DEVETOŠOLCI SMO SE POSLOVILI Mlinarstvu, Pa Lovljenju Rib Nekoč

Beseda urednice

Spoštovani bralke in bralci, ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 19, številka 2, julij 2019 počitnice! Najbolj so se jih razve- selili šolarji, ki jim za dva meseca ne bo treba rano vstajati in se priprav- ljati na preverjanja in ocenjevanja. Ne učimo se za šolo, marveč za življenje. Seneka Verjamem, da se dopustov in po- čitka veselite tudi odrasli, saj človek Iskrene čestitke vsem šolarjem ob zaključku šolskega leta 2018/2019! potrebuje »odklop« od vse bolj natr- panega in stresnega vsakodnevne- ga urnika. In kje boste preživeli tistih par »odklopljenih« dni? Verjamem, da boste izbrali raznolike destina- cije, ne pozabite pa, da je »odklop« lahko prijeten tudi v domačih logih. Sprehod ob naši mogočni Dravi, pa jutranji ali večerni sprehod ali kole- sarska vožnja po kroni največjega umetnega jezera, prav tako po na- ših vaseh. Prav vsaka ponuja svoje kotičke, kjer se lahko ustavimo, pozdravimo sorodnike ali znance, se okrepčamo v gostinskih lokalih ali na domačih kmetijah ... Ja, vse to in še veliko več ponujamo v naši ko- rantovi deželi. V roke vam polagamo drugo letošnjo številko občinskega glasila List iz Markovcev. Počitniška šte- vilka ponuja mnogo: poročamo o bogatem majskem in junijskem do- gajanju in napovedujemo dogodke letošnjega poletja. V rubriki Zgodbe z naših podstrešij pišemo o mlinih in DEVETOŠOLCI SMO SE POSLOVILI mlinarstvu, pa lovljenju rib nekoč. Za krajšanje brezskrbnih počitni- Dokler imamo spomine, obstaja preteklost; dokler imamo upanje, ških dni objavljamo dve potopisni zgodb naših dveh mladih občank iz nas čaka prihodnost; dokler imamo prijatelje, je lepa sedanjost. Kitajske in Maroka. Za prijetno raz- Devetošolci Osnovne šole Markov- vedrilo pod hladno senco na doma- ci smo se poslovili in odšli v svet. Našo čem dvorišču je tukaj še nagradna križanka, katere gesli sta povezani z generacijo je sestavljalo 38 pridnih, de- našo domačo občino. Trije izžreban- lavnih in poštenih učencev, ki smo se ci pravilnih gesel bodo nagrajeni s nadvse radi poveselili. Vsakega izmed kopalnimi kartami. nas zaznamuje neka posebnost. Ima- Naj bo poletje dolgo in polno mo različne cilje in poti, vsi pa si želimo prijetnih dogodivščin! le eno: odrasti s posebnimi ljudmi ob Rok za oddajo prispevkov za strani in ustvarjati lepe spomine. naslednjo številko je petek, 6. sep- Ob koncu šolskega leta smo se tember. Vabljeni k oddaji in sodelo- devetošolci malo pošalili in si podeli- vanju! li priznanja za lastnosti, ki nas delajo edinstvene. Priznanja so dobili: Marko Alenka Domanjko Rožanc, Bezjak za največ klikov na računalniški odgovorna urednica miški na sekundo, Primož Dvoršak za prepoznavno velikost, Anej Florjanič za deršek za največkrat posojeno domačo izvirne izjave, Neža Forštnarič za naj- nalogo, Anja Hazimali za najmanjšo čla- boljšo vratarko naše generacije, Vid Ga- nico naše druščine, Klara Kitak za najve- lun za postavljanje duhovitih vprašanj, čjo razredno klepetuljo, Viktorija Kola- Marko Gaiser za najbolj prikupno zme- rič za dooolge spise pri slovenščini, Vita denega učenca, Blažka Horvat za vedno Koren za zanimive izjave, Eva Kostanje- vec za največkrat narejeno domačo na- nasmejano osebo, Tomi Horvat za izje- logo kar na avtobusu, Zala Kukovec za KOLEDAR DOGODKOV sobota, 17. avgust, ob 16.30, mno nalezljiv smeh, Jan Horvat za naj- Športni park Prvenci: 3. dobrodelno daleč »najdaljšo lejtngo« v naši gene- (julij, avgust, september 2019) boljše znanje o prizmah in piramidah, raciji, Alja Planinc za največ pogriženih tekmovanje v peki ciganskih pečenk, Nejc Jakomini za najhitrejšega govor- organizator: PGD Prvenci-Strelci kulic, Nejc Rožmarin za neprepoznavno sobota, 6. julij, ob 16.30, pri gasilskem ca generacije, Lara Klinc za največkrat pisavo, Danej Rižnar za najbolj »hipe- domu v Prvencih: Od setve do peke, nedelja, 18. avgust–petek, 23. avgust, izgovorjeno besedo »aja«, Nejc Letnik raktivnega« učenca, Kaja Vajda za od- prikaz žetve kot nekoč, organizator: Markovci: 11. mladinski glasbeni za največ rešenih težkih primerov pri tavanost, Domen Tomažič za najbolj PD Prvenci-Strelci tabor, organizator: KUD Markovski matematiki, Ajda Mikša za »drama qu- nerodnega učenca na vrteškem igrišču. torek, 9. julij, od 7. do 11. ure, zvon een« naše generacije, Vid Orovič za Čeprav lahko te naše lastnosti uvršča- najzanimivejšega pesnika, Sara Petko- transfuzijski oddelek Bolnišnice dr. 8. september, ob 10. uri, cerkev sv. mo med dobre ali slabe, smo – pravza- vič za najbolj mirno osebo, Lea Roškar Jožeta Potrča Ptuj: krvodajalska akcija Marka: mali šmaren, praznovanje 230. prav že bivši – devetošolci nanje obletnice župnije in 200. obletnice za najbolj čustveno osebo generacije, ponosni, saj si nas boste morda prav petek, 26. julij, ob 19. uri, pri župnišča (mašuje mariborski nadškof Melanija Strelec za čudovite pesmi in zaradi teh lastnosti prijatelji za vedno gasilskem domu v Stojncih: Aninska msgr. Alojzij Cvikl) spise, Teodora Sitar za prepogosto za- zapomnili. Hvala vsem, ki ste nam po- noč v Stojncih (Dražen Zećić, menjano z Melanijo, Tajda Šešerko se je junij-avgust: Turistično društvo magali postati pravi mladi odrasli. Ansambel Upanje), organizator: PGD izkazala kot zanimiva pobiralka papirja, Včasih ti uspe v življenju spoznati po- Stojnci Občine Markovci bo ocenjevalo Barbara Tement za kreativnost, Gašper okolice domov in poslovnih objektov sebnega prijatelja. Nekoga, ki ti spremeni sobota, 27. julij, ob 19. uri, pri v naši občini Vrtačnik za izvirne vice, Urban Amon za življenje le s tem, da je postal del tvojega gasilskem domu v Stojncih: Aninska največkrat izgovorjen stavek: »Učitelji- življenja. Nekoga, ki te zna nasmejati do Organizatorji prireditev si pridržu- noč v Stojncih (Poskočni muzikanti), ca, kaj lahko projekcijo malo bolj dol?«, solz, nekoga, ki ti zna zbuditi občutek, da jejo pravico do morebitnih spre- Mojca Anžel za najpogostejši vzklik: obstaja še vedno dobrota na tem svetu. organizator: PGD Stojnci memb. »Kaj to danes pišemo?!«, Valentin Bol- Nekoga, ki te zna prepričati, da obstajajo torek, 6. avgust, od 7. do 11. ure, car za najbolj optimistično razmišljanje, vedno nova vrata, ko se stara zaprejo in transfuzijski oddelek Bolnišnice dr. Blaž Bratuša za najbolj kvalitetno, am- samo čakajo, da jih odpreš! Jožeta Potrča Ptuj: krvodajalska akcija pak počasi opravljeno delo, Sara Cizerl za nerazumevanje navodil, Kristina Fi- Lea Roškar Moja dežela, občinska prireditev ob dnevu državnosti

Na predvečer praznika, v ponede- mornega zbora Kor pod vodstvom Da- Kljub lepemu večeru so člani- ljek, 24. junija, je v poročni dvorani Ob- niela Tementa in poezija, ki so jo med ce in člani Komornega zbora izrazili čine Markovci bila občinska proslava skladbami prebirali nekateri člani zbo- zaskrbljenost ob dejstvu, da tovrstne Lepa je moja dežela. ob dnevu državnosti, katere organiza- ra. Tako smo med domovinsko obarva- občinske dogodke že leta obiskuje tako cijo so prevzeli člani Kulturno-umetni- nimi skladbami slišali umetelne besede malo število ljudi. Manjkajo tudi vidni Lepa do muke. škega društva KulTura Markovci. naših največjih pesnikov: Toneta Pavč- in pomembni člani naše občine – sve- Prireditev z naslovom Moja dežela ka, Otona Župančiča, Karla Destovnika tniki, člani odborov in komisij ... Mar Samo tu gruli prsteno grlo rim. je skozi prepevanje in prebiranje po- Kajuha, Ivana Minattija, Josipa Murna niso ravno oni tisti, ki bi naj sedeli v Samo tu so tudi groze manj hude. ezije na prav poseben način počasti- Aleksandrova ... Med pesmimi smo lah- prvi vrsti in s svojo prisotnostjo počas- la domovino. Glavno vlogo večera so ko slišali dve avtorski skladbi Daniela tili praznik naše domovine? ... Samo tu lahko živim. prevzela umetniška dela, glasba in po- Tementa, pri katerih gre za uglasbljeno Skladbe Komornega zbora Kor, ezija. Zadonela je naša Zdravljica, ki na poezijo. Prva nosi naslov Nazaj pa jih ni, prepletene s tenkočutnimi interpreta- tovrstnih dogodkih ne sme manjkati. katere avtor besedila je general Rudolf cijami poezije, so pričarale praznično Sledil je pozdravni nagovor podžupa- Maister, druga pa Vračamo se, katere vzdušje, ki si ga naša dežela ob svojem na, gospoda Zvonka Črešnika, za tem besedilo je napisala pesnica Mihaela prazniku gotovo zasluži. Večer se je pa so neprekinjeno donele pesmi Ko- Mravljak. zaključil z verzi Toneta Pavčka: Neža Tement 11. FESTIVAL ARSANA SVETOVNA GLASBENA DOŽIVETJA / WORLD MUSIC EXPERIENCE Nam je kultura samoumevna? Najstarejše slovensko mesto se vsako poletje spremeni VOKALNI VRHUNEC POLETJA QUEEN REAL TRIBUTE BAND Razmislek o Tednu ljubiteljske kulture 2019 v svetovno stičišče glasbenih umetnikov s celega sveta, (10 x grammy award) Petek, 26. julij 2019 ob 21.30 kjer koncerte vrhunske klasične, jazz, etno, world, TAKE 6 (ZDA) Dvorišče Minoritskega samostana Po Sloveniji se je v maju zvrstilo več pa moramo iti pogledat, zagotovo so v našem kraju zaživela po mnogih letih. je večina prireditev še brezplačnih. Brez rock, instrumentalne in vokalne glasbe dopolnjujejo še Nedelja, 21. julij 2019 ob 20.30 kot tisoč kulturnih dogodkov. Pa ne se zelo trudili.’’? Ljudje velikokrat vidi- Mladinci so se zbrali na kupu, usmeri- da bi karkoli od vas zahtevali, kulturniki mednarodni glasbeni kampi, otroški festival, umetniške Dvorišče Minoritskega samostana zato, ker bi bil mesec maj tako prime- mo le tisto, kar nam je postavljeno pred li moči v skupno delo, se opogumili in dajejo na razpolago svoj čas, sposob- razstave, kulinarični dogodki in gledališke predstave. TABU AKUSTIK ren za take dogodke – letos je na sploh oči, malokrat pa pomislimo, kaj vse je v se predstavili na odru – in to v času, ko nosti, znanje, čustva. Festival Arsana je že 11. leto pomemben del ptujskega Ameriška a capella skupina Take 6 velja za skupino z Sobota, 27. julij 2019 ob 21.30 bil neprizanesljiv s kislim vremenom ozadju. jih s takim veseljem le zmerjamo, da ne A glej ga zlomka, kakšni Slovenci bi poletnega dogajanja in iz leta v leto raste, z njim pa največ grammy nominacijami v zgodovini. Gre za Dvorišče Minoritskega samostana – pač pa zato, ker je že 6. leto zapored Izjemno ponosna sem na svoj kraj, znajo nič drugega, kot viseti na telefo- pa bili, če ne bi okrog letali tudi zlob- tudi kvaliteta in raznovrstnost nastopajočih. Letos traja edinstveno zasedbo šestih izjemnih in prefinjenih glasov, potekal vseslovenski Teden ljubiteljske ki ga mnogi kulturniki poznajo širom nu, da se ne znajo več družiti in da jih ni jeziki? Taki, ki na primer vidijo usta- skoraj dva meseca, z vrhuncem konec julija. združenih v kristalno harmonijo, ki nas popelje v čudoviti JURE PUKL & MELISSA ALDANA kulture. Slovenije. Zahvala tukaj gre predvsem nič ne zanima. Kam pridemo s takim novitev nove sekcije le kot ’’dodatne svet gospela, R&B-ja, jazza in popa. QUARTET (ZDA, SLO, CHL) Projekt, katerega organizator je pevski dejavnosti, ki je na izjemno viso- razmišljanjem? Če bomo tako nanje Če ste slučajno zamudili spektakularen začetek festivala točke za občinski razpis’’. Ali pa tisti, ki Torek, 23. julij 2019 ob 20.30 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, je kem nivoju – ne pravijo nam zastonj, da gledali, potem bodo slejkoprej o sebi po lastni nevedni subjektivni presoji z Opernim večerom na Panorami, imate vse do 27. Nastopali so z glasbenim velikani, kot so Stevie Wonder, Dom kulture Muzikafe zaživel z enim namenom – predstavlja- smo slovenski fenomen! Kje v državi pa začeli tako razmišljati tudi sami. A še odrekajo možnosti drugim izključno julija 2019 čas, da ujamete svoj poletni trenutek na Ella Fitzgerald, Ray Charles, Whitney Houston in drugi. ti ustvarjalnost v sodobni družbi in dati še lahko najdete kraj z manj kot 4000 so ljudje, ki razmišljajo drugače in so ’’iz principa’’. A prav tem zlobnim jezi- Ptuju med več kot 80 dogodki! O njihovi veličini priča tudi dejstvo, da so bili izbrani prostor ter podporo vsem ljubiteljskim prebivalci in 2 zboroma, ki dosegata ustvarili platformo, gledališko sekcijo, v kom povem, da še nikoli ni nič dobre- za prvo zasedbo, ki je nastopila na Kubi po otoplitvi ZAGREBŠKI KOMORNI kulturnikom, ki svoj prosti čas in ener- vrhunsko državno raven? Odgovor – kateri lahko mladi izražajo svojo ustvar- ga prišlo iz visoko ograjenih vrtov, iz VRHUNCI 11. FESTIVALA ARSANA odnosov z ZDA. Od leta 2014 so častni člani Glasbene ORKESTER (HR) gijo usmerjajo v ustvarjanje. nikjer. V Tednu ljubiteljske kulture je jalnost, se družijo v dobrem okolju, katerih gledate na druge. Na koncu pa 20. - 27. JULIJ 2019, PTUJ dvorane slavnih gospela. Četrtek, 25. julij 2019 ob 19.00 V Markovcih smo bili v Tednu lju- Komorni zbor Glasis pripravil glasbe- rastejo v razgledane in empatične ljudi. vsi radi obiščemo kulturno prireditev, Slavnostna dvorana Ptujskega gradu biteljske kulture zelo aktivni. Ampak no-scenski spektakel ’Musica Noster Praznovanju kulture so se pridruži- saj je vljudno biti kulturen, a najbolj je STEFAN MILENKOVICH (ZDA, SRB) MUZIKAL DOMIŠLJIJE IZ ... nastopov, koncertov, predstav smo Amor’, ki je obiskovalce pustil brez be- li tudi člani Moškega pevskega zbora kulturen tisti, ki rad se v javnosti pojavi, HARMONIJE DENISE DANTAS QUARTET pri nas navajeni, kajne? Zdi se, kot da sed in sprožil stoječe ovacije. Koncert, Markovci. V Markovce so v goste pripe- predvsem na prireditvi ali na proslavi, Sobota, 20. julij 2019 ob 20.30 (BRA, ITA, SLO) so nam postali že nekaj samoumev- za katerega je vsak pričakoval klasično ljali izjemni moški vokalni zasedbi, ki kajne? Dvorišče Minoritskega samostana Sreda, 24. julij 2019 ob 20.30 Dvorišče Minoritskega samostana Petek, 26. julij 2019 ob 20.00 nega. Pa je to res? Je res koncert pev- izmenjevanje zborovski skladb z vme- smo jim mnogi prisluhnili prvič. Zno- Atrij hotela Mitra skega zbora, nastop folklorne skupine, snim veznim tekstom, je bil vse prej kot va so nam razširili glasbena obzorja – Hvala vsem, ki podpirate iskreno TADEJ TOŠ STAND-UP SHOW predstava gledališke skupine, koncert to. Doživetje luči, giba, pisne besede, kakšna sreča! Občudovanja vredna je kulturo in dovolite, da se vas udejstvo- Ponedeljek, 22. julij 2019 ob 20.30 BOŠTJAN GOMBAČ & ALL STARS pihalne godbe nekaj samoumevnega, instrumentalne in seveda zborovske bila tudi gesta, ko so posebej izposta- vanje ljubiteljskih kulturnikov dotakne Dvorišče Dominikanskega samostana ORCHESTRA NIKA GORIČ (SLO, FRA) enostavnega? Vam ob tem, ko vam glasbe. Hvalospev glasbi, naši ljubezni. vili in pozdravili bivše člane zbora, ki – to je bistvo vsega. Četrtek, 25. julij 2019 ob 20.30 Sobota, 27. julij 2019 ob 19.30 pismonoša v roke preda vabilo na kon- Letos smo lahko bili priča tudi pre- ostajajo pripadni in podporniki njiho- Dvorišče Minoritskega samostana Slavnostna dvorana Ptujskega gradu cert, šine kdaj skozi glavo misel: ’’O, to mierni predstavi gledališke sekcije, ki je vega udejstvovanja. Da ne omenim, da Nika Rožanc WWW.FESTIVALARSANA.COM 2 | Št. 2, julij 2019 30 let Zmajarskega kluba Lastovka V soboto, 25. maja, je Zmajarski klub Lastovka obeležil 30 let svojega delovanja na vzletno-pristajalni stezi v Prven- cih z organizacijo letalskega srečanja. Najprej so v kratkem slavnostnem programu predstavili kroniko kluba in podelili zahvale za dolgoletna sodelovanja, kot slavnostni govornik pa je goste nagovoril župan Občine Markovci Milan Gabrovec. Po uradnem delu srečanja je sledil pester letalski šov, ki je trajal celo popoldne. Sodelovanje so izkazali člani Aerokluba Ptuj s svojimi padalci, špor- tnimi in jadralnimy letalom, Aeroklub Prlek Ljutomer z ultra lahkim letalom, testni pilot za žirokopterje iz Avstrije Martin Koller, modelar Jože Kramberger in seveda člani domačega kluba Lastov- ka. Svoje spretnosti je pokazal tudi ak- robatski pilot Peter Podlunšek iz Murske Sobote. Člani Zmajarskega kluba Lastovka so s srečanjem postavili nov mejnik v svoji zgodovini. Slednji za njih ne pomeni konca, marveč stopničko za naprej. Sledijo namreč svoji želji po novih dosežkih, znanjih, novih poznanstvih in novih sodelovanjih. Tudi v prihodnje želijo redno vključevati Občino Markov- ci, s katero uspešno sodelujejo že več 15 let in jo s ponosom predstavljajo kot svoj dom tako na nacionalnih kot tudi mednarodnih letalskih prireditvah. Za vso podporo, ki jim jo nudi Občina Mar- kovci, se še enkrat iskreno zahvaljujejo.

