Parlamentaren Nadzor Na Sektorot Za Bezbednost: Na~Ela, Mehanizmi I Praktiki

str I M K

Prira~nik za parlamentarci, br. 5 - 2003

Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost: Na~ela, mehanizmi i praktiki

Inter - parlamentarna unija Centar za demokratska kontrola na vooru`enite sili @eneva

str M K str II M K

str M K str III M K

Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost:

Na~ela, mehanizmi i praktiki

“Vis concilli expers mole ruit sua“ (Sila bez sud, propa|a od sopstvenata te`ina) Horacio, Odi, 3, 4, 65

str M K str IV M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Vo izgotvuvaweto na prira~nikot na IPU-DCAF za parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost u~estvuvaa slednite lica:

Glaven i odgovoren urednik Philipp Fluri ([vajcarija) i Anders B. Johnsson ([vedska) Urednik i glaven avtor Hans Born (Holandija) Sorabotnici Alexsey Arbatov (Rusija), Jean-Christpohe Burkel (Francija), Eva Busza (SAD), Marina Caparini (Kanada), Umit Cizre (Turcija), David Darchiashvili (Gruzija), Jonah Isawa Elaigwu (Nigerija), Hans-Peter Furrer ([vajcarija), Denise Garcia (Brazil), Suzana Gavrilescu (Romanija), Wilhelm Germann (Germanija), Owen Greene (V.B), Miroslav Hadzic (Srbija i Crna Gora), Karl Haltiner ([vajcarija), Heiner H¬nggi ([vajcarija), David Hobbs (V.B), Jan Hoekema (Holandija), Rogier Huizenga (Holandija), Andrzej Karkoszka (Polska), Peter G. Kelly (SAD), Simon Lunn (V.B), Tom McDonald (V.B), Dorijan Marsic (Slovenija), Gian Giacomo Migone (Italija), Michael F. Noone (SAD), Aleksandr Pikayev (Rusija), Christine Pintat (Francija), Andreas Pròfert (Germanija), Christopher Sabatini (SAD), Liliane Serban (Romanija), Ravinder Pal Singh (Indija), Anders C. Sjaastad (Norve{ka), Bauke Snoep (Holandija), Svitlana Svetova (Ukraina), Jan Trapans (Latvija), Matias Tuler (Argentina), Marlene Urscheler ([vajcarija), Pentti Väänänen (Finska), Biljana Vankovska (Makedonija), Marie Vlachova (Republika ^e{ka), Casper W. Vroom (Holandija), Tamas Wachsler (Ungarija), Donna Winslow (Kanada), Herbert Wulf (Germanija).

Uredni~ki odbor Willem van Eekelen (Holandija), Andreas Gross ([vajcarija), Miroslav Filipovic (Srbija i Crna Gora), Stepan Sulakshin (Rusija), Dimitro Tabachnik (Ukraina), Ahmat Husni Hanadzlah (Malezija), Adeseye Ogunlewe (Nigerija) i Elissavet Papadimitriou (Grcija) - ~lenovi na Komitetot za politi~ki pra{awa, me|unarodna bezbednost i razoru`uvawe na IPU - i Beth Mugo (Kenija) i Ricardo Vazquez (Argentina), ~lenovi na Komitet za parlamentarni, sudski pra{awa i pra{awa za ~ovekovi prava na IPU. Jazi~en urednik Oliver Wates (V.B) Originalna verzija: angliski, @eneva 2003.

str M K str 001 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Predgovor

So ogled na toa deka bezbednosta e od vitalno zna~ewe za dobrobitot na lu|eto, bitno e nivnite stavovi da najdat odraz vo politikata za bezbednost na nacijata. Taa politika treba da gi vklu~i osnovnite vrednosti i na~ela koi se odnesuvaat na bezbednosta koja Dr`avata se stremi da ja unapredi i za{titi.

Tokmu zatoa, postoi jasna potreba izbranite pretstavnicite na narodot vo parlamentot tesno da sorabotuvaat so vladata i sektorot za bezbednost. Sepak, i pokraj toa {to rabotat za istata cel, nivnite ulogi se i treba da bidat fundamentalno razli~ni. Parlamentot e odgovoren da donesuva zakonski parametri, da go usvojuva buxetot i da vr{i nadzor na bezbednosnite aktivnosti. Toj mo`e celosno da gi ostvaruva ovie odgovornosti samo dokolku ima celosen pristap do informacii, neophodna tehni~ka ekspertiza i mo} i namera da ja zeme vladata na odgovornost. Ova, od druga strana, bara socijalno tkivo koe e zajaknato so doverba i dijalog.

Vo île, odnosite pome|u op{testvoto i vooruènite sili se podobruvaat so tek na vremeto. Sega{nata me|unarodna zaednica }e naide vo île na edna atmosfera na me|usebno po~ituvawe i sorabotka koja, se nadevame, u{te pove}e }e se konsolidira vo idnina. Uvereni sme deka ovoj prira~nik }e pomogne da se obezbedi site klu~ni akteri vo oblasta na bezbednosta da gi usmerat svoite zdruèni napori kon zaedni~ko dobro na sekoj i site gra|ani.

Senador Sergio Páez Verdugo Pretsedatel na Sovetot na Inter-parlamentarnata unija

str M K str 002 M K

str M K str 003 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Voved

{te od drevnite vremiwa, nacionaliot suverenitet i bezbednost se smetaat deka se od su{tinsko zna~ewe za dràva sposobna da U funkcionira. Denes, ulogata koja ja igraat onie ~ija rabota e da obezbedat bezbednost minuva niz zna~itelni promeni. Novite vidovi na vooruèn konflikt i sî pogolemite vrski pome|u dràvite potiknaa inovativni reakcii i novo razmisluvawe za konceptot na bezbednost. Napadite od 11 septemvri 2001 i nivnata posledica samo ja naglasija ovaa potreba.

Zatoa, efektivniot parlamentaren nadzor stana u{te pobiten za da se obezbedi ovie novi reakcii da se formuliraat i implementiraat so celosna transparentnost i odgovornost. Dokolku toa go nema, postoi opasnost slu`bite za bezbednost pogre{no da ja svatat nivnata misija i da dejstvuvaat kako dràva vo dràva, bilo preku optovaruvawe na i taka malite resursi, ili preku ostvaruvawe na prekumerno politi~ko ili ekonomsko vlijanie. Tie moè da ja spre~at demokratizacijata pa duri da ja zgolemat verojatnosta za konflikt. I pokraj toa {to op{testvata vo tranzicija, isto{teni od vojna ili pogodeni od kriza se nao|aat vo osoben rizik, i stabilnite demokratii isto taka treba seriozno da se zafatat so gra|ansko-voenite odnosi, da gi transformiraat i da rakovodat so niv so cel da odat vo ~ekor so bezbednosnoto opkruùvawe koe postojano se menuva.

Vrodenata priroda i dinamika na sektorot za bezbednost pretstavuva vistinski predizvik za efektiven parlamentaren nadzor. Raznovidnosta na ~estopati dosta tehni~ki pra{awa, zna~itelnata golemina i kompleksnata organiziranost na personalot za bezbednost, a ~estopati, zakonite za tajnost, pravilata i praktikite, dosta im ote`nuva na parlamentarcite da rabotat efektivno dokolku samostojno ne napravat istra`uvawe i ekspertiza.

Imaj}i go predvid ova, Inter-parlamentarnata unija (IPU) i Centarot za Demokratska kontrola na vooru`eni sili vo @eneva (DCAF) postignaa dogovor deka postoi prakti~na potreba od eden koncizen i dostapen vodi~ koj }e ponudi celosen paket na praktiki i mehanizmi koi mo`e da go razvijat pridonesot na parlamentot vo nadzor na bezbednosta. Ovoj prira~nik e kulminacija na taa ideja. Za vreme na procesot na sostavuvawe, tekstot go kontrolira{e i procenuva{e uredni~kiot odbor na parlamentarci, a go proveruvaa razli~ni eksperti.

Prira~nikot e napi{an pod pretpostavka deka ne postoi nitu eden edinstven model na parlamentaren nadzor koj bi bil dobar za site dràvi. Pravilata i praktikite koi se prifateni i se efektivni na edno mesto, moè da se nezamislivi ili nesoodvetni na drugo mesto. U{te pove}e, site parlamenti ja nemaat istata mo}. Imaj}i gi predvid vakvite razli~ni realnosti, nekoi od preporakite sodràni vo prira~nikot, moè nesomneno da izgledaat premnogu idealisti~ki. Vo isto vreme, kompleksnata priroda na bezbednosnite pra{awata onevozmoùva za site aspekti da se rasprava vo eden tom. Zatoa,

str M K str 004 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 na prira~nikot treba da se gleda kako na op{t voved za podobruvawe na parlamentarniot nadzor na sektorot za bezbedost koj - se nadevame - }e go ohrabri ~itatelot da prodolì so ponatamo{no istraùvawe. Na krajot, se nadevame deka ovaa publikacija }e pridonese da se obezbedi politika za bezbednost i praktikite vistinski da gi odrazat aspiraciite na lu|eto za koi e nameneta da im sluàt.

Anders B. Johnsson Ambassador Dr. Theodor H. Winkler Generalen Sekretar Direktor Inter-parlamentarna unija Centar za demokratska kontrola na vooru`enite sili @eneva

str M K str 005 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 [to mo`e da najdete vo ovaj prira~nik

Prira~nikot e podelen na devet delovi, od koi sekoj sodrì po nekolku glavi i moè da se ~ita na dva razli~ni na~ini. Celosnoto ~itawa na Prira~nikot }e ovozmoì najcelosno da se svatat bezbednosnite pra{awa i ulogata na parlamentarniot nadzor. No, mo`no e i da se napravi selektivno ~itawe na onie delovi i glavi koi konkretno go interesiraat korisnikot. Indeksot i razli~nite pregledi se planirani za ovaa cel. Niz celiot Prira~nik se nao|aat posebni tabeli koi gi pojasnuvaat sloènite pra{awa vo glavniot tekst, davaat primeri na zakoni ili propisi i ja istaknuvaat praktikata na parlamentarniot nadzor na sektorot za bezbednost vo razli~ni dràvi. Na krajot, vo pove}eto glavi ima del pod naslov [to moè da storite kako parlamentarec, kade se dadeni konkretni preporaki. No, kako {to e kaàno predhodno, na ovie preporaki treba da se gleda od nacionalen kontekst. Prvite dva dela davaat teoretska i analiti~ka ramka za ispituvaweto na parlamentarniot nadzor na sektorot za bezbednost. Delot I e usmeren na konceptot na bezbednost koj postojano evoluira i dava globalen pregled na ulogata na Parlamentot i drugite dràvni institucii vo odnos na bezbednosni pra{awa. Glavnite pra{awa za koi se rasprava vo Del I se: q Koi se najnovite razvoi vo sferata na bezbednosta? q Koi se taka nare~enite novi zakani i reakcii? q Za{to e neophoden parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost? q Koi se glavnite na~ela na demokratsko vladeewe vo sektorot za bezbednost? q Koja e ulogata na parlamentot nasproti vladata i pravosudstvoto?

Delot II gi opi{uva site fazi od ciklusot na nacionalnata politika za bezbednost, kako i me|unarodnite propisi koi se odnesuvaat na nacionalnata politika za bezbednost. Poslednite dve glavi od Del II ja prikaùvaat ulogata na gra|anskoto op{testvo i mediumite i polovata perspektiva vo pogled na bezbednosnite pra{awa. Glavnite pra{awa se: q Koja e ulogata na parlamentot vo odnos na odluki povrzani so na nacionalnata politika za bezbednost? q Kako me|unarodnoto pravo gi ograni~uva ili zgolemuva mo`nostite za nacionalnata politika za bezbednost? q Kako gra|anskoto op{testvo i mediumite se povrzani so sektorot za bezbednost i kako moè parlamentot da go iskoristi nivniot razli~en pridones? q Kako moè bezbednosnite pra{awa da i se prenesat na javnosta? q Koja e ulogata na ènata vo sektorot za bezbednost?

Delot III dava Koj e Koj vo sektorot za bezbednost, {to ja vklu~uva vojskata, policijata i razuznuva~kite slu`bi, drugi dr`avni militarizirani organizacii i privatni kompanii za bezbednost. q Koi se glavnite funkcii i specifiki na sekoja slu`ba za bezbednost? q Koi vnatre{ni i politi~ki mehanizmi za ot~etnost se potrebni? q Kako mo`e parlamentite da vr{at efektiven nadzor na slu`bite za bezbednost?

Delot IV ispituva sredstvata i instrumentite koi parlamentite mo`e da gi upotrebat za nadzor na sektorot za bezbednost i, me|u drugoto, dava odgovor na slednite pra{awa:

str M K str 006 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

q Koi sredstva moè da gi upotrebat parlamentite za da obezbedat nadzor na sektorot za bezbednost? q Kako moè da se podobri parlamentarnata ekspertiza za bezbednosni pra{awa? q Koja e ulogata na parlamentarnata anketa i soslu{uvawe po bezbednosni pra{awa? q Kako moè komisiite za odbrana da rabotat efektivno? q Koja e ulogata na javniot pravobranitel? q Kako raboti institucijata javen pravobranitel za odbrana? q Zo{to moraat parlamentarcite da gi posetat prostoriite na slu`bite za bezbednost?

Delot V se odnesuva na okolnostite koi pretstavuvaat poseben predizvik za bezbednosta kako {to se vonredni sostojbi, zakani po vatre{nata bezbednost, terorizam i sajber kriminal. Isto taka, gi istaknuva implikaciite koi proizleguvaat od u~estvoto vo me|unarodni mirovni misii koi ~estopati se ipra}aat vo oblasti kade {to bezbednosta voop{to ne postoi ili e krevka. Delot V, me|u drugoto, gi razrabotuva slednite pra{awa: q Kako moè da se so~uva krevkata ramnoteà pome|u vonredni sostojbi i so~uvuvawe na vnatre{nata bezbednost i po~ituvawe na ~ovekovite prava? q Koi se celite i ograni~uvawata pri vonredni sostojbi? q Koi se promenite posle 11 septemvri? Kako moè da se napravi razlika pome|u terorizmot i zakonskite demokratski protesti? Koi se posledicite po me|unarodnata bezbednost na dràvite? Koja e ulogata na parlamentot vo ovaa oblast? q Kakvo e zna~eweto parlamentot da se vklu~i vo odlukite za ispra}awe trupi vo stranstvo vo me|unarodni mirovni operacii?

Delovite VI, VII i VII davaat analiza na tri grupi resursi koi se odnesuvaat na sektorot za bezbednost. Delot VI e usmeren na buxetot za odbrana i negovata kontrola kako od strana na parlamentot taka i od a posteriori dràvnite revizorski tela. q Kako moè buxetot da bide klu~en element za bezbednosta? q Kako moè transparentnosta i ot~etnosta da se primenat pri podgotvuvawe na buxetot za bezbednost? q Koi se uslovite za pravilen nadzor na buxetot za bezbednost? q Kako moè da se napravi revizija na sektorot za bezbednost? Zo{to e bitna nezavisna revizija i kako taa funkcionira?

Delot VII se odnesuva na personalot na sektorot za bezbednost i ima za cel da im pomogne na parlamentite da go reguliraat regrutiraweto, izborot i obukata na voeni lica, planovi za penzionirawe i penzii, voena obvrska i alternativna obvrska. q Kako mo`e na personalot na sektorot za bezbednost da mu se vleat demokratskite vrednosti? q Dali voenite lica mo`at da formiraat voeni sindikati? q Koj e profesionalniot karakter na sektorot? q Kako e organizirana voenata obvrska i alternativnata obvrska vo razli~ni zemji? q Dali postojat kodeksi za odnesuvawe? Dali se dostapni me|unarodni standardi? q Koj aspekti od rakovodeweto so personalot vo ovoj sektor se odnesuvaat na parlamentarcite?

Na krajot, delot VIII se odnesuva na materijalnite resursi na sektorot za bezbednost, poto~no, nabavki ({to da se kupi i od kogo), trgovija so oru`je i transfer. Koi se zakonskite ograni~uvawa? q Vo {to se sostoi celosno donesuvawe odluka za nabavki? q Koi okolnosti ja opravduvaat tajnosta? q Kako mo`e parlamentot da gi oceni ovie pra{awa?

str M K str 007 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Sodr`ina

Lista na tabeli ...... 9

Del I Bezbednosnite koncepti koi evoluiraat i akteri: predizvik so koj se soo~uvaat parlamentite Glava 1 – Menuvawe na bezbednosta vo svet {to se menuva ...... 15 Glava 2 – Zna~eweto na parlamentarniot nadzor ...... 18 Glava 3 – Ulogi i odgovornosti na parlamentot i drugite dr`avni institucii ...... 20

Del II Kontrola na politikata za nacionalna bezbednost Glava 4 – Sozdavawe na politika za nacionalna bezbednost ...... 27 Glava 5 – Politika za nacionalna bezbednost i me|unarodni propisi ...... 32 Glava 6 – Ulogata na gra|anskoto op{testvo i mediumite ...... 36 Glava 7 – Polova perspektiva za bezbednosna politika ...... 44

Del III Glavni operativni komponenti na sektorot za bezbednost Glava 8 – Vojska ...... 53 Glava 9 – Drugi dr`avni militizirani organizacii ...... 58 Glava 10 – Policiski strukturi ...... 61 Glava 11 – Tajni i razuznuva~ki slu`bi ...... 64 Glava 12 – Privatno obezbeduvawe i voeni kompanii ...... 69

Del IV Nacionalnata bezbednost pod parlamentarna kontrola: uslovi i mehanizmi Glava 13 – Uslovi za efektiven parlamentaren nadzor ...... 75 Glava 14 – Parlamentarni mehanizmi koi se primenuvaat vo sektorot za bezbednost ...... 80

str M K str 008 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 15 – Parlamentarna odbrana ili komisii za bezbednost .... 86 Glava 16 – Javen pravobranitel ...... 90 Glava 17 – Poseta na prostorii na bezbednosnite slu`bi ...... 94

Del V Nadzor na bezbednosnite slu`bi vo akcija: posebni okolnosti i operacii Glava 18 – Isklu~itelna sostojba ...... 99 Glava 19 – So~uvuvawe na vnatre{na bezbednost ...... 103 Glava 20 – Terorizam ...... 107 Glava 21 – Bezbednosni i informativni tehnologii: novi sredstva i predizvici ...... 115 Glava 22 – Me|unarodni mirovni misii ...... 118

Del VI Finansiski resursi: ostvaruvawe efektivna buxetska kontrola vo vrska so bezbednosta Glava 23 – Bezbednosta i mo}ta na xebot ...... 129 Glava 24 – Revizija na tro{oci od nacionalniot buxet povrzani so bezbednosta ...... 141

Del VII ^ovekovi resursi vo sektorot za bezbednost: obezbeduvawe na profesionalizam i demokratski nadzor Glava 25 – Promovirawe na demokratskite vrednosti vo ramkite na sektor za bezbednost ...... 149 Glava 26 – Rakovodewe so personalot vo sektorot za bezbednost ...... 159 Glava 27 – Voena obvrska i odbivawe poradi uveruvawe ...... 162

Del VIII Materijalni resursi: ostvaruvawe na efektiven nadzor na transferot i nabavkata na oru`je Glava 28 – Nabavka na oru`je i voena oprema ...... 171 Glava 29 – Trgovija i transfer na oru`je ...... 176

Inter-parlamentarna unija ...... 187

Centar za demokratska kontrola na vooru`enite sili @eneva ...... 188

Tematski indeks ...... 191

str M K str 009 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Lista na tabeli

Tabela br. 1 Drugi vidovi zakani po bezbednosta, sami ili vo kombinacija, denes vklu~uvaat ...... 16 Tabela br. 2 Razli~ni vidovi na aran`mani za bezbednost ...... 17 Tabela br. 3 Mo`ni funkcii na glavnite sektori na dràvata koi se odnesuvaat na sektorot za bezbednost ...... 21 Tabela br. 4 Dobro vladeewe kako bitna vrednost za demokratski nadzor na sektorot za bezbednost ...... 23 Tabela br. 5 Ispituvawe na nacionalna politika za bezbednost ...... 27 Tabela br. 6 Direkna demokratija i ratifikacija na me|unarodni dogovori i drugi va`ni spogodbi: Slu~ajot [vajcarija . . . . 34 Tabela br. 7 Gra|ansko op{testvo vo Latinska Amerika: prakti~na ilustracija na ulogata i va`nosta na organizaciite na gra|anskoto op{testvo ...... 38 Tabela br. 8 Novi vidovi vojni: te{ki vremiwa za sloboda na pe~atot . 39 Tabela br. 9 Sloboda na pe~atot posle 11 septemvri 2001 ...... 40 Tabela br. 10 Parlamentarni Veb stranici ...... 41 Tabela br. 11 Parlamentite i mediumite ...... 42 Tabela br. 12 Polot vo mirovnite procesi ...... 45 Tabela br. 13 Polova perspektiva za mirovnite operacii i procesi . . . . 45 Tabela br. 14 Prednosti na silata na ènskiot voen personal: primeri od zemjite na NATO ...... 47 Tabela br. 15 Vklu~enosta na ènite vo politikata na bezbednost kako del od polovata osnova ...... 48 Tabela br. 16 Novi dimenzii i predizvici kako rezultat na vklu~enost na ènite vo sektorot za bezbednost ...... 48 Tabela br. 17 Dràvi bez vojska ...... 53 Tabela br. 18 Reformi vo odbranata: za koja cel? ...... 54 Tabela br. 19 Koristewe na vojskata vo sproveduvawe na gra|anskiot zakon vo Ju`na Afrika ...... 56 Tabela br. 20 Primeri od drugi dràvni militarizirani edinici vo izbrani zemji ...... 59 Tabela br. 21 Klu~ni karakteristiki na demokratskata policija ...... 61 Tabela br. 22 Opasni uni{tuvawa i okolnosti ...... 62 Tabela br. 23 Policijata vo Eritrea: slu~aj {to se razviva ...... 63 Tabela br. 24 Parlament i posebni fondovi dodeleni na razuznuva~ki agencii: primerot na Argentina ...... 65 Tabela br. 25 Nekoi praktiki na parlamentarnite komisii koi rabotat so tajni dokumenti ...... 66 Tabela br. 26 Privatno obezbeduvawe i voeni kompanii i nekoi potencijalni opasnosti za demokratijata ...... 70 Tabela br. 27 Instrumenti i sredstva koi moè da gi koristi parlamentot za obezbeduvawe na demokratski nadzor na sektorot za bezbednost ...... 76

str M K str 010 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 28 Proaktivni strategii za parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost ...... 77 Tabela br. 29 Mehanizmi i praktiki za podobruvawe na parlamentarnata ekspertiza po pra{awa za bezbednosta: nekolku sugestii . 78 Tabela br. 30 Zaedni~ki karakteristiki na parlamentarnata ma{inerija i postapka za kontrola na izvr{nata vlast . . 81 Tabela br. 31 Sugestii za efikasno ispra{uvawe ...... 82 Tabela br. 32 Klu~ni karakteristiki na parlamentarnite anketni komisii ...... 84 Tabela br. 33 Anketna komisija za rasporeduvawe na kanadskite sili vo Somalija: ilustracija za javnoto vlijanie na parlamentarnite izve{tai po pra{awa na bezbednosta . . 85 Tabela br. 34 Mo`ni klu~ni funkcii na parlamentarnata komisija po pra{awa na odbrana i bezbednost ...... 87 Tabela br. 35 Zaedni~ki sednici na komitetot za nadvore{ni raboti i na komitetot za odbrana na Stortinget (Parlament na Norve{ka) ...... 88 Tabela br. 36 Javen pravobranitel ...... 90 Tabela br. 37 Kus pregled na javniot pravobranitel vo odredeni zemji . 91 Tabela br. 38 Parlamentaren komesar na Germanija za vooruèni sili . 92 Tabela br. 39 Slu~ajot Argentina ...... 94 Tabela br. 40 Opcioniot protokol kon Konvencijata protiv ma~ewe gi zgolemuva mo`nostite za poseti na prostoriite na slu`bite za bezbednost ...... 95 Tabela br. 41 Vonredni sostojbi: celi i na~ela ...... 100 Tabela br. 42 So~uvuvawe na bezbednosta i demokratijata ...... 104 Tabela br. 43 La`ni pretstavuvawa so seriozni posledici ...... 105 Tabela br. 44 Odgovor na Sovetot za bezbednost na ON za 11 septemvri . 108 Tabela br. 45 Borba protiv terorizmot ...... 109 Tabela br. 46 Konvencija za za{tita na poedinci vo odnos na avtomatska obrabotka na li~ni podatoci (ETS br. 108) . . . 116 Tabela br. 47 Sozdavawe mir, odrùvawe mir, vospostavuvawe mir, gradewe mir: nekoi korisni definicii na ON ...... 118 Tabela br. 48 Procesot na rasporeduvawe na mirovni operacii na ON ~ekor po ~ekor ...... 122 Tabela br. 49 Pravila na angaìrawe na mirovni misii ...... 123 Tabela br. 50 Obuka na mirovnicite na ON ...... 124 Tabela br. 51 Buxet: klu~en instrument za demokratsko vladeewe . . . . . 129 Tabela br. 52 Zo{to treba parlamentot da zeme aktivna uloga vo podgotvuvawe na buxetot? ...... 130 Tabela br. 53 Rashodi za odbrana kako % od BDP vo regioni vo svetot i izbrani zemji ...... 131 Tabela br. 54 Sistem za planirawe, programirawe i izgotvuvawe na buxet (PPBS) ...... 133 Tabela br. 55 Osnovni komponenti na buxetot za odbrana; Buxet za odbrana na [panija za 2002 ...... 135

str M K str 011 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 56 Klu~ni pre~ki za transparenten buxet na odbranata . . . . . 136 Tabela br. 57 Tri nivoa na klasifikacija vo buxetot za odbrana ...... 137 Tabela br. 58 Osnovni problemi koi ja popre~uvaat efektivnata kontrola na buxetot na sektorot za bezbednost ...... 138 Tabela br. 59 Praktika vo buxetot za odbrana kaj izbrani zemji od Jugoisto~na Evropa ...... 139 Tabela br. 60 Generalen revizor ...... 141 Tabela br. 61 Ulogata na Nacionalniot zavod za revizija vo V.B. vo parlamentarniot nadzor na sektorot za bezbednost . . . 143 Tabela br. 62 Parlamentot na Gruzija i buxetska kontrola ...... 144 Tabela br. 63 Preporaki na Sovetot na Evropa za pravoto na zdruùvawe na ~lenovi na profesionalniot personal na vooruènite sili ...... 151 Tabela br. 64 Liderstvo i gra|ansko obrazovanie na germanskite vooruèni sili: na~elata na " Innere Führung" ...... 154 Tabela br. 65 Kodeks na odnesuvawe na slu`benite lica koi go sproveduvaat zakonot ...... 155 Tabela br. 66 Kodeks na odnesuvawe za politi~ko-voenite aspekti na bezbednosta na OBSE (1994): klu~ni karakteristiki . . . . . 156 Tabela br. 67 Rakovodewe so personal: najva`ni to~ki za parlamentarcite ...... 159 Tabela br. 68 Voena obvrska vo svetot ...... 163 Tabela br. 69 Voznemiruvawe na voeni obvrznici ...... 164 Tabela br. 70 Rezolucija 1998/77 na Komisijata za ~ovekovi prava na ON: odbivawe na voena slu`ba poradi uveruvawe . . . . . 166 Tabela br. 71 Alternativna slu`ba: slu~ajot na [vajcarija ...... 167 Tabela br. 72 Zo{to parlamentarcite treba da se griàt okolu nabavkata na oru`je ...... 172 Tabela br. 73 Slabata ili nejasna politika za nabavka na oru`je ili procesite za nabavka so golema doverlivot moè da dovedat do ...... 173 Tabela br. 74 Holandskata politika za nabavki vo odbranata: dimenzija na parlamentaren nadzor ...... 174 Tabela br. 75 Transfer na oru`je: definicija ...... 176 Tabela br. 76 Regionalni aran`mani za transfer na oru`je ...... 177 Tabela br. 77 Da se napravat sankciite za oru`je pomudri: [to moè da storat parlamentite ...... 180 Tabela br. 78 Trguvawe so vi{ok oru`je: negativen sekundaren proizvod na razoruùvaweto ...... 181 Tabela br. 79 Presmetani brojki za trgovijata so malo oru`je ...... 182 Tabela br. 80 Programata za akcija na ON protiv nelegalnata trgovija so malo i lesno oru`je: fokalni to~ki za parlamentarcite ...... 182 Tabela br. 81 Ulogata na parlamentot vo kontrolata na izvozot na oru`je: transparentnost i odgovornost vo zemjite na EU...... 184

str M K str 012 M K

str M K str 013 M K

Del I Evoluirawe na bezbednosnite koncepti i akteri: Predizvik so koj se soo~uvaat parlamentite

str M K str 014 M K

str M K str 015 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 1 Menuvawe na bezbednosta vo svet {to se menuva

Vo tekot na poslednata decenija sevkupnata bezbednosna sostojba radikalno se smeni. I pokraj toa {to starite zakani is~eznuvaat, na nivno mesto doa|aat novi i zastra{uva~ki predizvici. Ova potikna novo razmisluvawe za samite idei koi stojat zad bezbednosta, konfliktot i mirot. Mirot i bezbednosta vo demokratiite Ne site konflikti pretstavuvaat zakana za mirot i bezbednosta. Vo sekoe op{testvo postojat sprotivni i ~estopati sprotistaveni mislewa po brojni pra{awa. Vo demokratijata, slobodata na izrazuvawe im dozvoluva na lu|eto da gi prenesuvaat ovie stavovi do nivnite izbrani pretstavnici. Tie, za vozvrat, imaat za zada~a da raspravaat i da gi odmeruvaat pra{awata preku javna rasprava. Ovaa postapka im ovozmoùva na demokratiite da go neutraliziraat konfliktot i da baraat ostvarlivi kompromisi koi ja imaat poddr{kata od op{testvoto vo celina. Ne iznenaduva toa {to ~estopati vo otsustvo na demokratski institucii koi dobro funkcioniraat, tenziite eskaliraat nadvor od kontrola i se pretvoraat vo nasilen konflikt. Poradi svojot vgraden mehanizam za kanalizirawe na konfliktot, demokratijata po~na da se smeta deka e su{tinski povrzana so mirot i bezbednosta. Ovaa vrska se potencira poradi od pri~ini: sega op{to e prifateno deka bezbednosta ne e cel sama po sebe, tuku treba bezuslovno da sluì za dobrobitot na lu|eto. Demokratijata, vkoreneta vo efikasniot parlament, najverojatno na ovaa idea }e i dade prakti~no zna~ewe: "Suverenitetot na zaednicata, regionot, nacijata, dràvata, ima smisla samo ako proizleguva od eden stvaren suverenitet - t.e, od suverenitetot na ~ovekovoto bitie" -Vaclav Havel Nacionalnata bezbednost, so svojata naso~enost kon za{tita na dràvata, "stanuva" ~ovekova bezbednost, koja na prvo mesto gi stava lu|eto i zaednicata. Vo praktikata, ova gi povede dràvite da gi zgolemat svoite reakcii vo odnos na zakanite protiv bezbednosta, so toa {to vklu~ija: Preventivna akcija: inicijativi za spre~uvawe na konflikti, kako {to se re{avawe na konflikt kade akcent se dava na narodot i aktivnosti za gradewe mir; Intervencija: vo ekstremni slu~ai, koga drugite napori ne uspevaat, da se intervenira vo vnatre{ni konflikti so cel da se za{titi naselenieto koe se nao|a vo golem rizik; Reaktivna akcija: akcija za pomo{, koja e neophodna za vreme ili posle gra|anska vojna so cel da se pruì pomo{ na civilite koi stradale za vreme na vojnata. Ova vklu~uva gradewe na kampovi za raseleni lica, davawe na azil na begalci ili pruàwe pomo{.

str M K str 016 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Od voena bezbednost do celosna bezbednost Preflawe na vnimanieto vrz "~ovekova bezbednost" odi zaedno so pro{iruvawe na bezbednosniot koncept nad striktno voeni razgleduvawa. Se pove}e postoi konsenzus deka na pra{aweto za bezbednost treba da se prijde na eden celosen na~in vodej}i isto taka smetka za nevoenite faktori. (Vidi Tabela br.1).

Tabela br.1 Drugi zakani za bezbednosta, sami ili vo kombinacija, denes vklu~uvaat...

w Politi~ki zakani kako {to e vatre{na politi~ka nestabilnost, propadnati dràvi, terorizam i povreduvawe na ~ovekovite prava; w Ekonomski zakani kako {to e siroma{tija, sé pogolemiot jaz pome|u bogatite i siroma{nite zemji, me|unarodnata finansiska recesija, vlijanieto na ekonomski mo}nata ili nestabilna sosedna dràva i piratstvo; w Zakanite po ìvotnata sredina ili napraveni od ~ovekot, kako {to e nuklearna katastrofa, globalnite ekolo{ki promeni, degradacija na zemjata ili vodata, nemawe hrana ili drugi resursi; w Socijalni zakani kako {to se konflikti pome|u malcinstvo/mnozinstvo, prenaselenost, organiziran kriminal, transnacionalna trgovija so droga, nelegalna trgovija, nekontrolirana masovna imigracija i bolesti.

Prednosta na edna pogolema agenda za bezbednost e vo toa {to taa obezbeduva pocelosno razbirawe na zakanite po bezbednosta i potrebnite reakcii. Lo{ata strana e vo toa {to bezbednosnite slu`bi, koi gi vklu~uvaat site organizacii koi imaat legitimni ovlastuvawe da upotrebat sila, moè da naredat sila ili da se zakanat so upotreba na sila so cel da ja za{titat dràvata ili gra|anite, so {to moè da stanat premnogu mo}ni dokolku stanat aktivni vo nevoenite oblasti na op{testvoto. Isto taka, sektorot za bezbednost moè da ja nema neophodnata ekspertiza za da odgovori na ovie novi predizvici.

Od bezbednost na edna dràva do sorabotka vo bezbednosta me|u dràvi Ideata deka nacionalnata bezbednost ne moè da se postigne samo preku nacionalna "samo-pomo{", no deka e potrebna sorabotka za bezbednost pome|u dràvite e mnogu stara. Vo 19 vek dominira{e priodot "ramnoteà na silata". Vo 20 vek cutea kolektivnite organizacii za bezbednost, kako {to e Ligata na naciite i nivniot naslednik ON, no isto taka i kolektivnite organizacii za odbrana kako {to e NATO.

Po zavr{uvaweto na Studenata vojna, dojde do zgolemuvawe na vnatre{nite konflikti. Od neodamna, terorizmot po~na da dominira na udarnite vesti.

str M K str 017 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Globalizacijata ja zajakna me|uzavisnosta pome|u dràvite, vklu~uvaj}i ja i oblasta na bezbednosta. Denes, zakanite po bezbednosta vo edna dràva moè lesno da se prefrlat i da go destabiliziraat eden cel region pa duri i svetskiot mir. Ovaa nova realnost, zaedno so pro{iruvaweto na agendata za bezbednost, dava dopolnitelen pottik za me|unarodna sorabotka vo bezbednosta.

Tabela br.2 Razli~ni vidovi na aran`mani za bezbednost w Kolektivna odbrana Kolektivnata odbrana e definirana kako dogovor kade {to dve ili pove}e dràvi vetuvaat deka }e si pomagaat vo slu~aj na napad od nadvor. Najvidni primeri od ovoj vid na bezbednosni aran`mani se NATO i Organizacijata na amerikanskite dràvi. w Kolektivna bezbednost So ovoj sistem, zaednicata se soglasuva da se otkaè od upotreba na sila i da i pomogne na sekoja ~lenka na zaednicata vo slu~aj druga da pribegne kon sila. Toa e sistem koj obezbeduva nasilna reakcija od strana na me|unarodnata zaednica pri prekr{uvawe na me|unarodniot mir. Za razlika od kolektivnata odbrana, kolektivnata bezbednost e naso~ena protiv napad vnatre vo zaednicata. Tipi~en primer na sistem za kolektivna bezbednost se ON. Spored ~len 41 i 42 od Povelbata, od me|unarodnata zaednica se o~ekuva da izvr{i pritisokot vrz onoj koj go povreduva mirot, bez ogled dali e preku nevoeno voznemiruvawe ili so upotreba na voena sila. Izvor: Simma, Bruno: Povelba na Obedinetite nacii, 1995 w Kooperativa bezbednost Kooperativnata bezbednost ja povrzuva kolektivnata bezbednost so seopfatniot priod kon bezbednosta. Moè da se definira kako eden "{irok priod kon bezbednost koj e multidimenzionalen po obem; go naglasuva vra}aweto doverba namesto odvra}aweto; pove}e vklu~uva otkolku da isklu~uva; ne ograni~uva vo ~lenstvoto; se zalaga za multilateralizam namesto bilateralizam; ne poddrùva voeni re{enija nasproti nevoeni; pretpostavuva deka dràvite se glavni akteri vo sitemot za bezbednost, no prifa}a deka ne dràvnite akteri moè da imaat va`na uloga; ne bara formirawe na formalni institucii za bezbednost, no isto taka ne gi otfrla; i koja, pred se, ja naglasuva vrednosta od sozdavawe naviki za "dijalog" na multilateralna osnova" Izvor: Evans Garet: Sorabotka za mir, 1993.

"Aran`manot za kolektivna odbrana" e eden od najdalekuse`nite formi na sorabotka. Pokraj toa, postoi pomalku kohezivna bezbednosna sorabotka preku mre`i na bilateralni ili multilateralni dogovori bez formalna ili dominantna voena organizacija.

Odlukata za priklu~uvawe kon organizacija za sorabotka vo bezbednosta, a osobeno kolektivna organizacija za bezbednost, }e ima silno vlijanie vrz bezbednosnata sostojba na zemjata. Vo na~elo, vakvata sorabotka ja zgolemuva nacionalnata bezbednost zatoa {to obezbeduva kolektivnata da bide "prva" protiv zakanite. Sepak, ~lenstvoto treba da se plati: dr`avata }e bide obvrzana da se prilagodi na celite i barawata na alijansata, a so toa da gi ograni~i svoite opcii za definirawe na nacionalnata politika za bezbednost. Isto taka, toa }e se odrazi na parlamentarniot nadzor zatoa {to procesot za donesuvawe odluka preminuva delumno od nacionalno vo me|unarodno pole.

str M K str 018 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 2 Zna~eweto na parlamentarniot nadzor

Postoi na{iroko rasprostraneto veruvawe deka bezbednosnata politika e "prirodna" zada~a na izvr{nata vlast zatoa {to taa go ima potrebnoto znaewe i mo`e da deluva brzo. Se smeta deka parlamentot e pomalku soodvetna institucija da se spravi so pra{awata od bezbednost, osobeno poradi postapkite koi ~estopati odzemaat mnogu vreme i nedostatokot na celosen pristap do neophodnata ekspertiza i informacii. Me|utoa, kako {to e slu~ajot so sekoja druga politi~ka oblast, na parlamentot mu e dovereno da vr{i uvid i nadzor vrz izvr{nata vlast. Postojat najmalku ~etiri pri~ini zo{to vakviot nadzor vo bezbednosni raboti e od bitno zna~ewe:

Kamen temelnik na demokratijata da spre~i avtokratsko vladeewe Porane{niot francuski premier, Xorx Klemenso edna{ izjavi deka "Vojnata e premnogu seriozna rabota za da i se doveri na vojskata". Pokraj humoristi~nata strana, ovaa izjava potsetuva deka vo edna demokratija pretstavnicite na lu|eto ja imaat najvisokata mo}, i nitu eden sektor od dr`avata ne smee da bide isklu~en od nivna kontrola. Dr`ava bez parlamentarna kontrola na nejziniot sektor za bezbednost, osobeno vojskata, treba, vo najdobar slu~aj, da se smeta kako nezavr{ena demokratija ili demokratija vo sozdavawe.

Spored eminentniot amerikanski nau~nik Robert A Dal, "najosnovniot i postojan problem vo politikata e da se izbegne avtokratsko vladeewe". So ogled na toa deka sektorot za bezbednost se spravuva so edna od bitnite zada~i na dràvata, potreben e sistem na proverka i ramnoteà kako protivteà na mo}ta na izvr{nata vlast. Zatoa, parlamentarniot nadzor na sektorot za bezbednost e osnoven element za podelbata na vlasta na dràvno nivo, i ako e efektiven, gi postavuva granicite na mo}ta na izvr{nata vlast ili pretsedatelot.

Nema odano~uvawe bez zastapuvawe Do denes, eden od najva`nite mehanizmi na parlamentot za kontrola na izvr{nata vlast e buxetot. Od najranite denovi na prvite sobranija vo zapadna Evropa, parlamentite baraat da imaat glas po politi~ki pra{awa, a nivnoto barawe e: "Nema odano~uvawe bez zastapuvawe". So ogled na toa deka organizaciite na sektorot za bezbednost koristat zna~itelen del od dr`avniot buxet, od bitno zna~ewe e parlamentot da go nabquduva koristeweto na skudnite resursi na dr`avata, kako efektivno taka i efikasno.

str M K str 019 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Sozdavawe na zakonski parametri po pra{awata za bezbednost Vo praktikata, izvr{nata vlast e taa koja gi podgotvuva zakonite po pra{awata od bezbednost. Sepak, ~lenovite na parlamentot igraat va`na uloga vo revizija na ovie nacrt zakoni. Tie moè, dokolku e potrebno, da predloàt amandmani so cel da obezbedat predloènite zakonski odredbi adekvatno da go odrazat novoto razmisluvawe okolu bezbednosta. U{te pove}e, ostanuva na parlamentot da se pogriàt zakonite da ne ostanat mrtva bukva, tuku celosno da se primenat.

Most do javnosta

Izvr{nata vlast ne mora celosno da bide svesna za bezbednosnite pra{awa koi se od prioritet za gra|anite. Parlamentarcite se vo redoven kontakt so naselenieto i se na dobro mesto za da gi doznaat nivnite stavovi. Potoa, tie moàt griìte na gra|anite da gi iznesat vo parlamentot i da se pogriàt tie da najdat mesto vo zakonite za bezbednost i politikata.

Predizvici za parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost Najmalku tri aspekti na sektorot za bezbednost pretstavuvaat vistinski predizvik za parlamentarniot nadzor:

Zakonite za tajni moè da gi spre~at naporite za zgolemuvawe na transparentnost vo sektorot za bezbednost. Osobeno vo demokratii {to se pojavuvaat ili zemji razoreni od konflikt, zakonite za tajnost moè da go ograni~at ili da go zagrozat parlamentarniot nadzor nad sektorot za bezbednost; ova isto taka se dolì na nemaweto zakon za sloboda na informirawe.

Sektorot za bezbednost e mnogu kompleksno pole, kade {to parlamentite mora da vr{at nadzor po pra{awa kako {to se nabavka na oru`je, kontrola na oru`je i podgotvenosta/spremnosta na voenite edinici. Ne site parlamentarci imaat dovolno znaewe i ekspertiza da se spravat so ovie pra{awa na efektiven na~in. Nitu pak imaat vreme i mo`nosti da gi razvivaat, zatoa {to nivniot mandat kako parlamentarci e vremenski organi~en, a mo`e da nedostasuva i dostapnost do ekspertski izvori vo i nadvor od dr`avata.

Akcentot na me|unarodna bezbednosna sorabotka mo`e da vlijae na transparentnosta i demokratskiot legitimitet na bezbednosnata politika na zemjata dokolku dovede do toa parlamentot da se isklu~i od procesot. Zatoa, od bitno zna~ewe e parlamentot da mo`e da go dade svojot pridones, da u~estvuva i da gi sledi debatite i odlukite na me|unarodno pole.

str M K str 020 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 3 Ulogi i odgovornosti na parlamentot i drugi dr`avni institucii

Spodeleni odgovornosti I pokraj toa {to parlamentot i vladata imaat razli~ni ulogi po pra{awa za bezbednosta, tie ja delat odgovornosta da postoi sektor za bezbednost koj dobro funkcionira. Ideata za spodeleni odgovornosti isto taka se odnesuva i na odnosot pome|u politi~kite i voenite lideri. Na ovie dve strani ne treba da se gleda kako na protivnici so razli~ni celi. Naprotiv, tie se potrebni edni na drugi so cel da postignat efikasna, celosna orientirana kon narodot bezbednosna politika. Zatoa, demokratskiot nadzor mora isto taka da vklu~uva dijalog pome|u politi~kite lideri i voenite funkcioneri od visok rang, zasnovan vrz doverba, otvoreni linii za komunikacija i zaedni~ka vklu~enost. Vakvite redovni razmeni imaat bitna dopolnitelna prednost so toa {to spre~uvaat politi~kite i voenite lideri da se otu|at edni od drugi, i na toj na~in da pomognat vo konsolidacija na stabilnosta. Podelba na ulogite Trite sektori na dràvata, izvr{nata, zakonodavnata i sudskata, imaat glavni ulogi vo nacionalnata politika za bezbednost. Vo tabela br. 3 se pravi obid istite da se opi{at i da se istaknat posebnite funkcii na sekoj od trite glavni akteri vo ramkite na izvr{nata vlast - {efot na dràvata, vladata i general{tabot. Tabelata ima za cel da dade pregled na mo`nite funkcii zatoa {to politi~kite sistemi moè da se razlikuvaat od zemja do zemja. Pokraj parlamentot, sudstvoto i izvr{nata vlast, vo formuliraweto i sproveduvaweto na politikata za bezbednost zna~aen neformalen pridones dava i gra|anskoto op{testvo, dodeka pak mediumite pridonesuvaat preku informirawe na javnosta za namerite i akciite na site akteri na dràvata. (Vidi Glava 6). Na kraj, dva institucionalni akteri imaat glavna uloga vo nadzorot na sproveduvawe na nacionalnata bezbednosna politika i na soodvetniot buxet, imeno Javniot pravobranitel (Vidi glava 16) i Generalniot revizor (vidi glva 24). Politi~ka ot~etnost Slu`bite za bezbednost treba da davaat ot~et na sekoj od trite glavni sektori na dràvata: Izvr{nata vlast ostvaruva direkna kontrola preku centralno, regionalno i lokalno nivo na vlast, go odreduva buxetot, glavnite smernici i prioriteti za aktivnostite na slu`bite za bezbednost.

str M K str 021 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Zakonodnata ostvaruva parlamentaren nadzor preku donesuvawe zakoni koi gi definiraat i gi reguliraat slu`bite za bezbednost i nivnite ovlastuvawa i preku usvojuvawe na soodvetni buxetski izdvojuvawa. Vakva kontrola moè da vklu~i i formirawe na parlamentaren javen pravobranitel ili komisija koja moè da sprovede istragi po àlbite na javnosta. Sudskata go nadgleduva podednakvo sektorot za bezbednost i go goni lo{oto rabotewe na voenite lica preku gra|anski i krivi~ni postapki sekoga{ koga e neophodno.

Tabela 3 Mo`ni funkcii na glavnite sektori na dr`avata vo vrska so sektorot za bezbednost

Parlament Sudstvo Izvr{na vlast [ef na Kabinet [ef na dr`ava general{tab

Vrhovna Vo nekoi Ustavniot sud Vo nekoi zemji Vladata e Vo nekoi zemji komanda zemji ja ocenuva {efot na vrhoven funkcijata parlamentot ustavnosta na dr`avata ima komandant za vrhoven rasprava pretsedatelo re~isi vreme na vojna komandant ceremonijalna i/ili go t ili funkcija, a vo postoi samo za imenuva kabinetot drugi toj/taa imaat vreme na vojna, vrhovniot kako glaven stvarna vlast; t.e. a vo drugi e komandant komandant vrhoven komandant postojan vo voeno vreme

Bezbednosna Rasprava i - Potpi{uva Predlaga i Ja sovetuva odobruva zakoni koi se sproveduva vladata i planira, Politika pomaga i ja bezbednosen odnesuvaat na bezbednosna sproveduva koncept i bezbednosnata politika bezbednosnata donesuva zakoni politika politika

Buxet Go odobruva --Predlaga Ja sovetuva buxetot buxet vladata

Zakoni za Usvojuva zakoni Ustavniot sud Potpi{uva Predlaga Ja sovetuva odbrana ja tolkuva donesuvawe zakoni i vladata; ustavnosta na na zakoni usvojuva sproveduva zakonite podzakonski zakoni akti

Personal Vo nekoi zemji Ja ocenuva Gi imenuva Gi imenuva Sovetuva za parlamentot zakonitosta glavnite glavnite planovi za ima na nivnoto komandanti; gi komandanti personal; realizira ovlastuvawe da odnesuvawe odobruva planovi za personal; nazna~uva odobruva planovite za komandanti od visoki funkcii personal ponizok rang a

str M K str 022 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Nabavki Pravi revizija Sudi na parnici - Predlaga Inicira i i/ili odobruva za povredi na nabavka na realizira golemi proekti zakoni koi se oru`je procesi za za nabavka na odnesuvaat na nabavka oru`je korupcija i na oru`je pronevera

Ispra}a Odobruva a Sudi za - Pregovara za Operativna trupi vo priori odobruva zakonitosta me|unarodno komanda stranstvo a posteriori ili na nivnoto u~estvo, voop{to ne odnesuvawe odlu~uva za /prima odobruva pravilata za stranski anga`irawe trupi

Me|unarodni Ratifikuva - Sklu~uva Odgovoren za Ja sovetuva dogovori, me|unarodni me|u- vladata priklu~uvawe dogovori nacionalni kon alijansi pregovori

Kako {to ve}e be{e izneseno pogore, ulogite na trite sektori na dràvata moè da se razlikuvaat vo sekoja dràva. No, sepak, od bitno zna~ewe e vo sekoe vreme da postoi sistem na podelba na vlasta koj ovozmoùva da se vr{at proverki i ramnoteà od politi~ka zloupotreba na sektorot za bezbednost. Imaj}i predvid deka vo mnogu dràvi vladata ima tendencija da ostvaruva dominantna uloga po pra{aweto na bezbednost, od bitno zna~ewe e na parlamentot da mu se dadat efektivni ovlastuvawa za nadzor i resursi. Ova e u{te pova`no zatoa {to novite predizvici za bezbednosta (Vidi glava 1) moè da potiknat javnite institucii da pobaraat redefinirawe na nivnite ulogi.

Na~ela na demokratski i parlamentaren nadzor Ne postojat me|unarodno dogovoreni standardi vo poleto na demokratijata i parlamentarniot nadzor, zatoa {to se smeta deka bezbednosta i odbranata spa|aat vo domenot na nacionalniot suverenitet. Postojat nekoi regionalni standardi, kako na primer Kodeksot na odnesuvawe na OBSE (za pove}e informacii vidi Tabela br.66). Ima, isto taka, odredeni na~ela koi gi reguliraat demokratskite gra|ansko - voeni odnosi: Dr`avata e edinstvniot akter vo op{testvoto koja ima legitimen monopol na sila; slu`bite za bezbednost se ot~etni pred legitimnite demokratski vlasti; Parlamentot e suveren i ja smeta izvr{nata vlast odgovorna za razvoj, realizacija i pregled na politikata na bezbednost i odbrana; Parlamentot ima ustavna uloga da gi odobruva i kontrolira rashodite za odbrana i bezbednost; Parlamentot igra va`na uloga vo odnos na proglasuvawe i ukinuvawe na vonredna sostojba ili voena sostojba. (Vidi glava 18);

str M K str 023 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Na~ela na dobro vladeewe (Vidi tabela br.4) i vladeeweto na pravoto se primenuvaat vo site sektori na vladata, pa spored toa i vo sektorot za bezbednost; Personalot na sektorot za bezbednost li~no dava ot~et pred sudovite za prekr{uvawe na nacionalnite i me|unarodnite zakoni (vo odnos na gra|ansko ili krivi~no prekr{uvawe); Organizaciite na sektorot za bezbednost se politi~ki neutralni.

Tabela br. 4 Dobro vladeewe kako zna~ajna vrednost za demokratski nadzor na sektorot za bezbednost

"Dobroto vladeewe go karakteriziraat predvidlivo, otvoreno i posveteno kreirawe na politika, birokratija ispolneta so profesionalna kultura koja deluva za unapreduvawe na javnoto dobro, vladeewe na pravoto, transparentni procesi i silno gra|anskoto op{testvo koe u~estvuva vo javnite raboti. Lo{oto vladeewe (od druga strana) se karakterizira so proizvolno kreirawe na politika, birokratija koja ne e ot~etna, nesprovedeni ili nepravi~ni pravni sistemi, zloupotreba na izvr{nata mo}, gra|ansko op{testvo koe ne e vklu~eno vo javniot `ivot i rasprostraneta korupcija".

Izvor: Svetska Banka, 1994, Vlaeewe: Iskustvata na Svetska Banka.

str M K str 024 M K

str M K str 025 M K

Del II Nadzor na nacionalnata politika za bezbednost

str M K str 026 M K

str M K str 027 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 4 Sozdavawe na nacionalna politika za bezbednost

Sostavni delovi Nacionalnata bezbednosna politika go utvrduva priodot na vladata kon bezbednosta i kako se o~ekuva vakvata bezbednost da se postigne. Nacionalnata politika za bezbednost vklu~uva va`ni odluki za bezbednosniot sektor koi vlijaat na vnatre{nata i nadvore{nata bezbednost na dr`avata i op{testvoto. Taa se zasnova vrz daden priod za bezbednost, dava smernici za voenata doktrina, i se razviva vo ramkata na me|unarodnite i regionalnite propisi kon koi dr`avata pristapila. Zatoa, taa ne se zasnova samo vrz sogleduvawe za potrebite i prioritetite na nacionalnata bezbednost, tuku vrz nea vlijaat brojni navore{ni faktori, pritisoci i zalo`bi. Vo sekoj slu~aj, taa treba da gi ispolni vrednostite i na~elata vgradeni vo nacionalniot ustav ili povelba.

Tabela br. 5 Ispituvawe na politikata za nacionalna bezbednost

Vo raspravata i odobruvaweto na dokumentite za nacionalnata politika na bezbednost, ili vo raspravite za nivno sproveduvawe vo posebni okolnosti, pretstavnicite na narodot treba da gi zemat predvid nekoi ili site podolu izneseni pra{awa: Od kakvi vidovi zakani ili rizici treba da se za{titi op{testvoto? Koi i ~ii vrednosti treba da se za{titat? Pa spored toa, koj vid na za{tita e potreben? Dali politikata za nacionalna bezbednost vklu~uva ispituvawe na novi rizici po bezbednosta kako {to se organiziran kriminal i terorizam? Kolkava bezbednost e dovolna? Kako mo`e najdobro da se postigne nacionalna bezbednost: so priklu~uvawe kon alijansa? Da se ostane neutralen? Koi se vidovite operacii {to silite za nacionalna bezbednost najverojatno }e gi prezemat? Dali samo odbrambeni operacii, ili }e se vklu~at vo mirovni operacii? Koi sredstva treba da postojat na raspolagawe i koi sektori treba da se vklu~at za da se postigne baranoto nivo na bezbednost? I kolku dolgo i pod koi uslovi? Kolku ~esto treba da se napravi revizija na bezbednosnata politika? a

str M K str 028 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Koi }e bidat finansiskite i ekonomskite implikacii i kolku dano~nite obvrznici }e bidat spremni da platat? Kakvo vlijanie }e imaat politikata za bezbednost i nejzinoto sproveduvawe vo odnosite so stranstvo i reginalnata stabilnost? Koj e momentalniot status i idnata nacionalna strategija vo odnos na oru`jete za masovno uni{tuvawe?

Po pravilo, sproveduvaweto na nacionalnata politika za bezbednost vklu~uva mnogu dràvni agencii i sektori kako i politi~ki dokumenti. Zatoa, bitno e dràvata da podgotvi seopfatna nacionalna strategija vo koja }e se vklu~at site soodvetni akteri i aspekti na bezbednosta. Vakviot priod i dava na dràvata mo`nost da se spravi so site bezbednosni aspekti na eden integralen i seopfaten na~in. Osobeno takanare~enite novi rizici, kako {to se terorizmot i me|unarodniot kriminal, baraat zaedni~ki napor zatoa {to borbata protiv ovie novi zakani bara vklu~uvawe na razli~ni institucii: vojska, ministerstvo za finansii, policija, ~uvari na granici i razuznuva~ki slu`bi.

Va`nosta od vklu~enost na parlamentot Imaj}i go predvid gornoto, a vodej}i smetka za misijata na parlamentot da gi zastapuva interesite i griìte na lu|eto, postojat mnogu pri~ini za vklu~enost na parlamentot vo razvojot na nacionalnata politika na bezbednost i nejzino odobruvawe od strana na parlamentot na eden transparenten na~in: Nacionalnata politika za bezbednost vlijae vrz ìvotite, vrednostite i dobrobitot na lu|eto i ne treba da se ostavi samo na sudot, na izvr{nata vlast ili vojskata. Politikata za nacionalna bezbednost ima golemo zna~ewe za idninata na vojskata, nejzinite voeni lica, maì i èni; Politikata za nacionalna bezbednost ima golemi finansiski posledici, pa zatoa taa se odnesuva i na parite na dano~nite obvrznici; Pokraj finansiskite tro{oci, merkite za bezbednost moè da ja ograni~at slobodata na gra|anite i da imaat golemi posledici za demokratijata.

Ulogata na parlamentot vo fazite na kreirawe na politikata za nacionalna bezbednost [to se odnesuva do parlamentot, raspravata za nacionalna politika za bezbednost ne treba da bide edinstven nastan tuku proces koj se razviva preku site negovi ~etiri fazi: razvoj, donesuvawe odluka, sproveduvawe i procenka. I pokraj toa {to pri podgotvuvawe i sproveduvawe na ovaa politika ne treba da ima me{awe vo odgovornostite na izvr{nata vlast, procesot treba da bide {to e mo`no po transparenten i participativen, {to }e ovozmo`i da se postigne pravilna ramnote`a pome|u site tie koi vr{at bilo kakvo vlijanie, vklu~uvaj}i go i sektorot za bezbednost i voeno-industriskiot kompleks.

str M K str 029 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Zatoa, vo site fazi parlamentarcite treba da se vo sostojba da gi koristat mehanizmite koi im se na raspolagawe, za da ja napravat izvr{nata vlast svesna za gri`ite i o~ekuvawata {to gi ima javnosta okolu bezbednosta: usmeni i pismeni pra{awa, prigovori, anketi, izbrani soslu{uvawa na komisijata, "beli knigi", predstavki do ministri i sektori. (Vidi isto taka Glava 14 za parlamentarni mehanizmi koi se primenuvaat vo sektorot za bezbednost).

Razvoj Vo site parlamentarni sistemi, parlamentot igra ograni~ena uloga vo fazata na razvoj na nova politika za nacionalna bezbednost. Ovaa zada~a prvenstveno im pripa|a na nadle`nite vladini sektori i agencii. Sepak, parlamentot i negovite ~lenovi mo`e da igraat klu~na uloga za da se utvrdi dali postojnata politika gi ispolnuva potrebite i aspiraciite na lu|eto i dokolku e potrebno da se bara nejzina revizija.

Idealno zemeno, negovata uloga ne treba da se svede samo na toa da mu se dostavi dokument koj moè da go prifati ili odbie. Negovata nadle`na komisija (komisii) treba da se konsultira u{te vo po~etokot na procesot so cel da go dade svojot pridones - odrazuvaj}i gi raznovidnite politi~ki vizii vo parlamentot - vo politi~kite dokumenti i zakonodavstvoto {to se podgotvuva. Ova ne samo {to }e mu ovozmoì da gi prenese griìte na lu|eto u{te vo po~etokot na procesot, no isto taka }e obezbedi popozitivna atmosfera i rasprava vo parlamentot koga politi~kiot dokument }e se prezentira na odobruvawe. Najvisokite interesi na nacijata treba da gi nadminat odnosite na silata pome|u mnozinstvoto i opozicijata vo parlamentot, i ne treba da spre~at demokratsko ~itawe na dokumentot za nacionalna bezbednost. Vo toj duh, parlamentot treba da bide vo mo`nost da predloì izmeni na dokumentot {to mu e dostaven.

Donesuvawe odluka Parlamentot mo`e i treba da igra va`na uloga vo fazata na donesuvawe na odluka, osobeno zatoa {to koga dokumentot za nacionalna politika za bezbednost }e dojde vo parlamentot toj stanuva "sopstvenost na parlamentot" i negova direkna odgovornost. Zatoa, treba da se dade dovolno vreme toj detalno da se prou~i i da se odbie da se razgleda nabrzina.

Parlamentot moè da odlu~i da dade soglasnost na nova politika i zakonodavstvo {to go predlaga vladata ili da go odbie i namesto toa da predloì izmeni. Povtorno, vo ovaa faza treba da e vo mo`nost da e proaktiven i da izvr{i odredeno vlijanie, da predloì izmeni dokolku ne e zadovolen od dokumentot {to se nao|a pred nego. Glavnite pra{awa koi moè da se postavat za vreme na parlamentarnite raspravi i za vreme na donesuvaweto na odluka se spomenati predhodno vo ovaa glava.

Vo ovaa faza, najva`noto vlijanie na parlamentot glavno se ostvaruva preku buxetsko izdvojuvawe. (Za pove}e informacii videte Del 6 za finansiski resursi).Ova vlijanie zna~itelno se zgolemuva koga parlamentot }e mo`e da organizira nadle`nata komisija da odr`i posebna rasprava i da glasa za

str M K str 030 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 sekoe izdvojuvawe povrzano so bezbednosta, kako i za celiot buxet za politikata za bezbednost. Planovite za odbrana mora da se vremenski definirani za ispituvawe i treba da se jasno povrzani so potrebite na buxetot.

