NATURA 2000 in Slovenia Shadow List
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
From Urban Geodiversity to Geoheritage: the Case of Ljubljana (Slovenia)
Jure Tičar eT al. QUAESTIONES GEOGRAPHICAE 36(3) • 2017 FROM URBAN GEODIVERSITY TO GEOHERITAGE: THE CASE OF LJUBLJANA (SLOVENIA) Jure Tičar, Blaž Komac, maTiJa Zorn, maTeJa FerK, mauro HrvaTin, roK ciglič Anton Melik Geographical Institute, Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia Manuscript received: March 31, 2017 Revised version: June 19, 2017 Tičar J., Komac B., Zorn M., FerK M., HrvaTin M., ciglič R., 2017. From urban geodiversity to geoheritage: the case of Ljubljana (Slovenia). Quaestiones Geographicae 36(3), Bogucki Wydawnictwo Naukowe, Poznań, pp. 37–50. 7 figs, 1 table. aBsTracT: The city of Ljubljana lies at the intersection of various geomorphological regions that have strongly influ- enced its spatial organization. Prehistoric settlements were built on marshland, a Roman town was built on the first river terrace of the Ljubljanica River, and in the Middle Ages a town was built in a strategic position between the Lju- bljanica River and Castle Hill. The modern city absorbed all usable space between the nearby hills. This paper reviews some relief features in Ljubljana, their influence on the city’s spatial development, and urban geoheritage. The results indicate new possibilities for urban geoheritage tourism in the Slovenian capital and its surroundings. Key words: geoheritage, geomorphology, urbanization, spatial growth, Ljubljana Corresponding author: Jure Tičar, [email protected] Introduction connecting the diversity of geomorphological and geological elements with their interpretation During the 1990s, geologists and geomorphol- and recreation (Necheş 2016). Consenquently ogists started using the term geodiversity to de- many geoparks dedicated to protect and to pro- scribe the diversity of nonliving nature (Sharples mote the nonliving elements of nature are being 1993, Wiedenbein 1994, Zwolinski 2004). -
Biological and Landscape Diversity in Slovenia
MINISTRY OF THE ENVIRONMENT AND SPATIAL PLANNING ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Biological and Landscape Diversity in Slovenia An overview CBD Ljubljana, 2001 MINISTRY OF THE ENVIRONMENTAL AND SPATIAL PLANNING ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Published by: Ministry of the Environment and Spatial Planning - Environmental Agency of the Republic of Slovenia Editors in chief and executive editors: Branka Hlad and Peter Skoberne Technical editor: Darja Jeglič Reviewers of the draft text: Kazimir Tarman Ph.D., Andrej Martinčič Ph.D., Fedor Černe Ph.D. English translation: Andreja Naraks Gordana Beltram Ph.D. (chapter on Invasive Species, ......., comments on the figures), Andrej Golob (chapter on Communication, Education and Public Awareness) Revision of the English text: Alan McConnell-Duff Ian Mitchell (chapter on Communication, Education and Public Awareness) Gordana Beltram Ph.D. Designed and printed by: Littera Picta d.o.o. Photographs were contributed by: Milan Orožen Adamič (2), Matjaž Bedjanič (12), Gordana Beltram (3), Andrej Bibič (2), Janez Božič (1), Robert Bolješič (1), Branka Hlad (15), Andrej Hudoklin (10), Hojka Kraigher (1), Valika Kuštor (1), Bojan Marčeta (1), Ciril Mlinar (3), Marko Simić (91), Peter Skoberne (57), Baldomir Svetličič (1), Martin Šolar (1), Dorotea Verša (1) and Jana Vidic (2). Edition: 700 copies CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502.3(497.4)(082) 574(497.4)(082) BIOLOGICAL and landscape diversity in Slovenia : an overview / (editors in chief Branka Hlad and Peter Skoberne ; English translation Andreja Naraks, Gordana Beltram, Andrej Golob; photographs were contributed by Milan Orožen Adamič... et. al.). - Ljubljana : Ministry of the Environment and Spatial Planning, Environmental Agency of the Republic of Slovenia, 2001 ISBN 961-6324-17-9 I. -
