LIFE13 NAT/SI/000314

Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko

Ocena prehranske baze belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) v okolici zasedenih teritorijev na

Kočevskem

Ljubljana, november 2017

PRILOGE

LIFE13 NAT/SI/000314

OSNOVNE INFORMACIJE O PROJEKTU

Naslov projekta: Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko Akronim : LIFE Kočevsko Šifra projekta: LIFE13 NAT/SI/000314 Trajanje projekta: 01.09.2014 - 28.02.2019 Spletna stran projekta: http://life-kocevsko.eu

Vodilni partner: Občina Kočevje Sodelujoči partnerji: Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za varstvo narave RS, Ljudska univerza Kočevje

Naslov dokumenta: Ocena prehranske baze belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) v okolici zasedenih teritorijev na Kočevskem Projektna akcija: C 2 – Izboljšanje stanja habitata in populacije triprstega in belohrbtega Izvalalec oz. odgovorni partner za pripravo dokumenta: Al Vrezec sp. Pražakova 11 SI-1000 Ljubljana

Dokument je bil izdelan na osnovi naročilnice št. 430-147/2017z dne 13.2.2018, ki je bila sklenjena med Zavodom za gozdove Slovenije (predstavnik: Damjan Oražem) in Al Vrezec sp. (predstavnik: dr. Al Vrezec).

Avtor dokumenta: dr. Al Vrezec

Predlagan način citiranja: VREZEC A. (2017): Ocena prehranske baze belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) v okolici zasedenih teritorijev na Kočevskem. Poročilo v okviru projekta LIFE Kočevsko (LIFE13 NAT/SI/000314), Ljubljana.

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

KAZALO

KAZALO ...... 3 KAZALO TABEL ...... 4 KAZALO SLIK ...... 5 KAZALO DODATKOV ...... 7 1. UVOD ...... 8 2. LITERATURNI PREGLED PREHRANE IN PREHRANSKIH NAVAD BELOHRBTEGA DETLA ...... 9 3. VREDNOTENJE VRSTNE SESTAVE IN BIOMASE ZALUBNIH HROŠČEV V ODMRLEM IN ODMIRAJOČEM DREVJU NA TERITORIJIH BELOHRBTEGA DETLA Z OPREDELITVIJO PREHRANSKO NAJUGODNEJŠIH DREVES ZA VRSTO ...... 16 4. PREDLOG UPRAVLJANJA IN SPREMLJANJA STANJA PREHRANSKE BAZE BELOHRBTEGA DETLA 30 5. LITERATURA ...... 31

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

KAZALO TABEL

Tabela 1: Literaturni pregled taksonov, ki so bili kot plen najdeni v prehrani belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) . Ksilofagni in saproksilni taksoni so označeni z *. Pod črto je navedena prehrana rastlinskega izvora...... 11 Tabela 2: Gnezditvena prehrana belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) na Norveškem po tipih plena (po Hogstad & Stenberg 1997). Podrobneje so prikazane skupine, ki so v prehrani dosegale več kot 10 % PREHRANE glede na številu ali biomaso plena...... 12 Tabela 3: Potencialna prehranjevalna drevesa belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) glede na število prepoznanih plenskih vrst detla, ki so na ta drevesa vezane. Prikazan je odstotek vseh do sedaj prepoznanih ksilofagnih vrst žuželk v prehrani belohrbtega detla (N=17)...... 13 Tabela 4: Pregled glavni plenskih ksilofagnih vrst s pregledom pojavljanja na območju Kočevskega (viri: Titovšek 1988, Brelih et al. 2006, zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije, neobjavljeno)...... 14 Tabela 5: Pregled odstotka (%) števila osebkov taksonov najdenih pod lubjem odmrlih debel izbranih drevesnih vrst na teritorijih belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) na Kočevskem v letu 2017. Z mastnim tisko so poudarjene nekatere sumarne vrstice...... 22

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

KAZALO SLIK

Slika 1: Lokalno lahko posamezne vrste predstavljajo ključni plen belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) , kot je to smrekov vitki kozliček (Oxymirus cursor) na Norveškem (levo) in veliki topolov kozliček (Saperda carcharias) na Finskem (desno). Obe vrsti se pojavljata tudi na Kočevskem. (foto: Al Vrezec) ...... 12 Slika 2: Bukov kozliček (Morimus funereus) je ena večjih ksilofagnih vrst kozličkov na Kočevskem, ki so tudi potencialni plen belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) . Levo ličinka in desno odrasla žival. (foto: Al Vrezec) ...... 15 Slika 3: Teritoriji belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) , na katerih smo v letu 2017 pregledovali odmrla debla dreves...... 16 Slika 4: Lokacije, na katerih smo v letu 2017 pregledovali odmrla debla jelke (Abies alba) ...... 16 Slika 5: Lokacije, na katerih smo v letu 2017 pregledovali odmrla debla smrek (Picea abies) ...... 17 Slika 6: Lokacije, na katerih smo v letu 2017 pregledovali odmrla debla bukev (Fagus sylvatica) . .. 17 Slika 7: Lokacije, na katerih smo v letu 2017 pregledovali odmrla debla gradnov (Quercus petraea) ...... 17 Slika 8: Lokacije, na katerih smo v letu 2017 pregledovali odmrla debla lip (Tilia platyphyllos) ...... 18 Slika 9: Lokacije, na katerih smo v letu 2017 pregledovali odmrla debla trepetlik () ...... 18 Slika 10: Ličinke škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus) , vrste evropskega varstvenega pomena, so se izkazale za pogoste v odmrlih trepetlikah (Populus tremula) v gorskih gozdovih Kočevske tudi na teritorijih belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) . (foto: Al Vrezec)...... 24 Slika 11: Gostota (št./m 2) vseh podlubnih organizmov pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall-Wallis ANOVA H=8,1, ns). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann- Whitney U test, p<0,05)...... 24 Slika 12: Gostota (št./m 2) ličink kozličkov (Cerambycidae) pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall- Wallis ANOVA H=11,5, p<0,01). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann-Whitney U test, p<0,05)...... 25 Slika 13: Gostota (št./m 2) vseh hroščev (Coleoptera), odraslih in ličink, pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall-Wallis ANOVA H=17,4, p<0,01). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann-Whitney U test, p<0,05)...... 25 Slika 14: Gostota (št./m 2) velikih organizmov (masa >0,01 g) pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall- Wallis ANOVA H=9,7, ns). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann-Whitney U test, p<0,05)...... 26 Slika 15: Količina biomase (g/m 2) vseh podlubnih organizmov pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall- Wallis ANOVA H=7,8, ns). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann-Whitney U test, p<0,05)...... 26 Slika 16: Količina biomase (g/m 2) ličink kozličkov (Cerambycidae) pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall-Wallis ANOVA H=44,0, p<0,01). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann-Whitney U test, p<0,05)...... 27 Slika 17: Količina biomase (g/m 2) hroščev (Coleoptera) pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall-Wallis ANOVA H=9,2, ns). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann- Whitney U test, p<0,05)...... 27 Slika 18: Količina biomase (g/m 2) velikih organizmov (masa >0,01 g) pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall-Wallis ANOVA H=11,5, p<0,05). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann-Whitney U test, p<0,05)...... 28 Slika 19: Zalubni kozlički (Rhagium) so bili najpogostejši kozlički pod lubjem preiskanih dreves na teritorijih belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) na Kočevskem. Levo je ličinka zelenega

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE zalubnega kozlička (Rhagium mordax) , desno pa odrasla žival malega zalubnega kozlička (Rhagium inquisitor) . (foto: Al Vrezec) ...... 28

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

KAZALO DODATKOV

DODATEK 1…………………………………………………………………………………………………………………………………32

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

1. UVOD

Saproksilni organizmi, torej organizmi vezani na odmirajoč ali odmrl les, veljajo danes za enega najbolj ogroženih delov biodiverzitete (Siitonen 2013). K temu je prispevalo predvsem izkoriščanje gozdov brez sonaravnega gospodarjenja, kar je privedlo do množičnega izumiranja saproksilnih organizmov, zlasti tistih vezanih na večje količine odmrle lesne mase. To velja predvsem za t.i. pragozdne vrste (Urwaldrelikt) (Müller et al. 2005). Mnoge od teh vrst so bile v preteklosti v Evropi zelo razširjene, saj je gozd predstavljal po ledenih dobah prevladujoči habitatni tip, vendar so zaradi delovanja človeka te vrste lokalno izumrle in se danes pojavljajo le še v izoliranih rezervatih (Siitonen 2013). To velja praktično za vse prehranske nivoje v saproksilni prehranski verigi, od detritivorov do končnih plenilcev, ki so v tej verigi predvsem detli in žolne. Med tem ko so žolne (Picus, Dryocopus) večinoma prehransko vezane na mravlje (Formicidae), pa so detli (Dendrocopos, Picoides) vezani na saproksilne žuželke pod lubjem ali v lesu (Winkler et al. 1995). Vendar pa je tudi med detli precejšnja razlika v prehranskih nišah in za najbolj specializirano vrsto velja belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) , ki je prehransko skoraj izključno vezan na ličinke večjih saproksilnih ali ksilofagnih hroščev, zlasti kozličkov (Cerambycidae) (Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Winkler et al. 1995).

