UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO

Seminarska naloga:

POSEBNOSTI PODATKOV IN POTREBNIH STORITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA NA PODROČJU KRIMINOLOGIJE

Predmet: Informacijski viri za družboslovje

Mentor: dr. Jure Dimec

Pripravila: Irena Brezovar Gosar

Ljubljana, januar 2010

KAZALO

KAZALO ...... 2 KAZALO SLIK...... 2 POVZETEK ...... 3 1 UVOD ...... 3 2 INFORMACIJSKI SISTEM ZA KRIMINOLOGIJO ...... 3 2.1 Kaj je kriminologija?...... 4 3 PREDSTAVITEV INFORMACIJSKIH SISTEMOV...... 4 3.1 Informacijski sistemi v Policiji ...... 4 3.2 Informacijski sistemi v izobraževalnih organizacijah...... 8 3.3 ProQuest baza povzetkov...... 9 3.4 Informacijski sistemi, ki nudijo vire s področja kriminologije ...... 9 3.5 Iskanje virov preko WIKIPEDIE...... 11 4 IDEALNI INFORMACIJSKI SISTEM ZA KRIMINOLOGIJO ...... 12 5 ZAKLJUČEK...... 13 6 VIRI...... 14

KAZALO SLIK

Slika 1: Spletna stran slovenske Policije...... 5 Slika 2: Delovna področja slovenske policije...... 5 Slika 3: World Criminal Justice Library Network...... 8 Slika 4: Dikul, rezultati poizvedbe...... 9 Slika 5: Intute, rezultati poizvedbe...... 10 Slika 6: Informacijski viri, dostopni s spletne strani Florida State University...... 11

POVZETEK

Informacijski sistemi so zgrajeni z namenom, da bi podprli delo posamezne znanstvene vede, raziskovalcev, strokovnih delavcev in uslužbencev. Idealni sistemi bi morali vsebovati informacijske vire, ki so v tesni povezavi s stroko in vse vire, ki se stroke dotikajo. Pregledali smo znanstveno področje kriminologije, interdisciplinarne vede, ki je tesno povezana z psihologijo, sociologijo, kazenskim pravom, ekonomijo in se po potrebi ukvarja tudi z vsemi ostalimi znanstvenimi vedami. Kriminologija preučuje kazniva dejanja in njihove povzročitelje, zato je delovanje služb v okviru kriminologije javnosti skrito. V nalogi smo opisali nekaj splošnih informacijskih sistemov, ki nudijo informacije s področja kriminologije. Kriminalistični informacijski sistemi so tajni, zato jih v nalogi nismo opisali. Raziskavo smo izvedli tako, da smo pregledali različne spletne vire s pomočjo iskanja po vsebinskih oznakah. Ugotovili smo, da informacijski sistemi, ki obstajajo v okviru različnih izobraževalnih institucij, ki izobražujejo osebje za kriminalistične poklice ali pravnike, ki se ukvarjajo s kazenskim pravom, obsegajo najbolj raznolike informacijske vire. Zelo široko so organizirani informacijski sistemi pri nacionalnih policijah, ki so namenjeni tako informiranju javnosti kot osnovnemu informiranju policijskih služb. Zelo dobre in raznovrstne informacijske sisteme imajo tudi specialne knjižnice, ki se ukvarjajo s kriminologijo, na primer ljubljanska knjižnica Instituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti.

1 UVOD

Kriminologija je znanstveno področje, ki spada v družboslovno vedo. Je izrazito interdisciplinarna veda, združuje mnoge znanstvene panoge in njihove izsledke uporablja pri svojem delu. Strokovnjaki na področju kriminologije morajo poznati veliko različnih področij in njihova znanja združevati. V seminarski nalogi bomo pregledali nekatere prosto dostopne informacijske vire in presodili kako kvalitetni so in katerim uporabniškim skupinam na področju kriminologije nudijo podporo. Delo kriminalističnih služb povsod po svetu spada med zaupne službe, zato nismo uspeli dobiti informacij o vseh konkretnih informacijskih virih, ki jih različne službe dejansko uporabljajo. Predvidevamo, da zaradi narave dela in varovanja osebnih podatkov, mnogi od teh virov niso prosto dostopni.