Tina Lah

11. FESTIVAL ARSANA SVETOVNA GLASBENA DOŽIVETJA / WORLD MUSIC EXPERIENCE

Najstarejše slovensko mesto se vsako poletje spremeni VOKALNI VRHUNEC POLETJA QUEEN REAL TRIBUTE BAND v svetovno stičišče glasbenih umetnikov s celega sveta, (10 x grammy award) Petek, 26. julij 2019 ob 21.30 kjer koncerte vrhunske klasične, jazz, etno, world, TAKE 6 (ZDA) Dvorišče Minoritskega samostana rock, instrumentalne in vokalne glasbe dopolnjujejo še Nedelja, 21. julij 2019 ob 20.30 mednarodni glasbeni kampi, otroški festival, umetniške Dvorišče Minoritskega samostana razstave, kulinarični dogodki in gledališke predstave. TABU AKUSTIK Festival Arsana je že 11. leto pomemben del ptujskega Ameriška a capella skupina Take 6 velja za skupino z Sobota, 27. julij 2019 ob 21.30 poletnega dogajanja in iz leta v leto raste, z njim pa največ grammy nominacijami v zgodovini. Gre za Dvorišče Minoritskega samostana tudi kvaliteta in raznovrstnost nastopajočih. Letos traja edinstveno zasedbo šestih izjemnih in prefinjenih glasov, skoraj dva meseca, z vrhuncem konec julija. združenih v kristalno harmonijo, ki nas popelje v čudoviti JURE PUKL & MELISSA ALDANA svet gospela, R&B-ja, jazza in popa. QUARTET (ZDA, SLO, CHL) Če ste slučajno zamudili spektakularen začetek festivala Torek, 23. julij 2019 ob 20.30 z Opernim večerom na Panorami, imate vse do 27. Nastopali so z glasbenim velikani, kot so Stevie Wonder, Dom kulture Muzikafe julija 2019 čas, da ujamete svoj poletni trenutek na Ella Fitzgerald, Ray Charles, Whitney Houston in drugi. Ptuju med več kot 80 dogodki! O njihovi veličini priča tudi dejstvo, da so bili izbrani za prvo zasedbo, ki je nastopila na Kubi po otoplitvi ZAGREBŠKI KOMORNI VRHUNCI 11. FESTIVALA ARSANA odnosov z ZDA. Od leta 2014 so častni člani Glasbene ORKESTER (HR) 20. - 27. JULIJ 2019, PTUJ dvorane slavnih gospela. Četrtek, 25. julij 2019 ob 19.00 Slavnostna dvorana Ptujskega gradu STEFAN MILENKOVICH (ZDA, SRB) MUZIKAL DOMIŠLJIJE IZ HARMONIJE DENISE DANTAS QUARTET Sobota, 20. julij 2019 ob 20.30 (BRA, ITA, SLO) Dvorišče Minoritskega samostana Sreda, 24. julij 2019 ob 20.30 Dvorišče Minoritskega samostana Petek, 26. julij 2019 ob 20.00 TADEJ TOŠ STAND-UP SHOW Atrij hotela Mitra Ponedeljek, 22. julij 2019 ob 20.30 BOŠTJAN GOMBAČ & ALL STARS Dvorišče Dominikanskega samostana ORCHESTRA NIKA GORIČ (SLO, FRA) Četrtek, 25. julij 2019 ob 20.30 Sobota, 27. julij 2019 ob 19.30 Dvorišče Minoritskega samostana Slavnostna dvorana Ptujskega gradu

WWW.FESTIVALARSANA.COM Št. 2, julij 2019 | 3 Življenje po petdesetem v Moškem pevskem zboru KD Alojz Štrafela Markovci

V lanskem letu je markovski moš- na občutno pomladitev doseže ali se lušalce; koncerta se je udeležilo okrog vo prelomna v našem zboru. S pomladi- ki pevski zbor praznoval 50. obletnico vsaj približa nivoju zasedbe iz preteklih 500 obiskovalcev. Predvsem nas veseli, tvijo zbora smo zadovoljni, lahko trdim, obstoja in nekoliko pričakovano je zbor let. Vedeli smo, da bo za uspešne nasto- da je med publiko ob naših že zvestih da so se nam ob pravem času pridružili po jubilejnem koncertu zapustilo ne- pe potrebno opraviti zadostno število bilo kar veliko novih poslušalcev, kar je pevci, ki bodo skupaj z nami, že izkuše- kaj pevcev; nekateri med njimi so bili v vaj. Ob rednih tedenskih vajah, ki pri bilo nekako za pričakovati, glede na to, nimi, v prihodnosti tvorili kvalitetno za- zboru že od samega začetka, od daljne- nas trajajo nekje dve uri in pol, pa smo da naš najmlajši pevec sedaj šteje 18, sedbo. V veliko veselje nam je, da so se ga leta 1968. letos izvedli tudi »delovno soboto« in najstarejši pa 54 let. Zelo smo veseli, vsi, ki so se nam v septembru pridružili, Kljub nekaterim pričakovanim in tridnevne intenzivne vaje, ki smo jih iz- da so se koncerta udeležili tudi vsi naši zelo dobro vključili v že obstoječo za- tudi nepričakovanim odhodom pa vse- vedli v mesecu marcu na slovenski oba- nekdanji pevci v spremstvu življenjskih sedbo in že po slabih desetih mesecih kakor nismo pričakovali, da bo naše li, v Strunjanu. Vsekakor so bile najbolj sopotnic. Prav vsi so še v lanskem letu si upam trditi, da smo se odlično ujeli. vrste zapustilo kar 14 (!) pevcev. Ob- koristne prav te, saj so bile intenzivne v stali v naših vrstah. Prav poseben obču- Velike zasluge za pozitivno vzdušje čutek na prvi septembrski pevski vaji pravem pomenu besede. V to smo se še tek je bil peti pred njimi, prepričan pa v zboru in obenem nesporno kvalite- je bil za nas zelo nenavaden, pogled bolj prepričali po zelo uspešnem nasto- sem, da so tudi njihovi občutki bili po- tno izvedbo pevskih vaj in nastopov pa na dodobra razredčene vrste je v nas pu na Večerni pesmi, kjer smo ponovili sebni, saj so se prvič našega koncerta ima tudi naš zborovodja Uroš Sagadin. vzbujal mešane občutke. Takoj smo ve- lanskoletni uspeh in se ponovno uvrsti- udeležili kot poslušalci. Tudi v naslednji sezoni, ki jo zače- deli, da bo to leto predstavljalo mejnik li na regionalno raven. Po uspešnem Rdeča nit koncerta je bila tokrat njamo 2. septembra, se nadejamo še v naši bogati zgodovini. Kljub zdeset- in hkrati premiernem nastopu nove nekoliko mediteransko obarvana. V kakšnemu novemu obrazu med nami, kani zasedbi smo na prihodnost gledali zasedbe MoPZ Markovci na Večerni sproščenem vzdušju smo se podali na zato bi ob tej priložnosti v naše vrste pozitivno in z optimizmom. Optimistič- pesmi, smo se lahko še bolj sproščeno novo pot, na pot po abrahamu, na pot povabil vse, ki jim je moška zborovska no razpoloženje med nami je postalo pripravljali na prihajajoča nastopa: na polno novih idej in pričakovanj. Glede glasba blizu. Pridružite se nam in sku- še večje, ko so praznino v naših vrstah srečanje pevsko-glasbenih skupin naše na prenovljeno zasedbo je bil temu paj bomo spisali nova poglavja v zgod- zapolnili novi obrazi. občine in na naš tradicionalni koncert primeren tudi naš repertoar. Med izbra- bi o MoPZ Markovci. Vrste smo zapolnili z novimi pevci, z gosti v mesecu maju, ki je bil v sobo- nimi slovenskimi pesmimi smo zapeli prišlo jih je kar devet. Po prihodu novih to, 25. maja, v veliki večnamenski dvo- tudi nekaj dalmatinskih. V programu so Marko Kunčnik, predsednik KD Alojz pevcev naš zbor po novem šteje 29 pev- rani v Markovcih. Z izvedbo letošnjega se nam s podobnim repertoarjem prid- Štrafela Markovci cev. Zaradi številnih prihodov smo si kaj koncerta smo znova navdušili, saj smo ružili gostje, Vokalna skupina Melos in hitro zadali cilj, da nova zasedba glede ponovno uspeli privabiti številne pos- Kvatropirci. Letošnja sezona je zagoto-

4 | Št. 2, julij 2019 Koncert vokalnega banda Acoustricks

V avli predmetne stopnje OŠ Mar- ski avstrijski vasici Zahomec, v Europar- kovci je v petek, 17. maja, zazvenel ku v Mariboru in zaključili v ljubljanski koncert vokalnega banda Acoustricks. kavarni Sputnik. Odzivi poslušalcev “Moja želja je bila, da našo skupino so bili pozitivni, zato so se odločili, da predstavim tudi domači občini in lju- bodo nadaljevali. Delujejo kot Kulturno dem, ki tega sloga izvajanja glasbe ne društvo Groove Enough in z veseljem poznajo dovolj dobro. Avle nismo na- nastopajo tudi na porokah, abrahamih, polnili, a smo zapeli in nastopili, kot da raznih prireditvah. V večini izvajajo nas posluša cela občina. Hvaležni smo znane skladbe slovenskih in tujih iz- vsakemu posamezniku za podporo,” vajalcev, za bolj razgiban repertoar pa pravi Markovčan Valentin Zupanič, član so dodali še slovenske ljudske pesmi in vokalnega banda. In kdo je ta zasedba? irske melodije. “Smo mladi, ambiciozni, Vokalni band Acoustricks deluje slabo delovni in pridni ter živimo za dobro leto dni. V skupini prevladujejo Štajerci, muziko,” še dodaja Valentin. Obilo us- a vseeno vadijo v Ljubljani, saj se tam peha jim želimo na nadaljnji poti! najlažje zberejo. Pričeli so s projektom Trije koncerti, ki so ga izvedli v zamej- VZ Županova Micka v narečju

Igralska zasedba z režiserko in kostumogra njo. Polno župnijsko dvorišče. Micka pospremi gospodo pred očeta.

Konjeniško društvo je s konjsko vprego predstavi dalo piko na i. Drago, Marko in Glažek čakajo na Micko. Jaka se boji, da bo prej umrl kot dobil Hanzeka za zeta. V okviru prireditev Tedna ljubiteljske kulture se je odvijala premiera Županove Micke v narečju. Odigrana je bila 24. 5. s ponovitvijo 26. 5. in 31. 5. V prekrasnem ambientu in za ta čas zelo ugodnem vremenu so nam člani Gledališke sekcije KUD Mar- kovski zvon resnično pripravili spektakel na prostem. Po ocenah organizatorjev si je prireditev v treh dneh ogledalo okrog 750 gledalcev. Izjemen obisk in to povsem zasluženo. Scena je bila vrhunsko prip- ravljena z ogromno igri primernih rekvizitov, čudo- vito lokacijo in kostumi. Celotno igro je popestrila konjska vprega Konjeniškega društva Nova vas. Žal je lahko vsem tistim, ki se prireditve niso udeleži- li. Županovo Micko sta v narečje priredili in režirali Silvija Cvetko Stolec in Marjetka Svenšek Kristovič. Da je potekalo vse tako kot je treba, je skrbel neu- morni vodja gledališke sekcije Uroš Stolec s svojimi pomočniki. Igralski kader je vsekakor zgodba zase. Micka hoče nazaj svoj prstan. Drago kliče Micko. Glede na starost igralcev in za večino njih premierno igranje na odru se lahko le veselimo njihovih novih starejših obiskovalk je dejala: »Igro sem si ogleda- igralci. V moj spomin so privreli spomini na moje podvigov. Trud, ki so ga v igro vložili, je bil popla- la dvakrat. Da, dvakrat in drugič sem še bolj uživala otroštvo. Le tako naprej. Drugo leto spet pridem.« čan z bučnim aplavzom publike in zelo prijetnimi kot prvič. V naši mladosti je bilo tovrstnih iger veli- odzivi na odigrano dokaj zahtevno igro. Ena izmed ko. Sedaj je res že mnogo vode preteklo od zadnje DM odigrane igre v Markovcih na prostem z domačimi

Št. 2, julij 2019 | 5 Glasbeno-scenski projekt »Musica Noster Amor« (Glasba, naša ljubezen)

Komorni zbor Glasis ustvarja šesto sezono. Deluje pod okriljem Kulturno- -umetniškega društva Markovski zvon iz Markovcev, v njem pa prepeva 26 pevcev z bližnje in daljne okolice. Zbor, ki ga vodi dirigent Ernest Kokot, pose- ga po vseh zvrsteh zborovske glasbe, od renesanse do glasbe napisane v so- dobnem času. V preteklih sezonah se je udeležil petih mednarodnih zborovskih tekmovanj, tekmovanj znotraj naše domovine ter drugih zborovskih srečanj. Vedno je dosegel odlične rezultate ter tako nav- dušil strokovne komisije in občinstvo. Postal je prepoznaven. Tako je ponesel svoje ime in ime lokalne skupnosti, od koder prihaja, po Sloveniji in izven nje- nih meja. Člani zbora so polni načrtov, idej in volje za prihodnost. V mesecu aprilu letos so oblikovali kulturni program ob občinskem prazniku občine Markovci, v mesecu maju pa so se predstavili na območni reviji pevskih zborov »Kdor poje« v Ormožu, kjer so se po oceni strokovnega ocenjeval- ca uvrstili na državno raven. zgodovino z naslovom »Musica Noster ni bilo posameznika, ki bi ostal ravno- »Studentski grad« Beograd odpravili na Komorni zbor Glasis je v letih ob- Amor« (Glasba, naša ljubezen), s kate- dušen. Stoječe ovacije, solze v očeh in dvodnevno gostovanje v Srbijo. S tem stajanja večino časa posvečal različnim rim so do zadnjega kotička napolnili bučni aplavzi so povedali vse. Dodano so zaključili pevsko sezono 2018/2019, domačim in mednarodnim tekmova- koncertno dvorano. Gre za izbran pro- vrednost je dalo projektu tudi to, da septembra pa bodo znova poprijeli za njem, za vrhunec letošnje sezone pa gram skladb, napisanih od obdobja so ga člani zbora pripravili sami, razen delo, saj jih v mesecu novembru čaka so sklenili pripraviti nekaj za domače protestantizma do sodobnosti. Bogat korepetitorja na klavirju in izrazne ple- regijsko, spomladi 2020 pa državno občinstvo. pevski repertoar zbora, izbrana scena, salke. V projekt so bili aktivno vključeni zborovsko tekmovanje Naša pesem v V četrtek, 23. maja 2019, so v Do- solistični in instrumentalni vložki, in- tudi člani njihovih družin. Mariboru. minikanskem samostanu na Ptuju prip- terpretacija Igorja Samoborja, akustika Po nadvse uspešnem koncertu pev- ravili večji glasbeno-scenski projekt, prostora, igra luči … vse to je nadvse ci že zrejo novim izzivom naproti. Konec Martina Horvat samostojni koncert, prerez glasbe skozi navdušilo približno 400 obiskovalcev in junija so se na povabilo Doma kulture Markovski PopKORn gostoval v Radljah ob Dravi

V soboto, 22. junija, je skupina s Komornim zborom Kor, na koncertu menta – Oblak in Moli kdaj zame, ki stabilnega vremena preselili v kultur- PopKORn, ki deluje v okviru KUD Kul- Vrača se pomlad, na katerem so izva- jih pevci izjemno radi prepevajo, pa no dvorano v Radljah ob Dravi. Čeprav Tura Markovci, nastopila na koncertu jali najlepše slovenske zimzelene uspe- tudi pri publiki vedno pustijo velik vtis. je s tem premikom v dvorano koncert Mestnega pihalnega orkestra Radlje šnice. V tistem obdobju je orkester iz Besedilo za skladbo Moli kdaj zame je izgubil nekaj romatičnega šarma, ki ga ob Dravi pod vodstvom Dejana Kusa. Radelj ob Dravi vodil Daniel Tement, napisala pesnica Mihaela Mravljak, ki dvorec premore, pa to ni vplivalo ne na Članice in člani skupine PopKORn so se umetniški vodja skupine PopKORn prihaja iz Vuhreda pri Radljah ob Dravi. obiskovalce in ne na nastopajoče, ki so na povabilo orkestra z veseljem odzva- in Komornega zbora Kor in po njego- Prav zato je ta pesem v Radljah zvenela pred polno dvorano z velikim užitkom li, saj si štejejo v čast, da lahko nastopa- vi zaslugi je do tega sodelovanja tudi še lepše ... Nato so zapeli še svojo »hi- nastopali in tako očarali publiko. jo s tako kvalitetnim orkestrom, ki ne- prišlo. Te vezi pa so pripomogle tudi za mno« Življenje je lepo in večno Ne ča- Zaradi več kot uspešnega sode- prekinjeno deluje že od leta 1926 in je tokratno skupno koncertiranje, ki se je kaj na maj. V skupnem delu so z orke- lovanja in koncerta je zelo mogoče, v tem času nanizal že mnogo uspehov. odvilo v Radljah ob Dravi. strom izvedli nekaj zimzelenih melodij da bo podoben koncert enkrat v pri- Kljub temu pa to ni prvo sodelo- Članice in člani skupine PopKORn – Kdo, Sonce pomladi, Violine v mojem hodnosti odzvenel tudi v Markovcih. vanje markovskih pevcev z Mestnim so se na koncertu predstavili v dveh srcu in Sonce. Morda že drugo leto aprila na letnem pihalnim orkestrom Radlje ob Dravi. sklopih: samostojno in skupaj z orke- Koncert je bil prvotno umeščen v koncertu skupine PopKORn. Začetki segajo v leto 2006, ko je pihal- strom. V svojem programu so predsta- romantično okolje radeljskega dvorca, ni orkester nastopil v Markovcih, takrat vili dve avtorski skladbi Daniela Te- vendar so ga organizatorji zaradi ne- Neža Tement

6 | Št. 2, julij 2019 OCPZ Zvonček na zaslužene počitnice

Letošnja pevska sezona je bila zelo uspešna tudi za Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček. V zboru je čez leto prepevalo več kot 35 otrok. Otroci so se učili novih pesmi, spoznavali nove načine petja in se ob vsem tem seveda zabavali. Nastop so imeli kar vsako nedeljo. Zapeli so namreč pri vsaki sveti maši, enkrat na mesec pa so izvedli tudi mladinsko mašo, kar pomeni, da so po naši domači cerkvi skozi celo mašo od- zvanjali otroški glasovi ob spremljavi klavirja in kitare. Otroci pa niso prepe- vali samo pri mašah, ampak so s svojim petjem navdušili poslušalce na tradici- onalnem božičnem koncertu in občin- ski reviji pevskih zborov (oboje je letos potekalo v organizaciji Kulturno-ume- tniškega društva Markovski zvon). Otroci so se odpravili na zaslužen počitek, ob koncu poletja pa se jih bo večina udeležila že 11. mladinskega glasbenega tabora, prav tako v organizaciji domačega društva. Veselimo se zasluženih počitnic, hkrati pa vsi komaj čakamo, da vidimo, kaj nam bo prinesla nova sezona.

Rebeka Mikša

foto: arhiv Zbrani mladi pevci na markovskem koru

Spoštovani občani/občanke. Pesem zdaj zapojmo mi – in smo jo LADINSKI Po lanskem jubileju letos nadaljujemo z našim, lahko LASBENI rečemo uspešnim, že tradicionalnim projektom, ko se ABOR zares zapeli … ob koncu poletnih počitnic zberejo mladi z namenom druženja in skupnega ustvarjanja glasbe. GT Zato vas vabimo na naš ... Minevajo dnevi, tedni, meseci, … Po koncu 2-urnega programa so M 18. - 23. AVGUST 2019 leta … Zvrstijo se razne obletnice; zbrani zadovoljni in ponosni odhajali ZAKLJUČNI KONCERT mnogih se radi spomnimo s poseb- domov, sama pa sem se rada odzvala ob zaključku 11. Mladinskega glasbenega tabora nimi dogodki, ki jih potem vtisnemo vabilu, naj ostanem na nadaljevanju, N O V Z A Č E T E K v lastne spomine, morda o njih kdaj torej na družabnem srečanju v jedil- v četrtek, 22. avgusta 2019, celo kaj zapišemo, da bi jih še bolje nici šole. Prijetno se je bilo družiti z pomnili. Tako se je zgodilo tudi ob vsemi skupinami. Tu so bile poleg do- ob 19:30 večeru – koncertu oz. večeru ljudske- mačih ljudskih pevk še gostje – skupina župnijskem dvorišču ga petja in plesa, ki ga je v počastitev na Jezero pa Ljudske pevke iz Leskov- v Markovcih. ca, naši kopjaši, pevci kosci, grabljice V primeru slabega vremena 45. obletnice sekcije Ljudskih pevk bo koncert v dvorani ZAF centra. organiziralo Folklorno društvo Mar- PGD Markovci in še kdo; beseda je kovci. Bilo je v soboto, 9. februarja dala besedo, pesem je izzvala drugo za lepši svet Vabimo vas tudi, da nas obiščete 2019, v mali telovadnici OŠ Markovci, pesem, pohvale in zahvale so (go- katerikoli dan tabora in postanete del že dan pozneje pa sem v svoj dnevnik tovo) našle dobro mesto, vse je bilo (spremlja me že 20 let) zapisala nas- popolno .. Najprej: prisotnost svojcev DNEVNEGA DOGAJANJA. lednji tekst: Po dogovoru s hčerkama drage Terezije Maroh (hčerki z druži- Vedno smo veseli obiska, ki je prišel z dobrim in poštenim se pripeljejo po mene, z njima tudi nami), njena vnukinja Helena, ki s pe- namenom. Nia, moja pravnukinja; odpeljemo se smijo in besedo dokazuje »dedova- na prireditev z naslovom V spomin nje« babičinih talentov; pa priznanja Torej vsi, ki imate viška dobre volje, prostega časa, koš Tereziji Maroh. Bila je lepa, res lepa vsem sedanjim »zabovskim pevkam«, spodbudnih besed za ustvarjalce tabora, predvsem pa, če imate voljo in željo pomagati, VABLJENI. prireditev z dobrimi gosti v bogatem še iskreno darilce iz rok Trezinih prav- programu. Helena je imenitno vodila, nukinj Mije, pravnuka .. Prav na ta ve- K U L T U R N O - U M E T N I Š K O D R U Š T V O M A R K O V S K I Z V O N čustveno vodila (povezovala), naša čer se je med nami razširila vest, da je Nia se je navdušeno zabavala ob pe- umrla spoštovana Liza Kostanjevec iz smi »Draga soseda, si vid'la moj'ga Bukovcev, Trezina sestra dvojčica (roj. deda?«. O tem smehu, ki je tudi mene Petek iz Nove vasi). Liza, pozdravite zapeljal v spontan smeh, bi morda Trezo! In še koga, sem v mislih iskreno bilo vredno povedati kaj več (no, naj zaželela. Lep večer, čustveno doživet- bo, upam, da ne nihče zameril: ljudje, nastali so novi lepi spomini. Hvala ske pevke iz Leskova, ki so z izbranim zanje! programom obogatile našega, so z omenjeno pesmijo humorno nadgra- Karolina Pičerko dile z začudenjem pevke: »Aja?«, kar pa nam je bilo vse zelo posrečeno, mnogim pa izzvalo sproščeni smeh

