CENA 2000 din - Leto XLII - št. 26 Kranj, torek, 4. aprila 1989 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA (KQ)SyiKfJI©IE5IGLAS GORENJSKO Temeljna banka Gorenjske ^ Kako se pretolči do naslednje zime /O ljubljanska banka GORENJCin Škofjeloška tržnica zgrešena naložba? FORMU Glasova preja: tokrat pogovor z Markom Bulcem V krizi se ni treba s Pri nas pa kar po medvedje Ideje o tem, kako je z rigoroznim stiska­ ekonomije, priznani spodbujevalec razvoja njem pasu okoli družbenih dejavnosti - in in bogatenja človeka in družbe. morda še posebej okoli kulture - spominjajo Kdo ve, ali bomo v tem spiralastem hite­ kamenjem obmetavati na tiste pravljice, v katerih se junaki iz bre­ nju navzdol, še utegnili izračunati, koliko zen rešujejo po tankih nitkah pajčevine. Žal nas je stala ta šola. Da je bila draga, se razu­ so takšne pajčevinaste niti neuničljivo zdr- me. Ali pa bo imela tudi katastrofalne posle­ žljive le v pravljicah. V stvarnosti, ki jo doži­ dice, pa si najbrž za zdaj še sploh ne upamo vljamo zadnjih nekaj let, bi že skorajda zače­ priznati. Kajti, ko se enkrat začne ustavljati li verjeti tudi v to - kako velika je pravzaprav prej utečeno škripčevje v delu gledališč, mu­ zdržljivost neke dejavnosti. zejev, zavodov za varstvo naravne in kulturne Vendar ta - skoraj - je tista spotika, ki dediščine, ko se pri založbah dobre knjige vedno vse pokvari. Niti vzdržljivosti, ki smo vse bolj umikajo komercialnim, ko organiza­ jih pač prenapenjali, so začele pokati. Druga­ torji prihodnjih prireditev ne zmorejo več ni­ če povedano, začele so se kazati tiste slabe ti za plakate kaj šele za nastopajoče, ko se v plati tako skromno vzdrževane kulture. Tipi­ imenu varčevanja v šolah krčijo ure tako čno jugoslovanska inovacija, da lahko druž­ imenovanih kulturnih dejavnosti, ko se že bene dejavnosti - in s tem kultura -s pretira­ razmišlja, da bi varčevali tudi z ukinjanjem nim varčevanjem krepko pomagajo vleči go­ šolskih knjižnic, ko... Povedano drugače - šo­ spodarski voz iz globokih kolovoznih zasto­ larji bodo slabše poznali svoj materin jezik, jev, se žal ni obnesla. Izumitelji tega načina skromneje vzdržujemo svoj zgodovinski spo­ se niso hoteli učiti na zgledih drugih dežel, min in druge kulturne vrednote, skratka, kot kjer so - kdo ve ali so pametnejši ali pa le narod si s tem, da pristajamo na vse to, pač bolj izkušeni - kultura in ostale družbene de­ delamo slabo, že kar medvedjo uslugo... javnosti enakopravni sestavni del družbene Lea Mencinger Na referendumu so se delavci odločili za združeno podjetje Telekom Kranj, 31. marca - Na zadnji Glasovi preji se je dolžnostmi in prelomnimi trenutki, do prete­ Viktor Žakelj pogovarjal z inženirjem Mar­ klega tedna, ko je bil eden od dveh kandidatov kom Bulcem, predsednikom slovenske Gospo­ za člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije. darske zbornice in ta večer še s kandidatom za Marko Bule je med drugim dejal, da jugoslo­ člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije. vanska politika dolgo ni prenesla tržne ekono­ V Telematiki šest podjetij Bule je odgovarjal na mnoga vprašanja vodite­ mije, da se je predolgo menilo, da je lahko vsak lokalni interes prevladujoč in da so traja­ lja preje Viktorja Žaklja in občinstva. Kranj, 3. aprila - V Telematiki so brez glasnosti minuli petek izved­ la leta in leta, preden smo spoznali, da reven organizacijo pravzaprav spodbu­ li referendum, na katerem se je 65,85 odstotkov delavcev izreklo za Viktor Žakelj je najprej popeljal svojega človek ni bogastvo nobene družbe. Dogovorna dilo. Na referendumu so bili po­ preobrazbo v združeno podjetje Telekom, v njem bo šest podjetij, sogovornika skozi njegovo bogato in razgibano ekonomija, ki ni ekonomija, nas je krepko uda­ trjeni tudi mandatarji, ki bodo podjetje na Blejski Dobravi pa bo samostojno. življenje, od prelomnega leta 1941 dalje, ko se rila po glavi, ob prvih pojavih bolezni pa se ni­ vodili posamezna podjetja. je športnik in telovadec Marko odločil za Osvo­ smo poenotili. Marko Bule je dejal, da je šansa Združeno podjetje Iskra Tele­ bodilno fronto in partizane. Na to njegovo odlo­ za izhod iz krize pluralizem, tako gospodarski S 1. aprilom je tako Telemati- funkcije, kot so trženje, raziska­ kom bo zagotavljalo predvsem čitev je v marsičem odločala tudi družina, saj kot politični. Umetnost življenja je v tem, da za ka postala združeno podjetje ve in razvoj, proizvodnja in ser­ upravljalsko povezanost podjet­ je bil oče napreden kmet, z bogatimi izkušnja­ vsako stvar najdeš pravo mero. V krizi se ni Iskra Telekom, ki ima v svoji se­ vis izdelka vzpostavili po pro­ ji in njihovo dolgoročno usmer­ mi. V družini je bilo veliko podjetniške žilice in treba s kamenjem obmetavati, je dejal Bule, in stavi šest podjetij, na Blejski gramih, širše funkcije, kot so fi­ jenost, za mandatarja pa je po­ te se je navzel tudi Marko. Vendar je imel svoj da moramo Slovenci tudi znati in imeti moči Dobravi pa so se odločili za sa­ nance, kadri, informatika in ka­ trjen Blaž Kavčič, doslej komer­ prav, v življenju se je tako odločil, vendar ni reči ne in da nas bo končno v Jugoslaviji vse mostojnost in podjetje poimeno­ kovost pa na ravni delovne orga­ cialni direktor Telematike. mogel od nagnjenja h kemiji, ki je bila v Bulče- skupaj srečala pamet. Sicer pa je resnica ta, da vali Unitel. Podjetja so zasnova­ nizacije. Na tej osnovi so zdaj v Iskra Telekom bo mešano podje­ vi družini doma. Žakelj in Bule sta se nato z si je prav treba izboriti in da se prav nikomur li na posameznih programih, ka­ bistvu ustanovili podjetja: Ter­ tje, družba z omejeno zavezo, ki besedo sprehodila skozi Markovo življenje, ki in od nikogar ne poklanja. kor je bila Telematika že organi­ minali, TIV, MKD, Sistemi in in­ bodo po podpisu pogodbe usta­ zirana z ukinitvijo tozdov s 1. ja­ ženiring, Servisne dejavnosti in je bilo razgibano, s številnimi odgovornimi J. Košnjek, slika F. Perdan novili s Siemensom, podjetje Te­ nuarjem 1988, ko so operativne seveda podjetje Tel, ki je takšno lekom pa bo vodil Andrej Pole- nec, dosedanji glavni direktor Telematike. Iskro Terminali bo vodil Miroslav Marc, izdelovali bodo terminale in naročniške si­ Presenetljivo dobra udeležba na nedeljskem glasovanju steme. Iskro TIV bo vodil Mar­ jan Pokorn, proizvajali bodo plošče tiskanega vezja. Iskro MKD bo vodil Alojz Blaznik, podjetje bo zaokrožilo proizvod­ njo mehanskih konstrukcij. Slovenija zaupa mladosti Podjetje Iskra Sistemi in inženi­ ring, ki bo opravljalo višje in po­ sebne oblike gospodarskega so­ Kranj, 3. aprila - Uradni rezultati nedeljskega glasovanja za Nedeljskega glasovanja nas delovanja in prodajo malih ko- člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije bodo znani danes tudi na Gorenjskem ni treba mutacijskih sistemov ter inženi­ (ponedeljek) ob 