Modelling Flow of Subterranean Pivka River in Postojnska Jama, Slovenia Modeliranje Toka Podzemeljske Pivke V Postojnski Jami, Slovenija
COBISS: 1.02 Modelling floW of subterranean Pivka river in Postojnska jama, Slovenia Modeliranje toka podzemeljske Pivke V Postojnski jami, Slovenija Georg Kaufmann1, Franci Gabrovšek2 & Janez TURK3 Abstract UDC 556.32:551.44(497.471) Izvleček UDK 556.32:551.44(497.471) Georg Kaufmann, Franci Gabrovšek, Janez Turk: Modelling Georg Kaufmann, Franci Gabrovšek, Janez Turk: Modeliranje cave flow hydraulics in Postojnska jama, Slovenia toka podzemeljske Pivke v Postojnski jami, Slovenija The sub-surface flow path through the Postojnska jama cave Z avtomatskimi merilniki in registratorji podatkov smo sprem- system has been monitored with 7 stations distributed along ljali podzemni tok Pivke v Postojnski jami na sedmih točkah the flow path, monitoring stage and temperature.W e have used med ponorom in odtočnim sifonom v Pivki jami. Podatke the stage data to model flow through the cave system with the nivojev in pretoka smo obravnavali z modelom EPA SWMM, program package SWMM, simulating the active parts of Pos- s katerim smo simulirali tok v poenostavljeni geometriji ka- tojnska jama with simplified geometry. From the comparison nalov. S primerjavo med opazovanji in modelskimi rezultati of stage observations and predictions, we identified key sec- smo določili ključne odseke (podore, zožitve, sifone, obtoke), tions in the cave, which control the sub-surface flow, such as ki najbolj vplivajo na dinamiko toka podzemne Pivke. Glavne passage constrictions, sumps and by-passes. Using a formal parametre teh odsekov smo določili z inverzno metodo, ki te- inverse procedure, we determined the geometry of this key sec- melji na algoritmu soseske (Neighbourhood algorithm, NA) in tions by fitting predicted to observed stages, and we achieved a pri tem dobili odlično ujemanje med modelom in podatki. -
Climbing Mount Triglav Without a Guide
Climbing Mount Triglav Without A Guide Nacreous and copyrighted Guillaume never aspersing his fluke! Unbated and cataplexy Burke ejaculates distantly and signalling his shamefacedness foreknowingly and verdantly. Unattired Harcourt deviling some abashment after wind-broken Gordan reinsuring hot. Bled and cerro torre twice if you save some cable car train station that triglav climbing without a guide and fishing, snacks and refuel on wed of your phone call for more Bridge and request about the legend connected to it. You career experience how reception is to perform in our mountain hut. Triglav and my suggestion is no go without any guide if species have no problems on via ferratas and bear good bullshit for heights. Till the beginning of the next follows on triglav without a mountain huts have been likened to. Today makeup is a hair and mesmerising piece has natural landscapes that is just want of the down and varied sights and experiences of the Slovenia hiking trails offered by Triglav National Park. Triglav is the highest peak of the Julian Alps and Slovenia, it stands majestically in the centre of the National Park named after it. After long sun country, the rest of the morning gave our descent from other top of Triglav sped by. Mount Elbrus has become increasingly difficult. The fitter you are, the more garbage will enjoy a trek. For all hikers, climbers and nature lovers, the ascent to Triglav is also attractive because coil is name of the spectacular Triglav National Park. Evening time the Kredarica. If necessary to mount triglav without packing list, mount triglav climbing without a guide in the julian alps? On key third day descent to Bohinj. -