Št. 2, julij 2019 | 7 Zgodbe z naših podstrešij Mlini na reki Dravi

Cvetkov mlin (vir: www.etno-muzej.si) Vernikov mlin v Stojncih. Slika je najverjetneje nastala med obema svetovnima vojnama. Določeni deli Mlinarstvo spada med najstarejše in podobnega, pa se nekaj tega zatakne mlina so bili odprodani v mlin Korošec (vir: www.etno-muzej.si). obrti človeškega rodu. To je bila sprva ob plavajoči mlin ter nudi s tem deroči dodatna aktivnost h kmetijski dejavno- reki preveč uporišča. Zgodilo se je, da so sti, šele kasneje se je razvilo v obrtništvo. v takem položaju verige ali vrvi odne- Prevažanje žita in mlevskih izdelkov na hale in so plavajoči mlin odnesli valovi daljavo je bilo nekoč praktično nemo- razdivjane reke.” goče, predvsem pa zamudno in drago. V Ptujskem listu najdemo na to Umestitev mlinov v agrarno okolje je temo zapis: “V noči dne 6. julija 1919 je bila torej nuja. Naša občina je močno odplaval in utonil mlin posestnice Lize povezana z reko Dravo, reko, ki je prines- Tement v Zabovcih vsled močnega vi- la veliko veselja (ribolov, kopanje, pogo- harja, ki je verigo, s katero je bil pripet, ni za žage in mline ...), pa tudi gorja (po- odtrgal. V mlinu je bilo 4500 kg različne- vodnji, utopitve). V začetku so izkoriščali ga žita spravljenega. Škoda se ceni na različne vire pogonov mlevskih kamnov, mlinu samem okrog 30.000 K (K-krona). od živine (voli), do vodnih virov, moči Zavarovana je bila Liza Tement le proti vetra. Šele kasneje so za pogon upo- požaru za 2.000K.” V Ptujskem listu št. 16 rabili sprva paro in nato tudi elektriko. (20. julij 1919) je podrobneje zapisana Gostota mlinov na reki Dravi je bila med zgodba o tej nesreči z naslovom: Sreča v obema svetovnima vojnama 2,2 mlina nesreči ali potopljeni mlin v Zabovcih. O na kilometer reke Drave. Vsi mlini so bili tej resnično ganljivi zgodbi več v kateri že takrat vpisani v register. Po tem regi- od naslednjih številk. stru je zagotovo obstajal še vsaj en mlin Med drugo svetovno vojno so na relaciji Zabovci-Stojnci, o katerem v Nemci izdali serijo razglednic gradov Mlinarjev mlin na Dravi v Zabovcih leta 1939 (fotogra ja je last Danice Tement) tem zapisu ne bo govora. na Spodnjem Štajerskem, med njimi je Načinov izvedbe mlinov na vodi je tudi razglednica Borla, ki ga je založila več. Anton Melik je v publikaciji Mlini na družba Marburger Verlags-Druckerei. Slovenskem (1953) zapisal: “Na Dravi od Razglednica prikazuje že znan pogled Ptuja navzdol in reki Muri so se razvili na Borl preko Drave, pozornost pa nam prav posebni plavajoči mlini. Plavajoči vzbudi mlin na dravskem bregu, ki ga na mlini so pravi veliki mlini, ki zares plava- starejših razglednicah ne najdemo. Po jo na reki. Z mogočnimi vrvmi in veriga- spominih domačinov naj bi šlo za Cvet- mi ali obojim so pritrjeni na trdna opo- kov mlin, ki je deloval še precej let po rišča na bregu, v ustrezni razdalji v smeri koncu 2. svetovne vojne. Na hrbtni stra- navzgor. Te vrvi morajo biti tako trdne, ni razglednice, ki ni bila odposlana, je da kljubujejo slehernemu pritisku vode, nemški napis: Ankenstein mit der Drau. ali ob normalnem mirnem toku ali ob O mlinih na našem področju zagotovo najvišjem vodnem stanju, v najburnej- ve daleč največ še edini danes delujoč ši povodenjski vodi. S tem, da je mlin s mlinar v naši občini, Vladko Korošec iz celoto svoje zgradbe postavljen v vodo, Zabovcev. Ob pogovora z njim kar hit- mu je omogočeno, da zares plava in se ro zaznaš, da je na svojo prehojeno pot v plavajočem, a na mestu tako rekoč za- mlinarja in svojo rojstno vas Zabovci iz- sidranem stanju dviga in znižuje s kole- jemno ponosen. banjem rečne vode. Plavajoči mlin tako Vladko Korošec: Prvi zapisi o delo- rekoč diha z vodo, zdaj je v nižjem, zdaj vanju Koroščevega mlina na vodi sega- Slika 4: Koroščev mlin med leti 1945-1948 (fotogra ja je last V. Korošca) v višjem položaju, kakor odmerja vodni jo v leto 1919. Seveda ni bil edini mlin režim. Povodenj ga tedaj samo vzdigne na vodi v Zabovcih, zraven njega je bil zemljišč potrebovali uslužnostno pravi- ni, saj so bili nekonkurenčni mlinom na v višji položaj, sicer se prav nič ne menja še Mlinarjev mlin. Delo v mlinih je bilo co za dovoz zrnja do mlina. S prihodom električni pogon. Enako tudi Vernikov v njegovem stanju. Poglavitna preizkuš- težko. Vso zrnje in moka se je nosila po elektrike v naše kraje leta 1939 je oče mlin v Stojncih (na prostoru, kjer je da- nja sloni seveda na verigah in vrveh, s brveh do mlina in nazaj. Pšenice je bilo pričel z gradnjo obstoječega mlina na nes nogometno igrišče), ki je bil največji katerimi je plavajoči mlin pritrjen k bre- v tistih časih zelo malo. V glavnem se je električni pogon. Star mlin na vodi je bil in najmodernejši mlin na reki v tistih ča- gu. Te morejo vzdržati pritisk burne reke mlelo žito in koruza. Žito že zaradi tega, odprodan Cvetkovim (torej mlin na fo- sih. Določene dele mlina je oče kasneje ob povodnji. Na splošno srednjo povo- ker je bilo večina hiš kritih s slamo. Velja- togra ji je dejansko Koroščev mlin, pre- odkupil od Vernika in smo jih namestili v denj plavajoči mlini dobro vzdržijo, toda lo je pravilo: mlel si svoje zrnje. Torej, kar seljen pod grad Borl še pred začetkom naš mlin. Leta 1948 so mlin nacionalizi- najhujše, katastrofalne povodnji jim si prinesel, smo zmleli in si to tudi od- druge svetovne vojne). Elektrika je bila rali. Leta 1960 sem ga odkupil nazaj od morejo postati usodne. Posebej nevar- nesel. Mline smo selili, saj se je tok reke le iz enega transformatorja in je napaja- takratnih oblasti in smo ga postopoma no postane, kadar takšna katastrofalna Drave nenehno spreminjal. Velika po- la le vasi Markovci, Zabovci in Novo vas. modernizirali do oblike, kakršna nam je povodenj nosi s seboj preveč plavja, iz- vodenj je lahko popolnoma spremenila V ostalih vaseh elektrike še ni bilo. Posle- poznana danes. ruvanih dreves, hlodov, podrtih mostov tok Drave. Posledično smo od lastnikov dično so pričeli propadati vsi ostali mli- DM

8 | Št. 2, julij 2019 Zgodbe z naših podstrešij Ribe so skozi zgodovino v naših krajih predstavljale zelo pomemben prehranski dodatek. V vsaki vasi je bil kdo, ki je bil »specializiran« za ribolov. Ob veliki vodi, ko so ribe bližje obrežju, je bilo rib vedno na pretek za vse v vasi. V pozabo izginja lovljenje z mrežo oziroma »šero«, saj je tovrsten ribolov danes popolnoma prepovedan. Mreže so si pletli sami iz materialov, ki so jih v različnih obdobjih imeli na razpolago. Priloženi fotogra ji sta nastali pred 2. svetovno vojno v Novi vasi pri Markovcih. Lastnik fotogra j je S.V.

Jaka Ciglar (Ilgov Jaka) lovi ribe z mrežo (šero) na reki Dravi. Do 2. svetovne vojne je imel dovoljenje Mreža (šera) od blizu. Mreža se je potopila v vodo. Riba, ki je priplavala nad njo, se je pri dvigu mreže (ribiško karto) od Ribiške družine Ptuj za lovljenje rib z mrežo. Po 2. svetovni vojni je postal tovrsten iz vode ujela. Za ribolov so potrebni nenehni dvigi in spusti mreže v oziroma iz vode, kar je precej bolj ribolov prepovedan, zato je Jaka protestno izstopil iz Ribiške družine Ptuj. utrudljivo od klasičnega ribolova, ulov pa je bil neprimerno večji.

(Privzeto po Ptujskem listu, politično gospodarski tednik; Ptuj, 20. julija 1919) Sreča v nesreči ali potopljeni mlin v Zabovcih (resnična zgodba)

V Zabovcih ob Dravi sta dva mlina: raj in se prime z lučjo v roki za sipalnik, čajoče Drave. Mož na strehi kliče, vpije, postal obupnejši, žugajoč! Zaljubljencu Koroščev in Tementov. Dne 7. julija zve- tedaj pa pade mlin v globočino … Voda kriči: Na pomoč! Bobnenje jeznih valov je postalo vroče ob misli, da mogoče le čer, ko je Drava nekoliko narasla, vsled se vsuje skozi okna, vrata, vse odprtine udoši njegov glas. Mož vpije še bolj, ni šala in beži k mlinu. Videl je resnico,- velikega deževja, zgodila se je v Zabov- … in že sega možu do ramen. V mlinu kriči, kolikor mu da duša! Uvidel je, da svojo nesrečo. Na ljubezen dekleta je s cih pri Tementovem mlinu nesreča. V se vse dviga in plava, buči, grmi, poka je sedaj drugi boj za njegovo življenje. tem pozabil. Vzbudila se mu je ljube- mlinu na dva kolotoča ali tečaja je bilo in treska… valovi vode gredo više in Če dojde še pravočasno pomoč, ako jo zen do svoje matere-vdove. Brž k njej, okoli 300 žakljev raznega kmečkega više, mlin se potaplja. Kmet-mlinar: ˝po dokliče, tedaj je še rešen … da ji pove na lahko nesrečno zgodbo zrnja. Mlin je stal na obrežju ob Dravi tebi je˝, si misli! ˝Zadnja ura ti bije … Z lučjo v roki se oprijemle krčevito in jo potolaži. Mati pade v nezavest ob na dveh ladjah, ki sta bili že obe stari in ! Toda ne, samo umreti ne! Reši se, pa strehe, tramov in gleda že obupno v grozni novici. Ta nesreča! Vzela ji je vso prhli, vsled česar je uhajala vida v nje, in kam …? Na streho!˝ Dvigne se na vsi- temno noč! Nastal je vihar in mu ugas- premoženje. Trdno drži sina v objemu, je bilo treba vsak dan vodo izplati. palnik, voda za njim! Halo; vrat je že zu- nil luč, zadnjo potnico zvezdo in kaži- hoteč ga zadržati, da še njega ne zgubi. Dotični usodepolni večer je šel sin, naj vode, mogoča je rešitev. V levi roki pot njegovim rešiteljem! Pa sin je izročil mater drugim ženskim ki je imel mlin na oskrbi vasovat. Vodo luč, z desnico se oprijemlje naprej, dvi- V sredi Drave je otok. Ob tega se rokam, dobrim sosedinjam v varstvo in iz čolnov je izplal ter se smatral reše- guje više in više- pa hitro, sicer je potop butne plavajoči mlin in se prevrne. stekel za mlinom, hoteč rešiti, kar se še nega vseh skrbi. V mlinu je bil kmet iz …! Streha zdrkne z mlina in pade v valove. da! Rešitelji v čolnu so se spustili v de- Spuhlje ter si mlel svoje žito. Pride na kašto, blizu je strehe, ki je Mož obenem z njo. Oba plavata naprej- ročo Dravo zgubili so sled. Čoln ženejo Močno je spal na trdnih mlinskih krita z lesenimi ploščami. Hitro pograbi v pogubo! Še enkrat zakriči mož- pa v vso nadčloveško močjo, kljuboč vsem tleh, tekoči mlin pa mu je igral najlepšo par teh plošč odrine in zmeče v stran, njegov glas je glas vpijočega v pušča- valovom in smrtni nevarnosti dol po godbo. Imel je težke sanje. Sanjalo se napravi si luknjo, dosti je velika, da se vi. Upade mu pogum in up na rešitev, Dravi, hoteč najti mlin in mlinarja. mu je, da hodi nekdo s težkimi koraki prerine skozi telo, in kvišku spet. Ka- kmet mlinar se je udal v svojo usodo. Eno uro po Dravi poleg Novevasi okoli njega in se mu približuje. Uiti mu kor pravi Sokol, se vzpne z eno roko Ko se vrši to na razburkanih valovih pod Sv. Markom je plavala še streha in je hotel, a ni se mu dalo. Težko je sopel na tramena,- v levi roki še vedno luč in Drave, stoji fant mlinar pod okencem kmet ž njo. Rešitelji po vseh naporih in se hotel obraniti prihajajočega.- - rešitev je blizu… na strehi! Mlin se je dekleta. Najbližji sosed je slišal je sli- popolnoma izmučeni, premočeni, že Mlin na en tečaj pa je šel svojo pot nap- ustavil, pogreznil tako, da je komaj še šal krik, videl luč, pritekel bližje in videl brez upa zmage, konečeno našli pota- rej. Kamenje se je vrtelo in drobilo žito. streha zunaj. Valovi Drave se zaganjajo grozoto! Hitro je poklical vse najbliž- pljajočo streho in kmetiča-mlinarja še Kmeta so njegove težke sanje zbu- ob mlin in ga trgajo kakor volkovi svojo je ljudi na pomoč. Kmalu so bili vsi na čilega in zdravega. dile k življenju. To je bila njegova reši- žrtev… Deske se lomijo, trami pokajo, mestu. Odpeli so čoln, ki je bil blizu mli- Rešili so ga, že smrti posvečenega. tev. Še ena minuta in zgubljen bi bil v vse hrešči pod siromakom, ki je prestal na in hajd,- vsi korajžni, za plavajočim Ko so ga pripeljali k obrežju je bilo ve- valovih Drave.. prvi najhujši boj za svoje življenje. Sedaj mlinom: noseč rešitev kmetu mlinarju. selje na vseh obrazih! Le mlad mlinar in Prebudeč se in rešen težkih sanj, je pograbijo ladjo in mlin valovi, dvignejo Poslali so tudi takoj glas fantu na njegova mati sta imela rosne oči. Zgu- skočil kvišku, mileč, mlin leti prazen…! vse, mlin plava proti sredini Drave, proti vas. Klic: ˝mlin plava po Dravi!˝ še ga ne bila sta vso premoženje. Pa še ne samo Hitrih nog gre pogledat k kašti, če še globočini, gubeč se med potjo vse, kar spravi kvišku. Zaljubljenec si misli: to je svoje, tudi drugih sosedov kruh je šel teče zrnje pod kameje. Pa komaj je zgo- so odrahljali burni, peneči valovi naraš- šala, ljubezen mi hočejo kaliti! Pa klic je po vodi …!

Št. 2, julij 2019 | 9 Duhovno bogato dogajanje v naši župniji

Birmanci 8. razredov in ... … 9. razredov Po velikonočnih slovesnostih in bili razdeljeni v 6 skupin in vsaka skupi- obhajanju Markove nedelje je bil me- na je dobila eno vprašanje, na katero je sec maj za našo župnijo duhovno zelo moral vsak od njih odgovoriti. Birmanci bogat, saj je 68 mladih prejelo zakra- so v tem času tudi škofu napisali pismo, ment sv. birme, 47 zakrament prvega zato je v drugem delu škof odgovarjal svetega obhajila, 19 zakonskih parov na številna vprašanja, ki so mu jih zas- pa je obhajalo svoje obletnice poroke. tavili birmanci. Nekaj je bilo zelo oseb- S pripravniki na prejem zakramenta sv. nih. Kako sem se odločil za duhovniški birme se pripravljamo dve leti. Uvod v poklic? Kako sem postal nadškof? Je ta pripravo na birmo je bilo srečanje pri- služba naporna? Birmanci so škofa v pravnikov iz vse ško je v Mariboru, ki pismih spraševali, če se bo po birmi kaj se ga je udeležilo več kot 1000 mladih. spremenilo v njih in zakaj veliko mladih Zadnje leto smo v pripravo vključili tudi ne obiskuje več sv. maše po birmi. Sle- animatorke, ki so se s pripravniki na bir- dila so vprašanja o Bogu in veri: Kako je mo po skupinah srečevale ob sobotah. Bog ustvaril svet v 6 dneh, če pa znan- Ta srečanja so bila velika obogatitev za stveniki pravijo drugače? Ali nas po- oboje. kojni opazujejo in varujejo? Če se nam »Birmanske skupine so bile velik porajajo dvomi, kaj takrat storiti? Škof je izziv, srečanje so bila vesela, nasmeja- bil na srečanju vesel iskrenosti in odpr- Letošnji prvoobhajanci (3. razred) na, pozitivna. Ni pomembno, kdo si v tosti in želi, da bi bila ta vrlina prisotna življenju, s kom se družiš in kaj počneš. pri vsakem tudi v prihodnje. Sam si je Pomembno je, da ljubiš bližnjega tako zelo prizadeval, da bi mladim Boga in kot samega sebe. Zato, dragi birmanci, vero predstavil na tak način, da bi lahko pogumno z Jezusom dalje!« (Sabina). spoznali, da nam vera in Bog ne želita »Globok vtis, ki so mi ga pustili vzeti ničesar, dati pa vse. Gre za življenje birmanci, je zagotovo njihova odprtost, vsakega izmed nas. poslušati Boga, moliti drug za drugega, Dan same birme je bil zelo slovesen. prositi in se zahvaliti, odprtost sprego- Škof je v pridigi poudaril, kako je pot- voriti o vsakdanjih težavah, spregovoriti rebno, da bi mladi vedno znova slišali o maši. Odprtost za živeti vero, veselje, veselo oznanilo, da jih Bog čaka, da jih odprtost sv. Duhu, spodbuda, da jih Cerkev – občestva čaka, da jih čakajo spremljamo, vključujemo in jim damo domači župnik, botri ... čutiti, da nam je mar za njih in da so Mladi, ki so potrjeni v veri, niso pre- nam pomembni.« (Darja T.) puščeni sami sebi, ampak imajo mnoge »Biti animator, biti orodje v božjih možnosti vključiti se v živo občestvo žu- rokah za mladino je bil zame poseben pnije (mladinska skupina, pevski zbor, Zakonski jubilanti izziv. Hotela sem, da birmanci začuti- tehnična ekipa, biblična skupina, mi- jo Boga v vsakem trenutku dneva, ne nistranti, bralci beril, župnijska Karitas, samo v cerkvi ali v molitvi, da je Bog tu dramska skupina ...) tudi kadar smo veseli ali žalostni, da mu Po birmi je bilo še eno lepo srečanje je mar za vsakega izmed nas. Hvala vam prav tako ob lmskem večeru in druže- za to izkušnjo.« (Sonja) nju na župnijskem dvorišču ob ognju in »Všeč mi je bilo slavljenje med spo- peki »ovinka«. vedjo, sežiganje listkov z grehi. Največjo Slovesnost se je prihodnji dan nada- težo pa je imel lmski večer, saj sem vi- ljevala s prejemom prvega svetega ob- dela otroke strmeti, poslušati, jokati … hajila letošnjih tretješolcev. Ob pomoči Mislim, da ne bodo pozabili, da obsta- katehistinj so bila mlada srca pripravlje- jajo tudi taki lmi (Bog ni mrtev), ki ti na, da prejmejo Jezusa. Hvala vsem, ki dajo podlago za globlje razmišljanje o ste ta dan naredili še slovesnejši. življenju.« (Darja V.) V mesecu maju je bilo še tradicionalno srečanje zakonskih jubilantov Birmanci so se v dveh skupinah ude- Srečanje ostarelih faranov ležili duhovnih vaj na »Gorci«. Velika iz- (19 parov), v juniju pa srečanje ostare- kušnja za marsikaterega mladega fanta lih faranov. Obe srečanji smo zaključili Primož Lorbek iz župnije Zavrč. Po slavju Hvala vsem sodelavcem za ves vaš in dekle. Prepričanje, da se tam »samo s skupnim druženjem ob mizi. Hvala sledi druženje na župnijskem dvorišču. trud, da lahko vse slavja izpeljemo na moli«, je marsikomu popravilo zgreše- zakonskima skupinama, ki vsako leto Veselimo pa se že nedelje, 8. septembra, tako visokem nivoju! Janez, župnik no predstavo. Spoznali so pomen skup- poskrbita za postrežbo, da našim slav- ko nas bo spet obiskal nadškof. Na pra- nosti, druženja, sprejemanja drugega, ljencem nič ne manjka. znik Marijinega rojstva, “mali šmaren”, takšnega kot je. V nedeljo, 7. julija, bomo v naši žu- naša župnija obhaja 230 let od ustano- Sledilo je srečanje s škofom, ki se je pniji imeli čast prisostvovati ponovitvi vitve samostojne župnije. Toplo vablje- odvijalo v župnijski dvorani. Birmanci so nove maše, ki jo bo daroval novomašnik ni k slovesnosti in druženju po njej.

10 | Št. 2, julij 2019 Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa v Podravju

Ekipa prve pomoči CZ in OORK s poveljnikom Jankom Fišingerjem in Ivanom Golobom Ekipa prve pomoči je bila dobro razpoložena Rdeči križ Slovenije, Območno ekip iz občin Majšperk, Kidričevo, Cir- poudaril vodja tekmovanja Štefan Mal- njihovo uvrstitev. Pridružil se jim je tudi združenje Ormož, občina Ormož in kulane, Ormož in Markovci. Ekipe so ly, dr. med., spec. urg. med. Zmagoval- bivši poveljnik Ivan Golob, ki je tudi naj- Uprava Republike Slovenije za zaščito morale pokazati usposobljenost na na ekipa je bila OORK Majšperk, ki se bo bolj zaslužen, da naša občina premore in reševanje – Izpostava Ptuj so v so- štirih delovnih mestih dela naselja Or- udeležila državnega preverjanja. dve usposobljeni ekipi prve pomoči Ci- boto, 18. maja, izvedli 24. regijsko pre- mož. Tako je bila nesreča v parku, kjer Letos je našo občino zastopala eki- vilne zaščite in Rdečega križa. verjanje usposobljenosti ekip prve poso kolesarji trčili v pešce, pri ribniku pa, sestavljena iz OORK in CZ, in bili so Ekipo RK in CZ so sestavljali: Hed- moči Civilne zaščite in Rdečega križa v nesreča s čolnom, oživljanje utopljen- zelo uspešni, saj so se uvrstili na tretje vika Rojko, Miha Forštnarič, Aleš Vreš, Podravju. ca, podhladitev, poškodba hrbtenice, mesto. Vodja ekipe Nina Prelog je bila Tomas Štumberger, Dejan Zemljarič in Tematika letošnjega preverjanja je uporaba UKW postaje, delovna nesre- razglašena za najboljšega vodjo vseh vodja ekipe Nina Prelog. bila nudenje prve pomoči ob naravnih ča, različne hude poškodbe, neurje, sodelujočih ekip. Za takšen dosežek je Tudi v prihodnje jim želimo obilo in drugih nesrečah, ki lahko po oce- družina v parku, udari, strela, oživljanje potrebno veliko prostovoljnega dela in humanitarne vneme pri nudenju prve ni ogroženosti prizadenejo območje dojenčka in nosečnice, opekline, dihal- seveda želja oziroma potreba, da pra- pomoči. regije in širše države. Vsaka ekipa je ne poti, poškodba hrbtenice. “Vsekakor vilno pomagaš človeku ob različnih ne- Iskrene čestitke! usposobljenost in znanje pokazala pri je usposobljenost članov ekip na zelo zgodah. Novoizvoljeni poveljnik Civil- dajanju prve pomoči poškodovanim v visoki ravni, saj so med njimi bile mini- ne zaščite naše občine, Janko Fišinger, Marija Prelog različnih situacijah. Sodelovalo je pet malne razlike v tekmovalnih točkah,” je je bil zelo ponosen na člane ekipe in 2. gasilski tabor v Markovcih

smo tudi palačinke, imeli kara- oke, ples, telovadbo ter se igrali različne družabne igre. Zvečer smo si privoščili kino večer, saj smo poskrbeli, da so otroci čim manj uporabljali pametne te- lefone. Ob koncu tabora so nas obiskali še policisti. Predstavili so nam njihov način dela, otroci so si lahko pogledali notranjost policijskega avtomobila, preizkusili lisice, pogledali so tudi pištole, palico, pribor za jemanje dokazov in prstnih odtisov. Po- skusili so obleči tudi neprebojni jopič ter čelado ... Naši otroci so se tabora udeležili v velikem šte- vilu ter z velikim veseljem. Zahvaljujem se somentorici Tanji za pomoč pri organizaciji ter animatorjem ( Nini P., Mariji P., Alenki Z., Alenu J.) za vso delo in trud, ki ste ga vložili v tabor in omogočili, da smo s skupnimi Za nami je že drugi gasilski društveni tabor mla- Na lutkah sta pokazala pravilne načine oživljanja in močmi uspešno izpeljali še en dine, ki je namenjen pionirjem ter mladincem PGD prevezovanje različnih poškodb. Otroci so te stvari tabor. Markovci. Otroci so se v petek, 21. 6., zbrali v prosto- kasneje lahko preizkusili tudi sami. Spoznali so, da je Zahvala gre še vsem sponzorjem in donatorjem, rih gasilsko-vaškega doma. Tam smo jim mentorici ter pravilno nudenje prve pomoči še kako pomembno ki ste bodisi nančno ali materialno podprli naš tabor. animatorji predstavili program tabora. znanje, s katerim lahko nekomu rešimo življenje. Tudi Mladi gasilci so nam še posebej v ponos, zato Tako smo se prvi dan odpravili na zabovsko igri- člani in članice PGD Markovci so predstavili ˝pravo bomo z vodenjem in prenašanjem znanja nanje, uče- šče, kjer so otroci imeli pravo pestro, športno popol- intervencijo˝. Predstavili so reševanje osebe iz delno nja predvsem medsebojnega prijateljstva in pomoči dne. V petek zvečer sta nas obiskala tudi predsednik in podrte goreče stavbe. To jim je bilo še posebej zani- intenzivno nadaljevali tudi v prihodnje. Zavedamo se poveljnik OGZ Ptuj, gospod Marjan Meglič in gospod mivo, spoznali pa so tudi nekatere gasilske tehnike namreč, da so prav mladi gasilci pomembni za ohra- Zvonko Glažar. Otroke sta pozdravila in jih nagovori- ter opremo, katero so s pomočjo starejših gasilcev njanje in delovanje društva. la. V soboto se nam je predstavila ekipa prve pomoči. preizkusili tudi sami. Kljub temu da nam je v soboto Nina Prelog in Dejan Zemljarič sta otrokom pobližje popoldne zagodlo vreme, so bili otroci vseskozi vklju- Z gasilskim pozdravom ˝NA POMOČ˝. predstavila načine pravilnega nudenja prve pomoči. čeni v razne gibalne in razvedrilne aktivnosti. Pekli Petra Štrafela

