Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
3 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 3. (XXXVIII.) LETNIK 1967 1967 ZALOŽBA OBZ "P MARIBOR <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 3. (XXXVllI.) LETNIK 1967 1967 ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR IZDAJA ZDRUŽENJE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV V MARIBORU V SODELOVANJU S PODRU2NICO ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA V MARIBORU UREJA S SODELOVANJEM UREDNIŠKEGA ODBORA JOŽE KOROPEC •'•-'.' SPOMINU dr. FRANA KOVAClCA, USTANOVITELJA ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA V MARIBORU IN DOLGOLETNEGA UREDNIKA <ASOPISA ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE, OB STOLETNICI NJEGOVEGA ROJSTVA Janko Glazer FRANJO BAS IN <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE <asopis za zgodovino in narodopisje je v delovnem programu Zgodovinskega druStva v Mariboru bil osrednja to=ko. Bil je pobudnik za znanstveno delo, hkrati pa tudi vez med ustanovami, ki so iz Zgodovinskega druätva izSle in so se pozneje osamosvojile (knjižnica, arhiv, muzej): iz njih naj bi <asopis rastel in kot dru- štveno glasilo pod okriljem Zgodovinskega Aruitva, matice vseh teh ustanov, vse združeval v enotno, dopolnjujo=o se delovno skupnost. Zamisel take organske povezanosti, kakor jo je ob svoji sedemdesetletnici nakazal dr. Fran Kova=i=, je bila vodilo tudi profesorju BaSu. Tako je razumljivo, da se je za <asopis zavzemal s posebno skrbjo in s posebno ljubeznijo. Bil je reviji eden glavnih sodelavcev in urednik, idejni usmerjevalec in skrbnik za njen obstoj, pa tudi navaden ano- nimen gara<, <e tn kjer je bilo potrebno. Ko je prišel v Maribor, je prvo ve=jo itudijo (Maribor) objavil Se v Geograf- skem uestniku, ki ga je malo prej sam pomagal ustanoviti. Sodelavec <asopisa je postal leta 1927 in od takrat naprej ni ve= letnika, v katerem ne bi bilo BaSevih prispevkov. Razpon teh prispevkov je zelo Širok: od geografsko narodopisnih in gospodarsko geografskih, ki le kažejo Basevo izhodiS=e iz geografije (Kóbanski hram 1928, Gospodarsko poslopje v Savinjski dolini 1929, Maribor 1929, Histo- ri=no-geografski razvoj Ptuja 3933, Izgoni na Dravskem polju 1937), preko obdelav gradiva s terena, predvsem arheoloikega, ki so mu ga prinaSale najdbe in izkopa- vanja, ter narodopisnega, s katerim se je sre=aval na svojih poteh po severni Slo- veniji fitevilna arheoloika in narodopisna tzvestja), do rarprav na podlagi arhiv- skih virov, ki mu jih je zlasti v poznejSih letih nudilo delo v arhivu (K zgodovini narodnega življenja na Spodnjem Štajerskem 1931, Doneski k zgodovini Gor- njegrajskega 1938, Radenska tlaka 3938, O Re=ici kot trgu 1940). Razmišljanje o problematiki tn delu Zgodovinskega Aruitva samega mu je narekovalo mono- nografiji Dr. Pavel Turner ( 1935) in Prelat dr. Fran Kova=i= (1939), obe naslonjeni na gradivo v arhivu. Da poveže <asopis s teko=im dogajanjem, je vzel nase tudi zamudno delo kronista in poro=evalca: pisal je nekrologe (zgoi=ene in ostro pro- filirane), sestavljal bibliografije, poro=al o knjigah, druitvih, ustanovah in zboro- vanjih; pri tem pove=ini ni ostajal samo kronist, ampak je poro=ila pogosto do- polnjeval z novim gradivom in novimi pogledi, nastopal pa tudi kot iniciator, npr. z zamislijo letnih zborovanj slovenskih zgodovinarjev (1938 in 1939). Vse to delo je razvidno iz <asopisa. Veliko pa je opravil tudi nevidnega, nezabeleženega