršitev, predvsem neuporaba varnostnega pasu. Zato pa je potrebno tako sodelovanje izvesti večkrat letno, saj tako preventivno delo daje rezultate šele po daljšem časovnem obdobju.

Tako lahko hipotezo št. 3 sprejmemo.

10 Zaključek

Otrok v prometnem vsakdanu je radoveden, aktiven, v nenehni interakciji z okoljem. Mi se trudimo, da ga pri tem spodbujamo, prijazno usmerjamo, usklajujemo in povezujemo njegova hotenja v soočanju z zahtevami zanj trdega in neprijaznega sveta prometne tehnike in včasih tudi nas odraslih. Ţelimo, da bo naš otrok tako pripravljen, da bo kasneje lahko sledil izzivom časa vse bolj razvitega prometa in da bo s svojim odnosom do drugih udeleţencev v prometu razvil tako kulturo vedenja v prometu, ki mu bo ţivljenje olajšala in mu omogočala, da ga ţivi lepo in zdravo.

Med zbiranjem literature za diplomsko nalogo sem opazila v knjiţnicah veliko gradiva, kjer lahko starši s prisrčnimi ilustracijami in preprostim besedilom naučijo otroke, kako morajo skrbeti za svojo varnost, kadar so na cesti in ob njej, še posebej pri voţnji s kolesom, avtom ali avtobusom. Otroke bi bilo potrebno več ozaveščati o prometni varnosti otrok na poti v šolo in domov. Res je, da se prometna varnost otrok na območju policijske postaje iz leta v leto izboljšuje, vendar bi se še z večjim sodelovanjem policije s šolo ter drugimi ustanovami lahko to stanje izboljšalo.

Policisti sodelujejo na roditeljskih sestankih staršev učencev prvih razredov, spremljajo prvošolce po šolskih poteh, delijo pobarvanke prvošolcem (Varno na poti v šolo in domov), izvajajo poostren nadzor o hitrosti s ciljem umirjenja prometa. Z merilnikom kontrolirajo hitrosti v naseljih, nadzirajo prečkanje ceste. Preverjajo opremljenost koles, koles s pomoţnim motorjem in koles z motorjem, uporabo varnostnih pasov in zadrţevalnih sistemov za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi starši pripenjajo otroke v šolo. Pregledujejo prometne signalizacije in talne označbe na šolskih poteh in v okolici šol, izvajajo meritve hitrosti v bliţini šol in na šolskih poteh. Preverjajo avtobuse in kombije, s katerimi se opravljajo prevozi otrok v šolo in iz šole ter na izlete in treninge. Pregledajo, če so šolske poti varno prehodne in če je na njih ustrezna prometna signalizacija.

52

Poudarek diplomske naloge je na varovanju otrok v prvih šolskih dneh, vendar ne smemo pozabiti na varnost med šolskim letom in še posebej ob zaključku šolskega leta. Otroci so takrat še bolj razigrani, saj so nekateri ţe v mislih na počitnicah.

Osnovne šole so dolţne zagotoviti varnost učencev in prav to so storile tudi vse osnovne šole na območju PP Vrhnike. Z različnimi aktivnostmi na področju prometne varnosti poskušajo, da bi otroci bili seznanjeni z nevarnostmi, s katerimi se srečujejo vsak dan na poti v šolo in domov. Izpostavijo najbolj varne poti, katere naj otroci uporabljajo, prav tako pa poskrbijo za tiste najbolj oddaljene, da imajo organiziran prevoz in se varno vrnejo domov iz šole.

Osnovna šola ima dandanes zelo pomembno mesto pri prometni vzgoji otrok. Je ena izmed pomembnih sestavin vzgojno – izobraţevalnega dela v osnovnih šolah. Osnovne šole v prometno vzgojo vključijo spoznavanje, vpeljevanje in utrjevanje prometnovarnostih situacij, s katerimi se srečujejo vsak dan: voţnjo, hojo, pravilno obnašanje in ravnanje na cesti te pripravo na preizkus znanja za kolesarsko izkaznico. To je za učence razredne vzgoje. Prometna vzgoja se pa nadaljuje na predmetni stopnji, kjer učenci samo nadaljujejo začetno delo razredne stopnje v okviru posameznih predmetov.

Skrb za prometno vzgojo otrok se naj ne bi končala z zaključkom osnovnošolskega izobraţevanja, ampak se ta nadaljuje v srednji šoli (npr. voţnja z motornimi vozili). Torej brez dvoma lahko verjamemo v kratkoročne učinke, vendar so uspešnejši dolgoročni učinki sistematiziranih, strokovno načrtovanih in izvedenih prometno vzgojnih načrtov.

