(KQ)Syikfji©IE5IGLAS GLASILO
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
CENA 2000 din - Leto XLII - št. 26 Kranj, torek, 4. aprila 1989 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA (KQ)SyiKfJI©IE5IGLAS GORENJSKO Temeljna banka Gorenjske ^ Kako se pretolči do naslednje zime /O ljubljanska banka GORENJCin Škofjeloška tržnica zgrešena naložba? FORMU Glasova preja: tokrat pogovor z Markom Bulcem V krizi se ni treba s Pri nas pa kar po medvedje Ideje o tem, kako je z rigoroznim stiska ekonomije, priznani spodbujevalec razvoja njem pasu okoli družbenih dejavnosti - in in bogatenja človeka in družbe. morda še posebej okoli kulture - spominjajo Kdo ve, ali bomo v tem spiralastem hite kamenjem obmetavati na tiste pravljice, v katerih se junaki iz bre nju navzdol, še utegnili izračunati, koliko zen rešujejo po tankih nitkah pajčevine. Žal nas je stala ta šola. Da je bila draga, se razu so takšne pajčevinaste niti neuničljivo zdr- me. Ali pa bo imela tudi katastrofalne posle žljive le v pravljicah. V stvarnosti, ki jo doži dice, pa si najbrž za zdaj še sploh ne upamo vljamo zadnjih nekaj let, bi že skorajda zače priznati. Kajti, ko se enkrat začne ustavljati li verjeti tudi v to - kako velika je pravzaprav prej utečeno škripčevje v delu gledališč, mu zdržljivost neke dejavnosti. zejev, zavodov za varstvo naravne in kulturne Vendar ta - skoraj - je tista spotika, ki dediščine, ko se pri založbah dobre knjige vedno vse pokvari. Niti vzdržljivosti, ki smo vse bolj umikajo komercialnim, ko organiza jih pač prenapenjali, so začele pokati. Druga torji prihodnjih prireditev ne zmorejo več ni če povedano, začele so se kazati tiste slabe ti za plakate kaj šele za nastopajoče, ko se v plati tako skromno vzdrževane kulture. Tipi imenu varčevanja v šolah krčijo ure tako čno jugoslovanska inovacija, da lahko druž imenovanih kulturnih dejavnosti, ko se že bene dejavnosti - in s tem kultura -s pretira razmišlja, da bi varčevali tudi z ukinjanjem nim varčevanjem krepko pomagajo vleči go šolskih knjižnic, ko... Povedano drugače - šo spodarski voz iz globokih kolovoznih zasto larji bodo slabše poznali svoj materin jezik, jev, se žal ni obnesla. Izumitelji tega načina skromneje vzdržujemo svoj zgodovinski spo se niso hoteli učiti na zgledih drugih dežel, min in druge kulturne vrednote, skratka, kot kjer so - kdo ve ali so pametnejši ali pa le narod si s tem, da pristajamo na vse to, pač bolj izkušeni - kultura in ostale družbene de delamo slabo, že kar medvedjo uslugo... javnosti enakopravni sestavni del družbene Lea Mencinger Na referendumu so se delavci odločili za združeno podjetje Telekom Kranj, 31. marca - Na zadnji Glasovi preji se je dolžnostmi in prelomnimi trenutki, do prete Viktor Žakelj pogovarjal z inženirjem Mar klega tedna, ko je bil eden od dveh kandidatov kom Bulcem, predsednikom slovenske Gospo za člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije. darske zbornice in ta večer še s kandidatom za Marko Bule je med drugim dejal, da jugoslo člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije. vanska politika dolgo ni prenesla tržne ekono V Telematiki šest podjetij Bule je odgovarjal na mnoga vprašanja vodite mije, da se je predolgo menilo, da je lahko vsak lokalni interes prevladujoč in da so traja lja preje Viktorja Žaklja in občinstva. Kranj, 3. aprila - V Telematiki so brez glasnosti minuli petek izved la leta in leta, preden