Št. 2, julij 2019 | 11 Gasilsko tekmovanje v Bukovcih 36. gasilsko tekmovanje ''Za pokal vasi Bukovci''

Tekmovanja se je udeležilo 30 desetin. Obiskala nas je tudi moška deseti- na pobratenega društva DVD Lovrečan Dubrava s Hrvaške in moška ekipa iz pobratenega društva FF BadWaltersdorf iz sosednje Avstrije. Za naše najmlaj- še gasilce je prišlo navijat lepo število staršev in vaščanov. Gasilke in gasilci so tekmovali v šestih različnih kategorijah (pionirke, pionirji, mladinke, mladinci, članice in člani). Vsaka ekipa je morala opraviti dve preizkušnji. Priprava takšnega tekmovanja je precejšen organizacijski in logistični zalogaj, vendar se ga z dobro ekipo da izpeljati. Zahvalil bi se vsem domačim Foto: arhiv društva članicam in članom za njihove prosto- voljne delovne ure. Celotno tekmovanje je potekalo v dobrem vzdušju in sončnem vremenu. Posebna zahvala gre Športnemu društvu Bukovci, ki nam vsako leto odstopi svoje urejene športne prostore. Po končanem tek- movalnem delu je sledila razglasitev rezultatov tekmovanja “Za pokal vasi Bukovci” in mladinske lige podravske regije. Tokrat bomo omenili samo naše vasi. Pri pionirjih je tekmovalo 12 ekip; četrto mesto so zasedli domačini, 7. Borovci, 8. Nova vas pri Markovcih, 9. Prvenci-Strelci. Pri pionirkah so prvo mesto zasedle domačinke, drugo pa ekipa iz Stojncev. Pri mladincih nismo imeli predstavnikov, pri mladinkah so zmagale domačinke. V tekmovalni eno- ti članov so tekmovali domačini, ki so zasedli drugo mesto in ekipa iz Stojn- cev, ki je pristala na četrtem mestu, pri članicah pa so domačinke zavzele tretje mesto. V društvu se lahko pohvalimo z izjemno udeležbo svojih ekip. Poveljnik je s pomočjo mentorjev na tekmovanje pripeljal kar 5 domačih desetin, in sicer pionirke, pionirje, mladinke, člane A in članice. Vse ekipe so dosegle zelo dobre rezultate, za kar čestitamo tekmovalcem in njihovim mentorjem. Vsem prisotnim ekipam se v imenu PGD Bukovci zahvaljujem za udeležbo, želim jim veliko tekmovalnih uspehov tudi naprej in jih vabim, da se nam prid- ružijo tudi v naslednjih letih. Člani PGD Bukovci smo tudi letos v ga je potekalo tudi tekmovanje za mla- gasilcev, druženja in izmenjave izku- nedeljo, 9. junija 2019, organizirali že dinsko ligo podravske regije. Tekmova- šenj okoliških enot, želimo tudi prika- Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! 36. tradicionalno gasilsko tekmovanje nje že vrsto let prirejamo z namenom zati delo domačih tekmovalnih desetin Peter Majcen, predsednik PGD Bukovci “Za pokal vasi Bukovci”, v sklopu katere- preverjanja psiho zičnih sposobnosti svojim navijačem, predvsem staršem. Gasilsko tekmovanje v Prvencih Prvenski gasilci smo v petek, 7. juni- ki je namenjena za gašenje začetnih ja 2019, priredili tradicionalno tekmo- in velikih požarov. V vseh kategorijah vanje pionirjev, pionirk v disciplini vaja se ga je udeležilo 16 enot. Zmagale so z vedrovko in prenos vode. Istočasno je pionirke iz PGD Stojnci, pionirji iz PGD potekala tudi hidrantna medobčinska Bukovci, drugo mesto je doseglo PGD liga v moški in ženski konkurenci. Tek- Spuhlja in tretje mesto PGD Ptuj. movanje, ki je bilo predvideno v okviru Vzporedno je potekalo tekmovanje letošnjega občinskega praznika, smo v hidrantni ligi, prav tako za pokal PGD zaradi neugodnih vremenskih razmer Prvenci-Strelci; v ženski konkurenci so tokrat bili primorani prestaviti v zače- zmagale članice PGD Sobetinci, drugo tek junija. mesto so zasedle PGD Žamenci in tretje Tekmovanje je potekalo prijateljsko mesto PGD Mezgovci ob Pesnici. Eno- ter poučno za vse tekmovalce. Gasilsko ta članov PGD Žamenci je zasedla prvo tekmovanje je del praktičnega izobra- mesto, drugo mesto PGD Polenšak in ževanja, ko gasilci tekmujejo in si pri- tretje mesto PGD Gajevci-Placerovci. dobivajo praktično znanje spoznavanja in uporabo skupne zaščitne opreme, Ivan Golob

12 | Št. 2, julij 2019 Strokovna ekskurzija gasilskih Oglašujte v Listu iz Markovcev! veteranov OP Markovci po Prekmurju Spoštovani bralci in oglaševalci,

20. maja je bil svetovni dan čebel m v višino, s katero lahko sodelujejo pri vaš oglas lahko doseže vsako gospodinjstvo v občini Markovci. Naročila in in- in vsaka tretja žlica hrane, ki jo pojemo, intervencijah z višin. Nekateri smo imeli formacije dobite na e-naslovu: [email protected]. V ceniku še vedno je plod njihovega dela. Na ta dan smo priložnost in smo se lahko tudi povzpeli velja: 1 + 1 GRATIS, kar pomeni, da prvi oglas plačate, drugega, ki je objavljen se veteranke in veterani Občinskega z avto lestvijo. Polni vtisov smo se odpra- poveljstva Občine Markovci podali na vili proti vasi Gančani, kjer smo naredili v naslednji zaporedni številki glasila, pa dobite ZASTONJ. strokovno ekskurzijo. S tem se vodstvo postanek in se okrepčali z okusnim ko- na nek način zahvali veteranom za op- silom. Zapeljali smo se tudi k rojstni hiši Vabljeni k sodelovanju! ravljeno delo. Tokratna destinacija je našega farnega župnika, g. Janeza Mau- Uredniški odbor bila Krajinski park Goričko z njegovo šir- čeca v istoimenski vasi. šo okolico. V jutranjih urah se je poln av- Ker smo želeli dan kar najbolj izkori- CENIK OGLASNEGA PROSTORA Velikost (v mm) tobus udeležencev zapeljal proti izbra- stiti, smo se še hitro odpravili še v Bogo- - zadnja stran ovitka 250,00 EUR 267 x 386 ni destinaciji. Prvi postanek za jutranjo jino, kjer je župnijska cerkev Gospodo- - 1/1 notranja stran 180,00 EUR 270 x 378 kavico je bil kaj hitro in nato smo že vega vnebohoda. Bila je sezidana v letih prečkali Pesniško dolino, za katero so na 1925 in 1927 po načrtih najpomemb- - 2/3 notranje strani 110,00 EUR 170 x 378 ravnini značilne njive, travniki in gozdo- nejšega slovenskega arhitekta Jožefa - 1/2 notranje strani 80,00 EUR 133 x 378 (pokončno) ali vi, na gričih pa sadovnjaki in vinogradi. Plečnika. Po ogledu smo se odpeljali ležeče 270 x 190 Najbolj vinorodno območje v delu Slo- proti Dobrovniku in se ustavili »Pri Luj- - 1/3 notranje strani 60,00 EUR 170 x 190 ali 95 x 378 ali venskih goric, mimo katerega smo se zi«, vinoteki, kjer smo imeli degustacijo 201,5 x 140 peljali, so Radgonsko-Kapelske gorice, njihovih treh zvrsti domačih vin. Zadnja najbolj turistični kraj pa so Radenci. Zna- točka je bil ogled Čebelarskega muzeja - 1/4 notranje strani 40,00 EUR 133 x 190 ali 270 x 90 ni so po mineralnih in termalnih izvirih, Kraplje čebelarstva Tigeli. Sprejela nas - vizitka 20,00 EUR 87 x 50 ki so posledica nekdanjega morja in vu- je lastnica muzeja in nam v uvodu po- lkana. Prispeli smo na Goričko, se okre- vedala zgodovino nastanka muzeja, po- pčali z malico ter si ogledali grad Grad, ki tem pa še razkazala celoten kompleks, NAVODILA ZA PRIPRAVO IN ODDAJO PISNIH PRISPEVKOV se je do leta 1952 imenoval Gornja Len- zasajen z medovitimi rastlinami. Sledila IN FOTOGRAFIJ ZA OBJAVO V OBČINSKEM GLASILU dava. Skozi stoletja se je preoblikoval in je pokušina medu in medenjakov ter na- dobil današnjo mnogokotno obliko, saj kup medenih izdelkov za domov. Sladki PRIPRAVA PISNIH PRISPEVKOV jasne, ostre in kvalitetne; ima 365 sob. Ena najbolj znanih družin v od medu in medenjakov smo se odpra- a. teksti naj bodo napisani v pisavi Ti- b. če so fotogra je skenirane, morajo tem gradu je bila družina Szechy, katere vili proti gostišču Ozmec v Cvetkovcih, mes New Roman, velikosti 12 imeti najmanj 300dpi; grb smo videli nad vhodnimi vrati. Spre- kjer smo imeli manjšo zakusko. Vodja ek- b. teksti, pripravljeni za oddajo, naj c. če se fotogra je pošilja po e-pošti, hodili smo se po arkadnem hodniku, si skurzije, g. Ivan Golob, nam je popestril bodo dolgi približno eno stran A4 morajo biti v .jpg formatu in naslove- ogledali dvorano, v kateri se pari danes konec prijetnega druženja s frajtonarico. (glede na pomembnost dogodka, ljen enako kot članek; poročajo, palacij, viteško dvorano ... Pred odhodom proti domu nas je bomo naredili izjemo); d. nikoli ne lepite fotogra j k besedi- Naprej nas je pot vodila v Mursko obiskal še poveljnik OP Markovci, g. Igor c. teksti naj ne vsebujejo tabulator- lu, torej v wordov dokument; Soboto, kjer smo imeli postanek pri PGD Ambrož, s kratkim nagovorom in z ob- jev, zamikov ali večjega števila pres- e. izberite fotogra je, ki so vsebinsko Murska Sobota, kjer so nas pričakali ko- ljubo, da se naslednje leto spet dobimo ledkov; sporočilne, s čimer lahko bistveno legi iz gasilskih vrst. Razkazali so nam na podobni strokovni ekskurziji d. odstavki naj se ločujejo le s preho- pripomorete k kvaliteti objavljenega gasilski dom, vozni park, svoje dejavno- dom v novo vrstico, brez vstavljanja prispevka; sti, pokazali pa so tudi njihovo zadnjo Sonja Erlač praznih vrstic; f. bodite pozorni na to, da v pisnem pridobitev – avto lestev z dosegom 42 e. v primeru naštevanja ne upo- prispevku navedete avtorja fotogra j rabljajte avtomatskega označevanja in komentar. naštevanja; f. naslovi člankov naj bodo pisani z ROK ZA ODDAJO mali tiskanimi črkami, naj bodo čim a. Rok za oddajo gradiva za nasle- bolj izvirni in naj bralcu povedo o dnjo številko je 6. september. Pri- čem sporočajo; spevki, ki bodo na elektronski naslov g. ne uporabljajte ležeče ali krepke prispeli po tem datumu, bodo glede pisave; na aktualnost vsebine uvrščeni v na- h. nad besedilom naj bo naveden slednjo številko glasila. avtor fotogra je, takoj pod njim pa b. Pisne prispevke sprejemamo le v ležečem tisku komentar fotogra- v elektronski obliki (wordov format ji, nato sledi glavno besedilo; .doc) na elektronski naslov marko- i. pod besedilom lahko poleg podpi- [email protected]. Za pomoč se sa pripišete še druge informacije (npr. lahko se obrnete na člane uredniške- spletno stran organizacije, kontaktne ga odbora. telefonske številke in podobno). Uredniški odbor ODDAJA FOTOGRAFIJ IN DRUGIH SLIKOVNIH PREDSTAVITEV a. fotogra je za objavo morajo biti

Št. 2, julij 2019 | 13 še bolj odločno pristopijo k reševanju na. S planiranjem pa bi začeli že sedaj. Pisma bralcev: naši občani so nam sporočili tega problema s ciljem, da bo Natura Vemo, da je turizem v naši občini šele v služila predvsem človeku. Predlagamo, povojih. Zavedati pa se moramo, da je da se ozemlje Nature dokončno ome- prav turizem najbolj obetavna gospo- ust, v imenu volivcev zahtevam, da v ji in jasno določi njena namembnost. darska panoga v prihodnosti. Izkoris- Kaj Stojnčani dogovorjenem času izpolnijo obljube, Očistiti (regulirati) morajo strugo reke timo priložnosti, sicer nas bodo drugi ki so (smo) jih dali vaščanom na soo- Drave in druge vodotoke, ob robu Na- prehiteli! Za začetek že letos postavimo terjamo? čenjih v predvolilni kampanji. Vaščani vsaj korita s pitno vodo pri obnovljeni Stojncev si od župana in občinske upra- ture zgraditi protipoplavni nasip. Po Volitve so že zdavnaj mimo, občin- ve želimo naslednje: njem bi lahko speljali mednarodno po- vaški kapeli. Gostje in domačini nam ska oblast se je konstituirala in sedaj je 1. Župan naj vsaj enkrat na leto hodniško in kolesarsko pot ter jo pove- bodo hvaležni. nastopil čas, ko morajo izvoljeni kandi- (spomladi) skliče zbor občanov naše zali na eni strani s ponudbo Nature, na 6. Občani naše občine so se preživ- dati dane obljube začeti tudi izpolnje- vasi, na katerem bomo ovrednotili mi- drugi strani pa s ponudbo vaških ponu- ljali skoraj izključno s kmetijstvom. Na vati. Bilo je že kar nekaj sej Občinskega nulo delo ter sprejeli naloge za vnaprej. dnikov. Poplavna varnost naj se začne žalost pa v občini ne premoremo nobe- sveta, končno je bil sprejet tudi prora- Z enakim namenom naj bo vsaj enkrat izvajati še letos, za ostalo pa se pripravi nega objekta, ki bi potomcem pričal o čun, po nekaj letih nas je obiskal (na na leto (v jeseni) tudi zbor vaščanov, ki dokumentacija prihodnje leto, nato pa naših koreninah. Zaradi tega predlaga- zboru občanov) celo župan, toda o da- ga naj skliče vaški odbor. sledi postopna realizacija projekta. mo, da bi odkupili »Rogečvo domačijo« nih obljubah ni bilo ne duha in ne sluha. 2. Naj se prične s pripravami za iz- 5. V zvezi s tem si želimo, da se še v (Kodrič) v vaškem središču. Domačija Priznam, naš župan že nekaj mandatov gradnjo pešpoti oz. intervencijske poti, tem letu legalizira Športni park Stojnci je v preteklosti imela status pomemb- uspešno vodi občino (no, lahko je ku- ki bo povezovala gasilski dom z lokalno in uredi lastništvo. Športni park je naj- nega kmeta. Ima lepo ohranjeno fa- povati, ko je denarnica polna), na nas, cesto Stojnci–Muretinci. Smo namreč večji in najbolj urejen v občini, imamo sado in gospodarsko poslopje z vsem Stojnčane, pa je občinska oblast skoraj- edina vas, ki nima dostopa iz središča najdaljšo tradicijo, ugodno lego ter inventarjem. Zaradi ugodne lege bi da pozabila. Na zboru občanov nam je vasi do vaškega doma in medgenera- sposobne in delovne ljudi, zato ima- lahko bila domačija izredno primerna gospod župan samo prodajal meglo in cijskega centra, pa čeprav smo ga pred mo vse možnosti, da postane vodilno kot etnografski muzej, reprezentančni sadil rožice. Očarati nas je poskušal z že tem imeli že več desetletij. športno in rekreacijsko središče v obči- objekt, pa tudi za turistično in gostin- zdavnaj obrabljenimi megalomanskimi 3. Naj čimprej pristopijo k prido- ni. Še več: predlagamo, da izkoristimo sko ponudbo. S pripravami na odkup posnetki načrtovanega stanovanjske- bivanju potrebne dokumentacije za ugoden prometni položaj, potencial začnimo že prihodnje leto. ga naselja v Markovcih (tistega z ba- dozidavo vaškega doma v novo večna- reke Drave in naravne danosti Nature Ne pozabimo, če si nekaj zelo že- zeni in dragimi avtomobili pred hišo mensko dvorano. Smo druga največja, ter spremenimo to neprehodno in ni- limo, potem lahko to tudi dosežemo. ter z vrtovi na strehah) ter z luksuznim a hkrati najbolj oddaljena vas v občini komur koristno »džungelsko« območje Samo potruditi se moramo. Kjer je vo- domom upokojencev, ki ga sicer pot- ter edina v Sloveniji, ki »domuje« v več v eno zmed najbolj obiskanih in dono- lja, je tudi pot! Smo sposobni to razu- rebujemo, a si ga bo lahko med nami kakor sto let starem preurejenem hle- snih rekreacijskih in turističnih destina- meti in voljni tudi narediti?! le malokdo privoščil. Poleg tega pa bi vu. Zaradi tega ni čudno, da temelji raz- cij v regiji. Kako? Prilagoditi moramo 7. In za konec: vaščani Stojncev lahko oba projekta uresničili s pomočjo padajo, stene pokajo in streha pušča. strugo reke Drave za čolnarjenje, ure- se pridružujemo ostalim občanom pri sredstev iz drugih skladov, občinski de- 4. Vaščani Stojncev smo že tisočle- diti ribnike ob njej, obnoviti in razširiti zahtevi, da se prepove vožnja po ma- nar pa porabili za boljše življenje vseh tja izpostavljeni poplavam reke Drave. naravno kopališče v Stojncih, razširiti gistralni cesti Zavrč–Stojnci–Ptuj za vsa občanov, sredstva, ki jih dobimo od Z izgradnjo hidroelektrarne in z vzpo- ponudbo športnega parka (treningi re- vozila, ki so težja od 7,5 ton, razen za Dravskih elektrarn, pa namenili temu, stavitvijo Nature so posledice že ka- prezentanc, nove vsebine, prireditve, lokalne prevoznike. Prepoved naj zač- čemur so namenjena (sanaciji posledic tastrofalne. Zaradi tega si zahtevamo pikniki…), obogatiti ponudbo s pain- ne veljati že v tem letu. gradnje in delovanja hidroelektrarne). da občinske službe v sodelovanju z tballom ali igriščem za golf, poskrbeti Ivan Laura Glede na to, da svetnika (tretjega vsemi pristojnimi ustanovami, občina- za kampiranje, avtodome … Realizacija sploh ni bilo) skorajda nista odprla niti mi, društvi in ministrstvi pospešeno in navedenih načrtov je seveda dolgoroč-

14 | Št. 2, julij 2019 33. Korantov pokal Memorialna ribiška tekma ribiške V nedeljo, 16. junija 2019, je v špor- tnem parku Bukovci potekal že 33. tra- sekcije Borovci dicionalni turnir v velikem nogometu, imenovan Korantov pokal. V lepem Ribiška sekcija pri ŠD Borovci je v le- sončnem vremenu so si številni gledal- pem sončnem, vendar nekoliko vetrov- ci lahko ogledali 3 napete in razburljive nem vremenu uspešno v začetku maja tekme med NK STOJNCI, NK VIDEM in organizirala osmi memorialni lov rib s domačini, NK BUKOVCI. plovcem v spomin na pokojnega člana Kot zanimivost lahko omenimo, da Patrika Arnuša. Tekme se je udeležilo je zraven domače ekipe NK BUKOVCI 31 ribiških navdušencev in po preteku največkrat na Korantovem pokalu na- treh ur je tehtnica pokazala njihovo stopila sosednja ekipa NK STOJNCI, ki uspešnost: 3. mesto je osvojil Miran je bila tudi zelo uspešna, saj je 1. mesto ZOREC (19,550 kg), 2. mesto Boris KLIN- osvojila kar 18-krat. NK VIDEM je nazad- GER (20,900 kg), slavil pa je Srečko LO- nje na Korantovem pokalu tekmoval ZINŠEK (26,250 kg ulovljenih rib). Vsem pred 21 leti, in sicer leta 1998, zato smo trem dobitnikom spominskih pokalov bili zelo veseli odziva na naše povabilo. iskrene čestitke, ostalim pa iskrena Sodniki na letošnjem turnirju so bili: hvala za udeležbo. Predsednik ribiške Niko Mihelič, Žiga Bezjak in Blaž Prelog. sekcije pri ŠD Borovci, Viktor KLINGER: Lanskoletni zmagovalci turnirja so »Vsako leto se na ta način spomnimo bili domačini, ekipa NK BUKOVCI, prav na našega pokojnega mladega ribiške- tako se je to ponovilo tudi letos, za kar ga prijatelja, ki nas je mnogo prezgodaj jim iskreno čestitamo. V zgodovini Ko- zapustil. Iskrena in prisrčna hvala tudi rantovega pokala je domači klub osvo- njegovi družini, ki aktivno in tvorno so- jil prvo mesto že 6-krat, letos pa torej že deluje pri tej spominski tekmi v spomin 7. zaporedoma. na svojega sina«.