dela — drobnega tn zgolj formalnega (dopisovanje, urgence, korekture), pa tudi na- =elnega in bistvenega (prizadevanje za dvig kvalitete, pridobivanje novih sode- lavcev). Za to zadnje ga je posebej usposabljalo Široko osebno poznanstvo, ki ga je imel po vsej Sloveniji, pa tudi izven njenih mej. Poglavje zase je bila BaSeva skrb za gmotno osnovo <asopisa. DruStvena =la- narina, ki je hkrati bila naro=nina za <asopis, je krila le neznaten del izdatkov, razne podpore so bile majhne, nekoliko ve=ja edino podpora mariborske mestne ob=ine — pomembna m odlo=ujo=a je bila dotacija banske uprave. Da je to dota- cijo prejemalo društvo leto za letom, tudi v =asu krize v tridesetih letih, je bila predvsem BaSeva zasluga. Z osebnimi informacijami o delu, pomenu in položaju Zgodovinskega druitva in njegovega glasila je d ose gei, da sta oba podbana tistih let, tako dr. Otmar Pirkmajer kakor dr. Stanko Majcen, z naklonjenostjo in ra- zumevanjem podpirala druätuena prizadevanja. S'amo tako je bilo možno, da je <asopis tudi v <asu krize lahko nadaljeval svoje delo in je leta 1929 za=el celo izdajati prilogo Arhiv. Ko je po smrti dr. Kova=i<a Baš bil izvoljen za predsednika Zgodovinskega društva in hkrati za urednika <asopisa, se je pomiSljal. Prevzel je ureAniStvo Sele, ko si je zagotovil proste ••••. Hotel je kot urednik biti avtonomen. Bil je priprav- ljen in celo želel je, da ima sourednika, ni pa maral, da • se v uredniSke posle vmešaval odbor. O programu, ki ga je kot urednik dal reviji, sem poro=al v prvem letniku obnovljenega <asopisa (1965), zato tu tega ne bom ponavljal; vsebinsko je program bil Basevo delo, le malenkosti sva pri skupnem redigiranju dopolnila. Delo.v uredništvu je v glavnem potekalo tako, da sva za gradivo skrbela dogo- vorno, vse poslane prispevke pa prebirala in ocenjevala oba, on navadno pismeno. Jíajine sodbe se niso vedno strinjale fna.sploino je bil BaS manj strog), vendar si zaradi tega nikdar, nisva prižla navzkriž. Bil je dostopen za stvarne argumente, glede podro=ij, ki so po dogovoru in na=rtu pripadala meni (literarna zgodovina, jezikoslovje, narodopisje), pa mi je sploh pui=al popolno svobodo. Za literarno- zgodovinske prispevke je imel vedno odprta vrata, ker je literarna prizadevanja pri nas vrednotil kot integralni del naie narodne zgodovine. Tako ni bilo vzroka za nesoglasja, tem manj, ker sva glede osnovnih to=k bila popolnoma istih misli: da naj revija kot pokrajinsko glasilo obravnava doma=o problematiko, ki naj jo zajema =im Sirie in =im bolj vsestransko, in da naj bo kvalitetna tako po prispev- kih kakor po opremi, h kateri svaštela tudi slikovna ponazorila. , Po osvoboditvi se je mariborsko Zgodovinsko drtiStvo kot sekcija vklju=ilo v Zgodovinsko druitvo za Slovenijo, vpraianje njegovega glasila pa se v zvezi s tem ni raz=istilo in je ostalo odprto. Pogoji za izdajanje pokrajinskega zgodovin- skega <asopisa v takratnih razmerah niso bili ugodni, finan=na sredstva negotova, tudi oskrba s papirjem problemati=na. Bilo je, kakor je predvidevat BaS naprej, ko mi je Se med okupacijo, 6. decembra 1943, pisal v Srbijo, da je »zaskrbljen glede našega bodo=ega dela pri reviji«, ker bo po vojni »obnova v toliki meri za- htevala vse naie mo=i in sredstva, da bodo muze morale stopiti v ozadje*. Ni= manj ali morda Se bolj ko težave materialnega zna=aja so obnovo revije zavirali tudi drugi pomisleki: izrazita protizgodovinska usmerjenost takratne dobe,.ne- gotovost, kako