2 INFORMACIJSKI SISTEM ZA KRIMINOLOGIJO

Informacijski viri, ki pokrivajo delovanje služb s področja kriminologije so tako raznoliki kot je njihovo delo. Najprej si moramo razjasniti kaj je kriminologija, da bomo znali uskladiti področje kriminologije z informacijskimi viri, ki njihovo delo podpirajo.

2.1 Kaj je kriminologija?

Beseda kriminologija je sestavljenka iz latinske besede crimen, kar pomeni obdolžiti in grške besede logia. Beseda pomeni znanstveno raziskovanje nezaželenega in kaznivega človeškega obnašanja in vzrokov ter posledice kriminalnega vedenja posameznika ali skupine. Interdisciplinarna veda združuje psihologijo, predvsem vedenjsko in kognitivno psihologijo, psihoanalizo, sociologijo, kazensko pravo, primerjalno pravo in ekonomijo. Vse posamezne vede združuje skupno obravnavanje obnašanja, ki ga družbene norme in zakonodaja označujeta za neprimerno in kaznivo. Kriminologija preučuje vse oblike neprimernega in delikventnega vedenja, njegove vzroke, delovanje, posledice in vplive na družbo. V preučevanje posameznika vključuje posledice, ki se odražajo v družbi in družbene reakcije na kazniva dejanja. Posamezna dejanja so razvrščena med kazniva dejanja na podlagi družbenih običajev, norm in kazenske zakonodaje. Kriminologija je postala znanstvena veda konec 19. stoletja. Različni načini iskanja vzrokov za nastanek kriminalnega vedenja delijo kriminologijo na posamezne šole, ki so pri preučevanju kriminalnega vedenja izpostavljale na prva mesta različne vzroke. Nekatere šole so vzroke za kriminaliteto iskale v psihologiji posameznika, notranjih vzgibih, druge so poudarjale zunanje vzroke. Vse šole pa so povezovale svoja preučevanja z trenutno državno kazensko regulativo. Kriminologija ni le znanstvena veda, družbeno pomembnejši je praktični del kriminologije, ki odkriva kriminaliteto v družbi, išče osebe in skupine, ki se ukvarjajo s kriminalnimi dejanji in preučuje vzroke in posledice kriminalnega vedenja. S kriminologijo se ukvarjajo razne policijske službe, kriminalistična in forenzična policija in kazensko pravne službe.

3 PREDSTAVITEV INFORMACIJSKIH SISTEMOV

3.1 Informacijski sistemi v Policiji

V nadaljevanju bomo predstavili različne informacijske sisteme, ki jih uporabljajo različne skupine uporabnikov v vsakodnevnem raziskovanju kaznivih dejanj. Najprej poglejmo informacijske sisteme, ki podpirajo delovanje kriminologije v Sloveniji. V Sloveniji deluje kriminalistična policija pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve, kot celovite institucije. Na spletni strani www.policija.si , si poglejmo kako je stran organizirana in katere informacije o kriminalistični službi lahko dobimo (Slika 1).

Slika 1: Spletna stran slovenske Policije.

Spletna stran policije je zasnovana tako, da bo predstavljala delo policije in je namenjena predvsem prebivalstvi in ne samim policistom. Vseeno na tej strani dobimo nekaj podatkov o kriminalističnem delu.

Slika 2: Delovna področja slovenske policije.

Na uradni spletni strani policije so razvrščena delovna področja, ki spadajo med policijske službe, ena izmed njih je kriminalistika. Na sliki 2 vidimo izsek iz preventivnih dejavnosti kriminalistične policije.

Informacijski viri, ki jih uporabljajo različne kriminalistične službe in so hkrati prosto dostopne javnosti, so dostopne preko skupnega portala Policije. Informacijski vir vsebuje informacije o zakonodaji: Povezava http://www.policija.si/index.php/zakonodajaindokumenti , vsebuje informacije o zakonodaji, različnih dokumentih, splošne podatke o organu in informacijah javnega značaja, seznam državnih zakonov in predpisov Evropske skupnosti. Informacijski vir vsebuje tudi podzakonske predpise, ki urejajo medsebojne odnose v družbi, na primer kolektivne pogodbe. Predloge predpisov, mednarodne predpise in zakonodajo.