Belohrbti detel je največja evropska vrsta detla, ki je ob enem tudi najbolj ogrožena, saj se je razširjenost vrste v zadnjih 100 letih močno skrčila, populacije pa so upadle v mnogih evropskih državah (Spiridinov & Virkkala 1997). Zaradi intenzivne izrabe gozdov se je populacije vrste na Finskem v drugi polovici 20. stoletja zmanjšala za kar 90 % (Virkkala et al. 1993). Razlog temu upadu je predvsem poslabšanje prehranskih razmer za vrsto. Carlson (1998) je v Skandinaviji ugotovil, da so ptice na teritorijih z večjo količino odmrle mase v boljši kondiciji, kar se odraža v strukturi njihovega perja. S primerjavo peres muzejskih primerkov zbranih v Skandinaviji v obdobju 150 let se je izkazalo, da so ptice v preteklosti živele v prehransko precej ugodnejšem okolju kot danes. Najmočnejše populacije belohrbtega detla so v Evropi danes ohranjene v nekaterih vzhodnoevropskih državah, Romuniji, Belorusiji, Slovaški in na Hrvaškem, kjer vsaj do konca 20. stoletja gospodarjenje z gozdovi ni bilo intenzivno (Spiridinov & Virkkala 1997). V Sloveniji je belohrbti detel redka in ogrožena vrsta, katere populacija je ocenjena na 100-150 parov (Denac & Mihelič 2015). Vrsta je bila v preteklosti pri nas slabo poznana, glede na muzejske primerke in redka opazovanja v naravi pa je bila ugotovljena le severna podvrsta D. l. leucotos (Matvejev & Vasić 1973). Balkanska podvrsta D. l. lilfordi je bila v Sloveniji najdena šele konec 20. stoletja na Kočevskem (Perušek 1991), danes pa predvsem v južni dinarski Sloveniji in predalpskem svetu živi le D. l. lilfordi (Denac & Mihelič 2015). Zadnja opazovanja severne podvrste D. l. leucotos so bila znana iz Alp konec 20. stoletja (Šere 1985, Rubinič 1993), kasnejših najdb pa ni. Morda je nominotipska vrsta pri nas celo izumrla. Habitatni model za vrsto je pokazal na velik pomen količine odmrle lesne mase v gozdu z optimumom okoli 30 m 3 / ha (Vrezec et al. 2014), merjenja s terena pa kažejo na količine 42 – 283 m 3 / ha (Denac & Mihelič 2015). Trogen (2015) ocenjuje minimalno potrebno količino odmrle lesne mase v gozdu za obstoj belohrbtega detla na 20 m 3 / ha, druge raziskave pa, da vrsta potrebuje od 10 - 58 m 3 / ha odmrle lesne mase (Frank 2002, Angelstam et al. 2003). Seveda pa so te številke zgolj okvirne, saj je dejanska prisotnost in število detlov na nekem območju odvisno od količine zanj ustreznega plena, ki je na območju na voljo. Ta študija je prva, ki se pri nas loteva te problematike kot prispevek k boljšemu upravljanju z gozdovi za namene ohranjanja populacije belohrbtega detla.

Namen pričujoče študije je ovrednotiti prehransko bazo belohrbtega detla na predhodno popisanih teritorijih na Kočevskem (Perušek et al. 2015). Študija zajema štiri sklope: 1. Pregled literature prehrane belohrbtega detla.

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

2. Vrednotenje vrstne sestave in biomase zalubnih hroščev v odmrlem in odmirajočem drevju na projektnem območju LIFE Kočevsko. 3. Opredelitev prehransko najugodnejših tipov dreves za belohrbtega detla. 4. Predlog upravljanja in spremljanja stanja prehranske baze belohrbtega detla.

2. LITERATURNI PREGLED PREHRANE IN PREHRANSKIH NAVAD BELOHRBTEGA DETLA

2.1 PREHRANA IN PREHRANSKA DREVESA BELOHRBTEGA DETLA

Prehrana belohrbtega detla je v splošnem dokaj slabo poznana, večinoma zgolj kot analiza vsebine želodcev mrtvih ptic ali opazovanja na terenu (Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Hogstad & Stenberg 1997). Analize terenskih opazovanj, zlasti ptic, ki hranijo mladiče, so problematične predvsem iz stališča določitve plenskih vrst, saj je zlasti ličinke žuželk na ta način dokaj težko določiti do vrstnega nivoja. Kljub temu je po zbranih podatkih prehrana belohrbtega detla dokaj pestra in obsega tako hrano živalskega (ličinke in imagi žuželk) kot rastlinskega izvora (semena in plodovi;

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Tabela 1). Hrana rastlinskega izvora je pomembnejša v negnezditvenem obdobju, zlasti poleti (Winkler et al. 1995), v gnezditvenem obdobju pa so ključnega pomena žuželke. Hogstad & Stenberg (1997) sta kvantificirala gnezditveno prehrano belohrbtega detla na Norveškem z beleženjem plena, ki so ga starši nosili mladičem (Tabela 2). Čeprav je prehrana belohrbtega detla kvalitativno gledano zelo raznolika, pa je kvantitivno vrednotenje pokazalo, da gre za izrazitega specialista vezanega na ksilofagne in saproksilne vrste žuželk, med katerimi izstopajo predvsem ličinke kozličkov (Cerambycidae) in vrbovega zavrtača (Cossus cossus) . Lokalno lahko v prehrani tudi prevladuje ena vrsta kozličkov, kot na primer smrekov vitki kozliček (Oxymirus cursor) na Norveškem (Hogstad & Stenberg 1997) in veliki topolov kozliček (Saperda carcharias) na Finskem (Nuorteva et al. 1981) (Slika 1). Čeprav belohrbti detel pobira tudi površinske žuželke, zlasti košeninarje (Tipulidae) in druge dvokrilce (Diptera), pa ključni del biomase plena kljub temu prispevajo ksilofagne in saproksilne vrste žuželk (Tabela 2).

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Tabela 1: Literaturni pregled taksonov, ki so bili kot plen najdeni v prehrani belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) . Ksilofagni in saproksilni taksoni so označeni z *. Pod črto je navedena prehrana rastlinskega izvora.

Takson Skupina Plen Vir

Carabidae Carabidae, Coleoptera imagi Cramp 1985

Staphylinidae Staphylinidae, Coleoptera imagi Hogstad & Stenberg 1997

Melolontha melolontha Scarabaeoidea, Coleoptera imagi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985

Aromia moschata * Cerambycidae, Coleoptera ličinke, imagi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985, Winkler et al. 1995

Callidium sp.* Cerambycidae, Coleoptera ličinke, imagi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985

Necydalis major * Cerambycidae, Coleoptera ličinke, imagi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985, Winkler et al. 1995

Oxymirus cursor* Cerambycidae, Coleoptera ličinke, imagi Hogstad & Stenberg 1997

Prionus sp.* Cerambycidae, Coleoptera ličinke, imagi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985

Rhagium inquisitor * Cerambycidae, Coleoptera ličinke, imagi Cramp 1985

Rhagium sp.* Cerambycidae, Coleoptera ličinke, imagi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985, Winkler et al. 1995

Saperda carcharias* Cerambycidae, Coleoptera ličinke, imagi Nuorteva et al. 1981

Saperda scalaris * Cerambycidae, Coleoptera ličinke, imagi Cramp 1985

Saperda sp.* Cerambycidae, Coleoptera ličinke, imagi Winkler et al. 1995

Strangalia quadrifasciata* Cerambycidae, Coleoptera ličinke, imagi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985, Winkler et al. 1995

Xylotrechus rusticus* Cerambycidae, Coleoptera ličinke, imagi Cramp 1985

Agrilus viridis* Buprestidae, Coleoptera ličinke, imagi Cramp 1985

Agrypnus murinus Elateridae, Coleoptera imagi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985

Ampedus sanguinolentus* Elateridae, Coleoptera ličinke, imagi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985

Chrysomelidae Chrysomelidae, Coleoptera imagi Cramp 1985

Hylocoetes dermestoides* Lymexylidae, Coleoptera ličinke, imagi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980

Ips typographus* Scolytinae, Coleoptera ličinke, imagi Cramp 1985

Scolytus ratzeburgi* Scolytinae, Coleoptera ličinke, imagi Cramp 1985

Curculionidae Curculionidae, Coleoptera ličinke, imagi Cramp 1985 Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985, Winkler et al. 1995, Hogstad & Cossus cossus* , ličinke Stenberg 1997 Lammellocosus terebra* Cossidae, Lepidoptera ličinke Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985