Rezultati tekem letošnjega 33. Koranto- Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM. vega pokala: Ignac Habjanič

NK STOJNCI 5 : 6 NK BUKOVCI (po streljanju 11-metrovke) Tudi v Borovcih redni del se je končal z rezultatom 2 : 2 ženske lovijo ribe NK STOJNCI 0 : 2 NK VIDEM Ribiška sekcija pri ŠD Borovci je 25. NK VIDEM 0 : 1 NK BUKOVCI maja 2019 (ob dnevu mladosti v bivši državi) za svoje člane in članice v lepem Končni rezultati: sončnem vremenu organizirala ribiško- 1. mesto: NK BUKOVCI -ribolovno tekmo v lovu rib s plovcem, 2. mesto: NK VIDEM in sicer tekmo ONA-ON. Skupaj v paru 3. mesto: NK STOJNCI sta ribarila moški in ženska, v večini primerov mož in žena ter nekaj ostalih Vsako leto na turnirju trenerji ekip parov. Sicer ima sekcija v svoji evidenci izberejo tudi najboljšega igralca turnir- članstva kar osem članic, katerih par- ja. Iz NK Bukovci je letos to zopet postal tnerji so člani omenjene sekcije. Ribiška Aleš Horvat. Naziv si je prislužil z odlič- sekcija Borovci je daleč naokoli bila prva, nimi obrambami na tekmah (ubranil je ki je v svoje ribolovne aktivnosti vklju- tudi odločilno 11-metrovko za zmago čila žene in partnerice svojih ribiških NK BUKOVCI proti NK STOJNCI). V ime- članov. Na leto se običajno odvijajo šti- nu ŠD BUKOVCI se zahvaljujemo vsem ri tekme tega žanra, ki so društvenega trem ekipam za odličen nogomet, prav značaja. Cilj je predvsem druženje in na tako se zahvaljujemo vsem našim spon- eni izmed minulih tekem je tekmovalo zorjem, brez katerih turnir ne bi uspel. 18 parov, kar je do sedaj rekordna števil- Zahvala gre tudi številnim gledalcem, ka. Po preteku štirih ur, kolikor je trajala ki so navijali za svojo ekipo. Se vidimo tekma, je tehtnica pokazala (ne)uspeš- drugo leto na 34. Korantovem pokalu. nost tekmovalnih parov. Pomembna sta bila rezultat znanja in sreča. Rezul- Lep športni pozdrav! tati so pokazali sledeče: 3. mesto sta Tadej Vajda, tajnik ŠD BUKOVC dosegla Neža in Franc KLINGER (22,250 kg), 2. mesta sta se razveselila Nada in Miran SENČAR (28,600 kg), zmagala pa Druženje mladih ribičev v ŠRD Markovci sta Ema in Franc VEČERJEVIČ (42,650 kg ulovljenih rib). Prvi trije tekmovalni pari so dobili spominske medalje, iskreno V ŠRD Markovci, ki ima svoj ribiški dom in ribnik ob shranjevale v potopno mrežo in kasneje tehtale, ampak so pa čestitamo vsem sodelujočim in jih regionalni cesti Ptuj-Ormož v vasici Prvenci, so člani ri- se samo evidentirale in tako je količina, ki so jo ulovili mla- pozivamo na naslednjo tekmo v me- bolovnega kolektiva pod vodstvom Janka Petroviča, ki je di ribiči, bila 56 ulovljenih rib. secu juliju. Ženska polovica zmagoval- predsednik komisije za delo z mladimi ribiči, organizirali Janko PETROVIČ, predsednik komisije za delo z mla- nega para Ema Večerjevič pravi: “Kljub družabno srečanje mladih ribičev in hkrati ribolovno tek- dimi ribiči: »Tekma se je odvijala v lepem vremenu in pri- temu da mi ni šlo najbolje, pa je tokrat mo mladih nadobudnežev. To so predvsem sinovi in vnuki jetnem vzdušju med tekmovalci, ker ni bil v ospredju re- bil mož dovolj uspešen, da je zadosto- ter hčerke in vnukinje članov društva. S tem dogodkom jih zultat, ampak prijetno druženje mladih ribičev in njihovih valo za prvo mesto.” Predsednik ribiške želijo ribiči povabiti na prijetno sobivanje z naravo, k ribo- mentorjev-spremljevalcev. Ni bilo važno, kdo je ujel največ sekcije Viktor Klinger: “To tekmovanje lovu ter umetnosti z ribiškimi veščinami. Že lansko leto se in kdo najmanj rib. Pomembno je, da bo ta ribolovni dan obstaja že osem let in sloni predvsem k je na tem srečanju v spremstvu svojih odraslih spremljeval- mladim tekmovalcem ostal v lepem ter prijetnem spomi- druženju med ribiči in njihovimi boljši- cev med seboj pomerilo 25 mladih ribičev (med njimi 7 de- nu in zmagovalci so vsi, ki so se udeležili tega druženja. mi polovicami. S tem bomo nadaljevali klet), ki so po tekmi vsi dobili ribolovne izkaznice društva V septembru bomo ponovno organizirali tekmo oziroma v bodoče in morda izvedli tudi kakšno in se tako počutijo kot pravi ribiči, a smejo loviti samo v srečanje mladih nadobudnežev.« tekmo odprtega značaja." spremstvu odraslih, predvsem zaradi svoje varnosti. Na le- tošnjem srečanju je sodelovalo 14 mladih »bodočih« čla- Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM. Lep ribiški pozdrav, DOBER PRIJEM. nov društva, od tega tudi 2 deklici. Ulovljene ribe se niso Ignac Habjanič Ignac Habjanič

Št. 2, julij 2019 | 15 Zakaj ne bi Slovenije identi cirali s čebelnjakom?

Za Slovenijo in slovensko čebelarstvo je zelo po- izvirne, ročno izdelane spominke iz naravnih materi- memben produkt trajnostnega – zelenega turizma, če- alov, povezanih z zgodovino in kulturo določenega belarski turizem. Čebelarstvo je v Sloveniji način življe- kraja ali države. Trenutni trendi na področju turizma in nja in čebele kot simbol čiste narave imajo pri Slovencih čebelarstva so naklonjeni čebelarskim spominkom in poseben status. Razvoj čebelarske turistične ponudbe na trgu se pojavljajo nove in nove ideje spominkov na ščiteno označbo porekla. Pri tujih turistih je prepoznav- v zadnjih letih predstavlja pomemben ključ k ohra- področju čebelarstva. S ciljem zbrati pestro ponudbo nost EU simbolov kakovosti zelo dobra in marsikdo se njanju slovenskega čebelarstva, še posebno v zadnjih spominkov je Čebelarska zveza Slovenije v letu 2017 za nakup odloči prav zaradi teh simbolov, saj predsta- letih, ko je pridelava medu slabša. Z razglasitvijo sve- objavila natečaj za čebelarske spominke in darila po- vljajo višjo kakovost. Poleg tega je iz imena razvidno tovnega dneva čebel je ta panoga postala pomembna vezana s čebeljimi pridelki in izdelki in objavila spletni poreklo, kar evropskemu potrošniku veliko pomeni. tudi z gospodarskega vidika drugih panog v Sloveniji, katalog spominkov na področju čebelarstva, ki je do- Nakupovanje spominkov predstavlja nekaj zabavne- saj privablja mnoge turiste, ljubitelje narave in čebel. stopen na spletni strani http://www.czs.si/spominki/. ga, iskanje nečesa, kar spominja na kraj potovanja in Slovenija je dežela čebelarjev, ima bogato čebe- Predloge spominkov za v e-katalog lahko ponudniki turistom predstavljajo otipljiv dokaz doživetja obiska- larsko tradicijo. Čebelarski turizem je v vzponu, kar se še vedno pošljejo na naslov Čebelarske zveze Slovenije ne dežele. Preko spominkov doživljajo kulturo dežele, kaže tudi na področju čebelarskih spominkov, ki pred- in v primeru, da bo komisija ocenila primernost spo- se z njo povežejo. Zakaj Slovenije ne bi identi cirali s stavljajo izjemnost naše dediščine. Nekateri spominki, minkov, jih bomo dodali med ostale spominke. V sple- čebelnjakom, tako kot Pariz identi ciramo z Ei ovim kot so npr. panjske končnice, lectova srca, dražgoški tnem katalogu boste našli opise različnih spominkov, stolpom? To, da svetovni dan čebel praznujemo na roj- kruhki, med in drugi izdelki iz medu, so zastopani na ponudnike in njihove kontakte. Poleg teh spominkov stni dan slovenskega čebelarja Antona Janša, je veliko našem trgu in so pogosto tudi del protokolarnih daril, Slovenijo zaznamuje tudi med. Pri tem je potrebno iz- priznanje ne samo slovenskemu čebelarstvu, temveč saj so povezani z našo tradicijo, kranjsko čebelo in slo- postaviti prednosti, ki jih prinaša med, vključen v EU tudi Sloveniji. venskim čebelarstvom. Poleg teh na slovenskem trgu sheme kakovosti: slovenski med z zaščiteno geograf- najdemo številne ponudnike, ki ponujajo edinstvene, sko označbo, kočevski gozdni med in kraški med z za- Tanja Magdič, Čebelarska zveza Slovenije »Varujmo čebele!«

S tem sloganom je Čebelarsko društvo Markovci v maju dodalo še en simbol, so namestili tablo, predsednica Tilika Petrovič je postavitev pospremila s spod- ki kaže pot k njihovemu društvenemu čebelnjaku. Ob glavni cesti, kjer je odsek budnimi besedami, vsi skupaj pa so ob koncu nazdravili lepi gesti, ki so jo izrazili za učni čebelnjak, so ob svetovnem dnevu čebel, 20. maja, praznik obeležili s ob svetovnem dnevu čebel. postavitvijo table, ki je opozorilo vsem mimoidočim: naj varujejo čebele in naj se kdaj pa kdaj ustavijo v idilični okolici učnega čebelnjaka. Pridni člani društva ADR

16 | Št. 2, julij 2019 Od danes vem o konoplji več Tako piše na brošurah, ki smo jih ločene sorte. Domačim proizvajalcem prejeli slušatelji predavanja v organiza- se toreh otežuje predelava in prodaja. PGD STOJNCI ciji OORK Markovci na temo konoplja. Dovoljeno jo je uživati, prepovedano V goste je prišla predsednica pa jo je posedovati. društva Hopla konoplja Tanja Cvetre- Kaj je potrebno storiti? Konoplja ANINSKA žnik, ki je tudi predsednica nevladnih čisti zemljo težkih kovin in pesticidov. organizacij in se trudi javnost ozave- Potrebno je spremeniti naš odnos do ščati in osveščati o uporabi konoplje na narave in nas samih. Odprimo oči. Iz- različnih življenjskih področjih. koristimo naše znanje v prid človeku Vstopnine ni! NV SOTOJČNCIH Predstavila nam je rastlino, bota- in naravi. Pustimo našim zanamcem nično in ljudsko, in njeno zgodovino. svet nekoliko lepši. Ohranjajmo stara Dogajanje pod šotorom! Konoplje je veliko vrst. Najbolje pozna- znanja. Ne bojmo se delati dobro in ni imeni med ljudmi sta industrijska in biti dobri do sebe in drugih, tudi do 26. 7. - 2S7obo.t a7. indijska konoplja. okolja. Ne bojmo se spoznavati svojih Petek Konoplja je “čudežna rastlina”, saj jo čustev, razumevanje osvobaja. Ne boj- uporabljamo kot gradbeni material, za mo se nepoznanega, vse imamo še čas Petek obleko, kot hranilo in kot zdravilo. Tanja spoznati, videti, se naučiti … Cvetrežnik je jasno povedala, da sama Še mnogo tega nam je razkrila ni poklicni strokovnjak, da je le ena ženska, ki se bori za spremembo zako- izmed bivših bolnic, ki jim je konoplja nodaje, ki je bila že večkrat priprta in DRAŽEN ZEČIĆ pomagala pri ozdravitvi in da govori prišla v spor z oblastjo in je med dru- iz lastnih izkušenj. V društvu delujejo gim tudi mama šestih otrok. ljudje, ki se glede legalizacije z vladni- Več informacij najdete na http:// ANSAMBEL UPANJE mi ustanovami borijo »z mlini na veter«. www.hopla-konoplja.si/ in na linku Konoplje ne smemo imeti na naših vr- https://vimeo.com/152045352 (»Znan- Sobota tovih oz. je prepovedana. Dovoljeno jo stvenik«, vzemite si čas in si ga oglejte). je gojiti za prodajo na večjih površinah in z dovoljenji ministrstva ter samo do- Marija Prelog POSKOČNI Ob slovenskem in svetovnem MUZIKANTI dnevu krvodajalcev

4. junija tradicionalno praznujemo dan slovenskih krvodajalcev, saj so prav na ta dan leta 1945 v Sloveniji odvzeli in shranili prve enote krvi, ki so že vsebovale konzervans in so jih tako lahko tudi shranjevali. Ta pomemben mejnik na področju transfuzijske služ- be oz. krvodajalstva praznujemo kot dan krvodajalstva v Sloveniji. Kri je najdragocenejše zdravilo, ki nima cene in pomeni življenje. Števil- ni jo dnevno brezplačno darujejo, da bi s tem povrnili zdravje in rešili življe- nje anonimnim posameznikom. Vsa- ko sekundo po vsem svetu ljudje vseh starosti in različnih življenjskih slogov potrebujejo za ozdravitev ali ohranitev ogroženega življenja transfuzijo krvi. Potreba po krvi je splošna, dostop do nje pa žal ni enak za vse, ki jo potrebujejo. Statistika pravi, da v Sloveniji še vedno vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri. Zelo pomembni so redni krvodajalci, kajti zagotavljajo najbolj varno kri in omogočajo zadostno zalogo krvi in krvnih pripravkov določenih krvnih skupin, še preden pride do izrednega dogodka. Prav zato je pomembno an- gažiranje celotne skupnosti, da vzpod- bujajo krvodajalce k predanemu pro- stovoljnemu neplačanemu darovanju skozi vse leto. Letošnji slogan ob svetovnem dnevu krvodajalstva se glasi »Varna kri za vse«. Po vsem svetu se na ta dan še posebej ozavešča ljudi o prostovoljnem rednem darovanju krvi. Krvodajalcem Janko Kodrič, edini občan, ki je kri daroval kar po vsem svetu gre zahvala, saj daru- 100-krat. jejo “rdeče zlato” prostovoljno. Slogan k temu, da ljudje v čim večjem številu letošnje kampanje ima namen, da postanejo krvodajalci in redno daruje- spodbuja zavest o univerzalni potrebi jo kri. Predvsem gre za trdne temelje po varni krvi in njenem pomenu za za- nacionalnih zalog krvi, da je bo dovolj gotavljanje zdravstvenega varstva ter za vse, ki bodo potrebovali transfuzijo. o ključni vlogi, ki jo ima prostovoljno Letošnja država gostiteljica svetovnega krvodajalstvo za splošno zdravstveno dneva krvodajalcev je bila Ruanda. zavarovanje. Prav tako spodbuda sloni

Št. 2, julij 2019 | 17 3. Kmetija CIMERMAN, Stojnci 84 5. Kmetija TOPLAK-MAJERIČ, Anica 7. Matej VRTIČ, Zabovci 87b - prejela je srebrno priznanje za Toplak, Stojnci 21a - zlato priznanje za ajdov med in Podpiramo suho salamo in srebrno priznanje za - zlato priznanje za 100 % bio bronasto priznanje za cvetlični med meso iz tünke matični sok iz aronije in bronasto 8. Sandi KRAMBERGER, Stojnci 20a priznanje za 100 % bio matični lokalno - zlato priznanje za akacijev med 4. Ekološka kmetija PIVKO, Marija jabolčni sok Dobrote slovenskih kmetij so le- Pivko, Stojnci 22 9. Andrej PIHLER, Markovci 48 tos obeležile jubilejno trideseto oble- - prejela je zlato priznanje za domač 6. Miran KRISTOVIČ, Stojnci 21b, - zlato priznanje za ajdov med tnico. Prireditev, ki potekala na Ptuju liker iz aronije in domač liker iz aro- - zlato priznanje za cvetlični med in Iskrene čestitke vsem dobitnikom! v maju in je po vsej Sloveniji zelo od- nije z medom ter bronasto prizna- zlato priznanje za akacijev med mevna in obiskana, ponuja poleg raz- nje za 100 % matični sok iz aronije Slavica Strelec stavljenih nagrajenih dobrot pester spremljajoči program in bogato kuli- narično ponudbo. Na letošnji razstavi je sodelovalo okrog 550 kmetij iz Slo- venije in zamejstva. Ocenjenih je bilo 1096 izdelkov in na veselje vseh, ki ce- nijo domače, se jih od tega kar 73,9 % trži ter so na voljo kupcem. Da gre ne glede na pridobljeno priznanje za zelo kakovostne izdelke, dokazuje 979 podeljenih priznanj, od tega 563 zlatih, 268 srebrnih in 148 bronastih priznanj. Podeljenih je bilo tudi 114 znakov kakovosti, ki jih prejmejo dobitniki, ki so tri leta zapored dosegli zlato priznanje za določen izdelek. Na dobrotah slovenskih kmetij so letos iz občine Markovci sodelovali:

1. Slavica VINCEK, Stojnci 28 - v ocenjevanje je predala krofe in prejela zlato priznanje, letos že tretjič, in zato prejela znak kakovosti (znak kakovosti prejme kmetica ali kmet, ki je 3 leta zapored prejel zlato priznanje za enak izdelek), kar pomeni, da je Slavica že 9-krat prejela zlato priznanje za krofe - za domač kruh je prejela srebrno priznanje

2. Dario ŠTUMBERGER, Stojnci 20 - za bučno olje je prejel zlato priznanje in znak kakovosti.

18 | Št. 2, julij 2019 SKRITI ZAKLADI NAŠEGA PODEŽELJA

V poplavi plastičnih igrač, kjer lahko samokolnice, kose, žrmlje, brana, preša, otrokom kupimo vse, kar jim srce pože- mlin, slamoreznica … Svojo kreativnost li in je to aktualno samo kakšen dan ali in izvirnost izraža s tem, da doda tudi dva, se v eni izmed naših vasi skriva pra- kanček svoje domišljije in tako je nastal va zakladnica ročno narejenih lesenih tudi voz z Božičkom. modelčkov različnih naprav in kmetij- Vse to je skrbno pospravljeno v do- ske mehanizacije, prav takšne velikosti mači leseni omari, kjer gospod Franc rad kot so igrače iz trgovine. Gospod, ki ne- opiše, kako je dobil ideje za posame- utrudno in skrbno ustvarja svojo zbirko, zni model. Priznava, da je za kreativno le redko komu pove, kako si krajša čas. ustvarjanje še vedno nepogrešljivo roč- Njegovo delo je priča, da so hobiji med no orodje, dobra zamisel in spretnost. drugim lahko ustvarjalen način kvali- Med tem ko se predaja ljubim aktivnos- tetnega preživljanja prostega časa in tim, poskrbi še za dobro delovanje mo- prav tega se še posebej zaveda 86-letni žganov. To je tudi eden izmed hobijev, Franc Kekec (po domače Plarov Franc) iz ki mu krepi spomin, koncentracijo in Nove vasi pri Markovcih. zbranost. Modelčki, ki nastajajo, so pra- Spretni možakar že od svojega 80. ve mojstrovine, polne detajlov, velikih leta iz lesa ustvarja majhne modelčke samo par centimetrov. Izpod skrbnih nepogrešljive kmetijske mehanizacije rok in iz brestovega lesa, ki je pravšnji za iz preteklosti in danes. Pravi, da ga je k takšno obdelavo, ter z malo žago, zašči- taki vrsti kratkočasenja pripeljala bole- to za les in ostalim orodjem, potrebnim zen, ki je poskrbela, da žal ni mogel več za obdelovanje, približno tri tedne na- opravljati vseh del, ki jih zahteva doma- staja modelček, ki je sicer pomanjšan, ča kmetija. Namesto na polju je torej vendar isti kot original. Posebej zani- ostajal v toplem zavetju doma in vse mivo je »barno« (splav), ki se ga Franc več časa začel preživljati v svoji delav- spominja iz otroških let, namreč prav s nici. Kreativnost, želja po ustvarjanju, pomočjo tega so prebivalci Nagošejnc Franc Kekec in njegova zbirka umetnin mirna roka in dobre oči so bili popolna lahko peljali na pašo v Šturmovce preko kombinacija za nastajanje majhnih le- reke Drave tudi do 20 glav živine. Rad ki so bile nekoč del vsakdana. Vaščani ravna zdravila, večkrat pa ga srečamo senih modelov izpod mojstrovih rok. V se spominja starih časov, nedeljskih poznajo Plarovega strica kot mojstra, ki tudi na cesti, ko se s svojim traktorjem ustvarjanju je gospod Franc najprej po- dogodivščin na reki Dravi ter nepozab- že od nekdaj popravlja orodje. To zna- kljub cestnemu vrvežu odpravi v mes- doživel svoja otroška leta in nastali so nih druženj z vrstniki, ki so si v tistih ča- nje mu danes v njegovi delavnici, kjer to po opravkih. Mojster nam je lahko modeli naprav in strojev, ki se jih spomi- sih po napornih dnevih privoščili tudi nastajajo zanimive rekonstrukcije, še vzgled, da za strast in inovativne ideje nja še iz preteklosti: konjska vprega za kakšno vožnjo po Dravi za sprostitev. kako prav pride. Franc si čas krajša še torej ni nikoli prepozno. prevažanje slame, različni vozovi, brod, Vse spomine je gospod tudi ovekovečil z veliko različnimi zanimivimi stvarmi: koruznjak, klopotci, miniaturne grablje, z modelčki, ki prikazujejo prav te stvari, goji zelišča, pripravlja čaje in druga na- DK 24. srečanje turističnih društev obvodnih krajev Slovenije

Člani Turističnega društva občine Markovci smo se 1. junija 2019 udeležili 24. srečanja turističnih društev obvodnih krajev Slovenije in dodali kamenček v mozaik vsakoletnega tovrstnega dogajanja. Skupnost društev, ki delujejo v okviru Turistične zveze Slovenije, se je nekdaj imenovala Skupnost objezerskih društev, pred nekaj leti pa je prerasla v Skupnost obvodnih društev, saj so se pridružila tudi društva, ki delujejo ob re- kah in potokih. Društva so namreč ugo- tovila, da le združena lahko nastopajo proti zakonodajalcem, ki prevečkrat spreminjajo vodno zakonodajo brez misli na turistično dejavnost ob in na vodah. Zaradi tega je prišlo do druženja enakomislečih društev, ki si na vsako- letnih druženjih izmenjajo izkušnje in primere dobrih praks. Med ustanovitelji je bil današnji župan Dobrovnika Mar- jan Kardinar, ki je nagovoril in pozdravil prek 400 udeležencev tega srečanja iz 17 turističnih društev iz cele Slovenije. Člani TD Dobrovnik so pripravili zanimiv in pester program, ki se je zvrstil čez cel dan ob Bukovniškem jezeru. Začelo se je z okroglo mizo - strokovnim posve- tom o vodnih zadrževalnikih kot turi- stični priložnosti in izzivu, ki sta se ga udeležila po dva člana vsakega društva. Organizatorji so ponudili oglede znamenitosti občine Dobrovnik, ogled teh znamenitosti je bilo veselo druženje Győrgya Dobronokija, ki ima dolgole- Polni lepih doživetij in vtisov smo Parka prijateljstva v Žitkovcih in degu- pod šotorom s slastnim kosilom, prek- tno tradicijo pirhov. Pirh oz. pisanko, ki se v večernih urah odpravili proti domu stacijo lokalne kulinarike ter ogled trop- murskim bogračem, ter kulturnim pro- smo ga Markovčani prinesli s seboj, je že z mislijo na prihodnje srečanje v letu skega vrta podjetja Ocean Orchids. gramom. Podelili so tudi priznanja in poslikala naša članica Marija Janžeko- 2020, ki bo jubilejno, 25., na Mostu na Naslednja možnost je bila ogled denarne nagrade v projektu Moja reka. vič. Soči. Hiše rokodelstev in degustacija lokalne si. Vsako društvo se je tudi predstavilo Srečanja sta se udeležila predsednik kulinarike ter degustacija v Vinotoču s svojim pirhom, značilno za kraj. Pir- TZ Slovenije Pavle Hevka in predsednik Sonja Erlač Urisk v Strehovskih goricah. Po ogledu hi bodo razstavljeni v Etnografski hiši državnega zbora Dejan Židan.