V diplomski nalogi so izpostavljene predvsem osnovne šole na območju Policijske postaje Vrhnika, vendar pa ne smemo pozabiti na druge vzgojno izobraţevalne institucije, kot so varstveno delovni center na Vrhniki, otroški vrtci v Dragomeru, Borovnici ter Vrhniki, na katere je prav tako potrebno biti pozoren pri njihovi prometni varnosti.

Zavedati se moramo, da preventivno delo, usmerjeno v skupnost, ni samo delo vodij policijskih okolišev, pač pa delo vseh policistov na policijski postaji. Vodja policijskega okoliša zazna problematiko, seznani ostale policiste z nastalo teţavo, ti pa jo potem poskušajo rešiti (npr. povečanje prometnih nesreč v okolici šol, kjer policisti nastalo teţavo poskušajo rešiti bodisi z izvajanjem meritve hitrosti v okolici bodisi s preventivno kontrolo prometa).

53

Najbolj pomembno je, da se zavedamo, da so naši otroci enkratni, neponovljivi ter vredni vseh naših vsakodnevnih naporov, zato moramo z dobrim vzgledom in varnim ravnanjem na njih vplivati vsak dan, bodisi na poti v šolo, pri voţnji v vozilu ali pri vsakdanjem sprehodu v parku.

54

11 Uporabljen vir

Anţelj, D. (2001). Manegemant v policiji. Ljubljana: Fakulteta za druţbene vede.

Čretnik, A. (19. 12. 2012). Mladi policisti z Verda in Drenovega Griča so obiskali PP Vrhnika. Naš časopis, str. 9.

Čretnik, F. (29. 10. 2012). Ogroţamo lastne otroke in sebe. Naš časopis, str. 9.

Čretnik, F. (2. 7. 2013). Dan varne voţnje. Naš časopis, str. 13.

Glogovec, Z. (1996). Prometna vzgoja otroka: priročnik za vzgojiteljice in vzgojiteljev vrtcih, učiteljice in učitelje v prvih razredih osnovnih šol, ter starše otrok. Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije.

Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. (n. d.). Preventiva. Pridobljeno na http://www.avp-rs.si/preventiva/akcije/solski-otroci/zacetek- sole

Knol, V. in Serpan, E. (1967). Otroci v prometu: priročnik za prometno vzgojo v osnovni šoli. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kolenc, T. (2002). Slovenska policija. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve.

Markl, M. in Ţlender, B. (2007). Prvi koraki v svetu prometa. Ljubljana: Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste.

Mikulan, M. (1995). Policijska preventiva. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.

Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika. (n. d.). Opis šole. Pridobljeno na http://www.osams.si/index.php?option=com_content&view=article&id=54&It emid=18

55

Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica. (n. d.). Publikacija. Pridobljeno na http://www2.arnes.si/~osljikbo1s/solarcek2012.pdf

Osnovna šola Dr. Ivana Korošca Borovnica. (n. d.). Zgodovina šole. Pridobljeno na http://193.2.12.155/Joomla2/index.php?option=com_content&view=article&i d=51&Itemid=70

Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika. (n. d.). O šoli. Pridobljeno na http://www.osivanacankarja.si/index.php/o-soli

Osnovna šola Log – Dragomer. (n. d.). O šoli. Pridobljeno na http://www.osld.si/index.php/o-soli/kdo-smo

Polič, M. (1983). Pešci v prometu. Ljubljana: Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SRS.

Polič, M. (1994). Psihološki vidiki nesreč. Ljubljana: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Supe, A., Sušanj, R. in Ţlender, B. (2002). Trideset let preventive in vzgoje v cestnem prometu. Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije.

Usmeritve za preventivno policijsko delo. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.

Zabukovec, V. (1999). Prometna vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije.

Zabukovec, V., Ţlender, B., Polič, M., Divjak, M. in Markl, M. (2007). Psihološki vidiki preventivnih dejavnosti v prometu. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Zakon o motornih vozilih. (2010). Uradni list RS, (106/10).

56

Zakon o pravilih cestnega prometa. (2012). Uradni list RS, (109/10).

Zakon o voznikih. (2010). Uradni list RS, (109/10).

Ţlender, B. in Juvan, I. (1993). Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu:1972-1992. Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Ţlender, B., Polič, M. in Zabukovec, V. (1996). Prometna psihologija. Mladi v prometu. Ljubljana: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije.

57