V okviru spletnega vira Policije je dobro pregledna povezava tudi na druge uporabne informacijske vire. Te povezave dajejo kriminalističnim službam učinkovite informacije s področja zakonodaje, državne ureditve, raznih predpisov in nudijo povezave na druge institucije. Povezave so razdeljene na državne ustanove, policijske organizacije, policijska združenja, pravne vire in ostalo:

Državne ustanove v RS: Euprava Ustanove državne in javne uprave na internetu Ministrstvo za notranje zadeve Varuh človekovih pravic Informacijski pooblaščenec

EU (ustanove, predpisi, publikacije): Portal EU EurLex (Zakonodaja EU) Official Journal of the EU Evropa.gov.si Evropski varuh človekovih pravic Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) Mreža tiskovnih predstavnikov služb, ki sodelujejo v OLAFu (OAFCN) Publikacije EU PRADO spletni javni register pristnih osebnih in potnih listin

Policija: Ministrstvo za notranje zadeve Policijske uprave Policijske postaje Tuje policije

Mednarodne policijske organizacije: Europol Interpol Seci Center Frontex ENP (Evropska mreža policistk) Srednjeevropska policijska akademija (MEPA) CEPOL (European Police College) Police Cooperation Convention for Southeast Europe Secretariat

Policijska združenja in društva: Policijski sindikat Slovenije Sindikat policistov Slovenije Združenje policistov Slovenije Mednarodno policijsko združenje Slovenije – IPA Zveza policijskih veteranskih društev Sever Društvo kriminalistov Slovenije Združenje policijskih šefov Slovenije Združenje zbirateljev policijskih insignij Slovenija

Mednarodne mirovne misije

Pravni viri: Uradni list RS Register predpisov RS

Razno: Vremenska napoved Telefonski imenik Informacijski center AMZS Odvoz vozil s pajkom COBISS/OPAC Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Uprava RS za zaščito in reševanje Spletno oko anonimne prijave otroške pornografije in sovražnega govora na internetu Nasvet za net nasveti za otroke glede varne uporabe interneta Prometnoinformacijski center

Po prvem pregledu dostopnih virov imamo občutek, da je ta informacijski sistem za kriminalistično policijo ustrezni, vendar ne obsegajo vseh informacij, ki bi jih morale kriminalistične službe imeti. Predpostavljamo, da imajo kriminalistične službe poleg teh javno dostopnih sistemov tudi svoje interne informacijske vire. Predvidevamo, da interni informacijski viri vsebujejo informacije: o prebivalcih z osebnimi podatki in naslovi, imenike skritih telefonskih številk, sezname sumljivih ljudi in naslovov imenike zaprtih oseb in druge informacije.

Ena od pomembnejših kriminalističnih služb je forenzična kriminalistika. Ta služba potrebuje poleg splošnih informacijskih virov tudi zelo specialistične informacijske vire s področja medicine, patologije, fizike, kemije, balistike, statistike, biologije, botanike in podobno. Med njihove informacijske vire spadajo: zbirke prstnih odtisov zbirke obsojenih oseb glede na različna kazniva dejanja, zbirke oseb, ki so v preiskavi, podatke o sumljivih organizacijah, terorističnih organizacijah, podatke o nedovoljeni trgovini (živali, mamila), tihotapske organizacije podatke o ponarejevalcih, tihotapcih, teroristih, prebežnikih. Te zbirke niso javno dostopne, zato ne moremo preveriti kako delujejo in ali vsebujejo ustrezne in ažurne informacije in kako so kriminalistične službe s sistemi zadovoljne.

3.2 Informacijski sistemi v izobraževalnih organizacijah

V Sloveniji se lahko izobražujemo za poklic kriminalista na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za varnostne vede. Katedra za kriminalistiko, kriminologijo in kazensko pravo je ena osrednjih kateder na fakulteti, v sklopu katere se področja kriminalistike, kriminologije in kazenskega prava razvijajo z vsemi pod področji ali sorodnimi področji, ki se navezujejo na omenjene temeljne vsebinske pristope (FVV, 2009). Na spletni strani nas seznanijo s programom izobraževanja, vendar nimajo objavljenih nobenih spletnih povezav, kjer bi lahko črpali informacije.