Parlamentot mo`e da igra va`na uloga da se zgolemi ili namali poddr{kata od javnosta, i da se obezbedi legitimitetot na kone~no usvoenata politika. Zatoa od bitno zna~ewe pri vodeweto na parlamentarnite raspravi po pra{awa od bezbednost da postoi transparentnost, a osobeno e va`no javnosta i mediumite da imaat pristap do raspravite i anketite vo parlamentot.

Sproveduvawe Odgovornosta na parlamentot vo pogled na nacionalnata bezbednost ne zavr{uva so usvojuvawe na politi~kiot dokument pa duri i na buxetot; negovite nadzorni i revizorski funkcii treba rigorozno da se sprovedat. Za vreme na fazata na sproveduvawe, parlamentot treba da gi proveruva aktivnostite na vladata so site raspolo`livi sredstva (vidi Glava 14) i so pomo{ na drugi institucii za sledewe (t.e. nacionalniot zavod za revizija, vidi Glava 24). Parlamentot mo`e da izvr{i vlijanie osobeno preku negovite odluki za dadeni buxetski izdvojuvawa. Isto taka, parlamentot treba da ja ispita profesionalnata i tehni~kata nadle`nost na zavodite za revizija da sproveduvaat revizii i dali toa e vo soglasnost so zakonot.

Parlamentot moè da intervenira vo vreme na golemi promeni ili krizi so toa {to }e pobara toj da gi odobri akciite na vladata. Primeri se: pra}awe na trupi vo stranstvo (Vidi glava 22), ili proglasuvawe vonredna sostojba (Vidi glava 18). Pokraj toa, parlamentot moè da intervenira dokolku vladata pravi seriozni gre{ki. Vo takvi slu~ai, parlamentot obi~no postavuva pra{awa; vo ekstremni slu~ai, moè da naredi da se sprovede specijalna anketa.

Procenka i nau~eni lekcii Vo demokratsko opkruùvawe, vladata ima odgovornost da ja procenuva soodvetnosta na svojata politika i rezultatite od nejzinata procenka da gi dostavuva do parlamentot, kako vo kvantitativen taka i vo kvalitativen. [to se odnesuva do parlamentot, vakvata procenka neizbe`no vklu~uva revizija - na brojki i performansi - za realizacija na soodvetnite buxetski izdvojuvawa. Duri i koga procenkata e zadocneta, taa sekojpat moè da se zeme predvid pri utvrduvawe na postojnata politika ili pri razvivawe na nova. Onamu kade{to gra|anskoto op{testvo e dinami~no, NVO isto taka sproveduvaat svoja procenka. Primeri za toa se procenkite za mirovni misii, glavni i skapi sistemi za oru`je, kako i sistemi za personal na ministerstvoto za odbrana (osobeno voenata obvrska). Parlamentite isto taka moè da nazna~at konsultanti za da napravat posebni revizii na performansata.

str M K str 031 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

[to mo`e da storite kako parlamentarec

Politika za bezbednost w Obezbedete da postoi logi~na vrska pome|u nacionalnata politika za bezbednost, operativnite doktrini, planovite za odbrana i buxetskite potrebi. w Onamu kade {to e potrebno - osobeno otkako }e se sporedi politikata {to se vodi vo drugi dr`avi vo sli~ni situacii - da pokrenete pra{awa pred parlamentot za toa kakvo e nejzinoto zna~ewe i/ili mo`noto podobruvawe vo odnos na najnovite nastani vo oblasta: Vidi Del 1 za evoluirawe na bezbednosnite politiki i akteri. w Parlamentot treba da donese zakon za procesot na razvoj, donesuvawe na odluki, sproveduvawe i procenka na nacionalnata politika za bezbednost, definiraj}i ja ulogata na parlamentot vo site ~etiri fazi na ciklusot.

Va`ni pra{awa w Obezbedete vo procesot na definirawe ili redefinirawe na nacionalnata politika za bezbednost, da se zemat predvid pove}eto od pra{awata dadeni vo Tabela br. 5 “Ispituvawe na nacionalnata politika za bezbednost".

str M K str 032 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 5 Politika za nacionalna bezbenost i me|unarodni propisi

Me|unarodni na~ela Me|unarodnite dogovori gi ograni~uvaat i ponekojpat gi zgolemuvaat opciite za definirawe na nacionalnite politiki za bezbednost. Pove}eto zemji vo svetot se ~lenki na Obedinetite nacii i zatoa se obvrzani so Povelbata na ON, ~lenovite 2.3 i 2.4, koi velat:

"Site ~lenki }e gi re{avaat svoite me|unarodni sporovi so mirnodobski sredstva na takov na~in koj nema da go dovede vo opasnost me|unarodniot mir i bezbednost"

" Site ~lenki vo svoite me|unarodni odnosi }e se vozdr`uvaat od zakana ili upotreba na sila protiv teritorijalniot integritet ili politi~kata nezavisnost na sekoja Dr`ava, ili na drug na~in nedosleden na celite na Obedinetite nacii "

Pokraj toa, ima brojni voobi~aeni me|unarodni na~ela koi davaat referentna ramka. Deklaracijata 2625 (XXV) za na~elata na me|unaronoto pravo vo vrska so prijatelskite odnosi i sorabotkata pome|u Dr`avite na Generalnoto sobranie (1970) e prifatena kako avtenti~no tolkuvawe na Povelbata na ON i zatoa e obvrzuva~ka za site dr`avi ~lenki na ON. Vo ovaa deklaracija se proglaseni slednite osum nedelivi na~ela od podednakva vrednost:

Na~elo 1: Vozdrùvawe od zakana ili upotreba na sila. Na~elo 2: Mirno re{avawe na me|unarodni sporovi. Na~elo 3: Nepovredlivot na granicite i teritorijalniot integritet na dràvite. Na~elo 4: Pravo na lu|eto na samo-opredeluvawe i ìvot vo mir na sopstvenite teritorii vo ramkite na me|unarodno priznati i garantirani granici. Na~elo 5: Suverena ednakvost na dràvite i name{awe vo vnatre{nite raboti. Na~elo 6: Po~ituvawe na ~ovekovite prava. Na~elo 7: Sorabotka pome|u dràvite. Na~elo 8: Ispolnuvawe na obvrskite prezemeni spored me|unarodnoto pravo.

str M K str 033 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Multirateralni dogovori za bezbednost i odbrana Postojat pove}e vidovi na multilateralni dogovori vo oblasta na bezbednost. Glavni kategorii na ovie dogovori se slednite (nabrojuvaweto ne e kone~no, dadeni se samo primeri na dogovori za sekoja kategorija): Dogovor koj ja regulira svetskata bezbednost: Povelba na Obedinetite nacii. Me|unarodni dogovori za me|unarodnoto humanitarno pravo, koi gi reguliraat me|unarodnite i ne-me|unarodnite voeni konflikti: ~etirite @enevski konvencii, 1949, vklu~uvaj}i gi i dvata dopolnitelni Protokoli, 1977. Me|unarodni dogovori koi se odnesuvaat na razli~ni vidovi oru`je i nivnite re`imi: Dogovor za anti-balisti~ki raketi, Dogovor za strate{ko namaluvawe na oru`je, Konvencija za pe{adiski mini, Dogovorot Tlatelolko, itn. Me|unarodni dogovori so koi se formiraat regionalni organizacii koi delumno se odnesuvaat na bezbednosni pra{awa: Povelbata na Organizacijata na amerikanskite dr`avi, Dogovorot na Evropskata unija, Zavr{niot dokument na KEBS - KEBS/OBSE, Konstitutiven akt na Afrikanskata Unija. Regionalni spogodbi za voena sorabotka i vzaemna odbrambena pomo{: NATO dogovorot, Dogovorot za partnerstvo za mir, Dogovorot na ZEU, Me|u- amerikanski dogovor za reciprocitetna pomo{.

Obrazlo`enieto na dr`avite za ratifikuvawe na me|unarodnite dogovori za bezbednost e da se definiraat na~ela za me|unarodnoto odnesuvawe so cel da se zajakne me|unarodnata i regionalnata bezbednost i da se zgolemi nivnata bilateralna ili multilateralna sorabotka. Voobi~aeno, procesot na pregovarawe go vodi izvr{nata vlast, preku ministerstvo za nadvore{ni raboti.

Bilateralni spogodbi ili dogovori za prijatelstvo, sorabotka i vzaemna voena pomo{ Koga se definira bezbednosnata politika na edna dràva, centralna uloga isto taka igraat i bilateralnite spogodbi. So ogled na toa deka kako strani se vklu~eni samo dve dràvi, za odredbite na ovi dogovori }e se pregovara imaj}i go predvid mo`noto potesno usoglasuvawe na posebnite vrednosti, okolnosti i potrebi na dadenite zemji. Primer za ova se dogovorite za strate{ko namaluvawe na oru`je (START) pome|u porane{en SSSR i SAD. Ne samo {to ovoj vid na dogovori se koristat da se iskaè prijatelstvo i neagresija (na primer, Bilateralniot dogovor za prijatelstvo, sorabotka i me|usebna pomo{ potpi{an pome|u Rusija i Ermenija vo Avgust 1997), tuku tie isto taka pomagaat da se re{at prakti~ni slu~ai na voena sorabotka vklu~uvaj}i, vo odredeni slu~ai, i dozvola za rasporeduvawe na trupi i oru`je na stranska teritorija. Vo tekot na 1990-ite Rusija potpi{a nekolku bilateralni dogovori za voena sorabotka so drugite porane{ni republiki na SSSR.

str M K str 034 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Ovie dogovori isto taka moè da vklu~at konkretna voena pomo{ vo slu~aj na potreba. Vo vrska so ova, Povelbata za demokratsko partnerstvo 1994 moè da se smeta kako prodolènie na spogodbata SAD- Kazahstan od 1992, koja go otvori patot za razvoj na bilateralni voeni odnosi.

Op{to zemeno, na bilateralnite dogovori moè da se gleda kako na sredstvo za zacrtuvawe na nadvore{nata politika za bezbednost, podobruvawe na prijatelskite odnosi so drugi zemji i re{avawe na konkretni problemi. Koga se odobruvaat ovie dogovori, parlamentite teàt da imaat poodlu~uva~ka uloga i pogolem prostor pri predlagawe izmeni vo tekstot - za da moè potoa izvr{nata vlast da pregovara - otkolku {to e slu~ajot so tradicionalnite multilateralni dogovori za bezbednost.

Va`nosta na vklu~enost na parlamentot i javnosta Vo zemji kade ne e voobi~aeno javnosta i parlamentot da se vklu~at vo procesot na ratifikacija na me|unarodnite dogovori, toa treba da se ohrabri zatoa {to pomaga da se zgolemi poddr{kata na javnosta. Vo na~elo, vo demokratijata izvr{nata vlast ne mo`e da sklu~uva tajni dogovori ili bilateralni spogodbi bez znaewe i soglasnost na parlamentot. Me|unarodnite spogodbi koi vlijaat na suverenitetot, teritorijata i me|unarodniot status na zemjata, mora da bidat predmet na parlamentarna rasprava i odobruvawe.

Vo nekoi zemji, kako {to e [vajcarija, glavnite dogovori podle`at na naroden referendum. Na toj na~in se garantira vklu~uvawe na gra|anskoto op{testvo vo glavnite izmeni vo nadvore{nata politika na zemjata. Vo [vajcarija, narodniot referendum se odr`uva pred ratifikacijata. (vidi Tabela br.6)

Tabela br.6 Direktna demokratija i ratifikacija na me|unarodni dogovori i drugi glavni spogodbi: slu~ajot na [vajcarija

Vo [vajcarija Federalniot parlament, Federalniot sovet (vlada) i narodot u~estvuvaat vo procesot na ratifikacija na me|unarodnite spogodbi. Spogodbite koi se zna~ajni za dràvata ne se samo predmet na parlamentarna rasprava, tuku isto taka i na javna rasprava. Op{testvoto moè preku referendum da go iskaè svoeto mislewe za spogodbite za koi se pregovara. Pokraj toa, op{testvoto preku referendum moè da mu dade mandat na Federalniot sovet da zapo~ne ili zapre so pregovarawe na idni spogodbi. Potreben e referendum dokolku vladata saka da pristapi kon "kolektivna bezbednosna organizacija ili supra nacionalna zadnica" (~len 140.b od Federalniot ustav).

str M K str 035 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 [to moè da storite kako parlamentarec Pregovarawe na dogovor w Obezbedete parlamentot/ negovata soodvetna komisija(i): - da e vklu~en vo procesot na pregovarawe, so toa {to pregovora~kiot tim da ima ~lenovi na parlamentot od razli~ni politi~ki proviniencii; - da prima soveti od gra|anskoto op{testvo, po pra{awa {to se raspravaat, osobeno soodvetni organizacii za istraùvawe i zastapuvawe; - da moè pred vladata da gi iznese svoite stavovi, na oficijalen i navremen na~in, so cel da se obezbedi deka se zemeni predvid griìte i aspiraciite na lu|eto.

Analiza na vlijanieto w Obezbedete na parlamentot da mu se dostavi i da rasprava po detalnata analiza za potencijalnoto vlijanie na dogovorot (kako srednoro~no taka i dolgoro~no) - politi~ko, ekonomsko, socijalno, ekolo{ko ili drugo .

Ratifikacija w Obezbedete od parlamentot navreme da pobara da go ratifikuva dogovorot. w Obezbedete da posti doslednost pome|u dogovorot {to treba da se ratifikuva i doma{niot zakon so toa {to }e se izmenat nacionalnite odredbi, ili dokolku e neophodno i mo`no, so toa {to }e se stavi rezerva ili klauzula za tolkuvawe koja se odnesuva na me|unarodnata spogodba.

Pregled na rezervite i klauzulite za tolkuvawe w Obezbedete da se pravi revizija na kontinuiranata validnost na rezervite i klauzilite za tolkuvawe {to gi dala va{ata zemja kako del od periodi~nite revizii.

str M K str 036 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 6 Ulogata na gra|anskoto op{testvo i mediumite

Sektorot za bezbednost stanuva se pogolem i kompleksen. Ova pretstavuva zgolemen predizvik za parlamentite zatoa {to ~estopati im nedostasuvaat resursi i specijaliziran personal neophoden za da im pomogne da vr{at nadzor na sektorot za bezbednost na efikasen na~in. Kako rezultat na toa, se pojavija brojni tela za da ja dopolnat nivnata uloga, i pokraj toa {to parlamentot ja zadr`uva glavnata odgovornost vladata da mu dava ot~et. I dvete, gra|anskoto op{testvo i mediumite mo`e da pridonesat za parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost vo ramkata {to ja vospostavuva parlamentot.

Gra|ansko op{testvo Terminot gra|ansko op{testvo se odnesuva na avtonomni organizacii koi se nao|aat pome|u dràvnite institucii od edna strana, i privatniot ìvot na poedincite i zaednicite od druga strana. Toj opfa}a eden golem spektar na dobrovolni asocijacii i gra|anski dvièwa, t.e brojni organizacii i grupi koi gi pretstavuvaat razli~nite socijalni interesi i vidovi na aktivnosti. Vo stavovite {to sledat }e stane zbor zo{to gra|anskoto op{testvo treba da igra uloga vo obezbeduvawe ot~etnost za sektorot za bezbednost, {to opfa}a vakvata uloga, i kako gra|anskoto op{testvo pridonesuva za parlamentarniot nadzor. Gra|ansko op{testvo i demokratija Gra|anskoto op{tetvo e podednakvo zna~ajno za, i e odraz na procesot na demokratizacija i igra silna i sé pogolema uloga vo funkcioniraweto na vospostavenite demokratii. Toa aktivno gi potsetuva svoite politi~ki lideri deka postojat brojni sprotistaveni barawa i interesi koi treba da se zemat vo predvid koga se odlu~uva za javnite rashodi i dràvnata politika. Tokmu zatoa, energi~no gra|ansko op{testvo e osnovnoto barawe na demokratijata. Toa ima potencijal da ovozmoì protivteà na mo}ta na dràvata, da se sprotistavi na avtoritarizmot, a poradi svojata pluralisti~ka priroda, da obezbedi dràvata da ne e instrument na nekolku interesi ili izbrani grupi. Gra|ansko op{testvo i sektorot za bezbednost Grupite vo ramkite na gra|anskoto op{testvo kako {to se akademskite institucii, Think Tanks, NVO za ~ovekovi prava i NVO naso~eni kon politi~ki pra{awa, moàt aktivno da se borat da imaat vlijanie vrz odlukite i politikata koi se odnesuvaat na sektorot za bezbednost.

str M K str 037 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Vladite mo`e da go ohrabrat u~estvoto na NVO vo javite raspravi za nacionalnata bezbednost, vooru`enite sili, policijata i razuznuvaweto. Vakvite raspravi, od druga strana ja podobruvaat ponatamo{nata transparentnost na vladata.

Posebna uloga i pridones na nevladini organizacii i instituti za istraùvawe vo odnos na sektorot za bezbednost Nevladinite organizacii (NVO) generalno se privatni neprofitni organizacii, ~ija cel e da zastapuvaat socijalni aspiracii i interesi po odredeni pra{awa. [to se odnesuva do istraùva~kite instituti, tie moè da se NVO nezavisni od vladata, ili obratno, da imaat vrski so vladata, na primer preku dràvno finansirawe.

NVO i institutite za istraùvawe moè da go zasilat demokratskiot i parlamentarniot nadzor na sektorot za bezbednost preku: Davawe nezavisni analizi i informacii za sektorot za bezbednost, voenite odnosi i pra{awa od odbranata do parlamentot, mediumite i javnosta; Nabquduvawe i pottiknuvawe na po~ituvawe na vladeeweto na pravoto i ~ovekovite prava vo sektorot za bezbednost; Stavawe na politi~kata agenda pra{awa od bezbednosta koi se va`ni za op{testvoto vo celina; Pridones za parlamentarnata nadle`nost i gradewe na kapaciteti preku odrùvawe na kursevi za obuka i seminari; Davawe na alternativen ekspertski stav vo odnos na vladinata politika za bezbednost, buxetot za odbrana, opciite za nabavka i resursi, pottiknuvawe javni debati i formulirawe na mo`ni politi~ki opcii; Obezbeduvawe na povratni informacii za odlukute na nacionalnata politika za bezbednost i na~inot na koi tie se realiziraat; Educirawe na javnosta i ovozmoùvawe alternativni raspravi vo javniot domen.

Intervenciite od strana na gra|anskoto op{testvo vo Latinska Amerika na eden sovr{en na~in gi prikaùvaat brojnite ulogi {to moè da gi imaat NVO i istraùva~kite centri vo nadzorot na sektorot za bezbednost ( Vidi Tabela br. 7).

str M K str 038 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 7 Gra|ansko op{testvo vo Latinska Amerika Prakti~no prikaùvawe na ulogata i va`nosta na organizaciite na gra|anskoto op{testvo Vo Latinska Amerika kon krajot na 1980-ite i 1990-ite se formiraa brojni gra|anski grupi so cel da se podobri dijalogot pome|u gra|anite i vojskata zatoa {to novo izbranite gra|anski vladi se obiduvaa da gi prestruktuiraat voruènite sili. Ovie dijalozi pomognaa da se prestane so izolacijata na vooruènite sili i da se otvori nov proces na profesionalna razmena pome|u gra|anskoto op{testvo, izbranite funkcioneri i visokata voena komanda. Odtoga{ pa navamu, ovie grupi prezedoa pogolema uloga, a ~estopati sluàt kako zna~ajni izvori na gra|anska ekspertiza i tehni~ka pomo{ po pra{awa od bezbednosta i odbranata i prezemaat pogolema odgovornost vo kontrola na voenata politika i buxeti.

Primeri Eden primer e grupa SER en 2000 Argentina. Formirana po obidot za voen udar vo 1990, SER en 2000 vo po~etokot po~na kako prostor za unapreduvawe na dijalog me|u pretstavnicite na gra|anskoto op{testvo, politi~kite partii i vojskata. Ovie dijalozi sozdadoa va`na osnova so koja SER en 2000 ovozmoì gra|anite da go dadat svojot pridones vo dizajnirawe i podgotvuvawe na klu~nite zakoni koi ja sozdadoa ramkata na idnata politika za odbrana. Sli~no na ova, vo Dominikanskata Republika civilnite eksperti za bezbednost i odbrana, koi bea del od FLACSO, rabotea so vojskata pri podgotvuvawe na nacrt zakonot za reforma na policijata, a podocna ja sovetuvaa izvr{nata vlast i Kongresot koga go razgleduvaa zakonot. Mnogu od grupite vo Latinska Amerika tesno sorabotuvaa so komisiite za odbrana i bezbednost vo Nacionalniot kongres so cel da se podobrat ~ove~kite i tehni~kite kapaciteti na zakonodavstvata za nadzor na voenite funkcii. Peruanskata grupa Instituto de Estudios Politicos y Estrat¾gicos (IDEPE) gi obu~uva maìte kongresmeni i ènite kongresmeni i nivniot personal vo komitetot za odbrana na Kongresot kako da go izgotvuvaat voeniot buxet i negovoto sproveduvawe. FLACSO vo Gvatemala mu pomaga na kongresot vo analiza i razgleduvawe na nekolku zakoni koi vlijaat vrz vojskata, vklu~uvaj}i ja reformata na razuznuva~kite i voenite slu`bi.

Nepostoewe gra|anska ekspertiza Vo Latinska Amerika seu{te nedostasuva gra|anska ekpertiza vo poleto na odbranata i bezbednosta. Ovoj nedostig na gra|anski eksperti ja spre~uva efikasnosta na izvr{nata vlast i zakonodavnite institucii koi treba da ja kontroliraat vojskata. Me|utoa, na kusoro~na osnova, organizaciite na gra|anskoto op{testvo moàt da pomognat da se nadmine ovoj jaz, so toa {to }e im pruàat pomo{ na dràvnite institucii i }e gi obu~uvaat i zgolemuvaat kadrite so gra|ani.

Mre`a

Za taa cel, SER en 2000 neodamna formira regionalna mreà na Think Tanks i nevladini organizacii posvetena na bezbednosta i odbranata. Mreàta, RESDAL (www.ser2000.org.ar) formira baza na podatoci za materijali i zakonodavstvo koi se odnesuva na bezbednosta i odbranata i na gra|anite im nudi programi za istraùvawe i poseta na organizacijata. Izvor: Kris Sabatini, Nacionalna donacija za demokratija, Va{ington DS, 2002.

str M K str 039 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Mediumi Op{to zemeno, nezavisnite mediumi i pomagaat na javnosta i politi~kite pretstavnici vo nivnata zada~a da donesat informirani odluki. Tie pridonesuvaat da se vr{i nadzor na deluvaweto na trite oblasti na dràvata i moè da vlijaat na sodrìnata i kvalitetot na pra{awata koi se postavuvaat na javnite debati, koja od druga strana vlijae na vladata, pretprijatijata, akademijata i gra|anskoto op{testvo. Na toj na~in slobodnite mediumi pretstavuvaat klu~na komponeneta na demokratijata. Vo tabelata br. 8 se napomenuvaat golemite problemi so koi moè da se soo~at novinarite koi se obiduvaat da gi kritikuvaat nivnite vladi. Obezbeduvawe na bezbednost za novinarite e sine qua non za sloboda na pe~atot. Tabela br.8 Novi vidovi vojni: te{ki vremiwa za slobodata na pe~atot

"Skoro edna tretina od svetskoto naselenie se u{te `ivee vo zemji kade slobodata na pe~atot ednostavno ne e dozvolena. (...) Mora isto taka da napravime razlika pome|u onie ubieni vo voeni zoni koi ne bea odbrani poradi toa {to se novinari, i onie koi bea namerno ubieni poradi nivnite istragi i napisi za ~uvstvitelni pra{awa i zaradi toa {to se otka`aa od proizvolno odnesuvawe, pronevera, nepravda, kriminal i reketirawe. Novite vidovi vojni, ne pome|u regularni vojski poradi stari interesi, tuku pome|u etni~ki, ideolo{ki, religiozni ili jasni kriminalni interesi, go napravija izvestuvaweto sé poopasno. No smrta ili povreduvaweto na novinari vo ovie konflikti ne sekoga{ e ~ista nesre}a. Ponekojpat, borcite, duri i od redovnite vojski, namerno gi ni{anat nepodobnite svedoci na nivnite dela". Izvor: Godi{en izve{taj 2002, Reporteri bez granici

Vo dràvite kade {to mediumite ne se nezavisni od vladinite institucii, lesno moè da se slu~i mediumite da se zloupotrebat od strana na vladea~ite za propagandni celi. Vo vakvi slu~ai, mediumite ednostavno ne moàt da ja podobrat transparentnosta i demokratskiot nadzor na sektorot za bezbednost. So pojavata na Internet, mo`nosta za pristap na javnosta do oficijalnite informacii stanuva golema. Vo izminatata decenija postoe{e op{t trend za pogolema transparentnost, ot~etnost pred javnosta i pristap do oficijalni informacii. Ovoj trend treba da se ohrabruva, zatoa {to pridonesuva za poinformirano gra|anstvo, pogolem kvalitet na javnite debati po va`ni politi~ki pra{awa i kone~no podobro vladeewe. Internetot isto taka ima lo{a strana zatoa {to moè da go iskoristat ektremisti~ki grupi za {irewe, na primer, rasizam i anti - semitizam. Vo nekoi ponovi konflikti, drugite mediumi, kako {to se radio- stanicite, ovezbedija platforma za ekstremisti~ki grupi i pomognaa da se sozdade klima na omraza pome|u razli~nite grupi vo op{testvoto. Sobirawe i {irewe na informacii povrzani so pra{awata za bezbednost Od demokratska perspektiva i perspektiva na dobro vladeewe, mediumite imaat pravo da sobiraat i {irat informacii po pra{awa povrzani so bezbednosta koi se od interes za javnosta, a imaat i soodvetna odgovornost da dadat vesti koi gi zadovoluvaat standardite za vistina, to~nost i pravi~nost. Na toj na~in mediumite moè da i pomognat na vladata i parlamentot na gra|anite da im gi objasnat tie odluki i politiki, koi imaat pravo da bidat informirani i da u~estvuvaat vo politi~kiot proces so poznavawe. Na primer, preku {irewe na

str M K str 040 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 informacii mediumite moè da pridonesat za pravoto na javnosta, da doznae za licata koi imaat javni funkcii vo oblasta na bezbednosta, vidot na usvoenata politika za bezbednost, rasporeduvawe na trupite vo stranstvo, voenata doktrina, nabavki i dogovori i drugi spogodbi vrz koi tie se temelat, akterite koi se vklu~eni, bezbednosnite predizvici koi pretstojat i soodvetnite debati. Sepak, koga stanuva zbor za doverlivi informacii, tie moè da podleàt na nametnata ili sebenametnata cenzura. Zakonodavstvo za mediumi i pra{awa povrzani so bezbednosta Site zemji imaat zakonodavstvo vo koe se sogledani pra{awata okolu slobodata na pe~atot. Ova na~elo e vgradeno vo ~lenot 19 od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava, vo koj stoi slednoto: "Sekoj ima pravo na sloboda na mislewe i izrazuvawe. Ova pravo ja vklu~uva i slobodata da se zastapuva odredeno mislewe bez nikakvo me{awe i da se baraat, da se primaat i da se davaat informacii i idei preku mediumite i bez ogled na granicite ..." I pokraj toa {to ne e postojat me|unarodno dogovoreni smernici za toa kako moè da se postigne i za{titi vakvata sloboda, moè da se zabeleì deka gore navedenoto me|unarodno na~elo e formulirano na eden neograni~uva~ki na~in, bez nikakvo povikuvawe na nekoi generalni ograni~uvawa povrzani so bezbednosni pra{awa.

Tabela br. 9 Sloboda na pe~atot posle 11 septemvri 2001

Me|unarodniot den na sloboda na pe~atot sekoja godina se proslavuva na 3 maj. Fokusot na Me|unarodniot den vo 2002 be{e mo`noto vlijanie vrz slobodata na pe~atot na merkite {to bi mo`ele da gi prezemat dr`avite za zajaknuvawe na nacionalnata i me|unarodnata bezbednost posle teroristi~kite napadi od 11 septemvri 2001. "Postoi nesomnena tenzija pome|u ostvaruvawe na osnovnite slobodi i potrebata za pogolema bezbednost vo soo~uvawe so terorizmot, no glavnata cel na sekoja anti- teroristi~ka kampawa mora da bide bezbednosta na na{ite slobodi", re~e G-din. Koi~iro Ma~ura, Generalen Direktor na UNESKO. Izvor: Svetot na parlamentite, br.6, maj 2002,IPU.

Komunikacija na parlamentot so javnosta po pra{awa za bezbednosta Demokratskiot nadzor kako na~elo na dobro vladeewe mo`e da bide efiktiven samo dokolku javnosta e svesna za glavnite pra{awa koi se otvoreni za rasprava na parlamentarno nivo.

Efektivnosta od javna komunikacija po bezbednosni pra{awa zavisi od obemot i to~nosta na informaciite koi i se davaat na javnosta od strana na vladata i parlamentot. Parlamentot treba da pokaè poseben interes za javnosta so toa {to }e obezbedi neophodno nivo i kvalitet na informacii za da moè taa da ja razbere sega{nata sostojba vo dràvata i rezultatot od procesot na donesuvawe odluka vo parlamentot.

str M K str 041 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Sozdavawe na dokumentacija dostapna za javnosta Eden od efektivnite na~ini so koj parlamentot }e obezbedi javno informirawe, vo sorabotka so vladata ili samostojno, e na javnosta da i obezbedi raznovidni informacii i dokumenti koi se odnesuvaat na pra{awata za bezbednost, vo forma na dokumenti i/ili preku negovite veb strani.

Tabela br. 10 Parlamentarni veb stranici Do Maj 2002, vo 180 zemji postoea 244 parlamentarni domovi (64 parlamenti se dvodomni). Na IPU mu se poznati 165 parlamentarni veb strani vo 128 zemji (poedini domovi vo nekoi dvodomni parlamenti imaat posebni veb strani). "Upatstvata za sodrìnata i strukturata na parlamentarnite veb stranici", usvoeni od strana na Sovetot na IPU vo maj 2000 se dostapni na veb stranicata na IPU: http://www.ipu.org. Primeri za informacii {to moè da i se dadat na javnosta vo pogled na pra{awa od sektorot za bezbednost, po mo`nost vo verzija prigodna za javnosta: Dokumenti od strate{ko zna~ewe, kako {to se politikata za nacionalna bezbednost; Buxetot na odbranata (ne vklu~uvaj}i gi tajnite fondovi); Informacii vo pe~atot za site va`ni raspravi, odluki, poplaki, zakoni, itn. vo parlamentot koi se odnesuvaat na sektorot za bezbednost; Zapisnici od site parlamentarni (komisii) sostanoci i raspravi po pra{awa od bezbednosta (osven sostanoci odràni zad zatvoreni vrati); tie treba da vklu~at i izve{tai za opfatot i temata na anketite zad zatvoreni vrati; Publikacii koi se odnesuvaat na parlamentarni anketi po bezbednosni pra{awa; Godi{ni parlamentarni izve{tai ili pregledi za funkcioniraweto na site bezbednosni slu`bi; Izve{tai od javniot pravobranitel ili od generalniot revizor koi se odnesuvaat na sektorot za bezbednost; na javniot pravobranitel moè da mu se dozvoli da dostavuva izve{tai za nekoi posebni istragi, no od nego }e se pobara da gi dostavi do izbrani komisii; vladata treba da ja iznese pred parlamentot sekoja aktivnost prezemena od strana na javniot pravobranitel ili izve{taite na revizorot; Informacija za multilateralni ili bilateralni spogodbi; Informacija za toa kako poedine~ni parlamentarci ili politi~ki frakcii vo parlamentot glasale po bezbednosni pra{awa (kako {to e buxetot, priklu~uvawe kon me|unarodni alijansi, pra{awa za regrutirawe, nabavka); Zakonodavstvoto za sloboda na informirawe. Ovozmoùvawe u~estvo na javnosta vo parlamentarnata rabota Ne e dovolno samo ednostrana informacija (od parlamentot ili vladata do javnosta). Parlamentot treba da i dade na javnosta mo`nost da komunicira so nego po bezbednosni pra{awa. Dvonaso~na komunikacija ili dijalog se va`ni zatoa {to: Obezbeduva u~estvo i postojan nadzor od strana na gra|anite; Ja podiga doverbata na javnosta vo funkcioniraweto na parlamentot;

str M K str 042 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Nudi mo`na proverka na lo{a administracija (na primer preku parlamentarniot javen pravobranitel); Obezbeduva javna podr{ka i legitimnost na zakonodavstvoto i vladinata politika, a na toj na~in i demokratska stabilnost. Dvonaso~nata komunikacija mo`e da se zgolemi preku parlamentarno informirawe, nabquduvawe na novinskite slu`bi, televiziski panel diskusii, kako i posebno podgotveni vesti koi se odnesuvaat na ~lenovite na komitetot {to gi dava parlamentarnata slu`ba za istra`uvawe, itn.

Tabela br. 11 Parlamenti i mediumi

“11. Sobranieto gi povikuva nacionalnite parlamenti itno da gi razgledaat merkite koi imaat za cel: i. Da se obezbedi pogolema otvorenost na rabotata na parlamentot, vklu~uvaj}i gi i sostanocite na komisijata, i na ova rabota se gleda ne samo kako na pra{awe koe se odnesuva na politikata na komunicirawe, tuku i kako zna~aen politi~ki prioritet koj ima direkni implikacii za funkcioniraweto na demokratijata; ii. Da se obezbedi podobro koristewe na klasi~nite metodi za komunikacija i novi informativni tehnologii, a osobeno: a. Preku obezbeduvawe na najdobri mo`ni rabotni uslovi za mediumite, a osobeno za parlamentarnite dopisnici; b. Preku obezbeduvawe na brzo {irewe na informacii za raspravite, me|u drugoto, preku brzo objavuvawe na zapisnici i kusi izve{tai od postapkite; v. Preku sozdavawe na on lajn uslugi za direkno elektronsko komunicirawe so javnosta i novinarite; g. Preku obezbeduvawe celosen pristap do parlamentarni dokumenti so cel da se pottikne javna rasprava pred da se glasa zakon. iii. Vo komunikacijata da se koristi sovet na eksperti; iv. Da se napravat pravnite tekstovi podostapni do ~itateli koi ne se specijalisti; v. Da se prezemat neophodni ~ekori akcentot da se stavi pove}e na politi~ka rasprava so toa {to }e se identifikuvaat, na primer, oblastite vo koi postapkite }e bidat dostapni do op{tata javnost za da se zabrza donesuvaweto na odluka; vi. Vo ramkite na slu`bite za informirawe i komunikacija, da se pottikne sobirawe na informativni materijali za novinarski i profesionalnite krugovi koi se najtesno zainteresirani koi }e sodràt zakoni i opis na nivnite posebni karakteristiki; vii. Da se organiziraat seminari za novinari na tema parlamentarna rabota so cel da se zapoznaat so zakonskite postapki i parlamentarnite postapki i da im se podobri znaeweto za odnosite pome|u parlamentite i me|unarodnite institucii. Na novinarite od lokalnite i regionalnite vesnici i ~asopisite treba da im se dade posebno vnimanie. viii. Formirawe na mreì za komunikacii na Internet so {to na gra|anite }e im se ovozmoì interaktivno da komuniciraat kako so parlamentarcite taka i so parlamentarnite informativni slu`bi. ix. Da se iznajdat na~ini da se pottikne otvarawe na nezavisni televiziski kanali koi }e bidat posveteni na parlamentarnata rabota, kako {to e slu~ajot so nekolku evropski zemji, Soedinetite Dràvi i Kanada. x. Preku fiskalni i drugi sredstva da se procenat onie mediumi koi teàt da obezbedat vesti od visok kvalitet na celosno nezavisna osnova, a na koi im se zakanuva propa|awe poradi pazarnite sili.” Izvor: Rezolucija 1142 (1997) na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa.

str M K str 043 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

U~estvoto na javnosta e va`no za dolgoro~nata demokratska stabilnost na sistemot. Stepenite na u~estvo variraat od dràva do dràva. Nekoi parlamenti i dozvoluvaat na javnosta da prisustvuva na sostanocite na komisiite. Ova moè da e od golema va`nost za aktivnostite na NVO ili za poedinci koi se interesiraat za procesot na podgotvuvawe na zakoni. I pokraj toa {to vakvoto u~estvo ne im dava pravo na licata koi prisustvuvaat na sostanocite na komisijata da interveniraat, samoto nivno prisustvo e od zna~ewe.

[to moè da storite kako parlamentarec Pridones vo politikata za bezbednost od strana na neinstitucionalni akteri w Obezbedete da postojat mehanizmi {to }e mu ovozmoàt na parlamentot da ima korist od pridonesot {to go davaat pretstavnicite na gra|anskoto op{testvo vo negovata rabota vo odnos na bezbednosni pra{awa i pra{awa povrzani so bezbednosta, w Za taa cel, dokolku e mo`no, promovirajte usvojuvawe na zakon so koj }e im se ovozmoì na nadle`nite institucii, NVO i mediumite da dadat pridones vo rabotata na parlamentarnata komisija(i) nadle`ni za pra{awa od bezbednosta i povrzani so bezbednosta.

Javna svest w Obezbedete parlamentot da ima aktivna politika za odnosi so javnosta vo pogled na negovite odluki koi vlijaat na bezbednosta i procesot na donesuvawe na odluki vo taa oblast.

Vrska pome|u bezbednosta i slobodata na pe~atot w Obezbedete zakonski da se regulira i vo praksa da se po~ituva slobodata na pe~atot vo odnos na bezbednosni pra{awa i site vovedeni ograni~uvawa da ne se povreduvaat me|unarodnite na~ela za ~ovekovi prava. w Obezbedete da postoi soodvetno zakonodavstvo za sloboda na informirawe.

str M K str 044 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 7 Polova perspektiva za bezbednosna politika

Polovata ednakvost e relativno nova grià na javnosta. Taa sega isto taka se smeta za zna~aen parametar vo odnos na bezbednosni pra{awa, ne samo poradi toa {to golemoto mnozinstvo od onie koi se pogodeni od vooruèn konflikt, vklu~uvaj}i gi i begalcite i vnatre{no raselenite lica, se èni i deca, tuku isto taka zatoa {to ènite - koi pretstavuvaat pove}e od polovina od svetskata populacija - imaat ednakvi prava so maìte i moàt dosta da pridonesat vo re{avawe na pra{awata za bezbednosta. Pravej}i talentot i znaeweto na ènite isto taka da stane faktor, }e dovede do reakcii vo odnos na bezbednosnite predizvici koi se pove}e usmereni kon narodot i dosledni na priodot za ~ovekova bezbednost, a so toa i se poodr`livi. Zatoa, koga se ima za cel polova ednakvost vo politikata za bezbednost, od bitno zna~ewe e kon ovaa cel da se prijde od dva razli~ni agli. Prvo, politikata na bezbednost treba da se naso~i kon i da gi opfati polovo osetlivite pra{awa. Potrebno e da se mo`ni re{enija i da se vovedat strukturi so cel da se obezbedi po~ituvawe na pravata i interesite na ènite. Vtoro, od bitno zna~ewe e da se promovira u~estvoto na ènite vo site nivoa od procesot na donesuvaweto na odluki i vo site poliwa koi se odnesuvaat na politikata za bezbednost.

@enite i re{avawe na konflikt Re{avawe na konflikt, odrùvawe na mirot i gradewe na mirot, ne gi zagriùva samo onie koi direkno u~estvuvaat vo vojna ili vooruèni konflikti, a koi prete`no se maì. I pokraj toa, prisustvoto na ènite na masite za pregovori za mir sekojpat bilo i prodolùva da bide na marginite, duri i koga za vreme na vojna ili vooruèn konflikt tie morale da gi nadminat svoite tradicionalni polovi ulogi i da prezemat odgovornosti koi obi~no im pripa|ale na maìte. Sepak, sega sé pove}e se priznava deka ènite davaat pridones so svoite zna~ajni sposobnosti, perspektivi i znaewa. Vo praktikata, direknata vklu~enost na ènite vo procesot na donesuvawe na odluki, re{avawe na konflikti i aktivnostite za podr{ka na mir, bara promena na tradicionalnata vizija za podeleni ulogi na maì i èni vo op{testvoto i vo konfliktni situacii.

str M K str 045 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br.12 Polot vo mirovnite procesi

"Sekoj miroven proces koj gi ignorira potrebite i ulogata na ènite e nepriroden, pa so toa i nestabilen."... "Za vreme na post konfliktni tranzicii, davaweto mo} na ènite e od bitno zna~ewe za povtorno vospostavuvawe na socijalen i ekonomski razvoj. @enite, podednakvo kako i maìte, se `rtvi i akteri vo vojnite i vooruènite konflikti, no obi~no na razli~ni na~ini i vo razli~ni oblasti. Za vreme na vojni, ènite u~estvuvaat vo novi aktivnosti i prezemaat novi ulogi, ~estopati so golemi odgovornosti. I pokraj ovie promeni, ènite ~esto se marginalizirani vo post konfliktnoto gradewe na mirot, kako vo op{testvata koi se pojavuvaat od konflikt taka i vo formulirawe i implementacijata na strategiite od strana na me|unarodnite mirovni operaci." Polovi pra{awa vo bezbednosta: Od marginalizacija do integracija na ènite vo gradewe na mirot, 2001, Norve{ki institut za me|unarodni raboti

Vo Tabelata br.13 se dadeni izvadoci od Rezolucijata 1325 (2000) na Sovetot za bezbednost na ON vo koja se dava akcent na zna~eweto da se premine od vizija za ènite samo kako `rtvi na konflikti (vklu~uvaj}i nasilstvo i siluvawe kako instrument na vojnata) kon vizija za ènite kako akteri vo re{avawe na konflikti, gradewe na mir i odrùvawe na mir na ednakva osnova so maìte. Vakvata promena zna~i sogleduvawe na aktivnostite i ulogite na ènite i na maìte pred, za vreme i posle vojna ili vooruèn konflikt. Toa zna~i deka na polovata ednakvost i na polovite pra{awata im e mestoto vo ranata faza na definirawe na politikata, nacionalno i me|unarodno, i vo soodvetno zakonodavstvo.

Tabela br. 13 Polova perspektiva za mirovni operacii i procesi

Sovetot za bezbednost (...) “ 7. Im prepora~uva na dràvite ~lenki da ja zgolemat nivnata dobrovolna finansiska, tehni~ka i logisti~ka podr{ka vo nivnite naporite za obuka po polovo ~uvstvitelni pra{awa, vklu~uvaj}i gi i onie prezemeni od strana na soodvetni fondovi i programi, me|u drugoto Fondot za èni na Obedinetite nacii i Fondot za deca na Obedinetite nacii, i od strana na Kancelarijata na Visokiot komesar za begalci na Obedinetite nacii i drugite soodvetni tela; 8. Gi povikuva site vklu~eni akteri, koga pregovaraat i realiziraat mirovni spogodbi, da usvojat polova perspektiva koja, me|u drugoto, gi vklu~uva: (a) posebnite potrebi na ènite i devojkite za vreme na repatrijacija i prenaseluvawe i rehabilitacija, reintegrirawe i post konfliktna rekonstrukcija; (b) merki koi davaat poddr{ka na lokalnite mirovni inicijativi na ènite i aftohtonite procesi za re{avawe na konflikt, i koi gi vklu~uvaat ènite vo site mehanizmi za implementacija na mirovnite spogodbi; (v) merki koi obezbeduvaat za{tita i po~ituvawe na ~ovekovite prava na ènite i devojkite, osobeno poradi toa {to tie se povrzani so ustavot, izborniot sistem, policijata i sudstvoto (...). 15. Ja izrazuva svojata podgotvenost da obezbedi misiite na Sovetot za bezbednost da gi zemat predvid polovite raboti i pravata na ènite, vklu~uvaj}i i celosna konsultacija so lokalni i me|unarodni ènski grupi; (...)” Izvadoci od Rezolucijata 1325 (2000) na Sovetot na bezbednost na ON usvoena na 31 oktomvri 2000.

str M K str 046 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Soglasno Rezolucijata 1325 (2000), Generalniot sekretar na ON dostavi izve{taj za "@eni, mir i bezbednost" (16. oktomvri, 2002). Izve{tajot se odnesuva na vlijanieto na vooruènite konflikti vrz ènite i devojkite, me|unarodnata pravna ramka, vklu~enosta na ènite vo mirovnite procesi, mirovnite operaci, humanitarnite operacii, rekonstrukcija i rehabilitacija, kako i vo razoruùvawe, demobilizacija i reintegracija. Nekoi od ovie uslovi se integrirani vo preporakite na krajot od ovaa glava.

@enite vo parlamentarni komsii za odbrana

Anketite za ènite vo politikata koi IPU postojano gi sproveduva vo poslednite 25 godini pokaùvaat deka ènite seu{te vo golema merka se otsutni, ili nedovolno zastapeni vo parlamentarnite komisii za odbrana. Ne treba da se kaè deka tie retko zazemat funkcija na predsedava~ ili zamenik predsedava~ ili izvestuva~ vo ovie komisii. Anketata na IPU od 1997 (Maì i èni vo politikata: Demokratijata seu{te vo sozdavawe) pokaà deka od 97 parlamenti koi obezbeduvaat podatoci za ènite vo parlamentarnite komisii, samo 3% imaat èni koi prtsedavaat so komisija za odbrana. Op{to zemeno, ènite se zastapeni samo 18.6% od pretsedava~ite na site parlamentarni komisii. Ovaa sostojba moè da se objasni so dva klu~ni faktori. Prvo, seu{te ima malku èni parlamentarki vo svetot (14.3% vo maj 2002). Vtoro, stavot deka vojnata i mirot i bezbednosnite pra{awa op{to zemeno se pomalku ènska rabota otkolku ma{ka e vkorenet vo mentalitetot vo celiot svet. Ovoj stav e problemati~en, zatoa {to vojnite so sigurnost go pogoduvaat celoto naselenie na dràvata, a ~estopati ènite se pove}e viktimizirani otkolku maìte.

@eni so oru`je Vklu~enosta na ènite vo vooruènite sili na nivo na administrativni, logisti~ki i slu`bi za podr{ka e voobi~aena i tradicionalna vo pove}eto dràvi. Vakvoto ènsko prisustvo vo zadnite redovi e reletivno va`no, ne samo vo mirnodobsko vreme, tuku isto taka ponekojpat duri i pova`no za vreme na vojna ili vooruèn konflikt. Za razlika od ova, vo trupite i na operativno nivo vakvata vklu~enost e ponova pojava. Na me|unarodno i komparativno nivo, postojat malku podatoci za ènite vo vojskata. Tabelata br. 14 podolu dava primer za u~estvoto na ènite vo vojskata na dràvite ~lenki na NATO.

str M K str 047 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 14 Prednosti na silata na `enskiot voen personal: primeri od zemjite na NATO

Zemja Broj % na vkupna sila Belgija 3.202 7.6% Kanada 6.558 11.4% Republika ^e{ka 1.991 3.7% Danska 863 5.0% Francija 27.516 8.5% Germanija 5.263 2.8% Grcija 6.155 3.8% Ungarija 3.017 9.6% Italija 438 0.1% Luksemburg 47 0.6% Holandija 4.170 8.0% Norve{ka 1.152 3.2% Polska 277 0.1% Portugalija 2.875 6.6% [panija 6.462 5.8% Turcija 917 0.1% Velika Britanija 16.623 8.1% SAD 198.452 14.0%

Izvor: Pregled na NATO za 2001

Op{to zemeno, so sigurnost moè da se kaè deka vklu~enosta na ènite kako voeni obvrznici i/ili vo profesionalni voeni edinici politi~koto rakovodstvo moè da go pottikne, ili pak do toa moè da dojde kako rezultat na razvojot vo samiot sektor za bezbednost. Se ~ini deka toa e povrzano so dve pojavi koi moè da se slu~at nezavisno edna od druga: Sogledana potreba da se mobilizira celoto naselenie za da se za{titi i unapredi nacionalnata bezbednost; Modernizacija na vooruènite sili koi, kako i drugite sektori na aktivnost, se izloèni na socijalni razvoi pa taka stanuvaat zna~itelno ~uvstvitelni na konceptot za polova ednakvost.

str M K str 048 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 15 Vklu~enost na `enite vo politikata za bezbednost kako del od polovata osnova

Politikata za bezbednost na vladata bi moèlo da se proceni od gledna to~ka na polovata osnava. Na 4-ta Svetska konferencija za ènite na ON vo Peking, ON ja utvrdija polovata osnova kako globalna strategija za promovirawe na polova ednakvost. ON (ECOSOC) ja definira polovata osnova kako:... proces na procenka na vklu~enosta na ènite i maìte vo sekoja planirana akcija, vklu~uvaj}i go zakonodavstvo, politikata ili programite, vo site oblasti i na site nivoa. Toa e strategija vo koja griìte i iskustvata na maìte i na ènite treba da bidat integralna dimenzija vo dizajnirawe, sproveduvawe, sledewe i procenka na politikata i programite vo site politi~ki, ekonomski i socijalni sferi, taka {to ènite i maìte }e imaat podednakva korist, a ne ve~no da postoi neednakvost. Krajnata cel e da se postigne polova ednakvost."

Izvor: Dogovoreni zaklu~oci ECOSOC UN 1997/2

Sé pogolemata vklu~enost na ènite vo vooruènite sili moè, od druga strana da pridonese vo premin od tradicionalna odbrana kon ~ovekova bezbednost: naglaska na istraùvawe, informativni tehnologii (vklu~uvaj}i bankarstvo) i razuznuva~kata rabota e sé pogolema pokraj, a ponekojpat namesto, onaa na metodite i operaciite koi baraat fizi~ka sila i obuka . Ovoj trend nudi novi mo`nosti za ènite, osobeno vo zemji kade maìte i ènite imaat ednakov pristap do obrazovanie i obuka.

Tabela br. 16 Novi dimenzii i predizvici kako rezultat na vklu~enosta na `enite vo sektorot za bezbednost

Zgolemenata vklu~enost na ènite vo sektorot za bezbednost, a osobeno vo vojskata i policijata, go pokrenuva pra{aweto dali obukata (osobeno fizi~kata obuka) i disciplinata treba da se isti za maìte i ènite. Toa isto taka bara propisi za dimenziite za seksualnosta koi dosega bea striktno isklu~eni od vojskata, drugite militarizirani dràvni organizacii ili od policijata: mora da se zemat vo predvid posebnite potrebi i interesi na bra~nite i nemaènite dvojki koi se vo sostav na ista ili razli~ni edinici, kako i pra{awata koi se odnesuvaat na maj~instvoto i tatkovstvoto. Isto taka potrebno e dopolnitelno da se razgleda pra{aweto za oblekata i nejzinata estetska pa duri i seksualna atraktivnost: treba li uniformite da bidat identi~ni za maìte i ènite? Treba li da imaat ma{ki kroj vo site okolnosti? Ovie oblasti baraat novo razmisluvawe. Nacionalnoto zakonodavstvo, kako i propisite vo vojskata, drugite dràvni militarizirani organizacii i policija, treba da se razvie i da se prilagodi na ovie moderni realnosti.

str M K str 049 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

@eni vo mirovni operacii i ministerstva za odbrana Kako {to moè da se vidi od podatocite {to gi prezentira NATO vo svojot Pregled Leto 2001, brojot na ènski personal vklu~en vo mirovnite operacii posle zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna ostanuva marginalen. Samo nekolku dràvi - Kanada, Ungarija, Francija, Holandija i Portugalija - vklu~ile vo nivniot miroven personal ne{to pove}e od pet odsto èni. Sepak, iskustvoto na ON pokaùva deka nivnoto prisustvo e dobro prifateno od soodvetnata populacija i ima pozitivno vlijanie vrz rezultatot od operacijata: na primer, }e se posveti pove}e vnimanie na polovite pra{awa i nasilstvoto.

Imenuvawe na èna za minister pa duri i zamenik minister za odbrana e seu{te mnogu retko. Svetskiot pregled na IPU pokaà deka vo mart 2000 ènite pretstavuvale samo 1.3% od site ministri zadolèni za pra{awa od odbrana/bezbednost, i 3.9% od site zamenici ministri i drugi ministerski funkcioneri, vklu~uvaj}i sekretari na parlament vo taa oblast (vidi ja svetskata karta objavena zaedni~ki od IPU i ON, pod naslov @enite vo politikata: 2000).

[to moè da storite kako parlamentarec Podatoci w Pobarajte statisti~ki podatoci koi se odnesuvaat na soodnosot na ènite vo sekoj sektor na vojskata, drugite dràvni militarizirani organizacii, policijata i razuznuva~kite slu`bi, kako i vo nivnite soodvetni centri za obuka. Pokraj toa, pobarajte podatoci za soodnosot na ènite na visoko rangirani pozicii i na poziciite za donesuvawe na odluki, i za vklu~enosta na ènite vo delegaciite na va{ata zemja vo ON, NATO ili drugi me|unarodni tela na koi se rasprava za bezbednosni pra{awa.

Polot, re{avawe na konflikt i rekonstrukcija*) w Onolku kolku {to e mo`no, obezbedete timovite za pregovori da se polovo izedna~eni; w Obezbedete mirovnite dogovori sistematski i eksplicitno gi sogleduvaat posledicite vrz ènite od vooruènite konflikti, nivnoto u~estvo vo mirovniot proces i nivnite potrebi i prioriteti vo post-konflikten kontekst; w Uverete se znaeweto, iskustvoto i sposobnostite {to gi razvile ènite za vreme na konfliktot dobro da se upotrebat vo kontekst na rekonstrukcija;

str M K str 050 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Polot i mirovnite misii * w Propagirajte u~estvo na `enite vo mirovni misii i vo post konfliktna rekonstrukcija; w Obezbedete - osobeno preku zakonodavstvo - mirovnicite i drugiot me|unaroden personal da se obu~at kako za kulturnata osetlivost taka i za polovata osetlivost; w Nabquduvajte go kaznuvaweto na mirovnicite i drug me|unaroden personal koi gi prekr{uva ~ovekovite prava na `enite;

Vlada w Obezbedete da postoi ramnoteà vo nivoto na odgovornosti {to gi ostvaruvaat maìte i ènite vo ministrstvoto za odbrana, na primer, izminatite 10 godini. Provereta dali mo`nostite za ènite da vr{at visokorangirani odgovornosti i odgovornosti vo denesuvawe na odluki se ednakvi spored zakonot i vo praksata, sporedeno so maìte;

Parlament w Proverete go sostavot - istoriski i/ili sega - na odbranata ili komisijata za bezbednost vo parlamentot i nivoto na odgovornosti {to gi izvr{uvaat ènite. w Ponatamu, proverete dali komisijata obrnuva vnimanie na polovi pra{awa a, dokolku e potrebno, izvr{ete pritisok da se zgolemi polovata ramnoteà i polovata ~uvstvitelnost,. *) Preporakite proizleguvaat od Izve{tajot za ènite, mirot i bezbednosta na Generalniot sekretar na ON, 16 oktomvri , 2002.

str M K str 051 M K

Del III Glavni operativni komponenti na sektorot za bezbednost

¹ I pokraj toa {to voeno - industriskiot kompleks e zna~ajno pra{awe za da se svati sektorot za bezbednost, ovde nema da se zboruva za nego glavno poradi toa {to toj ne e edna od dr`avnite slu`bi za bezbednost

str M K str 052 M K

str M K str 053 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 8 Vojska

Voeniot sektor postoi vo celata istorija i na nego obi~no se gleda kako na {tit i me~ na dràvata. Tabelata br. 17 pokaùva deka vo sredinata na 2002 samo malku dràvi vo svetot nemale voen sektor.

Tabela br.17 Dr`avi bez vojska

Nekoi zemji nemaat vooruèni sili. Toa se nekoi mikro dràvi vo Ju`niot Okean kako {to se Nauru, Maldivi, Kiribati, Samoa, Solomonovi Ostrovi, Tuvalu, Palau i Vanuatu; i na Karibite: Sent Vinsent i Grenadini, St. Kits i Nevis, St. Lusija, Dominikanska Republika, Grenada. Drugi zemji bez vooruèni sili se Kostarika, Island, Mauricius, Panama, Isto~en Timor, Somalija (koja e vo proces na formirawe na armija), Andora, San Marino i Haiti. Pove}eto od ovie zemji imaat paravoeni edinici (na primer, nacionalna garda i grani~na garda).

Funkcii na vojskata Bezbednosnite nastani po zavr{uvawe na Studenata vojna vo golema merka ja pogodija vojskata vo svetot. Na vojskata i se dadoa novi zada~i, a istovremeno se bara{e da gi vr{i starite osnovni zada~i na razli~en na~in. Denes, sosema e voobi~aeno vojskite vo svetot da gi izvr{uvaat slednite pet funkcii: Za{tita na nezavisnosta, suverenitetot i teritorijalniot integritet na zemjata, ili po{iroko, nejzinite gra|ani; Oddrùvawe na me|unarodniot mir ili izvr{uvawe mirovni misii; Pomo{ vo katastrofi; Vnatre{ni bezbednosni zada~i (pomo{ na civilnite vlasti koi go sproveduvaat zakonot za da go odràt mirot dokolku toj e naru{en); U~estvo vo gradewe na nacijata (socijalna funkcija). Stepenot do koj vojskata gi izvr{uva ovie funkcii varira od edna dràva do druga, vo zavisnost od nacionalnata pravna ramka i dadenata bezbednosna sostojba.

Za{tita na suverenitetot i op{testvoto I pokraj novite bezbednosni razvoi i zakani, za pove}eto vojski tradicionalnata rabota e seu{te najva`nata zada~a, a toa e da ja odbranat svojata zemja ili sojuzni~kite zemji od stranski voeni napadi. Ovaa zada~a ne vklu~uva samo za{tita na teritorijata i politi~kiot suverenitet na dr`avata, tuku isto taka i za{tita na op{testvoto vo celina.

str M K str 054 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Od krajot na Studenata vojna, politi~kite lideri i vojskite stanaa se pove}e svesni deka na nacionalniot suverenitet ne mu se zakanuvaat samo stranskite vojski, tuku i drugi novi nevoeni zakani kako {to e terorizam, gra|anski vojni, organiziran kriminal, sajber napadi i korupcija (vidi tabela br. 1). Re~isi site vooru`eni sili sega se vo proces na reforma na odbranata. Na Tabela br.18 se opi{ani trite glavni reformski procesi.

Tabela br. 18 Reforma na odbranata: za koja cel?

Od 1990, pove}eto vojski bea drasti~no reformirani. Vo razli~ni zemji reformite bea sprovedeni od razli~ni pri~ini. Ednostavno ka`ano, mo`e da se izdvojat tri celi na reformata:

w Demokratizacija Vo mnogu post-komunisti~ki, post-diktatorski i post-konfliktni zemji celta na reformata vo odbranata be{e demokratizacijata: l Da se napravi armijata ot~etna pred demokratski izbranoto politi~ko liderstvo, poradi toa {to vo sprotivno vojskata prestavuva zakana za demokratijata; l Da se uramnote`at resursite koi i se potrebni na vojskata so potrebite na drugite sektori na op{testvoto

w Prilagoduvawe kon novoto bezbednosno opkru`uvawe

l Da se prilagodi goleminata na buxetot na vojskata kon novite zakani za bezbednosta; l Da se podgotvi vojskata za novi misii, t.e odr`uvawe na mirot

w Internacionalizacija Se pove}e, vojskata ne raboti samo vo ramki na nacionalen kontekst, tuku zaedno so edinici od drugite dràvi. Ovaa me|unarodna sorabotka moè da se slu~i na ad hoc osnova, kako {to se mirovnite misii na ON, ili na dolgoro~na i institucionalna osnova (na primer NATO) ili na bilateralna ili multilateralna osnova. l Da se stavi vojskata (delumno) pod me|unarodna komanda i organizacioni strukturi; l Da se zgolemi sposobnosta na vojskata da raboti so vojskata na drugite dràvi vo odnos na sistemi za oprema, obuka, jazik, informirawe, komanda i kontrola (interoperabilnost). Primeri za postojani me|unarodni edinici: l Prv Germansko-holandski korpus l Balti~ki bataqon (Litvanija, Estonija, Latvija) l Polsko-danski-germanski korpus l Multinacionalen inènerski bataqon pome|u Slova~ka, Ungarija, Romanija i Ukraina ("TISA" bataqon).

str M K str 055 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Pridones kon me|unaroden mir Vojskite se vklu~eni vo mirovni misii od najmalku dve pri~ini. Prvo, da spre~at konflikti i da se izbegnat mo`ni efekti od pro{iruvawe, kako {to e destabilizacija na regioni, poremetuvawe na ekonomiite i sozdavawe na nekontrolirani branovi na begalci. Vtoro, kako sredstvo koe pridonesuva za bezbednost na lu|eto i za{tita na gra|anskoto naselenie vo konfliktnite oblasti. ^ovekovata bezbednost, osobeno u`ivaweto na ~ovekovite prava, stana mnogu va`na politi~ka cel na me|unarodnata zaednica zatoa {to najnovite konflikti stanaa zna~itelno nasilni i go pogodija gra|anskoto naselenie. Strani~en efekt od u~estvoto vo mirovni misii e toa {to tie nudat mo`nost za obu~uvawe na voeni edinici i steknuvawe iskustvo vo realna situacija.

Pomo{ pri katastrofa Sekoja zemja moè da bide ili bila pogodena od prirodni ili od ~ovek predizvikani katastrofi, kako {to se zemjotresi, poplavi, golemi poàri ili avionski nesre}i vo urbani sredini. Vo vakvi vonredni situacii, civilnite vlasti ja povikuvaat vojskata da pomogne i pruì pomo{. Vojskata izvr{uva zada~i kako {to se odrùvawe na zakonot i redot, obezbeduvawe hrana, medicinski i drugi resursi i odrùvawe na linii za komunikacija i transport. Strani~en efekt od koristewe na vojskata vo operacii za pruàwe pomo{ pri katastrofi e toa {to stanuva vidliva za op{testvoto na pozitiven na~in, a nivnata javna podr{ka raste.