Geometridae Geometridae, Lepidoptera ličinke Cramp 1985, Hogstad & Stenberg 1997

Lymantria dispar Lymantridae, Lepidoptera ličinke Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985

Noctuidae Noctuidae, Lepidoptera ličinke Hogstad & Stenberg 1997

Papilionidae Papilionidae, Lepidoptera ličinke Hogstad & Stenberg 1997

Plutellidae Plutellidae, Lepidoptera ličinke Cramp 1985

Argyresthia goedartella Yponomeutidae, Lepidoptera ličinke Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985

Rhagionidae Rhagionidae, Diptera ličinke Cramp 1985

Tipulidae Tipulidae, Diptera ličinke Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985, Hogstad & Stenberg 1997

Xylophagus sp.* Xylophagus, Diptera ličinke Cramp 1985

Camponotus sp.* Camponotus, Formicidae, Hymenoptera ličinke, imagi Cramp 1985

Siricidae* Siricidae, Hymenoptera ličinke Cramp 1985

Tenthredinidae Tenthredinidae, Symphyta, Hymenoptera ličinke Cramp 1985

Aphrophrorinae Aphrophrorinae, Homoptera imagi Cramp 1985

Cicadidae Cicadidae, Homoptera imagi Cramp 1985

Acrididae Acrididae, Orthoptera imagi Cramp 1985

Aranea Aranea imagi Cramp 1985, Hogstad & Stenberg 1997

Myriapoda Myriapoda imagi Cramp 1985

Gastropoda Gastropoda imagi Cramp 1985, Hogstad & Stenberg 1997

Alnus glutinosa Plantae semena in plodovi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980

Betula Plantae semena in plodovi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980

Coryllus avellana Plantae semena in plodovi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985, Winkler et al. 1995

Fraxinus Plantae semena in plodovi Cramp 1985

Phellodendron amurense Plantae semena in plodovi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985

Pinus Plantae semena in plodovi Cramp 1985

Pinus cembra Plantae semena in plodovi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980

Populus Plantae semena in plodovi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Takson Skupina Plen Vir

Prunus avium Plantae semena in plodovi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Winkler et al. 1995

Prunus padus Plantae semena in plodovi Cramp 1985

Prunus spinosa Plantae semena in plodovi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985, Winkler et al. 1995

Quercus Plantae semena in plodovi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985, Winkler et al. 1995

Rhamnaceae Plantae semena in plodovi Cramp 1985

Rhus Plantae semena in plodovi Winkler et al. 1995

Salix Plantae semena in plodovi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980

Sorbus Plantae semena in plodovi Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Cramp 1985

Tabela 2: Gnezditvena prehrana belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) na Norveškem po tipih plena (po Hogstad & Stenberg 1997). Podrobneje so prikazane skupine, ki so v prehrani dosegale več kot 10 % števila ali biomase plena v prehrani.

Tip plena % števila % biomase 1. Ksilofagne/saproksilne ličinke žuželke 26 72 1.1.Cerambycidae (Coleoptera) 14 40 1.2. Cossus cossus (Lepidoptera) 1 14 2. Površinske žuželke - ličinke 7 2 3. Površinske žuželke - imagi 65 25 3.1.Tipulidae (Diptera) 19 19 3.2.Diptera (manjše vrste) 31 2 4. Pajki (Arachnida) <1 <1 5. Polži (Gastropoda) <1 <1 6. Ostalo 2 <1

Slika 1: Lokalno lahko posamezne vrste predstavljajo ključni plen belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) , kot je to smrekov vitki kozliček (Oxymirus cursor) na Norveškem (levo) in veliki topolov kozliček (Saperda carcharias) na Finskem (desno). Obe vrsti se pojavljata tudi na Kočevskem. (foto: Al Vrezec)

Prehranske zahteve plenskih ksilofagnih vrst se seveda odražajo tudi v izboru prehranjevalnih dreves belohrbtega detla. Glede na analizo literaturnih podatkov o plenskih vrstah (Tabela 1) in podatkov o njihovih hranilnih rastlinah (Forster & Wohlfahrt 1984, Titovšek 1988, Koch 1989, Jurc 2005, Brelih et al. 2006) lahko sklepamo, da so ključna potencialna prehranjevalna drevesa predvsem breza (Betula) , vrba (Salix) , bukev (Fagus) , hrast (Quercus) in topol (Populus) , na katerih se pojavlja prek 40 % vseh ugotovljenih plenskih ksilofagnih vrst belohrbtega detla (Tabela 3). Vendar pa je potencialni izbor prehranjevalnih dreves narejen na podlagi prehranskih študj pretežno iz severne Evrope, saj tovrstnih študij iz južne Evrope praktično ni. Poleg tega je izbor prehranskih dreves odvisen tudi od lokalnih razmer, ki jih določajo zastopanost drevesnih vrst v

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE habitatu belohrbtega detla, kakor tudi zastopanost plenskih vrst in njihova pogostnost v posameznih drevesnih vrstah (t.i. skupna biomasa plena). V Bjaloveškem gozdu na Poljskem so se belohrbti detli na primer v največji meri prehranjevali na belem gabru (Carpinus) , lipi (Tilia) , smreki (Picea) in hrastu (Quercus) , najbolj preferenčna prehranska drevesa pa so bila vrba (Salix) , breza (Betula) , brest (Ulmus) , topol (Populus) , jelša (Alnus) , hrast (Quercus) in jesen (Fraxinus) (Czeszczewik 2009). V Švici je Bühler (2009) belohrbtega največkrat opazoval prehranjevati se na bukvi (Fagus) in smreki (Picea) . Iz južne Evrope tovrstnih podatkov ni, iz Slovenije pa Denac & Mihelič (2015) navajata zgolj priložnostna opazovanja hranjenja detla na bukvi (Fagus) in javorju (Acer) . Sicer pa Melletti & Penteriani (2003) za podvrsto lilfordi v čistem bukovem sestoju v Italiji navajata, da izbirajo detli pri prehranjevanju navadno drevesa večjega debelinskega razreda (premer debla 16-130 cm), kar je seveda v povezavi z večjim številom in biomaso plena v večji deblih. Belohrbti detel se sicer hrani tako na živem drevju, zlasti na odmrlih debelejših vejah (Melletti & Penteriani 2003), bolj preferenčna pa so stoječa odmrla drevesa, čeprav se hrani tudi na ležečem drevju (Czeszczewik 2009). Kljub vsemu pa so sklepanja o preferenčnih prehranjevalnih drevesih glede na količino plena, ksilofagnih žuželk, zlasti kozličkov, bolj ali manj posredna in brez vrednotenja dejanske količine razpoložljivega plena v različnih tipih dreves. Količina ksilofagnih hroščev se v odmrlem drevesu namreč spreminja glede na vrsto in stanje razkrojenosti drevesa (Stokland et al. 2012).

Tabela 3: Potencialna prehranjevalna drevesa belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) glede na število prepoznanih plenskih vrst detla, ki so na ta drevesa vezane. Prikazan je odstotek vseh do sedaj prepoznanih ksilofagnih vrst žuželk v prehrani belohrbtega detla (N=17).

Drevo % plenskih vrst Betula 64,7 Salix 58,8 Fagus 47,1 Quercus 47,1 Populus 41,2 Alnus 35,3 Castanea 35,3 Corylus 29,4 Abies 29,4 Picea 29,4 Acer 23,5 Carpinus 23,5 Malus 23,5 Tilia 23,5 Ulmus 23,5 Larix 23,5 Juglans 17,6 Prunus 17,6 Sorbus 17,6 Pinus 17,6 Cerasus 11,8 Pyrus 11,8 Aesculus 5,9 Fraxinus 5,9

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

2.2 POJAVLJANJE GLAVNIH PLENSKIH VRST NA OBMOČJU KOČEVSKEGA

Med znanimi plenskimi ksilofagnimi vrstami belohrbtega detla se jih devet pojavlja tudi na Kočevskem, za sedem vrst pa pojavljanje ni znano vendar je verjetno (Tabela 4). Med slednjimi sta tudi dve vrsti zavrtačev (Cossidae), ki spričo slabe raziskanosti favne žuželk na Kočevskem v tem delu še nista bili odkriti, čeprav je njuno pojavljanje zelo verjetno. Več podatkov je bilo zbranih za kozličke (Cerambycidae), čeprav tudi pri kozličkih seznam vrst na Kočevskem gotovo še ni popoln, saj sistematičnih raziskav ni bilo (Brelih et al. 2006).

Tabela 4: Pregled glavni plenskih ksilofagnih vrst s pregledom pojavljanja na območju Kočevskega (viri: Titovšek 1988, Brelih et al. 2006, zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije, neobjavljeno).

