str I M K Prira~nik za parlamentarci, br. 5 - 2003 Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost: Na~ela, mehanizmi i praktiki Inter - parlamentarna unija Centar za demokratska kontrola na vooru`enite sili @eneva str M K str II M K str M K str III M K Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost: Na~ela, mehanizmi i praktiki “Vis concilli expers mole ruit sua“ (Sila bez sud, propa|a od sopstvenata te`ina) Horacio, Odi, 3, 4, 65 str M K str IV M K IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Vo izgotvuvaweto na prira~nikot na IPU-DCAF za parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost u~estvuvaa slednite lica: Glaven i odgovoren urednik Philipp Fluri ([vajcarija) i Anders B. Johnsson ([vedska) Urednik i glaven avtor Hans Born (Holandija) Sorabotnici Alexsey Arbatov (Rusija), Jean-Christpohe Burkel (Francija), Eva Busza (SAD), Marina Caparini (Kanada), Umit Cizre (Turcija), David Darchiashvili (Gruzija), Jonah Isawa Elaigwu (Nigerija), Hans-Peter Furrer ([vajcarija), Denise Garcia (Brazil), Suzana Gavrilescu (Romanija), Wilhelm Germann (Germanija), Owen Greene (V.B), Miroslav Hadzic (Srbija i Crna Gora), Karl Haltiner ([vajcarija), Heiner H¬nggi ([vajcarija), David Hobbs (V.B), Jan Hoekema (Holandija), Rogier Huizenga (Holandija), Andrzej Karkoszka (Polska), Peter G. Kelly (SAD), Simon Lunn (V.B), Tom McDonald (V.B), Dorijan Marsic (Slovenija), Gian Giacomo Migone (Italija), Michael F. Noone (SAD), Aleksandr Pikayev (Rusija), Christine Pintat (Francija), Andreas Pròfert (Germanija), Christopher Sabatini (SAD), Liliane Serban (Romanija), Ravinder Pal Singh (Indija), Anders C. Sjaastad (Norve{ka), Bauke Snoep (Holandija), Svitlana Svetova (Ukraina), Jan Trapans (Latvija), Matias Tuler (Argentina), Marlene Urscheler ([vajcarija), Pentti Väänänen (Finska), Biljana Vankovska (Makedonija), Marie Vlachova (Republika ^e{ka), Casper W. Vroom (Holandija), Tamas Wachsler (Ungarija), Donna Winslow (Kanada), Herbert Wulf (Germanija). Uredni~ki odbor Willem van Eekelen (Holandija), Andreas Gross ([vajcarija), Miroslav Filipovic (Srbija i Crna Gora), Stepan Sulakshin (Rusija), Dimitro Tabachnik (Ukraina), Ahmat Husni Hanadzlah (Malezija), Adeseye Ogunlewe (Nigerija) i Elissavet Papadimitriou (Grcija) - ~lenovi na Komitetot za politi~ki pra{awa, me|unarodna bezbednost i razoru`uvawe na IPU - i Beth Mugo (Kenija) i Ricardo Vazquez (Argentina), ~lenovi na Komitet za parlamentarni, sudski pra{awa i pra{awa za ~ovekovi prava na IPU. Jazi~en urednik Oliver Wates (V.B) Originalna verzija: angliski, @eneva 2003. str M K str 001 M K IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Predgovor So ogled na toa deka bezbednosta e od vitalno zna~ewe za dobrobitot na lu|eto, bitno e nivnite stavovi da najdat odraz vo politikata za bezbednost na nacijata. Taa politika treba da gi vklu~i osnovnite vrednosti i na~ela koi se odnesuvaat na bezbednosta koja Dr`avata se stremi da ja unapredi i za{titi. Tokmu zatoa, postoi jasna potreba izbranite pretstavnicite na narodot vo parlamentot tesno da sorabotuvaat so vladata i sektorot za bezbednost. Sepak, i pokraj toa {to rabotat za istata cel, nivnite ulogi se i treba da bidat fundamentalno