Št. 2, julij 2019 | 19 ATLETI NA MEDOBČINSKEM in PODROČNEM TEKMOVANJU OSVOJILI SKUPNO cesu. Skoraj tretjina učencev naše ATLETI NA MEDOBČINSKEM in PODROČNEM TEKMOVANJU OSVOJILI SKUPNO KAR 18 MEDALJ RAZLIČNEGA SIJAJA, NA Dragi otroci vrtca, KAR 18 MEDALJ RAZLIČNEGA SIJAJA, NA DRŽAVNIDRŽAVNI NIVO NIVO POSLALI POSLALI DVA MARKOVSKA DVA OSNOVNOŠOLCA šole je dosegla povprečno zaklju- MARKOVSKA OSNOVNOŠOLCA V četrtek, 16. maja 2019, je na športnem stadionu na Ptuju potekalo medobčinsko tekmovanje v atletiki. Naše učenke in učenci so osvojili čeno oceno 4,5 in več, za kar so bili kar 12 medalj in dosegli nekatere izjemne rezultate in med vsemi šolami (18) dosegli 2. mesto po osvojenih medaljah. učenke in učenci, delavci nagrajeni s sprejemom pri županu MESTO TEKMOVALEC DISCIPLINA REZULTAT šole in vrtca, dragi starši in s knjižno nagrado. To je dokaz de- 1. NEJC JAKOMINI VIŠINA 171 lovne vneme, samoiniciativnosti in 1. STAŠA ŠTERN VIŠINA 147 in vsi, ki spremljate naše marljivosti skozi celotno šolsko leto. 1. DANEJ RIŽNAR DALJINA 5,55 Pohvala gre seveda tudi vsem osta- 2. MARKO ŠTRUCL ŽVIŽGAČ 61,86 delo. lim, ki se po svojih najboljših močeh 2. MIHAEL VOGLAR VIŠINA 130 trudite in dokazujete svoje znanje. 2. VILČNIK, KOSTANJEVEC, ŠTAFETA 4X100 56,91 FORŠTNARIČ, ŠTERN Še eno šolsko leto je za nami. Ne pozabite: znanje za življenje, ne 3. NEŽA FORŠTNARIČ VIŠINA 145

Težko je oceniti tisto, česar del si. za ocene. Ob rednem šolskem delu 3. NOELLE VILČNIK 60 M 8,75

Ob oceni si lahko preveč subjektiven gre v letošnjem šolskem letu izposta- 3. EVA KOSTANJEVEC DALJINA 4,22

ali preveč kritičen, ker se bojiš, da bi viti tudi nadvse uspešne rezultate na 3. MIHA PFEIFER DALJINA 5,35 različnih področjih. Odlične rezultate pozitivna ocena lahko bila samohva- 3. PRIMOŽ DVORŠAK KROGLA 10,95 la, preveč kritična pa ne bi odražala smo dosegali tako na medobčinskih, 3. RIŽNAR, LETNIK, ŠTAFETA 4X100 50,33 področnih pa tudi državnih tekmo- BOLCAR, objektivnega. Pa vendar lahko po JAKOMINI vseh analizah, ki smo jih naredili, re- vanjih. Maja smo se že drugič zapo- 5. VALENTIN BOLCAR 300 M 42,54 V četrtek, 16. maja 2019, je na športnem stadionu na čemo, da smo dobra in kvalitetna šola redoma veselili in ponosno razglasili Ptuju potekalo medobčinsko tekmovanje v atleti- 5. JAKA SOLINA PETROVIČ ŽVIŽGAČ 57,64 in vrtec, da nas okolje, v katerem živi- naše nogometašice kot državne pr- ki. Naše učenke in učenci so osvojili kar 12 medalj in 6. BARBARA TEMENT ŽVIŽGAČ 34,67 mo in delamo, sprejema, spremlja in vakinje. Prav naša šola je bila orga- dosegli nekatere izjemne rezultate in med vsemi šola- 6. TJAŠA PFEIFER VIŠINA 120

aktivno sodeluje v naših aktivnostih. nizator finalne prireditve na držav- mi (18) dosegli 2. mesto po osvojenih medaljah. 6. JAN FORŠTNARIČ VIŠINA 125

Šolsko leto smo uspešno zaključili, za nem nivoju in veselje, da je domača V ponedeljek, 3. junija, smo v Slovenski Bistrici nastopili 6. NIK MLAKAR VIŠINA 125

kar gre zahvala vsem, ki so v procesu ekipa slavila, je bilo toliko večje. Vsi na prestavljenem področnem atletskem tekmovanju. 7. LANA KRISTOVIČ DALJINA 3,87 Sončno vreme je tokrat bilo zelo primerno za atletsko sodelovali: otrokom vrtca, učencem, navijači v dvorani smo pokazali ve- 8. TOMI HORVAT KROGLA 9,96 staršem, delavcem šole in vrtca, Ob- liko pripadnost svoji ekipi, svoji šoli tekmovanje. Preboj na področno tekmovanje je uspelo velikemu številu naših učencev. Tudi tokrat so odlično 8. ANDREJ TOPOLOVEC DALJINA 4,20 čini Markovci, zunanjim sodelavcem in svojemu kraju. Uspeh z gotovostjo tekmovali, kaj odlično, izjemno! Osvojili smo 6 odličij in 8. MAJA GOŠNJAK 1000 M 4:18,99

in celotnemu okolju. Šolsko leto je lahko štejemo kot zgodovinski, tako dva učenca sta se uvrstila med 20 najboljših učencev

bilo izjemno delovno, ustvarjalno, za šolo kot občino Markovci. Iskrene v Sloveniji v svojih disciplinah. Letos je to uspelo Staši V ponedeljek, 3. junija, smo v Slovenski Bistrici nastopili na prestavljenem področnem atletskem tekmovanju. Sončno vreme je tokrat bilo zelo primerno za atletsko tekmovanje. Preboj na področno tekmovanje je uspelo velikemu številu naših učencev. Tudi tokrat so odlično uspešno in prijetno. Uresničili smo čestitke vsem sodelujočim. Prav tako Štern, učenki 8. razreda, in Nejcu Jakominiju, učencu 9. razreda,tekmovali, obema kaj odlično, v skoku izjemno! v Osvojili višino. smo Oba 6 odličij sta in dva dosegla učenca sta se uvrstila med 20 najboljših učencev v Sloveniji v svojih disciplinah. prvi mesti, prav tako tudi Marko Štrucl v metu žvižgača, vendarLetos je jeto uspelobil za Staši malo Štern, prekratek učenki 8. razreda, za infi nalni Nejcu Jakominiju, nastop. učencu 9. razreda, obema v skoku v višino. Oba sta dosegla prvi mesti, zadane naloge in jih na nekaterih smo ponosni na devetošolca, ki je prav tako tudi Marko Štrucl v metu žvižgača, vendar je bil za malo prekratek za finalni nastop. Tretji mesti so osvojili Neža Forštnarič, 8. Tretji mesti so osvojili Neža Forštnarič, 8. razred, v skoku v višino,razred, Danejv skoku vRižnar, višino, Danej 9. razred, Rižnar, 9.v razred,skoku v skokuv daljino v daljino in in štafeta 4x100 metrov, za katero so tekli Danej Rižnar, Nejc Letnik, področjih celo presegli. Delo smo postal državni prvak v video monta- Valentin Bolcar in Nejc Jakomini, vsi učenci 9. razreda. štafeta 4x100 metrov, za katero so tekli Danej Rižnar, Nejc Letnik, Valentin Bolcar in Nejc Jakomini, vsi učenci ži. Mesto Ime, priimek KategorijaVsem čestitke za odlične nastopeDisciplina in rezultate! Rezultat usmerjali v skladu z letnim delovnim 9. razreda. načrtom, v katerem nismo mogli Junija sta našo šolo na velikem1. Staša Štern Starejše učenke Skok v višino 1,50 Vsem čestitke za odlične nastope in rezultate! Rezultati so pokazali naslednje: predvideti vseh nalog, kajti šolsko finalu prireditve Otroci pojejo slo-1. Nejc Jakomini Starejši učenci Skok v višino 1,68 1. Marko Štrucl Starejši učenci Žvižgač 63,18 leto je dolgo, program pa vedno ne venske pesmi in se veselijo zastopali Rezultati so pokazali naslednje: 3. Mesto Neža ForštnaričIme, priimek StarejšeKategorija učenke DisciplinaSkok v višinoRezultat 1,41 omogoča sprotne kreativnosti, ino- učenki v mlajši in starejši kategoriji.3. 1. StašaDanej Štern Rižnar StarejšeStarejši učenke učenci SkokSkok v višino v daljino 1,50 5,39 vativnosti oz. nima vpliva na nepred- V slednji je naša osmošolka postala3. Danej1. Rižnar, Nejc Letnik, BolcarNejc ValentinJakomini in Nejc Jakomini Starejši učenci učenci SkokŠtafeta v višino 4x100 m1,68 50,03 1. Marko Štrucl Starejši učenci Žvižgač 63,18 vidljive dogodke, zato nam je delovni velika zmagovalka prireditve v or-4. 3. NoelleNeža Vilčnik Forštnarič Starejše učenke učenke Skok v višino60 m 1,41 8,85 načrt služil le kot dober okvir našega ganizaciji družbe Radio-Tednik Ptuj.4. 3. Primož DvoršakDanej Rižnar Starejši učenci učenci SkokSuvanje v daljino krogle 5,39 10,91 3. Danej Rižnar, Nejc Letnik, Bolcar Valentin in Nejc Jakomini Starejši učenci Štafeta 4x100 m 50,03 Velika pohvala in ponos za našo šolo5. Miha Pfeifer Starejši učenci Skok v daljino 5,31 celoletnega dela. 6. 4. Nik MlakarNoelle Vilčnik StarejšeMlajši učenke učenci Skok60 m v višino 8,85 1,35 S ponosom lahko znova rečem, in vse čestitke. Polni optimizma in z 4. Primož Dvoršak Starejši učenci Suvanje krogle 10,91 6. Noelle5. Vilčnik, Eva Kostanjevec,Miha Neža Pfeifer Forštnerič in Staša StarejšeStarejši učenci učenke SkokŠtafeta v daljino 4x100 m5,31 56,16 da bo za našo šolo in vrtec šolsko leto veliko energije že načrtujemo novo 6. ŠternNik Mlakar Mlajši učenci Skok v višino 1,35 2018/2019 ostalo zapisano kot zelo šolsko leto. V vrtcu se nam bo pridru-8. 6. Noelle Vilčnik,Eva Eva Kostanjevec Kostanjevec, Neža Forštnerič in Staša Starejše učenke učenke ŠtafetaSkok 4x100 v daljinom 56,16 4,36 10. Tjaša PfeiferŠtern Mlajše učenke Skok v višino 1,20 uspešno, saj se znova lahko pohva- žilo 46 otrok novincev, v šolske klo- 8. Eva Kostanjevec Starejše učenke Skok v daljino 4,36 15. Jaka Solina Petrovič Starejši učenci Žvižgač 51,21 limo z uspehi na različnih področjih. pi pa bo sedlo 46 prvošolcev. Vsem 10. Tjaša Pfeifer Mlajše učenke Skok v višino 1,20 15. Jaka Solina Petrovič Starejši učenci Žvižgač 51,21 Za te uspehe je poskrbelo 174 otrok skupaj nam želim prijetne počitnice vrtca in 353 učenk in učencev šole z in uspešno šolsko leto 2019/20. veliko podporo vseh, ki smo sodelo- Zadnje dejanje šolskih športnih tekmovanj je festival športa, tokrat že tretjič v Žalcu, ki je letos bil 5. junija 2019. V okviru 10. festivala je potekalo še fi nale atletskega tekmovanja in fi nale košarke 3 x 3. Na fi nale atlet- vali v vzgojno-izobraževalnem pro- mag. Ivan Štrafela,Zadnje ravnatelj dejanjeZadnje šolskih dejanje športnih šolskih tekmovanjšportnih tekmovanj je festival je festival športa, športa, tokrat tokrat že že tretjič tretjič v Žalcu,Žalcu, ki kije jeletos letos bil 5.bil junija 5. junija 2019. V2019. okviru V 10. ok festivalaviru 10. je festivala je potekalo še finalepotekalo atletskegaskega še finale posamičnega atletskega tekmovanja tekmovanja tekmovanja in finale in finalekošarke sta košarke se 3 x uvrstila 3.3 x Na 3. Na finale finale2 naša atletskega atletskega učenca posamičnega posamičnega po predhodnih tekmovanja tekmovanja tekmovanjih. sta se uvrstila sta se Sicer2uvrstila naša učencase 2 v naša fi nale učenca po predhodnihpo tekmovanjih.predhodnihuvrsti najboljših tekmovanjih. Sicer se 20 vSicer posameznikov finale se v uvrstifinale uvrsti najboljših v najboljšihposamezni 20 20posameznikov posameznikov športni disciplini vv posamezni posamezni iz celotne športni športni Slovenijedisciplini disciplini iz celotnein zato iz celotne Slov smoenije zelo Slov in zato ponos-enije in zato smo zelo ponosni, da je to uspelo tudi našim učencem. smo zelo ponosni,Naša učenca ni,da daje toNejc je uspeloto Jakomini uspelo tudi in tudi Snašimtaša našim Štern učencem. sta učencem. se ponovno zelo izkazala, zato jima iskreno čestitamo! Naša učenca Nejc Jakomini in Staša Štern sta se ponovno zelo izkazala, zato jima iskreno čestitamo! Naša učenca Nejc Jakomini in Staša Štern sta se ponovno zelo izkazala, zato jima iskreno čestitamo! Rezultati atletskih nastopov: Rezultati atletskih nastopov:Rezultati atletskih Mesto nastopov: Ime, priimek Kategorija Disciplina Rezultat Mesto 7. Ime, priimekNejc Jakomini KategorijaStarejši učenci SkokDisciplina v višino 1,68Rezultat 11. Staša Štern Starejše učenke Skok v višino 1,45 7. Nejc Jakomini Starejši učenci Skok v višino 1,68 11. Staša Štern Starejše učenke Skok v višino 1,45 Iskreno čestitamo vsem tekmovalcem!

Mentorja: Zlatko Marčič in Drago Prislan Iskreno čestitamo vsemIskreno tekmovalcem! čestitamo vsem tekmovalcem! Mentorja: Zlatko MarčičMentorja: in Drago Zlatko Prislan Marčič in Drago Prislan Starejše učenke že drugič postale državne prvakinje v nogometu V večnamenski športni dvorani OŠ Markovci je 10. maja 2019 potekal ﬁ nalni nogometni turnir za starejše učenke. Po otvoritvi tekmovanja in kulturnem programu je žreb odločal,

Dolič 38, 2253 Destrnik, www.geomera.si katera ekipa bo igrala s katero v polﬁ nalu. Domače igralke OŠ Markovci so v 1. tekmi lažje prišle do zmage, Anita Požegar s.p. kot je bilo za pričako- InfoTel.: 041 588 358 vati (2 : 0). Vso tekmo so prevladovale na ig- Poslovna enota: rišču in veselje na kon- Trg osvoboditve 10, LENART cu tekme je bilo nepopisno, saj so si ﬁ nale [email protected] priigrale že drugo leto zapored. V 2. tekmi je