smo spoznali, da reven organizacijo pravzaprav spodbu li referendum, na katerem se je 65,85 odstotkov delavcev izreklo za Viktor Žakelj je najprej popeljal svojega človek ni bogastvo nobene družbe. Dogovorna dilo. Na referendumu so bili po preobrazbo v združeno podjetje Telekom, v njem bo šest podjetij, sogovornika skozi njegovo bogato in razgibano ekonomija, ki ni ekonomija, nas je krepko uda trjeni tudi mandatarji, ki bodo podjetje na Blejski Dobravi pa bo samostojno. življenje, od prelomnega leta 1941 dalje, ko se rila po glavi, ob prvih pojavih bolezni pa se ni vodili posamezna podjetja. je športnik in telovadec Marko odločil za Osvo smo poenotili. Marko Bule je dejal, da je šansa Združeno podjetje Iskra Tele bodilno fronto in partizane. Na to njegovo odlo za izhod iz krize pluralizem, tako gospodarski S 1. aprilom je tako Telemati- funkcije, kot so trženje, raziska kom bo zagotavljalo predvsem čitev je v marsičem odločala tudi družina, saj kot politični. Umetnost življenja je v tem, da za ka postala združeno podjetje ve in razvoj, proizvodnja in ser upravljalsko povezanost podjet je bil oče napreden kmet, z bogatimi izkušnja vsako stvar najdeš pravo mero. V krizi se ni Iskra Telekom, ki ima v svoji se vis izdelka vzpostavili po pro ji in njihovo dolgoročno usmer mi. V družini je bilo veliko podjetniške žilice in treba s kamenjem obmetavati, je dejal Bule, in stavi šest podjetij, na Blejski gramih, širše funkcije, kot so fi jenost, za mandatarja pa je po te se je navzel tudi Marko. Vendar je imel svoj da moramo Slovenci tudi znati in imeti moči Dobravi pa so se odločili za sa nance, kadri, informatika in ka trjen Blaž Kavčič, doslej komer prav, v življenju se je tako odločil, vendar ni reči ne in da nas bo končno v Jugoslaviji vse mostojnost in podjetje poimeno kovost pa na ravni delovne orga cialni direktor Telematike. mogel od nagnjenja h kemiji, ki je bila v Bulče- skupaj srečala pamet. Sicer pa je resnica ta, da vali Unitel. Podjetja so zasnova nizacije. Na tej osnovi so zdaj v Iskra Telekom bo mešano podje vi družini doma. Žakelj in Bule sta se nato z si je prav treba izboriti in da se prav nikomur li na posameznih programih, ka bistvu ustanovili podjetja: Ter tje, družba z omejeno zavezo, ki besedo sprehodila skozi Markovo življenje, ki in od nikogar ne poklanja. kor je bila Telematika že organi minali, TIV, MKD, Sistemi in in bodo po podpisu pogodbe usta zirana z ukinitvijo tozdov s 1. ja ženiring, Servisne dejavnosti in je bilo razgibano, s številnimi odgovornimi J. Košnjek, slika F. Perdan novili s Siemensom, podjetje Te nuarjem 1988, ko so operativne seveda podjetje Tel, ki je takšno lekom pa bo vodil Andrej Pole- nec, dosedanji glavni direktor Telematike. Iskro Terminali bo vodil Miroslav Marc, izdelovali bodo terminale in naročniške si Presenetljivo dobra udeležba na nedeljskem glasovanju steme. Iskro TIV bo vodil Mar jan Pokorn, proizvajali bodo plošče tiskanega vezja. Iskro MKD bo vodil Alojz Blaznik, podjetje bo zaokrožilo proizvod njo mehanskih konstrukcij. Slovenija zaupa mladosti Podjetje Iskra Sistemi in inženi ring, ki bo opravljalo višje in po sebne oblike gospodarskega so Kranj, 3. aprila - Uradni rezultati nedeljskega glasovanja za Nedeljskega glasovanja nas delovanja in prodajo malih ko- člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije bodo znani danes tudi na Gorenjskem ni treba mutacijskih sistemov