Pojavljanje na Vrsta Skupina Gostiteljska drevesa Kočevskem Agrilus viridis Coleoptera, Buprestidae Salix, Fagus, Betula, Alnus, Carpinus, Corylus, Acer, Castanea, Tilia ni znano Aromia moschata Coleoptera, Cerambycidae Salix da Callidium violaceum Coleoptera, Cerambycidae Picea, Abies, Larix, Pinus da Fagus, Alnus, Betula, Castanea, Quercus, Juglans, Salix, Populus, Prunus, Leptura quadrifasciata Coleoptera, Cerambycidae Corylus, Tilia ni znano Alnus, Betula, C arpinus, Quercus, Fagus, Salix, Populus, Pyrus, Malus, Necydalis major Coleoptera, Cerambycidae Prunus, Tilia, Acer, Aesculus, Fraxinus ni znano Oxymirus cursor Coleoptera, Cerambycidae Picea, Pinus, Abies, Larix, Alnus, Betula, Corylus, Fagus, Salix, Sorbus da Prionus coriarius Coleoptera, Cerambycidae Alnus, Betula, Carpinus, Corylus, Castanea, Salix, Ulmus, Malus, Cerasus da Rhagium inquisitor Coleoptera, Cerambycidae Pinus, Abies, Picea, Larix, Betula, Fagus, Quercus da Saperda carcharias Coleoptera, Cerambycidae Populus, Betula, Salix da Saperda scalaris Coleoptera, Cerambycidae Populus, Tilia, Betula, Corylus, Salix ni znano Populus, Betula, Fagus, Quercus, Castanea, Juglans, Salix, Ulmus, Xylotrechus rusticus Coleoptera, Cerambycidae Sorbus, Tilia, Acer da Ampedus sanguinolentus Coleoptera, Elateridae Quercus ni znano Hylocoetes dermestoides Coleoptera, Lymexylidae Fagus, Quercus, Castanea, Abies, Picea da Ips typographus Coleoptera, Scolytidae Picea da Scolytus ratzeburgi Coleoptera, Scolytidae Betula ne terebra Lepidoptera, Cossidae Populus ni znano Cossus cossus Lepidoptera, Cossidae Populus, Salix, Malus, Quercus, Betula, Ulmus ni znano

Po do sedaj zbranih podatkih je bilo na Kočevskem najdenih 88 vrst kozličkov ( Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti. ). Med njimi je večina vrst (92 %) ksilofagnih, največ na hrastu (Quercus) . Glede na velikostni razred vrst, ki jih pleni belohrbti detel (Tabela 1), smo kot spodnjo mejo velikosti določili 15 mm za odrasle hrošče (podatki o velikostih iz Bense 1995). Na Kočevskem se pojavlja 30 ksilofagnih vrst kozličkov te velikosti (Slika 2), ki so potencialni plen belohrbtega detla. Glede na število plenskih vrst bi lahko predpostavili, da so ključna potencialna prehranjevalna drevesa (50 % plenskih vrst ali več) na Kočevskem vrba (Salix) , smreka (Picea) , hrast (Quercus) , bukev (Fagus) , jelša (Alnus) , breza (Betula) in topol (Populus) . Vendar pa je ta slika lahko nepopolna, saj gre le za kvalitativno oceno, medtem ko je za detla bolj ključna kvantitativna ocena ustreznosti prehranjevalnih dreves, torej količine plena, ki jo lahko posamezno drevo gosti. V nadaljevanju podajamo terensko vrednotenje količine plena v odmrlih deblih dominantnih drevesnih vrst na znanih teritorijih belohrbtega detla na Kočevskem (Perušek et al. 2015): jelka (Abies) , smreka (Picea) , bukev (Fagus) , hrast (Quercus) , lipa (Tilia) in topol oziroma trepetlika (Populus) .

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Slika 2: Bukov kozliček (Morimus funereus) je ena večjih ksilofagnih vrst kozličkov na Kočevskem, ki so tudi potencialni plen belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) . Levo ličinka in desno odrasla žival. (foto: Al Vrezec)

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

3. VREDNOTENJE VRSTNE SESTAVE IN BIOMASE ZALUBNIH HROŠČEV V ODMRLEM IN ODMIRAJOČEM DREVJU NA TERITORIJIH BELOHRBTEGA DETLA Z OPREDELITVIJO PREHRANSKO NAJUGODNEJŠIH DREVES ZA VRSTO

3.1 METODE Na terenu smo v letu 2017 pregledovali odmrla debla dreves na znanih teritorijih belohrbtega detla na Kočevskem (Slika 3). Pri tem smo pregledali 10 jelk (Abies alba ; Slika 4), 11 smrek (Picea abies ; Slika 5), 10 bukev (Fagus sylvatica ; Slika 6), 10 gradnov (Quercus petraea ; Slika 7), 9 lip (Tilia platyphyllos ; Slika 8) in 12 trepetlik (Populus tremula ; Slika 9).

Slika 3: Teritoriji belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) , na katerih smo v letu 2017 pregledovali odmrla debla dreves.

Slika 4: Lokacije, na katerih smo v letu 2017 pregledovali odmrla debla jelke (Abies alba) .

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Slika 5: Lokacije, na katerih smo v letu 2017 pregledovali odmrla debla smrek (Picea abies).

Slika 6: Lokacije, na katerih smo v letu 2017 pregledovali odmrla debla bukev (Fagus sylvatica) .

Slika 7: Lokacije, na katerih smo v letu 2017 pregledovali odmrla debla gradnov (Quercus petraea) .

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Slika 8: Lokacije, na katerih smo v letu 2017 pregledovali odmrla debla lip (Tilia platyphyllos) .

Slika 9: Lokacije, na katerih smo v letu 2017 pregledovali odmrla debla trepetlik (Populus tremula) .

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Na terenu smo na izbranem odmrlemu deblu z merilnim trakom izmerili premer in dolžino oziroma ocenili višino v primeru stoječega debla. Pod deblo ali okoli njega smo položili belo rjuho, da smo minimalizirali izgubo podlubne favne pri odstranjevanju lubja. Na deblu smo določili mesto, navadno na prsni višini, in s tračnim metrom izmerili približno površino 1 m2, kjer smo odstranili vse lubje. Lahko določljiv material smo določili in stehtali na terenu s tehtnico Palmscale 8 z natančnostjo 0,01 g. Material pod mejo detekcije tehtnice in nedoločen material smo shranili v posode in ga živega čim prej stehtali v laboratoriju. Pozicijo vsakega hloda smo markirali z ročno navigacijo Garmin. Vse podatke smo vpisali na vnaprej pripravljene obrazce. Okolico in obdelano deblo smo fotografirali.

V laboratoriju smo material stehtali s stacionarno laboratorijsko tehtnico Sartorius BP 210 S z natančnostjo 0,0001 g. Če je bil masa materiala na meji detekcije, smo maso zaokrožili na spodnjo mejo detekcije tehtnice, 0,0001 g. Za določevanje odraslih hroščev in ličink smo uporabili standardno literaturo za srednjo Evropo (Harde et al. 1966, 1969, 2006, Klausnitzer 1997) ter specializiran ključ za določevanje odraslih kozličkov (Cerambycidae) (Bense 1995). Ličinke kozličkov iz rodu Rhagium , škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus) in ognjenega hrošča ( Pyrochroa coccinea) , smo razdelili v tri velikostne razrede in jih pri analizi biomase upoštevali ločeno.

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

3.2. VREDNOTENJE VRSTNE SESTAVE IN BIOMASE ZALUBNIH HROŠČEV V ODMRLEM IN ODMIRAJOČEM DREVJU NA TERITORIJIH BELOHRBTEGA DETLA

3.2.1 OPREDELITEV PREHRANSKO NAJUGODNEJŠIH DREVES ZA BELOHRBTEGA DETLA

Največ različnih taksonov zalubne favne smo v letu 2017 na Kočevskem registrirali na trepetliki (Populus ; 53), najmanj pa na bukvi (Fagus ; 32), medtem ko smo največje število zalubnih organizmov našli na jelki (Abies ; 146 os./drevo), najmanj pa na lipi (Tilia ; 32 os./drevo) (

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Tabela 5). Največji delež osebkov na jelki (Abies) so predstavljale mravlje (Formicidae) in kozlički (Cerambycidae) z malim zalubnim kozličkom (Rhagium inquisitor). Na smreki (Picea) so prav tako prevladovale mravlje in deževniki (Oligochaeta). Na bukovih deblih (Fagus) so prevladovali dvokrilci (Diptera), zlasti ličinke, na hrastu (Quercus) pa mravlje, ličinke ognjenega hrošča (Pyrochroa coccinea) in dvojnonoge (Diplopoda). Pod lubjem lip (Tilia) je bilo največ skakačev (Collembola), dvojnonog in mokric (Ispoda), pod lubjem topolov oziroma trepetlik (Populus) pa ličink škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus) , deževnikov, dvojnonog in glist (Nematoda). Škrlatni kukuj (Slika 10), ki je med drugim vrsta evropskega varstvenega pomena in je kvalifikacijska na Natura 2000 območje Kočevsko, je sicer v nižinah v večji meri vezan na topolova drevesa (Vrezec et al. 2017), kar očitno drži tudi za gorske gozdove Kočevskega.

