DOCSLIB.ORG

A U T R I C H

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

vers MURAU vers JUDENBURG vers JUDENBURG vers LINZvers VIENNE v. VIENNE vers EISENSTADT v. SZOMBATHELY vers VESZPRÉM KÖFLACH GRAZ FÜRSTENFELD d 17° SLOVÉNIE KÖRMEND L n HEILIGENKREUZ avan h a 47° 47° t K ainac l e n vers SALZBOURG M R FRIESACH a e u a l r b g l P r Rába l FELDBACH r l i i u n A U T R I C H E c l vers VESZPRÉM vers i p l B á l ZALALÖVO l k BAD i r ^ u s G WOLFSBERG r l e GLEICHENBERG Kuzma Hodos ZALAEGERSZEG - l Millstätter See i Zala c H s h DEUTSCHLANDSBERG l D a MILLSTATT t rav t l e y LEIBNITZ Grad o r l n K n SPITTAL ST. VEIT er O a l i t k l AN DER GLAN MUR a BAK r Cankova l Weissensee S Moravske l L N l Ossiacher k a Murska v M Toplice l a r a WIES ^ ur ra BAD See FELDKIRCHEN u nt u G M RADKERSBURG Sobota l vers LIENZ vers LIENZ Sentilj G l HERMAGOR C VÖLKERMARKT LAVAMÜND Gornja Radgona Dobrovnik LENTI l Le da l Radenci^ va 1522 ^ Muta l R vers BUDAPEST VILLACH Radlje ob Dravi Sca M v UR l VELDEN Podvelka Pesnica ni (M Lenart c l KLAGENFURT a U Beltinci I D R l Wörther See RAVE A Dravograd ^ (DRA V ) l Prevalje A ^ Drave (Drau) ) Lendava E l ^ Ravne na Koroskem Ruse P l ^ e K Maribor s Ljutomer Mezica Slovenj Gradec Lovrenc n l i Hoce- ^ c Y ^ na Pohorju NAG KANIZSA l a a ^ CARINTHIE Slivnica Kranjska Gora Peca M Crni vrh P Starse TARVISIO a ^ Mangart Ljubelj 2126 ez È i o r Jezerski vrh M ^ SLOV NE s 1543 h o j e DRAVE Sava (Loibltunnel) li r Race-Fram D a (Seebergsattel) n ^ Predel ^ o ^ li j ^ n ^ a Ptuj (Passo di Predil) 2678 ka w 1218 Crna na Mislinja Dornava 2237 a Solcava ^ Slovenska Kidricevo Ormoz CAKOVEC MU ^ ^ Koroskem Jesenice ^ R ^ n ^ A l p e s J u l i e n n e s k e n Zrece Bistrica A Trzic Sostanj P Gorisnica Kanin Triglav J ol ) Trenta ezersko ^ skava A a VelenjeH D V 17° 2587 2864 Bled ^ I c Ljubno R A i R Bovec Mozirje u Majsperk AVE (D r 2558 ^ PARC NATIONAL t Luce d s D i i Grintavec Slovenske ja RA A DU TRIGLAV n vin V B VARAZDIN Radovljica Preddvor Gornji Grad Polzela j ra ^ S a Konjice D T So a av Capitale d'État ca k inja vers UDINE Krn j Vojnik ^ ^ in ^ HAUTE-CARNIOLE ^ (plus de 250 000 hab.) ^ 2245 Rodica oh Vivodnik Vransko ^ Rogaska Slatina B vers KOPRIVNIKA v.BJELOVAR vers BELGRADE 1508 ^ Zalec 1966 Zelezniki Sencur ica Store Rogatec A Kobarid Kamnik sn J Plus de 100 000 hab. BRNIK otni D URMANEC M ^ Kranj Nev Celje Vo B ^ Tolmin ra ^ ljica gla e ^ jn d o ( ^ a nja Plus de 30 000 hab. S S S elska^ Trbovlje Sentjur pri Celju LEPOGLAVA a Baca Menges ^ v Lasko L a Hrastnik K ) a Podcetrtek Skofja Loka Radomlj Zagorje r Plus de 10 000 hab. CIVIDALE Gorenja Trzin ^ a Cerkno SAVINJA p ob Savi i DEL FRIULI vas-Poljane Medvode SAVE- a n Domzale j i Plus de 5 000 hab. ora ^^ c S n I ka CENTRALE i Javornik a e ns Tosc v Kozje n Kanal Id ja a 1023 so r l 1021 Kum S Plus de 2 000 hab. i i ^ o B t jc P VE 1219 ^ o r a GORICA a SA h o N S Bistrica a E E o Ziri Radece(S n ^ Brezovica i Autre localité c LJUBLJANA Litija AV ap a A) Sevnica ob Sotli Kr Mali Goljak Idrija Horjul ZABOK 46° ^ É ca SLOV NIE-CENTRALE Senovo Limite de région statistique 1495 ni a a j f ^ l a T bl Sko ljica t n Vrhnika o i Nova Gorica u ^ o GORIZIA ^ j r L SAVE- SA S p Koper Capitale de région statistique r V Krsko a SVETI e Ivancna E r I na É ^ ir K IVAN ZELINA Sempeter Logatec Gorica M INF RIEURE ( ^^ S Brezice Autoroute Ig Grosuplje A L VA o Ajdovscina Borovnica Trebnje ) n Vrtojba j Route principale ^ a ^ ^ K Vi ^ a pava Sentjernej Autre route Vipava ^ Kr ^ Velike Lasce ka Mirna Pec a Kostanjevica ZAGREB T ^ k ^ r r Grotte cica K s nis i MONFALCONE Komen de Postojna C erk Zuzemberk ^ c Voie ferrée t Straza Novo n SAMOBOR ^ Postojna Cerknica ^ a I ^ K j son ^ o Mesto Trdinov vrh Aéroport, aérodrome z Str Sodrazica c r o ze e 1181 Sezana n v o Lac de ^ s S k Dolenjske A A Parc national vers VENISE vers UDINE Cerknica R a Ribnica i G V ^ inz Toplice J VELIKA GORICA E Divaca R ASTREBARSKO Od 1100 ^ r É ^ a (S CARNIOLE-INT RIEURE- o K AV 0 10 20 30 km Golfe u g Semic p A GRADO ^ TRIESTE KARST Kocevje Metlika c ) Pivka in de a ^ ^ Grottes de ^ Ku O ^ p M Goteniski Trieste Skocjan Sneznik PREZID É a vers SISAK v.BANJA LUKA Ankaran 1796 Sneznik SLOV NIE DU SUD-EST R Hrpelje-Kozina E Koper e 1290 k R (Capodistria) a Crnomelj Izola Ilirska Bistrica upa Slavnik K (Isola) K K R 1028 o u lp K A Piran ^ GEROVO a p Ku o a a Lucija pa l p D Portoroz Kostel p u a KARLOVAC K R LITTORAL-KARST J Vinica C PETRIN A SLOVÉNIE I RUPA A UMAG T BUZET T a A I r ^ a I E b ic O DELNICE o n Q VRBOVSKO ez ana GLINA R D r or U a OPATIJA M K irn a M n E C i l ^ RIJEKA G vers POREC vers PULA 14° vers PULA vers ZADAR 15° v. OGULIN vers ZADAR vers BIHAC 16° vers BANJA LUKA Ministère des Affaires étrangères et du Développement international, direction des Archives (pôle géographique) © Novembre 2014.
Recommended publications
  • From Urban Geodiversity to Geoheritage: the Case of Ljubljana (Slovenia)