reviji dati nov koncept oziroma, kako za uresni=evanje novega koncepta najti sodelavce, kako pokrajinskemu glasilu zagotoviti primeren živ- Ijenski prostor v sistemu celotnega slovenskega zgodovinopisja^ K temu je priSla Se ponovna BaŠega odsotnost iz Maribora, ko je bil zaposlen v raznih komisijah, v letih 1946 in 1947 v Beogradu, leta 1949 v Avstriji, v letih1948 in 1949 tudi v Ptuju, kjer je vodit reorganizacijo mestnega muzeja. Tako se je vpraSanje odlagalo in se kon=no, ko je spomladi 1950 BaS odSel iz Maribora v Ljubljano; sploh odložilo. V pismih, ki jih je za tem pisal iz Ljubljane, se je pa= ie ponovno spomnil <asopisa in obžaloval, da ga ni ve=; bal pa se je, da je =as za obnovo zamujen. Ko se je kon=no po dolgem presledku revija vendarle spet prebudita k življenju. Basu, hudo prizadetemu od bolezni, ni bilo ve= možno, do bi pri tem sodeloval, kakor je bit navajen neko=. Bil pa je vesel, ko je videl, da <asopis, ki mu je posvetil toliko dela in ljubezni, zopet živi; Se bolj bi bil gotovo vesel, =e bi bil do=akat jubilejni zbornik. V zadoi=enje pa mu je lahko bilo, da si je obnovljeni <asopis nadel staro ime, saj je s tem bilo potrjeno in pozitivno ovrednoteno delo prednikov in s tem tudi njegovo delo. :• • • OB ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU PROFESORJA ILESICA 8, junija 1967 je praznoval šestdesetletnico bogato ustvarjalne življenjske poti akademik in univ. profesor dr. Svetozar IleSiS — najvidnejša osebnost slo- venske in jugoslovanske geografije ter znanstvenik yneânaroânega ugleda. Profesor IleSi= je za=el pot univerzitetnega u=itelja kot mlad asistent že pred 34 leti, vendar je dobilo njegovo pedagoško delo pravo globino in vrednost šele po osvoboditvi, iz tega obdobja se ga radi spominjajo vsi, ki jim je ob vsebinsko bogatih- predavanjih, živih seminarskih razpravah in številnih ekskurzijah s pe- dagoškim optimizmom, znanstveno izostrenostjo, prirojeno širino in globino duha ter =loveško toplino posredoval osnove geografskega mišljenja ter jih uvajal v iz- redno široko tematiko moderne geografske znanosti. Hvaležni so mu za prav o=etovsko razumevanje, za spodbudne pohvale, kriti=ne pripombe in upravi=ene graje, saj so bile tudi slednje vedno dobronamerne. Odlo=ujo= je ReŠi=ev delež pri vzgoji stotine srednješolskih profesorjev geografije in desetine ustvarjalnih raziskovalcev. Ni= manj pomembno ni delo profesorja Ileši=a v Geografskem društvu Slo- venije, kjer je že 30 let skoraj nepretrgano eden vodilnih in najbolj aktivnih =lanov, ki je na vsako zborovanje slovenskih in jugoslovanskih geografov prihajal z novimi pobudami in tehtnimi prispevki. Nesporna je Reši=eva zasluga, da smo jugoslovanski geografi že precej pred za=etkom Širših mednarodnih razprav o mestu in vlogi geografije dobili jasen dialekti=ni odgovor na vprašanje o geo- grafskem okolju ter mestu in vlogi geografske znanstvene misli pri njegovem prou=evanju. S prodorno pisano in govorjeno besedo je odlo=ilno pripomogel k danes pri nas absolutno prevladujo=emu mnenju o enotni geografski znanosti. Nadvse dragoceno je Ileši=evo znanstveno, strokovno in publicisti=no delo, ki obsega 43 znanstvenih razprav, 30 pomembnejših strokovnih =lankov, 6 srednje- in visokošolskih u=benikov ter nad 170 ocen in prikazov. S tem delom ni ustvaril profesor lleši= znanstvenega ugleda doma in v svetu samo sebi, temve= je odlo=u- jo=e prispeval k vodilni vlogi slovenske geografije v državi in upoštevanju v svetu.