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Tabela 5: Pregled odstotka (%) števila osebkov taksonov najdenih pod lubjem odmrlih debel izbranih drevesnih vrst na teritorijih belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) na Kočevskem v letu 2017. Z mastnim tisko so poudarjene nekatere sumarne vrstice.

Takson Skupina Abies Picea Fagus Quercus Tilia Populus Oligochaeta Annelida, Oligochaeta 0,1 15,3 1,8 2,6 2,4 20,3 Acarina Arachnida, Acarina 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 0,0 Aranea Arachnida, Aranea 1,2 4,6 7,5 1,4 3,8 1,4 Opiliones Arachnida, Opiliones 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 Pseudoscorpiones Arachnida, Pseudoscorpiones 0,0 0,0 0,0 0,0 0,7 0,0 Euscorpius germanus Arachnida, Scorpiones 0,1 0,4 0,3 0,0 0,0 0,0 Arachnida, skupaj 1,3 5,2 7,8 1,4 4,8 1,4 Isopoda Crustacea, Isopoda 4,0 9,2 1,3 8,7 12,2 0,0 Arion sp. Gastropoda 0,1 0,2 0,5 0,0 1,0 0,2 Gastropoda Gastropoda 1,1 5,5 0,5 2,8 0,7 0,7 Gastropoda, Clausilidae Gastropoda 0,0 0,0 0,5 0,0 0,3 0,0 Gastropoda, skupaj 1,2 5,7 1,5 2,8 2,0 0,9 Archaeognatha Insecta, Archaeognatha 0,0 0,0 0,5 0,2 2,8 0,0 Blattaria Insecta, Blattaria 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 0,0 Coleoptera indet. Insecta, Coleoptera 0,1 0,2 2,8 0,0 0,7 1,2 Anobiidae Insecta, Coleoptera, Anobiidae 0,0 0,0 0,5 0,0 0,0 0,0 Buprestidae Insecta, Coleoptera, Buprestidae 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Carabus germari Insecta, Coleoptera, Carabidae 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 Cerambycidae indet. Insecta, Coleoptera, Cerambycidae 3,0 0,2 0,3 0,2 0,0 0,2 Cerambycinae indet. Insecta, Coleoptera, Cerambycidae 4,5 0,0 0,0 0,5 0,7 0,2 Rhagium bifasciatum Insecta, Coleoptera, Cerambycidae 0,0 0,4 0,0 0,0 0,0 0,0 Rhagium inquisitor Insecta, Coleoptera, Cerambycidae 14,2 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 Rhagium mordax Insecta, Coleoptera, Cerambycidae 0,1 0,0 0,0 1,4 0,0 0,0 Rhagium sp. Insecta, Coleoptera, Cerambycidae 0,4 0,2 1,0 0,2 0,0 0,0 Xylotrechus rusticus Insecta, Coleoptera, Cerambycidae 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 Cerambycidae, skupaj 22,2 0,8 3,1 2,3 0,7 0,6 Cerylon sp. Insecta, Coleoptera, Cerylonidae 0,0 0,0 0,0 2,1 0,0 0,0 Harmonia axyridis Insecta, Coleoptera, Coccinelidae 0,0 0,0 0,3 0,0 0,0 0,0 Cucujus cinnaberinus Insecta, Coleoptera, Cucujidae 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 20,8 Curculionidae Insecta, Coleoptera, Curculionidae 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Otiorhynchus sp. Insecta, Coleoptera, Curculionidae 0,0 1,3 0,0 0,0 0,0 0,0 Scolytinae Insecta, Coleoptera, Curculionidae 0,0 0,2 0,3 0,0 0,0 0,0 Curculionidae, skupaj 0,5 1,5 0,3 0,0 0,0 0,0 Ampedus sp. Insecta, Coleoptera, Elateridae 0,0 0,0 0,5 0,0 0,0 0,5 Athous sp. Insecta, Coleoptera, Elateridae 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Elateridae Insecta, Coleoptera, Elateridae 0,3 1,8 2,6 1,4 0,7 4,3 Stenagostus rhombeus Insecta, Coleoptera, Elateridae 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 Elateridae, skupaj 0,4 1,8 3,1 1,4 0,7 5 Dacne bipustulata Insecta, Coleoptera, Erotylidae 0,0 0,0 0,5 0,0 0,0 0,0 Eucnemidae Insecta, Coleoptera, Eucnemidae 0,0 0,0 0,5 0,0 0,0 0,0 Histeridae Insecta, Coleoptera, Histeridae 0,1 0,0 1,0 0,0 0,0 0,0 Lampyris noctiluca Insecta, Coleoptera, Lampyridae 0,1 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 Dorcus parallelepipedus Insecta, Coleoptera, Lucanidae 0,0 0,0 0,5 0,5 0,0 0,0 Lucanidae Insecta, Coleoptera, Lucanidae 0,0 0,0 0,3 0,0 0,0 0,0 Sinodendron cylindricum Insecta, Coleoptera, Lucanidae 0,0 0,0 0,3 0,0 0,0 0,0 Lucanidae, skupaj 0,0 0,0 1,1 0,5 0,0 0,0 Lithargus sp. Insecta, Coleoptera, Mycetophagidae 0,0 0,0 8,0 0,0 0,0 0,0 Mycetophagus sp. Insecta, Coleoptera, Mycetophagidae 0,0 0,0 5,9 0,0 0,0 0,0 Nitidulidae Insecta, Coleoptera, Nitidulidae 1,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Pyrochroa coccinea Insecta, Coleoptera, Pyrochroidae 3,4 2,2 1,3 13,6 0,0 0,0

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Takson Skupina Abies Picea Fagus Quercus Tilia Populus Uleiota planata Insecta, Coleoptera, Silvanidae 0,0 0,0 1,8 2,1 0,3 0,0 Ocypus olens Insecta, Coleoptera, Staphylinidae 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 0,0 Staphylinidae Insecta, Coleoptera, Staphylinidae 0,5 0,2 3,9 0,7 1,0 1,7 Corticeus sp. Insecta, Coleoptera, Tenebrionidae 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Neomidia haemorhoidalis Insecta, Coleoptera, Tenebrionidae 0,0 0,0 2,1 0,0 0,0 0,0 Stenomax aeneus Insecta, Coleoptera, Tenebrionidae 0,0 0,0 0,5 0,0 0,0 0,0 Tenebrionidae Insecta, Coleoptera, Tenebrionidae 0,1 0,0 1,5 0,2 2,8 1,2 Tenebrionidae, skupaj 0,4 0,0 4,1 0,2 2,8 1,2 Tetratoma fungorum Insecta, Coleoptera, Tetratomidae 0,0 0,0 0,0 0,0 0,7 0,0 Ostoma ferruginea Insecta, Coleoptera, Trogossitidae 0,4 0,4 0,0 0,0 0,0 0,0 Peltis grossa Insecta, Coleoptera, Trogossitidae 0,0 0,4 0,0 0,0 0,0 0,0 Thymalus limbatus Insecta, Coleoptera, Trogossitidae 0,0 0,0 0,0 0,5 0,0 0,0 Trogossitidae, skupaj 0,4 0,4 0,0 0,5 0,0 0,0 Bitoma crenata Insecta, Coleoptera, Zopheridae 0,0 0,0 0,5 0,0 0,0 0,0 Collembola Insecta, Collembola 1,2 2,2 0,8 8,9 42,0 3,6 Diplura Insecta, Diplura 0,0 0,2 0,0 0,0 0,3 0,5 Diptera Insecta, Diptera 3,8 0,0 24,5 2,3 3,5 6,0 Tipulidae Insecta, Diptera 0,0 0,0 1,5 3,7 0,3 1,2 Diptera, skupaj 3,8 0,0 26,0 6,0 3,8 7,2 Hemiptera Insecta, Hemiptera 0,2 0,0 0,0 0,5 0,0 0,0 Homoptera Insecta, Homoptera 0,0 0,0 0,3 0,0 0,0 0,0 Formicidae Insecta, Hymenoptera 55,1 43,8 5,9 24,8 1,0 0,2 Hymenoptera Insecta, Hymenoptera 0,0 0,0 0,0 0,5 1,4 0,0 Hymenoptera, Symphyta Insecta, Hymenoptera 0,0 0,0 0,0 1,4 0,0 0,0 Hymenoptera, skupaj 55,1 43,8 5,9 26,7 2,4 0,2 Amata phegea Insecta, Lepidoptera 0,0 0,0 0,5 0,0 0,0 0,0 Cossidae Insecta, Lepidoptera 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Lepidoptera Insecta, Lepidoptera 0,1 0,2 1,0 0,2 0,0 0,7 Zeuzera pyrina Insecta, Lepidoptera 0,0 0,0 0,3 0,0 0,0 0,0 Lepidoptera, skupaj 0,2 0,2 1,8 0,2 0,0 0,7 Neuroptera Insecta, Neuroptera 0,0 0,0 0,5 0,0 0,0 0,0 Troglophilus cavicola Insecta, Orthoptera 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Protura Insecta, Protura 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Chilopoda Myriapoda, Chilopoda 1,2 7,2 2,6 5,4 5,6 6,2 Diplopoda Myriapoda, Diplopoda 1,2 2,6 8,8 13,1 12,9 16,3 Nematoda Nematoda 0,0 0,0 1,8 0,0 0,7 12,0 Triturus alpestris Vertebrata, Amphibia 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 SKUPAJ 1460 457 388 427 286 418