razli~ni. Parlamentot e odgovoren da donesuva zakonski parametri, da go usvojuva buxetot i da vr{i nadzor na bezbednosnite aktivnosti. Toj mo`e celosno da gi ostvaruva ovie odgovornosti samo dokolku ima celosen pristap do informacii, neophodna tehni~ka ekspertiza i mo} i namera da ja zeme vladata na odgovornost. Ova, od druga strana, bara socijalno tkivo koe e zajaknato so doverba i dijalog. Vo ^ile, odnosite pome|u op{testvoto i vooru`enite sili se podobruvaat so tek na vremeto. Sega{nata me|unarodna zaednica }e naide vo ^ile na edna atmosfera na me|usebno po~ituvawe i sorabotka koja, se nadevame, u{te pove}e }e se konsolidira vo idnina. Uvereni sme deka ovoj prira~nik }e pomogne da se obezbedi site klu~ni akteri vo oblasta na bezbednosta da gi usmerat svoite zdru`eni napori kon zaedni~ko dobro na sekoj i site gra|ani. Senador Sergio Páez Verdugo Pretsedatel na Sovetot na Inter-parlamentarnata unija str M K str 002 M K str M K str 003 M K IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 Voved {te od drevnite vremiwa, nacionaliot suverenitet i bezbednost se smetaat deka se od su{tinsko zna~ewe za dr`ava sposobna da U funkcionira. Denes, ulogata koja ja igraat onie ~ija rabota e da obezbedat bezbednost minuva niz zna~itelni promeni. Novite vidovi na vooru`en konflikt i sî pogolemite vrski pome|u dr`avite potiknaa inovativni reakcii i novo razmisluvawe za konceptot na bezbednost. Napadite od 11 septemvri 2001 i nivnata posledica samo ja naglasija ovaa potreba. Zatoa, efektivniot parlamentaren nadzor stana u{te pobiten za da se obezbedi ovie novi reakcii da se formuliraat i implementiraat so celosna transparentnost i odgovornost. Dokolku toa go nema, postoi opasnost slu`bite za bezbednost pogre{no da ja svatat nivnata misija i da dejstvuvaat kako dr`ava vo dr`ava, bilo preku optovaruvawe na i taka malite resursi, ili preku ostvaruvawe na prekumerno politi~ko ili ekonomsko vlijanie. Tie mo`e da ja spre~at demokratizacijata pa duri da ja zgolemat verojatnosta za konflikt. I pokraj toa {to op{testvata vo tranzicija, isto{teni od vojna ili pogodeni od kriza se nao|aat vo osoben rizik, i stabilnite demokratii isto taka treba seriozno da se zafatat so gra|ansko-voenite odnosi, da gi transformiraat i da rakovodat so niv so cel da odat vo ~ekor so bezbednosnoto opkru`uvawe koe postojano se menuva. Vrodenata priroda i dinamika na sektorot za bezbednost pretstavuva vistinski predizvik za efektiven parlamentaren nadzor. Raznovidnosta na ~estopati dosta tehni~ki pra{awa, zna~itelnata golemina i kompleksnata organiziranost na personalot za bezbednost, a ~estopati, zakonite za tajnost, pravilata i praktikite, dosta im ote`nuva na parlamentarcite da rabotat efektivno dokolku samostojno ne napravat istra`uvawe i ekspertiza. Imaj}i go predvid ova, Inter-parlamentarnata unija (IPU) i Centarot za Demokratska kontrola na vooru`eni sili vo @eneva (DCAF) postignaa dogovor deka postoi prakti~na potreba od eden koncizen i dostapen vodi~ koj }e ponudi celosen paket na praktiki i mehanizmi koi mo`e da go razvijat pridonesot na parlamentot vo nadzor na bezbednosta. Ovoj prira~nik e kulminacija na taa ideja. Za vreme na procesot na sostavuvawe, tekstot go kontrolira{e