Pomagawe na civilni vlasti koi go sproveduvaat zakonot Druga funkcija {to ja izvr{uvaat nekoi vojski e da im pomognat na gra|anskite vlasti koi go sproveduvaat zakonot. No ova koristewe na vojskata e mnogu kontraverzno. Op{testvata moè da se zagrozeni od zakani koi se pregolemi da moè gra|anskite vlasti i policijata sami da se soo~at, pa zatoa moè da ima potreba od voena pomo{. Primeri za vakvi zakani se teroristi~ki napadi, organiziran kriminal ili nelegalna trgovija so droga. Griìte i opasnostite od upotreba na vojska za gra|anskoto sproveduvawe na zakonot vklu~uvaat: Moè da ja zagrozi gra|anskata kontrola i nadzorot vrz vojskata; Neizbe`no vodi kon politizacija na vojskata; Vojskata moè samo privremeno da vospostavi zakon i red, no ne moè da gi otstrani politi~kite, socijalnite ili ekonomskite koreni na konfliktot ili bezredieto; Vooruènite sili se obu~eni za borba pa zatoa ne se posebno obu~eni za policiski zada~i ili za spravuvawe so civili vo zemjata; Postoi opasnost za rivalstvo pome|u policijata i vooruènite sili.

str M K str 056 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 19 Koristewe na vojskata vo gra|ansko sproveduvawe na zakonot vo Ju`na Afrika

(...) Nacionalnata odbrambena sila na Ju`na Afrika (SANDF) }e se anga`ira samo vo najisklu~itelni situacii, kako {to se celosno naru{uvawe na javniot red, {to ja nadminuva sposobnosta na policiskite strukturi na Ju`na Afrika, ili sostojba na nacionalna odbrana. (...). Internoto vrabotuvawe na vojskata }e bide predmet na parlamentarna kontrola i ustavni odredbi za fundamentalni prava, i }e bide regulirano so zakon. Izvor: "Odbrana vo demokratija". Bela kniga za Nacionalna odbrana na Republika Ju`na Afrika, maj 1996.

Socijalni funkcii Prifateno e deka vojska, osobeno vojska so voeni obvrznici, doprinesuva za gradewe na nacija poradi toa {to mladi lu|e (prete`no maì) od site delovi i od razli~no socijalno i etni~ko poteklo rabotat zaedno. Ova osobeno vaì vo imigrantski ili multi kulturni op{testva, kade vojskata ima funkcija na "kotel za topewe". Drugata socijalna funkcija na vojskata e da im obezbedi na lu|eto mo`nosti za obrazovanie. Lu|eto so ograni~eni ili bez mo`nosti za rabota imaat korist da se priklu~at vo voena slu`ba. Druga socijalna funkcija na vojskata, prete`no vo zemjite vo razvoj, e da i pomogne ili da ja podrì civilnata administracija vo oddale~eni oblasti, koristej}i veterani za edukacija, preventivna zdravstvena za{tita ili spre~uvawe na ekolo{ko uni{tuvawe.

Ovie socijalni funkcii se primeri kako vojskata moè da pridonese vo op{testvoto na pozitiven na~in. Vo nekoi zemji, me|utoa, svedoci sme na negativno me{awe na vojskata vo op{testvoto, ekonomijata i politikata. Na primer, vo nekoi zemji vojskata intervenira vo politikata i ja zagrozuva vladata. Vo drugi zemji, za àl, vojskata e vklu~ena vo komercijalen biznis koj pokraj dràvniot buxet obezbeduva prihod koj ne e nitu kontroliran nitu demokratski nadgleduvan.

str M K str 057 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 [to mo`e da storite kako parlamentarec Funkcii na vojskata w Obezbedete funkcioniraweto na vojskata da e: - dobro definirano vo zakonot, voenite pravila i propisi; - dosledno na konceptot i politikata za nacionalna bezbednost; - da odgovara na aktuelnite bezbednosni potrebi na op{testvoto; - nevoenite funkcii da ne ja namaluvaat spremnosta na vojskata za nejzinata primarna funkcija, koja e da go {titi nacionalniot suverenitet i da pridonesuva vo me|unarodnoto vladeewe na pravoto.

Odbrambena reforma w Obezbedete nadle`niot parlamentaren komitet(i) da dobiva detalni izve{tai za predvidenite ili prezemenite reformi, proprateni so soodvetna analiza na vlijanieto i da pokrene pra{awa vo vrska so toa, na primer preku organizirawe na soslu{uvawa.

Koristewe na vojska za gra}ansko sproveduvawe na zakon w Vo na~elo ne e poèlno vojskata da se vklu~i vo gra|ansko sproveduvawe na zakonot, no koga nema drugo re{enie parlamentot treba: w Da obezbedi vklu~uvaweto na vojskata vo gra|ansko sproveduvawe na zakonot da e jasno definirano, ograni~eno i regulirano so zakon vo odnos na: - okolnostite pod koi moè da se vklu~i; - prirodata i granicite na vklu~uvaweto; - vremetraewe na vklu~uvaweto; - koi vidovi na edinici da se vklu~at vo sekoj poedine~en slu~aj; - institucijata(te) koja e vo mo`nost da donese odluka da se vklu~i vojskata i da prestane nejzinata vklu~enost; - pod ~ija nadle`nost e vo slu~aj na prekr{uvawe na zakon ili povreda na ~ovekovi prava vo toj kontekst, itn.; w Zakonski da se regulira postoewe na ovlastena institucija koja }e izdade odobrenija ili garancii pred da se izvr{i pretres vo domovite, apsewe ili pred da se otvori ogan. w Obezbedete mehanizmi - parlamentarni ili drugi - so koi }e se proveri i balansira vlijanieto na takvoto vklu~uvawe vrz uìvaweto na ~ovekovite prava i osnovni slobodi.

str M K str 058 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 9 Drugi dr`avni militarizirani organizacii

Zborovite "drugi dràvni militarizirani organizacii" (vo ponatamo{niot tekst OSMO) moè da imaat razli~no zna~ewe vo zavisnost od postavenosta i zemjite vo koi postojat. Vo sekoj slu~aj, treba da se pravi razlika pome|u OSMO i privatni militarizirani organizacii. Spored Me|unarodniot institut za strate{ki studii (IISS) od London, konceptot na OSMO (ponekojpat nare~eni paravoeni organizacii) ja vklu~uva "àndarmerijata", carinskite slu`bi i grani~nata kontrola, dokolku ovie sili se obu~eni za voeni taktiki, se podgotveni kako voena sila a, vo slu~aj na vojna dejstvuvaat pod za{tita na voenite vlasti.

Skoro site zemji vo svetot pokraj vojska imaat OSMO. Ovie organizacii se tesno povrzani so vojskata i vo nekoi slu~ai vojskata gi obezbeduva so oprema, pristap do voenite bazi, obuka i pomo{ na OSMO.

Vo brojni situacii, poznato e deka OSMO primenuvaat nesoodvetni voeni tehniki vo civilni policiski aktivnosti i/ili se odgovorni za seriozni prekr{uvawa na ~ovekovite prava. So ogled na toa deka koristeweto na OSMO moè da dovede do te{kotija da se napravi razlika pome|u civilnata policija i voenite sili, od bitno zna~ewe e nivnata uloga i pozicija dobro da se definiraat. Podobro e da se isklu~i nivnoto u~estvo vo izvr{uvawe na vnatre{ni bezbednosni operacii. Za taa cel parlamentot treba da usvoi soodvetno zakonodavstvo, a vladata da ja nadgleduva nivnata aktivnost. Predsedatelot ili premierot treba da dozvoli parlamentaren nadzor nad OSMO, ne samo poradi toa {to sekoja sila {to se finansirana od dràvata spored zakon mora da podleì na nadzor od parlamentot, tuku isto taka poradi predizvicite i potencijalnite opasnosti od nivnata pregolema i neproverena upotreba.

str M K str 059 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 20 Primeri na drugi dràvni militarizirani edinici vo nekoi dràvi Dràva Vkupno aktiven Personal vo drugi Vid na drugi dràvni personal vo dràvni militarizirani edinici vooruèni sili militarizirani sili Finska 31.700 3.400 Pograni~na straà SAD 1.365.800 53.000 Civilna vozdu{na patrola Ruska 1.004.100 423.000 Pograni~na straà, trupi na Federacija ministerstvo za vnatre{ni, sili za za{tita na Ruskata Federacija. Federalni bezbednosni slu`bi, Federalna agencija za komunikacii i informacii, èlezni~ki trupi,itn. Maroko 198.500 42.000 @andarmerija, pomo{ni sili, itn. Francija 294.430 94.950 @andarmerija Italija 250.600 252.500 Osobeno “karabineri“ i Garda za javna bezbednost na ministerstvoto za vnatre{ni raboti Turcija 609.700 220.200 @andarmerija/nacionalna garda, krajbre`na garda Burkina 10.000 4.450 @andarmerija, kompanii za Faso obezbeduvawe île 87.000 29.500 “Karabinerosi“ Republika 683.000 3.500.500 Civilen korpus za odbrana i Korea pomorska policija Indonezija 297.000 195.000 Ja vklu~uva policijata, marinskata policija i lokalnite pomo{ni voeni sili

Izvor: IISS, Voena ramnote`a 2000-2001, London

str M K str 060 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Funkcii na drugi dr`avni militarizirani organizacii

OSMO izvr{uvaat brojni funkcii, a naj~estite se spomenati podolu: Grani~na kontrola, vklu~uvaj}i i otkrivawe na nelegalna trgovija so stoki i lu|e; Kontrola na bunt; Odr`uvawe na zakonot i redot vo vonredni sostojbi i za{tita na {efot na dr`avata i vitalnite instalacii kako {to se nuklearnite postrojki.

[to mo`e da storite kako parlamentarec

Poglednete gi soodvetnite delovi vo predhodnite i slednite glavi, koi, mutatis mutandis, celosno se primenuvaat.

str M K str 061 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 10 Policiski strukturi

Policijata vo demokratiite Policijata mora sekojpat da dejstvuva vo soglasnost so vladeeweto na pravoto. Tie so istiot zakon se obvrzani da go sproveduvaat i po~ituvaat. Isto taka, ulogata na policijata e i treba da e razli~na od onaa na drugite klu~ni institucii vo krivi~niot sistem na pravdata, kako {to e kancelarijata na obvinitelot, sudstvoto ili korektivniot sistem. Od gledna to~ka na dobro vladeewe, site dr`avi treba da obezbedat javna bezbednost i po~ituvawe na individualnite slobodi i ~ovekovite prava. Gra|anite vo edna demokratija imaat pravo da o~ekuvat fer, nepristrasno i predvidlivo odnesuvawe od strana na policijata. Odnesuvaweto na policiskite sili kon javnosta mo`e da se smeta kako eden od glavnite indikatori za kvalitetot na demokratijata vo zemjata.

Tabela br. 21 Klu~ni karakteristiki na demokratska policija

w Slu`bite na policijata mora da go po~ituvaat vladeeweto na pravoto i da dejstvuvaat spored profesionalniot eti~ki kodeks; w Demokratskata policija te`i da obezbedi efektivna bezbednost na javnosta po~ituvaj}i gi ~ovekovite prava; w Policiskata ot~etnost bara transparentnost i postoewe na mehanizmi za nadzor i vnatre{ena i nadvore{na kontrola; w Demokratskata policija e proces koj odi od dolu kon gore, koj odgovara na potrebite i gri`ite na poedini gra|ani i grupi na zaednicata, i bara doverba, soglasnost i poddr{ka od javnosta. Zatoa taa se potpira vrz transparentnost i dijalog. Za taa cel, vo mnogu zemji taa e decentralizirana, so cel soodvetno i brzo da odgovori na lokalnite potrebi.

Potreba od posebni za{titi Policiskite organizacii se instrumenti na izvr{nata vlast i uìvaat virtuelen monopol na legitimna prisila vo ramkite na op{testvoto so cel da gi izvr{uvaat svoite funkcii. Me|utoa, poradi ova svojstvo postoi mo`nost da se koristat kako instrument za dràvna zloupotreba, nasilstvo, zadu{uvawe na ~ovekovite prava i korupcija. Zatoa, na policiskite slu`bi vo demokratijata potrebni im se posebni za{titi so cel da se obezbedi da im sluàt na interesite na op{testvoto koe treba da go {titat, a ne na onie, na politi~arite, birokratite ili na samata policiska institucija. Policiskite strukturi treba da se diskretni i da uìvaat operativna nezavisnost, no mora da ja po~ituvaat nepristrasnosta vo

str M K str 062 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 sproveduvawe na zakonot i da deluvaat profesionalno. Policiskite slu`benici treba da se svesni i da se pridr`uvat kon impliciten ili ekspliciten profesionalen eti~ki kodeks. Del od ovaa profesionalna policiska etika treba da e po~ituvawe na pravoto na `ivot na sekoj poedinec, kako i pribegnuvawe kon sila samo koga toa e neophodno da se obezbedi legitimnata cel i taa sila da ne e pogolema od apsolutno neophodnata i odobrena so zakon. Upotrebata na sila od strana na policiskite sili mora sekoga{ da go po~ituva praviloto na proporcionalnost. Pokraj nadvore{nite strukturi pred koi treba da se dade ot~et - politi~ki i sudski - (vidi glava 3), neophodno e postoewe na vnatre{ni ili birokratski strukturi za ot~etnost. Vo sistemot na profesionalna policija treba sekojpat da postoi vnatre{na revizija na navodnoto lo{o odnesuvawe na policijata i prigovorite od javnosta.

Tabela br. 22 Opasni uni{tuvawa i okolnosti

"Nedemokratskoto vladeewe na bezbednosnite sili isto taka moè da gi uni{ti bezbednosnite prioriteti. Vo mnogu zemji pristrasnosta kon voenata bezbednost dovede do toa vladite da gi militariziraat policiskite sili (so {to napravija dopolnitelno da bide ponejasno koja e nivnata razlika vo odnos na vojskata) ili zna~itelno da im gi namalat sredstvata, na toj na~in namaluvaj}i ja nivnata sposobnost da garantiraat sigurnost i bezbednost na lu|eto. Osobeno vo dràvite so nizok prihod policijata i drugite bezbednosni sili imaat plata kolku za gol opstanok, ograni~ena obuka ili taa voop{to ne postoi, korumpirano rakovodstvo i visoka stapka na nepismenost."... "Izbranite voda~i vo krevkite demokratii ~estopati zavisat od bezbednosnite sili, vklu~uvaj}i i voeni edinici, za da ostanat na vlast poradi toa {to ovie sili se najmo}nite vo op{testvoto. Od ista pri~ina, liderite moè aktivno da se sprotivstavat na pogolema ot~etnost i otvorenost na vojskata, poradi toa {to zavisat od nivnata mo} za svoite sopstveni celi. "

Izve{taj za ~ovekov razvoj, 2002

Inicijativi od najnisko nivo Demokratskiot nadzor na policijata moè isto taka da se zgolemi so neformalni mehanizmi koi odat od dolu nagore kako {to se organizaciite za ~ovekovi prava od najnisko nivo vo lokalni zaednici, koi moè da pomognat policiskite sili da ja uìvaat doverbata na javnosta. Gra|anskite tela za nadzor, kako {to e javniot pravobranitel za javni poplaki protiv policijata, obezbeduva nadvore{na ot~etnost na policijata pred zaednicite na koi im sluì. Vo nekoi slu~ai formiraweto na provinciski soveti za bezbednost vo koi se vklu~eni grupi od gra}anskoto op{testvo i lokalni voda~i imaat korisen efekt za podobruvawe na lokalnite policiski slu`bi. Treba da postoi zakonodavstvo koe }e gi {titi pobornicite i gra|anskite grupi ~uvari na op{testvoto od voznemiruvawe od strana na policijata, agenciite za razuznuvawe i vojskata.

str M K str 063 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 23 Policijata vo Eritrea: slu~aj vo razvoj

Odnosot pome|u edna policiska organizacija i nejzinoto opkruùvawe sekojpat na odreden na~in e pove}estran. Ova najdobro se opi{uva dokolku se zeme predvid kako organizacijata se spravuva so dvata glavni aspekti na policijata: upotreba na sila za po~ituvawe na zakonot i pruàwe usluga na op{tata javnost. Vo t.n. zemji vo razvoj, kako Eritrea, ovaa dilema e u{te po vidliva. Zemjata mina niz 30-godi{na osloboditelna borba protiv Etiopija, koja seu{te ne e celosno zavr{ena, poradi toa {to borbata prodolì vo 1998 i 1999. Vo po~etokot na devedesetite policiskite sili koi broea nekade okolu 5.000 policajci se popolneti so lu|eto od porane{nata osloboditelna armija. Pri~inata be{e ednostavna: vladata saka{e da se pogriì za nejzinite veterani. Nekoi od vode~kite lu|e imaa policisko poteklo, sluèj}i kako policajci vo porane{nata kombinacija na Eritrea i Etiopija. Pokraj razli~nite vidovi na tehni~ka pomo{ vo metodite za krivi~na istraga, evidentna be{e potrebata da se izgradi policiska akademija, da se izgotvat obrazovni programi, site poddràni od danskata vlada, potreba od odredena kulturna promena, barem {to se odnesuva do donatorite i del od vode~kata elita na zemjata. Lu|eto koi sluàt vojska imaa razli~no sva}awe za upotrebata na sila otkolku, na primer tipi~niot angliski policaec. Proektot za kulturna promena vo policiskata sila na Eritrea, so pomo{ od danskata vlada, ima{e za cel postoewe na demokratska policija, ~ija karakteristika }e bide odrùvawe na zakonot i redot so minimalna upotreba na sila.

Izvor: Kasper V. Vrom, Univerzitet na Mastriht, Holandija, vklu~en vo proektot za kulturna promena na policiskite sili Eritrea, 2002 [to moè da storite kako parlamentarec Demokratska ramka w Obezbedete policijata da raboti vo ramkite na vladeewe na pravoto; w Obezbedete policijata da raboti vo soglasnost so eti~kiot kodeks na na~in na koj site gra|ani od niv moè da o~ekuvaat fer, nepristrasno i predvidlivo odnesuvawe. Vo vrska so ova obezbedete va{ata dràva da se pridrùva kon Kodeksot na odnesuvawe na slu`beni lica koi go sproveduvaat zakonot na ON (1979): vidi tabela br.65.

Obuka w Obezbedete profesionalna edukacija i obuka na policijata da ima za cel da go odr`i zakonot i javniot red so minimalna upotreba na sila, i za taa cel da vklu~i pove}e demokratski i eti~ki vrednosti, ~ovekovi prava i polova ~uvstvitelnost i obuka: vidi isto taka glava 7.

Videte gi isto taka preporakite od del VI, VII i VIII za finansiski, ~ovekovi i materijalni resursi.

str M K str 064 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 11 Tajni i razuznuva~ki slu`bi

Razuznuva~kite slu`bi (ponekojpat isto taka nare~eni "bezbednosni slu`bi") se klu~na komponenta na sekoja dr`ava, koi davaat nezavisna analiza na informaciite koi{to se odnesuvaat na bezbednosta na dr`avata i op{testvoto i za{tita na negovite vitalni interesi. I pokraj toa {to zavisat od izvr{nata vlast, parlamentot igra va`na uloga vo nadzor na nivnite aktivnosti.

Novitete zakani i rizici po vnatre{nata bezbednost koi proizleguvaat od me|unarodniot terorizam, trgovijata so droga, krium~arewe, organiziran kriminal i nelegalna migracija, se jasen povik za zasiluvawe na razuznuva~kite sposobnosti. Osobeno posle nastanite od 11 septemvri 2001, dobroto razuznuvawe se smeta za osnovno. Vo mesecite posle napadite, vladite na nekolku zemji im dadoa pogolemi ovlastuvawe na razuznuva~kite slu`bi, kako {to e prislu{kuvawe na internet, telefon i faks ( vidi glava 20 za terorizam).

Novite tehnologii gi zgolemuvaat sposobnostite za pratewe, otkrivawe, i fa}awe na mo`ni osomni~eni, a me|u razuznuva~kite slu`bi se razviva pogolema sorabotka, kako vnatre{no taka i nadvore{no. Vo golema merka od parlamentot zavisi kako }e ja odr`uva ramnote`ata pome|u sî pogolemite ovlastuvawa na razuznuva~kite slu`bi i gra|anskite slobodi i ~ovekovi prava.

Prirodata na slu`bite za razuznuvawe Samata priroda na slu`bite za razuznuvawe vo golema merka e sobirawe i analiza. Vakvata rabota bara visok stepen na tajnost. Od druga strana, postoi opasnost ovie informacii da se zloupotrebat vo kontekst na doma{nata politika. Slu`bite za razuznuvawe moè da stanat zakana za op{testvoto i za politi~kiot sistem koj treba da go {titat. Zatoa, pokraj izvr{nata kontrola, postoi golema potreba od jasen demokratski i parlamentaren nadzor na slu`bite za razuznuvawe. Postoeweto samo na sistem na proverki i ramnoteà moè da ja spre~i izvr{nata vlast ili parlamentot da gi zloupotrebat slu`bite za razuznuvawe za svoi politi~ki celi.

Vo demokratijata, slu`bite za razuznuvawe treba da se stremat da bidat efektivni, politi~ki neutralni (nepartiski), da se pridr`uvaat kon profesionalnata etika, da rabotat vo ramkite na zakonskite mandati i vo soglasnost so ustavno - zakonskite normi i demokratski praktiki na dr`avata.

Demokratskiot nadzor na razuznava~kite strukturi treba da zapo~ne so jasna i eksplicitna pravna ramka, spored koja vo zakonite za dr`avata }e se formiraat razuznuva~kite organizacii, odobreni od parlamentot. Zakonite ponatamu treba dopolnitelno da gi utvrdat granicite na ovlastuvawa na slu`bata, metodite na rabotewe i sredstvata so koi }e se smetaat za ot~etni.

str M K str 065 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br.24 Parlament i posebni fondovi za razuznuva~ki slu`bi: primer na Argentina

"Zakon br.25.520 za Nacionalno razuznuvawe (27 noemvri 2001). ^len 37: "Dvodomnata komisija na Nacionalniot kongres e nadle`na da vr{i nadzor i kontrola na "buxetskite izdvojuvawe" dodeleni na razli~nite komponeneti na nacionalnoto razuznuvawe. Za taa cel Dvodomnata komisija na Nacionalniot kongres moè da go sprovede sekoj akt povrzan so nejzinata nadle`nost, a osobeno: 1. Da u~estvuva i intervenira vo rasprava za zakonot za nacionalniot buxet koj izvr{nata vlast go ispra}a do Kongresot. Za taa cel, izvr{nata vlast gi ispra}a site neophodni dokumenti, poto~no a) aneks za rezerviranite, doverlivite, ili so ograni~enite pristap buxeti koi se realizirani pod nejzina nadle`nost; b) aneks koj gi sodrì celite, programata i predmetot na rashodite. 2. Da pobara pomo{ od site drugi razuznuva~ki organizmi vklu~eni vo ovoj zakon, koi se dol`ni da gi dadat site podatoci, osnovni informacii i izve{tai {to se odnesuvaat na nivnata funkcija. Vo vakvi slu~ai na neophodnost, moàt isto taka da se pobaraat podatoci i dokumenti navedeni vo ~len 39 od ovoj zakon. 3. Da nabquduva izdvojuvawata od buxetot da se za celta odredena vo zakonot za buxet. 4. Da izgotvuva godi{en izve{taj za Nacionalniot kongres i za predsedatelot koj }e sodrì: a) analiza i ocenka na realizacijata na buxetskite izdvojuvawa dodeleni na razuznuva~kite organizmi; b) opis na nadzornite i kontrolnite aktivnosti {to gi vr{i dvodomnata komisija, kako i sekoja druga preporaka {to bi sakal da ja dade."

Izvor: Zakon br.25520 za nacionalno razuznuvawe na Argentina, 27 noemvri 2001.

Pove}eto dr`avi sproveduvaat odreden stepen na formalen nadzor, obi~no vo forma na parlamentarni komisii za nadzor. Delokrugot na ve}e postojnite parlamentarni komisii, kako {to e komisijata za odbrana ili vooru`eni sili, ponekojpat se pro{iruva za da vklu~i razuznuva~ki pra{awa. Vo drugi zemji, parlamentot formira parlamentarni komisii ili pod-komisii koi rabotat isklu~ivo na nadzor na razuznuva~kite ili tajnite slu`bi.

Na parlamentarnite komisii za nadzor treba da im se garantira pristap do informacii, uloga vo imenuvawe na {ef({efovi) na razuznuva~kata slu`ba(i) i buxetski nadzor (vidi Tabela br. 24 za specijalni fondovi).

Pokraj toa, ili vo odsustvo na nadle`na parlamentarna komisija, nekoi dr`avi formalno formiraat komisii za kontrola na razuznuvaweto nadvor od izvr{nata vlast ili kabinetot. Kabinetot ili telata za kontrola na nivo na izvr{na vlast normalno opfa}aat i rakovodna ili administrativna funkcija, i te`at da se pomalku zavisni od strukturite ~ii aktivnosti gi nadgleduvaat otkolku parlamentarnite komisii koi imaat pretstavnici od celiot politi~ki spektar.

str M K str 066 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br.25 Nekoi praktiki na parlamentarnite komisii koi rabotat so tajni dokumenti w Dokolku e neophodno, komisijata se sre}ava zad zatvoreni vrati; w Komisijata dostavuva izve{taj na plenarnata sednica na parlamentot, po {to sleduva javna rasprava (po pra{awa koi ne se tajni); w Komisijata ima pravo da pobara bilo kakvi informacii, pod uslov da ne gi oddava informaciite za tekovnite operacii ili imiwata i vrabotenite vo razuznuva~kite slu`bi; w Komisijata moè da obelodeni bilo kakva informacija otkako utvrdila (so kfalifikuvano mnozinstvo ili normalno mnozinstvo) deka takvoto oddavawe }e mu sluì na javniot interes. w Komisijata ne se ograni~uva samo na informaciite koi se baraat. Na svoja inicijativa, ministerot/ministrite odgovoren za razuznuva~kite slu`bi treba na komitetot da mu obezbedi informacii sekojpat koga takvite informacii moè da pomognat za celosno razbirawe. Parametri za slu`bite za razuznuvawe vo demokratiite Kakva }e bide formata na nadzor na razuznuva~kite ili tajnite slu`bi zavisi od zakonskata tradicija na dràvata, politi~kiot sistem i istoriskite faktori. Na primer, nekoi zemji pod vlijanie na tradicijata na britanskoto obi~ajno pravo nastojuvaat da dadat akcent na sudskiot aspekt na nadzorot. Sprotivno na ova, dràvite na kontinentalna Evropa i onie koi vo odreden period od modernata istorija represivna iskusile policiska mo} teàt kon zakonodaven nadzor. Soedinetite Amerikanski Dràvi imaat kontrolni mehanizmi za nadzor vo izvr{nata, zakonodavnata i sudskata federalna vlast. Nekoi demokratski zemji formiraat institucija na javen pravobranitel na koja i se dava ovlastuvawe da istraùva navodni povredi na ~ovekovite prava od strana na slu`bite za razuznuvawe i da ja informira javnosta za rezultatot od istragata (Za javen pravobranitel, vidi Glava 16). Opfat Kontrolata na slu`bite za razuznuvawe ~estopati e ograni~ena. Ograni~uvaweto moè da se odnesuva na vidot na aktivnosta (doma{no/kontrarazuznuvawe ili stransko razuznuvawe) ili od oblastite vo koi rabotat (operativni metodi, tajni akcii). Otvorena ili doverliva rasprava vo parlamentot Op{to zemeno, nadzorot na slu`bite za razuznuvawe vo demokratskite op{testva ostanuva pomalku otvoren i razvien odkolku vo drugite oblasti od aktivnost na dràvata. Na primer, rabotata na parlamentarnite komisii za nadzor na razuznuvaweto ne sekojpat se vr{i na otvorena javna rasprava, a od ~lenovite na parlamentot koi se vklu~eni vo nea moè da se pobara da dadat posebna zakletva so koja se obvrzuvaat da ja po~ituvaat tajnata priroda na informacijata {to im e dadena na raspolagawe. Bez ogled koja posebna forma na nadzor e usvoena, demokratskite op{testva teàt da odràt ramnoteà pome|u obezbeduvawe

str M K str 067 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 adekvatno, zakonsko odnesuvawe i ot~etnost na vakvite organizacii preku redovna kontrola od edna strana, i da ja so~uvaat nivnata tajnost i efektivnost vo za{tita na nacionalnata bezbednost, od druga strana. Podelba na zada~i Strukturen na~in za kontrola na razuznuvaweto e da se izbegne monopolot na razuznuva~kata funkcija da go ima edna organizacija ili agencija. Mo`no e proliferacijata na razli~ni razuznuva~ki organizacii, koi moèbi odgovaraat na posebni strukturi kako {to se vooruènite sili i policijata, ili doma{no i stransko razuznuvawe, da e poneefikasna i da potikne birokratska konkurencija, no, op{to zemeno, se smeta deka e posoodvetna za demokratska kontrola. Zatoa, mnogu dràvi imaat posebni slu`bi za vnatre{no razuznuvawe i voeno razuznuvawe. Vakvata razlika e povolna od gledna to~ka na demokratski nadzor, me|utoa, go fragmentira sobiraweto na razuznuva~ki informacii i analiza, koe se pokaà deka e osobeno problemati~no posle teroristi~kite napadi na Soedinetite Dràvi. Obuka na personalot za razuznuvawe Obukata i profesionalnoto formirawe na eksperti za razuznuvawe e klu~en aspekt na nadzorot. Vklu~uvaweto na profesionalizam, po~ituvawe na demokratskite normi i na~ela za pravata na ~ovekot, kako i ~uvstvoto na gra|anska ot~etnost se osobeno va`ni aspekti od obukata na personalot za razuznuvawe. Demokratiite vloùvaat napori da obu~at i da vrabotat civili na razuznuva~ki funkcii, a ne da go ostavat toa vo domenot na vojskata. Deklasificirawe na materijal Drug strukturen faktor koj moè da ovozmoì kontrola i ot~etnost e mo`nosta informaciite za razuznuva~kite aktivnosti da bidat dostapni za javnosta posle odreden vremenski period. Ova moè da se podobri so zakon za sloboda na informiraweto i so pravila za davawe na tajni materijali posle utvrden vremenski period. Vakvata mo`nost na zadocneta transparentnost i mo`na javna kontrola moè da ja olesni demokratskata kontrola. (Vidi Glava br.21). [to moè da storite kako parlamentarec Parlamentarni mehanizmi za kontrola w Obezbedete va{iot parlament da ima komisija ili pod-komsija so poseben mandat za nadgleduvawe na site slu`bi za razuznuvawe (vidi za komparacija Glava15 za parlamentarni komisii). w Obezbedete mandatot na teloto da e jasno definiran i {to pomalku da e ograni~en i negovite ~lenovi da imaat pristap do site neophodni informacii i ekspertizi. w Obezbedete parlamentarnata komisija da prezeme akcija i periodi~no da dostavuva izve{tai za naodite, zaklu~ocite i preporakite.

str M K str 068 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Demokratska i pravna ramka w Obezbedete zakonot za slu`bite za razuznuvawe da gi regulira slednite pra{awa: da go definira statusot, opfatot, operacijata, sorabotkata, zadolènijata, dol`nostite za dostavuvawe izve{taj i nadzor na slu`bite za razuznuvawe. Pokraj toa, treba da se uredi so zakon i upotrebata na posebni metodi za dobivawe informacii i ~uvawe evidencija koja sodrì li~ni poedinosti kako i statusot na vrabotenite vo slu`bite za razuznuvawe. w Nabquduvajte dali slu`bite za razuznuvawe se politi~ki neutralni i rabotat soglasno profesionalnata etika koja vklu~uva po~ituvawe na demokratskite normi i ~uvstvo za gra|anska ot~etnost. w Obezbedete parlamentarnata komisija za nadzor na razuznuvaweto da prezeme akcija so cel da obezbedi personalot za razuznuvawe da se educira za demokratskite na~ela i zakonot za ~ovekovi prava. w Parlamentot treba da donese zakoni so koi na trite sektori od dràvata im se dava komplementarna uloga, a toa e: - Izvr{nata vlast da ja ima krajnata odgovornost za dodeluvawe zada~i i utvrduvawe prioriteti na slu`bite za razuznuvawe; parlamentot da donese soodvetni zakoni, da go nadgleduva buxetot i da ja nadgleduva ulogata na vladata i funkcioniraweto na slu`bite za razuznuvawe; Parlamentot NE TREBA da se me{a vo razuznuva~kite operacii na teren; - Sudskite pra{awa da garantiraat dokolku razuznuva~kite slu`bite sakaat da se me{aat vo privaten imot i/ili komunikacii i da vr{at nadzor dali slu`bite za razuznuvawe rabotat vo ramkite na zakonot.

Transparentnost i ot~etnost w Obezbedete parlamentarnata komisijata za nadzor na razuznuvaweto da e konsultirana i informirana za op{tata razuznuva~ka politika {to ja razviva izvr{nata vlast. w Obezbedete parlamentarnata komisijata za nadzor na razuznuvaweto da obezbedi slu`bite za razuznuvawe da rabotat na zakonski soodveten i odgovoren na~in, a istovremeno da ja so~uvaat neophodnata doverlivost i efektivnost. Ova, me|u drugoto, vklu~uva zakonski odredbi za prislu{kuvawe; w Obezbedete komisijata da e celosno informirana za aktivnostite na razuznuva~kite agencii, i da ima uloga vo imenuvawe na {efovi na razuznuva~ki i tajni slu`bi.

Pra{awa koi se odnesuvaat na doverlivost w Obezbedete zakonodavstvoto za sloboda na informirawe da e zna~ajno sredstva za ot~etnost i nadzor - kako direkno taka i indirekno - na slu`bite za razuznuvawe. w Da postojat posebni revizii na tajni fondovi so cel da se obezbedi ramnote`a pome|u barawata za doverlivost i ot~etnost. w Obezbedete so zakon da se propi{at kriteriumi i docnewa vo davawe na materijali koi porano bile tajni, so cel da se obezbedi, ili da se zgolemi mo`nosta za zadocneta transparentnost. Periodi~no mora da se dava naslovot na izve{taite vo soglasnost so zakonot za sloboda na informiraweto .

Vidi isto taka Glava 20 za terorizam i Del VI za finansiski resursi.

str M K str 069 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 12 Privatno obezbeduvawe i voeni kompanii

Dr`avata ima monopol na zakonska upotreba na sila i e edinstvena koja obezbeduva bezbednost, odgovorna da ja obezbedi vnatre{nata bezbednost i odbrana od nadvore{ni zakani. Sepak, vo poslednite godini branot na vnatre{ni konflikti dovede na scenata edna nova pojava poznata kako privatizacija na bezbednosnite funkcii. Se pojavija (povtorno se pojavija) nekoi nedr`avni bezbednosni akteri i ja predizvikaa tradicionalna forma na demokratska kontrola na sektorot za bezbednost.

Od 1990-tite pa navamu postoi proliferacija na privatni bezbednosni i voeni kompanii. Pove}eto od niv mo`e da se podelat vo tri glavni grupi: platenici, privatni voeni kompanii i privatni kompanii za obezbeduvawe. Od zna~ewe e aktivnostite na ovie akteri da se kontroliraat so dr`avni mehanizmi.

Funkcii i opasnosti od privatni bezbednosni i voeni kompanii Pove}eto post-konfliktni ili taka nare~eni neuspe{ni dràvi, se dovedeni vo isku{enie da povikaat privatni bezbednosni ili voeni kompanii. Tie obi~no go pravat ova so cel da go nadomestat nepostoeweto na soodvetna voena obuka i sila, a kako rezultat na toa ne se vo sostojba da obezbedat bezbednost na site gra|ani i/ili grupi, ili ne se spremni da go po~ituvaat monopolot na dràvata nad nasilstvoto za da upotrebat demokratski nadzor na sopstveniot sektor za bezbednost, ili se soo~uvaat so konflikti vnatre vo dràvata.

Vo vakvi okolnosti koristeweto na privatni voeni/bezbednosni kompanii se ~ini ima pozitivni efekti na kratkoro~na osnova, osobeno vo odnos na podobruvawe na nacionalni profesionalni ve{tini i sposobnosti za obuka, a ponekojpat i vo odnos na zgolemena samodoverba. Sepak, negativnoto vlijanie vrz demokratskiot proces mo`e da bide golemo i mnogustrano, kako {to e prika`ano vo Tabela br.26.

Javnite i demokratski izbranite institucii, a pred se parlamentite na site dr`avi "primateli", imaat potreba od soodvetni i efikasni mehanizmi za nadzor i demokratska kontrola ne samo na nivnite dr`avni bezbednosni strukturi, tuku i na najmenata voeno/bezbednosna ekspertiza.

str M K str 070 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 26 Privatno bezbednosni i voeni kompanii i nekoi potencijalni opasnosti za demokratijata w Privatnite akteri za bezbednost mo`e da dadat odreden stepen na stabilnost vo voeno/bezbednosnata sfera me|utoa, dolgoro~no gledano nekoi vladi mo`e da sogledaat deka glavniot na~in za re{avawe na (vnatre{nite) probelemite e da se oslonat na voena sila; w Najmuvaweto stranski eksperti otvara brojni pra{awa, kako {to e nivnata konkretna voeno/bezbednosna misija i buxetskite aspekti: gledano od demokratska perspektiva i perspektiva na dobro vladeewe, za vakvite pra{awa sekojpat treba da se rasprava na javni i parlamentarni debati; w Vo mnogu slu~ai vakvite privatni akteri dejstvuvaat kako brokeri pod zakrila na drugi povidlivi (i polegalni) misii .

Platenici Platenicite se del od relativno stara pojava. Ponovite konflikti doka`aa deka vo mnogu delovi na svetot seu{te mo`e da se najdat platenici.

Vo ~len 1 od Me|unarodnata konvencija protiv regrutirawe, finansirawe i obuka na platenici od 1989, usvoena od Generalnoto sobranie so negovata rezolucija 44/34 od 4 dekemvri 1989 e dadena definicija za platenici. Konvencijata stapi vo sila na 20 oktomvri 2001, no do sega samo nekolku zemji ja ratifikuvaa. Konvencijata ja pro{iruva definicijata sodr`ana vo ~lenot 47 od Dopolnitelniot protokol 1 na @enevskite konvencii od 1949 (osobeno vo pogled na onie lica koi se posebno regrutirani da u~estvuvaat vo konkretni aktivnosti na nasilstvo so cel ru{ewe na vlada ili bilo kakvo potkopuvawe na ustavniot poredok na dr`avata ili nejziniot teritorijalen integritet);

"^len 1 - za celite na ovaa Konvencija,

1. Platenik e sekoe lice koe: (a) e posebno regrutirano vo zemjata ili vo stranstvo so cel da se bori vo vooruèn konflikt; (b) e motivirano da u~estvuva vo neprijatelski aktivnosti vo osnova vodeno od èlbata za li~na dobivka, a vsu{nost, mu e veteno od strana na ili vo ime na strana vo sudirot materijalen nadomest {to e zna~itelno pogolem od onoj {to im e veten ili platen na borci od sli~en rang i funkcii vo vooruènite sili na taa strana; (v) ne e nitu dràvjanin na stranata vo konfliktot, nitu e ìtel na teritorijata koja e kontrolirana od strana vo konfliktot; (g) ne e ~len na vooruènite sili na strana vo konfliktot; (d) ne e praten na oficijalna dol`nost od Dràva koja ne e strana vo konfliktot kako ~len na nejzinite vooruèni sili .

2. Isto taka, platenik e sekoe lice koe, vo druga situacija: (a) specijalno e regrutirano lokalno ili vo stranstvo so cel da u~estvuva vo zaedni~ki

str M K str 071 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

akt na nasilstvo koj ima za cel: (i) da sobori vlada ili na drug na~in da go naru{i ustavniot poredok na Dràva; ili (ii) da go naru{i teritorijalniot integritet na Dràva; (b) e motiviran da u~estvuva vo osnova poradi èlbata za zna~ajna li~na dobivka i e stimuliran od vetuvaweto ili pla}aweto na materijalen nadomest; (v) ne e nitu dràvjanin nitu ìtel na Dràvata protiv koja e naso~en vakviot akt; (g) ne e praten od Dràvata na oficijalna dol`nost; i (d) ne e ~len na vooruènite sili na Dràvata na ~ija teritorija se prezema aktot."

Za celite na Me|unarodnata Konvvencija, te{ka povreda vr{i sekoe lice koe regrutira, koristi, finansira ili obu~uva platenici, ili se obiduva da napravi takvi dela ili e sou~esnik vo takvi dela ili obidi. Sepak, ima slu~ai koga vladite najmuvaat stranski voeni eksperti za specijalni zada~i (piloti na mlazni avioni, antiteroristi~ki operacii, itn.)

Specijalniot izvestuva~ za platenici pri Komisijata za ~ovekovi prava na ON vo negoviot izve{taj prepora~uva deka "Generalnoto sobranie trebe da ja povtori pokanata do site dràvi koi seu{te ne ja potpi{ale Konvencijata, da ja ratifikuvaat ili da pristapat kon nea. Istovremeno, treba da gi pokani dràvite ~lenki da gi revidiraat nivnite nacionalni zakonodavstva so cel da se usoglasat so Konvencijata" (Stav 70). Privatni voeni kompanii Privatnite voeni kompanii se eden vid na moderen i korporativen tip "platenici". Kako takvi, tie rabotat za profit, t.e. pruàat voeni uslugi i obuka ili, poprecizno, vr{at borbena i/ili neborbena uloga. Od zakonska gledna to~ka, sepak, tie ne se vklopuvaat vo tesno definirana definicija za platena vojska poradi toa {to voobi~aeno se sostaveni od penzioniran voen personal, koj ne e ve}e aktiven vo bezbednosnite sili. Privatnite voeni kompanii nudat golem broj na uslugi po~nuvaj}i od borbena i operativna podr{ka, ili sovet i obuka, do nabavka na oru`je, sobirawe na razuznuva~ki informacii, ili spasuvawe na zalo`nici, itn. Bez ogled na vidot na uslugite {to tie gi obezbeduvaat, nivna zaedni~ka karakteristika e deka rabotat po barawe na vladite, osobeno vo konfliktni situacii ili vo post konfliktni rekonstrukcii.

Primer za vakva privatna voena kompanija e MPRI vo SAD. Ova e kompanija za profesionalni uslugi koja raboti vrz osnova na dogovor za odbrana, naso~eni kon poddr{ka i pomo{ po odbrambeni pra{awa, kako {to e ekspertiza za sproveduvawe na zakonot i razvoj na liderstvo. Taa e formirana vo 1988 od porane{ni vi{i voeni oficeri i seu{te vo nea glavno raboti porane{en voen personal. Privatni kompanii za obezbeduvawe Privatnite kompanii za obezbeduvawe pruàat uslugi koi imaat za cel da za{titat pretprijatija i imot, i na toj na~in doprinesuvaat za spre~uvawe na kriminal. Kako takvi, privatnite kompanii za obezbeduvawe postojat sekade, no sega{nite trendovi pokaùvaat deka nivnoto koristewe se zgolemuva, osobeno vo konfliktnite regioni, kade {to pretprijatijata ~uvstvuvaat potreba od pogolema za{tita od onaa {to moè da im ja obezbedi dràvata. Se

str M K str 072 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

smeta deka tie se pozainteresirani za za{tita na imot i personal otkolku za voenata strana na konfliktot. Sepak, vo praksa, kompaniite mnogu ~esto ja kombiniraat voenata i bezbednosnata ekspertiza poradi toa {to se ~ini deka i dvete se od podednakvo zna~ewe i neophodni vo soodvetnite regioni. So ova se ~ini deka stanuva nejasna granicata pome|u privatnata vojska i kompaniite za obezbeduvawe.

Poradi sî pogolemoto zna~ewe i brojnite privatnite akteri za privatno obezbeduvawe, stanuva sî pobitno demokratskite institucii, osobeno parlamentot, da obezbedat minimalni standardi za kontrola i nadzor na ovie novi akteri vo sektorot za bezbednost, inaku se zagrozeni osnovnite demokratski na~ela. [to mo`e da storite kako parlamentarec Zakonodavstvo w Utvrdete va{ata dr`ava da e del od Me|unarodnata konvencija protiv regrutirawe, koristewe, finansirawe i obuka na platenici od 1989 i da go usvoila soodvetnoto zakonodavstvo; w Proverete dali e vo sila zakonskata ramka za privatni bezbednosni i voeni organizacii;

Po~ituvawe na normi i embarga za oru`je w So ogled na toa deka privatnite i voenite kompanii za obezbeduvawe rabotat vo konfliktni regioni vo stranstvo, potiknete go va{iot parlament da proveri dali aktivnostite na privatnite i voeni bezbednosni kompanii vo va{ata zemja se vo soglasnost so nacionalnata strategija za bezbednost kako i nadvore{nata politika i soodvetnite me|unarodni prava, normi i rezolucii. w Propi{ete so zakon na privatnite i voeni bezbednosni kompanii da NE im se dozvoli da rabotat vo regioni ili dr`avi koi se pod embargo za oru`je.

Transparentnost w Uverete se na nitu edna stranska privatna bezbednosna i voena kompanija da ne i se dozvoli da dejstvuva na nacionalna teritorija bez predhodna dozvola od parlamentot, duri i koga nejzinoto dejstvuvawe e na barawe na vladata ili so nejzina soglasnost; w Obezbedete buxetot na vladata za privatnite bezbednosni i voeni kompanii i nivnite aktivnosti da se nadgleduva od strana na parlamentot.

Ot~etnost w Obezbedete parlamentot postojano da bara ot~et od vladata za site dela na privatnite bezbednosni i voeni kompanii kako vo zakon taka i vo praksa, doma i vo stranstvo.

str M K str 073 M K

Del IV Nacionalna bezbednost pod parlamentarna kontrola: Uslovi i mehanizmi

str M K str 074 M K

str M K str 075 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 13 Uslovi za efikasen parlamentaren nadzor

Parlamentarniot nadzor na sektorot za bezbednost zavisi od mo}ta na parlamentot vo odnos na vladata i slu`bite za bezbednost. Vo ovoj kontekst mo} zna~i sposobnost da se vlijae vrz opciite i odnesuvaweto na vladata vo soglasnost so kolektivnata voqa na lu|eto izrazena vo parlamentot. Toa isto vklu~uva sposobnost da se nadgleduva realiziraweto na politikata, zakonodavstvoto, odlukite i buxetot odobreni od strana na parlamentot. Ovaa mo} proizleguva ne samo od ustavot i zakonite, no isto taka i od proceduralnite pravila na parlamentot i voobi~aenite praktiki. Zatoa, uslovite za efektiven parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost vklu~uvaat: Jasno definirani ustavni i zakonski ovlastuvawa Voobi~aeni praktiki Resursi i ekspertizi Politi~ka volja

Ustavni i zakonski ovlastuvawa Ustavot (ili negov ekvivalent) ja dava najva`nata zakonska osnova za parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost. I pokraj toa {to ustavite se razlikuvaat od edna zemja do druga, vo zavisnost od politikata, kulturata, stopanstvoto i socijalnata osnova na zemjata, pove}eto ustavi propi{uvaat deka: Izvr{nata vlast (t.e predsedatelot, premierot ili ministerot za odbrana) e odgovorna za slu`bite za bezbednost; Izvr{nata vlast dava ot~et pred parlamentot; So ogled na toa deka ustavnite odredbi imaat najvisok sudski status, neophodno e vo ustavot da se vgradat parlamentarnite ovlastuvawa vo odnos na sektorot za bezbednost. Ustavite ne moè da se izmenat lesno; sekoja reforma vo osnova bara kvalifikuvano mnozinstvo vo parlamentot. Zatoa, ustavot pretstavuva efektiven na~in za za{tita na mo}ta na parlamentot vo taa ~uvstvitelna oblast. Takvata mo} moè dopolnitelno da se zajakne so poseben zakon i preku proceduralnite pravila na parlamentot. Pokraj toa, so tek na vreme, se razvivaat socijalni normi i praktiki za ot~etnost i parlamentaren nadzor. Tabelata br.27 dava pregled na brojnite ovlastuvawa {to moè da gi koristat parlamentite pri nadzor na sektorot za bezbednost. Za pove}eto od ovie ovlastuvawa }e se rasprava vo glavite {to sledat.

str M K str 076 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br.27 Instrumenti ili sredstva koi moè da gi koristi parlamentot za obezbeduvawe na demokratska kontrola na sektorot za bezbednost 1. Op{ti ovlastuvawa a. Da inicira zakonodavstvo b. Da dopolnuva ili preformulira zakoni v. Da gi ispra{uva ~lenovite na izvr{nata vlast g. Da povikuva ~lenovi na izvr{nata vlast da svedo~at na parlamentarnite sostanoci d. Da povikuva voen personal i dràvni slu`benici da svedo~at na parlamentarni sostanoci |. Da povikuva gra|anski eksperti da svedo~at na parlamentarni sostanoci e. Da dobiva dokumenti od izvr{nata vlast `. Da sproveduva parlamentarnite anketi z. Da soslu{uva 2. Kontrola na buxetot a. Pristap do site buxetski dokumenti b. Pravo na revizija i dopolna na buxetski sredstva za odbrana i bezbednost v. Buxetska kontrola se ostvaruva na nivo na programi, proekti i resorni stavki g. Pravo da odobri/odbie dopolnitelni predlozi za buxet za odbrana i bezbednost 3. Mirovni misii/rasporeduvawe vo stranstvo: pravo na parlamentot da odobri/odbie: a. U~estvo vo donesuvawe odluki pred da se ispratat trupite vo stranstvo b. Mandat na misijata: da se obezbedi mandatot na ON v. Buxet na misijata g. Rizik od vklu~uvawe na voen personal d. Pravila na angaìrawe |. Lanec na na komanda/kontrola e. Traewe na misijata `. Pravo da gi poseti trupite na misijata 4. Nabavki a. Obvrska na izvr{nata vlast celosno da go informira parlamentot za odlukite za nabavka b. Pravo da gi odobri/odbie dogovorite v. Revizija na slednite fazi od nabavkata: i. Odreduvawe na potreba od nova oprema ii. Sporeduvawe i izbirawe na proizvoditel iii. Ocenuvawe na ponudite za nadomest i prebivawe 5. Generalna odbrambena i bezbednosna politika: pravo da odobri/odbie a. Koncept na bezbednosna politika b. Koncept na krizniot menaxment v. Struktura na silite g. Voena strategija/doktrina 6. Personal na odbranata/bezbednosta a. Pravo da odobri/odbie plan za personal b. Pravo da odredi plafoni za angaìrawe na rabotna sila v. Pravo da odobri/odbie ili pravo da bide konsultiran za najvisoki voeni imenuvawa (kako {to e {ef na {tab)

str M K str 077 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Voobi~aeni praktiki Ne site odnesuvawa i me|usebni odnosi moè da se reguliraat so zakon. Zatoa ednakvo e va`no da se razvivaat i odrùvaat naviki i praktiki na parlamentaren nadzor potkrepeni so socijalni normi, kako {to e me|usebno po~ituvawe i doverba. Na primer, da se informiraat i da se vklu~at parlamentarcite celosno i navremeno vo novite nastani vo bezbednosta ne e samo pra{awe na transparentnost i zakonska odgovornost, tuku i na dijalog pome|u lu|eto. Resursi i ekspertiza Op{to zemeno, sposobnosta na parlamentot da go nadgleduva sektorot za bezbednost e pod vijanie na vremenskite faktori i nivoto na ekspertiza i informacii koi mu se dostapni. Faktor vreme Za parlamentot e va`no da dobiva navremeni informacii za namerite i odlukite na vladata koi se odnesuvaat na bezbednosni pra{awa i na sektorot za bezbednost. Parlamentot nema da ima jak slu~aj dokolku vladata go izvesti otkako ja donela kone~nata odluka. Vo vakvi situacii, parlamentot }e se soo~i so "zavr{ena rabota" i nema da ima druga alternativa osven da ja odobri ili otfrli odlukata na vladata. Za vreme na nacionalna kriza ili vonredna sostojba, vladata obi~no e obvrzana da deluva mnogu brzo i }e go informira parlamentot otposle. Ova sepak ne ja osloboduva da deluva vo ramkata odobrena od parlamentot. [to se odnesuva do redovnite i dolgoro~ni politi~ki pra{awa, parlamentot treba da ima dovolno vreme da napravi analiza i da vodi rasprava po osnovnite pra{awa kako {to se buxetot za odbrana, donesuvawe odluka za nabavka na oru`je ili revizija na odbranata. Eden od na~inite da se odgovori na vremenskiot pritisok so koj rutinski se soo~uvaat parlamentarcite vo nivnata rabota e da se razvie proaktivna strategija. Na Tabelata br.28 se prikaàni nekoi od elementite na vakva proaktivna strategija za nadzor na sektorot za bezbednost.

Tabela br.28 Proaktivni strategii za parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost

Rabotata na parlamentarcite ~estopati e pod vlijanie na vesta na denot. Pokraj toa, nivnata politi~ka agenda vo golema merka ja nametnuva vladata. Sepak, efikasen na~in da se nadminat vremenskite ograni~uvawa mo`e da bide razvivawe na proaktivna strategija za parlamentaren nadzor. Vo odnos na sektorot za bezbednost, vakvata strategija mo`e da go vklu~i slednoto: Utvrduvawe na agenda: Parlamentarcite treba postojano da se obiduvaat da gi preto~at namerite i potrebite na lu|eto vo pra{awa na politi~ka agenda. a

str M K str 078 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Najnovi nastani: Parlamentot treba postojano da e informiran za najnovite nacionalni i me|unarodni nastani po bezbednosni i voeni pra{awa. Ova moè da se postigne ne samo preku vladini kanali no isto taka i preku nedràvni organizacii, kako {to se univerziteti, istraùva~ki centri, itn. Nau~eni lekcii: Parlamentot treba da u~i od minatite operacii {to gi izvr{ile u~esnicite od sektorot za bezbednost, preku ~esti i strukturni revizii. Kontinuiran pregled: Parlamentot mora da bara vladata da vodi smetka za site najnovi nameri, nastani i nau~eni lekcii koga ja aùrira svojata bezbednosna politika.

Informirawe, ekspertiza i parlamentaren personal Efikasen parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost bara postoewe na ekspertizi i resursi vo ramkite na parlamentot ili na negovo raspolagawe. Ekspertizata {to postoi vo parlamentot retko odgovara na ekspertizata na vladata i bezbednosnite sili. Vo pove}eto slu~ai, parlamentite imaat mnogu mal personal za istraùvawe, dokolku voop{to go imaat, dodeka vladata moè da se potpre na personalot od ministerstvoto za odbrana i drugite ministerstva koi rabotat so sektorot za bezbednost. Nekoi parlamenti, kako Kongresot na Argentina, imaat voen oficer za vrski koj e postojano vo Kongresot taka {to parlamentarcite i parlamentarniot personal moàt da go konsultiraat i da dobijat sovet, osobeno komisijata po odbrambeni/bezbednosni pra{awa. Pokraj toa, parlamentarcite se izbirani da sedat vo parlamentot samo za ograni~en vremenski period, dodeka dràvnite slu`benici i voeniot personal vo celost ja minuvaat celata kariera vo ministerstvoto za odbrana. Sepak, osnovniot problem e toa {to parlamentite glavno se potpiraat na informacii koi doa|aat od vladata i vojskata, a sepak tie se institucii koi tie bi trebalo da gi nadgleduvaat. Ova gi doveduva parlamentarcite vo nepovolna polo`ba vo odnos na vladata i vojskata. Sostojbata e ote`nata poradi zatvorenata priroda na sektorot za bezbednost kako rezultat na negovata tipi~na voena rabota, kultura, obrazovanie i zakoni za tajnost.

Tabelata br.29 dava sugestii kako da se podobri ekspertizata na parlamentarcite vo odnos na sektorot za bezbednost.

Tabela br.29 Mehanizmi i praktiki za podobruvawe na parlamentarna ekspertiza po pra{awa za bezbednosta: nekolku predlozi w Formirawe - dokolku seu{te ne postoi kako posebno telo - na komisija za bezbednost/odbrana kade ekspertizata i znaeweto na parlamentarcite }e se koncentrira na bezbednosni pra{awa: parlamentot mo`e da ja razgleda mo`nosta da ja podeli komisijata za odbrana vo podkomisii za nabavki, personalni pra{awa, buxet i mirovni misii. w Da prisustvuva na nacionalni i me|unarodni seminari, da odi na studiski patuvawa, poseti na prostorii na slu`bite za bezbednost (vidi glava 11 za tajni slu`bi i slu`bi za razuznuvawe) i na sesii za obuka na parlamentarci. Ova mo`e da vklu~i i brifinzi na parlamentarci koi patuvaat vo zemji kade nacionalnite trupi se vklu~eni vo mirovni misii; a

str M K str 079 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 w Razmena na iskustva i praktiki pome|u parlamentarcite od razli~ni zemji, na primer za vreme na sednicite na me|unarodnite parlamentarni sobranija; w Da imaat dobro obu~en i dovolno broen profesionalen parlamentaren personal; w Da obezbedat pristap do specijalizirani i aùrirani biblioteki i dokumentacioni/istraùva~ki centri, vklu~uvaj}i elektronski bazi na podatoci; w Da obezbedat dobivawe soveti od strana na nadvore{ni eksperti od nedràvni organizacii (t.e univerziteti, istraùva~ki centri), ili od strana na penzionirani voeni oficeri (vidi glava 6 za gra|ansko op{testvo); w Da napravat me|unarodnite i regionalnite dogovori od oblasta na bezbednosta da im se dostapni na parlamentarcite na nacionalen jazik (jazici) zaedno so sostojbata okolu nivna ratifikacija i soodvetnite dokumenti telata za sledewe od dogovorot, dokolku gi ima; w Izbirawe na dve ili tri temi, na godi{no nivo, koi se odnesuvaat na sektorot za bezbednost, koi }e bidat celosno istraèni (na pr. podkomisii); w Da se formira grupa na parlamentarci od site partii (od dvata doma) koi rabotat na bezbednosno/odbrambeni pra{awa: vakov sostav moè da sluì kako neformalen istraùva~ki centar po ovie pra{awa.

Politi~ka voqa Duri i koga zakonskata osnova za parlamentarniot nadzor e bezprekorna, i parlamentot ima dovolno resursi i ekspertiza da se spravi so ova pra{awe, efikasniot parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost ne moè da se zeme zdravo za gotovo. Posledniot element, politi~kata voqa na parlamentarcite da upotrebat sredstva i mehanizmi {to im stojat na raspolagawe pretstavuva biten uslov za efektiven parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost. Nemaweto politi~ka voqa za nadzor na slu`bite za bezbednost moè da e rezultat na razli~ni faktori vklu~uvaj}i gi slednite: Partiska disciplina: so ogled deka e vo interes na parlamentarcite od vladea~kata partija da ja zadràt izvr{nata vlast, tie imaat tendencija da se vozdràt od javna kritika na izvr{nata vlast. Imawe/nemawe interes na glasa~koto telo: vo mnogu dràvi javnosta generalno ne e zainteresirana za pra{awa po bezbednosta. Zatoa, mnogu parlamentarci mislat deka ne se isplati da tro{at premnogu od nivnoto vreme za pra{awa od bezbednost so cel da se bide reizbran. Bezbednosnite raboti gi prisiluvaat parlamentarcite da ne gi otkrijat nivnite naodi, onie koi, na primer, se ~lenovi na komisijata za razuznuvawe.

Kako rezultat na vakov vid na situacija, parlamentarnite instrumeti mo`e da se upotrebat na eden pasiven na~in koga }e dojde do toa da se nadgleduva policijata i aktivnosta na izvr{nata vlast, osven koga nekoja ekstremna situacija ne bara poinaku, kako {to e skandal ili vonredna sostojba. Sepak, ustavna obvrska i va`na zada~a na sekoj parlamentarec e kriti~ki da gi ispituva namerite i aktivnostite na izvr{nata vlast.

str M K str 080 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 14 Parlamentarni mehanizmi koi se primenuvaat vo sektorot za bezbednost

Site zakonski sistemi im obezbeduvaat na parlamentite brojni sredstva kako da dojdat do informacii za da ja kontroliraat policijata, da ja nadgleduvaat administracijata, da go {titat poedinecot ili da ja iznesat na videlina i da ja otstranat zloupotrebata i nepravdata. Pokraj toa, parlamentarcite mo`e da imaat korist od dobri praktiki ili da razvivaat dobri praktiki i neformalni metodi koi gi dopolnuvaat ovie ustavni ili zakonski sredstva i mehanizmi.