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Slika 10: Ličinke škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus) , vrste evropskega varstvenega pomena, so se izkazale za pogoste v odmrlih trepetlikah (Populus tremula) v gorskih gozdovih Kočevske tudi na teritorijih belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) . (foto: Al Vrezec)

Pri primerjavi gostot živali pod lubjem značilnih razlik med drevesi ni bilo pri obravnavi vseh organizmov (Slika 11) in tudi ne pri obravnavi večjih organizmov težjih od 0,01 g, ki bi jih belohrbti detel potencialno lahko uplenil (Slika 14). Bistvene razlike pa smo ugotovili pri gostotah hroščev in kozličkov (Slika 12, Slika 13). Pri obeh je po številu osebkov na m 2 debla značilno izstopala jelka, kar je bilo še posebej izrazito pri kozličkih (Slika 12). Pri hroščih so poleg jelke izstopali še bukev, trepetlika in hrast (Slika 13).

Slika 11: Gostota (št./m 2) vseh podlubnih organizmov pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall-Wallis ANOVA H=8,1, ns). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann- Whitney U test, p<0,05).

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Slika 12: Gostota (št./m 2) ličink kozličkov (Cerambycidae) pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall- Wallis ANOVA H=11,5, p<0,01). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann-Whitney U test, p<0,05).

Slika 13: Gostota (št./m 2) vseh hroščev (Coleoptera), odraslih in ličink, pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall-Wallis ANOVA H=17,4, p<0,01). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann-Whitney U test, p<0,05).

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Slika 14: Gostota (št./m 2) velikih organizmov (masa >0,01 g) pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall- Wallis ANOVA H=9,7, ns). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann-Whitney U test, p<0,05).

Glede na količino biomase živali pod lubjem dreves smo značilne razlike med drevesi ugotovili le pri obravnavi biomase kozličkov in večjih organizmov težjih od 0,01 g (Slika 16, Slika 18), medtem ko bistvenih razlik med drevesi pri obravnavi vseh organizmov in hroščev ni bilo (Slika 15, Slika 17). Značilno največjo biomaso kozličkov smo ugotovili pod lubjem jelke (Slika 16), kjer smo ugotovili več vrst, prevladovale pa so vrste zalubnih kozličkov (Rhagium) (Slika 19). V količini biomase velikega plena so bile razlike med drevesi manj očitne, značilno najmanjšo biomaso velikih organizmov po lubjem pa smo ugotovili pri bukvi (Slika 18).

Slika 15: Količina biomase (g/m 2) vseh podlubnih organizmov pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall- Wallis ANOVA H=7,8, ns). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann-Whitney U test, p<0,05).

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Slika 16: Količina biomase (g/m 2) ličink kozličkov (Cerambycidae) pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall-Wallis ANOVA H=44,0, p<0,01). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann-Whitney U test, p<0,05).

Slika 17: Količina biomase (g/m 2) hroščev (Coleoptera) pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall-Wallis ANOVA H=9,2, ns). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann- Whitney U test, p<0,05).

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Slika 18: Količina biomase (g/m 2) velikih organizmov (masa >0,01 g) pod lubjem odmrlih dreves (Kruskall-Wallis ANOVA H=11,5, p<0,05). Črke nad stolpci označujejo značilnost razlik glede na posthoc test (Mann-Whitney U test, p<0,05).

Slika 19: Zalubni kozlički (Rhagium) so bili najpogostejši kozlički pod lubjem preiskanih dreves na teritorijih belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) na Kočevskem. Levo je ličinka zelenega zalubnega kozlička (Rhagium mordax) , desno pa odrasla žival malega zalubnega kozlička (Rhagium inquisitor) . (foto: Al Vrezec)

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Iz zbranih rezultatov, ki so prvi te vrste na območju Slovenije in širše na območju razširjenosti južne podvrste belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos lilfordi) , se je izkazalo kot potencialno najprimernejše prehranjevalno drevo jelka (Abies alba) , zlasti iz ozira količine detlovega glavnega plena, kozličkov (Cerambycidae). Tako visoka vrednost se kaže predvsem na račun števila zalubnih kozličkov (Rhagium) , ki lahko pod lubjem večjih odmrlih dreves jelke živijo v visokih gostotah. Na jelko je sicer vezanih še več drugih večjih kozličkov ( Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti. ), jelka pa se je izkazala kot preferenčna drevesna vrsta tudi za bukovega kozlička (Morimus funereus) (Vrezec et al. 2010). Glede na zbrane rezultate bo potrebno v prihodnosti za ohranjanje belohrbtega detla prilagoditi gospodarjenje z jelko, zlasti z jelovimi sušicami, na območjih varovanja vrste, saj najverjetneje predstavlja jelka ključno prehransko bazo belohrbtega detla v mešanih dinarskih gozdovih. Od drugih dreves kot potencialno prehransko pomembni izstopata še trepetlika (Populus tremula) in graden (Quercus petraea) . Zlasti prva se je kot ključno prehranjevalno drevo za belohrbtega detla izkazala še v severni Evropi, saj je nanjo vezanih precej večjih ksilofagnih vrst kozličkov in metuljev, pri nas pa tudi nekatere pomembnejše vrste evropskega varstvenega pomena, kot je škrlatni kukuj. Ohranjanje in povečevanje deleža trepetlike v varstvenih gozdnih sestojih bi bilo ključnega pomena za izboljševanje stanja biotske pestrosti tako s stališča belohrbtega detla kot hroščev, saj ima kljub slabšemu ekonomskemu velik biotski pomen v gozdovih. Pričujoča raziskava je pokazala na pomen biotske obravnave strukture gozdnih sestojev za dologoročno ohranjanje in izboljševanje stanja biodiverzitete v gozdovih. Pri tem je ključnega pomena tudi trajno obnavljanje količine odmrlega lesa v gozdovih. Za belohrbtega detla, kot specializiranega plenilca ličink kozličkov, celokupna odmrla lesna masa nima namreč tolikšnega pomena, kot odmrla masa v točno določeni razkrojni fazi ustrezni za razvoj ličink kozličkov. To pa so zgodnje razkrojne faze, torej odmirajoča in sveže odmrla drevesa s še vedno čvrstim lesom. Kasnejše razkrojne faze imajo sicer še vedno velik pomen za biodiverziteto ogroženih saproksilnih vrst, manj pa kot prehransko drevje belohrbtega detla.

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

4. PREDLOG UPRAVLJANJA IN SPREMLJANJA STANJA PREHRANSKE BAZE BELOHRBTEGA DETLA

S pričujočo študijo smo prvič pokazali na pomen vrednotenja drevja s stališča prehranske baze belohrbtega detla, kjer se je izkazal velik pomen jelke in nekaterih listavcev kot sta trepetlika in hrast. Vendar pa smo s pričujočo študijo ovrednotili predvsem zalubno favno, ki je detlu sicer najbolj dostopna, ni pa edina, ki jo detel pleni. V nadaljnih študijah bi bilo zato ključno vrednotenje celotne favne kozličkov (Cerambycidae) in zavrtačev (Cossidae) na teritorijih belohrbtih detlov, s čimer bi lahko jasneje opredelili potrebno struktro gozdnih sestojev za ohranjanje vrste. Pri tem je potrebno izpostaviti tako vrstno sestavo drevja, kot količno odmrle lesne mase v razkrojni fazi primerni za razvoj kozličkov in zavrtačev. Strukturirano popisovanje odmrle lesne mase v gozdovih bo zato v prihodnosti ključno za ustrezno načrtovanje, kakor tudi ocenjevanje potenciala trajnostnega zagotavljanje ustrezne količine odmirajočega in sveže odmrlega drevja na območjih ohranjanja belohrbtega detla (Bühler 2009). Jasne hektarske kvantifikacije potrebnih količin za ohranjanje vrste pa bo potrebno opredeliti v podrobnejših celostnih študijah, ki bodo poleg kvantifikacije populacije detla kvantificirale tudi njegovo prehrano in prehransko bazo, torej združbo kozličkov in zavrtačev, glede na strukturo gozdnih sestojev. Pri belohrbtem detlu se je izkazal kot učinkovit ukrep obročkanja dreves oziroma povečevanja odmrle lesne mase za izboljševanje habitatskih razmer vrste (Aulen 1991), vendar pa mora biti ta ukrep prilagojen lokalnim razmeram, torej favni kozličkov kot glavnega plena belohrbtega detla, z izborom ustreznih drevesnih vrst in tudi zagotavljanja ustrezne zastopanosti preferenčnih dreves v sestojih namenjenih varovanju vrste.