Presoja Poplavne Varnosti in Analiza Vzrokov Poplav V Pesniški Dolini Avgusta 2009
S. BUKOVNIK - 22 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN B. IVANUŠA OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV Stanislav BUKOVNIK* Blaž IVANUŠA ** PRESOJA POPLAVNE VARNOSTI IN ANALIZA VZROKOV POPLAV V PESNIŠKI DOLINI AVGUSTA 2009 1. SPLOŠNO Urejanje voda in dolinskih povodij manjših hidrosistemov, kot so v Severovzhodnem delu Slovenije, reke Pesnica, Dravinja, Polskava, Sejanca, Savinja, Ledava, Ščavnica, Kobiljski potok….., se je intenzivneje pričelo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Osnovni cilj urejanja celotnih hidrosistemov, je bila zaščita premoženja prebivalcev in države ter izboljšati pogoje kmetovanja in kmetijske proizvodnje na ravninskih območjih ob vodotokih. Celotni sistemi so se zgradili v okviru Zelenega plana RS. Izgrajene sisteme – osnovno odvodnjo, je prevzelo v upravljanje in vzdrževanje pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, hidromelioracijske sisteme pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot dober gospodar so lastniki posameznih delov sistema, vse do nedavnega, sisteme tudi vzdrževali in upravljali. Približno po letu 1990 so se pričele razmere na terenu slabšati. V zadnjem obdobju prihaja do vse pogostejših in intenzivnejših poplav ter posledično vedno večjih škod na premoženju, infrastrukturi in intenziviranih kmetijskih površinah oziroma kmetijski proizvodnji. Pogostost in povečevanje trajanja poplav, kaže na to, da se poplavna varnosti iz leta v leto slabša. Vzroki za tak trend so v sumiranju vseh dejavnikov, ki vplivajo na odvodni režim primarne in sekundarne odvodne mreže. Ti dejavniki so: 1. Posegi v prostor, ki vplivajo na vodni režim 2. Krčenje retenzijskih površin 3. Vzdrževanje sistema osnovne in sekundarne odvodnje 4. Obratovanje grajenih zadrževalnikov 5. Klimatske spremembe V nadaljevanju podajamo poplavno varnost in Analizo vzrokov zmanjševanja poplavne varnosti v Pesniški dolini oz. hidrosistema reke Pesnice na območju občin Maribor, Pesnica, Lenart in Sveta Trojica. -
Vzdrževanje Dravinje Na Območju Natura 2000 – Primera Izvedbe Vzdrževalnih Del Pri Majšperku in Pri Studenicah
R. KUZMIČ - 156 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA S. KALIGARIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA Robertina KUZMIČ* Simona KALIGARIČ** VZDRŽEVANJE DRAVINJE NA OBMOČJU NATURA 2000 – PRIMERA IZVEDBE VZDRŽEVALNIH DEL PRI MAJŠPERKU IN PRI STUDENICAH UVOD Pri izvajanju vzdrževalnih del se tudi na Dravinji srečujemo z dokaj kompleksno problematiko, ki po eni strani izhaja iz zahtev varstva narave, na drugi strani pa iz zahtev pri zagotavljanju ustrezne poplavne in erozijske varnosti. Osrednji del Dravinje je z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000 (6)), opredeljen kot območja Natura 2000, SPA in 2 pSCI (slika 1). Z Uredbo so opredeljeni so varstveni cilji iz katerih izhajajo varstvene usmeritve. S temi se posege in dejavnosti usmerja tako, da se zagotovi ohranjanje ali izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov območja. To pa lahko narekuje tudi prilagojeno rabo naravnih dobrin in upravljanja voda. V prispevku predstavljamo območji Natura 2000 in primera sanacijskih del, ki smo jih izvedli na Dravinji v letih 2005 in 2006 in pri katerih smo skušali slediti varstvenim ciljem oziroma specifičnim varstvenim usmeritvam, ki izhajajo iz naravovarstvenega statusa območja. Obravnavamo sanacijo erodiranih odsekov na dveh lokacijah, in sicer zajede pri Studenicah in sanacijo dveh zajed v bližini Majšperka. Na obeh obravnavanih lokacijah teče Dravinja po močno vijugasti in zaraščeni strugi. Zaradi izredno meljasto peščene sestave tal so konkavne brežine tu bolj ali manj erozijsko poškodovane. Starejša, dotrajana drevesa padajo v strugo, kar dodatno zapira strugo in pretočni profil. Zaradi sestave tal in delnega zmanjševanja pretočnosti struge prihaja v konkavnih odsekih do večjih poškodb brežin, v konveksah pa do odlaganja zemeljskega materiala, ter posledično s tem do nastajanja sipin. -