Postojat tri zaedni~ki zakonski mo`nosti parlamentite da dobijat informacii od vladata, a toa se: Parlamentarni raspravi; Parlamentarni pra{awa i interpelacii Parlamentarni anketi Parlamentarni raspravi za bezbednost

Parlamentarnite raspravi po pra{awata od bezbednost davaat klu~na mo`nost za razmena na mislewa i sobirawe osnovni informacii za faktite i namerite na vladata. Generalno kaàno, parlamentarnite raspravi i pra{awa za bezbednosnata politika, moè da se pojavat vo pet vidovi na situacii: Otkako izvr{nata vlast }e gi prezentira predlozite za godi{niot buxet za odbrana; Posle oficijalni i neoficijalni izjavi od soodvetni ministri, kako {to e ministerot za odbrana ili ministerot za nadvore{ni raboti; Vo vrska so pregled na nacionalnata odbrana, prezentirawe na bela kniga za odbrana ili drug vaèn dokument za nacionalna odbrana; Vo vrska so programite na vladata, koi glavno se objavuvaat posle izbori; Sekoe posebno pra{awe koe bara parlamentarna rasprava, kako {to e skandal, glavna bezbednosna grià ili katastrofa.

str M K str 081 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 30 Zaedni~ki karakteristiki na parlamentarnata ma{inerija i postapki za nadzor na izvr{nata vlast w Glavna rasprava " Vo nekoi zemji odredbite na ustavot baraat izvr{nata vlast periodi~no da mu dava na parlamentot ot~et za nejzinoto rabotewe (...) Vo pove}eto dràvi pra{awata za generalnata politika ne se avtomatski predmet na periodi~no ispituvawe. Mnogu ~esto tie }e dojdat na rasprava ako specijalno se pokrenati od nekoj ~len (...)". w Interpelacija "(...) Interpelacija e voobi~aena postapka za dobivawe informacii i ostvaruvawe kontrola vo klasi~en parlamentaren sistem. Interpelacija pokrenuva ~len na parlament za minister, so cel da objasni {to napravil negoviot oddel ili za {efot na vlada po pra{awe od generalnata politika. Interpelacijata ima dve osnovni odliki: prvo, taa pokrenuva op{ta rasprava; i vtoro, taa nosi politi~ka sankcija, poradi toa {to raspravata kulminira so glasawe ili predlog so {to se izrazuva zadovolstvoto ili nezadovolstvoto na domot od objasnuvawata {to gi dostavila vladata. Interpelacijata e najefikasna postapka poradi toa {to ministrite se povikuvaat direkno na ot~et. Toa ne e samo sredstvo za dobivawe informacija, tuku i direkna forma na kontrola (...)." w Barawe za suspenzija "Britanskiot sistem ne poznava procedura za interpelacija, a "baraweto za suspenzija" se razlikuva od interpelacijata. Barawe za suspenzija {to se podnesuva neposredno pred da po~ne recesija, dava mo`nost da se pokrenat serija pra{awa pred vladata, no ne se glasa. (...). w Pra{awa "Celta na postapkata na pra{awa (...) e da se dobijat konkretni informacii od administracijata, da se pobara nejzino intervenirawe, a koga e potrebno, da se izloàt zloupotrebite i da se bara korekcija. Isto taka se koristi da se dobijat detalni fakti koi }e im pomognat na ~lenovite da gi svatat kompliciranite raboti koi se odnesuvaat za predlog zakoni i statutarni instrumenti izneseni pred parlamentot (...) Postapkata i dava na opozicijata sredstva da gi otkrie slabite strani na vladata, a poradi publicitetot koj im se dava tie imaat pozitivno vlijanie vrz administracijata. (...) Popularnosta na ovaa postapka moè da se pripi{e na faktot deka so toa {to ~lenot na parlamentot go koristi pravoto da postavuva pra{awe, toj e celosno sloboden pretstavnik (...)". w Anketni komisii: vidi tabela br. 32.

Izvor: Parlamenti od Mi{el Ameler, Inter- parlamentarna unija, 1966

Parlamentarni pra{awa i interpelacii vo vrska so bezbednosta

Pra{awata - bilo da se pismeni ili usmeni - se del od raspitnata funkcija na parlamentot i edna od najmnogu upotrebenite parlamentarni postapki za kontrola na akcijata na vladata.

str M K str 082 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Pra{awata moè zna~itelno da pridonesat za efikasen nadzor na sektorot za bezbednost, poradi bitnata funkcija {to ja imaat. Op{to zemeno, vo odnos na bezbednosta, parlamentarnite pra{awa: Im davaat mo`nost na ~lenovite na parlamentot da dobijat navremeni, to~ni i najnovi informacii za odbrambenata i bezbednosnata politika na vladata i op{to, za bezbednosni pra{awa; Mu pomagaat na parlamentot da go kontrolira sproveduvawata na zakonite povrzani so bezbednosta usvoeni od parlamentot; Pomagaat vnimanieto na javnosta da se naso~i kon pra{awa za bezbednost i odbrana, osobeno koga pra{aweto e usno, a odgovorot se emituva ili se prenesuva na televizija i/ili na drug na~in se prenesuva vo parlamentarni raspravi ili vo nacionalniot oficijalen bilten (informativnata funkcija na parlamentarnite pra{awa ne e ograni~ena samo na parlamentot; pra{awata isto taka imaat za cel da obezbedat informacii za pogolema publika vklu~uvaj}i i mediumi, NVO i gra|anskoto op{testvo vo celina); Moè da sluàt kako sredstvo za da se vlijaat ili da ja prenaso~at politi~kata agenda na vladata po pra{awa za bezbednosta; Im ovozmoùvaat na ~lenovite od opozicijata da postavuvaat pra{awa po bezbednosni raboti za koi tie se zagrièni ili za koi ne moèle dotoga{ da dobijat zadovolitelni informacii; Vo pogolemiot broj na slu~ai, parlamentarnite pra{awa vo odnos na sektorot za bezbednost se mnogu ~uvstvitelni. Ministerot koj ja ima odgovornosta da odgovori na parlamentarnite pra{awa ~esto pati pokaùva malku èlba da go stori toa. Vakvoto protivewe ~estopati doa|a od poverliviot karakter na aktivnostite na sektorot za bezbednost. êstopati dokumentite koi se odnesuvaat na nacionalnata bezbednost se tajni, a so toa ne se dostapni nitu za parlamentarcite nitu za javnosta.

Tabela br.31 Sugestii za efikasno ispra{uvawe

w Celosna podgotovka: ne e mo`no da se improvizira koga postavenite pra{awa, osobeno tehni~kite se odnesuvaat na bezbednosni raboti. Od golema pomo{ isto taka moè da bidat i neformalnite kontakti so voeniot personal (ili personal so voena ili paravoena pozadina). w Nedvosmislen jazik: nejasnoto formulirawe na pra{aweto koe moè da dovede do odreden vid na nedorazbirawe, moè da rezultira vo nesoodveten ili nedovolen odgovor od ministerot. w Vreme: momentot vo koj pra{aweto e postaveno e od bitno zna~ewe za negovata efikasnost i negovoto vlijanie, vklu~uvaj}i go i publicitetot.

Sepak, mo}ta na izvr{nata vlast da gi klasificira dokumentite e ograni~ena so zakon. Osven toa, procesot na klasificirawe na dokumentite treba da e transparenten, taka {to }e se znae koj e odgovoren da odlu~i za toa koj dokument mo`e da bide predmet na klasifikacija, vremetraeweto na doverliviot period, kako i uslovite za klasificirawe i deklasificirawe.

str M K str 083 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

[to se odnesuva do institucionalniot kontekst, slednite faktori pridonesuvaat za efektivnosta na parlamentarnite pra{awa: Mo`nosta parlamentarcite da iznesat dopolnitelni pra{awa sekojpat koga ne se zadovolni od odgovorot ili koga baraat ponatamo{ni pojasnuvawa; Mo`nosta parlamentarcite da pokrenat rasprava po pra{awa postaveni za vreme na ~asot za pra{awa; @elbata na ~lenovite na parlamentot da ja iskoristat proceduralnata mo`nost da postavuvaat pra{awa; Mo`nosta javnosta da prisustvuva za vreme na postavuvawe pra{awa, ili da gi sledi na radio ili televizija; Publicitetot {to sleduva okolu raspravata, i sekako, objavuvaweto na pra{awata i odgovorite vo dokumenti dostapni za javnosta.

Posebni parlamentarni anketi za bezbednost Pokraj nivnata uloga vo zakonodavniot proces, parlamentarnite komisii isto taka u~estvuvaat i vo efektivno nadgleduvawe na vladinata politika. Vladinite aktivnosti moè da se nadgleduvaat po pat na vremeni informirawa, koi moè da vklu~at pove}e od edna komisija i obi~no rezultiraat vo objavuvawe na izve{taj za informacijata. Posebnite parlamentarni anketi treba da podleàt na sudska istraga.

Glavni prednosti i karakteristiki na anketnite komisii

Vo odnos na pra{awa za bezbednost/odbrana, ad hoc anketnite komisii se od posebno zna~ewe i nivnite prednosti se brojni. Samiot na~in na koj se formiraat moè da se smeta kako pozitiven politi~ki znak, osobeno od strana na javnosta; Moè da bidat soodvetno sredstvo za detalna kontrola na politi~ki ~uvstvitelni pra{awa vo sektorot za bezbednost; Moè da ovozmoàt precizna procenka na politikata na vladata po posebni bezbednosni pra{awa i , kade {to e mo`no da predloàt sredstva za korekcija ili preorientacija za koja postoi verojatnost deka }e bide prifatena od celiot dom i vladata.

str M K str 084 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 32 Klu~ni karakteristiki na parlamentarnite anketni komisii "(...) Istra`nite komisii na{iroko se koristat za prou~uvawe na posebni pra{awa. Za ovaa cel, parlamentot zadolùva eden ~len od negovite ~lenovi da sobere informacii {to toj smeta deka se potrebni za ostvaruvawe na pravilna kontrola i da podgotvi izve{taj za koj domot, dokolku smeta za potrebno, }e odrì rasprava i }e donese odluka. Pravoto da sprovede anketa e prirodna posledica na na~eloto deka parlamentot mora da bide celosno informiran za sekoja rabota za koja izvr{nata vlast prezema akcija (...) Vo nekoi dràvi na anketnite komisii im e te{ko da napravat efektivna anketa. êsto pati nemaat mo} da prisilat lica da u~estvuvaat, osven preku voobi~aen proces vo sudovi. Ova povlekuva intervencija od strana na vladini vlasti, ja usporuva postapkata na komisijata i go namaluva efektot od anketata.(...) Sepak, najdobar na~in da se napravi efektivna parlamentarna anketa e da se zemat dokazi pod zakletva.(...) Dokazite {to im gi davaat dràvnite slu`benici na anketnite komisii doveduvaat do poseben problem poradi toa {to tie mu se podredeni na ministerot odgovoren za odreden sektor. Do koj stepen moè vladata da im naredi da ne odgovaraat na pra{awata {to im gi postavile parlamentarcite? (...) (Vo nekoi dràvi) sekojpat se bara soglasnost (za davawe dokazi) od soodvetniot sektor. No tie ne smeat da ne se dadat osven vo slu~aj koga davaweto na baranite informacii }e i “na{teti na javnata bezbednost ili }e go zagrozi ili ote`ni izvr{uvaweto na javnata slu`ba. Treba da se napomene deka bez ogled na sistemot, komisijata formirana da sprovede anketa ne e ni{to drugo osven istra`no i telo za utvrduvawe na fakti ~ija edinstvena funkcija e da dostavi izve{taj do domot {to go formirala. Sekoga{ ostanuva na samiot dom da gi donese potrebnite zaklu~oci od anketata i dobienite podatoci (...)".

Izvor: Parlamenti, od Mi{el Ameler, Inter-Parlamentarna Unija, 1966

Druga zna~ajna karakteristika na ovie anketni komisii e nivniot sostav. Se razbira deka za rezultatot na anketata od bitno zna~ewe e soodnosot na vklu~enite ~lenovi na parlamentot od opozicijata nasproti onie od mnozinstvoto. Ovlastuvawata na anketata zna~itelno se razlikuvaat od parlament do parlament i od komisija do komisija. Sepak, glavnite ovlastuvawa ja vklu~uvaat mo}ta: Da ja izbere temata i opfatot na parlamentarnata anketa; Da pravi poseti na voeni bazi i drugi prostorii na slu`bite za bezbednost (vidi glava 17); Da gi soberat site soodvetni informacii, vklu~uvaj}i gi i tajnite i strogo doverlivi dokumenti od predsedatelstvoto, vladinata administracija ili od general{tabot; Da zema dokaz pod zakletva od ~lenovite na predsedatelstvoto, vladinata administracija ili vojskata, kako i od gra|anskoto op{testvo; Da organizira javni ili zatvoreni soslu{uvawa. Anketata na Kanada za u~estvoto na kanadskite vojnici vo Somalija dava dobra ilustracija (vidi tabela br.33).

str M K str 085 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br.33 Anketna komisija za rasporeduvawe na kanadski sili vo Somalija: ilustracija za javnoto vlijanie vrz parlamentarnite izve{tai po pra{awa za bezbednost

Za vreme na rasporeduvaweto na kanadski trupi vo Somalija vo 1993, se slu~ija nastani koi gi {okiraa pove}eto Kana|ani - ubistvoto na Somaliski natrapnici vo kanadskiot kamp Belet Huen, tepaweto do smrt na eden tinejxer vo pritvor od strana na vojnici na Komando 2 na kanadskata vozdu{na regimenta (CAR), o~igleden obid za samoubistvo od strana na eden od tie kanadski vojnici, a posle misijata, navodnite slu~ai na kriewe ili menuvawe na klu~ni informacii. Videolentite od tie odvratni aktivnosti vo koi bea vklu~eni ~lenovi na CAR isto taka se pojavija na videlina. vladata smeta{e deka ne e nedovolen Vojni~kiot anketen odbor gi istra`uval nastanite, za da se ispolnat kanadskite standardi za javna ot~etnost, taka {to kandskiot parlament pokrena otvorena javna anketa soglasno zakonot za anketi.

Obem i nadle`nost - zakonot za anketi odobruva da se povikaat svedoci, da se slu{nat svedo{tva, da se najmi ekspertski sovet i sovetnici i da se ocenat dokazite. Mo}ta za prisilno svedo~ewe be{e glavniot mehanizam za da se utvrdi {to se slu~i vo Somalija i vo nacionalniot {tab za odbrana. Okolu 116 svedoci ponudija dokazi za vreme na anketata koja se vode{e na otvoreni sednici prenesuvani na televizija vo cela Kanada. Opfatot ne se ograni~i samo na nastanite vo Somalija, tuku i na kontekstot, vklu~uvaj}i elementi kako {to se sistemot vo lanecot na komandata, disciplinata, operaciite na kanadskite sili i aktivnostite i odlukite na Ministerstvoto za nacionalna odbrana. Spored vtoriot del od uslovite, od Komesarite se bara{e da gi razgledaat posebnite pra{awa koi se odnesuvaa na fazite na operacijata vo Somalija pred rasporeduvawe, na teren i otposle.

Nema sudewe- Anketata nema{e za cel da bide sudewe, i pokraj toa {to soslu{uvaweto vklu~uva{e ispituvawe na institucionalnite pri~ini i reakcii za incidentite koi predhodno rezultiraa vo smena i sudewe na poedinci. Istragata be{e glavno usmerena kon institucionalni i sistemski pra{awa koi se odnesuvaa pove}e na organizacijata i rakovodeweto na kanadskite sili i na ministerstvoto za nacionalna odbrana, otkolku na poedinci vraboteni vo ovie institucii. Sepak, ova neizbe`no bara{e istragata da gi ispita aktivnostite na poedinci vo lanecot na komanda i na~inot na koj tie ja izvr{uvale liderskata funkcija.

Rezultati - Rezultatot od dvegodi{nata rabota be{e eden dolg izve{taj koj opfati brojni pra{awa vklu~uvaj}i: strukturata i organizacijata na kanadskite sili i ministerstvoto za nacionalna odbrana za vreme na misijata vo Somalija; va`nosta na lanecot na komanda vo kanadskata vojska; diskusija za voenata kultura i etika; gra}ansko-voeni odnosi vo Kanada, itn. Toj zavr{i so serija na glavni preporaki za promena vo brojni vladini aktivnosti i politika na Kanadskite sili. Pove}eto od ovie preporaki se vo proces na realizacija.

Izvor: Prof. Dr. Dona Vinslou Tehni~ki sovetnik na kanadskata parlamentarna anketa, 1996.

str M K str 086 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 15 Parlamentarna odbrana ili komisii za bezbednost

So ogled na kompleksnosta na sektorot za bezbednost od bitno zna~ewe e da postoi dobro razviena komisiska struktura dokolku parlamentot treba da vr{i pravo vlijanie vrz izvr{nata vlast. Parlamentarniot nadzor na sektorot za bezbednost vklu~uva ne samo edna komisija tuku nekolku komisii koi vo razli~ni parlamenti imaat razli~no ime (i ponekojpat moè da gi spojat svoite mandati). Naj~esto ovie komisii - koi ponekojpat moè da odrùvaat zaedni~ki sesii - se slednite: Komisija za odbrana (ponekojpat se nao|a pod imeto komisija za vooruèni sili ili komisija za nacionalna odbrana i bezbednost ili komisija za bezbednost i nadvore{ni raboti), koja generalno raboti po pra{awa koi se odnesuvaat na sektorot za bezbednost, na pr. misija, organizacija, personal, operacii i finansirawe na vojskata i na voena obvrska i nabavki; Komisija za nadvore{ni raboti, koja raboti po pra{awa koi, na primer, se odnesuvaat za odluki za u~estvo vo mirovni misii, ili pak prifa}awe na nivno prisustvo na nacionalna teritorija, me|unarodna bezbednost, me|unarodni/regionalni organizacii, dogovori i aran`mani; Komisija za buxet ili finansii, koja go ima krajniot zbor za buxetite za site organizacii na sektorot za bezbednost; po mo`nost komisijata za javni smetki koja gi pregleduva izve{taite od revizijata za celiot nacionalen buxet, vklu~uvaj}i go i buxetot za odbrana; Komisija (ili podkomisija) za razuznuva~ki slu`bi i raboti, koja ~estopati zasedava zad zatvoreni vrati; Komisija za industrija i trgovija, koja osobeno raboti po pra{awa za nabavka i trgovija na oru`je (kompenzacija i poramnuvawe); Komisija za nauka i tehnologija (za voeno istraùvawe i razvoj); Komisija za vnatre{ni (ili doma{ni raboti) koja se zanimava so policija, grani~na kontrola i ~esto pati so drugite paramilitarni organizacii. Ovlastuvawa i sredstva Ovlastuvaweto za sobirawe i primawe dokazi od nadvore{ni izvori na parlamentarnite komisii zna~itelno se razlikuva. Nekoi parlamentarni komisii, kako {to se ad hoc postojanite komisii na britanskiot dolen dom, nemaat pravo samite da sobiraat dokazi dodeka pak drugi komisii, kako {to se onie na Kongresot na SAD imaat skoro neograni~eno ovlastuvawe da zemaat podatoci od nadvore{ni izvori (pod zakletva). Nekoi parlamentarni komisii imaat mo`nost da donesuvaat-usvojuvaat duri i da izgotvuvaat nacrt zakon po predloèni amandmani na postoe~koto zakonodavstvo -

str M K str 087 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 dodeka drugi komisii imaat pravo samo da ja nadgleduvaat aktivnosta na izvr{nata vlast i buxetskite izdvojuvawa bez mo`nost da donesat zakon. Nivoto na sredstva i ekspertiza koi i se na raspolagawe na komisijata se od klu~no zna~ewe za da i se ovozmoì efikasno da go izvr{i svojot mandat, t.e brojot, stepenot na sposobnost i stabilnost na personalot na komisijata; istraùva~kata sposobnost i nejzinata priroda (specijalizirana nasproti op{ta; posebna nasproti del od pogolema parlamentarna istraùva~ka edinica); pristap do podatoci i soodvetna pomo{na dokumentacija (sposobnost da ja dobie i da ja reproducira); sposobnost da se povikaat eksperti; sposobnost da se odrùvaat soslu{uvawa i da se sprovede anketa. (Za pove}e informacii videte ja Glava 14 za parlamentarni mehanizmi i sredstva).

Tabela br. 34 Mo`ni klu~ni funkcii na parlamentarnata komisija po pra{awa na odbrana ili bezbednost

Bezbednosna politika w Da ispita i dostavi izve{taj za sekoja va`na politi~ka inicijativa objavena od ministerot za odbrana; w Periodi~no da go ispra{a ministerot za odbrana za negovoto izvr{uvawe na politi~ki odgovornosti; w Da kontrolira dali ministerstvoto za odbrana se pridrùva kon zakonot za sloboda na informirawe, i kvalitetot na davawe na informacii do parlamentot, bez ogled na sredstvata; w Da gi ispita molbite i àlbite od voeniot personal i gra|anite koi se odnesuvaat na sektorot za bezbednost. Zakonodavstvo w Da go razgleda i da dostavi izve{taj za sekoj predlog zakon predloèn od strana na vladata i dostaven od nea do parlamentot; w Da razgleda dali me|unarodni ili regionalni dogovori i aran`mani se vo nadle`nost na ministerstvoto za odbrana; w Dokolku e potrebno, da inicira novo zakonodavstvo so toa {to }e pobara od ministerot da predloì nov zakon ili samiot da go izgotvi. Rashodi w Da gi ispita, i da dade izve{taj za glavnite presmetki i godi{nite rashodi na ministerstvoto za odbrana; w Da ja razgleda sekoja dopolnitelna presmetka dostavena od ministerot za odbrana i da go izvesti parlamentot sekojpat koga se potrebni ponatamo{ni razgleduvawa; w Dokolku e neophodno, da naredi na nadle`nite vlasti da napravat revizija; Menaxment i administracija w Da go razgleda i dokolku e potrebno da pribavi dokaz i da izvesti za sekoe glavno imenuvawe napraveno od strana na soodvetentna izvr{na vlast (vode~ki voeni komandiri, vrvni dràvni slu`benici); w Da ja razgleda vnatre{nata organizacija na sektorot za odbrana, eventualno preku nadvore{ni tela koi se povrzani so Parlamentot (na pr. javen pravobranitel) i da go informira parlamentot za mo`no lo{o rabotewe. Izvor: Vrz osnova na Izve{tajot na Komisijata na Hansard dru{tvoto za parlamentarna kontrola, Velika Britanija, 2001

str M K str 088 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Vo Tabela br.35 e daden primer za metodot na rabota na parlamentot na Norve{ka.

Tabela br.35 Zaedni~ki sednici na komisijata za nadvore{ni raboti i na komisijata za odbrana na Storting (Parlament na Norve{ka).

"Zada~ata na Pro{irenata komisija za nadvore{ni raboti e so vladata da gi razgleduva bitnite pra{awa po nadvore{na politika, trgovska politika i politika za nacionalna bezbednost. Ovie raspravi treba da se napravat pred da se donesat va`ni odluki. Vo posebni slu~ai Pro{irenata komisija mo`e da dade preporaki pred Storting.

Pro{irenata komisija e sostavena od obi~ni ~lenovi na Postojanata komisija za nadvore{ni raboti, predsedatelot i podpredsedatelot na Storting (dokolku ne se ve}e ~lenovi), zaedno so Predsedava~ot na Postojanata komisija za odbrana, i najmnogu edinaeset ~lenovi imenuvani od Komisijata za izbori. Koga se vr{at imenuvawata, mora da se zeme predvid proporcionalnata zastapenost na partiskite grupi.

Spored istoto na~elo, Komisijata za izbori gi imenuva zamenicite koi }e prisustvuvaat vo slu~aj na otsustvo, vklu~uvaj}i i zaminuvawe.

Komisijata se svikuva koga Predsedava~ot }e smeta za neophodno, ili na barawe na Premierot, ministerot za nadvore{ni raboti ili edna tretina od ~lenovite na Komisijata.

Rabotata na Pro{irenata komisija }e bide vo tajnost osven ako ne e jasno propi{ano sprotivnoto. Istoto se odnesuva za zaedni~kite sostanoci pome|u ovaa komisija i drugite komisii. Predsedava~ot mo`e da odlu~i duri i pokanite za sostanoci na Komisijata da bidat tajni.

Pra{awe koe e na agendata na sostanok na Pro{irenata komisija za nadvore{ni raboti }e se iznese na sostanok na Storting, koga na sostanokot na koj pra{aweto e na dneven red toa go baraat najmalku {est ~lenovi na komisijata. Komisijata }e razgleda dali postojat uslovi za razgleduvawe od strana na Storting i vo toj slu~aj go izvestuva Prezidiumot za toa. Storting na zatvorena sednica odlu~uva dali toj sostanok }e se odr`i javno ili na zatvorena sednica. Raspravata na Storting }e zapo~ne so izjava od strana na ~len na Vladata. Raspravata po pra{aweto }e bide ili vedna{ posle izjavata ili za vreme na sledniot sostanok, vo zavisnost od odlukata na Storting. Komitetite ne mo`e da dostavuvaat predlozi za razgleduvawe."

Izvor: Del 13 od Proceduralnite pravila na norve{kiot parlament (Storting: http://www.stortinget.no/g)

str M K str 089 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 [to mo`e da storite kako parlamentarec

Oblasti koi gi pokriva komisijata koja raboti na odbrambeni pra{awa vo va{iot parlament ili odbor w Da go pregledate mandatot na komisijata i mo`nata pod-komisija(i) za da ste osigurni deka: - E dobro definiran; - I ovozmo`uva na komisijata celosno da gi opfati site oblasti; - E dosleden na bezbednosna politika i politiki na drugite ministerski funkcii koi mo`e da imaat bezbednosni implikacii kako {to se nadvore{ni raboti, avio/pomorska bezbednost, industrija, struja, itn.

Efektivna parlamentarna komisija w Obezbedete nadle`nata komisija i podkomisija vo va{iot parlament ili odbor da gi ima - zakonski i vo praksa - mehanizmite opi{ani vo Tabela br.34. w Obezbedete formirawe na podkomisii za posebni oblasti na odbranata, kako {to e buxet, nabavki, personal i mirovni misii. w Inicirajte zakonodavstvo za informativna politika na sektorot za bezbednost i proces na revizija posebno za rashodite vo odbranata. w Obezbedete komisijata da ima soodvetno nivo na resursi, vklu~uvaj}i pristap do ekspertski sovet. w Ispitajte ja i pregledajte ja najdobrata me|unarodna praksa za parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost.

str M K str 090 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 16 Javen pravobranitel

Me|u nezavisnite institucionalni akteri koi go nabquduvat sektorot za bezbednost, posebno mesto zazema javniot pravobranitel. Postojat zemji kade javniot pravobranitel ima op{ta nadle`nost i se zanimava so site problemi koi se odnesuvaat na lo{oto rabotewe na administracijata. Nekoi zemji imaat drugo telo koe vr{i sli~na uloga, kako {to e Komesarot ili Komisijata za javni poplaki (vo Nigerija). Me|utoa, vo drugi zemji, vovedeni se specijalizirani javni pravobraniteli za rabota so vooru`enite sili.

Tabela br. 36 Javen pravobranitel

"(...) Javniot pravobranitel se zanimava so poplakite od javosta koi se odnesuvaat na odluki, aktivnosti i propusti na javnata administracija. Imatelot na ovaa funkcija go izbira Parlamentot ili go imenuva [efot na zemjata ili Vladata so ili posle konsultacija so Parlamentot. Ulogata na javniot pravobranitel e da gi za{titi lu|eto od povreda na pravata, zloupoteba na ovlastuvawa, gre{ka, nemar, neispravna odluka, i lo{o rabotewe na administracijata so cel da ja podobri javnata administracija i da gi napravi aktivnostite na Vladata pootvoreni, a Vladata i nejzinite sluìbenici pove}e ot~etni pred ~lenovite na javnosta. Funkcijata javen pravobranitel moè da e vgradena vo Ustavot na zemjata i podràna so zakon, ili sozdadena so akt na zakonodavstvoto(...). Za da gi za{titi pravata na gra|anite, javniot pravobranitel ima razli~ni ovlastuvawa: 1) da vodi istraga sekojpat koga administracijata na Vladata se odnesuvala sprotivno na zakonot ili nepravi~no; 2) dokolku objektivnata istraga otkrie nepravilna administracija, da dade preporaki za eliminirawe na nepravilno administrativno odnesuvawe; i 3) da dostavi izve{tai za negovite aktivnosti vo posebni slu~ai do Vladata i àlitelot, i, dokolku preporakite dadeni za posebni slu~ai ne se prifatat od Vladata, do zakonodavecot. Pove}eto javni pravobraniteli isto taka dostavuvaat godi{en izve{taj za nivnata rabota do zakonodavstvoto i do javnosta. Javniot pravobranitel obi~no nema ovlastuvawe da donesuva odluki koi se obvrzuva~ki za Vladata. Namesto toa javniot pravobranitel dava preporaki za izmena (...). Op{to zemeno, javniot pravobranitel vo javniot sektor ima op{ta nadle`nost vrz brojni vladini organizacii. Kaj nekoi zemji, opfatot moè da go vklu~i sudstvoto, policijata i vojskata, dodeka vo drugi zemji edna ili pove}e od niv se posebno isklu~eni".

Izvor: Me|unaroden institut za javen pravobranitel, Informativna bro{ura na: http://www.law.ualberta.ca/centres/ioi/ Vidi isto taka: kancelarija na Visokiot Komesar za ~ovekovi prava na Obedinetite Nacii, list so fakti br.19, Nacionalni institucii za promovirawe i za{tita..

str M K str 091 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Javen pravobranitel za odbrana Kako posebna institucija, javniot pravobranitel za odbrana se pojavuva vo nekolku zakonodavstva pod razli~ni imiwa, kako {to e Javen pravobranitel za odbrana vo Finska, Norve{ka, Portugalija i Germanija, Voen komesar za `albi na vojnici vo Izrael, Javen pravobranitel na ministerstvoto za nacionalna odbrana i na Kanadskite sili vo Kanada i Javen pravobranitel na Avstraliski odbrambeni sili vo Avstralija.

Tabela br. 37 Kus pregled na javen pravobranitel vo odredeni zemji

Zemja Nadle`nosti Funkcii Izvestuva do i pozicija nasproti politi~ka vlast

-Ombusman za - Sekoe lo{o rabotewe - Dostavuva godi{ni Avstralija odbrambeni sili na ~lenovite na izve{tai do ministerot da -Imenuvan so odbrambenite sili na se prezentiraat pred ministerska odluka Avstralija parlamentot

-Ombusman za odbrana - Da gi za{tituva - Izvestuva do DND i CF za Kanada -Imenuvan so ~ovekovite prava na posebni slu~ai. Godi{ni ministerska odluka vrabotenite vo izve{tai za svoite ministerstvoto za aktivnosti do ministerot. nacionalna odbrana -Neutralen i objektiven (DND) i ~lenovite na odbor nezavisen od kanadskite sili (CF) ministerstvoto za odbrana

- Ombusman za - Obezbeduva - Dava preporaki, procenki odbrana dobrosostojba sostojba i kritika kon koi javnite Norve{ka - Vo ramkite na na sekoj vojnik; tela dobrovolno se norve{kiot centralna uloga vo pridr`uvaat parlament re{avawe konflikti i odr`uvawe atmosfera na doverba i otvorenost vo raznite sektori na odbranata

Javniot pravobranitel pretstavuva dopolnitelen mehanizam za sledewe na vojskata, vo ime na gra|anite i/ili na parlamentot. Glavna zada~a na voeniot javen pravobranitel e da istraì navodni proizvolni odluki ili prekr{uvawa izvr{eni vo ime na odgovorniot minister(i) za bezbednosnite slu`bi, osobeno vojskata. Institucionalnoto vklu~uvawe na voeniot javen pravobranitel vo politi~kiot sistem se razlikuva od zemja do zemja. Javniot pravobranitel za odbrana moè da bide imenuvan od Parlamentot i da dostavuva izve{taj do Parlamentot (Germanija, [vedska), ili moè da bide imenuvan od ministerot za odbrana (Izrael, Kanada). Nekoi javni pravobraniteli imaat kancelarija vo ramkite na Parlamentot (kako {to e slu~aj so Komesarot za vooruèni sili na germanskiot parlament, vidi Tabela br.38) ili moè institucionalno da e smesten nadvor od Parlamentot ([vedska).

str M K str 092 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Gra|anite ili voenite lica kon koi vojskata lo{o se odnesuvala moè da pobaraat javniot pravobranitel da povede istraga. Pokraj toa, parlamentarcite moè da pobaraat od javniot pravobranitel da istraì navodni zloupotebi i àlbi. Naj~esto, slu~aite {to gi istraùva javniot pravobranitel se odnesuvaat na osloboduvawe ili odloùvawe na sluèwe zadolìtelna voena slu`ba, transfer i premestuvawe za vreme na voena slu`ba, ishrana, demobilizacija, otsustvo, disciplinski i kazneni povredi. Dokolku javniot pravobranitel utvrdi deka àlbata e osnovana, toj/taa moè da dade preporaki, vklu~uvaj}i da pobara od soodvetnata institucija da ja smeni ili povtorno da ja razgleda odlukata.

Javniot pravobranitel i tajnosta Imaj}i ja predvid prirodata na sektorot za bezbednost, nekoi informacii ne moè da bidat otvoreni za javnosta poradi nacionalna bezbednost. Mnogu zemji vo zakonite imaat odredbi za toa kako javniot pravobranitel da raboti po pra{awa od nacionalna bezbednost. Op{to kaàno, duri i koga vaàt pravilata na stroga tajnost, na javniot pravobranitel mu e dozvoleno da sprovede sekakva neophodna istraga, i da ima pristap do voenite bazi i do site potrebni dokumenti za sekoj poseben slu~aj. Sepak, javniot pravobranitel ne moè da i gi dava na op{tata javnost naodite od istragata.

Tabela br.38 Germanski Parlamentaren komesar za vooru`eni sili

So povtorno voveduvawe na vooruènite sili vo 1950-tite, Germanija pridade osobeno zna~ewe na nejzinata parlamentarna kontrola. So cel da se obezbedi vrednostite vgradeni vo Ustavot spored koi na poedinecot mu se dava centralno mesto da se primenuvaat za vooruènite sili, vo Osnovniot zakon na Germanija se dodade ~lenot 45b. Ovoj ~len propi{uva deka: "... ]e se imenuva Parlamentaren komesar da gi {titi osnovnite prava na ~lenovite na vooruènite sili i da mu pomaga na Bundestag vo izvr{uvawe na parlamentarna kontrola."Site detali koi se va`ni za implementacija na ovoj ~len se dadeni vo "Zakonot za Parlamentaren komesar za vooruènite sili". Parlamentarniot komesar e pomo{en organ na Parlamentot (Bundestag), a so toa ~len na zakonodavnata vlast. Toj/taa moè da istraùva posebni pra{awa spored instrukcija na Bundestag ili negovata komisija za odbrana ili moè da prezeme aktivnost spored negovo/nejzino nao|awe koga }e bide izvesten za okolnostite. Srazmerno na na~eloto za razgrani~uvawe na vlasta, Komesarot izvr{uva kontrola nad ministerot za odbrana. Toj/taa moè da pobara iformacija i pristap do dokumenti od ministerot i site negovi pod~ineti agencii i personal. Toj/taa moè vo sekoe vreme, da poseti edinica, {tab, agencii i vlasti na vooruènite sili i nivnite institucii, duri i bez predupreduvawe. Toj/taa moè da pokrene istragi, osobeno koga }e primi àlbi od ~lenovi na slu`bite, bez ogled na rangot ili pozicijata. Sekoj eden od vooruènite sili ima pravo da go iznese negoviot/nejziniot slu~aj direkno do komesarot, bez odewe preku oficijalni kanali i bez opasnost deka }e bide kaznet ili diskriminiran poradi barawto.

Izvor:http://www.bundestag.de/

str M K str 093 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Javen pravobranitel: izvor na zgolemena doverba vo vojskata Dokumentacijata na voeniot javen pravobranitel, na primer vo slu~ajot so {vedskiot voen javen pravobranitel (formiran vo 1915), pokaùva deka ovaa institucija postana mo}no sredstvo za podobruvawe na javnata doverba vo sektorot za bezbednost. Pokraj toa, javniot pravobranitel obezbeduva osnovna za{tita za poedine~ni voeni lica, maì i èni protiv zloupotreba vo vojskata. Moè da se kaè deka glavnoto dostignuvawe na javniot pravobranitel vo odnos na sektorot za bezbednost e vo toa {to pridonesuva vo zgolemuvawe na doverbata vo voeniot sektor so toa {to sozdava pogolema transparentnost vo celiot administrativen proces, bez da ja osporuva voenata hierarhija ili da ja namali voenata gotovnost. [to moè da storite kako parlamentarec Institucija javen pravobranitel w Dokolku vakva institucija seu{te ne postoi vo va{ata zemja, predvidete da prezemete akcija so cel da potiknete nejzino formirawe w Vo vrska so toa, vodete smetka za upatstvata i referentnite dokumenti i nau~enite lekcii za javniot pravobranitel koi moè da se najdat na me|unarodno nivo; htpp://www.ombudsmaninternational.com Javen pravobranitel vo sektorot za bezbednost ili odbrana w Dokolku vakva institucija seu{te ne postoi vo va{ata zemja, predvidete da prezemete akcija so cel za da pottiknete nejzino formirawe; w Dobijte informacija za nau~eni lekcii od iskustvoto na brojni zemji koi imaat javen pravobranitel za odbrana; w Dokolku va{ata zemja ima javen pravobranitel za odbrana ve}e nekoe vreme, pobarajte pregled na negovite zadolènija, funkcii, op{ti postapki, vklu~uvaj}i go i na~inot na dostavuvawe na izve{tai do parlamentot, vlijanieto, resursi i buxet vo sporedba so soodvetni institucii vo drugi dràvi so sli~na bezbednosna situacija.

str M K str 094 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 17 Poseta na prostorii na slu`bite za bezbednost

Zna~ewe Za site parlamentarci e va`no celosno da se zapoznaat so sektorot za bezbednost. Teoretskoto znaewe treba da se potkrepi so prakti~no znaewe i iskustvo na teren so cel podobro da se svatat potrebite na slu`bite za bezbednost. Od taa perspektiva, parlamentarnite poseti na prostoriite na slu`bite za bezbednost mo`e da se smetaat kako na~in za razvoj na dijalog i gradewe doverba i razbirawe pome|u politi~kite i voenite lideri. Ovie poseti na parlamentarcite ja zgolemuvaat nivnata svest za dnevnite problemi na vojnicite i ñ poka`uvaat na vojskata deka politi~koto rakovodstvo e zainteresirano i se zalaga za misijata i dobrobitot na vojnicite.

Tabela br. 39 Slu~ajot Argentina

Politi~arite gi posetuvaat voenite bazi i edinici so cel da razmenat mislewa so voeniot personal. Ovie poseti se pravat so znaewe na vlastite na vooru`enite sili i pomagaat da se namali nedoverbata i predrasudite pome|u ovie dve institucii. Kako rezultat na kontakti pome|u parlamentarcite i ~lenovite na vooru`enite sili se postignuva podobro razbirawe na voenite problemi. Koga stanuva zbor za pra{awa od sektorot za bezbednost, pravilata i vremeto se razlikuvaat, a posetite im pomagaat na politi~arite da go svatat toa.

Izvor: Pablo Karlos Martinez, "Prestrukturirawe na vooru`enite sili i ulogata na Parlamentot: iskustvoto na Argentina," http://www.pdgs.org

Vo centrite za pritvor i vo zatvorite, stanarite se celosno vo racete i pod kontrola na personalot za bezbednost. Ovaa posebna situacija gi pravi osobeno ranlivi na sekakov vid zloupotreba na ~ovekovite prava. Za `al, slu~aite na tortura i lo{o odnesuvawe vo zatvorite i centrite za pritvor se brojni. Zatoa, ovie institucii treba da podle`at na posebni mehanizmi za nadzor i kontrola. Mnogu uspe{no sredstvo vo ovoj slu~aj e poseta na ovie mesta od strana na parlamentarci i eksperti, so cel otkrivawe slu~ai na lo{o odnesuvawe i spre~uvawe ponatamo{na zloupotreba.

Tabelata br. 40 go opi{uva mehanizmot koj propi{uva poseti na centri za pritvor vo dopolnitelniot Protokol od Konvencijata protiv ma~ewe na ON.

str M K str 095 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 40 Opcionen protokol kon Konvencijata protiv ma~ewe gi zgolemuva mo`nostite za poseti na prostorii na slu`bi za bezbednost

Vo dekemvri 2002, Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii go odobri opcioniot Protokol na Konvencijata protiv ma~ewe i drugo surovo, ne~ove~no ili poni`uva~ko odnesuvawe ili kaznuvawe na ON. Protokolot gi obvrzuva dr`avite da gi otvorat nivnite istra`ni centri za poseta od strana na nezavisni nacionalni i me|unarodni eksperti na koi im e dovereno da davaat preporaki za namaluvawe na rizikot od lo{o odnesuvawe. Za pove}e informacii pobarajte na www.unhchr.ch

Uslovi za uspe{ni poseti Neophodno da se kaè deka parlamentarnite poseti na prostoriite na slu`bite za bezbednost, kako {to se trupite ili voenite bazi, treba da bidat koordinirani so nadle`noto ministerstvo (na primer, ministerstvo za odbrana). Neo~ekuvani ili nekoordinirani poseti moè da imaat te{ki kontraproduktivni posledici - poradi toa {to moè da se protolkuvaat kako nemawe doverba vo vojskata, zaobikoluvawe na hierarhijata i moè da go naru{i normalnoto funkcionirawe na vojskata. Posetite treba da vklu~at i pretstavnici od razli~ni politi~ki partii i da bidat dobro podgotveni.

Ograni~uvaweto na ovie poseti e vo toa {to parlamentarnata komisija }e go vidi samo ona {to komandirite na slu`bite za bezbednost sakaat da go vidat. Vakvite poseti ne ja otkrivaat pravata priroda na problemite, no potencijalno na vojskata i davaat mo`nost da ja svrti situacijata na nivna strana, osobeno vo slu~aj na buxetski pobaruvawa. Ova mo`e da se podobri do odreden stepen so toa {to }e se postigne dogovor za tri vida poseti: poseti {to gi predlaga vojskata, poseti {to gi predlaga parlamentot i odnapred najaveni, i poseti {to gi predlaga parlamentot so kusa najava (na pr. eden den).

str M K str 096 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 [to moè da storite kako parlamentarec Zakonodavstvo vo odnos na poseti na prostorii na slu`bite za bezbednost w Nastojuvajte parlamentarnite poseti na prostorii na slu`bite za bezbednost (vklu~uvaj}i i trupi rasporedeni vo stranstvo) da se propi{at so zakon; w Vo otsustvo na zakon so koj se propi{uva poseta na parlamentarni delegacii na prostorii na slu`bi za bezbednost, proverete dali sepak parlamentarcite se vklu~eni vo poseti na prostorii na slu`bite za bezbednost, doznajte na koja osnova i po koi postapki, koj se kriteriumite za izbor na tie parlamentarci i so kakvo vlijanie; w Obezbedete da postojat propisi koi odreduvaat: - koi prostorii na slu`bite za bezbednost moè da se posetat; - pod koi okolnosti i uslovi moè da se napravat vakvi poseti, t.e koi poseti moè da se organiziraat vo sekoe vreme; - sega{nata praktika i za~estenost na poseti na parlamentarci na nacionalni voeni edinici ili bazi; w Obezbedete na parlamentot ili soodvetnata komisija da mu se dostavat detalni napi{ani izve{tai za vakvite poseti i tie da podleàt na rasprava; w Procenete go vlijanieto na ve}e napravenite poseti; w Proverete dali va{ata zemja ja ratifikuvala Konvencijata protiv ma~ewe na ON i nejziniot dopolnitelen Protokol.

^lenovi na parlamentarni delegacii koi doa|aat vo poseta w Obezbedete parlamentarnite delegacii da ne se partiski, da se sostojat od pravi~na zastapenost na ~lenovi od mnozinstvoto i od opozicijata vo parlamentot; w Pogri`ete se, dokolku e mo`no, delegaciite da se polovo izedna~eni.

Podgotovka na posetata w So cel da izbegnete kontraproduktivni efekti, obezbedete parlamentarnata poseta da se koordinira so ministerstvoto za odbrana.

Dostavuvawe izve{taj do parlamentot w Obezbedete parlamentot/negovata nadle`na komisija(i) da dobie detalen izve{taj i da rasprava po nego; w Obezbedete nadle`nite bezbednosni vlasti da imaat pristap do izve{tajot dovolno rano za da dadat zabele{ki.

Vlijanie i publicitet w Obezbedete naodite i preporakite na delegacijata i soodvetnata odluka na Parlamentot da se realiziraat i da se odlu~i dali odgovara da se iznesat pred javnosta.

str M K str 097 M K

Del V Nadzor vrz slu`bite za bezbednost vo akcija: posebni okolnosti i operacii

str M K str 098 M K

str M K str 099 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 18 Isklu~itelni sostojbi

Postojat isklu~itelni okolnosti, kako {to e vojna, vnatre{en konflikt, ili drugi vidovi vonredni sostojbi, vo koi dr`avata treba da primeni posebni ovlastuvawa i postapki za re{avawe na krizata. Vakvata reakcija treba da se primenuva bez da se naru{i demokratskiot sistem na vladata.

Vojnata i nekolku vidovi na vonredna sostojba baraat voena reakcija duri i proglasuvawe na opsadna sostojba. Vo vakvi slu~ai, celiot voen i bezbednosen sektor podleì na serija me|unarodni na~ela i garancii, kako {to se pravilata na me|unarodnoto humanitarno pravo, a isto taka mora da ostane pod demokratska kontrola. ôvekovite prava mora da se po~ituvaat do moèn stepen. Onie ~ovekovi prava koi {to se smeta deka ne smeat da se derogiraat nikojpat ne moè da se namalat, kako {to jasno go istakna Komitetot za ~ovekovi prava na ON vo negoviot Op{t komentar br. 29 od avgust 2001 vo odnos na ~lenot 4 od Me|unarodniot pakt za civilni i politi~ki prava. Voena sostojba ^len 2.4 od Povelbata na Obedinetite nacii veli: "^lenkite na Organizacijata }e se vozdràt, vo nivnite me|unarodni odnosi, od pribegnuvawe kon zakana ili upotreba na sila(...).

Spored toa, upotrebata na sila protiv druga dràva e strogo zabraneto. Edna od ulogite na parlamentot e da nabquduva dali izvr{nata vlast gi po~ituva ovie me|unarodni ograni~uvawa za upotreba na voena zakana i da ne gi nadmine svoite ovlastuvawa za vreme na konflikt. Neutralnite zemji, kako {to e [vajcarija, o~igledno se otkaùvaat od koristewe na vojna kako sredstvo za re{avawe sporovi vo nivnite nadvore{ni odnosi. Postoi najmalku edna zemja, Japonija, ~ij Ustav (1946) eksplicitno zabranuva ~uvawe na vojska. Drugi dràvi, kako Ungarija, go iznesuvaat svoeto otkaùvawe od vojna kako sredstvo za re{avawe na sporovi pome|u nacii.

Vo vreme na vojna, vo zavisnost od ustavnite odredbi, parlamentite mo`e da se vklu~at vo procesot na donesuvawe na odluka na najmalku tri razli~ni na~ini (bez ogled na redot na zna~eweto):

Ustavot moè da propi{e samiot parlament da objavi vojna i mir: sepak, vo dene{nata praktikata, ova barawe moè da se pokaè pove}e kako hipoteti~ko, zatoa {to vojnata ~estopati zapo~nuva bez predupreduvawe i nastanite moè da ja spre~at sposobnosta na parlamentot da donese odluka. Ustavot moè da bara izvr{nata vlast vedna{ da dobie ovlastuvawe od parlamentot pred da se zafati za akt na vojna ili mir. Vakvata odredba }e mu ovozmoì na parlamentot da rasprava po pra{aweto pred da se zafati za konkreten akt na vojna i po{iroko vo voena intervencija vo stranstvo.

str M K str 100 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Ustavot moè da propi{e parlamentot da se izvesti za odlukata na izvr{nata vlast da se vklu~i vo vojna bez da se bara od izvr{nata vlast da dobie predhodna soglasnost od parlamentot. Fakti~ki pove}eto ustavi baraat parlamentot da bide izvesten. Vonredna sostojba Vonredna sostojba ili sostojba na nacionalna kriza moè da se pojavi vo brojni situacii. Nacionalniot ustav i pravniot poredok predviduvaat brojni situacii koga moè da se proglasi vonredna sostojba, po~nuvaj}i od vooruèna akcija, koja go zagrozuva ustavniot poredok ili javniot red, pa se do prirodna katastrofa, epidemija, ili nacionalna finansiska ili ekonomska kriza.

Proglasuvawe na vonredna sostojba mo`e da se napravi samo vo isklu~itelni okolnosti i treba da se sledat odredeni klu~ni na~ela so cel da ne se zagrozat demokratskite na~ela: vidi Tabela br. 41. Definiraweto na ovie isklu~itelni okolnosti }e zavisi od sekoj nacionalen ustaven i praven poredok. Ustavot i zakonite treba da ja spre~at izvr{nata vlast da objavi vonredna sostojba poradi politi~ki motivi na partija. Pokraj toa, ustavot i soodvetnite zakoni treba da propi{at deka voenite udari se ustavno neva`e~ki.

Tabela br.41 Vonredni sostojbi: cel i na~ela

"Site pravni sistemi propi{uvaat posebni merki za spravuvawe so vonredni situacii. Sepak, sekoe derogirawe ili suspendirawe na pravata {to e neophodno za spravuvawe so kriza mo`e da bide samo od privremena priroda i za svoja cel mo`e da go ima samo vra}aweto vo normala i za{tita na najosnovnite prava. (...)

Me|unarodni na~ela "Me|unarodnite na~ela koi se pojavija vo odnos na vonredna sostojba moè da se sumiraat kako {to sleduva: Na~elo na zakonitost, koe se odnesuva na soglasnosta {to treba da postoi pome|u objavuvawe na vonredna sostojba i usvoenite vonredni merki od edna strana, i pome|u proglasuvaweto na vonredna sostojba i vnatre{noto zakonodavstvo na zemjata, od druga strana. Ova na~elo ponatamu bara da se obezbedi vnatre{niot zakon da odgovara na me|unarodnoto pravo. Na~elo na proglasuvawe, koe se odnesuva na potrebata od javno objavuvawe na vonrednata sostojba. Na~elo na komunikacija: koe se odnesuva na obvrskata navreme da se informiraat drugite dràvi ~lenki na soodveten dogovor, preku depozitarite na dràvite ~lenki, kako i Specijalniot izvestuva~ na Obedinetite nacii za sostojbata so ~ovekovite prava za vreme na vonrednata sostojba. Na~elo na vremenost: koe se odnesuva na isklu~itelnata priroda na objavuvaweto na vonredna sostojba i nejzinoto neophodno ograni~eno vremetraewe. Na~elo na isklu~itelna zakana: koe bara krizata da pretstavuva stvarna, momentalna ili najmalku neposredna opasnost za zaednicata. a

100

str M K str 101 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Na~elo na proporcionalnost: koe se odnesuva na potrebata serioznosta na krizata da e proporcionalna na prezemenite merki za nejzino spre~uvawe. Na~elo na nedopirlivost: koe se odnesuva na posebni fundamentalni prava koi ne mo`e da se derogiraat. "Osobeno e va`no parlamentot, koj e ~uvar na ~ovekovite prava, da ne e prvata `rtva od objavuvaweto na vonredna sostojba, bilo kako rezultat na neposredno raspu{tawe ili suspendirawe, ili drasti~no namaluvawe na negovite zakonski ovlastuvawa i ovlastuvawa da ja kontrolira izvr{nata vlast. Isto taka, od osnovno zna~ewe e parlamentot da e vo sostojba da ja igra svojata uloga kako vo odnos na proglasuvaweto taka i vo odnos na ukinuvaweto na vonrednata sostojba (...).

Zakonska priroda na vonrednata sostojba

"(...) Zakonskata priroda [na vonrednata sostojba] e takva {to aktite koi ja konstituiraat (proklamacija, ratifikacija, itn.) i merkite koi se usvoeni koga e na sila, (odzemawe ili skratuvawe na nekoi prava, itn) mora da se vo ramkata na na~elata so koi se regulira vladeeweto na pravoto, pa spored toa da podle`at na kontrola (...)

Funkcionirawe na Parlamentot "Prifateno e deka na~eloto za nezavisnost i ramnoteà na raznite sili vo dràvata (...) e del i od vladeeweto na pravoto. Tokmu zatoa pove}eto pravni sistemi vo svetot propi{uvaat parlamentot aktivno da e vklu~en bilo pri proglasuvawe na vonredna sostojba ili pri nejzino ratifikuvawe otkako izvr{nata vlast donela ukaz za nea. Celta e da se spre~i izvr{nata vlast da ima edinstvena nadle`nost za usvojuvawe na merki od vakva teìna.(...)

Rangirawe na zakonskite odredbi koi se odnesuvaat na vonredna sostojba "Iskustvoto poka`uva deka e od golemo zna~ewe odredbite koi se odnesuvaat na vonredna sostojba da se od rang na ustavni merki. Pove}eto zakonodavstva eksplicitno go propi{uvaat ova, iako drugi go davaat toa na indirekten na~in propi{uvaj}i deka "nitu edna vlast ne mo`e da prezeme zakonodavni funkcii poradi postoewe na vonredna sostojba".(...).

Izvadoci od izve{tajot na Specijalniot izvestuva~ za ~ovekovi prava i isklu~itelni sostojbi na ON, g-din L. Despoj, na simpoziumot za parlament, ~uvar na ~ovekovite prava na IPU, Budimpe{ta 1993

Dolgotrajni i de facto isklu~itelni sostojbi Dolgotrajnite isklu~itelni sostojbi, periodi~no obnovuvani od strana na parlamentot so tek na godini, pa duri i decenii, moè isto taka da dovedat do situacija koga na~eloto za gra|anska supremacija vrz organizaciite na sektorot za bezbednost e zagrozeno, i koga ovie organizacii moè duri i da dobijat ~uvstvo na imunitet koe ja zagrozuva demokratijata. Ova go stava parlamentot vo mnogu slaba i ranliva polo`ba. Fakti~kite i nekontroliranite isklu~itelni sostojbi, koi postojat vo golem broj na dràvi, jasno pretstavuvaat direkna zakana za parlamentarniot nadzor na sektorot za bezbednost, koj de facto uìva golema avtonomija vo site aktivnosti.

101

str M K str 102 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 [to mo`e da storite kako parlamentarec Zakonodavstvo za isklu~itelni sostojbi w Obezbedete razli~nite vidovi na isklu~itelni sostojbi dobro da se definiraat vo ustavot ili zakonot; w Isklu~itelnite sostojbi mora avtomatski da prestanat za period od tri ili {est meseci osven ako brzo ne se obnovat na parlamentarna debata i da se glasa za nivno obnovuvawe; w Pritisnete vo nacionalnoto zakonodavstvo da se vgradat - i toa na zadovolitelno nivo - me|unarodni na~ela na zakonitost, proglasuvawe, komunikacija, vremenost, isklu~itelna zakana, proporcionalnost i nepovredlivost vo isklu~itelni sostojbi; w Obezbedete za vrema na isklu~itelni sostojbi da se po~ituvaat humanitarnoto pravo, ustavnite garancii i va`e~kiot zakon za ~ovekovi prava; w Ponatamu, obezbedete soodvetnata nadle`nost na izvr{nata vlast i parlamentot vo odnos na proglasuvawe i ukinuvawe na isklu~itelni sostojbi eksplicitno i celosno da e definirana vo ustavot ili zakonot.

Parlamentot za vreme na isklu~itelna sostojba w Obezbedete postoeweto na odredeni isklu~itelni sostojbi celosno da ne gi popre~i ovlastuvawata na parlamentot da ja nadgleduva aktivnosta na izvr{nata vlast vo odnos na bezbednosta i po~ituvaweto na neotu|ivite ~ovekovi prava;

102

str M K str 103 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 19 So~uvuvawe na vnatre{na bezbednost

Vnatre{nata (ili javnata) bezbednost i javniot red se klu~ni javni dobra. Tie se nameneti za celata javnost, bez nikakva mo`na forma na diskriminacija, vklu~uvaj}i imigranti i stranci na nacionalna teritorija. Tie ne treba da se prenaso~uvaat za da im slu`at za celite {to gi ima politi~ki lider ili sila, ili interesite na samiot sektor za bezbednost, ~ija misija e isklu~itelno da bide instrument da gi so~uva.

Op{ta logika i karakteristiki na vakvi zakonodavstva Site pravni sistemi imaat odredena forma na zakonodavstvo za spravuvawe so situacii koi ne baraat proglasuvawe na isklu~itelna sostojba, a sepak pretstavuvaat aktuelna zakana za, ili mo`e da ja dovede vo opasnost vnatre{nata bezbednost i javniot red.

Vo razli~ni stepeni, vakvi zakonodavstva na izvr{nata vlast i prenesuvaat posebni ovlastuvawa, i propi{uvaat vremeno ograni~uvawe, pa duri suspendirawe na odredeni prava so cel da se za{titat nekoi drugi, pofundamentalni prava koi mo`e da se zagrozeni vo odredeni okolnosti, {to treba jasno da se definirani so zakon.

Naj~esto ograni~uvani, pa duri i suspendirani prava go vklu~uvaat pravoto za sloboda na informirawe, pravoto na javni demonstracii, pravoto na sloboda i pravoto na azil; me|unarodnoto pravo jasno zabranuva odzemawe na neotu|ivite prava, kako {to e pravoto na `ivot i pravoto da ne se bide predmet na ma~ewe ili druga forma na telesno kaznuvawe ili poni`uva~ko ili ne~ove~ko odnesuvawe. Naj~esto staveni pod specijalen nadzor se migranti, novinari, politi~ki aktivisti, braniteli na ~ovekovite prava, barateli na azil i begalci kako i verski i etni~ki malcinstva.

Nerazdvoivo povrzani rizici Rizici koi se nerazdvoivo povrzani so zakonodavstvoto za za~uvuvawe na vnatre{na bezbednost i javen red se: Slobodno (proizvolno) definirawe za prirodata na zakanite, koja dozvoluva tolkuvawa koi im odgovaraat na neposrednite potrebi na izvr{nata vlast;

103

str M K str 104 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Davawe na izvr{nata vlast - a preku nea i na brojni organizacii na sektorot za bezbednost - prekumerni i trajni ovlastuvawa bez soodvetni proverki i ramnoteà i bez soodvetni administrativni i sudski sankcii; Ponekojpat za~uvuvaweto na vnatre{nata bezbednost i javniot red se zloupotrebuva za da se za{titat interesite na izvr{nata vlast vo eden ili razli~ni sektori od naselenieto, politi~koto vodstvo ili samiot sektor za bezbednost, i se koristi kako sredstvo za ograni~uvawe na pravata i kontrolirawe na aktivnostite na op{tata javnost; Militarizacija na policiskite sili - ~uvari na doma{niot zakon i red - ja pravi nejasna razli~nosta od vojskata - ~uvari na nadvore{nata bezbednost. Ova e osobeno opasno koga vakvi sili imaat malku sredstva pa spored toa doa|aat vo isku{enie da gi zloupotrebat bezbednosnite okolnosti i da pribegnat kon korupcija preku imunitet. Druga opasnost od militarizacija na policiskite sili e toa deka onie koi se na vlast moè da ja uporebat policijata (i ponekojpat i slu`bite za razuznuvawe i paravoenite sili) kako instrument ne za za{tita na vnatre{nata bezbednost i javniot red, tuku za konrola i zadu{uvawe na opozicijata. Pokraj toa, ~estata upotreba na voena sila za kontrola na javniot red moè da dovede i do politizacija na vojskata. Spre~uvawe na deluvawe na parlamentot i zakonodavstvoto, osobeno onamu kade {to tie stvarno ne se vo mo`nost da go osporat avtoritetot na izvr{nata vlast.

Zatoa merkite {to se prezemaat za re{avawe na potrebite za bezbednost i javen red moè da dovedat do povreda na ~ovekovite prava od strana na ~lenovite na bezbednosnite sili, a vo odreden kontekst i opkruùvawe, moè duri i da imaat korist poradi imunitetot za vakvi dela. Vo ovoj kontekst naj~esto se povreduvaat slednite prava: pravoto na ìvot; pravoto da ne se bide predmet na ma~ewe, ne~ove~no ili poniùva~ko odnesuvawe, sloboda od proizvolno apsewe; pravo na pravi~no sudewe od strana na nezavisen sud formiran so zakon; sloboda na mislewe, izrazuvawe i sobirawe.

Tabela br.42 Za~uvuvawe na bezbednosta i demokratijata

Vo tekot celata istorija i vo mnogu zemji vo razvoj denes, diktatorskite vladi davaat otpor ili gi spre~uvaat potezite kon demokratijata - tvdej}i deka demokratijata e nekompatibilna so javniot red i li~nata bezbednost. No, dokazite pokaùvaat deka sprotivnoto e to~no: demokratskata gra|anska kontrola vrz dràvnite bezbednosni sili se od osnovno zna~ewe, i daleku od toa deka se protiv li~nata bezbednost. Bez takva kontrola, navodnite ~uvari na li~nata bezbednost moè da stanat nejzina najgolema zakana.(...) Izvor: Izve{taj za ~ovekov razvoj na ON, 2002 (strana 87)

Vo nekoi zemji usvoen e poseben zakon za odbrana na demokratijata. Na primer, vo Argentina, Zakonot br.23.077 za "Odbrana na demokratijata" od 1984, go izmeni krivi~niot zakonik i vovede posebni krivi~ni povredi protiv demokratskiot sistem, kako na primer, kaznuvawe na nezakonsko zdru`uvawe so cel da se zagrozi demokratijata ili po~ituvaweto na ustavot.

104

str M K str 105 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Pritvorawe na lica vrz osnova na zakana po vnatre{nata bezbednost i javniot red Site zakonodavstva za za~uvuvawe na vnatre{nata bezbednost i javniot red propi{uvaat pritvorawe na lica koi se pod somnevawe deka pretstavuvaat zakana za niv. Vo toj pogled, postojat najmalku dva vida na zakonodavstva: Zakonodavstvo koe propi{uva pritvor na lica koi pretstavuvaat stvarna zakana za nacionalnata bezbednost: vakvite pritvori, se razbira po nalog na sudstvoto, mo`e vo posebni slu~ai da bidat po nalog na samata izvr{na vlast; Zakonodavstvo koe propi{uva pritvor na lica za koi izvr{nata vlast smeta deka mo`e da pretstavuvaat zakana za nacionalnata bezbednost, t.e zakonodavstvo koe na izvr{nata vlast i prenesuva posebni ovlastuvawa so cel da kontroliraat ili spre~at situacii za koi - spored nejzin sud - postoi verojatnost deka }e ja zagrozat nacionalnata bezbednost.