ter inženi (ponedeljek) ob 18. uri. Po neuradnih podatkih pa je slavil biti sram. Po podatkih, ki smo ring, bo vodil Bojan Hladnik. mlajši kandidat od dveh: dr. Janez Drnovšek, doktor eko jih danes dopoldne dobili na Podjetje Iskra servisne dejavno nomskih znanosti, ki mu po prvih anketah ni najbolje kazalo medobčinskem svetu SZDL za sti pa Rudoif Benedik. Samo Gorenjsko, je imelo na Gorenj in je bil v prednosti Marko Bule, proti koncu preteklega ted stojno podjetje Iskra Unitel na skem pravico glasovanja na pa se je tehtnica vedno bolj nagibala na Drnovškovo Blejski Dobravi pa bo vodil Sre 140.079 ljudi, na volišče pa jih čo Vengar. stran. Izjemna je bila udeležba na glasovanju. Presegla je 80 je prišlo 120.193 ali 85,80 od odstotkov, kar je nov dokaz, da morajo postati neposredne stotka. Za Marka Bulca je gla M. V. volitve stalnica političnega odločanja. sovalo 40.454 volilcev ali 33,65 odstotka, za Janeza Drnovška Natančnejša analiza tokrat- no sodelovanje v predvolilnem pa 76.084 upravičencev ali nega glasovanja ali izjavljanja in volilnem postopku, prav ta 63,30 odstotka. Neveljavnih (o članstvu nedeljskega zma ko pa nad 30.000 aktivistom, ki glasovnic je bilo 4233 ali 3,52 govalca v predsedstvu Jugosla so poskrbeli, da je na 4391 slo odstotka. Skupaj je bilo na Go LU vije bo rekla zadnjo besedo re venskih voliščih potekalo vse renjskem 312 volišč. Po posa < publiška skupščina) bo podana tako, kot je bilo treba. meznih občinah pa so glasova- na današnji seji predsedstva republiške konference SZDL. Dobra udeležba na voliščih pa o Kaze, da smo Slovenci za poli Javna zahvala h- vko, ki jo gradi republiško 5Z co vodstvo, da smo za neposredne Marjan Gantar, predsednik medobčinskega sveta SZDL za li takole: Kranj 85,02 odstotka, co volitve, pluralno družbo, pra Gorenjsko se v imenu sveta, občinskih konferenc in v svojem mlajši, tudi s preteklostjo neo LU Škof j a Loka 90 odstotkov, Tr vno državo z zajamčenimi člo imenu zahvaljuje Gorenjcem za izredno udeležbo na glasovanju. bremenjeni ljudje. Po poroči žič 87 odstotkov, Jesenice 83 vekovimi pravicami in drža Prav tako gre zahvala prizadevnim aktivistom SZDL, članom vo lih z občinskih konferenc več odstotkov in Radovljica 86,7 vljanskimi svoboščinami, je lilnih komisij in volilnih odborov, ki so zavestno, zavzeto in od jih problemov na glasovanju LU >9 odstotka. Gorenjska se je torej uejal v nedeljo zvečer prvi mož govorno uresničili nalogo, tako v kandidacijskih postopkih kot ni bilo. Potekalo je, za razliko slovenske SZDL Jože Smole in prepričljivo odločila za mlajše od preteklih glasovanj, dosto na samem glasovanju. MS SZDL za Gorenjsko se zahvaljuje tudi Pristavil, da se je odločil odsto ga kandidata, čeprav manj janstveno, brez pretiranega < Gorenjskemu glasu, lokalnim radijskim postajam in drugim gla piti, če udeležba na glasovanju znanega in poznanega, vendar zunanjega blišča. silom za pomoč pri organizaciji in izvedbi glasovanja. O ne bi bila dobra. Bulcu in Dr je očitno njeno prepričanje, da novšku se je zahvalil za pošte morajo na odgovorne dolžnosti J. Košnjek, slika F. Perdan o o /IGOR GUZELJ A / ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR A Borci o prenovi SZDL Strahovi Fidela Castra Politični pluralizem da, toda brez zlorab V ponedeljek, •približno ob enih zjutraj, je na uradni obisk v okin- čano Havano, glavno mesto Kube, priletel sovjetski voditelj Mihail Gorbcčov.