i procenuva{e uredni~kiot odbor na parlamentarci, a go proveruvaa razli~ni eksperti. Prira~nikot e napi{an pod pretpostavka deka ne postoi nitu eden edinstven model na parlamentaren nadzor koj bi bil dobar za site dr`avi. Pravilata i praktikite koi se prifateni i se efektivni na edno mesto, mo`e da se nezamislivi ili nesoodvetni na drugo mesto. U{te pove}e, site parlamenti ja nemaat istata mo}. Imaj}i gi predvid vakvite razli~ni realnosti, nekoi od preporakite sodr`ani vo prira~nikot, mo`e nesomneno da izgledaat premnogu idealisti~ki. Vo isto vreme, kompleksnata priroda na bezbednosnite pra{awata onevozmo`uva za site aspekti da se rasprava vo eden tom. Zatoa, 3 str M K str 004 M K IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 na prira~nikot treba da se gleda kako na op{t voved za podobruvawe na parlamentarniot nadzor na sektorot za bezbedost koj - se nadevame - }e go ohrabri ~itatelot da prodol`i so ponatamo{no istra`uvawe. Na krajot, se nadevame deka ovaa publikacija }e pridonese da se obezbedi politika za bezbednost i praktikite vistinski da gi odrazat aspiraciite na lu|eto za koi e nameneta da im slu`at. Anders B. Johnsson Ambassador Dr. Theodor H. Winkler Generalen Sekretar Direktor Inter-parlamentarna unija Centar za demokratska kontrola na vooru`enite sili @eneva 4 str M K str 005 M K IPU i DCAF - Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, 2003 [to mo`e da najdete vo ovaj prira~nik Prira~nikot e podelen na devet delovi, od koi sekoj sodr`i po nekolku glavi i mo`e da se ~ita na dva razli~ni na~ini. Celosnoto ~itawa na Prira~nikot }e ovozmo`i najcelosno da se svatat bezbednosnite pra{awa i ulogata na parlamentarniot nadzor. No, mo`no e i da se napravi selektivno ~itawe na onie delovi i glavi koi konkretno go interesiraat korisnikot. Indeksot i razli~nite pregledi se planirani za ovaa cel. Niz celiot Prira~nik se nao|aat posebni tabeli koi gi pojasnuvaat slo`enite pra{awa vo glavniot tekst, davaat primeri na zakoni ili propisi i ja istaknuvaat praktikata na parlamentarniot nadzor na sektorot za bezbednost vo razli~ni dr`avi. Na krajot, vo pove}eto glavi ima del pod naslov [to mo`e da storite kako parlamentarec, kade se dadeni konkretni preporaki. No, kako {to e ka`ano predhodno, na ovie preporaki treba da se gleda od nacionalen kontekst. Prvite dva dela davaat teoretska i analiti~ka ramka za ispituvaweto na parlamentarniot nadzor na sektorot za bezbednost. Delot I e usmeren na konceptot na bezbednost koj postojano evoluira i dava globalen pregled na ulogata na Parlamentot i drugite dr`avni institucii vo odnos na bezbednosni pra{awa. Glavnite pra{awa za koi se rasprava vo Del I se: q Koi se najnovite razvoi vo sferata na bezbednosta? q Koi se taka nare~enite novi zakani i reakcii? q Za{to e neophoden parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost? q Koi se glavnite na~ela na demokratsko vladeewe vo sektorot za bezbednost? q Koja e ulogata na parlamentot nasproti vladata i pravosudstvoto? Delot II gi opi{uva site fazi od ciklusot na nacionalnata politika za bezbednost, kako i me|unarodnite propisi koi se odnesuvaat na nacionalnata politika za bezbednost. Poslednite dve glavi od Del II ja prika`uvaat ulogata na