    From Urban Geodiversity to Geoheritage: the Case of Ljubljana (Slovenia)

    Jure Tičar eT al. QUAESTIONES GEOGRAPHICAE 36(3) • 2017 FROM URBAN GEODIVERSITY TO GEOHERITAGE: THE CASE OF LJUBLJANA (SLOVENIA) Jure Tičar, Blaž Komac, maTiJa Zorn, maTeJa FerK, mauro HrvaTin, roK ciglič Anton Melik Geographical Institute, Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia Manuscript received: March 31, 2017 Revised version: June 19, 2017 Tičar J., Komac B., Zorn M., FerK M., HrvaTin M., ciglič R., 2017. From urban geodiversity to geoheritage: the case of Ljubljana (Slovenia). Quaestiones Geographicae 36(3), Bogucki Wydawnictwo Naukowe, Poznań, pp. 37–50. 7 figs, 1 table. aBsTracT: The city of Ljubljana lies at the intersection of various geomorphological regions that have strongly influ- enced its spatial organization. Prehistoric settlements were built on marshland, a Roman town was built on the first river terrace of the Ljubljanica River, and in the Middle Ages a town was built in a strategic position between the Lju- bljanica River and Castle Hill. The modern city absorbed all usable space between the nearby hills. This paper reviews some relief features in Ljubljana, their influence on the city’s spatial development, and urban geoheritage. The results indicate new possibilities for urban geoheritage tourism in the Slovenian capital and its surroundings. Key words: geoheritage, geomorphology, urbanization, spatial growth, Ljubljana Corresponding author: Jure Tičar, [email protected] Introduction connecting the diversity of geomorphological and geological elements with their interpretation During the 1990s, geologists and geomorphol- and recreation (Necheş 2016). Consenquently ogists started using the term geodiversity to de- many geoparks dedicated to protect and to pro- scribe the diversity of nonliving nature (Sharples mote the nonliving elements of nature are being 1993, Wiedenbein 1994, Zwolinski 2004).
  • Južnoslovenski Filolog

    Južnoslovenski Filolog

    ЈУЖНОСЛОВЕНСКИ ФИЛОЛОГ ПОВРЕМЕНИ СПИС ЗА СЛОВЕНСКУ ФИЛОЛОГИЈУ И ЛИНГВИСТИКУ УРЕЂУЈЕ А. БЕЛИЋ УЗ СТАЛНУ САРАДЊУ г. г. А. МЕЈЕ-А, проф. Collège de France, A. CTОЈИЋЕВИЋА, проф. Унив. у Љубљани, К. ЊИЧА, проф. Унив. у Кракову, Љ. СТОЈAНОВИЋА, акад. у Београду, М. РЕШЕТАРА, проф. Унив. у Загребу, О. ХУЈЕРА, проф. Унив. у Прагу, Р. НАХТИГАЛА, проф. Унив. у Љубљани, СТ. ИBШИЋА, проф. Унив. у Загребу, СТ. М. КУЉВАКИНА, проф. Унив. у Београду, ФР. ИЛЕШИЋА, проф. Унив. у Загребу, ФР. РАМОВША, проф. Унив. у Љубљани и Х. БAРИЋА, проф. Унив. у Београду. КЊИГА III. ШТАМПАЊЕ ОВЕ КЊИГЕ ПОТПОМОГНУТО ЈЕ ИЗ ЗАДУЖБИНА СРП. КР, АКАДЕМИЈЕ: арх. НИЋИФОРА ДУЧИЋА и Д-ра. ЉУБ. РАДИВОЈЕВИЋА. БЕОГРАД, 1922–1923. : г САДРЖАЈ ШЋЕ КЊИГЕ. -о-до-ко Расправе. стpд М. Решетар: Završetak -u u gen. sing. muških imenica u slovenskom jeziku . 1–6 Лbуб. Стојановић: Реченичне конструкције без verbum-a finitum-a . 7–10 Dr. Franjo Fancev : О avtorstvu i postanju rječnika „Lexicon latinum . Zagrabiae 1742“ . 11–25 Г. Ил њи н скi W : Књ зтимологiи имени chrbrvatЋ „Хорватњ“ . 36—30 А. Белић: О промени ст. слов. кли „фиi“ . 31–34 Dr. Nikola Majnarić: Jedna zanimljiva pojava u ravnogorskom narječju . 35–40 П. К. Булат: Из живота речи . 41–47 Др. Ст. Куљбаки н: Акценатска питања . 48—70 Прилози. 1. Ivan Koštial: Stsl. zajeсњ . 71—72 2. P. Skok: Iz srpskohrvatske toponomastike . 72—77 3. В. Зрнић: Неколико ситних прилога . 78 4. А. Белић: Двојица, неколицина и слична обра зовања . 79—81 5. Ђуро Шкарић: Јужнословенска ријечца „ве“ 81—83 6. Dr. Fr. Ilešić: Slovenske „etimologije“ .
  • Za Izvrševanje 123. Člena Zakona O Vodah ( Uradni List RS, Št. 67/02, 2