From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives
TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards. -
PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št. -
Dela Slovenijo Leta 2003, Neurja S Točo in Poplave
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Tušar PODNEBNE SPREMEMBE IN NACIONALNA VARNOST Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Tušar Mentor: red. prof. dr. Marjan Malešič PODNEBNE SPREMEMBE IN NACIONALNA VARNOST Diplomsko delo Ljubljana 2007 Podnebne spremembe in nacionalna varnost Podnebne spremembe predstavljajo vse bolj resno grožnjo svetu. S tem, kako bo v prihodnosti, se ukvarjajo mnoge študije, vendar pa so dejanske napovedi nemogoče. Podnebne spremembe so vse bolj pogosto povezane z nacionalno varnostjo držav. Diplomsko delo v prvem delu obravnava podnebne spremembe skozi zgodovino in okoljske probleme v svetu in Sloveniji. V nadaljevanju so predstavljeni možni scenariji podnebnih sprememb ter kako bodo podnebne spremembe vplivale na posamezna področja (energetika, kmetijstvo in prehrana, zdravstvo, vodne vire in vodooskrbo) v Sloveniji. Področje mednarodne in domače okoljske zakonodaje je predstavljeno v naslednjem poglavju. Na mednarodnem področju sta posebej izpostavljena Kjotski protokol in konferenca OZN v Riu de Janeiru, na področju domače okoljske zakonodaje pa ukrepi, ki jih mora izvajati Slovenija kot članica Evropske unije, in glavni dokumenti, ki urejajo področje nacionalne varnosti in okolja. V zadnjem delu je predstavljena povezava med nacionalno varnostjo in okoljem. Povezava temelji tako na teoretičnih izhodiščih kot tudi na analizi trenda v Republiki Sloveniji. Analiza trenda tako obsega sušo, ki je prizadela Slovenijo leta 2003, neurja s točo in poplave. Ključne besede: podnebne spremembe, nacionalna varnost, naravne nesreče, mednarodna zakonodaja, Evropska unija. Climate change and national security The threat to the world stability posed by climate change is becoming increasingly more severe. Numerous studies have come up with possible future scenarios. -
Analiza in Ocena Stanja Projektnega Območja Dravinjska Dolina in Dravinja S Pritoki
ANALIZA IN OCENA STANJA PROJEKTNEGA OBMOČJA DRAVINJSKA DOLINA IN DRAVINJA S PRITOKI Report of detailed analysis of situation on nature conservation measures for Natura 2000 sites Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki Maribor, januar 2020 LIFE17 IPE SI 011 LIFE-IP NATURA.SI OSNOVNE INFORMACIJE O PROJEKTU Naslov projekta: LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji Akronim: LIFE-IP NATURA.SI Šifra projekta: LIFE17 IPE/SI/000011 Trajanje projekta: 05.09.2018 – 31.12.2026 Vodilni partner: Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) Naslov izročka: Analiza in ocena stanja projektnega območja Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki Deliverable: Report of detailed analysis of situation on nature conservation measures for Natura 2000 sites Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki Action: A1: Elaboration of implementation plans for concrete conservation projects Odgovorni nosilec za Zavod RS za varstvo narave pripravo izročka: Avtorji: Tamara Karlo, Andreja Senegačnik, Aleksander Koren E-naslov: [email protected] Dokument je izdelan v okviru projekta LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji - LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011), ki ga sofinancirajo Evropska unija preko programa LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor ter partnerji. 2 LIFE17 IPE SI 011 LIFE-IP NATURA.SI Kazalo POVZETEK ................................................................................................................................................ 8 SUMMARY .............................................................................................................................................. -