Pove}eto zemji koi se del od Britanskiot Komonvelt imaat odreden vid na zakonodavstvo koe pripa|a na vtorata kategorija. Spored ova zakonodavstvo, na izvr{nata vlast obi~no i e dozvoleno da primeni serija na golemi ovlastuvawa koi ukinuvaat brojni ustavni garancii, bez da se bara predhodna soglasnost ili vklu~uvawe na zakonodavecot ili sudstvoto. Edna od klu~nite raboti e sposobnosta na izvr{nata vlast da naredi administrativen ili ministerski pritvor na lica koi bi moèle da pretstavuvaat zakana za nacionalnata bezbednost. Ovie lica se stavaat na raspolagawe na izvr{nata vlast zna~itelno dolg vremenski period, koj se obnovuva na odreden vremenski period ili pak e beskone~en. Nekoi vakvi zakonodavstva, no ne site, propi{uvaat postoewe na telo za revizija, koe moè da bide od konsultativna priroda, ili sprotivno, moè da e sposobno da i naredi na izvr{nata vlast da go oslobodi pritvoreniot. Sostavot na ova telo moè, vo razli~ni stepeni, da e povrzan so izvr{nata vlast.

Vo mnogu zemji, za vakvoto zakonodavstvo - generalno nasledeno od vremeto na kolonijalizmot - na{iroko se rasprava, a denes duri i se osporuva poradi golemite ovlastuvawa {to i gi prenesuva na izvr{nata vlast i na organizaciite na sektorot za bezbednost - osobeno policijata - i negativnoto vlijanie {to ~estopati go ima vo u`ivaweto na gra|anskite i politi~kite prava.

Tabela br. 43 La`ni pretstavuvawa

Onamu kade vladite se potpiraat vrz bezbednost poradi nivna mo}, bezbednosnite sili ~estopati se glavna pri~ina za nebezbednosta na nejzinite gra|ani i sosednite zemji.(...) Koga trupite na ministerstvoto za vnatre{ni raboti, parlamentarnata policija i slu`bite za razuznavawe se vovle~eni vo doma{na politi~ka borba, mo`nostite da se podobri demokratskata gra|anska kontrola se ~estopati zagrozeni

Izve{taj za ~ovekov razvoj na ON, 2002 (Str. 87 i 92)

105

str M K str 106 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 [to mo`e da storite kako parlamentarec Zakonodavstvo za za~uvuvawe na vnatre{na bezbednost i javen red w Vodete smetka deka bezbednosta i javniot red se za lu|eto i ne se nameneti da se upotrebat kako argument i instrument za represija vrz narodot ili za ispolnuvawe na li~ni politi~ki motivi. Obezbedete da se izbegne koristewe na represija i pregolema militarizacija na policijata. w Napravete izvr{nata vlast da e ot~etna pred parlamentot i obezbedete jasni zakonski granici na nejzinata mo}; w Obezbedete sektorot za bezbednost da bide odgovoren za administrativni i sudski sankcii, onamu kade {to treba, vo slu~aj na pregolema upotreba na ovlastuvawe ili sila; w Analizirajte ja primenlivosta i soodvetnosta na zakonot za odbrana na demokratijata.

Parlamentaren nadzor w Obezbedete parlamentot redovno da rasprava po pra{awa koi se odnesuvaat na vnatre{nata bezbednost i javen red i da vidi dali zakonodavstvoto vo taa oblast e soodvetno; w Obezbedete nadle`nata parlamentarna komisija(i) da gi upotrebuva site resursi i sredstva {to gi ima na raspolagawe za da dobie soodvetni informacii i da izvr{i kolku {to e mo`no poefektiven nadzor vo odnos na vnatre{ata bezbednost i javen red. Dokolku e potrebno, prezemete aktivnost za da gi zgolemite sredstvata, vklu~uvaj}i ekspertiza, koi i se na raspolagawe na komisijata(i). w Sekojpat koga e mo`no i neophodno, pottiknete javni soslu{uvawa koi se odnesuvaat na pra{aweto; w Vospostavete dijalog - institucionalen ili privaten - so NVO koi se zanimavaat so vnatre{na bezbednost i javen red i vlijanieto na aktivnosta prezemena vo vrska so istoto vrz u`ivaweto na ~ovekovite prava i osnovni slobodi na lu|eto.

106

str M K str 107 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 20 Terorizam

"Terorizmot e edna od zakanite od koja zemjite mora da gi za{titat svoite gra|ani. Dràvite nemaat samo pravo, tuku i dol`nost da go storat toa. No dràvite isto taka mora da vodat golema grià za da obezbedat merkite za borba protiv terorizmot da ne se pretvorat vo merki {to }e se upotrebat da se pokrie ili opravda zloupotrebata na ~ovekovite prava"

"Vnatre{no, opasnosta e vo toa {to vo potrega na bezbednost, zavr{uvame so `rtvuvawe na osnovnite slobodi, i so toa ja oslabuvame na{ata zaedi~ka bezbednost, a ne ja zajaknuvame - i na toj na~in odvnatre go nagrizuvame sadot na demokratskoto vladeewe."

Kofi Anan, Generalen sekretar na Obedinetite Nacii, 21 noemvri 2001

Terorizmot e edna od najgolemite zakani za doma{nata kako i za regionalnata i me|unarodnata bezbednost. Reakciite za terorizmot se kompleksni, osobeno poradi toa {to terorizmot naj~esto e povrzan so organiziran kriminal. Tie odat od policiska aktivnost i grani~na kontrola do razuznuvawe, od merki vo oblasta na finansiite do merki vo oblasta na krivi~niot zakonik i informatikata.

Posle 11 septemvri, mnogu dràvi po~uvstvuvaa deka e bitno i neophodno da gi zajaknat nivnite zakonodavstva vo odnos na gore spomenatite oblasti. Isto taka, se zajakna me|udràvnata sorabotka, osobeno vo odnos na razmena na razuznuva~ki i informativni tehnologii. Ova se razbira ne e bez serija na rizici vo odnos na uìvaweto na ~ovekovite prava i gra|anskite slobodi.

Vo pogled na me|unarodnata sorabotka za kontrola na terorizmot, Sovetot za Bezbednost na ON donese Rezolucija 1373 (usvoena na 28 septemvri 2001; vidi tabela br.44) koja dava posebna naglaska na pra{aweto za kontrola na finansiskite sredstva. Rezolucijata 1373 isto taka go istakna zna~eweto na pograni~nata kontrola i kontrolata na li~nite karti i patni dokumenti, so cel da se spre~i vnatre{no i prekugrani~no dvièwe na teroristi ili teroristi~ki grupi. Rezolucijata isto taka sodrì serija na preporaki za na~inite na spre~uvawe na regrutirawe na ~lenovi na teroristi~ki grupi, i snabduvawe na teroristi so oru`je i osetlivi materijali, kako i na~ini da se podobri preventivnata akcija, vklu~uvaj}i i celosna me|u-dràvna sorabotka. Taa se zalaga onie koi u~estvuvaat vo finansirawe, planirawe, podgotovka i izvr{uvawe na teroristi~ki aktivnosti ili podrùvawe na teroristi~ki akti da bidat izneseni pred pravdata i, pokraj drugite merki protiv niv, vakvite teroristi~ki akti da se vovedat vo doma{nite zakoni i propisi kako seriozni krivi~ni dela i soodvetno da se kaznat. Taa povikuva na razmena na informacii vo soglasnost so me|unarodniot i doma{niot zakon i za sorabotka po administrativni i sudski raboti so cel da se spre~i izvr{uvaweto na teroristi~ki akti. Rezolucijata isto taka formira Komisija na Sovetot za bezbednost, koja se sostoi od site ~lenovi na Sovetot, za da go nadgleduvaat nejzinoto sproveduvawe, so pomo{ na soodvetna ekspertiza.

107

str M K str 108 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br.44 Reakcija na Sovetot za bezbednost na ON za 11 septemvri

Sovetot za bezbednost (...) 3. Gi povikuva site dràvi: (a) Da iznajdat na~ini da ja intenziviraat i zabrzaat razmenata na operativni informacii, osobeno vo odnos na akcii ili dvièwa na teroristi ili mreì; la`ni ili falsifikuvani patni dokumenti; trgovija so oru`je, eksplozivi ili osetlivi materijali; upotreba na komunikaciski tehnologii od strana na teroristi~ki grupi; i zakana {to ja predizvikuva poseduvaweto na oru`je za masovno uni{tuvawe od strana na teroristi~kite grupi. (b) Da razmenat informacija vo soglasnost so me|unarodnoto i doma{noto pravo i da sorabotuvaat po administrativni i sudski pra{awa za da se spre~i izvr{uvawe na teroristi~ki akti; (v) Da sorabotuvaat, osobeno preku bilateralni i multilateralni aran`mani i dogovori za da spre~at i suzbijat teroristi~ki akti i da prezemat akcija protiv u~esnicite vo takvi akti; (g) Da stanat ~lenki kolku {to e mo`no pobrgu, na soodvetnite me|unarodni konvencii i protokoli koi se odnesuvaat na terorizam, vklu~uvaj}i ja i me|unarodnata Konvencija za suzbivawe na finansirawe na terorizam od 9 dekemvri 1999; (d) Da ja zgolemat sorabotkata i celosno da gi primenat soodvetnite me|unarodni konvencii i protokoli koi se odnesuvaat na terorizmot i Rezoluciite 1269 (1999) i 1368 (2001) na Sovetot za bezbednost; (|) Da prezemat soodvetni merki vo soglasnost so soodvetnite odredbi od nacionalnoto i me|unarodnoto pravo, vklu~uvaj}i gi i me|unarodnite standardi za ~ovekovi prava, pred da dadat status begalec, so cel da se obezbedi baratelite na azil da ne planiraat, ovozmoàt, izvr{at ili u~estvuvaat vo izvr{uvawe na teroristi~ki akti; (e) Da obezbedat, begalskiot status da ne se zloupotrebi od strana na storiteli, organizatori ili ovozmoùva~i na teroristi~ki akti i, politi~kite motivirani barawa da ne se prifatat kako osnova da se odbijat barawa za ekstradicija na navodni teroristi(...).

Izvor: Sovet za bezbednost na ON, Rezolucija 1373, S/RES/1373. 28 septemvri 2001, http://www.un.org/Docs/scres/2001/sc2001.htm

Me|unarodnata Konvencija za suzbivawe finansirawe na terorizamot, usvoena od strana na Generanoto sobranie na Obedinetite nacii na 9 septemvri 1999, bara od site dr`avi dogovorni~ki da gi ekstradiraat licata vme{ani vo finansirawe na teroristi~ki aktivnosti i da usvojat merki za istraga na somnitelni finansiski transakcii. Do 2 april 2002, Konvencijata ja potpi{aa 132 zemji, a 26 zemji go zavr{ija procesot na ratifikacija i stanaa Dr`avi ~lenki. Konvencijata stapi na sila vo 2002. Vlijanieto na 9/11 Za parlamentarcite e bitno da vr{at nadzor koga nivnite vladi usvojuvaat balansiran priod za teroristi~kite napadi, priod koj podednakvo ja {titi bezbednosta i ~ovekovite prava. Od gledna to~ka na parlamentarcite neophoden e

108

str M K str 109 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 nov seopfaten priod za bezbednost i anti-teroristi~ki merki i iznao|awe na ramnoteà pome|u bezbednosta i slobodite po pra{awa koi se odnesuvaat na terorizmot i zakonodavstvoto. Zakonsko definirawe na terorizmot Do denes, ne postoi niedna me|unarodno dogovorena definicija za terorizam. Dodeka me|unarodnata zaednica ne postigne dogovor za edna zaedni~ka definicija, terorizmot }e prodolì da se definira spored ona {to ne e. Soglasno me|unarodnata sudska praksa, borbata za nacionalna sloboda i nezavisnost od stranska okupacija e legitimno pravo i vakvata cel samata po sebe ne pretstavuva teroristi~ki akt. Ponatamu, me|unarodnata zaednica, vklu~uvaj}i ja IPU, postojano go podvlekuvaat faktot deka terorizmot ne moè da mu se pripi{e na nekoja vera, nacionalnost ili civilizacija ili da se opravda so negovoto ime. Drug na~in da se definira terorizmot dosega be{e da se opi{e vidot na napadi sli~ni na teroristi~ki akti, koi me|unarodnata zaednica rutinski gi osuduva: da ne se diskriminiraat nasilni napadi, osobeno onie koi vklu~uvaat nevini civili, ili bilo koja forma na nediskriminatorsko nasilstvo izvr{eno od subnacionalni grupi ili tajni agenti. Teroristi~kite napadi se karakteriziraat so nediskriminatorsko nasilstvo porotiv civili, ne po~ituvawe na humanitarnite vrednosti i so ekstremna èlba za publicitet. Naj~esto upotrebuvani metodi se kidnapirawe, bombi vo koli, samoubistveni bombardirawa, atentati i masovni ubistva. Opstojna kampawa za teror bara finansiska podr{ka, postojano snabduvawe so oru`je i municija i ~estopati poddr{ka od me|unarodna organizaciona mreà. êsto pati treta zemja im dava na teroristite pomo{ i mesto za kriewe. Tabelata br.45 podolu, citira nekoi vitalni to~ki za uramnoteèn priod protiv terorizmot, naglasuvaj}i ja podednakvo i potrebata za za{tita na legitimnoto pravo na protest i potrebata od anti-teroristi~ki merki. To~kata 37 od Tabelata aludira na potrebata od anti- teroristi~ki merki ~ija cel }e bide ne samo borbata protiv terorizmot, no isto taka i socijalen, politi~ki i ekonomski razvoj na onie zemji koi se lulka za novi generacii teroristi.

Tabela br.45 Borba protiv terorizmot

34. (...) Konferencijata potsetuva na toa deka borbata za nacionalna sloboda i nezavisnost od stranska okupacija e legitimnoto pravo zacrtano vo me|unarodni rezolucii i deka ovaa cel sama po sebe ne pretstavuva teroristi~ki akt. Konferencijata naglasuva deka sepak niedna borba ne mo`e da gi opravda nediskriminatorskite napadi, osobeno onie koi vklu~uvaat nedol`ni gra|ani, ili bilo koja forma na organiziran dr`aven terorizam. 37. Konferencijata saka da ja naglasi vitalnata potreba za anti-teroristi~ki bezbednosni merki koi }e bidat potkrepeni so strukturni merki dizajnirani za natamo{en ekonomski i socijalent razvoj i zasiluvawe na pretstavni~kata demokratija.

Izvor: Zavr{en dokument na tretata Konferencija za bezbednost i sorabotka na Mediteranot na IPU, Valeta, Malta 1995

109

str M K str 110 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Razli~nite anti-teroristi~ki zakoni, kako {to se onie na Avstrija (Predlog stav 278b od Krivi~niot zakonik), Germanija (Stav 129a od Krivi~niot zakonik) i Kanada (Zakon S-36), gi vklu~uvaat slednite aspekti: - Ograni~ena lista na teroristi~ki aktivnosti, t.e. akt, propust ili zakana koja pretstavuva krivi~na povreda kako {to e ubistvo, zemawe zalo`nici, nezakonsko zaplenuvawe na avion, teroristi~ki bombardirawa ili finansirawe na teroristi~ki aktivnosti; prete`no listata na krivi~ni akti se odnesuva na akti koi se ve}e nezakonski spored postoe~kite zakoni (germanskiot, avstriskiot i kanadskiot zakon za anti-terorizam); - Vodewe ili poddrùvawe (finansiski ili na drug na~in) na teroristi~ka asocijacija isto taka e nezakonski (Germanija, Kanada i Avstrija); - Pri~inata za teroristi~ki aktivnosti, koja moè da bide politi~ka, ideolo{ka i verska (Kanada); - Namerata na teroristi~kata aktivnost, koja e da ja voznemiri ili zapla{i op{tata javnost ili da ja prinudi op{tata javnost ili vlada da deluva na odreden na~in ili da se vozdrì od prezemawe odredeni aktivnosti (Kanada); - Direknata cel na teroristi~kata aktivnost, koja e da predizvika smrt ili da gi povredi lu|eto po pat na nasilstvo, zagrozuvawe na ne~ij ìvot, da predizvika {teta ili naru{uvawe na osnovnite javni ili privatni slu`bi ili sistemi (Kanada); - Isklu~uvawe na aktivnosti koi se izvr{uvaat za vospostavuvawe ili povtorno vospostavuvawe na demokratijata i vladeeweto na pravoto kako i za{tita na humanitarnite zakoni (Avstrija). Vakvata zakonska odredba spre~uva da se sankcioniraat legitimnite protesti i borbi. Vo pogled na ovie aspekti na anti-teroristi~koto zakonodavstvo, zaedni~ki imenitel e deka terorizmot e povrzan so nasilstvo i im na{tetuva na poedinci ili institucii. Isto taka, zakonite imaat ograni~ena lista za toa {to pretstavuva teroristi~ki akt. Izvr{uvaweto na ovie teroristi~ki akti ne e samo nezakonski, no isto taka, za teroristi~ki akt se smeta zdruùvawe so teroristi~ka grupa (kako ~len, poddrùva~ ili voda~). Od gledna to~ka na parlamentaren nadzor, od bitno zna~ewe e da se obezbedi vo novite anti-teroristi~ki zakoni da se koristi pravilno tolkuvawe na terorizam. Od edna strana, priodot ne treba da bide premnogu tesen, poradi toa {to moè da isklu~i mo`ni akti {to gi vr{at teroristi~ki zdruènija. No od druga strana, definicijata za terorizam ne treba da bide {iroka {to }e dovede do sankcionirawe na zakonski i legitimni demokratski protesti. Prvoto pra{awe ovde e: do koj stepen e opravdano nasilstvo vo demokratsko op{testvo? Sozdava~ite na zakon vo razli~ni zemji odgovaraat na ova pra{awe na razli~ni na~ini poradi toa {to sekoe op{testvo so tek na vremeto dava svoj poim za legitimnost na nasilstvoto. Dodeka se razgleduva ova pra{awe treba da se ima predvid legitimnosta na celite na nasilstvoto. Dokolku nasilstvoto e opravdano treba da bide proporcionalno na teìnata na zakanata i nejzinite celi. Vtoroto pra{awe e deka anti-teroristi~kata merka treba da bide proporcionalna isto taka i vo odnos na samata teroristi~ka zakana. Treba da se ima predvid deka celta na anti-teroristi~kite zakoni e da i pomognat na policijata i na drugite bezbednosni slu`bi da prezemat efikasna akcija protiv onie koi se vklu~eni vo teroristi~ki aktivnosti. Taa ne e nameneta nitu pak treba da se koristi za da se ograni~i sloboda na govor i zdruùvawe, nitu pak treba da vodi kon ograni~uvawe na politi~kata opozicija ili promena.

110

str M K str 111 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Tri priodi protiv terorizmot Slu`bite za bezbednost moè da obezbedat tri vidovi reakcii so cel da go za{titat op{testvto i negovite dràvni institucii od teroristi~ki napadi: Anti-teroristi~ki merki: lu|eto, javniot ìvot, gradbite i infrastrukturata da stanat pomalku ranlivi. Merki za borba protiv terorizam: da se spre~at teroristite da napadnat so toa {to }e se identifikuvaat i zaprat. Menaxment so krizi: re{avawe i stabilizirawe na situacijata (katastrofa,vonredna sostojba) posle teroristi~ki napad.

Analizite pokaùvaat deka pove}eto anti-teroristi~ki aktivnosti se odnesuvaat na (1) nacionalno zakonodavstvo, koordinacija, izdvojuvawe sredstva, (2) vnatre{na bezbednost, (3) stranci, (4) patuvawe i grani~na kontrola, (5) finansii, (6) me|unarodna sorabotka i (7) atomski, biolo{ki i hemiski (ABC) zakani. Ovaa neiscrpna lista treba da se smeta kako katalog na mo`ni anti-teroristi~ki merki. Nacionalno zakonodavstvo, koordinacija i buxet - Usvojuvawe na posebni anti-teroristi~ki zakoni ili adaptirawe na postoe~koto zakonodavstvo; - Izdvojuvawe na dopolnitelni sredstva za merki i organizacii (za policija, grani~na kontrola, nacionalni avio kompanii, nacionalni zdravstveni institucii, nacionalna po{ta, vojska); - Zgolemuvawe na razmena na informacii pome|u doma{nite slu`bi za bezbednost; - Dolgoro~en personal i koordinativni centri odgovorni za harmonizacija i koordinacija na razli~ni politiki na slu`bite za bezbednost (policija, vojska, slu`bi za razuznuvawe, grani~ari) na lokalno i dràvno/nacionalno nivo; - Davawe pristap na razuznuva~kite i slu`benite lica koi go sproveduvaat zakonot do informacii za poedinci vo carinski ili dano~ni kancelarii; Vnatre{na bezbednost - Prislu{kuvawe na internet, telefonski i faks komunikacii (bez informirawe na odredena nadle`na institucija za nadzor, na primer, sud); - Da se pobara od telekomunikaciski provajderi da gi ~uvaat podatocite za nivnite klienti (na pr. do edna godina), za da im ovozmoàt na agenciite za sproveduvawe na zakonot da imaat pristap do telekomunikaciskite podatoci; - Da se dobijat elektronski dokumenti za poedinci od banki, internet provajderi i kreditni biroa, bez da se informiraat osomni~enite poedinci; - Vnesuvawe na poefikasni kompjuterizirani prebaruvawa po pat na kombinirawe na nekolku bazi na podatoci so gra|anskite informacii; - Da se dozvoli konsultirawe na li~ni dosiea vo policiskite sistemi za obrabotka na podatoci od strana na drugi nepoliciski slu`benici; - Pritvorawe na lica na podolg period so cel da se dobijat pove}e informacii; - Postavuvawe na nacionalni sistemi za sledewe, t.e voveduvawe na li~ni karti.

Stranci (imigranti, barateli na azil i stranci) - Da im se dade pristap na slu`bite za bezbednost do bazite na podatoci za tu|inci/stranci; - Celewe na poedinci koi pripa|aat na poseben etnikum (rasno profilirawe);

111

str M K str 112 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

- Da ne se dade pristap do sudska revizija dokolku se somneva deka baratelot na azil e vklu~en vo teroristi~ki aktivnosti; - Davawe mo`nost da se odbie baraweto za azil dokolku soodvetnite vlasti (minister) potvrdat deka toa lice pretstavuva zakana za nacionalnata bezbednost; - ^uvawe (do 10 godini) na otpe~atoci od prsti zemeni vo slu~ai na imigracija i azil; - Pritvorawe na onie koi pretstavuvaat teroristi~ka zakana, no ne mo`at da se otstranat od zemjata; - Zgolemuvawe na proverka na identitet vo postapkite za viza; zgolemena proverka na politi~ka pozadina na baratelite na viza i azil;

Patuvawe i grani~na kontrola - Zajaknuvawe na grani~nite kontroli; - Vooru`uvawe na civilniot avionski personal; - Postavuvawe na blindirani pilotski vrati; - Voveduvawe na 100% skenirawe na celiot baga` na aerodromite; - Dodavawe na biometriski karakteristiki na li~nite karti/paso{i; - Voveduvawe na po~esti i celosni inspekcii na osetlivite vlezni to~ki (pristani{ta, tuneli i aerodromi); - Snimawe na vlezni to~ki.

Finansii - Nabquduvawe na finansiski transakcii; - Podobruvawe na nadzorot na banki i kreditni institucii so cel da se spre~i perewe na pari i izmama, zamrznuvawe na bankarski smetki koi navodno se povrzani so teroristi~ki aktivnosti; - Barawe od bankite da davaat informacija za site nivni smetki i hartii od vrednost do centralnite bazi na podatoci (razmena na informacija za bankarska smetka), vklu~uvaj}i i voveduvawe na krivi~no delo za bankata koja nema da izvesti za transakcija koga znae ili se somneva deka transakciite se povrzani so teroristi~ki celi; - Formirawe ili pravewe poefikasni finansiski razuznuva~ki edinici (vo ministerstvoto za finansii).

Zgolemuvawe na me|unarodnata sorabotka - Zgolemuvawe na me|unarodnata sorabotka, na primer Evropski nalog za apsewe ili brza ekstradicija; - Voveduvawe na me|unarodni spogodbi vo nacionalnoto zakonodavstvo po anti-teroristi~ki pra{awa; - Rasporeduvawe trupi kako del od Me|unarodnite bezbednosni sili za pomo{ (ISAF) vo Avganistan; - Potpi{uvawe i ratifikuvawe na Konvenciite za terorizam na ON; - Razmena na informacii pome|u sestrinskite slu`bi za bezbednost na me|unarodno nivo; - Re{avawe na osnovnite pri~ini na terorizam, t.e da se dade pomo{ za razvoj na zemji koi se raj ili lulki na terorizmot;

112

str M K str 113 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Atomski, Biolo{ki i Hemiski zakani - Formirawe ili pravewe poefikasni postojni centri za nuklearno, biolo{ko, hemisko i radiolo{ko vojuvawe; koordinirawe na postojnite napori vo ova pole, proizvodstvo/sozdavawe na zalihi na razni vakcini, na primer vakcina protiv mali sipanici; - Zgolemuvawe na podgotvenosta na vlastite za zdravstvena za{tita; obezbeduvawe soodvetni zalihi na lekovi; - Podobruvawe na za{titata na nuklearnite postrojki (t.e instalirawe radari za otkrivawe na nisko lete~ki mali avioni). Prava ramnoteà pome|u ~ovekovite prava i bezbednosta Ovie merki, koi postojat vo mnogu zemji, ne se vremeni merki, no ima verojatnost da ostanat na sila dolg period. Zatoa, anti-teroristi~kite merki ne se isklu~itelni merki, tuku elementi od normalniot ìvot vo op{testvoto. Ova e osobeno va`no koga merkite vlijaat vrz gra|anskite prava, kako {to e sloboda na govor, zdruùvawe i pravo na privatnost. Imaj}i go predvid trajniot karakter na anti-teroristi~kite merki, vonrednata sostojba ili isklu~itelni okolnosti ne soodvetstvuva poradi toa {to ovie merki imaat dolgoro~en fokus. Isto taka, anti-teroristi~kite merki ja pravat nejasna tradicionalnata podelba na rabotata pome|u sproveduvaweto na zakonot i razuznuvaweto. Agenciite za sproveduvawe na zakonot, kako {to se policijata i slu`bite za razuznuvawe imaat razli~ni celi. Slu`bite za razuznuvawe sobiraat soodvetni informacii za mo`ni zakani, dodeka ulogata na policijata e da go odrùva zakonot i redot. Normalno, slu`bite za razuznuvawe ne zapiraat ili apsat osomni~eni, dodeka pak policijata ne praktikuva "preventivna razuznuva~ka rabota" pred da ima siguren dokaz deka e storeno krivi~no delo. Od gledna to~ka na demokratsko vladeewe, slu`bite za razuznuvawe ne treba da se vklu~at vo rabotata na "{piunirawe" na svoite gra|ani. Ovaa podelba na rabotata stanuva sî pote{ka, poradi toa {to imperativite za borba protiv terorizmot vo razli~ni dràvi dovedoa do namaluvawe na ograni~uvaweto za upotreba na (stranskite) razuznuva~ki metodi kako poddr{ka na doma{nite krivi~ni istragi. Tretiot problem e vo toa {to na slu`bite za bezbednost se pove}e im se dozvoluva da gi stavaat gra|anite pod prismotra bez da ja izvestat institucijata za nadzor, kako {to e sudot. Ova moè da dovede do opasno prekr{uvawe na gra|anskite prava. Stanuva te{ko za gra|anite, javniot pravobranitel i NVO da gi smetaat vladite i nivnite agencii ot~etni za nivnite aktivnosti, zatoa {to tie ne se neophodno informirani za aktivnostite na nabquduvawe.

^etvrto, postoi verojatnost imigrantite, baratelite na azil i strancite da se cel na anti-teroristi~ki merki. Postoi opasnost ovie merki da gi zgolemat tenziite pome|u razli~ni etni~ki grupi vo op{testvata kako i da ja erodiraat pravnata norma deka sekoj treba da bide tretiran ednakvo pred zakonot.

I pokraj toa {to vakvite merki moè da se potrebni za efektivna borba protiv terorizmot, parlamentite treba da se svesni deka vakvite merki ne treba da se preterani i da mu na{tetat na na~inot na ìveewe zatoa {to tie pred se se nameneti za za{tita. So drugi zborovi, apsolutna bezbednost ne e samo nerealna tuku i nepoèlna. Toa moè da dovede do apsolutna vlast, {to e sprotivno na samiot

113

str M K str 114 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

koncept na demokratija. Tokmu zatoa site pravni sistemi postavuvaat granici na posebnite ovlastuvawa {to i se davaat na izvr{nata vlast. Vo svetlinata na sega{nata borba protiv terorizmot, tenzijata pome|u slobodata i bezbednosta moè da gi dovede parlamentarcite do seriozen predizvik. Zatoa, od apsolutno zna~ewe e odrùvaweto na ramnoteà pome|u slobodata i bezbednosta da ne e ekskluzivna odgovornost na izvr{nata vlast, a parlamentot kako pretstavnik i ~uvar na pravata na lu|eto treba da ostvaruva tesen nadzor vo ovoj pogled. [to moè da storite kako parlamentarec Borba protiv terorizmot w Sledete seopfaten priod protiv terorizmot so toa {to nema da se usmerite samo na za{tita i bezbednost, tuku i na osnovnite pri~ini, kako {to se vnatre{nite konflikti, itn. Zapomnete deka re{avaweto na regionalnite konflikti so mirni sredstva i potiknuvawe interkulturen dijalog i razbirawe se od bitno zna~ewe za spre~uvawe na terorizmot; w Korenot na pove}e regionalni konflikti treba da se bara vo brojnite sporovi pome|u mnozinstvoto-malcinstvoto koi se etni~ki definirani ili se vo vrska so verata. Vo vakvi sporovi moè da se upotrebat ili zloupotrebat voenite slu`bi. Parlamentarcite od malcinskite zaednici treba da se ~lenovi na komisiite za odbrana, razuznuvawe i sudski raboti. Parlamentite treba da formiraat posebni komisii i tribunali za za{tita na malcinstvata; w Obezbedete va{ata zemja da e strana na soodvetni me|unarodni konvencii i protokoli koi se odnesuvaat na terorizmot, vklu~uvaj}i ja Me|unarodnata konvencija za suzbivawe na finansirawe na terorizam od 9 dekemvri 1999. Dokolku odgovara, prezemete akcija za da se obezbedi ratifikuvawe ili pristapuvawe kon ovie instrumenti i da se usvoi soodvetno zakonodavstvo i politika; w Odblisku nabquduvajte ja aktivnosta koja ima za cel usvojuvawe na Konvencijata za zabrana za koristewe na nuklearen terorizam i Konvencijata za eliminirawe na terorizam na Generalnoto sobranie na ON; w Rabotete na usvojuvawe zakonodavni merki koi dozvoluvaat nadomest na `rtvi na teroristi~ki dela, kako izraz na nacionalna solidarnost; w Obezbedete anti-teroristi~koto zakonodavstvo da odrùva soodvetna ramnoteà pome|u barawata za bezbednost i uìvaweto na gra|anskite i politi~kite prava; mo`noto vlijanie na spomenatoto zakonodavstvo vo sekoja srodna oblast i negovite potencijalni tro{oci za sproveduvawe; w Videte gi isto taka sugestiite sodràni vo soodvetnite tabeli vo Glava 18 za isklu~itelna sostojba i Glava 19 za so~uvuvawe na vnatre{na bezbednost i javen red.

114

str M K str 115 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 21 Bezbednosni i informativni tehnologii: novi sredstva i predizvici

Voveduvaweto na serija na novi informativni tehnologii pomogna da se so~uva bezbednosta, no vo isto vreme predizvika seriozni novi zakani. Rezolucijata br.1373 (2001) na Sovetot za bezbednost pri Obedinetite nacii (vidi tabela br.44) - ve}e spomenato vo predhodnata glava - dava jasen dokaz deka me|unarodnata zaednica e svesna za vakvata dvojna primena na informativnite tehnologii vo vrska so me|unarodniot terorizam i za rizicite po bezbednosta i me|unarodniot mir. Vo izminatite nekolku decenii, razli~ni me|unarodni organizacii rabotea da najdat na~ini kako da se spre~i koristeweto na informativnite tehnologii vo poddr{ka na kriminal i akti koi ja zagrozuvaat me|unarodnata bezbednost, a istovremeno i na upatstva za da gi spre~at dràvite da gi koristat takvite tehnologii na na~in {to pretstavuva zakana po ~ovekovite prava i slobodi. Ova {to sleduva moè da gi interesira parlamentarcite koga podgotvuvaat zakonodavstvo koe se odnesuva na ovie predizvici. Sajber kriminal Definicijata za toa {to pretstavuva kriminal na internet seu{te se razviva, no sepak terminot obi~no se odnesuva na brojni krivi~ni dela i zloupotrebi povrzani so informativnata tehnologija, kade incidentite za koi naj~esto se izvestuva se onie koi vklu~uvaat hakeri i kompjuterski virusi. I pokraj toa {to vo izminatite nekolku godini sme svedoci na eksplozija na interes vo taa oblast, problemot so kompjuterskiot kriminal ne e nov, i postojat incidenti u{te od ranite denovi na kompjuterizacijata koi bi moèle da bidat staveni vo ovaa ko{nica. Sega, razlikata e vo se pogolemiot obem {to im stoi na raspolagawe na idnite napa|a~i - prete`no poradi popularnosta na Internetot. Brojnite podobnosti {to gi nudi Internetot, a vo taa smisla Svetskata veb stranica, dovede do nivno {iroko prifa}awe od strana na javnosta. Me|utoa, istovremeno, zgolemenata upotreba posluì da se pottikne interes za propratnite problemi, a se ~ini deka ne minuva nitu eden den, a da ne se izvesti za nekakov vid incident vo sajber kriminalot. Na 23 noemvri 2001, Sovetot na Evropa ja usvoi Konvencijata za sajber kriminal koja sega e otvorena za ratifikacija i }e stapi vo sila otkako }e ja ratifikuvaat pet dràvi, vklu~uvaj}i najmalku tri dràvi ~lenki na Sovetot na Evropa (vo maj 2002 Konvencijata ve}e be{e potpi{ana od 29 dràvi na Sovetot na Evropa i od ~etiri dràvi koi ne se ~lenki). Konvencijata se temeli vrz priznavawe na potrebata od zaedni~ka politika za kriminal koja ima za cel da go za{titi op{testvoto, me|u drugoto, so usvojuvawe na soodvetno zakonodavstvo i zgolemuvawe na me|unarodnata sorabotka.

115

str M K str 116 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Bezbednost na informativnite sistemi Eksplozivniot porast na upotrebata na informativni sistemi vo sekoja mo`na oblast i za sekoja mo`na cel isto taka dovede me|unarodnite organizacii da se zagri`at za srodnite rizici. Na krajot ova dovede do toa Sovetot na organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD) da izdade detalni upatstva vo noemvvri 1992 za obezbeduvawe na informativnite sistemi koi “se nameneti: Da ja zgolemat svesta za rizikot od informativnite sistemi i za raspolo`iva za{tita za spravuvawe so ovie rizici; Da izrabotat osnovna ramka za pomo{ na onie koi se odgovorni, vo javniot i vo privatniot sektor, za razvoj i implementacija na koherentni merki, praktiki i postapki za bezbednost na informativnite sistemi; Da ja unapredat sorabotkata pome|u javniot i privatniot sektor vo razvoj i implementacijata na ovie merki, praktiki i postapki; Da pottiknat doverba vo informativnite sistemi i na~inot na koj tie se obezbeduvaat i koristat (...); Da ja unapredat me|unarodnata sorabotka za da se postigne bezbednost na informativnite sistemi."

So nivno usvojuvawe, Sovetot na OECD izjavi deka "Upatstvata ne gi povreduvaat suverenite prava na nacionalnite vladi vo odnos na nacionalnata bezbednost i javen red, koi postojano podle`at na barawata na nacionalniot zakon." Kompjuterizirani dosiea na li~ni podatoci Vo dekemvri 1990, Generalnoto sobranie na ON usvoi Upatstva koi se odnesuvaat na kompjuterizirani dosiea na li~ni podatoci. Nekolku godini pred toa, vo septemvri 1980, OECD usvoi preporaki koi se odnesuvaat na upatstva so koi se regulira za{titata na privatnosta i prekugrani~en protok na li~ni podatoci. Isto taka, Sovetot na Evropa vo 1981 ja usvoi Konvencijata za za{tita na poedinci vo odnos na avtomatska obrabotka na li~ni podatoci. Vidi Tabela br.46.

Tabela br.46 Konvencija za Za{tita na poedinci vo odnos na avtomatska obrabotka na li~ni podatoci (ETS br.108) "Konvencijata e prv obvrzuva~ki me|unaroden instrument koj go {titi poedinecot od zaloupotrebi do koi mo`e da dojde pri sobirawe i obrabotka na li~nite podatoci i koja bara istovremeno da se regulira prekugrani~niot protok na li~nite podatoci. Pokraj toa {to obezbeduva garancii vo odnos na sobirawe i obrabotka na li~ni podatoci, taa ja propi{uva obrabotkata na "osetlivite" podatoci za a

116

str M K str 117 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 rasata, politikata, zdravstvoto, verata, seksualniot ìvot, kriminalni dosiea, itn. na liceto vo otsustvo na soodvetna zakonska za{tita. Konvencijata isto taka go vgraduva pravoto na poedinecot da znae deka za nego se skladirani informacii, i dokolku e neophodno, tie da se izmenat. Ograni~uvaweto na pravata zacrtani vo Konvencijata, se mo`ni samo koga se vo pra{awe va`ni interesi (t.e dràvna bezbednost, odbrana, itn). Konvencijata isto taka nametnuva nekoi ograni~uvawa za prekugrani~en protok na li~ni podatoci vo Dràvi vo koi zakonskite propisi ne propi{uvaat ekvivalentna za{tita."

Izvor: Sovet na Evropa, veb strana http://conventions.coe.int [to mo`e da storite kako parlamentarec Zakonodavstvo za informativni tehnologii w Obezbedete da postoi soodvetno zakonodavstvo vo odnos na informativnite tehnologii, sajber kriminalot, a so ogled na toa deka ovie tehnologii se razvivaat mnogu brzo, zakonodavstvoto po ova pra{awe da bide redovno dopolnuvano i razgleduvano. w Obezbedete va{ata zemja da e potpisni~ka na me|unarodni i regionalni konvencii, i soodvetno da go prilagodi svoeto zakonodavstvo i politikite. w Vnimavajte da se podgotvi i primeni doma{no zakonodavstvo i politika za koristewe na informativni tehnologii i sajber kriminal, so posebna naglaska na zna~eweto da se so~uvaat ~ovekovite prava i osnovni slobodi. w Dokolku mo`ete, prezemete akcija da se popravi sekoja nezadovolitelna sostojba, vklu~uvaj}i i parlamentarno pra{awe do vladata, barawe za soslu{uvawe ili zakon dostaven od poedine~en ~len.

Parlamentarni sredstva i resursi w Obezbedete parlamentarnata komisija ili podkomisija da se zadol`i da gi sledi na postojana osnova razvoite i pra{awata koi se odnesuvaat na informativni tehnologii i nivna primena; w Dokolku e potrebno, prezemete akcija da se formira takva komisija ili podkomisija ili ova pra{awe da se vklu~i vo mandatot na postojanata komisija koja ve}e postoi; w Proverete nadle`noto parlamentarno telo da ima potrebno nivo na resursi i ekspertiza za izvr{uvawe na misijata; w Predvidete, dokolku odgovara, formirawe na neformalna parlamentarna grupa za da gi sledi nastanite i da pottiknuva rasprava i akcija vo ovaa oblast. Vakvata grupa treba da e nepartiska, a dokolku postoi, dvodomna.

117

str M K str 118 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 22 Me|unarodni mirovni misii

Vo sega{niot me|unaroden kontekst, se pravat se pove}e napori za re{avawe na konflikti so sredstva dadeni vo odredbite na Povelbata na Obedinetite nacii Glava 6 (mirno re{avawe na sporovi) ili Glava 7 (Akcija vo odnos na zakani po mirot, naru{uvawe na mirot i dela na agresija). Vrz osnova na ovie odredbi, Obedinetite nacii razvija serija na koncepti i operacii (za nivna definicija videte vo Tabela br.47) i isto taka proceduri za organizirawe i izvr{uvawe na vakvi misii (videte tabela br.48 za procesot na mirovni operacii ~ekor po ~ekor i Tabela br.50 za obuka na mirovnicite na ON). Vo odnos na nastanite koi ja pogoduvaat me|unarodnata bezbednost, zemjite mo`e da se povikaat da u~estvuvaat vo vakvi misii.

Pridones vo mirovni misii vo stranstvo Operaciite na ~uvawe na mir, vospostavuvawe na mir ili odrùvawe na mir zavisat od u~estvoto na dràvite ~lenki po ovlastuvawe od Sovetot za bezbednost. Se pove}e, dràvite angaìraat trupi vo stranstvo vo operacii ~ija cel e povtorno da se vospostavi mir i bezbednost vo destabilizirani regioni. Va`no e da se napomene deka sekoe rasporeduvawe mora da e vo soglasnost so me|unarodnite pravila i na~ela. Najva`nite od niv se dadeni vo Glava 5, pod naslov Nacionalna politika za bezbednost i me|unarodni propisi.

Od perspektiva na dobro vladeewe, soodvetno i prepora~livo e parlamentot da ima mo`nost da u~estvuva vo odlukata za angaìrawe na voruèni sili vo stranstvo, vo ramkite na sistemot na proverki i ramnoteà pome|u parlamentot i vladata.

Tabela br. 47 Sozdavawe na mir, odr`uvawe na mir, vospostavuvawe na mir, gradewe na mir: nekoi korisni definicii na ON

ûvawe na mir ûvawe na mir se odnesuva na upotreba na diplomatski sredstva da se ubedat stranite vo konflikt da prestanat so neprijatelstva i da pregovaraat za mirno re{avawe na nivniot spor. Kako i kaj preventivnata akcija, Obedinetite nacii moè da imaat uloga samo dokolku stranite vo sporot se soglasat na toa. Spored toa, ~uvawe na mir isklu~uva upotreba na sila protiv edna od stranite za da se stavi kraj na neprijatelstvata.

118

str M K str 119 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Odrùvawe na mir Od 1948 imalo 54 mirovni operacii na Obedinetite nacii. Vo poslednite 12 godini, ~etirieset i edna od ovie operacii bile formirani od Sovetot za bezbednost. Vo momentov na teren ima 15 operacii za odrùvawe na mir na Obedinetite nacii. Odrùvaweto na mirot vo po~etokot se razvi kako sredstvo za spravuvawe so me|u-dràven konflikt i vklu~uva{e rasporeduvawe na voen personal od brojni zamji, pod komanda na ON, za da pomognat vo kontrola i re{avawe na vooruèn konflikt. Denes, oddrùvaweto na mir se pove}e se primenuva vo me|u-dràvni konflikti i gra|anski vojni. Zada~ata na odrùva~ite na mirot na Obedinetite nacii - voen personal, civilna policija i drugi brojni civili - se dviì od mirno odvojuvawe na neprijatelskite strani do pomagawe mirno da rabotat zaedni~ki. Ova zna~i pomagawe vo sproveduvawe na mirovni spogodbi, nabquduvawe na prekin na ognot, sozdavawe na tampon zoni, i se pove}e, formirawe politi~ki institucii, koi rabotat zaedno so vladite, nevladini organizacii i lokalni gra|anski grupi za obezbeduvawe pomo{ vo vonredna sostojba, demobilizirawe na porane{ni borci i nivno reintegrirawe vo op{testvoto, ~istewe mini, organizirawe i odrùvawe izbori i promovirawe na odr`liv razvoj. Dràvite ~lenki dobrovolno obezbeduvaat trupi i oprema - ON nemaat armija - ili civilna policija. Posmatra~ite na izbori, nabquduva~ite za ~ovekovi prava i drugite civili ~estopati rabotat zaedno so uniformiraniot personal. Najsilnoto "oru`je" na mirovnicite e nepristrasnosta so koja tie go izvr{uvaat nivniot mandat. No, odrùvaweto na mirot e opasna rabota; od 1948 umrele preku 1650 vojnici na ON i civilni odrùva~i na mir dodeka gi izvr{uvale svoite dol`nosti. Sproveduvawe na mir: dali akcijata za sproveduvawe e ista so akcijata za ~uvawe na mir? Vo slu~aj na aktivnost za sproveduvawe, Sovetot za bezbednost im dava ovlastuvawe na dràvite ~lenki da gi prezemat site neophodni merki za postignuvawe na dadenata zada~a. Ne e neophodna soglasnost na stranite. Aktivnosta za sproveduvawe se upotrebuva vo nekolku slu~ai. Primerite vklu~uvaat Zalivska vojna, Somalija, Ruanda, Haiti, Bosna i Hercegovina, Albanija i Isto~en Timor. Ovie operacii za sproveduvawe ne se pod kontrola na ON. Namesto toa, tie se rakovodeni od edna zemja ili grupa zemji kako {to be{e Avstralija vo Isto~en Timor (1999), NATO vo Bosna i Hercegovina (od 1995) i Kosovo (1999) kade NATO gi vode{e trupite, a ON ja predvode{e misijata za vremena administracija. Odredbite od Povelbata na Obedinetite nacii za odrùvawe na me|unaroden mir i bezbednost sluàt kako osnova podednakvo za akciite za ~uvawe i za akciite za sproveduvawe na mir. Gradewe mir Gradeweto mir se odnesuva na aktivnosti koi imaat za cel da im pomagnat na nacii da go razvivaat mirot posle konflikt. Vakvite operacii imaat ekstremno dolg mandat poradi nivnite zada~i da gradat zemja i rekonstrukcija. Humanitarni misii Celta na ovie misii e da dadat himanitarna pomo{ vo slu~aj na gra|anski vojni, glad i prirodni katastrofi - poplavi, su{i, buri i zemjotresi. Mnogu u~esni~ki - vladi, nevladini organizacii (NVO), agencii na Obedinetite Nacii - se obiduvaat da odgovorat istovremeno na ovoj zbir na vonredni sostojbi, kade ponekojpat e potrebna logisti~kata pomo{ na voeni sili kako edinstven na~in za realizacija i obezbeduvawe na programite za pomo{.

Izvor: Kombinirani delovi na ON stranicata http://www.un.org

119

str M K str 120 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Mo`e da se ka`e deka e vo interes na vladata i lu|eto da go vklu~at parlamentot {to e mo`no pove}e vo procesot na ispra}awe trupi vo stranstvo, poradi toa {to parlamentarnata rasprava i glasawe ja unapreduva demokratskata legitimnost na misijata i ja zgolemuva javnata poddr{ka.

Vklu~enost na parlamentot vo procesot na donesuvawe odluka za ispra}awe trupi vo stranstvo I pokraj toa {to ispra}aweto trupi vo stranstvo stanuva sî pove}e i pove}e va`no vo kontekst na spravuvawe so novi zakani i mo`nosti za re{avawe na me|unarodni krizi, ulogata na parlamentite vo nekoi dr`avi e ograni~ena, a ponekojpat nepostoi, koga stanuva zbor da se odobri u~estvo vo mirovni misii. Ova mo`e i mora da se smeni, barem delumno, so cel da se obezbedi demokratski nadzor po pra{awa na bezbednost.

Mo`e da se identifikuvaat tri razli~ni situacii, a vo sekoja od niv, ulogata i direknoto u~estvo na parlamentot treba da se podobri od gledna to~ka na dobro vladeewe.

Odobruvawe na parlamentot a priori ili a posteriori (va`na uloga)

Dokolku e potrebno a priori odobruvawe, vooruènite sili moè da se ispratat vo stranstvo samo vo soglasnost so odluka na parlamentot. Treba da se napravi mala razlika pome|u sostojba koga parlamentot ima ovlastuvawe da rasprava i da glasa za temata (Soedineti Amerikanski Dràvi) i slu~aj koga e zadolìtelno da se usvoi poseben zakon koj ja regulira opravdanosta i mandatot na vakva misija ([vedska). Dvata slu~aja ja zajaknuvaat demokratskata legitimnost za humanitarni intervencii i misii za odrùvawe na mirot.

Odreduvawe na vremeto e od bitno zna~ewe po pra{awa od odbranata, a so ogled deka parlamentarnata postapka voobi~aeno ne e ekspeditivna, ne sekojpat e lesno da se primeni kriterium na a priori odobruvawe. Tokmu zatoa, vo pove}eto slu~ai, vo rasporeduvawe na trupi vo stranstvo parlamentot se vklu~uva samo a posteriori. Na primer, spored "Rezolucijata za voeni ovlastuvawa" na Soedinetite Dràvi, Kongresot treba da se sloì a posteriori za site angaìrawa na trupi vo stranstvo podolgi od 92 dena. Ova glavno se odnesuva vo slu~ai koga trupite ve}e bile rasporedeni pred parlamentot da bil vo mo`nost da dade soglasnost. Sprotivno, vo Holandija, ^lenot 100 od Ustavot povikuva na rana sorabotka pome|u parlamentot i vladata koga }e dojde do toa vooruèni sili da odat vo stranstvo, so toa {to propi{uva parlamentot odnapred da gi dobie site neophodni informacii za rasporeduvawe ili raspolagawe na vooruènite sili za vospostavuvawe ili promovirawe na me|unarodnoto pravo i red; ova pokriva i humanitarna pomo{ vo slu~aj na vooruèn konflikt.

120

str M K str 121 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Parlamenti so ograni~ena uloga za ispra}awe trupi vo stranstvo - rasprava - (ograni~ena uloga) Ustavot ili zakonite ja ograni~uvaat ulogata na parlamentot. Na parlamentot mu e dozvoleno da vodi rasprava za ispra}awe trupi vo stranstvo za konkreten slu~aj, no ne moè da ja promeni odlukata donesena od izvr{nata vlast. Isto taka, parlamentot ne treba da glasa za ovaa tema. Vo ovoj slu~aj, vladata samo go informira parlamentot odposle. Iako parlamentot ne moè da glasa za odlukata, raspravata kako takva go zgolemuva demokratskiot legitimitet za ispra}awe trupi vo stranstvo. Vo onie slu~ai koga ovlastuvawata na parlamentot se dosta ograni~eni, parlamentot ne moè da bide formalno povrzan so postapkata na ispra}awe trupi vo stranstvo. Sepak, voobi~aenite praktiki moè da propi{at parlamentot i vladata da raspravaat za ispra}awe trupi vo stranstvo, a vo nekoi zemji duri i da glasaat za toa. Parlamenti isklu~eni od procesot na donesuvawe odluka (nema uloga) Ova e koga parlamentot ne moè duri ni da vodi rasprava za ispra}awe trupi vo stranstvo i negovo odobruvawe a posteriori ne e potrebno. Ispra}aweto trupi vo stranstvo glavno se smeta kako odluka za nadvore{na politika i takvata odluka sekojpat e na izvr{nata vlast. Faktot deka parlamentot ne u~estvuva vo procesot na donesuvawe odluki zna~itelno ja ograni~uva negovata sposobnost za nadzor na mirovnite misii. Drugi sredstva na raspolagawe na Parlamentot Duri i koga parlamentot e isklu~en od procesot na donesuvawe odluka, ili koga moè da odigra mnogu ograni~ena uloga, parlamentot moè indirekno da izvr{i pritisok vrz vladata na najmalku ~etiri na~ina: Parlamentot moè da ja prisili izvr{nata vlast da objasni pred parlamentot koja e nejzinata odgovornost za odluki koi se odnesuvaat na ispra}awe trupi vo stranstvo. Sepak, dokolku parlamentot ne e celosno informiran za me|unarodnite dogovori na vladata, toj ne moè efikasno da gi ospori odlukite na vladata. Parlamentot moè da ja ospori izvr{nata vlast koga se prezentiraat amandmani za buxetot. Vo slu~aj na neplanirani i neo~ekuvani mirovni misii, parlamentot mora da obezbedi dopolnitelni fondovi koi ne bile vklu~eni vo postoe~kiot buxet. So ogled na toa, parlamentot ima mo`nost da gi iskaè svoite mislewa preku mo}ta na xebot. (na pr. vo Francija). Vklu~enosta na parlamentot ne e va`na samo za vreme na rasprava i glasawe za ispra}awe trupi vo stranstvo. Za vreme na mirovna misija, parlamentarcite moè da postavat pra{awa ili da go iskoristat vremeto za postavuvawe pra{awa da ja pra{aat vladata za misijata. Pokraj toa, parlamentarcite moè da gi posetat trupite vo stranstvo (Vidi glava 17). Od gledna to~ka na post ot~etnosta, po zavr{uvawe na mirovnata misija, parlamentot moè da pokrene parlamentarna anketa ili da pobara od vladata da ja oceni mirovnata misija.

121

str M K str 122 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br.48 Proces na rasporeduvawe na mirovnite operacii na ON ~ekor po ~ekor

Obedinetite nacii nemaat armija. Sekoja operacija za odrùvawe na mirot mora da bide dizajnirana za da gi zadovoli barawata na sekoja nova situacija; i sekojpat koga Sovetot za bezbednost }e pobara nova operacija nejzinite komponenti mora da se soberat “ od nula “. Petnaeset ~leniot Sovet za bezbednost odobruva rasporeduvawe na operacija za odrùvawe na mirot, i go odreduva nejziniot mandat. Vakvite odluki baraat najmnogu devet glasa za i podleàt na veto poradi negativno glasawe na nekoja od pette postojani ~lenki na Sovetot (Kina, Francija, Ruskata Federacija, Velika Britanija, Soedinetite Dràvi). Generalniot sekretar dava preporaki za toa kako }e bide prevzemena i izvedena operacijata i dostavuva izve{tai za nejziniot napredok; Oddelot za operacii za odrùvawe na mirot (DPKO) e odgovoren za dnevno izvr{no usmeruvawe, upravuvawe i logisti~ka poddr{ka na operaciite za odrùvawe na mirot na Obedinetite nacii vo svetot. Generalniot Sekretar go izbira Komandantot na silite i bara od dràvite ~lenki da dadat trupi, civilna policija ili drug personal. Snabduvaweto, opremata, transportot i logisti~kata poddr{ka isto taka mora da ja obezbedat dràvite ~lenki ili privatni izveduva~i. Civilniot personal za poddr{ka vklu~uva personal dodelen od sistemot na ON, pozajmen od dràvite ~lenki i poedinci regrutirani me|unarodno ili lokalno za da izvr{uvaat posebni zada~i. Potrebnoto vreme za rasporeduvawe na misija varira, i zavisi glavno od èlbata na zemjite ~lenki da pridonesat so trupi za odredena operacija. Navremenoto raspolagawe so finansiski resursi i strate{kata sposobnost za sobirawe, isto taka vlijaat na vremeto neophodno za ispra}awe. Vo 1973 na primer, elementite na Vtorata sila za vonredni sostojbi na ON (UNEF II) bea rasporedeni na Sredniot Istok vo rok od 24 ~asa. Sepak, za nekoi misii so visoko kompleksni mandati ili te{ka logistika, ili kade mirotvorcite se soo~uvaat so golemi rizici, moè da pominat meseci da se soberat i rasporedat potrebnite elementi.

Izvor: Veb strana na Obedinetite nacii http://www.un.org .

122

str M K str 123 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 49 Pravila za anga`irawe na mirovni misii

Koga parlamentot odobruva ispra}awe trupi vo stranstvo, toj mo`e da go odredi nivoto na silata {to e dozvolena da ja upotrebat trupite i pod koi okolnosti; so drugi zborovi, pravila za anga`irawe.

Pod pravila na anga`irawe (ROE) se podrazbira dogovoreni ograni~uvawa da se indiskriminira upotreba na smrtonosna sila za odredena operacija. Za niv treba da se odlu~i na individualna osnova i da ja ograni~at upotrebata na sila {to e mo`no pove}e, a istovremeno da im dozvolat na vojnicite barem dovolno prostor da se branat. Mora da se zadr`i osnovnata premisa za samoodbrana. ROE se faktori za poddr{ka na vojnikot kako i na operativnite i takti~kite parametri. Tie mora vnimatelno da se sostavat za da odgovaraat na operativnite i politi~kite interesi, kako i na me|unarodnite propisi kako {to se rezoluciite na Sovetot za bezbednost na ON.

ROE mora da vklu~i kriteriumi so koi jasno se odreduva postepena upotreba na sila so cel da se obezbedi potrebnata ramnoteà za da se zbie, eskalira, ili na drug na~in da se re{i konfrontacijata. Definiraweto na ROE vo odnos na postepeni nivoa na reakcija im ovozmoùva na takti~kite elementi da upotrebat sila neophodna da gi zadovoli razli~nite nivoa na nasilstvo, a istovremeno da ja svede na minimum kolateralnata {teta. Vo ovaa smisla, ROE moè da gi propi{e slednite nivoa na upotreba na sila (od minimum do maksimum): - Samo za samoodbrana na trupite; - Samoodbrana na trupite plus odbrana na ìvotite na civilite; - Samoodbrana na trupite, ìvoti na civili i utvrdeni celi (na pr. bolnica, most, itn); - Upotreba na site neophodni merki za da se obezbedi izvr{uvawe na celite na operacijata.

Vo isto vreme, ROE treba da go navede vidot na oru`je koe e dozvoleno vo posebna mirovna operacija. Opfatot mo`e da bide od bez oru`je voop{to, do te{ki oru`ja vklu~uvaj}i brodovi, avioni i raketna tehnologija.

Obu~uvawe na vojnici za mir U~estvuvaweto vo operacii za ~uvawe na mirot e zada~a koja mnogu iziskuva od sekoja voena sila i pokraj standardnata podgotovka na trupite bara dopolnitelna obuka i instrukcija.

Ova vaì na operativno nivo koga trupite moè da imaat potreba od, na primer, posebno znaewe za deminirawe, sposobnost za interakcija so civili vklu~uvaj}i prakti~ni sposobnosti za posreduvawe (kako i, vo nekoi slu~ai, poznavawe na lokalniot jazik), poznavawe na lokalnite obi~ai i tradicii, jasno razbirawe na humanitarnoto pravo i pravoto za ~ovekovi prava, a osobeno celosno poznavawe na pravilata za angaìrawe na dadenata misija. Vo odnos na poslednata to~ka, va`no e da se istakne deka vo mirovnite misii upotrebata na sila obi~no e mnogu ograni~ena, i vo nekoi slu~ai voenite sili voop{to ne nosat oru`je.

Potrebata od posebna obuka e isto taka va`na na nivo na planirawe, koga voenite sili vklu~eni vo mirovni misii ~esto pati se rasporeduvaat daleku od doma vo

123

str M K str 124 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 mesta za koi nikojpat ne pomislile kako mo`no mesto za rabota. Vo vakvi okolnosti, transportiraweto i snabduvaweto na trupite so hrana stanuva osobeno te`ok predizvik i vo nekoi slu~ai gi nadminuva materijalnite mo`nosti na odredeni dr`avi.

Najposle, potrebna e dopolnitelna obuka i podgotovka na nivo na komanda i logistika. So ogled na toa deka nacionalnite trupi na mnogu dràvi moè da dejstvuvaat vo ista oblast pod zaedni~ka kontrola, tradicionalnata prva linija na komanduvawe koja vodi do ministerot za odbrana e smeneta. Od osnovno zna~ewe stanuva koordinacijata pome|u razli~nite nacionalni vooruèni sili i organizacii kako {to e Me|unarodniot komitet na Crveniot krst.

Vo slu~aj mirovni misii da se predvodeni od strana na ON, komandata na trupite ne ja ograni~uvaat samo rezoluciite na Sovetot za bezbednost, tuku i pravilata na anga`irawe, operativnite pravila na ON i kodeksot na odnesuvawe na ON, plus site administrativni raboti koi se odnesuvaat na multinacionalna sila na ON.

Tabela br. 50 Obuka na mirovnici na ON

Edinicita za obuka formirana vo Sektorot za mirovni operacii na Sekretarijatot dava nasoki, ekspertska pomo{ i informacii do dràvite ~lenki vo vrska so obuka na mirovnicite. Edinicata razviva moduli za obuka i drugi materijali so cel {irewe na steknatoto znaewe i standardnite operativni postapki steknati niz godinite na mirovnoto iskustvo. Edinicata raboti so kolegi od voeniot personal, so nacionalni i regionalni institucii za obuka vo mnogu dràvi i so mirovni misii. Timovite za pomo{ vo obuka na ON i kursevite za "obuka na obu~uva~i" se formirani da im pomagaat na dràvite ~lenki vo razvoj i sproveduvawe na programi za obuka na mirovnici. Izraboten e kodeks na odnesuvawe i razni prira~nici i bro{uri za da pomognat da se postigne uedna~enost i osnovni standardi.

Izvor: Veb strana na Obedinetite nacii http://www.un.org .

Kriteriumi za ispra}awe trupi vo humanitarni misii vo stranstvo Parlamentot i vladata treba da razvijat kriteriumi za ispra}awe trupi vo stranstvo. Upotrebata na jasni kriteriumi ja zgolemuva transparentnosta na procesot za donesuvawe na odluka koj mo`e, od druga strana, da ja zgolemi poddr{kata na javnosta za mirovni operacii. Stanuva zbor za dva vida na kriteriumi (vidi ja slednata Tabela). Prvata grupa na kriteriumi se odnesuva na politi~kiot kontekst i vid na operacija. Vtorata grupa na kriteriumi e usmerena na samata misija, nejziniot mandat, komanda, vremetraewe i tipovi na trupi.