Trenutno uporabljanje metode za vrednotenje prehranske vrednosti drevja za belohrbtega detla zahtevajo specialistično obravnavo s stališča saproksilnih žuželk, zlasti hroščev. Vendar pa se razvijajo nove metode, kjer bi to vrednotenje in monitoring lahko vsaj do neke mere izvajali nespecialisti, npr. revirni gozdarji. Ena od takih metod je pred kratkim prikazano vrednotenje izletnih lukenj kozličkov in drugih saproksilnih žuželk (Soutinho et al. 2017). Metoda vrednoti število razvitih imagov v dani sezoni, ki nam pokaže relativno količino plena. Metodo se izvaja na vnaprej določenih deblih dreves, kjer se spremlja število izletnih lukenj na točno določenem delu debla (npr. označeno s kvadratom). Prvo pomlad se na izbranem kvadratu debla prešteje število izletnih lukenj in se jih opiše z velikostmi (večje luknje ustvarijo večje živali, ki so tudi ugodnejši plen belohrbtega detla). Nato se vsako jesen prešteje število novih lukenj, kar nam da oceno sezonske produkcije. Metodo je priporočljivo standardizirati s standardnimi fotografijami izbranih delov izbranih debel dreves. Metoda je dokaj uporabna na deblih brez lubja, ali na deblih s slabo strukturiranim lubjem, npr. na bukvi, težje pa je na deblih z zelo strukturiranim lubjem, npr. jelka, hrast, trepetlika, javor itd., kjer lahko zaznamo pravzaprav le večje luknje.

Belohrbti detel je kot končni plenilec v saproksilni verigi ključni indikator stanja ohranjenosti gozda, tudi saproksilnih vrst hroščev (Bell et al. 2015). Da bi uspeli vrsto ohraniti, pa so ključne raziskave in ukrepi ohranjanja s stališča njegove prehranske baze, torej ksilofagnih hroščev in metuljev. Brez poznavanja tega dela biotske pestrosti in upravljanja gozdov s stališča te biotske pestrosti, posledično dolgoročno ohranjanje populacije belohrbtega detla ne bo mogoče. S tem pa se tudi odpira ključni cilj ohranjanja in varstva kvalifikacijskih vrst, ki je ohranjanje biotske pestrosti kot celote.

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

5. LITERATURA

Angelstam P. K., Bütler R., Lazdinis M., Mikusiński G., Roberge J. M. (2003): Habitat thresholds for focal species at multiple scales and forest biodicersity conservation – dead wood as an example. Annales Zoologici Fennici 40: 473–482.

Aulen G. (1991): Increasing abundance by killing deciduous trees: A method of improving the food situation for endangered woodpeckers. - Holarct. Ecot. 14: 68-80.

Bell, D., J. Hjälten, C. Nilsson, D. Jørgensen, T. Johansson (2015): Forest restoration to attract a putative umbrella species, the white-backed woodpecker, benefited saproxylic beetles. Ecosphere 6 (12):278.

Bense U. (1995): Longhorn beetles. Illustrated Key to the Cerambycidae and Vesperidae of . Weikersheim, Margraf Verlag, 512 p.

Brelih S., Drovenik B., Pirnat A. (2006): Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije. 2. prispevek: Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae. Scopolia, 58, 1-442.

Bühler U. (2009): Totholz – existenziell für den Weissrückenspecht in Nordbünden. Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen 160 (7): 210–217.

Carlson A. (1998): Territory Quality and Feather Growth in the White-Backed Woodpecker Dendrocopos leucotos . Journal of Avian Biology 29 (2): 205-207.

Cramp S., ed. (1985): The Birds of the Western Palearctic. Vol. IV. Terns to Woodpeckers. – Oxford University Press, Oxford.

Czeszczewik D. (2009): Foraging behaviour of White-backed Woodpeckers Dendrocopos leucotos in a primeval forest (Białowieża National Park, NE Poland): dependence on habitat resources and season. Acta Ornithol. 44: 109–118.

Denac K., Mihelič T. (2015): Status in varstvo belohrbtega detla Dendrocopos leucotos v Sloveniji. Acrocephalus 36 (164/165): 5–20.

Forster W., Wohlfahrt A. (1984): Die Schmetterlinge Mitteleuropas: Spinner und Schwärmer (Bombyces und Sphinges). Franckh'sche Verlagshandlung, Stuttgart. 239 pp.

Frank G. (2002): Brutzeitliche Einnischung des Weißruckenspechtes Dendrocopos leucotos im Vergleich zum Buntspecht Dendrocopos major in montanen Mischwaldern der nordlichen Kalkalpen.Vogelwelt 123: 225–239.

Freude, H., Harde, K.W., Lohse, G.A. (1966): Die Käfer Mitteleuropas. Band 9. Goecke & Evers Verlag, Krefeld.: 299 pp.

Freude, H., Harde, K.W., Lohse, G.A. (1969): Die Käfer Mitteleuropas. Band 8. Goecke & Evers Verlag, Krefeld.: 388 pp.

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Freude, H., Harde, K.W., Lohse, G.A., Klausnitzer, B. (2006): Die Käfer Mitteleuropas. Band 2. Spektrum-Verlag, Heidelberg/Berlin. 2. Auflage.: 521 pp.

Glutz von Blotzheim U.N., Bauer K.M. (1980): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 9: Columbiformes-Piciformes. Wiesbaden, Aula-Verlag.

Hogstad O., Stenberg I. (1997): Breeding success, nestling diet and parental care in the White- backed Woodpecker Dendrocopos leucotos . J. Orn. 138: 25-38.

Jurc M. (2005): Gozda zoologija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 348 pp.

Klausnitzer B. (1997): Käfer Mitteleuropas. Larven. Bd L4. Polyphaga 3. Goecke & Evers Verlag, Krefeld.: 370 pp

Koch M. (1989): Wir bestimmen Schmetterlinge. Verlag J. Neumann-Neudamm.

Matvejev S.D., Vasić V.F. (1973): Catalogus faunae Jugoslaviae. IV/3 Aves. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana.

Melletti M., Penteriani V. (2003): Nesting and feeding tree selection in the endangered White- backed Woodpecker, Dendrocopos leucotos lilfordi . Wilson Bulletin 115 (3): 299–306.

Müller J., Bußler H., Bense U., Brustel H., Flechtner G., Fowles A., Kahlen M., Möller G., Mühle H., Schmidl J., Zabransky P. (2005): Urwald relict species – Saproxylic beetles indicating structural qualities and habitat tradition. Waldökologie online 2: 106-113.

Nuorteva M., Patomäki J., Saari L. (1981): Large Poplar Longhorn, Saperda carcharias (L.), as food for White-backed Woodpecker, Dendrocopos leucotos (Bechst.). Silva Fennica 15 (2): 208-221.

Perušek M. (1991): Balkanski detel Dendrocopos lilfordi gnezdi tudi v Sloveniji. Acrocephalus 12 (47): 14–17.

Perušek M., Bertoncelj I., Bitorajc Z., Hudoklin A. (2015): Popis belohrbtega detla Dendrocopos leucotos na območju Natura 2000 Kočevsko. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje, Kočevje.

Rubinič B. (1993): Belohrbti detel Dendrocopos leucotus . Acrocephalus 14 (60): 168.

Siitonen J. (2012): Threatened saproxylic species. pp. 356-379 In: Stokland J.N., Siitonen J., Jonsson B.G. (eds.): Biodiversity in Dead Wood. Cambridge University Press, Cambridge.

Soutinho J.G., Moreira-Pinhal T., Matos M., Fonseca C. (2017): AISA- applied index of saproxylic activity – a new tool to monitor the activity of saproxylic invertebrates in forest ecosystems. pp. 31 In: Monitoring of saproxylic beetles and other protected in the European Union : programme & abstract book, MIPP, Monitoring of insects with public participation, European workshop, 24th-26th May 2017, Mantova.

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Spiridinov J., Virkkala R. (1997): White-backed Woodpecker Dendrocopos leucotos . pp. 454-455 In: Hagemeijer, W.J.M., M.J. Blair (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & A D Poyser, London.

Stokland J.N., Siitonen J. (2012): Mortality factors and decay succession. pp. 110-149 In: Stokland J.N., Siitonen J., Jonsson B.G. (eds.): Biodiversity in Dead Wood. Cambridge University Press, Cambridge.

Šere D. (1985): Belohrbti detel. Acrocephalus 6 (23): 11.

Titovšek J. (1988): Podlubniki (Scolytidae) Slovenije, Obvladovanje podlubnikov. Gozdarska založba, Ljubljana. 128 pp.

Trogen N. (2015): Restoration of white-backed woodpecker Dendrocopos leucotos habitats in central – Modelling future habitat suitability and biodiversity indicators. Swedish University of Agricultural Sciences, Faculty of Forest Science, Umeå. 33 pp.