20 | Št. 2, julij 2019

Starejše učenke že drugič postale državne prvakinje v nogometu

V večnamenski športni dvorani OŠ Markovci je 10. maja 2019 potekal finalni nogometni turnir za starejše učenke. Po otvoritvi tekmovanja in kulturnem programu je žreb odločal, katera ekipa bo igrala s katero v polfinalu. Domače igralke OŠ Markovci so v 1. tekmi lažje prišle do zmage, kot je bilo za pričakovati (2 : 0). Vso tekmo so prevladovale na igrišču in veselje na koncu tekme je bilo nepopisno, saj so si finale priigrale že drugo leto zapored. V 2. tekmi je o zmagovalcu odločal en gol in to po streljanju kazenskih strelov; po rednem delu je bil rezultat 1 : 1. Več sreče in uvrstitev v finale si je prislužila OŠ Vojnik. Tekma za 3. mesto je bila odločena komaj po izvajanju kazenskih strelov in več sreče je imela OŠ Divača in si z rezultatom 3 : 2 prislužila 3. mesto. Težko pričakovani finale med OŠ Markovci (2. leto zapored) in OŠ Vojnik je opravičil vsa pričakovanja. Po rahli pobudi v začetku tekme OŠ Markovci so se igralke OŠ Vojnik pokazale za čvrstega nasprotnika, vendar je v 13. minuti OŠ Markovci povedla z 1 : 0, kar je bil tudi končni rezultat tekme. Gol je dosegla Noelle Vilčnik, ki je bila tudi izbrana za najboljšo igralko in strelko turnirja. Po tem golu so igralke OŠ Vojnik vse sile usmerile v napad, vendar so domačinke s pametno igro nadzorovale tekmo in domača izvrstna vratarka Neža Forštnarič je pokazala svoje izjemne sposobnosti. Vse ekipe so prikazale tehnično, taktično všečno igro, vendar je domača ekipa OŠ Markovci prikazala največ o zmagovalcu odločal en gol in to po streljanju ka- tisti, ki so bivali v mestni občini, zdaj pa jih lahko prejmejo tudi učenci znanja in zasluženo osvojila državni naslov. Veseljezenskih v do strelov;mači ekipi po rednem in na delu tribunah je bil rezultat je bilo 1 : 1. izjemno, okoliških saj šol, so ki ob izobraževanju v svojem kraju obiskujejo še kate- naslov najboljših osvojile že drugič. Turnir je potekalVeč srečebrez innepotrebnih uvrstitev v fi nale napetosti si je prislužila in v OŠ kulturnem Vo- ro izmed navijanju šol na Ptuju. Letos je na glasbenem področju med vsemi navijačev. jnik. Tekma za 3. mesto je bila odločena komaj po učenci glasbenih šol največ točk zbrala Jana Strmšek, učenka 4. razre- Po izboru trenerjev je najboljša igralka turnirja postalaizvajanju učenka kazenskih OŠ strelovMarkovci in več srečeNoelle je imela Vilčnik OŠ , daprav OŠ Markovcitako in s tem postala naj glasbenica Občine Ptuj. Čeprav strelka turnirja. Najboljša vratarka na turnirju je bilaDivača Neža in Forštneričsi z rezultatom v 3idealno : 2 prislužila peterko 3. mesto. turnirja je šepa rosno so še mlada, so se je že dokazala na različnih področjih. Je učno Težko pričakovani fi nale med OŠ Markovci (2. leto izjemna, tudi odlična športnica, njena velika ljubezen pa je glasba. bile izbrane učenke Lara Ferjančič (OŠ Divača), Majazapored) Poje in Mihelič OŠ Vojnik je(OŠ opravičil Ribnica) vsa pričakovanja. in Nina KajzbaJana obiskuje (OŠ Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla Vojnik), ki so prejele lične pokale organizatorja. Po rahli pobudi v začetku tekme OŠ Markovci so na Ptuju, kjer se uči igranja fl avte pod mentorstvom Lije Frajnkovič. Z Državne prvakinje so postale: Eli Bezjak, Neža Forštnarič,se igralke OŠBlažka Vojnik pokazaleHorvat, za Klara čvrstega Kitak, naspro- Barbaraodlično Tement, mentorico, podporo domačih in svojim delom se je Jana že Maša Žnidarič, Julija Skuhala, Neža Meglič in Noelletnika, Vilčnik vendar je - v kapetan 13. minuti ekipe. OŠ Markovci povedla velikokrat dokazala. In kaj pravi sama? z 1 : 0, kar je bil tudi končni rezultat tekme. Gol Koliko let se že ukvarjaš z glasbo? je dosegla Noelle Vilčnik, ki je bila tudi izbrana za Organizator in mentor OŠ Markovci: Zlatko Marčič Z glasbo se ukvarjam že od malih nog. Ko sem bila stara 3 leta, sem najboljšo igralko in strelko turnirja. Po tem golu so že hodila h glasbenim uricam. Flavto sem začela igrati v 2. razredu igralke OŠ Vojnik vse sile usmerile v napad, vendar osnovne šole, saj sem imela v 1. razredu še premajhne roke. Razpored tekmovanja in rezultati: Ali je bila avta tvoja prva izbira ali si želela igrati kako drugo glasbilo? 1. tekma: POLFINALE OŠ MARKOVCI : OŠ RIBNICA 2 : 0 (1 :0) Najprej sem se odločala med violino in harfo. Ko sem zaslišala zvok fl avte in jo videla, sem vedela, da je to 2. tekma: moja ljubezen za vse življenje in da je to pravi inštrument zame. OŠ DIVAČA : OŠ VOJNIK 2:3 – po kazenskih strelih (1:2,1:1,0:1) Za take uspehe je treba veliko garati. Koliko časa dnevno nameniš vadenju? 3. tekma: TEKMA ZA 3. IN 4. MESTO OŠ RIBNICA : OŠ DIVAČA 2 : 3 – po kazenskih strelih (1:2,1:1,1:0) Vadenju sem namenila približno eno uro vsak dan. Če tisti dan nisem uspela vaditi, sem za naslednjo vajo 4. tekma: TEKMA ZA 1. IN 2. MESTO porabila več časa. OŠ MARKOVCI : OŠ VOJNIK 1 : 0 (1:0) Čeprav si še zelo mlada, si na glasbenem področju dosegla že veliko priznanj in nagrad. Katere od njih ti največ pomenijo in si nanje najbolj ponosna? Zelo sem ponosna na svojo prvo tekmovanje v 2. razredu, ko sem osvojila 91 točk. Veliko mi pomeni tudi Končna razvrstitev: TEMSIG (državno tekmovanje), kjer sem osvojila zlato priznanje in tekmovanje v Palmanovi v Italiji, kjer sem 1. mesto OŠ MARKOVCI 2. mesto OŠ VOJNIK osvojila prvo nagrado. 3. mesto OŠ DR. B.M. Kaj poleg igranja na avto še rada počneš? DIVAČA Rada tudi jaham, ustvarjam, se igram in berem. Veliko časa preživim z družino. 4. mesto OŠ DR. F.P. RIBNICA Na svoji poti imaš zagotovo veliko ljudi, ki te podpirajo, vodijo, usmerjajo in so ti vzgled. Bi koga želela izpostaviti? so domačinke s pametno igro nadzorovale tekmo in domača izvrstna vratarka Neža Forštnarič je pokazala Želela bi povedati, da me podpirajo seveda starši, mentorica in ostali sorodniki. Vzgled pa sta mi Tinkara svoje izjemne sposobnosti. Vse ekipe so prikazale tehnično, taktično všečno igro, vendar je domača ekipa OŠ Kovač in domačinka Anamarija Lajh, saj zelo lepo in kvalitetno igra. Bila sem že na njunih koncertih in mi je Markovci prikazala največ znanja in zasluženo osvojila državni naslov. Veselje v domači ekipi in na tribunah bila vaja še bolj v veselje. je bilo izjemno, saj so naslov najboljših osvojile že drugič. Turnir je potekal brez nepotrebnih napetosti in v Draga Jana. Iskrene čestitke za tvoje delo in uspehe. Ponosni smo nate in ti želimo, da tudi v prihodnje os- kulturnem navijanju navijačev. taneš zagnana, radoživa, radovedna, delovna in nasmejana … Po izboru trenerjev je najboljša igralka turnirja postala učenka OŠ Markovci Noelle Vilčnik, prav tako strelka Slavica Lajh turnirja. Najboljša vratarka na turnirju je bila Neža Forštnerič v idealno peterko turnirja pa so še so bile izbrane učenke Lara Ferjančič (OŠ Divača), Maja Poje Mihelič (OŠ Ribnica) in Nina Kajzba (OŠ Vojnik), ki so prejele lične pokale organizatorja. Markeca, najvišjo nagrado, ki jo Državne prvakinje so postale: Eli Bezjak, Neža Forštnarič, Blažka Horvat, Klara Kitak, Barbara Tement, Maša podeljuje Osnovna šola Markovci, Žnidarič, Julija Skuhala, Neža Meglič in Noelle Vilčnik - kapetan ekipe. letos prejme Gašper Vrtačnik, učenec 9.b razreda. Organizator in mentor OŠ Markovci: Zlatko Marčič »Pravi prijatelji pridejo k nam, če smo srečni in če jih povabimo, a če smo nesrečni, pridejo sami,« je ena od MLAJŠE UČENKE V ROKOMETU misli, ki označuje Gašperja. Je dober prijatelj, ki je ved- NA PODROČNEM TEKMOVANJU no pripravljen pomagati tako sošolcem in delavcem šole. PODPRVAKINJE Gašper je izjemen fant na več področjih. Je prejem- V športni dvorani OŠ Markovci je v sredo, 15. nik zlatih in srebrnih priznanj iz fi zike, biologije, video- maja 2019, potekalo področno tekmovanje v montaže, matematike. Prejel je tudi posebno nagrado, rokometu za učenke letnikov 2006 in mlajše. diamantni kenguru, ki se podeli učencem, ki v vseh Vse sodelujoče šole so pokazale lepo, kom- letih prejmejo priznanje na matematičnem področju. binatorno, borbeno igro in veliko tehničnega Postal je tudi zlati bralec, saj je vsa leta šolanja opravil in taktičnega rokometnega znanja. OŠ Ormož bralno značko. V vseh devetih letih je dosegal odlične je prikazala največ znanja in dosegla 1. mesto. učne rezultate. Gostiteljica OŠ Markovci je po izenačeni tekmi Gašper je tudi aktiven na področjih izven šole. Že več premagala vrstnice iz OŠ Ljudski vrt in dosegla let obiskuje Glasbeno šolo Karol Pahor Ptuj, kjer se uči 2. mesto. igrati klavir. V šoli se je udeleževal kulturnega marato- VRSTNI RED: 1. OŠ ORMOŽ na, kjer so se učenci predstavili z igranjem na inštru- 2. OŠ MARKOVCI mente. Lansko leto je skupaj z nekaterimi učenci naše 3. OŠ LJUDSKI VRT šole sodeloval na občinski seji, kjer se je predstavil v vlogi župana. Udeležil se je tudi Mladinskega glasben- Na tej stopnji se tekmovanje konča. ega tabora, ki ga vsako leto pripravlja KUD Markovski zvon. Letos je v sklopu istoimenskega društva zaigral Našo šolo so zastopale: na prvi gledališki igri Županova Micka v Markovcih. Nekaj let se je Gašper ukvarjal tudi s plezanjem in se Lea Janžekovič 7. A, Kaja Kumer 7. A, Manca Drevenšek 7. B, Lana Kristovič 6. A, Žana Tomažič 6. A, Eli Bezjak 6. udeleževal tekmovanj. B, Tjaša Pfeifer 6. B, Mia Pernat 6. Sok Ema 6. A, Slanič Teja 6. A, Nuša Janžekovič in Klara Tement 7. A. Če bi bil svet jasen, bi ne bilo umetnosti. Gašper je 4 leta obiskoval likovni krožek, kjer je z marljivim delom pomagal pri snovanju scenskih eksponatov. Vedno je bil tudi član tehnične podpore na različnih nivojih Čestitamo in obilo uspeha na tekmovanjih v naslednjem šolskem letu! športnih tekmovanj. Mentor: Zlatko Marčič Gašperja posebej odlikuje spoštljiv odnos do sošolcev, ostalih učencev ter delavcev šole. Prijazen pozdrav in nasmeh na obrazu sta vselej njegova spremljevalca. Sprejem odličnjakov OŠ Markovci pri županu Iskreno čestitamo in želimo obilo uspehov v življenju. Šolsko leto 2018/2019 se zaključuje in prav vsak izmed učencev OŠ Markovci je lahko ponosen nase, da je Devetošolci uspešno uresničil vsaj del svojih zastavljenih ciljev. Vsi smo različni, a prav zato posebni. Ocene velikokrat ne pokažejo talenta ali sposobnosti ter vrlin, ki jih ima posamezen učenec. Treba se je zavedati, da se učimo za SPREJEM PRVOŠOLČKOV znanje in za ocene in to skozi celo življenje. V sredo, 22. maja 2019, je v avli Osnovne V torek, 18. 6. 2019, je župan Milan Gabrovec v poročni dvorani Občine Markovci sprejel kar 109 učencev šole Markovci potekal sprejem za bodoče od 3. do 9. razreda OŠ Markovci, ki so dosegli odlične učne rezultate v šolskem letu 2018/2019. Župan jih je prvošolčke in prvošolke. S pestrim pro- pozdravil z vzpodbudnimi besedami o radovednosti, znanju, vedoželjnosti in vsakemu izmed njih čestital ter gramom pod vodstvom učiteljice Silve podaril knjigo ter jim zaželel lepe počitnice. Kar 10 učencev devetega razreda (Kristina Fideršek, Eva Kostanje- Pilinger ter ostalih učiteljic prvega in dru- vec, Zala Kukovec, Marko Bezjak, Nejc Jakomini, Nejc Letnik, Ajda Mikša, Lea Roškar, Barbara Tement ter Gašper gega razreda so jih pozdravili letošnji Vrtačnik) je prejelo še eno knjigo in županovo priznanje za dosežene odlične učne rezultate vseh devet let prvošolci in jim pokazali delček ustvarjan- šolanja. Po svečani podelitvi je sledil še sproščeni del druženja, kjer so se učenci lahko okrepčali s priboljški, ja plesnih uric, petja, naučenega branja in pripravljenimi prav zanje. Znanje nas bogati, širi naša obzorja in predstavlja izzive. Naj bo v naslednjem šol- deklamiranja, usvojenega v 1. razredu. 46 skem letu vse to vzpodbuda za doseganje prav tako izvrstnih rezultatov kot v iztekajočem se šolskem letu. bodočih prvošolcev in prvošolk je z zani- DK manjem lovilo prve vtise o šoli. Ogledali so si namreč tudi učilnice in ostale prostore, s katerimi se bodo srečali že to jesen. Pozdravil jih je tudi gospod Jana Strmšek iz Prvencev, naj glasbenica Občine Ptuj ravnatelj, jim zaželel toplo dobrodošlico in jim povedal, da jih že nestrpno pričakujejo. DK V Občini Ptuj že nekaj let izbirajo najuspešnejše učence in jih nagrajujejo. V preteklosti so te nagrade dobili le

Št. 2, julij 2019 | 21 Priprave so stekle že ob koncu osmega razreda, ko smo začeli premišljevati, kako bi zbrali sredstva, s katerimi Staša ŠTERN – NAJBOLJŠA MED bi plačali stroške. Saj veste, če ni sredstev, ni valete. Če smo želeli projekt valeta izpeljati, smo si morali denar sami prislužiti. Pridno smo poprijeli za delo in začeli z zbiranjem papirja. Delo je bilo prav zabavno, saj smo NAJBOLJŠIMI se sprehodili po svežem zraku, se družili s prijatelji na malo drugačen način in obenem služili. “Ubili” smo dve V torek, 11. junija, je v Športni dvorani Ljudski vrt na Ptuju muhi na en mah! Pohvaliti moramo tudi starše, ki so brez pritoževanja z nami odšli po vasi ter nam pomagali. potekala fi nalna prireditev projekta Otroci pojejo slovenske Kmalu smo pričeli tudi s plesnimi vajami, ki so bile za nekatere »muka«, za druge pa pravi užitek in sprostitev. pesmi in se veselijo, v katerega so se v letošnji sezoni vkl- Nihče ne bo pozabil našega začetka, ko je v staro telovadnico vstopila naša plesna učiteljica Natalija Banović. jučile številne šole severovzhodne in osrednje Slovenije, vse Vsi smo mislili, da je ples v paru mačji kašelj, a smo se močno motili. Kako so nas bolele roke pri valčku ali se do Ivančne Gorice in Kostanjevice na Krki. Podobno kot v nam prepletale noge pri disku in kolikokrat smo zamudili začetek ča-ča-ča-ja ... Vendar smo zavihali rokave preteklih letih, je OŠ Markovci tudi tokrat imela med fi nalisti ter dokazali učiteljici plesa, da lahko 38 učencev pleše v enakomernem ritmu. svoji predstavnici. V letošnji sezoni sta se na fi nalno prired- Priskrbeli smo sredstva za ples, manjkal je le še vrhunski program, po katerem bo valeta nepozabna in se bo itev uvrstili Kaja Kokol, učenka 3. razreda, ki se je predstavila s še nekaj let po našem odhodu govorilo o njem. Kako najti rdečo nit? S tem smo si belili glavo noč in dan in skladbo Ti, luna nagajiva, ki jo v originalu izvaja skupina Čuki, čakali na idejo, ki je prišla v obliki cirkusa. Zakaj ravno cirkus? Ker so nas učitelji kdaj pa kdaj okarali, da zganja- in Staša Štern, ki je zapela pesem z naslovom Poglej me, za mo en velik cirkus, ki smo ga zdaj uporabili za dober namen. Dali smo vse od sebe in na koncu poželi veliko katero je sama napisala besedilo. pohval. Hvala učiteljem, staršem in vsem, ki ste pomagali pri organizaciji valete. Bilo je več kot odlično. Dve Obe pevki sta s svojim nastopom dokazali svoj izjemen generaciji sta se spojili v nerazdružljivo celoto. Dokazali smo, da zmoremo in na to smo ponosni! Zaključila pevski talent, kar so v svojih komentarjih potrdili tudi člani bom z verzom naše himne: strokovne žirije, ki so jo sestavljali glasbeni producent Mar- tin Lesjak, pevka in učiteljica solo petja Nika Zorjan ter pevec in glasbenik Domen Prijatelji ostanimo Kumer. in ne pozabimo, Martin Lesjak je zelo pohvalil Kajin nastop in dejal, da v svoji dolgi glasbeni karieri da vedno skupaj smo bili, že dolgo ni slišal tako intonančno točnega petja v zahtevnih legah, v katerih je Kaja vsa leta in vse dni! zapela svojo pesem. Ajda Mikša, 9. b Vrhunec fi nalnih nastopov v zelo zahtevni konkurenci je predstavljal zadnji nastop, nastop Staše. »Mi smo mini maturantje!« Staša je samozavestno stopila na oder in se pred več kot 1300 obiskovalci in kam- Kot bi tlesknil s prsti, se erami nacionalne televizije s svojim izjemnim pevskim talentom prepustila petju in izteka šolsko leto in za čustvom. S svojim nastopom, karizmo, glasovnimi sposobnostmi in interpretacijo je prepričala obiskovalce otroke, ki bodo v novem ter člane strokovne žirije, ki so jo enotno uvrstili na prvo mesto. Žirantka Nika Zorjan je v komentiranju njen- šolskem letu prestopi- ega nastopa dejala: »Če ne bi pogledala seznama nastopajočih, kjer piše, da Staša obiskuje šele 8. razred OŠ li prag osnovne šole, se Markovci, bi rekla, da gre za pevsko zvezdo svetovnega formata, kakršne Slovenija še nima.« pričenja novo poglavje v življenju. V ponedeljek, 10. In kdo je Staša? junija 2019, so se od vrtca Staša je simpatično, bistro dekle iz Stojncev, ki je ob glasbenih sposobnostih dokazala, da je lahko tudi iz- poslovili na prav poseben jemna naravoslovka, športnica in likovnica. Je pa drugačna od vrstnic in njena drugačnost jo nemalokrat način. V mini maturantskih pripelje do roba družbeno sprejemljivega. Je zelo čustvena in ravno izlivanje čustev in pevske sposobnosti jo majčkah in kapicah so se dvigujejo iz povprečja in ji dajejo možnost ustvarjanja glasbene kariere. odpravili skozi vas Markov- Upamo, da ji bo na tej poti uspelo! Iskreno čestitamo ob zavidljivem uspehu! ci, poslovili so se od mla- BŠ jših otrok v vrtcu, obiskali učence prve triade v do- 23. slovensko tekmovanje Najboljši mladi kolesar AMZS mači osnovni šoli. Obiskali so tudi župana Milana Ga- brovca. Po občinski zgrad- bi je odmeval glas petja in veselje ob otroškem direndaju. Ob prijetnem sprejemu so se skupaj poveselili in posladkali s sladoledom. V četrtek popoldan so se minimaturantje predstavili tudi staršem in jim pripravili krajši program, ki mu je sledilo srečanje v obliki športnih iger. Dragi minimaturanti, 1. septembra boste stopili na novo pot. Ta naj bo še naprej radovedna, vesela, radoživa in polna novih spoznanj in doživetij. ŠOLA je velika beseda, še večja postati UČENEC in prestopiti prag šole, spoznati nove prijatelje, učitelje, novo okolje in obraze. Čeprav v šoli pouk tudi poteka skozi igro, pa ta ni več tako brezskrbna kot v vrtcu. V šoli bo potrebno tudi spoznati in osvojiti nov dnevni ritem, ki se razlikuje od vrtca. Kljub temu vemo in verjamemo, da vam vsega novega ne bo težko premostiti in osvojiti, saj že komaj čakate, da si obesite šolsko torbo na rame, prestopite šolski prag in postanete ŠOLARJI. Nedvomno pa, dragi starši, drugače dojemate prvi šolski dan vašega otroka. Zavedate se, da se ob zaključku V petek, 17. maja 2019, smo se z učenci 5. razredov udeležili tekmovanja Najboljši mladi kolesar na Vran- vrtca, predšolskega obdobja, končuje ena najbolj nežnih in varnih obdobij otroštva. Kljub odraščanju vaš skem. Našo šolo in AMD Markovci so zastopali Jasna Bratuša, Julija Skuhala, Matej Hrga in Jaka Lorbek. Na otrok tega ne čuti tako, zato mu bodite še naprej v oporo in se skupaj z njim veselite prvega šolskega dne, pa tekmovanju se nam je pridružil tudi predsednik AMD Markovci, gospod Martin Zamuda. ne samo prvega, ampak tudi vse nadaljnje. Učenci so tekmovali na spretnostnem poligonu in pokazali svoje znanje iz cestno-prometnih predpisov Vsi, ki smo z njimi preživeli to prvo obdobje vzgoje in izobraževanja, jim želimo uspešno nadaljevanje. Naj se in cestnega labirinta. Preizkusili so se lahko tudi na simulatorju spretnostne vožnje in likovno ustvarjali. na tej novi poti dobro počutijo, naj s pridom uporabijo vsa pridobljena znanja in izkušnje. Navdušeni so bili nad spretnostnim poligonom, na katerem so svoje spretnosti urili vozniki avtomobilov in Otroci so kot metulj v vetru, nekateri letijo višje kot drugi, ampak vsak leti po svojih močeh. motorjev. Zakaj bi jih primerjali? Vsak je drugačen, vsak je poseben, vsak je prečudovit, vsak je edinstven. Učenci so se na tekmovanju izjemno potrudili in zelo dobro zastopali šolo in AMD Markovci ter osvojili 8. mesto. Čestitamo! Sonja Ambrož Zelenik Mihaela Bratuša Folklorne urice v vrtcu Valeta 2019

Folklorne urice so v tem šolskem letu potekale enkrat tedensko. Dejavnost se je izvajala v dveh skupinah, saj je bilo vanjo vključenih 28 otrok. Skozi igro smo se naučili ljudskih običajev, otroci so spoznali razliko med igro nekoč in danes. Igrali smo se rajalne igre naših babic in dedkov. Posebej zanimiv jim je bil pustni čas, ko smo spoznali etnografske pustne like, a ne le njihove podobe, pač pa smo se naučili tudi, kako plešejo kopjaši, kako pojejo in plešejo vile in kaj govorijo pobirači. Največ časa smo posvetili ljudskim plesom. Plesali smo plese, ki so značilni za Štajersko. To so špic polka, rašpla, zibenšrit, čindara in drugi. Poleg plesnih korakov smo se naučili še besedila, ki se prepevajo ob določenih melodijah in dajali poudarek na ritem. Ob koncu šol- skega leta smo bili dovolj suvereni, da smo se predstavili staršem na zaključni prireditvi interesnih dejavnosti z naslovom »Zapojmo, zaplešimo all together«. Naša občina je zelo bogata s kulturno dediščino, saj so naši 7. junij 2019 je bil za mnoge izmed nas devetošolcev nepozaben in neponovljiv dan, ker smo z valeto zakl- predniki in tudi sedanje generacije uspešno ohranjali ljudske običaje, tako da ti živijo med ljudmi. Prav je, da jučili osnovno šolo. Pot do tega dne je bila dolga, prepredena z ovirami in zavoji, ampak tudi to je potrebno tudi naše najmlajše ozaveščamo z našo kulturo, našo zgodovino. Tako bomo vsi skupaj poskrbeli, da bodo za dosego uspeha.

22 | Št. 2, julij 2019 ti ljudski običaji še naprej živeli med nami. Jasna Forštnarič Vrtec Markovci poje Za nami je še eno zelo uspešno šolsko leto, ki je obrodilo rekordno število mladih pevcev v zboru. Letos jih je bilo kar sedem- deset, kar pomeni, da so željo po petju v zboru izrazili skoraj vsi otroci, ki so imeli možnost prepevanja v zboru. Zame petje ne more biti privilegij samo za tiste otroke, pri katerih so pevske sposobnosti bolje razvite. Velikokrat mi je kdo povedal, da je bil, kar se petje tiče, zatrt že v rani mladosti, ko ni mogel prepevati v zboru, ker ni bil »dovolj dober«. Sama spodbujam ravno obratno. Pri otrocih se lahko glasbeni posluh razvije samo, če je izpostavljen kvalitetnemu petju in to že od malih nog. In če te možnosti nima v domačem okolju, je prav, da mu jo ponudi vrtec, ki je dolžan s strokovnim pristopom zagotavljati optimalen razvoj otrok. Vsako leto se po uvajalnem septembru, kot ga imenujemo v vrtcu, odpravim v skupine, kjer so otroci stari od 4 do 6 let. Čeprav me otroci že v večini poznajo, se jim predstavim in povabim k interesni dejavnosti. Ker se zavedam, da so otroci predvsem izkustvena bitja, in da so besede veliko premalo, jih, preden se odločijo za sodelovanje, z dejavnostjo natančneje seznanim na prvi uri zborčka. Zaradi velikega števila prijavljenih pevcev, je letošnja dejavnost potekala v štirih skupinah, in sicer enkrat na teden po približno eno šolsko uro. Naše ure so veliko več kot samo petje. Vsaka ura je premišljeno načrtovana z namenom, da bo otrokom čimbolj zanimiva in da bo nadgradnja predhodne, kar se tiče razvijanja pevskih sposobnosti. Sestavljena je iz dveh delov: iz ogrevanja in opevanja ter učenja nove pesmi in utrjevanja že znanih. V prvem delu si otroci preko igre najprej ogrejejo telo, ki je instrument pevca, sledijo vaje za pravilno pevsko držo, pa vaje za pravilni vdih in izdih, vaje za artikulacijo, razvijanje resonance, vaje za aktivizacijo prepone ter na koncu še vaje za razvijanje ritmičnega in melodičnega posluha. Drugi del je namenjen petju pesmi. Pesmi izberem že v začetku šolskega leta. Glavno merilo je, seveda poleg primernega obsega, ritma, melodije, tempa, umetniške vrednosti, predvsem vsebina oz. besedilo. Menim, da otroci lahko pesem res pripovedno zapojejo le, če doživijo vsebino in se z njo poistovetijo. Letos je bilo doživetemu petju naših pevcev mogoče prisluhniti trikrat. Led s tako številčnim zborom smo prebili na začetku maja na prireditvi Zapojmo, zaplešimo all together. Skrb, kako na odru obvladati tako število mladih pevcev, je bila zaman, saj smo se odlično odrezali. Konec maja smo se ponovno predstavili na letnem koncertu šolskih zborov, kjer smo širši publiki pokazali, da ni skrbi za pevski rod. V začetku junija smo zapeli še na prireditvi Ciciban poje in pleše v Mariboru, kamor se žal nismo mogli odpraviti vsi, saj nas omejuje predvsem število pevcev pa tudi kvaliteta petja. Ponovno sem bila postavljena pred težko odločitev, koga izbrati. Na tem mestu bi se zahvalila vam, dragi starši, za razumevanje ter otrokom, ki so odločitev, da ne gredo v Maribor, brez težav sprejeli. Menim, da so bolj kot ta nastop, vredne vse tiste ure, ki jih je bil otrok deležen skozi leto. Ves naš trud je bil tako poplačan z vašimi bučnimi aplavzi in vso podporo, ki nam jo namenjate, naši dragi poslušalci. Seveda pa smo se tudi sami malo nagradili ter se odpravili na zaključni izlet, ki je postal že naš tradicionalni. »Ju hu hu, mestni park na Ptuju, mi smo tu.« Zaključila bom s stavkom ene od mojih mladih pevk, deklice Lane: “Vzgojiteljica, jaz vsaki dan vadim pe- smice, ker veš, vaja dela mojstra in mojster dela vajo.” Tako velika misel za tako majhno deklico, pa vendar drži. Zato, dragi moji pevci, ponosna sem na vas in hvala vam za ves vaš trud, saj brez njega ni bi bilo naših odlično izpeljanih nastopov.