124

str M K str 125 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 [to moè da storite kako parlamentarec Op{ti kriteriumi koi se odnesuvaat na kontekstot i vidot na mirovni misii w Obezbedete parlamentot ili negovata nadle`na komisija(i) da gi poglednat: me|unarodnite zalo`bi na dràvata; soodvetnosta da se ispratat/primat trupi kako del od mirovnata misija; opravdanosta za ili pozadinata na sekoja posebna intervencija (na pr. povreda na ~ovekovite prava od golemi razmeri vo soodvetnata zemja ): utvrduvawe osnovni uslovi za regionalni ili globalni mirovni misii; osnovni pravila na angaìrawe vojnici vo regionalni ili globalni mirovni misii; proporcionalna upotreba na voena sila odredbi za efektivno politi~ko donesuvawe na odluki; ograni~uvawa vo odnos na ovlastuvaweto na dràvata; javna poddr{ka ili neprifa}awe na samoto na~elo za nacionalno vklu~uvawe vo mirovni misii; postapki za procenka i na~ela vo odnos na mo`ni pra{awa {to }e proizlezat; potrebata parlamentot da dobie celosni informacii na krajot od misijata, so cel da napravi pregled na celata mirovna misija.

Posebni kriteriumi vo odnos na odredena mirovna misija w Obezbedete parlamentot ili negovata nadle`na komisija(i) da go pogledne slednoto: Utvrduvawe na obemot na mandatot na mirovnata misija; Vidot na vklu~eni voeni edinici; Voena izvodlivost na misijata; Pogodnost i raspolo`ivost so voenite edinici i materijali; Potencijalni rizici za voeniot personal; O~ekuvanoto vremetraewe na operacijata i kriteriumi {to treba da se ispolnat za nejzino prodol`uvawe vo slu~aj na potreba; Buxetski implikacii; Reakcija na javnosta vo odnos na misijata.

Koristewe na parlamentarni postapki vo vrska so mirovni misii w Obezbedete, dokolku e potrebno, parlamentot da mo`e da: Sprovede javni istra`uvawa za mirovni misii; Sprovede anketa za izvr{uvaweto na mirovna misija; Pobarajte da se zeme na odgovornost sekoj od personalot vklu~en vo mirovna misija za koj postoi somnevawe deka gi povredil ~ovekovite prava . w Ne se dvoumete da pribegnete kon postapka na parlamentarni pra{awa i soslu{uvawa vo odnos na tekovnite mirovni misii.

125

str M K str 126 M K

str M K str 127 M K

Del VI Finansiski resursi: Ostvaruvawe efikasna buxetska kontrola vo vrska so bezbednosta

str M K str 128 M K

str M K str 129 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 23 Bezbednosta i mo}ta na xebot

Parlamentaren i buxetski proces vo vrska so bezbednosta Nasekade vo svetot, parlamentite spored zakonot treba da odigraat klu~na uloga koga se usvojuvaat i kontroliraat buxetskite odredbi vo vrska so bezbednosta, i pokraj toa {to stepenot na politi~kite stimulirawa i mo`nosti za izvr{uvawe na taa uloga moè da se razlikuvaat od zemja do zemja. Sepak, vo praksa, dosta ~esto tie se lo{o opremeni za da izvr{at nekoe odlu~no vlijanie, a nivnata aktivnost e dopolnitelno popre~ena poradi tajnosta i netransparentnosta okolu nekoi izdvojuvawa i tro{ewa na sredstva za bezbednost. Dolgo vospostavenata kultura na supremacija na izvr{nata vlast vo sektorot za bezbednost ~esto pati ja popre~uva aktivnosta na parlamentot koj prakti~no teì re~isi site inicijativi vo ciklusot na izgotvuvawe na buxetot da gi ostavi vo racete na izvr{nata vlast i vooruènite sili.

Sepak, parlamentarcite ne treba da ja potcenuvaat mo}ta na nacionalniot buxet kako instrument za nadzor i reforma na sektorot za bezbednost vo soglasnost so potrebite na op{testvoto. "Mo}ta na xebot" mo`e i treba da se koristi za da se obezbedi najdobro koristewe na izdvoenite sredstva na na~in so koj }e se dade ot~et pred javnosta.

Tabela br. 51 Buxetot: klu~en instrument za demokratsko Vladeewe w Nacionalniot buxet ne e samo tehni~ki instrument so koj se sobira prihod i (se predlagaat) rashodite. Toj pretstavuva najzna~ajna politi~ka izjava {to ja dava izvr{nata vlast vo tekot na godinata. Toj e odraz na osnovnite vrednosti koi ja odrazuvaat nacionalnata politika. Toj gi iskaùva stavovite na vladata za socio-ekonomskata sostojba na nacijata. Toj e deklaracija za fiskalnite i ekonomskite celi na vladata i gi odrazuva nejzinite socijalni i ekonomski prioriteti. (...) Buxetot ponatamu obezbeduva korisno odmeruvawe na idnite nameri i minatoto rabotewe na vladata. w Buxetot e osobeno zna~aen dokument za da se obezbedi transparentnost, ot~etnost, seopfatnost i dobro vladeewe. So toa {to obezbeduva detalen opis na predloènite rashodi, toj mu ovozmoùva na parlamentot i op{tata javnost da "znaat kade odat parite" i na toj na~in ja zgolemuva transparentnosta. Pokraj toa, buxetot mora da se odobri od strana na parlamentot pred vladata da moè da tro{i pari ili da go zgolemi prihodot, so {to gi pravi ministrite ot~etni pred parlamentot i negovite komisii. w "Zaedno so transparentnosta vo celiot buxetski proces, ot~etnosta e vo samata su{tina na demokratijata." Izvadoci od: Op{t izve{taj od Seminarot za parlamentot i buxetskiot proces na IPU, vklu~uvaj}i od Polova perspektiva, Najrobi, maj 2000.

129

str M K str 130 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Parlamentot vsu{nost mo`e da vodi smetka za bezbednosnite pra{awa i sektorot za bezbednost vo ~etiri glavni fazi na eden tipi~en buxetski ciklus:

Podgotovka na buxet: Ovaa faza se odnesuva na izvr{nata vlast koja treba da predloì izdvojuvawe na pari za nekolku celi, me|utoa parlamentot i negovite ~lenovi moè da dadat svoj pridones vo ovoj proces preku razli~ni formalni i neformalni mehanizmi. Odobruvawe na buxet: Vo ovaa faza, parlamentot treba da e vo sostojba da go prou~i i odredi javniot interes i celishodnosta na izdvoenite sredstva, a vo odreden kontekst moè da gi nadopolni izdvojuvawata na sredstva povrzani so bezbednosta so posebni upatstva. Realizacija ili tro{ewe: Vo ovaa faza parlamentot vr{i revizija i go sledi tro{eweto na vladata i moè da pobara zgolemena transparentnost i ot~etnost. Videte go soodvetniot del podolu. Vo slu~aj na dopolnitelni buxetski barawa, parlamentot gi sledi i ispituva ovie barawa za da spre~i pre~ekoruvawa na tro{ocite. Revizija ili pregled: Vo ovaa faza parlamentot ispituva dali postoelo zloupotreba na parite {to gi izdvoila vladata. Pokraj toa, parlamentot periodi~no vr{i procenka na celiot buxet i na procesot na revizija so cel da obezbedi ot~etnost, efikasnost i to~nost.

Tabela br 52 Zo{to parlamentot treba da zeme aktivno u~estvo vo buxetot?

w Opozicijata mo`e da ja iskoristi raspravata za buxetot za da dade alternativni predlozi. w Koga se glasa zakonot za buxet, mnozinstvoto ja manifestira svojata doverba vo odnos na aktivnosta na izvr{nata vlast so toa {to dava naglaska na rabotite koi ja opravduvaat tokmu ovaa doverba i kohezijata pome|u sproveduvaweto na politikata i programata vrz koja e izbrano mnozinstvoto. w Buxetskata kontrola e eden od najzna~ajnite na~ini da se vlijae vrz vladinata politika. w Spored Zakonot za revizija na buxetot, parlamentot i dozvoluva na izvr{nata vlast da ja izvr{uva svojata dol`nost i so toa go zatvora buxetskiot ciklus.

Izvadoci od: Op{tiot izve{taj na seminarot za "Parlamentot i buxetskiot proces na IPU, vklu~uvaj}i od Polova perspektiva", Bamako, Mali, noemvri 2001.

Rashodi za odbrana Na tabelata podolu se dava pregled na rashodite za odbrana vo razni delovi na svetot. Vo periodot posle Studenata vojna, moè da se zabeleì namaluvawe na rashodite za odbrana, {to pokaùva deka mnogu zemji ja unov~uvaat takane~enata "mirnodobska dividenda". Me|utoa, drugite zemji, vo Azija i Afrika, vo ovoj period gi zgolemija rashodite za odbrana.

130

str M K str 131 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 53 Rashodi za odbrana vo % od BNP vo odredeni delovi vo svetot i izbrani zemji 1985 2000 2001 NATO 4.0 2.2 2.2 SAD 6.5 3.0 3.2 VB 5.2 2.4 2.5 Francija 4.0 2.6 2.6 Germanija 3.2 1.6 1.5 Evropa nadvor od NATO 4.3 2.8 2.3 SSSR/Rusija 16.1 5.0 4.3 Sreden Istok i Severna Afrika 11.9 6.7 7.2 Centralna i Ju`na Azija 4.3 5.2 3.8 Isto~na Azija i Avstralija 6.4 3.5 3.3 Japonija 1.0 1.0 1.0 Karibi i Latinska Amerika 3.2 1.7 1.7 Sub-Saharska Afrika 3.1 3.8 3.4 Eritrea 30.0 20.9 Se vkupno 6.7 3.6 3.5 Izvor: Voen bilans za 2002-2003 IISS, London Efektivno podgotvuvawe na buxetot vo odnos na bezbednosta Osnovnite uslovi za efektivno podgotvuvawe na buxetot se ot~etnosta i transparentnosta. Najdobriot na~in da se ostvari ot~etnost e preku transparenten proces na podgotvuvawe na buxetot. Pravilna ot~etnost i transparentnost moè da se razvie od na~elata za efektivno podgotvuvawe na buxetot: Prethodno ovlastuvawe - parlamentot treba da ja ovlasti izvr{nata vlast za realizacija na rashodite. Edinstvo - site rashodi i prihodi treba da se dostavat do parlamentot vo eden edinstven konsolidiran buxetski dokument. Periodi~nost - od izvr{nata vlast se o~ekuva da ja po~ituva redovnata vremenska ramka za dostavuvawe na buxetot do parlamentot sekoja godina. Isto taka, periodi~no ja vklu~uva potrebata da se odredi vremenskata ramka za vreme za koja }e se potro{at izdvoenite sredstva. Specifi~nost - brojot i opisot na sekoja buxetska stavka treba da dade jasen pregled na rashodite na vladata. Zatoa, opisot na buxetskite stavki ne treba da e nejasen, a sredstvata koi {to se odnesuvaat na buxetska stavka ne treba da se pregolemi. Zakonitost - site rashodi i aktivnosti treba da se vo soglasnost so zakonot. Struktura lesna za koristewe - od izvr{nata vlast se o~ekuva da go zapoznae parlamentot so plan za presmetani rashodi {to moè da se razbere i so nego lesno da rakuva po{iroka i raznovidna publika koja {to voobi~aeno e prisutna vo parlamentot. Seopfatnost - koga stanuva zbor za razli~nite aspekti na sektorot za bezbednost, dràvniot buxet treba da bide seopfaten i celosen. Nitu eden rashod ne treba da bide nepotkrepen, vklu~uvaj}i gi i buxetite na site slu`bi za bezbednost, t.e.

131

str M K str 132 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 vojskata, drugi dr`avni militarizirani organizacii, policiski i razuznuva~ki slu`bi kako i privatni voeni kompanii {to gi najmila izvr{nata vlast. Publicitet - sekoj gra|anin (poedinec ili organiziran) treba da ima mo`nost da go dade pa duri i da go iska`e svojot sud za buxetot. Ova bara site buxetski dokumenti da imaat struktura lesna za koristewe i da stojat na raspolagawe na sekade vo zemjata so cel da se pro~itaat (na primer, da se ispratat primeroci vo lokalnite biblioteki). Konzistentnost - treba da se vospostavat jasni vrski pome|u pridonesot na politikata, planovite, buxetot i rezultatite od raboteweto. Sredstva i celi - objasnuvaweto vo buxetot treba da e vo sostojba da prenese jasno da se svatat celite na buxetot vo odnos na a) pridonesot od resursite; b) raboteweto ili sposobnosta koi treba da se postignat so celite, i v) merlivi rezultati na planovite. Fleksibilniot buxet treba da dozvoluva izmena vo bilo koj od ovie tri parametri.

Vsu{nost, ovie na~ela mo`e treba da se smetaat kako kriteriumi za kvalitet za moderno, pravilno izgotvuvawe na buxet. Koga na parlamentarcite im nedostasuvaat soodvetni informacii za sektorot za bezbednost, tie nema da se vo sostojba da gi iznesat svoite socio-ekonomski i razvojni mislewa za vreme na buxetskiot ciklus za bezbednost. Uslovi za pravilno izgotvuvawe na buxet za bezbednost Postojat razli~ni elementi za pravilno izgotvuvawe na buxetot so koi se zgolemuva parlamentarniot nadzor vrz buxetot vo sektorot za bezbednost. Me|u niv od bitno zna~ewe se postoeweto na jasna ustavna i pravna ramka, vistinska vrednost, buxetska disciplina, odreduvawe na vremeto i interakcija so gra|anskoto op{testvo. Jasna ustavna i pravna ramka Pravoto na parlamentarcite da go nadgleduvaat sektorot za bezbednost mora jasno da bide izneseno vo ustavot i dopolnitelnite zakoni. Pokraj toa, parlamentot treba da donesuva zakoni, da dobiva informacii od vladata, a mo}ta da dobiva informacii od vladata mora da ja ostvaruva vo soglasnost so ovie zakoni. Parlamentarniot nadzor vrz sektorot za bezbednost preku buxetot isto taka treba dopolnitelno da se vgradi vo politi~kite naviki na parlamentot. Za ova se potrebni zna~itelni napori. Vistinska vrednost Procesot na izgotvuvawe na buxetot treba da primeni dve osnovni pravila za vistinska vrednost: Efektivnost: ostvaruvawe na politi~kite celi ("da se napravi vistinskata rabota") Efikasnost: ostvaruvawe na politi~kite celi koristej}i {to e mo`no pomalku resursi ("da se napravi vistinskata rabota ekonomi~no")

132

str M K str 133 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 54 Sistem na planirawe, programirawe i izgotvuvawe na buxet (PPBS)

"(...) Sistemot za planirawe, programirawe i izgotvuvawe na buxet (PPBS) za prv pat se upotrebi vo Soedinatite Dràvi (vo po~etokot na 60-ite) za razvoj na buxetot za odbrana [i sega se koristi vo mnogu drugi zemji] (...). Eden tipi~en PPBS ciklus se sostoi od po~etna faza na planirawe, vo koja se analizira bezbednosnoto opkruùvawe kako i nacionalnite interesi i zakani so cel da se odredat zada~ite, sostavot i strukturata na vooruènite sili. Programite se podgotvuvaat zemaj}i gi vo predvid ovie imperativi. Vo programata, koja e eden vid na deloven plan, se utvrduvaat konkretnite celi {to trebe da se postignat. Taa e bitna vrska vo ciklusot poradi toa {to sluì da se povrzat identifikuvanite celi so finansiskite resursi. Na ovoj na~in PPBS ja napu{ta praktikata na izdvojuvawe sredstva spored iznesenite potrebi i namesto toa teì da planira i programira spored dadeni i proektirani buxetski ograni~uvawa. Zatoa od bitno zna~ewe e programite da se podgotvuvaat vrz prioritetna osnova so cel da se postignat najneposrednite potrebi na vooruènite sili. Pri odrduvawe na prioritetite moè da se pravi procenka na rizikot vo odnos na posledicite dokolku dadenata cel ne se ispolni. Ciklusot zavr{uva so fazata na merewe na performansata za vreme na koja ministerstvoto i op{testvoto vo celina moè da utvrdat do koj stepen se ispolneti celite na krajot od godinata. Na toj na~in }e se postigna efikasno raspredeluvawe na resursite..." Izvor: Transparentnost na buxetot za odbrana na Internet, od Kate Starki i Andri van Meni Informirawe i bezbednost, Tom 5, 2000. S4 vo Defence of Reengineering.

So cel da se oceni dali buxetot za odbrana ja dava vistinskata vrednost, spored modernata teorija za buxet, rashodite treba da se odnesuvaat na programite i celite (vidi Tabela br. 54) t.e. rashodite treba da se odnesuvaat na soodvetnite politi~ki oblasti i celi (na pr. mirovni misii, obrazovanie). Isto taka, site rashodi treba da se grupirat zaedno vo eden finansiski paket. Ponatamu, parlamentot treba da e vo sostojba da go oceni nivoto na vrednosta na parite so pomo{ na revizori (vidi ja slednata glava). Ova zna~i deka vladata mu dostavuva na parlamentot buxet na rezultati a ne buxet na pridones. Sistematskite sistemi za podgotvuvawe na buxetot, kako {to e PPBS, se mo`ni samo dokolku slu`bite vo bezbednos gi napravat svoite planovi transparentni na na~in koj e dosleden so barawata za doverlivost.

Buxetska disciplina So cel da se obezbedi vladata da se pridr`uva kon pravilata na pravnata ramka i kon buxetot onaka kako {to go usvoil parlamentot, od osnovno zna~ewe e buxetskata disciplina. Parlamentite bi mo`ele da gi zemat predvid slednite elementi na buxetskata disciplina: Odnosot pome|u buxetot za odbrana (presmetuvawe na rashodite) i razvivawe na nivoto na cenata; Koristewe na normi za sledewe i postavuvawe na granici za pomalo ili pogolemo tro{ewe;

133

str M K str 134 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Koristewe na merki za vreme na realizacija na buxetot so cel da se izbegne pomalo ili pogolemo tro{ewe; Vo slu~aj na pomalo ili pogolemo tro{ewe na buxetot za odbrana, treba da se izvesti ministerot za finansii i kabinetot; Pravila za kompenzacija pri pre~ekoruvawe na buxetot za odbrana: kompenzacija na pre~ekoruvawata za odbrana vo ramkite na samiot buxet za odbrana ili kompenzacija od drugi vladini buxeti.

Odreduvawe na vreme i periodi~nost So cel da se postigne najgolema efikasnost vo pravilnoto izgotvuvawe na buxetot vo sektorot na bezbednost, neophodno e da se dade dovolno vreme za da se ispitaat predlozite za buxetot na odbranata pred da se stavi na glasawe. Optimalnoto potrebno vreme iznesuva najmalku 45 dena do tri meseci odnapred so {to }e im se ovozmo`i na parlamentarcite da napravat pregled na eden kompleksen buxet za odbrana.

Korisno e da se dadat to~ni, celosni i navremeni informacii za politikata na buxetot za odbrana i toa od nekolku pri~ini, kako {to se: Ovie informacii se preduslov za informirawe na javnosta i javna rasprava; Toa ovozmo`uvaat da se identifikuvaat slabostite, potrebata od reformi i razmena pome|u rashodite za bezbednost i drugite vladini rashodi. Transparentno upravuvawe so buxetot na sektorot za bezbednost ja podobruva negovata ot~etnost pred javnosta i parlamentot i ja zgolemuva doverbata na javnosta vo vladata.

Interakcija so gra|anskoto op{testvo Parlamentot mo`e da gi vklu~i ekspertite za buxetsko i finansisko planirawe od gra|anskoto op{testvo vo procesot na finansiski pregled i sledewe; ova mo`e da bide od osobena korist koga stanuva zbor za izgotvuvawe na buxet za bezbednosta koj ne sekojpat e ednostaven ili lesno se sledi. Transparentnosta na procesot na izgotvuvawe na buxetot treba, me|u drugoto, da se zasnova vrz zakonodavstvo za sloboda na informirawe.

Obuka i ekspertiza Na krajot, mnogu od parlamentite treba da ja podobrat sposobnosta kako na ~lenovite na parlamentot taka i na personalot vo parlamentot nudej}i im mo`nosti za obuka i istra`uvawe na specijaliziraniot personal. Za taa cel, IPU, kako del od naporite da promovira demokratsko vladeewe i efektivna parlamentarna rabota, odr`uva regionalni i sub-regionalni seminari kako za parlamentarcite taka i za personalot vo parlamentite ( vidi www.ipu.org) i se zafati da podgotvi eden prira~nik vo ista serija kako i ovoj.

134

str M K str 135 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 55 Osnovni komponenti na buxetot za odbrana: buxet za odbrana na [panija 2002

Stoki i uslugi Hrana Odrùvawe na infrastruktura Benzin Uslugi: struja, voda, telefon, itn. Obleka Nadomestoci Prevoz Obuka Zdravstvena za{tita Drugi operativni rashodi Drugi finansiski rashodi Tekovni transferi Me|unarodni organizacii Avtonomni organizmi Drugi transferi Realni investicii Modernizirawe na vooruènite sili Odrùvawe na oru`je i materijali Istraùvawe i razvoj Drugi investicii Kapitalni transferi Finansiski sredstva

Izvor: [panski buxet za odbrana 2002, Ministerstvo za odbrana na [panija

Transparentnost i ot~etnost pri podgotvuvawe na buxetot za bezbednost Transparentnost nasproti tajnost Transparentnosta pri donesuvawe na odluki e osnovniot na~in so koj se obezbeduva rezultatite od odlukite da se dosledni na javnite nameri i politi~kite celi. Transparentnosta pri podgotvuvawe na buxetot za bezbednost im ovozmo`uva na parlamentite da ja odigraat nivnata nadzorna uloga na efikasen na~in. Taa ja zgolemuva doverbata na op{testvoto vo sektorot za bezbednost. Nemaweto transparentnost pri podgotvuvawe na buxetot za bezbednost ~estopati se povrzuva so zastarenite buxetski planovi ili lo{o definiranite bezbednosni celi. Ova isto taka e povrzano so nemaweto na multidisciplinarna ekspertiza vo nacionalnite statutarni organizacii za revizija, slabite ustavni odredbi za obezbeduvawe na informacii za javna proverka na odlukite i birokratskiot stav, so {to pove}e se saka doverlivost odkolku ot~etnost. Statutarnite revizorski vlasti i zakonodavcite treba da gi idnetifikuvaat i da gi zemat predvid ovie zna~itelni sistemski slabosti (vidi ja slednata glava).

135

str M K str 136 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 56 Klu~ni pre~ki za transparentno izgotvuvawe na buxet za bezbednost

“Nemaweto transparentnost i ot~etnost e osobeno problemati~no kaj izgotvuvawe na buxetot kade samo odreden broj na izbrani poedinci od izvr{nata vlast donesuvaat odluki za bezbednosnata politika i resursi. êstopati klu~nite slu`benici od ministerstvoto za finansii i drugite delovi od izvr{nata vlast se isklu~eni od donesuvaweto na odluki - ili pak nivnite odluki se zaobikoluvani. Na parlamentarnite tela - koi duri moè da imaat ovlastuvawe za kontrola spored nacionalniot ustav - i mediumite i gra|anskoto op{testvo rutinski ne im se kaùva ni{to. “… “Vo buxetot treba da se vklu~at site tro{oci za razli~ni bezbednosni sili - nivniot personal, operacii i oprema. Ovie buxeti isto taka treba da pokaàt kako se finansiraat ovie izdatoci. I pokraj toa, pove}eto buxeti za bezbednost ne gi ispolnuvaat nitu eden od ovie uslovi. Me|u-buxetskoto izdvojuvawe e nedostapno, a vkupnite izdatoci - koi moè da vklu~at sredstva od pove}e sektori - ostanuvaat nejasni. Vo zemji so zna~ajni aktivnosti nadvor od buxetot, samite vladi ~estopati nemaat to~ni informacii. Tokmu zatoa ne moè da se primeni osnovniot kriterium za ot~etnosta - sporeduvawe na planovite i realizacijata. Na slu`benicite vo ministerstvoto za odbrana i drugite delovi od izvr{nata vlast potrebno im e posebno tehni~ko znaewe za odbranata so cel da donesat soodvetni odluki za odbrambenata politika, izgotvuvawe na buxetot i nabavkite. Re{avaweto na von buxetskiot problem ~estopati e visoko politi~ki koj bara fundamentalni dolgoro~ni promeni vo gra|ansko-voenite odnosi. “ Izvor: Izve{taj za ~ovekov razvoj, 2002 (str. 89 i 91)

Rashodi povrzani so odbrana i bezbednost koi moè i ne moè da se kontroliraat Dokolku se saka da se kontrolira sektorot za bezbednost i da se bide vo sostojba da se oceni dali parite treba da se potro{at na slu`bite za bezbednost ili vo drugi oblasti na vladata, parlamentot treba ima pristap do soodvetnite buxetski dokumenti so cel da obezbedi finansiska ispravnost. Ako na parlamentot mu se dadat samo vkupnite zbirovi }e se prekr{i na~eloto na specifi~nost, edno od na~elata na pravilno podgotvuvawe na buxetot (vidi pogore). Dokolku ne mu se obezbedat posebni informacii, parlamentot nema da moè da ja ostvari svojata ustavna dol`nost na sledewe i kontrola na buxetot za odbrana. Parlamentot treba da ima pristap do site dokumenti od buxetot za odbrana. Vo nekoi zemji (na pr. Danska i Luksemburg), na parlamentot duri mu se davaat informacii za podstavkite na buxetot, najdetalnoto nivo od izgotvuvawe na buxetot. Me|utoa, vo drugi zemji (na pr. Francija, Grcija i Polska), parlamentarnata komisija za odbrana e edinstvenata na koja i se davaat informacii za buxetnite stavki na odbranata. Od gledna to~ka na dobro vladeewe, na komisijata (dokolku e potrebno i zad zatvoreni vrati) ili na parlamentot treba da im se garantira pristap do site buxetski dokumenti. Istata procedura treba da se primenuva za drugite bezbednosni slu`bi, osobeno razuznuva~kite. Tajnosta na buxetot na bezbednosnite slu`bi treba da e vo soglasnost so zakonot, a osobeno so zakonot za sloboda na informirawe (Vidi Tabela br. 57).

136

str M K str 137 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Pri odlu~uvaweto i glasaweto na buxetot za bezbednost, slobodata na parlamentot da go izmeni e ograni~ena poradi zadol`itelnoto tro{ewe (na pr. dogovor za nabavka potpi{an vo predhodnite godini) i programite za pravo na nadomest (na pr. penzii i zdravstvena za{tita na voeni lica). Ovie rashodi mo`e da se smenat samo na dolgoro~na osnova.

Tabela br. 57 Tri nivoa na tajnost vo buxetot za bezbednost

Parlamentarcite treba da obezbedat postoewe na ramnoteà me|u potrebata za doverlivost na informacii vo posebni okolnosti, soodvetnite izdvojuvawa vo buxetot za odbrana i ot~etnosta. Eden od na~inite bi moèl da bide so ras~lenuvawe na buxetskite predlozi na razli~ni nivoa na bezbednosna tajnost, i toa: w Op{t buxet za odbrana dostaven pred parlamentot; w Tajni kapitalni i operativni rashodi, koi moè da gi ispita pod-komisijata za buxetot za odbrana i voeni rashodi na parlamentot; w Rashodi vo vrska so povisoki nivoa na voena tajnost koi moè da gi ispita pretstavni~ka grupa na ~lenovi na komitetot za ispituvawe. Na ovaa grupa treba da i se dade pristap do tajnite dokumenti soglasno vospostavenite postapki regulirani vo nacionalniot zakon za tajnost.

Izvor: Ravinder Pal Sing: Procesi za donesuvawe odluki za nabavka na oru`je, tom 1, OUR, Oksford, 1998

Transparentnost protiv zloupotreba na javni sredstva i korupcija Parlamentite igraat klu~na uloga da se utvrdi vladata da ne gi zloupotrebuva javnite sredstva. Se pokaà deka vakvite zloupotrebi moè da se slu~at osobeno koga stanuva zbor za buxetot {to se izdvojuva za sektorot za bezbednost so ogled na negovata specifi~na priroda - sloèni tehni~ki pra{awa i barawa za strate{ka bezbednost. Transparentnosta i ot~etnosta vo podgotvuvawe na buxetot za odbrana pretstavuva sine qua non za sekoja efektivna parlamentarna kontrola na sektorot za bezbednost. Od druga strana, transparentnosta e preduslov za ot~etnost, koja od druga strana e od osnovno zna~ewe za vladeeweto. Zatoa, ovie dva koncepta se od klu~no zna~ewe za celiot buxetski ciklus.

“Poradi toa {to nemaweto ot~etnost i transparentnost pri izgotvuvawe na buxetot moè [..] da dovede do zagriènost okolu goleminata, sposobnostite i namerite na vooruènite sili na zemjata, postoeweto na pogolema transparentnost }e go privle~e vnimanieto za voenite tro{ewa i }e ja namali mo`nosta za neizvesnost i nedorazbirawe koe vodi kon konflikt.“

Pol Xorx, “ Rashodi za odbrana vo 1990-tite: pra{awa od buxetskata i fiskalna politika na zemjite vo razvoj“, 2002. Op{to e poznato deka pregolemite voeni rashodi doveduvat do prenaso~uvawe zna~ajni resursi koi inaku bi se koristele za namaluvawe na siroma{tijata i socijalniot razvoj. Na pretstavnicite na narodot treba da im se obezbedat

137

str M K str 138 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

informacii za toa zo{to i kako se izvr{uvaat planovite so cel da se organizira bezbednosta poradi toa {to ova se pravi od dano~nite pridonesi na javnosta. Nivnata zloupotreba vo zemjite vo razvoj e osobeno {tetna. Vo potraga po celite za dobro vladeewe, vladata isto taka e dol`na da go zeme predvid javnoto mislewe vo svoite raspravi vo vrska so sektorot za bezbednost. Parlamentot treba da obezbedi buxetot za odbrana da e izbalansiran nasproti potrebite za razvoj i bezbednost. Postojat brojni problemi koi mo`e da popre~at efektivna parlamentarna buxetska kontrola na sektorot za bezbednost, kako {to se istaknuva vo slednata tabela.

Tabela br. 58 Glavni problemi koi popre~uvaat efektivna kontrola na buxetot vo sektorot za bezbednost

w Nemawe ustavna ramka - Postojat te{kotii koi moè da proizlezat poradi otsustvo na jasna ustavna ramka koja im dava mo} na parlamentarcite da gi nadgleduvaat aktivnostite vo sektorot za bezbednost. w Nedostig na informacii - Tesno povrzano so slabata ustavna ramka e nemaweto zakonodavstvo za sloboda na informiraweto koe ovozmoùva oddavawe na ~uvstvitelni informacii. Zatoa, nedostatocite i nejasnosta vo pravnata ramka moè da gi popre~at naporite na parlamentot vo ostvaruvawe na nadzorot. Kako posledica na toa javnosta i parlamentot se li{eni od ot~etnost na koja imaat pravo vo eden zdrav demokratski sistem. w Von buxetski aktivnosti i izvori na prihod na sektorot za bezbednost - Pravata priroda i pogodnostite na vonbuxetskite izvori na prihod za posebni aktivnosti na sektorot za bezbednost (osobeno aktivnosti od komercijalna priroda kako {to se dobivkata na voenite kompanii ili dobivkata od pruàwe uslugi) ne sekojpat im se poznati na parlamentot pa duri i na funkcionerite vo ministerstvoto. Za ovie aktivnosti treba da se dade ot~et pred parlamentot, isto kako i za drugite na~ini na koi se finansira sektorot na bezbednost. w Kriewe na rashodite za odbrana - Rashodite za penzii, infrastruktura, transport, itn. vo sektorot za bezbednost ~estopati se prefrlaat vo buxetite na drugite ministerstva/sektori kako {to se onie za socijalna za{tita, domuvawe, èleznici, itn. So vakvata praksa neto~no se prikaùva buxetot za odbrana i se namaluva sposobnosta na javnosta i parlamentot da napravat validni procenki na stvarnite rashodi na odbranata. w Slabi mediumi - Mnogu zemji imaat slabi mediumi (vo smisla na nedostig na ekspertiza i resursi) koi ne go sledat odblisku raboteweto na sektorot za bezbednost i parlamentot. So ova op{tata javnost e li{ena od tekovni i najnovi informacii za aktivnostite na nejzinite pretstavnici i stranite vklu~eni vo sektorot za bezbednost. w Premalku vreme za prav nadzor - Kako {to ve}e be{e istaknato, nedovolnoto vreme za nadzor vrz buxetot za odbrana moè da pretstavuva problem za efektiven parlamentaren nadzor. w Nemawe infrastruktura, ekspertiza i personal - Na mnogu parlamenti im nedostasuva infrastruktura, ekspertiza i personal za realizirawe na site barawa neophodni da obezbedat ot~etnost na izvr{nata vlast pred narodot

138

str M K str 139 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Buxetska kontrola vo zemjite na pat kon demokratizacija Demokratskiot bran koj ja zafati Evropa vo 1990-tite poka`a deka razvojot na ideata i praktikata na parlamentaren nadzor posebno se odnesuva na zemjite koi se na pat kon demokratizacija. Tabela br. 59 dava podetalen prikaz na buxetskata praktika vo dr`avite na Jugoisto~na Evropa koi se aktivni vo integriraweto na nivnite politi~ki sistemi vo edna potransparentna i ot~etna ramka.

Tabela br. 59 Praktika vo buxetot za odbrana kaj izbrani zemji od Jugoisto~na Evropa (do 2001)

Albanija: Vo oktomvri 2000 se formira zavod za upravuvawe so buxet. Objaven e politi~ki dokumentot za odbrana vo koj se dadeni potrebite za odbrana do 2008. Ministerstvoto za odbrana e nadle`no za procesot na izgotvuvawe na buxetot.

Bugarija: Vo izminatite 10 godini Narodnoto sobranie (Parlamentot na Bugarija) rasprava za buxetot za odbranata. Postoi edno op{to o~ekuvawe deka Sobranieto postojano }e gi podobruva sposobnostite za nadzor za da se postigne eden celosen parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost.

Hrvatska: Buxetot go predlaga vladata, a potoa se dostavuva do Parlamentot i se objavuva vo “Slu`en vesnik“. Procesot na izgotvuvawe na buxetot trae od juli do noemvri, i minuva niz ministerstvoto za finansii i odbrana. Parlamentot odlu~uva samo za vkupniot iznos na buxetot za odbrana no nema ovlastuvawe za negovata struktura.

P.J.Republika Makedonija: Ministerstvoto za odbrana go podgotvuva predlogot koj potoa odi vo ministerstvoto za finansii. Vo ovaa faza se vospostavuva dijalog so drugite ministerstva so cel da se uedna~at sposobnostite na zemjata. Potoa buxetot se dostavuva do vladata. Otkako }e se napravat eventualnite korekcii, buxetot odi pred parlamentot. Ministerot za odbrana go prezentira buxetot pred Komisijata za vnatre{na politika i odbrana. Otkako }e se izglasa, toj se izgotvuva vo forma na odluka na pretsedatelot. Buxetot za odbrana iznesuva 2.12% od BNP.

Romanija: Ministerstvoto za odbrana po~na da go primenuva Sistemot za planirawe, programirawe, izgotvuvawe na buxet i ocenka (PPBES) vo januari 2000. Me|u drugoto, celta e da se podobri transparentnosta vo vrska so site aktivnosti na sektorot za bezbednost. Vo parlamentot postojat nekolku komisii vklu~eni vo procesot na izgotvuvawe na buxetot: Odbrana, Javen red, Nacionalna Bezbednost, Buxet, Finansii i Banki. Nadle`noto oddelenie vo ramkite na ministerstvoto za odbrana se narekuva Oddelenie za odnosi so parlamentot, zakonodavstvoto, harmonizacija i odnosi so javnosta. Glavniot dokument za planirawe na odbranata se objavuva na Internet.

139

str M K str 140 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 [to mo`e da storite kako parlamentarec Sektorot za bezbednost vo buxetskiot ciklus w Bidete sigurni deka parlamentot vodi smetka za sektorot za bezbednost vo ~etirite glavni fazi na eden tipi~en buxetski ciklus; izgotvuvawe na buxetot; odobruvawe na buxetot; realizacija; i revizija na rashodite; w Obezbedete kontrola preku statutarnite revizorski institucii; w Reviziite na parlamentot i drugite institucii za sledewe treba da gi povrzat politi~kite celi so buxetskite potrebi i rezultatite (revizija na performansata).

Efektivna parlamentarna akcija za da se obezbedi transparentno izgotvuvawe na buxetot w Barajte buxetot da se podgotvuva po~ituvaj}i gi na~elata za efektivno podgotvuvawe na buxetot kako {to e dadeno vo ovaa glava. w Obidete se da dobiete pomo{ od nezavisni eksperti sposobni da mu pomognat na parlamentot ili vas li~no za da se oceni dali predlo`enite izdvojuvawa za bezbednost se soodvetni i prezentirani na eden transparenten na~in. w Obezbedete bezbednosnite slu`bi da koristat moderni metodi za finansisko planirawe i podgotvuvawe na buxetot koi mu ovozmo`uvaat na parlamentot da izvr{i validna procenka na rashodite za odbrana i da gi svati odnosite pome|u celite, finansiskiot pridones i rezultatite od performansata. w Proverete ja situacijata vo va{iot parlament koristej}i gi kako reper to~kite navedeni vo Tabela 58 i prezemete sekakva mo`na inicijativa vo va{iot politi~ki kontekst so cel da se re{at ili da se ograni~at odredenite slabosti.

140

str M K str 141 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 24 Revizija na nacionalnite buxetski tro{oci vo vrska so bezbednosta

Parlament i nacionalen zavod za revizija Odgovornosta na parlamentot za buxetot za bezbednost ne zavr{uva otkako buxetot }e se usvoi. Parlamentot treba da gi ostvaruva svoite funkcii na nadzor i kontrola, vodej}i smetka dostavuvaweto na celosno revidirani smetki do parlamentot da e del od demokratskiot proces, a revizorskiot proces da gi opfati kako brojkite od revizijata i taka i revizija na performansite. Smetkite i godi{nite izve{tai za slu`bite za bezbednost za parlamentarcite se zna~aen izvor za procenka kako se potro{eni parite vo predhodnata buxetska godina.

Vo kontrolnite funkcii, na parlamentot treba da mu pomaga nezavisna institucija, nacionalen zavod za revizija (nekoga{ nare~en Generalen revizor, Generalen zavod za revizija, Buxetski zavod ili Komora za smetki), {to treba da se formira soglasno ustavniot zakon kako institucija nezavisna od izvr{nata, zakonodavnata ili sudskata vlast. Vsu{nost, parlamentot treba da obezbedi Generalniot revizor: Da bide nazna~en od parlamentot i da ima jasen mandat; Da ima pravni i prakti~ni sredstva i resursi za samostojno izvr{uvawe na negovata/nejzinata misija; Da ima nezavisno ovlastuvawe vo sekoe vreme da dostavuva izve{tai do parlamentot i negovata komisija za buxet po sekoe pra{awe koe se odnesuva na rashodi. Parlamentot treba da obezbedi da ima sudski sankcii propi{ani so zakon i istite da se primenuvaat vo slu~aj na korupcija i nepravilno rakovodewe so dr`avnite resursi od strana na slu`benicite i politi~koto telo. Parlamentot isto taka treba da se pogri`i da se primenat pravni lekovi vo slu~aj na gre{ka.

Tabela br. 60 Generalen revizor

“ Bez ogled na toa dali toj potpa|a pod Izvr{nata, Zakonodavnata ili Sudskata vlast, od imperativno zna~ewe e Zavodot za revizija da bide nezavisen i stvarno avtonomen. Toj isto taka treba da ima na raspolagawe soodvetni resursi za izvr{uvawe na svojata misija. Negovata funkcija e trojna: a

141

str M K str 142 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Finansiska kontrola Zavodot za revizija mora da ja verifikuva to~nosta, verodostojnosta i celosnosta na finansiite na site organi na izvr{nata vlast i javnite sektori. Toj mora da verifikuva deka site finansiski operacii se izvr{eni vo soglasnost so propisite za javni sredstva. Vo kontekst na ovaa nadzorna funkcija, Zavodot za revizija mora da izvr{uva misija na nadle`nost vo odnos na javnite smetkovoditeli i slu`benici koi odobruvaat vr{ewe na isplati. Tie mora da dadat ot~et za parite so koi rakuvaat osven vo slu~ai na razre{uvawe ili osloboduvawe od odgovornost. Vo slu~aj na pronevera ili korupcija, Zavodot za revizija e dol`en za negovite naodi da dostavi izve{taj do sudstvoto .

Zakonski nadzor Zavodot za revizija mora da verifikuva deka site javni rashodi i prihodi se sproveduvaat vo soglasnost so zakonot za buxet.

Obezbeduvawe na pravilno koristewe na javnite sredstva Moderniot Zavod za revizija koj funkcionira vo interes na dobro vladeewe treba da obezbedi pravilno koristewe na javnite sredstva vrz osniva na slednite tri kriteriumi: (i) vistinska vrednost: obezbeduva iskoristenite resursi da se optimalno iskoristeni, kvantitativno i kvalitativno; (ii) efektivno: merki do koj stepen se ostvareni celite i namerite; (iii) efikasno: merki za toa dali upotrebenite resursi se koristele optimalno za da se dobijat dobienite rezultati. Ovoj posledovatelen nadzor se sproveduva na inicijativa na Zavodot za revizija ili po barawe na parlamentot. Izvadoci od Op{tiot izve{taj od Seminarot za parlamentot i procesot na izgotvuvawe buxet na IPU, vklu~uvaj}i Polova perspektiva (Bamako, Mali, noemvri 2001) Revizija na buxetot za bezbednost vo praksa Revizijata na buxetot za bezbednost vsu{nost za parlamentot pretstavuva dosta slo`en proces koj vklu~uva analiza na izve{tai od revizijata po pra{awa koi se direktno i indirektno povrzani so bezbednosta: na pr. trgovija, industrija, komunikacii ili pari~ni transferi. Glavniot predizvik mo`e da bide utvrduvawe na vrskite pome|u vidno nesrodni aktivnosti.

Vo praksa, ministerstvata koi se klu~ni vo bezbednosta - tradicionalno Ministerstvoto za odbrana, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Ministerstvoto za trgovija i industrija i vo posledno vreme Ministerstvoto za komunikacii i finansii - treba redovno da mu dostavuvaat na parlamentot celosno dokumentirani izve{tai za toa kako gi tro{at parite {to im se dodeleni. Nekoi od parlamentarnite postapki {to se koristat se: sektorski godi{ni izve{tai, revizija od strana na parlamentarnite komisii na site izdvoeni sredstva, revizija na godi{nite smetki na sekoe ministerstvo, posebni raspravi vo parlamentot za sekoj sektor.

Vo idealna situacija, procesot na revizija bi trebalo da mu ovozmo`i na parlamentot da oceni dali buxetskiot ciklus ja po~ituval zakonitosta, efikasnosta vo rashodite i efektivnosta za ostvaruvawe na postavenite celi.

142

str M K str 143 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 61 Ulogata na Nacionalniot Zavod za revizija na V.B. vo parlamentarniot nadzor na sektorot za bezbednost

Formiran vo 1983 godina kako nezavisno telo so koe rakovodi Generalen kontrolor i revizor (C&AG), Nacionalniot Zavod (NAO) za revizija na V.B. dostavuva izve{tai do parlamentot za tro{eweto na parite na centralnata vlada. NAO vr{i finansiski revizii i dostavuva izve{tai za realno postignatata vrednost. w Finansiska revizija Spored zakonot, C&AG i NAO se odgovorni da vr{at revizija na smetkite na site vladini sektori i agencii i do parlamentot da dostavuvaat izve{tai za rezultatite. Kako i so drugite revizori, od C&AG se bara da dade mislewe za smetkite vo pogled na toa dali ima materijalni nepravilnosti. Od C&AG isto taka se bara da potvrdi deka transakciite vo smetkite se soodvetno odobreni od parlamentot. Dokolku NAO identifikuva materijalni nepravilnosti, C&AG }e dade kfalifikuvano mislewe. I vo slu~aj da nema materijalni gre{ki ili neregularnosti vo smetkite, C&AG sepak moè da podgotvi izve{taj do parlamentot po drugi zna~ajni pra{awa. Vakvite izve{tai moè da gi razgleda Komisijata za javni smetki na Dolniot dom. w Revizija na vistinska vrednost Generaleniot kontrolor i revizor godi{no mu dostavuva na parlamentot okolu 50 izve{tai za vistinska vrednost {to ja postignale vladinite sektori i drugi javni tela za nivnite resursi. Nacionalniot Zavod za revizija vr{i ispituvawe i dostavuva izve{tai za ekonomi~nosta, efektivnosta i efikasnosta na javnoto tro{ewe. I pokraj toa {to izve{taite moè da otkrijat deka postoelo lo{o rabotewe ili da ja istaknat dobrata praktika, tie isto taka davaat i preporaki za da se pomogne vo ostvaruvawe na korisni izmeni. NAO smeta deka so toa {to se sprovedeni site preporaki {to NAO gi dal vo izminatite tri godini, Vladata za{tedila 1.4 milijardi funti. Izve{taite za vistinskata vrednost vo odbranata vo ponovo vreme opfa}aat razli~ni temi kako {to se helihopterska logistika, borbena klasifikacija, remont i popravka na zemna oprema, namaluvawe na zalihi i rekonstrukcija na glavnata zgrada na Ministerstvoto za odbrana. NAO isto taka dostavuva izve{tai za napredokot na 30 najgolemi proekti za nabavka. w Odnosi so parlamentot i ciklusot na odgovornost Odnosite so parlamentot, a osobeno so Komisijata za javni smetki, se klu~ni vo negovata rabota. Spored zakonot, C&AG e slu`benik na Dolniot dom i celata negova glavna rabota se dostavuva pred parlamentot. Na ovoj na~in raboti ciklusot na odgovornost. Otkako }e se potro{at javnite pari od strana na telo na centralnata Vlada, C&AG slobodno moè da mu dostavi izve{taj na parlamentot za regularnosta, ispravnosta i vistinskata vrednost so koe toa e napraveno. Komisijata za javni smetki moè da gi dobie dokazite za svojot izve{taj od najvisokiot funkcioner vo javnoto telo, a potoa moè da dade preporaki na koi Vladata mora da odgovori. Pokraj toa, NAO odgovara na pove}e od 400 prigovori od poedine~ni ~lenovi na parlamentot po pra{awa koi se odnesuvaat na javnoto tro{ewe.

Izvor: Tom MekDonald, vi{i revizor, Odbrana, Nacionalen Zavod za revizija, V.B. 2002.

143

str M K str 144 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Osnovni elementi na zavodi za revizija Zavodot za revizija e eden od najzna~ajnite instrumenti za parlamentaren nadzor. So cel da bide efektiven, toj treba da gi ima slednite karakteristiki: Statutarnata revizorska vlast da dostavuva izve{taj do parlamentarnata komisija za smetki, koja treba da se razlikuva od onaa na komisijata za buxet; Treba da ima pristap do tajni dokumenti za da gi razbere odlukite no ne smee javno da se povikuva na takvite dokumenti; Treba da ima multidisciplinarni sposobnosti so ekspertiza vo sektorot za bezbednost, rakovodewe so odbrana, tehni~ki, finansiski i pravni aspekti.

Tabela br. 62 Parlamentot na Gruzija i buxetska kontrola

Kon krajot na 2001 godina, ~lenovite na Parlamentot na Gruzija odlu~ija da gi odloàt za eden mesec parlamentarnite raspravi za zakonot za buxetot za 2002 godina poradi nesoglasuvawe okolu osnovnite brojki i nemawe vreme za rasprava zaradi toa {to vladata go dostavila predlog buxetot premnogu docna. Istovremeno, Ministerstvoto za odbrana, potpomognato od amerikanski eksperti, ja podgotvi dosega prvata programa za buxetot za odbrana. ^lenovite na parlamentot imaa mo`nost da gi poglednat osnovnite strukturni elementi na vooruènite sili i da dadat kompetentno mislewe za tro{eweto vo odbranata. Pokraj toa, predlog buxetot be{e vo soglasnost so standardite na NATO - site rashodi bea podeleni vo tri bloka: personal, odrùvawe na borbenata efikasnost i investicii.

Od gledna to~ka na parlamentarna kontrola, glavniot problem be{e toa {to parlamentot go odobri buxetot na krajot od januari 2002 godina i deka: a) pretsedatelot, ministerot za finansii i ministerot za odbrana iznesoa razli~ni gledi{ta za optimalnoto tro{ewe na odbranata; b) ima{e izmeni vo posleden moment vo buxetskite brojki koi ne im bea objasneti na zakonodavcite; v) ~lenovite na Parlamentot ne bea informirani za predlo`eniot raspored za namaluvawe na personalot vo Ministerstvoto za odbrana i soodvetnite finansiski efekti od vakvata merka. Istovremeno, buxetskite smetki na vladinite agencii, koi ne se vklu~eni vo zakonot za buxetot, ja izbegnaa parlamentarnata kontrola.

Na krajot, programata na buxetot za odbrana zna~itelno be{e pogodena zaradi toa {to parlamentot odobri samo 38 milioni GEL tro{oci za odbrana, dodeka vo programite se bara{e vklupno 71 milion GEL. Vo vrska so ova, pretsedatelot na Nacionalniot sovet za bezbednost }e odlu~i kako da se dodelat buxetskite sredstva me|u razli~nite vladini strukturi. Parlamentot mo`e{e da ja iskoristi ovaa dragocena izmena za da izvr{i demokratska kontrola preku parlamentarna debata na koja bi se raspraval i bi se odobril buxetot.

Izvor: David Dar~ia{vil, [ef na oddelenieto za parlamentarno iztra`uvawe na Parlamentot na Gruzija, 2002.

144

str M K str 145 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 [to moè da storite kako parlamentarec Efektivna nezavisna revizija w Obezbedete vo ustavot ili zakonodavstvoto da se propi{e formirawe na Vrhovna institucija za revizija, koja }e ja definira: - Prirodata i opfatot na odnosite pome|u nacionalnata institucija za revizija i parlamentot; - Neophodniot stepen na nezavisnost na nacionalnata institucija za revizija i na nejzinite ~lenovi i funkcioneri, kako i nejzinata finansiska nezavisnost; - Deka parlamentot treba da vr{i revizija i da gi sledi reakciite i merkite na vladata otkako }e se dostavat izve{taite {to gi napravil zavodot za revizija i parlamentarnata komisija za javni smetki. w Proverete dali vo va{eto nacionalno zakonodavstvo i praktika se vklu~eni na~elata sodràni vo Deklaracijata od Lima za Upatstvata za revizija - moè da se najde na Veb stranicata na Me|unarodnata organizacija na vrhovnite institucii za revizija.

Revizija na zakonitosta, revizija na regularnosta i revizija na izvedbata w Pogri`ete se nacionalnata institucija za revizija da gi opfati ovie tri aspekti koga stanuva zbor za bezbednosni pra{awa. w Obezbedete parlamentot da gi nau~i site neophodni lekcii i da gi ima predvid koga se dodeluvaat novi sredstva za bezbednost duri i vo slu~aj koga revizijata na rashodite za bezbednost e napravena otkako novite sredstva se dodeleni. w Pove}eto revizorski izve{tai se ograni~uvaat samo na revizijata napravena po finansiski pra{awa. Statutarnata revizorska vlast treba da e vo sostojba da vr{i detalni revizii na izvr{uvaweto na posebni proekti, ili da koristi konsultanti za nezavisna ocenka dokolku organizacijata e popre~ena zaradi nemawe na sopstvena ekspertiza. w Statutarnata revizorska vlast isto taka treba da izvr{i revizija na funkcioniraweto na finasiskite oddelenija vo slu`bite za bezbednost.

145

str M K str 146 M K

str M K str 147 M K

Del VII ^ovekovi resursi vo sektor za bezbednost Obezbeduvawe profesionalnost i demokratski nadzor

str M K str 148 M K

str M K str 149 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 25 Promovirawe na demokratski vrednosti vo ramkite na sektorot za bezbednost

So cel vojskata pravilno da se integrira vo op{testvoto i da ne pretstavuva zakana za demokratijata, kaj vooruènite sili treba da se promovira demokratsko obrazovanie i stav. Vo razli~ni delovi od svetot, iskustvoto navistina pokaà deka vojska {to ne e pravilno rakovodena i demokratski kontrolirana ili ne e celosno integrirana vo op{testvenoto tkivo, moè da predizvika najraznovidni zakani za demokratijata: da vr{i protivustavno vlijanie, pa duri i da izvr{i voeni dràvni udari; da izvr{uva neovlasteni voeni ili komercijalni aktivnosti; da tro{i pregolemi resursi koi {to se potrebni za drugi sektori na op{testvoto; da gi zloupotrebuva javnite fondovi; da gi kr{i ~ovekovite prava (pqa~kawe, ograbuvawe, upotreba na nezakonsko nasilstvo i siluvawe) Mehanizmi za sozdavawe na demokratsko mislewe me|u personalot vo sektorot za bezbednost Promovirawe na demokratski stav kaj voenite sili zna~i sozdavawe na mehanizmi vo ramkite na voenata organizacija koi pridonesuvaat za podignuvawe na svesta i po~ituvawe na demokratskite vrednosti i institucii, kako i na~elata za ~ovekovi prava. Ovie vnatre{ni mehanizmi se neophodni za da ja nadopolnat parlamentarnata, vladinata i civilnata kontrola vrz voenite sili. Slednive elementi moàt da pomognat za zajaknuvawe na demokratskoto mislewe na voeniot personal. Lojalnost kon ustavot i dràvnite institucii Dobro vladeewe vklu~uva vgraduvawe vo sektorot za bezbednost na vrednostite na javnata slu`ba i etikata na po~ituvawe na vladeeweto na pravoto i po~ituvawe na ustavot i nacionalnite institucii. Vojnicite i drugite ~uvari na demokratskoto op{testvo treba da se zakolnat na lojalnost kon ustavot i dràvnite institucii, a ne kon poseben politi~ki lider. Vakvata “neli~na“ zakletva za lojalnost simbolizira deka bezbednosnite slu`bi ne se lojalni na odredena dnevna vlada tuku na ustavot i zakonite koi se doneseni od legitimnite pretstavnici na narodot. Gra|anskata kontrola na sektorot za bezbednost treba da ja vklu~i svesta za preciznata priroda na voenata zakletva i za toa {to se pravi so cel da se obezbedi nejzinoto sproveduvawe.

149

str M K str 150 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Dobro definiran vnatre{en red na sektorot za bezbednost Od bitno zna~ewe e da se konsolidira pravnata ramka koja se odnesuva na vnatre{niot red na sektorot za bezbednost od gledna to~ka na demokratskata kontrola. Toa go opfa}a slednoto: ograni~uvawe na ustavnite prava na oficerite; usvojuvawe ili revizija na zakonot za voena obvrska, zakonot za voena slu`ba, voeniot krivi~en zakonik, utvrduvawe na pravna ramka vo soglasnost so @enevskite konvencii; da stane dol`nost za personalot da ne go po~ituva nezakonskiot red. Vo pove}eto dràvi i pokraj toa {to Ustavot gi garantira pravata i osnovnite slobodi na site gra|ani, podzakonskite akti moè da gi ograni~at ovie prava za voenite lica dokolku toa e potrebno za posebni voeni zada~i. Zatoa, vo na~elo, voenite lica imaat isti prava kako i drugite gra|ani, poradi toa {to voenite lica se gra|ani vo uniforma. Sepak, ograni~uvawa {to se primenuvaat se odnesuvaat na sloboda na govor, poradi toa {to voenite lica imaat pristap do tajni dokumenti, sloboda na dvièwe poradi voeno/bezbednosna podgotvenost i pravo da se izbiraat na politi~ki pozicii. Ne site demokratii gi ograni~uvaat gra|anskite prava na voenite lica vo ist obem. Na primer, vo Skandinavskite zemji, Germanija i Holandija, voenite lica imaat pravo da formiraat i da ~lenuvaat vo sindikati. Vo drugi dràvi, voenite lica imaat pravo da formiraat i da ~lenuvaat samo vo pretstavni~ki asocijacii. Sepak, vo site slu~ai, ograni~uvawata se precizno opi{ani vo podzakonskite akti i sekoga{ direkno se odnesuvaat na posebnata pozicija na voenite lica i nacionalnata bezbednost. Voeni pretstavni~ki asocijacii i sindikati Vo pove}eto dràvi e zabraneto da se formiraat ili da se ~lenuva vo sindikati zaradi za{tita na interesite na dobrovolci i/ili voeni obvrznici. Voobi~aeniot argument protiv sindikatite za voen personal e deka tie moè da ja oslabat disciplinata i redot vo vooruènite sili. Me|utoa, drugi dràvi, soglasno ~lenot 11 od Evropskata konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi (EK^P), im dozvoluvaat na voeniot personal da formira i da ~lenuva vo soodvetni asocijacii pa duri i sindikati za voen personal. Toa se Avstrija, Belgija, Republika ê{ka, Danska, Finska, Germanija, Ungarija, Irska, Luksemburg, Holandija, Norve{ka, Portugalija, Rusija, Slovenija, Republika Slova~ka, [vedska i [vajcarija. Vo ovie dràvi vakvite pretstavni~ki asocijacii ili sindikati za voen personal imaat razli~ni prava, vo zavisnost od vidot na asocijacijata. Tie site imaat pravo da pobaraat sovet od ministerot za odbrana, a nekoi od niv duri imaat pravo da pregovaraat za uslovite za vrabotuvawe. Vo sekoj slu~aj, tie gi podobruvaat zdravstvenite i bezbednosnite uslovi na voenite lica i pruàat pomo{ na poedine~ni ~lenovi, na primer vo slu~aj na pravni sporovi pome|u voeniot personal i nivniot rabotodavec. Vo Evropa ima dve ~ador organizacii za voen personal. Vo Brisel, EUROMIL e edinstvenata evropska organizacija na voen personal, nezavisno od nivniot status. Vtorata ~ador organizacija vo Evropa e Evropskiot sovet na organizaciite na voeni obvrznici (ECCO) vo Stokholm.

150

str M K str 151 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 63 Preporaki na Sovetot na Evropa za pravoto na zdru`uvawe na ~lenovi na profesionalniot personal na vooru`enite sili

1. Parlamentarnoto sobranie povikuva (..) na profesionalnite ~lenovi na vooruènite sili, vo normalni okolnosti da im se dade pravo na zdruùvawe, so isklu~ok na pravoto na {trajk (..). 4. Vo izminatite godini, armiite na nekoi dràvi ~lenki preminaa od sistem na voena obvrska kon ~isto profesionalen sistem. Kako posledica na ova, voeniot personal se pove}e stanuva “redovno“ vraboten ~ij rabotodavec e Ministerstvoto za odbrana i ima celosno pravo na pravata na rabotnici utvrdeni so Evropskata konvencija za ~ovekovi prava i Evropskata socijalna povelba.