Virkkala R., Alanko T., Laine T., Tiainen J. (1993): Population contraction of the white-backed woodpecker Dendrocopos leucotos in as a consequence of habitat alteration. Biological Conservation 66: 47–53.

Vrezec A., Š. Ambrožič, A. Kapla (2010): Biology and ecology of flightless cerambycid Morimus funereus (Mulsant, 1862) as a background for monitoring application: laboratory and large-scale field study. pp. 20 In: Jurc M., A. Repe, G. Meterc, D. Borkovič (eds.): 6th European symposium and workshop on conservation of saproxylic beetles, June 15-17, 2010, Ljubljana.

Vrezec A., De Groot M., Kobler A., Mihelič T., Čas M., Tome D. (2014): Ekološke značilnosti habitata in potencialna razširjenost izbranih kvalifikacijskih gozdnih vrst ptic (Aves) v okviru omrežja Natura 2000 v Sloveniji: prvi pristop z modeliranjem. Gozdarski vestnik 72(10): 472-492.

Vrezec A., Ambrožič Š., Kobler A., Kapla A., De Groot M. (2017): Cucujus cinnaberinus (Scopoli, 1763) at its terra typica in Slovenia: historical overview, distribution patterns and habitat selection. Nature Conservation 19: 191-217.

Winkler H., Christie D.A., Nurney D. (1995): Woodpeckers. Pica Press, Sussex.406 pp.

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

DODATEK 1.

Pregled vseh znanih vrst kozličkov (Cerambycidae), ki se pojavljajo na Kočevskem (podatki po Brelih et al. 2006) z navedenim velikostnim razponom imagov (v mm), ksilofagnostjo vrste in drevesih, na katere so vrste navezane (N=88 vrst kozličkov). Glede na najmanjše vrste kozličkov, ki so bili najdeni v prehrani belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) je arbitrarna velikostna meja (označena s črto) detlovega potencialnega plena določena na povprečno velikost >=15 mm.

Vrsta Dolžina [mm] Ksilofag Hranilna drevesa

Min Max Povp Picea Abies Pinus Quercus Fagus Alnus Castanea Salix Fraxinus Betula Ulmus Corylus Acer Populus Tilia Sorbus Carpinus Prunus Ostrya Drugo

Prionus coriarius 18 45 31,5 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Morimus funereus 16 38 27 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Rosalia alpina 15 38 26,5 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Saperda carcharias 20 30 25 da 1 1

Aromia moschata 13 34 23,5 da 1 1 1 1

Lamia textor 14 32 23 da 1 1 1 1 1

Cerambyx scopolii 17 28 22,5 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Stenocorus 15 27 21 da 1 1 1 1 1 1 1 1 meridianus Oxymirus cursor 16 25 20,5 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Ropalopus ungaricus 16 24 20 da 1 1 1 1 1 1

Monochamus sutor 15 24 19,5 da 1 1

Lepturobosca virens 14 22 18 da 1 1 1 1

Rhagium mordax 13 22 17,5 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Leptura aurulenta 12 23 17,5 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Rhagium bifasciatum 12 22 17 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Rutpela maculata 13 20 16,5 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Saphanus piceus 13 19 16 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Stictoleptura 12 20 16 da 1 1 1 1 1 1 1 1 scutellata Acanthocinus aedilis 12 20 16 da 1 1 1

Saperda octopunctata 12 20 16 da 1 1

Saperda perforata 12 20 16 da 1 1

Lepturalia nigripes 13 18 15,5 da 1 1

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Vrsta Dolžina [mm] Ksilofag Hranilna drevesa

Min Max Povp Picea Abies Pinus Quercus Fagus Alnus Castanea Salix Fraxinus Betula Ulmus Corylus Acer Populus Tilia Sorbus Carpinus Prunus Ostrya Drugo

Leptura 11 20 15,5 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 quadrifasciata Monochamus 11 20 15,5 da 1 1 saltuarius Rhagium inquisitor 10 21 15,5 da 1 1 1 1 1 1 1

Asemum striatum 8 23 15,5 da 1 1 1 1

Xylosteus spinolae 14 16 15 da 1

Saperda scalaris 11 19 15 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Pachyta 10 20 15 da 1 1 quadrimaculata Stictoleptura rubra 10 20 15 da 1 1 1 1 1

Saperda punctata 11 18 14,5 da 1 1 1

Xylotrechus rusticus 9 20 14,5 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Tetropium castaneum 9 19 14 da 1 1 1

Plagionotus arcuatus 8 20 14 da 1 1 1 1 1 1 1

Strangalia attenuata 9 17 13 da 1 1 1 1 1 1 1

Oberea linearis 11 14,5 12,75 da 1 1 1 1 1 1

Leptura aethiops 10 15 12,5 da 1 1 1 1 1 1 1

Acanthocinus 10 15 12,5 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 reticulatus Anastrangalia dubia 9 16 12,5 da 1 1 1

Leioderes kollari 9 15 12 da 1 1 1 1 1

Saperda populnea 9 15 12 da 1 1 1

Callidium violaceum 8 16 12 da 1 1 1 1 1 1 1

Aegomorphus 7 17 12 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 clavipes Phymatodes 6 18 12 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 testaceus Stenostola dubia 9 14 11,5 da 1 1 1 1 1 1

Stenopterus rufus 7 16 11,5 da 1 1 1 1 1 1 1

Stenostola ferrea 8,5 14 11,25 da 1 1 1 1 1 1 1

Anastrangalia 9 13 11 da 1 1 sanguinolenta Molorchus minor 6 16 11 da 1 1 1 1 1

Acanthocinus griseus 9 12 10,5 da 1 1 1

Oplosia cinerea 8 13 10,5 da 1 1 1 1 1 1

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Vrsta Dolžina [mm] Ksilofag Hranilna drevesa

Min Max Povp Picea Abies Pinus Quercus Fagus Alnus Castanea Salix Fraxinus Betula Ulmus Corylus Acer Populus Tilia Sorbus Carpinus Prunus Ostrya Drugo

Ropalopus macropus 7 14 10,5 da 1 1 1 1

Pyrrhidium 6 15 10,5 da 1 1 1 1 1 1 1 1 sanguineum Clytus arietis 6 15 10,5 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Gaurotes virginea 8 12,5 10,25 da 1 1 1 1 1

Stenurella 8 12 10 da 1 1 septempunctata Callimoxys gracilis 7 13 10 da 1 1 1

Anaglyptus mysticus 6 14 10 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Anoplodera 7 12 9,5 da 1 1 1 1 1 sexguttata Pachytodes 7 12 9,5 da 1 1 1 1 1 1 1 1 cerambyciformis Paracorymbia 7 10 8,5 da 1 1 1 1 1 1 maculicornis Callimus angulatus 7 10 8,5 da 1 1 1 1 1 1

Stenurella melanura 6 10 8 da 1 1 1 1 1

Stenurella bifasciata 6 10 8 da 1 1 1 1 1

Anaesthetis testacea 6 10 8 da 1 1 1 1 1 1 1 1

Leiopus nebulosus 6 10 8 da 1 1

Dinoptera collaris 6,5 9 7,75 da 1 1 1 1 1 1

Alosterna tabacicolor 6 9,5 7,75 da 1 1 1 1 1 1 1

Stenurella nigra 6 9 7,5 da 1 1 1 1 1

Pseudovadonia livida 5 9 7 da

Menesia bipunctata 5 9 7 da 1

Glaphyra 5 8,5 6,75 da 1 1 1 umbellatarum Pogonocherus 5 8 6,5 da 1 1 1 1 1 fasciculatus Exocentrus adspersus 5 8 6,5 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Obrium brunneum 4 7 5,5 da 1 1 1 1

Poecilium alni 4 7 5,5 da 1 1 1 1 1 1 1 1

Pogonocherus 4 6,5 5,25 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 hispidus Grammoptera 3 7 5 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ruficornis Exocentrus lusitanus 3,5 6 4,75 da 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta

PRILOGE

Vrsta Dolžina [mm] Ksilofag Hranilna drevesa

Min Max Povp Picea Abies Pinus Quercus Fagus Alnus Castanea Salix Fraxinus Betula Ulmus Corylus Acer Populus Tilia Sorbus Carpinus Prunus Ostrya Drugo

Pogonocherus ovatus 3 6 4,5 da 1 1 1 1 1

Tetrops praeustus 3 6 4,5 da 1 1 1 1 1 1

Agapanthia 10 22 16 ne villosoviridescens Pedestredorcadion 11 15 13 ne arenarium Etorufus verticalis 10 13 11,5 ne

Phytoecia cylindrica 6 14 10 ne

Opsilia coerulescens 6 13 9,5 ne

Phytoecia virgula 6 12 9 ne

Phytoecia pustulata 5 9 7 ne

Ime inštitucije – nosilke dokumenta, Naslov dokumenta