    Za Izvrševanje 123. Člena Zakona O Vodah ( Uradni List RS, Št. 67/02, 2

    Za izvrševanje 123. člena Zakona o vodah ( Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrl-A , 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14) v zvezi z : drugim odstavkom 8.c člena: Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Skopičnika, Tbina, Koritnice, Prodarjeve grape, Bače, Velunje, Mislinje, Mitroviškega potoka, Save Dolinke, Rupovščice, Bohinjske Bistrice, Tople, Rajterbaha in Kneže za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 66/94, 71/94 – popr., 26/95 - popr., 38/96, 57/98, 86/99-odl.US , 49/03 in 122/07), Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Proščka, Kneže, Bače, Ročice, Brusnika, Klavžarice, Radovne, Završnice in Vipave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 9/95, 26/95 - popr., 86/99-odl.US, 49/03, 63/05, 106/06, 34/08 in 17/09), Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Jezernice in Tržiške bistrice za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 21/95, 26/95 - popr. in 49/03), Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Jezernice in Polskave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 17/96 in 49/03), Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Mirna, Nemiljščica, Hruševka, Temenica, Savinja - na Strugi, Suha, Pretovka ob Mostnici in Sopota za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 17/96 in 49/03), Uredbe o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje vode na odseku vodotoka Dravinje za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št.
  • Modelling Flow of Subterranean Pivka River in Postojnska Jama, Slovenia Modeliranje Toka Podzemeljske Pivke V Postojnski Jami, Slovenija

    Modelling Flow of Subterranean Pivka River in Postojnska Jama, Slovenia Modeliranje Toka Podzemeljske Pivke V Postojnski Jami, Slovenija

    COBISS: 1.02 Modelling floW of subterranean Pivka river in Postojnska jama, Slovenia Modeliranje toka podzemeljske Pivke V Postojnski jami, Slovenija Georg Kaufmann1, Franci Gabrovšek2 & Janez TURK3 Abstract UDC 556.32:551.44(497.471) Izvleček UDK 556.32:551.44(497.471) Georg Kaufmann, Franci Gabrovšek, Janez Turk: Modelling Georg Kaufmann, Franci Gabrovšek, Janez Turk: Modeliranje cave flow hydraulics in Postojnska jama, Slovenia toka podzemeljske Pivke v Postojnski jami, Slovenija The sub-surface flow path through the Postojnska jama cave Z avtomatskimi merilniki in registratorji podatkov smo sprem- system has been monitored with 7 stations distributed along ljali podzemni tok Pivke v Postojnski jami na sedmih točkah the flow path, monitoring stage and temperature.W e have used med ponorom in odtočnim sifonom v Pivki jami. Podatke the stage data to model flow through the cave system with the nivojev in pretoka smo obravnavali z modelom EPA SWMM, program package SWMM, simulating the active parts of Pos- s katerim smo simulirali tok v poenostavljeni geometriji ka- tojnska jama with simplified geometry. From the comparison nalov. S primerjavo med opazovanji in modelskimi rezultati of stage observations and predictions, we identified key sec- smo določili ključne odseke (podore, zožitve, sifone, obtoke), tions in the cave, which control the sub-surface flow, such as ki najbolj vplivajo na dinamiko toka podzemne Pivke. Glavne passage constrictions, sumps and by-passes. Using a formal parametre teh odsekov smo določili z inverzno metodo, ki te- inverse procedure, we determined the geometry of this key sec- melji na algoritmu soseske (Neighbourhood algorithm, NA) in tions by fitting predicted to observed stages, and we achieved a pri tem dobili odlično ujemanje med modelom in podatki.
  • Presoja Poplavne Varnosti in Analiza Vzrokov Poplav V Pesniški Dolini Avgusta 2009

    Presoja Poplavne Varnosti in Analiza Vzrokov Poplav V Pesniški Dolini Avgusta 2009