5. ^lenovite na vooruènite sili, kako “gra|ani vo uniforma”, koga vojskata ne e vo akcija, treba da uìvaat celosno pravo da formiraat, ~lenuvaat i aktivno da u~estvuvaat vo posebni asocijacii formirani za za{ita na nivnite profesionalni interesi vo ramkite na demokratski institucii, dodeka gi izvr{uvaat nivnite zada~i vo slu`bata. 6. Voeniot personal treba da ima pravo da gi ostvaruva istite prava, vklu~uvaj}i go i pravoto da ~lenuva vo politi~ki partii. 7. Zatoa, Sobranie prepora~uva Komitetot na ministri da pobara od vladite na dràvite ~lenki:

i. da im dozvolat na ~lenovite na vooru`enite sili i voeniot personal da se organiziraat vo soodvetni pretstavni~ki asocijacii so pravo da pregovaraat po pra{awa vo vrska so platite i uslovite na vrabotuvawe;

ii. da gi ukinat sega{nite nepotrebni ograni~uvawa na pravoto na zdru`uvawe na ~lenovite na vooru`enite sili;

iii. da im dozvolat na ~lenovite na vooru`enite sili i voeniot personal da ~lenuvaat vo legalni politi~ki partii;

iv. da gi inkorporiraat ovie prava vo voenite propisi i kodeksi na dr`avite ~lenki;

v. da ja ispitaat mo`nosta za formirawe na kancelarija na javen pravobranitel do koj voeniot personal mo`e da dostavi barawe vo slu~aj na sporovi od raboten odnos i drugi sporovi povrzani so slu`bata; 8. Sobranieto, isto taka, go povikuva Komitetot na ministri da ja ispita mo`nosta da se napravi revizija na revidiranata Evropska socijalna povelba {to }e go dopolni ~lenot 5 koj }e glasi: ”So cel da ja obezbedi ili unapredi slobodata na rabotnicite i rabotodava~ite, da formiraat lokalni, nacionalni ili me|unarodni organizacii za za{tita na nivnite ekonomski i socijalni interesi i da se za~lenuvaat vo ovie organizacii. Dogovornite strani se obvrzuvaat nacionalniot zakon da ne e takov {to }e popre~uva, nitu }e se primenuva na na~in koj }e ja popre~i ovaa sloboda. Stepenot do koj garanciite propi{ani vo ovoj ~len }e se primenuvaat za policijata i za vooru`enite sili }e se utvrdi so nacionalni zakoni i propisi”. Preporaka 1572 (2002) Parlamentarno sobranie na Sovet na Evropa, 3 septemvri 2002 godina

151

str M K str 152 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Unapreduvawe na obrazovanieto za klu~ni vrednosti i normi Obrazovanieto na voenite lica treba da ima za cel sozdavawe na profesionalni voeni lica koi se posveteni i podgotveni za nivnite zada~i. Obrazovanieto treba da e politi~ki neutralno i ne treba da vklu~uva nikakva politi~ka ideologija ili elementi na propaganda. Toa treba da vklu~uva predmeti po demokratija, ustavno, me|unarodno i humanitarno pravo i ~ovekovi prava. Obezbeduvaweto obrazovanie i obuka po me|unarodno humanitarno pravo i me|unarodno pravo za ~ovekovi prava vo sektorot za bezbednost e od osobeno zna~ewe za unapreduvawe na demokratskite vrednosti vo toj sektor. So cel da se zapoznaat so me|unarodnoto humanitarno pravo, ~lenovite na parlamentot moàt da go pobaraat Prira~nikot za parlamentarci ”Po~ituvawe na me|unarodnoto humanitarno pravo”, objaven vo 1999 godina, od strana na Inter-parlamentarnata unija i Me|unarodniot komitet na Crveniot krst (Prira~nik br.1). Me|unarodniot komitet na Crveniot krst (ICRC) i Kancelarijata na Visokiot komesar za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii (UNHCR) im obezbeduvaat tehni~ka pomo{ na onie dràvi koi sakaat da ja zajaknat sposobnosta so cel da se obezbedi po~ituvawe kako na me|unarodnoto humanitarno pravo taka i na me|unarodnoto pravo za ~ovekovi prava. Obezbeduvawe na politi~ka neutralnost i ne-aktivno vklu~uvawe Bezbednosnite slu`bi treba da se politi~ki neutralni pa zatoa na politi~kite partii ne im e dozvoleno da vodat kampawa vo kasarnite. Vo nekoi zemji na aktivnite voeni lica im e dozvoleno da ~lenuvaat vo politi~ki partii, dodeka pak vo drugi zemji, osobeno vo post-komunisti~kite dràvi, na voeniot personal ne mu e dozvoleno da ~lenuva vo partii. Na primer, vo Polska, vrabotenite vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, kako {to se onie koi rabotat vo razuznuva~ki slu`bi i policija, se isklu~eni od ~lenstvo vo politi~ki partii. Vo pove}eto zemji, voenite lica ne moè da bidat ~lenovi na nacionalniot parlament. Dodeka vo drugi, na primer Holandija i Germanija, aktivnite voeni lica moè da stanat ~lenovi na lokalnite ili regionalnite sobranija. Slu`bi za bezbednost kako ogledalo na op{testvoto Vo na~elo, site rabotni mesta vo slu`bite za bezbednost mora da se otvoreni za gra|anite bez ogled na polot, politi~kata pripadnost, klasa, rasa ili veroispovest. Glavniot kriterium pri izborot treba da e najdobriot ma` ili èna na najdobroto mesto. Mnogu dràvi sogleduvaat deka personalot na slu`bite za bezbednost, osobeno policijata i vooruènite sili treba da e ogledalo na celoto op{testvo. Ovie dràvi imaat posebna politika za da gi ohrarbrat najmalku zastapenite grupite vo op{testvoto da se prijavuvaat za rabota vo slu`bite za bezbednost. Legalizirawe na nepo~ituvawe na nezakonski i nasilni naredbi Statusot, opseg, raboteweto, sorabotkata, dodeluvaweto na zadolènija, dostavuvaweto izve{tai, dol`nosti i nadzorot na slu`bite za bezbednost se regulirani so zakon. Slu`bite za bezbednost nemaat ovlastuvawe dokolku tie ne se propi{ani so zakon. Koga stanuva zbor za vojskata, granicite na naredbite koi vojnicite se obvrzani da gi po~ituvaat se navedeni vo poseben zakon kako {to e Zakonot za voen personal ili Voeniot krivi~en zakonik. Vo mnogu zemji ovie zakoni go obvrzuvaat sekoj komandant da go po~ituva vladeeweto na pravoto sekojpat koga }e izdade naredba i so toa se ograni~uva negovoto ovlastuvawe. Proizleguva deka voenite lica se dol`ni da ne gi po~ituvaat nelegalnite (krivi~nite) naredbi; nitu

152

str M K str 153 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 edno voeno lice ne mo`e da gi opravda svoite postapki povikuvaj}i se na naredba so koja mu se nareduva da izvr{i krivi~no delo; isto taka, voenite lica ne se dol`ni da izvr{uvaat naredba dokolku taa ne e povrzana so dol`nosta ili go povreduva ~ovekovoto dostoinstvo. Ova zna~i deka voeni lica sekojpat li~no se odgovorni za svoite postapki, duri i koga dobile naredba od pretpostaven.

Vrvnoto voeno rakovodstvo treba da se ohrabri da dava primer i javno da se znae deka ne se dozvoleni nedemokratski, protivustavni, neustavni ili nemoralni naredbi ili postapki na vojnicite. Ova e od osobeno zna~ewe za vooru`enite sili na porane{nite voeni diktaturi. Na primer, otkako Argentina povtorno vospostavi demokratija, vrvnite generali na argentinskata armija izjavija deka ”celta ne gi opravduva sredstvata” i deka ”sekoj eden {to }e dade nemoralna naredba i sekoj eden {to }e po~ituva nemoralna naredba go prekr{uva zakonot”. So vakvite izjavi visokoto rakovodstvo jasno dade na znaewe deka sekoj vojnik }e se smeta za poedine~no odgovoren za krivi~ni dela i prekr{uvawe i nema da mo`e da tvrdi deka po~ituval (nelegalni) naredbi dobieni od pretpostavenite.

Drugoto pra{awe koe e tesno povrzano so ova se odnesuva na spre~uvaweto i borbata protiv osloboduvawe od kazna so toa {to nadle`niot administrativen ili sudski organ }e go sankcionira sekoe profesionalno nepo~ituvawe i povreda na me|unarodnoto humanitarno pravo i ~ovekovi prava. Utvrduvawe na kriteriumi za imenuvawe na bezbednosen personal od najvisok rang Najvisokite funkcii vo slu`bite za bezbednost, kako {to se glaven komandant na vooruènite sili ili direktor na razuznuva~ki slu`bi gi imenuva kabinetot na ministerot za odbrana. Vo nekoi dràvi, vakvite vi{i imenuvawa podleàt na parlamentarna rasprava i/ili odobruvawe. I pokraj toa {to visokite funkcioneri gi imenuva gra|anskoto politi~ko rakovodstvo, vo procesot na izbor najva`ni se profesionalnite kriteriumi. Civili vo vrvot na bezbednosnoto upravuvawe I na krajot, no podednakvo va`no od gledna to~ka na dobro vladeewe, slu`bite za bezbednost, kako {to se vooruènite sili, vo svoeto visoko rakovodstvo treba da imaat civili. Glavnata pri~ina e toa deka na soodvetniot minister treba da mu dadat sovet ne samo voeni generali tuku i civili so cel da obezbedi uramnoteèn proces na donesuvawe odluki. Profesionalna kultura Profesionalnata kultura vo rabotata se gradi vrz praksata, propisite i politikite. Voenite lica treba spremno da sorabotuvaat so dràvnite institucii i ustavot, da se posveteni na javnata slu`ba, da gi izvr{uvaat svoite dol`nosti efektivno i efikasno i da ne ja zloupotrebuvaat mo}ta ili nepravilno da gi koristat javnite pari. Od bitno zna~ewe e profesionalnata kultura da se karakterizira so dobrovolno po~ituvawe, a ne samo so prisilno po~ituvawe. Dobrovolnoto po~ituvawe zna~i deka voenite lica imaat pozitivni predrasudi vo korist na ustavot i nacionalnite institucii poradi toa {to tie gi apsorbiraat demokratskite vrednosti na nivnoto op{testvo.

153

str M K str 154 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Mnogu zemji usvoile Kodeks na odnesuvawe so koj se regulira odnesuvaweto na voenite lica. Na tabela br. 66 e daden primer na germanskata profesionalna kultura za vooru`enite sili.

Tabela br. 64 Liderstvo i gra|ansko obrazovanie na germanskite vooru`eni sili: na~elata na ”Innere Führung”

”(..) Za vreme na raspravata okolu formiraweto na Bundeswehr posle Vtorata svetska vojna, na konceptot Innere Führung (moralno liderstvo i gra|ansko obrazovanie) se gleda{e kako na na~in za reformirawe na vooruènite sili preku svesno napu{tawe na porane{nite tradicii. ”(..) Op{to e prifateno deka na~elata na Innere Führung gi davaat osnovnite nasoki za vnatre{nata organizacija na Bundeswehr od edna strana, i za negovoto integrirawe vo dràvata i op{testvoto, od druga strana. ”(..) Innere Führung sluì da se namali, do edno tolerantno nivo, sekoja tenzija ili konflikt {to }e se pojavi pome|u individualnite prava i slobodi na personalot vo slu`bata, kako gra|anin od edna strana, i barawata za nivnite voeni dol`nosti od druga strana. Liderskoto odnesuvawe na pretpostavenite oficeri mora da vklu~uva po~ituvawe na ~ovekovoto dostoinstvo - temelot na na{iot ustaven poredok ”(..) Nadvore{no, celta e da se potikne Bundeswehr kako institucija i celiot personal kako poedine~ni gra|ani da se integriraat vo dràvata i op{testvoto. (..) Celta e da se otstranat site griì deka Bundeswehr moè da stane ”dràva vo dràva” - opasnost svojstvena vo site vooruèni sili (..). Celite na Innere Führung se: w Personalot na slu`bata da stane celosno svesen za politi~kata i pravnata osnova na Bundeswehr kako i za celta i zna~eweto na nivnata voena misija; w Da go promovira integriraweto na Bundeswehr i negoviot personal vo dràvata i op{testvoto i da sozdade pogolema javna svest i razbirawe na nivnata misija; w Da ja zgolemi spremnosta na personalot sovesno da gi izvr{uva dol`nostite i da odrùva disciplina i edinstvo vo ramkite na vooruènite sili; w Da obezbedi vnatre{nata struktura na vooruènite sili da e organizirana vrz osnova na po~ituvawe na ~ovekovoto dostoinstvo i pravniot i ustavniot poredok, so cel da se ovozmoì efektivno izvr{uvawe na misijata na vooruènite sili. Pravata, su{tinata i celite na Innere Führung vo sekojdnevniot voen ìvot se propi{ani vo serija zakoni, ukazi i propisi. (..)” Izvor: Veb stranica na Sojuzniot parlament na Germanija www.bundestag.de

Na me|unarodno nivo dosega se podgotveni dva kodeksa na odnesuvawe koi ja davaat referentna ramka za profesionalniot karakter na voenite lica vo demokratskite op{testva. Prvo, vo 1996 godina Generalnoto sobranie go donese Me|unarodniot kodeks za slu`benite lica koi go sproveduvaat zakonot: vidi Tabela br. 65. Kodeksot e od op{ta priroda i se primenuva ne samo za uniformiranite voeni lica tuku i za site javni slu`benici koi rabotat vo agenciite za sproveduvawe na zakonot.

154

str M K str 155 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 65 Kodeks na odnesuvawe za slu`benite lica koi go sproveduvaat zakonot Usvoen so rezolucijata 34/169 na Generalnoto sobranie od 17 dekemvri 1979 godina ^len 1 - Slu`benite lica koi go sproveduvaat zakonot za celo vreme }e ja izvr{uvaat dol`nosta koja im e odredena so zakon, so toa {to }e i sluàt na zaednicata i }e gi za{tituvaat site lica od nezakonski dela, dosledno na visokiot stepen na odgovornost {to ja bara nivnata profesija. ^len 2 - Vo izvr{uvawe na svoite dol`nosti, slu`benite lica koi go sproveduvaat zakonot }e go po~ituvaat i {titat ~ovekovoto dostoinstvo i }e gi {titat i po~ituvaat ~ovekovite prava na site lica. ^len 3 - Slu`benite lica koi go sproveduvaat zakonot moè da upotrebat sila samo koga toa e strogo neophodno i do stepen potreben za izvr{uvawe na nivnata dol`nost. ^len 4 - Rabotite od doverliva priroda koi gi poseduvaat slu`benite lica koi go sproveduvaat zakonot }e se ~uvaat vo tajnost, osven dokolku strogo ne se bara poinaku poradi izvr{uvaweto na dol`nosta ili potrebite na pravdata. ^len 5 - Nitu edno slu`beno lice koe go sproveduva zakonot ne smee da predizvika, zapo~ne ili tolerira delo na ma~ewe, ne~ove~no ili poniùva~ko odnesuvawe ili kaznuvawe, nitu pak slu`beno lice koe go sproveduva zakonot moè da se povika na naredbi dobieni od pretpostaven ili isklu~itelni okolnosti kako {to e vojna ili zakana od vojna, zakana za nacionalnata bezbednost, vnatre{na politi~ka nestabilnost ili druga javna vonredna sostojba kako opravduvawe za ma~ewe ili drugo surovo, ne~ove~no ili poniùva~ko odnesuvawe ili kaznuvawe. ^len 6 - Slu`benite lica koi go sproveduvaat zakonot }e obezbedat celosna za{tita na zdravjeto na licata koi se nao|aat pod niven nadzor, a osobeno, vedna{ }e prezemat merki da obezbedat medicinska za{tita koga toa e potrebno. ^len 7 - Slu`benite lica koi go sproveduvaat zakonot nema da izvr{uvaat delo na korupcija. Tie isto taka rigorozno }e se sprotistavuvaat i }e se borat protiv site vakvi dela. ^len 8 - Slu`benite lica koi go sproveduvaat zakonot }e go po~ituvaat zakonot i ovoj Kodeks. Tie isto taka, soglasno nivnite najdobri sposobnosti, }e spre~uvaat i celosno }e se sprotistavuvaat na sekakvo nivno prekr{uvawe. Slu`benite lica koi go sproveduvaat zakonot koi imaat pri~ina da veruvaat deka se slu~ilo ili }e se slu~i prekr{uvawe na ovoj Kodeks, za istoto }e gi izvestat nivnite pretpostaveni vlasti a, onamu kade{to e potrebno, i drugite soodvetni vlasti ili organi ovlasteni za preispituvawe ili spre~uvawe.

Napomena: Sekoj ~len od ovoj Kodeks vklu~uva i komentar koj ne e daden vo ovoj del. Za celiot dokument videte na: www.UN.org

Vtoriot kodeks na odnesuvawe e Kodeksot na odnesuvawe za politi~ko voenite aspekti na bezbednosta na OBSE (vidi tabela 66). Toj e namenet za voenite lica na site organizacii od sektorot za bezbednost i dava nasoki za personalot na vooru`enite sili. Toj utvrduva deka voenite lica treba da gi po~ituvaat na~elata na zakonitost, demokratija, neutralnost, po~ituvawe na ~ovekovite prava i

155

str M K str 156 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

pridrùvawe kon me|unarodnoto humanitarno pravo. Toj istaknuva deka voenite lica moè poedine~no da se smetaat za odgovorni za povreda na humanitarnoto pravo. Me|utoa, to~no e deka opfa}a raboti koi voobi~aeno se smeta deka se vo nadle`nost na dràvata. Zatoa, ovoj Kodeks pretstavuva vaèn napredok vo oblasta na dràvnata vlast koja dosega vnimatelno se {tite{e. Otkako dràvite na OBSE go potpi{aa Kodeksot vo 1994 godina, dràvite na OBSE prodolùvaat da izgotvuvaat normi kako da se regrutiraat, educiraat, obu~uvaat ili rakovodat nivnite vojnici. Ova e povrzano so eden zna~aen element od Kodeksot vo koj se veli deka natamo{nata profesionalizacija na vooruènite sili treba da se prilagodi za soodvetna demokratska kontrola na vooruènite sili.

Tabela br. 66 Kodeks na odnesuvawe za politi~ko-voenite aspekti na bezbednosta na OBSE (1994): klu~ni karakteristiki

w [irok koncept na vnatre{ni sili koj vklu~uva: razuznuva~ki slu`bi, parlamentarni i policiski. Ovie odredbi ja potvrduvaat dol`nosta na dràvite da gi ~uvaat ovie sili pod efektivna demokratska kontrola preku ovlastuvawata {to im se dadeni so demokratskata legitimnost (stav 20 i 21). w Obezbeduva zakonodavno odobruvawe na buxetot za odbrana i ohrabruva da se primenuva ograni~uvawe na voenite rashodi. Transparentnost i javen pristap do informacii za vooruènite sili (stav 22); w Politi~ka neutralnost na vooruènite sili (stav 23); Personalot na vooruènite sili moè da se smeta za poedine~no odgovoren za prekr{uvawe na me|unarodnoto humanitarno pravo (stav 31); w Vo mirnodobsko vreme ili za vreme na vojna, vooruènite sili se pod komanda, popolneti so lu|e, obu~eni i opremeni vo soglasnost so odredbite na me|unarodnoto pravo (stav 34); w Pribegnuvaweto kon sila pri izvr{uvawe na vnatre{ni bezbednosni misii mora da e srazmerno na potrebite za sproveduvawe. Vooruènite sili celosno }e se griàt da izbegnat povreduvawe na civili ili niven imot (stav 36); w Upotrebata na vooruèni sili ne moè da go ograni~i mirnoto i zakonskoto ostvaruvawe na ~ovekovite i civilnite prava na gra|anite ili da gi li{i od nivniot nacionalen, kulturen, jazi~en ili etni~ki identitet (stav 37).

Izvor: Kodeks na odnesuvawe na OBSE, Del VII i VIII. Vidi veb stranica na OBSE: www.osce.org I veb stranica na Kodeks na odnesuvawe na OBSE: http:/ /www.osce. org/docs/English/ 1990-1999/summits/buda94e.htm#Anchor_COD_65130

Voena nadle`nost Barawata za voena disciplina se zasnovani vrz odreden broj uslovi koi proizleguvaat od edinstvenata priroda na voenata misija. Na primer, voenata zaednica ima razli~en stav kon krivi~no odnesuvawe od onoj na gra|anska zaednica. Gra|anskiot rabotnik ne podle`i na krivi~no gonewe zatoa {to }e ja napu{ti rabotata ili nema dobro da ja ivr{i rabotata. Rabotodava~ot mo`e da go otpu{ti

156

str M K str 157 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 rabotnikot poradi lo{o rabotewe i da odbie da mu dade preporaka za drugo vrabotuvawe, no rabotodava~ot ne moè da se obrati do krivi~niot sud. Personalot vo slu`bata, od druga strana, podleì na krivi~no gonewe dokolku ja napu{tat rabotata ili pak nema da ja zavr{i zada~ata soglasno posebnite standardi i barawa. Vakvoto odnesuvawe ne samo {to pretstavuva zanemaruvawe na dol`nosta, tuku ja zagrozuva bezbednosta i dobrobitot na drugiot voen personal. Drugi primeri na voeni povredi koi ne postojat vo gra|anskoto op{testvo se vrabotuvawe so izmama, dezertirawe, otsustvuvawe bez dozvola, dvièwe vo nepoznat pravec, nepo~ituvawe na pretpostaveni oficeri, buna, pomagawe na neprijatelot i spiewe na dol`nost.

Ova pra{awe e od isklu~itelno zna~ewe za toa koi krivi~ni dela treba da podpadnat pod voena nadle`nost a koi pod gra|anska nadle`nost. Vo na~elo, voenite sudovi treba da se koristat na restriktiven na~in, i nadle`nosta na gra|anskite sudovi treba da preovladuva kolku {to e mo`no pove}e. Voenata nadle`nost treba da se ograni~i samo na onie krivi~ni dela storeni za vreme na izvr{uvawe na voeni funkcii, a voenite zakoni treba da se preklopuvaat so gra|anskiot krivi~en zakon {to e mo`no pomalku.

Bitno e da se istakne deka vo pove}eto zemji voenite sudovi ne se del od sudstvoto tuku se administrativni tribunali vo oblasta na vooruènite sili, kako del na izvr{nata vlast. Ova zna~i deka voenite sudii ~estopati ne se imenuvaat soglasno ustavnite odredbi i barawa za imenuvawe na sudii. Me|utoa, od osnovno zna~ewe e da se ima predvid deka sudstvoto treba da gi nadgleduva voenite sudovi vo site predmeti. Vo pove}e zemji ova se pravi preku formirawe na gra|anski apelacioni sudovi kako postapka za obàluvawe za voenata nadle`nost. [to moè da storite kako parlamentarec Obezbedete: 1. Voeniot personal da dade zakletva za lojalnost kon ustavot, vladeeweto na pravoto i instituciite na dràvata, no ne kon poedinci; 2. Da se unapreduva edukacijata za klu~nite vrednosti i normi na demokratija, gra|anski prava i humanitarno pravo, kako standarden del od voenata obuka; 3. Na voenite oficeri da ne im se dozvoli da bidat ~lenovi na parlamentot; 4. Izborot na novi vojnici i oficeri da se vr{i vrz osnova na profesionalni kriteriumi; 5. Da se legalizira dol`nosta na voenite lica da ne po~ituvaat nelegalni (kriminalni) i nasilni naredbi; 6. Voeniot karakter da se karakterizira so spremno pridrùvawe, podràno so soodvetni kodeksi na odnesuvawe; a

157

str M K str 158 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

7. Sposobnosta na voenata nadle`nost da bide {to e mo`no porestriktivna i odlukite na voenite sudovi sekoga{ da moè da se obàlat pred gra|anskite krivi~ni sudovi; 8. Bezbednosnite slu`bi da davaat ot~et - so zakonot i vo praksata - pred sekoj od glavnite sostavni elementi na dràvata (videte predhodno vo ovaa glava za poedine~na ot~etnost na voenite lica) i vnatre{nite mehanizmi za odgovornost na slu`bite za bezbednost da se propi{ani so zakon, dozvoluvaj}i vnatre{na revizija za navodno lo{o odnesuvawe i prigovori od javnosta, i za kaznuvawe na onie koi se odgovorni; kontrolirajte dali vakvite mehanizmi se primenuvaat i se efektivni. Vodete smetka parlamentot da pobara nezavisni istragi i obezbedete osomni~enite da bidate povikani na odgovornost;

Gra|anski prava na voenite lica w Ograni~ete gi gra|anskite prava na voenite lica so zakon so cel da obezbedite (voena) podgotvenost i politi~ka neutralnost na slu`bite. w Me|utoa, vodete smetka deka sekoe organi~uvawe na gra|anskite prava treba direktno da e povrzano so edinstveniot karakter i zada~i na slu`bite za bezbednost, t.e. monopol na silata vo op{testvoto. w Prifa}aweto na ograni~uvawata na gra|anskite prava treba da se nadomesti so efikasni na~ini za nadomest na nepravdata.

Poslu{nost w Propi{ete so zakon deka voenite lica, vklu~uvaj}i gi i voenite obvrznici, imaat dol`nost da ne gi po~ituvaat nelegalnite i neeti~kite naredbi i naredbi koi se sprotivni na normite na me|unarodnite ~ovekovi prava i humanitarnoto pravo. w Obezbedete ovaa dol`nost da se primenuva preku disciplinskiot sistem vo ramkite na slu`bite za bezbednost.

Zloupotrebi i korupcija w Deluvajte brzo dokolku me|u bezbednosniot personal se slu~at skandali ili preteranosti, kako {to e korupcija i nasilstvo. w Obezbedete da se sprovede celosna anketa i dokolku e potrebno, nadle`noto telo da odredi sankcii i istite vedna{ da gi primeni. w Donesete zakonodavstvo koe zabranuva voeniot personal i personalot vo drugite slu`bi za bezbednost da se vrabotuva na vtoro rabotno mesto ili individualno ili kako grupa/organizacija da se zanimava so komercijalna rabota.

158

str M K str 159 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 26 Rakovodewe so personalot vo sektorot za bezbednost

Rabotewe vo vojska pretstavuva zanimawe koe ima posebni karakteristiki kako {to se fizi~ki rizici, redovni premestuvawa, ~esta oddelenost od semjestvata, itn. Parlamentarcite treba da se svesni deka vojskata ne e ”samo u{te edna druga rabota”. Pravilnoto rakovodewe so personalot - vklu~uvaj}i i pravilno regrutirawe, izbor, popolnuvawe so personal, plata, edukacija i sistem za nagraduvawe - e od bitno zna~ewe za razvoj na eden profesionalen sektor za bezbednost koj se pridr`uva kon demokratskite na~ela i go po~ituva vladeeweto na pravoto i gra|anskata nadmo}.

Parlamentite treba da go kontroliraat sozdavaweto i odr`uvaweto na profesionalnite slu`bi za bezbednost. Tie treba da obezbedat razvivawe i realizirawe na planovi za rakovodewe so personal koi }e vodat kon postoewe na demokratska i profesionalna rabotna sila. Tie isto taka treba da sledat dali dr`avata kon voenite lica se odnesuva kako pravi~en rabotodavec vo odnos na platata, rabotnite uslovi, nadomestocite, penziite, itn.

Tabela br. 67 Rakovodewe so personal: najva`ni to~ki za parlamentarcite

Parlamentite treba da se informirani za slednite to~ki od predlozite na vladata vo vrska so rakovodeweto so personalot vo slu`bite za bezbednost.

Pra{awa od op{ta politika w Dali od parlamentot e pobarano da ja odobri politikata za rakovodewe so personalot vo slu`bite za bezbednost, bilo kako del od godi{niot predlog buxet ili kako poseben dokument? w Dali politikata za rakovodewe so personalot i politikata za strukturata na silata e realna i isplatliva od gledna to~ka na buxetot i nacionalnata ekonomija?

Jaki strani i op{ti uslovi w Dali parlamentot go odreduva maksimalniot broj na voeni lica, kako {to se onie za vooru`enite sili, policijata ili razuznuva~kite slu`bi? w Dali parlamentot odlu~uva za plafonite po rang? w Dali site politiki za rakovodewe so personal i se dostapni na javnosta? a

159

str M K str 160 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

w Dali parlamentot gi dobiva site soodvetni informacii: vkupen broj po rang, plati, funkcii, godi{ni odmori, itn.? w Dali politikata za reforma na sektor za bezbednost vodi smetka za socijalnite posledici poradi otpu{tawe na voeni lica?

Vrabotuvawe i izbor w Dali site rabotni mesta se dostapni za sekoj gra|anin, vklu~uvaj}i gi i `enite, dokolku toa e propi{ano so zakon? w Dali postoi otvoren sistem za regrutirawe na personal za slu`bite za bezbednost, nasproti zatvoren sistem za regrutirawe, vo koj samo odredeni segmenti od op{testvoto mo`e da konkuriraat za rabotnoto mesto? w Dali se koristat profesionalni kriteriumi pri izbor na kandidati? w Dali ima dovolno slobodni rabotni mesta vo slu`bite za bezbednost? w Dali ima visoka stapka na otpa|awe po prvi~nata selekcija?

Popolnuvawe so personal w Dali vo praksa se po~ituva osnovnoto na~elo deka voenite lica treba da se regrutiraat i da napreduvaat vrz osnova na zaslugi i kvalitet? w Dali postoi sistem za periodi~na profesionalna ocenka? w Dali ovoj sistem e transparenten, objektiven i pravi~en? w Dali slu`bite za bezbednost obezbeduva mo`nosti za atraktivna i motivira~ka kariera? w Dali na voenite lica im e zabraneto da imaat druga rabota za koja se dobiva plata? w Dali komandantite imaat terensko iskustvo i dali slu`at vo mirovni misii vo stranstvo? w Dali ministerot za odbrana (ili drugo soodvetno ministerstvo) se konsultira so parlamentot ili soodvetna parlamentarna komisija vo slu~aj na imenuvawa od visok rang, kako {to e glaven komandant?

Li~en dohod w Dali platite na voenite lica se dovolno golemi sporedeno so platite na drugite profesii, so {to na slu`bite za bezbednost im se ovozmo`uva da se natprevaruvaat so privatnite kompanii na pazarot na trud? w Dali platite se ispla}aat navreme? w Dali voenite lica se nagraduvaat vrz osnova na zaluga i kvalitet? w Dali stvarnata rabota na voenite lica vlijae vrz nivniot li~en dohod? w Dali sistemot za plati e transparenten za negovite korisnici i za op{tata javnost? w Koi se gri`ite okolu sistemot za penzionirawe i penzii? w Dali planot za penzionirawe zadovoluva vo odnos na platite i beneficiite na edno lice vo slu`ba? [to dobivaat ili gubat licata vo slu`ba koga }e se penzioniraat?

160

str M K str 161 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 [to mo`e da storite kako parlamentarec Zada~i i golemina na bezbednosnata rabotna sila w Obezbedete zada~ite dodeleni na vooru`enite sili, kako i goleminata na rabotnata sila da odgovaraat na nacionalnite ekonomski resursi.

Li~en dohod na bezbednosnata rabotna sila w Obezbedete platite na voenite lica da se ekonomski izdr`livi a istovremeno da se {to e mo`no pokonkurentni na pazarot na trudot i dovolni da obezbedat pristojno ìveewe. w Obezbedete platite da se isplatuvaat redovno. w Vodete smetka deka nesoodvetni plati moè da gi napravat neatraktivni slu`bite za bezbednost i da gi obeshrabrat potencijalnite kfalifikuvani voeni lica. w Vodete smetka deka vo dadena sredina neadekvatnoto nivo na plati i/ili neredovna isplata na istite moè da dovede slu`bite za bezbednost da pribegnat kon korupcija pa duri i iznuda i nasilstvo. w Finansiskite prednosti i privilegii na voenite lica i nivnite lideri ne treba da se takvi {to }e potiknuvaat postojan interes i }e gi ohrabruvaat slu`bite za bezbednost da baraat i da go odrùvaat politi~koto vlijanie. Tie treba da i se poznati na javnosta i da se uramnoteèni so finansiskite prednosti i privilegii {to im se nudat na drugite vladini slu`benici. Privilegiite treba da se dosledni na edinstvenite uslovi i rizi~nata rabota {to se bara od voenite lica vo operativnite oblasti. w Obezbedete da ima plan za penzionirawe koj zadovoluva.

161

str M K str 162 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 27 Voena obvrska i sloboda na uveruvawe

Ustavite na re~isi site dràvi vklu~uvaat odredba deka odbranata na dràvata e dol`nost i moralna odgovornost za sekoj gra|anin. Vo nekoi dràvi ovaa dol`nost e zadolìtelna so zakon preku sluèwe na voen rok so cel sekoj gra|anin da se podgotvi da sluì vo vooruènite sili sekojpat koga nacionalnata vlada toa }e go smeta za neophodno. Sluèweto na voen rok, zadolìtelna voena slu`ba za gra|anite (prete`no maì) ~estopati se propi{uva vo ustavot i sekojpat e pokriena so zakon koj odreduva:

Koje odgovoren za zadol`itelen voen rok Vremetraeweto na voeniot rok Odlo`uvawe/osloboduvawe Postapka na regrutirawe Postapka za izbegnuvawe od regrutirawe, i Minimalnata i maksimalnata vozrast Pokraj toa, pove}eto zemji vo zakonot go vklu~uvaat pravoto da se odbie nosewe na oru`je, t.e. odbivawe poradi uveruvawe i alternativna slu`ba.

Korist i poèlnost od voenata obvrska Pove}eto zemji prodolùvaat da imaat armija so voena obvrska. Edna od zna~ajnite pri~ini e deka na voenata obvrska gledaat kako na korisen element na demokratijata i nacionalnata kultura. Sepak, denes voenata obvrska se osporuva vo zemjite vo svetot. Raspravata {to se vodi ja doveduva vo pra{awe korisnosta i poèlnosta od voena obvrska vo moderna armija poradi novata priroda na voenite konflikti. Nekolku zemji ve}e ja ukinale ili planiraat da ja ukinat voenata obvrska vo bliska idnina. Francija, zemja koja ja “izmisli“ voenata obvrska vo modernata istorija, ja ukina vo 2001. Nekoi predviduvaat kraj na masovna armija i deka taa }e se zameni so celosno dobrovolni sili koi se mali, so visoka tehnologija i mobilni.

162

str M K str 163 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 68 Voenata obvrska vo svetot

Odgovornost za voena obvrska: vo pove}eto zemji voenata obvrska zapo~nuva na vozrasta od 18 godini, dodeka vo nekoi zemji toa e na 16, 17, 19 ili 20. Denes nekolku zemji primaat èni kako voeni obvrznici. Dolìna na voenata obvrska: Taa voobi~aeno trae od {est meseci do najmnogu tri godini. Odbivawe poradi uveruvawe i alternativna slu`ba: pribli`no polovina od site zemji prifa}aat lica koi odbivaat poradi sloboda na uveruvawe i namesto toa imaat alternativna slu`ba. Vo pove}eto slu~ai, odbivaweto da se sluì voenata obvrska se kaznuva so zatvor.

Izvor: Izve{taj na Generalniot sekretar izgotven soglasno rezolucijata na Komisijata 1995/83, UNHCR, R/CN.4/1997/99

Pozitivni i negativni aspekti na voenata obvrska Koga vr{at analiza na pozitivni i negativni aspekti na voenata obvrska, parlamentarcite mo`e bi }e sakaat da go imaat predvid slednoto:

Zo{to da ostane voenata obvrska?

Voenata obvrska ~estopati e povrzana so ideata za demokratija bidej}i taa e zakonska obvrska i moralna odgovornost za sekoj (prete`no ma{ki) gra|anin i bidej}i gi stava vo ista polo`ba site na koi taa se odnesuva: site imaat obvrska da sluàt voen rok bez ogled na klasata, verata ili rasata; vo nekoi zemji ovaa obvrska e nezavisna od polot, bidej}i voenata obvrska se odnesuva podednakvo kako na maìte taka i na ènite. Vojnicite koi sluàt voen rok se isto taka gra|ani vo uniforma i nivnoto prisustvo pomaga da se spre~at vooruènite sili da stanat dràva vo dràva. Zatoa voenata slu`ba moè da se smeta za demokratska vrska pome|u op{testvoto i vooruènite sili. Op{to zemeno, armiite vo koi se sluì voenata obvrska se poeftini od celosno dobrovolnite armii so ogled na toa deka platata na vojnicite koi sluàt voen rok e daleku poniska od platata na vojnici dobrovolci. Voenata obvrska spojuva lu|e od site sloevi i mesta vo op{testvoto. Vojnicite koi sluàt voen rok na toj na~in nosat vo vooruènite sili raznovidnost vo obrazovnata profesija i rabotno iskustvo, smetano od smetkovoditel ili inèner pa se do vodovodxija ili zemjodelec. Vooruènite sili moè da gi koristat ovie obrazovni kfalifikacii za razmena na rabotno iskustvo, duri i za vreme na mirovni misii - dokolku vojnicite koi sluàt voen rok se vklu~eni vo niv - vo koi vooruènite sili pridonesuvaat za gradewe na infrastruktura i institucii vo post- konfliktnite zemji.

163

str M K str 164 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Zo{to da se prestane so voena obvrska? Studijata {to ja napravivme za voenata obvrska vo svetot ukaùva na slednite glavni pri~ini za prestanok na masovna armija a so toa i so sistemot na voena obvrska: Vo izminatite 25 godini, osobeno posle Studenata vojna, vooruènite sili na mnogu zemji stanaa pomali i ova dovede do potreba od pomal broj na voeni obvrznici koi }e sluàt vo armijata (ova ponekojpat vodi kon javno nezadovolstvo okolu nepravedno zgolemuvawe na tovarot od voenata obvrska). Zemjite od evro-atlanskata oblast gi namalija svoite armii. Zemjite vo Afrika i Azija se ~ini deka imaat pomala korist od raspredelbata na dobivkata poradi namaluvawe na nivnite vojski posle Studenata vojna. Vooruènite sili se pove}e stanuvaat profesionalni i zavisni od modernata tehnologija. êstopati ima potreba od dolgotrajna obuka pred da moè vojnicite da se osposobat da rakuvaat so sistemi na sloèno, moderno oru`je. So ogled na toa {to voenite obvrznici obi~no ne sluàt dovolno dolgo za da se zapoznaat so ovie sistemi, armiite se pove}e se potpiraat vrz profesionalnite vojnici dobrovolci. Mirovnite misii ne samo {to baraat osnovni voeni ve{tini tuku i sposobnost za pregovarawe i drugi sposobnosti. Mnogu voeni obvrznici sluàt pokkratko vreme za da moàt da se steknat so nivo na sposobnost i iskustvo neophodno za izvr{uvawe na kompleksni mirnodobski operacii vo post-konfliktnite op{testva. Vo nekoi zemji, ustavot go ograni~uva koristeweto na voeni obvrznici za odbrana na nacionalnata teritorija, i so zakon zabranuvat vojnici koi sluàt voen rok da se rasporeduvaat vo stranstvo.

Tabela br. 69 Voznemiruvawe na voenite obvrznici

Vo voenata slu`ba ~estopati postoi neformalna hierarhija pome|u mladite i starite voeni obvrznici. Vakvata neformalna hierarhija e bitna bidej}i postarite voeni obvrznici gi u~at pomladite voeni obvrznici na pravilata i tradiciite na vojskata. Toa pridonesuva za socijalnata struktura na vojskata. Me|utoa, vo mnogu slu~ai postarite voeni obvrznici ja zloupotrebuvaat neformalna hierarhija za svoja privatna korist, so toa {to gi prisiluvaat pomladite voeni obvrznici da gi vr{at nivnite dol`nosti i celi i gi voznemiruvaat. Dokolku ne se dovolno kontrolirani od oficerite, ova neformalna hierarija mo`e celosno da izleze nadvor od kontrola i da dojde do situacija koga mladite voeni obvrznici se soo~eni so voznemiruvawe, fizi~ko nasilstvo i zapla{uvawe. Spored Evropskiot sovet na organizaciite na voeni obvrznici (ESSE), voznemiruvaweto e eden od glavnite problemi na mladite voeni obvrznici, koe ponekojpat doveduva do te{ki povredi koi ponekojpat ostavaat trajna povreda pa duri i smrt ili samoubistvo. So cel da se za{titat voenite obvrznici i ugledot na voenata slu`ba, oficerite treba da go spre~at voznemiruvaweto so upotreba na striktna kontrola. Pokraj toa, vnatre{nite i nadvore{nite institucii za kontrola treba da prezemat zakonski akcii kaj ekstremni slu~ai za da go vratat vladeeweto na pravoto vo voenata slu`ba.

Izvor: Ilona Kis, Prava na voeni obvrznici vo mirnodobsko vreme, 2001 godina ; na veb stranica www.dcaf.ch i ECCO (vidi Crna kniga za prava na voeni obvrznici vo Centralna i Isto~na Evropa, 1996, na http://hs4all.nl/~ecco/)

164

str M K str 165 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Odbivawe poradi uveruvawe (OU) i alternativna slu`ba Nekoi lu|e ja odbivaat dolo`nosta da ja branat tatkovinata poradi drugi moralni imperativi kako {to e religijata (“ti nema da ubiva{“) ili li~noto uveruvawe (nenasilstvo). Kako posledica na toa, ne e nevoobi~aeno ovie lu|e da trpat seriozni kazni, vklu~uvaj}i i smrtna kazna poradi toa {to gi odbivaat naredbite na dr`avata.

Vo tekot na poslednata polovina od izminatiot vek, se pojavi i {iroko se prifati idejata za pravoto da se odbie priklu~uvawe kon vooru`enite sili i da se nosi oru`je; vo odredeni zemji taa se vgradi i vo zakonot. Ovoj trend se pojavi istovremeno koga vo nekoi zemji se ukina zadol`itelnata voena slu`ba (Britanija, Germanija, Irska, Holandija, Belgija, Luksemburg, Francija, [panija, Italija i Portugalija).

Licata koi odbivaat poradi uveruvawe (OU) moè da se definiraat kako lu|e koi se sprotistavuvaat da nosat oru`je ili koi se protivat sekakov vid voena obuka ili slu`ba. I pokraj toa {to site ovie lica go imaat vakviot stav vrz osnova na sovest, za vakvite uveruvawa moè da imaat razli~ni verski, filozofski ili politi~ki pri~ini. Parlamentarna odluka So ogled deka slu~aite na OU stanuvaat se po~esti, parlamentarcite od nekoi dràvi odlu~ija da donesat zakon pod koi uslovi gra|anite koi se povikuvaat na voena slu`ba bi moèle da ja izbegnat ovaa obvrska. Ova e slu~aj so SAD i site vladi vo Zapadna Evropa, so Grcija koja posledna go prizna ovoj status na OU vo 1997.

Vo dràvite kade OU ne se priznati, tie naj~esto se izloèni na gonewe po osnov na dezertirawe ili predavstvo, pa se do krivi~ni dela koi obi~no povelkuvaat mnogu visoki kazni. Vo drugi zemji postoi posebna kriminalna kategorija (“uporna neposlu{nost“) i obi~no e vnesena vo voenite zakoni. Da se priznae kako OU: koj odlu~uva i vrz koja osnova? Procedurata nekoj da se kategorizira za OU obi~no vklu~uva objasnuvawe za toa kako liceto do{lo do takvoto uveruvawe, na~inot na koj toa vlijaelo vrz negoviot ìvot i kako toa se raziduva so voenata slu`ba. Odlukite za toa dali da se prifati OU statut na eden regrut obi~no gi donesuva komisija koja potpa|a pod ministerstvoto za trud ([vajcarija, Bugarija), Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (Slovenija) ili Ministerstvoto za Pravda (Hrvatska). OU kako ~ovekovo pravo Vo april 2000 godina, soglasno na~elata izneseni vo Rezolucijata 1998/77, Komisijata za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii ednoglasno ja usvoi Rezolucijata 2000/34 za priznavawe na pravoto na sekoj poedinec da odbie voena slu`ba po osnov na uveruvawe

165

str M K str 166 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

kako legitimno ostvaruvawe na pravoto na sloboda na mislata, sovesta i religijata, kako {to e opi{ano vo Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava i Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava. Vo 1993 godina, Komisijata za ~ovekovi prava na ON ve}e prifati deka OU e pravo koe proizleguva od ~lenot 18 na Paktot “dotolku {to obvrskata da se upotrebuva smrtonosna sila mo`e seriozno da se kosi so slobodata na uveruvawe i pravoto da se izrazi vera ili veruvawe“. Komisijata na ON ponatamu iznesuva deka “koga ova pravo e priznaeno so zakon ili praksa, nema da postoi razlika me|u licata koi odbivaat poradi uveruvawe vrz osnova na prirodata na odredenoto veruvawe; isto taka, nema da postoi diskriminacija protiv onie koi odbivaat poradi uveruvawe da izvr{uvaat voena slu`ba. “

Tabela br. 70 Rezolucija 1998/77 na Komisijata za ~ovekovi prava na ON: Odbivawe na voena slu`ba poradi uveruvawe

Komisijata (..) Imaj}i predvid deka vo Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava i Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava e utvrdeno deka sekoj ima pravo na ìvot, sloboda i bezbednost na li~nosta, kako i pravo na sloboda na mislewe, sovest i religija i pravo da ne se bide diskriminiran, (..) Priznavaj}i deka odbivaweto voena slu`ba poradi uveruvawe proizleguva od na~ela i pri~ini na sovesta, vklu~uvaj}i i dlaboko uveruvawe, koi proizleguvaat od verski, moralni, eti~ki, humanitarni ili sli~ni pri~ini, (..) 1. Obrnuva vnimanie na pravoto na sekoj da se protivi na voena slu`ba poradi uveruvawe kako legitimno ostvaruvawe na pravoto na sloboda na mislata, sovesta i religijata, kako {to e zacrtano vo ~len 18 od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava i ~len 18 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava; 2. Go pozdravuva faktot deka nekoi dràvi gi prifa}aat barawata na odbivawe poradi ubeduvawe kako validni bez da napravat ispituvawe. 3. Gi povikuva site dràvi koi nemaat takov sistem da formiraat nezavisni tela za donesuvawe odluki so zada~a da utvrdat dali vo dadeni slu~ai odbivaweto poradi ubeduvawe e vistinsko, vodej}i smetka so baraweto da ne se pravi diskriminacija pome|u licata koi odbivaat poradi uveruvawe vrz osnova na prirodata na dadenoto uveruvawe. 4. Gi potsetuva dràvite koi imaat sistem na zadolìtelen voen rok, vo koj vakvata odredba se u{te ne e propi{ana, da ja propi{at so cel na licata koi odbivaat poradi uveruvawe da im se obezbedat razli~ni formi na alternativna slu`ba koi se kompatibilni na pri~inite za odbivawe poradi uveruvawe, od neborben ili civilen karakter, vo interes na javnosta, koi nema da se od kazniva priroda; 5. Naglasuva deka dràvite treba da gi prezemat neophodnite merki da se vozdràt od zatvorawe i postojano kaznuvawe na licata koi odbivaat poradi uveruvawe zaradi neizvr{uvawe na voenata slu`ba, i gi potsetuva deka nikoj nema da podleì na kazna ili }e se kazni za povreda za koja ve}e bil osuden ili osloboden soglasno zakonot i kaznenata postapka na sekoja dràva; (..)

Rezolucija 1998/77, UNHCR

166

str M K str 167 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Alternativna slu`ba Pove}eto od onie dràvi koi go priznavaat statusot na OU, propi{uvaat so zakon deka kako alternativa na voenata slu`ba se vr{i nacionalna slu`ba. Alternativnata slu`ba moè da bide vo dve glavni formi: Da se sluì vo vooruènite sili bez da se nosi oru`je; Da se raboti vo institucii za socijalna grià kako {to se bolnici, centri za dnevna nega, institucii za hendikepirani lica, itn. a ponekojpat i vo nevladini organizacii ili me|u-vladini organizacii.

Alternativnata slu`ba obi~no e podolga od voenata slu`ba. Na primer, vo Francija porano be{e 20 meseci, dodeka voenata slu`ba be{e samo 10; vo Avstrija taa e 12 meseci, dodeka voenata slu`ba samo sedum; vo Bugarija taa e 24 meseci, dodeka voenata slu`ba e samo pome|u {est i devet meseci.

Tabela br. 71 Alternativna slu`ba: slu~ajot na [vajcarija

[vajcarija e edna od nekolkute zapadnoevropski dràvi vo koja se u{te ima voena obvrska. Toa e regulirano so Ustavot (~len 59.1), Zakonot za voeno organizirawe od 1995 godina i Zakonot za voena slu`ba od 1995 godina. Toj vaì za site maì na vozrast od 20 do 45 godini, a za povisoki rangovi do 55. Voenata slu`ba trae tri nedeli sekoja vtora godina, plus godi{na ve`ba na strelawe.

Zakonot za alternativna slu`ba od 1996 go priznava pravoto na odbivawe poradi uveruvawe od eti~ki, moralno-filozofski i verski pri~ini. Ministerstvoto za industrija i trud gi prima barawata po koi odlu~uva tri~lena Komisija izbrana od 120 komesari regrutirani preku oglasi vo vesnici. Okolu pet procenti od onie koi se na vozrast za voena obvrska se registriraat kako OU. Onie na koi ne im se priznava pravoto da se priznaat kako OU, a sepak odbivaat voena obvrska mo`e da se soo~at so zatvor od ~etiri do pet meseci.

OU treba da sluàt civilna slu`ba namesto voena slu`ba. Taa se sostoi od 450 dena slu`ba vo javno ili privatno telo koe mu sluì na javniot interes. Moè da se izvr{uva vo bolnici, mladinski centri, istraùvawe na univerziteti, {umarstvo, itn.

Izvor: Evropsko biro za odbivawe poradi uveruvawe (EVSO).

167

str M K str 168 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 [to mo`e da storite kako parlamentarec So ili bez voena obvrska? w Vnimatelno izbalansirajte gi site koi se za ili protiv vo va{iot nacionalen kontekst. w Vo vrska so ova, vodete smetka za indikativnite elementi dadeni vo ovaa glava i videte do koj stepen tie se odnesuvaat na va{iot nacionalen kontekst.

Voeni obvrznici izloèni na grubo ili poniùva~ko odnesuvawe w Deluvajte brzo dokolku dobiete izvestuvawe deka nekoj voen obvrznik e izloèn na zloupotreba, voznemiruvawe ili nasilstvo. w Obezbedete da se napravi celosna istraga i, dokolku treba, nadle`noto telo da odredi sankcii i istite da gi primeni vedna{. w Dokolku vo va{ata zemja se u{te ne postoi javen pravobranitel za odbrana, razmislete za toa da se formira takva institucija i da i se dade ovlastuvawe da raboti na pra{awa koi se odnesuvaat na grubo ili poniùva~ko odnesuvawe kon voenite obvrznici.

Status na OU w Proverete go pravniot status na OU vo va{ata zemja i dokolku e potrebno razmislete okolu prezemawe na akcii toj da se za{titi so zakon ili da se podobri postojnoto zakonodavstvo. w Vo ovoj kontekst, bidete sigurni deka ste dobile najnovi informacii za toa kakov e priodot po ova pra{awe i zakonskoto i prakti~noto re{enie vo drugite zemji.

Alternativna slu`ba w Proverete vo va{ata zemja dali alternativnata slu`ba e propi{ana so zakon i dokolku e potrebno razmislete okolu prezemawe na akcija taa da se definira so zakon ili da se podobri postojnoto zakonodavstvo. w Vo ovoj kontekst, bidete sigurni deka ste dobile najnovi informacii za toa kakov e priodot po ova pra{awe i zakonskoto i prakti~noto re{enie vo drugite zemji.

168

str M K str 169 M K

Del VIII Materijalni resursi: Ostvaruvawe na efektiven nadzor na transferot i nabavkata na oru`je

str M K str 170 M K

str M K str 171 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 28 Nabavka na oru`je i voena oprema

Politikata za nabavka treba da proizleguva od "povisokite” planovi i politika kako {to e nacionalniot koncept za bezbednost ili strategijata za odbrana. Treba da se ispita celata pobaruva~ka za novo oru`je ili voena oprema vodej}i smetka za nejzinoto vlijanie i zna~ewe za nacionaalnata bezbednosna politika.

Nacionalniot bezbednosen koncept pomaga da se postigne stabilnost vo procesot na rakovodewe so odbranata i ja zgolemuva predvidlivosta pri dolgoro~noto kreirawe na odbrambenata politika. Od osnovno zna~ewe e nacionalnata odbrambena politika da e vo soglasnost so resursite izdvoeni za odbrambeniot sektor i da odr`uva ramnote`a pome|u sektorot za bezbednost i op{testvoto.

Transparentnost vo nabavkata na oru`je Vo sekoja konsolidirana demokratija aktivnostite okolu izgotvuvaweto na buxetot op{to zemeno, osobeno nabavkata na oru`je mora da se transparentni i da se dade ot~et pred javnosta. Od gledna to~ka na javna odgovornost, treba da postoi edna racionalna vrska pome|u politikata, planovite, buxetite i nabavkata na oru`je. Ova nikoj ne go zema zdravo za gotovo. Za `al vo pove}eto zemji parlamentot ima ograni~eno pravo na glas, dokolku voop{to go ima, koga stanuva zbor za nabavkata na oru`je.

Koga se izdvojuvaat sredstva ili se odobruva nabavka, od bitno zna~ewe e parlamentot da ja proveri legalnosta na takvata operacija, osobeno imaj}i gi predvid me|unarodnite propisi ili spogodbi za ograni~uvawe na proizvodstvoto, trgovijata ili na odredeni vidovi oru`je, kako {to se Dogovorot za neproliferacija (1968), Konvencijata za zabrana na upotreba, stvarawe zalihi, proizvodstvo i transfer na protiv pe{adiski mini i nivno uni{tuvawe od Otava (1997), rezoluciite na Sovetot za bezbednost na ON, itn.

Parlamentarcite mo`e da se soo~at i so te{kotii poradi toa {to presmetuvaweto na tro{ocite za golema odbrambena oprema vo period na pove}e godini e dosta kompleksna rabota. Vo vrska so ova post-konfliktnite zemji ili zemjite vo razvoj se osobeno osetlivi na doma{nite ili nadvore{nite dobavuva~i na oru`je koi, po definicija, se zainteresirani da gi prodavaat nivnite proizvodi po {to e mo`no podobra cena i ne se gri`at okolu barawata za demokratska kontrola.

Od taa pri~ina parlamentarcite imaat interes da formiraat posebni komisii ili pod-komisii koi se zanimavaat so nabavka na oru`je. Na toj na~in tie mo`e da go podobrat procesot za nabavka na oru`je i da ja prisilat izvr{nata vlast da podnesuva odgovornost pred narodot.

171

str M K str 172 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Problemot za parlamentarcite e vo toa {to vladite nevolno sakaat da davaat brojki koi se odnesuvaat na imaweto ili potrebata da se kupi golemo konvencionalno oru`je (avioni, oklopni vozila, artilerija, naveduva~ki i radarski sistemi, raketi i voeni brodovi) i, vo pogolema merka, tie se duri i pomalku spremni javno da iznesat kolku poseduvaat pomali kategorii na malo oru`je (so kalibar pomal od 100 mm), koe e poznato kako malo i lesno oru`je.

Koga }e zapo~ne so procesot za nabavka na oru`je, vo idealna situacija vladata raboti zaedno so parlamentot so cel preambiciozniot plan za nabavka na oru`je da ne predizvika finansiski tovar za dr`avata na dolgoro~na osnova. Programite za nabavka na oru`je treba da se stavat vo kontekst na drugite javni prioriteti. Zatoa, vo procesot na donesuvawe odluki treba da se zemat predvid ne samo voenite prioriteti tuku i drugite prioriteti. Parlamentot mora da go proceni vlijanieto i finansiskiot tovar {to }e go ima op{testvoto od nabavkata na oru`je.

Tabela br. 72 Zo{to parlamentarcite treba da se gri`at okolu nabavkata na oru`je

w Stanuva zbor za javni sredstva w Pri odlu~uvawe okolu sistemot za oru`je ne stanuva zbor samo za tehni~ka ekspertiza i bezbednost, tuku i odlu~uvawe dali parite treba da se potro{at za “puter ili pu{ki“, i dokolku treba da se potro{at na “pu{ki“, toga{ kakvi “pu{ki“, kolku i zo{to. w Nabavkata na oru`je ne treba da rezultira vo finansiski tovar za zemjata, kratkoro~no i dolgoro~no (vklu~uvaj}i gi i vkupnite tro{oci za vreme na koristeweto na oru`jeto); w Parlamentarnata kontrola treba da gi balansira rashodite za oru`jeto nasproti potrebite na socijalniot sektor. w So transparentni procesi za nabavka na oru`je, so podnesuvawe na odgovornost pred parlamentot, se izbegnuva korupcijata, frlaweto i zloupotrebata na javnite sredstva. w Parlamentarnata i javnata kontrola mo`e da dovedat do namaluvawe na opasnosta za edna regionalna sprirala za nabavuvawe na oru`je.

Dali posebnite okolnosti ja opravduvaat tajnosta? Na~elata na dobro vladeewe, osobeno transparentnosta, mora da go vodaat sekoj aspekt od javnoto kreirawe na politikata, vklu~uvaj}i gi i onie koi se odnesuvaat na proda`bata i nabavkata na oru`je. Zatoa postoi potreba da se ispitaat koi se tie posebni okolnosti {to mo`at procesot na donesuvawe odluki za odbranata da go napravat isklu~ok i da ja opravdaat potrebata od tajnost.

Smernicite za proda`ba i nabavka na oru`je treba da se zasnovaat vrz na~elata na transparentnost i javna odgovornost. Pri~inite za tajnost vo procesot na donesuvawe odluki koi gi bara primatelot ili zemjite koi snabduvaat oru`je mora jasno da se navedat. Dokolku vakvite potrebi vodat kon mo`nost vo zdelkata da vleze korupcija, toga{ i dvete strani treba da gi identifikuvaat ovie rizici i da se odredat merki ova da se izbegne.

172

str M K str 173 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 73 Slabata ili nejasna politika za nabavka na oru`je ili procesite za nabavka so golema doverlivot mo`e da dovedat do ...

w Nedovolno ispituvawe na opravdanosta za nabavka na sistemi na oru`je; w Neefikasnost na vladinite odluki so nezdravi posledici za nacionalnata i regionalnata bezbednost; w Voznemirenost vo sosednite zemji; w Korupcija pri nabavkata na oru`je i vo site vidovi odluki povrzani so voenite nabavki; w Seriozno nanesuvawe {teta na doverbata na javnosta vo vooru`enite sili, koja kako rezultat na toa mo`e da se diskreditira i da bide predmet na nepotrebni kontroverznosti.

Razumno donesuvawe odluki za nabavka Koga se kupuvaat sistemi na golemo oru`je, vo procesot na odlu~uvawe treba da se identifikuvat i integriraat metodi koi se odnesuvaat na slednite aspekti: Procesite za ocenka na zakanata; Dolgoro~niot proces na gradewe kapaciteti na odbranata; Identifikuvawe na materijalnata potreba za nova oprema; Obezbeduvawe na tehni~ki kvalitet i procesi za revizija na raboteweto po nabavkata; Tro{oci za celiot `ivoten vek, vklu~uvaj}i i odr`uvawe, modernizirawe, itn. Procenka na ponudite za nadomest i na prednostite. So voveduvaweto na proces za parlamentarno sledewe i revizija na site ovie fazi }e se namalat mo`nostite vo sistemot za donesuvawe na odluki da se pojavi zloupotreba, pronevera. So cel da se vr{i efektivna kontrola, parlamentarcite treba da baraat od vladata postojano da gi informira za site fazi od procesot za nabavka na oru`je. Isto taka, parlamentarcite treba da imaat pravo da odlu~uvaat za site dogovori za nabavka. Parlamentot na Holandija e primer za zakonodavstvo koe gi sledi site fazi vo procesot na donesuvawe odluki za nabavka (vidi tabela 74).

173

str M K str 174 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br. 74 Holandskata politika za nabavki vo odbranata: dimenzija na parlamentaren nadzor

Holandija ima dolga i solidna tradicija i praksa za strikten parlamentaren nadzor vrz nabavkite za odbrana. Vo na~elo, site odluki za nabavka koi se pogolemi od 25 milioni evra (grubo ednakvo na 25 milioni dolari) mora da pominat niz parlamentot. Sredstvoto za ova e taka nare~enata procedura za kupuvawe. Vladata (vo praksa Dràvniot sekretar za odbrana vo ~ie portfolio se nao|a materijalot za odbrana) ispra}a pismo {to se izbira od ~etirite vida ( A, B, V, G), vo zavisnost od fazata na kupuvawe. Bez da odime vo detali, vo osnova razli~nite fazi se odnesuvaat na baraweto za nov sistem na oru`je (ili nadopolnuvawe na postojnoto) pa se do konkreten predlog da se kupi sistemot h od proizvoditelot z. Parlamentot e vo sostojba da vr{i vlijanie vrz odlukite vo sekoja faza od procesot na kupuvawe. Taka, koga vladata }e ja navede potrebata za zamena ili kupuvawe (za predloèniot broj na sistemi {to treba da se kupat), parlamentot moè da ja ospori ili dopolni. Kone~nata odluka za nabavka (za izvr{uvawe) moè isto taka da se ospori ili dopolni, iako vo praksa ova ne se slu~uva ~esto. Vo pogolemiot del vrz namerite na vladata za vreme na celiot proces vlijaat ~etirite pisma (A, B, V i G) za koi se vodi rasprava vo parlamentot. Za golemi proekti koi go nadminuvaat iznosot od 100 milioni evra vospostavena e posebna procedura (“Golemi proekti“) koja vklu~uva pove}e detali i po~esto dostavuvawe na izve{tai do parlamentot. Tipi~en primer za ova e namerata na vladata na Holandija da u~estvuva vo razvojnata faza avionot Bombarder za zaedni~ki udar, amerikanski naslednik na F-16. No postojat i drugi golemi proekti, na pr., Vozdu{nata mobilna brigada. Op{to kaàno, se ~ini deka sega{nata situacija vo Holandija se smeta za zadovolitelna. Se vodat raspravi okolu finansiskiot prag i mudrosta za detalen parlamentaren nadzor na procesite koi ponekoga{ se dosta tehni~ki. Vo ovaa ramka, se pokrenuvaat pra{awa za kvalitetot i nezavisnosta na vladinite informacii i potrebata da se ima “protiv-dokazi“, na pr. od strana na nezavisna institucija. Na krajot, ~estopati se rasprava za ulogata na industrijata i lobistite i nivniot pristap do ~lenovite na komisijata za odbrana. Sepak, vo ovoj pogled nema nekoi golemi incidenti, a ne stanuva zbor za skandali.

Izvor: Jan Hoekman, porane{en ~len na parlament, Holandija, 2002. [to mo`e da storite kako parlamentarec Kontrola vrz nabavkite na oru`je w Parlamentarniot nadzor vrz potrebite od nabavki na oru`je treba da se utvrdi so zakon. w Obezbedete parlamentarniot nadzor vrz bezbednosniot sektor da bide celosen i da gi opfati site aspekti od nabavkite, osobeno obrnuvaj}i vnimanie na: a

174

str M K str 175 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

- Bezbednosnite potrebi; - Regionalnite politi~ki posledici vo odnos na verojatnosta od negativni reakcii koi }e dovedat do regionalna trka vo vooru`uvawe; - Tovarot za buxetot (dolgoro~en i kratkoro~en), i - Efektite vrz nacionalnata industrija vo privatniot i javniot sektor.

Transparentnost i odgovornost vo nabavkite na oru`je w Obezbedete parlamentot da go ima zborot vo procesot na nabavki na oru`je i voena oprema. w Pobarajte na parlamentot ili na nadle`nata komisija, vo zavisnost od potrebata, da i se dostavuva soodveten, detalen, a`uriran izve{taj za svojstvata i tehni~kiot kvalitet na golemoto konvencionalno oru`je (avioni, oklopni vozila, artilerija, radarski i naveduva~ki sistemi, raketi i voeni brodovi) i malite kategorii oru`ja (so kalibar pomal od 100 mm), kako i opravdanosta za kupuvawe novi. w Obezbedete na parlamentot da mu se dostavi dolgoro~en koncept za gradewe na kapacitetite za odbrana. w Obezbedete, deka pra{awata koi se odnesuvaat na tajnosta vo edna zdelka za nabavka treba da gi razgleduva i gi razgleduva parlamentot ili nadle`nata komisija preku zakonodaven proces koj obezbeduva odgovornost a istovremeno obezbeduva i voena tajnost.