Pri pravni fakulteti v Ljubljani deluje Inštitut za kriminalistiko. Inštitut se ukvarja z raziskovalno dejavnostjo in izobraževanjem na področju kriminalistike, z založniško dejavnostjo in ima knjižnico. Knjižnica ima knjižno in revijalno gradivo. Vse gradivo hrani v računalniški bazi podatkov, ki je prosto dostopna preko sistema Cobiss. Knjižnica je odprta za javnost. Več o knjižnici in vrstah gradiva je dostopno na njihovi spletni strani. Knjižnica je vključena v mednarodno združenje kriminoloških knjižnic World Criminal Justice Library Network, na spletni strani je tudi direktna povezava s knjižnico. Ta knjižnica je informacijski vir za kriminologijo in kazensko pravosodje (Slika 3), saj povezuje večino knjižnic kriminoloških inštitutov in centrov, ministrstev na notranje zadeve, ministrstev za pravosodje, policijskih šol in akademij ter mednarodnih organizacij v svetovno mrežo in hkrati povezuje bibliotekarje, informatike in dokumentaliste, ki delujejo v teh knjižnicah.

Slika 3: World Criminal Justice Library Network.

Inštitut za kriminologijo izdaja znanstveno strokovno revijo »Revija za kriminalistiko in kriminologijo«, v njej so objavljeni članki s področja kriminologije, kriminalistike in z njima povezanih ved (kazenskopravne znanosti, viktimologija, penologija, kriminalitetna politika, policijske znanosti, socialna patologija, psihologija in psihiatrija). Revija je recenzirana in vključena v štiri svetovne baze s področja kriminalistike: CSA Worldwide Political Science Abstracts, Bethesda, Maryland, USA; CSA Sociological Abstracts, San Diego, California, USA; Criminal Justice Abstracts, Thousand Oaks, California, USA; NCJRS Abstract Database, Rockville, Maryland, USA

3.3 ProQuest baza povzetkov

Pobliže smo si pogledali ProQuestovo bazo povzetkov znanstvenih člankov Worldwide Political Science Abstracts (http://www.csa.com/factsheets/polscisetc.php). Ta baza pokriva povzetke različnih pravnih študij, razdeljena je v 22 glavnih oddelkov. Gradivo je dostopno od leta 1975 naprej, mesečno se dopolnjuje letno dodajo približno 35.000 enot, januarja 2010 ima več kot 799.281 povzetkov. V isti bazi so dostopni viri za kriminalistiko Criminal Justice Abstract (http://www.csa.com/factsheets/cjasetc.php ). Ta baza vsebuje povzetke iz različnih znanstvenih publikacij, mednarodnih revij, knjig, poročil, dizertacij in tudi neizdanih gradiv s področja kriminologije in sorodnih ved. Baza je razdeljena v 13 glavnih oddelkov. Gradivo je dostopno od leta1968 do danes, povzetki se dodajajo četrtletno, trenutno je v bazi več kot 101.914 enot. Baza ima izgrajen svoj tezaver za iskanje, v katerem je več kot 3000 glavnih gesel. S pisno prošnjo lahko dobimo prošnjo 30 dnevni brezplačni dostop.

3.4 Informacijski sistemi, ki nudijo vire s področja kriminologije

Preko Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani lahko dostopamo do več informacijskih virov s področja kriminalistike. Z oddaljenim dostopom smo poskusili z iskalno zahtevo »kriminalistika« in dobili informacije iz devetih različnih informacijskih virov (Slika 4).

Slika 4: Dikul, rezultati poizvedbe. Posamezne članke, revije ali monografske publikacije lahko iščemo tudi preko kataloga informacijskih virov, s tem, da najprej izberemo kategorijo, kamor iskano gradivo spada. Nerodnost je v tem, da kriminologija ni samostojna kategorija, zato moramo izbrati najbližjo znanstveno disciplino. Poizvedba nam ponudi izbor različnih informacijskih virov, nekateri so prosto dostopni, nekateri niso.

Naslednji iskalni vmesnik, ki smo ga preizkusili je bil Intute . Na začetni strani ne moremo izbrati kategorije »kriminologija«, zato smo poskusili preko izbire »pravo« (Slika 5). Vmesnik nam je ponudil 406 različnih spletnih virov, ki so vsaj na en način povezani z kriminalistiko.