    S. BUKOVNIK - 22 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN B. IVANUŠA OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV Stanislav BUKOVNIK* Blaž IVANUŠA ** PRESOJA POPLAVNE VARNOSTI IN ANALIZA VZROKOV POPLAV V PESNIŠKI DOLINI AVGUSTA 2009 1. SPLOŠNO Urejanje voda in dolinskih povodij manjših hidrosistemov, kot so v Severovzhodnem delu Slovenije, reke Pesnica, Dravinja, Polskava, Sejanca, Savinja, Ledava, Ščavnica, Kobiljski potok….., se je intenzivneje pričelo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Osnovni cilj urejanja celotnih hidrosistemov, je bila zaščita premoženja prebivalcev in države ter izboljšati pogoje kmetovanja in kmetijske proizvodnje na ravninskih območjih ob vodotokih. Celotni sistemi so se zgradili v okviru Zelenega plana RS. Izgrajene sisteme – osnovno odvodnjo, je prevzelo v upravljanje in vzdrževanje pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, hidromelioracijske sisteme pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot dober gospodar so lastniki posameznih delov sistema, vse do nedavnega, sisteme tudi vzdrževali in upravljali. Približno po letu 1990 so se pričele razmere na terenu slabšati. V zadnjem obdobju prihaja do vse pogostejših in intenzivnejših poplav ter posledično vedno večjih škod na premoženju, infrastrukturi in intenziviranih kmetijskih površinah oziroma kmetijski proizvodnji. Pogostost in povečevanje trajanja poplav, kaže na to, da se poplavna varnosti iz leta v leto slabša. Vzroki za tak trend so v sumiranju vseh dejavnikov, ki vplivajo na odvodni režim primarne in sekundarne odvodne mreže. Ti dejavniki so: 1. Posegi v prostor, ki vplivajo na vodni režim 2. Krčenje retenzijskih površin 3. Vzdrževanje sistema osnovne in sekundarne odvodnje 4. Obratovanje grajenih zadrževalnikov 5. Klimatske spremembe V nadaljevanju podajamo poplavno varnost in Analizo vzrokov zmanjševanja poplavne varnosti v Pesniški dolini oz. hidrosistema reke Pesnice na območju občin Maribor, Pesnica, Lenart in Sveta Trojica.
  • From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives

    From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives

    TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards.
  • Pregled Hidrolo[Kih Razmer V Letu 2005

    Pregled Hidrolo[Kih Razmer V Letu 2005

    I. del PREGLED HIDROLO[KIH RAZMER V LETU 2005 Part I REVIEW OF HYDROLOGICAL CONDITIONS IN THE YEAR 2005 HIDROLO[KI LETOPIS SLOVENIJE 2005 THE 2005 HYDROLOGICAL YEARBOOK OF SLOVENIA A. POVR[INSKE VODE A. SURFACE WATERS Vodostaji in pretoki rek River stages and discharges Igor Strojan Igor Strojan Leta 2005 so se ~asovna razporeditev vodnatosti ter veli- In 2005, the temporal distribution of stages and the size kosti in lokacije najve~jih pretokov dokaj razlikovale and location of the highest discharges differed a good od obi~ajnih. Vodnatost je bila manj{a v prvi polovici deal from the usual.The river stages were lower in the in ve~ja v drugi polovici leta.Velika vodnatost v polet- first half and higher in the second half of the year.The nih mesecih je spominjala na mo`ne neugodne scena- great stages in the summer months hinted at the pos- rije posledic podnebnih sprememb. Reke so najmo~neje sible unfavourable scenarios of the consequences of cli- poplavljale avgusta. Predvsem veliki pretoki Mure in mate change. Rivers caused the most severe floods in manj{ih hudourni{kih rek v vzhodnem delu dr`ave, ki August. It was the high discharges of the Mura River so presegali tudi 50 letne povratne dobe, so povzro~i- and the smaller torrential rivers in the eastern part of li veliko {kode. Na Muri v Gornji Radgoni je bil izmer- the country especially that even exceeded the 50-year jen do tedaj najve~ji pretok 1380 m3/s. Sicer je bila return periods and caused a lot of damage.
  • LEGRAD, V2 0 0 0 0 5 5 1 1 3 3 1 1 5 5 LEGRAD - CROATIA Flood - 14/09/2014 N " 0 '