18. uri. Po neuradnih podatkih pa je slavil biti sram. Po podatkih, ki smo ring, bo vodil Bojan Hladnik. mlajši kandidat od dveh: dr. Janez Drnovšek, doktor eko­ jih danes dopoldne dobili na Podjetje Iskra servisne dejavno­ nomskih znanosti, ki mu po prvih anketah ni najbolje kazalo medobčinskem svetu SZDL za sti pa Rudoif Benedik. Samo­ Gorenjsko, je imelo na Gorenj­ in je bil v prednosti Marko Bule, proti koncu preteklega ted­ stojno podjetje Iskra Unitel na skem pravico glasovanja na pa se je tehtnica vedno bolj nagibala na Drnovškovo Blejski Dobravi pa bo vodil Sre­ 140.079 ljudi, na volišče pa jih čo Vengar. stran. Izjemna je bila udeležba na glasovanju. Presegla je 80 je prišlo 120.193 ali 85,80 od­ odstotkov, kar je nov dokaz, da morajo postati neposredne stotka. Za Marka Bulca je gla­ M. V. volitve stalnica političnega odločanja. sovalo 40.454 volilcev ali 33,65 odstotka, za Janeza Drnovška Natančnejša analiza tokrat- no sodelovanje v predvolilnem pa 76.084 upravičencev ali nega glasovanja ali izjavljanja in volilnem postopku, prav ta­ 63,30 odstotka. Neveljavnih (o članstvu nedeljskega zma­ ko pa nad 30.000 aktivistom, ki glasovnic je bilo 4233 ali 3,52 govalca v predsedstvu Jugosla­ so poskrbeli, da je na 4391 slo­ odstotka. Skupaj je bilo na Go­ LU vije bo rekla zadnjo besedo re­ venskih voliščih potekalo vse renjskem 312 volišč. Po posa­ < publiška skupščina) bo podana tako, kot je bilo treba. meznih občinah pa so glasova- na današnji seji predsedstva republiške konference SZDL. Dobra udeležba na voliščih pa o Kaze, da smo Slovenci za poli­ Javna zahvala h- vko, ki jo gradi republiško 5Z co vodstvo, da smo za neposredne Marjan Gantar, predsednik medobčinskega sveta SZDL za li takole: Kranj 85,02 odstotka, co volitve, pluralno družbo, pra­ Gorenjsko se v imenu sveta, občinskih konferenc in v svojem mlajši, tudi s preteklostjo neo­ LU Škof j a Loka 90 odstotkov, Tr­ vno državo z zajamčenimi člo­ imenu zahvaljuje Gorenjcem za izredno udeležbo na glasovanju. bremenjeni ljudje. Po poroči­ žič 87 odstotkov, Jesenice 83 vekovimi pravicami in drža­ Prav tako gre zahvala prizadevnim aktivistom SZDL, članom vo­ lih z občinskih konferenc več­ odstotkov in Radovljica 86,7 vljanskimi svoboščinami, je lilnih komisij in volilnih odborov, ki so zavestno, zavzeto in od­ jih problemov na glasovanju LU >9 odstotka. Gorenjska se je torej uejal v nedeljo zvečer prvi mož govorno uresničili nalogo, tako v kandidacijskih postopkih kot ni bilo. Potekalo je, za razliko slovenske SZDL Jože Smole in prepričljivo odločila za mlajše­ od preteklih glasovanj, dosto­ na samem glasovanju. MS SZDL za Gorenjsko se zahvaljuje tudi Pristavil, da se je odločil odsto­ ga kandidata, čeprav manj janstveno, brez pretiranega < Gorenjskemu glasu, lokalnim radijskim postajam in drugim gla­ piti, če udeležba na glasovanju znanega in poznanega, vendar zunanjega blišča. silom za pomoč pri organizaciji in izvedbi glasovanja. O ne bi bila dobra. Bulcu in Dr­ je očitno njeno prepričanje, da novšku se je zahvalil za pošte­ morajo na odgovorne dolžnosti J. Košnjek, slika F. Perdan o o /IGOR GUZELJ A / ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR A Borci o prenovi SZDL Strahovi Fidela Castra Politični pluralizem da, toda brez zlorab V ponedeljek, •približno ob enih zjutraj, je na uradni obisk v okin- čano Havano, glavno mesto Kube, priletel sovjetski voditelj Mihail Gorbcčov.