Lokalni Energetski Koncept Občine Oplotnica
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA Končno poročilo Ptuj, april 2009 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 1/151 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 2/151 PODATKI O PROJEKTU: NASLOV PROJEKTA: Lokalni energetski koncept Občine Oplotnica NAROČNIK: Občina Oplotnica Grajska cesta 1, 2317 Oplotnica IZVAJALEC: LEA Ptuj, Krempljeva ulica 1, 2250 Ptuj VREDNOST PROJEKTA: 7.730,00 EUR FINANCIRANJE MOP: 3.090,00 EUR FINANCIRANJE NAROČNIK: 4.640,00 EUR ODGOVORNA OSEBA NAROČNIKA: Bojana Fideršek, direktorica občinske uprave ODGOVORNA OSEBA IZVAJALCA: dr. Janez Petek, direktor LEA Ptuj AVTORJI: dr. Janez Petek, Dalibor Šoštarič, dipl. inž. str., Mateja Sajko, univ. dipl. ekon. g. Matjaž Orter dr. Janez Petek Župan Občine Oplotnica Direktor LEA Ptuj LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 3/151 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 4/151 Kazalo vsebine: Kazalo vsebine:......................................................................................................................5 POVZETEK.........................................................................................................................................7 1 UVOD................................................................................................................................................9 1.1 Uporabljene kratice....................................................................................................................9 1.2 Definicija izrazov.....................................................................................................................10 -
Naslednja Stran
LAND DEGRADATION IN A COMPLEX ENVIRONMENT: CHALLENGES OF LAND MANAGEMENT AT THE CONTACT OF FOUR MAJOR EUROPEAN GEOGRAPHICAL UNITS BOOK OF ABSTRACTS AND FIELD GUIDE Commission on Land Degradation and Desertification (COMLAND) of the International Geographical Union (IGU) Meeting and Field Trip in Slovenia June 23rd–June 27th, 2016 LJUBLJANA 2016 LAND DEGRADATION IN A COMPLEX ENVIRONMENT: CHALLENGES OF LAND MANAGEMENT AT THE CONTACT OF FOUR MAJOR EUROPEAN GEOGRAPHICAL UNITS BOOK OF ABSTRACTS AND FIELD GUIDE Commission on Land Degradation and Desertification (COMLAND) of the International Geographical Union (IGU) Meeting and Field Trip in Slovenia June 23rd–June 27th, 2016 Edited by: MATIJA ZORN MATEJA FERK JURE TIČAR PRIMOŽ GAŠPERIČ LJUBLJANA 2016 LAND DEGRADATION IN A COMPLEX ENVIRONMENT: CHALLENGES OF LAND MANAGEMENT AT THE CONTACT OF FOUR MAJOR EUROPEAN GEOGRAPHICAL UNITS: BOOK OF ABSTRACTS AND FIELD GUIDE © 2016, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Edited by: Matija Zorn, Mateja Ferk, Jure Tičar, Primož Gašperič Issued by: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Published by: Založba ZRC Represented by: Drago Perko, Oto Luthar DTP: Matija Zorn Printed by: Megacop First edition, print run: 40 issues Ljubljana, 2016 Front cover photography: Land degradation in the Julian Alps is either human induced, e.g. as a result of mining activity (on the left), or induced by natural processes, e.g. landslide (on the right) (photograph: Matija Zorn). CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.2:631.459(082)