Slika 5: Intute, rezultati poizvedbe.

Veliko teh povezav se nanaša na univerzitetne spletne strani univerz, ki poučujejo kriminologijo ali kazensko pravo. Izbrali smo Florida State University, College of Criminology and Criminal Justice. Na spletni strani so zbrane povezave, ki nudijo raznovrsten vir informacij. Študentje tu lahko pridobijo mnogo informacij, ki jih potrebujejo pri študiju ali raziskovanju (Slika 6).

Slika 6: Informacijski viri, dostopni s spletne strani Florida State University.

3.5 Iskanje virov preko WIKIPEDIE

Wikipedija je najbolj množično obiskana spletno dostopna enciklopedija. Glede na to, da vsakdo lahko objavlja svoje prispevke v tej enciklopediji, ji velikokrat ne zaupamo popolnoma, vendar se ponavadi izkaže, da ne ponuja veliko napačnih informacij. V našem primeru smo želeli izkoristiti ravno to lastnost množičnosti in pogledati katera področja Wikipedia razvršča v kriminologijo. Poizvedba nam ponudi stran, kjer je opisana forenzična kriminologija. V nadaljevanju so podrobneje opisane različna področja forenzičnih raziskav.

Izbiramo lahko med: Physiological sciences Forensic archaeology Social sciences Forensic psychology Other specializations analysis Ballistics DNA profiling Forensic arts Forensic footwear evidence Questioned document examination Cybertechnology Information forensics Related disciplines Forensic materials engineering Forensic polymer engineering Vehicular accident reconstruction People William M. Bass Related articles CSI effect Use of DNA in forensic entomology

Vse te navedene povezave potrdijo naša predvidevanja, da je kriminalistika izredno razvejana veda in da morajo biti informacijski viri zelo obširni, da lahko odgovorijo na vsa vprašanja kriminalistov in forenzikov.

4 IDEALNI INFORMACIJSKI SISTEM ZA KRIMINOLOGIJO

Na tako obširnem znanstvenem področju je zelo zahtevno oblikovati popoln informacijski sistem. Opisali smo nekaj informacijskih sistemov, ki vključujejo informacije s področja kriminalistične znanosti. Naše ugotovitve so, da imajo najbolj razdelane informacijske sisteme univerze in raziskovalne organizacije, ki se s kriminologijo ukvarjajo.

Idealni sistem si zamišljamo kot združitev informacijskega sistema, kot ga ima na primer univerza, ki poučuje kriminologijo, z inštituti, ki objavljajo raziskovalne izsledke in različne forenzične službe, ki kriminalna dejanja odkrivajo. K temu sistemu moramo dodati še knjižnico z vsemi možnostmi pridobivanja strokovnih besedil. Kriminologija mora biti povezana z vsakdanjim življenjem, zato morajo biti v okviru sistema dostopna dnevna poročila, časopisje; sistem mora omogočiti splošne informacije, vremenske podatke, cestna poročila, statistike; zelo malo področij pravzaprav lahko izpustimo.

Zanimivo bi bilo videti, kakšne sisteme dejansko uporabljajo kriminalisti, ki se ukvarjajo z razrešitvami kaznivih dejanj, vendar tega nismo uspeli ugotoviti, ker je dostop do kriminalističnih informacijskih sistemov zaščiten.

5 ZAKLJUČEK

Razmislek o dobrem informacijskem sistemu, ki bi servisiral celotno področje kriminologije je bil zelo zanimiv. Ugotovili smo, da je kriminologija interdisciplinarna veda in zaradi tega potrebuje zelo širok sistem informacij. Večina teh informacij je splošnega tipa, da katerega lahko dostopajo vsi ljudje in ti sistemi so tudi odprti za vse. To so zbirke polnih besedil v katerih so zakoni, predpisi, navodila za varnostne postopke, razne statistične evidence, vremenske napovedi in telefonski imeniki. Med dostopne informacijske vire spadajo tudi raziskave s področja kriminologije in sorodnih ved, psihologije, sociologije, medicine, kazenskega prava, posredno tudi iz področja kemije, biologije, fizike in pregledne zgodovinske raziskave.