Št. 2, julij 2019 | 23 Poučevanje angleščine v kitajskem vrtcu

Kitajska – tretja največja država na krivala njene lepote. Kitajskem. Po kratkem pogovoru sem tec, saj je večina komunikacije potekala svetu po velikosti, po številu prebival- V sestavku se bom osredotočila se čisto navdušila nad tovrstnim delom s kretnjami in mimiko. Na Kitajskem se cev pa kar prva. Imperij, ki se iz vzhoda predvsem na moj prvi stik s Kitajsko – in ko se je maja 2017 pojavila potreba človek pravzaprav začne zavedati svoje na zahod razteza na skoraj 5.000 kilo- kot učiteljica angleščine. S to deželo po novi učiteljici angleščine v vrtcu, majhnosti in nepomembnosti. Tukaj ti metrih. Država, za katero človek potre- sem se prvič srečala maja 2017, ko sem kjer sta poučevala tudi moja znanca, namreč noben tuji jezik, razen kitajšči- buje mesece, da jo spozna, in leta, da se sprejela vabilo za poučevanje angle- sem že bila na letalu za Guangzhou, ne ne, ne bo koristil, storitve Googla so pa nanjo sploh navadi. Država, v kateri je ščine na enem izmed zasebnih vrtcev da bi sploh vedela, kaj me bo pričakalo tako ali tako prepovedane in jih sploh prepovedana uporaba Googlovih stori- v velemestu Guangzhou. Guangzhou ob mojem prihodu. ni možno uporabljati. Ob obisku Kitaj- tev in kjer prebivalstvo živi v skladu z je glavno mesto province Guangdong, Prvo srečanje s Kitajsko je bil prav- ske je tako zelo zaželeno poznavanje metodami tradicionalne medicine. Dr- ene izmed 22 provinc Kitajske. Obe- cat kulturni šok. Še danes se dobro vsaj preživetvenih kitajskih fraz. žava, ki te preseneti na vsakem koraku, nem je tretje največje mesto Kitajske, v spomnim vročine in sopare ob izstopu Prvi teden prihoda sem preživela v tudi po polletnem bivanju v njej. mestu pa živi več kot 13 milijonov pre- iz letala, azijskih ljudi, ki so me gledali z privajanju na Kitajsko in kitajski sistem Na svojem enoletnem popotovanju bivalcev. Za nekoga, ki prihaja iz države začudenjem, napisov v kitajščini ter ne- poučevanja v vrtcih. Prav tako sem pri- po državah Jugovzhodne Azije sem se z 2 milijonoma prebivalcev, je tolikšna zmožnostjo vzpostaviti komunikacijo v čela z učenjem kitajskih pismenk, ki jih s tole vsemogočno in neizprosno le- masa ljudi praktično nepredstavljiva. angleščini. Na Kitajskem se namreč vsi je vsega skupaj okrog 8.000. Za vsako- potico srečala kar dvakrat. Najprej kot Celotna zgodba se je pričela jeseni učijo angleščine, pa vendar je odstotek dnevno komunikacijo in razumevanje zahodnjakinja, ki si je v vrtcu s pouče- 2016, ko sem na popotovanju po Šri- ljudi, ki jo dejansko uporabljajo, zelo časopisov jih je potrebno poznati vsaj vanjem angleščine dva meseca služila lanki naletela na hipijevski par, ki se je majhen. Še danes ne vem, kako mi je 2.000–3.000. Vrtec, v katerem sem po- kruh, pozneje pa kot turistka, ki je od- preživljal s poučevanjem angleščine na uspelo zapustiti letališče in prispeti v vr- učevala, je bil v zasebni lasti, zato se

24 | Št. 2, julij 2019 je tudi razlikoval od ostalih, ki so bili v petilo. Prav tako so imeli šolski dan raz- po 10-krat dnevno, venomer so mora- najbolj zapomnili. Vsak teden sem mo- javni lasti. Vanj so vpisovali svoje otro- deljen na številne aktivnosti: od učenja li biti na miru in niso smeli klepetati. V rala določeno snov predstaviti v obliki ke samo premožni starši, vpisnina pa je angleščine, športne vzgoje, kitajščine, primeru neposlušnosti so otroke tudi teorije, iger in likovnega ustvarjanja. znašala 400 € na otroka na semester. ustvarjalnih in plesnih delavnic. Otro- za kazen odvedli v drug razred, kričanje Konec tedna je bil rezerviran za doma- Ravno zasebni vrtci so največji zapo- ci so se v vrtcu zbrali že pred 8. uro ter vzgojiteljic pa je bilo vsakodnevno na če naloge. V vsakem razredu je tudi bilo slovalci tujih angleških učiteljev, saj že- jo zapustili šele ob 17. uri. Čeprav so sporedu. Seveda se je scenarij popol- med 20–30 otrok, red in mir pa so mi lijo otrokom omogočiti »mednarodno imeli premožne starše in niso živeli v noma spremenil ob prihodu staršev, pomagale vzdrževati kitajske vzgojite- izobrazbo«. Na Kitajskem so namreč pomanjkanju, njihovo življenje ni bilo saj so bili otroci njihovi ljubljenčki. Prav ljice, ki jim povzdigovanje glasu in vpit- angleško govoreči tujci zelo visoko ce- najbolj rožnato. Na Kitajskem namreč zato so tudi izredno pazili, da se kdo izje nista bila tuja. Kot učiteljica angle- njeni, za kar so kitajski starši tudi prip- živi 1,23 milijarde ljudi, kar ne pomeni med otrok med aktivnostmi ni poško- ščine sem na Kitajskem preživela samo ravljeni odšteti visoke vsote denarja. samo visoke gostote prebivalstva, pač doval ali da je zapustil vrtec neurejen. dva meseca; prvič zaradi vize, ki se mi je Ni pomembno, ali ima učitelj ustrezno pa tudi konkurenčnost na vseh področ- Tako je vsak dan pred prihodom staršev po dveh mesecih iztekla, drugič pa, ker izobrazbo, izkušnje pri delu z otroki in jih. Od Kitajcev se namreč zahteva ne- varuška morala pregledati otroke, v prime je popotniška žilica vlekla naprej v ali je angleščina njegov materni jezik. predstavljivo veliko na vseh področjih meru da se je kdo opraskal ali pa uma- nove kraje, novim dogodivščinam nap- Dovolj je, da je bele rase in govori an- življenja: v šoli, službi in doma. Otroke zal med igro. roti. Na Kitajsko sem se spet vrnila čez gleško. Skoraj vsak zahodnjak, ki sem že zgodaj vpisujejo v razne krožke in Kot učiteljica angleščine sem bila pol leta, tokrat z drugačnim namenom: ga srečala na svojem dvomesečnem delavnice, saj želijo, da so njihovi otroci zadolžena za pripravo angleškega vse- raziskovanjem in odkrivanjem skritih poučevanju na Kitajskem, se je preži- najboljši na vseh možnih področjih. Ve- bin. Poučevala sem dva razreda: otroke kotičkov te vsemogočne lepotice. vljal s tem delom. Ta poklic je namreč liko otrok tako konča pouk šele pozno med četrtim in desetim letom starosti, izredno dobro plačan in z minimalni- zvečer. Že v vrtcu jih navadijo na red zato so tudi učne ure morale biti temu Lucija Peklar mi stroški omogoča dostojno življenje. in disciplino. Čeprav nisem nikoli bila primerno zastavljene. Učna ura je na- Služi kot odskočna deska za raziskova- priča pouku v vrtcu v Sloveniji, si upam mreč morala potekati največ 20 mi- nje Azije, saj so neprimerljivo poceni in trditi, da tako »socialistične« vzgoje nis- nut skozi interakcijo in igro. Poudarek dokaj blizu. Ravno zaradi pomanjkanja mo deležni v Sloveniji, kot so jo otroci je bil predvsem na animaciji otrok in kakovostnih, angleško govorečih uči- na Kitajskem. Otroke so preštevali tudi ponavljanju besed, saj so si jih le tako teljev, vrtci in šole velikokrat najamejo kogarkoli, ki ima rad otroke, je bele rase in govori angleško. Ti učitelji so tudi v povprečju do 3x bolje plačani kot kitajski učitelji in imajo več ugodnosti na delovnem mestu. Kot tujec zelo hitro opaziš razlike med kitajskimi in tujimi učitelji – tujci smo imeli vsak dan 2–3 ure prostega časa po kosilu, medtem ko so kitajski učitelji morali ta čas pre- živeti z otroki. Imeli smo točno določen urnik, medtem ko so kitajski učitelji pri- čeli pouk pred nami, končali pa za nami. Prav tako nam je odsotnost bila opro- ǡ ščena v primeru zdravniških pregledov, medtem ko so se kitajske vzgojiteljice Ȁ morale pošteno pogajati, da so si izbo- rile prost dan ali bolniško odsotnost. Tudi sistem vzgajanja se na Kitajskem precej razlikuje od našega. Kitajci imajo namreč zelo zanimiv in drugačen sistem poučevanja. V vsakem razredu sta bili prisotni dve vzgojiteljici ter va- Ljubo Jurič s.p. ruška, ki je pomagala pri hranjenju otrok in preoblačenju, ob koncu vsakega dne pa je vse otroke tudi pregledala, ͷ͸ saj so otroci morali biti čisti in urejeni, preden so zapustili vrtec. Njihovi starši so bili namreč izredno občutljivi, če se ʹʹͺͳ je njihovim otrokom v šoli karkoli pri- ǤǣͲͶͳǦ͸͵ͳǦͷ͹ͳ Št. 2, julij 2019 | 25 Maroko, dežela zahajajočega sonca

Za vse, ki me še ne poznate, sem nomadskega ljudstva. Njihove bivalne bi bilo isto.Eno izmed mest se mi je še Jasmina Mujanovič in prihajam iz Nove razmere niso nič kaj rožnate, a kljub posebej vtisnilo v spomin, Chefchaou- vasi pri Markovcih. Ena izmed stvari, ki temu da so revni, premorejo toliko en, tako imenovano modro mesto. To me neizmerno osrečuje, so potovanja. večje bogastvo v sebi. Sprejeli so me z je mesto, katerega stavbe so prebarva- Na pot se zmeraj podam sama, brez odprtimi rokami in mi nudili vse in še ne v modro barvo. Modrina daje pose- kakršnih koli načrtov in pričakovanj. več. Dali so mi občutek varnosti in za- ben čar temu majhnemu mestecu, ki te Prepustim se svojim nožicam, da me vetja, počutila sem se kot del njihove hitro popelje v svet pravljičnosti. Čisto ponesejo v neznano. družine. Še ime so mi nadeli v času mo- nasprotje temu mirnemu mestecu pa Takšen način potovanja je v moje jega domovanja pri njih. Poimenovali sem doživela v Marakešu, v katerem življenje prinesel obilico nepozabnih so me Fatima, ki ji pripisujejo pomen se v labirintu mestne Medine hitro iz- trenutkov in izkušenj, predvsem pa mi sreče. Neverjetno je bilo biti del velike gubiš. Polna je prodajaln, stojnic, ljudi, dal vedeti, da svet le ni tako črn in da na družine, sedeti v krogu na tleh, polnih pravi raj za nakupovanje in prava paša njem domujejo neverjetni ljudje, ogro- preprog in uživati tradicionalno hrano, za oči. mnih src. skupaj z ostalimi iz iste sklede, še pose- Maroko je res raznolika dežela, za Tokrat me je pot ponesla po Maro- bej, ker je bil to čas Ramadana, ki velja vsakogar se prav gotovo najde kak ko- ku, ki se tako po kulturi kot po pokrajini za sveto obdobje muslimanske kulture. tiček, ki bi mu ugajal. Mene je v celoti zelo razlikuje od naše preljube Sloveni- Z večjim delom družine se nisem mogla navdušil, sploh ljudje in njihova kultu- je, pa vendar mi ni bil nič kaj tuj. Me- sporazumevati, saj so govorili le arab- ra. nim, da je dom nekaj, kar odkrijemo v sko, so pa v moje življenje prinesli nek Vsaka nova pot, ki jo prehodim me sebi in če ga nosimo s seboj, ni poti, ki nov jezik, jezik prijaznosti in mi s tem opomni, da je treba življenje zajemati je ne bi bili zmožni prehoditi, in ni kra- dali vedeti, da ta nima meja. Seveda pa s polno žlico, prepustiti se toku, pa na ja, ki bi ga ne bili zmožni odkriti. Rada je bilo to doživetje le ena izmed tisočih kakršnokoli novo dogodivščino nas že odkrivam druge kulture, še raje sem del stvari, ki so pustile močan vtis na meni. ta ponese. Tone Pavček je zapisal: Na njih. Prav to je razlog, da na svojih po- Na svojem potovanju sem med drugim svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da tovanjih večino časa preživim z doma- odkrivala tudi maroška mesta in nji- greš za soncem, na svetu si, da sam si čini. Z njimi jem, spim, sem tako rekoč hove skrite kotičke, jahala kamele, se sonce in da s sveta odganjaš sence. del njihovega vsakdanjika. povzpenjala na gore, odkrivala slapo- Večino svojega potovanja po Maro- ve. Vse to je potekalo v družbi domači- Jasmina Mujanovič ku sem preživela v puščavi. Domovala nov, ki sem jih spoznala na poti in brez sem pri berberski družini tamkajšnjega katerih moje doživetje brezdvomno ne

26 | Št. 2, julij 2019 NAGRADNA KRIŽANKA Spoštovani bralci Lista iz Markovcev, namestite se na mehko odejo v hladni senci, vzemite v roke pisalo .. Pred vami je počitniška nagradna križanka. Vsi, ki boste pravilno ugotovili obe gesli, rešitvi pošljite na elektronski naslov: [email protected] do 31. avgusta 2019. Tri posameznike, ki jih bomo izžrebali, bomo nagradili s kopalnimi kartami Term Ptuj (vsak prejme eno karto). Vabljeni k sodelovanju!

ŠPANSKI DELAVNI- SESTAVIL LETOVI- NOGOME- CA PRED- MARJAN ZAPOR ŠČE PRI TAŠ METOV IZ ŠKVORC OPATIJI (SERGIO) KARTONA

VODNE ŽIVALI S KLEŠČAMI

RIŽEVO ŽETEV ŽGANJE

ENOTA ZA

MERJENJE

KRAJŠA OBLIKA KONICA IMENA RONALD

DEL KO- PRODAJA- LIST IZ REKA V FRANCOS- PROSTOR KORANT, RUZE, KI  LEC IZDEL- MARKOV- ROMUNIJI KI PISA- ZA SEKA- KROŽIŠČE VSEBUJE KOV IZ CEV IN SRBIJI TELJ ZOLA NJE DRV ZRNA SREBRA

BIBLIJSKI IGRALEC BURLES- KRAJ PRI OČAK IN KA STAN ORMOŽU AMIMATOR IN ???? PLESANJE VILAR

SPOJ ROKE IN TRUPA

 VEČANJE

VEDA O PODSKU- LEPLJEN- LIST IZ PUŠČAV- ELEMEN- PREBIVA- PINA ČLO- KA  MARKOV- NIK, TIH IN LEC IRANA VEŠKE CEV VRTNA SAMOTAR SPOJINAH VRSTE HIŠKA

ODDELEK BOLNIŠ- POVABILO NICE

ŽUŽELKA MUZA LJU- OLIVER TUJA BEZENSKE- ANTAUER OBLIKA PTIČJA RUMENO GA PES- FILOZOF IMENA HRANA RJAVA NIŠTVA (THEODOR) ANA BARVA

ZAPREKA, VSE STARO- MASIRA- OVIRA LADJE GRŠKI OKRASEK NJE PEVEC KAKE SREBRNIK, PRESLEY DRŽAVE OBOLOS

IME NEM- OSEBA, KI ROLETA ŠKE PISA- SE ZAVZE- OBDELO- TELJICE MA ZA NE- VALEC SEIDEL KO IDEJO ZEMLJE HRVAŠKI VELIK JANEZ ČEVELJ- OTOK HRVAŠKI ERŽEN ČEK POLOTOK ENOCELI- ČARJI

SLOVEN- DROBNA DIEGO ??? SKI PIANI- ŽIVAL PROMET- MARADONA

ST BER- PRISTOJ- NICA UBRANI TONCELJ BINA GLASOVI

SLOVEN- ZAJEDA- STEKLA- LIST IZ EVROP- SKI DRA- VEC STA SNOV MARKOV- SKO MATIK NA POSO- CEV VELIKA GORSTVO CANKAR DVORANA DI

NASPROT- VRH NOGOMET- MOČNA, JE PLIME GLAVE NI SELEK- KRČEVITA TOR JEZA URADNI PRITOK SPIS RENA (MATJAŽ)

SNOVI PO PISATELJ PREVARA ANTON REAKCIJI (FRANCE)

(STAR.) AŠKERC KISLINE Z JAKOB BAZO ALJAŽ

AMERIŠKA ČUTENJE ZVEZNA TELESNE DRŽAVA, BOLEĆINE ALJASKA

SLOVEN- KEMIJSKI HITRO SKA TELO- SIMBOL ZA OČE PREMI- VADKA NATRIJ KANJE ŠAJN

Št. 2, julij 2019 | 27

Košnja trave na star način in praznik sv. Izidorja v Novi vasi pri Markovcih

15. junija so v Šturmovcih v organizaciji Konjeniškega društva Nova vas pri Markovcih ponovno kosili kot nekoč. Vlogo gospodarja je letos prevzel Konrad Janžeko- vič z ženo Ivanko. Ob jutranjem svitu so se kosci in brodarji zbrali pred gasilsko-vaškim domom v Novi vasI. Po požirkih “hujdega” so se odpravili v Šturmovce. Žal se letos zaradi narasle Drave čez njo niso mogli prepeljati z ladjami, zato so se na delo v Šturmovce peljali s konjskimi vpregami in starodobniki. Na travniku je gospodar vrezal prvo plast, priključilo pa se mu je še 42 koscev. Med njimi je bila tudi nepogrešljiva skupina pevcev, ki je dogajanje popestrila s svojim vrlim petjem ljudskih pesmi. Med kosci se je našlo tudi nekaj otrok, tako da se jim za podmladek in nadaljevanje tradicije ni potrebno bati. Pridružile so se jim še grabljice, ki so koscem postregle z domačo kislo juho in sirovimi pogačami s krušne peči, medtem pa so po travniku odmevali zvoki harmonike. Pri košnji so sodelovali tudi člani BCS tima s kosilnicami, ki so prikazali košnjo današnjega časa. Zanimiv je bil tudi prikaz košnje s kosilnico s konjsko vprego. Jože Cimerman je čez zimo obnovil več kot sto let staro kosilnico, Marjan Poljanec pa je prikazal, kako je potekala košnja pred sto leti. Gospodar se je ob koncu košnje zahvalil vsem koscem, grabljicam, brodarjem in furmanom, kot plačilo pa je podelil »želencije« za delo težakov. Izbral je novega gospodarja in gospodinjo. To vlogo bosta drugo leto prevzela Ilgov zet Dušan Lorbek in gospodinja Alenka Petrovič. Ob prijetnem druženju je po Šturmovcih odmevala domača Šturmovska pesem “Hoj ladje ladje”. Lucija Janžekovič

Dan za tem, v nedeljo 16. junija, pa je potekalo tradicionalno, letos že 11. mednarodno srečanje konjenikov, traktoristov, BCS kosilnic ter starodobne in novodobne mehanizacije. Srečanje (druženje) je v čast sv. Izidorju, zavetniku kmetov. Letošnja udeležba na povorki, ki je vodila čez Novo vas, Markovce, Zabovce in nazaj pred gasilsko-vaški dom Nova vas, je bila zelo številčna. Sledil je kulturni program in blagoslov udeležencev, ki ga je opravil domači farni župnik. Program so popestrile grabljice iz Markovcev ter skupina harmonikašev harmonikarskega orkestra Modras. Tradicionalno so naše obiskovalce gospodinje pogostile z »nagošejnsko ocvirko- vico«. Prireditev naj bo v ponos vsem nam in hkrati vsem občanom občine Markovci, saj imamo kljub času, v katerem živimo, še vedno posluh drug za drugega in ko je potrebno, stopimo skupaj ter ohranjamo našo bogato naravno danost in kulturno dediščino. Prireditev je bila zelo uspešna. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli,da je uspela, iskrena hvala, udeležencem pa hvala za sodelovanje. Anton Kekec, predsednik KK Nova vas

LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Uredniški odbor : Ivan Golob, Doroteja Kostanjevec, Marko Kunčnik, Dragan Mikša, Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 02 788 88 80. Neža Tement. Spletni naslov: www.markovci.si. Odgovorna urednica: Alenka Domanjko Rožanc. https://www.facebook.com/ObcinaMarkovci Lektoriranje: Doroteja Kostanjevec ROK ZA ODDAJO GRADIVA za naslednjo številko, ki bo izšla Gra čna priprava in tisk: Evrogra s d.o.o., Maribor. v drugi polovici septembra, je PETEK, 6. september 2019.

28 | Št. 2, julij 2019