    LEGRAD, V2 0 0 0 0 5 5 1 1 3 3 1 1 5 5 LEGRAD - CROATIA Flood - 14/09/2014 N " 0 '

    639000 640500 642000 643500 645000 646500 648000 649500 651000 16°48'0"E 16°49'0"E 16°50'0"E 16°51'0"E 16°52'0"E 16°53'0"E 16°54'0"E 16°55'0"E 16°56'0"E 16°57'0"E 16°58'0"E GLIDE number: N/A Activation ID: EMSR-101 Product N.: 03LEGRAD, v2 0 0 0 0 5 5 1 1 3 3 1 1 5 5 LEGRAD - CROATIA Flood - 14/09/2014 N " 0 ' 9 Delineation Map - Overview 1 ° 6 4 Production date: 18/09/2014 Austria Hungary N " 0 ' Slovenia 9 Serbia 1 Zagreb ° ^ 6 4 Bosnia Zala and Herzegovina Mur Nyugat-Dunantul Adriatic Sea Croatia Montenegro ! Medjimurska Italy 0 0 Somogy 0 0 0 0 zupanija 0 0 3 3 1 1 Drau 5 5 Legrad !( Del-Dunantul Koprivnicko-krizevacka zupanija N " 0 ' 8 Sjeverozapadna 1 ° 6 4 Hrvatska N " 0 ' 8 !( 1 ° Cartographic Information 6 4 1:20000 Full color ISO A1, low resolution (100 dpi) 0 ! 0 0 0 5 5 0 0,5 1 2 8 8 2 2 km 1 1 5 5 Grid: W GS 1984 UTM Zone 33N map coordinate system Tick marks: WGS 84 geographical coordinate system ± Legend Crisis Information Hydrology Flooded Area (18/09/2014) River General Information Stream Area of Interest N Canal " 0 ' 7 1 Settlements ! ° 6 Ditch 4 ! Populated Place Lake N " Residential 0 ' 7 0 0 River 1 0 0 ° 6 0 0 Agricultural 4 7 7 2 2 1 1 5 5 Cemetery Green Area Recreational Urbanized Multi-functional ! N " 0 0 0 ' 6 0 0 1 ° 5 5 6 5 5 4 2 2 Map Information 1 1 5 5 Due to severe raining in last days, extremely high water level is recorded on almost all rivers N in the northern part of Croatia.
  • 7-8/2004, Uradne Objave

    7-8/2004, Uradne Objave

    Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-9182 Leto XIV 7-8 30. 1. 2004 8. Datum odposlanja zahteve za objavo: 4. Kraj dobave: na kraku B in D razcepa 21. 1. 2004. Kozarje. Javna naročila Ministrstvo za obrambo RS 5. Ocenjeni datum začetka javnega na- ročila, če je določen: razpis za oddajo del bo po Zakonu Št. 1.3-33/04 Ob-1011/04 predvidoma v začetku februarja 2004. 1. Naročnik: Holding Slovenske želez- 6. Naslov službe in oseba, od katere se o javnih naročilih nice, d.o.o. lahko zahteva dodatne informacije: DDC 2. Naslov naročnika: Holding Slovenske svetovanje inženiring, Družba za svetova- (ZJN-1) železnice, d.o.o., Kolodvorska 11, 1506 nje in inženiring d.o.o., Kotnikova 40, 1000 Ljubljana. Ljubljana – AC Projekt ZA VAC, Aleš Vojska, 3. Vrsta, količina blaga, gradenj ali storitev, univ. dipl. inž. grad., tel. 01/306-82-19, faks ZJN-11 ki bo predvidoma naročeno v naslednjih 12 01/306-82-51. mesecih: zavarovanje pred odgovornostjo 7. Morebitne druge informacije o načrto- Zahteva za objavo do javne železniške infrastrukture. vanih naročilih: izvedba del je predvidena v predhodnega razpisa 4. Kraj dobave: območje Republike Slo- letu 2004. Dela se bodo financirala iz lastnih venije. sredstev DARS d.d. Na podlagi 66. in 67. člena Zakona o 5. Ocenjeni datum začetka javnega na- 8. Datum odposlanja zahteve za objavo: javnih naročilih naročamo objavo pred- ročila, če je določen: februar 2004. 23. 1. 2004. hodnega razpisa 6. Naslov službe in oseba, od katere se Družba za avtoceste lahko zahteva dodatne informacije: Upra- v Republiki Sloveniji – DARS d.d.
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip

    PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip

    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
  • Evaluation of Wetlands and Floodplain Areas in the Danube River Basin Final Report May 1999

    Evaluation of Wetlands and Floodplain Areas in the Danube River Basin Final Report May 1999

    DANUBE POLLUTION REDUCTION PROGRAMME EVALUATION OF WETLANDS AND FLOODPLAIN AREAS IN THE DANUBE RIVER BASIN FINAL REPORT MAY 1999 Programme Coordination Unit UNDP/GEF Assistance prepared by WWF Danube-Carpathian-Programme and WWF-Auen-Institut (Germany) DANUBE POLLUTION REDUCTION PROGRAMME EVALUATION OF WETLANDS AND FLOODPLAIN AREAS IN THE DANUBE RIVER BASIN FINAL REPORT MAY 1999 Programme Coordination Unit UNDP/GEF Assistance prepared by WWF Danube-Carpathian-Programme and WWF-Auen-Institut (Germany) Preface The "Evaluation of Wetlands and Flkoodplain Areas in the Danube River Basin" study was prepared in the frame of the Danube Pollution Reduction Programme (PRP). The Study has been undertaken to define priority wetland and floodplain rehabilitation sites as a component of the Pollution reduction Programme. The present report addresses the identification of former floodplains and wetlands in the Danube River Basin, as well as the description of the current status and evaluation of the ecological importance of the potential for rehabilitation. Based on this evaluation, 17 wetland/floodplain sites have been identified for rehabilitation considering their ecological importance, their nutrient removal capacity and their role in flood protection. Most of the identified wetlands will require transboundary cooperation and represent an important first step in retoring the ecological balance in the Danube River Basin. The results are presented in the form of thematic maps that can be found in Annex I of the study. The study was prepared by the WWF-Danube-Carpathian-Programme and the WWF-Auen-Institut (Institute for Floodplains Ecology, WWF-Germany), under the guidance of the UNDP/GEF team of experts of the Danube Programme Coordination Unit (DPCU) in Vienna, Austria.
  • "Kamniška Bistrica: Zelena Os Regije. Primer Dobre Prakse V Srcu

    "Kamniška Bistrica: Zelena Os Regije. Primer Dobre Prakse V Srcu

    Zasnova in izvedba: Center za razvoj Litija in Inštitut za celostni razvoj Domžale Publikacijo uredila: Marta Vahtar, ICRO Domžale Besedila: Marta Vahtar, Saša Gradišek, Mija Bokal in Adela Ramovš Fotografije: Anton Jarc, Bogdan Macarol, Metod Rogelj, Marta Vahtar, Matej Povše, Stanko Gruden, VSEBINA Sonja Rozman-Bizjak, Aleš Horvat, Željko Savič ter arhivi podjetja Velika planina, d.o.o., Centra za razvoj Litija in ICRO - Inštituta za celostni razvoj in okolje, Domžale. Razvojno partnerstvo – zibelka Srca Slovenije ............................................................................................................... 9 Lektorica: Irena Vrhovec Z majhnimi koraki in visoko mero tolerance se daleč pride ....................................................................................10. Priprava kartografskega gradiva: ICRO Domžale Trkamo na vrata dediščine v Srcu Slovenije...................................................................................................................13 Trkamo na vrata dediščine, od projekta do produkta ................................................................................................14 Oblikovanje: TA2TO/Fotokabina in Medianova/Matej Zupančič Trkamo na vrata dediščine, mreža naravne in kulturne dediščine ........................................................................18 Prelom: TA2TO/Fotokabina Trkamo na vrata dediščine, zaokrožena območja .......................................................................................................22 Naklada: 20.0.0. izvodov