Analiza za vlijanieto na nabavkite w Analizirajte ja doslednosta na planot za nabavka so bezbednosnata politika; w Obezbedete parlamentot da go prou~i i proceni finansiskiot tovar od nabavkata na oru`je vo sporedba so drugite javni potrebi i socijalni prednosti, so cel da se spre~i debalans koj }e vlijae vrz razvojot i ekonomskata i socijalnata stabilnost na zemjata. w Koristete parlamentarna procedura za da spre~ite preambiciozni odluki za nabavka na oru`je. Parlamentite treba da obezbedat racionalnost vo planovite koi nema da dovedat do voeno optovaruvawe na zemjata na dolgoro~na osnova.

Revizija na nabavkite w Sledete ja konzistentnosta na odbrambenata politika i planovite, buxetot za odbrana i vistinskite rashodi za oru`je i voena oprema; w Napravete revizija na performansite na sistemite za oru`je po nabavkite, otkako e realiziran dogovorot (najmalku tri to~ki od fazite na `ivotniot vek na oru`jeto)

Parlamentarna komisija za nabavki w Dokolku ne postoi komisija ili pod-komisija za nabavka na oru`je, formirajte takva, i na toj na~in zgolemete go zna~eweto od povrzuvawe me|u planiraweto na politikata, finansiskoto planirawe i revizijata, odbrambenata industrija i istra`uvaweto i razvojot. w Vo vrska so ova, barajte i prou~uvajte gi informaciite za preporakite, procedurite i rezultati na sli~nite tela vo drugite parlamenti. w Obezbedete va{eto parlamentarno telo da e vo sostojba da ima pristap do, i da koristi stru~ni soveti.

175

str M K str 176 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Glava 29 Trgovija i transfer na oru`je

Parlamentite imaat mnogu va`na uloga vo nadzorot vrz trgovijata so oru`je i na transferot na oru`je. Pravilata i procedurite za nabavka na oru`jeto mora da se dosledni na onie koi se opi{ani vo nacionalnite zakoni za nabavki, nacionalniot buxet i Zakonot za finansii ili zakonite za dogovorite i re{avaweto na sporovi. Osnovnite karakteristiki na politikata za trgovija i transfer na oru`je i zakonska ramka treba da se zasnovaat vrz principite na transparentnost i odgovornost.

Tabela br.75 Transfer na oru`je: definicija

Op{to zemeno, pod transfer na oru`je se podrazbira pokrivawe na site aktivnosti vo koi u~estvuvaat dr`avni i nedr`avni akteri, so cel da kupi ili prodade oru`je. Transferot na oru`je vklu~uva prodavawe ili trguvawe, kupuvawe ili nabavka, kako i donacija na oru`je.

Nacionalna politika za trgovija i transfer na oru`je Vladata mora da odredi politika i zakonodavstvo za proda`ba na oru`jeto koi mora da se dostavat do parlamentot na odobruvawe. Politikata treba da gi definira vode~kite principi za konvencionalnata proda`ba na oru`je i taa treba da se razvie imaj}ito predvid osobeno slednoto: Uvozot i izvozot na konvencionalnoto oru`je treba da podle`i na nabquduvawe od soodvetnata parlamentarna komisija(i); Pravilata za trgovija na oru`je treba da se dosledni na principite na Povelbata na ON, me|unarodnoto pravo ili embargoto za oru`je na ON, a isto taka treba da gi zemat predvid ekonomskite, politi~kite, eti~kite i bezbednosnite interesi na dr`avite koi nabavuvaat oru`je; Principot na transparentnost vo procesot na donesuvawe odluka da obezbedi integritet i profesionalna odgovornost; Da se donese zakon za mehanizmi za spre~uvawe na praktikata na neeti~ko prodavawe, vrz osnova na ON i drugi soodvetni preporaki, najdobrata praktika vo drugite zemji; dobavuva~ite i primatelite treba da formuliraat kodeks na integritet. Parlamentot treba da e vo sostojba da utvrdi dali prirodata i tipot na prodadenoto oru`je odgovara na odbrambenite potrebi na zemjite primateli, kako {to e odobreno od parlamentot na taa zemja.

176

str M K str 177 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Parlamentite na zemjite snabduva~i na oru`je treba da se vo sostojba da utvrdat dali zemjite primateli gi po~ituvaat ~ovekovite prava i osnovni slobodi i imaat efektivni procesi za odgovornost pri donesuvawe na odluki nabavka na oru`je; Parlamentot treba da utvrdi dali postoi verojatnost deka proda`bata na oru`je }e go zagrozi mirot, }e gi zgolemi regionalnite tenzii ili vooru`enite konflikti, }e generira spiralna proda`ba na oru`je vo regionot ili }e pridonese za regionalna nestabilnost poradi voveduvawe na destabilizira~ki sistemi na oru`je, ili koli~ini na malo i lesno oru`je; dokolku parlamentarnite komisii za odbrana zapo~nat regionalen dijalog za zakanite po regionalnata stabilnost, prekumernata nabavka i soodvetnata doverlivost te koja }e dovede do korupcija, stanuva predmet na regionalna debata. Treba da se utvrdat mehanizmi da se spre~i oru`jeto prodadeno na edna zemja povtorno da se izveze ili prenameni za celi sprotivni na uslovite navedeni vo sertifikatot za uvoz.

Parlamentot treba da vostanovi nezavisna procedura za revizija so statutarni ovlastuvawa, za da obezbedi nacionalnite procesi za proda`ba na oru`je da podle`at na nezavisen nadzor. Ova mora da se izvr{i spored na~elata i upatstvata od parlamentot. Vo Tabelata br.76 se dadeni primeri na me|unarodni spogodbi i pravila na odnesuvawe za nacionalnite politiki za trgovija so oru`je.

Tabela br.76 Regionalni aran`mani za transfer na oru`je

w Evropski kodeks na odnesuvawe Sovetot na Evropskata unija na 8 juni 1998 godina, donese Rezolucija za evropski kodeks na odnesuvawe. Ovaa Rezolucija ima{e za cel da spre~i protok na oru`je od dràvite na Evropskata unija vo nestabilnite regioni na svetot kade {to moè da dojde do masovni povredi na ~ovekovite prava. Dràvite ~lenki na Evropskata unija ja usvoija ovaa odluka otkako bea izloèni na pritisok od okolu 8 godini od nekolku nevladini organizacii da usvojat politika za trgovijata so oru`je. Kodeksot vklu~uva lista na osetlivi destinacii i dava sistem za verifikuvawe i sledewe na krajnata upotreba, kako i sistem na me|usebno informirawe i konsultirawe za davawe i odbivawe na dozvoli za izvoz.

Evropskiot kodeks na odnesuvawe ne e pravno obvrzuva~ki za dr`avite ~lenki, i ne postoi mehanizam da se smetaat za odgovorni dokolku ne go po~ituvaat. Zna~i, ostanuva na dr`avite koi imaat postriktno zakonodavstvo za izvoz da go ograni~at izvozot na izvr{iteli na povredi na ~ovekovite prava i potoa da izvr{at pritisok preku bilateralniot mehanizam za konsultacii.

177

str M K str 178 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Kodeksot sodrì osum kriteriumi koi dràvite ~lenki treba da gi ispolnat pri izvoz na oru`je: 1) " Po~ituvawe na me|unarodnite zalo`bi na dràvite ~lenki na EU, osobeno sankciite doneseni od Sovetot na bezbednost na ON (...) 2) Po~ituvawe na ~ovekovite prava vo dràvata na posledna destinacija (...) 3) Vnatre{nata situacija vo dràvata na posledna destinacija, kako funkcija na postoewe tenzii ili vooruèni konflikti (...) 4) Dràvite ~lenki nema da izdadat dozvola za izvoz dokolku postoi jasen rizik deka primatelot }e go upotrebi predloèniot izvoz agresivno protiv druga dràva ili so sila da ostvari teritorijalno pobaruvawe(...) 5) Nacionalnata bezbednost na zemjite ~lenki i na teritoriite ~ii vnatre{ni odnosi se nadle`nost na dràvata ~lenka, kako i na prijatelskite i sojuzni~kite dràvi (...) 6) Odnesuvaweto na zemjata kupuva~ vo odnos na me|unarodnata zaednica, osobeno vo odnos na nejziniot stav kon terorizmot, prirodata na nejzinite sojuznici i po~ituvaweto na me|unarodnoto pravo (...) 7) Postoeweto na opasnost deka opremata }e bide prenaso~ena vo dràvata kupuva~ ili povtorno izvezena pod nesakani uslovi (...) 8) Kompatibilnosta na izvezenoto oru`je so tehni~kiot i ekonomskiot kapacitet na dràvata primatel (...)" Izvor: http://europa.eu.int w Organizacijata na Amerikanskite dràvi i transfer na oru`je Transparentnosta na trgovijata so oru`je za Amerika se podobri koga 19 ~lenki na Organizacijata na amerikanskite dràvi (OAS) potpi{aa spogodba za transfer na konvencionalno oru`je. Me|u-amerikanskata Konvencija za transparentnost vo nabavkata na konvencionalno oru`je, koja be{e usvoena za vreme na Generalnoto sobranie vo Gvatemala Siti, bara{e od potpisni~kite da dadat informacii za godi{nite izvozi i uvozi na golemo oru`je.

Spored ^len III, "Dràvite ~lenki godi{no }e dostavuvaat izve{taj do depozitorot za nivnite uvozi i izvozi na konvencionalno oru`je vo tekot na prethodnata kalendarska godina, preku davawe informacii za uvozot, za dràvata izvozni~ka i za koli~inata i vidot na uvezenoto konvencionalno oru`je; i informacii za izvoz, za zemjata uvozni~ka i koli~inite i tipot na izvezenoto konvencionalno oru`je. Sekoja dràva moè da go dopolni podnesokot so dopolnitelna informacija dokolku smeta za potrebno, kako {to e opisot i modelot na konvencionalnoto oru`je (...)". Dopolnitelno, dràvite me|usebno se informiraat za poseduvaweto na konvencionalno oru`je kako rezultat na uvoz, nacionalno proizvodstvo i dokolku ne do{lo do kupuvawe (^len IV). Izvor: http://www.oas.org.,2002

178

str M K str 179 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Po~ituvawe na me|unarodnite embarga za oru`je Sankciite se sredstvo na me|unarodnata zaednica za signalizirawe na neodobruvawe na odnesuvaweto na edna dràva, dokolku taa dràva go zagrozuva me|unarodnoto pravo ili me|unarodniot mir i bezbednost. Zakonskata osnova e dadena vo ^len 41 od Povelbata na ON, so koj mu se dozvoluva na Sovetot za bezbednost na ON da gi povika dràvite ~lenki da prezemat nevooruèna akcija so cel da go vratat me|unarodniot mir i bezbednost. Od 1945 do 1990 godina, Sovetot za bezbednost na ON vovede sankcii samo kon dve dràvi. Od 1990 godina Sovetot za bezbednost na ON vovede sankcii vkupno 12 pati.

Vo ovoj pogled, baraweto za "sertifikat za krajna upotreba", vo koj se naveduva kade }e zavr{i oru`jeto, mo`e da bide korisno sredsto za parlamentot kako del od procedurata za dozvola na transfer na oru`je. Sepak, postoi mnogu golema zloupotreba vklu~uvaj}i la`ni sertifikati za krajnata upotreba.

Register na konvecionalnoto oru`je na Obedinetite Nacii Generalnoto Sobranie, na 6 dekemvri 1991 godina, ja usvoi Rezolucijata 46/36 L nare~ena "Transparentnost vo vooru`uvaweto", koja bara{e od Generalniot Sekretar da formira i vodi univerzalen i nediskriminatorski Register na konvencionalno oru`je vo sedi{teto na Obedinetite nacii vo Wujork, vo koj se stavat podatoci za me|unarodnite transferi kako i informacija dadena od dr`avite ~lenki za voenite fondovi, nabavkata preku nacionalno proizvodstvo i soodvetnata politika.

Registerot se sostoi od sedum dogovoreni kategorii na golemo konvencionalno oru`je, koi opfa}aat borbeni tenkovi, oklopni vozila, artileriski sistemi so golem kalibar, borbeni avioni, helihopteri za napad, voeni brodovi i lanseri na raketi. Toj efektivno raboti od 1992 godina. Generalniot Sekretar redovno dostavuva izve{tai do Generalnoto Sobranie , koj se sostoi od podatoci i informacii {to gi davaat 110 Vladi za uvozot i izvoz na konvencionalno oru`je opfateno so Registerot. Izve{tajot, isto taka, vklu~uva informacii {to gi davaat Vladite za nabavki od nacionalnoto proizvodstvo i voeni fondovi. Vidi http://disarmament.un.org/cab/register.html. Potreba od "pametni sankcii" Generalniot Sekretar na ON obemnite ekonomski sankcii gi nare~e "tap instrument". Tie ne se sekoga{ efikasni i ~estopati gi pogoduvaat sosednite dràvi kako i obi~nite lu|e vo celnite dràvi. Taka, nekoi veruvaat deka se potrebni popametni, potesno fokusirani sankcii. Embargata za oru`je se vid na pametni sankcii, blisku do finansiskite i embargata za patuvawe. Cel na pametnite sankcii se reìmot i vladee~kata elita na dràvata, i go po{teduvaat obi~niot narod ili opozicionite sili vo zemjata. Sepak, pametnite sankcii se pokaàa mnogu te{ki za primenuvawe i ne celosno uspe{ni. Isto taka, tie treba da se rafiniraat i podobrat (vidi Tabela br.77).

179

str M K str 180 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br.77 Da se napravat sankciite za oru`je pomudri: [to mo`e da storat parlamentite?

Parlamentite na dràvite izvozni~ki na oru`je treba da obezbedat postoewe na slednite barawa: w Zakonodavstvo, vklu~uvaj}i i potrebni administrativni upatstva i propisi, so {to povreduvaweto na embargoto za oru`je na ON }e se smeta za krivi~na povreda; w Me|u-vladina koordinacija, koja odreduva vode~ko oddelenie za implementacija na embargoto; w Razmena na informacii i razuznuva~ki podatoci me|u vladinite sektori i pome|u dràvite za da se identifikuvaat somnitelnite pratki, destinacii, tranzitnite ruti ili brokerite; w Kontrola na listite koi gi identifikuvaat stokite pod embargo: w Ovlastuvawe za zaplena na pratkite koi vidno go kr{at embargoto, namesto dobrata da se vratat na mestoto na poteklo; w Odredbi da se zamrznat ili zaplenat sredstvata dobieni od nelegalni pratki na oru`je; w Sledewe i verifikuvawe na pratkite na oru`je za koi postoi moèn rizik da se prenaso~at.

Izvor: zasnovano na veb stranata na BICC www.bicc.de,2002

Nasledstvo od post- studenata vojna: zalihi i transfer Studenata vojna dovede do namaluvawe na goleminata na armiite vo celiot svet. Ova zna~e{e deka milioni oru`ja bea nepotrebni i se smetaa za vi{ok. Nedostatokot na dosledno rakovodewe so vi{okot na oru`je niz celiot svet rezultira{e so milioni par~iwa oru`je transferirani od vlada na vlada, no, isto taka, i od vladi do nedr`avni grupi na na~in {to oru`jeto izbegna sekakva javna kontrola. Jasno, mnogu od ova oru`je poteknuva od mre`ite na ukradeno oru`je, ili e direkno ukradeno od neobezbedeni arsenali.

Okolu dve petini od celoto trguvano, glavno nekonvencionalno oru`je, vo 1990-te godini doa|a{e od vi{okot zalihi. Glavna pri~ina za postoeweto na vi{ok oru`je, kako pojava na me|unarodna trgovija so oru`je vo 1990-te godini, e toa {to golemite arsenali pripa|aa na porane{niot Sovetski blok koj naedna{ se oslobodi od sekoja centralna vlast. So ogled na postojnite te{ki ekonomski uslovi i golemata raspoloìvost so vi{ok oru`je, postojnite arsenali stanaa izvor na cvrsta valuta koja be{e neophodna da se zadovoloat neposrednite finansiski potrebi. Od druga strana, isto taka, to~no e deka mnogu proda`bi bea organizirani od kriminalni mreì koi bea ili ne bea povrzani so politi~koto rakovodstvo. Me|utoa, porane{niot Sovetski blok ne be{e edinstveniot {to ovoj arsenal go konvertira{e vo proda`ba. Istoto go pravea nekolku razvieni dràvi i dràvi vo razvoj.

180

str M K str 181 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br.78 Trguvawe so vi{okot oru`je: negativen sekundaren proizvod na razoru`uvaweto

"I pokraj opa|aweto na trgovijata so novo oru`je, statistikata pokaùva rekordno nivo na trgovija so vi{okot staro oru`je. Vrz transferot na ovoj vi{ok vlijae{e kombinacijata na faktori na pottiknuvawe i povlekuvawe. Dogovorite razoruùvawe, prekinite na ognot i namaleno rasporeduvawe na trupi sozdadoa eden inventar koj iznesuva{e 165.000 lar~iwa golemo oru`ja vo svetot, od koe pome|u 1990 i 1995 godina nad 18.000 se izvezeni ili dade. Za prv pat, vo 1994 godina, trgovijata so vi{ok oru`je be{e pogolema od trgovijata so novo oru`je. Se podostapiot vi{okot oru`je se trguva{e po poniska cena ili besplatno vo ramkite na programite za pomo{. Vakvata trgovija pretstavuva problemati~en rezultat na razoruùvaweto, koja stasuva{e do konfliktnite oblasti i pottiknuva{e regionalna trka vo vooruùvawe."

Izvor: Herbert Vulf, 1998,www.bicc.de

Jasno e deka onie koi go primaa oru`jeto bea pomalku prosperitetni dràvi, koi obi~no imaat struktura na poslab parlamentaren nadzor. Za vreme na 1990- tite, najmalku 90 dràvi uvezuvaa vi{ok na golemo oru`je. Od osobeno zna~ewe e da se stavi pod striktna kontrola maloto oru`je i zakonodavstvoto da ja zadolì vladata i vojskata godi{no da mu dostavuvaat izve{taj na parlamentot za nivnoto izgubeno ili ukradeno malo oru`jea ili municija. Treba da se prezemat ~ekori fabrikite za malo oru`je da se pretvorat vo fabriki za proizvodstvo na nevoeni proizvodi.

Petgodi{noto nivo na dvi`ewe na globalniot transfer na oru`je opadna vo periodot od 1997-2001 godina. Ova mo`e se objasni glavno poradi namaluvaweto na pratkite od strana na SAD, koja be{e najgolemiot snabduva~ od 1997-2001 godina i pokraj toa {to od 1998 godina nejzinite isporaki se namalija za 65%. Vo toj period Rusija be{e vtoriot najgolem dobavuva~. Zgolemuvaweto na transferite na oru`je od 2000 do 2001 godina od 24% ja napravi Rusija najgolem dobavuva~ vo 2001 godina. (izvor: Godi{nik na SIPRI 2002).

Vo 2001 godina Kina be{e najgolemiot primatel na oru`je, posle zgolemuvawe od 44% od nabavkata vo 2000. Uvozot na Indija porasna za 50%, so {to taa stana tretiot najgolem primatel vo 2001 godina.

Drugi glavni primateli vo periodot od 1997-2001 bea Saudiska Arabija, Tajvan i Turcija (izvor: Godi{nik na SIPRI 2002).

181

str M K str 182 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br.79 Presmetani brojki za trgovijata so malo oru`je

"I pokraj toa {to obemot na proizvodstvo na maloto oru`je vo momentov e pomal od onoj za vreme na poslednite godini na Studenata vojna, sekoja godina se u{te se proizveduvaat milioni od ovie oru`ja (...) Vrz osnova na presmetkite (...), vrednosta na globalnoto proizvodstvo na oru`je, vklu~uvaj}i i municija, vo 2002 godina iznesuva{e najmalku 4 miliardi amerikanski dolari. Vo odnos na obem, se presmetuva deka vo 2000 godina se proizvedeni, grubo zemeno, okolu 4.3 milioni par~iwa novo malo oru`je, (...) opa|awe za 30 procenti (sporedeno so prose~nata godi{na brojka za vreme na Studenata vojna.)" "I pokraj toa {to ponudata na novo malo oru`je moè bi e vo opa|awe (...), se ~ini deka pobaruva~kata na pazarot e vo ekspanzija"(...) Brojni kompanii re~isi go utrostru~ija brotot za pomalku od dve decenii, od 196 vo 1980-tite, do okolu 600 denes." (...) Prisustvoto na novi i pogolem broj na kompanii i dràvi koi proizveduvaat malo oru`je - i koi se spremni da prodadat komu bilo, kade bilo i po sekoja cena - zna~i deka sega na avtoritarnite vladi, nedràvnite akteri, teroristi i kriminalcite im e polesno da dobijat oru`je koe e ponovo, posofisticirano i posmrtonosno od koga bilo. Potrebata od vladina kontrola vrz proizvodstvoto na malo oru`je stana itno pra{awe za me|unarodnata bezbednost." Izvor:Pregled na malo oru`je 2001, Oxford University Press

Tabela br. 80 Programata za akcija na ON protiv nelegalnata trgovija so malo i lesno oru`je: fokalni to~ki za parlamentarcite

" Za da se spre~i, prekine i iskoreni nezakonskata trgovija so malo i lesno oru`je (MLO), dr`avite u~esni~ki na Konferencijata na Obedinetite nacii za nezakonska trgovija so malo i lesno oru`je vo site negovi aspekti (Juli 2001, Wujork) usvoija golem broj politi~ki aktivnosti na nacionalno, regionalno i globalno nivo. Me|u drugoto, tie se zalo`ija :

Na nacionalno nivo w Da donesat, onamu kade {to ne postojat, soodvetni zakoni, propisi i administrativni proceduri za ostvaruvawe efikasna kontrola na proizvodstvoto na MLO vo nivnata oblast na nadle`nost, i na izvozot, uvozot, transferot i povtorniot transfer na vakvo oru`je; w Da gi identifikuvaat grupite i poedincite koi se zanimavaat so nelegalno proizvodstvo, trgovija, skladirawe, poseduvawe kako i finansirawe na nabavka, ili nelegalno MLO, i da prezemat akcija soglasno nacionalniot zakon protiv ovie grupi i poedinci; w Da obezbedat proizvoditelite so licenca da primenuvat soodvetna i sigurna izrabotka na sekoe MLO kako sostaven del na proizvodniot proces;

182

str M K str 183 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 w Da obzebedat celosno i to~no ~uvawe na podatocite, kolku {to e mo`no podolgo za proizvodstvoto, poseduvaweto i transferot na MLO pod nivna nadle`nost; w Da obezbedat odgovornosta za celoto MLO da ja ima dràvata i da se primenat efektivni merki za da se najde takvoto oru`je; w Da se donesat i primenat soodvetni zakoni, propisi i administrativni proceduri za da se obezbedi efektivna kontrola nad izvozot i tranzit na MLO, vklu~uvaj}i i koristewe na avtenti~ni sertifikati za krajnite korisnici; w Da gi vloàt site napori, bez da se na{teti na pravot na dràvite povtorno da go izvezuvaat MLO koe predhodno go uvezle, da ja izvestat prvata dràva izvozni~ka pred povtorniot transfer na ova oru`je, vo soglasnost so nivnite bilateralni spogodbi; w Da izgotvi soodvetno nacionalno zakonodavstvo ili administrativni proceduri so koi se se reguliraat aktivnostite na onie koi se zanimavaat so brokerstvo na MLO; w Da prezeme soodvetni merki protiv sekoja aktivnost koja go prekr{uva embargoto na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii; w Da obezbedi uni{tuvawe na konfiskuvanoto, zaplenetoto ili sobranoto MLO ; w Da obezbedi vooruènite sili, policijata i sekoe drugo telo ovlasteno da ~uva MLO da primenuvaat soodvetni i detalni standardi i proceduri vo vrska so rakovodeweto i bezbednosta na zalihite na ova oru`je; w Da razvie i implementira, kade {to e mo`no, programi za efikasno razoruùvawe, demobilizacija i reintegracija; w Da gi sogleda posebnite potrebi na decata pogodeni od vooruèni konflikti (...)"

Izvor: Oddel za razoru`uvawena ON, veb strana http://www.un.org/Depts/dda, 2002

Pra{aweto za transparentnosta i podnesuvaweto na odgovornost za procedurite za kontrola na izvoz na oru`je, koe se vlo{i poradi gorespomenatite slu~uvawa posle Studenata vojna, stana oblast za koja se vodi zna~ajna debata vo mnogu zemji za toa {to mo`e i treba da stori parlamentot.

Na Tabela br. 18 se dadeni primerite na merki prezemeni od strana na dràvite ~lenki na EU. Se pogolemata svest za zna~eweto na transparentnosta i odgovornosta dovede do zna~ajno podobruvawe vo parlamentarniot nadzor na izvozot na oru`je vo ovie dràvi, no se u{te e daleku od odli~no vo mnogu dràvi.

183

str M K str 184 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Tabela br.81 Ulogata na parlamentot vo kontrolata na izvozot na oru`je: transparentnost i odgovornost vo dr`avite na EU

Avstrija: Spored avstriskiot zakon ne postojat odredbi za davawe na informacii na parlamentarcite.

Belgija: Zakonot donesen vo 1991 godini ja obvrzuva Vladata da go izvestuva Parlamentot za transferot na oru`je na godi{na osnova. Zakonot ne obezbeduva nadgleduvawe na toa koj ja ima dozvolata da izvezuva oru`je i komu. Ova e klu~en faktor bidej}i izvoznicite ne treba da go prekr{uvata Kodeksot na odnesuvawe na EU.

Danska: Ne postojat odredbi za parlamentarna debata za izvoz na oru`je nitu validen instrument za demokratsko nadzor po pra{aweto. Sepak, posle se pogolemiot javen pritisok, Ministerot za pravda se obiduva da objavi po~eten vnatre{en izv{taj za izvozot na oru`je, koe }e gi opfati kontrolata na izvozot, vrednosta na izvozot i dr`avata na destinacija.

Finska: Dosega ministerot za odbrana objavi dva godi{ni izve{tai za izvoz na materijal za odbrana vo soglasnost so Kodeksot na odnesuvawe na EU. Izve{taite se dovolno celosni za da ja zgolemat transparentnosta. Sepak, nedostasuva regularna parlamentarna debata za transfer na oru`je.

Francija: Francuskiot Parlament se pove}e i pove}e bara od Vladata da dade pojasnuvawe i da obezbedi pove}e detali vo nejziniot godi{en izve{taj, kako {to e informacija za maloto oru`je, policiskata i bezbednosnata oprema, opremata za dvojna upotreba i za celata voena sorabotka. Pokraj toa, vo parlamentot treba da ima pove}e raspravi po izve{tajot.

Germanija: Prviot izve{taj za izvozot na oru`je be{e objaven vo 2000. Se o~ekuva slednite parlamentarni komisii da bidat vklu~eni vo prou~uvawe na sledniot izve{taj, i toa: za odbrana, nadvore{ni raboti, trgovija i po mo`nost ~ovekovi prava. Ulogata na parlamentot }e se ograni~i na retrospektiven nadzor na ona {to izvezuva vladata.

Grcija: Ne postojat mehanizmi za izvestuvawe koi na parlamentot i javnosta bi im dale informaciji za odobruvawe na izvoz na oru`je. Edinstvenata oficijalna informacija e onaa {to ja dava Registerot za konvencionalno oru`je na ON.

Irska : Spored irskiot zakon ne postoi odredba {to ja obvrzuva Vl;adata da gi objavuva izve{taite koi se odnesuvaat na izvozot na oru`je. Sepak, posle Kodeksot za odnesuvawe na EU, Ministerstvto za nadvore{ni raboti do 2002 godina dade dva godi{ni izve{tai. Vo parlamentot stana navika parlamentarcite da im postavuvaat pra{awa na ministrite dozvoli za izvoz.

Italija : Vladata treba da dostavuva izve{taj do parlamentot za odobruvawa i pratkite koi se odnesuvaat na uvozot, izvozot i transferot na oprema za odbrana. Ova e regulirano so zakonot od 1990 godina, vo koj stoi deka treba da se dava detalen izve{taj. Me|utoa, parlamentot nema formalna uloga vo nadgleduvaweto na izvozot.

184

str M K str 185 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

Luksemburg: ne postoi zna~ajna industrija za oru`je nitu sistem za podnesuvawe na odgovornost.

Holandija: Prviot seopfaten izve{taj za izvozot na oru`je be{e objaven vo oktomvri 1998 godina. Vo holandskiot sistem za izvoz na oru`je, postoi neformalen element za predhoden parlamentaren nadzor: Vladata doverlivo ja informira parlamentarnata komisija za odbrana za site proda`bi na vi{ok zalihi.

Portugalija: Pred izve{tajot koj za prv pat be{e objaven vo 1998 godina, ne postojea odredbi za parlamentarniot nadzor na odlukite za dozvoli na izvozot na oru`je. Isto taka, nema odredbi za parlamentarna debata. Parlamentarcite mo`e retrospektivno da postavuvaat pra{awa za dozvolite za izvoz na oru`je.

[panija: Od 1998 godina be{e objaven eden izve{taj. Nema prethoden nadzor na izvozot na oru`je. Vklu~ena e samo oficijalnata parlamentarna tajna komisija. Ima se pove}e raspravi vo parlamentot.

[vedska: Prviot izve{taj be{e objaven vo 1984godina, godinata vo koja Parlamentot go formira{e Sovetodavniot odbor na eksperti za voena oprema kako referenca za drugite evropski dr`avi. Parlamentot rasprava po izve{tajot na godi{no nivo.

Velika Britanija: Britanskiot sistem za izvestuvawe e najtransparenten. Otkako be{e objaven prviot izve{taj vo 1999 godina, be{e formirana zaedni~ka komisija od ministrite za odbrana, nadvore{ni raboti, me|unaroden razvoj i trgovija i industrija. Ovaa zaedni~ka komisija dostavuva izve{taj do Dolniot dom i go kontrolira izvozot.

Izvor: www.safeworld.co.uk,2002

Parlamentarna ekspertiza Kako {to ve}e be{e kaàno, parlamentarnata ekspertiza e od klu~no zna~ewe da se obezbedi ostvaruvawe na parlamentaren nadzor vo procesot na trgovijata i transferot so oru`je. Edna od glavnite pri~ini zo{to odlukite se donesuvaat vo tajnost e nemaweto na profesionalni sposobnosti. Od bitno zna~ewe e da se obu~at ~lenovite na parlamentot, osobeno onie koi pripa|aat na nadle`nata parlamentarna komisija(i). Sli~no na ova, obukata na parlamentarniot personal za specijalnosti kako {to e trgovijata so oru`je, na nabavkata, operativnite istraùvawe, rakovodeweto so materijalite, cenata na opremata i kontrolata na inventarot, pomaga da se sozdade ramka na eksperti kompetentni da odgovorat na pra{awata od strana na parlamentarnata komisija za odbrana. Pokraj toa, gradewe na informativni banki na podatoci za razli~ni aspekti od donesuvaweto odluki na sektorot za bezbednost, }e gi onevozmoì parlamentarnite komisii za odbrana da baraat informacii od izvr{nata vlast i vojskata za odlukite za nadzor i pregled.

185

str M K str 186 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 [to mo`e da storite kako parlamentarec

Nadzor na trgovijata so oru`je w Pottiknete kontrolata na me|unarodnata trgovija so oru`je da e visoko na parlamentarniot dneven red. w Promovirajte implementacija na preporakite navedeni vo tabela br.80, pod naslov " Programa na ON protiv nezakonska trgovija so malo i lesno oru`je: fokalni to~ki za parlamentarcite". w Ohrabrete ja va{ata zemja redovno da se pridrùva do: - Barawata da se dostavuvaat informacii do Voeniot registar za konvencionalno oru`je na ON; - Standardiziranite instrumenti na ON za izvestuvawe za voenite rashodi; - Soodvetnite regionalni zakani koi se odnesuvaat na konvencionlnoto oru`je; Nacionalna politika za trgovija so oru`je w Obezbedete aùriranata nacionalna politika za proda`ba na oru`je redovno da se dostavuva na odobruvawe do parlamentot; w Obezbedete deka postoi mehanizam koj ja obvrzuva vladata da dostavuva izve{taj za trgovija so oru`je do parlamentot; Embargo na oru`je w Obezbedete vo parlamentot da se vodi rasprava po pra{awata koi se odnesuvaat na embargoto vo odnos na negovata soodvetnost, posebnite modaliteti i negovoto vlijanie; w Pottiknete diskusija vo parlamentot za "pametni zabrani", imaj}i gi predvid to~kite dadeni vo Tabela br.77 w Izvr{ete pritosok vrz va{ata vlada da gi po~ituva embargata za oru`je i da obezbedi korekcii i sankciite za prekr{uvawe na enbargata za oru`je. Vi{ok oru`je w Izvr{ete pritosok vrz parlamentot ili negovata nadle`na komisija(i), vklu~uvaj}i ja i komisijata za carinski pra{awa, da posvetat posebno vnimanie na pra{aweto za vi{okot na oru`je i da prezemat akcija vo pogled na spre~uvawe i kontrolirawe na: - sekoj transfer na vi{ok oru`je od ili preku va{ata dràva; - sekoja nabavka na vi{ok oru`je. w Izvr{ete pritosok vrz va{ata dràva da dade pridones za namaluvawe vi{okot od vakvo oru`je i negovo uni{tuvawe. w Dopolnitelno izvr{ete pritisok vrz va{ata dràva da prezeme akcija da gi identifikuva onie kompanii koi se vklu~eni vo transfer na vakvi vi{oci i kontrola na nivnata aktivnosti. Malo oru`je w Obezbedete parlamentot, ili negovata soodvetna komisija da dobiva sekoja godina detalni informacii za nacionalnoto proizvodstvo i proda`ba na malo oru`je. Pobarajte godi{niot izve{taj da vklu~i detalna informacija za aktivnostite na kompaniite vklu~eni vo ova. w Obezbedete proda`bata na malo oru`je proizvedeno nacionalno da podleì na striktni kriteriumi kako onie dadeni vo vo ovaa glava.

186

str M K str 187 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 [to e IPU?

Formirana vo 1889 godina, IPU e me|unarodna organizacija na parlamentite na suvereni dràvi. Nejziniot nov status na posmatra~ vo Obedinetite nacii go odbeleùva najnoviot ~ekor kon nejzinata cel parlamentarnata dimenzija da ja donese na me|unarodnata scena i da napravi da se slu{ne glasot na izbranite pretstavnici na narodot vo procesot na me|unarodnoto pregovarawe. Do januari 2003 godina, 144 nacionalni parlamenti se ~lenki na IPU. So ogled na toa deka fokusna to~ka e parlamentarniot dijalog i akcija, Organizacijata gi zdruùva parlamentite za da: w Razgleduvaat pra{awa od me|unaroden interes i grià, w Dadat pridones vo odbranata i da gi unapredat ~ovekovite prava na parlamentarcite, w Da pomognat vo konsolidiraweto na pretstavni~kite institucii vo celiot svet. Pra{awata koi se odnesuvaat na mirot i bezbednosta odsekoga{ bile na vrvot na agendata na IPU. Vo mnogu navrati, celoto ~lenstvo prezede aktivnosti koi se odnesuvaat na bezbednosni pra{awa, vklu~uvaj}i go razoruùvaweto, embargoto i me|unarodnite sankcii, Me|unarodniot krivi~en sud i terorizmot. Vo 1994 godina, taa formira posebna Komisija so cel da se unapredi po~ituvaweto na me|unarodnata humanitarno pravo. Vo sorabotka so me|unarodniot komisija na crveniot krst, ovaa Komisija vo 1999 godina objavi eden prira~nik za parlamentarci za po~ituvawe na me|unarodnoto pravo.

IPU postojano ima golem interes da pomogne vo ubla`uvawe na tenziite preku politi~ko pregovarawe. Sostanocite na IPU davaat mo`nost za dijalog so cel da se namalat tenziite i da se gradi doverbata. Organizacijata ima i parlamentarna komisija koja pomaga da se dojde do zadovolitelno re{enie na Sredniot Istok i Grupa ovozmo`uva~i za promovirawe na dijalog pome|u pretstavnicite na postojnite politi~ki partii vo dvata dela na Kipar. IPU, isto taka, ima poseben mehanizam za unapreduvawe na bezbednosta i sorabotkata na Sredozemjeto.

Sedi{te na IPU Kancelarija na Postojaniot Inter-Parliamentary Union posmatra~ na PU vo ON Chemin du Pommier 5 Inter-Parliamentary Union Case Postale 330 220 East 42nd Street CH-1218 Grand Saconnex, Geneve Suite 3102 Switzerland New York, N.Y. 10017 Tel: 41 22 919 41 50 USA Fax: 41 22 9919 41 60 Tel: (212) 557 58 80 e-mail:[email protected] Fax: (212) 557 39 54 Website:www.ipu.org e-mail: [email protected]

187

str M K str 188 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Centar za demokratska kontrola na vooru`enite sili @eneva (DCAF)

I pokraj napredokot postignat vo izminatata decenija, transformacijata i rakovodeweto na demokratskite civilno-voeni odnosi ostanuva glaven predizvik za mnogu dràvi. Ova osobeno vaì za zemjite vo tranzicija, od vojna isto{teni i post-konfliktni op{testva. Vooruènite i paramilitantnite sili kako i policijata, pograni~nata za{tita i drugite strukturi koi se odnesuvaat na bezbednosta ostanuvaat glavni akteri vo mnogu zemji. Dosta ~esto, tie deluvaat kako “dràva vo dràva“, nanesuvaj}i golemi {teti vrz nedovolnite resursi, popre~uvaj}i gi procesite na demokratizacija i zgolemuvaj}i ja mo`nosta za vnatre{ni i me|unarodni konflikti. Tokmu zatoa, op{to e prifateno deka demokratskata i civilnata kontrola na vakvite strukturi na sila pretstavuva klu~en instrument za spre~uvawe na konflikti, unapreduvawe na mirot i demokratijata i obezbeduvawe traen socio-ekonomski razvoj.

Zajaknuvaweto na demokratskata i civilnata kontrola vrz strukturite na silata stana zna~ajno politi~ko pra{awe na agendata na me|unarodnata zaednica. Vo oktomvri 2000 godina, {vajcarskata vlada go formira Centarot za demokratska kontrola na vooru`enite sili vo @eneva (DCAF), na zaedni~ka inicijativa na Sojuznoto ministerstvo za odbrana, civilna za{tita i sport i Sojuznoto ministerstvo za nadvore{ni raboti, kako prakti~en pridones kon ovoj op{t i pozitiven trend.

Misija Centarot gi ohrabruva i poddrùva dràvnite i nedràvnite institucii vo nivnite napori da ja zajaknat demokratskata i civilnata kontrola na vooruènite i bezbednosnite sili i pottiknuva me|unarodna sorabotka vo ovaa oblast, vo po~etokot usmerena kon evro-atlanskiot region.

Za realizacija na ovie celi, centarot: l Sobira informacii, prezema istraùvawa i se zanimava so aktivnosti za umreùvawe so cel da gi identifikuva problemite, da gi utvrdi nau~enite lekcii i da predloì najdobra praktika vo oblasta na demokratskata kontrola na vooruènite sili i civilno-voenite odnosi; l Dava ekspertiza i poddr{ka na site zainteresirani partii, osobeno na vladite, parlamentite, voenite vlasti, me|unarodnite organizacii, nevladinite organizacii i akademski krugovi.

DCAF raboti vo tesna sorabotka so nacionalnite vlasti, me|unarodnite i nevladinite organizacii i poedine~nite eksperti. Vo negovoto rabotewe i

188

str M K str 189 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 analiti~ka rabota, DCAF se potpira vrz poddr{kata na 42 vladi zastapeni vo Osnova~kiot sovet, vrz negoviot Me|unaroden Odbor na fondacijata koj se sostoi od 50 eminentni eksperti, vrz negovata Think Tank i drugi rabotni grupi. Centarot ima vospostaveno partnerstvo ili pak sklu~eno spogodbi za sorabotka so brojni istra`uva~ki institucii i so nekolku me|unarodni organizacii i inter-parlamentarni sobranija.

Rabotna programa So cel celosno da se usmeri na posebnite temi vo odnos na demokratskata kontrola na vooruènite sili, DCAF formira ili e vo proces na formirawe na 12 posveteni rabotni grupi koi gi pokrivaat slednite pra{awa: reforma na bezbednosniot sektor; parlamentaren nadzor na vooruènite sili; zakonskata dimenzija na demokratskata kontrola na vooruènite sili; gradewe na transparentnost vo izgotvuvawe na buxetotot za odbrana i nabavkite; civilni eksperti vo nacionalnata bezbednosna politika; demokratska kontrola na policijata i drugite nevoeni bezbednosni sili; civilno-voeni odnosi vo promenata i namaluvaweto na silite; vojskata i op{testvoto; gradewe na civilno op{testvo; civilno-voeni odnosi vo post-konfliktni situacii; kriterium za uspeh ili neuspeh vo demokratskata kontrola na vooruènite sili; civilno-voeni odnosi vo afrikanski kontekst. Planiraweto, rakovodeweto i koordiniraweto na rabotnite grupi e centralizirano vo Think Tank centarot.

DCAF gi obezbeduva svoite eksperti na bilateralno i multilateralno nivo, a, isto taka, se griì za interesite na op{tata javnost. Vo momentot se realiziraat pove}e bilateralni proekti vo oblasta na reformata na bezbednosniot sektor i parlamentarnata kontrola na vooruènite sili vo dràvite na Jugoisto~na i Isto~na Evropa. Na multilateralno nivo, DCAF realizira nekolku proekti vo ramkite na Paktot za stabilnost za Jugoisto~na Evropa i Organizacijata za bezbednost i sorabotka vo Evropa. Centarot redovno izdava publikacii, organizira konferencii, rabotilnici i drugi nastani. Koristi informatika, vklu~uvaj}i i svoja Internet stranica ( http:/ /www/dcaf.ch) so cel da dopre do celnata publika i op{tata javnost.

Organizacija i buxet

Spored {vajcarskiot zakon, DCAF e me|unarodna fondacija. Vo Sovetot na Fondacijata na centarot zastaleni se ~etirieset i dve vladi∗. Me|unarodniot sovetodaven odbor se sostoi od svetski vrvni eksperti od oblasta na

* Albanija, Ermenija, Avstrija, Azerbejxan, Belarusija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Bregot na Slonova Koska, Htvatska, Republika ^e{ka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Gruzija, Germanija, Grcija, Ungarija, Irska, Italija, Latvija, Litvanija, Moldavija, Holandija, Nigerija, Norve{ka, Polska, Portugalija, Romanija, Ruska Federacija, Srbija i Crna Gora, Republika Slova~ka, Ju`na Afrika, [panija, [vedska, [vajcarija, Republika Makedonija, Ukraina, Velika Britanija, Soedinetite Amerikanski Dr`avi i Kantonot na @eneva.

189

str M K str 190 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 odbranata i bezbednosta, koi go sovetuvaat Direktorot za vkupnata strategija na Centarot. DCAF vrabotuva okolu 40 specijalisti od 23 razli~ni nacionalnosti, podeleni vo ~etiri oddelenija: Think Tank, Programi na teren, Informativni resursi i Administracija.

[vajcarskoto sojuzno ministerstvo za odbrana, civilna za{tita i sport go finansira pogolemiot del od buxetot na DCAF, koj vo 2002 godina iznesuva{e osum milioni {vajcarski franci. [vajcarskoto Sojuzno ministerstvo za nadvore{ni raboti, isto taka dava zna~aen pridones. Nekoi dr`avi ~lenki na Fondacijata na DCAF go poddr`uvaat DCAF preku nazna~uvawe na svoi ~lenovi vo personalot ili davawe pridones vo posebnite aktivnosti na centarot.

Kontakt Za dopolnitelni informacii kontaktirajte go: Geneva center for the Democratic Control of Armed Forces (DCAF) Rue de Chantepoulet 11, P.P.Box 1360, CH-1211 Geneve 1, Switzerland Tel: +41 (22) 741-7700; fax: +41 (22) 741-7705; E-mail [email protected]: Website: www.dcaf.ch

190

str M K str 191 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Tematski indeks

A Vojska 5, 7, 9, 18, 28, 38, 46, 48, 49, 53, 54, 55, Alternativna slu`ba, vidi protivnici 56, 57, 58, 62, 63, 67, 71, 72, 78, 84, 85, 86, poradi uveruvawe 162, 163, 165, 166, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 99, 104, 111, 132, 167, 168 149, 151, 152, 159, 164, 181, 185, 189 Asocijacii na pretstavnici 36 Rashodi 22, 130, 137, 138, 140, 144, 156, 172, 174, 186 Afrikanska unija 33 Vonredna sostojba, vidi isklu~itelni B okolnosti 22, 30, 77, 79, 99, 100, 101, 111, Bezbednost 7, 16, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 31, 33, 155 36, 37, 39, 40, 43, 48, 51, 73, 76, 77, 78, 80, Voobi~aeni praktiki 75, 77, 121 81, 83, 85, 86, 87, 94, 95, 97, 103, 104, 105, Vooruèni sili, vidi vojska 3, 10, 11, 53, 54, 107, 113, 116, 127, 129, 131, 132, 135, 136, 59, 65, 70, 86, 91, 92, 120, 124, 154, 156 137, 138, 141, 142, 143, 147, 149, 150, 156, Vooruùvawe 11, 112, 174, 179, 181 159 Bezbednosna politika 7, 20, 21, 27, 76, G 78, 87, 89, 171, 189 Gradewe na mir 44, 45, 118 Vnatre{na bezbednost 8, 103, 106, 111, Gra|anski prava 106, 113, 150, 157, 158, 166 114 Kolektivna bezbednost 17 Gra|ansko op{testvo 5, 7, 9, 20, 23, 30, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 43, 79, 82, 84, 132, 134, 136, Sovet za bezbednost 108, 122, 144 157 Buxet 1, 6, 8, 10, 11, 18, 20, 21, 30, 37, 38, 41, 54, 56, 65, 67, 72, 75, 76, 77, 78, 80, 86, 89, D 93, 111, 121, 129, 130, 131, 132, 133, 134, Debata 102, 144, 177, 183, 184, 185 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 144, 156, 159, 171, 174, 176, 189, 190 Demokratija 9, 10, 15, 18, 22, 28, 34, 36, 39, 42, 46, 54, 61, 64, 70, 101, 104, 105, 106, 110, Buxet za odbrana 6, 10, 11, 37, 41, 76, 77, 129, 149, 162, 188 80, 86, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 144, 156, 174, 189 Demokratizacija na voska 54 Sistem za izgotvuvawe na buxet (PPBS) Demokratska kontrola, vidi kontrola 3, 10, 133 4, 8, 67, 69, 76, 99, 144, 156, 171, 188, 189 V Demokratsko vladeewe 5, 10, 134 Vistinska vrednost 132, 133, 142, 143 Demokratski vrednosti 149 Vlada 34, 49, 63, 70, 71, 81, 110, 143, 149, 162, Doverlivost, vidi bezbednost 67, 133, 135, 180, 186, 188 137, 177 Vladeewe 9, 18, 23, 39, 40, 61, 62, 63, 70, 107, Dogovori, vidi spogodbi 9, 17, 22, 32, 33, 34, 113, 118, 120, 129, 136, 138, 142, 149, 153, 40, 49, 76, 79, 86, 87, 108, 121, 173, 176, 172 181 Vnatre{na bezbednost 8, 103, 106, 111, 114 Donesuvawe odluki 6, 17, 28, 29, 31, 40, 42, Voznemiruvawe (na voeni obvrznici) 11, 168 43, 44, 49, 76, 77, 99, 120, 121, 124, 125, Vojna 3, 15, 16, 18, 21, 44, 45, 46, 49, 53, 54, 58, 135, 137, 153, 166, 172, 173, 176 99, 100, 119, 130, 154, 155, 156, 164, 180, Drugi dràvni militarizirani organizacii 182, 183, 188 5, 58, 60, 132

191

str M K str 192 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

E Komisija za bezbednost 8, 49, 86 Evropska unija 11, 178, 183, 184 Komisija za odbrana 46, 88, 92, 185 Ekspertiza 1, 3, 6, 10, 16, 18, 19, 38, 69, 71, 72, Komisija za razuznuvawe 65 77, 78, 79, 87, 106, 107, 117, 134, 135, 138, Parlamentari komisii 9, 10, 43, 46, 65, 144, 145, 172, 185, 188 66, 67, 83, 84, 86, 87, 89, 95, 106, 117, Embargo na oru`je, vidi sankcii 72, 176, 180, 136, 142, 144, 145, 160, 174, 176, 177, 186 185 Kontrola 6, 7, 8, 10, 11, 18, 19, 20, 21, 38, 54, @ 55, 56, 58, 60, 61, 64, 65, 67, 72, 73, 76, 81, @eni 9, 28, 38, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 93, 160, 83, 84, 86, 87, 92, 94, 101, 104, 105, 107, 163 111, 112, 119, 124, 127, 130, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 144, 149, 150, 164, 172, Z 173, 174, 180, 181, 182, 183, 185, 186, 188, Zakonodavstvo 40, 72, 87, 96, 102, 105, 106, 189 111, 117, 180 Demokratska kontrola 3, 4, 8, 67, 69, 76, Zapadnoevropska unija 33, 177 99, 144, 156, 171, 188, 189 Za politi~ko-voeni aspekti na bezbednosta Pograni~na kontrola 107 (OBSE) 11, 22, 33, 155, 156 Konflikt 3, 15, 16, 19, 33, 39, 44, 45, 46, 49, Za slu`benici koi go sproveduvaat zakonot 55, 69, 70, 72, 91, 99, 114, 118, 119, 120, 11, 111, 154, 155 137, 154, 162, 177, 178, 183, 188 Zatvor, vidi centri za pritvor 94, 163, 167 Korupcija 22, 23, 54, 61, 104, 137, 141, 142, 155, 158, 161, 172, 173, 177 Za transfer na oru`je 11, 177, 184 L I Legitimnost 42, 110, 120, 156 Izvr{na vlast, vidi vlada 21, 65, 87, 105 Lica koi se protivat poradi uveruvawe 8, (liderstvo) 11, 154 Innere Führung 11, 162, 163, 165, 166, 167 Internet 39, 42, 64, 111, 115, 133, 139, 189 Inter-parlamentarna unija 8, 81, 84 M Informativna vojna, vidi sajber kriminal Malo oru`je 186 116 Mediumi 5, 7, 9, 20, 30, 36, 37, 39, 40, 42, 43, Isklu~itelni okolnosti 99, 100, 113, 155 82, 136, 138 Istraga 63, 66, 83, 85, 90, 92, 108, 168 Me|unarodni mirovni misii, vidi mirovni misii 6, 8, 118 J Me|unarodni organizacii, vidi pod ime na Javen pravobranitel 6, 8, 10, 21, 42, 66, 87, organizacijata 115, 135, 151 90, 91, 93, 151, 168 Me|unarodno pravo 5, 32, 33, 57, 99, 100, 103, 108, 120, 152, 153, 156, 176, 178, 179, 187 K Merki 28, 40, 42, 45, 100, 101, 104, 107, 108, Katastrofi/krizi 30, 111, 120 109, 111, 113, 114, 116, 119, 123, 134, 142, Kodeks na odnesuvawe 6, 11, 22, 63, 124, 154, 145, 155, 166, 172, 183 155, 156, 177, 184 Mirovni misii 10, 30, 49, 53, 55, 76, 78, 86, Kolektivna bezbednost 17 89, 118, 120, 121, 123, 124, 125, 133, 160, Komisija 6, 8, 10, 35, 65, 66, 78, 81, 83, 84, 85, 163 86, 88, 89, 143, 163, 165, 166, 175 Mirotvorewe 122

192

str M K str 193 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

N P Nabavka 8, 11, 19, 22, 37, 41, 71, 76, 77, 86, Parlamentaren nadzor 3, 5, 7, 10, 19, 21, 22, 137, 143, 169, 171, 172, 173, 174, 176, 177, 36, 58, 64, 75, 77, 78, 79, 89, 106, 110, 138, 178, 179, 181, 182, 185, 186 139, 144, 174, 181, 185, 189 Najdobra praktika 176, 188 Parlamentarni edinici, vidi drugi dràvni militarizirani organizacii Na~ela 1, 5, 10, 11, 22, 23, 27, 32, 33, 43, 67, 72, 99, 100, 101, 102, 118, 125, 131, 132, Parlamentarni sobranija 79, 151, 189 136, 140, 145, 149, 154, 155, 159, 165, 166, Parlamentarno 40, 42, 117, 144, 151, 173, 174 172, 177 Parlamentarno sobranie na Sovetot na Nevladini organizacii 30, 36, 37, 38, 43, 82, Evropa 42 106, 113, 119, 167, 177 Penzii 6, 137, 138, 159, 160 Neposlu{nost 165 Penzionirawe, vidi penzii 6, 160, 161 Personal 3, 6, 8, 9, 11, 21, 23, 30, 36, 38, 47, 49, O 59, 67, 71, 72, 76, 78, 79, 82, 86, 87, 89, 92, Obedineti nacii 17, 32, 33, 45, 90, 95, 99, 100, 94, 111, 112, 119, 122, 124, 125, 134, 136, 107, 108, 115, 118, 119, 122, 124, 152, 165, 138, 144, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 179, 182, 183, 187 156, 157, 158, 159, 160, 185, 190 Odbrana 8, 17, 21, 33, 46, 49, 54, 76, 86, 87, 88, Plati na voeni lica 6, 28, 93, 137, 152, 153, 91, 130, 135, 136, 138, 139, 174 154, 159, 160, 161 Buxet za odbrana 6, 10, 11, 37, 41, 76, 77, Pograni~na kontrola 107 80, 86, 133, 134, 135, 136, 137, 138, Pol, vidi èni 139, 144, 156, 174, 189 Pomo{ za katastrofi 53, 55 Reforma na odbranata 54 Pravila za angaìrawe 123 Odrùvawe na mir, vidi mirovni misii 44, Pra{awa 10, 19, 31, 33, 39, 40, 41, 43, 45, 68, 45, 54, 118, 119, 120, 122 78, 81, 85, 87, 89, 137, 159, 187 Opozicija 29, 81, 82, 84, 96, 104, 110, 130 Privatni bezbednosni akteri 5, 69, 72 Op{testvo, vidi gra|ansko op{testvo 1, 9, R 15, 16, 22, 23, 27, 34, 36, 37, 39, 44, 53, 54, 55, 56, 57, 61, 62, 64, 110, 113, 115, 119, Razoruùvawe 11, 46, 181, 183, 187 129, 133, 135, 149, 152, 153, 154, 158, 160, Razuznuva~ki slu`bi, vidi bezbednost 7, 28, 163, 171, 172, 189 64, 65, 86, 132, 152, 153, 156 Organizacija za bezbednost i Sorabotka so Raspit 81 Evropa 11, 22, 33, 155, 156 Rasporeduvawe vo stranstvo 33, 40, 76, 118, Organizacija na afrikansko Edinstvo, vidi 164 Afrikanska unija Revizija 6, 8, 11, 19, 22, 27, 29, 30, 35, 62, 76, 77, 87, 89, 105, 112, 130, 135, 140, 141, Organizacija na severoatlanskiot dogovor 142, 143, 144, 145, 150, 151, 158, 173, 174, 9, 16, 17, 33, 46, 47, 49, 54, 119, 131, 144 177 Ot~etnost, vidi isto taka kontrola 5, 6, 11, Resursi 3, 6, 8, 16, 18, 22, 29, 36, 37, 55, 63, 67, 36, 39, 62, 67, 75, 121, 129, 130, 131, 134, 75, 77, 78, 79, 89, 93, 106, 117, 122, 127, 135, 136, 137, 138, 143, 158, 174, 176, 177, 132, 133, 136, 137, 138, 141, 142, 143, 147, 183, 184, 185 149, 161, 188, 190 Gra|anska ot~etnost 67 Reforma 38, 54, 57, 75, 129, 160, 189 Javna ot~etnost 85, 171, 172 Reforma vo bezbednosniot sistem 189 Parlamentarna ot~etnost 134 Reforma vo odbranata 54 Policiskata ot~etnost 20, 61 Reforma vo policijata 38

193

str M K str 194 M K

IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003

S Sudovi 84, 157, 158 Sajber kriminal 6, 54, 115, 117 Sudstvo 20, 21, 45, 61, 90, 105, 142, 157 Sankcii 11, 104, 106, 141, 158, 168, 178, 179, T 180, 186, 187 Svetska banka 23 Tajnost, vidi razuznuva~ki slu`bi 3, 6, 19, 64, 67, 78, 88, 92, 129, 135, 136, 137, 155, Svetska veb stranica, vidi internet 41, 115, 145, 154, 156, 164 172, 174, 185 Septemvri 11 3, 6, 9, 10, 40, 64, 107, 108 Terorizam, vidi vnatre{na bezbednost 8, 16, 27, 54, 64, 67, 107, 108, 109, 110, 111, 112, Sili 1, 4, 8, 10, 11, 37, 38, 42, 46, 47, 48, 53, 114, 115 55, 58, 59, 61, 62, 63, 67, 70, 71, 78, 85, 90, 91, 92, 94, 101, 104, 105, 112, 118, 119, Definicija na terorizam 107, 110 120, 123, 129, 133, 135, 136, 137, 144, 149, Transparentnost 3, 6, 11, 19, 30, 37, 39, 61, 67, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 159, 72, 77, 93, 124, 129, 130, 131, 133, 134, 161, 162, 163, 164, 165, 167, 173, 179, 183, 135, 136, 137, 139, 156, 171, 172, 174, 176, 188, 189 178, 179, 183, 184, 189 Sistem za izgotvuvawe na buxet (PPBS) 10, Trgovija/transfer na oru`je 6, 8, 11, 86, 108, 133 171, 176, 177, 178, 180, 181, 182, 185, 186 Sloboda za informativno zakonodavstvo 134 Trupi, vidi vojska 6, 22, 30, 46, 59, 76, 78, 85, 95, 96, 105, 112, 118, 119, 120, 121, 122, Sluèwe voen rok 162 123, 124, 125, 181 Sovet za bezbednost 108, 122, 144 Sovet na Evropa 11, 115, 116, 117, 151 U Sorabotka 1, 16, 17, 19, 32, 33, 41, 54, 64, 67, Ustav/ustavna ramka 138 107, 108, 109, 111, 112, 115, 116, 120, 152, 184, 187, 188, 189 H Soslu{uvawa 6, 29, 57, 84, 85, 87, 106, 117, Humanitarni misii 119, 124 125 Humanitarno pravo 152, 157 Spogodbi 9, 34, 40, 41, 45, 112, 171, 177, 183, 189 C Bilateralni 33 Centri za pritvor 94 Me|unarodni 34 Civilno-voeni odnosi 188, 189 Mirovni 45, 119 Regionalni 33 ^ Sproveduvawe na zakonot 55, 56, 57, 62, 71, ôvekova bezbednost 15, 44, 48 111, 113, 154 ôvekovi prava 11, 36, 40, 43, 57, 62, 63, 64, Sproveduvawe na mir 119 67, 71, 90, 99, 101, 102, 108, 119, 123, 149, Stranci 103, 111, 113 150, 151, 152, 153, 158, 165, 166, 177, 184

194

str M K str 195 M K

IPU and DCAF - Parliamentary oversight of the security sector, 2003

Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost: Na~ela, mehanizmi i praktiki

Izdava~: Inter-parlamentarna unija Centar za demokratska kontrola na vooru`enite sili @eneva

Glaven i odgovoren urednik

Philipp Fluri, [vajcarija Anders B. Johnsson, [vedska

Urednik i glaven avtor

Hans Born, Holandija

Izvr{en izdava~ Centar za gra|ansko-voeni odnosi, Belgrad

Preveduva~ Marija Jovanovska

Korektura Jovan Todorovski

Pe~at Goragraf, Belgrad

Tira` 500 primeroci

ISBN 92-9142-155-3 (IPU) ISBN 86-83543-23-4 (CCMR-DCAF)

@eneva/Belgrad, 2003

str M K str 196 M K

Site prava se rezervirani. Nitu eden del od ovaa publikacija ne smee da se reproducira, skladira vo sistemi za povtorno koristewe ili da se prenesuva vo bilo koja forma ili so bilo kakvi sredstva, elektronski, mehani~ki, fotokoprirawe, snimawe ili drug na~in bez prethodna dozvola na Inter- parlamentarnata unija ili Centarot za demokratska kontrola na vooru`enite sili na @eneva.

Ovaa publikacijata se pu{ta vo cirkulacija pod uslov da ne se pozajmuva, prodava, iznajmuva po pat na trguvawe ili da cirkulira na drug na~in vo bilo koja forma na povez ili naslovna stranica osven onaa vo koja e objavena i bez sli~en uslov vklu~uvaj}i go i ovoj uslov {to mu se postavuva na naredniot izdava~ bez predhodna soglasnost na izdava~ot.

CIP – Katalogizacija u publikaciji Narodna biblioteka Srbije, Beograd

328.3:351.74/.75 328.3:355.02

PARLAMENTAREN nadzor na sektorat za bezbednost : na~ela, mehanizmi i praktiki / [urednik i glaven avtor Hans Born ; prevodilac Marija Jovanovska]. - Belgrad : Interparlamentarna unija : Centar za domokratska kontrola na vooru`enite sili : Centar za civilno-voeni odnosi, 2003 (Belgrad : Goragraf). - 196 str. ; 25 cm

Prevod dela: Parliamentary Oversight of the Security Sector. - Tira` 500 Registar.

ISBN 86-83543-23-4 (CCMR-DCAF) ISBN 92-9142-155-3 (IPU) 1. Born, Hans a) Bezbednosni sektor - Parlamentarna kontrola COBISS.SR-ID 108373772

str M K