Implementacija kriminologije v praksi je boj proti kriminalnemu vedenju, zaščita žrtev in omejevanje nadaljnjega kriminalnega vedenja. Pri iskanju povzročiteljev kriminalnih dejanj, za oviranje načrtovanih akcij, preprečevanje delikventnega vedenja, pa morajo kriminalisti imeti na razpolago mnoge informacijske vire, ki jim pomagajo prepoznati te dejavnosti. Ti informacijski viri niso dostopni vsem ljudem. Nekateri viri najbrž ne bi povzročili velike škode v javnosti (na primer vzorci sledi gum ali kemijska sestava različnih vrst kruha), nihče pa si ne želi, da bi prišli v javnost zelo osebni podatki, ali zbirka prstnih odtisov, celo zbirka registrskih tablic in njihovih lastnikov lahko povzroči težave. Še bolj so zaščiteni podatki o obsojenih ljudeh, teroristih, ponarejevalcih. Predvidevamo, da morajo biti informacijski sistemi, ki so namenjeni kriminalističnim službam predvsem raznovrstni. Vse službe ne potrebujejo vseh vrst podatkov, zato bi bili lahko različni sistemi ciljno naravnani.

Različni sistemi morajo upoštevati možnosti za dodajanje raznovrstnih informacij, nekatere od teh so lahko zelo osebne (osebi prilagojeni sistemi z možnostjo dodajanja zapiskov), druge informacije pa so lahko pomembne tudi za ostale strokovnjake in morajo biti dosegljive vsem. Tudi podatki, ki so v posameznih informacijskih sistemih so zelo različni, poleg zbirke polnih besedil ali zbirke bibliografskih podatkov o obstoječih dostopnih zapisih, morajo sistemi znati obdelovati zbirke statističnih podatkov, razne geografske podatke, telefonske številke, video posnetke in še mnoge druge zbirke slikovnega in tudi zvočnega gradiva.

Najboljši informacijski sistemi morajo ažurno posredovati najnovejše izsledke znanosti in obveščati o seminarjih, izobraževanjih in raziskovalnih projektih. Hkrati morajo izobraževati svoje uporabnike, da bodo znali ponujene informacijske vire uporabljati.

Idealen informacijski sistem mora biti varen. Vanj naj ne bi vstopali nepovabljeni, in tudi podatki morajo biti popolnoma zavarovani. Sistem mora biti zanesljiv, informacije, ki jih dobimo morajo biti zanesljive, vanje ne smemo dvomiti. Hkrati mora biti sistem toliko odprt, da omogoča zasebne ali odprte pripombe in pojasnila in da omogoča povezavo z ostalimi kriminalističnimi službami drugje po svetu. Idealni informacijski sistem na področju kriminologije je kompleksna povezava informacij, ki mora omogočati vsaki posamezni kriminalistični službi optimalne pogoje za njeno delovanje.

6 VIRI

Fakulteta za varnostne vede. Katedra za kriminalistiko, kriminologijo in kazensko pravo. [Elektronski vir] Pridobljeno 7. 1. 2010 s spletne strani: http://www.fvv.uni mb.si/ofakulteti/organiziranostinorganizacijskeenote/katedre/katedraza kriminalistikokriminologijoinkazenskopravo.aspx

Ministrstvo za notranje zadeve. Policija. [Elektronski vir] Pridobljeno 7.1.2010 s spletne strani http://www.policija.si/

Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Pridobljeno 7.1.2010s spletne strani: http://www.instkrim.si/documentation.php?go=9.1

Iskalni vmesnik Intute. Pridobljeno 7. 1.2010 s spletne stani: http://www.intute.ac.uk/cgi bin/search.pl?limit=25&jacsheading=law&restype=%&period=%&subject=%&ter m1=criminal&rank=score

College of Criminology and Criminal Justice. Pridobljeno 7.1.2010 s spletne strani: http://www.criminology.fsu.edu/p/cjlmain.php

Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 7.1.2010 s spletne strani http://dikul.unilj.si/V?RN=283153115

Wikipedia, Rezultati poizvedbe Kriminalistika. Pridobljeno 7.1.2010 s spletne strani: http://en.wikipedia.org/wiki/Criminalistics

ProQuest, baza povzetkov znanstvenih tekstov. Pridobljeno 10. 1. 2010 s spletne strani: http://www.csa.com/e_products/databasescollections.php